T sredo iu soboto izhaja in velja: %& celo leto . • 5 ior. - kr, xa pol leta • • ^ v 70 r» ■a Četert leta . ^ 40 „ Po pošti: ga celo leto . . 0 for. 30 kr. £a pol leta . 3 „ 20 „ sa četen leta . 1 p 70 ,Živi, živi duh slovenski, bodi živ na veke!“ Nar. pesem. Oznanila. Za uavadno dvestopno versto se plačuie : f* kr. ktera se enkrat 8 kr. ktera se dvakrat, 10 kr. ktera se trikrat natiskuje; veče: pismenke plačujejo po prostoru. Za vsak list mora biti kolek (stempelj) za 30 kr. Rokopisi se ne vračko, Št. 19. V Celovcu v saboto 18. marca 1865. Tečaj I. Slovenec 44 vabi Slovence, naj si ga naročijo za II četert leta 1865. Se le 3 mesece bo „Slovenec“ star, in že ima po celej Sloveniji lepo število prijatlov in podpornikov svo¬ jih, — že hodi v več ko 400 iztisib po vseh slovenskih krajinah in donaša dopisov od vseh štirih vetrov slo¬ venskega sveta. Hvala lepa! Pa vendar tudi ne more zamolčati, da med svojimi naročniki še pogreša veliko imen, ki slovijo za iskrene rodoljube in premožne go¬ spode po svetu slovenskem. Bratje! facta loquuntur, dela, dela nam kažite, ne zlatih in sladkih besed! Zatorej prosimo! „Slovenec,“ hode izhajal v sedajnem duhu in se- dajni obliki, pa je tudi volje razširiti se, kakor hitro potrebne podpore najde. Slovenci! vse imate v svojih rokah. — Koliko naročnina znaša, najde se na čelu vsakega lista, le to pristavljamo, da imamo še vseh li¬ stov, ki so dozdaj na svitlo prišli; dajemo vsezalgld. Sestavki našega lista niso taki, da se ber6, po tem pa zadegajo nekam: „Slovenec“ svoje vrednosti ne zgubi nikoli. Zatorej priporočamo novim gg. naročnikom, naj si oskerbe tudi liste minulega četert leta. Vse čč. gg. rodoljube, ki so volje „Slovenca“ pod¬ pirati in prejemati, lepo prosimo, naj se oglase brez odloga. Kolek, poštnina in tisk so dragi, zatorej bo¬ demo le nekaj malega več iztisov dali tiskati in „ Slo¬ venca 11 pošiljali le tistim, ki naročnino pošljejo. V Celovcu 16. marca 1865. Vredništvo. V Se ena potreba. V V a raž dinu. J. B. Pazljivi in pozorni čitatelji „Slovenčevi“, posebno prebirajoči sestavke: „kaj je Slo¬ vencem treba?“, so se morali prepričati, da je „Slove- nec“ dobro preučil slovenski narod, da je temeljito spo¬ znal njegovo zasobno (privatno) in javno, materijalno in duševno življenje, da je tedaj dorasel nalogi, kojo sije naložil. „Slovenec“ je pa tudi pokazal pot, po kojem in kakem bode hodil; on je odkril rane, koje so za¬ dane Slovencem v njihovem predolgem nesrečnem živ¬ ljenju ; on je načertal pripomočke in zdravila, ki jih bode svetoval in podajal bolnikom; on je obljubil odprav¬ ljati vse ovire, ki so na potu pravi omiki zanemarje¬ nega naroda, hitro ga izobraževati in krepko povzdigniti na stopnjo drugih izobraženih narodov. Ali vse to'ni zadosti, z vsem tem se nikakor ne doseže verli namen „Slovenčev“. Ako bodo le pravi rodoljubi „Slovcnca“ prebirali, to malo pomore zane¬ marjenemu in zaostalemu ljudstvu. Med celo slovensko ljudstvo, med kmete mora „Slovenec“ hoditi in buditi zaspance, dramiti dremajoče, učiti nevedne, navdušiti plašljivce in pomagati slabim. Potreba je tedaj: sprav¬ ljati in spraviti mladega „Slovenca“ in verle „Novice u v roke vsega slovenskega