PaMishetf and distributed under permit Re. 2Meitherbed fcjtteActefOct.6,1917, ice of Chicago, IN. By order of the president, A. S. Bndeson, Postmaster General. r : > Največji slovenski tednik ▼ Združenih državah lakaja mke erada. Narodnima t Za (Iim, m teta. Za Za .lOM .92.00 NASLOV uredništva in vprav-niitva: 1951 W. 22nd Placa, Cklcaco, 111. Talafon: Canal 2447 V- The largest Slovenian Weekly in the United States of America. luned erery Wednesday Subcription price: For members, parly For MtaMbmr%.....«1 Foreign CountrW«.. OFFICE OF PUBLICATION: 1951 W. 22nd Placa, Chicago, III. I Telephone: Canal 2481 v____ Ent»»d M 8*s«n enkrat: pristopajte skupno k velikonočni dolžnosti, kjer je to le mogoče; kjer pa ni mogoče, naj pa vsakdo posamezno Ofiravi to svojo dolžnost brez vsakega izgovarjanja. Vsakdo ve, da je to njegova sveta dolžnost, ako hoče še v nadalje ostati praktičen katoličan. Aiko pa ni praktičen katoličan, pa ne spada v našo Jednoto. Na vsa društva sem poslal spovedne listke. Večinoma so mi tajniki že poslali potrdilo, da so jih prejeli. V slučaju, da jih katero društvo še ni dobilo, naj se mi nemudoma javi in mu jih hočem takoj poslati. Obračani se torej še enkrat s prošnjo do vsega članstva, da, ka- opiea. katero so imeli ameriški vojaki na francoskem za "masko- Naval v Evropo. Ženeva, Švica, 1«. ifeb: — Zad- za "masno- nje dni jc odpotovalo preko Švice ta"-je rešila dvorna- £ranemškima j na tinoče in tisoče Čehov, Polja- vojakoma življenje. kov in Jugoslovanov, vračajoči sc iz Amerike v staro domovino. Vsi ti so večinoma delavci. Ameriko zapuščajo vsled splošne prohibicije. Pravijo, da če niora človek trdo delati po 10—12 ur dnevno, naj bi bil tudi postavno opravičen do kozarca kake krepčilne pijače. — Največ inozemskih delavcev bo pa zapustilo Združene države letošnjo spomlad. New York, največje mesto na f. svetu. New York, N. Y. 22. feb. — Na podlagi poročil uradnikov sedanjega ljudskega popisovanja, bo dobilo'mesto New Vork prvenstvo svetovne metropole. Tekom zadnjih 10 let, je namreč mesto New oVrk tako naraslo, da šteje sedaj približno 8 in pol milijona prebivalcev. ali za poldrugi milijon več kot London. Natančno uradno poročilo o ljudskem štetju mesta New Vork bo objavljeno dne 15. marca t. 1. Ameriška moka za gladno Evropo. t New York, N. Y. 22. feb. — Vlada Združenih držav je prejela te dni pismeni prošnjo, da naj proda žitna korpofaeija deset mi-moke Zanimiva obravnava. , London, 19. feb. — Ena izmed najbolj zanimivih obravnav v svetovni zgodovini se prične jutri v Parizu, kjer bo določena usoda ter kazen za številne nemške vojne povzročitelje. Člani tribunals zaveznikov so: Lord Birkenhead za Anglijo; M. Ignaee za Francijo in M. Jacquemain za Belgijo. Ker bo vzelo za sestavo obtožnice več časa, bode ta komisija isto izročila nemškemu justičneinu tednov. Admiral Peary, odkritej Severne ga tečaja umrl. Washington, 20. febr. — Dane* je umrl tukaj na svojem domu u-pok. podadmiral Robert E. Peary, ki'je zaslevol 1. 1909 vsled odkritja Severnega tečaja. Pokojnik je bil časten član številnih a-kademij in znanstvenih društev; dosegel je 64 leto starosti. Povodom njegove smrti je poslal pokojnikovi soprogi iskreno sožalje tudi predsednik Wlson. > , Nameravana prodaja nemških parnikov ustavljena. Washington, D. C. 19. febr. --Ker je nameravala vlada prodati vse svoječasno zasežene nemške parnike, je vsled tega vložil pritožbo znani časnikar W. R. Hearst na najvišjem sodišču. Danes je sodnik Thomas J. Bailey ugodil Hearstovi pritožbi s tem, da je nameravano prodajo začasno prepovedal. ___^..jm**- Tolažba za žejne. Washington, D. C. 20. feb. — Demokratski kongresnik MHnahan iz New Jersey-a je izdelal dosta-vek k znani Volsteadovi zakonski predlogi, da naj bi bila dovoljena prodaja 2.75 dost. piva ter 10 odst vina v onih državah, kjer ljudstvo to s splošnim glasovanjem dolriči. S to točko se bo bavila kongresna in senatska zbornica pri prihodnjem zasedanju. Razna poslaništva v Waahingtonu so postala tudi suha. Washington, D. C. 22. febr. — Navzlic splošne prohibicijske postave, so imela razna poslaništva tujih držav tukaj v Washingtonu posebni privilegij, da se je lahko v teh uradih pilo. Ker so pa imela ta poslaništva zadnji čas izva-uredno dosti obiskovalcev od strani prijateljev uradnikov, ki so hodili na obiske samo zaradi pijače, so prišli poslaniki končno do prepričanja, da ti uradi niso hoteli, ali arostilne. Vsled tega so sklenili, da se Tje bo smelo v uradu poslaništev več piti opojnih pijač (šampanea ??) ampak^amo — vodo. 1 kor hitro član opravi sv. spoved, da izroči spovedni listek svojemu taj-; lijonov sodov moke stradajočim , ministru šele čez nekaj niku; tajniki pa naj mi takoj po preteku velikonočnega časa sporoče,, prebivalcem Poljske, Avstrije, O- \a zatožno klop pred tribunal za-če so vsi člani opravili velikonočno dolžnost ali ne. Član, ki ni opravil iz lestvice priobčene v "Glasilu" dne 4. febr. t. 1. štev. 5 A-sesment za otroke znaša samo 15 centov mesečno stalno od 1. leta do 16. leta starosti. Novo pristo-pli otroci morajo biti zdravniško preiskani; ta preiskava staue za vsakega otroka 50c; pristopnina za društvo in K. S. K. J. pa 50c. skupaj torej vsega skupaj $1 — ob času pristopa. Otroci se sprejemajo v društvo in K. S. K. J. kojih oče ali mati (stariši) sta tudi člana društva in K. S. K. Jednote; poleg tega lahko pristopijo v ta Mladinski oddelek tudi otroci takih stari-šev, ki niso člani Hruštva in K. S. K. J. pod pogojem, da se kaka oseba, ki je član(ica) društva in K. S. K. J. zaveže, «da bo redno plačeval asesmcnt in skrbel, da bodo otroci vzgojeni v katoliškem duhu. Nadalje se naznanja članom našega društva, da, kateri želijo vpisati svoje otroke v Mladinski oddelek K. S. K. J. bo posebni sprejem otrok pri prihodnji seji dne 7. marca t. h ob 3. uri popoldne; pri tej seji bo navzoč tudi društveni zdravnik za preiskavo otrok. Torej so prošeni člani (ice) da pripeljejo svoje otroke ob določenem času glede pristopa. Vsak novi kandidat Mladinskega oddelka na gori omenjeni seji dobi brezplačno lep znak Mladinskega oddelka K. S. K. J. S sobratskim pozdravom Jo6ip Buss, tajnik. če dela, ali ima kako drugo važno oviro. ftxlor pa iz same malomarnosti rajde doma sedi, namesto da bi prišel k seji, ta ni vesten (dober) član društva. — Član čimveč (vise) čuje, više zna. Tako je tudi če biramo na izpraznjeno mesto kakega odbornika. Morda zna dotičnik či-tati in pisati, a vseeno odkloni kandidaturo, kakor bi ne znal tega. Tudi jaz nisem znal s prva; hodil sem pa redno na seje, kjer sem se naučil. Nikdo se ni še kak učenjak rodil. Človek mora sam gledati in skrbeti da se vedno bolj izobražuje, da s tem lahko pomaga sebi in svojim bližnjim* oratom. belujmo torej složno roko v roki, ter skušajmo pridobiti vsak po enega novega člana, kar nam bo v ponos, korist in čast. Člani, ki imajo troke, naj jih zapišejo v Mladinski (dečinski) oddelek, ker sedaj so za ta oddelek nova (boljša) pravila v veljavi, ker se plačuje v obče več posmrtnine kot v minulem Času. In če odide Večina članov v stari kraj, naj saj njih mladina o-stane pri društvu. Sobratski pozdrav Josip Kemfelja, I. tajnik. GLASILO K. S. K. JEDN • i k naši Jednoti. S tem bi odprla pot še -drugim rojakom, kateri še niso člani naše Jednote. da bi pristopili k njej. Le nekoliko truda bi bilo treba, pa bi "Ofeet" smo pa imeli letošnji predpust samo eno. Poročil se je NAZNANILO. Stem se naznanja članom dr. sv. Valentina štev. 145 v Beaver-j Habič-u svojo srebrnd falls. Pa., da je naše društvo na ob» še zdrava in čila. Slavriost se zadnji seji 8. febr. odobrilo sle- \ J* vr»ilil v krogu njenih ožjih so- Aliquippa, Pa. Spoštovani sobrat urednik:— Tukajšnjih delavskih razmer ne bom opisoval na široko; omenim le toliko, da bomo deležni 10 odstot. daru od kompanije. Pa kaj je 10 odst. poboljšanje plače, pri tej neznanski draginji? Živ-Ijenske potrebščine so se namreč podražile za 5 krat toliko. Cena gre vedno navzgor, kot telovadec po drogu. Daleč, daleč* smo že prišli v Ameriko — z draginjo! To gotovo tudi povzroča, da se naše ljudstvo seli, v staro domovino. Dne 10. februarja je odpotovalo v Jugoslavijo sedem rojakov iz naše naselbine. Dne 14. februarja t. 1. sta obhajala občespoštovana Mr. Fred Ogolin in Mrs Ogolin iz Ambri-dge, Pa., pri svojem zetu Martin poro k (\ rojak Peter Mihelich z vdovo Katarino Mukavec. Vzrok temu je, ker so naši fantje odšli od tukaj, ter tudi dekleta, gredo "za njimi. Pa sedftj imamo malo veselja z 4'ofčeti" ker ni ječmenovea ne vina, ter smo sploh "suhi" kot 1 rta. K sklepu Vam še poročam, da je v Garry Ind.. umrl rojak in član našega društva sv. Petra, John Žunič. Pokojnik je bil doma iz vasi Pavičič, Črnomaljske fare na Belokranjskem. tymrl je v tednu med 8. in 14. februarjem, ter njegovo truplo je bilo pokopano na Calumetu, v nedeljo 15. februarja na izrecno željo pokojnikovo. Pokojnik je živel na Calumetu' okoli 20 let. Pred sedmimi leti je bil pa odšel v Garry, Ind., ter tam delal. Pred tremi letmi ga je zadel mrtvoud in od tega časa je bil vedno privezan na posteljo. Nazadnje se ga je lotila še morilka "flu", kar ga je rešilo zemeljskega trpljenja. Ko so ga pripeljali na Calumet, ni bil nikomur na vpogled, ter pokopan je bil od pogrebnika naravnost na pokopališče, tako se društvo ni moglo udeležiti pogreba. Poleg našega društva je še bil član društva sv. Cirila in Metoda, J. S. K. Jednote. Zapušča udovo in več otrok. Naj v miru počiva ter večna luč mu naj sveti! V letu 1919 ni imelo naše društvo nobenega smrtnega slučaja, za kar moramo biti Bogu hvaležni, za to. da pri tako velikem društvu ni v celem svetu nihče umrl. Skoraj je čas nehati, da ne bi romal ta dopis v "koš" ali peč. Oglasim se zopet kmalu, ker zdaj je čas razmotrivanja za prihodnjo konvencijo. Pozdravljam vse člane naše dične Jednote, a še najlepši pozdrav Mike Cegaret-tu. Frank Vesel, taj. dr. sv. Petrfe. vse m prijatelje, ki so mojih odhodom slovo jei posebno svojega brata Arch; .1. Beribaka in John Jazbeca. ki so me spremili na kolodvor. Pozdravljam prav prisrčno tudi svojega brata Alojz Arcba z encore« an I ROJAKOM JtOOSLOVANOM V even then the highly plesased združenih dfcžavah audience reluctantly allowed! f ameriških them to go. Their folk songs as I Danes ko se poslavljam od a-rendered were very sweet and mp-|mpri^() _ jugoslovanskega pollti-lodions and sung in splendidly j kovahja, želim i/rcei svojo naj-blending and well trained voices iakrenejšo zahvalo vsem prijatc-fhat evinced much practice. Theljjem -m znancem širom po Ameri-words were translated i"tojki za neštete usluge in Ijulbeznji-English but it was the rhythm and j vosti. izkazane mi v mojem narodno - propagandističnem delu Vsem kličem: Živeli! Xa morebitno svidenje v Jugoslaviji! New York, N. Y. 18. febr. 1920. Martin Arch. njegovo družino ter vse sloven-j lilt of the airs that captured the ske farmarje na Willardu. — audience. Mr. Jerman did double duty as first tenor and director, and he did hoth artistically well. Here is the personnel of the chorus that I hope soon: to bear again: First tenors, Matt Jerman, also director, Ralp J. Pugf John Germ; second tenon*. Joseph Russ, Tony Prijatel, Nick Rado-, vieh; first bass, Walter Predovich Josesph Pritekel, Joseph Steblaj-second »bass, Charles Zobec, Dar Predovich, John Russ, Tony Za lar. That 's the bunch, and thej sure can make harmonious musie • Note.—The Jugoslav songs art translated into Englwh by Ivai Zormdn. This organization be lieves in Americanism, and is hav ing all their native Folk "Song? translated into English. POZDBAV. New York, 18. febr. 1020. Tukaj nas je več Slovencev, ki gremo jutri. 19. feb. na parnik. ki nas popelje čez širni ocean bližje naše rojstne domovine. Najprvo pozdravim mojega brata in *. njegovo družino v Springfield, 111. in vse svoje bratrance v Chieagi in vse moje prijatelje po širni Ameriki, posebno pa še vse člane društva sv. Štefana št. 1 KSKJ. v Chieagi, in vse člane naše K. S. K. J. Tukaj se imamo prav dobro pri g. Leo Zakrajšku. Lepa postrežba in lepo stanovanje, vse je snažno, vsled tega toplo priporočamo to potovalno tvrdko vsem našim rojakom širom Amerike. .