Katollšk cerkven list.
Danica iahaja vsak petek na celi poli, in veljA po poŠti z* celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., zaČeterthta 1 gid. 15 kr, V tiskarnici sprejemana na leto 3 gold. 60 kr., za pol leta 1 gold. 80 kr., za eetert leta 90 kr., ako zadene na ta dan prazn:k, izide
Danica dan poprej.
Tečaj XXIV.	YT Ljubljani 10. svečana 1871.	List 6.
Velesovo.
VI. Vstanovitev.
b) Da bo pa ta vstanova, govori nadalje izvirno pismo, se obderžala, da bo rastla in dojemala, izročili so omenjeni: Verijand, Gerloh in Valter, bratje s Kamnja, po tem Verijand umerlega brata Berona sin in sinovi brata Henrika v svojem in v svojih dedičev ali verbov imenu podelitno pravico in fevdno pravo, ki so ju imeli v cerkvi Velesovski, nam v roke in se vsemu temu tako odpovedali, da sliši zanaprej ravno ta cdrkev z vsim svojim posestvom, s potmi, gojzdi, vodami, travniki, pašniki, z vsemi obdelanimi in neobdelanimi njivami in z vsim, kar se zraven prišteva, k samostanu v imenovani dolini Matere Božje na večno. Ravno takč so tudi omenjeni bratje in bratov sinovi, kakor tudi sinovi Geb-barda Limbarskega, potem sinovi Engelbarda Vranje-peškega — Rabensberg — vse gospodnje pravice imenovane cerkve v svojem in v svojih dedičev imenu nam izročili in se jim ravno tako odpovedali, in sicer tako, da ostane samostan Marijne doline s cerkvijo vred in z vsim, kar zraven sliši, pod našim in naših naslednikov varstvom in obrambo, vender pa tako, da niti mi niti kdo naših nastopnikov nima pravice, fogtijsko pravo komu drugemu izročiti.
Verh tega so že omenjeni bratje: Verijand, Gerloh in Valter s Kamnja z več drugimi, z deli usmiljenja si milost pri sodbi nakloniti, mnogo od svojega posestva v prid samostanu odstopili, in vse prepušeno imenovali in popisali. Verijand, župnik Mengeški, je s privoljenjem svojih bratov^ in verbov dal in volil samostanu štiri zemljiša pri .Šentjurju, petero zemljiš v 01-ševku, eno pa na Voklem in en vinograd na Pšati. Tako je dal in volil Gerloh s Kamnja temu samostanu svoj grad pri Velesovem z vsim, kar je zraven slišalo in čvetero zemljiš pri Peših in šest zemljiš pri Vopovljah. Ravno tako je prepustil in volil Valter s Kamnja eno zemljiše v Olševku in gospa vdova Ribica in nje sin Verijand volila sta in prepustila omenjenemu samostanu štiri zemljiša pri Tupaličah. Njim pridružila se je tudi sestra Marjeta, ki je tu Bogu služila ter je samostanu čvetero zemljiš pri Perneku in eno zemljiše pri Tufstejnu prepustila.
Naš v Kristusu ljubljeni sin Albert, opat Gornje-gradski, govori patrijarh na dalje v izvirnem pismu, je podelil temu samostanu štirnajst zemljiš v Bledu — bei Veldn — ki jih je za 40 mark kupil, in je še toliko pridal, da je vse skupaj znašalo 100 mark vrednosti. Dozdaj naštete zemljiša, pristavlja izvirno že večkrat omenjeno pismo, slišijo zanaprei samostanu in v njem živečim sestram ko lastina ter naj jim služijo v živež
in v oskerbljenje vsakojake potrebe. Vse to se je ver-šilo operto na veljavo papeževo in našo lastno oblast.
Na dalje so darovali, pravi izvirno pismo, Henrik Niger, imenovan Velesovski, temu samostanu dvoje zemljiš na Olševku in enovna Lužah, in Henrik, imenovan Liste, eno zemljiše v Cesnjevku, in Ropert s Perneka eno zemljiše v Perneku. Vse te tu naštete posestva pa so imenovani prepustili samostanu s to pogojo, da slednji njih do smerti dotične prihodke vživa, po smerti pa pripadajo omenjene posestva s prihodki in pravicami vred popolnoma v last in vživanje samostansko.
Tri mesce na Jutrovem.
LVIII.
(Na Libanu. Maroniti in njih zgodovina, ter <edanji stan. Ozir do Drnzov, Tnrka. Obredi in duhovni. Kakošno je mesto Bešere" Vbožiiost brez beračev. Trije kopljejo z eno mati k o. Kden ali raj, pa ne raj. Jusuf-Karamov popnljeni dvor. Zidanje cerkev. Davud-pasa. Razdjanje in revšina. Tripoli, njegove dogodhe in sedanji stan. Stanovanje v .,kamu." Šmarnice. Pot ob srednjem morji proti
trunu. Kobilčji strah. Theoprosopon. Kako je v Batrunu?,!
Bili smo na Libanu, med terpini Maroniti. Ta narod skorej edini ima v posesti vso deželo med Naher-el-Kelb em (pasjim potokom) in Naher el-Berid-om (merzlim potokom), od srednjega morja do verha Libanovega in še čez. Na 56 štirjaških miljah ima zanesljivo veliko čez pol milijona prebivavstva; veliko Maronitov pa je v Damasku, Ilalebu (Alepo), na Cipru otoku in drugod. Od 1. 1215 v popolni podložnosti spoznavajo papeža za svojega duhovnega naj višega poglavarja in so torej katoličani, akoravno imajo nektere razločke v opravilih in obredih. Sleherni namreč ve, da v obredih ali šegah so tudi n. pr. zedinjeni greki in drugi razločni od rimskih katoličanov, vender so pravoverniki, ker so v nauku čisto edini z latinskimi katoličani. Imenujejo se pa Maroniti od slovečega meniha Janeza Maron a, iz samostana llama v 7. stoletji, ki je vse katoličane klical k sebi in jih je zbiral na Libanu med hribi, kier so se do današnjega dne skorej samostojni ohranili, akoravno so jih turki nadlegali, še bolj pa sovražljivi Druži. Tudi v oziru na vero niso bili zmiraj sklenjeni s poglavarjem sv. Cerkve. Plačujejo visoki Porti nekaj žuljev, k čimur jih je pa velik del le vojaško orožje prisilovalo. S svo jimi sovražniki Druži so po življenji in po bojnem duhu v mnogoterih ozirih enaki. Redi jih kmetijstvo, svilstve in vinstvo; kaj imenitno in dobro je tako imenovano libansko „zlato vino" (vino d' oro).
Maroniti imajo svojega patrijarha, več škofov in veliko duhovnov, ki živč v zakonu kakor greki; so pruga pa ne sme biti vdova, in ni jim dopušeno v dru gič se ženiti. Mudili smo se nekoliko v Bešeru in to mi je bilo prav ljubo, ker marsikaj sem vidil, zvedil
in opazoval. Bil sem med tem v maroniški cerkvi pri sv. maši, ravno binkoštno saboto. Mašujejo v nekakem sir3ko arabskem jeziku in sv. Obhajilo prejemajo pod obema podobama.
Pred mašo duhovnu strežnik pokadi ali incenzira sveto opravo: kelih, v kterega dim vjame in ga pokrije, ogrinjalo in opravo za kelih, vaako posebej, tudi ho-stijo. Zdelo se mi je pa, kakor bi bilo v obredu in obnaši nekaj pomanjkljivega za sveto resnobo tacih opravil. Se ve , da katoliška Cerkev le terpi razločne obrede, želi pa, da bi tudi v tem bila edinost povsod, kar bi bilo naj lepše in tudi naj bolje. Da so obredi latinske cerkve naj primemiše vravnani za svetost in resnobo cerkvenih opravil, ne b » nobeden dvomil, kdor brez strasti reč prevdarja in primerja.
Cerkev je precej čedna, naj berže med naj lepšimi teh krajev; duhovnov čez 30 samo v tem mesticu (če ni blezo le vas), ki ima menda kacih 5«fc)0 duš. Duhovni zraven duhovskih opravil tudi delajo, so veči deli slabo oblečeni in viditi reveži: se ve, žulijo jih žena in otročiči, ter mnoge potrebe. Tisti, pri čigar maši sem bil, je imel na nogah samo nekake podplate — brez nogovic, da se mu je g»la peta vidiU, — ne vem, če iz ponižnosti ali zavoljo pomanjkanja. Drugi mlajši je imel nogovice. Strežnik pri maši skorej zmiraj nekaj poje.
