Poštnina plačana v gotovini. KRALJEVINA JUGOSLAVIJA SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE 31. kos. V LJUBLJANI, dne 15. aprila 1933. Letnik IV. VSEBINA: 202. Zakon o konvenciji o ureditvi trgovinskih terjatev s pobotom med kraljevino Jugoslavijo in Belgijsko-luksembur-ško gospodarsko unijo. 203. Popravek k proračunu izdatkov in dohodkov Dravske banovine za leto 1933./1934. 204. Naredba banske uprave o podpiranju brezposelnih in pobijanju delomržnosti. 205. Naredba o nameščanju zapriseženih gozdnih čuvajev v Dravski banovini. 206. Objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1933. 207. Izpremembe v staležu banovinskih uslužbencev na področju Dravske banovine. Zakoni in kraljevske uredbe. 202. Mi ALEKSANDER I., po milosti božji in narodni volji kralj Jugoslavije, objavljamo vsem in vsakomur, da sta narodna skupščina kraljevine Jugoslavije, sklicana z ukazom z dne 19. oktobra 1932. na redno zasedanje za dan 20. oktobra 1932., v svoji IX. redni seji, ki jo je imela dne 17. novembra 1932. v Beogradu, in senat kraljevine Jugoslavije, sklican z ukazom z dne 19. oktobra 1932. na redno zasedanje za dan 20. oktobra 1932., v svoji VIII. redni seji, ki jo je imel dne 7. decembra 1932. v Beogradu, sklenila in da smo Mi potrdili in proglašamo zakon o konvenciji o ureditvi trgovinskih terjatev s pobotom med kraljevino Jugoslavijo in Belgijsko-luksemburško gospodarsko unijo, sklenjeni in podpisani v Beogradu dne 7. julija 1932.,* ki se glasi: § 1. Odobruje se in dobiva zakonsko moč konvencija o ureditvi trgovinskih terjatev s pobotom med kraljevino Jugoslavijo in Belgijsko-luksemburško gospodarsko unijo, ki se v izvirniku in prevodu glasi: * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 14. marca 1933., št. 58/XVII/174. Konvencija o ureditvi trgovinskih terjatev s pobotom med kraljevino Jugoslavijo in Belgijsko-luksemburško gospodarsko unijo. Njegovo Veličanstvo kralj Jugoslavije in Njegovo Veličanstvo kralj Belgijcev, v svojem imenu, kakor tudi v imenu Njenega kraljevskega Visočanstva velike vojvodinje Luksemburške na osnovi sporazumov, ki obstoje, želeča uravnati s pobotom terjatve, ki izvirajo iž blagovnega prometa med kraljevino Jugoslavijo in Belgijsko-luksemburško gospodarsko unijo, sta se odločila, skleniti v ta namen konvencijo in sta imenovala za svoja pooblaščenca Njegovo Veličanstvo kralj Jugoslavije: gospoda Bogoljuba Jevtiča, svojega ministra za zunanje posle, Njegovo Veličanstvo kralj Belgijcev: gospoda grofa Ro mr če de Vichenet, svojega izrednega poslanika in pooblaščenega ministra v Beogradu, ki sta se, ko sta priobčila drug drugemu svoji dotični pooblastili, spoznani v dobri in predpisni obliki, sporazumela o teh-le odredbah: Člen I. Plačila, ki izvirajo izključno iz blagovnega prometa med kraljevino Jugoslavijo in Belgijsko-luksemburško gospodarsko unijo, se vrše s pobotom za kraljevino Jugoslavijo pri Narodni banki kraljevine Jugoslavije, za Bel-gijsko-luksemburško gospodarsko unijo pri Belgijski narodni banki, ki posluje za račun belgijsko-luksemburške-ga odseka za pobot, na način, določen v nastopnih členih. Člen II. . Vsaka terjatev iz nakupa jugoslovanskega blaga, uvoženega v Belgijsko-luksemburško gospodarsko unijo. se mora urediti z vplačilom kupnine v belgah pri Belgijski narodni banki, ki nastopa v svojstvu blagajnika bolgijsko-Iuksemburškega odseka za pobot. Belgijska narodna banka, poslujoča za belgijsko-luksemburški odsek za pobot, odobri tako vplačane vsote na zbiralnem računu, ki ne nosi obresti in ki ga otvori v svojih knjigah Narodni banki kraljevine Jugoslavije. Z druge strani se mora vsaka terjatev iz nakupa belgijskega ali luksemburškega blaga, ki se uvozi v Jugoslavijo, urediti z vplačilom v dinarjih pri Narodni banki kraljevine Jugoslavije v višini kupnine. Narodna banka kraljevine Jugoslavije odobri vplačane zneske zbiralnemu računu, ki ne nosi obresti in ki ga otvori v svojih knjigah Belgijski narodni banki, ki nastopa v svojstvu blagajnika belgijsko-luksemburške-ga odseka za pobot. Cie n III. Narodna banka kraljevine Jugoslavije in Belgijska narodna banka, ki posluje za račun belgijsko-luksembur-škega odseka za pobot, so bosta obveščali vzajemno o prejetih vplačilih z označbo datuma za vsako vplačilo, in tako odobravali izplačilo prodajalcu po predpisih, obseženih v členih IV. in VI. Izplačilo se vrši na podstavi zakonske denarne paritete, namreč: 1 belga = 7,S94,754 dinarjev ali 100 dinarjev = 12-666,63 belg. Terjatve, ki se glasijo