Še en pozdrav in prisrčni: Z Bogom vsem skupaj! Živeli! Andrej Banich. Opomba: Pozdrav tudi do Vas, g. urednik od mene in mojih sopotnikov, kot Martin Arch-a, Josip Žičkarja z družino in Marije Simončič. (Prevod te ocene.) Jugoslovanski pevski zbo^ žel ovacije.. ' Z zasluženo polivalo in iskrcnin priznanjem pri več kot izbornem uspehu tudi drugih zabavnikov, k so nastopili včeraj popoldne pr koncertu v dvoraii^ jeklarske družbe "Y" — moram vzeti klobul doli pred jugoslovanskim pevskin zborom, ki je imel na sporedu na ! rodne pesmi svojo domovine, kjerkoli se že ista nahaja. V nekaterih _ , - iozirih so bili pevski odmevi teh II Slovenska nsrodoa pC"! mladih moz pravo razočaranje za sem na ameriškem odru. deče točke: I.) Vsak član mora plačati $1. — (en dol.) v našo društveno blagajno. To je društvo sklenilo zato, ker smo imeli 1. 1919 vedno po enega, ali dva člana na bolni- rodnikov in sicer so se iste vdele-žili: njihov sin Fred Ogolin ml., hčere Mary, Ana in Zofija, ter zeta Habič in Petrič ter njih ožji sorodnik Frank Habič. Njegova soproga je imela v oskrbi post re- ški podpori in se je društvena žbo. — Pri tej priliki se naravno blagajna zelo oslabila. — Članom je gotovo znano, da sedaj ne moremo prirejati veselic kot svoje-časno radi splošne prohibicije; zato pa moramo za društveno blagajno gledati na druge načine. II.) Ker je naše članstvo raztreseno posamezno, ali z družinami po raznih mestih izven društvenega sedeža, zato ne morejo priti isti k skupni društveni velikonočni (uskrsnoj) spovedi. Zato je društvo sklenilo, da naj vsak tak član(ica) opravi svojo nismo ozirali na stroge postave suše, ampak smo se krepčali z iz-borno domačo kapljieo. Da bi pili vodo na kaki slovenski srebrni poroki, tega še ni bilo in ne bo.— JiVbilar, Mr. Ogulin, kot dobri mož, ljubeči oče in v obče čislan rojak je v tej veseli družbi na obširno govoril da je danes bolj vesel, srečen in zadovoljen kot pa pred 25 leti, ko je stopil v zakonski stan. Besede govornika so nam vsem segale do srca. Saj je res tudi lahko zadovoljen ter srečen v krogu svojih že dorast- velikonočno dolžnost tam, kjer lih pridnih otrok. mu je najbližje in najbolj primer- Vsi navzoči so jubilarjema če- no in kadar mu okoliščine ter čas i stitali in želeli dočakati še biser- dopuščajo. Opozarjam pa člane, da se vsakdo pravočasno izkaže s potrdilom opravljene velikonočne (us-krsne) sopvedi, ker tako društvena in Jednotina pravila zahtevajo. — Če so te dolžnosti izvršili naši stariši, čemu bi jih ne tudi mi? III.) Ker se je naš stari predsednik zahvalil na časti, je društvo izvolilo za novega predsednika sobr. Alojz Cvetniča in zaje-dno tndi za začasnega zastopnika. Člani so prošeni, da bolj re^no prihajajo k mesečnim sejam. Glede asesmentov se moram pohvalno izraziti, ker jih vsakdo točno plačuje kakor določeno; ali treba je, da prihajajo člani tudi redno k sejam, da se lahko kaj umestnega predlaga in določi za dobrobit društva. — Kako zamore oni član kaj ugovarjati sklepu seje, ko ga sploh ni bilo zraven? Seje se vrše zato, da se na njih razmotriva ter določa kaj koristnega za društvo in članstvo. Vsakega člana je dolžnost, da kaj dobrega za društvo stori; članom, ki se ogibajo sej, ni napredek društva pri srcu. — Ne zamerimo onemu, ki ne poroke; tako je slavijenca pozdravil in jima čestital tudi Frank Habič.'— Živela cenjena Ogoli-nova družina! Poročevalec. Calumet, Mich. Cenjeni sobrat urednik: Ker ne vidim nobenega dopisa iz naše slovenske naselbine, sem se namenil, da jaz nekoliko poročam, kako sc imamo v tem snežnem Calumetu. Snežni je res, ker imamo ravno te dni pravo sibirsko zimo. Človek mora imeti prav gorko obleko, da more kljubovati taki zimi. Na delavskem polju je še dosti povoljno. Dela preveč, ker delavcev primanjkuje, ter se še vedno pridno izseljujejo od tukaj v druge kraje. Naših rojakov, je že mnogo odšlo, posebno pa gredo najrajši v Detroit, Mich. Tam imajo večjo plačo, ter boljše delo, če so pa povsem zadovoljni ne vem? Prav lepo število onih ki so šli od tukaj so člani našega društva sv. Petra št. 30. Ker se je pa, to vem gotovo — tudi od drugod naselilo, v De-troitu več rojakov, ki so člani na- še K. S. K. Jednote, bi bilo jako ima važen! koristno, če bi poskusili tam u-vzrok za odsotnost, da je bolan,j stanoviti novo društvo ki bi spa- Aurora, 111. Vsem rojakom živečim v Auro-j ri, 111., naznanjam, da denar -f-ki je bil preostal od veselice, vV-šeče se že več kot pred 2 leti za najbednejše v stari domovini in .do sedaj tukaj shranjen pri zato izvoljenemu odboru — je bil po tem odboru odposlan dne 7. febh t. I. na Deželno vlado v Ljubljani in sicer ček za $150.00 (sto petdeset) ameriške valute izdan po American Express Co. ter izpla-čljiv s posredovanjem Srbske narodne Banke v Bel gradu.« Zaeno smo poslali s tem čekom vred pismo sledeče vsebine: Aurora, III., dne 7. feb. 1920. Slavna Deželna vlada Ljubljana. Spoštovani nam gospodje:— Tudi v našo malo slovensko naselbino, Aurora, 111., je že pred leti došel glas o velikem pomanjkanju, katero trpe najbolj omilo-vanja vredne vojne žrtve: naša osirotela mladina na Slovenskem. To nas je vodilo k temu, da smo pričeli že pred več dot dve-mha leti nabirati prostovojne pri f pevke med tu živečimi rojaki. Nabrali smo vsega skupaj 150 dolarjev, katere Vam danes pošiljamo v prigibu po čeku. Blagovolite ta naš skromni dar vporabiti za najbolj potrebne vojne sirote na Slovenskem; tako je želja darovalcev. Blagovolite ta skromen dar Aurorskih Slovencev iz države Illinois sprejeti za dobro, ker prihaja tudi iz dobrega srca. Radi bi poslali več, pa nam ni mogoče. Tu nas živi okrog 40 slovenskih družin, od, kojih je skoro vsaka nekaj v to svrho prispevala. Prosimo Vas, da nam izvolite potrditi resničen prejem tega Čeka in izplačane svote v kronah. Sprejmite mnogo iskrenih in rodoljubnih pozdravov v imenu cele naše aselbine, katere pošiljamo tudi vsem drugim rojakom ter rojakinjam v osvobojeni naši stari domovini. Z velepoštovanjem Za odbor: * Frank Gorenc, R. D. 1. Box 223 Aurora, 111. ime, osobito pa nekateri glasov pesmi, katere je pel n. pr. Matt i Jerman. Vedno sem znal, da gosp j Jerman lahko proizvaja melodiji iz klarineta; poleg tega pa poj< tudi mil ter izboren tenor. Občinstvo, ki je napolnilo vsal prostor, kar ga je bilo no razpc* lago v Velikem Auditorijumu. j* z menoj vred dajalo priznanj« pevskim točkam Jugoslovanskegr ie tiašT Puebi&tnl pred- f1'0™1 «rou,"vi,i «P>»vz je M go- eljo. dne 15. febr. "po- ,OV° Pevce® P" Tnkra so morali ponoviti svoje pesmi: n POZDRAV! Predno se podam na široko morje, pozdravim vse člane društva sv. Štefana št. 1. K. S. K. J. v Chicagu, kojega sem bil tudi večletni član, zdaj sem pa spadal k društvu sv. I>ružine št. 136 \Vi- •Iz naše napredne slovenske naselbine uPeblo, oClo. dobivamo bolj redka poročila; ali kadar nam kdo od tamkaj poroča, je ista uoviea gotovo nekaj posebnega, velikega in častnega za vso tamoš-njo jugoslovansko naselbino. Kako so se zadnjo nedeljo, dne tet)r. "po stavili" pred ameriško javnostjo, nam kaže poročilo izpod peresa Amerikanca Mr. Frank M. Gray-a v dnevniku The Pueblo Chieftain od dne 16. februarja. Pripetilo sc je že v tej. ali oni naselbini, da je kako. slovensko pevsko društvo nastopilo pred aiheriško javnost s kako znano slovensko narodno pesmijo; da bi pa kak pevski zbor razočaral Amerikance s slovensko pesmijo v prestavljenem angleškem prevodu, tega pa še ne pomnimo. Kaj takega zmorejo samo naši korajž-ni ter napredni rojaki v Pueblo. oClo. Taka pesem jc prvič donela dne 15. t. m. v Auditorium dvorani tamošnje jeklarske družbe na prostem javnem koncertu. Jz doposlanega nam izrezka posnemamo, da je vrlo slovensko pevsko društvo "Prešeren" v Pueblo, Colo, nastopilo na ten koncertu s tremi točkami in sicer, Slovenske narodne pesmi v angle-čkem prevodu, katere je prestavil edini ameriški slovenski pesnik Ivan Zorman, živeč v Clevelandu, Ohio. Nadaljna točka sporeda je bila baš sedanjim časom primerna krasna pesem "Jadransko morje" (The Adriatic) in znana nad vse ganljiva pesem "V mraku" (At Dusk).' Poročevalec gorinavedenega lista piše o terti koncertu v izvirniku sledeče: Jugo-Slav ohorus tendered an ovation. By Frank M. Gray. With due respect to and sincere appreciation of the more than excellent renditions of the other entertainers at the steel works "Y" concert yesterday, afternoon, I take my hat off to the Jugo Slav- chorus that rendered folk songs of their country wherever it is. In some respects the melodious refrains of those thirteen young men were a surprise to me, and especially certain of the voice* that developed.' Take Matt Jct-man, for instance. I always knew he could get melody Out of a cla rinet, but he is possessed of a sweet tenor voice as well. The audience that filled all avaiable space in the big auditorium m ere with me in appreciation of the songs rendered by the Jugo-Slav chorus, and the tumultuous applause was sure gratify ing to the singers. Three time? celo tedaj jih'je navdušejio občinstvo nerado pustilo z odra. Nji!' narodne pesmi, kakor so jih peli so bile zelo mile in lepodoneče proizvajali so jih v izborilo sestav Ijenih in dobro naštndiranih gla sovih; imeli so gotovo dosti vaj liesede so bile prestavljene na angleški jezik; občinstvo je osobitf odobravalo ritem in kadenco na-pevov pesmi. Mr. Jerman je oprav ljal dvojno službo: kot prvi teno' in pevovodja in vse to je umetni ško dovršil. Tukaj navajam imen: pevcev tega zbora, kojega upam da bom zopet kmalu cul: Prvi tenor: Matt Jerman (zaeno pevovodja) : Ralph J. Pugh, John Germ drugi tenorji: Josip Russ, Tonj Prijatelj, Nick Radovieh: prvi basi: Walter Predovich, Josip Pritekel. Joip tSeblaj; drugi basi: Ka rol Zobec, Dan Predovich, Johi Russ in Tony Zalar. — To je ku pina, ki zna v resnici izbomo pctj< proizvajati. Opomba: Jugoslovanske pesni je prestavil v angleščino Ivan Zor man. Ta organizacija veruja namreč v amerikanizacijo; vsled teg£ je dala vse znane narodne pesra prestaviti na angleško/' — Iskrene častitke sobratu Matt Jermanu, zborovodju pevskegr društva "Prešeren", tako tud čast in priznanje vsem izvršujo-čim članom tega društva in celi jugoslovanski naselbini v Pueblo oClo., ki je pokazala ameriški javnosti lepoto in kras naše narodne pesmi. Slične koncerte bi morale prirejati tudi naše slovenske naselbine Sirom držav. AGITIBAJTE DNOTO! ZA K. S. K. JE Ali je Vaš sin, ali hči tndi že ori K. S. K. Jednoti? Če ne, po derbite za to na prihodnji seji! IŠČE SE John Kofalt, doma iz Vrtače pri Semiču, Kranjsko. Pred petimi Teti živel je v Jolietu, Illinois, in se potem preselil v Steelton, Pa. — Prosi se, da se zglasi, ali pa če kateri izmed rojakov ve za njegov naslov, naj ga blagovoli podpisanemu naznaniti, zadujih petih let. Bili so to težki časi za nas tie. Zlasti Jugoslovani so trpeli straS-ne Žrtve.. Bili smo nepripravljeni /a veliko dogodke. Ta naša nc-privpravljenost je odgovorna i za današnji nesrečni i>oložaj naše Stare Domovine. Na vseh neštetih potih ljudskega govornika hotel sem biti prod vsem človek in pošten rojak. Niti politični nesprotniki mi do danes še niso očitali osobnostnih napadov. Naj sodi narod o delu svojih delavcev. Vest mi je čista. In za vse, kar sem govoril, delal in storil nosim odgovornost do konca. Ne bilo bi pošteno, ako ne podam računa o svojih zadevah, ker na svetu je mnogo ljudi, ki zavidajo potujočim govornikom in organizatorjem, njihovo slabo plačano delo. Ako je človek pouos-nejši in se ne pritožuje nad revnimi razmerami od zore do mraka, pa ti zakroži govorica po s vetu,da krije popotnik -svoje gledališko bomo življenje s strašnimi dolgovi, in to: dolgovi pri vseh in vsakem. Res je. Grešil sem, ker tudi meni so posodili rodoljubni gg. Anton Bnrgar, Fl-ank Sakscr, Anton Ordina, Dr. F. J. Kern, Anton Kavšek, K ost o Umkovir. Oon Xi-ko Grškovič in Joseph M ar f »h ni«', rcci in piši: silno vsoto od $945 (K) (devetsto petinštirideset dolarjev), vsoto, kalero se mi je posrečilo pošteno in hvaležno povrniti. Težje mi bo vračati dobrosrčnemu rodoljubu g. Joe Zalokarju, ker on ni raztrsran, da bi ga obletel kot je on raener Da pa, rojaki, razumete, kako in zakaj Človek propagandist na-oravlja težeče ga dolgove, naj Vam povem resnično primero: Ko sem bil v jeseni leta 1918 za Ameriško vlado v Ženevi, Švica, .