WtL© j OFFICIAL ORGAN [ oa©^^ Razne vesti. Za vojne siroto v stari domovini. V zadnji številki "Glasila" je ' bila priobcena mila prošnja "Škofijskega društva za varstvo vojnih sirot v Ljubljani," katero je prejel gl. tajnik K. S. K. J. tako tudi uredništvo "Glasila." Temu pozivu se je prvo odzvalo Slov. Samost Mladen. Podporno Društvo 'Danica' v Chicagu z zneskom $122.14 ter se je za ta znesek z našim posredovanjem dne 7. julija potom Ljubljanske kreditne banke nakazalo $7,720.— Zbirka ''Glasila K. S. K. Jednote" je qU> t^daj zopet znašala $21.— ali K 1„330.— torej bo prejelo gori-navedeno društvo K 9050.— podpore za pomoč v prvi sili. Mi smatramo znane Gregorčičeve zlate besede: "Odpri srce, odpri roke, sirotam olajšuj gorje!" za tako svete in važnej da se v resnici nismo hoteli baviti s kolek-tanjem za sklad kake športne organizacije. Nam ležijo nesrečne vojne sirote bolj pri srcu, kot pa telovadci bodisi že te, ali one stru-je. — Čuli smo, da bodo amerilki Slovenci podarili neki telovadni organizaciji v stari domovini $2,000.— 1 Za ta znesek bi se za vojne sirote lahko poslalo, ali izročilo K 127.000.— Kateremu bi ta denar več zalegel: sirotam, ali te« lovadcem? Zato ker knšamo pod* pirati vojne sirote, nam pa naši "dobri" prijatelji pravijo, da smo koritarji! Franklin D. Roosevelt, pomožni mornarični tajnik nominiran za podpreds. kandidata. San Francisco, Cal. 6. julija. — Neposredno pred zaključkom narodne demokratske konvencije je bil danes popoldne nominiran za podpredsedniškega kandidata — Franklin D. Roosevelt, dosedanji mornarični podtajnik. Soglasno nominacijo je predlagal delegat bavid R. Francis iz Missouri. Narodna demokratska konvencija, ki je trajala 8 dni se je ofi-cijelno zaključila danes ob 3:29 pooldne. Kako se je vršilo glasovanje za . demokr. preds. kandidata. Dne 6. julija se je vršilo v San Franciscu ob 1:43 v jutro zadnje (44) glasovanje za demokr. preds. kandidata na tamošnji narodni konvenciji. Poročali smo že, da je bil nominiran James M. Cox, guverner iz države Ohio. Baloti-ranje se je vršilo v sledečem redu: V Glasovanje Cox M c Adoo Palmer Prvo (1) . .. 134 266 256 o 289 254 3........ ...177 3231/a 2511/2 4........ ...178 335 254 r>........ ...181 357 244 6....____ ...195 3681/2 265 7........ ...295Mi 384 2671/a 8........ ...315 380 262 9........ ...321i/2 386 257 10........ ...321 : 385 257 11........ 380 255 12........ ...404 3751/2 201 13........ .. .4281/' 3631/2 1901/2 14........ .. .44:)' > 3551/2 182. 15........ .. .4681/, 3441/2 167 16........ .. .4541/0 337 1641/2 17........ ...442 332 176 18........ 330^2 1741/2 19........ ...468 3271/2 1791/2 20........ .. .456»/» 3401/2 178 21..... .. .4261/, 3951/2 144 22........ 372M> I66I/2 23 ....... 364Vj 1811/2 24........ . . 429 3641/2 178 25........ ...424 3641/2 169 26........ .. .4241/2 371 1671/2 27........ .. .4231/2 3711/2 I66I/2 28........ ...423 368i/2 1651/2 29........ . . .4041/, 3941/2 166 .. .4001/2 4031/2 165 4151/2 174 421 176 421 180 4201/2 184 409 22 399 241 37........ .. .3831/» 4051/2 2111/2 38........ ... 383V2 405l/2 211 39........ .. .4681/2 440 - 74 40........ ...490 467 . 19 41........ .. .4971/2 460 12 42........ . .5401/, 427 8 43......... ..-.568 412 7 44........ .. .7021/2 266i/2 1 Končno glasovanje je bilo so- glasno za Coxa.' Coxove izjave. Dayton, Ohio, 10. julija. — Predsedniški kandidat demokratske stranke, guverner Cox se je danes o važnih točkah demokratske. platforme sledeče izrazil: . "Prohibicija je bila uveljavljena na podlagi ustavne določbe in zveznega štatuta. ^Predsednik je zaprisežen, da podpira obe stvari. Jaz nisem imel še nikdar navade, da bi bil kako prisego prelomil v svojem uradovanju. Vsak uradnik, ki ne gleda na izpolnovanje postav, je slabši od onega, ki postavo krši. Jaz smatram da sloni konstitucija in statut na volji-večine ljudstva. Popolnoma se strinjali z načeli pok. predsednika Jeffersona; torej naj tudi vprašanje prohibicije večina ljudstva reši. Ljudstvo lahko to postavo obdrži, ali jo pa prekliče. Dokler bom jaz javni u-radnik, se bom ravnal po želji večine ljudstva. Pri letošjijih jesenskih volitvah se bo videlo, kakšen kongres in senat bo izvoljen; ako bodo imeli pri tem demokratje večino, potem-je upanje, da bo%zna-na Volsteadova prohibic. postava kmalu preklicana. Glede Zveze narodov se je guverner Cox izrazil, da isto v polni meri odobrava. Združene države bi bile to važno zvezo že davno o-dobrile, če bi pri teip ne bili sprotovali republikanci. na- Kdo bo zmagal Hardin ali Cox? New York, N. Y. 12. julija. — Na Wall St. je bila danes povodom predsedniških volitev narejena prva večja stava. Neki bogataš je namreč stavil $25,000 proti $10,000 d^ bo republikanski kandidat Harding zmagal. Ta stava je narejena, v primeri z 2!/2 proti 1. Pristaši Hardinga stavijo v obče 2 proti 1 na svojega kandidata. Kdo bo.torej zmagal? Op. stavca. jVforda nihče izmed teh dveh. Lahko zmaga pri prihodnjih volitvah kandidat nove, ali tretje stranke, za katerega bodo gotovo volili vsi delavci. Narodna konvencija nove, tretje stranke. Dne 10. t. m. se je pričela v Chicagu narodna konvencija nove ta-kozvane 'tretje' politične stranke pri kateri je zastopan odbor 48ih, dalje delegacija Ameriške ustavne stranke; stranke posameznih davkoplačevalcev, in delavske stranke. . , Ves dan minulo soboto, tako tudi* v nedeljo so se vršile med voditelji teh strank važne konference, kako bi bilo mogoče solidarno postaviti pravega predsedniškega kandidata te nove skupne stranke. Večina označenih polit, organizacij zboruje v Morrison hotelu, delegat je delavske stranke pa v dvorani uslužbencev pocestne železnice. Pri otvoritvi tega zborovanja je imel začasni načelnik stranke "48ih" McCurdy jako duhovit govor, v katerem je strogo žigosal republikance in demokrate, predvsem pa sedanjo vlado in profitar-je. Rekel je, da je naša vlada v Iz glavnega urada K. S. K. Jednote, URADNO NAZNANILO. Temeljem pravil člen IV., točka 11 prihodnje glavno zt>orovanje Jednote se ima pričeti dne 15. avgusta t. 1. v Jolietu, 111. Radi tega se uradno naznanja, da se otvori XIV. konvencija Jednote, na nedeljo, DNE 15. AVGUSTA 1920 s sv. maso, ki se bo darovala ob 10:30 dop. (novi čas) v slovenski cerkvi sv. Jožefa v Jolietu. . Registriranje delegatov se vrši V SOBOTO, DNE 14. AVGUSTA ob 3. uri popoldne v glavnem uradu Jednote. Radi tega se prosi in opozarja vse delegate prihodnje konvencije, da se zglasijo v soboto, DNE 14. AVGUSTA OB 3. URI POPOLDNE v glavnem uradu. Vse delegate se prosi, da se zglasijo pravočasno. Konvencija se bo vršila v dvorani K. S. K. J. Pisma in brzojavke za časa konvencije naj se pošilja na glavni urad Jednote: 1004 N. Chicago St, Joliet, 111. Za glavni urad: JOSIP ZALAR, JOSIP SITAR, gl. tajnik. gl. predsednik. Joliet, 111., dne 12. julija 1920. Žrtve avtomobilov. V Chicagu je bilo od 1. dec. 1919 do 30. maja t. 1. glasom koronerje-vega poročila od avtomobilov povoženih in ubitih 261 oseb; pretežna večina teh (113) so bili otroci, ostali pa odrašeni. Tekom celega leta 1919 je avtomobilska vožnja v našem mestu zahtevala 420 žrtev. Stalne cene inozemske valute. Washington, D. C. 10. julija. — Trgovinski tajnik je za prihodnje 3 mesece določil sledeče stalne cene inozemske valute pri plačevanju importiranega blaga: Angleški funt $3.99; francoski 8.2c; belgijski frank 8.6c; lira 6.2c, nemška marka 2 in tri četrt centa. V normalnem času je veljala 1 nemška marka 23.82c. — (Cena jugoslovanska krone ni 'bila dol&čena, ker iz Jugoslavije ne prihaja do-sti blaga v Ameriko. Op. ured.) ^Danska Šlez- Iz urada gl. tajnika K. S. K. Jednote. Službenim potom se naznanja, da se prične zborovanje glavnega odbora K. S. X. J. V PONEDELJEK, DNE 9. AVGUSTA 1920, TOČNO OB 9, URI DOPOLDNE (no-čas) v glavnem uradu- Vse glavne uradnike K. S. K. J. se tem potom uradno obvešča, da se tega zborovanja gotovo pravočasno udeleže. Vsa krajevna društva, ki imajo priporočiti kako pre-membo pravil, naj pošljejo stvar najkasneje 14 dni pred konvencijo na predsednika pravnega odbora, br. Anton Burgar-ja, 82 Cortlandt St., No imenovala Zveza narodov. Na to konferenco je prišel tudi ministrski predsednik poljske re-l publike Gradsky, ki je zaveznikom sporočil, da bo Poljska v kratkem času sklenila premirje z boljševU ki. Pogoji, pod katerimi bo premirje sklenjeno so sledeči: 1) Poljaki se bodo'umaknili do svojih legitimnih mej. 2) Meje se bo določilo na posebni konferenci, kjer b<^do zastopane vse obmejne države. 3> Ako sovjetska armada še ne bo prenehala s svojim vpadom, bodo Poljski priskočili na pomoč še zavezniki. Anglija pa nikakor ne odobrava teh mirovnih načrtov ter pravi, da naj se Poljska z bolševiki' sama pobota. Položaj Poljakov vsled neprestanega prodiranja boljševikov je skrajno opasen, ker so boljševiki v bližini že več važnih poljskih mest kakor: Kovno, Pinsk, Brest Litovsk, Vilna in drugih. V Chicago pride cela armada dunajskih kuharic. Dunaj, 8. julija. — Tukajšnji listi prinašajo velike pozive in oglase, da bi se prijavilo 2000 spretnih kuharic z Dunaja ki bi odpotovale v Chicago, 111. kjer so jim službe na razpolago. Armado teh služkinj bo vodila neka gospa iz Chicaga. Ameriška vlada baje ne bo delala pri tej importaciji nobene ovire. "GLASILO K. S. K. JEDNOTE" 1951 W. 22nd Place, CHICAGO. ILL. Rstani Postage CuarutNd. Th« largest Slovenian Weekly in the United States of America. leaned •very Wednesday S u be rip t ion price: For members, yearly . $0 96 For noamembors.....$2.00 7oreiVn Countries____$300 Telephone: Canal 2487 ^--T J , III. By orttf if tie preeMent, A. S. Burleson, Pestaaster Geiferal. OF THE GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION Entered as Second-Class Matter January 18, 1915, at the Po»t Office at Chicago, Illinois, under the Act of August 24, 1912. (--^ Največji slovenski tednik v Združenih državah. Izhaja vsako sredo. Naročnina: Za tlane, na leto... $0.96 Ca nečlane..........$2.00 £a inozemstvo......$3.00 NASLOV jredništva in uprav-ništva: 1951 W. 22nd Place, Chicago, 111. Telefon: Canal 2487 ACCEPTANCE FOR MAILING AT SPECIAL RATE OF POSTAGE PROVIDED FOR IN SECTION 1103, ACT OF OCTOBER 3, 1917, AUTHORIZED ON JUNE 22. 191ft. No. 28.-^Stev. 28. Chicago, III., 14. julija (July), 1920. ♦ Leto VI. Volume VI. 56. Presto Pa. Namenil sem se tudi jaz izraziti svoje mišljenje o prihodnji konvenciji K. S. K. J. ker vidim v 'Glasilu" da se članstvo za to konvencijo zelo zanima z raznimi nasveti in predlogi v korist K. S. K. J. in društvom samim. I.) Moj nasvet je ustanovitev bolniške centralizacije, ali splošne bolniške blagajne skupnih društev ki spadajo pod okrilje K. S. K. J. Torej apeliram na gg. delegate, da ta nasvet vpoštevajo in sprejmejo centralizacijo bolniške podpore, ker moje mnenje jef; da bi naša slavna K< S. K. J. in tudi društva, ki so nji podrejena bolj napredovala ko bd imela Jednota skupno bolniško blagajno* Vsak pošten katoličan bi potem rad pristopil k društvu in Jednoti, to sem prepričan iz moje lastne skušnje. Ko sem bil taj nik sfcm nagovarjal kandidate da bi pristopili k društvu in Jednoti, pa sem dobil odgovor: Ko bi vaša Jednota plačevala še bolniško podporo bi že rad pristopil; ker društvo plačuje' bolniško podporo je pa treba dolgo čakati na podporo pa rajši tam grem, kjer hitreje bolniško podporo dobim." Vidite tako je ako bi Jednota plačevala bolniško podporo bi tudi danes več tisoč članov imela pod svojim okriljem; pa to je resnica, to niso nobene fraze. II.) Jaz sem tudi zato, da se da ženskam enakopravnost; da bodo tudi ženska društva lahko pošiljala svoje delegatinje na glavna zborovanja. Torej ker plačujejo enake asesmente z moškimi* naj bodo enako pravne tudi v drugih reeeh društvenega . poslovanja. III.) Dalje je moj nasvet, da naj se sklene na konvenciji glede plačevanja stroškov delegatov iz skupne Jednotihe blagajne. Vto svrho naj se razpiše posebni asesment na vsa Jednoti podrejena društva. Na ta način bi tudi lahko manjša društva poslala delegata na konvencijo, kar je pa sedaj to nemogoče. Po mojem mnenju to ni prav, da imajo samo bogata društva pri konvencijah besedo, manjša društva pa, ki imajo prazne blagajne, se pa nič ne vpošteva; to ni demokratično to je imperialistično. Ker morajo manjša društva svoje mesečne prispevke plačevati Jednoti ravno tako kot bogatejša društva, torej bi se tudi bogatejša društva morala na taka društva malo ozirati, in jih pustiti da pridejo do veljave; pa jih nihče ne posluša in ne vpošteva; to je resnica. O tem bi lahko pi- , v » sal se vec. _ IV.) Da naj si Jednota naba vi svojo lastno tiskarno ako je to potrebno in bolj koristno za Jednoto in članstvo pod pogojem če konvencija izprevidi, da bode to koristilo članstvu in Jednoti. To prepuščam konvenciji, ali delegatom da naj urede po *voji previdnosti in prepričanju. Kar se tiče 'Glasila", naj o-stane tednik kot dosedaj na o-smih straneh. Naročnina naj se pa primerno zviša za člane (ice), tako tudi za nečlane; to prepuščam konvenciji za ureditev po sedanjih razmerah. VI) Kar se tiče solventnostipri K. S. K. J. pa naj ukrene konvencija. ali se pa naj da članstvu na splošno glasovanje da bode članstvo san?o odločilo o solvent-nosti K. S. K. J. VII.) Konvencija naj se Vrši na 4. ali 5. let; če se bode to vpe števalo. se bode prihranilo Jednoti veliko svoto denarja, posebno če bodo ti dragi časi še kaj dolgo trajali.' Ako bi pa bilo v teh letih kaj važnejšega za odobriti, se pa naj da članstvu na splošno odobritev, ali glasovanje, kar pride veliko ceneje kot konvencija. VIII.) Kar se tiče poškodb in operacijeskih podpor ~te podpore naj ostanejo in se naj nekoliko zvišajo po sedanjem času kolikor pridejo v poštev, ker sedaj zdravniki zelo veliko zahtevajo za operacije. Te podpore za operacijo ki so sedaj v veljavi že davno ne zadostujejo, da bi mogel človek, ki je bil operiran zdravnika plačati. Seveda, ako se bodo zvišale podpore za poškodbe ali operacije, se bode k temtf moral tudi asesment primerno zvišati. To prepuščam konvenciji v pretres. . 