Mož , neki priljuden velikaš , ki sem ga zunaj cerkve za razne reči izpraševal, mi jez zadovoljnostjo povedal, da tukaj so vsi prebivalci katoličani. — Mesto odznotraj ni tako peaniško, kakor se odzunaj vidi ; zlasti pota so slabe, samo skalovje ; — ko smo poprejšnji večer ob kraju mesta sli v samostan, je bilo tako, kakor bi šli v pekel, - čuda, da si nismo mi in konji nog polomili no tacih čudnih grudah! Puhišja pa so suažniši mem unih po turških mestih. Kraj je vodenčnat, kakor sploh ob Lioanu, voda silo bistra in prijetna, kakor pri nas po nekterih krajih na Gorenskem. Prelepo so kraji obdelani , narveč z murvami, tertami itd. obsajeni.
Žita so bile majhne, niso se delale klasja, pa vse lepo zeleno po dolini pod gorovjem, ktero je bilo vse rujavo. — Otroci tudi tukaj ,,bakšiš" prosijo, pa ne več tako nadležno, kakor drugod — med turki.
Redovniki, ki jih je na Libanu prav veliko, žive po pravilih sv. Antona pušavnika in se jih ostro derže, piše Isambert. Drugi narod se loči v ljudstvo in še jhe »starašine, velikaše), ki se ali po imenu ali pa s starostjo svojih rodovin odlikujejo od ljudstva, pa se v življenji nc ločijo. Ves narodi je ubožen, vender pa je malo ali pa nič beračev. Gostoljubni so, kakor Arabci, vender se ve da ne s toliko obilno3tjo in lišpavostjo.
O poli sedmih naprej grede na večerno stran, smo o 1 > zagledali Khdcn ali Eden pred seboj pod gorami. Tudi srednje morje se je že vidilo. Na tem potu sem vidil zemljo kopati, da še nikoli kaj tacega; delali 30 trije ljudje na njivi, eden je zasajal veliko leseno lopato v zemljo, dva druga sta jo imela na verveh, kterih konca sta bila privezana lopati pod vratom; kadar tedaj uni matiko v zemljo zasadi, ta dva potegneta, da se vzdigne , in tako gre dalje. Ko bi jih Poljanec vidil, bi rekel, da se sprem ljajajo; toda tam je eega taka in neki mora že dobro služiti.
Eden je prav lepa, z zelenjem, drevjem in vinogradi obdana vas na horacu, s prijetnimi studenci, ki veselo skakljajo mem hiš in po tratah v dolino. Zato so ta ljubeznjivi kraj enačili Edenu sv. pisma (Eceh. 31, 9 id., tudi lt>. 18), kjer je govorjenje od j^den-a" ali „raja." Eden je namreč „raj." Toda, ravno ko sem s tovaršema Tirolcem Hermanom in Cehom Fridma-nom bil v tem kraju, pač ni bil podoben ,,raju," ampak v majčkeni meri sedaj razdjanemu Parizu. Bila je vsa vas pustota, in polno turških vojakov v nji. Zakaj ravno
tukaj je imel glasoviti Jusuf Karam svoj grad, kterega so bili pa turki z drugimi hišami vred požgali in veliko razdjanje napravili po lepem kraju, kakor sem bil v poprejšnem oddelku povedal, da se je bilo zgodilo Ajn-Ati. Ko sem povedal turškim častnikom, da sem Avstrijanec in želim viditi Jusuf-Karamov dvor, so me vanj pustili s posebnim čislom, in spremljal me je eden častnikov. Ogledal sem vse poslopje, ne ravno veliko, pa prijetno vravnano po jutrodeželski šegi; toda bilo je po vsih prostorih neusmiljeno požgano in zdelano, černo od dima, in povsod so bili vojaki potaknjeni. Poslopje ima veliko razdelkov in manjših stanic; samo divan (sprejmišnica) je bil nekoliko veči in tlakan z marmorjem.
Zastran požiganja moram to opomniti, da tako silovite šk>de ne stori, kakor pri nas, ker pri naj več hišah ni skoraj nič lesenega. Toliko huje je pa, ker jim tudi drevje sekajo, napravo potarejo, poropajo. Požgali in oropali so bili turki vaščanom cerkve, hiše, pograbili cerkveno robo, bukve, posekovali oljke, kakor so prežalostni ljudje pravili , in nas tolikanj bolj tudi milošnje prosili. Kako dobro bi bilo, ko bi bil popotnik v tacih okolišinah prav obilno obložen z denarom ! — Eden je vas s kacimi 200u prebivalci, ima ti—10 cerkva in 24—2") maronitovskih duhovnov. Maroniti S) ravno zidali lepo novo cerkev zraven stare. Naj berže so na tišanje evropejskih zastopnikov tudi tukaj dobili od turške vlade kaj povračila za škodo, ki so jo ter-peli; stori pa tudi družba božjega groba v Kolinu marsikaj dobrega za kristjane na Jutro vem. Tudi 00. Laza -risti imajo ondi svoj samostan.
K dopolnovanju o puntu maroniškem naj še povem, da od turške vlade postavljeni poglavar na Libanu je Davud-paša, armensk katoličan.
Jusuf Karam, šejh ali izmed knezov na Libanu, je pa katoliški Maronit, torej domačin, in ljudje si hočejo šejha ali poglavarja izmed svojih. Od tod je kresanje. Stanuje pa Davud paša v Deir-el-Kamaru, v Bejrutu, v Tripolu, ali kjer si bodi.
Pred odhodiom je bila polna tropa ljudi okoli nas in duhovni pastir me je lepo prosil, da naj se v do-mačii spomnim na njegove reveže in naj jim kaj pomoči dobim. Milujem pa, da pozneje nisem bil v okolišinah kaj storiti v prid razdjanega Edena ali liban-skega raja, razun kar smo takrat uterpeli dati.
Od Eden a smo šli čez hribe navdol proti srednjemu morju po strahovitem skalovji, in vidili smo sem ter tje kraje , ki so bili od turkov požgani in razdjani. Silovito je bilo to žalostno, da bi človeku res moglo serce pokati. O '1 smo prišli na mesto, še kervavo, ker pred kacimi 4 mesci je bil neki Druz ondi kristjana umoril in oropal. Dal je bil pa Davud-paša tolovaja že obesiti. —
Po dveh popoldne smo bili zopet v dolini in grede skoz lepe polja in oljkine loge smo dospeli po štirih v znamenito mest» Tri pol i.
Tripoli (nekdanji Tripolis, zdaj Tarabulus in po domače Troblos) je staro tergovsko mesto, nekdanja feniška naselba, kjer so mesta Tir, Sidon in Arad imele vsako svoj ločen in obzidan oddelek. Znamenito je zlasti to mesto iz križanskih časov. Rajmund Tulužan je bil ravno nad mestom dal zidati grad, kteri še zdaj stoji. —
L. 1188 je oblegal to mesto Salah-ed-Din (Saladin); 1. 12o8 Bibars; posilil ga je bil 1. 1289 Kelaun, ki je poklal 7000 kristjanov.
Mesto je precej veliko, vse v bazarih (tergih), odzunaj prav lepo , odznotraj ne ravno tako. Ima kacih 16.0C0 prebivalcev, kterih je morebiti čez tretjino kristjanov raznih ločin; katoličanov blezo nekako peti del; drugi so veči del mahomedani; le nekaj prav malo je
judov. Katoliški redovi, frančiškani (ki imajo faro), lr-zaristi, karmeliti, usmiljene sestre itd. delajo z veliko marljivostjo za čednost in oliko ljudstva. Po mnozih šolah učijo v arabskem in druzih jezikih. Več konzulov ali njih namestnikov ima tukaj sedež. Mesto napaja in namaka reka Nahar-el-Kaddisat (sveta reka). Ni pa Tripoli Čisto pri morji, do zavetnika (Mina ali Marina), ki je zopet malo mestice, je še 3/4 ure peš hodd. Bil sem ondi ob morji binkoštno nedeljo popoldne; ljudje namreč prav obilno tje sujejo na razvedrilo, na limonado, kavo itd. in bili so nekteri viditi precej samo-pašni, če tudi ne pijani, da bi razgrajali ali se pobijali, kakor pri nas. Ondi je tudi tesarija za laijarstvo; kacih 6 bark je bilo v delu, in nektere dosti velike. Sicer je polno limonadnic, kavan, dosti sadja in sladkih berkla-rij ; le gostiloice po evropejski šegi ni bilo viditi nobene.
Tudi v mestu ni gostilnic; torej smo stanovali v tako imenovanem „kam u", ki je le toliko bolji od naših skednjev, da ima okna z lesenimi zaturnicami, dru-zega pa nič, — ne mize, ne stolov, ne šip pri oknih in kar se pravi nič. Naš gospodar je bil katoličan, priden, ponižen mož; plačali smo mu od dveh noči 30 pijastrov, okoli 3 gl., kar je bilo res malo za vse naše spremstvo in ropotije.
