¿reiítffea ro - NCV£JHíní 2003
v petek, 18. decembra, ob 19.30 h Kulturni dom Vodice voditelj: Jure Sesek
Novoletni koncert
Godbe Vodice
Af| ^
f
Štejejo le izboljšave
& Alenka Jereb
Ob novici, da se bodo vsa prizadevanja za gradnjo čistilne naprave nadaljevala in da so odpravljeni vsi pravni zadržki za postavitev le-te, sem bila prav prijetno presenečena. Dejstvo je, da ureditev in vzpostavitev kanalizacijskega sistema močno potrebujemo, saj bomo s tem izboljšali komunalno urejenost naših krajev. Kar pa je še pomembneje, je to, da bomo nadzorovano odvajali komunalne odplake ter s tem zmanjšali obremenitev podtalnice in površinskih voda. Dolgoletna prizadevanja pristojnih so se obrestovala. Močno upam, da bodo tudi vsi tisti, ki ne podpirajo tega projekta, v prihodnosti spoznali, da brez napredka ni razvoja. Seveda ne za vsako ceno, pa vendar je treba zaupati strokovnjakom, da bo projekt izpeljan strokovno, v dobrobit vseh prebivalcev naše občine. Nekateri smo imeli srečo, da smo se lahko že pred leti zaradi novo nastalega t. i. naselja Tipo na Kamniški cesti priključili na kanalizacijsko omrežje, ki vodi do čistilne naprave v Vodicah. Kakovost bivanja se je bistveno izboljšala, saj je naša klet suha, pa tudi talnica ob deževju nikoli ne presega kritične meje, kar za leta pred tem ne morem trditi. Vedno smo ob daljšem deževju trepetali, kdaj nam bo voda zalila klet in se vsrkavala v zidove, ki se jih ni in ni dalo izsušiti. Morda je to za koga laično razpravljanje, kljub vsemu pa to sprejmite kot razmišljanje uporabnice, ki je zadovoljna s storitvijo. Zame štejejo le izboljšave, ki jih konkretno zaznavam.
O takih postopnih korakih k razvoju naše občine sem se pogovarjala tudi z županom, Branetom Podborškom. Spregovoril je o zastavljenih in načrtovanih projektih, ki morajo biti usklajeni z veljavnim in novo načrtovanim prostorskim načrtom. Ker je zadnji mesec v naše domove prihajalo kar nekaj odprtih pisem, ki vnašajo nemir med občane, sem ga prosila za razjasnitev situacije. Preberite si intervju in si ustvarite svoje mnenje. Tako kot doslej je tudi Občinska uprava pripravila nekaj prispevkov s področja urejanja komunalne infrastrukture. Veliko se je dogajalo tudi na področju družbenih dejavnosti, po fotografijah sodeč pa tudi v Pustnicah, kjer so prebivalci samoiniciativno proslavljali ob komunalni ureditvi ceste in ostale infrastrukture.
V	preteklih dneh sem po elektronski pošti dobila repliko opozicije na županovo odprto pismo predsedniku Nadzornega odbora, ki pa ni bilo pravilno naslovljeno, saj pismo ni bilo objavljeno v našem glasilu. Objavljamo le replike, ki se nanašajo na naše objave.
V	prihajajočih decembrskih dneh vam želim obilo pozitivnih misli in jasnih pogledov v prihodnost.
Javno občinsko glasilo Kopitarjev glas je vpisano v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije pod zaporedno številko 462. / Izdajatelj: Občina Vodice, Kopitarjev trg i, Vodice / Glasilo prejemajo vsa gospo dinjstva v občini brezplačno Izhaja mesečno v 1450 izvodih. / Odgovorna urednica: Alenka Jereb / Oblikovanje: Matjaž Ferenc / Ilustracije: Andrej Potrč / Slika na naslovnici: Marjana Mohorič / Tisk: Kubelj, d.o.o. / Datum natisa: november 2009 / Naslov uredništva: Kopitarjev trg 1, 1217 Vodice / Elektronski naslov uredništva: kopitar.vodice@siol.net, Javno občinsko glasilo Kopitarjev glas na medmrežju: www.vodice.si
Sporočilo bralcem
Odgovorna urednica si pridružuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja nenaročenih prispevkov v skladu s prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki objavljenih informacij, ki bi lahko prizadeli posameznikovo pravico ali interes, kot to določa zakon. Pisma bralcev naj ne bodo daljša od ene tipkane strani oziroma naj vsebujejo največ 2000 računalniških znakov. Disket in neobjavljenih pisem ne vračamo.
Vsi prispevki morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom odgovorne fizične osebe (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev ipd.) ter po možnosti s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtentičnost avtorja. Vse prispevke sprejemamo do osmega v mesecu.
Vsebina / Občinska uprava pereča
Koncert godba Uvodnik
Občinska uprava poroča:
Zemeljski plin v Vodicah - kaj je novega?, Čistilno napravo Skaručna bomo lahko začeli graditi, Zimska služba 2008/2009, Uradne ure
Družbene dejavnosti:
Podajte nam roko, Uradna zaobljuba prvošolcev, Z glavo na zabavo, Jesen na podružnični soli Utik, Vrtec Skratek Svit v deželi Drakule in nasprotij, Vsaka investicija v predšolsko vzgojo se podeseteri
Intervju:
Korak za korakom do boljše kakovosti življenja v naši občini
Društva poročajo:
Jesenski izlet v Rogatec, Nočni pohod na Rašico, Čebelarski izlet na Bizeljsko, Miklavževanje, Smučarski tečaj, Prehladna obolenja,
Zdravilne rastline:
Hren
Vrtnarski kotiček:
Praznično vzdušje pričaramo z božičnimi zvezdami
Poučno:
Eko-paket spodbuja k odgovornemu ravnanju z embalažo, Hiša otrok
Črna kronika
Zahvale
Slavnostni koncert dekliške vokalne skupine Flora
Zemeljski plin v Vodicah
- kaj je novega?
Miran Sire (Občina Vodice)
Sprejet nov Akt o določitvi omrežnine za distribucijsko omrežje zemeljskega plina - Zemeljski plin tudi v Pustnicah - Zadnji od (možnih) občinskih objektov priključen na zemeljski plin
S 1. 12. 2009 vstopi v veljavo nov Akt o določitvi omrežnine za distribucijsko omrežje zemeljskega plina na geografskem območju občine Radovljica, občine Slovenska Bistrica, občine Komenda, občine Vodice, občine Beltinci, občine Tržič, občine Turnišče, občine Slovenske Konjice in občine Odranci. Akt bo dostopen na spletnih straneh Uradnega lista RS www.uradni-list.si ali Javne agencije RS za energijo www.agen-rs.si. Omrežnino po novi zakonodaji izračunava in določa koncesionar (pri nas Petrol Plin, d.o.o.), pred uveljavitvijo pa mora pridobiti soglasje Javne agencije RS za energijo. Že iz naziva Akta je razvidno, da koncesionar uvaja enotno omrežnino na svojem (skoraj) celotnem oskrbovalnem območju, kar je za manjše, ruralne občine, kot je naša, načeloma ugodnejša varianta. Podrobnejši
pregled novega cenika pokaže, da za tipično gospodinjstvo (letna poraba zemeljskega plina cca 2.000 Sm3) ostaja pavšalni del omrežnine nespremnjen, variabilni se zvišuje, znesek za izvajanje meritev pa znižuje. Aktualni izračun letnih stroškov ogrevanja za tipično gospodinjstvo se, v primerjavi s kurilnim oljem, nagiba v prid zemeljskemu plinu (za cca 10 %). O drugih prednostih zemeljskega plina je govoril članek v prejšnji številki občinskega glasila. Dosedanjim uporabnikom zemeljskega plina v naši občini s področja Vodic, Bukovice, Utika in Kosez, so se pridružili tisti iz Pustnic, Lebarške poti in ulice Pod borovci. Petrol Plin je omenjeno območje spojil z obstoječim omrežjem s podbojem pod regionalno (Brniško) cesto. Projekt je bil relativno zahteven in dolgotrajen, saj ga ni bilo moč realizirati pred izvedbo podboja za nov vodovod, za katerega je moralo JP Komunala Vodice, d.o.o., pridobiti vrsto upravno-pravnih dovoljenj in soglasij s strani pristojnih državnih institucij.
Občina Vodice sledi svojim okoljevarstvenim načelom-, pred kratkim smo tako na zemeljski plin (kot najčistejšega od fosilnih goriv, z zelo nizko stopnjo toplogrednih produktov) priklopili Dom krajanov v Vodicah. Iz skupne kotlovnice se ogrevajo trgovina, pošta, zdravstveni dom, kulturna dvorana in občinska stavba. Ta objekt je zadnji od občinskih, ki jih je trenutno možno oskrbovati z zemeljskim plinom; z njim so se že do sedaj ogrevali v Osnovni šoli Vodice, Vrtcu Skratek Svit v Vodicah, občinski knjižnici in Domu krajanov v Utiku (podružnična osnovna šola in vrtec, trgovina, JP Komunala Vodice, d.o.o.).
Čistilno napravo Skarucna bomo
lahko zaceli graditi
Miran Sirc
Gradbeno dovoljenje za osrednjo občinsko čistilno napravo je dokončno pravnomočno
V novembrski številki občinskega glasila leta 2005 smo se spraševali; Ali je začetek gradnje čistilne naprave (ČN) Skaručna kaj bližje? Tedaj je namreč gradbeno dovoljenje postalo dokončno. Odgovor na prejšnje vprašanje postaja trdilen šele po dobrih štirih letih -14. 10. 2009 je s sklicem Vrhovnega sodišča RS gradbeno dovoljenje za ČN Skaručna postalo pravnomočno. Pritožbe in tožbe niso več možne - v prihajajočem letu tako realno pričakujemo začetek investicije, ki je več kot pomembna za našo celotno občino.
