it. 295 H!tfia)htav«Mri(MiaMini osi trstu« v CMrtoR IJ. Posamezii« številka 20 cent. Letnik xlvii U5sz% IzvnaS poedeljek, vatk 4m fetiše«* it 30, L uwtafcopt» Doptat pbflM m me sprejemalo, rohopM Aiii»o Oerbec. — L&stcik ca ouaa: L 7.—, S nas Ta Iframaitve Mesečno 4 Ure ftE. w sredL i In odjovMa i fisksrae Ediaoat — la celo M» L > la ■ prave ft. 1MT« eDINOST nevfike v Tiahi to otete! po 30 ccot — Offcaf se rataMpt o ftirolmtt aae kolono (72 m) — Oglati trgovcev la obrtnikov mm po 40 cea*. —mitnica aforete, to vibHi po L 1.—» oglasi doiaralft aavatfot -mm po L 2 — MaM ofM po 90 eent besed«, naftssnj pa L % — Ogfc* earoSslaa to rekissadfe ae poS^ifo uktjuteo opravi Edinosti, v Ihto, tfftca rn. Prsafifsa As&keg* Itav. 3* L mdetaapje. — Telefon mdništr* to apiavn IM Usoda poslanske zbornice reč, da bi bil Mussoliai z vsakim nadaljnjim poniževanjem ugleda — ne več zbornice, ki ga je že davno popolnoma izgubila — temveč parlamentarizma — poniževal tudi svoj lastni ugled in ugled svoje vlade, in to predvsem tam, kjer mora gledati, da ga ohrani nedotaknjenega, namreč v inozemstvu, kakor smo ravnokar omenili. Vsako nadaljnje trgovanje in «prizanašanje- zbornici, ki se ni več zavedala svojega lastnega dostojanstva.^ bi bilo že naravnost politično nemoralno^ in torej skrajno škodljivo za načrte sedanje vlade. In ko se uradno povdarja, da so soodlo-čevali pri ukrepu o zaključitvi zasedanja parlamenta razlogi zunanje politične in moralne narave, je pač treba razumeti pod Lem obzire g. Mussolinija in vlade na svoj lastni moralni ugled v Italiji in pred ostalim svetom. G. Mussolini je torej smatral, da so zahtevali interesi vlade in države, da se iz-nebi svoje pohabljene in izmrcvarjene spremljevalke. Tu nastaja vprašanje, zakaj se je neki odločil za ta zadnji udarec ravno v hipu, ko se je zbornica zopet izjavila, da mu je pripravljena podaljšati pooblastilo, in zakaj j £ sploh hotel imeti vnaprej tako zagotovilo. Izjava enega naj-agiinejsih fašistovskih prvakov, kremon-skega poslanca Farinacija nam daje nekak ključ do rešitve tudi te uganke. G. Fari-nacci te namreč rekel — seveda ne brez rezke ironije — da bi bili morali poslanci sami s primerno resolucijo zahtevati za-preije parlamenta. Z ozirem na vpliv, ki ga. ima omenjeni pGsianec v fašizmu, je izključeno misliti, da bi bil v tem naziranju osamljen, temveč je verjetno, da se strinja z njim tudi sam ministrski predsednik. To pa bi pomenilo, da je dal zapreti zbornico, ker se sama ni hotela zapreti in ker se mu z dosedanjim zlostavljanjem zbornice ni posrečilo izzvati take resolucije, kakor jo omenja poslanec Farinacci v svoji izjavi. Dejstvo, da je sklenila večina parlamentarnih skupin, da bo zbornica podaljšala pooblastilo, t. j. da se bo dala dalje zlostavljati brez vsakega ozira za svoje dostojanstvo, v tem slučaju seveda ni moglo biti razlog za nadaljnje prizana-šanje, temveč je moralo logično dovesti do odloka o zapretju. Še na eno stran sedanjega položaja se ne sme pozabiti. G. Mussolini je imel s ■ve da njo zbornico svoje določene namene. Tc naravne Je v glavnem dosegel. Volilna se zelo približali Franciji, ker tako zahtevajo naše koristi. Z Nemčijo se vrše razgovori o odškodnini. Izgleda da hoče Nemčija gaziti pravice naših državljanov. Avstrija na Koroškem otvarja šole za naše državljane. V notranje razmere Ru-sije se nismo nikoli mešali. Glede reškega vprašanja se sedaj nahajamo v stagnaciji in je položaj »ti, kakor je bil pred prihodom generala Giardina. Brez sporazuma z nami se reško vprašanje ne more rešiti. Finančni odbor je z 18 proti 13 glasovom sprejel kredit zunanjega ministrstva. Stavka avstrijskih poštarjev Popoln zastoj v prometu DUNAJ (preko Požuaa), 12. Vse upanje za dosego sporazuma med viado, poštnimi nameščenci in carinarji v vprašanju plač je torej padlo v vodo po trinajstih urah neumornih pogajanj, ki jih je vodil sam kancelar. Telefonska služba je bila takoj ustavljena in medtem ko je osobje telefonske centrale tekom zadnje stavke preskrbelo vsaj za zvezo z bolnišnicami, dravniki in z ministrstvi, je tokrat zasto ' prometu popoln. Brzojavna centrala prenehala poslovati v ponedeljek ob 6. uri zjutraj. Niti vlada ne more dobiti zveze z inozemstvom, tako da se morajo državne brzojavke nositi v Požun, ki je najbližja brzojavna postaja v Čehoslovaški. Dunajski trgovski krogi so zelo nasprotovali ustavitvi poštne in brzojavne službe in zapretju carinarnic. Tudi dostavljanje inozemskih listov je ustavljeno. Skoda, ki jo ima država radi te stavke, se ceni okroglo na tri milijarde kron na dan (približno 900.000 Kr), kar predstavlja, v slučaju da bo stavka trajala tri dni, svoto, ki bi zadostovala za izpolnitev zahtev u-radnikov. Poštarji so zahtevali od vlade božične doki ade v višini, kakor so jih prejeli železničarji; vlada pa je odgovorila, da ne razpolaga poštna uprava s fondi prihrankov kakor železnice. Ako bo stopila vlada iako j v stike s stavkujočimi, se bodo mogoče povrnili nameščenci v par dneh v urade. Seipel za takojšnjo razpravo o uradniškem vprašanju DUNAJ, 13. Kancelar Seipel je vložil v parlamentu predlog za takojšnje razpravljanje o uradniškem vprašanju. Izjavil je, da je pripravljen dovoliti nekatere spremembe v tem oziru, a ne da bi bilo pri tem prejudiciram; "vprašanje finančna obnove države. Tudi je Seipel obžaloval stavko državnih nameščencev, katero smatra za poizkus pritiska na zbornico. Finančna komisija je na začetku današnje seje v parlamentu izjavila, da bo izročen načrt za rešitev uradniškega vprašanja posebni podkesnisiji, ki bo pooblaščena za pogajanja z uradniki. Poštarji opravljalo službo za bolnišnice in druge dobrodelne ustanove DUNAJ, 12. Akcijski odbor državnih uradnikov je sporazumno z municipijem in policijo poskrbel za skrčeno poštno in brzojavno službo za bolnišnice, ognjegasce in druge ustanove za javno dobrodelnost. Listi pišejo, da bo najbrže posredoval predsednik poslanske zbornice med stav-kujočimi in vlado. Računa se, da leži od ponedeljka na glavni pošti na Dunaju nad 1000 vreč pošte z nad 4 milijone pisem. Odlok o zapretju rimskega parlamenta je dal povod za najrazličnejše razprave in pripombe. Odmevi tega važnega dogodka v italijanski notranji politiki se nočejo poleči in listi objavljajo izjave različnih političnih veljakov, ki prinašajo vsak dan kako novo razlago za ta nenadni in nepričakovani korak g. Mussolinija. Da laška javnost nikakor ni bila pripravljena na tak preobrat v političnem življenju, dokazuje predvsem dejstvo, da so bili v prvem hipu presenečeni tudi vodilni krogi fašistovske stranke. Sedaj je ' ugotovljeno, da se je g. Mussolini od-1 ta nastop popolnoma na svojo pest a je obvestil svoje tovariše v vladi o tem svojem namenu šele v zadnjem hipu na seji ministrskega sveta, na kateri je bilo sestavljeno in odobreno besedilo kr. odloka o zaključitvi zasedanja parlamenta. Cele podminister Acerbo, ki je prava desna roka ministrskega predsednika, je podal te dni izjavo, v kateri povdarja, da ni Mussolini povedal pravih razlogov za-ključitve zasedanja zbornice nikomur in tudi ne njemu samemu. Po vsem se torej vidi, da je ia dogodek, ki mu prisoja podminister Acerbo nekak z■ :~?ki pomen, zagrnjen do sedaj v r itvo meglo. Dokler se ta megla ne 1 1. ostane poteza g. Mussolinija ne-fe iko skrivnostna. In posebno skrivnostna je ?a obe zbornici, toliko za senat kolikor za poslansko zbornico. Predsednik senata Tittoni je dal to jasiio razumeti, ko je v svoji izjavi novinarjem odgovarjal na njihova vprašanja s ponovnim *ne vem nič, ne morem ničesar vedeti*. Kar se tiče posl. zbornice, velja to v še večji meri. ako se pomisli, da je Mussolini zaprl poslancem vrata parlamenta takorekoč pred nosom, in to v pravem pomenu te besede, kajti isti dan, ko se je imela poslanika zbornica zopet sestati in ko se je večina poslancev že bila vrnila v Rim, ie bil objavljen odlok, s katerim jih je ministrski predsednik brez vsakih ovinkov poslal nazaj, od koder so bili prišli. In presenečenje je bilo zato tem večje, ker zo dobili to brco ravno v hipu, ko so jo najmanj pričakovali, ko so bili najbolj prepričani, da je Mussolini zadovoljen z njimi kakor nikdar prej, saj so bile sklenile skoraj vse parlamentarne skupine, da bodo glasovale za podaljšanje pooblastila. ki poteče, kakor znano, 31. decembra letošnjega leta. Megla je torej v vsakem pogledu gosta in neprodima. Skozi njo se jasno vidi le ena oblika, in to ie klavrna podoba sedanje poslanske zbornice^ ki je padla v -svojem brezmejnem klečeplazenju že tako nizko, da je bila v zadnjem času le še nekak predmet za zbijanje političnih šal in aovtipov na račun onega < parlamentarizmaki so se ga — glej čudo — italijanski conorevoii* krčevito oklepali kljub vsem ponižanjem in žalitvam, ki so jih morali slišati in požirati toliko iz uradnih U3t ministrskega predsednika samega kolikor iz ust drugih neuradnih fašistovskih krogov. Toda ne samo v Italiji, temveč tudi v vseh drugih državah, kjer se vlada po strogih demokratičnih in parlamentarnih načelih, se ie smatrala žalostna vloga italijanske poslanske zbornice kot kruto zasmehovanje in žaljenje vsakega parlamentarnega in demokratičnega načela. A ta načela so v vseh drugih zapadnih državah, kakor v Franciji, Angliji in Ameriki, sveta m nedotakljiva! Klavrni položaj, v katerem se je nahajala rimska zbornica od fašistovske revolucije do danes, pa ni mogel ostati za dolgo brez kvarnih posledic za ugled tudi fašistovske vlade same — in tu se nam odpre prva luknjica, skozi katero se da prodreti v meglo sedanjega notranjepolitičnega položaja v Italiji in videti s precejšnjo jasnostjo, kaj se skriva za Musso-linijevim namršenim čelom. Jasno je nam- reforma je pod streho, pooblastilo je temeljito izrabljeno, kajti v enem letu je bilo izdano ogromno število zakonov, ki se nanašajo na najrazličnejša polja javne uprave. Velik del fašistovskega reformnega programa je s tem izvršen in g. Mussolini torej ne rabi več prikimovanja sedanje zbornice. Spričo vsega tega se zdi popolnoma izključeno, da bi bila sedanja zbornica zopet sklicana. Zapretju bo logično sledil v kratkem razpust. Ni si namreč mogoče misliti, da je g. Mussolini odredil zapretje le kot nekako svarilo na naslov poslancev, češ: ako boste nadalje pridni in ako se odločite, da podaljšate pooblastilo brez vsakih demagoških nastopov povodom razprave, vas pustim še nadalje živeti, v nasprotnem slučaju pa vas pošljem končnoveljavno domov. Predvsem bi bila taka igra skrajno neresna in sedanja zbornica bi se ne dala več izigravati na tak način. Na drugi strani pa so znamenja, ki kažejo, da se je začelo muditi z novimi volitvami tudi Mussoliniju samemu. Ako si hoče zagotoviti večino, se mora podvizati, dokler so fašistovske mase še navdušene in kompaktne. Pričakovati je torej, da bo Mussolini v kratkem popolnoma dvigni! zaveso z odlokom o razpustu poslanske zbornice, ki je edini logični izhod iz sedanje meglene zagate. U ustvarita latinskega bloka proti cngiDssliSORskim državam RIM, 12. Tukajšnji list «Republique Fran^aise*, ki navadno vedno zadene misel vladnih krogov, razpravlja v današnjem uvodnem članku o možnosti u-sf v a rit ve takozvanega latinskega bloka, ki naj bi zmanjšal \pliv Združenih držav na politični razvoj v Srednji in Južni A-•rneriki ter vpliv Anglije na evropsko ce-fifio. Do latinskega bloka bi prišli na ta način, da bi Italija in Francija podpirali politiko južnoameriških republik proti vmešavanju Združenih držav v južnoameriške zadeve. Toda Italija in Francija se ne moreta slepo vreči v političen boj, ki je združen s tolikimi nevarnostmi. Če danes mislijo o tem bloku v Rimu in Madridu, naj ne pozabijo, da je izključena možnost, da bi prišlo uo latinskega bloka, ako ne pristopijo k bloku še Francija, Portugalska in Brazilija. Izključno italijansko-španska politika bi ne bila v stanu izvesti načrlov, ki jih pripravljata Rim in Madrii. TežHs želetaiika nesreča & Picmontu Već vagonov razbitih — 20 oseb ranjenih . TOR1N, 12. Davi se je utrgalo 12 železniških voz pri tovornem vlaku, ki je vozil z normalno brzino iz Milana proti Santhia. Za tem je prispel — tudi iz Milana — potniški vlak ter trčil v tovorni vlak. Pri