David paša, poglavar na Libanu, ki sem [ga tukaj vidil pri sv. maši v frančiškanski cerkvi, je mož že nekoliko v letih, plešast, po evropejsko napravljen. Pri-prosto, ponižno obnašanje med drugimi verniki seje visokemu vradniku kaj Jepo podalo. — Po nekterih cerkvah so se opravljale Smarnice; binkoštno nedeljo smo bili pri njih v cerkvi oo. lazarjanov, kjer so usmiljene sestre po kratki arabski pridigi pele po latinsko litanije. Maševal sem oba dni pri oo. karmelitih. Oo. frančiškani so bili ravno v zidanji svojega samostana.
Iz Tripolisa smo se obernili binkoštni ponedeljek po sv. masi doli proti jugu ob srednjem morji, ker imeli smo zopet priti v Bejrut in od ondod še le na morje. Pervi dan nam je bilo dospeti do Batruna. Pridši iz lepega zelenja ob mestu smo kmali bili na belem pesku ob morji in popotovali smo vedno ob morji po dosti rodovitnih krajih. Čez nekaj časa prašam enega prebivalcev, če so ondi kristjanje, ker zdelo se mi je iz čedne obleke, da vsi praznujejo; rekel mi je pa: „Kulu eslam," vsi so mohamedani. Ne vem, če se ni le šalil. Okoli poldne, ko smo pod sikomoro imeli majhno ko-silce, pridejo 4 kmečki, lepo napravljeni ljudje z velikimi cunjami na terstih. Čudno se mi je zdelo, kaj čejo s temi strašili? Opotavljajo se nekoliko, potem pa začno kobilice strašiti in preganjati. Kakor smo namreč prišli z Libana v ravno, smo zopet vidili po več krajih to deželno šibo. Tudi s požiganjem so jih sem ter tje preganjali. K sreči je morje vmes, zakaj brez tega bi tudi po Evropi to veliko nadlogo imeli neprenehoma. Okoli poldan in dalje smo vidili z murbovjem obdane vse vasi, kodar smo šli in povsod bo bile z vejevjem pokrite majhne kočice, v kakoršnih se za svilo pripravlja; silo veliko je namreč pridelujejo po unili krajih.
Javaljne bode kdaj kdo s tem popisovanjem hodil po unih potili; vender pa naj zaznamnjam še nektere imena, kodar smo šli. O smo odrinili iz Edena; — ob ;i ,9 gremo mem El-Ajmun-a, kakor raj z drevjem obdanega; — o 3/410 mem podertine TriTra ; — ob 1 411 ob lepi vasi Zekka (Čeka?) zraven na hribu 3 cerkvijo maroniško ,,Dar Saidet-en-Nurije; po 12 skoz baj-tovje Eleherc in pred nosom ali predgorovjem ,,The-oprosopon,'' ki ga že Strabon omenja (ondi raste polno mirt v divjačini), — okrog Theoprosopona po klancih, koder smo šli, je bilo nekdaj polno roparjev, zdaj je varno; — ob 1 ,2 ob levi pri poti Kalaat Moseiilah, ki je bil razdert, pa razbojniki Metuali so ga zopet zidali;
— kmali potem je čez potok Nahar-e Džoz (Leskov potok, leskovec) dober most; rožičevo drevje ; —- 3 ob morji Obba.
O poli treh smo bili v Batrunu , kjer smo čez noč ostali. El Batrun je nekdanji Botrvs , ki ga je vstano-vil Ithobal, kralj v Tiru. Bilo je pa le gnjezdo razbojnikov, ko ga je v oblast vzel Antijoh Veliki. Sprejel nas je bil tukaj v hišo edini latinski katoličan tega kraja, ki je bil poprej v službi na gori Karmelu, kupil pa si je tukaj posestvo nekoliko zunaj mesta. Drugi so maroniški, nekteri greški katoličani, samo 3—4 hiše so mahomedanske. Kakih 3000 prebivalcev ima to mestice ki je vse nekako mertvo in silo dolgočasno. Malokacega človeka je bilo viditi. Maroniška cerkev je bila pri vsih peterih železnih vratih zaklenjena, in zastonj sem čakal, da bi jo od peri kteri dečakov, ki so ravno tako brez spoštovanja kričali in se dervili ob cerkvi, kakor včasi po naših krajih enako blago. Pa kdo bi se nad tem hudoval, sej olikanci še v cerkvi včasi ne delajo lepše; posebno okulturani, ki tudi še cerkve ropajo, n. pr. mavtarski Lahi, Spanjci, — in drugi jih hvalijo ali pa k temu molče, tagblattarji, kterikrat še kak minister. Male tolovaje zapirajo in obešajo ljudje, velike bode dobil višji gospod — rabelj s kremplji in rogovi v oblast.
Ogieii po Slovenskem in rtopisl.
Iz Ljubljane. Jlsgr. hligij (osi, apostoljski vi-karij v Santum u na Kitajskem blizo Pekinga je šel 1. sveč. skoz Ljubljano proti Dunaju. Bii je na vesoljnem zboru v Rimu. Čaka ga tam s hrepenenjem prebivalstvo, med drugimi tudi nekaj stotin katehumenov. Bila je lani v Kini suša, torej slaba letina, in veliko otrok, kijih starši odveržejo, bode konec vzelo, ako jih kristjani ne bodo pobrali. Se ve, da škofa svojega pričakujejo, da pride tudi s polnimi rokami, on pa je skusil, kako težko je pomočkov dobiti sedaj o franc. vojski. Kolik odgovor so si pač nakopali Napoleon, Bismark, kralj Viljem in drugi! Spremlja pa škofa č. o. Peter P. Ausserer, frančiškan iz Tirolskega, penitencijar za Nemce v Lateranu v Rimu. Če kak ljubljanski ali drugi nemški izobčenec v Rim pride, ima tedaj tam priložnost se z Bogom spraviti iu s sv. Cerkvijo. Ako pa kdo želi s kakim darom pomagati , da se zaverženi otroci poberejo, kerstijo, ohranijo in odredijo, ga zamorejo oddati: Caval. Pietro Marictti, tipografo della Propaganda a Roma.
Šolsko. Poslednji učiteljski zbor na Dunaju o vsih Svetih je v oziru na vero izrekel: ,,Učenje vere naj se pusti učiteljem in godi naj se po k:.jigi od njih spisani." Kakošna bi bila ta knjiga, so doticni novopetniki že večkrat razodeli. Po vdihu, podobnem unemu shodu, je na svitlo prišlo nemško berilo, ki na oltar postavlja poganstvo golega telestva in brezbošiva, - knjiga, v kteri se keršanstvo s tako prederzno brezobzirnostjo, s tako ledeno lahkomišljenostjo prezira, da bi mislil človek imeti pred seboj knjigo iz naj žalostnejši dobe pred Kristusom. Ta knjiga je zdaj navadna po glavnih šolah, menda na Sleškem, Nemškem? ker to govori dopis iz Slezije v „Čechu."
Dalje pravi omenjeni dopis: „Drugi členek tega shoda pravi : „l)okler se to ne zversi, naj bode verstvo naravnost iz šole izločeno!!" Taki učelji naj ae pošljejo k človekožircem , ne pa k katoličanom in kristjanom, da bi jih morali še plačevati zato, ker bi otroke nevere učili. Temu izločevanju pa je nasproti veljavna postava, ktera z ozira vsakterih verstev tudi duhovne terpi v šoli. Najdejo se pa zato po glavnih mestnih šolah osvečeni možje , kteri tej zaiuerženi veri podlago podkopujejo in učence odrejajo, kteri bodo čez nedolgo
sami kričali, da naj oni nesliaani sklep zveršijo. Zakaj iz ust učiteljevih ne le da otroci ne slišijo besedice ker-šanske, temuč keršanstvo, celo vsa dana in razodeta vera se jim smešna dela. V Opavi n. pr. je mestni šolski svet taki le : 1 pogan, 1 jud, 1 protestant in 2 češ-katoličana... Tako dopisnik v „Čechu", toda nadaljne tožbe so še huje , ki se nam odveč zdi jih posnemati. O nekem učeniku pripoveduje , ki čisto naravnost mladino zapeljuje. Tudeže sv. pi3ma natorno razlaga; — goreči germ pri Mozesu n. pr. je njemu goreč petrolej itd., laže otrokom, da je vsaka vera dobra, in veliko druzih pošastnost. Vidi se iz tega, kako se godi katoličanom na Sleskem. Dopisnik v „Vaterld." pripoveduje, da tudi na ljublj. gimn. ni čisto brez tacih prikazen.
Dr. Schultetova brošura. Med drugimi tudi prof. Schulte v Pragi kakor ,,deržavno-cerkvičar" rogovili zoper versko resnico papeževe nezmotljivosti. Cverst spis v ,,Vaterland-u" pa profesorju ni le pokazal njegove termaste avšosti, temuč posvetil mu je celo iz njegovih lastnih spisov, da je Schulte papeževo nezmotljivost v verskih rečeh učil že davno pred duločenjem te resnice. Vesoljni zbor je bil tisti preiskavni kamen, ki je do mozga in steržena poskusil človeške osebnosti, — raz-odeti se je morala vsaka verska rana, ki je černo gnjila pod belo kožo, in tako se je pri marsikterem razodelo, da jim ne velja „sveti Oče", ampak ,,sveti Beust", ne „sveta Cerkev," ampak „sveta kooštitucija", ne ponižnost, ampak ..nezmotljivi lastni napuh."
