POmmnrA PAVŠALIH ISA.
XI	A. I
,-------------------------------- ---------------------------- ------------------------------------ --------------------------------------------------------1
^ IMlE-'tldSAteaA'H'aW .	TRGO^IMO , ©»WtTT ■«. I>*iI»MĐ^EMISO. ^
^^^S^v'Z'.XXXNXXXXV’s.\.'s1XX>x<\^vX'	xxxxxxx^ VW....-VX.. XV.	XXX x>.x^xx wxxxvxxxxxxxx vxxwXXxXXXx xxxxxxxx^xxxvxxxx^WxxX\X^XXXXVXXXXXXXX\A.'\.'^^N^*
ŠTEV. 21.
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: LJUBLJANA, KONGRESNI TRG ŠT. 3/1. - TELEFON INTERURB. 174.
L J E H L J A N A, DNE 5. JUNIJA 1931.	LETO III.
■MfiWl - ^V*$AWtiifjs,$w>..' /: Mf*. >;
Oni trgovci in tovarnarji u Jugoslaviji, ki žele eks-portirati svoje proizvode v Argentini)o, naj spo-roče svoje naslove pod
„F. K. CALLE
na upravo lista.
OhH TprOBHH H TBOpHH-uapH y Jyroc^aBHju, Koju ace^e CKcnopTiipaiH enoje npoHSBoae y APFEH-THHHJV, HBKa jase cbo-je HacJiOBe hoä PANNERO“
na ynpasy jmcTa.
Metle salonske
(sirkove), broj 0/750, 1/850, 2/950, 3/1050, 4/1150, Reforma br. 5/1250. Metlice za odjela čistiti po K 600'—. Cijene se razumijo za 100 komada. NUDI NA VELIKO!
Pajo Babič, agentura ::: Zagreb.
(brinj evca) uz najniže cijene na veliko i. na malo nudja
„PECÄRA“ D.D. SISAK
UPITAJTE LA CIJENE!
Lastilo Ia za cipele
prodaja na veliko i malo. Kemička tvornica
Frant Trefny
Rožmital Češko Oddelčni 18 f.
JlaiHTIUIO Ia
sa iinnejre
npoAaja na BeJimco H Maao. KeMHUKa rproBHna
Opam TPEOHM
PosKHHTa^, UecKa
Ofle^eme 18 (J).
General, zastopstvo in skladišče za SHS:
FRANC milil, MARIBOR, GOSPOSKA ULICA 27.
iRSSKS^E^BiMiMlHlBBEIMaaagMaBiiaroSSaBBBIIBa
INTERESANTNA NOVOST!
POŠUMAVSKA INDUSTRIJA.
MODERNE ZRCALNE URE
„SATURNUS“ POSTAV. ZAVAROVANO.
JINDŠICH BUDIN, Stankovy, ČECHOSLOVENSKO.
»GENUINE CARNIOLANfe!
o o
mm BEti. žim, tora. jMisumhfl
Vsebina 21. številke:
Metallic industry and Market in Jugoslavia. — Novi tovorni tarifi v Avstriji. — Rudarsko vprašanje na Hrvatskem. — Sladkorni trg. — Stanovanjsko vprašanje. — Štrajk rudarjev na Hrvatskem. — Promet v naših pristaniščih. — Tedensko izvestje s trga z robo.
Metallic industry and Market in Jugoslavia.
The Kinsdom oi tihe Serbs, Croats and S-lo-venes is in reg and to natural deipo'SLts iof meta,lic ores as yet not so explored as sihould, be and it is expected tnat the ipowers called upon to do this, will tuni to this most important line of national economy their care and mnis.ideritlon. From do-mcstic private Capital no great modern efforts in this respect ean be expected and thercfoic foreign entenpaiise. Capital and sktil may find cuite a thanfcful iield for fheir dperation in this direction.
In the first the produoiton of iron and Steel must be taiken in accoumt. At present Jugoslavia ■has to import iron and ironproducts to a ivery great ortent from abroad. This line of industry, the main brauch of all industries in aill the most progressive co mit ries, 4s here quite insuiieiently developed to cover the requirement of the coun-try.
Some Statistical data givem in the following will serve to urove this Statement.
In the year 1911 Serbia alone imported for 20 Vs Miiiioins Dinars (pre-war valuation) unfi-nished iron. This amounts to Over 4 Milions of Dollars. Machines, apparatus and electrical im-plements Serbia previosly the war Importod for alnnost 12 Miilllions Dinars. Thus in the traide-ba,lance cf Serbia before tlhe war the Import of iron and Iren productes represented 28% of all the import trade.
Proparti1'nately not so large but yet consi-daraible is the import of iron and its Products ünto the new ly fpundet State of Jugoslavia. In the year 1919 were Import ed for 81 Mil Hans Dinars of ntifiiiished irpn and for 60 Millions ma-chines and apparatus. In the year 1920 the amount rose to 192 Millions Dinars for iron and ?2 Millions for machines.
SAMPLE-FAIR
1	IN LJUBLJANA	.!
I	JUGOSLAVIA	1
•‘iimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuim,
I	AUGUST 13 — 24	!
I	19	2	1-1
Z	lllllllllllllllllillllllJllllllllllllllllllniHiiiiii	-
FOR INFORMATIONS WRITE: ALOMA COMPANY, LJUBLJANA, JUGOSLAVIA
ONE OF THE LARGEST
IN CZECHO - SLOVAKIA FOR SALE
PRICE 4,700.000 CZECHOSL. CROWNS
FOR INFORMATIONS WRITE:
ALOMA COMPANY, LMJANfl, JUGOSLAVIJA
Me kupujte za drage novce
umetne ude (proteze), pomožna orodja, pasove proti kili, rokavice, ortopedične čevlje in pripomočke novodobne kirurgije
pri tujih neprijateljskih podjetjih
ako vse te predmete v brezhibni izpeljavi
po konkurenčnih cenah lahko nakupite v tovarni dobroznanega
,Ortopedičnega društva voj. invalidov' Praga, Vysehrad. tr.-Emanzy, Češko.
Posebni oddelek za izdelavo navad, čevljev.
Filijalka: HRADEC KRÄLOVE-TftlDA NÄRODNIHO VOJSKA.
Naše pod znamko | Naša pod markicom
„STARK’s TUCHE“
znano blago se zopet dobi. — Vzorce samo veletrgovinam. Dobro vpeljani zastopniki za naše izdelke se sprejmejo.
IM 8 to., Beliieb,
poznata roba opet se dobiva. Uzorke šaljemo samo vele-trgovinama.T ražimo dobro uvedene zastupnike za naše proizvode.
w Na prodaj:
Prvovrstna trgovska hiša,
banko, lokali prosti za takojšnjo vselitev.
Več trgovskih prostorov
Hnninl 11 hi? 18 johov posestva, z velikim tuj-FÜIUljd Ifa HI»» skim prometom za K 2,340.000.
Posestva, gostiine, hoteli, mlini in vile
pod najugodn. pogoji. Pojasnila proti znamki za odg.
iRealitetna pisarna „RAPID“, Mor, Gosposka 28.
Domača tvrdka. Solidne cene. \
• V
i \ p£
Ljubljana
Prešernova ulica 9. Hajnovejši kroji. Točna postrežba.
Velika izbira izgotovljene
obleke
vseh vrst za gospode, dame in otroke. Zalogavsa-kovrstnega
blaga
za moške obleke, površnike in suknje, dalje
vala
za krojače v kosih in na metre.
TVorrliet za dolazeću sezonu jednu firmu, ko-
1 razilil j. j potrebuje 'OVČJA V U N A|
‘da jojfnabavljam in kupujem u komi-, rsijon. Reflektanti ;neka se‘obrate na
°m JlvanaZavišiča, komisionara;ujVel.“Bečkereku.
UNDERWOOD
dobile se odmah kod
THE REX CO., Ljubljana
Gradišče štev. 10 Gradišče štev. 10.
Kod većih narndžaba popust.
Althouffh the import of this kind oi goods amounts cmly to 17% oi the Jngoslaivic total import in time of peace. the increase in valne of fron and apparatus in comparison to the impon of two and one vear ago shows that the import will be very mach augmented.
Good crops of the years past — tiie aoming erpp is promising very well also — wSli dioubt-lessly give to tbe import a new Impulse.
After the calamiituos consequemces of the great war have subsided. the lagrariatti reform sottled. the finances of State so regulated that the econotoiical possitiilities of Macedonia may be develaped. when our greaat Latent water po-wers will be hamessed — and all thls is oming in the near futnre — then the import of metallie goods, raw. hailfworked and finished, will rise to at least three times as mach als it was in the last year.
To us Juigoslavs it is not all the same whe-ther Genmany is the main provider for the vast Jugoslavic market or America and ßritain. The reasons for this sentiment one can easily under-stand reasons which we will here not go into.
We must therefore to the stnong Position German Capital and German heavy industry have in Middle-Eurooe acquired take a firm front and Support anything what American and British Capital, Industries and genius can öfter — be this raw materials or- finished or enter-prise and skill in develoiping our natural deposits or erecting manufakturing concerns.
