Savinjske novice št. 40, 4. oktober 2019 1 Savinjske novice št. 40, 4. oktober 2019 2 Oglasi Do denarja za podjetje takoj V poslu včasih potrebujete denar takoj. Takrat je dobro, da vam banka omogoči ta- kojšen dostop do financiranja, brez zbira- nja dokumentacije in celo brez obiska po- slovalnice. Zato smo v NLB poslovnim stran- kam ponudili storitve hitrega financira- nja – Hitri kredit in Hitri limit. Do dodatnih sredstev podjetniki tako pridete hitro, varno in preprosto, le z nekaj kliki v mobilni banki Klikpro. Če še ne uporabljate mobilne banke, lahko denar v nekaj minutah pridobite tudi v poslovalnicah, brez dolgotrajnih sestankov z bančnimi strokovnjaki. Danes v poslu velikokrat odloča hitrost. Us- pešni so tisti, ki so se sposobni hitro odzvati na spremembe in pravočasno izkoristiti priložnosti, ter tisti, ki imajo ob sebi partnerje, ki jih pri tem podpirajo. »V NLB razumemo potrebe podjetij po fleksibilnejšem uravnavanju likvidnosti po- slovanja ter po tem, da se lahko čim hitreje od- zovejo na potrebe trga in na poslovne priložnos- ti, zato smo jim želeli omogočiti hitrejši in lažji dostop do finančnih virov,« razloge za ponudbo hitrega financiranja podjetij pojasnjujeta Nata- ša Mištrafović in Nataša Colnar iz Upravljanja ponudbe pravnih oseb v NLB. Podjetja se lahko odločajo med tremi oblika- mi hitrega financiranja: • Hitrim kreditom z ročnostjo do 36 mese- cev (v mobilni banki Klikpro ali v NLB Posloval- nicah); • Hitrim limitom na poslovnem računu z ročnostjo do 12 mesecev (v mobilni banki Kli- kpro ali v NLB Poslovalnicah) in • Hitrim limitom na NLB Poslovni kartici Mastercard (v NLB Poslovalnicah). DO SREDSTEV V NEKAJ MINUTAH, BREZ DOKUMENTACIJE IN BREZ OBISKA POSLOVALNICE Hitro financiranje ima za podjetja številne prednosti. Za sklenitev vam ni treba prinašati dodatne dokumentacije (bilance ipd.) in ure- jati zavarovanja (npr. menice, poroštva), pla- čate le dodatno nadomestilo – strošek za oce- no tveganja. Sklepanje poteka hitro, v le nekaj minutah, odobrena sredstva pa so takoj na va- šem poslovnem računu. V mobilni banki Klikpro lahko Hitri kredit in Hitri limit na poslovnem ra- čunu uredite brez obiska poslovalnice ter ta- ko dodatno prihranite še čas in pot. Dodatna sredstva v tem primeru pridobite le v štirih ko- rakih in povsem varno. HITRO, VENDAR ODGOVORNO Čeprav so denarna sredstva po novi ponudbi dostopna hitreje in lažje, mora biti odločitev za kredit še vedno premišljena. Preden se zadolži- te, pretehtajte vse pogoje financiranja, razmis- lite o tem, kako bo dolg vplival na vaše poslo- vanje, kot bi razmislili tudi pred sklenitvijo »na- vadnega« kredita. Pri tem se lahko zanesete na pomoč bančnih strokovnjakov v NLB, ki razume- jo potrebe podjetij in poskušajo poiskati ustre- zne rešitve v določenem trenutku. Vse, kar prep- riča banko – dobra vizija, dober izdelek ali stori- tev, za katerimi podjetniki in podjetja stojijo, do- delan poslovni model in trden finančni načrt – je tudi temelj vaše dolgoročne rasti ter zaupanja med vašim podjetjem in banko. Naročnik objave: Media Publikum, d.o.o., Zasavska 54a, 1231 Ljubljana - Črnuče Savinjske novice št. 40, 4. oktober 2019 3 Savinjske novice št. 19, 12. maj 2017 3 Savinjske novice št. 19, 12. maj 2017 3 Tretja stran Iz vsebine: Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Ka- njir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Darinka Presečnik, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Primož Vajdl. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podla- gi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vred- nost po stopnji 9,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. ISSN 0351-8140, leto LI, št. 40, 4. oktober 2019. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske no- vice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glavni in od- govorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Na- zarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-po- šta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske. com. Cena za izvod: 1.80 EUR, za naročnike: 1.62 EUR. Tisk: Gra- fika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Savinjske novice št. 40, 4. oktober 2019 3 Glavni in odgovorni urednik mag. Franci Kotnik Tema tedna: Po štirih mesecih delovanja TIC Mozirje dobro vpet v utrip kraja in okolice ..................... 4 Florjan: Prenova ceste povezala krajane tudi v družabnem smislu ........................................... 7 Savinjsko-zasavska regija: Kar pet zgornjesavinjskih podjetij med najhitreje rastočimi .......................................... 8 9. Festival ovčje volne Bicka: Filcanje pridobiva na veljavi tako v Solčavi kot širše ............................................ 10 SP v cestnem kolesarjenju: Tilen Finkšt odpeljal eno izmed najpomembnejših dirk ............................................. 21 Kronika: Motorist ukradel moped in bežal pred policisti ..................................................... 23 Turizem da, toda v razumnih mejah Turisti so teroristi. Tako menijo prebivalci neka- terih evropskih mest, ki se pred navalom turistov branijo s predpisi in uličnimi napisi. Časi, ko so evropske države kar tekmovale, katera bo v svoja znana mesta zvabila več turistov, so očitno mimo. Razloge za poplavo turistov v Evropi gre pripisa- ti vedno večjemu številu kitajskih turistov in sple- tnim platformam, ki omogočajo oddajo zasebnih namestitev, zaradi katerih si marsikdo letovanje v tujini lažje privošči. V številkah globalna turistična ekspanzija zgle- da takole: 300 milijonov izletov leta 1980, 500 mili- jonov leta 1995, 1,3 milijarde leta 2017 , leta 2030 pa naj bi številka dosegla 1,8 milijarde. Od predlan- skih 1,3 milijarde so 130 milijonov izletov v tujino, torej deset odstotkov, opravili Kitajci, v prihodnjih desetih letih pa naj slednji prispevali kar štiri peti- ne rasti števila turistov. Skoraj polovica turistov obišče sto najbolj pri- vlačnih mest, njihovo število pa raste bistveno hitreje od števila popotnikov, ki jih zanimajo dru- gi kraji. V Evropi so to London, Pariz, Benetke, Bar- celona, Amsterdam, Rim, Lizbona, Berlin, Dubrov- nik ... Nekatera od naštetih mest so za turiste že uvedla razne omejitve: v Benetkah in Dubrovniku so znižali število prihodov ladij za križarjenje, v Ri- mu so prepovedali uživanje hrane ob vodnjakih, v Amsterdamu pa domačini, ki jih je 830 tisoč, obi- skovalce, katerih število se je povzpelo na 17 mili- jonov letno, odganjajo z grafiti, mestna uprava je prenehala izdajati dovoljenja za gradnjo hotelov, nizozemska vlada pa se je odločila, da prestolnice ne bo več promovirala kot turistično. Čeprav se Ljubljana po številu turistov ne mo- re primerjati z Benetkami ali Amsterdamom, tu- rizem že vpliva na življenje domačinov, ki se vse bolj umikajo iz mestnega jedra. Marjan Hočevar s katedre za analitsko sociologijo na Fakulteti za družbene vede je mnenja, da je Ljubljana, glede na število prebivalcev starega mestnega jedra, že preobremenjena s turisti. Direktorica Turizma Ljubljana Petra Stušek pravi, da zaradi narašča- nja števila obiskovalcev preusmerjajo turistične tokove in tako razbremenjujejo staro mestno je- dro. Prizadevajo si, da se prireditve, ki se odvija- jo na javnih površinah, dogajajo na lokacijah po vsem mestu. Rekli boste, kakšno povezavo pa ima ta proble- matika z Zgornjo Savinjsko dolino? V tem trenut- ku morda še nobene, toda veliko bolje je vnaprej določiti sprejemljive turistične obremenitve kot reševati problem takrat, ko se pojavijo škodljive posledice. Zdi se, da se v zgornjem koncu doline že zavedajo naravnih ter drugih omejitev, zato se usmerjajo v trajnostni turizem. Več o tem na nas- lednjih straneh. (BR) (ŠS) (MŠ) Savinjske novice št. 40, 4. oktober 2019 4 Tema tedna SREČANJE UPRAVLJALCA TIC-A MOZIRJE Z LOKALNIMI PONUDNIKI TURISTIČNIH STORITEV Po štirih mesecih delovanja TIC dobro vpet v utrip kraja in okolice Ob odprtju TIC-a Mozirje v maju so pričeli z izdelavo promocijskega materiala. Številna udeležba na srečanju ponudnikov turističnih storitev in predstavnikov društev z upravljalcem Turistično-informacijskega centra Mozirje (TIC) priča o vzpostavitvi dobrega sode- lovanje v prvih štirih mesecih delovanja. Z ma- jem je namreč v Mozirju pričel delovati novi TIC. Njegovi upravljalci na prvo mesto postavljajo sodelovanje med ponudniki v občini, dolini in širše ter z društvi. Po končani glavni turistični sezoni že beležijo pozitivne rezultate. ODLIČNA LOKACIJA OB VSTOPU V DOLINO Župan občine Mozirje Ivan Suhoveršnik je uvodoma izrazil iskreno željo po čim boljšem sodelovanju in uspešnem poslovanju vseh vpletenih. Kot je dejal, je bila zamisel o posta- vitvi TIC-a ob vstopu v Zgornjo Savinjsko do- lino prisotna že dlje časa. Lani je občina pri- dobila finančna sredstva in novi TIC umestila ob krožišču pri avtobusni postaji. Odlična izbi- ra lokacije še dodatno pripomore k pomembni pridobitvi za razvoj turističnega gospodarstva doline in predstavlja tako za domače kot za tu- je goste dragocen vir informacij o celostni po- nudbi destinacije. DELOVATI CELOSTNO, KLJUČNO JE POVEZOVANJE Po prvih odzivih je imela občina pri izbi- ri upravljalca srečno roko. Vodenje TIC-a je prevzel Zavod 3 jezera, vodi ga Jasmina Ro- ter Jager s sodelavci. Za začetek so razvili ponudbo lokalnih izdelkov in pričeli z izdela- vo promocijskega materiala, ki ga bodo spro- ti nadgrajevali. Intenzivno so pridobivali in- formacije o že obstoječi turistični ponudbi v kraju in okolici, saj jo želijo čim bolj uspeš- no nadgrajevati. V kratkem časovnem obdobju so izdelali nov katalog v slovenski in angleški različici, za kate- rega je povedala, da je po formatu majhen, po vsebini pa zelo velik, saj zajema celotno SAŠA regijo, v rubriki Izleti v okolici tudi spodnjo Sa- vinjsko dolino: »Zavedati se moramo dejstva, da je, predvsem za turiste iz tujine, ena občina pre- malo. Ti želijo videti več, zato moramo delova- ti celostno, izključno povezovalno, in sicer med občinami znotraj doline in s sosednjimi dolina- mi,« je dejala Roter Jagrova. Veliko neizkoriščenih priložnost opažajo na področju izletniškega turizma, degustacij in nakupa domačih izdelkov pri ponudnikih. NEIZKORIŠČENE PRILOŽNOSTI NA PODROČJU IZLETNIŠKEGA TURIZMA Z vodenjem statistike obiskovalcev in pov- praševanja so v tem času dobili vpogled, kakšne ponudbe v dolini manjka, saj za gos- te, ki pridejo na TIC, izdelajo konkretne progra- me glede na njihove želje. Veliko neizkorišče- nih priložnosti opažajo na področju izletniške- ga turizma, degustacij in nakupa domačih iz- delkov pri ponudnikih. Razviti želijo nove pro- grame, dogodke in prireditve z izvirno vsebi- no, značilno izključno za našo turistično de- stinacijo. Nujno potrebni so zemljevidi ureje- nih in označenih pohodnih in kolesarskih po- ti po vsej dolini, vključno z označbami v nara- vi. Že tolikokrat omenjena in prepotrebna kole- sarska steza po celotni Zgornji Savinjski dolini in do nje je v fazi projektiranja. OSREDNJA POLETNA PRIREDITEV V MOZIRJU Prisotni so izpostavili potrebo po osrednji poletni prireditvi v Mozirju, kjer bi se vključila različna društva. Zanjo bi izhajali iz lanskole- tnega praznovanja ob 700-letnici podelitve tr- ških pravic. Izpostavljena je bila želja po več- jem povezovanju športnih ponudnikov in ra- zvoju ribiškega turizma. Zbrani si v prihodnje želijo tudi še boljšega sodelovanja z družbo Golte. Roter Jagrova je bila vesela pozitivnega odziva po prvih mesecih delovanja, hkrati se je zahvalila svoji ekipi v TIC-u Mozirje Nini Čer- nel, Mihi Robniku in Saši Reberčnik ter so- delavcem Zavoda 3 jezera. Tekst in foto: Barbara Rozoničnik Vodja TIC-a Mozirje Jasmina Roter Jager (levo) je poudarila pomen celostnega delovanja in povezovanja med vsemi vpletenimi. Nujno potrebni so zemljevidi urejenih in označenih pohodnih in kolesarskih poti po vsej dolini, vključno z označbami v naravi. Savinjske novice št. 40, 4. oktober 2019 5 Aktualno POHODNIŠKI TURIZEM Občina