TfOtOVW. Leto IX., Št. 10 („JUTRO" XVIL, St 57 a) Ljubljana, ponedeljek 9. marca 1936 Cena t Din . f/ittVLUilVO. I^JUUIJIUUI, tv nafljayn ulica b. Telefon St. 3122, 3123, 8124, 3125, 3126. Inseratnl oddelek: LJubljana, Selen* burgova uL — TeL 3492 Is 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica 4t.lL — Telefon St. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica fit. 2. — Telefon St. 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru St. 100. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta fit. 42. Podružnica Trbovlje: v MSI dr. Baum-eartnerja. Ponedeljska izdaja „življenje in svet" Uredništvo: _u Knafljeva ulica Teiefoi. iL 81 8123, 8124, 3125 In 3126 vsak ponedeljek zjutraj. — Na. tote se poaebej to velja po post prejemana Din 4.-, po raznašal-cJh dostavljena Dtn 5.- meseCno Maribor: Gosposka ultca 1L Telefoi fit. 2440. Celje: Strossmayerjeva nL L TeL 65 Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi pc tarifo. Ponedeljska b-daja »Jutra« ?zhai* rancoski odgovor Hitlerju Francija bo protestirala pri Društvu narodov zaradi kršitve ver-sajske mirovne pogodbe in lokarnskega pakta Pariz, 8. marca AA Agencija Havas poroča, da je francoska vlada že včeraj sklenila, da b" pri Društvu narodov protestirala proti nemški enostranski odpovedi čl. 42, 43 in 44 versajske mirovne pogodbe ter lokarnskega pakta. Sličen s^lep bo sprejela tudi bržkone belgijska vlada. Ne glede na to diplomatsko akcijo so pristojne francoske oblasti izdale tudi že vse varnostne ukrepe, ki so potrebni zaradi ponovne vojaške zasedbe doslej demilitariziranega Porenja. Takozvani dispozitiv varnosti je stopil že v veljavo. Vse vojašnice dobijo takoj posadke, ki odgovarjajo njihovim efektìvom. Vsi dopusti vojaštva so z današnjim dnem ukinjeni- Vojaki na dopustu se morajo takoj vrniti h kadru. Za sedaj vojaški krogi še ne računajo s tem, da bi pozvali pod zastavo rezerviste, ker s« je vlada postavila na stališče, da mora prej svet Društva narodov na ©snovi francoskega, belgijskega in morda še kakega drugega protesta uradno ugotoviti, da je nemška vlada prekršila pogodbo. Flandinova izjava Francoski zunanji minister Flandin je snoči glede na Hitlerjev govor v nemškem parlamentu izjavil novinarjem na. slednje: Neki pariški list je 28. februarja objavil razgovor z nemškim državnim poglavarjem. ki se je v njem slovesno izjavi] za francosko-nemško pomirjenje. Ta izjava je izzvalo vso pozornost francoske vlade. Zunanji minister je glede na to manifestacijo v svojem govoru v parlamentu nagla, sil potrebo zbližanja obeh držav, čeprav je nemška vlada še pred letom dni odklonila odgovor na predloge, ki so ji bili v t« svrho predloženi ,in je zavzela slično stališče tudi lani meseca novembra, ko ji je francoski poslanik predlagal sklenitev le. talskega pakta. Nemška vlada se je sklicevala na splošni mednarodni položaj in zahtevala odgoditev pogajanj. Francoski poslanik v Berlinu je 29. februarja prejel navodila, naj nnjno prosi za avdijenco pri kancelarju In ga pripravi do tega, da bi natančneje povedal, na kakšni osnovi bi moglo po njegovem mnenja priti do zbliža, nja , ki si ga Francija žeE v prav toliki meri kakor Nemčija. Poslanik g. Francois Poncet je takoj izpolnil dana navodila. Bil je v avdijenci pri Hitlerju in v prisotnosti zunanjega ministra Neuratha je dob'1 2. marca odgovor, da bo to vprašanje nemška vlada še proučila in da bodo francoski vladi v kratkem roku predloženi predlogi konkretnejšega značaja. Nemška vlada je od nas zahtevala v svrho olajšanja pogajanj, ki so se tako pričela, da bi ostal po-set francoskega poslanika začasno tajen. To željo smo izpolnili. Ko mn je bilo včeraj sporočeno, da ga želi g. v. Neurath vi. deti, je g. Francois Poncet hkratu prejel tudi sporočilo o spomenici, s katero je nemška vlada enostavno odpovedala lo. fcarnsko pogodbo in napovedala, da bo takoj izdala odredbe v skladu s to svojo od. ločitvijo. V pakta pa je med tem izrecno določe- no, da ostanejo vse določbe v veljavi, dokler svet DN ne sprejme kakega nasprotnega sklepa. Nemška vlada Se sklicuje na rusko.francoski pakt ter ga povsem netočno interpretira, trdeč, da je nezdruž. ljiv z lokarnskim paktom, dejstvo pa je, na je francoska vlada o njem podala svoje konkretne izjave skoraj že pred ktom dni in da so bile te izjave sprejete ir priznane od vseh ostalih držav, ki so sklenile loka/r ski pakt. Ne glede na pomen, ki ga pripisuje svojemu postopanju, bi morala i» .roška vlada, če se ji jf *;!c!o,
  • Star« še najbolje obeležuje nastali položaj z vidika angleške vlade. List ugotavlja mnenje angleških ministrov da je položaj resen, da pa ni nikakega razlo ga za paniko. Pomen nemških predlogov je nedvomno velik. Ti predlogi predstavljajo le še razlog več, da ostane mirna in da poskrbi, da Hitlerjevo posto, panje ne bo izzvalo učinkov, ki bodo za Nemčijo prav tako katastrofalni kakor za vse ostale evropske države. Hitler je po. slal svoje vojake v demilitarizirano Pore-nje, na drugi strani pa Je postavil tudi po vsem pozitivne predloge. Evropske države morajo te predloge proučiti, jih čim bol) preizkusiti in se prepričati, ali bi jih bilo mogoče konkretizirati v korist vsega kontinenta. >Evening Standarde ugotavlja, da je dandanes strateSki položaj kakršnegakoli demilitariziranega ozemlja neznaten, ker ga lahko letala v nekaj minutah preletijo, motorizirana vojska pa v nekaj urah prekorači. Pomen militarizacije Porenja ima po Hitlerjevih besedah simboličen značaj. Dejansko bi se lahko pojavili izza včerajšnjih dogodkov jasni pogledi na razvoj evropskega miru KJjub strašnemu sporu, ki ga bodo Hitlerjevi ukrepi izzvali, bo morda nemška odkrita prisvojitev pravice do ponovne oborožitve v bodočnosti ven. darle dovedla do svobodne izmenjave misli o neimško.francoskih spornih vprašanjih, ki doslej ni bila mogoča, ker so Hitlerjevi načrti povzročali ves čas le preteče govorice m hude skrbi. Kaj pravi Italija Rim, 8. marca. A A. Listi poročajo, da je vojaška zasedba Porenja in odpoved lokarnske pogodbe tudi v Ita'rji izzvala splošno po7.ornost. Državni podtajnik v zima-njem ministrstvu Suvich se je snoči sestal s francoskem, angleškim in belgijskem po-sdanikom ter z vsakim posebej razpravljal o nastalem položaju. Italijanska vlada še ni zavzela svojega končnega stališča, toda poučeni krogi naglašajo, da dokaruje njen odgovor na poziv ženevskega odbora trinajstih, da se bo skubno čuvala zavzeti srta-Kšče. lai bi jo implicite postavilo na nemico stran. Pri tem naglašajo, da je b?l italijanski odgovor na ženevski poz h- prvotno forrmilrran mnogo obširneje in da je italijanska vlada sklenila izreči na še vse bn>j formalen načn svoj pristanek na mVom« pogajanja, da pa je bil spričo vesti o najnovejših dogodkih v Nemčiji trereutno omejen. Besedilo odgovora bo izročeno tajništvu Društva narodov jutri. Brickone bo zaradi nemškega koraka še nekoliko vsebinsko rztpromerril. Splošno poudarjajo, da je pomen Jtafrje n« evropskem mednarodnem področju spričo včerajšnjega nemškega koraka vsekakor narastei. V ostalem sfi rimski krogi irriso edinr, kakšne učinke bodo imeli včeraj^nin dogodki. Vsekakor mora biti Italija pripravljena na vsako eventualnosrt. Zato so raizni fašistični-' origani tndi že prejeTi podrobna navodila za morebitno crvilno mo-bSrzacijo. Pesimizem Moskve Modcva, 8 -marca. AA. Tu Godljo, da bodo sklepi in izjave kaneelarja Hitlerja povzročili hude posledice, toda sedaj jc po. ložaj vsaj čist. Doslej se ni vedelo, kakšrre so prav za prav prave namere kanoelarja Hitlerja. Po odpovedi lokarnske pogodbe zapadne sfle nimajo več garancije za svojo varnost. Končna odločitev ,jie nat rani Angli Je, ker Je sedaj nastopil čas, ko se bodo morale potrditi Baldvvinove bes<»dc, da je Ken v nekem smislu meja velike Britanije, Narodna skupščin se danes zopet sestan Prvi je na vrsti proračun vojske in numia^se — „Pravda44 o pomenu rekonstrukcije vlade — Preiskava o atentatu ni, o katerrh razpravljajo skupščinski odbori. Dalje zatrjuje »Pravda«, da bo mogia Sedaj vlada izpolniti svoje obljube in še v teku sedanjega zasedanja predložiti narodni skupščini politične zakone. Pri preiskavi ▼ stanovanju nar. posi. Orasse Stojadinoviča so našli v kleti večjo množino orožja, z-fasti revolverjev. Na policiji so zaslišali tudi gdč. Danico VeKč pri kateri je stanoval posi. Arnau-tovič. Preiskovalm organi pripisujejo posebno važnost njeni izjavi, da so se v njegovem stanovanju pogosto zbirali bolj« oblečeni Ijondje, ki so se razgovarjali pozno v noč. 8. marca. p. Predsednik narodne skupščine Stevan ČSrič je sklical za jutri ob 10. dopoldne zopet sejo skupščine. Na seji se bo najprej predstavila rekonstruirana vAada dr. Mi lam Stojadinoviča, nato pa pride kot prva točka na dnevni red poročrlo imunitetnega odbora o izročitvi poslanca Amautoviča sodišču. Potem se bo nadaljevala razprava o proračunu. Na vrsti je piroračun ministrstva za vojsko in mornarico. Današnja »Rravda« piše, da je z vstopom predsednika Seljaökega kluba posL Vojislavs Djondjeviča v vlado njen položaj toliko ojačen, da bodo neovirano sprejeti ne le državni proračun kakor tndi drugi za ko- Velik protestni shod v Beogradu Beograd, 8. marca. r. Na trgu pred Narodnim gledališčem je bil danes velik shod beograjskega prebivalstva, da protestira proti poiZkušanemu atentata na ministrskega predsednika in zunanjega ministra dr. Milana Stojadinoviča. Zborovanje