-in v. Parna, pozvala in naprosila rta me gg. Dr. Anton Korošec, takratni izvoljeni predsednik Zagrebške revolueijoname vlade, a ianes vodja Vseslovanske Ljudske Stranke in Dr. Gregor Žerjav, Takratni tajnik Zagrebške revolueijoname vlade, a danes imenovani predsednik za Slovenijo — da se vrnem v Ameriko za Jugoslovansko propagando. Pustil sem izbomo in važno službo pri Ameriški vladi in odpeljal sem se na ^voje stroške in ibrez centa od strani g. Dr. Anton Korošaa in g. Dr. G- Žerjava v New York, številke dokazujejo, da sem potrošil nad $2000. (reci: nad dva tisoč dolarjev). Na vsa moja poročila, komunikacije in urgiranja potom poslaništva v Washington, D. C. in Generalnega Kozula v New York City ni bilo odziva, niti ne denarja od vlade v Jugoslaviji. Vzrok: gg. Doktorja Anton Korošec in Gregor Žerjav sta po po>-vratku iz Pariza v navalu prevaž-nih poslov v Domovini pozabila na svojega- vdanega prijatelja in delavca. X pismu, napisanem v Parizu 18. novembra 1918 mi piše g. Dr. Anton Korošec med drugim: "Upam, da bo Vaše delo uspešno in da Vam ne bo žal. da ste radi naše stvari zapustili svoje, dosedanje mesto." Gospod Doktor! Rojaki! Ako je bilo mojo delo uspešno, mi ne bo nikdar žal po-vratka v Ameriko, ker večje so bile in so žrtve onih neštetih, kr so plačali zh rojstvo Jugoslavije — s svojim življenjem. Rojaki! Iz dna srca so Vam zahvaljujem za marsikateri krasen sprejem v Vaši smji in veliko gost olju bost, izkazano popotniku bcra'ču. Moje najiskrenejšo želje in voščila za zdravje, srečo in blagostanje Vas vseh širom Amerike! Naj živi Neodvisna Jugoslavija! New York, meseca februarja 1920. • Rudolf A. Trošt. (Advertisement.) sporočiti zelo važne stvari o rodnikih iz stare domovine. Steve Kocbevar, 207 Boss St., Joliet, 111. (Advertis. 8, 9, 10.) POZIV. Rojak Josip Koroša (ogrski kajti imam liittLsiovenee), o je še pes slučajih velikokrat isto pripeti tu podstreho." „ Idi drugim materam. Gotovo sf Čutilo se je: premagovala ga jelj-godi, da zvečer ko pride oče do bol. Gias mu je drhtel, govoril je mu, ga pa nalažeta oba: otrok v s težavo in le s silo je zadrževal mati z besedami, da je bil otrol solze. " v šoli, toda mati ga je pa imeb "A v noči vendar ne moreš na ves dan doma. — Stariši, posebnr pot. Pojdi doli v mlin. Tam spiš to noč, jutri poskrbi že Bog . . ." "Poplačaj vam Bog, teta." Pristopila je, dvignila mu je s matere, bodite bolj previdni! Ka' bi pa vi počele ko bi otroka ne bi lo nikdar na svetu, kaj, ako bi bilo bolano ali mrtvo? Takrat bi v< suho roko glavo in se je sklonila ravnotako mogle opravljati del' globoko k njemu. kakor ga opravljate sedaj? Rad "Težko je življenje, Nande. Va- tega se tudi nosite po terii vzorcu »uj te Bog. Nezabi Trate, ne stare Uredite in sporazdelite svoje de-Kasrel" h0 tako, da ga zamorete opraviti Pokrižala ga je in je plakala same brez pomoči' vaših otrok poltiho: Tedaj se ni mogel prema- Bog vani bode poplačal in vair govati več tudi fant. Culica, ki je dal moč in zdravje. Otroei vam nosil v nji obleko, mu je zdrknila bodo pa pri njihovih vspehih v 2.) In še več, pomagajte in bo- je obrisal z rokavom okrvavljeno men je pel čelo. "Še nocoj se pobereš s Trate, paglavec predrzni." Tratnik je hropel od razburjenosti in od jeze. A drhtel je od jeze in v zavesti storjene mu krivice tudi fant. Oči so mu bliskale, roko je skrčil v pest in jo je dvignil grozeče proti gospodarju. "Saj pojdem! Ne morem več gledati več vaše sirovosti. Deco, ki vam niso storili ničesar žalega, pretepate, kakor mesar. Sramota za vas!" "Krival je, da so ga slišali na dvorišče, in je pritekel Tone gledat, kaj da se godi za oglom. "Molči, fantalin mlečnozobi! Mi hočeš zapovedovati ali prepovedovat:, kaj smem storiti in česar ne? Takoj se spraviš!" na zemljo, z rokami si je zakril lice in je zaplakal glasno in obupno. Še vse življenje se ni čutil i0. tako samotnega. "Ne jokaj, dete. Gospodar se . . . premisli: vrneš se morda že jutri!*jdlte ««»telj«m na roko pri pouce-Odločno je odkimal z glavo. vanju otrok. Ali zamorete vi to "Nikoli!" ''' storiti? Zelo lahko! Glejte z res- "Pa pojdi, in Bog bodi s te- nostjo in ljubeznijo, da doma o-floj ..." troci ponovijo svoje naloge in se S sklonjeno glavo se jo vračala pripravijo za prihodnji dan; z starka, še vedno ihteča. • drugimi besedami, pazite da na- Zaplakati bi morala pač tudi ti, pravijo svoje naloge in se naučijo o Trata; ker izgubila si zvestega vaje. To je velike važnosti; to in močnega, ki bi ti bil potreben v želijo in priporočajo tudi vsi izo-dneli nesreče ... braževalni zavodi. #Pri domačih * * # ; vajah morajo otroci hoditi do po- Šumela je ob mlinu voda, in ka-jlo™™ P.oti\ Potfm /l\zanwJe _ ^a ««t učitelj prijeti za roko m jih voditi venomer enozvočno ^itelj prijeti za roko in jih svojo pesem. V sobi mlinarjeviJ1 J^mvo m veselo dalje do vrši ab o razsvetljeni z lojevo svečo,!hunea izobrazbe. Toda ako otrok je sedela četvorica z resnimi obra- PORO^ne, kadar ga učitelj spusti zi, z resnimi mislimi. Mlinar Ma-j" ^levržesvoje solske knjige v tija, blizu osemdeset let star, jc se-|kot' Jlh !b?de n€sc? drugl daU del na postelji. Roke, osušene od 8 *,abo vesV° m Potrtim srcem v dela ia od let, je sklepal pod de-!sol(> m ™edJvsemi. vprašanji in sno nogo, znamenje, da misli te- j razlaganji od strani učitelja bode žko k globoko. Glavo so mu ob- vseeuo nadkriljevala neveda m robljali dolgi lasje, belemu vencu zmota v fazumu ™eliea\ Ju m slični, in so mu padali čez obdrg- tam se najdejo tudi stanši, ki pranjem ovratnik suknjin na od mo-| V1J°: f«? ™sa- 1 ke belo obleko. Velika pleša se je j znam jiekaj krscanskih mater, ki svetlikala v poijasni, nemirni svet- ';ne,dv eas™\ ^ same opravljajo lobi. Stresed je z glavo zdaj zdajk?ksna lahka dela, imajo vselej blizu sebe tudi otroka, kateremu - vrag, ti zlodej, ti zijalo, ti osel, ti bedak ali mi ne greš domu?" (Nobene lepe besede, samo grde gnjusne besede se čujcjo.iz njenih ust tako pogosto kakor dim iz kafeega dimnika.) Ob enem tudi ne odobravam njenega surovega ravnanja s svojimi otroci ako jim na tale način zapoveduje: "Sedi dol ki se uči!" In še manj so mi povolji vedne otroške laži: "Učitelj nam ni dal ničesar za učiti." Tako so nekatere matere r-vla kaj pa z nekaterimi očeti? Ali je'še oče doma v sredini svojih lastnih otrok? Komaj ko se je na večerjal, je šel liitro zopet oa doma. Ko se povrne so otroci že vsi pri počitku; še lahko noč mu ne morejo voščiti. V slučaju, ako ostane oče doma, kako postopa? Kakor kak sultan sedi na stolu. Njegove misli so Bog ve kje? Gorje otroku ako ea vznemirja s svojimi šolskimi nalogami, ali ako mu hoče pokazati svoie spričevalo ali ako ga vpraša za nasvet kako rešiti to ali to stvar. "Poberi se proč od mene! Jaz nimam Časa pečati se s teboj! Zato te pobijam v šolo!" Predstavljajte si v tem slučaju, kakšen vspehi in posledice prihajajo iz takega surovega obnašania staršev napram ivojim otrokom? Tu in tam se včasih stariši pri-tužujejo: "Naši otroci se ničesar ae nauče v šoli —ne napravijo nobenega napredka." Temu so najbrže vzrojk slabi talenti. *Ako je ljubi Stvarnik obdaril otroke jamo z malimi talenti, potem morajo biti stariši in učitelji zadovoljni z najmanjšim napredkom v 5oli. Toda zelo pogostokrat je pa iskati vzrok slabega napredka in :elo nizke izobrazbe v družini pri stariših. Torej krščanski stariši, ako imate dober namen, dobro voljo vzgojevati svoie otroke, tedaj se ravnajte po navodilih katere sem vam orisal v tem kratkem poglavju Pošiljajte otroke zgodaj in red-, ao v šolo in glejte na to, da se pripravijo sami sebe ravno tako *edno za šolo. Ako to storite, bodo otroci akoprav so obdarjeni .z nalimi talenti, vseeno prav dobro dovršili svojo šolo. Ako pa tega le storite, čeprav imate nadarjene otroke, bodo vseeno v kratkem easu padli na zelo nizko stopinjo, morebiti tudi v najzadnjo. Vi stariši ste prvi in najnaravnejši učitelji, postavljeni od Boga, da izobrazite svoje otroke. Samo zaradi številnih vzrokov jim ne morete vi sami dati potrebnega znanja. Cerkev kot ljubeča mati, vam ponuja tudi farne šole kot. pomožno in nadomestno sredstvo. Napredek in vspeli takorekoč tega sredstva odvisi od vašega sodelovanja doma. Res cela stvar na vaši strani postane precej težavna, toda ako premislite, da kar nc'pO-trebuje nobene težkoče in truda, tudi ni velike vrednosti. Natančno poučevanje, katero vaši otroci dobivajo v šoli je za njih najboljša priprava, najboljši dar in najdražji del za življenje katero ga čaka. Ako ste prišli do zaključka in ako vam vaša vest pravi, da ste vse storili, kar je bilo \ vaši moči za napredek izobrazbe vaših otrok, tedaj vam bode to služilo »kozi celo vaše življenje kot rodoviten vir sladke tolažbe in gotovo zagotovilo Večnega O-četovega plačila v nebesih. ZAHVALA. pačnega storili, da jih s tem na-uČe doma ponavljati njih šolske vaje in spolnjevati dolžnosti, katere jim nalriga šola. Kajti, krščanski stariši, jaz vas opominjam in svarim, spolnujte svoje dolžnosti že v letih, ko vaši otroci j hodijo v šolo, kakor sem vam v prejšnjem poglavju razložil. Karkoli boste zasejali otrokom v teh - letih mladosti, to boste tudi vi že- Povodom prerane smrti naše li v poznejših letih od svojih nad vse ljubljene hčere, ozir. se-otrok. | stre Sedaj se navadno otroci po pre- Angele Vidmar, teku 12, 13, ali 14 let spuščajo k,-., 0 * , . , » „ .__ i u - i • • • * i ki je dne 3. februarja t. 1. previ- svetemu obhajilu m se jim potem , , T. „a„nA: . j ,- . . j dena s sv. zakramenti za vedno v zaradi tega dovoli ostati doma, tako da jim zanaprej ni potreba obiskovati šole. Toda ali se potem dolžnosti staršev, kar se tiče pripravne izobrazbe , za začasno življenje na tem svetu, »končajo z štirinajstim letom? — Nasprotno — pregovor pravi: "Mali otroci delajo male skrbi, veliki pa velike. Sedaj se pravzaprav / začenjajo resne skrbi za stariše, ker ravno sedaj so dolžni pomagati svojim otrokom do srečnega življenja in jih kolikor mogoče potisniti do prve vrste napredka. Govoreč o Gospodu zaspala, se najlepše zahvaljujeva vsem sorodnikom, znancem in prijateljem za izraženo sožaljc. Posebno prisrčno zahvalo izrekava vsem darovalcem vencev in šopkov; dalje udeležencem pogreba: moji sestri Johani Zupančič, Ani in Kristini Blatnik in Ani oKstelc in Heleni Waech-ter iz Pueblo, oCol. Žalujoči ostali: Jernej in Mary Vidmar, starši. Mary in Ana, sestri. Jernej, Anton, Joseph, John in Albert, bratje. A. S." V POJASNILO. A. S. ponuja $1000 nagrade! tej osebnosti mi pustite za nekoli- fT,i pr!,V V VKakdanje Ramah, Colo., dne 10. febr. 1920 razmere zivljoija, da vam morem ■- _____j izventega obzirja opisati in našteti sam par točk. Torej stariši, skusite prav pazno pregledati z mano te točke. Da bodo pa še zraven tega imele moje besede veliko uspe-j ha, morate pa imeti dobro voljojPESEK SLOVENSKEMU LJUD-napram svojim otrokom, jim po- STVU V OČI! Na njegov poziv magati do zazeljenega cilja. pribijem sledeč a fakta: rredno gremo v notranjost našei razprave je dobro, ako celo stvar L) Za vsako denarno odpošilja-porazdclimo v tri točke in za vsa-tev od^ovorila tvrdka, kateri se ko točko stavimo po eno vpraša- lzro^1 denar v svrho P°Sllj*tve, nje; zategadelj bodemo zamogli do casa' da ->e denar v rokah Pr°-bolj natanko opazovati dolžnosti. 'jemiuka- To velja i za A. S., in katere se morajo videti iz te raz- naj dela P° katensikoh banki nm prave. dra2°- * Vprašanja, o katerih bodemo 2.) Na potrdilih, katere je po-razpravljali so sledeča: jslal A. S. strankam, se glasi, da 1.) Ali smejo stariši poslati po se denar povrne, "ako tekom treh prvem Svetem Obhajilu svoje o- mesecev ni izplačan." Preteklo je troke na težavna dela? že več kot pol leta, da denar NI 2.) Ali ni boljše, da otroci na-; izplačan. A. S. oz. Mr. Klepec pa daljujejo svoje učenje in si s tem ne samo, da bi denar povrnil, ni-oponiorejo do boljšega kruha? ti odgovora ne da strankam, kljub 3.) Kako se more to izvršiti in temu da priložijo 2c znamko. Ho-dopolniti? čete videti pisma? 