Porabje
TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM

Monošter, 22. marca 2018 - Leto XXVIII, št. 12

stran 2-3

SKUPŠČINA ŽELEZNE ŽUPANIJE NAGRADILA PORABSKI SLOVENKI

»Tau so moji lidgé …«
stran 4-5

MOLAR, KEJPAR IN DJAGER
stran 6

Razstava Klaudie Ábrahám v Monoštru
stran 10

2
Lepau je, če tvojo delo
prštimajo
Za vekše državne svetke se prejkdavajo vsefela odlikovanja (kitüntetések) tistim, steri so si tau zaslüžili. Tak
je tau za 20. avgustuš pa tak je za 15. marciuš tö.
Odlikovanja pa priznanja dava rosag, država, tau so
najvišeša, k sterim vcuj pejnezge tö odijo. Davajo je županije, stere so že bole skaupe, ka največkrat tau prosijo, naj odlikovancom kaj konkretnoga deje v žebko
tista organizacija, stera nji je vöodebrala pa predlagala
na tau odlikovanje.
Ob taki svetkaj prštimajo narodnosti tö, med njimi nas,
Slovence. Istina, ka narodnosti najvekšo priznanje ne
dobijo od rosaga na té velke vogrske svetke, liki za den
manjšin, steri je 18. decembra. Tau državno priznanje
ne dobi vsikšo leto vsakša manjšina, ka je tau rejsan
tisto najvišeše odlikovanje, s sterim se zahvalijo za delo
osebam, stero so opravlale za svoje lidi. Od Slovencov
so do tejga mau tau priznanje dobili: Irena Barber pa
Irena Pavlič, Francek Mukič pa Marija Kozar, Laci Kovač pa Klara Fodor.
Drugo najvekše priznanje, steroga leko Slovenci dobimo, je priznanje »Za Porabje«, tau priznanje vsakšo leto
podeli Slovenska zveza tistim lidam, steri so se največ
trüdili za našo kulturo, literaturo, vöro ali gospodarstvo. Pa tau so leko domanji lidgé ali lidgé iz Slovenije.
Najvišeše županijsko (megyei) priznanje je Pavlova plaketa, stera se tala za dobro delo na narodnostnom, domoznanstvenom pa etnološkom področji. Tak ka tau
priznanje leko dobijo Madžari tö.
Na vsakšom področji – za kulturo, za šaulstvo, za javno
upravo, za šport itd. – pa leko dobijo priznanje županijske skupščine (megyei közgyűlés) pripadniki narodnosti tö. Škoda, ka več nega ejkstra proslave, gda
té priznanje prejkdajo narodnostim, kak je tau bilau
gnauksvejta. Te smo se med sebov bole poznali pa smo
se veselili eden drugomi. Zdaj se tau zgodi na županijskom svetki pa med petdesetimi odlikovanci se nikak
zgibijo »naši«.
Kak vidimo, priznanj pa odlikovanj je dosta pa dostaféle. Človek bi leko pravo, ka skurok preveč. Ka si
dostafart rejsan trbej misliti, koga naj bi predlagali za
določeno priznanje, sto je takši, steri si tau rejsan zaslüži. Vej pa če dobijo kakšno priznanje takšni tö, o steraj
tak mislijo lidgé, ka so ga nej vrejdni, se leko priznanje
razvrednoti (elértéktelenedik).
Dostafart se pa tau tö ma zgoditi, ka ne vzememo vpamet takšne lidi, steri so si že davnik zaslüžili, ka bi je
prštimali, dapa zatok, ka so skromni (szerények), se ne
postavijo vsigdar v prvo vrsto, ostanejo v senci, ostanejo skriti. Dapa delajo, flajsno kak včele.
Težko je biti pravičen, eno je pa istina, vsakši se veseli,
če njegvo delo prštimajo, če priznajo, ka je več napravo
kak povprečje.
Marijana Sukič

SKUPŠČINA ŽELEZNE ŽUPANIJE NAG
Letos svetimo 170. oblejtnico madžarske revolucije ino
bojne za slobaudnost v lejtaj
1848/49. Kak vsikšo leto je
Skupščina Železne županije
(Vas Megye Közgyűlése) 13.
marciuša pá prejkdala vále ali
priznanja takšim lidam, šteri so dosta napravili za našo
ožjo domovino.
Skupščina má šegau svetešnje
djilejše kauli 15. marciuša držati vsikdar v drügom varaši
Železne županije. Letos je tak
vöprišlo, ka so svetek držali v
sombotelskoj velkoj dvorani
Županijske iže (Megyeháza),
štera se je napunila s tistimi,
šteri so priznanja prejkvzeli,
pa tistimi, šteri so nagrajence
sprevajali.
Pred svetkom so podpisali
sporazum o kulturnom sodelovanji v leti 2018 med Svetom
Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti
(MMNÖK) pa Skupščinov
Železne županije, zatok so
v Somboteu prišli generalni

ino predsednika Skupščine
Lászlóna Majthényina.
Po kračišom kulturnom prog-

Predsednik Skupščine László Majthényi prejkdava Pavlovo plaketo
Mariji Lang

rami, v šterom so pesmi gučale pa spejvale dijakinje sombotelske Gimnazije Nagy Lajos,
je svetešnji guč držo predsednik László Majthényi. Kak
je tapravo, je že vsikši od navzauči dostakrat čüu o tem, ka
se je godilo med revolucijov
15. marca 1848 pa v bojni po
njej. Ob 170. oblejtnici je zatok

Nagrajenci József Ferkovics ino Eva Lazar z lejve, Zsuzsanna Horváth
ino Sándor Dömötör s prave

konzul RS v Monoštri dr. Boris Jesih, generalni konzul
Madžarske v Lendavi dr. Gyula Földes, slovenska parlamentarna zagovornica Erika
Köleš Kiss in predsednik Sveta PMSNS Ferenc Horváth tö.
Med domanjimi voditeli smo
vidli župana Sombotela dr. Tivadara Puskása, vladnoga
pooblaščenca Železne županije Bertalana Harangozóna,
županijskoga notara dr. Pétra
Balázsyna, podpredsednika
Skupščine Ferenca Martona

smrt, je povödo predsednik,
dali so žitek za domovino.
Vsikši zgodovinski čas je prej

vöpostavo, ka se je tistoga ipa
narodila madžarska sodačija,
na vogrske huzare pa je leko
od tistoga mau vsikši gizdavi.
Predsednik Majthényi je revolucijo nutpokazo prejk živlenjske poti ednoga prausnoga
sodaka iz Železne županije pa
eške raztomačo, ka je na revolucionare čakalo večfele poti:
ali so gratali heroji, ali so je
zaprli v vauzo, ali so emigrirali na tihinsko, ali pa so gratali
pisateli, živi spomin naroda.
Sploj dosta sodakov je čakala

Porabje, 22. marca 2018

ovak gledo na revolucijo, ovaško je bilau mišlenje v dualizmi, med svetovnima bojnama, v časi komunizma pa po
demokratični spremembaj.
László Majthényi je med gučom pripovejdo anekdote,
goršto verše ino misli lidi, pa
tak nutpokazo miselnost razni cajtov.
Kak vsikšo leto so plakete,
vále pa priznanja prejkdali lidam, šteri so dosta napravili v
gospodarstvi, vertivanji ali turizmi, depa nagrade so dobili
policajge, gozdari pa lotaroške tö. Nej so pozabili na lidi v
šaulstvi, kulturi, novinarstvi
pa zdravstvi, priznanje pa so
prejkdali delavcom na socialnom, mladinskom pa športnom področji ranč tak.
Spominsko plaketo predsednika Skupščine Železne županije je leko prejkvzeu agrarni
inženir, socialni svétnik v
Monoštri Sándor Dömötör.
Plaketo pa značko (kitűző)
pa so dobili lidgé, aktivni na
narodnostnom področji ranč
tak (»Vas Megye Szolgálatáért
Nemzetiségekért Tagozata«).
Tau priznanje sta leko prejkvzela romski molar (slikar)
József Ferkovics pa rovačka
zborovodkinja pa leranca
vöronavuka Zsuzsanna Horváth. Od Slovencov so se za
delo letos zavalili leranci Evi
Lazar z Gorenjoga Senika,
štera je na domanjoj šauli

3

GRADILA PORABSKI SLOVENKI
včila že od leta 1977, kisnej pa
leta 1978 diplomirala kak učiteljica za nižiše klase. »Dobro sem se včila v šauli, te so
mi doma že tö tau gučali, ka
bi leko üšla za leranco. Ge
sem drügo ranč nej mislila,
samo ka mo leranca gé. Té
ciu sem dosegnila, štirideset lejt sem mlajše včila,« je
pripovejdala Eva Lazar, štera
je leta 2002 diplomirala kak
leranca za slovenski gezik
ranč tak. »Od začetka mau
sem včila slovenski tö. Tau
je naša materna rejč, štero
morejo mlajši tö znati. Aj gučijo té gezik, aj eške živé, nej
ka bi vömrau. Rada sem, ka
sem leko koma kaj prejkdala. Vnaugi pravijo, ka so se
dosta navčili s tistoga, ka
sem je ge včila.«
Eva Lazar je od začetkov članica pa dugolejtna predsednica
gorenjesinčarske slovenske
manjšinske ali narodnostne
samouprave. »Ge sem vsikdar rada za lidi pa za vés
delala, ka aj bi gordržali
šege pa rejč. Organizerali
smo vseféle programe za
starejše pa za mlade, aj vés
vküppride, aj se radüjejo pa
aj slovenski gezik poslüšajo
pa gučijo.« Od leta 1995 je
nagrajenka članica Državne
slovenske samouprave, cuj pa
eške predsednica Komisije za
šaulstvo. »Če šaulo zapréjo,
te vés tö mrgé, so vsikdar
gučali. Te grata tam tüuča,
nega več živlenja. Dobro je,
če se mladi včijo, gordržijo
pa dale davajo gezik,« je zaklüčila Eva Lazar.
Letos so Spominsko plaketo
Avgusta Pavla (»Pável Ágoston Emlékérem«) prejkvzeli
Marija Lang (Lang Rezsőné)
s Slovenske vesi. Majči neni,
kak je vsi poznamo, so dvajsti
lejt spejvali pri Ljudski pevkaj Monošter. »Mo mati je
tö spejvala, tau sem se žek
tak narodila, s spejvanjom.
Žek z maloga sem dja rada
spejvala. Mati je na stari
spejvala, tak sem dja tü tak
šegau mejla pri slovenski pes-

ro bilau, na priliko dinsko,
tau dja vse rada djejm,« so
se smedjali pa pripoznali, ka
radi odijo v varaško drüštvo za
zdrav žitek tö. »Zdaj žek zaman preveč skrb mam, dosta sem vküppobrala betege.
Zdaj tak živém,
ka sem vsikši
dén rada, gda
se
prebidim.
Te Baugi valo
dam, ka sem se
pá prebidila za
en dén,« so skončali strina Marija.
Bejdvej Slovenki
je za županijsko
priznanje predlagala Državna slovenska samouprava, zatok jima
je v Somboteli
gratulejro predEva Lazar je priznanje dobila za delo na
sednik organizašaulskom pa narodnostnom področji
cije Martin Ropoš. Tople rejči
bole pri srci, vej je tau naš čestitanja je bejdvöma prejkdjezik, toga sem se oprvin dala zagovornica Erika Köleš
navčila,« so tomačili Majči Kiss tö, štera je ranč tak bila
neni, šteri eške itak radi odi- med predlagatelami. Bejdvej
marcaj,« so pripovejdali strina Marija, šteri eške gnesden
spejvajo pri več vogrski zboraj, depa v varaškom slovenskom cerkvenom koruši ranč
tak. »Slovenske pesmi so mi

