EBATEE PODUK iSVILOPRÉJRE AM SHIDIVE GOME IN MURVE PRAY IN S’ VELIKIM PRIDAM REDITE *■—gam»- » IS NEM,SHKIGA PRESTAVIL • a. p. • • - ; DE.SETO.SHOLEZ. / NA .SVETLOBO DALA ZE.S. KRALJ, KMETIJ,SKA DRUSHBA NA-KRAJNSKIM. I ’ I, JUBli JAHI, NATl.SNIL SHLAHTEN K.LEIMHAYK. im PREDGOVOR. ,ko fe pomifli, koliko denarja fe sa nakupljeno fvilo ali shido v’ ptuje deshele rasnefe*, in ako fe velik dobizhek prevda-ri, ki fe P fvilno rejo v’ petih ali fheftih tednih perdobi, fe lahko previdi, kakó koriftno in tudi perjetno je to opravilo. De fe pa vfakteri tega preprizha, ima Vediti, de to delo fledenj zhlovek, in ne le shenfke, ampak tudi otrózi in flabotni, sa druge dela nesmóshni ljudje lahko opravljajo; daljej naj pa tudi pomifli, de fe od ene farne dobre murve frednje ve-likofti, ki 150 funtov perja sredi, 3000 fvilopréjk ali fhidnih gofeniz preshivi, in de fe od njih okoli 10 funtov mefhizhev (C o c o n s) samore dobiti. En funt lepih mefhizhev fe pa vezhi del po 40 krajzar-jev proda; torej ena fama murva 6 goldinarjev in 40 krajzarjev vershe, kolikor fi gotovo od nobeniga drusiga drevefa vfako leto néfi v’ ftani perdobiti. Ker je tedaj fvilna reja takó koriftna, in toliko dobizhka pernefe, je pa tudi nauka treba, kako le ima to delo opravljali, ker to fizer dobro ne tekne, kakor fche fe vfe po pravim ravnili flori. Satorej najdefh v’ teh bukvizäh Jiratek nauk po-pifan, kakó imafh f fvilopréjkami in murvami ravnati ; in zhe bofh vfe tako le fto-ril, ti bo tvoje, deli zlò nizh teshavno delo obilno povernjeno. O» REJE éSVILOERÉJK. . A. Od perpravniga kraja. Mdor r fvilno ali shidno rejo pe mara Velizih kupzhij imeti, mu ni treba v’ to nizli pofebnih hramov in narpdb. Lahkp jo sliené, deklizhi, otrózi, ali pa póftarni sa delo she nesmóshni ljudje' v’ navadnih ftanizah sraven drusih opravil ofkerbljujejo. Tode ftaniza, ki fe ima v* to sbrati, mora biti smiraj fuba, torej nikoli nemozhérna, ne fine bitina prèyelizim mrasi, pa tudi ne na preveliki vrozhini. ,Svilo-prejke,ali shidne gofeni^e ljubijo obilno fvitlo-bo in zhift srak ali ljuft, satorej naj bo ftaniza f vi tla in vifoka. Sa njeno hlapnoft fLuJtiglie.it) fe pa fkerbi, zhc fe okna le pb lepim vremeni po dnevi odpro, nikoli pa ne ob veternim in mokrotnim. Tudi dufhki, ki fe sgorej per oknih in na tléh per durih narede, temu dobro flu-shijo, ker le fpodnjè luknje vnanjiga sraka na-vsamejo in frednji fkasheni srak fkosi luknje fpu-fhajo. ,Shtevilo dufhkov fe pa mora prof toru ftanize permeati, Ker pa fviloprejkè slò hlapé CausdünstenJ, naj jih ne bo prevezh v’ eni fta-nizi, ampak naj fe po permeri fvilne reje v’dve ali vezh ftaniz'rasdelé, de fapa zhiftdjfhi ofta-ne. Jutrenja stran je nar bolji sa flanize; nat* flabfhi je pa féverna ftran, ker vfelkosi pre-mersla oftane. B. Od potrebne perprave k’ fvilni reji* Ker ima pravfhna toplota veliko mozh na rejo goféniz in na prid in tenkoto fvile ali shi-de, mora v’ ftanizi v’ f vilno rejo namenjeni pezh biti, pa ne «helesna, de fe potrebna toplota smiraj obväruje. Tode fe v’ pèzhi nikoli ne fmé f hraftovimi drevmi ali pa 1’ fufhkam C Torf'Jj kuriti. Nagla premenltev toplote je zhervizhem vfelej kvarna ali fhkodljiva. ,Sploh mras fvilo-prejkam ni nevarin, le njih rejo mudi, in f vilno robo, ki je v' gofénizbjih shilizah, släfli kadar fe she godè, sgotti. V* hrambi Monäfhke kmetijfke drushbe na Parfkim ni nikoli nizh pezhi. V’ hrami Grajfhke bolnifhnize na ,Shta-jerfkim fe f’ kurjavo v* pèzhi ravno tolikfhna toplota naredi, kakorlhna po snani fkufhnji dobri reji fvilopréjk nar bolj tekne. Sa tega voljo je koriftno, -de je v’ isbi {Zimmer J, ki je v’ fvilno rejo namenjena, toplomer (Thermometerf obefhen, de na tanko kashe gorkotö. "V’ to odlozheni toplomeri fe dobé per bratih Rofpini v?< Gradzi po 24 do 36 krajžarjev. — Zherte, pó kterih fe vidi, kak-fhna toplota je na tiftim kraji, fe ftopnje (Grade J imenujéjo. D. Od praviga zhafa k’ perzhetku fvilne reje. Kar sazbetek fvilne reje tizbe, ali dobo (ZeitpunctJ, kdaj fe ima salega is hladne f-hram-be vseti in v* sgor imenovane isbe prenefti, fe mora gledati, de fo murvine peréfza po veliko-fti she krajzarju enake; ker to pervo mehko pérjizhe je sleshenim fviloprejkam tako rekozh materno mleko. Srak mora she biti na 14. ftopnji toplote. Zhaf perprave k’ isvalitju j« v’ gorkéjfhih krajih jShtajerfkiga okoli poli mefza vélikiga travna. Per fkufhnji v’ Grajfbki bolnifhnizi lanfko pomlad, ob prelepim vremeni, ki je murve prav sgodej oselenilo, je bila salega fviloprejk she h’ konzu maliga travna k' isvalitju godna. Prevelika gorkota in vlashnoft. je fviloprejkam slò soperna. Pervi ubranifh, zhe dufhke odprèfh. Drugo pak f’ kurjavo odpravifh. Ali je tolika vlaga v’ isbi, de zhervizhem fhkoduje, ali ne, fe nar loshe fposnä, akp fe debele foli na okróshnik ali talar potrefe, in na miso po- $ ftavi. Zhe