This can be efiected in vanious ways.
The simplest way is the publicatüon of öfters, proposals, desired transactions etc. in the form of advertisements. illustrated and described in trade jorunals and newsipapers.
Our paper Jugoslovanska borza, foundet for the purpose of Promotion of industry is there-foire the best medium which interested parties can entrüst to accomplish to their entke satis iaction with this Line of modern enterprjsc.
Jugoslovanska borza (South-Slavic Exchange) is mailed to anybody who writes fcr it and receives it regujanly (weekly) by payi'ng the po-stage. It reaches every little comner in Jugosla-via and Since a couple of months ago is distri-buted to all parts of the worid where Eiiglish-speaking peoples live — Jugoslavia Stretching her limbs after having becn awakcned to life and freedom fram sleep and slavery.
Our credetial References:
Trgovska O'brtna zibornica. (Chamber ^ of Commerce and Industry), Jadranska banka. Ljubljanska kreditna banka. Obrtna banka Urade Bank), ali located in Ljubljana. Jugoslavija.

ADVERTISEMENTS
FOR ALL JUGOSLAVIC NEWSPA-
vL PERS MANÄGES PROMTLY THE ADVERT1SING OFFICE
.ALOMA COMPANY“, LJUBLJANA,JUGOSLAVIJA

Novi tovorni tarifi v Avstriji.
Z 12 majem so uvedene — kot poroča Allgemeiner" Tarif-Anzeiger — za tovorni promet v repubVki Avstriji novi tarifi. Ti tarifi stopajo v veljavo približno 1. julija, naijkasneje L avgusta. Glavni znak teh novih tarif je ta, dia niso sestavljeni linearno in matematično, temveč da računajo na ekonomsko stanje in razmere dežele. Poleg tega se je vzelo v obzir, da znaša deficit zveznih železnic republike Avstrije 11 milijard kron. V obzir je vzeti tudi bližnji in daljni promet. Glavna teža povišanja tarif visi na daljnem prometu. Pridodatek. ki ga imajo posamezni tarifni podstavki, je za poedine tovorne vrste za vsr daljave enak.
Tarifski podstavki so lizračunani za daljine do 100 km in sicer za vsak km zase. Za daljavo pod 6 km se vzame podstavka celih 6 km kot osnova. Za daljine preko 100 km so vzeti kot tanfski podstavki minčjametrične cone, in to tako. da se vsaka podstavka glasi za konec cene (od 5—15 do 25 km oddaljenosti). Tarifske podstavke morajo zaokrožiti na krone.
V Čehoslovaški (Košiče)
je ceno na prodaj velika množina hrastovih
vinskih sodov
ogrskega tipa, vsebine 150—300 1. Sodi so razloženi in numerirani tako, da pride na 1 vagon približno 300 kosov. Izvoznica oskrbljena. Ponudbe pod „V. D. vinski sodi“ na upravo lisja.
Trgovina čevljev (cipela)
in čevljarskih potrebščin na drobno in debelo.
Matija Trebar, Ljubljana, Sv. Petra c. 6
Telefon št. 539.
TPA2KHMO
anume sacxynHHKe no cbhm. BekHM MecTHMa sa nam jihct. rioHYÄÖe na ynpaBy
»JYTOCJIABEHCKE BYP3E<
Priporoča se tvrdka
j» PEIELE.
Ljubljana, Sv. Petra nasip 7.
Tovarniška zaloga šivalnih strojev, za rodbinsko in obrtno rabo, na veliko in malo, posamezni deli za vse sisteme, olje igle J n deli koles.
Išče se
družabnik
za premogovnik v Štir-jancih pri Ormožu. 19 prostosledov, premog 4800 kalorij. Ponudbe pod „I. F. 357“ na
upravo lista.
Trgovci! POZOR! Trafikanti!
Cigaretni papir, stročnice vseh vrst, pis. papir, kremo, ličilo, vazelina, riževe ribarice, konjske ščetke, nogavice, rokavice, sviterje, šale, žabce, sukanfec, bombaž vseh znamk, vezalke, sesalke, plavilo, ter vse galanterijsko blago, kupite najceneje in po konkurenčnih cenah pri tvrdki
ltiai[i!il3liUiipUi.PEa[.31
Trgovina z urami in zlatnino F. ČUDEN, Ljubljana, Prešernova ul. 1.
Štora z
Št. Vid nad Ljubljano
tovarna za gardine, bonfains, posteljna pregrinjala, zavese za kavarne in hotele iz tula, ripsa, entamina, kongresa, platna i. t. d.
Haupxe
sa miaKare h peKJiaMHe Kapre sa npenopyKy, naMeKbene sa pasry-paifce npnroÄOM I. BeuecajMa y JbyÖAjanH npHÖaBH: AHOHHHa eKcneÄHanja An. MarejiHH Jbyöjbana, KonrpecHH rpr 3.
Lesene žeblje za čevljarje
(drvene čavlje za postolare) izradjuje Tvornica drvenih čavlja,
Ivan Seunig ml, Tacen pod imamo goro pii Ljntiljani.
mmi
50.000	
metrov	Mexapa
„Hydrofilgaza“	« Xhhp o cj)H./ira3 a »
vel. 5/5, 40/42. 80/82 cm 1 m po . . Kč 2'80	Beji/5/5, 40/42, 80/82 hm. 1 m no . .	. Kn 2'80
se takoj proda.	npoÄa ce onMax.
Ponudbe pod „V. D. gaz“ na upravo lista.	IloHyae nOÄ »B. H, ras« na ynpaßy ^nexa.
jyrOCJIABEHCKH EKCnOPTEPH, Koju
HHcepnpaTH y öepaHHCKHM cxpyqHHM HOBUHawa
„O C T - E K C n O P T“
h to y aaceÖHHM öpojeBHMa:
25, jyna Ohhckb (aa naaoxöy y XeaaHHrtJjopcy), 10. jyaa h 10. ayrycia aaceOHH 6poj aa HeinanKy »OcTMece«,
25. jyaa cneriHjaano H3AaH>e aa naaoacßy y Phth, 10. cenTBMÖpa aaceOnn 6poj aa cajaM y PcBaay, HBKa öeaoaBaasHO Tpaace npopanyne koä aacTyn-HHuiTBa: AnoHHHa eKcne/;Hiinja AA, MATEJIH1!, Jby6a.aHa, KonrpecHH rpr 3.
Prah zoper mrčese
(proti muham in bolham)
100 škatlic za pršenje (Spritzkarton) K 350"—.
Sprejmejo se zastopniki!
,Herba* z. s. o. j. Zagreb, Palmotićeva 10.
NAROČILA
za izdelavo plakatov za „Ljubljanski veles e j m“ sprejema An. ekspedicija AJ. Matelič :::: Ljubljana.
Hiša v St. liju,
najlepša lega, ob cesti, nasproti pošte, do kolodvora 10 minut, cerkve 50 korakov, z lepim sadnim vrtom, njivami, pod najugodnejšimi pogoji na prodaj. — Ponudbe se prosi na upravo pod „L. Š, Hiša.“
»0«MsgHBee!BBHHäEiBiäBaäiBHseB«BQaee
: Miki izbor!
j Umjerene cijene!
—
J TELEFON OR. 9-2i
j ERIÜII EEI HRliJEŠTAj
8 Blagajne i kasete, sigurne proti vatri i provali 8 Pisare strojeve raznih sustava uz jamstvo dobavlja
I EEIIII1E1EEI1.ZI
Ekspresni tavori prekašajo navadne tarifske ] podstavke za brzovozni tovor za 15%. Zai bližnji , promet pod 20 km so napravljene posebne tabele za izračunani e nižjih tarifnih podstavk. Za dunajske Sipaiailne prage kot tudi za ozkotirne železnice so povišani tarifi za 60%.
Po oddaljenosti so povišanj tarifi po tarifskdi razredih kot -sledi:
Brza vozno blago. I. razred, pristojbina le za
natovorjen
voz	.......................50—97
za II. razred ................i 40—84
za A ................................50—90
za B ................................38—83
za C ................................28—68
za 1. posebni tarif..............50—9i
-za 2.	posebni	-tarif.............15—56
za 3.	posebni	tarif .	...	14—62
Povišani niso posebni tarif za kruli, mleko, zelenjavo (navadno) sadje in krompir, nadalje za apno, igips, cement, navadno opeko in za manjvredne sirovine (zemlja, kamenje itd) Te podstavke so netziprememijeno -prevzete v nove tarife.
Za mast. meso. zaklano živino, žito kot tudi za proizvode iz moke in žita. nadaije za sladkor (vse za polovične in cele vozovne naknade), nadalje za lesni premog ie urejen tarif tako. da so ti predmeti premeščeni v sledeči nižji tarifni razred. Za les in jdič-ne stvari je povišan dosedanji tarif za 40%.
-Pose-bni izjemni tarifi so napravljeni za gradbeni materijal, les za jame. železo lih jeklo- kot tudi za -blago iz sirovega in starega železa!, za blago iz navadne igline in cementa, za kamen za tlakovanje, za embalažo in za časopisni papir, za oglje in kaks so povišani tarifi za 34—100%.
