POROČILO i o delu skupščine občine, njenih zborov in C delovnih teles v obdobju april 1986 . ¦ -december1987 V aprilu 1988 bo potekel dveletni mandat nosilcem individual-nih funkcij v skupščinah DPS in SIS v SR Sloveniji (predsedniki in podpredsedniki skupščin in posameznih zborov), za katere so bilj izvoljeni ob konstituiranju skupščin, aprila in maja 1986. V skladu s statutom skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik bodo zbori skupščine, ob izteku dveletnega mandata, na sejah v mesecu aprilu, po predhodno opravljenih kandidacijskih postopkih, izvedli volitve predsednika in podpredsednika skup-ščine občine in ¦njenih zborov. Obdobje od aprila 1986 do decembra 1987, v katerem so skupščina občine, njeni zbori, delovna telesa in ostali organi delovali, je bilo glede na vsesplošno družbenoekonomsko krizo, zelo zahtevno. Kljub precejšnjim naporom in prizadevanjem so se družbene odločitve, opredeljene v dolgoročnem in srednjeroč-nem planu občine in mesta, vse prepočasi uresničevale. Stanje na področju uveljavljanja temeljnih samoupravnih pro-dukcijskih odnosov ter sistema socialističnega samoup/avljanja, je zaskrbljujoče. Pretirano poseganje države v mehanizem celot-nega gospodarskega pa tudi političnega sistema. je potisnilo samoupravljanje na rob dogajanj, v položaj formalnega potrjeva-nja vnaprej sprejetih političnih odločitev. Delavci ne morejo ures-ničevati pravice razpolaganja z rezultati svojega dela in z ustvar-jenim dohodkom, tako v organizacijah združenega dela materi-alne proizvodnje kot v družbenih dejavnostih. Doseženi izvoz, stopnja rasti dohodka in akumulacije, katere delež v dohodku se čedalje bolj niža, kažejo na zastoj gospodarske aktivnosti. Ob tem je zaskrbljujoče dejstvo, da je v občini vedno več organizacij združenega dela, ki poslujejo na robu izgube. Programirana inflacija ne spodbuja storilnosti, znanja in racionalnega gospo-darjenja, temveč odvzema dohodek dobrim delavcem in organj-zacijam in ga preusmerja drugam, kar demotivira prizadevanja za večjo učinkovitost v poslovanju. Državna regulativa je v tem času dominantna in vpliva na razpoloženje, angažiranost, samoinici-ativnost ter kreativnost delovnih Ijudi in občanov - vse to se ob premalo zaostrenem političnem posluhu zvezne vlade že spre-vrača v pasivizacijo in se pri delu skupščine odraža v neaktivnosti temeljnih delegacij. V prizadevanjih za uresničevanje programa gospodarske stabi-lizacije nismo bili dovolj uspešni in učinkoviti. Dolgoročnega programa stabilizacije še nismo začeli resno uresničevati, ko je bil sprejet nov protiinflacijski program, ki nam ga je ponudil ZIS. Ponujeni program je bil sprejet v zborih skupščine SFRJ kljub utemeljenemu odporu temeljnih sredin, skupin delegatov in skupščine SRS. Za sprejeti protiinflacijski program menimo, da ni nakazal ustreznih poti za rešitev iz težke družbene in gospo-darske krize, ampak vodi v njeno poglabljanje. Skupščina in izvršni svet si vseskozi prizadevata za zagotovitev pogojev in možnosti za hitrejši razvoj občine oz. južnega dela Ljubljane, kar je še posebej opredeljeno v planskih dokumentih. Kljub nemajhnim naporom, dogovarjanjem in drugim oblikam ter metodam aktivnosti, se planske opredelitve v celoti ne uresniču-jejo. Vzrok za to so geografska lega, konfiguracija terena ter za pozidavo zahtevna zemljišča, ter nizka stopnja urbanizacije, ki jo pogojuje velik primanjkljaj v komunalni opremljenosti zemljišč za gradnjo stanovanjskih in industrijskih objektov. Na tem področju nas čaka zahtevno in težko delo pri uveljavljanju opredeljenih razvojnih nalog in sredstev. Obenem pa bomo morali v okviru pbstoječih