171 P A H L J A Č A K O T C E R E M O N I A L N I I N R E L I G I J S K I P R E D M E T N A J A P O N S K E M N a t a š a V i s o č n i k G e r ž e l j Uvod Pahljače so uporabljali v številnih kulturah, v svoji dolgi zgodovini pa so zavzele pomembno vlogo v številnih vidikih življenja ljudi, ne le kot predmet za hlajenje v vročih dneh, temveč tudi na dvoru kot modni dodatek in v verskih krogih. Gre za predmet, ki zelo spretno združuje funkcionalno, obredno in dekorativno uporabo, skozi zgodovino, ki sega nekaj tisoč let nazaj, pa so se razvile različne oblike. V preteklosti so bile pahljače pomembne tudi zato, ker so jih uporabljali kot reklamna darila. Bile so pomembni modni dodatki dam iz visoke družbe, upora- bljali so jih za zapiske in komunikacijo, kot podlogo za pisanje pisem in poezije, v obrednih namenih, imele pa so tudi verske in magične kono- tacije. Če se osredinimo samo na japonske pahljače, so jih uporabljali tudi pri številnih oblikah nereligijskih obredov, kot je čajni obred, in za zabave, kot je gledališče kabuki, v japonski vojski pa so barvite pahljače uporabljali celo kot signalne zastavice ali kot orožje. V dolgi zgodovini so ljudje začeli krasiti svoje pahljače, kar je privedlo do razvoja umetni- ških delavnic in živahnega trgovanja z njimi. Okrasni motivi, tehnike in materiali izražajo japonsko življenje, zato imajo pahljače veliko večjo https://doi.org/10.35469/poligrafi.2022.352 Poligrafi, št. 107/108, letn. 27, 2022, str. 171–194 P O L I G R A f I 172 vlogo v družbenem življenju, običajih in umetniškem razvoju Japoncev kot v Evropi ali Ameriki.1 Čeprav so v zgodovinskem orisu izvora pahljač predstavljene njihove različne oblike in uporabe, se ta članek osredinja predvsem na obredno in religijsko uporabo na splošno, še posebej na Japonskem. Poleg samo funkcionalnega vidika imajo lahko pahljače tudi religijski ali simbolni namen, njihova konstrukcija, oblike, dimenzije in slogi pa so bili kodi- ficirani. V nekaterih primerih so tudi simbolično izražale ali bile orodje za molitev k bogovom.2 Z raziskovanjem muzejskih zbirk predmetov iz Azije v slovenskih muzejih je bilo najdenih tudi nekaj japonskih pahljač, med katerimi jih je bilo nekaj podobnih tistim, ki so služile obrednim namenom v verskem življenju, en primerek pa se je uporabljal tudi v gledališčih. Te pahljače bomo predstavili in analizirali ter jih uvrstili v kategorijo obrednih ali religijskih pahljač glede na analizirane vire. Pahljače so bile kot zbirateljski predmeti zelo priljubljene za zbiranje, ne le zaradi estetskih vrednosti, temveč ker so omogočale tudi vpogled v življenje ljudi. Kot pravi Nancy Armstrong3: »Zdi se, da imajo pahljače svoje lastno življenje: so zelo osebne, saj so jih ljudje večinoma imeli v lasti in jih uporabljali.« Zato raziskovalce pahljač najbolj zanimajo kraj in leto nastanka, oseba, ki jih je uporabljala, in postopek njihove izde- lave. Od prve knjige Nancy Armstrong iz leta 1974 A Collector’s History of Fans je bilo napisanih še več publikacij o pahljačah,4 ustanovljena pa so bila tudi društva zbirateljev teh. Muzeji so jih razstavljali, kar je prite- gnilo veliko pozornosti javnosti, pahljače pa so kot zbirateljski predmeti postale zelo dragocene in danes so pomemben del trga z umetninami. 1 Julia Hutt in Hélène Alexander, Ōgi: A History of the Japanese Fan (London: Dauphin Pub, 1992), 13. 2 Kot pravi Jeannine Auboyer, »so imeli taki obredni in ritualni predmeti simbolno naravo ter so se uporabljali kot sredstvo za vzpostavitev ali vzdrževanje komunikacije med svetim in profanim«. Poleg uporabne vloge pri obredih so imeli tudi sakralni značaj. Nekateri predmeti so se uporabljali le za verske prakse, drugi pa so imeli pomembno vlogo ob slovesnih posvetnih priložnostih. Jeannine Auboyer, »Ceremonial Objects,« Encyclopædia Britannica, 9. december, 2015, dostop 29. julija 2022, https://www.britannica.com/topic/ceremonial-object. 3 Nancy Armstrong, Fans. A Collector’s Guide (London: Souvenir Press (1984) 1990), 13. 4 Glej tudi Anna Grey Bennet, Unfolding Beauty. The Art of the Fan (Boston: Thames and Hudson, 1988). P A H L J A Č A K O T C E R E M O N I A L N I I N R E L I G I J S K I P R E D M E T N A J A P O N S K E M 173 V okviru projekta Oddelka za azijske študije raziskovalke raziskuje- mo pahljače iz Vzhodne Azije v treh večjih zbirkah slovenskih muzejev, in sicer v Zbirki Alme Karlin, Zbirki predmetov iz Azije in Južne Ame- rike v Pokrajinskem muzeju Celje in Zbirki Ivana Skuška v Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani. V Zbirki Ivana Skuška je sedem ki- tajskih pahljač in dve japonski, v Zbirki Alme Karlin pa petindvajset pahljač iz Japonske, Kitajske, Koreje, Indije, Tajske, Mjanmara in Indo- nezije. V Zbirki predmetov iz Azije in Južne Amerike je prav tako veliko pahljač, in sicer petdeset iz različnih azijskih držav, vendar imamo o njih zelo malo podatkov, tako da njihova provenienca ni vedno jasna. V tem članku se osredinjamo le na japonske pahljače, ki spominjajo na oblike tistih, ki se uporabljajo v obredne namene. Nekaj jih najdemo v zbirki Alme Karlin, slovenske popotnice, ki je v letih 1922–1923 na svojem potovanju okoli sveta obiskala Japonsko. Nad njo je bila zelo navdušena in z veliko gorečnostjo je opisovala mesta, kot so Jokohama, Tokio, Kjoto, Kamakura in druga. Na Japonskem je ostala leto dni in to je bilo zanjo dobro obdobje, saj je imela službo ter se ni spopadala s finančnimi težavami in revščino kot v preostalem delu potovanja.5 Iz Ja- ponske je prinesla štirinajst pahljač, med katerimi sta dve leseni pahljači brisé (ali zložljivi pahljači), drugih dvanajst pa je bilo fiksnih ali ovalnih. Leseni zložljivi pahljači sta podobni najstarejši vrsti takih pahljač na Japonskem, ki so jih uporabljali pri šintoističnih obredih, v zbirki pa je tudi majhna fiksna pahljača, ki bi se lahko uporabljala pri različnih obredih. V zbirki Ivana Skuška, ki je v času prve svetovne vojne do leta 1920 živel v Pekingu s svojo japonsko ženo Tsuneko Kondō Kawase (Marijo Skušek)6, je le ena japonska pahljača, ki je plesna ter so jo upo- rabljali pri japonskih plesnih in gledaliških predstavah. V zbirki azijskih predmetov v Pokrajinskem muzeju Celje smo našli veliko pahljačo, ki je podobna pahljačam, ki so se uporabljale v verskih procesijah. Vse te 5 Alma M. Karlin, Samotno potovanje (Ljubljana: Mladinska knjiga, 1969). Glej tudi Bar- bara Trnovec, Kolumbova hči. Življenje in delo Alme M. Karlin (Celje: Pokrajinski muzej Celje, 2015). 