S tem novim tarifom se bo po možnosti izdal novi del Tarifa del I. A in I. dd. pododdelek B. Istočasno bodo izdani tudi novi tarifi za vici-nalne železnice.
■Če vse to natančno pregledamo, vidimo da ■	Tprvii pametno urejeni tarif IPO vosu, k
j g Ovrgel matematične formule in se oprijel -principa moderne tarifne politike.
Ali se ho tudi pri nas kdo spomnil, da v interesu razvoja trgovine in industrije revidira nom tarif?
BQgPBiOBOBOBnBDBPIOIBO BaDBOBOBOBD
pozor! Ljubljanski vel. POZOR! vzorčni semenj
Ljubljana. 13.—24. avgusta 1921.
BQBUBGB0BBIt5DBD«30BDBnBDBDUBDBDSQB
Rudarsko vprašanje na Hrvatskem.
Kakor -je znano, se nahajajo vsi naši premo-■o-kopi že nekoliko mesecev v težkem _ stanju iato. ker se premog zaradi občne s-taguacaie nase adusirile ne nrore prodati, i^voz pa m aosiej imogočen. Nekoliko malih rudokopov .ie prene-mlo z obratom, večji rudokopi pa so mizah obra ia -polovido ali na eno petino tako, daje preko !500 delavcev brez dela. Rudarska sekcija saveza idustrijalcev je prediložila Opčemu radmekemu iavezu predlog, da se znižajo rudarjem temeljne ,lače. dogovorivne s kolektivnim dogovorom v iktobru 1920. znižajo na temeljno plac-o. ki ie >ila dogovorjena v kolektivnem dogovoru v SÄT Ta predlog ie bil dostavljen vsem lelavcem -v .pojedinih rudokopih; delavci v rudo-eopiih Ladanje dol.. Oolubovec. Ivanec. Krapina n v drugih premog okopih so ta predlog sprejeli, ločim so izjavili odposlanci Općega ratimekega saveza po Biriko-šti-h. da m-orejo pristati samo na i0% znižiamiie temeljne plače. Ker je bilo med :em vprašanje temeljne plače že v vseh rudo-copth raaven v premogokopu Concordij-e d. d. Zagorsko premogok-opho d. d.) in Pitoimače rešeno. je radarska sekcija -prepustila tcma_ premo-Odkopoma. da sama zase rešita to vprašanje. O em zaključku je bil obveščen tudi Opći ra-dničici avez od kr. rudarskega staništva. Opći radnički savez je -posla! v oba ta pramogokopa svoje ljudi, d so nagovarjali delavce, nai stopijo v štrajk, car so tudi delavci napravili in to na način, ki ie prestopa meje štrajka, ker so zapustili kotle n pumpe. Zato moramo smatrati vprašanje ure-litve temeljne plače za rešeno ra zv en v obeh n nem j en ih premog-okopih.
Trgovina z Nemčijo!
Import	Export
TRIGLAV
DRESDEN-A.
Zmzendorferstr.2b.
Brzojavna a dresa:
„Triglav“ - Dresden.
Tel. št 10 510.
Največje	ugodnosti!
PTl v e
1 razimo
agilne zastupnike po svim većim mjestima za naš list. Ponudbe na upravu
„Jugoslavenske burze“.
Jugoslavenski eksporteri, koji žele inse-rirati u berlinskim stručnim novinama
„O S T - E X P O R T“
i to u zasebnim brojevima 25. juna Finska (za izložbu u Helsingforsu),
10. jula i 10. augusta zasebni broj za njemačku „Ostmesse“,
25. jula specijalno izdanje za izložbu u Rigi,
10. septembra zasebni broj za sajam u Revalu, neka bezodvlačno traže proračun od zastupništva Anončna ekspedicija Al. Matelič, Ljubljana, Kongresni trg 3.
Nacrte
za plakate i reklamne karte za preporuku, namenjene za rasturanje prigodom I. velesajma u Ljubljani pribavi :
Anončna ekspedicija Al. Matelič Ljubljana, Kongresni trg broj 3.
Več vagonov porcelanastih
(beli porcelan) krožnikov, skodelic, "tas i. t. d. dobavi takoj
Ttuinska tovarna porcelana, Hlisterte a. Eger, Češkoslov.
Poemkanu pločevini!
u većim množinama oddaje najjeftineje
Ivan Podboj .::: Ljubljana,
Sv. Petra cesta št. 95.
Prostore za reklamu
na gradnji palače Ljubljanske kreditne banke ü Ljubljani ispred glavne pošte (na raskršću četiri najprometnijih ulica u Ljubljani) predaje Anončna ekspedicija Al. Matelič, Ljubljana.
V Jugoslavijo pošilja
biče, jermena za šivanje in usnj. trakove za čevlje
F. Lubomir Bilek, Mßfylovite u Mislkii, Morava-[1
Izdelovanje bičev in jermen.
HOTEL na prometnom mjestu, blizu dunavske
■"	----parobrodarske i željezničke stanice, u
jednom gradu u Srijemu, prodaje se dobrovoljno hotel sa zakupnim ugovorom, cijelokupnim inventarom, 20 mo-bliranih soba i sa elegantno uredje-nom bašćom. Pobliže u upravi lista pod „Hotel 20“.
Iščemo
agilne zastopnike v vseh večjih mestih za naš list. Ponudbe na upravo
»Jugoslovanske borze“.
Novost! Novost!
Izdelovanje zračnih motorjev
za prenos premoga in drugih predmetov po žlebovih.
Sistem „Ostrava“ pat. ing. V. Petäk, Slezska Ostrava — ČSfi.
Orodje, okove za pohištvo in stavbe
nudi najugodneje
Rudolf Kmen, Dunaj
Wien V. Margarethenstr. 110. Zahtevajte vzorce.
Jugoslovanski eksporterji, ki žele inserirati v berlinskem strokov, časopisu
„O S T - E X P O R T“
in sicer v posebnih številkah 25. junija Finsko (za razstavo v Helzingfors)
10. julija in 10. avgusta posebna številka za nemško „Ostmesse“,
25. julija specijal. izdaja za razstavo v Rigi,
10. septembra posebna številka za semenj v Revalu naj nemudoma zahtevajo proračune pri zastopništvu Anončna ekspedicija Al. Matelič, Ljubljana Kongresni trg 3.
Zaboje za slive,
okvirčke za opeko, lesene jermenice iz trdega lesa iz- • deluje in dobavlja po najnižjih cenah tovarna zabojev in jermenic
tena ialaitiija Feliks Stara, RaMje. Sloieaija.
VELIKO POSESTVO
se proda v Posavini: 50 oralov prvovrstnih njiv, 100 oral. pašnikov, 25 oral. gozda, ves živi in mrtvi inventar. Cena 2,500.000 K. — Naslov v upravi lista.
„TERNA«
mednarodni list za „industrijo, trgovino, uvoz in izvoz. Izhaja v sedmih jezikih. — Naslov:
„TERNA«
Nachod-Češkoslovenska.
Sladkorni trg.
Na inteniacijonalnem sladkornem trgu ni nastopilo po našem zadnjem poročilu nikako izboljšanje. Zadnjič registrirana njujoršika notica za Kufoacentnifugal se ie povišata mimogrede od 4.89 centov na 5.12 centov, a se je -pozneje zopet znižala na 5.01 centa za obdačeno Centrifuga! C & F. New-York. Na kubi je položaj še nad ali e nejasen: financijska kriza še ni prekoračena. —• Poroča se nam. da ie bila skoro polovica krtbam-skeg-a sladkorja, ki ga rabijo Zedinjene -države, odtegnjena kontrol: in da skušajo nak-ladaniie np ladje pospešiti, ker se pričakuje povečanje tarifnih podstavk v Zedinjenih državah glede carine. Jasno je. da ne bo imela ta politika v ceni kubanskega finančnega komiteja v bodoče uspeha. — Statistični položaj na Kubi -ne kaže doslei ni-kake poboljšave. Zaloge so dosegle 14. maja že l'315/m ton. dočim so znašale v istem času prejš-niega leta okrogio 670/m ton. Tam deluje sedaj f6, central, dočim je delovalo v -prejšnjem
Itir-Ki; FedvraLReDorter ie -Priobčil 5. maja statistko za Zjedm-iene države za leto 1931 ob-
;1:°]cce Ressource. Po tej -statistiki so imele Ze-dmjene države okroglo 5400/m ton na razpolago, k® ie. j”*3 öreracunjena kubanska žetev t0" 'ni Ma eksDort v druge države -poleg / le ‘>!Iq namenjeno 500/m ton: poleg
ton i-z 7Vrira|™a ° tU'i' S tem" da se ’bod'O 400/m ton iz Zjed držav reeksportirale. To bi bili toraj pomenilo eksport iz Kube in iz Zjed. držav v dežele v znesku okroglo 900/m ton med tem ko
g#*! “;*?:»« i«» - 'mCSL.TJS
,1	iPblim ton. Proti tem resurcam h;
stala poraba v Zjed. državah, ki znaša 4000'm ton. talko da bedo znašale preostale zaloge kr,n
,eta ,40°/m ton -proti lanskim p e ostalim zalogam, ki so znašale 1062/m ton.
