_    131    _
Gospodarske novice.
Za tretjega učitelja na deželni kmetijski šoli v Grmu imenoval je deželni odbor gospoda Jarneja Černeta učitelja na Vrhniki. Gospod Černe bode nastopil službo, kakor hitro potrdi to imenovaoje c. kr. kmetijsko mi-nisterstvo.
Plemenske bike, nakupljene iz državne podpore, prodajala bode kmetijska družba majnika meseca v Ribnici. Dan prodaje bode pozneje določen.
Občni zbor c. kr. kmetijske družbe koroške je bil 14. marcija v Celovci. Navzočaih je bilo 127 udov. Občni zbor je potrdil račune in proračune družbene, obravnaval o živinski soli ter ogrski konkurenciji z žitom ter izvolil nov odbor. Za predsednika je bil izvoljen g. dr. pl. Edlmann, ki predseduje uže 23 let. Za odbornike pa so bili izvoljeui gg. Walter, Zunzer, Schroll, Elbl, Funder, pl. Metnitz, Holzer, Puntschart, Oertl, Haberl in Hoch.
Goriško c. kr. kmetijsko društvo je imelo 5. t. m. tudi svoj občni zbor. „Gospodarski list", uradno glasilo tega društva, poroča o tem občnem zboru to le: Občni zbor c. kr. kmet. društva goriškega dne 5. aprila je bil maloštevilno obiskan; zbralo se je v društvenih prostorih samo 22 društvenikov, dva nad obligatnim številom. Predsedoval je prevzvišeni g. grof Coronini, vlado je zastopal c. kr. minist. tajnik grof Strassoldo. Zbor je brez ugovora na znanje vzel, oziroma potrdil poročilo o društvenem delovanji leta 1887., društveni račun za 1. 1887. in proračun za letošnje leto, stanje društvenega premoženja konec 1. 1887. in račun o porabi državnih podpor, dovoljenih za 1. 1887. Za podpredsednika je bil per accla-mationem potrjen g. I. Bolle, vodja tukajšnjega c. kr. po-skušališča za svilarstvo in vinarstvo. — Grof Mantica je izrazil svoje obžalovanje, da se na državni avstrijsko-italijanski meji še vedno najnadležnejše zapreke delajo prevažanju gnoja od ene strani na drugo, in je priporočal, naj bi se društvo v korist mejnih kmetovalcev potrudilo, da doseže potrebne olajšave. — Predsednic je omenil, da se je to uže storilo. S tem je bil dovršen dnevni red.
Da je občni zbor goriškega kmetijskega društva tako žalosten, kakor tudi vse njegovo delovanje, prihaja od tod, ker ima taka pravila, da kmet niti ne more biti družabnik. Kako naj plača navadni kmet vsako leto štiri gold. letnine, zlasti, ako ne ve čemu? Naj društvo zniža letnino vsaj na dva gld., in kmalu bo več udov. Tega pa gotovo ne bodo storili Lahi, zato naj se pa Slovenci odločno potegnejo, da dobijo deželen kulturen svet, v katerem bi imeli gotovo večino.