I • GOSPODINJSKI APARATI, NOTRANJA OPREMA, PROCESNA OPREMA, ELEKTRONIKA ŠIROKA POTROŠNJA, COMMERCE, SERVIS, RAZISKAVE 1 1IN RAZVOJ, INTERNA BANKA, MALI GOSPODINJSKI APARA Tl, ELEKTROKOVINARSKA OPREMA, NARA VNO ZORA VILIŠČE, DSSS SOZD J^oVshj^pnlai989 ^ Leto XXIII Številka 16 P°delitvi jubilejnih nagrad in priznanj Gorenja se je v petek, SeJ!Prila, v Titovem Velenju zbralo tudi 92 delavcev Gorenja vse Jugoslavije. jubilejih zvestobe fcnaiw?" volia’ zaupanje vase, $ehl?llvosi’ Slavnost, med-v°Jno tovarištvo in trdna Hov P° dBpehu... Iz takšnih rent* x h vrl'n 50 delavci Go-rtoifh^31' m°č za postavitev vjin 11 tovarn, moč za brezšte-njx!~ delovne nedelje in udar-o° delo, za odrekanja pri stanU1*1 dohodkih in osebnem laivxdu’ da smo lahko kar Cm vla9ali v razv°i Hitro 80 roclili izredne sadove. erTHj razvoju Gorenja ni pri-nih 6 .v Jugoslaviji niti v takrat-’ ni,i v današnjih časih..." To je nekaj misli iz pozdravnega nagovora direktorja Gorenja Notranja oprema Martina Marolta na slovesnosti v petek, 21. aprila 1989, ko so kar 685 delavcem Gorenja podelili priznanja za 10, 20 in 30 let dela. Mnogi so vsa ta leta ustvarjali v Gorenju, zato je bilo tovariško srečanje predvsem priložnost, ko so obudili spomine na skupaj prehojeno pot v Gorenju. To velja še zlasti za tiste delavke in delavce, ki so Gorenju zvesti že trideset let in ki jih v današnji številki Informatorja posebej predstavljamo. žganje v kulturo je vlaganje v človeka," je le ena od številnih Oh,-"-’. jih je izrekel umetnostni zgodovinar Jože Hudeček na apri.ri,vi razstave risb akademskega slikarja Božidarja Jakca 21. Fta ® 1989 v prenovljenem razstavnem prostoru Gorenja Servis. Pribl"--3’ *** bo odprta do 15. maja, je dokaz več, da v Gorenju kujemo kulturo delovnemu okolju. dnevu Osvobodilne fronte Prvem maju iskrene čestitke! Kako v Evropo 1992 Na letošnjem 5. srečanju, ki je bilo v petek, 21. aprila 1989, v Topolšici, so Gorenjevi zunanjetrgovinski in drugi odgovorni delavci izmenjali mnenja in poglede o nadaljnjem uveljavljanju izvozne naravnanosti, predvsem pa o tem, kako Gorenjevo mednarodno sodelovanje navzlic zaostrenim gospodarskim gibanjem razširiti in pospešiti na vsa svetovna tržišča. Vsa uvodna razmišljanja, h katerim je pomembno prispevala tudi predsednica Republiškega komiteja SR Slovenije za mednarodno sodelovanje Cvetka Selšek, so prežemala spoznanja in ugotovitve, da se mora Gorenje na aktualne spremembe na tujih tržiščih pripravljati in prilagajati hitreje in bolj organizirano, če se želi uspešno in enakopravno priključiti Evropi leta 1992. Gorenje mora uresničiti spremembe v strukturi izvoznih in oskrbnih tržišč upoštevaje do- hodkovno učinkovitost celotne menjave, jasno opredeliti aktualne strateške naloge in cilje poslovnih enot v tujini, njihove pristojnosti in vzvode finančnotrž-nega upravljanja. Delovne organizacije moramo še bolje usposobiti za izvozno proizvodnjo oziroma izgraditi marketinški koncept celotnega poslovanja, saj z izvozom izdelkov treh delovnih organizacij Gorenja Gospodinjski aparati, Gorenja Mali gospodinjski aparati in Gorenja Bira, ki ustvarijo 75 % celotnega izvoza Gorenja in ki se bojujejo z najhujšo konkurenco, ne bo mogoče uresničevati zamišljene strategije v mednarodni menjavi. K uresničevanju zahtevanih nalog in odpiranju nadaljnjih razvojnih perspektiv naj bi prispevalo, tudi čimhitrejše uveljavljanje strateškega projekta izgradnje novega Gorenja z vsemi atributi sodobne mednarodne korporacije v Evropi po letu 1992. D.Z. Zgleden proizvajalec Gorenje Gospodinjske aparate je v sredo, 19. aprila 1989, obiskala delegacija starešin JLA iz celjske vojne pošte 2420, ki nadaljuje tradicijo 6. slovenske narodnoosvobodilne udarne brigade. Obisk Gorenju je sodil v njihovo redno