1980. • * 1X4 Moj nasvet je' tudi, da bi se podaljšalo potne liste članom i^icam) K. S. K. J. ki so se že vrnili, ali se -bodo vrnili v staro domovino, da bi-taki člani (ice) lahko ostali(e) pri K. S. K. J. do smrti. Taki člani(ice) bi plačevali (e)= samo za smrtnino, ne pa za bolniško podporo ali poškod-nino, oziroma opracije. _ * X.) Kranjska Slov. Katoliška Jednota naj bode na strogi katoliški pOdlagi, kot je bila dosedaj. Kdor članov se noče pokoriti pravilom K. S. K. J. naj se ga enostavno iz Jednote ali iz društva izloči. XI.) Želim, da bi se gg. dele-^ gatje ozirali tudi na sobrata u-rednika 'Glasila K. S. K. J.." in mu s sedanjimi razmerami povišali tudi plačo, da bod« zadostovala za njegove življenske potrebe v sedanjih časih. To plačo, kot jo ima g. urednik sedaj, ni zadostna da bi zmogel s to primerno shajati z veliko družino posebno še v mestu, kjer je da nes vse tako drago. In nadalje želim, da bi ga zopet gg. delega-tj« pctetavili urednikom "Glasila" še zanaprej, ker sobrat Zupan je nalašč za ta posel sposoben in dober urednik; to se vidi pri "Glasilu", kdo ga ureduje. Ob enem mu tudi dam zaupnico v njegovem poslovanju. XII) Uredništvo 'Glasila' naj se preseli v Joliet, 111. kakor tudi "Glasilo" da bo bližje glavnega urada. XIII.) Glavni urad K. S. K. J. naj ostane v Jolietu, 111. kot je bil dosedaj; zato ni nobenega povoda da bi se moral glavni u-rad premestiti v kako drugo mesto. Pri spremenitvi glavnega urada iz Jolieta bi tudi morda narasli ogromni stroški za Jed" noto. Upam da nisem s temi točkami žalil nobenega člana (ice) naše Jednote« kajti vsak član(ica) i-ma pravico se izraziti kar sc tiče predlogov in razmotrivanja v prilog XIV konvencije. Jaz želim, da bi bilo vse prav in v korist naši slavni Jednoti. Vsem gg. delegatom in cenjenim gl. odbornikom želim k sklepu na prihodnji konvenciji naj več u-speha. John Krek, član društva št. 21. K. S. K. J. brez ždra kakor, so se od začetkk do februarja tega l^ta; pdd tem pogojem se da boljšo priložnost -stari šem, da dajo svoje otroke v društvo. "Glasilo" naj ostane tednik kakor do sedaj. Boljše bi bilo, da se premesti bližje Jednotinega urada. Za nakup lastne tiskarne se naj še molči na tej konvenciji in sicer tako dolgo, dokler "Glasilo" ne do-naša dohodkov. Za izvrstno urejevanje lista naj konvencija izreče zaupnico sobratu uredniku. Joeef fronflnrar. jtegfttoifc vožnjo indnev- ms » 58. Los Angeles, Calif. Jaz kot članica K. S. K. J. z zanimanjem zasledujem razmotriva-nja, za konvencijo v prid celokupnega članstva in Jednote. Ali so bratje in sosestre, časi so resni Čas je, da opustimo starokopitneš-tvo ter začnemo tako, da bode ^naša Jednota stala na času primernem stališču, katero ji bo ta-korekoč dalo novo življenje, no vih moči. Pripraviti moramo ka-menita tla, na katerih se ima naša stavba dvigati ponosno v zrak. Če pa ostanemo na starih peščenih tleh, pa nam ne preostaja druge ga, kot kup razvalin prej ali slej. Predno pa nadaljujem kaj več o premembi pravil, naj omenim to, kar je dolžnost vsakega člana ali članice da razmišlja podrobnejae kaj nam prinese bodočnost v času, v katerem sc nahajamo. t., j. " brezdno* \ katero preti vsem slovenskim organizacijam tukaj v A-rtieriki ne le samo K. S. K. J. Ke-dor se količkaj zanima za javnost, lahko vidi da je večina slovanskih podpornih organizacij zagledala to brezdno, ter so uvidele da v tem brezdnu je gotov konec, ako ne ukrenejo nekaj, kar jih obvaruje pred tem polomom. Vse te organizacije so že storile prvi in najpotrebnejši korak t. j. da se združijo čimprej mogoče, da se na ta način obvarujejo onega 'brezdna,' v katerem je neizogibna smrt. Ker pa naša organizacija, ali Kranjsko - Slovenska Katoliška Jednota ni med onimi, ki se združijo, zato pa pred nami stoji še globokejše "brezdno" (na katerega so nači sobrat je in sosestre menda pozabili) in še večje vpjra- ftestič: Glede spovedi naj bi se vsaj telik6 olfcjšalo, da član ne bo-de izobčen, ampak samo za en me sec suspendiran ako ne o{fravi velikonočnih dolžnosti, kajti mnoge je še ljudi ki bi pristopili v naše Jednoto ako bi ne tyili kaznovani z izobčenjem v slučaju nčojJhtvlje ne velikonočne dolžnosti. Ako to točko uredimo po moj&n načrtu, sem prepričana, da bode-mo naredili velik korak naprej za neomajeno bodočnost naše Jednote. V sv. Pismu je pi^no da je Jezus rekel: '' Ljubi svojega bliž-nega kakor sam sebe." — Tako moramo tudi mi storiti! Vzemimo jih v našo sredo, videli bodo naša dela in spoznali kaj je prav in prepričana sem, da doživimo večje uspehe na. verskem in društv.enem polju kot dosedaj. » Kličem še enkrat: Na delo vsi za zboljšanje pravil, da konečno dosežemo svoj cilj, da s tem do-kažemo, da naši koraki niso obrnjeni nazaj ampak naprej, kjer se postavimo v ospredje kot zvezda vodnica vsem slovenskim organizacijam v AmeriHi. . f Marie Bernik, t članica dr. št. 129. izpod peresa enegA, ali druge** gTavfl&gaxodbr več drugih dopisnikov. — Pri^tej priliki še priporočam glavnemu odboru, da bi bil bolj aktiven z dopisi in s kakimi dobrimi nasveti, ker jih članstvo rado čita, če so priobčeni «0 Chisholra, Mirni. Ker se. članstvo K. S. K. J. prav pridno poslužuje 'Glasila,' da iz ,raža svoje mnenje in nasvete i dobrobit naše dične JedfcOte, sem se tudi-jaz namenil, da napišem par beaed. Pred vsem je naša prva in glav na dolžnost, da storimo vse, kar je v naši moči, da čimpreje dosežemo solventnost. V "Glasilu" je bilo priobčenih že več razprav v tej za devi. Najboljši način za dosego 80lventn0ti je po moji sodbi uved ba zadfllinic. Ako bi se dosti po višal asesment, bi bilo vse članstvo v obče nezadovoljno .vsled tega rayno tako bi bilo tudi z uvedbo Amer. E*p. Table of Mort. Tud s tem bi morali plačevati dost i večje asesmente. Drugi vzrok bi pa še. bil ta, da bi vsled previso kih asesmentov malo novih članov pristopalo k naši Jednoti. Neki član je tudi priporočal, da naj bi člani, ki so pristopili k Jed noti po 1. 1915 povišali svojo sta ro&t za 5 let, ker po njegovem mnenju bi ne bilo mnogo razlike na ases. S tem se jaz nikakor no stri njam, kar člani kateri so pristopili k Jednc/ti v letu 1915 in kasneje pla^iiego zadostne asesmente spadajo v razred B. Razred B je pa sPGuklstotkov solventen. Nato se mora tudi ozirati, ako se bodp vpeljale zadolžnice pri K. S. K. J. kako bi se pa razpisalo zadolžnice? Ako bi se preračunalo vrednost celokupnega članstva brčz razlike razreda in starosti in potem na vse enako ' razdelilo prinjkljaj, bi ne bilo povsem pravično, ker bi bilo preveč prizadeto mlajše članstvo. ^ k 2.) Ako bi se precenilo samo vrednost razreda. A v splošnem tako, da bi primanjkljaj do solventnosti bil enakomerno razdeljen, bi tudi ne bilo povsem pravično, ker primanjkljaj do polne vrednost; certifikata gotovo ne znaša toliko pri $lanu ki je pristopil k Jednoti leta 1914, kot pa pri onem, ki je pristopil k Jednoti leta 1895. 3.) Ako bi pa razdelili primanj kljaj po vrednosti posameznega certifikata bi bili pa starejši član: naše Jednote preveč prizadeti. Torej kaj nam preostaja? se bo marsikdo vprašal ko bode preči-tal te vrstice. Med vojno smo imeli pri naši K. S. K. J. patrijotičen sklad. Ali ne bi tudi sedaj vstanovili takega sklada: Ako hočemo, da smo res bratski eden z drugim, naj bi se pri naši Jednoti ustanovil tak poseben smrtninski sklad. Pred postavo bi dosegli solventnost potopi zadolžnic. „. Kako veliko zadolžni-co ima vsak posamezni član, bi bilo označeno na certifikatu. Da pa ne bi dediči bili zato oškodovani, naj bi se plačalo, iz tega posebnega sklada, kolikor bi bilo potrebno. V tak posebni sklad naj bi se plačevalo od $1.000 15 centov, od $500.00 10c; in od $250.00 5c na mesec; to ni preveč. Na leto bi to zneslo okrog $15,000 in upam, da bi bilo dovolj, da bi se kril s tem denarjem vsakoletni primanjkljaj na certifikatih. Ako pa nočemo biti bratski, potem pa naj se uredi certifikate po vrednosti vsakega posameznika. Veliko se tudi razpravlja o ženski enakopravnosti. Jaz sem zato, da, ako so ženska društva res zato, da so enakopravna, potem naj se jim enakopravnost tud\ da. Kar se tiče našega "Glasila" naj ostane kakor je. "Glasilo" je dobro urejevano in popolnoma odgovarja svojemu namenu; seveda za vse ljtldi hi, ker žal le preveč članov naše Jednote bi rado videlo, da bi bile kolone "Glasila" z gnojem brezverstva napolnjene jtakor pa z dobrim čtivom. Ker pa imamo ameriški Slovenci takih listov že preveč, zato naj "Glasilo" ostane kakoršno je in naj nadaljnje svojo pot in služi svojemu namenu neoziraje se, kaj vsak posameznik reče. Ako bode vsak posamezni član zahteval da " Glasi- piše po njegovi lastni volji; petem nam ni treba urednika, am- . >ak naj kar vsajc sam pošilja svo-e Spise naravnost v tiskarno. Po-ein bodemo pa videli, kakšno ob-iko bo Glasilo" imelo. . Delegatje prihodnje konvencije naj tudi vse potrebno »krenejo da "Glasilo" ne bo imelo primanj djaja. Uredniku "Glasila" sobr. Ivan Zupanu pa naj Mnvencija izreče zaupnico. Veliko se tudi razpravlja o vožnji inVdnevnicah delegate*. Najboljši način za to bi bil da bi Jednota plačevala vožnjo in dnevnice, ker na ta način bi vsa društva imela priliko, da bi poslala svoje delegate na konvencijo. Konvencija naj bi se kršila vsaka 4 leta v mestu, katerega določi konvencija. Pri vsaki konvennčiji naj se vo-H konvenčni predsednik. V glavnem uradu naj bi se nastavil tudi H. tajnik. V slučaju da I. tajnik pusti službo, ali ako sc pripeti kaj drugega da ne bo no benih nepotrebnih zmešnjav v glavnem uradu. Glavnemu predsedniku naj se odvzame pravica, da ne bo po svoji volji odločeval: kdo naj pride na konvencijo? Ako je kateri delegat kaj zakrivil, naj ga sodi konvencija. Jaz mislim da vsako društvo pozna svoje člane, in ve koga izvoli svojim delegatom in pri tem nima gl. pred. ničesar odločevati. John Sterle. član dr. Frederik Baraga št. 93. Chisholm, Minn. * 61. Joliet^mi Tudi jaz'bom izrazila v teh predalih svoje mnenje in sicer o točkah, nanašajočih se .članic K. S, K. J. . . Da se me ženske premalo zanimamo za sv<5jo enakopravnost pri Jednoti 'je to gal gola resnici, Morda je delo prav, da je ta točka 1. 1918 pri splošnem glasovanju častno propadla? Zdaj saj vidimo, kaj mislijo moška društva o nas, ženskih. Dragi sobratje! Mi nočemo iu ne zahtevamo nič Vašega; me hočemo samo svoje pravice, do katerih smo že leta in leta opravičene. Ali nfeo ženska društva obvezana istotako spolnjevati Jednotina pravila kot Vaša, moška? Ali niso naši centi in dolarji, katere vplačujemo v skupne Jednotiue sklade ravno toliko vredni, kot Vaši? Ali pri naši dični K. S. K. J. 31 ženskih društev z več tisoč članicami res nič*ne šteje? Kako napredujejo Vaša, in kako naša društva. Za izgled si vzemite sedaj največje žensko krajevno društvo št. 162 v Clevelandu, O. Komaj je staro par let, pa že šteje 226 članic. Čemu torej od strani nekaterih nasprotnikov toliko nepotrebnih in neumestnih besed ter dokazov? Ali niste vsi čitali v št. 20 tega lista lepo izjavo samega našega sobrata gl. tajnika, ki je Q ženski enakopravnosti sledečih misli. Navajam jih doslovno, čc jih je morda kedo že pozabil: "V kolikor se tiče "ŽENSKE ENAKOPRAVNOSTI" je £o mojem mnenju sploh nespametno tratiti čas in rabiti prostor za to v listu. Ženska društva naše dične Jednote so na vsak način o-pravičena do reprezentacije pri konvenciji potom svojih lastnih zastopnic. Zakaj toliko oporekanja? Čemu nasprotovati ženskim društvom in jim odrekati pravice, do katerih so opravičene Jednota šteje 31 ženskih društev s častnim številom članic. Ženskim društvom pripada velika mera kredita za lep napredek pri Jednoti. Ženska društva zaslužijo priznanje za njiK trud in marljivo delovanje in naraščanje Jednote. Ženska društva plačujejo a-sesmente kakor moška društva, plačujejo mesečne prispevke za upravne stroške ravno tako ka-1 kor moška društva;, prispevajo v blagajno za pokritje konvencij-skih stroškov ravno tako kakor moška društva. Pri ženskih društvih imamo ravno tako dobre, vešče in delu joče. uradnice kakor pri moških druStvih. Z eno besedo: "Ženske imajo iste dolžnosti, kakor moška društva", toda pnr vic nimajo istih. Če pa hočemo biti pravični, je po mojem mnenju potrebno, da ženska društva, dokler imajo iste obveznosti in iste dolžnosti, kakor moška društvu, naj imajo tudi iste pravice. Po mojem prepričanju .so ženska društva do "enakopravnosti" popolnoma opravičena. Priporočal sem to že pri zadnjih dveh kon- • , veneljah, priporočam eenjenenu «laiiatvii zopet sedaj in bo4 to priporočal pri prihodnji konvenciji Naj se da ženskim društvom pravice, katere zahtevajo in do katerih So opravičene. Če tega ne storimo, se ne morsmo ^aaivati "bratska organizacija". Če se hočemo nazivati bratje in sestre, treba je, da se da vsem enake pravice, ne pa enemu jih dajati, - ««w»u pa jih oporekati. In ke* se bo pri prihodnji konvenciji ob-hajala 25 letnica K. S. K. Jednote, pokažimo ravno pri tej priliki, da spoštujemo in čislamo ženska društva. Naj se jim ob praz novanju 25!etrtW Jednote prima enakopravnost." Ali niso to pametne' in umestne besede f Vprašam vse redke sovražnike • enakopravnosti samo tole: Temu nas nazivate s sosestrami, meti tem ko hočete sami moški gospodariti pri Jednoti: hoditi na konvencijo, delati pravila, nalagati nam asesmente, i. t. d. Ali za časa minule vojne niso tudi ženska društva rada plačevala v patrijo-ticeri sklad? Kdo je imel koristi istega? Ali ne samo moški? Ali nas morda smatrate za sosestre samo radi tega, ker plačujemo iste asesmente kot Vi? V pravem pomenu besede nas boste samo tedaj nazivali s sosestrami, ko bomo vsi enakopravni pri naši Jednoti.. — Vsi za enega, eden za vse! ~ Kar se tiče delegatinj, bodite 1«® brez skrbi, da bomo poslale najbolj sposobne ki bodo delale čast in ffonos vsem zborovalcem v kon- BSreflC venčni zbornici. Med časom icon vencije, gotovo ne bo doma pri družini kedo gladu umrl. Kdo pa oskrbuje družino, če n. pr. gospo- din ja »zboli? Pošljemo tudi lahko delegatinje, katerih prav nič m o-vira domača. družina, ali gospodinjstvo; pri tem pa nikakor ne mislim sama sebe. Pri tej priliki jaz priporočam še tole: Prihodnja konvencija naj določi, da naj v vsaki sloven.-ki naselbini, kjer je kako žensko društvo, nove ženske članice pristopajo k dot ičnemu. ženskemu društvu in ne k moškemu. Članice ta'vil; (moških).di^štev ne gredo nikdar na sejo, ker jim ni dovoljeno; vsled tega tudi dosti ne razumejo o društvenih in Jednotinih pravilih, ter o društvenem in Jednoti-nem življenju. Pri ženskih društvih je pa to ravno naobratno, da pridejo članice lahko vsak mesce na sejo, kjer se lahko kaj nauee o društvenem pomenu in poslova-nju. * y Upam, da se bo še katera članica na tem mestu v kratkem zgla-sila, ker konvencija je že r^red durmi. Nikakor se ne bojte napadov in kritikov. Stopite na plan z dobrimi nasveti, saj ima vsakdo pravico izraziti svoje mišljenje. Končno želim cenj. delegatom in eenj. gL odboru največ uspeha ter sreče na prihodnji konvenciji Ukrenite vse najboljše za nas in naše čislano K. S. K. J. Antonija Struna, predsednica dr, sv. Genovefe št. 103. Redek slučaj. Redko se pripeti, da bi bila lastna žena in- otroci kakemu prosilcu za pričo pri dobitvi ameri škega državi j, papirja, kakor se je to zgodilo dne 25. junija v na šem mestu. Naš znani rojak in sobrat Josip Arh, je že davno vložil prošnjo za fl. papir. Sodnik mu je pa rekel, da bo dobil naturalizac, papir te-dai, ko dobi svojo družino iz starega kraja. Arhova družina je končno prišla semkaj v Chicago, nakar jo je ponosni Joe tak$j peljal za pričo pred sodnijo. In doj bil je papirje. Sobrat Joe Arh se je 1. t. m. s celo družino preselil na >vojo farmo v Greenwood, Wis. blizo Wil-larda. — Čestitamo novim ameriškim državljanom. — Mnogo sreče iif uspeha v Zelenem gazdu (Green woodu!) DRUŠTVENA NAZNANILA IN DOPISI. NAZNANILO. Članstvu dr. sv. Petra št. 30 v Cahuriet. Mich., se naznanja, da je na mesto starega blagajnika sobr. Marko Šterka, kateri je odšel iz Calumeta izvoljen novi blagajnik sobrat Mike Klobučar, kateri je vsem dohro znan. On živi na sedmi cesti v Red Jacketu. On je pooblaščen pobirati mesečne prispevke, ter izvrševati vse v blagajniški urad tikajoče se posle. Komu je ne mogoče plačati pri tajniku, naj se obrne na njega. Bratski pozdrav vsemu elanstvn K; S. K. Jednote. Frank Vesel, tajnik dr. sr. Petra. * - NAZNANILO. Iz urada tajnice dr. Mar. Pom. št. 78 Chicago, 111. S tem opozarjam članice društva Marije Pomagaj št. 78 K. S. K. Jednote* Chicago, 111., da se gotovo udeleže mesečne seje, kj bode v soboto dne 17. julija ob 8 uri zvečer. Radi bližajoče se konvencije je potrebno, da se vsaka članica udeleži seje. Seja se vrši toliko prej, ker bo ta večer v cer kveni dvorani neka kino-gledal. predstava. Asesraent se bo pobiral v dvorani že takoj po 6. uri. Marija BlaJ, tajnica, H . _ » NAZNANILO.