6 O Mariji Skušek in njeni pahljači glej članek Nataše Visočnik Gerželj, »Dancing with the fan: The Role and Value of a Japanese fan and Kimonos in the Transmission of Japanese Culture by Marija Tsuneko Skušek,« Asian Studies 9, št. 3 (2021): 199–221, https://doi. org/10.4312/as.2021.9.3.199-221. P O L I G R A f I 174 pahljače bomo v članku obravnavali v analizi pahljače kot obrednega in religijskega predmeta.7 Zgodovinski razvoj pahljač Pahljače imajo na Japonskem dolgo zgodovino, vendar je njihova uporaba znana že iz zgodnejših obdobij v drugih državah, na primer na Kitajskem in v Egiptu. V šestem stoletju, ko je bila na Japonskem pahljača prvič upodobljena na barvni steni v grobnici, je tja z uved- bo budizma prek Koreje prišlo veliko kitajskih elementov. Pahljače iz obdobja Yamato (250–710) so bile podobne kitajskih obrednim pa- hljačam, imenovanim tuan shan (okrogle pahljače), uporabljali pa so tudi drugo vrsto pahljač, imenovanih bian mian (fiksne pahljače oval- nih oblik), ki so bile izdelane iz pavjega ali fazanovega perja in svile, napete na okroglem ali ovalnem okvirju.8 fiksna in okrogla9 pahljača, na Japonskem znana kot uchiwa (団扇, okrogla pahljača), je bila velika in nameščena na dolgi palici. Uporabljali so jih »spremljevalci v cere- monialnem spremstvu visokih uradnikov pri pomembnih funkcijah ali procesijah«.10 Take ceremonialne pahljače so se verjetno uporabljale za obrede ali so bile simbol visokega družbenega položaja11 na Kitajskem in Japonskem.12 Prve literarne omembe zložljive pahljače na Japonskem in Kitajskem segajo v deseto stoletje. Japonski slovar, sestavljen okoli leta 935, pa navaja dve vrsti pahljač: nezložljivo ali okroglo pahljačo uchiwa in zložljivo pahljačo ōgi (扇).13 7 Več o teh zbirkah glej članek Nataše Vampelj Suhadolnik, »Zbirateljska kultura in vzhod- noazijske zbirke v Sloveniji,« v Procesi in odnosi v Vzhodni Aziji: zbornik EARL, ur. Andrej Bekeš, Jana Rošker in Zlatko Šabič (Ljubljana: Znanstvena založba ff UL, 2019), 93–137. 8 Hutt in Alexander, Ōgi, 19. 9 Ne gre prav za krog, lahko so tudi bolj ovalne oblike. 10 Ibid. 11 Kot omenja Julia Hutt (v Hutt in Alexander, Ōgi, 13), je najstarejša taka pahljača ali pahljači podoben predmet, imenovan shubi, ohranjen v Shōsōinu, v cesarskem skladišču cesarja Shōmuja v Nari iz leta 756. Izdelana je iz živalskih dlak, pritrjenih med navpična kosa lesa, ki sta nameščena na palico. 12 Ibid., 13 13 Druga izraza za zložljivo pahljačo sta tudi suehiro (末広) in sensu (扇子). P A H L J A Č A K O T C E R E M O N I A L N I I N R E L I G I J S K I P R E D M E T N A J A P O N S K E M 175 Za zložljivo pahljačo (ōgi) ni jasno, ali se je najprej pojavila na Japon- skem ali Kitajskem.14 Prve oblike pahljače iz sedmega stoletja so bile narejene iz lesenih ali bambusovih deščic, ki jih je na enem koncu drža- la zakovica ali čep, na drugem pa so bile deščice povezane s trakovi ali nitmi. Prednost zložljive pahljače pred nezložljivo je, da jo je mogoče zložiti in lažje spraviti. Zaradi široke uporabe papirja se je tudi zložljiva pahljača iz lesenih trakov (hiōgi 檜扇; tudi sensu 扇子 ali brisé) spreme- nila v papirnato zložljivo pahljačo (kōmori ōgi 蝙蝠扇 ali netopirjevo krilo), ki je bila sestavljena iz več tankih palčk na enem koncu, ki so bile skupaj spete z zakovico, na drugem koncu pa povezane s pomočjo enega lista papirja, stisnjenega v gube. Priljubljenost japonskih pahljač je dosegla tudi Korejo, kamor so jih v enajstem stoletju prinesli korejski odposlanci. Japonske zložljive pahljače so bile poslikane s pticami, ro- žami in človeškimi figurami.15 Kot smo že omenili, so bile pahljače hiōgi izdelane iz lesa, zlasti iz lesa hinokija (檜, cipresa) in bambusa (chūkei ōgi 中継扇)16, in so se večinoma uporabljale v obredne namene. Med pahljačami hiōgi in mo- kkan (木簡)17 je nekaj podobnosti. Pahljača hiōgi je ostala uradna dvor- na pahljača do devetnajstega stoletja, in čeprav jo je v začetku lahko uporabljal le cesar, se je pozneje uporaba razširila na vse sloje dvorne aristokracije in samurajskih razredov. Te pahljače so lahko bile izdelane tudi iz sandalovine (shitan), cedrovine (sugi), slonovine ali nefrita, nato 14 Zložljiva pahljača z ločenimi deščicami se pojavi v eni izmed japonskih legend, v kateri je Toyomaru iz pokrajine Tamba izdelal prvo zložljivo pahljačo. Navdih je dobil ob pogledu na netopirjevo krilo. Obstaja še ena zgodba, ki naključni izum zložljive pahljače pripisuje vdovi Taire Atsumorija, ki se je umaknila v tempelj Mieidō v Kjotu. Tam je ženska ozdravila opata, ki je imel vročino, z izgovarjanjem urokov in pahljanjem z listom papirja, zloženim v pregibe. Po drugi teoriji Yoshino Hiroko meni, da bi lahko izhajali iz lista palme v obliki človeške roke, ki so jo šamanke uporabljale pri mističnih obredih (v Hutt in Alexander, Ōgi, 14; glej tudi frederick Handland Davis, Myths and Legends of Japan (New York: Dover Publications, Inc., 1992), 244; Sonoko Kawashima, 川嶋園子, »Ōgi: Ōgibunka no seiritsu to seisanchi to Kyotō 扇 : 扇文化 の成立と生産地としての京都,« Dezain Riron デザイン理論 38 (1990): 90–91, https:// ir.library.osaka-u.ac.jp/repo/ouka/all/53298/jjsd38_090.pdf ). 15 Hutt in Alexander, Ōgi, 14. 16 Chūkei ōgi je vrsta pahljače, ki je narejena tako, da je zgornja polovica napol odprta, tudi ko je zložena. Odpira se iz sredine navzven. 