116
NOVICE
— «Družbe sv. Cirila in Metoda» najmlajši podružnici, navdušenih rodoljubkinj in vrlih rodoljubov v Tolminu, sta pričele svoje delovanje tako vspešno, da sta prav posnemanja vreden vzgled požrtovalnega domoljubja vsem prijateljem slovenske mladine. Ženska podružnica (prvomestnica g. Alojzija Ivančiceva; blagajuičarica g. Josipina Vrtov čeva) nam je za. J. 1893 vročla 300 gld., moška podružnica (prvomestnik v. c. g. dekan Kragelj, blagajnik A, Vrtovec) pa 100 gld. tudi za 1 1893. — Pokroviteljici sta postale ženska podružnica v Kamniku in »Narodna čitalnica" v Kranji; 100 gld. pokro-viteljine za žensko kamniško podružnico je bilo nabranih pri zadnji veselici obeh naših vnetih tamošnjih podružnic, in prejeli smo jih po blagajnicarici g. Kristini Janež cevi, 100 gld. pokroviteljine za kranjsko čitalnico je pa poslal predsednik, g. notar Viktor Globočnik.    Dalje so nam še naklonili:   čast. g
117
Ivan Cotelj, kaplan v Kanfanaru v Istri, za pirhe 20 gld , fcmetski posojilnici v Ljubljani in na Vrhniki po 20 gld., okrajna posojilnica v Kamniku 10 gld., g. A. Virant v Novem Mestu 6 gll. 10 kr., nabranih v veseli družbi v Mirnipeči pri godovanji g. Josipa Rusa, posojilnici v Glinjah in na Suhi na Koroškem po 5 gld., g. 0. Bayr, tajnik, in g. V. Jenko, kontrolor ljubljanske knietske posojilnice, po 5 gld, gosp. M. Hrovatin v Vipavi 4 gld , nabrane v veseli družbi pri Do-bravčevih, g. J. Bahovec, knjigotržni komptoirist v Ljubljani, 4 gld., nabrane v gostilni Fr. Rozmana na sv. Jakoba trgu, Tesela družba v Olševku 3 gld. in č. g. Fr. Boncelj, župnik v Dražgošah, 1 gld. 60 kr. kot dar tamošnjih Mohoijanov; g. Peter Mikek, knjigovodja iz Žalca, pa 1 gld. — Častitim rodoljubkinjarn in rodoljubom ob bistri Soči, pod ponosnimi kamniškimi planinami in v starodavnem Kranji, našim lepo napredujočim posojilnicam in vsem drugim darovalcem iskrena zahvala! Naj njihov vzgled navdušuje po domovini, da bode družba sv. Cirila in Metoda pravi žrtvenik, kamor polagajmo -darove v ime sv. vere in naroda !
Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda.
—   Zavod   za   gluhoneme   in   slepe   v Ljubljani.
Dne 28. t. m. vi šila se je pri kranjskem deželnem odboru enketa, pri kateri so se razmotravala vprašanja glede ustanovitve zavoda za gluhoneme in slepe v Ljubljani. Enketi je predsedoval g. deželni glavar Detela, vdeležili so se je pa nastopni gg.: dvorni svetnik baron Hein, vsi deželni odborniki vladna svetnika dr. Keesbacher in Merk, dež. šolski nadzornik Suman, okrajni glavar Ludovik marki Gozani, deželni poslanec Klun, dež inženir Hraskv, mestni odbornik dr. Jos. Stare, ravnatelj zavoda za gluhoneme v Lincu Heletsgruber, ravnatelj zavoda za gluhoneme v Gradci Zeizinger, nadučitelj Rudež iz (Jonskega zavoda za gluhoneme in nadučitelj Spintre iz Kočevja. Enketa se je izrekla za to, da je zgraditi omenjena zavoda na zem'jiLČi, katero je dežela svoječasno kupila za novo deželno bolnico, to je na zemljišči za Bežigradom. Oba zavoda bota v enem poslopji, a v ločenih prostorih in vrtih. Poslopje projektirano je za 100 gojencev in sicer 75 do 80 gluhonemih in 20 do 25 slepih. Stavbeni stroški z opravo vred so površno proračunjeni na 150.000 gld. Dotična predloga predložila se bo deželnemu zboru že v prihodnjem zasedanji.
—   Slovenski vežbenik za gasilna društva izdelal bo s pomočjo raznih slovenskih pisateljev oddelni načelnik ljubljanskega gasilnega društva in blagajnik zaveze kranjskih gasilnih društev gosp A. C. Ahčin. Brezdvomno bodo ta vežbenik srčno pozdravila vsa slovenska gasilna društva in vedla zanj zaslužno hvalo gospodu izdelovatelju.
—   Odlikovanje Cesar podelil je delovodji Rusu, službujočemu v Mikuševi izdelovalnici dežnikov v Ljubljani, srebrni zaslužni križec.
—   Osobna vest. Okrajni sodnik g. Ludovik Golja »imenovan je deželno-sodnim svetnikom pri okrožnem sodišču v Novemmestu.
—   Dopolnilne volitve v mestni zastop ljubljanski vršile se bodo za III. razred dne 17. aprila, II. razred dne 19.  aprila in I. razred dne 21.  aprila t. t.
—   Pri občinski volitvi v Vipavi bil je voljen županom g. Anton Hrovatin, obč. svetniki pa gg.: J. Može, J. Žvokelj, A. Pehavc, Fr. Rupnik, A. Kobal, Fr. Andlovič, M. Kobal in J. Premeri.