- Iz urada tajnika društva sv. Jožefa št. 146 Cleveland, Ohio se na znanja vsem članom tega društva, da se vrši prihodnja seja dne 18. julija t. 1. ob 4 uri popoldne v S. N. Domu. 7m Mladinski asesnkpnt se bo pobiralo asesment že pol ure prej kot po navadi. Sobratki pozdrav. John Petrich, tajnik. NAZNANILO. Iz urada dr. Sv. Marije Magdalene št. 462. Cleveland, O, Ker praznujemo dne 22. julija god naše potrone Sv. Marije Magdalene, je društvo pri svoje redni mesečni seji sklenilo da imamo skupno spoved in sv. obhajilo, in sicer skupno spoved na soboto dne 24. julija in skupno sv. obhajilo na nedeljo dne 25. julija. Sestre »o prošene, da se polndšteviino udeleže te letne slavnosti. Ob enem opozarjam- da članice bolj redno plačujejo svoje asesmente. V upanju da bodete vposteva-le to naznanilo, ostajam s sose-strskim pozdravom. Julia tlally tajnica. zakramenti umrla moja ljuba žena in mati več otrok Agnes Gornik, rojena Strmec. 'Pokojnica je bolefoala 3 mese* ce za vročinsko boleznijo precej od zadnjega poroda, tako, da ni bilo več pomoči. Morala je iti v prerani grob v najlepši starosti 27 let in 3 mesece. Pogreb se je vršil dne 7. juni ja s sv. mašo zadušnico v cerkv sv. Jožefa, ter smo jo pokopal na pokopališče sv. Jožefa v Jolie th. Pokojnica je bila doma iz Gornjega Križa, fara Žužemberk; tukaj v Ameriki je živela 11 let oženjena je bila 10 let. V starem kraju zapušča mater, brata in eno sestro, tukaj v Ameriki pa 2 brata in 1 sestro. Zdaj se pa tem potom iskreno zahvaljujem vsem tistim ki ste mi pomagali v njeni bolezni in me tolažili v mojih bridkih urah in v dolgih dnevih. tako_ tudi vsem onim, ki ste se vdeležili pogreba in jo spremili k zadnjemu počitku. Bog naj Vam to dobro to obilno poplača vsem skupaj Posebno hvalo izrekam svaku Anton Strmec in njegovi soprogi ter rojaku Martin Pazdercu ter soprogi, ker so me tolažili in moje otroke k sebi vzeli, da se ne mučim po svetu ž njimi brez matere. Te vaše dobrote ne bom nikdar pozabil in ne bom mogel nikdar povrniti zato naj Vam bo pa ljubi Bog obilen plačnik Ti pa ljuba in nepozabna mi žena, skrbna ter dobra mamica pa spavaj mirno v tuji zemlji! Tebe črna zemlja krije, nam pa žalost solze lije. Na svidenje nad zvezdami! Žalujoči ostali: Josip Gornik soprog. Joško, sin star 9 let; Nežika stara 6 let; Viljem star 3 leta in Rozika 3 mesece. Zabaven večer Slov. Del. Sokola. Slovenski Delavski Sokol 'Chicago" priredi dne 21. julija ob 7 zvečer v Hrv. Sokol. Domu, 1905 S. Racine Ave telovadno 1 tekmo nižjega oddelka v tega društva« spojeno z domačo zabavo. Prireditev bo gotovo zelo zanimiva. Vsi prijatelji sokolske ideje dobrodošli! Med domačo zabavo se vrši tudi ples. Vstopnina znaša samo 25c. Slovenski otroci na kino-gledal. , slikah. Dosedaj še nikdar ni kak Slovenec nastopil v kino gledal, slikah. Ta čast pa je doletela naše slovenske otroke šole sv. Štefana. Ko so udeležili zgodovinske parade ob priliki nadškofovega jubileja, je bila cela parada vzeta za moving picture" in tako sta prišla tudi naša "flota" na sliko. Dne 16. 17. in 18stega julija ob pol osmi pri bo v naši slovenski cerkveni dvorani kino predstava te največje parade, kar jih jc Chicaga videla. Vstopnina 50c. za otroke 15e. Rojak John Vidmar v Chicagu je dobil te dni pismo od svojega prijatelja Frank Knežiča, ki je pred nekaj tedni od tukaj preko Trsta odpotoval v staro domovino. Pismo se glasi sledeče: Sromlje, 15. junija 1920. Dragi prijatelji! ■•» Najprvo vas vse skupaj prav lepo pozdravljam in vam naznanjam, da sem srečno dospel domov dne 1. junija. Morje je bilo zelo mirno. Na tem parniku nas je bilo čez tisoč Slovencev in smo sc vozili 18 dni na vodi. Pregledovanja kufrov ni bilo nikjer, ker nas .ie bilo sila veliko potnikov. Vsa vožnja me-velja 300 dolarjev, ker sem moral doplaČevati od preve-'ike teže kufra; ali dobil sem srečno domov vse reči in denar sem ?ošteno oddal določenim osebam: , 1 1 5 ' - 1 r Pri menjavi denarja sem bil ja-ko tepen, ker sem dobil v Zagrebu za posamezne dolaije samo po 50 kron in bankovce po deset dolarjev je računal dolar 55 kron; bau-kovce po 20 dol. po 60 kron in 50 ter $i00. po 65 kron—' en dolar. Cekine sem zamenjal za ravno to ceno. Tvoji otroci in drugi odpotujejo dne 21. junija z Brežic proti Ljubljani, kjer bodo morali plačati od vsakega posa 150 kron. Neži K. — povejta da Š. ne morejo dobiti denarja v Zagrebu na tiste Čeke; zato sen? jima jaz dal nekaj denarja za na pot in čeke bodo prinesle tja nazaj, ako še mo rebiti ta teden denarja ne dobijo. Dvakrat so bile ž<% v Zagrebu pri Prvi Hrv. Stedionioi a vselej zastonj. Zdaj vas pa prav iskreno in lepo pozdravljam vse skupaj, tako tudi vse znance in prijatelje v Chicagu; ostali mi boste vedno v trajnem spominu. Živeli! Vaš prijatelj . ' Prank Knežič. dolgotrajno vadbo. Toda kar so se a»mo na zunanje naučili, brez vnauje trdnosti, oni to zavržejo kakor kako težko breme prav kmalu po svetem obhajilu in tako pomagajo povečati število odpadlih katoličanov. Otroci ostanejo takšni kakoršni so zrastli do šestega in sedmega leta po oskrbovanju staršev. To zatrdilo Velja tudi pri dobrih.otro cih. Učitelji in učiteljice zadobe pravo veselje v svojem srcu, ko matere in očetje pripeljejo v šolo pobožne in marljive "otroke, katere so starši že 'dokaj prebudili iz nevednosti ali iz otročjega spanja. Ob toplo srčnem plamenu družine, posebno ob srčnosti .matere, se začenja odpirati polagoma mali. komaj vidni popek. Otrok se že dalj časa zaveda, ljubi, in spoštuje kar sliši v soli o Bogu in o nebesih/ o molitvi in o pobožnosti, nedolžnosti in pokorščini. V resnici izgleda kakor bi čisto drugačna duša zrla iz oči takšnega otroka. V njegovem srcu se ne nahaja nikakšnih zakrklosti in nobene s strupom poraščene rastlin?. Najboljša vrtnarica, mati, ni nikdar dovolila, da bi kak plevel obrastel in zadušil blago nežno otrokovo dušo, ona je pazljivo oplela celo polje in njega okolišča in zasejela mnogo zrnja in nebeškega semena. Na to polje sedaj -cerkev in šola zamoreta prinesti še več potebne luči in nebeške hrane in nadalje vsi ti vplivi pom nožu je jo zrnje za zrnjem. Otroci pobožnih staršev bodo skoraj vselej, zrasli tako, da bodo postali v poznejših letih pravi trdni in vzgledni katoličani. Nadaljevanje. 3 sip iiogar, DfirgttufcU vaa. Martin Petrovič Derg. vas, Maijeta žvaaut D*rg. ▼as in John Veselič, Mrt. L. Goitin 0Oo. — Po 50c: Math Kost*!«. Oaonik, Ana Golob, Orinik, Joka Mibefcič. Brez Reber, Anton Bukovec .Brez. Be bor iz črefinovca; Katjr Pradnik, Lina Qmlorsu, Neža Luči?, Marjeta Plut in Joka Stukel. — John Anzel iz Suhorja. Josip Belobrajdič, Josip Požak in Frank Zlatonič. — Anton Profit it Vipave 45e. Skupaj $17.30. Nabiralka A as Plut, St. Louis, Mo. Kolekta v Anaconda Mont. Po $5.00; Marija Bom. Frank Pro««: nik in Tony Nemanich. Po 2.00: John Uri?, Martin Kočevar, Barbara Ma-jelič, Marv Zugel in Mary Domitro-vič. — Po Mrs. Proza H, Matt Kraniarič, Mrs. Joe Balkovec, Mrs. M Kraker, Mrs. Brozovič, Mr. G. Barič. Mrg. Danieič. -Ana Marv Mi- kid, Mary Stokan, Mre. Dragoza," Mre. SajatoViČ, Mrs. M. Xovoset. Pavel Grozdanovit, Mrs. 8. Dud*č, Ana Podobnik, Karolina Frankovič in Mrs. La sla v ič. — Ana Stirpca 75c. Po 50r: Mre. Pavlini*, Juraj I^lavie, Mrs. M. O'Brien in Franea Pupič. Mre. J. Fink 2r,e. Skupaj $46.00. Xabiralka Marija Rom, Anaconda ,Mont. Iz Steeltona Pa. sem »rejel od Martin Vrvifiar (l.okvicA) £>.00 in od Jo/ PetraSič (Metlika) $2.00. Skupaj <7.00 Iz Pittsburgh, Pa., sem prejel od Marije Novogr^dec, (Karlovac) t6.00. Ba^ni neimenovani darovalci $7.00. Pregled dosedanje skupne kolekte: Chicago, 111. ...;.............$ 48.00 V 80. Chicago, 111, .............. 1100 West Pullman, 111............ 180 70 £oH<*, m.................... »2.00 St. Louis, Mo................................j730 Anaconda, Mont..........................4600 Steelton, Pa..................................^00 Pittsburgh, Pa. ...........................5.00 Kansas City, Kans......................«5.00 Iz Minnesote prejel ....................33.00 Iz San Fraacisca, Cal., prejel.. 19.00 I/. Homestead, Pa., prejel .... 116.00 Drugi darovalci ..................7.00 SEZNAM DAROVALCEV nove zvonove pri Treh farah na Belokranjskem Opomba: Poleg imena darovalca je označen tudi njegov rojstni kraj. Kolekta v Chicagu, 111. Joliet 111. Naznanilo in zahvala. — Znanci in prijateljem »irom Ame-merike naznanjam žalostno vest, da je 5. junija previdena s sv. Beaverfalls, Pa. Cenjenemu članstvu društva sv. Valentina št. 145 naznanjam žalostno vest, da nam je kruta smrt pobrala dne 24. junija enega dobrega člana iz naše sredine po imenu Grga Grošenič. Pokojnik je bil rodom iz sela Ver-linska, kot ar Čazma na Hrvatskem, kjer zapušča Svojo mater in sestro, a tukaj pa brata Bla ža, k o ji je pomogel spremiti ga k večnemu počitku. 4 Pokojnik je bolehal za jetiko 11 mesecev v sanatonju v War-rensville, Ohioj star je bil 31 let in član našega društva od 8. marca 1914. Priporočam ga v molitev in blag spomin. Lahka mu naj bo ameriška žemljica! ' v Jos. Kemfelja, I. tajnik. Over the Top. — Do cilja bomo dospeli, če pridobi sleherni izmed nas enega novega člana(ico) 9 K. S. K. f Cast starišev v bož- --ggh jem zastopništvu. ^^ Iz angleščine prevel Avg. F. Florjane. (Dalje.) Ti svitli vzgledni Člani človeške družine, katere sem ravnbkar i-menoval po imenu, nam 'bodo na večno stali kot svitle jasne zvezde, katere se bodo na večno svetile z vsem svojim 'bliščem pred solncem večnega Boga v nebesih. Srečne matere, ki so v svojem telesu nosile svetnikovo telo, ki so s svojim obnašanjem , s svojimi nasveti raravnost pripomogle do sinkotovega ali hčerkinega vz-glednega življenja. Tafae matere bodo z gotovostjo lahko pričakovale obilega plačila od Boga, ker so s svojim spretni in razumom znale vpogniti malo, nežno bilko, katera je bila dolgo časa tal^o slaba, da bi jo lahko človek vpo-gnil z vsakifti najmanjšim udarcem. Da njih trud ni bil zastonj, so hitro sprevidele ker je Bog skoro vidno.deloval z njimi s svojo ljubeznijo, milostjo in vernostjo. Znanje o kraljestvu teme nam je na tem svetu dokaj bolj pomanjkljivo kakor pa onim, ki so sr ločili iz tega sveta; toda, ako bi zamogli od njih osebno p6-izvedeti in jih vprašati enega za drugim; Kaj je tebe in tebe pripeljalo iz mladih let na pot v pc'kel? — Zagotovljen sem, da bi bil odgovor mnogih v sledečih besedah. 'Vidiš tukaj na desni ali na levi pred menoj ali za menoj, ali še celo prav globoko pod menoj mojega očeta in mojo mater. Ona dva sta imela srce brez vere, brez pobožnosti, mrzlo kot led in trdo kot kamen. Ker sem bil tako 3lizu njih in pri vsakem navezan na njih je moje srce tudi polago-na postalo ravno takšno že' iz mojih mladih let sem. Cerkev in šola nista bila dovolj zmožna pre ustrojiti in omehčati mojega srca. To je bil oni začetek, kateri rac je pripeljal po tej poti v peel." — In resnično je!— Vsakdanje življenje potrjuje izkušnje svetnikov in brezdvom-no tudi onih pogubljenih v peklu, inemu ni potreba dolgo pouče-' vati krščanski nauJk v župnijski šoli, posebno v najnižjih razredih' da bi ne zamogel tako rečeno z rokami dotakniti se te, tako velike resnice. Tukaj srečaš dečke, in deklice od šest do sedem let stare, kateri so dosedaj rastli in se Nebeškem Očetu nebesih ne vtfdo, o Jezusu in Mariji in o angel ju varhu ne vedo ničesar. Nimajo ni-kakega znanja otem, kako se pre križati, ali če ga mogoče znajo, pa naredijo na nepravilen način, tako da nima zanje "skoro nobenega pomena. "Oče naš" inj "Češ čena Marija" sta jim docela neznana. O peklenski kazni in o nebeškem plačilu po smrti niso do sedaj ne ničesar slišali, Vse-verske podlage in čednosti legijo še ve vedno globoko zakopane v njihovih mladih srcih in brez-dvomno (kakor slučaj pogostokrat nanese, in kar je še slabše), zakopane med prav yelikim kupom smrdljivih slabih navad, lenobe, poželjivosti, nesramezljivo- sti, laži in goljufije, in nazadnje tudi one trdovratnosti katera 11?" pripušča otroku, da bi se spravilo na pravo pot in odpravilo vse, kar je slabega v njemu. V takem stanju pripelje mati svojego otroka v šolo! O, ubogi učitelj in usmiljenja vreden duhovni oče! Seveda ti še znajo vseeno vtisniti v glavo malega novinca glavne črke abecede, računanje in sposobnost do nekakšne pisave, ako-prav je od Boga zadobil samo srednje talente in zmožnosti do učenja. Toda mislite, da bode zadobil tudi vero in pobožnost? Te ne pridejo samo iz vnanjosti; temveč morajo zadobiti svoj začetek od zmotraj. Potemtakem je torej nemogoče, da bi duša takih otrok zamogla kaj dobrega storiti, ker se v njej ne nahaja ničesar; ali še- bolje, ker vse kar je sv. Duh vtisnil v nj£ga pri svetem krstu, se je porazgubilo, obledele, in končalo, ker ni dobrilo dovolj nežne skrbi ob strani pobožne matere. Učitelji in učiteljice . duhovni in sestre na vse moči prizadevajo in so na vsak način primorani, da s svojim trudom vtisnejo tem zapuščenim otrokom saj nekaj. Seveda to prav pogostokrat zahteva mesece in mesece potrpljenja in dela, predno zamorejo za gledati prvo iskrico iz tega trdega kamna. Prav pogostokrat so vsa njih prizadevanja zaman in vse njih muke zastonj, k$r ne dpsežejo ničesar drugega,, kakor da se naučijo najpoglavitnejše. verske resnice po in Josip Kremesec, Rosalnice; $3.00 Math Kremesec, Rosalnice; po $2.00i Anton Malešič, Slamna vas, Marko Stare čurile in Jože Cerjanc, Rosalnice. Po .ti.00: John Tereelich, Xo- Skupaj..................$T>47.00 Op. Kur ni tu podrobno priobčenih nabiralcev, darovalcev in svot, so l^ile iste že vse svoj^sno prjotyjene v "Glasilu K. S. K. Jednote" in nekaj tudi v "Am. Slov." Morebitne tinkov-ne napake nraj se mi blagohotno naznani. Poleg tega imnu^ Se pred vojsko nabranega $60.00 za lestenc (luster) za trifarsko cerkev. Darovali «0: Martin Pejricj Rosalnice $48.00. P0 $2.00: Marko Sodeč, Rosalnice, Xeža Zerlang. belj, Jure Petric, Rosalnice, in Anton Petric, Rosalnice. — Po $1.00: Martin j Sodeč, Rosalnice, Ignac Okorn, Metlika, Jutc Kobe, Zebelj Cirkqica. Skupaj $60.00. ZArfVALA. Jaz, zdolej podpisani se v imenu rojakov iz star^ domovine iskreno zahvaljujem vsem darovalcem in nabi- JoZ,fa M«k.,,novif, Karlovac *10.; j' TJ.jTv- T" *.-,00: Martin X«.