na drugo veljavo kakor na belge ali dinarje, se pretvorijo v te devize v Jugoslaviji po Narodni banki kraljevine Jugoslavije in tečaju, kotiranem pod njeno kontrolo na beograjski borzi na dan pred plačilom dolga. Clcn IV. Upniki prejmo Zneske, ki jim pripadajo, po kronološkem redu vplačil, ki jih omenja člen III., in kar se tiče belgijskih terjatev, skladno s pogoji, določenimi v členu VI., joda v mejah razpoložljivosti, ki obstoji na dotič-nih zbiralnih računih pri Narodni banki kraljevine Jugoslavije za izvoznike jugoslovanskega blaga in pri Belgijski narodni banki po obvestilu belgijsko-luksemburške-ga odseka za pobot za izvoznike belgijskega ali luksemburškega blaga. Clen V. Ta konvencija se uporabi tudi na terjatve, ki so dospele, a še niso plačane v trenutku, ko stopi v veljavo, in ki izvirajo iz trgovinske izmenjave med Jugoslavijo in Belgijsko-luksemburško gospodarsko unijo. Ob tej priliki izjavlja Narodna banka kraljevine Jugoslavije, da je že sedaj pripravljena, dodeljevati vsa potrebna odobrila za prenos na zbiralni račun Belgijske narodne banke vsot, ki bi utegnile po predpisih jugoslovanskega pravilnika o prometu z devizami in valutami biti vplačane na »začasno blokirani« račun. Clen VI. Do amortizacije terjatev z dospelimi roki, ki jih omenja člen V., se uporabijo zneski, vplačani pri Belgijski narodni banki od uvoznikov jugoslovanskega blaga na ozemlju Belgijsko-luksemburške gospodarske unije, takole: Belgijsko-luksemburški odsek za pobot uporabi od vsot, ki se mu dajo na razpolago, 33% za amortizacijo« terjatev, nastalih izza dne uveljavitve tega sporazuma, 67% pa za amortizacijo terjatev z dospelimi roki, ki jili omenja predhodni člen, in to po razmerju terjatev. Vsekakor si pridrži omenjeni odsek pravico, to razmerje predrugačiti v korist prejšnjih upnikov do zneska razpoložljivih sredstev, ki niso potrebna za ureditev pozneje nastalih terjatev. Clen VII. Ce se pokaže v poslovnih razmerjih med jugoslovansko in belgijsko ali luksemburško izvozniško tvrdko možnost pobota, ki bi izvirala iz posla nakupa in prodaje, bosta Narodna banka kraljevine Jugoslavije in belgijsko-luksemburški odsek za pobot tak pobot odobrili, kolikor je možen, pri čemer bosta preizkusili vsak primer posebej. Jlen VIII. Belgijsko-Iuksemburška gospodarska unija si bb prizadevala, povečati v mejah možnosti število svojih nakupov v Jugoslaviji, da bi se omogočila ureditev starih in novih naročil blaga v Jugoslaviji s pobotom. Člen IX. Po sporazumu med Narodno banko kraljevine Jugoslavije in belgijsko-luksemburškim odsekom za pobot se smejo prav tako s pobotom urediti tudi obveznosti ue-trgovinskega značaja, če so te obveznosti izražene v eni obeh narodnih valut ali če so pretvorile prizadete stranke obveznosti, izražene v kakšni drugi veljavi, v belge ali dinarje. Clen X. Če nastopijo za veljave te konvencije izpremembe glede zakonske valularne paritete, kakor je določena v členu III., prestane ta konvencija veljati od tistega dne, ko so se te izpremembe zgodile. Clen XI. Poravnava salda, ki mogoče nastane v korist zbiralnega računa ene ali druge emisijske ustanove v trenutku, ko prestane veljati sedanja konvencija, bo predmet naknadnega posebnega sporazuma. Clen XII. Vsaka vlada ukrene, kolikor se to nje tiče, vse odredbe, ki se smatrajo za potrebne, da bi njeni podaniki izpolnjevali odredbe te konvencije. , Clen XIII. Ta konvencija stopi v veljavo 10 dni po izmenjavi ratifikacij. Konvencija velja za dobo treh mesecev. Odpove se lahko na mesec dni pred iztekom njenega roka. Konvencija se molče obnavlja za dobo treh mesecev, dokler katera sopogodnic ne izrazi z omenjeno odpovedjo željo po razkiuilvi. V p o t r d i t e v tega sta podpisala dotična pooblaščenca to konvencijo in sta nanjo postavila svoj pečat. Sestavljeno v Beogradu, dne 7. julija leta Gospodovega tisoč devetsto trideset drugega. (M. P.) B. D. Jevtič s. r. (M. P.) de Romrče s. r. § 2. Ta zakon stopi v veljavo, ko ga kralj podpiše in se razglasi v »Službenih novinah«, obvezno moč pa dobi, kakor je to določeno v členu XIII. navedene konvencije. Našemu ministru pravde priporočamo, naj razglasi ta zakon, vsem našim ministrom, naj skrbe za njegovo izvrševanje, oblastvom zapovedujemo, naj postopajo po njem, vsem in vsakomur pa, naj se mu pokoravajo. V Beogradu, ckie 26. februarja 1933. Aleksander s. r. Minister za trgovino in industrijo Predsednik dr. I. Šumenkovič s. r. ministrskega sveta dr. Milan Srškie s. r. Minister za zunanje posle B. D. Jevtič s. r. Videl in pritisnil drž. pečat čuvar državnega pečata, minister pravde Bož. Ž. Maksimovič s. r. (M. P.) (Podpisi vseh ostalih ministrov.) ^ 1 — ' — Banove uredbe. 