F08TNINA PLAČANA V GOTOVINI POSAMEZNA ŠTEVILKA 5 DIN ZASAVSKI VESTNIK Trbovlje, 14. februarja 1952 GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZASAVJA LETO V. — ŠTEV. 7 Pred obračunom svojega dela V nedeljo, 17. februarja, bodo občni zbori sindikalnih podružnic rudarjev v Zagorju in Trbovljah, medtem ko so ga v Hrastniku imeli že prejšnjo nedeljo. Predhodno pa so bili kot priprava za te skupščine občni zbori rudniških obratnih sindikalnih odborov. Po vseh obratih rudnika so svoje občne zbore dobro opravili, najboljše pa na zahodnem revirju v Trbovljah. Poudariti je treba, da so na tem obratu člani sindikalne organizacije v diskusiji iznesli, da se je odbor premalo zanimal za to, da bi članstvu razlagal vse tekoče probleme, saj je bilo članstvo v marsikaterem pogledu v nejasnosti. Iz tega razloga so predlagali, da je treba več sestankov članstva, na katerih se bodo obravnavali in tolmačili vsi tekoči gospodarski in politični problemi. Sklepi, ki so jih sprejeli na zahodnem obratu, izražajo odločno zahtevo, da mora biti delo v letošnjem letu boljše kot v preteklem. Dosledno bodo skr- beli, da se bodo vse zakonske uredbe članstvu tolmačile in izvajale. Vso pomoč hoče članstvo tega obrata nuditi trboveljski mestni občini pri gradnji ceste, svojo plansko nalogo pri rudniku pa bo izpolnjevalo stoodstotno. V članstvo svoje sindikalne organizacije hočejo nadalje pritegniti vse tiste tovariše, ki stoje še izven nje. Ta sindikalni odbor bo stavil upravnemu odboru rudnika predlog, da se reši vprašanje delovnega reda podjetja. Sindikalna organizacija se bo povezala s sindikatom zdravstvenih delavcev, da se pospeši zdravniški pregled vseh na očeh obolelih članov. Obvezali so se nadalje, da bodo povišali število naročnikov na »Delavsko enotnost« in na lokalni tednik. Tudi na vzhodnem obratu v Trbovljah so se občnega zbora svoje sindikalne organizacije udeležili polnoštevilno. Po poročilih je sledila zanimiva diskusija, v kateri so obravnavali vpra- Družbeni plan in litiiska predilnica Tudi v tej tovarni so pred kratkim obravnavali svoj družbeni plan. Ugotovili so, da imajo pri izpolnitvi svojega proizvodnega načrta v primeri z drugimi industrijskimi podjetji velike težave, zlasti pa vezane roke. Zakaj, se bo ta ali oni vprašal. Vendar je le tako, kajti predilnica je vezana in odvisna v glavnem od dostave bombaža, ki pa je izključno uvozno blago. Za nov gospodarski sistem in družbeni plan se zanima seveda celotni aktiv litijske predilnice, saj je pokazal vedno vso svojo pripravljenost za izpolnitev naloženih mu družbenih nalog. Razprava o družbenem planu je odprla v tej tovarni vrsto raznih vprašanj. Med temi vprašanji je n. pr. vračanje embalaže; to vračanje pa po novih železniških tarifah ni ravno rentabilno, zlasti ne v oddaljenejše kraje. Precej je bilo med tem kolektivom govora o posameznih tovarniških obratih in oddelkih ter o tovarniški stro-čarni. Se preden je delavski svet pre-' dilnice sprejel svoj družbeni plan, so se pojavila razna vprašanja, med njimi tudi to, da je ceneje, če se stročnice (papirnate cevke) naročajo v kartonaž-ni tovarni v Ljubljani, kot pa da jih izdelujejo doma, to pa predvsem zaradi tega, ker je izdelava teh cevk v predilnici obremenjena s 4100% družbenega prispevka, tovarna za izdelavo papirnatih izdelkov pa le s 610%. Jasno je, da je tak položaj nevzdržen. Stavljen je bil predlog, da se stročarna loči od predilnice, t j. da se napravita za stročarno in predilnico povsem ločeni računski kalkulaciji. Po mnenju delavskega sveta in direktorja tovarne je treba imeti o vsem čiste račune in jasno sliko. Treba se bo boriti in delati, da bodo izdelki tovarne enaki in še boljši od drugih predilnic s približno enako tehnično ureditvijo, čeprav so druge predilnice glede oddaje družbenega prispevka v ugodnejšem položaju kot pa litijska. V litijski tovarni prevladuje mnenje, da če je njej naložen višji družbeni prispevek kot enakim podjetjem drugod, da te terjatve ni mogoče opirati na boljšo tehnično ureditev te predilnice, ki ,.ni modernejša kot drugod, pač pa litijska tovarna prednjači v tem, da so delovna mesta v njej izkoriščena racionalnejše kot drugje. Zasedanje delavskega sveta v tovarni je pokazalo, da gledajo njegovi člani na položaj tovarne v bližnji prihodnosti popolnoma pravilno. Tako je delavski svet sklenil, da bodo vsi delavci predilnice izkoristili svoj letni oddih istočasno, s čimer bodo omogočili izvršitev kapitalnega remonta v svoji tovarni. Prav tako so sprejeli sklep, da bodo vestno varčevali z vsem materialom in še nadalje iskali notranje rezerve v podjetju. V predilnici so imeli pred dnevi še posebne obratne sestanke, na katerih so zaključke in sklepe delavskega sveta obravnavali še v podrobnostih. Kakor povsod, se tudi v litijski predilnici pripravljajo na volitve v novi delavski svet. Tako je delovni kolektiv te tovarne na svojih sestankih že razpravljal, kakšne tovariše bo izvolil v novi delavski svet; splošno mnenje je, da se morajo te volitve izvesti na najbolj demokratičen način. O litijski predilnici bi bilo mogoče povedati še marsikaj, o njenih dobrih, seveda pa tudi slabih straneh. Tako bi lahko rekli, da delovna disciplina ni povsod na višku. Opaža se često pijančevanje in s tem v zvezi izostajanje posameznikov od dela — pojavljajo se pa tudi razne kraje in podobno; to bi bilo nekaj senčnih strani v tem podjetju, več pa bi lahko napisali o treznih delavcih in delavkah v tovarni, ki se prav dobro zavedajo svojih dolžnosti in nalog do ljudske skupnosti. Ti pametni in preudarni delavci se bodo prav gotovo prej ali slej otresli vseh ljudi, ki nimajo socialističnega odnosa do dela, saj noben zaveden delovni kolektiv v pogojih novega finančnega poslovanja in gospodarjenja ne bo mogel trpeti v svoji sredi ljudi, ki delo v tovarni ovirajo in so mu bolj v breme kot v korist. Upajmo, da bomo o delovnih ljudeh v Litiji zvedeli še kaj več. Veselilo nas bo, če bomo lahko poročali o njih napredku. Sanje ideološke vzgoje članstva, vprašanje letnih dopustov in seveda vprašanje izpolnjevanja planske naloge v rudniku. V sklepih, ki so jih sprejeli po izvolitvi novega odbora, pravijo na tem obratu, da se bodo v letošnjem letu tesneje povezali z vodstvom obrata in partijsko organizacijo. Tako bodo redno sklicevali obratne konference in sindikalne sestanke in sicer vsak mesec. Sindikalni odbor si je zadal nalogo, da bo redno odpravljal napake, ki se po-javlajo v zvezi z zaščito dela, prav tako pa bo reševal vse ostale pomanjkljivosti. Sklenili so, da se morajo krivice, ki se zgode posameznikom, reševati edinole na obratnih konferencah. Prav dobro je uspel občni zbor tudi na zunanjem obratu v Trbovljah, kjer so člani obravnavali delo v preteklem letu prav kritično. Nekaj članov je načelo vprašanje članarine. Treba se je spomniti na to, da je že marsikak član dobil že čestokrat več kot 50% vplačane članarine nazaj in sicer člani, ki so oboleli. Kakor drugod, so tudi na tem obratu načeli vprašanje, zakaj je bilo lansko leto brezplačnih letovanj rudarjev manj kot druga leta. Na to vprašanje so dobili člani pojasnilo, da je sindikat rudarjev vložil lansko leto veliko vsoto denarja za dograditev Sindikalnega počitniškega doma na Partizanskem vrhu ter da bo drugo leto v tem pogledu že boljše. Članstvo tega obrata je napravilo načrt dela za letošnje leto; tako pravijo, da bodo tudi tukaj vključili v sindikat vse tovariše, ki še niso organizirani, sklenili so tudi, da bodo nudili več pomoči svojemu mladinskemu aktivu, prav tako hočejo zboljšati delovno disciplino. Na obratu bodo ustanovili poseben podporni fond za pomoč članstvu, zlasti