V Trstu dne 3. Julija 1908 St. 27 Leto r’ Izhaja n Trstu vsak etek popoldne Uredništvo in npravništvo št. 5.11. nad. št. 1570 Delavski List Posamezna številka ===== 6 vin. lnserati po dogovoru. Naročnina za celo leto 4.20 K., pol leta 2.10 K., četrt leta 1.05 K. - Ino¬ zemstvo več poštnina. V Glasilo slovenskih socialistov na Primorskem. V N aročnikom. Cenjenim naročnikom naznanjamo, da je pretekel rok naročnine drugega četrtletja odnosno prvega polletja. Želeti I,; bilo, da bi cenjeni naročniki poravnali v najkrajšem času naročnino za tretje j četrtletje odnosno drugo polletje. 'Delavski . List“ ne vživa bogatih podpor in tudi nima bogatega rezerv¬ nega sklada iz katerega bi bilo mo¬ goče pokrivati troske izdajanja. Glavna podpora so mu naročniki, zato je po¬ trebno da naredi v tem oziru vsak sodrug' svojo dolžnost! Delavski L,ist“ stane za celo leto . . K 4'20 „ pol leta . . „ 2'10 „ četrt leta . . „ 1'0 5 Delavci! Sodni g i! Vaš je „De- lavski list 1 '! Naročajte in širite ga kajti je mogočno sredstvo v boju de¬ lavstva zoper njegove izkoriščevalce, je edino odkritosrčno glasilo slovenskega delavstva na Primorskem. boba novega dela. Kakor .dr. Sandrinelli, je priznal tudi dr. Rvbar, da volilna reforma nudi širšim slojem tržaškega prebivalstva priložnost, da bo smelo povzdigniti svoj glas tudi tam, od koder jo 'oilo do danes izključeno. V tej izjavi dr. Rvbafa je pa dragoceno priznanje, da tržaški slovenski in italijanski proletarijat ni imel v dosedanjem deželnem in mestnem zastopstvu zastopanih svojih interesov, kajti med široke tržaške sloje spada tudi slov. proletarijat. S to izjavo, ki jo je podal dr. Ribar na seji deželnega zbora dne 16. junija, je postavil na laž demokratizem dr. Gregorina in nje¬ govega glasila ‘‘Edinost* in postavil je na laž tudi samega sebe in svoje delo v prid interesov slovenskega proletarijata, s katerim se je vedno bahal. Pametno je bilo od dr. Ribara, da je sto¬ pil na stran pravice in priznal, da ne on, ne njegovi slov. tovariši, ne stranka kateri pripada, niso branili ne v držclnem zboru ne v mestnem svetu interesov širokih slojev tržaškega prebivalstva, katerim pripada tudi tržaški slovenski proletarijat. Ce bi bili tržaški narodnjaki zastopali interese delavstva ne bi bilo treba, da bi bil izjavil dr. Ribar, Šola in cerkev. Češki napisal za „Nar. Obzor“ št. 17.20 leto bivši duhovnik Ladislav Kante; prev. Dr. I. F. (Dalje). Povdarjam zopet, da vzgoja ni mogla biti drugačna v dobi, ko je bil celi družabni 7 red zgrajen na nesamostojnosti vsega ljudstva razun maloštevilnih privilegiranih kast. Cilja te vzgoje je bil zopet nesa¬ mostojnost, ker bi ljudje, vzgojevani k sa¬ mostojnosti, prav lahko postali uporniki in krivoverci. Ljudje, ki znajo misliti in v resnici tudi premišljajo, bi se prav lahko sprotivila vsiljevana vera. Taki ljudje bi prav lahko dospeli k misli, da rti bog ustvaril gospodarjev in sužnjev, marveč le svobodne ljudi, in če duhovniki trde s prižnic drugače, bi mogli zahtevati doka¬ zov, ki bi je prepričali. Taki ljudje bi mogli lahko zahtevati od cerkvene in po¬ svetne gosposke, ki jim govori in gospoduje v božjem imenu, da bi se izkazali z božjim pooblastilom in bi se ne dali oslepariti s falzifikatom. 