17 Mokkan 木簡 ali lesene tablice, prekrite z zapisi upravnih in trgovinskih enot in predpisov iz japonskega dvora. P O L I G R A f I 176 pa so bile izrezljane, lakirane, prebodene ali poslikane ali okrašene s perlami, koralami in lakom.18 Iz obdobja pred enajstim stoletjem se je ohranilo le nekaj papir- natih zložljivih pahljač, več pa jih je iz poznega obdobja Kamakura (1185–1333) in zlasti iz obdobja Muromachi (1333–1568). Papir, ki se je uporabljal za prekrivanje paličic, je bil okrašen z zlatimi lističi, vzorci, cvetjem, pticami ali samo namočen v sok shibu, da je ohranil obliko. Tako se je pahljača počasi preoblikovala in razvila v umetniški ali okra- sni predmet. Z naraščanjem priljubljenosti pahljač med aristokracijo in samuraji so se pojavili poklicni slikarji in izdelovalci pahljač, razvila so se središča, kjer so jih izdelovali, na primer v Kjotu, od koder so jih zlasti v petnajstem stoletju veliko izvažali tudi v Korejo in na Kitajsko kot japonsko posebnost, skupaj z meči in pregradnimi zasloni (byōbu 屛風).19 Po svilni poti so pahljače predstavili tudi v Evropi, kjer so jih sprejeli kot umetniški in okrasni predmet.20 V petnajstem stoletju se je pojavila oblika suehiro ōgi (末広扇, pa- hljača s širokim koncem oz. delno razprta pahljača), ki so jo uporabljali v dvornih krogih in igralci v gledališču nō. Ta vrsta je sestavljena iz ve- likega števila palic. Ko je zaprta, ima obliko črke Y, ko je odprta, pa ne presega devetdeset stopinj. Zaradi dodatne debeline jo sestavljata dve plasti papirja. V istem obdobju je bila izdelana pahljača bombori ōgi (雪 洞扇, snežna pahljača), ki je izdelana iz ene plasti papirja in se upora- blja pri budističnih spominskih slovesnostih.21 Do največjega razvoja pahljač je prišlo v obdobju Edo (1600–1868) z velikimi družbenimi in kulturnimi spremembami. Slikanje na papir- nate pahljače je postalo najosnovnejši način okraševanja ljubiteljskih in poklicnih slikarjev. Slikanje na papir, ki so ga uporabljali za pahljače, se je dejansko uveljavilo kot veja japonskega slikarstva in nekateri slikarji, 18 Neville John Iröns, Fans of Imperial Japan (Hongkong: Kaiserreich Kunst, 1981), 29–30; glej tudi Hutt in Alexander, Ōgi, 15. 19 Hutt in Alexander, Ōgi, 14–15; Kawashima, »Ōgi: Ōgibunka no seiritsu.« 19; Iröns, Fans of Imperial Japan, 29. 20 finnegan, Kathryn, Hand Fans. An Illustrated History (London: Amazon, 2015), 20 in 31. 21 Hutt in Alexander, Ōgi, 15. Pahljače bombori ōgi se uporabljajo pri budistični spominski slovesnosti. Vodja obreda jo podari kot čestitko in kot taka je manj odprta na sredini kot pahl- jača chūkei. V vsakem primeru jo vodja dvorane podari glavnemu duhovniku kot čestitko in si je ne sme izposoditi. P A H L J A Č A K O T C E R E M O N I A L N I I N R E L I G I J S K I P R E D M E T N A J A P O N S K E M 177 kot sta Tawaraya Sōtatsu in Ogata Kōrin, so največ prispevali k razvoju slikanja na pahljače kot ločene kategorije slikarstva. Pozneje je na razvoj slikarstva na Japonskem močno vplival vzpon lesoreznih tiskov (ukiyo- -e). Proizvodnja natisnjenih lističev pahljač je množicam prebivalstva zagotovila poceni in modno nadomestilo za poslikane lističe pahljač. Tiskani listi so bili izdelani v obliki zložljivih in nezložljivih pahljač, zadnje pa so bile bolj priljubljene.22 Pahljače so bile izdelane za upo- rabo v vsakdanjem življenju, da so jih lahko dalj časa uporabljali, so uničen natiskan papir tudi zamenjali, lahko pa so ga tudi spreminjali in menjavali glede na letni čas. Na odtisih pahljač so pogosto upodabljali priljubljene igralce kabukija iz določene sezone ali prizore iz zabaviščne četrti Yoshiwara v mestu Edo, sledili so jim prizori iz vsakdanjega življe- nja, prikazane so bile podobe kurtizan in drugih lepotic, oblečenih po zadnji modi, prizori iz rokoborbe sumō, obrtniki in trgovine, v katerih je bilo mogoče kupiti pahljače. Pahljača je v vročih poletnih mesecih postala nepogrešljiv pripomoček za vsakdanjo rabo, ne le pri višjih slo- jih, ki so imeli bolj okrašene in kakovostneje izdelane, temveč tudi pri preprostih ljudeh, ki so uporabljali cenejše.23 Ko je Japonska v začetku obdobja Meiji (1868–1912) odprla svoja pristanišča zahodni trgovini, se je priljubljenost pahljač zelo povečala in s tem tudi njihova proizvodnja. Sodelovanje Japonske na mednaro- dnih razstavah med letoma 1873 in 1901 je zahodnjakom predstavilo japonsko umetnost, kar je spodbudilo veliko zanimanje za vse japonske stvari. Posledica tega je bil japonizem – navdušenje nad vplivi elemen- tov japonske umetnosti, ki je bila prilagojena evropskim okusom in se je kmalu izrazila v delih francoskih umetnikov. Zaradi političnih in gospodarskih sprememb so japonski obrtniki svoje spretnosti in blago za prodajo v tujini začeli prilagajati temu, kar je po njihovem mnenju želel trg na Zahodu. Na novo povpraševanje po izdelkih so se odzvali z izdelavo zapletenih in okrašenih vencev.24 Uvedene so bile nove oblike, t. i. kabrioletna pahljača, ki je bila sestavljena iz dveh ali več koncen- tričnih listov z novimi okraski z zlatim lakom in poudarjenim reliefom, 22 Ibid., 17–21. 23 Hans Bjarne Thomsen, Japanische Holzschnitte / Japanese Woodblock Prints: aus der Sam- mlung Ernst Grosse (Petersberg: Michael Imhof Verlag, 2018). 24 finnegan, Hand Fans, 78–80. P O L I G R A f I 178 tudi izbrani motivi so bili namenjeni evropskih okusom.25 Pahljače na Zahodu so sicer najprej uporabljali kot sredstvo za hlajenje, vedno bolj pa je ta namen izpodrivala vloga modnega dodatka. Pozneje je pahljača izginila iz vsakodnevne uporabe in danes jo lahko bolj ali manj obču- dujemo le še v muzejih ali kot okrasek na policah. Na Japonskem se še danes vsakodnevno uporablja, čeprav se je raznolikost uporabe tudi tam zmanjšala. Uporaba pahljač na Japonskem Kot smo že omenili, pahljača na Japonskem ni le pripomoček za hla- jenje v vročih poletnih mesecih, temveč je postala sestavni del številnih vidikov civilnega in obrednega življenja, zato je veliko različic njenih oblik. Tako kot v preteklosti je lahko tudi danes nepogrešljiv rekvizit v gledališču, uporablja jo lahko sodnik na tekmi v rokoborbi sumō, nekoč se je uporabljala tudi kot vojaška pahljača oz. kot oznaka ter je bila in je še danes del šintoističnih in budističnih obredov, lahko pa je tudi del različnih festivalov.26 V vsakdanjem življenju se je lahko odprta pahljača uporabljala za zakrivanje obraza, skrivanje zadrege ali smeha. Pahljače so se podarjale tudi kot spominki in darila gostom, med znanci in prijatelji ali kot sim- bol ljubezni. Na pahljačah, ki so se podarjale ob rojstnih dneh, so bile podobe krizantem, žerjavov in želv, s katerimi so osebi zaželeli dolgo in srečno življenje. Po navadi so imeli motivi na pahljači liho število vzor- cev, saj naj bi tako število veljalo za srečno. Uporabljala se je tudi kot del oblačila ob praznovanju različnih obdobij otrokovega življenja ali rojstnih dni, npr. sedeminsedemdesetega leta starosti. Obstajala je celo igra, sprva priljubljena med ženskami in otroki, znana kot tōsenkyo (投 扇興, užitek metanja pahljač),27 pri kateri so zložljive pahljače metali v tarčo in z njim podirali leseno stojalo. Iz premožnega razreda se je igra postopoma razširila med vse družbene sloje. Ker pa je bila to neke 25 Hutt in Alexander, Ōgi, 31, 34. 