„M» «o»l„iei »fifi, » *»* tranjsko, Mart. Kremesec. Rosalnice, j ralcem teh zneskov, kar znaft d-, ic Xick Simec, Griblje, John Simec, Gri- še marsikateremu ostalo v spominu mi * bije, Pavlina Zaloka< Metlika. Anton lo ubrano zvonenje pri Treh farah n-» Kremesec, Rosalnice, .Ana Seboh»r Belokranjskem. Hvala vsem d*rovak Drasice, John Judnič, Križ. vas, Fran j cem in nabiralcem iirom Amerike ker ca Težak, Metlika, Geo. Režek Boja-j ste se odzvali tej prošnji za nabavi no-njn vas, Filip Grgoric, Lipnik. John j vili zvonov pri Tr<»h farah Xaj Vam Kure, Stari trg, Peter Rupc, Xotranj-sko, John Volkar, Notranjsko in Gre;. Miketič, Adlešiče. Skupaj $48.00. Kolekta v South Chicagu V Frank fernugel, Rosalnice $5.00. — ! Po $1.00; A. Joe Obranovič, Metlika,; John Kučič, Kostanjevica, Anton Muc, 1 Primostek, Franca Kompare, Metlika, Anton Vuksinič, John Tomecal, Vini- I ca. Skupaj $11.00. Kolekta v West Pullman: Anton Petric, Rosalnice $100.00 (Advertisement). (sto); Martin Petric, Rosalnice $50.70; ____ Po $5.00: Mnrtin Sodeč, Rosalnice, Neža Zerlang, Želehej in Marko Sodeč, Rosalnice. Po $2.00: Jakob Ponikvar, Cirknica in Jožefa Sodeč, Metlika. Po $1.00: John Gabriel, Koroško, Anton relila nje. I'redno odpoSljem ta denar na določeno mosto prosim one, ki mislijo za ta sklad še kaj darovati, da n*j znesek kmalu pošljejo na podpisanega. Ves denar je obrestono*no naložen na Wiersema State Bank, 11108 So. Michigan Ave., W. Pullman, III. ' M pozdravom do vseh darovalcev, nabiralcev in rojakov iz Belokranjske, vdani Martin Petrtc, 12021 Wallace St., West Pullman, Chicago, 111. SEZNAM DAROVALCEV IN ... ZAHVALA. . - , Za trifarške zvonove v Rosalni- Jakša, Gradac Franc Velkovrh, Gra- oah pri Metliki na Belokranjskem dac ,Jos»p Gabriel, Koroško, Valentin ^ ^ j r» . ni -i Gabriel, Koroško, Pavel Mikola, Koro-|s° v Crested Blltte, Colo., darevall sledeči ško, Jure Kobe, želebej, Math Hiti, Cirknica, Josip Mavrih, Metlika, Josip Krznari?, Brihovo, Hrvatsko in Ig- 1 • r • . _ nLc Okoren, Metliko. Skupaj $180.70. ™h 1Z D,asi(* ln Mrs Martin Te- Po $5.00 Anton in John Matko- Nabiralec Martin Petric. Kolekta v Jolietu. 111. Ana Simunu1, Grabrovec $10.00. žak iz Dula. — Mrs. John Skoff, Bol d rež $3.00. — Po $2.00 Mrs John Rozman st. (Boldrež), Mrs. razvijali kakor surove živali. O j na pamet samo in še to zunanjo Po $5.00: Anton Nemanič, Lokvica, Joe Sedmak (Bušinjavas), Anton Martin Simfič, Radovičes John Težak, Kvanda (Malina),' Mrs. Mark Rosalnice in John Muc, Knževska vas. „ . . ■w — Po $2.00: Anton Zugel, Slanina vas, HaJuk (Kadovica) ill Joe Peearic Josip Matkovič, Curile, John Prus,] (Drašič). Po $1.00 Frank Slogar Krmačina, John Papit% Krmačina, Ne-1 (Boldrež), Martin Slogar (Bol-imenovana rojakinja, Geo. \ esebeh, 4v u T » n ,, .» /CJ Adlešiče, Josip Kambiv, Lokvica, Jo- drez) Mrs. Joe GaUovic (Semič), sip Muc, Lokvica in Neža Turk, Se-1 Mrs. LOUIS Judnič (Semič), Ru-mk*. — Po $1.00 Josip Kambič, Semič,1 dolf Stajduhar (Hrvatsko), Mrs. it Jfartin Jfufif (Hrvatsko), Martin rile, Mary Nem an if, Božakovo. Marko Nemanič, Božakovo, Anton Filak, Sc- Slobod njak (Bojan javas), Mrs. iiuč, John Marincel, Metlika, Math Joe Stariha (Semič), Anton Te-Vidmar, Semič, Marko Stepan, Boj«i- žak m] (^uhor), JollU KuretiČ nja vas, Martin Kramarič, Rosalnice, John'A. Muc, Križ. vas, Neža Sodeč, (Hrvatsko),. Mrs. Joe Pasič st. Rosalnice, Anton Zvonkovi?, Bukovec, j (Semič), Mike Perko (Semič), Josip VlaSič, Adle*iče, Kari Kompare. Martin Verzull (Lukovdol. r^t-r^Mi«-'-1?)' p"5o<- MAik- r- ^sher Dalmaciia, John Oberman, Vidošife, >( Hrvatsko), Mrs. Anton Težak Dalmacijar Frank Ramuta, Metlika. Stefan Ku kar, Semi«% Marko Plut, Margareta Muhič, Josip Papič,. Krmačina, John Pezderc, Podzemelj, ^Frank Nemairt^, Lokvica, Jo«ip Petek Adlešice, Anton Barbi?. čurile, Geo. Rozman. Adlešiče, Eliza Mlačak, Kamanje. John Turk . Semi?, John ftukle, Lokvica, Alojz An « Težak jr. (Dul), Joe Plut (Semič), zekovič, Bert'ice, Marko Kozja n, Bož- ..Neimenovani in Mrs. Martin Ra-jakovo, Math Starašini?, Krasinc, Ma j (ffrast). Po 25e: Galovich SiJ0^" S?rw Zn": .(^mie), Geo. Stajduhar (Hrvat-daršič, čurile, Anton Fritz, Vivodinja, j sko) in Mrs. Mike Stefanac (Hr- scn. (Dol. Snhor), Mike Ocko (Hrvatsko), Andrej Kvaternik (Hrvatsko), Mike Kekil (Rebfn-ea), Jaek Kočevar star. (Semič), Pavel Panian (Hrvatsko), John Frank Boštjančič, Krasinec, Mart. Go-vednik, Bošinja vas, Antoa Krama tič, Rosalnice, Matija KraSovec, Rado-viče. Frank Mahkovec, Semi«', Math GblobW, Semič, John Grahek, Semič, Stefan Kočevar, Semič, John Gregorčič, Semič in ,Marija Goršič, Notranjsko, Katv Čolnar., Lokvica. Po 2.V: John Jerman Črnomelj m Anton Gom bač. Semič. Skupaj $82.00. Nabiralci Martin Petric, Martin Simčič ta Josip Matko.vič. Kolekta v St. Louis, Mo. Ana Plut, Krvaški vrh $1.T5. — Po $1 00: Josip Simuliič, Osonik, Anton Simunič, Osonik, Maggie Dolenc, čreš novec, Jakob Sckriner, črešnovec, Jo- vatsko). Skupai $50.10. Za poštnino denarne nakaz, odračunjeno life; ostane «50.00. Iskrena hvala vsem darovalcem v imenu cele trifarške fare. Bog V«m plačaj in ljuba trifarška Mati Božja! Anton Matkovich, nabiralec. • Crested Butte, Colo., Box 777. Opomba uredništva— Svoto $50,00 v redu prejeli, katero izročimo rojaku Martin Petricu v W. Pullmanj 111. — (Advertisement). S. K. JEDNOTE" Iihaja vsako sredo. lEranJsko-Slovenske Katoliške Jednote T Združenih državah 1961 Wert 22nd Place, M 'aunerižkih.___ Uredništvo in upravniitvo:. Telefon: Canal 2487. CHICAGO, ILL. Za člane, na leto. Za nečlane ..... Za inozemstvo .. Naročnina t ,... .. ...... .......m.t0.96 ....................... $2.00 $3.00 OFFICIAL ORGAN . of the GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION ■arT of the , x UNITED STATES OF AMERICA Issued every Wednesday.__ Owned by the Grand Carniolian Slovenian Catholic Union of the United 1961 West 22nd Place, States of America. office! Phone: Canal 2487. CHICAGO, ILL. Subscription price i , For Members, per year...................................." For Nonmembers............................................ For Foreign Countries ........................................»a.uu v Se mesec dni! Dne 14. ali že Samo že mesec dni imamo do prihodnje konvencije, avgusta se bo £e pretežna večina delegatov odpravila z doma, bo na potu, ali pa.že v Jolietu, ker bodo morali biti vsi delegatje dne 14. avgusta na cilju, kajti z rednim poslovanjem prihodnjega glavnega zborovanja s«; prične dne 15. avgusta, kar je vsem delegatom; potom "Glasila" še posebej uradno naznanjeno. •S posredovanjem svojega "Glasila" potom razmotrivanja se naša Jednota še precej lepo na konvencijo pripravlja. Dosti dopisov, nasvetov, načrtov predlogov itd. za sobrate delegate naše jubilejne konvencije. To je vse prav in pohvale vredno. Vprašanje pa nastane sedaj: Kako se društva odzivajo uradnemu klicu glede zastop: stva na tej pomembni konvenciji? • » Urednik "Glasila" .spada že 16 let h K. S. K. J.; bil je že kot delegat na 4 minulih konvencijah in mora z obžalovanjem priznavati kot član te Jednote in urednik tega lista, da še ne pomni tik pred konvencijo tako'pičlega števila naznanjenih delegatov kot bas to leto povodom prihodnje (XIV.) konvencije. Vsakdo je lahko videl v zadnji štev. "Glasila" na prvi strani od sobr. gl. tajnika objavljen,poziv na vsa krajevna društva, da naj nemudoma naznanijo gl. uradu imena delegatov, ali pa omenijo, če bodo sploh poslala kakega zastopnika na to konvencijo, ali ne. V št. 20. "Glasila", dne 19. maja, torej že pred dvema mesecema je sobr. gl. tajnik naprosil vsa društva, da naj na podlagi pravil pri mesečnih sejali tekom junija izvolijo svoje delegate za to konvencijo in to toen!) njemu sporočijo. Žal, da je bil ta uradni oklic, le bolj klic vpijočega v puščavi. Od 134 društev naše K S. K. J. se je do 1. t. m. prijavilo samo 27 (sedemindvajset) krajevnih društev: 25 moških in 2 ženska s skupnim številom delegatov 49 (devet in štirideset). To je napotilo sobr. gl. tajnika,#da se je v zadnji številki ponov-tio obrnil na ona društva, ki se za prihodnjo konvencijo ne zmenijo dosti. Določil je termin prijave delegatov do 17. t. m. to bo že čez 3 dni po izdaji današnje številke "Glasila". Y današnjem uradnepi Seznamu je ua novo prijavljenih 24 dele-, gatov, ki zastopajo 17 društev, torej do sedaj prijavljenih 44 društev skupaj z 73 delegati! (384moški.h in t» ženskih društev). Kaj je temu, vzrok!' Kje je še preostalih 90 društev? Je li naj se v zgodovini naše Jednote vrši najbolj pomembna konvencija s M$to 7! delegati in 21 glavnimi uradniki tt To vprašanje stavimo sleherni odbornici, slehernemu odborniku krajevnega društva in slehernemu 'elanu(iri) K. S. K. Jednote. Kje so močna, bogata, sred-njemočna in sredujebogata naša društva s svojimi delegati? Računali smo letos na miimanj 140—150 delegatov, do minulega tedna jih je bila pa komaj polovica, tega števila prijavljena. To, ali ono društvo morda misli: Prevelika draginja. Majhna blagajna.. Previsoki stroški i. t. d. — Brez našega delegata se bo konvencij« vseeno lahko pričela, in tudi končala. To misli eno društvo, drugo, tretje, četrto, in — nabralo se jih je .na ta način 90 skupaj, ki bodo morda samo od daleč zasledovala potek tako važne konvencije. Taka sodba in taki računi so po našem mnenju nepravilni. Ko gre za kako važno stvar, je treba napeti vse site in moči. Ker se vrši letos konvencija v središču Združenih držav, kjer imamo naša krajevna društva, ker se bo baš na tej konvenciji odločevalo o tako važnih točkah, naj bi bila sveta dolžnost pretežne večine yseh društev, da si izvolijo svoje zastopnike za to konvencijo. Ali naj se vrši prihodnja konvencija morda samo za zastopana društva iz naše države Illinois, ker jih spada izmed vseh gorioznačenih 44 društev celih 19 v to državo? Kje je Penna? JVlinn., Colo, itd.? Po konvenciji bode pa zopet pregovarjanje, da so samo blizu gl. urada nahajajoča se društva naredila ta in nova pravila. Številna ženska društva se potegujete za enakopravnost,'pa ste doslej priglasile samo 8 delegatinj šestih društev. Kje so ostala? Ali res mislite, da naj Vam moška društva enakopravnost kar na servi-ranem krožniku domov prinesejo? — Pšenica cvete zdaj za vas, pa je nočete priti požet? — Morda se boste vsled tega še kesale? Manjša in srednja društva, ki se potegujete za boln. centralizaciji, plačo delegatom na konvenciji i. t. d. Zdaj je morila poslednji čas, da se za te stvari požurite. Brez lastnih (svojih) številnih delegatov se bo težko dospelo do zmage. Res, da so velike"žrtve v vsakem boju. Tako se pa tudi vi letos pokažite in nastopite. Pravico imate zahtevati to, ali ono stvar na konvenciji, ampak morate poslati tudi svoje može zato, da se bodo za vaše zahteve zavzeli. Pri glasovanju v konveneni zbornici, vase pismene milostne prošnje ne bodo govorile. Črka je vedno le mrtva črka. Za to je treba moža, ki bo v vašem imenu nastopil in glasoval. Ta opomin pošilja tudi uredništvo "Glasila" vsem onim krajevnim društvom, ki morda še danes kimajo ter omahujejo, je li naj bi poslala svojega delegata na prili. konvencijo, ali ne? Glavni tajnik, tako tudi "Glasilo" sta naredila svojo tozadevno dolžnost. Zdaj je pa samo še na Vami ležeče, če se boste hoteli temu poslednjemu klicu odzvati ali ne? sko mejo, kjer je imel dosti sedanje razmere v Rusiji in je občeval z raznimiJjpl jševiški»isvad^iki, ljudstvom vseh vrst, pa tudi ž zn$no rdečo-Emi G^ldoianoVoJkojd je naša vlada svo-ječasno izgnala iz te dežele. * _ Iz poročil navedencev posrTcmamo, -jr^revolucija na Ruskem, zdaj v rokah Lenina in Trockija, natvezila na hrbet ruskemu ljudstvu novo tiranstvo. Ta revolucija ne popravlja ruske energije, ampak jo celo piodkopava. Z novim komunističnim sistemom industrija in poljedelstvo vidno pesa; poleg tega so zdaj na Ruskem preganjanje, prelivanje krvi in tiranstvo bolj na dnevnem redu, kot pa pred več leti nazajt Manjšina je podvržena skupini tiranov, na milost in nemilost. Na Ruskem sedanja vlada ne priznava nobene zasebne lastninske pravice; niti svobode govora, tiska in zborovanja se ljudstvu ne priznava. f.i Diktatorstvo proletariata ima edini ta svoj namen, da izrablja svojo moč in svojo lastno silo. ! Sedanja komunistična Rusija ima torej samo svojo prisiljeno zgodovino,. -« Boljševizem, ki je bil načelo gotove stranke, je skušal sprani i nevedno rusko ljudstvo na pravo pot napredka, pri tem je pa ljudstvo vrgel za več stoletij nazadovanja za Evropo in Ameriko. r . « . Vse sile, ki so sprva spravljale rusko ljudstvo iz priproskih razmer — do modernega življenja: do privatne iniciative, svobodne misli, govora, spoštovanja človeškega živ]jenja;;Yporabo kapitala, glasovanja ip porotne o.bravnave — vse to je sila boljševikov zadušila. Bolj&evrki so predvsem spravili s sveta vse naobražeue ter izšolane osebe; s temi je bilo ugonobljeno tudi vodstvo modernega življenja, napredka, ekonomije, finance in soeialne organizacije. Posledica temu je sedaj,'da so sedaj na Ruskem vsa konstruktivna delovanja opešala. Dandanes ukazuje ruskemu ljudstvu nevedna sila gotovih fanatikov, ki iščejo pred vsem svoje osebne koristi. Da, možgani še ukazujejo ruskemu delavcu, toda ne možgani Rusije, ampak možgani nekaterih privan-dranih posameznikov, ki niso Rusi. Ti so slučajno ift po slepi sreči dospeli do kontrole nad ruskim ljudstvom. Na Ruskem ne smemo dandanes govoriti o kaki evoluciji, ampak o velikem tiranstvu, o "žun-gle" postavi in o velikem krvoprelivanju, koje je to tiranstvo tekom zadnjih dveh let prizadejalo. j. To so glavna naziranja dveh izkušenih A meri kan cev, ki sta vse to slišala in z lastnimi očmi videla. ' V Ameriki gotovim radikalcem tako pripovedovanje naravno sapo zahira. Govorijo pač radi o svoji teoriji; pri tem pa nočejo vpoštevati laktov. : , Znana bivša ameriška anarhistinja Ema Goldman je Mr. Claytomi sledeče rekla: "Prav imate 1 Tu pri nas V Rusiji je sedaj vse gnilo. Da, tako je, kakor smo pričakovali. Vedno smo mislili, da Marksova teorija ne more nikakor dovesti do tiranstva. Ta teorija nas je v Ameriki slepila, ko smo se ozirali na nekatere napako. Jaz živim sedaj že štiri mesece v boljševiški Rusiji; v tem času sem se docela prepričala, kaj je boljševizmu. Povem Vam odkrito, da v njem ni zdravja." Vsled tega ne ba nikdar roka ukazovala možganom, in ee hoče to kedaj izvršiti, bo krtialu opešala. Delo roke, koje hočejo narobe-teori sti voditi, mora sloneti pred vsem pa razumni in gotovo začrtani podlagi; še le na ta način bo uživala roka kaj -deleža svojega dela. Kjer ni delo pod pravim vodstvom, ni pričakovati nikake koristi istega in ui&akega napredka v civilizaciji dotičnega naroda. V rdečem Irkutsku. j "Naš List" št. 34, glasilo pro^ stovoljcev 1. jugoslov. polka »izhajajoč v Harbinu, piše o razmerah, v Irkutsku sledeče: stoVof jcev' 1. jiVgosiovanskčfjai polka, ki so padli v boljSfViške ujetništvo, sem imel priliko videti ki že dalje časa pripadajo k boljševiški stranki), ti nadzorujejo "blagonadjoždnost" ostalih vojakov in imajo tudi večjo plačo. S tem je dano najrodovitnejše polje za špijonažo in izključena je vsadka iskrenost in kolegijalnost med Pri svojem poslu v zadevah pironRojaki.,Razuiui.se, da se med ko- munisti le re^ko najde bivši častnik.. Pri prihodu regularne vojske je Naziranje Amerikancev o boljševizmu. Na osrednjem zapadu najbolj razširjeni dnevnik "Chicago Daily Tribune", je priobčil zadnji čas celo vrsto člankov, izvirnih opisov, s slik in podatkov o razmerah v sedanji boljševiški Rusiji. To gradivo sta sestavila in nabrala posebna zastopnika ter dopisnika omenjenega lista, kolonel Henry J. Reilly in John Clayton, ki sta se dlje časa mudila na Ruskem. Poleg zanimivih razprav o boljševizmu, so bile osobito važna tudi izvirne slike iz boljševiške Rusije. • Iz teh slik lahko vsak AmerikanS* spozna, kam boljševizem privede nevedno ljudstvo; kako se izvršuje postavo o osebni lastninski pravici, in kam dovede državo fanatizem gotovih narodnih voditeljev, ozi-ronn tiranov. Kolonel Rt illy je/živel dlje časa v Kijevu, kjer je bil prideljen poljsko-ukrajinskim četam; Mr. Clayton je pa dospel v Rusijo čez fiu- v glavnih obrisih življenje sov jet-1 bilo mesto bogato okrašeno; na-ske Rusije. V naslednjem hočem, črte so* napravili nemški in mad-oertati splošne utise, ki jih je nai jurski umetniki, izpeljali pa so jih pravila na me rudeča prestolnici' kapeljevski ujetniki. Sprejem re-' 'goiame vojske od strani prebivalr si va je .bil nepričakovano hladen, riiee so bile sicer polne občinstva, ki je z radovednostjo gledalo na rndeeo vojsko, kot gledajo v cirkusu, kadar se pokaže žival iz daljnih, neznanih krajev — drugače pa je irila smrtna tišina prekinjena od časa do časa po zvokih godbe* Bil je to molk, ki pa je mnogo govoril in mnogo povedal. Kljub ukazu Revol. Komiteja, da morejo vsi hišni posestniki okrasiti svoje hiše z rudečimi zastavami na privatnih hišah ni bilo zastav — okrašena so bila le javna poslopja in ulice. Razmerje med regularno vojsko in med lokalnimi garnizoni jc precej napeto, ker "regularna vojska stoji v vsakem oziru mnogo višje nad lokalnimi formacijami. V Angare. 