Luče vstopila v mednarodno povezavo Gorniške vasi Predsednik PZS Jože Rovan (levo) je čestital županu Cirilu Roscu ob podpisu deklaracije in vstopu občine Luče v mrežo Gorniške vasi. Po štirih letih priprav in intenzivnega dela je občina Luče v soboto, 28. septembra, na pristo- pni slovesnosti v kulturnem domu izpolnila cilj vstopa v mrežo Gorniške vasi. Župan Ciril Rosc in predsednik Planinske zveze Slovenije (PZS) Jože Rovan sta ob prisotnosti številnih vidnih domačih in tujih gostov ter občanov slovesno podpisala pristopno listino. DRUGA SLOVENSKA OBČINA V MREŽI Luče so tako za Jezerskim postale druga ob- čina v Sloveniji, ki se je pridružila tej enkratni skupnosti. V mreži je bilo doslej 27 krajev alp- skega območja v Avstriji, Nemčiji, Italiji in Slo- veniji. Za vstop v mrežo je potrebno izpolniti šte- vilne stroge kriterije in pripraviti predstavitveni film, knjižno predstavitveno publikacijo in ostali promocijski material. V Lučah so prvič zaznali možnost vstopa v mrežo Gorniške vasi v letu 2015. V njej so pre- poznali priložnost, da lepoto in ohranjenost svo- jega okolja ponudijo gostom, negujejo in ohra- njajo za naslednje generacije dragoceno doma- čo dediščino kulture, ljudskega izročila, navad in običajev ter nenazadnje značilne kulinarike. VEČ KOT STOLETNA TRADICIJA Ciril Rosc je v pozdravnem nagovoru povedal: »Da je gorništvo v Lučah doma že dolgo, pove podatek, da je pred 125 leti Savinjska podružni- ca Slovenskega planinskega društva na Molič- ki planini postavila drugo planinsko kočo v Slo- veniji. Vstop med gorniške vasi na nek način po- meni kontinuiteto pohodniškega turizma. Želi- mo ohraniti naš kraj, ta zaklad, to gnezdo sredi gora, ki smo ga podedovali od prednikov, ki so živeli v sozvočju z naravo, njenimi danostmi in Še posebej so se vrednotam mreže Gorniške vasi zavezali ponudniki gostinskih, turističnih in nastanitvenih storitev, ki so k projektu pristopili kot partnerji. potenciali in jo ohranili v vsej njeni lepoti.« Izra- zil je ponos in veselje ter zahvalo vsem, ki so po- magali utiriti vstop Luč med Gorniške vasi. BREZ VELIKIH INFRASTRUKTURNIH OBJEKTOV Miro Eržen, podpredsednik PZS, ta je na- cionalni nosilec projekta v Sloveniji, je pove- dal: »Kraje v mreži kot rdeča nit povezuje gor- ska krajina in z njo povezana gorniška tradici- ja; spoštovanje naravne in kulturne dediščine, predvsem pa želja, da z obiskom gostov, ki de- lijo omenjene vrednote, skrbimo za razvoj, ki bo omogočil mladim generacijam, da v domačem kraju vidijo tudi svojo prihodnost. Hkrati s pro- jektom prispevamo k uresničevanju Alpske kon- vencije.« Generalna direktorica direktorata za prostor, graditev in stanovanja na MOP Barbara Rado- van je v nagovoru poudarila, da povezovanje gorništva in lokalnega razvoja ne potrebuje ve- like infrastrukture, saj sta narava in krajina vsa njegova infrastruktura. Roland Kals iz Planinske zveze Avstrije in go- nilna sila omrežja Gorniške vasi je poudaril dob- ro medsebojno sodelovanje z organizatorji iz Luč in dejal, da so pred njimi še številni skup- ni koraki, s katerimi bodo uresničevali zaveze, ki so jih z vstopom v mrežo sprejeli. PREDALI LISTINE ZA PARTNERJE Na javni predstavitvi, ki so jo pripravi- li na zboru občanov v juniju 2018, so projek- tu pritrdili vsi prisotni občani. Še posebej so se vrednotam mreže zavezali ponudniki gostin- skih, turističnih in nastanitvenih storitev. Tri- najst jih je k projektu pristopilo kot partnerji. Tem sta predsednik PZS Rovan in župan Rosc na tokratni slovesnosti predala pisne oznake partnerjev projekta. Tudi ti so zavezani priza- devanjem za trajnostni in sonaravni razvoj tu- kajšnjega območja. O LUČAH S PESMIJO, PLESOM IN BESEDO Že pred uradnim začetkom dogodka je Har- monikarski orkester Andreja Raka z igranjem po vasi pripravil prijazen Glasbeni pozdrav. Sa- mo slovesnost je spremljal bogat kulturni pro- gram v izvedbi domačih pevcev, glasbenikov in plesalk. Nastopili so Oktet Žetev ter bivše in se- danje učenke Osnovne šole Blaža Arniča Luče. Pesmi in ples so bili tako kot vezno besedilo, ki ga je pripravil Nejc Slapnik, vsebinsko vezani na zgodbe, ki so jih različni avtorji napisali o le- poti Luč in okoliških gora ter tukajšnje legende, kar je lepo zaokrožilo in popestrilo uradni del dogodka. Sledilo je druženje, popoldne in nas- lednji dan pa še spremljevalni dogodki, o kate- rih bomo poročali prihodnjič. Tekst in foto: Marija Lebar Pred 125 leti je Savinjska podružnica SPD na Molički planini postavila drugo planinsko kočo v Sloveniji. 28 krajev alpskega območja je sedaj v mreži Gorniške vasi. Savinjske novice št. 40, 4. oktober 2019 6 Iz občin, Zdravstvo OBČINSKI SVET SOLČAVA Predloga odloka o skupni občinski upravi v prvi obravnavi niso sprejeli Na septembrski seji so solčavski občinski svetniki med drugim obravnavali predlog odlo- ka o ustanovitvi skupne občinske uprave SAŠA regije. V nasprotju z nekaterimi drugimi zgornje- savinjskimi občinami, ki so predlog v prvi obrav- navi že potrdile, so ga v Solčavi zavrnili. RAZŠIRJEN NABOR NALOG IN SPREMEMBE VIŠINE SOFINANCIRANJA Predlog novega odloka so pripravili v skupnih službah na Mestni občini Velenje, kjer so za Ob- čino Solčava že doslej izvajali nekatere skupne naloge, ki so sofinancirane iz državnega prora- čuna. Tako je doslej skupna občinska uprava v Velenju za Solčavo opravljala naloge s področ- ja okolja, inšpekcijskega nadzora in redarstva. Nova zakonodaja je prinesla razširjen nabor nalog, spremembe v višini državnega sofinanci- ranja in pogoje za tako sofinanciranje. V obrav- navanem predlogu je predvideno, da bi nova or- ganiziranost, ki naloge širi še na računovodstvo, pravno službo in še nekatere, začela delovati s 1. januarjem 2020. PRIKRITA CENTRALIZACIJA IN SLABŠI POGOJI ZA NAJODDALJENEJŠE Vsebino odloka sta svetnikom predstavi- li županja Katarina Prelesnik in direktorica občinske uprave Albina Štiftar. Razvila se je burna razprava. Svetniki sicer na vsebino pre- dloga niso imeli posebnih pripomb, jih pa moti nenehna težnja države po centralizaciji z argu- mentom, da gre za racionalizacijo poslovanja. Menili so, da se že zdaj vse več odločitev spre- jema na nivoju SAŠA regije, podeželje in manj- še občine pa s tem izgubljajo delovna mesta in imajo vse manjšo možnost odločanja. Različne javne službe se čedalje bolj odda- ljujejo od podeželja. Tudi iz Zgornje Savinjske doline jih selijo v mesta, s tem pa se slabšajo pogoji življenja najbolj oddaljenim. Tako predlaganega odloka v prvem branju ni- so potrdili, so pa zadolžili občinsko upravo, da do prihodnje seje pridobi informacije, ali bi bi- lo mogoče, da se Občina Solčava za opravljanje skupnih služb pridruži kateri od drugih regij v bližini oziroma preuči možnost izvajanja teh na- log na kakšen drug način. ZAPOSLITEV ZAČASNEGA SPREMLJEVALCA Občinski svet je obravnaval še vlogo Osnovne šole Blaža Arniča Luče za odobritev začasnega spremljevalca za izvajanje fizične pomoči učen- cu. Na osnovi strokovnega mnenja je fizična po- moč potrebna učencu iz Solčave, ki obiskuje po- uk na matični šoli v Lučah. Svetniki so vlogi ugo- dili in za spremljevalca zagotovili začasno šti- riurno zaposlitev. Marija Lebar SVET ZAVODA IN SVET USTANOVITELJIC ZGORNJESAVINJSKEGA ZDRAVSTVENEGA DOMA NAZARJE SE BOLJ POVEZUJETA Poslovanje zdravstvenega doma v polletju pozitivno, a za pokrivanje kredita še premalo Zadnjo sredo v septembru so se na seji sve- ta ustanoviteljic Javnega zavoda Zgornjesavinjski zdravstveni dom Nazarje zbrali županji in župani sedmih občin Zgornje Savinjske doline in direk- torica zavoda Darja Es. Večina obravnavanih točk na seji se je nanašala na poslovanje zavoda. Žu- pani so se seznanili s polletnim poročilom, izva- janjem sanacijskega programa in rebalansom fi- nančnega načrta zavoda za letošnje leto. Sezna- nili so se tudi s sklepi, sprejetimi na svetu zavo- da, saj člani sveta zavoda menijo, da je med sve- tom zavoda in svetom ustanoviteljic pomanjka- nje medsebojnega informiranja in dialoga. SKLEPI S SEJE SVETA ZAVODA Svet zavoda se je sestal teden dni pred se- jo sveta ustanoviteljic. Predsednica sveta zavo- da Darja Kramer Štiglic je takrat odstopila, na- slednjo sejo sveta zavoda bo vodila namestnica predsednice Cvetka Mavrič, izvolili bodo nove- ga predsednika. Na svetu zavoda so med dru- gim govorili o širjenju programa pediatrije, saj pediatrinja Brigita Pukmeister Rožič zaradi prezasedenosti ne more sprejemati novih paci- entov. Že sedaj ji po podjemni pogodbi pomaga druga pediatrinja. Potrebno je rešiti tudi vpra- šanje dela programa pediatrije, ki ga imata dve koncesionarki, a ga ne izvajata v celoti. ODSTOP PREDSEDNICE SVETA ZAVODA Ustanoviteljice (občine) so sklenile, da jim mora direktorica zavoda Darja Es odslej pošiljati zapisnike s sej sveta zavoda, za pisanje zapisni- kov pa se določi zaposlena oseba z uprave zdra- vstvenega doma, na zadnji seji ga je namreč pi- sala Esova. Štiglic Kramerjeva je pred odstopom še obiskala predsedujočega sveta ustanovite- ljic, nazarskega župana Mateja Pečovnika in predlagala boljšo komunikacijo med obema in- stitucijama. Predvsem je želela, da so ustanovi- teljice seznanjene s sklepi sveta zavoda in da jih tudi sami obveščajo o sprejetih sklepih, saj je imela občutek, da marsikaj ni enako predsta- vljeno obema institucijama. Gornjegrajski župan Anton Špeh (desno) je podal pobudo, da se direktorica Darja Es z banko dogovori, da kratkoročni kredit spremenijo v dolgoročnega. Savinjske novice št. 40, 4. oktober 2019 7 Zdravstvo, Iz občin V FLORJANU OBNOVLJEN PRVI KILOMETER CESTE PREDAN NAMENU Prenova ceste povezala krajane tudi v družabnem smislu Ob zaključku prvega dela obnove ceste v Florjan sta trak v družbi župnika Ivana Šumljaka (levo) in podžupanje Cvetke Mavrič prerezala župan Anton Špeh (desno) in Franc Ugovšek s kmetije Spodnji Jamnik. V soboto, 28. septembra, so se pri kmetiji Spo- dnji Jamnik v Florjanu zbrali zadovoljni krajani Florjana in lastniki zemljišč ob cesti, saj so na- menu predali prvo tretjino obnovljene ceste Križ–Florjan. Dober kilometer prenovljene, širše in na novo asfaltirane ceste je blagoslovil gor- njegrajski župnik Ivan Šumljak, župan Anton Špeh pa je dejal, da si takšnih prijetnih trenut- kov želi čim več, saj bi to pomenilo, da se v ob- čini veliko dela. VSAK SI ZASLUŽI VARNO CESTO Krajane, župana, župnika in izvajalca del podjetje Brlec je pozdravila krajanka Florja- na in podžupanja občine Gornji Grad Cvetka Mavrič. »Vsi, ki se dnevno vozimo po tej ces- ti, smo ob prenovi prvega dela zelo veseli,« je povedala in se zahvalila vsem, ki so pripomog- li k temu. Župan je povedal, da je ponosen na ta odsek urejene ceste, kajti vsak občan si za- služi urejeno in varno cesto. Upa, da bo takšnih odcepov še kar nekaj. Pohvalil je krajane, ki so med daljšo zaporo ceste prenesli brez pri- pomb, izvajalca, ki je delo opravil v roku, in do- mače na kmetiji Spodnji Jamnik, ki so odlično poskrbeli za izvajalce del s toplimi obroki in za druženje po otvoritvi. Celoten program ob dru- ženju so pripravili krajani, mladi pa so se prid- ružili s prepevanjem in kot godci. OPRAVILI VEČ IN ŠE PRIHRANILI Vrednost del je bila 350 tisoč evrov, od tega je občina dobila 118 tisoč nepovratnih sredstev, za isto vrednost so dobili kredit, preostala sredstva so bila iz proračuna občine. Za to vrednosti je bi- lo narejenih več del in nekoliko daljša trasa, kot je bilo prej načrtovano in še prihranili so nekaj, je povedal župan. V letih 2020 in 2021 se bos- ta prenovila še dva podobna odseka ceste. Ta- ko bodo Florjančani, ki so cesto dobili leta 1966, prvi asfalt pa so na delu ceste dobili pred tride- setimi leti, imeli prenovljeno cesto nekje do po- lovice vasi. Tekst in foto: Štefka Sem VELIKO VPRAŠANJ ZA ESOVO S pozitivnim poslovnim izidom zavoda ob pol- letju so bili prisotni zadovoljni, niso pa bili za- dovoljni z višino, saj jim mali presežek prihod- kov nad odhodki ne zagotavlja dovolj sredstev za vračilo 400 tisoč evrov visokega kratkoročne- ga