GLASILO ZDRO 2 EJMJ PROSVETNIH DE I-AVČE V Me™ upraljanlB v prosveti Sveti za prosveto in kulturo pri Ljudskih odborih r V vseh okrajih LK Slovenije ko postavljeni po trije sveti: svet za šolstvo, svet za prosveto in svet za telesno vzgojo. Izjema sta le okraja Celje in Ptuj, kjer obstajata samo po dva sveta An sicer za šolstvo in za prosveto. V Občinah je število svetov v povprečju takšno: občin s tremi sveti je 50 gospodinj in upokojencev, 56°/o uslužbencev; po spolu je 7T% moških in 23°/o žensk. V občinskih svetih za fcolstvo je 190/« prosvetnih delavcev, 52°''» uslužbencev, 3°/o obrtnikov, 16°/o kmetov, 5% go-Ipodinj in upokojencev, 5% ostalih. Po spolu je 27% žensk in 73% moških. Dosedanji način formiranja •vetov je primeren, vendar se cdi enoletna mandatna doba okrajnih in občinskih svetov prekratka. Podaljšati bi jo bilo treba vsaj na dve leti, da bi se člani svetov bolje seznanili s problematiko in j,o laže reševali. Kazalo bi, da bi se v določilu o delegiranju članov določene organizacije v svete vneslo dopolnilo, da mora in sme član dajati le mnenje svoje organizacije, ne pa da izraža le svoje osebno mnenje. Potem bi družbena vloga svetov prišla do večje veljave, prav tako Pa bi politične in druge organizacije bile bolje obveščene o delu in stanju na področju šolstva, kulture in prosvete. Delo okrajnih svetov se vrši na sejah, ki so navadno enkrat na mesec. Obisk je dober, v splošnem najmanj 80%. Po tematiki, ki so jo Sveti doslej obravnavali, so bile seje zelo različne. Vidna je tendenca, da se prenese težišče dela na šolska, organizacijska in, vzgojna vprašanja, vendar finančne težave, ki bremene vse okraje, si-. lijo svete, da se ukvarjajo z njimi v taiki meri, da se zapostavljajo vprašanja okrajne prosvetne politike. Ker so okrajni sveti deljeni, so bila vsa področja enakomerno obravnavana, posebno ker delajo svet; s pomočjo komisij, n. pr. za telesno vzgojo, pred vojaško vzgojo in podobno. Občinski siveti so po septembru 1955 stopili v novo obdobje, ki kaže lep napredek. Začeli so redno sklicevati sejo svetov, obravnavati in proučevati različna vprašnja s šolske in prosvetne dejavnosti, pr edvo jaške vzgoje in telesne vzgoje. Bilo je le nekaj redkih primerov, da seje niso bile sklepčne. Ponekod seje niso bile dobro pripravljene zato, ker vsi občinski sveti še nimajo svojih prosvetnih referentov, ki bi pripravili material za seje. V takih primerih So saje navadno brez konkretnih in učinkovitih zaključkov. Tudi sklepi se tam, kjer ni. referentov, slabo, izvajajo. Temu skušajo nekateri okrajni sveti - odpomoči na ta način, da pošiljajo svoje člane na seje občinskih svetov. Sicer'pa je tud; na splošno vprašanje dobre povezave med občinskimi in okrajnimi sveti še vedno pereče. Odnosi med sveti za prosveto in občinskimi ljudskimi odbori -so dobri, vendar se v nekaterih občinah kažejo tendence, da bi predsedniki občinskih ljudskih odborov avtoritativno vodili, personalno prosvetno politiko mimo občin, sveta za prosveto. Tudi pravice okrajnega sveta za prosveto glede personalnih pristojnosti niso določene, ker želi okraj voditi enotno personalno politiko, čemur se. občine upirajo. Na nekaterih občinah tud; ni razčiščen odnos med upravnim aparatom in s ve-, ■tam. Pogosto sam referent sklicuje seje svetov ter določa dnevni ■ red. Cesto se referenti na občinah ukvarjajo z zadevami, za katere niso pooblaščeni (n. pr. s kadrovskimi zadevami). Pri vseh Okrajnih svetih za prosveto in kulturo imamo različno število komisij. Okraj Kočevje,, kjer »o prilike za šolstvo, najtežje, ima samo eno stalno komisijo (za štipendije), za ostala vprašanja pa se imenujejo Občasne komisije. Drugi okraji imajo po več stalnih komisij, n., pr. OLO Ptuj: komisijo za štipendije, za kmetijsko šolstvo, Za ročna dela, za . gospodinjski pouk, za strokovno izpopolnjevanje učiteljstva. OLO Ljubljana ima n. pr. komisijo za na-,*• grade, za proračun, za spiošno-Izobraževalne sole, za strokovne šole, za telesno in predvoja- ško vzgojo, za domove, za kme-tijsiko-gospodarske šole, personalno komisijo in komisijo za štipendije. Komisije obravnavajo problematiko svojega področja, zbirajo material, ga analizirajo in pripravljajo predloge za seje sveta, ki o njihovih predlogih odloča. Komisije razpravljajo o določenih problemih na lastno pobudo ali po nalogu sveta. Komisije o zadevah ne odločajo dokončno. Sveti imenujejo za proučevanje določenih probelmov tudi občasne komisije. Pri Občinskih svetih za šolstvo je število komisij majhno. V OLO Murska Sobota imajo skoraj vse občine komisijo za splošno izobraževanje, za kme- tijsko šolstvo, za telesno in predvojaško vzgojo ter za po-šolsko izobraževanje. V OLO Ptuj pa ne obstajajo pri nobenem občinskem svetu komisije. V večini okrajev pri nameščanju in razmeščanju prosvetnih delavcev osebne zveze ne odločajo, ker rešujejo sveti vsa vprašano a kolektivno in upoštevajo v prvi vrsti službene potrebe in 'družinsko stanje prosilcev. Za občinske svete je pa V tem pogledu še nemogoče dat; oceno, ker v sedanjem sestavu še niso preživeli čas poletnih premestitev. Videti pa je, da bodo občine zastopale predvsem svoje koristi tako, da bo težko voditi personalno politiko v okrajnem merilu. Skoraj v vseh okrajih so se sporazumno z občinami postavile o-krajne personalne komisije za prosvetne delavce, ki bodo dajale soglasje pri premestitvah iz ene občine v drugo. V večjih središčih okrajni in občinski sveti zelo težko vodijo personalno politiko, ker je težnja, priti v večje mesto zelo močna. Mnogi iščejo pomoči pri posameznih vplivnih osebah, ki potem cesto nekritično zastopajo. njihove interese. V večjih središčih je sploh težko voditi dobro personalno politiko, saj ne morejo nikjer nuditi prosvetnim delavcem stanovanja in ..so zato prisiljeni sprejemati tistega, ki si sam preskrbi stanovanje. (Opazke o delu republiškega pedagoškega centra) Pomembno delo UPZ »Emil Adamič11 Učiteljski pevski zbor »Emil Adamič« proslavlja letos 30-letnico svojega obstoja. Svoj slavnostni koncert bo imel v začetku julija v okviru prireditev IV. Ljubljanskega festivala. Ce želimo izluščiti le tisto, kar je v dosedanji zgodovini tega zbora najpomembnejše, se zvrste pred nami predvsem njegove posebne zasluge za rast in afirmacijo slovenske vokalne glasbe. Glede mladinskega petja je zbor po svojem prizadevanju drugi za nekdaj znamenitim »Trboveljskim slavčkom«. Da so se slišale s koncertnega podija tudi skladbe naših modemih in celo najekstremnejših komponistov, je tretja pomembnost v delovanju tega zbora. Mnogi skladatelji so pisali prav za Učiteljski pevski zbor. V času, ko radio še ni bil tako razvit, je posredoval zbor slovenskih učiteljev in profesorjev slovensko in jugoslovansko pesem tudi nekaterim drugim evropskim narodom. Da so te dežele sploh spoznale našo pesem in njeno visoko umetniško raven v kompozicijskem pogledu ter prav tako poustvarjalno šilo in znanje slovenskih dirigentov kakor tudi pevcev, je četrta zasluga Učiteljskega pevskega zbora »Emil Adamič«. Stari arhivi, v kolikor so ohranjeni, pričajo o tem, s kakim navdušenjem so sprejemali ti narodi ta del slovenske kulture, o katere vrednosti sploh niso slutili. Zbo-r je imel, n. pr. v Bolgariji, deset, v Češkoslovaški devet koncertov. 1929. leta je bil prvi koncert modernih skladateljev, a štiri leta pozneje so bile izvajane enake skladbe, ki so jih v interpretacijskem pogledu smatrali skoraj za neizvedljive. To štejejo tedanji kronisti za neprecenljivo zaslugo Učiteljskega pevskega zbora »Emil Adamič«. V prvih desetih letih obstoja, to je do 1935. leta, ko je proslavil zbor to svojo obletnico, so nastopili slovenski učitelji na 72 koncertih in izvedli okoli 140 zborovskih skladb. Pokojni tovariš Silvester, Cerut je bil leta 1931 zadolžen, da zbere in uredi biblioteko slovenske glasbene literature. Ta smoter si je postavil Učiteljski pevski zbor že tudi zaradi tega, ker je sam izdajal vokalno-glasbene edicije. Tako smo našteli pet področij dela, nadvse pomembnih za slovensko glasbeno kulturo, ki prav gotovo ne bi dosegla takšne stopnje, če ne bi bil ustanovljen in če ne bi deloval ta zbor s svojim glasbeno izobraženim članstvom. Svoj prvi veliki uspeh je požel zbor že tretje leto po ustanovitvi leta 1928 na koncertu v Zagrebu, saj je veljalo dolga leta pred minulo vojno, v kateri se je udeležil kulturnega molka, da ima izreden ženski zbor, ki mu ga na Slovenskem ni bilo enakega. Ni čudo, da je pobral enaka priznanja v Pragi, ko so prvič občudovali sopranistkinjo Anito Mezetovo. Globina altov je bila neprekosljiva. 1929. leta je zbor nastopil v starodavnem Ptijju ob 60-let-nici tamkajšnjega slovenskega učiteljskega društva, kar pomeni, da Se je začelo tam slovensko učiteljsko gibanje že daleč v preteklem stoletju, to je v 70. letih. To umetniško telo je imelo pred vojno tri zbore: ženski, moški in me.vmi. Poseb.no vidne uspehe je dosegalo v letih 1927 do 1935, ko je bil dirigent zbora pokojni profesor Srečko Kumar. Vendar vse to delovanje ni potekalo brez težav, ki so bile včasih skoraj nepremostljive. kakor n. pr. 1940. Te težave je lahko premagal le čudoviti idealizem slovanskega nadvse pomemben delež za rast slovenske glasbene kulture na podeželju. To je obenem tudi dober primer povezave naše inteligence z delavtci in kmeti. Ne bi se smel ponoviti primer iz leta 1940, ko- je bil obstoj zbora ogrožen zaradi te- Tovarišu Titu, utelešenemu vzoru naše revolucije, čestitajo k rojstnemu dnevu prosvetni delavci Slovenije. pedagoškega delavca, združen z zanosom pevca. Pokojni dirigent Srečko Kumar si je pridobil nevenljive zasluge za to umetniško društvo. Njemu velja priznanje, da so spoznali slovensko vokalno kulturo tudi v Benetkah in Bologni, kamor sicer ne bi nikoli prodrla, če je ne bi posredoval on s sorodnim pevskim društvom primorskih učiteljev, ki velja za predhodnika Učiteljskega pevskega zbora »Emil Adamič«. Zbor je vadil svojčas celo tri programe (to je bilo 1931. leta) in je naslednje leto - nastopit v okviru slovenskega, glasbenega festivala ob 60-letnici : ljubljanske Glasbe^ ne Matice. Učiteljski pevski zbor »Emil Adamič« ima čisto svoj, poseben način dela. V njegovih vrstah so zbrani pedagogi (učitelji, profesorji, defektologi in vzgojitelji), najboljši pevci in pevke iz vse Slovenije, tako da šteje zbor 95 članov in članic. Tri do štirikrat na leto se zberejo na vajah, ki trajajo nepretrgoma po več dni. Delajo pb sedem do deset ur dnevno. Za vaje izkoriščajo predvsem počitnice, da redno šolsko delo čim manj trpi. Da je tak način dela posebno utrudljiv, je odveč poudarjati, saj zahteva izrednih naporov, veliko dobre volje in tudi osebnih materialnih žrtev. Zbor upa, da mu bodo v bodoče tudi okrajni ljudski odbori in občine nudili več pomoči na ta način, da bodo priznali članom zbora del dnev-nic5za čas vaj in tako omogočili reden obisk. Člani zbora so večinoma pevovodje zborov »Svobod« in drugih kulturno prosvetnih društev ter na ta način prispevajo svoj ga, ker stanovski tovariši niso plačevali svojega malega rednega prispevka. To bi pomenilo nesluteno izgubo za rast in prospeh slovenske kulture na podeželju. Razultati ankete, ki jo je izvedel Učiteljski pevski zbor »Emil Adamič« med svojim članstvom, kažejo, koliko pevovodij, režiserjev in načelnikov drugih umetniških sekcij deluje brezplačno v svojem kraju. Vsak član zbora ima najmanj po eno tovrstno funkcijo. Ker pa so zborovske vaje obenem tudi nekaki zborovodski tečaji, na katerih se dopolnjujejo stari programi in študirajo nove skladbe, je delo v tem zboru stalni vir informiranja- vodečega ljudskoprosvetnega kadra o snovanju naših komponistov in o ravni naše glasbene kulture sploh. Ta spoznanja in navodila prenašajo člani Učiteljskega pevskega zbora »Emi) Adamič« v svoje okolje, kar omogoča sprejemanje naših vokalnih umetnin na deželi skoraj istočasno kakor v večjih mestih. Da bi vse to iztrgali pozabi in ohranili za bodoče rodove, bo Učiteljski pevski zbor »Emil Adamič« v letošnjem jubilejnem letu izdal tudi svoj zbornik in priredil razstavo. Na sporedu naših radijskih postaj se bodo vrstili koncerti raznih zborov