31. štev.	V Ljubljani, dne 3. avgusta 1912.	Leto IV.
Izhaja vsako soboto in velja za vse leto za Avstro-Ogrsko 3 krone, za Nemčijo in druge dežele 4 krone, za Ameriko 1 dolar. Posamezne številke veljajo 10 vinarjev.
Za oznanila se računa: tristopna petit-vrsta H vin., vsa stran 48 K, pol strani 24 K, četrt strani 12 K, osmina strani 6 K Pri vseletni inserciji primeren popust.
Dopisi se naj frankirajo in poSiljajo na uredništvo »Slovenskega Doma« v Ljubljani, Knallova ulica št. 5.
Rokopisi se ne vračajo. Haroinini in oglasi se naj poSiljajo na npiaunišlvo „Slo*. Doma" i Ljubljani.
Napredno kmetsko glasilo.
Kmetje, ljubimo svojo zemljo?
Zemlja nam izvabi siccr niarsikako Kapljo potu, zahteva od nas trdega, napornega dela, toda za to nas pa dela zemlja tudi za gospodarsko najbolj neodvisen stan na svetu. Naj bo kmečko življenje še tako težavno, eno je gotovo, da nudi kmetu streho in vsaj najpotrebnejši živež, lega ne znamo niti dosti primerno oceniti, raz-\ cn če nismo pogledali nekoliko po širnem svetu, posebno po velikanskih, modernih mestih. Marsikak naš Amerikancc jc skusil, kaj se to pravi, živeti v mestu, delati v tovarni, kjer je sicer — v dobrih časih dosti zaslužka, dosti mesa in pijače v nedeljo, kjer je pa Človek odtrgan od zemlje, da ga za časa stavke ali pomanjkanja dela vržejo z družino vred na ulico, na prazni mestni tlak kot psa. I edaj se spomni lak nesrečnež svoje rodne vasice, se spomni svoje mogoče skromne hišice, ki mu je bila pa vendarle v slabih in dobrih časih nudila zavetje. Dostikrat je na kmetiji slabo, toda streho ima Človek, vsaj je na svojem!
Zato ni čuda, da skoraj vsi Anierikan-ci hrepene priti nazadnje vendarle nazaj v rodno vas, pod rodno streho, ali da si kupijo |)osestvo, če so bili dosedaj brez nje-ga. Ta ljubezen do rodne slovenske grude je torej prav upravičena. Naša rodna gruda je res naša mati. Dokler bomo imeli Slovenci v lasti zemljo, tako dolgo bomo samostojni ljudje. Narod brez zemlje je pa samo sostač v svoji lastni domovini. Vsakega četrt leta, vsak mesec ali vsak teden ga lahko vrže hišni gospodar, tovarnar in podjetnik na cesto.
Ljubimo torej svojo zemljo, ker ljubimo s tem sami sebe. Ona daje samostojnost nam in našim otrokom. Ce se nam na tej zemlji ne godi vselej tako, kot bi si želeli, ne prokl njajmo zemlje, ona nam je vdana in hvaležna za vsako mrvico obdelovanja. Iščimo vzroke neprijetnosti v sebi iu jih skušajmo odstraniti: proti ujmam in ognju se zavarujmo, varčujmo z denar-
jem in časom, namesto za zapravljanje, porabimo denar za koristno oranje, namesto za ponočevanje, porabimo čas za to, da posvetimo več pozornosti svojim otrokom. da jim podamo lo, kar smo mi sami koristnega čitali.
Učimo otroke že v zgodnji mladosti, da se navadijo ljubiti kmečki dom; pokažimo jim meje posestva; navajajmo jih na to, da bodo delali z veseljem in lahkoto, opozarjajmo jih, kaj bi se dalo pri ]>osest-\ Ii še vse /boljšati. Kier so v obližju posestva v rokah Nemcev ali Lahov, vzbu-jajnio v otrocih željo in voljo, da poznejše kot gospodarji privarčujejo kupnino za ta posestva. Prejšnje čase so si ljudje osvajali dežele z ognjem in mečem, dandanes si jih osvajamo s hranilnimi knjižicami. Povejmo svojim otrokom, da je bila nekoč vsa zemlja, kar jo je na Koroškem, Štajerskem, (lornji in Dolnji Avstriji ter l>o Vzhodnem Tirolskem slovenska last; povejmo jim, da smo segali Slovenci na južni breg Donave in se tam stikali z bratskim kmetom — Cehom. ZaKaj smo izginili Slovenci iz teh krajev? Ker smo izgubili zemljo iz rok.
Zato ljubimo svojo zemljo, spoznavajoč njeno važnost za neodvisnost svoje rodbine. Dokler bo slovenski kmet s ponosom in ljubeznijo obdeloval svojo slovensko grudo, ne bo izginil slovenski rod, ker ho imel kje poganjati krepki Korenine.
Geslo vsakega slovesnega kmeta naj bo:
Na svoji zemlji svoj gospod!
Ribnikarjeva zadeva v deželnem zboru.
V zadnji številki smo priobčili interpelacijo poslanca dr. Novaka in tov. v tej zadevi. I »anes priobčujemo odgovor dež. Klavarja dr. Šusteršiča na to vprašanje, ki je izjavil, da deželni odbor, oziroma referent za občinske zadeve dr. Pegau ni začel svojih poizvedb vsled notic v »Slovencu«, temveč na podlagi uradnega poročila mestnega magistrata. Po njegovem
mnenju je bila dolžnost referenta za obč. zadeve, ker je Ribnikar voditelj samostojnega niagistratncga oddelka in ker dež. odboru ni vseeno, kakšne uradnike imajo nastavljene dež. odboru podrejene občine. Ko so ta poizvedovanja dognala tak lnatc-rijal, je smatral moj namestnik v moji odsotnosti za svojo dolžnost, odstopiti 'a akt državnemu pravdništvu. Dež. odbor ni imel nikakega interesa na tem, da dvigne državno pravdništvo proti Ribnikarju obtožbo. Kar se pa tiče tega, da so tri priče izjavile, da se v dež. odboru ni to napisalo, kar so izpovedale, izjavlja dež. glavar, da o tem ni njemu nič znanega. Če so pa priče česar pa on ne ve. ker ni njegova naloga čitati sodnih aktov — kaj takega izpovedale, so to izpovedale na svojo odgovornost. Siccr pa prevzame on sam kot dež. glavar odgovornost za to, da so se iz-povedbe v dež. odboru tako napisale, kakor so se oddale.
Ta odgovor zasluži nekoliko pojasnila. Začnimo s tem, da priobčimo prve stavke Lampetove ovadbe na drž. pravdništvo:
»Dne 21. novembra 1911 je v Ljubljani izhajajoči dnevnik »Slovenec« v štev. 267. prinesel med ljubljanskimi novicami članek z napisom: »Jutro« in naša mestna policija.« V tem članku se dolži nekega mestnega uradnika ljubljanskega, da se je udeležil znanih demonstracij dne 18. septembra 19(W, ki so tako mesto Ljubljano, kakor tudi njega davkoplačevalce silno oškodovale. V istem članku se očita tudi mestnemu policijskemu svetniku Lavtarju pristransko postopanje v tej zadevi. To je dalo deželnemu odboru povod, da je kot nadzorovalna oblast o stvari poizvedoval in dognal sledeče: (ilede očitka pristrano-sti je g. vitez pl. Laschan kot komisar za oskrbovanje občinskih opravil mesta Ljubljane pozval obdolženega gospoda, da se izjavi. Dotično izjavo predlagam pod/l. Ovadbo z dne 23. septembra 1908 štev. 30708, na katero se sklicuje uradna izjava g. pol. svet. Lavtarja, je najti v spisih m. mag. z nadpisom »Demonstracija«. Ti spisi so sedaj pri deželnem odboru, ker pove
pod/1 priložena uradna izjava, da je mestni uradnik, ki se je udeležil demonstracij, tržni nadzornik Adolf Ribnikar, je dež. odbor o stvari natančnejše poizvedoval ter dognal sledeče . . .«
I akoj prvi stavek Lampetove ovadbe postavlja torej resničnost trditve g. dež. glavarja v zelo dvomljivo luč. Seveda. če kdo v navadnem življenju trdi nekaj čisto drugega, kot je bilo res, pravimo, da laže. Y javnosti se imenuje podobno ravnanje pri nas zadnje čase «politika«. S tem, da g. deželni glavar taji takoj prvi stavek obtožnice, spričuje, da se zaveda, kako malo častna je bila cela zadeva za dež. odbor, in kakšno smolo pomeni Rib-nikarjeva oprostitev za račune klerikalne politike.
Opozoriti je treba še na eno točko ovadbe, kjer pravi dr. Lampe, da je prepričan, da bi Ribnikar vplival na priče in trdi. da so vsi pri dež. odboru zaslišani stražniki izjavili, da se boje njegovega maščevanja, če se jih izda. Radi te nedokazane trditve je držalo sodišče Ribni-karja dva meseca v preiskovalnem zaporu.
Pri razpravi so tri priče pod prisego
izjavile, da so se pri dež. odboru drugače izrazile, kot je to poznejše stalo v zapisniku dež. odbora.
Ce pomislimo, da bi bila v celi zadevi stvar dež. odbora k večjemu ta, da bi bili odstopili listine drž. pravdništvu, ne pa da so sami zasliševali priče, če pomislimo, da so klerikalci sami naročili one notice, ki so jim nudile zunanji povod za denunci-jacijo, bo jasna važnost cele zadeve, jasno, da pomeni Ribnikarjeva oprostitev pred sodiščem za klerikalce izgubo velike politične bitke, ki zna imeti zanje še neprijetne posledice. Izvito jim je iz rok orožje, da ne morejo več sumničiti ncklerikalcev raznih »veleizdaj« in p., ponesrečilo se jim je ubiti politično delavnega nasprotnika, izpostavili so se tako očitno, da sedaj izguba te bitke mora škodovati njihovemu dosedanjemu ugledu splošne nepremagljivosti. Slabi zagovor dež. glavarja more le prispevati k zmanjšanju tega ugleda. A ravno zaradi tega zmanjšanja vtiska, da
bi se moralo klerikalcem vse posrečiti, ravno zaradi razveseljivega dejstva, da so tako temeljito pogoreli vkljub temu, da so celo deželni odbor, največjo samoupravno oblast avstrijske kronovine lahko spretno porabili za podporo svojih strankarskih načrtov, zaradi tega ima Ribnikarjeva zadeva tak pomen za splošno javno življenje. Klerikalci so navrliuncii oblasti, pa se jim je nakana vendar izjalovila. Ali stranka, ki stoji na višku svoje politične moči, razvije kdaj takole vsa svoja sredstva proti slabi stranki, proti stranki hre/. bodočnosti? Takšni otroci klerikalci pač niso, da bi streljali s tako težkimi topovi v prazen nič. Dali so torej sami vsem naprednim življem razveseljiv dokaz, da se
klerikalci ne čutijo varne, da se boje svojih naprednih nasprotnikov.
Poskrbimo, da bo ta klerikalni strah pred neklerikalnimi vrstami — opravičen. Organizirajino svoje sile v enotno smer, delujmo na to. da se bo vladalo v kranjski deželi tako, da bo kmetu kot takemu v korist, ne pa kot je v korist — klerikalnemu volilen. Imejmo vedno pred očmi, da plačujejo klerikalci vse takale strankarske poskuse z našim denarjem. Čas, ki ga posvetimo organizaciji, se nam bo izplačal na eni strani v gospodarskem oziru, ker dosežemo, da se preneha z razmetavanjem dež. denarja. Na drugi strani s tem, da končno preprečimo, da bi ne bil vsak neodvisen inož na Kranjskem vsak hip v nevarnosti, da izgubi kar za več mesecev osebno svobodo — prvo darilo ustavne države — na ljubo političnim računom in naklepom od zunaj vodene farovške stranke.