kredita, ki ga morajo vrniti konec leta. Prese- žek ob polletju je bil nekaj manj kot dvanajst ti- soč evrov. Predvsem županji ter direktor občin- ske uprave občine Mozirje mag. Ivo Glušič, ki je bil prisoten na seji, so imeli za Esovo precej podrobnih vprašanj glede polletnega poročila in izvajanja sanacijskega programa. Dogovorili so se, da se ta vprašanja postavijo v pismeni ob- liki, odgovori pa bodo podani na naslednji seji. POBUDA, DA KREDIT ODPLAČA ZAVOD Gornjegrajski župan Anton Špeh je podal po- budo, da se direktorica Esova z banko dogovori, da kratkoročni kredit spremenijo v dolgoročne- ga in ga odplačujejo s pozitivnimi rezultati sa- nacijskega programa. Matej Pečovnik je župa- nom povedal, da so se že ob prejemu kredita zdravstvenega doma pogovarjali, da ga le-ta ne bo mogel sam poplačati in bodo to dolžne storiti občine. Solčavska županja Katarina Prelesnik, ki se je prav tako kot županja Rečice ob Savinji Ana Rebernik na to sejo zelo dobro pripravila s številnimi vprašanji, je Esovi očitala, da župa- ni s potrditvijo sanacijskega programa niso ve- deli, da so avtomatsko postali plačniki kredita. PISMO O NAMERI Na dan seje so župani in županji prejeli pis- mo o nameri, ki jim ga je poslal podjetnik Iztok Podkrižnik, kar je pod točko razno izpostavil Špeh. Ker Podkrižnik na pobudo, da na Ljubnem ob Savinji zgradi zdravstveni center, v katerem bi lahko prostor dobile ambulante Zgornjesa- vinjskega zdravstvenega doma, očitno ni dobil nobenega skupnega odgovora, je župane poz- val k podpisu pisma o nameri. Občine, ki so za- interesirane za to, da bi v zdravstvenem centru delovale ambulante javnega zdravstva, je poz- val, da to potrdijo, saj bi očitno rad vedel, kak- šen je sploh interes občin. V razpravi je Špeh pozval druge župane, da podpišejo pismo o nameri, saj je to zanj prilož- nost, da dobimo Zgornjesavinjčani primeren prostor za nujno medicinsko pomoč in ambu- lante na enem mestu. Menil je, da če te prilož- nosti ne bodo izkoristili, ne bodo imeli nikdar nič. Projekt prizidka k nazarski zdravstveni po- staji namreč »stoji« že dvanajst let in nič ne ka- že, da se bo kaj spremenilo. Prepričan je, da se bodo s Podkrižnikom kot investitorjem uspešno dogovorili za najem ali odkup prostorov. INTERES SAMO ZA NMP Špehova pobuda je naletela na odziv samo za prostore nujne medicinske pomoči (NMP). Pre- lesnikova je menila, da bi vsaj NMP morala bi- ti na Ljubnem, da bi bila dolina pokrita približno enako, kar se tiče odzivnih časov. Nazarski žu- pan Pečovnik je dodal, da za NMP ne potrebu- jejo 3.000 kvadratnih metrov površin, kolikor jih v stavbi načrtuje Podkrižnik. Rebernikovo je za- nimalo, kako bodo reševali financiranje najema ali odkupa. Ljubenski župan Franjo Naraločnik je dodal, da samo za NMP imajo na Ljubnem že sedaj prostor, saj imajo dve garaži v zdravstveni postaji prazni, ambulanto pa lahko uredijo. Konkretnega dogovora o Podkrižnikovi ponud- bi spet ni bilo, niso niti razpravljali o prizidku v Na- zarjah. Predstavitev bi morala biti julija, a je doslej še ni bilo. Za september je bil napovedan obisk zdravstvenega ministra Aleša Šabedra, ki ga tu- di ni bilo. Vse kaže, da se bo dvanajst let dogo- varjanja brez zaključkov podaljšalo še za eno leto. Tekst in foto: Štefka Sem 400 tisoč evrov kratkoročnega kredita mora vrniti Zgornjesavinjski zdravstveni dom Nazarje do konca leta. Savinjske novice št. 40, 4. oktober 2019 8 Gospodarstvo, Zdravstvo ZGORNJESAVINJSKI ZDRAVSTVENI DOM NAZARJE Nabavljeno reševalno vozilo Občina Solčava je za občine, ustanoviteljice Javnega zavoda Zgornjesavinjski zdravstveni dom Nazarje, vodila postopek nabave novega reševalnega vozila za nuj- ne prevoze. Postopek je uspešno zaključila. Izbrani dobavitelj podje- tje Medico je dobavilo opremljeno in usposobljeno reševalno vozilo. Nakup bo sofinanciralo ministr- stvo za zdravje, kamor je občina že vložila vlogo za sredstva v višini 55 tisoč evrov. Vozilo bo stalo okoli 176 tisoč evrov, preostanek bodo po- ravnale občine ustanoviteljice, del pa tudi zdravstveni dom iz zbranih donacij. Vozilo je bilo v sredo sve- čano predano v uporabo. Marija Lebar 100 NAJHITREJŠIH PODJETIJ V SAVINJSKO-ZASAVSKI REGIJI Pet zgornjesavinjskih podjetij med najhitreje rastočimi Prejšnji teden je Družba Dnevnik objavila podatke o sto najhitreje rastočih podjetjih v savinjsko-za- savski regiji. Med njimi najdemo pet gospodarskih družb, ki imajo sedež na območju naše doline, kar tri od njih se ukvarjajo s transpor- tno dejavnostjo. Lansko leto je bilo na taki lestvici najti tri zgornjesa- vinjska podjetja. ZADRAŽNIK TRANSPORT NA 29. MESTU Najviše, to je na 29. mesto, se je uvrstil Zadražnik transport iz Mozirja z indeksom petletne ras- ti 246. Lani je bil na 43. mestu, vsa ostala podjetja na lestvici so gle- de na lansko razpredelnico »no- vinci«. Na 67. mestu je družba Plesnik iz Solčave – indeks rastri 191. Žlebnik transport z Rečice ob Savinji je z indeksom 180 zase- del 86. mesto. Tri mesta za njim, na 89. mestu je Marki transport z Ljubnega ob Savinji, ki ima indeks 177. Družba Podkrižnik z Ljubnega ob Savinji je z indeksom rasti 170 na 96. mestu lestvice. INDEKS RASTI V ZADNJIH PETIH LETIH Lestvico so v podjetju Dnevnik pripravili tako, da so upoštevali in- deks rasti v zadnjih petih letih, to je od 2013 do 2018. Vstopni pogoj je bil tudi najmanj 15 zaposlenih. Marija Lebar GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE Zgornjesavinjski inovatorji spet v družbi najboljših V okviru Dneva inovativnosti je Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) podelila letošnja priznanja za najboljše inovacije. Med prejemniki prestižnih priznanj, ki jih je na naci- onalni nivo uvrstila komisija za ino- vacije pri Savinjsko-šaleški zbornici, so inovatorji družb BSH Hišni apara- ti Nazarje, Podkrižnik Ljubno ob Sa- vinji in Gorenje Velenje. SREBRO ZA ROČNI MEŠALNIK Z LUČKO Tudi tokrat so se izkazali inova- torji družbe BSH Hišni aparati Na- zarje. Komisija je s srebrnim pri- znanjem nagradila njihov roč- ni mešalnik z lučko CleverMixx- -Spotlight, ki je novost v svetov- nem merilu. »Takšne rešitve nima noben konkurenčni ročni mešal- nik. Svetloba dveh LED diod omo- goča vidnost živila in s tem zagota- vlja kakovost obdelave ne glede na to, kako svetel je prostor,« je med drugim zapisano v katalogu preje- mnikov priznanj. PRIZNANJE ZA IZVENKRMNI POGONSKI SISTEM Podjetje Podkrižnik je bilo za električni izvenkrmni pogonski sistem E’DYN 1120 prav tako nagra- jeno s srebrnim priznanjem. V ka- talogu inovacij je zapisano: »Je prvi izvenkrmni pogonski sistem blagovne znamke E’DYN (Electric Dynamic Nautic), ki predstavlja ce- lovito rešitev pogonskega sistema za električno navtiko. Namenjen je prvovgradnji v različna plovila. Sis- tem E’DYN 1120 sestavljajo pomnil- nik, litij-ionska baterija, izvenkrmni pogon, krmilna elektronika, ožiče- nje, zaslon in navorna ročica. Po- leg stabilne »high-performance« infrastrukture predstavlja ključno inovacijo izvenkrmni motor.« SVOJO INOVACIJO IZBRALA TUDI JAVNOST Dan inovativnosti je potekal v Kongresnem centru na Brdu pri Kranju v sredo, 25. septembra. Kako bogata je bila lanskoletna bera na tem področju, priča kar osem zlatih priznanj, dve poseb- ni priznanji za mlado podjetje, 26 srebrnih, 4 bronasta, 4 priznanja za prispevek na področju inova- tivnosti in dve posebni priznanji za razvojno in inovacijsko sode- lovanje gospodarstva in institu- cij znanja. Na regionalni ravni je sodelo- valo 199 inovacijskih predlogov in prek 1.000 inovatorjev in inova- torskih ekip. GZS je nagradila tudi najboljšo inovacijo leta po izboru javnosti – v letu 2019 je to inova- cija avtomatiziran stroj za sitotisk 3D oblike na nalivno pero podjetja Vivapen. Marija Lebar, fotodokumentacija GZS Podjetje Podkrižnik je bilo za električni izvenkrmni pogonski sistem E’DYN 1120 prav tako nagrajeno s srebrnim priznanjem. Ročni mešalnik z lučko CleverMixx-Spotlight, delo inovatorjev družbe BSH Hišni aparati Nazarje, je novost v svetovnem merilu. Savinjske novice št. 40, 4. oktober 2019 9 Gospodarstvo, Organizacije 9. FESTIVAL OVČJE VOLNE V SOLČAVI Zanimanje poželi volneni izdelki rokodelcev Ida Slapnik je ročno predla, kot so to delali v preteklosti. V okviru projekta Novi izzivi slo- venske drobnice so v Solčavi v ne- deljo, 22. septembra, pripravili 9. Festival ovčje volne Bicka. Dogo- dek je v sodelovanju s solčavskimi filcarkami pripravil Center Rinka. IZDELKI ROKODELCEV DOMAČE IN UMETNOSTNE OBRTI Na prireditvenem prostoru so si obiskovalci ogledali nastanek vol- ne od striženja, sortiranja, česanja in predenja do uporabe. Za prigon živali so poskrbeli člani Društva rejcev ovc jezersko-solčavske pa- sme in Ovčerejsko društva Radu- ha, za predstavitev uporabe volne pa solčavske filcarke Bicka. Kaj vse je mogoče pripraviti iz volne, si je bilo moč ogledati v ateljeju Majnik, razstavno-prodaj- nem butiku Bicka, ateljeju Franc in Liza Filc ter na modni reviji. Ve- 4. LICITACIJA PLEMENSKIH JAGNJIC V SOLČAVI Lastnika zamenjalo dve tretjini predstavljenih glav drobnice Poklicni strižec v Sloveniji in večkratni državni prvak v striženju ovac Alojz Novak – Slavc je živali hitro ostrigel, Vida Matk pa je volno pregledala in sortirala. V sklopu 9. Festivala ovčje vol- ne Bicka v Solčavi so v nedeljo, 22. septembra, člani Društva rej- cev ovc jezersko-solčavske pa- sme pripravili licitacijo plemen- skih jagnjic. Vodila sta jo pred- stavnica celjskega kmetijsko gozdarskega zavoda Marjeta Ženko in moderator Nejc Sla- pnik. ZNAČILNOST PASME DOLG REP IN IZBOČEN NOSNI PROFIL Ženkova je predstavila lastnosti jezersko-solčavske ovce. To je moč prepoznati po dolgem repu in izbo- čenem nosnem profilu. V zreli dobi doseže do 70 kilogramov teže, ov- ni tretjino več. Je mesna pasma, ki jo odlikujeta dobra plodnost in pri- lagodljivost na nizke temperature. Na stojnici filcarke Darje Goličnik iz Šmihela nad Mozirjem so bili predstavljeni dekorativni in uporabni izdelki iz polstene volne. liko zanimanje so poželi tudi vol- neni izdelki ponudnikov tržnice. Tam je bilo moč poizkusiti kuli- narične dobrote solčavskih kme- tij in kupiti uporabne ter dekora- tivne predmete rokodelcev doma- če in umetnostne obrti iz različnih krajev Slovenije. RAZVAJANJE BRBONČIC Obiskovalci so si razvajali br- bončice ob masovniku, žlinkro- fih, jedeh iz jagnjetine in sladicah v Solčavski kuhni. Otroci so lahko preizkusili svoje ročne spretnosti v delavnicah polstenja. Na prodajni razstavi plemenskih jagnjic je pre- nekatera žival zamenjala gospo- darja. Na stojnicah so se predsta- vile tudi lokalne akcijske skupine slovenskih regij z značilnimi pro- dukti podeželja. Tekst in foto: Marija Šukalo Plemenske jagnjice so dosegale vrednosti od 90 do 110 evrov. Tržni produkt so jagnjeta, stranski pa volna, ki je zelo kvalitetna. Na licitaciji je bilo trideset glav drobnice šestih rejcev iz Solčave in Jezerskega. Lastnika sta zamenjali kar dve tretjini predstavljenih jag- njic. Najvišja dosežena cena je bila 130 evrov, izklicna pa od 90 do 110. Predstavili so tudi striženje ovac z električnimi škarjami. To je opra- vil edini poklicni strižec v Sloveni- ji in večkratni državni prvak v stri- ženju ovac Alojz Novak – Slavc iz Šentjerneja. Čiščenje in sortiranje surovine ter skladiščenje sta opra- vili solčavski filcarki Vida Matk in Rezi Pahovnik. Tekst in foto: Marija Šukalo Savinjske novice št. 40, 4. oktober 2019 10 Kultura, Organizacije HIŠKA »PRINESI – ODNESI« Oktober namenjen menjavi še uporabnih oblačil V hiški »prinesi – odnesi« lahko v oktobru oddate, vzamete ali zamenjate še uporabna oblačila, v septembru pa je potekala menjava skodelic. Pred Zavodom Stanislava v Gornjem Gradu (ob glavni cesti pred odcepom na pokopališče) že mesec dni stoji hiška, namenjena menjavi ali oddaji različnih stvari. Vsak mesec se v hiški »prinesi – odnesi« zamenjajo artikli za menjavo. V septembru je bilo možno menjavati skodelice, od sobote, 5. oktobra, pa bodo hiško zavzela še uporabna