naroda, oravnati jima pot do vsakega še tako za- itega kota široke Slovenije. S tem, predragi bratje, bote dosegli, da duh na¬ predka in omike prešine ves slovenski narod; s tem zakonitim ali j edino zmagavnim orožjem bote v krat¬ kem slavili slavno zmago, na kakoršno še dozdaj mislili niste. Kakor hitro ves slovenski narod ve, da ima zakonito pravico na narodnost; kakor hitro se ves slo¬ venski narod prepriča, da mu je ta narodnost v prid in pravo korist; kakor hitro se mu razsveti, da je po ustavi ali konstituciji sdm kovač svoje sreče ali ne¬ sreče : gotovo ne bo več mlačen za svojo narod¬ nost, ne ostane neskerben v političnih zadevah , nego napne vse svoje sile, da si skuje, kolikor največ more, dobro srečo. Zakaj neki tako čislamo belgijsko , švaj- carsko, angleško konštitueijo? Brez dvombe zato, ker je njen duh prešinil ves narod od najnižega posla in kmeta do najvišega pervaka in lorda. Tudi poslednji slovenski kmetič mora poznati vrednost prave ustave; tudi njemu mora biti jasno, daje tudi njegova dolžnost, da vsaj po strani pomaga dajati postave in da bodo postave, bodi si srenjske, deželne ali deržavne, le ta¬ krat pravične in obče koristne, kedar jih bodo dajali možje učeni, pošteni, pravični, v zadevah vsaj svojega naroda popolnoma izvedeni in njegovi pravi prijatelji t. j. rodoljubi. Se to mora vsak Slovenec vedeti in živo v pameti imeti, da je znamnje prave ustave ali konštitucije za¬ konitost , in da zakon, ustavno napravljen, veže tako dobro vlado, kakor vsakega drugega deržavljana. Da se pa vse to, kot edini pogoj in edina podloga srečne prihodnosti slovenskega naroda doseže, ni dosti, da ima lepe, tudi z zlatim peresom napisane glasnike in sestavke, temveč je treba, kar sem že rekel, da taki spisi romajo od mesta do mesta, od terga do terga, od vasi do vasi, koder koli stanujejo in prebivajo Slovenci. Kako početi, da se to doseže, je res težko svetovati, ker so-petice redke postale kot bele vrane, ne le med vami, nego med večino prebivalcev naših sicer tako blagoslovljenih krajev. Ali vendar mislim, da združe¬ nim močem in krepkej volji tudi to ni nemogoče. Že s tem se veliko opravi, ako nobeden rodoljub svojih slovenskih časnikov ne pusti doma ležati in ples- novati, nego da jih posoja kmetom, naj romajo od vasi do vasi, od koče do koče. Tudi naj bode največa skerb vsa¬ kemu rodoljubu, da pridobi za narodnost, kolikor naj¬ več more, Slovencev, da nagovarja premožnejše kmete, posebno župane, naj se naročujejo na slovenske čas¬ nike, naj se vpisujejo v verlo družbo sv. Mohorja. Vsak naj se trudi za ta namen v svojej okolici s prijazno in lepo besedo, ona najlože in najširje odpira skrivna serčna vrata. Saj eden slovenski časnik v vsakej vasi, ali v pravih rokah bi čudeže delal! Ker nimate zmož¬ nih mecenov, zatorej se je napredka in sreče le od združenih močinadjati. Kaj ne bi nič mogle v tem slavne Čitalnice storiti? One so pravo znamnje, da Slovenci živite; one so prava čast in lepota slovenskega naroda $ naj bodo pa tudi jaka podpora njegovej omiki, njego¬ vemu napredku! Gotovina v ta preimenitni namen iz¬ dana ne ostane brez obilnih obresti; stoteri sad bo no¬ sila. To je nova čerka, ktero želim, da se pridene