GLAS Leto XLVII - št. 70 - CENA 80 SIT Kranj, torek, 6. septembra 1994 Prvi certifikat ISO 9002 na področju trgovine Merkur pridobil certifikat kakovosti Kranj, 5. septembra -Kranjski Merkur je kot prvo trgovsko podjetje v Sloveniji uspelo pridobiti certifikat kakovosti ISO 9002, svečana podelitev bo v četrtek, 8. septembra, ob 11. uri na Brdu pri Kranju. Kranjski Merkur je dejavnosti Trgovina na debelo uspel kot prvo trgovsko Podjetje v Sloveniji certifikat kakovosti pridobiti 15. julija letos, podelila mu ga je mednarodna institucija Bureau Veritas Quality International (BVQI), ki Je certifikacijsko presojo opravila od 6. do 8. junija. Priprave so bile dolgotrajne in zahtevne, začele so Že na začetku leta 1992, sredi tega leta pa so se odločili, da sistem kakovosti vzpostavijo najprej v trgovini na debelo in sicer Po zahtevah standarda »SO 9002, ter da vse postorijo sami, presojo pa Poverijo mednarodni instituciji BVQI. Projekt, ki je pil sestavni del Mcrkur-jeve poslovne politike v 'anskem letu, so poverili Razvojnemu področju, delo pa je bilo zahtevno, saj niso imeli na voljo nikakršnih vzorcev s področja trgovskih storitev. ( Poslovnik kakovosti in temeljne •premljajofl« d«> kumente so izdelali ze oktobra lani, veljajo pa za celotno delniško družbo. 110 prednost jc nato đonila upeljava sistema kakovosti v Trgovini na debelo, kar so zaključili junija letos. • M. V. j Herman Rigelnik odstopil Ponedeljek, 5. septembra -rvdsvdnik državnega zbora [epublikc Slovenije mag. vu'nnan Rigelnik je dal i/ja-°i da odstopa kot poslanec v r'avnem /boru in s tem tudi *j»t njegov predsednik. Pre-j"aga, da se državni /bor na Prv> naslednji seji se/nani / Jfgovo i/javo in ugotovi, da tlUl je prenehal mandat. V i/javi Herman Rigelnik Pfs»vi, da je bila v dveh letih Prejeta vsa poglavitna /ako-rjodaja /a vzpostavitev nove državne ureditve, da je dobro ""deloval tako s predsedni-jjjj republike kot vlado, r/i'Miiiu svetom in drugimi "btiieijami in se >snn /ah-alJl'je /a sodelovanje. Jjjj bo pojasnil na današnji »isk "vni konferenc). Odločitev tržiške občine Zavrnjen zahtevek Bornov Premoženje bogate rodbine so namreč odvzeli Nemci že med vojno Gorenjska^ Banka p d.d. Kranj Banka d posluhom Tržič, 2. septembra • Tržiška občina je izdala negativno odločbo na zahtevek dedičev družine Boni za vrnitev nacionaliziranega premoženja, je v petek povedal tržiški župan Peter Smuk. Gre za objekte in več kot 3500 hektarov zemljišč, kar pomeni skoraj četrtino površin celotne občine. Premoženje, ki ga je upravljal tedanji lastnik Kari von Born, je leta 1943 odvzela nemška oblast zaradi židovskega porekla lastnika. Glede na to, da so imeli potomci Bornov možnost terjati od nemške države vrnitev premoženja prek židovske organizacije v Izraelu, niso upravičeni do te možnosti po slovenskem zakonu o denacionalizaciji. Negativno odločbo na njihov zahtevek za vrnitev premoženja je občina Tržič že izdala. Tako je sklenjen dolgotrajni postopek najzahtevnejšega in najobsežnejšega primera denacionalizacije v tržiški občini. Kot je še povedal župan Smuk, bodo posestva Bornov Erešla pod upravo Republiškega sklada metijskih in gozdnih zemljišč, vendar naj bi nekaj zemljišč dobila tudi občina. • S. Saje Danes preberite stran 13 Bohinjska "promocija" postajajo nesoglasja i>a: R1 11 ZASTA VLJALNICA Koroška e. 41 Kranj, tel.:064/211250 Jasnijo se okoliščine smrti Gašperja Miheliča Policijska postaja ni primerno mesto za opazovanje ranjenca Z delom je končala zdravstvena komisija, ki je raziskovala okoliščine smrti Gašperja Miheliča. Ljubljana, 5. septembra - To je na današnji redni mesečni novinarski konferenci povedal minister za zdravstvo dr. Božidar Voljč. Komisija, ki jo je po njegovem pooblastilu imenoval predsednik zdravstvenega sveta prof. dr. Jože Lokar, je raziskala zdravstveno oskrbo Gašperja Miheliča od nastanka poškodbe do napotitve v Klinični center, saj od tedaj dalje v zvezi z ravnanjem zdravnikov ni bilo nobenih pomislekov več. "Komisija je ugotovila, da sta bila prevoz in pregled poškodovanega Gašperja Miheliča opravljena brez zamud. Pregled pa je bil opravljen v reševalnem vozilu, kar glede na podatke, ki jih je zdravnica imela na voljo, po mnenju komisije ni primeren prostor za zdravniško preiskavo," je o delu komisije dejal minister dr. Božidar Voljč. "Med pregledom zdravnici ni uspelo razjasniti vseh pomembnih okoliščin v zvezi s stanjem poškodovanca. Komisija je še menila, da policijska postaja ni primerno mesto za opazovanje in umiritev poškodovanca, ki se nasilno obnaša, saj bi bilo njegovo vedenje lahko tudi posledica poškodovanih možganov. Komisija še dodaja, da bi moral biti prevoz iz Zdravstvenega doma Kranj v Ljubljano opravljen z reševalnim vozilom." Odgovornost dežurnih zdravnic, ki sta sprejeli Gašperja Miheliča, bo po strokovni in stanovski plati prevzela v obravnavo Zdravniška zbornica Slovenije (opravila bo tudi strokovni nadzor v Zdravstvenem domu Kranj in v zvezi s smrtjo Kristjana Kuharja tudi v izolski bolnišnici), po morebitni kazenski in odškodninski pa sodišče. Minister je še dodal, da je ravno danes od Zdravstvenega doma Kranj prejel strokovne pripombe na sklepe komisije, dobila pa sta jih tudi predsednik komisije in Zdravniška zbornica. Več na strani 7. • D. Ž. Blejci šesti v finalu Iger brez meja Kaj rezultat - slišalo se je za Bled! Igre brez meja si (je) bo na televizijskem zaslonu ogledalo na milijone Evropejcev, ki bodo ob vsem drugem slišali za Bled in za Slovenijo. Mir Brnik - V nedeljo /večer se je i/ (ardiffa v Walle.su vrnila 15-članska ekipa Bleda, kije kot najbolje uvrščena slovenska ekipa na desetih predtekmovanjih (Blejei so zmagali na Portugalskem) zastopala našo državo na zaključnem delu 25. Iger bre/ meja. Blejci so se tudi v finalu dobro "držali", saj so med devetimi ekipami zasedli šesto mesto. Predsednik radovljiške občinske skupščine Vladimir Čeme je po povratku domov dejal, d.i je bolj kot rezultat pomembno, da s<> v VVaflcsu in še drugod v Evropi spet slišali za Bled in za Slovenijo. (Več na 3. strani) • i./.. Prvo septembrsko nedeljo se v starem čevljarskem mestu znajde nekajkrat več ljudi od vsakdanjih prebivalcev. Tudi za 27. Suštarsko nedeljo je bilo tako, saj je mnoge zanimala ponudba na trudi- 1& RAČUNALNIŠKI KLUB clonalnem sejmu, kjer je bilo moč kupiti vse od cokel za pešačenje do avta za udobno vožnjo. Organizatorje je treba pohvaliti, da so mestne ulice s stojnicami zaprli za promet in organizirali prevoze s parkirišč z avtobusi. Tudi aolgočasenja jim ne more nihče očitati, saj so od petka do konca nedelje pripravili vrsto zanimivih prireditev. O njih poročamo z besedo in sliko na 4. strani! • S. S. - Foto: G. Šinik 486/40 fe od 134.786,00 SIT _ ali 7818,00 SIT mesečno! T.l./F..: 064/ 22 10 40 investicija v znanje ■ investicija za življenje ■— s. LJUDSKA UNIVERZA KRANJ 35 let izkušenj Na Brdu rekordno število ljubiteljev kasaštva -Minuli konec tedna je bila na Gorenjskem vrsta športnih prireditev. Med najbolj obiskanimi pa je bila nedeljska konjeniška predstava na Brdu, kjer so se v osmih dirkah pomerili najhitrejši slovenski kasači. Več na 22. strani v današnji Stotinki. * V. Stanovnik, slika: G. Šinik P. \ w SLOVENIJA IN SVET Italijansko podeljevanje dvojnih državljanstev Kršenje mirovne pogodbe in sporazumov iz Osima Italija s podeljevanjem dvojnega državljanstva državljanom Slovenije krši mirovno pogodbo iz leta 1947 in osimske sporazume med Italijo in SFRJ iz leta 1975, katerih pravna naslednica je Slovenija, je ocenila pretekli teden slovenska vlada. Po omenjenih pogodbah so prav prebivalci ozemelj, ki so po rapalskem miru med svetovnima vojnama pripadla Italiji izgubili pravico do italijanskega državljanstva, zato bo Slovenija na Italijo naslovila diplomatsko noto, v kateri bo opozorila na kršitve, ki jih predstavlja italijanski 17. člen o državljanstvu. Poleg kršitev omenjenih mednarodnih pogodb, pomeni italijansko ravnanje po oceni vlade tudi vmešavanje v notranje zadeve Slovenije, zato bo naša država proučila tudi možnost mednarodne obravnave tega dogajanja "v rezervi", pa ima vlada tudi predlog posebnega zakona o dvojnem državljanstvu, ki naj bi v primeru vztrajanja Italije odpravil nekatere posledice. Iz Rima pa so prišle vesti o tem, da je srečanje med državnim sekretarjem slovenskega zunanjega ministrstva Ignacem Golobom in podtajnikom italijanskega ministrstva za zunanje zadeve Liviom Caputom minilo brez rezultatov, kljub temu pa se je sestala komisija obeh držav za premoženjska vprašanja. Pri tem se je pokazalo, da so izhodišča Slovenije, ki vztraja na uresničitvi rimskih sporazumov (plačilu odškodnine za odvzeta premoženja ezulov) in Italije, ki zahteva vračanje in predkupno pravico, močno različna. Sveti sedež odločil v primeru Razkrižja Razkrižje mariborski škofiji Iz Vatikana je hrvaškemu kardinalu dr. Franju Kuharicu prišel odlok o tem, da se Razkrižje in vasi štrigova s 1. septembrom prenašajo v popolno apostolsko administraturo mariborske škofije, kar je mariborski škof dr. Franc Kramberger označil, kot znamenje posebne naklonjenosti Svetega sedeža Sloveniji, škof Dr. Kramberger je za upravnika razknške župnije imenoval ljutomerskega župnika Marjana Rolo. Vašča-ni Razkrižja so to dolgo pričakovano novico sprejeli z velikim veseljem in za konec tega meseca pripravljajo ob tej priložnosti posebno slovesnost. Hrvati ogorčeni nad sloveskimi spremembami ustavnega zakona Ustanovitev nove LB je izogibanje dolgovom Spremembe ustavnega zakona, ki so v Sloveniji povzročile vroče polemike o tem, kdo je izdal državno skrivnost, so dobile odmev tudi na Hrvaškem. Na seji hrvaške vlade so ocenili, da ukrep Slovenije, da ustanovi pri tistih bankah, ki imajo sporne mednarodne obveznosti, ustanove nove banke, so ocenili, da ni v duhu dobrega sosedstva, da pomeni izogibanje dolgu v visini 810 milijonov nemških mark hrvaškim varčevalcem in da se Slovenci izogibamo zapuščinski razpravi po Jugoslaviji, ki se ie ni prav začela. Kljub možnostim, da bi nad slovenskim premoženjem na Hrvaškem lahko izvajali povračilne ukrepe (tega premoženja je za več kot 3 milijarde dolarjev), so sklenili, da s Slovenijo pogajanja nadaljujejo. Vaša hišna številka in Gorenjski vlas Vsak teden: ENA SREČNA DRUŽINA VEČ še danes ali pa najkasneje jutri, v sredo, nas do 14. ure pokličite v uredništvo Gorenjskega glasa, telefon 064/223' lil, Če je v časopisu objavljena Vaša nišna številka. Nagradna igra, ki drulini s tokratno srečno hišno Številko prinaša nagrado v vrednosti 20.000 tolarjev, ni telka: nekoliko boli podrobno prelistajte časopis in v njem sta ločeno na različnih straneh objavljena dva podatka: naselje (in ulica v njem, če je v naselju uveden ulični sistem) + številka. Oboje skupaj je srečna hišna številka v tokratnem krogu igre "Vsak teden ena srečna druiina več". Ker pa je molno, aa je hišna Številka npr. na večdrufinskcm stanovanjskem bloku ali pa je v ulici oz-naselju več enakih hišnih številk z dodatki (a, b, c...), bo sreča v drulini odvisna tudi od hitrosti tisti, ki prvi najde svojo hišno številko po navedenih pravilih in prvi pokliče v uredništvo, prejme nagrado. Združenje lastnikov razlaščenega premoženja svari Spremembe so protiustavne in revanšistične Spremembe zakona o denacionalizaciji po mnenju ZLRP predlagajo ljudje z dvojno moralo. Ljubljana, 5. septembra - Osnovni motiv predlagateljev sprememb zakona o denacionalizaciji, ki naj bi prekinile vračanje delov podjetij v naravi, pač pa naj bi nekdanji razlaščeni lastniki dobili odškodnino, je ohranjevanje nekdaj neupravičeno pridobljenih privilegijev in poskus nadaljnjega oškodovanja družbenega premoženja. Trdijo tudi, da Gospodarska zbornica podpira divje lastninjenje. Združenje lastnikov razlaščenega premoženja Slovenije ugotavlja, da se v javnih polemikah med člani njihovega združenja in predlagatelji predloga sprememb zakona o denacionalizaciji zelo jasno razkrivajo namere nekaterih, da nadaljujejo z oškodovanji družbenega premoženja, kar se jasno kaže v nekaterih primerih podjetij in sistemov, ki so člani Konzorcija zavezancev za vračilo podržavljenega premoženja. Pri tem se ne izbira sredstev, saj se uporabljajo neresnične, skonstruirane in neargumentirane informacije, ki skušajo javnost zavajati, in prikazati zavezance za vračanje premoženja kot žrtve. Hkrati pa so glavni akterji že doslej oškodovali družbeno premoženje, kar po trditvah ZLRP velja tudi za Jožeta Šketo, ki da je v podjetju Centromerkur ustanovil by-pass podjetja Tromer. Vse to kaže na dvojno moralo, željo po ohranjevanju v preteklosti neupravičeno pridobljenih privilegijev, nič čudnega pa tudi ni, da dobivajo podporo pri naslednici Zveze komunistov Združeni listi. Očitno je tudi, da neka- tere dele Gospodarske zbornice Slovenije vodijo menedžerji, ki so si svoje roke umazali z divjimi privatizacijami in oškodovanjem slovenskega naroda, zato je po mnenju ZLRP skrajni čas, da se Gospodarska zbornica od takih pojavov jasno distancira. Le tako bomo zgradili državo, ki bo primerna za vključevanje v demokratično Evropo. Predlagane spremembe zakona o denacionalizaciji označuje predsednik ZLRP Franc hgor-šek kot protiustavne in revanšistične, saj bi po njegovem mnenju radi v Konzorciju zavezancev dosegli tak način vrnitve, ki sploh ni vračanje. Obsodili so poskuse zbiranja podpisov za spremembo zakona v nekaterih podjetjih, saj ocenjujejo, da delavci praktično ne vedo, kaj podpisujejo. jasno pa je, da se boje pritiskov j m posledic, ki bi nastale, če j predloga ne bi podpisali. O teb f primerih so že obvestili pre- r dsednika Državnega zbora Her- 2 mana Rigelnika in pričakujejo,^ da tako zbranih podpisov ne bodo upoštevali, če ne bo šlo drugače, razmišljajo, da bi tudi po sodni poti dosegli razveljajj vitev takih poskusov. Zavedati ! bi se morali, so še dodali, da bi J sprememba zakona o denacio- f nalizaciji, ki predlaga namesto vračanja v naravi izdajo državnih obveznic nastanek noveg* dolga, ki bi ga morah davkoplačevalci plačati v letih od 2005 do 2035. Take spremembe za; kona o denacionalizaciji ne t* bile nič drugega kot dopolnilo povojne zakonodaje, karslo-vensko pomlad postavlja ni nevarno preizkušnjo. • > Žargi Pogovori na slovenski desnici se nadaljujejo 0 vsebini sporazuma še ni soglasja Priprave nove desne koalicije za nastop na lokalnih volitvah so se spotaknile ob vsebini sporazuma in tem, katere stranke bodo vključene. vprašaj, prav tako se ne ve. k da) naj bi bil popis spora/um* SKD vztraja, da naj bi bil i podpis po 15. septembru, ko bo zasedal njihov svet stranke- > predstavniki Demokratske ! stranke pa so sporočili, da } 1 sporazumu ne bodo pristopili- I • S.Ž-TIP Ljubljana, 5. septembra - Tudi tretji krog usklajevanja med vodstvi osmih strank desnega dela slovenskega političnega prizorišča ni prinesel sporazuma o tem, kateri naj bodo programski cilji. Od tega je namreč odvisna (dolgo(ročnost te novonastale koalicije. Pri Slovenskih krščanskih demokratih se bodo odločili šele 15. septembra. Danes se bo s četrtim sestankom nadaljevalo usklajevanje besedila sporazuma "strank slovenske pomladi" oz. "demokratičnih strank", kot so za skupni imenovalec in ime predlagali udeleženci osmih strank, ki naj bi sklenile sporazum o skupnem nastopu na lokalnih volitvah. Tudi četrtkov krog usklajevanja, ki je trajal dobrih 6 ur, namreč ni prinesel sporazuma o tem, kateri so programski cilji novunastajajoče koalicije, prav od teh pa je odvisno, ali bo to res le pre- dvolilna povezava, ali pa gre za ustanavljanje trajnejšega političnega bloka. Tudi tokrat so predlog sporazuma, ki so ga pripravili pri SKD, ocenili kot preskop in nezadovoljiv, ni pa tudi soglasja o tem, katere stranke naj bi bile "prvobitne" podpisnice sporazuma. Ze dogovorjen ključ: šest prvotnih podpisnic ter sporazum o tem, da lahko pristopita se Liberalna stranka in Narodni demokrati. je bil ponovno postavljen pod Ko smo v petkovi številki našega časopisa poročali a tem sporazumevanju. Je tiskarski škrat posegel t prispevek m zmaliril izjavo predsednika Slovenske nacionalne desnice Saša Lapa, do te mere, da ni bila razumljiva. Sašu l apu in bralcem pa se za napako STRANKARSKE NOVICE Slovenska nacionalna desnica Za spremembe zakona o državljanstvu Iz SNI) sporočajo, da sta poslanca Salo Lap in Marijan Poljšak vložila v parlamentarno proceduro predlog sprememb in dopolnitev zakona o državljanstvu, ki da je le status, ki ga država podeljuje v skladu s svojimi interesi Slovenija mora postati država Slovencev, ne pa da ima 15 odstotkov v večini neprilagojenih tujcev, le dodajajo. Liberalna demokracija Slovenije Ugodne priprave na volitve V soboto se je pod vodstvom dr. Janeza Drnovlka sestal strateški svet LDS, ki je obravnaval informacijo o ustanavljanju občinskih odborov, priprave na lokalne volitve, trenutna strankarska dogajanja, problematiko dvojnih državljanstev in odnosov z Italijo ter draga1 aktualna vprašanja Ocenili so, da priprave na volitve tečejo ugodno Slovenska nacionalna stranka Živali si zaslužijo drugačno ravnanje Poslanca SNS Zmago Jelinčič m Jožef Kopše sta sporočila, da ie stranka v Državnem /boru vložila v prvo branje zakon o zaSčiti živali. Demokratska stranka Slovenije Državni zbor naj začne z delom takoj Poslanci Demokratske stranke so se odločili opo/onti predsednit^ Državnega zbora Hermana Rigelnika, da naj takoj skliče nadj'K vanje julijskega zasedanja, saj jim je od takrat ostalo ie 15 točk. k' J1 niso uspeli obravnavati. Zlasti se mudi za sprejem zakona o politici*' strankah, saj bi se v nasprotnem utegnilo /goditi, da bi bližnje lok.il"* volitve potekale brez urejenosti na tem področju, to pa pon>c^ možnost za vsa sporna obnašanja strank, kot se je to dogajalo preteklosti Združena lista socialnih demokratov Reševali bomo preko ministrov Predstavniki ZLSD so sporočili, da jih "ne zanimajo gefi . kondomi", pač pa so trdno odločeni, da resnične probleme ljl,4j rešujejo prek svojih ministrov Menijo, da bi morala vlada činip1" ' začeti s pripravami gospodarske politike m osnutka proiačuna ' prihodnje leto, da se ne bi ponovila zamuda, kot smo ji bili priča ', Vztrajali bodo, da se tudi v podjetjih, kjer v zakonskem toku B* •* izvedeno lastninjenje, izvede notranja ia/delitev delnic, vztrajali P bodo tudi na popolnem izpolnjevanju kolektivnih pogodb. Socialdemokratska stranka Tržič V Tržiču so stranke dogovorjene katerega namen je. da z zakonom preprečijo mučenje, zanemarjanje živali ter določijo dolžnosti njihovih lastnikov Menita, da je dosedanja zakonodaja močno pomanjkljiva, ureditev azila za i/gubljene živali V Tržiču so se pretekli leden sestali predstavniki os demokratičnih strank m govotili o podpisu koalicijske pogodbe občinskem nivoju Dogovorili so se za način izbire kandidata podprli pa bodo tudi župana mesta Tržič m članov mestnega sveta m ocenili, da iinaj0 veliko dela z usklajevanji, vendar dobre možnosti /.i zmago Nagrajenci v naročniškem žrebanju "501 nagrada" (nadaljevanje iz prejšnjih mmiitovn V nagradnem naročniškem žrebanju 21. avgusta ob 21. uri na Gorenjskem sejmu smo upoštevali vse prispele kupone iz štirih sejemskih številk Gorenjskega glasa v avgustu [994 (oddane neposredno v boben za žrebanje na sejmu ali poslane po pošti). Kot pravilni odgovor na vprašanje v nagradni igri sta bila upoštevani letnici "1944" - ko so izšle prve tri številke Gorenjskega glasa - in "1947", ko je taČal Gorenjski glas redno izhajati Ker je bil kupon z nagradnim vprašanjem objavljen štirikrat, je lahko vsak naročnik v žrebanju udaležen I največ 4 kuponi. Žrebala sta Alenka in Peter Pusar, komisijo na javnem žrebanju je vodil Franc Kalan. 226. • 275. nagrada (nakup izdelkov JELOVICA SKOFJA LOKA v vrednosti 3.000 tolarjev): Janez \ MI ( I K, Mačkovo naselje 24, Šenčur, Slavko IVANIČ, Smlcdniška 1, Kranj; Alojz RKfNKO, Smledniska 59, Kranj; Dušan BOGATAJ, Pot na Bistriško pl. I*'. Tržič;Janko POLJANSFK, Selo .11, Ziri; Slane KOKOŠI < Orehovlje 18, Kranj; lončka križaj, Zabnka 40; Frane B F KINI K, Bukovička /, Seka; Franci ZMRZLIKAK, Voklo 22/a, Šenčur, Sonia ORSON, Titov« 45, Jesenice; Marila KATRASNIK, Pod Rodico 2, Bohinjska Bistrica; Marija MKAK, Podlub-nik 45, Skofja Loka; Slavko NOG, Zadružna 2, Kranj; Vojko KOPAČ Breg ob Savi 89, Mavčiče; Jane/ KIKiN, Sveteljeva 19, Šenčur, Ivan JEKLAR, GorjuAe 3, Bohinjska Bistrica; Cilk« /.MKZLIKAK, Koseze 18, Vodke; Miran PAVSFR, llotemale 65, Preddvor; Valentin ČARMAN, Topol 27, Medvode; Drago NOVAK, Gradnikova 1, Kranj; Adolf POTOČNIK, llraslje «W>, Kranj; Pavla GOLOB, Valjavčcva 14, Kranj; Ivan ERŽEN, /gornje Bitnje 41, Zabnka; (veto KOTNIK, Zgornji Brnik 107, Cerklje; Kristina SIDRU, Kctićc U, Skofja Loka.Andrej RAZINCI- K, Kurirska 4, Jesenice; Marija DOLINAH, dne 40, Kranj; Anton PKFSTFRL, Ljubno 74, Podnart; Jaka ŽVEGEJJ. Prešernova 12, Bled; Valentin BF.NFDIČIC, Globoko 11, Marija DEMŠAR, Kudno 34. Železniki; Dušan JI Ml C, Spodnji trg 5, Skofja Loka; Franc FFKLAN, Gorenja vas 38; Branka DEBENC, Trubarjev trg 2, Kranj; Jo/. DVOKŠAK, Gradnikova 71, Radovljica; Metka ZAVRI, Planina 1, Kranj; Andrej ALFS, Breg 72, Mavčiče; Franc NAGLIC, Kurirska 17. Kranj, Slavka ZUPAN, Staneta Žagarja 6, Radnvljicu; Franc NOVAK, I un- 50, Visoko; Franc AZMAN, Studenčke 23. Radovljica; Antonija ARNF.Z, Preddvor Ml Marjeta Al JANCIC, lluika 1, Trik; Morja" UDOVIC, Hrastje 218, Kranj- Janez MU** Britof 190, Kranj, Angelca KOSNIK, Je/crsk* cesta 65, Kranj; Franci KOSIR, Irstciiik g Golnik; Mojca JUGOVH , Fraiicarija 27. Pi.ddvor, Majda VINOVI ( , Pipanov« M Šenčur, Doroteja KOŠIR, loka 20, Iržic; nagraj' O prevzemu nagrade o/iroina o konsceiiju bomo vse nagrajenke in »•lice se posebej obvestili po pošti. Obj*v4' naslednjih 50 izžrebancev za 501 GJjJjJJ nagrado (v vrednosti več kot poldrugi inil'J1' tolarjev !> bomo nadaljevali v petkov«" Gorenjskem glasu, od zaporedne števil 276. naprej. . .. ^i''' tIrednilka politika: neinlvisni nestiankaiski polnitno informativni polnilnik | poudarkom tU dogajanjih ni • ion njiki m Prrttsrilnik tasopUnega ivtlai Ivin Hizjak Diraktoi m (Ural ar*«**" . (aI> V.il|ivii Odgovorna urrdnira: I copoldina Ht>a>.tl.t| / Novinarji in uredniki: I Iclcna lelovt.in, lo/e Kosnjck, I ea Mencinger, Stojan Sa|e. Dolinka Sedci, Vilm* Stanovnik. M.ui|* Voltjak. (vrlo '.*^\^ Danu a /avrl /lebir, Andrej Žalar. Štefan Ž.argi / lektoriranje: Marjeta Vo/lit / Kototraflia: (ioia/d Ninik I Priprava ta tkak: Media Alt, Kranj / Itak: Podjetje DF.I.O I (' H. I i\k Časopisov in irvij. 11» ul< / Uredništvo, naročnine, oglasno Irtenjr: /.otaova I. Kranj, telefon: 223 III, letefai: 222 *5|7 / Mali oglati: telefon .'.'I 444 sprejemamo nepiekinjeno 24 m dnevno na avtomatskem odzivniku, ur* J¥| f Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS vtak dan od 7 do |S ure TČasopis i/haia OB toikih in petkih Naročnin* Inmesetni ohratun individualni naiotniki imajo .'ti odstotkov popusta /a tujino lelna narotnina 140 Dl M Oglasne »t«"' ceniku Prometni davek po stopnji S odstotkov v ceni časopisa (mnenje RMI M ." '<') < I NA 1/V'ODA Mli.OO Sil v KRANJ ___— GLAS Ustanovitelj m izdajatelj: Blejci na Igrah brez meja Smola, sreča - in šesto mesto Člani blejske ekipe so v finalu Iger brez meja v Cardiffu v Wailesu zmagali v dveh igrah. , Brnik - "Blejska ekipa, ki je zmagala na predtekmovanju na j Portugalskem, je kol najboljša slovenska ekipa že z uvrstitvijo v "nale Iger brez meja presegla pričakovanja. V Cardiffu smo bili , '"cd devetimi ekipami sesti, kar ni dobro in ne slabo," je v nedeljo lijt er' P° Povra,ku iz VVallesa, dejal kapetan blejske ekipe Miro , lulej, sicer tajnik Turističnega društva Bled. Kaj se je minuli konec tedna pogajalo na prizorišču finala 25. •Ser brez meja. si bodo tisti, ki W> nastop blejske ekipe še P°sebej zanima, lahko ogledali mi. Bolj kot rezultat je pomembno, da so Blejci letos dvakrat nastopili na igrah, v predtekmovanju na Portugalskem in v sklepnem delu v Spela Petrač in Aleš Piber v televizijskem posnetku. Že zdaj pa povejmo, da so imeli na igrah nekaj sreče pa tudi Precej smole. V dveh igrah so ^elo zmagali, dobro so vnovčili tudi jollvja, res pa je. da so bili v "ekatenh igrah med najslabši- Meta Hudovcrnik in Matjaž Stare VVallesu, in da sta se imeni Bled in Slovenija snet dobro slišali po Evropi. "Presenečen sem bil nad tem, da zelo veliko prebivalcev Cardiffa in VVallesa ve za Slovenijo in za njeno osamosvojitveno pot in da sem srečal kar precej ljudi, ki so že bili na Bledu," je po povratku iz Cardiffa povedal predsednik radovljiške občinske skupščine Vladimir Čenu- in poudaril, da nekateri celo bolj vedo za Bled kot za Slovenijo. V blejski ekipi so prevladovali člani odbojkarskega kluba, sicer pa so bili v njej tudi smučarji in celo en padalec. Naj jih naštejemo: Tilcn Koza-mernik, Aleš Piber, Gregor Kraigher, Matjaž Stare, Matjaž Pristavec, Metka Hudovernik, Petra Grahova«.-, Barbara Udrih, Spela Petrač, Nina Turk in Gregor Humerca. Ekipo je spremljal radovljiški župan Vladimir Cerne, v trenerski vlogi je bil Stane Ferjan, kapetan je bil Miro Mulej, dogajanje pa je za jeseniški Radio Triglav spremljala Romana Purkart. Med vsemi blejskimi tekmovalci so bili še posebej zadovoljni štirje: Meta Hudovernik iz Radovljice in Matjaž Stare iz Nomenja, ki sta zmagala v igri Honkong, ter Špela Petrač iz Krope in Aleš Piber z Bleda, najboljša med vsemi državnimi ekipami v igri Indija. CZ, foto: G. Šinik Odstopil svet krajevne skupnosti Selca Ljudi so zmedli mediji Da ljudje niso z. večino podprli samostojne občine, so v svetu KS razumeli kot nezaupnico Seka, 5. septembra - Na drugi poreferendumski siji •vata KS Seka so se v petek KVCČer odločili, da odstopijo, ker krajani niso većinsko gla-lOVali /a samostojno občino Selca, ker je bil to njihov 'oglasni predlog, sedaj meiii-J°« da morajo dohiti besedo Osti, ki bodo bolje zastopali Večinsko mnenje ljudi, čeprav "ačin izvolitve novega sveta ni Povsem jasen. O odstopu sveta KS Selca so sc dogovorih že konec meseca M,;|R ko so analizirali rezultate referenduma, na katerem s° se za predlagano samostoj j1" občino odločili le v vasi {,'aJ*c. medtem ko so bili v belcih z minimalno večino v Selcih proti, v Dolenji vasi na z v ocenili, ila s«) vse Potrebne obrazložitve in razloge za samostojno občino 'jutlcm povedali, da pa so negativen referendumski rezultat povzročili mediji, zlasti H1 V s svojimi komentarji Za ,(,kratno sejo so pripravili VNebni«> oilsiopnc izjave, ki so I" P<> tajnem glasovanju so Rlasn«) podprh, poslali pa jo Ker je Krekov kulturni dom v Selcih edini prostor, kjer lahko delujejo društva in krajevna uprava, zanj pa je s strani Cerkve vložen denaciona-Uzacijski zahtevek, so se na svetu KS Selca odločili, da skličejo vse predstavnike društev v kraju in skupaj sestavijo predlog občini in driavi, da se zahtevku po vračilu v naravi ne ugodi. Ker hi z vračanjem doma Selca ostala brez javnih prostorov, predlagajo, da se namesto vračila izplača odškodnina. KS denarja za to nima. tavlja, da se bodo ljudje tudi za te tunkcije "stepli", kar pa se v sedanjem položaju verjetno ne bo zgodilo, sicer pa naj na občini, kjer jim poberejo približno polovico denarja, skupaj s političnimi strankami, za to poskrbe. Prav slabo financiranje krajevnih potreb je namreč bilo osnovni motiv prizadevanj /a samostojno občino, saj so prepričani, da jim od 40 do 60 odstotkov denarja, ki ga država nameni za komunalno in druge dejavnosti v KS (izračunano iz objavljene višine "glavarine) pobere neproduktivna občinska birokracija. V tem prepričanju so tudi zahtevali pojasnila o porabi njihovega denarja v letih bodo vsem gospodinjstvom. Veliko razprave je bil«) okrog tega, kako in kil«) bt> izpeljal volitve v novi svet KS. pri čemer so upoštevali veljavnost zakona o lokalni samoupravi, ki t«) nalogo daje Kupanu Ket ks Selca ni občina in nima župana, so menili, da je to naloga sedanje občine Skolja I oka m njenega predsednika skupščine /.ikon očitno predpos Na seji sveta KS Selca je bila podana tudi informacija o tem, da so projekti za ureditev ceste po Selški dolini skozi Selca pripravljeni. Kot uspeh so ocenili, da je prvotno načrtovana rekonstrukcija ceste spremenjena le v obnovo ceste ter širina ceste zotena, dogovorjena je odškodnina za iupni.iče, ki se bo moralo ob teh delih rušiti, sama cesta pa naj hi se obnavljala v letu 1996, Največ gorkih besed je padalo po občinski upravi, ki živi in se samoohranja, po mnenju Selčanov, zgolj na razporejanju, preraz-porejanju in porabi njihovega denarja, z občinskim izvršnim svetom na čelu. Tako se izgubi polovica denarja, ki ga iz davkov (dohodnine) Selčanov namenja država za krajevne potrebe. Primer skrajno nesmotrnega trošenja denarja Je škofjeloška knjižnica, ki mora za svoje potrebe plačevati visoko najemnino, njena potrebnost oziroma koristnost pa se z nekaj kilometri asfalta na cestah v vasi, po mnenju Petra Kreka, sploh ne da primerjati IW3 in letos, šele nato nai bi sestavili plan potreb za leto 1WS m 1«W6. kar jih je občina zaprosila Zavedajo se, da življenje v vasi ne more zastati, zato bodo do izvolitve novega sveta izvajali vse začete programe. Sicer pa misli o samostojni občini niso povsem opustili, razmišljajo o tem, da bi v sodelovanju z. vsemi krajevnimi diuštvi sprožUi akcijo zbil anja podpisov med krajani za samostojno občino, kar bi bila osnova za pritožbo na ustavno sodišče, ko bo verjetno Držav ni /bor prisodil Selca v občino Železniki, Računajo namreč, da je ItttaVnO sodišče toliko naklonjeno res pravim "evropskim" malim «>bčinam, da bi imeli m«>žn«)st, da se njihov načrt o samostojni občini Selca BlOrda kljub vsemu le uresniči. š. Zargi Gasilsko društvo Preddvor Zasedanje tržiške skupščine I Ir/.ic, <>. septembru - Jutu, 7 septembia •♦, ob 17 uri se bodo sestali na skupni Stjj Skupščine občine Tržič Najprej bodo '"Pravicah o picdlogu izvršnega sveta, da c «>bčina Ttžič vključi v natečaj /n ""nanciranje investicij za odpravo dv.nz menskega pouka in za izboljšavo prostorskega standarda osnovnih šol v Sloveniji v letih 1993 1999. Odločali se bodo tudi o več odlokih, o sprejemu ureditvenega načrta za Dolžanovo sotesko, o uvedbi agromelioracijskega postopka /a ureditev travnikov Snožcta, krčitev gozda Polana in traktoisko vlako Dolina Kal, o razglasitvi podružnice koncentracijskega taborišča Mauthauscn v Podljubelju za kulturni spomenik ter o razglasitvi MokrišČa pri Oohliku za naravni spomenik. V prvem primeru gre za predlog, v vseh drugih zadev ih pa za osnutek odloka Med drugim se bodo seznanili tudi z izidom glasovanja na referendumu za ustanovitev občine IVŽič konec maja letos. S. Saje Zmagala GD Homec in Sava Preddvor, 5. septembra - Gasilsko društvo Preddvor je v soboto organiziralo tradicionalno sedmo tekmovanje voznikov gasilskih vozil. Tekmovanje je bilo na ploščadi Lesne industrije Jelovica v Preddvoru, odprl pa ga je podpredsednik IS občine Kranj Ferdo Rauter. Za tekmovanje v kategoriji orodnih vozil in v kategoriji vozil se je letos prijavilo 77 ekip iz občinskih gasilskih zvez Kranj, Tržič, Radovljice, Škofje Loke, Vrhnike, Ljubljane Vič, Ljubljane Šiške, Ljubljane Bežigrad in Domžale. V kategoriji orodnih vozil je tekmovalo 35 ekip, zmagala pa je ekipa GD Homec, druga je bila ekipa GD Kropa, tretja pa druga ekipa GD Britof. V kategoriji vozil pa je tekmovalo 22 ekip, zmagala pa je ekipa GD Sava Kranj, druga je bila ekipa GD Kropa, tretja pa prva ekipa GD Preddvor. Pokal presenečenja je osvojila ekjipa GD Jarše Rudica, ki je imela v sestavi tudi članico. Predhodni pokal občinske gasilske zveze Kranj je osvojila ekipa GD Homec, prehodni pokal organizatorja GD Preddvor pa ekipa GD Sava Kranj. A. Žalar Ribiško tekmovanje in piknik Češnjevek, Praše, 5. septembra - V ribniku v Češnjev-ku, ki je le eden od ribnikov oziroma lovnih vod Pododbora Pšata v Ribiški družini Bistrica - Domžale, je bilo prejšnjo nedeljo dopoldne odprto ribiško prvenstvo v ulovu najtežje ribe za memor-ial Vinka Stareta. Na tekmovanju, ki se je popoldne nadaljevalo s srečanjem ribičev in svojcev ter srečelovom, se je "merilo" dopoldne z različnimi vabami kar 105 ribičev iz sedmih ribiških družin. Po triurnem tekmovanju je zmagal Viljem Žižek, član Pododbora Pšata, doma iz Spodnjega Brnika, ki je ujel 2,71 kilograma težkega krapa. Osvojil je pokal Vinka Stareta, pokal za prvo mesto in prehodni pokal RD. Drugi je bil Janez Balantič iz RD Bistrica, ki je ujel 2,58 kilograma težkega krapa, tretji pa Milan Vilfan iz RD Kranj, ki je ujel 2,41 kilograma težkega krapa. Na dobro organiziranem tekmovanju in prijetnem srečanju ribičev z družinami ob ribniku v Češnjevku je priznanja in pokale podelil predsednik Pododbora Pšata Tone Plevel iz Most. Posebno priznanje oziroma spominsko nagrado pa so po tekmovanju podelili tudi dolgoletnemu predsedniku Ribiške družine, 80-letnemu Francu Plešcu. Ribiška družina Kranj pa je to nedeljo pri ribiški brunarici v Prašah pripravila za člane in goste iz sosednje avstrijske Koroške tradicionalni vsakoletni ribiški piknik. Lepa nedelja pa je v Praše k brunarici privabila tudi številne svojce in Crijatelje članov kranjske Ri-iške družine. • A. Ž. Turistično društvo Besnica Semanji dan pred farno cerkvijo Kulturno in etnografsko bogata prireditev, ki bo pripomogla tudi finančno k obnovi cerkve sv. Tilna. Besnica, 5. septembra -Turistično društvo Besnica je v nedeljo pred farno cerkvijo v /gornji Besnici pripravilo zanimivo in s kulturnim programom bogato prireditev na semanji dan ob prazniku zavetnika lovcev sv. Tilna. Številne obiskovalce, ki so jih domačini postregli s potico, krofi in drugimi semanjimi dobrotami ter medico, sta pozdravila tudi predsednik IS občine Kranj Peter Orehar ter predsednik KS Besnica Matevž Kleč. Predsednik KS, ki se je še posebej zahvalil za pripravo te /daj že tradicionalne prireditve Turističnemu društvu Besnica s picdscdnikom Miho Sušnikom, je tudi najx)vedal, da bo farna cerkev v Zgornji Mesnici še ta mesec v celoti obnovljena. Tako bo ohranjen pomemben zgodovinski spomenik, ki so ga zgradili predniki v Besnici. Praznovanje v Zgornji Besnici se je začelo z daritveno KUHINJE IZ UVOZA mašo. Po njej so se v sprevodu predstavili godbeniki iz Železnikov, narodne noše, pevci, lovci in Voščenkarji. V skoraj dveurnem programu pa so potem nastopili Miha Dovžan in Jožica KaliŠnik, Moški pevski zbor KUD Besnica, Folk-lorna skupina Sava, harmonikarji, Pihalna godba iz Železnikov, Otroška folklorna skupina Jagodic iz Vopovelj in Voščenkarji iz Besnice. Poleg dobrot, s katerimi so postregli turistični delavci, na-peklc pa so jih gospodinje iz Besnice, so v prodaji ponudili tudi medene kruhke in nove majice Turističnega društva in Gorenjskega glasa. Skrbno pripravljeno in uspešno ter zanimivo prireditev Turističnega društva Besnica so podprli Rekreacijski center Vogu Spodnja Besnica, Tenis center Uranič Zgornja Benica - Trata in Okrepčevalnica Saloon Zgornja Besnica. A. Žalar Pokličite Trgovina s pohištvom, Sp. Besnica 81 SEJEM narava-zdravje V naravi je zdravje: Poskusite zdravo hrono po svo|«m okusu Prepričajte m, do »ta lahko tepli vid«* in bolji« počutj« eno Izberite si zdravilišče, ki vam bo polepšalo tudi živl|en|« No| vam pogled v bol| zdravo notranjost svojega telesa in stanovanja vedno razkrije tudi koicek narave Do izdelkov, dejavnosti in idej, ki vam |ih ponuja 25 s«|«m vs«ga, kar potrebu|«l« za zdravo življenj«, s« sprehodite skozi razstave cvetja, gob in malih živali NARAVA-ZDRAVJE od 9. do 14. loptembra od 9. do 19. ure na Gospodarskom razstavišču v Ljubljani LJUBLJANSKI SEJEM SEDEMINDVAJSETA ŠUŠTARSKA NEDELJA V TRŽIĆU Člani združenja usnjarsko predelovalne industrije opozarjajo Tudi najboljši gospodarji tonejo v izgube Zaradi kritičnih razmer so sklenili ponovno zahtevati od vlade zmanjšanje dajatev Tržič, 2. septembra - Pred letošnjo Šuštarsko nedeljo v Tržiču se je v tovarni Peko sestal odbor splošnega združenja usnjarsko predelovalne industrije pri Gospodarski zbornici Slovenije. Kot je v uvodu ugotovil predsednik odbora in direktor Peka Franc Grašič, letošnja gospodarska gibanja niso nič kaj spodbudna. Tudi člani iz drugih podjetij so se strinjali, da je treba predsednika Drnovška ponovno spomniti na že dane obljube za zmanjšanje stopenj prispevkov, v parlamentu pa spodbuditi sprejetje zakona, ki bo olajšal premagovanje posledic odvzetega premoženja po nekdanji Jugoslaviji. Glavna značilnost letošnjih gospodarskih gibanj v usnjarsko predelovalni industriji je preseganje prihodkov na račun vseh stroškov, je ugotovil Franc Grašic iz tržiškega Peka. Čeprav so na kritične razmere opozarjali predsednika Drnovška že pred poldrugim mesecem, zaenkrat še ni zaznati obljubljenega zmanjšanja stopenj prispevkov in nekaterih drugih zamišljenih