'li Sovjetska armada. V regularni ♦vojski vlada red in disciplina. Neizpolnitev ukaza in tatvina kaznujejo se s smrtno kaznijo, pijanost z večmesečno ječ17,BSnn? Ave" N' E" Cleveland, Ohio. Frank Plemel, Rock Springs, Wyo. UREDNIK "GLASILA K. S. K. JEDNOTE"* van Zupan, 1901 W. 22nd Place, Chicago, 111. Telefon Canal 2487, Na zatožni klopi sedita 1. 1902 rojeni Bogomir Perko in 1. 1888 rojeni Edvard Koleša. Iz obtožbe navajamo: Bogomira Perko je dal njegov oče, četudi z veliko težave, ker ran kot nadučitelju s Štirimi nepreskrbljenimi otroci ni bilo lahko za fanta plačevat, jeseni 1914 v Ljubljano v realko, katero je obiskal pet let, dovršil pa le tri razrede. V 4. razred je hodil namreč dve leti, četudi je ta razred,ponavljal. je imel drugo leto vfcljub temu v štirih predmetih nezadostno in v vedenju le primerno, vsled tega ga v realko niso več sprejeli nazaj. Ravnateljstvo realke poroča, da je bil prikrite in potuhnjene narave in ne resnicoljuben. Kljub temu je skušal oče še enkrat spraviti ga na pravo pot, oddal ga je na stanovanje $ striktnim nalogom, da fanta zelo strogo drži. Obiskoval je od jeseni 1919 v IMENA DO SEDAJ NAZNANJENIH DELEGATOV ZA 14. KONVENCIJO K. S. K. JEDNOTE. Za dr. sv. Štefana 1, Chicago,-HI.: John Žefran, Frank Mravlja in Frank Jurjovec. in Za dr. sv. Jožefa 2, Joliet. 111.: John Ži vee, John Plut, George Stonich.* Za dr. Vit. sv. Jurija 3, Joliet, 111. John A. Težak, John Filak, . t . ■ , Konda, in Anton Martin Xemahieh, st. • . % . * Za dr. sv. Cirila in Metoda 4, Tower, Minn.: John Zavodnik in Josip Obla):. v Za dr. sv. Družine 5, La Salle, 111.: — Josip fiend e, Alojz Beden ko. v * - ' Za društvo sv. Cirila in Metoda 8, Joliet, 111. : John Barbich, John Gregorčič. Za dr. sv. Jožefa 12, Forest City, Pa.: John Telban, Anton Lau-tar in Frank Telban. Za društvo sv. Roka 15, Allegheny, Pa.: Matt Klarieh. Za društvo sv. Štefana 21, Federal, Pa.: Frank Primožich. Za dr. sv. Vida 2."», Cleveland, Ohio.- — Josip Ogrin, Paul Schnel-ler, Dr. .1. M. Seliftkar, John Grdina, John Intihar. Za dr. sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, III.: Michael Wardjan, Martin Težak, John Lckan, Simon &etina. Za dr. sv. Petra 30, Calumet, Mich.: Frank VeseL Za dr. sv. Petra in Pavla 38, Kansas City, Kans. John Bižal. Z:: društvo sv. Barbare 40, Ilibbing, Minn.: John fovsha, Matija Pcgcrele. ' Za društvo* sv. Alojzija 42, Steelton, Pa.: Marko Kofalt. Zo društvo Vitezi sv. Florijana 44, So. Chicago, 111.: John Tome-ealj, John Likovieh. . , Za društvo sv. Alojzija 47, Chicago, 111.: John Wukshinieh, Frank Kozjek. Za društvo Jezus Dobri Pastir 49, Pittsburg, Pa.: Dr. Jos. V Grahek. " • Za društvo Marije Sedem Žalosti 50, Allegheny, Pa.: Geo. Gregu-raš, Josip Kajin, John Golobic. Z.t društvo sv. Alojzij.a 52, Indianapolis, Ind.: Rev. Ciril Orendac Za društvo sv. Jožefa 53, Waukegan, 111.: Frank Jerina, Frank Barle. Za društvo Vitezi sv. Mihaela 61, Youngstown, O.: Martin Žlogar. Za društvo sv. Petra in Pavla 62, Bradley, 111.: Math. Štefanich. Za dr. sv. Lovrenca 63, Cleveland, Ohio: Jakob Jančar. Za društvo sv. Janeza Evangelista 65, Milwaukee, Wis.: John Močnik. ' Za društvo sv. Antona Pad. 72, Ely, M5nn.: John Otrin. Za društvo sv. Barbare 74, Springfield, 111.: Martin Banič. Za društvo Marije Vnebovzete 77, Forest City, Pa.: Anton Bokal Za društvo Marije Pomagaj 78, Qhieago, 111.: Ivan Kušar. Za društvo Marije Pomagaj 79, Waukegan, 111.: ^ohn Zalar. Za dr. sv. Antona Pad. 87, Joliet, 111.: Štefan Stukel in George Pint. ' - l Za društvo sv. Alojzija 88, Mohawk, Mich.: Josip Butala. Za društvo Friderik Baraga 93, Chisholm, Minn.: Matt. KnauS, Frank Šetina. Za društvo sv. Treh Kraljev 98, Rockdale, 111.: Jerry Laurieh. Za društvo sv. Jožefa 103, Milwaukee, Wis.: Louis Jankel. Za dr. sv. Genovefe 108, Joliet, 111.: Anton Golobič in Frank Drašler. 1 Za dryštvo sv. Jožefa 110, Barberton, Ohio: Frank Beg. Za društvo Marije Pomagaj 119, Rockdale, 111.: Josip Kuhar. Za društvo sv. Ane 127, Waukegan, 111.: John Umek. Za društvo Marije Pomagaj 129, So. Omaha, Nebr.: Josip Jerman. Za društvo sv. Janeza Krst. 143, Joliet, 111.: Rev. John Plevnik. Za društvo sv. Jožefa 146, Cleveland, Ohio: Josip Lekart. Za društvo sv. Jeronima 153, Canonsburg, Pa.: Anton Bevc. Za društvo Marije Magdalene 162, Cleveland, Ohio: John Zulich, John Vidervol. . . . JOSIP ZALAR, gl. tajnik- j _____1— , V** £en»rne nadeve, tikajoče se Jednote naj se pošiljajo na! PriPra vlJnili učiteljišča nras?vfnao v^H a J°SIP ZALj\R' *004 N' Chica*° St., Joliet, HI., dipise,; Ljubljani. mustvene vesti, razna naznani a, og ase in naročnino na na "ot ASTT f) mu- r» i K. S. K. JEDNOTE, 1951 W. 22nd Pl^e, C^ago" lik GLAbILO. Mladi Perko se za vse opomine ni brigal, zahajal je vedno v slabe jšo družbo, pričel pijance vat i in se V on ec n o seznanil z Edvardom Koleša, s katerim sta se pregrešila proti § 129. 1 b in Edvard Koleša proti § 130. k z. V nedeljo, dne 1. februarja t. I. je prodal Perko za 200 kron svoje kolo, da je mogel na planinski ples. Ondi je zapravil, kot sam pripoveduje, 160 kron, tako da je navedeni večer vso kupnino za kolo zapravil. Ker je dobil tu to od svojega očeta ostro pismo, je premišljeval, kako bi prišel do primernega #zneska, da si kupi novo kolo. Nekaj dni po tem plesu se je seznanil v Šelenburgovi ulici s ITletnitn Antonom Bntino, učencem III. razreda realne gimnazije v Ljubljani, doma iz Banjaloke na Dolenjskem. Butina je za svojega očeta, trgovca, vedno kaj kupoval in je imel zato več denarja pri sebi, kar je povedal tudi Perku in mu pokazal denar. Ko je Perko videl, da ima Butina več denarja; zlasti di 100 ameriških dolarjev, je precej j V svoji duševni propalosti popol i noma hladnokrvno se oprijel misli, da zastrupi Bntino in se polasti njegovega denarja, in se je bavil s to peklensko mislijo več kakor teden dni. Najbolj primerno se mu je zdelo, da spravi Butina pod kako pretvezo na samoto in ga ondi zavratno zastrupi, mrtvemu pobere denar in ga pusti nato ležati, nikdo n€ bo utegnil nje^a kot storilca sumiti, on pa bo denar v nekaj dneh zapravil in iskal .zopet nove žrtve. \ V to svrho je rekel Butini na veselici v Unionu dne 7. februarja, da bo preskrbel dve dekleti na Golovec, kadar bo imel Butina čas. Butina je prijatelju verjel in mu rekel, da bo imel prihodnjo soboto čas. V četrtek 12. februarja 1920 sta se z Butino končno domenila, da se snideta v soboto ob pof 4. uri pred pošto in gresta nato na Golovee. Medtem je pa Perko premišljeno cel čas pripravljaj sredstva za izvršitev svoje hu dobne nakane. Povpraševal je pri svojih prijateljih, zlasti pa pri učencu višje obrtne šole Vekosla-vii Wunderlu po vrsti strupa, ki učinkuje. Ko *je zvedel, da strih-nim deluje zelo hitro, da se rabi pri zastrupljanju divjačine, zlasti lisic, in da ga brez oblastvenega dovoljenja ne more. dobiti, je napravil že v sredo, dne 11. februarja svojega znanca Kolešo, da mu preskrbi strup, češ, da mu naročil lovec Demšar iz Poljanske doline. na Golovee, kamor imata priti- po Perkovem zatrdilu tudi dve dekle-ti, sta se peljala do dolenjske mitnice, odšla na Golovec, si ondi slekla suknje in se vsedla na tla. Tam ata nekaj časa sedela, nato je potegnil Perko iz žepa papirnati zavitek s penastima ovitkoma in jih ponudil Butini z besedaihi: "Na, pa ti pojej, ker punc ne bo!" Butina le nič hudega sluteč pričel jesti ovitka in omenil proti obdolžencu še, da je grenko, nakar mu je odvrnil Perko":. "Saj so bile. moje tudi grenke." Perko je mislil, da bo Butina na mestu skupaj padel, da mu odvzame denar in da se nato- neopazen vrne v mesto. Nato se je na Butiimvo opombo, češ da je grenko, malo odstranil, da ne bi videl, kako umira nj"egov prijatelj vsled zavratno mu danega strupa; ko je pa videl, da Butina ne umre precej, je mislil, da mu je dal premalo strupa, oziroma da je bil strup preslab. Butino je pričelo nato zelo žejati, vied Če sar sta odšla proti hiši vrh Golov-ea, da bi dobil vode. Butini je pričelo postajati slabo, vrtelo se mu je v glavi: Silil je domov, med'potjo je tožil, kako čudno se mu vidijo hiše v Ljubljani, ki kar plešejo. - Sla sta zelo naglo po strmicah navzdol proti Štepaniji vasi, kjer je postalo Butini tako slabo, da ni mogel več naprej, da je obležal pri neki hiši, nakar so ga ljudje prenesli v hišo, medtem ko je zbežal Perko v mesto. Slučajno je prišel ondi mimo dr. O-peka, ki je Butino izpovedal in hitel na policijsko >stražnieo, da so nato spravili Butino v bolnico, kjer je precej umrl. Pred svojo smrtjo je pa povedal Butina dr , , , „ Opeki, kakor tudi stražniku Zbu J^V^1' St™P.? , elcu, kako ga je zvabil Perko na **W W vPra»atl-Golovec in ga ondi zastrupil. Na podlagi fe Butinovo izpovedi je bil potem drugo jutro, 15.' februarja ob 7. ^iri aretiran Perko, ki je prvotno dejanje odločno tajil, nato ga pa v polni meri priznal. Sodna izvedenca dr. Plečnik in dr TU •ar sta 16. februarja Bulinovo truplo sodno obdneirala; vnanjih poškodb nista dognala, pač pa • t ran je spremembe, katere so govorile za zastrupljanje. Sodna izvedenca dr. Ser ko in dr. Gosti sta preiskala Perka tudi glede na njegovo duševno stanje in oddala soglasno mnenje, da je Perko duševno zdrav in za svoje dejanje odgovoren. Razpravo je vodil podpredsednik .deželnega sodišča dvorni svet nik Regally, vofanta sta bila dvor ni svetnik Andolšek in višji svet nik deželne sodnije Levičnik. Tožbo je zastopal državni pravdnik dr. Modie, Perka je zagovarjal dr. Švjgelj, Kolešo dr. Jerič. V dvorano so imeli vstop le tisti, kateri so si bili prejšnji dan pri g. dvornem svetniku Regalyju dobili vstopnice. Med občinstvom je Bilo več orožniških "oficirjev in posebno veliko detektivov, med njimi g. revirni nadzornik Ljubic in okoliški nadzornik g. Podreber-šek. V loži porotne dvorane je sledilo zelo veliko juristov. Z.islisanjc obtožencev. Na vprašanje predsednika dvornega svetnika Regallya Perku: "Ali se čutite krivega?" odgovori ta: "Sam ne vem, če se čutim kriv." — '^Storili ste zločin?" — "Da." — "Zakaj ne veste, (V ste kriv?'; — "Zato, ker sem bil v zmesayem stanju." "Ali se čudite drugega 'hudodelstva krivega?" — "Ne." — "Zakaj ne?" — "Sem bil zapeljan. — Predsednik vpraša Kolešo: 'Ali ste kriv?" —"Nekoliko sem, v vsem pa ne." šli v kavarno?" — "Da." — "Koli'ko časa ste imeli po šolskih disciplinarnih predpisih ostati zvečer zunaj?" — Molk. — Do 8. ali 9., ne?" — "Do 9!" In prišli ste ob treh zjutraj domov." — "Ali ste hodili na veselice?" — "Da. Dvakrat. V Narodni dom in v Union." — "Kje ste dobili denar za veselice?" — "Za planinski ples sem im*?l denar, ker sem prodal kolo." — "Komu ste ga prodalil" — "Nekemu Klemen-iču, hotel sem vzeti samo mi posodo nekaj denarja, pa mi je kuj odštel 200 K na roko." — "Čemu ste rabili 200 K za veselico?" — "Molk, — "Koliko ste potrošili na planinskem plesu?" — "170 K." — " S kom ste se nahajali na veselici?" — " Z drugimi dijaki." — "Ktfli'ko ste po-Irošili v Unionu?" "Od kje ste imeli ta denar?" — "Še od preje." — V "Unionu" je bil šel na veselico z Antonom Butinom. Na to je /bila javnost ob 10. uri 10 minut rz ki i učena, ker se prične razpravljati po. § 129 k. z. 4 Ob 11, uri 15 minut se je zaključila tajna razprava in "vrata so zrapet odprla.' Zaslišuje se Perko, 'ki nove, da ga je seznanil sošolec Kočcvar z Butino. Govorila ista dvakrat z njim. —J;Kdaj vam je prišla nesrečna misel?" "V sredo, manjkalo mi je denarja." —"Zakaj ste potrebovali denar?" — "Da si kupim novo kolo."" — "Kako ste prišfli na to misel?" — "Butina me je precej prvič, ko sva bila skupaj, vprašal, čf 4-mam kaj kron ali dolarjev* prodali. V sredo sem srečal Butino, pokazal mi je 10 dolarjev in je rekel, da* jih je dobil po 75 kron. Ta krat sem sklenil, da ga odstranim in.mu odvzamem denar." — "Kdaj ste pričeli misliti na strup?" — "Od srede naprej vein mislil na njega." — "Kako ste si* - " Kolešo je že preje omenil, da je pri verižen ju s strupom zaslužil več kakor 1000 kron in mi je pravil, da je tudi drugim preskrbel strup." — Pove nato, da mu je Koleša preskrbel dovolilo za nakup strupa pri mestnem fiziku. Izposodil si je 75 kron za to> da je mogel kupiti strup; denar je hotel povrniti potem ko hi ga dobil od umorjenega Butinc. Vrnil ga je njegov oče. Nato je kupil Perko dva penasta povit ka, katerih enega je posul s strupom: Kako se je zgodilo na dan umora, je izpovedal Perko razen par podrobnosti tako liot se glasi v obtožnici. Do mitnice sta se bila peljala s tramvajem. Perko na koncu svojega zagovora jokajoč zagotavlja, da ga je v to dejanje zapeljalo le dejstvo, da je zadnji čas obilo pil, posebno žganja; če ni bil količkaj trezno mislil, bi tega ne bil storil.