oblačila. Takšno akcijo so v zavodu izpeljali že spo- mladi in nanjo je bil velik odziv. Rabljena obla- čila so dnevno menjavala lastnike. Hiška je od- prta od jutra do večera in ko lahko vsak prinese ali odnese rabljena oblačila. Artikli, ki lastnikov ne najdejo, se po poteku akcije oddajo v centre ponovne uporabe v Velenje in Vojnik, s kateri- mi Zavod Stanislava dobro sodeluje že dlje časa. Tekst in foto: Štefka Sem MODNA REVIJA V SOLČAVI Filcanje pridobiva na veljavi tako v domačem kraju kot tudi širše V okviru 9. Festivala ovčje volne Bicka v Solčavi so filcarke pripravile modno revijo. Ta je bila letos del aktivnosti projekta sodelovanja med Lokalnimi akcijskimi skupinami pod nas- lovom Novi izzivi slovenske drobnice. Med šte- vilnimi obiskovalci so se sprehodili maneken in manekenke v kreacijah oblikovalcev volne v številnih tehnikah. Svoje kreacije so predstavile gostje iz Ukra- jine, Hrvaške, Srbije in Avstrije ter domačinke: Rezi Pahovnik, Bernarda Prodnik, Nada Pro- dnik, Nada Vukadinović Beslić, Justi Juvan in Vida Matk. FESTIVAL SPODBUJA USTVARJALNO MOČ V SVETU VOLNE Navdušenje z ustvarjalkami in obiskovalci je delila tudi županja občine Solčava Katarina Prelesnik. Izrazila je veselje, da filcanje pridobi- va na veljavi v domačem kraju in širše. Moderator Nejc Slapnik je dejal, da so ustvarjalke vse leto pletle, polstile, kvačkale, krojile, šivale in oblikovale ter s tem dokazale, da je volna odlična surovina za širšo uporabo, tako za dom kot za družino. Festival volne spod- buja ustvarjalno moč in delo v svetu volne, ki vedno preseneča. Tekst in foto: Marija Šukalo ZA POPULARIZIRANJE ROČNEGA DELA IN VOLNE Namen dogodka, ki sta mu scensko podobo dodali Bernarda Prodnik in Nada Vukadino- vić Beslić, je prikazati, kaj vse se da narediti iz žlahtnega materiala, kot je volna, in popularizi- ranje ročnega dela. To namreč vse bolj pridobi- va na veljavi. Poleg pletenja, tkanja, kvačkanja, ki so globoko ukoreninjeni v slovenski tradici- ji, so Solčavanke in ostale kreatorke dodale še polstenje. OBLAČILA ZA SVEČANE PRILOŽNOSTI IN VSAK DAN Kaj vse je mogoče iz volne ob različnih dodat- kih izdelati, so predstavili manekeni iz Solčave in drugih krajev Slovenije. Ti so se med občinstvom sprehodili tako v oblačilih za svečane priložnosti kot za vsak dan. Kombinirali so jih z modnimi do- datki, kot so torbice, šali, pasovi in čevlji. Kreacije ustvarjalk je predstavilo osem manekenk in maneken. Maneken je nosil gamaše, ki niso prepuščali vlage. Savinjske novice št. 40, 4. oktober 2019 11 Kultura, Ljudje in dogodki POŠTA SLOVENIJE Logarska dolina na poštni znamki Nova poštna znamka z motivom Logarske doline (fotodokumentacija Pošte Slovenije) Od petka, 27 . septembra, dalje so na pošti v Solčavi na voljo znam- ke z motivom Krajinskega parka Logarska dolina. Znamke z žigom prvega dne, to je 27. 9. 2019, bodo filatelistom in seveda ostalim kup- cem na solčavski pošti na voljo do vključno 11. oktobra 2019. Komisija za izdajo poštnih vrednotnic pri Pošti Slovenije, ki je pristojna za izdajo znamk, je v seriji Naravni parki Slovenije za leto 2019 potrdila izdajo znamke z motivom Krajinskega parka Logarska doli- na. Fotografijo za znamko je posnel priznani fotograf Tomo Jeseničnik, oblikoval jo je Matjaž Učakar. Izda- na je v nakladi 30.000 blokov in bo v prodaji do 27 . septembra 2020. Marija Lebar PRODAJNA RAZSTAVA UMETNIKI ZA KARITAS V GALERIJI MOZIRJE Kolo dobrodelnosti se neutrudno vrti že 25 let Odprtje razstave so pospremili Ivan Suhoveršnik, Jožica Ličen, Vladimira Planovšek, direktorica Osrednje knjižnice Mozirje Petra Širko Poljanšek in Anamarija Stibilj Šajn (z leve). V Galeriji Mozirje je v petek, 20. septembra, potekala otvoritev pro- dajne razstave likovnih del, nasta- lih na mednarodni koloniji Ume- tniki za karitas, ki že 25 let zapo- red vsako poletje poteka na Sinjem vrhu nad Ajdovščino v organizaciji Škofijske Karitas Koper. »… POLNO PRGIŠČE LEPOTE …« Dobrodelna kolonija je letos za- okrožila 25 let delovanja. V Mozirju so se ustavila dela lanskoletne 24. kolonije pod naslovom »… polno prgišče lepote …« (I. Cankar). Ško- fijska Karitas se je tako pokloni- la velikanu slovenske književnosti, ki se v svojih delih večkrat dotika prav socialne neenakosti v družbi. V 25 LETIH 340 RAZSTAV IN 1.800 IMEN UMETNIKOV Ves ta čas nad kolonijo in potu- jočimi razstavami bdita ravnatelji- ca Škofijske Karitas Koper in vod- ja projekta Umetniki za karitas Jo- žica Ličen ter strokovna spremlje- valka Anamarija Stibilj Šajn. Kot OSREDNJA KNJIŽNICA MOZIRJE Mladi bralci sodelovali v Pikini bralni znački Otroci so si s pridnim prebiranjem knjig zaslužili, da jim je Pika Nogavička podelila priznanja in magnetke. V Osrednji knjižnici Mozirje so se pridružili projektu Pikine bralne značke. Odziv zgornjesavinjskih ot- rok je bil nad pričakovanji. Za bral- ni trud so bili nagrajeni na Pikinem festivalu v Velenju. PROJEKT ZA SPODBUJANJE BRANJA Pikina bralna značka je pro- jekt za spodbujanje branja pri naj- mlajših uporabnikih knjižnice do vključno 6. razreda osnovne šole. Mozirska knjižnica projekt organi- zira v sodelovanju s Knjižnico Ve- lenje in še z nekaterimi drugimi knjižnicami. Brana značka traja od septembra do septembra. ZELO DOBER ODZIV V zgornjesavinjskem hramu branja so se izdatno potrudili in k branju povabili mlade uporabnike knjižnice. Odziv je bil zelo dober. Prebrati je bilo potrebno vsaj štiri knjige z danega seznama. Poiskali so jih lahko v Pikinem pravljičnem kovčku v Knjižnici Mozirje oziroma na Pikini pravljični polički v ostalih krajevnih knjižnicah. SREČANJE S PIKO Značko je osvojilo kar 40 otrok. Na festivalu jim je Pika osebno po- delila priznanja in magnetke. Na odru Taka Tuka so si ogledali tudi lutkovno predstavo Svinjski pastir. V Osrednji knjižnici Mozirje vabi- jo otroke do 6. razreda, da se prid- ružijo novi sezoni Pikine bralne značke. RM, fotodokumentacija Osrednje knjižnice Mozirje je dejala Ličnova, se je v četrt sto- letja zvrstilo 340 razstav, ki so v številne kraje prenesle sporočilo dobrega, v katalogu kolonije pa je zapisanih 1.800 imen umetnikov, ki jim je na ta način ponujena mož- nost, da njegove slike potujejo po krajih Slovenije in zunaj nje. IZKUPIČEK OTROKOM, MLADIM IN DRUŽINAM Izkupiček kolonije je namenjen otrokom, mladim in družinam v sti- ski. V imenu župnijske Karitas Mo- zirje-Šmihel je razstavo odprl žu- pnik Aleksander Koren. Prisotne je nagovoril tudi mozirski župan Ivan Suhoveršnik. Za spremno bese- do ob odprtju razstave je poskrbe- la Vladimira Planovšek, za glasbe- ni predah pa učenca Glasbene šole Nazarje, flavtistka Lara Slapnik in rogist Tibor Cemič Krefl. Tekst in foto: Barbara Rozoničnik Savinjske novice št. 40, 4. oktober 2019 12 Kultura KONCERT GLASBENIH SAMOSPEVOV V SAMOSTANU NAZARJE V intimo atrija pričarali pozabljeno salonsko vzdušje Nazarske pevke so koncert zaključile s skupno izvedbo koroške ljudske Pojdam v Rute. Na zadnji poletni petek, 20. septembra, je v am- bientu atrija nazarskega samostana potekal kon- cert slovenskih samospevov, poimenovan Oj, rož- marin. Obiskovalci so prisluhnili izbranemu petju učencev pevskih oddelkov Glasbene šole Sloven- ske Konjice in Glasbene šole Nazarje. SALONSKO VZDUŠJE Nadarjeni vokalisti so z izvajanjem samo- spevov v intimno ozračje samostanskega atri- ja pričarali pravo salonsko vzdušje, za katerega je ta miniaturna glasbena oblika pravzaprav tu- di nastala. KONCERT SESTAVLJALO 18 PEVSKIH TOČK Samospev se je v obliki, kot jo poznamo da- nes, razvil konec 18. stoletja. Izvajali so ga pev- sko zelo nadarjeni izobraženi pevci in amaterji, kar veliko pove o njegovi zahtevnosti. Koncert v atriju je sestavljalo 18 pevskih točk, pripravili sta jih mentorici nastopajočih učencev Andre- ja Obrul in Kristina Šuster Uršič. NASTOPILO ŠTIRINAJST PEVCEV Pevski oddelek GŠ Slovenske Konjice so na kon- certu predstavili štirje učenci petja, ki jim je Obrulo- va mentorica. Iz Nazarij se je predstavilo deset na- darjenih pevcev. Tem je mentorica Šuster Uršiče- va, ki je povezovala koncert. Na klavirju sta pevce spremljala Anton Acman in Veronika Fridrih. Tekst in foto: Tatiana Golob 25. SLIKARSKI ŠTUDIJSKI DNEVI EX TEMPORE MOZIRSKI GAJ 2019 Že četrt stoletja Mozirje v družbi umetnikov z vseh vetrov Jure Repenšek: »V začetnih letih je imel ex tempore tudi večji študijski naboj. Z nami je sodeloval prof. dr. Jožef Muhovič, likovni teoretik, ki je umetnikom po- magal pri odkrivanju likovne teorije, tako s svoji- mi predavanji kot s svojo prisotnostjo ob ustvar- janju. Naše vsakoletno druženje so na pregled- ni razstavi v Galeriji Mozirje vedno povzele tudi likovne kritičarke, njihovi odzivi so bili dobri, po- membno je tudi dejstvo, da se umetniki v našo družbo radi vračajo.« Tako sodelujoči umetniki kot Mozirjani, ki cenijo umetnost, so se odprtja delovne razstave z veseljem udeležili. (Foto: TG) V Mozirskem gaju je med 18. in 21. septem- brom potekal slikarski ex tempore, ki ga že če- trt stoletja pripravlja Kulturno društvo Jurij Mo- zirje oziroma predsednik društva Jure Repen- šek. V parku cvetja in okolici je ustvarjalo pet- najst umetnikov, ki so v Mozirje prišli z vseh kon- cev Slovenije in tudi iz zamejstva. NOVEMBRA PREGLEDNA RAZSTAVA Delovna razstava je bila na ogled postavlje- na v soboto, 21. septembra, v Slomškovi dvora- ni, ki slikarjem služi tudi kot priložnostni atelje. Novembra pa bo pregledna razstava na ex tem- poru nastalih del postavljena v Galeriji Mozirje. 25 LET NEUTRUDNEGA DELA Repenšek je pozdravil obiskovalce in slikarje ter se jim zahvalil z darilom. Tudi sam je slikar in pisec ikon, sicer učitelj likovnega pouka. Že 25 let neutrudno zbira slikarje, ki nato več dni sku- paj slikajo. Njihov izhodiščni motiv sta Gaj in tr- ško jedro. Dela kažejo Mozirje in njegovo okoli- co skozi perspektive umetnikov. SLIKARJI NAVDUŠUJEJO OBČANE Zbrane je pozdravil tudi župan občine Mo- zirje Ivan Suhoveršnik, ki je izrekel veliko pri- znanje tako Repenšku kot sodelujočim umetni- kom. Ti po njegovem opažanju vsako leto zno- va navdušujejo občane s svojim videnjem Mo- zirskega gaja in samega kraja. Odprtje delovne razstave so s pevskim vložkom obogatile mla- de pevke Lilije. Tatiana Golob (Foto: CMS) Savinjske novice št. 40, 4. oktober 2019 13 Organizacije, Kultura MOZIRJE Zavod sprememba organiziral 4. Savinja beer fest Savinja beer fest je priložnost za druženje in zabavo. Mozirski Zavod sprememba, za katerim stoji Sašo Slemenšek, je 21. septembra na mozirskem sej- mišču organiziral četrti Savinja be- er fest. Mnogim obiskovalcem od blizu in daleč so se s svojimi izdel- ki predstavile slovenske butične pivovarne. Po lanskem dogodku se je pivu ponovno pridružila ponud- ba različnih gin tonikov, kar se je izkazalo za dobro potezo. BUTIČNI PIVOVARJI SE PREDSTAVIJO Okoli sejmišča so bile postavlje- ne stojnice, na katerih so svoje varjene proizvode predstavljali in v pokušino ponujali najboljši bu- tični slovenski pivovarji. Med nji- mi 22 brewing, Vouk, Clef, Skubeer, Ker se je poteza pokazala za zelo uspešno, so organizatorji tudi le- tos povabili v goste sekcijo sloven- skih gin destilarn. Predstavile so se destilarne Bratinov, Brin, Broken bones, Santei in Fructal. Ob doma- čih so bili na voljo tudi francoski in nizozemski gini. Za hamburgerje so poskrbeli v Kontainer burgers, ljubitelji slad- kega so si lahko privoščili palačin- ke tiburn. Med tem ko so starši uživali v bo- gati ponudbi Savinja beer festa, so otroci na lesenih igralih preizkušali svoje sposobnosti. Dolgčasa ni bilo, saj je bilo obiskovalcev iz ure v uro več, zabava pa na voljo dolgo v noč. Tekst in foto: Benjamin Kanjir Naboj, Mammut in avstrijski pred- stavniki Hirter. Med obiskovalce fe- sta je zapeljal tudi craftmobil Tankr z letošnjimi novostmi. Na lanskem festivalu so se pivu pridružili gini. Gin tonic je namreč iz leta v leto bolj priljubljena pijača, po kateri ne posegajo zgolj ženske. DVE DESETLETJI DRUŠTVA TABORNIKOV ROD SOTOČJE