materialnih možnosti maksimalno izkoristiti danosti, ki jih ima naša občina na področju nadaljnjega razvoja drobnega gospodarstva v zasebnem in družbenem sektorju, prenašanja znanstveno-raziskovalnih rezultatov v neposredno prakso, na področju kmetijske dejavnosti in turizma. Ves čas dveletnega delovanja so se zaostrovali tako kot v gospodarstvu, tudi pro-blemi na področju družbenih dejavnosti, zlasti v šolstvu, zdrav-stvu in kulturi. Ugotavljamo, da je položaj nekaterih kategorij prebivalstva že zelo ogrožen. Izredno aktualna so v pretečenem obdobju postala vprašanja ekoloških problemov, ki že dajejo ton delovanja skupščini občine. Gre za proteste krajanov v krajevnih skupnostih Galje-vica, Peruzzi, Krim in Rudnik ter odstop vodstev in delegacij KS Peruzzi in Rudnik zaradi izgradnje proizvodno distribucijskega centra Polikema in galvan v industrijski coni Rudnik RP-2. Uresničevanje delegatskega sistema Temeljna celica delegatskega sistema so delegacije in konfe-rence delegacij. Stališča, oblikovana na sejah le-teh se usklaju-jejo v zborih skupščine. Skupščina je namreč mesto, kjer delovni Ijudje in občani preko delegatov uveljavljajo svoje interese in jih usklajujejo z interesi drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter z družbenimi interesi. Delegacija deluje kot samostojna institucija, ki pa mora biti povezana s samoupravnimi organi, DPO in strokovnimi služ-bami. Najpogosteje ni potrebne povezanosti in sodelovanja pri delegacijah združenega dela, pa tudi v nekaterih KS. Po izvolitvi delegacije pogosto izgubijo vez z delegatsko bazo. Prav tako skorajda ni sodelovanja med delegacijami za zbore občinske skupščine in za skupščine SIS, ker je zlasti opazno pri vsebini delegatskih vprašanj. Zaradi hitrejše vključitve novoizvoljenih članov delegacij oz. njihovih vodij v skupščinski sistem, sta občinski svet zveze sindi-katov in OK SZDL Ljubljana Vič-Rudnik organizirala seminar za vodje delegacij in konferenc delegacij. Program seminarja, ki se je izvajal v šestih skupinah, so udeleženci ocenili kot primerno obliko usposabljanja delegatov, ki bi jo kazalo organizirati za vse člane delegacij. Za uspešno in učinkovito delo delegacij je pomembno obveš-čanje. Gradivo za seje zborov, objavljeno v delegatski prilogi Naša komuna, prejme vsak delegat in član delegacije. Predsed-stvo skupščine in predlagatelji gradiv si nenehno prizadevajo, da bi bila gradiva kratka, celovita in razumljiva vsem strukturam v delegacijah. Podane pobude delegacij za oblikovanje gradiv je predsedstvo upoštevalo. Obsežna poročila in analize, ki so dele-gacijam na vpogled pri predlagateljih, so objavljena v povzetkih. V sedanjem gradivu smo prešli na spremenjeni način podaje obrazložitev. Še vedno pa nismo uspeli, da bi predlagatelji pripra-vili posamezne ponujene rešitve v variantnih predlogih, kar bi lahko v fazi osnutka podale tudi delegacije, vendar se tega ne poslužujejo. Predsedstvo bo skušalo zagotoviti tudi realizacijo te pobude. Pri obravnavi gradiv, ki se sprejemajo v dvofaznem postopku ugotavljamo, da delegacije prepogosto spregledajo prvo fazo postopka (osnutek akta) in podajajo stališča ter predloge v končni fazi sprejemanja akta (predlog), kar neizogibno vodi v usklajevalne postopke. V skupščini se delegati v veliki meri srečujejo z normativno dejavnostjo (sprejemanjem odlokov in drugih aktov), pogosto v enakopravni pristojnosti zborov. Zaradi tega ni mogoče v celoti zagotavljati uresničevanja ustavne vloge posameznega zbora, predvsem ZZD. V prizadevanjih, da bi v kar največji možni meri zagotovili uresničevanje vloge zborov in uvedli v delo zborov zadeve, ki bodo spodbudile