„Brez žegna."
(Odgovor z dežele »Lažiljubu«.)
Uvodni članek »Brez žegna« v »Lažiljubu« z dne 25. julija se zdi pametnemu človeku, da slika popolnoma klerikalne grehe — samo da jih natvezuje napred-njakom — in da se avtor tega spisa norčuje iz ainega sebe. Niti dobrega vladarja Jožefa N.. ki počiva že nad 120 let v grobu, ni mogel pustiti pri miru, ampak se je moral dotakniti njegove vlade, ki je bila »brez žegna«, seveda za jezujitarske žepe. .le mogle li ta vladar boljše storiti za svoje podložnikc. kakor da je razpustil one samostane, ki so samo izžemali ljudstvo, ki je moralo polniti njih kleti in blagajne, če ni hotelo sedeti in umirati v satanskih ječah, vklenjeno v močne verige. Ju ta vlada dobrega iu razumnega vladarja naj bo za naše ljudstvo brez žegna? P>rez žegna naj bo njegova vlada, v kateri j'c prodrlo toliko novih reform v korist kmeta?
Da, brez žegna je bila njegova vlada za nenasitne črnuhe!
klimo dalje!
Da še teži kmeta toliko in toliko bremen, so krivi seveda liberalci! Jaz si drugače ne morem razlagati onega neumnega članka, katerega glavna vsebina je. da so \seh teh naših žalostnih razmer krivi liberalci — po pravici rečeno — ne morem si ga drugače tolmačiti, kakor da smatram dotičnega avtorja za takega fanatika, ki misli, da je vpeljal take razmere na Slovensko sam vrag radi naprednjakov.
Dopisunče omenja nesramen revolucionaren odgovor nekega kapucinskega patra, ki ga je Jožef 11. vprašal, kako mu je všeč njegova vlada. »Kakor črna maša: brez glorijc, brez vere, dolgo darovanje in nazadnje brez žegna,« je odgovoril ta pater cesarju. In to velja — tako pravi dalje naš fanatik — za vse liberalne vlade.
Mislil je čisto gotovo za klerikalne. In tako je tudi .prav mislil. Kdo je kriv, da se P.og več tako ne časti, kakor se je nekdaj? Kdo več ne misli nanj v javnosti? Kdo je kriv, da peša vera, tla se je razširilo brezboštvo in svobodomiselstvo?
Mar ne klerikalci?!
Zakaj ugaša verska misel? (Najbržc je tukaj mislil na klerikalno misel; verska mu je postranska stvar.) S katerimi zakoni se zatira versko življenje? Ali ni vsakemu na prosto dano, kadar hoče iti v cerkev? Katerega duhovnika sramotimo in zaničujemo? Kot duhovnika nikogar, ampak kot politika in razširjevalca sovraštva do napredka.
Kajne, ti ljubi moj prijatelj iz »Laži-ljuba«, da rastejo davki dan za dnem, so krivi liberalci!? Kdo izsesava ljudstvo? Liberalci, kajpak! Ali ne duhovščina, kateri je treba vedno nositi denar: enkrat za orgije, zdaj za drugo stvar, njeni gozdovi se pa redijo in redijo, dokler jih ne poseka za svoj žep? Ali ne naklada klerikalni deželni odbor bremen vsake vrste našemu ljudstvu? In da so tako visoki davki! Seveda, krivi so tega zopet libe-Valci. Ali niso bili napredni poslanci vedno proti novim ladjam, ki zahtevajo zopetnih davkov? Klerikalni poslanci so pa kar goreli za katione in šife — kaj jim mar, če pogine ljudstvo gladu?!
»Nazadnje pa ni žegna!« O jej! Na-prednjaki, postanimo klerikalci, če je nam ljuba blaginja naše domovine! Postanimo klerikalci! Potem ne bo več davkov, zemlja bo sama od sebe rodila — prav tako bo. kakor v Indiji Koromandiji. Res, če bomo klerikalci, plačan bo naš trud z »dobrim žegnom.«
Posledice, da smo »brez žegna«, so tudi nove republike. Francozi, Portugalci, Kitajci in drugi — ti so »brez žegna«. In kjer ni božjega žegna, tam preti pogin. Naš junak-fanatik se tudi nekoliko razburja nad socijalno demokracijo. No, z našimi socijalisti ste lahko zadovoljni, ve-lecenjeni klerikalci, ker ti vam ne škodujejo, marveč koristijo. (Moste!!)
»Lažiljubov« dopisunček tudi kvasi, da so liberalci živeli že od pamtiveka, pa da zdaj podlegajo klerikalnemu pritisku. Iu to je ravno narobe. Cez čel svet je dolgo ležala črna tema.
Na Francoskem je vladala pred sto leti duhovščina, ljudstvo je stradalo. Pilo je šest milijonov beračev. Kraljevi dvor je požrl na leto davkoplačevalcem, ki so bili sami kmetje, celih 10 milijonov livr, kar je po sedanji vrednosti okroglo tisoč milijonov kron. In zato je moralo priti do revolucije. Ni moglo biti drugače. Zavladale so nato nove stranke z novim duhom: bratstva, enakosti in svobode. Črna stranka, ki edina hrepeni, da hi oatalo ljudstvo neumno — kajti s takim lahko počneš kar hočeš — sicer še ni poražena, ali počasi se daleč pride — prišel bo še dan njenega pogina.
Članek »Brez žegna« jc članek »brez resnice«. Vsa dejanja, ki jili natvezuje fanatični in junaški dopisunček narodno-na-predni stranki, smrdijo klerikalno. Toda klerikalci dosežejo kaj le z lažjo! Toda nič ni tako skrito, da bi ne bilo očito. Zato pa le lagajte, klerikalci, saj ne boste mogli dolgo. Kajti prišel bo za vaše laži dan sodbe. Sodilo vas bo — ljudstvo!
J. P.
Proces proti napadalcu na Čuvaja
se vrši tc dni v Zagrebu. Kakšno mnenje imajo v tej zadevi celo dunajski vladni ljudje, je razvidno iz članka »Zagrebški veleizdajalei« v predzadnji številki »Slov. I >oma«. Uradno poročilo zagrebške policije imenuje pisec »sleparijo, ki se da otipati.« Razprava kaže, da je ta trditev resnična. Iz vsega obnašanja Jukičevega je razvidno, da fant ni pri pravi pameti. Pomislimo: 15 in 20letni otroci naj bi bili vstvarjali jugoslovansko republikansko zaroto! Pri razpravi se jc pokazalo, da so klerikalci po celem svetu enaki. Ovadubi! Dijak Bublić, član klerikalnega društva »Domagoja« je vse Jukičeve nespametno-sii obesil na nos nekemu policijskemu detektivu in dobil zato — 00 kron. A čeprav jc še 14 dni pred napadom povedal policiji za Jukičeve namene, vendar zagrebška policija ni storila ničesar, da bi bila celo stvar preprečila. Vzgled, kako dobro so došla takšna nasilna dejanja enako nasilnim oblastnikom, ker se z njih pomočjo lahko zavijejo v glorijo mučeništva in dokazujejo, da so potrebni. Na svetu se da kaj trajnega doseči samo z vštrajnim delom posameznih Članov naroda, atentati in krvave demonstracije so pa vedno le voda na mlin posameznih koristolovcev.
Oboroževanje brez konca in kraja.
Kot javljajo angleški listi, hoče baje Nemčija zgraditi 9 novih velikih bojnih ladij, tako da bo baje I. 1914. Nemčija na morju prekosila celo Anglijo.
Japonski cesar umrl.
Mikado Mutsukito je umrl 30. pr. m. Pod njim se je Japonsko dvignilo tekom kratkih 30 let na stopinjo moderne države in premagalo celo mogočno Rusijo. Važno je, da se ravno sedaj mudi na Ruskem japonski odposlanec radi dogovorov za zvezo med Rusi in Japonci.
Homatije na Turškem.
Albanci sc niso dali pomiriti novi vladi. 40.000 upornikov koraka proti mestu Skoplje. Od tod jo pa nameravajo udarili na glavno mesto turške države, Carigrad. Ena njihovih glavnih zahtev je, da naj se razpusti v_24 urah turški državni zbor, ki je bil izvoljen s pomočjo najhujših nasil-stev. Na Kosovcm polju zbrani Albanci so
izvolili 250 odposlancev iz 4 albanskih okrožij, ki so izročili albanskemu odboru zahteve tam zbranega ljudstva. Tudi v Carigradu se že boje vstaje. — Turške razmere bi morale biti resen opomin našim klerikalcem: celo na Turškem ne zadostujejo ljudstvu več lepi mladoturški programi na papirju ter krutost in nepravičnost v dejanjih. Celo turški 'narodi zahtevajo, da morajo lepim besedam odgovarjati tudi dejanj a.
Obsodba klerikalne gorečnosti.
Pri zadnjihvolitvah v Mostah je agi-tirala z jezikom za klerikalce branjevka Orehkova tako ognjevito, da ji je prisodilo sodišče mrzel obkladek v podobi globe 20 kгоп in povračila stroškov. Občinski tajnik Mroina je bil obsojen radi lahke telesne poškodbe in žaljeitja časti na 4S ur zapora in povračilo stroškov, K) kron za bolečine in 5 K za zdrav, spričala.
Tovariš Mlakar jc bil obsojen na 10 K ali 24 ur zapora. Oba sta seveda klerikalca. — Klerikalci pravijo, da delujejo za tem. da bi prišlo vse nazaj h Kristusu kralju. Ali je Kristus učil ljudi zmerjati in sovražiti?
Težka obtožba.
Mariborski napredni Slovenci obtožujejo tainošnje klerikalce narodnega izdajstva, ker so za časa volitev klerikalci oddali glasove za nemškega naeijonalca Wastijana in vedoma agitirali proti slovenskemu števnemu kandidatu, ki je bil klerikalec. Halje so tamošnji klerikalni vodje pometali v koš vse pritožbe Slovencev radi nepravilnosti pri ljudskem štetju. — Klerikalci zahajajo na strogo nemške prireditve. — Klerikalci torej _ne govore resnice, kadar trdijo, da le tedaj ohranimo narodnost, če se — poklerikali-mo. Kjer imajo klerikalci glavno besedo po obmejnih krajih, Slovenci povsod nazadujemo. Zalo je boj zoper klerikalizem tudi boj za slovensko narodnost. Le napreden narod more in hoče biti tako narodno zaveden, da se ne da potujčevati.
Vojaški nabor za ljubljansko okolico.