ugodnosti. Ker so razmere kritične in podjetja nimajo več notranjih rezerv, bodo nujne spremembe tekoče ekonomske politike države, je ocenil predsednik odbora združenja UPIS v uvodnem poročilu. Tudi pregled podrobnejših podatkov o gospodarskih gibanjih od januarja do julija letos je potrdil, da v usnjarsko predelovalni industriji nimajo kaj dosti razlogov za zadovoljstvo. Nadaljnje zmanjševanje števila zaposlenih - v letu dni se je do julija znižala zaposlenost v proizvodnji obutve in galanterije za 5,3 odstotka, zaostajanje plač v tej panogi za povprečno plačo v industriji za 25 odstotkov in kar 29 podjetij združenja z več kot 5 dni blokiranim žiro računom so le najbolj zaskrbljujoči kazalci razmer. Delavci so (zaenkrat) potrpežljivi Kljub zgrešenosti poslovne politike in favoriziranju posameznih gospodarskih panog s strani države na eni strani in dolgotrajnem zaostajanju plač v usnjarsko predelovalni industriji po drugi strani, njihovi delavci niti ne pomislijo na stavke je med drugim naglasil Marjan Kurnik iz Kopitarne Sevnica. Kot je ocenila sekretarka republiškega odbora tekstilne in usnjarske predelovalne industrije Slovenije Branka Novak, pa utegnejo stavke izbruhniti tudi v usnjarstvu, če se bodo razmere zaostrovale še naprej. Ker v podjetjih nimajo denarja za povečanje plač, je Ivan Zrimšek iz podjetja NN Kamnik kot edino rešitev predlagal nadaljnje pritiske na znižanje dajatev. Dopolnil ga je Ivan Jager iz šentjurske tovarne TOLO z zamislijo, naj Gospodarska zbornica Slovenije izdela izračune letošnjih končnih rezultatov ob sedanjih obremenitvah, le-te pa naj predstavi delavcem, sindikatom in vladi. Da ne gre za neutemeljen strah, sta vsak po svoje opisala tudigorenjska gospodarstvenika. Bojan Starman iz žirovske Alpine je v grobem ocenil, da bi se nadaljevanje zmanjševanja zaposlenosti z istim tempom od 8000 delavcev v sedanjosti v petih letih končali pri okrog 3000 zaposlenih, kar vodi v propad usnjarsko predelovalne industrije. Tržiški direktor Franc GrašiČ pa je izračunal, da jim samo zaostanek deviznih tečajev za inflacijo v mesecu dni odvzame za 24 milijonov tolarjev prihodka, kar 56 milijonov SIT na mesec pa jih stanejo obresti za kredite zaradi odvzetih zalog po jugoslovanskih poslovalnicah; vse skupaj pomeni kar 60 odstotkov fonda mesečnih plač. Udeleženci seje so strinjali s predlogom generalnega sekretarja GZS Janeza Bcdine, da je treba opozoriti na nujnost razrešitve omenjenih problemov tudi v republiški skupščini. Obenem bodo aktualizirali informacijo o razmerah v branži in jo predstavili predsedniku vlade do konca septembra. • Stojan Saje Znani Slovenci na elastiki, direktorji, politiki in športniki na rolkah Znani Slovenci na elastiki Retnje, .?. septembra - Vse, kar se zgodi prvič, ima še poseben čar. To velja tudi za atraktivne skoke z elastiko, tako imenovani BUNGY JUMPING, ki so jih prvič pripravili med prireditvami tokratne Šuštarske nedelje pri gostišču Smuk v Retnjah. Čeprav skok s 46-mctrsko elastiko iz košare dvigala ni bil zastonj, je kar nekaj Gorenjcev in Gorenjk žrtvovalo po 3.900 tolarjev v dokaz svoje neustrašnosti. Med njimi so bili tudi znani Slovenci Kot prvi se je v globino pognal - tokrat ie drugič - tržiški smučarski as Bojan Križaj, takoj za njim pa njegov 14-lctni sin Boštjan Križaj; obema se je zdel skok imenitno doživetje Predsednik TD trtic Lado Srečnik /e pred skokom izjavil, da ga /' ' strah slabega vremena kot globine, v višave pa je ponesel tuj, zastavo Šuštarske nedelje Tako kot pri poročanju nikjer ne manjka dopisnik mnogih medijev Drago Tapler, se je pojavil tudi v košari dvigala in celo skočil iz nje; bil je pripet na elastiki. ZenskJ ponos sta rešili Saša Grosar Naglic iz Lržiča, kt se nt posebej zavarovala za prvi skok prt svojem Adriatit u, pa Nancy Aljančič iz Naklega, znana po prvem ženskem skoku v Portorožu Od manj znanih oseb je komaj prišel na vrsto :a dolgo pričakovani skok Emil Sparovec iz /virč, ki je hotel postati tretji za Križajevima No, potlej pa je dokazal generalski pogum Janez Slapar, saj je tak skok enkrat že opravil v Velenju. Kaj se le dogajalo po skoku direktorja poslovnega vala Slavka Slaka iz Ljubljane, pa vedo le še številni obiskovali t prireditve, ki je trajala do poznih večernih ur Triič, 2. septembra - V tržiškem paviljonu NOB so z odprtjem razstave obutve Peko napovedali začetek prireditev ob letošnji Šuštarski nedelji. Predsednik Turističnega društva Tržič Lado Srečnik je z veseljem ugotovil stalno razraščanje nedeljskega sejma, čestital pa je tudi nagrajencem za najbolj urejene izložbe. Prvo nagrado v vrednosti 30 tisoč SIT sta prejeli trgovini Peko v Tržiču in v Bistrici, 2. nagrado v vrednosti 20 tisočakov butikt Trend na Deteljici in 3. nagrado v vrednosti 10 tisočakov drogerija Sik na Deteljici Tržiški župan Peter Smuk je izrazil upanje, da bo čevljarstvo dajalo vsakdanji kruh čimveč ljudem tudi v prihodnje, pa da bodo prireditve ob Suštarski nedelji še naprej privabljale čimveč obiskovalcev. Na eno od teh prireditev -razstavo "Čevljarsko kopito - muzejski eksponat" je zbrane povabila kustosinja Tita Ovsenar iz tržiškega muzeja. S kulturnim sporedom so svečanost obogatili otroški pevski zbor Sončni žarek in jelendolska kulturna skupina Vasovalci. Da bi na ulici pekli vola, ob katerem so se mimoidočim pocedile sline, pa se prej ie ni zgodilo. Foto.G.Sinik Če bo šlo tako dalje, bodo člani organiziicijskegdhora mednarod-nega tekmovanja na tekaških rolkah kmalu ujeli prave tekmo valcef Medtem ko jih je lani nastopilo le šest na koma/ 200 metrov dolgi progi, so letos tako udeležbo kol dolžino proge kar podvojili. Ves častni komite najbrž res ne bo nikdar na rolkah - tržiški iupan Peter Smuk m ameriški velejroslantk v Sloveniji AI len V\endl sta boje raje oj>a:o vala sede, zato pa so se lanskim udeležencem pridružili tudi vod/a tekmovanja m predstavniki neka terih sponzorjev Da je glavni sponzor še vedno prvi, je dokazal Matija Hlažič. direktor Ailrmti, a lik za petami mu je bil vodja tekmovanj* Vinko Grašič. bron je Bojanu Križaju odvzel Marjan Trilar iz firme Air Routing, za trilškim smučarjempa Je v cilj priparadiral general Janez Slapar. Direktor S<,I' Iržič Mitja Stritih je bil zadovoljen le z enim padcem in enim mestom pred že izkušenim rolkarjem Ivom Hizja kom Med nekdanjega notranjega ministra m tedanjega zunanjega ministra Lojzeta Peterleta se je vrinil gorenjski zavarovalntčar Matej Herlec, za niirn stapnso pihala v i ilj veljaka \ntu'ar\kr lo/.-e l.orjanc in Stane Valanl, kot zgleanji gostitelj pa je tUil vsem prednost l ado 5ff< nik, predscdmk 1 ur istič nega društva Iržič. I" II V« \emanji dan seje v Tržiču trlo obiskovalcev /juiruj je sOff ku.alo na slabšo udeležbo od prejšnjih let, vendar tf v rnnn ne zgrinjale k stojnicam šele popoldne. Sekat* razstavljali i su ato svoj delovni dan še podaljšali Kolinska Moja Kolinska Lastniki so znani: 7.000 novim delničarjem se zahvaljujemo za zaupanje Z« Kdor prvi pride, prvi melje \i naključje, du smo med prvimi na startu ta jutri, s to razliko, da nas ne zanimajo zrnati' na kratki' proge, ampak kar najboljši izidi v maratonu Zaupamo i izkušnjo in konilu ijo, ki smo si jo nabrali t zadnjih Ht> letih. 1'spešno izpeljano lastninjenje je za nas izdaj tudi za vas) le ena v ritSU preizkušenj, ki potrjujejo našo samozavest. Izkazalo s<> je, do smo neobremenjeni z dolgovi idol preteklosti in bogatejši za ponovno potrditev zaupanja 7.000 delničarjev KOLI IS S KE svojih zaposlenih, svojih upidiojoncev m novih delničarjev. 2. Ljubezen gre skozi želodec zaupanje tudi Eno je gotovo: jesti je treba. Vsakodnevna prodaja naših izdelkov in izkazano zaupanje potrošnikov je i prvi meri priznanje kvaliteti naših izdelkov, domačih m svetovnih znamk. Hkrati pa tudi naša največja deviza za gotove donose, ki vam jih obljubljamo. 3. Kamen na kamen palača -Kolinska za danes in jutri !Se pozabite. Kot delničar Kolinske niste postali le solastnik podjetja, ampak tudi solastnik naših (zdaj tudi vaših) izdelkov. Z nakupovalno košarico v roki lahko vsak dan potrjujete svojo pripadnost Kolinski, mi pa vam bomo zaupanje vračali z najvišjimi možnimi obrestmi. Upamo, da bomo še večkrat slišali: "Tole je pa iz moje Kolinske..." Vaša Kolinska Vsem delničarjem, ki vas naše sporočlilo za javnost ni doseglo, naj ie enkrat povemo: lxistninjenje Kolinske je v celoti uspelo. Zbrali smo 105 odstotkov vrednosti delnic, namenjenih javni prodaji; kar pomeni, da nikomur ne bo potrebno vračati ostanka. Vat certifikat je tako v celoti varno naložen. Obvestilo o delničarstvu boste prejeli po pošti. KULTURA UREJA: LEA MENCINGER KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V Galeriji v Prešernove hiše je ob umetnikovi sedemdesetletnici na ogled pregledna razstava akad. slikarja Albina Polajnarja Krajine 1956 - 1994. V Galeriji Mestne hiše je na ogled razstava akad. slikarjev Janeza Kneza in Henrika Marchela, ki ju je pripravil Loški muzej. V galeriji Bevisa so na ogled slike Jožeta Ciuhe, Andreja Jemca in Lojzeta Spacala. V hotelu Kokra na Brdu so na ogled likovna dela slikarja Avgusta Černigoja. V galeriji Pungert je na ogled prodajna razstava akad. slikarja Dušana Lipovca. V Mali galeriji je na ogled razstava kipov Milana Mandiča. V restavraciji Yasmin je na ogled samostojna razstava Matjaža Arnola. JESENICE - V galerijskih prostorih Kosove graščine je na ogled razstava starih grafičnih listov z naslovom Promet. V bistroju Želva si lahko ogledate razglednice Ljubljane. V pizzeriji Ajdna v Žirovnici se predstavlja Vid Černe z barvnimi fotografijami iz kolekcije Tu smo doma. MOJSTRANA - V prostorih Planinske muzejske zbirke je na ogled razstava slik udeležencev XV. planinske slikarske kolonije Vrata 94. V pizzeriji Bistr'ca pa si lahko ogledate lesoreze na riževem papirju iz Nepala. DOSLOVCE - Finžgarjeva rojstna hiša je po novem odprta od 9.30 do 13. ure, od nedeljah od 11.30 do 17.30 ure, ob ponedeljkih je zaprta. VRBA - Prešernova rojstna hiša ie odprta vsak dan, razen ponedeljka, med 9. in 16. uro, ob sobotah in nedeljah pa med 10. in 16. uro. RADOVLJICA - V galeriji Šivčeva hiša razstavlja akademska slikarka Marjeta Cvetko. V galeriji Pasaža radovljiške graščine je na ogled razstava fotografij Mesto Radovljica. V prostorih Gorenjske banke razstavlja slike Janez Lipičnik. BEGUNJE - V galeriji Avsenik je na ogled razstava slik akad. slikarja Franceta Slane. BLED - V hotelu Astoria je na ogled prodajna razstava ruskega akad. slikarja Jurija Kravcova, V Vdi Prešeren razstavlja akvarele Vida Bogataj. V hotelu Toplice je na ogled razstava akad. slikarja in grafika Lojzeta Spacala iz Trsta. SKOFJA LOKA - V mini galeriji Občine Skofja Loka razstavlja Miro Kačar iz Sorice slike v tehniki olja z naslovom Jesen v Sorici. Stalne zbirke Loškega muzeja so na ogled vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 17. ure. V galeriji na gradu je n,i ogled slikarska razstava del slikarjev partizanov. V galeriji Ivana Groharja je na ogled razstava ob 100-letnici prve javne električne razsvetljave v Sk. Loki, v Knjižnici Ivana Tavčarja pa razstava Foto kino kluba Anton Ažbe. V galeriji Fara je na ogled razstava ročno izrezljanih lesenih modelov za loški kruhek Petre Plestenjak - Podlogar. TRŽIČ - V Kurnikovi hiši je odprta razstava čipk iz Železnikov in dražgoškega kruhka. V Paviljonu NOR sta na ogled razstava obutve Peko in čevljarsko kopito - muzejski eksponat. DIAPOZITIVI JESENICE 1994 Jesenice - Fotoklub Jesenice tudi letos prireja razstavo barvnih diapozitivov 6x6 cm. Vsak avtor lahko do 15. oktobra na Fotoklub Jesenice, pp. 37, Jesenice, pošlje največ štiri barvne diapozitive v okvirčkih 7x7 cm, opremljenih po pravilniku FZS. Diapozitive, ki jim je potrebno priložiti izpolnjeno prijavni co, bo ocenila tričlanska strokovna žirija in podelila tri nagrade in tri diplome /a posamezne diapozitive. Najboljši avtor bo H štiri diapozitive dobil tudi posebno nagrado. Projekcija diapozitivov bo 29. oktobra. • M. A. Vrhunski slušni aparati vodećih svetovnih podjetij vam pomagajo pri odpravi težav s sluhom. ASIS, d.o.o., vas vabi v KRANJ v prostore MDSP KRANJ, GLAVNI TRG 20, KRANJ V PETEK, 9. septembra, od 10. do 13. ure IN NA JESENICE V DRUŠTVO INVALIDOV V PETEK, 9. septembra 1994, od 14. do 16. ure. NUDIMO VAM: brezplačen preizkus vseh vrst slušnih aparatov (14 dni) brezplačen preizkus sluha - izdelava novih ušesnih vložkov servis vseh vrst slušnih aparatov čiščenje ušesnih vložkov in slušnih aparatov !!! POSEBNA AKCIJA MINI V UŠESNIH APARATOV V MESECU SEPTEMBRU!!! !!! 50 % POPUST!!! Vse dodatne informacije lahko dobite vsak dan od 9 do 17 ure na sedežu podjetja ASIS, d.o.o., Drenikova 24, LJubljana ah po telefonu it. 061/558-046. V škofjeloški galeriji Fara razstavlja Petra Plestenjak Podlogar ROČNO IZREZLJANI MODELI ZA LOŠKI KRUHEK Za izdelovanje figuralnih in ornamentiranih piškotov iz posebne mešanice medenega testa se je na škofjeloškem ozemlju udomačil izraz mali kruhki. Njihovo izdelovanje je bilo inje še vedno možno le z uporabo lesenih rezljanih modelov, ki imajo podobo piškota vrezano v negativni obliki. Z vtiskovanjem medenega testa v ta negativni model nastajajo pozitivni odtisi najrazličnejših oblik, velikosti, predvsem pa tudi ornamentike. (Prof. dr. Janez Bogataj) Da se Petra Plestenjak Podlogar ukvarja z rezbarstvom, ni naključje, saj je tovrstna umetna obrt že družinska tradicija. Rezbar je bil namreč že njen ded Ivan Plestenjak, sama pa se je s tem intenzivneje začela ukvarjati pri dvanajstih letih. V gimnaziji še bolj, in s petnajstimi je že razstavljala. "Prav odziv na razstave me je spodbudil, da sem delala še bolj. Kljub temu mi je rezbarstvo še vso gimnazijo in kasneje na študiju v Ljubljani pomenilo le hobi. Naročil sem imela vedno več, tako da sem se pred dvema letoma odločila za status samostojnega kulturnega delavca. " Že leta 1978 si je komaj petnajstletna prislužila naziv mojstrice umetne obrti na razstavi domače in umetne obrti v Slovenj Gradcu, kmalu za tem še mednarodno mojstrsko priznanje. Razstavljala je po Sloveniji in tujini, sicer pa so njeni ročno izrezljani modeli kot poslovna ali osebna darila prepotovali vse kontinente. Kakšen je odnos Slovencev do umetne obrti? V besedah boljši kot dejanjih. O varovanju kulturne dediščine je pri nas zadnje čase veliko povedanega, dejstva pa niso kaj dOStl drugačna kot takrat, ko Petra Plestenjak - Podlogar je sicer študirala oblikovanje tekstila in oblačil, vendar je že pred 16 leti prejela naziv mojster umetne obrti. sem se začela ukvarjati z re-zbarjenjem. Seveda je veliko več prireditev, ki vključujejo umetno obrt; letos sem na primer sodelovala na festivalih Idriart in Okarina, rezljanje modelov sem predstavila na osnovni šoli Ig v Ljubljani, vendar je vse skupaj še precej v povojih. Če drugega ne, je pogosto slaba organizacija. Pa tudi odnos do izdelkov samih Muzejske zbirke in spominske hiše Muzeja JESEN JE ČAS OBISKA HRAMOV KULTURE Jesenice - Ob koncu počitnic se / novim šolskim letom začnejo tudi bolj pogosti obiski muzejev, galerij in drugih kulturnih prireditev. Muzej Jesenice, ki ureja vse muzejske zbirke in spominske hiše v jeseniški občini, obiskovalcem, predvsem šolarjem, ponuja kar sedem možnosti ogledov obeležij kulture. Ruardova graščina stoji v nekdanjem fužinskem naselju Stara Sava na Jesenicah, ki je zaščiteno kot kulturni in tehniški spomenik. V graščini je sedež Muzeja in stalna razstava o zgodovini rudarstva in železarstva na Gorenjskem Od lani |>a jc v njem urejena tudi zbirka okamnclih rastlin in živali / zahodnih Karavank Graščina je odprta od (> do 13. ure, v sobotah samo dopoldan, v nedeljo pa je zaprto V Kosovi graščini na Jesenicah so vsak dan od 10 tlo 12 uri in od 16 tlo 19 ure na ogled stalne razstave o okupatorjevem terorju v letih med drugo svetovno vojno in o zgodovini delavskega gibanja v 19. in 20 stoletju ter NOH na Jesenicah V pritličju je galerija, kjer se menjavajo različne likovne razstave Tudi Kosova graščina jc ob sobotah odprta samo dopoldne, ob nedeljah pa zaprta Prešernova rojstna hiša v Vrbi je bila preurejena v muzej že leta 1939. Pred skoraj desetimi leti je postala bogatejša za knjižno zbirk*), v kateri so prevodi Prešernovih pesmi v različne jezike, Štiriinosemdesct različnih izdaj Poezij ter literatura o pesnikovem življenju in delu I lisa je za obiskovalce odprta od torka do petka od {> dO 16 Uit m Od lO do 16 ure ob sobotah in nedeljah Zaprto imajo ob ponedeljkih, pa ves december m januar. I inlgarjeva rojstna hiša v Doslovčah s skednjem in kozolcem predstavlja neke vrste muzej na prostem Pokaže, v kakšnem okolju je živel m delal gorenjski kajžar v času mladosti pisatelja Iranca Šaleškega Iinžgaria Odprta je od 9 30 do 13. ure, v nedeljo od 11.30 do 16. Ob ponedeljkih je zaprto, prav tako v mesecih decembru in januarju Poseben urnik pa velja za čas od 12. septembra do 15. oktobra Takrat bo linžgarjeva rojstna hiša odprta med B, M) m 16. uro od ponedeljka do petka in od 11 30 do 1730 v nedeljo. Ob sobotah je za obiskovalce zaprta Dostop dO čebelnjaka Aniona Janše na Breznid, ki so ga v spomin na rojaka, znamenitega čebelarja na dvoru Marije Terezije postavili domačini, je prost. Triglavska muzejska zbirka v Mojstrani, ki so jo postavili pted desetimi leti, govori o zgodovini planinstva na Gorenjskem od leta 1K1H dalje Del razstave je posvečen znamenitemu triglavskemu življenje v l|>it župniku Jakobu Aljažu, najnovejši del pa prikazuje življenje Triglavskem narodnem parku Muzej je od toika do nedelje od| med 10 in 12 ter 14 in 17 uro Od IS septembra tlo IV maja f. su ( r zaprt, vendar se je tudi v tem času mogoče vnaprej dogovoriti za ogled Liznjekova domačija v Kianjski Gori je pustna slovenska alpska hiša, ki je bila leta l(Wt obnovljena in uiejena v etnološki muzej V kletnih prostorih sta tudi spominska soba mladinskega pisatelja Josipa Vaiidota in priložnostna galerija Od torka do petki jc odprti med 10. In 17 uio, OS koncu tetina pa med 10 m It) /aprta je ob ponedeljkih ter v mesecu aprilu in novembru Sicer pa v Muzeju Jesenice zagotavljajo, tla |>o dogovoru |>iav vse galerije in muzeje odpira JO tudi zunaj delovnega Časa. • M. A. imajo na primer tuji obiskovalci drugačen kot domačini. Do materialov, načina izdelave in izdelka samega. Bolj cenijo vse skupaj. Kdo so ljudje, ki jih vaši izdelki najbolj zanimajo? Različni posamezniki. Takšni, ki mislijo, da je dobro, če imajo kaj mojega doma, ker so domačini iz Škofje Loke, ker me poznajo. In takšni, ki nekaj dajo na znak kvalitete, ki ga nosijo moji izdelki. Najraznovrstnejši ljudje, skratka. In v šole me vabijo. Da bi otrokom pokazala, kaj delam. Na Igu so se zelo potrudili. Pri meni je vsak napravil svoj izdelek in priznati moram, da so bili kar Kakšni vzorci vas najbolj zanimajo? Zelo rada delam čipkaste vzorce - polne, drobne, natančne Rože in vedno bolj tudi figure. Teh se drugi, ki se tudi ukvarjajo s tovrstno dejavnostjo, ne lotijo. Mene pa zelo privlačijo. Tako živalske kot človeške. In poleg tega je še ogromno stvari, ki jih imam namen naudili Žal zmanjkuje časa Knjižna kazala, nakit m podobno šc vedno delam le priložnostno. In od kod črpate ideje za svoje izdelke? ()d vsepovsod. Loški grb, na primer, sem pač naredila po starih motivih, po vzorcu. Zelo rada delam tudi po svoji domišljiji. Povezujem vzorce med seboj in s starimi motivi. Kakor se pač utrne V kakšne posebne rezbarske šole nisem nikoli hodila Tudi stan oče ni, kolikor se spomnim. Sicer pa, vsaj pri nas, nisem zasledila ne seminarjev ne literature s tega področja. Vse kai /nam sem se naučila sama m pri starem očetu. Mene je sjuistil k delu EttO, kei sem bila medna edina od vnukov, ki se nisem takoj urezala... in bila tlovolj pazljiva z orodjem. Kje se konča obrt in začne umetnost? Moji izdelki niso samo obrt in niso samo umetnost Piav takt) sama svojega dela ne vidim kot domačo obrt, kljub temu da me je tako ocenil etnolog dr. Janez Bogataj. Vse delam ročno. Tudi večje kose materiala, za katere to morda ne bi bilo nujno. Le luknje, na katere so okrasni izdelki pritrjeni na steno, so strojno izvrtane. In niti dva vzorca na nijh nista enaka. Tudi, če je motiv isti, se ločijo med seboj. Kje pa je meja med obrtjo in umetnostjo...? Izrezljani leseni modeli na razstavi v galeriji Fara. Pri vašem delu so orodja in materiali prav gotovo zelo pomembni. Tako jc Orodja imam sfeor večinoma šc od starega očeta. Veliko tih je že kar precej topih, kei se bojim zanje zelo težko je namreč najti Človeka, ki jih zna pravilno nabrusiti. Z nekaj dleti, kitli sem jih kupila sama, sem sicer zbirko dopolnila, večina pa je vendarle podedovanega < )tl materialov najraje uporabljam hi uško Zato, kn jelo najgostcjši les. In načrti za prihodnost? Nič posebnega, pravzaprav. Sic- naprej se bom ukvarjala / rezbarjenjem Kmalu se bomo, upam, preselili v svojo hišo, kjer bom lahko delala, ne tla bi motila druge, imela dovolj prostota in svoje i/delke tutli prodajala Ljudje bodo lahko liotiiii nara vnosi k meni, kar bo glede na to, tla trgovine t" galenje moje izdelke prodajajo I H) petdeset do slo odstotkov višji ceni, kot JC lista, ki jo zanje postavim jaz, ugodno zanje, zame p| tutli • M.Ahat n, fotografiji: Gora/d Šinik ! V jesenskem delu koncertov (irohlje: BRUCKNER OUARTET Groblje, 6. septembra - Danes /večer se s koncertom Bruckner Ouarteta, ki v Slovenijo prihajii naravnost s turneje po Japonski, začenja drugi del X\IV. mednarodnega poletnegu festivala v (•robijah. Avstrijski godalni ansambel, ki ga sestavljajo solisti Htucn vega simfoničnega orkestra iz l.inza lleinz llauiiold lpiv;l violina), Mano Senakov (druga violina), VValtci Haas (viola) i" Štefan Ti 11 gen (violinčelo) bo danes zvečer nastopil s Kvartetom v g molu za klavir, violino, violo in violončelo NVollgang1' Vmideusi Mozarti in z Godalnim kvartetom v i molu BO 11 Schuberta Z iijinii se 1m> v prvem delu koncerta predstavil tudi varovanec Gallusovega sklada, pianist Ink Sulci Mladi slovenski glasbenik je letos uspešno zaključil študij pri pjol Gatlžijcvu i>" Specialni šoli |)ii moskovskem konsetvatonju Čajkovski, kjci študij tudi nadaljeval Sicer pa so v sklopu diugcga tlela konceilov t iioblje picdvulcni trije koncerti Poleg današnjega še komer t M.ngil lomim i/iaelske me z z osom amstke, i ti pianista Marjana I ajtlige, ki bost-1 / deli Martmija, Paisiella. Haentlla. Shuberta. Venhja m drug'" Utopila prihodnji torek. Teden za tem, 20. septembra, bodo ...jstopih Slovenski madiigahsti, ob njih pa ponovno Komoim /b«'1 Meiiilelssohn Sttings i/ M.ulžaiske Na piogt aniu so ( ircgoi ijaiisk' koral. Palestnna m Ilavdn Vsi koncerti se začnejo ob 20 un Vstopnice so v piod.ijt p" (iolttunstu v Ljubljani in Domžalah tet v Knjižnici Domžale i" /K< ) Kamnik • M. A. nast nast Komisija razjasnjuje okoliščine smrti Gašperja Miheliča Policijska postaja ni primemo mesto za opazovanje poškodovanca To je ena od ugotovitev komisije zdravstvenega ministrstva, ki je raziskovala okoliščine smrti Gašperja Miheliča. Ljubljana, 5. septembra - Komisija zdravstvenega ministrstva se je natančno lotila dogodkov in postopkov, ko je bil Gašper Mihelič v stiku z zdravstveno službo, od trenutka, ko je bil poškodovan, pa do njegovega sprejema v Kliničnem centru. Izvzela je le cas, ki ga je prebil na policijski postaji in ga v svojem poročilu opisuje komisija notranjega ministrstva. Kolikšna je odgovornost zdravnikov in drugih, vpletenih v ta primer, tudi zdaj še ni dokončno jasna. O njej bo razsojalo sodišče, ki bo poleg rezultatov komisije upoštevajo še druga poročila, pričanja in sodnomcdicinsko ekspertizo. Strokovno in stanovsko odgovornost dežurnih zdravnic iz Kranja pa bo pretresala Zdravniška zbornica. Pregled vklenjenega pacienta Komisija, v kateri so bile tri nesporne strokovne avtoritete (prim, dr. France Urlcp, specialist splošne medicine, doc. dr. Andrej Baraga, specialist kirurgije travmatolo-gijc in prof. dr. Martin Janko, specialist ncvrolo-g'jc), jc ugotovila, da sta bila Prevoz in pregled poškodovanca brc/ zamud. Reševalno vozilo ni bil primeren prostor za pregled, policijska postaja pa ne primerno mesto za opazovanje in umiritev pol' kodovanca. Zdravnica, ki je ranjenega mladeniča prva obravnavala, je dejala, da ga zaradi njegovega vedenja ni bilo mogoče ustrezno pregledati. Po njenem mnenju ni bil pod vplivom alkohola ali drog, pač pa nemiren in agresiven, njegova govorica je bila razločna. Dogodka se je spominjal, imela je vtis, da je dobro vedel, kaj se z njim dogaja. Pregled zenic in sluhovodov, ki ga je lahko opravila šele, ko je imel vklenjeni roki, ter njegova motorika pa po njenem mnenju niso kazali na možganske okvare. Minister dr. Božidar Voljč jc tudi družino Mihelič osebno seznanil z vsebino poročila, ki ga je ocenila kot korektno. Sestal se jc tudi z vodstvom Zdravstvenega doma Kranj in obema zdravnicama. Njihove pripombe Zlasti na strokovne ugotovitve bodo lahko uveljavljali pred sodiščem m zbornico. Strokovnost zdravnikov? Razvoj dogodkov ob tragični smrti Gašperja Miheliča pa je sprožil tudi številna druga vprašanja, denimo, kako je pri nas poskrbljeno za strokovno izobraževanje zdravnikov v urgentni medicini. Minister za zdravstvo je dejal, da je urgenca vključena v vse učne programe pri pouku kliničnih predmetov, zajeta je v program pripravništva zdravnikov, preverja se na strokovnih izpitih. Za zdravnike splošne medicine in druge so vsako leto na voljo razna izobraževalna srečanja, natisnjeni so zborniki (pravi učbeniki), sekcija za splošno medicino pri slovenskem zdravniškem društvu pa je pred nekaj leti izdala tudi priročnik iz urgentne medicine "Pravočasno in pravilno". Tudi zdravstvene ustanove same so dolžne skrbeti za izobraževanje svo-jihzdravnikov. Vse to pa očitno še ni dovolj, zato ministrstvo obljublja poseben predpis, da bodo vsi zdravniki, ki dežur-ajo v osnovni zdravstveni dejavnosti, vsaki dve leti opravljali osvežitveni tečaj iz urgentne medicine. Brez potrdila o opravljenem tečaju ne bo mogel dežurati noben zdravnik v osnovni zdravstveni dejavnosti. Potrdilo bo veljalo dve leti in bo tudi pogoj za napredovanje na delovnem mestu. Minister ne bo odstopil Minister za zdravstvo dr. Božidar Voljč je danes novinarjem še povedal, da se je o svojem morebitnem odstopu (narekovali so mu ga najbolj kritični članski v medijih) pogovarjal s premierom dr. Janezom Drnovškom. Predsednik je ocenil, da je zdravstveni minister ukrepal v skladu s pristojnostmi in da ostop ni potreben. Dr. Voljč je še dodal, da se noben minister ne more in ne sme vpletati v strokovne odločitve zdravnika, kadar je ta sam z bolnikom, lahko pa probleme ureja na sistemski ravni. Opozoril je tudi na posebno odgovornost zdravniškega poklica, ki je povezana z zdravjem in življenjem bolnika. Ministrstvo se je že pred časom odločilo, da bo vladi in parlamentu predstavilo predlog zakona o zdravnikih, ki naj odgovori na ta in ona vprašanja zdravništva. • D. Z. Žlebir Sejem rabljenih šolskih knjig Do učbenikov po polovični ceni Kranj, 3, septembra - Kar nekaj let bo trajalo, preden bodo yM šolarji potrebne učbenike dobili v šoli. Dotlej pa si / njimi oskrbujejo na različne načine, med drugim tudi na sejmih rabljenih šolskih knjig, kakršnega že nekaj let prirejata Zve/a društev prijateljem mladine in (enter za socialno delo iz branja. I etos so imeli kar dva, prvega že konec junija, drugega pa v petek in soboto, ko so šolarji dobili še zadnja navodila, kaj potrebujejo v tem šolskem letu. Zc ob koncu minulega ■olskega leta je Imel sejem °koli 27 so se o vsem lahko poučili dentka, ki ga ne potrebuje več, in dijak, ki ga jc kupil po pametni ceni in ga bo po treboval tudi za maturo Sicei pa se tudi pn kupčevanju t rabljenimi učbeniki kaže težava, saj šolarji premalo vedo, kaj vse potrebujejo, kar jc Breda Mikiša jc prišla no nakupih za šolo kar iz I.junl-jane: "Obvestilo o tem sejmu je bilo namreč na vratih srednje kmetijske šole v Kranju, kamor sc jc naposled vpisala naša osmo Šolka. V šoli kakih podrobnejših navodil, kaj vse potrebujejo, niso dobili. Samo spisek Na današnjem sejmu rabljenih knjig smo dobili približno polovico srednje šolskih učbenikov, za strokovne predmete pa nam večina še manjka, (e jih ne- bo tukaj, bomo motali pač po '"'•i lUnedik H red u Mikiša Klemen Iturgur Anic« 1'aplcr nove v knjigarno. Rabljeni so seveda cenejši, kar nam je ob dveh šolarjih pač bolj pisano na kožo. Imamo šc osnovnošolca. Ta jc knjige večinoma podedoval, nekaj smo jih kupili tudi novih. Koliko nas jc letos stala šola? Nismo šc računali, saj izdatkov šc ni konec." Klemen Burgar s Podrcče, zdaj že študent, je svoje srednješolske učbenike ponudil v prodajo: "Zdaj sem že študent, učbenikov za srednjo strojno šolo ne potrebujem več, zato sem sc odločil pospraviti to robo Dajem jo za kako tretjino cene, saj mi jc važno predvsem to,da se je rešim Ko sem te knjige dobil, so bile večinoma nove, zato so kar dobro ohranjene." Aniea Papler iz Zgornje Besnice, dijakinja 3. letnika trgovske šole, je prodajal osnovnošolske in nekaj učbenikov za trgovsko šolo. "Stare učbenike bom prodala za polovično ceno. Kar veliko povpraševanja je po njih. Ko jih prodam, se bom vrnila in poskusila kupiti tudi nekaj rabljenih knjig zase. Nekaj smo jih sicer dobili že v šoli, delovne zvezke pa sem mo rala kupiti nove " • D. Z. Zlebir, foto: G. Šinik P" svetov ali ih, optcinljemmi N katalogi učbenikov I I e M 'k' so morali biti približni s->i založniki m- izdajajo radi Nv,»|iti številk ( ene učbriii k(,v. ki so jih vendarle uspeh kbrskatt, so pn rabljenih knjigah mižali ta polovico, "•'»»» f povedal Franci Kržan '*■ Zveze prijateljev mladine Kranj rako |c Wl denimo Kosov učbenik za slovensko *nJižcvnost, ki nov velja 2240 Marjcv, ocenjen na 1200. Pr,>dan pa /a l S00 tolarjev. *cr jc bil dobro ohranjen )r,a sta bila zadovoljna. Mu pnpisati zlasti premalo temel jiti predstavitvi učbenikov v šolah Ione llenedik iz ližiča |r lui na tokratnem sejmu med kupci "I )va srednješolca imamo Kupujemo učbenike za \ letnik farma« e\ tske srednje šole in za I letnik trgovske akademije Po novih knjigah zaenkrat le nismo povpraša vali, naipo i bomo p«iskusili / rabljenimi /al na tukajšnjem sejmu ni veliko izbire Je pa to pripisati tudi dejstvu, da naša otroka nista ravno na tipičnih srednjih šolah " Raziskovalni tabor pod Storžičem IViič, 6. septembra - Prejšnji torek s«) se vrnili učenci osnovne šole Itistnca iz Doma pod Storžičem, kjei so preživeli štiri dni na raziskovalnem taboru z naslovom "Mladi m narava" Tam je 1° seilmošolcev pod vodstvom profesoric Marije Klofutai in Romane OodnOV Ur učiteljice Ionicc Marin spoznavalo zanimivosti iz kemije, biologije m geografije Kemiki so ugotavljali zdravje iz lastim in piegledovali kislost oziroma bazičnost prsti m vode, biologi so ojwovali življenje v 1 omščici. ob vodi in na travniku, |< Ogreli OS so se |>rcizkiišali v orientaciji, ugotavljali gospodarsko izrabo I oinšču e in proučevali značilnosti Slapatske vasi Za konec je sledila le skupna tura na vrh Storžiča pteV Zrels Kei je taboi pol. kal v ladftjih pOČitnilkih dneh, so si po delu vsak dan privoščili tudi m kai i izvednla Za tako obliko dela z ud< I« ženci naravoslovnih krožkov so se odločili prvič, vsekakoi pa si bodo prizadevali, da to ne bo zadnjič • S. Saje Številne prenove v tržiških šolah Nova računalnica v Bistrici V njej bo moč na 12 računalnikih opravljati naloge iz projekta Petra. Tržič, 6. septembra - S popravili stavb in namestitvijo nekaj nove opreme v treh osnovnih šolah so pred novim šolskim letom odpravili le nekatere najbolj pereče probleme. V tržiški šoli Zali rovt pripravljajo dokumetacijo za prenovo stavbe in izgradnjo prizidka, kar naj bi omogočilo ukinitev pouka v dveh izmenah. Povsod primanjkuje prostora za telovadbo. Seznam popravil v osnovni šoli Zali rovt je kar dolg. Obnovili so tla v štirih učilnicah, temeljito so prenovili fizikalnico, geografsko učilnico so prilagodili kabinetnemu pouku, čitalnico knjižnice in študijsko sobo za učitelje pa so predelali v dve učilnici. Za pet učilnic so kupili novo pohištvo, staro opremo pa so popravili. Bolje so opremili tudi eno učilnico za 4. razred in popravili okna v kletni učilnici. Kljub spremembam jim v šoli še vedno primanjkuje prostora, zato bo 5 oddelkov razredne stopnje imelo pouk dopoldan, 6 pa popoldan. Kot je povedal ravnatelj Janez Godnov, so se prav zato odločili kandidirati na razpis za dodelitev šolskega tolarja. Načrtujejo namreč temeljito prenovo 30 let stare zgradbe, h kateri bi morali prizidati stavbo za vsaj 10 novih učilnic in telovadnico. Njihova šola je že pred poletjem dočakala prenovo zunanjega igrišča. V podružnični šoli v Podljubelju so med počitnicami zamenjali dotrajana tla in prenovili zunanji opaž, v Lomu pa hitijo z izdelavo nove učilnice. Največja pridobitev v osnovni šoli Bistrica je gotovo nova učilnica za računalništvo. Že doslej so računalnike uporabljali pri angleščini in geografiji, na 12 novih računalnikih pa se bodo lahko vključili v projekt Petra pri slovenščini, likovni in tehnični vzgoji. Nov učitelj računalništva za Bistrico in Zali rovt bo izvajal dogovorjeni 35-urni program računalništva in interesne dejavnosti, je novost predstavil ravnatelj Anton Ručigaj. Kot je še naštel, so med počitnicami poskrbeli za prenovo ravnih delov strehe, beljenje sten in lakiranje parketa, zamenjali pa so tudi veliko pohištva. V petih učilnicah bodo namreč oblikovali razredne knjižnice, ki bodo omogočale projektno delo na razredni stopnji. Dva oddelka 4. razreda bosta po vsej verjetnosti imela pouk v izmenah, prostorsko stisko na predmetni stopnji pa bodo reševali z zamikom pouka. Stalni problem je premajhna telovadnica. V podružničnih šolah v Kovorju in Lešah začenjajo pouk v novo prebeljenih in bolje osvetljnih učilnicah. Tudi osnovna šola Križe je bila med počitnicami podobna gradbišču. Popravljali so kanalizacijo, menjali talne obloge v avli, popravljali okna in povsem obnovili učilnici za likovno ter glasbeno vzgojo. Osem učilnic so opremili z novim pohištvom. Ker so število oddelkov povečali z 19 na 20, dva razreda na nižji stopnji uporabljata isto učilnico. Najtežja je organizacija pouka pri telovadbi; telovadnica je namreč pretesna, zunanje igrišče v lasti TVD Partizan pa je že dolgo slabo vzdrževano in komaj uporabno. • S. Saje Iskra ISKRA ERO, d.o.o. Savska loka 2 64000 Kranj objavlja javno licitacijo naslednjih osnovnih sredstev: 1. Univerzalni rezkalni stroj MAS FU 1 150.000 SIT 2. Navpični rezkalni stroj FRlTZ WERNER 2.231/3 1 90.000 SIT 3. Stroj za notranje brušenje VOUMARD 3A 270.000 SIT 4. Stroj za ravno ozobljenje stožč. zobni.HARBECK 12H 350.000 SIT 5. Stroj za navijanje rotorjev MICAFIL AVVO-A 80.000 SIT 6. Stroj za navijanje relejnih tuljav ADAST NV-100 110.000 SIT 7. Kontrolna naprava lak žice EM 102 173 15.000 SIT 8. Merilni del za balans. rotorjev s fotocelico 30.000 SIT 9. Električna omara za regulacijo del ISKRA 25.000 SIT 10. Računalniška omara HEVVLETT-PACKARD 3052 A 10.000 SIT 11. Stroj za sitotisk KAM MAN 16 s siti 100.000 SIT 12. Fotokopirni aparat NASHUA 1220 S 10.000 SIT 13. Priprava za uporovno segrevanje ISKRA 15.000 SIT Licitacija bo v soboto, 10. septembra 1994, ob 10. uri v sejni sobi upravne stavbe ERO, Savska loka 2, Kranj. Ogled opreme in plačilo varščine v višini 10 % izklicne cene bo možno v petek, 9. septembra 1994, od 10. do 12. ure in eno uro pred licitacijo. Blago bomo prodajali po sistemu videno - kupljeno. Znesek in prometni davek bo treba v celoti plačati pred prevzemom, najpozneje pa v etih dneh po licitaciji. Uspešnim na licitaciji se varščina šteje v znesek, ostalim pa bo vrnjena takoj po licitaciji. Informacije (064) 221-321, int. 2216. Irbh LTH Skofja Loka p.o. Kidričeva 66, 64220 skofja Loka vabi k sodelovanju kandidata za zaposlitev na delovnem mestu VODJE PRAVNE SLUŽBE Poleg zakonsko določenih pogojev mora kandidat izpolnjevati Še naslednje: - visoka šola pravne smeri - opravljen pravosodni izpit - aktivno znanje enega svetovnega jezika - pet let delovnih izkušenj - vodstvene sposobnosti Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev in s kratkim življenjepisom pričakujemo v 15 dneh po objavi na naslov: LTH Skofja Loka. p.o., Kidričeva 66, 64220 Skofja Loka, vodja splošnega sektorja. Gorenjski Investicijski Sklad d.d. Gorenjska banka, družbenik Nacionalne Finančne Družbe, je vpeta v gospodarske tokove Gorenjske, zato zelo dobro pozna poslovanje gorenjskih podjetij. Z informacijami, s katerimi že sedaj razpolaga in na podlagi strokovnih analiz, ter projekcij bo Gorenjski Investicijski Sklad vlagal v stabilna in perspektivna podjetja. Svoje certifikate lahko vpišete, v ta in vse druge sklade Nacionalne Finančne Družbe, na označenih vpisnih mestih vseh ekspozitur in poslovalnic Gorenjske banke. Za uspešnost naložbe jamči Nacionalna Finančna Družba GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAK Konec septembra bo razpisana javna prodaja delnic kranjske Save Delnice kranjske Save bodo nedvomno mikavne Javna prodaja delnic bo potekala po vsej Sloveniji, v Savi pa seveda računajo zlasti na Gorenjce Kranj, 2. septembra - V kranjski Savi prvo soglasje agencije za privatizacijo pričakujejo do 10. septembra, saj odprtih vprašanj ni več. Olastninili naj bi za 280 milijonov mark družbenega kapitala, 25 odstotkov naj bi se ga zavrtelo znotraj kolektiva, kar pa bodo težko dosegli, vsaj 35 odstotkov oziroma 90 milijonov mark pa bo namenjenega javni prodaji delnic. Investicijske družbe napovedujejo, da bodo posegle po savskih delnicah, zakaj naj torej ne bi državljani neposredno posegli po njih, če Gorenjci ne bomo pokupili sami sebe, nas bodo drugi, pravi FRANC BALANC, vodja projekta lastninjenja, sicer pa finančni direktor kranjske Save. Kdor "nima" podjetja, kamor bi vložil lastninski certifikat, se lahko odloča med investicijskimi družbami, druga možnost pa je javna prodaja delnic drugih podjetij. Na Gorenjskem se je doslej odvila javna prodaja delnic Kompasovih hotelov v Kranjski Gori, bistveno večja pa bo javna prodaja delnic kranjskega tovarne Sava. Ker mnoge zanima, kdaj bo to možno in ker Sava tudi z oglasi že napoveduje javno prodajo delnic, smo se pogovarjali s Francem Balančem, ki v kranjski Savi v«di projekt lastninjenja. "Kdaj ljudje lahko pričakujejo javno prodajo savskih delnic?" "Prvo soglasje agencije za privatizacijo Pričakujemo do 10. septembra, saj odprtih vprašanj ni več. Napraviti pa moramo še prospekt oziroma dobiti soglasje nanj, mislim, da bo dvajset dni zadoščalo in da bomo konec septembra lahko razpisali javno prodajo delnic. Sicer pa je bil Projekt naravnan na ta rok, kar pomeni, da uspevamo loviti roke, kar kaže tudi na resnost pri pripravi elaborata. Večjih problemov ni bilo, sodelovanje z agencijo 'n z drugimi institucijami, ki sodelujejo v tem procesu, jc bilo dobro." "Koliko družbenega kapitala bo olast-ninjenega in kako?" "Približno 280 milijonov mark oziroma 17 milijard tolarjev. Skladi bodo seveda vzeli 40 odstotkov, 20 odstotni delež naj bi 'mela interna razdelitev, notranji odkup pa S odstotnega in v javni prodaji naj bi bilo tako 35 odstotkov delnic oziroma za Približno 90 milijonov mark kapitala." "Na kakšen uspeh računate pri interni razdelitvi in notranjem odkupu?" "Znotraj kolektiva naj bi sc zavrtelo 25 MstOtkov lastnine. 