V št. Andreju v lavanški dolini se napravlja ka-toliško-politiška družba in 10. t. m. se ima pričeti. Previdni katoličani povsod spregledujejo, da se njih naj sve-tejši reč ravno zato prezira, ker si sami sebi za veljavo ne skerbe. Pridobiva se pa veljava v današnjih časih v dobro vravnanih družbah. — Tudi v Zaku v spodnji Ziljski dolini se prične 12. sveč. enako društvo. —
Iz taorire. Imeli smo od 30. jan. do 2. tebr. tridnevno pobožnost za sv. Očeta v stolni cerkvi. Bili so v ta namen očitui govori, molitve, slovesne večernice, litanije, izpostavljenje presv. Rešnj. telesa, spovedi, obhajila. Govornika v talijanskem jeziku sta bila napro-šena v. č. jezuita o. Dionizij in o. Bankič. Pridigovala sta trikrat. Slovenci so dobili eden govor 2. febr. zjutraj. Molitve se je storilo veliko, sv. obhajil veliko. Bog daj sv. Očetu pomoč!
Iz lioricc, 0. febr. J* Kakor je že „Zgodnja Dan." naznanila, napravila je katoliška družba goriška tridnev-nico v nadškofijski cerkvi, kar mi povod daje o nji nekoliko spregovoriti in nektere opazke dostaviti. Da je te slovesnosti treba bilo, tega ni treba dokazovati, saj to vsak pošten katoličan rad priznava, da je pa te slovesnosti tudi v < Jorici treba bilo , priterdil mi bo vsak, kdor ve, da so tudi v tt'm mestu ljudje, kterim je vsaka druga reč ljub"i nego katoliške skazovanja. Govornika bila sta jezuita oo. Bankič in Dionizij, pervi je imel govor v torek in sredo, drugi pa na Svečnico. Več o govorih nočem govoriti, ker je častitemu občinstvu dobro znano, da so govori, posebno pri takih in enakih okoliščinah vselej prav izverstni. Te tri dni bilo je vselej pri petih večernicah ob 3 popoldne sv. Rešnje Telo izpostavljeno, in vselej se je precej lepo število pobožnih zbralo molit in prosit Jezusa , da skoraj reši bridkost svojega vidnega namestnika sv. Očeta Pija. Po večernicah bila je pridiga in med pridigo se je nabirala miloščina za sv. Očeta. V vsih treh dnevih so nabrali lep znesek denarjev. (Iz zanesljivega vira včm, da so nabrali okoli o« «> frankov in šest oseb je zložilo za eno av. mašo, ktero bodo sv. Oče opravili, 80 frankov.) — Ljudstva se je posebno zadnji dan prav veliko vdele-žilo. Ko je bilo ob 7 zjutraj splošno sv. obhajilo in 3v. maša, se je pobožnost bolj prostega prebivalstva
lepo pokazala, popoldan pa je bila včlika cerkev v vsih prostorih popolnoma napolnjena. S to slovesnostjo je katoliška družba storila lep začetek, in želeti je, da večkrat priložnost da ljudstvu svoj katoliški značaj tudi očitno skazati v obličji sovražnikov. Prilike, mislim, se ne bode manjkalo. Naj smčm pa še opazko pristaviti v prevdarek možem, ki imajo na pravem mestu tehtno in veljavno besedo. Kar se ravno omenjene tridnevnice tiče, bilo je želeti, da se tudi za slovenske prebivalce goriške kaj bolj poskerbi, ker žalibog, pogrešali smo slovenskih pridig. Po mojih mislih bili bi slovenski govori, ali vsaj kteri, tim bolj na pravem mestu, ker se je talijanske inteligencije le malo število vdeležilo. In kaj bi bilo bolj primerno, kakor da bi se bila za Svečnico dopoldan o primerni uri naznanila slovenska pridiga, saj menda ni pomanjkanja slovenskih dobrih pridigarjev, tim manje, ker je tudi g. Bankič slovenskega jezika zmožen, da molčim o druzih. (Glej po-prejšni dopis v dan. Danici.) Na tak dan, ko tudi iz okolice veliko ljudstva v Gorico pride, kako bi se jim bilo vstreglo z lepo slovensko pridigo! Gotovo je pa tudi, da Slovenci niso nič manj vdani sv. Očetu kakor Lahi, toraj imajo tudi pravico toliko dobivati od katoliške družbe, kakor Italijani, in ker je katoliška družba na ravnopravnost ozir imela pri volitvi odbora in ga ima v drugem delovanji, naj toraj možje pri dani priliki tudi zarad omenjene želje svoj glas krepko zastavijo Vsak pa mora priznati, da je začetek težek, toraj je morebiti tudi tukaj dobra volja bila, ali v djanji se ni dalo tako zveršiti, kakor je bilo želeti. Drugi pot bomo že bolj na jasnem.
Kaj e>egodi v II i mu? (Dalje.) Ko so sv. Oče vladali, se je cerkveni in zveličavni duh zlo zlo razširjal po Časnikih v Rimu, in le eden pohujšljiv časnik izhajati ni smel. Tako so sv. Oče kakor zvesti Jožef sker-beli, da bi se Gospodu Jezusu ohranilo prebivališe v sercih meščanov.
Da bi ljudstvo bolj in bolj pozabilo zvestega varha sv. vere, sv. Očeta, ki so resnični Jožet v današnjih časih, je talijanska vlada ukazala iz papeževega gerba, ki ga je povsod po Rimu viditi, zbrisati Petrove ključe. (Vidi se, da možje, ki to delajo, niso vredni, da bi jim ključi cerkve nebesa odperli.)
Po Rimu je pripušeno, da se gerde primerjanja zoper sv. Očeta govorijo, natiskajo, vpodobljajo, kakor se je kardinal Antonelli očitno pritožil v svojem dopisu do apostolj s k i h poslancev. In to pripusti tista vlada, ki je zagotovila sv. Očetu pred malo tedni, da se bo oseba sv. Očeta spoštovala kakor nedotakljiva. Kako laznjiva in goljuliva je taka vlada! Po svetih krajih, odmenjenih za svete vaje, napravlja talijanska vlada posvetne naredbe.
Tako je kraj v papeževi dvorani (Kvirinalu), kjer kardinali papeža volijo, odmenjen za plesiše ! (Ali si more gerdobija še nesramniši zaničevanje izmisliti!) V Koloseji, kjer je bilo na tisuče mučencev zavoljo Kristusa usmertenih in je bil zdaj križev pot, so napravili jezdiše za konjike.
Zares je tedaj talijanska vlada novi llerodež, ki tako dela, da mora Jezus s svojega staniša bežati, in se njegov zvesti varli. novi Jožet z Materjo cerkvijo vred, v samoti, v zapušenji in zaničevanji znajde.
Kakor pa so sredi pušave, v sredi samote angelji sv. Deržini stregli in jo povsod spremljevali, tako tudi angelji naših časov, zvesti katoličani, toliko bolj tolažijo sv. Očeta, novega Jožefa, in Mater sveto cerkev, ker oni sredi med talijanskimi herodi strežejo Jezusu in njegovemu varhu sv. Očetu.
Sv. Oče, zvesti Jožet Jezusu tu na zemlji, zares niso sami.
Sv. Očeta obdajajo v njih ječi v Vatikanu molitve brezštevilnih katoliških sere. Po vsih mestih, sosebno po Talijanskem, se dobri katoličanje zbirajo ter na-pravljajo očitne tridnevne molitve in očitne procesije, da bi Bog sv. Očetu na molitve vernih pomoč poslal. Molitev je zvesti angelj, ki gotovo vedno stoji pred Gospodovim tronom, in ne bo odstopil, dokler pomoči ne bo. Molitev bo več zamogla, kot vsi herodi današnjih dni, kot vsi njih bojevalci, ako bi jih bilo tudi na milijone.
Sv. Očeta obdaja in varuje drugi angelj, ki je, pokora vernih- Po vsih mestih, sosebno ^po Talijanskem, pa tudi po Nemškem, po Belgiji, po Spanjskem, po Ameriki se dobri katoličani k Bogu obračajo in pokoro delajo, se spovedujejo, sv. Reš. telo sprejemajo, spokorne dela opravljajo, in vse to, da bi s svojim spokorjenjem Boga nagnili k pomoči, dobro vede, da ne, kdor pravi: Gospod, Gospod! bo uslišan, temuč, kdor stori voljo nebeškega Očeta, ta bo uslišan. Sv. Očetu so zvesti an-gelji verni škofje. Oklepajo se prestola apostoljskega, dobro vede, daje to naj svetejši dolžnost, in ako so sv. Oče čislani in spoštovani, da se čast sv. Očeta tudi na njih same razprostira, in da oni brez njih ne morejo nič.