Olavni vojaški nabor se bo letos vršil za sodnijski okraj ljubljanski v Ljubljani in sicer v Mestnem domu na Cesarja Jožefa trgu, za sodnijski okraj vrhniški pa na Vrhniki pri Jurci za vse leta IS89., 1890. in 1891. rojene mladeniče. Začetek vselej ob pol 8. uri zjutraj. Vojaški nabor bo za občine Vič, Spodnja Šiška, D. M. v Polju, Tomišelj, Log. Šmarje, Vrbljene, Jezica in Šmartno dne 14. avgusta; za občine Zgornja Šiška. Dobruuje, Grosuplje, Slivnica, Rudnik, Pijava gorica, Moste, Podgorica, Iškavas in Medvode dne 16. avgusta; za občine Brezovica, Dobrova, Št. Vid, Iškaloka, Želimlje, Št. Jurij, Račna,
Črnuče, Studenec in Liplenje dne 17. avgusta; za občine Polhov gradeč, Št. Jošt, Borovnica, Preserje in Črni vrh dne 19. avgusta, za občini Vrhnika in Horjul pa dne 20. avgusta. K naboru mora priti vsak stavljenec, če je dobil povabilo ali ne. Ker okrajni sluge letos najbrže zaradi kratkega časa ne bodo mogli uradnega razglasa o naboru pri vseh cerkvah razglasiti, naj pa občinstvo opozori intercsiranc mladeniče na nabore.
o Ljubljanska okolica o
lj Dravlje. Zabretova čukarija v Prav-Ijali je preteklo nedeljo v Dravljah ob priliki »žegnanja« nove dvorane doživela tako žalostno blamažo, da jo bo lep čas pomnila. Te sirote menijo, da se za njihovo prismodarijo res kdo zanima, in mislijo, da bodo ljudje še celo plačevali, da bodo smeli gledati, kako ČukI kozle streljajo. Sicer se pa tudi vsak pošten človek boji priti v ono bližino, kjer je pred kratkim časom neki čuk lastnega očeta z vilami ubil. A čuki meneč, da je to že vse pozabljeno, so pričakovali najobilnejše udeležbe in delali obširne priprave. Pa glej smolo, ljudi od nikoder nič. Neki očividec nam pripovednje: »Stnen me je lomil. ko sem poslušal te čukarske vzdihe. Tu se je oglasila marinarica: O Ježeš, koliko so nas koštali pušelci, sedaj jih bomo pa gvišno tisoč vrgle v stranišče! Tam je zopet zarentačil čuk: Prmejduš, sam' dra-veljskim tercijalkarn se pa res ne bom zverov. Tam nekje iz kota pa je zastokala trctjerednica: Jej jej, sej nas je več kelnarc kakor pa gostov! Najbolj poparjen pa je bil Zabret, ki je neprestano hodil po Dravljah semintje in od jeze pihal kakor gad. Končno pa so se vsi potolažili z običajno čukarsko navado, ko so se nasrkali najprej vina, potem pa še »ta zelenega« v toliki meri, da so v poznih nočnih urah proti domu klicali U r h a na pomoč. Druge nesreče ravno ni bilo sedaj.
Belokranjske novice
bk Z belokranjske Vinice. V nedeljo, dne 28. julija, je bil strašanski požar v vasi Drcnovcc pri Vinici. Okoli pol 2. popoldne se je vnelo pri skrajni hiši gospodarja Mate Lovrina. Ker je veter hudo pihal, je potegnil ogenj naenkrat po celi vasi, kjer so bila poslopja pokrita večinoma s slamo. Še v sosedno vas Ogulin je bil veter zanesel ogenj, kjer se je bil vnel senik Ive Trempusa št. 1, nakar so ga hitro pogasili. Na požarišče je prihitela vrla požarna hramba z Vinice, da je ogenj omejila, da ni vpepelil še več hiš. Vsled hudega vetra je bilo težko gasiti, ker je vedno naprej vzdigoval in nosil ogorke. Opazivši veliko nesrečo, je prihitela na pomoč požarna hramba iz Dragatuša, kjer se je prvič borila z ognjem, in pokazala je
tudi, da dela čast svojemu imenu. Ta veliki požar je vpepelil desetim gospodarjem gospodarska poslopja, kar jc ostalo od zadnjega ognja — kateri je bil letos dne 10. junija, kateri je vpepelil dvema gospodarjema stanovanja — je sedaj pogorelo popolnoma. Zgorelo je tudi šest glav goveje živine iu drobnice. Škoda je velikanska. Za ogenj se prav ne ve, kako je nastal. Svetovati bi bilo, da bi se na otroke bolj pazilo in z brezo win oljem primazalo, ker na Telovo so otroci zažgali, pa tudi sedaj bi bilo lahko na takšen način.
o Dolenjske novice o
d Telovadno društvo Sokol v Radečah pri Zidanem mostu priredi v nedeljo, dne 18. avgusta t. I. veliko veselico, zvezano z javnim nastopom in okrožnim zletoin so-kolskim zagorskega okrožja. Radeški Sokol nastopi tedaj prvikrat javno v večjem obsegu. Dve leti je tega, kar se je društvo ustanovilo. Malo je sokolskili društev, ki so imela toliko neprilik, kot rade-ško. Delalo se mu je najraznovrstnejše težave in šikaniralo se ga je na vse načine. Veselica ob priliki ustanovnega občnega zbora se je morala vršiti na Štajerskem, ker je županstvo v trgu ni dovolilo i. t. d. Vendar se je Sokol obdržal in krepko razvijal naprej. Stal je kot skala in peklenska vrata mu niso nič škodovala. Sokolsko delo ni hrupno, ampak mirno in tiho. N.liče ne ve, koliko truda, moči in vstrajnosti zahteva od vsakega svojega člana. In v nedeljo dne 18. avgusta t. I. nam bo pa pokazal naš Sokol, da ni spal, ampak da se je resno trudil. Pokazal nam bo, kaj sc da s pridnostjo in vstrajnostjo v tako kratkem času napraviti. Nastop in veselica se vršita na prostem v sredi prijaznega trga. Veselica kaže biti nadvse zanimiva. Radeške gospe in gospodične bodo že skrbele za to, da bo vse, kar najlepše pripravljeno. Skrbelo se bo za vse, tako da bo prireditev kolikor mogoče sijajna. Šotori z vsemi mogočnimi in dobrimi rečmi, jest-vinami, vinom, pivom, kavo, slaščicami, godba, ples, vrtiljak in drugo. Kdo pa hoče še kaj več? Natančnejši spored se bo pa objavil še pozneje.
d Tržišče. Zadnji dopisnik »Domoljuba« se je zaletaval v nekega trgovca iz Šent Janža, da hodi v vas sem k neki punci. Zamolčal je pa seveda, kdo je ta punca. Ker hoče dopisnik očrniti samo osebo iz njegove nasprotne stranke, se mi zdi potrebno, da povem, kdo je ta punca. Ta nedolžnost je .namreč ud Marijine družbe. Kakor se pa sedaj vobče govori, je ona že tretja letos v naši Marijini družbi, ki mora že za zibelko skrbeti. Dopisnik »Domoljuba«, pometi torej najprvo pred pragom svoje stranke, potem š le lirični brskati po nasprotni stranki. Drugače se bode še marsikaj odkrilo, kar je pokrito pod klerikalnim plaščem.
d Iz Boštanja ob Savi. Občinske volitve v Boštanju so se vršile 26. januarja t. I. Zmagali smo sijajno naprednjaki na vsi črti. Pometi i smo iz občinskega odbora vso neporabno šaro. Hudo se je zdelo posebno možičkoma, ki sta menila, da imata privilegij sedeti v občinskem odboru. ter da bode eden ali drug nezmožne-žev zasedel županski stoliček s Kerinom na čelu. Vložen pa jc bil rekurz po »znanem« Kerinu proti volitvam, ki so se vršile po vsem točno in pravilno, katere je vodil gosp. glavar sam, katerega spoštuje vse razsodno prebivalstvo celega glavarstva radi njegove modrosti in pravičnosti. Dne 27. m. m. je bil puhel in neutemeljen rekurz od oblasti zavrnjen, kar smo mi tiidi pričakovali. Čudno, plaliko obnašanje klerikalcev v dobi reševanja rekurza je spričevalo, da sami pričakujejo neugodne rešitve. Samo svojeglavni Martine je menil, da predere s svojo trdo milico močan, trden zid resnice. I.cstva, po kateri je mislil splezati na mastno dekanijsko faro I eskovcc, se mu je spodmaknila iu menda tudi zlomila. Slaboznana »kiklja« pa naj na znanje vzame, da je vsega spoštovanja vredni gospod glavar še v Krškem, da ni tam le za kratek čas nameščen voditelj glavarstva. Pravica ju zmagala, vsaj drugače tudi ni moglo priti.
d Iz Boštanja. Gosp. Fran pl. Šuklje je v brošuri »Deželni zbor kranjski in deželne finance« razložil obupni stan deželnih financ in končno navedel nasvet, s kakimi viri bi sc opomogla zavožena deželna finančna kalimiteta. V svrho tega je navedel, kako bi se obdačilo v prid deželnih financ takozvano zasebno vino. Moj namen ni. kritikovati omenjeno razpravo, to bi bilo preobširno, omenjam le nekaj, kaj namerava omenjeni predlog. Brž ko se spravi grozdje in sadni sok pod obrač, imel bi dacar pravico sod zapečatiti in pustili bi le toliko prostega, kar se postavno določi za domačo porabo. Od drugega, kar se proda ali več doma popije, kar je določeno, plačati bi bilo deželni naklad in sicer od vina na hektoliter 4 krone, od mošta 3 krone. Predlagalec pa ni pomislil na usodna leta, ki se pogosto pripetijo, da kmet nima ne grozdja in ne sadja prešati za pijačo, ki jo za delavce potrebuje. Moral bo še vino ali jabolčnik kupiti in dac plačati, zato, kjer bo nesrečen in nič doma pridelal. S tako postavo prizadeti bi bili najbolj vinorodni kraji Kranjske, ki je dokazano. da so v primeri z nevinorodnimi najbolj revni. In to bi bila strašna krivica. Če se že mora za rešitev deželne finančne kalamitete vpeljati davek užitnine, naj bi se nastavil na uživanje zraka, ta ne stane nič, vino je pa drago. K temu prizadeti bi bili vsi sloji, tudi abstinenti- Obdačili bi se pa približno takole: V ta namen se sestavi poseben aparat, osebi se nastavi cev v usta, da sope zrak iz njega, potem aparat pokaže, koliko mero ga je zaužil v eni uri, in potem se lahko preračuna za dan,
mesec in leto, na to se vravna užitni davek za vsako osebo, katerega bi kar nosili v za to prideljene blagajne in tako bi tudi Odpadli vsi režijski stroški. Ne bilo bi treba dacarja, deželna blagajna bi bila pa kmalu polne. To bilo bi nekaj za vas. gospod deželni finančni minister! Na vodo se že zastopite, se pa še na »Ift« spravite!
Boštanjčan. d Sodražica In Žiiuarce. Kot star živinski incSetar grcin nekoč doli če/. Zi-marce v Sodražico po svoji kupčiji. Med potjo naletim na enega tamošnjih kmetov. No, dober dan očka! Bug dej, Bug dej! Kako se pa kaj imate? — Iee, hdu je, hdu!