1 .judje, ki so vzgojeni k vest¬ nosti, zamorejo lahko odpovedati pokor¬ nost, ako nasprotuje tuje povelje -njihovi vesti. Vprašali bodo i po vzrokih povelja. Z eno besedo : potrebno je bilo vzgajati k pokornosti, da so ljudje postali pokorni. da se nudi delavstvu prilika, da bo zamoglo sedaj tudi ono zastopati svoje interese. Ako pa niso zastopali slovenski narodnjaki in¬ teresov delavstva do sedaj, je znak samo, da jih tudi v bodoče ne bodo zastopali, kajti s prcmembo volilnega reda se niso spremenili cilji in programi narodno meščan¬ skih strank, Da pa bo delavstvo prisiljeno braniti in varovati svoje interese, je znak, da obstoje razmere, ki ovirajo interese de¬ lavstva. One razmere pa ne podpira samo ital. narodna stranka, marveč tudi slovenska narodna stranka katere zastopnik je dr. O. Rvbar. Za nas jo ta njegova izjava dragocen dokument, na katerega opozarjamo vse one, ki dosedaj niso imeli zastopanih svojih interesov. *** Nova doba, ki se odpira mestnemu življe¬ nju, nalaga delavstvu tudi novih dolžnosti. V novem deželnem zboru bodo sedeli tudi zastopniki delavstva, zastopniki delavstva, zastopniki delavstva pravim, ki bodo v manj¬ šini, ki pa ne bodo smeli pozabiti, da zastopajo večino prebivalstva, onega prebivalstva, ki dela, izdela in uporablja. Za to ljudstvo bodo morali biti delavski zastopniki njegovi naravni branitelji, branitelji njegovih inte¬ resov. V trenotku pa, ko bodo hoteli biti resnični njegovi branitelji, bo nastal boj med njimi in zastopniki meščanstva in iz tega boja se mora poroditi konkretno in direktno delo, v katerem se bodo morali posluževati vseh sredstev, da se spravi ob¬ čino v pravi tir. Do sedaj (in to nam je povedal dr. Rvbar). je bilo vse delo mestnega in deželnega zastopstva v prid kapitalističnih koristi. In vsa upravna politika tržaške občine je bila v meščanske koristi. Glavno pozornost bodo morali posvetiti bodoči zastopniki delavstva v znižanje cen in v moderniziranje razpečavanja glavnih življenskih potrebščin. Velike bodo koristi za ljudstvo, ki jih zna poroditi pametna in energična domača politika socialističnih poslancev, in trdo in mnogolično je delo. ki ga bodo morali vršiti v tem oziru. Naravna dolžnost moderne občine obstoji samo v politiki ureditve konsuma. Podra- ženje živil izvira največkrat iz zastarelih razmer v okviru katerih se vrši aproviza- cija velikih centrov. Veleindustrija napredu¬ je naravnost neverjetno, kruh, meso, in druge potrebščine, se pa še vedno izdelu¬ jejo in razdelnjejo kakor pred več stoletji. Med izdelovalcem in konsumentom obstoji cela vrsta mešetarjev in lahkoživcev, kateri so krivi največ, da se podraže včasih živila naravnost neverjetno. S tem, da se širi malo obrt se poveča število malih obrtnikov, ki, Potrebno je bilo gojiti po eni strani neza¬ upljivost v lasten razum in v lastno vest, po dingi strani pa vero v resnico tega, kar uči cerkev po svojili duhovnikih, da bi ljudje več duhovnikom verovali kot svojemu razumu. Ta inačaj srednjeveške vxgoje moramo imeti pred očmi, ako hočemo ra‘.limeti zahteve, ki jih še vedno cerkev stari do šole in šolske vzgoje —- zahtevke, ki bi bili sicer nerazumljivi ali pa malo razumljivi. Čudil sem se včasih nekaterim teh zahtev. Čudil sem se na pr., ko sem čital v kato¬ liških pedagogičnih časopisih, da se je za¬ bavljalo proti uvajanju nazornega pouka in proti temu, da se ne uči več otrok toliko na pamet kot poprej, čudil sem se, ko sem slišal v krogih katoliškega ljudstva nava¬ jati v dokaz slabega učiteljevega delovanja v šoli, da otroci ne poljubljajo več roke duhovnikom, ko sem slišal ali čital, kako je cerkev branila, da bi se v šole uvajala fizika ali druge prirodne vede; tudi mar¬ sičemu drugemu sem se čudil. Danes se ne čudim več. In če se spomnim, kakd nam je v duhovskem seminarju špiritual polagal na srce, da