'.i7-nXu .miO{amo še omeniti, da sta gospoda Wirlet & Qray povišala svojo kubatalksaciio za malenJkost in sicer na 3740/m ton. Pnoti tej za n-adatini razvoj nikakor ne ugodni statistični situaciji v Ameriki stoji dejstvo, da se sedanje tam veljavne cene za kubanske tvornice z ozirom na povišane produkcijske stroške nikakor ne renti ra jo. Za evropejski trg se mora predvsem vzeti v oteir. da imalo nove žetve vedno manjše cene kakor oa starejše kampanje. Zboljšanje cen nove žetve moremo pričakovati le tedaj, -če bi nastopile take okoliščine, ki bi vplivale na to. da o-i se smatrala! žetev za ugodno. Dosedaj je bilo
Ugodno VrS^ de™i kiCir Vdelujejo J peso ugodno, ker je nastopila po dežju v prejšnjem
?toeeClnriUvadnŽ /n zaželiena toplota, ki omog-o-de ° ,'na T>()1iu- Sedaj bi bilo zonet
mode s^vek°vm r,°Le Za 'n'adalli;rl0 rast ld’nbro
uspele -.etve. V paoriedu pridelka jie ipolozai ne-
izpremenjen,- Pr; nas se računa čeprav nimamo
do s"?3V Svrh Števdk" p!us Pridelek na 5 v Roirr"— • Fr?nui1 se ractma prirastek na 10% • nal nl mr	ki se ^ dosedaj račt
25% več pridelka	kur S° Pekateri iavl’i
Kar se ^oeŠKega izvoza tiče. se zanima zani. v zadri e m času v večji meri Angleška' To zair-manje ma svo-i vzrok v tem. ker so domači raifi-nern stopili vsled se vedno tra'ajočega štrajka premogarjev nekoliko v stran, med tem ko' ie ličinko val štrajk na kon-zum zelo . nepovoljno. — Interesantna s-o izvajanja Sugar Jumai-a o vplivih štrajka premogarjev na vporabo To poročilo pravi: Vpliv štrajka na sladkorno vporabo je že prišel do veljave. V industrijskih centrih dežele -se kaže izpad zaslužka v izvanredni omejitvi iC-onzuma. Rafinerijam primanjkuje premoga, tako da je večina izmed njih morala delo ustaviti. Ce hi se vporaha ne zmanjšala, bi prišle inozemske ralfina-de v veliki meri v poštev -za import. Koliko časa bo štrajk še trajal, se še sedaj ne ve: toda tudi v najboljšem slučaju se ne <m-ore pričakovat), da bo takoi dovoli -premoga nai razno«ag >. — V tuzemstvu so bile razdeljene nakaznice za sladkor za dvomesečne junijske in julijske rente tvornicam. Za te nakaznice (pridejo v poštev predvsem one tvornice, ki razpolagajo -z tuzemskimi vrstami.
OB	Našim generalnim zästupeem	3B
B		n
	proČeskoslovenskou republiku	
	jest p. Viktor Dostäl v Fraze,	
no	Marianskä 16. — Tel. 228/Vlll.	BB
Osnutke
za plakate in reklamne priporočilne karte, namjenjene za razdajanje o priliki I. velesejma v Ljubljani oskrbi:
Anončna ekspedicija Al. Matelič Ljubljana, Kongresni trg št. 3.
Jedilno orodje
iz srebrnobele jako trpežne kovine v vseh oblikah in vrstah, dalje garniture za sve-tiljke in svinčene plombe izdeluje
,Cinal‘tvornica jedilnega orodja, Celje.
Takojšnja in točna izvršitev. Lastna galvanizacija. Kupuje baker, medenino, aluminij, cin in svinec. Zahtevajte cenike in proračun.
CELIČNE
ZAVOJNE KAPKE
za dućane i izloge (Stahl-Rollbalken). Konstrukcije za sunčane plahte svih sistema kompletno, Bostwik-gitere (škaraste gitere za sklapanje) u svim dimenzijama i prvoklasnoj izvedbi preporučuje
Prva jugoslavenska tvornica žaluzija, roleta, drv. i čeličnih kapaka
G. Skrbić, nasljednici
Braća Vidakovič
Ilica br. 40 Zagreb Tel.int.4-92
Preprodavci i trgovine željezom popust. — Svaka naručba se izvršuje najbrže (za 2—3 dana). — Vlastita proizvodnja na veliko. — Popravci brzo i jeftino Tražimo zastupnike po cijeloj Jugoslaviji.
Toaletna zrcala brušena
in nebrušena, v niklastih in lesenih okvirjih v vseh izdelavah (namizne, ročne, žepne, tridelne) nudi
Zrcadlärna Lažne železnice ::: Čehoslov.
FURNIR
žagan, iz vseh vrst trdega lesa, ■H fS 0<^ 1 mm debeline naprej,
mmi ima v zalogi
tovarnafurnirja,žaga, in trgovina z lesom Področje p. Domžale.
Nakupuje trdi suhi les v plohih in hlodih-
J
terpentinov» čistilo za čevlje razpošilja glavna zalog*
M. Trebar
lieb ifana
Sv. Petra c. ®* Tele?. 539.
Stanovanjsko vprašanje.
Vzroki, iz katerih je nastalo že med vojno, zlasti pa po prevratu pomanjkanje stanovanj, so znani. V zaščito gospodarsko in socialno šibkejših slojev ie morala tedaj državna uprava tudi v tem ožim poseči vmes. Nastale in izvrševale so se razne stanovanjske odredbe in sicer ločeno po posameznih pokrajinah. Sedaj pa smo dobili skupno stanovanjsko naredbo* veljavno za celo državno ozemlje razen za nekdanjo Srbijo in Crno goro. Njena načelna določila si hočemo malo ogledati.
Najemnina stanovanja.
Osnovna najemnina je čista stanarina brez doklad, ki se ie plačala 1. julija 1914. Ta pa se zvliša z ozirom na kakovost in gospodarsko možnost najemnikovo tako-le: a) Ekonomsko' slab e j ši. med katere spadajo predvsem osebe, ki žive pretežno od službenih prejemkov, plačajo največ dvakratno osnovno stanarino; -b) državna, vojna uprava in javni zavodi plačajo največ trikratno osnovno stanarino; c) pri stanovanjih, katerih najemnina ie znašala 1. julija 1914 več kakor 2000 Krem letno, ali v katerih stanujejo najemniki z letmmi dohodki od 120.000—200.000 K. se lahko pomnoži osnovna stanarina na največ šestkratni znesek; d) ' pri najemnikih, kojih letni dohodki znašajo nad 200 000 K. se stanarina lahko poljudno zviša in ne morejo tega poviška ovirati niti morda obstoječe pogodbe.
Vodarlino. kanalsko ipništojbino, stroške za odnašanje smeti, čiščenje dimnikov in razsvetljavo stopnic nosijo najemniki sorazmerno z gospodarjem. dač im plača ta sam davke, gostašči-no. izdatke za popravila in drugo.
Najemnina za poslovne (obrtne) prostore znaša tri do osemkratno čisto stanarino z dne 1. julija 1914.
Prednje določbe o stanarini so na videz lepe in socialno pravične, vendar pa so neuporabljive.
Odkod naj hišni gospodar ve, koliko ima stranka dohodkov odnosno ali živi dotični uslužbenec pretežno od svojih službenih prejemkov. Tudi stanovanjska oblast, ki določuje v sporu o višini stanarine, more .gorenje podatke poizvedeti le pri davčni oblasti ali na ipo lastnih obširnih poizvedbah. Da te ne bi bile vedno zanesljive, je jasno, ker se celo davčno-priredbena oblast z vsem svojim aparatom pogostokrat zaman muči, ugotoviti resnične dohodke kake stranke. Da si bodo hišni posestniki prizadevali z vsemi močmi. dobiti v svojo hišo le stranke, s 120.000 K in več letnimi dohodki, to je razumljivo. Bojimo se tedaj, da bo ostala določba, po kateri mora sta-novaniska oblast dodeljevati stanovanja v prvi vrsti onim osebam, ki morali o stanovati v dotičnom kraju v državnem, dalje v javnem interesu, oz. socialno šibkejšim slojem, več ali manj na papirju. Kdor ima denar, ta ima moč in vpliv in bo znal tudi vnaprej kljub naredbenim čerem priti neupravičeno do stanovanja. Sicer pa se mora počutiti javni ali zasebni uslužbenec poleg so-strank. id v no priznanih kot bogatih, i v občevanju s temi i v razmerju naoram gospodarju naravnost osramočenega in ponižanega ne glede na to. da mu bo ta nagajal kler bo le mogel.