Projekt izgradnje osrednje občinske čistilne naprave Skaručna ima svoje korenine se precej pred že omenjeno letnico 2005; poglejmo njegovo dosedanjo strnjeno kronologijo:
-	15. 11. 2001: občinski svet na seji podpre izgradnjo ČN za občino Vodice pri Skaručni;
-	31. 1. 2002: občinski svet na seji sprejme sklep o nakupu dveh parcel na sedaj predvideni lokaciji nad Gmajnico;
-	18. 11. 2002: podpisani kupoprodajni pogodbi za zemljišči;
-	23. 12. 2002: v Zemljiško knjigo podana predloga za vpis spremembe lastništva za zemljišči;
-	11. 3. 2004: občinski svet ponovno potrdi ustreznost predvidene lokacije in nadaljevanje postopkov;
-	18. 4. 2003: s pogodbo naročena izdelava PGD dokumentacije pri podjetju Hidroinženiring, d.o.o.; v postopku pred izdajo gradbenega dovoljenja je bila izdelana naslednja dokumentacija ter pridobljena naslednja soglasja:
-	Poročilo o vplivih na okolje; izdelal E-NET, d.o.o.,
-	Geotehnično poročilo; izdelal I-N-I, Podjetje za geotehnični in gradbeni inženiring, d.o.o.,
-	Hidravlične osnove (izračun kote 100-letne visoke vode); izdelal Hidrotehnik, Vodnogospodarsko podjetje, d.d.,
-	služnostne pogodbe za gradnjo infrastrukture za ČN,
-	Vodno dovoljenje; izdala Agencija RS za okolje (ARSO),
-	Vodno soglasje; izdala ARSO,
-	Soglasje Zavoda za gozdove Slovenije, OE Ljubljana,
-	Naravovarstveno soglasje; izdala ARSO,
-	Pozitivno mnenje Zavoda za ribištvo Slovenije,
-	Zdravstveno soglasje; izdal Zdravstveni inšpektorat RS, OE Ljubljana,
-	Kulturnovarstveno soglasje; izdal Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Ljubljana,
-	Požarno soglasje; izdal Inšpektorat RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, Izpostava Ljubljana,
-	Soglasje Režijskega obrata Občine Vodice,
-	Soglasje Elektro Ljubljana, DE Ljubljana okolica,
-	Soglasje Telekom Slovenije, PE Ljubljana;
-	14. 5. 2003: na Upravno enoto Ljubljana -Izpostava Šiška (UE Šiška) podana vloga za izdajo gradbenega dovoljenja za ČN Skaručna;
-	15. 5. 2003; na Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) podana vloga za pridobitev državnih nepovratnih sredstev za gradnjo ČN Skaručna:
-	10. 11. 2003; prejet sklep MOP o zavržbi vloge za pridobitev državnih nepovratnih sredstev:
-	10. 12. 2003; Občina Vodice zoper sklep MOP o zavržbi vloge za pridobitev državnih nepovratnih sredstev vloži tožbo na Upravno sodišče RS:
-	18. 10. 2004; sodba Upravnega sodišča RS, da se ugodi tožbi Občine Vodice
zoper MOP v zadevi zavržbe vloge za pridobitev državnih nepovratnih sredstev:
-	27. 10. 2004: javna obravnava na UE Šiška pred izdajo gradbenega dovoljenja;
-	16. 3. 2005: UE Šiška izda gradbeno dovoljenje za ČN Skaručna;
-	4. 4. 2005: s strani Iniciativnega odbora krajanov vasi Skaručna, Vojsko in Povodje za prestavitev čistilne naprave Skaručna (Iniciativni odbor) vložena pritožba zoper izdano gradbeno dovoljenje;
-	17. 10. 2005: MOP s sklepom zavrže pritožbo Iniciativnega odbora; gradbeno dovoljenje za ČN Skaručna postane dokončno;
-	23. 11. 2005: Iniciativni odbor vloži tožbo na Upravno sodišče RS (Upravno sodišče) zoper MOP-ov sklep;
-	2.3. 2007; podpis Pogodbe o medobčinskem sodelovanju pri projektu "Dograditev in obnova vodovodnih sistemov ter sistemov odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda na povodju zgornje Save", (t. i. projekt GORKI - GORenjska Komunalna Infrastruktura), z namenom kandidiranja za sredstva evropskega Kohezijskega sklada:
-	20. 9. 2007: Upravno sodišče odpravi MOP-ov sklep ter pritožbo vrne v ponovno reševanje na MOP;
-	28. 1. 2008: MOP z odločbo zavrne pritožbo Iniciativnega odbora;
-	6. 3. 2008: Iniciativni odbor na Upravno sodišče vloži tožbo z namenom odprave gradbenega dovoljenja;
-	30. 10. 2008: Upravno sodišče s sklepom zavrže tožbo Iniciativnega odbora;
-	17. 11. 2008: Iniciativni odbor vloži pritožbo zoper sklep Upravnega sodišča;
-	3. 12.2008; potrditev nabora potrjenih projektov GORKI s strani MOP in Službe vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko (SVLR): v potrjen nabor je uvrščen tudi podsistem Skaručna; ČN Skaručna, povezovalni fekalni kanal Vodice-Skaručna, povezovalni kanal Bukovica (proti Polju):
-	14. 10. 2009: Vrhovno sodišče RS s sklepom zavrne pritožbo Iniciativnega
odbora; zoper sklep Vrhovnega sodišča pritožba ali tožba ni več možna -gradbeno dovoljenje za ČN Skaručna s tem dnem postane pravnomočno; - 2. 11. 2009; z medobčinsko pogodbo naročena izdelava investicijske dokumentacije in vloge na razpis za črpanje kohezijskih sredstev za projekt GORKI (vključen podsistem Skaručna) pri podjetju K&Z, Svetovanje za razvoj, d.o.o.< rok za oddajo vloge; 30. 11. 2009.
S poševnim tekstom so zapisani mejniki, ki se nanašajo na pridobivanje
Zimska služba je tako kot v preteklih letih tudi letos dobro organizirana, tudi za najtežje vremenske razmere. V lanski sezoni se je ob prvih snežnih padavinah in nizkih temperaturah vodiška zimska služba izkazala, in to navkljub zelo nizkim temperaturam, ki jim sol za posipanje ni kos. Sol za posipanje cest namreč začne izgubljati bitko z ledom pri nekako -50C. Zimska služba in sol pa so že v pripravljenosti na nove vremenske nevšečnosti.
Vsi udeleženci v prometu moramo v skladu z Zakonom o varnosti cestnega prometa (ZVCP-1-UPB4, ULRS [1:133/2007) poskrbeti za primerno zimsko opremo. Zakon določa, da morajo imeti med 15. novembrom tekočega leta in 15. marcem naslednjega leta motorna in priklopna vozila v cestnem prometu predpisano zimsko opremo, prav tako pa morajo imeti predpisano zimsko opremo v zimskih razmerah. Med udeležence v prometu spadajo tudi pešci. Tudi ti naj se primerno oblečejo in obujejo, da jih ne bo že po prvih korakih zeblo in zanašalo.
Letošnja novost je med drugim ta, da se tovornjaki v primeru padavin, ki jim ne bodo kos, ne bodo več sami izločali iz prometa na avtocestah in hitrih cestah, ampak jih bo izločal DARS oz. upravljalec ceste. Vprašanje pa je, kako se bo to izkazalo v praksi.
Med najbolj pogosta dela zimskega vzdrževanja cest oziroma zimske službe sodi:
nepovratnih finančnih sredstev. Tudi tu dobro kaže - s priključitvijo k projektu GORKI in dobljeno tožbo proti MOP se lahko upravičeno nadejamo znatnega deleža evropskih kohezijskih in/ali državnih sredstev.
Z izgradnjo osrednje čistilne naprave bo sproščen celoten prostorsko-planski razvoj naše občine, ki je sedaj bistveno otežen. Skrb nekaterih bližnjih stanovalcev ob bodoči napravi je sicer razumljiva in legitimna, vendar menimo, da smo po izčrpanju pravno-upravnih postopkov, pridobitvi vseh strokovnih soglasij in
-	redni, občasni in izredni pregled cest in pločnikov,
-	pluženje in posipavanje,
-	krpanje udarnih jam s hladno maso,
-	postavitev in odstranitev kolov ter prometnih znakov,
-	priprava deponij,
-	dežurstvo in pripravljenost.
Skladno z Odlokom o urejanju in vzdrževanju čistoče javnih cest, poti in površin za pešce ter zimski službi v občini Vodice so občinske ceste razdeljene v štiri prioritetne razrede:
-	prvi prioritetni razred: ceste in dostopne poti do zdravstvenih in gasilskih domov, šol, avtobusnih postajališč ter drugih pomembnih javnih ustanov;
-	drugi prioritetni razred: pločniki in ceste, ki povezujejo posamezna naselja;
-	tretji prioritetni razred: druge javne površine za pešce;
-	četrti prioritetni razred: ostale javne površine.
Vsako leto občani dajejo pripombe na delo zimske službe. Vzrokov je veliko in so različni. Vse pritožbe si na Občini Vodice redno beležimo in na njih izvajalce tudi opozorimo - tako za tekočo sezono kot tudi na probleme pretekle sezone. Občani imate možnost pridobivanja informacij oziroma opozarjanja na težave pri izvajanju zimske službe na dežurni telefonski številki (01) 723 82 45. V primeru, da opazite poškodbo na svojem imetju in je s poškodbe razvidno, da je nastala zaradi pluženja ali posipanja cestišča, lahko prijavite škodo v roku 14 dni po dogodku.
dovoljenj, predstavitvi projektov s strani kompetentnih strokovnjakov, ogledom in prezentacijo delovanja primerljive naprave v bistveno gosteje naseljenih Črnučah, izraženo namero po eventualni nadgradnji projekta ter aktivnostmi za pridobitev nepovratnih investicijskih sredstev dokazali, da odklonilno stališče ni na mestu.
Dolgo pričakovana gradnja se bo tako v dogledno kratkem času začela -verjamemo, da v zadovoljstvo velike večine naših prebivalcev, tudi z južnega dela naše občine.
V hribih je že zapadel prvi sneg in z njim bodo prišle tudi zimske razmere. Glede na to, koliko os se je pojavilo letos poleti, bi lahko iz ljudskega izročila sklepali, da bo zima še bolj ostra kot lani, mi pa smo nanjo popolnoma pripravljeni. Zimska služba je letos urejena podobno kot lani.
Sol za posipanje dvorišč in privatnih dovozov, pakirano v 20-kilogramskih vrečah, lahko občani občine Vodice dobijo brezplačno na Občini Vodice v delovnem času. Lahko pa jo tudi kupijo v Kmetijski zadrugi v Vodicah v vrečah po 25 ali 50 kg. Podobno kot v preteklih letih je tudi v letošnjem letu pogodba za zimsko službo sklenjena s Cestnim podjetjem Ljubljana, ki ima sklenjeno pogodbo s svojimi podizvajalci.
Občane prosimo, da v času pluženja in posipanja ne puščajo svojih avtomobilov ob cestah in pločnikih, saj je s tem oteženo delo strojem za pluženje in posipavanje. Vsi lastniki in uporabniki objektov, ki mejijo na občinsko cesto ali pločnik, so dolžni sami odstranjevati ledene sveče, ki visijo z napuščev in žlebov ter ogrožajo mimoidoče. V takem primeru mora lastnik objekta postaviti znak za nevarnost. Občane tudi prosimo, da ob večjih snežnih padavinah upoštevajo posebne zimske razmere ter se jim prilagodijo z obutvijo in seveda z uporabo zimske opreme na svojih vozilih. V takšnih razmerah občanom priporočamo tudi uporabo javnega potniškega prometa.
Zima je lepa, če smo le nanjo tudi pripravljeni!
Zimska služba 2009/2010
Stojan Tadej Smerkolj, univ. dipl. inž. geod.
Uradne ure
Občinska uprava:
-	ob ponedeljkih in petkih med 10. in 12. uro,
-	ob sredah med 10. in 12. uro ter 14. in 17. uro.
Vložišče:
vsak dan od ponedeljka do petka med 9. in 12. uro, ob sredah pa tudi med 14. in 17. uro.
Uradne ure župana:
v sredo od 15. do 17. ure s predhodno najavo.
Začasni zbirni center za ločeno zbiranje odpadkov Vodice
-	lokacija:
pri čistilni napravi Vodice (dostop s Kamniške ceste ali ceste Vodice-Bukovica);
-	odpiralni čas:
vsako soboto od 9. do 12. ure (razen če sobota pade na praznični ali dela prost dan);
-	več informacij na http>//www.vodice.si
ENSVET - brezplačno energetsko svetovanje za občane v Vodicah
-	lokacija:
občinska sejna soba nad pošto oz. trgovino v Vodicah;
-	naročanje strank:
vsak delovni dan med 8. in 15. uro na telefon (01) 833 26 10 (sprejemna pisarna Občine Vodice);
-	uradne ure:
po medsebojnem dogovoru svetovalca s prijavljenimi strankami (obvezna predhodna prijava).
Dimnikarska služba:
- Dimnikarstvo, Uroš Verač, s.p. telefon (041) 529 563.
sporočanje okvar na omrežju javne razsvetljave:
vsak delovni dan med 8. in 15. na telefon (01) 833 26 15 ali (01) 833 26 10 (Občinska uprava Občine Vodice).
Zavod za gozdove Slovenije
- Območna enota Ljubljana, Krajevna enota Ljubljana, Revir Vodice: uradne ure v prostorih občinske sejne sobe nad pošto oz. trgovino v Vodicah, in sicer vsak četrtek med 7. in 9. uro (revirna gozdarka Nina Iveta, tel.: (041) 657 224).
Javno podjetje Komunala Vodice, d.o.o.
-	poslovanje s strankami:
uradne ure v prostorih Javnega podjetja (Dom krajanov, Utik 1), in sicer ob ponedeljkih in petkih med 9. in 12. uro, ob sredah med 9. in 12. ter 14. in 17. uro;
-	dežurna terenska služba: tel.: (051) 622 282.
Elektro Ljubljana, d.d.
Informacijski pisarni Elektro Ljubljana, d.d., sta na naslednjih lokacijah:
-	Domžale, Podrečje 48, tel. (01) 23 04 700, faks (01) 23 04 701
Delovni čas: od ponedeljka do četrtka od 7.30 do 14.30, ob sredah od 7.30 do 16.30 in
-	Ljubljana, Slovenska cesta 58, Klicni center (01) 23 04 001, faks: (01) 433 95 12
Delovni čas: od ponedeljka do četrtka od 7.30 do 16.30, ob petkih od 7.30 do 14.30. Dežurna terenska številka: 031 319 956
Obvestila o načrtovanih odklopih električne energije: http://www.elektro-ljubljana.si/ default.cfm?Jezik=Si&Kat=0205
Medobčinski inšpektorat:
uradne ure na sedežu inšpektorata, Mengeška cesta 9, Trzin, vsak ponedeljek in sredo med 9. in 11. uro; v prostorih Občine Vodice vsak ponedeljek med 9. in 11. uro po predhodnem dogovoru na telefon (01) 564 47 20 (Medobčinski inšpektorat).
