Poštnina plačana v gotovini.
OBRTNI VESTNIK
Strokovni list za povzdigo in napredek obrtništva dravske banovine
»OBRTNI VESTNIK« 1 izhaja tedensko, in sicer vsak | petek in stane: | celoletno .... Din 40.— I polletno	Din 20.— | posamezna številka Din 1,— » 	 !	GLASILO OKROŽNIH ODBOROV, OBRTNIH ZDRUŽENJ IN OBRTNIH DRUŠTEV DRAVSKE BANOVINE Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 9. ' ' ' ' ' ,	Nefrankirani dopisi »e no sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Ponatiski dovoljeni le z navedbo vira. številka pri poštni hranilnici, podružnici v Ljubljani 10.800.
XVI. letnik.	V LJUBLJANI, dne 17. februarja 1933.	Štev. 4.
Delo avtonomnega obrtnega odseka Zbornice za TOl in Zavoda za pospeševanje obrti za izboljšanje obrtniškega položaja.
Pregled važnejših zborničnih akcij. — Ugotovitve širokega gospodarskega pomena. — Potrditev in imenovanje uprav okrožnih odborov. — Brzojavka ministru Šumenkoviču. — Velikopotezno izobraževalno delo Zavoda za pospeševanje obrti.
Dne 9. t. ni. je bila v Zbornici za TOl v Ljubljani redna seja obrtnega odseka ob polnoštevilni udeležbi obrtniških delegatov iz vse banovine. Seji je predsedoval zbor_ nični podpredsednik in predsednik obrtne, ga odseka g. Josip Rebek, ki je v uvodu pozdravi! navzočega ministra trgovine in industrije n. r. g. Ivana Mohoriča, nato pa podal kratek pregled gospodarskega položaja našega obrtništva. Sledilo je poro. čilo zborničnega tajnika in obrtnega referenta g. dr. Pretnarja, ki je omenjal važnejše zbornične akcije zlasti v pogledu šušmarstva in ukrepov, ki jih je treba napraviti, da se uveljavi protišušmarska navedba, ki jo je na predlog zbornice izdala v mesecu decembru banska uprava. Potem je poročal o ukrepih, ki jih je zbornica sto-rila za zaščito mesarjev pred klanjem ži_ vine po kmetovalcih in pred slamnarsko konkurenco, a borbi pekovskih obrtnikov in zbornice za primerne cene kruhu, o ak_ clji, da se obrtništvo zaščiti pred neupravičeno konkurenco raznih avtonomnih podjetij jetnišnic, mariborske kaznilnice in raznih nabavljalnih in drugih gospodarskih zadrug, dalje o korakh za olajšavo davč. nih m socialnih bremen.
V	debato so posegli vsi člani odseka, pri čemer je predstavnik mesarjev g. V i n -d i š e r izražal pritožbe zaradi premilega postopanja obtastev. Mlinarski mojster g. Zadravec je kritiziral neobjektivno poročanje in razpravo o cenah kruhu in moki v dnevnih časopisih, nelegalnost in ogrom no škodo, ki jo povzroča pekovskim obrt nikom s svojo pekarno mariborska nabav. Ijalna zadruga. Mariborski predstavnik, urarski mojster g. B u r e š, je opozarjal na nepregledno škodo, ki jo povzroča kazni!., niško delo obrtnikom. Zlatarski mojster g. Krapež je kazal na neznosnost obrestne mere pri denarnih zavodih, gradbeni moj-ster g. Bricelj je v zvezi z izvajanji g. Zadravca krifžiral poslovanje Narodne banke in Poštne hranilnice, krojaški moj. ster g Volk je opozarjal na pomanjkljivosti sedanjega ustroja delavskega zavarovanja in navedel nekaj posebno drastič nih primerov šušmarstva. Minister n. r. g. Ivan Mohorič je podal na razna vpra. šanja, tičeča se vzrokov sedanje torize in upov za bodočnost, pregleden ekspoze, ki je pokazal pogreške 'inančne politike in hude posledice za naše gospodarstvo.
Po poročilu referenta g. dr. Pretnarja je z nekaterimi nebistvenimi izprememba. mi obrtni odsek odobril pravila okrožnih odborov obrtniških združenj v Ljubljani. Novem mestu Celju in Mariboru. Sledila je po kratkih pojasnilih podpredsednika g. Rebeka debata glede sestave okrožnih odborov. Odsek jo soglasno sklenil, da se vo_ lltve v okrožne odbore glede na to, ker organizacija obrtnih zadrug še ni dokončana, odložijo do nadaljnjega ter da se na podlagi ministrske uredbe o okrožnih odborih izvrši imenovanje širših uprav okrožnih odborov. Na predlog gg. Rebeka, Vin. dišerja. Golčarja in Bureša je obrtni odsek nato imenoval člani in namestnike širše uprave in člane in namestnike nadzorstvenega odbora okrožnih odborov v Ljubljani, Novem mestu Oeilju in Mariboru, pri čemer so se v polni meri upoštevali predlogi, ki so jih stavili odločilni obrtniški činitelji dotičrih okolišev.
Pri točki o vprašanjih obrtno.pravnega značaja se je sklenilo, da zbornica izposlu. je pri nadrejenih oblastvih, da bodo obrtniška združenja vedno dobivala na svoje predstavke osobito pa na ovadbe šušmar. jev odgovor, kaj se je o zadevi ukrenilo. Obrtni odsek je zavzel »tališče, da je pri mojstrskih izpitih postopati čim strože, ker je število pomanjkljivo vzposobljenega obrtništva že itak preveliko. Razpravljal je o priročnikih za pripravo kandidatov za mojstrske preizkušnje in sklenil, da se store koraki pri ministrstvu za trgovino in
industrijo zaradi nelegalne konkurence raznih neobrtniških rokodelskih delavnic, raz. nih zavodov in kaznilnic, dalje zaradi razlage člena 137. o. z., tako da nerokodel-skim podjetjem ne bi bilo dovoljeno pre vzemati že rabljenih izdelkov, osobito čevljev in obleke v popravilo. Da se ščiti delo. krog kovaškega obrtništva in se da prilika boljše zaposlitve te stroke, se mora sklicati posebna anketa glede popravljanja ko. vinarskih izdelkov, ministrstvu za trgovino in industrijo pa se stavijo predlogi glede ureditve podkovske obrti s posebnim ozirom na podkovsko šolo.
Naposled se je soglasno sklenilo, da se odpošlje ministru trgovine in industrije dr. šumenkoviču brzojavka, ki se glasi: »Avtonomni obrtni odsek skupne Zbornice za TOl v Ljubljani pozdravlja Vas, gospod minister, s svoje plenarne seje ter Vam izraža svoje zaupanje v delo, ki ga vršite za blagor obrtniškega stanu. S posebnim zadovoljstvom ugotavlja, da je ogromna večina obrtniških združenj dravske banovine skupno z obrtnim odsekom kakor v pre. teklem tako v letošnjem letu izglasovala ohranitev naše skupne zbornice. To Vam,
gospod minister, najbolje dokazuje, kako pravična je bila uredba o zbornicah, ki je pustila našo skupno zbornico nedotaknje. no.«
Pri raznoterostih so stavili še razne važne predloge gg.: Rebek, Bricelj, Volk, Češarek, Litrop, Holy, Vrečar, Zadravec. Ambrožič, Vmd Ser, Litrop, Oset in Golčar.
Seja uprave zavoda za pospeševanje obrti. Iz poročila podpreds. g. Josipa Rebeka in referenta g. dr. Pretnarja je razvidno, da je zavod v preteklem poldrugem mesecu priredil lužilne tečaje v Meti ki. Novem mestu, Žireh in Gorenji vasi in knjigovodski tečaj v Škofji Loki, podprl pri. reditev takega tečaja na Jesenicah :n priredil poseben čevljarski tečaj v Sebenjah-Križu. V pripravi so čevljarska tečaja v Gorenji vasi in Tržiču damsko frizerski v Mariboru, damsko krojni v Ljubljani, knji. govodski v Kamniku in knjigovodski v Kranju, dalje čevljarsko krojni tečaj v Novem mestu ir. knjigovodski tečaj v Novem mestu. Zavod je dal na razpolago dragoce no gradivo in pripomočke in prostore zn aranžerski tečaj v Ljubljana. Vršila so se v raznih mestih predavanja o davkih, o pripravah kandidatov za mojstrske preiz kušnje in o drugem. Zavod bo dal za ve-lesejmski čas na razpolago svoj velesejm. ski paviljon za razstavo poklicnih fotogra. fov in knjigoveško kartonažnili umetriških izdelkov Založil je poleg dosedanjih še nove risarske predloge za nekatere rokodel. ske stroke za pouk na obrtnih nadaljeval nih šolah in tečajih ter je izdal razen tega večje število podpor za strokovno izpopolnitev v inozemstvu in podpore nekaterim obrtniškim organizacijam, ki se udejstvujejo na polju obrtnega pospeševanja.