je otvoril ob 11. Drada Todorovič z govorom, v katerem je rekel, da je bil shod sklican na iniciativo prebivalstva samega, ki je lavcev in dva akademika. Vsi govorniki so ogorčeno obsodili atentat in izrazili svoje zadovoljstvo, da je dr. Stojacttnovlč srečno ušel tej nevarnosti Končno je bila sprejeta resolucija, ki pravi: j Beograjski meščani in pristaši JRZ. zbrani na impozantnem mitingu v Beogradu, najodločneje in z gnusom ohso. jajo atentat na dr. Milana Stojadinoviča. hotelo dvigniti svoj glas proti nezaslišanim i predsednika kraljevske vlade, ter izražajo metodam v našem parlamentarnem živ. ljenju in obsoditi Zločinski poskus atentata na ministrskega predsednika. Todorovič je zaključil svoj govor z vzkliki Nj. Vel. kralju Petru in kraljici Mariji, Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu, kraljevima namestnikoma dr. S tank ori ču in dr. Pero-viču ter ministrskemu predsedniku dr. Stojadinoviču. Pozdravi so bili sprejeti z navdušnimi ovacijami. Na shodu so govorili industrijalec Milan Vapa, predsednik zveze trgovcev v Beogradu Nedeljko Savič, urednik ».Ratničkog Vijesnika« Milorad Simonovič, rezervni oficir Stojan Stankovič, neki krojaSki deu svoje nedeljene simpatije za srečno rešitev. Zahtevajo, da se krivci najstrožje po zakonu zasledujejo in kaznujejo, vlado pa prosijo, da še' nadalje vztrajala pri delu za normalizacijo razmer v državi in uvedbo demokratskega režima« Čestitke dr. Stojadinoviču Beograd, 8. marca. r. Ministrski predsednik d-r. Sitojadinovic še vedno praiema iz Jugoslavije in iz inozemstva Stev'lne čestitke, da je srečno ušel atentatu. Med drugimi so včerg.j popo'dne prispele brzojavne čestitke od poljskega zunanjega min-tra Beck«, od ruanunskega zuran j-eß* mirwstm TttuJeeoa in od predsednika fleške vfade i^flRlfllrfjHBL Kronika od sobote do ponedeljka Ljubljana, 8. marca Današnja nedelja je spet enkrat ustregla Ljubljančanom, ki ves teden hlastno želijo poleteti v naravo. Ozračje je bilo mirno, dan primerno topel, sonce je zdaj pa zdaj pokukalo izza oblakov — češ: Le še malo potrpljenja, pa bom zmagovito zagospodari-io. Pri roda se naglo probu ja, polno je že brsti, zelenja in tudi cvetja. Postojanke, ki po prvih pomladanskih tednih in na jesen najbolj obiskane, so seveda tudi letos ohranile svojo privlačnost Smarna gora, Katarina in drugi dobro znani hribi so bili danes spet številno obiskani Edino valčkov večer F>ogodkov. ki jih časopisna kronika rada uvršča v svoje predale, pa danes ni bilo preveč. Predpustno veselje se ]e poleglo. Edino v okusno okrašeni dvorani sokolske-ga doma na tatoru je bilo v sredo izredno živahno. Sokol I. je priredil svoj tradicionalni valčkov VValčkov večer«, katerega so se udeležili mnogoštevilni plesa željni gosti. Ob zvokih odličnega sokolskega orkestra se je razvila animirana zabava, ki je trajala pozno v noč. Valček je sledil valčku, vmes pa so navdušeni plesalci zaplesali tudi »-Češko besedo« in >Četvorko«, ki je zabavni dH izbranega sporeda še povečala- Igralski praznik v Šentjakobu V soboto je imela številna, delavna družina v šentiakotskem gledališču spet svoj hišni praznik: g. Albert Lavrič, eden najbolj popularnih članov njihovega ansambla, je ta večer obhajal svoj 300. nastop, kar pomeni za igralca amaterskega odra ludi nas. kjer ima ta vrsta prosvetnega dela sicer množico gorečih, vztrajnih pripadnikov, vendarle lep. vsega spoštovanja vreden jubilej. Za svoj praznični nastop si je g. Lavrič izbral vlogo prof. Dericka v veseloigri Rudolfa Sostarja in P. G. Wodehousa >>Ki-kiriki«, samotarskega, malo čudaškega učenjaka. ki predstavlja zanimivo mešanico človeških trdih in mehkih lastnosti in se dolgo trmasto ustavlja sreči mladih ljudi, nazadnje pa le podleže neodoljivi premoči. Jubilant ga je podal v krepkih, malo kari-kiranih potezah in je žel za svojo kreacijo mnogo navdušenega aplavza. V premoru po prvem dejanju so se na odprtem odru zbrali tovariši in tovarišice v igri in g. Škerlj je v imenu uprave odra v topih, prijateljskih besedah očrtal pomen jubilantovega igralskega dela za prospeh Šentjakobskega gledališča in naše ljudske prosvete. na koncu pa mu je v znak hvaležnosti izročil lepo plaketo. Igralci so g-Lavriča obsuli s pokloni in čestitkami, ki se ji mje tudi občinstvo pridružilo z burnim odobravanjem. Igra sama je v režiji g. Petrovčiča dosegla prav lep uspeh, čeprav je bil poudarek r.a smeh malo nesorazmerno razdeljen in so v večjih vlogah nastopali nekateri novi igralci, ki jih je publika doslej še malo poznala. Berickovo hčerko Philis je igrala gdč. šubičeva. ki je izpričala s svojim sigurnim nastopom nekaj prav lepih igralskih potez in je brez dvoma pomembna pridobitev za oder. Dvojico mladih pustolovskih literatov sta kreirala g. Petrovčič (Ukridge), ki je dal prav skladno salonsko figuro, le da mu je manikalo malo več komične geste, in g. Battelino (Garnet). Čvrstega. realistično vernega je ustvaril g. Moser, a največ simpatij so gledalci gojili za preprostejša ljubimca, za Millie in Haw-ka, ki sta ju podala gdč. Grgurevičeva in g. Keber. Uprizoritev bo brez dvoma še mnogokrat Šentjakobčanom napolnila hišo. Knjižnica dvorskega okraja šteje že 15.000 knjig Gospoda rsko-izobraže vaino društvo za dvorski okraj je imelo v soboto zvečer občni zbor. V teku > letntg.. .«-„Atanka je to društvo že 111 , .u'uinsm, gospodarskem m .■ . .. ,icuu Častna in zadovolji a „ o ,ai -.i. ki jo je podai 27. občni zno, . -Aironi 11a njegovo važnost in naiugo. «.acero vrs' že tako dolgo in ob gotovih prilikah tud; v pogledu človekoljubja, je bilo pričakovati boljše udeležbe, posebru še od strani zavednej-ših stanov in posameznikov. Morda so temu veliko krive, kakor je predsednik omenjal v svojem otvoritvenem govoru, sedanje politrčne razmere? Še veliko Doij pa gotovo težko gospodarsko in socijalno stanje vsakovrstnih stanov, ki so vlačeni v tem društv.i Predsednik društva g. ravnatelj Reisner je v nagovoru podal kratko sliko in gospodarski položaj društva. Čeprav ta ni pre-r ožina t. vendar n; obupen. Spomin lani umrlih članov so navzoč^ primerno počastili. Tajniško in knjižnično poročilo je izčrpno podal g. A. Potočnik. Iz poročila je razvidno, da je odbor vseskozi izpolnjeval svoje naloge. Knjižnica se je obogatila z lepim številom knj4g posebno takih, ki či-tateljem najbolj ugajajo, šteje danes okrog 15.000 izvodov, članov je imelo društvo okrog 200. Preteklo leto se je število izposoj evalcev visoko dvignilo, a grajati je treba nekatere zaradi malomarnosti pri vračanju knjig. Blagajniško poročilo in proračun za prihodnje leto je podal vsestransko preg'edno blagajnik g. Karel Uit>ančič. Izrečena je bila razrešnica odboru in zahvala za požrtvovalni, nesebični trud društvenim glavnim funkci jon ar j em. Društvena uprava je ostala stara z malimi spremembami, z g. ravnateljem Reisnerjem na čelu. Poškodovanci V bolnišnici so imeli precej miren dan. Med novimi bolniki, ki so jih zabeležili v sprejemnem uradu, so bili tudi trije ranjenci, ki so postali žrtve prometnih nesreč. V Kranju se je v soboto zvečer ponesrečil 47-letni poštni zvaničnik Mihael Toman, ki je imel s pošto opravka na kolodvoru, pa je padel pod vlak. da mu je zdrobilo desno nogo. Na znanem črnuškem klancu je čevljarski mojster Tomaž Ogrin iz Mengeš«, ki se je s kolesom vračal iz Ljubljane proti domu, okrog poldneva tako nesrečno padel, da se je močno potolkel po glavi, dobil pa je tudi nerodne notranje poškodbe. Skoraj ob istem času se je v mestu pripetila podobna nezgoda čevljarskemu mojstru Karlu Cvelbarju iz Kotnikove ulice, ki »e je z nekim avtomobilom vozil od Sv. Križa, pa se je blizu mitnice na Vilharjevi cesti avto prevrnil, pri čemer si je Cvelbar zlomil nogo. Več elektrike ! Zborovali so predstavniki elektrarn in elektrotehničnih obrti iz vse dravske banovine Ljubljana, 8. marca. V beli dvorani hotela Uniona so se dopoldne zbrali predstavniki elektrotehničnih obrti in elektrarn iz vse dravske banovine k občnemu zboru svojega strokovnega združenja. Zborovanje, ki sta mu prisostvovala tudi dr. Frelih za mestno občino in Kropež za zbornico TOL je otvoril predsednik Perčinfcč, nato pa so poročali predsednik elektrotehničnega odseka Mihelčič, tajnik odseka elektrarn iraž. Novak in ured- k n«ckuo tebni ..nega vesitnika inž. Za'*c. Hi--h.no delovno poročilo o prizadevanjih združenja v preteklem letu je pTav tako portal inž. Novak. Ob koncu lanskega leta je organizacija štela 147 ó'atnov, med katerimi je bilo 9 malih, 59 srednjih in 24 velikih elektrarn, 7 elektrotehnikov z neomejenem delovnim področjem in 48 clektroinstalaterjev. Število članstva je zadnja leta precej stalno, ker se virši elektrifikacija našega gospodarstva v mnogo počasnejšem tempu kakor prej ;n je na novih instalacijah mnogo manj zaposlitve. Mojstrski izpit je lani položilo 18 kandidatov, ki pa po večini ne računajo na samostojno obrt. temveč si žele samo izboljšati sv-oj položaj v službi pini večjih podjetjih. Pomočniških izpitov je bilo lani položenih 44. skupno pa ie do lani kc dotok naraščaja zaradi katastrofalne brezposelnosti monterjev. Zadnji čas pa število vajencev spet rase. ker šole in vse obrti zapirajo vrata pred naraščajem ;n je naval interesentov preveiik. V bodoče bo združenje uporabilo vsa sredstva, da se dotok vajencev zajezi n^edvsem na ta način. da se bodo zavraca'i vsi manj nadar-jeni kandidati z nezadostno izobrazbo. Med akc'iami. ki