Upravna enota Ljubljana
-	Krajevni urad Vodice:
uradne ure v prostorih Krajevnega urada (Dom krajanov Vodice, Kopitarjev trg 1), in sicer ob sredah med 8. in 12. ter 13. in 17. uro ter petkih med 8. in 13. uro. tel.: (01) 83 32 300
-	Izpostava Šiška:
Trg Prekomorskih brigad 1, Ljubljana;
-	uradne ure - Glavna pisarna
(tel.: (01) 306 33 01): ponedeljek, torek in četrtek med 8.00 in 15.00, sreda med 8.00 in 18.00 ter petek med 8.00 in 13.00;
-	uradne ure - Oddelek za okolje in prostor ter premoženjskopravne zadeve (tel.: (01) 306 33 16) in Oddelek za gospodarstvo, kmetijstvo in
občo upravo (tel.: (01) 306 33 46): ponedeljek in torek med 8.00 in 12.00 ter 13.00 do 15.00, sreda med 8.00 in 12.00 ter 13.00 do 18.00 in petek med 8.00 in 13.00.
Telekom Slovenije, d.d.:
-	prijava napak in tehnična pomoč: tel. (080) 10 00;
-	obvestila o večjih okvarah na sistemu in načrtovanih vzdrževalnih delih:
*	http://www.telekom.si/podjetje/sre-disce_za_novinarje/delovanje_storitev;
*	Služba za odnose z javnostmi, tel. (01) 234 19 68.
Petrol Plin, d.o.o.
-	informacijska pisarna Vodice: uradne ure v prostorih občinske sejne sobe nad pošto oz. trgovino v Vodicah, in sicer vsako sredo med 18.30 in 19:30 (vodja informacijske pisarne
Boštjan Zupančič, tel. (041) 577 813),
http>//www.petrol.si/index.php?sv_path
=122,246,260,400
-	dežurna terenska služba: tel.: (040) 679 344.
Podajte nam roko
Katarina Tirsek
Podjetje Beiersdorf je z blagovno znamko NIVEA že četrto leto zapored organiziralo dobrodelno akcijo "Podajte nam roko". Letos so zbirali obrise dlani, pri čemer so za vsak obris prispevali 0,50 EUR v učni sklad NIVEA. Učni sklad so ustanovili skupaj z Zvezo prijateljev mladine Slovenije, da bi skupaj pomagali otrokom iz socialno šibkejšega okolja na poti do izobrazbe. Zbrana sredstva so namenjena štipendiranju posameznih otrok. Iz Učnega sklada NIVEA prejema štipendije 21 učencev, ki jih zbere Zveza prijateljev mladine Slovenije. Prejšnja leta je roko za pomoč šolarjem iz socialno šibkejšega
okolja podalo 137.000 Slovenk in Slovencev, saj dobrodelni projekt "Podajte nam roko" temelji na prepričanju, da s skupnimi močmi lažje ustvarjamo lepši jutri. Letošnji cilj je bilo zbrati toliko dlani, da bodo segale vse do vrha Mount Everesta.
Tudi naša šola se je odločila, da bo prispevala roke dobrodelnosti. Učenci so v dopoldanskem času med likovno vzgojo
in v popoldanskem času v podaljšanem bivanju ustvarjali, risali in oblikovali dlani. Tako smo tudi mi prispevali nekaj v Učni sklad NIVEA. Otroci pa so se med tem zelo zabavali in se potrudili, saj so vedeli, da oblikujejo dlani v dobrodelne namene. Videli smo, da je do dobrodelnosti potrebno le kanček ustvarjalnosti in dobre volje.
Uradna zaobljuba prvosolcev
Sara Sovinc, Tamara Erjavec
Petek, 23. oktobra, je bil za prvošolce poseben dan. Drugo uro so se učenci zbrali v telovadnici, kjer smo jim pripravili poseben sprejem. Na začetku jih je otroški pevski zbor pozdravil s šolsko himno in pesmijo Memory, nato smo prisluhnili govoru o dnevu reformacije, Primožu Trubarju in pomembnosti slovenskega jezika. Sledila je slavna zaobljuba, v kateri so prvošolci obljubili, da bodo vestno opravljali naloge, ubogali učitelje in
se učili. Vsi skupaj smo prisluhnili gospe ravnateljici, ki je prvošolce vzpodbudila k vsemu temu, kar so obljubili. Vsak otrok je dobil priznanje, na koncu pa je sledilo skupinsko fotografiranje.
Z glavo na zabavo
Zorka Blažic
Vzgoja za varno vključevanje otrok in mladostnikov v cestni promet je naša skupna naloga, zato smo se obrnili po pomoč na Občinski svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in Občino Vodice, ki je podprla in financirala prireditev Fundacije Z glavo na zabavo za učence zadnje triade OS Vodice.
Preventivno-zabavni program je vključeval atraktivno animacijo, glasbeno spremljavo in video projekcijo. Vsebinsko in izvedbeno je bil prilagojen ciljni skupini mladostnikov v njihovem občutljivem obdobju odraščanja. Prireditev je izvajala Generacija Nulanula, skupina talentiranih posameznikov, ki je učinkovito promovirala zdrav življenjski slog, aktivno preživljanje prostega časa in zabavo brez alkohola, tobaka in prepovedanih drog ter hkrati opozarjala, da alkohol in promet nikakor ne sodita skupaj.
Med osnovnošolci so izvedli poučno anketiranje, s katerim preučujejo vrednostne sodbe do škodljive rabe alkohola, tudi v povezavi s prometno varnostjo. Učenci so lahko preizkusili različne dejavnosti Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pod razpoznavnim imenom "Vozimo pametno", ki so prilagojene tematiki prireditve Z glavo na zabavo in ciljni skupini osnovnošolcev (obravnavajo predvsem problematiko alkohola in hitrosti v prometu).
Na prireditvi so učencem na podlagi sodelovanja v preventivno-zabavnem programu in aktivnostih Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pokrovitelji Fundacije podelili vrsto lepih praktičnih nagrad.
Učenci so prireditev izjemno pozitivno sprejeli, zato bi se še enkrat rada zahvalila predsedniku Občinskega sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, Tonetu Logarju, za podporo in gospodu županu za financiranje prireditve.
O prireditvi so spregovorili tudi osnovnošolci:
Naravoslovni dan
V	sredo, 21. 10. 2009, smo se učenci zadnje triade zbrali v šoli. Razdelili so nas v šest skupin. Vsaka skupina je odšla v svoj razred, kjer so nas že čakali zunanji sodelavci, ki so vodili različne delavnice. Predavali so nam o čustvih, spolnosti, drogah, nasilju ...
V	naši skupini, kjer smo bili zbrani deveti razredi, smo se pogovarjali o čustvih.
V	drugem delu pa smo se pogovarjali o spolnosti.
Po malici smo z avtobusi odšli v Komendo.
V	kulturnem domu je bil pripravljen program Z glavo na zabavo. Za večino je bilo tukaj bolj zabavno, saj so nas tam pričakali čarodej Sam Sebastian, žonglerka Petruška, Generacija Nulanula, DJ Zok in ostali animatorji.
Preizkusili smo se v raznih trikih, v alkotestu, v refleksnih sposobnostih in se potegovali za privlačne nagrade (kolesarske čelade, izlet v adrenalinski park, ogled smučarskih skokov v Planici z Generacijo Nulanula ...). Meni je bil najbolj všeč čarodej, saj je izvedel zelo zanimive trike. Sestavil je raztrgan časopis, uganil misli, zlomil in popravil vilice, z zavezanimi očmi sestavil kocko in najzanimivejše - igral se je z ognjem. Po dveh urah pa smo žal morali že oditi, čeprav bi vsi radi še malo ostali. Ta dan je bil res zanimiv in zabaven in kot sem že prej omenila, tudi poučen.
Teja Mocnik
"Najbolj všeč mi je bilo, da smo se o resnih zadevah pogovarjali na zabaven način."
Lara Fortuna
"Ta organizacija mi je všeč, saj spodbuja mlade k resnosti."
Maks Koritnik
"Bilo je zabavno in dobili smo veliko praktičnih nagrad."
Anja Černivec
"Veliko smo plesali, peli in se zabavali."
Katarina Spenko
"Predstavitev mi je bila všeč, saj so na zabaven način prikazali, da ni varno voziti, ko si pijan."
Zala Vertacnik
"Ta prireditev se mi zdi zelo primerna za mladostnike, saj vsi preidemo v dobo, ko se začneš zabavati in po vsej verjetnosti piti alkohol. Tu pa ti predstavijo zabavo brez alkohola."
Davor Žebovec
"Med predstavo so nas opozarjali, da alkoholna pijača, droge in druge substance uničujejo naša, lahko celo druga življenja. To so prikazali na posnetku, ki je bil zelo žalosten."
Neža Pirc
"Tam smo bili, da bi nam povedali, da se da zabavati tudi brez alkohola, drog in cigaret. Zamisel mi je bila všeč, ker so jo predstavili na zabaven način."
Matic Adamic
x	t	^ • ^ •
Jesen na podružnični
soli Utik
Učitelji PS Utik
"Tudi glasba je bila dobra, nagrade pa sploh. Vse je bilo kul."
Peter Music
"Vsem nam je bil ta dan zelo všeč in upam, da bomo še kdaj odšli kam, kjer bo tako zabavno."
Lea Remic
"Cilj te prireditve je bil prepričati mlade, da se na zabavah lahko zabavamo tudi brez alkohola."
Jan Locniskar
"Na koncu predstave smo vsi veseli in nasmejani odšli iz dvorane."
David Ahcin
"Všeč mi je bil šov z ognjem. Poleg vsega pa je bila prireditev zelo koristna in bo mogoče rešila kakšno dragoceno življenje."
Liza Rahne
"Podelili so nam veliko nagrad in na koncu smo skupaj izbirali Naj faco na planetu."
Matic Spenko
"Ogledali smo si žalosten posnetek o dveh fantih, ki sta zaradi alkohola doživela prometno nesrečo. Zelo sta se mi smilila. Menim, da je bil ta dan vsem zabaven. Meni je bilo res zelo všeč. Upam, da bo ta prireditev počakala tudi naslednje generacije. Zdaj se še toliko bolj zavedamo, kaj vse lahko povzroči prekomerno pitje alkohola."
Dominik Kavcic
"Naredili so lepo dvourno predstavo, v kateri so nas opozarjali o nevarnosti alkohola v prometu. Podelili so nam tudi veliko nagrad in pokazali posledice neke prometne nesreče. Polepšali so nam dan (če ne celo teden) in vsi smo se veseli vrnili v Vodice."
Tilen Burnik
Ob besedi jesen se spomnimo na zelo različne stvari. Nekateri pomislijo na polna polja buč, drugi na vonj po pečenem kostanju, nekatere pa kar zmrazi ob misli na jesenski dež. Zagotovo pa vsi občudujemo očarljivo rdeče in oranžno obarvane liste, ki pokrivajo drevesa v naših gozdovih. Kot vsako leto smo tudi letos učenci in učitelji podružnične šole na jesensko delavnico povabili starše. Vabilu so se prijazno odzvali in s seboj prinesli pestro paleto jesenskih plodov (kostanj, buče, slamo, koruzo ...). V prijetnem vzdušju so nastajali možički, živali, rože ter izredno domiselne figurice. Predvsem pa so se
... ugotavlja Tatjana Plevnik iz omrežja Eurydice Slovenija, nacionalne enote evropskega informacijskega omrežja Eurydice, ki se ukvarja izključno z izobraževanjem, s ciljem izmenjave informacij in izkušenj.
V	letošnjem letu je omrežje Eurydice izdalo študijo o predšolski vzgoji in varstvu v Evropi s področja odpravljanja socialne in kulturne neenakosti. Študija ugotavlja vpliv predšolske vzgoje na odpravljanje socialne in kulturne neenakosti. Na podlagi študije se je izkazalo, da je vlaganje v predšolsko vzgojo najučinkovitejše skozi vseživljenjsko učenje, posebej za vključevanje ogroženih otrok. Avtorici slovenskega poročila, dr. Nada Turenšek in dr. Marcela Zorec Batistič, navajata, da v to skupino spadajo socialno ogroženi otroci, otroci iz materialno šibkih družin, otroci s posebnimi potrebami ter otroci narodnih, romskih skupnosti.