k „političnej ABC-di u za Slovence. Avstrijansko cesarstvo. Dežele notrajno-avstrijanske. * Iz Celom. (Speto t o 1 m aooi) r 'Slovenec“ je obljubil, da bode branil pravice Slovencev in na¬ znanjal visoki vladi, kjer ‘koli se ne ravnd s Slovenci po danili postavah. Že dvakrat je omenjal ukaza, ki ga je razposlal na višo sodnijo v Gradcu in Terstu gosp- minister Laser. Ta ukaz zapoveduje jasno in določno, naj se s Slovenci pri sodnijah obravnuje po slovenski, — od tolmačev v tem ukazu ni ne sluha ne duha. Že dvakrat je torej „Slovenec“ vzdignil svoj glas in rekel, da to ni postavno, da se pri deželni sodniji v Celovcu s Slovenci obravnuje po tolmačih. Protestiral je „Slovenec u v imenu svitlega cesarja, ki je slovesno obljubil in zaterdil vsem svojim narodom ravnOpravnost zastran jezika, — v imenu gosp. ministra Laserja, ki j e tisti ukaz gotovo zavoljo tega izdal, da se špolnuje, —• v imenu slovenskega ■naroda, ki nosi vsa ravno tista bremena drugih naro¬ dov, tirja pa tudi vse ravno tiste pravice drugih na¬ rodov. Pa vse je bilo glas vpijočega v puščavi, vse je bilo zastonj! Spet oznanuje „Celovčanka“, ka¬ ko so sodbo z nekim slovenskim Pliberčanom obrav- novali po tolmaču. Zatorej „ Slovenec" spet danes povzdigne svoj glas in ga bode povzdigoval tako dolgo, da predere oblake in pride pred gg. ministre in svitlega cesarja. Naj se nam dokaže , da ta ukaz ne velja več, ali pa naj tudi visoka gospoda, naj tudi gg. uradniki sami spolnujejo dane postave in ukaze. Majhen je „Slovenec“, vendar pa bdi in kliče dobro pa neutrudljivo in neprenehoma: Tudi rahla kapljica zvotli sčasoma veliko terdo skalo. Videli bomo, kdo je hujši in močnejši, pravica ali samovolja: „Justitia regnorum fundamentum“ — pravica podpira in nosi vsako deržavd! — Minulo sredo so praznovali celovški bogoslovci god sv. apostelnov slavjanških na tihem, pa vendar prav lepo. Zdaj naj pa reče kdo, da ne razcveta slovenska reč prav prijazno. Kdo bi bil mislil pred 30 leti, da se bode prepevalo kedaj v bogoslovski kapelici v Ce¬ lovcu po slovenski! Da smo le složni, vse zmoremo. Nesloga vendar vtikače v vsako reč in razdere vča¬ sih najlepši cvet. To je stara pa vedno nova nesreča Slovencev, opustimo jo vendar in ter dno bomostalivsaki čas! —Sneg še zmirej naletuje. Pota so jako slaba, zlasti čez Ljubelj. — at IzSx|Ml»?J»BBeil2.!maroa. ^. (Vesela zmamnja.) Pretečeni teden smo brali v listu znane tete teržaške, kako si prizadeva dokazovati napredke, katere smo do¬ morodci zadnji čas vsled svojega obnašanja dosegli; čudi se, da so naši domačini, naša domača društva vedno bolj domorodna in narodna. Če se imenovanemu listu to čudno zdi, tako mu le rečemo, da je to čisto na¬ ravna pot. Da pa občinstvo, ki omenjenega lista ne bere, tudi zve, kaj se v Ljubljani godi, spoznamo za svojo dolžnost naznaniti, da so slavni domačini, vodji naše tu¬ kajšnje hranilnice, enoglasno —izjemši le enega samega moža, ki si je iz slovenskega naroda mnogo premoženja pridobil, slovenski matici 3000 gld. v obligacijah po 5 n / 0 darovali, ne pa posodili, kakor je „ Slovenec 0 v 14. listu naznanil. Priznavši zaslugo in hvalo vsem gospo¬ dom , mislimo vendar tukaj posebne zasluge gg. Ter- E