Tol mokra poftane, pomeni veliko fhkodljivo mokrotnoft hlapu. Reja fviloprejk fe fizer na vfaki misi , omari i. t. d. lahko ofkerbljuje ; kdor ima pa veliko fhtevilo zhervizhev, mu v’ to poliže, ki fo na Lafhkim v’ navadi, in tudi v’ Grajfhki bolnifh-nizi narejene, pràv dobro flushijo, na ktere fe ob isbnih ftenah v’ fhtirih, dva zhevlja vfakfebi druga nad drugo perterjenih verftah, is fkddel narejene, s’ mehkim lefam vdelane, 6 zhevljev dolge in 2 zhevlja fhiroke defke tako poftavijo, de fe flednja defka lahko vsdigné, in na veliko miso v’ frediftanize poftavljeno poloslij, na kteri v’ Grajfhki holnifhnizi perletne in bolehne ofébe ali perfhone, ki na klopdb okoli mise fede, go fénizhize pitajo in zhédijo. E. Od salege, od isvalitja fviloprejk. Salega fviloprejk fe mora po simi do tiftiga ahafa, ko fe imajo gofenize isvaliti, na hladnim in fuhim kraji f-hraniti, de fe poprej ne vplodé CentwickelnJ, kakor imajo murve potrebno perje, ker bi fizer savoljo pomanjkanja shivesha, v’ veliko fhkodo rejnikov, gotovo poginiti mogle. Per f hranjenji salege fe mora fhe fkerbeti, de rnifhi do nje ne pridejo, kterim je pofebna fladzhiza. Predin fe gefćnizhize sleshejo, fo jajzhiza five, Itero fa pa bele, is tiftih fo fe pak zhervizhi fbe vplodili. Jsvalitje fe nar loshe sgodi, zhe fe papirni lifti, na kterih je salega, na late poloshé, de toplota tudi od fpodej jajzhiza greje. De fe vplqjenje bolj fpefhi, fe nlora gorkota vfaki dan od 14. do 20. ftopnje narafhati. Zhe fe ta-kó ravna, fe zhervizhi po navadi v’ 10 ali ll dneh isvalé, in fizer vezhi del sjutrej. Koriftno je tudi, de fe ob tem zhafi jajzhiza enkrat ali dvakrat na dan f perefam prémefbajo. Kadar beléti sazhno, je fledenj zhervizh she ispo-dobljen. Po tem fe vejize s’ murvinim perjem okoli polosbé; gofenizhize bersh na-nje sleshe-jo, in fe s’ njimi vred na vezivih, po vfih ftra-néh dva perfta Vifokö savihanih, papirnih liftih m tifti kraj prenefo, ki je k’ daljni reji odio-zhen. Ako je srak pretopel in fuh, naj fe fkle-da s' vodo nalita na miso poftavi, de fe srak is-hladi in isvalitje fpefhi. Ker fe gofenize le pozhafi lesbejo, in ker je téknofti fvilne reje koriftno, de vfaki zhervizh enake ftarofti tudi enaki shivesh dobi, naj zhervizhi, ki fo fe eniga dne islegli, vkupej oftanejo. Enaka ftaroft in velikoft zhervizhev fe tudi lahko perfdi, zhe fe pervi dsvalénzi menj, posnéji pa bolj pitajo, ali pa zhe fe pervénzi v’ manji toploto denejo, kot posnizhi. Sdravje goféniz fe pokashe, zhe néfo ne IO rtideihe, ne zhernc, ampak koftanjeve Larve. Pràv dobro je, nekaj jajzhiz nà mérslim kraji f-hraniti, de fé s njimi, zhe fe naftavljena sa-Icga pokvari, nova fkufhnja naredi. F. Oti fviloprejk v’ njih rasnih ftaroftih. ,SviIoprejke, predin fe sapredejo, po na-« tatdi petkrat odrevenijo, ktera oterpnoft le fpan-je imenuje, in po tem, ko fe ole ve, novo shiv-ljenje ali ftaroft naftopijo. Po ftorjeni fkuflmji per va ftaroft 5, druga 4, tretja 6, zheterta 7, peta 10 in zelo shivljenjfe fviloprejk 32 dni ter-pi. Krajflii ali dalji zhaf do sapréje le pak rav-nii po dobri klaji in rezheni toploti. V’ Grajfhki bolniflmizi, kjer fe smirej potrèbna toplota ohrani in gofenizani dovolj pizhe (klaje) da, fe jih je nar vezh v’ 3o, in veliko she v’ 28 dneh sapredlo. V’ nekterih krajih je pa do sapréje tudi 40 do 42 dni treba. ,Spanje ali levenje v’ navadi dva ali tri dni terpi. Po raslozhki ftarofti fe ima per fvilni reji na téle rezin gledati: a. Na pitanje, b. na zhejo lesbifh in hlapu, d. na potrebni proftor, in e. na premerjeno toploto. G. Od pitanja. Perje belih murv je fviloprejkam nar tézh-nifbi klaja, in ferzu enako nasdbzbano perje je It bolji od tiftiga, ki je terlbvimu liftju ("Wein-laubej podobno. Sa en lot jajzhiz ali ókoli 20,000 zhervi-zhev je po fkufhnjah Monafhke kmeti jfke drufh-be V’ pervi ftarofti 5 funtov » drugi n l5 „ „tretji „ 46 « „ zli eter ti „ l3g >» r M peti n 79Ö ». flkupèj lo zentov perja treba. Ofemnajft- ali dvajfetletnih dobrih murr flednja da en ali poldrugi zent perja; torej je 20,000 zhervizhem 8 do 10 drevéf treba. Po ti permeri fiebern rejnik potrebo perja sa gotovo fhtevilo fviloprejk, in koliko jih je v' frani od fvojiga drevja rediti, lahko fara prevdari. Povedana mera liflja je pa le takrat sadoft-na, zhe fe per pitanji potrebna natankoft in go-fpodaritevfpolnuje, ktere je pofebno tam treba, kjer murv ni v’ obilnofti. Perje mora biti sdravo, zhverfto ali frifhno in fuho, in, pi’edin fe gofenizam v’ shivesh da, od grude in nefnage ozhéjeno, in zhe je mokrotno, fe ima otréti. V' pervih ftaroflih fe mora perje 7 ali 8 ur, po tem ko je s’ drevefa vseto in v’ fekävnizi na drobno sresano , kar fe ima pa vfelej pred pitanjem sgoditi, zliervizhem v’ shivesli dati. Dobro je -, perje tudi v * drugi, tretji in zheterti fta-rofti sresati, tode resanje perja ni