delegacije k tvornemu sodelovanju, je OSZS zaprosil vodje delegacij, konferenc delegacij, predsednike 10 OOZS in DS za mnenja in odgovore na vprašalnik o delovanju delegacij v združenem delu. Prejeti odgovori in mnenja kažejo, da je razprava v zboru združenega dela skromna zaradi pasivno-sti delegacij, zaradi obsežnih dnevnih redov in vsebine zadev, ki premalo posega v problematiko združenega dela. Ob tem pa ne moremo prezreti dejstva, da razprav v zboru skorajda ni bilo tudi tedaj, ko so se gradiva nanašala na rezultate in pogoje gospodar-jenja, na planske dokumente, ipd. V zvezi s tem je predsedstvo skupščine sprejelo pobudo in v programu dela predlaga, da ZZD, glede na problematiko, s katero se v zaostrenih družbenoeko-nomskih razmerah sooča združeno delo, obravnava stanje in problematiko posameznih panog ali organizacij v občini. Zaradi neposrednega spremljanja dela delegacij ter sodelova-nja pri odpravi težav, ki se pojavljajo, so se člani predsedstva skupščine skupaj z delavci sekretariata udeleževali sej delegacij in konferenc delegacij (9 sej delegacij KS in 16 sej delegacij in KD zaZZD). Skupna in ločena zasedanja zborov Zbori skupščine so v obdobju, za katerega poročamo, zasedali na 11 ločenih sejah in 9 skupnih zasedanjih, od teh je bilo 7 zasedanj brez nadaljevanja ločenih sej. Na skupnih zasedanjih je bilo v dnevni red uvrščeno kupno 83 vsebinskih zadev poleg točk, ki se nanašajo na ugotovitev sklepč-nosti, odobritev skrajšanega zapisnika, delegatskega vprašanja in obravnavo gradiva za seje zborov skupščine mesta Ljubljane. Na ločenih sejah so zbori imeli uvrščeno v dnevni red skupno: — ZZD 148 točk, od tega 110 vsebinskih zadev, — ZKS 143 točk, od tega 105 vsebinskih zadev, — DPZ 110 točk, od tega 83 vsebinskih zadev. Zbori so v navedenem obdobju obravnavali in sprejeli: 43 poročil, 10 predlogov družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov, 50 predlogov odlokov 88, sklepov in 9 predlogov drugih aktov. Pregled zadev po področjih je razviden iz tabele 1. Predlagatelj večine zadev je bil izvršni svet skupščine občine, slede delovna telesa skupščine, upravni organi in drugi predlaga-telji. V dveh primerih so zbori obravnavali zadeve skupaj s skupš-činami SIS kot četrtim zborom. Poprečna udeležba na skupnih zasedanjih je bila 81,% v ZKS, 75,5% v ZZD in 70,7% v DPZ. Na ločenih sejah je bilo poprečno prisotnih: v ZZD 73% delegatov, v ZKS 83% in v DPZ 69% dele-« gatov. Po številu udeležencev v razpravah ter podanih pisnih stališčih so bili na skupnih zasedanjih najaktivnejši delegati ZKS (skupno 105 ali 11 — 12 na zasedanju), medetem ko so bile razprave delegatov osalih dveh zborov skromnejše (ZZD skupno 22 ali 2 — 3 delegati, DPZ skupno 10 ali 1 delegat na posameznem zasedanju skupščine). Zbor kot KD in skupine delegatov Zbori skupščine občine delujejo kot konferenca delegacij za zbore SML, občasno tudi za zbore skupščine SRS. V skupščini mesta Ljubljane delovni Ijudje in občani uresniču-jejo tiste pravice in dolžnosti ter skupne interese, ki jih je občina s statutom poverila mestu, člani delegacij prejemajo zato tudi delegatsko gradivo za seje zborov skupščine mesta Ljubljane. Pri obravnavi teh gradiv so delegacije pogosto pasivne, čeprav se v zborih skupščine mesta Ljubljane razrešujejo pomembna skupna vprašanja občin in mesta. Vobdobju april 1986 — decem-ber 1987 so zbori obravnavali gradivo za 17 sej zbora občin in zbora združenega dela skupščine mesta Ljubljane. Na podlagi stališč in predlogov izvršnega sveta, delovnih teles skupščine občine in zborov ter razprave delegatov so oblikovali stališča, pripombe in predloge k 55 zadevam, podali 