iih je združenje pod-vzel-o v zaščito strokovnih interesov, je treba po«ebej omeniti prizadevanja, da se odoravi io trošarine na pro-'zvodnio električnega toka. Id v velild meri škodujejo razvoju elektrifikacije in norab" toka. s tem pa tudi napredku narodnega gospodarstva te* «oc?al«esa in lnrltumegi položaji snloh. Prof šušmaretvu je ban^ka uprava izdala sreskim načelstvom jasnejša in strož- ja navodila. Suémaratvo zavzema že tolikšen obseg, da ogiraža eksistenco solidne obrti, saj izvrše šušmarji v mnogih krajih več dela nego redni obrtniki. Plroti osnutku novega zakona o pooblaščenih m-ženjerjph, ki omejuje delovno področje elekfcro instala terja in elektrotehnika v krivični meri, je združenje poslalo protestno spomenico ministrstvu za zgradbe. Prav tako so elektrotehniki .protestirala proti osnutku pravilnika o razmejitvi njihovih obrti, ki ga je objavilo ministrstvo trgovine in industrije. E! ek troi nstal aci j e po zakonu par nas niso pridržane elektron ristata terju, temveč so neke vrste prosta obrt, kar je spričo velike nevarnosti, ki jo lahko povzroči slabo izvršena instalacija, nekakšna jugoslovenska posebnost med vsemi evjoptkimi državami. Združenje je opozorilo zbornico za TOI na previsoke zaščitne car.ne na elektrotehnični material, ki vpbvajo na kvaliteto mater eia in njegove cene. Kar se tiče sodelovanja s poéfcno upravo pri odpravi radijskih motenj, si žele elektrotehniki še striktnega in jasnega prarvilni-ka. Zdnuiženje je zaprosilo mestno načel-stvo v Mariboru, naj likvidira mestno prodajalno z elektrotehirVčniimi predmeti, a napor je ostal dos'ej brez uspeha. Na koncu je tajnik opozoril še na vzgojni pomen Elektrotehničnega vesitnika, ki mu mojstri posvečajo vse premalo pozornosti in ne navajajo s/vojih vajencev, da bi se izobraževali iz njega. Po poročilih, ki sta jih podala še blagajnik Himko Hainrihar im zastopnik nadzornega odbora Šetinc iz Maribora, so bili soglasno sprejeti razrešnica. računski zaklj-u-ček in proračun. Pri sklepanju o samostojnih pred'ogih je bilo urpravi združenja naloženo, da »triiktno izvede evidenco zaposlenega osebja in nadura vse izipremem- be v obratih svojih članov. Elektrarne naproša skupščina, da poenotijo dobavjae pogoje, počene dobavo toka in hkratu urede vse svoje odnošaje do konzumentov in do ! instalaterjev. Kar se tiče ministrske ured- i be o normalizaciji in kontroli instalacijske-ga materiala, elektrotehniki protestirajo, da se za kontrolo postavlja nova «stana komisija v Beogradu, dasi imamo že tri državne znanstvene institute, ki lahko ta posel vrce. če bi le imeli za izpopolnitev svojih pr eizk u-še vali šč prepotrebne dohodke, ki jih bo pa zdaj kasirala ta povsem nepotrebna komisija. Združenje bo apeliralo na mestna načelstva, naj ne bremene insta'a-cijskega materijala s čezmenvmi užitnina- VERMOUTH boljši od vsake inozemske znamke dobite pri tvrdki PERO KOLlč • Dubrovnik veletrgovina z vinom VZOREC NA ZAHTEVO: 2 orig. steklenici po 1 liter franko poštnina in pakovanje Din SO.—. elitni kino matica bflgm&l TELEFON 21-24 Ljnbljana je navdaSena, Ljubljana se smeje in zabava, Ljubljana pravi, da je komična opera MARTA po glasbi F. v- Flotowa največja senzacija Ljubljane Poje slavni lenor Roswaenge PREDSTAVE ob 16-, 19.15 in 21.15 Rezervirajte pravočasno vstopnice. mi, ker ga že itak dovolj dražijo uvozne carine in druge dajatve. Najbolj živahna debata pa se je razvila na predlog, naj združenje zposlujc ukinitev instalacijskih oddelkov nestnih elektrarn, ki zavzemajo nekakšen monopol v izvajanju instalacijskih de v veij h mestih, kar je v nemulo Škodo obrtnikov — davkoplačevalcev. Na koncu je občni zbor izrekel še posebno zahvalo kanoniku Stroju, ki je z lepo demr-no podporo pripomogel k čim boljši organizacij* vajenskega tečaja, ki se prav te dni vrši v Ljubljani in ki se ga udeležuje 54 učencev iz raznih krajev dravske banovine. Popoldne so udeleženci zbora priredili kratek izlet na Črnuče, da si ogledaio ta-mošnjo transformatorsko posta io. Skrbi in borbe posestnikov novih hiš Obupno stanje so opisovali včeraj na Taboru Ljubljana, 8. marca. Društvo posestnikov novih hiš je dopoldne sklicalo v dvorano Sokolskega do. ma na Taboru zborovanje, da protestira proti pogrešni finančni politiki, ki jo vodijo zadnja leta naše javne instance in ki tira zlasti male hišne posestnike v zmerom bolj obupni položaj. Dasi je bil dnevni red privlačen in zanimiv, je bilo zborovanje zaradi prenagle, slabo organizirane agitacije nad vsako pričakovanje slabo obiskano in je zaradi tega tudi poteklo v precej medlem razpoloženju. Otvoril in vodil ga je predsednik društva šolski nadzornik Lužar, izčrpno poročilo o križih in težavah, s katerimi se imajo posestniki novih hiš dandanes boriti, pa je podal tajnik društva, višji kontrolor Lukež. Posestniki novih hiš so gradili svoje do. move v času, ko je bila stanovanjska stiska po vojni največja in so tako s svojim delom in s krvavo prisluženimi prihranki reševali ne samo sebe in svoje družine, temveč so delali v interesu najširše javno, sti. Njihova usoda je bila da so si v stremljenju po lastnem domu in po koščku zem. lje nakopali dolgove in njihovo- duštvo je dandanes prav za prav samo del društva dolžnikov, ki se snuje in ki si je nadelo za cilj, da reši gospodarstvo neštetih malih ljudi pred katastrofo in s tem pomaga tudi vsemu narodnemu gospodarstvu do čim boljšega prospeha. Vsekakor je čudno da podvzemajo vlagatelji tako ostro borbo proti dolžnikom, in vendar je jasno, da ni denar nikjer tako varno naložen kakor v hišah. S eie tedaj, kadar bodo zavodi znižali obresti fei amortizacijsko kvoto, se bo spet razgibala gradbena delavnost in bo vnovič zacvetelo gospodarsko življenje. Mimo posledic splošne finančne politike pa so posestniki novih hiš v živo zadele še razne dajatve, ki se stalno povišujejo. Tako se je zvišala zgradarima, na kar je sledilo še zvišanje vodarine v Ljubljani Voda je najvažnejši faktor v sodobnem domu, od konsuma vode zavisi osebna kuL tura, higiena in zdravje prebivalstva. Nekorektno bi bilo, če bi hotel hišni posestnik prevaliti davščino za vodo na svojega najemnika, ker bi bilo nekulturno, siliti ga, naj hrani pri tej osnovni življenjski potrebščini, ki je prav za prav božji dar. Zato naj mestni svet rajši dobro premisli, preden bo odobril nova velika bremena, ki ne morejo ostati brez slabih posledic. Depresija, ki je zavladala med novimi hišnimi posestniki, je že tolikšna, da si Danes vsi v ELITNI KINO MATICO, kjer se predvaja komično opero MARTA Smeh, smeh, petje, godba hujše 116 moremo misliti. Neredki po pri. meri, da gospodarji, ki jih obupne kreditne razmere duše, prihajajo v denarne zavode, pri katerih so zadolženi, in sami prosijo, naj jim domove že vendar pože. nejo na dražbe, ker takšnega stanja ne moreyo več vzdržati Zato Iti bilo treba razviti živahno agltaoijo od moža do moža, da se iztrebi obup iz ctuJ. Posest'niki novih hiš danes predstavljajo že poseben gospodarski stan, ki lahko s ponosom motri oprav, ljeno delo. Temu stanu gre zasluga, da so po vojni okrog starih mest zrasli celi novi predeli modernih, z vsem stanovanjskim komfortom opremljenih hiš. A še posebne važnosti je dejstvo, da je tam, kjer je mnogo malih posestnikov, zmerom tudi državna ideja najmočnejša. Proti politiki brezdomstva, ki ga uveljavljata kriza in brezposelnost, je treba forsirati zdravo politiko malega posestnika, ki je zmerom steber reda in države. Na koncu se je govornik izjavil, da so posestniki novih hiš zainteresirani na bolj iskrenem so. žitju z najemniki, saj so tudi mali hišni posestniki kakor njihovi najemniki največkrat javni nameščenci, tako da so jim udarci, kar se tiče redukcij plač in zniževanja splošnega življenjskega standarda, v bistvu skupni Na tajnlkova Je navezal svoja izvajanja blagajnik, čevljarski mojster Kos, ki Je v ostrih besedah grajal predvsem gospodarsko politiko mestne občine v zadnjih letih in poudaril, da mestnega gospodarstva tudi nova uprava skoraj gotovo ne bo mogla rešiti. Mestna občina ima okrog 250,000.000 Din dolga, a kljub temu ima leto za letom nesorazmerno visoke postavke v proračunu za mestne stanovanjske hiše, plačuje primanjkljaje za cestno že. leznico, izmetuje velike vsote za reprezentančne stroške, a nič manj kakor 36% vsega proračuna požirajo osebni izdatki. Dobršen del tega računa plačujejo mali hišni posestniki, ki se rekrutirajo iz delavcev, malih obrtnikov in nižjih uradni, kov in ki so povojno stanovanjsko vprašanje rešili tako, da so Ljubljano dvignili iz provincialnega mesta v krasno prestolnico Slovenije. Da so to zmogli, so pogostokrat v lastnih hišah stanovali v kleteh in na podstrešjih, da so boljše prostore oddajali v najem in so mogli v redu kriti svojg dajatve občini, državi in denarnim zavodom. Brez tega stanu bo Ljubljana še danes ostala dolga vas, polna barak tuberkuloze in nemorale. Njegov govor je izzvenel v zahtevo, naj mestna občina obdavči kapital, nočne lokale in veselice, ne pa vodo, kakor smo to doživeli pred kratkim. Po kratkem razgovoru o vprašanju gostaščine, ki je po razsodbi držav, nega sveta v novem mestnem proračunu odpravljena, je predsednik zaključil zborovanje. Maribor preko nedelje PRI OSEBAH, KI JIM NI MOGOČE MNOGO KRETATI. PA ZARADI TEGA TRPE NA ZAPEKI IN MOTNJAH V PREBAVI, SPREMLJANIH NA ISTOČASNEM POMANJKANJU TEKA, nudi večtedens^a kura z naravno FRANZ - JOSEFOVO grenčico