1.) Velikokrat sem videl tu in 3.) A. S. jc računal za kahljevc tam male otroke, posebno dečke, pristojbine $4.17. Western Union ki so kmalu po prvih dneh svete- pa naznaja na vprašanje, da mega Obhajila romali po mestnih u- seea julija — in ta mesec imam v licali iskajoč si dela in službe. V misli — NI BILO MOGOČE po-resnici prav po svetovnem duhu! j šiljati denarja potom kablja v Ju-v Ali je to pametno in dobro za goslavijo. A. S. si je toraj nepo-otroka? Sem pripravljen pripo- štCnim potom prisvojil kabljeve znati da je med ljudmi veliko dru- pristojbine. Ali je to storil na-žin, ki so tako uboge in siromašne, menoma, ali ne, naj pove sam. da željno pričakujejo najhitrejše Vkljub "kablju" pa jedna stran-pomoči od malega otroka, ki jejka še danes nima denarja, dasi je ravno kar prejel Sveto Obhajilo; Jadranska Banka imenom stranke pri nekaterih je'ta potreba tako dvakrat pisala v Lipsko po de-silna, da se brez njegove pomoči nar!! Dolžnost A. S. bi bila. da bi ne morejo nikakor pomagati, če sam skrbel, da se spravi zadeva v prav je taka pomoč zelo malen- red. kostna. V takih slučajih ne rečem ničesar proti mladoletnim delav- cem Moja edina želja in up je, m rcd in ^ ST() J40 ya sto kron bremenom težkega dela katerega A g je ra^.ulial za 100 kron cela se jim je bilo naložilo na njihove J)VA dolarja) torej ako odbijerao šibke ramiee in da ne bodo spre- «komižen", mu je Se vedno ostalo jemali službe v prostorih, kjer je pH ysakih 100 krouahf ki jih jo njih vera. čednost in nedolžnost v <«odposlal», okoli 70 do 75 centov, nevarnosti. Prav gotovo, da se;oz 70 do 75 kron!, In ako raL^u. izguba teli zakladov ne da nikdar; nam0> da je ^ im stotiue in mor_ primerjati«.par dolarji, katere bo da na tiso^ dolarjev potom A. S. Torej, v starj kraj, potem lahko vsak sle- 4.) Meseca decembra bilo je dobiti v starem kraju za jeden dolar sinko ali hčerka zaslužil, kar se tega tiče bodem v prihodnje kaj več izpregovoril. Danes vas naj dragi stariši samo vprašam: (Dalje sledi.) "Da, še nocoj!" 4- Srd fantov je postajal večji in večji in ga je premagal povsem. Žugajoč s pestjo je kričal, odhaja-je za ogel: "Bolje, da me vržete zdaj iz hiše nego na stara leta kakor Andreja. In rad grem. Siromak bi o-stal pri vas vse življenje, v svetu si pridobim bogastvo. Še odkrivali se mi boste. Odkupim vam še to vašo beračijo!" Tone se je zasmejal na glas, kakor bi slišal govoriti polnorca. A Tratnik se je vgriznil v ustnico in je zaklel pridušeno. Ko so se napravljali k večerji,] in je pogledal po izbi s skrbi polnim pogledom, z napol obupanimi očmi. Ob mizi je sedel Florijan. Šel je z Ivanom Dolinarjeni slučajno mimo mlina. Pogledala sta skozi okno in sta videla Nandeta sedečega na nizkem stolen od peči, držeče-ga v naročju veliko culico. Začudila sta se in sta vstopila in sta se ' v bolj, ko sta zvedela, da je i a ni pregnan s Trate in je na poti v tujino. tu in tam pomagajo ponavljati o-trokove dnevne šolske vaje. Znani so mi nekateri očetje* ki po večerji, akoprav so utrujeni od dnevnega težkega dela, vendar vseeno najdejo veselje in radost pri istem delu kot otroei. Ako vedo kako vporabiti priložnost ob pravem času s pohvalo in jo povečati s kakšnim darovom, vzbujati pravo ljubezen in naklonjenost med enim drugim, ali tudi ako je potrebno jih malo okrega Sedel je Florijan, mnogoizkuše- ti, jih podučiti, jim odbijati brezni. nemirni popotnik nekoč, popo- miselne navade s tiho in pametno tujoč še sedaj dan za dnevom in j kaznijo, da ne postanejo leni, te- je naslonil glavo ob zdravo roko in je dihal počasi in težko, kakor bi mu ležalo Kreme na prsih. Pogledal je zdaj zdaj preko mize na fanta, sedečega sključeno na stol-cu, in pogled mu je bil nemiren in skrbeč. - (Dalje.) daj so veliko opravili in bodo kmalu videli lahko lepe uspehe. Najdemo tudi druge družine in drugačne stariše kjer otroci letajo, povsod, po dvorišču in po hiši, ter trgajo obleko raz sebe. Mati nazadnje izgubi potrpežljivost. S | kričečim glasom kliče otroke: "Ti PARMA NA PRODAJ! 120 akrov, zelo dobra zemlja v pec vidi, koliko je ostalo v žepu A. S.!!, in to v škodo revnega delavca — trpina ! Katoliški list jc odiral,^ izkoriščal katoliškega delavca! 5.) Ko je A. S. videl, da se denar v Evropi redno ne izplačuje, zakaj ni prenehal *s pošiljanjem I ravnini; 60 akrov je obdelanih,!^"V!,"' T 60 akrov je pa lepega gozda. V j'. ,1."os. ? A" 3 , • ^ T • ™ , jubsi njegov lastni zep kakor pa tem gozdu so lepi pašniki, To po- J . . J * 1 i sest v o obsega novo hišo z deveti-'korlstl (,c,avea- < mi sobami, hlev za 8 glav živine] > Xa želi° priobčim stavekjz in še več drugih gospodarskih po-; P«™ naročnika A S. (Mr J J o- islopij. Zraven spadajo tudi 4 kra- P'kvar, 12021 Wallace St. West | ye, 2 težka konja za delo, 5 pra- Pulbnan, Chicago, 111.): .. ji IšiČev, 60 kokoši, 5 gosi, 3 vozovi, "... Pa Vain dovolim, da pri- Začasni dobrobit m napredek o- g ^ ^ ^ ^ jJh po.,ob(,ite celo moje pismo in moje trebuje na farmi, 13 akrov, polja polno ime, ker to je dosti grdo, da je obsejanega z zimsko ržjo. Ta A. S. to dela proti nam Sloven-farma se nahaja 118 milj severno 1 cem. ker se šteje za najboljši de-od mesta Milwaukee, Wis. Čez lavski (???) list v Ameriki." VI. POGLAVJE. Pripravno izobraževanje začasa prvega Sv. obhajila. Filius sapiens l»etiilc»t patrem; iilius etultus moestitia est matns suae Prov. 10, 1. "Moder sin raxveafcjuje oieU. toda neumen sin je Žalost avoje matere . trok je velikokrat odvisen, posebno dandanes, od dobre šolske vzgoje. Starši, ker imajo v Božjem zastopništvu celo odgovornost otrok v svojih rokah, so dolžni , , . -, • W 1 ilQ ' farmo teče mala reka, zraven hi- 7 ) ys0 stvar in to zadevna pis- glcdati da se ta izobrazba |ipeij L jp napeljan vodovod z dobro ma bom izročil srbskemu pohlani- kar najbolje. Zaradi tega in zdravo vodo. Do bližnje želez- j štvu< da ukrene nadal j ne potrebne so primorani pošiljati svoje j otroke, kakor smo videli v prej niške postaje je samo poldrugo korake in obvaruj naše ljudi da- .... , A«qn ^ miljo; pol milje pa do šole, }jlie «kode. snjem poglavju, ob pravem^casu ^^ je ^ p,.odaj> ker je se. Dolavcem pa dam svct, da liaj danji lastnik nezmožen za delo. "dela^kemu" listu pokažejo vra-Cena po dogovoru. Za nadaljna ta! Katoliški delavce v Ameriki in redno v šolo. Toda se vee, 0111 morajo doma otrokom pomagati da se bodo kaj naučili, morajo de- lati z šolo roko v roki, s prijaz- pojasnila se obrnite pismeno, ali^ima drugih katoliških listov na iz-nostjo in resnostjo priganjati o-1 osebno na: ' ' lbiro! troke, jih pohvaliti ako so hvale L. W. Jackson, 358 Reed Str. vredni, jih karati ako so kaj na-= Milwaukee, Wis. Rev. Smoley, Iron River, Wis. (Advertisement.) "GLASILO K. S. K. JEDNOTE" Lastnina Kranjtko-Slovenske Katoliške Jednote v Združenih državah ameriških. Uredništvo in upravniStvo: 1951 Wert 22nd Place, ' ■ Telefon: Canal 2487. CHICAGO, ILL. Naročnina: Za člane, na leto................... ............... Za nečlane ......................................... Za inozemstvo.........*........................... • .|0.96 ..........1.50 .......... 2.00 OFFICIAL ORGAN of the GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC • of the . UNITED STATES OF AMERICA UNION Issued every Wednesday. Owned by the Grand Carniolian Slovenian Catholic Union of the United States of America. OFFICE: 1961 We«t 22nd Place, Phone: Canal 2487. CHICAGO, ILL. Subscription prica: ..........10.96 For Nonmembers .................................. For Foreign Countries.............................. «.*«..•••• 1.50 .......... 2.00 GLASILO K. S. K. JEDNOTE 25. FEBRUARJA 1920. === ' ISBtegBB±=C=S3====SB ■immsn _ kanci' tega ne spoznavajo, ter hočejo vse, v Ameriki živečč inozemce potopiti v žlici vode,4o pa samo radi tega, ker se drže se jezika, šeg, ter vere svojih prednikov. Ne rečemo, da so vsi tu živeči inozemci popolni, vrli in dobri člani stric Samoye družine. Prav zadnji čas se je zaneslo med nekatere boljševiški duh; ti bi radi sledili svojim "rdečim" bratcem po izgledu Rusije. S takimi reformatorji in s takimi izdajicami le proč, ali tja odkoder so prišli. Prav ima vlada, da vse nezaželjene in nevarne inozemce deportira. Pri tem je pa treba presoditi, da nismo vsi inozemci taki. Zaradi peščice onih, pa moramo trpeti še mi — nedolžni. Če bi naša slavna vlada kmalu po izbruhu vojne hotela prelistati svojo glavno knjigo, bi našla še na milijone imen lojalnih in zvestih svojih posinovljencev.--Koliko milijonov istočasno tu živečih inozemce v vseh narodnosti je sledilo klicu ody. Mass. Joseph Hren, 63—65 Metropolitan Ave.. Brooklyn, N. Y. Alojz, Franc in Josip Culkar, vsi svoječasno živeči v Cleveland, O. John Predovich, 402 W. Chestnut St„ ? ? ? Montana. Josip, Jakob in Janez Cimerman, Vsi pred vojno živeči na 32 N. Stocktou, ???? Calif. Josip Dojmovich, N. Broadway, Joliet, 111. Rev. Vinko Božja, župnik, Morgan, Minn. Leopold Požar, New York, N. Y. Ako je kateremn izmed cenjenih čitateljev "(Jla-sila" znan seda-naslov gorinavedenih rojakov, naj ga na to opozori, da mu bom lahko poslal njegovo pismo iz stare domovine. S sobratskim pozdravom Josip Sitar, 607 North Hickory Street, Joliet, 111 Južna Amerika v minuli vojski. Ko je predsednik Woodrow , , . , A , , , . , • • , . Wilson dne 6. aprila leta 1917 v konski načrt, ki je bil ze dvakrat prebran v senatskl zbornici, da naj jkonj?regu Združeuih držav nazna_ se odvzame vsem tujezemskim listom privilegij II. postnega razreda. i Taki listi bi morali plačati najmanj 3c od futa, ali pa še več, kakor i določa sedanji conski tarif. Sedaj plačujemo samo le pri funtu*. To bi bil naravnost smrtni udarec za tujezemsko časopisje, ker bi moralo prenehati, ali pa za 100 odstotkov povišati že sedaj tako drago J naročnino. Kingov nujni predlog zahteva tudi angleško prestavo vseh važnih | člankov in vesti. Naravno, da Kingov zakonski predlog še ni sprejet, ker ga mora | še večina senatske ter kongresne zbornice oddbriti, slednjič pa še nil, da je Amerika prekinila diplomatske zveze z Nemčijo, je izrazil upanje, da bodo njenemu zgledu sledile tudi druge ameriške države. Sledile so. čeprav ni bilo njihovega vpliva na vojskovanje nič čutiti. Saj druge ne pridejo dosti vpoštev, pač pa tako-zvane ABC države — ^rgentini-ja, Brazilija in Čile. Politično mišljenje je bilo popolnoma proti Nemčiji. Unija je znala to izra- Ali v Ameriki je vse mogoče, kar nam priča že sledeči slučaj. Zakonodaja države Oregon jc že izdala na svojo roko dne 20. ja- hh[\n je ABr države spravilalno- Icg politične tudi v gospodarsko K sklepu opozarjamo tudi tajnike(iee) društev,da naj vsako pre- "»arja t. 1. novo postavo, ki prepoveduje tisk, publikacijo in prodaoj menibo članov točno naznanijo upravništvu "Glasila". Takoj, ko je j ^jezičnih časnikov na podlagi zakonskega načrta senatorja King-«r član suspendan, če odstopi, če jc izločen, ali če umre, je treba to spo-j,z države l tali. \ saka oseba, tvrdka. korporacija ali družba, ki izročiti upravništvu lista potom tozadevnih premembuih kartic ali do- da->a v državi Oregon kak časopis v tujctti jeziku, mora navesti poleg pismc. izvirnega besedila (čtiva) tudi dobesedno prestavo v angleščini. Društvo, katero želi, da mu vsled ureditve svojega adresarja do-j To Postavo je guverner države Oregon podpisal dne 20. januarja pošljemo naš najnovejši ali zadnji adresar, naj to upravništvu sporoči. ^Mlftl* 1920. , . Kršenje te čudne postave '.4e lcazntije z zaporom 6 mesecev v okrajni ječi, ali z denarno glol>o $500.00 ali z obojim. Mnenje ameriškega časopisa o jadranskem vprašanju, nrorot" * - Dne 19. februarja t. 1. je priobčil angleški dnevnik "The Chicago Daily Tribune" jako zanimiv uredniški članek o našem perečem ja- V zadnjem pojasnilu rojaka Walter; Predovieh-a. ki ne svetuje dranskem vprašanju. Naslov tega pomembnega članka se glasi: sedaj pošiljati blaga v staro domovino smo obljubili priobčiti tudi sli- Pošiljajte v Jugoslavijo denar, ne pa blaga! so le-ti odobrili načrt v zadevi jadranskega vprašanja napram najboljši sodbi Združenih držav in ker zavezniki pričakujejo, da bodo Združene države ta načrt podpirale. Ti so zavrgli odločbo, katero je ameriška vlada v tej zadevi odobrila in so nadomestili drugo, koji je ameriška vlada nasprotna. Če bi bile meje Jugoslavije sestavljene po zahtevah Italijanov, Francozov in Anarležev,'bi bile tudi Združene države prisiljene tc meje odobriti v slučaju da bi ne imele svoje zaščite v senatu, ki izdeluje pridržke (rezervacije) k pogodbi Lige narodov. , Mi smo mnenja, da se Italijani pripravljajo na vojno