ravno potrebno, le k' perhranitvi pizhe perpomore, ker go^ fenize sresano peirje Lbfche shi’ó invfe fnedó, in fe tako prevezli perja, kar bi fe ga fizer pofu-fhilo, ne pokonzliä. V' sadnjili ftaroftih paperje she en dan ali dva dn,?va prej naberi, in na hladnim kraji,.portavi m %’kleti ali keldri, f-hra-ni, de zhverfto oftane. Tréjfhno nabiranje in pérfrierjeno f-hra-njenje perja ima ta prid, de je rejnik ob zhafi de-sbevja f' fuhim liftjern dobro salòshèh, ali pa de vfaj mokro perje préj utegne pofufliiti. Nabiranje sdätne saloge perja slafti v’ poflednji ftaròfti fvilopréjk, ali pà òb smerslini, kadar slò shrò, veliko veljä. Zhe ne utegnefh, po dc-sliji vfaki lift pofebej otréti, pa mokro perje na veliko rjuho isfuj in vezhkrat premézhi, de fe nepotrebne vlage platno navsame in perje po« fufhn H. Od zhéje leshifh in sraka. Zheja leshifli to je hrambiz, kjer fé zhervi-* zbi pitajo, in isbniga hlapu naj fe vfelej po na« ftopi gofćniz v’ novo ftaroft sgodi; v’ sadnji fta-rofti pak fe mora tudi zheterti in peti dan, in fploli tolikrat ponoviti, kolikorkrat fe veliko Mata ali fuhiga lift ja dobi in fe hud hlap ziniti.- Leshifha fe ozhedijo, zhe fe zhervizhi v’ pervih ftaroftih na veji zah, v’ poflednjih dveh ftaroftih, kadar she prezej odraftejo, pa f’perft-mi, famode fe ftifkati ne fmejo, V perpvavlje-ne proftorne f-hrambe prenefó, in fe blato od ftariga leshifha sunej ftanize od mete. ,Sp er hn jeni golen izlijeki fo dober gnoj pomaranzham in zvetlizam. Eoriftno je tudi, o zhé j ene leshifha f’ petinam pobrifati. Hlap fe mora, zhe odperte okna in dufhki nizli ne pomagajo, s’ drusimi rezhmi fzhiftiti. "V’ ozhifhenje sraka imajo kmetje na Fran-zofkim in Lafhkim prav lahek perpomozbek. Zhafih namrezh zbverftiga ali frifhniga pelina na okna vtaknejo. Na Nemfhkim dajo malo fo-litra is-lilapéti, ker na perfténim okróshniki ali talarji v’ isbi nekaj folitra posligo. V’ nekterih krajéh fi pa f’ kajenjem pomagajo, kar je pa bolj fhkodljivo kakor koriftno. Nar boljfhi poprava sdraviga sraka je pa fploh fnashnoft, zhe fe v’ v fili re zb eh obvaruje. Popolnama fkiifhan perpomozbek, hlap zhi-ftiti, je tudi ta smef: d) ,Slanotno apno, foxy dir ter falzfaurer KalkJ in b) shvepléno-kifla erufól füberfauresfchwe-feljaures Kalij. Te dve fhtupi fe polebej v' dveh dobro sa-mafhenih fklenizah (ali flafhah) vlage in fvit-lobe obvarujete, in kadar je treba, fe po primeri velikofti ftanize ena ali dve shlizi od fled-nje fhtupe vsamete, v’ ravnim tarili ali na lele-nim okróshniki f ftekléno, to je gläshevnatö, ali pa lefeno palizhizo dobro premefhate, in s’ malo vode v’ kafho smänete, is ktere po tem zhilt, nevidin hlap pulili. To fe ve, de okna in vrata ob zhafi kajenja morajo saperte biti- opomniti je pa fhe tudi, zhe bi hlapenje presgodej imelo nehati, dele mora is vfake fklénize fhe malo fhtupe perdja-ti. Ko pol ure ali ena ura pretezhe, fe samajhin zhaf okna odpró. To kajenje bolj fzhifti srak, kot vfaka druga pofkufhnja, in take she perpravljene fhtupe fe per méftnim sdravilarji gofp. Joanu $ajler v' Gradzi, sa ofemkratno pokajenje, po 26 kraj-zarjev dobe. I. Od potrebniga proftora. K’ fvilo-reji potrebni proftor fe mora po primeri raftva fviloprejk rasfhirjati. Po ftorjenih fkufhnjah je treba 20,000 lviloprejkam proti konzu perve ftarofti 5 Q zhevljev, v’ drugi fta-rofti 10 □ zhevljev, v’ tretji 25 Q zhevljev, v’ zheterti 55 □ zhevljev in v’ peti 120 □ zhevljev na daljoft in fhirjavo. ,Sploh ima pa flehern gledati, de imajo zhervizhi smirej toliko prpftota, de fe preveril ne kopizhijo, ker fe fizer lahko fami pokvarijo in bolesni med njimi vftanejo. K. Od potrebne toplote. K’ nagli in dobri téknofti fviloprejk je tudi pràv koriftno, de fe jim vun in vun sa potrebno toploto fkerbi. Ta je pa po fkufhnjah Monafh-kih fvilo-rejnikov v’ pervi ftarofti ig. ftopnja, v drugi od 18. do ig., v’ tretji od 17. do 18., v’ zheterti od 16. do 17. in v’ peti od 16. do pol *7. ftopnje po Romirjevo. V Grajfhki bolnifhnizi je bila ob isvalitvi zhervizhev raftezha toplota od 16. do ig. ftopnje , v’ naflednjih ftaroftih pak smiraj enaka toplota okoli 16. ftopinje. Perftavljena tabla pokashe pregled, koliko proftora, toplote in pizhe je flednjo ftaroft go-fenizam treba, in tudi opombe nasnäni, kako fe ima s’ njimi ravnati. L. Perprava k’ sapréji goféniz. jSviloprejke popolno ftaroft dofeshejo in fo V sapreji godne, zhe fe fkorej fkos-nje vidi, zhe vrat na kvifbko ftegujejo, zhe na kraj hrambe lesejo in fe le na kvifhko fpénjajo. Risbe fRinge J na zhervizhih sginejo, in njih trupla nékako mehke poftanejo. Kadar fe te snanmja perkashejo, fe morajo perprave k’ sapreji narediti. Y’ to fe vsamejo po navadi dobro pofu-fhene, od perja ozhéjene hresove fhibize ali pa od kakiga drusiga germizha, in fe v’ fnope (buta-rize) poveshejo, h’ kterim fe pofode pernefd, kifo godrie