203. Popravek V pravilniku o banovinskih davščinah Dravske banovine, objavljenem v zvezi z banovinskim proračunom za leto 1933./1934. v »Službenem listu« št. 184/27 iz leta 1933., so se naknadno ugotovili naslednji pogreški, ki se s tem popravljajo: Nad § 4. se mora naslov pod II. pravilno glasiti: Banovinska trošarina na alkoholne tekočine. V § 35. je v drugi vrsti zadnjega odstavka pravilno: »...vrednosti proizvedene (ne: proizvodom) električne...«. V § 53. je v drugi vrsti pravilno: ». . . § 52. (ne 53.).. .c. V § 65. je v četrti vrsti prvega odstavka pravilno: >... strokovnemu gozdarskemu (ne: gospodarskemu) osebju.. .<. V istem paragrafu se izmenja sedanje besedilo zadnjega odstavka z naslednjim: »Od vsake prodane lovske karte gre Din 10-— kot prispevek v banovinski lovski zaklad. Finančni oddelek kraljevske banske uprave preodkazuje ta prispevek mesečno.« V § 81., 2. točka, je v 8. vrsti vriniti med besedi: >vsakih 50« besedo: »začetih«. V § 96. je v tretji vrsti pravilno: »... v § 95. (ne: 2.) določenih...«. V § 105., 2. odstavku, je v prvi vrsti pravilno: >• • • iz § 88. (ne: §§ 89. in 92.) ...«. V številčnem delu »pregleda proračunov« (Sl. 1. st. 199/30 iz 1. 1933.) je popraviti naslednja dva pogreška: 1. na str. 395. se mora glasiti naslov pred partijo 40 >I*redni izdatki.« (ne »dohodki.«); 2. na str. 446. je nad partijo 3 (potni stroški) postaviti naslov »B. Stvarni izdatki.«. Kraljevska banska uprava Dravske banovino v Ljubljani, dne 14. aprila 1933. 204. Na temelju čl. 67. v zvezi s členi 65., 66. in 69. zakona o notranji upravi predpisujem naslednjo t naredbo o podpiranju brezposelnih in pobijanju delomržnosti. Kdo je brezposeln. § 1. Za brezposelne v smslu te naredbe se smatrajo osebe, ki radi izrednih gospodarskih razmer brez svoje krivde ne morejo dobiti zaposlitve niti v svoji niti v kaki drugi stroki in nimajo lastnih sredstev niti druge možnosti za preživljanje. , , Sestava pomožno akcije. § 2. Skrb za brezposelne spada v področje socialnega udejstvovanja občine, ki jo vrši s svojimi sredstvi in s pomočjo države, banovine, javnih in zasebnih humanitarnih ustanov, organizacij delodajalcev in delojemalcev in privatne dobrodelnosti. § 3. Kot osrednja organizacija za pomoč brezposelnim v Dravski banovini posluje na sedežu banske uprave »Osrednji pomožni odbor za Dravsko banovino«. Po potrebi se osnujejo v posameznih občinah še občinski pomožni odbori. Ali obstoji v kaki občini potreba po takem odboru, odloči v dvomu po vsestranski presoji krajevnih razmer ban. § 4. Osrednji pomožni odbor tvorijo zastopniki kraljevske banske uprave, občin s številnim delavstvom, cerkvenih oblastev, humanitarnih ustanov in organizacij, delavske zbornice, javne borze dela, organizacij delodajalcev in delojemalcev, ki jih določi ban. Osrednji pomožni odbor izvoli iz svoje srede izvrše-valni odsek, ki vodi njegove posle po njegovih navodilih in pod njegovim nadzorstvom. Pisarniške posle osrednjega pomožnega odbora vrši s svojim osebjem in s svojimi sredstvi oddelek kraljevske banske uprave za socialno politiko in narodno zdravje. § 5. Občinske pomožne odbore volijo občinske uprave izmed svojih članov, morejo pa k sodelovanju pritegniti tudi zastopnike v § 2. omenjenih ustanov, organizacij in oseb. Občinski pomožni odbori morejo vršiti podpiranje brezposelnih tudi po občinskih socialnih institucijah ali ob njihovem sodelovanju, dolžni pa so vzajemno delovati z osrednjim pomožnim odborom in temu pošiljati občasna poročila o svojem delu. Sredstva pomožnih odborov. § 6. Osrednji pomožni odbor in občine, omenjene v § 3., osnujejo posebne podporne sklade za brezposelne, v katere se stekajo vsa sredstva, dobljena s prostovoljno na- * biralno akcijo in prispevki države, banovine itd., v občinske podporne sklade pa tudi prispevki iz splošnih občinskih sredstev in morebitnih ustanov, daril, volil in sličnih sredstev, ki so izrečno namenjena za podpiranje brezposelnih. V podporni sklad osrednjega pomožnega odbora oddajajo občinski podporni skladi mest Ljubljana, Maribor, Celje in Kranj še vsak 10% dohodkov iz prostovoljne nabiralne akcije. Isto velja za prostovoljne prispevke delodajalcev in delojemalcev v industrijskih krajih. Iz teh in drugih svojih sredstev podeljuje osrednji pomožni odbor podpore občinskim pomožnim odborom, če bi njihova lastna