zelo dobre uspehe. Uživa se dnevno ena cela čaša FRANZ - JOSEFOVE vode zjutraj na tešče In zvečer, predno ležete spat. Osi reg & br. 1M65/3? Maribor, 8. mare*. Zbor delegatov JNS Danes dopoldne je bil v polno zasedeni mali dvorani Narodnega doma zbor delegatov JNS mesta Maribora ter obeh mariborskih srezov. Zbor je otvoril predsednik senata dr. Ploj, ki je uvodoma obsodil po-skušen atentat v Narodni skupščini. Nato je bil izvoljen na predlog dr. Frana Lipolda za predsednika zbora g. dr. M. Gorišek, za podpredsednika pa dr. Pučnik. Potem ko je dr. Gorišek oprostil nujno zadržanega min. dr. Kramerja, je sledilo izredno zanimivo poročilo g. dr. Ploja o zunanjepolitičnem položaju in naši notranji politiki; v podrobnostih se je bavil z državnim proračunom in finančnim stanjem, v katerem se nahaja naša država. Izčrpno politično poročilo je podal glede razvoja naših notranjepolitičnih pril k narodni poslanec Lu-kačič. O potrebi poživitve organizacij JNS je govoril dr. Lipoid, g. Vekoslav Splndler pa o predstoječih občinskih volitvah v nekaterih občinah. Izvajanja vseh govornikov so sprejeli navzoči z živahnim odobravanjem. Sledečega razgovora so se udeleževali poedini delegati, ki so se zavzemali zr-čim intenzivnejše propagandno de'o v o^ erantzacijah JNS. ki naj se povsod poži vijo. S to nalogo so Irli pooblaščeni dosedanji sreski odbori. Po dveurnem traianju je predsednik dr. Milan Gorišek zaključil lepo uspeli zbor delegatov JNS. XVII. občni zbor „Jadrana" je bil danes dopoldne v zgornji dvorani »Narodnega doma«. Občni zbor, ki je b i dobro obiskan, je vodil predsednik gosp. dr. Forznarič. Navzoča sta bila tudi zastopnika društva »Nanos« in mestnega odbora »Jadranske straže«, ki ga je zastopal g. Franjo Kar is. Iz predsednikovega poročila je razvidno, da se je društvo v preteklem letu lepo razvijalo in napredovalo. Zlasti lepe uspehe je doseglo na kulturnem polju in je pevski zbor danes med prvimi v Mariboru. Prav tako lepe uspehe pa je doseglo društvo tudi v socialnem delu, kateremu posveča veliko skrb. Tajniško poročilo je podal agilni in požrtvovalni tajnik g. Ivan Andrejč:č. Jadran« šteje 380 članov. Pevski zbor je nastopil lani 83krat. Izredne uspehe je dosegel na prireditvi Ipavčeve župe in na Ruskem večeru. Iz blagajniškega poročila g. Ivana Kralja je razvidno, da je imelo društvo lani nad 13.000 dohodkov in nad 10.000 Din izdatkov. Razveseljivo je bilo tudi poročilo go-frnodarja g. Antona Piščanca. Društveno premoženje je precenjeno na 10.000 Din. Občni zbor je izrekel posebno zahvalo vestnemu blagajniku g. Ivanu Kralju in marljivemu tajniku g. Ivanu Andrejčiču. Za podporni meddruštveni odbor, katerega namen je pomagati osirotelim primorskim rojakom, je poročal posebej predsednik g. dr, Forznarič. Odkar vrši svoje funkcije, je podporni odbor razdelil nad 100.000 Din podpor. Vzdržuje kuh njo, kjer se hrani dnevno do 60 siromašnih in brezposelnih rojakov. Lani je podporni odbor razdelil nad 9.000 porcij hrane, obleko od pet do glave desetinam siromašnih rojakov, mnogim pomagal z denarnimi podporami, 10 siromašnih družin pa podpira redno z življenjskimi potrebščinami. Tudi je odbor izdal lepe tisočake za kolekovine potrdil siromašnim o narodnosti. Pri volitvah je bil ponovno izvoljen za predsednika g. dr. Forznarič, v odbor pa dr. Ber-goč, Ivan Andrejčič, Angel Gombač, dr. Cerkvenič, Odon šorli, Ivan Kralj, Jože Roje, Ivan Cergol, Joško Lukša. Ivan Hu-mar. Joško žižman, Joško Lah, FJlipič, Vidmar, ravnatelj Dolenc in Hrovatin. — Občni zbor je pozdravil v imenu Ipavčeve župe g. Lukša. v imenu društva »Nanos« pa učitelj g. Leopold Reja. Trsumf Trboveljskih slavčkov V natlačeno polni veliki unionski dvorani so doživeli včeraj Trboveljski slavčki pod vodstvom svojega dirigenta Avgusta šuligoja pravcati triumf, ki se ob proizvajanju posameznih pevskih točk kar ni hotel poleči. To navdušenje občinstva nad krasnimi grli »slavčkov« se je stopnjevalo od točke do točke in se je ob zaključku sprevrglo v pravcati orkan vzklikanja in pritrjevanja. »Trboveljski slavčki« so v prvem delu koncerta odpeli zanosno in čisto težje skladbe, in sicer L Ma te ti ča, Adamiča, Preglja, Milojeviča, Pahorja, švare in Tomca. Drugi del koncerta je obsegal samospeve nadarjene mlade solistke Rezike Koritnikove, ki je s svojim proizvajanjem silno navdušila občinstvo. V tretjem delu pa so bile Bravničarjeve, Mirkove in Adamičeve skladbe za mladinski zbor s spremljavo glasovirja. Veliko navdušenje je zbudil tudi dvospev Koritnikove s tovarišico. Trboveljski slavčki so si s svojim včerajšnjim triumfom ponovno utrdili sloves, ki ga uživajo po vsej naši domovini in izven meja. Danes dopoldne je bila v Union u krasno uspela matineja za šolsko mladino, popoldne pa koncert v Rušah. Lepo uspelo zborovanje JNS Včeraj zvečer je bil v kavarni »Jadran« redni občni zbor okrajne organizacije JNS za drugi mestni okraj. Zavedni člani JNS so zborovalne prostore dobro napolnili to so z živahno pozornostjo spremljali po-edina poročila. Občni zbor je otvoril in vodil g. J. Guštin. Po uvodnih izvajanjih je podal besedo podpredsedniku senata dr. M. Ploju, ki je v izčrpnih, poučnih fn zanimivih izvajanjih prikazal sliko zunanje političnega stanja in notranje političnih prilik. Zatem je z zanosom govoril narodni poslanec A. Lukačič, ki je podčrtal politični razvoj v naši državi od zadnjih volitev. Njuna izvajanja, podana z jasno, učinkovito besedo, so zbudila toplo priznanje vseh navzočih zborovalcev. Sledile so volitve novega vodstva, ki se bo na svoji prvi seji konstituiralo. Tudi so se na lepo uspelem zborovanju obravnavala nekatera organizacijska vprašanja. Danes vsi v ELITNI KINO MATICO, kjer se predvaja komično opero M A M T A Smeh. smeh, petje, godba i&SZ tnes vsi v ELITNI KINO MATICO, kjer se pred vaia komično opero MARTA Smeh, smeh, petje, godba DRAMA Ponedeljek, 9. marca: zaprto. Torek, 10- marca: zaprto. Sreda 11. marca: Družinski oče. Red B. Četrtek. 12. marca: Pesem s ceste. Red Cer tetek. OPERA Ponedeljek. 9. marca: Plesni večer Mìe Čo-rakove. Izven. Cene od TO Din navzdol. Torek. 10. marca: Pot okoli sveta. Premiera. Izven. Sreda. 11. marca: Katarina Izmajlova. Red Sreda- Četrtek. 12. marca: A propos, kaj dela An-dula? Red A. OPERA Opozarjamo na nocojšnji plesni večer Mie Corakove v opernem gledališču. Večer, ki bo prvovrstna umetniška prireditev, je posvečen spominu slavne ruske plesalke Ane Pavlovne. katere 5. obletnico smrti obhaja mo. Umetnica Mia čorakova je določila za nocojšnji baletni večer v operi naslednji spored: V I. delu pleše 3 Chopinove Etude-V II. delu na Alben'zovi skladbi preludij In curranda ter na Debussijevo skladbo La plus que lente. III. del začne s skladbo Musorgskega Na vasi. nadaljuje z Debussije-vimi Arabeskami in konča s Straussovimi Impresijami iz starega Dunaja. Koreografija plesov in načrti kostumov napravljeni po zamislekih umetnice same. Na klavirju jo spremlja pianist prof. Božidar Kune. Ker bo to v resnici prvovrstna umetniška plesna prireditev, opozariamo občinstvo na nocojšnji večer v operi. Vstopnice so od 30 Din navzdol. >Pot okoli sveta«, premiera bo jutri 10. t- m. v opernem gledališču. Sijajno delo. ki je prešlo vse odre naše države pa tudi izven njenih meja. bo imelo tudi pri nas prav gotovo velik uspeh, saj je v režiji prof. šp«ta naiskrbneiše pripravljeno. Pri uprizoritvi sodelujeta Drama in Opera. Premiera izven abonmaja, veljajo cene od 30 Din navzdol. Konrert feške moderne glasbe, ki bi s* moral vršiti danes v ponedeljek," 9. t m. > Hubadovi dvorani je preložen na pozn°ji i čas. ©©irta prvake Prvax ljubljanskega p&dsaveza v ksiabiaaciji je postal Tone Dsčraaa, v skokih pa se ]e plasiral Albin Kovšak ~ Skskač Lomt^ar si je zlomil nogo Planica, 8. marca. Danes se je nadaljevalo in Končalo pr-ver^tvo LZSP, in sicer s skoki za Kombinacijo in samostojnimi skoKi. Obenem so se vršile tudi propagandne mladinske tekme. Po včerajšnjem krasnem sončnem dn€!vu se je snoči pooblačilo, ponoči pa je sneg zopet zmrznil. Danes dopoldne pa je nagajal jug in zato je bil sneg precej mehak. Mladinska tekmovanja Ob 10. dopoldne so se pncela mladinska tekmovanja s startom pri kolodvoru. V prvi skupini mladine od 17 do 18 let je bilo na startu 23 tekmovalcev, ki so se plasirali takole: 1. Lichtenegger Ferdo (Dovje-Mojstra-na;i 51.42, 2. Beve Edo (Ljubljana; 54.24, 3. Pogačnik Tone (Bratstvo) 57.47, 4. Tome Vlado (Ilirija) 58.50, 5. Kotnik Zdravko (Dovje-Mojstrana) 59.30, 6. Polšak Zoran (Ljubljana) 1:00.41. Na cilj je prispelo 20 tekmovalcev. Proga je bila dolga 7 km. Skupina 14 do 15 let (proga 4 km) : 1. Rasinger Tone (Dovje-Mojstrana) 49.58, 2. škof Stane (Reka) 51.53, 3. Zaje Anton (Ljubljana) 52.01, 4. Rehar Fran (Dovje-Mojstrana) 54.40, 5. Ciuha Albert (Reka) 54.47, 6. Kordeš Stanko 56.03. Poizkusni skoki Ob 15. se je ob najlepšem sončnem vremenu pričel zaključni del tekmovanja za kombinacijo, in sicer skoki na novo preurejeni 60 m skakalnici ob železniški progi. Skokom je prisostvovalo mnogo občinstva. Veliko število jih je prišlo tudi z vlalö iz Ljubljane in z Gorenjske. Ob vznožju skakalnice sta vihrali naša in norveška državna zastava. Skoke je otvoril Norvežan Hägen, ki se je v elegantnem loku pognal na 59 m. Za njim je šel z mosta drugi Norvežan Oede-gard, ki je tudi popolnoma sigurno obstal na 53 m. Palme je skočil 45, Jakopič Albin 48 m. Peti poizkusni skok je