gofenize v’njih. Zhervizhi po temna-nje slesejo in fi nar sgorej proflor k’ sapreji sbero. Lenim gofenizam te pa f tem pomaga, de fe k’ tim fnopam poloshe, ali pa bliso debelih òblanz pernefd, med kterimi fe pofebno rade vpredejo, kar v’ Grajfhki bolnifhnizi ftorjena fkufhnja uzhi. Per sapreji fe mora tiftim zhervi-zhem, ki fhe jedo, nar boljfhi perje dajati. Po tem ko fe vil vpredejo, fe prasne Jeshifha od-nefd in, v’ drusim hrami ozhédijo. Kadar fe vidi, de gofenize mreno okoli febe predejo, ki fe ji künadrafta fvila fFLockjeideJ pravi, fe fine vezh fape v’ isbo puftiti, pa vun-der ne de bi fe smrasilo. Ko je mréniza she narejena, fe zhervizhi v’ polzhetertim dnevi po-polnama sapredejo. Gofenize le tako v’ mefhi-zhe fpremenijo, ki fo jaj^u podobni. ,She le fedmi ali ofmi dan fe fmejo mefhizhi smed fhib ali oblanz vseti, tode fe mora varno s' njimi ravnati. Künadrafta fvila okoli mefhizhev fe mora fkerbno nabirati in dobro f-hraniti, ker fe tudi na prodaj pernefe. Nabrani mefliizhi fe imajo prež pomoriti in prodali, ker fo po tem menj tehtni, zhe fo dolgo f‘,hranjeni. Mpfliifthi fe po fvoji barvi raslozhijo v’ bdle, rumenkljate in selenkafte, tode beli fo sa kupzhijo nar boljfhi. M. Daljna perprava s’ mefhizhi. T.ifjti mefhizhi, ki fo v’ sarod fvilne reje namenjeni, fe morajo smed unih odlozhiti, ki imajo na prodaj biti. Ena fviloprejka snefe ve-zhi del 400 do 610 jajzhiz. De fe en lot ali 20;000 jajzhiz dobi, je okoli 60 parov metu-* Ijev ali 120 mefhizhev treba. V’ to fe imajo nar boljfhi sbrati, ki fo namrezh rumeni kot flama in nar terfhi? in ki imajo nar tanji fvilo okoli febe. Per nar boljih fe vidi po fredi vtif-njen krog, perftanu podoben. Pa fo tudi le frednje velikofti. Kdor pa zhè belo fvilo dobiti, fe vé, de fi mora v’ to le bele mefhi-ehe sbrati. Ima li mefhizhek metulja ali metuljko, ni nizh gotovih snaminjj tode vunder fkufhnja uzhi, de ima mefhizhek, ki je na eni ali ohdh ftraneh öfter in na fredi vtifnjen, metulja v’ febi, okrdglifhi, vezhi in v’ fredi malo ali zlo nizh potlazheni pa metuljko. Tile v’ feme namenjeni mefhizhi fe morajo od kunadrafte fvile in druge shlese dobro ozhdditi, de jih metu- 2 Jji bri?* sadcrshka lahko prejedò; ti mefhizhi fe satoréj pòfebej kam poloshé. Yfi drugi me-fbizhi fc pa vfmèrtijo, to je, metulji, ki fe imajo v’ mefhizhih is zhervizhev isrediti in fpremeniti, fe morajo koj v’ kali samoriti in pokonzhati, ker metulj, kadar mefhizh isgri-se, fvilo rasdere in smede, tako de fe ti me-fhizhi ne v! navadno, ampak le v’ sadnjo fvilo ponibijo ali ponuzajo; sató fe tudi ti me-fliižhi, ki imajo le sadnjo fvilo, pofebej od uni h prodajajo, ki imajo künadrafto fvilo. ,Sleden j mefhizh ima le eno famo nit, ktera je òkoli gòo dò 1200 zhevljeV dolga, in fe ob IVO)irli zbali na motovilo premota. Meri v én je je tehtno delo, ki fe mora na tankb fpolniti, de fe mefhizhi, f’ kterimi fe po fvilarijah kupzhujc, ne fkasé. Mertvenje je trojno': Fervo, na Lafhkim navadno, v’ tem obftoji, ae le mefhizhi ob vrozhih dneh 25-topiije od defetih sjutraj do fhtirih popoldan, tri dni sapóred na fvitlo folnze poftavijo, in tako gofenize v’ njih gotovo poginejo. Drugo mertvenje, na Franzofkim v’ navadi, fe sgodi, zhe fe mefhizhi v’ vrézhe ali shakelj pome-zhejo in v’ pezh denejo, v’ kteri fe je ravno kruh pekel, in ki je gorkota fhe na 25. ftop-nji, Pezh fe nato saprò, vrézhe pa fe mora vezhkrat oberniti, in v’ fhtirih urah je mertvenje dokonžhano. Tretje fe pa ftori f’ kot. lani, tri zheterli s’vodó napolnjenim. Kadar krop \’ njem she vrè, ie lefén kri sh nad-nj poloshi, in zhedin jerbaf s’ mefhizhi napolnjen na-nj portavi, ki je s’ dvéma ali tremi volnenimi rutami sagernjen, de hlap vfe me-ihizhe prevsame. To fe ye, de fe pod kotlarn smirej mora kuriti , sata de krop v’ eno mero vrè. V' treh urah je mertvenje per kraji. De fe pa tega preprizhafh, eniga nar sgornjifhih mefhizhev preréshi. Jer hal' po tem na mirin kraj poftavi, in ga en. dan nepremikama tam püfti, de fe mefhizhi, med tem opravljanjem omezheni, sopet fterdijo. Perliodni dan jerhaf isprasni, mefhizhe néfi v’ zhedno, varno hrambo, in jih pred ko je mogozhe prodàj, kar je bilo she sgorej rezheno. Takole fe dela s' mefhizhi, dokler fe vfi ne pomore. V’ Grajfhki bolnifhnizi je bilo drugo mertvenje s’ dobrim naflédkam pofkufheno, Mertvenje fe ima pred dvanajftim dnevam od dneva isobräshenih mefhizhev sgoditi; ker dvanajfti dan gofenize v’ mefhizhih sazhnd fvojo notranjo päjzhevno f flino mozhiti, in fe perpravljajo v’ metulje fpremenjene is njih siesti. N. Od mefhizhev v’ sarod namenjenih. Tifti mefhizhi, ki fo v’ sarod odlozheni, na rasgernjen papir na miso poloshé. To- piota métti biti okoli l5. do 18. ftopnje. Ako je srak vlashin, fe mora sa fuhiga in zhiftiga fkerbéti. Od dokonzhane sapreje do tiftiga zha-fa, kadar metulji islesejo, pretezhe 12, 