26 Takanori Shintani 新谷尚弼, et al., Kurashi no naka no minzokugaku 1 暮らしの中の民 俗学１ (Tokio: Yoshikawa Kobunkan, 2003), 77. 27 Hutt in Alexander, Ōgi, 31, 34. P A H L J A Č A K O T C E R E M O N I A L N I I N R E L I G I J S K I P R E D M E T N A J A P O N S K E M 179 vrste igra na srečo, so jo pozneje prepovedali. Pri drugi zabavni igri so pahljačo potopili v vodo, preden se je popolnoma potopila, pa je bilo treba sestaviti pesem.28 V preteklosti so se pahljače uporabljale tudi za slavnostne parade in oznake cehov ter kot prapori ali zastavice za vojsko.29 Tam je imela pa- hljača tudi funkcijo orožja, t. i. gunsen (軍扇, vojna pahljača), gunbai/ gunpai/dansen (軍配, pahljača vojaške vodje) ali tessen (鉄扇, železna pahljača). Gunsen ali tessen je bila zložljiva pahljača, ki so jo generali, samuraji in dvorni uradniki uporabljali kot orožje in tudi kot sredstvo za signalizacijo med vojaškim spopadom. Palice so bile iz črnega laka z bronastimi ali železnimi ščitniki, ki so podpirali težak papirnat list, na katerem je bil prikazan znak sonca (npr. rdeče sonce na črnem ozadju) ali lune. Nosili so jo tudi v času, ko so bili samuraji razoroženi, ko iz različnih razlogov niso nosili orožja, v nujnih primerih pa so lahko pahljače tessen uporabili predvsem za samoobrambo. Bile so zložljive in so imele težke zunanje konice iz železa, zaradi česar so bile skrito orožje kot bodalo (tantō). To je pomenilo, da jih je bilo mogoče vzeti s seboj na kraje, kjer orožje ni bilo dovoljeno, in jih tam uporabiti za obrambo.30 Pahljače gunbai ali gumpai so uporabljali visoki častniki kot signal vojakom ali za odbijanje puščic. Velika, odprta pahljača je imela lesen okvir, ki je bil prevlečen s kovino. Podobno obliko pahljače je uporabljal tudi sodnik na tekmah v rokoborbi sumō kot simbol svojega položaja. Z njo je napovedal tudi začetek borbe in pokazal zmagovalca, na koncu pa je na njej prinesel tudi nagrado. Pozneje je bila oblikovana toga pahljača gampi uchiwa vojaškega izvora, ki se še vedno uporablja v borbah sumō.31 Pahljača se je uporabljala tudi v čajnem obredu, ki naj bi ga okoli leta 1550 izpopolnil in ustoličil Sen no Rikyū (千利休, 1522–1591), slavni mojster čaja. Pahljačo je uporabljal kot krožnik za podajanje sla- ščic med čajnim obredom in ne za pahljanje. Šlo je za majhno prenosno 28 Ibid., 23. 29 Nancy Armstrong, A Collector’s History of Fans (New York: Clarkson N. Potter, Inc., 1974), 145. 30 Don, Cunningham, Samurai Weapons: Tools of The Warrior (Vermont: Tuttle Publishing, 2008), 12. 31 Armstrong, A Collector’s History of Fans, 146; glej tudi Iröns, Fans of Imperial Japan, 43. P O L I G R A f I 180 zložljivo pahljačo, imenovano rikyū ōgi (利休扇), ki je ostala zaprta. Pozneje se je uporabljala tudi v znak spoštovanja in se je postavila pred lastnika, ko se je uradno zahvaljeval ali je imel govor. Tudi danes se take pahljače uporabljajo pri čajnem obredu. Med sedenjem v položaju seiza na tleh se zaprta pahljača položi na tla (na tatami) pred kolena, dovolj oddaljeno od kolen, da se vmes položijo roke za poklon. Če se stoji, se zaprta pahljača drži v desni roki ob sprednjem delu desnega stegna, ob poklonu pa se prime v obe roki pred telesom. Pahljača se običajno zata- kne v obi, kamor se odloži, dokler se ne uporablja. Gostje med glavnim delom čajnega obreda, ko sedijo na tleh, položijo svojo pahljačo na tla neposredno za seboj, da jo lahko po potrebi takoj uporabijo.32 Nevsakdanjo uporabo pahljače najdemo tudi v gledališču. Imenova- la se je chūkei ali pahljača za gledališče nō in je bila izdelana iz preprostih bambusovih palic s poslikanim papirjem. Ta pahljača se je skozi stoletja spreminjala. Nō, klasično japonsko gledališče, združuje dramo, pesem in ples. Skozi celotno predstavo nastopajoči uporabljajo številne rekvizite, ki imajo poleg svoje osnovne vloge tudi simbolni pomen. Med njimi je najpomembnejša pahljača s številnimi pomeni. Ker je večina govorjene besede v tej vrsti gledališča povprečnemu Japoncu nerazumljiva, igralec v drami s pahljačo poudari skoraj vsako gesto ter z manipulacijo in sim- bolnim pomenom občinstvu nakaže, kaj se dogaja. Podobno se pahljača maiōgi (舞扇) uporablja med predstavami kabukija, priljubljenega ja- ponskega gledališča, ki prav tako združuje igro in ples. Pri t. i. »plesu s pahljačo« je ta glavni rekvizit.33 Pahljača v vlogi rekvizita je pomembna tudi v gledališki predstavi rakugo, ki je priljubljena oblika humornega pripovedovanja zgodb. Nastopajoči sedi na tleh na kolenih v položa- ju seiza pred občinstvom, pred sabo pa ima zložljivo pahljačo in tudi zloženi tenugui (majhno, tanko brisačo). Med pripovedovanjem lahko pahljača v pripovedovalčevi roki deluje kot alegorija metulja, knjige, 32 Armstrong, Fans, 148. 33 Benito Ortolani, The Japanese Theatre: From Shamanistic Ritual to Contemporary Pluralism (Princeton, New Jersey: Princeton University Press, 1990), 25; Akiko Mabuchi, 馬渕 明子, Butai no ue no japonisumu – enji rareta gensō no 舞台の上のジャポニスム―演じられた幻 想の (Tokio: NHK Books, 2017), 34. P A H L J A Č A K O T C E R E M O N I A L N I I N R E L I G I J S K I P R E D M E T N A J A P O N S K E M 181 meča, jedilnih palčk ali katerega koli drugega predmeta, potrebnega za ponazoritev točke v zgodbi.34 Na Japonskem pahljačo povezujejo tudi z drugimi simboli, lahko je na primer simbol blaginje, kadar je razprta in odprta. Ker se pahljača začne v eni točki v ročaju, lesene palice pa se raztezajo v različne smeri, naj bi spominjala na različne poti, ki nas vodijo skozi življenje od zače- tne točke rojstva. Kot pravi C. M. Salywey, je zložljiva pahljača simbol življenja samega: »Spojek simbolizira izhodiščno točko, raztezajoči se kraki pa pot življenja. ... Zunanje okvirne palice določajo starše, no- tranje okončine pa otroke, da bi pokazale, da morajo biti otroci vse življenje pod nadzorom.