Kdor 'je »pogruntal« to javno klasifikacijo bogatih in beraških hišnih najemnikov, ta 'je zares brihtna glavica. Zato ie bila naredba deželne vlade za Slovenijo št. -10 od letos, ki je dopuščala splošno povišanje hišnih najemnin zai-'60%. veliko boli umestna, kot zadevne določbe v sedanji državni naredbi. Ako je ta povišek premajhen, se lahko še zviša, raznovrstnim uslužbencem pa je plačevanje višje stanarine omogočiti s posebno doklado oz, z zidavo zasebnih in državnih stanovanjskih hiš. Bogataše. o.z. vemžnike pa primite tam. icier je .terum za to. t. j. pri davčni oblasti, ne pa potom hišnih najemnin.
Podrobne določbe o oddaji stanovanl (natme-sto dosedanjih) imajo izdati pokrajinske oblasti No. na te smo radovedni. Do sedaj so se namreč oddajala stanovanja — dokazi na razpolago — na ta način: Kdor ie najprei zvedel, da je. oz. da ho kako stanovanje prazno, ta je hitro tekel h gospodarju in si preskrbel (za drag denar seveda) od njega iamozno izjavo, da ie ž njim zadovoljen. Na podlagi teh izjav so se oddajala stanovanja, ra če ie bil dntičnrk n. pr. v Ljubljani tudi šele 1—2 meseca, državni ali zasebni uslužbenec oz.
* Ta bi imela stopiti v veljavo 1. junija, na razne pritožbe društev hišnih posestnikov pa je objava odložena.
sploh revež brez izjave pa že eno leto' ali več. Za Izposlovamje izjave oa je bilo treba dvoje: vedeti za prazno stanovanje in plačati izjavo v tej ali drugi obliki. In ni izključeno, da se je moglo izvedeti tudi za—prazna stanovanja potom zasebnih, tajnih pisar en. seveda za visoko pristojbino.
Upamo in pričakujemo, da bo tako postojpa-. nje. ki je naravnost sililo k nemoralnosti omenjenega načela nove naredbe (o oddaji stanovanj javnim usiužencem in socialno šibkim stanovom) enkrat za vselej prenehalo. Stanovanja so oddajati izključno po potrebi in po redu, kakor so bile prošnje vložene. Izgovor, da je treba v tem oziru pustiti hišnim posestnikom kako ingerenoo. je ni-v ceven. Stanovanjska oblast naj namreč sama in ‘ izključno sama presoja, kje in kako stanovanje dodeli komu in se pri tem lahko ozira na gospodarske in družabne momente. To presojo deliti med najemnika in gospodarja se pravi, podpirati gospodarsko močneiše stanove. Koga naj sprejme hišni posestnik kot najemnika, o tem naj sam odločuje le pri novih zgradbah. No. tako svobodo tpa pušča itak nova naredba i glede oddaje višine najamnine. Razen novih zgradb pa velja to sedaj tudi za one prostore, ki se niso doslej uporabljali kot stanovanja, pa so bili tako predelani, da je to-poslej mogoče. Za nove zgradbe veljajo tudi že leta 1920. dovoljene davčne prostosti (do 25 let) in druge ugodnosti. Te določbe morejo, sčasoma še najbolj odocmoči stanovanjski bedi in ko bo enkrat dovolj stanovanj, odpadejo tudi stanovanjske naredbe.
Nova naredba vsebuje tudi določila glede odpovedi. Gospodar lahko odpove stanovanje ako te oostal pred 1. januarjem 1916. hišni lastnik in stanuje kot najemnik v tuji hiši. odkoder se mora izseliti brez svoje krivde. Nadaljuj razlogi za sodrto^odpoved so. ako naiemnik ne plača o pravem času najemnine itd. Prav urejeni odpovedni raz-los: ‘Prcorcčiiie dotok novih hišnih lastnikov v mesto Posebni vzroki veljajo za odpoved poslovnih prostorov.
Stanovanjska beda se bo omilila tudi s tem, da ima stanovanjska oblast pravico odvzeti v stanovanjske namene poslovne prostore denarnim zavadom, zavarovalnicam, trgovsko industrijskim podjetjem 'z značajem veieobrata. ako v danem roku ne zgrade hiš za stanovanja svojih nameščencev oz. za poslovne prostore.
Prijavni rok za razstavno udeležence »Ljubljanskega velikega semnja« s sedežem Izven Slovenije ie podaljšan do 15. junija 1921.
®BKS^0aBiiai0BBa*ise8BE3BsgBeBaBHBmsBK5mxmBiaBrsE$ea
Štrajk rudarjev na Hrvatskem.
__ Opći radnički savez prikazuje stanje na sledeči način: Od torka stopajo delavci hrvatskih premogokopov -v štrajk. P,o dosedanjih vesteh že ne . oddam premogokopi v Konjščini, Ivanovem polju. Beleihten. M a,ruševcu, Golubovcu, Tožnem-Cerju in Zešnjivici. Ostali premog okopi slede jutri tako, da bodo jutri že vsi premogokopi. ki so udruženi v rudarski sekciji saveza industrijalca, v štrajku. Štrajk vod 1 Opći radnički savez, kateremu prioadaio rudarji preko svojega Podsaveza rudarskih delavcev.
Ta borba je bila izzvana po daljših pripravah rudarskih uprav, z namenom, da zmanjša zasluge rudarskih delavcev. Kolektivni ugovor je izpremenjen od strani rudniških uprav že zdavnaj v nič vredni papir. Potrebni materijal zai produkcijo kot karbid, strelivo itd. je podražen in se ga izdaja v manjših količinah. Rudniške apro-vizaicLje se sistematično poslabšujejo tako, da so cene moke in ostalih potreb dražje kot v svobodni trgovini. Poleg tega so odpuščeni delavci na neomejene dopuste, tako. da bodo vnaprej sestradani. Sporedno s tem odpuščanjem, je bilo ponujamo delavcem, da delajo z nižjimi plačami ali pa se je obratno postavljalo delavce z nižjo kvalifikacijo na višjo: s tem so gazili propise rudarskega zakona. Končno so lastniki rafokotpov stavili zahtevo, da se delavske plače .znižajo za 25%. To zahteVo opravičujejo s tem, da je.hrvatski lignit predrag in da mu je zato treba znižati ceno; .brez tega ni mogoče ničesar prodati. Po časničkih poročilih so znižali lastniki ceno premoga za 10—45%. Lignit ie bil v resnici predrag, tudi glede kolori j napram lesu. Toda temu niso delavci krivi. Pred vojno ie znašala temeljna
plača kopača tri krone, a 100 kg ligmit-premoga ie stal 1 K.
Njegova plača je bila tora! vredna 300 kg lignita. V zadnjem času je bila temeljna plača kopača 74.50. a 100 kg lignita je stalo 76 K; ..copačevo delo ni bilo vredno toraj niti 100 kg lignita. Po zahtevi delodajalcev bi padla dnina kopača v premogokopi h brez aprovizacije od 72.50 K na 54 K. a v Ivancu, kjer je najboljša aprovizacija od 50 na 40 K. Vsi ostali delavci kot obkopači. vozači imajo sorazmerno še -manjšo nlačo. Treba je sedai uvaževati še to. da je ostala količina dela pri 8-urnemu delu ista kot ie bila pri 12-urnem. Kot tedaj tako -mora tudi sedaj napraviti delavec en meter naprej. To so morali delodajalci na pregovorih sami priznati.
Pregovore so vodili nekolikokrat brezuspešno. Lastniki ipremogokopov so stali stalno na tem, da se ukine 25% -povišanje z dne 23. 10. 1920. Delavski delegati niso -mogli na to pristati, ker tako znižanje delavske plače ni opravičeno z ozirom na cene živeža. Končno so bili -pregovori 22. t. m. ustavljeni in po zaključku varaždinske konference rudarskih poverjenikov z dne 16. maja ustavljeno y-se delo.
■BEHB*8saaEHBaHBie3»aHB$iEeaeEBa»
■	SEJM-VAŠAR	i
LIBERCE-REICHENBERG
■	(ČEŠKOSLOVAŠKA)	B
E AVGUST 1921
M	■
■	HMBHHBeeEEMe ■■■■■■■■■■■■■■!■
Promet v naših pristaniščih.
Vsega Skupaj ima naša kraljevina enajst glavnih in važnejših pristanišč z uradi, v katerih sc vodi natančna statistika o -prometu. Ta naša pristanišča so bila do konca lanskega leta takorekoč popolnoma zaprta za vsak promet; šele po sklenjeni rapaillski pogodbi je začel postajati promet v ni ih nekoliko živahnejši — ne dosegajoč seveda -še -dd daleč ne onega obsega, ki bi ga želeli in ki bi odgovarjal našim potrebam in naši kapaciteti. Vseeno pa je -zanimivo vedeti, kakio se je ta promet po naših pristaniščih iv prvem četrtletju tega leta razvijal.