16 do 2o dni po räsnofti toplote. Zhaf, ko imajo metulji she islesti, fe fposnä, zhe mefhizhi sunej mokrotni poftanejo in fe gibati sazhnd. Ob tem zhafi naj fe le toliko fvitlobe pufti, kolikor jé je treba, de fe rezhi raslozhijo. Metulji vezhi del perve tri ure po folnzhnim ishodi mefhizhe prederò. / O. Od metuljev. Metulj is mefhizha sletévfhi nema drusiga namena, kakor bersh fe fperjéti, sarediti fe in nato poginiti. Metulj fe po tem raslozhi od metuljke, de koj, ko fe is mefhizha smusne, perutnize maje in de je manji mem metuljke,» To ferfranje tako dolgo terpi, dokler ne dobi metuljke in fe s’ njo ne sdrushi. Metuljka pak ima debélifhi truplo, in f’ perutami po redkim in malo saferzhi. De fe pa prež s’ mefhizhi ne sdrushijo, fe ubrani, Zhe fe metulji f’ perftmi sa obe peruti mehko primejo, in fe na rasgernjeno platno ali papir poloshé. Ako fo fe pa she kteri fprijéli, fe metulj in me-I tuljka f’ perftmi poprimeta in prenefeta. Dobro je, zhe fc mefhizhi, v’ kterih fo metulji in meluljke, po rezhenim snamnji she prej od-lozhijo, de fe fprim bolj varno napeljuje, is tega ta prid isvira, de fe lahko vfe op^si, in de fe metulji, ki fo fe she fperjeli, odnefd; po tem, de fe tifti, ki fe fhe ne rofijo, del j shafa na prejfhnim proftori pufté, de imajo zhaf, nekaj fvoje mokrote f’ perfljd smefhane od febe pufhati. Ako je prevezli metuljev, naj fe na ftran fpravijo, de tiftih ne motijo, ki fe ravno rofijo. De je fprim she gotov, pokashe trepetanje metulja, zhe je fhe s’ metuljko sdru-slien. Zlies nekaj zhafa fe mehko sa perutnizc primejo, in fe, po tem ko fo odlozheni, k’ metuljem enaziga fpola denejo, ali fe pa le metulj odnefe, kijfe je she srofil. Zhe po fpbfh-nim rofu fhe kteri metulji oftanejo, fe, v’ majhno liiknjafto fklòpnizo ali fhkatlo denejo, dokler ne pride vgodna doba k’ sdrnshenju. Hlap ima zhift biti in rezheno toploto imeti , tudi ftaniza naj bo temna. Dalje fe ima tudi na to gledati, kdaj fe je fprim sazhél. Metulj mora nar menj 6 do 8 ur sdrushen biti, fhe le potlej ga lozhi. Ako bi pa metuljev smanjko-valo , naj pa le po 5 ur sdrusheni oftanejo, in nuj fe smed njih nar krepkejfhi sberd , de fe nekaj zhafa v’ poprej omenjeni fklopnizi f-hranijo , po tem s’ devifhkimi metuljkami fklenejo in tako drugo fprimejo. Metulji po navadi sjutrej »h fbeftih ali fedmih is mefhizher slesejo, le ob ofmifi sdrushijo, in ob dveh do fhtirib pö* poldan je fprim dokonzlìah; nato fe metulji oct metuljk;lahko lozhijoy in zbes nekaj dni nmerjój ne de bi bili kaj v's bili ali kaj drusiga pozhelij kakor de fo fe enkrat ali'dvakrat sdritshili. ■ e ;i ob , i:'rrq imfìòvq mirni's« «fesi« P. Dd nietuljk, kadar jfijza nefejo. Metuljke fe nbkoìiktì odlòzberie na papir ali na platno po miži rasgerrijélio polbshé. Pervih 36 do 40 tir ttietuljka nar vezli jajz snefe, po-sneji pa she le fheftino. ,Sploh vfaka metnljka snefe 400 do 5lo jajzhiž. Zhiftoft sraka, tdplöta in tettinola mora vedno sgorèj opomnjena biti. V’ nekterih dirteli metuljka vfe jajza snefe, in 8 ali 10 dni po tem, ko jenja nefti, pogine, pa tudi nizli ne savshije. Po p erniari toplote fe rumenóta jajz nar prej v' sazhernelo in po tém v’ fivkafto barvo fpreme* ni; nato pa poftattejđ bolj rujave in v’ shivo pe-pélafte. Jajzhiza fe i5 do 20 dni takdle fpre-minjajo, in po tem fo popòlnama godne. Zlies nekaj dni,' ko fo jajzhiza she pepélafte, fe papir ali platno, ki je stìlèga tìà njem, vsame, v’ dve, fhtiri ali ofem guba preghe, in v’ hladen, prav fuh kràj fpravi, kjer toplota po leti ni nikoli nad i5. ftopnjo, in po simi nikoli pod nizhlo (ali nulo). Nar boljfhi je, zhe fe ta papir ali jjlatno na fpletenizo poloslu, ki je pod hramb- iùm ali isbnim ftropam perterjcna. Po leti fe vfake 14 dni mora pogledati, ako néfo jajza na vlashnim kraji, ker jih .n^ojtrota/pokvari. Ravno tako fe imajo jajzhiza tudi prahu, mifh in podgan obvarovati* ( Ako fe jajzhiza v’druge kraje pofhiljajo, naj fe v’ jefeni ali pa fpomladi v’ papir, ali pa, kar je fhe boljfhi, v’ terftiko ('SchilfrohrJ denejo, votla konza pak fe f zhednim platnam ovijeta in prevesheta. Ako fe imalsalega v’ daljne kraje poflati, fe pa ne vsama ig papirja ali platna, ampak fe v’ malo mesiapa cnake veli-kofti savija, vfe vkup fe v’ fhtiri gubè pregne, in svesek f’ papirjem sadela, kakor navadne pifma. V’ fheftih ali ofmih tednih je torej zela fvil-na reja konzhana. Nar boljfhih mefhizhev ima S2Ö do ž5o, frednjih 3oo, flabih pa 4.00 do 5oq en fuijjt teghe. Dobrota in tesha mefhizhev fe ravna po klaji in reji gofeniz. Ofem do cjefet funtov mefhizhev,da en funt fvile ali shidp. ^Svili, ki je okoli mefhizhev, fe pravi kiinadrafta fvila; tifta pak, ki fe dobi od prejedenih mefhizhev, fe imenuje sadnja fvila fFloretseideJ ; s’ obojno se pofebej kupzhuje. R. Od bolesen fviloprejk. ,Sviloprejka je prav terdna sliival, bodi fi she pij Ivo ji natori ali po eno ft a v no fti fvojih udov; famóde jo zhafih tako napzhno rede', de per fv o ji terđrii natori mora obnemägati. Oterp-njenoft, ktero fviloprejke flednjo ftaroft prefto-}é, fe ne fmé belesen imenovali; ta oterpnoft jim je natorna in potrebna, in fhe le njih krép-kóft pokashe, in tilte gófenize, ki tega Itami ne preftanejo , sa prejo hizH ne veljajo. Poglavitne bolesni gofenizfò téle: 1. Debelizhnoft. Ta je fplófhin otok, ki fe takrat sazhrie, kadar fé gòféhize leve. ,Sviloprejke, ktere opa-de, jedo in raftejo, pa nizh vezli ne predejo* , tudi fo bélifhi in maftnéjfhi od drusib. 