in ca, S a m a s a in H o l c e r j a omeniti. Ker že tu- aj od hranilnice govorimo, moramo še posebno uljudno ravnanje njenih uradnikov v misel vzeti; posebne za¬ sluge si je pridobil načelnik gosp. Janežič. Če si U — prej in zopet ssedaj tukaj v pisdlnico prišel, gotovo si na pervi vstop zapazil, daje sedajno ravnanje uljud- niše od poprejšnjega; kmetu, ki denarja potrebuje, ni potreba 5 al 10 krat priti , prav po očetovsko se mu pervikrat vse naznani, česar je potreba. Tudi naš mestni odbor in mestna gosposka se če¬ dalje bolje vede in na narodne potrebe svoje oči obrača, posebno od tega časa, kar je gosp. dr. Costa pervo- sednik in župan; le to se nam je nekako žalostno do¬ zdevalo, da je pri razgovoru zarad oddaje službe mest¬ nega teržnega komisarja nasvet, da on mora čisto slo¬ vensko brati in pisati znati, po glasovanju le z 11 gla¬ sovi zoper 9 obveljal; tudi slišimo, da se »gospod že zdaj ponaša s tem, da ima večino glasov za se in da mu je ista službica skorej gotova , če ravno se še ne ve, koliko in kteri bodo prosili. Nadjamo se vendar le, da se bo služba na vse strani najbolj sposobnemu podelila. Ker si ti „Slovenec“ že tudi o zadevi stanovanja naše narodne čitalnice pisaril, povemo ti, da je občni zbor 5. t. m., spoznaje, da je sedajno čitalnično stano¬ vanje premajhno, v tej zadevi po predlogu gosp. Dr. Dolenca izvolil poseben odbor, v katerega je bilo voljenih 5 na vse strani veljavnih in sposobnih gospo¬ dov, ki imajo nalogo s čitalničnim gospodarskim odse¬ kom zarad novega čitalničnega stanovanja do 1. junija t. 1. poročevati. Slišali smo, daje posebno verli gosp. tergovec V. Zupan važno idejo sprožil, naj bi se v Ljubljani napravila hiša, ktera naj bi se imenovala „na¬ rodni dom" in bi se v njej vsa domorodna društva in vse domače naprave zbirale, u. pr. čitalnica, matica, južni sokol, zgodovinsko društvo, deželni muzej i. t. d. Že smo slišali, da se je temu domoljubnemu gospodu tudi drugi veljaven domorodec, tergovec g. Resman, pridružil. Slava vama, ki sta tako vneta za povždigo našega slovenskega naroda! Le krepko naprej stopajta, slo¬ venski narod se vedno bolj in bolj svojih pravic za¬ veda ; gotovo se vama bodo v kratkem času pridružili tudi drugi veljavni in premožni gospodje, in potem vam bo mogoče reč doveršiti, katera se nam zdaj še skorej nemogoča zdi. Ozrimo se na nemško kazino, tudi ono društvo se je moralo po ptujih hišah preseljevati, zdaj pa ima krasno poslopje, ki bo v kratkem čisto popla¬ čano. če je bilo to mogoče društvu, ki se na ptuje noge opira, koliko lože se bo to storilo z- napravo, ki so bo na celi narod opirata! — Našim sobratom Slovencem naNotrajnškem se hudo godi, lakota jih od dne do dne hujši pritiska, nabirajo se po vseh slovenskih pokrajinah milodari, tudi društvi naše narodne čitalnice in južnega sokola hočete po svoji moči revežem pomagati. Napravile hote veliko besedo v Ljubljanskem gledališču velikonočni ponde- ljek. Slišali smo, da se bo pri tej besedi deklamovalo in pela pesem ,,Kdo je mar?" (napev odMašeka,) po¬ tem bode sledila slovenska igra „Bob iz Kranja", in dokončale bodo Veselico telovadbe južnega sokola. Bog daj najboljši uspeh! Wd g or e n ** U<> — goriike