pa v bolezni, redno bodo prirejali sestanke članstva, predvsem ■■ pa hočejo skrbeti za ideološki dvig članstva. Po vseh občnih zborih rudniških obratov so razpravljali seveda tudi o 6-mesečnem tekmovanju v delavskem upravljanju, ki sta ga sindikat rudarjev v Trbovljah ter delavski svet rudnika že sprejela, s čimer je ta sklep postal obvezen za celoten delovni kolektiv. Poročila z občnih fbo rov sindikalnih odborov dajejo v splošnem sliko, da je članstvo kritično pregledalo dosedanje delo, zaradi česar je pričakovati, da bo skupščina rudarjev prihodnjo nedeljo prinesla prav gotovo bogate zaključke za nadaljnje delo rudarjev za kar najuspešnejše izvajanje družbenega plana v letu 1952. Zima v zasavskih gozdovih Kolektiv trboveljske cementarne je izvršil lansko leto velike naloge, posebna njegova zasluga pa je predčasna izpolnitev tovarniškega proizvodnega plana, prav tako pa zaznamuje uspehe tudi v drugih področjih družbene dejavnosti. Na občnem zboru svoje sindikalne podružnice je delavstvo tega podjetja Delavski svet Mestnega trgovskega oodietta te zasedal Podjetje s tolikimi poslovalnicami, kot jih ima Mestno trgovsko podjetje v Trbovljah, stoji pač danes pred zelo važnimi in odgovornimi nalogami, zato se tudi njegov delavski svet redno sestaja. Preteklo sredo, 6. t. m., je ta delavski svet ponovno zasedal; obravnaval je zaključno bilanco za zadnje četrtletje minulega leta ter družbeni plan podjetja za leto 1952. Bilanca zadnjega kvartala je pokazala, da je kolektiv te uslužnostne ustanove na splošno dobro gospodaril. Težave pa je imelo podjetje z nerealiziranimi rabati in maržo, saj je moralo kriti n. pr. razliko v ceni za krompir, ki ga je moralo kupovati draže, prodajal pa se je po 10 din za kilogram. Podobno je bilo z mlekom, ki je stalo na odkupnem mestu v Ptuju 24 din liter, potrošnikom v Trbovljah pa se je oddajalo po 25 din. Enak položaj je bil s prodajo kuriva; tudi kurjavo je podjetje kupovalo oz. plačalo po višjih ekonomskih cenah, porabnikom pa jo je oddajald po starih cenah, regres za razliko v ceni pa ni še realiziran. Težave so nadalje z embalažo, ki veže izdaten del obratnega kapitala, saj Osnova 'zvržttve družbenega plana v trbouelj ki cementarni bo varčevanje O družbenem planu so razpravljali I tev, vendar se je pokazalo, da so pre-tudi v trboveljski cementarni in sicer | nizko kalkulirali potrošnjo oz. stroške najprej na širšem sestanku celotnega delovnega kolektiva o splošnih problemih podjetja, nato pa je delavski svet obravnaval in sprejel družbeni plan na 8vojem zasedanju v prejšnjem tednu. Po temeljitem razgovoru o vseh postavkah tega plana so ugotovili, da je proizvodni načrt tovarne izvedljiv, ako-ravno se je pokaži primanjkljaj okrog dveh milijonov dinarjev, ki ga bodo pokrili s poiskanjem raznih skritih rezerv V podjetju. Tako so na primer pregledali vsa delovna mesta in ugotovili, da si lahko prihranijo 25 delovnih moči. Se večjo skrb bodo v tovarni posvetili varčevanju z električno energijo, pogonskim materialom, premogom in podobno, zlasti pa bodo pazili, da se stari material, predvsem pa železo in podobno ponovno uporabi, s čimer bo mogoče ustvariti pomembne prihranke. Družbeni plan podjetja je bil že sprejet in ugotovljena njegova izpolni- za električni tok, kjer se je pozneje pokazalo, da so tako imenovane konice toka znatno dražje, kot se je pričakovalo. V tej računski postavki se je pokazal tako velik primanjkljaj, da resno ogroža celotno kalkulacijo stroškov. O tej podražitvi električne energije seveda sedaj še razpravljajo, zaradi česar je potrditev družbenega plana trboveljske cementarne zaenkrat še odprto vprašanje. O kritju tega nepričakovanega primanjkljaja je sedaj razumljivo v podjetju mnogo govora. Razmišljali so seveda tudi o vprašanju preložitve obratovanja težkih tovarniških strojev v nočni čas, kjer je cena toka nižja. Upajmo, da se bo tudi za to izredno težavno vprašanje našel kak »modus vivendi«, delno morda z odkritjem še raznih drugih skritih rezerv v podjetju, zlasti pa z vsesplošnim varčevanjem, ki je pač osnova vsakega dobrega gospodarjenj« in uspeha. leži v garanciji za embalažo čez 3 milijone dinarjev, to pa v glavnem vreče od »Zitofonda«. Delavski svet je po daljši debati potrdil predloženo bilanco. Poudariti je treba, da je imelo mestno trgovsko podjetje velike težave s krediti; ti so mu bili že obljubljeni, vendar pozneje stornirani, kar seveda ni ostalo brez vpliva na poslovanje v prodajalnah, zlasti pa na asortiment blaga. Na splošno je bilo v poslovalnicah sicer dosti blaga, vendar je tekstilno blago v prodajalnah v zadnjem času zastajalo, zlasti še, ker boni pri rudniku za mesec januar niso bili še izplačani. Značilen je primer, da je novodošla kolekcija srajc fine kvalitete, ki so jih dobile prodajalne, takoj pošla, medtem ko so srajce slabše kakovosti ostale. Delavski svet je prav ostro razpravljal o nekaterih uslužbencih, ki so gospodarili kar po svoje, kar je prišlo posebno kvarno do izraza v poslovalnicah »Sadje in zelenjava«, ki jih je podjetje prevzelo od MLO Trbovlje; kontrola je ugotovila v teh prodajalnah precejšen primanjkljaj. Tako je imela ena teh poslovalnic 181.000 din prometa, primanjkljaj pa je znašal 36.Q00 din. Poslovalnica na trgu v Trbovljah je imela še večji promet, zato je bil manko tamkaj še večji. Seveda je delavski svet zahteval ostro kazen za prizadete uslužbence, ne samo povračilo primanjkljaja, marveč tudi, da se krivci zagovarjajo pred sodiščem, ker gre po vseh izgle-dih za zlorabe z zaupanim blagom. Prav tako značilen primer se je pokazal pri »Kurivoprometu«; ker je bila kontrola pomanjkljiva, je uslužbenec podjetja dostavil mestnemu kopališču naročena drva, in sicer po naročilnici 26 kubičnih metrov, stvarno pa le 21. Seveda da tudi ta primer mnogo misliti; treba bo večje pazljivosti in kontrole, da se taki primeri ne bodo ponavljali, saj rušijo ugled naših socialističnih ustanov. Mnogo je delavski svet razpravljal o nakupih blaga. Nakupovalni aparat često težko sledi hitremu tempu v današnji trgovini; tudi tukaj bo treba pazljivosti in preudarnosti, da se razpoložljiva obratna sredstva pač ne bodo vlagala v nakup blaga, ki potem ne gre v denar in ostaja po policah in skladiščih trgovin. Za konsumente je važen sklep delavskega sveta, da bodo šli uslužbenci tega mestnega podjetja ponovno na teren, da nakupijo nekaj krompirja za Trbovlje, saj je bila preskrba tega važ- KOLEKTIV CEMENTARNE je zboroval pregledalo lansko leto opravljeno delo. Trdimo lahko, da se je ta kolektiv ravno po zaslugi svoje partijske in sindikalne organizacije povzpel med najboljše v okraju. Tako nam statistika pove, da je v tej sindikalni podružnici včlanjenih 99% vseh delavcev, prav tako tudi večina redno plačuje članarino, vendar so tudi med njimi neredni plačniki, ki znižujejo povprečno doseženo članarino. Sindikat je s pravilnim prijemom zainteresiral vse svoje člane za dosledno borbo v izpolnjevanju letne planske naloge tovarne, tako da je ta kolektiv dosegel svoj lanskoletni proizvodni načrt količinsko s 111,5%, po vrednosti pa s 111,9%. Svojo plansko nalogo je ta kolektiv opravil 100-odstotno že na predvečer Dneva republike, kar je njegov največji uspeh, zlasti če pomislimo, da jo je prejšnja leta dosegel z največjim naporom šele zadnji dan v letu. Nedvomno pa bi ta kolektiv dosegel lahko še boljše rezultate, če ne bi bilo v podjetju nekaj ljudi, ki so neopravičeno izostajali od dela, in če ne bi bilo tudi tukaj tako imenovanih »tridnevnih bolnikov«. Sicer je res, da je bilo neopravičenih izostankov lansko leto le 0,18%, zato pa je bilo tridnevnih bolnikov kar 6,28%. Akoravno so