Marija Lang so Pavlovo plaketo prejkvzeli za gordržanje slovenske erbe
na Madžarskom

jo v slovensko pa madžarsko
drüštvo penzionistov. »Tam si
vse kaj pogučavamo, ka se
kaj godi. Dobro nam spadne, ka se srečamo, ka ovak
ne pridemo trnok vküper.«
Marija Lang sploj radi mladim
prejkdavajo svojo tradicionalno znanje, kak na priliko v
küjanji tö. »Za sebé eške itak
tjüjam, če rejsan sem žek
sama. Vse nücam, ka je sta-

nagrajenki sta si priznanje
zaslüžili s tem, ka sta se več
desetletij trüdili za gordržanje
pa prejkdavanje slovenskoga
gezika pa kulturne erbe.
(Na naslovnici z lejve: slovenska zagovornica Erika Köleš
Kiss, nagrajenki Majči Lang
pa Eva Lazar in predsednik
DSS Martin Ropoš)
-dm-

Nove knjige

ERNEST RUŽIČ: ANKA IN
KUGYJEV POGLED
Pri kulturnem društvu Mariborska literarna družba je izšel
roman Ernesta Ružiča ANKA in Kugyjev pogled. Založnik je
pripravil minuli četrtek (15. marec) predstavitev knjige v Literarni hiši Maribor.
Na predstavitvi je urednik Marjan Pungartnik izpostavil mnenje iz spremne besede Ko so trčili svetovi, da »roman Anka in

Avtor romana Ernest Ružič v pogovoru z urednikom Marjanom
Pungartnikom

Kugyjev pogled razstira pred nami panoramo dogajanja,
oseb, zgodovine, podrobnih opisov stičnega prostora Slovenija-Madžarska-Avstrija. Postavljen je v sedanjost, kot
problematiziranje sedanjosti«. V romanu teče pripoved dveh
vzporednih zgodb, ki se na več mestih, v različnih okoliščinah,
tudi vsebinsko dotikata in prepletata. Prva zgodba se začne na
Bledu, v pisarni policijskega inšpektorja Erika, ki ima pred sabo
Madžara Szebestyena, ki ne more razumeti, kaj so to dokumenti, s katerimi bi dokazal, kdo v resnici je. Mož pripoveduje o
mogočem in nemogočem: genetiki, genskem inženiringu, kloniranju, umetni inteligenci, robotiki, neizbežnosti 3. svetovne
vojne in podobnih peripetijah. Še zlasti pa inšpektor ne more
razumeti, da je Szebestyen prišel iz Bohinja peš po bližnjici,
tudi po Blejskem jezeru, čeprav julija voda ni zamrznjena, da
bi hodili po ledu. Med pogovorom se Erik v mislih vrača v čas
mladosti in naniza nekaj krajših prigod iz življenja v gorički
vasi. Ker Madžar, ki govori lep slovenski jezik, ker je študiral
v Ljubljani, vztraja pri svojem: hoji po vodi in da ne ve, kaj so
to dokumenti in vse ostalo, konča zmedeno dotolčen inšpektor
na psihiatriji, kjer ga prepričujejo, da v njegovi pisarni ni bilo
nobenega Madžara.
V drugi zgodbi sta osrednji osebi profesorica glasbe Anka in
njen prijatelj, najprej novinar, nato visokošolski učitelj književnosti, za katerega ime zvemo šele na koncu romana, v poročilu
o prometni nesreči na cesti med Vršičem in dolino Soče, blizu
spomenika Juliusu Kugyju, vsestranskemu proučevalcu Julijskih Alp. Zgodba se odvija v Budimpešti, Debrecenu, zlasti pa
v Pécsu, Mariboru, tudi na Goričkem in na Dunaju. Vsebinski
poudarek je na ljubezni, ki jo doživljata Anka in njen slovenski
prijatelj Elemir. Podobno kot prejšnja je tudi ta pripoved prepletena s spominskim vračanjem v preteklost, k ljudem, s katerimi
se je Elemir srečeval. Zlasti izstopa odnos do Hanke, s katero se
je spoznal na razstavi del slikarja Jožeta Tisnikarja.
Urednik je za likovno opremo knjige izbral sliko Elisabette Bacci
iz Trsta.
Uredništov

Porabje, 22. marca 2018

4

»Tau so moji lidgé, ge

PREKMURJE
Fotbalski svetek
Tau nedelo, 25.marca, de v Prekmurji velki fotbalski svetek. Brodim, ka do tribune soboškoga
stadiona Fazanerija več ali menje
pune, vej pa nas čaka velki prekmurski derbi med Muro (Murska
Sobota) in Nafto (Lendava). Kluba z bogato tradicijo sta v preminauči lejtaj doživela dosta lagvoga, zdaj pa kaže, ka se obema
pišejo lepši cajti. V drügoj slovenskoj nogometnoj ligi je Mura na
vreji, Nafta pa na tretjom mesti.
Zanimivo je, ka si nej samo mi,
steri živemo v glavi slovenske kokauši, liki tüdi dosta drügih lidi v
Sloveniji želej, ka bi kakši prekmurski klub pa prišo v najboukšo
slovensko ligo, vej pa vsi znajo,
ka smo Prekmurci nauri na fotbal in radi odimo drukolnivat.
Spaumnim se ške, kak je bilou
malo po slovenski osamosvojitvi,
gda je v prvi slovenski nogometni ligi špilalo 21 ekip (zdaj jih je
samo deset) in so bile med njimi
tüdi soboška Mura, lendavska
Nafta in böltinski Potrošnik. Furt
je bilou bole fontoško tau, ka si
gvino prauti sausedi, liki tau, če
si gvino prauti najbaukšoj ekipi
v rosagi.
Gda je prišla gospodarska kriza,
se je tau najbole poznalo v najbole srmaški slovenski regiji. Dosta
let je trpelo, ka sta se Mura in
Nafta začnili poberati. Zanimivo
je, ka je pri obej klubaj fontoška
pomauč, stero dobivata iz drügih
rosagov. Kak smo že pisali, je v
Lendavi madžarska narodnost
ob pomauči penez iz matične domovine začnila na noge postavlati Nogometno akademijo, pauleg
toga pa je k Nafti s kufrom penez
prišo tüdi podjetnik Gábor Végh.
On je zdaj predsednik lendavskoga kluba. Mura si je pomauč poiskala v Rusiji. Za tau je poskrbo
Goričanec Robert Kuzmič, steri
je duga lejta delo v Moskvi, gé
ma ške gnesden pajdaše, steri so
pripravleni pomagati soboškim
»čarno-belim«.
Silva Eöry

Dušan Mukič je eden od rejdki
mlajši Porabcov, steri ranč tak
dobro guči slovensko knjižno
rejč kak domanjo, porabsko.
Zvün toga zna eške engliški
pa nemški, ka o vogrskoj rejči
sploj ne gučimo, vej pa v taujoj
rejči se je šaulo do konca gimnazije. Gnako ceni vogrsko pa
slovensko kulturo, dapa v düši
je najbole Porabski Slovenec,
steromi je nej žau, ka dela za
naše lidi, dela z našimi lidami, stere rad ma. Za svojo
novinarsko delo je daubo letos
za slovenski kulturni svetek
Zahvalno listino od Urada za
Slovence v zamejstvi in po sveti iz Ljubljane.
Z njim sva se pogučavala o
tom, ka ga je napravilo takšnoga, ka je grato Slovenec pa
Vogrin, dapa najbole naš, Porabec. Ka ga je vlejklo nazaj
v Porabje, ka misli o arhaičnom geziki, steri pomalek
»mira«. Vse tau pa še dosta več
je prišlo v guč.
»Mojiva stariša sta bila prva
študenta v sedemdeseti lejtaj,
šteriva sta odišla v Slovenijo,
tistoga ipa eške v Jugoslavijo,
študerat, «pravi novinar Slovenski utrinkov, steri trno aktivno dela pri vsej slovenski
medijaj.» Pa kak moj oča pravi,
on je v velkoj slovenskoj držini
gorraso, moja mati je pa bila iz
Budimpešte, tö iz ene slovenske
družine. Onadva sta se te na
enom fašenskom bali na Seniki srečala pa tak sta te odišla
vküper v Ljubljano. Mi smo se
doma vsigdar slovenski pogučavali, ge sem tak gorraso, ka
smo samo slovensko rejč nücali
doma. Moram povedati, ka je
tau bila slovenska knjižna rejč,
ka sta mojiva stariša mislila, ka
baukše baude, če tak gorzrastem, ka slovensko knjižno rejč
gučim. Pa te smo v Slovenijo
ojdli, meli smo tam žlato tö, ge
sem vsigdar znauva spoznavo
te rosag. Pa tak mislim, ka tam
do 18. leta sem ge eške posebno
razmenje za tau, ka sem ge Slovenec, nej emo. Liki pred tem,
ka bi odišo na študij nikam, mi
je oče gnauk pravo: „Dušan, pa
ka bi bilau, če bi ti v Slovenijo
üšo?«. Te je tau šok biu pa presenečenje (meglepetés). Pa te sem

pravo, zakoj pa nej. Tak sem prišo v Slovenijo pa sem se dosta
vse včiu na univerzaj. Slovensko
rejč, zgodovino pa računalništvo tö. Tisti sedem lejt, ka sem v

sta v starom porabskom gvanti, ona je mejla förtok, mauž
je šapko emo, ženska vacalejg.
Vüdo sem ta dva človeka pa
sem pravo, tau so moji lidgé, ge

Dušan Mukič na letošnjom svetki slovenske kulture s Priznanjom Urada
za Slovence; pauleg njega sekretar urada Tadej Bojnec

Sloveniji biu, me je fejst zaznamovalo. Grato sem zasvojen s
Slovenijo, zasvojen s Sovencami,
zasvojen s slovenskov kulturov.
Moram povedati, ka je ta slovenska kultura eden krepek, trno
važen tau moje düše, leko povejm, ka je gnaki tau kak madžarski, ali bole povedano, eške
vekši tau je slovenski tau.
Moramo pa povedati, ka je ta
naša kultura, porabska kultura,

sem tü vcüjvalaun, ge morem tü
ostati.«
- Gda si odišo v Ljubljano, si
gučo knjižno rejč. Gda si prišo nazaj, si gučo dialekt tö,
istina, ka bole gorički dialekt
kak našoga. Kak je tau bilau?
»Tau štorijo sem že večkrat tapravo. Namé je vsigdar brigalo, ka je tista čüdna rejč, ka go
moje tetice pa moji stari stariške
gučijo. V dosta porabski držinaj

Dušan par kednov pred maturo, pau leta po tejm je odišo študerat v
Ljubljano. Od razredničarke dobi pantlik z letnicama gimnazije

nika ejkstra. Tau našo kulturo
sem ge samo malo pozno, gda
sem mladi biu, dapa s tem, ka
sem se po študiji vrno v Porabje,
sem vüdo, ka je tau moja kultura. Tau je nej gnaka kultura kak
tista v Ljubljani, tista v Kopri ali
v Maribori. Tau je nika posebnoga, nika takšoga, ka sem rejsan
ge.
Samo na kratki, vüdo sem
ednauk edno staro fotografijo,
ka na trnaci stojita Borovnjakina Nanec pa njeni mauž. Bila

se venak zatok vogrski pogučavajo, ka mlajši več ne vejo
nej porabski pa nej po knjižno.
Pri nas je pa tau bilau špajsno,
ka mi smo v držini knjižno slovensko rejč gučali, žlata je pa
po porabsko gučala. Pa smo
se med seuv nej razmili, zatok
smo nücali vogrsko rejč. Dapa
tistoga ipa sem se ge že malo
tö razmo na gezike, pa sem
poslüšo, kak oni gučijo, pa sem
probo tak gučati kak oni. Dobro
nazaj ponim, mali sem eške biu,