«35 Tudi poslikava ima svojo simboliko, saj je pomembno, kaj se podari osebi, za katero se kupuje pahljača, zlasti če je prekrita s cvetličnimi vzorci ali živalmi. Tako je lahko pogosto na okvir- ju mačje oko, ki nakazuje hitro minevanje časa, ali vrsta krogov, poveza- nih med seboj kot nesklenjen krog ali ensō (円相), ki kaže, da »življenja in modrosti ni mogoče nikoli izčrpati«.36 Določene podobe živali ali cvetlic, kot so želve, žerjavi, krizanteme, predstavljajo dolgo življenje, kar se najverjetneje tudi zaželeli ljudem, ki se jim pahljače podarijo.37 Japonska pahljača kot obredni ali religijski predmet in primeri iz slovenskih muzejev Na Japonskem je bila uporaba pahljače v obredne namene ter ob uradnih in slovesnih priložnostih trdno zasidrana že od začetka, po- nekod se za take namene ali podobne uporablja še danes. Obredni in ritualni predmeti so namreč v preteklosti imeli zelo pomembno mesto v družbah in pogosto jo imajo še vedno. Jeannine Auboyer38 tako pravi, da so obredni predmeti sestavni del razvoja različnih civilizacij na dveh ravneh, kot lahko opazimo na primeru pahljač: 1. na ravni obredov in ritualov, ki so se izvajali v vsakdanjem življenju, ter 2. na ravni bolj 34 Dean, »The Japanese fan: Practical Implement and Cultural Icon,« 6. 35 Ibid., 244. 36 Ibid. 37 Več o pomenu simbolike ptic in cvetja glej blog: Nataša Visočnik Gerželj, »Motivika cvetja in ptic,« 24. 11. 2021, https://vazcollections.si/vaz-blog-motivika-cvetja-in-ptic/. 38 Auboyer, »Ceremonial Objects.« P O L I G R A f I 182 slovesnih in redkih kultnih in skupnostnih obredov. S samo funkcio- nalnega vidika taki predmeti služijo svetim ali simbolnim namenom – njihova konstrukcija, oblike, dimenzije in slogi so bili od najzgodnejših časov kodificirani. Nekateri so bili tako tesno povezani z božanskim ali svetim, da so veljali za simbolno manifestacijo božanstva ali za dejansko manifestacijo samega božanstva. Sčasoma so posebno značilnost izgu- bili. V preteklosti so poleg vsakdanje uporabe pahljačo držali v roki ali postavili predse, ko so molili h kamijem (božanstvom), ob obrednih in posebnih priložnostih za odstranjevanje negativnih vibracij ter čajnih obredih, kjer je imela vlogo »obredne meje«.39 Cesar je ob različnih ugodnih priložnostih podaril pahljače svojim dvorjanom in uradni- kom, daroval pa jih je tudi svetiščem.40 Pahljača je tudi atribut številnih šintoističnih bogov, vključno z nekaterimi od sedmih srečnih japonskih bogov, kot so Benten, Jurojin in fukurokuju.41 Pahljače so se upora- bljale in se še vedno uporabljajo, ko se bogovom darujejo darila, in sicer tako, da se maha s pahljačo pred seboj. Uporabljajo se tudi v času pra- znovanja dogodkov življenjskega kroga, kot so rojstvo, obisk svetišča pri obredih shichi-go-san (七五三),42 darila za zaroke in poroke. Pahljača se lahko uporablja kot amulet za odganjanje demonov ali zla in tudi na pogrebih. Pri vseh obredih se uporablja tudi za razpihovanje ognja ali sveč (glej sliko 3). V obdobju Heian je pahljače uporabljala aristokraci- ja, zlasti ženske. Posvečali so jih tudi bogovom kot votivne daritve, npr. 39 Pri čajnem obredu se pred kolena položi zaprta pahljača, ob pozdravu osebe, ki ji je treba izkazati spoštovanje, ali ob ogledu dragocenega predmeta pa se naredi poklon. Ta gesta naj bi bila način izkazovanja spoštovanja drugi osebi, tako da zaprta pahljača deluje kot »meja« (結界) in da se oseba prikloni. Poleg tega naj bi po izročilu iz obdobja vojskujočih se držav postavitev pahljače, ki ima pomen meča, predse pomenila, da človek nima sovražnih namenov. 40 Reiko Chiba, Seven Lucky Gods of Japan (Tokio: Charles E. Tuttle Company, 1966). 41 Dean, »The Japanese fan,« 5. 42 Shichi-go-san je ena izmed najbolj priljubljenih obrednih praks, ki se uporabljajo za osebne molitve posameznikov ali družin. Poleg hatsumōde (初詣) – novoletnega obiska svetišča – in hatsu miyamairi (初宮参り) – prvega obiska svetišča novorojenega otroka – je shichi-go-san obisk svetišča ob praznovanju otrokovega tretjega, petega ali sedmega rojstnega dne. Ob teh priložnostih duhovnik izreče slovesno molitev (norito 祝詞), pred oltarjem pa plešejo dekli- ce, imenovane miko (巫女). Udeleženci darujejo simbolično daritev (vejo zimzelenega drevesa sakaki (榊), imenovano tamagushi (玉串)) in popijejo požirek svetega riževega vina (miki, 神 酒), kar je znak vzajemne obljube med kamijem in častilcem (John Breen in Mark Teeuwen, A New History of Shinto (West Sussex: Wiley-Blackwell, 2010), 3). P A H L J A Č A K O T C E R E M O N I A L N I I N R E L I G I J S K I P R E D M E T N A J A P O N S K E M 183 v svetišču Itsukushima, kjer ima pahljača pomen svetega telesa in kot taka pomemben verski pomen kot ogledalo, meč in dragulj, ki so ce- sarske regalije in so mitološko povezane z boginjo sonca Amaterasu. Z izpopolnjenimi obrtnimi tehnikami teh svetih predmetov sta se dvorna kultura in religija močno povezali.43 V obdobju Nara (710–794) so aristokrati in dvorni uradniki upo- rabljali mokkane ali lesene deščice za administrativne zapise. Pozneje so te lesene tablice nanizali skupaj in tako ustvarili prvo obliko osnovne zložljive pahljače brisé ali hiōgi (imenovanega tudi ita ōgi 板扇).44 Take pahljače so bile najdene v budističnih templjih, nekaj pa se jih je ohra- nilo tudi v svetiščih. Izdelane so bile lahko iz od 20 do celo 48 deščic, včasih z blagimi krivuljami na robovih, na enem koncu so bile spete s kovinsko zakovico, na drugem pa jih je povezoval trak. Pahljače so bile različno okrašene, na primer prekrite z belim svincem v prahu (gofun) ali posute z zlatim in srebrnim prahom ter poslikane z različnimi moti- vi. V svoji popolnoma razviti obliki se je ta vrsta pahljače uporabljala v slavnostne namene, v začetku pa jo je smel uporabljati le cesar.45 Dve pahljači (sliki 1 in 2) v zbirki Alme Karlin sta v takem slogu. Prva (slika 1) ima deščice iz kosti, je bela in zvezana z belim svilenim trakom. Druga (slika 2) je izdelana iz lesa in na eni strani zvezana z zele- nim svilenim trakom. Obe pahljači nista prav nič okrašeni niti poslika- ni in tako predstavljata preprostejšo, verjetno cenejšo različico pahljače v slogu brisé. Za kaj natančno sta se uporabljali ti pahljači, ne vemo, saj ni na voljo več podatkov. V osnovi take pahljače uporabljajo tudi šintoistični duhovniki, saj so del njihove uradne obleke. Druga pahljača je svetlo in pisano poslikana različica pahljače, imenovane akomeōgi (衵扇), ki jo še danes upora- bljajo tudi mlade duhovnice (miko), nekoč pa so jih dvorne dame.46 Duhovnice miko, oblečene v rdeče krilo, s pahljačo kot mlade deklice (otome, 乙女) izvajajo ples, imenovan chihaya hibakama, ki je del oto- 43 Mayu Kashima 鹿島繭, »Heian Jidai ni okeru hiōgi ni tsuite 平安時代における檜扇に ついて,« Tsukuba Daigaku geijitsu kenkyūshi 筑波大学芸術学研究誌 10, št. 23–44 (1993): 36, 37, http://hdl.handle.net/2241/00153170. 44 Armstrong, Fans, 19. 45 Hutt in Alexander, Ōgi, 15. 