sami zase. Ti skušajo zamrežiti korenjaško ljudstvo od morja. Ti (Italijani) skušajo držati to ljudstvo (Jugoslovane) v hribih; med vitkim drevjem in na planotah, kjer naj bi vživali zelo zdravo, veselo in sadono-sno. življenje, dasiravno vedno želijo priti na plan in najti naravno prehodno pot do sveta. Ti bodo našli, da jim jc obroč Italije napoti. Staro balkansko vprašanje in borba za doriiorske ceste jih bo držala pri življenju, ozi roma pokoncu. Italija ima izvzemši Reke vsa druga morska pristanišča, katera potrebuje. Jugoslovani jih pa nimajo. Mi smo mnenja, da bodo nekega dne skušali Jugoslovani potisniti Italijane nazaj z njih poti in tedaj bo zopet vojna. Mi mislimo, da ima Mr. Wilson prav, ker protestira prot italijanskim načrtom, katere so tudi Angleži in Francozi odobrili: vendar pa nima prav, kadar pripravlja Združene države k reševanju evropskih sklepov. Reka jc eden izmed številnih zgledov." odvisnost. Ugodno priliko so pa porabile one države v to. da so u-grabilc vse nemške in avstro-ogr-ske trgovske ladje, ki so se nahajale takrat v onih pristaniščih. Bilo jih je pa za 450,000 register-skill ton, zelo veliko, če pomislimo. da je štela vsa avstro-ogrska trgovska mornarica pred vojsko okrog 650,000 ton. Kar bomo tudi mi Jugoslovani imeli kolikorto-liko opraviti s temi abecedadarji. je dobro, da jih malo ogledamo. Argentinija ima vse predpogo-a produkci-zato je postala fAiblika enostransko eksport- "}} padli ska meri 10,000 kvadratnih »J kilo- Gonja proti tujezemcem v Ameriki. Amerika je dežela čudnih običajev, čudne politike in še bolj čudnih postav; to opažamo osobito zadnja leta — po končani svetovni vojni. Starodavno lepo načelo, da naj obstaja vlada Združenih držav iz ljudstva, po ljudstvu in za ljudstvo, izpreminja svoje lic*e, kajti gospodariti in ukazovati nam hočejo skoro že sami prenaneti možje postave (kongresniki in senatorji), katere je izvolilo ljudstvo ali so prišli pa na goljufivi način do tega mesta, kakor nam kaže zadnji slučaj senatorja Newberry v Michiganu. Kot lojalni ameriški naturalizirani državljani, dasiravno rojeni a inozemstvu, imamo menda tudi trohico onih zajamčenih pravic, ka-koršno vživajo v polni meri domačini, ali Amcrikanci. Tu mislimo namreč na gonjo, katero je započela zadnji čas Amerika napram tu živečim inozemcem. Vprašajte torej izkušenega zgodovinarja ali zemljepisca: "Kaj je pravzaprav Amerika?" Odgovoril Vam bo, da so Združene države konglomerat (skupina) vseh svetovnih narodov, ki žive pod republikansko obliko vlade. Pretežna večina izmed celokupnega števila prebivalstva je onih, ki niso i bili rojeni tukaj, ali so pa potomci semkaj priseljenih inozemcev. _I Če bi inozemcev ne bilo, bi ne bilo sploh Amerike, kajti pristni Ameri-kanci so edinole rdečepoltni Indijanci; ti pa polagoma izumirajo. Ako znosilo in tudi prodalo. Tam so se navadno Italijani ustavljali in pre nočeva 1 i. Na italijanskih pes čut kom, da so domovinsko petje ni spadalo za Ljubljano, je te tujce ljudstvo ter oblast mirno pustila; Ljubljančani so bili celo veseli teh tihotapskih 1 metrov. Torej bi bilo v Argenti gostov, ker so prinašali tako nujno potrebovano sukno tet obleko.! niji lahko pokritega z njivami to Do konca oktobra ter do novembra 1. 1919 so Tržačani navozili toliko " blaga v Ljubljano, da so bile nekatere manufakturnc trgovine bolj založene, kot kedaj v milnem času. . Naravno, da so morali plačevati ljubljanski trgovci za to blago velike s vote. To je tudi povzročilo neznansko draginjo obleke. Ena zimska suknja velja še danes v Ljubljani od 800 do 1500 kron; ena obleka pa od 1000 do 2000 kron; čevlji od 200 do 600 kron; klobuk 100 do 400 kron. In če nima kdo v starem kraju kakih posebnih dohodkov, mu je zelo težko spraviti par tisoč kron skupaj, da bi $e pošteno oblekel. Vsem onim, ki imate Sorodnike v stari domovini svetujem, da ne pošiljate sedaj blaga od tukaj, ampak ameriške dolarje. Skoro vsaka banka, predvsem pa American Express Co. ima svoj inozemski odde- lek (Foreign Exchange Department). Kupite v taki banki ček v ame- tudi viških dolarjih ter ga pošljite sorodnikom v priporočenem pismu'. To i hektar relati liko sveta, kakor znašajo tri do štiri Jugoslavije ali pa sto kranjskih dežel. Ravnotoliko pa travnikov in pašnikov. A ker jc država šele v početkih razvoja, je sedaj izkoriščenih samo 23 do 24 miljonov hektarov, od teh petina za poljedelstvo, štiri petine pa za živinorejo. S poljedelstvom se ne pečajo tako natančno kakor recimo na Danskem ali Nemškem ali Češkem, temveč bolj na široko na široko na veleposestvih. zato je pa povprečna vno produkcija na majhna. Izvoz je najboljši in najhitrejši način izplačila denarne pošiljatve v'Ju- nadprodukcija žita je glavni goslavijo. vir dohodkov. Vedeti moramo nam- Znano je, da velja danes tu v Ameriki primerna obleka za moške reč.. da ima Argentinija prav ma-od $45 do $75 (in celo več!). V Jugoslaviji si kupijo lahko že od 10 do,l0 ljudi, samo kakih 8 miljonov, 20 dolarjev (K. 1000—2000) najfinejšo obleko. Zimska suknja velja jn se torej doma prav malo vpo- tukaj od $25.00 do $50.00; v starem kraju pa $8.00 do $15.00; ravno tako je tudi z drugim blagom ali šuknom za obleko." torej doma prav malo vpo rabi. Če bi bila samo tako gosto j naseljena kakor Kranjska — in Čemu bi kupovali blago v Ameriki po tako visokih cenah, če se,Kranjska ni gosto naseljena — bi prilično tako blago dobi v domovini skoro še enkrat ceneje, Čc po-(jih morala imeti 150 miljonov! šljete svojcem ček, ga dobijo že v treh tednih, med tem ko gre tovorna Drugi vir dohodkov je živinore-pošiljatev zelo počasi naprej. V starem kraju se lahko kupi danes vse j ja. L. 1912 so našteli 30 miljonov ceneje kot tu v Ameriki. goveda, osem in pol miljona konj. Dalje omenjam, da je poslal "Chicago Jugoslav Relief" poročila štiri in pol miljona koz in 47 mi- l„Yr»ov ovac. Bila so pa že leta. ko so našteli 100 do 120 miljonoc ovac. Na podlagi živinoreje se je razvila tudi edina velika industri- o pošiljatvi; kdor istega še ni prejel, naj piše ponj na Jugoslav Relief, 124 Hast 28th St., New York, N. Y." V istem finančnem poročilu sem na svoje veliko začudenje opazil tudi priloženo dopisnico. Na tej dopisnici se vprašuje, če hoče dotičnik zopet poslati zaboj, ali če zna morda za koga drugega, ki namerava poslati zaboj v staro domovino, ja. industrija živil, zlasti mesa. Od kod pa prihaja ta "farbarija"? Chikaški Jugoslav Relief NE bi ne bilo inozemcev, bi se na iztoku, -zapadu, severu in jugu še danes namerava započeti in izvršiti nobene pošiljatve več; ker to bi naše je glavne dohodke v uvoznih prostirale prerije t...................... «-• -»'«-• • - - . - _ * ® ie na tekon in mesta e prenje ter nepnstopni gozdi; marljiva roka inozemca jih rojake bolj izkoriščalo, kot pa koristilo narodu. low let oretvorila v rodovitne farme, cvetoče naselbine, trge: Chikaški Jugoslav Relief je prevzel prvo pošiljat . Zal, da nekateri prenapeti ter preveč domoljubni Ameri-i nadzorstvom majorja Rev. Francis Jagra in g. Wal Argentinske finance imajo svo- ea- rinah, pristaniških in užitninskih ev 'zabojev pod pristojbinah, ki tvorijo skoro dve sti, ljudi dvajset miljonov. Velika je za za 850 Kranjskih, oziroma za okoli 30 Jugoslavij. Enostranost izvoza se je pa med vojsko zeio maščevala. V kolikor namreč nista mogli Francija in Anglija uporabiti brazil«A ih proizvodov, so o-stali nakopičeni doma, trgovina je zastala in prišlo je do splošne krize. Pri izvozu moramo imenovati na prvem mestu kavo, saj pride na Brazilijo od letnih 15 do 20 miljonov vreč po 50 kg nekako 70 do 85 odstotkov! Ker so sadili vedno več kave, je nastala nadprodukcija, cene so zelo padle. Poleg kave izvaža Brazilija kav-tobak, kože itd. Avstro Ogrska je kupila od Brazilije v zadnjem letu miru, 1. 1913 za okrog 70 miljonov kron blaga, prodala ga je pa samo za 13 miljonov kron. Vendar je pa šlo veliko blaga tudi skozi nemška pristanišča in te številke tukaj niso vpošteva-ne. Na Nemško je pa prodala Brazilija za okrog 250 miljonov mark. kupila pa za okroglih 200 miljonov. Na srednjo Evropo se bo morala ozirati Brazilija tudi še vnaprej, zlasti še, ker ravnotežja v domačem gospodarstvu še ni. V nasprotju z Argcntinijo jc pa v Čile rudarstvo prav posebnega pomena. Predvsem pridobivajo soliter, letna produkcija znaša o-koli 30 miljonov meterskih sto-tov. Avstro-Ogrska je kupila leta 1913 v Čile za 23 miljonov blaga, od teh 22 samo za soliter. prodala je pa lesa za 5 miljonov. Nemčija je kupila za 200 miljonov mark, od teh soliter 171 miljonov. prodala je pa za 98 miljonov. Ker je izvozna carina na soliter glavni steber čilenskega gospodarstva, je oči vidno, da bo umetna produkcija solitra. ki se je dvignila ined vojsko na prav visoko stopnjo, zelo slabo vplivala na finance te ucer jako zdrave republike. Over the Top. — Do cilja bomo dospeli, če pridobi sleherni izmed nas enega novega člana(ico) za K. S. K. J. Jagra in g. Walter Predovichaj tretjini vseh državnih dohodkov DNOTO! AGITIRAJTE ZA K. S. K JE- — .:frooo+e»o«»ooooio»oooooo»»oo»oo«tyo»»MMQMMM»»M> K« S- K« i Jednota Utt»noTlj«a» ▼ Joliata, m., dn« 2. aprila 18*4. Inkorporirana Jolietu, driari Illinois, da« 12. Jamarja, 1898. oumvx USAD: JOXJB1& nj». / Telefon 1048. od ustanovitve do 1. januarja 1920 skupna izplačana podpora $1,724,391.50 GLAVNI UBADNIKI: Glavni predsednik: Joseph Sitar, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111. I. podpredsednik: Math. Jerman, 332 Micl^n St., Pueblo, Colo. Glavni tajnik: Josip Zalar, 1004 N. Chieago St., Johet, m. Glavni blagajnik: John Grahek, 1012 N. Broadway 8t., Joliet, m Duhovni vodja: Rev. Franc« J. Aibe, 620-10 8t Waukegaa, m Pooblaščenec: Balph P. Kompare, »206 Commercial Ave., So Ch eago, 111. Vrhovni zdravnik: Dr. Martin Irec, 800 N. Chicago 8t., Joliet, I1L NADZOBNI ODBOB: Jati p Danda, 704 North Baynor Are., Joliet, 111. # Martin Nrmanich, 1900 W. 22 St., Chicago, 111. W * Math Koatainsek, 302 No. 3rd Ave. Wegt; Virginia, Ifinm. f m John Mravintz, 1107 Haslage Ave., N. S. ^ittsburgk, Pa. T J Frank Frančič, 311—2nd Ave., Milwaukee, WU. f JT POBOTNI ODBOB: m ^ '' ,mt mr- r1 IT Mihael J. Kraker, 719 E. 3rd St., Anaconda, Mont. * Geo. Plajnik, 4413 Butler St., Pittsburgh, Pa. Anton Gregoriek, 2112 W. 23rd St., Chicago, 111. PBAVNI ODBOB: . " Anton Burgar, 82 Cortlandt St., New York, Nl Y. ' dT Joseph Buss, 6517 Bonna Ave., N. E., Cleveland, Okie. Frank Plemel, Bock Spring«, Wyo. UREDIflK "GLASILA K. S. K. JfEDNOTE": Ivan Zupan, 1951 W. 22nd Place, Chicago, 111. Telefon Canal 2487. Vsa pisma in denarne tadeve, tikajoče se Jedaote naj se pošiljajo na glav-aetca tajnik« JOSIP ZALAB, 1004 N. Chicago St., Joliet, I1L, dopise, društvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa na: "GLASILO K. 8. K. JiJJ-NOTE, 1951 W. 22nd Place, Chicago, 111. URADNO NAZNANILO. NAZNANILO ASESMENTA 3—20, ZA MESEC MARC 1920. Imena umrlih članov in članic. Zaporedna številka smrtnega slučaja v tekočem letn — 5. 207 JOHN VIDET1Č, star 50 let, član društva sv. Jožefa 2, Joliet 111., umrl 29. jan. 1920. Vzrok smrti: iPljučniea. Zavarovan za $1000.00. Pristopil k Jednoti 4. junija 1899. K. 29. Štev. 6. 2405 JOŽEF MOHAR, star 40 let, član društva sv. Jožefa 7, Pueblo Colo., umrl 15. januarja 1920. Vzrok smrti; Pljučnica. Zavarovan za $1000.00. Pristopil k Jednoti 12. februarja 1901. R. 21 Štev. 7. ' 2535 ANTON LOGAR, star 58 let. član društva sv. Jožefa 12, Forest City, Pa., umrl 13. januarja 1930. Vzrok smrti: Ubit v premogovniku. Zavarovan za 1000.00. Pristopil k Jednoti 20. marca 1901. R. 39. Štev. 8. 1041 NIKOLAJ GRABRJJAN, star 46 let, član društva sv. Roka 15, Allegheny, Pa., umrl 29. januarja 1920. Vzrok smrti: Pljučnica. Zavarovan za $1000.00. Pristopil k Jednoti 37. novembra 1894. R. 19. Štev. 9. ...... ■ ... ./ 1154 JOSIP DROP.NIČ, star 47 let, član društva sv. Cirila in Metoda 59. E velet h, Minn., umrl 2. februarja 1920. Vzrok smrti: Ubit v rudniku. Zavarovan za $1000.00. Pristopil k Jednoti 2. aprila 1900. R. 27. , . Štev. 10. 22314 IVAN BRK NT IN, star 288 let, član društva sv Petra in Pavla 89, Etna, Pa., umrl 30. januarja 1920. Vzrok smrti: Krvna bo-. lezen. Zavarovan za $1000.00. Pristopil k Jednoti 2. aprila 1917. R. 24. Štev. 11. 