J. Z.:
Misli k uredbi o posredovalnem postopku za ureditev obrtniških dolgov
S ipraikitične sitrum ncive uredbe o po knedoivataem pdstoplku za ureditev trgovskih itn dbntinliškiilh dolgov sie je do-sedaj bore inialo pisalo, (kakor da jav-nosjt tega dogodka spilofh opazila ne bi. Ker se pomeMd uredba bilstveno drugače razlaga, kot je mišljena, dovolim si itopogiledno (izrazit nekatere pomisleke, ‘kiii bti naj sllužilli kolt doprinos k morebitni! čim preljšniji uovelaoiji ibie-iraovame uredbe.
Uredba je >v ozki zvezi iz zakonom o zalšČiti! kmetov iti denarnih zavodov. Vsak, me glede na to, dali, je obrtnik, trgovec ali zasebnik, se sme po služiti uredbe o posredovalnem postopku; izključeni ipa je oni, ki je že po kakem drugem zakonu n. pr. zakonu o zaščiti kmetov zaščiten.
Oibrtnik odnosno trgovec mora vložiti prošnjo za posredovalni postopek pri pristojnem 'SodiSču z dokazilom, da tralja njegovo samostojno obratovanje naijmanlj dve leti in da so, za slučaj, da je Ib! prosillec že v konkurzu odnosno v poravnavi, od zaključka njegovega komlkurza (poravnave) potekla najmanj tri delta.
(Pnosilec-dolžnlik ie lahko aktiven, lahko pa tudi prezadolžen. V vsalkem slučaju pa mora ob .priliavii posredovalnega postopka predložiti izkaz svojih upnikov in ddlžmiikov ter popis ostalega premoženja z navedbo vrednosti, kratko rečeno bilanco po stanju dneva vložitve prijave. (Nadalje mora navesti tudil predlog glede posredovalca, ki ga maj sodišče imenuje.
Glasom uredbe se mora soidišče tekam treh dimi o predloženi prošnji odločiti, telkdm nadaljnjih devetdeset dni ise pa mora posredovalni postopek izvršiti odnosno (končati. Alko prosilec razpolaga z nepremičninami, Ima sodišče takoj povzročiti predzaznambo posredovalnega postopka v zemljiški knjigi; med časom posredovalnega postopka izključuje uredba zavarovanje
upmilkov kakor na nepremičninah tako tudi na premičninah, nadalje otvoritev kankunza ter kdkršniihlkollii izvršb iz našlova tekočih pravd.
Posredovanje med dolžnikom in upnik« vodi posrednik pod nadzorstvom sodišča. iPlosredovainje se vrši v pravcu enotne baze. Plrednostne pogodbe s posamezniki so kaznive. Uredba naglasa, da morajo biti, vsi upniki sporazumni. Odtegne se, če itluKf samo eden. je smatrati posredovanje kot 'brezuspešno.
Sltoprocentmi uspeh bo Je v redkih primerih dosegljiv. Čim tako posredovanje uspe, predloži ‘posrednik sodišču predlog, podpisi se uvenciVijo in postopek diobii značaj medsebojne pogodbe odnosno, pravno moč.
če ,prem »trimo stvar s praktičnega stališča in jo presodimo objektivno, se nam prikaže s to uredbo edina pridobitev: dolžnik zategne plačilo svojih dolgov nadaljnjih devetdeset dni. Vprašanje bodočnosti, dali mu ne bo ta navidezna pridobitev na kreditu več škodovala kot koristila’, pa ostrine vsekakor odprto. S stalrščai upornikov ima pa uredba1 tudi svojo nevarno stran. Rekel selm, da uredba feključujie zavarovanje premičnin. Dolžnik se z mijlimi lalhiko poljubno okorišča iiin že samio to dejstvo ibi znallo v spil osnem vplivati neugodno na kreditne oldnošrije iiin na praktično vrednost dobro namenijiene ureldbe. Uredba itudi ne predvideva obvestitve upnikov o uvedbi pasredo-vailinega postopka, kakor je to v porav-nalinem postopanju idbičajno. Dobavitelj, ki o (tekočem postopku praivodobino ne izve, lahko v dobri veri na varnost svojega kredita upniku nasede.
Z eno besedo: pomanjkljivosti in ne-jasnosti ureditve .o posredovalnem postopku bo potrebno revidirati V interesu ohranitve zaupanja je želeti, da se te uredbe ile aktivni dolžniki poslužujejo. Neobhodno zotrebno je, da se ob otvoritvi posredovalnega postopka
vsi umiki uradno Obveste in da se v njih varstvo odredi primerno zavarovanje premličiniln in nepremičnin zlasti v ornih slučajih, kjer po stanju razmer obstolji malo upanja na uspešni potek posredovanja. Predvideni pogoj 100 odstotnega -sporazuma upnikov bo treba omiliti, če je komur res na tem ležeče, da se pomore po posledicah kmetsko zaščitnega izakoma nevarno ogroženemu obrltnlištvu, sicer ostane uredba v svojem bistvu za naše razmere nepri-Mladina.
Zborovanje mlinarjev in žagarjev v Kranju
V	ponedeljek 6. t. m. se je vršilo v Kranju veliko zborovanje mlinarjev in žagarjev. Zastopani so bili iz kranjskega, tržiškega in škofjeloškega okoliša, vodil pa je zborovanje predsednik pripravljalnega odbora za ustanovitev združenja g. Ivan Kosiša iz Uovke, ki je ob otvoritvi pozdravil zastopnika okrožnega odbora predsednika g. Pristova, zastopnika Zbornice za TOl tajnika g.* dr. Pretnarja iz Ljubljane, zadružnega načelnika g. Bitenca in tajnika g. šiško iz Kranja. Ko je naglašal nujno potrebo P° ustanovitvi lastne strokovne organizacije, je omenjal tudi težkoče dozdaj neorganiziranega mlinarskega in žagarskega stanu.
Podrobno o nalogah organizacije in o položaju mlinarske stroke za časa žitnega monopola in po likvidaciji tega ter o položaju žagarjev, ki je v marsičem podoben onemu mlinarjev, je referiral g. dr. Pretnar. Zanimivo je dejstvo, da je bilo mlinarstvo po starem obrtnem redu priznano kot svobodna obrt in da je ta obrt nasledstveno prešla vselej od očeta na sina in da je skoro polovica obrtnih mlinov obenem tudi žag. Novi zakon pa veže obe obrti na obrtnico. Navzoči so pazno sledili izvajanjem referenta in jih odobravali.
G. Pristov je pozdravil zborovanje v imenu pripravljalnega okrožnega odbora, pojasnil odborove naloge in pomen za napredek gospodarstva in zaščito obrtniškega stanu v dravski banovini. Priporočal je načelstvu, da se v vseh vprašanjih obrača na odbor, ki bo podpiral vse težnje, da se pomore tudi mlinarskemu stanu, ki je v zadnjih dveh letih mnogo trpel.
Ko je zbor sprejel pravila in določil pristojbine, je bila prečitana resolucija, ki so jo navzoči soglasno in z velikim odobravanjem sprejeli. V resoluciji zahtevajo: 1. da naj se oprostnina poslovnega davka nanaša tudi na 1. 1932., 2. da se dovoli odlog plačila za zapadle davke, 3. da se zaradi tehnične opreme žag in mlinov ne plača 8 odst., ampak naj bi se pridobnina znižala na 6 odst., 4. Zbornico za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani s« poziva, da izposluje ugoditev tem zahtevam. Zborovalci izražajo zbornici zahvalo in zaupanje in soglasno zahtevajo, da ostane skupna.
Po kooptaciji treh članov v odbor se je predsednik g. Kosiša toplo zahvalil gg. referentoma iz Ljubljane za njuno pomoč in izrazil zadovoljstvo, da zborovalci spoznavajo potrebo gospodarske skupnosti v današnjih hudih časih in da se tudi zavedajo važnosti organizacije.
Ljubljana. Amsterdam 2307.07 - 2318.45 Berlin 1364.58 _ 1375.38, Bruselj 800.79 do 804 73, Curib 1108.35 - 1113.85, London 196.97 _ 198.57, Ncw York ček 5724.92 do 5753.18, Pariz 225.07 _ 226.19, Praga 170 01 do 170.87, Trst 293.29 _ 295.69.
Ob dvanajsti uri
Hugo Bojnih:
že v letu 1930 sem čital v »Obrtnem Vestniku« članke, ki so razmotrivali velik gospodarski pomen ustanavljanja produktivnih zadrug. Z zanimanjem sem sledil v vsaki nadaljnji številki lista potek teh razprav, potem so pa članki izostali.
Zastavil sem si vprašanje po vzrokih tega molka, in piišel sem do prepričanja, da je iskati vzrok le v desinteresi-ranosti obrtnikov, katerim so bile razprave namenjene; da so ti obrtniki še vedno dobro zaposleni, vsled česar niso dovzetni za zadružno poslovanje.
Preteklo je leto devetnajststoenain-tiideseto in šele v zadnjem četrtletju nastopnega leta je bila ponovno sprožena misel za ustanavljanje, odnosno za ustanovitev produktivne zadruge, po g. I Ivanu Rebeku s tremi zaporednimi članki. Že prvi članki so prikazovali v poštev prihajajočim obrtnikom velikanski gospodarski pomen take zadruge. Dejstvo pa, da večina obrtnikov v teh člankih mišljenih strok preživlja ravno zdaj najbolj kritične čase in je celo v nevarnosti nadaljnji obstoj njihovih obratovalnic, mi je narekovalo prispevati nekaj misli ob tej dvanajsti uri.