izvedel Novšak, ki je sigurno obstal na 52 m. Skoki za kombinacijo Nato so sledili skoki za kombinacijo. Od 13 upravičenih je tekmovalo 10 tekmovalcev, ki so skakali takole: Dečman Tone (Ljubljana) 49, 48, Baeb-ler Leon (Ljubljana) 47 padec, odstopil od nadaljnjega tekmovanja, Klančnik Gregor (Dovje-Mojstran) 41, 42, Tavčar Sigi (Ljubljana) 40 padec, 40, Pribovšek Fran (Ilirija) 49, 49.5, Bračič (Ilirija) 36, 39 obakrat padel, Hribernik Fran (Ljubljana) 33, 32.5 obakrat padel, Lombar Fran (Ljubljana) 35.5. Lombar ja je pri drugem skoku doletela huda nesreča. Pognal se je s skakalnice in še precej sigurno pristal, nato ga je pa vrglo po strmini, da se je kotalil navzdol in obležal z zlomljeno desno nego. Na pomoč so mu takoj prihiteli tekmovalci in funkcionarji ter ga prenesli v pension Oswald, kjer se je požrtvovalno zavzel zanj zdravnik dr. Arko iz Ljubljane, mu nogo nekoliko uravnal :n ga obvezal. Ob 17.20 so ga z vlakom prepeljali v Ljubljano. . Uva Švicarja Po skokih za kombinacijo ata se pognala s skakalnice tudi Švicarja Kuster in Kei-nesdorfer. ki sta sinoč: prispela v Planico ter tekmovala izven Konkurence. Menda sta bila od dolgega potovanja utrujena, ker sta pri skoku oba padla. Kuster je znan skakač, ki je lani v Ponte di Legno skočil 97 m. Tudi Keinesdorfer je tamkaj beležil lepo znamko nad 95 m. Z velikim zanimanjem pričakujejo jutrišnji trening na veliki skakalnici, ko bodo merili svoje moči oba Norvežana, oba Švicarja in tudi naš Novšak, ki je letos v izvrstni formi. Samostojni skoki Tome Lado (Ilirija» 32 padel in odstopil, Jakopič Albin (Dovje-Mojstrana) 49, 48, Polajner Hinko (Ljubljana) 39, padel in odstopil, Hedenik Tine (Ilirija) 35, 35, obakrat padel. Legat Srečko (Dovje-Mojstrana) 30.5. 34. Novšak Albm (Böhmj) 55, 53.P, Klančmk Karo] (Ljubljana) 44. 44.5, padel, Polajner Cvetko (Dovie-Mojstrana) 28, 28, Pribovšek Fran (Ilirija) 50, 50, Palme Fran ("Ljubljana ) 49 pade) 48. Ne-dog Joža (Ljubljana) 34 padel, 34.5, Zaje Anton 41.5, 43. obakrat padel. Dečman Tone 51.5 padel. 50.5. Izven konkurence so po končanih skokih za kombinacijo skakali še Hagen in Oede-gard ter naš Novšak. Hägen se je z neverjetno sigurnostjo krasno pognal na 59 in 60. Za njim je šel mladi Oedegard ter dosegel 53 in 56 m. a tudi naš Novšak je pokazal, da ne zaostaja za Norvežanoma. Dosegel je znamko 60 m, pri drugem skoku pa je padel. Uradssi rezultati v kombinaciji Takoj po tekmovanju so odšli funkcionarji podsaveza v penzion Oswald, kjer so izračunali naslednje rezultate v kombinaciji: 1. Dečman Tone (Ljubljana) 308.6 2. Pribovšek Fran (Ilirija) 248.1 3. Klačnik Gregor (Dovje-Mojstrana) 245.4 4. Hedenik Tine (Ilirija) 184.9 5. Lombar Fran (Ljubljana) 130.4 Nfslov prvaka LZSP v kombinaciji si je torej priboril Dečman Tone. član Smučarskega kluba Ljubljana. Rezultati skokov 1. Novšak Albin 148, 2. in 3. Pribovšek Fran in Jakopič Albin 127.2, 4. Dečman Tone 123.8, 5. Palme Fran 107, 6. Klačnik Karol. Razdelitev dani Po tekmovanju je bila razdelitev daril, in sicer je prejel Dečman Tone krasen srebrn pokal, Pribovšek zlato, Klančnik pa bronasto plaketo. Za svojo zmago v teku na 18 km je Klančnik Alojzij dobil zlato plaketo, Smolej Fran srebrno in Knap Leo bronasto. Zlato plaketo je dobil tudi Novšak za naslov prvaka v samostojnih sko- kih, srebrno pa Pribovšek. Poleg tega je bilo razdeljenih več diplom. Organizacija je bila dobra, vendar je treba omeniti, da so se udeležili tekmovanj tekmovalci, ki niso vajeni tako velike skakalnice. Zaradi tega je bilo razmeroma tudi mnogo padcev. V bodoče naj klubi in pod-savezi pošljejo na tako velike skakalnice le izvežbane skakače. Vodstvo tekme je bilo v rokah predsednika LZSP g. Gnidovea, kateremu so asi- stirali ostali funkcionarji. & Slalom v Celju Ce! je, 8. marca. üanes dopoldne je SK Celje priredil meb6iki prvak je postal Feri Pleterš-nik, drugi pa Kragelj. Tekmovanja se je udeeži.la tudi gdč. Miki iz Celja, ki je pokazala mnogo sposobnosti Progo je bilo treba prevoziti dvakrat. Najboljši čas je dosegel Fric Skoberne 1:04, sledila sta trni Mestrov 1:05 in Koprivšek JokJ 1:09, vs? v drugem teku. Slalom tekma v Maribora Maribor, 8. marta. Ob idelanih snežnih razmerah je danes dopoldne priredil SK Maribor na Klopnem vrhu tekmovanje za prvenstvo Pohorja v slalom« Proga je biia dolga 350 m z višinsko razliko 90 m. Bila je lepo izpeljana in precej lahka. Organizacija je bila dobra. 1. Čop Fran (IKiritja) 1:53, 2. Jurič (MiSK) 1:54. 3. Miušič (Hašk) 1:55, 4. Cizelj (Železničar) 1:56, 5. Priveršek (Maribor) 2:06, 6. Fanedl (Maribor), 7. Puh (HaSk). Najboljši čas dneva je dosegel Cop, bi je v prvem teku vozil 52 sekund. Fotbalska Sportska kancelarija za stave „FOSTOK" od ponedeljka 9 marca prične s sprejemanjem stav po Everymans sistemu za Nacionalne in Internacionalne tekma. Zahtevajte navodila in informacije ▼ vseh filijalah in zastopništvih „FOSTOK« BEOGRAD, PAŠICEVA 4 — TeL HM20 Podružnica »Fostoka« Ljubljana, BEUK KILI J AN, Kongresni trg 4 v lokalu Kolb in Predali6. se Primorje je moralo pustiti eno točko Hermesu, ki vodi v ljubljanski skupim — V Mariboru je v slabi igri zmagal železničar — Poraz Maribora v Celju Ljubljanska skupina podsaveznega prvenstva v prvem razredu je s to nedeljo pnšla po zaslugi Ilirije, ki je odstopila od nadaljnjega tekmovanja, do srede. Herrn ežani, ki so doslej vodili, so o&tali po neodločenem rezultatu s Primorjem na prvem mestu, ker imajo boljši količnik. Za prvo mesto se bosta borili še nadalje ob ljubljanski moštvi, za tretje in četrto mesto s>e bosta pomenila Celje in Korotan, Ilirija pa se je prostovoljno plasirala na poslednje mesto. Trenotno je v tem delu prvenstva tak položaj: Hermes Prion or je Celje Korotan Ilirija 3 3 3 2 0 0 0 1 2 8 16:2 13:5 6:7 9:9 0:21 0 V mariborski skupin'! pa je položaj po včerajšnjih tekmah — seveda skupno z rezultati jesenskega tekmovanja — naslednji: Železničar 6 4 Atletiki 3 3 ČS1K 6 2 Maribor 6 2 Rapid 5 0 14:9 7:3 13:11 8:12 8:5 Primorje : Hermes 2:2 (2s0) Primorje: Logar — Jug, Bertoncelj I — §-inkovec, Kukanja, Boncelj — Starnberger, Pupo, Pepček, Jež, Zemljič. Hermes: R a zbornik — Klačnik. Košmerij — Primär, Janez. Kretič — Derenda, Brodnik, Svetic, Mokorel, Rihtar. Okoli 500 Ljudi je zvabila ta tekma ^n ti bi bili skoro priča malega presenečenja v Igra je bila po dolgem času prva prijetna prvenstvena borba na ljubljanskih tleh. Ni b;la sicer na veliki športni višini, kar sta moštvi pokazali je bilo bolj skromno kot pretemziozno, toda potekla je brez raznih nevšečnosti, ki so se zadnje čase nekam udomačile na naših igriščih. Za to gre v nemali meri zasluga sodnika g. öa-iriernika, ki je držal igralce od začetka do konca trdo na vajetih, včasih morda celo v škodo igre. pa je vendar ostal strogo v okviru objektivnosti. ČRNO-BELI nimajo sreče na igrišču v Šrški. V borbi proti Hermesu so imeli v prvem delu igre večio besedo m so z dvema zgod'tkoma prišli gladko v vodstvo. Toda kljub boliši igri že tedaj niso mogli povsem zadovoljiti. Tmelr so predvsem boljšo napadalno vrsto, ki je dobro in včasih kar preveč kombinirala. ustvariia pred golom nekaj zrel:h po-Z'cij in dve od teh z usmehom izkoristila. Tn samo v tem delu moštva so imeli črno-beli nekaj premoči, vse ostalo je bilo v primeri z nasprotnikom vzravnajo, deloma je tudi zaositaialo. Obramb* ie Mia dobra in saba Locanti ne gre noben prigovor ne v prvem polčasu, ne v nastavku igre. Jug ie bM ves čas r-anesljiv branilec, najboljši od vseh štrLrih na teranu; zato pa je bil njegov partner tem šibkejši. Oba gola sta padla z njegove strani Srednja vnsta se v čmobelem moštvu ne more ustaliti. Boncelj je bil v prvem polčasu zelo dober, v drugem je precej popustil. Kukanja je igral z glavo dobro, start ima zelo slab, defenzivno rti skoro prihajal v poštev. Šinkovec se je držal v prvem polčasu, koristno je prenašal, v drugem polčasu pa je zelo popustil. V splošnem je moštvo po oolčasu popustilo na vsei črti. HERME2ANI so do-sedanjim uspehom v prvenstvu pridružili še enega, n-a katerega bodo upravičeno ponosni. Z njim so se ohranili na čelu tabi" ce. V prvem polčasu so bili sicer žrtev preciznih kombinacij nasprotnega napada. Pa so se že v tem delu igre hrabro držali in n:so niti po drugem zgoditku vrgli puške v koruzo. Njihova srednja vrsta ni bila kos nasprotnikovemu pritisku in to ie dalo vidnega odraza vsemu poteku igre. Ko pa se je ta del moštva v drugem delu igre ökrep'l. se je tudS situacija na terenu bistveno spremenila. Predvsem je bilo vidno, da ima io Hermežani bo'jsega srednjega krilca. ki mu Ku'kania ni bil več kos. Pri tem ie bi'la ozia obramba ves čais kot celota ne koVko nad nasprotnikovo, napad na se je šele tekom drugegi polčasa z bolišo podporo oH zada? r377'rfl in v pek-iterih p^av lepili akciiah notegn',1 v«o im:c;at'vo nase in ustvaril nebroi 'enih stvari pTed nasprotnikovim golom. Logar je moral par- krat pokazati vso svojo umetnost, da je rešil, kaT se je rešiti dalo. V moštvu SiŠkarjev se je poleg srednjega krilca uveljavil mladi vratar, ki je poleg drugega držal težko Pepčkovo bombo, ki bi jo bil tudi bolj rutinirami vratar brez sramote spaia trii. BranHca sta bila ostro ht sta dobro čisrila. V napadu je imel svoj dan Brodnik. Derendo je Boncelj sprva dobro držal, proti koncu igre pa mu je pogostoma uhajaL Mokorel je sicer dal drugi gol, iunel pa je prilik vsaj še za dv j, zbralo znatno šrtevio gledalcev. Ko so pa. videli kako pomanjkljiva )e organizacija, je večina glasno godrnja j e odšla. SHčnrh prireditev si ne želimo več. ker nimajo niti športnega, niti propagandnega pomena, temveč nam bodo odgnale še ti slo trohico ljudi, ki prihajajo na lahkoatletske tekme. Progo za sLične prireditve naj se v bodoče markira, kakor je to običaj pri fmuskik tekmah. Tekmovale so 3 vrste srtafet. vsaka s po tremi tekači, in sicer na progah 3 x 1500 m, 3 * 2000. m. 3 x 3000 in 3 * 4000. Proge eo vodile po polju v smeri proti srnodnnšm-cä, oziroma proti Tomačevem in se nato zopet vračale na igrišče. Nastopilo je skupno 11 štafet in 3 posamezniki. V vso ki sta feri je za blodil vsaj en tekač in to večinoma na obratu, kjer ni bi'o nobeme kontrole "n so bili tekači prinuščeni satTwm sebi. Rezultati so bili naslednji: 3 * 1500 m juniorii (2 štafeti): 1. Planirat (Znjc, 'Hran, Koš*) 18 :07, 2. Jugoslavi ja (Celje) Končan, Gorican. Go'ob 18 : 26 3 x 2000 m: 1. Primorje I (Kočar. Sraka* Dr., Nabern ik) 46 :43 ! ! 