Zakaj pa? — Iee, davki so veliki, zdaj bo prišla farška bisaga po mrvo, potem po žito. — No, saj ste dobili podporo? — Fee, kaj smo pa dobili? Eno malo vrečo zbob-nele koruze, pa še to slabe vage, pa se nisem upal še prašičem polagati jo, da mi ue obolijo. Košta me skoro kot dobra, suha koruza. — Nato se pa drugi oglasi: No. saj jaz nisem še nič dobil, ker nisem pod farško bisago. Z davki me pa le obkladajo. No, pa zakaj so veliki davki? Ker so podporo dali iz državnega denarja. — Pozdravljeni, moram iti! — Ko dospem v Sodražico, krenem v gostilno, da se nekoliko okrepčam. Nato vprašam, zakaj smreke stoje? Odgovor jc bil: Gospod škof pride, bo jutri birma. Kmalu potem se zares privlečejo v spremstvu prvi otroci iz šole, potem štirje i/, šole izstopivši dečki kot Marijini fantje, par prav mladih deklic, katere se še ne spoznajo svojega organizma, in par polnoletnih, katere so že vsa čustva zapustila. Zavednih mladih ni bilo videti. Nato jo g. škof prav moško primaha, kakor jaz na sejmu, če mi kdo čez ran o pet prstov pokaže v znamenje, da dobim pet goldinarjev, če kupčija steče. Tako si je tudi mislil škof, češ, tukaj bo zopet groš. Potem vprašam, zakaj je tako malo Marijine družbe. Saj še le ne bi bilo, ko ne bi jim- kar z vrečo oči mašili, da ne bi kdo spregledal. Če gre kaka dekle na sprehod, ji pravi pri shodu, da hodi srečo iskat. Vi, gospod župnik, vi ste si lani preveč sreče nabrali v Zimarcah, da še zdaj ne morete nikamor, ste kar s ko-rete na vse štiri skočili po cesti jo pobirat.
Za stare se itak dosti ne briga, si pač misli, no, ti so že tako od starega kopita, tc mi ne bo nihče zmotil, tistih tudi ne bo, kateri so moji posojilnici v »sorodstvu«.
Odhajam, račun! — No, pa se še kaj oglasite, kadar greste skoz Sodražico. — Potem jo mahnem na Sv. Gregor do cerkve z debelo palico. Ravno pred očmi so pa gradili veliko poslopje, in vprašani delavce, kaj bo iz tega. Odgovorijo mi: Orlovski dom. A-a-a čukovo gnjezdo. To vse so gosp. Krumpestar po fari nabrali, od vsake hiše po 40 do 60 kron. Vse to bo pa stalo kakih 61) tisoč kron. Bo treba še obirat slemenske žepe. Gospod pa po prstih hodijo, da se ne bi kateri zbudil, kdo bo potem plačal ogromne svote? Kaj
vam bo notri neslo čukovo gnjezdo? Ni-niam časa, da bi vas malo podrezal, da bi se zbudili. Kadar bo treba šteti, se gotovo zbudite. — Znani inešetar.
d Iz Št. Jerneja. Tudi pri nas imamo zelo skrbne čukarice. V šentjernejski ču-karni priredi v nedcjo nekaj Marijinih de-vičic in njih tovarišic neko igro, v kateri se bode nahajalo med njimi tudi nekaj deklet, za katere še človek ne bi mislil. I »ragi kmetovalec! Vprašam te za danes le nekaj malega, da ti bode vzgled resnici. Imaš pridne in odrasle otroke; v lepih poletnih dnevih, ko imaš zunaj krmo in ko se ti pripravlja k grdemu vremenu, je tvojega otroka sram, da se ne upa radi sramote nesti kmečkega orodja čez to borno vasico. Ako pa pogledaš v nedeljo v ču-karno, vidiš jo z grabljami v roki, drugo s košem, kakor na Miklavžev večer po-birača otrok. Tu v čukarni jih pa ni sram kmečkega orodja! Te dekleta so se pred nekaj časa dale zbrisati iz Marijine družbe, čeravno ne vse, pa vendar nekaj; ko jih niso mogli dobiti zopet nazaj na svojo stran, so pa ponudili vsaki eno vlogo k tej igri »žalosti sveta«. Mladeniče samskega stanu, samo tiste, ki imajo preveč grošev v žepu, kar vabijo na to veselico. Tukaj si lahko izbereš parček Marinaric, če so ti kaj po volji. Tudi ti, dragi kmetovalec, ne boš menda toliko brezumen, da bi nosil groše tem najbolj .»raznim vrečam ali žakljom, ki nikdar ne stoje po-koncu, posebno, ko smo imeli letos in lani
incziiika. Se je Ii Tone navžil že dekan Ko-blerjevih nazorov? Torej prišli smo že tako daleč, da bo fant-čuk .ivoje ožje sorodnike kratkomalo pobil, kakor žival, ako bo slučajno drugačnega mnenja. Srečna Dolenjska, ko boš preplavljen«! teh gadskih zaleg! Jože Komljančev, ali hočeš izgubiti res ves ugled in vpliv, ali se ne sramuješ hiti predsednik društva, kolega odsek vzgaja take surovine s samokresom v roki — in bratiš se celo s takimi pobalini! Sramota za moža — sicer vestnega gospodarja! Da ne bo Tone pisaril, da se izmišljujemo anekdote, kei nimamo tako »bujne« fantazije, mu povemo na ušesa in Jožetu, da je junak s samokresom doma iz Hrastulj in sliši na ime Jože Peterlin, priporočevaje jima, da ga primeta za ušesa, ker se je le na čukom lasten način pri-krščil. da ga ne da nikomur iz rok, in da ga bo vedno nosil s seboj. Resnica, Tone-Komljančevo seme —rodi sad. Zal, da je tako izpriden in barbarsk. Povemo še. da je omenjen fantalin Tonetov »pikolo« in »laibgardist«! Čestitamo!
d Škocijan. Našemu Krmežljavčku je srce v hlače skočilo. Korajžo ima samo na prižnici, doma za pečjo, kadar kuje svoje duševne proizvode v »cajtenge«, ki že 25 let okužujejo duh po celi krajini. Skriva se, a za plotom rad pobevska liki mlado ščene, ki ne more prizadjati hujšega zla. Ce ga pa srečaš, ti ne bo pogledal v obraz. Kakor hudodelec — gotovo ima slabejšo vest, kot oni udeleženci v Zburah! Kmet
slabo letino. Ce potegne še par dni taka suša, potem smo dolenjski kmetje zopet reveži, kakor lani. Torej premisli, da uporabiš vsak vinar drugam. — Za godbo k tej veselici mi pa ni nič natančnejšega znano. Najbržc bode svirala vseslovenska šentjernejska čukarska filharmonija. Za mali odmor h koncu veselicc recimo pa še to: Tista je lepa, — ki po poti se spleta, — ni časa doma, — ker čaka študenta iz Vrhpolja. — On rajta študiiac, — on rajta bit far, — jaz mu svetujem, — oh, fantič nikar!
d Škocijan. Opozarjamo merodajne oblasti, je li v Tone Jože Komeljančevem delokrogu navajati mlade pobaline k noš-nji orožja. Vedeli bi radi, imajo li njegovi vzor-orliči orožni list za samokrese!? — Dvomimo! — Pri nas je že navada, kakor h'tro pristopi fantin k čukom, takoj sta z judom Maks Konradom v kupčijskih zvezah; piše slovensko po samokres in Patrone, v slučaju nesporazumljenosti mu žid odgovori v češčini in Krmežljavček mu je za — tolmača! — Tako dejansko ч privajajo mladež za boj na »divje«, ne, amonite, ampak slovenske liberalce! Ni neverjetno, da se to godi pod Tonetovo patronanco, ker sem že čul, da je Tone baje fantom namigaval, da naj pomnožii-jejo njih hirajoče vrste, ker ni dolgo časa, ko bodo šli v krvavi boj — brat proti bratu branit svetinje svete vere! češ, narodnost je postranska stvar vsakega posa-
poniglavca videč, kako potermuleno uprt z očmi v tla — vihra mimo njega, vpraša soseda: »Ti Lojze, kaj je ta gaspudek kej zgubil, da tako išče po tleh?« Brez komentarja! Naj povem cenjenim »Domov-cem« kako, da je Tončku srce »zlajzu« v hlače. Nameraval je vesoljno »Cukulado«, posebno pa iz krškega okraja zbobnati v Škocijan. A Tone obrača, bog pa obrne! Strah ga je mladega Sokola, ki ga še ni po njegovih mislih, a boji se ga vkljub temu — premislil se je, gnal bo čukulado v Št. .lernej, Komljančev Jože in pa ta nov or-ganistek bosta pa poganjala! Srečno rajžo!
d t. Janž. V štev. 30. „Domoljuba", ali bolje rečeno „Lažnjivega Kljukca" so klerikalci zopet pokazali, da so pravi mojstri laži. Kakor smo že poročali, so se na sv. Petra in Pavlja stepli v vasi Koluderje čuki s fanti, ki niso Sokoli, za kar so bili vsi — tudi čuki — pri sodniji po za-služenju od 1 do 4 dni kaznovani. „Ni vse zlato, kar se sveti" pravi pregovor. „Domo-ljub"-Lažnjivi Kljukec bi pa rad napravil iz čukov-ponočnih pretepačev in postopačev za dekleti, ki bi jih po svojih predpisih predpisih še pogledatj ne smeli, same nedolžne božje angelčke ter dolži Sokole, da so jih le ti napadli. Lažnjivo dopisunče, ali veš kaj je Sokol delal, ko je prišel po pretepu zraven? — Izmival in obvezoval je čuke, in ti to smatraš za „boj nad „Orle?" — Ljudstvo že spoznava, da se
klerikalna stranka poslužuje vedno, kadar kakega „kozla vstreli", lažij in obrekovanj. To mu pa vedno bolj oči odpira. Sodi tudi sedaj samo, zakaj se perejo in nedolžne delajo v „Domoljubu" in zakaj so bili tako angeljskonedolžni čukci kaznovani. Čukar-ski pretep v Koluderju in pa lažnjivi dopis v „Kljukcu" je zopet pripomogel faranoin za eno stopinjo bližje k beli napredni zastavi. Take laži in obrekovanja so v najboljši naš prid, ker po eni strani sami vidimo, kaj se zgodi, po drugi pa, kako nesramno lažejo nasprotniki-klerikalci. Še par takih podlih lažij in šentjanška fara bo brez vsakega hinavskega klerikalca.
d Iz Velike Doline na Dolenjskem. Potujoč okoli sveta, sem se marsikaj naučil ter nekega dne, ko pridem v Veliko dolino, slišim, da ima klerikalna družba, to je Ünjezda župnik, poštarica Držič, Šetinc in župan nekakšen brezžični telefon, da se lahko pogovarjajo o svojih tajnih naklepih. No, sem si tudi jaz omislil ta telefon, da vjamem tudi jaz na svoj telefonski aparat nekaj teh tajnosti. Poskusim ta novi telefon, ga odprem in pazljivo poslušam. in kaj slišim: nekdo se pogovarja z nekom na Jesenicah, da naj pazi, kam liste pošilja fotograf Tomše: za malo časa slišim že govor, kam bi se spravilo s pota fotografa, da bi jim ne bil vedno napoti, da bi lahko delali, kar bi hoteli, ker fotograf je najbolj napoti vsem onim, kateri imajo maslo na glavi, ter kako hi si izmislili hudobne lažiljuhove peklenske stroje, da bi z lažmi ubili fotografa in gospo Amalijo Hribarjevo. No, mogoče bi se jim znalo posrečiti. Iz župnišča se je že naredilo norišnico, da je nekega dne župnik mlado dekle, Šcstakovo, it> let staro, zaprl k sebi v župnišče, ker se ji je malo ti ti i zmešal. Pa namesto da bi se župan pobrigal za to, se je župnik. Naš župnik, pravijo velikodolinski hribci, .so Jako učena glava, oni kar rečejo, vse prav rečejo. No, torej š čim vas župnik naziva? Reklo se vam je, da ste tatovi in cigani, pa neumne šeme. Župnik kliče k sebi pod svojo sukno vse, da naj pridejo k njemu zavarovati, ker on je sedaj agent, naj pridejo k njemu po denar, ker on jo oankir, torej, da bi mu kmeti njegov račun. 2400 kron, poplačali. On zopet kliče, pridite k meni po kuruzo, bogatinci, ker jaz sem slavni komi; zopet kliče, jaz vam vino prodam, ker sem tovornik; zopet kliče: jaz vam zgliharn za živino, ker sem konjski rnešetar; zopet kliče: jaz vas pri sodniji za-govarajm, ker sem advokat, sem vedno na sodniji. znam vse in tam študiram pridige, ponoči pa prav sladko zaspim .. zato vas še naučim ljubezni. Zopet kliče: pridite k meni, vas naučim tepsti, vas naučim meriti, sem vodni in meseni »ožinir«, sem vandrovček. Tudi zopet kliče: pridite k meni, ker sem berač, sedaj bodem zopet začel z vrečo okrog hoditi za svoj trebuh, in za malo časa pa z bariglo, da se bo lažje dalo..., ker sem siromak. Brulčev

denar za siromake sem spravil v »prave« namene, ravno tako tisti denar za posli-kanje cerkve. Denar od župne cerkve in od podružnic sem k sebi spnivil, račun jc pa spisala poštarica na uirniku. No, Gnjczda, ko niste nikjer dolžni in ste Kristusov namestnik in ker se poštenjak, vam je sedaj odprta pot do preizkušnje vaše poštenosti: dajte te tri osebe za ključarje, to so: Tomše, fotograf, gospo Amalijo Hribar in Franca Dolinarja. pa se bo videlo, če so vsi drugi tatovi, vi pa sam edini poštenjak. No. sedaj win je odprta pot, ako se pa vi skrijete, da nič ne po-kažete, pa že veste, kaj ste. Lepo ime ste že tako marsikomu vzeli. — Novi in izkušeni dopisnik.