—   Papeževa slavnost, katero priredi kat. politično in gosp. društvo za Slovence na Koroškem vršila se bode v sredo po Veliki noči dne 5. aprila t 1. v veliki dvorani gostilne „Masslgartena v Celovci. Pri slavnosti sodeluje tudi moški zbor pevskega društva „Lirau v Kamniku.
—  Umivanje nog. Skupna starost dvanajsterih starčkov, katerim  je   prevz. knezo-škof  ljubljanski   včeraj   umival noge
znaša 891 let. Najstarejši je bil star 86 let, najmlajši 62 let. — Skupna starost onih starčkov, katerim je umival noge prevz. knezo-škof lavantinski znaša 952 let. Najstareji je imel 88, najmlajši pa 70 let.
—   Slovenski romarji v Rim, ki odidejo tja dne 10. aprila t. 1, vzprejeti bodo v avdijenci pri papeži dne 15. aprila in to z avstrijskimi romarji vred.
—   Gimnazija v Kranji. Občinski zastop v Kranji sklenil je pred kratkim, da občna hoče žrtvovati 40.000 gld. za gimnazijsko poslopje, ako vlada z nova ustanovi nižjo ali pa višjo gimnazijo v Kranji. — O deputaciji, ki je bila o tej zadevi pri naučnem ministru, poročali smo že zadnjič.
—   Novi koleki začeli se bodo izdajati z dnem 1. junija. Od sedanjih se bodo razlikovali po barvi in bodo imeli na spodnjem barvanem delu vtisnjeno letno številko 1893.
—   Za stradajoče na Kranjskem darovala je kranjska hranilnica v Ljubljani 3000 gld. in je izročila ta znesek deželni vladi, da ga razieli.
—   Carinski ažijo pri plačilih, ki se odrajtujejo v srebru namesto v zlatu, določil se je za mesec april z 21°/0 v srebru.
—   «Slovenski Narod» dopolni dne 1. aprila t 1. petindvajseto leto svojega obstanka. Tem povodom izide list jutri v slavnostni obliki in v veejem obsegu.
«Stabat Mater» koncerta, katera je priredila „Glasbena Matica" v Ljubljani dne 24. in 27. t. m., vspela sta vsem jako lepo. Preumetno in lepo delo Dvofakovo izvajali so solisti, zbor in godba vrlo dobro pol spretnim vodstvom koncertnega mojstra g. Hubada, kateremu je izročil pri tej priliki zbor dam krasen lovorov venec z dragocenimi trobojnimi trakovi. Obisk bil je obakrat mnogobrojen.
—   Velikodušen dar. Čast. g. Jakob Aljaž, župnik na Dovjem, poslal je »Glasbeni Matici" povodom zadnjega „Stabat Mater "-koncerta 100 gld. in pismo s temi besedami: „Glas-beni Matici", ki v lepi slogi in harmoniji tako marljivo goji pravo umetnost, darujem ob priliki koncerta „Stabat Mater" priloženih 100 gld. v društvene namene.
—   Požar. V vasi Vrh pri Starem trgu pri Loži je dne 26. t. m. vpepelil ogenj sedem hiš z vsemi gospodarskimi poslopji vred. Pogorelci so bili le za neznatne svote zavarovani, vsled česar je revščina velika, č. g. Ant. Ponikvar župnik v Starem trgu se obrača v imenu nesrečnih do usmiljenih src in prosi za nje pomoči.
—  Velik požar. V rudniškem kraju Bleiberg na Koroškem bil je te dni velik požar, ki je vpepelil 35 hišnih in 13 gospodarskih poslopij mej temi tudi poslopje rudniškega ravnateljstva. Cerkev, župnišce in šolo so rešili. Skupna škoda znaša kakih 100.000 gld. Revščina mej rudokopi je velika, večina nima kam pod streho.
—   Originalna svatba. V Samari na Ruskem se je letošnji predpust oženil sedemdesetletni bogat vdovec posestnik z osemnajstletno deklico siroto. Ravno isti dan se je pa poročila tudi ženinova hči. Oba para sta bila zaporedoma pri poroki. Najprej oče, potem pa hči. Svatba obeh parov je bila zaradi tega na jeden dan, da je bilo manj stroškov, kajti Samarci so jako varčni.
—   Eksplozija v dinamitni tovarni. V Herentaksu pri Antverpenu se je vnel dinamit v tovarni, v kateri se izdeluje to razstrelivo. Razpok je tovarno skoro popolnoma razrušil. Trije delavci so mrtvi, trije smrtno nevarno poškodovani.
—   Pravda zaradi nosa. V Cvinvalah na Ruskem je neki plemenitnik drugemu odsekal v jezi s sabljo konec nosa. Stvar je sedaj pred sodiščem, katero pravdo neče ustaviti, če tudi sta se dotičnika že pobotala.
118
—   Vtihotapljeno blago. Te dni je v Krakovu v Ka-zimirskem predmestji nakrat sedemnajst komisij preiskalo 66 židovskih hiš in prodajalnic in našlo silne množine vtihotaplje-nega blaga, posebno nepuncirane zlatnine, katero so seveda konriskovali. Ko so komisije preiskovale, bil je mej Židi velik strah. Nekateri so vtihotapljeno blago metali iz hiš, da ne bi ga dobila komisija.
—   Velik vihar je silno poškodoval mesto Memphis v Zjedinjenih državah severoameriških. Ta vihar je v misisipski dolini mesti Tunisa in Clev<4and popolnoma uničil. Tudi v Wis-sonsinu je bil silen vihar. Bizojavne zveze so v več krajih potrgane.