20- odstotno interno razdelitev bomo skušali doseči v dveh krofih, poleg delavcev, tedanjih m biviih »I upokojencev bodo torej prišli v poštev Hjdj družinski člani. Vendar DO kljub temu ,() Zelo težko doseči, saj je kapital velik Pri J}°tranjem odkupu |e odziv kolektiva dosti dober, zanj sc bo odločila več kot tretjina Ocltvcev, o tem ni dvoma, vendar so zneski S()razmeiiH) skromni, s.i| moramo pn S odstotnem notranjem odkupu zbrati kar 7 Biiujonov mark. Probleme pa povzroča retrogradna veljavnost predpisov, saj smo moralircekspo n'rati ;c dane obveznice, ljudem toiej pečemo iz rok nekaj, kai smo jim že dali povzroča nezaupanje. Ob vsej zagna jll>Mi in odrekanjih kolektiva v preteklih U|h se bo znotraj v najboljšem primeru '-•vrtela le čctttina lastnine, če teh 25 "Ustotkov ne bomo dosegli, bo Slo toliko cč delnic v javno prodajo Razpisi bodo "•"meč sočasni." 'Kje bodo (Ir/uvljinii lahko svoje certi-/aimnjuli /u suvslu- ilrlnice. • 'Razpis bo tekel •»"•> dni, po vsej Movcniji, na 150 vpisnih mestih, od tega na 90 poštnih, na vseh enotah Gorenjske banke, d.d., Kranj, na vseh enotah Nove Ljubljanske banke, d.d., Ljubljana ter na naših šalterjih v Kranju, Mariboru, Kopru, Ljubljani in v Novem mestu. Pripravljamo močno propagandno akcijo, ki bo potekala prek medijev, gospodinjstvom v sredinah, kjer računamo na večji interes, bomo poslali prospekte, ki bodo na voljo seveda tudi na vpisnih mestih. Ljudi bomo obveščali tudi s pomočjo poslovnih partnerjev, ki bodo pojasnjevali, kako lahko pridejo do savskih delnic." "Javna prodaja vaših delnic bo potekala v konkurenci investicijskih družb, nekatere nastopajo zelo agresivno?" "Menimo, da bo Sava za ljudi zanimiva, ker nekaj ponuja, ne pa nekaj zbira, zato se investicijskih družb ne bojimo. Ponujamo zbran izredno močan kapital, ki ima svojo moč v znanju, tehnologiji, na svetovnem trgu, saj Sava 80 odstotkov izdelkov izvozi, domači in tuji poslovni partnerji pa niso samo kupci, temveč smo z njimi dolgoročno povezani na področju tehnologije, marketinga in financ." "Obljube investicijskih družb so zelo meglene, kakšne profite oziroma dividende obljublja Sava?" "Ne ponujamo izrednih profilov, to bi bila laž, ki jc ne smemo plasirati. Brez dvoma pa bomo motali voditi takšno poslovno politiko, da bodo delnice Save zanimive, ne samo za tiste, ki bodo zdaj posegli po njih s certifikati, temveč tudi v prihodnje, ko bomo objavili nove razpise, za nove programe Sava bo torej motal,i voditi takšno poslovno politiko, da bo najmanj obdržala in povečala vrednost delnic in da bo mislila tudi na dividendo, k.h bo seveda v nasprotju / dosedanjo piakso visoke amortizacije, ki jo bo potrebno zmanjšati v prid dividend, čeprav seveda amortizacija v vsakem primeru pomeni oplemenitev deleža kapitala." "Verjetno računate, da bodo kasneje savske delnice prišle na borzo?" "Menimo, da bodo sprejete." "Tudi pri nas gospodarski časopisi že obljavljajo sezname podjetij, kamor je pametno vlagati, Sava se na teh seznamih redno pojavlja?" "Če mene vprašate, kako bi se odločil, bi dejal takole. Doslej se je odvila le ena večja javna prodaja, tudi druge podobne se bodo vrtele v zelo zaprtem krogu, Krkine, verjetno tudi Petrolove delnice bodo zelo hitro prodane in tja pač ne bom hodil čakat v vrsto. Investicijske družbe so zelome-glene in napovedujejo, da bodo zanesljivo posegle po savskih delnicah. Čemu torej ne bi posegel sam, direktno. Vsem Gorenjcem pa bi rad rekel, če se ne bomo pokupili sami, nas bodo drugi. Ker je Sava na Gorenjskem, naj imajo moji vnuki delnice v Savi, ne pa v Ljubljani, v Novem mestu ali kje na Štajerskem." "Kolikšen je v Savi delež tujega kapitala?" "Lastnini se 280 milijonov mark kapitala, kar predstavlja približno 70 odstotkov savske bilance, približno 12 odsotkov je kapitalske udeležbe drugih partnerjev, predvsem Continentala, ostalo so obveznosti iz kreditov. Lastnih sredstev je torej 70 odstotkov, tako visok delež pa vsaki firmi v razvitem svetu narekuje pospešen razvoj, saj je to zgornja meja lastnih sredstev.-Vlagati mora in se modernizirati ter pri tem angažirati zunanji kapital, kar seveda pomeni, da mora biti zanimiva zanj, za nove vpise delnic." "Pred časom ste napovedovali dodatna vlaganja Continentala?" "Pripravljamo projekt nadaljnje modernizacije avtopnevmatike, tako imenovani projekt Optima III, ki predvideva približno 50 milijonov mark vlaganj. Podprl ga bo tako Continental kot mednarodna finančna korporacija IFC, ki je poleg posojil zainteresirana za neposredno vlaganje, kar redko počne, saj običajno daje posojila. Projekte smo že predložili, zdaj jih proučujejo, kmalu bodo prišli in računamo, da se bomo dokaj hitro dogovorili." "Tako kot vsa kranjska podjetja je morala tudi Sava pred lastninjenjem skozi revizijo?" "Pri reviziji smo morali napraviti že omenjene stornacijc, večjih problemov pa ni bilo. S tem smo računali, zato sc zaradi revizije postopki lastninjenja niso zavlekli, lahko pa rečem, da so sc tudi SDK-jcvc ekipe potrudile." "Kako ste razrešili denaeionalizaeijskc zahtevke?" "Tudi pri tem večjih problemov ni bilo. Hi vsemu lastniku tekstilne tovarne Hclcrju smo priznali 1,5-odstotni lastninski delež in v naravi vrnili hišo ob tovarni, njegove nekdanje upravne prostore, gre za hišo, v kateri je bila kasneje porodnišnica. Odprto pa je vračanje objektov nekdanje gostilne Gaštcj, izločili smo jih iz postopka lastnin jenja in reševanje tega vprašanja poteka vzporedno. Te objekte smo obnovili, vendar pa sc ne moremo dogovoriti, ker na strani denacionalizacijskih upravičencev še m rešeno dedovanje." • M. Volčjak Poletna Šola podjetništva za študente Več znanja, več možnosti za zaposlitev sanjsko podjetje ISKRA TELJC bil eden izmed pobudnikov za izpeljavo te Sole "b L septembra V Bohinju se je končala tradicionalna Bohi I ^'hliiei n,i poletna šola podjetništvu /a študente. To je /e tretje "j °. tlu Ja (,cu Colltfl I poldnem času organizirala i/obraže-'"'J« študentom o osnovah podjetništvu. Vodil j<> je Jurij Kemik Solo |e obiskovalo 23 studen »ov v , , 'ccina |ih je prišla s ie in,,Ak,h u*"u<[ Med njimi , " IN štipendistov podjetja gKRA IM kl )m; |(. ;0 v"nrazevanjc tudi omogočilo ^'kakoi jc t,, „ova „, svc;;l u., t s»cinanja viedna poteza tega /•injskeg., podjclia. ki bo mu t, P'degmla tudi diuga pod I'1 k laki vrsti sodelovanja pri ,,h,»eN,lim, (ilavna nit pole '\ »ole jc bila izdelavi ooslov- po Dih llačttov Pil , ......•"» iti tem so k«,v l',Ucm Pn»i''gi»li •>''«) J( "lokt /., posamezna področ ' '•' pioinoi ijo. Imam ii.inje, '"kOmg. gcueiiianie idej. ekonomiko poslovanja m dobu.i področji I clošnja gc nci.h ija |c te.tins ko obdelala štiri ideje: trženje in mžemnng ISDN tehnologije, izdelava m tr/enje solatne en ergije, delo teklamne agencije in vrtnarija Pn tem so pokazali nemalo podjetniškega duha in znanja /e med zbiranjem sa mih podatkov za poslovne načite je več podjetij izkazalo interes za picdstavitcv le teh I ur i) Meinik je podal svoje mnenje o poletni šoli in udele žencin Namen te šole |c bil pri študentih, ki nimajo prave ekonomske podlage (za tehniške. družboslovni lakultetc), razvijati podjetnilko znanje, kajti ntje so potencialni vodilni k.idn v podjetjih In potrebujejo znanji |a manageinen t,i Večina je Iskrimh štipendis tov ni zelo noiv.it is < n se mi zdi lak pristop, ko razmišljajo o kadrih že v času šolanja, in da jih zanima, kako piidohiti Stu dente [>o končanem šolanju v matično podjetji N tO skupino sem bil tutli zelo zadovoljen. Imajo znanje, dojemljivost, zag nam so m delavni, znajo se zabavati in delati. Svoje ideje so odlično demonstrirali cilj je bil dodelati neki poslovni načrt in naučiti se metodologije, kak šen je pristop do podjetja (kar jc lahko dobičkonosno) Sieei smo pogrešali nekatera ministrstva, ki so |uej sodelovala, predvsem bi lahko imelo minis trsvo U šolstvo več posluha Verjetno pa je poleg 1SKRL, II I a še katero podjetje, ki bi ga zanimala taka vrsta sodilo vanja Sicer pa so študentje poleg strokovnih tem poslušali predavanja o Triglavskem narodnem parku, učili so se angleško in st športno udejslovah." Tudi liane 1'ovšič iz podjetja ISKRA lil |e ImI s prikazanim znanjem zelo zadovoljen " Sko /i te nastope dobimo vpogled med šludi nte, kdo je kdo in za kaj je sposoben. Na fakulteti je podajanje znanja enosmerno, tukaj dvosmerno, taka delavni ca pa jc presežek samo fakul letnega znanja 1 judi jc treba usposobiti za različne dejavnos ti " • S. Vidie Agencija pravi, da je obljuba Aktive zavajajoča Ovadba, vendar brez razveljavitve Agencija za trg vrednostnih papirjev je nepravilnosti ugotovila pri delovanju 14 investicijskih družb Kranj. 5 septembra - Najpomembnejša je nedvomno odločitev agencije za trg vrednostnih papirjev, da ni več moč razveljaviti vpisa certifikatov v investicijski družbi Atena ena in Atena dve. Vendar pa je javnemu tožilstvu posredovala ovadbo za gospodarski prestopek zoper pooblaščeno družbo za upravljanje Atena, katere glavna ustanoviteljica je SKB banka. Znano je, da so akviziterji Atene po domovih državljanov zbirali pooblastila za vpis certifikatov, kar po razlagi agencije v nasprotju s predpisi. Vendar pa vpisa ni več moč razveljaviti, saj je Atena po izročitvi odredbe, ki je prepovedala takšno zbiranje, v predpisanem roku treh dni ustavila takšno zbiranje. Atena jo je torej srečno "odnesla", saj je napolnila tako sklad Atena ena kot sklad Atene dve, preden je agencija začela ukrepati. Certifikate so prek fizičnih oseb in akviziterjev vpisovali tudi pri Triglavovi družbi za Štajersko in Koroško. Zadostnega števila prospektov na vpisnih mestih niso imele družbe Arkada ena, Certius, Maksima 1, Mercata, Setev in Triglav za Ljubljano in Zasavje, v naknadnem pregledu so te pomanjkljivosti opazili pri Certiusu in Maksimi 1. Pri družbah Atena dve, Capinvest, Kompas sklad, Infond stolp, Vizija in pri Triglavu za Gorenjsko ter za Štajersko in Koroško vpisno mesto ni bilo navedeno v prospektu. Vsem je agencija dovolila dopolnitev prospektov. Nepravilnosti je agencija ugotovila pri 14 investicijskih družbah, večina je po ukrepih agencije nepravilnosti odpravila. Napake je torej ugotovila pri približno tretjini družb, saj je vseh 39. Precej prahu pa je pred dnevi dvignila javna zaveza ustanoviteljev družbe za upravljanje Aktiva, da bodo po uvrstitvi delnic njenih skladov Avant I in Avant II na borzo zagotovili njihov odkup po 30-odstotni nominalni vrednosti delnice. Pri agenciji pravijo, da je obljuba zavajajoča, ker se lahko predpisi o trgovanju s temi delnicami medtem še spremene, ker v njih tudi ni določeno, kdo bo obljubo izpolnil in ker ni razviden način uresničitve obljube prek borze. UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE KRANJ organizira v sodelovanju z Goethe Institutom iz MUnchna tečaje nemškega jezika za opravljanje mednarodno priznanih izpitov iz nemškega jezika. Dodatne informacije dobite na telefonski številki: 064/221-887. SKB BANKA D,D. PREGLED LETNIH IN MESEČNIH OBRESTNIH MER TOLARSKIH SREDSTEV OBČANOV SKB BANKA d. d. od 1. 9. 1994 dalje obrestuje tolarska sredstva občanov z naslednjimi obrestnimi merami: letne mesečne obrestne mere obrestne mere VPOGLEDNA SREDSTVA - hranilne vloge 80% mesečne 0,88 % • žiro računi stopnje rasti cen - računi tujih fiz. oseb na drobno - tekoč računi - dovoljena prekoračitev Rp + 15% 2,27% - nedovoljena prekoračitev Rp + 25% 2,97% VARČEVANJE - nad 12 do 24 mesecev ftU 70,5 % - nad 24 do 36 mesecev Rt + 11 % - nad 36 mesecev Rt t 11,5% VEZANI DEPOZITI - od 31 do 60 dni Rp + 7,5 % 1,70% ■od 31 do 60 dni' devizna klavzula D f tO % - od 61 do 90 dni Rp + 8% 1,74% ■ od 91 do 120 dni Rp t 8,5 % 1,78% ■ od 121 do 180 dni Rp + 9% 1,82% ■ oo 181 dni do 1 leta Rp+10% 1,90% ■ nad 1 leto Rt t 10,5 % ■nad 2 leti Rt+11% - nad 3 leta Rt+ 11,5% 999 < ilaviu pokrovitelj .lovcmklh • •lmi|-ii- k .h iriirr/rnlaiu Banka obračunava obresti na konlormm način, i banki f%)' rast cen na drobno v preteklem mesecu R t- rast cm na drobno v tekočem mesecu ' Nafiiif znesek vezave z devizno klavzulo/# / 000 DEM v tolarski probvrednosti Pn vezavi depozitov nad 100 000.00 Sil se obrestni mm prišteta odstotne točka glada na viimo maska depozita odstotia točka nad 100 000,00 do 500 000.00 SIT 0.50 nad 500 000 00 do t 000 000,00 SIT 0.75 ■nad t 000000.00SIT t.00 Obiščite nas v: - poslovnih enotah na Gorenjskem Titov trg 4b v škotji Loki. tel 064/622 955. Koroška 5, Kranj, tel 064/212 750, 212-751 - ekspozituri Kran/. C Staneta Žagar/a 30, tel 064/217 663 ■ agenciji Radovljica, šercerjeva 18. tel 064/ 714 409 - agenciji Škoiia Loka, Novi svet 22, tel 064/622 567 ■ agenciji Bled. Ljubljanska 4. tel 064' 76 044 POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK Test: Renault Laguna 2.0 RXE DOBRA DRUŽBA Renaultova avtomobilska filozofija, ki včasih dopušča tudi drugačnost, je jasna. Renault laguna, naslednik modela 21, ki ni doživel pretiranega uspeha, je v mnogočem prav tak, oblikovno sicer ne pretirano futurističen, vendar odločno usmerjen v prihodnost. Pri Renaultu so bili tokrat odločni in laguni je uspešnost tako rekoč prirojena. JESENICE mr ~r ^ ^ C.J.Finžgarja 2 MlOlvOkOk, PRODAJA VOZIL ^RENAULT Renault laguna 2.0 RXE: prirojen uspeh Če trdim, da je laguna v mnogočem drugačen avtomob-bil, potem to velja predvsem za klinast sprednji del z nenavadno (in oblikovno zelo sveže) zaključenim sprednjim pokrovom, ki delno zakriva masko hladilnika in na katerem se bohoti razkošen Renaultov romb, sorazmerno zaobljene bočne linije in dokaj konvencionalno, pa vendar vpadljivo zaključen zadek s petimi vrati. Kakršnakoli podobnost z enaidvajsetico je že kar takoj povsem izključena in vse skupaj je prav dobro vidno tudi v notranjosti lagune. Krojači potniške kabine so opravili dobro delo, predvsem zaradi nenavadno in spet zelo sveže oblikovane sredinske konzole, ki se v lokih (in s pripravnimi odlagalnimi prostori) končuje na armaturni plošči. Glede voznikovega delovnega prostora sta poudarka dva: prvi na pripravnosti in preglednosti vseh instrumentov, stikal in ročic, drugi pa na zelo dobrem, AVTOSERVIS, LICflRSTVO, KLEPARSTVO, PRODAJA REZERVNIH DELOV Leasing in ugoden kredit Tel., (064) 861-571, 861-570 Fax.: (064) 83-852 MEŠETAR TEHNIČNI PODATKI: vozilo: limuzina s petimi vrati, spredaj nameščenim motorjem in pogonom na prednji kolesi. Motor štirivaljni, vrstni, 1998 ccm, 115 KM. Mere: d. 4510 mm, š. 1750, v. 1430 mm. Najvišja hitrost: 200 km/h (tovarna), 202 km/h (test). Poraba goriva po ECE: 6,4/ 8,01 12,3 I neos-vinčenega 95 okt. goriva. Poraba na testu: 9,6 litra. SERVISNO PRODAJNI CENTER KRANJ ■ LABORE. LJUBLJANSKA 22 v TEL.: 064/211-225, 223-276 RENAULT MOŽNOST TESTNE VOŽNJE DOBAVA TAKOJ PLAČILNI POGOJI: KREDIT BREZ POLOGA, UGODNOSTI PRI GOTOVINSKEM PLAČILU, MENJAVA STARO ZA NOVO. vendar v sedalnem delu za malenkost prekratkem vsestransko nastavljivem sedežu. Testna laguna je imela oznako RXE, to pa pri Renaultu pomeni boljši paket opreme. Zato se je avtomobil odklepal z daljinskim upravljalccm, testnega voz-nika so razveseljevala elektrificirana (in tonirana) stekla, zelo dobro oprijemljiv volan s servoojčavelnikom in varnostno vrečo, potovalni računalnik, ki je tokrat govoril v angleščini in nenazadnje še doplačilna klimatska naprava in dragocen akustični sistem. Ob tem je jasno, da se tudi drugim potnikom v laguni ne godi slabo, še posebej upoStc-vaje splošno razkošnost prostora med obema vrstama sedežev, udobno zadnjo klop in za njo še prostoren, predvsem pa globok prtljažni prostor HVALIMO: oblika - udobje -zmogljiv in ekonomičen motor; GRAJAMO: premajhni zunanji ogledali - prekratka prednja sedeta Testni avtomobil je imel pod motornim pokrovom 2,0-litrski štirivaljnik. Po motorni paleti sodi na drugo mesto ali v zlato sredino, po lastnostih pa med boljše agregate. Priganjanje v višje vrtljaje ga ne moti, njegov tek je lahkoten in tih in vo/iuk si bo dobro zapomnil predvsem njegovo elastičnost. Pospeški sodijo med solidne in vse skupaj je kronano še z zelo zadovoljivo končno hitrostjo. Če pridani še podatek o povprečni 9,6 litrski Kititi ISTiV I/vI.ET? j PRIJAVE RABAC-HOTEL MIMOSA I KOMPAS KRANJ, TEL 724 100 KOMPAS SK l0KA.ni 6?0 960 ITAUJA KOMPAS KRANJ TEL: 224 100 KOMPAS SK LOKA, TEL: 620 960 ITAUJA KOMPAS KRANJ, TEL: 224 100 KOMPAS SK. 10KA, TEL: 620 960 1 DATUM 1 ODHODA 1 CENA PREVOZ ! GOSTINSKE j STORITVE I OPIS POTOVANJA Lij 161 DEM IUS 8 DNI | P0ĆITNICI ... J 19 10 3/5 DEM 1 ,ui.. 5 DNI I .....'- ■ 1 RIM CAPRI POMPEJI,... ; 3.H. J 260 DEM IUS | SOK, i RIM VATIKAN IZČRPEN OGLED KAM NA KOSILO, VEČERJO ? IME GOSTINSKEGA OBJEKTA GOSTILNA JAMA Tel: 41 125 [I" ŠENČUR I SPECI ALITETE |aNA MENU I ■■NMNRMMMMMMIlIf MMNMNNi OOMAlA KUHINJA, i A Ufftm{„, NFDtUSKA KOSILA, KOSILA/00Sli SPf CIAtl li II NA /A*U j ODPRTO 00P0N 00 SOI 00 6 00 13 NID 6 20 bencinski žeji, je izračun jasen: ta motorje laguni pisan na kožo in z njim bodo zadovoljni tako povprečni kot tudi bolj zahtevni vozniki. Pri legi na cesti je laguna takšna, kot so Renaulti le nekaj časa: nevtralna zanesljiva in lahkotna za upravljanje. Poleg vsega je v pomoč tudi zanesljiv zavorni protiblokirni sistem z rahlo zapoznelim, vendar še zdaleč ne nezanesljivim delovanjem. Gozdno gospodarstvo Bled Bled, Ljubljanska c. 19 ODKUPNE CENE GOZDNIH SORTIMENTOV Les iglavcev v lubju, dostavljen do kamionske ceste (v SIT/m3) E A B C hlodi: * smreka 12.700 9.800 7.800 4.300 * jelka 10.700 8.200 5.400 4.000 * macesen 12.700 9.600 6.800 4.000 * ostali iglavci 9.630 7.380 4.860 3.600 tehnični les iglavcev: celulozni les iglavcev: * I. (premer od 12 do 18 cm) 4.000 * I. 2.500 * II. (premer od 8 do 12 cm) 2.700 *ll. 1.300 Les listavcev, dostavljen do kamionske ceste (v SIT/m3) L 1 II III, drva hlodi: * bukev 10.000 6500 6.000 3.000 * javor 10 000 6.500 6.000 3.000 ' brest 10.000 5.000 4.000 3 000 * lipa 8.000 3.100 3.000 3.000 * hrast 13.000 6.500 6.000 3000 * češnja 13.000 6.500 6.000 3.000 * oreh 15.000 11.000 8.000 3.000 ' jesen 13.000 5.500 5.000 3.000 * ostali listavci 7.200 3.000 3.000 3.000 Za dostavo na skladišče Rečica ali Bohinj plačamo prevoz po naslednjih cenah: * razdalja do 5 km 500 SIT/m3 z davkom * razdalja nad 5 km 550 SIT/m3 z davkom Prometni davek od lesa plača GG Bled, zato so navedene cene neto (toliko dobi lastnik). Plačilo za prodani les je 14 dni po zaključku obračunskega obdobja, ki traja en teden (od ponedeljka do ponedeljka). V nujnih primerih za že posekan les dajemo akontacije Odkupujemo tudi les na panju, opravljamo storitve za vsa aela v gozdu in prevzemamo gozdne površine v upravljanje ali zakup Naročila sprejemamo po telefonu 741-800 ali na upravi podjetja Cenik velja od 1. junija 1994 dalje. CENA do registracije: 3.527.841 SIT (Revoz Novo mesto) Zelo zanesljivo pa je nekaj: Renaultu je z laguno uspel veliki met tudi v višji srednji razred in s svojo posrečeno kombinacijo uporabnosti in svojskega značaja je in bo ta avtomobil zagotovo zelo priljubljen. • M. (iregorič, slike I .ca Jeras ZASTAVLJALNICA NUDIMO UGODNA POSOJILA NA PODLAGI ZASTAVE: ■ ČISTEGA ZLATA IN NAKITA m VREDNOSTNIH PAPIRJEV * TUJIH VALUT • UMETNIN IN STARIN ■ UGODNE OBRESTI ZA VEZANE VLOGE PARTNER. VREDEN ZAUPANJA Koroška c. 41, Kranj, tel.: 064/211-256 Povsem nov celovit sistem kakovostnih in cenovno ugodnih avtomobilskih zavarovanj RnOAdriatic za Gorenjsko Za vse podrobne podatke pokličite po telefonu KR 211-688. Adrlalic PRESA, d.o.o. Trgovina z vozili in rezervnimi deli, telefon:064/422-522 64207 Cerklje na Gor., Slovenska 51, fax:064/422 520 • PRODAJA VOZIL RENAULT, tudi LAGUNE (V ZALOGI 2.0 RXE) • TRGOVINA Z REZERVNIMI DELI • SERVIS, KLEPARSKA IN UČARSKA POPRAVILA • VLEKA VOZIL • VOZILA NA KREDIT, LEASING SE nilTOKOĆArMO ZA OHISK V NOVI M SALONU IN KA7STAVINIM SKLADIŠČU VREME Za danes in jutri nam vrenoslovtf napovedujejo sončno in toplo. LUNINE SPREMEMBE Ker bo danes mlaj nastopil ob 20.33, bo po Herschlovem vremenskem ključu lepo ob severu ali zahodniku in dež ob jugu ali jugozahodniku. Lectar Country Band Čeprav je gostilna Lectar v Radovljici na splošno dobro znana, imajo največ obiskovalcev ob četrtkih, ko poleti na vrtu igra ansambel Lectar Countrv Band. Vodi ga, tako kot gostišče, Jože Andrejaš, ki v skupini tudi igra: tenor saksofon, orglice, kitaro, bas. In seveda poje. Sicer pa so v radovljiškem countrv bandu še Milena Kržismk, ki poje in igra na posebne vrste kitaro, imenovano pedal steel guitar, bobnar Klemen Novšak, glavni pevec in kitarist Bojan Jeločnik, Vojko TJkmar (akordeon, el. kitara, klavir, vokal) in Zvone Human basist in kitarist. ZBIRAMO STARE RAZGLEDNICE No, Šuštarska nedelja je mimo, verjetno je tudi med reševalci naše uganke veliko takih, ki se lahko pohvalijo z novimi čevlji, ki so jih ob tej priložnosti kupili nekaj ceneje, ali pa s tem, da so se na prireditvi temel|ito pozabavali. Upam, da ste zadovoljni. Prejšnji torek smo namreč zastavili vprašanje, ki je bilo tudi v zvezi s to prireditvijo. Na sliki je bil Storžič, ki je bil verjetno tokrat tudi bolj oblegan kot ponavadi, spraševali pa smo tudi po mestu, ki leži nekako pod njim. To je Tržič Kar veliko vaših odgovorov, večinoma pravilnih, smo prejeli, pet pa jih je bilo izžrebanih, in sicer: 1. Ciril Mrak, Zg. Bitnje 133, Žabnica; 2 Jelka j^orošac, Mošnje 39. Radovljica, 3. Luka Zaplotnik, Golnik 55, 4. Ivanka Prlstov, Krnica 3, Zg. Gorje 5 Helena Frelih, Log 12, Železniki. Čestitamo! Tokrat pa naša razglednica ni ravno stara, pa vendar jo zaradi vasi, ki jo prikazuje, objavljamo tudi na tem mestu. V njej je bil rojen neki znameniti Slovenec Ugotovite, katera vas je na sliki, kdo je ta mož in naštojte nekaj niegovih del. Odgovore pričakujemo do petka, 9. Septembra, na naslov Gorenjski glas, Zoisova 1, 64000 Kranj. Pet izžrebanih odgovorov bo prejelo nagrade v vrednosti po 1.000 tolarjev. "Igramo tisto, kar nam je všeč" Začeli so pred štirimi leti na pobudo Jožeta Andrejaha, ki je želel igrati countrv glasbo najprej za svoje zadovoljstvo. In to je tudi sedaj, ko je poleti ob četrtkih v gostišču potrebno rezervirati mizo, če jih želiš poslušati, njihovo glavno načelo. Igrati dobro glasbo in se pri tem zabavati. Člani so v skupino prihajali kar sami od sebe. Brez posebnih vabil in avdicij. Začela sta dva, zdaj jih je šest. In radi s pohvalijo z Mileno Kržišnik, ki je prav gotovo edina Slovenka, ki igra na pedal steel kitaro, morda celo edina Evropejka. Na inštrument se igra s posebnim naprstnikom, ima dvakrat deset strun in kar sedem pedal. Publika čuti iskrenost Razen doma ne nastopajo veliko. Udeležujejo se countrv festivala v Mostecu v Ljubljani, ob kakšni posebni priložnosti nastopajo tudi drugje. Kot preteklo soboto na Sončkovcm popoldnevu v Radovjici, kjer so že četrto leto redni gostje. Iz obsežnega repertoarja ameriške countrv reprodukcije izberejo tiste pesmi, ki so jim najbolj prisrcu. Kot kaže, so prav tako všeč njihovemu občinstvu, kljub temu da člani Lectar Countrv Banda pravijo, da zahtev publike nikakor ne postavljajo na prvo mesto. "ljudje so sc nas navadili," pravijo. "Uja- mejo se v naše razpoloženje, čutijo, da tisto, kar igramo, igramo iz srca. Ne gledamo ne na čas ne na denar. Konce koncev nihče od nas ne nosi ure..." Countrv se v slovenščini ne sliši dobro Njihovi veliki vzorniki so ansambel Plava trava zaborava, na programu pa so pesmi od Dolly Parton do Chrisa Christoffersona - vse zvezde Countrv music TV, skratka. In seveda so se poskusili tudi s svojo glasbo. Nekaj napisali, pa pravijo, da se v slovenščini countrv nekako ne sliši dobro. Zato bodo, ko bo čas in če se jim bo zdelo, da je tako prav, tudi svoje pesmi peli v angleščini. Sicer pa pravijo, da glasba, ki jo izvajajo, pa čeprav ni njihova, zahteva veliko vlaganj vanjo.Tako v petje kot v instrumentalni del, saj je vsaj dvoglasno petje najmanj, kar se dogaja na odru. Vaj imajo kar precej in kljub temu, da nihče od njih ni profesionalni glasbenik, na odru dajo vse od sebe. To nenazadnje potrujuje tudi tako rekoč množičen obisk njihovih nastopov. • M. A ■ 06 tad \ *9 J A V1M i Blill-A Komu; /c minila poletna vro- tina in sc i>ra, rodila [>a miš, stvari : "''< irianu UOJijO, nih, e se nu ne l'r listi, ki so glasovali jiroli n°vi občini, bodo pač ostali v u"" lokalni skupnosti, a v koleri *<> listi, ki so glasovali za svojo občino ' 5$ kur i tiari aH v tio\ 11 Duirno, dumi, >, dr ni :hor ' 1'ohilimo v temi rečmi, kajti nekateri lokalni lupani v obči "<'h, k/er /e referendum uspel, te *omo) čakajo, da prevzamejo *ezlo i/i meči /V/// glasovali za svojo °"čino, a kljub vsemu' i a nrKolovost tre Ime, se posebej /'« se glasovali i. se pravi, davko i jjcrvu/i /, sprašujemo, čemu J**« 'ilerendumski sirotki in "* vik in krik. če potem m pol , " nobenega pametnega vsedr ltn''>ega truna nad odločitvijo l)nh občinah se volt lokalna /'"/"ika bodo vzeli stare občine. Poznah nove ali mulo mešano' Kuuuik j< emonot enlrizrnu to K "bok,. v ,/„{,, ,„ w,,. , iteno i*"kIrodujm avto-mal v parlamentu, v katerem naj bi bili - pa zdaj niso - po predlogu ene poslanke kondomi' Onu /e takoj videla, da v Tema tedna Prave rekvizite na pravo mesto Na predlog neke poslanke naj bi v parlamentu vgrajeni mini prodajni avtomat vrgel ven tudi - kondome. Ko o tem hočeš nočeš razmišljaš, prideš do zelo grdih in nesramnih primerjav... drugačnemu />ohle/iu uprli' Ku/ šele Kakšni naši gorenjski ju> slami, ki vseh barv postopa/o po parlamentu' 1'roblerm lastne ob čine jih zanimalo mani kot lanski sneg' \isoka /'oblika in kdo bi kam v kakšno no\o sir un k o <\igml ■ o/a, to t>a /a' Poleti \e res čus kislih kuma m, ko medije rahlo "bate", o iem bi poročali A res ni bilo treba, da srno ven na ven brali m na IV v \ltkt gledah, kuko j'urlamenlu neka/ manjka. In manjkal m noben drug rekvizit kol kondomi' 1'ruvi ljudie na pravem mestu s pravimi rekviziti'" Ne vem. ali se /e ha ala alt mislila :ures ('e se /e brcala, je A//«/> v\e/ nujnosti kondomske :aščile :a današnji svet dokaj čudno okarakterizirala parlamentarna zborovanja lake uporabne predmete bi bilo kvečjemu dobro prodajati pred kakšnimi lokali, ki se mnolijo kot gobe po delju in v katerih so kakšni masalm saloni z uvožen,, ukrajinsko delovno silo. lakih je ba;e tudi na (iorerijskem kot plev' Delujejo zelo diskretno, saj maserke ne vidijo belega dne in jih delodajalci niti ven ne Spustijo, Kako le: prvi hip bi vsak firbčen (lorenjec v vsaki zakotni vasi pristrigel z ušesi, če bi na vaškem makadamu srečal kakšno postavno m rnično Uk-rajlnko/ In bi bil halo! A kam človek zašlnka, če razmišlja o našem parlamentu7 Saj /<• grdo, am/>ak zušinku nič Vti tn nit mari} do javne hiše, v njenem prvobitnem jtomenu m n,imenu. Mimogrede sem kar kršpko :a legalne juvne hiše' Bi odpadel marsikateri ilegalni •da/šn/i musatnt salon s prebri surnrni deloda/alci, ki naivne dečve iz Vzhoda na grozne finte izvabljajo od doma, jim nato pobotajo polne liste, zapre/o v Wbe, BOetavijO normo W kiten tov na dan in podobno. Če katera uide, uide po srečnem naključju! Kakšna delela' Kakšen poh lep po hitrem m lahkem zasitil ku! Vsaj tega cvenka Ljubljana ne vidi, sa/ ostane kre/tko v lepih listih lastnikov lokalov, ki jim je danes edina slutbena pot v Ukrajinol A to je slaba lolalba za tiste, ki so jezni na vedno večji i eriiralizem, na funkcionarsko gospodo, ki šarmira tako, da se meče z elastiko v globino, igra tenis, dirka po hribih Mišue kazat je ena, tistim, ki \o na zajamčeni plači ali na juikojnmi, ki se povišu/e za cela 0,7 pro cenlna na mesec, dopovedat', kakšnega grozovitega /romena naj bi bile lokalne volitve, pa drugu • D.Sidej POIŠČITE BISER, K! JE PRAV BLIZU V ŠKOLJKI KVARNERSKEGA ZALIVA RABAC SE NEKAJ PROSTIH MEST V HOTELIH INFORMACIJE IN REZERVACIJE TEL.: 385/52/872 206, 872 226 FAX.: 385/52/872 561 Tokrat kar 959 + 8 nagrad Na začetku objave rezultatov četrtkovega javnega komisijskega žrebanja prispelih rešitev nagradne križanke OPTIKE MONOKEL z Mohorjevega klanca (Vodopovčeva 10) v Kranju super novica za vse reševalke oz. reševalce tokratne križanke: VSEM, KI STE PRAVILNO REŠILI KRIŽANKO, OMOGOČA OPTIKA MONOKEL KRANJ SENZACIONALNO UGODEN NAKUP SONČNIH OČAL POLAROID. Cena: samo 500 tolarjev. Vse rešitve, ki niso bile izžrebane za prvih 8 nagrad, so namreč shranjene v Optiki Monokel; ko se boste oglasili na Vodopivčevi 10 na Mohorjevem klancu v Kranju, bo dovolj, če poveste, da ste med 959 reševalci nagradne križanke in s tem lahko izkoristite možnost nakupa sončnih očal Polaroid po 500 SIT. Ugodnost velja le do konca tega meseca * septembra 1994! Nagrajenci, ki sc jim je v četrtek pri žrebanju nasmehnila sreča, so: l. Anica LIKOZAR, J. Platiše 17, Kranj (prejme vrednostni bon Optike Monokel za 7.000 SIT); 2. Marinka ZORAN, Breg 95, Žirovnica (vrednostni bon Optike Monokel za 5.000 SIT); 3. Anuška SOKLIČ, Hotemaže 91, Preddvor (vrednostni bon Optike Monokel za 3.000 SIT); 4. - 8. nagrada Gorenjskega glasa po 1.000 SIT: Pavla VRHOVNIK, Praše 36, Mavčiče; Zvonka TERSEGLAV, Cesta 1. maja 36, Jesenice; Petra ŠMID, Alpska 44, Lesce; Gašper DROBNIČ, Gosposvctska 13, Kranj in Majda TRČEK, Bertoncljeva 5, Kranj. Komisija med prispelimi rešitvami ni našla nobene nepravilne ZADETEK V PETEK V petek zvečer je bila na nočnem programu Radia Žiri že 7. oddaja družinskega kviza Zadetek v petek. S terenskim vozilom je bil pri družini Oblak iz Zabrežnika 5 v Žireh voditelj kviza Jure Svoljšak, ki je tričlanski ekipi zastavil 10 + 1 vprašanje. Pravilno so odgovorili na 9 vprašanj in si prislužili 13.500 SIT vredno nagrado pokrovitelja oddaje podjetja OGS (servis gospodinjskih strojev) iz Kranja. Oblakovi pa bodo nastopili tudi v finalni oddaji, ko bo eno od sodelujočih družin prejela najnovejši pralni stroj Gorenje, ki ga podarja glavni sponzor družinskega kviza WECO Commerce iz Lesc. Na sliki: Takole pa je Glasov fotoreporter Janez Pelko z objektivom zabeležil družinsko veselje v oddaji Zadetek v petek. Tel.: 064 211 140 Mobitel: 0609 615 616 SERVIS GOSPODINJSKIH STROJEV GLAVNI SPONZOR "DRUŽINSKEGA KVIZA" RADIA ŽIRI IN GORENJSKEGA GLASA ommimE gorenje m&$m$®pi LESCE, NAJVEČJI PRODAJNI CENTER NA GORENJSKEM; Hfi7Wn Dni IMA it\ ***** <"'">•»<•■ mali gospodinjski aparati, nvtn« UVUn«. SU, akuatlka, kuhinja, kopalnice, antenski material TEL: 064/718-502, iaJS.TK^^.