V	predšolskem obdobju se lahko največ naredi za izenačevanje možnosti, zato je dostopnost, možnost vključitve pomemben pogoj. Zaradi ugotovitev strokovnjakov, da je vlaganje v predšolsko vzgojo neprecenljivo, številne države v Evropi izvajajo prenovo
izkazali očetje, saj so iz velikih buč izrezali strah vzbujajoče pošasti. Tako smo s pomočjo spretnih prstov in bistrih možganov darove narave preuredili v pravljično deželo.
predšolskega izobraževanja. Države naj bi več denarja namenile področju predšolske vzgoje, saj je temelj za kasnejše izobraževanje, preprečevanje šolskega osipa, bolj izenačen uspeh in višjo raven znanja.
Država z zakoni in finančnimi mehanizmi ureja področje predšolske vzgoje, občine, ki so ustanoviteljice vrtcev, pa v okviru možnosti in prioritet zagotavljajo prostorske in materialne pogoje za delovanje vrtcev. V naši občini so v vrtec vključeni vsi otroci, ki so jih vpisali starši, kar je velik uspeh, saj se v številnih občinah srečujejo s pomanjkanjem mest v vrtcih.
Da bi bilo bivanje v vrtcu čim bolj pestro in prijetno, še posebej v tednu otroka, smo v Vrtcu Škratka Svita Vodice pripravili različne delavnice. Ob pomoči sponzorjev iz naše občine se je izvajal projekt Kolesarčki, ob pomoči študentk pa projekt Medi Medo.
Več na spletnem naslovu www.eurydice.si.
Vsaka investicija v predšolsko vzgojo se podeseteri ...
.J^Hedvika Rosulnik, Vrtec Skratka Svita Vodice
; j
= 10
Vrtec Skratka Svita v deželi Drakule
in nasprotij
Petra Gams
Pričakovanja so bila velika, ko sva se s sodelavko Mojco v okviru projekta Comenius odpravili v Romunijo. Sama sem bila v tej deželi pred skoraj desetimi leti; vedela sem, da se je marsikaj spremenilo, a taksne spremembe nisem pričakovala. Iz Bukarešte, kjer smo pristali, smo se odpeljali proti predelu Transilvanije, po petih urah divje vožnje (kaj kmalu smo ugotovili, da je divja vožnja del romunske kulture) pa smo prispeli do mesta Onesti, kjer se nahaja naš partnerski vrtec. Vrtec je situiran v veliki sivi stavbi, na kateri ponosno plapola romunska zastava, pred njo pa so barvita otroška igrala. Delavci vrtca in otroci so nas sprejeli prijazno in odprtih rok ter nam s ponosom razkazali svoj vrtec. Ta se razprostira čez več nadstropij, ki so obložena s preprogami ter z različnimi nacionalnimi motivi in simboli. Sobe so barvite, polne igrač iz umetnih mas, po drugi strani pa so igralnice polne duha discipline in reda. Otroci so pretežno sedeli, v svoje zvezke in delovne zvezke pa risali ter slikali s šolsko natančnostjo, vse to z nasmehom na ustih - saj drugega ne poznajo. Sistem dela je za naše razmere zastarel, predvsem ne dovoljuje otroškosti in kreativnosti.
V ustanovo, ki jo Romuni imenujejo vrtec, vstopijo otroci, stari tri leta, do tega leta pa ostanejo doma oziroma obiskujejo tako imenovano vzgojno ustanovo. Normativ v skupinah je 29 otrok, za katere skrbita vzgojiteljica ter njena pomočnica. Po potrebi - predvsem med spanjem - pa priskočijo na pomoč še perice, kuharice in ostalo osebje vrtca. Zahvaljujoč razmeram,
ki trenutno vladajo v državi (pomanjkanje denarja, visoka raven rojstev), je bil v nekaterih skupinah normativ tudi presežen. Kot primer lahko navedem skupino v vrtcu, ki smo ga še obiskali, saj je štela kar 39 otrok! Kljub razmeram pa so vsi zaposleni delovali ponosno, srečno ... Morda le na videz, ne vem. Vem pa, da so politični okovi, ki so jih utesnjevali desetletja, šele nedolgo nazaj popustili. Težko je nekomu, ki iz popolne teme stopi v svetel dan ... Kljub temu menim, da narod izredno dobro izkorišča pogoje in sredstva, ki so jim dani, tudi ob pomoči EU. Ob vsem
sredi dneva sprehajajo tudi medvedi ... Vožnja iz Onestija proti tem znamenitostim pa nam je dala največ - vpogled v ozadje Romunije. V okno avtobusa so se zaletavale snežinke, zunaj je prevladovala sivina, ob cesti so bile veličastne, enormne stavbe, poleg njih pa kolibe, pokrite s slamo, po cesti so se izmenjavali avtomobili najnovejših modelov ter vozovi, natrpani z Romi, ki jih je vleklo le eno kljuse, na radiu pa se je slišala najnovejša popevka popularnega ameriškega benda. Romunija, dežela nasprotij, a nasmejanih obrazov, z zadržano preteklostjo, a odprto prihodnostjo, v katero bodo zakorakali prav otroci iz vrtca, ki smo ga obiskali.
Več o samem projektu Comenius - Narava, naša prijateljica si lahko preberete na blogu (http://natureourfriend.blogspot.com/), kjer lahko tudi oddate svoje komentarje, ter na spletni strani vrtca. Projekt se bo zaključil v juniju 2010, pred tem pa bomo obiskali še vrtec na Portugalskem.
tem pa so zelo ponosni na svoje korenine, na svojo kulturo. Gostitelji so nam želeli pokazati vse in še več. Popeljali so nas po Transilvaniji, obiskali smo grad Bran (pisec Bram Stoker naj bi postavil osrednji lik svoje knjige - grofa Drakulo - prav v ta grad), grad Peles, ki naj bi bil najlepši grad v Evropi, mesto Brasov, po katerem se
: :
11 \
Kerak za kerakem de beljše kakevesti življenja
v, « v,
v naši ebčini
Alenka Jereb
Zadnje čase nas v poštnih nabiralnikih spet presenečajo pisanja, javna pisma in posledično razpravljanja o aktualnih dogodkih. Javnost je zmedena, nihče več na ve, komu bi dal prav, obsodbe letijo vsevprek. Načrtovani intervju ob občinskem prazniku se je pomikal iz meseca v mesec, sedaj pa je primeren čas za daljši pogovor z županom Branetom Podborškom. Preberite si intervju, morda boste v njem našli odgovor na pereča vprašanja.
Pozdravljeni, župan Brane Podboršek. Že kar nekaj časa je minilo, odkar sva imela zadnji intervju. Vseskozi sem ga načrtovala po občinskem prazniku in mislila, da bova govorila predvsem o prireditvah ter nagrajencih. Vendar se je v zadnjem času odprlo toliko aktualnih tem, da bo občinski praznik le obrobna tema. Vseeno pa lahko začneva z njim.
Ob občinskem prazniku so se zvrstile številne prireditve. Kako ste zadovoljni z obiskom?
Splošna ocena je vsekakor zelo dobra. Kar na nekaj prireditvah je bila udeležba zelo velika oziroma rekordna. Nekatere prireditve, predvsem športne in gasilske, imajo stalni obisk, ki se skozi leta ne spreminja. Žal pa sta bili letos slabo obiskani prireditvi veselica in koncert za mlade. V veliki meri gre vzrok iskati v evropskem košarkarskem prvenstvu. Slovenci smo v teh terminih namreč igrali izredno pomembne tekme, ki so nas prikovale pred televizorje.
Letos so mi večkrat prišli na uho komentarji, da so letošnji občinski nagrajenci res pravi in da so si iskreno zaslužili nagrade. Vseeno pa smo bili v zadnjem času priča kritike vsaj enega nagrajenca ... Letošnja občinska priznanja so vsekakor prišla v prave roke. To velja tudi za nagrajence iz prejšnjih let. Vsako priznanje ima svojo zgodbo, ki je povezana z našo občino. V tej zgodbi nastopajo ponosni in nesebični ljudje. To so naši nagrajenci. Zato se jim še enkrat z velikim spoštovanjem zahvaljujem za njihov prispevek k razvoju
občine. Glede kritike okoli priznanj je bilo slišati nekaj pikrih na račun dobitnika naziva častni občan, predvsem pa podelitve priznanja župana, ki ga je dobil Franc Stanonik. V zvezi s slednjim, ki tako zelo moti lokalni stranki SDS in NSi, pa moram reči, da me je njihovo ravnanje presenetilo. Danes me ne preseneča več. Kot veste, z gospodom Francem Stanonikom nikoli nisva sestavljala kakšne politične koalicije oziroma nikoli nisva bila kakršne koli vrste politična zaveznika. Prej nasprotno! Toda reči moram pošteno. Franc Stanonik, eden redkih v naši občini, je vedno priskočil občini na pomoč, kadar smo ga za to prosili. Vedno - kar pa za druge ne morem reči, čeprav so zasedali pomembne družbene funkcije. Se več. Včasih je tudi sam dal pobude, ki so bile v korist občini. Tudi v zadnjem primeru, ko je pomembno pripomogel, da je Ministrstvo za okolje in prostor poslušalo argumente Občine Vodice in nam dodelilo en milijon evrov nepovratnih sredstev, je naredil izredno delo za našo občino. Brez te pomoči investicij, za katere smo se odločili, ne bi mogli izpeljati do konca. Verjamem, da se tudi opozicija zaveda, da je pomembno prispeval k razvoju občine. To pa je tudi njegov edini greh. Nekateri posamezniki iz opozicije svoj družbeni položaj in politično moč uporabljajo za pisanje različnih prijav na take in drugačne institucije. Pokazali so, da imajo znanje in moč, da ljudi mečejo iz služb in jih nekaznovano blatijo. Pokazali so, da znajo vplivati na različne organe, da Občini ne dodelijo, kar ji pripada. Lep zadnji primer je Osnovna šola Vodice in pomoč Občini za škodo, ki je nastala ob neurju. Se bi lahko govoril, pa naj
zaključim, da s svojimi dejanji kažejo samo svoj lastni značaj. Torej Franc Stanonik si je za nekatere dovolil preveč. Pomagal je namreč Občini Vodice. To pa je v skladu z mišljenjem nekaterih posameznikov in lokalnih odborov političnih strank SDS in NSi velik prekršek. Sam seveda vem, da je priznanje šlo v prave roke. Tudi v prihodnosti ga bo dobil tisti, ki bo pomagal občini, in na to ne bo vplivalo dejstvo, kateri politični opciji pripada.
Dotakniva se še drugih aktualnosti. Ena izmed njih je zagotovo občinski prostorski načrt. V povezavi z njim smo bili občanke in občani deležni vsaj treh pisnih prispevkov na naše domove. Nekateri so dobili in lahko podpisali protestno izjavo, ki jo je pripravila skupina občanov. Največ vprašanj se vrti okoli središča občine. Po vseh različnih mnenjih smo vsi, ki do podrobnosti ne poznamo prostorske zakonodaje, zmedeni. Zato vas bom vprašala zelo enostavno. Ali bo središče v Vodicah - tako imenovani trikotnik med Brniško cesto in župniščem - zazidljivo?
Če se bo lastnica zemljišča, torej Župnija Vodice, odločila zgraditi na svojem zemljišču dom za starejše, ji bomo to zagotovo omogočili s sprejemom OPN-ja, v katerem bomo glede na prejete pripombe izrecno zapisali, da je v tem t. i. trikotniku predvidena namenska raba prostora za izgradnjo doma za starejše.
Ta t. i. trikotnik je zazidljiv in ima status stavbnega zemljišča. V celoti. Res pa je tudi to, da ni mogoče zidati vsevprek. Na podlagi potreb in soglasja lastnikov naj bi bila končna vsebina in videz predlagana s strani strokovnjakov. Vsekakor pa je treba, kakor pravite, trikotnik obravnavati preudarno, kajti če bi vsebino in videz središča določili nestrokovno, neestetsko in nefunkcionalno, bi morali tako urbanistično-arhitekturno nasilje nad prostorom gledati najmanj naslednjih petdeset let. V skladu s predvidenim OPN-jem bo zatorej treba pripraviti strokovno utemeljen podrobni prostorski načrt, ki ga bo dokončno potrdil Občinski svet. Zato je in bo sodelovanje Župnije z Občino tako potrebno.