46 Brian Bocking, A Popular Dictionary of Shinto (Surrey: Routledge, 1997). P O L I G R A f I 184 Sliki 1 in 2: Zložljivi pahljači v slogu brisé s konca 19. ali začetka 20. stoletja. V. 23,5 cm. Zbirka Alme Karlin, PMC, K161 in K345. P A H L J A Č A K O T C E R E M O N I A L N I I N R E L I G I J S K I P R E D M E T N A J A P O N S K E M 185 me-mai in gosechi no mai (五節舞, ples s petimi gibi) in se je plesal v času petih glavnih dvornih praznikov ter je najstarejša oblika, uvrščena v vrsto bugaku (舞楽, dvorni plesi iz obdobja Nara). Tudi menihi so uporabljali pahljače, saj so z njimi vabili dobra bo- žanstva in preganjali zla. Najstarejše ohranjene papirnate pahljače so po- slikane s sutrami iz 12. stoletja, npr. pahljača »Senmen hokekyō sasshi«,47 ki je nastala v poznem obdobju Heian, v času, ko se je budistična vera širila med aristokratskimi sloji. Pomembna vloga pahljače v budizmu je razvidna tudi iz budističnih kipov Bude ali bodhisattve, ki drži to v roki, poleg tega lahko vidimo pahljače na podobah in tiskanih spisih, ob ogledalih, kovancih, skledah. Nekatere sutre so tudi poslikane in so bile oblikovane v slogu, imenovanem »okrašena sutra«. Ta oblika naj bi zagotavljala odrešitev. V templju Tōshōdaiji v Nari je znana še ena uporaba pahljače. Du- hovniki templja vsako leto 19. maja, na obletnico smrti duhovnika Shonina Kakushoja, ustanovitelja templja iz obdobja Kamakura, meče- jo pahljačo, imenovano hōsen (宝扇, dragocena pahljača), verniki pa jo lovijo. Obred, ki se izvaja še danes, se imenuje uchiwa-maki (うちわま き). Pahljača, ki jo verniki ujamejo in odnesejo domov, naj bi odganjala bolezni in zle sile.48 Na festivalu Gion pahljačo uporabljata tudi moška, ki jo nosita na splavu.49 Kot smo že omenili, se pahljača chūkei uporablja kot rekvizit v ja- ponskih gledališčih nō in kabuki s simbolnim in evokacijskim poten- cialom, še eno uporabo take pahljače pa lahko najdemo tudi v budi- stičnem obredu. Budistična pahljača chūkei se uporablja kot stojalo ali 47 Slika, narisana na papir, prepognjena na pol, prilepljena na pregib in natisnjena kot kn- jižica Senmen Hokekyō sasshi (扇面法華経冊子), je nacionalno bogastvo, dele katerega lahko najdemo v templju Shitennoji in narodnem muzeju v Tokiu. Poslikava v obliki pahljače vsebuje napisano sutro. Preostali predel je v svetlih in živahnih barvah. Izdelana iz visokokakovostnega papirja, na katerega je nanesena sljuda v prahu, razpršeno je zlato in srebrno rezanje, na papir je s čopičem ali lesorezom narisana skica, obarvana pa je v toplih barvah, kot sta rdeča in rumena, na njej pa so vzorci z zlatimi in srebrnimi bleščicami. Izdelek je iz sredine 12. stoletja (Senmen Hokekyō sasshi 扇面法華経冊子, n. d., https://emuseum.nich.go.jp/detail?langId=&con- tent_base_id=100142&content_part_id=000&content_pict_id=000). 48 Pahljače imajo okvir v obliki srca, na katerega je napet papir, ročaj pa je okrašen s pisanimi trakovi. Inochi ni jiai o ‘uchiwa maki’ – Tōshōdaiji 命に慈愛を「うちわまき」 – 唐招提寺, Nara Shibun digital, 12. 5. 2022, https://www.nara-np.co.jp/news/20220520213538.html. 49 Hutt in Alexander, Ōgi, 26. P O L I G R A f I 186 podlaga, tako da se verski predmeti dotikajo le verske površine. Med budističnimi ritualnimi obredi se na pahljačo chūkei, ki je zložena, po- loži rožni venec, knjiga ali knjiga s sutrami itd.50 Drug primer uporabe pahljače chūkei je predstava nōmai, ki je umet- niški izraz, ki združuje sveto, družbeno in kulturno sfero življenja v skupnostih v severnih japonskih okrožjih Shiga Chidori-mura. Gre za uprizoritveno tradicijo, ki zagotavlja identiteto vasem, ki temeljijo na kmetijstvu, in ponazarja tradicionalni način življenja. Pomen predstave nōmai je v tem, da ohranja značilnosti glasbe, drame in religijskih praks srednjeveške Japonske (od 12. do 16. stoletja). Petje v predstavi je ne- posredno povezano z budističnim petjem, instrumentalna glasba pa je ljudsko-šintoističnega izvora. Besedila pesmi v obrednih in molitvenih delih razkrivajo sveto naravo te plesne drame.51 Uporaba majhnih odrskih predmetov, kot so katana (meč), heisoku (šintoistična daritev iz rezanega papirja), shakujō52 (錫杖, duhovnikova palica) ali pahljača, prav tako povečuje sveto vrednost in realističnost predstave nōmai. Shakujō držijo plesalci v obrednih delih, različni liki in plesalci v različnih plesnih delih predstave nōmai, kot sta »Kanemaki« in »Gongenmai«. Vsi plesi, razen komičnih, vključujejo uporabo bele papirnate pahljače, ki jo drži plesalec. Bela pahljača je običajna, vendar se pri molitvenih plesih skupaj s palico shakujō uporablja tudi zlata pa- pirnata pahljača, saj se ples daruje božanstvu Kumano gongen.53 Pri bo- 50 Mayu Kashima 鹿島繭, »Heian Jidai ni okeru hiōgi ni tsuite 平安時代における檜扇 について,« Tsukuba Daigaku geijitsu kenkyūshi 筑波大学芸術学研究誌 10 (1993): 23–44, http://hdl.handle.net/2241/00153170; »Ōgi to Bukkyo tono kankei«. Sensu ha Bukyo ni yotte donoyōni hatten shittekitaka? 「扇と仏教との関係」‐扇は仏教によってどのように 発展してきたか, https://www.sougiya.biz/kiji_detail.php?cid=1072. 51 Susan M. Asai, Nōmai Dance Drama. A Surviving Spirit of Medieval Japan (Westport in London: Greenwood Press, 1999), 11. 52 Shaku 錫 je palica s kovinskim zaključkom, ki ima dva dela s tremi obroči ter se nosi po- konci kot žezlo in je del uradne obleke šintoističnih duhovnikov med obredi. Drži se na enak način kot slovesna pahljača (glej hiōgi) in izvira iz opreme dvornih oblačil (ōchō yōshiki) iz ob- dobja Heian. Nastala je pod kitajskim vplivom in kaže na avtoriteto, saj so jo prej nosili le visoki uradniki. Njena uporaba ima različne razlage, od dostojanstvenega okrasa do »opomnika« za neopredeljene zadeve. Palico shaku so v preteklosti izdelovali iz različnih materialov, danes pa so običajno izdelane iz lesa hinokija (Bocking, A Popular Dictionary of Shinto, 121). 