Sv. Očetu so angelji zvesti verni vsih krajev, ki jim adrese ali milovalne pisma pošiljajo, v kterih jim zaterjajo svojo ljubezen, vdanost, pokoršino, in do-kladajo mnogo daril. Tako je družba katoličanov v Belgiji v začetku tekočega leta sto tri osemdeset tisuč frankov sv. Očetu poslala, in to je le še začetek po-močkov, ki jih bodo dobri verniki tako dolgo prostovoljno dajali, dokler bodo sv. Oče v zadregi. Tako pošiljajo iz daljne Amerike eden za drugim pisma, podpisane od tisuč in tisuč sinovsko vdanih katoličanov, tako že skoraj iz vsih delov Evrope dohajajo v Rim adrese in darila; tudi so se katoličani gibati jeli po naših krajih, ter razodevajo znamnja žive katoliške vere, ktera ni brez spoznanja višjega glavarstva sv. Cerkve.
Sv. Očetu so angelji tudi katoliške družbe, kterih je že povsod se veliko vstanovilo in se vedno razširjajo. Zadnjič se je tudi v Rimu vkoreninila družba, in sicer med nar višji gospodo. Vidijo narnieč, kako se je s talijansko vlado vred vsaktera hudobija pririnila v njih mesto, torej se ji hočejo z vso močjo ustaviti ter v Rimu pravega katoliškega duha ohraniti.
Sv. Očetu so angelji tudi katoliške žene. Iz naj imenitnejih stanov, iz naj pervih evropejskih mest žene, ki v svojem in svojih družin imenu pošiljajo tolaživne in vdanostne pisma sv. Očetu in zaterjujejo, kako bode to njih skerb, da se v njih deržine nikdar ne vrine današnji duh časa, ki je katoliški veri nasproten, temveč da bodo z vsimi svojimi močmi ohranile v družinah pravo katoliško vero in ljubezen do sv. Očeta.
Tako tedaj, vi maloverni ali brezverni herodeži današnjih časov, rogovilite zoper Gospodovo vero, zoper Gospoda samega, zoper sv. Očeta, kolikor koli vas moti vaše spačeno serce; veste? nič ne bote opravili; naša Cerkev in njen poglavar sv. Oče imajo do3ti angeljev okoli sebe, ki bodo vas kakor prah odpiliali, cerkev pa s svetim Očetom bode po Božji modrosti in njih pomoči zmagala.	( Dalje nasl.)
Pri lleli Cerkvi, 2. jan. —d—. Zdaj, ko se je boj končal, ki so ga imeli med saboj prijatli in nasprotniki sv. katoliške cerkve zavoljo podpisovanja do sv. Očeta Papeža in do g. ministra, naj povemo, kako se je v tej reči tudi v naših krajih godilo. V nekterih krajih, kjer je več tacih ljudi, kterih bog je trebuh, denar in častilakomnost, kterim je pravi Bog in Stvarnik, sveta vera in cerkev prazna reč, tam je bil neki boj hud in vroč. Prepirov veliko se je slišalo, ker nasprotniki so ljudi podpihovali in šuntali, kar je bilo moč; djali so jim, da bodo vsi tisti mogli na vojsko iti, pa tudi da
bo zato treba velike davke plačevati, da hočejo duhovni ljudi le zapeljati, in še veliko tacih praznih izmišljarij in sleparstev. To so delali od konca le bolj velikasi, potem se je ta misel tudi med nekterimi priprostimi razširjala, tako da se je semtertje marsikteri dal opla-siti in se je zderžal podpisovanj. Kjer so pa pervaki in veljaki pošteni bili, ter so se v lep zgled drugim sami naj popred podpisali, tam je vse z veseljem in brez strahu se podpisovalo, in nabralo se je podpisov dovelj. Ginjeni smo slišali večkrat: Za vero, za vero se rad podpišem in za prostost sv. Očeta. Posebno v lepem redu se je ta reč v naši mali duhovniji versila, kjer so se razun kacih 1U moških, ki so bili po nekem dosluženem žandarju podpihovani, vsa odraščena moška mladost in vsi gospodarji podpisali,^ če niso bili zader-žani po bolezni ali kako drugači. Šolski otroci so lepo prosili, da bi se smeli za papeža podpisati, pa ker so še majhni, smo le trem fantkom in dvema deklicama to dovolili. In tako, hvala Bogu! se pri nas nekeršanski duh dozdaj še ni vdomačil; upamo, da bodo v kra.kem tisti zapeljivi podpihovalci osramoteni, in kmalo se bo vidilo, ali so duhovni ali pa oni lagali, in drugikrat ne bo tem ljudem nihče več verjel. Da je pa k temu pri nas branje časnikov dosti pomagalo, je gotovo, ker v našo malo duhovnijo dohajajo 3 Danice*) in 3 Novice, ki sta obadva časnika v lepem keršanskem duhu pisana. Tedaj poskerbite gospodje duhovni, da se dobri časniki razširjajo po vaših duhovnijah, — kmalo bodo potiho-vali sovražni jeziki sv. kat. cerkve.
Iz Jeruzalema piše znani Katisbon č. g. ILur-terju na Dunaj znamenite reči, ktere zopet poterjujejo, kolika škoda je za katoličane na Jutrovem, da je francoska dežela v vojsko zamotana, ter ne more ondi svoje moči tako skazovati, kakor sicer. Turki so namreč v Ratisbonovem samostanu naredili veliko škodo in zmešnjavo, ker so s silo, kakor Viktor Emanvel v Rim, prišli v Katisbonovo lastino, blezo da bi se studenca ondi v zemlji polastili. V Carigradu je pašatu naloženo, dam<>ra škodo poverniti, pa že 4—5 mescev ga Katisbon zast« nj naganja, ker se pogreša francoska bramba. Toda francoska hramba bi bila le takrat čisto zanesljiva, ko bi bila francoska vlada čisto katoliška, pod političnim veternjakom Napoleonom III so latinci marsiktere pravice čisto po krivici zgubili , če tudi ni bilo vojske. Brambe katoliških vhid v .Jeruzalemu in v družili krajih dostikrat niso bile piškavega oreha vredne; krivoverci in razkolniki so pograbili katoličanom, kar so hotli dotnih pravic. V tako imenovani ,,mlečni duplini*' (cerkvici pri Betlehemu) so še pred vojsko po določbi evropejskih konzulov s turškim pašom vred gre«ti in arm ;ni posest dobili, ki so jo imeli prej le katoličani. Ker ima Katisbon tako prostorno napravo za spre jemo si roti n-skih otrok, da ima v eni sami sobani I.jU postelj prostor, so mu luteranarji ncvošljivi in neki Bcrlinar se je celo v Carigradu stiskal za turškimi zatiravci katoliške reči.
Jeruzalemski patrijarh je bil v Jeruzalemu z veliko slovesnostjo sprejet, ko se je bil z vesoljnega zb >ra vernil. V apostazii keršanskih vlad vidi patrijar.i žalostne čase za sv. vero, vender mu je eno gotovo: zmaga sv. Cerkve.
Kaj posebnega je, da se nikoli niso turki tako obilno k katoliški veri spreobračali, kakor se zdaj. Po damaškem in kalebskem (alepskein) okraju jih prestopa
*) Bog plačaj za razširjanje na<ega katoii;kega lista! Trosimo tudi druge gospode, da bi po tem zgledu delali. Ako je v k tki hiai v vasi posten li<t, kako d »bro je, da se ljudje zSiraio in se sami pnduče v marsikteri potrebni reči, ter je potem tudi duhovnu veliko ložej jim pravo dopovedati. Dobivajo se Sa vsi listi od začetka leta, ker jih je bilo več natisnjenih. Vr.
na tisuče, celo Čudeži pospeševajo to veselo gibanje. Nekaj deklic tudi Ratisbonove Sijonske hčere pripravljajo na sv. kerst in turkinje kažejo veliko gorečnost.
? terpljenju Cerkve vidiš, kdo je res kristjan, ¥ britkosti Papeževi, kdo katoličan. H krivicam cerkve Božje če molčiš, Nasprotnikom se bližaš in dražiš. — Se širi zmota, spaka greh na greh: Ni čas več za šalitev, mam je, smeh! Gori: in ti boš dremal spal ?.. . Kako odgovor boš dajal!