Svobod in drugih kulturnoprosvetnih društev ter šol, ki jih vodijo slovenski pedagogi, člani Učiteljskega pevskega zbora »Emil Adamič«, ki jim je s svojimi vajami nenehna šola. Tako bo imela slovenska javnost priložnost vsaj do neke mere spoznati tudi ta del nadvse pomembnega delovanja slovenskega učiteljstva. Šolsko leto se bliža h koncu in je čas, da napravimo obračun o tem, kaj smo med letom napravili za zboljšanje učnega in vzgojnega dela na naših šolah. Pedagoški center pri SPK LRS je v prvem polletju priredil tečaje za upravitelje in učitelje hospitacijskih šol. Prav bi bilo, da bi sedaj učitelji in upravitelji hospitacijskih šol. kakor tudi učitelji, ki so hospi-tirali v teh šolah, nekoliko razmislili o tem, kaj so te šole dale pozitivnega in v čem so se pokazale pomanjkljivosti pri delu. V drugem polletju je Pedagoški center prirejal tečaje za učitelje, ki poučujejo na niže organiziranih šolah in sicer najprej v Ljubljani za vse okraje; nato še posebej za tiste okraje, ki imajo veliko niže organiziranih šol. Doslej so bili taki tečaji v okrajih Koper, Gorica in Kranj. V teh tečajih je bilo 133 učnih oseb. Potrebno bi bilo, da bi se udeleževali tovrstnih tečajev vsi učitelji, ki poučujejo na niže organiziranih šolah. Dokler nima Pedagoški center svojih prostorov v Ljubljani, bo bolje, da so poglobitveni tečaji v posameznih okrajih, ker je to ceneje. Vsak okraj lahko priskrbi hrano in stanovanje za tečajnike in tudi potni stroški so nižji kakor za tečaje v Ljubljani. Praksa je pokazala, da je tudi obisk na okrajnih tečajih večji, pa tudi sodelovanje tečajnikov je bolj aktivno, ker se udeleženci med seboj poznajo in so zato bolj sproščeni pri diskusijah. Okrajni ter občinski SPK ter društva učiteljev in profesorjev naj bi proučila, kako bi v posameznih okrajih organizirali pedagoške centre, posebno v krajih, kjer so učiteljišča. 2e od začetka šolskega leta smo pripravljali tečaje, na katerih bi učitelje navajali na psihološka opazovanja otrok, na sestavljanje osebnih popisnic ter na pravilno izpolnjevanje matičnih listov. Take tečaje so priredili doslej okraji: Ljubljana, Koper, Celje, Maribor, Ptuj in Murska Sobota; te dni bo tečaj še v Kranju,. Drugi okraji bodo priredili te tečaje ob pričetku prihodnjega šolskega leta. Do prvega maja je bilo v tečajih za psihološko opazovanje učencev 236 učnih oseb,. V januarju je bil tečaj iz zgodovine umetnosti za profesorje, ki poučujejo zgodovino v višjih razredih popolnih gimnazij. Tečaj je obiskovalo 64 profesorjev. Teč,-*ii za učitelje niže organiziranih šol so dali udeležencem splošna navodila za organizacijo pouka in za podrobno delo na takih šolah. Pedagoško društvo je sicer izdalo knjigo o pouku na niže organiziranih šolah, žal pa je učitelji ne poznajo! Poučevanje dveh, treh ali celo več razredov v enem oddelku je gotovo za učitelja najtežja oblika dela v obsegu osemletnega šolanja. Občinski in okrajni SPK bodo morali posvetiti več skrbi niže organiziranim šolam dn namestiti več učnega osebja, da se ne bodo ponavljali primeri, ko ima en sam učitelj 50 ali 60 ali celo več učencev v oddelku z osmimi razredi. Posebno je treba skrbeti, da bodo višji razredi osemletnih šol dobro zasedeni, da bo imel po možnosti vsak razred pouk po svojem učnem načrtu. To poudarjamo zato, ker so primeri, da ima učitelj v oddelku, ki obsega peti, šesti, sedmi in osmi razred, na je gojenec sproščen, ko je na igrišču, v delavnici, pri igri in tako' dalje. Tu mora vzgojitelj bit; kos svoji nalogi, in to predvsem zato, ker na šoii nima take priložnosti niti možnosti. Ustavimo se samo pri nekaterih oblikah medsebojnega, sodelovanja šole z domom, ki so se v dosedanji praksi izkazale ponekod kot najboljše. 1. Stalna povezanost med učiteljem in vzgojiteljem. Oba bi se morala skoraj dnevno posvetovati in tako spremljati gojencev razvoj. Na ta način bi spoznala vse šibke točke gojencev in jih sproti odpravljala. Čakati na srečanja ob mesečni konferenci je malo pozno; v večini primerov so hitri ukrepi nujni in edino uspešni. 2. Skupne mesečne konference in hospitacije. So primeri, da se vzgojitelji redno udeležujejo mesečnih konferenc, na šoli. Zakaj ne bi uvedi; tega povsod? Na teh konferencah učitelji poročajo o problematiki svojega oddelka, o čemer razpravlja celotni šolski kolektiv. Mar ni najbolje, da celotni šolski kolektiv, združen z vzgojitelji, skupno obravnava specifične probleme domskih gojencev, saj vendar šolski kolektiv, m vzgojitelji kot celota odgovarjajo za pravilen razvoj gojencev! Mnogo vzgojiteljev izhaja iz vrst učiteljev. Zakaj ne bi le-ti včasih prisostvovali tud: pouku — seveda po predhodnem dogovoru s prizadetim učiteljem — in tako neposredno opazoval! in preverjali znanje svo-jih_ gojencev. Tudi obratno je zaželeno, Učitelji naj prihajajo v domove, prisostvujejo učnim uram in opazujejo gojence v-prostem. času. Tak postopek je pozitiven tudi zaradi tega, ker gojenci ugotovijo, da se vzgojitelji zanimajo za njihovo šolsko delo in obratno učitelji za njihovo domsko življenje. 3. Roditeljski sestanki. Jasno je, da se vzgojitelji udeležujejo roditeljskih sestankov na šolah, ker tam zastopajo starše gojencev, ki iz objektivnih razlogov na sestanek ne morejo priti. Mar ne bi bilo koristneje, pogosteje sklicevati roditeljske sestanke v domovih, kamor starši vsaj deloma pridejo. Na teh sestankih naj bi bili prisotni tudi učitelji in tako stopili v neposredni stik s starši. 4. Temeljit psihološki študij gojencev. Vsak dom razpolaga vsaj z nekaj podatki o vzrokih, ki so gojenca privedli do tega, da je prišel y dom. Mar ne bi bilo potrebno, da se o tem temeljiteje seznanijo tud; učitelji matičnih šol? 5. Ocenjevanje gojencev. Na nameravam sugerirati mnenja, naj bi vzgojitelji odločali o ocenjevanju gojenčevega znanja. Ne! Lahko pa učiteljem v mnogih primerih svetujejo, saj oni vendar vedo, kateri gojenec si prizadeva pri učenju in kateri ne. V nekaterih domovih imajo tudi delavnice, pevske zbore itd. V teh primerih bo vzgojitelj najbolje spoznal gojenčevo sposobnost in prizadevanje ter pravično svetoval oceno. Tud; pri vedenju je isto. Smatram, da gojenec zaradi tega, ker je med poukom malo nemirnejši, še ne zasluži slabše ocene iz vedenja, če je sicer v domu tovariški in poskuša pozabiti na razmere, iz katerih je izšel. Ne mislim se omejiti samo na matične šole vzgojnih ustanov. Tudi vse ostale šole bi morale domovom mnogo več pomagati. V mislih imam primere, ko posamezne šole predlagajo, da se kak njihov učenec sprejme v dom, da bi se same razbremenile. Njihov predlog navadno obsega trditve: učenec laže, krade, zanemarja in moti pouk, živi v obupnih razmerah ... potrebno je, sprejeti ga v dom. To je vse. In to je tudi zapisano in podpisano v matičnem listu. Je mar to dovolj? Iz teh skopih stavkov še zdaleka ne spoznamo otrokove psihe, ne spoznamo vzrokov, ki so ga do tega privedli, ne spoznamo pravzaprav ničesar. Jasno nam je samo to, da se za tega otroka n: nihče brigal. Mar rihj potem vzgojitelji domov obiskujejo starše, se zanimajo za vzroke otrokove izprijenosti’ Delno žv, v kolikor to vzgojituijem dopuščajo čas in možnosti. Ne mo-(Nadaijeva-je na 2. strani) Stran 2 »PROSVETNI DELAVEC« Štev. lp Učenec proučuje okolje V prvem razredu gimnazije delajo učencem preglavice obči zemljepisni pojmi; stvar še bolj otežkočajo definicije in spisi; Izražanje je nenaravno, prisiljeno. lato se dogaja pri drugih učnih predmetih. Kdor pozna Komenskega, kmalu odkrije didaktično nepravilnost, ki povzroča nevšečnosti mladini in profesorjem. Ta častitljivi pedagog' pravi namreč v svoji znameniti »Veliki diktaitiki« takole: »Drevo, naj bo še tako veliko, se začne v jedercu svojega ploda, ki v zemljo vsajeno vzkali in se potem razraste. Pa tudi vsaka druga rastlina zraste iz malega semena. Ko vrtnar cepi, vtakne v divjak cepič, ne pa celo drevo; šele iz majhnega cepiča se poitem razvije hruška ali jablana. In kako hudo se proti temu greši po šolah! Pre-captorji sejejo že razvite rastline in' sadijo odrasla drevesa; namesto začetnih, osmovnih naukov tlačijo v učenčevo dušo zmes raznih zaključkov, pro fundamenitalibus princi.piis va-riarnm concluslonum chaos dis-cipulis ingerunt, in s tem otrokov razum mučijo, ko je vendar znano, da se pouk sestoji samo iz nekaj majčkenih naukov, eru-ditio ek paucisshnis constat principhs, iz katerih se šele potem razvije nešteto spoznat-kov in zaključkov, kot zraste pač tudi na drevesu iz ene korenine na stotine vej in na tisoče listov in plodov. Da bi vsaj kdo sprevidel in odkril v svetu zvezo stvari, nexus rerum, in da bi to potem tudi drugim razodel! M; bomo storili, kar bomo mogli.'« Torej se vsaka še tako popolna izobrazba razvije iz preprostih, primitivnih naukov. Vprašanje je, kje naj take nauke zajemamo. Poduk o 'tem bi našli že v Komenskega funda-mentih. Najbolj pa nam je kazala pot do pridobivanja začetnih konkretnih idej aktivna šola, ki nas je pred nekaj desetletji z načelom domorodnosti opozarjala na važnost otrokovega okolja in njegovega domačega kraja. Bolj kot okolje zadene bistvo stvari latinska beseda ambiens, deležnik sedanjega časa glagola ambire, sestavljenega iz ire iti, hoditi — in predpone amb, to je okoli, okrog; ambire pomeni torej okrog ali okoli hoditi. obkrožati. Beseda ambiens je postala v srednjem veku pridevniški samostalnik za zrak. ki obkroža reči, pozneje pa za kraj in vse stvari, za ves zunanji fizikalni in notranji moralni svet, ki ga človek okoli sebe občuti in zaznava. Ambi-ent ni samo okolica v krajev- nem pomenu, ampak je sploh vse, kar neposredno doživljamo, torej tudi priroda, ljudje, bivališča, proizvodnja, zgodovinski predmeti, duševni odnosi med ljudmi, pojavi duhovne vsebine. Pri o-troku je še posebno važno vse tisto, kar ga mika in ima zanj pomen; najbolj se seveda zajedo v njegovo duševnost doživljaji v družini in domačem kraju. O stvareh v domačem kraju že otrok — in šolarček prvih dveh razredov — neprestano sprašuje: zakaj? kije? kdaj? V dobi, ko začne otrok tako spraševati, je že na pragu v dom znanosti: ko opazuje kateri koli pojav v naravi in sprašuje, zakaj je tako, išče vzroke stvarem in odgovori pomenijo zanj emtorij naravoslovne znanosti; odgovori na vprašanje kje so začetek zemljepisne znanosti, odgovori na vprašanje, kdaj se je kaj zgodilo, pa mu odgrinjajo zastor v zgodovinske skrivnosti. Ti zakaj, kje, kdaj se nanašajo na otrokovo okolje in vstajajo iz otrokove duševnosti kar sami od sebe, iz lastnega nagiba. V maleku se pojavi nek poseben interes: hoče vedeti za reči, od katerih nima nikakih gmotnih osebnih koristi; hoče nekaj vedeti zato, da ve; torej znanje zaradi znanja, V otroku se vzbuja vedoželjnost. Ločiti pa moramo vsakdanjo radovednost za vsakdanje reči od želje po tistem znanju, ki ga otrok doživlja kot nekaj lepega in ga občuti, čeprav šele v zarodkih, kot kulturno vrednoto. Primitivna radovednost je pri prirod-nem, neomikanem človeku še posebno razvita. Znanje kot kulturna vrednota in kulturna želja se pa ne pojavi kar sama od sebe. Pri cigančku tabora tega ne bomo opazili. Tu je potrebna vzgoja, ki nudi znanje, obenem pa vzlbuja občutek. Nekatere družine se tega zavedajo. Poznal sem očete in matere, ki so se sami bčili stvari zato, da so potem o njih otrokom pripovedovali. Na splošno se seveda na starše ne zanašajmo; , tam bomo prej kaj nasprotnega doživeli. Pač pa bi bilo nujno potrebno, da bi vse vrtnarice in učiteljice prvih razredov osnovne šole to načelo dobro razumele in ga v praksi dosledno izvajale. Vsega seveda ne bomo mogli doseči, ker niso vsi otroci enaki: nekateri imajo teh dispozicij več, drugi manj, nekateri pa sploh nič. Malek in šolarček gledata svoje okolje globalno; stvari ne analizirata in še ne vesta, kaj je naravoslovno, zemljepisno, zgodovinsko; zanju so stvari nekaj celotnega in tudi njuno znanje je nekaj enotnega, ne- Sodelovanje šol vzgojnimi zavodi (Nadaljevanje s 1. strani) rem pa mimo dejstva, da je za starše in nekatere učitelje že postalo pravilo, da je za prevzgojo otroka — pa tudi v najmanjši obliki — primeren samo vzgojni dom. Mar se ne bi dalo ob direktnih posegih šole za učenčeve starše marsikaj uredit; in bi učenec tako ne bil prikrajšan za družinsko vzgojo? Vzporedno s tem nastane tudi vprašanje, ali je umestno v šoli. strašiti otroke, da bodo šli v domove, če ne bodo dobri učenci. Ni čudno; da potem nekateri učenci učiteljem kar prigovarjajo, naj jih pošljejo v dom. Mar ni povsem razumljivo, da posameznike potem celo zamika sprememba in svojo izprijenost potencirajo, da bi tako prišli v dom! Doživel; smo celo primere, da so posamezniki sami prišli v domove s prošnjo, naj jih sprejmejo za gojence. O vseh teh primerih bo potrebno kritično premisliti in ubrati drugo pot. Cas ih razvoj, v katerem živimo danes, zahtevata od nas odločne ukrepe. Zato ni namen prikazovanja teh vprašanj, grajati nepravilnosti, temveč vzbuditi vero, da je mogoče s skupnimi napori izboljšati trenutno stanje in dati socialno in moralno ogroženi mladini vso pomoč pri njenem razvoju. Ce bodo naši skupni napori prežet; z izredno ljubeznijo do teh otrola, bomo nekoč lahko s ponosom trdili, da smo jim nudili vse pogoje, da so se usposobili za samostojno življenje. In znali bodo ceniti vse napore, ki jih naša skupnost vlaga v njihov prid. Milko Domajnko ločljivega. Takega predšolskega maleka sem vzel s seboj na počitnice; vodil sem ga po kraških kamnitih hribih, pašnikih in senožetih in mu kazal kamne, vrste prsti, globeli, dolinke, podmole, stenovice, značilne ptice in rastline, vasi, ceste, smeri v velika mesta, pripovedoval sem mu zgodbe iz teh krajev. Ko sva se nekega večera vračala proti domu, mi reče: »V Košani je pa res dosti .zgodovinskega.