sredstva ne zadostovala za kritje utemeljenih potreb, kar morajo v prošnji za podporo točno obrazložiti. § 7. Osrednji pomožni odbor in občinski pomožni odbori v avtonomnih mestih upravljajo in razpolagajo s podpornimi skladi pod nadzorstvom bana, odnosno njegovega namestnika, občinski pomožni odbori v ostalih občinah pa pod nadzorstvom pristojnega sreskega načelnika. Vrste in trajanje pomoči za brezposelne. § 8' Brezposelnim se pomaga v mejah razpoložljivih sredstev samo na podstavi izkazil, predpisanih v § 10. Prvenstveno se pomaga brezposelnim z rodbinskimi člani in onim, ki so dalj časa brez zaslužka. Način pomoči določijo osrednji odbor, odnosno občinski pomožni odbori ravnajoč se po naslednjih načelih: 1. prvenstveno se morajo brezposelne osebe, ki so brez sredstev, zaposliti pri javnih in privatnih delih; 2. kjer te možnosti ni, se jim pomaga z živili in drugimi življenskimi potrebščinami; 3. denarne podpore se dajejo le v izjemnih primerih, kadar se za brezposelne ne more skrbeti po toč. 1, in 2. tega paragrafa. V tem primeru se mora zahtevati, da se brezposelni zaveže, da bo to podporo odslužil, odnosno vrnil, kadar mu bo to mogoče. Mesto individualnih podpor se morejo ustanoviti javne kuhinje, iz katerih prejemajo brezposelni hrano. O izdani pomoči se mora voditi točna evidenca. Brezposelna oseba, ki nima sredstev za preživljanje in je pristojna v dotično občino, se smatra za ubožno ter veljajo zanjo predpisi o ubožni preskrbi. § 9. Osebe, ki bivajo v občini nepretrgoma vsaj tri leta, podpira občinski pomožni odbor v mejah razpoložljivih sredstev enako kakor brezposelne, ki so v občini domovinsko pristojne, brez omejitve na čas in način, omenjen v § toč. 1. do 3. Osebe, ki so v občini nastanjene vsaj dve leti, dobe brezposelno pomoč za čas treh mesecev, osebe, nastanjene vsaj 1 leto, za čas 1 meseca, osebe, zaposlene v zadnjem letu v občini vsaj 6 mesecev, četudi ne bivajo v njej, brezposelno pomoč za čas 14 dni in končno osebe, zaposlene vsaj 3 mesece, pomoč skozi 8 dni. Tudi tem osebam se daje pomoč na način, omenjen v § 8., toč. 1. do 3. Podpiranje mora pa nehati, čim je brezposelni našel zaposlitev ali je odklonil zaposlitev, ki mu jo je preskrbel pomožni odbor, ali če je ta ugotovil, da je brezposelni zlorabil pomožno akcijo, odnosno da je vzrok njegove nezaposlenosti delomržnost. Evidenca brezposelnih in njih legitimiranje. § 10. Občinski pomožni odbori vodijo ob sodelovanju občinskih uradov evidenco brezposelnih kakor tudi možnosti za njihovo zaposlitev. * Da se omogoči evidenca brezposelnih, si mora vsaka taka oseba preskrbeti razvidnico za brezposelne, ki jih izdajajo občine bivališča po obrazcu, razvidnem v prilogi te naredbe. - '■ > ■ " Osebe, ki morajo imeti po obstoječih predpisih poslovne, poselske in druge take obvezne knjižice, se morajo izkazati tudi s temi knjižicami. V razvidnico za brezposelne je vpisati, odkdaj je oseba brez zaposlitve in podatke o vseh podporah, ki jih je prejela, bodisi od pomožnih odborov bodisi od drugih javnih ali zasebnih podpornih ustanov. Pomožni odbori in občine imajo pravico po občnih upravnih oblastvih vsak čas proveriti, ali je oseba resnično brezposelna po določbah te naredbe in v kakšnem obsegu je potrebna pomoči. Čim nastopi primer § 7., zadnji odstavek, se mora razvidnica za brezposelne vrniti občini, ki jo je izdala. § 11. Iskati dela pri pomožnih odborih zunaj okoliša lastne občine je dovoljeno samo takim osebam, ki se izkažejo z razvidnico za brezposelne, opremljeno z uradno ugotovitvijo dotičnega občinskega urada o nemožnosti zaposlitve, odnosno prehrane v območju stalnega bivališča in s knjižicami, omenjenimi v § 10. Zatiranje delomržnosti. § 12. Vsi organi javne varnosti so dolžni, osebe, na katere naletijo pri iskanju zaposlitve ali podpor, legitimirati v smislu odredb §§ 10., in 11. te naredbe. Če se dotična oseba ne more izkazati z izkazili po § 10. ter se na podstavi celotnega zaslišanja ugotovi, da je vzrok njenega pohajkovanja delomržnost, jo je izročiti pristojnemu sodišču radi kazenskega progona. V mestih in večjih krajih je v ta namen često prirejati racije. Policijska oblastva in sreska načelstva morajo skrbeti, da se vse osebe, ki se zalotijo pri pohajkovanju ter se jim dokaže delomržnost ali zlorabljanje javne dobrodelnosti, odpravijo v pristojno občino, brezposelni delomržneži iz drugih banovin ter inozemci pa nemudoma izženejo iz banovine, odnosno ;z države. Za naše državljane je tudi takoj obvestiti pristojno občino, ki