bili v tovarni tudi pri varčevanju z materialom doseženi prav lepi uspehi, so se vendar našli posamezniki, ki so mislili, da smejo delati z njim, kar hočejo. Zato je ta občni zbor popolnoma pravilno napravil sklep, da bo v izvajanju letošnjega družbenega plana glavna naloga varčevanje. Pa ne samo v proizvodnji, tudi v drugi družbeni dejavnosti zaznamuje ta kolektiv omembe vredne rezultate, tako n. pr. v tekmovanju za 10. obletnico OF in JLA. Pri prostovoljnih delih niso bili slabi, saj so člani kolektiva trboveljske cementarne opravili pri razširjenju trboveljske ceste 5500 udarniških ur, pri gradnji Partijskega doma v Trbovljah (Nadaljevanje na 3 strani.) nega živilskega predmeta v jeseni zelo pomanjkljiva. Na zasedanju je bilo slišati umestno pripombo, da nakup krompirja ni samo dolžnost tega mestnega podjetja, marveč tudi Potrošniške zadruge ter Zadružnih skladov Krško in Trbovlje, ki imata filiale v Trbovljah. Pri obravnavi blagovnega plana za leto 1952 so stavili posamezniki več predlogov; zelo dober je predlog, naj se v poslovalnicah, kjer je to mogoče, preide že s 1. marcem na individualen blagovni promet, kar bo nedvomno dvignilo zanimanje za tovrsten sistem prodajanja, zlasti med najsposobnejšimi člani trgovskega kadra. Tudi glede nakupovanja in vskladiščenja blaga je bilo iznešeno več predlogov, prav tako je umestna pripomba, naj si posamezni poslovodje nudijo med seboj več pomoči; tako se na primer čestokrat zgodi, da gre v kakšni prodajalni eno ali drugo blago hitro v promet in ga že zmanjka, ko je še povpraševanje po njem, medtem ko ga ima drug poslovodja na zalogi, vendar ga ljubosumno čuva in skriva. Morda bi bilo priporočljivo, če bi v takih primerih posegla vmes direkcija podjetja, saj bo to v korist obratnega kapitala podjetja. Diskusija na tem zasedanju je bila živahna. Na prejšnjem sestanku si imel vtis, da govori največ direktor podjetja, na zadnjem zasedanju pa je bilo videti, da so se člani delavskega sveta na debato dobro pripravili. Priznanje mladim radarjem Na industrijsko-rudarski špli v Trbovljah so se zbrali v nedeljo, 10. t. m., mladi rudarji k pomembni slovesnosti. Minerska delovna brigada, ki je bila lansko leto na progi Doboj— Banjaluka, je prejela za zasluge na progi Red dela II. stopnje. V prostorni jedilnici šolskega internata so se zbrali člani brigade, gostje in ostali učenci. Direktor šole, tov. Mato Filipič, je v kratkih besedah očrtal pot brigade »Mladi rudar«, ki je odšla na progo lanskega julija. V njej je bilo 56 mladih mož, večinoma rudarjev in nekaj kovinarjev pod vodstvom komandanta brigade tov. Kralja. Brigada je delala na prodoru tunela Tromedža; že v prvi dekadi je dosegla lep uspeh s 25% presežkom norme, pozneje 40 odstotkov, ob koncu pa je prekoračila normo celo za 94%. Poleg rednega dela s prekoračenjem norme pa je opravila ta brigada pri raznih drugih delih še 711 prostovoljnih udarniških ur. Brigada, ki je biia trikrat udarna, je bila poleg Trboveljčanov sestavljena tudi iz Zagorjanov in Velenjčanov. Med njimi je bilo 6 udarnikov, 14 pohvaljenih, dva pa sta bila posebno pohvaljena; celotna brigada je dobila poleg trikratnega naslova udarne brigade še specialno pohvalo. V imenu OK LMS Trbovlje je sekretar tov. Franc Škerjanc izročil komandantu brigade tov. Kralju visoko odlikovanje Prezidija Ljudske skupščine FLRJ, Red dela II. stopnje. To-vaiš Kralj se je v imenu vseh odlikovancev zahvalil za visoko počastitev, obljubil je, da se bodo udeležili dela tudi letos, če bo to potreba. K odlikovanju je čestital m'^di brigadi še tov. Dominik Kužnik, predsednik MLO Trbovlje. ANGLEŠKI KRALJ JURIJ UMRL Preteklo sredo, 6. februarja, je umrl nepričakovane smrti angleški kralj Jurij VI. Po njegovi smrti je postala angleška kraljica njegova najstarejša hči Elizabeta. Angleškemu dvoru in angleškemu narodu so izrekli sožalje ob smrti kralja Jurija VI. tudi naši državniki, maršal Tito, dr. Ivan Ribar in Edvard Kardelj, prav tako naš poslanik v Londonu dr. Jože Brilej. POMOČ JUGOSLAVIJI Francoski parlament je pred dnevi sprejel na svoji seji z veliko večino pomoč Jugoslaviji v znesku pet in pol milijarde frankov. Proti kreditu so glasovali samo kominfurmisti. SOVJETSKI VETO Sovjetska zveza je ponovno vložila veto proti sprejemu Italije v OZN. Francoski predlog, fci priporoča sprejem Italije, je dobil v Varnostnem svetu deset glasov proti enemu samemu, to je proti glasu Sovjetske zveze, fci je vložila veto. ZA EGIPTOM — TUNIS Tunis je odgovoril na zadnjo francosko noto glede vprašanja odnosov med Tunisom in Francijo. V svoji noti zahteva Tunis resno zagotovilo tuniške suverenosti ter uvedbo samouprave; Francozi pa so mnenja, da so razlike med francosko noto in tuniškim odgovorom tako velike, da bo težko vzpostaviti pogajanja med Parizom in Tunisom. OBVEZNA VOJAŠKA SLUŽBA V ZDA Odbor za vojaška vprašanja ameriške poslanske zbornice je sprejel zakonski osnutek za uvedbo obvezne vojaške službe v ZDA. AMERIŠKI ROJAKI ZA SLOVENSKI KULTURNI DOM V TRSTU Vseameriški odbor za pomoč pri graditvi Slovenskega kulturnega doma v Trstu je bil pred kratkim ustanovljen v ameriškem mestu Clevelandu ter je že zbral prve prispevke za postavitev tega doma. Nabiralna akcija bo trajala do konca meseca junija. Tudi v našem okraju zbiranje prispevkov za kulturni dom v Trstu še ni končano. LJUDSKOPROSVETNI DELAVCI PRI PREDSEDNIKU VLADE LRS MIHI MARINKU V okviru Prešernovega tedna so se pretekli petek zbrali pri predsedniku vlade LRS tov. Mihi Marinku najboljši kulturnopro-svetni delavci iz Slovenije k razgovoru o kultumoprosvetnem delu v Sloveniji. Iz našega okraja so se udeležili tega sprejema tov. Smon Janez iz Zagorja, tov. Pavle Kovač iz Trbovelj in tov. Vinko Trink-aus iz Hrastnika. 125 LET OBSTOJA Tovarna papirja na Reki slavi letos 125-letnico svojega obstoja. Ob tej priložnosti bo tovarna izdala poseben album, ki bo prikazal zgodovinski razvoj tega podjetja. Ta tovarna je dosegla lansko leto rekord v izvozu cigaretnega papirja, ki je znan po svetu; izvozila ga je 1113 ton in to največ v države Bližnjega in Srednjega vzhoda. Letos bo tovarna izvozila papir v vrednosti 45 milijonov deviznih dinarjep. teza Krstnika so posnemali... »Res je, prav vesel sem,« je dejal pred kratkim nek star očanec v zakupnem gostišču pri Birtiču v Hrastniku, »tukaj vsaj dobro vino pijem — oni dan pa sem bil ravno pri Dolinšku, kjer je neka komisija iz Ljubljane in iz Trbovelj vino merila; nekaj so se prepirali, potem sem pa slišal, da so vino krstili...