NAZARJE-KOKARJE Obletnico bodo obeležili s srečanjem in lokostrelstvom Društvo tabornikov Rod Sotočje Nazarje-Kokarje obeležuje dve de- setletji delovanja. Ob tej priložnosti bodo v soboto, 5. oktobra, pripravili slovesnost. Za otroke bodo pripravili številne delavnice. Sledilo bo sreča- nje vodnikov, ki so vodove sestanke pripravljali v preteklosti in tistih, ki to nalogo opravljajo sedaj. Obiskovalci in taborniki se bodo lahko preizkusi- li v streljanju z lokom. Druženje bodo zaključili s slovesnostjo, na kateri bo- do predstavili dvajset let delovanja. Taborništvo je bilo na območju Nazarij dobro razvito že v 90. letih prejšnjega stoletja, ko se je taborni prostor nahajal v Žiferju. Po nesre- či gozdarjev ob eksploziji zakopa- nih vojnih ostankov, se je tam ta- borjenje prenehalo, prvotno dru- štvo pa je razpadlo. Leta 1998 so se krajani Kokarij odločili oživiti ta- borniško dejavnost, zato so začeli urejati nov taborni prostor na La- zah. Leto kasneje so pripravili prvi zbor za ponovno oživitev taborni- NA ODRU S SLOVENSKIM NACIONALNIM MLADINSKIM ORKESTROM IN VLADOM KRESLINOM Dragocena izkušnja za Tiborja Cemič Krefla Tibor Cemič Krefl je kot najmlajši član Slovenskega nacionalnega mladinskega orkestra sodeloval na koncertu Vlada Kreslina v ljubljanskih Križankah. (foto: osebni arhiv) škega društva, ki se je zaradi tra- dicije taborništva na tem območju poimenovalo Rod Sotočje Nazarje. Na prvem občnem zboru so za sta- rešino imenovali Jožeta Bitenca, iz- datno sta taborništvo podpirala ta- kratni župan Ivan Purnat in predse- dnik kokarskega krajevnega odbo- ra Anton Blatnik. V prvem letu so uredili tabor- niški prostor, pričeli z izobraževa- njem članov za vodnike in se ude- ležili akcije Luč miru. Leto pozneje je začel delovati taborniški krožek na OŠ Nazarje. Leta 2001 so pos- tali del Zveze tabornikov Sloveni- je. Društvo danes razpolaga z bru- narico in veliko pokrito teraso, sa- nitetnimi prostori, kuhinjo, prosto- ri za spanje in petimi terasami ka- pacitete za 50 šotorov. Vključuje se v dogajanja na lokalnem nivoju in širše, še posebej sodeluje z na- zarskima planinskim in turističnim društvom ter mozirskimi skavti. Marija Šukalo Učenec Glasbene šole Nazarje Tibor Cemič Krefl se je v Ljublja- ni udeležil Poletnega orkestrske- ga kampa pod okriljem Evropske- ga kariernega centra za umetni- ke Triple Bridge. Mladi glasbeniki so zaigrali v Slovenskem nacional- nem mladinskem orkestru, ki je v okviru Festivala Ljubljana v Križan- kah spremljal koncert Vlada Kres- lina. Za Tiborja je bila to nepozab- na izkušnja, saj se je kot najmlajši član orkestra postavil ob bok osta- lim mladim glasbenikom. Barbara Rozoničnik Savinjske novice št. 40, 4. oktober 2019 14 MARIJAN DENŠA, Zavod za gozdove Slovenije, OE Nazarje Nasveti, Organizacije CENTER ZA SAMOSTOJNO UČENJE NAZARJE Vrtičkanje z virtualnimi očali Vesna Elsner je udeležence delavnice seznanila, kako se ravna z VR očali. V okviru projektov Ljudske uni- verze Velenje so pripravili poučno igro, ki ljudi s pomočjo virtualnih očal uči vrtnarjenja. Delavnico na to temo so organizirali tudi v Cen- tru za samostojno učenje (CSU) Nazarje, kjer so obiskovalci lahko preizkusili ta zanimiv način učenja. NAJPREJ UČENJE, NATO DELO Igra je zasnovana kot izobra- ževanje, saj posameznik najprej spozna podrobnosti o vrtnarjenju, pridelkih, času sajenja in pobira- nja ter še mnogih drugih stvareh. Nato v virtualni resničnosti obde- luje svoj vrt, kjer mora biti pozo- ren na vse stvari, ki jih s sabo pri- naša to opravilo. OZAVEŠČANJE O SAMOOSKRBI Po besedah Vesne Elsner iz CSU-ja so projekt pripravili skupaj z Vzorčnim mestom, ki se ukvar- ja z virtualno realnostjo. Projekt je trenutno v teku, saj obiskujejo šte- vilne osnovne šole v Savinjsko-ša- leški regiji, sodelujejo tudi z domo- vi ostarelih in društvi upokojencev. Cilj je, da čim več ljudi na druga- čen in zabaven način ozavestijo s samooskrbo. Tekst in foto: Primož Vajdl Ohranimo veliki jesen Veliki jesen je ekološko in go- spodarski pomembna domača (avtohtona) drevesna vrsta. Ras- te na vlažnih kamnitih in gruščna- tih pobočjih ter ob vodotokih, kjer ima z razvejanim koreninskim sis- temom pomembno protierozijsko vlogo. Les jesena (jesenovina) je vsestransko uporaben, saj je trd, trden in izredno žilav ter se dobro obdeluje. Med našimi vrstami lesa je najboljši za dinamične obreme- nitve, torej za športno orodje (smu- či, telovadno orodje) in ročaje de- lovnih orodij. Zaradi izrazite teks- ture in bleščeče barve se uporab- lja za izdelavo parketa, pohištva in drugih izdelkov, kjer je videz zelo pomemben. JESENOV OŽIG – NEVARNA BOLEZEN VELIKEGA JESENA Pred četrt stoletja so v sever- nem delu Evrope (Litva in Poljska) zaznali prve znake bolezni, danes imenovane jesenov ožig. Povzro- ča jih patogena (bolezenska) gli- va, najverjetneje prišlek iz JV Azi- je. Napada drevesa velikega jese- na in njegovega »brata« ostroli- stnega jesena – ta v Sloveniji ras- te v panonskem svetu. Hitro se je razširila po vsej Evropi. Leta 2006 smo bolezen zaznali tudi v Slove- niji, leta 2008 je bila pri nas na je- senu že splošno razširjena. Danes, po dobrem desetletju pojavitve, je velik del dreves obeh vrst okužen in ogrožen. Znaki bolezni so obarvanost in venenje listov, obarvanost ter od- miranje skorje in lesa vejic, vej in debel ter različne rakave tvor- be. Najbolj očiten znak je prezgo- dnje odpadanje listov napadenih dreves, saj listje odpada že konec avgusta. Nasprotno seme okuže- nih dreves ostaja dolgo na dreve- sih. Krošnje se hitro sušijo, posta- jajo gole, napadeno odraslo drevo se posuši v 7-15 letih, mlada dre- vesca v 2-3 letih. Ker bolezen na- pada drevesa vseh starosti na nji- hovih optimalnih rastiščih, je pos- tal veliki jesen zelo ogrožena dre- vesna vrsta. NEKATERA DREVESA SO ODPORNA! Nekdaj veličastni in lepi jeseno- vi sestoji so danes zdesetkani, dre- vesa se sušijo ali so suha oziroma so posekana. Le tu in tam ostajajo pokonci zdrava in vitalna odrasla drevesa z bogatimi zelenimi kroš- njami. Narava poskrbi za ohrani- tev vrste z gensko raznolikostjo, ta- ko določen škodljiv dejavnik, npr. pozeba ali bolezen ne more priza- deti prav vseh osebkov neke vrste na določenem prostoru (populaci- je) in populacija se ohranja. Gozdarji zato sedaj iščemo in izbiramo krepka odrasla dreve- sa, ki ne kažejo vidnih znakov bo- lezni. Izbrana drevesa so označe- na, nekatera tudi oštevilčena z ru- meno barvo, da jih bomo pri kon- troli lažje prepoznali. Spremljali jih bomo nekaj let, in če bodo zdrža- la, bomo njihovo odpornost na gli- vo preverili še v laboratoriju, nakar bodo podlaga za osnovanje novih sestojev. SMERNICE ZA GOSPODARJENJE Z GOZDOVI Poleg tega raziskovalci preu- čujejo druge dejavnike, ki bi lah- ko pomagali pri ohranitvi jesenov. V prvi vrsti so to škodljivci in »bo- lezni bolezni« torej organizmi, ki slabijo ali uničujejo glivo. Za gos- podarjenje z gozdovi, kjer je priso- ten jesen, smo izdelali smernice za njegovo ohranjanje: pravočasen posek oslabelega drevja, sprošča- nje krošenj zdravih dreves, pospe- ševanje dreves, ki spomladi prva olistajo, skrb, da pri delu ne poško- dujemo koreničnikov dreves in po- speševanje jesenov na bolj sušnih in suhih rastiščih, kjer je klima za glivo manj primerna. Izbrana drevesa, ki ne kažejo vidnih znakov bolezni, so označena, da jih bomo gozdarji pri kontroli lažje prepoznali. (Foto: Marijan Denša) Savinjske novice št. 40, 4. oktober 2019 15 Organizacije, Ljudje in dogodki Septembra Pred 40 leti PREDVAJANJE FILMOV »NIČ NAS NE SME PRESENETITI« V okviru prireditev Nič nas ne sme pre- senetiti je krajevna skupnost Rečica ob Sa- vinji pripravila v gasilskem domu Pobrežje predvajanje filma o splošnem ljudskem od- poru. Tako so se posamezne krajevne skup- nosti aktivno vključile v vzgojo občanov za primer nesreč večjega obsega in za primer vojne. Občani z razumevanjem sodelujejo v tej ali drugi sredini, ko gre za obrambne priprave v naši družbi. Pred 30 leti PRVI SKOKI NA SKAKALNICI Smučarsko skakalni klub Ljubno se ta- ko po tekmovalnih rezultatih kakor tudi po prizadevnosti svojih članov že uvršča med najboljše slovenske klube in s tem seveda tudi jugoslovanske. Tekmovalni rezultati se pokažejo pozimi, v teh dneh pa so se posta- vili z veliko novo pridobitvijo — prenovlje- no 35-metrsko skakalnico, ki so jo prevlek- li z umetno snovjo. Ljubenski skakalci so že pred štirimi leti obnovili 10- in 25-metrsko skakalnico. S tem so bili izpolnjeni pogo- ji za tekmovanja in treninge v smučarskih skokih skozi vse leto, kar je zelo povečalo zanimanje za ta šport, in to predvsem med šolsko mladino. Pred 20 leti BO TRETJI GRADITELJ VENDARLE PRAVI? Po vseh peripetijah s prvotnim izvajal- cem gradnje samostojne osnovne šole na Rečici ob Savinji je bilo, kakor smo o tem že pisali, na novem razpisu za nadaljevanje in dokončanje gradnje izbrano gradbeno pod- jetje Vegrad iz Velenja. Le-tega je potrdil tu- di mozirski občinski svet. Delavci Rudisa v teh dnevih že urejajo gradbišče, da bodo lahko pričeli z delom. Gradnja bo dokonča- na v naslednjem letu in otroci bodo lahko z novim šolskim letom zakorakali v novo šo- lo. Če ne bo čisto tako, verjetno ne bo nihče več presenečen. Človek se vsega navadi, pa naj bo še tako hudo. Pripravila Tatiana Golob DRUŠTVO KMETIC ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE NA EKSKURZIJI NA HRVAŠKEM Ogled izdelave zagorskih štrukljev DAN KROMPIRJA V BOHAČEVEM TOPLARJU Ostajajo zvesti tradiciji Obisk tipične zagorske domačije (fotodokumentacija Albine Rajter) Nastopajoči so pripravili program ljudskih pesmi in napevov. (Foto: Marija Šukalo) V Bohačevem toplarju v Nazarjah so ob ob- činskem prazniku domače občine pripravili dan krompirja. Organizirali so ga ponudniki kmečke tržnice v sodelovanju z mozirsko izpostavo sve- tovalne službe Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje. Po besedah predstavnice ponudnikov Ani- ce Bider s Trenklove domačije v Žlabru ostaja- jo zvesti tradiciji, saj so degustacijo krompirja pripravili že deveto leto zapored. Sicer pa v naši dolini gojijo različne vrste te gomoljnice. Dogodek so z napevi obogatile Ljudske pev- ke Lipa iz Šmartnega ob Dreti. Narodnozabavne viže so prispevali harmonikarji Klemen Lam- prečnik ter brata Peter in David Suhoveršnik. Marija Šukalo Članice zgornjesavinjskega društva kme- tic se na začetku vsakega leta na občnem zbo- ru posvetujejo in odločijo, kam bi bilo dobro in zanimivo pripraviti tradicionalno ekskurzijo in pogledati kakšno pokrajino, ki je morda še ne poznajo. Tako so se v začetku septembra opravi- le čez mejo v sosednjo Hrvaško. RAZISKOVANJE VARAŽDINA Prijavljenih je vedno toliko članic, da je potrebno organizirati dva avtobusa, ki imata odhod na različ- na datuma. S tem se upravni odbor želi prilagodi- ti kmeticam, ki si dostikrat težko najdejo prost dan zase. Prvi cilj tokratne ekskurzije je bilo panonsko mesto Varaždin. Tam so si udeleženke ogledale ne- katere kulturne in arhitektonske zanimivosti mes- ta, nekaj prostega časa pa je bilo namenjenega sa- mostojnemu raziskovanju Varaždina. NA OGLEDU IZDELAVE ZAGORSKIH ŠTRUKLJEV Pot jih je nato popeljala v hrvaško Zagorje, kjer so si na tipični domačiji ogledale izdelavo slovitih zagorskih štrukljev. Izdelavo so primer- jale z lastnimi izkušnjami, saj so okusni štruklji doma tudi v naši dolini. A kot jim je povedala go- stiteljica, ima tudi v Zagorju vsaka gospodinja svoj recept in svoje skrivnosti. Sledilo je potepanje po slikoviti okolici Do- načke gore in zadovoljen ter prijaznih vtisov poln povratek domov. Marija Lebar Savinjske novice št. 40, 4. oktober 2019 16 Organizacije, Čestitke, Oglasi DAN ODPRTIH VRAT V MUZEJU VRBOVEC Z otroško tombolo v razposajen zaključek dneva Mali igralci tombole so se veselili žrebanja kroglic, ki so jim prinesle lepe nagrade. (Foto: TG) Že pet let zapored v Muzeju goz- darstva in lesarstva Vrbovec v Na- zarjah ob dnevu odprtih vrat v svo- jo sredino uspešno privabljajo tudi otroke. Medtem