Ali se bo lahko v središču gradil dom za starejše?
Seveda. Če se bo lastnica zemljišča, torej Župnija Vodice, odločila zgraditi na svojem zemljišču dom za starejše, ji bomo to zagotovo omogočili s sprejemom OPN-ja, v katerem bomo glede na prejete pripombe izrecno zapisali, da je v tem t. i. trikotniku predvidena namenska raba prostora za izgradnjo doma za starejše. Osebno se bom zavzel za tako opredelitev namenske rabe tega zemljišča. Občina želi zgraditi le prostore za dnevno varstvo starejših. O tem, kje in v kakšnem obsegu, pa se bomo prej pogovorili s strokovnjaki.
Kaj se bo še lahko gradilo v središču?
Namembnost tega predela bo izredno široka, tako da ne bo ovir za izgradnjo kulturnega doma, občinske in drugih upravnih stavb, knjižnice, muzeja ipd., pri čemer pa bo treba upoštevati nekatera dejstva.
Katera?
Treba je upoštevati že sprejete sklepe Občinskega sveta in seveda treba je upoštevati, da je že danes - torej še pred sprejetjem novega občinskega prostorskega načrta - v občini Vodice še veliko nepozidanih stavbnih zemljišč. V primeru, da bo vseskozi veljala omejitev, ki velja v občini, da je minimalna zazidljiva parcela velika 500 m2 in da se gradijo izključno enodružinske hiše, je prostora še za novih tri do štiri tisoč prebivalcev. Poudarjam, to je število, ki velja še pred sprejetjem novega prostorskega načrta in ob omejitvi velikosti gradbenih parcel ter
vrste stanovanjskih stavb. Ob začetku določitve vsebine središča je torej treba upoštevati ta dejstva ter še nove površine. Središče se namreč gradi za daljše obdobje in se ne spreminja po volji dnevne politike. Prostor v trikotniku pa je seveda omejen. Glede na to, da ni nikakršnih možnosti za izgradnjo trgovine v občinskem središču, moramo trgovski center zaradi trgovin, ki se bodo gradile v prihodnosti, ter drugih dejavnosti, ki jih potrebujemo, postaviti na rob naselja, kjer imamo dovolj prostora za širitev. Tako kot to delajo vsi drugi kraji in tako kot delajo že dalj časa v tujini.
Glede na to, da ni nikakršnih možnosti za izgradnjo trgovine v občinskem središču, moramo trgovski center zaradi trgovin, ki se bodo gradile v prihodnosti, ter drugih dejavnosti, ki jih potrebujemo, postaviti na rob naselja, kjer imamo dovolj prostora za širitev.
Ali je torej sprejemljiva zahteva skupine občanov, da se prostor pod cerkvijo, predviden za župnijski dom, rešuje posebej in ne skupaj z ostalim delom trikotnika?
Seveda je sprejemljiva. To je ena izmed pripomb, ki bo deležna moje podpore. Ampak zato ni potrebna taka gonja proti meni in občini. Dovolj bi bil le en temeljit in iskren pogovor s predstavnikom župnije, to je župnikom. Pa vseeno moram reči nekaj o skupini občanov, ki je pripravila zbiranje podpisov proti sprejetju občinskega prostorskega načrta. Kot veste, so organizatorji k podpisovanju nagovarjali ljudi kar po domovih. Moram priznati, da sem tudi jaz malo zmeden. Če smo si prebrali izjavo, smo lahko hitro ugotovili, da gre za enaka stališča, kot so jih v svojih pisanjih navajali svetniki in svetnica SDS in NSi, zato lahko sklepamo, da gre za usklajeno akcijo med lokalnima političnima strankama in skupino občanov. Ob tem se samo sprašujem, kako lahko skupina občanov daje v podpis predloge za zemljišče, ki je v lasti župnije Vodice, župnik pa te pobude ne podpiše. Sedaj samo ne vem, ali je dal župnik pooblastilo, da delujejo v njegovem imenu lokalni SDS in lokalni NSi, ali pa je dal pooblastilo skupini občank in občanov; menim pa, da je prevzel neformalno vodenje opozicije v občini Vodice. Nisem
več prepričan, ali se župniku še zdi nesmiselno, kar mi je med drugim zapisal v pismu z dne 28. 11. 2007: Za enkrat ne želim ničesar javno razlagati ljudem, ker bi bilo nesmiselno in bi samo ustvarjalo dva tabora; županovega in župnikovega. Kot kaže, je sedaj ustvaril svoj tabor in dodobra razdelil ljudi.
Se boste o vsebini pogovarjali tudi z župnikom?
Poglejte, župnik oziroma Župnija se mora sama odločiti, ali bo sodelovala. Sam sem župnika v zvezi s središčem Vodic zadnjič pisno povabil na sestanek, in sicer v četrtek, 15. 5. 2008. Dobil sem naslednji odgovor: Prejel sem vaše vabilo na sestanek, kjer naj bi se pogovarjali o izdelavi OPPN za območje središča Vodic. Pred sprejetjem odloka 31. 3. 2008 bi bil takega vabila vesel, po sprejetju odloka pa se ne morem in ne smem pogovarjati, dokler odlok velja. To sem vam povedal pred sprejetjem odloka in potem. Če odlok ne bi veljal za parcele 10/1 in 11/1, na katerih želimo graditi pastoralni center, bi se še nekako pogovarjali, tako se pa ne moremo, zato mene na ta sestanek ne bo. Pred kratkim sva se na njegovo pobudo sicer z župnikom zopet srečala. Vendar tu ni šlo za vsebinski pogovor, kako naprej, ampak zgolj za izraz njegovega nestrinjanja z dosedanjo politiko in obtoževanja o šikaniranju vernikov. Tako da je zadeva trenutno v mrtvem teku, če seveda izvzamemo pisanja opozicijskih strank in akcije podpisov, ki je bila vodena s strani Župnije.
Pa je bilo vseeno v pogovoru začutiti kakšen napredek?
Nikakršnega. S seboj je pripeljal dva svetovalca, ki sta polivala "gnojnico" po meni in občinskih svetnikih, tako da se pravzaprav resno sploh ni bilo mogoče pogovarjati. Sem pa župniku nanizal vprašanja, o katerih se bo slej ko prej treba pogovarjati, kot na primer - upravljanje s pokopališči, umestitev župnijskega doma v prostor, odkup zemljišč za že zgrajene ceste in pločnik, služnosti ipd. Dalj časa smo se zadržali ravno pri vprašanju Krvavške in Vodiške ulice. Kot veste, je treba pri izgradnji oziroma celostni rekonstrukciji ulic včasih od lastnikov zemljišč ob cesti odkupiti dele zemljišč. Prav tako se je to zgodilo tudi pri rekonstrukciji Krvavške ulice. Če želimo
pridobiti uporabno dovoljenje za ulico, je treba del zemljišča za pločnik, ki je v lasti Župnije Vodice, odkupiti. Občina ta zemljišča odkupuje od vseh lastnikov po enotni ceni. V primeru, da je zemljišče stavbno, ga odkupi po 22 evrov. Seveda se vsi, tako lastniki kot Občina, zavedamo, da je ta cena močno pod tržno vrednostjo. Vendar se lastniki tudi zavedajo, da gre za skupno dobro, za varnost naših otrok, zato so do sedaj vsi pristali na to ceno. Razen župnika oziroma Župnije, ki pa za zemljišče, kjer poteka pločnik, zahteva kar 170 evrov za kvadratni meter, kar je podprto tudi z uradno cenitvijo. Na župnikovo izsiljevanje žal ne morem pristati. To enostavno ne bi bilo pošteno do ostalih lastnikov zemljišč.
Ali to pomeni, da uporabnega dovoljenja za Krvavško cesto ne bo?
Na to ne morem odgovoriti. Vsekakor pa za pločnike Občina ne bo odkupovala zemljišč po 170 evrov za kvadratni meter, prav pa je, da občani Krvavške ulice poznajo okoliščine zapleta pri pridobivanju uporabnega dovoljenja.
Ali ste na osnutek občinskega prostorskega načrta prejeli kakšne pripombe? Kako se bo postopek nadaljeval ter kdaj in kako bo dokončno odločeno? Končno odločitev bo sprejel Občinski svet Občine Vodice. Da, res je bilo prejeto kar nekaj pripomb na osnutek v javni razgrnitvi. Moram pa reči, da je bila večina teh pripomb v zvezi z individualno zazidljivostjo in ne toliko na strateški ali izvedbeni del OPN-ja. V postopku izdelave osnutka se kot župan s posamičnimi pobudami nisem želel niti seznaniti. Pobude so bile tudi sicer anonimizirane, kot je tudi prav, zato odločno povem, da ni dopustno s strani opozicije zahtevati podatkov o posamičnih pobudah. Se je pa vsakdo lahko prepričal, ali je bilo pobudi ugodeno ali ne. Ne glede na časovno stisko zaradi predvidene spremembe prostorske in kmetijske zakonodaje pa sem se v tej fazi priprave odločil aktivno vključiti v sprejemanje stališč do posamičnih pripomb. Vse tiste pripombe, ki se nanašajo na reševanje stanovanjske problematike domačinov in njihovih otrok, bomo skrbno proučili in jih v utemeljenih primerih tudi podprli. Dokončno presojo bodo imeli soglasodajalci in nosilci
urejanja prostora. S predlaganim osnutkom izkupiček pri zazidljivosti morda res ni bil velik, je bil pa za nekatere primere vsaj rešitev stanovanjskega problema, zato pa bomo s podporo nekaterim pripombam in pobudam skušali pomagati čim večjemu številu mladih, da bi gradili in ostali v domačih krajih. S tem bomo sicer tvegali, da strokovno podprte že odobrene pobude ne bodo v celoti ali pa sploh potrjene, za kar pa naj si odgovornost pripne kar opozicija, ki tako vztrajno zahteva ponovitev postopkov. Lahko pa tudi zagotovim, da pobude na področju Agroemone za postavitev novega naselja ter špekulativne pobude za zmanjšanje velikosti parcel ter večstanovanjska ter gradnja za trg ne bo deležna moje podpore. Po sprejetju stališč do pripomb, o čemer bomo obvestili vse zainteresirane, bomo začeli iskati soglasja posameznih nosilcev urejanja prostora in pripravili vse potrebno za dokončno potrditev na Občinskem svetu. V najboljšem primeru se bo to zgodilo v začetku naslednjega leta.
V letošnjem letu je bilo zaključenih veliko investicij. Katere bi izpostavili?
Zagotovo je daleč najbolj pomembna pridobitev izvedba celovite prenove in izgradnja manjkajoče komunalne infrastrukture v naselju Vodice. Obnovili in na novo smo zgradili kar pet ulic: Krvavško, Jegriše, del Pustnic, del Vodiške - mimo Jerinca ter Lebarško. Vrednost projekta je preko milijon in pol evrov. V Kosezah smo obnovili drugi odsek ceste od gasilnega doma do Habeta. Zamenjan je bil tudi dotrajan salonitni vodovod, kar bo bistveno pripomoglo k boljši oskrbi ljudi s pitno vodo. Uredili smo novih pet
ekoloških otokov. Končali smo sanacijo škode na osnovni šoli, ki je skupaj vredna več kot en milijon evrov, sedaj pa nas čaka dokončanje drugega nadstropja osnovne šole in dograditev vrtca.
Predvidena investicija je tudi vodovod Pustnice-Torovo, ki se opoziciji zdi sporna. Ali se bo le-ta izvajala?
Seveda. Opoziciji se eno leto pred lokalnimi volitvami zdi vse sporno. V zvezi z investicijo vodovoda do Torovega pa je sploh zanimiva zgodba, ki kaže, kako sprevržena so nekatera dejanja, ki jih izvaja opozicija. Vsi vemo, da je namreč vodovod na Torovem popolnoma neprimeren in dotrajan, ogrožena pa je tudi požarna varnost. To je pred kratkim vedel tudi svetnik NSi iz Torovega, ki je na 20. redni seji 30. marca letošnjega leta v okviru sprejemanja finančnega plana komunale to investicijo podprl, oktobra, to je čez pol leta, pa si je premislil in podpisal senzacionalno pisanje NSi, ki ugotavlja, da je ta obnova le v mojem interesu ter da bi se moral vodovod zgraditi drugod. Tu je treba Novi Sloveniji res čestitati za poskus prvovrstne politične manipulacije in sprenevedanja.