vzgojno-politično izobraževanje, negovanje stikov z združenim delom ter neposredno seznanjanje z njegovimi tehničnimi in gospodarskimi dosežki. V Gorenju so delegacijo spremljali odgovorni delavci Gorenja Gospodinjski aparati, sicer starešine iz rezervne sestave JLA, gostje pa so si najprej ogledali film o tovarni bele tehnike, nakar jim je Jože Meh, vodja izobraževanja, spregovoril o zgodovini, razvojnih dosežkih, povezanosti z jugoslovanskim združenim delom, notranji organiziranosti ter skrbi za izobraževanje in kadrovsko rast delovne organizacije. S posebnim zani- manjem so si gostje ogledali proizvodnjo v tozdu Pralno-pomivalna tehnika ter se v razgovoru z vodjo tozda Francem Košcem seznanili z inova-tivno-razvojnimi ter izvoznimi prizadevanji, prav tako pa z načrti nadaljnjega posodabljanja proizvodnje pralnih strojev za svetovno tržišče v prihodnjem desetletju. Delegacijo sta sprejela še člana PO Gorenje Gospodinjski aparati Valter Krušeč in Drago Bahun ter predsednik PO Gorenja Procesna oprema Henrik Dvoršak. Vodja delegacije Vlado Lučič je ob koncu obiska poudaril navdušenje nad Gorenjevimi dosežki in prepričanje, da je Gorenje resnično velik in kvaliteten proizvajalec, z visoko stopnjo organiziranosti proizvodnje, discipline in urejenosti, kar se lahko opazi na vsakem koraku. Dušanka Založnik Delegacija starešin JLA med obiskom v Gorenju 30 let zvestobe Gorenju Pri ustvarjalnem delu čas hitro mine Mihael Bolha je eden tistih delavcev, ki je v veliko družino Gorenja prišel pred leti ob priključitvi šoštanjske Lesne. Takrat je med njimi prevladala želja po napredku, boljšem zaslužku, saj kot lesno-prede-lovalno podjetje drugje niso videli prihodnosti. V obratu Dolopol je tako že ves čas modelar, ki kot mizar skrbi, da imajo kalupi za vlivanje ustrezno leseno oporo. "Umetni marmor spremljam že precej dolgo. Pri modeliranju sva bila v začetku le dva, zdaj pa nas je več, saj je tudi dela več. Približno dvesto vlivanj zdrži en kalup, seveda pa je treba z njim ravnati previdno.” Malo mu nagaja zdravje, saj je delo stoječe in noge precej trpijo. Vendar pa ob tem zatrdi, "če si zadovoljen na delu in je med sodelavci razumevanje, laže pozabiš na druge težave. Ko nekaj ustvarjaš, čas vse prehitro mine. Navadiš se dela, ljudi, okolja in vztrajaš." D.R. Moč volje, ustvarjalnosti, znanja Prvenec velike družine Gorenjeve bele tehnike je še bil v zibelki In plenicah, ko se je oktobra 1958 pridružil Gorenju Franc Brinovec, nekoč planer, normlrec, tehnični risar, konstruktor, mojster, obratovodja v montaži, razvojnik pralnih strojev in hladilnikov, urejevalec proizvodnih razmer v to- varnah Gorenja po Jugoslaviji In v tujini, sedaj skrbnik Inventivne dejavnosti v Gorenju. Zametki inovacijske dejavnosti segajo v sedemdeseta leta, v osemdesetih pa je zavel močnejši in spodbudnejši družbeni veter, ki je posejal zavest o pomenu znanja in ustvarjalnosti za napredek. Med prizadevnimi "raznašala’’ te zavesti in vzdušja ter prvimi nosilci nalog za uveljavljanje in uresničevanje inovativnih predlogov je bil Franc Brinovec. Danes je Gorenje med prvimi po organiziranosti, razvitosti in učinkovitosti inovacijske dejavnosti v državi. Priznanja za prispevek na tem področju so Francu Brinovcu prihajala iz Gorenja in od drugod. Na vseh posvetih o inovacijah, na katerih sodeluje, pozorno prisluhnejo Gorenjevim izkušnjam in razmišljanjem. Zato so mu družbena priznanja: Gorenjeve pohvale, plakete, občinska nagrada 8. oktober ter jugoslovanski red dela s srebrnim vencem tembolj dragocena, saj potrjujejo razsežnosti njegovega in Gorenjevega inovativnega duha in ustvarjanja. To še bolj utrjuje moč volje, ustvarjalnosti in znanja generacij, katerim pripada tudi Franc Brinovec. "Za to se je bilo vredno boriti,” je