meje 9. marca. Pre¬ govor pravi, da je suščev sneg revnemu kmetu gnoj, gerdemu obrazu pa lepotica (rudečilo). Če bi bilo temu res tako, no, 'tak bi se imeli letos dobre letine nadjati, kakor so bile znane egiptovske komaj enake. Tudi bi mogli biti vsi ljudje to leto tako zali in rudečelični, ko novo scvetene vertnice. Toliko se nam ie namreč nasulo zadnje dni snega, da si je človek zjutraj komaj spod strehe upal. Lahko se bo zemlja letos popolnoma spočila pod debelo snežno odejo, — Bog daj , da bi p g m rodila na poletje obilno kruheka! — Sadnega drevja nam je pa sneg precej polomil; sicer pa mu je bila zima dosti ugodna, ker ni bila prehuda, pa tudi ne toliko voljna, da bi bila prezgodnje kaljenje dopustila. 6. dan t. m. je bila pokopana vpričo obilnega spremstva v stari Loki nadepolna mlada učenica Škofje¬ loška, uršulinsko - samostanska sestra Jožefa Kem¬ perle. Rojena pod visokim Ratitovcem, v Podlonku Selške fare, je po smerti svojega brata, slavnoznanega bogoslovca Gregorja Kemperle-ta, stopila v Škofje¬ loški nunski samostan, ter se posvetila z dušo in tele¬ som učiteljstvu. S ponosom jo je smela uršulinska S lavna šola imenovati svojo učenico, ali bodi Bogu milo! a se je le tako malo časa veseliti zamogla delovanja tako verle in prebrisane učenice. Po človeških zaume- nih govoriti pač moramo reči, da sta obadva, Gregor in Jožefa, veliko prezgodaj mogla iti iz tega sveta. Na starološkem mertvišču zdaj skupaj počivata, ona, ki sta bila odločena postati slava in ponos slovenske domovine. Čast njunemu spominu, dušicama pa daj Bog sv. raj! Praznik slovanskih aposteljnov, sv. bratov Cirila in Metodija, je prišel med Slovenci prav zlo v ime ter v veliko veljavo. Bili smo danes v Železnikih pri sv. maši, ter videli toliko pobožnega ljudstva skupej zbra¬ nega, kakor bi bila nedelja. Šolska mladina (ki je menda zelo vsa vpisana v družbo sv. Cirila in Metodija), je klečala blizo velikega oltarja in prepevala dosti dobro znano pesem: „Dve lepi zvezdi svetite“. — Le tako naprej, verli Slovenci! — Bog! G. L. Železodolski. Iz Nabrežine pri Terstu. N. R. (Slovenski poslanci pri cesarju). Obljubil sem precej nazna¬ niti, kakor hitro kaj bolj gotovega zvem od naših Blovenskih poslancev. Zvedel sem vse na drobno, in torej pero v roke, da sem mož beseda. — Naš deželni namestnik baron Kellersberg, ki se je že o več priložnostih nam Slovencem skazal pravičnega, pomagal in dognal je, da je naša slovenska poslanca, gg. Nabergoja in Primožiča, presvitli cesar še posebej pred se spustil in zasliševal. Že so se gg. teržaški poslanci od sviti, cesarja poslovili in stali v cesarski E redizbi, kar je bilo našima poslancema posebej zau- azano, naj se verneta spet k presvitl. cesarju, češ, da je volje, ju posebej še poslušati. Menda kar svet stoji, sta pervič dva prosta kmeta v svoji narodni oble¬ ki stala pred avstrijanskim cesarjem, da bi govorila in prosila za svoj narod slovenski. Kar je že bilo rečeno, govorila sta slovenski in prosila to le: Naj cesarske, kakor tudi mestne oblastnije, s Slovenci teržaškega obližja ne obravnujejo v italijanskem, nego v sloven¬ skem jeziku; — naj se v mestnem odboru in zastop¬ ništvu Slovencem Teržaške