Podpisi za adreso do sv. Očeta in protesti zoper oropanje sv. Očeta. (Dalje.) — Hrenovice 512—309; Skocijan pri Turjaku 60-40; Trebno 720-268; Verh pri Idrii 148-60 ; st. Lorenc ob Tem. 499—120; Senožeče 188-154: Nemška loka 154-39; Mokronog 142— 9; Studenec 229-66; Selce 286-132; Ubeljsko 70-62; Čatež 357-136: Adlešiče 454-229; Prežgan j 58— 33; Kamnagorica 293—156; Begnje pri Cerknici 480— 240; Selo pri Šumbergu 59—59; Sodražica 1368-323; Sela 237—^3; Novo mesto 140-95; Podgrad 567—165; Šenturška gora 120— 66; Šmartno pod Šmarno goro 549—180; Vavta vas 222—105; pri sv. Duhu 564-324; Horjul 711-335; Preserje 120-120; št. Jost 209—84; Rakitna 295—120; Zaplana 192—94; Bevke 120-90; Verhnika 1530-601; Cirknica 856 321; Račje 139— 49; Slavina 624-344; Kovor 186- 74; Dobovec 240-120; Treboje 167 -62; Rob 90 46: Mozelj 87-40; Velesovo 30" 2-»"; Dol 564- 364; Mavčiče 504 - 240; pri št. Heleni 239—7"; Mošnje 3*1 —115 ; Ljubno 193 -64; Dob 360 120; Stara Oslica 360—120; Lesce 160-38; Sorica '.Hi—71 ; pri Fužinah ("NVeissenfels) 71 — 37; Dolina 209—11; Trata 679 - 365; Begnje 156-128; Dobrava 133—118; št. Marjeta pri Klev. 90—54; Postojna 157—122; Zgornji Tuhinj 404—?; Mirna Peč 15—14; št. Peter v Kom. 187—18*; Šmartno pri Litii 645- ?; Morovec 30-?; Št. Vid pri Cerknici 164—?; Brštanj t?5 — 86; Trata v drugič 204 - , tedaj skupaj 883; Planina ob Jesenici 120—95; št. Peter pri Post. 480 - 300; Semič 765- 378; Stari log 697-84; Hote-deršica 300-12*; Polšnik 226— 98; Rova 170-58; št. Vid pri Ljubljani 000—291 ; Šmartno pri Kranji ?—532; Stara Loka 1097-4*"; št. Rupert 923—305; Javor pri Šmar. 120—72; Duplje 97-?; Koprivnik 240-119; Bela cerkev 312— 2"9; Moravče 479—647; Cerklje pri Kerškem 100-44; št. Juri (in Camp.) 1344—477; Ra-dolica 282-108; koroška Bela 360-117; Smlednik 686-3U4; Sv. Jakop pri Savi 455—177; Žalna 394 — 22*; Sv. Trojica pri Treb. 805—354; sv. Peter pri Nov. m. 183—?; Leskovec 1240 — 4^9; št. Vid pri Zatičini l"21-5"4; Polom 9"-lH; Fara pri Kost. 304-112; Banjaloka 6"0— 60; Stari terg pri Polj. 1080-311; Cermošnjice 422—4; Kostanjevica 911 444: Harije 30"—K»; Ternovo 797- 590; Kaka 1157-504; šent-Juri (in Camp.) zopet 235—1*3, tedaj 1579— 660.
Do 7. sveč. opoldne je bilo za adreso podpisov 81.143 in za protest 35.312. Zares, že zdaj lepe števila. Naravnost na Dunaj so dalje poslali: Leše, Peče, Loški potok in Knežak. Prosimo naj bi duhovnije, ki so podpise poslale na Dunaj, katol. družbi naznanile njih število, ako je moč. - Do zgorej rečenega časa je 198 duhovni j poslalo podpise, od 1"9 imajo še priti. — Pri nekterih dosedanjih se blezo po pomoti pogrešajo podpisi na adreso ali pa na protest: upamo , da pridejo. Pri kterih se podpisi še nadalje nabirajo, je to hvale vredno, naj skusijo pa, da se reč odveč ne zategne.
Preljubi rojaki! Nikar ne verjemite nobene besedice zijalom ali pa sovražnikom papeža in sv. Cerkve, ki vas odvračajo od podpisov, ker pravijo, da vam bo
to škodovalo. Vse to je sleparska laž. Škodovalo bo le slepim zapeljivcem, ki si s sovražljivostjo do svoje lastne vere in cerkve odgovor pri Bogu nakopujejo.
Častitljivo in lepo pa je za vsako sosesko, za vsako vas in srenjo, ako bode veliko njenih imčn v slavnih bukvah, ki pridejo v Rim pred sv. Očeta, in se bode reklo: Glejte, sv. Oče! koliko imate še dobrih otrok po zemlji, ki Vas zase in za svoje otročiče milujejo v Vašem jetništvu, ki za Vas molijo v Vasem terpljenji, in v drugem pismu mnogi izmed teh prosijo svojo vlado se posebej, da naj se potegne za Vaše pravice.
Prav neslano je tudi ugovarjanje, da bode mini-sterstvo takim zamerilo ali celo maševalo nad njimi, ki prosijo, da naj se vlada za papeža potegne, in oporekajo zoper oropanje sv. Očeta. Tega ne sme noben minister. Cesar sami so prijatel svoje sv. Cerkve in ko bi jim podpisovanje ne bilo prav, bi se tudi podpisovati nesmelo; ministri pa, če so kteri tudi nasprotni, zatone morejo kaj. Ministri sami ^so danes ti, jutri drugi. Ravno zdaj se zopet menjajo. Če so eni manj prijazni sveti veri, upajmo, da pridejo za njimi bolji. Ako bodo vsi narodi brez straha in očitno kazali, da so serčni katoličani, se bodo morali tudi ministri po njih ravnati, ali pa odstopiti.
Poslednjič pa, ko bi se kaki deržavnik tudi res pre-derznil vero tako po ajdovsko preganjati, kar v vstav-nih deržavah ni misliti, ali se s tim smemo dati ostra-šiti, da bi se za papeža, za sveto vero in Cerkev ne potegnili? Smo mar taki strahopetci, da bo nas kak žandar, kak berič, kak nespremišljen deržavni služabnik ostrašil, da bi se ne upali za papeža več očitno potegniti? Lepa bi bila ta! Kdor je tako malo serčen, utegne jutri tudi turčin postati, ako nevarnost pride.
Na Gorenskem v nekem kraju so fantje pomišlje-vali podpisati se, ker se je butasto kvasilo: „Kdor se bo podpisal, bo mogel iti na francosko vojsko." Eden fantov pa jo moško pove: „Za papeža pa se bom podpisal, če tudi na vojsko grem!" in podpisovali so kar po versti za njim mladenči.
Neki gospod pravi, da je zato malo podpisov, ker jih zna malo v duhovnii pisati . . . Nikakor ni potrebno, da vsak lastnoročno piše: to stori lahko duhoven ali kdor si bodi.
M*elinovec.
Sploh spoštovani? — Tagblatt pripoveduje o nekem „sploh spoštovanem možu", ki je revež v grajšinsko kuhinjo zbežal, da bi se mu ne bilo trebo podpisati za papeža. Toda ta „splošno spoštovani mož" je bil tako nesramno bleknil o duhovnih v grajšinski kuhinji, da je povest zlo podobna, vče ne Tagblattovi „obriti," pa saj ,.pomalani svinji." Če je pa vse res , kako je mož „sploh spoštovan," ki ima tako nesramne usta? —
\ekteri lihcralčički v Brežicah so dekanu Ko-sarju dali nezaupnico. Kako zamore kdo komu nezaupnico dati, kogar on ni volil, to vedo le samo liberalci. Pa kaj se če kdo čuditi, ako liberalci dajejo ljudčm nezaupnice, ko jih dajejo vsem cerkvenim očetom, vsim svetnikom, in Bogu samemu? Mar ne verjamete? Poslušajte. „Tage8pošta," ko modruje o papeževi nezmotljivosti, pravi, da liberalci niso kaj dosti iskali po cerkvenih očetih dokazov za nezmotljivost, ker le svojo pamet popra ša j o pri tacih rečeh, in če tisto ni po njih pameti, pa zaveržejo in pod klop bersnejo. Ni čudo. Liberalska pamet ne vidi in ne otipa sv. Duha na vesoljnih zborih, toraj tudi zborovih sklepov ne verjame. Ti reveži tudi svoje lastne pameti ne morejo otipati, toliko manj, ker je res nimajo. Pa sej pri zmešanem je ta lastnost, da si nekaj domišljuje, kar ni, in tistega ne verjame, kar je.
Ko bi liberalec imel res se kaj jasne pameti, ali bi ne rekel marsikteri sam sebi: „Jaz se dajem za katoličana klicati, ne mara me naravnost katoliška služba redi; jaz pa katoliške resnice tajim; ali mi niso pameti miši pojedle, ali vrabci pozobali?
kaj stori pomanjkanje žive vere. IJne dni se je iz neke hiše zaslišal strel, pripoveduje ,,Cech." Ko ljudje pridejo v sobo, najdejo kupca Herdlička iz Berna, njegovo ženo in dveletno dete mertve. Mati in otrok sta bila ostrupena, oče pa vstreljen... Take strahovite samomore naj si za uho zapišeje gerdi ljudje, kteri bližnjemu vero kradejo, zakaj živoverni človek se ve tudi v revšini tolažiti, ne pa moriti se, kakor omenjeni oče.