53 Gongen je splošen izraz za sinkretična božanstva, ki so zaščitniki vzdrževanih ali pomemb- nih območij. Takih gongenov je veliko, običajno imajo lokalno ime, kot je v primeru Kumano gongena. Izražajo koncept honji-suijaku, kar pomeni, da so budistična in šintoistična božanstva P A H L J A Č A K O T C E R E M O N I A L N I I N R E L I G I J S K I P R E D M E T N A J A P O N S K E M 187 jevniških plesih je pahljača tradicionalni del bojevniškega oblačila. Pri številnih gibih se pahljača uporablja v različnih položajih, ki poudarjajo drzne kretnje, značilne za moške bojevnike v boju. Uporaba pahljače je običajna pri šintoističnem obredu božanskega navdiha ali posedo- vanja v plesu kagura (神楽) (posebna vrsta šintoističnega obrednega plesa za bogove). Nekateri avtorji domnevajo, da uporaba pahljače v obrednih plesih nōmai morda dejansko temelji na šintoistični ideji, da duh, ki poseduje, začasno prebiva v predmetu, ki ga ima izvajalec. Ta zamisel je povezana z »globoko zakoreninjenim japonskim verovanjem v šamansko posestvovanje in posledično čaščenjem začasnega bivališča obsedenega duha«.54 Bela pahljača ima dodatno simboliko. Imenuje se suehirogari ali suehiro, kar zajema pomena »razvijati« in »prihodnost«. Pahljača velja za ugoden ali pozitiven predmet zaradi povezave med strukturno zasnovo in konceptom, ki ga nakazuje »razvoj (gube pahlja- če), ki vodi v človekovo prihodnost«. Po tej razlagi uporaba pahljače pri obrednih plesih simbolizira srečo in blagoslov.55 Takih pahljač v sloven- skih muzejih nimamo. Podobno kot pahljača chūkei se za odrske predstave uporablja tudi pahljača maiōgi (plesna pahljača), ki je osnovni element plesa, saj zago- tavlja dodatne linije, barve in oblike. Taka pahljača ima lahko manjše število tankih palic z varovalom, razdeljena je na dva dela in okrašena na obeh straneh. Za uporabo pri plesu se zapira in odpira ter obrača. Da je vzdržljivejša, je narejena iz dvojnega papirja. Podobno pahlja- čo najdemo v zbirki Ivana Skuška v Slovenskem etnografskem muzeju. (glej sliko 4), ne vemo pa, ali se je tudi ta uporabljala za ples. Lastnica pahljače Marija Skušek je sicer plesala japonski ples nihon buyō (日本 舞踊), vendar ne vemo, ali s to pahljačo.56 Pahljače so prisotne tudi na drugih festivalih, kot je festival pahljač Naichi, na katerem ima ta pripomoček osrednjo vlogo. festival vsako leto poteka 14. in 15. julija v svetišču Kumano Naichi Taisha v kraju veljala za enaka (Michael Ahskenazi, Handbook of Japanese Mythology (Santa Barbara, Denver, Oxford: ABC Clio, 2003), 158). V plesih nōmai so Kumano gongeni predstavljeni z levjo glavo, masko, ki se drži v obeh rokah. Z njo se ritmično izvaja ples (Asai, Nōmai Dance Drama, 86). 54 Asai, Nōmai Dance Drama, 88. 55 Ibid. Glej tudi Hutt in Alexander, Ōgi, 17, 23; Mabuchi, Butai no ue no japonisumu, 56. 56 Visočnik Gerželj, »Dancing with the fan.« P O L I G R A f I 188 Slika 3: Pahljača maiōgi, dvojni papirnat list, ena stran je obarvana z zlato barvo, druga s srebrno. Na obeh straneh so na vejah naslikani češnjevi cvetovi v rdeči in beli barvi, v ozadju je trava s tanjšimi listi. Palice so rjave barve. Širina 50 cm, ko je odprta, in dolžina 29 cm, ko je zaprta. Skuškova zbirka, SEM, Ljubljana. P A H L J A Č A K O T C E R E M O N I A L N I I N R E L I G I J S K I P R E D M E T N A J A P O N S K E M 189 Naichi Katsūra-cho v prefekturi Wakayama. V času festivala častijo na- ravo, zlasti sonce, vodo in ogenj ter molijo za dobro letino in varnost družine, pri čemer ima pahljača vlogo ognja. Udeleženci festivala nosijo pahljače in velike ognje po stopnicah navzdol in navzgor ter tako slavijo ogenj.57 Posebna pahljača je t. i. »velika pahljača« (mita ōgi, 巨扇). Uporablja- la se je na procesiji v čast boginji sonca Amaterasu v svetišču Ise, na no- voletni procesiji gasilcev (dezome-shiki, 出初式) ali v gledališke namene. Pahljača, ki je v zbirki v Pokrajinskem muzeju Celje, ima papir poslikan s svetlimi barvami, lesene ali bambusove palice pa so pobarvane v črno barvo. Take pahljače so se najpogosteje uporabljale v devetnajstem stole- tju. Rdeč papirnat list je na eni strani poslikan s pticami med cvetovi, na drugi pa je rjava podlaga okrašena s fazani, rožnatimi cvetovi borovnic in drevesom mimoze. Palice so lakirane, prav tako ščitniki, ki so okrašeni z zlato barvo poslikanimi motivi grozdja in ptic (slika 4). Velike pahljače se še danes uporabljajo na različnih procesijah, kje in kdaj se je uporabljala opisana pahljača, pa nimamo podatkov. Pri obredih se niso uporabljale le zložljive pahljače, temveč tudi fiksne (uchiwa). Osnovni funkciji teh sta bila odganjanje muh in pahljanje ognja v ognjišču ali svečah. Taka pahljača je prikazana na sliki 5. Pahlja- ča iz zbirke Alme Karlin je majhna in ji manjka ročaj. Na sprednji strani je natisnjena podoba, ki je bila nalepljena na ogrodje pahljače in nato obrezana ob robu, kar se je lahko večkrat ponovilo.58 Na sliki je motiv ptice in cvetja (kachō-e, 花鳥絵) z rododendronom, cvetjem, okraše- nim z rdečimi in rumenimi cvetnimi listi in zelenimi listi, ki simbolizira nekaj veličastnega in težko dosegljivega. Upodobljena ptica je davrijska rdeča vrtnica (jōbitaki, 尉鶲), ki jo pogosto povezujejo s prihodom po- mladi. Tudi za to pahljačo nimamo podatkov, kako se je uporabljala. To je le nekaj primerov rabe pahljač na religijskem in obrednem področju, opisanih na podlagi pahljač iz zbirk slovenskih muzejev. Ob 57 Cultural Heritage Online, »Nachi no matsuri 那智の扇祭り,« dostop 28. december, 2022, https://bunka.nii.ac.jp/heritages/detail/210224. 58 Kiyoe Nakamura 中村清兄, Ōgi to ōgie (Nihon no bi to kyōyō 23), 扇と扇絵 (日本の美 と教養) (23) (Tokio: Kawara shoten, 1983); Hans Bjarne Thomsen, Japanische Holzschnitte / Japanese Woodblock Prints: aus der Sammlung Ernst Grosse (Petersberg: Michael Imhof Verlag, 2018). P O L I G R A f I 190 Slika 4: Zložljiva velika pahljača, mita ōgi, bambus, papir, barvna slika, konec 19. stoletja, v. 75,5 cm, azijska zbirka, PMC, A 82. P A H L J A Č A K O T C E R E M O N I A L N I I N R E L I G I J S K I P R E D M E T N A J A P O N S K E M 191 tolikšni raznolikosti oblik, tipov in barv japonskih pahljač je mogoče pri njihovi uporabi opaziti vključevanje elementov folklore, religije in mitologije. Sklep Kot je razvidno iz analize pahljač, je njihova uporaba bila in je še vedno zelo raznolika, tudi na področju vere in ritualov. Obredni in ri- tualni predmeti, kot je pahljača, so v preteklosti imeli in v številnih pri- merih še vedno imajo zelo pomembno mesto v družbah po vsem svetu. V razvoju različnih civilizacij so pomembni na dveh ravneh. Najprej na ravni obredov in ritualov, ki se izvajajo v vsakdanjem življenju. V okviru teh se pahljača uporablja za darilo bogovom ali ima določen položaj v molitvi ali obredu. Drugič so pahljače pomembne na ravni bolj slove- snih in posebnih kultnih in skupnostnih obredov, kar je razvidno iz fe- stivalov in posebnega mesta, ki ga imajo v nekaterih svetiščih. Nekatere uporabe pahljač so bile tako tesno povezane z božanskim ali svetim, da so