d Iz Velike doline na Dolenjskem. Vinska letina jc pri nas prav lepa, tako tudi žito, krompir, koruza, vse lepo kaže, samo bog nas varuj /upnikovega treska in župnikovc kuge, vojske, ker je močan kakor Kogojev petelin. Sliši se, da bo sedaj prevzel službo za dacarja in nočnega policaja, ter da bodo smele biti samo klerikalne gostilne odprte celo noč in pa žup-nikova kantina Lazanskega. Sliši se tudi, da kujejo neko veliko past. da bodo župniku nastavili pred pošto ponoči, da ga bodo vjeli. Pa kaj se hoče, ko pravi poštarica. zakaj pa ne bi župnika imela rada, ko je luškan in lep. No, nič se ne jezite, ker to vam naj bo za k vašemu godu sv. Ani. Prihonjič kaj drugega. — 23. far-man iz sosedne fare.
d Iz St. Vida na Dolenjskem. Ljubi »Slovenski Dom«! Zopetno ti moramo sporočati od našega črnega ptiča kaplana Jerneja Koviča. Poslušaj vesoljni svet! Takega tiča, ko je ta naš Jernej, pa res nima cela kranjska dežela. Ta njegov jezik zopet ne da miru nobenemu poštenemu človeku. Zadnjič jc maševal v Hrastovem dolu. Po maši šel jc po svoji stari šegi k klerikalnemu »alkoholnemu bratcu« Crnc-tu. Tu je zopet naš Jernej rojil po sršenovo čez liberalce. Rekel je takole: Naša šentvidska fara je velika in tudi dokaj prijazna, ali samo v tej fari bi že bilo za biti, ko bi ne bil notri eden popolnoma ničvreden človek, omenil je namreč nekega na-prednjaka, ki jo je temu kaplanu že večkrat zabrusil prav pravično pod nos. Ja, Jernej! pravo sta pogodila s Černetom, ravno take sodbe smo mi naprednjaki. Ko bi tebe, Jernej, v St. Vidu ne bilo, bilo bi že za biti v tako veliki fari. Odkar si pa ti tukaj, napravil si pa že tako jezo med nami, da te kar videti ne moremo. In kadar boš ti maševal, bode vsa cerkev prazna. Rajšc smo doma. Mi St. Vidci smo tega prepričanja, da tak človek, ki jezo, sovraštvo dela med ljudstvom, ki je bilo dosedaj mirno, da je škoda, ki opravljaš najsvetejšo daritev. Dokler boš ti, Jernej, nas po beznicah pri polni steklenici šnopsa napadal z ničvredneži, tako dolgo ne maramo zate. Mi St. Vidski naprednjaki človeka, ki je poln sovraštva, ne maramo, da bi nam
kdaj ob smrtni uri prinesel uteho sv. vere! Prašamo tc, Jernej, to-le: Ali je kdaj naš g. Kristus zahajal v beznice, ko ti zahajaš? Najraje zahajaš pa le tje, ki je kaka pohlevna goska; in to pa zato, da se ga prav pošteno nasrčeš in prav po sva-tovsko nagostiš. In tam pa udrihaš po naprednjakih in jih grdiš, jemlješ dobro ime in ugled ter poštenje. Ja, Jernej! Vedi, da tisti naprednjak, kojega črtiš iz dna svoje podle duše. ve dobro, zakaj se gtfc. Res jc, očital ti je, da tvoj stan ni fantovski, marveč duhovskl, rekel jc: drži jezik za zobmi! Ali si ga ti, Jernej držal? Ti ne bodeš nobenega ometaval v tvoji sobi pred Marjanco s »Popi«. Mi St. Vidci smo že mnogo preskusili; ni pa tako grdo jezičnega kaplana še nikoli nobeden videl. Zadnjič sta se ti in tudi neki uaprednjak precej vlekla za eno dekle, kdo da jo bo imel. Stvar je izpadla tako, da je naprednjak krepko odurakan. Mi pa tudi pravimo, da le ti jo pri sebi imej pa jo glej. Kaj ne g. Jernej! Kdor bo nji slivovko dajal, tisti bo zveličan. Vedi, ti Jernej, da kar jih jc tvojega klerikalnega kalibra, imaš lahko vse ti. Poslušajte, ljudje božji, še tole: Dne 11. julija je naš Jernej očital nekemu fantu v »Lažiljubu«, češ da neveste zbira. Ko smo ta dopis čitali, smo precej rekli: Zdaj jc pa ravno nasprotno. Ti, Jernej, ali veš da je tisti fant, ki si mu očital, da neveste zbira, pošten od nog do glave? Vse ga čisla in spoštuje! Tvoj oče bi bil lahko vesel, ko bi ti, Jernej, bil tak fant kot jc on! Ali, Jernej, vedi, ta fant in njegovi tovariši ne bodemo tebe popraševali za neveste nikoli. Mi smo si neveste zbirali, ko tebe ni bilo, in si jih bodemo. ko tebe ne bode. Ce pa želiš vedeti, kdo neveste zbira, ti povemo: Nikoli nihče drugi, ko ti. Ali nisi šel tistega čuka iz Bratenc ponujati čukarci; že veš kam. Tisti tvoj šef Janez in ti vila sta tako dolgo, da sta spravila čuka k čukarci. Ta naš župnik Janez in njegov hlapec, Jernej Kovic, samo zato tako mešeta-rita med čuki, da se ga, kadar je kaka ču-karska botrinja, vselej prav pošteno nasr-četa in sicer tako, da ga lahko s prstom dosežeta. Nedavno je bil v St. Vidu nekega oberčukarja s Hriba prav »nobel« bo-trinski likof. Kaj smo mi St. Vidci videli? Župnik Janez in Jernej Kovič sta bila na temu likofu od 6. zvečer do 12. ponoči. Ko je pa župnik Janez tako pozno v noč prihajal v župnišče, se je slišalo to-le: »Ja, sedaj ko sem stara, sem Pepa, ko sem bila pa mlada, sem ti bila pa Pepca!« Ne vemo pa natančno, zakaj je ta srčkana farovška kuharica tako huda bila, ali zato, ker je župnik Janez tako pozno v noč na likofu pil, ali zaradi kaj drugega. Župniku Janezu in njegovemu duhovnemu hlapcu Jerneju svetujemo, da naj preje izdereta sebi bruno iz oči in šele potem skušajta od vaju obrekovanih poštenih ljudi pezdir iz oči iz-dreti! Vso rodbino Jerneja Koviča pa srčno Št. Vidci obžalujemo, ki ima tako grdo jezičnega duhovna v sorodstvu. Proč
od takšnega rimskega popa. V St. Vidu se čujejo te-le litanije: Od obrekljivega jezf-ka, — Ki jemlje čast. poštenje ljudem, — Ki po beznicah napada, — Od opojnih pijač, šnopsa, — Od mešetarenja čukarc s čuki, — od občevanja z vdovami, — Od zalezovanja pohlevnih gosek, — Od jeze, sovraštva nas naprednjakov. — Reši ga o Gospod.
o Gorenjske novice o
g Kranjskogorska podružnica S. P. D.
pri redi v nedeljo, dne 4. vel. srpana t. I. ob pol 12. dopoldne slovesno otvoritev doma na Vršiču. Spored jc sledeči: Ob 9. dopoldne zadnij odhov iz Kranjske gore; ob pol 12. dopoldne sv. maša pred domom na Vršiču; po maši blagoslovi planinski dom g. župnik Aljaž: po cerkvenih obredih pozdrav gostov in otvoritev; petje kranjskogorskega pevskega zbora; harmonika. Iz Kranjske gore do doma na Vršiču je 2 in pol do 3 ure hoje. Pot šctalna, zložna. More se peljati z vozom do vrha. Krasen pogled na gore! Dom na Vršiču je elegantno opremljen, ima posebne spalnice in veliko obednico. — Bogato je oskrbljen. Posebnih spalnih sob je 6: z I, 2 in 3 posteljami in prostorno skupno ležišče.
g Iz Črnega grabna. V nedeljo je bila v Trojanah otvoritev in blagoslovljenje Gasilnega doma. Popoldne se je vršila ve-sclica, katere se je udeležilo zelo veliko ognjegascev in drugega občinstva. — Dne 4. avgusta se vrši v Št. Vidu pri g. Rusu velika vrtna veselica v korist slovenskim otrokom ob mejah. Priredi jo Ciril-Meto-dova podružnica. Ker se niso mogla vabila poslati vsem, je vsakdo najprijazneje povabljen. Začne se ob 3. popoldne. — V Krašnji je bila 28. t. m. volitev župana. Izvoljen je bil soglasno sedanji župan, gospod Franc K I o p č i č, posestnik iz Spodnjih Lok. Svetovalci so: Janez Klop-č i č iz Krašnje, Gregor M a л c I j iz Spodnjih Lok, Janez Resnik iz Kranjega brda in Jože Podbevšek iz Pinjavc. Upamo, da bode novi odboi z županom vred delal tudi naprej v korist občine in da bode občinski odbor sam brez jeroba gospodaril v občini. Tako so sedaj vse občine izvolile svoje župane v naši dolini.
o Notranjske novice o
Dol. Logatec. V nedeljo 4. avg. pri-rede logaška narodna društva v proslavo 25 letnice moške Ciril-Metodove podružnice veliko vrtno veselico. Na povečanem veseličnem piostoiu hotela „Kramar so vse predpriprave skoro dovršene. Spored je zelo bogat. Igrala bode si. godba c. kr. pešpolka št. 47 v Gorici. Pevsko društvo „Slavec" iz Ljubljane bode razveseljevalo posetnike s slovensko pesmijo. Čez 100 lepih dobitkov bode osrečilo tega in onega. V okusnih paviljonih si bodeš lahko pregnal glad in žejo. Mladi svet pa bodo za-
zibali valčki po prostranem plesišču. Upamo, da nas tudi iz sosednjih krajev obiščejo stari znanci, ki poznajo našo neprisiljeno zabavo. Veselica se vrši tudi ob vsakem vremenu in sicer v notranjih prostorih hotela „Kramar". Nasvidenje!
n Orlovina v Logatcu. Cel mesec je napovedovalo klerikalno časopisje velikansko Slomškovo slavnost, katera se je v nedeljo jako mirno že pred nočjo končala. Brez vsakega navdušenja korakali so komaj šoli odrasli orli in bogomile skozi Dolenji Logatec, kjer jih je pozdravljala edina, toda precej „nova" zastava na Pogorevčevi hiši. Na celi poti skozi oba Logatca ni se cul niti en pozdravni klic. „Velikanski ljudski tabor" pa je rešil dični poslanec Gostinčar, ki je pel znano pesem „Mi sami in samo mi". Kritizirati telovadni nastop orlov je nemogoče, ako imamo pred očmi vzorne nastope Sokolstva. Predvsem so nas izne-nadili telovadci s svojimi zamazanimi telovadnimi kroji; no, pa to je pač stvar okusa in čednosti njihovih načelnikov. Malo ostre, toda pravične so besede onega Ljubljančana, ki je telovadbo vodil. Rekel je videč pred sabo skrajno nezmožne telovadce: „Frda-mane trdine, kaj se pa pripravite nastopati, ako ne znate". Druge nesreče ni bilo, le nekaj orlov je vztrajalo ob strani Bogomil do noči in v noč, ki ima svojo bajno moč.