7668 DRAGA NOVOSEL, stara 33 let. članica društya sv Barbare 92. Pittsburgh, Pa., umrla 14. januarja 1920. Vzrok smrti: Pljučna vodenica. Zavarovana za $1000.00. Pristopila k Jednoti 10. aprila 1916. R. 30. Imena poškodovanih in operiranih članov in članic. Zaporedna številka v tekočem letu — 4. 120 FRANCES HORVAT, članica društva sv. Jožefa 2, Joliet. 111., operirana 31. decembra 1920. Opravičena do podpore $50.00. Štev. 5. 13602 IGNAC (J EC AN, član društva sv. Jožefa štev. 2, Joliet, 111., poškodovan 6. decembra 1919. Opravičen do podpore $250.00 za izgubo N očesa. 1612 ŠTEFAN GRAHEK, član društva sv. Petra 30, Calumet. Mich., poškodovan 28. oktobra 1919. Opravičen do podpore $100.00 za izgubo polovice stopala. Štev. 7. 11040 FRANK IT A KAR, član društva sv. Jožefa štev. 58, Irwin, Pa., operiran 28. decembra 1919. Opravičen do podpore $50.00. Štev 8. 6306 VERONIKA FKRKITL, članica društva Marije Pomagaj 78. Chicairo. TU., operirana 16. januarja 1920. Opravičena do podpore $50.00. Štev. 9. 20798 ANTON BARAGA, član društva Friderik Baraga 93, Cliis-tfholm, Minn., operiran 26. decembra 1919. Opravičen do pod- >- pore $50.00. Štev. 10. 1 N785 MARIJA KOCHEVAR, članica društva sv. Genovefe 108, Joliet, 111., operirana 14. januarja 1920. Opravičena do podpore $50.00. MLADINSKI ODDELEK. Zaporedna številka smrtnega slučaja 72. — V letu 1920. št. 1. 343 TEREZIJA KENDA, stara 7 let, 9 mesečev in 15 dni, članici društva sv. Jožefa 56. Lead vil le, Colo., umrla 19. januarja 1920 Vzrok smrti; Obistna vodenica. Pristopila v Mladinski oddelek 1. junija 1916. Opravičena do $100.00 za pogrebne stroške, kateri znesek je bil pok. starišem nakazan 20. februarja 1920. Joliet, 111., 20. februarja 1920. JOSIP ZALAR, glavni tajnik. ruvo poročtt o o razmerah v stari domovini. '' Am. Domovina " piše:' • Prvo poročilo od naših zastopnikov v Ljubljani je jako zanimivo in ga priobčujemo na tem me-■stu. ker objednem pojasnujejo marsikatero črno točko iz življenja, trpljenje naših ljndij tekom vojne, in evo vam žalostne slike i/, vaše rojstne domovine. Ljubljana. 24. jan. Torej seda' •*mo v beli Ljubljani. Dospeli srn sem 19. jan. ob 8. uri jutraj. > Parizu smo šli na vlak 17. jan. ofc 7. zvečer, preko Švice, Italije — skozi Milan, Verono, Trst, Diva-čo-Logatec — tam je zadnja postaja laškega križevega pota. Bilo je že temno, ko smo prišli v Logatec (Lonsratico «ra imenuje Lahi) ko so prišli jugoslovanski železni«"« rji na vlak. Takoj smo ve-'deli, da so naši rojaki prevzeli vlak, kajti začul se je običajni p .... š, in "tista bremza pa ne drži!" Takoj smo po koncu skočili, ko smo začuli našo govorico. V Ljubljani smo dobili postreš-čka, ki nam je peljal naše kovčke v Union Hotel. Računal je 40 kron (okrog 45c.) Tja prised-ši ni bilo nobene sobe dobiti. Vse polno. Gremo k Maliču, »Slonu, Hotel Wilson — vse zastonj. Nobenega prostora. 'Potem sem šel nazaj k Slonu in se mi je vendar posrečno dobiti eno sobo za nas tri — toda ne za dalj kot za tri dni, ker ne pusti policija. Seveda bi bili dobili podaljšanje, ako bi šli na policijo in povedali kakšne ga kalibra ljudje smo mi, pa sva dobila stanovanje in hrano z Jak šičem pri moji sestri, Perdan pa pri bratu svoje žene. Drugi dan smo šli na uredništva listov ki so prinesli notico o našem prihodu< Potem pa v skladišče Balkan. To je veliko moderno skladišče, vagoni pridejo naravnost na dvorišče pred magazine in bo jako pripravno za razkladati. Ravnatelj skladišča g. Pogore-lec je jako prijazen gospod in nam je vse razkazal. Imeli smo potem v torek zvečer sejo tri ure, da smo se pogovorili o sistemu za razdeljevanje. On nam bo v veli- Tivoli vrsta voz ki gnijejo tam, zakaj, se ne ve. Težke, težke čase so imeli ljudje za časa vojne. Stradali so doma in vojaki v t renčali, da so se smili samim sebi. S strahom se' vsakdo spominja na* tiste čase. Po cesti mimo hiše, kjer jaz stanujem, so vodili ljudi na strelišče, kjer jih je čakala kroglja. Za mal prestopek je bila kroglja. Bile so to žalostne procesije — pripovedujejo. Vojaki z nasajenimi bajoneti na sredi na smrt obsojeni, ki jih je spremljal duhovnik. Nikdo ni sinel pomilovati obi^jenca. V Ljubljani primanjkuje stanovanj. Od leta 1914 se ni še nič zidalo, in če povem, da šteje danes Ljubljana do 90.000 prebivalcev (pred vojno okrog 48.000), potem se lahko vidi kak drenj da je. Jaz bom polagoma vse opisal, kar bom mogel zvedeti od ljudi, kar bo gotovo zanimalo čitatelje. Ameriški' Jugoslovani bodo pač morali stati na strani svojim rojakom z odprtim srcem in pomagati. Tako me je n. pr. prosila ga. Rybar — žena delegata dr. Rybara iz Trsta, za tržaške o Uteva, in mu zamorejo tem bolj j da pomagati, her niso člani medna-1 vseh rodnega komunizma. Toda vse je zaman razlagati takim ljudem z razsodnostjo in resnico, kakor bi bilo, ako bi ho- tel razlagati fovietom > samim. Najdejo se zopet drugi, katerih število mož se mora ceniti na drugi način, Ti so akademiki in literarni ljudje, kateri pomagal jo sovietom brez vsakega najmanjšega napena to storiti. Lju-» dje 4e vrste navadno ne razumejo in ne poznajo ruskega položaja. Ko nobeden njrh ne odobrava sovietov v celoti, vendar vseeno požirajo eden ali drugi del boljševiške politične hrane, ter zapeljani do tega od številnih "boljše viških oblasti j", kateri v par tednih in mesecih v družbi Lenina, vedo vse kar je potrebno vedeti o Rusiji. Na primer eden cd teh lahko reče, da je boljševizem zelo lep v teoriji, to- Rdečih gard", izstradauje neprijateljskih elementov ruskega ljudstva in njihovo vspeš-no sejanje njihovega lažnjivega sistema med neizobraženo kmet-sko in mestno ljudstvo, ki je v obsegu njih propagande. Še slabše je. ako povemo resnico, da so boljševiki napravili iz cele Rusije telo, nad katerim poizkušajo svoje operacije. (Po besedah največjega sedaj živečega ruskega pisatelja, ki je bil sam boljše v i k.) "Njih načrti so: delavce priganjati k delu.. porazdelitev večjega dela pridelkov ubogega kmeta, odstranjenje vse sestoječe kulture in na njeno mesto nadomestiti novo proletarno kulturo iz nevednosti in jeze, — ter to storiti kar črez noč — vse to dokazuje, da je nemogoče." Toda ta nemo^očnost jim nikakor ne zabranjuje nadaljevati svoje poizkusil je v vedno novih oblikah, kajti to je prava narava celega ultra — revolueijo-narnega gibanja. Trenutek, ko da v vsakem oziru napačen v praksi; ko zopet drugi trdi, da ljudstvo zahteva odstranitev teh je popolnoma napačen v teoriji, a strašnih poizkušonj, zapusti bolj- v praksi je primoran postati de- ševike in se povrne nazaj k demo-mokratičen in vspešen. Resnica j kratični stranki, je, da kadar je boljševiška teori- Kar se tiče posebnega razprav-ja slabejša kot nje praksa, neka- ljanja boljšpviške teorije in pra-troke. Največji reveži na svetu |tera boljševiška početja še celo kse, vpoštevajmo besede neke. v so,,ti slovenski tržaški otroci. La-1 prekašajo njene nauke. In potem tem izkušene osebe — najupliv- ko pomoč, ker mu je taka stvar silijo slovenske otroke v svo-!^a v mnogih slučajih zli nau-jnejše izmed vseh neustrašnih m vsa znana. Dal nam bo na razpolago pisarno in tam začnemo delati. Čaka nas veliko dela, da bomo že sedaj sortirali zaboje v imeniku po razni deželah in glavarstvih. Vse bo šlo kot po žuori, ko pridejo zaboji. Raditega je dc/bro, da smo mi prej sem prišli. Morali .bedemo iti še na več inštanc, kot na eolninski urad, železniški, poštni, itd. Ljudje so privreli skupaj iz vseh.krajev, ko so zvedeli, da smo prišli. Sedaj hodimo po hišah in razdajamo' pisma in darove ki smo jih dobi-,di nas ki zastopamo 1! od svojcev tukajšnjih rojakov. Če bi vi vedeli koliko veselja napravi en sam dolar tukaj! St»re mamice niso vedele kako bi se zahvalile in milo se nam je storilo, ko smo videli, kako zelo so bili potrebni. Kakšno bo šele vese • je šole, dajejo jim slaščič in oble-1 je- tam tudi ta nadaljna resnica, ke, samo da jih več dobe. Sloven- j ki ^ s,aba uvedba v popolnem ske žene v Trstu se trudijo in zbi- sorazumu -rajo milodare da oblečejo te rev-1 hovladanja, poštenih kritikov boljševizma; najbolj človekoljubnega Ma'ksi-kot v naukih stra-ima Gorkija, ki pravi: "Proletari-državljanskih pre- jat je tvoritelj nove civilizacije. ne slovenske otroke. Ali je v Cle velandu kaj Tržačanov ševeev, ki bi kaj dar nekaj, ako hočemo ohraniti naše malčke v Trstu? (Kot znano, se je Republičansko Združenje pred senatom popolnoma Trstu ter vrglo laški sužnosti do 100.000 Slovencev, rekoč, da mi i ne maramo Trsta. Op. ured.) Tu- pošiljatvc prosit ljudje za pomoč, a kaj naj jim trije-damo, ker se v ta namen ničesar ni zbiralo v Ameriki, pač pa se je prodajalo Trst Italijanom. . Veselje med narodom je neizmerno radi pošiljat ve. Naši ro- ^ kucij in narekavauja, katera ra- pravijo boljševiki. Kje in v čem 'v in Kra- ravno kakor jih ozna- se nahaja to delo proletarijata?" *ovali vsaj nuJei°- vpraša (iorki ljudstvo in potem Na primer znameniti britanski j primerno odgovarja nato vpraša-"Memorandum" piše naslednje: nje. "Napake se navadno ne najdejo! "Uradna obvestila, ki prihajajo odpovedalo v vladnega načrta, tem- od ljudskih poslancev, so le brez- več v rabi toll načel in še poseb- pomembni časnikarski članki in no tedaj, kadar te vporabljajo ■ nič drugega. Videti so kot kak-Ijudski roparji, takšni kot so bi- sna, v pesek natiskana literatura, li tirani francoske in ruske revo- Ako pfav je tu pa tam kakšna lucije. Gotovo v takih slučajih misel vredna nekoliko preudarka. Ro- kar pravijo vendar so dandanes žnato pobarvana dejanja boli- misli 7-& izpolnitev ideje zaman. _ ševišike strahovlade so bila ob- Kar se tiče teorije same — je javljena od oseb, ki imajo samo samo tu pa tam vredno nekoliko načela po katerih se ravnajo. pomisleka. Drugo je fantastično To je gotovo najznačilnejši in prepovoljno ali pa proti človc-dokaz od strani, ki je 100 odstot- ški družbi in protiaktivno. \ ameriških Slovencev, so prišli že ______i..„ _______» _ vsa načela prepadajo v me. Ije, ko pridejo zaboji. Vsi jih pri" čakujejo — a nič ne godrnjajo,i "T-"" 't"1", |IU!>,,ja,.%.t- IU~ kov proti boljševikom; kajti, kaj praksi je samo zmaga zverinstva jo Selo vVre-kt',.2^ h biti '»U *'-ozno in s.ra v katero *e ponižujemo, (rfobokej- m«- m k()t boijševiški načrt v celo-1 šega aziatizma v katerega se po- ko pravimo da pridej di februarija. Pravijo vsi, samo da pridejo, naj bo potem kadar hoče. Tukaj se dobi še raznih stvari, lc sladkorja primanjkuje in kavtv Se ve, je vsaka reč precej draga. Sukuo za obleko do 230 kron meter in še dražje, pa ni nič pose!>-nega. Je debelo in se kmalu strga. Eno jajce velja eno krono 60 vinarjev, itd. Srebra in bakra ni nič, seveda tudi zlata ne. Vse se plačuje samo s papirjem. Ena cigareta stane 52 vinarjev, ena cigara 60 vinarjev. Delavci zaslužijo od 20 do 30 kron na dan in sicer dela vsejpo osem ur, to je vsaka tovarna, Ki ima več kot 20 ljudi. Manjše tovarne niso pri-morane se tega držati toda se sami delavci držijo tega, da delajo, po 8 ur. Družine, ki nimajo nikogar, da bi zaslužil, so v veliki revščini, ker tu še ni dobrodelnih zavodov, ker je država šele v razvoju in ne more vse naenkrat storiti. Na deželi so oni, ki so kaj pridelali, še precej na konju — drugi pa stradajo. Letos je bila letina zelo slaba. Na deželi predvsem primanjkuje petroleja in soli — nadalje kave in sladkorja ter predvsem Obleke in obuvala, splob stvari, ki se ne izdelujejo v naši državi. Sol se dobiva iz Nemčije, ki prihaja v nemško Avstrijo, ki pa ima tako slabo urejen promet, da je težko kaj dobiti. Sladkor ,ja>BIH 'i?!