„Povračilo ne prizanese." „Karntner Blatt" sklepa členek o vojski z besedami: „Francija je po tisti Nem-čii 'trahovana, ktero je stoletja iskala oslabovati in končati. Povračilo ne prizanese." — Na te resnične besede ae da še kaj pritakniti. Prusija že toliko časa iše Avstrijo oslabiti in potreti: ,,Povračilo ne prizanese." — Nemški, laški in drugi mavtarji že dolgo dolgo in s toliko silo išejo cerkveno oblast in Cerkev zatreti: ,,Povračilo ne prizanese." — Marsikteri človek vse žive dni hudobije leže, verta in počenja, njegovo serce je kakor neugnano peklensko žrelo že na tem svetu: ,,Povračilo ne prizanese," kakor res večna Resnica nad nami gospoduje, ki dobro plačuje — hudo strahuje.
Razgled po svetu.
Dunajski mladenči kličejo katoliško mladino k 3erčni vojski z besedo in s peresom v prid sv. Očeta, in da bi mladi rod bolj živo spoznal gnjusobo nad Kristusovim namestnikom storjenega ropa, prinaša ,, Bund" zgodovino posestva sv. Petra od pervega začetka.
Sv. 3 Kraljev dan je obhajala perva podružnica mladenške družbe naNaubau-u na Dunaju svoj pričetek.
Deržavni zbor se bojda ima 20. sveč. sklicati. — Ravno med tem pa žugajo z razvpitim Giskrom v mi-nisterstvo. Lepo priporočevanje za pošiljanje v derž. zbor deželam, ki so za enakopravnost! (Gl. zastr. minist. na koncu.) — „\'atld." terdi, da za otenje deržave in cesarske hiše, kakor tudi starih pravic raznih dežel je le ta po-moček, da naj se povsod skazuje in dokazuje neizverš-Ijivost decemberice ali decemberske vstave. Vsako pošiljanje poslancev v deržavni zbor bode le v to pripomoglo , da se škodljivo gospostvo svobodi in Cerkvi sovražljivcga liberalizma še nekoliko zategne in se bolj množi razdjanje in spakarija ali demoralizacija. — Avstrija je od sovražnikov obdana, ako si sama na podlagi pravice ne bode pomagala, tudi Bog ne bo čuda delal. Italija, ktero Beust tako boža in čeblja, bode o priliki povračevala naj berže s seganjem po južnem Tirolskem, Primorji itd. Nemškemu novemu narodnemu cesarstvu ni nič več štupati in naši nemčurji mu prav v roko delajo.
kaj Prus tirja od Francoza za mir? Bismark, kakor piše dnevnik ,,Times" 1. sveč., je postavil Favru te le pogoje za mir. Elzacijo in Loreno (Lotringo), s terdnjavama Belfortom in Mecom; deset milijard (milijarda je 10<X) milijonov) frankov; odstop Pondicherry a (r. Pondišerri, malo francoskih posestev v vzhodnji In-dii), in dvajset vojnih bark. Faver bode pogoje predložil narodnemu shodu. Znamenito je, da Pondicherrv (med Cejlonom in Madrosom) je dobra ladjostaja ob indijanskem morji, in toraj ni Čudo, da diši Prusu. — „Morning Post" svetuje, da naj se Pondicherry kupi za Anglijo. Kaj bode neki Prus povernil za nezmčrno škodo, ki jo je storil na Francoskem?!... Kdor ni zatajil vere v pravico Božjo, pač ne želi sodnji dan biti v koži tistih, ki so tako strahovite vojske krivi.
Mestni zbor v Bord6 u je protestiral enoglasno zo-
per vsakoršne pogoje za mir, ktere bi se ne zlagale s častjo francoskega naroda, in hoče , da naj se z veliko serčnostjo pripravlja za nadaljno vojsko. Tudi angleški veliki deržavnik ,,Times" pravi, da pruske pogoje za mir so preterde, in da naj se s Francijo dela bolj človekoljubno. — Pozneje tirjatve so malo mečji.
V rimskem časniku „Giornale di Roma" je brati: Neki duhoven, bivajoč v Salette-i (na Francoskem) je med tim, ko je sv. mašo bral, slišal glas, rekoč: ,,Opominjaj, da naj veliko veliko molijo, zakaj čas je tu, da se bodo spolnile prerokovanja naše Gospe Šaleške (Sa-lette). Obvarovani bodo pred žuganimi nesrečami, kteri bodo spokorni molili, in tudi sedmerim drugim osebam to priporočevali, kar sledi":
Molitev.
Presveto Rešnje Telo, kruh angeljev, mana nebeška, prosim te odpušenja vsega razžaljenja, ki ti ga dela Evropa. Odpusti meni in reši me hudega. Amen.
Naj dobrotijivši Jezus! ti sam si naše zveličanje, naše vstajenje ; ted ij te prosimo, ne zapusti nas v naših stiskah in težavah, temuč zavoljo smertnih britkost svojega presvetega serca in zavoljo bolečin svoje brezmadežne Matere pridi na pomoč svojim odrešenim služab nikom s svojo naj dražji kervjo. ,1'JO dni odpustkov.)
O sveti Jožef, varuj našega sv. (o.) Pija IX, kakor si varoval dete Jezusa v preganjanji Herodovem. Varuj katoliško cerkev, kakor si varoval v betlehemskem hlevu in pri begu v Egipt svojo brezmadežno nevesto, Marijo presveto.	J. G.
liimsko. Marsikterim bravcera je morebiti že znana zgodba od mladega Mortara ta. Edgar Mortara je sin izraelskih staršev v Bolonji. Bil je nekako pet let star na smertni postelji, neki keršanski dekli se smili njegova duša in ga skrivaj kersti. Po postavah se je mogel, potem ko je bil ozdravel, keršansko odrediti in prišel je v Rim v napravo za ohranjenje čiste vere (Congreg. di S. Ufticio), — pozneje si je radovoljno izvolil du-hovski stan, zavoljo česar, se ve, so se Cerkvi sovra-ni časniki strašno derli in celo diplomacija je pisano gledala. Sedaj pa, odkar so mavtarji Rim vzeli, so vMar-tara in celo v laške vradnije vedno tišali, da naj se odpove izvoljenemu duhovskemu stanu, od keršanstva odpade in zopet se pojudi! Da bi tem preganjanjem ubežal, je mladeneč brez vednosti svojih prijatlov in sorodnikov pobegnil v Ameriko. Na poti v Bruselu dobi Mortara v roko rimski prekucuhovski list „Migli<»ra-mento," ki ostudno zabavlja zoper njega in čez tiste, ki so mu pomagali k keršanstvu.
Mortara ni hotel molčati, je oddal v časnike protest, ter pravi ined drugim: ,,Danes, ko sera dvajset let spolnil, imam pravico sam sebe zagovarjati, pravico imam izreči, da katoliška Cerkev, kar mene tiče, je zvesto delala po svjjem b>žjem poslanji; dolžnegi s čutim naznaniti, da sem njen vdan sin... l)uh«vsk, stan sem si izvolil po svoji volji. Sicer so tudi moj oče, ko so zvedili, da sem sprejet pri lateranskih kanonikih to le mi pis.ili: Tvojemu sklepu ne bom nasprot »val; storil si po svoji volji in vošim le, da bodi zadovoljen in srečen." Mortara odbija tudi krivičenja njegovih red-nikov in pravi, da naj ,,Miglioramento" ie samo nanj meče svoje hinavsko psovanje.
Kako malo prijatlov imajo novi tolovaji v Rimu, kaže prav posebno tudi adresa Rimljanov s 30.»)00 podpisi, ki so jo v malo dneh podpisali ter v nji sv. Očetu ne-prelomljivo zvestobo zagotavljajo. Gotovo veliko pa bi se jih bilo še rado podpisalo, ko bi bili to reč vedili.