tem je bilo več železniških voz razbitih, oosebno hudo je pa bila poškodovana lokomotiva ooiniškeča vlaka. Dvaiset oseb je bilo ranjenih. Do izpraznitve proge od ruševin razbitih voz bo ostal železniški promet med Milanom in Torinom pretrgan. niiiCEć o jugssL zunanji pomiki BEOGRAD, 12. Snoči se je vršila plenarna seja finančnega odbora, ki je po kratki debati sprejel s 15 proti 13 glasovom budžet ministrstva za izenačenje zakonov. Nato se je začela debata o budžetu ministrstva zunanjih del. Prvi je govoril demokrat Sokič, ki je zahteval od ministra zunanjih del čimprejšnjo reformo zastopstva v inozemstvu, izboljšanje propagandne in novinarske službe, demokrat Voja Marinković pa je Zahteval, naj se krediti ki so namenjeni za nacijonalno propagando, stavijo pod kontrolo skupščinskega odbora. Za njim ie demokrat Šumenković ostro kritiziral zlasti politiko vlade v reškem vprašanju. Zunanji minister dr, Ninčič je izjavil, da bo organiziral propagando v inozemstvu. DcSej za to ni imel kreditov. Kar s« tiče Albanije, je izjavil, da želi vlada konsolidacijo in napredka sosednje države, ker se tam nahaja mnogo prijateljev Jugoslavije. Prav tako želimo urejenih razmer z Grško in konsolidacije v tej državi sami. Na Bolgarsko gledamo objektivno in hladno, ker ne moremo razumeti, da prihajajo iz Bolgarije komite, ki naš narod napadajo kot živino. Z Madžarsko smo hoteli urediti viseča vprašanja in smo v tem deloma tudi usneli. V zunanii oolitiki smo «138 isttstiie \mM M mMm za povišanje plač Ravnatelj mestne policije pretepen PARIZ, 12. Včeraj ob 15.30 je udruženje uradnikov tukajšnje prefekture u-prizorilo demonstracijo za povišanje plač. Uradniki zahtevajo p o višek 1800 frankov letno. Nebrojna množica uradnikov, med temi kakih 600 policistov, se je zbrala med mestno palačo ter vpila: cPovišek! Hočemo 1S00 frankov!» Nekateri načelniki policije so skušali demonstrante pomiriti; a demonstranti so jih pretepli. Nato so se uradniki podali pred parlament. Tu je skušal posredovati ravnatelj mestne policije Guichard; toda demonstranti so planili nanj, ga vrgli na tla ter pretepli. Sele republikanski straži se je posrečilo raz-gnati demonstrante. Policijski ravnatelj Guichard se je podal na notranje ministrstvo ter poročal ministru o dogodkih. Zasedanje sveta Društva narodov PARIZ, 12. Včeraj se je vršila seja sveta Društva narodov pod predsedništvom g. Branting-a. Svet se je bavil z vprašanjem ruskih beguncev, suženjstva ter z manjšinskim vprašanjem na Litvinskem. Poročevalec Hannotau je pozival člane Društva, naj skušajo olajšati beguncem povratek v domovino s tem, da jim dajo potrebna denarna sredstva za na pot. Francosko poaofflo Poljski in Jugoslaviji pred senatno, kosrtisajo. PARIZ, 11. Scaatna komisija je razpravljala o francoskem načrtu posojila Poljski v znesku 400 in Jugoslaviji v znesku 300 milijonov frankov, da si ta dva naroda lahko nabavita potrebščine za državno obrambo. Kamenev predsednic moskovskega sovjeta MOSKVA, 12. Moskovski sovjet, ki se je sestal po volitvah, je spet izvolil Ka-meneva za predsednika. Kamenev je ob tej priliki imel daljši govor; v tem govoru je tudi omenil, da postajajo odnošaji med Rusijo in Italijo vedno boljši. Novi načelnik vatikanske misije o sodelovanju s sovjetsko vlado MOSKVA, 12. Naslednik prejšnjega načelnika vatikanske misije Edvard Gehr-mann je prispel v Moskvo. Gehrmann je bil prej, načelnik vatikanske misije na Krimu. Zastopnikom tiska je izjavil, da ie prepričan, da mu bo sovjetska vlada olajševala delo; kajti o tem ga prepričujejo njegova dosedanja izkustva na Krimu, kjer so mu šla sovjetska oblastva vedno na roko. Zaupnica poljskemu fmanenemc ministru VARŠAVA, 12. Po razpravi v poslanski zbornici o tobačnem monopolu je bila s tridesetimi glasovi večine izrečena zaupnica finančnemu ministru. Delo nemške vlade za zasedene kraje BERLIN, 12. Vlada je sklenila, da ne uvede v zasedenih pokrajinah nove rentne marke, ker se boji sekvestra. Storili pa se bodo koraki, da se čimprej uvede stalna veljava od strani porenjskih občin. Kon-čnoveijavni sklep glede ustanovitve po-renjske banke za izdajo bankovcev je odvisen od tega, da-li bo porenjski zavod ustanovljen v zvezi z bodočo osrednjo nemško banko za izdajo bankovcev. Vlada se je nadalje postavila na stališče, da je treba znižati podpore delavcem, jetnikom in izgnancem. Kar se tiče separatističnega gibanja stoji .vlada, na stališču, da ne more priznati ničesar kar se ne bi strinjalo z nemško ustavo. Nadalje želi, da bi prišlo do neposrednih pogajanj z zasedbenimi oblastvi, ker so zasedbeni stroški dosegli neznosno višino. Razen tega je treba obnoviti gospodarstvo, storiti korake za izpustitev političnih jetnikov in za povratek izgnancev. Nasilja porenjskih separatistov BERLIN, 12. Wolfov dopisni urad poroča, da skušajo separatisti iz Palatinata izsiliti v Mannheimu izjavo za ikzv. separatistično vlado. V nekaterih občinah so bili župani prisiljeni podpisaii izjave, ki so jih separatisti poslali porenjski medza-vezniški komisiji, in ki opravičujejo postopanje francoskih zasedbenih oblasti. Istočasno izganjajo separatisti osebe, ki se na katerikoli način izpostavljajo. Separatistični ukrepi gredo predv^en. novih denarnih sredstev. V mnogih slučajih so ugotovili sodelovanje francoskih okrajnih zastopnikov s porenjskimi fašisti. BERLIN, 12. Z ozirom na stališče nemške in pruske vlade glede separatističnega gibanja v Porenju je zavzel, po poročilih iz Kodna, poseben odbor stališče, da mora berlinska vlada rešiti nekatera važna vprašanja ob priliki pogajanj z zavezniki. Vsekakor pa smatra odbor za potrebno, da se ga vpraša za svet. Nemško-aaneriška pogodba bo veljala deset let BERLIN, 12. Dodacno k našemu včerajšnjemu poročilu o sklenitvi nemško-»raeriške trgovske pogodbe z dne 8. t. m., /oročamo, da velja pogodba za debo de-;etih let. Obe stranki pa jo lahko prekli-četa vsako leto. Pogodba vsebuje tudi klavzulo o- največjih pogodnostih in se peča tudi s kulturnimi odnošaji in konzularno konvcncijo Težkoče pri pogajanjih za izvoz porarskih proizvodov KOELN, 12. «Koelnische Zeitung* poroča, da niso dovedla pogajanja glede izvoza porurskih proizvodov v Nemčijo in inozemstvo do povoljnih zaključkov in se Še nadaljujejo. Tekom pogajanj so nastale razne težkoče, ki jih bo možno le s težavo premosticL_ Nesoglasje med Angleži in irancosko-belgijsko železniško režijo v Porenju LONDON, 12. «Daily New^» poroča iz Koelna, da je prišlo med Angleži in fran-cosko-belgijsko železniško režijo do nesoglasij radi uporabe železniške proge v an- 'ina RmteilmrtB pni m Portugalskem Gibanje za vojaško diktaturo takoj vduSeno LONDON, 12, «Daily News» poroča iz Lisbone, da je vlada revolucijonarno gibanje potlačila že v kali. Uporniki so hoteli vreči predsedlgka republike, a bili so zavrnjeni. Neka uporniška vojna ladja se je vdala na ultimatum vlade. Podrobnosti o napadu na predsednikovo palačo MADRID. 12. Iz Lisbone poročajo, da je predsednikova straža zavrnila napad upornikov na predsedniško palačo. Uporniki so hoteli predsednika prisiliti, da bi sestavil novo vlado. Mir je bil takoj vzpostavljen. Predsednik je ponoči obiskal nekatere vojašnice v Lisboni. Španski listi poročajo, da so uporniki dvakrat navalili na palačo in sicer ob 21. in 23. Straža je streljala na napadalce, ki so odgovorili z bombami. Bilo je več ranjenih ter eden mrlev. Uporniki so hoteli odstaviti sedanjo vlado ter uvesti vojaško diktaturo. H krvavim dogodkom v Atenah Kralj proti demonstrantom ATENE, 12. Pravosodni minister je odredil strogo preiskavo proii povzročiteljem krvavih dogodkov za časa volilnega zborovanja. Preiskavo vodi minister sam. Listi poročajo, da je ministrski predsednik Gonatas poročal kralju o demonstracijah; kralj je zelo grajal demonstrante, češ da so njegovo ime med demonstracijami izrabljali, mesto da bi priredili le mirno demonstracijo za ustavno monarhijo. «Times» o zak'jučitvi zar.sdanja italijaiiike zbornice LONDON, 12. Vesii o zaključitvi zasedanja italijanske zbornice je list «Times» dodal naslednjo pripombo: V političnih krogih prevladuje mnenje, da bo zbornica razpuščena in da bodo volitve razpisane pomladi. Mussolini bi bil lahko vztrajal pri zahtevi, da mu zbornica podaljša pooblastila; a zdi se, da si je zbral rajše bolj pametno pot in da hoče svoje osebne ideje prilagoditi ustavnim tradicijam in zahtevam italijanske države. S tem korakom ni italijanski ministrski predsednik pokazal samo lojalnosti napram kralju, ampak tudi je izbral najboljšo pot, ki bo Italiji zagotovila stalno vlado. Udeležba Amerike na konferenci izvedencev PARIZ, 12. Ameriški opazovalec Logan je obvestil odškodninsko komisijo, da je dobil iz Washingtona poročilo, da so se Zedinjene države odločile poslati svojega opazovalca v oba odbora izvedencev, ki imata nalogo preučiti finančno stanje nemške države. Splošno vlada v ameriških političnih krogih zanimanje za rešitev odškodninskega vprašanja. floui potflislek jsnnefo V jutrišnji številki našega lista začnemo objavljali najnovejše delo znamenitega sodobnega francoskega pisaielja Paul Bourgcl-a «Lu Geole — Ječa*. Paul Bourget je eden največjih francoskih romanopiscev in pisatelj svetovnega slovesa, V književnosti se je začel uveljavljati že 1. 1885. (cCruellc Enigme — Kruta uganka*). L. 1887 je izdal svoje drugo deio «Mensonges ■ (Laži). Ti dve deli sta pa bih bolj srednje vrednosti. Pisatelj ni še bil na svojem pravem poiju, ki ga je našel še le s svojimi psihološkimi romani «Le Disciple» (Učenec), cL'Etape* (Etapa), «Un Divorce (Razporoka) in «L'Ewigre» (Izseljenec). Na tem polju se je razvil ves njegov talent in se uveljavil njegov mogočni genij, t. j. v proučevanju globokih moralnih vprašanj v okviru golega realizma modernega socijalnoga življenja. Francoska akademija je izkazala Pavlu Bouj-getu zasluženo priznanje s tem, da ga je izvolila med svoje nesmrtne člane, a njegova omenjena dela, posebno pa > te je time pokazivao prema drugoj strani otvoreno neprijateljstvo u ime ^Istarske Riječi>.; 5. budući da je predsjednik novog odbora pokazao u pitanjxi izdanja molitvenika Oče budi volja Tvoja> svoje tvrdokorno neprijateljstvo proti « Tiskovnom društvu u Pazinu:; 6. budući da je on lo pitanje mogao lako povoljno riješiti pa ipak je doveo sve do tega, di; radije niiko ne dade tiskati nego da bi to učinilo « Tiskovno društvo u Pazinu;-, jedino za to zgodno društvo u Istri; 7. budući da su predsjednik, blagajnik i tajnički činovnik novog polit, odbora, pokazali nesposobnost, da odgovaraju zadaći političkog društva, a to se je naročito pokazalo prigodom promjene jezika u naiim školama kao što i u gospodarskom pitanju uopće: 8. budući da ie pisanje < Istarske Riječi» bilo više puta u velikom proluslovju sa programom, prihvaćenim prvom točkom sporazuma, čime je i u načelnom pogledu bio sporazum kršen, to potpisani isiupamo time iz od'ocra «Političkog društva «Ed?nost> za Istru \ u koii smo stupili na temelju kompromisa izmedju < Političkog društva za Hrvate i Slovence u Istri> i ^Pododbora polit- društva "Edinost-: za Istru» od 22, decembra 1922. Potpisani: Br, Stcjan Srajsa (tajnik), šime Čer var (podpredsednik), Alojzij Krasevec i Frait Ma;alan (odbornici). Isti dan sam primio i drugo pismo istog sadržaja, datirano takodjer od 14. novembra, i potpisano od samog g. Dr. Brajše, s jedinom preinakom, da pismo svršava sa slijedećom izjavom: < Odstupam ovime od suvlasništva Istarske Riječi pri kojoj sam sudjelovao svojim suvlasništvom u ime ostalih sumišljenika, a na temelju kompromisa sklopljenog izmedju ..Političkog društva za Hrvate i Slovence u Istri" i istarskog pododbora polit, društva ,,Edinost u Trstu dne 22, dccembra 1922. i ujedno zabtjevaci, da odmah izbrišete rnoje ime iz „Istarske Riječi" i da javite oblasti, da ja rjjesam \iše suizdavač lista. Sa. štovanjem Dr. Stojan Brajša. v. r.» Pošto su oba pisma bila prešiampana s prozirnom tendencijom u «Istri;., u organu Tiskovnog društva u Pazinu, sada u Gorici, i buduć sadržavaju mnoge netočnosti, pri-nukan sam bio, da potpisačima tih pisama odgovorim, tiin više, što su po mojem osvjedočenju krivo informirani. Moj je odgovor bio slijedeći: <>Na Vaša pisma od 14, novembra, jedno podpisano od samog g. Dr, St. Brajše u Gorici, drugo od njega i od vč. gg. župnika šima Ćervara, župni ft a Alojzija Kraševca i župnika Frana Malalana, uručena meni tekar dne 6. decembra, smatram potrebnim. da Vam odgovorim slijedeće: Prilazem Vam prepis kompromisa, sklopljenog definitivno dne 22. decembra 1922 u Trstu, do kojeg smo došli poslije dugog raspravljanja i poslije izlučivanja razDih spornih točaka. Nekoliko vremena poslije, a io početkom januara, kušao je gospodin poslanik Šček, da od g. Staroga dobije podpis za nekakve nadodatne klauzule. ; Te klauzule su bile napisane na jednom papiru, datiranom od 28. decembra, dakle : 6 dana poslije sklopljenog sporazuma. G. Stari nije htjeo prihvatiti, tim manje što ] on bez privole svih konapaciscenata nije bio niti ovlašten da štogod prihvati. A na -papiru bio je samo potpis g. Dr. Brajše. j Poslije par dana je gosp. poslanik Šček 1 ostavio one klauzule u pisarni, a hile su i Izručene poslije od g. Jopa g. Starom. 