^ CAY-71b01 POPUST DO 45% TAA. ( 10 Ji. I Delovni (»» od 8 do 19. ura. ob sobotah od 8 do 12. ura NAGRADA: NAJNOVEJŠI, IZVOZNI MODEL PRALNEGA STROJA GORENJE V VREDNOSTI 89.000.00 SIT š R S B P M H A G F J C K L A N D A Y A T E V Ž Z Č 1 W X U Pošilja: Pošljite na RADIO ŽIRI, 64226 Žlrl do 9. SEPTEMBRA 1994 Pripravimo se za zimo Kaj moramo vedeti o vlaganju - Osnovno pravilo je: vkuha-vamo, ko je sadje ali zelenjava zrelo (razen pri izjemah, kot je na primer liker iz zelenih orehov ali marmelada iz zelenih paradižnikov), vendar pa naj bo trdno, čvrsto, nepoškodovano. - Sadje in zelenjavo pred vkuhavanjem seveda operemo, brez ozira, ali ga bomo lupili ali ne. Operemo ga pod tekočo hladno vodo. Če ga lupimo, ga ponovno operemo, damo v plastično cedilo in dobro odce-dimo. - Pazljivo preglejmo kozarce ali steklenice, v katere bomo vlagali zelenjavo, sadje. Postavimo jih v večjo posodo s hladno vodo in počasi segrevamo do vrenja. Če so kozarci že uporabljeni, jih najprej dobro operemo z detergentom in odstranimo najmanjšo sled maščobe in speremo nekajkrat pod toplo vodo. Prekuhane steklenice in kozarce prijemamo samo od zunaj. - Ozimnico kuhamo samo v nepoškodovanih emajliranih ali nerjavečih posodah. Posoda naj bo dovolj široka in visoka, da bo dovolj velika površina za izparevanje tekočine in ne bo vsebina prehitro kipela in škropila čez rob. - Preglejte nože, cedila in ostali pribor, potreben za pripravljanje ozimnice, da bo vse čisto, iz nerjavečega materiala. Uporabite mikser in druge kuhinjske aparate, da bo šlo delo hitreje od rok. - Držite se receptov in navodil. Če preizkušate nov recept, je priporočljivo, da najprej pripravite manjšo količino. Sicer pa je vedno bolje pripravljati ozimnico v manjših količinah, ne vse naenkrat. - Ozimnico pasterizirajte ali kuhajte v pari v dovolj velikem in globokem loncu, da bodo kozarci potopljeni v vodo. Lonec naj bo iz debelega materiala, da bo grel z vseh strani. - Kozarci ali steklenice pri vročem polnjenju ne bodo pokali, če jih poprej malo segreje-mo v pečici (na nižji temperaturi, npr. 50 stopinj C) in jih potem postavimo na časopisni papir ali suho krpo. V vsak kozarec dajmo nekaj žlic vsebine, da se počasi segreva in tako postopoma napolnimo do vrha. - Napolnjene kozarce zapremo in zunaj obrišemo. - Na vsak kozarec, steklenico damo nalepko z označbo vsebine in datumom vlaganja (vsaj letnico!). - Steklenice in kozarce z vloženo ozimnico hranimo na suhem mestu (da ne plesni), hladnem (da se ne izsuši) in na temnem (da ne izgubi barve). - Ozimnico redno kontrolirajmo, da še pravi čas odkrijemo prve znake kvarjenja, če se kozarec ni dobro zaprl. V tem primeru ozimnico hitro porabimo ali jo ponovno prekuhajmo in znova vložimo v kozarec. Morda še nasvet iz prakse: Ne zavrzite majhnih kozarčkov s patentnim kovinskim pokrovom, ki ima znotraj vdelano gumo (od raznih marmelad, majonez, omak in tudi tovarniško vložene zelenjave). Odlično se dajo uporabiti pri domačem vlaganju ozimnice - marmelad, paradižnikove mezge, stročjega fižola, paprik in podobnega. Le kozarce moramo temeljito očistiti, osušiti na zraku in potem segreti v pečici do približno 80 do 90 stopinj C. Ko nam vsebina ozimnice na štedilniku vre, kozarce drugega za drugim previdno s krpo jemljemo iz pečice, polnimo z vrelo ozimnico (ali skoraj vrelo, s prvo zajemalko pa vedno malce oplaknemo notranjost kozarca, da se temperature izenačijo in kozarec ne poči). Kozarec postavimo čim bliže posodi z ozimnico na štedilniku, vendar naj stoji na krpi ali papirju. Na mizi pripravimo prav tako papirno podlago ali krpo, kamor postavimo napolnjen kozarec, da ga zapremo s patentnim pokrovom. Zaprte kozarce postavljamo na mizi tesno drugega poleg drugega in pokrijemo najprej s čisto krpo, čez to pa damo debelejšo odejo in jih pustimo tako stati čez noč, da se počasi ohlade. Šele povsem ohlajene potem odnesemo v shrambo, klet. Paradižnik za zimo Najbolj enostavno je sicer kar zdrave zrele paradižnike spraviti v polivinilasto vrečko in zamrzniti v zamrzovalniku, vendar nam v njem vedno primanjkuje prostora. Zato pripravimo paradižnikovo mezgo, ki jo spravimo v manjše steklenice s kovinskim patentnim pokrovom. Zrele paradižnikezreže-mo na majhne kocke in damo v veliko posodo, da prevro. Dodamo sol, sladkorja po okusu, le toliko, da paradižnik dobi polni okus, malo drobno na-sekljanega česna in nekaj listov bazilike. Vse to še dobro pre-vremo in vroče (skoraj vrelo) denemo v vroče stekleničke in tesno zapremo. Ko tak paradižnik pozimi rabimo v kuhinji za razne omake, zelenjavne juhe, rižote in podobno, ga, dokler ga nc porabimo (teden ali dva), držimo v hladilniku. Moda moda moda Kakšna naj bo naša šolarka? Moderna, seveda! Brez minice ali kratkih hlač ne bo šlo. Za jesen bo seveda primeren kostim iz volnenega tweeda, tkanega v obliki ribje kosti. Krilo se spredaj zapenja z gumbi. Bluza je svilena, krem barve, z dolgimi rokavi in obveznimi manšeti. Brezrokavnik je grobo pleten, v izrazitih pokončnih črtah, v istih barvah kot kostim (v našem primeru je to siva in črna), prav takšne, sivo-črne so nogavice, ki segajo visoko čez kolena. Čevlji so zaprli, črn semiš. Jakna jc daljša in sega do roba krila, oziroma še malo čez. O.K.? Poskusimo še me Krompirjeva zloženka s špinačo 750 g krompirja, 2 jajci, 30 g margarine, sol, muškat. Nadev: 250 g špinače, 30 g margarine, 3 ilice parmezana, maščoba za pekač. Kuhan krompir olupimo, ga pretlačimo, dodamo sol, muškat, 2 rumenjaka, margarino, gladko zmešamo in narahlo primešamo Sc sneg 2 beljakov. V namazano kozico iz jenskega stekla damo polovico pripravljenega krompirja, naložimo plast kuhane in na maslu po-pražene špinače, po vrhu razdeli m o šc drugo polovico krompirja. Potresemo z naribanim parmezanom in postavimo v pečico za toliko časa, da se parmezan stopi in rumeno obarva. Provansalska solata 4 mladi korenčki. I manjša solata, 1 por ali mlada čebuli- ca, 1 rdeča paprika, 2 v trdo kuhani jajci, 1 lonček skute, pol kozarca olja, 1 limona, sol, poper. Korenček ostrgamo, operemo in grobo nastrgamo. Solato operemo in na drobno narežemo, por narežemo na kolo-barčke in operemo. Papriko razpolovimo, odstranimo seme in jo narežemo na rezance (dva rezanca paprike nasekljamo). V široko solatno skledo v krogu naložimo nastrgan korenček, na sredo položimo solato in potresemo s kolesci pora. Na sredino stresemo manjši lonček skute, okrog pa zložimo krhlje v trdo kuhanih jajc. Skuto potresemo z nasekljanim delom paprike, preostale rezance paprike pa položimo na korenček. Omaka: dobro raz-mešamo olje, limono, sol in poper. Solato zabelimo in jo premešamo šele na mizi, ko jo delimo po krožnikih. Prav je, da vemo S čebulčkom nad kurje oko in bradavice Glavico čebulčka razpolovimo, jo damo v vinski kis, v katerem naj bo 3 ali 4 dni, potem pa damo na vsak žulj ali kurje oko polovico čebulčka in ga pričvrstimo s povojem. Postopek ponovimo nekaj večerov zapored, zmehčani del žulja ali kurjega očesa pa vsako jutro ostrgamo. Bradavice si umijemo z mlačno vodo in milom. Ko se dobro posušijo, jih namažemo s čebulnim sokom (izcejenim iz glavic čebule) ali večkrat na dan natremo s prerezano polovico glavice. Prvih 10 dni bodo bradavice postale blede in začele izginjati, po 3 tednih pa bodo izginile. Iz šolskih klopi Vrtiljak z Romano se spet vrti Po zasluienih počitnicah se na Radio Kranj spet vrača Romana Krajnčan s svojim Vrtiljakom Že lani je z glasbeno lestvico gostovala tudi na naših časopisnih straneh, letos pa smo skupno sodelovanje še obogatili Eno od novosti vam izdajamo le danes. Sicer pa danes popoldne ob petih na valovih kranjskega radia poslušajte priljubljeno otroško oddajo in izvedeli boste Se več Romana vas vabi, da spet tako pridno sodelujte kot preteklo leto: pišite, rišite, pesnite, kličite v oddajo, da bo z vašim sodelovanjem še zanimivejša Nagrajeni spis Skrivnostna fotografija V naši rubriki in v oddaji Vrtiljak i Romano vsak torek od 17. do IS ure na Kadiu Kranj začenjamo z novostjo. Vsakič bomo objavili skrivnostno fotografijo ene od gorenjskih šol in na dopisnu ah nam pošljite odgovor, katera šola je na sliki. Tokrat jje 1 ca Jeras posnela okrasek na pročelju ene od velikih gorenjskih osnovnih sol. Če ste spo/uali šolo, pokličite dane« v oddajo Vrtiljak / Komuno ali do petka, v. septembra, pošljite dopisnico na naslov Gorenjski glas, Zoisova 1, 644MH) Kranj. Vse pravilne odgovore bomo nagradili / Gla.su vo majico. Če tokrat nc bo iiol»cncga točnega odgovora, bomo naslednjič o isti šoli objavili nekoliko mani skrivnostno fotografijo. Poslušajte Romam) in sodelujte v novi ii.igr.ulni igri' Moje otroštvo Kar pomnim, šc nikoli v življenju nisem bil popolnoma brc/ vsakdanjih obveznosti Cc prav imam dosti lepih spominov iz tistih časov, ko so bile moja poglavitna skrb igrače, nc bi rau, da bi vse to šc enkrat skusil Tako na primer sem bil skoraj tepen /aradi nepotrebne steklene navlake, ki jo je manu bržkone dobila za poročno darilo. Ko sem sc za stopinjo obrnil proti desni, so sc del skodelic, dva krožnika in vrč za kavo /.našle na tleh kot raztrgan kos papirja, ki ga v jc/.i seciram, če ne dobim pametne domislice za spis Kar pravi pregovor, da čre-pinje prinašajo srečo, jc tokrat držalo, šc isti teden po tej katastrofi sem pravilno uagml, koliko plavajočih, osvetljenih jajčnih lupin naj bi plavalo po Blejskem jezeru. Seveda mi jc pri tem pomagal ati, ampak na dopisnico je napisal moj naslov, tako da sem bil kot štmletnik skupaj / mojo družino najslav nejši človek devete strani Gorenjskega glasa Nagrada sc je predvsem prilegla mojemu želodcu, ki bi še danes rad zmlel vse tiste dobrote, ki jih najbrž ne bo deležen Se vrsto let Dogodkov v moji prekrtaki zgodovini jc Sc precej. Vendar se jih sedajle sploh nc morem spomniti, kajti želodec že pie dolgo čaka, da kaj /aužijc, pa tudi brc/ slik v albumu ali v časopisu nc morem govoriti o neki časovno oddaljeni stvari • Jure šenk, <►. b osnovne Ml Predoslje Danes smo na naš avtobus za nagradni izlet posadili novega |>otmk.i loki al nam jc bil najbolj všeč spis Jureta šenka iz Predoselj Moje otioStvo, v katerem se na šaljiv način spominja doživljaja i/ svoje preteklos ti Čestitamo' N0V0+N0V0 »*•♦* BUROPiZZJk ***** OGROMNA , DOSTAVA PIZZ DRUŽINSKA PIZZA del ca«. VSAK dan od« do 22. ur* *T> f\CA /OOI R11 obnad*l|ahod12.do22.ur« aLi UO*t/sJsJ 1 911 NOVO: KUPONI - VSAKA 10. PIZZA BREZPLAČNO Filmska nagradna uganka Kilo igra glavno vlogo v filmu Policij i/ Bcvcrlv llilla »7 le v svoji filmski kancu že dobil najvišje filmsko priznanje Oskarja7 Ti dve vprašanji smo vam zastavili v prejšnji nagradni uganki Igralca poznale, drugo vptaSanje pa je bil /.i več kol polovico reševalcev očitno pretrd oreh. Igralec 1'ddic Murpnv namreč Se ni dobil ( Kkaija Tanja Tolar, < esta icvolucijc ? ,i / lesena m Jane/ Zavrl, Pot na lošta l'» i/ Kranja sta na obe vprašanji pravilno odgovorila Kinopod jetje i/ Kranja jima za nagrado namenja po dve vstopnici za kinopredstavo V kinodvoranah pa že vrtijo popularne Kremcnčkovc (llinstoncs) režiserja Briana Levanta Pred, VVilma, BarneV in Bettv, v mestu Bcdrock dva milijona let pred našim štetjem živijo srečno kamenodobno življenje Picd/godovinskc junake, ki jih staro in mlado že po/na iz nekega diugcga žama, s«> na velikem platnu upodobili John Goodman (ata Krcmenček), lli/abeth Petkms (mama Kremen ček). Rick Morams in Rosie ODoncll (njuna prijazna soseda), nastopi pa tudi lli/abeth Tavlor kot Prcdova tašča In dtntJnje nagiadno VpTlšiOJC ' V katerem žanru so Krcmcmkovi (»red desetletji /« pr* -dsluv ili ' Pravilne odgovore na dopisnicah pošljite do H septe u.i naslov (ioienjski glas (za lilmsko nagiadno uga Zoisova I, M(MK) Kranj Spel bomo izžiebali dv.t ljubite poznavalca filmov m ju primerno nagiadili mbia ..k«). Ija "» Spet se bo začela suhi Spel sc bo začela šola Kupili smo že flomaslie, barvice, lepilo, en velik in tu male /vc/kc, ravnilo, svinčnik in laditko-Moji sošolci bodo Gicga, Samo, Ana. Ana m Katja Hodil bom v diugi ia/rcd V diugem la/iedu bomo računali do *'»». na koncu leta pa do tisoč Kad hodim v šolo Med počitnicam1 sem m zlomil roko Šele če/ tn tedne bom lahko telovadil I tpo bo • Jure Japelj, 1. ra/red podružnične I » š» DEŽELA Priloga Gorenjskega glasa o radovljiški občini (8) Prometna ureditev je bohinjske turistične delavce razdelila na dva tabora Bohinjska "promocija" postajajo nesoglasja o so nekdaj s starim kmečkim "ropotačkarjem" peljali seno po razdrapani makadamski cesti, so možje opirali vs ogal posebej, da se seno ni izmuznilo izpod ž rdi. In če je vsak tiščal po svoje in preveč, se je voz "razletel Se tako obeta tudi bohinjskemu turizmu, kjer tišči vsak po svoje in Hjer so že več let očitna nesoglasja o nekaterih razvojnih vprašanjih, 0 poletni prometni ureditvi, o porabi turistične takse, o lastninjenju družbenega premoženja turističnih podjetij na območju Triglavske-9° narodnega parka...? Bohinjski turistični voz io zaenkrat ■> kar dobro vozi, saj je bilo letos v Bohinju že več nočitev domačih in fujih gostov kot v letu pred osamosvojitveno vojno pa tudi obisk "nedeljskih kopalcev" (in obiskovalcev) je presegel lanskega. f V letošnji poletni turistični sezoni se krešejo" različna mnenja o prometni Ureditvi, $ katero naj bi zaščitili Bohinjsko jezero in druge naravne danosti, odgnali nadležne "motorizirane tunste" tudi na parkirišča, ki so boli oddaljena od jezera, poskrbeli za ted in čistočo ob jezeru... goste, ki zato parkirnine ne bi plačevali.. "Nikoli nismo pristajali na logiko majhnih fevdov, Bohinj smo vedno predstavljali kot celovito ponudbo. Brezplačno parkiranje, smučarski avtobus, skupna smučarska karta Vogel-Kobla, sistem umetnega zasneževanja na Kobli ipd. so bih ukrepi, ki so povezovali in izboljševali lokalno ponudbo in izenačevali možnosti za vse goste, ne glede na to, v katerem koncu Bohinja bivajo. Letošnji parkirni režim takemu pristopu popolnoma nasprotuje in ne moremo si ga razlagati Prepir zaradi turistične takse V Bohinju se prepirajo tudi zaradi turistične takse. Prepir bi lahko označili kot spor med plačniki in tistimi, ki odločalo o njeni delitvi in porabi. Ker se o tem niso mogli sporazumeti v Bohinju, je morala odločiti Občina. Izvrsni svet je na julijski seji na predlog komisije za turizem, ki jo vodi Jože Cvetek, sklenit, da se v Bohinju letos zbrana turistična taksa razdeli takole: 50 odstotkov za urejanje kraja, 20 odstotkov za promocijo, prav toliko za prireditve in 10 odstotkov za informativno dejavnost. Takšna delitev je v nasprotju s tem, kar je predlagalo bohinjsko turistično »■»punuini (Alpmum, hotel kompas, Slovenijaturist, smučarska centra hobta in Vogla). p«, njihovem predlogu naj bi (po /gledu razvitih turističnih dr/av) dele/ /a promocijo Bohinja povečali na 35 odstotkov, za urejanje krajev naj bi namenili 45 odstotkov takse, za informativno dejavnost deset, za priredil ve pel odstotkov in prav toliko tudi za smučarski avtobus. Turistično gospodarstvo očita Občini tudi to. da je v Postopku priprave predloga delitve in porabe turistične takse kršila zakon o turistični taksi. J^eplctanje javnih podjetniških funkcij Radovi i iški i/vršni svet jc prometno Ureditev, ki jo jc pripravila radovljiška komunala v sodelovanju s Turističnim ^U/cnjcm Bohinj, sprejel brc/ večjih spletov, s posebnim ra/pisom pa so I/vcdbo zaupali bohinjskemu tunstič neniu /dru/enju Čeprav ima /.dru- enjc na tem področju največ £*u*cn|. saj je žc lam skrbelo /a P°lctno prometno ureditev v Bohinju, učni dvomi m namigovanja izhajajo /tega. da se pri Jožetu Cvetku Pteplctajo javne, podjetniške, parla "KnUrnc in izvršilne funkcije, kar v ormare, svetu m združljivo in kar jj-. denimo, občutil tudr italijanski [""gotec m premici Silvio Bcrluaccmi _ Vctck jc namreč občinski "minister" a lun/cm m delegat krajevne skup ™A'> Bohinj v občinski skupščini, ob [J1 P« tudi predsednik upravnega ia 1 dclm' nje Bohinj m predsednik lui jj,,čncM društva Bohinj Res je. da odV''nC mn^alc pomenijo tudi veliko /Ogovornost, vendar takšno prcplc tuT "^'""žlpvih f—ti jI omogoča morebitne (težko doka/hivc) WuUci|C "Ptevlada zasebnih interesov" ^ '""Mirna podjetja Alpmum. Hotel , Žičnice Vogel in Slovenija ^ Bohinjska Bistrica so /c kmalu uvedbi prometne uicditvc javno [J* •>><'»la V protestu sc "spotikajo" vpras|jiV potek ra/pisa in navajajo. *<> bih v komisiji, ki jc cKiprla y»"udbe. oo* šcstihčlanov vsaj štirje hm t 1,1 ,uns,,c,KT» združenja Bo tHl° parkirnino, resda s S() odstot ' popustom, plačevati tudi slacio In* K"S,H". ki v Bohinju bivajo, l^'l" m plačujejo turistično takso "'I hi bilo v n i protju . pn dlani )'''o odločitvijo, da p- s prometno ,',|"V|I<' 'i .liti tudi i ilm drugače, kot prevlado čisto zasebnih interesov ljudi, ki pri tem pač lahko izkoristijo svoje javne funkcije," pravijo v turističnih podjetjih in poudar Co. da letošnja prometna ureditev šc Ij zaostruje problem žc tako slabe zasedenosti |x»stclj po bohinjskih vaseh. Protest 112 zasebnikov štirim bohinjskim turističnim podjetjem sc jc pridružilo tudi 112 lastni kov in upravljalccv pen/ionov, oddajakrv zasebnih sob m apartma jev iz Bohinja V protestu navajajo, da sc "zavedajo problema ohremenjenov ti Bohinjskega jc/era, ki ga povzročajo dnevni kopalci in izletniki", vendar pa sc nc strinjajo z uvedbo parkirnine za stacionarne goste, saj jc večina njiho vih penzionov, sob in apartmajev preveč oddaljena od jezera, da bi gostje lahko vcdaO pešačili do obale Čeprav bi bilo pričakovati, da bo oblast z ukrepi izenačevala pogoje za goste in pospeševala čimbolj enakomerno zasedenost bohinjskih zmogljivosti (nc glede na oddaljenost od jezera), sedanji prometni režim ta nasprotja zaostruje, zmanjšuje konkur < n i ost m ugled Bohinja "Naši gostje se upravičeno pritožujejo in so neprijetno [ircscncčcm, ker so jih v letošnji sezoni uvrstili med tiste, pred katerimi l< treba varovati Bohinj," pravijo zasebniki in poudarjajo "Izvajalec, Turistično združenje Bohinj d.d., vse svoje projekte, in tudi parkirnino za stacionarne goste, javno in na vseh ustanovah |>rcdstav|ja kot mnenje in interes vseh Bohinjcev, vseh domačinov S tem sc nc moremo strinjati, saj jc |>rav prometni režim v popolnem nasprotju /. našimi interesi tn /. želeno smeijo razvoja " Kazen za hotelske in penzlonske goste /. ministrstva za gospodarske dejavnosti so |M> uvedbi poletne prometne ureditve v Bohinju in po protestu bohinjskih podjcti| m oddajalcev tob K i los ih na i ,nI«>\ IjKko (ibcino kar tri pisma V zadnjem, denimo, ugotavlja- jo, da so iz ekoloških in dohodkovnih razlogov zabohinjski turizem dolgoročno zanimivi predvsem gostje, ki pridejo v Bohinj za dlje časa. Odločitev Občine, da zaračunava polovično parkirnino tudi tem (hotelskim in penzionskim) gostom, je v nasprotju z dolgoročno usmeritvijo. Vsakršno up-ravičevanje tega ukrepa je po mnenju ministrstva nesprejemljivo, saj naj bi za pokritje stroškov urejanja parkirišč zadoščala sredstva turistične takse in parkirnina za izletnike, ki je na parkiriščih v bližini jezera 600 tolarjev na osebno vozilo, na nekoliko bolj oddaljenih pa polovico manj. V ministrstvu so predlagali Občini, da bi parkirnino, s katero "kaznujejo" stacionarne goste, takoj ukinili.. Podobno stališče so zavzeli tudi v ministrstvu za okolje in prostor, kjer so ugotovili, da je odločitev o pobiranju parkirnine sicer v občinski pristojnosti, vendar je v "nasprotju z interesi dolgoročnega razvoja območja ob Bohinjskem jezeru". Ministrstvo je zaprosilo še republiški urbanistični inšpektorat, da naj preveri trditve, ali se res nekateri gostinski objekti neposredno ob jezeru ne ujemajo s prostorsko izvedbenimi akti in ali so bile pri izdaji dovoljenj storjene nekatere nepravilnosti. Parkirnina g popustom je nagrada V Občini z vsemi močmi branijo sprejeto poletno prometno ureditev. Občinski "minister" za turizem Jože Cvetek jc v odgovoru bohinjskim podjetjem zapisal, da je "50-odstotni popust za goste, ki pridobijo kartico Gost Bohinja, treba ceniti kot posebno boniteto, s katero nagradijo stalne goste." Prometna ureditev stane (plačilo najemnin in odškodnin za uporabljena zemljišča, stroški za najem m oskrbo VVC kontejnerjev, odvoz smeti, plačilo zaposlenim.) in jo jc treba 600 sit 600 SIT 200 SIT Le kaj pomeni veliki P na tabli?! Parkirišča, Parkirnina, Prepiri...? plačati, turistično takso pa nujno potrebujejo za urejanje kraja, promocijo in podobno. "Zanimivo je, da se v protestu oglasa prav podjetje Alpi-num, s katerim so že dve leti izredne težave pri plačevanju turistične takse, kot določa zakon. Poleg tega se prav vodstvo tega podjetja, ki je že oktobra 1991. poskušalo s pomočjo HIT-a iz Nove Gorice izvesti "divje" lastninjenje in jc brezplačno preneslo ves poslovni sklad Alpinuma na HIT Invest d.o.o., sedaj poskuša prikazati kot branilec interesov Boninja in Bohinjcev," jc v pismo zapisal Oe- 8IH tek. V informaciji, ki sta jo predsednik izvršnega sveta Jože Resman in član Jože Cvetek posredovala državnemu sekretarju za turizem Marjanu Jakiču piše, da do konfliktov prihaja zato, ker je to podjetje v preteklosti dobilo nekatere pravice, ki se sedaj urejajo z novo zakonodajo na področju javnih gospodarskih družb in zakona o igralnicah. Izguba teh pravic pomeni tudi izgubo politične moči vodstva podjetja. Občina se ni upognila Čeprav so Bohinjci in del slovenske vlade opozorili Občino le nasporno zaračunavanje parkirnine stalnim gostom, so v izvršnem svetu opozorilo očitno razumeli kot napad na celotno poletno prometno ureditev, ki so jo s ponovnim glasovanjem Še enkrat soglasno podprli. Na seji se niso osredotočili samo sporno parkirnino, ampak so razpravljali predvsem o načelnih vprašanjih, ki sicer za Bohinj že dolgo niso ali ne bi smela biti več sporna. V razpravi tudi ni nihče "postregel" i podatkom, koliko manj denarja bi K zbralo v blagajni, če bi, denimo, ukini: parkirnino za stalne goste ali če bi j hkrati povečali za nedeljske kopalce izletnike. Odločitev o tem je poveza n z načelnim vprašanjem, čemu da. prednost v Bohinju - kakovostne n turizmu s stacionarnimi gosti ali mn. žičnemu, okolju bolj nevarnemu dohodkovno manj donosnemu turi/ mu z nedeljski kopalci. Letošnja poletna prometna uredi te v se bo predvidoma končala če/ nekaj dni, natančneje -15. septembra; zanesljivo pa se takrat ne bodo končala bohinjska nesoglasja, v ozadju katerih poteka vse bolj očiten (prestižni) boj, kdo bo v Bohinju gospodarsko in politično močnejši in vplivnejši: skupina, ki je pod Cvetko-vim vplivom, ali del turističnega gospodarstva z Alpinumom na čelu. • C. Zaplotnik Pobiranje "cestnine" na cesti proti bohinjskim planinam Le peščica se je upirala plačilu sveta. Sitim Fužina Ob cestt ki vodi od Stare Fužine proti bohinjskim planinam, stoji na koncu naselja prometni znak z obvestilom: "Cesta na Vogar. planino lilato in Vaje ni javna cesta. Poteka preko »osebnih zemljišč in Je v osredn jem oIiiikk ju Trudnuskeua narod nega parka. Če se boste odločili za luultdjeiKinje poti. boste plača h sfroske /ii uiethtev in vztiiže vanje, da se po i]jej spioii lahko peljete." In smo sc peljali! Vse do parkirišča, kjer jc tudi prometna zapora in ''hišica" /a (Mthiralca parkirnine. Za parkiranje osebnega avtomobila je tako kot na vseh bohinjskih parkiriščih, ki so bolj oddaljena od jezera, treba odšteti MU) tolarjev (stalni gostje Bohinja imajo polovični popust), za nadaljevanje vožnje po cesti {»roti planinam pa 500 tolarjev, .asi m ki počitniških hišic, ki uporabljajo to cesto, plačajo 4 (XX) tolarjev na leto, domačini iz krajevne skupnosti Staia Fužina 1.000 tolarjev, ostali Bohinjci 1.500, upravljala planinskih koč Vogar, Voje in pn planini Jezero pa 1.000 mark na leto. Kot je povedal Mihael Čuk, eden od dveh pobiralcev parkirnine in "cestnine", velika večina turistov razume, da mora za vožnjo v ta čudoviti predel Bohinja plačati odkš-kodruno za uporabo cesto. V letošnji rm u»Tm Mihael Čuk pobiralec parkir nine in cestnine pa tudi človek, od katerega telijo izletniki zvedeti številne kor Is t ne informacije. Planinci, izletniki, Bohinjci od tod naprej vožnja ni več zastonj! sezoni so bih lc trije, štirje, ki so sc plačilu upirali, so robantili ali se kako drugače jezili. In da sc Mihael ne bi znašel v stiski in da bt lahko zavezal jezike tistim, ki dvomijo o legalnosti |><»biranja cestnine, ima v žepu tudi pisni sklep radovljiškega izvršnega sveta. V njem jc zapisano, da je Občina Radovljica s 4. julijem letos go/dno testo Stara fužina Voje - planina Vogar - Blato začasno Erevzela v upravljanje, in sicer zato, er cesta sluti tudi za dostop do turističnih, izletniških in drugih objektov javnega značaja. Izvršni svet je dal cesto v upravljanje krajevni skupnosti Stara Fužina, jo zavezal, da jo usposobi za promet in jo vzdržuje, ter ji dal pravico, da uporabnikom zaračunava odškodnino. "V krajevni skupnosti sc zelo prizadevamo, da bi bila cesta vseskozi prevozna in dobro vzdrževana. To ni vedno lahko, saj jc že manjše neurje toliko poškoduje, da jo jc mogoče popraviti le s strojem," Kravi Mihael Čuk in poudarja, da bi •los radi asfaltirali vsaj šc cn kilometer ceste. Parkirnino in cestnino bodo redno, vsak dan pobirali do sredine septembra, potlej jo bodo le ob koncu tedna. »CZ, Krsto Tripić gradi hotel Izkušnje lepenskega elektrarnarja Iz malega raste veliko Bohinjski dež - brez mladih! o tel z 21 sobami in veliko sejno dvorano Je letos največj aložba v bohinjski turizem. V Bohinj je prišel po naključju in iz najemnika treh gostinskih lokalov postal lastnik Penziona Tripić, ob katerem gradi družinski hotel. za takšno možnost ne bova odločila. Navajena sva, da delava korak za korakom, zato tudi tokrat ne bova tvegala. Ponudba denarja je resda velika, vendar so posojila neugodna," pravi Krsto in poudarja, da je poletna sezona boljša od zimske in da je tudi sicer vsaka sezona boljša od prejšnje. Tripičeva že zdaj zaposlujeta šest delavcev, potlej ko bosta odprla še novi del, jih bosta potrebovala od deset do petnajst. V povečanem družinskem penzionu bo dovolj dela tudi za njuni hčerki, ki morata že zdaj občasno priskočiti na pomoč. Starejša irena obiskuje četrti letnik srednje gostinske šole na Bledu (julija letos je bila tudi na šoli tujih jezikov v Italiji), mlajša Karmen se je vpisala na gimnazijo. Krsto je odšel iz rodne Bosne, ko je imel osem let, in čeprav doma v družini ni bilo gostinske tradicije, se je izučil za natakarja. V Ljubljani je delal v Levu, Daj-damu, Slonu in Konditorju, potlej sta z ženo Vero odločila, da najameta manjši gostinski lokal in začneta "na svoje". Pregledala sta Prckmurje, Dolenjsko, okolico Ljubljane in se nazadnje "ustavila" v Bohinju, kjer sta 1977. leta v Nomenju najela gostilno Pri Ažmanu, dve leti kasneje Pirčevo vilo ob jezeru in v začetku osemdesetih let Zoisov grad v Bohinjski Bistrici, kjer sta uredila restavracijo. Ko sta nekaj let kasneje od Občine odkupila staro stavbo nasproti Doma Joža Ažmana v Bohinjski Bistrici, je bilo njunih "najemnih razmerij" z Bohinjci konec; postala sta lastnika. Stavbo sta obnovila in jo preuredila, ob njej zgradila restavracijo in veliko parkirišče ter 1986. leta odprla Penzion Tripić s šestimi sobami, s 140 sedeži v notranjosti lokala in z 80 zunanjimi sedeži. Pred štirimi leti sta začela ob njem graditi še družinski hotel (penzion), ki je zdaj že pod streho in v katerem bo 21 sob s po dvema posteljama, kopalnico in balkonom ter velika sejna dvorana, primerna za razne seminarje. Če jima bodo finančne možnosti dopuščale, bosta hotel odprla ob koncu prihodnjega leta; sicer pa kasneje. "Nekateri nama sicer svetujejo, naj najameva bančno posojilo in čimprej dokončava naložbo, vendar se "Čeprav nisem domačin, se mi zdi, da so mc Bohinjci lepo sprejeli. V Bohinju se dobro počutim in mi po toliko letih ni žal, da sem po naključju zašel prav v ta konec Slovenije," pravi Krsto. • C. Z. OBČINA RADOVLJICA IZVRŠNI SVET objavlja RAZPIS ZA NAJEM PROSTOROV V VILI ALMIRA V RADOVLJICI Vila Almira stoji v neposredni bližini centra Radovljice na pare. št. 91/2 ko. Predtrg ob tovarni pletenin Almira. Objekt je potreben obnove. t «• I if ; «.-i ■ fn~8—<*»—|>iT — 'fl —— .......f jm--.-M-m .. .4 Objekt ima kletno etažo, pritličje in dve nadstropji Razpis za najem se nanaša na: - klet v tlorisni izmeri 115 m2, koristna višina prostorov 270 cm, - pritličje v tlorisni izmeri 143 m2, koristna višina prostorov 310 cm s pripadajočimi parkirnimi prostori. Etaži sta namenjeni poslovni in trgovski dejavnosti Odločili smo se, da razpis oz. izbiro bodočih najemnikov opravimo pred začetkom obnovitvenih del iz razlogov: 1. da kolikor mogoče prisluhnemo željam in potrebam bodočih najemnikov ter temu primerno uredimo prostore, 2. da ponudimo možnost sofinanciranja in s tem omogočimo ureditev prostorov povsem po želji uporabnika - najemnika Pisne ponudbe z navedbo predvidene dejavnosti, potrebne površine prostorov, možnosti sofinanciranja, pošljite prosimo na naslov: ALPDOM RADOVLJICA, INŽENIRING, P.O., CANKARJEVA 1, RADOVLJICA, DO 20. SEPTEMBRA. Prednost pri izbiri bodo imeli kandidati, ki bodo ponudili možnost sofinanciranja ali najemnega predplačila. Dodatne informacije ALPDOM RADOVLJICA, tel.: 064/715-662, fax: 064/714 211. anez Cesar z Lepenc v Bohinju: "Pregovor, da ima dež V Bohinju mlade, ne drži več. Zadnje tri, štiri leta nam vedno primanjkuje vode za pogon male elektrarne." Lepence - Cesarjevi z Lepenc so pred osmimi leti zgradili malo vodno elektrarno moči 55 kilovatov. Njena posebnost je v tem da jo poganja voda, ki so jo po 240 metrov dolgem cevovodu speljali iz zajetja na vrhu Pirošiškega slapu. Gradnja je bila tako zahtevna, da so morali postaviti vlečnico in za nevarna dela v skali najeti celo alpiniste. ergije, ki jo sicer prodajajo Elektru Žirovnica, je splavalo po vodi. "Nekdaj so trdiii, da ima v Bohinju dež mlade. To zdaj ne drži več. Očitno je tudi dež ostarel in opešal," se šali Janez Ko so sc Cesarjevi lotili gradnje male vodne elektrarne, so proučili izdatnost vodnega vira, potoka Pirošica, ki izvira nedaleč od zajetja na vrhu skale in potlej prek strmih skal pada na vznožje in nadaljuje tok v Savo Bohinjko. Tedaj ni mko gar skrbelo, da bi vode primanjkovalo, saj jo jc bilo v preteklosti vedno dovolj Te- žave so se začele v zadnjih treh, štirih letih, ko so bile mile zime in vroči, sušna poletja 7. malo padavin. Potok Pirošica sicer nikoli toliko nc presahne, da bi sc začel "trgati" slap, vendar jc vode večkrat premalo za obratovanje elek trarnc. Takrat ni druge rešitve, kot da jo ustavijo m da potihem računajo, koliko električne en mira stavbno in pohištveno mizarstvo, po Radovljica, Sercerjeva 22 tel 064/715 036, »ax 064/715 862 MIRA stavbno in pohištveno mizarstvo Radovlpca razpisuje prosto delovno mesto DIREKTORJA PODJETJA Pogoji: - da ima najmanj V. ali VI stopnjo izobrazbo ekonomske, organizacijske ali lesarske smeri, - da ima s V stopnjo pet, s VI stopnjo pa štiri leta delovnih izkušenj v poklicu • da pasivno obvlada nemški in angleški |ezik predložitev zamisli razvoia pod|otja Mandat tra|a 4 leta. Kandidati naj pisne vloge z vsemi dokazili v 15 dneh po objavi razpisa pošljejo na naslov: MIRA mizarstvo Radovl|ica, Sercerjeva 22. Cesar in poudarja, da se /daleč niso "opešali" tisti, ki mečejo odpadke na divje odlagališče med Ic-rt-ko m Kopi iviukom in kam drugam Izcedne snovt onesnažujejo potok Pirošica in 1'irošiški slap, za katerega v knjigi Slapovi na Slovenskem trdijo, da jc lep, ko so vode normalne, mogočen ob visokih vodah, čudovit po/imi, ko zaledeni, in posebno lep, kadar sf sončni /.irki ujamejo v ledeni kristalni svet in sc iskri n8 soncu Cesarjevi, ki živijo v neposredni bližini slapu, so ŽC zdavnaj spoznali njegovo veliči; no in romantiko, hkrati pa ttldj ki iit<> realnost, ki jim lanjšS zaslužek in poslabšuje donos nost naložbe Če je bila Cesarjeva mala vodna elektrarna pred osmin" leti edina, ki je obiatovala v Bohinju, jih je /daj 7e več-llcktrarnc imajo | > r t Starctu v Nomenju, pri Sodji v Bohinjski Bistrici, pn Cvetku v Ukancifi pri l-.rlahu m /upancu v Srednji vasi, pn Kitiču v Bohinjski Bistrici • c. /.. NISSAN AVIOHIŠA MAGISTbR Avtoservisno in trgovsko podjetje d.o.o. Radovljica, Prešernova 21 AVTO SALON: Pon. - petek od 8. - 12. in od 14. - 18. ure Sobota od 8.-12. ure telefon:715-015 TAKOJŠNJA DOBAVA UGODNI KKI I>l ITNI POGOJI - MIC RA -SUNNY -SERENA PRIMERA - II RAN NO II - TOVORNI PROGRAM Stane Krajne je poleti in pozimi na Bitenjski planini Poleti pastir, pozimi "varuh" planine "Kdor pravi, da se medveda ne boji, laže. Pastirji se ga bojimo celo manj kot lovci/' pravi Stane Krajne, ki se petnajstih letih, odkar pase živino po gorenjskih planinah, že večkrat na blizu srečal z medvedom. * Stane, kako ste zašli med pastirje? "Doma sem iz Šentilja pri Slovenj Gradcu. Že kot otrok sem zelo rad pasel živino in zahajal na planine. Najprej sem v slovenjegraški zadrugi vozil s konji; potlej ko so v Selški dolini iskali pastirja, sem odšel na Gorenjsko. Pasel sem na Klomu pod Ratitovcem, na Rečiški planini na Pokljuki, zdaj že peto leto pasem na Bitenjski planini nad Bohinjem. Vmes sem deset let delal na KŽK-jevcm posestvu na Bledu." Ni denarja in udobja, da bi zamenjal * V pastirski koči na Bitenjski planini, v nekdanji sirarci, v kateri so izdelovali okusen ementalec, živite poleti in pozimi. Kako to? "Ker imam tudi nekaj prašičev, koz in psa, je težko najti stanovanje ali hišo, kjer bi lahko redil tudi živali. Prej sem živel v Podjclju, lani sem prvič po končani pašni sezoni ostal v koči na planini in na njej preživel tudi zimo.Po naravi sem samotar, družbe nc pogrešam. Rad imam mir. Takšno življenje mi ugaja in ga ne bi zamenjal za nobeno udobje in za noben denar. V bloku, med ljudmi bi se težko znašel." Življenje brez vode in elektrike * Imate v koči vodo, elektriko? "Ničcsat1 Podnevi elektrike nc rabim, ponoči si svetim s petrolejko in svečami. Edina povc/.ava s svetom mi je trati zistor, občasno prebiram tudi stare časopise. Vodno zajetje je od koče oddaljeno približno sto metrov. Poleti ni težav, pozimi je do tja treba skidati sneg." * Lani ste prvič ostali na planini tudi pozimi. Kako je bilo? "Čudovito. Po končani pašni sezoni, ko so živino odgnali v dolino, mi je bilo še malo dolgčas, potlej ne več. Drv za ogrevanje in krme za živali sem pripravil dovolj. Veliko sem bral, tudi ob večerih. Enkrat na mesec sem se odpravil v dolino, da sem nabavil najnujnejše. Dva tedna je bilo toliko snega, da ni bilo "žive duše" na planino; le ptice so prihajale..." Tesna srečanja z medvedom * Koliko živine pasete letos? "Petintrideset glav, predvsem telice in krave s teleti! Živina je od kmetov iz Bitenj, Jereke m delno iz Stare Fužine. Eno kravo molzem, da imam dovolj mleka zase in še za dva "vikendaša", ki živita v preurejenih pastirskih kočah." * Je paše in vode dovolj? "Dovolj! Z vodo za napajanje živine na planini ni nikoli problemov; celo lani in predlani, ko jc bila huda suša, jih ni bilo. Studenec ima očitno dobro zaledje in nikoli ne presahne." * So z iivino teiave? "Živina je zdrava in nc nagaja. Čc lepo delaš z njo, jc tudi ubogljiva. Starejše krave, ki so bile žc večkrat na planini, poznajo moj glas in sc hitro odzovejo Največ preglavic mi povzročajo objestni in nekultur- Nova okrepčevalnica v Stari Fužini Planšar s planšarskimi jedrni "tVfl lu/inu - Lidija Renata Mlakarje ob Plansan»kem muzeju Oflprll okrepčevalnico Planšar, v kateri postreže obiskovalcem juuzeja in ostalim gostom bohinjski sir, sir mohaiit, domačo skuto, kislo mleko, močnik, bohinjske zgunec (z /aseko ter /. navadnim in kislini mlekom), skutne štruklje, bohinjski sadjevec - iu še bi llkko naštevali. Le kako jc Renata prišla na zamisel, da v nekdanjem hlevu in v garažah uredi okrepčevalnico s planšarskimi jedrni? Kot oskihnica Plai nšarskega muzeja, ki si \\.\ je lani ogledalo več kot štiri tisoč izletni ■kov in turistov, pnbližno toliko ljudi pa si ga bo tudi letos, ic * jL večkrat slišala za njihove želje, da .V bi radi poskusili bohinjski sir, mohant, bohinjske žgance... Renata je njihovim željam prisluhnila in 1 junija letos v neposredni bližini muzeja odprla okrepčevalnico, v kateri ponuja jedi. ki so jih nekdaj na planinah jedli bohinjski planšai ji Odtod tudi ime okrepčevalnice Planš.u. Su dobi i/ zadružne su ,,,lu*. domačo skuto iz Studorja, su mohant i/ Podjclja, odkodei lu'i izvira, kislo mleko pri kmetu v Stan lužini Gostje največ ''"vprašujejo po kislem mleku in bohinjskih žgancih. med tMiskov.iki ki zaidejo v IManš.uja, pa prevladujejo ljudje, ki so sP°'Hali, da ni vsi- bogastvo jedi \ /uvkih • C. /.. C i-t,-uew'juv; tel.: 715-462 v hotelu Grajski dvor v Radovljici PONOVNO ODPRTA V PRENOVLJENI CVETLIČARNI VAM NUDIMO! b/ano cvetje, lončnice, okrasno keramiko, Ulne ikebane in vence, sverV in ta z ne dodatke. () ure, oh sobotah od K. do 12. ure ■ P Stane Krajne ni turisti, motoristi, ki s težkimi terenskimi motorji divjajo po planinskih poteh, pa seveda medved. Ko je bila živina prvi teden na paši, je strgal junca, ki je z živinozdravniško pomočjo preživel. Pred enim mesecem se je spet mudil na planini. Žival je to na daleč začutila, postala nemirna in se začela zbirati v trop." * Se bojite medveda? "Kdor pravi, da se ga ne boji, laže. Pastirji, ki imamo z njim večkrat opravka, se ga bojimo celo manj kot lovci. Ker čez Bitenjsko planino vodi pot z Jelovice na Pokljuko, ga srečam skoraj vsako leto. Nekajkrat sva se srečala že precej na tesno, ponoči sem ga obsvetil celo z baterijo. " Prihodnost: pastir na Bitenjski! * Kako je med nevihto? "Živina se ponavadi zateče v staje ali pod drevesa, sicer pa treska, da se kar trese. Strah me ni več, tega sem se že navadil." * In kolikšna je pastirska plača? "Kmetje mi plačajo na glavo živine, jeseni dobim še nekaj ozimnice. Ob tem, da imam tudi sam nekaj prašičev in koz, zadošča za skromno življenje." Nekdanja "sirarca' prebivališče. - poleti pastirska koča, pozimi stalno * Vam Je bilo že kdaj žal, da ste se odločili za pastirja? "Še nikoli! Če ima človek veselje do dela z živino in če je rad v naravi, še posebej v planinskem svetu, je to zelo lep poklic." * In kaj čez eno, dve, tri leta...? "Na Bitenjski planini mi zelo ugaja in če bom le mogel, bom tu tudi ostal. Poleti in tudi pozimi!" * Vas na planini kdaj obiščejo sorodniki? "Mama mi je umrla pred leti, brat, ki je starejši od mene, se ne more več voziti, drugih pa nimam." C. Zaplotnik D Punto ' J^k^tamnnnma^ .. ,v''. W FIAT PUNTO je na razpolago pri uradnih prodajalcih Fiatove mreže: AVTOLINE Kranj tel. OM 211 553 - 216 563 • PANĆUR Blejska Dobrava tel. 064 874 100 mm Stegne 21 Liubliona tol. 061 150271H598119 anaa temperamentna tehnologija KAJLE IN KLAMFE Če te noben ne pohvali... Ljudski pregovor pravi: "Če te noben ne pohvali, se moraš sam....'" In tako je storil radovljiški "minister" za turizem! Na seji občinske-ga izvršnega sveta je pohvalil Turistično združenje Bohinj, češ da vzorno skrbi za prometno ureditev in za čistočo ob Bohinjskem jezeru. Ali je to res ali ne, se ne spotikamo; hvala pa bi bila zanesljivo več vredna, če ne bil "minister" tudi predsednik upravnega odbora združenja in kajpak eden od delničarjev delniške družbe. Železničarska stavba še stoji čeprav je predstavnik Slovenskih železnic zatrdil, da bodo še pred glavno turistično sezono odstranili železničarska stavbo v Soteski, ob glavni cesti z Bleda proti Bohinju, stavba Še vedno stoji. Propadajoča stavba z izbitimi okni je v "ponos" radovljiški občini in še posebej turizmu. Ni kaj! Turisti jo občudujejo in se Čudijo... Kdaj je maša na otoku Gospod iz Kranja si je zaželel, da bi lepo avgustovsko nedeljo peljal svojo dru-lintco k maši na blejski otok. I e kdaj je maša, je premišljeval in poklical po telefonu na sedež turističnega društva na Bled. Tam so najprej zatrjevali, da v nedeljo ni več maše na otoku, po prepričevanju gospoda iz Kranja pa so le izbrskali podatek, da se maša začne ob enajstih dopoldne. Ko se je gospod s plemo ob enajstih pripeljal na otok, mu je "mož v črnem oblačilu" dal vedeti, da bo motal še pol ure plakati. Vsega so krivi novinarji Novinaru so čudne vrste "ptiči", čeprav so samo ljudje m lahko pišejo samo subjektivno, jim vsi po vrsti očaajo, da pišejo neobjektivno, namerno enostransko, nepošteno ■ in še bi lahko naštevali. Novinarji so med drugim vsaj delno, Če le ne v floti, krivi, da je propadel r*J~rrndum za Bohinj kot UJm(^0jrl0 00firWi da te jf del do\ fcf javnosti obrnil proti letos..i prometni ure davi ob Bošiddatm jezeru m da se zapleta KM avtorjem posebnega zakona , lastninjenju družbenega pre,.0ieH. ja turističnih podjetij na območju parka... In ker novinarji težko popravljivi "pisarji", bohinjskim kritikom ne preostane drugega, kot da sami sebi nastavijo "zrcake", ki jih bo kazalo v lepil podobi m obliki Kdo to razume?! Ko se je del bohinjskega turističnega gospodarstva z Alpmumom nm čelu prizadeval, da bi pri razdelitvi letos zbrane turistične takse povečali delež za promocijo Bohinja s predlaganih (in kasneje sprejetih) 20 na 35 odstotkov, ni uspel 1* mesec kasneje je izvršni svet ugotovil, da je promocija Bohinja daba, in je sklenil, da iz proračunske rezerve posebej nameni za to nekaj denarja. Bodo ženske ugonobile klub in pohod na Stol? Večno mladi - in večno ljubeznive! spremeniti ime kluba in pohoda, znak, himno, prapor in simbole, ki jih nosijo sabo... Lep poletni dan je bil, leta 1975. Na vrtu pri Lee t a tj u so sedeli radovljiški fantje. Niso bili najmlajši, imeli pa so mlada srca in mladosten pogovor. Modrovali so, kako lep je pogled na hribe in da bi bilo lepo iti na Stol. Zakaj se ne bi zbrali in organizirali pohoda? Beseda je dala besedo, natakarica pa pijačo. V navdušenju so govorili drug čez drugega, če ne bo zanimanja, bomo pa šli sami, so si dopovedovali. Največ težav so imeli s poimenovanjem pohoda. Pa je bilo vredno truda, sa je nastalo enkratno ime klubaz Večno mladi fantje. Pohod na Stol pa naj bi potekal z geslom: Žena naj bo doma, čaka naj na moža!" Trpin - pred žensko z valjarjem Tako nekako je Tone Dežman v jubilejnem zborniku, ki so ga izdali ob dvajsetem pohodu na Stol, opisal rojstvo kluba - in pohoda. Ja, na teh pohodih se je dogajalo marsikaj zanimivega! Že prvega se je udeležilo 45 večno mladih, ki so za simbol izbrali velikanski valjar. Na drugem je 149 pohodnikov občudovalo pogum nekaterih: Valter Šinkovec je prinesel na vrh gore svojih 135 kilogramov, Janez lahovec pa svoj ih 73 let. (Takrat je bilo tudi sklenjeno, da so pohodniki, starejši od sedemdesetih let, čas trn člani kluba, j Za veliko kuhinjsko kladivo, ki so ga kot simbol nesli na vrh gore na četrtrem pohodu, je slišati govorice, da vsebuje steklenico z izbrano pijačo, ki naj bi tam ostala celo tisočletje. 