Zato prinašamo sledeči prikaz tega prometa z ladjami:
I. Izkaz občnega prometa.
Odpotovali
Pristanišče	na	jadra	na	paro	skupaj	
	drov	tonaže	drov	tonaže	dov	tonale
Bakar	29	1174	72	28329,	101	29503
Bar	18	1231	73	29322	91	30553
Gruž	49	3390	217	93194	266j 96584	
Kotor	28	1004	158	22419	186! 23423	
Metković	41	1645	263	36674	304	38319
Senj	22	485	14	1184	36	1669
Split	254	10624	753	157532	1007 168156	
Sušak, Šibenik okupirano po Italiji
Vranjic	194	14843	70l 58498	264	73341
Zelenika	14	1546	236 1841?	259	19965
Skupaj	649	35942 jl856j445571		2505,481513 1	
Če ra-zmotri-vamo -gorenje pridatke.	vidimo
progresivno število po različnosti pristanišča in po ladiini netto-ton-aiži: pristanišče Split 'ie. kar se tiče, ladii na paro. na prvem mestu kot rudi, kar se tiče ladij na iadra in .par zaiedmo. G-lede/ ladij sam-o na iadra ic na prvem mestu Vraniic. ki ie sicer z ozirom na ladje na -paro in ladje na pano ih -iadra šele na tretjem mestu. Na drugem mestu, kar se tiče bredovia na paro in brodov-ia na paro in iadra. skupno ie pristanišče v Gružu. ki ie v pogledu brodoyla na iadra šele na tretjem mestu. Na četrtem mestu (z ozirom na vse" troje: brodovia na jadra, na paro In zaledno na iadra ter paro) ie Metković, na petem Bar. na šestem Bazar, na sedmem, Kotor, na osmem Zelenika in na devetem Senj. -Dva naša zelo važna pristanišča Šibpnik in Sušak sta ža-li-bog še pod Italijanom, tako da v"izkazu tega
četrtletja še nista prišla v poštev — a naj bi vtsai ndtoolifco prišla v drugem četrtletju.
H, Izkaz po državah, v katere so ladje prispele in odpotovale.
Države v in iz katerih so prišle oz. odšle		L a	d j e	
	dospele iz		odšle v	
	ladje	tonaža	ladje	tonaža
Jugoslavija	1813	223402	1884	248805
Italija	610	173899	533	181654
Grška	39	16127	28	11358
Albanija	27	6037	18	1409
Turčija	3	6915	6	9505
Anglija	7	9904	3	6431
Egipt	2	2437	5	4099
Malta	2	372	—	—
Brazilija	2	5307	2	5307
Holandija	1	1626	—	—
Romunija	—		1	1455
Španija	—	—	1	876
Francija	4	3720	1	1021
Amerika	7	33977	—	—
Rusija	1	6707	1	6707
Belgija	1	1282	1	1282
Skupaj	2519	492732	2484	479907
111. Izkaz po zastavah.
Zastava	L a prispelo		d; * odšlo	
	ladij	tonaža	ladij	tonaža
Medzavezniška	1070	197825	1069	197942
Jugoslovanska Italijanska	950	131450	944	126845
	454	127494	454	127494
Grška	8	1557	7	1358
Danska	1	463	1	463
Norveška	2	1339	2	1339
Albanska	16	651	14	625
Angleška	5	14403	5	14403
Amerikanska	1	1626	1	1626
Švedska	1	1156	1	1156
Belgijska	1	1282	1	1282
Ruska	1	6707	1	6707
Skupaj	2510	485953	2500	481240
Tedensko izvestje s trga z robo.
Prošloga tedna je bila trgovina s koruzo nekoliko živahnejša, kgr je Nemčija zopet nastopila kot kupec. Vsled nizikih cen .-v Ameriki ta velikega povpraševanja niso mogle cene narasti in so se držale v okviru 240—245 mark v Passau. Za dunajski račun pa so cene od prejšnjega tedna naskočile ter so se nekateri tovori prodajali po 490—495 K. Naše cene so na'pram iprejšnjemu tednu ostale nespremenjene in se drže okoli 420 kron iz ladijskega tovornega skladišča. Vsled tega je bilo prodano le malo robe.
Pšenica. Ponudbe so bile neznatne, čeprav je večina mlinov prenehala z delom. Cene se menjajo od 950—980 K iz postaje v Bački in Sremu. Vsled zadnjega dežja je pogled v prihodnjost po-voljein. Ce ostane vreme ddbro, bomo imeli dobro srednjo ižetev. Tu in tam se je ponujala že nova pšenica in se je zahtevalo za garantirano dobavo v juliju 900 K iz Osijeka. Kasnejše dobave so ponujali po 780—800 K. Do sklepov pa ni prišlo, ker so ameriška notiranja za dobavo v avgustu za 200 K nižja od dobave z mesta.
Za oves je bilo zadnje dni jako živahno povpraševanje vsled slabega stanja setve in tnalih zalog. Za robo se je zahtevalo zadnje dni 460 do 465 K iz Zagreba.
Moka se je večinoma zahtevala samo štev. 0 in se je plačevalo za posebno lepo vrsto do 15.80 K paritetno Zagreb. Za ostale številke se ni toliko povpraševalo in se računa z nižjimi cenami. Toda težko da pride pred novo kampanjo do padanja cen. ker zaloge niso velike. Večina mlinov ie namreč prenehala z delom in bi v najkrajšem času lahko prišlo do pomanjkanja. Dobro bi bilo. da bi cene padle; dokler pa stane pšenica 950—980 K,- se ne more moka prodajati ceneje.
Za ostale artikle ni bilo skoro nikakega povpraševanja.
Vreme je bilo prejšnjega tedna spremenljivo deževno; sedaj za iivnii bi bilo potrebno hladnejše vreme. Žetev se letos ne bo pričela pred julijem.
Tedenski izveštai s trga z kožami.
I.	Sirove kože. Situacija se more označiti najbolje z eno besedo: panika. Cene neprestano padata; temu padaniu se da le težko označiti meje. Danes se plača za govejo kožo samo 24 K za kg. za telečjo kožo pa 30 K; kakor pa je razpoloženje pri trgovcih, ni izklijučeno, da bodo padle čepe na 20 K za kg goveje kože. To je že karakterizacija pri nas za to robo. da. kadar začno cene rasti, tedaj narastejo do skrajnosti — bolj kot v vsej ostali Evropi. — kadar pa začno padati — kot sedaj — tedaj padajo botii kot kjerkoli drugje na zemlji. Proti cenam za že obdelano kožo je neopravičeno, da padajo cene za neobdelano kožo boli kot je potrebno. Ker pa so se tovarnarji oskrbeli z cenejšo zunanjo robo. nimajo kože močnega reflektanta: cene robi je pa morajo ravnati po diktatu onih. ki jih sploh kupujejo.
Slabša proizvodnja v letnih mesecih kot tudi izostanek uvoza od zunaj bi moglo vplivati nato, da se cene — čeprav so nizke — stabiliziraju; tako bi bilo padanju cen konec.
Avstrija. Precej povpraševanja je po lahkih govejih kožah do 30 kg in se plačujejo 130^-135 kron (za boljše vrste), d očim se zahteva za druge vrste 110—<125 K za kg.
Istotako se mnogo povprašuje po konjskih kožah; cena za komad znaša do 2200 K. Komad telečje kože stane' 1250—1275 K.
Kozje kože stanejo: I. vrsta 375 K; II. vrsta 185 K za komad. Usnje za čevlje 200. zai težke štajerske rokavice 150 K. lahke izpod 24 in pol kg 120 K. Ovčje kože so se tudi v cenah nekoliko opomogle in notiralo volnene 300 K. polvol-nene 250 K, gole 200 K za kos. Jagnje to v e kože so ostale v cenah neizpremenljive (120—430 K za kos). Zajčje kože so zanemarjene in stanejo 100 K zimske. 50 K pomladanske in 25 K letne.
Madžarska. Tam je razpoloženje isto kot pri nas — tovarnarji se drže rezervirano, a trgovci ne vedo. ali je stališče tovarnarjev ali zunanjih trgov pravilneje. Goveje kože stanejo pri mesarjih 35—38 K kg — toda brez stalne podlage.
iPeštanski tovarnarji so kupili 2300 kosov kož brez rogov in kosti in neslane po 55 K za kg. Razpoloženje za trgovino ni dobro z Ozirom na to. da se bliža leto. Več se povprašuje ipo telečjih kožah ter se jih Plačuje brez soli 70—80 K za kg. Mani se povprašuje po konjskih kožah ter stanejo 500—600 K za kos slane, suhe pai 300 do 350 za kos.
Čehoslovaška. Rezultat aukcije u Pardubicah 10. maja: goveje kože do 40 kg 19 ek; kravje kože 40—50 kg 16 in pol do 17 čk; goveje «reko 50 kg 14 in pol do 15 čk; bičj-e preko 50 kg 10 čk; telečje kože do 4 kg 102 čk za k omari; telečje kože 4- 5 kg 134 čk za komad; telečje Kože 5—6 kg 140 čk za komad; telečje kaže iznad 6 kg 147 čk.
Nizozemska. Prekomorske kože. Trg je živahen. Od 7. maja ie bilo prodano v Laplati 73.000 kosov kož. Po domačih kožah se mnogo povprašuje: cene so čvrste. Na klavnici se je plačevalo 25—26 centov (odgovarja toliko naših kron) za kilogram.
II.	Izdelane kože. Vsled bližajočega letnega časa in velike konkurence zagrebških veletrgov-
TURISTI!