ne bi sledili vzgledu onih duhovnikov, ki vsled svoje komod- nosti ali nemarnosti napravijo na belo soboto ogenj s vžigalicami in rfc s kre¬ silno gobo, — tudi temu se ne čudim več. ker ne razpolagajo s kapitalom, so prisi¬ ljeni slepariti in izkoriščati ljudstvo na vse možne načine. Krik ljudstva, Ni mogoče živeti 8 izvira ravno iz teh neznosnih razmer. In v saniranje teh razmer se bo moglo vršiti delo zastopnikov delavstva pri ka¬ terem delu bodo morali imeti vso oporo pri ljudstvu samem. Razmerje cene med ceno proizvajanja in med ceno prodaje, se mora znižati na naj¬ nižjo stopnjo 8 . To mora biti cilj politike v prid tistim širokim slojem prebivalstva, ki po opravičenem priznanju Rybara in Sandrinellija, ni imelo še dosedaj svojih zastopnikov. Voditi tako politiko v prid delavstvu, pa bodo zmožni samo socialistični poslanci, ki so se vedno pokazali, da so edini za¬ stopniki tistega revnega ljudstva, kateremu je ležeče na tem, da se znižajo cene živilom in vsem potrebščinam, ki jih rabi v svrho svojega življenja. Potom take politike bo pa mogoče sanirati vse druge slabe razmere v občini, in potom take politike bodo našle tiste široko mase tržaškega prebivalstva (da govorimo še enkrat z dr. Rvbarem) res¬ nično in plodonosno zastopstvo svojih in¬ teresov. Dolžnost tržaškega slovenskega delavstva je tedaj, da prične že sedaj delo, , da se tako zastopstvo tudi uresniči. Nova doba, nam nalaga tudi nova dela. Na delo tedaj in vspeh je gotovo na naši strani! Politični pregled. Kiikou o zvišanju davka na žganje pride na vrsto še v sedanjem za¬ sedanj n To je vspeh pogajanj ministrskega predsednika z voditelji parlamentarnih strank. Posebno važno je bilo njegovo posvetovanje s poljskim klubom, kjer je dosedaj vladala najhujša opozicija proti nameravanemu za¬ konu in vsled tega tudi proti ministru Ko- rytowskemu. Da je pomiril odločilne poljske poslance, je moral obljubiti baron Beck, da se nekatere določbe novega zakona spre¬ mene. Predvsem se zniža delež države pri dohodkih od novega davka, a zato se znatno zvišajo odstotki deželam za saniranje svojih financ. Nadalje se zviša bonifikacija za 10 vin. Posebni davek za točenje žganja se črta. Ministrski predsednik je miril tudi socialne demokrate s političnimi koncesijami in z obljubo, da se najnižjim kategorijam državnim uslužbencev zvišajo plače še te¬ kom tega poletja. V četrtek je šla k mini¬ stru Korytowskemu deputacija industrijcev žganih pijač liz vseh krono vin posredovat, da bi se davek na žganje ne zvišal. Mi¬ nister je odgovoril, da od te namere vlada Čudim se le temu, da še niso stvari in nazori, ki so že davno mrtvi, tudi v res¬ nici pokopani, da stvari in nazori — tudi nazori o vzgoji — ki že davno spadajo v muzej, še niso v njem shranjeni. Toda zakaj so ti nazori mrtvi? O tem drugič. Citatelj naj med tem premišljuje, zakaj se v življenju ne dela več ognja s kresilno gobo — to je podučljivo i za vprašanje, zakaj ne more biti več današnja vzgoja taka kot je bila v srednjem veku in zakaj ji cerkev nasprotuje. Dekan v D. mi je pravil, da je njegov prednik, ko se je gradila na Češkem prva železnica, ostro govoril na prižnici proti tej novotariji, ki jo je označil naravnost z,1 hudičevo iznajdbo. Danes duhovniki ne pridigajo več proti železnicam, ker bi se smešili s tem. Le tako se večkrat zaženejo proti novodobnemu napredku in tudi tu so dovolj previdni: oni znajo — oziraje se na važne novodobne iznajdbe — tudi pohvaliti človeški um in iznajdljivost — toda takoj se zavarujejo: žalibog, dragi v