4 amandmaje, 3 dele-gatske pobude in 7 delegatskih vprašanj. Največ stališč in predlogov se je nanašalo na zadeve s področja komunalne dejavnosti (19+1 amandma), družbenih dejavnosti (7+1 amandma), planskih dokumentov (5+1 amandma), uprav-nih organov in pravosodja (5). Na podlagi odloka delegirajo zbori na sejo zbora občin skupš-čine mesta Ljubljane 6 delegatov, ZZD pa 9 delegatov, in sicer 4 s področja gospodarstva, 2 s področja prosvete in kulture, ter po 1 delegata s področja zdravstva in sociale, obrti in kmetijstva. Skupaj z občinami Bežigrad, Moste-Polje in Šiška združuje zbor združenega dela člane delegacij v skupino delegatov za področje delovne skupnosti državnih organov, DPO in društev. Sej zbora združenega dela skupščine mesta Ljubljane se je udeleževalo poprečno 6 7 delegatov ali 75%. Sej zbora občin skupščine mesta Ljubljane pa so se udeleževali poprečno 4 delegati ali 83%. Čeprav je bilo poročilo o delu skupin delegatov za zbore skupščine SRS podano v mesecu juniju, prikazujemo v povzetku njihovo delo za obdobje april 1986 — december 1987. 15-članska skupina delegatov za zbor občin in 21-članska sku-pina delegatov za gospodarsko področje zbora združenega dela Skupščine SRS sta sestavljeni iz delegatov zborov skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, v skupini delegatov za prosvetno kulturo področja in socialno zdravstveno področje pa sodelujejo poleg delegatov občine Ljubljana Vič-Rudnik še delegati občin Ljubljana Moste-Polje, Cerknica, Logatec, Vrhnika, Kočevje, Rib-nica in Grosuplje. Delegati ZZD sodelujejo v skupini delegatov za področje kme-tijske dejavnosti (v občini Ljubljana Moste-Polje), v skupini dele-gatov za področje obrtnih in podobnih dejavnosti (v občini Ljub-Ijana-Šiška) ter v skupini deiegatov za področje DS UO, DPO in društev (v občini Ljubljana Center). ^bor občin in zbor združenega dela Skupščine SRS sta imela v navedenem obdobju 22 sej, na katerih sta obravnavala skupno 437 zadev oz. 481 točk dnevnega reda. V delu skupin delegatov sodelujejo poleg sekretariata skupš-čine predstavniki izvršnega sveta in občinskih upravnih organov ter predstavniki organizacij s področja znanstveno-raziskovalnih, izobraževalnih in drugih dejavnosti glede na vsebino zadev, ki so uvrščene v dnevni red zborov republiške skupščine. Zaradi obsežnih dnevnih redov sej zborov skupščine SRS, skupine delegatov podrobneje obravnavajo predvsem zadeve, ki so pomembnejše za občino in širšo družbenopolitično skupnost. Skupine delegatov so oblikovale skupno 140 stališč, predlogov in pripomb ter 3 delegatske pobude glede problematike mleka in sprememb zakonodaje s področja urejanja prostora, ki so bile v republiški skupščini osvojene. Število obravnavanih zadev in podanih stališč po vsebini je razvidno iz tabele 2. • Zbori skupščine kot KD so obravnavali v tem obdobju poročilo skupščine SRS o problematiki onesnaževanja okolja ter osnutek sprememb zakona o združenem delu. Zborzdruženegadela . , t ; ' ;, ,; Zbor združenega dela ima v delovanju delegatske skupščine pomembno vlogo, saj odloča in sodeluje pri odločanju o vpraša-njih, ki so pomembna za materialne in samoupravne odnose delavcev v združenem delu. Po statutu občine ima zbor 44 delegatskih mest. Po področjih so mesta razdeljena: - 29 delegatskih mest s področja gospodarstva, - 8 delegatskih mest s področja prosvete in kulture, . ' - 3 delegatska mesta s področja kmetijstva, - 2 delegatski mesti s področja sociale in zdravstva, - po 1 delegatsko mesto s področja obrtnih dejavnosti in s področja DS DO in DPO. V delo zbora je vključeno 140 delegacij temeljnih samouprav-nih organizacij in skupnosti, v katere je bilo na splošnih volitvah marca 1986 izvoljeno 944 članov in 70 delegacij po funkciji. V TOZD in delovnih skupnostih ter njihovih delovnih ali poslovnih enotah, ki nimajo več kot 30 delovnih Ijudi, opravljajo funkcijo delegacije po 48. členu zakona o volitvah, vsi delovni Ijudje. Temeljne delegacije in delegacije po funkciji se povezujejo v 38 konferenc delegacij, saj odlok o delegiranju delegatov določa, da je 1 delegatsko mesto predvideno na 350-650 delavcev v ZD občine. 