1 Klauzule nisu nikada bile prihvaćene. ] Original tih klauzula sa samim potpisom 3 g, Dr. Brajše je interesentima na raspola- 1 su i sada u još većoj mjeri razne akcije u toku za saniranje naših zadruga i našeg gospodarskog položaja. 18 milijuna lira nisu bagatela. Ali izrabiti ove stvari u demagoške svrhe, bit će korisno za stranku, ali nije korisno za stvar. Ad 8). Redakter ^Istarske Riieči» je gosp. Jop, Vaš povjerenik, postavljen na Vaš izričiti zahtjev kao redakter «1. On uredjuje Kst i nije našao, da su inkriminirani članci protivni sporazumu i protuvjerski. On je imao i vlast da zapriječi da budu članci publicirani, jer je to samo od njega odvisno. Uostalom od članova kensoreija toga lista, dakle i sa strane gg. Dr. Brajše i v. č. g. Malalana, nije se niKada izrazila koja želja ili bio podastrt koji protest. I to nije bilo'teško učiniti. Redakter ^Istarske Riječi.>, g. Jop, je meril više puta pričao, da je bio nagovaran sa strane Vaših pristaša da ispusti iz istarske Riječi sve gospodarske stvari i da piše u što više liberalnom smislu i da u opće gleda, da bude Ost što slabije uredp-van, e da se dobije materija] za raskol i napadaje, a s druge strane da time «Istra*, koja nije mogla da se ukorijeni u narodu radi njezinog pisanja, postane uslijed propadanja nivoa «Istarske Riječi*, bolji list. Sto više: zahtijevalo se od njega, Vajega povjerenika, da sabotira ^Istarska Ri jec>, e da se «Istra» time podigne. Točnije informacije može Vam dati gospodin Jop. Kakvim je plodovima moglo uroditi takovo postupanje? Svrha je ovih redaka, da odgovorim, na napadaje, koji su napereni proti meni u gorenapomenutim Vašim pismima, i ako u mnogim točkama nisu imali biti naslovljeni na moju adresu. Time ne kanim da se upustim u polemiku. Tko me pozna, znade da sam uvijek iskreno i otvoreno postupao. Radi toga smatram stvar za sebe zaključenom. Reagirao sam samo za to, da se znade što je na stvari i da Vas informiran, jei mi je žao, da ste se Vi, sa stanovite stra ne krivo informirani, odlučili za taj korak, uslijed koga će trpjeti samo naš bijedni narod po Istri. Gospodo, zar Vam nije stalo do zajedničkog rada svih narodnih sila? Vrata za zajednički rad su svim narodnim radnicima uvijek otvorena. Sa štovanjem Dr. Mirko Vraiović. U Trstu, dne 12. decembra 1923. toda za Istru» imala napram »Pučkom Prijatelju» dotično napram Tiskovnom Društvu jednu oveću tražbinu u iznosu cd Lira 925.90, glasom pisma dd. 22. XI-1922 br. 427, inkasiranih od «Pučkog Prijatelja* za cDruibu Cirila i Metoda*, ali od istog zadržanih i neizručenih. <.Družba Ćirila i Metoda», koja ima razne obveze u tekućem novcu, e da dodje barem donekle do svog novca, je cedirala dne 15. I. 1923 jedan c£o svoje tražbine upravi «Istarske Riječi*, koja je opet na temelju te cesije zadržala i obračunala sa Družbom sve one svote, koje su stigle na naslov «Isiarske Riječi^ za zaostale pretplate «Pučkog Prija tel ja». Tiskovno je Društvo bilo redovito obavješteno i o cesiji i o inkasiranim svotama. Za točnije informacije morate se obratiti na upravu »Istarske Riječi» i na Družbu Sv. (Srila i Metoda. Ad 6). Nije se nikada pokazalo tvrdokorno neprijateljstvo u pitanju izdavanja molitvenika s,0če budi volja Tvoja*. Nasuprot je istina da smo svi radili svim silama oko toga, da se molitvenik čim prije štampa. Što nije uspjelo vč. g. Božu Milanoviću, uspjelo je meni. Sve je bilo već pripravljeno i molitvenik na nekojim mjestima popravljen, ali stvar je zapela onda, kad seje takodjer sa stanovite strane i iz toga ntjeo kovati strančarski kapital. Nama jc bila na srcu stvar, Vama stranka. Čim su se pojavile strančarske težnje i čim se je i ono tako uzvišeno nepolitičko pitanje molitvenika htjelo izrabiti u strančarsko-političke svrhe, morala je stvar da zapne. Ad 7). U pitanju promijene nastavnog jezika po našim školama bio je obrazovan posebni odbor sa delegatima iz Istre, Trsta i Gorice, koji je odbor pokrenuo sve šio se dalo učiniti. U ostalom, kad mene smairate krivim, da je naš jezik bio istisnut iz naših škola i uveden posvuda ! isključivo italijanski nastavni jezik za niže razrede pučkih škola, tko je kriv, da se to dogodilo i u goričkoj pokrajini? Nisam još čuo, da je tamo opet uveden slovenski nastavni jezik. I na gospodarskom polju vidim i u Gorici isti neuspjeh kao u Istri. A ipak ja u Gorici nemam ništa da tražim. I na Goričkom još uvijek nisu izmijenjene krune. I u jednom i u drugom pogledu su bile prouzročene intervencije na najvišim mjestima u Rimu i mogu Vam i to red, da inemškeniff centralizmu na noge. Nemčija >• • šla v vojno kajpak iz drugih razlogov, ki sc bolj svetovnopolitičnega in svetovno ekonom^ skega značaja, kakor že omenjeno. VsekakoJT pa se vidi, da je Hotzendorf pravilno presojal slabost države, toda zdravilo, ki ga je zahteval za to bolezen je bil strup, ki jc bolnik* ubil. £anje kod mene. G. poslanik Šček bio je 1 a vizi ran. da klauzule nisu prihvaćene. Radi toga one nisu mjerodavne. Ad I) vašega pisma: Točka 5 sporazuma je bila potpunoma provedena, o čemu se može svatko uvjeriti u tiskari Edinost, i to u smislu sporazuma naravski samo do kozinske skupštine i samo u pogledu tiska-rine. Drugi dugovi nisu nikada biK preuzeti, Nu o tome dole nešto više. Odmah poslije sklopljenog sporazuma bila je ispunjena i točka 6. navedenog kompromisa, jer se je nastojalo« da Tiskov- &»!!isetletoicii učenjaku Dne 11. I. m. je praznoval petdesetlet* nico svojega rojstva profesor ljubljanske? univerze in svetovnoznara matematik ekv Josip Plemelj. , Prof. dr. Pavel Karlin je posvetil v ljub-« ljanskem «Jutru - lemu našemu slavnemu učenjaku članek, iz katerega posnemam«^ sledeče podatke iz njegovega življenja: Prof. Plemelj je bil rojen 11. decembra leta 1873 na Bledu, nasproti današnji vili Perun, v tipični slovenski kmćtiški biši, k? je na mnogih blejjftiJh razglednicah upoi dobljena kot vzgled prave gorenjske domačije, pa se je leta 1919. morala uinak«. niti regulaciji ceste. Roditelja, oba pristna Blejca, sta mu bila .Mina, vzorna mati gospodinja, in oče Urban, prvi blejski mi« zar in podobar-samouk, ki se je mnogo in s pridom ukvarjal tudi z risanjem mizar« skfli stavbnih načrtov v domačem slogiu Ko je bil naš sedanji slavni malcmal;k ena leto star, mu je umrl oče, fcapustivši mater, dva sina in eno hčerko. Po očetovi smrti je mati do leta 18S4. še dalje vodila obrt< sinček Joža pa je hodil v tedanjo blejsko dvora zre dni co. Že v teh začetnih šolskiU letih je deček pričel očitovati nagnenje ki matematiki. Reševal je nekemu staremu stricu razne računske uganke, računal, koliko je poteklo sekund od Kristovegat rojstva, tuhial iz Mohorjevih koledarjev} periodiciteto luninih izprememb in mrkovi itd. V novembru leta 1885. se je mati od* ločila in poslala malega Jožo v Ljubljano, kjer so študentka vpisali najprej v šolo na Graben v 4. razred k učitelju Žumru. V jeseni leta 1880. se je vpisal v slarac jimnazijo na Vodnikovem trgu. Bil jc vset osem let dober dijak, v matematiki pa vedno prvi v razredu. Že v trelji šoli jc mladi Plemelj re eval matematične naloge — osmošoleem. V višji gimnaziji sc je že kar definitivno usmeril v matematično plat, pa mu drugi predmeti vendar niso delali posebnih zaprek. Že takrat je samostojno in brez knjižnih pripomočkov reševal težje matematične probleme in pogrunval več stvari,' liaterc je priobčil šele kasneje. Prva 'eta je dobival podpore od matere in dobrih Jjudi, pozneje pa se jc preživljal z inštruk-cijami sošolcev. Leta 1S94. je napravil kot privatisi maturo. Se tisto leto jc šel na dunajsko univerzo. Že koj prvo uro je ozbu-J di.1 v matematičnem seminarju pozornost! prei. Eschericha. Po predavanju ga je namreč profesor pozval v svoj kabinet, gai vprašal po domačih prilikah in po načrtih za bodočnost. Neizkušeni študent mu jej zaupal, da hoče postati astronom, nakar mu je profesor razložil, da asironomija ni krušni študij in mu svetoval, naj se rajo pripravi na akademsko karijero1. Na Dunaju je živel običajno dijaško življenje v, podvojeni meri, podaljšano pozneje z do-centskimi leti. Os tega življenja so bile po-največ gostilne in kavarne in prof. Plcmelf se sam često odkritosrčno pošali, da je kot mnogi drugi naši visokošolci ra\ no najsočnejša leta deloma lahkomiselno zapravil v veseli družbi kranjskih študenlo Njegovi tedanji kolegi so mi pripovedo-* vali, da je disertacijo pisal zvečer v kavarni. V teh letih je imel obširen stik z drugimi slov. študenti. Pravili so mi, dj, je bil v mnogem oziru tudi še ko* docent njih impulzivni duševni vodja, Promoviral je leta 189S., nato pa je Sel na željo prof. Eschericha za eno leto v Berlin in pozneje (1900—1901) v Gottin-gen. Tako se je bil docela pripravil na univerzitetno karijero. Vrnil se ye spet na Dunaj, kjer je postal docent Jta matematiko na univerzi. V; počitnicah se je vsako leto vračal na Bled k materi. Leta 1906, se je poročil z gdč, Julko Hočevarjevo iz ugledne dolenjske rodbine in postal naslednje leto izredni profesor univerze v Černovicah, koj leto nato pa že redni profesor. Na tem visokem službenem mestu je ostal do preobrata. Njegovo znanstveno delo, katerega kot nestrokovnjak ne morem oceniti, mu je v znanstvenem svetu pridobilo kar najsijajnejše ime. Med svetovno vojno je bila černoviška univerza zatvorjena, zato se je profesor Plemelj z družino vred preselil na Bled, odkoder je koncem leta 1916. moral — politično sumijiv — do poletja leta 1918. kot prostak k vojakom na Dunaj v Tech-nisehes Militar Komite, — Ko se je po prevratu ustanovila naša slovenska univerza je bil profesor Plemelj, ki bi bil tisto leto imenovan profesorjem na Dunaj, njen prvi rektor. Poslej deluje na slovenskem vseučilišču kot profesor matematike in vodja matematičnega seminarja. Zanimive podrobnosti iz časov ultimatuma Srbiji Svetovna vojna se je zategnila daleč preko predvidevan; dunajskih in berlinskih odgovornih faktorjev, tudi je zahtevala toliko žrtev in je bila zmaga kmalu po bitki ob Marni dvomljiva, da se je začel oglašati strah v povzročiteljih vojne. Ni čudno, če smo morali že takrat brati razne neresnice* o krivdi vojne. In čim dalje se je zategnilo svetovno klanje, tem intenzivnejše jc bilo iskanje dozdevnih krivcev. Vodilni krogi, ki so vodili vso politiko, so se ustrašili odgovornosti, ustrašili so se konca in zdelo se jim je potrebno zvaliti vso krivdo na nasprotnike. Po vojni, ki so jo osrednje vlasti izgubile, sc je sestal v Versaillesu mirovni svet, ki je diktiral premagancem mirovne pogoje. Že takoj spočetka so se zmagovalci postavili na stališče, da sta osrednji vlasti povzročiteljici vojne m morata zato občutiti trdo pest kaznu-jočih zmagovalcev. Nemci so se od svoje strani trdovratno upirali temu ekskhizivističnemu1 stališču zmagovitih sovražnikov ter odvračali cd sebe krivdo, kakor so pač bolje vedeli in znaiL In tako se je vnel pravi dvoboj med obema strankama, kdo je kriv svetovne vojne. Objektivni kritik in presojevalec vzrokov, ki so dovedli do vojne, se pač ne sme pustiti zavesti od čustev. On bi moral pogledati stvari globlje v dno, predno izreče končno sodbo. Medtem časom pa so bili objavljeni najraznovrstnejši