« Pa je bilo res tako. Komisija z okraja Trbovelje in iz Ljubljane je pred nedavnim pregledala več naših gostinskih lokalov v Zasavju in našla pri 14 odvzetih vzorcih kar 11, kjer je bilo vino krščeno, kakor je krstil nekoč Janez Krstnik v reki Jordan. Zanimivo pri vsem je, da so v glavnih založniških kleteh v Trbovljah, Hrastniku in Zagorju našli povsod dobro vino, ki je imelo isto stopnjo maliga-nov kot v centralnih kleteh v Ljubljani. No — pa poglejmo, kako je komisija opravila ta svoj posel. Pripomnimo še, da Zasavčani pozdravljajo takšne kontrole; edino, kar si pač žele, je, da bi bili takšni pregledi po naših gostinskih obratih večkrat, ne tako poredko, kajti naš delovni človek si svoj denar zelo težko prisluži in si vsak Zasavčan želi, da za svoje trdo priborjene novce pije pristno, dobro vino, ne pa slabo in še z vodo razredčeno. Je pa seveda tudi težava, če kupi kdaj vino kak nestrokovnjak, kot se je to zgodilo na primer v Trbovljah; poslali so po vino v Semič, pijača pa ni bila za potrošnjo. Poskusili so jo »rezati« z vinom iz Slovenske Bistrice — pa tudi to ni pomagalo. Zato je razumljivo, da je komisija, ki se je oglasila v mestni gostilni pri Dreu v Trbovljah, pri svojem pregledu našla, da je bilo tamkaj točeno vino motno in slabo; imelo je komaj 7,4% maliga-na. Bilo je torej redkeje kot v založni kleti. To se vedno zgodi, če ima pri takšnih »obredih« svoje prste vmes Janez Krstnik... Najteže pa je, koder se v gostilniških obratih uslužbenci menjajo, kjer se potem izgovarjajo eden na drugega; tak primer je bil v mestnem gostinskem obratu »Pri grozdu« v Trbovljah, kjer je imelo na mizo prinešeno vino 9,2% maligana, v kleti pa 9,6%. Uslužbenka Hilda Černe se je opravičevala, da je takšno vino prevzela od Anice Bizjak, ki ji ga je prejšnji dan natočil upravnik Franc Zaubi. Zanimivo je, da je imelo isto vino v založni kleti MLO Trbovlje 10% maliganov, kjer pa sladkor ni vpoštet; isto stopnjo maliganov je imelo tudi vino v centralni založni kleti v Ljubljani. Sedaj pa — gostinski obrat »Cali-fornia City« na Dobrni v Trbovljah, kjer je poslovodkinja Ivanka Marela; vino, ki je bilo pregledano, je zgubilo na vrednosti 1 maligan. Poslovodkinja je priznala, da je v vino mešala vodo; dejala je, da je bila v to prisiljena, ker ji uprava ni dovolila nobenega kala. Kaj pa je na to odgovoril upravnik Adlešič? »Kala ne dovoljujemo nobenemu obratu, kjer se vino potoči že v treh ali štirih dneh, in pri vinu, ki je čisto, kajti tudi podjetje v Ljubljani nam ne daje nobenega kala.« Ne smemo seveda pozabiti, da so tudi v Zagorju ljudje, ki radi posnemajo Janeza Krstnika; tak primer je bil v gostinskem obratu »Rudar« in v restavraciji na postaji, zlasti še v zadnjem gostišču, kjer je imelo vino kar 1,3% nižjo maligansko stopnjo kot v zagorski založniški kleti. Toda kaj hočemo — Zagorjani se niso pritožili nad slabim vinom, pili so ga, akoravno ni bilo primerno za točenje. Da ne pozabimo na Hrastnik — tam, kjer smo pravzaprav začeli, to Je, da je bila pri Dolinšku kontrola — kjer so v belo vino mešali samorodnico, tako da je vino imelo še »mlečni cik« ter je bilo za točenje neprimerno. No, pa so tudi glede krajevne gostilne »Hercog« dejali, da ni nekaj v redu — pozneje pa se je izkazalo, da v tej gostilni odvzeti vzorec ni bil istoveten z vinom iz založne kleti v Hrastniku, ker je bilo dobavljeno kasneje. Da ne bomo delali komu krivice — Hrastničani bodo sami najbolje vedeli, kakšno je vino, ki ga pijejo v tem gostišču. Zidani most je važno železniško križišče, kjer imajo na postaji restavracijo. Vino, ki so ga tukaj prodajali, je bilo motno in »popravljeno«; mešali so — s sadjevcem. Kakor je komisija ugotovila, je bilo to vino kupljeno v Radečah. To se sliši sicer malo čudno, saj pravijo, da točijo mestna gostinska podjetja v Radečah dobra vina. Koliko je resnice na tem, bodo pokazale nadaljnje analize in preiskave, sicer bo pa tudi tukaj »zaropotalo«, kajti sliši se, da so imeli tamkaj dosti sadjevca, da pa so ga Radečani vsega spili... Naj bo tako ali drugače — vsi tisti, ki pri vinu tako radi posnemajo Janeza Krstnika, ali pa da prilivajo vinu sadjevec, ne bodo prav nič veseli, če bodo morali seči globoko v svoj žep in za svoje pri vinu opravljene »krstne obrede« plačati primerno kazen. Edino moško, častno in pošteno bi pač bilo, če bi po vseh naših gostiščih prodajali vino, kot nam ga je dala dobrotljiva narava, kajti tedaj ne bo imel nihče nobene sitnosti, vsi gostje pa bodo veseli nad pristnim in dobrim vinom in nad poštenjem gostilniških uslužbencev in uslužbenk, ob posebnih prilikah pa bodo tedaj res od srca zapeli žlahtni kapljici posvečeno pesem: »En starček je živel...« HRASTNIŠKI STEKLARJI SE NE DAJO Na občnem zboru svoje sindikalne organizacije so steklarji v Hrastniku sprejeli obveze za tekmovanje v delavskem upravljanju svojega podjetja in v izpolnitvi družbenega plana. Razprava na občnem zboru je bila živahna; pogovorili so se o vseh vprašanjih sindikalnega dela v steklarni. Domenili so se tudi, kako bodo izvršili družbeni plan tovarne v prvem polletju in kako bodo tekmovali v upravljanju. Obveze za izpolnitev družbenega plana so te-le: Polletni proizvodni plan bodo izvršili po vrednosti z 52% letnega načrta. Načrt asortimenta bodo opravili 100% po sklenjenih pogodbah. Da se zboljša gospodarjenje v tovarni, bo delovni kolektiv dvignil storilnost za 2% od povprečne v lanskem letu. Tudi kakovost izdelkov I. vrste hočejo zboljšati za 5%, delovno disciplino pa bodo popravili za 1%. Za široko potrošnjo bo dal ta delovni kolektiv že v prvem polletju najmanj deset novih izdelkov po izbiri. Glede upravljanja svoje tovarne so steklarji sklenili naslednje: Delavski svet in upravni odbor bosta za pravilneje nagrajevanje za delo izdelala nov pravilnik; uvedli bodo akordno nagrajevanje dela, ki pa bo vezano na kvaliteto izdelkov. Kaj le s sindikalno knjižnico v Zagorju 2e večkrat smo brali o zagorski sindikalni knjižnici in njeni borbi za življenjski prostor. Ker se pa njeno graje vredno stanje doslej še ni zboljšalo, je potrebno, da povemo o tem nekaj več. Sindikalna knjižnica je bila usta-novljenja leta 1945; napredovala je tako dobro, da ima danes že okrog 3300 izbranih knjig in 540 izposojevalcev, med katerimi je 254 delavcev, 165 učencev in 69 uslužbencev. V zadnjem četrtletju je bilo izposojenih 1324 knjig. Največ berejo leposlovne knjige, najmanj pa politične. Glede na kraj s številnim prebivalstvom, kakor je Zagorje, bi morala knjižnica imeti več knjig in pa mnogo, mnogo več izposojevalcev. Zakaj jih nima? Glavni vzrok bo pač ta, da je prostor, v katerem je knjižnica, premajhen, pretesen za količkaj večje število bralcev; soba meri približno 4 metre v dolžino in tri in pol metra v širino. Zaradi tesnega prostora je Izbiranje in razdeljevanje knjig zelo mučno in zamudno. Naenkrat v prostoru ne more stati več kakor 10 ljudi. Ker se knjige delijo le dvakrat tedensko, je razumljivo, da je ob takih dneh v knjižnici prava gneča. V njej tudi ni prostora, da bi človek sede počakal, kdaj bo prišel na vrsto; jasno je, da to odbija ljudi. Upravni odbor sindikalne podružnice je že večkrat obravnaval to vprašanje na svojih sejah in predlagal odločilnim činiteljem, da se dodeli za knjižnico dovolj velik prostor, ki bo omogočil njen razvoj, toda vsi ti predlogi so naleteli na gluha ušesa. Saj ne bi nikdo nič rekel, če bi ne bilo na razpolago potrebnega prostora. Toda ravno poleg knjižnice je precej velika soba, ki bi bila odlična za knjižnični prostor. Ta soba se že več kot pol leta uporablja le kot predsoba ali kot prehodna soba, skozi katero greš, da prideš v neko pisarno; z majhno adaptacijo bi bilo mogoče urediti pisarni- ške prostore in omenjena soba bi bila prosta za knjižnico. Skrajni čas je, da se vprašanje knjižnice reši na zadovoljiv način. Tudi vprašanje čitalnice, ki so jo imeli pred leti v Zagorju, je treba čim prej rešiti. Delovnemu človeku v socialistični državi je treba dati priložnost, da svoj prosti čas prebije v čitalnici ali knjižnici, nikakor pa ne v zakajenih in po pijači smrdečih gostilnah. Podoben položaj je v Trbovljah. Sicer se v zadnjem času nekaj govori o večjem prostoru za knjižnico in čitalnico, vendar izgleda, da se tudi v tem velikem kraju prav nič ne mudi, da bi vendar že rešili to pereče vprašanje. Sindikalna podružnica in delavski svet bosta z ekonomskimi analizami posameznih produkcijskih faz in s pregledovanjem stroškov po posameznih stroškvnih mestih zasledovala uspehe v gospodarjenju ter storila vse potrebno za odpravo opaženih napak in nepravilnosti. Zasedanja delavskega sveta bodo redno vsak mesec; skupno bodo reševali vse probleme tovarne, med njimi tudi racionalizacijo delovnih mest, izboljšanje tovarniških naprav, ureditev pete