Porabje, 22. marca 2018

ka mi je mama pravla, gda smo
gnauk v künji küjali, ka je žlata
bila pri nas, Dušan, pojdi tja pa
jim reci: »Pojte gejst!«. Ge sem
nej vedo, ka tau pomejni, dapa
tau je bilau mojo prvo srečanje
s porabsko slovenščino.
Gda sem v Ljubljano prišo, sem
daubo enga cimra, kak po ljubljansko pravijo, v kolegiumi sva
vküper bila v sobi. Na pa te je
on po goričkom gučo, ka je biu
pojep z Goričkoga. On se je nika
nej brigo s tejm, ka je njega niške nej razmo, on je z vsikšim
po goričkom gučo. Te sem ma
pa pravo, ti samo tuči po svoje,
ge mo probo tak gučati, kak ti.
Tak sem se te pomalek navčo po
goričkom, sledi, gda sem prišo
nazaj v Porabje, sem probo svoj
gezik tak napraviti, ka bi biu
bole blüzi porabskomi guči, ka
bi se leko pogučavo, nej samo
s svojimi teticami, s svojimi babicami pa dejdeki, liki z vsikšim
Porabskim Slovencom.«
- Porabska kultura je nika posabnoga, si pravo. Dostifart
nam v auči mečejo, zakoj smo
nej tak zavedni (öntudatos)
Slovenci kak tisti, steri živejo na
Talanjskom ali v Avstriji. Kak ti
vidiš tau pitanje, gé so vzroki, ka
smo takšni (gratali)?
»Najvekši problem je tau, ka
mamo takšni arhaični dialekt, sploj stari gezik, tau vsikši
vej. Gezik je trno pomemben
(fontos) tau identitete. Če naši
Slovenci sploj žmetno razmejo
ljubljansko televizijo, ljubljanski
radio, te nji je žmetno nagučati, ka je tau gnaka kultura kak
tvoja, tau je gnaki gezik kak
tvoj. Dostakrat sem že o tom
mislo, ka je tau tak kak edna
vöra (vera). Ti moraš vörvati,
ka je tau isto, ka je tau gnako.
Z razumskimi stvarmi, s pametjov je tau težko raztomačiti, ka
je tau isto. Dapa v srcej čütimo,
ka je tau dun nika gnakoga.
Po mojom, zatok bi morali biti
Porabski Slovenci bolj zavedni,
ka dosta lübezni dobimo od Slovencov iz matične domovine.
Radi odijo es k nam v Porabje,
pa oni rejsan pravijo, vi ste naši,
vi ste en tau našoga naroda.
Zdaj bau stau lejt, ka so vekši
tau vogrski Slovencov integrirali v gnešnjo Slovenijo, pa mis-

5

e sem tü vcüjvalaun …«
lim, ka ta integracija je pri Prekmurcaj tö nej stauprocentno
uspela. Po mojem, ne smejo od
nas pričaküvati, ka mamo stauprocentno narodno zavest. Naša
naloga intelektualcov je pa tau,
ka tau »vöro« raztomačimo našim lidam, ka njim pomagamo
tau razmeti. Leko povejmo, ka
smo tö kak kakšni »dühovniki«.
- Po karakteri smo tö ovakši
kak Slovenci iz Slovenije. Tauma je vejndrik kriva naša
zgodovina tö. Mi smo v drugom rosagi živeli, pod vplivom druge kulture …
»Gezero lejt je gezero lejt, tau
se ne more vözbrisati. Vekši tau
Slovencov je živo pod Avstrijov
tej gezero lejt, ka smo mi pod
Vogrskov bili. Pa kakoli gučijo,
ka so med njimi bili stiki, zatok
smo se mi sploj ejkstra razvijali. Po mišlenji smo lekar bliže
lidam v Őrségi kak lidam na Gorenjskom. Mi nemamo alpske
kulture, mi smo bole panonski
lidgé. Tau se čüti v našoj düši
tö, ka smo bole melanholični.
Pa leko povejmo, ka smo malo
bole tragični lidgé. Kak vidim
našo zgodovino, kak se je dogajalo v Porabji, leko bi pravo, ka
vsigdar nas je nika tragičnoga
sprvajalo, ka vsigdar je z nami
nika naaupek bilau, nigdar smo
nej mogli na glas povedati, ka
smo Slovenci, vsigdar so nas
dojtežili.
Ovaška kultura smo, dapa tak
moremo tau razmiti, ka dostaféle Slovencov geste po svejti.
Tak ka mi smo tö Slovenci, tržaški Slovenci so tö Slovenci, v
Celovci so tö Slovenci pa tisti v
Sloveniji so tö Slovenci. Slovenski narod se je naraudo s kulturov, s slovensko knjigov. Ka nas
poveže, tau je kultura, če rejsan
je nej gnaka, dapa vejmo, ka so
njeni fundamenti pa fundamenti naši dialektov gnaki, tak ka
mi vseedno vcuj k slovenskomi
narodi spadamo.«
- Gda sva se slednjič pogučavala, si pravo edno, za mené
zanimivo stvar. Pravo si, ka bi
se mlajši najprva mogli navčiti knjižno slovensko rejč pa
po tistom po domanje. Kak si ti
tau mislo? Od koga bi se navčili knjižno pa od koga po naše?
»Ge samo svojo peldo vidim. Pa

vidim, recimo ništrne v Budimpešti, ka so se po šaulaj navčili
slovenski knjižni gezik. Po mojem, če ma človek fundamente
v knjižnom geziki, se že dosta
ležej navči dialekt. Skorok gnako energijo nücaš, ka se narečje
navčiš. Pa če že tau energijo

sem se mogo navčiti po porabski, ka ovak bi svojoga dela nej
mogo opravlati. Z mikrofonom
bi nej mogo med prausne lidi,
pa bi me vsi spajsno gledali, če
bi ge vsigdar v knjižnoj rejči spitavo. Kak se navčiti narečje? Tau
je dobro pitanje. Če si v okolji pa

Mladi novinar Slovenskih utrinkov v planšarskom muzeji v Bohinji leta
2008

ponücaš, te trbej gledati v prišeštnost, nej pa v preteklost.
Ge sem že dostafart pravo, ka
za mladoga človeka se navčiti
porabsko, prekmursko rejč, tau
je romanticizem. Tau je niša romantika, ka go mamo do svoji
korenjé, ka je poštüjemo. Dob-

čüješ pa se dosta pogučavaš v jeziki, kak bi pravli Prekmurci, te
se brž keli.«
- Ti si se vrno v Porabje. Porabska tragika je, ka so mladi, steri so odišli študirat iz
Porabja v Ljubljano, največkrat nej nazaj prišli. Oženili

Kak zvač od tetice vöprosi snejo (sestrično) za mladoženca

ro, tau je teorija, aj se po šaulaj
navčijo knjižno, pa te sledik naj
se navčijo narečje. Žmetno je.
En čeden človek je pravo, ka narečje se ne moreš navčiti, moraš
ga erbati. Porabska slovenščina
je naša identifikacija, če ne gučimo po porabski, če tak povejdano, mi samo po »kranjskom«
gučimo, te zgibimo tisto svoje
bistvo. Meni so se tö čüdivali,
gda sem iz Ljubljane nazaj prišo,
kak ge po naše gučim ... Potrüditi se trbej. Ge sem prišo nazaj v
Porabje, sto sem se vklopiti, ge

so se, slüžbo najšli, baugše
plače meli ... Ka je tebe nazaj
vlejklo?
»Prvo je venak tau, ka sem si v
Ljubljani držine nej mogo stvauriti, ka sem tašo deklo nej najšo,
ka bi zavolo njé tam osto. Drügo
pa je bilau tau, kak smo gučali,
ka je ta naša porabska kultura
nika ejkstra, pa zatok kakkoli
gledamo, mi smo sploj povezani
z Madžarami, če rejsan smo Slovenci. Povezani smo z madžarsko kulturov tö. Ge sem sedem
lejt biu v Ljubljani, pa te sem

na konci čüto, ka je tau nej moj
svejt, tü se ge tak fejst dobro ne
čütim, ge moram nazaj domau.
Tak ka sem gvüšen biu, ka na
Madžarsko nazaj pridem. Žitek
je pa tak napelo, ka sem ešče diplomo nej napiso, nej zgotauvo,
te me je zdajšnja kolegica Ibolya
Dončec pitala, če bi nej pri televiziji začno malo delati. Brigalo
me je, sem začno, pa sem austo
zdaj že deset lejt. Gda sem ge računalništvo gorvzeu, mi je eden
školnik iz Števanovec pravo,
Dušan ne boj nauri, idi v Avstrijo delat pa si za eno leto motor
(avto) küpiš. Ge sam rejsan
»nauri« biu, vej sem pa čüto, ka
moram tau dale pelati, ka sem
od svoji starišov erbo. Dostafart
pravijo, ka mladi … Ge se več tak
fejst ne prištevam med mlade
ljudi, mi smo že skoro srejdnja
generacija. Dapa kakšen grataš,
tau je odvisno od starišov tö. Mi
v držini, gda se pogučavamo,
se vsigdar pogučavamo vekši
tau o Porabji, ka je v Porabji,
što ka je delo, ka se je godilo …
V tom živimo, mi smo nej samo
držina, mi smo kolejgari. Mi dihamo vküper s tau skupnostjo.
Moji padaške, Vaugri, nikak ne
razmijo, ka ge tau delam, zakoj
je tau dobro. Če ge pravim, jeeee, sedem lidi se slovenski vči.
Sedem? Tau je nika nej, pravijo
oni. Sedem? Tau je dosta, pravim ge. Oni pravijo, upokojenci
napravijo program za 1. maj,
Dušan ide pa posname, pa tau
je njegvo delo. Pa rejsan, če od
zvüna gledamo, rejsan je tau
naše delo. Žmetno ge raztomačim svojim padašom, zakoj ge
tau delam. Dapa ge tau v srci
čütim, ka tau moram delati.«
Dušan pravi, ka gda je študiro v Sloveniji, je biu Slovenec
Slovenec, zdaj je pa Porabski
Slovenec. Nej ma je žau, ka je
prišo nazaj v Porabje. Dapa
zatok ma dostafart na pamet
pride, da vidi, ka padaške
kama ojdijo delat pa kakšno
kariero majo pa doktorat
majo ... ka bi bilau ... Dapa
kak pravi: »Moraš biti zasvojen,
moraš se odlaučiti, ka tau delaš
pa dale pelaš«.
Marijana Sukič
Foto: K. Holec in osebni arhiv
D. Mukiča