ima dolžnost, da take delomržneže najstrože nadzira in v primeru odstranitve iz občine o tem obvesti pristojno sresko načelstvo radi razpisa tiralice v >Policij-skem dnevniku«, odnosno radi oglasitve za delomržneža. Osebe, ki zlorabljajo dobrodelne podpore, je oddati varnostnim organom radi postopka v smisju odredb te naredbe. Prepoved beračenja, § 13. Kjer je občinski pomožni odbor poskrbel za preživljanje ubožcev in nezaposlenih, je vsako beračenje od hiše do hiše brezpogojno odpraviti. Osebe, ki se kljub temu zalotijo pri tem poslu, jo napotiti pristojnemu pomožnemu odboru, v ponovnih primerih pa izročiti varnostnim organom, ki postopajo po prednjih odredbah te naredbe. Osebe, ki se kaznujejo radi zlorabe dobrodelnosti z zaporno kaznijo, naj se pri izvršitvi te kazni prisilno uporabijo za delo, ki ga organizirajo občine. Kazni. § 14. Prekrški te naredbe se kaznujejo na podstavi čl. 69. zakona o notranji upravi v zvezi s § 12. zakona o iz-premembah in dopolnitvah zakona o notranji upravi od 9. X. 1929., U. 1. št. 417/104, Sl. nov. br. 240/XCIX, z denarno globo od Din 10'— do Din 1000-—, odnosno ob neplačilu denarne kazni v odrejenem roku, z zaporom od enega do dvajset dni nekvarno sodno-kazenske-mu progonu. Prehodne odredbe. § 15. V roku 10 dni se morajo obstoječi pomožni odbori prilagoditi določbam te naredbe. § 16. Ta naredba stopi v veljavo 8 dni po dnevu razglasitve. V Ljubljani, dne 29. marcg 1933. Ban: dr. Marušič s. r. Priloga. (1. stran) Obrazec za razvidnioo za brezposelne po § 8. uredbe. Občinski urad v ......................................... - No. ................. Veljavno do --------------------- 193........ Razvidnica za brezposelne za gosp ----------------------------------------------------------------- roj. v .............................. dne............................. oženjen, samski, število nepreskrbljenih otrok _______________________ stanujoč ______________________v________________________________________ Po poklicu .................................................... Osebni opis: postava .......-_______________________ lasje .................. brada ....................... oči .....____________________________ brki .—............... posebna znamenja —................. — ...........— , dne...—.........193..... Podpis zastopnika Podpis imetnika: občine: Občinski pečat: (2. stran) Podatki o času brezposelnosti (začetku, koncu in event. manjših prekinitvah): (3. stran) Podatki o izdanih podporah (o datumu, o vrstah Podpore, preskrbi zaposlitve, naklonitvi hrane, življenjih potrebščin, posojila ali denarne podpore in o iznosu posameznih vrst podpor): 205. Na podlagi § 67., točke 1., zakona o notranji upravi izdajam naslednjo naredbo: naredbo o potrebi nameščanja zapriseženih gozdnih čuvajev v Dravski banovini. Na temelju pooblastila, izdanega z odlokom ministrstva za šume in rudnike dne 15. julija 1932., št. 16671, in §§ 148., 166. in 172. zakona o gozdih z dne 21. decembra 1929-, »Urad. lisk št. 162/35 iz leta 1930., dalje §a 11. pravilnika o postavljanju kvalifikovanih gozdarskih strokovnih organov za upravo nedržavnih gozdov z dne. 27. septembra 1930., »Služb, list« štev. 215/35 iz leta 1930., odrejam glede nameščanja zapriseženih gozdnih čuvajev za področje Dravske banovine kakor sledi: ČL 1. a) Gozdni posestniki, ki morajo imeti nameščene lastne upravitelje v smislu gori citiranega pravilnika o postavljanju kvalifikovanih gozdarskih strokovnih organov za izvestne površine gozda, so dolžni po 51. 11. tega pravilnika dodeliti upraviteljem gozdne čuvaje. Površina gozda, ki se dodeli v čuvanje posameznemu čuvaju, naj redoma ne presega 500 ha. b) Kdor ni dolžan imeti upravitelja s kvalifikacijo po § 132. zakona o gozdih, pa ima več ko 500 ha gozda, mora namestiti gozdnega čuvaja, ki naj mu redoma ne bo dodeljenih več ko 500 ha gozda. c) V krajih, kjer se pogosto pojavljajo tatvine v gozdih, so posestniki gozdnih površin, ki ne dosegajo 500 ha, dolžni, namestiti skupnega čuvaja. Tudi malim gozdnim posestnikom v drugih krajih se priporoča, da si postavijo skupnega gozdnega čuvaja. Čl. 2. Gozdni posestnik sme namestiti zapriseženega gozdnega čuvaja tudi za manjšo površino nego je v tej na-redbi predpisana, ako ga občno upravno oblastvo I. stopnje potrdi. Gozdni posestniki smejo poveriti čuvanje svojega gozda zapriseženemu čuvaju kakega bližnjega posestva, ako privoli posestnik, pri katerem je nameščen dotični čuvaj. Vsi temu čuvaju v čuvanje poverjeni gozdovi naj redoma ne