2. jSufhlza ali jetika. Gofenize, ki jo imajo, fo flabótne in njih raft je pozhafnéji kàkòr drusih. Jefti nehajo, poftanejó mehkobne, in vezhkrat jih druge sa-dufhé. Per tazih rejnikih, ki imajo malo umét-nofti, ta bolesen veliko zhervizhev pokonzhà, sUfti pred tretjim levènjem. 3. Slat e ni z a. Ta fe od debelizhnofti le po zhafi raslozhi, ob kterim fe perzhne. Njen sazhetik je po zhe-terti ftarofti, kadar fe gofenize she saprćjajo. Pravijo, de pride od vvlézhenja (InfiltrationJ shivivne mozhe in fvilne robe. Ne de bi bili Alleivi zlu godni, ampak otezhejo, in na njih trupli fe vidijo rumene maroge. ' 4. Oterpnina. Zhervizhi, ki jo imajo, oterpnejo, in yf fleherni ftarofti inner jd, defiravno fe slie vpre-jajo. Od konza fo rudezhi, postìéji pa beli. Ta bolesen fe po gofenizhni fmerti po njenim oteV-ddnji in po plefnini krog njeriiga trupla posna. Dolgo fö dvomili, ali fe ta bolesen nelese, ali ne; tode fkufhnja je uzhila, de fo popolnama sdrave gofenize, Ttakimi smefhane, ki fo oterp-nino imele, ravno to bolesen dobile. Satorej je na vfako visho treba, de fe isbe, pofode in orodje, kjer je kdaj gofpodovala, prav ozhedijo, in de fe take gofenize öd drusih popolno ldzhijo. Memo tih poglavitnih bolesen fo pa fhe druge, odkterih flabo rejene gofenize poginejo. Kadar fe zhaf sapreje perblishuje, fe sagledajo zhervizhi, ki fe fkorej fkos-nje vidi, in fo torej polni vod • 4) Is fajeniz. V’ to fe vsamejo vfe perpravne, dveletne veje, ki f’ podkleftenjem vifokih debel prezh odlcté; ali pa fe vsamejo od srafhenih, sdravih débel, ali pa enoletne mladike, famtide fe jim nekoliko dveletniga lefä pufti. Te fe do enake velikcfti io do 12 palzov odreshejo, f’ fadilam ali fadivnim lefam na perpravljeno gredizo po motosi tri pake vfakfebi tako globoko v’semljo vtaknejo, de vejiza le dva paka ali s’dvema popkama is njé moli, in Pfadilam fé perft okoli nje potlazhh Ivo je to ftorjeno, fe ji dobro per-lije, in grediza poravna. Na Ićhizo, ki ima fhtiri zhcvlje po fhirjavi, fe fhiiri verfte safadijo. Po tih Ihtirih vishali fe bele murve sredijo in pomnosliijo; tode k’ srejenju terdnih, lepih in vifokih drevef je perva nar boljfhi, ker po drugih vezhi del le pertlikovzi snjftejo. Pa tudi ti fe sanjorejo v’ vélik prid oberniti. d. Od safajđnja murv. Ako hozhefh s’ murvami velike s» fade narediti , jih lahko.na dvojno vjsho' safadifh: 1. de pertlikovze, ali pa 2. de vifoko drevje sredifh, l. Zhe vert f’ pertlikovzi safadifh, ti bo ta prid perneflo, de bofli murvino perje kmalo samogel Itiloprejkam v’ pizho dajati, ker fe taki germizhi prej obraftejo in perje redé, kakor vifoko drevje. V’ to fe vsamcjo tri - aii fhtir-letne débelza, ali take, ki v’ vifoko drevje nefo perpravne, fe po tem, ko fe jim veje in korenine fpodreshejo, tri zhevlje nàrasen vfadé, in naj fe vifhe ne pufté rafti kot 5 ali 6 zhevlev od tal. Perve dve leti fe njih perje fhe ne fmé v’ klajo jemati, ampak fe mora per miri puftiti, v’ tem fe ima pa mladizbje zhifto oplevati in ob fufln pridno polivati. Vfalmjene mladike fpom-ladi s’ oflrimi fhkarjami do seieuiga leta perréshi, in glej, dehofh pcrtlikovzam fzliafama s’jfako-letnim obresovanjem kako lizhno podobo dal. Tretje poletje fe pa perje fviloprejkam v’ sbivesh she lahko obterga. Taki murvini germi-zhi pa tudi vertam, travnikam in drusimu polju dobro ftreshejo, in doflejfhne nekoriftne ograje, glogje, temovje, zhefminje, kopinje i. t. d. na-domeftijo; pa fe mora gledati, de fe v’pravi kraj in v’ tàko perft vfadd, ki fe jim nar bolj perleshe, kakor je bilo she od konza opomnjeno. 