Kristusu, ves ta napredek ni naredil ljudij srečnih, odvrnili so se od boga, od svete matere cerkve... «In tako dalje, niti se ne zaveš in že je nastal iz napredka — “ lažinapredek ’ in proti temu pridigar grmi in grmi... Tudi jaz sem tako pridigoval; vem kako se tako dela. ne more popustiti, vendar jim je obljubil razne olajšave in spremembe v prvotnem zakonskem načrtu. Delegacije bodo, sklicane meseca sep¬ tembra na kratko zasedanje, da dovolijo proračunski provizorij; redno zasedanje, se ima pa preložiti na zimske mesece. Krščanski socialci so v državnem zboru doživeli poraz. Njihov član, poslanec Schmid, je vložil resolucijo, ki je imela namen, židovskim dijakom preprečiti obisk srednijh šol. Krščanske socialce so podpirali nemški radikalci, ki bi radi z antisemitiz¬ mom pobarvali svojo pobledelo slavo. Re¬ solucija je pa bila z večino glasov odklon¬ jena. Člani državnozborskega tiskov¬ nega odseka so imeli posvetovanje pri justičnein ministru zaradi pristojnosti po¬ rotnih sodišč v pravdah o ražšaljenju časti. Po dolgem pogajanju se je dosegel kom¬ promis, da je razžaljenje časti privatnih oseb in javnih funkcionarjev odkazati po¬ sebnemu sodišču prisežnikov («Schoffen- gericht 8 ), ki se sestavi iz treh sodnikov- lajikov in dveh sodnikov po poklicu. Državni poračun je sprejet. Ogr¬ omna večina je, kakor je bilo pričakovati, glasovala za vlado in gospod Beck je rešen velike skrbi. Proračun ima povsem proti¬ socialen značaj, skrbi več kakor vestno za interese posedujočih slojev in se nič ne ozira na potrebe delavnega ljudstva. Vendar je že v tem, da se je o proračunu debati¬ ralo in glasovalo, velik napredek, kajti vsaj v načelu je prelomljen vladni absolutizem, ki se je leta in leta izražal v tem, da si je vlada s cesarskimi naredbami sama do¬ voljevala davke in vojake. Sicer pa je bila cela proračunska debata dokaj klaverna in resnica je, da so samo socialni demokratje spravili nekoliko življenja vanjo. S prora¬ čunom je rešena najvažnejša “državna po¬ treba 8 in pot je prosta za parlamentarno reševanje drugih vprašanj. Sedaj se mora pokazati, ali ima državnozborska večina vsaj toliko socialnega čuta, da se loti vsaj tistih predmetov, ki so že popolnoma zreli za rešitev. V prvi vrsti stoji zavarovanje za starost in onemoglost. Pritej točki se mora pokazati značaj državnozborske ve¬ čine. Vsi soeialno-demokratfčni pred¬ logi k proračunu so bili v specialni de¬ bati odklonjeni. Vse, kar je vlada zahte¬ vala, je dobila, vse, kar so zahtevali so¬ cialisti za ljudsvo, jo bilo odbito. Poslanec Seitz je predlagal, naj se izbriše dispozi¬ cij ski fond, iz katerega krmi vlada svoje časopisje. Predlog je bil odidonjen z 277 proti 133 glasom. Poslanec dr. Diamand je predlagal, naj se zniža cena soli in naj se v ta namen reducirajo dohodki od soli na Ni preveč težko umeti duhovniško dušo. Na njenem dnu drema odpor proti izpre- membam, ki so nastale v raznih strokah družabnega življenja od časa, ko je bila cerkev na višini svoje moči in slave; sku¬ pina teh izprememb tvori baš novodobni napredek. Odkod ta odgovor? Odkod, da so te izpremembe zlomile oni srednjeveški družabni red in skupaj z njim tudi in iz¬ ključno gospodstvo cerkve, s kojc usodo je zvezana usoda duhovnikov. Nasproti srednjemu veku, ki je bil doba popolne odvisnosti, je novi vek doba naraščajoče samostojnosti, svobode ia zmožnosti samo- dločevanja; to so globoke razlike in jih moramo razumeti, če hočemo razumeti tudi posledice, ki izvirajo iz njih za vzgojo in za razmerje cerkve do moderne šole. Že na koncu 18. stoletja sc je začelo tlačanstvo kmetiškega ljudstva izgubljati na svoji strogosti in je bilo v naslednjem stoletju (pri nas 1. 