veljale za simbolno manifestacijo božanstva ali dejansko manifesta- Slika 5: Ovalna pahljača (uchiwa), bambus, papir, barvni odtis, začetek 20. stoletja, v. 14 cm, š. 11,5 cm. Zbirka Alme Karlin, PMC, K 82. P O L I G R A f I 192 cijo samega božanstva, kar je razvidno v primeru položaja pahljače v šintoističnem svetišču Ise ali v primeru festivala Ōgi. Na splošno pa so pahljače sčasoma izgubile to posebno značilnost. Nekatere so preživele le še v formalnem smislu in so brez vsakršne sakralne moči. Večinoma se uporabljajo kot orodje ali simbol ali alegorija na sveto. Tako šintoi- zem kot budizem uporabljata pahljačo kot orodje za izvajanje obredov v vsakdanjem življenju, kot je molitev ali obdarovanje bogov, vendar je bila v rabi tudi kot sveti predmet ali celo sveto telo. Tovrstno uporabo je še danes mogoče opaziti na festivalih, kjer so pahljače postavljene v središče čaščenja in molitve. Treba je poudariti, da imamo v slovenskih muzejih nekaj pahljač, ki so podobne analiziranim iz literature in bi se lahko uporabljale tudi v obredne ali religijske namene. Nekatere so uporabljali za obredne pred- stave, na primer pahljače brisé, kot sta pahljači na sliki 1 in 2, nekatere imajo simbolni ali celo religijski pomen na festivalih, druge so bile v rabi kot rekviziti na odru in izražajo alegorijo na naravo ali čustva (slike 3, 4 in 5) ali so se uporabljale samo kot orodje pri verskih obredih (slika 5). Čeprav nimamo podatkov o dejanski rabi teh predmetov, smo jih primerjali z literaturo in viri ter ugotovili številne podobnosti v njihovi zgradbi, barvah in velikosti. Zahvala Prispevek je nastal v okviru projekta Osiroteli predmeti: obravnava vzhodnoazijskih predmetov izven organiziranih zbirateljskih praks v slo- venskem prostoru (2021–2024) (št. J6-3133) ter programske skupine Azijski jeziki in kulture (št. P6-0243), ki ju iz državnega proračuna fi- nancira Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS). B i b l i o g r a f i j a Armstrong, Nancy. A Collector’s History of Fans. New York: Clarkson N. Potter, Inc., 1974. P A H L J A Č A K O T C E R E M O N I A L N I I N R E L I G I J S K I P R E D M E T N A J A P O N S K E M 193 Armstrong, Nancy. Fans. A Collector’s Guide. London: Souvenir Press (1984) 1990. Asai, Susan M. Nōmai Dance Drama. A Surviving Spirit of Medieval Japan. Westport and London: Greenwood Press, 1999. Auboyer, Jeannine. »Ceremonial Objects.« Encyclopædia Britannica. 9. december, 2015. Dostop 29. julij, 2022. https://www.britannica.com/topic/cere- monial-object. Ahskenazi, Michael. Handbook of Japanese Mythology. Santa Barbara, Denver, Oxford: ABC Clio, 2003. Bocking, Brian A. Popular Dictionary of Shinto. Surrey: Routledge, 1997. Breen, John, in Mark Teeuwen. A New History of Shinto. West Sussex: Wiley- Blackwell, 2010. Chiba, Reiko. Seven Lucky Gods of Japan. Tokio: Charles E. Tuttle Company, 1966. Cultural Heritage Online. »Nachi no matsuri 那智の扇祭り.« Dostop 28. december, 2022. https://bunka.nii.ac.jp/heritages/detail/210224. Cunningham, Don. Samurai Weapons: Tools of The Warrior. Vermont: Tuttle Publishing, 2008. Davis, frederick Handland. Myths and Legends of Japan. New York: Dover Publications, Inc. (1992) 2017. Dean, Michel. »The Japanese fan: Practical Implement and Cultural Icon.« V From the Land of the Fan, uredil Harley Preston, 4–7. London: The fan Muse- um, 2001. finnegan, Kathryn. Hand Fans. An Illustrated History. London: Amazon, 2015. Grey Bennet, Anna. Unfolding Beauty. The Art of the Fan. Boston: Thames and Hudson, 1988. Hutt, Julia, in Hélène Alexander. Ō̄gi: A History of the Japanese Fan. London: Dauphin Pub, 1992. Inochi ni jiai o ‘uchiwa maki’ - Tōshōdaiji 命に慈愛を「うちわまき」 - 唐招提寺. Nara Shibun Digital. 12. maj 2022. https://www.nara-np.co.jp/ news/20220520213538.html. Iröns, Neville John. Fans of Imperial Japan. Hongkong: Kaiserreich Kunst, 1981. Karlin, Alma M. Samotno potovanje. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1969. Kashima, Mayu 鹿島繭. »Heian Jidai ni okeru hiōgi ni tsuite 平安時代に おける檜扇について.« Tsukuba Daigaku geijitsu kenkyūshi 筑波大学芸術学 研究誌 10 (1993): 23–44. http://hdl.handle.net/2241/00153170. Kawashima, Sonoko 川嶋園子. »Ōgi: Ōgibunka no seiritsu to seisanchi to Kyotō 扇 : 扇文化の成立と生産地としての京都.« Dezain Riron デザイ P O L I G R A f I 194 ン理論 38 (1990): 90–91. https://ir.library.osaka-u.ac.jp/repo/ouka/all/53298/ jjsd38_090.pdf. Mabuchi, Akiko 馬渕明子. Butai no ue no japonisumu ― enji rareta gensō no 舞台の上のジャポニスム―演じられた幻想の. Tokio: NHK Books, 2017. Nakamura, Kiyoe 中村清兄. Ōgi to ōgie (Nihon no bi to kyōyō 23). 扇と扇絵 (日本の美と教養 (23). Tokio: Kawara shoten, 1983. Ortolani, Benito. The Japanese Theatre: From Shamanistic Ritual to Contempo- rary Pluralism. Princeton, New Jersey: Princeton University Press, 1990. Ōgi matsuri 扇祭. 15. julij, 2017. https://ja.wikipedia.org/ wiki/%E6%89%87%E7%A5%AD. »Ōgi to Bukkyo tono kankei«. Sensu ha Bukyo ni yotte donoyōni hatten shittekitaka? 「扇と仏教との関係」‐扇は仏教によってどのように発展 してきたか. https://www.sougiya.biz/kiji_detail.php?cid=1072. Senmen Hokekkyōsshi 扇面法華経冊子. https://emuseum.nich.go.jp/ detail?langId=&content_base_id=100142&content_part_id=000&content_pict_ id=000. Shintani Takanori 新谷尚弼, Namihira Emiko 波平恵美子, Yukawa Yōji 湯川洋司. Kurashi no naka no minzokugaku 1 暮らしの中の民俗学１. Tokio: Yoshikawa Kōbunkan, 2003. Thomsen, Hans Bjarne. Japanische Holzschnitte / Japanese Woodblock Prints: aus der Sammlung Ernst Grosse. Petersberg: Michael Imhof Verlag, 2018. Trnovec, Barbara. Kolumbova hči. Življenje in delo Alme M. Karlin. Celje: Pokrajinski muzej Celje, 2015. Tribe, Shawn. »The flabellum of Tournus – A Rare Surviving Example of the Liturgical fan in the West.« Liturgical Arts Journal, 2. avgust 2022. Dostop 26. septembra 2022. https://www.liturgicalartsjournal.com/2022/08/the-flabellum- of-tournus-rare-surviving.html. Visočnik Gerželj, Nataša. »Dancing with the fan: The Role and Value of a Japanese fan and Kimonos in the Transmission of Japanese Culture by Marija Tsuneko Skušek.« Asian Studies 9, št. 3 (2021): 199–221. https://doi.org/10.4312/ as.2021.9.3.199-221. Vampelj Suhadolnik, Nataša. »Zbirateljska kultura in vzhodnoazijske zbirke v Sloveniji.« V Procesi in odnosi v Vzhodni Aziji: zbornik EARL, ure- dili Andrej Bekeš, Jana Rošker in Zlatko Šabič, 93–137. Ljubljana: Znan- stvena založba filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, 2019. https://doi. org/10.4312/9789610602699.