avtomatske hladilne peči ter dograditev moštvene kopalnice. Sindikalna podružnica bo reševala vprašanja upokojencev in jim nudila vso potrebno pomoč. Člani sindikata se bodo redno vsak mesec seznanjali s problematiko podjetja ter z delom delavskega sveta in upravnega odbora. Da se novo izvoljeni sindikalni funkcionarji usposobijo za svoje naloge, bodo uvedli potreben seminar po dvakrat na mesec z diskusijo. Glede dela na kultumoprosvetnem področju so si zadali te-le naloge: Da zboljšajo to delo med kolektivom, hočejo ustanoviti 6 različnih sekcij z najmanj 200 aktivnimi člani. Pri SKUD je že glasbena šola, ki bo usposobila 26 mladincev za razna glasbila. Organizirali bodo sedem prireditev in sicer tri koncerte godbe na pihala, tri dramske uprizoritve ter koncert pevskega zbora. Sindikalna podružnica bo skupno z delavskim svetom organizirala po enkrat tedensko praktične vaje mladih steklarskih učencev. Predvojaška vzgoja bo izvajala svoj program 100%, udeležba pa bo najmanj 98%. V sindikatu bodo organizirani vsi 100%. Fiz-kulturno društvo »Bratstvo« bo do 30. junija dogradilo stadion, ki bo ustrezal vsem predpisom. Za družbeno razvedrilo članov kolektiva bodo ustanovili kegljaški klub ter priredili pet množičnih izletov. Program dela in obveze, ki so jih sprejeli hrastniški steklarji na svojem občnem zboru, so nedvomno obširne in bogate; prepričani smo, da bomo ob koncu letošnjega prvega polletja lahko poročali o lepih uspehih tega delovnega kolektiva. SKRB LJUDSKE OBLASTI ZA SOCIALNO POTREBNE Pr! KLO Litij« obstoj« Svet za socialno skrbstvo, ki J« med najbolj agilnimi sveti našega KLO. Člani sveta se iblrajo mesečno redno, ob vsaki potrebi pa še k Izredni seji. SZSS (Svet za socialno skrbstvo) skrbi trenutno za ti oskrbovancev, ki so v socialnih ln gmotnih težavah. To zimo so člani SZSS obiskali tudi starčke ln starke v domu onemoglih v Črnem potoku pri Litiji Iz sredstev. ki Jih Ima na razpolago 8ŽSS so nakupili Jestvin, slaščic, pijače ln cigaret ter so z njimi obdarili prebivalce črnopotoškega gradu. Starčki In starke so bili obiska ln daril Izredno veseli ln so podpirajo SZSS, ter Ij zahvalo. V Črnem potom ljudje lz našega okoliša. [n so sporočili vsem. ki ljudski oblasti, prisrčno toku so po večini stari Slika prikazuje prvega libijskega kralja Mohameda Idris Ali Mahdi Senussia, ki je pred nedavnim proglasil po radiu neodvisnost svojega naroda. Libija, fci ji botrujejo Združeni narodi, je sestavljena iz treh pokrajin: Cirenajke, Tripo-litanije in Fezana. Ustavodajno telo sestavlja skupščina 60 Libijcev, in sicer vsaka pokrajina 20. — Kralj Idris 1., bivši emir Cirenajke, je bil izvoljen od skupščine za glavarja države. iiiimniiuiiiiiuiiimiiuuiiiiuii Jože Zupančič, Litija: Partizan Maks pripoveduje (IZ RAZGOVORA S TOV. MIHOM BERČIČEM, PREDSEDNIKOM IO OLO LJBBLJANA-OKOLICA) Nedavno je preteklo deset let od borbe na Tisju; ta je bila ena prvih večjih bitk v NOB, važna prav zato, ker se je maloštevilna partizanska enota izvila iz nevarnega nemškega obroča in v bitki prizadela mnogo večjim nemškim edinicam izredno težke izgube. Bitka na Tisju ni bila samo ena izmed prvih večjih bitk v Zasavju, temveč tudi na vsem slovenskem ozemlju. Borba na Tisju je zabeležena v »Slovenskem zborniku 1945« kot borba pri Libergi, kar pa je netočno; na Libergi ni bilo takrat nobene bitke in je pod Libergo mišljeno Tišje; oba kraja sta v razdalji ene ure. Tišje je majhen zaselek v litijski okolici, nahaja se pol ure hoda nad glavno cesto, ki drži iz Litije skozi Ja-blanško dolino in nato skozi obširne gozdove doline Reke na prelaz Pil, kjer je okupator potegnil leta 1941 mejo med Hitlerjevo in Mussolinijevo državo. Od Pila pa drži pot proti Sv. Križu na Dolenjskem in naprej v Trebnje; do Tišja pa je mogoče dohod tudi iz Ko-strevniške doline pri Šmartnem, od tam pa je pičli dve uri hoda. Do borbe na Tisju je prišlo dne 24. decembra 1941, torej v času, ko so nastajale v okupirani Juffoslaviji že prve večje partizanske enote, ki so bile sestavljene iz številnih manjših edinic. Na Tisju se je spopadel Štajerski bataljon pod vodstvom komandanta Staneta - Franceta Rozmana, Skale - Petra Stanteta in politkomisarja Tomaža -Dušana Kvedra. Ta bataljon je nastal iz več manjših edinic sredi decembra 2941 na Kremenjku. Tedaj so stale zmagovite nemške armade pred Moskvo in je bila domala vsa Evropa pod Hitlerjevim škornjem. Nemcem in njihovim pomagačem pa so se trdovratno upirali svobodoljubni jugoslovanski partizani ter jim stalno povzročali hude izgube. Pod tem zornim kotom je treba ocenjevati pomembno bitko na Tisju. Na ta spopad Štajerskega bataljona z okupatorskimi edinicaml je pri ljudstvu v Zasavju spomin še ves živ. Mnogo naših ljudi, ki so sodelovali pri tej akciji, hrani zanimive spomine na ta slavni datum. V tem sestavku bomo obnovili doživljaje tov. Mihe Berčiča, predsednika IO OLO Ljubljana-okoli-ca, kakor jih je ob desetletnici dogodka pravil članu našega uredništva. • Tov. Miha Berčič je s svojimi ljudmi iz Sostrega in iz Zadvora pri Ljubljani že takoj ob razsulu predaprilske Jugoslavije poskrbel, da ni okupator dobil vsega številnega orožja in munt-cije, ki ga je pustila razpadajoča vojska. Fantje in možje iz Sostrega in Zadvora so odnesli precej orožja in municije v bližnje gozdove. Kakih, deset zabojev municije so potegnili tudi iz Ljubljanice, kamor so jo zagnali vojaki kraljevske vojske, ko so se ob vdoru okupatorja razbežali na svoje domove. Miha Berčič je odšel v partizane 13. julija 1941, prav tedaj, ko je KPJ izdala poziv na splošno vstajo svobodoljubnih Jugoslovanov. V Pugledu, kakih 600 metrov visokem hribu nad Lipoglavom, se je formirala prva partizanska edinica. Vsi borci so bili dobro oboroženi in so st izvolili Berčiča za komisarja čete. — Tedaj je dobil partizansko ime »Maks*, za komandanta pa je bil izbran tovariš »Črni*. Partizansko taborišče na Pugledu je sestojalo iz nekaj šotorov in je bilo od nemške meje oddaljeno le pičel kilometer. Pugledska četa je pričela takoj z akcijami proti Italijanom pa tudi proti Nemcem. Stalno je menjavala svoje mesto, s Pugleda so prehajali na Molnik in v druge gozdove, nekaj časa so bili tudi v Razorih, državnih gozdovih, nedaleč od umobolnice na Studencu. Nekega dne, bilo je že kasno v jeseni leta 1941, je prišel na Pugled komandant Stane, ki je poročal, da se snuje na Dolenjskem Štajerski bataljon. Pugledsko četo je povabil na Kre- ' menjek na Dolenjskem, ki je bil dolo- I čen za zbirališče enot bodočega Štajer- skega bataljona. Nato je komandant Stane odšel na konferenco v okupirano Ljubljano. Tudi ta konferenca vodilnih partizanskih funkcionarjev sredi zasedene Ljubljane je bila gotovo drzno dejanje v zgodovini OF. Nekaj dni zatem je dospel na Pugled tudi Tomaž Kveder in poročal o podrobnostih glede nadaljnjih akcij in organizacije Štajerskega bataljona. Tov. Berčič je nadaljeval: »Tovariš Tomaž nas je obvestil tudi o nameravanem pohodu na Štajersko ter nas poklical takoj na Kremenjek. Bilo je okrog 10. decembra, ko smo zapustili svoje taborišče na Pugledu in smo v nepretrganem pohodu odšli proti Kremenjku, velikem gozdu v bližini Sel in Sumberka pri Stični. Pot nas je vodila mimo znanega planinskega doma Polževega, kjer smo se — utrujeni in pre-mraženi — za nekaj časa okrepili in ogreli, nato pa spet pod okriljem zimske noči odšli mimo Muljave v Kremenjek, kamor smo dospeli 15. decembra 1941. Na Kremenjku je vladalo slovesno razpoloženje. Kremenjska četa je bila nameščena v dveh bunkerjih Za pugledsko četo so dospeli na Kremenjek še partizani mokronoške čete. Formiranje Štajerskega bataljona je bilo za tedanje čase zgodovinski