OKRAJNI LJUDSKI ODBOR KRANJ Odsek za planiranje NIZA IZPOSOJO NA DOM RAZVOJ gospodarskih in negospodarskih dejavnosti v okraju Kranj od leta 1957 do 1960 Kranj, decembra 1961 UVOD Prvi dels SPLOŠNI PREGLED.RAZVOJA I. poglavje - Celotni dohodek,družbeni proizvod in narodni dohodek II. . poglavje - Osnovna sredstva in investicije III. poglavje - Materialni stroški IV. poglavje - Delovna sila, osebni dohodki in produktivnost dela V. poglavje - Blagovna izmenjava z inozemstvom Drugi dels RAZVOJ PO GOSPODARSKIH PANOGAH VI. . poglavje - Industrija VII. poglavje - Kmetijstvo VIII. poglavje - Gozdarstvo IX* poglavje - Gradbeništvo ■ . ^ X. poglavje - Promet XI. poglavje - Trgovina XII. poglavje - Gostinstvo XIII. poglavje - Turizem XIV. poglavje - Obrt Tretji dels OSEBNA POTROŠNJA IN DRUŽBENI STANDARD XV. poglavje - Osebna potrošnja XVI. poglavje - Stanovanjsko-komunalna dejavnost a) stanovanjska izgradnja b) komunalna izgradnja XVII. poglavje- - Kulturno-prosvetna in socialno z dr avs tve'na de j avno s t a) šolstvo -..■■ ■• b) kultura in prosveta c) telesna vzgoja in šport 6) zdravstvo d) socialno zavarovanje e) socialno varstvo XVIII. poglavje - Državna uprava, pravosodje in sa- mostojni zavodi, proračuni in skladi a) državna uprava b) pravosodje c) samostojni zavodi č) proračun in skladi Četrti dels BANČNIŠTVO IN ZAVAROVALNIŠTVO XIX. poglavje - Banke, obratna sredstva, hranilne . , vloge in potrošniški krediti XX. poglavje - Zavarovalništvo TABELE (glej posebni seznam!) stran 3-4 5-7 8-13 14-15 16-20 21-23 24-46 47-69 70-75 76-79 80-88 89-94 95-99 100-105 106-114 115-117 118-122 118- 119 119- 122 123-139 123-125. 125-126 126- 127 127- 132 I32-I34 134-139 140-153 140-144 144-144 144- 145 145- 153 154.-158 I59-I6I TABELE 1. Eizični obseg proizvodnjo v razdobju porsp, plana za 1. 1957-1960 2-* Povprečno zaposleni 3. Celotni dohodek 4. Družbeni proizvod 5. Materialni stroški 6. Amortizacija 2» Narodni dohodek • - 8, Čisti osebni dohodki 9. Struktura celotnega dohodka, materialnih stroškov, družbenega proizvoda, amortizacije, narodnega dohodka in čistih osebnih dohodkov v družbenem sektorju gospodarstva 10. Produktivnost 11. Družbeni proizvod na 1 zaposlenega v družbenem sektorju gospodarstva 12. Povprečni mesečni čisti osebni dohodki na 1 zaposlenega v družbenem sektorju gospodarstva 13* Skupne investicije (po tekočih cenah) 14. Skupne investicije (po cenah 1* 1956) 15. Skupne investicije po virih (po tekočih cenah) Tov. g« STRO jU h, •. isd. ,6 %), vendar le na račun neindustrijskih panog, med tem ko je industrija v celoti zaostala (97,7 %). To • ustreza relativno'močnejšim investicijam v neindustrijskih panogah gospodarstva, ki jih je omogočil tudi Relativno močnejši porast narodnega dohodka, kot je bil v industriji. Iz pregleda na naslednji strani je razvidno, koliko je odpadlo celotnega dohodka in narodnega dohodka na 1.000.- din osnovnih sredstev v posameznih industrijskih strokah oz. v nekaterih panogah gospodarstva. Značilno je tudi gibanje virov finansiranja skupnih investicij v osnovna sredstva v %'% . 1957 .1958 1959 I960 smupaj 1957-1960 zvezna in rep. sred. 9,0 20,8 17,6 9,7 15,9 okr, in obč. sred. 45,7 55,1 56,0 55,9 56,8 bančna sredstva sredstva gosp. in 0,6 2,7- 4,9 : 2,6 čn. organizacij 47,5 45,5 45,7 49,5 : 46,7 • • 100 100 100 100 100 Iz tega sledi, da bančna pa tudi zvezna in republiška sredstva predvsem 1. I960 niso predstavljala pomembnejše postavke, pretežni del investicij se je finansiral iz sredstev organizacij in iz lokalnih sredstev. Pri tem je prišlo ob koncu preteklega planskega razdobja.do tolikšnih sprememb, da so sredstva organizacij predstavljala že skoraj polovico vseh vloženih sredstev. celotnega dohodka narodnega dohodka celot. doh. narodni doh. 1960 1956 ... inen "196C/1956 - 1950/1955 ■ labo ■■ skup. JÖ letno skup. /) letno elektrogospodarstvo 59 4,9 67 4,6 • 26 M 36 5,8 113,6 3,25 138,5 8,5 črna