Porabje, 22. marca 2018

ŽELEZNA
ŽUPANIJA
Obnovijo se cerkvi v Železni
županiji
Tau pravijo, ka dvaujo tašo je,
ka se v ednoj vesi ne smej zgibiti, edna je šaula, drüga pa cerkev. Vejn zavolo tauga so si tak
zmislili, ka letos na severnom
deli Železne županije dvajsti
cerkvi pa župnišč obnovijo, ka
de vsevküp 216,4 milijaunov
forintov koštalo. Cerkvi, zvün
tauga, ka so zidine, gde se verniki družijo, so simbol vasnic,
če se obnovijo, ves tö lepša grata. Najvekšo podporo, 15 milijaunov forintov je cerkev v vesi
Kenyeri dobila, malo menje
cerkev v Pusztacsó za notranjo
obnovitev, Nick pa za zunanjo.
Iz tej penez se nutzozida podstrešje v kapeli Sitke, obnovita
se cerkvi v Perenyi pa Cák. V
Nagysimonyi se liturgične posaude pa predmeti reštaurirajo
za 14 milijaunov forintov. V vesi
Jákfa se skonča obnovitev krščanskega kulturnega dauma, s
tečajom so dobili 11.4 milijaune
forintov podpore. Pred cerkev v
Hegyfalu se plac napravi, eden
tau pa obnovi, na tau so 13.7
milaunov forintov dobili. V vesi
Kőszegdoroszló se na cerkvi sv.
Martina streja napravi, pa ranč
tak v Gencsapátiji se streja pa
oltar obnovita. Zvün tauga je
še Kőszegpaty daubo na cerkev 12.1 milijauna forintov,
Kőszeg na samostansko cerkev
10 milaunov, na reformatsko
župnišče pa pet milijaunov. Vö
se še menijo glažojne na oknaj
v cerkvi sv. Emerika. Na cerkvi
Alsó-Szeleste se tören obnovi,
na Rábapatyi pa župnišče. Na
tom natečji sta še dvej prireditve dobile pejnaze, družinski
den v vesi Kenyeri pa misionarski tabor, steroga organizira
Misionarska družba iz Kőszega.
Karči Holec

6
OD
SLOVENIJE...
Pahor sprejel ameriškega astronavta slovenskega rodu

Predsednik Borut Pahor je v
predsedniški palači sprejel ameriškega astronavta slovenskega rodu Randyja Bresnika in
njegovo družino. Gost je ob tej
priložnosti predsedniku podaril
plaketo s slovensko zastavo, ki jo
je imel s seboj na misiji v vesolju.
Bresnik je bil v astronavtsko ekipo ameriške vesoljske agencije
NASA sprejet leta 2004, doslej pa
je bil na dveh misijah na Mednarodni vesoljski postaji: leta 2009
in 2017. Z ekspedicije 52/53, ko
je v vesolju preživel 139 dni, se
je vrnil decembra lani. Rodil se
je leta 1967 v Fort Knoxu v Kentuckyju. Je strasten fotograf in
med zadnjo misijo je iz vesolja
fotografiral tudi Bled.
Osem let projekta Botrstvo

»Osnovna ideja botrstva je bila
zagotoviti vsem otrokom enake možnosti za razvoj talentov,
od leta 2010 do danes pa je bilo
v okviru projekta razdeljenih
skoraj 12 milijonov evrov,« je ob
koncu sedmega leta delovanja
Botrstva poudarila idejna pobudnica projekta Milena Štular in
dodala, da je končni cilj, da ne
bi bil potreben. Od leta 2010 je
bilo v projekt vključenih 7.320
botrov, ki so zagotavljali sredstva
za 8.962 otrok. Trenutno je aktivnih 4.498 botrov, ki mesečno
sredstva donirajo 5.045 otrokom.
Prednost projekta je v tem, da
so vsa sredstva botrov nakazana
neposredno otrokom brez odbitkov. Prvotna ideja projekta je bila
zgolj povezovanje ljudi, ki bi donirali mesečni znesek otrokom
iz socialno ogroženih družin,
potem pa se je, tudi zaradi gospodarske krize, projekt dopolnjeval
še z drugimi dejavnostmi, kot je
zagotavljanje brezplačne pravne
pomoči in omogočanje preživljanja počitnic otrokom iz socialno
ogroženih družin.

Ernesta Bransbergerja v Porabji dosta lüstva pozna

MOLAR, KEJPAR IN DJAGER
Ernesta Bransbergerja v
Porabji dosta lüstva pozna,
sploj penzionisti in tisti, steri
so najgir na likovno umetnost. »Tau je tak bilou, ka
je pokojni Jože Vild, predsednik našoga soboškoga
penzionističnoga drüštva,
nej meu vižge za auto, zatau sam ga dostakrat ges
vozo naokauli. Lekar sam
več kak staukrat biu na
Vogrskom, nej samo v Porabji, večkrat smo šli tüdi
v Budimpešto, razstavo
smo meli tüdi v Székesfehérvári,« je raztolmačo Ernest
Bransberger in spaumno, ka
je Jože Vild v Porabji pomago
ustanoviti slovensko penzionistično drüštvo, pa ške tau,
ka je v Slovenskom daumi
tüdi mrau. On sam je po tom
žalostnom dogodki ške večkrat prišo v Monošter, sploj
te, gda so odperali kakšne likovne razstave, vej pa je duga
leta vodo likovno sekcijo soboških penzionistov.
Ernest Bransberger je gor
raso v vesnici Korovci, pauleg
granice z Avstrijo. V rojstnom
rami je od 1996. leta galerija,
v steroj gé dosta tüdi njegvi
kejpov. Lübitelski umetniki
ob pomauči domanjoga turističnoga drüštva vsakšo leto
mejseca junija pripravijo likovno kolonijo, avgusta pa
odprejo ške razstavo. Pauleg
toga so v rami razstavljene
djagerske trofeje, pa tüdi bogata etnološka zbirka, »stera
kaže, kak so živeli naši starci«.
Naš sogovornik je rad kejpo
že te, gda je na Cankovi v šaulo odo, tak ka je tüdi lerancam
rad pomago, če je trbelo kaj
nakejpati za šaulo. Že rano se
je odlaučo, ka de se vönavčo
za molara: »Tüdi moj oča je
že molar biu, tak ka sam
tüdi njemi dosta pomago.
1943. leta sam prišo v Soboto za inaša k majstri Pavliči, vej pa sam tüdi ges škeu
napraviti vižgo za majstra.
Dvakrat na keden, v torek
pa petek, smo ojdli v šaulo v

soboški grad, gé smo se včili vsi inaši, tüdi sabolice,
vörari in kelnari. Te je ške
nej bilou autonov, tak ka
je paver prišo s konjami in
nam je šker pelo v Martjance, gé je majster gor vzeu
delo. Dobro se ške spaum-

zaprli tam, gé je zdaj vrtec,
od tam so nas pelali na soboško birovijo, po tistom pa
v Maribor, gé so nam tüdi
saudili. Štrafnoli so me za
tri leta in pau. Nejsam osto
dugo v vauzi v Maribori,
odpelali so me ta pouleg

Ernest Bransberger s kejpi stare in nauve Murske Sobote

nim tüdi, ka smo šli molat
(barvat) nauvi panauf
v Peskovcaj. Vsi, majster,
pomočnik in inaši, smo se
s piciklini gor na Goričko
pelali. Dva dni smo ostali
tam. Spali in geli smo v sta-

Zagreba, gé smo mogli pomagati delati avtocesto. Od
tam sam šau v Beograd,
gé sam te molarsko delo
opravlo. Vmes smo šli ške
v drüge kraje delat, tüdi v
Opatijo, tak ka sam te prvo

Takša je bila včasi glavna soboška vilica

ri krčmi Pri Rudiji.«
Po drügi svetovni bojni, gda
je že zgotovo šaulo za inaša,
je Ernest Bransberger s tremi pajdaši tak brodo, ka bi
odskočo na tijinsko, v Kanado ali Meriko. Samo te jih je
neške vöovado in vsi štirge so
prišli v vauzo: »Mene so policaji na lestvici najšli, ka
sam farbo. Drügi trgé, steri
so z menov bili, so gnesden
vsi pokojni. Prva so nas

paut mordje vido. Dva meseca prva, kak mi je poteko
štraf, so me vöpüstili, samo
ka sam nej mogo včasi titi
domau. Poslali so me v rudnik (bánya) v Velenji.« Po
tistom, gda je domau prišo, je
nej več brodo, ka bi šau živet
na tijinsko. Pauleg toga so ga
brž poslali k sodakom, v Srbijo, gé je osto dve leti: »Gda
sam prišo nazaj v Mursko
Soboto, sam prva pa šau

Porabje, 22. marca 2018

delat k svojomi majstri. Po
tistom sam se oženo, küjpo
funtoš, začno zidati ram in
po zgotovlenoj majsterskoj
vižgi oudpro svojo obrt. V
začetki sam meu enoga
pomočnika in dva inaša.
Kesnej sam jih meu ške več,
steri so se pri meni vönavčili za molare. Največ smo
delali v Murski Soboti, kesnej, gda sam si küpo auto,
že tüdi zvün varaša. Gda
sam šau v penzijo, je pred
leti sin prejkvzeu obrt.«
Kak smo že napisali, je Ernest Bransberger že od malih
naug rad kejpo, pa ta lübezen
je ostala vse do gnešnji dni.
Najrajši je furt kejpo pokrajine, je pa pred leti napravo
tüdi kejpe stare Sobote, steri
so zdaj razstavljeni na gankaj
Hotela Diana, objavljeni pa
so tüdi v knjigi z naslovom
Murska Sobota nekoč in danes. Pri tom deli si je pomago s starimi razglednicami.
Gnesden ga za tau, ka ške kaj
nakejpa, največ prosijo njegovi djagerski pajdaši: »Med
djagre sam odišo že dugo
lejt nazaj v Korovcaj. Zavolo toga ka sam biu v vauzi,
sam meu v začetki neka nevol, vej pa mi je oblast (hatalom) nej stela včasi dati
orožja (fegyver). Kesnej
sam te grato član Lovske
držine Kompas, stera ma
sedež v Peskovcaj. Zdaj sam
že pau leta pükše nej meu v
rokaj. Dostakrat sam loviu
tam ob granici. Najvekšoga
djelena sam strejlo 1972.
leta v Büdincaj, iz Porabja
je prišo. Cejlo nauč sam ga
čako. Gda sam prišo na
prežo (lesre), stera je gor
na (h)rasti bila, sam čüu,
kak bledje. Furt bliže se je
čülo tau bledjenje. Zrankoma ob štiraj sam ga strelo.
Tüdi svojoga najvekšoga
kanžara sam tam v Büdincaj strelo.«
Silva Eöry
Kejpi:
Silva Eöry in osebni arhiv
Ernesta Bransbergerja

7
Galerija Murska Sobota

DRAGO TRŠAR, MONUMENT – RISBE NA JAPONSKEM PAPIRJU
Ne zaradi svojih 90 let, marveč
ustvarjenih del spada Drago
Tršar med vrhunske likovne
umetnike s prestižnimi nagradami na tujem in v Sloveniji,
kjer je prejel tudi Prešernovo
nagrado za življenjsko delo. Je
tudi član Slovenske akademije
znanosti in umetnosti.
Drago Tršar je z Mursko Soboto povezan na različne načine.
Leta 2006 je v soboški Galeriji
na razstavi Umik v zasebno

Monument – Drago Tršar.
Nosilke projekta so še Galerija Božidar Jakac Kostanjevica na Krki, Koroška galerija
likovnih umetnosti Slovenj
Gradec, Galerija Prešernovih
nagrajencev Kranj (ki je že
pripravila izbor Tršarjevih
del), Muzej in galerije mesta
Ljubljana in Obalne galerije
Piran.
Kustos razstave dr. Robert
Inhof izpostavlja, da Drago

Zato tudi tako obsežno in vsebinsko sodelovanje z Mursko
Soboto, kjer je pred leti prejel
zahvalno listino Mestne občine. Pomenljivo, tudi ko je prvič (leta 2013-2014) in že kot
uveljavljen likovni umetnik
z mednarodnimi priznanji
(prva nagrada v Aleksandriji)
dejal, da je soboška Galerija

bunker. Zato sem želel imeti razstavo prav tu.« Razvoj
dogodkov kaže, do to ni bila
umetnikova vljudnostna fraza. Na novinarsko konferenco
in otvoritev razstave je prišel
dobro razpoložen in pripravljen na pogovore z novinarji
in obiskovalci, med katerimi
sta bila tudi predsednik SAZU