Našemu obrtniku sta potrebna nujna pomoč in odpomoč. Vendar pa ne bi smela imeti ta pomoč značaj denarnih podpor kot so podpore za brezposelne; take podpore naš obrtnik z vso odločnostjo odklanja. Zeli si pa produktivnega dela, ki mu bo nudilo možnost ohraniti si vsaj eksistenco. On želi, da prejme naročila, ki jih hoče z vso vestnostjo in ljubeznijo izdelati, da bo svojo družinico in sebe skromno preživljal. Žal je kupna moč prebivalcev njegovega okoliša tako padla, da ne more izvrševati naročil na up, če ta sploh niso izostala. Išče in išče izhoda iz tega položaja, pa si ne more pomoči, ker lastna organizacija dela je premala, da bi mogel najti delo izven ožjega kraja. Tudi mu malenkostne dobave ne morejo mnogo koristiti. Zato mu je iskati novih poti. Te pa so bile že podane v člankih v letu •1930. in v onih zadnjega četrtletja 1932. Le-ti, zlasti zadnji, so sijajno obrazložili namen in pomen take gospodarske zadruge. Za obrtnike kovinske stroke in sorodnih panog je to edini izhod. Dana bi bila najlepša bodočnost za vse tiste obrtnike, ki bi pristopili v krog produktivnega zadružništva.
Treba pa je tako zadrugo predvsem sistematično organizirati. Tako, kakor mora hiša temeljiti na trdnem temelju, mora tudi zadruga temeljiti na zdravi in trdni podlagi. Kakor veže in se strni okoli železnega ogrodja cement v trdno enoto, tako mora biti nalik tej enoti po svoji trdoti zamišljena zadruga pridnih in delavoljnih zadrugarjev in kateri zadrugi naj bi bila nudena moralna opora po uradu za pospeševanje obrta, finančna pomoč pa s strani zanatske banke. S smotrenim gospodarstvom in uvideva-njem splošnih koristi zadrugarjev bo zadruga postala pozitivna delovna sila. Postala bo steber teh obrtnikov in upoštevan faktor pri merodajnih predstavnikih našega gospodarskega življenja, kar bo imelo za posledico nadaljnji uspešni razvoj in procvit in s tem bo povečano blagostanje zadrugarjev, ki so se zedinili za skupno delo.
Prav vsi obrtniki kovinske in sorodnih strok v dravski banovini naj bi se združili v to enotno produktivno zadrugo in vsi delavoljni obrtniki teh strok naj najdejo v tej zadrugi zatočišče in pomoč, da si ohranijo ne samo za danes in jutri, temveč tudi za pozneje vsaj svoj eksistenčni minimum. Razdelitev zadružnih deležev in višina jamstva naj se odmerjajo po ključu imovine vsakega pristopivšega člana, ali pa po številu zaposlenih pomožnih moči vključno vajencev. S takim ključem je podana možnost, pravično razdeliti subskripcijo deležev. Če pa bi kdo od zadružnikov hotel podpisati večje število deležev, kakor je predpisano, je to hvalevredno in brez nadaljnjega odobriti. Pravila zadruge temeljijo po vzorcu drugih zadrug in se bi morala izpremeniti le v onih točkah, ki nasprotujejo načinu pozitivnega dela te produktivne zadruge.
Gotovo pa je, da mora biti sestavljen odbor in eksekutiva iz resnih, poštenih in delavoljnih obrtnikov, ki že s svojo osebnostjo dajejo zadostno jamstvo, da bo delo res na višku in za procvit tega podjetja.
Način poslovanja tega odbora pa se mu mora prepustiti, ko se vsemu prilagodi. Ne odobraval bi, da bi se v vsakem večjem kraju, kjer bi bilo zaposlenih številčno več zadrugarjev, organi-
ziral poseben odbor, — nekaka podružnica — ker bi to administrativno delo zadruge zelo otežkočilo, pač pa naj bi bil v vsakem takem kraju postavljen zadružni poverjenik za prevzemnika surovin, ki bi jih potem razdeljeval med ostale zadrugarje svojega okoliša, striktno držeč se navodil centrale. Ravno tako bi prevzemal ta izgotovljene izdelke zadrugarjev za skupno odpravo central. Tako bi bilo poslovanje poenostavljeno in najbolj ceneno.
Nastaja vprašanje, kaj in kakšne predmete bi razpečavali in kako bi bili ti predmeti po zadrugarjih izdelani. Kakor je že omenil g. Ivan Rebek, bi morala Urad za pospeševanje obrta kakor obrtna šola staviti v tem pogledu svoje predloge. Staviti bi pa morali svoje predloge vsi merodajni uradi, ki se pečajo s statistiko uvoza, da se dožene, katere predmete naj bi v prvi vrsti izdelovala zadruga,, da se tako postavi naše narodno gospodarstvo v neodvisnost inozemstva. Ko bo imela zadruga na razpolago vse te podatke, bo centrala kaj lahko odločila, kateri predmet naj bi se izdeloval predvsem. Po tej ugotovitvi bi se nabavil potrebni materijah Ker pa je ob pristopu vsak zadružnik tudi navedel, s katerimi stroji in delovnimi močmi razpolaga, bo centrala razdelila v sorazmerju delo. Tu pa nastane vprašanje: kako? Ne bi odobraval, da bi se oddajalo delo zadrugarjem na ta način, da bi izdelal predmete do končne izvršitvene oblike. Nastale bi razlike izvršenega finalnega izdelka pri posameznih obrtnikih in tako bi bila razpe-
Te dni praznuje brivski mojster ter načelnik zadruge brivcev, frizerjev in lasničarjev v Ljubljani g. Albin Šinkovec 10-letnico, odkar upravlja tajniške posle te zadruge.
Deset let tajnikovati tako obširni zadrugi, delati za njen razmah in napredek v čim boljše zastopstvo interesov svojih članov, za socijalni in moralni ter gospodarski podvig stanu, kaj pomeni to, zna ceniti pravilno le tisti, ki je kdaj sam okusil vse prijetnosti in neprijetnosti, ki so združene z lastnostjo zadružnega tajnika.
Pred 15 leti se je osamosvojil na Viču pri Ljubljani, kjer ima še sedaj svoj brivski salon. Kot mlad obrtnik je bil pred 10 leti izvoljen v odbor, kateremu je načeloval ugledni ljubljanski brivec g. Franjo Zajc st. Ta je takoj spoznal zmožnosti g. jubilanta in mu je zato poveril tajništvo, katerega se je poprijel z vso ljubeznijo ter ga vodi do danes nesebično, v popolno zadovoljstvo vseh svojih gg. tovarišev. V tem času je tako spretno organiziral zadrugo, da se v svojem poslovanju lahko prišteva med vodilne.
Stanovski tovariši niso prezrli njegovih zaslug, kar je javno potrdil pred dvema letoma občni zbor, kateri mu je poveril častno, a odgovornosti polno funkcijo zadružnega načelnika.
Kot zadružni načelnik, s katerega lastnostjo je združeno zopet novo delo, ni iskal namestnika v tajništvu, pač pa se je še z večjo vnemo poprijel dela ter izvrševal vse to ogromno delo sam.
Pred 10 leti je štela zadruga le nekako 80 članov, do danes pa se je razvila tako, da jih združuje že 212 ter obsega ves teritorij bivše ljubljanske oblasti. V tem času se je tudi razvila obrt, ki je morala iti z duhom časa. Pojavile so se bubi glavice, trajno kodranje in s tem so se odpirali novi damsko-frizerski, manikerski in kozmetični saloni.
Pet let je deloval kot predsednik zadružne preizkuševalne komisije. Pod njegovim vodstvom je delalo več sto va-
cava precej otežkočena. Sem za porazdelitev dela po posameznih delih stroja. Tako pride tudi mali obrtnik do primer-j ne zaposlitve. Vse izdelane strojne dele pa prevzame centrala, ki jih spoji in obdela v dokončno formo. Izdelek je tipiziran; vsi v prodajo namenjeni predmeti so si docela enaki in brez razlike. Obrtnik pa, ki se je specijaliziral na del izvršitve stroja, bo izvršil ta predmet precizno in v naglici, kar bo pocenilo predmet, finalni izdelek pa ne bo samo kvalitativno enakovreden inozemskemu in importiranemu, temveč bo konkurenčen tudi v pogledu cene. Če reasumiram, mora biti vsak izdelek zadruge povsem enakovreden uvoženemu izdelku, biti pa mora — kar naj bo pogoj — cenejši. V vseh potankostih v izdelavi mora biti vedno enak. To pa zaradi Lega, da se zadruga izogne reklamacijam po kupcu. Kdor je že delal na debelo, ima v tem že izkušnje, ker vsak kupec išče najmanjšega vzroka, ki mu bo dobrodošel za reklamacijo, po kateri si prizadeva doseči na pogojeno ceno razne popuste. Reklamacije terjajo mnogo neplodnega dela in so zvezane s precejšnjimi stroški. Odpadejo pa, če se izdela vsak del po že prej omenjenem delavnem sistemu.