ž>Hz*>duiojf poad dCjaijFfj »po; 'ofipm zi. iqop'as a^ejo v/ dobivajo iz Češke in petrolej iz Italijani silno slabo blago prodajajo in jako drago. Kmetje nosijo v mesto svoje pridelke in dobe :a nje petrolej in sladkor. Mnogo konj imajo naši ljudje loma, nekateri so zelo lepi. Vse fo je ostalo od razsula bivše Av-itrije. V tistem času je bilo od }• Pr- Vrhnike pa do Ljubljane deset in desetisoče konj, ki so se pasli okoli brez gospodarja. V Ljubljani so se pasli po Mestnem logu in parkih, hodili so po uli-ah. Država je izdala oklic, da si sakdo lahko izbere konja in ga redi in potem izroči proti odškodnini državi. Kmetje so si izbirali najlepše konje, druge se je počasi spravljalo v kraj — na ta ali oni način. -Pravijo, da je takrat vsak otrok imel svojega konja — živega. Se sliši ,kot pravljica iz devete-dežele pa je živa resnica Na cesti no stali vozovi, avtomobili, ambulance. Še sedaj je pod it Ameriki, ki so tako požrtvovalni. Potreba pa je tukaj velika. Nikomur v Ameriki naj ne bo žal, ako je kaj poslal. Hvaležen je o-ni, ki je, blago prejel, hvaležen mu je ves narod. Vse vas blagoslavlja, kamor pridemo. Pozdravljam prisrčno cleve-landske Slovence in vse naročnike tega lista. James Debevec. vizem v teoriji in praksi. S solzami oblita in s krvjo o-rnadeževana Rusija ječi in kliče svet na pomoč. Sestavljena je iz nasilja in njene muke ne morejo nikakor ostati hladno-krvno opazovane, kakor kakšna posebna, nikoli poprej opazujoča poizku-šnja socialne evolucije. Rusija je živa in iz njenih kožnatih odprtin njenega telesa neprenehoma kaplja nedolžna kri ruskih narodnih mučenikov. Njena najnujnejša, uajglobo-kejša in najprva potreba je preu-strojitev razmer, pod katerimi bode zamoglo rusko ljudstvo sklicati vse rusko ustavotvorno skupščino. Rusija ne more nikdar tiho in zadovoljno živeti, do kler ne (bodo njeni zastopniki prost oiz vol jen i od vsega ljudstva, ustanovili konstitucijo in položili trajajočo podlago demokratični vladi, katera jim bode zagotovila postave, ki so v sporazumu z voljo in željami ruskega naroda. To je poslanica, katero je ' predlagala Katarina Breshkovsky ameriškemu ljudstvu. Največji sovražniki ruske demokracije po Ameriki in po ostalih delih sveta niso več uradno zapriseženi boljševiki. toda oni ki se štejejo za najbližje prijatelje in sodelavce boljševizma, to so agitatorji dobrodelne nev-traluosti nasproti sovietom. Vsi ti liberalni elementi napadajo vsako, boljševikom nasprotno stranko v Rusiji in vsako vlado (poljsko, rumunsko, finsko, in druge baltiške) katere so anrore t ju z boljševiki. Oni vsi odobravajo saj ekonomično; ako ne po ti in prav tako skoro v vseh nje- tapljanio. in je »brez najmanjše so .govih ttvorečih načelih? delavnosti ob strani socijalrrega Toda tukaj pride zopet drugi duha ali socijalnc psihologije." pisatelj, ravno tako nasproten! • a. f. f. boljševikom« ki pravi, da so nau-! -- ki boljševizma in njega p ropa-j Slab izgovor je slabši, kakor ganda najbolj nevarna in krivi- noben izgovor, čna ideja, katera se je bila kedaj 1 osnovala. V 'Atlantic' za mesec Nesreča rada pušča cele kopiee julij, se Herbert Wilton izraža kamenja na cesti do blagostanja. takole: "Boljševizem je .najstra-j--—--- šnejši fanatizem od časa Moha-ijfe zvračajte krivde na svojega meda.tr On- tudi vidi popolen ra- trgpovca! zkol med njegovimi idejami in j ««F,U.» je zopet povxročila isto prakso. Toda propaganda sama sitllosti kakor ianj. Velike količi-je nevarna in krivična m ne; ne Trinerjcvega ameriškega boljeviška praksa. Boljševizem grel,kega vina in Trinerjcvc An-je za njega .v izrazu groznejši peH(.0 grellke tonike ^ bile pro-nego v dejanju. dane, in mnogim trgovcem so po- ln v pospevanju tega predla- polnoma pošle zaloge teh izvrši-ganja pride naš prijatelj do zelo ni\x Z(lravil. Naši odjemalci so se čudnih zaključkov, oa se sovieti nam pritožili zastralitega. ;ili mi samo nekateri Whnlejivi sYcij-|deianio nočindan. da izvršilno na valei. kakoršne jc nastavil Lloyd| roftia t(M. upamo, da bodo ime-George. da so vporabljali Jeffer-!jj sodaj trgovci zopet zadostno vonova načela raje nego one izpod|zai0g0 pri rokab. Trinerjevo a-Marxijevega peresa! Da boljševi-,morigko grenko vino je brezpri-zem v Rusiji ni nobena revolucija|mern0 črevesje brez vsa- in tudi ne nobena komunicija »Hj kr«nih neljubih simptomov, p<»-zapovedovalka! in da koraka P™- spešuje slast ter krepi cel sistem, ti pravici (Pisatelj se je spozabil, Trinerjeva Angelica grenka toda je Lenin moral korakati proti desni, da je prišel v Rusijo in zopet pri sklepanju miru z kajzer-jem in da je Macehiavellianova iiika je zanesljiva povraeevalka življenskih sil in energije in zato neprecenljiva v okrevanju. V slučaju prehlada in kašlja se la-politika prava podlaga njegovega j hko 7anesete na Trinerjev Cough Sedative in v slučaju bolečin v sistema. V tem izrazu ni najmanjšega dvoma, da edini namen gospoda Stanleja je povečati zli duh propagande same. In mogoče je res goltancu si ga izperite s Triner-jevim antiputrinom. Vsak lekarnar ali trgovec z zdravili Vam postreže s temi zdravili, samo za-večje zlo. Boljševiki vladajo zjhtevajte Trinerjeva ter odkloni ^lado laži, še bolj nego z vlado te posnemke! — Joseph Triner grozodejstev. Neštevilne in straš- Company, 1333—43 So. ^\sh ne laži, katere je boljševizem ]*>- ]allci A-ve., Chicago, 111. sejal po svetu, še znajo živeti po-1 (Advertis.) tem ko bode njih delo materialne- - ga uničevanja in krvoprelitja po- svoje rojake zdaj zopet zabljeno med svetom. To nikakor lahko dobite v ameriko, ne znači da so njih dejanja bolj-j priseljniske ^^ ostanejo šr ša. toda le, da so njih besede y ve ed slabše. Njihova teorija ni nika- ^ doWte v kor brez resnosti,, njo se more Vmev5ko PodpLsani vam bo da) razumeti v njih grozni trmi. Mno- iiavod.|a> kako q y kraju go njihovih krvavih poizkušenih ^ a]. ^ oSoh. sanj se jim ni posrečilo izpeljati., obrnite znancga rojaka Ma. toda nekatere so izpeljali injjhjtijo Skend Javn NoUrja, bodo nadaljevali dokler hodo,^^ « .. . , ostali na krmilu vlade. In zraven ' tega so storili in delajo ravno toliko gorja z njihovimi fantastičnimi in trmastimi nagoni, da bi dovršili lieizpeljive načrte tiranstva. Pa. Butler Street, Pittsburgh. On Vam bo stvar uredil in pojasnil. (Adv.) litično priznanje sovietov in o- litnrJipnip vcabp finančne ali v o- IVVPi iažke Z.o« deželan,. ki se bon- vršili neizpeljive aorte tiranstva. Za vseb.no oglasov ne prevzelo in hijejo proti njim '/. drugi- v katerem so prav dobro podnee- nta nikake odgovornost, ne ure-mi besedami, oni so pri volji ni, kakor na primer njdtova »sta- dmstvo, ne upravmstvo našega storiti vse kar Lenin o.l njih 1 novi jenja posebno eastnega razre-1 lista! DA'AilNE? I'red nekoliko dnevi srno ubja vili Wilsonov odgovor na Tit to - nij#v predlog ^ rešitev reškegfj vprašanja. Mislimo, da nam iv treba šele poudarjati onega, kai je moral opazili v tem odgovoru že vsak bralec sam, namreč, d? se ta odgovor. vkljub svoji vljudnosti, vendar precej razlikuje od dfrugih. takih podobnih diplomatskih spisov in sicer po svoji odločnosti. da ne rečemo že naravnost, odbijajoči rezikosti. "Xe skrivam Vam .>voje^a presenečenja za/aci novega načrta." je pisal VnLson. ''Točno Vam je znano, kako nespremenljivo je moje mnenje o reškem vprašanju, in sicer ne zaradi manjše simpatije za velik j narod italijanski, temveč zaradi popolnega prepričanja vlade moje države. ., . Smatram najodločneje, da Vaši dvomi, kako bi italijanski narod sprejel rešitev renke-ga vprašanja, ki bi se ne striniala s cilji imperijalistične manjšine, nimajo sploh nikakršne bistvene podlage. Reško vprašanje ne zanima resno jtalijanskega naroda. . . Naše tozadevno delovanje se ne more nikakor izpremeniti." In pripomnil je še Wilson, da bo zahteval rešitev jadranskega vprašanja brez odlašanja, in zagrozil končno, da Amerika onim državam, tki bi ibile proti stremljenju Amerike, da se urede evropske razmere, odtegne gospodarsko pomoč! Vkljub vsej prijaznosti in ljud-nosti je bil ta Wilsonov odgovor tako rezek, da je stal glavO Titto-nija kot ministra za zunanje stvari in načelnika italijanskega odposlanstva na mirovni konferenci In potem? V včerajšnjem "Lavoratoru" smo čitali poroičilo iz Rima, v katerem se pravi, da so se pozneje, po tem Wilso novem odgovoru, vršili drugi razgovori in sicer zelo važni, toda ne več v niedzavezniš-kem svetu in tudi ne med italijanskimi in amerikaiiskimi zastopniki, pač pa med italijanskimi in jugoslovenskimi zastopniki. Stvar nam v resnici ni znana, dasiravno smo morda imeli priliko, da ibi bili izvedeli kaj o njej, če bi se bila dogodila v resnici,' če ne misli tu "Lavoratorjev" rimski poročevalec morda onih pogajanj med Jugoslavijo in Italijo, ki smo jih že omenili pred nekaj dnevi v našem listu in ki njihov | izid objavljamo na drugem mestu, j namreč pogajanja za razdelitev trgovinskega brodovja, ki jim je; bil prvi uspeh ta, da dobi Jugo-j slavija one ladje izpod 2000 ton, ki so lasi jugoslovenskih brodo-lastnikov, d očim se pa poganja za večje dalje še nadaljujejo. Ali je j morda mislil " Lavoratorjev " po-j ročevalec ta pogajanja in jim je' pripisoval tako važnost? Morda.j Saj važna so v resnici, in končno bi bili potem, kakor prayi isti poročevalec, dosedanje rase vanje naših .skupnih vprašanj končali tamkaj, kjer bi !>ilo treba početi," \ namreč z neposrednimi pogajanji med obema prizadetima strankama, Jugoslavijo in Italijo. '4Lavoratorjev" poročevalec pa nadaljuje; "Mi socijalni demokrat je smo večkrat poudarjali, da bi se moralo reško vprašanje rešiti s pomočjo (kompromisa med 1-t ali jo in Jugoslavijo. Toda pogajanja so se hipoma pretrgala in če Orlando ni nikoli znal poveela-ti zakaj. Sedaj zasnovana rešitev bi bila takale: Reka naj l>i se pripojila Italiji vsemu slovanskejnu ozemlju, pri kiopljenemu Italiji, naj bi se dela popolna avtonomija. Šlo bi nekako za to, da se v Italiji za vse priklopijeno slovansko ozemlje uvede ista narodnostna uredba, kakor so jo zasnovali socijalni demokrat je leta 1899. S lo naredbo bi se z^ene strani skušalo zadovoljiti Slovane, z druge pa pristaše aneksi je Reke. Kakor vsi kompromisi, ima tudi ta brez-dvomno med toliko stranmi, o katerih bi se dalo razpravljati,, neka-ero, ki jih je treba visoko ceniti! bolje bi bilo seveda, da bi se vsa naša naeijonalna vprašanja rešila s svobodnim izvajanjem samoodločbe. Toda samoodločbe ne bomo imeli nikoli od meščanskih vlad." Tako 4'Lavoratorjev" rimski poročevalec. Torej Keko Italiji, vsem slovanskim ozemljem, ki se priklopijo Italiji, pa nekako tako avtonomi jo, kakor jo je zahteval socijalno-demokratski brnstki program za vse narode bivše Avstrije, narod-io in upravno avtonomijo. Hm, da! Neglede na to, da o ureditvi za-s^denega ozemlja načelno ne razpravljamo, dokler ni končnovel javno določena njegova usoda, bi na vsa ta izvajanja o tem not"em načrtu za ureditev reškega vprašanja in vseh vprašanj, ki so žnjim v zvezi, vprašali edino le še: odkod prihaja ta načrt, in ali je ttploh kaj resnice na tem, d* se Italija hoče neposredno pogajati z Jugoslavijo? ^naiio nam je, namreč, kako naravnost . smešno so se vršila neri nas silno žalostne, Vsega tega nepotrebnega čakanja.bi ne jbilo, če bi se že razmere na železnicah uredile. Navadni smrtniki tudi ue ume vajo. kako da more razkošni orientski simplomski ekspres v najlepšem redu voziti verižnike iu, pofujoče ministre, medtem ko ni mogoče urediti osebnega prometa, namenjenega navadnim smrtnikom in za prehrano neobhodno potrebnega tovornega prometa. Pristojbine v čekovnem prometu. Ministrstvo za pošt,o in brzo* jav je povišalo z odlokom št. 21.-329 z dne 28. dee. 191!) pristojbine v čekovnem prometu pri kr. pošt. ček. uradu in pri poštni hranilnici s Sarajevu začenši s 1. januarjem t. 1., in sicer: 1. Mani-pulacijsko pristojbino na 10 vin. od vsakega uradnega opravila (vknjižbe), lu se vrši na računu (od vloge, nakaza, pripisa, ohranitve). 2. Provizijo od vsake obremenitve na 2/5 per millo do zneska 5000 K (40 vin. od 1000K) in 1/5 per milo od zneska, ki presega vsoto 500 K (20 vin. od 1000 K). S skupnim čekom se smejo posamezni zneski — kakor do sedaj nakazovati do 20.000 K. Obremenitve v klirinškem prometu in zneski, katere pošilja ček. urad s poštnimi nakaznicami »o kakor do sedaj .prosti provizije. Divjanje arditov in kanabiner- jev v Solkanu. Na dan sv. Štefana je bilo v eni solkanskih gostiln več domačih fantov. V gostilno se je priplazila* tudi italijanska arditska golazen (laški vojaki in zahtevala da domači fantje iz-praznejo gostilniško sobo kar pa ti niso hoteli storiti. Nastal je pretep v katerem so jih arditi tako dobili da so jh moral odne-nest v bolnišnico. Italijanska komanda ni bila nad tem zadržanjem najhrabrejše laške vojaške posebno razveseljena in je še i-ste noči odpoklicala ardite. Na cesti se je tedaj nahajal domači fant Oigoj ki je pokazal veseije nad tem da gredo arditi iz vasi poslednji so, se pa tako razburili,da so vrgli puške ob zemljo in izjavil i,da ne gredo prej iz vasi dokler ne bo Cigoj aretiran, kar sa tudi karabinerji storili Odpeljali so Cigoja na svojo postajo in ga začeli neusmiljeno mučiti in pretepati. Neka ženska je to javila dvema domaČima fantoma, ki sta sc podala na karabi-nersko postajo in tam se je zopet začel pretep. Za karabingrje je bila situacija tako kritična. o ti'fr obresti. REAL ESTATE fe želite kupiti, prodati ali zamenjati svoje jk)-sestvo, loto ali farmo. INSURANCE tfltt1 .f-j -t'y • f Izvršujemo prevode in vse posle javnega notarja. *f¥ Uilifl p^te* ' tf. *»y V=v • J- Prodajamo zemljišča Preskrbujemo posojila in prodajo zemljiških lastninskih papirjev " mortgage, i.i.iT.