arhivi, spomini, memoari, razna dejanja diplomatičnih zastopstev itd. Iz tega materijala se da marsikaj posneti in je mogoč tudi končni »klep vsaj glede zunanjih vzrokov. Vse se zdi, da je krivda na Osrednjih vla-stih veliko večja kakor pri nasprotnikih, če se oziramo na zunanje vzroke. Pravi in globlji vzroki so pa žc bolj svetovnopolitičnega in svetovnogospod&rskega značaja. To naziranje zastopa zlasti socializem. N« da bi se dalje spuščali v razmotrivanje o krivcih svetovne vojne, ie vendar zanimivo in poučno poslušati spomine onih mož, ki so imeli v tistih odločilnih dnevih v rokah usodo narodov in držav. Bivši načelnik avstrijskega generalnega štaba, general hi fddmaršal Conrad-Hdtzen-dorf, objavlja svoje spomine iz one dobe. 28. junija 1914. si je maršal pod vtisom ravnokar prispele novice o umoru prestolonaslednika in njegove soproge zaznamoval to-le v svojo belcŽnico: «To ni delo enega fanatika. Umor je smatrati kot vojno napoved Srbije Avstro-Ogrški. Ce zdaj popustimo, tedaj se bo morala moaarhija udati zahtevam južnih Slovanov pa tudi Čehov, Rusinov, Romunov in Italijanov. Vsi ti so že podminirali državno stavbo. Presekati moramo ta vozel z enim samim udar- em. Avstro-Ogrska mora imeti vojno že i političnih vzrokov. Kazsn za zločin pride v poštev še-le na drugem mestu. Že večkrat smo pustili, da je šla mimo nas ugodna prilika.» Nato je maršal poiskal grofa BerchtoJda in mu predlagal, naj mobilizira armado proti Srbiji. To je bilo dan po zločinu, Kdtzendorf pravi dalje: •Grof Berchtold mi je rekel, da pride cesar Vilj«m k pogrebu in da bo tedaj prilika za razgovor. Odgovoril sem mu, da zahteva atentat, ki je naperjen proti monarhiji, takojšnje odločitve. Po mojem mnenju je treba takoj mobilizirati. Nujnost mobilizacije se mi je zdela zelo važna ne glede na posledice. Minister mi je odgovoril, da ne bi mogli pred javnostjo opravičiti takojšnje mobilizacije, ki jo je treba pač zadostno pripraviti.» 5. julija je Hdtzendorf izrabil avdijenco pri cesarju Francu Jožefu, da bi gm prisilil do odločitve. «Začeli smo takoj govoriti o političnem položaju. Njegovo Veličanstvo (a je pravilno presoji FazloŽil kb mu, d» je vofn? neizogibna Cesar: Da, to je res. Toda kako naj sc bolujemo, če nam Rusija v hrbet pade? Jaz: Ali nismo kriti z Nemčijo? Cesar mc je pogleda!: Ali ste tako goto Nemčije? Francu Ferdinandu sem naroč: da sproži v Konopištu nemškemu cesar] vprašanje, kakšna čustva goji napram nas Toda cesar mu ni dal Javnega odgovora. Jaz: Veličanstvo, v tem pogledu moram« imeti popolno gotovost. Cesar: Včeraj smo poslali v Nemčijo noto, v kateri zahtevamo jasne besede. Jaz: Ali se bomo odločili za vojno, čc bo odgovor povoljen? Cesar: V tem slučaju da. (Po kratkem in zamišljenem molku). Pa če ne dobimo od Nemčije odgovora, kaj potem? Jaz: Potem smo popolnoma osamljeni. Zaradi tega si moramo biti čim prej na čistem. Resne posledice, ki so odvisne od tega vprašanja, se ne dajo dolgo zavlačevati.« Naslednjega dne je imel Hotzendorf pogovor z grofom Bcrchtoldom in grofom Forga-chom. «Grof Berchtold: Včeraj ste bHi pri cesarju. Cesar pravi, da presojate položaj zelo mirno. Jaz: Da, toda jaz sem povedal cesarju, da se da vprašanje le v tem slučaju končno urediti, ako pograbimo za orožje. Povedal sem potek avdijencc in sem povda-ril dejstvo, da je atentat izšel iz srbskih vladnih krogov in ni bil torej naperjen samo proti posameznim osebam, ampak proti monarhiji Glede vojne proti Srbiji si moramo biti najprej na jasnem, kakšni so nameni Nemčije. Grof Berchtold: Odgovor prispe jutri. Nemški cesar je že dal svojo besedo. Toda mora sc še posvetovati z Bethmann-Holhve-gom.» 6. julija se je vršilo novo posvetovanje z Bcrchtoldom in z nekaterimi uradniki zunanjega ministrstva. »Sporočili so mi pogoje ultimatuma Srbiji, ki se stari z zelo kratkim rokom 24 ali 48 ur. BOo je predvidevati, de ne bo Srbija sprejela tega ultimatuma, in da se bo torej mobilizacija in vojna razvila normalnim potem. Grof Berchtold: Kaj se zgodi, če nas Srbija prisili k mobilizaciji, «e pa potem v zadnjem hipu uda? Jaz: Tedaj bomo vkorakali v njeno ozemlje. Zasedba bo trajala toliko časa, dokler ne bodo povrnjeni mobilizacijski stroški. Grof Berchtold: Ultimatum stavimo rajši po žetvi. ^ Jaz: Bolje danes kakor jutri. Ce zavohajo sovražniki naše namene, tedaj se bodo začeli pripravljati. Grof Berchtold: Ohranili bomo strogo tajnost m nihče ne bo imel najmanjše slutnje. Jaz: Kdaj odpošljete ultimatum? Grof Berchtold: V petnajstih dneh. 22. julija. Dobre bi bilo, čc bi vi in vojni minister vzela fratek dopust, da bi ne vzbudili suma. 12. julija sem imel še en pogovor z grofom Berchtoldom. Predsednik Francije Poincare ae nahaja v. Petrogradu. Grof Berchtold namerava prenesti ultimatum en dan pozneje. Rok poteče torej 25. julija m 28. julija bo prvi dan mobilizacije. Odgovoril sem mu, da vzamem dopust, 14. julija in da se vrnem 22. julija. Istotako vojni minister. Toda ta načrt bi se utegnil izpreme-niti, če bi Srbija začela zbirati čete na severu. V tem slučaju bi ultimatum takoj odposlali Grof Berchtold mi je razložil, da je treba pridobiti čas, de se spravi žetev pod streho, da se preiskava dovrši in da gre diplomatsko delo svojo pot.» To so avtentične poročile Hfitzendorfa. Iz njih je jasno razvidno, da so na Dunaju sklenili vojno proti Srbiji in da iim je umor v Sarajevu ravno prav prišel. Na tem dejstvu se pač ne de nič izpremeniti. To je svet že poprej vedel, vendar pa jt dobilo ono naziranje nov, neizpodbiten dokaz o krivdi Dunaja, da je vojna izbruhnila. Avstro-Ogrska je hotela vojno z£to, da v notranjosti zopet opomore > nam Društvu bude nadoknadjena šteta 1 > iznosu od lira 201.850, kako je bila od V& prijavljena uslijed razorenja tiskare. Inte resen tima mogu dati u tom pogledu naj točnije podatke da kontroliraju istinitos mojih podataka. Nu ovo pitanje ni dana: još nije riješeno, kaošto nije riješeno nit za druge osobe i institucije, koje su bih oštećene prigodom raznih zuluma. Upozo rujem Vas na to, da nijedna osoba ili insti tucija nije još primila nadoknadu štete s« bilo koje strane. Samo za jugoslavenske državljane na temelju posebnog internaci jonalnog dogovora izmedju Italije i Jugo slavije je akcija u toku za likvidaciju prouzročenih šteta. Ali tu se radi samo c gradjanima kraljevine SHS, a ne o italijanskim grcdjanima. U smislu sporazuma imao sc ustanovit: čisto novi bst, radi toga sc ne može reći da je «Istarska Riječ- preuzela moralni baštinu «Pučkog Prijatelja >. Baštinu «Puč-kog Prijatelja:> je preuzela «Istra», koja je bila prijavljena dne 3. I. 1923 od Tiskov« nog Društva na Glavnom Kr. Odvjetnistvij sa izjavom, da je list «Pučki Prijatelja poprimio novo ime «Istra^, a da inače sve drugo ostaje nepromijenjeno. Dakle već pc izjavi na Glavnom Kr. Odvjetništvu jc politički list sa datumcxn od 11. jenara 1923 nije bio čisto kulturno-gospodarski list, nego političke naravi. J. time je odmak iz početka b:o kršen sporazum sa Vaše strane dotično sa strane Tiskovnog Društva. Moglo bi sc reći, da mi to krivo prosudjujemo ili da gledamo pisanje «Istre» drugim očima. Da nije tome^iako, navad; a m pismo gosp. poslanika Ščeka. koji je meni dne 12. januara na 5 sati poslije podne predao jedno svoje pismo dd. 11. januara, koje doslovno glasi: Velecenjeni gospod doktor! Kot mandater ene «struje» pri mirovnih pogajanjih, ki so po težkih peripetijah rodila oni uspeh, kakorš&ega je Istra in Primorska iz srca pričakovala, sem dolžan, da z ozirom na prvo številko «Istre» izreče m iole: 1} ne strinjam se z vso ono vsebino, ki spada v politični list. Ravnanje lista treba obsoditi zato, ker je proti jasnim točkam dogovora, sklenjenega med pol. < strujama». Zato sem voljan, da z i3to energijo, s katero sem delal za sporazum, nastopim proti nastopu a strune «Istre» det. Tiskovnog Društva već u prvom broju «Istre*. Pouzdavajući se u obećanje gosp. poslanika Ščeka, čiic me je otvoreno postupanje obradovalo nismo povukli potrebite posljedice a niti nisam odaslao pismo, što sam ga pripravio za Vas, da Vas upozorim na takovo očito kršenje sporazuma. Ovih dana pak, kako sara već gore naveo, doznao sam na Glavnom Kr. Odvjetništvu, da je sa Vaše strane već dne 3. I. 1923, dakle 12 dana poslije sklopljenog sporazuma, namjerno bio kršen sporazum sa Gnom prijavom, kojom ste javili promijenu imena «Pučkog Prijatelja», «re-stando tutto il resto immutato». Interesantno bi bilo znati, dali ste bili Vi i gospodin Šček o tome informirani? Takovo je postupanje moglo da urodi samo nepovjerenjem, i to već od samog početka. Ali nije to dosta. Prama IV. točki sporazuma ima se smatrati svaki drugi politički Hst raskolničkim. Tiskovno Društvo je dakle već 30 dana poslije sklopljenog sporazuma počelo izdavati raskolnički list, to jest politički list, a nije izdavalo kulturno-gospodarski list. Takodjer n toga razloga «Istra:> nije mogla uživati simpatije i praktične pogodnosti. Radi toga je absurdno zahtijevati, da pokušamo dati «Istri» po-; godnosti na temelju sporazuma, kad ona sama ne izlazi kao list na temelju sporazuma, nego je očito krienje sporazuma. Ad 3) G. Dr. Brajša, tajnik, samo jedan put je bio u pisarni i potpisao jedan spis. U Trstu bio je više puta te sam ga i sam vidio i pozvao da dodje u pisar nu, ali on se nije oglasio. Čuo sam, da je i drugi put bio, ali da me nije našao. On nije inače nikada niti s jednim okom povirio u pisar-nu, premda je bio Vaš delegat. Osim toga, premda redovito i pravilno pozvan, nije nikada dolazio na sastanke, nego je jednostavno sve ignorirao. Razumijem, da je imao u Gorici drugog posla, ali ipak! — Od odbornika nijedan nije bio ignoriran ili izigravan. Nasuprotiv je vč. g. Šime Červar bio više puta kod mene i privatno i njegova je riječ bila uvijek uvažena. ad 4) Od pretplata, koje su bile predane za «Istru*, nije niti jedna para bila zadržana ili zaplijenjena. Svaki inkas za «Istruz>, koji se činio za vlstrus na molbu dotičnih pretplatnika, koji nisu htjeli tako daleko klip sati do župnog ureda u Sv. Ivanu, bio je redovito i izručen. Nasuprot ie istina, da je «Družba Sv. Cirila i Me- OBJAVA Da sc končno razdeli volilo pok. župnika Ivana Marije Martelanca s Prošeka v znesku 1000,— K — 600__lir, določeno za nagrade za nove trta* nasade, eventnelno za nove trav-t nike v priti kmetovalcem prosaške župnije, poživljamo vse rcĐektante — tudi one, ki so se ie enkrat zato prijavili —, da se zglasijo aH jil—11 mi t pisarni tržaške kmetij-v Trcctn ulica Fabio Filzi 10-1 » do 20. deotmbra t L Triaik« kmetijska družba v Trstu. DNEVNE VESTI Razlastiti hpčejo! V fcobotni seji rimskega itiieta so odobrili v«č dogovorov. V dodatni razpravi o trgovski pogodbi z Avstrijo je pripomnil poročevalec rontaleoni, da je trajanje pogodbe sicer kratko odmerjeno, da pa ima to dobro, da se skoro izdela boljša pogodba, ker je sedanja zelo slaba. -Vsaka pogodba — je izvajal poročevalec — ima polit, podlago in to velja posebno glede trg. pogodbe z Avstrijo. O našem položaju v Gornjem Poadižju se ne razpravlja samo v Avstriji, ampak razpravljajo onjem tudi Vsenem-ci v Avstriji in v Nemčiji. Mi moramo na onem ozemlju izvajati politično gospodarstvo, namesto politike brez gospodarstva! Mi moramo stremeti po tem, da bo Gornje Poadižje težilo napram Trenlinu in Milanu, namesto napram Innsbrucku.* Nato jc pripomnil, a ne kot poročevalec, ampak kot senator: «Med vojno je neki angleški delegat, prijatelj Italije, izjavil k vprašanju Gornjega Poadižja. «Če hočete, da se boste v Gornjem Poadžžjti dobro počutili, morate Nemce s primernimi odplačili razlastiti in njih imetja pred«ti Italijanom!» Torej razlastiti hočejo naše narod, manjšine! Beseda je to s strašno vsebino. Pognati bi hotel gospod Pontaleoni drugorodno prebivalstvo z rodne grude in mu potisniti v roko — primerno odplačilo! Potem pa naj bo to domače ljudstvo nemanič na lastnih tleh, brez strehe in Itoščeka zemlje, ki jo jc obdelovalo skozi stoletja in ki ga je pošteno preživljala. Ali pa naj vzame potno palico v roko in naj gre z ženo in otroci v svet si iskat nove eksistence, nove strehe! In to priporoča — četudi se skriva za nasvet, tisiega Angleža — pravi tisti Pontaleoni, ki pripoveduje o potrebi dobre trgovske pogodbe z Avstrijo, in ki ob enem priznava« da dogodki z nemško manjšino razburjajo javnost v isii Avstriji! 