1848) popolnoma zrušeno. Tudi cehi so izgubljali čimdalje, tembolj na svojem pomenu, dokler ga niso popolnoma izgubili. Nastala je doba gospodai-ske svobode (svo¬ boda obrti in trgovine, prostega izbiranja stanu sploh) in svobodnega tekmovanja. Važen činitelj v tem tekmovanju so bile iznajdbe strojev, ki so povzročili prekrasen razvoj veleobrti, komunikacije in trgovine. (Dalje prih.) 23,476.000 kron. Predlog je bil odklonjen z 285 proti 133 glasom. — Poslanec Beer je predlagal 4,796.130 kron za vravnanje plač poštnih uslužbencev. Predlog je bil odklonjen z 269 proti 141 glasom. — Pos¬ lanec dr. Ellenbogen je predlagal 20 mi¬ lijonov kron za ureditev plač državnih že¬ lezničarjev. Predlog je bil odklonjen z 270 proti 138 glasom. — Poslanec dr. Ellen¬ bogen je predlagal znižanje davka na slad¬ kor in sicer tako, da bi se plačevalo do 31. avgusta t. 1. 38, od 1. septembra dalje pa 30 kron za 100 kilogramov. Predlog je bil odklonjen z 234 proti 126 glasom. Vladna večina je torej kompaktna, gospoda Beck in Korytowski se lahko zanašata na svoje mameluke, ljudstvo, ki se od dne do dne natančneje seznanja z eksckutorjem, pa lahko vidi, kako imenitno ga zastopajo « njegovi'- poslanci. Kadar bo plačevalo nove davke in dražja živila ter kadar bo dajalo svoje sinove militarizmu, naj se zahvali svojim poslancem, ki so mu znali obetati zlate gradove ob volitvah, sedaj pa poma¬ gajo, prazniti, njegove žepe in stiskati mu želodce. Za kanone, za oficirje, za duhov¬ nike, za veleposestnike, za kapitaliste do¬ voljujejo miliarde, za veleposestnike, za ka¬ pitaliste dovoljujejo miliarde, za delavno ljudstvo še borih tisočakov ne. Če se narod iz tega vsaj za bodočnost nič ne nauči, se mu prav godi. V železniškem ministrstvu je nastala kriza na seji železniškega odseka. V sredo je nemško-liberalni poslanec dr. Pergelt ostro napadel ministra dr. Der- schatto radi podržavljenja češke severne železnice ter mu očital, da se je s tem pregrešil proti nemško-narodnim koristim. Dr. Derschatta je razkačeno odgovarjal ter naglašal, da je ta napad na njegovo osebo popolnoma neupravičen in brez povoda. Pergelt je na to rekel, da Nemci ne mo¬ rejo v Derschatto zaupati, zato ker je član koalicijske vlade. Na predlog poslanca Ma- stalke se je seja zaključila. Prihodnja seja bo najbrže šele prihodnjo sredo. Ako se nastala kriza med Nemci in dr. Derschatto ne poravna, bo železniški minister prisiljen odstopiti. Imunitetni odsek je z 10 proti 6 glasovom sklenil izročiti grofa Sternberga, Bergmanna in njiju sekundante sodišču radi zločina dvoboja. Referent dr. Baxa je na to odložil svoj posel, ker je predlagal, naj se imenovanih poslancev ne izroči. Poslance dr. Iflsilaekovski, član poljskega kola, v katerem je vodil ■ demo¬ kratično * krilo, je umrl 56 let star, na Dunaju. Prepeljali so ga v Lvov, kjer je bil župan. Pogreb se vrši na občinske stroške. V ogrski zbornici je pri debati o zvišanju davka na žganje govoril tudi mi¬ nistrski predsednik dr. W ek er le, ki je v prvi vrsti odgovarjal hrvaškim poslancem. Ko je zaklical poslanec Ban jan in: Rad¬ ehova vlada je itak žganjarska vlada!», je W e k e r 1 e izjavil s posebnim povdarkom: «S takimi opazkami ne pridete do svojega cilja. Ako bana še tako napadate, ostal bo na svojem mestu dotlej, da pride naša po¬ litika na Hrvaškem do veljave. (Ploskanje pri Madžarih, vihar pri Hrvatih). Ban je naš državnopravni dostojanstvenik; on je naš praporščak, zavzema pri nas odlično mesto ter bo deloval v popolni solidarnosti z nami. Ravno zaradi tega smo ga imenovali tam za svojega eksponenta. (Zopet ploskanje pri večini in vihar pri Hrvatih). Ban je na Hrvaškem poslujoč član naše vlade, in sicer odličen član. Zaman je, ako ga pre¬ zirate. Bodite prepričani, da bomo obstoječe zakone napram Hrvaški spoštovali in da hočemo tem zakonom v vseh okolnostih priboriti veljavo.