dogodek. Se dobro se spominjam — tu se je tovariš Miha zamislil, kakor bi hotel v duhu obnoviti ves potek slovesnega dogodka — in pripovedoval: »Člani šumberske, pugledske in mokronoške čete smo se postavili v karč. Dežurni je nato raportiral komandantu Stanetu, da nas je zbranih 86 oboroženih mož. Imeli smo tudi štiri puško-mitraljeze; Sumberčanl so imeli enega, mokronoška četa enega, naša pugledska četa pa kar dva. Naša pugledska četa je imela namreč orožja več, kakor smo ga rabili. Saj smo ga precej odnesli iz zastraženega doma v Zadobrovi, kamor ga je spravil takratni občinski odbor iz Zadobrove zato, da bi ga po navodilih dravskega bana dr. Marka Natlačena izročil italijanski ali nemški okupacijski oblasti. Ko smo zapuščali Pugled, smo od preobilice orožja in municije oborožili še nekatere sosednje partizanske enote, tako Sercer-jeve partizane, Dakijeve in Sekirnika-ve borce. Partizanom na Mokrcu pa smo poslali tudi precej ročnih bomb, ker smo imeli na Pugledu vsega dovolj. Potem, ko je komandant Stane prevzel novoustanovljeni Štajerski bataljon, je imel na vse nas krasen navdu-ševalen nagovor Tomaž-Dušan Kveder, sedaj general JLA. Naloga našega bataljona je bila, da se prebijemo skozi zastraženo italijansko mejo, prebrodimo reko Savo in preidemo na Štajersko, kjer naj bi ojačili štajerske partizane in jim pomagali pri napadih na okupatorja. V ostrem decembrskem mrazu smo odšli s Kremenjka skozi zasneženo dolenjsko pokrajino v Zasavje. 22 decembra 1941 smo prišli do male vasice Tišje v litijski okolici. Na Tisju smo se zabili v nekaj i ;'>cčkih hiš ter pričakovali nadaljnjih navodil. (Dalje prihodnji«) Štev. 7. nz Naši čitatelji pišejo ZASAVSKI VESTNIK — glasilo OF Zasavja ® PJe^njq $, številko V. letnika !e postal »Zasavski vestnik« tudi glasilo Litije ln okolice. Nekateri ljudje, ki doslei »Zasavskega vestnika« še niso poznali ln so čl. Jall v litijskem kinu reklamno napoved, da oo začel v Prešernovem tednu objavljati ZV novice tudi iz Litije, so bili mnenja, da ho novj list razmnožen le na pisarniški stroj. Zato je bilo za prvo številko ZV, ki je prinesel precej vesti tudi Iz Litije In okolice, pri nas precej zanimanja in je upanje, da bo odslej ZV stalni gost po naših družinah ln Podjetjih ter delovnlv kolektivih. Krajevni odbor OF v Litiji je poveril razpečavo tov. Darki Jenkovi, uradnici KLO. nanjo naj se obračajo val glede naročanja tista. Tudi v okolici je razumljivo zanimanje Ja ZV. Tako je sporočil tov. šolski upravitelj Niko Prestor, da bo namesto 20 za Savo določenih Izvodov lahko razpečal tedensko PO 30 Izvodov ZV. Upravnica pekarne v Litiji tov. Anica Pestotnikova se Je kar sama potrudila, da bo razpečala tedensko po 10 izvodov. Tovariši, ki so prevzeli organizacijo naročnlštva ZV, so našli povsod dovolj razumevanja, da vsestransko podpremo akcijo za naš novi Ust. Na vprašanje Interesentov, če bo list mo-koče nabaviti tudi v knjigarni litijske Državne založbe na Glavnem trgu, sporočamo, da tam Usta — niso hoteli sprejeti v razpečavanje. To je bil do sedaj edini primer nerazumevanja, čeprav bi seveda list sodil prvenstveno v knjigarno. očeta z vprego in so ga odpeljali domov. Tam je oče, že ves bolan, legel v posteljo, Iz nje pa ni več vstal. Nekai dni kasneje Je umrl. Zaradi lažjega poslovanja priporočamo, sj se vsi, ki žele list prejemati redno, na-roče kot stalni naročniki, saj je ZV med vsemi našimi tedniki najcenejši Ust In velja mesečno 20 din, četrtletno <0 din, celoletno pa 241 din. Posamezna številka le pet din za 4 strani obsega. Uprava »Zasavskega vestnika« naproša vse delovne kolektive, naj posvetijo letošnji februar povečanju naročniške ln dopisniške mreže za Litijo ln ves okoliš. Naročajte list tudi za sorodnike In prijatelje, ki žive izven domačega kraja, pa jim bo ZV stalni ln najcenejši Informator. NA VAČAH SO POKOPALI PARTIZANSKEGA PRIJATELJA TONČKOVEGA OČETA IZ RZIŠ Med NOB so bile Vače s okolišem Silv. no, Svet« goro, Bžlšaml ln drugimi vasmi partizansko ozemlje. V teh krajih so Imeli Partizani Kamniško-zasavskega odreda nešteto svojih dobrih prijateljev, ki so Jim bili stalno v pomoč, tako kot obveščevalci, kurirji, pa tudi njihove hiše so jim bile v zavetišče ob deževnih ln mrzlih dnevih, pri njih so jih tudi postregli s hrano ln vsem kar so premogli. Taka zavedna hiša je bila tudi Tončkova v Ržlšah, uro hoda pod Vačami Gospodar Anton Pečar, čeprav že v letih, je bil klen narodno zaveden mož. prav taka pa Je bila tud) njegova družina. Ob čttanju teh vrst se bo marsikateri Partizanski borec spomnil uslug, ki so mu jih napravili nrl Tončkovih, kakor se pravi Pri Pečarjevih v Ržlšah po domače, v usodnih dneh naših borb in zgodovine. Zdaj pa so Tončkovi Izgubili dobrega in skrbnega očeta. Oni dan Je godovala Tončkova hči, k| Je poročena v Zagorju — »Hčeri pojdem voščit *a god! Dostikrat Je tako več ne bom videl ln j| čestital za god!« se je stari odločil kljub prigovarjanju domačih, da je taka Pot sredi zasnežene ln ostre zime nevarna. Pa se mož ni dal pregovoriti Napotil se Je v dolino do železniške postaje Save. od tam pa z vlakom do hčerke v Zagorje. Dobre volje se Je čez nekaj dni vračal od hčere. Spet je Izstopil lz vlaka na Savi, nato Pa se je napotil mimo ponovlške graščine v hrib Starega moža pa je začela strma pot ln po debelem snegu ovirati Postalo mu je slabo In zato je potrkal na vrata samotne Flrmove hiše Flrmovl so ga lepo sprejeli In ko so uvideli, da stari mož sam ne bo zmogel poti do doma, so o tem obvestili Tončkove v Ržlšah. Tončkovi so prišli po PRED KONCERTOM JEREBOVIH SKLADB V LITIJI Skladatelj Peter Jereb, ki je umrl pred pol leta v Litiji, ni povezan samo z glasbenim razvojem našega kraja, kjer Je bil dolgoletni pevovodja pevskega društva »Lipe«, Jerebove skladbe prepevajo domala vsi slovenski pevski zbori, stalno Jih pa čujemo tudi lz Radia Ljubljane. Tako je po zaslugi njegovih skladb ln ponarodelih pesmi, spomin na našega slavnega krajana še vedno ves živ. V počastitev Jerebovega spomina bodo priredili v soboto 16. februarja litijski pevci koncert Jerebovih skladb. Ta koncert bo slovesna počastitev skladatelja Jereba in njegovega dela. Član pev. skega zbora kov. Marijan Kolšek bo spregovoril nvodno besedo o Jerebu, njegovem življenju ln delih. Nato bo moški zbor pod vodstvom povevodje tov. Jožeta Cajhna Izvajal naslednje Jerebove skladbe: »Smo fantje na vasi«; — »Noč na vasi«; — »Hej, devojka«; — »Pisemce«; — »Moj deklič«; — »Na vrtu«; — »Pelin roža«; — »Planinam« ln »O kresu«. Tako bo ves prvi del koncerta posvečen Jerebovim skladbam. V drugi polovici pa bo moški pevski zbor Izvajal skladbe raznih slovenskih skladateljev, tako Jen. kovo »Tiho luno«, — Gerbičevo »Vabilo«, — Ipavčevo »Savsko«, — Švabovo »Vinsko«, — Nedvedovo »Domovini«, — Vodopivčevo »Ob večerni url«, — ter dve Ventunnijevl: »MI smo ubežniki (Bazovica) in »Pesem zmage«. Za zaključno skladbo pa bodo zapeli Gob-čevo »Zdaj zaorl«. Ves koncert ho obsegal 18 skladb, od tega polovico Jerebovih. Za koncert vlada v Litiji veliko zanimanje. Litija z okolico se bo z obiskom oddolžila svojemu popularnemu skladatelju. Začetek koncerta, ki se bo vršil v dvorani Flzkulturnega doma, bo ob pol osmi uri zvečer. »GENERAL POGLAJEN-KRANJC NA OBISKU V ROJSTNEM KRAJU« Tov. Frane Poglajen, litijski rojak, je bil ob nedavnem v vojaškem imenovanju povišan v generala. Te dni Je prišel tov. general Poglajen prvič po Imenovanju domov ln prijatelji so uporabili to priliko, da so ga pozdravili v prijateljskem krogu. Prav Isti dan je bila v Litiji na koncertnem gostovanju pevska družina Iz Bežigrada v Ljubljani. Pevski zbor se je pridružil čestitkam Poglajenovlh rojakov ln je s pesmijo povzdignil slovesno razpoloženje ln se tako oddolžil generalu Poglajena, nekdanjemu partizanu Kranjeu, ki je bil med začetniki uporniškega gibanja v Litiji in okolici. Čeprav Je general Poglajen uslužben v generalštabu v Beogradu, vzdržuje stalno osebne stike z domačim krajem. Tako je prišel v naš kraj tudi na dan množičnega sestanka OF, kjer je spregovoril pozdravno besedo v Imenu naše JLA ln obudil spomine na slavne dneve naše borbe, ko je Zasavje stalo v enotnih vrstah pod okriljem OF in ZB zmago partizanskega orožja. FILM »BELI SEN« — LE SENCA BELEGA SNA... Prejšnji tjsden smo gledali v litijskem Je od dolgo. letl. je zdaj ugotovil, da manjkajo sedaj kar celi prizori. Ce že predvajajo tak film, pa ni prav, da ga vrte ob Istih cenah, kakor že predvajajo tak film, ui u. »a vrte ob istih cenah, k&.u, v Ljubljani premierne filme. Zato je upravičena zahteva kinoobiskovalcev: za filmske reprize naj bodo znižane vstopnine! — KInoobisko valeč. Kolektiv cementarne je zboroval (Nadaljevanje s 1 strani.) 