7*lari meni ta modri gospod, da bi se po razlastitvi soplernenjakov Avstiije v Gornjem Poadižju to razburjenje v Avstriji poleglo in da nastane tam boljše razpoloženje napram Italiji?! To bi bilo istotako, kakor če bi kdo hotel trditi, da se s priiivanj ;m petroleja v plamen požar pogasi! Mari niso Nemci v Gornjem Poadižju državljani Italije? Mari nimajo kot taki pravice do svojega imetja? Ali ni to najnemodrejša politika, ki hoče razlaščati svoje Iasfne državljane? Mari ne prispespevajo tudi oni, kot sestaven del države, s svojim gospodarskim snovanjem na lastnih tleh k razmahu državnega gospodarstva?! Vse to so velika vprašanja, ki pa ne mučijo jjlav gospodom v Rimu. Prav je rekel gospod Pontaleoni, da je na ozemlju manjšin treba'voditi dobro gospodarsko politiko. Dobra pa je le tista gospodarska politika, ki boljša in utrjuje gospodarski položaj domačega prebivalstva, nikdar pa tista, ki hoče napraviti iz njih nemaniče. _ Nas jezikovni boj Poslanec grof Toggenburg, zastopnik poa-diških Nemcev v rimskem parlamentu, je v razgovoru s poročevalcem lista «Neue Zuricher Zeitung > razvijal svoje misli o jezikovnem boju narodnih manjšin. Naj podamo nekoliko teh misli. Vodilna misel Mussolinijeva je, da je treba iztrebiti vse, kar bi moglo biti državi v poguba. Kot državi pogubno smatra tudi narodni obstanek manjšin. Tako naziranje pa je škodljivo za državo. Kak komunist more pač spremeniti svoje svetovno naziranje, nikoli pa sc ne mere — današnjem razvoju narodnega ču-stvovanja — pričakovati niti od najmanjšega drobca kakega naroda, da bi odložil svojo prirojeno narodno svojstvenost. Vihar ga more iicer, kakor klasje na pclju, upognili, zlomiti pa nikoli. Odkar smo — je nadaljeval grof Toggenburg — priključeni k italijanski državi, jc postopanje različnih vlad proti nam kolebalo med spravno politiko, ki naj bi pridobivala srca, in politiko močne roke. Začetkoma so podajali slovesne obljube in zagotoviJa o spoštovanju pravnih in kulturnih imovin, o pripoznavanju naših narodnih pravic. Potem so — ne da bi izrecno pota je vali ta načela — začeli trgati kamen za kamnom iz stavbe narodnega bistva. Slednjič je prišla sedanja vladavina, ki nas hoče iztrebiti v najkrajšem času. Prejšnjim vladam sc očita ta nesposobnost in slabot-cost. Danes se govori le še o nasilnem zatretju naših narodnih gibov. Dospeli smo na višek te politike, ko sc uvedli italijanski jezik celo tudi za veronauk. Na to vprašanje grof Toggenburg, kako da lake drakonične odredbe — ki nikakor ne odgovarjajo duše vnos ti italijanskega naroda, tako sprejemljivega za svetost narodnega čustvovanja — ne naletajo na nikak odpor v javnem mnenju. Vzrok temu vidi v učinkovanju brezvestne propagande fanatikov, ki razširjajo krivo mnenje, da ne more biti govora o kakem resničnem nemitvu, marveč da jc lo Ie umetna ustvaritev avstrijske vlade. To kaže na popol- no nepoznavanje dejanskih razmer, pa tudi na krivo tolmačenje pojma o narodni edinstveni državi, kar je omogočilo sedanje nesrečne naredbe, katerih usodno učinkovanje i je nedogledno. Grof Toggenburg pa se kljub vsemu ne odr j reka nadi na ugodno rešitev, ker nasilje ni 'ie nikoli ustvarilo trajnega stanja. Tudi Mus-' soliniju priznava toliko politične bistrovidno-! sti, da se ne bo vdajal varljivi nadi, da bi mogel kdaj z nasilnimi naredbami zrušiti ogorčeno nasprotstvo Nemcev južno od Brennerja. Cim se Mussolini prepriča, da je s svojimi zadnjimi odredbami preveč napel struno ter izzval globoko segajoče odporno gibajnje, ne bo mogel več dopuščati, da bi mu slabi sveto-j valci zatenmjcvali njegovo mddro državno iz-• previdnost. Povrne nam našo šolo, do katere {imamo neminljivo pravico. S tem nam ne bo j v « narodni edinstveni državi» dana nobena i posebna pravica, marveč le enako naravno j pravo, ki ga uživajo naši italijanski sodržavljani in ki se mu mi enostavno ne moremo odreči. _ 0'jojna mern In tfsslns morala Ko so ustanovili italijanske šolske vrtce v Postojni, Ajdovščini, Vipavi, so italijanski Hsti prinašali navdušena in zmagoslavja poročila, kakor da vse prebivalstvo plava v morju zadovoljstva in radosti, kakor da je italijanska kulturna misija na zmagovitem pohodu. To velepesem čujemo tudi sedaj, ko so odprli lak vrtec v Senožečah. Ali pa bodo te ustanove res donašale tiste in tolike sadove, kakor jifr napoveduje italijanska <:sk — o tem sc danes nočemo prerekati. Govorila bo bodočnost. Nekaj drugega hočemo ugotoviti: Ce oni ustanavljajo take zavode na ozemlju, ki pripada drugi narodnosti, in med drugorodnim prebivalstvom — jc to nad vse lepo, prav in opravičeno, da bi se moral v občudovanju klanjati ves svet pred tako vnemo za širjenje kulture; čc pa se naš človek na svoji zemlji in za svoje ljudstvo bori za ohranitev stare šole, ki je res povzdignila to ljudstvo do častne kulturne višine: potem je tak naš človek hujskač, rovar, podžigalec narodnih nasprotstev in državi nevaren puntar!! Ljubezen in skrb za svojo šolo na svoji zemlji jc zločin — ustanovljanjc za-j vodov na ozemlju drugorodnega ljudstva in z učnim jezikom, ki ni jezik ljudstva, jc pa vzvišena kulturna misija, ki bi jo moralo ijudštvc blagoslavljati in se klanjati v globoki hvaležnosti pred nje izvrševalci! To dvojno mero in dvojno moralo — eno za nje, drugačno za nas -— smo hoteli ugotoviti. Pa še nekaj: nam gre res za kulturni razvoj in napredek ljudstva, njim pa za — politiko. Tej služijo, to proslavljajo, pa naj tudi pri tem vrag vzame vsako ljudsko kulturo in redi čim več — analfabetovi _ Za „Našo dece" Lansko leto o priliki godu -Nedolžnih otroka je priredilo Šolsko društvo v celi Julijski Krajini zbirko za vzdrževanje slovenske zasebne šole v Trstu in otroških vrtcev- Širom Julijske Krajine se je naše ljudstvo odzvalo pGzivu in prihitelo Šol. društvu požrtvovalno na pomoč. Tisoči otrok, katerim nudi Šolsko društvo du-ševnb in telesno hr^no, bodo ohranili te dobrotnike v hvaležnem in neizbrisnem spominu. Klic po pomoči za «Našo deco» se bo ponavljal vedno, a osobito vsako leto na dan «Ne dolžnih otrok«. Zato prihaja «£olsko društvo^ tudi letos in trka na vrata vseh: premožnih in ubožnih, mladih in starih, s prošnjo: Pomagajte eašim otrokom. Naj nas v tem vprašanju ne loči nobena politična ali osebna strast. Vsi,1 brez izjeme, pokažimo, da se zavedamo svoje i dolžnosti, da smo zrel narod, ki hoče živeti i in da hočemo to, kar smo podedovali, izročiti našim otrokom! Šo!. društvo ne bo letos priredilo zbirke z ] bloki kakor lansko leto, ker bi pri tem naleteli na težkoče s strani oblastev, pač pa bo poslalo svojim zaupnikom in podružnicam po-i le za nabiranje članarine in darov! Na delo, ker i resni so dnevi! _ DOMAČI POUK Toliko avstrijski, kolikor tudi italijanski! šolski zakoni predvidevajo domačo vzgojo in ji ne delajo nikakih težkoč. V italijanskih za- I konih od 13. novembra 1859., 8. julija 1864. in '4. junija 1911, o obvezi šolskega obiska je izrecno rečeno, da je starišem in vsem, ki odgovorno nadzorujejo otroke, dano na popomo svobodo, da pouk elementarnih Sol dajejo svojim varovancem na način, ki se njim zdi najprimernejši («ne! modo cbe crederanno piu j opportano»). Šolska oblastva niso doslej ta- j kemu pouku postavljala nikakih zaprek. Kar, pa se tiče zasebnih šol, je po stari avstrijski naredbi smatrati zasebno šolo kot obstoječo tedaj, če se poučujejo v nji skupno več nego trije otroci. Kralj Aleksander na poti škozi Trsi V torek zvečer ob 23.15 je prispel v Trst z luksuznim vlakom Pariz-Carigrad kralj Aleksander. Na postaji so bili tukajšnji jugoslovenski konzul in vicekonzul ter vse osobje konzulata. Kralj Aleksander je izstopil in se nekoliko čet&l po mestu. Ob 0.40 je kralj nadaljeval svoje potovanje v Beograd. Glede naslovov na poštnih pošiljkah na imejitelje poštnih predalov je ministrstvo za pošto pred kratkim odredilo, da morajo ti naslovi vsebovati razen številke poštnega predala tudi ime in priimek na-slovljenca. Pošiljke, katerih naslov ne bo odgovarjal smislu te določbe, se ne bodo dostavljale naslovljencem, ampak se bodo po možnosti vrnile odpošiljatelju. Društvene vesti Slov, a kad. društvo «Balkan» ima ob 20.30 svoj redni sestanek s predavanjem. — Odbo-rova seja se vrši eno uro prej. — Odbor. Šentjakobska čitalnica jriredi v nedeljo 16. t. m. ob 6 in pol zvečer družinsko zabavo v dvorani DKD pri Sv. Jakobu. Posebno mladina naj ne zamudi prilike!- Dramatični cdsek »Šentjakobske čitalnice« V Trsta ima danes, v četrtek, točno ob 20.30 i vajo za novo igro. Ker se bedo razdelile ulo-(ge, jc prisotnost vseh članov in članic obvez-;na. Priporočamo točnost. — Odbor, i »šentjakobska čitalnica« v Trstu vabi vse člane in prijatelje društva na svoj XX. redni 3 občni zbor, ki se bo vršil dne 16. t. m. ob 10. I uri dopoldne v dvorani D. K. D., Campo S. »Giacomo št. 5. Dnevni red je sledeči: 1. Nago-i vor predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poro-' čilo blagajnika. 4. Poročilo knjižničarja. 5. Po- * ročilo gospodarja. 6. Volitev novega odbora. »7. Slučajnosti. — Pozivajo se vsi člani, da do [občnega zbora poravnajo zaostalo članarino. ; ESz tržaškega iiviienla Mal požar. Včeraj popoldne je v nekem hlevu, spadajočem k posestvu 49-Ietnega posestnika Ivana Tiurk, stanujoče ga v ŠKorklji j — Coronco št. 670, izbruhnil iz neznanih vzrokov ogenj. K sreči so domači to takoj za- • pazili in pričeli gasit?. Istočasno so bili pokii-i.cani na pomoč mestni gasilci. Ko so ti dospeli jna iice mesta, jc bil ogenj, ki je povzročil za i par sto lir škode, že pogašen. Pri gašenju se | je Turk precej hudo opekel po obeh rokah. Z vozom gasilccv je bil mož prepeljan na rešilno postajo, kjer je dobil prvo pomoč. Šoferjeva nesreča. Šofer Avgust Siberii, star 35 let, stanujoč na Greti zgornji št. 339, ie hotel včeraj predpG^dnc spraviti svoj tovorni av-[ tomobil v tek. pri tem poslu pa mu je kljuka 1 pri motorju, ki služi v to svmo, ušla iz roke ter ga udarila s tako silo po levi roki, da mu je zlomila v zapestju. Mož se je podal v mestno bolnišnico, kjer so ga sprejeli v kirurgični oddelek. Okreval bo v 1 mesecu. Kako so bili aretirani trije znani zlikovci. Včeraj predpoldne sta dva policijska agenta, idoč po ulici Sporcavila, v starem mestu, srečala nekega mladeniča, ki je nosil na hrbtu veliko culo. Mladenič se je nekam sumljivo oziral okoli sebe, kar se je agentom takoj zazdelo sumljivo. Ustavila sta neznanza ter ga vprašala, kam se mu tako mudi in kaj nosi v culi. Mladenič jc obstal v vidni zadregi ter naposled zajecljat da nese culo nekemu znancu, ker mu je to naročil drug znanec. Agenta se-i veda nista bila zadovoljna s tem pojasnilom; ! radovedno sta pogledala v culo ter se prepri-j *ala, da vsebuje celo zbirko raznovrstnih pred-| metov, med drugim mal usnjat kovčeg, več | odrezkov raznega volnenega blaga, eno na-I mizno uro, mnogo električnih svetilk ter ve-' liko število raznovrstnega jedilnega orodja, kakor žlic, nožev, vilic itd.; poleg teh pred-I metov sta agenta našla v culi še večje število i ključev in sveženj vetrihov. Spričo te ugotovitve' sta bila agenta takoj na jasnem, za kaj gre. Tudi mladenič je tedaj uvidel, da bi bilo zaman prikrivati nadalje resnico. Povedal je, da se imenuje Fran Miitereger ter da mu je predmete, ki so bili spravljeni v culi, izročil njegov znanec Adolf Habermann, stanujoč v ulici Sporcavilla št. 2. Agenta sta ukazala mladeniču, naj ju povede na omenjeni naslov. Sledeč mladeniču sta agenta prišla v temno podstrešno sobico, kjer sta s svojim prihodom presenetila tri stare znance policije: Adolfa Habermanna, Ivana Battistiga in znanega vlomilca Edvarda Cimolina. Vsi trije so — vsaj navidezno — trdno spali spanje — pravičnega. Začudeni so si meli oči, ko sta jih agenta zbudila ter jih povabila na kvesturo. Možje so nekaj časa ugovarjali, toda končno so se vdali volji agentov. Na kvesturi so se možakarji zagovarjali, da niso zakrivili drugega, nego to, 'da so spali. Glede predmetov v culi pa niso nič znaH.... — Ker pa je policija prepričana, da so predmeti tatinskega izvora, je bilo vsako zagovarjanje možakarjev popolnoma brez uspešno. Vsi trije, skupno z mladeničem, so bili odvedeni v zapor v ulico Coroneo. ♦ Mali ©nlusi sc računajo po 20 sto t. beseda, — Najmanjša pristojbina L 2.