— Re gaily Perku: "Vi pravite, da ste bili zmedeni?" — "Da." — 'Ali se zdaj spominjate na. potek dogodkov'?" — "Zdaj se spominjam." — Kolesi: "Ali ste mu res preskrbeli dovolilnico za strup?" — "Res, ker je refccl, da gre za strupi jen je lisic: dopustni ca se je glasila za tri leta.' — Predsednik predoči Perku njego vo izpoved pri policiji in sodišču da je že 7. februarja sklenil odstraniti Butino. ko mu je poka zal več dolarjev. Kaj pove Perko? Dvorni svetnik Regally prične zaslišavat-i Pa^ka: Ostro in rezko stavi vprašanja. Perko odgovarja še precej glasno: na vprašanja o predživljenju odgovarja, kakor je to v obtožnici. — "Stanovanja so bila vzrok." — "Za dekleta ste se bili po gostilnah in kavarnah?" — "Zadnje čase pač, prej ne." — "Ali niste nekaj veriži-li??» _ "Ne". — Dvorni svetnik Regally prebere nato očetovo pismo,« katerim ga prosi, "naj pusti vsako kupčijo . . ." Ne veste li, da je vsako verižen je strogo prepovedano." — Na to Perko molči. —"JCd^i se seznanili s Kolešo?" lfrcd glavno pošto.Pr«cej ga je povabil v gostilno in je plačeval za vino. — "Iz gostilne ste Zaslišanje prič. Ob 12. uri 55 minut se zaprisc-ze prva priča Vekoslav Wunder, Stanovala sta sJkupaj pri Potočniku. "Brez vsakega značaja je bil. Približno en teden pred zločinom me je izpraševal za učinke raznih stenpov, kar sem mu tudi razložil. Veliko nisem občeval ž njim; čital je le malo, posebno rad je govoril o dekletih. Bil je pod strogim nadzorstvom." — Dr. Modic: "Veste li, kdaj vas je spraševal za strup?" — "Približno en tedeft prej. Za nobeno resno stvar, se Perko ni zanimal, bil je bolj na lahko stran!" pravi priča. -v Priča Urša Mam pove, da je videla Perka iprviič pustno soboto tam v Hradedkega vasi št. 26. Sekala je drva, ko sta pritekla po hribu doli dva fanta-r oni (Butina naprej, ta pa za njim. Priča Ivan Porenta izpove: Moja hiša je pod Golovcem. Na pustno soboto sta prišla od Mar-nove hiše dva fanta, precej o nalogu po-lieijskega ravnateljstva svoiees Perka zašlišaval in sestavljal. ;e poročal kot izpričuje obtožnica. •'Spočetka jo Perko tajil, ko ga je preoblekel v oni jopič, v katerem je bil na Golovcu in na katerem se je poznala še zemlja, fli mogel več tajiti Ko ga je Hnbe tedaj vprašal, čemu je to storil, je dejal ta, da iz pohlepa po denarju. Priča Lovh> Perko. oče eb'.c-ženčev, izpove, da je bil fant bolj-daboten. Ko ie bil star 10 let, ^c uu je vnela prsna mrena. Mod zaslišanjem očeta, si je brisal mladi Perko oči, solze so mu tekle po o-brazn. Oče pove, da je njegov sin že lani jeseni verižil in mu je zalo pisal ostro pismo 20. januarja 1920. Oče mojo žene je duševno zaostal. Priča Engelbert Gang] povr» d« ne pozna mladega Perka, pač pa ičeta, kateremu je vzgoja otrok sel o pri srcu. Profesor Gregorin, ki je bil Perkov razrednik v realki, pove: V* šoli se za pouk ni zanimal.' Odkritosrčen ni bil. Bil je ran. m se; pokriti Profesor Ivan Bele: Kot učenec-je bil malomaren, razmišljen. Odkritosrčen se mi ni zdel. Dušnih ili telesnih defektov na njem n|i sem opazil. Profesor Anton Lenarčič je vodil pripravljlni tečaj na initelji. 5ču. Izpove: "Začetkom se ji* doti dobro učil. proti koncu pa so ie poslabšal. Na lažeh ga nisem 'asa^-il. Gostihiičarka Dermota z Žab-joka št. 6 izpove, da tiste dni pred umorom ni prodala večje količine žganja, vsaj ona se tega ne nore spominjati. Izvčdoneč ing. kemije Jak'oh Turk je izpovedal, da 'je Budina umrl, kot je dokazala kemična azprava, vsled zastrupi jen ja s strihninom. Količina strihnina jo >ila silmt, velika in ni dvoma, da ie »orala nastopiti smrt v>bl ki jo ti»p denarne in moralne podivjanosti po vojski. Tudi izvedenec dr. Go osti je izjavil v tem smislu. Na vprašanje zagovornika je odgovoril Perko, da je bral d^k-tivske in "šund" romano, ki si jih je izposoje val od součenoov. Sodni dvor je stavil na porotnike sledeča vprašanja : I. Ali je še ne dvajsetletni Bogomir Perko -kriv, da j^ dne 14. februarja 1920 v. Ljubljani zooor svojega prijatelja Antona Budi-no v namenu, da ga usmrti in so njegovega denarja polasti s r.ilo, s tem, da mu je dal s si ni pom strihninom namešano jed zavžiti, zavratno tako ravnal, da j«» vslc \ tega nast^ila Budinova smrt? II. in III. glavno vprašanje ti četa hudodelstva po § 129 lf b. k. z. glede na Perka in Kolešo. Dr. Švigelj stavi predlog na gre po zdravnika, a vrnil se ni. I stavljenje dodatnega vprašanja, d* » ni tatt ie stoKl, je bil vsled pijanosti in drugih redi v navesti, kaj da dela. Državni pravilnik dr. Modie. *e pro t i vi predloga. Sotft1! je predlog zagovornik* odklonilo. Zagovornik predlaga proti temu sklepu ničnosti. Ob 7. uri 45 minut zvečer zaključi predsednik dokazovanje^ Državni pravdnik dr. Modie poudarja, da je stvar jasna in prosi porotnike, naj stavljena vprašanja potrde. V svojem go\o-ru utemeljuje obtožbo in še en* krat razvije eelo žaloigro. Končni je: 44Gospodje porotniki, dajte pravici, kar ji gre!" ; > Dr. Svigelj, zagovornik Perka — ne smejo biti v gostilnah . Ženske morajo imeti ločeno od moškega. tlfaost Vsakdo, ki i- ma po tem volilnem redu pravico voliti, je dolžan priti na volile in oddati . uradno glasovnico. Kdor se tej dolžnosti brez opravičenega razloga odtegne, se kaznuje z gloho 50 do 200 kron. O-pravičujejo pa volilca sledeči razlogi: bolezen ali oslabelost, u-radne ali sicer neodložljive sta-ndVske dolžnosti, potovanje izven Slovefeije, prometne ali druge nepremagljive okoliščine. Poleg tega niso podvrženi volilni dolžnosti redovniki in redovnice. (Nadaljne važne določbe volilnega reda so še: Volilni imeniki. V občinah z v svojem govoru "poudarja, da je lastnim statutom mora mestni Perko žrtev voj*4ke in branja | magistrat dati tako prvotno raz-Hundromanov. Upravičeno graja, j grnjene, kakor tudi popravljene ker je dobil mladi fant 5 g strih-1 volilne imenike pravočasno in v nina. Pohlep po denarju in slaba | zadostnem številu razmnožiti in tovaršija sta kljnč do zagonske, jih na zahtevanje od začetka re^ Kolesa je napravil i* njega hudodelca. Vsled pijače zadnjih dni je bil tako zmeden, da ni vedei, kaj je delal. Fant je bil v drugem zločinu od KoleSe zapeljan. ? Dr. Jerič, zagovornik Koleše, brani svojega iklijenta pr?u napadi od raznih strani in poudarja, da nima Kolesa nobene zve-ze z umorom na Goloveu.Predla-ga, naj se vprašanje glede na Ko-lešo zanika, ker razprava ni dognala, če je slo za moraličen ali za patalogičen defekt. Dvorni svetnik Regally poda nato. pregled o razpravi. Prifcotniki so odgovorili na slavljenj* vprašanja, in sicer glede na Perka o umoru soglasno z "da"! in na vprašanje o Koleši soglasno I z "da". 1 Predsednik porotnega gosp. dvorni svetnik Regally natojna znanje, ii razglasi v sodbo: s katero se je obsodil Mirk.» Per . ko na 8 let težke ječe in Edvard | nedeljo po glavni Koleša na 2 leti težke ječe. Razprava se je zaključila ob 9 uri 25 minut zvečer. OBČINSKI VOLILNI RED fcA SLOVENIJO. Dne 8. junija je bil na Slovenskem razglašen občinski-. volilni red ter je s tem dnem stopil v veljavo. 'Uradni list" z dne 8. junija priobčuje novi volilni zakon za občinske volitve na Slovenskem. klamaeijskega roka, oziroma od razglasitve volitve, izročiti vsakomur proti povračilu napravnih stroškov, ki odpadejo na vsak izvod zahtevanih imenikov. V ostalih občinah je vsakemu volilcu prepuščeno, da v uradnem prostoru ob navadnih uradnih urah. najmanj vsak dan od 9. do 12 lire in v občinah vsajz 2000 prebivalci tudi se od 15. do 6 ure, v dobi, določeni za razgrnitev volilnih imenikov, prepiše te imenike/ Gbeina mora v ta namen napraviti vsaj tri poverjene prepise vo-liTnrh imenikov, in sicer mora vsekakor vsaka politična stranka, dejansko obstoječa v občini, imeti priliko da ga prepiše. Volilni razglas. Volitev se. mo-I ra vsaj tri tedne prej vseni ose-senata bam, ki imajo pravico voliti, dati in sicer na sledeči na-občinah z lastnim Statutom na Občinski deski in 'Uradnem listu", v ostalih občinah na službi božji I pred župnimi cerkvami. Volile izkaznice in glasovnice. iVsern volilnim upravičencem je j vsaj osem dni pred volitvijo proti dostavnicS Vročiti Volilne izkaznice in glasovnice. Volilne listine, ki se ne dado dostaviti, je shraniti pri županu (mestnem magistratu) in izročiti le volilnemu upravičeifbu ali izkazanemu zastopniku. 'Ako je istovetnost volilnega upravičenca ali njegovega zastopnika "dvomljiva, se mora izkazati po listinah ali zna- GLASILO K. S. K. JEfNOTS 1 m i .m 11 ui'ii'iiii.^iiiyi _ jaških delavnie, a se s tem delokrogom ni zadovolji, temve? si je prilastil pr&i voljideielMe Vlade poveljstvo nad najvAtni»jliiiii skladišči demobilizacijskega blaga in tako odrinil v nasprotju z Vsemi tozadevnimi predpisi ministrskega sveta ter civilnih in vojaških oblasti od razpolaganja z de-mobilizacijskim blagom v teh skladiščih za to edino kompetentno Gospodarsko komisijo. Deželna vlada in Gospodarska komisija sta neštetokrat protestjrale. proti takemu postopanju, a sta žal našli gluha ušesa pri merqflajnih vojaških oblastvih. Kvarne posledice za državo in posebno za Slovenijo niso izostale. Od materiala v Dravijah, ki je 14/JUUJAVl*2tf: mottstrantti pomikali proti Trgu KKi-****.*. tetini je bilo ravno tako mnogo arditov. Oddanih je ♦ bilo mnogo strelov v zrak. Oddfelku varnostne Straže se je posrečilo razgnati skupini demonstrantov. Hkrati se je tretja skupina civilistov in arditov zbrala na Trgu Oberdank pred vojašnico.. Tudi tuaj je bilo oddanih nekaj strelov. Demonstranti so vzklikali vojakom. Ta skupina je nato streljajoč korakala proti Trgu Edinosti. Tukaj je začela streljati na Lloydovo palačo in na magistrat ter napadati varnostno stražo, častnike in karabinierje. Na vogalu ulice Malcanton so' demonstranti obkolili podčastnika in bil vreden več sto milijonov kron,! mu iztrgali samokres. V tem tre-niso mogli dobita domači obrtnikij notku je nekdo prinesel na trg za-in industrialci skoro nničesar. boj municijč. Množica jo je izpraz Polkovnik Vasič je raje videl, da | nila v trenotku, Vsled naraščajoče so ostane to dragoceno blago neizra-ljeno in da se naravnost skvari. nego da bi se z njim pospeševala prepotrebna industrija in obrt v razburjenosti demonstrantov ugasnili vse luči Lloydove in ma gistratne palače. Nato se je skupina demonstrantov obrnila po Cor- Sloveniji. Večje množine dragoce-isu proti Trgu Goldoni, kjer je ar-nega blaga je pa odpošiljal iz Slo- dit imel govor na množico. Izpre-veiyje, ne da bi si za to izposloval goVorila je tilHi neka žena. Stre-dovoljenje od Gospodarske komi- ljanje je postalo zopet močnejše sije, o pošiljatvah je ni niti obve- Demonstrantom je prišel nasproti stil. Vprašanje pa je, ali je prešel ves odposlani material drŽavi v oddelek Žrditov, da jih 'pomiri. Toda množica je začela nanje stre- korist ? Govori se med drugim n. j ljati in jih je pognala /beg. Tu se pr., da je od 52 popolnoma porab- je množica nekoliko rfczkropila, ko nih avtomobilov, ki jih je odposlal' so začeli padati streli z obeh stra-polkovnik Vasič v Belgrad in No- ni. Demonstrant je so se polagoma vi Sad, dospelo na določni kraj razkropili, velik del pa je kre/iil le osem, med tem, ko so ostali proti Sv. Jakobu, kjer se je stre-avtomobil izginili po krivdi neke- ljanje, večinoma v zrak, nadalje-ga madžaronskega železniškega valo. — Oddelek upornih arditov uradnika preko demnkracijske je vdrl na južni kolodvor, kjer je črte na Mažarsko. napadel vojaka ,ki je dobil z no- Najvažnejše dolcftbe tega Vo- nih pričah. Tudi je volilne upra-lilnega reda so na kratko sledeče: vieenee pri razglasitvi volitve o-Pravko voliti imajo vsi oni 21i pozoriti na to, da lahko pridejo o-let stari državljani moškega ali Uebno k občini po svoje volilne li- ženskega spola, ki imajo vsaj že eno leto redno bivališče v občini. Javni nameščenci pa imajo volilno pravico, če vsaj od dne, ko so bili volilni imeniki prvič razgrnjeni, redno bivajo v občini. Voliti je treba osebno. Pravice voliti nimajo, vojaki, častniki, vojaški uradniki; dalje osebe, 'ki so pod očetovsko oblastjo in pod varuštvom ter občinski reveži. stine, ako bi jih ne bili prejeli iz kakršnegakoli vzroka najkasneje 4$ ur pred volitvijo. — Volil-pa izkaznica mora obsezati tekoče fctevilke volilnega imenika, natančno označbo (ime in priimek) volilnega upravičenca, kakor tudi volišče in dan volitve, uro nje Začetka in zaključka. Tudi je na izkaznici izrečno pripomniti, da se smejo "pri volitvi uporabljati lie uradno izdane in z. uradnim Izvrtjen sme biti vsak moški pečatom označene glasovnice, ali ženski državljan, ki je dopol- namesto izgubljenih ali nerabnih nil 2-š. leto, če ni izvzet od volil- j Izkaznfc ali glasovnic mora izda- Narodna vlada je po državnem ; žem težko rano na tilniku. Pel teh preobratu otvorila v Ljubljani arditov je nato odšel ter je na avtomobilno delavnico, v kateri potu napadal častnike in jim trgal so se popravljali pokvarjeni avto- znake. Težko so ranili tudi finanč-mobili. V tej delavnici se je spra- nega stražnika, ki je tudi zadobil vilo v porabno stanje preko 100 rano z^iožem. Vsled napada na avtomobilov. Polkovnik Vasič, ki je prevzel vodstvo tudi te delavnice, je pa v teku pol leta spravil delavnico tako daleč, da je moral obrat v njej ustaviti, in veliko število delavcev opustiti. Avtomobilov pa, ki so potrebni korenitih popravil, stoji na dvorišču predilnice, v topniškem arz%nalu, pred državnim kolodvorom v Šiški in na raznih drugih- krajih Ljubljane še toliko in v takem stanju, da se nad tem upravičeno zgražba vsa javnost. Gospodarska komisija, ki je videla, kako avtomobili dan za dnevom kvarijo, jih je nameravala prodati neposredno interesentom, ki bi jih dali sami popraviti, deloma bi jih sama popravljala v kolodvoru se je promet popolnoma ustavil. Vlak, ki bi imel oditi ob 23.15, je ostal v Trstu, l^orni ar-diti so v družbi civilistov preprečili nadaljevanje dela. Ob dveh po noči se je ustavilo vsako delo. — Burni prizori so se ponoči odigravali tudi pred vojašnico na Montobellu. Kakih 100 upornih arditov je preskočilo zid, ki obdaja vojašnico ter se zbralo vi gručou.»kaj zvestih arditov s častniki jim je sledilo ter jih iz-kušalo pomiriti in opozarjati na njihove dolžnosti. Toda kmalu so se spopadli. Začeli so zopet padati streli. Trije vojaki, ki so upornike pomirjevali, so bili hudo ranjeni in so jih prinesli umirajoče v bol-avtomobilni delavnici. A tudi to nico./ Upornikom so se pridružili Blagemu pokojniku trajen spomin! ' Strela je Udarila dne 10. junija zvečer v hiio posestnika Šparov-ca v Podbrezju. V hiši so bili: hišna gospodinja Marjana Šparovec, ena hči in dva sinova. Gospodinjo jd" strela na mestu ubila, hčer o-raamila, enega sina pa vrgla na postelj. Hiši sami ni strela napravila nobene Škode. Umrla je v Ljubljani v petek 11. j linija g. Ružena Kristanova, soproga ministra nan razpoloženju g. Antona Kristana. — Pogreb ponesvečnega župnika'Lavrencija Laha se je vršil 31. maja ob 11. uri v Doberniču. Pri pogrebu je bilo 23 duhovnikov. Občinstva pa je bilo toliko, kot ga v Doberniču pri pogrebu morda še ni Bilo. Iz Sv. Križa je bila zelo številna udeležba. Marijina družba od tam (čez 100 članic) sei napravila dober plen. Banka je, }e pogreba udeležila z zastavo; ko se je napaka dognala, hitro pred hišo v Mali vasi je zapela!ovadila goljufa policiji, ki je pri-slovo in na grob je položila 18 i jela neljuba gosta iz Sarajeva v pobijemo, iz Igavasl ne boste več nobene živine gonili!" Jadranska banka ogoljufana za 450 tisoč ron. Dva goljufa are-tirana. Španjolska juda iz Sarajeva Albert Papov in Izidor Alka-laj, katera se seveda bavita v velikem z verizništvom, sta nakupila v Trstu veliko manufakturnega blaga z namenom, da ga bosta u-vozila v Jugoslavijo in ga tam drago prodala. Ker pa v Jugoslaviji lira pada, nista svojega načrta izpeljala in sta blago prodala precej v Trstu naprej. V Trstu ima je izstavil neki Deghengi 7 Čekov za 