3 konference delegirajo v zbor 2 deiegata in sicer Tobačna tovarna Ljubljana, llirija Vedrog in Kmetijska zadruga TZO Vič. Poprečna udeležba na sejah zbora je 73% ali 32 delegatov na posamezni seji. 100% udeležbo na ločenih sejah in skupnih zasedanjih beležimo v 4 primerih, 50% in nižjo udeležbo pa pri 7 KD oz. delegacijah. Vzrok večkratne odsotnosti delegatov KD na sejah zbora je neaktivnost delegacij.ki se povezujejo v konferenco. V 7 primerih sta sekretariat skupščine in OS ZS v sodelovanju s samouprav-nimi in strokovnimi organi TOZD skušala spodbuditi delegacije k sodelovanju, dvakrat pa je sejo konference sklicala predsed-nica zbora. Na 11-ih sejah je zbor združenega dela obravnaval skupno 110 zadev ali poprečno na sejo 10 zadev, medtem ko je bilo v dnevni red sej zbora uvrščeno skupno 148 točk. V razpravi je sodelovalo ali oddalo pisno stališče skupno 71 delegatov. Po številu podanih stališč in predlogov so najaktivnejše KD št. 30 - FE, KD št. 29 VTOZD Veterinarstvo in KD št. 36- KZL TZO Vič. Delegacije oz. KO so podale tudi 10 pobud (4 s področja družbenoekonomskih odnosov, 3 s področja vzgoje in izobraže-vanja, 3 s področja DPS) in postavile 21 delegatskih vprašanj (8 s področja komunalnih dejavnosti, 4 s področja gospodarstva in družbenih dejavnosti, itd.). Zbor krajevnih skupnosti ' ' Zbor krajevnih skupnosti deluje kot zbor delegatov delovnih Ijudi in občanov iz krajevnih skupnosti. Po statutu ima vsaka krajevna skupnost eno delegatsko mesto, torej je v zboru 38 delegatskih mest. V obdobju april 1986 - december 1987 je zbor krajevnih skup-nosti na 11 -ih sejah obravnaval skupno 143 točk ali poprečno 13 na posamezno sejo zbora. Med obravnavanimi točkami prevladujejo zadeve s področja družbenoekonomskih odnosov, financ, ter vzgoje in izobraže-vanja. V razpravah je sodelovalo aii oddalo pisno stališče 121 delega-tov ali 11 delegatov na sejo. Sej zbora se je udeležilo skupno 349 delegatov ali 31 delegatov na sejo, kar predstavlja 83% udeležbo. Devet delegacij izkazuje 100% udeležbo. Na sejah zbora je bilo postavljeno 95 delegatskih vprašanj, največ s področja urejanja cest, komunalne dejavnosti ter varstva okolja. Iz analize prisotnosti članov delegacij na sejah zbora je raz-vidno, da se nekatere delegacije inštituta zamenjljivosti poslužu-jejo minimalno, kar pomeni, da se na sejah pojavljajo vedno isti delegati, ki postavljajo vprašanja vedno na isto problematiko. S tem ovirajo normalen potek seje zbora. Na razgovorih ob udeležbi na sejah delegacij so delegati opo-zoriii, da bo potrebno pri naslednjih delegatskih volitvah še več pozornosti posvetiti postopkom evidentiranja ter kandidate sez-naniti z nalogami in statusom članov delegacij. Družbenopolitični zbor Kot zbor delegatov delovnih Ijudi in občanov, organiziranih v družbenopolitčnih organizacijah v občini, sodelujejo pri odlo-čanju o vprašanjih uresničevanja razvoja in varstva z ustavo določenega socialističnega samoupravnega sistema. DPZ enako-pravno z ostalima zboroma odloča o temeljnih vprašanjih družbe-noekonomskega razvoja in družbenopolitičnega sistema, SLO, DS in kadrovski problematiki. K zadevam iz