—> Debele črke 40 stotink beseda. — Najmanjša pristojbina L 4.— Kdor išče službo, plača polovično ceno. HIŠA, obstoječa iz 5 kuhinj, 8 sob, velike kleti, prodajalne s koncesijo, 500 klaftrov zemljišča in vodnjaka, se proda. Klet je pripravna za trgovino z vinom. Naslov pove uprav-ništvo. 1729 PRODA SE MOTOR N.. K. S in kolo. Izvršu-jejo se popravila z jamstvom. Lado PetriČ, mehanik, Trnovo, 1731 KMETIJSKO DRUŠTVO V VIPAVI ima v za- logi v nI. Nicold Macchiavelii št. 8 zajamčeno pristno belo vino po konkurečnih cenah. Postrežba tudi na dom. 1730 SLUŽKINJA z dobrimi spričevali sposobna vseh hišnih del, išče službe. Gre tudi na Goriško. Naslov via Girolamo Muzio, št. 5, stopnice C, II. nadstropje, vrata 13 1693 MLEKARNA Božič, via Giovanni Boccaccio št. 4, išče dnevno 400 litrov pasteriziranega mleka s 1. januarjem 1924. Proti pogodbi in kavciji. 1733 (KONTROLNA blagajna -National'skupna . svota 999, se proda. Via Marco Polo 6, pekarna. 1734 ZLAT* srebrn in papirnat denar se kupuje in prodaja po zmernih cenah. Menjalnica v?a Giacintc Gallina 2, (nasproti hotela Mod-cenisio). Telefon 31-27. Govori se slovensko. _25 KRONE, srebro, zlato in platin kupujem. Plačam več kot drugi. Zlatarna Povh Albert, Trst, via Mazziui 46. 58 KOVAČ PURIC v via Media št. 6 izdeluje štedilnike in železne ruletes po ugodnih cenah. Prodaja štedilnike od L 160.— naprej. _(59) i HIŠA, enonadstropca, z 10 prostori, veliko sobo, pripravno za trgovino, zraven velik vrt, se proda. Pojasnila: Ivan Pušnik, Šapja-ne 57. 1697 PLISSĆ IN GUBE na harmoniko, veliki in majhni podvitki z novimi vzorci za ccle obleke. Oliva De Battisti, Via S. SebastianOj 4« III. Vhod med izložbami skladišča Schle-^ singer,_ (51J< PRODAM hišo v najlepši legi v Matuljah. M* poštno ležeče, Matulje. 1708* BABICA, avioriiiraila, sprejema noseče. Nizke cene. Govori slovensko. Tajnost zajamčena. Slavcc, via Giulia 29. 1677J KUPIJO SE tamburaški inštrumenti, 8—16 komadov. Naznaniti: Štorje št. 64. 1727 IŠČEM trgovskega pomočnika za večjo špecerijsko in železniško trgovino v mestu na. deželi. Vešč mora biti italijanskega jezika in knjigovodstva. Starejši in izkušeni im«>> prednost. Naslov pri upravništvu. 1728 | Mm prihraniti ? Poletcis (Rangien) od L 99.— mM HošRe oKele. . „ „ 99 — „ IGbleke za mladeniče „ „ Bi— lt Hlače Iz debelega „ 32.— „ u - m m ii i« - 4i 40 - Bia Csrdncci - 40 ^ I Šolis m ontoinoHlisfe in mofociclfste S. Umri Via i. Hieslč 12. Normalni praktično-teoretični tečaji, brzi (e« čaji, večerni in dnevni, vedno odprti. Zajamčen patent v tO do 20 dnefi. i Edina popolna šola. — Oglejte si naše nove ! prostore. — Olajšave za dežeiane. — Popoln i teoretični tečaj L 30.—. — Informacije fn prospekti v Via S. Nicold 12. <3>iULAV3Bg£ ZADRUOS) _ Znižanj® cen na vinu. V vseh naših prodajalnah v mestu imamo na prodaj sledeča vina v steklenicah od enega litra: istrsko staro in po......L 3.— Rizling beS3 vipavski »i •»••••. it 2.7® Dalmatinsko, stsro H ......i) 3.20 Namizno, staro, £rno ii • 99 2.90 Za vsako steklenico od 15-20 litrov od 10 do 20 cent. popusta za liter. Pristni pridelki iz krajine so nabavljeni direktno od naših članov odnosno zadružnih kleti. Seznam zadružnih orodaialen v mestu v katerih si lahko nabavite naša vina: Via deinstria 10 m Bdine 34 6ia Settefontose 6 Viole XX SettesBbre 67 Ka Casiiniro Dcnedoni 4 Via Gerelamo Huzlo 6 Via S. Harco 13 Via dei Pczzo Mraeo 1 Via flldo Kasezio 10 Via M Faraeto 800 (C&Issđlao S. Luigi) Sfeeficnj, trg 292 Via KonfeicGne H (Vrtela) Via Conti 26 Via Pier Paaio Verserio 871 Via Hostorsino 13 (Ralaa) Via 1 Ermacora 6 (Rolas) Chlarbola saperiere 196 Sv. H. MogiL zgor. 67Z Ceno Garibaldi 33 Via Stallo 32_ Ptozis deil'Ospiiaie 3 Šalile di Gretfa 45 Via Bosafo Bramssfe 6 Su. M, Hsgd, 34 (S. MM) Via dei Rluo 19 BarMe, Riviera 136 Vin dei GlastlneM S Viole XX Setiem&re (vogal via G&iterl) Sv. Ivan Vrtfeta 1849-630 Via S. Kicbeie 7 Via Massimo ti'&zeglio 22 Sv. H. Magd. sp. 95 (za pokopališči) Piazza Ambrogio RaiH 4 Via Riccardo Piiteri 9 Via di mm 45 (Cono v. E. lil.) Via Roma 23 Via del G&iriandaio 206 U deir Isiria 81 Via deli* Oroicgio 6 P O D L I S T E K Ljudmila Pivkova: KRIMINAL > Madžarka prihaja k meni in mi pravi obupno: • Nikar nc jokajte, gospa profesorjeva!« Njenemu vprašujočemu pogledu odgovarjam, da jc moj auditor ravno takšen človek kakor, njen sodnik. «Morebiti vam pride jutri rešitev,* me hoče tolažiti, meni se pa zdi, da čitam v njenih očeh željo, naj še rajŠe ostanem. Noč me je pomirila. Zaran jc pri nas vse razmetano. Baronica se oblači in Madžarka ji pomaga. Ne morem ee znebili predstave, da so te-le priprave slične pripravam Marije Antoniclte na smrt. Strahovit utis razbitega, podrtega veličanstva? Obleka ji je premoderno kratka, mala noga v črnem žametovem čevlju se ji vidi preko gležnja. Na glavi ima črno šalo, pod brado ko-s.etno zvezano, v roki robček in lorgnon. Madžarki nalaga, naj ji zloži vse reči na kup, da si jih potem odnese. Madžarka se je spustila v krohot, ko je «tražar odvedel baronico. «Ta pravi, da bo oproščena! Pet let dobi najmanj!^ In ponavlja sam, česar je obdolžena in kaka ženska je. Paznica nam je dala nekaj raztrganih molkih nogavic v celico, da jili popravimo. Poizkušam, a delo mi noče napredovati, Welzlova mi pomaga, Madžarka pa govori o baronici in ce more dočakati poročil iz Dorotne dvo-ane. Za obed imamo buče in Wclzlova je zopet snedia tri porcijc. Baronici smo obed shranile. Baronica sc vrača po 2. uri in ni pristopna našim vprašanjem. Pravi samo. da se bo njeca stvar plela še dalje. Buče ji diše in pri mizi razlaga Madžarki, kako izborne jc govoril njen zagovornik. V tem hrešče že zopet ključi v naši ključavnici. Ne oziram se, saj gredo itak po baronico. Paznica me kliče drugič, prvi poziv sem preslišala, da moram iti dol v pisarno. Naglo skačem po stopnicah dol, na drugi strani gor. skozi desetero vrat, V majhno sobico rae vodi, ! kjer sedi pri oknu auditor, pisar in moja sestra, na divanu pa sedi g, Stach. Krepkemu utisu še nočem verjeti, nočem se prazgodaj radovati. Auditor javlja s hladnim glasom kakor vselej, da se nahajamo sicer Še v sodni preiskavi, vendar nas pa pušča na svobodo. • Podpišite ta list!» Ozrli sva se s sestro druga na drugo in podpisali, poklonili se auditorju in odšli skupno z g. Stachom. Nisva še svobodni — stražar je dobil list, ki ga predloži zgoraj paznici, potem šele smeva oditi. Za vrati sva si padli v sestro v objem. Ni izraza, ni besed razen besedice - domov*. Gospod Stach nama stika roke in čestita. Pravi, da naju počaka. Z Elo korakava skupaj po hodnikih in paznica, ki naju vidi z drugega konca, kliče energično, naj greva vsaka zase. Midve se pa sme-jeva — zdaj se ji že smeva smejati Paznica verjame šele, ko čita list. Odpira mi celico in meni ni treba niti govoriti, da spoznajo, kam se odpravljam. Kakšen kontrast, če prideš v ta prostor težke žalosti s tako nepopisno radostio v duši. In- stinktivno hitim, da pridem čim prej odtod. Madžarka je glasno zajokala in jaz jo prosim, naj mi pomaga pospravljati. Oblačim se, Mdžarka mi zavezuje reci. Jestvine jim pu-j ščam, WeIzlovi dajem kos perila, Madžarki vse drugo. Ta mi tišči ▼ roko papir z opazkami, kaj ji naj priskrbim. Paznica je nestrpna, kaj tako dolgo delamo. Baronica stoji hladna. Želim ji, da se ji vse dobro izteče, istotako Welzlovi in Madžarki, ki jokata obe. In ic se zapirajo ta-lc vrata za menoj.-- 12. V trpljenju ras temo. . Koncem hodnika mi daje sestra znamenje. Po hodniku hitim s svojim bremenom, lahka kakor ptič. Pomena besede «svoboda« ne pozna, kdor je nikdar ni izgubU. Preko vseh stopnic in hodnikov prihajamo v prednjo stavbo, kjer se giblje svobodni svet. Tu čaka gospod Stach, V sprejemni pisarni nam izročijo klobuke, ostale predmete, denar, prstane, korale in p. nam dado šele ▼ pondeljek, ker je danes v soboto že vse zaklenjeno. Naj čakajo — midve z Elo sigurno ne bova čakali do pondeljka. Gospod Stach, praktičen človek, ki pozna nerodnost sodnega aparata, piavi, da brez pooblastila ne bova mogli ničesar dobiti; svetuje, naj gremo k uradniku pri «journalu», da nam izstavi pooblastilo, s katerim bo lahko sam (g. Stach) vse preskrbel. Na hodniku čakamo in g. Stach nam pripoveduje, kako je hodil v parlament za poslanci, za slovenskim (dr. Korošcem) in za češkimi (Tusarjem itd.). Za pondeljek je pripravljena nova interpelacija v parlamentu, ako bi nc bUi do tega dne izpuščeni. Kako sem hvaležna temu požrtvovalnemu človeku! S pošiljat vami jest vin so nam ohranili življenje in skrbeli z vsemi močmi za nas. Gospod Stach pa noče slišati zahvale. Pomaga nama nesti prtljago in zapuščamo hišo vzdihov in solza . Ob petih bo kmalu. Dunaj je živahen in glasan. Z opojnim pogledom sledim, kako sc giblje. Vsi hite. To vse znači svobodo in mi smo sedaj del glasnega živahnega sveta. Tu ni ključev, ne vzdihov, ne dolgih dni, ne brezdelja. Tudi mi hitimo, kamor nas vlečejo dolžnosti in hrepenenje. Ne govorimo mnoge. Midve nimava prikladnih besed za svojo ogromno radost. V tramvaju sc peljemo k Chmehkovim, ki nas sprejemajo radostno in prisrčno. S čustvom iskrene hvaležnosti jim pripovedujeva in jih zahvaljujeva, da nisva stradali v groznih jetniških zidovih. — G. Chmelik je že kupil vozne listke, in sedaj nas spremljajo vsi na kolodvor. Vlak ni zakurjen, niti razsvetljen, a kaj je to! Naju nese bliže k domu, k najinim dragim. Vso noč imava snovi za razgovor in venomer sc opozarjava, da se peljeva domov. Sedaj smem zopet svobodno misliti na svojega moža. Vem, kje je, vem, da je živ in da ima važnega dela. Tudi jaz sem polna moči, da prenesem vse, kar bo treba, za cilj, ki ga ima mož pred seboj. Samozavest raste v m?ni — kdo ve, kakšen je proces, ki ustvarja iz ljudi, ponižanih v ječah, brezobzirne junake. S srečo vrnjene svobode raste zavest poguma in preziranje onih, ki so nas tlačili pod jarem. V Pragi prehajava na dragi kolodvor. Med-potoma sem si kupila Časopis v prepričanju, da ima poročilo dunajskega porotnega sodi- šča. Nisem se varala. Ves proces se slika in tu čitam, da je baronica oproščena, njena hči pa obsojena na dve leti ječe. Iz Broda, kjer sva pustiU prtljago pri stricu, korakava s sestro po krasni naši poti proti domu. Doma ne slutijo, da sva tako blizu. Pod pivovarno srečava deklicc, ki naju po-< znajo. Smehljaje pozdravljajo. V naš ihiši je vse tiho. Najmanjšega glasu nc slišiš. Ali sc ne prestrašijo, če prideva tako nepričakovano? Pričenjava glasno govoriti in klicati, da odmeva po hodniku. Niti to ne pomaga, V prvi' sobi ni nikogar, velika soba je tudi prazna. V spalnici so in v kuhinji. Vidijo naju in mati prihaja kakor k neznanim obiskovalcem — sedaj naju spoznava... Otroci stoje naokrog, Cveto ima dekla v naročju in vsi opazujejo smehljaje v zadregi najin objem z materjo. Po vrsti jih poljubljam in se čudim obrazkom, rdečim in okroglim. Vero sem videla že v veliki sobi mimogrede v vozičku. Bože, kako je dete vzrasUo! «In kje imamo očeta?» Ila že beži ponj. Na obisku je pri gospodu županu. Oče prihaja in radostno svidenje se po? navija. Ni treba govoriti, o čem jim pripovedujeva, A tudi mati ima obilo povedati, in oče tndi. Življenje pri nas v preteklih mesecih ni bilo veselo, toda trenotek, ki nas je združil, je od^ bil ostrino vsem bolečinam. Vrne se mi tudi mož. Vse sc prevrie, mi pt zrastsmo. Spoznali smo na sebi, «la t trpljenju rastemo. (KONtv^ Vesti z GoriSkega Sirnica ko MU V nedeljo je preminila v Žagi po kratki, mučni bolezni 33 let stara g.a 2agar Marija iz znane Žagarjeve rodbme. Pred približno 14 dnevi je istotako nzuador-m zbolel in umri njen sin Alojz, podlegel je poškodbam, prizadetim mu svoječasno po vojaškemu automobilu. Za časa njegove kratke bolezni se je pokojnica močno prehladila in v torek so položili tudi njo k večnemu počitku tik sveže gomile njenega sina. Na poslednji poti jo je spremljala velika množica ljudstva. Težko prizadeti družini naše sožalje! Ustoličenje tržaškega škola. Po Gorici se je raznesla vest, da bo novi tržaški škof mons. Fogar v doglednem času potrjen in ustoličen. Kakor smo že poročali, so s« delale in morda -se delajo potrditvi novega tržaškega škofa v gotovih krogih velike ovire. MczaŽeljeao sodelovanje. Pretekli teden je si '. rti! fašij v Bovcu, da bo zahteval vpis vseh v Bovcu prebivajocih Italijanov v občinski volilni i;t\cnik, ker namerava priti do zastopstva v občinskem svetu, da postane takim potom sodelovanje z drugorodci realno dejstvo, ki naj rait -Sw'li italijanske brate v notranjosti države. aam je iz mnogoštevilnih zgledov dobro znar.