Logatec. Notranjska „čukulada" je priredila v nedeljo Slomškovo slavnost. A razočarani nismo bili samo mi, ampak tudi naši Orli in Bogomile. Še danes vzdihujejo za deficitom. A zabavali smo se tudi mi. Kakor razburjene ovčice so se zbirali pred kolodvorom in gledali nezaupno drug drugega. Kakor na komando so zapuščali vrste in se „odlagali" za bližno skladnico drv. Res krasna disciplina diči to baje „telovadno" društvo! Končno se reditelju posreči z velikim trudom postaviti orliče v četverostope. In odkorakali so! Pridružili so se jim še 4 bogomile. In ljudski taboril? Oj jejmene! Pričakovali smo „raznih govornikov", a samo naš dični poslanec Joža Gostinčar je skrbel za neprisiljeno zabavo. O telovadbi sploh ne moremo govoriti. Kdor je videl kdaj sokolsko in nedeljsko orlovsko telovadbo, je že izrekel svojo sodbo. Veselični prostor je bil prazen, ker so se ljudje raje izprehajali zunaj po cesti. Danes le vzdihujemo z orli vred. Oj ti uboga čukulada!
Logatec. V nedeljo je umrl v Dol. Logatcu Jakob Istenič, star 85 let. Vedno je štel, kdo je še njegov tekmovalec v starosti, a usoda mu ni bala, da bi se lahko štel za najstarejšega. Bil je v vojski v Italiji in je rad pripovedoval svoje doživljaje. Nehote se mora obsojati, da so ga v bolezni vsi zanemarjali. No, pa naš župnik ima na prižnici le mnogo besed za naprednjake, a da bi učil svoje ovčice o 4. božji zapovedi, to mu ne pride niti na misel.
Iz Logatca. Kako se nam smili naš nbogi Tine; Ljudje mu odrekajo bero, ker zahtevajo konkurenčno razpravo. A sedaj
mora ubogi revček opravljati še cerkovnikov posel. Večkrat vstane zgodaj zjutraj in hiti v zvonik zvonit „dan". Sicer pa našemu Tinetu tudi ne škoduje, če se malo po čukuvsko zagunca po zvonovi vrvi, saj pravijo, da je telovadba zdrava.
n Iz Planine pri Rakeku. Ker bode treba vsled rekurza klerikalne stranke voliti v drugem razredu naše občine enega odbornika na novo, opozarjamo somišljenike naše napredne kmečke stranke že sedaj na to, da so pazljivi na različne klerikalne kameleone, ki bodo gotovo hodili tudi sedaj po sosednih vaseh kazat svojo vedno novobarvano kožo, in izsiljevali od volilcev pooblastila. Zaupnike vseh krajev pa, kjer so volilci naše občine, prosimo, da opozore volilce, naj dajo pooblastila samo onim nabiralcem, ki so v resnici naši zanesljivi pristaši. Zadnjih se je namreč pripetilo, da sta se dva velika »farježrca« čez noč prelevila v klerikalca in na ta način marsikoga speljala na led.
Ostali slovenski kraji
o V Sežani se skrbno pazi, da avtomobili ne vozijo prenaglo. Vsak tozadevni prestopek se kaznuje s primerno denarno globo. Ta denar se potem vporabi za občinske reveže. Na ta način se nabere mesečno lepo število krone. Paznik si zapomni številko avtomobila ter ukrene vse petrebno. Ce se prestopek pri enem in istem avtomobilu ponovi, je kazen sorazmerno večja. — Ne samo v Sežani, ampak tudi drugod, naj bi se vpeljala ta lepa in koristna navada. Človek stanujoč ob velikih prašnih cestah, pa tudi drugi potniki, je dandanes res pomilovanja vreden. Večkrat letajo cel dan avtomobili z vso hitrostjo mimo človeških bivališč — seveda so tudi častne izjeme, ki vozijo skozi obljudene kraje bolj počasi. Za njimi se pa vzdigujejo celi oblaki nezdravega prahu, v katerega se izpreminja, kakor je znano, tudi vsa cestna nesnaga. Da je tako ravnanje ravno nasprotno od tega, kar ukazujejo razni zdravstveni predpisi, ni treba še posebe poudarjati. Avtomobil je sicer lepa in tudi koristna iznajdba, samo to je vrag. cia se vsi avtomobilisti ne drže obstoječih predpisov. Ce že hočejo tako dirjati, naj si pa zgrade posebno pot z varnostnimi odredbami, kakor jo ima na primer železnica. Dokler pa te ni, naj se prav pridno posnema Sežance, ker drugače se nam bodo še zanamci smejali — tozadevne stroge odredbe morajo prej ali slej na svetlo —, da smo bili tako abotni, da smo si pustili kaj takega dopasti na cestah, ki so bile zgrajene od prednamcev za pešce in vozove, nikakor pa oni niso imeli v mislih avtomobilov.
o Na Božjem polju pri Proseku so prijeli dne 20. julija nekega R e b e c a iz Sv. Kriza pri Trstu. Fant je dezertiral že dne 5. junija t. I. ter poleg tega zbežal tudi z
večjo vsoto eraričnega denarja v škodo nekega častnika. Potikal se je okrog in se nosil kakor kak gentleman. Večkrat na dan se je preoblekel in tako zasledovanje otežkočil. No, slednjič je le prišel v roke pravici, kjer dobi zasluženo plačilo. Marsikdo se je oddahnil, ko so ga prijeli, ker se je bilo bati, da bi ta nepridiprav začel tudi stikati po hišah, ako bi užival še kaj časa svobodo, kar je že začel marsikje.
gs Razglas o sprejemu gojenk v gospodinjsko šolo c. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani. Meseca oktobra se otvori 15. tečaj gospodinjske šole, ki bo trajal II mesecev. Gojenke morajo stanovati v zavodu, ki je pod vodstvom čč. gg. sester iz reda sv. Frančiška. Zavod je v posebnem poslopju poleg Marijanišča na Spodnjih Poljanah v Ljubljani. — Pouk, ki je slovenski in brezplačen, zavzema poleg verouka, vzgojcslovja, zdravo-slovja, ravnanja z bolniki, spisja in računstva vse one predmete, ki jih mora imeti vsaka dobra gospodinja, zlasti se pa poučuje treoretično in praktično o kuhanju, šivanju (ročnem in strojnem), pranju, likanju, živinoreji, mlekarstvu, vrtnarstvu itd. Gojenke se istotako vežbajo v gospodinjskem knijtfovodstvu ter v ravnanju z bolniki in z bolno živino. — Gojenke, ki se žele učiti nemškega jezika, dobe v tem predmetu brezplačen pouk in priliko, da se v enem letu zadosti privadijo nemškemu jeziku. — Gojenka, ki ho sprejeta v zavod, plača na mesec za hrano, stanovanje, kurjavo, razsvetljavo, perilo, t. j. sploh za vse, 32 kron, ali za ves tečaj 352 kron. — Vsaka gojenka mora prinesti po m o ž n o s t i naslednjo obleko s seboj: Dve nedeljski obleki, tri obleke za delo, dva para čevljev, nekaj belih in barvanih jopic za ponoči, štiri barvana spodnja krila, dve beli spodnji krili, šest srajc, šest parov nogavic, 10 do 12 žepnih robcev, šest kuhinjskih predpasnikov in tri navadne predpasnike. (Predpasniki za delo se tudi preskrbe v zavodu proti plačilu.) Ce ima katera več obleke, jo sme prinesti s seboj. — Deklice, ki hočejo vstopiti v gospodinjsko šolo, morajo: 1. dovršiti že 16. leto; le izjemoma, v posebnega ozira vrednih slučajih se more dovoliti sprejem mlajših učenk; 2. znati čitati, pisati in računati; 3. predložiti zdravniško spričevalo, da so zdrave; 4. predložiti obvezno pismo staršev ali varuha, da plačajo vse stroške; 5. zavezati se. da bodo natančno in vestno zvrševale vsa dela, ki se jim nalože, ter da se bodo strogo ravnale pu hišnem redu. — Prošnje za sprejem, ki jim je priložiti šolsko in zdravniško spričevalo ter obvezno pismo staršev, oziroma varuhov, naj se pošljejo do 10. septembra t. I. glavnemu odboru c. kr. kmetijske družbe kranjske v

I.juhljanl. — V prvi vrsti se v gospodinjsko šolo sprejemajo deklice, ki imajo domovinsko pravico na Kranjskem; če bo pa v šoli prostora, se bodo sprejemale tudi prosilke i/, drugih dežel. — Glavni odbor c. kr. kmetijske družbe kranjske. — V Ljubljani, dne 15. julija 1912.
Delo slovanskih kmetov v Ameriki.
Amcrikanska pisateljica Emily Green Balck je izdala obširen spis »O slovanskih izseljencih v Ameriki«. V tej knjigi navaja med drugim tudi zgodbo češke bajtarske družine, ki se je izselila 1. 1866 v državo Nebraško. Ker je med »Domovimi« bralci tudi mnogo Amerikancev, jih bo gotovo zanimala povest slovanske kmečke družine, ki si je s trdim delom opomogla iz nič do blagostanja. Zanimivo bo zanje tudi. če primerijo sedanje razmere z razmerami v prejšnjih časih.
Zgodbo pripoveduje žena, ki se je izselila tedaj s svojim očetom kot mlada deklica čez morje.
»Bila sem tedaj še mlado dekletce, ko sem prišla v Ameriko. Moj oče, Čeh, je bil siromak. Nekega dne pride k njemu sosed, premožen kmet, in mu reče: »Rad bi šel v Ameriko, pa ne znam nemški (kar se je smatralo tedaj neobhodno potrebno za na pot); plačam vse stroške, če greste z menoj in mi pomorete, ker znate nemški. Tako sta se domenila. Prišli smo v Manit-woo na wiskonzinski strani michiganske-ga jezera, kjer je bila tedaj večja češka naselbina. Tam je kmet videl, da se že sam prebije, ter nas pustil. Tako ostanemo na bregu jezera: moj oče, mati, moj mlajši bratec in jaz, brez krajcerja v žepu.