pristojnosti zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti pa lahko sprejema stališča kot zainteresirani zbor. Delegati prenašajo na seje zbora stališča družbenopolitičnih organizacij. V OK SZDL oz. njenem predsedstvu pa se pred sejo zbora usklajujejo in oblikujejo enotna stališča glede pomembnej-ših vprašanj in odločitev širšega družbenega pomena. Delegati zbora imajo stalen mandat. V zbor je bilo izvoljenih 30 delegatov, v oktobru 1986 je enemu delegatu prenehal mandat. Poprečna udeležba na ločenih sejah družbenopolitičnega zbora je 20 delegatov ali 69%. Na 11 -ih sejah je zbor obravnaval 83 vsebinskih zadev oz. skupno 110 točk dnevnega reda. V razpavah je sodelovalo 99 delegatov ali poprečno 9 delegatov na seji. Stalna delovna telesa skupščine in zborov Statut občine določa, da deluje pri skupščini 10 stalnih delov-nih teles, ki opravljajo naloge, določene odlokom skupščine občine (sprejetim v oktobru 1987) ter z drugimi predpisi, predla-gajo sprejem aktov in sklepov iz svojega delovnega področja ter poročajo skupščini občine in njenim zborom o svojem delu. 1. KOMISIJA ZA VOLITVE IN IMENOVANJA TER KADROVSKE ZADEVE Komisija je imela v minulem obdobju 17 sej. Predlagala je 64 imenovanj ter 25 razrešitev delegatov v svetih OZD, članov različ-nih komisij ter odborov. Pripravila je predlog listine zunanjih članov disciplinskih in liste zunanjih članov razpisnih komisij za sprejem na zborih skupščine občine Ljubljana Vič-Rudik. Komisija je oblikovala in sprejela Pravilnik o osnovah in merilih za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke funkcionar-jev v Skupščini, izvršenm svetu in upravnih organih občine Ljub-Ijana Vič-Rudnik ter sodelovala pri pripravi sprememb in dopolni-tev odloka o stalnih delovnih telesih skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik. 2. STATUTARNO PRAVNA KOMISIJA je imela 7 sej. Na štirih sejah je obravnavala in oblikovala v posameznih fazah poslovnik skupščine občine, ki so ga zbori skupščine sprejeli na zasedanju -v mesecu januarju 1987. Kot predlagatelj je nastopala tudi pri osnutku in predlogu odloka o nagradah in priznanjih občine ter odloka o stalnih delovnih telesih. 3. KOMISIJA ZA SPREMLJANJE IZVAJANJA ZAKONA O ZDRUŽE-NEM DELU je imela dve seji, na katerih je obravnavala osnutek sprememb zakona o združenem delu. 4. KOMISIJA ZA ZADEVE BORCEV IN INVALIDOV NOV je imela 13 sej. V skladu z delovnim področjem je na sejah obravnavala vprašanja s področja varstva borcev, predvsem dogovor in odlok 0 priznavalninah, program varstva borcev in njihovih družinskih članov, zdraviliško zdravljenje, izvajanje zdravstvenega in zobo-zdravstvenega varstva, pomoč ostarelim borcem ter tekoče reše-vala vloge in zahtevke za stalno, občasno in enkratno priznaval-nino ter zimsko pomoč. 5. KOMISIJA ZA DRUŽBENO NADZORSTVO je v tem obdobju pregledala samoupravne splošne akte do IGO, pred sprejemom ukrepa družbenega varstva. 6. KOMISIJA ZA ODNOSE Z VERSKIMI SKUPNOSTMI je imela 2 seji, na katerih je obravnavala zadeve iz svoje pristojnostt. V letu 1987 je organizirala srečanje predstavnikov verskih skupnosti v občini. 7. ŽIRIJA ZA PRIZNANJA IN NAGRADE OBČINE izvaja vsako leto svoje aktivnosti v obdobju december-april, ko vodi posto-pek obravnave predlogov za podelitev nagrad in priznanj občine. V letu 1986 je žirija obravnavala 27 predlogov, podanih na razpis. Skupščina občine je poleg sklepa o podelitvi nagrad in priznanj občine podala pobudo za podelitev 8 posebnih priznanj občine. V letu 1987 je obravnavala 20 predlogov in predlagala podelitev 3 nagrad in 5 priznanj občine. V skladu s sprejetim odlokom o nagradah in priznanjih občine je žir-ija sprejela pravilnik, s katerim je podrobneje določila način dela nasejah. 