« Sicer sem ga opozarjal na gradišče, grad, razvaline, turški stolp, pravil sem mu o Francozih, ki so jih v zakotni vasi pod hribom nagnali, in o dogodkih iz partizanske dobe, ali tega je bilo v primeri z drugim prav malo. Zanj je bilo zgodovinsko vse tisto, kar je občutil kot znanstveno zanimivo. Saj ije tudi drugače rabil to besedo. V radiu je rad poslušal oddaje o tehničnih iznajdbah in zanimivostih življenja na morju; potem je po navadi rekel: »To je bilo' pa res lepo predavanje, zgodovinsko je bilo.« Hotel je pač reči, da j« bilo predavanje znanstveno. Kot je bilo omenjeno, je že Komenski govoril o nexus re-rum,o zvezi stvari. Za belgijskega psihiatra in pedagoga Ovidija Decrolyja je bilo načelo globalnosti bistven znak pravega pouka in aktivna šola ga je potem po celem svetu uveljavljala v besedi in dejanju. Toda v devetletnem dečku, ki je v tretjem razredu, nastane neka sprememba. Okolje samo, ambient, ostane še vedno globalna, celotna, neločljiva realnost. Izpopolni pa se dečkovo gledanje na svet; pod učiteljevim vodstvom začne razločevati naravoslovna, zemljepisna, zgodovinska in druga dejstva; ustvarja si misel za posamezne učne predmete. Malek, ki sem ga bil omenil, je na števcih ob vsaki priložnosti kontroliral porabo vode,- plina in elektrike in je neprestano kaj »popravljal«. Ko je nekoč zopet prav pridno eksperimentiral z električnim števcem, mu reče babica, naj pusti take reči, da se ne bo zgodila nesreča; on pa ji odgovori: »Ti, babica, pa res ne znaš nič fizike.« Bil je šele v prvem razredu, vendar je pod vplivom svojcev že prav dobro ločil fizikalne pojave od zgodovinskih. Tako je globalno izkustvo premagano, pouk se vzpne na drugo stopnjo. Tudi tedaj pa sl moramo zapomniti: učenec naj še vedno jemlje znanje naravnost iz ambienta, iz svojega stvarnega sveta, ne pa šele iz učenja med šolsko uro, iz učne knjige ali iz narekovanih stavkov. Najprej izkustva dejstev v okolju, šele potem izražanje v spisih, risbah in pričevanju ter učenje sarr\o. Učnih predmetov je več, toda področje proučevanja je še vedno le eno: otrokovo okolje, njegov ambient, ta njegova nepogrešljiva knjiga. Za primer poglejmo, kako se naj navedena načela uveljavljajo pri proučevanju krajevnega ambienta, to je pri zemljepisu. Gre za tretji razred. Tudi za zemljepisni pouk so osnova reainj predmeti, dostopni otrokovemu izkustvu in njegovemu opazovanju. Kdo bi zahtevni, da bi moral otrok poznati števila, preden zna šteti? Isto je z 'zemljepisnimi pojmi. Preden sliši učenec govoriti o gorah, dolinah in rekah, mu je potrebno, da opazuje resnične gore, doline in reke v domačem kraju in da jih spoznava v vseh bistvenih zemljepisnih znakih in elementih.. Mogoče je namreč, da pozna deček imena, kot so višina, pobočje, pritok, pomena pa vendar ne dojema, kot se lahko zgodi, da malek števila recitira, reči pa vendar ne zna šteti. V vsakem kraju je mnogo pojavov, ki nam lahko služijo kot intuitivne osnove za začetne zemljepisne pojme: oblike zemeljske površine, vodovje, podnebje, nebesna telesa, orientacija, rastline, živali, kmetijstvo, obrt, industrija, trgovina, zadruge, ceste, železnice, pošta, brzojav, telefon, bivališča, ljudje, govorica, navade, krajevne uprave, ustanove in še toliko drugega. Poleg tega je mnogo lepih priložnosti za opazovanje odnosov med zemljepisnimi elementi, Ta način učenja se popolnoma ujema s psihološkimi in didaktičnimi zahtevami: prvič se učenec te dobe še najbolj zanima za realnost, drugič prav to zanimanje zagotavlja uspeh, tretjič je krajevni ambient najbolj naraven učni pripomoček. Ločiti pa moramo krajevno izkustvo od krajevne geografije. Izkustvo je znanje, ki ga ima lahko kdor koli, tudi neizobražen človek, geografija pa je na podlagi izkustev logična« oblikovana znanost. Resnično bivališče se predela v pojem bivališča, resnična vzpetina v pojem gore, gorovja, pobočja, sedla, prelaza, resnična tekoča voda v pojem reke, izvira, dotoka, padca, izliva. Izkustvo je naravna pridobitev; za pridobitev pravih zemljepisnih pojmov pa je potrebna šola, dobro premišljena vzgoja. Pri pouku gre torej za dvoje didaktičnih problemov: z„ čimpopoinejše Izkustvo In za čimdoslednejše, obenem pa za logično mišljenje. Učencem je mogoče spoznati tudi dejstva, o katerih se nam zdi, da nam niso v kraju na razpolago. Bila je tovarišica, ki je izrabila vsako priliko, da je otroke ob naravnih pojavih kaj naučila. Jeseni je voda zaradi velikih nalivov zalila vso dolino pod vasjo; ponikalnice so se namreč zajezile in nastalo je morje v malem, z vsemi značilnimi oblikami. Tovarišica je vedela, da je na višji stopnji in v srednji šoli težko nazorno govoriti o oceanih in tujih deželah; zato ji je povodenj prišla kot nalašč. Pred opazovanjem dejstev je še učencem prečitala povest o Guliverju in Liliputan-cih jn jimpriipovedovala dogodke iz Robinzonovega življenja; s tem je hotela vzbuditi zanimanje za domače morje. Za duševno razpoloženje otrok, prežeto s fantastičnimi prigodami, je bila potem tudi poplava , nekaj romantičnega; zdaj je žele tovarišica vodila učence po obali in jim kazala otoke, polotoke, zalive, pristanišča, pečine ob robu, mirno morje, v dnevih burje valove in vzburkano morje, po novem dežju plimo, nato oseko. Dečki in deklice so v šali kazali, kod se je vozil Robinzon, na katerem otoku se je ustavil, od kod so se pripeljali divjaki; bilo je tudi mnogo smeha na račun pritlikavih prebivalcev LiMputa. Važne opazovalne naloge. To so še najboljše domače naloge; vse se dogaja doma, izven šole: doživljaj, o katerem naj učenec piše, in spis sam; to je prava vez med šolo in domom in lahko koristi tudi zemljepisnemu pouku. Opazovalne naloge so potrebne posebno tam, kjer opazimo vrzeli, pomanjkljivosti v izkustvih. Na ta način postanejo znanja jasna, določna, izrazita, napeta; obenem si učenec vežba sposobnost opazovanja in si oblikuje oseben čttt za vestno poznavanje sveta. Ponekod so še malo dostopni, nepoznani, neraziskani in pozornost nevzbujajoči kraji. Take točke naj raziskuje »šola na prostem«, to je na šolskem sprehodu. ki pa mora biti dobro pripravljen, Imeti določen namen in biti tako , izveden, da se bodo na njem učenci res nekaj pametnega naučili. Organizacija zemljepisne učne ure v šoli na prostem ustvarja tovariške odnose med učitelji In učenci. Dečki in deklice sprašujejo, prigovarjajo, predlagajo, razpravljajo, se ponujajo za to ali ono delo. Učitelj pa zbira, urejuje, sklepa, daje naloge. Predmet raziskovanja je določen, vendar nas na poti opozarjajo tud1! druge reči, da jih pregledujemo. Predmeti, zaradi katerih tavamo v prosti naravi, so različni: orientacija, pot sonca. oblike terena, vzpetine in doline, stoječe in tekoče vode, polja, vinogradi, travnik!, pašniki, gozdovi, tovarne, elektrarne. železnice in železniške postaje, zadruge, krajevne uprave. Krajevni zemljepis se dopolnjuje s proučevanjem tal ter meteoroloških in drugih prirod-nih pojavov, kar služi potem tudi za osnovo učenju o naravi. Kako skrivnostno in mikavno je za otroke vse tisto, kar je pod zemljo! Tu pride učitelju marsikaj prav: rudnik, kamnolom, kopanje vodnjaka, kopanje temelja za zgradbo nove hiše. -Tako dobi učenec tudi nekaj pojma o krajevni geologiji. V zbirki predmetov iz domačega kraja hranimo vzorce kamnov in drugih rudnin, ki jih pri pouku o naravi obravnavamo kot nekaj zelo važnega. Velika resnica je, da so vse stvari na svetu povezane, da se spreminjajo In da neprestano druga na drugo vplivajo. Zato ne smemo proučevati zemljepisnih dejstev posamično, v statičnem položaju. Gledati, doživljati, ugotavljati moramo zanimivosti elementov tudi v njih korelaciji, v njih dinamičnih medsebojnih odnosih. Ugotavljamo, v kaki zvezi so zemljepisna lega, podnebje, gozdovi, kmetijski pridelki, tovarne, ceste, železnice, blaginja ljudi, zadruge, krajevne uprave. Elementarni zemljepisni pouk je tedaj konkreten, organski in tipičen: konkreten, ker prikazuje svet v njegovi realnosti, organski, ker proučuje medsebojno odvisnost in ljudi, to je resnično življenje, tipičen, ker išče povsod za osnovni pouk tako važna tipična dejstva. Pri takem pouku se v otroku poleg pojmov oblikuje tudi čustvo domačega kraja, njegove la petite patrie, kot pravijo Fran- cozi. Mali gleda svoj kraj zljUe beznijo, po svoje, kot gleda pej-A sažisit skozi svojo umsko in čustveno osebnost pokrajino, ki jo slika. Zemljepisni pouk se torej začne z izkustvi, konča pa z ljubeznijo do domačega kraja in z ljubeznijo do domovine sploh. Deček pozna sedaj zemljepisne oblike na stvareh samih, ve tudi za strokovne izraze, kate-kizemske definicije pa mu tako in tako niso potrebne. S konkretnimi pojmi si potem učenec v četrtem, petem in šestem razredu lahko širi obzorje v svet, ki ga s čutnimi očmi še ne more zaznavati, in si še nadalje nabira in izpopolnjuje osnovno znanje. Tudi pot na srednjo šolo postane potem naravna in položna, ker je stvarne podlage skoro dovoli j in bi bilo treba potem rešiti le še logično in jezikovno stran poučevanja nižjih razredov srednje šole. S proučevanjem ambienta pa si ne pridobiva učenec zanesljivega elementarnega znanja samo za zemljepis, ampak tudi za vse druge učne predmete. Josip Dolga« Nova nologm geografije Znanosti ne smejo hoditi mimo življenja, temveč z njim; morajo ga podpirati. To je glavna naloga ved. Ce se ozremo na geografijo in jo ocenjujemo s tega vidika, moramo reči, da svojo nalogo vrši, saj dobro orientira človeka na raznih področjih njegove dejavnosti in usmerja njegovo delo. Tem nalogam je bila v novejšem času priključena že ena. Beremo namreč: »Moderna geografija pomeni izvrstno sredstvo za mednarodno spoznavanje, razumevanje in s tem za mirno, konstruktivno sožitje med narodi ter za pravilnejše medsebojno vrednotenje, spoštovanje in upoštevanje. V območju OZN, v krogih mednarodnega kulturnega sodelovanja prav zaradi takšnega pojmovanja moderne geografije naši vedi odmerjajo zelo veliko vlogo in velik pomen v prizadevanju za pomirjanje med narodi in za utrditev mirovnih odnošajev v svetu.