PENZIJA
„GRINTOVEC“
v grajščini „Preddvor“, pošta Tupaliče pri Kranju ::	:: Slovenija
nudi svojim gostom izborno in ceno prehrano, krasne izlete, kopeli na prostem in druge zabave. — Po naročilu pričakuje vsakega gosta voz na kolo dvoru v Kranju.
cev. ki rastejo kot gobe po dežju, cene še nadalje padajo.
Cena 120 K je že izjema, redovna cena je 1.15 K. .Istotako so se zmanjšale kravic kože na 180—200. pitlingii na 200—220. kron. črne telečje 270—300. rumene telečje 280—340 kron kg.
HI. čevlji no tirajo v Avstriji: za gospode črni iz boksa in ševroa 1750 K, kravji boks 1650 kron. Goodyar Welt boks 1850 K, kolorirani 2500_K.
Za gospe bokscalf 1750 K. kravji boks 1650 kron. barvani 2500 K. Goodyar boks 2000 K; pol-čevliai zai gospe:	Makay boks 1300 K. svetle
1700 K. Goddyar črni boks 1450 K. svetli 1900 K.
IV. Krzno. Avstrija. Izvzemši kune zlatice, po katerls e bolj povprašuje, je vse drugo neizpre-menjeno. iLislice notiralo 2200 K. kune 4500 K. jazbeci 600 K. vidre 4000 K. pisane 70 K. veverice 40 K. bele krtice 33 K. črne 16 K.
Tedenski izkaz s trga z kolonijalno robo.
Zagreb. Kava: Rta 50 K. Santos 55 K. Olje: Soja 45 K. Kakao: 85 K. Sladkor v kockah 45 K. kristalni 42 K. Riž: Saigow št. 1. 15.50 K. Bellocn 21 K. Čaj: Java Pekoe 80 K. Cene na debelo.
Trst. Kava: Rio 4.20 lir. Santos 5 lir. Olje: Soja 81 lir. Sl atije or: v kockah 3.95 1.. kristalni 3.30. L: riž: Saigon 1.40 1.. Belloeh 2.20 1. Čaj: 9 1. Cene na debelo.
Tedenski izkaz s trga s špecerijsko robo in materij alijami.
Zagreb. Petrolej 780 K. Sveče: po kakovosti 46—56 K. Milo: Schicht 32.50 K. Soda: 6.80 K; modra galica: 98—99% 19 K. Rafija 19 K 90. Vžigalice 1.02 K.
Trst. Petrolej 72 1. Soda 0.76 1. Galica modra 2.90 k Rafija 2.80 1.
Tedenski izkaz s trga z manufakturnim blagom.
Na tem trgu vlada nespremenjena stagnacija Tovarniške cene so ostale iste. istotako tudi cene pri naših trgovcih na veliko, ti Prodaiaoo blago veliko 'nižje pod nabavno ceno. Publika kljub temu ne kupuje in čaka. da bodo cene se boli padle, med tem ko trgovci čakajo, da cene narastejo in da tako pokrijejo svoje izgube.
Vsled svojih izkušenj si_ ne upajo trgovci naročevati zimskega blaga, čeprav se to vsaki dan oferira; kolikor nam je znano, ni še nihče v Zagrebu za zimo ničesar naročil. Ponudbe za zimsko blago so precej visoke. Tako zahtevajo za sirovi zimski pamuk za zaboj 5 angleških funtov 22—25 lir brez ambalaže, za Hardwater 27 do 30 lir. Češki barhent se ponuja po 15—22 čsl kron .in bi pri nas stal 36^52 K na debelo: tenis-flaneli 60—80 cm se ponujajo po 10—14 čsl kron. kar bi pri nas stalo 24—33 K.
Tedenski izkaz iz zagrebškega trga.
Živina: tržna cena volov 18—24 K; krave. 12 do 17 K. junice 17—19 K: teleta 14—18 K; svinje
26__33 K. Mssio: maksimirane cene: tde-eye 18 do
22 K- goveje 20—32 K: s-vinjsko 32—40 K; sla-nina 40 K; loj 42-44 K: mast 44 K; tržne cene: svinjsko suho meso: 48—54 K, slanina suha^50 56 K; tržna cena masti 43 K. Živali: par piščancev 60—130 K: komad gosi 60—100 K: par račk 100—180 K; puran kos 180—220 K. Jajca komad 2 kroni. Mleko maksimalna cena 46 K; maslo maksimalna cena 60 K: tržna cena 100—412 K: najvišje maksimalne cene 120 K. Suhi kravji sir tržna cena 24—30 K za kg. ovčji sir tržna cena 44 do 48 K. Zelenic (vrtno): zeleni grah 30 _K za kg: stari krompir 2 K; novi 14—46 K; čebula maks cena 16 K; tržna cena 14 K: salata 1—3 K: špinača 4 K. Moka št. 0 15.40-46 K: št. 2 14.40 do 15 K: št. 6 12.50—13 K: beli kruh maksimalna cena 16 K: polbeli 15 K, črni 13 K. Liter koruze 4 K; koruzna moka 6—8 K kg: koruzni zdrob 8do 9 K. Pisani fižol 6 K liter; sladkor v kockih 44 do 54 K za kg; kristalni 40—44 K: olje 50—55 K za liter, maslinovo olje 50—60 K. Jesih 6—8 K liter; seno 160—440 K za metercent; slaima 120 do
Na seji občinskega odbora v Ljubljani, dne 8. junija 1921 je bil izvoljen za župana nar. socialist Anton Pesek, za podžupana socialni demokrat dr. Perič.
HI
• kupiti dobrog domaćeg paškeg I no-valjskog sira na malo i na veliko, neka se obrati na Vjekoslava Bodena — Otok Pag — Dalmacije.
Šaljem pouzećem ili novac u napred.
Češko - slovenska tvornica vijakov
išče
za razpečavanje svojih izdelkov v Jugoslaviji direktne zveze s konzumenti ali potom dobro vpeljanih zastopnikov. — Tozadevne ponudbe se prosi pod „V. D. Vijak“ na upravo lista.
HeCKOCflOBCHCKa TBopmma mapama
T p a 3K H
aa npoaajy CBojnx npo-HSBOÄa y JyrocjiaBnjn anpeKTHe csese ca koh-ayMBHTHMa HOT AOÖpO yseÄeHHx aacxyniiHKa. JJoTHHHe noHyfle yMoa>a-Bajy ce noa «B.Jt.BnjaK» na ynpasy AHCTa.
KORDBARŽUm
v raznih barvah'in kakovostih,
baržuni za obleke, chiffon i. t. d.
nudi najceneje Huttendorfer. mehanična tkalnica
Rudolf Müller::: Hotfendorf-Holienellie, [ehoslovaško.
Gaterist
vešč v žaganju vsakovrstnega blaga, in
ta ySol- vef.č brušfnia žag> se pod ugodnimi potz Ä3T la. lal Ca.fi Id L goji takoj sprejmeta. — Ponudbe pod „Gaterist" in „CirkuJarist" na upravo.
ZASTOPNIK!
za razpečavanje kemičnih izdelkov se sprejmejo. — Prednost dobro vpeljani. Ponudbe pod „LABORATORIJ upravo lista.
na
I
za vso kraljevino SHS. TVORNICE : Stanz, Kindberg, Semmering, Scottwien, Puchberg, Ausee-wiese etc. nudi po najnižji ceni iz svojih zalog: Ljubljana, Osijek, Novi Sad, Zemun — KOSTA NOVAKOVIČ, LJUBLJANA, Židovska ulica 1.
PRODA SE
DOBRO OHRANJEN
KOHTHISH0J ZA IZÜELIM PUM 1SDDME
Z VSO OPREMO IN ! STEKLENICAMI. ! NASLOV V UPRAVI LISTA.
I
Družabnika
s kapitalom 300—500.000 kron išče prvovrstni izdelovalec kotlov. Dopisi pod „KOTLI“ na upravo.
Tehnična moč,
tehnik samostojen v visokih stavbah, išče v Ljub-., Ijani primernega mesta. Dela ev. lahko tudi doma. r Cenj. ponudbe se prosi pod „Takoj H. K.“ na upravo lista.
7000 sifonskih steklenic,
ne montirane, 1 literske, znamke „S 1 a n i n a“ iz čistega gladkega kristalnega stekla, se pod ugodnimi pogoji proda. — Ponudbe pod 7000 na upravo lista.
7000
CH(f)OHCKHX 6oua
HC MOHTnpane, JIHTap-CKe, Mapne »Cjiamrna« na HHCTor rjiaiKor Kpz-cTajiHor CTaKJia, npo^a-jy ce y3 iiobojihc ycjio-Be. Ilony/te no/i »7000« ita ynpaBy Jincia.
Šramel kvartet
(2 violine, kitara in chro-matična harmonika)
sprejme za čas od 1. julija do 15. septembra pod ugodnimi pogoji angažma v kakem letovišču. Cenj. ponudbe se prosi pod „Šramel kvartet“ na upravo lista.