Pomagali smo si, kot smo vedeli in znali. .laz sem hodila v šolo in se učila brati, oče si je prigospodaril počasi nekaj denarja. Tisti čas je naseljence zelo mikala Nebraska — proglašena za državo šele I. 1867. Zato se tudi moj oče odloči, da se preseli iz Wisconsina v Nebrasko. Na pot se podamo skupno z nekaj čeških rodbin na jesen 1. 1866. Jaz sem bila stara tedaj 8 let.brat je bil pa še mlajši. Oče je imel 800 dolarjev. S tem je začel. Zdelo se nam je zelo veliko; ampak od ostalih rodbin ni imela nobena tako malo. Prišli smo do Sv. Jožefa na reki Missouri, južno od meje Nebraske. Tu pregovori mojega očeta nek Kovär. s katerim se je spopri-jaznil. naj ostanemo čez zimo tam. Nasvet ni bil napačen, in če bi bili drugi imeli več skušnje, bi se ne bili podali na pot pred spomladjo. Tako smo prezimovali v Saint Joe, kjer je bilo tedaj še videti sledove po vojni — preostanke utrdb, verige, kroglje in druge strelne ostanke, ki so preleteli
sem z druge strani čez vodo. Druge rodbine so pa odrinile v Nebrasko ter se začasno ustavile tam. To je bilo tudi vse, kar so mogli storiti. Da bi bili začeli kmetova-ti, je bilo že prepozno. Vsi moški, razen enega hromca, so se vrnili in prezimovali v Saint Joe, kjer se jim je posrečilo, da so dobili delo. Rodbine so pa pustili s hrorri-cem vred v lepenčnih bajtah na preriji.
Na Kovärev nasvet si je kupil moj oče par volov. Kmalu se je pokazalo, da je bila to srečna misel, mnogo koristnejše naložen denar, kakor par kobil, kot so kupili drugi. Konji so bili sicer po ceni, toda izkazalo se je, da niso bili prav za nobeno rabo. Vlekli so slabo, in ko smo prišli na lice mesta, so ušli. Oče je kupil mojemu bratu tudi dobrega indijanskega ponija.
Ko napoči spomlad, odrinemo zopet na pot. Potovali smo nekaj tednov. Ženske in otroci so spali na vozeh, moški pod vozmi. Ko smo šli navkreber, je pripregel oče ponija pred vole, da je pomagal. Ko pridemo do Modre Reke (Blue River), reče oče: »Kot sodim po mapi, mora biti to tule.« Imel je prav. Začnemo iskati svoje sosede, pa nismo našli nikogar. Slišali smo že nekaj, kot petelinje petje, pa še nismo nič vedeli: trnovih koč še nismo poznali. Nazadnje zagledamo most iz debel, ki je držal čez reko k našim sosedom.
Tiste čase so si delali ljudje hišice na ta način, da so nakupičili trnje, katero so naruvali po preriji, ali pa si izkopali jame na rečnem bregu. Spočetka smo živeli v stari, že prej izkopani jami, poznejše smo si naredili sami jamo, pa zelo lepo. Bila je ravno prav visoka, da je mogel človek v nji stati pokonci, stene smo lepo ogladili. Toda vrat nismo imeli dolgo časa, ker nismo imeli ničesar, iz česar bi jih bili mogli narediti. Enkrat poleti je šel moj oče 12 milj daleč sosedu orat in vzel seboj tudi brata, tako da sva ostali midve z materjo sami doma. Kar nastane strahovit vihar. Takrat še nismo imeli vrat. Ce je človek tiste čase hodil po preriji, je moral paziti, da ni zašel v kako jamo k ljudem. Močno deževje nam je delalo težave. Voda nam je tekla v jamo, pogosto so prišle notri podgane ali kače. Kakor hitro se je godilo naseljencem boljše, so se naselile v skupinah po kočah; pod smo imeli iz stol-čene ilovice.
Z voli smo imeli veselje; spustili smo se počasi po preriji. Konji za takšno delo niso bili dosti močni. Oče ni rabil volov le sam, temveč jih je posojal tudi sosedom, zastonj. Tedaj smo bili medsebojno vsi odkritosrčni prijatelji. Vsi so bili za enega in eden za vse. Oče je zaslužil z volmi tudi denar, ko je pomagal amerikanskim farmarjem pri »podiranju prerije«. Ko so prišli novi naseljenci, je šel oče ponje z volmi v Nebraska City, 64 milj daleč. Trajalo je 4 dni. Vole je naučil leteti, da so hodili zelo hitro. Tako so nam pomagali voli na marsikakem potovanju. Pozneje je naučil
oče delati tudi bike in je s tem dosti zaslužil.
Spočetka smo morali pretrpeti mnogo težav. Podnebje je bilo takrat mnogo slabše, kot dandanes. Po zimi so prišli hudi zameti, ki so trajali pogosto po cel teden; sedaj sneži kvečjemu en dan in eno noč. Po letu so nas zopet mučili vroči vetrovi, kakoršnih sedaj že ni bilo cela leta, in pa huda suša. Tedaj drevja ni bilo nič, k večjemu za vodo. Ko se je dežela naselila, so nasadili ljudje povsod drevje. Posebno ko so zorali in obdelali prerijo ter nasejali detelje, se je vse spremenilo. Vroči vetrovi prihajajo baje iz prerije, ta jih baje naravnost rodi.
Nekoč po zimi, menda prvo leto, je odšel oče z priprego volov, vozom in 3 vrečami pšenice v Beatrico, kakih 20 milj daleč. Še predno se je odpeljal, je silno snežilo, kmalu nato pa nastane hud vihar, in oče se je zdržal na potu cel teden. Hu-dogaježeskrbelo, kako in kaj je doma, sosedje so se mu pa smejali. Mati je bila vsa obupana, ko ga ni bilo. Sneg je bil tako na visoko, da ga je bilo tam, kjer je tekla voda, cel grič. Mati odide k sosedu prosit, naj gre pogledat za očetom. Sosed pa ni imel čevljev, da bi bil mogel iti. Mati se je ravno vrnila domov po čevlje, da bi mu jih bila par posodila, ko pride oče. Pripeljal je domov ravno samo še vole, na sebi pa prinesel samo srajco. Pa je bil še vesel, da je sploh prišel domov. Voli niso hoteli hoditi proti vetru (nečejo nikdar), temveč so se obrnili in vse razbili. Prišel je torej domov, kakršen je bil, vse svoje stvari je pa dal shraniti možaku, s katerim sta bila znana, in ki je prebival blizu tam, kjer se je pripetila nesreča, 12 milj od nas. Mati sklene, da gre z njim nazaj in prinese stvari, ki jih je pustil tam. Mene sta pustila samega doma.
Zopet se pripodi vihar in starši niso mogli domov 14 dni. Takrat sem bila stara 9 let« Cez nekaj dni sem snedla ves kruh in požgala vsa drva. Toda bila sem že dovolj pametna. Šla sem k reki in ob obrežju po ledu k enemu naših sosedov. Neka ženska se je vrnila z mano in mi nasekala drva. Nato sta se vrnila oče in mati. Bila sta samo 12 milj daleč in mislila, da se pravočasno vrneta, pa ni bilo mogoče.
Na spomlad, ko se je tajal sneg in razen tega deževalo, je nastala povodenj. Na milje daleč je bil ves kraj pod vodo. Vsi ljudje so morali uiti na hribe. Mlini niso mogli mleti in ni bilo kaj jesti. Mešali smo moko z deteljo. Skoraj vse smo že snedli. Tedaj je prišel gospod H., premožen sosed, in nam posodil malo ržene moke.
Tistega leta nismo imeli kaj jesti. Poni nam je ušel in ga ni bilo 7 tednov naza]. Voli so bili tako navajeni na to, da jih je on vodil,da niso hoteli orati. Oče je odšel konjička iskat, in ko se je vrnil, je bil tako utrujen in spremenjen, da smo ga komaj
spoznali. Ponija smo dobili nazaj, pa ni
bil
za nobeno rabo več; prodali smo ga za 25 dolarjev. Nismo imeli nič denarja in nič jesti. Imeli smo pa mnogo obleke, ki smo jo pripeljali seboj. Mnogo drugih, ki niso imeli nič, je nosilo vrečnino. Nekoč nismo imeli drugega, kot rženo moko. Soli ni bilo, moke same pa nismo mogli niti požreti. Qospod V. je prišel k nam ter ostal pri nas cel teden. Prinesel je seboj vse mogoče reči in se nam smejal. Imel je rozine, češplje itd. Leto osorej je prišel v ravno takšne stiske, kot mi. Izdal je vse svoje premoženje in nič ni zaslužil.
Dandanes imajo naseljenci vse drugačne skušnje. Nič več ni takšnih težav. Lahko zaslužijo denar, kupijo stvari in železnice olajšujejo vse. Tiste čase se je delo pogostokrat plačalo z nakaznico za trgovino. L. 1868. je prišla severozahodna železnica v Otnaho, kmalu so pa zgradili tudi druge proge do bližnjih krajev. Spočetka ni bilo nič takšnega. Enkrat je nosil oče za kokoši vrečo zrnja 10 milj daleč.
(Koncc prihodnjič.)
* Samostanske kupčije. V svojem brezdelju se samostani pečajo z različnimi stvarmi, trapisti delajo čokolado, kartuzi-jnnci kuhajo žganje, a menihi samostana sv. Bonifacija v St. Vidu na Koroškem so hoteli napraviti dobro kupčijo z lepotili. Neki berolinski trgovec je iznašel vodo, podobno znani kolonjski vodi, toda ker ni bila njegova iznajdba posebne kakovosti, ni mogel dobiti ljudi, ki bi mu dali denarja, a tudi dJali s svojim imenom reklamo za njegov parfum. Prišel je na idejo, da bi napravil najboljšo kupčijo, ako bi pustil, da bi njegovo iznajdbo prodajal kak samostan kakor lasten izdelek. Prior samostana v Št. Vidu mu je res nasedel, ker je premeteni trgovec slikal sijajno kupčijo s toaletno vodo v katoliških deželah, zlasti v Italiji in južni Avstriji posebno, ako bi se reklo, da to kozmetično vodo izdelujejo tratri in patri v samostanu. Med trgovcem in priorjem je bila kupčija kmalu gotova, samostan je prepustil Berolincu par sob, v katerih naj bi se navidez izdelovala ta kozmetična voda, v resnici pa se je le pretakala v steklenice iz sodov, ki jih je pošiljal trgovcc iz Berolina. Trgovec je obljubil samostanu visoke provizije, in sicer 7 K 50 vin. za vsak liter prodane vode. — Patri so bili tega dobička veseli. Prior je izposloval pri državnem tajniku papeške stolice v Rimu dovoljenje za izdelovanje te kozmetične vode, začela se je hitro kupčija, ki je šla še precej dobro. Vsaka steklenica te samostanske toaletne vode je imela etiketo s samostanskim grbom in označbo, da se voda fabricira v samostanu Toda ta kupčija in fabrikacija lepotil v katoliškem samostanu je zadela na od-nor nevoščljivih sobratov in duhovnikov,
ki so toliko časa intrigirali, da je papeška stolica prepovedala samostanu izdelovanje katoliške toaletne vode. Toda premeteni trgovec je delal na račun podjetnega samostana še nadalje svoje Kupčije, ker se v javnosti ni vedelo, da samostan ne izdeluje več toaletne vode. Trgovec si je najel na samostanski račun več posojil in nazadnje izginil. Šele, ko so upniki začeli pritiskati na samostan, je prior uvidel, da je nasedel premetenemu sleparju, ki je znal izrabiti samostansko dobičkaželjnost v lastne namene in ovadil vso stvar sodiščem, ki zasleduje sedaj pobeglega trgovca s tiralico. Kakor se vidi, se fratrom kupčija s toaletno vodo vendar ni prav dobro obnesla.