smehljaje se dejal naš jubilant. D.Z. Obdobje pokončnih ljudi Vlada Cigalo so v Gorenje pritegnili iz trgovine novembra leta 1958, ko je bilo treba resneje in dosledneje skrbeti za nabavo proizvodnih materialov in surovin. Pot nabavnika je začel najprej v Sloveniji, zatem pa po Jugoslaviji, najprej za celoten program štedilnikov, potem še za druge programe. Sedaj je samostojni referent oskrbe na domačem tržišču v delovni organizaciji Gorenje Commerce. Primer delovne in poslovne etičnosti, zaradi katere so se njemu in Gorenju odpirala vrata povsod. Razvoj Gorenja in rast proizvodnih zmogljivosti so narekovali vse več strokovnosti, zavzetosti, prožnosti, vztrajnosti, trme, tudi neusmiljenosti delavcev nabave. Vlado Cigala je bil vsemu temu kos. V nenehnem gibanju in iskanju hitrih, zanesljivih in kakovostnih nabavnih rešitev mu je minilo 30 delovnih let. 30 let bitk za nemoteno vse večjo proizvodnjo vse številnejših pogramov, 30 let usmerjanja in izgrajevanja proizvodnje in tehnologije Gorenjevih dobaviteljev in s tem tudi večje izbire zanesljivih poslovnih partnerjev. In veliko odrekanj in stresov. Toda vsemu temu se Vlado ne bi nikoli odrekel, saj je bila to pot človeka pokončne in ponosne drže. Tudi bolezen in težka operacija ga nista upognili. Uspešno okreva in misli na Gorenje. Mislimo tudi mi nanj in njemu podobne? D.Z. O nas govori okolica_________________ Iz Šoštanja se je pred 30 leti začel z vlakom "Pavliha” voziti na delo v Gorenje 24-letni mladenič Viljem Jagodič. Po prehodu Gorenja v Velenje je bil mojster na traku štedilnikov, planer v obratu stiskalnice, oddelkovodja v stiskalnici. Kar 25 let dela v neposredni proizvodnji. Že peto leto skrbi za vzdrževanje zunanjega reda v Gorenju. "Med 30-letnim delom v Gorenju in osebnim zadovoljstvom lahko brez obotavljanja postavim enačaj”, je dejal Viljem, "čeprav so bili tudi hudi časi, pa vendar lepi, saj so uspehi vse bolj utrjevali naše vrste in nas vse bolj spodbujali k novim izzivom. Dobro smo se poznali med seboj in pozitivno vplivali drug na drugega." Tudi pri današnjem Viljemovem delu je veliko neposredne vzajemnosti za doseganje uspehov. Urejanje zunanjega delovnega okolja bi brez kulturnega odnosa vseh zaposlenih bilo zaman. Zavest zaposlenih do delovnega okolja se je, po njegovih besedah, bistveno izboljšala, sicer osem vzdrževalcev zunanjega reda ne bi moglo uspešno obvladovati tako velikega zunanjega okolja. Zato so ustne pohvale številnih obiskovalcev Gorenja za lepo urejeno okolje, za negovane nasade in zelenice, hkrati priznanje delavcem vzdrževanja in vsem delavcem Gorenja. To je obenem dokaz, da o nas veliko pove naša neposredna okolica. D.Z. Prva Velenjčanka v Gorenju Cilka Kopušar je začela deld v montaži štedilnikov, nato le bila nekaj časa pri ročnem rtj' rezu, med prvimi je sestavil*1 plinske armature za štedilnM. Nekaj časa je v treh izmen* delala v emajlirnici, 1965. M? je bila prva delavka v pr* montaži pralnih strojev, kjerj bila nato tri leta v skladij materiala. Zdaj pa je že 17jel medfaznem skladišču prej t°j da, zdaj delovne organizacij Elektronika široka potrošnje "Zaposlila sem se ravno na s' osemnajsti rojstni dan, v G°reT pa sem kot prva Velenjčanka d bila delo po dveh mesecih in P“.; preživetih v brigadi pri grad™ ceste Ljubljana Zagreb. Po Pj® selitvi Gorenja v stare rudni’* prostore sem na delavski univ6 zi v Velenju vpisala knjigovods* šolo, vendar sem po končan6 ^ šolanju še kar nekaj let ostala proizvodnji. No, tudi delo v skl« dišču je pravzaprav povezano proizvodnjo, vendar je to P®' kot pravim sama, 'papirnata v°l ns* ' ’ Vse, kar dela, pa naredi z valil1® dobre volje in, čeprav jo b°V nekatere razlike, je zadovoljna ^ tem, kar je v teh letih dosegla tovarni in tudi doma. D'®' V Gorenju