Za prevzemalca dela bi seveda morala obstojati obveza, da prevzete kovine, ki jih sicer pri prevzemu plača, res porabi za izdelavo tistega izdelka, čigar izvršitev naroči centrala, da pa bo ta izdelek tudi v določenem roku izdelal in dobavil centrali, ki mu bo plačala po vnaprej določeni ceni. S tem naj bi bil v sploš-nosti obrazložen način produkcije.
Ker pa odbor in eksekutiva ne bi stalno poslovala, bi morala centrala obstojati iz stalnega Itadra delavnih mož.
jencev in vajenk pomagalsko preizkušnjo ter je več teh že danes samostojnih obrtnikov.
Že takoj od začetka je uvidel, da vsled moderniziranja in reorganiziranja obr- i tov stavijo mojstri vedno večje zahteve svojim pomočnikom glede praktičnega znanja novih panog.
Da bi čimbolj olajšal obstoj bodočih pomočnikov in pomočnic, je z inicijativ-nostjo agilnega tajnika uplival na odbor tako, da je bila z njegovo pobudo ustanovljena pred 4 leti zadružna strokovna obrtno-nadaljevalna šola, katera obstoja še danes. Pouka na tej šoli se udeležuje do 100 vajenoev in vajenk ter se že kažejo lepi napredki.
Zelo je vzljubil vajence. Uvidel je, da se jim mora kot bodočim samostojnim obrtnikom nuditi že sedaj čim več možnosti do izpopolnitve v strokah. Njegovo geslo je bilo: »Kakršnega pomočnika si bom vzgojil, takšnega stanovskega tovariša bom nekoč imel!«
Sestavil je tudi knjižico »Teoretična vprašanja in odgovori za pomočniško izkušnjo«, katero je založila leta 1929 v 500 izvodih zadruga. To knjižico prejme vsak vajenec nekaj tednov pred preizkušnjo, da mu je tako teoretičen izpit olajšan.
Da je svojim stanovskim gg. tovarišem zelo naklonjen, je samo po sebi umljivo. Vsak čas jim je rade volje na razpolago za razna obrtna pojasnila, zato so ga vsi vzljubili. Jako zadovoljen je z odborom, ki ga s svojo iniciativnostjo zelo podpira v njegovem težkem delu.
Ako še omenimo, da se politično ni nikdar udejstvoval — živi le za zadrugo, za dobrobit članstva in za svojo obrt, bi bilo s tem v kratkih obrisih podano 10-letno delovanje g. Šinkovca.
Ta jubilej je časten zanj, kot tudi za ugledno zadrugo. Prijetna dolžnost nam je, da tako g. načelniku kot zadrugi k temu pomembnemu jubileju najprisrč-neje čestitamo,
Napisi na obrtnih lokalih
Do konca t. m. morajo vsi imetniki ob rtov imeti nameščene zunanje označbe na svojih obrtnih lokadih, kakor to predvideva in zahteva zakon o obrtih. Ta določa: Imetniki obrtov so dolžni dati na lokal, v katerem se izvršuje obrt. vidno in razločno označen napis «ia vnanji strani glavnega vboda. Ta napis inora biti sestavljen v državnem jeziku, mora navajati popolno rodbinsko in rojstno ime imetnika obrta in mora biti v skladu z izdanjm pooblastilom ali dovoililom. V napis se smejo poleg označenih podatkov postaviti tudi -druge neosebne označbe ali pristavki, diočim je 'Opustiti vsakršne tuje označbe.
Obstoji naj iz produkcijskega in trgovskega oddelka. Prvemu načeluje vodja s strokovno naobrazbo; biti mora torej veščak v svoji stroki in predvsem mož z dolgoletno prakso. Za moža priučene teorije v tem oddelku ni mesta in tudi ni dana nikjer potreba, da je bogve kako visoko naobražen, ni pa rečeno, da bi bila njegova inteligenca pomanjkljiva, zakaj poverjeni službi mora biti kot vodja tega oddelka kos.
Trgovskemu oddelku načeluje vodja s popolno trgovsko praktično naobrazbo. Cim bolj pozna praktičen način poslovanja, večje dobro bo za ta oddelek. To je že omenil tudi g. Ivan Rebek, ki je odkrito priznal, da ravno obrtniki niso vedno najboljši trgovci. Zato pa je dana potreba, da prevzame komercijelne posle zadruge mož širokega trgovskega obzorja, ker v veliki meri je uspešen razvoj zadruge odvisen od tega moža. Pogoj jo torej: Pravi človek na mestu!
Oba oddelka delujeta za procvit zadruge vedno vzajemno. Njima je dana naloga, podrobno izvršiti sklepe ekseku-tivnega odbora. Ta pa polaga račune odboru, ki se sestane po potrebi tudi večkrat v letu.
Da se uresniči ustanovitev zadruge, je treba preiti na organizatorično delo, od moža do moža. Veliko je obrtnikov, ki vseh teh člankov sploh čitaii niso zaradi lastne brezbrižnosti. Mnogo jih je, ki gledajo na vse to z nekim nezaupanjem Imamo pa med njimi tudi take, ki bi si želeli oživotvorjenja take zadruge, vendar pa je njih zaupanje po vseotočih prilikah omajano.
Zato je treba obrtnika z živo besedo prebuditi iz letargičnega spanja. Poživiti mu je treba spoznanje, da je v sedanjih težkih časih, kakor tudi v bodočnosti močna in produktivno na višku stoječa zadruga v največjo eksistenčno korist. Razen dela v okviru zadruge pa bo imel še dovolj prilike za izvrševanje naročil soseske, ker pričakovati moramo, da se sedanje gospodarsko nevzdržno stanje vendar enkrat izboljša. Preide naj se takoj k delu za oživotvorje-nje te velike zamisli, k ustanovitvi produktivne zadruge kovinarjev in obrtnikov sorodnih strok.
Mnenja
nasiti čitateCjev
Konkurenca med steklarji.
Prejeli smo in priobčujemo: Ne vem sicer, v koliko odgovarja resnici, vem pa osebno za slučaje, da naši tovariša 'Steklarji iz Celja, (Ljubljane in drugod prodajajo stekla za okna po deželi z vsem dodatkom in delom m2 a Din 35.50, diočim mara steklar plačami za (Steklo v originalnem zaboju po isti ceni engrosistm Cisto razumljivo (je potem, 'da podeželski steklar ne more nu-cLiti m' z deloan iin materiialam za nabavno ceno. Smatram, da tako početje ni več ile umazana konkurenca, ampak je nesramno in trgovsko nedostotjmo odjedanje zaslužka. iPomislimo samo, da ima engrosist pri- prodaji predmeta na konsumenta že isvoj zaslužek vikal-Ikulliran, kje naj ga pa v navedenem primeru lišče ikonsument obrtnik? Zato prosim vse tovariše steklarje na deželi, ki že itak zadositmo utrpe po neugnanem šušmarstvu, ki 'je znano tudi v naši stroki, da sporooe podobne in konkartoe slučaje uredništvu »Obrtnega Vestnika«, ki bo gotovo radevolje zbralo takšen materiial v našo zaščito.
M. M.
Jubilej dela
Haj K novega?
Eksplozijska katastrofa v Neumkir-
chenu. V industrijskem mestecu Neun-kirahen v Nemčiji je pred dnevi eksplodiral eden največjih (plimskih tankov. -Eksplozija je povzročila 'strahovito .razdejanje 'im ogromno Škodo, dočim je bilanca žrtev ta4e: 54 mrtvih, 160 ranjenih (povečini težko) iin 9 pogrešanih. To po uradnih podatkih.
Doklada na železniške vozne listke,
S 15. t. m. je bila uvedena posebna doklada za osebne železniške vozne listke iza vse razrede in vse vrste vlaikov. Ta doklada znaša za vozne dstke do 40 Din 1 Diin, od 41—200 Din dva dinarja, nad 200 Din ipa tri dinarje.
Naj višji nebotičnik. V New Yorku se je osnovala družba, ki je zbrala 52 milijonov dolarjev za zgradbo nebotičnika, ki bo štel 120 nadstropij. Jeklenega gradbenega materiala bo potrošenega po proračuna! zanj nič manj kot 40.000 iton.
Elektrifikacija Jugoslavfte. Zveza električnih central Savske banovine je izdala statistiko, po kateri je v vsej Jugoslaviji 618 električnih central im katerih vodi so napeiiani v 965 krajih. Povzeti je dalje iiz poročila, da je bilo v L 1931 v državi proizivajane električne struje 39.777 milijonov kilovatov.
Nove zbornične takse ob priliki prijave obrta in prošnje za obrtno dovoljenje. Kr. banska uprava Je predpisala z odlokom z dne 19. oktobra 1932, VID. No. 5365 nove zbornične takse. Opozorjena so obrtniška združenja, da ob priliki sprejemanja prošenj za zbornično izjavo v smislu § 95, odstavek 5 obrtnega zakona pozovejo stranke, da prošnji razen običajnih dokumentov prilože kolek za Din 5.— za vlogo, dalje kolek za Din 20.— za rešitev in pa zbornično pristojbino za prijave s sedežem obrta v mestu Din 100.—, v ostalih krajih pa Din 50.—. Te pristojbine v skupnem znesku Din 75.— in Din 125.— se pošljejo lahko v denarju (bankovcih) ali v kolkih, ali v denarju in kolkih. Obenem naj združenja poberejo tudi svojo vpisnino (inkorporacijsko pristojbino) ter izstavijo prosilcu potrdilo, da ga priloži k prošnji na zbornico, odnosno po-•zneje k prijavi ali prošnji na obrtno oblastvo.