1979. leta so dobili svojo himno, za katero je napisal besedilo Dušan Velkavrh, jo uglas bil Andv Ar-nol in jo na plošči izdal Heli-don. In kaj piše v kroniki za leto 1981? "V klubu se izoblikuje stalno jedro, zapuščajo ga sen-zacionalisti. Simbol pohoda so bile velike kuhinjske vilice." Leto kasneje so večno mladi na Linhartovem trgu v Radovljici prvič prikazali širši javnosti simbole, ki označujejo njihovo trpljenje. Ob jubilejnem, desetem pohodu je klub dobil prapor, ki ga je razvil boter Slavko Mali - Bezulnek. 77 pohodnikov, ki so na dvanajstem pohodu nesli na Stol bakreno ponev s sliko Stola in Valvasorjevega doma, nista motila ne sneg ne misel na žene, ki so čakale »MERKUR v Merkurjevih prodajalnah t* 0» Posebno UGODNE cene! TV 37, MP147. Telefunken 45.940,00 SIT TV 51 vovaoor. Elektronika 51.959,00 SIT TV 63, Art Lmo. Elektronika 96.315,oo SIT viG^orekorder, Philips 64.990,oo SIT videokoKeta, ibo. Metamex 399,oo SIT videokaseta, 24Q. Metamex 568,oo SIT dvojni kasetofon mr8S4. TEC 8.491,00 SIT glasb, stolp, PC0286o. TEC 48.945,oo SIT glasb, stolp, AS445. Philips 89.990,oo SIT vvalkman rcp 1034. TEC ^-739,oo SIT radio ura, UR 425. TEC 2.688,oo SIT radio ura, UR 434. TEC 3.544,oo brr Z Merkurjovo kartico zaupanja Še najmanj 4% in največ 8% ceneje. Možnost nakupa na tri čeke ali štiri Čeke z mesečnim odlogom (prvi ček zapade v plačilo šele naslednji mesec). doma Ko so se pohodniki na štirinajstem pohodu vrnili s Stola, so na Linhartovem trgu v Radovljici pripravili prireditev, ki so jo časopisi označili kot primerno za oživitev starega mesmega jedra. Sedemnajstega pohoda se je udeležilo 145 večno mladik, osemnajstega le eden manj. Lani je bil simbol pohoda bakreni model za potico, novince je krstil novi predsednik kluba Borut Pavlin... Letos so popustili. Napaka! In kako je bilo letos? Že nekaj časa so z večno mladimi hotele na Stol tudi ženske, vendar so se jih ubranili. Letos so popustili in med fanti je bilo videti tudi kakšno dekle. Ja, črnogledi, večno mladi Lojzek napoveduje, da je bila to naj- večja dosedanja napaka večno mladih in da bodo ženske ugonobile klub in pohod. Če so zdaj, ko so v manjšini, še pohlevne, bodo, potlej ko jih bo več, postale kot petelin na gnoju in bo z njimi kup sitnosti. Najprej se bodo spotaknile ob ime in bodo skušale s konkretnimi dejanji dokazati, da oznaka "večno mladi" vsaj za nekatere že dolgo časa ne velja, še več: hotele bodo, da se jih sliši tudi pri imenu pohoda in kluba. In kaj bo potlej? Veno mladi bodo stikali glave in se pomenkovali o tem, kakšno ime izbrati. Da bi bili "klub večno mladih fantov in deklet"?! Ženske, ki so glede večnosti previdnejše, zagotovo na to ne bodo pristale, ampak si bodo izmislile kaj bolj "trajnega". Naprimer - večno ljubeznive! In ko si bodo izbojevale novo ime, bo treba spremeniti tudi simbol kluba. Če je zdaj simbol sotrpin z žensko, ki sedi na njegovih ramenih in vihti valjar, bo potlej treba v simbol vnesti tudi žensko kot trpinko, ki z vsemi močmi podpira tri hišne vogale. Ja, tudi himno bo treba spremeniti - v celoti ali vsaj tisti del, ki poje: "Proč skrbi, veseli vsi nalijmo ga, nato izpijmo ga, naša pesem gre prek mej, zato prijatelji naprej!" Tristo krvavih duš! Le kdo bo vesel, ga nalival in pil, če bodo "večno ljubeznive" (in nadležne) sedele poleg, štele kozarce, robantile, priganjale domov...? In le kako bo pohod lahko še naprej potekal pod geslom "žena naj bo doma, čaka naj na moža", ko pa bodo Žene hotele z večno mladimi na Stol. Če so letos še pristale na to, da so fantje nesli na vrh svoj simbol, je vprašanje, kaj bo drugo leto, čez dve, tri leta... Bodo hotele nesti na Stol svoj simbol in večno mladim dokazati, da so tudi one trpinke, ker morajo svojim večno mladim kuhati, prati, jim šivati... Bodo za simbol izbrale umazane moške "gate", strgane "štumfe", zasmojeno "kastro-lo"...? Oh, ubogi večno mladi! C Zaplotnik Kako je nastalo Blejsko jezero So krive ovce, ki so onečedile oltar? O tem, kako je nastal različni pripovedki. Če j 0 Blejsko jezero, je slišati e prva pobožna legenda, je < mm posvetna. Pobožna legenda, kot jo opisuje Franc Gornik v Zgodovini blejske župnije, pravi takole: "Kjer sedaj valovi jezero, se je nekdaj razprostiral sočen patnik. Sredi se je dvigal %nč Z Marijino kapelico. Ker nista bila ograjena niti pašnik niti kapelica, so mogle ovce v kapelico, kjer so onečedde celo oltar Brezbrižni prebivalci si zaradi večkratnega takega oskrunjenja kapelice niso delali nobenih \kibi. <./'rav so večkrat slišali opomin: "Ogradite pašnik, če ne, bom kapelico sama ogradila." In res je Marija sama preskrbela kapelici ograjo, ker se prebivalci niso zmenili za njene opomine. Ko so se nekega jutra zbudili, so s strahom v srcu zagledali ves pašnik pod vodo, iz vodr pa se je dvigal vrh hribčka s kapelico." Vile so se maščevale pastirjem Slovenska dežela v pnpt>vedkt m jiodobi, kol je naslov knjige z izborom Dušice Kuna ver, opisuje nastanek Blejskega jezera podobno kot pobolna legenda, le da namesto Marije nasto jpajo vile "Tamkaj, kjer je Bletsko jezero, v starih časih m bilo vode, ampak dolina, sredi katere je stal hribec z velikansko skalo na vrhu V mesečnih nočeh so se ob tej skalim zbirale gorske vile m plesale V zeleni dolini in na strmih fratah hribi a pa so za dne pastmi pasli ovce Ovčice so popasle tudi travico, ki je rasla okrog skale na hribcu /alo so se nekega dne vile razjezile m jHLstucem zagrozile Če ne boste ogradili skale na vrhu hrti* a, da bi vate ovčue ne popasle naše iravtce, jo bomo ogradile me'" Vilinskim groinjam pa so se postim \am<> smejali m še m še seganjali svoje ovčue na hnbei, kjer so pomulde vso travno okrog vilinske skale /.uradi tega si je neko noč najmlajša in najlejKŠa vda med plesom na trdi zemlji zlomila nogo. Vile so se maščevale nad neposlušnimi pastirji. Z bližnjih planin so priklicale vodo, ki je prihrumela v dolino in jo zalila, da je samo še hribček s skalo gledal iz nje. Tako so si gorske vile ogradile skalo na hribcu, kjer so poslej nemoteno plesale v mesečnih nočeh." Zmajev zob Babji zob In kako ie nastal Babji zob, hrib v bližini Bohinjske Bele7 O lem više Mirko Kunčič v Triglavskih pravljicah. V Močdniku nad dovško vasjo, globoko, globoko pod zemljo, kamor še m stopila človeška noga. leii Zlato jezero, v njem pa zmaj s sedmimi glavami, ki je v starih Časih tulil run' tn dan m hrusta! dovške otroke Nekega dne je toliko otrok pohrustal, da ga je močno začel boleti sekalec v čeljustih. Od httlečinc je tulil, se valjal po tleh m iz oči so mu drle solze, debele kol vrtne jagode V hudi stiski se je spomnil velikana Robavsa, ki je bil za zobocierca in ranocelnika zmajem, divjim ženam in drugim takšnim straštlom Odlomastil je naravnost pod Žovlezen, kjer /e sprejemal bolnike Grozunski zobodrrec ta dan m imel kaj prida j>osla Vrh žovlezna je sedel in preganjal dolgčas tako, a\i je bingljal z nogami navzdol in pljuval na Melakljo Ko je zmaj /troseče iztegnil srednji gobec, je velikan skočtl iz Žovlezna tn si skrbno ogledal črvivt zob Prijel je za velikanske škarje in preden bi kdo utegntl iteti do d\aj\et, je bd zob zunaj Zakotald se je po bregu m se postavil pokonci.kjer stoji še danes /jnajev zob je jtostal Habji zob Poleg ljudske pripovedke je o njem na liledu tn v okolu i \li\ali tudi ra:ne "novodobne" zgodbe in igodhue In nekatere med njimi se končajit s preproMim naukom "Ljudje, bojte se lensk (bab)' Oglejte si samo njihov nevarni (Habji) zob'" MARUTIU mmammmamama^^mmmmmmmmu^anmmmamammmmmam AVTOHIŠA MAGISTER Avtoservisno in trgovsko podjetje d 0.0 Radovljica. Prešernova 21 AVTOSALON: Pon. - petek od 8.-12. in od 14.-18. ure Sobota od 8.-12. ure telefon 715-015 NOV MODEL MARUTI 800 l)X C I IV STAR S K A TAl J/.ATOK.II\M T 1.39(1 I) KM SREDA, 7. SEPTEMBRA 1 10.30 Otroški program Filmska magija, ponovitev avstralske dokumentarne serije 13.00 Poročila 13.05 Videostrani 15.55 Tri ljubezni, ponovitev švedske nadaljevanke 17.00 TV dnevnik 17.10 Otroški program: Zlati srček, ponovitev 18.00 RPL - studio Luwigana 18.45 Pari, TV igrica 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.56 Šport 20.05 Film tedna: Casablanca, ameriški film 21.45 Glasbeni utrinek: H. Ra- baud: Solo de concours, Matej Bekavec, klavir 22.00 TV dnevnik 3, Vreme 22.26 Šport 22.35 Sova; Grace na udaru, ameriška nanizanka Utemeljeni sum, ameriška nani- TY SLOVENIJA 2 15.00 Videostrani 15.40 Tusita-la, zadnji del 16.35 Sova, ponovitev 18.05 Športna sreda 18.05 Rim: SP v plavanju, finale, prenos 19.45 Pred kvalifikacijami za EP v nogometu 20.10 Maribor: Kvalifikacije za EP v nogometu: Slovenija - Kalija, prenos 22.15 Slovenci v zamejstvu 22.45 Omizje TV TV ¥ 1 n'irf'i] '1 M Pari l'i|o< M v sliki 9 06 Prva policijska i 9 30 Pustit« jih umreti 10.15 :>tikum 10.30 Prišel |e kot imenski Mm 11.55 Glasbena Ro|>orta/a i/ tujine sliki 13.10 Nerodni akrin)a 12.10 1300 čas v ^°'"'čnr. ameriška komedija 14.40 jTOgladi od strani 14.40 Modri "''kač 15.00 otroški program ''■00 Min, čas v sliki 17 10 VVurlit g 18.00 Čas v -.lik! 18 05 Mi 18 30 Ufdin,,(RuJovbMin 19.22 Zna-Q°»t 19.30 Čas v slikiA/reme 20.00 pPort 20.15 Rož|. iTilmi. ameriški IV I M PoaM Od -'tram 23.30 '•ia. nemški Mm 0.20 čas v sliki '■15 Interna preiskava, ponovitev 1 ''"'•• •»".....•■>■• IV k.......alke ?4f> Ločila/Umetniki /a lepši svet TV 2 \8.50 l/let v včerajšnje dni 17.00 ''okli. v« Doliciiska postaja ii 30 Gau p - 17.30 Zemlja In ljudje 18 00 dimax 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Kultura 20.15 Zabavna oddaja 22.00 Čas v sliki - Večerni studio 22.35 Dokumentarna oddaja 23.10 Tenis; US Open 0.20 Hello Austria, Hello Vienna, ponovitev 0.50Viridiana, špansko-nemški film 2.15 Poročila/ 1000 mojstrovin 19.00 Izmenjava programa z lok. TV 20.00 Moda in mi - T. Prezelj TELE TV 1 R 20.00 TV napovednik TELE-TV 20.03 EPP blok 20.10 2. mednarodno tekmovanje v tekaških rolkah Tržič '94 20.55 Danes na videos-traneh, EPP 21.00 Zupan z vami (v živo) 22.00 Moč volje in ljubezni (ob razstavi invalidov v Ljubljani) 22.30 Obnova in prenova planinske koče na Kališču 23.00 Videostrani 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema dneva 10.40 Informacije - zaposlovanje 12.30 Osmrtnice - zahvale 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 15.30 Dogodki in odmevi (RS) 16.20 Za večjo varnost otrok in mladostnikov 18.00 Gorenjska danes, jutri 19.30 do 24.00 Večerni program - Parnas - kultura 7.55 Poročila 8.00 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.05 Naj bo igra 11.00 Poletni šolski program 12.00 Poročila 12.05 TV koledar 12.15 Divja vrtnica 12.40 Monoton 13.15 Od pola do pola. dokumentarna serija 14.05 2.4 otroka, humoristična ser-'|a 14.35 Severna obzorja, nadaljevanka 15.25 Morala bi umreti, ameriški barvni film 17.00 Hrvaška danes 18.00 Poročila 18.05 Kolo sreče 18.35 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.18 loto 19.30 TV dnevnik 20.10 I oto 20.15 Dokumentarna oddaja 21.00 V iskanju 21.45 Poročila 21.50 Kulturna krajina 22.50 Slika na sliko 23.50 Poročila v angleščini 23.55 Sanje brez meja 16.20 TV koledar 16.30 Kljub vsemu. Juha, nadal|»vanka 17.10 Olive ,J,,„„,., M.iva v dvajsetem stoletju, angleška dokumentarni Mnll 18.00 SP v plavanju, prenos iz Rim,t 20.15 Zakone« Fields v Fran- i, , : i tanka 20.45 Ki|ub vsemu. Julia, nadaljevanka 21.45 Kako postati uspešen oglaševalec, angleški barvni film 7.00 Borza dela 12.00 Na velikem platnu 12.18 i .vetlobe, ameriška na I.. .■. 13 05 Rod.- • 1345 '■•dna 13 50 CM I 14 30 Bor-*» dala 14.45 CMT 16.10 Spot tedna 16.40 Državnik novega kova, humoristična nanizanka 17.10Zgodba li vzhodne smeri 18.40 Male živali 19.00 Poročila 19.10 I uč svetlobe, ameriška nani '•»rika 20 00 Oall selection 20.30 Adidas Streetball, 2 del reportaže 20.45 Renny Mili. 1. del 21.20 Poročila 21.30 Album show. glas •'""■i odd.ij.i 22.20 I li/ije AMDO 23.00 Sjk.I tedna 23.05 Na velikem platn., 23.20 OM1 0.45 Bor/a dola 5.30 Napoved programa 5.40 Servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 8.00 Radijska čestitka 8.30 Zbiramo kuharske ideje 9.30 Glasbo izbirate poslušalci 10.30 Obvestila 11.00 Kulturni utrinki 12.00 škofjeloških 6 13.00 Morda niste slišali 13.45 Osmrtnice 14.30 Mali oglasi -čestitke 15.00 Dogodki danes -jutri 15.30 RA Slovenija 16.00 Napoved programa 16.30 Za srečen danes in zdrav jutri 17.00 Glasbeno popoldne: hawy metal, boom 19.00 Odpoved programa R T 1 Ž I C Oddajamo od 16. do 19. ure na UKV storeo 88,9 in 95 MHz ter srednjem valu 1584 KHz. Ob 16.10 prisluhnite obvestilom, nato aktualnim informacijam, ob 17. uri bomo pobrskali po dobrih knjigah, nato pa nadaljevali z izbranim glasbenim programom. Ob 18.25 so obl|ubih obisk v studiu člani skupine Magnet, tudi kakšna na grada našla radio triglav W% MHz 5.00 Jutranji program vodi Tanja F'ajon 5.15 Novico 6.15 Novice 7.00 Horoskop 7.15 Novice 7.36 Vreme 8.00 Dopoldne z Ma|do Juvnn 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je tudi takšno 9.30 Kam danes 10.15 Novico 11.00 Anketa 12.00 BBC novice 12.15 Novinarjev gost 13.00 3x1 - glasbena oddaja 13.15 Novice 14.05 Pasji radio 14.15 Novice 14.30 Glasbe na oddaia 15.00 Popoldanski vodeni program 15.15 RGl komentira in obvešča 16.10 Spoznajmo se 16.25 Nagradna uganka 17.00 Naj naj pesem tedna 17.15 Novica 18.00 Glasovanje za pe-sem tedna 18.15 RGl na rajžo gre 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 Pola position 22.00 Radosti živi jonia 1.00 New age glasba Uroš Novak 2.00 Satelit R 5.00 Dobro jutro (vreme, ceste) 7 00 Včerai na tu|em. včeraj doma 7.16 Halo, porodnišnica 8 00 Nočna kronika 8.30 lelegral 9 00 Horoskop 10.30 Novice 1200 BBC novice 12.10 Osmrt niče 14.00 Melodi|a tedna 14.15 Obve-.l.l.i 14.10 lolegr.i! 1S 00 Osrednja poročila 16 00 Nasve« Iz zdravnikova torba 16.16 Ob vestila 16 30 Osmrtnice 16 30 I lomače novu e 1« 45 Sindikalne minuto 18.00 čestitke 18 30 BBC 18 50 !.....graf K'NO, SREDA ^INIIM »m,,,,'.-., k..modi|.i KRI Ml NČht >VI ob Iti, IH m ;>() un ^'OH/lć /aprlo' Zl t ( /AR p.onueia .imenskega thnllerja PRIDI N *NK0 ob 18 In 20 url kino soba Skofja loka ■martfM giaebani 'mi i m m tu:; im ki m .-o :w un ČETRTEK, 8. SEPTEMBRA PETEK, 9. SEPTEMBRA 10.30 Otroški rpogram11.10 Ptujski festival, ponovitev 13.00 Poročila 17.00 TV dnevnik 17.10 Otroški program: Živ žav 18.00 Regionalni studio Maribor 18.40 Štiri v vrsto, TV igrica 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.55 Šport 20.10 Gozdarska hiša Falkenau, nemška nadaljevanka 21.00 Tednik 22.00 TV dnevnik 22.45 Sova Gledališče Ravja Bradburvja, kanadsko-novozelandska nanizanka Utemeljen sum, ameriška nanizanka 12.50 Videostrani 13.00 Euro-vews 15.50 Kinoteka: Ciklus filmov R. VValsha in H. Bogarta: Vozijo ponoči, ameriški film 17.25 Sova, ponovitev 18.45 Že veste 19.15 Tok, tok, kontaktna oddaja za mladostnike 20.05 Večerni gost: Dr. Roman Jelovčan 21.10 Umetniški večer: 21.10 "Če doma dobro ni", portretni zapis o kiparju Slavku Oblaku 21.30 Mile Korun 22.00 Oči kntike 23.00 Stoletnici filma naproti: Ingmar Bergman, angleška dokumentarna oddaja 0.40 Nogomet (mladi): Slovenija - Italija, posnetek iz Nove Gorice 2.20 TV jutri 7.55 Poročila 8.00 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.05 Otroška oddaja 10.30 Morski ježki 11.00 Poletni šolski program 12.00 Poročila 12.05 TV koledar 12.15 Divja vrtnica, mehiška nadaljevanka 12.40 Monofon 13.10 Od pola do pola, dokumentarna serija 14.05 Dober dan, razred, angleška nadaljevanka 14.35 Severna obzorja, ponovitev nadaljevanke 15.20 Sedem rimskih ?ričev, ameriško-italijanski film 7.00 Hrvaška danes 18.00 Poročila 18.05 Kolo sreče 18.35 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Pogovor s kardinalom Franjom Kuharičem 20.45 Iz strankarskega življenja 21.30 Nocoj z vami, zabavnoglas-bena oddaja 22.10 Poročila 16.40 TV koledar 16.50 Klub vsemu, Julia, nadaljevanka 17.45 Kulturna kra|ina, ponovitev 18.45 SP v plavanju, prenos iz Rima 19.30 Dnevnik 20.15 Ko se srca vnamejo, humoristična serija 20.45 Kljub vsemu, Julija, nadaljevanka 21.55 Dvigni periskop, ameriški barvni film 23.45 Metal mania 7.00 Borza dela 12.00 Na velikem platnu 12.15 luč svetlobe, ponovi tev ameriške nadaljevanke 13.05 Call selection, ponovitev 13.50 Spot tedna 13.55 CMT 14.30 Borza dela 16.30 16.35 Na velikem platnu 16.60 Album show 17.40 Video igralnica 18.30 Benny Hill 19.00 Poročila 19.10 luč svetlobe, ameriška nadaljevanka 20.00 Mag netoskop 20.40 Pred poroto, amer iška nanizanka 21.10 Poročila 21.20 Policijska /godba II. ameriški barvni Mm 23.00 /drava video glava 23.45 Spot tedna 23.50 Na velikem platnu 0.05 CMT 0.45 Borza dela T V K \m\, 11 12.00 Kuna belčica 12.10 Nova. ponovitev 13.00 čas v sliki, pono vitav 13.10 Vojna svetov, ameriški zf film 14.35 Pogledi od strani, ponovitev 14.45 Mladički v diviadi: Bratje pavijani 15.00 Otroški program 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlit /or 18.00 čas v sliki 18.06 Mi 18.30 Ordinacija Bulovvbogen 19.22 Zna nost 19.30 čas v sliki 20.00 šport 20.15 Na poti po Avstriji 21.00 Kuharski mojstri 21.05 Pogledi od strani 21.20 MacCvver 22.10 Inter na preiskava, zadnji dal ameriške IV kriminalke 23.40 čas v sliki 23.45 Atlantic Citv, kanadsko fran coski Mm 1.25 Poslednji dan. po novitev ameriškega vestema 1.10 Poročila/1000 mojstrovin Tvmmm.2 8 00 Vremenska panorama 8.55 ( Hruški program 11.00 Vremenska panorama 12.50 Umetniki /a boljši svet 13.00 Tenis; US Open 15.00 Družina Schimek, nemški film 16.20 Dobrodošli v Avstriji 17.00 Prelomni čas 18.00 Prva policijska postaja 18.30 Gaudimax 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Vreme 20.05 Kultura 20.15 Poletni pogovori 21.00 Kuharski mojstri 21.05 Nekoč 22.00 Čas v sliki - Večerni studio 22.35 Velemestni pastir 19.00 "Muska iz piksne" - M. Jelene 20.00 Obdelava stekla tokrat malo drugače, 2. del; oddajo pripravil B. Polenšek TELETV 20.00 TV napovednik TELE-TV 20.03 EPP blok 20.10 Miha Pavlina (v živo) 20.55 Danes na videos-traneh, EPP 21.00 Video boom 40 (prva slovenska video lestvica), 2. oddaja 21.45 Halo, Maja! (3-2-1 gremo v živo) 24.00 Videostrani 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema dneva 10.40 Informacije - zaposlovanje 11.20 Kdo bo koga 12.30 Osmrtnice - zahvale 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 14.30 Planinsko športni kotiček 15.30 Dogodki in odmevi (RS) 16.20 Gost v studiu - predsednik IS SO Kranj 17.00 Peter Orehar - kontaktna oddaja 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.20 Music machine 19.30 do 24.00 Študentski program Radia Kranj •v 5.30 Napoved programa 5.40 Servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 8.00 Radijska čestitka 8.30 Nasvet za kosilo 8.40 Oddaja za upokojence 8.30 Glasbo izbirate poslušalci 10.30 Obvestila 11.00 Vprašanja in pobude 12.00 Škofjeloških 6 13.00 Morda niste slišali 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.00 Napoved programa 16.30 Obrtniki sebi in vam 16.50 Športni utrinki 17.00 Novice 17.30 Spoznajmo gobe 18.00 Oddaja o avtomobilizmu 19.00 Odpoved programa R TRŽlČ Oddajamo na UKV stereo 88,9 in 95 MHz ter srednjem valu 1584 KHz od 16. do 19. ure. Najprje boste lahko prisluhnili obvestilom, ob 16.30 oddaji Spremljamo in komentiramo na Radiu Tržič. Ob 17.20 bomo zaplesali v oddaji Pod kozolcem, na koncu pa dodali še novosti iz uredništva Gorenjskega glasa 5.00 Jutranji program - vodi Barbara Zupan 5.15 Novice 6.15 Novice 7.00 Horoskop 7.15 Novice 7.35 Vreme 8.00 Dopoldne z Vesno Pfeifer 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro |e tudi takšno 9.30 Kam danes 10.15 Novice 11.00 Anketa 12.00 BBC novice 12.15 Aktualna tema 13.00 3x1 ijl.r.lKMi.i Oddaia 14.05 P.r.p radio 14.16 Novice 14.30 Hello again 15.00 Popoldanski vodeni program 15.15 RGl komentira in obeSča 15.45 Avtomarket svetuje 16.10 Spoznajmo se s Cankarje vim domom 16.30 Na svojem 17.15 Novice 18.15 Aktualnosti 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 Barometer - poslovni radio 22.00 Medžik aj show 1.00 Gromka glasba Marko Plahuta 2.00 Satelit 5.00 Dobro jutro (vreme, ceste) 7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma 7.15 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 10.30 Novice 11.00 Podjetniška borza 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 12.30 Zimzelene melodije 14.00 Melodija tedna 14.15 Obvestila 14.30 lelegral 15.00 Osrednja poročila 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.30 Domače novice 17.00 Spoznajmo se 18.00 čes titke 18.30 BBC 18.50 Telegraf KINO. ČETRTEK CFNTFR amenška komedija KRI Ml NČKOVI ob 16., 18 in 20 un STORZlč /ajHlo' Z{ t f /AR ameriški thriller PRIDI N SINKO ob 18 in 20 un KINO SORA SKOFJA LOKA ameriški glasbeni Mm THE OOORS ob 20 30 uri KINO OBZORJF ŽELEZNIKI ameriška kornerima STARF SARI JF ob 18 30 in 20 30 un 11.20 Čudežna leta, ameriška nanizanka11.45 Reportaži: Mute festival in Novi ročk 94 12.35 Že veste 13.00 Poročila 15.10 Film tedna: Casablanca, ponovitev ameriškega filma (čb) 17.00 TV Dnevnik 17.10 Otroški program 17.30 Boj za obstanek, angleška poljudnoznanstvena serija 18.00 Regionalni studi Koper 18.45 Hugo, TV igrica 19.10 Risanka 19.30 TV Dnevnik, Vreme 19.56 Šport 20.10 Pihalniki in buldožerji, avstralska poljudnoznanstvena oddaja 21.00 Koncert ob zaključnem večeru mednarodnega festivala Giuseppe Tartini 1994 - Piran, Trg Tartini in Stolna cerkev, prenos 22.15 TV dnevnik 22.50 Sova: Ljubezen da, ljubezen ne, nanizanka 23.20 Utemeljeni sum, ameriška nanizanka 0.10 Druga stvar, francosko-italijanski film 13.00 Euronevvs 15.00 Tedenski izbor: Iz dobrega gnezda, nemška nadaljevanka 15.50 Osmi dan 16.40 Sova, ponovitev 18.00 Rim: SP v plavanju, finale, prenos 19.56 Šport 20.05 Pustolovščine mladega Indiana Jonesa, ameriška nanizanka 21.40 Kaj pa Leonardo, posnetek predstave MG Ljubljana 23.50 Svetovni pokal v atletiki, posnetek iz Londona i V 10.00 Poročila 10.05 Za otroke 11.00 Mehansko vesolje - harmonično gibanje 11.30 Nemščina 12.00 Poročila 12.15 Divja vrtnica, serijski film 12.40 Monofon 13.00 Od pola do pola, dokumentarna serija 13.50 Dobro jutro, razder, humoristična serija 14.30 Severna obzorja, serijski film 15.15 Parker Kane, ameriški film 17.00 Hrvaška danes 18.05 Kolo sreče 18.35 Santa Barbara 19.30 TV dnevnik 20.15 Papež Janez Pavel II, ameriški film 22.45 Poročila 23.00 S sliko na sliko 0.00 Poročila v angleščini 0.05 Polnočni film v TV U! 112 13.55 Kljub vsemu, Giulia, serijski film 15.00 Tenis; US Open, polfinale (ž), četrtfinale (m) 18.00 Rim: SP v plavanju 22.00 Glasba 20.10 Bev-erly Hills, serijski film 21.00 London; SP v atletiki; Shannonova igra;a Hit depo 7.00 Šport 8.55 Confetti 9.00 Lutkovna predstava 9.25 Alfred J. Kwak 9.45 Nekoč je bila Amerika 10.10 Skrivnost delfinov 10.55 Confetti H.OOVremenska panorama 12.50 Slike upanja 13.00 Šport 14.55 Svilene nogavice, ameriški film16.45 Družina Merian 17.30 Podvig Noetova barka 18.00 Policijska postaja 1, nanizanka 18.30 Milijonsko kolo 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Kulturni dnevnik 20.15 Dokumentarni film 21.00 Trailer 21.20 Šiling 22.00 Čas v sliki 22.40 Popolnoma nora TV 23.15 X-large Nightline 0.10 Love parade 0.40 Četrta dimenzija 1.10 Kobra, prevzemite, nanizanka 7.00 Borza dela 12.00 Na velikem platnu 12.15 Luč svetlobe, ameriška nadaljevanka 13.05 Magnetoskop, ponovitev kontaktne oddaje 13.45 Ameriških deset, glasbena oddaja 14.15 Spot tedna 14.20 CMT 14.30 Borza dela 14.45 CMT 16.50 Spot tedna 16.55 Na velikem platnu 17.10 Pred poroto, ponovitev ameriške nanizanke 17.20 Policijska zgodba II. ponovitev 19.00 Poročila 19.10 Lučsvetlobe, ameriška nadaljevanka 20.00 Pozitiv +, kontaktna glasbena oddaja 20.30 Beverlv Hills 90210, ameriška nanizanka 21.20 Adidas Streetball, reportaža 21.35 Poročila 21.45 Teden na borzi 21.55 Končni obračun, akcijska kriminalka 23.35 Spot tedna 23.40 Album show, glasbena oddaja 0.30 Erotični film TVOTIMI 9.00 čas v sliki 9.05 Policijska postaja 9.30 Dva v Avstriji 10.15 Ne izgubi glave, angleški film 11.45 Živalski raji 12.10 Poletni pogovori 13.00 čas v sliki 13.10 Kkršen oče, takšen sin, francoski mladinski film 14.45 Pogledi vstran 14.50 Risanka 14.55 Confetti 15.25 Alfred J. Kwak 15.45 Nekoč je bila... Amerika 16.10 Skrivnost delfinov 17.00 Mini ZIB 17.10 VVurlitzer 18.00 čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Ordinacija v Bulow-bognu 19.30 čas v sliki 20.00 Šport 20.15 Dernek, nanizanka 21.20 Pogledi vstran 21.30 Ples noža, ameriška kriminalka 23.00 čas v sliki 23.05 Večerni šport 23.25 Slab dan v Black rocku. ameriški film 0.40 Notranja preiskava, ponovitev 2.15 Slike upanja KINO, PETEK 19.00 Izmenjava programa z drugimi lok. TV 20.00 Boutique MS v Cerknem, 2. del - oddajo pripravil T. Blaznik TELETV 20.00 TV napovednik TELE-TV 20.03 EPP blok 20.10 Petkov tedenski pregled 20.30 Ali plesna šola Step by step iz Kranja dohiteva Urško? 20.55 Danes na videostraneh, EPP 21.00 Bungge jumping pri Gostišču Smuk (skakanje z elastično vrvjo) 21.20 Film: 9 deaths ot the ninja 23.00 Nočni zabavni erotični program 2.00 Videostrani 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema dneva: Ljubljanska opera 10.40 Informacije - zaposlovanje 12.30 Osmrtnice - zahvale 13.00 Pesem tedna 13.20 Otvoritev modnega sveta lady-man 14.00 Gorenjska danes 15.30 Dogodki in odmevi (RS) 17.20 Ko sem še majhen bil 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.20 II. oddaja o plesu - Step by step 19.30 do 24.00 Večerni program - Nataša Bešter 5.30 Napoved programa 5.40 Servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 8.00 Radijska čestitka 9.00 Od tu in tam 11.00 Filmske zanimivosti 12.00 Škfojeloških 6 13.00 Nasveti za graditelje 14.30 Brazplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.30 Nasvet za izlet 17.00 Zbiramo Gorenjca meseca 17.30 Turistično popoldne 19.30 Zadetek v petek od A do Ž 22.00 Odpoved programa MAR Oddajamo na UKV stereo 88,9 in 95 MHz ter srednjem valu 1584 KHz od 16. do 19. ure. 5.00 Jutranji program - vodi Alenka Potočnik 5.15 Novice 7.00 Horoskop 7.15 Novice 7.35 Vreme 8.00 Jutranji program 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je lahko tudi takšno 9.30 Kam danes 10.15 Novice 11.00 Anketa 12.00 BBC novice 12.15 Športni utrinki 13.00 3x1 glasbena oddaja 13.15 Novice 14.05 Pasji radio 14.15 Novice 14.30 Glasbena oddaja 15.00 Popoldne z Alenko Sivko 15.15 RGL komentira in obvešča 16.10 Spoznajmo se 17.00 Anketa 17.15 Novice 17.55 Špeckahla 18.30 Evropa v enem tednu 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 Ročk izpod Alp 21.00 Odprta dlan -Borut Pogačnik 22.00 Rockoteka 1.00 Camera obscura Zlato Kreč 2.00 Balkan žur do jutra 5.00 Dobro jutro (vreme, ves-ti)7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma 7.15 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 9.30 Razgled s Triglava 10.30 Novice 11.00 1001 nasvet 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 14.00 Melodija tedna 14.15 Obvestila 14.30 Telegraf 15.00 Osrednja poročila 16.15 Obvestila 18.30 Osmrtnice 16.30 Domače novice 17.00 3 III tri & as 18.00 čestitke 18.30 BBC 18.50 Telegraf KINO SORA SKOFJA LOKA ameriška komedija STARF SABI Jf ob18 30 uri. ameriški glasbeni Mm TIH OOORS ob 20 30 KINO BLED ameriška komedija MOJA PUNCA II ob 18 a uri KINO RADOVLJICA ameriška komedija MOJA PUNCA II ob 20 uri 91 KOMENTAR Staro za novo Živobarvna in pisana politična jesen se nam obeta. In je to znano vsaj ie od pomladi. Petje, kakor lani. Seje se zaupanje, da bi se (za trud in nadomestilo) bogato telo. Plodovi pa, treba je priznati, tako v naravi kakor v politiki - kaže - zorijo neprizadeto; bodo v blaginjo pridelovalcev in potrošnikov ali pa jih bo sklatila toča (naravna ujma) ali pa (umetni) sistemi strank in koalicij. Pa je politika vendar resno opravilo z dolgoročnimi posledicami. Za vse izmed nas, toliko bolj, če se resnobna skrb za blagor državljanov umika blagru posameznikov iz posameznih političnih strank, ki jim je višek politike njeno amater-iziranje in oseben prestiž. Takšnim ljudem se potem reče "karizmatiki", in večji kot so, več "tepanjcev" imajo za seboj. (Če že butala izhajajo iz "buteljnov", potem tepanjci najbrž iz "tepenih", teptajočih morda?). Državljan je pri nas še vedno pač nebogljeno bitje. Kakor pravzaprav povsod po svetu, je odvisen predvsem od ponudbe in od povpraševanja. In smo torej tržno blago. V "politiki" pomeni to, da so ponudba naše stranke, povpraševanje pa mi, volivci. Ki se dobesedno moramo zadovoljiti Z bednim blagom, ki je pač na karte (volilne lističe) sploh na razpolago. Osnovno politično hrano pač potrebujemo, politiki pa, ki jo prodajajo, si mane j o stolčke Spet so namreč poceni blago krasno in drago prodali. Pa saj ga tudi lahko in so Janez Poštrak upravičeni do dobička: cene so monopolizirane in zagotavljajo jih embalaže. Pred nami, Slovenci, je projekt lokalne samouprave. Refer-endovski šok je za nami, skoraj za nami, kajti krivci ga sploh niso zaznali. Neuspeli referendum je zanje le vzpodubda, da stvar ponovno vzamejo v svoje roke, pa četudi brez "ljudske volje" - administrativno. Pomembno je le, kdo bo imel več županov in občinskih svetnikov, kateri skupini bodo pripadali, levi, sredinski ali desni. V našem razumevnaju lokalne samouprave ni toliko pomemben pojem samouprav.e ali celo korist nekega okolja, pomembno je le pridobivanje strankarskih fevdov. Potem bo pa že kako, važno je, da se bo vedelo, kdo bo upravljal samoupravo. In prav to, upravljanje samouprave, je še posebej in v tem trenutku zaskominalo t. desnico. Heterogena je in cleo razdeljena na desnosredince in (prave) desničarje. Tako si pravijo. Pisana embalaža, povita resda z bolj zamolklimi trakci, kjer se še posebej bijeta neskladni barvi, rjava in sinjemodra, ki bi naj prezentirala vsebino slovenske pomladi in Maj niš ke deklaracije - s poudarkom tiste, imenovane pet let pozneje - ne more skriti različnih interpretacij o "sporazumu skupnega nastopa na lokalnih volitvah" med partnerji samimi. Združbo namreč sestavljajo tako parlamentarne kot neparlamentarne stranke, razen SKD, tudi vse opozicijske iz "načelnih" razlogov. In jim sploh ne gre več za samo lokalno samoupravo, ampak za obračun (v primeru zmage) na državni ravni, z zdajšnjo vlando koalicijo, če bi ob tem prepričali SKD, da zapusti vlado in "komuniste". Pritiski na "črno ovco" demokracije so seveda premišljeni. Igrajo na karto razkola med vodstvom in bazo. In na še nedorečeno morebitno dvos-trankarsko vladno koalicijo. Šah! Mat? To, da so pri odkrivanju Afrike raznorazni misionar ji ("raziskovalci", vojaki, trgovci, duhovniki itd.) domorodcem ponujali med raznoterimi svetli-kajočimi se predmeti tudi ogledalca, je bilo prvovrstno politično dejanje, ki jih je šele naredilo "gospodarje": omogočili so namreč "divjakom"; da se vidijo. In da se igrajo "zajčke", ko jih mine prvi šok. ODMEVI Brezar poskrbel za kranjsko hranilnico Članek namreč povzema navedbe ministra Tajnikarja in sedanje v.d. direktorja Sklada za razvoj malega gospodarstva ge Tinauerjeve, češ da so se na Skladu dogajale nepravilnosti poslovne narave, ter da se ja uveljavljala svojevrstna poraha sredstev, ter da za dajanje posojil nisem imel pooblastila. Delo Sklada poteka na osnovi zakona. Sklepov Vlade, Statuta, ter letnih dokumentov, kot so Program dela. Finančni načrt, Naložbena politika in Zaključni račun, ki jih sprejme upravni odbor (UO), potrjuje pa Vlada Program dela določa način dela pri dodeljevanju razvojnih pomoči (primarna funkcija sredstev) tn predstavlja osnovo za delo UO Naložbena politika pa opre deljuje osnove in postopke pri izvajanju določila Statuta, "da se sredstva Sklada ohranjajo v realni vrednosti" (sekundama funkcija srestev) in je podlaga ter poblastilo za delo strokovnih služb in direktorja. Naložbena politika pa poleg ohranjanja sredstev v realni vrednosti zasleduje tudi ulje likvidnost, pokrivanje stnrtkov poslovanja, razprševanje sred stev po celi Sloveniji, vzpostavljanje poslovnih odnosov z bankami m finančnimi organi zacijami, vključevanje v proces zniževanja obrestnih mer Vse te cilje je Sklad dosedaj dosegal, saj je ohranil sredstva v realni vrednosti, kril sirotke svojega poslovanja, vodil politi ko nizkih pasivnih obrestnih mer, ter izvajal pritisk na po slovne banke, da so investitorji, prejemniki razvojne pomoči Sklada prišli do ugodnejših obrestnih mer. Sklad je od skupno l 22^ mio Sit imel v depozitih bank m hramlru, 7o % (l.029,3 mto) likvidnih sredstev. Preteži del uh depozitov so bile banke in hranilnice namenile izključno kreditiranju obrtnikov in malih podjetnikov pod naslednjimi pogoji: rok vračila do .160 dni, obrestna mera za najemnika največ 11,5 %, banki oz. hranilnici Sklad odobrava 4 % provizijo. Nekatere banke so v tem poslu poiskušale izsiljevati višjo provizijo. Upoštevajoč pripravljenost posameznih bank in hranilnic so bili depoziti konec meseca julija razporejeni Pomurju 3.93 % Štajerski 29,83 % Dolenjski 15,79 % Zasavje 3,71 % Ljubljana 27,34 % Gorenjska 12.15 % Primorska 5,25 % V teh okvirih je svojo kandidaturo podala tudi "Kranjska hranilnica" m pod enakimi pogoji kot vsi ostali pridobila depozite Sklada za kreditiranje obrtnikov tn malih podjetnikov Kratkoročni krediti, dani po- samc/.nim podjetnikom so bili v celoti zavarovani z ustreznimi instrumenti zavarovanja, zato navedba ge. Tinauerjeve ni točna. Da so se nekateri od teh podjetnikov znašli v nelik vidni situaciji in zamujajo z vračilom, pa Se ne pomeni, da so te terjatve neizterljive. Sklad pa je zaradi večje rizičnosti teh naložb dogovoril tudi ustrezno viSje obresti.Navedba, da je Sklad posloval brez nadzora je seveda neresnična, saj je prejšnji UO vodil nadzor nad izvajan jem posameznih programskih dokumentov, pregledal in odobril zaključni račun, naročil revizijski pregled pooblaščene revizijske hiše, ki pa je ugotovila pravilne m poštene poslovne izkaze Sklada Tudi število zaposlenih je bilo razvidno iz poročil, ki so bila poslana vladi in ministrstvu. Tudi novi UO je bil že na prvi seji seznanjen z Naložbeno pripravil "kriterijev" za dodelje vanje razvojnih sredstev lega pa minister lajrnkar ne otnenia več, ker išče nove razrešttvene razloge, saj je sedaj že lahko ugotovil, da je bil predlog direk tor/a za spremembi' kriterijev" že sprejel na UO in v Januarju poslan Vladi v potrditev. Usoda tega predloga nam pa še do diines m znana. Novi UO je bil s predlogom "kriterijev" ki ga je sprejel prc/tn/i UO seznanjen na prvi sen, m ga celo umaknil iz dnevnega reda Na naslednji se/t pa je razrešil direktorja. ker ni pripravi "kriterijev", za katere pa ima po zakonu p<><> blastilo samo Vlada. Predlog, poslan Vladi pred šestimi meseci pa še ne obravnavan. Obstaja pa še nekaj odprtih vprašanj zakaj Skladu ni bilo dovoljeno financiranje projektov od začetka teta, zakaj nt pokrit obračun na osnovi sklepov UO in podjetniki niso dobili razvojnih j>ornoči, zakaj ni bil pokrit finančni zahtevek na osnovi posebne pogodbe za male elektrarne, zakaj so bila že dve leti sredstva Sklada zmanjševana, zakaj so obračuni Sklada le.