okolice dovoli vsaj 18 od¬ bornikov; — naj prebiva vci Teržaške okolice ne K ejo k takim napravam, ktere so samo mestu x v prid, tako postavim : za mestno svečavo, za italijansko gimnazijo,—in slednjič naj se šole Teržaške in mestne okolice uravnajo po pravilu narodne ravno- pravnosti. Slava možem, ki so potrebe teržaških Slo¬ vencev tako dobro zadeli in tako jederno svitlemu cesarju naznanili. Svitli cesar je to prošnjo neki pre¬ cej vpričo slovenskih poslancev zaznamnoval ali signi- ral; po tepi torej veseli pričakujemo, da se bode naša pravična želja in prošnja hitro in nam na srečo rešila. Res sreča za Avstrijo, ako se to zgodi! V Terstu vidiš tu Slovenca, tam Nemca, ondi Laha, Gerka, Tur¬ ka, Juda itd. Tu prebivajo mnogi po veri, šegi in navadah močno različni narodi. Pa v mestu samem je več kot polovica prebivalcev — slovenska, okolica pa, 75 — ki šteje 24 vasi, je vsa skoz in skoz slovenska : Ter st stoji na zemlji slovenski! Slovenci pa stoje neomahljivo in terdno ko skala za Avstrijo in habsbur¬ ški prestol, če dobijo Slovenci v mestnem svetovav- stvu več odbornikov in glasov, gotovo ne bode treba, mestno svetovavstvo vsako leto razpuščati in Avstrija bode imela proti Italijanom nepremakljivo mejo,!. Dežele trojedine kraljevine. Zagreb. Upanje je zdaj veliko, da se vendar spomladi prične deželski zbor. V ministerskem posve¬ tovanju je že dvorski kancelar dotična pisma za voli¬ tev poslancev predložil. O veliki noči se pričnejo. Dan pa, kdaj se zbor snide, bo neki cesar in kralj sam od¬ ločil. Februarski patent se bo najprej poslancem v po¬ svetovanje izročil. Po tem takem se vlada ne nadja velike opozicije, ali vsaj kaže, da je ni pred njo nič strah. Dobro tako! Kaj pa potem, če bo — groinelo? Dežela ogerska. O ge r s ki viši deržavniki si niso nič kaj prav dobri. Sliši se, da bode namestnik grof P alfi, iz službe stopil, ker sta si, on in Z i č i (Zichy), navskriž. Oger- skega zbora pa ne bo še tako hitro. Tje bolj na je¬ sen, pravijo, pride še le na versto. Ne dozdeva se nam to kaj prida, če bota hervaški in ogerski zbor tako zelo saksebi zborovala. — Slovaki si hvalevredno priza¬ devajo, da dobi slavjanska politika tudi pri njih čedalje več prijatlov. Tako je prav! — Sedmograšha. Po ces. ukazu od 5. jan. 1.1. so vsi trije deželni jeziki, namreč ogerski, nemški in ro¬ manski, za enakopravne spoznani.— Da bi skorej tudi nam tak ukaz došel, in da bi tudi pravo resnično veljavo imel i Ptuje dežele, Tetršk«. Iz turško - slavjanskih pokrajin, zlasti iz nesrečne Bosne, se čujejo le žalostni glasi. Naložili so ji spet nov davek. Gerški patrijarh dolžuje namreč turški vladi 30 milijonov piastrov. Ker jih sam ne more plačati, zaukazalo se je, naj se od bosanskih krist¬ janov iztirjajo. Že je dal tamošnji paša O s m a n ter- govce in ljudske starešine pred- se poklicati ter jim to naznaniti. Ali le - ti niso hotli porok biti za vse pre- bivavce; plačajo pa, kar bode vsakemu odmerjenega — vsega pa nikakor ne morejo in tudi niso dolžni. Žuga se jim z ječo. V nekaj dneh že se bo zgodilo eno ali drugo. — Uboga raja (kristjani) , kdaj vam bo že re¬ šitve dan napočil!