presegajo površino 500 ha. Čl. 3. K namestitvi gozdnega čuvaja pozove posestnike, označene v čl. 1. a), b) in c), pristojno občno upravno oblastvo prve stopnje na predlog sreskega šumarskega referenta. Proti odločbi prvostopnega oblastva je v rednem pritožnem roku odprta pritožba na kraljevsko bansko upravo v Ljubljani. Banska uprava lahko dovoli na gospodarsko in strokovno prošnjo gozdnega posestnika izjeme glede v členu 1. predpisane površine, za katero je treba namestiti čuvaja; poprej se zasliši pristojno občno upravno oblastvo prve stopnje. Čl. 4. Sedež gozdnega čuvaja določa lastnik gozda po svoji uvidevnosti in dejanski potrebi. Ako je sedež čuvaja tako daleč od gozda, da čuvaj gozda ne more uspešno čuvati, odredi pristojno občno upravno oblastvo, da se sedež čuvaja premesti bliže gozdu. Čl. 5. Odnošaji postavljenih zapriseženih gozdnih čuvajev do gozdnega posestnika se uredijo z za-sebno-pravno pogodbo. Gozdnega čuvaja po čl. 1., točka c), nastavi dotični občinski odbor. Če je treba nastaviti čuvaja za območje več občin, ga nastavijo občinski odbori sporazumno; če se ne doseže sporazum, pa občinski odbor občine, v kateri je večji del dotičnega gozda. Prispevki za čuvajevo plačo se v tem primeru porazdele po površini posameznih gozdnih parcel. Prejemki čuvaja naj ustrezajo njegovi službi ter krajevnim in gospodarskim razmeram. Čl. 6. Po § 135. zakona o gozdih mora biti zapriseženi čuvaj absolvent kake logarske šole ali tej ustrezajočega tečaja ali pa imeti izpit za gozdnega čuvaja po pravilniku z dne 20. julija 1930., »Sl. list« štev. 216/35 iz leta 1930. Kdor radi manjkajoče dveletne prakse še ne more opraviti izpita po čl. 4. citiranega pravilnika, se sme po § 172. zakona o gozdih zapriseči in služi kot pomožni Čuvaj. Občno upravno oblastvo I. stopnje takega čuvaja pred zaprisego v smislu § 136. zakona o gozdih na kratko izpraša o dolžnostih in pravicah javne straže in mu da najvažnejša navodila. 0 tem sestavi zapisnik. Čuvaji, ki so imeli dne 1. julija 1930.. to je tedaj, ko je stopil novi gozdni zakon v veljavo, nad 2 leti službe, niso dolžni naknadno opraviti izpita, razen če to zahteva gospodar, pri katerem so v službi. Čl. 7. Posestniki, ki so dolžni namestiti gozdne čuvaje, morajo to storiti tekom 3 mesecev od dne, ko stopi ta naredba v veljavo. Izpraznjena službena mesta čuvajev je istotakc zasesti najdalj tekom 3 mesecev. Čl. 8. Gozdnega čuvaja mora gospodar po namestitvi prijaviti v smislu § 136. zakona o gozdih občnemu upravnemu oblastvu prve stopnje radi zaprisege. Pred prisego (čl. 6) napravi to oblastvo poizvedbe o n e op o rečn ost i pri ja vi jen ca. Čl. 9. Gozdni čuvaj je dolžan, da zvest službeni prisegi vestno opravlja svojo službo po danih mu naročilih, kolikor ta ne nasprotujejo gozdnim in drugim zakonitim predpisom. Osebam, o katerih se ugotovi, da so v svoji službi kršile zakonite predpise, odnosno da zanemarjajo svojo službo, sme občno upravno oblastvo I. stopnje prepovedati izvrševanje čuvajske službe in jih razreši službene prisege. Pritožba zoper to prepoved nima odložilne moči. Čl. 10. Zapriseženi gozdnii čuvaj ima pravice javne straže v smislu § 137. zakona o gozdih. Čl. 11. Kdor v odrejenem roku ne postavi čuvaja (ev), ki ga (jih) je dolžan namestiti po tej naredbi, in kdor opusti prijavo nameščenca pristojnemu občnemu upravnemu oblastvu, odnosno obdrži v službi osebo, kateri je prepovedano izvrševanje čuvajske službe, se kaznuje po §§ 148. in 166. zakona o gozdih. Čl. 12. Ta naredba stopi v veljavo 8 dni potem, ko se objavi v »Službenem listu Dravske banovine«. V Ljubljani, dne 7. aprila 1933. III. No. 2456/1—1933. Ban: dr. Marušič s. r. ■■■ ' , # 206. Objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1933. II. No. 6507/1. Občina Črni potok, v srezu Kočevje, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1933. naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din 100-—, b) od 100 1 piva Din 30'—, c) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5'—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 4. aprila 1933. II. No. 4095/1. Občina Janževa gora, v srezu Maribor levi breg, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1933. naslednje občinske trošarine: a) od 100 I vina Din 100-—, h) od 100 1 vinskega mošta Din 100'—, c) od 100 I piva Din 30'—, č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5-—, d) od goveda nad 1 letom Din 10-—, e) od goveda pod 1 letom Din 5-—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 4. aprila 1933. II. No. 1414/1. Občina Kamonščak, v srozu ljutomersko-radgonskem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v 1. 