650.000 kron na Jadransko banki v Ljubljani. Pri izplačilu se 'je pa poslujoči uradnik zmotil in je izplačal Papovu'500.000, Al-kalaju pa 600.000 kron, skupaj torej 1,100.000. mesto 65.000 kron. Juda sta izginila, misleč, da Ma vencev. — Glede tega pa, da v Novem mestu ni zvonilo in ni bilo spremstva, pa končno ni odgovoren niti dekanijski urad niti bolnica, a. ne stavlja naj se pa nikar na odgovor brata rajnega gospoda, ki ji imel skrbi in posla čez glavo, da je sploh mogel mrtveca odpeljati. Kdor se radi tega pohujšuje, naj se zamisli v položaj in okoliščine, v kakršnih se je nahajal imenovani, ko mu je smrt nenadoma pobrala brata duhovnika. . Zidanem mostu. Vozila sta se lo-čenon in sta prvotno trdila, di drug drugega ne pozna. Denarja so dobili pri Papovu 484.000, prt Al kal a jn pa 440.000 K, kupila sta tudi 3000 dolarjev. Papova in Alkalaja so izročili sodišču. —Iz beljaške okolice. Pred kratkim je par bivših vol^wehrovcev v bližini-Brnce baje brez povoda umorilo nekega laškega vojaka. Morilci so znani pretepači, od katerih je eden že prej enkrat nekega moža ifHIl. Ko nemški listi t« Jožef Stritar, naš sivovlasi pi poročajo, se morajo po stari na™"' satelj, ki je živM dosedaj v Aspan-'di obregniti'ob Slovencev s tenv-gu blizu Dunaja v ne ravno sijaj-j da pišejo: Morilci so vsi gojeni nih razmerah, posebno kar se tiče j Slovenci. Najbrž se je tako tudi prehrane, se povrne, kot poročajo poveljništvu Beljak poročalo. Ža- listi, tekom meseca julija v svojo domovino. ^^^ — Z demarkacijske črte. Deželno sodišče v Ljubljani je obsodilo Ivana Tomšiča iz Knežaka in libog je res, da so ti rojeni Slovenci, ampak kot najhujši nemčurji. Dobro nam je š v spominu, kako so lani, ko so bili še pri volkswe-hru, zasledovali Slovence, jih Franca Zigraunda iz Cerknic? vsa-j zmerjali in črnili. Naj Nemci kar kega na 14 dni strogega- zapora, obdržijo tako sodrgo zase; ko so Obsojenca sta 11. februarja letos se toni proti svojim sobratom vo-v Igavasi žalila organe finančne jevali, so bili še najboljši Nemci, straže z besedami: "Tako bi lahko sedaj pa, ko so učinili obžalovanja vsak "osel" ljudem konje proč vredni zločin pa jih vsiljujejo nam jemal; vi vsi skupaj nič neveste, in nas hočejo pri Italijanih osum- sploh delate, kar se vam zljubi, to se pran krast, kakor vi delate!" in: "Prokleti financarji hudjčevi, tako ne bo več šlo; vas vse poprej =L(I nas t i Voliti smejo, a voljefei biti ne ti župan (mestni magistrat) du plikat izkaznice, oziroma drugo smejo: občinski uradniki, uradni-1 glasovnico, vsakemu volilnemu ki oblastev, ki neposredno nadzo- upravičencu, ki to zahteva. Du-i ii jejo občinsko upravo itd. Voli- plikat izkaznice se mora označiti ti in voljene ne smejo biti osebe, ki so bile obsojene radi* hudodelstva ali prestopka tatvine, poneverbe, sjeparstva, soVodstva, radi veriženja, tihotapstva itd. pa taketga, izdajo duplikata pa je zabeležiti v volilnem imeniku. Volilni upravičenci, ki se izkažejo Z volilno izkaznico, dobe proti odškodnini tudi pri političnem o- jc prepričil polkovnik Vasič. S ta kim ravnanjem je oškodovano v prvi vrsti narodno gospodarstvo, pa tudi država sama, ker ima zdaj mesto dobrih in porabnih bolj pokvarjene avtomobile, kakor so bili pred Vasičevim prihodom; deloma pa so avtomobil pripolnoma uničeni. Kakor z avtomobili, tako se ravna tudi z raznimi dra'gocenimi stroji, katerih v naši državi sploh ni mogoče dobiti. Tudi stroji so nezavarovani proti vremenskim vplivom, razmetani na prostem, seveda v kolikor jih še ni izginilo. A za enkrat naj te navedbe zadostujejo. Merodajne faktorje pa nujno opozarjamo, naj že vendar enkrat narede konec takemu škandaloznemu gospodarjenju z državnim imetjem. "Slovenec" dalje f,o izključene ženske, ki so | blastvu, omenjenem v § 9., odbile obsojene zaradi izvrševanja nečistega obrt a, n. pr. ženske, bi so pod stavku ., uradne glasovnice s pečatom tega oblastva. Namesto iz-naravnostnopolicijskim gubljenih ali nerabnih glasovnic nadzomtvom; dalje pijanci, ose- j mora izročiti predsednik volilne komisije na dan volitve volilnim upravičencem na njih zahtevo drugo glasovnico. 'Domoljub.' I>e, ki so v konkurzu itd. Število občinskih odbornikov. (Ibeinski odbor sestoji v občinah: Z manj ko 500 prebivalci iz 10 odbornikov in 10 namestnikov; z manj ko 2000 prebivalci iz 16 odbornikov in 16 namestnikov; z manj ko 5000 prebivalci ia 24 odbornikov jn 24 namestnikov; z manj ko 10.000 prebivalci iz 32 od bornikov in 32 namestnikov; z manj ko 20.000 prebivalci i z36 otlbornikov in 36 namestnikov; z manj ko 40.000 prebivalci z 40 bornikov in 40 namestnikov; s 50.000 ali več prebivalci iz 48 odbornikov in 48 namestnikov. Kandidatne liste. Občinske odbornike-je voliti po obveznih listah. Zato mora je stranke, ki se potegujejo pri volitvah, do določenega roka predložiti županu kandidatno listo. Kandidatne liste se morajo vpisati na uradno izdanem, z županovem podpisom, datumom in uradnim pečatom o- POLKOVNIK VASIČ IN NJEGOVO GOSPODARJENJE Z DRŽAVNIH IMETJEM. Pred kratkim smo objavili članek, v katerem je popisano, kako se uničuje po nepotrebnem državno premoženje s tem, da pušča dragocen vojaški material (topovi, voozovi, avtomobili itd.) na prostem. , , Morda bi utegnil kdo misliti, da je temu neodpustljivo- brezvestnemu gospodarjenju z državnim premoženjem kriva naša deželna vlada, oziroma Gospodarska komisija za stvarno demobilizacijo. Konšta-tirati pa moramo resnici na ljubo, da- navedenega blaga ne opravlja vlada ali pa Gospodarska komisija, temneveč upravnik armijskih tudi civilisti, ki so ečuvali ardite. Ko so se zaslišali streli, sta se obe skupini razpršili. — Ponoči so vojaki brigade Ferrara, karabinjerji in varnostne straže hodile po mestu ter aretirale mnogo upornikov, arditov in civilistov. — Ranjenih je bilo vega skupaj okrog 10 oseb, med njimi umirajo trije vojaki. — Ob 4. poniči je oblast vzpostavila red in mir. Uporniki so se polagoma povrnili v vojašnico. Slovenec". delavnic v Ljubljani polkovnik premljeneni tiskanem obrazcu, ki i Miodrag Vasič. Ta mož je bil pos ga je dobiti pri županu. I lan v Ljubljano kot poveljnik vo- VOJAŠKE DEMONSTRACIJE V TRSTU. Trst, 12. junija. Današnji "La-voratore" poroča pod naslovom "Sinočnja vojaška deihonstraci-ja"; Sinoči okrog 19.30 se je na trgu Garibaldi zbrala močna skupina arditov z namenom, prirediti demonstracijo. Vzrok temu je bilo povelje za odhod v Albanijo. (Ostali del te vesti, cel stolpec, je zasegla cenzura.) Trst, 12. junija. Listi .poročajo naslednje podrobnosti o snočnjem spopadu med vojaki: Zadnje dni je vzbujalo pozornost dejstvo, da je dospelo v Trst iz Istre veliko število arditov 10., 8. in 20. oddelka naskočnih čet arditov. Te čete so določene za Albanijo, temu pa so se snoči uprle. — Okrog 21. se je v predmestju Sv. Jakob zbralo kakih 200 ljudi, med' njimi zelo mnogo arditov, ter jelo korakati proti mestu z rdečo zastavo, pojoč mednarodno himno in vzklikajoč Ljeninu. Pred cerkvijo sv. Jakoba se je sprevod ustavil ter je govorilo mnogo oseb, med njimi tudi nekaj žensk. Poživljali so ardite, naj bodtf solidarni z ljudstvom v boju zoper vlado. Nato so se de- Iz Semiča, dne 11. junija 1920 Danes smo izročili zemlji g. Ivana Šušteršiča, moža znanega in spo štovanega po celi Belikrajini. Kot kmetovalec je bil lep zgled vzor nega gospodarja. Znal je vsako reč tako obrniti, da mu je dona šala kolikor mogoče dobička. Prej šnja leta se je pečal tudi s trgbvi no. Imel je prodajalno z mešanim blagom. Pri tem poslovanju si je znal pridobiti ljudstvo, ki je rado obiskovalo njegovo trgovino. Ko se je po Belokrajini začelo širiti prepotrebno društvo prostovoljne požarne brambe, se je ustanovilo to (Jruštvo tudi v Semiču in blagi pokojnik je bil pri osnovalnem društvu leta 1894. Semiški občini je županoval mnogo let z najbolj šim uspehom. Semiška občina ga je imenovala svojim častnim občanom. Bil je tudi večletni predsednik krajnega šolskega sveta v Semiču. Ves čas j^ bil naklonjen šolski mladini in blag prijatelj u čiteljstvu. Kakor pri vsaki reči tako je bil tudi on med ustanovni-ki semiške hranilnice in posojilni ce in je bil njen zelo marljiv na čelnik do svoje smrti. — Mnogo je deloval po svojih letih duševnih čednostih v korist svojcev in svojemu narodu. Njegov pogreb je pokazal, da so ga ljudje spoštovali in so se z mnogobrojno udeležbo izkazali hvaležni za marsikateri dober svet, ki so ga dobivali pri njem. Vsaj je bil v tem oziru vedno ljudem na razpolago in je to storil z največjim veseljem niti. Odgovornost za to dejanje nosi v prvi vrsti volkswehr. ki jih je za take pretepače vzgojil, in ta ni slovenski, ampak nemški. lillM^^ < Z < 00 < Z > < >N U O u < z < CO f V 4 TEDNIH bodo Vaši sorodniki v JUGOSLAVIJI prejeli denar,1 ako ga pošljete skozi nas. Mi imamo POSEBNO UREDITEV z eno izmed največjih bank v Zagrebu in vsled tega Vas zagotavljamo ne samo Najbolj točne postrežbe ampak tudi Kar najbolj mogoče nizke cene. Denar pošiljamo po kablju, čekih in poštnih nakaznicah in Vam preskrbimo brez kakiH stroškov z vaše strani IZVIRNO POTRDILO PREJEMNIKA. Za nadaljne informacije se zglasite v naši banki, ali nam pišite v svojem materinem jeziku. COMMERCIAL SAVINGS BANK 1935-39 MILWAUKEE AVE., CHICAGO, ILL. Btt^l! WESTERN AVE. BANKA Z VELIKO URO NAD VHODOM. ODPRTO DNEVNO "od 9—6. Ob ponedeljkih, četrtkih in sobotah od 8:30 do 8:30. Ob nedeljah od 10—12 ure. H > 00 > Z > m a 73 N< > < 2 > 00 > 2 T > m umiti 48235348539148482353484853485348532348902323235353 534853235323285348232323534853484823534823 ESORKA ca je Katarina Kranjc; lahi novembra je prišla iz Begnnj, toda dne 23. majnika t. 1: ukradla v iupni cerkvi v Šmartnem pr* Tuhinju 2000 kron vreden altarni prt. , Deželno sodile v Ljubljani jo je obsodilo na d*e leti težke ječe. Letina v litijskem okraju. Lepo je obetala letos letina. A zadnje dni sredi junija so viharji in nalivi napravi veliko škodo. Žita so polena v več »krajih (Javojje, Polšnik)* je pobila toča. Tudi trta ne obeta vsled o-bilne^a deževja ve* tajco dobro, kakor je pokazala sprva. Roparji so napadli 30. maja popoldan idrijsko pošto med Go-dovičem in Idrijo. Bilo jih je sedem. črnonamazanih, oboroženih s puškami. Postni voz in potnike so zategnili v gozd, konje izpre-in pognali po 4?ozdu, oropali vse postne pošiljatve, nato se potnikom lepo odkrili in jo'ubrali v gozd. Ves čas ni nihče nobene besedice izpregovoril. Isto noč se je izvršil roparski napad pri nekem posestniku na Črnem vrhu nad Idrijo. Odnesli so 2800 lir ter perilo in obleko.. Omejitev klanja živine. Na predlog ministra za kmetijstvo dr. Velizarja Jankoviča je sklenil ministrski svet, da se v vsej Jugoslaviji prepove klanje živine dvakrat na teden. Ta odredba je potrebna, da se varuje odgoja mlade živine. - lavo« starega fižola. Izdana je odredba, da se fižol lanskega leta dopusti v vsaki množini in sicer do konca leta proti carini izvažati. ' Popi« vojnih posojil in njih žigosanje. Kakor poroča Akcijski odbor za vnovčenje vojnih posojil, je sklenil finančni minister v Belgradu popisati in žigosati v najkrajšem času vsa v jugoslovanski lasti se nahajajoča vojna posojila bivše Avstroogrske monarhije. Posojila se bodo popisa-* la, žigosala in vzela iz prometa, kafror to ukazuje mirovna pogodba. Kako je z dolgovi stare Avstri je? Avstrija je imela ob razSu lu sledeče dolgove: vojna posojila 35 milijard, dolgovi pri avstro ogrski banki (bankovci) 29 milijard m polT posojila pri raznih drugih bankah 2 miljardi in pol, posojilo v Xemciji 20 milijard, posojila v* druirrh'državah poldru^ ga iniljarda, dolgovi pri vojnih dobaviteljih dobre tri milj&rde; skupaj do malega 92 milijard. Od tega bo morala prevzeti Avstrija 60 milijard, Jugoslavija 11 milja rd in pol, ostalo pa druge na-sledstvene države. Velik dobrotnik svojega naroda. — V četrtek dne 6. junija, je bil pogreb 81 letnega starčka ča-dranskega župnika msgr. Jurija Breznika. Bil je vzoren duhovnik in vnet narodnjak. Zgradil je pMi vojjioi v Cadranu, kjer je slu žboval dolgo vrsto let 'krasno cerkev, eno najlepših v slovenskem Štajerju. Postavil je tudi novo župnišče — krasno stavbo. Vneto je skrbel j za verske in kulturne orgaiiS&cije svoji fari. Poklical je~v qjlagi ka-torih jim je bilo mogoče dobiti potrebno dovoljenje zli potovanje v Ameriko. Kdor želi poslati svojcem v stari domovini tak« proKbje, naj zaupno obrne na incne in jaz mu bodem zadevo povoljno uredil. TUDI V V8EH DRUGIH NOTARSKIH ZADEVAH, BODIsr V AMERIKI ALI V STAREM KRAJU, se poslužujte mojo pisarne. Delo povoljno, ce ne nizke. ANTON ZBAŠNIK, javni notar, soba 102 Bakewell Bldg., Pittsburgh, Pa. vogal Diamond and Grant Sts., (nasproti Courts), • , ali pa zvečer na domu, 5633 Butler Street. JAVNI NOTAR Izvriuje razne listine SPADAJOČE V TO STROKO. POŠILJA DOLARJE V STARI KRAJ —IN— PRODAJE ŠIFKARTE. iituiiuiiiiiiitiiiuMiitiiiiiiiiiiintiiiie Zapiski iz mrtvega doma. Najbolj važna točka. Spisal A. M. Dostojevski. Prcvel Vladimir Levstik. «iiiHiiiitinmiiiiiHiNiimiiiiiniiHiituiiiiiiifliiiwiiii|iiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiuir molčeč in resnoben; delat je hodil v šivalnico ter si očividno priza- (Dalje.) "Saj bom pil, kaj kričiš! Vesele praznike, Stepan Dorofejič!" se obrne k Stepki vljudno in z lah-. nim naklonom, držeč čašico v rokah. Čisto je pozabil, da ga je minuto prej obkladal s podložem. "Zdrav ostani še sto let, s tem, kar si doživel, pa si ne beli glave!" Izpil je, hrknit in se obrisal. "Prejšnje čase,« bratci, sem po-lokal mnogo žganja," je dodal z resnobno važnostjo, obračaj e s£ do navzočih, do vseh in do nobenega posebej, "zdaj pa, seveda — leta prihajajo. Hvala lepa, Stepan Do-rofejič . ." "Nimaš za kaj." "Tako, Stepka, bom vedno govoril o tebi; in ne glede.na to, da si v mojih očeh velik podlež, ti povem ..." "Veš kaj, šema pijana," ga prekine Stepka, ki je izgubil potrpljenje. "Poslušaj in zapomni si vsako mojo besedo: tu imaš svet čez pol. Tebi pol sveta, meni pol sveta! Hodi in ne prikaži se mi več; naveličal sem se te!" "Torej mi ne vrneš denarja?" "Kakšen denar hočeš imeti, pijanec ti?" "Eh, le počakaj, na onem svetu mi ga boš sam tiščal nazaj, pa ga ne vzamem! Naši beliči so zasluženi s krvavimi žulji in v potu obličja. Ali ti bo še napoti moj groš na onem svetu!" "Spravi se že k vragu!" "Kaj kričiš, saj nisem tvoj konj!" "Poberi se!" "Podla duša!" "Falot!" In zopet se je začelo zmerjanje, še hujše nego pred pogoščen jem. Tam sedita na pogradu zase dva prijatelja: prvi je visok, močan in mesnat, pravcat mesar z rdečim obrazom. Toliko da ne plaka od prevelike ganjenosti. Drugi je bo-lehen, tenak iy suh, z dolgim nosom. od katerega, se zdi, kakor da bi nekaj kapljalo, in z majhnimi svinjskimi očmi, uprtimi v tla. Ta mož je političen in naobražeh; svoje dni je bil pisar, in zato ob čuje s svojim prijateljem nekako visokostno, kar mu je natihem zelo neprijetno. Ves dan sta popivala skupaj. "Drznil me je!" kriči mesnati prijatelj, krepko majaje glavo pisarja z levo roko, s katero ga je objel. "Drznil^' pomeni udarila Mesnati prijatelj, bivši podčastnik, zavida natihem svjemu mrša-vemu prijatelju, in zato se obfc postavljata