Nevarnost (1991) in Ogroženi (1979)
Dela Draga Tršarja v soboški Galeriji, ustvarjena med leti 1962 in 1987:
Morje, Val, Spomin na morje in V krogu

prvič predstavil svoj izjemen
erotični opus, ki je bil do takrat znan samo ožjemu krogu
strokovnjakov in umetnikovih prijateljev. Leta 2008 so v
programu Trubarjevega leta v
soboškem parku, na osi med
gradom in evangeličansko
cerkvijo, odkrili doprsni kip začetniku slovenske
pisane besede Primožu Trubarju. V letu 2013 so pripravili
dve razstavi Tisnikarjevih del,
in sicer v Galeriji kiparsko
razstavo, portrete sodobnikov, v Pomurskem muzeju pa
zgodovinske portrete. Tedaj
je Drago Tršar za stalno zbirko Galerije podaril dve veliki
plastiki, za stalno zbirko Pomurskega muzeja pa trinajst
kiparskih študij, portretov
slovenskih impresionistov in
portret Ivana Cankarja.
Tokratna razstava slik na japonskem papirju v Murski
Soboti je nastala na povabilo
ljubljanske Mestne galerije,
da bi ob umetnikovi devetdesetletnici pripravili skupni
projekt z enotnim naslovom

Tršar s svojo miniaturo spregovori o nenehni fascinaciji
nad življenjem »ki ga metaforično zajema v rasti svojih
figur ter predvsem v valovanju svojih množic. Metaforično je to valovanje zajeto
tako v njegovih množicah, v
njegovem erotičnem ciklusu, kjer je valovanje človeških teles metafora za spolni
akt, kakor tudi v dejanskem
valovanju morja, kjer se figura nenehoma spreminja
v valove, valovi pa v figure.
Podzemske jame se spreminjajo v morje in morje
v podzemske jame. Ravno
trenutek medsebojnih metamorfoz stalagmitov v morski val je tisto, kar tako fascinira Draga Tršarja«.
Dela Draga Tršarja so postavljena v vseh treh prostorih galerije. Avtor je posebej
pohvalil razporeditev in vsebinsko postavitev, pri čemer
je poudaril, da ga veseli spoznanje, da soboška Galerija
živi za likovno umetnost in jo
ima rada, kar mu je zelo všeč.

zanj najlepša v Sloveniji: »Tu
so široki prostori, ki jih lahko oblikujem, kakor želim,
skulpture pa v teh prostorih
živijo, niso stlačene v nek

dr.Tadej Bajd in znani umetnostni zgodovinar, akademik
dr. Milček Komelj.
Tekst in foto: Ernest Ružič

Obnovljen obcestni
križ v Števanovcih
Pred več kot sto leti so postavili križ ob cesti, ki vodi iz
Števanovcev do Verice. Križ je
bil postavljen leta 1911 v čast
Boga in B.D.Marije. Pred kratkim so ga obnovili, sredstva
za obnovo je prispevala gospa
Časar (Császár Vendelné), ki
se je iz Števanovcev preselila
v ZDA. Na veselo (četrto) nedeljo postnega časa ga je v
okviru križevega pota blagoslovil župnik Tibor Tóth.
L.R.H.

Porabje, 22. marca 2018

... DO
MADŽARSKE
Kljub večjim podporam manj
otrok

Zaman namenja država veliko
več podpore družinam, kot so jih
dobivale v času levo-liberalnih
vlad, število otrok upada. Po podatkih Centralnega statističnega
urada je Orbánova vlada dala leta
2017 družinam z otroki za 350
milijard forintov več podpore, kot
so je dobivale leta 2010. Socialni
transferji, namenjeni družinam,
bodo znašali v tem letu 1929
milijard forintov, kljub temu pa
upada število tistih družin, ki so
upravičene do teh transferjev.
Pravi kazalec je število družin,
ki dobivajo porodniško podporo.
Na podlagi statistike Centralnega
statističnega urada je leta 2010
prejemalo tako podporo 1.200
tisoč družin, ki so vzgajale skoraj dva milijona otrok. Število
družin se je do leta 2016 znižalo
1.090 tisoč, število otrok, ki živijo
v teh družinah, pa na 1.800 tisoč.
Po podatkih omenjenega urada
se kljub višjim državnim podporam rodi manj otrok. Število prebivalstva se je leta 2017 znižalo za
več kot 40 tisoč, lani se je rodilo v
državi za 1,6 odstotka manj otrok
kot predlani.
Nemška narodnost ima možnost
za rednega poslanca

Svojo državno listo je do roka (6.
marec) postavilo vseh trinajst
manjšin (bolgarska, grška, hrvaška, poljska, nemška, armenska,
romska, romunska, rusinska,
srbska, slovaška, slovenska in
ukrajinska), ki želijo poslati svojega predstavnika v parlament.
To bodo večinoma narodnostni
zagovorniki, se pravi zastopniki
svoje skupnosti brez glasovalne
pravice, saj bi za redni mandat
kandidat posamezne skupnosti
potreboval več kot 20 tisoč glasov. (Vsaj tako je bilo na zadnjih
volitvah.) Zaenkrat ima možnost
postati redni poslanec le nosilec
nemške liste, saj se je v volilni
imenik registriralo skoraj 30 tisoč Nemcev. Nosilci ostalih list
bodo postali zagovorniki ne glede na to, koliko (vsaj en glas) glasov bo dobila njihova lista.

8
Že fejst čakam
Leranca Irena Fasching, po
dekliškom Libric, v Sakalovci žive. Doma je v rojstnoj
vesi, gde se je naraudila,
žive vküper z možaum pa s
hčerkov. Sto njau pozna, tisti vej, kak je mirna, rejsan
taša, stero samo rejdko leko
razdraži. Vsigdar je vesela,
mlajši go v šauli tö fejst radi
majo. Dapa zdaj pred penzijov je že malo trüdna gratala, kak pravi, dobro bi bilau
že malo počivati pa uživati,
doma biti brez brig.
- Irinka, zvün vas se je še
zvau stoj tak v Sakalovci
ka Libric?
»Moj dejdek, če dobro vejm,
je z Verice prišo, tej drügi
Libricke, ka v Varaši živejo,
so tö vsi iz Sakalovec valaun, samo se tej že tak pišejo ka Librec. Zato tau vse

dolapočujsne, tak so ga te
odali pa so tü zidali. Mena
se je tam sploj vidlo, še
zdaj mi dostakrat na misli
pride, kakša škoda, ka so

sau tjüpili, nika drügo nej.
Tak fajn je bilau, gda smo
zvečer vtjüpodli goščice
pa kukrco lüpat, dapa perdje smo tö čejsali, ka je nej

Leranca Irena Fasching

ga odali. Tam je taši mir
bijo, ka tau ne moreš taprajti, naja s sestrov je tam
fejst dobro bilau. Pozimi

fajn bilau. Zato, ka tašoga
reda, gda smo čejsali, smo
nej smeli gunčati, nej ka
bi perdje tapopinili. Gda
smo kukrco lüpali, te smo
vsigdar tau čakali, gda bau
slejdjen večer, zato ka te so
vsigdar pogače spekli.«
- Kelko lejt stara si bila,
gda si dola v ves prišla?
»Štirinajset lejt stara sem
bila, gda smo sé prišli, pa
na tau se dobro sponim, ka
sem fejst djaukala, gda smo
dola z brga prišli. Te sem
na gimnazijo začnila odti,
pa te tak pomalek sem tau
Z možaum in hčerko Lillo v Ljubljani na podelitvi diplome
tapozabila.«
- Kak tau, ka si nej v židaen rod mora biti, samo do- smo se sankali, vleti kauli no fabriko üšla, vej pa tista ji že nega, zato ka so že rama špilali, nejdaleč kraj stoga reda je vsikši stariš
vsi vöpomrli.«
je pa gauška bila, kama na tem bijo, aj mlajši kak
- Irinka, gde ti živeš, tau je smo nastalo odli grab- najprvin slüžijo.
bijo tvoj rojstni ram?
lat. Krave smo meli, tak ka »Ne vejm, tak fejst rada sem
»Nej, moja rojstna iža je na dosta sem mogla krave pa- se nej včila, dapa delati sem
ednom brejgi bila, mi smo sti pa s senauv delati. Zvün še vejn bola nej stejla, pa te
s starišami leta 1970 prišli tauga smo še na njivi dela- zato sem se v gimnazijo glasé dola v ves, gde zdaj žive- li, ka sem trno nej marala, sila, še dobro, ka tau moja
mo.«
samo pa mujs je bilau, če mati nej znala. Po gim- Stariške so zaka v ves priš- se mi je vidlo ali nej. Nej naziji sem na visoko šaulo
li, zaka njim nej bilau do- bilau telko vsega kak zdaj, üšla se tadala včit, pa gda
bro tam, gde so bili?
bola prausno smo živeli, sem zgotauvila, te sem naj»Zato ka je iža na brgej bila, dapa mena se je tisto fejst prvim v Sakalovci začnila
pa gda je dosta deža bilau, vidlo. Te, gda smo v bauto včiti, par lejt sem tam bila,
te smo se bojali, ka brejg se šli, smo krü, melo, cutjar pa pa te sem tak sé v Varaš v

Széchenyi šaulo prišla, od
tistec pa sé v gimnazijo, gde
že vejn tö deset lejt včim.«
- Dosta mlajšov je zdaj že
pomalek štirdeset lejt vö
izpod tvoji rok prišlo.
»Dostakrat se mi poklonijo
pa ne vejm, sto je tau, zato
ka štirdeset lejt je dosta
časa pa dosta mlajšov. Zdaj
še mam tau pa drügo šolsko leto, pa te mo v penzijo
išla, ka že čakam, trno fejst
čakam. Dojšlo je, dja tau
pravim, sto štirideset lejt dolaobredi tak, kak trbej, tisti aj dé v penzijo, zato ka te
čas trüden grataš, nej samo
fizično, liki psihično tö.«
- Tak mislim, ka ti dobro
naturo maš, ti si se z mlajši nikdar nej drla, zato te
pa mlajši radi majo.

samouprave, lokalne samouprave pa občnega
zbora Državne slovenske
samouprave.
»Tau tö dosta dela prosi,
če samo djilejše (seje) gledamo, v traujo mesto odti
je nej malo delo, zvün tauga pa te še vsigdar nika
mamo, kakšne prireditve.
Tak ka s šaulov vret je tau
vsevküp že dosta.«
- Gda si se ženila?
»Leta 1982 sva se ženila,
mava edno hčerko. Dja sem
doma ostala s starišami. Oča
je potistim, ka sva se oženila z možaum, mrau, mati
pa malo nika več kak deset
lejt. Sestra pa že tö osem lejt,
ka nas je tüjnjala. Tak ka če
svojo rodbino gledam, sem
čisto sama ostala, pa tau nej

V domanjoj vesi na paverski igraj

»Rejdko, te so me že rejsan
fejst mogli razdražiti, če
sem se drla z njimi, sploj pa
tü na gimnaziji, gde so že
vekši pa bola razmejni kak
mali v osnovni šoli.
- Ka 'š delala cejli den doma,
gda v penziji baudeš?
»Na tejm sem še nej zmišlavala, dapa tau gvüšno, ka
vsakši den malo mo se sprvajala, zato ka tau mena v
šauli fejst fali, dapa tau še
trbej zadobiti.«
- Ti, zvün tauga, ka včiš,
si ovak tö fejst aktivna,
si članica narodnostne