2. Ako pa hozhefh is murv vifoko drevje srediti, to lahko mnogoterama ftorifh, v’rednih ali povoljnih rasdelkih jih safädi, ali pa med pertlikovze. Na vfako visho pa morajo vfaj 18, 20 do 2Ö zhevljev narasen biti, de fe drevefa po vfih ftranéh samorejo rasfhirjati, in pa de fe semlja fhe k^ko drugazhi v* prid oberne, ker fe is fkufhnje ve, de fenza murv pod njimi ra-ftdzho pdljfhino in povertino nizh ne pofhko-duje. Pred safajenjem, bodi fi po pervi ali drugi vishi, fe ima fhe poglavitno delo opraviti, nam* rezh semlja prekopati. To fe mora fhe pred simo ftoriti, ne le savoljo poprej rezheniga vsro-ka (ali urshoha), ampak slafti satd, de fe obdelana semlja pred simo fhe l'eféde. V’ take kraje, kjer ni dovolj periti, fe je mora vfaj toliko pcrfuti, de je tri zhevlje rifhi, ker v’ plitvi periti drevje rfe tekne, in fe kmalo nlufhi. e. Od olir ambe in daljne reje tnurv. Perve leta, ko perje ras drevje jemljefh, morafh per obresovanji slò varin biti, släfti imafh per kléftenji gledati, de fe veje sredama rasdelé, in s’enakim rasdeljenjem fokà tudi popolna enakoft po vfih ftraneh drevefa napravi. Satorej morafli po nabiranji perja i) murve od fuhih in s’ obiranjem pokvarjenih véj fproìtiti; a) mladike, ki prekefno raftejo, odresati; 3).tipe, ki prenaglo raftejo, vftaviti, ali jih perfi-liti, de fe fkrivijo, sató de fe fok malo utezlie; 4) ubraniti, de fe drevje nesmerno kvifhko ne narafha in rasproftira ; 5) tifte veje perkrajfhati, ki drevne verhe v’ rafti mudijo, ali pa, ki pre-vezh po ftrani vifd; napdfled 6) tifte veje, ki fe s’ obiranjem perja is natorne leshe fpravijo, sopet nasaj poriniti. Vfe drugo je pa ravno tako, kakor per kléftenji drusiga fadniga drevja, f. Odkorijtniga fmukanja murv. K’ dobri ohrambi murvinih drevéf in ger-mizhev pa pofebno fhe grd umno fmukanje. Nabiranje perja fe ima s’ veliko varnoftjo sgoditi, de fe drevje prevezh ne pokvtiri, ker jih nat ora fama k’ temu pofilnimu odliftanju ni odlozhila. Per tim obiranji je pràv potrebno, de fe od drevja zlo vfe perje ofmuka ; zhe fe pa na kterih vejah kaj perja pufti, to Yef shivitni fok ftii-fe vlezhe, ofmukahim vejam ga pa smanj-kuje. Nar prej fe morajo germizhi, po tem pa mlade murvine drevéfza ofmukati; tako' fpet zhaf dobijo, novo perje srediti, kar fe kmalo sgodi, perje ftarjiga drevja pa debélifhi pollane in bolj dosori, ter je potlej nar boljfhi sa odrafhene gofenize. ,Smukahje fe ima fhe le sazheti, kadar she rofa sgine, ih fe mora konzhati, predin je foln-ze v’ saloni. Kadar drevo musafh, morafli veje s’roko navsgòr fmukati, pa dobro glej, de pöp-kov ali pa jagod feboj ne potegnefh. Losbe bi bilo fizer, po nafprotni vishi, to je, navsdòl perje obtergovati ; pa po takim bi tudi drevne popke omusal. Tudi fe ne fmé na mlade drcvéfza plesali, ki imajo fhe fiabe veje in fe lahko ulomijo. Boljfhi je, v’ perflavljeni tabli nazhèrtano grédno famokölnizo v’ to fi narediti. Ta famokólniza obftoji is dveh delov: pervi je prava famokólniza, ki ima 7 ali 8 zhevljev dolge ih ravne ftranize, fpredej malo nad kole-fam molézhe in fpodej f’ fhtirimi klini fklenje-ne. Drugi del je pa gre'd (ali lojtra). Ta je 6 zhevljev dolga in f’ zhetertim klinam famokól-nize s’ njo fklenjena. ,S’ to en fam zhlovek vezli vrézh ali shakljev perja lahko svósi. Ako fe ta famokólniza le na poi narasen dene , fe naredi dvojna gred, ki le per fmukanji mia- dih drevéfz rabi ali nuza, nà ktére fe gred ne lind naslanjati. Ako fe pa famokolniza vfa rastegne, fe pa 12 ali i3 zhevljev dolga gred naredi. Shelesni sobjd fpodej pa V to flushijo, de fe gredLv’ semljo vtakne in de terdno ftoji. Ta famo.kdlniza fé tudi per drusim fadnim drevji labko räbi. Vrézhe sa nabiranje liftja mora per verhi obrózh imeti, de napeto oftane. Tudi kavelj-na je treba, de fe vrézhe na vejo obéfi. Ratno takd fé ima fkerbeti, de perje na tla ne leti,.àli pa de fe is vrézh na tla ne isfuje, stólti žbe fo- um a sane in prafhne. Ako fediftje v’ famökolnizah vosi, fe mora sagomiti, de ga folnze ne opari. Perje s’ndko shilavo,. klćjafto robo, ki fe medena rofa ali medeni pot imenuje, ofmoljeno je /.bervizhem fhkodljivo. Tako perje fe le V nar vezhi fili terga, in fe mora, predin fe fviloprejkam da, dobro isprati iti pofufhili. ,Snetjavo perje pa gofenizam nizb ne fhkotlüje,■ ker she fame le tifto fnedó, kar je sdraviga per njem. Ker je pa tudi treba, de fe vun in vun fuho perje dobiva, iu je vézh-krat dolgo deshévje, je . dobro tudi sa perhra-njevze fkerbeti, to je, sa takfhne dre veka, ki desh do njih ne more. Ako pa deshevje predolgo terpi, in fe torej mokro perje mora tergati, fe tudi to labko pofufhi. Y’ fuhi flanizi ga na zhedno rjuho kupama vfipaj, s’grabljami »li vilami obrazila j, rjuho s’ obéma konzama pretrgla j, ter bo perje kmalo fuho. Prafhno perje pa morafh P zhedno ruto otreti, g. Od murvinih fovrashnikov in hrambe s op er n j ila Nar vezhi fovrashniki fo murvam sajzi, sveri in miflii. Satòrej je dobro, na takih nevarnih kiajéh dreVefa pred simo f’flamo, terft-jem ali bizhjem prevešati, in to obesilo tako dolgo puftiti, de fe riizh vezh ni bati. Soper mifhi fe pa morajo navadne branila rabiti. Ako fe pa per vfi varnofti murve vunder pokvarijo, po mifhih, sajzih, sverini, tožbi, ali pa f pre-filnim fmukanjem perja, de fe drevna kosha ali pa veje pofhkodujejo, take rane prkv dobro samashi s’ naflednjim masilam, in jih f* ftaro platnino obeshi, zhe fo velike, ali zhe kosha vfakfebi resku ToForsifhko dobro drevno mašilo obftoji is 16 delov kravjeka, 8 delov