2. Planina (Kos. SalehaT, Vider) 49 :33. 2e po časih se vidi. da je veSna tekačev raš"« in bi torej doseženi čas ustrezal kvečjemu 15 km dW-gi progi. Izven konkurence je pri posame7*ri-kih dosegel Končan K (Jugoslavija) ča« 18:26. J * 3000 m: 1. Primorje I (Gaberšek. Pogačnik, Srakar Fr.) 32 : 24. 2. Primonje II. (C zur do. Hlebec, Skušek) 32 : 36 Zelo ostra borba diveh izenačenih imštev, ki jo je odločil šele zadnji tekač 3 x 4000 m: Ta točka bi morala biti najzanimivejša. saj so bili na startu državna prwka Bručan in Krevs, trije bratje Starmani, brata Srakarja in drugi, a ie büa ^ kljub temu nezanimiva. Do prvih dveh pro ' daj je z velikim naskokom vodila Béri jo, njen zadnji tekač je pa zgrešU progo in j« tako zmagala prva štafeta Primorja. Tek-movaflci so po teku glasno zabavljali čez organizacijo. 1. Primorje I. (Knpan. Srakar W„ Krevs), 4 : 14, 2. Ilirija I (Starman .V, Starman L., Boučan) 49 : 47. 3. Pt morie U 50 • 19, 4. IKMja IT 50 : 34, 5. Primorje TTI. Pri lenivosti črevesja, črevesnem katarju, obolenju danke, odstrani naravna FRANZ-J OSEFO V A grenčlca zapeko dolnjih organov dobro tn naglo. Mnogoletne izkušnje uče, da uporaba FRANZ" JOSEFOVE voda odlično regulira funkcije črevesja. Ogi. reg. S. br. S»47V3S. Za mednarodne tekme v umetnem drsanju v Pragi 7., 8. in 9. marca je hilo priglašenih 50 tekmovalcev iz 11 držav. — Tekme so se vršile v praškem Zimskem stadionu pred tisoči gledalcev. Nastopila je garda najbolj znanih drsalcev: dame: Taylor (Anglija), Dexler (èvica), Landbeck (Belgija), Hulten (švedska), Pusinger, Lainer, Schenk, Reisinger, Gomer (vse Avstrija), Prawitz (Nemčija), Erdös (Madžarska); gospodje: Wilson (Kanada), Weise, Lorenz (oba Nemčija), Trenkler, Linhart, Ratzenhofer (vsi Avstrija), Baroz, Rotter (oba Madžarska), Turuszanko (Rumunija), Sernec (Jugoslavija); pari: Pra-witz-Weis (Nemčija), Paušin (Av3trija«, Kianek-Bosdol (Avstrija). — Jugoslavijo je neoficielno zastopal na teh tekmovanjih naš juniorski drž. prvak g. Gvd; Sernec. Naš talentirani prvak se mudi že mesec dni v Pragi in je ta čas gotovo «constno izrabil za trening. Nastopil je pretekli teden na večerni reviji v Zimskem stadionu in to z uspehom. O izidu tekmovanj bomo poročali. Z abesinskih bojišč Prodiranje Italijanov se nadaljuje na vsej črti Rim, 8. mairca. AA. Maršol Badog'io poroča: Na eritre »ski fronti nadaljujeio ostan ki vojske abesinskega plemena Šaoa divji beg proti jugu. Pri tem jih napadajo bojevniki plemena Gala in tigrejski domačini ki se s »tem strašno maščujejo zarad dolgoletnega zatirani«. Tudi v pokrajini okrog Kvorama se zbira prebivalstvo in ©svoboju:e gospodstva abeSinskih gospodarjev, da bi se zbralo pod našo zastavo. Neko naše napadalno letalo ie preletelo Ad's Abeb*. a ie ori tem ni bombardiral" Ras Mnlugeta umrl Adis Abeba, 8. marca. o. Shižbeno obj^v-1 ja jo, da ie ras Mulugeta umrl na fronti. Službeno poročilo ne navaja, kje ie umrl. potrjuje pa se. dia ni unvrl za-radi ran. ki bi jih dobil v zadnji bitki, kakor so večkrat poročali, temveč zaradi starosti in za-ra-di nanorov z?dn j-ih dni. Nova abesinSka obrambna črta Džibuti. 8. marca. o. Po informacijah iz Adis 'Abebe je neguš odredil na i se okrog Des'je organizira nova obran^bna črta abesinske vojske, na katero bi se mog^ umakniti ostanka vojske naea Sejuma. rasa Im-ruja in rasa M ubicete. Na tei črti mora abesrinska vojska nuditi zadnji odpor, da bi preprečila italijanski pohod k Adis Abebi. Glavni «ban abesinske vojske se seli iz De-aija da*ije na jug, v lena j, cegar imena nočejo izdati, ker je Deci je povsem že v obsegu italijanskih letal, ki ga vsak dan bombardirajo. zaradi česar mimo de'o v njem ni več mogoče. Japonci ne morejo sestaviti vlade Tokio. 8. marca. A A. Reuter poroča: Hi-rota, Jo^da, dr. Baba Kabasaki in Ohara so konferirali na stanovanju Hirote vso noč. Dt. Baba je izjavil, da je težko reči, po kateri poti se bo razvijala kriza vlade, če bi Hirota defkrtivmo odklonil ministrsko predsedstvo. Država brez cerkev Mexico City. 8. marca. AA. Novi guverner mehiške zvezne dvfeive je odobril, da se lahko zopet odpro nekatere cerkve. Kakor znano, so ble v zvezni državi S:nalcoe do?4ej zaprte vse cerkve brez razlike. Guverner je objavil, da se bodo zakonski predpiwi o cerkvah strogo :rvajali in s'uzbo božjo bodo lahko opravljali samo t:sti duhovniki, ki so dobili za to posebno dovoljenje. »JUTRO« panedeljsfet fedaàa 4 Poncdcjjdc, 9. HI. 1936. Teden dni filma Pesem gauča Film »Pesem gauča« je na glasu ene največjih stvaritev ameriške filmske industrije. O tem nas utegne preveriti sama navedba, da je glavna vloga poverjena svetovno slavnemu pevcu Johnu Bolesu. Z njim glumi (glej sliko) lepotica Gladys Swarthhout. Film bo v kratkem prispel v Ljubljano (Matica). Dostojevskega Bde noči v filmu Veiike in globoke umetnine Fjodora Mi-hajloviča Dostojevskega vedno znova iščejo sposobnih mož, ki jih bodo enakovredno podali na filmskem traku. Zdaj je eno najglobljih del demoničnega romansierja obdelano v siiajni režiji. Petrograiske bele noči! Pretresljiva usoda mladega glasbenika, ki je moral propasti zaradi svojega talenta — v teh kratkih besedah je naznačena vsebina novele in filma. To je delo, ki prikazuje silno moč glasbe, moč, ki človeštvo pretrese, navduši .razvedri. Film je originalno, moderno rusko delo, astvarjeno z globokim spoštovanjem do slavnega pisatelja, in z vsemi odlikami so- dobne ruske filmske umetnosti. Režiser Grigorij Rosai se je otresel malenkostnih predsodkov in je v svobodnem razmahu s pomočjo izbranih igralcev ustvaril nepozabno učinkovite prizore, ki =?o tolikanj enostavni in pretresljivi prav "ato. ker predstavljajo živo življenje, Igorja Jefi-mova, zaslužnega umetnika, j^umi V. Do-bronravov, šulca A. Gorjunov, Nastenjko Tarasova, vlastelina A. Jenjin. Film je ustvarila sloveča moskovska tvornica »So-juzfilm«, kar je po sebi jamstvo veline umetnine. In res. film, čigar jedro je vzeto iz dela največjega ruskega pisatelja, u-stvarja atmosfero povsem nove, sveže umetnosti. mmn« Filiti iz novinarskega življenja Clark Gable, danes eden najbolj znanih filmskih igralcev, je bil pred leti novinar. Baje prav dober novinar. To mu je videti: okreten je, spreten, ravnodušen tudi v najbolj kočljivih položajih. Z veseljem je sprejel vlogo urednika Braneka v razburljivem filmu iz novinarskega življenja .ki ga bomo v kratkem videli tudi v Ljubljani. Film vt imenuje s škandal dneva«. In tem rajši je Clark Gable prevzel to vlogo, ker je svoj čas kot novinar doživel razne bridke izkušnje. Prav gotovo, v nobenem stanu in poklicu ne uideš razočaranjem. ali skrajno naporno delo ameriških novinarjev zahteva izredno krepke živce. Po sporu v provincijalnein listu »Orego-riana«? je Clarke Gable postal poverjenik velike družbe za nakupovanje živine. Križani je po vsej Ameriki in dospel do Alaske, kjer ga je družba pustila na cedilu in mu pritrgala zaslužek. H kruhu je prišel spet kot drvar v kanadskih gozdovih. Ko si je znova toliko denarno opomogel, da se je lahko odpravil v mesto, je postal zastopnik neke trgovske tvrdke. Ves čas, odkar se je takole prebijal skozi življenje, je pošiljal raznim listom zanimive dopise. Obenem je naprošal prijatelje, naj ga obvestijo, če najdejo zanj kakšno primerno službo. Toda odgovorov ni bilo. Lepega dne se je Clarke Gable na cesti srečal z nekim znancem ki je bil namenjen v Hollywood. Znanec ga je povabil v svoj avto — in to je bila pot k sreči in uspehu. Bridko preizkušen pa tudi utrjen po večletni borbi za vsakdanji kruh je postal bivši novinar Clark Gable eden najboljših filmskih igralcev na svetu. Ljubezen. s katero je prevzel vlogo urednika Braneka. je napravila film tškandal dneva« za mojstrovino, ki je vzbudila vso pozornost Amerike. h akvaristove torbe O akvarjih, oklopnjakih in ščukclh Vsakun« je znana važna uoya svetlobe pri rasti nastüin, ki brez nje ne morejo obstati Potrebno je torej, da izpostavimo naše akvarije vplivu svetlobe v čin večji meri. kajti le pod njenim vplivom »e razvije jo na rastlinah klorofilska zrna, ki jim dajejo zeleno barvo in ki omogočajo razkroj spojin ogljika s kisikom. Treba je še omeniti, da rastlinam prehuda sončna toplota škoduje ter je treba v pozrei pomladi in v po'etju skrbno paziti, da sonce ne obseva rastlin predolgo, kvečjem 1 do 2 uri. sicer sc za-rede tudi zelene alge. Sobni akvariji dobivajo svojo svetlobo