Porabje, 22. marca 2018

dobro. Mam moža pa hčerko, dapa te korenine zato
mena fejst falijo.«
- Za dvej leta si vse leko
vöpočineš. Če tak gledamo, gda človek v penzijo
pride, te potejm bi ma
moglo titi najbaukše, pa
živeti brez brig, nej?
»Tau bi tak moglo biti, samo
vsigdar nika kaj zmejs pride, dapa človek zato vsigdar ma vüpanja – dja tö –
ka gda v penzijo pride, te de
še emo par lejpi lejt, ka de
leko uživo.«
Karči Holec

9
Slovensko štenjé - ga vzem’te v roké! - 7.

Če bi jas bila »čbelica«

Romantika je glavni štiluš je bila, ka trbej slovensko li- rejši z Jernejom Kopitarom cov. Té so bili vörni avstrijskoj šteli naši starci v Porabji tö.
v evropskoj literaturi na za- teraturo ravnati po modernoj pa so bili prauti njemi. Preše- monarhiji pa Cerkvi, v kulturi Za konec pa eške eden pisatel,
četki 19. stoletja. Njeno ime evropskoj književnosti, nej ren je piso lübezenske pesmi, so vidli praktično vrejdnost. šteroga ne smejmo vöpozabiznamenüje, ka je nika
štere so več nej bile cuj Glaven pesnik »Novic« je biu ti: Janez Cigler je začetnik
»vözbrodjeno kak v
k vörskoj morali stari Jovan Vesel Koseski, šteri je slovenskoga proznoga priporomanaj« (regények).
pisatelov valon. Kopi- leta 1818 napiso svojo pesem vejdanja. V cajti romantike
Tak zovémo dela, štera
tar je vüdo, ka je Pre- »Potažva« - tau je biu prvi je biu eden sami, šteri je nej
so več nej bila sigurno
šeren prauti njegvomi slovenski sonet. V novinaj je v verzaj piso. Njegva povest
razména, liki so iskala
kulturnomi programi, biu najvekši pesnik, depa leta (pripovejst) »Sreča v nesreči«
slobaudnost fantazije,
ka aj bi slovenski pesni- 1868 je Josip Stritar o njem je vöprišla leta 1836, Cigler go
čütenja pa znautrašnje
ki pisali po peldi srbske napiso takšo kritiko, ka so ga je napiso po peldi nemškoga
lepote. Človek tistoga
ljudske poezije.
od tistoga mau več nej cejnili. pisatela Krištofa Schmida.
cajta je biu romantičen:
France Prešeren, kak Eden najbole važni lidi tisti Té je s črno-bejlov tehnikov
bogati od znautra pa lünajbole eričen sloven- časov je biu venak püšpek An- nutpokazo, ka je dobro pa
bitel estetike. Dostakrat
ski pesnik, si zaslüži, ton Martin Slomšek. Dosta lagvo. Janez Cigler pripovejse je svado z drüžbo, vej
ka o njem več napiše- se je trüdo za slovenski gezik da o Napoleonovi bojnaj, o
je pa ta s svojimi navamo v ejkstra talaj naše v šauli ino cerkvi, najvekšo ednoj držini, štera se razgüdami pa regulami nej
serije. Zatok želejmo delo za söverno slovensko bi po svejti. Vsi člani pridejo
bila romantično lejpa.
tü nutpokazati en par narodnostno grajnco pa je v nevarnost, so pa vörni ino
Romantični človek je sedrügi pisatelov toga napravo s tem, gda je center pošteni, tak si zaslüžijo plačo:
njo o lepšoj bodaučnosti, Prešernov prijatel Matija Čop je mladi mrau med cajta, med njimi Stan- lavantinske püšpekije prejk na konci se najdejo živi pa
včási pa o erični premika Vraza s Štajerske. O v Maribor postavo. S svojimi srečni. Pripovejst je prausna:
kaupanjom v Savi (1797-1835)
nauči časaj tö. V etaj cajnjem moremo znati, ka vörskimi pisanji je želo mlaj- nega dialogov ali psihologije,
taj so se leko pisateli najbole pa po ljudski pesmaj, štere so je biu glaven prijatel tanosi samo moralni navöpokazali z liriko - lübezen- napravlene za pavre. Napisati kzvanoga »ilirizma« ali
vuk - zavolo toga so go
skimi pesmimi, elegijami, hi- je prej trbej dela, štera do bri- toga, ka so južna slavprausni lidgé sploj radi
mnami ali odami.
gala šaulane, vönavčene lidi, ska lüstva eden narod
šteli. Moremo pa znati,
Za slovensko romantiko pa tak gratala glavna za slo- pa morejo nücati samo
ka je Cigler s tem delom
mamo šegau gučati, ka se vensko kulturo. Peldo je trbej eden gezik. En cajt je
samo dale pelo tradicijo
začne leta 1830, gda v poeziji vzeti pri najvekši evropski li- piso slovenske pesmi,
baročnoga moralnoga
Franceta Prešerna té štiluš teraturaj ino nücati najbauk- sledik pa so njegve »ilirpripovejdanja, donk je
najvekšo mauč dobi. Zvün še pesniške forme: sonet, ske« verše zavolo nerazpa važen: oprvin je v
toga v tistom leti vöpride stanco, tercino, gloso ptt.
menoga gezika nej v
literaturi na prvo mesto
prva kniga takzvane »Kranj- »Kranjska čbelica« je bila pub- Kranjsko čbelico vzeli.
djau maloga človöka,
ske čbelice«, prejk štere šurši likacija slovenske romanti- Ništerni pravijo, ka bi
delavca.
kraug spozna tau nauvo lite- ke, v njau pa so pisali eške leko biu drügi veuki sloV nauvi cajtaj romanrarno smer. Do tistoga leta ne razsvetljenski pa predroman- venski romantični pestike je zvekšoga bila
moremo gučati o romantiki tični pesniki ranč tak. Vö je nik, depa je mrau kak
eške glavna književnost
nej pri Prešerni pa eške me- prišla v peti talaj med 1830 rovački poet v Zagrebi.
klasicizma, razsvetljennje pri drügi pesnikaj tistoga ino 1848, kak je cenzura do- »Kmetijske in rokodelstva ino predromanticajta.
püščala. Njeni urednik je biu ske novice« so začnile Glasilo slovenske romantike - v njega so pisali ke. Najvekšo delo pa je
Padaš Prešerna Matija Čop je Miha Kastelic, šteri se je vöprihajati leta 1843
donk tau, ka sta France
»flajsno kak fčelice« (1830-1848)
biu lübitel umetnosti sloven- spravlo z vküppoberanjom kak novine paverske
Prešeren ino Matija Čop
ske rejči, štero je kritizero, o rokopisov ino druknivanjom. drüžbe za Kranjsko. Po Vod- še v dobrom düji gorraniti, napravila dva vrejeka slovennjej pa piso kak zgodovinar Pri deli sta ma tanače davala nikovi »Lublanski novicaj« so zatok je vödau knige »Blaže in ske kulture ino literature.
tö. V svojom pisanji o sloven- pa pomagala Čop ino Preše- bile prvo slovensko glasilo za Nežica v nedelskoj šoli«. Piso Prešeren je liriki pa epiki vu
skoj literaturi (1831) je že raz- ren, pa prejk toga največ na- najšurši kraug. Njini prog- je pesmi, od štere so vnauge verzaj dau miseu ino formo,
talo pisatele na protestantske, pravila za té almanah.
ram je bilau tanačivanje o skoro narodne gratale (»En na njegvi pesmaj je zidala
katoličanjske pa nauve cajte, Glaven pesnik v etaj knigaj paverstvi, meštrijaj pa zdrav- hribček bom kupil«). Pesmi cejla kisnejša slovenska litekak mamo šegau talati eške je biu France Prešeren. Njeg- dji, zvün toga so nadruknile drügi pisatelov je vküppaub- ratura. V naši prišešnji talaj
gnes. O svajüvanji kauli liter va pisanja je kritika najbole ništerne ljudske pa umetne ro v knigaj »Pesme po Koroš- nutpokažemo toga pesnika,
je brodo, ka je nej tak važno, cejnila, depa dosta so je kriti- pesmi tö. Urednik novin je kim ino Štajarskim znane«. šteroga Slovenci po cejlom
donk je ranč un dosegno, ka zerali pa cenzurerali tö. Mlaj- biu Janez Bleiweis, v prvom Sploj dosta je znamenüvalo, svejti najbole čestijo.
so tzv. »metelčico« dojzapo- šim vönavčenim lidam se je redej političar, prvi človek gda je dau idejo za »Mohoro-dmvödali. Njegva glavna miseu vüdo njegvi nauvi štiluš, sta- konservativni starosloven- vo drüžbo«, od štere knige so

Porabje, 22. marca 2018

10
Druga izdaja vodnika »Vrt spominov in tovarištva na Petanjcih«

POTI ZA POHODNIKE
IN KOLESARJE

Državno tekmovanje iz slovenščine

Pomurska planinska pot je lani, leta 2017, praznovala 50-letnico
obstoja in ob tem je treba opomniti, da vodi ta pot tudi skozi Občino Tišina. Z Goričkega, iz Bodonec (kontrolna točka), pride
Pomurska planinska pot skozi Vančo vas na Tišino (kontrolna
točka) in nato nadaljuje skozi Petanjce preko Mure v Radence
(kontrolna točka). Vse te točke se da obiskati tudi s kolesom. In
tako so za pohodnike in kolesarje koristni tudi vodniki.
Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija, ki ima svoj sedež v Vrtu spominov in tovarištva na Petanjcih, v Občini Tišina, je tik pred
koncem februarja letos izdala drugo dopolnjeno izdajo vodnika

Komisija in tekmovalca: (z leve) Agota Kállay, vodja narodnostnega oddelka pri Zavodu za šolstvo,
profesorica Ibolya Dončec, učiteljica Irena Fasching, dijakinja Regina Labritz, profesorica dr. Elizabeta
Emberšič in dijak Krištof Časar

Druga izdaja vodnika »Vrt spominov in tovarištva na Petanjcih«

»Vrt spominov in tovarištva na Petanjcih«, ki so jo predstavili na
prvi spominski prireditvi v čast akademiku dr. Antonu Vratuši –
Vranu 23. februarja v Kulturni dvorani na Tišini. Vrt spominov
in tovarištva na Petanjcih je namreč bogata zbirka spominskih
in drugih drevnin in je živi spomenik žrtvam trpljenja zaradi
fašizma in nacizma ter opomnik bodočim rodovom. Vrt je zavarovana vrtno arhitekturna dediščina in je vključen v mrežo
devetih vrtov in arboretumov v Sloveniji.
V Vrtu je zgradba Znanstveno-raziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti, mimo Vrta pa vodi poleg
Pomurske planinske poti še Keplerjeva zvezdna pot (v spomin na Johannesa Keplerja, protestantskega izgnanca, ki se
je zadrževal na Petanjcih), pa tudi dve poti kolesarjev: »Mokra
pustolovščina, Goričko« ter »Povežimo nekoč skupni cerkveni
(protestantski) prostor Puconci – Bad Radkersburg (avstrijska
Radgona)«.
Besedilo in fotografija: Filip Matko Ficko

WWW.SLOVENCI.HU

Tako kot vsako leto so se tudi
letos dijaki monoštrske gimnazije lahko prijavili na državno tekmovanje. Prijaviti smo
se morali že lani septembra. Bili smo trije: Regina Labritz, Krištof Časar in Zsófia
Sturm. Pisni del smo opravili
15. januarja. Malo smo trpeli,
ker smo 13. imeli maturantski
ples in smo bili malo utrujeni.