* :— Vkljub temu se sodi, da odstopi Rauch najpozneje v jeseni. V sredo je Rauch že drugič konferiral z mi¬ nistrskim predsednikom Wekerlejem, vendar se zatrjuje, da obisk nima političnega o- zadja, temveč se pri teli dogovorih gre le za finančne transakcije in za upravne za¬ deve. -— V ogrski neodvisni stranki narašča nevolja proti banu Rauchu. Vedno več je glasov, ki zahtevajo, naj se na Hrvaškem še pred začetkom jesenskega zasedanja, na¬ pravi red. V ogrskem državnem zboru je bil v soboto sprejet zakon o zvišanju davka na žganje; ker se je pa vrinila neka na¬ paka zaradi izvoza, se bo morala zbornica še enkrat pečati z zakonom, ko ga reši gosposka zbornica. Hrvatski ban baron Rauch je imenovan za tajnega svetnika. ‘Delavci! Sodrugi! Somišljeniki! Naročajte Delavski List“ m sirite yy Domače stvari. Zaupniki politične organizacije so vabljeni na sejo, ki bode v torek dne 7 t. ni. ob 8 uri zvečer v Delavskem domu III nad. Biliče naj ne manjka. Klavern shod 1.1). O. v Repen- tabru na Krasu. Preteklo nedeljo je N. D. O. sklicala javni shod v Repentabru na Krasu. Shod se je vršil v neki gostilni tik železniške postaje. Govoril je doktor Mandič iz Trsta krog 80 osebam. Raz¬ vijal je program te organizacije, katerega se mi zdi zanimivo objaviti v kratkih potezah. Rekel je, da je na Goriškem vže preveč političnih strank: liberalna, klerikalna i a- grarna. N. D. O. ni politična; ona skrbi samo za gospodarski interes svojih članov. Najpoprej je seveda narodna, ker hoče se bojevati, da dobe Slovenci narodno jedna- kopravnost. Potem pa se drži razrednega stališča: združiti reveže proti bogatinom, ki jih izkoriščajo. Zavrača pa razredni boj, ki ga goje socialisti. Socializem je najlepša ideja, kar jih sploh ekzistira na svetu, no¬ bena stranka nima lepšega programa; toda socializem je godba prihodnjosti. Ona je škodljiva Slovencem, ker je mej narodna, internacionalna. Mi Slovenci nismo še niti dovolj narodni? Ko nismo dosegli niti nižjega pojma, kako naj sežemo po najvišjem? V prihodnje, sedaj še ne, ker si moramo po¬ prej zagotoviti narodni obstanek. N. D. O. pomaga svojim članom v slučaju bolezni; daje jim 80 vin. na dan. Pomaga jim duševno ker prireja predavanja in s prihodnjim mescem začne izhajati «Slo¬ venski Delavec* glasilo organizacije, ki ga bodo člani dobivali brezplačno. Ustanovile se bodo konsumne zadruge, ustanovilo se bode delavsko posojilnico i. t. d. vse v de¬ lavske koristi. Delavci iz Repentabora pristopite i. t. d. i. t. d. i. t. d. (20 ljudi navdušeno ploska in vpije: živio!) Sodrug Milost se oglasi za besedo in pravi: To kar sem danes slišal mi ni novo. (Mi socialisti imamo iste stvari, kar jih je dokt. Mandič obljubljal že davno. Tudi mi imamo strokovne organizacije ki niso politične. Samo pekovska organizacija v Trstu, ki ni politična izda čez 8000 kron brezposelne in bolniške podpore na leto. Naravnost smešno se mi zdi, da mora biti organizacija narodna, za izboljšanje gmotnih razmer članov. Samo politična organizacija je lahko ločena po narodih, gospodarska ne. Kaj