« (Geografski obzornik, leto L, št. 1„ str. 2.). Vse hvale vredne naloge se •je prvi lotil Geografski obzornik, ki hoče s posredovanjem znanja iz geografije sveta izvrševati del ves svet objemajoče mirovne in kulturne misije. (Melik na cit. mestu). Tako gledanje in taka vzgoja se sklada tudi z našo družbeno stvarnostjo, ki ne zamudi nobene priložnosti prispevati svoj delež za dosego visokega cilja. Da pa ni dovolj, da učitelj le prenaša gradivo, objavljeno v Geografskem zborniku, v šolo in ga podaja učencem, je jasno. Treba je, da ima učenec gradivo tudi pred seboj v knjigi. Nekatera poglavja današnjih geografskih učbenikov se dajo uporabiti v naš namen, najmanj pa poglavje o prebivalcih. To se glasi čudno, in vendar je res. Ko sem hodil v šolo hi se učil geografije, sem se skoraj vedno spotaknil ob odstavku, ki govori o prebivalcih. Vedno ista pesem: država ima toliko km2 in toliko prebivalcev, gostota znaša toliko, prebivalci so te In te vere, te In te narodnosti. Pika in nič več. Tudi pozneje, ko sem se učil geografijo, se odstavek o prebivalstvu ni razločeval od odstavka iz let mojega šolanja. Da bi učencev ne moril s kruto suhoparnostjo, sem si pomagal tako, da sem stikal po knjigah, časopisih In časnikih za primernejšim gradivom in ga nudil učencem. S tem pa ne trdim, da je treba Številke kratko in malo popolnoma zavreči. V statističnih tabelah služijo kaj dobro računanju, n. pr. gostote prebivalstva, odstotkov narodnosti, pa tudi grafičnemu prikazovanju. Iznajdljiv učitelj bo našel še več načinov za koristno ukvarjanje učencev s številkami. Danes nimam več opravka s šolskim delom, vem pa, da učna snov o prebivalstvu ni dosti drugačna od nekdanje. Da bo šola prispevala tudi s svojim učbenikom geografije le tistemu, kar je potrebno, da dosežemo visoki cilj, je nujno, da avtorji učbenikov za zemljepis v nekaterih poglavjih gradivo deloma izpreme-nijo, v poglavju o prebivalcih pa ga podajo precej drugače. Seveda ne morejo prinesti podrobnih slik o njihovem dejanju in nehanju, ali značilne poteze o njihovem življenju in delu je vendar mogoče podati. Cesar ne poznam, ne morem ljubiti. Spoštovanje in ljubezen torej temeljita na poznavanju tega, kar je spoštovanja in ljubezni vredno. Treba pa je storiti še korak. Naše šolske knjižnice naj. bi polagoma dobile knjige, ki bi podajale izčrpne slike o narodih sveta. V kakem red« naj bi prihajale, ni važno, glavno je, da jih dobimo. Prepričan sem, da bi knjige > opisi iz življenja in dela raznih narodov imele privlačno silo tudi za -odrasle, ki v splošnem tudi ne vedo kaj prida O ljudeh drugih narodnosti in 90 zato potrebni' pouka. Mislim, da. bi mladino n« bilo treba za knjige posebej zainteresirati, ampak bi sama rada segala po njih. Izvedeti kaj o življenju narodov je, rekel bi, človeku prirojeno. Svoj namen pa bodo knjige, da povem še to, -dosegle tem bolj', čim bolj jih bo učitelj izkoriščal pri pouku. Zgodilo se bo, da mu ne bo treba dosti besed, učenci, ki bodo knjige prebrali, bodo to, kar je potrebno, da vedo drugi, tem tudi posredovali. Učitelj bo samo usmerjal pripovedovanje učencev. Franc Hribernik Pa se sliš (Ob gostovanjn učiteljskega pevskega zbora iz Maribora) Po uspelih koncertih v večjih kraijih Slovemlije se nam je rudi v Rogaški Slatini predstavil Učiteljski pevski zbor iz Maribora. Zbor pod -vodstvom dirigenta Ritoca je zapel izbor 'umetnih in narodnih pesmi. Dvorana Zdraviliškega' doma je bila polno zasedena. Ljudje so pričakovali, da bodo deležni umetniškega užitka. Ugotoviti pa moramo, da je koncert presegel njihova pričakovanja- Mnenja smo, da je zbor pel odlično in takoj dosegel kontakt s .poslušalci, ki so pevce nagradili z navdušenim ploska-njem. _ v Takih nastopov si v našem kraju še želimo. Prisluhnil sem ljudem po koncertu. Ljudje so bili navdušeni, izražali! so svoje priznanje zboru in dirigentu. Brez dvoma si je zbor osvojil srca Sla-tinčanov. Pomembnost nastopa je vellika, saj je koncert mnogo prispeval k vzgoji! koncertne publike, ki je žal v našem kraju še maloštevilna. Vendar pa kaže, da ljudje radi poslušajo lepo slovensko pesem. DLIP v Rogaški Slatini je zato povabilo pevce iz Maribora, da v našem kraju pokažejo, kako se poje in kakšni so uspehi marljivega dela. Društvo je prevzelo organizacijo nastopa. Pevce in njihovega dirigenta so pozdravili pionirji s šopki. Predsednik DUP Rog. .Slatina tov. Črepinšek je pozdravil pevce in izročil zboru vazo, dar učencev Ind. steklarske šole. Predsednik zbora tov. Zorman je v svojem pozdravu Slarmčanom povedali, da je želja zbora, ponesti slovensko umetno in narodno pesem med ljudstvo, med delavstvo. Kdo bi lahko opisal navdušenje, ki je vladalo v dvorani. _ Zadovoljni poslušalci, razigrani pevca iti odličen zborovodja so se medsebojno odlično razumeli. Doi.-taz za to je navdušen aplavz, s. katerim je publika nagradila vsako pesem. Pri pesmi PA SE SLIŠ pa se ploskanje tltioli ni hotelo poleči, tako da jo je zbor ponovil. Pravzaprav bi lahko zbor vsako pesem ponavljal, vsaka je segla poslušalcem do srca. Lahko samo rečemo — Mariborčani, bravo! Prijetne ure po nastopu so minile v znamenju srečanj starih znancev, obujanja spominov in v prijetnem pomenku. V našem k raju bo Učiteljski pevski zbor »Slavko Ostreč« vedno deležen, toplega sprejema. Črepimck MiLnt ««♦♦»»444 Prof. Veselko Franjo: ¥ Benetke in Beneško Slovenijo Na izlet za prvi maj se je sindikalna skupina ljubljanskega učiteljišča in vadnice vse leto pripravljala. Prof. Potisikova je udeležencem odvajala mesečne prispevke v izletniški stldad In se pogajala s »Turist birojem«. Stroške za pot bi bili težiko vsi zmogli brez podpor Sveta za prosveto in kulturo, Društva profesorjev in pred-metinih učiteljev, Počitniške zveze im Društva prijateljev mladine, za kar se jim zahva-Ijtujemo. Na potovanje smo se temeljito pripravili tudi s študijem in poročili. O čudežnem mestu na otokih, njegovih umetniških delih nam je predaval prof. Bazelj, nas v duhu vodil skozi zbirke umetnin v doževi palači, akademiji itd. Prof. Veselko nas je v predavanju popeljal v Beneško Slovenijo, med Rezijane, Tarske in Nadiške Slovence. Slišali smo o njihovi avtonomiji pod oglejskimi patriarhi in beneškimi dpži, o pevcu buditelju lapod sivega Matajurja Ivanu Trtniku, o partizanu Mar- Ob, daj, zasijati nam zore bajno, vstani sonce zmage nam sijajno! Prikaži skoraj žarko nam se lice, pogažcne pravice! (Ivan Trinko) ku Redelomgdiju, kako je tolkel fašiste, o edinstvenih šolah ,v F.vropi, kjer otroci že preko sto let ne slišijo materinega jezika, pa ga vendar ne pozabijo. Želeli smo jih obiakaiti. Za njihovo kulturno središče v Vidmu smo dobili leposlovne .knjige od ljubljanskih založb, za kar jim gre priznanje in zahvala. Pred Turist-birojem je dne 30. aprila sprejel osemindvajse-torico na mehke sedeže modri avtobus in pognal v sivo jutro. Kmalu je bila za nami Vrhnika in Cankar r.a obcestnem kantonu nas še' pogledal ni. Proti Sežani je med rahel dež posijalo sonce, okrog nas se je razpela mavrica in letela z avtobusom preko kraških planot do meje. Pregled na meji je bil kratek: pogledali so v kovčke in denarnice. Ko sem svojo oguljeno listnico že obrnil, so, skozi raztrgano podlogo od zadaj pokukali petdesetaki. Uradnik je pomislil na prevaro, toda skozi razparano profesorsko revo so moleli le isti petdesetaki in var- ljivemu videzu sva se oba zasmejala. Naša rampa se je dvignila in ustavili smo se pred italijansko. Radoveden sem bil na izpre-membe; jz internacije pred trinajstimi leti sem se spomnil fašistične psovke: »La gemtaglia maledetta!« Vstopil je graničar, salutiral, nas preštel in primerjal obraze s fotografijami na osebnem seznamu. Na Opčinah smo izstopili in se zaljubljeno zagledali v Trst: izgub lij eni zlati ključ Slovenije v svet je ležal pred nami kakor na dlani. Na levi ob Miljskem zalivu se vrste cisterne rafinerije in škedenjski plavži. En sam parnik je iz prazne luke počasi lezel na morje. Spredaj smo izstopili pred gimnazijo, ki se imenuje po Danteju. Poleg v muzejskem poslopju, kjer je stala nekoč avstrijska vojašnica, je še ohranjena jetntška celica, v kateri je preživel zadnjo noč pred obešenjem italijanski iredentist Tržačan Viljem Oberdan, atentator na avstrijskega cesarja Franca Jožeta I. (1882, leta). Fašistična Italija je poveličala njegovo smrt: spominsko kapelo okrog celice in vešal je napolnila s patriotskimi posvetili, grbi italijanskih mest in imeni tržaških prostovoljcev, padlih v prvi svetovni vojni. Čutil sem, da sta tu pod tem marmorjem in uvelimi venci skupaj pokopana italijanska iredenta in fašizem. Spomnil sem se bojev na tržaških ulicah meseca maja 1945. leta, ko so jugoslovanski partizani skupaj z domačimi antifašisti preganjal! Hitlerjeve naciste in Mussolinijeve fašiste. Padali so osvoboditelji in prelivali kri, da bi zrastel v Trstu pravi internacionalizem! Ali je strašna smrt antifašistov, obešenih v ulici Ghega, sežganih v rižarni, rešila mesto nesrečne preteklosti? Da bi bila utešena bolečina ljudstva tostran in onstran meje! Na glavnih ulicah utripa velemestno življenje, Po Via Car-ducci se vije brezkončna kača avtomobilov. V stekleni, pokriti tržnici nas je presenetila obilica živil, vestno in okusno razvrščenih za prodajo Po kakovosti in ceni. Jabolka »o bila dražja od oranž, ki so We bd 140 lir kilogram. Silno drago je meso — po 1000 Ur. Vožnja po avtomobilski cesti tik ob morju je bila prekrasna., V Miramar nismo hoteli zaradi previsoke vstopnine (100 lir); po slikanju in ogledu grajskega parka smo nadaljevali pot mimo Devina, tržiških ladjedelnic, zdirjali preko Timave in kalne Soče v Furlanijo. Med sveže zoranimi polji, špalirji obrezanih trt, murv, cvetočih breskev »mo zavozil; na dolg nasip, ki drži do morskega kopališča Gradeža (Grado). - Okrog nas se je zalesketala laguna, na njej so se zrcalili lidl, otočki z ribiškimi kočami, pokritimi s strehami iz trstike. Sem so se rešili ob propadu imperija begunci pred Goti in Huni in zrastel je Gradež. Danes čakajo na letoviščarje prazni hoteli ob nizki, peskovitl plaži, ki se vleče nekaj kilometrov in tone v morje. Oglej — Aquilea, iz katere sp udrle rimske legije v Panonijo in Ilirik, leži porušen, pokopan pod naplavinami; posamezne stebre prerašča bršlljan, med cipresami žalujejo spomeniki davne slave in moči. V oglejski stolnici, iz katere so pošiljali patriarhi Slovencem misijonarje, diši po trohnobi, tlak iz mozaika se ugreza in zvija. Pred zvonikom, ki se ogleduje daleč preko Furlanije, doji na steber postavljena volkulja dvojčka Romula In Rema, v katedrali pa poučuje katehet otroke verouk ali kaj: Slovenec pač pomisli na »k ul tu mnoštvo« v znamenju križa in volkulje. Za zasneženimi Dolomiti je ugasnilo sonce in tema je legla na Benečijo, sredi katere so na relejnem stolpu televizijske postaje žareli raznobarvni signali. Morski svetilnik je kazal v Benetke, mi pa smo se nastanili v predmestju Marghera v majhnem hotelu »Torreta«. Cetvorico so nas stisnili v zelo čisto sobo, ki stane za noč 1295 lir. Večerja je bila za 600 lir: juha in košček teletine s krompirjem. Na televizijskem aparatu v kotu obednice smo prvič gledali oddajo. Na programu je bila proslava 1. maja. Na steklenem elipsoidu se je v vijoličasti svetlobi pojavila pevka in Okrog nje na odru pred zastorom nekaki delavci ali telovadci z velikimi zastavami v rokah. V ritmu melodije se je kabaretna pevka zvijala, mahala z rokami in nogami, slišati je bilo nevidno ploskanje in zastavonoše so odkarakali. Gostje okrog miz so od dolgočasja zehali in prebudili jih niso niti ropotajoči bobni, s katerimi so prikorakali uniformirani skavti. Razočaran nad takšno pro-fanacijo prvega maja sem zdržal še do krotilca kač; ko si J« ovijal udava okrog vraitu, sem utrujen odšel spat. Drugo jutro nas je avtobus vozil med samimi tovarnami :n rafinerijami do obale, kjer smo zdirjali preko beneške lagune po štiri kilometre dolgem mostu. Na njegovem koncu je začetek Benetk zelo prozaičen: tovarna, postaja, poleg velikanska, štirinadstropna garaža za več tisoč avtomobilov. Prave Benetke so nam pokazale svoje lice, ko smo se za 50 lir vkrcali na motorni čoln. Ta beneški »tramvaj« vozi od postaje do postaje po 4km dolgem Velikem kanalu (Canal Grande). Na obeh bregovih se kakor na filmskem platnu odvija z umetniško fantazijo narisana scenerija za čudežno pravljico na vodi. Hiše dobesedno rastejo iz morja, očem se zazdi, da plavajo in se zibljejo, niha Pa le njihov občudovalec ma palubi čolna. V vodnem zrcalu kanala sl ogledujejo gizdave palače bogatašev svoja renesančna in gotska pročelja iz belega marmorja. Balkone, okna, vrata krasijo marmorni