Februarja smo dobili rezultate. Takoj sva se začela pripravljati na ustni izpit, ki smo ga
imeli 12. marca v Sombotelu.
Letos nismo šli na univerzo
kot vsako leto. Prostor nam je
dala Slovenska narodnostna
samouprava v Sombotelu.
Prisrčno nas je sprejela predsednica samouprave Marija
Kozar Mukič.

Naprej sva morala potegniti
številko, kdo bo začel. Oba sva
potegnila tri vprašanja, na katera sva morala odgovarjati.
Tu pa tam sva čutila, da delava napake, kljub temu so naju
pohvalili, da sva bila pridna. O
rezultatu še ne veva nič, poslali nama ga bodo na šolo.
Regina Labritz, Krištof Časar
Foto: M. Kozar

Razstava Klaudie Ábrahám
v Monoštru
V monoštrski gledališki tno je zaposlena v Sloveniji začela slikati mandale. Med
dvorani so razstavljena iz- pri Népújságu. Je dvojna dr- razstavljenimi slikami je bila
redno dinamična tihožitja žavljanka, živi na Hodošu, tudi taka, ki ni stvaritev Klain mandale na
platnih in lesu,
ki nas spominjajo na glasbeni
svet zgodnje klasike. Na otvoritvi
razstave so gostje
lahko prisluhnili
glasbi z začetka
18. stoletja v izvedbi profesorice monoštrske glasbene
šole Éve Sipos in
njenih učenk Katalin Brassai in
Eszter Kozma.
Razstavo je pred- Klaudia Ábrahám s hčerkama in možem. Ob njih znanci in sorodniki iz Slovenije, ki
so prišli na tretjo samostojno razstavo ustvarjalke
stavila in priporočala obiskovalcem 14-letna je pa zelo navezana tudi na udije, temveč 11-letne hčerhčerka Klaudije Ábrahám. Monošter. Kot je povedala, ke Alide, ki tudi sama rada
Avtorica je maturirala na slikanje je zanjo neke vrste ustvarja s čopičem.
monoštrski gimnaziji, trenu- meditacija, verjetno zato je
L.R. Horváth

Porabje, 22. marca 2018

11
SPORED SLOVENSKIH
TELEVIZIJSKIH PROGRAMOV
PETEK, 23.03.2018, I. spored TVS
6.00 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Dober dan,
11.15 Vem!, kviz, 11.55 Ugriznimo znanost: Kaj nam povedo jamski
sedimenti?, oddaja o znanosti, 12.25 Zlata dekleta (I.): Tekmovanje,
ameriška humoristična nanizanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme,
13.30 Tarča, Globus, Točka preloma, 15.20 Mostovi - Hidak, oddaja TV
Lendava, 16.05 Duhovni utrip, 16.25 Zlata dekleta (II.): Igralec, ameriška humoristična nanizanka, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme,
17.30 Slovenski magazin, 17.55 Novice, 18.00 Infodrom, tednik za
otroke in mlade, 18.10 Pujsa Pepa: Pepin in Juretov vrt, risanka, 18.20
Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00
Slovenski pozdrav, narodnozabavna oddaja, 21.25 Na lepše, 22.00
Odmevi, Šport, Kultura, Vreme, 23.05 Hitlerjev Hollywood, nemški
dokumentarni film, 0.50 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.15 Dnevnik,
Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.10 Info-kanal
PETEK, 23.03.2018, II. spored TVS
6.30 Otroški kanal, 7.00 Otroški program: Op! 8.40 Beneški Koper
od 13. do 18. stoletja, dokumentarna oddaja, 9.30 Sledi, dokumentarna oddaja TV Maribor, 10.15 O živalih in ljudeh, izobraževalno–
svetovalna oddaja TV Maribor, 10.55 Na vrtu, izobraževalno–svetovalna oddaja TV Maribor, 11.20 Dobro jutro, 13.05 Nova Planica,
dokumentarni film, 13.55 Migaj raje z nami, 14.30 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski poleti, 17.00 Biatlon - svetovni pokal:
sprint (Ž), 18.15 Umetnostno drsanje: svetovno prvenstvo - plesni
pari, kratki ples, 20.15 Nogomet - prijateljska tekma, Avstrija : Slovenija, 23.00 Umetnostno drsanje: svetovno prvenstvo - ženske, prosti
program, 0.40 Glasbeni spoti, 1.45 Nordijsko smučanje - svetovni
pokal: smučarski poleti, 3.25 Nogomet - prijateljska tekma, Avstrija :
Slovenija, 5.25 Glasbeni spoti
SOBOTA, 24.03.2018, I. spored TVS
6.00 Kultura, Odmevi, 7.00 Otroški program: Op! 10.50 Od blizu,
pogovorna oddaja z Vesno Milek: Iztok Mlakar, 11.40 Tednik, 12.40
NaGlas, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 O živalih in ljudeh,
izobraževalno–svetovalna oddaja TV Maribor, 13.50 Na vrtu, izobraževalno–svetovalna oddaja TV Maribor, 14.25 Mame: Naravna
lepota, slovenska nanizanka, 14.50 Ambienti, 15.20 Profil, 15.50 Cesarjev kuhar, japonska serija, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme,
17.15 Nigel Latta dela eksplozivne poskuse: Vreme, novozelandska
dokumentarna serija, 17.40 Popolna družina, humoristična nanizanka, 18.00 Kuharija na kubik, kuharska oddaja, 18.30 Ozare,
18.40 Miriam: Barve, risanka, 18.45 Pujsa Pepa: Park dinozavrov
dedija zajca, risanka, 19.00 Dnevnik, Utrip, Šport, Vreme, 20.00 Kdo
bi vedel, zabavni kviz, 21.15 Bučke, izmišljene novice, 21.45 Zapuščina (III.), danska nadaljevanka, 22.45 Poročila, Šport, Vreme, 23.20
Dobrodošli v New Yorku, ameriško francoski film, 1.20 Profil, 1.45
Dnevnik Slovencev v Italiji, 2.15 Dnevnik, Utrip, Šport, Vreme, 3.05
Info-kanal
SOBOTA, 24.03.2018, II. spored TVS
6.30 10 domačih, 7.00 Najboljše jutro, 9.05 Čarokuhinja pri atu:
Španija, 9.30 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski poleti,
ekipno, 12.20 Na lepše, 12.55 Biatlon - svetovni pokal: zasledovalna
tekma (M), 13.45 Umetnostno drsanje: svetovno prvenstvo - moški,
prosti program, 14.55 Biatlon - svetovni pokal: zasledovalna tekma
(Ž), 15.40 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski skoki (Ž),
16.30 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski poleti, ekipno,
17.55 Hišica v preriji (VIII.): Klic na pomoč, ameriška nadaljevanka,
18.55 Infodrom, tednik za otroke in mlade, 19.05 Osvežilna fronta:
Influencerji, 19.35 Monika, kratki dokumentarni film iz Slovenije,
20.00 Umetnostno drsanje: svetovno prvenstvo - plesni pari, prosti
ples, 23.00 Pot na SP v nogometu, 23.30 Derren Brown: Veliki rop
umetnine, 0.50 Glasbeni spoti, 1.55 Nordijsko smučanje - svetovni
pokal: smučarski poleti, ekipno, 3.45 Biatlon - svetovni pokal: zasledovalna tekma (M), 4.40 Zabavni kanal, 5.20 Glasbeni spoti
NEDELJA, 25.03.2018, I. spored TVS
7.00 Živ žav, otroški program, 10.05 Govoreči Tom in prijatelji, risanka, 10.15 Džamila in Aladin, angleška otroška nanizanka, 10.40 Prisluhnimo tišini, 11.20 Ozare, 11.25 Obzorja duha: Moški – ženska,
edina v različnosti, 12.00 Ljudje in zemlja, izobraževalno–svetovalna
oddaja TV Maribor, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 Slovenski pozdrav, narodnozabavna oddaja, 15.25 Eva in Leon, francoski
film, 16.45 Kino Fokus, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.20
Vikend paket, 18.40 In to je vse!: Bazen, risanka, 19.00 Dnevnik, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 20.00 Mame: Nosečnost, slovenska nanizanka, 20.30 Intervju: Slavenka Drakulić, 21.15 Neznana Slovenija
- Razgledi s stolpov, dokumentarna oddaja, 21.45 Poročila, Šport,

Vreme, 22.15 Pričevalci: Boris Pahor, dokumentarna oddaja, 0.10
Mladi slovenski balet: Gusar, pas de deux, plešeta Alena Medič in Yujin Muraishi, 0.20 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.45 Dnevnik, Zrcalo
tedna, Šport, Vreme, 1.40 Info-kanal
NEDELJA, 25.03.2018, II. spored TVS
6.30 Duhovni utrip, 6.45 Koda, izobraževalno-svetovalna oddaja,
7.20 Nigel Latta dela eksplozivne poskuse: Vreme, novozelandska
dokumentarna serija, 7.45 Glasbena matineja, 8.30 Hišica v preriji
(VIII.): Klic na pomoč, ameriška nadaljevanka, 9.30 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski poleti, 12.35 Slastna kuhinja: Cezarjeva solata s piščancem, 12.50 Svetovni popotnik: Cesta 40: Andi,
13.55 Biatlon - svetovni pokal: skupinski start (M), 14.40 Nordijsko
smučanje - svetovni pokal: smučarski skoki (Ž), 15.55 Biatlon - svetovni pokal: skupinski start (Ž), 16.50 Rokomet - kvalifikacije za EP
(Ž) - Slovenija : Islandija, 18.20 Nordijsko smučanje - svetovni pokal:
smučarski poleti, 19.50 Žrebanje Lota, 20.00 Zgodba o Bogu: Stvarjenje, ameriška dokumentarna serija, 20.55 Umetnostno drsanje:
svetovno prvenstvo - revija, 23.00 Ambienti, 23.30 Bučke, izmišljene
novice, 23.55 Kdo bi vedel, zabavni kviz, 1.10 Glasbeni spoti, 2.15
Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski poleti, 4.05 Biatlon svetovni pokal: skupinski start (M), 5.20 Glasbeni spoti
PONEDELJEK, 26.03.2018, I. spored TVS
6.10 Utrip, Zrcalo tedna, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.15 Kuharija
na kubik, kuharska oddaja, 10.45 10 domačih, 11.20 Vem!, kviz,
12.05 NaGlas, 12.25 Zlata dekleta (I.): Blanche in mlajši moški, ameriška humoristična nanizanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme,
13.30 Panoptikum: Pametni novi svet?, 14.30 S-prehodi, 15.00 Dober
dan, Koroška, 15.35 Osmi dan, 16.05 Z glasbo in s plesom, 16.25 Zlata dekleta (II.): Stan, ki je prišel na večerjo, ameriška humoristična
nanizanka, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.30 Čist zares:
Escape room, mladinska dokumentarna serija, 17.55 Novice, 18.00
Young Village Folk: Služba v divjini - haskiji in naravna dediščina so
izziv, da si ustvariš delovno mesto, 18.10 Lili in Čarni zaliv: Bacek,
risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport,
Vreme, 20.00 Tednik, 21.00 Studio City, 22.00 Odmevi, Šport, Kultura, Vreme, 22.55 Pisave: Slavenka Drakulić, Lukas Bärfuss in Maylis
de Kerangal, 23.30 Glasbeni večer, 0.35 Dnevnik Slovencev v Italiji,
1.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 1.55 Info-kanal
PONEDELJEK, 26.03.2018, II. spored TVS
6.30 Otroški kanal, 7.00 Otroški program: Op! 9.40 Daulagiri, dokumentarni film, 10.50 Trojanke, dr. Svetlana Slapšak, dokumentarni
film, 12.00 Dobro jutro, 14.50 Ljudje in zemlja, izobraževalno–svetovalna oddaja TV Maribor, 16.00 Izzivi – obrt in podjetništvo, informativno–svetovalna oddaja TV Maribor, 16.30 Halo TV, 17.15 Hišica
v preriji, ameriška nadaljevanka, 18.10 Tele M, oddaja TV Maribor,
18.40 Primorska kronika, oddaja TV Koper-Capodistria, 18.55 Čudogozd: Morje, igrane domišljijske zgodbe, 19.05 Animiranka: Zakaj
ima zajec kratek rep, animirana pravljica, 19.15 Minka: Samokolnica, risanka, 19.20 Bukvožerček, otroška oddaja o knjigah, 19.30
Čudovita Japonska, japonska nanizanka, 20.00 Svetovni popotnik:
Cesta 40: Patagonija, 20.55 Inšpektor Banks (V.), britanska nadaljevanka, 21.50 Broadchurch (III.), britanska nadaljevanka, 22.45
Obleganje Sarajeva, francoska dokumentarna oddaja, 0.25 Glasbeni
spoti, 1.30 Zabavni kanal, 5.20 Glasbeni spoti
TOREK, 27.03.2018, I. spored TVS
6.00 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Dober dan:
Kuhanje v koprskem studiu, 11.15 Vem!, kviz, 11.45 Obzorja duha:
Moški – ženska, edina v različnosti, 12.25 Zlata dekleta (I.): Dorothyjin bivši se vrne, ameriška humoristična nanizanka, 13.00 Prvi
dnevnik, Šport, Vreme, 13.30 Studio City, 14.40 Kino Fokus, 15.00
Lučka - Pitypang, oddaja TV Lendava, 15.30 Kalimero: Časovna kapsula, risanka, 15.40 Čudogozd: Morje, igrane domišljijske zgodbe,
16.00 Jedi za vsak dan z Rachel Allen: Večer s prijateljicami, 16.25
Zlata dekleta (II.): In ostal je eden, ameriška humoristična nanizanka, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Koda, izobraževalno-svetovalna oddaja, 17.55 Novice, 18.05 Žvenkci: Minina uspavanka,
risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport,
Vreme, 20.00 Kjer bom doma (V.): V spomin, avstralska nadaljevanka, 20.55 Morja – skrivnost izginule plastike, francoska dokumentarna oddaja, 22.00 Odmevi, Šport, Kultura, Vreme, 23.05 Pričevalci:
Ivo in Teja Bavčar, 0.10 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.35 Dnevnik,
Slovenska kronika, Šport, Vreme, 1.30 Info-kanal
TOREK, 27.03.2018, II. spored TVS
6.30 Otroški kanal, 7.00 Otroški program: Op! 8.40 Village Folk Ljudje podeželja: Srečni pujsi, dokumentarna serija, 9.10 Slovenski