v glavnem skozi pok rov no in pr'okensko steklo akvarija, a to le poševno, k-nr oslabi ja učinek. Ker se pokrovno steklo čez noč često o ree i in ker se näsele r.a priokenskem steklu alge, je treba stekla vedno čistiti. Da dobe rastline dovolj svetlobe, jih vsajamo ob priokenskem steklu. Naravno je, da streme poganjki sve. dro-vk in streluš na vse strani in kma*!u v zrase jo goščave, ki proizvajajo vzlic sla- bi svetlobi le malo kisika, ki sa snrotr. vdihavajo viška pa ne ostane, zaradii česar ga primanjkuje ribam. Zito je treba razredčiti često bujno rast. To vrlia tv-dì za goščave račje zeli in kabombe ti'k «ladine, ki onemogočajo svetlobi prodiranj» v akvarij. Glede hrane rastlin je treba up'>števa-tii. da potrebujejo anorganske snovi, ki jih podvodne rastline prejemajo po vsej površini svojih listov in po koreninicah. Ker se obnavljajo te snovi v akvarijih le delno po odpadkih, je koristno če po preteku vsakih 4 do 8 tednov izvlečemo M do 1 ó vode, ki jo nadomestimo s svežo. V vsaki skupini živalstva so poedina bitja, nalikujoča poedinim bitjecn drugih skupin tako, da bi jim prisojali tesnejše sorodstvo. V 3. skupini vretenčarjev, torej med plazilci so mogočni oklopnjaki. nilski krokodil, ameriški kainuan ariti aligator in indijski gavijal. ljudem in vsakovrstnemu živalstvu nevarni požeruhi. Tekom zemeljske zgodovine so postali vedno manjši, danes ne presegajo 6 metrov po dolžini, iz trijadnih skladov pe in oblika gobca nos spominja krokodilov, kakor tudi rombaste močne sklenoluske podolgovatega trupa s širšim hrbtom. Prsne plavuti so bliže trebuhu kakor pri drugih ribah, trebušne so na sredini trupa, hrbtna in predrepna tik pred repno, ki je veslaste oblike in nesoinerna, hrbtenica se podaljša na gornjem robu repne plavuti poševno navzgor, kar nas spominja prvotnih rib in res so sklenoluskavke živele že v devonu, njene pradede so pa ugotovili v dolnjih skladih terzera. v eocenu. Hrbtenica ščukca se razlikuje od hrbtenice vseh danes živečih rib. Ikrn;ca spusti svoja jajčeca na dno. Čim zapus^e ličinke jajčeca, se primejo s priseskom, lei je na giavi, vej stebel in kamnov, kjrr ostanejo nepremično, dokler jim ne izgine trebušni, redilni mešiček Zatem pa začno roparsko življenje po zgledu staršev. Ščukec zraste mi 114 m njegovi so-nodniki celo na 3 do 6 m. so torej ribice, katerim se je treba izogniti. Vse ribe tega rodu so škodi jivke, z'asti ribičem, ker se zanletajo ti nepridipravi kakor morski poi v mreže. Vse sličnosti vnanjostii in ustroja notranjosti med poedinimi bitji raznih živalskih skupin so nam jasen dokaz medsebojne povezanosti v razvoju živalstva. 0Q00000000000® žena v sodobnem svetu Zveza poklicnih žen na Danskem Pod silo razmer so se na Danskem združile žene, ki delajo v poklicu, v močno organizacijo. Ustanovni občni zbor je bil 1. 1934. Tekom zadnjih dveh sc je izkazalo, kako zelo je potrebna taka organizacija. Njena agilna predsednic«. Anno Wester-gaard. podaja v svojem poročilu v Mednarodnem ženskem bulerinu nekaj bilance o delu te organizacije. Zveza, ki je politično nevtralna, deluje pod vodstvom donske ženske zveze, ki jo podpira v njenih težnjah in v njeni borbi. V zvezi so zastopane vse noklicne panoge: zdravnice, profesorice, farmacevtke. žurna-listke. gospodinje, kmetice, služkinje, delavke. bančne uradnice, učiteljice, šolske nadzornice. Smoter zveze je: 1. zasledovati razvoj vseh vprašani, ki 6e nanašajo na delo žensk in na položaj, v katerem se nahaja danes žena kot de'avka in nomeščenka: 2. raziskovati po načelu popolne enakopravnosti krivice, ki se gode delavkam in namesčen-kam po službah, ker so ženske ( na pr. slabša plača itd.); 3. v vsakem primeru nastopiti proti krivicam in zapostavljanju: 4. zbirati statistiko in informacije, ki se nanašajo na položaj žene kot delavke in nanie-ščenke. V smislu tega programa je odbor Zveze poklicnih žen izbojeval že marsikatero borbo, čije značaj je tudi n^m znan, saj se je danes zopet treba boriti za vsako najmanjšo postojanko. Tako so na pr protestirale v več primerih, kjer t»e je pri namestitvah dala prednost moškim, čeprav so imeli slabšo kvalifikacijo kot ženske prosilke. Prav tako so a polirai! e na vodstvo mešanih sred-njih šol, da naj uvedejo enako postopanje za dekleta kot za fante. Ko se je generalni ravnatelj pošte izrazil v nekem intervieni, ki ga je dal predstavniku velikega dnevnika, da ženske niso sposobne za delo na pošti in pri telegrafu, je odbor zveze v posebnem dopisu protestiral proti tej izjavi kot neutemeljeni in kot žaljivi za vse poštne uradnice. Zahtevale so. naj svojo izjavo utemelji. Ko je občina razpisala neka i uradniških mest samo za moške prosilce, je morala razpis spremeniti v smislu priznanja enakopravnosti za oba spola. Prav tako zasledujejo tudi položaj dalavk in njihovo zaščito ter nameščenk po privatnih službah. Uspešno branijo ženske interese po ilstih in beležijo doslej znatne u-spahe. Mednarodni arhiv za žensko gibanje V Holandiji so začele žene zbirati podatke o zgodovini ženskega gibanja in so osnovale v ta namen «mednarodni arhiv za žensko gibanje«. Naloga ustanove je zbiranje rokopisov. knji<2. fotografij in vobče vsega materija!'!, ki more kakorkoli doprinesti k spoznavanju ženskega g-banja ▼ najširšem smislu besede Zaenkrat ie arhiv nastanjen v »Internacionalnem insti rutti za socialno zgodovino v Amsterdamu. Sodelovanje s to ustanovo omogoča zbiranje materijama iz vse^a sveta ter poznanje zgodovine ženskega gibanja vsem. ki se zanimajo za to vprašanje. Kot eno svojih nalog »matra arhiv rzdaian i^ ženskih del teT takšnih, ki govore v ženskii emancipaciji na vseh poljih 'Arhiv je mednarodna institucija. ki hoče sodelovati z ženami vsega ta. To je važna pobuda tudi za žene posameznih narodov, ki bodo primorane. da zbero vse podatke o ženskem gibanju in delu v svoji zemlji. Skoro istočasno kot v Holand!>: 3 zbiranje osebne korespondence. časooisov. «ponvirov. nrogramov. resohicii. nred'Uyov. ki se nanaša jo na z<»odovino ženskega ^bari ia : 4. obelodanjen je ženske književnosti. Univerzalna centrala ženskih arhivov bo imela svoj sedež v New Yorku. V načrtu ima tudi zgraditev momunentalne palače teT otvoriti tako zvano »novo šoto«, ki bo odorta moškim in ženskam. To bodo nekakšni diskusijski sestanki, kjer se bodo obiskovalci seznanili z žensko kuHuro. loi danes vstaja poleg moške kulture, ki naj dasta sintezo resnične kulture sveta. Centrala bo izdajala tudi list. ki bo izhajal spora dično. Pri nas je v tem pogledu izvršila važno delo ga. Govekarjeva s svojo knjigo »Sdo-venska žena«, kjer je zbrano v obrisu vse žensko delo med Slovenkami do 1. 1926. Sedaj se bo to delo nadaljevalo. Ženska policija Skoro vse države uvidevajo potrebo ženske policije. Tako je bila nedavno imenovan« Ana Gutzwiiler za policijsko asistentko v Bernu v Švici. V Parizu so imeli doslej le dve višji uradnici pri poidedji, toda prepričali so se o njunem koristnem dehi in sedaj jih bodo imenovali 18. Njihov delokrog bo obsegal predvsem delo za zapuščeno in zanemarjeno mladino. Na Poljskem obstoja ženska poiicija že 10 let. Samo v Varšavi je nameščenih 58, v drugih manjših mestih pa 62. Poljska ženska policija se bori predvsem proti trgovanju z dekleti in otroci. Čeprav so bile na Poljskem javne hiše odpravljene s posebnim zakonom, je prostitucije cveto« še naprej in ženski policiji 6e je posrce io. xikiiti in za-treti 254 tolerančnih hiš. ki so skrivaj obstojale še potem, ko so bile prepovedane. — Tudi v večini ameriških držav ho si ženske že utrle pot v policijsko službo m v vseh mestih ;majo v oddelkih za ženske m malo'etne detünkvente v rokah ženske. Zapiski* 60 letnica predsednice gospe Franckeno-ve. Ime gospe Francken je znano po vsem ženskem svetu in žensk 'isti pr noši jo zgodovino njenega življenja, ki je povest v delu za skupne cilje in v pomoči posamezniku. Njeno onzadevanje je obsegalo predvsem: skrb za zaščito delovne matere in otroka, za pravice nepor »"iene matere in njenega otroka, za tak) zvano padla dekleta v boju proti prostit ie ji za mir. Bra jc širokopotezna in je vedno iskala sodelovanja z najširšimi ljudskimi plastmi doma in v inozemstvu, kjer je imela z ženskimi organizacijami živahne stike. Je predsednica ženskega gibanja in ureja njegovo glasilo »Die Wig« ter je sotrudnica dnevnega časopisja. Za zaščito ženskega dela. Na Francoskem se bodo združile vse ženske organizacije pod skupno vodstvo, ki bo stopilo v akci- jo v primeru, da bo treba braniti ženske interese, naj bi bili kakorkoli o{Možem. Lista pristoprivših organizacij še nri popolna, toda že izkazuje najmočnejše ženske organizacije brez ra-zjlrke svetovnega nazora od deilaivk in kmetic do iiTiiive.rzite.tsko izobra-žeih žen. Francozinje so zopet enkrat pokazale svojo velikopotezni*^. C'stost plemena nad eksistenco. Meseca januarja je stopil v Nemčiji v veljavo »zakon za zaščito krvi in nemške časti.