\ali v ministrstvu :a gospodarstvo, Sklad pa nt mogel sklepati pogodb z investitorji, liuli kakšno strankarsko [>o\c zavo m pritiske bi se dalo ugotoviti. Končno pa /e potrebno ugo kJVlti, da je od pričetka tlela novega UO /'oteklo dva tn pol meseca, pa te ni bila izvedena nobena subvencija, potljetniki davkoplačevalci pa čakajo in čakajo • Viktor Hrc/ar Odpuščena svetovalka predsednika Republike Sj)oštovani g lote Novak, v Vaši polemiki z Andrejem Novakom ste zapisali dve netočnosti v zvezi Z Uradom predsednika Republike Omen jate ju sicer mimogrede, a smo zaradi bralcev Gorenjskega glasa tiolžnt nanju opozoriti I Ni res. tla bi se generalni sekretar predsednika republike M ar/an Sil tat sestal s Husunom Ccngičcm v času pred ( engiče vim pričanjem v Urtavnem zboru 2. Ni res. da je predsednik Republike Milan Kučan odpns lil svojo tiskovno predstavnico Spelo Furlan, ker ,la nuj bi ta no\tnarjem "izdala" srci anje med Šiftarjem in Čertgttcm Spela lio lan je v Uradu predsednika m opravlja tvoji delo Ob tem je potrebno spomniti, da je neresnično vest o dorrin, i Htm srečanm Šiftarja s Cengi čem prva javno izrekla televizijska novinarka Spela Predan julija letos. Nacionalna televizija takrat ni objavila demantija Urada predsednika Republike, ki je zanikal verodostojnost trditve Preda-nove. Vaše zmote in neresnične trditve, gospod jože Novak, pa so zaradi tega le delno opravičljive, saj bi se o njihovi neresničnosti lahko prepričali sami, še posebej glede na Vaše izkušnje, saj ste nedavno tega delali na Ministrstvu za obrambo na področju komuniciranja z javnostjo. S spoštvovanjem Martin Cerkvenik Namestnik generalnega sekretarja Protetika Sv. Janeza od Grosupljega Na Slovenskem se pojavlja rod ljudi, ki sami sebe imenujejo razumniki. Zanje je značilno, da se jim je zgodilo vnebovzetje Sv. Janeza od Grosupljega. Po tistem jim je v možgane vpeta proteza in ne zmorejo več drugega kot jadi-kovati nad zlodeli velike koalicije. Posebej močna pa je ta proteza pri g. Jožetu Novaku. Zrasla mu je namreč v času, ko se je kot ministrant vdinjal pri Sv. Janezu od Grosupljega, ki je bil takrat še minister za obrambo. Da je protetični prijem pri vrlem Jožetu Novaku res precej aktualen, dokazuje tudi to, da primerja svojo protikoalicijsko in projane-zovsko propagando kar z dosežki samega Picassoja. Žal pa so dejstva malo drugačna, saj g. Jože Novak piše po temle vzorcu: malaj Iva Bizjaka kot črnega hudiča, da bo Šv. Janez od Grosupljega brezmadežni svetnik. Nimam nič proti temu, da se umotvori, izmišljotine in domišljavosti te vrste pojavljajo na straneh Gorenjskega glasa. Vendar se nevarno znižuje raven časopisa, če se tako pisanje objavlja kot komen tarje. Smotrneje bi bilo, da bi uredništvo uvedlo posebno rubriko Spisi iz proteze sv. Janeza od Grosupljega, v kateri bi g. Jože Novak čeljustil, kolikor hi mu duša dala. Lepo pozdravljeni/ Jože Dežmait, Lesce Triatlonca tečeta častni krog Glede na sočna odgovora, ki sta mi jih namenila g Branko Grims in g. Jote Novak, sem bralkam m bralcem Gorenjske ga glasa ter njima osebno dolžan nekaj besed. Na/prej g Grim.su. Gospod Grims priznam, gre til sem !'<> nemarnem sem OZnačU dr Mita le; merilih Janeza Janše in SDSS so institucije v Sloveniji demokratične le, če jih vodijo člani ali simpattzcrji SDSS Sam. g Grims, za vsaj tivak ratno razliko od vas, ne sedim v nobenem vodstvu ali nadzornemu odboru kakega tul etek tronskth medijev Morila zato verjamem v avtonomnost otilo čilev sedanjega Sveta RTV tudi v odločitev o nepotrdttvi žarka Petana žarko Petan res nt član nobene stranke (niti Herman Rigelnik), je pa na volitvah nastopal kot kiirulnlat SI S fkot je bil Rigelnik kandnlat l PS) Petan ni bil t: voljen (Rigelnik je bd izvoljen s povpratjatn. skoraj 40 ottstotkov glasov v dveh Oknjih kater t kandnlat SDSS se je temu približal vsa/ na polovico') Ko označujete en ega :a strankarsko nevezanega, drugega pa kot predstavnika stranke, f( ali sprenes rečemo le: "Quali.s dominus. tališ servus". Kakršen gospodar, tak sluga. • Andrej Novak Popravek članka Jožef šketa proti denanonu liztuiji m pošlem privatizaciji Spoštovani! zahvaljujem se vam za zelo hitro objavo Članka V tekstu sta \c pojavili dve napaki, ki ht\i\c no vplivata k razumevanju />i sanja (Pravdno je leteči. mOStni tisk) Prvi odstavek ■ 4. vrstica 1'rcilscdrnk dr.',ivnega :bora Herman Rigelnik je na mu tati vo Jožefa Škrta spi o t ti VOH opek, ki spreminja temelj /akona o denacionalizaciji, to je vračanje nacionaliziranega premoženja v naravi Četrti odstavek - zadnja vrstica: in ni podvrženo denacionalizaciji. A. Božič GORENJSKA OD PETKA DO TORKA AMZS - Ta konec tedna k sreči na AMZS niso imeli pretirano zahtevnega oziroma za nas bralce "zanimivega" dela. Opravili so 25 vlek vozil in nudili 8 pomoči na cestah, vendar pa kakšnih hujših primerov ni bilo. GASILCI • V Kranju so gasilci za konec tedna prejeli le eno prijavo, pa še ta je bila zmotna. Nekdo jih je obvestil o gorenju kozolca, vendar se je izkazalo, da se je zmotil. V Tržiču ta konec tedna gasilci prav tako niso gasili, so pa urejali vse potrebno pri zapori ceste zaradi tekme v rolkaniu in pa dežurali ob prireditvi Suštarska nedelja, kjer je šlo s sreči brez zapletov, koder bi potrebovali gasilce. Tudi v Radovljici in Skofji Loki gasilci niso imeli intervencij, smola se je tokrat, kot kaže, držala le Jesenic. Tam so gasilci dvakrat prepeljali poškodovana delavca iz železarne, gasili plamene avtomobila, ki se je vžgal po prometni nesreči, gasili manjši gozdni fiožar nad Hrušico ter prepelja-i pitno vodo v kraje, kjer so jo potrebovali. TURIZEM - Turistična sezona na Bledu se, kot kaže, bliža koncu. To nam kažejo predvsem številke nočitev v tam-ka|šn]ih hotelih, pri čemer je zanimiv predvsem podatek, da je zasedenost za konec tedna veliko večja, kot med tednom Torej so turisti v našem najpnv-lačnejšem turističnem kraju z daljšim počitnikovanjem zaključili. V Bohinju pa je zasedenost hotelov M) OdttOtM i" liOOI |C v teh odstotkih zajeta 1 ! dom.i čih in .'/3 tujih gostov. Upajmo na Mi.;.-n<> /imo, ki t>«> lunMič nim delavcem v Bohinju "pri-peljala" še več turistov. GORENJSKI DOJENČKI-Ta konec ledna se našim zanamčk om ni kaj prida mudilo začeti se Ukvarjati I vsakodnevnimi živi {enjskimi težavami. Pravijo, da >odo raje še malo počakali na toplem Gorenjska je tako ixl petka do danes dobila \S novih prebivalcev, od lega {> piinčkic m I) majčkenih fantkov URGKNCA - la konec tedna so v jeseniški bolnišnici na kirurgiji opravili 127 pregledov, od tega so 21 bolnikov zadržali na zdravljenju Na internem oddelku so obravnavah 2°, na pediatričnem pa \h primerov Ni ginekološkem oddelku pa so |H)leg enega poroda imeli še 12 urgentnih juegledov itifiRiiiiiip PredilnibhdM 84230 TRŽIČ™ VAS VABI NA ŠTIRIDNEVNI l/l J T V RIM od 30.9. do 3.10.1994 IVijave sprejemamo po tel.:()64/5 ! 280 vzgojnovarstveni zavod Skofja loka podlubnik 1 d, 64220 skofja loka objavl|a prost.\ dola in nalogo SPECIALNEGA PEDAGOGA V RAZVOJNEM ODDELKU Nastop dela takoj Kandidati morajo izpolnjevati z zakonom določone po(jO|0 in nnHi uv.tro/no i/obra/bo Prij.ivo o i/poln|0 vanju pogojev sprojemamo 8 dni po objavi. O "/t>irl t »odo kandid.d i obvu'\<'.»«ni v 1S dneh po opr.ivlji-ni i/bm POSLI IN FINANCE UREJA MARIJA VOLČJAK ZAŠČITA POTROŠNIKOV POSTELJNINA Že večkrat so se pojavili Problemi s podjetji, ki prodajajo posteljnino. Akviziterji teh Podjetij so na različnih krajih, Predvsem letoviščih in zdraviliščih ljudi prepričali, da so podpisali pogodbe za posteljnino, katere cena je več tisoč mark. Šele ko so prišli domov, so ugotovili, da se podobna Posteljnina dobi v trgovinah za polovično ceno. Še hujše je bilo v primerih, ko so kupci Prepozno spoznali, da denarja Za nakup sploh nimajo. V enem izmed številnih primerov je bila pogodba podpisana v lokalu ob slovenski obali. Vzdušje je bilo precej veselo in kupec se sploh ni Zavedal, da naj bi za dvopos-teljni komplet plačal skoraj $000 nemških mark. Ko pa je naslednji dan pogodbo le prebral in videl ceno, je o zadevi & enkrat razmislil ter spoznal, da zneska ne more poravnati. To je sporočil prodajalcu, a je °d njega prejel le dopis o Poravnavi stroškov ob storna-c'/'. Ti znašajo skorja petino kupnine, zveza potrošnikov si prizadeva, da bi podjetje oemnjenega kupcu kljub veljavno sklenjeni pogodbi oprostilo plačila visoke pogodbene kazni, saj je bila sama sklenitev pogodbe v nasprotju z dobrimi poslovnimi običaji. Ker podjetja, ki prodajajo posteljnino še vedno vabijo na "družabne" dogodke, pri katerih lahko ob nepazljivosti ostanete brez precejšnjega dela vaših prihrankov, vas opozarjamo: če se že odločite, da boste na takšno srečanje šli, predhodno dobro razmislite ali boste kaj kupili ali ne. Vse, kar vam bo povedano jemljite s precejšnjo mero previdnosti in si pred končno odločitvijo vzemite nekaj dni za premislek. Naj vas različne "ugodnosti" in "popusti", ki naj bi veljali le na tisti dan ne premamijo. Pravna pisarna ZPS Jure Markič foto bobnar V boj za certifikate se je podala tudi Krekova družba Certifikate že zbira Zvon Kranj, 5. septembra - Konec avgusta je lastninske certifikate začela zbirati še investicijska družba Zvon, ki jo je ustanovila Krekova pooblaščena družba za upravljanje iz Maribora. Krekov sistem se je tako razširil, saj je poleg banke in družbe za financiranje zdaj v njem še družba za upravljanje oziroma njene investicijske družbe: Zvon, Skala, za tretjo pa imena še niso izbrali, prihodnje leto pa naj bi začel delovati še vzajemni sklad. Krekova družba je bila ustanovljena marca letos z ustanovnim kapitalom 100 milijonov dolarjev. Vse tri njene investicijske družbe naj bi zbrale sto tisoč certifikatov v vrednosti 25 milijard tolarjev, od tega načrtujejo približno 80 odstotkov naložb v majhna in srednja podjetja, zlasti v agroživilski, kemično, kovinskopredelovalni in turistični dejavnosti, 20 odstotkov pa naj bi naložili v nepremičnine. Ustanovitelji Krekove pooblaščene družbe za upravljanje investicijskih skladov so v 80 odstotkih predstavniki cerkvenih pravnih oseb: mariborske in koprske škofije, tiskarne Nova-media ljubljanske nadškofije, katoliškega tednika Družina, založbe Ognjišča ter Mohorjeve družbe iz Celja in iz Celovca. Predsednik poslovodstva Krekove družbe pravi, da ni nesoglasij med njimi in družbo za upravljanje S hram, katere nekateri delničarji izhajajo iz enakih krogov. O tem govori tudi dejstvo, da Krekova banka zbira certifikate tako za investicijske družbe Krekove družbe kot tudi za investicijske družbe S hram. Poleg Krekove banke pa certifikate za družbo Zvon zbirajo na sedežu Krekove družbe v Mariboru, v njenih poslovalnicah v Ljubljani, Zrečah in Novem mestu ter mreža 300 uradov po vsej Sloveniji. STATISTIČNE INFORMACIJE Zavod Republike Slovenije za statistiko Ljubljana INDEKSI CEN INDUSTRIJSKIH IZDELKOV PRI PROIZVAJALCIH, REPUBLIKA SLOVENIJA, AVGUST 1994 VIII 94 VII 94 VIII 94 VIII 93 VIII 94 ■ 92 1 VIII 94 1 -VIII 93 VIII 94 XII 93 INDUSTRIJA IN 101,1 118,5 144,0 117,1 109,2 RUDARSTVO SREDSTVA ZA DELO 100,6 112,6 138.8 117,6 109,2 REPRODUKCIJSKI MATERIAL 100,8 117,5 138.6 115,5 107.7 BL4&0 ZA tiROKO PORABO 101.4 120,9 150.6 118.8 110,7 vi1 4# KOLIKO JE VREDEN TOLAR NAKUTMjHtODAJM I SAKUPSI/fftODAffll I NAKU^l/HtOOAJNI MENJALNICA 1 DEM 1 ATS 100 ITL A BANKA (Kranj, Tihi) 75,20 76,75 10,50 10,90 7,25 7,60 AVAL Bled, Kranjska gora 76,25 76,50 10,80 10,85 7,40 7,55 CORA Kranj 76.20 76,70 10,75 10.85 7,45 7,65 CREDITANSTALT N.banka L|. 76,00 76,90 10,40 10,90 7,20 7,75 EROS (Start Mayr), Kranj 76,30 • 10,81 • 7,50 7,70 GEOSS Medvode 76,20 76,40 10,80 10,87 7,55 7,65 GORENJSKA BANKA (vse enote) 75,23 76.59 10,48 10,88 7.20 7,79 HRANILNICA LON, d.d.Kranj 75,90 76,60 10,60 11,00 7,40 7,55 HIDA-tržnlca Ljubljana 76,30 76.55 10,75 10,84 7,45 7,60 IURJKA Jesenice 76,00 76,60 10,67 10,80 7,35 7,55 INVEST Skofja Loka 76,25 76,55 10,78 10.87 7,35 7,70 LEMA Kranj 76,10 76,50 10,76 10,88 7,30 7,70 MIKELStražišce 76,10 76,80 10.70 10.90 7,20 7,60 PBS d.d. (na vseh poŠtah) 75,00 76,50 10,05 10,78 7,00 7,45 SHP-Slov hran. !n pos. Kranj 76,20 76,40 10,70 10,85 7,40 7,60 SKB Kranj (Radovt|rca, Sk. Loka) 75,20 76,65 10,15 10,90 7,25 7,70 SLOGA Kreni 75,90 76,60 10,45 10,95 7,25 7,60 SLOVENIJATURIST Boh. Bistrica 75,23 - 10.48 - 7,20 - SLOVENIJATURIST Jesenice 76,00 76,60 10.70 10,82 7,30 7,53 ŠUM Kranj 76,20 76,40 10,80 10,87 7,55 7,65 TALON Žet. postaja Trata, Šk. Loka 76,30 76,50 10,78 10,87 7,40 7,65 TALON Zg. Bitnje 76,30 76,50 10,78 10,87 7,40 7,65 TENTOURS Domžale 76,00 76,60 10,75 10,95 7,30 7,70 UBK d.d. Skofja Loka 75,60 76,90 10.50 10,90 7,35 7,65 WILFAN Kranj 76,20 76,40 10,80 10,86 7,60 7,70 WILFAN Radovljica, Grajski dvor 76,20 76,45 10,80 10,88 7,55 7,70 ZORI Kamnik 76,00 76,50 10,75 10,80 7,40 7,50 POVPREČNI TEČAJ 75.94 76,58 10.65 10.88 7,36 7,64 Prt Šparovcu v Avstriji je ATS ob nakupu blaga po 10,70 tolarjev. Podatke za tečajnico nam sporočajo menjalnice, Id si pridržujejo pravico dnevnih sprememb menjalniških tečajev glede na ponudbo in povpraševanje po tujih valutah. Telefonske informacije o nakupih Kranj, S. septembra • Podjetje Marinet, ki ima osrednjo poslovalnico v Celju, se ukvarja s trženjsko informacijsko mrežo in prvo je začelo delovati s telefonsko omrežno skupino 090, ki jo bodo uporabljale tudi druge informacijske službe. Posebnost telefonske številke je v tem, da je za vse klicatelje enotna, ne glede na to, iz katere omrežne skupine kličejo, saj predstavlja številka 090 novo slovensko omrežno enoto. Na številki 090 2441 boste torej poslej lahko dobili informacije o izdelkih in storitvah, minuta pogovora vas bo stala 12 tolarjev, ne glede na to, iz katerega slovenskega kraja boste klicali. Potrošnik bo torej lahko pred nakupom dobil informacije o izdelkih in storitvah in se tako lažje odločil. Marinetovi operaterji Pri Krekovi družbi pravijo, da družba Zvon dnevno zbere tudi do ne bodo svetovali in izbirali, temveč le nevtralno posredovali tisoč certifikatov, 2. septembra pa ji je svoj certifikat zaupal tudi informacije različnih oglaševalcev, odločil pa se bo potrošnik sam. mariborski škof dr. Franc Kramberger. Svečano ga je izročil S pomočjo telefonske informacije pa bo prihranil čas, saj je bo Jiredscdniku poslovodstva Krekove družbe Milanu Ocriču, dogodku izognil brezglavemu tekanju po trgovinah, morda bo tudi kaj I prisostvoval tudi predsednik nad/ornega sveta Mirko Krašcvcc. prihranil, saj bo lahko informacije primerjal. Pet temeljnih resnic o certifikatih Z tnalo kapitala Če ima družba za uf)ravljanje enega ni mogoče doseči velikih ciljev. močnega lastnika, Zagotovljene morajo biti vse možnosti obstaja možnost, Kdor m h nikoli za stabilno tn v prihodnost usmerjeno da bo ta skušal vplivati na izbor upravljal m prodajal fiodjetij, poslovanje družbe za upravljanje. podjetij, kt niso najprimernejša, jih bo najbrž težko dobro kupoval. Uspeh nt nikoli naključen. Podjetje je bolj uspešno, kadar je njegovo vodstvo povsem odvisno od rezultatov. Kdor nima dolgoročne vizije, je njegova pot omejena, cilji pa nezanesljivi. Arkada ima vei km I *>M miljonov <<>lai|t-v ustanovnega kapitala, s muki s"di nird največje družbe /a opravljanje. V Arkadi ruma nihče večinskega lastništva S tem, ko ni možnosti, da bi katerikoli lastnik uvel|.ivl|.il svoje interese, jr mhIsivu Arkade z.Jgoi ovijeno popolni m i.t s t tokovno od U H an |e I'" ' I t SLOVENICA ....... ./«.n. h.i. j * i f«»t/«»< Arkada ie edina družba /a upravljanje, kjer jr i rlotiia poslovodna ekipa že upravljala in prodajala slovenska podjetja. ARKADA Na resničnih temeljih! START t V t I O V A I N A Nit* V Arkadi srno vsi zaposleni samo v Arkadi in delamo izključno za Arkado. Od uspešnega vodenja investicijskih družb Arkade jc neposredno odvisna nuSa uspeSnost. Arkada postaja pomembna finančna družba, ki se bo v prihodnosti ukvarjala samo z upravljanjem investu ijskili skladov. To |H>meni, tla bomo pojutrišnjem /hirali tudi Vase denarne prihranke, ki nam jih boste /au|>ali, ko se bomo izkazali z oplemenitenjem Vaših certifikatov. V/ Komirciai na Banka Triglav homrn talna bank* It,glav it Lj«htjat,. Kontaktna oddaja na Radiu Kranj v torek, 6. septembra ob 16.20 Vpisna ni« sra so n.i vseli poslali P IT Podjetja .Slovenije in v nrgam/a« i|skili enotah SDK, v \ s. li poslovnih enotah Komen mine banke Triglav, Zavarovalniške bite Slovemc a in na pos« h« j o/ii,i<"cnih mesi ih KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK Na sejemskem dnevu zadružnikov Priznanja zadružne zveze Kranj - Predsednik Zadružne zveze Slovenije Leo Frelih je na mednarodnem kmetijsko živilskem sejmu v Gornji Radgoni, v okviru "dneva zadružnikov", podelil letošnja zadružna priznanja. Z Gorenjskega so jih prejeli štirje. Andrej Cundrič, kmet s Poljšice pri Gorjah in predsednik blejske gozdarsko kmetijske zadruge Gozd, Jaka Korenčan, kmet iz Podbrezij in član kranjskega izvršnega sveta za področje kmetijstva in gozdarstva, in Anton Mesec, kmet iz Železnikov in predsednik novoustanovljene Lesne zadruge za Selško dolino, so prejeli priznanja za delo v krepitvi slovenskega zadružništva, Valentin Benedičič, vodja sadovnjaka Resje v kmetijsko gozdarski zadrugi Sava Lesce, pa za proizvodne in strokovne dosežke. • C. Z. V Ljubljani zaprli sejem Vino '94 Vseh kozarčkov ni mogoče prešteti Ljubljana - V Ljubljani so v soboto zvečer zaprli jubilejni, 40. mednarodni vinogradniško-vinarski sejem Vino '94. V šestih dneh si ga je ogledalo 25 tisoč obiskovalcev ali četrtino več kot lani. Letos je bilo še posebno veliko zanimanje za vodene degustacije. Udeležilo se jih je 3.600 obiskovalcev oz. v enem dnevu več kot lani v vseh sejemskih dneh. Koliko kozarčkov vina so razstavljala stočili na sejmu, ni natančno znano, zanesljivo pa več kot trideset tisoč. Vsak obiskovalec je namreč ob plačilu vstopnice dobil tudi kuponček za brezplačno pokušino vina. • C.Z. Vlada zaščitila domače pridelovalce Uvozna dajatev za krompir Ljubljana - Slovenska vlada je na četrtkovi seji sprejela uredbo, s katero je za uvoz krompirja uvedla posebno dajatev (prelevman) v znesku 7,17 tolarja za kilogram, uredba bo veljala do 30. oktobra, ko naj bi domači pridelovalci že prodali večino letošnjega pridelka. Vlada se je (za razliko od lani) odločila za zaščito domaČih pridelovalcev kljub napovedi, da bo letos krompirja 15 do 20 odstotkov več kot lani. Uvozna dajatev bo pripomogla k boljši prodaji, zanesljiva pa ne bo rešila vseh težav, ki jih jc tudi letos pričakovati pri prodaji krompirja. Problem jc namreč v tem, da jc pri nas pridelava krompirja vsaj šc enkrat večja od domače porabe in da ni zadosti obratov, v katerih bi predelovali domači pridelek. Slovenija veliko krompirja uvozi, vendar v predelani obliki, po kakršni je tudi pri nas vse večje povpraševanje. • C. Z. LASTNIKI GOZDOV, GOZDNI DELAVCI! • motorne žage in servis • orodje in oprema za posek drevja • oprema za spravilo lesa: različne jeklene vrvi, vlečne verige, drsniki... • motorne kose in še mnogo drugega v trgovini A KRANJ, Staneta Žagarja 53 intcr gozd Tel./fax: 0647214-670 ^ POLlX ŽIRI podjetje za proizvodnjo armatur in drugih kovinskih izdelkov, p.o , Jezerska ulica 7, Žiri zaposli DELAVCA ZA OPRAVLJANJE STRUGARSKIH DEL Od kandidata pričakujemo, da izpolnjuje naslednje pogoje: - 2- ali 3-letna sola kovinarske smeri - 9 mesecev delovnih izkušenj Možna je tudi priučitev Delovno razmerje bomo z izbranim kandidatom sklenili za neaoločen čas s dvomesečnim poskusnim delom. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanj pogojev pričakujemo v roku 8 dni po objavi na naslov: POLIX ŽIRI, Jezerska ulica 7, 64226 Žiri O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po preteku roka za prijavo Predlog zakona o veterinarstvu Večina veterinarske dejavnosti bo zasebna Po uveljavitvi zakona in reorganizaciji veterinarske službe bo 40 odstotkov veterinarjev delalo v državni upravi in v javnih zavodih, ostali pa v zasebni dejavnosti. Kranj - V ministrstvu za kmetijstvo in gozdarstvo so za prvo branje v državnem zboru pripravili predlog zakona o veterinarstvu, ki po zgledu evropskih držav uvaja sodobno veterinarsko službo. Po novem zakonu bodo v izključni pristojnosti javnih veterinarskih zavodov le naloge, ki jih mora država izpolnjevati na podlagi mednarodnih konvencij in smernic Evropske unije (nadzor določenih živalskih kužnih bolezni, naloge veterinarstva v javnem zdravstvu in strokovna dela inšpekcijskega nadzora), vsa ostala veterinarska delavnost pa naj bi prešla v zasebne roke. Zasebniki bodo nekatere storitve s področja varstva živali pred kužnimi boleznimi, zagotavljanja nemotene reprodukcije živali in izdajanja zdravil za potrebe veterinarske medicine opravljali na podlagi koncesije republiške veterinarske uprave, ostale storitve pa na podlagi dovoljenja, ki ga bo izdala veterinarska zbornica. Zasebno prakso bodo lahko opravljali le vetennarski strokovni delavci, ki bodo izpolnjevali predpisane pogoje. Po izločitvi javnega dela - lastninjenje Ker za sedanje veterinarske zavode ne veljajo noben od doslej sprejetih "lastninskih" zakonov (o zavodih, o javnih gospodarskih službah, o lastninskem preoblikovanju podjetij), zakon o veterinarstvu ureja tudi lastninsko in organizacijsko preoblikovanje zavodov. Predlog zakona predvideva, da bi najprej izločili prostore in opreme, ki jih bodo uporavljali novoustanovljeni javni veterinarski zavodi, preostali družbeni kapital na naj bi olastninili po zakonu o lastninskem preoblikovanju podjetij. Pri tem oodo svoj delei {glede na vlaganja v zadnjih desetih letih) lahko uveljavljale tudi občine. Ker se bo preostanek sedanjih zavodov lahko olaslninil šele prihodnje leto, bi republiška vlada morala podaljšati veljavnost lastninskih certifikatov. Strožji predpisi za klanje na domu Predlog zakona predvideva, da je zakol Hvali, katerih meso je namenjeno za lastno domačo porabo, dovoljen na domu le, če so izpolnjeni pogoji, ki Jih bo (glede higiensko tehnične ureditve prostora za klanje, varstva okolia, preprečevanja mučenja Hvali, količine mesa, ki se šteje za domačo porabo, itd) predpisal minister za kmetijstvo. Po zakonu je lastna domača poraba le tisto, kar porabi lastnik Hvali in njegova druilna. Vsak drug način porabe ali prometa, tudi na turistični kmetiji, kmetiji odprtih vrat, prireditvi ali drugod -se šteje za javno porabo. i\ovost je tudi to, da no moral lastnik Hvali najkasneje en dan prej prijaviti klanje ali predelavo v Hvlla, za katere Je obvezen veterinarsko sanitarni pregled Čez šeststo veterinarjev med zasebnike V kmetijsko gozdarskem ministrstvu priznavajo, da so se pri delitvi veterinarske službe na javni in zasebni del zgledovali po nekaterih evropskih državah, ki imajo podobne probleme kot Slovenija in ki za prihodnost (podobno kot Slovenija) načrtujejo izvoz živalskih surovin in izdelkov, uvoz nekaterih surovin in razvoj turizma. Na Bavarskem je 66 odstotkov veterinarjev v zasebni praksi, na Danskem 60 in v Italiji 61 odstotkov, vsi ostali pa so državni uslužbenci ali zaposleni v državnih laboratorijih in v javnih inštitutih. Pri nas bo naj bi bilo po uveljavitvi zakona v veterini zaposlenih 905 delavcev, od tega 605 ali približno dve tretjini v zasebni veterinarski službi, 230 v območnih javnih veterinarskih zavodih in 70 v državnem zavodu Veterinarske fakultete. Reorganizacija veterinarske službe bo potekala tako, da bodo oddelki za diagnostično dejavnost in epizootiologijo ter higieno živil sedanjih območnih veterinarskih zavodov nadaljevali delo kot javni zavodi, osnovna veterinarska dejavnost pa sc bo lastninila in bo prešla v zasebne roke. Kranjski zavod del ljubljanskega? Predlog zakona predvideva namesto sedanjih devetih le šest območnih veterinarskih zavodov: Celje, Grosuplje, Maribor, Murska Sobota, Nova Gotica in Ptuj. Živinorejsko veterin.irski zavod Gorenjske naj bi ukinili in ga organi/,i cijsko priključili zavodu s sedežem vGrosupljem. (Kot je znano, gorenjske občine in nekatere politične stranke temu zelo nasprotujejo.) Veterinaisk.i inspekcija bo štela lH, inšpektorjev (zdaj 92) in bo pod okriljem republilk« veterinarske uprave oz. ministrtstva za kmetijstvo in gozdarstvo. Na območju sedanjih petih gorenjskih občini bodo delovali trije inšpektorji, ki bodo organizacijsko del območne i/postave Ljubljana. Mejna veterinarska inspekcija bo organizirana v šestih mejnih postajah, od katerih bo ena (s tremi inšpektorji) tudi na Jesenicah. F.n mejni inšpektor bo tudi na letališču Brnik. • C Zaplotnik V Naklem odprli kmetijsko tržnico Tržnica, ki želi postati "gorenjski Rudnik" Tržnica bo zaživela v začetku oktobra, že v drii^i polovici septembra pa bodo (ob sobotah) na njej prodajali ozimnico. Srečanja Naklanccv Za sloves nost so jo posebej založili, sicer p.i bo zaživela šele kasneje. V drugi polovici septembra (od 17. dalje) bodo začeli na njej prodajati ozimnico, v začetku oktobra pa tudi vse ostalo. Naklo - Kmetijska zadruga Naklo je v soboto ob nedograjenem skladišču v komunalni coni v Naklem odprla tr/nicn, na kateri bodo lahko njeni člani prodajali kmetijske pridelke, predvsem krompir, sadje in zelenjavo. /. enim od trgovskih Codjetij tf le dogovarjajo, da o na tržnici prodajalo tudi uvoženo sadje in vse ostalo, kar kmetje ne pridelujejo. Prihodnje leto novo skladišče in trgovina? Kmetijska zadruga Naklo je te pred itirimi leti začela graditi v komunalni coni v Naklem, nasproti Merkurjevega trgovskega centra, skladiiče in trgovino za krmila, gnojila in ostali kmetijski reprodukcijski material. Načrtujejo, da ga bodo dokončali in odprli v prihodnjem letu Tržnica bo od tedaj dalje pre-f torkih, kili m sobotah dvidoma odprta v pet- iiH-n/.mi, malini trgovcem in vsem ostalim, ki potrebujejo večje količine povrtnm in sad skupno 27 metrov dolgih ifl tri metre širokih stojnicah organi znali tudi prodajo na drobno Tržnico so odprli v soboto, v okviru krajevnega praznovanja "Na območju nakelske za druge jc že zdaj precej kmetov, članov zadruge, ki se ukvarjajo s pridelavo sadja, kioiii|>uja. zelen lave m ostalih povitimi, pričakujemo pa, da bodo boljše prodajne možnosti še razširile pridelavo in spodbudile pridelavo tistih |)ovitnm, ki jih za zdaj naši zadružniki nc pndclu-jejo," pravi Viktoi Irclih H fioudarja, da bodo na tržnici ahko prodajah le člani zadruge, drugi pa m • CZ Osnovna šola Lucijana Seljaka Kranj Šolska ulica 3 razpisuje naslednja prosta delovna mesta 2 VARUHINJI ZA WO OREHEK za nedoločen čas Pogoj: končana šola za varuhinje ŠOLSKI PEDAGOG - P za določen čas od 1. 9 1004 do 13. 5. 1995 (nadomeščanje delavke). Prijave z dokazili pošljite v 8 dneh po objavi razpisa. O izbiri vas bomo obvestili v 15 dneh po razpisnem roku. Kot je povedal direktor na ja V z.uhugi ne skrivajo želje, kelske zadruge Viktor Krelih, so da hi njihova tižmca postala Cohudo za utcditcv tržnice dali nekakšna "gorenjska veletižm metje oz zadružni upiavin ca", kakršna |c suci na Rudni odbor, v katerem "sedijo" ku pri Ljubljani in kamoi kmetje Na tržnici ho prevlado hodijo piodajal pridelke tudi vala |>i(hI.ij.i na debelo, name nekateri goienjski kmetje Ob njena gostincem, tovarniškim piodaji na diobno bodo v V bohinjski gozdarsko kmetijski zadrugi Danes stavka? Srednja vus v Bohinju Zaposleni v bohinjski udrtlgi 10 tt danes, torek, napovedali stavko, vendai včciaj, pred z.aključkoin redakcije, še m bilo znano, ah stavka bo ali ne Vse je namreč odvisno od tega. ali bodo |x>gajanja med stavkovnim m upiavnim odborom, ki so sc začela v soboto m nadaljevala včciaj zvečef. uspešna ali ne Stavkovni odbor zahteva razrešitev direktor)* Mirka Smukavca. uresničevanje kolektivne pogodbe in pnpiiivO ra/vojmh smernic zadruge, v katerih bi dali še posebej jMiudarck vprašanjem o socialni varnosti z.i|>oslenih • ('./.. Steklina na (iorrnjskem Letos 121 steklih /ivali PO DOLGEM VROČEM POLETJU JE SPET TU REVIJA a V njej lahko med drugim preberete: - Veliki intervju z Britto Bilač: "Če v Sloveniji ne bo osnovnih pogojev za delo, bom morala v tujino." - Kako je "štrajkal" Primož Gliha? - Bodo nesreče sploh kdaj izučile organizatorje formule 1? Pohitite, revija E-ŠPORT vas čaka pri vašem prodajalcu časopisov! totinkA URETA.: Vlma Stanovnik Prijetno branje S Y S T E M S d.., podjetje za razvoj in proizvodnjo jadralnih padal, svetovanje in trgovino Hafnerjevo naselje 121, skofja Loka tel./fax: (064) 631 025, 46 211 Tekači na rolkah so tekmovali v Tržiču NAJHITREJŠI BELORUS IN NASA BIATLONCA V ženski konkurenci se je na domači progi odlično izkazala Andreja Grašič, med fanti pa je domačina Tomaža Globočnika ugnal le Belorus Ivanško 7j®kej mmsmmmminii Lom pod Storžičem, 3. septembra - V prijetnem vzdušju se je iztekla druga tekma tekačev na rolkah v Tržiču, ki je minulo soboto privabila okoli dvesto domačih in tujih tekmovalcev, največ triatloncev, tekačev in kombinatorcev. Najbolj zanimiv je bil 6,5-kilometrski tek iz Tržiča do Loma, na katerem so se pomerili mlajši mladinci in ženske, Andrejo Grašič RB sta prehitela le mladinca iz Logatca, .'■tej Jakša in Lucijan Nagode. Med ženskami pa Andreja na domači progi ni 'mela prave konkurentke. Generalni pokrovitelj tekmovanja je bila Zavarovalna družba Adriatic. Na najkrajši, 4.5-kilometrski progi so tekmovali mlajši in starejši dečki ter deklice. Med najmlajšimi dečki je zmagal Hrvat Sašo Jugović (TSK Rijeka) s časom '4:17.37. pred Martinom Lahom (TSK Unior Olimpija), ki je tekel 15:56.46. V kategoriji starejših dečkov pa je slavil Simon Šmerajc (SK Brdo) s časom 15:14.27. Pri deklicah pa jc slavila Maruša Breneie (TSK Valk. Logatec) s časom '3:15:92. Pokrovitelj najkrajše proge je b'l KONTAKT P. Močnejša konkurenca pa jc bila na 6,5-kilonuliski progi (pokrovitelj je bil DEM 'KADI i/ knžev), na kateri so tekmovali Btlajij mladinci m vse ženske kategorije. Med mlajšimi mladinci jc zmagal Matej Jakša s časom 19:55.52 pred Lucijanom Ncgodetom (oba TSK Valk. Logatec), pn članicah |>a je bila najhitrejša Tržicanka Andreja Grašič (TK Kranj), ki je s časom 20:19.53 premagala Bclorusinjo Svctlano ''"•■»milimo. l»o tekmi je Andreja povedala "V pripravah na sezono sem imela mesec dni mavčno oblogo, vendar pa sem sedaj za Nagradi za leteča cilja sta prejela Triičana Andreja Grašič (350 DEM) in Tomaž Globočnik (500 DEM), naslov najbolj borbenega tekmovalca in s tem priznanje Romana Seljaka pa si je prislužil še tretji naš biatlonec, Jože Poklukar iz Gorij. Edino Belorus Peter Ivaško (na sliki) jc prehitel Tomaža Globočnika. tek dobro pripravljena. Do tekem moram popraviti šc streljanje. Sicer pa mi je danes šlo dobro, ker pa sem izgubila palico, pa sem zapravila naimam pet sekund." V atceoriii starejših mladink kategorij Andreju irejši Mali s I a d časom jc zmagala 21:00.84, med mlajšimi mladinkami pa Tina Hižar s časom 21:00.84. Na najdaljši, 8,5-kilometrski progi je med člani zmagal Belorus Peter Ivaško s časom 22:31:59, pred Tržičanom Tomažem Globočnikom, (TK Kranj) tekačem, ki je v novi sezoni prišel v tabor biatloncev, ter še enim že prekaljenim mladim slovenskim biatloncem, Jožefom Poklukarjem (ŠD Gorenje). Med starejšimi mladinci je bil s časom 23:54.90 najhitrejši Vasja Rupnik (TSK Valk. Logatec), drugi je bil Gorazd Berginc (TSK Corning Vrhnika), tretji pa Gašper Grašič (TK Kranj). Na 8,5-kilometrski progi, katere pokrovitelj je bil TGT Tržič, je med veterani zmagal Stanislav Michon (Polonia skivvav) s časom 25:29.26, drugi pa je bil Roman Rupnik (TSK Corning Vrhnika). Pri junior-jih pa je bil najboljši Kristjan Tomiša (TSK Rijeka) s časom 23:40.01, ki je prehitel drugouvrščenega Jožka Petkovška (TSK Valk. I^ogatec). Potem ko so na posebni progi tekmovali še člani častnega komiteja in sponzorjev (zmagal jc Matija BlaŽič, Adriatic), je vodja tekmovanja Vinko Grašič dejal: "Če so zadovoljni tekmovalci, člani častnega odbora in gledalci, sem zadovoljen tudi jaz." • Jože Marinček, foto: Gora/d Sinik Slovenski veslači so odpotovali na SP MAJHNA REPREZENTANCA, VELIKI CILJI Kljub temu da bosta na svetovnem prvenstvu v Indianapolisu nastopila le dva slovenska čolna, Pa ima naša ekipa v načrtih dve medalji *'4'd, 5. septembra - Minulo soboto so i/ veslaškega HI« da na pot l>r"ti liidiuiiiipoliMi v ZDA odpotovali člani naše veslaške rvpre/eiitmue. I.clnsjc ekipa sila skromna, saj jo sestavlja le P*'' veslačev: I/tok ("op. Sadik Mujkič, Jani Klcmenčič, Milan .'",sa i" Sašo Mirjanie. / njimi pa so odpotovali tudi zdravnik dr. '"ej Andoljšek, fl/ioterapevtka Bernarda Markelj in seveda eiierja Miloš Janša in Stanko Slivnik. Se pred odhodom pa so na •"•selnii tiskovni konferenci najllcdu predstavili svoje priprave na ' letošnjo največjo preizkušnjo, ter seveda načrte. I >i/eiuski rc/ultati so nam °al' izhodišče /.i sestavo repre n,,'"He, p., tUdI U ulje, ki nm" S| jih zastavili. Mislim, da j(' '•>'l«s žc uspešni se/oni, vseka koi najpomembnejši cilj Med tem ko j c ekipa bronastega olimpijskega četvcica že uigra na, kai jc doka/ala z letos odličnimi aaatOpi m kot vihun eem. .' mestom na lu/einski regati, |>.i piav gotovo težje delo čaka Iztoka ("ona. ki bo na tako velikem tekmovanju prvič nastopil sam, lun pait ne rja v dvojcu Denisa Zvcglja, ki po polfcodbi m prometni nesieči j>o besedah di Mateji Andohška. sicer že dobro okreva, toda sezona je /anj vsekakor izgubljena "lahko rečem, da so bili letošnji treningi zelo dobri Vendar pa uvrstitev tež ko napovem, saj v l.u/.crnu, kjet sem ml tretji, ni bilo dveh Iztok Čop bo moral tokrat prvič sam nosili breme velikega tekmovanja. velikih konkuicntov I tuli j>o manjkanje izkušenj v enojcu bo inoid.i pnpoinoglo k psihični pnpiavi, vendar pa računam na dobet nastop Moj cilj ostaja medalja, kakšen pa bo lazplel |>a bomo kmalu videli," je razmišljal Iztok Čop. In res na razplet ne bo treba čakati dolgo. Svetovno prvenstvo se namreč začenja 12 sej> tembra, končalo pa sc bo 1K septembra. "Mislim, da so naši fantje izvrstno pripravljeni in da lahko zaupamo vodstvu ekipe Seveda pa jc na vsaki tekmi potrebno tudi nekaj sreče," jc ob slovesu od veslačev dejal starosta blejskega veslanja m častni predsednik VK Bled Božo Benedik. Seveda |>a Blejci ludi med konkurenti veljajo za izredne borce m v obeh disciplinah na naša čolna še kako računajo Da iim v najpomembnejših trenut k i h ne bodo pošle moči so v zaključnem delu priprav skrbeli v Vili Bled. kjer so jim po jedilniku Slave Biček z Jesenic pripravili za to primerne obroke Na tekmovanju bo za lante skrbela tudi liz.ioteiapevt ka Bernarda Markelj, zdravnik Matej Andoljšek pa jc povedal, da upa, da ho imel z majhno, a žilavo odpravo kar se da malo dela • V. Stanovnik ( *tnohitrottna dirki Premota KIKA rntei Pri* K0VIČ PREPRIČLJIVO NAJHITREJŠI ^"i>ot,, ,„ ,M(|,ij(, slil j,,!, M >0jilsu. in leaaUUa i Ceridjalf v 1 Vv*' »eslnohilroslni dirki za državno v,»'il in V Pnkalm Ickmovaiiji (ho in Daihatsu pi»<> turističnih y • —-....-.-..j. ,.........-----..... Jc h i*01*"" lc hrkače motilo deževno vreme, po dolgem času pa 11 najhitrejši Miro Kovic, ki je končno uspel poplaviti svojega 'Kcota 4(»S i.i/ieda l>2 Po liku Pirjcvca in Ponikvaija je bil Csiiiet|jivo drugi rallvjist Anton (»runi. tretji pa se je v cilj In' .t-1' '),,B,n.ii Suslci Podobno je bilo (udi na nedeljski ilnki U, />C *°V|C še enkrat dokazal svojo premoč tokrat pred Dcklevo j| '''iikvaijem Odličen |>eto mesto je v nedeljski dirki osvojil *'i>njskcp \\.\/t\.K Y.