bo gospod Mandič naredil, če bo v oni tovarni kjer dela polovica Italianov, organiziral samo Slovence? Kapitalist se mu bode smejal. Še železničarji kterih je 54.000 or¬ ganiziranih v Avstriji in ki pripadajo 10. narodnostim, težko kaj izprešajo iz želez¬ niške uprave. Kaj bi napravili sami Slo¬ venci v tem slučaju? — Fiasko! (Klici: in vi kaj ste napravili v Na¬ brežini ?) Milost: V Nabrežini se morate zahvaliti narodnim gospodarjem slovenskim, kateri so rajši pozvali regnikole iz Italje, kakor da bi povišali slovenskim delavcem 10 vin. na dan plače! Potrosili so raje tisočake za agente naj iščejo stavkokaze v Italji! Tu nastane velikanski hrup. Kakih deset narodnjakov sili proti Milostu kazoč pesti. Drugi možje jih drže nazaj, naj bodo mirni, toda nihče jih ne posluša. Nekateri žvižgajo. Predsednik shoda izjavi: Ker ni mogoče, da bi bil mir odvzamen gospodu Milostu besedo. Milost: Hvala. Konstatiram, da smo mi socialisti v Trstu, ki nas je bilo 1000 skupaj pustili mirno govoriti vašemu Bufonu. Vi pa mi odvzamete besedo. ■Mandič protestira proti predsedniku. Potem nastane nekoliko miru. Predsednik: Gospod Milost ima besedo! (Klici: naj bo kratek!) Milost: Jaz nisem cel čas motil gospoda Mandiča in tudi nisem zahteval naj bode "kratek. (Novi kriki). Milost (nadaljuje): N. D. O. nima nobe¬ nega gospodarskega pomena; ona je poli¬ tična. Ni treba tu trditi neresnice, da boste delavcem pomagali. Tega vam sploh ni mogoče storiti, ker kapitalizem je mejna- roden. Tako se morajo združiti mejnarodno tudi oni, ki se hočejo vspešno bojevati proti kapitalizmu. Gospod Mandič je rekel, da bode orga¬ niziral 15 tisoč slovenskih delavcev. In kaj bo potem? Ce niso združeni z delavci družili narodnosti, je vsak trud zastonj! Ni nobena zasluga biti rojen Slovenec, temveč je to gol slučaj, pri katerem se nima nihče bahati, ne si domišljati, da je več vreden nego drugi. Pogoji obstanka Slovenskemu narodu so v socializmu. Socialisti so tudi narodni, oni so bili prvi, ki so v Trstu zahtevali in ne ponižno prosili, slovenske šole. Ljudski Oder je bil prvi v Trstu, ki je začel ljudstvo podučevati s predavannji; prvo slovensko knjižnico v Trstu so vstanovili slov. so¬ cialni demokratje! N. D. O. ni druzega nego privesek me¬ ščanske politične stranke, ki ima kot poslanca moža, kteri je včeraj glasoval proti povišanju plač ubozih železničarjev! Ta mož je dokt. Rvbar! (Kriki, hrup, en pijani narodnjak sili s pestmi proti Milostu, drugi ga drže; Mandič tolče s palico po mizi.) Milost: Yem, da vas to boli. Ali kaj hočete ? Resnica je sveta. Milost konča potem mej divjim krikom rekoč: Trpini celega sveta, vsi pod rdečo zastavo! (Dol žnjim! Dol žnjo!) Mandič odgovarja Milostu z raznimi «šla- garji», da je Škabar gospodar dveh hiš, da je Pag ni ni bogataš in da so ti slabi vo¬ ditelji socialistov. Še druge slične argumente pripoveduje Mandič. Milost pa, ker prihaja vlak, odide med žvižganjem kakih 20 ljudi, drugi pa gledajo mirno in tužno. Mandič je rekel v svojem govoru, da pride pretekli pondeljek v Nabrežino. Toda Milost je šel v Nabrežino in o Mandiču ni bilo ne duha ne sluha. Vino — točka programa. Gospod Mandič je bil pred tremi tedni v Repen¬ tabru, da si napravi «teren» za shod, ki se je vršil v nedeljo, o katerem poročamo na drugem mestu, Gospod doktor Josip Mandič je takrat plačal navzočim 8 litrov vina in se tako prikupil ljudem. Sedaj vemo, da je vino glavna točka v programu N. D. O. Čestitamo! Poslanec dr. It.vbar. je interpeliral naučnega ministra zaradi germanizacije