1933. naslednje občinske trošarine: 1 a) od 100 1 vina Din 75’—, b) od 100 1 vinskega mošta Din 25'—, c) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5'—. Kraljevska banska uprava Dravsko banovine v Ljubljani, dne 6. aprila 1933. II. No. 4101/1. Občina Ključarovci, v srezu ljutomersko-radgonskem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v I. 1933. naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din 100’—, b) od 100 1 vinskega mošta Din 100'—. Kraljevska banska uprava Dravsko banovine v Ljubljani, dne 6. aprila 1933. II. No. 6440/1. Občina Moravče, v srezu litijskem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1933. naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din 100-—, b) od 100 1 vinskega mošta Din 100-—, c) od 100 1 piva Din 50-—, č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5-—, d) od goveda nad 1 letom Din 25-—, e) od goveda pod 1 letom Din 15-—, 1) od prašičev Din 15-—, g) od drobnice Din 5-—, h) od 100 kg uvoženega mesa vseh vrst Din 20’—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 5. aprila 1933. II. No. 2045/1. Občina Pesnički dvor, v srezu Maribor levi breg, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v I. 1933. naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din 100"—, b) od 100 1 vinskega mošta Din 100'—, c) od 100 1 piva Din 80'—, č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5'—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 5. apnila 1933. II. No. 49/2. Občina Planina, v srezu Logatec, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1933. naslednje občinske trošarine: a) »od 100 1 vina Din 100'—, b) od 100 1 vinskega mošta Din 70'—, c) od 100 1 piva Din 30'—, č) od lil stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5'—, d) od goveda nad 1 letom Din 25—, e) od goveda pod 1 letom Din 15'—, f) od prašičev Din 10-—, g) od drobnice Din 5'—, h) od 100 kg uvoženega mesa vseh vrst Din 20—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 3. aprila 1933. II. No. 5246/1. Občina Plitvički vrh, v srezu ljutomersko-radgoo-skem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1933. občinsko trošarino po Din 100'— od 100 1 vina. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 8. aprila 1933. II. No. 2597/1. Občina Podgorje, v srezu ljutomersko-radgonskem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v I. 1933. naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din 100'—, b) od 100 1 vinskega mošta Din 100'—, c) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5'—, č) od 100 1 sadnega mošta Din 25'—. • Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dno 6. aprila 1933. II. No. 5789/1. Občina Prapečc, v srezu Litija, bo pobarala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1933. naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din 75'—, b) od 100 1 vinskega mošta Din 75'—, c) od 100 1 piva Din 30'—, č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5'—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 5. apnila 1933. II. No. 4638/1. Občina Preserje, v srezu Ljubljana, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1983. naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din 100'—, b) od 100 1 vinskega mošta Din 50'—, c) od ICO 1 piva Din 30'—, č) od lil stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5'—, d) od goveda nad 1 letom Din 35'—, e) od goveda nad 1 letom Din 15'—, f) od prašičev Din 15'—, g) od drobnice Din 5'— , h) od 100 kg uvoženega mesa vseh vrst Din 30'—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 6. aprila 1933. II. No. 4193/1. Občina Rilitarovci, v srezu ljutomersko-radgonskem, po pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1933. naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din 100'—, b) od 100 1 vinskega mošta Din 100'—, c) od 100 1 piva Din ICO'—, č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5'—. d) od goveda nad 1 letom Din 10'—, e) od goveda pod 1 letom Din 5'—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 7. aprila 1933. II. No. 4098/1. Občina Slemen, v srezu Maribor levi breg, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1933. naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din 100-—, b) od 100 1 vinskega mošta Din 100-—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 3. aprila 1933. II. No. 5080/1. Občina Stara cerkev, v srezu Kočevje, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1033. naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din ICO'—, b) od 100 1 vinskega mošta Din 100'—, c) od 100 1 piva Din 50'—, č) od lil stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5'—, d) od goveda nad 1 letom Din 25'—, e) od goveda pod 1 letom Din 15'—, i) od prašičev Din 15'—, g) od drobnice Din 10'—, h) od 100 kg uvoženega mesa vseh vrst Din 25'—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 3. aprila 1933. II. No. 6503/1. Občina Stekanja vas, v srezu Litija, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v 1. 