( C r.illv teama Miran Strikovič zrn '1u^'m ( '"'je z novim pokalnim avtomobilom v obeh dirkah c ''K-il Marlm ( rtahč. v pokalu Daihatsu |>a domačin Domen 'Hu» * M. G. LETiKA «ic< Ito\o« in vremenu dosegli nekaj dobrih uvrstitev. Brigita I angerholc je zmagala v teku na KM) metrov s časom 12,6^ sekunde, Marcela 1'innik pa ie bila v svojem prvem nastopu po krajših počitnicah tretja v skoku v daljino z rezultatom \7K metra lina Čannan jc bila v isti disciplini Šesta (V O) Matjaž Petah i" loma/ Kopač sc \ teku na KM) metrov nista uvrstila v Imale, Polak pa jc v teku na 110 metrov z ovirami odstopil. Jutri, v sredo, bodo Triglavani nastopili na atletskem mladins keni mitingu v Vidmu, v petek in v soboto na državnem prvenstvu za starejše mladinke m mladince v Novi Gorici, v nedeljo pa še na mednarodnem mitingu v Novem mestu Državno prvenstvo za pionirje m pionirke bo 17 m 18 septembra v Kranju • CZ. Začele so se evropske hokejske lige ZMAGALI LE CELJANI Kranj, 6. septembra - Konec tedna se je začelo letošnje tekmovanje v evropskih hokejskih ligah. V uvodnem kolu so od treh slovenskih ekip, ki nastopajo v donavski skupini zmagali le Celjani, ki so doma gostili ekipo Kapfenberga, Sportina Bled in Olimpija Hertz pa na gostovanjih v Avstriji nista bili kos tekmecema. Jeseničani, lu tekmujejo v jadranski skupini, bodo prvič igrali v soboto, ko v domači dvorani gostijo ekipo Gardene. Tako je ekipa Intal Celja na domačem ledu z najmanjšo možno razliko 4:3 (1:0, 2:1, 1:2) premagala Kapfenberg, Olimpija Hertz je izgubila v Gradcu z avstrijskimi podprvaki, ekipo EC Graz s 5:3 (1:0,1:2, 3:1), lepo priložnost za zmago pa so izgubili tudi hokejisti Sportine. Blejci so namreč po golu Anfjorova v prvem delu srečanja povedli, nato pa so borbeni gostitelji izid izenačili ter povedli. Tekma se je končala z rezultatom 3:1 (0:1, 2:0, 1:0). Drugo kolo v donavski skupini je na sporedu že danes, 6. septembra, ko ekipa Sportine, doma na Bledu ob 18.30 uri gosti ekipo Olimpije Hertz. Celjani bodo v domači dvorani igrali z ekipo Gradca. V soboto pa začenjajo z nastopi tudi hokejisti Acroni Jesenic, ki igrajo v močnejši, jadranski skupini. Prvo tekmo bodo odigrali v Podmežakli, ko bodo v soboto, 10. septembra, ob 19. uri, prekrižali palice z ekipo Gardene. V soboto bo tudi tretje kolo v donavski skupini, blejska Sportina pa doma gosti ekipo Celja. • V. S. TRIGLAVANI DRUGI V POSTOJNI Kranj, 4. septembra - Konec tedna je bil v Postojni sklepni del pokala KZS. Potem ko je Triglav presenetljivo, a zanesljivo ugnal Rogaško Donat MG z rezultatom 89:73 (47:42) se je v finalu pomeril z domačo ekipo Postojne. V tem srečanju so zmagali Postojnčani z izidom 73:66 (36:37). • V. S. POPULARNI V KROPI Kropa, 5. septembra - Na športnem igrišču v Kropi, v primeru slabega vremena pa v telovadnici v Lipnici, bo ta četrtek košarkarska tekma med ekipama KK Brezovica VVoods in najbolj popularnimi vokalisti slovenskih bendov (Vili Resnik, Šerbi, Magnifico, Jan Plestenjak...). Tekma se bo začela ob 15.30 uri. • V. S. TRIGLAVANI ZAČELI S PRIPRAVAMI Kranj, 3. septembra - Najboljši kranjski vaterpolski klub je začel s pripravami, ki jih vodijo v nastop v mednarodni konkurenci. Vaterpolisti Triglava, ki imajo že mednarodne izkušnje, sc za nastop temeljito pripravljajo, saj vedo, da so v tekmovanju za Pokal pokalnih zmagovalcev uvrščeni med prvih 16 ekip Evrope. Že lani so z dobrimi igrami dokazali, da sodijo med osem najboljših ekip v Evropi. Trener Rado Čermclj, ki jc bil med najkvalitetnejšimi trenerji Se v "bivši Jugi", ima na razpolago le nekaj igralcev starejšega kova, vsi ostali pa so šc "otroški vrtec". Vendar je Rado trener, ki zna vzgojiti igralce. Tako Triglav nima skrbi, od kod črpati igralski kader. Uradni trening prve ekipe se jc začel v soboto, trenerju Čcrmclju pa so se javili Matjaž Homovec, Žiga Balderman, Primož Troppan, Branko Hajdinjak, Boris Margcta itd., vendar je Rado dal odmor vsem reprezentantom kadetske reprezen tance, ki so Slovenijo odlično zastopali na mednarodnem turnirju v Rovinju, kjer jc reprezentanca pod vodstvom Rada Čcrmclja zasedla drugo mesto za Madžari, pred Hrvati in Izraelom. Prav od Izraela pa je Vaterpolska zveza Slovenij« dobila ponudbo za sodelovanje. Kako jo lahko izkoristijo, pa j stvar Športne zveze Slovenije, ki dodeluje sredstva!? • Jož Marinček TEKI SLOVENSKI TEKAČI NISO IZPOLNILI NAČRTOV Berchtcsgaden, 4. septembra - V nemškem turističnem središču Berchtcsgaden je bil v nedeljo 10. svetovni pokal v gorskem teku. Proga je bila speljana od jezera Koenig na 1800 metrov visoki Jenner in je potekala po gozdnih poteh in makadamski cesti. 1'ioga je bila dobro pripravljena, le zadnji del proti cilju je bil bolj težaven, zato so prav v zadnjem delu marsikomu pošle moči Na pokalu sc ic zbrala vsa svetovna elita, ki v gorskem teku kaj pomeni, velik napredek pa so pokazali prav Čehi in Slovaki, saj so slavili v mladinski konkurenci, ne zaostajajo pa niti med ženskami in člani. Med člani in ženskami sta prvo mesto osvojila avstniska tekača, v vrhu pa so šc v< dno Italijani in Francozi Slovenski gorski tekači niso izj>olmli jničakovanih rezultatov. Na solidno 26 mesto se je uvrstil mladinec Andrej Kepovšek in za vodilnim Slovakom Martinom Bajčičakom zaostal za štiri minule Med ženskami jc slavila mlada Avslrijka Oudrtia Pflugcr. Naša najboljša jc bila Anica Živku na 35. mestu m je za vodilno zaostala za dobre Štiri minute, zelo dobi a jc bila tudi mlada in ambiciozna Mojstrančanka lirika Brojan, saj jc za našo izkušeno Živkovo zaostala sam«) za minuto Tudi pri članih jc slavil Avstrijec Helmut Schmuck, naš najboljši gorski tekač Franci Tcraž pa jc zaostal za skoraj osem minut in sc uvrstil na «>S mesto • Lojze Kerštan iONET ROBERTA BAGGIA NE BO V MARIB0R?1 Kranj, 6. septembra - V Mariboru je že vse pripravljeno za jutrišnje srečanje v kvalifikacijah za evropsko nogometno prvenstvo med našo reprezentanco in reprezentanco Italije. Potem ko je italijanski selektor že določil reprezentanco, pa so se pojavila ugibanja okoli nastopa prvega italijanskega zvezdnika Roberta Baggia, ki je lažje poškodovan. Glede na postavo Italijanov pa se bo naš selektor dr. Zdenko Verdenik zadnji hip odločil za dokončno postavo reprezentance. Kaj pa lahko naši nogometaši naredijo nasproti svetovnim "podprvakom" Italijanom, pa lahko le ugibamo. In upamo, da vsaj ne bo katastrofe.... • V.S. GORENJSKI GLAS V VRHU! Kranj - Tekmovanje v najboljši državni mladinski ligi se odvija pospešeno, danes bodo mladi "orli" gostili HIT Gorico (14.30 kadeti, 16.30 pa mladinci), svež pa je vtis sobotne zmage nad odličnim moštvom Svobode iz Ljubljane. Gostje (zanje igra večina igralcev, ki so bili kadetski prvaki države) so prišli v Kranj kot vodilni na lestvici, a "petarda" v njihovi mreži ni niti malo spremenila podobe o nadarjeni generaciji. Res pa je, da je tokrat Gorenjski glas imel več sreče in vsaj dva res odlična posameznika: Braneta Orlica in Denisa Marklja. Orlic je zabil tri gole, prvega res v slogu Brazilca Branca: od daleč, po tleh, močno, v kot! Denis Markelj pa je znova potrdil modernost svoje igre, saj je dosegel dva gola, nad njim je bil prekršek za najstrožjo kazen! Brez trez stalnih igralcev je ta zmaga še slajša, trener Gorazd Kužnik pa ie v ekipi ustvaril tudi dovolj harmonije, saj fantje igrajo res borbeno. Tokrat je treba pohvaliti še vratarja Uroša Betona, ki vse bolj verjame vase, ton igri pa daje borbenost fantov, kot so Borut Šepetavc, Srečko Sabljak, Luka Sink in drugi. Kadeti so v nalivu zmagali z 2:0, ob mladinski zmagi 5:1 torej popoln uspeh. Tudi v tej generaciji je precej nadarjenih fantov, strelca pa sta bila Porenta (vse bolj v ospredju) in Durkovič. Tretja nogometna liga DAVEK NEIZKUŠENOSTI Kozina • Člansko moštvo Triglava - Creine je spoznalo, da v tretji ligi ni šale. Čeprav so imeli v svojih vrstah tudi Verbiča in Grudna (sposojena na dvojno registracijo od Živil), je bil poraz proti Jadranu prepričljiv. Žal so si sami zabili dva gola, zadeli dvakrat okvir gola, zastrcljali vse svoje priložnosti. Čeprav jc 0:4 visok poraz in zmagi domačih ne gre oporekati, je osnovna ugotovitev: davek neizkušenosti bodo mladi Triglavani Še plačevali. Čeprav vadijo veliko in moštvo ima sposoone igralce, je to težje preliti v rezultat. Seveda pa nc gre obupati, le nekajletno vztrajanje lahko prinese tudi boljše rezultate. Slabo so sc odrezali Jeseničani, ki so proti prvemu favoritu izgubili zopet doma (0:3, Črnuče) in zaradi velikega izpada iz tretje lige tudi njih čaka trd delo. Res pa jc, da so Jeseničani kadrovsko ostali domala na istem kot v gorenjski ligi. (iorenjska nogometna liga NAJVIŠJA ZMAGA ZA VISOKO Kranj, 4. septembra - V 2. krogu gorenjske nogometne lige so bih v članski konkurenci doseženi naslednji izidi Bitnje : Britof 2:1, Visoko : Železniki 6:0, Sava Sportplan Polet 1 : 0, Šenčur : Lesce Bled Stiks (neodigrano), Jelovica LTH : Zarica 1:1, Alpina : Trbojc 4:1. • V.S. nUflN)E -z- :. rnrrm TRIGLAV STARTA V EVROPO IN SVET Kranj, 1. septembra - Kegljaški klub Triglav namerava v letošnji sezoni lascsti prvo ali drugo mesto, ki ga vodi v evropski ali svetovni pokal. To je na tiskovni konferenci povedal predsednik Kegljaškcga kluba Triglav Kranj Ldgart Vončina, ki je med drugim napovedal nova imena v klubu. To kar je bila želja mnogih Kranjčanov, da se namreč v Kranj vrnejo najboljši kcgljači, je sedja ustvarjeno. Manjka le Boris Benedik in z njim lahko Kranj pričakuje eno od mest v tekmovanju v Hvropi Obnovili so kegljišče, ki je posodobljeno po normativih, ki jih določa Eivropa. v svoje vrste so pripeljali svetovnega prvaka, ki je zrastel v Kranju Borisa trhlima, prav tako Albina Juvančiča, ki sta steber reprezentance Slovenije Ne bi smeh pozabiti na Zdravka Štruklja, ki že trka na vrata reprezentance. Da pa ne končamo pri teh imenih, bi bilo potrebno posebej omeniti Francija Belcijana, ki je obenem tudi trener reprezentance. Tudi ženska ekipa Triglava bo v letošnji sezoni trd oreh ostalim Kot je povedala kapetanka Kva Aaic, so izgubili le eno članico, to e Marijo Cej, vendar napovedujejo oster boj proti vsem tandidatkam za osvojitev naslova. Mirno lahko pričakujemo lepe tekme na kegljišču Triglava, ki je prenovljen in opremljen i. najboljšo elektroniko Uradna otvoritev pa ho, ko sc bo srečala reprezentanca Gorenjske proti Itiglavu v moški konkurenci in Triglav proti Kamniku v ženski konkurenci. • Jože Marinček Nedeljsko konjeniško prireditev na Brdu je spremljalo 4 tisoč gledalcev STAVCI SO POZNALI FAVORITE Prijetno sončno vreme je v nedeljo popoldne na hipodrom Brdo zvabilo rekordno število ljubiteljev kasaških dirk na Gorenjskem, gorenjski rejci pa so se izkazali tudi z dobrim rodom, saj so s konji pobrali kar nekaj pokalov - Lojze Gorjanc zmagal z Jaso in Meadov Me rit ime Brdo pri Kranju, 4. septembra - Tradicionalna septembrska konjeniška prireditev na Brdu je bila tudi letos prava poslastica za ljubitelje kasaških dirk. Čeprav so v večini točk zmagovali favoriti, pa je razveseljujoče predvsem dejstvo, da tako v Sloveniji kot na Gorenjskem rastejo novi rodovi odličnih kasaških konj in da se tudi ljubitelji tega lepega športa vedno bolj spoznajo nanj. To so v nedeljo dokazovali tudi s stavami, saj so stavili mnogo več kot do sedaj, pa tudi vedno več stavnih lističev, "dvojčkov", je bilo pravilnih. V nedeljo je bilo na sporedu osem dirk, tekmovanje pa so odprli 2- letni kasači brez zaslužka na 1600-metrski progi. Po napovedih je slavila Lenta iz KK Maribor z voznikom Francem Lovrenčičem s časom 1.29.2. Na drugo mesto se je uvrstil domač konj, Quai B nej) s časom 1.28.2, druga je bila Vektra (KK Ljubljana) z voznico Petro Berce, tretja pa Fjuti (KK Ljubljana) z voznikom Janezom Kolarjem. Prvo presenečenje je v tretji dirki pripravil Classic Cup (KK Ljubljana) z voznikom Jožetom Jenkom, ki je prepričljivo zma- Ljubiteljev kasaštva na Gorenjskem je vse več, vsako leto pa so tudi boljši poznavalci. To so v nedeljo dokazovali tudi na stavah. Lojze Gorjanc ie za zmago v četrti dirki prejel številne čestitke, tako predstavnikov sponzorjev Hiram VValkerja kot ambasadorja Velike Britanije in organizatorjev. (KK Brdo) z voznikom Mirom gal s časom 1.23.9 in tako za Gregorcem, na vajetih Milana seboj pustil favorita, Dublerja Žana mlajšega pa je bil tretji (KK Maribor) in Smokija B Naomi Look. (KK Ljubljana) (KK Komanda). Pokrovitelj prve dirke jc bil Kar dvanajst konj pa se jc domžalski Hclios. pomerilo v četni thrki. ki je bila V 2. dirki za 3 - 5-lctne prvi vrhunec nedeljskega kasaš kasače, katere pokrovitelj je kega dneva na Brdu Z vsemi 3 bila Saturnus embalaža Ljublja- - 7-lctnimi kasači jc zanesljivo na, je ponovno zmagala ena od opravila letošnja zmagovalka favontinj, Belinka na vajetih derbija, na Brdu rojena in Boža Radkoviča (KK Scntjer- vzgojena Jasa, ki jo je k novi zmagi pripeljal lastnik in voznik Lojze Gorjanc s časom 1.23.3. Gorjancu sta za imeniten nastop čestitala predstavnik pokrovitelja Hiram Walkerja Henrik Larg ter ambasador Velike Britanije v Sloveniji, ki sta hvalila brdsko prireditev ter prijetno vzdušje na tekmovališ-Ču in ob njem. Druga in tretja v tej dirki sta bila prav tako domača konja Anica B z voznikom Janezom Kuharjem in Quc B z voznikom Zvonctom Vidi-cem. Peta in sedma dirka sta šteli za pokal Slovenije, zanesljivi zmagovalecobeh preizkušenj pa je bil Duras na vajetih Jožeta Sagaja iz KK Ljutomera, ki je postavil tudi najboljši čas nedeljske prireditve na 1700-metrski progi, 1.19.7. Pokrovitelj pete in sedme dirke je bil Slovcnijavino, zmagovalcu, Fožetu Sagaju j>a jc čestital tudi ameriški veleposlanik v Slove niji. Za slovenske rejce jc bil Eomembe n tudi nastop 2 letnih asačev za slovensko prvenstvo SMd&IRSKI SKOKI ONH v šesti dirki. Zanesljivo ga je dobil Rosso B na vajetih Pera Crnkoviča iz KK Triglav -Bleda, ki je postavil tudi nov rekord proge na državnih prvenstvih 1.22.2. Drugi in tretji sta bila ljutomerska konja Anabel in Dori Lobel, tretji pa Lamex B iz Rejskega centra Brdo. Peru Crnkoviču je pokal za zmago na slovenskem prvenstvu podelil Franci Ger-bec, generalni direktor SKB Nepremičnine, ki jc bila pokrovitelj šeste dirke. Vrhunec dneva je bila zadnja dirka, pokal SKB Aurum za 3 -12-lctnc domače, uvožene in tuje kasače na 2100-mctrski progi. Po hudem boju sc jc uresničila šc zadnja stava poznavalcev - zmago si je priboril Meadov Merilime (KK Brdo) / voznikom Lojzetom Gorjan-oem, ki \m premagal Charlija Somollija (KK Ljutomer), rreu pa je bil Sandi Caprice (KK Ljubljana) na vajetih Pera Crnkoviča. • V. Stanovnik, slike (i. šiiiik ®^yHflN]E«^KtKKminTnii i SPET NAJNIŽJI PORAZ ZA TRATO KLUBSKI DAN NA GORENJI SAVI l! K©ixoMET mumuii m m rrirn L i ELV0TRADE TURNIR V RADOVLJICI Radovljica, 5. septembra - Športno društvo Radovljica, Rokometni klub Radovljica m Specerija Bled bodo ta petek, 10 septembra, organizirah II Llvotrade rokometni turnir, na katerem bodo nastopile domača ekipa Radovljice Specerije Bled, ekipa RK /ahniea, ekipa K K Primorske novice in ekipa SC Ferlach. Uvod v novo rokometno sezono bodo v športnem parku v Radovljici začeli z razvitjem nove klubske zastave, turnir na se bo začel ob () uri, ko se bosta pomerili ekipi RK Radovljica Specerija Bled in RK Žabnica Ob °4S bo tekma ekip Piimorskih novic in gostov iz Avstrije, ob 10 tO se bodo s Primorci pomerili Žabničam, ob II IS pa bodo domači rokometaši igrah z ekipo SC Ferlach ločno ob poldne naj bi zaigrali ekipi Primorskih novic m domačini, zadnje kolo pa bo ob 12 45 uri, ko se bodo avstrijski rokometaši poiiu uh z ekipo Zahnice Po /adnji tekmi bodo podelili pokale • V. s. Trata pri Skofji Loki, 3. septembra - V 16. krogu super balinarske lige jc ekipa Trate na domačem balinišču gostila ekipo Skale Titanica in ponovno nesrečno izgubila z. rezultatom K:° S tem je bolj za naslov državnega prvaka šc vedno odprt, saj ekipa Brda (v gostih je premagala Salumis SGP) vodi le za dve točki pred ekipo Skale Titanica, ki ima 22 točk Iračani z novim porazom ostajajo na <> mestu super Iik«', pi i toliko točk pa imata ekipi Polja in Salunusa S< IP Sicer pa je sobotna tekma na lrat. potekala takole 1 RA I A SKAI.A TITANU K:« D Bence, Vehar, Berčič : Ozbič, Božič, Rijavcc 8:13, - Buden, Sofromevski : Dolenc, Mahmč 10 13, hitrostno zbijanje - Vehar : Stoka 35:10, - natančno zbijanje Berčič Rijavcc 37:31. - krog -Vehar Rijavcc 30 18, Berčič Dolenc 17:25, klasično Čau.ševič : Ozbič 13:3, Sofromevski Božič 113. Medtem ko je že jasno, da je iz supei lige izpadla ekipa Planinca, ki jc "čvrsto" na zadnjem mestu z H točkami, pa je v prvi ligi ROVJ supcrligaš Transport /a drugo mesto v elitni skupini pa sc bodo v zadnjih dveh krogih borile še ekipe Sovu' i Šiške m radovljiški Feroles, ki je tokrat izgubil s Transportom s 14:3 Ostali rezultati sobotne I lige na so: Jesenice Jadran Pata 11:6, Tržič Huje 4 13, Sovič : Topole 15:2, Pnmskovo Šiška 11:6. V II. ligi - v/hod je ekipa Rogovile doma premagala Kl V MA< ( > / rezultatom 9 M, loka 100 je premagala Slavijo z (> K, ekipa Irata mladi pa je na gostovanju v Ljubljani izgubila z ekipo Fužine Sintal / rezultatom 15:2. Dobili |>a smo tudi rezultate IS kola v I.gorenjski balinarski ligi: I esce (enter 2 0 (s»:K), (Iradis Žm 2:0 (s) H), Planina Kokra 20 (13:4), Bktrica /aru a (.' 0) I j 4. Alpctoui Čirčc 2.0 (It 4), Sava pa je bila prosta N <>di ekipa Bistrice s .' t točkami, pred Savo ( 22 točk) in Oi.tdisom (20 točk) /adnjc so Čnčc z .' točkama. Prejšnji teden je bilo odigrano tudi ') kolo v 2. gorenjski balinarski ligi zahod in vzhod. Rezultati v zahodni skupim Planina l'I Kokrški log 2:0 (132), lliušica Visoko 2:0 (15:0), Kres Javornik Senčni 2 0 (12:3), Žirovnica : Podna rt 0:2 (7K) Rezultati v vzhodni skupim Bratov Smuk Sava 2 2:0 (15:0), Center 2 : Lipa Bitnje 0:2 (7:8). Borci : Predoslic 1 11 (I ) ), Milje lil A Železniki 0:2 (4:11) Na vzhodu vodi ekipa Železnikov s 16 točkami, na zahodu pa eki|»a Podnarta, prav tako s 16 točkami Na iraškem balinišču pa je bilo v nedeljo le državno prvenstvu v pozicijskem rhijauiu. Na njem |c zmagal Sever I .M. jned Kijaviein 114, (lorencem 11 I in Vehaijem 102 Od petega do osmega mesta so se uvrstili še l'< l< Solronicvskt. Kosič m Ožboli V.S. MALI NOCiOMET TANGO TURNIR V ŠK0FJ1 LOKI Skofja Loka, 5. septembra - Lkipa I ango iz Škofje I oke jc organizator malonogometnega turnirja, ki bo v nedeljo, 11 septembra Prijave po telefonu 621023 sprejemajo do četrtka ko nnji • V. S. Gorenja Sava, 3. septembra - SK Triglav leling je na Gorenji Savi organiziral prvo srečanje tekmovalcev, trenerjev, sodnikov, klubskih delavcev in staršev. Srečanje naj hi bilo tradicionalno-Tekmovalci so se obenem pomerili na tekmovanju /a najboljše skakalce kluba. Kljub slabemu vremenu v začetku sc jc klubski dan odvijal p«' programu Najprej so starše seznanili s programom z.a novo sezono, nato pa so se odvijala tekmovanja od najmlajših dO najstarejših Pod reflektorji pa so se pomerili Se veterani Klubski dan |c s tem v celoti uspel Skti|>.i| jc nastopilo v> tekmovalcev i" 20 veteranov Rezultati: dečki do l> Id I Zvrflko Kordcž, 2 Anžc Česen, ' Mitia Mertelj, dečki tlo II let: 1 AnŽe Brankovič, Rok Ipavcc. j Žigi Koželj, dečki do \ \ let 1 Marko Suni. 2 t laSpfi Cavlovič, 1 Andrej lezeršek. dečki do I5lcl 1 Andrej Cuznar, 2 Miha Kihtar \ Uroš Peterka, mladinci do 16 let 1 Pumo/-Peteika, 2 Robert lanežič, j Miha pržen, mladinci do 1« let L t )roš Rakove«. (lanski repreZi intanti Urban I ram. Jure Žagar in Rok Polajnar" so bili uradni prcdskakalci na 12 m metrski skakalnici S tet'1 so mladim skakalcem pripravili veliko veselja, da reprezentanc* skačejo / 11)11111 Praktične nagrade za tekmovalce je prispeval" podjetje leling. podelili pa so jih Zupan, Žagal in I rane Najzanimivejše jc bilo tekmovanje veteranov m sedrnijj veterank ki so se pomerili na 12 111 skakalnici 111 veteranke na m skakalnici Rezultati veteranke I Ida lezeišek, .' Alenk«1 Smuč. * Lojlka Rihtar, 4 Ana Kontnik, S Lidija /cinik, Alenka Noičič, 7 Metka Benedik Veterani:! Damjan Sernrl. 2 Primož luj>lat. \ Brane I inžgar, 1 Ione Peterka, s Zvon* Kešpcrt. • Jane/ Bešlcr NAŠ NAJBOLJŠI JEKOVEC* Kranj, 4. septembra - V Stamsu se je v nedeljo končala prv* poletni skakalna turneja Nesporni zmagovalci, vseh treh tekem jc bil laponec lakauobu Okabe, naš najboljši pa jc bu Dejan Jekovcc, ki je bil na zadnji tekmi 1 / , skupno pa se jc kol naš najboljši uvrstil na 1H. mesto Petek je ml UCUpnO Ui < k*tila pa 14 • v. s. IMUNI TENis«Kmuaxu f 1' KRIŽANI DOBRO ZAČELI SEZONO Ljubljana, 3. M*pleinhra - Minulo soboto 1 Kodcljcvcrii 1 pihljam kvalifikacijski lunin za mladini e m mladinke Na nje«'/ nastopilo I \\ tekmovalcev, K2 fantov in 4'J deklet 1 Od mladincev NIK Krize sc jc na tekmovanju najbolje uvr» Vndrei 1'olunštk, od '■ do S m< .11 Matjaž Mah. I JUI AI|.uhv J Anžc /cjuč |>a so se uvistih od M do 16 mesta Med mladinkam« Jj bila od Kužank najboljša Vmliejii M« zet, ki M |t uvrstila od s dO mesta, Mateja Muzik tn Maja Rozman pa sta bili uvrščeni od N do mesta • M. Snedk HAL a, HAL , GORENJSKI GLAS Tudi letos bodo škofjeloške delavske športne igre VSAK LOČAN - TUDI ŠPORTNIK Lani je v različnih športnih panogah tekmovalo več kot 1300 zaposlenih iz škofjeloške občine, glede na letošnje novosti, pa naj bi se jih za tekmovanja prijavilo še več - Generalni pokrovitelj nad 14. L)SI je prevzelo podjetje LOKA iz Škofje Loke Skofja Loka, 3. septembra - Iz Športne zveze občine Skofja Loka, ki je organizator in nosilec izvedbe športnih iger, so te dni v Podjetja in ustanove žc poslali skupni razpis za letošnje, 14. delavske športne igre. Rok za prijave je 9. september, prijavnice Pa je treba poslati na naslov Športne zveze v Podlubnik lc. Najboljše ekipe in posamezniki bodo po končanih igrah dobili Nagrade, vsi skupaj pa bodo tekmovali pod geslom "razgibajmo življenje!". Kot jc sporočil Marjan Kala- •fiar, ki pri Športni zvezi skrbi za uspešno izvedbo tekmovanj, "odo letos moški tekmovali v ^trinajstih ekipnih športnih panogah (odbojka, košarka, mali n°gomct, namizni tenis, kegljanje, balinanje, tenis, kolesar-Jenjc. tek. plavanje, streljanje, sah, hokej v dvorani), ženske pa v dvanajstih (odbojka, namizni !ei>is, kegljanje, tenis, kolesarjenje, tek, plavanje, streljanje. Pikado, košarka - trojke, badminton, balinanje). Pravico nas-f°pa na delavskih športnih igrah imajo vsi zaposleni v škofjeloški °hčini. Člani društev upokojen-Cev iz vse občine, obrtiki in obrtnice ter zaposleni pri njih, ki lahko tekmujejo v ekipi Obrne zbornice ter zaposleni izven občine, ki imajo stalno •bivališče v občini Skofja Loka in lahko tekmujejo za ekipo pod imenom Zveza zunanjih delavcev občine Skofja Loka. Podjetja lahko ekipe prijavijo v samo eni športni panogi, zažel-jeno pa je, da se se sodeluje v čimveč. Moške ekipe so lahko tudi mešane, vendar le pri malem nogometu, odbojki in košarki. Tekmovanje v Ženski košarki - trojke, badmintonu in balinanju bo le, če se bodo prijavile več kot 4 ekipe. Tekmovanja v teku, plavanju, kolesarjenju in streljanju pa bodo hkrati tudi posamična tekmovanja za naslove občinskih prvakov. Tekmovalke in tekmo- valci, ki bodo sodelovali v posamičnih tekmovanjih v plavanju, kolesarjenju in teku ter bodo hkrati aktivno sodelovali v ekipnih tekmovanjih, bodo sodelovali tudi v posebnem tekmovanju - "tekmovanju vsestranskih". Letošnje delavske športne igre se bodo začele s tekmovanji na proste, ter se nadaljevale v dvorani. Termine in dneve tekmovanja bodo ekipe prejele z razpisi posameznih športnih panog, vendar naj bi tekmovanja potekala ob sobotah in nedeljah, nekaj pa tudi ob delovnih dneh v popoldanskem času. Natančne informacije o vsem lahko dobite pri škofjeloški Športni zvezi tudi po telefonu 622-463. Za najboljše posamične in ekipne športnike so pripravljeni pokali, medalje in spominske majice, vsi skupaj pa bodo tekmovanje zaključili z zaključno svečanostjo, kjer bo do razglasili rezultate in se povese-1 i 1 i ob plesu. • V. Stanovnik 5TREMFLJEV1 MED POČITNICAMI NISO POČIVALI PLEZALI SO DOMA, V ITALIJI IN FRANCIJI Kranj, .t. septembra - Marija in Andrej Št remfelj sta s štirinajstletno Katarino m enajstletnim 'VnŽCtom \ čaSU letošnjih po* "tnic opravila vrsto viponov, K©l nam je sporočil Andrej, sta !>ila najbolj zagnana prav najmlajša člana družine, sicer člana Plezalnega kluba iz Škofje loke. 1 *ko s,ia Anžc in Kal pn uspešnem spomladanskem delu tekmovanj za državno prvenstvo najprej plezala v domačih plezališčih. Anžc jc UsPd v smeri Stcphanic v Bohinjski Beli z oceno 7c (IX), Katarina pa v istem plezališču v smeri Fatman 7c+ (IX+). Avgusta so Stremfljevi obiskali plczahšča v Italiji in Franciji, kjer so plezali izključno na pogled. Anžc jc preplezal devet smeri z oceno 6b/b+ (VII/VII+), trinajst smeri z oceno 6c/c+, tri smeri z oceno in smei 1 es avantures de Jcff... v plezališču Ouinson blizu Verdona / oceno 7b (IX-) Katarina jc bila uspešna v enajltih smereh bh/bt (VII/ \ II • ). dvanajstih 6c/CH (VIII ), treh 7a/a+ (VIII, VID) in v smeri "Alezzv les pigeons" prav tako v Ouinsonu z oceno 7b (IX). Isto smer jc na pogled preplezala tudi Marija Strcm-fclj. Andrej zase pravi, da jc bil v plezanju na pogled bolj skromen in jc plezal smeri do vključno 7a. Pred odhodom v tujino pa sta Z Mirkom Kranjcem ponovila sniei Serenada v s iteni Triglava (VII-, VI). Z Marijo pa sta nato 21. avgusta prosto m na pogled ponovila spominsko smer M.Grošlja v S steni Planje (VII.VII-). • V. S. USPEŠNO NA TEKMI IN PLEZALIŠČIH Kranj, \ septembra 17 letni član (A() Kranj) David Stepanjan r M zadnji tekmi v Pivki u državno prventtov Slovenije ■Porinem plezanju osvojil osmo mesto v članski kategoriji, M v cd 1 je bil eilmi v finalu in v lei kategoriji tudi prvič zmaga, . Z dobio lormo je nadaljeval tudi v naravnih plezališčih Boh. m Veid pn Vrhniki . Bohinjski Beli |e v zelo kratkem času ponovil dve testni smeri Se/'' "•,l''a,ln" 1,1 "Ekosistem", obe z oceno K;i ali i IX/ X ' uspešnejši jc bil v Verdu, kjei je v vsega štirih dneh ponovil dok1" Mm' "H,(lavs" ' (Krno K;>* »li -X. S temi dosežki je David " ('/',^,la je v dobn lotim pted nadaljevanjem tekmovanj za DP IV'r Kalan (A() Kianj. Montana. doni Je JUMJJI ju ost o |>onovil • er Goba" v veliki os,i|>ski steni Smer je dolga 6 raztežajev z ""'■'"i. vii .vin,, vih/vm , i.\. i\i.. vil Sner je splezal v •'j zi s Petro Vcncelj Za smer tU potrebovala le tltbe triu« V pijanskih m avstrijskih plezališčih jc ponovil na pogled "II ">ano / (Kcnu |X m lazhčnih delov. Prvi del je rahlo previsna Mol ' °CCM° 7(7r' n,i IX/,|X- kJcr )c «"«>'■«-•!» počitek Zatem g * 1 n m previsa z majhnimi stranskimi oprimki Ta del ima oceno nI ''i' skupaj torej X Prvi vzpon jc opravil odlični mariborski •j Z*'C( Marko I ukič. Snu i Moški za naslado" sodi na pivo ali I<1m" "U S'" ,c/i,vnosti na (ioicnjskcm Po oceni je težja lc sU| ,CVa smcl "H°) /A užitek'' z oceno Kb t ah iX. vendar U nuna -ponovitve" • J. Kalan K!®ii|)iavljenost je pokazala ekina Polet,i iz Sv Duha. ki z\tu "lllu Pum'U'ala Alptno iz /nov s 4 /. pa čeprav so igrali i iz l„ v Polčasu imeh ptednost dveh golov, so v nadaljevanju lr(IVLM 11,1 koncu zasluženo izgubili Po stteljanju enajstme 'Ucsta/ ' ,U 1,1 mrM" sn 1,111 '"''l*1 oomačim. tet tako osvojili tretje R * i S( 'zultali lutmtja I kolo na izpadanje Kondoi Alpina l 1, po ,r J'"i)u enajstnutiovk naprej Alpina. Polet Beleče 4 0 /a SP•mesto Kondoi Keteče I, za pivo Polet Almna 4 2 »oh i n'S 1 ,,u)ka Oman. šubu in Pintat. je svoje delo optavila • lairn StarniM SREČANJE POLJANSKIH PLANINCEV Gorenja va*, 5. septembra - I etošnje srečanje planincev Poljanske doline bo v nedeljo, 11.septembra, na (Jon Začelo sc ho ob 10. uri, iz Planinskega društva Gorenja vas pa so sporočili, da v nedeljo niko nun. ki bo prišel na srečanja ne bo dolgčas, saj ho poskrbljeno tudi KI Šaljiva tekmovanja, najbolj napelo pa bo menda pri vlečenju vrvi. • V. S. 3KS K. i «33 MEDNARODNA REVIJA V KRANJU Kranj, 5. septembra Bok saiski klub Bakra Kianj ho .,K> septembra organizator med-uaiodnega tekmovanja treh dežel Avstrije. Hrvaške in Slovenije V dvorani na Planini sc bodo pomerili najbioljši bok serji treh sosednjih dežel kot napovedujejo organizatorji pa ho poslastica borba kranjčana Novaka z evropskim podprvakom l.aitncrjem Tekmovalne bo tudi zadnje pteverjane forme slovenskih nokserjev pred začetkom h gaških tekmovanj. Sponzorja tekmovanja sta Bakra Kranj m Planika, tudi tokrat pa ho za zdravje bok sarjev skrbel zdtavmk Marjo Kocijančič Tekmovanje se ho začelo oh 16 un, domači hoksaji pa tudi tioktat računajo na pomoč številnih navijačev. V Stanovnik Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 064/223-111, faksu 064/222-917 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do 12. ue dan pred izidom Gorenjskega glasa! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna. OBNOVA KADI td:66-0S2 Emajliranje kopalnih in tuš kadi s kvalitetnim italijanskim materialom, brez demontaže. Garancija 2 leti. Tel.: 66-052 AVTO ŠOLA B in B tel.: 216-245 Tečaj se začne v ponedeljek, 12« 9., ob 19. uri dopoldne in ob 18. uri popoldne v prostorih avto šole pri Vodovodnem stolpu. GORENJCI, imamo svojo revijo Nova Atlantida - Gorenjska revija za umetnost in kulturo, št. I - II/ 1994. Nova Atlantida, Kranj, Golniška 28, tel.: 213-571 NOČNI GARDALAND 10. september Še zadnjič letos TURISTIČNO DRUŠTVO Jesenice in DESIGN, d.o.o., z Jesenic vabita v NOČNI GARDALAND, z odhodom 10. 9. ob 5. uri z Jesenic. Avtobus bo ustavljal na vseh postajah do Ljubljane. Informacije in vplačila: Turistično društvo, tel.: 064/81-974; Design, d.o.o., tel.: 064/860-059; Gorenjski glas - mali oglasi, tel.: 064/223-444. Vabljeni! DRAŠLER CEMENTNI IZDELKI Kranj, tel.: 211-317 VELIKA IZBIRA CEMENTNIH IZDELKOV NOVO - STREŠNIK MEDITERAN - BETONSKA OKNA - dostava in montaža; TLAKOVANJE DVORIŠČ - montaža, svetovanje in načrtovanje; IZVAJAMO MANJŠA GRADBENA DELA; PRODAJAMO IZDELKE KEMA PUCONCI - lepila, fugirne mase, izoiacije itd. GARDALAND Obiščite z nami zabaviščni park GARDALAND dne 24. septembra in 1. oktobra. Rozman, tel.: 712-247 NAKUPOVALNI IZLET PALMANOVAdne 12. in 26. oktobra, ČEŠKA - Brno - Blansko (1 dan) dne 15. septembra ter MADŽARSKA - LENTI 29. septembra. Rozman, tel.: 712-247 Slaba prometna varnost Kranj, 5. septembra - V preteklem tednu sc jc zgodilo na gorenjskih cestah 10 nesreč s hudimi posledicami; 1 oseba je umrla, 10 udeležencev pa se je ranilo. Čeprav so polletni podatki o nesrečah obetali izboljšanje razmer v primerjavi z lanskim letom, jc 5 smrtnih žrtev julija in kar 9 avgusta izravnalo lansko tragično bilanco v tem času. Letošnji avgust je bil s 50 nesrečami najslabši letošnji mesec, saj jc bilo poleg initvih tudi 64 ranjenih oseb. Od vseh nesreč sc jih je največ primerilo v kranjski občini (23), 9 v radovljiški, K v loški, 7 v jeseniški in 3 v Iržiški občini. Kot ponavadi jc bila glavni razlog za nesreče tudi avgusta prevelika hitrost, vse več je primerov izsiljevanja prednosti, pa tudi alkoholu sc vozniki nc znajo odreči. Med povzročitelji je bilo največ voznikov osebnih avtov (3*)), sledijo pa jim vozni ki mopedov (7). Zal je bilo tudi 14 nesreč, v katerih so bili udeleženi otroci in mladoletniki, od teh so v 6 primerih nesreče tudi povzročili. Z zadnjo avgustovsko nesrečo so tako letos našteli žc 29 smrtnih primerov, kar je eden več kot enako obdobje lani • S. S. / ma/do v stoenko K rani, 5. septembra - V petek, 2. septembra 1994, ob 7.50 jc Lmil K z Jesenic, rojen 1943. leta, vozil v koloni vozil od Podvina proti Jesenicam Na nadvozu s ceslo proti letališču jc iz. neznanega vzroka zapeljal desno na makadamski rob, od koder jc po 26 metrih sunkovito zavil levo na vozišče Zatem jc mazda jcscniškcca voznika z desnim bokom drsela na na-s|>rotm vozni pas, po katerem ie takrat pripeljal z zastavo 101 Branko P z Blejske Dobrave, rojen 1946 leta. Čeprav jc zaviral in sc umikal, sta vozili vseeno trčili, stoenko jc odbilo na travnik, kjei je podrla leseno ograjo, pa spet nazaj na drugo stran ccstiSča Voznik v stoenki je sicer bil pripet z varnostnim pasom, ker pa je bil Ic-ta ponuščen, je z glavo udanl v rob strehe Zaradi posebno hudih poškodb glave so ga najprej odpeljali v jeseniško bolnico, od tam pa v ljubljanski klinični center. • S. S. Motorist zbil pešakinjo Kranj, 5. septembra - V petek, 2. septembra 1994, ob 15.25 je Bogdan M. iz Vošč, rojen 1976. leta, vozil motorno kolo gilera od Radovljice proti Lescam po Gorenjski cesti. Ko se je približeval križišču s Cankarjevo cesto in Cesto Staneta Žagarja, je zaradi neprimerne hitrosti na prehodu za pešce oplazil Ivano E. iz Radovljice, rojeno 1925. leta. Pe-šakinja jc zato padla po tleh in sc huje ranila. Po nesreči so jo odpeljali na zdravljenje v ljubljanski klinični center. • S. S. Z mopedom pred avto Kranj, 5. septembra - V soboto, 3. septembra 1994, ob 21 uri jc Miran B. iz Rateč, rojen 1979. leta, vozil moped po vatki poti. Pri hiši št. 47 v Ratečah sc jc vključeval na prednostno cesto, vendar se ni prepričal, ali lahko to stori; pregled nad prometom so zakrivala tudi parkirana vozila. Ko jc zavijal levo, jc po prednostni cesti pripeljala voznica osebnega avta Mateja Z. iz Rateč, rojena 1975. leta Mopedist sije zaletel v avto, padel na pokrov motorja in nato na cesto. Zaradi hudih telesnih poškodb so mopedista odpelja li v jeseniško bolnišnico • S. S. Nezavestnega rešila i/ gorečega avta Kranj, $. septembra - V nedeljo, 4. septembra 1994, ob 23.53 se je Boris Z. z Jesenic, rojen 1957 leta, peljal z osebnim avtom nissan od Jesenic proti Kranjski (>on Pred iVtO busmm postajališčem na Dovjem je zapeljal levo, 12 metiov vozil po robu, trčil v betonsko ograjo vodnega kanala, nato pa sc je avto skotahl po bregu v strugo Dovškega potoka, kjer jc obstal na levem boku Na avtu jc izbruhnil požar, kar sta opazila policista iz opazovalne patrulje z Jesenic. Pohitela sta do avta m iz gorečega vozila izvlekla nezavestnega voznika, pri čemer se jc eden od policistov lažje opekel. Ponesrečenca so odpeljali zaradi hudih telesnih poškodb in opeklin tretje stopnje najprej v jeseniško bolnišnico in nato v ljubljanski klinični center. Avto je bil v nesreči skoraj povsem uničen. • S. S. Iščejo pobeglega voznika Kranj, 5. september - V nedeljo, 4. septembra 1994, ob 16.45 jc neznani voznik osebnega avta opel aseona, rjave Barve, najbrž nemške registracije M-PV-9256, izsilil prednost vozniku golfa v križišču na Polici pri Naklem. Slednji je povzročitelja nezgode - opel je verjetno poškodovan po prednjem levem delu - nekaj časa zasledoval, pri Stražišču pa je izgubil sled za njim. Sedaj ga iščejo policaji, ki ga pozivajo, naj pokliče na telefon 92, ali obišče policijsko postajo Kranj. • S. S. KRONIKA Prijeli oskrbovalca s ponarejenimi markami Kranj, 5. septembra • Pred nedavnim smo poročali o treh Gorenjcih, ki so razpečevali ponarejene marke. Leti so žc nekaj časa v priporu, tja pa je uspelo policistom privesti 2. septembra tudi A. i. iz Ljubljane, rojenega 1955. leta, ki je Gorenjce oskrboval s ponarejenimi bankovci. Kriminalisti so zajeli tudi 30 ponarejenih bankovcev po 2(K) DEM, ki so jih razpečevalci vnovčevali kot prave. • S. S. mobitel Koroška cesta 27 64000 Kranj Tel.: 064/222-616 TD Kokrica razpisuje prosto delovno mesto NATAKARJA v bifeju brunarice ob Čukovem bajerju. V poštev pridejo kandidati (po možnosti zakonski par), ki imajo veselje do strežbe in smisel za vzdrževanje čistoče v brunarici in njeni okolici. Prijave pošljite do petka, 9. septembra 1994, na naslov: TD Kokrica, Cesta na Rupo 32, 64000 Kranj. Vsi kandidati bodo poklicani na osebni razgovor, zato naj po možnosti navedejo v prijavi tudi svojo telefonsko številko. (M Agromehanika AGROMEHANIKA KRANJ, Hrastje 52 a vabi k sodelovanju več delavcev za delo v proizvodnji in sicer; - KV STRUGAR JI - KV REZKALCI - KV KUUČAVNIČAR Z ZNANJEM VARJENJA - KVAVTOLIČAR K sodelovanju vabimo delavce s prakso. Možnost zaposlitve imajo tudi PRIPRAVNIKI za gornje poklice, UČENCI, ki se za gornje poklice šele odločajo, pa imajo možnost opravljanja prakse, pripravništva in kasnejše zaposlitve. Zaposlitev je za določen čas z možnostjo kasnejše zaposlitve za nedoločen čas. Pisne vloge sprejemamo na naslovu Agromehanika Kranj, Hrastje 52 a, v roku 8 dni od objave. Praznik obrti in podjetništva 27. JESENSKI MEDNARODNI OBRTNI SEJEM CELJE, 9.-18.9/94 Gorenjski tisk, p.o. Zoisova ulica 1, p.p. 142 64000 Kranj Gorenjski tisk, p.o., Kranj, Zoisova ul. 1, Kranj, razpisuje delovno mesto s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, in sicer: POMOČNIKA DIREKTORJA ZA TRŽENJE Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: - imeti morajo VII. ali VI. stopnjo izobrazbe grafične, ekonomske, organizacijske ali druge ustrezne smeri, 5 let delovnih izkušenj na odgovornejših nalogah in znanje enega svetovnega jezika. Mandat delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi traja 4 leta. Kandidati, ki izpolnjujejo predpisane pogoje, naj v roku 8 dni od objave pošljejo prijave z dokazili na naslov Gorenjski tisk, p.o., Kranj, Zoisova ul. 1, Kranj, kadrovska služba. O izbiri bomo kandidate obvestili v roku 8 dni po izbiri. Lth Delavski svet podjetja LTH Skofja Loka, p.o. Kidričeva 66, 64220 Skofja Loka razpisuje JAVNO DRAŽBO za odprodajo zgradbe (nekdanja osnovna šola v Poljanah) s pripadajočim funkcionalnim zemljiščem. Omenjene nepremičnine so vpisane v zemljiški knjigi Temeljnega sodišča Kranj, Enota v Škofji Loki pod naslednjimi parcelnimi številkami: - pare. št. 197, stavbno zemljišče v izmeri 923 m2 (s stavbo v skupni izmeri 645,60 m2 poknte površine v treh etažah) - pare. št. 413/2, vrt. v izmeri 240 m2; - pare. št. 413/5, travnik, v izmeri 2115 m2 vse v vi. št. 347, k.o. Dobje. Izklicna cena za prodajane nepremičnine je 243.659 DEM v tolarski vrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan dražbe. Polovico kupnine se plača ob podpisu pogodbe, ki bo sklenjena z uspešnim ponudnikom, drugo polovico pa po končanem zemljiškoknjižnem prepisu. Pravico sodelovati na dražbi pridobi vsak, ki v posojilni službi na sedežu podjetja položi kavcijo (v gotovini) v višini 10 % izklicne cene, do dne 20. 