loki, vitice, Cvetovi, vse dol do prozorne vodne gladine. Glej, iz odprtega salona je samo korak do morja, ki pljuska na teraso. Mimo plove črna gondola; kljun In rep ima visoko dvignjen kakor labod. V njej sedita objeta mladoporočenca, bogata tujca s kupom kovčkov. Gondoljer stoji zadaj in poganja z veslom. Izstopili smo na južnem koncu Velikega kanala, kjer z e pira laguno Lido; njegovi parki in vrtovi se zdijo, da plavajo na valovih. Vse lepotije beneških graditeljev so tu postavljene na ogled. V modrino neba se boči kupola cerkve Madonne delia Salute. okrašena z bujnim baročnim okrasjem in Jurijeva cerkev bele in rožnate barve na otočku, velikem za dlan. Motorni čolni režejo brazde, na njih poskakujejo gondole. Glej, našo izletniško ladjo Burjo na Riva degli Schiavoni; paodravlja/no Štev. 10 »PROSVETNI DELAVEC« Stran 3 * Nekaj o honorarjih za nadurno de8o Založba Z novim odlokom o honorarni službi, ki je stopil v veljavo 8. marca 1856, se izplačujejo honorarji za nadurnb delo učiteljem, ki poučujejo na nižjih gimnazijah, po 120din, predmetnim učiteljem po 150 din, profesorjem pa po 180 din na uro. Istočasno so bila razveljavljena vsa določila odloka iz leta 1954, po katerem so se plačevali honorarji za nadure na nižjih gimnazijah enako učiteljem in profesorjem in predmetnim učiteljem po 120 din odnosno 140 za predmete z obveznimi pismenimi nalogami. V Objavah štev. 7 iz leta 1952 je tolmačenje sekretarja Sveta vlade LRS za prosveto in kulturo prvič uvedlo neenotno nagrajevanje honorarnih ur za učitelje, predmetne učitelje in profesorje, ki poučujejo na nižjih gimnazijah. Kmalu zatem so bili honorarji za nadure zopet poenoteni in 6o se izplačevali kakor pred 3. decembrom 1952. Čemu, te ih takšne spremembe v tako kratkem razdobju? Videti je, da se ne moremo odločiti, kaj naj bo vodilo pri honoriranju nadur na nižjih gimnazijah, kjer danes po sili razmer poučujejo učitelji, predmetni učitelji in tudi profesorji, zlasti mlajši. Ali naj bo sedanja nagrada za pre- koredno šolsko delo v prvi vrsti stimulacija redkim profesorjem, ki so se odločili za poučevanje na nižjih gimnazijah, ali opozorilo učiteljem, da bi si čimpreje pridobili kvalifikacijo predmetnega učitelja? Ali pa je vljuden opomin učiteljem, da je njihovo delo na nižjih gimnazijah manjvredno-in da njihovo mesto ni tukaj, ampak na osnovnih šolah? Večina učiteljev, ki poučujejo na nižjih gimnazijah, so strokovno dobri učitelji, jsaj so to morali biti, ko so v času pomanjkanja profesorjev in predmetnih učiteljev prevzeli zelo težko in odgovorno nalogo v tem, tedaj novem tipu obvezne šole. Tu že devet let delajo z mladino v starosti od 11. do 15. leta. Metodični prijemi pri učno-vzgojnem delu s to mladino so pri teh učiteljih-boljši kakor pri mladih predmetnih učiteljih ali profesorjih brez delovnih izku- ŠE fi Ker je tov. -C (Zakaj se ni podpisal s poinim imenom? Mnogo laže se je pogovarjati s človekom kakor s črko!) že začel s požarom in gašenjem, naj razpredem kar njegovo primero: Požar je zajel že celotno mesto. Ampak, ker je šolska refor- 1« Cetju Zborovanje učiteljev v celjski okolici V risalnici II. osnovne šole so ®e dne 17. V. zbrali učitelji in uči. teljice na zbonovanje iz devetin osnovnih šol celjske občine, in sicer iz treh celjskih, iiz Svetine, Štor, Kompol, Teharja, Ljubečne jn Šmartnega v Rožni dolini. Za ta dan so izbrali prav, posrečen program. Uvod v zborovanje sta bili dve odlično uspeli hospitacijd pri pouku risanja v XV. in I razre. du. Z občudovanjem smo opazovati iznajdljivost tovarišice Vide Jagodičeve, razredničarke IV. razreda, kli je .z zborno reci. tacijo Aškerčeve pesmi Anka nakazala snov za risarsko uro. Da bi učenci pesem čim boljše dojeli, občutili in jo pozneje tudi ilustrirali, so si Anko kot revo v zakrpani obleki, njeno culo, nagačene ptice m travniške cvetice natanko ogledali. Zelo ganljiv je bil socialen poudareic ob nesrečnem otroku, ki mora ati z doma. Po tako temeljiti m dramatizirani pripravi so učenci sedli za mize in risali. Udeleženci so si medtem ogledali njihove risarske izdelke v mapah. Po končani url so lahko videli pravkar dizvržene ilustracije- Tudi druga učna ura tovarišice Tilčke Bornškove v I. razredu je vzbudila veliko pozornost. Po recitaciji ,o materi, kako skrbi za otroke, je prišel pogovor na kokljo, ki skrbi za svoja p'-ščeta. Nato so si ogledali živo pišče in ga opisali, da bi ga čim. lepše upodobili. Najprej so ljubko živalco oblikovali iz plasti-lina. V modeliran !-u so pokazali svojo spretnost. Posamezniki so potem pokazali še svoje risarsko znanje na šolski tabli. Šele potem se je lotil risanja ves razred. Ko so nato s škarjicami izrezali narisane prdo-be; so se urili še s čopiči, namočenimi v vodo, v slikanju silhuet na sten. sko tablo. Sledil je vesel izaklju-ček. Na lepih enobarvnih- ruticah. toda v različnih barvah, so ugibali imena barv. Nato so slikali rutice z vodenimi barvam!. Razprava o obeh uspelih učnih urah je pokazala, da je tud; risanje težak predmet, ki ga mora učitelj dobro obvladati, če hoče doseči zadovoljive uspehe. Obe tovarišici sta žela pohvalo in priiznanje. Po živalmi razpravi o hiospl. taciji-se je začelo zborovanje. Predsednik društva tov. Martin Ambrož je uvodoma poročal o sestanku okrajnega koordinac:)-skega odbora, ki ga sestavljajo predsedniki društev. Odbor je na svoji Seji meseca aprila ugo. tovil, do je učitelj izpostavljen javni, kritiki, zato mora gledati, da čimpravdlneje uveljavlja svojo spodobnost. Učiteljevo delo ja prvenstveno, v šoli, ki ji mora posvetiti vso skrb. Ugotovljeno Je, da ni vsak učitelj kljub svoji izobrazbi sposoben za vsako izvenšolsko delo; zato ga ne moremo siliti k nečemu, za kar nima zanimanja. V borbj za izboljšanje gmotnega položaja prosvetnih delavcev naj prispevajo vsa društva. Na dnevnem redu je bila tudi razprava o šolski reformi. Ker je celjsko učiteljsko društvo že izreklo svoje mnenje 0 njej In so bili sprejeti sklepi ter predlo, ženi pristojnim forumom, je tokrat prišlo ponovno do izraza mnenje, da je učiteljstvo za enoitno osemletno šolo, ki naj nudi širšo izobrazbo in omogoči mladini dovršitev vseh osem razredov. O predlogu, da bi na osemletnih šolah uvedli esperan. to kot tuj jezik, društvo ni sprejelo dokončnega sklepa. V mesecu juniju je predviden poučni izlet na Posavje, kjer bi si ogledali novo tovarno rotacijskega papirja v Vidmu, muzej v Brežicah in rojstni kraj maršala Tita. Izražena je bila tudi želja, naj Zavod za socialno zavarovanje omogoči večjemu številu prosvetnih delavcev zdravljenje v Zdraviliščih. Z velikim zadovoljstvom in zadoščenjem je zbor čestital k odlitkovEnju učiteljice Angelo Sadar, ki je prejela Red dela IT. stopnje, in Mojce Pečnikove, odlikovane z Redom dela Ul. stopnje. — uik šenj. Verjetno pa je najboljši uspeh pri starejših predmetnih učiteljih in tistih, ki so kot osnovnošolski učitelji z večletno prakso v teh letih diplomirali na VPŠ. Ponavljam že večkrat poudarjeni socialistični načeli: vsakemu po njegovem delu, za enako delo enako plačilo. Honorarno delo se nagrajuje in tako nagrajevanje bi nujno moralo upoštevati vsaj eno teh načel, ako tega ne moremo doseči pri mesečnih plačah, ki slonijo na sistemu plačilnih razredov, kjer ima učitelj med učnim kadrom najnižje mesto. Delo na nižjih gimnazijah ni tako enostavno in preprosto, obstoječe razlike med učitelji, predmetnimi učitelji in profesorji na nižjih gimnazijah pa niso v takem razmerju, kakor so šablonsko odmerjeni honorarji za nadurno delo le-teh. Hvalec J. OCEN JEVA N JU Lansko leto je izšla knjiga »Splošno strojcslovje« I. del, ki jo je napisal Danilo Kraigher. Ta knjiga obsega poglavje »Enciklopedija gnanih strojev« in stane 190 din. Pod navedenim poglavjem obravnava avtor: Stroji in njih delitev. Gnani stroji. I. Prenašalni stroji: za prenašanje trdnih tvarin, za prenašanje tekočin in za prenašanje plinov. II. Preoblikovalni stroji. Pravkar je izšla druga knjiga kot dopolnilo prve; napisal jo je isti avtor. Obsega poglavje »Enciklopedija pogonskih strojev«. Knjiga je zelo obširna in stane 4G0 din. Iz njene vsebine navajamo: animaini motorji, vetrni motorji, hidravlični motorji, toplotna motorji, električni motorji, zgodovinski razvoj motorjev, atomska energija in računski primeri. To delo je zraslo v učilnicah (tako pravi avtor), ker so vse te ma, t. j. brizgalna nove konstrukcije še v tovarni, moramo z gašenjem pač počakati tako dolgo, da jo dobimo. ?! Z drugimi besedami, šele po uzakonitvi šolske reforme se bo dalo pri ocenjevanju kaj spremeniti. Tov. -C zahteva, naj bo hiša najprej sezidana,'nato bomo pa že spremenili okna in vrata In kar bo še treba. Na vsak način je odnos učencev do učenja najbolj važen. Ce je tov. -C količkaj pazljivo prebral moj članek, je moral opaziti rdečo nitko, ki se vleče skozenj: misel, naj se učenec ne uči za šolo, temveč za življenje, zase in za skupnost. Rad bi vprašal nekaj stvari: 1. Koliko razrednih skupnosti, ki to res so, bi utegnili našteti v naših povprečnih šolah? 2. - Kako so se uveljavili pionirski krožki, kjer so otroci drug drugemu pomagali pri učenju? 3. Kako organzlrati to medsebojno pomoč (da bi jo organizirali otroci _ sami, najbrž tudi tov. -C ne verjame), če so vasi raztresene, pri celodnevnem pouku, pri nezainteresiranih starših in pr; vseh drugih »zunanjih faktorjih«? 4. Do kdaj misli tov. -C, da bi utegnili imeti večino razredov z največ 30 učenci? Bojim se močno, da še ne takoj ... 5. Kako naj bo do takrat v razredih s 50 in več učenci, s skupinskim poukom itd.? 6. Kako naj »prepričam« »ka-drovce«, da Pomeni njihov neuspeh (vzroki: nezanimanje, domače delo, nogomet..,) omalovaževanje skupnosti in da hudo prizadeva čast razreda? Zvezde so le^e, nič ne rečem. Samo previsoko so .. . Ne delajmo s} utvar, bodimo realisti in glejmo stvari in možnosti take, kakršne so, in ne, kakor -hi si jih želeli___ Tudi kadar smo najbolj lačni, jemo z žlico ... Prav gotovo ima tov. -C prav, ko pravi, da bo treba posebno glede vsebine in metod vzgojno-izobraževalnega dela kaj spremeniti. Celo marsikaj! Samo škoda, da nismo s tem spreminjanjem začeli že davno, ampak smo čakali in še čakamo prekrižanih rok, kdaj nam hiša do tal pogori, kdaj bo šolska reforma uzakonjena. Šolska reforma - prav gotovo ni penicilin, da b; kar takoj zatrla kužne, kali, ki sedaj ovirajo dosezanje boljših učnih uspehov. Ocenjevanje učencev je samo eno poglavje i naše šole i njene reforme. Ce me je tov. -C drugače razumel, me je razumel napačrib. Vendar po svoji krivdi, ker sem pod naslov svojega članka razločno napisal: Prispevek. "Irnest Tiran Jubilej zaslužnega dirigenta JUbina Horvata 40 let umetniškega delovanja Kdo ga v Mariboru in okolici ne pozna? Mlad in čil je že 40 let med nami, odkar je kot dijak začel peti pri pevskem zboru Narodne čitalnice. 3 let je bil član Glasbene matice kot pevec in v simfoničnem orkestru, 10 let je vodil pevski zbor »Luna« v Krčevini, 9 let je bil župni zborovodja Ipavčeve pevske župe, 10 let zborovodja Delavskega pevskega društva pekovskih pomočnikov (Miloš Zidanšek), celih 29 let pa je zborovodja žel. zbora Drava oz. naslednika Angel Besednjak v Mariboru. Ves čas po osvoboditvi uči na VI. gimnaziji petje in veri- odličen pevski zbor pionirskega odreda. Tako se mu je nabralo že 40. let glasbenega dela, pač izredno delo za prosvetnega delavca, ki je po maturi 1917 bil vedno toudi najboljši pedagog. Dovršil je več tečajev za harmonijo in zborovodstvo te-r tudi sam uglasbil nekaj lepih pesmi, ki jih zbori prav radi pojo. Na šol! ima tudi vzorne nastope, pred tedni so ga obiskali celo ljubljanski glasbeniki in mu izrekli vse priznanje. 2e več let opravlja posle inšpektorja za petje v -mariborskem okraju. Za temi podatki se skriva izredno požrtvovalno delo, ki ga Albin opravlja 7-a napredek glasbene kulture bodisi prj zboru odraslih (največ fizičnih delavcih) ali Pa med gimnazijsko mladino. Kadarkoli gre za dobrodelne koncerte ah manifesta-tivne prireditve, kadarkoli je treba pokazati pevske kvalitete mariborskih pionirjev, vedno vidimo Albina Horvata s svojimi starejšimi ali mlajšimi pevci. Sola bo proslavila njegovo obletnico konec maja v Unionu. Prosvetni delavci smo ponosni nanj. saj nam je vzor obširnega, nesebičnega izvenšolsikega kulturnega dela med delovnimi množicami. 