1933. občinsko trošarino po Din 5'— od hi stopnje alkohola špirita in žganja. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 5. apr'la 1933. II. No. 1668/1. Občina Stročja vas, v srezu ljutomersko-rad^Onskem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1933. naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din 75—, b) od 100 1 vinskega mošta Din 50'—, c) od 100 1 piva Din 50'—, č) od lil stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 3. aprila 1933. II. No. 5663/2. Občina Sv. Vid pri Planini, v srezu šmarskem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1933. naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din 100'—, b) od 100 1 vinskega mošta Din 50—, c) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 6. aprila 1933. II. No. 2175/1. Občina Šalovci, v srezu murskosoboškem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1933. občinsko trošarino po Din 100'— od 100 1 vina. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 3. aprila 1933. II. No. 9352/1. Občina Temenica, v srezu Litija, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1933. naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din 100'—, b) od 100 1 vinskega mošta Din 100*—, c) od 100 1 piva Din 50'—, č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5'—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 4. aprila 1933. 207. Izpremembe f staležu banovinskih uslužbencev na področju Dravske banovine. Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani z dne 21. marca 1933., I. No. 2360/1, je bil postavljen Bartol Branko, banovinski pogodbeni tehnik pri tehničnem razdelku sreskega načelstva Maribor — levi breg, za banovinskega uradniškega pripravnika z mesečno plačo Din 1070'— na dosedanjem službenem mestu. Z cdlokom kraljevske banske uprave Dravsike banovine v Ljubljani z dne 1. aprila 1933, I. No. 1727/1, je bil postavljen dr. Brezovnik Vladimir, zdravstveni svetnik pri drž. šolski polikliniki v Beogradu za primarija v petii položajni skupini pri javni bolnici v Murski Soboti. Z odlokom z dne 6. aprila 1933., I. No. 2712/1, je bila sprejeta ostavka ha banovinsko službo, ki jo je podal dr.' Kalan Janko, banovinski zdravnik združene zdravstvene občine v Cankovi v osmi položajni skupini. Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 29. januarja 1933, I. No. 8325/1—32, je bil postavljen ing. Poniž Evgen, tehnični višji pristav VII. položajne skupine pri tehničnem oddelku kraljevske banske uprave v Ljubljani za tehničnega višjega pristava VI. položajne skupine na dosedanjem službenem mestu. ♦ Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine: njen predstavnik in urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska in zalaga. Tiskarna »Merkur« v Ljubljani; njen predstavnik: Otmar MichAlek * Ljubljani. &tCT. St. SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE Priloga k 31. kosu IV. letnika z dne 15. aprila 1933. Razglasi kraljevske banske uprave III./5. 3389/1. 990 Izkaz živalskih kužnih bolezni v območju Dravske banovine po stanju z dne 10. aprila 1933. Opomba: Imena sedežev sreskih načelnikov (mestnih magistratov) so natisnjena z debelejšimi, imena občin pa z navadnimi črkami;kraji s številom zaku-ženih dvorcev so navedeni v oklepajih. Vran ič ni prisad: Novo mesto: Dvor (Stavča vas 1 dv.). Steklina : Brežice: Bizeljsko (Stara vas 1 dv.), Brežice (Brežice 1 dv.). Litija: Kandr-še (Razpotje 1 dv.). Šmarje pri Jelšah: Imeno (Imeno 1 primer). Konjske garje: Logatec: Gor. Logatec (Gor. Logatec 1 dv.), Rovte (Ziberše 1 dv.). Ovčje garje: Konjice: Vrholje (Barje 1 dv.). Svinjska kuga: Črnomelj: Kot (Kot 1 dv.). Kočevje: Ribnica (Breg 1 dv.). Maribor desni breg: Orehova vas 1 dv.). Novo mesto: (Novo mesto 1 dv.), Prečna (Dol. Straža 2 dv., Lokve 1 dv.), Šmihel-Stopiče (Vavta vas 1 dv.). Ptuj: Središče (Središče 1 dv.). Radovljica; Gorje (Sp-Go