*, da pomeni beseda sodelovanje v ustih ia^i. o? v resnici nadvlado in teror, nas prav iv-i r.e veseli take vrste sodelovanje, sprejeli bi p.t z odprtimi rokami vsako iskreno sodelovanje, čeravno predstavljajo Italijani v Bovcu le neznatno manjšino, medtem ko morajo drugod — kakor v Gorici — naše manjšine, ki so mnogo večje, ponižno molčati. Tol.sia loj;an3lzih pevskih zborov. V nedeljo sc je vršila v Gorici l=.kma iurianskih pevskih zborcv. Tekme se je udeležiio S pevskih zborov in sicer iz Caprive, Ločnika, Corone, Vidma, Tržiča, To/reana, Bottenica pri Čedadu in iz Tarcenta. Vsak ::bor je moral izvajati obvezno pesem *Vive 1'njurbm- od Seghizzi-ja ;n eno poljudno pesem. Pri popoldanskem koncertu so zapeli vsi zbori skupaj (okoli 500 pevcev) obvezno pesem in < Ciant dal Friul*. Prvo nagrado je odnesel Videm, dru^o Tržič, tretjo Tarcento, četrto Capriva, peto Botteni-co in šesto Torreano. Praznih rok so odšli po-tc m talcem pevski zbori iz Corone in Ločnika. Zbor italijanskega planinskega kluba, ki jc tekmo priredil, je sicer sodeloval, toda tekme za nagrade se ni udeležil. Pokrajinski kongres fu-ian^Re lašisiovske sveze. V nedeljo se je vršil v veliki auii tehničnega zavoda v Vidmu pokrajinski kongres furlanskega fašizma. Na kongresu je bilo zastopano čez 170 furlanskih iašjev. Predvsem sta bili sprejeti dve resoluciji, ua-kar je podal politični tajnik Ariur Ravazzolo poročno o političnem in moralnem položaju zveze. Iz njegovega poročila Te razvidno, da je "veza štela koncem leta 1922. 145 tačjev s 4500 člani, medtem ko šteje sedaj 178 iašjev z 10750 člani. Iz teh številk sledi, da fašizem v i'urlaniji tekom iega leta ni bo^sigavedi kako napredoval, ako se upošteva velike suremrm-be, ki so nastopile v političnem živjj ;nju Italije tckoin tega leta, v katerem je fašizem izpadlimi vse druge strank«; ter postal neomejen gospodar v državi. Poscbn.» nizn£.lno je bilo napredovanje rjd poslednjega kongresa dalje, ki se je vršil v mesecu aprilu t. 1. Po taj-nikovem poročilu};; pa tit Josip Castellctti, urednik tednika -Friuli Fascista«, ki je fašistov sko glasilo v Furlaniji, poročilo o položaju strankinega tiska. V svojem poročilu je naznanil, da ni daleč čas, ko bo siranka imela svoj dnevnik, ki je postal neobhodno potreben. Kako sc bo to zgodilo, ni hotel nič povedati, je pa zelo verjetno, da bo fiiofasistovski Gior-na!e di Udine» izpustil besedo tfilo* ter po-: oficijelno glasilo furlanske fašistovske zve-. j. !Jo poročilu o izseljeniškem vprašanju so . ijdilc volitve političnega tajnika in zveznega -ve-a, na katerih so biii izvoljeni sledeči gg.: -'''s'itićni tajnik Artur Ravazzolo — član; svetli: cav. Barnaba, avv. Caprara, geom. Domini, avv. Marpillero, Dr. Pagani, revizorji: rag. Liuzzi, geom. Fancello, cap. Godina. Na kongresu se je seveda razpravljalo tudi o obmejni politiki, podnet za to jc dala od inž. Caccese, političnega tajnika v Kanalu, predlagana resolucija o delovanju stranke med tujerodnim prebivalstvom na Goriškem. V debato J sta posegla politični tajnik Zveze Artur Ra-vazzo!o in odv. Caprara iz Gorice. Zaključek debate je bil, da naj sc tujerodni okraji in prebivalstvo poverijo nežni očetovski skrbi rimska vlade. Utopljenec. Iz Soče so potegnili 49 letnega Franca Martelanc, ki je najbrže po nesreči | padel v vedo, ko je nabiral travo. Posren Španije na Sredozemsko vim Obisk španske kraljevske dvojice v Rimu in sklenitev italijansko-španskega trgovinskega dogovora sta zapustila na obeh straneh glasen odmev, iz katerega se je porodil klic po skup-Tiem nastopu obeh držav v politiki z ozirom na Sredozemsko morje. Radi tega morda ne bo odveč, ako podamo tu v velikih obrisih sliko današnje vojaške moči španske na suhem, na morju in v zraku. Predvsem moramo opozoriti, da je le malo onih, ki so sc bavili v teh zadnjih letih z organizacijo španske vojske; in to vsled politike Španije po velikih napoleonskih vojnah. Do Lonca XIX. stoletja se je Španija držala popolnoma ob strani velike evropske politike, Jalsč od velikih borb za ustanovitev narodnih držav je morala uporabiti vse svoje siie proti notranjim sporom. Proti koncu stoletja je ne-zaželjeni spor z Zedinienimi državami Severne Amerike uničil pomorsko silo Španije in temu je sledila izguba velikih kolonij onstran Oceana: ostale so tedaj Španiji le še kolonije v Afriki. Tudi v zadnji veliki vojni je Španija ostala strogo nevtralna iu v tem osamljenem položaju in v tej nevtralnosti so se njene sile vzbudile k novemu življenju. Ta razvoj bi gotovo prišel do večjega razmaha, ako ne bi dogodki v Maroku tako izčrpali energij španske države. Predvsem je vlada obrnila svojo pozornost ■na vzpostavo vojne mornarice, ki je po spansko-ameriški vojni, kjer je bila popolnoma uničena, dosegla danes že upoštevanja vredno višino. Leta 1907. je španska vlada predložila to vprašanje parlamentu: ali napeti vse sile za vzpostavitev španske pomorske sile, ali pa se odreči "popolnoma temu načrtu in razorožiti se ono malo število preostalih ladij. T&daj je zbornica glasovala za kredit 200 milijonov pezet, k temu se je leta 1915 pridružil še Icredit 230 milijonov pezet za izvršitev novega načrta za zidanje 4 križark. 6 torpedolovcev, 23 podmornikov, 3 topničark, 18 ladij za polaganje min in načrta za zboljšanje pomorskih oporišč v Ferrolu, Cartagu in v La Carraci. Ta uačrt pa se danes še izvršuje. Po današnjem stanju šteje Spanifcu Vojna mornarica ,4 vojn« ladje, 6 križark, od teh 3 oklopnic«, 7 torpedolovcev, kakih 30 tmpsM, 13 topničark in nekoliko podmornikov. Gerionen jene ladjedelnice v Ferrolu, Cartag« in v La Carraci »o bile izpopolnjene; v teh luk ah lahko pristajajo ladje po 22.000 ton. V de^ji se še nahajate dve križarki po 5000 ton in druge vojne ladje, predvsem podmor-nlki. Moštva Stoje španska vojna mornarica 13.400 mornarjev in 4200 mornariških pešcev. Rekm tiran je španske vojske sloni na zakonu iz leta 1912, ki odmerja dobo vojnike dolžnosti na 18 let, od katerih se morajo 3 leta odslužiti pri vpoklicu pod orožje; v resnici pa traja prerenčna služba le 2 leti. Armada šteje okoli 190 tisoč mož. V dobi miru je vojska razdeljena na 8 ar-madnih zborov, ki štejejo vsak po dve diviziji. Vsaka divizija obstoja iz dveh brigad pehote in ene brigade topništva. Konjenica Šteje 30 regimentov, tehnične čete pa sedem. Potem pridejo še posebne čete za vojno v gorovju in sicer tri brigade lovcev po 6 bataljonov in 4 regimenti gorske artilerije. Kolonijalne čete Španije štejejo 30.000 mož. Glede zrakoplovstva je treba predvsem pov-dariti, da je razdeljeno med vojsko in mornarico; posebna skrb se posveča mornariški, ki i šteje približno 150 aeroplanov. ' Iz vsega tega je razvidno, da se španska vojska nahaja še v povojih. Vendar bi pa bil j skupen nastop Italije in Španije v Sredozem-i skem morju z ozirom na geografski in slraie-! gični položaj obeh držav velikega pomena. In j zato je obisk španskega kralja v Rimu vzbudil ! toliko pozornosti v Parizu in tudi v Londonu. ; ICruliževn&st in umetnost Ivan Albreht: Andrej Ternovc. Natisnila | in založila Zvezna tiskarna in knjigama v Ljubljani. Reiijefna karikatura iz minulosti. Splošna knjižnica št. 20. Ljubljana 1923. Strani 55. Cena broš. 6 Din., vez. 11 Din. — Kdor bo pričakoval v Andreju Ternovcu zgodovinsko povest, bo knjigo razočaran odložil, in se jezil na avtorja, ker ni izpolnil njegovih pričakovanj. Naj sc ne jezi prenaglo. Andrej Ternovc noče biti zgodovinska povest temveč samo karikatura, persiflaza tiste vrste naše litajraiure, ki nastaja kot diŠavno kadilo temu aii onemu. V Andreju Ternovcu je vse karikirano: milje, slog, figure, vendar fe snov zanimiva in dostopna vsakemu bralcu. — i Oprema je ista, kakor pri ostalih zvezkih i Splošne knjižnice, cena pa zelo nizka. i Narodne pesmi za moška in mešani zbor, i IV. zvezek, harmonizira! Oskar De v. Lastna založba. — Komu ni znan ta neumorni nabira-■ telj narodnih pcpevčic? Njegovi prvi trije J zvezki, ki so tvorili veselje vsakega pevskega društva, so pravi biseri na polju nabiranja in harmoniziranja narodnih pesmi. Pred nami ležeči IV. zvezek ne zaostaja v nobenem pogledu za svojemi predniki, nasprotno: zdi se, kakor da se skladatelj ni zadovoljil s tem, kar mu,nudijo domača, ožja tla; on je začel širiti svoj delokrog ter pokukal malo tudi preko Sotle in Save in uvrstil nekaj karakterističnih pesmic iz hrvatskih, srbskih in bosenskih krajev. Slovencem je hrvatsko-srbska pesem zelo malo znana, zlasti ona ne, ki se odlikuje po posebni avtohtoni originalnosti. Dobro je, da sc je pričelo tudi v tem pogledu napredovati. Naša slovenska narodna pesem ima čisto zapadno obiležje. Ob lahki melodiki, sloveč na še lažji bazi priprostih akordov se pesem nekako usmeri po načinu alpskih pesmi tako da Često jo je težko razločevati od njih. Pri Hrvatih in Srhih pa jc pesem po dikciji, strukturi, po svoji harmonični podlagi mnogo bolj samostojna in je deloma ohranila svoje nekdanje lice nespremenjeno. Vtis, ki ga ima naš poslušalec ob njih, jc sprva izraz začudenja, I potem pa občudovanja nad samoniklostjo me« lodij z njihovim čisto orijentalnim, od globoke a ne obupajoče inalanholije prožetim bistvom. Ker je že iz folklorističnega stališča vredno spoznavati te pesmi, morajo biti one, ki jih obdeluje Dev, dobrodošle ne le vsem pevcem, ampak glasboljubečim ljudem sploh. Oblike, v katerih so bile srbske in hrvatske pesmi harmonizirane od Mokranjca, Vilharja, Bajiča itd., so ne le pretežko, ampak v glavnem tudi | nozmisel. ker so le razni potpourriji. Tu pa | imamo zbirko posamezno harmoniziranih pes-I mi, ki so lepo izdelane in ki se jim pozna > spretna roka Devova. To velja seveda tudi za slovenske pesmice. Zbirka obsega 30 pss-mic, večinoma novih, in jo moramo vsem le najtoplije priporočati. Male nedostatke v hr-; vatskem tekstu si bo mogel ob dobri volji vsak popravili. Dobiva se pri «Prosyeti» v Trstu, via Filzi 10, proti plačilu Lir 5.50 za izvod, oziroma po pošti 6 lir. — V. M. LISTNICA UREDNIŠTVA. L -Mslinič starejši, Podbrdo: Vložite pravočasno (do 31. t. m.) dobro obrazloženo prošnjo na < Dirczione Generale delle pensioni di • Guerra», Palazzo Braschi — Roma, ter priložite bolniško spričevalo tukajšnjega privatnega zdravnika. Fr. Tavčar, Dutovije, 71. Vaš sin bo vpoklican skupno z letnikom 1904 ter bo služil 8 mesecev, v najhujšem slučaju pa 12 mesecev. Gospodarstvo. Trgovinska politika Italije (Trgovinske pogodbe - Bankroti - Obnova Trsta - Državni dolg) • I. Trgovinsko-politična vprašanja stojijo v sedanjem hipu v sretfšču zanimanja gospodarstvenih krogov Italije. Trgovinska pogajanja s Španijo, katere vladavina je najbolj podobna sedanjemu režimu Italije, so zaključena, medtem ko povoljno napredujejo tudi pogajanja z Rusijo, t. j. z deželo, ki se po svojem režimu najbolj rezko razlikuje od Italije. Mussolini dela brez dvoma pametno stvarno politiko, ko izjavlja, da je pripravljen priznati sovjetsko vlado, ako mu dajo ruski zastopniki povoljno trgovinsko pogodbo. Italija ne gleda na položaj ruskega gospodarstva s posebnim optimizmom, vendar pa mora priznati, da se ne more preko dežele, katere izvoz je znašal 1. 1921. le 20 milijonov rabljev v zlatu in je poskočil v 1. 