drug pred drugim z izbranimi besedami. "Ali povem ti, da nimaš prav . . ." izpregovori dogmatič-no pisar, ki trdovratno ne dvigne oči in gleda venomer važpo v tla. "Drznil me je, ali slišiš!" ga prekine tovariš in strese dragega prijatelja še huje. "Ti, ki si mi deval živeti kot posebnež in si prihraniti vsako zbližanje. Zdaj pa, v pijanosti, se je bil prijel Varla-mova kakor senca. Sledil mu je v strahoviti razburjenosti, mahal 7-rokami, bil s pstijo po steni in po ležišču, in toliko da ni plakal. Varlamov se po vsem videzu ni brigal zanj, nego je preziral njegovo na vzročnost, kaikor da ga sploh in poleg njega. Zanimivo je, da ta dva človeka nista gojila drugače nikake družbe med seboj, ker ni bilo med njima prav nobene skupnosti, niti v opravilih, niti v značaju. Bila sta iz raznih razredov in sta živela v različnih kasarnah. Malemu arestantu je bilo ime Bulkin. Ko me je Varlamov zagledal, se je namuznil. Sedel sem na svo jem pogradu, blizu peči. Obstal je nedaleč od vrat, meni nasproti, kakor da bi nekaj premišljal; nato se je zamajal, približal se ni z neenakomernimi koraki, izbočil nekako smelo vse telo ter izprego-voril v recitativu, narahlo prebira-je strune in lahno pritrkavaje s škornjem : Okroglica, beloliča, prepeva kakor ptič sinica si moja ljubica; v obleki svoji atlasni in prebogato vezeni prav lepa se mi zdi. Ta pesem je privedla Bulkina po vsem videzu v skrajno ogorčenost. Zakrilil je z rokami in krik-nil, obračaje se do vseh: " Vse to so same laži, bratci, same laži! Niti'ene resnične besede ni iz njegovih ust; zmerom se laže!" "Staremu Aleksandru Petroviču!" je izpregovoril Varlamov, gledaje mi s prekanjenim smehom v oči; malo je manjkalo, da me ni začel poljubljati. Bil je že nekoli-pijan. Izraz "staremu temu in temu . . .", t. j. ". . . m>»je Spoštovanje, " se rabi med prostim narodom po vsej Sibiriji, pa makar če bi veljal o dvanajstletnem človeku. Beseda "stari" izraža uvažc-vanje, da, celo laskavo spoštovanje. "No, Varlamov, kako se imate?" i "Tako, tako. Kdor je praznika prav vesel, se napije že zarana; nikarite mi zameriti!" Varlamov je govoril nekoliko pojoče. "Samo laže, samo laže!" je zakričal Bulkin, razbijaje obupno r/ rokami po pogradu. Tovariš pa — kakor da bi si bil dal besedo, ne zmeniti še zanj. V tem prizoru je bilo sila mnogo smešnega, k?jti Bulkin se je bil oklenil Varlainova brez vsakega najmanjšega vzroka že zjutraj na vse-zgodaj, ravno zato, ker je Varlamov "venomer lagal," kakor sc je zazdelo njemu in neznanega vzroka. Blodil je za njim kakor senca, segal mu v sle- V teh dneh narodnih konvencij ne smemo pozabiti, da je najbolj važna točka za vsakega človeka sedaj v poletnem času Sledeča: Vaša čreva naj dobro-delujejo! Pomote v hrani, izprememba vode, hiter prehod iz vročih dni v hladne noči in drugi vzroki povzročajo razne neprilike, kojih stopnjevitost se razteza od male neprebave do nevarnih bolezni. Trinerjev Ameriški Eliksir Gfen-kega Vina je zdravilo, ki pomaga celo, če se za'prtje upira vsem drugim napadom in je uspešno čiščenju črevesja, brez grizenja v trebuhu in ne slabi. Čreva ohrani čista, pomaga prebavi ter oživi ves sistem. Za utrujene noge uporabljajte Trinerjev Liniment, in čudili se boste. zaželjenemu uspehu. Vaš »lekarnar ali prodajalec zdravil ima tudi druga Trinerjeva zdravila v zalogi. Prosimo, vprašajte ga. Joseph Triner Company, 1333-45 S. Ashland Ave., Chicago, 111. ' (Advert.) Severova zdravila vzdržujejo zdravje v družinah. Natresite ga v svoje čevlje. t svoj« b in srbeče nogt zaželjen komfo da ustavite neprijetno potenje in duh, ki nastsja iz tega, natresite v evoje Čevlje in nogavice S Foot Powder (Severov Prašek za noge). Ta prašek pomaga, če Vas bole noge, suši vlago in drži vaše noge suhe in v komfortu. Dobite ga pri vašem le-karju. Cena 2fio in lc davka. VV. F. SEVERA CO. CEDAR RAPIDS, IOwVA daje paten- skušnjo vsled česar lahko posvetim vašemu patentu posebno pozornost. MoJ urad se nahaja samo nekaj korakov od Patentnega urada in jaz lahko izvršim vašo zadevo v kratkem času. PoSlj^e mi svojo iznajdbo v pregled. Pišite mi danes v svojem lastnem jeziku. . A. M. WILSON, Registered Patent Attorney, 315 Victor Bldg. Washington, D. O. Začimbe, zelišča in najraznovrst-' nejša domača zdravila katera priporoča msgr. Kneipp, ' imam vedno v zalogi. Pilite po brezplačni cenik. MATH. PEZDIB P. O. Box 772, City Hall Station NEW YORK CITY. ®0@00O0SB®00000000®0®®0®®®® SIFKARTE za DUBROVNIK TRST, HAVRE in HAMBURG prodajemo p o HJ ^^^^^ najpovoljnenih g] cenah za najsigurneje brzoparnife. , DOPREMAMO osebe iz starega kraja z malimi ® stroški in brez zavlačenja. • • ® POŠILJAMO denar v domovino, tgr izdajemo ® čeke na dolarje, ali krone, katere izplaču-vjejo razni denarni zavodi v starem kraju. ZAVARUJEMO hiše proti požaru, osebe na življenje in .ponesrečbe* NAŠ ODVETNIŠKI in javni notarski oddelek pre-, vzema tožbe, tirjatve, prevode, uknjižbe in vse v to stroko spadajoče posle tukaj in v domovini. PRODAJEMO hiše, lote ter farme, pod ugodnimi pogoji. Za dobro postrežbo jamči. JOHN A. LAJEVICtf & CO. 1137 West 18th Street, Chicago, 111. Phone: Canal 4116. II m m ii m D m d a m m a a a a VSEM JUGOSLOVANOM IZ CH1SHOLMA IN OKOLICE! Ne čakajte! Prostor na, vseh boljših parni-kih je več tednov naprej razprodan, zato ne čakajte do zadnjega tedna, ako ste namenjeni potova Vsled udobnosti za potnike in stranke, ki hočejo poslati večje svote denarja v staro domovino, smo uredili zvezo, da izdelujemo drafte v ameriškihT dolarjih na Prvo Hrvatsko Štedionico. Ta banka ima več svojih podružnic po celi Kranjski, Koroški in štajerski. Vendar se morajo drafti glasiti od $100.00 naprej. Pristojbina je zelo nizka. Nadejamo se da se bodo naši jugoslovanski prijatelji v obilni meri posluževali nakupa teh draftov. Poleg tega pošiljamo tudi denar v Jugoslavijo po dnevnih cenah. Ker smo v direktni zvezi, vam damo lahko bolj ugodno ceno, boljšo in hitrejšo postrežbo, kakoršno dobite drugod. Oglasite se v naši banki pri vašem domačinu (rojaku) J. Os-bolt-u, ki Vam bo dal vsa šite nam v svojem lastnem jeziku. Banka odprta od 9 do 3. Ob sobotah zvečer tudi od 7. do 8. ure. FIRST NATIONAL BANK, CHISHOLM, MINNESOTA zdaj edini še ostal na vsem svetu, herno besedo, lomil si roke, obtoll ali slisiš? Zato povem tebi edine- kel si jih ob stenah in p0^nidih mu: drznil me je!" j skoraj do krvi in trpel, očividno "Jaz pa ti pravim še enkrat: trpel od prepričanja, da Varlamov takšna kisla opravieba, dragi prijatelj, je le sramota za tvoje možgane!" odgovarja pisar s tenkim in vljudnim glaskom. "Rajši priznaj, dragi moj, da je vsa ta pijanost samo posledica tvoje lastne nestanovitnosti . .*." Mesnati prijatelj se opoteee nekoliko nazaj, topo zroč s pijanimi očmi na samozadovoljnega pisarč-ka, in mahoma, povsem neprika-vano, udari s svojo ogromno pestjo na vso moč po pisarčkovem drobnem obrazu.S tem je končano prijateljstvo za ves dan: "dragi prijatelj" je zletel nezavesten pod pograd . . . • V našo kasarno stopi zdaj neki moj znanec iz posebnega oddelka, neskončno dobrodušen in vesel možak,*umen, nedolžno šaljiv in neobičajno navadne zunanjosti. Tisti je, ki je prvi dan mojega življenja v ostrogu izpraševal v kuhinji pri obedu, kje živi boga ti kmet, zatrjeval, da ima "am-bivijo'\ ter se najil z namo čaja. Star je k^kih štirideset let; njegova spodnja ustica je nenavadno debela in njegov veliki mesnati nos ves posejan v moziji. V rokah drži balalajko, prebiraje malomarno njene strune. Kakor privesek mu sledi majhen, majčken ares-tant z veliko glavo, ki sem ga poznal dotlej zelo malo: Sicer pa se nihče ni posebno nemil zanj. Bil je nekako čuden, nezaupen, večno "venomer laže"! Da je imel lase na glavi, bi si jih bil gotovo populil od ogorčenja. Zdelo se je, kakor da je prevzel dolžnost, dajati odgovor za Varlamovo ravna nje, ki tare z vsemi svojimi napakami samo njegovo vest. "Laže, laže, vse venomer laže! Nobena beseda ni podobna resnici!" je kričal Bulkin. "Kaj to ftebe skrbi?" so odgovarjali arestanti s smehom. "Naznanjam vam, Aleksander Petfovič, da sem bil včasih jako lep in so me dekleta zelo rada imela . . ." je izpregovoril Varlamov naenkrat brez vsakega razvidnega povoda. "Laže! Že zopet laže!" ga je prekinil Bulkin z nekakim Cviljenjem. Arestanti so bušili v grohot. "Jaz pa sem se postavljal pred njimi: rdečo srajco sem imel in široke hlače; in tak sem ležal, kakor kak grof Buteljki«; no — to se pravi, pijan kakor Šved, z eno besedo — kaj hočete več!" "Laže!" je potrdil Bulkin odločno. "In tiste čase sem imel po očetu še zidano, dvonadstropno hišo. Pa sem zapravil v dveh letih Svoje nadstropij; ostala so mi samo še vrata brez podbojev. Kaj hočete: denarji so kakor golobi; prilete in zopet odlete." * (Dalje sledi.) . ti v stari kraj. V vašo korist je, da se odločite za ta ali oni nave, pojasnila, kako je najboljše deni parnik in si prostor na njem poslati denar v Jugoslayijo. za-arate. Mislite v naprej. I Ako ne morete sami priti, pi- NEW YORK-DUBROVNIK-TRST. V začetku augusta odpljuje^ parnik Argentina in Panonia, dan odhoda še dosedaj ni naznanjen. NEW YORK-GENOA. \ 17. juliia — Regina. NEW YORK-HAVRE-CHERBOURG. 17. julija — Rochambeau, 17. julija — Imperator. 21. julija — La France, 30. julija — La Payette,. 31. julija — Aquitania, . 5. avgusta — Mauretania, 6. avgusta — La Savoie, 12. avgusta — Imperator, 14. avgusta — La Touraine, 14. avgusta — K. A. Victoria, 21. avgusta — Rochambeau, 20 avgusta — La Lorraine Navedeni vozni red je podvržen slučajnim spremembam. Pišite po cenik za posamezne parnike in razrede. POTNI LISTI:—Potnikom pre-skrbim potne liste in drugo, kar rabijo za potovanje. IZ STAREGA KRAJA: je do s^iaj prišlo v Ameriko že več slovenskih naseljencev, za katere sem jaz izdelal potrebne listine in katerim sem jaz poslal karte. Ako želite tudi Vi dobiti sem svoje sorodnike, mi pišite za tozadevna pojasnila. Telefon: Canal 6027. frank grill's dairy! Prva slov. hrvatska mlekarna 1818 W. 22. St. Chicago, IU.| Se priporoča našim gospo-! d in jam. Mleko raz^ažam nai dom. i:Dr. Koleri: Za nadaljna pojasnila se obrnite na Leo Zakrajšek 70—9th Ave., New York,N.Y. svoje rojake zdaj zopet lahko dobite v ameriko. Priseljniške postave ostanejo še zmeraj v veljavi kot pred vojno. Svojo rodbino lahko dobite v Ameriko. Podpisani vam bo dal navodila, kako dobijo \\ kraju potne liste. Pišite, ali se pa osebno obrnite na znanega rojaka Matijo Skender, Javnega Notarja, 5227 Butler Street, Pittsburgh, Pa. On Vam bo stvar uredil in pojasnil. SLOVENSKI ZDRAVNIK 638 Penn Ave., Pittsburgh, Pa. Dr. Koler je najstarejši slo- Z venski zdravnik,' specialist v Pitts-burghu, ki ima 28-letno prakso v zdravljenju vseh moških bolezni. Zastruplje nje krvi zdravi z gla-sovitem 606, ki ga je izuihel dr. prof. Erlich. Če imate mozolje ali menurčke po telesu ali v grlu. izpadanje las. bolečine v kosteh, pridite in izčistil vam bom kri. Ne čakajte, ker ta bolezen se naleze. Vse moške bolezni zdravim po okrajšani metodi. Kakor hitro opazite da vam prenehu-je zdravje, ne čakajte, temveč pridite in jaz vam ga bom zopet povrnil. t Hydrosele ali vodno kilo ozdravim v 36. urah in sicer brez operacije. Bolezni mehurja, ki povzročajo bolečine v križu in hrbtu in včasih tudi pri pučanju vode, ozdravim z gotovostjo. Revmatizem, trganje, bolečine otekline, srbečice, škrofle in druge kožne bolezni, ki nastanejo vsled nečiste krvi, ozdravim v kratkem času, da Vam ni potrebno ležati. Uradne ure: vsak dan od 8. ure zjutraj do 8. zvečer; v petkih od 8. zjutraj do 5. popol-. dne; ob nedeljah od zjutraj do 2. popoldne. MATIJA. SKENDER JAVNI NOTAR Za Ameriko in Stari Kraj 5227 Butler St Pittsburgh, Pa. Sprejema Tožbe, dela Pooblastila, Kupne pogodb«, Potne r Liste (PAŠOŠE) ; Iztirja dolgove tukaj in v starem kraju. Izvršuje VSA v Notarsko stroko spadajoča dela te polnih 10 let na istem mestu. Bodite previdni z denarjem! Nalagajte ga v zanesljive banke! Bolj kakor ledaj preje, je sedaj potreben ta opomin: kajti vsled večje množin« denarja med ljudstvom delajo ipekulantje velike dobičke s onimi, ki jim sredo na limanice. Nai denarni zavod je zanesljiv in poznan med narodom po svoji uljudni in hitri postrežbi. Mi plačujemo na hranil ne ulofi po ki jih pripiiemo k glavnici ako jih ne dvignete. Na »a banka j« pod nadzorstvom vlade Združenih držav in članica federalnega rezervnega sistema. . Pri poiiljanju denarja v Jugoslavijo bodite previdni. Bresvestni meietarji nastavljajo sedaj kronam visoke cene, ker se hočejo okoristiti s nevednostjo ljudstva. / Povpraiajte nas za nasvet in cene, kadar ielit« poslati denar v staro domovin«! ' Ako imate doma Liberty Bunde, izpostavljene nevarnostim ognja in tatov, prinesite jih k nam ter Vam jih bodemo shranili brezplačno. Poslopje, kjer so nafti uradi, je naia lastnina. Odprto vsak dan izven nedelj in praznikov od 9. dop. do 8. p<9p. THE JOLIET NATIONAL BANK JOLIET, ILLINOIS Kapital $150,000.00 Prebitek $360,000.00 3BE DHE DE 3BE BANKA EMIL KISS = vstanovljena 1898.—državno nadzorovana) pošilja denar hitro, zanesljivo in pod jamstvom na vse kraje po najnižji dnevni kurzni ceni in je ena prvih bank, ki je dosegla izplačilo vseh Vaših pošiljatev v stari domovini. — Izdaja bančne nakaznice, (Drafts) in pošilja hranilne vloge na vse zanesljive denarne zavode v domovini. __« < a * & Sprejema hranilne vloge, plačuje 4% obresti ter izplačuje vloge brez odpovedi. Kupuje, prodaja in menjuje denar po najnižji dnevni borzni ceni. Izvršuje točno, vestno in najceneje vse pravne in notarske zadeve. Prodaja "šifkarte" za vse parobrodne družbe po izvirnih cenah in Vam zamore urediti vse potrebno, da dobite svojce iz stare domovine v Ameriko. TAKOJ zaar>a prostor, ker s tem si prihrani nepotrebnega čakanja in stroškov. Za sedaj zamorete dobiti prostore na sledečih ladjah: 1. NEW YORK—DUBROVNIK—TRST. ,»...... "REGINA D* ITALIA** '17. julija . "CRETIC" 21. julija ............ "PRESIDENT WILSON" 27. julija "GIUSEPPE VERDI'* 27. julija . . "I^LIA" 31. julija ............ "PATRIA" 7. avgusta ...... "DUCA D' ABRUZZI" 12. avgusta /I . i................. "ARGENTINA" 12. avgusta ............................ "ROMA" 31. avgusta ................................. "PROVIDENCE" 1. septembra .......................... "PRESIDENT WILSON" 14. septembra ................. "BELVIDERE" 21. septembra .......................... ! 2. NEW YORK—HAVRE: "ROCHAMBEAU" 17. julija ........................... "LAFAYETTE" 30. julija ............................. "LA SAVOIE" 6. avgusta ............................. "LA TOURRAINE" 14. avgusta ........................ "ROCHAMBEAU" avgusta .......... ............. "LAFAYETTE" 27. avgusta ................. ......... "LA SAVOIE" 3. septembra ........................... Pri navedenih cenah je državni davek vitet. Za vsa nadaljna pojasnila se obrnite osebna ali pismeno na staro in priznanja vredno tvrdko EMIL KISS, BANKER 133 Second Ave., vogal 8. St., New York, N. Y. $ 93.50 98.50 . 130.00 98.50 . 105.OO . 91.00 93.00 . 125.00 91.00 ...91.00 . 130.00 . 125.00 . $76.50 .. 76.50 . . 76.50 . . 76.50 . . 76.50 . . 76.50 .. 76.50