'Ob njegovem jubileju mu želimo, da bi še dolga leta z mladostnim žarom vodil svoje pevce k novim uspehom! probleme, ki jih vsebuje knjiga, sprožili učenci. Avtor pa je popravljal, dopolnjeval in dajal najprimernejšo obliko. Oba dela sta nujen pripomoček učencem nižjih in srednjih strokovnih šol, vsem slušateljem mojstrskih in drugih sorodnih šol in tečajev, v katerih se delavci pripravljajo na izpite za višjo strokovno kvalifikacijo. Oba dela te važne knjige spadata v poglavje priročnikov, katerim hoče naša založba posvetiti vso pažnjo in s tem izpopolniti občutno vrzel v naših izdajah. Pravljice. Na tisoče in tisoče izvodov pravljic je šlo že med našo mladino. Vsaka knjižica je posebnost, vsaka obravnava drugo temo iz drugega, področja in iz drugega teritorija. Med njimi so izšle slovenske, srednjeveške, islandske, turške, norveške, keltske, češke, srbske, hrvaške, italijanske, japonske, švicarske in druge pravljice. To je dokaj pester svet, pestra slika življenja vseh narodov, ki je podana otrokom v lepi besedi, originalni ilustraciji, primerni vezavi in po nizki ceni. Doslej je izšlo 53 zvezkov, broširanih in kartoniranih , po 40 in 70 din. Kompleti so velika in zelo iskana redkost. S pravljicami bomo nadaljevali, apeliramo pa na vzgojitelje, da opozorijo svoje učence na te izdaje, ki so zanie najprimernejše čtivo. V tisku so še naslednje: Ema Babnik: Grozdje stare Magdičke. Norveške narodne: Grad Soira Moira. Keltske narodne: Kovano ve dogodivščine. Češke narodne: Vodna roža. Milica Kitek: Pomladanska. Srbske narodne: Stajša in Mladen. Japonske narodne: Trije močni. Pelko Dolinec: Okamenele kraljične. Tisoč in ena noč: Ali baha in 40 razbojnikov. Srednjeveške narodne: Vir življenja. Vilko Ban: Pravljica o ugrabljenih otrocih. Italijanske narodne: Zlate oranže. »Bilo j e n e k o S« — zgodovinsko priročno čtivo v zvezkih. Od nekdaj je primanjkovalo priročnikov, ki bi v poljudni obliki obravnavali zgodovino, zemljepis, prirodopis, matematiko, industrializacijo, zadružništvo, rudarstvo, poljedelstvo itd Zaradi tega je založba sprejela v svoj program izdajo takih del, ki naj bi jih napisali in ilustrirali naši najboljši pisatelji in najboljši slikarji. To je težka in odgovorna naloga, ki jo morejo reševati le kolektivi, sestavljeni iz vseh vrst umetnikov in vseh vrst pedagogov, teoretikov in praktikov. Tudi psihologi morajo imeti pri tem svojo besedo. Če pogledamo nekatere dosedanje izdaje, moramo ugotoviti, da so neprimerne po vsebinski, kakor tudi po literani, slikovni in pedagoški plati. Take izdaje tudi niso poceni ter mora vsako podjetje dajati lastne subvencije, če hoče, da bo cena primerna in dostopna večini učencev. Naša založba je dala prednost in poudarek domači zgodovini. V treh zvezkih, ki so doslej izšli, sta pisatelj Oskar Hudales in ak. slikar Janez Vidic podala kos naše zgodovine, počenši od najstarejših časov. V prvem zvezku je opisano življenje predzgodovinskih trogloditov ter usoda mostiščarja Guna, ki je našel ječmen ter s tem preusmeril vso prehrano mostiščarjev. Povesti nosita naslova: »Pralovec Geg« in »Gun naJde ječmen«. Drugi zvezek »Faraonov praznik« in »Junaški Spar-tak« vsebuje doživljaje male Egipčanke Matasu pri slavnostih, ob prazniku žetve v starem Egiptu. Spartak je bil vodja upora sužnjev proti Rimljanom. Nadvse zanimivo je opisano njegovo življenje, njegovi boji in smrt. Tretii zvezek ima tudi Obzorja dve poglavji. Prvo »Na veliko pot« nam pripoveduje o tem, kako je prišlo do velikega preseljevanja Slovanov, drugo» Slovenski knez« pa vsebuje zgodbe iz prvega obdobja naselitve slovenskega ozemlja. Tudi ti zvezki so po 40 din. V tisku so že naslednji zvezki: 4. zv. Pogubni oblak — črna smrt; 5. zv. Rdeči polmesec; 6. z%'. Gradovi padajo; 7. zv. Pot v neznano; 8. zv. Sod s knjigami; 9. zv. Korak čez prag; 10. zv. Grenki kruh. Kot razredno čtivo oziroma kot priročnik pri domoznanskem pouku pa bo izšlo delo Oskarja Hudalesa — »Veselo potovanje«. Stara znanca naših abecedarjev, Ivo in Ana, potu- jeta Po domovini. Na tem potovanju doživita in vidita, česar sta se učila pri domoznanstvu. Obiščeta planšarje, rudarje, delavce, kmete v zadrugah, elektrarne, tovarne itd. Knjiga je pisana v obliki razgibane potopisne povesti jn bo izšla v poletju, da bo lahko nastopila svojo pot med šolarje že v prihodnjem šolskem letu. Pedagoška dela — tudi na te ni pozabila založba. V tisku so: Ivo Jančič: Risanje v osnovni šoli, Mav-ricij Zgonik: Risba v geografiji in dr. F. Hille-brandt: Nova pota v šolstvu. Opis in rok izdsije teh del bomo objavili v eni Izmed prihodnjih številk PD. Brati ali citati? Ob prebiranju starejše in mlajše literature te vrste, ob praksi 'na vadnici, ob študiju slovenskih osnovnošolskih beril od prvih početkov do danes, ob pripombah k svojim predavanjem o metodiki branja so se mi pogosto porajala najrazličnejša drobna vprašanja, a sem jih vedno odslavijal z izgovorom in opravičilom, da je zanje še vedno čas. Ko pa sem premlel zadnje članke o tej reči v »Prosvetnem delavcu« in »Sodobni pedagogiki«, se misli niso dale več odgnati; zato naj gredo svojo pot.. . Najprej: brati, berilo, branje — čitati, čitanka, čitanje, čtivo. To vprašanje je rešil že Primož Trubar v prid prvi trojici, saj pravi v Abecedariumu 1555: Ene bukvice, Iz katerih se ti mladi inu preprosti Slovenci mogo lahku tar hitru brati inu pisati naučiti.1 2 Od tedaj dalje se je učila naša mladina brati iz abecedik, abecedik ali platel-tofov, plateltofov ali bukev teh čerk inu besedi in pripomočkov s sorodnimi naslovi, branja pa so jo učili tudj iz katekizmov in Evangelije^ inu branj. Sele 1. 1778 je postregel in hudo ustregel naši mladini Blaž Kumerdej s prevodom prvega poglavja Felbigerjevega berila posvetnega značaja — Vodenji za brati... Kumerdej je poslovenil nemški naslov Leseilbungen z Vodenji za brati — ne pa čitati. Tudi PO mlajših izdajah (Vade^ nje za brat .. . 1796, ok. 1800, Vadbe za branje... 1806) so se učenej učili brati, ne pa čitati. Od tedaj dalje do 1. 1902 nisem našel nobene slovenske osnovnošolske čitanke, ampak samo berila. H. Schreiner in Fr. Hubad pa sta odprla vrata čitankam in so ostala odprta vse do 1. 1939, ko je izšlp Drugo berilo K. Hafner in Fr. Ločniškarja. Tedaj se je ocenjevalec P. spotaknil tudj ob izraz berilo^ in sta mu sestavljalca dobro odgo- 1 Naslov Je transkribiran iz bohoričice v današnji pravopis. 2 P 1940-41, str. 109. vorila, da je le Izraz berilo slovenski.3 Beril niso poznali ne le na Kranjskem, ampak tudi n« Primorskem, Koroškem in (Štajerskem, le v Prekmurju, ki $e živelo do 1. 1918 v drugerrt kulturnem območju, niso brali, ampak čitali. 2e Mikloš Kfizmič pravi v naslovu svojega abecednika iz 1. 1780: Slovenski sila-bikar, z- šteroga se deca šteti more navčiti. Tudi ponatisi Kuzmičevega silabikarja uče »šteti«, »čteti« še šestdeseto leta 18. stol. S »Perve knšge etenja... 2. itd. 1781« hoče učiti citati tudi Ignšcl Barany. Po vojni smo spat dobili sedanje čitanka in ne — berila. V srednji šoli so bila od Blei-Weisovih »Slovenskih berili (od 1850 dalje) večinoma berila in so ostala do danes. In naše preprosto ljudstvo? V cerkvah je slišalo, da se evangelij bere; zato ne čita čtiva, ampak le bere dobre knjige, dobro branje. Citati, čitanka, čtivo so srbohrvatizmi in sta jih uvedla Cigale jn Janežič. Ker so se udomačili, jih Slovenski pravopis dovoljuje. Danes bi izobraženec res že težko pogrešal »čitljivo pisavo«, »načitanost« in lepo »čitalnico«, prav lahko pa »čitanko«, »čtivo« jn »čitanje«, četudi je prodrlo tudi v izpričevala. Enotna osemletna šola bo V bodočnosti zahtevala tudi enotno izrazoslovje, da ne bodo učenci prvih štirih razredov čitali iz čitank, učenci naslednjih razredov pa —"brali iz beril, če ne bomo obojega nadomestili s čira drugim. Pedagogi pravijo, da bi z izrazom brati, branje označevali začetno branje, dokler ta akt še n; zmehaniziran, ker učenec res zbira črke v zloge In te v besede, gladko branje pa bi imenovali čitanje. Etimologija besede b; se res ujemala s postopkom začetnega branja, toda zakaj ne bi pozneje »gladko brali«? I. Andoljšek 3 Sn 1914, str. 41 (kratice kot v Slov. biogr. leksikonu). iiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMimiiiiinmiiiimiMiimiiiiminiiiHiiiluniiitiiiiMiiimimH Učiteljišče v Tolminu vabi vse učitelje, svoje bivše dijake in profesorje na slavnostno zborovanje ob proslavi 10-letnice obnovljenega dela po osvoboditvi. Proslava bo v okviru »Kulturnega tedna«, dne 9. junija 1956 dopoldne, v parku Dijaškega doma v Tolminu. Pridite, da obudimo spomine na lepa študijska leta ter na skupno življenje v Dijaškem domu ob modri Soči! RAVNATELJSTVO našo trobojnico, veselo plapolajočo. Sredi vrveža tujcev vsega sveta se dviga Doževa palača; njena nadstropja iz rdečega in belega marmorja nosi galerija gotskih obokov, glave stebrov so vsaka za sebe umetnina. Iz palače drži na vzhodni strani pr sko ozkega kanala, pokriti Ma*t vzdihljajev, po katerem so vodili obsojence v ječo In smrt. Cerkev sv. Marka so zidali več rtMstijh v romanskem, gotskem, IMsesiii inskem slogu. Vse, kar so dobili v Orientu lepega, so vzidaii: 500 stebrov iz marmorja vseh barv, Lizipove konje so v četrti križarski vojski ukradli v Carigradu in jih postavili nad portal. V somrak cerkve svetijo zvezde s sinje-modrih svodov. Oboke pokrivajo mozaiki iz beneškega stekla in na njihovo zlato podlago so vložene slike v vseh barvah. Vse te umetnine razen zlatega Maričevega oltarja je v dolgih stoletjih načel zob časa. Mozaična tla se zvijajo in ugrezajo nad trohnečimi piloti. Vse postaja muzej, spomin na stoletja slave in moči, ko so hi!e Benetke prag Evrope, jo povezale z Levartom in pobrale trgovski profit. Stara in nova prckuracija zreta s stoterimi okni na Markov trg. Sem se usipavajo s etreh, fasad celi oblaki golobov. ko udarjata bronasta črnca “ avtomata s kladivi ure na zvon odprtega stolpa. Golobi sedajo na rolke tujcem; tudi mi jih pitamo in se z njimi fotografiramo za spomin. Na Piazzeti pred Sansovlnovo knjižnico nam ponuja prodajalec razglednice v slovenščini in za dinarje. Beneška zrcala, dragocene vaze v razkošnih izložbah so bajno drage. Pogreznjene Benetk nam je pokazal nagnjeni zvonik ene od sto cerkva, k; leze navzdol kakor preteči kazalec bližnjega konca. Staranje smo videli v blodnjaku ozkih, temnih uličic in hodnikov, kjer se ljudje prerivajo kakor mravlje v mravljišču. Samo lokali so v pritličju, stanovanja pa v nadstropjih, pri soncu, kjer na oknih čez uličice obešajo perilo, berejo, kričijo, pojejo. Otroci se zibljejo spodaj v čolnih na kanalih med zidovi, ki se podirajo in lezejo v umazano vodo. Na majhnem trgu stoji konjeniški spomenik condotiera Bar-tolomea Colleonija, umetnina renesančnega kiparja Verocchia. Drzni jezdec v viteškem oklepu sedi na ognjevitem žrebcu, ves živ, sproščen, ulit v bron, ki se ga niso stoletja niti dotaknila. Bližnja gotska stolnica St. Giovanni et Paolo je stara grobnica; na pokrovih marmornih sarkofagov so izklesani ležeiči mrtveci. Opoldne so nam natakarji v dveh restavracijah, kjer za pogrnjenimi mizami še ni bilo niti enega gosta, odklonili vstop, ker nismo hoteli (bolje mogli) naročiti predragega kosila za 800 lir. V preprosti točilnici smo malicali, kar smo vzeli s seboj in naročili pijačo. - Televizijski sprejemnik je kazal proslavo prvega maja v cerkvi svetega Petra v Rimu, kjer so prinesli na nosilnici papeža skozi množico pred mikrofon. Tu je urhi et orbi razglasil neverjetno novico, da bo odslej tudi cerkev proslavljala prvi maj kot praznik dela in god svetega Jožefa, patrona delavcev. Praznik, določen od Druge internacionale, praznovan že 66 let z rdečimi zastavami, s petjem internacionale, cerkvenim prekletstvom, streljanjem delavcev — sedaj pa papež — kakšno ponižanje! — pozdravlja delavske delegacije Fiata iz Torina, Brede iz Milana in jim deli svoj blagoslov! Taktika je jasna: ker je fronta kapitalizma na umiku pred zmagovitim pohodom socializma, ki ga nosijo v svojih rokah množice, je treba njihovo enotnost razbijati, in talar se meša med delavske kamižole. Ko smo popoldne čakali na avtobus pri mostu v restavracij; — zunaj je deževalo in galerije so bile zaprte — sta nam mehanika tožila o pomanj- kanju in nizkih plačah (okrog 401 tisoč lir). S pridušenim gnevom, pri tem sta se pazljivo ozrla okrog sebe, sta s številkami dokazovala milijonske dobičke .svojega podjetja. »Vederemo! Po volitvah!