8. SVET ZA PREVENTIVO V CESTNEM PROMETU poroča zbo-rom o svojem delu vsako leto v skladu s sprejetim programom dela. V obravnavanem obdobju se je svet sestal na 16 rednih sejah, v ožjem sstavu pa na 11 predsejah. Svet aktivno sodeluje z OZD, KS, vzgojnoizobraževalnimi orga-nizacijami in drugimi organi. Posebne aktivnosti sveta so bile usmerjene v obravnavanem obdobju vsakoletnemu občinskemu tekmovanju »Kaj veš o pro-metu«, akciji »Z varnim koiesom v promet«, v kateri je bilo opravljenih 2.888 ur prometne vzgoje na OŠ, pregledanih 1.876 koles in opravljenih 1.646 izpitov za kolo, preizkusu znanja iz cestno prometnih predpisov ter preventivni dejavnosti v OZD in KS z akcijo »Tehnično brezhibno vozilo«. 9. KOMISIJA ZA ODLIKOVANJA je na 9 sejah obravnavala 92 osnovnih pobud iz krajevnih skupnosti, OZD in drugih skupnosti, ter 2 pobudi za odlikovanje organizacij združenega dela. Predpisi obvezujejo komisijo, da podaja mnenja k pobudam pobudnikov iz drugih občin. Takih pobud je komisija obravnavala 116. V drugi polovici leta 1986 in v preteklem letu je bilo izročeno skupno 60 odlikovanj. 10. KOMISIJA ZA PROŠNJE IN PRITOŽBE je v obdobju april 1986 - december 1987 na 5 sejah obravnavala 19 individualnih in 1 kolektivno vlogo. Od skupno 20 pisnih vlog in pritožb so bile komisiji štiri odstopljene od strokovne službe komisije za vloge in pritožbe skupščine SR Slovenije. Po vsebini prevladujejo vloge in pritožbe s področja stanovanj-sko komunalne problematike. Iz klasifikacije vlog je razvidno, da je največ vlog za dodelitev stanovanj, izstopa pa tudi problematika črnih gradenj. Glede na vsebino zadev je tudi čas reševanja le-teh daljši. Pri nekaterih vlogah oziroma pritožbah smo ugotovili, da so pritožniki izkori-stili že vsa možna redna in izredna pravna sredstva. Na sejah v mesecu oktobru 1986 so zbori ustanovili odbore kot delovna telesa, ki naj oblikujejo stališča in predloge k pomemb-nejšim skupščinskim gradivom in s tem prispevajo k tvornejšemu delu delegatov zborov na sejah. ODBOR ZA DRUŽBENOPOLITIČNI SISTEM DPZ je imel 6 sej. Poprečna udeležba na sejah je bila 60 %. Odbor je obravnaval 5 zadev iz pristojnosti zborov skupščine občine, 4 zadeve s področja dela zborov skupščine mesta Ljub-Ijane ter se aktivno vključil v obravnavao osnutka sprememb in dopolnitev zakona o združenem delu. Sprejeta stališča in pred-loge je podajal na sejah zborov skupščine občine. V sklopu aktivnosti je namenil posebno pozornost obravnavi in realizaciji pobude delegata DPZ. Podal je tudi predlog za učinko-vitejše delo pravosodnih organov. ODBOR ZA DRUŽBENOEKONOMSKE ODNOSE ZBORA ZDRU-ŽENEGA DELA je imel 8 sej s poprečno 61 % udeležbo. Zaradi nesklepčnosti sta bila sklica dveh sej (4. in 6.) ponovljena. V sep-tembru 1987 je bil v odbor imenovan nov član. Odbor je skupno obravnaval 15 zadev, in sicer 7 iz pristojnosti skupščine občine, 6 iz pristojnosti skupščine mesta Ljubljane ter 2 republiški zadevi. K vsem obravnavanim zadevam je sprejel stališča in predloge ter jih podal na sejah zborov. ODBOR ZA URBANIZEM IN VARSTVO OKOLJA ZBORA KRA- ' JEVNIH SKUPNOSTI je imel 10 sej s poprečno 60 % udeležbo. Skupno je obravnaval 33 zadev, in sicer \z pristojnosti skupš-čine obične 13 zadev, skupščine mesta Ljubljane 18 zadev in SRS 2 zadevi. K obravnavanim zadevam je sprejel 25 stališč in 2 amandmaja ter jih posredoval zborom skupščine občine. PREDSEDSTVO SKUPŠČINE '"¦-"¦¦ ¦'¦ . ¦ ' . .-¦'¦' .'¦ . . ' v .-.¦¦-.. TABELA 1 PREGLED ZADEV, OBRAVNAVANIH NA SEJAH ZBOROV SKUPŠČINE OBČINE * . . ¦ v - Področje .