—One dni je tudi turška vlada svoje podložne osrečila z novo postavo za tisk, kije nevarna za Slavjane, zlasti za Bulgarce, ki se zoperstavljajo gerški viši duhovščini v Carjigradu. Ruska. Car je ukazal, naj se zanaprej na car¬ skem dvoru ruski jezik namestu francoskega govori in piše. — Sv. Oče papež je neki ostro pismo vladi poslal, v kterem zoper to protestira, da je samostane na Poljskem vzdignila. — Pruska. Poznanski nadškof, prevz. g. Pr zel u s k i, je umeri. — Zastran polabskih vojvodin Bismark vedno huje pritiska. Se celo od vojske se govori. Pra¬ ske morajo biti — če ne z lepa, pa z gerda ! meni Bismark. Razne novice. * V Ljubljani je prišel ravnokar na svitlo „Catalogu» cleri u t. j. imenik duhovnikov in duhovnij, za 1. 1865. Važna se nam pa zdi ta knjiga, če tudi v latinskem je¬ ziku pisana, ne samo v statističnem, ampak tudi v zgodovinskem in narodnem oziru, kajti ni več tiskana v „bohoričici“, in slovenski kraji so dobili — 76 — svoja žira, domača imena. Bog bodi *abvaljen, da se je že enkrat to zgodilo. Zdaj jih bode mnogo izvedelo, Jkako imena prav pisati, bodisi v uradnijskih dopisih, ali pa v šolskih in druzih letnikih. * Iz Rima se piše Levovskemu časniku „Slovu“, da *o sv. Oče papež sklenili, poklicati v Rim enega izmed najčastnijih Rusinov ter ga postaviti ondi za gerško- sedinjenoga škofa. Kdor pa to čast ima, ima tudi vod¬ stvo .v gerškozedinjenem semenišču v Rimu z letno pla¬ čo od 909 rimskih skudov (po našem okoli 2000 gld.) Dozdaj je to službo opravljal škof gerškega rodu in obreda, zanaprej pa jo bode tedaj rusinski v slavjan- skem jeziku. Piše se, da je že izvoljen v. č. g. dr. Sembratovič, sedajni profesor na Levovskem vse¬ učilišču. — Strašna nesreča se je ni davno v Siciliji pri¬ petila. Neka vas, z imenom „Kastana di Naso*, se je s hišami, verti, živino in ljudmi popolnoma v zemljo ogreznila. Po ničemur ni več duha ne sluha! — Nek eržavni poslanec je dobil te dni od svojega volivca kmeta prošnjo, naj poskerbi, da bi davke namesti z de¬ narjem s senom plačati mogel. Se pač ni čuditi! Je lahko mogoče. * V mestcu Aj d en blizo ognjobljuvavne gore Etne se je une dni nagloma vderla streha in strop ondotnega samostana. Bilo je zjutrej zgodej. Od 15 nun se jih samo 6 ni moglo več rešiti. Bile so pod grobljo za¬ sute. — Nad vasj6 Katanijo, ki je ravno pod goro Etno, se je vderl hrib ter je veliko hiš poškodoval in cerkev Basul. — . * Na Ptujem se zdaj poganjajo , da bi se slo¬ venska kmetijska šola ustanovila. Bog daj, da bi se jim kmalo po volji zgodilo! — Blizo mesta Vilne na Ruskem mislijo v nekem kraju železno cerkev napra¬ viti. Prostora bo neki imela za 100 ljudi in veljala 6300 gld. — Drobtine. fioepodarstvene. (S vilorej a meseca marca.) Jame za murbina drevesa se navadno narejajo že jeseni. Kdor jih pa takrat ni naredil, jih naredi lahko še zdaj, kedar je lepo vreme, in zemlja ni preveč zmerz- njena. Jame pa naj bodo takele: za plotna drevesca 2 čevlja široke in 1 čevelj globoke; za pritlikovce ali drevesa, ki se puščajo majhna in se na široko razra¬ ščajo, 3 čevlje široke in 2 globoke; za velika pa 4 do 6 čevljev naokrog in 2 — 3 čevlje globoke. Predno pa drevesca presajaš, kar že lahko konec meseca marca o lepem vremenu storiš, deni najprej v