« je končal mlajši in zapretil z žulijavo pestjo. Prav; prvomajski protest izkoriščanega siromaka proti gospodi v svili in zlatu! Zakaj sem se pri tem spomnil italijanskega zidarja, ki nam je Internirancem v Monigo - Treviso prinašal v taborišče mimo kara-binerjev za srajco skrite kon-serve? Naš Izlet je nato zadela nesreča, ki sta jo že pri Gradežu slutila vodja pota Peter in šofer Jernej. Ustavili smo se na mostu, šofer se je mučil, motor pa ni in ni ubogal. Nesrečni Jernej je stal brez moči s črnimi rokami poleg svojega mrliča, mimo pa je dirjala parada avtomobilov vseh znamk in držav Evrope. Vodja je s kislim obrazom in povešenimi očmj nekaj jecljal, da ne bo nič s Padovo, kamor smo bili namenjeni, domov v hotel pa se bomo peljal; takoj. Prava sreča v slovenski smoli: v nekaj minutah je za naT ml privozil drugi avtobus Tu-rist-biroja z izletniki Trgovske zbornice. Sprejel nas je na stojišča m glej ga spaka: povedali so nam', da so tud; oni imel; že triurno zamudo zaradi defekta. No, našega saboterja so popravljali malo dlje, kar 22 ur, celo noč in drugi dan do štirih popoldne. Nekaj zaslug — če je verodostojno Petrovo opravičilo — za to zamudo ima sam papež s svojo proslavo- prvega maja, ker je baje zaradi tega počivalo delo v delavnici oziroma ni bilo pri roki Primernega tesnila. Padova nižina je cvetoči vrt Italije in skozenj drži med drevoredom visokih topolov ravna in kakor steklo gladka avtostrada. Naš avtobus je kar požiral kilometre, da bi dohitel zamudo in dosegel Beneško Slovenijo. V Vidmu — Udine (80.000 prebivalcev), glavnem mestu Furlanije, smo se prerivali med množicami po tesnih ulicah do uredništva Matajurja, tednika za Beneške Slovence. Tam so nas zaman čakali, saj smo se bili napovedali že dopoldne, prišli pa šele ob šestih zvečer. Ob osmih, ko se je že večerilo, smo odšli proti Gorici, tako je odpadlo vse tisto, kar smo si najbolj želeli videti — Čedad, Sv. Peter, Landarsko jamo. V knjižnici prosvetnega društva Beneških Slovencev smo predali naš knjižni dar za društveno knjižnico, ki razpošilja knjige po vaseh. Pred veliko stensko sliko prvega buditelja, profesorja in pesnika ■ Ivana Trihka - Zamejskega smo po- sedli, urednik Matajurja in njegova žena pa sta nam odgovarjala na številna vprašanja. Kruha raste p_remalo doma našim beneškim rojakom in zato jih odhaja blizu 5000 na sezonsko, delo v tujino ali pa tudi za stalno, posebno v Francijo in Belgijo. Tam garajo v rudnikih brez mehanizacije, radi bi vzdržali deset, let do pen-zije, pa večinoma že prej zbolijo in se vračajo domov umirat. In doma čakajo lačni noyi tisoči, nezadostno zaposleni. Tovarne ni v Beneški Sloveniji nobene, saj celo Videm Udine zaposluje v dveh livarnah , samo 1000 Furlanov; ne imenujejo zato zaman revni, brezposelni Furlani Beneških Slovencev svoje brate. Zato je s kulturnim. In političnim delom težko: komaj se izuri pevski zbor, že' razpade, ljudje morajo v tujino za kruhom, bližajo se občinske volitve in volivcev ni doma. Ko sem pokazal na pokojnega Iv. Trinka in vprašal, koliko je še ljudstvu zvestih duhovnikov, &mo zvedeli, da sta bržkone od dvanajstih samo še dva in še ta si ne upata javno nastopiti. Uspehov pri prosvetno-kultur-nem delu pričakujejo od dija-kov-štipendistov, ki ’ študirajo v Trstu. V počitnicah bodo nesli knjige v va$i in prirejali tam pevske in igralske nastope. Precej deklet iz tako imenovanih boljših družin je obiskovalo ali še obiskuje učiteljišče v Spetru ob Nadiži, kjer se navlečejo italijanskega duha in so potem narodna kuga v slovenskih vaseh, orodje za raznarodovanje lastnega naroda. V 90 letih, odkar je Beneška Slovenija pod Italijo, Italija ni odprla niti ene slovenske šole! Ostale inteligence je zelo malo, za študij ni denarja. Ker smo v Gorico prispeli pozno, smo po kratkem ogledu odrinili na mejo, kjer nas je italijanski carinik samo vprašal, če nimamo s seboj zlata, tuje valute ali drugih dragocenosti. V Novi Goric; smo v hotelu Sabotin na polnočni večerji pri kozarcu terana s poslovilnimi napitnicami zaključili prvo večjo ekskurzijo slovenskih pedagogov preko meje. Onkraj krivične, neumne meje je svetila v noč ogromna, z mrtvaško, vijoličasto svetlobo oblita kamenita kocka, spomenik padlim Italijanom v prvi svetovni vojni. Postavljen za kult mrtvih učinkuje kot nagrobnik mrtvemu italijanskemu imperializmu m fašizmu, svarilo prevaranim množicam, ki jih drami krik žrtev. Mimo požganih in porušenih domov ubogih Kraševcev, pobitih od fašističnih razbojnikov, smo drveli v noč, za nami je ugasnil žar neba nad Trstom. Namestitge, premestitoe, upiDjitge Zaključna seznama za šolsko leto 1955-1956 Diskusija o obeh dosiei objavljenih elaboratih v zvezi z reformo šolstva se bo nadal evala 18. SEZNAM »' Učitelji: Ahačič Ludvik, namest na osn. š. Šmihel pri Novem mestu. Ahačič Valentina, namest. na osn. š. v Novem mestu. Arhar Ivana iz Šmartnega v Tuhinju v Reteče. Bahor Marija, nameščena na osn. š. v Dragatušu. Baškovič Antonija z osn š v Brusnicah na nižj. gimn. v Žužemberku. Bednarik Teodora z osn. š. Gra_ čišče na osn. š. Boršt. Binder Saša z osn. š. v Pilštaj-nu v mladinski dom v Polzeli. Blažič Jože, nameščen na osn. š. v Škocjanu pri Novem mestu. Cesar Alojzija z osn. š. v Brusnicah na gimn. v Črnomlju. Čampa Frančiška z osn. š. v Petrovi vasi na osn. š. Crmošnji-ce kot v. d. uprav. Cavž Jožefa z osn. š. na Blanci na osn. š. Studenec nad Sevnico. Cerček Zora. honor. namest. v dij. dom Šmihel pri Novem mestu. Cešnjevar Marija z osn. š. Sela. Hinje na nižj. gimn. Šentrupert pri Mokronogu. Divjak Angela, honor. namestitev na osn. š. Senovo. Dobrovoljc Marta, nameščena na osn. š. v Stopičah. Fabjan Katarina iz Crmošnjic ozir. Dcbliča na osn. š. Črnomelj. Fui.s Rozina iz dij. doma na osn §. Šmihel pri Novem mestu. Gale Edvard z nižj. gimn v Metliki vpoklican v JLA. Garbič Marija Iz Crmošnjic v Petrovo vas. Goiija Marija dodeljena osn. š. Svečina. Grahek Katarina, honor. na-Ihešč.^ na osn. š. v Gabru. Gričar Hedvika, nameščena na Osn. š. Gorenje Sušice. Gričar Stanislava, nameščena na Osn. š. Prevole. Iglič Rozalija na osn. š. Šmihel pri Žužemberku, upokojena 1 H. 1955. Janežič Štefka z osn. š. v Ca-drežah na Gospodinjski center Novo mesto. Jovanovič Miroslava na osn. š. Šmihel pri Novem mestu, upokojena. Kambič Milena, nameščena na osn. š. v Črnomlju, premešč na osn. š. Preloka. Keglovič Alojzija z osn. š. Rat. Je-Prevole na šolo za defektno mladino v Šmihel pri Novem mestu. Kralj Viktorija na osn. š Križe. razrešena po prošnji 31 12 1955. Kramar Marija z osn. š. v Šentjerneju na osn. š. Dol. Nemška vas. Krempl Vanda na osn. š. v De. skl a h razrešena po prošnji 31 1. 1956. Kržan Alojzij na nižj. gimn. v Žužemberku vpoklican v JLA. Kšela Jelisava z nižj. gimn. v Gornji Radgoni na Gospodinjski center Murska Sobota. Kumar Karel, honor. nameščen na nižj. gimn. v Kojskem. Kuralt Jolanda na nižj. gimn. v Poljanah nad Škofjo Loko. Kukman Danijela iz DragatuSa v dij. dom v Črnomlju. Lahajnar Nikolaj na gimn. v Črnomlju, upokojen s 1. X. 1955. Lavrič Marta, nam. na osn. š. v Brusnicah. Leskošek Ivan zn. g. v Kozjem na n. g. v Vojniku. Likar Marija, uč. v pok., honor. nameščena na nižj. gfmn. v Kostanjevici na Krki. Lotrič Marija na osn. š. v Šentrupertu pri Mokronogu, razrešena po prošnji 21. Y. 55. Lumbar Ivana z osn. š. Stara Lipa na osn. š. Dobliče. Maksi Ivana, nameščena na osn. š. Šmihel pri Žužemberku. Malovrh Franc z osn. š. Stopiče. vpoklican v JLA. Mezgec Ana z osn. š. Drča na osn š. Lakenc pri Mokronogu. Močnik Veronika, nameščena na osn. š. v Kostanjevici na Krki. Perhaj Ivan z osn. š. Stara Lipa. vpoklican v JLA. Petrič Marija z osn. š. v Šentjerneju na osn. š. Lakenc pri Mokronogu. Pirš Milan z osn. š. Strekljevec, vpoklican v JLA. Pečkar Rajka z o?i ob Savi. Ovnič Frančiška, namestitev v okr. Trbovlje. Pavličev Mihael, honor. nameščen na gimn. v Ptuju. Perko Branko, namestitev v okr. Celje, Pistotnik Marjan s VII. gimn. v Ljubljani na učiteljišče v Kopru. Pretnar ing. Zora s HI. gimn. v Ljubljani na pediatrično kliniko v Ljubljani. Ramšak-Modic Brigita z n. g. v Šentjurju pri Celju na n. g. v Litiji. Saksida Dunja z gimn. Ravne na I. gimn. v Mariboru. Senegačnik Jožica, namestitev na V. gimn. v Mariboru. Sever Vesna, nameščena na glasbeni š. v Brežicah. Strmole Ivan, zač. hon., nameščen v Internatu TSš v Ljubljani. Škorc Jožica, honorarno nameščena na n. g. v Zagorju ob Savi. Šulin Ivana, nameščena na gimn. v Idriji. Toličič-Pogačnik Miroslava, namestitev v okr. Maribor. Trop Jelisava, nameščena na gimn. v Ravnah na Koroškem. Vesel Branko iz dij. doma Iv. Cankarja na VIII. gimn. v Ljubljani. Inž. Vidovič Janko, nameščen na kmetij, š. v Šentjurju pri Celju. Vujovič Ksenija, namestitev na gimn. v Mengšu, okr. Ljubljana. Žlender Majda, namestitev v dom ekonom, sred. š. v Ljubljani. Predmetni učitelji: Ambrož Lojze, zač. honor. nameščen v okr. Koper. De Costa Iva na gimn. v Brežicah, upokojena in razrešena 29. 2. 1956. Dobnikar Janez, namestitev na n. g. Tezno-Maribor. Flerin Franja z n. g. v Dupljah v vzgoj. zavod v Kamni gorici. Grablič Terezija, hon. nameščena v okr. Trbovlje. Hafner Ana z n. g. v Starem trgu pri Ložu v vzg a j ali š če Smlednik. Hanzelj Mladena, dodeljena g:mn. v Metliki. Jamnik Breda, honor. nameščena v okr. Kranj. Kočevar Rado, namestitev v okr. Kranj. Kogal Marija, namestitev na n. g. v Črni. Krejan Stanko, honorarno nameščen v okr. Novo mesto. Lej ko Jožef iz vzgaj Blišča ▼ Smledniku na n. g. Preska. Leji * Marija iz v/^-^slišča v Smledr ku na n. g. Preska. Pinterič Ivan z gimn. Jesenice na I. gimn. v Mariboru. S edlak Rti žena v domu Titove mladine v Ljubljani, razrešena po prošnja 1. 2 1956. Šegula Josip z učiteljišča v Mariboru k SNG Maribor. Skuta Katarina z n. g. v Ribnici v dij. dom Ivana Cankarja v Ljubljani. V zvezi s predlogom Centralnega odbora Združenija učiteljev in profesorjev Jugoslavije ter zahtevo prosvetnih delavcev s terena, da se podaljša rok za diskusijo načrta o organizaciji osemletne šole in načrta o šolanju učiteljskega kadra, sporoča Komisija za reformo šolstva pri zveznem Izvršnem sve- Šolske tu, da soglaša s tem predlogom. Obenem pa Komisija priporoča, da se ta diskusija poveže * diskusijo o drugih načrtih, ki bodo v zvezi z reformo šolstva še objavljeni. Načrti, ki bodo v kratkem objavljeni, se bavijo s problemom reforme strokovnih šol, problemom srednjih sploš- no-izobraževalnih šol in z vprašanjem šolanja odraslih. Predloge in mišljenja je treba kakor doslej pošiljati republiškim zavodom za proučevanje šolstva ali pa neposredno ua naslov: Savezna komisija za re-formu školstva, Beograd, De-čanska br. 12-IV. ; Avstrija šolski svet mesta Dunaj je nedavno izdal odlok, v katerem priporoča glede učenja zaostalih otrok razne ukrepe, med drugim znižanje števila učencev na 25 in odpiranje predšolskih razredov za otroke, ki so v novice od vsepovsod razvoju zaostala. Hkrati se za- mTnr2Mnaak.TS r£m. uredi*w po: Vidic Janez na n. g. v Slov. Bistrici po prošnji razrešen SO. 6. 1956. Vidnievič Amalija, zač. honor. nameščena na n. g. v Metliki. Vizovišek Kristina, namestitev v okr. Maribor. Vidmar Drago na VPS v Ljubljani, upokojen in razrešen 29. 2. 