Kardinal-vikar je Rimljane v posebnem pisanji, kakor druge leta, povabil, da naj se bogoljubno priprav-
ljajo na praznik očisevanja ali Svečnico. To leto je pa se posebno oporekal zoper novo spačenost v Rimu. Nova doba ima med drugim to neznansko gerdobijo, da iše ljudi nesramne storiti in jim v bukvah, podobah, burkah in komedijah vse pred oči stavi, česar se mora vsak pošten človek sramovati. Tako je v Rimu pod vlado novih roparjev, tako je tudi drugod po svetu, zlasti po mestih. Toraj kardinal Rimljane zoper to svari in pravi med drugim: „Ker dandanašnji nismo zmožni tolikih pohujšanj s svojo oblastjo zabraniti, o Rimljanje! hočemo saj besedo vam spregovoriti, ker upamo, da je z Božjo milostjo ne bodete prezerli. Pri preserčni ljubezni Jezusa Kristusa, in pri tisti ljubezni, ki jo imate do Marije, vas toraj opominjamo, ne poslušajte teh uče-nikov laži, ki isejo vašo dušo nesrečno storiti. Odvračajte oči od umazanih podčb, ki vam serca okužujejo... Bukev in časnikov, ki so nasprotni veri in čednosti, ne morete brati brez velikega greha...." (Kaj pravite k temu, naročniki in bravci judovskih in druzih domačih in tujih umazanih časnikov in bukev, pa gledavci nesramožlji-vih burkežev, podob, ali celo vi razpostavljavci tacih reči po prodajalnicah?) Kardinal toži, da pod pretvezo svobode (prostosti) isejo v veljavo pripraviti naj veči razuzdanost, in ko bi se jim sponeslo, bi bil katoliški Rim še malopridniši kot je bil poganski." Tako išejo pa zanikarni ljudje tudi drugod po svetu serca umazati, spriditi in spačiti. Vsaki naj toraj posluša vero in svojo vest, da ne pride v mreže. Vsak naj ve, da to , kar je ostudno, je in bo gnjusoba pred Božjim svetim obličjem na vse večne čase. Iz tega nikogar ne reši noben izgovor, nobena kultura, noben liberalec. —
Novo miiiinterstvo 16. t. m. od cesarja imenovano je: Karol grof IIohenwart, predsednik in za notranje oprave; dr. Habietinek za pravosodje; Holzgethan (po-prejšen) za denarstvo; dr. Schutile za kupčijstvo in za voditelja kmet. minist.; dr. Jireček za nauk in bogo-častje; Seholl za brambo. — Ti ministri so čisto nepričakovani, na ktere noben človek ni mislil; Bog daj, da bi tudi vspeh njih dela bii nepričakovano velik v resnično korist vsih avstrijanskih narodov in za vter-ditev omajane Avstrije.
Razne iiovirt*. 19. pros. se je bila v cerkvi Marije D. Zmagovalke v Parizu pričeia slovesna devetdnevnica. V dan, ko se je slovesnost dokončala, se je Pariz oddahnil po sklenjenem primirji. — Zraven druzih nadlog ima Francosko zdaj še to, da so si republikani med seboj naskriž. Parižani z J. Favrom hočejo mir, ker so prepričani, da z vojsko nič ne opravijo; Bordoanci z Gambetom pa ne odstopijo nobene pedi zemlje gladnemu Prusu, če ima tudi vsega konec biti. Težko bo pa dru-gač, razun da se bodo morali tudi udati, če se ne iz-gnjezdi med tim kaka evropejska vojska, ktera bi zopet napravila vse novo lice — pa še bolj kervavo. — Madjarski učni minister E<".tvoš je po noči 3. t. m. umeri.
Dobrotni ftarori.
Za sv. Očeta. Dobovska fara 4 gl. H. Škrinjar 2 gl. G. fajm. J. J. 4 gl. — „Pio IX. salutem et patri m on i i S. Petri recuperationem — Ecclesiae sanctae exaltationem et triumphum — danti vero gratiam, per-severantiam et felicem vitae exitum largiatur Dominus!" — tri stare dvajsetice. — M. Ž b. z Zalega Loga 3 st. dvajsetice z namenom za milost Božjo in blagoslov sv. Očeta. — liadoljška fara 63 gl. Vsi prosijo blagoslova od sv. Očeta in serčno žele, da bi bili skoraj rešeni iz rok sovražnikov. — Dobra roka 11£ gld. sr., ki prosi blagoslova za srečno zadnjo uro in prav goreče želi, da
bi Bog sovražnike sv. Cerkve ponižal in sv. Očetu dal tako.dolgo živeti, da bi zmago vidili. — Neka dobra aitffna roka v naj boljši namene 28 gl. v sr. — Iz Ru-doltovega preč. g. prost Šim. Vilfan 10 gld.; preč. g. kan. Karol Legat 5 gl. —Iz Loke J. K. 1 gl. J. Š. 2gl.
—	Liza Prejnar 1 gl., prosi blagoslova sv. Očeta. — Iz Kostanjevice: Žalujoči s teboj, sv. Oče, nad hudobijami in spačenostmi sedanjega sveta, darujemo kosta-njevški farmani 38 gl. 87 kr., pro3e sv. blagoslova in milosti, da bi se skoraj vnela serca vsih ljv.dstev žive ljubezni do ljubega Boga, premile Jezusove sv. Cerkve in tebe, Pij IX. (Res, lepo od farmanov, da so vkljub nasprotnemu počenjanju tako obilno se podpisovali pa se tako lep dar poklonili svtemu Očetu Iz Kostanjevice J. R. preljubemu zavoljo resnice in pravice preganjanemu sv. Očetu 50 kr. Iz Kostanjevice. Res darček je majhen, pa ljubi Oče! iz ljubezni otroške je darovan: 2 st. dvajs. Prosim sv. blagoslova za dar prave gorečnosti, modrosti in za srečno zadnjo uro. — Iz Starega Loga na Koč. 11 gl. 24 kr. s pristavkom: „Sveti, v veri nezmotljivi Oče, blagoslovite pastirja in ovčice!" — Iz Šmartnega pri Litii zopet 6 gl. 30 kr. — Po g. J. R. 20 kr. — Neimenovana 2 gl. 50 kr. sr., prosi blagoslova za življenje in za srečno zadnjo uro. — Neimenovana oseba 1 tol. za 2 gl. star. den. — Neka dobra roka 3 st. dvajs. Neimenovan 1 gl. st. den. Nekdo 1 gl. star. den. Vsi prosijo sv. blagoslova za srečno zadnjo uro. — Z bohinske Bele 10 gld. s prošnjo: Sv. Oče! blagoslovite čedo z njenim pastirjem, in sprosite jima stanovitnost v dobrem ter srečno zadnjo uro." — Pobožni farmani Grajske fare sv. Očetu 20 gld., ter prosijo blagoslova za življenje in smert. — Iz Ternovega farmani 14 gl. 70 kr., v podporo stiskanemu Očetu ker-šanstva, ter prosijo sv. blagoslova zase in za svoje der-žine. — Iz Hotederšice 5 gl.; prosijo sv. blag. za ljubo zdravje in stanovitnost. — Prosimo sv. blagoslova za vredno prejemanje zakramenta sv. Reš. Telesa: M. K. 35 kr. kr., M. M. 25 kr., H. G. 25 kr., M. K. 25 kr.
—	Stanovavci v Zalogu Cerkljanske fare s svojim duhovnom vred darujejo sv. Očetu 16 gld. v pap. in 1 dvajset, st. den. in prosijo blagoslova za srečno zadnjo uro. (Poslano po kat. družbi.) — Fara Ribnica (po kat. družbi) v papirju 96 gld.; v srebru 6 gl. 85 kr., skupaj 102 gl. 85 kr., s prošnjo za dušni in telesni blagoslov cele fare; za zdravje nekake bolne — in za spreober-njenje in srečno zadnjo uro marsikterega grešnika. — Kopanjska fara, ktera je v dolgi procesiji 6. t. mesca goreče molila, in tudi sv. maso kot prošnji dar darovala v pomoč sv. Očeta, papeža Pija IX, je med maso v pušico zložila, te le soldke (6 gl.), pomnožene tudi od duhovnega pastirja, ktere v otročji ljubezni do Namestnika Kristusovega v podporo oropanega Pija IX izroči s tem pristavkom: Peter je v ječi, ali verno ljudstvo zanj moli; — upamo, da kmali kmali bo Bog svojega angelja poslal, kteri bo veličastno rešil in iztergal roparjem iz r6k nedolžnega Pija. Sv. Oče, podelite nam sv. žegen za srečno zadnjo uro. Č. g. J. Sm., f. v T. 2 gl. 10 kr. sr. —
Za mi s. v Adrianopelnu. Dobra roka 40 gld.
—	G. Fr. Levičnik 1 gld. — Iz Radolice 1 g!d. — Iz Zalega Loga 3 gl. — Z Berda 6 gl. 18 kr. —
Z a m i s. g. J o ž. B u h a. G. Lor. Krištofič 85 kr.
Za amerik. misijon. Dobra roka 12 gl. sr.
Za a tri k. m i s. Dobra roka 1.. gld. sr. Fr. Lušin 1 gl. Iz Radolice 4 gl. Z Dobovca 3 gl.
Popravek. V popr. 1. str. 39., 2. otop. v. 21. od zgor. beri „umorstev" namesto „samomorstev."
Odgovorni vrednik: Loka Jeran. — Natiskar in založnik: Jožef Blaznik v Ljubljani.