jamo nekoliko gnoja, potrosi nanj persti, postavi po¬ tem drevesce vanjo, poravnaj koreninice lepč seksebi in jih slednjič zadelaj z dobro perstjo. Tako se ti bo drevesce najprej prijelo. — Kdor nima sam svilnih červičkov, lahko da perje v najem ali pa ga kam drugam proda. — Murbina drevesa niso kočljiva. Sha¬ jajo tudi v najslabši zemlji, samo če se takrat, kedar se presajajo, lepo ž njimi ravna in se jim poškodovane koreninice odrežejo. Prav koristno je tudi, če se, predno se posade, kake pol ure v nalašč pripravljeno stoječo vodo postavijo. Ne delajo pa tudi globokih korenin, kakor sadna drevesa. Razraščajo se jim le bolj pri verhu. — Rane naj se jim celijo z drevesnim vozkom. Kedar se prevažajo, gledati se mora dobro na to, da drevescem in zlasti njih koreninicam mraz, veter in toplota ne škodujejo; naj se tedaj, predno se kam pošljejo, korninice obvežejo z mokrim mahom, debla pa s slamo, da se primejo in ne usahnejo. — Trakovi za požlahnjenje (pelcanje) se narežejo meseca marca in se potem vtaknejo v vlažen pesek. — Kdor še nima jajčic od svilnih červičkov, preskerbi naj si jih še ta mesec, kajti prihodnjega hi znalo toplo, tedaj prepozno biti. V marcu se jajčica v kleti (hramu) shranjujejo v steklenici, ktera je z mehurjem dobro zavezana; tam pa, kjer je klet mokrotna, se ta steklenica kaka dva čevlja od tal obesi in večkrat tudi prevetri. (Vertnarstvo). Opominjamo najprej, naj nikar ne zdbijo naši kmetje vertnarije, ki toliko dobička do- naša in se marsikteri krajcarček lahko po strani vjame. Dajte se vendar kmetje in vsi, ki imate kaj posestva, zmodriti, sadite sadno drevje in gleštajte ga 'dobro — ne bo vam žal! Tudi o tej zadevi bo „Slovenec“ sem in tje ktero rekel, kaj in kako je s sadnimi drevesi ravnati. Že koj zdaj svetuje, naj se vse drevje očedi slabih, suhih, nalomljenih vej, gosenčine zalege, mahi in sploh vsega, kar mu je v škodo. Lahko se še tudi narejajo jame za presajenje, če že niso bilo jeseni narejene. O bolj toplin dnevih se že tudi lahko cepi v sklad in s popkom. Naj se napravijo tudi nove vert- ne šole. Kertine šepa povsod razberskajo. Toliko za zdaj. Družba sv. Mohora. Dalje so plačali za 1. 1865: Dekanija Rogatec, Gorica, Terst, slov. Bistrica, Laško, fara na Žili, fara sv - Petra poleg Maribora in gg. bogoslovci v Celovcu, dalje dekanija Zaverč in Belak. Duhovske zadeve. Lavantinska škofija: Umeri je č. g. Ma- ranšek Franc, fajmošter pri sv. Frančišku Ksav R. L p . F Kerška škofija: Č. g. Šac Alojz je postav¬ ljen za provizorja v Šent — Štefanu priTrušnjah. \ Žitna cena. Dunajska borsa 17. marca 1865 5°/ 0 metalike ........ 71 45 5° 0 »acijonal ........ ‘ 78.30 1860 derž. posoj. . . .... 93.35 Bankine akcije ....... 801. Kreditne .184.— London ......... 111.90 Novi zlati i 6.28 grebro_ . _. . . . • • 109.75 83* Naznanilo. U V Novem mesta na Krajnskem je na prodaj na velikem tergn lepa hiša na dva gorna (nadstrop¬ ja) s prostornim vertom. Jako pripravna je bodisi za gostivnico, kavano ali štacnno. Kdor jo želi kn- piti, naj se oglasi pri tergovcu g. B. C. nossbacher- jn v Celovca. Pogoji so dobri in vabivni. Izdatelj in odgovorni vrednik: J. E.Božič. — Natisnil: Eerd. žl. KJeIiimayr v Celovcu.