195«: Zupančič Alojzij z n. g. v Borovnici na gimn. v Stični. Strokovni učitelji: Babič Adam, honorarno nameščen na niž. gimn. -v Hrastniku. Brezigar Jožica,- upokojenka, zač. honor. nameščena v vzgoj. zavodu v Ljubljani. Kojc Alojzij, nameščen na želez. industrijski šoli v Mariboru. Malerič Milena, ponovna namestitev na n. g. na Vrhniki. Medvešček Pavel, nameščen na n. g. v Vipavi. Pišof Josip, dodeljen vajen. š. za razne stroke XI. v Mariblru. Praček Anton, nameščen na n. g. v Vipavi. Praznik Dragutin. z Suo v Ljubljani na vaj.en. š. lesne stroke v Ljubljani. Pristov Alojzij, nameščen na n. g. v Velikih Laščah. Steimann Miloška, zač. honor. namestitev na vaj. ž. oblačilne stroke v Ljubljani, Thaler Antonija, nameščena na TSS v Ljubljani. Vidmar Anica, zač. hon. nameščena na glasbeni-šoli v Tolminu. Vojska Marjan, zač. hon. namestitev na n. g. v Domžalah. Učitelji praktičnega pouka: Apolonio Cvetka, nameščena na žen. obrtni šoli v Kopru. Jelen Ivan, namestitev na industrijski š. pohištvene stroke v Novi Gorici." Pečirer Rafael, nameščen na Industrijski šoli Litostroj v Ljubljani. / ■ ■ ■ -~ Pegan bora na kmetijsko gospodarsko šolo Dutovlje. Primožič Milica z osn. š. v Tolminu k OLO r- gospodinjska cen_ ter — Gorica. Skaza Gizela, nameščena na n. gimn, v Mariboru. Vzgojitelji: Anderluh Ivica v otr. vrtcu Vič L v Ljubljani, po prošnji razre. šena 1. 2. 1956. Ban Pavel, zač. honor. nameščen v internatu rudarske šole v Trbovljah. Bračko Emilij a 'iz otroš. vrtca Valvazorjeva ulica v otro. v. Vova vas — Maribor. Černigoj Marija, internat žen. obrt. š. v Kopru, razrešena 31. 3. 1956. Kos Marija iz otr. vrt. Velenje v otr. vrtec Celje. Krnel Gabrijela- v otroškem vrtcu v Trbovljah, razrešena 30. 6. 1956. Kruljc Ljudmila, začas. honor. nameščena v dom TSS v Ljubljani. Mininčič Momčilo, nameščen v domu gozdarske sred. š. v Ljubljani. Povh Sonja v zavodu za gluho mladino v Portorožu, po prošnji razrešena 30. 4. 1956. Selevšek Mira, nameščena v otr, vrtcu v Vevčah. Slana Marija, nameščena v otr. vrtcu v Središču. Sepič Lojzka, nameščena v okr. Ljubljana. Šuštar Milan, začasno honorarno nameščen v dom gradb. sred. š. v Ljubljani. Taskoj Marija, i nameščena kot otr.. negov. v vrtcu France Prešeren, Ljubljana. Vittori Josipina, honor. nameščena v mlad,, domu v Kopru. Rataj Ernestina, honor. name, ščena v domu vajenk na Rakovniku v Ljubljani. sebnega šolstva. Belgija diodeirjevanjiU štipendij Pnj dodeagevanaiU štipendij se odslej ne bodo ravnali le po šolskih uspehih kandidatov, ampak bodo jemali v poštev tudi njihov dar za opazovanje, iniciativnost, njihove ustvarjalne zmožnosti, moč domišljije, značaj, voljo in njihovo vedenje. Danska Novi zakonski predpisi nudijo učiteljem možnost, da v šoli preskušajo nove metode učenja in se odaljljo od tradicionalnih oblik poučevanja, če dobe za to potrebno odobren j e. Finska Parlamentu je predložen zakonski načrt, po katerem se bodo morali vsi učitelji strokovno izpopolnjevati in za to žrtvovati nekaj svojega prostega časa. Za obiskovanje takih tečajev pa bodo dobili povrnjene potne stroške In dnevnice. Francija V Neumoutiens-en-Brle so pripravil; velik sanatorij, v katerem se bodo šolal; tuberkulozni srednješolci in seveda hkrati zdravili. rPostora je za 250 dijakov. Organiziran je pouk v vseh razredih in tako lahko dijak na zavodu tudi maturira. Na razpolago je 7 učilnic. Bolni dijaki, ki morajo ostati v postelji, bodo sledilj pouku po zvočniku. V tej gimnaziji-sanatori-ju imajo tudi kino, knjižnico ter fotografsko "in knjiigoveško delavnico. Iran Znatno število gimnazij so spremenili v strokovne šole, ker to bolj ustreza potrebam države. Lani so ustanovili 76 potujočih osnovnih šol za nomadska plemena v pokrajini Fars, letos pa so organizirali že 41 novih. Izrael Ker primanjkuje poklicnih nadzornikov, so naprosili določeno število učiteljev in upraviteljev, da en. dan ali dva na teden prihajajo na druge šole ter tam pomagajo s strokovnimi nasveti učiteljem, kj ne dosegajo posebnega uspeha. Italija V državnih osnovnih šolah je 71°/o učiteljic, v privatnih pa celo 91°/o. V srednjih šolah znaša odstotek ženskih učnih moči St0/« celotnega osebja. Na univerzah je le 5°/o predavateljic. — V osnovnih šolah so ugotovili večje število učencev kot učenk. Ta pojav razlagajo z dejstvom, da na podeželju -deklice odtegujejo šoli, ker jih rajši porabijo za opravljanje raznih del v hiši. Na privatnih šolah pa je splošno več učenk kot učencev. Japonska Gospodarske težave imajo hude posledice tudi na življenje študentov. Prosvetno ministrstvo je ugotovilo, da mora šest študentov od desetih delati. Možnosti zaslužka so se zmanjšale, morajo prijeti tudi za delo, ki je večkrat zelo neprimerno. Ker utegne imeti tako prekomerno delo škodljive vplive na zdravje študentov, predlagajo, naj bj uvedli zanje bolniško zavarovanje. Libija Jeseni bo začela delovali univerza v tej novi državi, da bi zadostila velikim kulturnim in prosvetnim potrebam te dežele. Spočetka bo pouk le na filozof-sk: in pedagoški fakulteti. Novi zavod je dobil prostore v bivši kraljevski palači v Bengaziju. Kitajska Vlada je odobrila ustanovitev 11 novih univerz, predvsem v notranjosti države. L. 1957 bo Kitajska imela tako skupno 208 visokošolskih zavodov. Madžarska V Gy6ru so letos ustanovili delavsko univerzo. Profesorji, umetniki in strokovnjaki bodo predavali leposlovje, zgodovino, biologijo ia matematiko. Nemčija V Zahodni Nemčiji bo odslej 85 dni velikih počitnic. Šolsko leto se pričenja 1. aprila, prav tako kot proračunsko leto. Iz turističnih ,in prometnih razlogov pa ne bodo imele počitnic hkratj severno- in južnonemške šole, temveč ločeno. Bavarska vlada je izdala odlok, naj se šolske ekskurzije odslej ne usmerjajo zgolj v tovarne, ampak tudi na kmečka posestva. Opažanja s teh ekskurzij je treba porabiti v šoli ter tako utrjevati zvezo med mestom in vasjo. Amerika Tudi v ZDA primanjkuje učiteljev, zato so v državi Illinois organizirali določeno število tečajev, kjer se lahko diplomiranca univerzitetnih kolidžev pripravljajo za pouk v osnovnih šolah. Kandidati, Iti ustre- zajo določenim zahtevam, so vse letošnje šolsko leto obiskovali večerni tečaj z osmimi tedenskimi urami. Urnik teh predavanj so priredili tako, da so se jih lahko udeležile tudi mlajše matere, ki bodo potem poučevale v svojem okolišu. Število sprejetih doktorskih disertacij je znašalo leta 1953. 8.603, to je štirikrat več kot . pred desetimi leti. Od 199 univerz jih 43 zahteva, da se disertacije natisnejo, 41 univerz pa se zadovolji z mikrofilmanifn izvodom. V Ameriki prodajo na leto etto milijardo ilustriranih časopisov (stripov, »comic books«), Izdami denar za to vrsto »literature« je štirikrat večji kot proračun vseh ameriških knjižnic in je celo večji od vrednost; vseh šolskih knjig in učbenikov v ameriških osnovnih in srednjih lo-lah. Medtem ko število prometnih nesreč v Ameriki neprestano narašča, so z veseljem ugotovili, da opazno pada število ponesrečenih otrok. To je uspeh sist*-matičnih naporov Ameriškega prosvetnega združenja, katerega prometna komisija je doslej izdala že več kot 330 publikacij, sklicevala prometne tečaje, prirejala predavanja. To združenje je tudi predlagalo, da bi v fMe uvedli kot obvezen predmet nauk o prometu in varnosti na cestah. (Po publikaciji Bulletin du Bu-reau International d’Educatlon posnel M. Hrovat.) , UČITELJSKI IZPITI Pred Izpitno komisijo za strokovne učiteljske izpite v Ljubljani so v času od 7. do 17. maja 1956 uspesno opravili strokovni učiteljski izpit učiteljski pripravnik š: Lokajnea: Irena, Dobje Celje; Kimovec Dora, Zalog pri Ko-mendi; Urekar Karlina, Ljubljana —j Prule; Jenko Marija, Stopiče — Novo mesto; Vatovec Maksimilijana, Stopiče — Novo mesto; Rihar Filip, Gor. Sušice, N9-vo mesto; Stajnko Margareta, Zavod za gluho mladino — Ljubljana; Gorenc Genovefa, Brežice —j Trbovlje; Zorko Franc, Sv. Anton, Senovo — Trbovlje; Sotlar Božena, Dom invalidna mladine — Kamnik; Borovac Milena, Ribnica —j Kočevje; Mesesnel Jelica, Vadnica Ljubljana, ) Moderni učni priročniki Vsak naš prosvetni delavec se zaveda, kako velikega pomena so sodobni učni pripomočki za nazorni šolski pouk. Državna založba Slovenije se trudi, da nudi šolam najmodernejša učila. Prosvetni delavci, ki se zanimajo za te pripomočke, lahko zahtevajo pri Državni založbi Slovenije v Ljubljani, Mestni trg 26, izkaz vseh učil in vsa potrebna pojasnila. Prav S ZAL02BA MLADINSKA KNJIGA sporoča vsem poverjenikom in naročnikom. LISTI: Ciciban št. 8 je že izšla, št. 8 pa bo dostavljena na vse šole 5. in 6. junija. Pionir 9. številka je že izšla. Pionirski list št. 33 je že izšla, štev. 34 izide 30, maja in zadnja številka, t. j. 35. številka izide 6. in 7. junija. KNJIŽNICA ČEBELICA: izšla je zadnja knjižica letošnjega letnika »Laž ima kratke noge«. KNJIŽNICA SINJI GALEB: Izšli so vsi ponatisi tudi T. Seliškarja: Posadka brez ladje, I. in II. del. Izšla je tudi zadnja letošnja knjiga H. R. Haggard: Salomonovi rudniki (cena 90 in 150 din). Ker so lani mnoge šole vrnili zadnjo številko Pionirskega lista in Cicibana s priponibo, da so jo prepozno prejele, vljudno naprošamo vse naše poverjenike, da letos številko takoj po prejemu razdele naročnikom, če pa mislijo, da ne bodo mogli razpečati vseh izvodov, naj spo-roče upravi Pionirskega lista do 30. maja, za koliko izvodov naj uprava zniža običajno pošiljko. ZL0ŽBA »MLADINSKA KNJIGA« LJUBLJANA posebno pa opozarjamo šole na barvne slike v velikosti 100x70 centimetrov sladkovodnih ir morskih rib, dvoživk, alg, gljiv, lišajev, praprotnic, družin rož-nic, mehkužcev, sladkovodnih in morskih planktonov, potem na biološke slike mačke, goloba, polža, ribe, raka, kobilice in na slike o življenju na Jadranu. Državna založba Slovenije bo dobila v maju ali juniju epi-skope za slike 16x16 cm. Ima 15 diapozitivov desetih največjih hidro in termoelektrarn Slovenije. Pripravlja tudi diapozitive »Od vode do elektrike«, ki jih dobi v juniju. Državna založba Slovenije bo imela meseca maja na zalogi naslednje diafilme: L. R. Slovenija, Hrvatska, Črna gora, Bosna in Hercegovina, Makedonija, Kosovo in Metohija, Romantika v Dalmaciji, Rimska vojska, Človek in njegovo delo, Henry Moore, Puščave, Relief, La Renaissance en France, L’ epoque Gallo romaine. Kiparstvo zgodnje renesance,* London, La Bretagne, Železo, Izkoriščanje mehanične energije voda, Zdravila, Eksotika opatijskega parka, Slikarstvo 19. stoletja v Srbiji, Zbiranje in prepariranje rastlin, Industrijska tekstilna obdelava, potem barvne diafilme: Lisice, Periodni sistem elementov, Jež, Življenje v morju, Ravenski mozaiki. Rdeča kapica in druge. Državna založba Slovenije v Ljubljani zalaga poleg drugih številnih knjig tudi znanstvene publikacije, poljudno - poučna dela, knjižne zbirke, ki jih dobite po izredno znižanih cenah pod najugodnejšimi plačilnim, pogojj, in sicer: Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev, Dokumenti NOB, Izbrana dela Edvarda Kardelja, Kultura in zgodovina, Knjižna polica, potem dela slovanskih in jugoslovanskih pisateljev, sodobne svetovne romane in druga številna leposlovna dela. Izdaja tudi vse učbenike, slovarje, muzikalij e itd. Prav posebno pa opozarjamo na priljubljeno zbirko Knjižna polica, ki je našla po vsej Sloveniji zaradi izredno dobrega izbora pot v številne slovenske domove. V tej zbirki so izšle že tele knjige: Ignazio Silone; Prgišče robidnic, Mirko Čopič: Ognjeno leto I. in II. knjiga, Lev N. Tolstoj: Kozaki, Hadži Murat, Carmen Laforet: Praznina in Dane Dehič: Brez milosti. V letošnji seriji pa bodo v kratkem izšle naslednje knjige: Hans Kirst: Trilogija 08/15 (tri knjige), Pustolovski upor poddesetnika Ascha, Nenavadni vojni doživljaji vojaka Ascha, Nevarna končna zmaga vojaka Ascha, Peter Freuchen: Potujoči Viking, Iljf-Petrov: Zlato tele in Novak Simič: Kaj vse prinašajo reke. Vsako serijo teh knjig dobite v kartonirani izdaji za 1.200 din, vezane v platno pa za 1.800 din. Na željo vam Državna založba Slovenije v Ljubljani brezplačno pošlje Jubilejni katalog knjižnih Izdaj in prospektov. POZIV Absolventi mariborskega učiteljišča, letnik 1931, bomo proslavljali 25-Ietnico v Mariboru letos 2. julija. Zberemo se ob 9. uri dopoldne v klubu prosvetnih delavcev. Prosimo, pošljite takoj prijavo na naslov: Zurman Janko, šolski upravitelj, osnovna šola VII., Maribor. Maturantke a in b razreda drž. učiteljišča v Mariboru iz leta 1931 naj javijo takoj svojo udeležbo za praznovanje 25-let-nice mature, ki bo 2." julija v Mariboru, na naslov: Primožič-2oher Gusta, osnov-j na šola VI. v Mariboru. i