Ali je kaj novega v zvezi z izgradnjo čistilne naprave?
Tudi tu se je zgodba dokončno razpletla. Gotovo se spominjate velikih naporov Občinske uprave in seveda tudi Občinskega sveta v prejšnjem mandatu za izgradnjo čistilne naprave med Poljem in Skaručno. Temu projektu je z vsemi močmi nasprotoval tako imenovani iniciativni odbor s Skaručne. V svojem nasprotovanju so angažirali odvetnike, medije ter vseskozi prikazovali izkrivljeno sliko o vplivih čistilne naprave. V tem mandatu naj bi jih tiho vendar zavzeto podpiral tudi večji del občinske opozicije. Po sodiščih smo se pravdali več kot šest let. Pri tem je Občina izgubila mnogo sredstev za stroške odvetnikov, izvedencev dodatnih študij in seveda tudi možnosti za financiranje investicije z nepovratnimi
Pred kratkim pa je Vrhovno sodišče Republike Slovenije dokončno odločilo in v vseh točkah pritrdilo Občini Vodice. Tako je gradbeno dovoljenje za čistilno napravo postalo dokončno in pravnomočno.
In prav ta složnost naj bo nam vsem v razmislek, kajti le skupaj in z veliko dobre volje je mogoče storiti korak naprej pri ustvarjanju pogojev za dvig kakovosti življenja v naši občini.
sredstvi iz državnega proračuna, ki nam je bilo takrat že obljubljeno. Pred kratkim pa je Vrhovno sodišče Republike Slovenije dokončno odločilo in v vseh točkah pritrdilo Občini Vodice. Tako je gradbeno dovoljenje za čistilno napravo postalo dokončno in pravnomočno. Pritožba na sklep Vrhovnega sodišča RS pa ni možna. Tako občane lahko z velikim veseljem obvestim, da so izpolnjeni vsi formalni pogoji za začetek gradnje čistilne naprave. Seveda pa bo treba pridobiti še vire za financiranje investicije. Se še spominjate, kakšnih hudih obtožb je bila v tem obdobju deležna Občina in jaz osebno- Vesel sem, da bomo sedaj končno lahko pristopili k realizaciji te investicije, kar bo omogočilo tudi prenovo vodovoda na Skaručni in Gmajnici ter komunalno ureditev vasi Polje, kar je bilo do sedaj praktično nemogoče.
Bi želeli se kaj dodati?
Letošnje leto smo imeli v občini kar nekaj prireditev za občinski praznik in tudi ob drugih priložnostih. Opozicija nam sicer očita razmetavanje denarja za prireditve in proslave, pa vendar želim omeniti izjemno uspelo prireditev ob mednarodnem dnevu
starejših. Na tej prireditvi, na kateri se je zbralo več kot petsto naših starejših občank in občanov, nas je nagovoril tudi predsednik DESUS-a, ki je kljub gospodarski krizi v državi med naše ljudi prinesel kar precejšno mero optimizma in dobre volje. Njegov obisk smo izrabili tudi za to, da smo mu s ponosom pokazali, kako koristno je bil porabljen denar iz državnega proračuna. Obiskali pa so nas tudi prijatelji iz vojvodinske občine Kanjiža, ki so z izjemnim nastopom madžarske folklorne skupine navdušili vse prisotne. To prireditev pa omenjam samo zato, ker so za dobro organizacijo in razpoloženje složno poskrbeli delavci osnovne šole in vrtca, ki se jim ob tej
... le občani, ki imajo radi svojo občino, bodo zanjo tudi dobro skrbeli.
priložnosti v imenu starejše generacije naših občank in občanov iskreno zahvaljujem. In prav ta složnost naj bo nam vsem v razmislek, kajti le skupaj in z veliko dobre volje je mogoče storiti korak naprej pri ustvarjanju pogojev za dvig kakovosti življenja v naši občini.
Za občinski praznik ste izbrali geslo: Rad imam občino Vodice. Bo to stalno geslo ali zgolj letošnje?
Nagibamo se k temu, da bi bilo to stalno geslo, kajti le občani, ki imajo radi svojo občino, bodo zanjo tudi dobro skrbeli.
Nočni pohod na Rašico
& Vida Pirc
Dobrodošla novost je v temni noči razgibala jesensko zaspane pohodnike
Nekaj dni po novembrski polni luni smo imeli načrtovan nočni pohod na Rašico. Z mešanimi občutki smo pričakovali uvedeno novost, ki je v nekaterih drugih društvih postala že stalnica. Kljub pozni uri in gosti megli se nas je zbralo lepo število pohodnikov. Na Selu pri skakalnici smo si nadeli lučke in se podali v hrib. V temni noči je bilo lepo videti svetlikajočo kačo, ki je v gosjem redu naskakovala cilj. Nekje na sredi poti se je megla razblinila in naše glavno mesto se je prikazalo v zanimivi nočni podobi. Tisočere luči so razsvetljevale Ljubljano in ji dajale videz velemesta.
Kar nekaj udeležencev je na glas izrazilo zadovoljstvo, da so se odločili ter iz udobnega naslanjača in toplo ogretega stanovanja odšli v mrzlo, megleno noč. Čar te noči je bil v druženju, gibanju in doživetju nečesa novega. V koči nas je z vročim čajem pričakal Janez, ki za Gamse vedno vse stori z veseljem. Čeprav pot ni bila dolga, sta se prilegla tako počitek kot prigrizek, še posebej pecivo, ki sta ga spekli naši članici. Ob klepetu smo se spomnili borcev Rašiške čete, katerim v spomin je poimenovana koča na Rašici.
Povratek v dolino bi se skoraj zapletel, ker ima noč svojo moč in pokrajini da tudi čisto svoj videz. K sreči samo nekaj deset metrov, pa vendarle smo povsem zgrešili odcep, ki vodi na Selo. Popravili smo napako in se takoj vrnili na pravo pot ter se še bolj previdno vrnili na izhodiščno točko. Glede na udeležbo in zadovoljstvo članov sem prepričana, da bo nočni pohod na programu tudi prihodnje leto.
Kulturno društvo Matije Koželja vabi na
MIKLAVŽEVANJE
ki bo v soboto, 5. decembra, ob 16. uri v dvorani v Utiku. Po pevskem in igranem programu bo Miklavž obdaril najmlajše.
Vabljeni
Jesenski izlet v Rogatec
Vida Pirc
Malo poznan kraj je predstavil neverjetno bogato in zanimivo zgodbo o sedanjosti in preteklosti pokrajine ob Sotli
Zanimanje naših članov za izlet v precej neznan Rogatec je bilo tolikšno, da je bil avtobus premajhen za vse prijavljene. Dodatni kombi je rešil težavo in veselo razpoložena druščina se je iz deževnih Vodic odpravila proti Štajerski. Na Trojanah je pogled v nebo že dajal upanje na lepše vreme in bolj smo se bližali cilju, bolj so se oblaki trgali.
Rogatec je samostojna občina, ki je nastala kot ena izmed petih občin na ozemlju nekdanje občine Šmarje pri Jelšah. Leži na skrajnem jugovzhodnem delu Slovenije, tik ob slovensko-hrvaški meji. Po velikosti je nekoliko večja od naše občine, a šteje manj prebivalcev. Na severu se proti nebu gospodovalno dviguje Donačka gora, ki jo domačini radi imenujejo tudi "štajerski Triglav", saj so z južne strani že iz doline lepo vidni njeni trije vrhovi.
V mestu nas je pričakala vodička Tea in nas takoj popeljala na ogled starotrškega jedra, iz katerega na poseben način odseva razgibana preteklost kraja. Ob vznožju grajskega griča (grad je danes žal v ruševinah) stoji mogočna nadžupnijska cerkev sv. Jerneja. Notranjost krasijo v celoti obnovljene freske s čudovito iluzionistično poslikavo kupole, v zakristiji pa omara, izdelana iz kar dvajsetih vrst lesa.
Po prihodu v dvorec Strmol smo najprej potolažili lačne želodce, saj je bila pot dolga, ura za malico pa ravno pravšnja. V črni kuhinji so za nas skuhali enolončnico, ki smo jo jedli iz lončene posode z leseno žlico. Sledil je ogled dvorca, ki je leta 2003, po osmih letih trdega in strokovnega dela, dobil novo privlačno podobo in zanimive programske vsebine. V razstavnih prostorih drugega nadstropja se tekom leta izmenjujejo različne razstave
domačih in tujih likovnih umetnikov. V času našega obiska je bila na ogled zanimiva fotografska razstava domačega avtorja Mirana Orožina. Ogledali smo si tudi hetiške tkanine in vezenine Pokrajinskega muzeja Murska Sobota, za katere so značilni močni rdeči vzorci. V nekoliko neobičajnem, na novo urejenem razstavnem prostoru na podstrešju dvorca pa je bila na ogled razstava "Kuharica", kjer so predstavljene meščanske in podeželske kuhinje zadnjih dveh stoletij. Samo dober lučaj od dvorca je postavljen Muzej na prostem, ki predstavlja in ohranja ljudsko stavbno dediščino in kulturno izročilo ljudi, ki so živeli na območju ob Sotli. Na izbrani lokaciji so postavljeni rekonstruirani stanovanjski, gospodarski in obrtniški objekti, v katerih potekajo različne delavnice in je mogoče doživeti utrip življenja tedanjega časa. Poleg stanovanjske hiše in gospodarskega poslopja so na ogled še kozolec - toplar, svinjak, vodnjak, čebelnjak, viničarska hiša, kovačija in loden - podeželska trgovina. Zavihali smo rokave in mesili kruh, ga vsak po svoje oblikovali, dali v peč in ga nato pečenega pojedli. Iz ličkanja -koruznih listov - smo drug drugemu pletli zapestnice in se čudili ljudski domišljiji, kaj vse so včasih, ko še ni cvetela trgovina, spletli iz tega materiala. Pri napornem delu smo pomagali tudi kovaču in namesto njega naredili nekaj žebljev. Ob koncu smo v lodnu za spomin kupili domiselne, ročno izdelane spominke. Dan se je že prevesil v popoldne in jesensko sonce je prijetno grelo. Na prisojni legi, tik ob vznožju Donačke gore, stoji povsem novo, a zato nič manj domače in gostoljubno gostišče. Izvrstno izbrana lokacija nudi gostom čudovit razgled na okoliške gričke, posejane z vinogradi in posameznimi kmetijami. Na mizo so prihajale domače jedi, značilne za obsoteljsko območje, in rujna kapljica, dozorela v kletnih prostorih samega gostišča. Ko se je v naše ude počasi prikradla prijetna utrujenost celega dne, je gospodar v roke vzel harmoniko in z ubranimi melodijami na noge dvignil celo našo druščino.
Noč je že legla na pokrajino, ko smo se poslovili od gostišča in prijetnega vinorodnega dela naše dežele. Oči so nekaterim že uhajale proti "štajerskemu Triglavu", ki ga bo v prihodnjih sezonah nujno treba dati na seznam planinskih izletov.
F. Gosar
Čebelarski izlet na Bizeljsko
Rahla meglica, ki se je počasi dvigovala iz kotlin, je obetala prijetno toplo jesensko soboto. Počasi se je danilo, ko smo se odpravljali iz Vodic. V Tacnu so se nam pridružili še čebelarji iz CD Tacen in napolnili avtobus do zadnjega sedeža. Že kmalu po odhodu je po avtobusu zadišalo po domačem medenem pecivu, ki so ga pripravile naše boljše polovice. Seveda pa tudi moški niso zaostajali s svojimi medenimi tekočimi pripravki. Razpoloženje v avtobusu je bilo prijetno in vožnja je kar hitro minila.
Tokratni cilj je bilo Bizeljsko. Pokrajina, ki se razprostira ob jugovzhodni hrvaški meji, marsikomu ni preveč poznana. Čebelarji prevozniki pa jo dobro poznamo, saj vsako leto odpeljemo tja čebele na akacijevo pašo. Ko v sredini maja začne cveteti akacija, je pogled na pobeljene gričke zares veličasten. Se bolj pa so zadovoljne naše čebelice, kadar je paša obilna. Prvi postanek je bil v Brežicah, kjer smo si ogledali zelo lepo urejen muzej v brežiškem gradu, v katerem sta etnološka in arheološka zbirka ter muzej novejše zgodovine. Najbolj nas je navdušila viteška dvorana, ki s svojimi freskami iz 17. stoletja predstavlja biser baročnega posvetnega stenskega slikarstva na Slovenskem. Dvorana je izredno akustična in je zato primerna za razne koncerte in druge prireditve.