fuhiga apna od ftariga sidovja, 8 delov pepela, in is i dela fvisha ali vodniga pefka. Kar je fuhiga, fe mora fkosi tenko is fvila ali dratut narejeno filo prefejati. Po tem fe vfe vkupej v’ gofto masho prav dobro smefi. Namefti kravjeka fe tudi volov ja kri, in namefti apna fuha kréda vsame. Ko fe ta klej na pokvarjeni del tenko namashe, fe poveffhina s’neko fhtupo, ki is 6 delov pepela in is i dela foshganih kofii ali pa is krede ohftoji, prav gladko ob-dergne. To masanje fe pa mora ob fuhim vremeni sgoditi , de fe klej (ali masha) hitro pofu-fhi, in zlies rano fkorja naredi. Ker dolgo ne obftane, ga vfelej le toliko perpravi, kar ti ga je treba; ako ga pa hozhefb perhraniti, ga mo-rafh f’ fzavnizo politi. Poi'sit je s’ njim, tako rekozh, zhudeshe delal, ker je vfe pokvarjene drevefa ali fadeshe bres drusiga truda s’ njim fzelil. Pa je bil tudi sa to snajdenje od Anglefh-kiga kralja pofebno obdarovan. Pregled reje fviloprejk od njih islés h be do sap reje, sa 20,000 jajzhiz prev dar j e n. ,Staroft in dnevi Potrebni proftor sa fviloprejke Toplotne ftopnje po Itomirjevo Tesha liftja X. ftaroft, 5 dui 5 Qzhevljev 19 5 funtov s. ftaroft, 4 dai io □zhevljev i8 do ig i5 funtov 3. ftaroft, 6 dni 33 □zhevljev 17 do 18 46 funtov 4. ftaroft, 7 dni 55 □zhevljev 16 do 17 109 funtov 5. ftaroft, 10 dni 120 □zhevljev 16 do 161J2 7g5 funtov fploflmi snèfek j 32 dni fplofhni snèfek 10 zeutov. Kratke opombe. Sa fviloprejke fe morajo po dnevi in po nózhi, torej v’ 24 urah, fhtirje klajni zhafi od-iozhiti ; in fizer ima pervo kerndjenje biti sju-traj ob fhtirih, drugo ob defetih dopoldan, tretje popoldan ob fhtirih, in zheterto svezher ob defetih. Kadar fe jim vnovizh gre klaft, mora prej-fhno perje vfe fnedeno hiti. Med klajnimi zhafi fe jim pa ravno tako po potrebi lahko kaj pizhe vershe. Gofenize v’pervi in drugi ftarofti tretji dan, v’tretji in zheterti pa peti dan oterpnejo, ob kterim zhafi fe jim ima po permeri fhtevila oterpnjenih zhervizhev toliko menj perja dajati. Med to oterdóbnoftjo fe morajo okna in duri sapirati. Kadar gofenize fpet oshivijo in novo ftaroft naftopijo, jih morafh na nove leshifha prene-fti in ftare ozhediti. To zhéjenje fe ima nar menj' na vfake tri dni sgoditi. Srak fe mora fploh, kakor hitro fe huda fopa-riza sazhuti, v’pervih ftaroftih vfaj enkrat, v’ po-flednjih pa vfaki tretji ali drugi dan fzhiftiti. Kolikor vézlii in krepkéjfhi gofenize per-hajajo, toliko naj toplota odjenjnje. Nasnanjena saloga h’kermljenju potrebniga liftja je na tanko po potrebi prevdarjena, pa je sadoftna, ako fe gofenizam nikoli vezh ne da, kakor ob enim klajnim zhafi fnefti samo-rejo, in ako fe jim savoljo tega v’pervih fta-roflili liftje rasreshe. It a s 1 a g a' n a fserftavljeni tabli nazhèrtaniga isó bra S k a. ,:! ■ : no I i /1 aim b O A. Salega fvilopréjk. ' ; >? Vf B. ,Sviloprejke v’ pervi a), drugi bJ, Irctji thetetti'ej, péti vfJ ftarofti. , D. jSviloprejkni ley. 1 ; •*; E. She vpredena goTeniza. ali mefhizh s’vna-, njo prejo ali kiinadrafio fvilo. F. Predert mefhizh, v’ kterim fe neispodobljeri metulj s’gofenizhjim lévam vidi. G. Predert mefhizh, v’ kterim fe lev ispodo- bljeniga metulja vidi. H. Mefhizh, is kteriga ravno metulj lese. /. Metulj in metuljka v’ fprimi» K. Velik, okrogel lift, ki je boljfhi mera so- batiga. . . , ;. ii ' L. Grédna famokólniza sa ofmukanje murv. M. Poliza, na ktero fe 2 zhevlja fhiroke in 6 zhevljev dolge f* papirjem pregernjene de-fkc sa rejo fvilopréjk poftavijo. 4# Kasa I o. * ill ß t *1 •> il \ ' '* Od reje fviloprejk. ,Strart A. Od pcrpravniga kraja ........ 5 B. Od potrebne perprave k’ Mini reji ... G D. Od praviga zhafa k’ perzhčtku fvilne reje . 7 E* \Od salege, od isvalitja fviloprejk .... 8 F. Od fviloprejk v’, njih rasnih ftaroftih ... lo G. Oh pitanja ............ lo H. Od zhéje leshifh in sraka ...... 12 I. Od potrebniga proftora ....... 14 Kj Od pdlrebne toplote- , . . . . . . . iš L. Perprava k’ sapréji gofépiz . . . . . . 15 M. Daljna perprava s’ jneflpzhi ...........I7 N. 0^ mefbižhev v’ sarod namenjenih ... Ig O. Od metuljev .*>i . . . * . , 2o P. Od metuljk, kadar jajza nefejo ..... 22 R. ' Od bòlè'seh fviloprejk 25 S. Od fovrashnikov fviloprejk in mefhizhev . , 27 T. Od zhlpvefhkih bolesen po fvilni reji . . , 28 •. ■ ■ ' ;iji* r« r»;tv • " P e r ft a v e k. • ’ 1 ’ * * j 1 Od murvine reje ... ;......................... а. ' Od murv fploh , >.................' « . б. Od sarejénja murv ......... d. Od safajénja rnurv ......................... e. Od ohràmbe in daljne reje murv . . . /. Od koriftniga fmukanja murv................. g, Od murvinih fovrashnikov in brambe soper Pregled reje fviloprejk od njih isléshbe od sapre- je, sa 20,000 jajzhiz prevdarjen . . . 41 Kratke opómbe.....................................42 Raslaga na perftavljenjjulali nazhèrtaniga isobraska 45 OBCIMS