smo veliko dosegli Marija Pesjak je v Gorenju čela delati kot sestavljalka * diinikov na trda goriva in ie . delo opravljala še nekaj te* po preselitvi tovarne v ste' 30 let zvestobe Gorenju udm5^e prostore. Kasneje je Postala poenterka, danes pa je 'OHu Štedilniki Gorenja Go-Podinjski aparati lanserka tokumentacije. e°' ki ga opravljam, je zelo »zgibano in tudi odgovorno. ecujem se z najrazličnejšo do-mentacij°, od režijskih oddaj-d .dci zaključnih listov, vse moje zsn Pa ie bilo vsa ta leta pove-, n° z materialnim delom obra-1^1 na Proizvodnje tozda Štedilni- ^ečkrat se spominjam dela v va-sta ranie’ kier smo štedilnik se-, vl|ali na lesenih podstavkih. vsako operacijo smo ga mo-kih ročno Prestavljati. V rudniš-(. Prostorih smo že imeli tekoči vph na valjih, izdelke pa smo še tn n°. Premikali ročno. Danes v n arni prevladujejo viseči trans-To "J trakovi- tud' ^ar i® Gorenje zgradilo, pa |. 1 sodobna organizacija, je ve-napredek. Tudi red in discipli-1^ sta pomembna,” je dejala Qn nla pesjak, ki si s svojim od-utri,0rnim belom že trideset let ‘ule zaupanje v kolektivu. H.J. frefaa je yj i—1 41.660 TOZD Pralno-pomivalna tehnika Pralni stroji ■ iT:^ S' IlTlIfll 27.300 Progra- matorji 18.480 TOZD Zamrzovalna in hladilna tehnika Zamrzo- valne omare ' i 22.208 Zamrzo- valne skrinje ■ 25.200 Hladilniki [33 14.070 TOZD Kompresorji 71.400 TOZD Kondenzatorji n 97.638 Gorenje Notranja oprema TOZD Gradbeni elementi (m2) m 92.000 Gorenje EŠP Barvni TV aparati 9.600 Gorenje MGA Mali aparati S**™ -Si 104.190 Gorenje Servis Servisni posegi ■F ^ 80.100 Podatke za delovne načrte nam posredujejo planske službe delovnih organizacij. Vsi podatki so v naravnih enotah, zato za delovni organizaciji Gorenje Procesna oprema in Gorenje EKO, kjer izde- lujejo več različnih izdelkov, ki so tudi vrednostno zelo različni, planov ne objavljamo. Prav tako ne objavljamo planov za tozd Pohištvo Gorenja Notranja oprema, kjer proizvodnjo načrtujejo tedensko. Zdravstvena preventivna rekreacija delavcev Gorenja Gospodinjski aparati Delavec je pri svojem delu nenehno izpostavljen obremenitvam. Medtem, ko se mikroklimatske razmere rešujejo s tehničnimi in tehnološkimi izboljšavami predstavljajo večji problem statične obremenitve, isti ponavljajoči se gibi, kot tudi obremenitve zaradi prisiljene drže telesa. Te obremenitve se v proizvodnem procesu izražajo v monotoniji, psihičnih napetostih, ter bolečinah v posemeznih delih telesa, ki z delovno dobo naraščajo. V Gorenju Gospodinjski aparati smo se zaradi izboljšanja telesnega počutja, ter preventive pred obolenji zaradi zgoraj omenjenih obremenitev v sodelovanju z Gorenjem Naravno zdravilišče Topolšica odločili za organiziranje zdravstvene preventivne rekreacije. Ta zajema 10-dnevni program, razdeljen na 2 x tedensko rekreacijo v petih tednih. Posamezni programi bodo izdelani glede na skupine del in nalog, kjer se pojavljajo enake obremenitve. Najprej bomo na to zdravstveno preventivo poslali delavce, ki delajo na delih in nalogah stiskalcev, stiskalcev težakov, točkalcev in točkalcev težakov. Kasneje se bodo po podobnem programu teh preventivnih vaj udeležili ostali delavci. Izve- Kaplja, vredna življenja Letošnja prva krvodajalska akcija v Titovem Velenju bo v hotelu Paka v četrtek, 4. maja 1989, od 6. do 15. ure, v petek, 5. maja, od 12. do 18. ure in v soboto, 6. maja, od 6. do 12. ure. Akcijo je pripravil Zavod za transfuzijo krvi Ljubljana in člani aktiva krvodajalcev v Gorenju so prepričani, da se bo njihovemu vabilu odzvalo tudi veliko krvodajalcev iz Gorenja, ki so že tolikokrat doslej dokazali svojo človekoljubnost. Sporočilo bralcem! Zaradi praznikov Informator v sredo, 3. maja ne bo izšel. Malica dena bo takšna oblika zdravstvene preventivne rekreacije,