Generalna stavka obrtov v Avstriji
Nekam bojno razpoloženje obrtništva
v	Avstriji ,ie ,pieu dnevi dc seglo svoj 'vrhunec in je zajelo tudi dežeio. Vse uprizorjeno prav po vzorcu stavke taksijev in kot dogovorjeno dalo nekaterih političnih trabantov, ki si hočejo po kritični situaciji izvojevati v obrtniških vodilnih krogih svojo pozicijo. Vršila so se pred dlnevi na Dunaju velikanska .•zborovanja, ki se jih je udeležilo okoli
12.000	obrtnikov. Na teh zborovanjih, ki so se vršila pod firmo »zasilne za-jeatnice« je bilo sklenjeno, da stopijo pripadniki isedemimštiridesetih obrtnih strok v bližin j ih din eh en dan v štiri in dvajsetumo stavko, da prisilijo vlado k izdatnim davčnim olajšavam, ustavitvi davčnih eksekucij in podeljevanju cenih kreditov. Zasilna zajednica oziroma njeni voditelji groize, da bo v tej stavki solidariziralo v Avstriji nad 100 tisoč obrtnikov in da bo pričetek stavke šele v zadnjem hipu uprav bliskovito naznanjen. Ni čuda ,če se prebivalstva polašča vsJed nameravane akcije sa-mooblikovane »zasilne zajednice«, katero načelstva obratnih zadrug ne podpirajo, nemalo razburjenje. Kakšno mrtvilo bo nastalo naenkrat in kakšno lice bo kazal sicer tako razgibani Dunaj, če si predstavljamo, da je samo prevoznikov 45.000 za stavko; kje so pa elektrotehniki, mesarji, peki, prodajalci živil in drugi, in koliko je teh. Verjetno je. da bo v. tem primeru vlada zastavila vso svojo moč, ker ne bo pustila ukloniti svoje avtoritete po pritisku ulice, saj je že v naprej izjavila, da v danem primeru miti ne sprejme deputacij prizadetih in ne bo razpravljala o predloženih zahtevah, niti jih ne bo sprejela. To nam je lahko v resen opomin, kam in kako daleč vodita demagogija in hujskanje prežeta s političnimi ambicijami neka-termikov. Dolkaiz, da vse trezno obrtništvo obsoja take avanture je, da so vsa načelstva obrtnih zadrug v Avstriji za to, da se legalnim potom skuša kaj doseči, odločno pa obsojajo in odklanjajo vsakršno nasilje, pa čeprav v obliki še tako nedolžne stavke, ki je vsaka le združena z občutnimi posledicami.
Občni zbor »Obrtniške Samopomoči«
V	nedeljo dopoldne se de vršil v* posvetovalnici Zbornice za TOI v Ljubljani 11. občni zbor »Obrtniške Samopomoči«, katerega sta se udeležila poleg odbora in zavarovancev zastopnik kraljevske banske uprave banski sekretar g. Šink, likvidator Zveze obrtnih zadrug g. Pristou Filip. Ta občni zbor je bili sklican na podlagi sklepa odb-o-rove seje z dne 13. L 1933 in je imel poleg značaja rednega občnega izbora v glavnem namen sprejeti im potrditi nova pravila, oziroma stara dopolniti z nekaterimi izprememibami, kar bo omogočilo, da bo poslovanje po novih pravilih zinattno razširjeno ,in da bo »Obrtniška Samopomoč« na podlagi iteh pravil prav mnogo pridobila.
Občini zbor je pozdravili kot prvi predsednik g. Hribar, ki je inaglašal potrebo spremembe pravil, .da se ta ustanova dvigne in razširi ter je navajal v pregledni sliki vse momente, ki so zavirati razvoj »Samopomoči« ne v tisti meri, kot bi bilo želeti. Izrazil pa je vendar svoje zadovoljstvo, da šteje »Samopomoč« kljub vsem razvojnim težJkočam lepo število članov, kar le dokazuje in krepi njihovo zavednost in zaupanje do ustanove. Po preglednem blagajniškem poročilu, ki ga je podal g. Slovnik, je podal predlog za absolu-torij glavni revizor g. Franchetti.
Tajnik g. Remic je v obširnem poročilu podal kronološki pregled medtem vršečih se izrednih občnih zborov, glavnih zaključkov občnih zborov in sej ter perlustriral položaj »Samopomoči« od zadnjega občnega zbora pa do tega. Iz izčrpnega poročila je razbrati, da je »Samopomoč« vneto in idealno delovala, da je 19 zavarovancem izplačala posmrtnine in da si ije zelo mnogo prizadevala ustvariti možnost za razširjenje delokroga.
Občni zbor je prešel nato k čitanju -in revidiranju društvenih pravil, ki so bila s stavljenimi izpremembami sprejeta in bodo predložena v par dneh banski upravi v končno potrditev. Ke.r je bilo potreba voliti dva namestnika odbornikov, je občni izbor na predlog podpredsednika g. iBarage izvolil gosp. Ivana Okorna in ig. Valentina Lenarti-ča. S tem Je bil občni izbor, ki je potekel v najlepšem :redu, zaključen in bo sklicala »Samopomoč« izredni občni zbor takoj, čim bodo nova pravila s strani oblastva potrjena. Občni zbor pa je pokazal tudi živo sliko, da se obrtniki zavedajo velikega pomena te ustanove iin da je odbor iz vsemi prizadevanji in izkustvi delal vztrajno na tem, da tej ustanovi pripomore do čim krepkejšega razmaha. Kakor je odbor uvidel ito svojo potrebo in plemenito dolžnost, tako je naloga vseh zavednih obrtnikov, da se prav tako zavedajo in cenijo humanitarni značaj ustanove, da pristopajo k njej, jo podpirajo in priporočajo.
Važnejše določbe zakona o obrtih
naročate pri svoji zadrugi za ceno Din 15.—-za izvod. Na 100 straneh brošure eo vse važnejše določbe obrtnega zakona zbrane v najpreglednejši obliki, pridejana so pravila združb in "doodaj izšli pravilniki ia uredbe.
Vsakemu obrtniku in izpitnemu kandidatu nujno potreben priročnik.
vzrokom. Nadprodukcije v obrtniškem stanu še mi, ker bi v normalnih razmeram idanasnUe soeviiilo oarimatov Komaj usnra/jano vsem potrebam potrosačev.
Obrtniki ne bi smeh zaradi začasno res neznan razmer dnomna mi se iv svojo lasamo sKodo m v Sikodo drugih odtujita poucitoio oa svojega oprta, AiKo posia-mezuJKiii zaradi zadostno- velikim gotspo-dairstun razmer svounih posestev no store, ye razuniiiijuvo, vendar pa v tem «iu-cauiu ne o.i mtoaiKioir smem socovoma na-oajjevaici -svoj oprt. a\a talk macm ško-auiiieio svojemu aastmeimu ugueuu. ker jul oodo drugi upravičeno naztiivaii1 s sušrnarji, posuauajo nesolidni drzavmani mase zemlje, tor se na nezakonit naoim odtegujejo zaiKonidiim dauacvam in odjedamo Kruh svoiiim tovaililšem-oontmi-ikom, ki se -morajo 'te s svouo oortjo borim za živluenje, nimajo pa nakaiKe zern-le. iKi bi mog'ia nje m družine rediti.
iNa tiak način z zahrbtnim obrtniškim delom ne grese ona le proti svojimi tovarišem, 'Ker latiko zaračunavajo od njih inizue cene vsiod neplačovanua davkov, nego greše itudi v svoj'im moralnih im zaKoinitulii oiovazian napratn državi im posameznim OOruniSiKiim inst-ituctujam, katere vlagajo vse svouie napore -v po-boiijsaiije splošnih mn osennuh Obrtniškim razmer.