ko ima preko cele- ga dneva muzej široko odprta vra- ta za vse, ki želijo občutiti delček zgodovine lesarstva v naši dolini in širše, zaposlene v muzeju v popol- danskem času pripravijo otroško tombolo, v kateri se mali igralci po- tegujejo za privlačne nagrade. OKOLI ŠTIRIDESET OBISKOVALCEV Kot je povedala direktorica mu- zeja Barbara Šošter Rutar, se je letošnjega dneva odprtih vrat ude- ležilo okoli štirideset obiskovalcev. Ti so si z zanimanjem ogledali raz- lične razstavne sklope stalne mu- zejske razstave in od zaposlenih iz- vedeli vse, kar jih je še dodatno za- nimalo. OTROŠKA TOMBOLA Ob petih popoldan se je priče- la otroška tombola, ki se je je letos udeležilo precej manj otrok kot la- ni, ko je muzejska dvorana skoraj pokala po šivih. Ampak sreča je bi- la na njihovi strani, do nagrade so tako lahko prišli veliko hitreje. Tudi letos je bila glavna nagrada otro- ško rojstnodnevno praznovanje v Muzeju Vrbovec, srečnež na dru- gem mestu je prejel kino vstopni- ce, tretjeuvrščeni pa piščalko in blok za pisanje. TG Oglasi Savinjske novice št. 40, 4. oktober 2019 17 Prireditev Športnik leta 2019 Zgornje Savinjske doline bo v Lučah Dogodek Športnik leta naše doline je pove- zan s primernim, dovolj velikim prireditvenim prostorom, ki sprejme med 800 in 1.000 ljudi, ter hkrati z željo prireditelja, da se zaključna prire- ditev s slovesno razglasitvijo najboljših športni- kov v letu seli po občinah. Organizator projekta se vsako leto dovolj zgo- daj dogovarja s potencialnimi soorganizatorji z dvorano, a se je že dogajalo, da v optimalnem terminu, ki ustreza športnikom, prirediteljem in obiskovalcem, ni bilo na voljo proste dvorane. Iz teh razlogov je bila velika športno zabavna pri- reditev že trikrat zapored v Mozirju. Za letos so bili opravljeni dogovori z vod- stvom Občine Luče, da prireditev umestijo v no- vo zgrajeno športno dvorano ob osnovni šoli. Župan občine gostiteljice dogodka Ciril Rosc je v pogovoru predstavil naklonjenost, možnosti in pomen prireditve za Luče z okolico. A, ko smo si ogledovali novi objekt v izgradnji, se ni zdelo, da bodo finalna gradbena dela končana do prevze- ma s strani pooblaščene komisije. Župan Rosc nam je med drugim povedal: Nedvomno je občina Luče občina izjemnih športnikov, kar dokazujejo že naši šolarji z odlič- nimi rezultati v različnih športih v svojih katego- rijah kot tudi smučarji, namiznotenisači in osta- li. Tudi zato je primerno, da se razglasitev špor- tnika leta Zgornje Savinjske doline seli po dolini gorvodno tudi v ostale športne občine, kar nam nedvomno veliko pomeni. Bi modelu izbora, ki ga organizira Ivo Milo- vanovič, dodali ali kaj spremenili že zdaj? Ali iz vaših izkušenj vidite še drugačne možnosti? Športni duh pri meni vedno najde podporo. Ne samo zaradi zdravega duhá v zdravem tele- su, ampak tudi zato, ker krepi tiste lastnosti, ki jih ljudje tudi sicer potrebujemo v življenju. Pa naj bo to vztrajnost, borbenost, potrpežljivost, srčnost … Konec koncev je naša država v sve- tu bolj kot po čem drugem prepoznana po izje- mnih športnikih. Verjamem, da je glede kriteri- ja same izbire najboljših športnikov težko najti najbolj ustrezen model, ker različni športi niso primerljivi samo po rezultatih, niti ne po množič- nosti, zahtevnosti in konkurenčnosti. Tu bi mo- goče bilo potrebno vložiti še nekaj več napora, da se najde optimalna formula izbora. Letos vas torej čaka sodelovanje s stro- kovno skupino zaupnikov športu ter ne- posredno sodelovanje in pomoč pri izvedbi zaključne prireditve. Je to za vas izziv, ki bo povezan z odprtjem tega pomembnega jav- nega objekta? Nedvomno bo ta dogodek pomenil še en iz- ziv več v letošnjem letu v naši občini. To bo tu- di dobra promocija našega kraja in nove dvora- ne, ko bo lahko tudi širša javnost videla in obču- dovala novo pridobitev. Prav tako je takšen do- godek gotovo lepa spodbuda za razvoj športa v kraju v prihodnje. Zaupate graditeljem, da bo objekt 17. de- cembra lahko gostil množico športnih nav- dušencev in odličnih, svetovno znanih špor- tnikov? Res se je gradnja dvorane zaradi nekaterih objektivnih in subjektivnih razlogov, na katere kot investitor nismo imeli vpliva, bolj zavlekla, kot smo si želeli. Dnevno bdimo nad izvajanjem inve- sticije in jo pospešujemo, kolikor je v naši moči. Zaenkrat smo še na »varni strani«, ko realni ter- minski plan izvajalcem še omogoča dokončanje del v roku, da bo tudi zaključna prireditev z raz- glasitvijo športnikov leta lahko že letos izvedena v Lučah v planiranem terminu. Vsi upamo, da ne bo prišlo še do kakšnih nepredvidenih težav. Tekst in foto: Jože Miklavc Detajl mogočne športne dvorane v Lučah v gradnji Župan občine Luče Ciril Rosc Savinjske novice št. 40, 4. oktober 2019 18 Organizacije, Oglasi RIBIŠKA DRUŽINA MOZIRJE Mozirjani tretji na državnem prvenstvu v muharjenju Ekipa RD Mozirje je zasedla 3. mesto na državnem prvenstvu v muharjenju. Z leve: Janko Čeperlin, Bojan Lukše, Toni Škrabec in Božo Osolin. Člani Ribiške družine Mozirje so 22. septembra na Savinji tradicio- nalno organizirali zadnjo tekmo dr- žavnega prvenstva v muharjenju. Ob koncu so bili razglašeni zmago- valci tekme in skupni državni prva- ki, ki jih je dal seštevek vseh šes- tih tekem. Dobro so se odrezali tudi domači ribiči. SKUPNO UJELI KAR 446 RIB Tekmovalci devetih ekip so ujeli kar 446 rib, ki so bile po ulovu iz- merjene in vrnjene v vodo. V eki- pi so bili štirje člani, rezultat naj- slabšega pa se ekipno ni štel. Zmagovalci ekipe Bled 2 so ujeli kar 61 rib, enako kot drugouvršče- ni Mozirjani. Tretje mesto je pripa- dlo ekipi Bled 1, ki je ujela 66 rib, a so bile skupno krajše. Posamično je zmagal Dejan Ambrožič iz ekipe Bled 1, drugi je bil Matej Zlodej iz Bled 2 in tretji domačin Janko Če- perlin. RAZGLAŠENI DRŽAVNI PRVAKI ZA LETO 2019 Muharske tekme so bile orga- nizirane na Ljubnem ob Savinji, v Novem mestu, Šempetru, na Ble- du, Jesenicah in zadnja v Mozirju. Najboljše rezultate, kar štiri prva, eno drugo in eno tretje mesto, so dosegli člani ekipe Bled 1. Na dru- go mesto so se uvrstili njihovi ko- legi iz ekipe Bled 2, tretje mesto pa so si primuharili člani ekipe Mozir- je. Na šestih tekmah so zasedli tri druga ter po eno tretje, peto in sed- mo mesto. Med posamezniki je bil član do- mače ekipe RD Mozirje Janko Če- perlin skupno četrti. Benjamin Kanjir GOBICE RASTEJO, SKRB ZA ZDRAVJE NI ODVEČ Nepoznavalcem gob radi svetujejo člani gobarskih društev in determinatorji V dolini ni bilo množične rasti jurčkov. Dobra, še dovoljena bera marel zaleže za par obrokov med sosedi in prijatelji. Tudi na pragu te jeseni so le zrasle gobe. Rast drugega vala dežnikaric pred dnevi je napoveda- la, da bo ob toplem vremenu v gozdovih še pestro. Letošnje poletne gobarje je skrbelo, kaj bo z letino, saj so se gobani pojavljali le na posebnih legah in šele po najhujši vročini. Zalegle niso niti močnejše padavine, a prava gobarska jesen je še pred nami. SPRVA NEGOTOVA GOBARSKA LETINA Medtem ko so nekateri iznajdljivi gobari že kazali cajne gob, drugi niso našli skoraj nič, saj v dolini ni bilo množične rasti jurčkov. V drugi polovici avgusta so dokaj množično pognale li- sičke, ki še vztrajajo predvsem v višjih legah. Za zmerne gobarje se najdejo tudi druge jesenske gobe, neverjetno pa so v jesenskem valu pogna- le »marele«. Ker je za eno jed dovolj že par sre- dnje razvitih primerkov, jih je bilo potrebno raz- deliti prijateljem. Nekaj jih je končalo tudi v za- mrzovalnikih za zgodnjo porabo. Prava pot do spoznavanja gob in nasvete gle- de vsega o gobarjenju so gobarska društva, kjer so med njihovim članstvom tudi strokov- no usposobljeni in preverjeni determinatorji ali vsaj priznani poznavalci. POTREBNO SE JE DRŽATI OMEJITEV Gobe seveda niso osnovno živilo, naj bodo le dodatek in začimba, da ne bo neprespanih noči in bojazni, da je šlo pri nabiranju in pre- poznavi kaj hudo narobe. Kultura gobarjenja je še vedno na nesprejemljivi ravni, saj gozdo- ve, ko zrastejo poznane vrste, nekateri »ropa- jo« že kar objestno. Še najbolj nezaželeni so preprodajalci, ki prihajajo v jatah in gobe do- bavljajo gostincem, tržnicam ter jih vozijo na področja, kjer gob ni. Na to opozarjajo pred- stavniki lastnikov gozdov in tudi lastniki sa- mi. Ne glede na zakonska določila, da je na- biranje gob dovoljeno tudi v zasebnih gozdo- vih, se je potrebno držati omejitev in puščati zaščitene gobe. Tekst in foto: Jože Miklavc www.savinjske.com Savinjske novice št. 40, 4. oktober 2019 19 Šport NAMIZNI TENIS Odlični rezultati mladih igralcev NTK Savinja Matic Čopar, perspektivni in uspešni mladi igralec iz NTK Savinja Luče Mladi igralec namiznega tenisa Matic Čo- par iz Luč je od 19. do 22. septembra kot član slovenske kadetske reprezentance nastopil na mednarodnem prvenstvu Hrvaške v Varaždinu. Na državnem turnirju v Ljubljani pa so nastopili mladi igralke in igralci NTK Savinja. POSEBNA IZKUŠNJA – DVOBOJ S KITAJSKO REPREZENTANCO Čopar iz Namiznoteniškega kluba Savinja je s tekmovanjem v Varaždinu vknjižil svoj prvi repre- zentančni nastop, ki si ga bo zagotovo zapomnil za celotno športno kariero. Žreb v ekipnem tek- movanju je namreč slovenski reprezentanci na- menil dvoboj, ki si ga vsaj enkrat v karieri želi iz- kusiti vsak namiznoteniški igralec – tekmo pro- ti reprezentanci Kitajske. Kitajski vrstniki so bi- li sicer pričakovano uspešnejši od naših mladih igralcev, kljub temu se je zlasti Matic dobro upi- ral nasprotniku v svojem posamičnem dvoboju. PRVI DRŽAVNI TURNIR ZA KADETE V nedeljo, 29. septembra, je na Kodeljevem v Ljubljani potekal 1. državni turnir za jakostno lestvico kadetov v aktualni sezoni. Mladi igral- ci in igralke NTK Savinja so dosegli odlične re- zultate in potrdili dobro pripravljenost po in- tenzivnih poletnih pripravah. V izločilne dvo- boje med 32 najboljših jih je napredovalo kar devet, ob koncu je Brin Vovk Petrovski osvo- jil odlično 2. mesto, Matic Čopar si je delil 3. mesto, Lara Belaj je med kadetinjami osvoji- la končno 3. mesto. »Savinjčani« so bili z naskokom najuspe- šnejši klub tako po številu igralcev v izločilnih dvobojih kot po številu uvrstitev na stopničke. Vsi ti dobri rezultati so odličen obet pred dr- žavnim prvenstvom v tej kategoriji, ki bo mar- ca v Lučah. Marija Lebar, fotodokumentacija kluba ŠPORTNO REKREACIJSKI CENTER RAČNEK Košarkarska tekma v spomin na Miho Gostečnika Ekipi »starih« in »mladih« sta se že 7 . pomerili v triurni košarkarski tekmi v spomin na Miho Gostečnika. (Fotodokumentacija ŠD Lipa) V Športno rekreacijskem centru Račnek v Šmartnem ob Dreti je v organizaciji Športne- ga društva Lipa na četrto septembrsko nede- ljo potekal 7. Mihov memorial. V triurni košar- karski tekmi se je pomerila ekipa »starih« z eki- po »mladih«. Mladi so že drugo leto zapored po- kazali premoč, vendar ob tej priložnosti rezultat ni tisti, ki šteje. Šteje spomin na domačina Mi- ho Gostečnika, ki jih je leta 2013 zapustil v ko- maj 21. letu starosti kot perspektiven športnik, košarkar, odbojkar, humorist, pevec in izjemen prijatelj. BR ŠPORTNO DRUŠTVO LIPA Na kolo skoraj 60 športnih navdušencev Kolesarji so pridno vrteli pedala, da bi pregnali jutranji hlad in jesensko meglico. (Foto: Barbara Rozoničnik) V nedeljo, 22. septembra, so se v Športno rekreacijskem centru Rač- nek zbrali ljubitelji rekreacije. V or- ganizaciji ŠD Lipa je potekalo trim kolesarjenje, ki je zbralo skoraj 60 kolesarjev vseh generacij. KROŽNA POT Kolesarjenje naj bi potekalo v sklopu prireditev ob prazniku ob- čine Nazarje, vendar ga je slabo vreme prestavilo za dva tedna. V spremstvu varnostnega avtomobi- la so udeleženci pričeli vrteti peda- la v Šmartnem ob Dreti, nadaljevali skozi Kraše, Pusto Polje, Lačjo vas in Kokarje do Nazarij. Vračali so se skozi Zgornje Pobrežje, se povzpe- li na Brdo in pot sklenili v Račneku. PRIREDITEV IMA ŽE DOLGO BRADO Po pripovedovanju udeležen- cev kolesarjenje na sedanji pro- gi poteka že vsaj 20 let. Pred tem so bili zadrečki kolesarji še bolj na- dobudni, saj