940 ur, pri raznih delih v tovarni pa 880 ur, kar da skupaj 7420 udarniških ur. Slabše je bilo vsekakor delo sindikata na kulturnoprosvetnem področju, Vendar ga opravičuje to, da je H članstva vključena v matičnih kulturnopro-svetnih društvih v Trbovljah. Dobro deluje nadalje sindikalna knjižnica, ki ima 932 knjig, ki jih je prebiralo 48% vseh članov; knjižnica ne služi samo kolektivu cementarne, marveč tudi ostalemu prebivalstvu Spodnjih Trbovelj. Posamezni člani kolektiva so se pokazali s svojim delom kot dobri politični aktivisti na vasi. Prav dobro deluje nadalje predvojaški center o tovarni, ki je ze centrom rudnika najboljši Od vseh članov kolektiva je bilo proglašeno za udarnike 88 delavcev ali 19%, z denarnimi nagradami pa je bilo obdarjeno 250 članov, prav tako so bili I sprejeti vsi štirje novatorski predlogi. 1 Letni dopust je izkoristilo 97% članov kolektiva, ostali pa gredo po sklepu upravnega odbora lahko na letni oddih do konca tega meseca. Delo sindikalne podružnice cementarne je bilo v preteklem letu plodno, kar je pripisati v veliki meri skupnemu delu s partijsko organizacijo, delavskim svetom in upravnim odborom podjetja. Sklepi, ki jih je sprejel kolektiv na občnem zboru svoje sindikalne organizacije, so pokazali, da ti delavci pravilno ocenjujejo storjeno delo in napake. V članstvo sindikata hočejo pridobiti še vse ostale, tako da bodo vsi 100-od-stotno organizirani — varčevanje v tovarni pa bo glavno geslo v letošnjem letu. Posebno pazljivost bodo posvetili raznim izostankarjem od dela, pomagali bodo mladinski organizaciji, prav tako bodo še v naprej tesno sodelovali s partijsko organizacijo, delavskim svetom in upravnim odborom. Na občnem zboru pa je kolektiv cementarne sprejel še 6-mesečno tekmovanje v delavskem upravljanju. PREŠERNOVA PROSLAVA V LITIJSKI LJUDSKI UNIVERZI Prešernov slovenski kulturni praznik praznujemo v Litiji vsako leto. Letošnjo prireditev je organizirala Ljudska univerza. Prireditev se Je vršila na predvečer Prešernovega smrtnega dne v kln« dvorani. Tako lepega obiska, Kakor letos, pri naših proslavah že dolgo nismo opazili, kar naj bo Litiji v priznanje in pohvalo. Za uvod proslave je mladinski orkester pod vodstvom prof. Draga Bitenca zaigral nekaj glasbenih komadov. Prof. Mirko Leder je namesto že običajnih govorov o Prešernovem življenju ln delu govoril o Prešenovi dobi. Slovesnost je zaključil gimnazijski mladinski pevski zbor pod vodstvom prof. Verona Korošca. ZASAVSKA MLADINA PESNIKU PREŠERNU Po vseh zasavskih šolah so slavili ob prazniku slovenske kulture 8. februarja našega pesnlka-vellkana dr. Franceta Prešerna. Tako učiteljstvo v vseh naših šolah goji ljubezen do naših tvorcev kulture. Svojevrstno proslavo je priredila litijska nižja gimnazija. Namesto dosedanjih običajnih govorov, ki so Jih Imeli navadno profesorji, 60 napravili letos zanimiv poizkus ln je Izvedla ves program mladina sama. Za uvod v proslavo je dijak 3. b. razreda Umnik Mitja govoril o Prešernovem življenju ln delu, dijakinja istega razreda Ljudmila Vek lz šmartna pa je prikazala dijaka Prešerna, ko je prihajal na počitnice v sosednjo vas Savo, kjer je bil njegov stric France Ksaverlj za kurata. Tako Je mladina spoznala življenje v naši okolici v času, ko je prihajal v našo dolino na počitnice poznejši slavni slovenski pesnik. Ostali del programa so Izpolnili dijaki recitatorji, govorni zbor, mladinski orkester ln mladinski pevski zbor. Kino dvorana, kjer se je prireditev vršila, je bila do zadnjega prostorčka napolnjena, saj je na litijski gimnaziji več mladine, kakor pa premore naš kino sedežev. LJUDSKA UNIVERZA V TRBOVLJAH JE OŽIVELA Po daljšem presledku je imela Ljudska univerza v Trbovljah minuli petek popoldne v Delavskem domu ponovno predavanje. Predaval je tov. inž. Ivan Pust iz Zagorja, in sicer o vtisih svojega dveletnega bivanja v Zahodni Nemčiji. Dvorana je bila žal pičlo zasedena, saj je zanimivemu pripovedovanju predavatelja prisostvovalo le okrog 80 poslušalcev. Prihodnje predavanje bo imel tov. inženir Marijan Bohinjc iz Ljubljane »O bodočem razvoju Trbovelj«. Prizor iz 11. dejanje »Navadni človek« Premiera Mladinskega gledal šča »Navadni človek« Dramska skupina MKUD »Prerod« v Trbovljah se je dalj časa pripravljala na svoj prvi nastop. Minuli torek, 6. t. m., je uprizorila v Domu kulture NušičevO komedijo »Navadni človek«. Ta igra je zahtevala od mladih igralcev dosti priprav. Čeprav so bili navezani sami nase, se niso osramotiil; svojo zamisel so kar uspešno izvedli. Mladi režiser Božo Jurše je imel precej težavno nalogo, zlasti še, ker je imel opravka večinoma z novinci, vendar je svoj ognjeni krst srečno prestal. Prizadevanje mladih igralcev pa ni bilo kronano z zasluženim obiskom, saj je bila dvorana zasedena le nekaj nad polovico. V bodoče bo treba posvetiti tej mladi odrski družini pač več zanimanja. Mestno gledališče »Lojzeta Hobkrauta« v Trbovljah bo uprizorilo v soboto, 16. t. m., zvečer v Delavskem domu Nušičevo komedijo »Dr«, na katero opozarjamo trboveljsko občinstvo. SREČA JE OPOTEČA... V noSd od 3. na 4. februarja j© bilo vlomljeno v poslovalnico Mestnega magazina »ori Suši« v Zagorju in odne&eno raznega blaga v vrednosti okrog 400.000 din. O tej predrzni tatvini so krožile po Zagorju najrazličnejše vesti; govorili so, da so zlikovci prišli ponoči z avtomobilom tim nalož/ili blaga v vrednosti nad en milijon dinarjev. Organi javne varnosti v Zagorju so se lotili z vso vnemo in požrtvovalnostjo izsleditve neznanih hudodelcev. Že po treh dneh intenzivnega dela tamkajšnjih organov javne varnosti se je ob sodelovanju številnega prebivalstva posrečilo najti storilca tega vloma. Pobudnik in organizator tatvine je bil 26-letni Alojz Vodenik^ doma iz Stranskega DOMAČA SREDSTVA ZA NEGO KOZE Naše habloe gotovo niso poznale toliko krem, kot Jih poznajo moderne žene; pa so bile tudi one rade lepe ln so prav tako rade posegale za lepotnimi pripomočki, ki g0 bili tedaj veliko boli naravni kot dandanes. Tak pripomoček, ki o njem bereš v zelo starih lepotnih nasvetih, je deževnica, lahko pa tudi snežnlca. Saj sl gotovo že slišala, kako ugodno vpliva na polt. ki postane po njej mehka In žametna; če pa dodaš deževnici še druge hranilne snovi, njen učinek še povečaš. Ako Imaš suho, utrnjeno kožo, pa poskusi z nasvetom, ki tl ga dajemo: videla boš, da bo tvoja koža postala veliko bolj voljna. Kadar dežuje, ujemi dragocene dežne kapljice v lonček ln si nekaj večerov zapovrstjo — tri do štiri dni, da se voda ne zasmradi, zlasti poleti — pripravi Iz nje hranilno »krenio«. Vzemi veliko žlico deževnice, prav