Iščem delavce
ki so popolnoma izvežbani v izdelavi roženih plošč (Hornplatten) in sicer na najmodernejših strojih. — Ponudbe z zahtevo plače je staviti pod „Togig" na An. ekspedicijo Al. Matelič, Ljubljana.
Firme, ki bi dobavljale iz Nemčije,		
4	0 . ^ oziroma bi prevzele zastopstvo za Jugoslavijo za počinjeno kuhinjsko posodo, tehtnice, mlinčke za kavo, meso itd., pomizje, konve (kangle) za mleko, posrebrnjeno luksuzno posodo, ognjišča itd., naj vpo-_ sijejo svoje ponudbe pod „W.A.Haas“ na upravo lista.	* %
pozmi!
Katera konkurenčno močna Q tvrdka bi založila solidno re- ■ elno tvrdko na deželi z ma- H nufakturnim, galanterijskim in ■ špecerijskim blagom na me- I sečni obračun, ali mogoče kdo I finansira proti 15°/o polletnim I obrestim ? Cenjene ponudbe B na upravo lista pod „Dobička- B nosna trg. 100“.	B
Opekarna v Račju, Slovenija
prodaja najceneje
zarezno in drugo
STREŠNO
OPEKO
zidake, cevi za drenaže najbolje vrste.
npoaaBä HajjecfiTHHnje
yxopeHe upene h ocxaTiy KpoBny |
OHEKY
SH^aKC, UBBH 3a Ape-Ha^e Hajßo^e Bpcxe,
Bakreni kotli
domači izdelek i. s. za kuhanje žganja, krme za prašiče in za perilo, brizgalnice za vinograde na prodaj. — Naslov v upravi lista.
Trpežne trakove za čevlje, (Eisen-garn), in stremena (Schuhstrupfen) nudi točno po najnižjih cenah FR. DOSTAL, veleizdelovalnica trakov za čevlje in stremen. TROPAVA. Čehoslovenska.
• KOVAČKA RADNJA
Joče J. Rajnića u Kragujevcu,
Balkanska ulica broj 11,
izradjuje mehove
za kovače i bravare
najboljeg kvaliteta v ceni od 300—600 din., u isto vreme primam stare na opravku Mehovi su stabilni i najbolje konstrukcije kao i koža na nima. ::::	To sve je ručni rad. ::::
Za Hrvatsku, Slavoniju, Medjumurje, Banat i Bačku se preporučamo za nabavu svih potrebština za
pisaće strojeve, naročito bojadisane vrpce
za sve sustave i u svakoj boji, dalje karton-papir i voštani papir itd. kao što i pisaće stroje Underwood Samoprodaja
Zagreb, Mesnička ul. 1, Underwood.
ŽELEZNIŠKE PRAGE
hrastove, bukove in borove raznih tipov z izvoznim dovoljenjem KUPI ČU.
Ponudbe samo resnih producentov z bančno g a-r a n c i j o — na adreso
V. Dostal, Praga II., Marianska ulica 16.
Telegram: „Epidaurus“.
Tovarna električn. aparatov za jaki tok
SCHEIBER & KWAYSSER
d. z o. z.
Wien XIII/2 AL, Linzerstrasse 16
APARATI ZA
NIZKO IN VISOKO NAPETOST.
Ceniki in ponudbe brezplačno.
mm
S JADRANSKA BANKA DD
sprejema vloge na hranilne knjižice, žiro in druge vloge pod najugodnejšimi pogoji.
Bi Prevzema vse bančne posle pod najugodnejšimi pogoji.
s	m
BHBMfflBHBBBBBHH ffl@ H HBBBBBBBBBBBB
Beograd, Celje, Dubrovnik, Kotor, Kranj, LJUBLJANA, Maribor, Metković, Opatija, Sarajevo, Split, Šibenik, Zadar, Zagreb, Trst, Wien.
Poslovne zveze z vsemi večjimi kraji v tu- in inozemstvu.
Skoro največji
modemi mlin
v Češkoslovaški na prodaj. — Cena Kč 4,700.000. Reflektanti, ki se zanimajo za točen opis, naj blagovolijo sporočiti svoj naslov na An. ekspedicijo Al. Matelič, Ljubljana.
Ustanov. 1898.
Ustanov. 1898.
Anončna ekspedicija AL Matelič
Ljubljana, Kongresni trg 3. Telefon 174.
(Pri vprašanjih zadostuje poleg navedena številka.)
Automobile, kolesa, motocikle ter vso opremo nudi iz skladišča J. Goreč, garaža, delavnica Ljubljana, Gosposvetska 14, Vegova 8.
Priložnostni nakup!
Prostostoječa litoželezna peč centralne kurjave na gorko vodo (8 m2 kurilne ploščine) in 500 m cevi iz počinjene železne pločevine (premer 90 mm) ceno na prodaj
Obrniti se je na upravo lista pod „litoželezna peč".
Prigodna kupnja!
Jeftino se prodaje slobodno stojajuča peč od lievanoga željeza sa centralnim loženjem vrućom vodom grije ploštinu od 8 m sa 500 m cjevi od pocinčenog željeznog lima (promjer 90 mm).
Obratite se upravi lista pod „lievoželjezna peč“.
nPMPOflHA KVIltbA! JeJjTHHO ce npoaaje cno-6oäho CTojajyha neq oa AHBBHOr rsoadia ca nen-xpaAHHM AOxeiseM, spy-hoM BOAOM — rpnje hao-mTHHy o a 8 m — ca 500 m neBH OA nomiHHCHor rBoac^CHor ahma (npoMep 90 mm). — OöpaTHTe ce ynpaBH ahcta noA »ah-BoaceAesna nev«.
47.
48.
497
507
55
56.
Na prodaj:
Mala grajščina na Gorenjskem z 9 orali zemljišča.
Enonadstropna hiša tik pred vojno zidana, s štirimi stanovanji na periferiji Ljubljane,
Hiša v Ljubljani (Trnovo) s prostori za obrt.
Hiša v Spodnji ..iški z 9 stanovanji, hlevom i. t. d.
Hiša v Ljubljani s trgovskimi prostori.
500 parov možkih, ženskih in otroških čevljev radi opustitve trgovine ceno na prodaj.
Dve lokomobili 6 HP na bencin ena popolnoma nova, druga nekoliko rabljena, najboljše in najmodernejše konstrukcije, uporab-
ljive za obrt ali kmetijstvo, s priklopljeno cirkularno žago, na prodaj.
59. Enonadstropna v obliki vile zidana hiša z vrtom, pritiklinami, stavbnimi parcelami in trgovino v bližini kolodvora v manjšem mestu Slovenije, se proda. Kupec dobi tudi stanovanje, obstoječe iz 4 sob in pritiklin.
Kupi se:
51.	Srednje veliko posestvo v okolici Ljubljane.
52.	Hiša v Ljubljani, ki bi se dala preurediti za kavarniško obrt.

53. Vila, kjer bi se dobilo stanovanje.
54. Hiša kjerkoli v Ljubljani, samo da| se dobi stanovanje.
Tproßim y Cpčnjn
KOjH jom ne ÄOÖHBajy čeciuiaTHo »Jyroc;iaBeHCKe öypse«, H6Ka npHjaBe CBoj nacAOB ynpaBH.
JaBHxe h naciioBe CBojnx KOJiera!
OBRTNA BANKA
LJUBLJANA, KONGRESNI TEG 4 TELEFON 508
Preskrbuje nakup n prodajo vsakovrstnih vrednostnih pap-riev, deviz in valut. — Vnovčuje kupone in izžrebane vrednostne papirje. — Preskrbuje nakazila in inkasso na vsa tu- in inozemska bančna tržišča. — Daje predujme (posojila) na vrednostne papirje. — Eskomptuje in vnovčuje menice. — Sprejema denarne vloge na tekoči račun ali pa na čekovni promet. — Hrani in oskrbuje vrednostne papirje, reviduje številke. Dovoljuje vsakovrstne kredite.
Finansiranje obrtnih podjetij.
i ii!: i m ii i i i n i i!! 11 mi m 11	:
SPREJEMA
anonce za vse jugoslovanske in inozemske liste.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiimiiiiiiiiiui n iiiinn
iiiüiiiiiliiüii.il
AL0MA COMPANY
reklamo vseh vrst, plakatiranje i. t. d.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiu
IZDELUJE
načrte za umetniške plakate, ovojnino in drugo.
• «•MltlllllllllllllllllllMIllllllllllllllllMIIHIIIIIIIII 111111111111 11111111111111111111111111111111111111111.111111

POSREDUJE
pri prodaji in nakupu realitet.
OSKRBUJE	DRUŽBA Z O. Z. «a» ARANŽIRA
(PREJE „ANONČNA EKSPEDICIJA AL MATELIČ“) vsakovrstne koncertne
prireditve.
LJUBLJANA ::: KONGRESNI TRG 3 PREVZEMA
TELEGRAMI: „A L O M A“ ::: TELEFON - INTERURB. 174 zastopstva prvih inoz. firm.
IIMIIIIIIIIIMIIIIIIIIIMI.IIMIMIMIIlljj