« den 3. tega zakona prepoveduje Judom zaposlovati v njihovem gospodinjstvu ženske arijskega plemena, ki so staTe pod 45 let. Vsako gospodinjstvo, kjer se nahaja nad 16 let star moški judovske krvi, je moralo do 1. jaouarja letošnjega leta odpustiti svoje uslužbenke arijske krvi. Kljub terorju, s katerim se diktirajo v Nemčiji zakoni, »e je proti tej odredbi vendar'e d-vigniü protest. Uslužbenke so se pritožile pri vladi ter zahtevale ormtljeniie te odredbe, nakaa-so znižali starostno dobo od 45 na 35 k«. Kljub tej izpremetnbi pa je prizaadetfh Se nad 32.000 žen. ki morajo zapustiti službo in to v današnjem času. ko pomeni z« žensko v Nemčiji dobiti službo kot zadeti v loteriji! Toda treba je najti vedno novih pretvez za prikrivanje pravih vzTokov trpljenja nemškega naroda. Glavne stvar je čistost plemena, pa najsitudi njegovi pripadniki propadajo radi pomanjkanja. ČE BEREŠ T€», IZVEŠ? V New Torku bodo v kratkem vpeljali gibljive hodnike (trotoarje), ki bodo v glavnem delu mesta nadomestili avtobuse in tramvaj. Ta gibljiva cesta to sestojaLa iz dveh delov. Eden se bo premikal s histrost-jo 25 kilometrov na uro, drugi pa z nekaj manjšo in se bo ustavljal vsakih 45 sekund. V Kaliforniji so uvedli »zapore« za av-tomohile, ker se je vzlic >zapiranju« šoferjev in velikim globam lani še vedno zgodilo nebroj nesreč. Ker so oblasti spoznale, da vse kazni nič ne pomagajo .bodo odslej odvzeli šoferjem avtomobile in jih obdržale več ali manj časa da bodo kazni toliko bolj občutljive. Čudno naključje beleži družina nekega Georga Mac Daniela v Ameriki: oče, mati, njena sestra in dva brata ter en vnuk — vsi so se rodili na isti dan v letu. 23. marca- V St Crossu pri Winchester-ju na Angleškem obstoji najstarejša ustanova za dajanje hrane revežem. Obstoji namreč že StjO let pod naslovom Milodar za potnike. Sleherni človek brez razlike, ki se oglasi tam. dobi velik kos kruha in vrček piva, ne da bi ga kdo kaj izpraševal. Največje stopnice, zgrajene v premi črti, so brez dvoma stopnice na otoku Sv. Helene. Imajo 700 stopnic, po katerih se pride 200 m visoko. V Parizu se je te dni vršila mednarodna konferenca policije zoper tihotapce v letalih. Ti tihotapci imajo cele jate letal, šie-vilne avtomobile in motorne čolne. Na Poljskem se bo letos vršil mednarodni kongres vseh ciganov. Udeležilo se ga bo osem ciganskeh kraljev, od katerih pride eden celo iz Brazilije. Namen kongresa je, da izbere enega vrhovnega poglavarja in da sklepa o stalni nastanitvi ciganskega rodu. Na periferiji Leningrada gradijo otroško mesto za otroke do 15. leta. Otroci sami gradijo železnico v tem meetn, v katerem to med drugim tudi več kemičnih laboratorijev in velik športni stadion. Del varšavskih zdravnikov je nastopil proti poljubljanju roke. Posebni odbor je že razpisal natečaj za znak, ki ga naj bi nosili nasprotniki poljubljanja rok. Angleška je bila v minulem letu največji dobavitelj Rusije, ki je pri Angležih naročila raznega blaga za skoro deset milijonov funtov štorlingcv Za inozemske potnike bodo na Francoskem uvedli posebne turistične vozovnica. D< bivale se bodo pri francoskih konzulatih: z njimi bodo tujci lahko potovali šest mesecev po Franciji in Alžiru, pri tem pa bodo oproščeni predpisov o pogojih za bivanje tujcev v Franciji. V Liverpoolu so odprli muzej lepote. V njem so razstavljena vsa sredstva za olep-šavanje telesa, ki so jih uporabljali v raznih c« bah Tako n. pr. je v eni aobi razstavljenih več tisoč vrst barvil za ustnic*. Najstarejše barvilo je iz starega Egipta; uporabljali so ga okoli 1. 3250 pred Kristusom. V šanghaju so nedavno obhajali dan žalosti v spomin japonskega vpada pred 4 leti. Po hišah so v znak žalosti visele zastave na pol droga in dolge vrste l judstva so romale na grob kitajskega neznanega junaka, ki je padel v tistih bojih. Harris Down: V noči Doktor Barrymore je stopal počasi po slabotno razsvetljenih stopnicah proti svojemu stanovanju- Iskal je v žepu sveženj ključev in zaspano žvižgal melodijo iz »Travi-ate«- V operi je biil- Železni križi v oknu stopnišča so se firoo odražali od nekoliko svetlejšega ozadja. Ura v bližnjem zvoniku je pravkar odlbila pol dveh. Ko je dr. Barrymore obstal na zadnji stopnici, je opazil pred vrati svojega stanovanja črino postavo, ki se je stiskala med podboje. V poltemi je razločil bled, tuj obraz s tako čudnimi, za vse odločenimi očmi. Ustrašil se je tega bledega obraza, toda samo za trenutek, potem pa se mu je zazdel strah smešen in neumen. Saj je bilo naravnost otročje, da se je zbal v boljši londonski hiši ob pol dveh zjutraj nezmanega človeka-Neznanec je tedaj proseče iztegnil roko: ^-Gospod doktor, moji ženi je postalo iznenada slabo- Takoj sem se spomnil na vas. Čakal sem vas že precej dolgo. Pomagati mi morate, gospod doktor!« Njegov glas je drhtel. Možak se je opotekal in moral se .je opreti ob zid, da ni padel- Njegov obraz j« bil kar zelenkast in zdravnik je bral na njem Strah, grozo. Dr. Barrymore ga je molče opazoval in kimal- Da, po moževem obrazu je sklepal, da mora biti v resnici nekaj resnega- Že se je obrnil in utaknil šop ključev v žep- »Kako se pa pišete?« »Lindsay«, je odgovoril glas pred njim in potem drhte nadaljeval: »Tu v hiši stanujem, na drugi strani dvorišča. V podstrešni sobi. prvo nadstropje. Časi so slabi.« »Kaj pa je prav za prav vaši ženi?« Bila sta že na dvorišču. Mesec je pošastno lizal tlak. LLndsay je odprl težka vrata onstran dvorišča in jih potem spet zaklenil. Tu zadaj ni bilo nobene luči- 2epna svetilka je vzplamtela in osvetila leseno stopnice, ki so zaškripale pod njima Brezmejna tišina in tema ba.ročne hiše sta moreče stiskali dr. Barrvmoreu senca- Otresel se je vznemirljivili misli in ponovil svoje vprašanje: »Kaj pa je prav za prav vaši ženi?« Liindsayev glas, ki je bül prej hripav, izgubljen, je postal zdajci drugačen. Tuj, t.rd, uporen. »Srčne krče ima in duši jo«. Dr. Barrymore ni opazil te izpremem-be v glasu Njegove misli 90 se čedalje bolj izgubljale. Prepozno bo že za ubogo žemo- Srčni krči . . . Oči 90 se mu skoraj zapirale od utrujenosti. Da. seveda. ko je moral že toliko noči prebe-deti! Toda počasi se je pokazal uspeh teh noči. Njegovo ime je postalo znano v milijonskem mestu. Toda tudi njegovi lasje so se zredčili in srebrno sivih je bilo čedalje več- »Tu je!« je dejal hripavo in odsekano Lindsay- Odiprl je neka vrata in prosil zdravnika, naj vstopi. Tesna soba. V kotu je stala železna postelja. V drugem kotu je kazalo poševno okno kos neba- Na sredi je bila majava miza in svetilka na njej je vse bledo osvetljevala- V postelji je ležala majhna, kakor vosek bleda ženska. Njene oči so bile neprirodno velike in strmele 90 v strop Zdravnik je ženo preiskal-»Kako dobro igra,« si je dejal Lindsay. Človek bi bil skoraj res mislil, da je na smrt bolna«. V njegovih očeh je zelo zrasla. Vse bo uredila, da bo prav, kakor je obljubila- Da bi le že imela zdravnikovo denarnico in prstane! Vsak izmed njih je vreden celo premoženje. Kako dolgo tra jo preiskava ! Če bi 7/dajle stopil k- mizi in udaril. Ne bi se moglo ponesrečiti. In potem bi bilo strašne bede konec- Spet bi lahko oba zaživela kakor se ljudem spodobi- Toda dolgo je trajalo, preden ga je Vicky pregovorila. Nekaj je bilo v njem kar mu je branilo, da bi človeka ubil. Toda Vicky je znala zlomiti njegov odpor. Zagrozila mu je. da ga bo zapustila. To bi bilo najhujše! V kotu je ležalo kladivo. Lindsay ga je uporno, postrani opazoval, kakor bi se meril s sovražnikom. Doktor je stopil k mizi in vzel iz žepa beležnico-Njegov obraz je bdi bled in resen. Lindsay se je jezno režal. Mimo grede je pogledal Vicky, ki je ležala trda, kakor mrtva v postelji. O, kako je znala igrati! Se celo zdravnika, bega izkušenega, znanega zdravnika je premotila- Dr. Barrymore se je sklonil čez miao ia začel pisati recept Zdaj! Lidsayu so začele drhteti roke. Ves je zatrepetal. Jezik se mu je ves suh lepil na nebo in za trenutek je obupano zahrepenel po kozarcu vode. Potem se je spomnil zelenega travnika kjer se je ▼ otroških letih tolikokrat igral Zdravnik je pisal z zlatim polnilnim peresom Soj svetilke se je lesketaje odbijal od rumene kovine. Ta nepomembni, zahrbtni lesket je razdražil Lindsaya Tedaj je iznenada zagorel v njem pohlep. Eài sam skok. Kladivo Je zagrabil s koščeno pestjo, neka tuja sila je dvignila njegovo roko in težko železo je udarilo na zdravnikov tilnik. Dr. Barrymore se je zgradil. Niti krik_ nil ni. Miren, negiben je obležal na tlA. Pohlepno mu je Lindsay prebrskal žepe. Denarnica! Denar! Prstani! Ura! Več je bilo. dosti več, kakor je pričakoval Z divjim zmagoslavjem v očeh je skočil k postelji in pokazal ženi v krčevito stisnjenih rokah ves plen. Ona pa se ni zgenila. Samo rahel drget je videl na njenem obrazu. Lindsay je strmel in sam ni vedel, kdaj so se ran odprla tista Potem jo je stresel in krče. vito zaihtel. Zmeraj z istim visofcim, s^pa. čenim glasom je ponavljal njeno ime. In njen komaj razumljivi gias je stokal: »Zdravnika — prosim — hitro — zdravnika — zdravnika — u.. n.. .mi.. rami« Izraz nepopisne smrtne groze se je lesketal na njenem obrazu Ne dolgo. Po, tem se je iznenada vzpela visoko, seto visoko in omahnila s strašnim krikom nazaj. Vse v sobi je utihnilo. Lindsay je molče strmel ▼ fc&no^ Potem se je zavalil čez posteljo. Na tleh je ležala zlata ara. zmeSkani bankovci, denarnica zlato polnilno pero in vsi lesketajoči se, dragoceni prstani. Svetilka je medlo plapolala. Lasje dr. Bar. rymora sta se na čelu zavihnili. Majhna pleša se je pokazala Ura na zvoniku je odbila dve In vetes^ ki že naznanja jutro, je p iskal med tra, movi. Svete najfinejše norveško RIBJE OLJE tz lekarne DR. G. PIOCOLHA V LJUBLJANI — se priporoča bledim m slabotnim osebam. Prejnje Davorin Ravljen, — izdaja a konzorcij »Jutra« Adolf Rlhnflmr. — Za Narodno tiskarno d. d. kot ttakarnarja Prane Jezeriek. — Za tofleratnl dei J» — val t