■Razumevanje moralne Obveze je sicer popolnoma 'individualno in je odvisno od vesti vsaiKega posameznika. Razlika med moralno m zakotna to dolžnostjo je -ta, da ue pri morami dolžnosti edina sankcija vest, to 'je kes, ki ga občutimo, ako me vršimo svouith dolžnosti. Razumljivo ue, da -ta sankcJtia moralne obveze; kes na vedno zadostna, ker (je za kes predvsem potrePna prisotnost vesta, ijušmarji med oortnuKi pa je 'žal isploh -nimajo, ali pa 'je nimajo v zadostni: meri. Nasproten pa je srnčaj pri zakonitih Obvezah, pri katerim je. dotioni, v aiigar korist obveze oosioie, up.ravucen v Slučaju, ako jih nekateri, ne izpolnjujejo, iste prisiliti s tožbo potom javnih oblastii na izvrševanje obvez. Zato masi obrtniki ne smetjo imeti nikdar nikaikih oOzirov in predsodkov pri razkrinka vanju šušmarjcv, ker je -to me le njihova moralna obvezo, nego celo zakonita državljanska doližnost. Pošten državljan nikdar ta v nobenem slučaju ne snue dovolilti pratilzakoniitih dejanj, iker bi sam grešil, alko bi vedel za aite. ne pai 'jih tudi razkrili. Iz tega toreij Sledi, da ue moralna in zakonita 'dolžnost viseh mašilh obrtinikov ne-usanillijienoi raizigaliiti šušmarje in iitn lanemogočliiti njihovo protiizakionito ia ipro-timoralno deilo. iNedvomno je, da se bodo lolbntniške razmere popravile, kadar bo končno ta bolmi pojav popolnoma odstranjen.
iGbffliki' sami bi dalije morali energično nastopati proti svojim tovarišem, kt z ‘lahkomiselnimi in brezivestnimi kalkulacijami pri ijavnih licitacijah odjedajo kruh in ugled poštenemu obrtniku, čigar Ikalkulacija je sicer viišja. vendar pa solidno sastavUjlena z mimiimaillnim zaisilužboim. iDIočulm prvi sredi dela mora materialno omagati in talko škodi vsem islvoljiim istrolkovnlim tovarišem, pa tudi samemu -podjetniku, bi drugi zaupano imu de'lo lalliiko pošten'0 dogotovill, kar pa mu ije zaradi brezvestnosti onega nemogoče. To bi morali končno v svouem lastnem interesu mvide-tli itudi sami pod-deitmilki in se ne dati slepiti z naljmližje kalkuiliranilmi ponudbami, Mi že na prvi .pogled dolkazujieub svojib nesolidnost.
iFnako minogo pozoirnosCi bi morali lOlbnDniiki posvetiti vprašanju kreditiranja in zaupati te kmetovalcu, katerega 'poštenje in kreditno zmožnost poznajo. Res de, 'da bo v omejenem sllučaju kre-diitiramu-a omejem ‘tudi delavni obrat, vendar pa je bolje omejiti tega, nego brezglavo zaupati in (izgubiti pri denarnih zavodih izposojeni denar, za katerega obrtniki plačujejo še visoke obresti.
Temu in še drugim vprašanjem bomo v ptiilhodnjiih številkah našega lista posvetili v zasebnih člankih še posebno pozornost, da bi tako vsalj mailo doprinesli poboljšanju težavnih gmotnih razim er naših -obrtnikov.
Za zaščito čevljarske obrti pred veleindustrijo
-Pod item naslovom so pisali razni listi o nekem predlogu zakona o zaščiti male čevljarske lobrtli, kateri predlog je sprejela zbornica za Tngovino im Obrit v (Varšavi na Poljslkem, ter predložila vfladi v sprejem. Pio tem predlogu na'i bi isie iiri-ala čevljarska obrt zaščitila na ita način, 'da se izdelki čevljarske veleindustrije kiomitingenitirajo'.
Alko je ita predlog zbomiice v Varša-
vi	resen^ rin da niso to siamo prazne obljube itn- pesek v oči, potem ga lahko poljski čevljanli z navdušenjem pozdravijo. Tudi. pri iras H. bil enak zakonski osnutek zeHo potreben, a ne proti domači čevljairski industriji, katera že sama komalj: diše pod jarmom tulje konkurence, temveč zakon o prepovedi uvoza vseh inozemskih čevljarskih lizdelllkov. Nočem trditi, da med malo čevljarsko' obntijlo in domačo čevljarsko .industriliO' me dbstojaijo nikaki medostaitlki, vendar bi se dali ti nedo-statiki z lepa, brez zakonitih predpisov odstraniti in poravnati. Trdim pa kot večletni načelnik druge največje čevljarske zadruge v braviski banovini da še niisern nlikdar sllišal toliko jioka in istoika naiših članov, kakotr ravno sedaj. Ne boin govorili o mesltu, kjer že itak čevl>jair(ji gladu uamiiirajo iter morajo njih žene delati po /tovarnah in drugod, da' se preživiiijo, govoriti hočem o podeželskih oevljarjjlilh. kateri so ta- Jeta vendarle še neikaj zaslužili s tem, da so< hodili h kmetom na ido.ni tv štero) delat. Kunet je kupil usnje im ostalo spravo, povabil čevljarja k sebi na dorni, kjer mu je napravil čevlje za celo družino in služinčad za celo leto. Res je, -da čevljar na ta način mi dosti zaslužil, a bilo Ije 'vsajj nekati in podeželski čev-fljair je bil s tem zadovoljen. Danes pa kmet ine kupi več usnja iin ne kliče več čevljarja na dom, ker mu priide samo usnje dražje, kakor pa že izgotovljeni fiat o1 vi čevlji. (Kmiet sam im njegova d'-už:na. kakor tudi ideikla in hlapec nosiiljo danes B-atave čevlje, čevljarski obrtnik pa de samo zato še tukaij, da sme fiatove čevlje popravljati in da plačuje za ta popravila vedno večji da-
vek. Porznam slučaj, ko je kmetski ženski odpadla lesena pata od fiatovega čevlja, inesla je.to peto pribit doimače-imu čevljarju, ,ker pa 'ji fc iračunal za to dello 2 dinarja, je ddbil od nae grozilno pismo, češ da ga bode ovadila radi navijanja cen. Potemtakem iso jugoslovanski čevljarji te še zato tukaj', da bi brezplačno pribijali odpadajoče pete na Baltove čevlje.
iOimeniil sem goraj o davkih, a tudi tukaj bi billo treba spregovoriti resno besedo o delovanju nekaterih davčnih komisiij. Poznam čevljarja, kateri le v najstrožjiiih ziimskih mesecih opravlja svojo obrt im s svojimi izdelki odskižu-je orača, voznika in islično, pa se mu le predpisalo letnega skupnega davka 1200 Din. Kje natj vzame podeželski čevljar te svote, alli mogoče od zaslužka za pribijiamjie iBatovfth pet, ali nalj proda svoje poljske pridelke, katere si ije v potu svojega obraza pridelal, ali že na lastnem ali na naletom posestvu, ali maj' proda svinjo, katero si je težko priredil za lastno potrebo, 'da bo plačal davek za >omo čevljarsko obrt. katera mu danes ne prinaša nliikakega zaslužka več. Iz tega razloga se mnorždijo pojavi za odjave obrti, če pa se to zgodi, bo v enem letu le še kopica čevljarskih šušmarje v brelz obrti itako v mestih kakor na deželi.
iKriivda vsemu temu, kar go,raj nava-ijam, je, ker so ostali obupni klici jngo-slovani^kih čevtiljarskilh orgamizaaij v zadnjih letih te »klic vpijočega v pu-iščarvi«. iSedem kongresov in nebroj konfeirenc. ki so se vrSli v raznih me stih naše države, po večini pa v Beogradu, kalteri so sltaBS čevljarske organizacije milijonske svote, niso pa zalegli ničesar, nasprotno, po vsakem kongresu 'je dobila tvrdka Bata večje pravice za razširjanje svojih prodajal-nic in delavnic.
Zato pozivam vse bratske čevljarske organizacijle v državi, da apeliraijo na svoje zbornice, naj tudi orne po vzorcu varšalvske storijo ob dvanajsti uri nekaj izia zaščito male čevljarske dbrti v naši državi.
Obrtniška obramba pred krizo
iV izadlnji številki našega lista simo v preglednem članku navedli glavne in naljlvažlnejiše vzroke, zaradi katerih naš obrt danes preživlja morda svoje najtežje čase. Mnogi so iz čistega kdristo-®ulbija Izrabili te mesreane miom-ente in pričeli iz agitaciljo proiti dosedanjemu skupnemu delu na'še zbornice iin zatrte-vallli, dla te ona moisi vso krivico zaradi težkih irazmer. Ne ravno številni obrtniki so temu verjeli ,in se novemu po-kreltu za samiotstoljoo zbornico' prtidru-žiil-i v globoki veri (iin prepričanju, da (jim ibo ito prineslio odrešenje.
(Večino 'obrtništva še danes predstavljajo obrtniki po vaseh iin manljših mestih, katerih življenjski obstolj je naj-
tesneje povezan z gospodarskimi uspehi kmetovalca, ki ijle njegov edini odjemalec. Težka gospodarska) depresija zadnjih let pa je ravno nje najbolj: prizadela lin' njihov denarni položalj tiatao zelo omatjala, da so se moralli oidpove-dati isicer potrebnim im nujniim gospo-damslkim pripoimoSkam, kakoir tudi ostalim žilVMeinjlšlklilm poltrebščinam.