Pot nas je naprej vodila iz Brežic preko Dobove v vas Bojsno. Do turistične kmetije Kelhar smo se povzpeli po ozki cesti s prečudovitim pogledom na lepo obdelane vinograde. Med vrstami trte so obiralci hiteli obirati grozdje, saj je bila zadnja septembrska sobota višek trgatve. H Kelharjevim smo prišli na ogled repnic. Repnice so jame, skopane v kremenčevem pesku, ki ga je na območju Bizeljskega pred milijoni let naplavilo panonsko morje. Ime so dobile po repi, ki so jo ljudje poleg drugih poljskih pridelkov shranjevali v njih. Zaradi stalne vlage okrog 95 % in stalne temperature 80C je bil v času, ko še ni bilo hladilnikov, to najprimernejši prostor za shranjevanje živil. Danes so jame večinoma namenjene shranjevanju vina in v turistične namene. Pripravili so nam degustacijo vin ter sveže pečeno ocvirkovo potico.
Kar težko smo se odpravili naprej, vendar nas je čakal še natrpan program. Pri Mariji Sušnik na Filovi domačiji smo si ogledali etnografsko zbirko treh generacij. Gospa Marija zbira vse predmete iz preteklosti, bodisi take, ki so služili v gospodinjstvu, na kmetiji, ali pri raznih obrtnih dejavnostih. Kar milo se nam je storilo, ko smo gledali predmete, ki so jih še pred nedavnim uporabljali naši starši ali stari starši, pa smo jih zavrgli, saj so se nam zdeli neuporabni, ker jih je povozil čas. Kar prav je, da se najde tu pa tam kdo, ki zna ceniti našo preteklo dediščino in ohrani nekaj predmetov za spomin našim zanamcem. Središče bizeljske pokrajine je vas Bizeljsko, kjer na majhni vzpetini z imenom Hribček stoji cerkev svetega Lovrenca. Cerkev je najbolj znana po tem, da je tam kot kaplan služboval Anton Martin Slomšek. G. župnik si je kljub obilici dela s trgatvijo vzel čas, nam razkazal cerkev ter spominsko sobo Antona Martina Slomška. V župnijski kleti smo poskusili "slomškovo" vino ter pecivo domačih gospodinj.
V gostišču Kocjan v Stari vasi, nas je že čakalo kosilo. Tam pa se nismo dolgo obirali, saj smo morali obiskati tudi naše stanovske prijatelje čebelarje. Kar nekaj naših članov ima na Bizeljskem stacionarne čebelnjake. Prav vsi so nas vabili na obisk. Zaradi pomanjkanja časa smo samo za nekaj minut obiskali družino gospoda Vogrinca ter se nato ustavili pri družini g. Kovačiča, ki je bil naš gostitelj.
Čeprav razpet med Ljubljano in rodnim Bizeljskim, je eden večjih čebelarjev na tem področju. Ogledali smo si čebelnjak in prevozno enoto na njegovem domu v Župelevcu.
Čebelarji so se pogovarjali o različnih načinih čebelarjenja in zaščiti čebel pred boleznimi, saj so to teme, o katerih jim nikdar ne zmanjka besed. Ves dan smo spoznavali, da tod živijo zelo gostoljubni ljudje. Povsod smo bili lepo sprejeti in postreženi. Za konec nas je pri Kovačičevih pričakala polna miza domačih dobrot. Od nekje se je prikazal mladenič s harmoniko, ki nas je zabaval ne samo z glasbo, temveč tudi s šalami in skeči. Kaj kmalu se mu je pridružil baritonist in bilo je veselo, da še opazili nismo, kdaj se je stemnilo. Težko se je bilo posloviti, vendar je bila pot domov še dolga.
Vsem, predvsem pa družini Kovačič in naši vodički ga. Eriki Vogrinec, se ob tej priliki v imenu ČD Skaručna in ČD Tacen še enkrat zahvaljujem.
Vida Pirc
Hren
Čeprav hren ne sodi med zdravilne rastline, saj je tipična kulinarična rastlina, ne smemo zanemariti njegove zdravilne vrednosti, še posebej v času razsajanja viroz in drugih prehladnih obolenj.
Domovina hrena je Rusija, od koder so ga trgovci razširili praktično po celi Evropi. Rastlina zraste do meter visoko in ima močne podolgovate liste, v zemlji pa razvije debelo mesnato korenino, ki ni le enkratna začimba, ampak je cenjena tudi v zdravilstvu. Listi imajo oster okus in delujejo čistilno, zato so v preteklosti zlasti iz mladih spomladanskih listov v ta namen delali solato. Spomladanski listi so bogat vir vitamina C, vitaminov skupine B in kalija.
Snovi v hrenu imajo močan antibiotični učinek. Se posebno primeren je za zdravljenje bolezni dihal ter ob okužbah ledvic in sečil. V ta namen ga naribamo in potresemo s sladkorjem ali z medom. Tako pripravljen pomaga tudi pri želodčnih in črevesnih težavah ter pri prehladu in kašlju, in kar je še zanimivo, znižuje povišano telesno temperaturo. Gorčična olja, ki jih vsebuje hren, spodbujajo prekrvavitev sluznice, in s tem izboljšanje prebave, zato ga je priporočljivo jesti poleg težko prebavljivega suhega mesa. Novejše raziskave so
potrdile, da znižuje krvni tlak, izboljšuje prekrvavitev in celjenje. Nariban hren v obliki obkladka pomaga pri glavobolu, zobobolu, bolečinah v sklepih, zbadanju v prsih in pri astmi. Naj ponovim, kar sem napisala že lansko leto - kako si učinkovit pripravek, ki ščiti telo pred virusi in drugimi prehladnimi obolenji, pa tudi pred gripo, enostavno pripravimo sami. V liter medu zamešamo sok enega kilograma in pol limon, nato mešanici dodamo šest žlic svežega naribanega hrena in pustimo stati štiri dni. Dobljeni sirup precedimo in ga pijemo vsako jutro eno žlico pred jedjo, od oktobra do aprila.
Veliko bolj je hren uporabljen v kulinarične namene in je skoraj obvezen dodatek k pečenkam, narezkom, klobasam in hrenovkam. Če naribanemu dodamo še malo smetane in začimb, dobimo omako, ki se odlično poda k rostbifu, kuhani govedini, prekajenim ribam ali kuhanim jajcem.
Od hrenove korenine odrežemo vedno le toliko, kolikor potrebujemo, ostanek pa zavijemo v folijo in shranimo v hladilniku ali zamrzovalniku. Solzenju zaradi močnega vonja se lahko izognemo tako, da damo hren pred ribanjem za nekaj časa v zamrzovalnik. Močan okus pa omilimo, če ga pripravimo v solati z jabolki. Glede na naštete pozitivne lastnosti, naj se hren na mizi ne pojavi samo za veliko noč!
Praznično vzdušje pričaramo
|	V,V •	•
z božičnimi zvezdami
V Ameriki že preko 100 let ohranjajo tradicijo podarjanja božičnih zvezd. 12. december je dan, ko naj bi v vsak dom prinesli božično zvezdo. Čeprav je advent že tu, ustvarijo božične zvezde posebno praznično vzdušje.
Posebnost božičnih zvezd je, da cvetijo v času kratkega dne, kar je v naravi razmeroma redko. Vendar rdeče obarvani ovršni listi ali brakteje niso cvetovi. Pravi cvetovi so majhni, komaj opazni. Ovršni listi so lahko tudi roza, rumeni ali smetanasto beli. Vsako leto so na tržišču nove in nove sorte s pisanimi ali zarezanimi ovršnimi listi, marsikdaj jih tudi obarvajo ali celo posujejo z bleščicami. Božične zvezde so rastline iz toplih krajev; v Mehiki in na Kanarskih otokih rastejo v naravi kot grmi, zato moramo v hladnih zimskih dneh paziti, da jih ne izpostavljamo mrazu, prepihu ali hitrim nihanjem temperature. Najbolje uspevajo na svetlem mestu pri temperaturi med 15 in 200C. Za zalivanje uporabljamo postano vodo sobne
Vabljeni
v Vrtni center Arboretum Volčji Potok,
kjer lahko izbirate med široko paleto okrasnih rastlin.
temperature. Zalivanje z mrzlo in trdo vodo iz vodovoda jim ne ustreza. Substrat naj bo vlažen. Voda v cvetličnem lončku naj ne zastaja, da ne pride do gnitja. Če je le mogoče, za nakup izkoristite katerega od toplejših dni. Ker pa so decembrski dnevi praviloma mrzli, poskrbite, da bo avto, v katerem boste zvezde odpeljali domov ali na obisk, ogret. Če bodo božične zvezde daljši čas v mrzlem avtu, se bodo listi povesili in v kratkem odpadli. Božične zvezde naj vam vedno v celoti zavijejo v papir, da bo temperaturna sprememba čim manjša. Ko pridete domov, jo kakšno uro pustite še v papirju, da se temperatura počasi izenači s sobno temperaturo. Tudi zaščitno folijo odstranite, da zrak nemoteno kroži med listi. Poiščite še lep okrasni lonček in postavite na izbrano mesto.
Kadar se prelomi list ali odlomi vejica, opazimo, da izteka beli mleček. Previdno! Mleček lahko povzroči neprijetne kožne reakcije. Če želite narediti praznično dekoracijo z božično zvezdo, uporabite rokavice. Odrezan poganjek podržite nad plamenom, da ustavite iztekanje mlečka. Božične zvezde so znanilke najlepših prazničnih dni ob koncu leta. Doživite ta občutek tudi vi!
Eko-paket spodbuja k odgovornemu ravnanju z embalažo
Nadja Novak
eko
PAKET
V	Sloveniji količina odloženih komunalnih odpadkov iz leta v leto narašča. S tem, ko vse odpadke odlagamo v isti koš za smeti, pozabljamo, da predstavljajo pomemben vir surovin za izdelavo novih izdelkov ali za pridobivanje energije. Posamezne vrste odpadkov so uporabne le v primeru, če so pravilno zbrane in oddane na za to predvidena mesta. Med odpadke, ki jih je mogoče predelati in uporabiti za izdelavo novih izdelkov, sodi tudi odpadna kartonska embalaža za živila (KEŽ), s katero se vsakodnevno srečujemo. Temeljni namen projekta Eko-paket je zato ozaveščanje mladih o pomenu ločenega zbiranja in oddajanja kartonske embalaže za živila v za ta namen predvidene zabojnike na ekoloških otokih.
Pobudnik in nosilec projekta je že četrto leto zapored podjetje Tetra Pak, partner projekta pa program Ekošola kot način življenja. V projekt se je v šolskem letu 2009/2010 vključilo več kot sto ekovrtcev in ekošol, med katerimi sta tudi Osnovna šola Vodice in Podružnična šola Utik.
V	preteklih letih so vrtci in šole tekmovale v skupni količini zbrane kartonske embalaže za živila, letos pa je koncept projekta nekoliko spremenjen. Tako je ločeno zbiranje in oddajanje kartonske embalaže za živila pogoj za sodelovanje, otroci v vrtcih in šolah pa bodo do konca aprila 2010 tekmovali v pripravi projektov
na temo odgovornega ravnanja s kartonsko embalažo za živila. Najboljši projekti bodo seveda nagrajeni, saj v Tetra Paku želijo tudi na tak način spodbuditi otroke, da pripravijo in predstavijo svoje ideje in predloge za čim bolj odgovorno ravnanje z odpadno kartonsko embalažo za živila.
V okviru projekta je zaživelo tudi spletno mesto www.eko-paket.si, kjer najdete veliko informacij o kartonski embalaži za živila in pravilnem ravnanju z njo, recikliranju ter veliko drugih uporabnih informacij.
Nove dimenzije - Hiša otrok
Predsednica društva; Aida Tiara Žagar
Društvo Nove dimenzije - Hiša otrok, s sedežem na naslovu Skaručna 20, 1217 Vodice, deluje od leta 2001. Smo nevladna in neprofitna organizacija. Članom društva - otrokom in mladostnikom - je skupno, da izhajajo iz socialno šibkih družin, večina jih ima motnjo v duševnem zdravju ali so duševno manj razviti.
V	društvu si prizadevamo pomagati otrokom v smislu socializacije na način, da jih vključujemo v raznolike popoldanske aktivnosti. Otrokom in mladostnikom skušamo izboljšati samopodobo, in sicer z individualnim delom in delom v skupinah.