v Trstu, češ, da je v ondotnih nemških šolah, vzdrževanih od države, dijakom tudi v pro¬ stem času prepovedano, govoriti v materin¬ skem jeziku. Kaj pa, če bi dr. Rvbar opozoril svoje istrske kolege na nevarnost germani¬ zacije, katero pospešujejo s svojo zvezo z mornanico in z reklamo za nemške šole v Pulju? Najprej vzgajati germanizem, potem pa stokati nad germanizatoričnimi klofu¬ tami, to je prava narodnjaška metoda na Primorskem. Slavnemu županstvu v Nabre¬ žini, ki nas naproša, da bi povedali ime mesarja, ki je prodajal meso nezrelih telet in imena prič, da bi bilo potem županstvu mogoče narediti konec tem nezdravim raz¬ meram, odgovarjamo sledeče: Dolžnost časnikarstva je pač, da opozarja oblasti na nedostatke, ki se gode v javnih ali privatnih podjetjih, nikakor pa nima časnikarstvo namena opravljati posel, ki ga morajo opravljati za to plačani in izvoljeni faktorji, še manj pa, da bi opravljalo posel policijotov. Dolžnost nabrežinskega županstva je bila, da takoj, ko je prišla na dan zadeva glede razmer v klavnici in dolžnosti dr. Svobode, da uvede preiskavo glede stanja tamošnje klavnice in vseh drugih k tej spadajočih stvari, ki smo jih objavili v 21 in 23 št. «Delavskega lista* med dopisi iz Nabrežine. Županstvo pa, ki sedaj, t. j. po celem mesecu, povprašuje po imenu mesarja, ki je prodajal meso nezrelih telet, ni ukrenilo še ničesar, da bi se ne bili ponavljali znani dogodki. Stanje klavnice je slabše nego je bilo takrat, ko smo mi o njej pisali. Tisti dan, ko smo dobili poziv od županstva, je bila luža pred klavnico polna in iz nje je puhtel smrad daleč okoli. Tako je bilo še pretečno nedeljo, ko smo bili zopet tam. V četrtek dne 25. pretečenega meseca, so našli vaščani na sredi vasi 6 mesecev staro iz krave vzeto tele. In pretečeno nedeljo smo tudi videli tele v luži pred klavnico. županstvo ni ukrenilo tedaj nišesar, da bi se bile stvari obrnile na bolje in tudi zdravnika Svobodo ni županstvo opozorilo na njegove dolžnosti pri pregledovanju blaga. Tudi dotičnik (?) ki prejema 450 kron na leto, da cisti lužo pri klavnici, naj jo res čisti, ne pa, da jo pusti umazano in smradljivo. Županstvo je tedaj zopet enkrat opozorjeno na svojo dolžnost. Upamo, da se uvede preiskava in da se potom te pravično kaznuje one, ki so krivi teh škandaloznih razmer. Čudno se nam zdi pa vsekakor, da pov¬ prašuje županstvo po imenih, katere pozna vsa Nabrežina. Nabrežina* Farska surovost n a n nunea, je prikipela že do vrhunca. ](, nima že zadosti privezano na vrvici % imenitne naprednjake, da na njegov mig| « začne ta liberalna gospoda divji pl es merunskega čardaža, da gre \se po njpg, < i vem taktu, hoče še nedolžno mladino, ^ c j tera pohaja v šolo v Nabrežini, priklopj| t i za njegove inkviziciske namene, z niolitvjj, c i križevega pota, spremljane z batinami j, glavah nedolžnih otročičev, kateri so p, x , njegovo komando, pomilovanja \iedni. i Razsodni ljudje morajo na sledeči, obžs. lovanja vredni slučaj, ki se. je dogodi J pretečeni teden v naši ceikvi sv. ltj|^ i zgražati nad divjim versko fanatičnim 4 1 godkom nunca Čargo-ta. Pred sklepom letošnjega šolskega leta, ' imeli učenci v naši cerkvi spoved, dolgu ! trajne molitve so bile začetek za pripis ljanje te srednjeveške ceremonije. 13 do lj 4 letni šolarček Viktor Radovič, sin tukaj \ šnega posestnika g. Janeza Radoviča, $ , je nahajal pri omenjenih molitvah v cerkvi 1 in je morda kot otrok kaj pregrešil, “ je dalo povod gospodu nunču, da gaj, 11 I začel tepsti glavi in suvati. Fantič, o