je bila proga daljša in z zahtevnejšimi vzponi. Barbara Rozoničnik Savinjske novice št. 40, 4. oktober 2019 20 Šport MEDOBČINSKA ČLANSKA LIGA GOLGETER Mozirjani po petih kolih na tretjem mestu Člani Nogometnega društva Mozirje so po doseženem golu utrdili obrambne vrste in uspešno ustavljali napade gostujoče ekipe. Na zadnji avgustovski dan se je začela nova sezona članskega nogometa v Mozirju. V okviru Me- dobčinske nogometne zveze Celje so člani doslej odigrali pet tekem in dosegli tri zmage. Zadnjo sobo- to so z 1:2 odpravili ekipo NK Laško, soboto prej pa na domačem terenu NK Savinjska Vransko z 2:1. ZA MOZIRJE DVA GOLA V 13 MINUTAH Tekmo proti NK Savinjska Vran- sko so Mozirjani začeli borbeno in napadalno. Goste so zaustavljali že na polovici in jih z dolgimi žogami po krilih pošiljali nazaj v obrambo. Takšna igra se jim je hitro obresto- vala, saj je David Bezovnik poslal žogo za hrbet gostujočega vratar- ja že v drugi minuti. Okoli 100 navi- pustili in dovolili, da so jim že tri minute kasneje s popolnoma šol- sko akcijo zabili gol. Domači vratar Jaka Karat je bil nemočen, ko se je sam pred njim znašel gostujoči napadalec Lucijan Zalokar in brez težav poslal žogo za njegov hrbet. Trener Mozirjanov Viki Uršnik je po tem dogodku svojim igralcem namenil par spodbudnih besed, ki so očitno padle na pravo mesto. Borbena igra se je nadaljevala sko- zi celotno srečanje, a kljub temu nobena ekipa ni več dosegla gola. Mozirjani s tremi zmagami po petih kolih zasedajo tretje mes- to in za prvouvrščeno ekipo NK Šmarje pri Jelšah zaostajajo zgolj za točko. Tekst in foto: Benjamin Kanjir jačev je bilo s prikazanim zelo za- dovoljno. Po tem golu so napada- li naprej in gostom niso dovolili, da bi se razigrali. Gostujoči vratar je moral v svoj gol ponovno po žo- go že v 13. minuti, ko jo je tja brcnil domači kapetan Marko Brinjovc. ZA PRVOUVRŠČENO EKIPO ZGOLJ ZA TOČKO Po vodstvu z 2:0 so malce po- CELODNEVNA STRELSKA TEKMA Z MALOKALIBRSKO PUŠKO Zmaga ostala v Gornjem Gradu Tretjeuvrščeni Andrej Kolenc, zmagovalec Ivan Rihter in drugouvrščeni Zdravko Vrankar (z leve) (foto: Tomaž Trogar) Strelsko društvo Gornji Grad je v nedeljo, 22. septembra, v Zagra- dišču, na strelišču Lovske družine Gornji Grad organiziralo celodnevno strelsko tekmo z malokalibrsko pu- ško. Zmagal je Ivan Rihter (89 krogov, SD Gornji Grad), drugi je bil Zdravko Vrankar (87, SD Kamnik) in tretji An- drej Kolenc (83, SD Gornji Grad). Tekmovali so lahko vsi, ki znajo ravnati z orožjem in so starejši od 14 let. Streljati je bilo mogoče od 8. do 18. ure , število nastopov ni bi- lo omejeno, za končni rezultat je štel najboljši dosežek. Po pravilih so vsi streljali leže brez naslona na 50 metrov, po 10 nabojev v maloka- librsko tarčo. Janez Kolar PRAZNIK TENISA NA REČICI Prvak postal Sašo Rosenstein Najboljšim tekmovalcem je nagrade in pokale podelila Ilešičeva hčerka Mojca. (Foto: David Predovnik) Člani Športnega društva Mla- dost z Rečice ob Savinji so sep- tembra pripravili že 20. Ilešičev memorial v tenisu. Teniške loparje je prekrižalo 64 tekmovalcev, ki so se večkrat spomnili velikega prija- telja Rečice dr. Mirka Ilešiča in nje- govega prispevka k razvoju špor- tnih igrišč ter dela v društvu. Sla- vil je Sašo Rosenstein, drugo mes- to je osvojil Blaž Weiss, tretje in če- trto mesto sta si delila Andrej Grli- ca in Simon Šimenc. Na Rečici ob Savinji so zaključi- li tudi letošnjo teniško ligo, v kate- ri se je pod budnim očesom Andre- ja Weissa v petih kategorijah meri- lo 77 rekreativnih tenisačev iz Zgor- nje Savinjske doline. Absolutni zma- govalec je postal Sašo Rosenstein. Marija Šukalo Savinjske novice št. 40, 4. oktober 2019 21 Šport SVETOVNO PRVENSTVO V CESTNEM KOLESARJENJU Tilen Finkšt odpeljal eno izmed najpomembnejših dirk Mozirjan Tilen Finkšt (desno) je na cestni dirki za kolesarje do 23 let zasedel 25. mesto. (Foto: osebni arhiv) Med 22. in 29. septembrom je v angleškem Yorkshiru poteka- lo svetovno prvenstvo v cestnem kolesarjenju. Barve Slovenije je na cestni dirki za kolesarje do 23 let več kot uspešno zastopal tudi Mo- zirjan Tilen Finkšt (Ljubljana Gu- sto Santic). Z odličnimi predsta- vami na dirkah v Sloveniji in izven nje si je prislužil vstopnico za so- delovanje na prvenstvu. Povabilo je dobro unovčil, saj je bil na dirki za kolesarje do 23 let najboljši Slo- venec med 158 tekmovalci iz cele- ga sveta in zasedel 25. mesto. DIRKA V DEŽJU IN VETRU Na progo so se kolesarji podali 27. septembra. Razmere so bile ze- lo neugodne, saj jih je ves čas bičal hladen dež, ob tem je na najvišjem klancu pihal veter s hitrostjo 50 ki- lometrov na uro. Finkšt je dejal, da je bila taktika ekipe zelo dobra. Ves niso toliko motili klanci, kot ozke ceste. Finkšt je na pedale pritiskal do konca, za zmagovalcem iz Itali- je je zaostal zgolj dobre tri minute. Meni, da doseženo mesto ni slabo, čeprav ga je majhna napaka stala še veliko boljše uvrstitve. Dobra priprava na dirko vključu- je tako fizično kot psihično kondi- cijo. »Zaradi hladnega vremena že po startu čutiš trdoto v nogah in se sprašuješ, ali ti je tega treba. Am- pak se splača,« je povedal Tilen, ponosen, da je lahko Slovenijo za- stopal na najpomembnejšem tek- movanju. Ta teden je že na dirki na Hrva- škem, nato ga pred koncem letoš- nje sezone čaka še ena v Slove- niji. Sledi malce počitka in zatem začetek priprav na prihodnjo se- zono. Benjamin Kanjir čas so pazili na večje pobege in var- čevali z močmi. Vse so stavili na cilj- ni sprint in čim boljše uvrstitve. Za- lomilo se je na klancu, ki se je začel na 114 kilometru trase. Okoli 10-od- stotni vzpon je skupaj z močnim vetrom prepolovil skupino. Sloven- ci so nato poskušali ujeti glavnino, a jim je do konca 172 kilometrov dol- ge preizkušnje ni uspelo. NA CILJU 3,02 MINUTE ZAOSTANKA Trasa je bila zelo pestra. Kolesar- ji so dejali, da jih na preizkušnjah 17. SVETOVNO PRVENSTVO V ATLETIKI V DOHI Mihalinčeva izboljšala osebni rekord in izpolnila olimpijsko normo za Tokio Maja Mihalinec je v teku na 200 metrov postavila osebni rekord in postala peta najhitrejša Evropejka. (Foto: osebni arhiv) Svetovno prvenstvo v Katarju bo Mozirjanki Maji Mihalinec ostalo v spominu kot eden od vrhuncev njene atletske kariere. V Dohi je tek- la na 100 in 200 metrov ter dokazala, da je dob- ro pripravljena in v odlični formi. Na krajši pro- gi si je pritekla 25., na daljši pa 12. mesto v sve- tovnem merilu. V TEKU NA 100 METROV ZA LAS ZGREŠILA POLFINALE V sobotnih kvalifikacijah na 100 metrov je tek- la v četrti skupini in si s časom 11,32 pritekla pe- to mesto skupine. S tem je le za stotinko zgrešila polfinale. Članica ljubljanskega Massa kljub te- mu ni bila razočarana, pritekla si je namreč dru- gi najboljši rezultat kariere. »Z doseženim sem vsekakor zadovoljna, v Doho sem prišla z 43. rezultatom med prijavlje- nimi in pritekla na končno 25. mesto,« ni skriva- la veselja Mihalinčeva, ki se je v ponedeljek na- to podala na dvakrat daljšo progo. NA 200 METROV V KVALIFIKACIJAH Z OSEBNIM REKORDOM V prvem krogu kvalifikacij v teku na 200 me- trov se je za vstop v polfinale borila v tretji sku- pini. Z rezultatom 22,78 si je pritekla osebni re- kord in četrto mesto v skupini. S tem je izpolnila olimpijsko normo za igre v Tokiu in mesto v pol- finalu. Sprinterka je tekla v skupini, v kateri je bila tudi olimpijska zmagovalka v Riu de Janei- ru na 100 in 200 m, Elaine Thompson z Jamajke. »Bila sem vesela, da sem ji lahko sledila, v zad- njih 50 m sem imela še nekaj moči za stopnje- vanje, tako da sem očitno res pametno tekla,« je po teku v kvalifikacijah povedala Mihalinčeva. PETA MED EVROPEJKAMI V polfinalu v torek je prav tako tekla v tret- ji skupini in z rezultatom 22,81 prišla v cilj kot četrta. »Dvanajsto mesto na svetu v atletiki, v šprintu, je vrhunski dosežek, ki ga pred odho- dom na prvenstvo nisem pričakovala. Vedela sem, da sem vrhunsko pripravljena in se lahko kosam s svetovno elito. V Doho sem odšla s pri- marnim ciljem, da izboljšam osebni rekord in iz- polnim olimpijsko normo za Tokio prihodnje le- to. To mi je uspelo že v kvalifikacijah. Tedaj sem tekla 22,78 in le za šest stotink zaostala za dr- žavnim rekordom Marlene Ottey ter dve stotinki za dolga leta najhitrejšo Slovenko Alenko Bikar. V polfinalu sem ponovno tekla zelo hitro 22,81 in se uvrstila na končno dvanajsto mesto, pe- to med Evropejkami,« je bila navdušena Mozir- janka, prepričana, da si po dveh težkih letih po- škodb, ki so za njo, več ne bi mogla želeti. A zanjo sezone še ni konec, nastopila bo na- mreč tudi na svetovnih vojaških igrah konec ok- tobra na Kitajskem. Marija Šukalo Savinjske novice št. 40, 4. oktober 2019 22 Šport, Kronika MEDVED IN VOLKOVI DELALI ŠKODO NA OBMOČJU LUČ 15 ovc in jagenjčkov žrtev divjih zveri Medveda bi po interventnem zakonu lahko odstrelili, a se je očitno preselil na drugo območje. (simbolična slika) V Sloveniji kmetje letos beleži- jo veliko škode zaradi povečanega števila medvedov, volkov in šaka- lov. V Zgornji Savinjski dolini k sre- či ni tako. Na nazarski območni eno- ti Zavoda za gozdove Slovenije smo pri vodji odseka za gozdne živali in lovstvo Blažu Presečniku preveri- li, kakšno je stanje na tem področju. PRIJAVLJENE TRI ŠKODE Na območju nazarske območne enote ZGS so bile letos prijavljene tri škode, več jih vsaj z višje leže- čih pašnikov ne pričakujejo, saj so kmetje drobnico že odpeljali v do- lino, je povedal Presečnik. Medved se je poleti pojavil na Molički pla- nini in Strelovcu, julija je bil nižje v dolini. Volkulja in pet mladičev, ki so križani z domačim psom, so de- lali škodo v Podvolovljeku, v zad- njem času se nahajajo na Molički planini ter na planini Podvežak in Ravni. Celotna škoda, ki so jo ome- njene živali naredile, je pokol 15 ži- vali – drobnice. MEDVED SE JE PRESELIL Medveda bi po interventnem za- konu lahko odstrelili, a se je oči- tno preselil na drugo območje. Že več let se zadržuje tudi na območju Menine in Črete. Škode letos ni de- lal, so pa v septembru na tuhinjski strani Menine našli poklane ovce, a pooblaščenec ni mogel določiti, ali so žrtve napada medveda ali dru- ge zveri. Presečnik je še dodal, da ne pričakujejo več škod, povzroče- nih od zveri, razen če se le-te poja- vijo na pašnikih v dolini, kjer se še pasejo domače živali. Štefka Sem TEKMOVANJE Z MALOKALIBRSKO PUŠKO ZA VII. MEMORIAL EDIJA MAVRIČA - SAVINJČANA Popoln uspeh domačih strelcev Najboljši v ekipni konkurenci s predsednikom veteranskega združenja Maksom Slatinškom. (Foto: Edo Port) Območno združenje vetera- nov vojne za Slovenijo Zgornjesa- vinjsko-Zadrečke doline (OZVVS ZSZD) je v soboto, 21. septembra, na strelišču v Zagradišču pri Gor- njem Gradu organiziralo tekmo z malokalibrsko puško za VII. mem- orial Edija Mavriča – Savinjčana. V konkurenci posameznikov je slavil član domačega združenja Tomaž Trogar, v moštveni konkurenci pa je zmagala prva ekipa domačinov v zasedbi Tomaž Trogar, Ivan Rihter in Andrej Kolenc. ZAHVALE OBČINI GORNJI GRAD, STRELSKEMU DRUŠTVU IN LOVSKI DRUŽINI Sprva interno tekmovanje med člani OZVVS ZSZD in člani Policij- skega veteranskega društva Se- ver za celjsko območje – odbo- ra Mozirje, ki je bilo prvič izvede- no pred desetimi leti, je pred sed- mimi leti preraslo v odprto tekmo- vanje za vsa območna veteranska združenja iz Slovenije. Pred za- četkom sta udeležence nagovori- la predsednik OZVVS ZSZD Maks Slatinšek in župan Občine Gor- nji Grad, sicer tudi sam vojni ve- teran, Toni Špeh. Ob tej priložnos- ti so organizatorji podelili zahval- ne listine za dosedanje sodelova- nje in podporo Občini Gornji Grad in tamkajšnjemu strelskemu dru- štvu ter lovski družini. DVOJNA ZGORNJESAVINJSKA ZMAGA Odkar je tekmovanje odprtega tipa, se je prvič zgodilo, da je v ab- solutni konkurenci zmagal doma- čin. To je uspelo Tomažu Trogar- ju, ki je zadel 97 krogov, drugi je bil prav tako član OZVVS ZSZD Ivan Rihter z dvema krogoma manj, tretji pa Mirko Hajšek iz OZVVS Kamnik, ki je nastreljal 94 krogov. V društveni konkurenci posame- znikov se je na tretje mesto za Tro- garjem in Rihterjem uvrstil Negro Kočar z 92 krogi. TUDI EKIPNO NAJBOLJŠI GOSTITELJI V ekipni konkurenci je zmaga- la prva zasedba domačega zdru- ženja (Trogar, Rihter, Kolenc) z 278 krogi, drugo mesto so osvo- jili veterani iz Velenja (Milan Hro- vat, Martin Hudales, Viktor Slati- nek) s šestimi krogi manj, tretje mesto pa je pripadlo veteranski ekipi iz Kamnika (Renato Uranič, Mirko Hajšek, Zdravko Vrankar), katere skupni seštevek je bil 263 krogov. Franci Kotnik Prvi trije v društveni konkurenci posameznikov (z leve): drugi Ivan Rihter, prvi Tomaž Trogar in tretji Negro Kočar. (Foto: Edo Port) Savinjske novice št. 40, 4. oktober 2019 23 Kronika, Zahvale, Oglasi IZ POLICIJSKE BELEŽNICE Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval. V SPOMIN 3. oktobra pred dvajsetimi leti, je odšla naša draga Vida KOTNIK Hvala vsem, ki ohranjate spomin nanjo. • V TRČENJU MOTORIST HUDO POŠKODOVAN Ljubno ob Savinji: 25. septembra okoli 11. ure se je zgodila prometna nesreča na obvoznici na Ljubnem ob Savinji. V njej sta bila udeležena voznik tovornega vozila in motorist. 