V	času šolskih poletnih počitnic vsako leto organiziramo delovne tabore ter počitniške tabore na Krasu. V Ljubljani in na Krasu izvajamo tudi cirkuške delavnice, kot tudi druge kreativne in učne delavnice. Skupno število članov društva je okoli 70, od tega 50 otrok in mladostnikov, ostali člani pa smo prostovoljci, ki izvajamo različne dejavnosti, ter strokovnjaki, ki nam s svojim svetovanjem pri tem pomagajo.
V	času med 24. 10 in 1. 11. 2009 smo izvedli že peto mednarodno mladinsko izmenjavo, v kateri smo bili gostitelji. Tokrat smo gostili 30 udeležencev - mladih s posebnimi potrebami - iz petih držav: Madžarske, Poljske, Španije, Turčije in Slovenije. Projekt je sofinanciral MOVIT s svojim programom "Youth in Action".
Projekt, ki smo ga imenovali "Let's Create Together", smo oblikovali na mednarodnem seminarju. Le-tega smo organizirali v mesecu maju 2008 v Ljubljani, z naslovom "Vključevanje mladih z motnjo v duševnem zdravju". Na seminarju smo
iskali nove ideje o možnih delih, ki bi jih ta populacija lahko opravljala. Izkazalo se je namreč, da v večini organizacij, iz katerih prihajamo udeleženci seminarja, že imajo delavnice, kjer mladostniki z motnjo v duševnem zdravju šivajo okrasne blazine, predpasnike, kuhinjske krpe in podobne izdelke. Seveda ni s tem nič narobe, toda iskali smo tako delo, ki bi mlade v teh organizacijah navdihovalo, da bi bili nanj bolj ponosni, tako kot so na svoje delo ponosni modni oblikovalci. Izmenjava s podnaslovom "Umetna obrt kot oblika utrjevanja družbene povezanosti in strpnosti med mladimi v EU", ki smo jo sedaj organizirali, je dokazala, da smo imeli prav. Udeleženci so iz odpadnega materiala izdelali prečudovita oblačila - kostume za noč čarovnic in ostala vsakodnevna oblačila - ter jih na zaključni prireditvi pokazali javnosti v obliki modne revije. Vsi
udeleženci so imeli proste roke pri izbiri danega materiala in v imenu vseh nas lahko dodam, da smo bili sami nad sabo pozitivno presenečeni. Vsa oblačila so bila posebna in lepa ter veselje je bilo opazovati, s kakšnim navdušenjem so jih udeleženci izdelali.
Nikakor ne morem mimo zahvale, ki jo dolgujem vsem, ki so nam pri izmenjavi pomagali. Težko se odločim, kdo je najpomembnejši oziroma koga navesti kot prvega, kajti eden brez drugega ne bi uspeli. Zato se zahvaljujem vsem enako in Vas hkrati naprošam, da nam priskočite na pomoč tudi pri drugih naših aktivnostih, kajti pomagamo ljudem, ki so pomoči potrebni, in verjamemo, da skupaj lahko naredimo bistveno več kot eden sam. Hvala>
-	Nacionalni agenciji MOVIT;
-	prostovoljkam: Niki Petan, Vesni Mitrovič, Dini Nunič, Darki Jovanovič, Tini Varoga;
-	Marku Žagarju, ki je skrbel, da smo bili siti;
-	družini Žagar, ki nam je dovolila brezplačno uporabo prostorov;
-	Restavraciji Interspar - City park;
-	Pekarni Poljane in Pekarni Duplica, ki sta nas oskrbovali s kruhom in pecivom;
-	mesarstvu;
-	Butan plinu;
-	Jati Emoni;
-	Škofijski Karitas;
-	Etnografskemu muzeju;
-	Čevljarstvu Vodeb, ki nam je pokazalo, kako nastanejo čevlji.
Pobarvanka
Med slikama najdi 11 razlik. Na prazen list nato napiši, kar si želiš, da ti prinese Sv. Miklavž V prazne prostore na levi nariši, kaj naj prinese tvojim najbližjim, staršem, bratcem, sestricam,...
Na koncu vse skupaj lepo pobarvajte
Črna kronika / Zahvale / Oglasi
Kronika
ČRNA KRONIKA za obdobje 29. 10. do 19. 11. 2009
Prometne nesreče:
-	v Vodicah so obravnavali prometno nezgodi I. kategorije zaradi izsiljevanja prednosti med tovornim vozilom in osebnim avtomobilom;
-	v Vodicah so obravnavali prometno nezgodo s hujšimi telesnimi poškodbami, v kateri je voznik motornega kolesa padel zaradi vožnje preblizu roba vozišča, pri vožnji pa ni uporabljal varnostne čelade;
-	v Vodicah so obravnavali prometno nezgodo zaradi nepravilnega premika neznanega vozila, ki je po trčenju v zaščitni obcestni količek pobegnil s kraja nesreče.
Kriminaliteta:
-	v Vodicah so obravnavali tatvino dveh reg. tablic LJ V7-42D z vozila;
-	v Repnjah so obravnavali tatvino goriva iz tovornega vozila;
-	v Vodicah je neznanec v fasado šole izdolbel kljukasti križ in v fasado naredil več lukenj;
-	v Vodicah je bilo vlomljeno v osebni avtomobil na parkirišču pokopališča, od koder je neznani storilec odtujil denarnico z dokumenti oškodovanca in denar;
-	v Repnjah so obravnavali tatvino večje količine opažnih plošč z gradbišča.
Javni red in mir:
-	v Polju je prišlo do spora med sosedoma zaradi uporabe služnostne poti, pri tem je med njima prišlo tudi do pretepa; kršiteljici bo izdan plačilni nalog.
V prihajojočih mesecih pričakujemo snežne padavine, zaradi česar so vozniki dolžni ustrezno opremiti svoja vozila z zimskimi pnevmatikami. Ob tem vas opozarjamo, da v času zimskih razmer svojo vožnjo prilagodite razmeram na cesti.
ČD Skaručna vabi vse občane, na brezplačno predavanje na temo:
Prehladna obolenja -
kako se učinkovito obvarujemo.
Predavanje bo v četrtek, 3. decembra, ob 17:30 uri v Kulturnem domu v Vodicah.
Tudi letošnje predavanje bo vodila ga. Marija Jamnik, ki se že zelo dolgo ukvarja s pripravo različnih zelišč.
CARVING tečaj
SD Strahovica pripravlja smučarski tečaj zarezne tehnike smučanja. Tečaj je namenjen vsem, ki želite od smučanja imeti nekaj več. 2-dnevni tečaj bomo ob vikendih v mesecu decembru in februarju izvajali na Krvavcu (oz. po dogovoru s skupino).
Minimalno število za posamezni termin je 5 udeležencev. Cena tečaja je 50 eurov. Cena vključuje: smučarski tečaj, hrano na smučišču, snemanje z videokamero, video analizo.
Za vse dodatne informacije pokličite: 041/362 - 452 (Matija Bergant) oz. www.strahovica.si .
:
Rado Cuk
Slavnostni koncert dekliške vokalne skupine Flora
V nedeljo, 4. oktobra, je bil v podružnični cerkvi v Sinkovem Turnu čudovit koncert ob 10. obletnici delovanja dekliške vokalne skupine (DVS) Flora.
Glasbeni večer je z dvema pesmima pričel domači otroški zbor pod vodstvom Nade Kokalj. Prav ona je dekleta, ki letos praznujejo, prva uvajala v skrivnosti lepega petja.
Otroškim glasovom je sledila slikovna predstavitev glavnih dogodkov iz življenja dekliške skupine, ki jo je posrečeno pripravil nekdanji član tedaj še mladinskega zbora, Metod Čuk. Priznani citrat Tomaž Plahutnik je med projekcijo tako nežno odigral nekaj melodij Marijinih pesmi, da se je vzdušje nabito polne cerkve prelilo v pričakovanje resnično slavnostnega večera. In že so se v svečanih, za to priložnost novih oblekah predstavile pevke DVS Flora. Z lično narejenega koncertnega lista je bilo razvidno, da so pripravile obsežen venček skladb, ki je nastajal skozi desetletje. Prvi sklop je bil namenjen Marijinim pesmim in glasbenemu prerezu cerkvenega leta. Drugi del pa je bil sestavljen iz skladb tujih skladateljev ter slovenskih narodnih pesmi. Del programa so pele a capella, del ob spremljavi orgel in klavirja s prof. Tilnom Bajcem, najbolj blago pa ob citrah Tomaža Plahutnika.
Voditelj večera, Marjan Bunič, je s svojim žametnim glasom prijetno bogatil slavnostno vzdušje, ki so ga risali nežni dekliški glasovi. Med napovedmi skladb je nizal pripoved o življenju zbora, tako kot so ga predstavila dekleta sama-. "... začetki našega petja so bili skromni; eno-, čez čas dvoglasni, šele po nekaj letih tri- in večglasni. Enkrat mesečno smo redno peli pri bogoslužju, in tako se je za vsako obdobje cerkvenega leta nabralo kar veliko skladb. Za nastope v dvorani smo pripravile šaljive in ljudske pesmi, za koncerte pa tudi črnske duhovne in modernejše zborovske ..." V vokalni skupini Flora prepevajo dekleta s Sela, Utika, Sinkovega Turna in Kosez. Da rade in veliko pojo, priča podatek, da so imele v preteklem letu čez 30 nastopov.
Poseben poudarek in priznanje je šlo tudi zborovodkinji Mariji Čuk. Glasbeno pot je začela s pesmico Sveta noč, ki jo je kot triletna punčka za božič zapela v župnijski cerkvi v Mengšu. Ko je prestopila šolski prag, se je spoprijela tudi s črno-belimi tipkami in se vmes spogledovala z violino. S trinajstimi leti je prvič spremljala petje na orgle. Zaradi nuje jo je kmalu za tem župnik Babič povabil za organistko in zborovodkinjo najprej otroškega, potem pa tudi mešanega župnijskega zbora. Vpisala se je na orgelsko šolo in veliko prispevala k razmahu petja v Mengšu, v sodelovanju z drugimi organisti, pa tudi k razmahu mladinskega petja v nadškofiji. V Sinkovem Turnu igra pri vseh treh zborih, največ energije pa je vložila v dekleta. Ob zaključku koncerta je besedo zahvale za opravljeno desetletno delo izrekel še predsednik Kulturnega društva Matije Koželja, Rado Čuk-. "V luči zgodovine 10 let ni prav velika doba. V življenju posameznega človeka je to že precej več, za mladega človeka pa je to že večina njegovega življenja. Ni vselej lahko biti zvest skupini, petju, navsezadnje veri. Petje v zboru spremljajo mnoge harmonije in disharmonije, ki so bolj kot z notami včasih povezane z zahtevami skupinskega dela - ne samo petja. Koliko skušnjav in pasti mora mlad človek premagati, da ne zanemari ene same vaje, pa jih je bilo
verjetno preko 400 v 10 letih. Da ne prespi nedeljskega petja pri maši, pa četudi je bila noč morda nekoliko krajša. In koliko energije, znanja in darovanja je v enem pevovodju, da vse to koordinira, navdušuje, osmišlja, da se včasih zdi sam sebi neumen. Pa tukaj ne gre za slavo in priznanja. Gre za služenje z darovi, ki so bili podarjeni v dobro drugih. Bog nam je talente podaril, zato da ga razodevamo in z njimi drug drugega bogatimo." Ob koncu razmišljanja je dodal še eno misel-. "Občina Vodice že od svojega začetka v zelo veliki meri podpira kulturo - tako cerkveno kot tudi glasbeno. Preko Kulturnega društva Matije Koželja, katerega soustanoviteljice ste mnoge izmed vas, je podprla vaša prizadevanja."
Jubilantkam je nato izročil lična priznanja. "Naj vam bodo v spomin na tisto obdobje mladosti, ko ste z vestnim in vztrajnim delom ob zborovodkinji Mariji uspele postati daleč najboljša pevska skupina v občini in tudi širše. Želim vam, da bi rade in še veliko prepevale," je zaključil. Pevke so se s posebno pesmijo zahvalile še dr. Marijanu Smoliku in g. župniku Francu Mervarju, od prve zborovodkinje Nade in v imenu podružnice pa so prejele še šopek in čestitko. Več kot prijetno druženje je zaključila skupna pesem v čast Rožnovenski kraljici.