V	item poslabšanju kmetovalčeviih denarnih .razmer tiči glavnli vzirok zastoja v miaših dbrtniških delavnicah in je poboffljšianje obrtniških razmer predvsem odvisno od pdboljšanja denamiih razmer kmetovalcev. Vsi ostali vzroki omejitve obrtniškega .obrata so več ali manij v tesni zvezi s prvim in glavnim
organizacij
Občni zbor mariborske pekovske zadruge. Pekovski mojstri, ki so včlanjeni v mariborski pekovski zadrugi, so imeli svoj občini zib or v torek, dne 7. t. «1. Zbor je bil zelo dobro obiskan, dokaz, da se pekovski mojstri zavedajo •nujne potrebe složnega dela za svoje stanovske interese. Občnega zbora so se udeležili tudi tajnik Zbornice za TOI dr. Pretnar, obrtni referent mag. svetnik R o d o-š e k in načelnik obrtnih zadrug Bure š. Občini zbor je vodil predsednik pekovske zadruge Iv. Horvat, ki je v svojem poročilu poročal o. uspešnem delu odbora v prospeh čia-nov zadruge. Zadruga je izvršila nešteto intervencij tako pri lokalnih oblastih, •kakor tudi v Beogradu. Lani je zadruga proslavila svoj 35 letni jubilej. Proslava je bila mogočna manifestacija solidarnosti in požrtvovalnosti zadružnikov ter doživela lep odmev v javnosti. Iz blagajniškega poročila je bilo razvidno, da je finančno stanje zadruge primeroma ugodno, saj je zadruga zaključila s prebitkom v višini 7000 Din. Nato se je določila letna članarina na 200 Din. Pri volitvah so bili izvoljeni v odbor: Fei-ertag Anton, Zamuda Ivan, Mikec Miha, Čebokli Josip, Ledinišeik Josip, Kau-ikler Josip. Horvat Ivan, Koren Jakob, Žunko Josip ter vsakokratni predsednik Delavske zbornice. Predsednik razsodišča je vsakokratni predsednik upravnega odbora. V okrožnem odboru zastopata zadrugo kot delegata predseduj in podpredsednik. Za člane pomočniške komisije se izvolijo: Čebokli Josip, Peiertag •Ant. in Delavska pekama. Odbor se bo konstituiral na svoji prvi seji. Sprejet je bil tudi predlog, da se ustanovi tajništvo z lastnim lokalom in plačanim tajnikom. Zaenkrat se tajništvo združi s tajništvom mesarske zadruge, lokal pa bo v hiši trgovskega 'gremija. Končno se je sklepalo o povišanju cen kruha. Sklenjen je bil povišek 50 par pri kg belega in črnega kruha. Povišanje stopi dne 29. t. m. v veljavo. Zborovalce je pozdravil v iskrenih besedah kot zastopnik Zbornice dr. Pretnar ter je izrekel ob tej priliki nekaj pomembnih besed, ki so važne za ves obrtni stan. Obširno je osvetlil sedanji gospodarski položaj s posebnim ozirom na obrtništvo. Za pekovsko obrt •zlasti važna je bila zahteva, da se ne uvaja maksimiranje cen za živila, ker taki ukrepi nimajo praktične veljave, vzbujajo pa med prebivalstvom umetno razburjenje. Za določanje krušnih cen morajo biti kompetentne obrtne oblasti prve stopinje, ne pa tržna nadzorstva. Triodstotni poslovni davek uničuje obrtnika, a obenem podražoie tudi blago in s tem. škoduje konzumentu. Govornik je nato opozarjal na težko konkurenco, ki jo povzroča uradniška na-ibavljalna zadruga. Najprej je od te konkurence trpelo le trgovstvo, sedaj pa trpi tudi obrtništvo, ker je ta nabavljal-na zadruga že odprla lastno pekarno. VlsJed velikih privilegijev, ki jih uživa ta zadruga, ne moreta obrtnik in trgovec konkurirati, vsled tega propada trgovina in oblit, država pa izgublja svojega najboljšega davkoplačevalca. Močan obrtniški stan je za državo največje važnosti in zato naj država ta stan podpira in skrbi za njegov napredek. Danes pa se pospešujejo samo zadruge in koniziumi, ki so v največjo škodo tr- | govini in obrtu. S krepkim odobravanjem so sprejeli izborovalci izvajanja dr. Pretmaria, posebej pa se mu je zahvalil predsednik g. Horvat.
Združenje pekov v Ljubljani ima
svoj redni letni Občni zbor v ponedeljek dne 20. februarja 1003 ob 15. uri •popoldne v Spodnji dvorani hotela »Metropol«. Dnevni red; 1. Nagovor in •pordčiild načelnika o odobrenih pravilih, 2. tajniško poročilo, 3. morebitna dopolnitev ali izprememiba pravil, 4. obračun in poročillo dosedanjih preglednikov. 5. volitev novega odbora, 6. proračun za leto 1933, 7. raznoterosti, Mežnaršič Josip, načelnik.
Strokovni tečaj v Poljanski dolini.
Ob koncu minulega meseca je bil v Gorenji vasi zaključen obrtno-nadalje-valni tečalj, ki le trajal deset tednov m se ga je udeležilo 22 vajencev. Tečaj ;je s hvalevredno vnemo vodili učitelj g. Radoslav 'Kovač s sodelovanjem ba-movSnsega zdravnika g. dr. M. Gregoriča in zadružnega načelnika g. Ivana Šorlija. V zvezi s iteun se je vršili 9. in 10. januarja pouk o 1 oženju lesa, ki ga je vodil strok, učitelj g. Adolf Doilaik. Za april je določen strokovni tečaj za Čevljarske mojstre im pomočnike. Za-nimanci so naprošeni, da prijavijo svojo udeležbo čimiprej zadružnemu načel-ništvu.
Prikrojevalni tečaj za čevljarje v
Ljubljani priredi kancem februailja kr. banska uprava ipo referatu za pospeševanje obrti. Tečaj bo vodiil ob ritni učitelj g. •Steinman Josip. Mojstri in pomočniki naj priglase svojo udeležbo do
22.	februarja na gornji naslov, Stari itrg 34/11, kjer dobe tudi vsa podrobna pojasnila.
Združenje mesarjev in klobasičarjev v Ljubljani sklicuje iredni letini občnli zbor za v nedeljo, dne 26. februarja •1933 ob 9. uri dopoldne v isejimii dvorani Zbornice za TOI v Ljubljani. Dnevni red: J. Nagovor im poročillo načelnika o •odobrenih pravilih, 2. tajniško poročilo, 3. morebitna dopolnitev im iz-premamba pravil, 4. obračun in poročilo dosedanjih preglednikov, 5. volitev novega odbora, 6. proračun za leto 1933, 7. raznoterosti.
Opozorilo glede pristojnosti
pvv
sodite
•Dne 1. aprila stopi v veljavo novi civilni pravni .red, po katerem se je izvršila glede' pristojnosti sodišč zlasti za trgovce in obrtnike važna izprememiba. Oosedai je zadostovalo, če je bil na fakturi pristavek: plačljivo in toži ji vo v •kraju. N., ki ga je označil trgovec ali obrtnik in ki mu je bil najbolj prikladen. Po novem ta pristavek me bo več veljal in iza vlaganje tožbe bo pristojno samo sodišče odjemialčevega bivališča. Ce pa se prodajalec im kupec pismeno obvežeta ,da se pddvržeta sodišču, pristojnemu po bivališču prodajalca, potem je pristojno to sodišče. Zato naj obrtniki skrbe, da dobe do 1. aprila od svojih odjemalcev izjave, da se podvržejo sodiščem, pristojnim po bivališču prodajalca.
OUZD v januarju
OUZD v Ljubljani objavlja podatke o stanju zavarovanja v januarju. Članov je bilo 42.355 (v primeri z januarjem lanskega leta 4871 manj), Slanic 27.505 (— 1363) skupaj 69.860 (— 6234). Bolnikov je bilo 1633 (—326). Odstotek bolnikov je znalki 2.32. Povprečna dnevna zavarovana mezda je znašala skupaj 23.15 (— 1.72), celokupna dnevna zavarovana mezda pa 1,617.141 Din 60 p (—275.412.40 Din). Mraz je v zadnji polovici januarja potisnil članstvo OUZD precej navzdol. Povprečnina v decembru je znašala 74.215, v januarju pa samo 69.860 zavarovanih delavcev. Razeri leta 1923, ko se je zavarovanje po zakonu z dne 14. maja 1922 šele uvajalo, OUZD še nikdar ni imel tako nizkega staleža zavarovancev. Nazadovanje zaposlenosti med gospodarsko krizo je razvidno iz dejstva, da je imel OUZD 8. junija 1930, torej tik predmo se je začela kriza. 103.750 zavarovancev.
Kljub neipovolljnim vremenskim prilikam pa letni padec članstva in zavarovalnih mezd ni naraste!, temveč se je precej zmanjšal. Zanimivo j«, da se kljub precejšnjemu mrazu zdravstveno stanje delavstva ni poslabšalo, temveč celo nekoliko Zboljšalo. Odstotek bblnikov je padel v splošnem za 0.24.
★
Hranilne vloge v Jugoslaviji. Podatki o stanju hranilnih vlog v Jugoslaviji z dnem I. decembra iso izkazovali zmanjšanje za 19.97 odstotkov. Višina vlog 'je bila izkazana na 10226 milijonov dinarjev nasproti 12.170 milijo,norn dinarjev v istem času minulega leta.
in ticltaciie
Dobava žita. Zbornica za TO! v Ljubljani obvešča trgovce z žitom, da se komanda IV. airmijške oblasti zanima za nalkiup oerealjj. Interesentom se Ije obrnili direktno na komando IV. ar-mijslke oblasti' v Zagrebu.