Porabje, 22. marca 2018

OD 23. marca
DO 29. MARCA
magazin, 9.50 Hišica v preriji (VIII.): Komaj dvanajst let je imel,
ameriška nadaljevanka, 11.00 Halo TV, 11.35 Dobro jutro, 14.10
Dober dan: Kuhanje v koprskem studiu, 14.55 Čarokuhinja pri atu:
Tajska, 15.10 Kdo bi vedel, zabavni kviz, 16.30 Halo TV, 17.15 Hišica
v preriji, ameriška nadaljevanka, 18.10 Tele M, oddaja TV Maribor,
18.40 Primorska kronika, oddaja TV Koper-Capodistria, 18.55 Kdo si
pa ti?, dokumentarna serija o mladostnikih, 19.20 Čudovita Japonska, japonska nanizanka, 19.55 Nogomet - prijateljska tekma, Slovenija : Belorusija, 22.20 Mejniki zvoka: Slikanje z zvokom, ameriška
dokumentarna serija, 23.20 Ime mi je Nasilje, grško-francoski film,
0.55 Glasbeni spoti, 2.00 Nogomet - prijateljska tekma, Slovenija :
Belorusija, 3.45 Zabavni kanal, 5.20 Glasbeni spoti
SREDA, 28.03.2018, I. spored TVS
6.00 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Dober dan:
Iz mariborskega studia, 11.00 Vem!, kviz, 11.35 Slastna kuhinja,
11.50 Pisave: Slavenka Drakulić, Lukas Bärfuss in Maylis de Kerangal, 12.25 Zlata dekleta (I.): Srčni napad, ameriška humoristična
nanizanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.30 Intervju: Slavenka Drakulić, 14.35 Duhovni utrip, 15.00 Mostovi - Hidak, oddaja
TV Lendava, 15.35 Male sive celice, kviz, 16.25 Zlata dekleta, ameriška humoristična nanizanka, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme,
17.25 Turbulenca, izobraževalno-svetovalna oddaja, 17.55 Novice,
18.05 Dobrodošli pri Jonu: Nogomet, risanka, 18.10 Mimi in Liza:
Nevidna riba, risanka, 18.15 Dobrodošli pri Jonu: Spuščanje zmaja,
risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport,
Vreme, 20.05 Film tedna: Žejna srca, indijski film, 22.00 Odmevi,
Šport, Kultura, Vreme, 22.55 Sveto in svet, 23.55 Turbulenca, izobraževalno-svetovalna oddaja, 0.35 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.00
Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.00 Info-kanal
SREDA, 28.03.2018, II. spored TVS
6.30 Otroški kanal, 7.00 Otroški program: Op! 8.15 Lučka - Pitypang,
oddaja TV Lendava, 9.00 10 domačih, 9.50 Hišica v preriji, ameriška
nadaljevanka, 11.00 Halo TV, 11.35 Dobro jutro, 13.55 Dober dan:
Iz mariborskega studia, 14.40 Vikend paket, 16.00 Ambienti, 16.30
Halo TV, 17.15 Hišica v preriji, ameriška nadaljevanka, 18.10 Tele M,
oddaja TV Maribor, 18.40 Primorska kronika, oddaja TV Koper-Capodistria, 19.00 Profesor Pustolovec: Vesoljskim pustalovščinam naproti, poučna oddaja za mlade, 19.20 Čudovita Japonska, japonska
nanizanka, 19.50 Žrebanje Lota, 20.05 Mstislav Rostropovič - neupogljivi lok, francoski glasbeni dokumentarni film, 21.30 Od blizu,
pogovorna oddaja z Vesno Milek, 22.20 Bleščica, oddaja o modi,
22.55 Prevara (I.), ameriška nadaljevanka, 0.10 Glasbeni spoti, 1.10
Zabavni kanal, 5.25 Glasbeni spoti
ČETRTEK, 29.03.2018, I. spored TVS
6.00 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 11.15 Vem!, kviz,
11.45 Turbulenca, izobraževalno-svetovalna oddaja, 12.25 Zlata
dekleta (I.): Boj za skrbništvo, ameriška humoristična nanizanka,
13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Akcent: Jezikovna forenzika, 14.35 Slovenski utrinki, oddaja madžarske TV, 15.00 Pod drobnogledom - Nagyító alatt, oddaja TV Lendava, 15.50 Prava ideja: Matic
Vizjak, inovativni mladi kmet, 16.25 Zlata dekleta (II.): Čigav obraz
je to?, ameriška humoristična nanizanka, 17.00 Poročila ob petih,
Šport, Vreme, 17.30 Ugriznimo znanost, oddaja o znanosti, 17.55
Novice, 18.00 Utrinek: Pasna spona z Molnika, 18.05 Zu: Zu in velikonočni zajček, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska
kronika, Šport, Vreme, 20.00 Tarča, Globus, Točka preloma, 22.00
Odmevi, Šport, Kultura, Vreme, 22.50 Osmi dan, 23.30 Veliki slikarji
na malem zaslonu, britanska dokumentarna serija, 0.20 Ugriznimo
znanost, oddaja o znanosti, 0.50 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.15
Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.05 Info-kanal
ČETRTEK, 29.03.2018, II. spored TVS
6.30 Otroški kanal, 7.00 Otroški program: Op! 8.35 Na lepše, 9.15
Nigel Latta dela eksplozivne poskuse: Vreme, novozelandska dokumentarna serija, 9.55 Hišica v preriji, ameriška nadaljevanka, 11.00
Halo TV, 11.50 Dobro jutro, 15.10 Koda, izobraževalno-svetovalna
oddaja, 16.05 Jedi za vsak dan z Rachel Allen: Večer s prijateljicami,
16.30 Halo TV, 17.15 Hišica v preriji, ameriška nadaljevanka, 18.10
Tele M, oddaja TV Maribor, 18.40 Primorska kronika, oddaja TV Koper-Capodistria, 18.55 Minka: Svetilka, risanka, 19.00 Mulčki: Woodstock, risanka, 19.10 Monika, kratki dokumentarni film iz Slovenije,
19.30 Čudovita Japonska, japonska nanizanka, 20.00 Prvinska preizkušnja: Pri šaolinskih menihih, britanska dokumentarna serija,
20.55 Avtomobilnost, 21.30 Izvir upanja, avstralsko ameriški film,
23.25 Slovenska jazz scena, 0.20 Glasbeni spoti, 1.25 Zabavni kanal,
5.25 Glasbeni spoti

AVTOBUSNI PROMET Murska Sobota d.d.,
Bakovska 29 A, 9000 Murska Sobota
z a p o s l i VOZNIKE AVTOBUSA (m/ž), s polnim delovnim časom.
Pogoji za opravljanje dela: IV. stopnja izobrazbe, veljavni vozniški
izpit D-kategorije, znanje slovenskega jezika in veljavna Temeljna
kvalifikacija.
Pričakovane delovne izkušnje: 2 leti s C-kategorijo ali 1 leto z
D-kategorijo.

Dodatne informacije na voljo po telefonu: 00386 (0) 2 530 16 31.
Zainteresirani lahko oddate vašo prijavo na spletni povezavi
https://www.apms.si/prijavnica/34/Prijavnica-za-zaposlitev
Več informacij o podjetju na spletni strani: www.apms.si

OGLAS
SZLOVÉN NYELVEN BESZÉLŐ TELEKOMMUNIKÁCIÓS
MUNKATÁRSAT KERESÜNK!
Munkaidő: hétköznapokon 9-17-ig
Feladatok:
-Ügyfélszolgálati teendők
-Bejövő hívások kezelése, reklamációk vizsgálata
-Kommunikáció a vállalat ügyfeleivel írásban
-Kimenő hívások indítása, kapcsolattartás
-Back office teendők.
Elvárások:
-Szlovén nyelvtudás
-Call center operátori tapasztalat
-Legalább középfokú végzettség.
Bérigény megjelöléssel várjuk a jelentkezőket a andrea.orosz@eucsoport.hu
címen vagy a 06 70 450 9576 -as számon.

TEDNIK
SLOVENCEV NA MADŽARSKEM
Izhaja vsak četrtek
Založnik:
Zveza Slovencev na Madžarskem
Za založnika:
Jože Hirnök

Glavna in odgovorna urednica
Marijana Sukič
Naslov založnika in uredništva:
H-9970 Monošter,
Gárdonyi G. ul. 1.;
tel.: 94/380-767;
e-mail: porabje@gmail.com
ISSN 1218-7062
Tisk:
Tiskarna digitalni tisk d.o.o.
Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija

Časopis podpirajo: Državna slovenska samouprava,
Ministrstvo za človeške vire (EMMI), Zveza
Slovencev na Madžarskem in Urad vlade RS za
Slovence v zamejstvu in po svetu.
Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za
Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR
ali 52 USD.
Številka bančnega računa: HU75
11747068 20019127 00000000,
SWIFT koda: OTPVHUHB