tako žlico surovega mleka ln pomarančnega soka (lahko uporabiš tudi sok paradižnika, kumaric, grozdja, kakršen je pač letni čas) ln sl s to tekočino dobro namaži umit obraz. Pusti, da se tekočina na koži sama posuši. NASVETI Da se tl rozlr.e v testu ne vdro na dno. jeh premešal v pšenični moki. * Ako ne moreš odločiti steklenega zamaška, segrel vrat steklenice z vžigalico » Duh po sveži barvi v na nov« prepleskanem stanovanju odpraviš, če vržeš na šer javlco pest suhih brinovih jagod. * Sledi šivov pri obleki, ki sl jo razširila, odpraviš, če jih dobro zdrgneš z mešanico enakih delov bencina In amoniaka, potem pa pollkaš preko ovlažene krpe z zelo vro čim likalnikom. * Ce hočeš brez težave razrezati mehak kruh ali toplo pecivo na tanke koščke, ogrej nož v vroči vodi. * Lahke rane lahko razkužiš a prevroto osoljeno vodo. KAKO LIKAMO Mnogo žensk Je, ki likajo posamezne dele puloverja ali jopiča narobe preko mokr« krpe Razumljivo Je. da se zlasti pri pletenih delih obleke reliefni vzorci nekako razlezejo In Izgube ter postanejo neznatni. Izkušnja uči. da je najbolj priporočljivo, če postopaš takole: Podlago za likanje, t. j. mehko odejo ln rjuho, razprostrl na raven divan ali kaj podobnega. Nato vzemi kroj. po katerem sl delala pulover, položi ga na podlago za likanje, preko njega pa z licem navzdol natančno po kroju napni posamezne dele. Nanje položi zmočeno in teeno ožeto ter zganjeno rjuho tako, da pletene dele popolnoma pokrije. Preko nje naravnaj še težko odejo. Tako pusti preko noči, nato odstrani odejo ln vlažno rjuho, napet« dele pa še pusti, da se popolnoma osuše, nakar jih šele odpnl ln sešij skupaj. Ce morda vratni Izrez in Izrez na rokavu nista enakomerna, tedaj ju izravnaj z eno ali dvema kvačkanima vrstama. TEMNA SVILENA ALI VOLNENA KRILA Taka krila, ki so obnošena ln so se začela na nekaterih mestih svetiti, zdrgnemo po legi blaga * mehko krpo, k| jo pomakamo v raztopino salmlakovca In vode. Na liter vode vzamemo polno žlico salmlakovca. Učinek je večji, če uparahljamo za obnavljanje krpico Iste kakovosti ln Iste barve, kot je krilo. VOLNENA OBLEKA se najlepše zlika, če jo zlikamo preko namočene trdo ožete volnene krpe. vrha v KLO Polšnlk; bil je zaposlen na rudniku Zagorje. Njegov pomagač jo bil 25-letni Ivan Lokar, uslužben prav tako na zagorskem rudniku. Ukradeni plen sta skrila v kakšnih tri sto metrov oddaljenem kozolou, od koder sta mislila ukradeno blago počasi spraviti v denar. V noči od 7. na 8. februarja pa sta bila, oba zl ikovca zalotena, ko sta del ukra- in izročili PNZ v Trbovljah v dokončno raziskavo te velike tatvine in izročitev Okrajnemu sodišču v Trbovljah. Ko sta oba vlomilca morala sama nositi ukradeno blago v trgovino zagorskega mestnega magazina, se je zbrala množioa prebivalstva. ki je ogorčeno opazovala oba pokvarjenca. ki sta hotela oškodovati delovno ljudstvo v Zagorju za znatno vsoto. Dve Prešernovi proslavi v Hrastniku SKUD »Aleš Kaipla« v Hrastniku je pro. slavil s slovesno akademijo 103. obletnico smrti našega največjega pesnika dr. Franceta Prešerna. Proslava je bala v Fizkulturnem domu minulo soboto zvečer, žal pa 6e je tega slavja udeležilo le 56 ljudi. Spored je bil lep in skrbno pripravljen, kjer je maloštevilne goste presenetil spot pevski zbor. ki je nastopil okrepljen z mladimi močmi, čeprav je bilo slišati trditve, da je zbor že v pozabljenju. Nekaj dni prej pa so imeli enako slavje v Kemični tovarni v priredbi SKUD »Jožeta Pusta«, vendar je bil tudi tukaj obisk slab; bilo je le nekaj nad 20 poslušalcev. V prihodnje bi bilo priporočljivo, da se take prireditve vrše skupno s sodelovanjem obeh SKUD. Listnica uredništva Raznim dopisnikom sporočamo, da zaradi pomanjkanja prostora nismo mogli priobčiti vseh dopisov ter smo jih odložili za prihodnjo številko. Prav tako jih obveščamo, da smo morali posamezne prispevke in poročila iz istega razloga krajšati. Uredništvo TABORNIŠTVO V TRBOVLJAH V Trbovljah se spet ustanavlja organizacija, ki je v prejšnjih časih zelo privlačevala ljudi, zlasti pa mladino. Taborniki bodo hodili v glavnem po stopinjah skavtov in gozdovnikov. Pod imenom »skavt« In »gozdovnik« razume vsakdo človeka, ki ima lepe vrline v največ ji meri. To kaže, da je bila ta organizacija res zdrava, ker jo zgrajena na načelu povračanja človeka k naravi. Tudi taborništvo se bo razvijalo pod geslom »S prirodo k novemu človekuI« Človeka bo navajalo k vzajemnosti, samostojnosti, borbeno, sti, iznajdljivosti, skromnosti, disciplini in prirodnemu načinu ivljenja (iz »Statuta«). Taborništvo bo torej vzgajalo človeka, ki pozna naravo, se v njej znajde, jo ljubi ln zna ceniti njene lepote. To pa bo napravilo s taborjenjem in izleti. Ce pogledamo okrog sebe, vidimo, da je med mladino razširjenih mnogo kvarnih navad, kot so to: kajenje, pijančevanje, prekomerno iskanje zabav in podobno Taborništvo pa hoče mladino na nenresiljen. prijeten način odvračati od vseh teh navad s prirejanjem taborjenj in izletov ter pokazati, da najde človek največ čistega veselja in razvedrila. telosnih in moralnih sil ter zdravja v prosti naravi. V Trbovljah ima ta organizacija prav lepe pogoje za svoj razvoj, tudi kar se tiče mate. rialu® strani, ker so Ji podjetja obljubila pomoč. Pa tudi članov prav gotovo dosti. Rod tabornikov v Trbovljah se bo imenoval »Rod črnega diamanta«. Razdeljen bo v družine, ki bodo imele svoje znake. Taborniki bodo nosili posebne znake in obleke. Glede ustanovitve taborniške organizacije v Trbovljah sta bila doslej že dva sestanka, ki ju je vodil tov. Vili Kalšok, kjer so izvolili pripravljalni odbor iz petih članov; ta bo pripravil ustanovna občni zbor, ki bo 23. t. m. Dosedanji člani bodo pridobivali nove z osebno propagando. Vsak. ki želi postati tabornik, lahko dobi prijavnico pri teh članih. Član te organizacije postane lahko vsak državljan FLRJ. star nad 7 let, ki priznava in izpolnjuje taborniška pravila, članom, ki so mlajši kot 15 let, morajo dati starši pismeno dovoljenje za vstop v organizacijo. Člani morajo v 6 mesecih po vstopu operaviti sprejemni izpit; do tedaj so pripravniki. Da bo taborništvu zagotovljen čim hitrejši razvoj, se bodo taborniki opirali predvsem na stare, izkušeme skavte lin gozdovnike; lep zgled je tov. Avgust Kostanjšek, znan planinec in gozdovnik. Njegovi nasveti so vredni vsega upoštevanja. Tako se bo ta zdrava organizacija kmalu razšiirila med Trboveljčani. OTTO W1TT Inženir pa le sklenil, da poskus Izvrši: ▼tel je deščico napravil vanjo zarezo z nožem ln v zarezo potisnil prstan. Samo ru meni diamant te gledal Iz deščice. »Tako. zdaj pa pojdiva« je rekel Ani. Sla sta ven In poiskala gladko, strmo •kalo Ko je zavaroval Ano za neko drugo •kalo, Je odšel sam na vrh gladke skale In •Pustil desko z diamantom po strmini. 8 tem Je nastalo prav takšno drgnjenje, kakršno bi bilo nastalo s rezanjem stekla. Deska Je zdrknila po skali In Inženir je odskočil, da se zavaruje. Zagrmelo Je tako silno, da se Je potresla zemlja. Dokaz Je bil podan: diamant le bil ne ▼sren In Spere Je res nameraval napad na Baltlmorea; pa ne samo nanj, tudi na Ano. * , »Ljuba gospodična Amleyova«, Je dejal ■nžonlr, ko sta se vrnila v hišo. »padli ste ▼ noke tolovaju « . »Ne maram Imeti več opravka z njim.« 1* odgovorila razburjeno. »Tn boste pač še morali,« le menil Balti-Pfore; „rtsj vam Je menda Jasno, da nisem •'Iker, temveč rudniški Inženir. In da sem •“kaj zato, da razkrijem sleparstvo z zlatom« Ana Je napravila nesrečen obraz. •Mot bog « Je dejala, »za kašno slepar •tvo pa gret« Potem Je nekaj čas« molčala. »Aha.« Je nato nadaljevala »Spern hoče SftjParltl mojega očeta. Dragi gospod Stoek-