- t Zvišanj« brzojavnih pristojbin v notranjem prometu. Počenfti s 1. januarjem 1921) so se zvi&ale brzojavne pristojbine v notranjem prometu na 16 par od bese <|e, minimum 1 dinar, ^rejetnuo naznanilo (pc) velja 1 dinar. Za -vsak prepis pri vee naslovih jč plačati za vsakih 100 ali začeti! 100 besed 1 dinar. Sprejemni list na zahtevo stranke velja 20 par Vsled odloka finančnega ministr stva oziroma vsled izprmemhe tečaja 1 dinar — 4 krone je besedna- pristoj^ina od 12. januarja t 1. dalje 40 vinarjev, minimum 4 krone, Prejemno potrdilo (pe) ve Ija 4 krone, Prejemno potrdile (pe) velja 4 krone. Za vsakih ]0C ali začetih 100 besed 4 krone ir za sprejemni Ust 80 vin. Jugoslovanska zveza železne in duatrije se osnuje tekom prihod njega meseca. Svoj sedež bo ime la v Zagrebu. Baker in svinec sta dva važna predmeta za naš eksport. Svinec Koroškega izvora gre daleč preko mej naše domovine v nemške in švicarske kraje. Baker iz rudnika v Boru je namenjen pred vsem za Francijo in Ameriko. V Boru j< delo začelo in dela pod vodstvo« starega ravnatelja zopet kakil 1500 delavcev v tem yažneui rudniku. Med okupacijo so ga Nem ei izkoriščali. Odkar je zopet pričelo delo po vrnitvi Srbov v do inovino, se je pridobilo kakih 20( vagonov. Za eksport v Francijo jc prodano po lepi ceni kakih 39 va gonov. Ostala množina je namenjena za Ameriko. V obratu je doslej samo ena topilnica, pripravljene so pa še tri. Ko spravijo \ obrat tek tudi v teh topilnicah, in moč pridobivati dnevno kakih ir vagonov bakra, kar predstavijo vrednost 12 miljonov kron. GLASILO' K. S. K, JIBlbNOte. 25. FEBRUARJA 1920. Razpoloženje na Koroškem. "Zagrebčke Xovine'' priobču-jejo dopis z demarkaeijske črte na Koroškem in pišejo: 1 'Razmere se vsak dan spreminjajo in to na našo korist, zlasti v Celovcu. To je. posledica bede, ki vlada v Avstriji, katera ne samo ne mori' bede odpraviti, marveč se sama vsak dan globlje pogreza v propad. Ljudstvo v avstrijski zoni B vidi, da je v Jugoslaviji vse-lA v izobilju, dočim mora samo ado vat i in pogrešati najpotrebnejše stvari. Zlasti *v Celovcu je razpoloženje za Jugoslavijo zelo povoljno, ker je Celovec, ako o-stane v Avstriji, gospodarsko izgubljen, saj je odrezan od svojega prirodnega zaledja, od jugo-slovenskega dela Koroške. Zanimivo je, da v, Celovcu teže k Jugoslaviji vsi trgovski in obrtni krogi, kakor tudi delavstvo. Prvi zato, ker vedo, da imajo v Jugoslaviji vse predpogoje za napredek in razvoj, kar je v Avstriji izključeno, drugi pa v prvi vrsti radi življenskih potrebščin. Eni kakor drugi pa zbog tega. ker u-videvajo, da se Jugoslavija stabilizira in urejuje, kar je zlasti razvidno iz stalnega dviganja ju-goslovenskih vrednosti in iz konstantnega padanja avstrijske krone. To je najboljši barometer za vse. To dviganje jugosloven-ske krone napram avstrijski je najboljša propaganda za Jugoslavijo med prebivalci v Celovcu, kjer so naši protivniki samo, med uradništvom. . . Celovec je brez nas izgubljen, ker se nahaja za streljaj od naše meje, dočim se nahaja celovški vodovod in celovška elektrarna v naših rokah. Radi tega in iz gori navedenih razlogov se v Celovcu razširja a-gitaeija, da se pri plebiscitu glasuje za Jugoslavijo". — Nam se zdi, da slika dopis razpoloženje v Celovcu v prerožnati luči, dasi priznavamo, da bi obrtniki, trgovci in delavci brez dvoma glasovali za Jugoslavijo, ako bi jih ne terorizirali razni nemškonaci-jonalni politiki, predvsem pa nemški uradniki, ki vedo, da bi morali pobrati šila in kopita, čim bi se Celovec priklopil Jugoslaviji. Vsi ti uradniki jezikovno niso kvalificirani za službovanje v naši državi, zato bodo napeli vse die, da preprečijo za Jugoslavijo ugodno ljudsko glasovanje. Končno seveda ni izključeno, da bi se ljudska volja ne u-veljavila tudi proti uradnikom in posameznim vsenemškim politikom. Over the Top. — Do cilja bomo dospeli če pridobi sleherni izmet nas enega novega plana(ico) zs K. 8. K. J. Valentinove čestitke. Štrajk slovenskih slamnikaric v Chica-Prestana skušnjava. Čudna zaobljuba. gu. nega agenta pri fnše? d Jut i. Aj ! gar ponuja v#aki strajkbrekarei $50. — fiks na teden, poleg pa še to, kar od ducata za služi. Za eks pirijenc in ekspert šivalke iz Domžal ponuja pa še več. Ober-tfcjm jim plača tope 11 z fino ve čerVsaka skebovka ima pro sto vožnjo z jelov teksi v tovarno in domov. Če bi dobil 5 liovil šivavk, mi je ponujenih $500. — nagrade. Morda bom spravil sku paj pet Poljakinj, ki znajo samo Wirtohe šivati. Te popeljem v oti šop pod pretvezo da so ekspert šivalke (na birtuhe) pa bomo i meli ček za $500. — Za en dan I bo že šlo, samo da dobim nagrado. Če dam od onih $500 — vsaki Poljakinji $40. — bo ostalo zame še $300. — l)ober biznes! Zbrali se »bomo na štrit komarjih blizu tovarne. V tem štrajku se je posebno neka kobilea ali Poskakulja odlikovala pa neka Beštica, po domače Hruška. Te opravljajo skebsko delo in jih Aj garjev vačman kar čez ;neko luknjo v bezmentu v tovarno spušča. Naravno, da so vse črne od premoga, vsled česar jih mora Ajgarje\ niger dobro požajfalti in umiti. Je sicer umazan biznes, a vse jedilo nese. e kaki štrajkbrekarci doma kaj "fali", pride sam .gospod. boss" ponjo na dom z ata mobilom, pa imajo frej vožnjo ilo šape. Je pa smola, ker pri tem do šape. Je pa smola, ker pri tem ploha rada pada; pa ne dež, ampak kurja jajca, ki so zagledu-'a ta svet že leta 1917. .Mislim, da bodo štrajkarce zmagale, ker držijo skupaj. Onim slovenskim* van«! Potem bodo* fhitfjam zo-pft spoznali, dja slovenska kri nikdar ne "sfali." k. c SESTRE! i Ali ste r.drs ve, krasil«, vesele kot **m i« namen j«« dur nara*«! Ako M tedaj pišite po aaia pojasnila, kfc t«« vam^poSljemo nuftOlTj, ju zapeta rro LAestl še nwo naznanjene, prav pred Aj gerjevo tovarno. Ta vozni ret* 3e podvrifen spre . , . | membi. Za cene in drufra pojas - Ker sem ze pri sla mm kar.-( ^ ^ ftH Mite nft moj ji, naj se omenim, da sem naredil; n.lsj0Y te dni "eksaminešen" ali skuš-! .... „ . .. , , . , Potni listi. Potnikom preskr- nio za blokarja in ekspert slam- >■.. * ,. A j , / flikarj«. Skušnja jo bila llmla bin. potne liste m drugo, kar ra- t ' , . y , , biio za potovanje, ker sem moral vse te eudne be- __J v dobite pri meni za časa bivanja 9e šivavke: Delajo na baks maši-jv New lorku-nah in "smol" mašinah krone ! Pošiljanje denarja. Ako hoče-brimse v obliki keterpilar. zik- te izrabiti sedajne skrajno nizke zak in split. Kite so flenč, tri ocne ™ poslati kaj denarja v sta-rov, kebel brim, duble . brini, j ri krai» tedaJ ie najbolje, da ga k ušn (!) poljub) brim, ■ SortrovJ Pošljete po draftu ali nakaznici, evittelni, bell Crown, long tipj ker to najboljši način pri se- Influenca t, ' ■ i f™;. y * . 'f . Zopet vračajoča se epidemija "Flu" je nevarna, čuvajte sc torej sami in vaša družina pred njo s tem, da pazite na svoje zdravje. Prvi znak te bolezni je vnetje očes, dalje vam teče iz nosa, bolijo vas hrbet, glava in mišice; mrazi vas in zopet vas napade vročica, vse to vam povzroča, da ste zelo utrujeni. Kot prvo sredstvo za odstranitev napadov influence vam priporočamo, da grliate, oziroma izpirate grlo ter nos z Severovim Anti»«p«o-lom. Vzemite en del istega, ter dva dela mlačne vode. Ako vas mrazi, ali če imate vročico, vzemite Severov« tablete zoper preklad in hripo. To ponavljajte na vsake tri ure dokler se Vam črevesje ne jzčisti. Odenite se dobro, če vam to v enem dnevu ne pomaga, pokličite zdravnika ter sledite njegovim navodilom. Ta zdravila Vam bodo dosti pripomogla, da se obvarjete pred napadi te epidemije; radi tega bi jih morali imeti vedno pri rokah. Na prodaj so v vseh lekarnah po sledečih cenah: Severov AntUeptol, 35 centov in 2c vojnega davka. Severove tablete coper preklad in hripo 30c in 2c vojnega davka. SeverOT balzam za pljuča 25e in 50c in lc in 2c vojn. davka. Ako teh zdravil ne morete kupiti pri vašem lekarnarju, naročite jih naravnost od nas. W. F. SEVERA CO. Cedar Rapids, Iowa. dajnih razmerah. Jaz pošiljam denar na ta način že več mesecev. 200 Kron za . ... .....$ 2.35 500 Kron za . . . ..... 5.50 1.000 Kron za . .. . ..... 10.75 5.000 Kron za . . . ..... 53.00 10.000 Kron za . ..... 10G.00 25.000 Kron za . . . ..... 265.00 50 lir za . • •••••• ......$ 3.90 100 lir za . • •••••• ...... 7.50 500 lir za • • « • • • ...... 36.00 1000 lir za . ...... 72.00 hlače mi rokavice mi bo neka šiva vka naredila zato, ker sem sc lanes za štrajkarce Nič! — kaj bi to? Zahtevajte kar; po $10. — od ducata pa še "bo-j nus". Sizn bo kmalu pri kraju, potem bo pa konec zaslužka. Zahtevajte tudi, da naj "boss' am tipke dela in popravlja kak *pačen slamnik. Tajm iz monej —opravi Amerikanee. Tn mi pa živimo v Ameriki. Po nadaljna pojasnila pišite na LEO ZAKRAJSEK, potegnil, j 70_9th Ave. New* York, X. V. (Advertis.) »lIllIlllllllllIftllllflHIfllllllllltHlllllllllllIIIIIIIIIIIIIIIIllIIIIIIIllIllIlIlIlllMItlllllllftllUH ( Zadnja zapreka odstranjena! ( E Kdor noče sedaj dremati za pečjo, ima sedaj ugodno priliko, da S S narot-i veleranimivo povest "Milijonska Nevesta," ki je izšla v s E lično izdelanih zveskih in vsebuje 56 številk. — Povest se jc vršila po gorovju in rudokopih Nevade. — Ctivo je jako zanimivo, da se S S bo vsakemu priljubilo, kdor si bo to povest naročil. 5 S , Ker pa roiaki pridno posegajo po ti lepi povesti, Vas torej opo- s E zarjam, da nc odlašate z naročbo, če hočete to zanimivo povest se E S dobiti. . S r «5 Poslovenil jo je neki rojak, da bi Vam s tem skrajšal dolge, 2 S zimske večere. r E Vseh 56 zvezkov stane samo $6.50 s poštnino vred in se dobi to = E knjigo pri * 1 = JOSEPH TOMIO E E 2424 So. Harding Ave. — Chicago, HL r m E -TMlIllIftMlllltftMIUIIIIHlIHCaitUtlimtflllllllllllflllllfllllllllllllHttMlllllllllimiMCflfll Začimbe, zelišča in najraraovrst-nejša domača zdravila j katera priporoča msgr. Kneipp, Imam vedno ▼ zalogi. - Minuli teden sem čital v Pi*ite P° brezplačni cenik. angleških listih zelo čudno zao- MATH. PEZDIR bi j uho peterih protestantovskih pt $ 772, City ftall Station deklet. — Prisegle so nekje, da N8W YORK CITY. nobena izmed teh ne bo poro- j_ <___ čila, dokler se ne nakolekta 100 ; miljonov dolarjev za protestan- * - , tovsko versko propagando. Ali |Cllislamma. ter O niso to zares pobožne luteranske Prihranite vsak rtiesec ne- device. Jaz bi jim privoščil, da j denarja ter ga naložite v našo veliko ter zanesljivo Nčurodnd banko. Narasle bi morale čakati na ženina najmanj še 60 let; potem jih bo pa tudi veselje do ženitve minilo. Pri tem sem si "eno" zmislii! obresti, katere plačujemo 1. tudi za naše starokrajske in a januarja in 1. julija VSako le-meriške Slovenke. Če bi naredila l0 bodo glavnico pove- vsaka izmed teh slovesno zaob- -g j Ako boste tako ravna-ljubo, da se ne bo preje poročila 7T, v. ... .. - v dokler ne izgine zadnji polenta* K boste ziveh bolj srečno in s Krasa ter zasedenega ozemlja, [bolj zadovoljno. Ne bo vas pa bi zavezniki kmalu rešili ju- skrbelo glede denarja v slu-goslovansko vprašanje. Bali bi * & u^l^i noweov kn se, da bi nastopil čez čas v res- b°leZni m -neSreCe' K° niči konec sveta. S to idejo sto- pa enkrat dočakate stara le- pim tis j prvo v javnost tukaj v ta, boste veselo vživali sado-Ameriki, zraven pa pritegnem še ve SVojega varčevanja; Žive- SC^a&^S.^ V boste lahko neodvisni od li bomo na polentarje tako, da! pomopl SVOJlh OtrOK, ali jaV-bodo poskakali v»i v jadrjuisko ne dobrodelnosti. ^^»^•trt frlRST NATIONAL RANK Vtem fajtu se ne bomo streljati s CHISHOLM, MINNESOTA, puškami , ker polentar ni vreden GJavilica in prebitek: strela, ampak tepli jih bomo z % C100 000.00 metlišči po buticah, da -bo jol. 12k