+ Smrt v Niagari. Veliki niagarski vo-dopadi v Severni Ameriki so znani vsled svoje lepote po celem svetu in na tisoče in tisoče turistov jih pride vsako leto občudovat. Posebno letošnjo zimo so bili privlačni. Zmrznila je namreč voda tudi nad slapom, tako da je nastal velik leden obok: 25 metrov debel, 300 metrov širok in 500 metrov dolg most. Cele procesije turistov so hodile na ta leden most, od koder so gledali doli v globočino vodo-pada. Nekega dne pa zagrmi pod nogami teh gledalcev grom in vse začne kričati in bežati. »Led poka!« se je razlegalo iz list tisočev. 35 ljudi, najzadnji, je bežalo že po n.ajajočih se ledenih ploščah. Vsi so prišli srečno na breg, samo neki Heckok in novoporočenca Stemton so ostali med ledovjem. Takoj prilete gasilci in spuste k njim z železnih mostičev nad vodopa-dorn vrvi. Nesrečneži so bili že privezani in so jih že vlekli kvišku, kar — prerežejo valeče se ledene plošče vrvi in vsa pomoč je bila zastonj. Poskusili so še enkrat, Stemton in Heckok sta zagrabila konec vrvi, toda od mraza so jima že tako otrpnile roke, da so jima omahnile kot mrtve. Gledalci so še videli, kako so vsi trije, neizogibno posvečeni smrti, pokleknili na ledeni plošči in začeli moliti. Novoporočenca sta se še enkrat objela, nato se je pa led premaknil in vse skup je zagrmelo v strahovito brezdno. Na tisoče ljudi je stalo na obeh straneh reke in gledalo grozoviti prizor, pa nihče ni mogel pomagati.
*	100.000 zabojev poštnih znamk. V nemški državni tiskarni natisnejo vsak dan 19 milijonov znamk v vrednosti 20 milijonov mark. Vsako leto jih narede za 500 milijonov. Da jih razpošljejo vsem poštnim uradom, je treba 109.560 zabojev in škatelj, težkih skupaj tri milijone kil, ali tedensko 2100 pošiljatev 600 metr. stotov težkih.
*	Kako se zabavajo ameriški milijonarji. Znani ameriški prismuknjeni milijonar Rüssel se je pozabaval v pustu na čisto nenavaden način. Dal je prirediti »ma-škere« v celem kitajskem predmestju v Novem .Jorku in pojedino kar na ulici. Na jedilnem listku so bila sama ptičja gnezda. Po gostiji se je približal gospodični, ki jo
je vodila maškara, plesalec in ji poljubil roko. Med tem je priskočila k njemu druga maškara in mu priložila krepko zaušnico. Ta zaušnica je bila znamenje za splošen pretep. Na tleh je ostalo mnogo »ranjenih« in tudi »en mrtev«. Ko so ga dvigali, je skočil pokoncu in začel plesati »mrtvaški ples«. Po tem plesu se je začel splošen nesramen ples, in maška-rado so zaključili s splošnim veseljem, in popivanjem na račun milijonarja Russela. — Ne smemo pozabiti, da zapravlja ta milijonar kot »pravni« lastnik na tak način denar, katerega so mu zaslužili s težkim delom njegovi delavci in uradniki.
*	Gimnazijec — ženin. Na Madžarskem se je v Maroš Vasarhely zaročil 18-leten dijak z mladim dekletom. Zaroko je sporočil tudi ravnatelju, ki je takoj sklical profesorje na posvetovanje, če niore biti gimnazijec ženin. Konferenca je odločila, da zaroka še ni vzrok za izključitev iz šole, le na gimnazijo ne sme hoditi več kot reden učenec, temveč lahko ostane zapisan kot izreden slušatelj.
*	Denar na svetu vse? V Berolinu se je ustrelil bankir Vilšek zaradi ogromnih izgub na borzi zadnje čase. Izgubil je vsega skupaj en in pol milijona kron. Bankirjev samomor je povzročil ogromno razburjenje, ker potegnejo njegove izgube za sabo mnogo tvrdk in zasebnih špekulantov.
*	Moderno spravljanje ledu v Pragi.
Dosedaj so ga nakladali na vozove ročno. Zadružna praška ledarna v Braniku si je pa predlanskem postavila novo ledenico, 80X100 metrov veliko in 12 metrov visoko, v katero gre 240.000 metričnih centov leda. Od znotraj so stene iz železobetona, potem so zračni presledki, zunanje stene so pa iz opeke. Led se drži v nji dobro. Lani se ga je pa vsled velike vročne vendarle stajalo 30%. Če bi se takšno veliko ledenico polnilo z rokami, bi trajalo to predolgo. Postavili so torej tri elevatorje, podobne »paternoštrom«, s kakršnimi se na stavbah dviga materijal kvišku. Roglji zagrabijo ledeno ploščo v vodi, jo po nagnjenem koritu dvignejo do vrha, od koder pade na premično korito, potem pa zdrči na svoje mesto v ledenici. Vsak elevator dvigne lahko na dan po 55 vagonov leda, torej vsi skupaj po 16.500 metr. stotov, tako, da lahko ledenico napolnijo v par dneh, in niso torej več tako odvisni od vremena.
*	Zastrupljena mačja pečenka na Silvestrov večer. V Znojmu delavec J. Štje-pan za Silvestrovo ni mogel radi revščine svoji družini ničesar boljšega privoščiti. Vjel je torej mačko, jo zaklal in spekel. Jedla jo je cela družina: on, žena in 41etna hčerka. Oče in hči sta umrla takoj po jedi med groznimi bolečinami, ženo so pa morali odpeljati v bolnico. Mačka je najbrže jedla zastrupljene miši. Taka nesreča je pač znamenje žalostnih gospodarskih razmer.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Iv opit a r.
Listnica uredništva. Zahoršt: Preveč osebna zadeva; s tem sc ljudi šc bolj odbije. Rajši kaj splošnega.
Loterijske številke.
Dvignjene v soboto, dne 27. julija 1412. Trst: 8G, 83, 46, 73, 33. jLinc: 25, 41, 37, 87, 18. Dvignjene v sredo, dne 31. julija 1912. Praga: 15, 88, 31, 76, 11.
Razširjajte od hiše do hiše „Slov. Dom11.
r

Mlado, staro, Vsak pove:
Ta pa je za met
Ker se samo z njim krepčam
Vedno zdrav ielelod'c imam!
Varujte se
ponaredb!
Pristni,FLORIAN' se dobi edino od Rastlinske destilacije .FLORIAN' v Ljubljani.
m
20E
30 G
Greh in smeh
□ [
D0G
DEE
] n
in dober zajutrk doselejo odrasli in otroci,	£ bolni In zdravi. Polovico stroškov prihranite v gospodinjstva na kavi, sladkorju
in mleku, ako pijete	SLADIN,	£
*	1Лпт I 10 Je dr> p'- Trnkćc*yja	»
*	LllldVjt!! SLADNI ČAJ.
2 En zavoj velja 60 vin. Dobiva se povsod,	j*
« Po pošti se naroča najmanj pet zavojev po	^
*	povzetju pod naslovom v glavni zalogi. .*.	*
I Lekarna pl. Trnköczy	I
t ,•. v Ljubljani zraven rotovža. .•.	*
j	10 zapovedi	>
<; za kmetovalca in 10 zapovedi za zdravje, vsake	o»
■*> posebej ua papirju tiskane, dobi vsak človek	>
S zastonj, tudi po pošti, ako po nje piše v lekarno	J
Trnköczy zraven rotovia v Ljubljani. ****** ***** **********
Naznanilo.
Slav. .občinstvu v Postojni in okolici vljudno naznanjam, da sem prevzel občeznano
„TIHA DOLINA"
kjer bodem točil pristne pijače ter skrbel za dobro in točno postrežbo.	48
Za ranogobrojni obisk se priporoča
3van in JVIarija Sever.
Jržne cene v tjubljani
1 govejega mesa I. vrste .
J	.. ,, „ H- „ .
1	» .. .. tli. „ . 1 telečjega mesa ....
1	„ prašičjega mesn (svežega)
1	*• h »» (prekajenega)
I	,. koštrunovega mesa Prašiči na klavnici .
1	„ kozllčevega mesa .
I	k% masla.....
1	,, masla surovega . .
1	„ masti prašičje . .
1	„ slanine (špeha) sveže
1	„ slanine prekajene .
1	„ sala ......
1	„ surov, margarlnskega
1	„ kuhan, margarlnskega
1	jajce ........
1	/ mleka.......
I	., „ posnetega . . .
1	„ smetane sladke . . . 1 „ kisle ....
I	kg medu......
1	„ čajnega surovega masla
I	piščanec,......
1	golob.......
t	raca ........
1	gos........
1	kapun .......
1	puran.......
100 kg pšenifne moke št 0
masla masla
100 100 100 100 100 too 100 100 100 100 100 100 1 1 1
1	.	. 2
II II M 4	•	•
■i Ii h 3	.	.
4
H H Ii ■	■	.
Ii H H 5	■	.
Ii it Ii 6	.	.
»i it H '	<	.
Ii Ii d ^	*	'
koruzne moke . .	.	.
ajdove moke ....	I.
ajdove moke . . .	.11.
ržene moke.....
1 fižola . „ graha .. leče . „ kaše . „ ričeta.
1 1
100 kg pšenice.
rži
ječmena . . .
ovsa.....
ajde.....
prosa belega . .
„ navadnega koruze .... činkvantina . . krompirja . . .
100 100 100 100 100 100 100 1Г0 100
Lesni tro Cena trdemu lesu 9-50 do 12 —K. Cena mehkemu les 8' —do 9'—K.
T--0 za seno slamo, in siel|o. Na trgu je bilo
voz sena ......
„ slame.....
i. «telje......
„ detelja.....
Cena
od K 1 h
50
50
50
Lastna tovarna!
Domače podjetje I
Priporočilo!
Ozirajte se pri nakupovanju oljnatih barv, lakov, firnežev in vseh v barvno stroko spadajočih predmetov na domačo tvrdko	48
premrl § Jančar,
Ljubljaua, Dunajska cesta 20.	Kolodvorska ulica 18.
Ceniki "brezplačno! Najboljša kakovost!	Najnižje cene!
■
pg^*" SAMO 6 DNI! * brzoparniki Francoske dru-
žbe. Edina najkrajša vožnja čez
Veljavni vozni listek za vse razrede franc, linije dobiš le pri
ED. ŠMARDA
oblastveno potrjona pisarna
bnoparniki	Ljubljana, Dunajska cesta 18 »La Provence«, »La Savoie«, , _ »La Lorraine«,' »La Toureine«, nneProtl 9°8tllne »Prl F °ovou ' »Rochambeau«, »Le Chikago«. Vozni listek za Ameriko in nazaj v staro domovino, po najnižji ceni. Izdaja voznih listkov po vseh železnicah, prirejanje zabavnih vlakov. --Vsa pojasnila letotam radovoljno In breiplaöno.	■