[ ' . Poročila, Družb.dogovori Odloki Sklepi Drugi akti Skupaj / . inform. in sporazumi analize 1. Urejanje prostora-varstvo okolja ¦ . . l 15 . 16 ¦.- . 2. Komunala-stanovanj. gospodarstvo ' 1 2 . ' ; ¦ 3 3. Družb. planiranje in DEO ¦ . 7 • 2 5 14 4. Davčna politika . , ¦..'¦..• ¦ ¦ 2 .7 2 • ' , il 5. Proračun-splošna poraba ¦ - ' 4 6 1. 'x 11 6. Kmet., gozdarstvo, preskrba I . 5 6 7. Vzgoja, izobraž., kultura, .7 4 8 ¦ _ 19 zdrav. , sociala .. v* . 2 '1 . ¦ 3 borci in invalidi r ' . 3 ' 2 1 . 6. v družbene dejav. - ostalo ' . 4.' . 2 6. 8. Gospodarstvo, DG 6 , 2 3 11 9. 1S, UO, pravosodje ¦ ' 3 ' . 1 4 ¦ 8 10. Družbeno-polit.in skupšč.sistem 3 '" 2 6 4 15 11.Razrešitve in imenovanja.kadr. zad. 1 - '' l^ 48 50 12.Volitve 1 13 14-" 13.SL0, DS, NZ . ' • 2 1 ; ¦ . 3 14.SIS . ¦ t - ¦ ' ; 1 ¦ ¦ . . ¦ 2 . ¦ 3 ,- . ¦ ¦ 15. KS "'¦'" " ' 1 • ..'¦¦¦ ' ¦ ' ' ' l ' ' skJpaj ..,.'. * 43 . 10 50 99 9 ' 200 TABELA 2 ' • ' -PREGLED OBRAVNAVANIH ZADEV IN SPREJETIH STALIŠČ NA SEJAH SKUPIN DELEGATOV ZA ZO IN ZZD SKUPŠČINE SES P o d r o č j e Skupina delegatov za ZBOE OBČIN GOSPODBASKO PODE. PEOSVET.KULT SOCIAL.ZDBAV. ___________________5. okoliša______ PODR. 3. okol. PODR. 3. okol. ' ' Štev. Štev. Štev. Štev. štev. Štev. Štev. Štev. zadev 8talieL zadev stališč_____5SŽS3T___gtališč___jadev___otališ§_ 1. družbenoekonomaki odnosti 35 8 25 5 21* 11+1 A 19 1 2. planski dokumenti in njihovo uresnič. 12 3 13 3 12 3 9 1 3. urejanje prostora in var.okolja 9 , 6 2' 9 2 5 ' l*. družbenopolitični aistem 1 1 2 2,3 3 2 5. delegat.skupščin. eistem • k 6 l" ¦ . _'.' 6 2 6 6. daržna politika . 8 3 lo 2. 6 2 5 7. proračun-spl. poraba 18 k 7 5 2 k- ¦ - 8. kreditno denarni siotem 5 13 lo ^ *» 9. gospodarBtvo, DG 8 x k 15 k 8 2 3 10. kmet., gozd., preskrba 8 2 11 5 1° 1 '9 1 11. tehnološki razvoj . ' 2 2 4,2 k k 1 1 12. energetika .12 5 12 . V 8 't 7 1 13' stanovanj. konunal.dejav. 6 2 6 1.6 2 3 2 14. vzgoja.izobraž.kultura 1' 11 7 5 - ' 15. oetala podr. družben.dejav. .2 1 82 lo 5 11 2 16. upr. organi in pravoeodje .9« 61 6 3+2 A k 17. šport. dejaTnoet . * '* ' ' 3 3 ¦ ,6 18. OBtala podr. . . 9 1 8 .1 lo 1 9 . ¦ skupaj ,. . :: ¦¦ "^.';"yi'. 155. .37 157 33 147 61 107 9 ' 2 pob. 3 pob. 2 pob. 1 DV 1 DV ' . ¦¦" 3 DV Pojasnilo: ¦ ' ^OiA r ¦ . ¦ A=amandma, DV=delegatsko vprašanje "-''' '• • ¦ ' ' ' • ¦ '- I . TABELA 3 I. DELEGATSKA VPBAŠANJA Področje skupno ZKS ZZD DPZ SteT. - ceste 38 35 3 - urej.proetora, var.okolja 28 27 1 - komunala (PTT^kanal.,vodov.) ik 11 3 ' - gospodarstTo 7 3 ** . - Bociala-zdraTBtvo 5 2 3 - Tzgoja, izobraž. k 112 - družb. dejaTnosti k U - energetika 3 2 1 - trgovina, preakrba 3 2 1 - promet in zveze 3 3 - DO 2 11" - drob. gospodarstTO 1 1 - daTČna politik. 1 1 ¦ - naraTne neereče 1 1 - proračun . 1 1 - SLO in DS 1 1 - ostalo 2 11 skupaj , 118 95 21 2 II. Delegacije ee t eklopu tč. Vpraeanja in predlogi delegatoT, podale tudi Zk pobud v vseb. treh zborih TABELA 4 Za l?. s«j zborov ekupsčine neeta Ljubljane so zbori 5kupaČine občine podali Daslednje Stevilo staliič, predlogov in anandsajev področie __________________________________žtev. staličč_________________ 1. koaunala 19 + 1 A 2. TaretTo okolja 3 -3- planoki dokumenti 5 + 1 A k. družbene dejavnoBti , 6 + 1 A - 5. Tamostne rasiere, SLO 2 + 1 A * 6. npraTni organi in pravosodje 5 . : 7. informatiTni sisten 2 , ' , n 8. Btanoranj. goepodarstvo 2 . * , .: 9. gospodarstvo, DG . ¦ 3 * 10. kvet. gozdar. >. 2 ¦ . ' 11. kraj. skupnosti 1 ' 12. Tzgoja in izobrai. , 1 13. dalegat. eiate« 1 ;, , , l^f. trgoTina, preakrba ' . " ., 1 4 l^. proračun, epl. poraba 1 16. ootala podr. * 1 ' . - ¦ - - skupaj . - ' 55 + k A 3 del. pobude -v 7 del. vpraBanJ