Direkcija 'državnih železnic Suiboti-cas prejema do 14. februarja t. 1. ponudbe glelde dobave 11200 komadov plošč od azbest cementa. — Direkdljd državnega rudnika Kukanj sprejema do 14. felbmadja t. 1. ponudbe glede dobave
lepenke im 150 plošč pločevine. - Direkcija državne železarne Vareš—Mlatj-dan Sprejema do 15. februarja t. 1. ponudbe glede dobave 200 zavtiltkov žice za ‘pahkelte, 50 kg masti za parkete, 25 komadov ključavnic, 10 m gumijevih cevi, raKiiaga ko višinskega materijala, 400 kg paljene žice, 800 kg železne blamk žice, 25.000 kg pšenične molke, 1500 škatelj paradižnikovih konzerv; do 22. februarja t. 3. pa glede dobave itrakov za fcočnice, zaščitnih očal, rezervnih sitekell, irPkavliic, 1500 kg jekla1, 30 Iton stare litine din 5000 kg črne pločevine. — Direfcdijai državnega rudnika Sanjski Rudnik ispreljema db 20. fe-Ibruailja t. 1. ponudbe glede dobave 150 Ikulbilčnliih metrov jamskega fesa. mate-iriijalla za šivanje jermen, raznega električnega mnaterijala, 5000 kg olja za maizanljie jamskih vozičkov. 230 m. nio-šilcev ter glede dobave rudarskega orodja. Komanda pomorskega arzenala Tiivalt sprejema do 20. februarja t. 1. ponudbe gllede doibave (100 kg ka-polka iiin 800 kg afriške trave. Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema db, 23. februarja it. 1. ponudbe glede dobave ,detlov za poltioivonni avtomobil.
—	One 22. februarja t. I. se bo vršita pril ekonomskem oddelku uprave državnih monopolov v Beogradu licitacija glede dobave 10.500 pol papirja za zavijanje.
•Dobava drv se bo vršila potom ustmenih licitacij, iiin sicer; ‘Dne 18. februarja t. 1. pri intemdamituri kosovske divizijske Pblastiii v tPrilštini glede dobave 5940 kubičnih metrov, pri komandi vojnega okruiga v Kosovski Mitroviči glede dobave 3860 kubičnih metrov, pri ikoniandi 1. ‘bataljona 31. pešadijskega polka v Uroševou glede dobave 1115 kubičnih imetrov in pri komandi 3. bataljona 56. pešadijskega polka v Reči igfede doblalve 900 kubičnih metrov; dne 20. februarja it. 1. pa pri komandi 30. pešadijskega odlika v Prizrenu glede dobave 4380 kubičnih metrov, pri 56. peLšadiijisIkam polku v Dialkovici glede dobave 2250 ikubičniilh metroiv, pri 'komandi' 2. batailjona 24. pešadijskega ipollka v (Novem IPazaru pa glede dbba-ve 810 kubičnih metrov.
Prodaja radio-aparatov se bo vršila potom dražbe idne 2. marca t. 1. pri 'ekonomskem odseku dravske direkcije pošte lin teilegraaf v Ljubljani Sv. Jakcih a 'trg Št. 2.
'Stlroljnii odelfek idirekcije državnih že-‘lezeniic v Ljubljani sprčjelma do 15. februarja 1.1. ponudbe glede dobave ma-terljala Za lločitev električnega omrež-
ikanj 'Sprejema do 14. februarja t. 1. ponudbe glede dobave 4 komadov rešet -za razrodčevanlje ter glede. dobave železa. Dne 17. februarja t. 1. se bo vršila pri komandi dravske divizijske •oblasti v iLjubljani licitacija glede dobave približno 7000 'ton premoga in •približno 18.000 kubičnih metrov drv.
•Gradbeni oddelek direkcije državnih železnic v 'Ljubljani ,sprejema do 14. februarja it. ,1. ponudbe glede dobave 5 komadov signalnih svetiiiljk ter glede doibave 10.276 kubičnih metrov borovega fesa. — Direkcija državne železarne Vareš—Majden ispreljema do 15.. februarja it. 1. ponudbe glede dobave
10.000	kg črne pločevine; do 22. febru-arlfa it. II. pa glede dobave fcrogliiičniih lažaljev ter jekla. — Direkcija držav-
Subdtidi1 sprejema idoi 16. februarja t. 1... ponudbe glede ddbave impregniranih telegrafskih drogov. — Direkcija državnega irudnilka iSerfjski Rudnik sprejema do 20. februarja t. 1. ponudbe glede dobave velljanega žefeza iter glede doibave 100 kg kliingerita. Direkcija, državnega rudnika Kalkanli sprejema do 31. februar ja t. il. ponudbe glede doibave •kollesnilh delov; do 28. februarja t. 3. pa glede dobave 500 kg itiračnikov. K:;-manda pomorskega arzenala' Tivat sprejema do 32. februarja t. 3. ponudbe glede ‘doibave pločevine. - Direkcija državnega rudnika Zenica sprejema do 23. februarja t. 1. ponudbe glade dobave strokovnih časopisov. — Direkcija-•državnega ruidiniika Kreka sprejema do
23.	februarja L !l. ponudbe glede dobave 200 komadov 'Sirkovih metel, 300 komadov klliinigeiriit kolut, masti za vijake liltid. — Dne 16. februarja' t. 1. se bo vršila pri komandi idlravsike divizijske 'Oblasti v Ljubljani licitacija glede dio-bave mesa za čas od‘ 1. aprila do 30. septembra 1933.
Oddaja popravil na zgradbi pekarne (insMaeilja peči in elektrifikacija) v Varaždinu se bo vršila potom ofentne licitacije dne 31. februarja t. 1. prt im-ženljierslkem oddelku savske divizijske oblasti v Zagrebu.
Prodaja lesa in hrastovih pragov. Direkcija šum v Ljubljani sprejema do 18. felbruarija it. 1. ponudbe glede prodaje hrabtoivih pragov iin lesa; do 24. fe-bruiahja 't. (1. 'pa glede doibave lesa.
Komauida pomorskega arzenala Tivat spreljema jdk> 16. februarju t. 1. ponudbe glede dobave 100 metrov kokosovih preprog. Dne 14. februabja (t. L se bo vršila pri glavnem sanitetnem •skladišču v Zemunu ofertina licitaciifa glede dotbave 10.000 komadov parila (srajce in hlače) im 10.000 komadov prevlek m blazine.
Dobava smučarske opreme. Dne 6.. februarja it. I. se bo vršila pri inten-dairituri komande dravske diviviljske dblasti v Ljubljani licitacija glede dobave smučarske opreme (smuči, palice, dereze, veziv nogavice Sto.
Gradbeni oddelek direkcije državniili železnic v Ljubljani sprejema do .14. februarja t. 1. ponudbe glede dobave .300 komadov akumulatorskih plošč Sn 200 komadov čaš zal elememte. — Direkcija državnega rudnika Kukanj sprejema do 14. februarja 't. 1. ponudbe glede dobave obročev. — Dibekcilja državnega 'rudnika 'Senjski Rudnik sprejema do 27, februahja it. 1. ponudbe glede dobave rezervnih delov za visoki pritisk pare.
—	Dne 8. marca t. 1. se bo vršila pri direkciji državnih irudairskilh podjetij v •Sarajevu licitacija glede dobave topil-niškega koksa.
Dobava čolnov. Dne 16. marca t. 1. se bo • vršila pri' komandi mornarice v Zemunu ofentina lidiitacija glede doibave čollnav. (Oglas 'je na vpogled v pisarni Zbornice TOI v ‘Ljubljani, pogoji •pa pri Isti komandi.)
Oddaja zakupa restavracije na postaji Čakovec :se bo vršila potom licitacije diife 6. marca t. 1. pri direkciji državnih železnic v Ljubljani. ('Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani.)
Oddaja del za zgradbo skladišč v
Celju ,se bo vršila potoni oferthe iioi-'facije dine 25. februarja it. 1. pri imižepijer-.slkem oddelku komande dravske divizijske oblasti v iLjubljani. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani pogoji pa pri istem oddelku.)
Glavni in odgovorni urednik Vladimir 'Pfeifer. — Za konzorcij »Obrtnega Vestnika« Josip Rebek. — Tiska Narodna ti_ skarna. Predstavnik Fr. Jezeršek. — Vsi v Ljubljani.
ja. Direkcija državnega rudnika Ka-
Opozorilo /
Vsem cenjenim naročnikom!
Da bo mogoče list redno izdajati, prosimo vse cenj. naročnike, da takoj poravnajo vso zaostalo naročnino.
420 'kg viljalkov z maticami, ilOO kg matic, 50 komadov ščetk, 100 pol smirkovega platina, 100 komadov podkev za konje, 20 komadov ventile v za vodo, 500 komadov raznih ključev, 50 komadov staiuferjevih pušic za tovotno mast. 25 komadov fcollan za peči', 150 plošč
nega rudnika Velenje spreljema db 15. februarja it. 1. ponudbe glede dobave 220 komialdiov bronzovilh kmtačk za elek-tromotorlje; do 22. februarja t. 1. pa glede dobave 60.000 kg pontilanid-ce--menlta. — Direkcija državnih železnic a-