32-letni mo- torist, ki je vozil proti Lučam, je v blagem ovinku zaradi vožnje z neprilagojeno hitrostjo izgubil oblast nad motornim kolesom in zapeljal v levo na nasprotno smerno vozišče, po katerem je v tis- tem trenutku pravilno pripeljal voznik tovornega vozila. Vozili sta trčili, v trčenju se je motorist, ki je vozil brez vozniškega dovolje- nja, hudo poškodoval. Gasilci PGD Nazarje so zavarovali kraj nesreče, odklopili aku- mulator na vozilu, nevtralizirali razlite motorne tekočine po vo- zišču in ga očistili ter nudili pomoč policiji in zgornjesavinjskim ter velenjskim reševalcem nujne medicinske pomoči (NMP), ki so poškodovanega motorista na kraju oskrbeli in prepeljali na zdravljenje v celjsko bolnišnico. Zoper njega je bil podan obdol- žilni predlog na Okrajno sodišče v Celju. • POSKUS VLOMA V ŽUPNIŠČE Bočna: 26. septembra so bili policisti Policijske postaje Mozir- je obveščeni o poskusu vloma v župnišče v Bočni. Neznani stori- lec je poskušal vlomiti skozi okno, vendar mu to ni uspelo. • ALKOTEST VOZNIKU POKAZAL PRISOTNOST ALKOHOLA Radmirje: 26. septembra v večernem času so policisti v Rad- mirju izvajali kontrolo prometa. Ustavili so 63-letnega voznika, ki mu je preizkus z alkotestom pokazal, da je imel 1,07 miligrama al- kohola v litru izdihanega zraka. • S HELIKOPTERJEM PREPELJALI OBOLELO OSEBO Gornji Grad: 26. septembra ob 15.49 je v Gornjem Gradu pos- redoval helikopter Slovenske vojske z dežurno ekipo helikopter- ske NMP z Brnika in v UKC Ljubljana prepeljal obolelo osebo. • UKRADEL MOPED IN BEŽAL PRED POLICISTI Bočna: 28. septembra so bili policisti Policijske postaje Mozir- je obveščeni o tatvini neregistriranega mopeda v Bočni. Policij- ska patrulja je storilca z mopedom izsledila v Šmartnem ob Dreti, vendar voznik na znake policistov ni ustavil in je z vožnjo nada- ljeval. V Nizki je 32-letnemu vozniku moped ugasnil. V postopku z njim je bilo ugotovljeno, da je vozil pod vplivom alkohola in brez veljavnega vozniškega dovoljenja. Zaradi vožnje pod vplivom al- kohola je bil pridržan do iztreznitve. Alkotest mu je pokazal 0,68 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka. Zoper njega bo po- dan obdolžilni predlog zaradi kršitev cestno prometnih predpi- sov in kazenska ovadba zaradi tatvine. Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, tiha, nema je gomila, kjer počivaš ti. ZAHVALA V 83. letu starosti je umrla Ivana SUHOVERŠNIK 19. 6. 1937 - 25. 9. 2019 po domače Mrmolova Ivka iz Čepelj Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, za izrečena sožalja, darovane svete maše, cvetje in sveče. Iskrena hvala gospodu župniku Šelihu za darovano pogrebno ma- šo. Zahvaljujemo se vsem in vsakemu posebej, ki ste pripomogli k pog- rebni slovesnosti. Žalujoči vsi njeni Savinjske novice št. 40, 4. oktober 2019 24 Za razvedrilo VIRTUALNO VRTNARJENJE V Centru za samostojno učenje Nazarje so prikazali virtualno vrtnarstvo. Z njim motivira- jo tako mladino kot starejše, da kar iz učilnice podoživljajo delo na vrtu in sobivanje z naravo. Primož Vajdl, radoveden kot sodelavec Savinj- skih novic mora biti, je gledal v nekakšno ma- sko. Menda je v njej videl, kako brez potnih srag seješ, okopavaš, gnojiš, zalivaš … jesen pa v kiv- der dati … nič nimaš. EKOLOŠKI IVČ O DRETI Šmarčan Janez Bitenc – Ivč je že v osnovni šoli pisal šaljive nagovore in zanimive opise. V zrelih letih je ponovno pričel s pisanjem, najprej za svojo dušo, kasneje se je priključil ljubitelj- skim literatom Kulturnega društva Slap. Ko je v Šmartnem ob Dreti potekalo Veselo popoldne s pevci, godci in literati, je tudi Ivč prebral svoji pesmi, na koncu pa dodal še tole ekološko obar- vano: »Ko bil sem fantič, sem plaval zanič, sem Dreto popil, še danes sem živ. Če danes jo spi- jem, v grob se zavijem.« VSI KOŠI NA KUPU V Šmartnem ob Dreti je potekala prireditev Pod to goro zeleno. Za predah med glasbenimi nastopi je poskrbel Nejc Slapnik s pripovedmi o delu in veselju naših prednikov. Ena od zgodb pravi, da so peli dekletu pod oknom. Peli so ta- ko dolgo, da se je zbudil gospodar. Za njim je bi- la že cela hiša pokonci, le dekleta ni bilo od ni- koder. Ker podoknica ni uspela, je bilo potrebno pogruntati kaj drugega. Po vseh domačijah so pobrali koše, jih za locne skupaj zvezali in zvlek- li na vrh enega od skednjev. Drug dan gospodar najde velik kup zvezanih košev in se čudi. Imeli so dela, še ves dan so jih nosili nazaj po hišah in iskali prave lastnike. (Foto: BR) (Foto: BR) (Foto: JM) Savinjske novice št. 40, 4. oktober 2019 25 KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 41. številki SN 2019 Ime in priimek: Naslov: Vsebina oglasa (do 10 besed): Križanka, Informacije KNJIŽNICA MOZIRJE Najbolj iskano gradivo v septembru ODRASLI: Žakelj, Bronja: Belo se pere na devetdeset, Golob, Tadej: Leninov park, Vrtačnik, Karolina: Diagnoza: blondinka, Force, Marie: Čakanje na ljubezen, Wilde, Oscar: Saloma, Golob, Tadej: Kot bi Luna padla na Zem- ljo : biografija Milene Zupančič, Kelly, Martha: Dekleta španskega be- zga, Hardt, Helen: Privlačnost, Allnutt, Luke: Lastimo si nebo, Moyes, Jojo: Dekle, ki si ga zapustil, Shalvis, Jill: Končno, Sendker, Jan-Philipp: Uglašeno srce. MLADINA: Bauer, Jana: Groznovilca v Hudi hosti, O'Dell, Scott: Otok modrih delfinov, Pregl, Slavko: Odprava Zelenega zmaja, Vidmar, Janja: Za- lo sreča pamet, Karlovšek, Igor: Preživetje, Kraljič, Helena: Pošast v vrtcu, Foster, Juliana: Knjiga za punce : kako boš v vsem najboljša, Jefferies, Cindy: Vzhajajoča zvezda, Greenwood, Kerry: Tavajoča ikona, Pregl, Slavko: Srebro iz modre špilje, Rippin, Sally: Hej, Jaka! Preno- čitev pa taka! Savinjske novice št. 40, 4. oktober 2019 26 Petek, 4. oktober ob 9.30. VDC SAŠA, OE Vrba Nazarje Dan odprtih vrat ob 18.00. Medgen borza Rečica ob Savinji Otvoritev razstave Lenartova prepletanja Sobota, 5. oktober ob 9.00. Bohačev toplar - tržnica Nazarje Razstava gob ob 9.00. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma - Input Nazarje : Lovrenc (U-17) ob 10.00. Pri KZ Šaleška dolina v Šoštanju Velika govedorejska razstava ob 10.00. Laze pri Kokarjah Proslavljanje 20-letnice Društva tabornikov Rod Sotočje Nazarje-Kokarje ob 10.00. Športni park Foršt Nogometna tekma - NK Ljubno ob Savinji : NK Šoštanj (st. cicibani) ob 11.00. Čreta Proslava v počastitev spomina prve frontalne bitke slovenskih partizanov z okupatorjevo vojsko ob 15.30. Športni park Foršt Nogometna tekma - NK Ljubno ob Savinji : KNK Odred Kozje (člani) ob 16.00. Zavod Stanislava Gornji Grad Rokodelska razstava Alojza Kladnika Nedelja, 6. oktober ob 9.00 in 14.00. Rečica ob Savinji Lenartov sejem ob 9.00. Cerkev Marije Zvezde v Novi Štifti Tradicionalno druženje starejših in bolnih ob 10.00. Športni park Foršt Nogometna tekma - NK Ljubno ob Savinji : NK Žalec (ml. dečki) ob 14.00. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma - Input Nazarje : Drava Ptuj (U-19) ob 15.00. Cerkev v Nazarjah Srečanje za bolne in ostarele Ponedeljek, 7 . oktober ob 18.00. Medgen borza Rečica ob Savinji Razbijamo tabuje: Dedovanje in oporoka Torek, 8. oktober ob 10.00. Medgen borza Rečica ob Savinji Dopoldanska čajanka ob 18.00. Glasbena šola Nazarje Nastop učencev ob 19.30. Medgen borza Rečica ob Savinji Vadba za telo in dušo Sreda, 9. oktober ob 17 .00. Medgen borza Rečica ob Savinji Ura pravljic: Zajčkov bralni krožek ob 18.00. Knjižnica Gornji Grad Ura pravljic: Zajčkov bralni krožek Četrtek, 10. oktober ob 16.00. Podružnična šola Šmartno ob Dreti Prireditev Tetka Jesen ob 17 .00. Galerija Mozirje Pravljični potep v družbi igralke Alje Kapun ob 18.00. Kulturni dom Mozirje Lutkovni abonma: Krtek Zlatko ob 18.00. Knjižnica Nazarje Ura pravljic: Zajčkov bralni krožek Napovednik, Mali oglasi, Oglasi Napovednik dogodkov ◊ KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376. GP Brlec d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče. ◊ Naročila in montaža vseh TELEMACH in TOTAL TV paketov! gsm 041/688-094. Miro Prašnikar s.p., Sp. Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti. ◊ HIDRAVLIČNE GIBLJIVE CEVI Izdelujemo hidravlične gibljive cevi s priključki za upora- bo v kmetijstvu, gozdarstvu, industriji, za tovorna vozila ... Gsm 041/354-505. SVIP, Ivan Potočnik, Poljane 6, 3332 Rečica ob Savinji. ◊ AVTOVLEKA BIDER Nudimo prevoze karamboliranih, pokvarjenih in izrablje- nih vozil, traktorjev in kmetijskih strojev ter gradbene mehanizacije; gsm 041/689-504. Bider Matej s.p. Nizka 2, 3332 Rečica ob Savinji. ŽIVALI – PRODAM Prodam prašiče domače vzreje, različnih tež, Andrejeva kmetija; gsm 031/509-061. Prašiče, najboljše mesnate pasme za do- pitanje na večjo težo. Fišar; gsm 041/619- 372. Prodam prašiče od 25 do 300 kg, možna dostava; gsm 031/223-484. Telico simentalko, staro 17 mese- cev, nebrejo, iz planine, prodam; gsm 041/315-320. Prodamo pujske od 25 do 50 kg za zakol ali nadaljno rejo; gsm 041/783-100. Prodam pet jagnet za zakol; gsm 031/299-738. Prodam bikca križanca, starega 10 dni; gsm 041/783-572. Prodam telico ciko, staro pet mesecev, 150 kg, cena 400 eur; gsm 031/481-243. ŽIVALI - KUPIM Kupim telice, krave za zakol ali nadaljno rejo in prodamo prašiče do 200 kg; gsm 031/832-520. Kupim kravo, telico za zakol, dopitanje in teličke, bikce nad 100 kg; gsm 031/533- 745. Kupim bikca ali teličko simentalko, staro 10 dni; gsm 040/169-448. DRUGO – PRODAM Prodam fižol sivček v zrnju; gsm 030/914- 992. 50 eur bon zavarovalnice Sava prodam za 35 eur; gsm 031/472-966. Prodam trifazni cirkular, 4 kW, cena 250 eur; gsm 041/364-124. Prodam krmni krompir, možna dostava; gsm 031/821-129. Prodam kozje mleko; gsm 070/744-478. Prodam suha drva; gsm 070/689-070. Drva, suha, bukev, gaber, klaftre metrske, možen razrez na kratko in prevoz; gsm 031/585-735. Pralni stroj gorenje, rabljen eno leto, pro- dam za 200 eur. Zraven podarim sušilec za perilo; gsm 041/265-511. Prodam svinjsko mast - ocvirke in gaj- bice za krompir – jabolka; gsm 031/858- 263. Prodam suhožamane obrezline za kur- javo z možnostjo dostave na dom; gsm 041/463-490. Prodam peč na trda goriva za centralno; gsm 041/793-278. Prodam cepljena bukova drva v pale- ti, dolžine 33 cm. Možna dostava; gsm 040/430-080. Prodam suha bukova drva 15 m; gsm 041/856-611. DRUGO - KUPIM Kupim el. oljni radiator do 8 reber; gsm 031/367-212. DRUGO - PODARIM Podarim dvokrilna garažna vrata 220 x 260 cm; gsm 031/695-208. VOZILA – PRODAM Traktor hurlimann 115 KM, l. 1994, vsa mo- žna dodatna oprema, 12.500 eur; gsm 051/346-769. Prodamo r. clio, l. 2004, 1.5 dci, črne bar- ve, 3 vrata, 200.000 km; gsm 031/635-715. NEPREMIČNINE Osebi ali dvema oddam stanovanje v okolici Mozirja; gsm 051/620-598. Stanovanje, garsonjero, 26 m2, na Re- čici ob Savinji oddam ali prodam; gsm 041/574-921. Savinjske novice št. 40, 4. oktober 2019 27 Oglasi Savinjske novice št. 40, 4. oktober 2019 28 Oglasi