9. 1994. Ponudnik, ki bo uspel na dražbi, je s prodajalcem dolžan v roku 8 dni po končani dražbi skleniti kupoprodajno pogodbo za navedene nepremičnine, sicer vplačana kavcija zapade prodajalcu in se ne vrača. Javna dražba bo dne 22. 9. 1994 v prostorih Obrata Elektrosotoji v Poljanah, z začetkom ob 10. uri. V primeru, da prva dražba ne bouspela.bo dražba ponovljena dne 29. 9. 1994 ob istem času in na istem kraju kot prvič. Ogled prodajanih nepremičnin bo dne 20. 9. 1994 od 7. do 14. ure oz. po dogovoru. Dodatne informacije so interesentom na voljo na sedežu podjetja, tel. št. 632-451, int. 136 (Podrekar Janko). Največja prodajalna obutve v Sloveniji Deteljica - Bistrica pri Tržiču - bogata ponudba ženske, moške in otroške modne obutve iz pravega usnja, - usnjena galanterija, - velika izbira športnih copat svetovno priznanih blagovnih znamk: NIKE, REEBOK, ADIDAS, MIZUNO, ACTIV,... novo Petek, 6. septembra 1994 GLASOV KAŽIPOT GORENJSKI GLAS • 25. STRAN GLASOV KAŽIPOT If Izleti V Padovo in Benetke Cerklje - Društvo upkojencev Cerklje vabi svoje člane na izlet v Padovo in Benetke, ki bo 17. septembra, z odhodom ob 5. uri. Obenem vabijo tudi na nakupovalni izlet na Madžarsko, ki bo 6. oktobra, odhod pa ob 4. uri iz avtobusnih postaj od Velesovega do Lahovč. Prijavite se lahko po tel.: 422-241, kjer boste dobili tudi druge informacije. »»»»K* V Avstrijo Preddvor - Društvo upokojencev Preddvor vabi svoje člane in druge upokojence na izlet v Avstrijo, v Salzburg in Hellbrunn. Izlet bo v sredo, 14. septembra, z odhodom avtobusa ob 5.30 uri izred pošte v Preddvoru. Prijave z vplačili bodo sprejemali v petek, 9. septembra, med 18. in 19. uro v Domu krajanov v Preddvoru. Pohod na Mangart Jesenice - Železarji in planinci z Jesenic organizirajo v soboto, 10. septembra, pohod na Mangart. Odhod avtobusa bo ob 6.30 izpred Železarne Jesenice. Zaradi Omejenega števila potnikov organizator prosi, da se čimprej prijavite, najkasneje pa do četrtka, 8. septembra. Prijave zbira Planinsko društvo Jesenice, tel.: 064/81-291 in vodja pohoda Janez Avsenik -Acroni Jesenice, tel.: 064/861 -441, interna 33-28. Srečanje upokojencev Gorenjske Društvo upokojencev Kranj je letos organizator 3. srečala upokojencev Gorenjske, ki bo v četrtek, 8. septembra, z začetkom ob 10 uri ob Planšarskem jezeru na Jezerskem. Doslej se je prijavilo okrog 2.000 upokojencev širom Gor-••S«k«. ki s« bodo pripeljali s 40 avtobusi. Pripravljen je kulturni program, slavnostni govornik bo predsednik Zveze društev upokojencev Slovenije g. Stanko Hvale, za razvedrilo, ples in zabavo pa bo poskrbel zabavni ansambel. Obvestila Seminar računovodstva Jesenice - Od 5 do 17. septembra v Izobraževalnem centru SIC Radovljica poteka Specializirani seminar za profesorje srednjih šol, ki poučujejo predmet računovodstvo. Seminar poteka preko Zavoda za šolstvo in ministrstva za šolstvo in šport. Vodi ga dipl. eoc. Adi Sovine. »»»»»»»»»»nuli Krvni pritisk Preddvor - Društvo upokojencev Preddvor v okviru sodelovanja z domom starejših občanov organizira merjenje krvnega pritiska vsako prvo sredo v mesecu. Torej bo merjenje, ki je namenjeno starejšim občanom in je brezplačno, jutri, v sredo, 7. septembra, ob 10. uri v Domu krajanov v Preddvoru. Prireditve Pod marelo Kranj - Kot vsak petek bo tudi tokrat ob 20.30 v Okrepčevalnici Pod marelo glasbeni koncert. Tokrat nastopili Qua te briga. Lutke Kranj - Na vrtu gradu Kiseljštajn bo ta četrtek, 8. septembra, še deseta, zadnja od prireditev poletnega otroškega festivala 94. Tokrat bo otroke in tiste, ki jih bodo tja pripeljali, razveseljvalo Lutkovno gledališče Ljubljana z igrico Jajce, Zlatka Kriliča. Prireditve so med drugim omogočili: Sava Kranj, Gorenjski glas, Mika, moda na delovnem mestu, Hribar & Otroci, Zavarovalnica Triglav. »»»»»»»»»»»»» Branje v družinskem krogu Trllč - Tudi tržička knjižnica dr. Toneta Pretnarja se že tretje leto TrU'\sM CtMlR P&ifo'MlKll STANKI \ / AtiARJA 35, KRANJ -POLEG TOVARNE IBI NA PRI MS KO VEM IZJEMNA PONUDBA JESENSKO - ZlMSKi: KONFEKCIJE Nudimo Vam po izjemno BflOdoifa cenah 11■ * kot 200 artiklov priznanih blagovnih znamk kot so: ItOSS, TOM T AVI (»K, A&K ( <>1 I I ( 1 ION, CECILE, PUBLIC, s i REE i ONE, \ SUISSES Itd. najmlajše velik i/.bor otroških kompletov nadebudne šolarje širok asortiman trenirk JaKcncjšc šolske torbe in nahrbtniki veirovke, bunde, jakne od 990,00 SIT dalje od2.2>9,00SITd»ljr od 1.190,00 SIT dalje od 5.340,00 SIT dalje U punčke, dekleta, žene, mamice pa tudi babice: krila, bluze, majice,pulmerji, j.ipur, Irrnirkr ili. /a faritke, dečke, mob in dedke: trajet, hlaft, maj\ct,pulo\trj\, trenirke ili. tVUiniNi M A URI Ali, VRHUNSKI ¥01) SI MOMU, NAJRATl.lCs h jU V70RH, PRtPVSFM PA TISTONAJVAVtiJU NI/M CEHE POSiliSA PONUDRA POfl i LINI i sinki MAJU IZDOLG1MI10KAVI IVI l l\\ht>\ii KCIJA ZNliAHA Um mSAKVPVSAD 1000,00 Sil 11 IVI)\kll0 ' ()t>PRM\ \\k l)\S()l) 'i 001)0/v 00.SOHOTA 01)9 001)01100 zapored aktivno vključuje v mednarodni knjižni kviz za mlade bralce, ki ga pod pokroviteljstvom Sveta Evrope vsako leto pripravlja nemška ustavnova za pospeševanje branja Stiftung Lesen. Letošnji kviz ima dvojno sporočilo: Knjiga v prostem času in branje v družinsem krogu. Matične knjižnice so kviz izpeljale in zdaj pripravljajo zaključno prireditev z žrebanjem nagrajencev. V tržiču se bo to zgodilo v četrtek, 8. septembra. V goste so povabili Deso Muck, ki jo bo predstavila Petra Brandelj, obe pa bosta pomagali izžrebati glavnega nagrajenca in razdeleti nekaj tolažilnih nagrad. Razstave skofja Loka - V petek, 9. septembra, bo ob 19. uri v okroglem stolpu Tehničnega muzeja Bistra otvoritev razstave "Žarnica". Prav tako ob 19. uri pa bo v Galeriji Fara tudi otvoritev kiparske razstave Viktorja Plestenjaka iz Ljubljane. MlHHHrlrlHHHHHH» Otvoritev razstave Bled - V četrtek, 8. septembra, bo ob 19. uri v hotelu Astoria otvoritev slikarske razstave Save Stefanoski in Viljema Jakopin. Večerne serenade Bled, Jesenice - Od 6. do 16. septembra se bodo tudi letos zvrstili štirje večeri klasične glasbe. Mladi izvajalci bodo pre- dstavili slovenske umetne in narodne pesmi, Bachove suite, gospodu Adolphu Saxu v čast ter špansko in latinskoameriško glasbo. Serenade bodo tudi letos na Blejskem gradu in v Kosovi graščini, koncerti pa se bodo začenjali ob 16.30 uri gradu in ob 20. v Kosovi graščini na Jesenicah. Prve letošnje serenade na Gorenjskem bodo že danes, 6. septembra, ko bo na koncertu z naslovom Gospodu Adolphu Saxu v čast nastopil Ljubljanski kvartet saksofonov (Primož Flajšman -sopransaksofon, Betka Kotnik -altsaksofon, Jure Cizelj - tenorsak-sofon in Aleš Suša - baritonsakso-fon). Prireditev bo tako na gradu kot v Kosovi graščini povezoval Igor Škerlj sicer pa se bodo Jesenske serenade odvijale š v Trubarjevem antikvariatu v Ljubljani, v župnijski cerkvi v Pirničah in na gradu Bogenšperk nad Litijo. Vstop je na vseh prizoriščih prost. Tržiška "berštat" Jesenice - V četrtek bodo ob 18. uri v Kosovi graščini odprli razstavo Tržiška berštat - čevljarska delavnica Tržiškega muzeja. Avtorica je Tita Ovsenar. Naša ponudba tudi v letu 1994 MALI OGLASI DO 10 BESED - BRAZPLAČNO V Gorenjskem glasu boste Vaše male oglase lahko objavljali brezplačno, če nam boste tekst oglasa v obsegu največ 10 besed poslali na oštevilčenem kuponu iz časopisa. Kupon nam lahko pošljete po pošti ali prinesete osebno v malooglasno službo na ZOISOVI 1 v Kranju. Po telefonu brezplačnih malih oglasov ne sprejemamo, ravno tako naša ponudba ne velja, če je mali oglas daljši od 10 besed, če telite objavo "pod šifro" oz. "naslov v oglasnem oddelku" -takšne oglase zaračunamo po ceniku malooglasnih storitev, ki so za naročnike Gorenjskega glasa 20 odstotkov nitje! Ko vpisujete Vaš tekst v kupon, ne pozabite v obseg največ 10 besed vključiti celotnega besedila, ki naj bi bilo objavljeno (v obseg največ 10 besed vštevamo tudi objavo podatka, kako interesenti z Vami vzpostavijo kontakt, torej Vašega naslova ali telefona, ki naj bo objavljen!). Na telefon 064/223-444 sprejemamo male oglase neprekinjeno 24 ur dnevno, v malooglasnem oddelku na Zoisovi 1 smo Vam na razpolago od ponedeljka do petka med 7. in 15. uro, ob sredah do 17. ure. Izrežite in pošljite na: GORENJSKI GLAS, 64000 KRANJ 15 let radia žiri radia obdne Skofja Loka - Ime in priimek, naslov : Naročam objavo malega oglasa v naslednjem besedilu : Pri Triglavu za svoj certifikat že danes dobite največ! Morda veste, zakaj? i. Najnižji stroški poslovanja. 2. Najnižja vpisna provizija. 3. Največ delnic za vaš certifikat! 4. Brezplačna lastninska nakaznica-vpisnica. 5. Pooblaščene investicijske družbe Triglav vodijo ljudje iz vašega kraja, ki jih poznate in jim zaupate. e< Triglav Pooblaščene investicijske družbe NALOŽBA PREUDARNEGA GOSPODARJA. v *odalov*nj)u z zavarovalnico triglav d.d. ., > hi DELOVNI ČAS od 9. do 12. ure od 15. do 19. ur« sobota od 9. do 12. ur« pn i j io n i TV —HI - Fl—VIDEO IlIB^^^^SbI^HC^^ehHK^^^^MLIn TV37cm od 41.428 srr TV51cm,TTX odEEflSIT TV55cm,TTX od 61.256 SIT TV72cm,TTX odH2.759SIT Videorekorderod 45.942 SIT HI - H Stolp od 44.733 SIT Trgovina fai storitve doA, Kidričeva 2, Kranj, KL 064-212367,21 1142 MALI OGLASI m 223-444 APARATI STROJI Panasonic telefaxi, telefoni, tajnice in telefonske centrale, servis telefonskih aparatov. S 632-595 issos Prodam VRTALNI STROJ MK 2 ali menjam za večjega «66-712 19902 Prodam barvni TV z daljincem m teleteksom, cena 28000 SIT «214-156 19942 Prodam SAT ANTENO, še zapakirano, cena 350 DEM «78-341 19950 PLETILNI STROJ Brother KH 894 dvoredni na kartice, ugodno prodma. O332-041 19*60 Dve TA peci, tip 350 SF, 3,5 KW. ugodno prodam S 77-956 19961 Prodam sortirnik krompirja (pajkel). 043-512 19969 Silokombajn MENGELE, dobro ohranjen in PUHALNIK za zmetavanje silaže, prodam. O061/375-168 199™ Prodam barvni TV m ZAMRZOVALNO SKRINJO « 329-145 199/2 Prodam PEČ za CK, etažno, 19000 Kcal, popolnoma nova, nerabljena, cena po dogovoru «218-918 20001 Rabljeni oljni GORILCI, zelo ugodno RUBIN Kokrica, «225-151 20012 STRUŽNICA BPT 104 prvomajska fi 400x800. prodam «211-390 20029 Prodam 25 KW peć za CK kombinirano, nerabljeno, cena ugodna «325-526 20035 Prodam dobro ohranejn PRALNI STROJ Gorenje «213-184 200*0 Prodam glavo motorja IMT 533, malo rabljeno, brusni kamen in komplet nože za silos kombajn Mengele tip MB 2 «061/860 192. po 19 uri 20045 GLASBILA Prodam odlično ohranjeno Kl A-VIRSKO HARMONIKO 80 basno, cena po dogovoru « 712 063 19939 Prodam diatomčno HARMONIKO-Sitarjevo, uglasitev C-F-B MraK, Ješetova 26, Stražišče 19953 Prodam 80 basno HARMONIKO «8/1-281 20024 GR. MATERIAL l EKERO Milje pri Kranju vam nudi veliko izbiro kvalitetnih KFRAMIČNIH PLOŠČIC vseh vrst, GRANITOGRES ploščice, kopalniško opremo, stenske, stropne, talne obloge -OPAŽ, LADIJSKI POD, PARKET Okna, vrata in senčila vseh vrst ALU ŽALUZUE, ROLETE, POIKNA. IAMFINE ZAVESE Pridite in se prepričajte' «43-345, mobitel 0609/ 617-872 16106 Zelo ugodno prodam gradbeno barako 4x4 046-944 po 18 uri 19694_ Ugodno prodam rdeče klinker PLOŠČICE A kvalitete .' .ttcVr 46 944, SKAl F za v beton, oddam 314 »620- 1969/ Prodam pripravljeno /FMUO za t„,!,IK. V, , ,• Ul '.1.' I,MI> run Delovno barako - demontažno -prodam, 3,5x4m. 0 83-159 10«13 Prodam 10 m3 suhega smrekovega LESA, prizme m plohe 0213-021. po 17. uri 19958 Prodam GRUŠT okrogel, špirovce 6-8 m. punte, bankme 0421-860 Prodam dobro ohranjene SALONIT PLOŠČE, dolge 2.5 m, 100 kom. 0 214-784 19973 Prodam lepe suhe bukove colarice 051-018 20039 IZOBRAŽEVANJE Poučujem pripravljanje vegetarijanske prehrane 0331-781 in 0061/125-25-61 int. 444 19071 Instruiram angleščino, nemščino, slovenščino, za OŠ, srednje šole 0 736-796 19912 TRGOVCI, POSLOVODJE IN PODJETNIKI POZOR! Za opravljanje izpita trgovskega poslovodje in prodajalca pn GŽS prodam SKRIPTE predmetov: naravoslovje, gosp. poslovanje, psihologija prodaje, zakonodaja in knjigovodstvo. Vsaka skripta vsebuje 75 vprašanj na katere je podan temeljit odgovor, tako, da ne potrebujete druge literature oz. obiskujete tečaja S tem si prihranite čas m denar 0311-567 19964 Prodam knjigo ŽIVLJENJE PO ŽIVLJENJU 0860-027 20022 IZGUBLJENO Izgubila se je rjava KOKFR ŠPAN-JELKA po imenu Ajka med Dolenjo vasjo m Bukovico 0714-353 '9943 KOLESA KOLESI ROG Senior (žensko, 5 prestav, skoraj nerabljeno) in Rog senior Elite (moško, 10 prestav, odlično ohranjeno), ugodno prodam O 2 1 8-204 1*472 Prodam dva ženska m dirkalno kolo menjam za gorsko 0 802 040 I MM Prodam BT 50. lepo ohranjen Cena po dogovoru 064-253 20017 Prodam APN 6. letnik 86. rdeč, cena 400 DEM Adis, Hrušica 62. Jesenice foto bobnar KUPIM Odkupujemo vse vrste STARINSKI GA POHIŠTVA ure, umetnine, nakit, kovance, razglednica.. Nudimo tudi kvalitetne RESTAVRATORSKF USLUGE ANTIKA KIRKA, Tavčarjeva 7, Kranj. «221-037 ali 48-545 10*42 t FSPROMET odkupuje les na panju za takojšnje plačilo »621 779. po 15 uri 17*00 Kupim pol kubika mivke in šamotiK) opeko «802 040 iHH Kupim gramsko TFHTNICO «216 630 10924 LOKALI DNFVNI l OKAl 120 m2 ♦ diseoteka 350 m2 z urejeno teraso 300 m m 6 sobnim stanovanjem, vse v enem kompleksu, odltčno vpeljano, oddamo v najem Odkup inventari« obvezen « 45 481 »»xin X) Agromehanika AGROMEHANIKA KRANJ, Hrastje 52 a, Kranj razpisuje VEČ ŠTIPENDIJ za poklice - AVTOLIČAR - STRUGAR - KLJUČAVNIČAR - REZKALEC Pisne vloge z zadnjim spričevalom odda|te v roku 8 dni po objjvi na naslov Agromehanika Kran|, Hrast|e 52 a. PONUDBA TEDNA: po ugodni ceni prodamo nadstropje nove stanovanjske hiše s prizidkom za bufet. K3 KERN Kranj, d.o.o., Komenskega 7 0 221-353 19979 PONUDBA TEDNA: v Železnikih prodamo poslovni prostor 64 m2, vogalni v pritličju, primeren ?a več dejavnosti za 40 000 DEM K3 KERN Kranj, d.o.o., Komenskega 7. 0 221-353 19980 PONUDBA TEDNA, najem skladiščnih prostorov in pisarn vam preskrbimo na odlični lokaciji Kranj - Sp. Brnik, večji parkirni prostor in telefon z več številkami. K3 KERN Kranj, d.o.o., Komenskega 7. 0 221-353 19981 Na Bledu ugodno prodam samosto-jem, opremljen gostinski lokal -brunarico. Kupec lahko takoj nadaljuje z obratovanje, cena 53000 DEM, lahko obročno odplačevanje. 0719- 066 19994 PRIREDITVE URŠKA - več kot plesna šola na GORENJSKEM. VPIS in informacije na 041-581 19944 URŠKA fvcC ko< plesna *ola V Kranju, Škof ji Loki, Radovljici, in na Jesenicah. OD TORKA, 6. septembra, dalje VPISUJEMO nove PLESALCE. Tel.: 064/41-581 OBVESTILA Enodnevni NAKUPOVALNI IZLETI na Madžarsko 049-442 19166 Pl - BIP. dostava pizz in hrane NAGRAJUJE Naročila in informacije 0 221-051 195*7 OTR. OPREMA Prodam kombiniran OTROŠKI VOZIČEK, lila barve in športni voziček roza barve, znamke Chico «53-459 OSTALO Nov mizarski ponk in zunanjo klop, prodam O 64 1 88 '»mi KIOSK, aluminij poceni prodam, velikost 2 80 m x 2 40 m * skladišče 3 40 m x 3 m O 50 4 76 00 20 uri Slikarsko študijsko stojalo prodam za 13000 SIT Borut. «70 697 19905 Prodam velike RUTARF « 4') 532 PRIDELKI Prodajamo JAMOl KA, HRUŠKI in HRUŠKE za vlaganje na cesti 1 ma|a 4, Kranj, «324-976 i**»s Jedilni m drobni KROMPIR, prodam "Matijovc" Jeglič. Podbru/ie 192 HRUŠKE in JAROlKA za namočit, prodam «802 040 imu Večjo količino hlevskega gnoja prodam «802 040 i»**4 Prodam jedilni KROMPIR Anderle. Smokuč 40 1M14 Prodam drobni KROMPIR za krmo žabnica 57, «310 268 i**w KROMPIR de/ire. cel izkop, prodam za 10 Sil/kg « 422-579 t**?< Prodam 1,5 ha stoječe tretje KOŠNJE «421 696, Cerklje <»«m KROMPIR za krmo, prodam Strahinj 10, Naklo, «48 525 ••»*.•< Prodam domaće ČEŠPLJE Gorica 2. Radovljica 20031 Prodam jesenska JAHOIKA Smo kuč 34. Radovljica pn Tomažniku ali v Radovljici, šerceneva 11 «802 /06 Prodam SI IVf «733 /49 /0041 POSESTI PARCELO z lokacijskim dovoljenjem v bližini Kranja «212-135 leree PONUDBA H DNA hišo za 85 000 DEM prodamo v okolici Krania, meniamo tudi /a stanovanj« K3 KF RN Kran|. d o o , Komenskega 7 • 221353 mm PONUDBA If DNA prodamo več starejših hiš v Kran|u, K3 KF RN Kran|, d 00 «221 353 >»./« EVROPSKA KAKOVOST ČIŠČENJA POSLOVNIH IN STANOVANJSKIH PROSTOROV Pokličitr IIKIIIAK III K. S K 064 .U I 431 PONUDBA TEDNA: parcela 1.200 m2, od tega 600 m2 zazidljive, ostalo gozd, v Dupljah pri Kranju, prodamo za 50.000 DEM. K3 KERN Kranj, d.o.o, Komenskega 7. « 221-353 PONUDBA TEDNA: več parcel v Tuhinjski dolini v višjem predelu, primerno za vikende, K3 KERN Kranj, d.o.o, Komenskega 7. « 221-353 19978 PONUDBA TEDNA: nudimo najem cele hiše ali polovico hiše v Kranju K3 KERN Kranj, d.o.o. Đ 221-353 •9982 PONUDBA TEDNA: prodamo brunarico pod Joštom za 60.000 DEM. K3 KERN Kranj, d.o.o. O 221-353 PONUDBA TEDNA: prodamo novo hišo v Cerkljah, starejšo v Šenčurju, nedokončano nad Tržičem in nad Škofjo Loki, staro v Tržiču, dvojček na Primskovem In druge. APRON 0 331-29 2 20050 POSLOVNI STIKI Prodam CERTIFIKATA vredna 500.000,00 SIT za 50 % ceneje Kozjek 0 331-603 199*6 Ugodno prodam CERTIFIKAT. Zupane Srdan, Dražgoška 6, Kranj 20023 RAZNO PRODAM Prodam SUHE BUKOVA DRVA. 041-634 19693 Prodam BUTARE za v kmečko peč. 064-358 19896 Prodam prevleke za Yugo Koral, za 1 500.00 SFT in oddam motor za Z 750. 0 312-259 19925 Prodam prosto stoječi KAMIN in dva SODA za namakanje 046-440 19962 BUKOVA in mešana DRVA prodam z dostavo na dom 0696-042 20003 Prodam suha hrastova DRVA in mešana 065-421 20019 Prodam PRIKOLICO za osebni avlo. novo in reduktor z elektromotorjem 0633-689 20029 T€ČRJI N€MŠČIN€ za odrasle (cd 1 do 5. stopnje) za študente (od 1. do 5. stopnje) za dijake (začetniki, utrjevanie snovi) za učence (od 1. do 8. razreda) Int. po tel. 621-998, KON Škofje Loka, Podlubnlk 253 (prof. Meta Konstantin) STAN. OPREMA Prodam OPREMO za dneveno sobo omare, mizo, kavč m dva fotelja O 49-4 70 19*22 Prodam obnovljen KAVČ O 326- 830 '9933 Ugodno prodam KUHINJSKE STOl F Maksim, črno usnje in modo nina, 1 kos 1 000.00 Sli in POMI VAl NO KORITO Vovk. Glavni trg 8. Kranj. 0 ??. 1993/ ŠPORT Prodam FANTOVSKE DRSAI KF št 38, za 2000 SIT 0211 294 i»»06 Prodam ROl F RJI ROCF S l OS ANGFl FS za 10 000 SIT 0211 294 Otroške KOIAl KF /a starost 4 8 let. prodam OH : HOM STORITVE PRAl NI STROJI, štedilniki. bo|lerji popravilo, obnavljanje, čiščenj« O 325 815_14*74 Imate težave * trdo kožo na podplatih, vraščenimi nohti, kurjimi očesi Pomaga vam Pl DIKI HKA tudi na ^ašetn domu tU Id Iti1) imii BRAZDA d.o.o. iz Poljftčlce pri Podnartu Ul.: 70-225 Odkupujemo hlodovino in celulozni let, smreke, bukve, jetene In javorje. PREVZEMAMO LES NA PANJU V VEČJIH KOLIČINAH. Parketarska in *likopleskar»ke storitve, izdelava demit fasad 0324 '(•I \ po Vi un i*;ij ČISTU NI SI RVIS Ml !()() vam nudi čiščenje prostorov, sedežnih garnitur, stekel, tapisonov, prema/ talnih oblog aH prema/ marmorja • 320-325 iMOf VODOVODNI INSTAIAC.IJI po pravhamo hitro m p«m eni Delamo jk> celi Gor«Mi|ski 0215 335 umn OCiS SI RVIS pralni, pomivalni, šivalni stro|i, štedilniki' Vseh znamk O.' 11 140 1M<* Servis TV VIDEO HI-FI naprav vseh proizvajalcev. Odprlo od 9. do 17. ure. O 329-886 1*476 Vodovodne in elektro instalacije, popravilo in montaža pip, WC kotličkov, bojlerjev.. 0 325-815 1M05 Računovodske in administrativne storitve ter ostala dela za podjetnike in d.o.o. - OPRAVLJAMO KVALITETNO IN AŽURNO. 056-101, 217-905 Barvanje zunanjega in polaganje notranjega opaža. Igor, 070-429 Panasonic Atestirane centraie, telefoni r telefaksi za prave poslovneže SERVIS Z ORIGINALNIMI DELI pooblaščeni zastopnik za slove nuo TELEFON TROO"VlNA - SFRV1S Upravi M 064 222 SU ta 064 222 867 UU6UANA. tel/foK. 061 1690232 KRANJ, tel/ta«. 064 222 ISO Izposojam dvoosno PRIKOLICO za vleko osebnih vozil 0 880-041 19927 SERVIS gospodinjskih aparatov, previjanje elektromotorjev, rotorjev električnega orodja Bremec. 0 323-118 19987 VODOVODNF INSTALACIJE NA NOVI HIŠI, kot tudi manjša popravila in predelave, vam naredimo z obrtniško kvaliteto in solidno ceno ter garancijo Delamo po celi Sloveniji 0218-427 199*3 ALU žaluzije, rolete, lamelne zavese in polkna - dobavljamo, montiramo, kvalitetno in poceni LFKERO, 043- 345 20033 Izdelujem kovinska vrata, okna, stopnice, ograje itd 0421-646 20044 STANOVANJA 2 SOBNO STANOVANJF s telefonom, ogrevano, iščem od Kranja do Radovljice, šifra SI OVf Nf C 1/ /mn Na Bledu najamem manjše STANOVANJE ali apartma. 0 214-861 po 20 uri 1*6*1 V škof ji Loki v Podlubniku prodam 1,5 -s stanovanj« 37,5 m2 «631 770, od 18. do 20 ure i**4o PONUDBA T F DNA prodamo 3 sobno stanovanje na Zlatem polju. K3 KERN Kranj, d o o . Komenskega / « 221-353 i**74 Prodam 1 sobno STANOVANJE v Kraniu, v pritličju «327 852, zvečer V Kranju takoj kupimo polovico hišo ali večje tri ali štiri sobno STANO-VANJI s CK APRON «331 292 Pri Vodovodnem stolpu prodamo 3 sobno stanovanje 74 m2 brez CK. tudi /amemamo APRON. «331 292 skofja l oka - Novi svet prodamo manjše trisobno klasično STANO VANJF 58m2 v mestnem jedru •nosobno cca 40 m2 z vrtom APRON 331-292 20049 V najem oddamo delno opremljeno HIŠO brez CK pn Kran|u in 2-sobno stanovanje na F'l.inini NAJAMI Mi 1 S1ANOVANJA IN HlSl NA GOR I NJSKI M APRON 3.11 Kiti......*v VARSTVO Iščemo varstvo /.1 otroka V /amono nudimo stanovanje Naslov v oglas nem inldelku i**oo VOZILA DELI CITRO« N AVT(K)I)F,AI) ial)l|eni re/ervni deli in odkup avtomobilov /a ■vtoodpad «692 194 1*20/ Prodam 4 kose zimskih GUM Michelin / litimi platišči m hidravlični cilinder 0 725-005 i*m/ 7a Golf II. ugodno prodam rabljen prtljažnik za smuči in nerabljen prtl|ažmk za kolo « 311-771 zvečer Za I ADO KAFIAVAN novejši tip. prodam rezervne dele 1tfr>, Prodam VW HROŠČ letnik 1976, premična streha. 1500 DFM O 328-642 19934 Prodam YUGO 45 AX karamboliran. cena po dogovoru O 725 154 KNH Prodam / 7S0, letnik 19/9 0633 424 i9*4i Morda je v Škofji Loki ali okolici kdo, ki ima v svojem stanovanju oziroma hiši kako sobo prosto in bi jo bil pripravljen odstopiti v zavesti, da je pomagal ženski v stiski. Prosim, da pokličete po tel. št.:621-677, Marjeta! Prodam bel OPEL KAOETT 1 3 Gl. 11/86 limu/in«. 130 000 km. cena 8200 DFM 0802-691_i**4» Prodam F ORD t SCORT 1 H 16 V karavan, letnik ItN.' «t>:U 4H1 Ugodno prodam JUGO 45. letnik 1991. registriran do Julija 1995. temno modre barve garažiran, dodatno opremljen 1 ena po dogovoru 0325 253 i***> Prodam R 4 G JI . letnik 1990. reg dO lupite «41 348_iht' Prodamo Al F O 33 letnik 1991. rdeče barve Ul l'l •!■!.' Prodam GOI I letnik 1980 registriran do 3/95, cena po dogovoru «621 243_f* Prodam UNO 1,1 IFS. Star 14. mesecev, črne barve «/15 728 UKOZflR cementni izdelki Izdelovalec strešnika s 70 - letno tradicijo In evropsko kvaliteto po ugodni ceni. Likozar Marjan, S.P., Benedikova 18, 64000 KRANJ, tel.: 064/311-047 niF" TV - video - hi-fi m araniz SONY Panasonic DBL jama KEF AKCIJA: GORENJE 51 TTX 45.990 SONY E-180 630 SONY UX - S60 260 ISKRA COMET 7.800 ODPRTO OD 9.h DO 12.h IN OD 15.h DO 19.h OB SOBOTAH OD 9.h DO 12.h V BLIŽINI GLEDALIŠČA Cankarjeva 5, Kranj tal.: 222-055 Prodam Z 101. četo ali po delti in ie mnogo delov za Z 101. »720 134 teti DIANO. letnik 1980. reg četo leto. ugodno prodam. »58-118 imv Prodam R FSPACE 2000 GTS. letnik 12/89. 109 000 km. regatnran do 5/ 95 »632-330 hm Prodam ŠKOOO FAVORIT 136 L. letnik 12/91 »57-404. od 15. un) dal|e — Prodam lADO 1300, letnik 1987. poškodovano. Gorenjskega odr 4, K'»ot *»X>3 o?8_>—— Prodam FIAT 850 speci.il. lotnik 1971 »324 852 20000 Prodam osebni avto ZASTAVA 850. letnik 1984, prvi lastnik in kurilno PEČ kuppersousch »47-415 Maj Prodam GOl F DIESEL, letn* 1983 • 725 086_2000» AUDI 80. 1.8. letnik 1991, prodamo. RUHIN KOKRICA. »225-151 2000» OPEL CAIIBRA. letnik 1990. 2,0, 16 V. rdeča, prodamo RUBIN KOKRI CA. »225-151 OPEL VECTRA, letnik 1992. 1,8 prodamo. RUBIN KOKRICA, »225-151 20010 GOLF rdeč, letnik 1989, reg. do 95, prvi lastnik, prodam. RUBIN KOKRICA, «225-151 20011 Prodam Z GTL, letnik 1987, cena 2400 DEM. «312-255 20013 Prodam ŠKODO FAVORIT CLX, letnik 1993 reg/95. »312-255 2001« Odkup in prodaja rabljenih avtomobilov. «312-255 20016 TALBOT SAMBA, letnik 1983, reg. celo leto, enkratno ohranjen, ugodno prodam. «329-061 20018 Ugodno prodam R 21 TL, letnik 1991 JUGO 55 SKALA, letnik 1989 in z 750. letnik 1984, možen kredit. «422-522_20020 HYUNDAI PONY GLS, letnik 1990, prodam Q632-?86 ZAPOSLITVE Vsem nezaposlenim nudimo redno ah honorarno doto «328-265. 84-662 ai» 323-501 itb74 Natakarico, natakarja ali pripravnika, zaposlimo • 47-830 *s» Zaposlimo dve TRGOVKI v trgovini z mešanim blagom. • 312-019 iwm Več ORODJARJEV zaposlimo na CNC žično - potopni eroziji, re/kalnemu stroju, zapshmo honorarno af redno. • 741-038. fax 741-330 isaso Zaposlimo zastopnike, ki imajo voljo do dela in zeljo po večjem zaslužku »331-307 i»4» Natakane-ice in dva redarja zaposli nočni klub v Kranju šifra: DISCOTE- KA 19556 Pnpravmstvo nudimo fantu s končano kmetijsko solo » 633-881 issas Honorarno bi se zaposlila kot natakarica »216-553 19906 Prijazno TRGOVKO redno zaposlimo v živilski trgovini v Škofji Loki. «633-152,623-090 19657 Natakarico, natakarja ali pripravnika, zaposlimo. «47-830 19672 Redno zaposlimo v živilski trgovini pripravnico ali že izučeno trgovko. «49-411 19677 BOLERO OBLAK Zasavska 60/A KRANJ, tel.: 064/332-377 Potrebe po delavcih: 1. K v. šivilja - 5 let delovnih izkušenj 2. Pomožna delavka za delo v šivalnici 3. Šivilja - tekstilni konfekc-ionar pripravnik Zaposlitev je honorarna ali redna. Iščemo prodajalko za delo v živilski trgovini. «218-948 in 311-607 19959 Pizzerija v Mavčičah zaposli dekle za delo v strežbi «401-169 19953 ZAPOSLIMO več Šivilj za delo na konfekcijskih strojih. Podjetje se nahaja v bližini Bleda. Pismene prijave s telefonsko številko pošljite na naslov: AUONKAŽIBERT Mlkloiiceva 13 61230 DOMŽALE -vTvTS ŠOFERJA zaposlimo. Prijave z opisom dosedanjega dela in fotokopijo zadnjih dveh spričeval pošljite na: LE TEHNIKA, Hrastje 75, Kranj Zaposlimo KUHARJA in NATAKARICO, lahko tudi pripravnika za delo v okrepčevalnici v Škofji Loki. «620- 575 19966 Odličen zaslužek vam nudo DZS za vse, ki ste pripravljeni delati na teranu, zagotovljeno uvajanje in možnost redne zaposlitve. « 59-041 19665 Posebna prodajna enota pri MK nudi izredno zaposlitev vsem tistim, ki jim delo ni odveč. «632-330, 56-105 19995_ Za dobo enega leta zaposlim blagajničarko. lahko pripravnico (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu) «213-441, zvečer Zaposlim AVTOMEHANIKA s prakso. «78-600 20030 ZAHVALE ZAHVALA1 Neznanemu mladeniču, ki mi je v bližini Vodovodnega stolpa v Kranju pomagal ob padcu in organiziral prevoz v Zdravstveni dom, se iskreno zahvaljujem. Franc Jernejčič 20038 ŽIVALI Kupim TELE simentalca ali sivca do 70 kg. «421-715_19542 JARKICE pred nesnostjo in PRAŠIČE, prodam. »061/627-029, Fu-jan, Hraše 5, Smlednik iscm Prodamo PERZIJSKE MUCKE. čis-tokrvne brez rodovnfca. » 328-685 ODOJKE za zakol in PRAŠIČE za nadatjno rejo, prodam. »733-232 1*775 Pritlikave PUDLJE aprikot, prodam. «736-606 19791 Prodam PURANE za zakol ali zaklane. «49-270 19904 Prodam plemensko KOZO. «242- 686 19908 Kupim simentalca, težkega do 70 kg. «70-593 19910 Prodam PRAŠIČE za zako ali nadaljno rejo. Polica 1, Naklo 19939 Menjam mlado jalovo KRAVO za brejo. «66-702 19946 SPRINGER ŠPANJEIA, starega 3 mesece, cepljenega, ugodno prodam. «725-405, dopoldan, Larisi, Mevkuš 23, Zg. Gorje 19949 Prodam PRAŠIČE, težke 50 kg. Mihovec, Sp. Senica 2 a, Medvode 19957 Kilogramske bele PIŠČANCE za dopitanje prodajamo. PERUTNI-NARSTVO Moste 99 pri Komendi, «061/841-471 1996« TELETA do 14 dni kupim. Lahko je črno beli »733-121 20002 Prodam PAPIGE skobčevke in NIMFE. «422-415 20021 Prodam KOZE molznice ter kletke za kokoši. 870-311, Žeje 15, Duplje 20032 Oddam mlade MUCKE perzijske mešance. »242-787 20034 Prodam KOZE mlade, dobre mlekar-ice. po izbiri in KOZLIČKE. «49-297, Voglje 200*2 OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da nas je v 96. letu starosti zapustila naša draga mama, stara mama 111 prababica ELIZABETA HAFNER roj. Smrckar Od nje se bomo poslovili danes, 6. septembra, ob 16. uri na pokopališču v Kropi. ŽALUJOČI VSI NJENI Kropa, Kranj, Kobarid, 1994 OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustila naša upokojena sodelavka iz nekdanjega obrata Lovski material in embalaža ALOJZIJA MESARIC rojena 1930 Od nje se bomo poslovili v soboto, 3. septembra, ob 15. uri na pokopališču v Kranju. KOLEKTIV SAVA KRANJ V SPOMIN 4. septembra je minulo žalostno leto, odkar je za vedno odšla od nas naša draga žena, mama KATARINA KNIFIC p.d. Blaščeva mama iz Zg. Besnice Vsem, ki ste jo ohranili v lepem spominu in postojite na njenem grobu, najlepša hvala. VSI NJENI V SPOMIN Neko septembrsko jutro te je spreletelo. Komaj zaznaven drget, ko so odhajale ptice in je v travah zadišalo po jeseni. (I. Minatu) MARJANU MAJNIKU ob peti obletnici smrti. Hvala vsem, ki mu poklonite lepo misel. Mama Kranj, 5. septembra 1994 ZAHVALA Ob boleči, tragični i/gubi našega sina ALJOŠA ROMIHA se iskreno 1/ si ca zahvaljujemo učnemu centru 310 TO i/ Kranja za vso pomoč in udeležbo n.1 njegovi zadnji poti Zahvala osebju oddelka nevrokirurgije KC, posebej pa di Koišiču /.1 lajšanje in skrb v njegovih zadnjih dneh. Zahvaljujemo se /a pomoč vsem ■OfOdnikom in sosedom Hvala vsem, ki ste ga pospiemili v prezgodnji grob mu darovali evetje 111 /a vse l/ra/e sožalja Zahvala gospodu kaplanu /,i lepo opravljen obred ob slovesu Žalujoči: mama Maru a, oče Niko in sorodstvu OSMRTNICA Mrki dan razgrinja vlaine, sivkaste megle in otožno me spominja pravljic, ki pod križem spe. (Janez Menart) PO dolgi bolezni nas je zapustil naš dragi ata in stari ata IVAN STARE dipl. oec. Pogreb dragega pokojnika bo jutri, v sredo, 7. septembra 1994, ob 15. uri na kranjskem pokopališču. Žalujoči: hči Nada in sin Janez z družinama ZAHVALA Drlo, \kromno.\t in potlrn/r tvoje celo je bilo zivl/cn/t Ob boleči izgubi nase mame, tašče 111 babice n IVANKI- VORŠIČ ■ I roj. 25. decembra 1929 mi /,g. Jezerskem ■■' ' %. J se iskreno zahvaljujemo smodnikom sosedom, znancem za i/t.i/e ■OŽalja, podarjeno cvetje, sveče 111 OttalO pomoč Posilni,1 zahvala bolnr.ni. 1 ( Milmk ml oddelek MK) Zalivala snahi Marinki 111 njeni mami za nesebično pomoč v njenih zadnjih trenutkih življenja Hvala delavcem Števca (ioienjki \odu ;ii|>niku za lep poj-iebni obted uleta Polž iz le 1 c k c Zahvala po^.ichmkii Stenovcu Še tnk t .it hvala vsem imenovanim in neimenovanim, ki ste jo v tako velikem številu pospiemili na njem zadnji poti /iilnjo«! hčerka (iusla, sinovu Milan, lim r ilru/inuiiii 1'um IW4 V SPOMIN Jenjale so bolečine, ki iih trnje obudi, rana v srcu pa ne mine, vidno huje krvavi. (S. Jenko) SIMONU 6. septembra bi dopolnil 20 let - žal ti ni bilo usojeno. Hvala vsem, ki se ga spominjate in kdaj poftojite ob njegovem grobu. Mami in sestra Iz vojašnice na Bohinjski Beli Nemški paleontolog v Dolžanovi soteski "Gamsi" odšli na zadnji vikend Vrnitev na kraj znamenitega fosila Bohinjska Bela, 2. septembra - Kar lepo število staršev, sorodnikov in znancev je ob zaključku usposabljanja 7. generacije gornikov prišlo pogledat svoje sinove, brate, prijatelje v vojašnico na Bohinjsko Belo. Obiskovalci so imeli priložnost videti vojašnico, v kateri so se tri mesece usposabljali njihovi fantje, alpinistično opremo in umetno steno, ki so jo pri urjenju uporabljali, vojaki pa so svoje usposabljanje predstavili tudi s prikazom diapozitivov. Slabo vreme je žal preprečilo ogled njihovega gorniškega znanja "v živo", torej plezanja v pravi steni. Poveljnik gorskega bataljona na Bohinjski Beli polkovnik Jakob Vidic pa je ob tej priložnosti najboljšim vojakom v vodih, četah in bataljonu Eodelil priznanja, fantje pa odo v "rezervo" odnesli tudi čin desetnika. Zlate medalje posebno pa tridnevnega skrajšanja se je bržkone razveselil tudi najboljši vojak v bataljonu Simon Bajde iz Tuhinja: "Najbrž sem bil za priznanje izbran zato, ker y* sem vestno in •»I resno opravljal vse dolžnosti. Bil sem vezist poveljnik. Prve tri mesece sem "služil" v Kranju ostale tri pa tukaj. Tukaj mi je bilo bolj všeč, že samo usposabljanje je bilo bolj zanimivo, saj smo teorijo iz Kranja tukaj preizkusili v praksi. Ko se vrnem domov, me čaka služba, sem namreč tapetnik." "Simon je požel pravi aplavz, ko je prejemal priznanje," je dejal stotnik Boris Balek, pomočnik poveljnika za motiviranje in informiranje. "V 7. generaciji gornikov smo imeli okrog 300 vojakov, od tega okrog 60 odstotkov "domačinov" iz petih gorenjskih občin. V avgustu je skoraj cel bataljon osem dni preživel na Pokljuki, kjer smo na neki način preverili, česa so se fantje naučili v šestih mesecih služenja vojaškega roka. Za šestdeset najboljših vojakov v bataljonu pa smo priredili tudi v Sloveniji vse bolj popularni "paintball". Res, da so se v tej generaciji vojakov pojavljali tudi nekateri problemi, vendar sem prepri- čan, da smo jih vedno reševali na razumen način. Zdenka Bešter, mama vojaka Sama iz Besnice pri Kranju se je rada odzvala vabilu v vojašnico, vesela pa je bila tudi sinove srebrne medalje, ki jo je le-ta prejel kot najboljši vojak v četi. "Razlika med nekdanjim in današnjim služenjem vojske je očitna. Zdi t'Ml'. "M ON IMA Tl'Pl tffE S Pc*1 aiN£ . Skoraj 60 let je, odkar je Franz Kahler našel kranjsko schvvagerino. Dolžanova soteska, 2. septembra • Najuglednejši slovenski paleontologi pa vodilni možje iz občine in kraja so izrekli dobrodošlico nemškemu strokovnjaku pri geološkem stebru v Dolžanovi soteski. Kljub častitljivim 95 letom si je gost ogledal tudi kraj, kjer je leta 1935 našel novo vrsto fosila. Gosta je v imenu stroke pozdravil prof. dr. Stanko Buser, avtor Slovenske geološke poti in geološkega stebra v Dolžanovi soteski. V spomin na mlade čase, ko je danes 95-letni Franz Kahler ob zgornjem toku Tržiške Bistrice odkrival skrivnosti mlajše paleozois-kih plasti z bogato vsebnostjo okamnelih fosilnih ostankov, mu je izročil dva kamna s fosiloma, z značilnim slovenskim šopkom pa je zaželel ponovno snidenje ob njegovi 100-letnici. Kot je opisal prof. dr. Anton Ramovš, je Franz Kahler leta 1935 našel pri ogledu Dolžanove soteske na drugem ovinku ob cesti zanimiv fosil velike luknjičarke izpred približno 280 milijonov let. Z ženo Gustavo sta ugotovila, da gre za novo vrsto, ki sta jo poimenovala kroglasta Schvvagerina carniolica, opisala pa sta jo leta 1937 v eni najuglednješih paleontoloških revij. Pozneje sta opisala še druge vrste fosilov. Profesor iz Nemčije je vedno spodbujal tudi naše strokovnjake pri reševanju problemov. Med drugim je poskrbel za prevod Ramovševega dela o permu. Njegovemu odkritju pa je naša stroka dala priznanje s prvo upodobitvijo kranjske schwa-gerine na poštni znamki. Ugledni gost, ki je obiskal tudi kraj svojega odkritja, se rad spominja vseh dežel, kjer je raziskoval. V Dolžanovi soteski je bil posebno navdušen nad lepo ohranjeno pokrajino, ki jo je nazadnje videl leta 1968. Razveselil se je Uglednemu raziskovalcu iz Nemčije je izročil spominsko darilo tudi Janez Kavčič iz Doline tudi simboličnega darila predsednika Janeza Kavčiča iz Doline ter monografije o Tržiču, ki jo je prejel med poznejšim sprejemom pri županu Smuku. * Besedilo in slika: S. Saje zavarovalnica tilia d.d. Ja/aW Ste komunikativni, prijazni, Vas veseli delo z ljudmi in Vam ni odveč delo na terenu? Po strokovni usposobitvi, ki bo še v tom mesecu. Vam ponujamo vabljiv zaslužek! Iščemo pogodbene sodelavce za kraje na Gorenjskem in sicer: Kranja s širšo okolico Gorenje vasi in Železnikov s širšo okolico Bleda in Bohinjske Bistrice s širšo okolico Jesenic in Kranjske Gore s širšo okolico Pisne ponudbe pričakujemo na naslov: Zavarovalnica Tilia, d.d., Predstavništvo Kranj, Likozarjeva 1 a, lahko pa nas pokličete po telefonu 064/331-595 ali 064/331-291. SIMBOL PRIJAZNE PRIHODNOSTI po telefonu o a (064) 47-393 L i i IZPOSOJAMO STROJE priznanih ZA UREJANJE ZELENIC ..4 VRTOV, ZA GOZL RJENJE: parkovna kosilnica ALKO. motorna kosilnica ALKO. nahrbtna kosilnica ALPINA, kosilnica z nitko, komposter ALKO. škarje za živo mejo, motokultivator s frezo MUTA. motorna žaga HUSOVARNA. proizvajalcev ZA GRADNJO ALI OBNOVO VAŠEGA DOMA elektropnevmatsko kladivo BOSH enofazni kompresor, 50 I bencinski mešalec za beton mešalec za beton ALKO Ščipalke za betonsko železo tovorna prikolica, 550 kg s> MERKUR ?4£n? OD 14 UTRfl Pfl DO POL NOČI vf mu J 97.3 ■aaMaataaaaaaaaaUL mmfil STEREO 8TEREO