1922. že na 80 milijonov. V sedanjem hipu zavzema Italija zelo skromno mesto v trgovinskem prometu z Rusijo, kajti kljub bližini posebno napram južni Rusiji stoji v ruski zunanji trgovini še le na sedmem mestu. Italija sicer ne bo mogla prispevati k obnovitvi Rusije z istimi sredstvi kakor anglo-saksonske države, ki dajejo svoj kapital, in Nemčija, ki daje svoje tehnične naprave; toda ruski trg bo lahko zalagala z zelo važnimi izdelki, na pr. z avtomobili, ki jih Rusija žc sedaj rada kupuje v Italiji. Italija računa na uvoz nafte iz Baku in premoga iz kotline reke Doneč. Še večjega pomena pa bi bil za Italijo uvoz žita iz Rusije. Le majhen del žita, ki so de pripeljali v zadnjem času razni paraiki v tržaško pristaattče, je bil poslan v milajn Evropo in m jm ogromna večina porabila ▼ Italiji. Opaža m stremljenj« po zvišanja mroža žita, kajti jasno je, da Italija še dolgo ne bo mogla zadovoljevati svoje potrebe z domaČim prioetkom Žita. Tudi letos, ko jo bita letina izredno dobra, bo morala Italija kupiti v inozemstvo okoli 15 milijonov kvintalov žita, kajti celokupna potreba, vitevši mm, znaša okoli 76 milijonov kvintalov. In tudi v slučaju, da bi se s pomočjo* gnojenja k znatno povečalo pridelovanje, kar pa ni zelo verjetno, bi se morala še vedno uvažati precejon^a količina. Vsled tega ni verjetno, da se bo vlada vdala zahtevam agra*Cev in da bo zopet uvedla uvozno carino na žito. V Italiji se opaža tudi nagnenje, da bi se italijansko-španska trgovinska 'pogodba izpopolnila z raznimi dalekosežnim! dogovori. Italija bi bila izvrstno tržišče za španske rude, ki se v deželi ne izkoriščajo še v zadostni meri. Govori se, da se bodo vršila pogajanja za sklenitev dogovora, na podlagi katerega bi se v nekaterih premogovnikih, posebno v premogovniku pri Trnela v pokrajini Valen-cia, ki počiva vsled pomanjkanja odjemalcev, vzpostavilo delo ^pomočjo italijanskega kapitala. Razen tega bi mogla Španija izvažati v Italijo železno rudo, svinec, cink, volfram itd. v večji meri nego do sedaj. II. Za presojanje gospodarskega položaja j dežel je važna statistika o bankrotih. Število bankrotov narašča v Italiji v zadnjih mesecih. V oktobru je doseglo to število vrhunec. Javljenih je bilo namreč 619 falimentov nasproti 442 v septembru, 450 v avgustu, 515 v juliju in 475 v juniju. Število falimentov v oktobru presega v znatni meri tudi tozadevno povprečno število iz predvojne dobe. V zadnjih treh letih pred vojno (1913-14) je bilo proglašenih povprečno 596 falimentov na mesec. Mnenje, ki ga izraža italijanski tisk, da so namreč falimenti znak vračanja k normalnim razmeram, je pač težko smatrati za pravilno, dasi ne morajo biti falimenti v stvari in v vsakem oziru slaba znamenja, ako ne naraščajo pasive faliranih tvrdk. V tem oziru pa niso bili objavljeni nikaki statistični podatki. Izmed falimentov v oktobru pada približno ena polovica na severno, drugo na južno Italijo. V prvih desetih mesecih tekočega leta je bilo proglašenih skupaj 4.614 novih falimentov nasproti 2.908 v 1. 1922. in 1.368 v isti dobi 1. 1921. III. Naraščanje trgovine v tržaškem pristanišču je povzročilo pred kratkim, kakor znano, živahne razprave v tukajšnjem tisku. En list (Piccolo) je poudarjal, da gre pri tem za splošno obnovitev gospodarskega življenja Trsta, medtem ko so drugi poudarjali, da je oživela le tranzitna trgovina, dočim se položaj industrije stvarno ni izboljšal. Zastopniki trgovinske zbornice so se pridružili temu poslednjemu mnenju. Podatki o prometu po železnici za mesec november bodo najbrže znašali 16-17.000 vagonov in morda še več, ker se je dosegel v zadnjih dnevih preteklega meseca promet do 873 vagonov na dan, ki prekaša celo predvojni promet. Kako dolgo bo trajala ta živahnost v tržaškem prometu, bo treba še le videti. Ako uvedejo nemške železnice znižane tarife, je gotovo, da bo en del sedanjega prometa, posebno kolikor gre za južno Nemčijo, za Trst zopet izgubljen. Vendar pa so nekatera povoljna dejstva za! Trst, ki bodo ostala, na pr. povečanje potro-! šnje na bližnjem vzhodu, ki je dobilo svoj I jasni izraz v naraščanju vrednosti grške va- i lute, dalje nagla krepitev gospodarstva Sred- j nje Evrope itd. IV. V finančnem pogledu je treba omeniti i izkaz o italijanskih državnih dolgovih, ki je bil j i te dni objavljen. Državni dolg je znašal j 31. oktobra 118.447 milijonov lir in je torej narastel v primeri s 30. junija za 974 milijonov. Najznatneje je narastel tekoči dolg (za -174 milijonov), ki znaša 35.730 milijonov lir. Zunanji dolg je narastel le za 30 milijonov. O umetnih gnojilih. V četrtkovi številki; > Edinosti« smo — kolikor se je dalo v kratkih besedah — opisali, kako smo prišli do umet- j nih gnojil, katere glavne redilne sestavine ' vsebujejo, kako je z njimi gnojiti raznim kul- i turnim vrstam in koliko jih je treba raztrositi j na en hektar. Omenili smo, da je radi navedbe v hektarjih umetna gnojila precej težko ena- i mera o razdeliti, zato smo obljubili pojasniti j v današnji številki, kako je najlažje zadeti pravilno razdelitev. Vzemimo primer pri travnikih. Tu smo o-menili, da je treba raztrositi na 1 ha 600-700 i kg. Tomaževe žlindre, 200-250 kg. kalijeve soli j in 100 kg. čilskega solitra. Predno jih raztrosimo, izmerimo en del parcele potom 5 ali 10 m dolge vrvice n. pr. 20 m dolžine in 5 m širine. Dolžino pomnožimo t s širino 20 m X 5 m nakar dobimo 100 m2. Ako je treba za 1 ha, ki meri 10.000 m2 600 kg. Tomaževe žlindre, raztrosimo na -100 m2 6 kg, od 200 kg kalijeve soli 2 kg, in od 100 kg čilskega solitra 1 kg. Nato izmerimo nadaljno enako površino in raztrosimo enako množino gnojil. Tako ponavljamo, dokler nismo pognojili cele parcele. Istega pravila kot i pri travnikih se poslužujemo pri oranicah, j vinogradih itd. Na ta način bodo umetna gnojila po vsej ! parceli enakomerno raztrošena in marsikate- remu kmetovalcu pomagano iz zadrege, da ne bo ostal vkljub računanju proti koncu naenkrat brez gnojlL Boran« poročila* Vabita an tržaškem trga. ogrske krone • ^ • Ti OH 0*12 avstrijske krone.........0.0323 0.9328 Češkoslovaške krone •«•«••• 67.30 67.60 dinarji •••••••»«•» 3«.— -JU 30 Icjl •••••»■•»*••••• 11.50 12.— marke• . • ■ • • —*— — dolarji ........... . . 22.95 23.06 francoski franki 1*22.75 123.25 švicarski franki........ .400 — 403.— angleški funti papirnati 100.60 100.75 Tečsjlt Cosulieh ••••*••• 375 Dalrr.atia 240 Gerolimich .....................13&0 Libera Titestlna * * ............397 L!oyd ••••••*»*•,•,,••••« 1435 Lussino ..............................650 Aferttnoiich 153 Ocean ta ■«,•»,«•»*•*,,,,#« 110 Premuda •••»*»»•••••«•••«, 545 Tripcovich 317 Ampelea •••••• 420 Cement Dalmatia t<0 Cement Spatato .....................§232 T© in ©no Tekoča eksplozivna snov. Romunski listi so objavili pred kratkim vest, da je kemik Nestor Stefanalot v Konstanci iz-; našel tekočo razstrelilno snov. En gram tega raznesilnega sredsiva zadostuje, da laliko prevrže p3t kubičnih metrov zem-| Ije. Kar pa bi bilo najbolj zanimivo na tej i novi iznajdbi, je to, da ne povzroča pri I eksploziji nikakega poka. Misel tekočih j eksplozivnih snovi — aH drugače rečeno: i misel na kak tekoči plin z eksplozivnimi j lastnostmi — ni nikakor nova. Ze 1. 1898. j j je bila registrirana v Nemčiji iznajdba pod ! imenom «Oxyliqult», kakor se je'imeno-| valo eksplozivno sredstvo, sestavljeno iz premogovega prahu, prepojenega s tekočim zrakom in kisikom. Mesto premoga so se rabili pozneje pri izdelovanju «oxyIi-quita.> manj vlažni prahovi, kakor sladkorni prah in bombaž. V 1. 1903. je trdil Nemec Pictet v svojem &pisu cZu einsr mechanischcn Theorie der Explosivstoffe» da je sestavil naboje, napolnjene s tekočim vodikom in kisikom, ki sta ločena eden od drugega in katerih reakcija razvija ogromno toploto z eksplozivnimi lastnostmi. To iznajdbo je izpopolnil najprej Nemec von Linde, ki je dobil patent za stroj za izpreminjanje zraka v tekočino, pozneje pa tudi Francoz Claude, ki je tudi že prerokoval, da se bo iznajdba dala porabiti v bodočnosti v topništvu. Toda tekoči zrak prav kmalu shlapi in zato nastajajo pri njega praktični uporabi velike težkoče. To je ugotovil tudi von Linde sam, ki je rabil novo eksplozivno sredstvo pri vrtanju simplonskega predora in pri čemer ni dosegel vedno povoljnih uspehov, dasi so biU skoraj enaki uspehom, ki so se dosezali z želatino. Ob času vojne je Nemčiji primanjkovalo sestavkov s so-litrovo kislino in vsled tega se je proučevalo dalje uporabljanje tekočega zraka kot eksplozivno sredstvo. Kot temeljna snov so se rabile saje in naftalin v razmerju 190 proti 47 in 763 tekočega zraku. En kilogram te zmesi 2000 kalorij in učinki eksplozije so bili mnogo večji nego pri raznih drugih eksplozivnih snovi. Tekoči zrak ima 180 stopinj toplote ter vsebuje 5 delov dušika in 95 kisika. Tekočina shlapi precej hitro (posoda od 15 litrov v 14 dnevih) in v tem je, kakor že rečeno, glavna težkoča pri uporabi. V zaprtih posodah se torej ne da hraniti brez nevarnosti, da eksplodira. Vsled tega se vsiljuje potreba proizvajati tekočo eksplozivno snov tam, kjer se ima uporabiti. V Nemčiji se je rabil «Oxyliquit» v rud-ništvu z znatnimi prihranki, toda po vojni so ga opustili vsled že omenjenih te;ikoč shranjevanja. Vendar pa se v Nemčiji nadaljujejo v največji meri tozadevni poskusi. Pionirski bataljoni rabijo tekoči zrak za razstreljevanje min in razna podjetja se bavijo s topljenjem zraka (n. pr. «GeseIl-schaft fiir Linde's Eismaschinen* v Holl-riegelkreuth pri Mtinchenu, «Deutsche Oxydric» v Berlinu i. dr.) Ti podatki kažejo, da ni ronrunski kemik Stefanatot iznašel nič novega, temveč da je najbrže, ako odgovarja ta vest resnici, le izpopolnilnil tekočo eksplozivno snov, ki se proučuje že nad 30 let. V owia-lem pa je vest sama na sebi malo verjetna, kajti učinki novega eksplozivnega sredstva bi pomenili tako ogromen napredek, da se zdi za sedaj nemogoč. sne; Zobozdravnik đr. Lolz Kraigher specialist a bolezni ? sstfli ta na zttefe . sjrijai za ra aferinvriUa ia MribMi ipnrifi. v Gorici m Travnih 20 (Nza tlita vntidi 29 od »12 Ni Od 3-5. it*. Tržaška posojilnica in hranilnica g registrovana zszimga z omejenim poroštvom * tiradufe v svoji lastni hiši J ulica Torrebianca štev. 19, 1. n. 1 Sprejema navadne hranilne vlog« na I knjižice, vloge na tekoči račun in vloge j i s za čekovni promet, ter jih obrestuje I J n®^ 4°io j .1 večje in stalne vloge po dogovoru. i Daje posojila na vknjižbe, menjlce, za- i t stave in osebne kredite. — Obrestna mera po dogovora. I Uraclos ure za sircnirc ođ 9 do 13. j | Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt I S Št. telef. 25-37. Kaj^iije cen« pia^ajsm za ^^ VjB kun9 ziaS3e9 lisic, cKhurJeVf vider, q )jff jazbece v, mačk, va-veric, krtov, divjih in domfi^h zajcem D. W8HD$PUCH Trst, VSa Cesar* gatšista št. 10 II. natfst., vrata 16 3ii Sprejemajo se pošiijatve po pošti. OtiM m prihodi uioKsu JU2NI KOLODVOR. Trst, Tržič, Cervuuao, Portogmaro - Benetk«. Odhodi: 0.15 o; o.— eks.; 5-35 brz.; 9.10 o.; 10.10 brz.; 14.— eks.; 1515 o.; !8 — o.t 19.05 eks. Dohodi: 0.40 eks.; 5.40 o.; 8.05 o.; 10.— eks.; 13.20 brz.; 15.30 eks.; 19.25 o.-23.15 eks. Trs!, Gorica, Korniin, Videsj (Udine). Odhodi: 6.05 o.; 3.— o.; 9.10 o.; 13.10 o., 17.15 brz.; 19.20 o. Dohodi: 7.30 o.; 10.40 o.; 12.40 brz.; 16.50 o.; 18.50 o.; 22.45 o. Trst, Nafcrežina, Divača, 5t. Peter, Paslojua, Odhodi: 0.40 eks.; 5.15 brz.; 7.00 brz. S 30 o.; 10.50 brz.; 16.10.; 19.45 brz. Dohodi: 3.30 eks.; 7.15 o.; 9.25 brz.; 12.20 o.; 17.30 18.30 brz.; 20.30 o.; 21.20 brr.; KOLODVOR PRi SV. ANDREJU (državai). Trst, Koper, Buje, Poreč. Odhodi: 5.01. 8.50, 12.35, 18.30. Dohodi: S 30, 12.30, 17.55, 21.25. Trst, Gorica, Pcdbrdo. Odhodi: 5.35 brz.; 6.10 o.; 11.5 o. 17.25 o. 17.25 o. Dohodi: 7.45 o.; 15.45, 21.15 o.; 23.45 br/. 23.45 brz- Trat. Herpelje, Buzet, Pula. Odhodi: 5.25 o.; 12.55 brz.; 18.25 o. M —i — III— I ——lil ■■ Mig I MIHI I \mmM u ..Edinosti" i-JaouuuODuuULJUUUU u u u u u u u u u uuulju uuuuuuuuljlj u Ustanovljena Seta 1935. Delniška glavnica Lik 15.COO.OOO-— popolnoma vplačana. Glavni sedel: Trst, VSa S. Nicol6 9 (Lastna pa3ača). Podružnici: ABBAZtA, ZA RA. Olajšuje vsako trgovsko operacijo z Jugoslavijo poton saveznoga zavoda Jadranska Banka v Beogradu Ljubljani in Zagrebu In njenih podružnic v glavnih mestih Jugoslavije. Bala hn«Hto m nakup blaga« subvancija aa Mifo. inkasl afektov ia raCunav. Informacija. Kupuje In pratfafa tf in a rje In druga valuta. Jamatvona plama In drage operacijo po najugodnejših pogojih. Sprejema vloge v Dinarjih ter Jih obrestuje najbolje po dogovoru.