metalurgija 784 64,8 919 63,4 294 53,2 374 60,0 117,2 4,0 127,2 6,25 kovinska ind. + LTH 1.938 160,3 2.498 172,3 961 173,8 1.149 184,4 128,9 6,5 119,6 ^5 elektroindustrija 1.907 157,7 2; 744 189,2 928 167,8 1.231 197,6 143,9 9,5 132,7 7,25 kemična industrija 2.056 170,0 3.678 253,7 831 150,3 1.664 267,1 178,9 15,7 200,2 19,0 industrija gradb.materiala 850 70,3 909 62,7 419 75,8 "467 75,0 106,9 1,75 111,5 2,75 lesna industrija 1.880 155,5 2.699 186,1 706 127,7 1.205 193,4 143,5 9,5 170,7 14,25 ind, cel ul. in papirja 1.379 114,1 1.408 97,1 1.004 181,6 845 135,6 102,1 0,5 84,2 M 1 tekstilna industrija 2.144 177,3 2.043 140,9 1.270 229,7 1.028 165,0 95,3 1,2 80,9 5,2 f-1 ind. usnja in obutve 3.448 285,2 3.556 245,2 1.140 206,1 1.135 182,2 103,1 0,8 99,6 0,1 VjO industrija gume 2.813 232,7 3.362 • 231,9 1.072 193,9 1.229 197,3 119,5 4,5 114,6 3,5 1 živilska industrija 2.439 201,7 3.916 270,1 764 . 138,2 703 112,8 160,6 12,6 92,0 2,1 grafična industrija 963 78,8 1.159 79,9 492 89,0 607 97,4 121,6 5,0 123,4 5,5 Industrija ^ Gozdarstvo ^ Gradbeništvo ^ Cestni promet 1.209 100 1.450 100 553 100 623 100 119,9 4,5 112,7 3,0 879 72,7 1.043 71,9 363 65,6 800 128,4 118,7 4,4 220,4 ' 21,8 2.095 173,3 6.938 478,5 708 128,0 2.609 418,8 331,2 34,9 368,5 38,6 939 77,7 722 49,8 545 98,6 284 45,6 76,9 6,4 52,1 14,4 III. Poglavje MATERIALNI STROŠKI Gibanje materialnih stroškov v družbenem sektorju gospodarstva v razdobju preteklega perspektivnega plana je razvidno iz pregleda na naslednji strani. Iz tega pregleda izhaja predvsem to» da so materialni stroški, še prav posebno v neindustrijskih panogah gospodarstva, močno porastli, kar ustreza tudi razvoju teh panog. Značilno pa je, da je porast materialnih 'sthoškov v industriji bil znatno močnejši, kot pa porast celotnega dohodka (157,8 %). V preteklem razdobju je domača elektroenergetska baza še lahko krila potrebe gospodarstva in drugih, vsa čista in -tekoča goriva pa je bilo treba nabavljati izven okraja, kar seveda obremenjuje transport in podražuje proizvodnjo. Na nabavo temeljnih surovin izven okraja ter celo iz uvoza so bile navezane črna metalurgija, tekstilna industrija in industrija gume, ki predstavljajo okoli 2/3 industrijske proizvodnje okraja, nadalje elektroindustrija, kemična industrija, industrija usnja, živilska industrija in dr. Iz tega sledi» da industrija Gorenjske močno zavisi od širšega jugoslovanskega in svetovnega tržišča ter carinskega in deviznega režima. V zvezi s surovinami in materialom je podčrtati, da imata zlasti kovinska in elektro industrija pa tudi gradbeništvo in komunalna dejavnost močno oporo v Železarni, lesna, industrija in tovarna lepenke imata svojo osnovo v gozdnem bogastvu Gorenjske, industrija gradbenega materiala v zadostnih količinah gline in žlindre tako, da je bila v stanju v znatni meri zadovoljiti potrebe gradbeništva, čevljarsko industrijo pa so v znatni meri oskrbovale domače usnjarne. Uporaba nekaterih surovin in materiala zlasti iz uvoza je vsled neizenačenosti in nihanja kvalitete ter vsled neenakomernosti dobav nemalokrat povzročala velike težave proizvodnji in jo dražila. Po drugi strani pa tudi gospodarske organizacije niso vedno storile vsega za racionalnejše izkoriščanje materialov in odpadkov ter za znižanje škarta in odpadkov. Prav prihranki na : materialu, ki predstavlja pretežni del lastne cene, bi lahko podjetjem prinesli znatne koristi. \ • Premalo je bilo tudi storjeno za kooperacijo zlasti v elektroindustriji, kovinski industriji, lesni industriji, industriji gradbenega materiala, tekstilni industriji, gradbeništvu in dr, glede dobave materialov in polizdelkov ter njihove uporabe. Pri tem .predstavlja tipizacija in standardizacija poseben problem. . 1, 1 9 5 6 1 9 6 0 pcrsp. plan indeks /5 letne % izvrš. v milj. din % v milj. din c* /° Y milj. din % 1960 1956 v i persp. plana industrija 33.653 ' 79,4 57.001 76,5 52.988 82,7 169,4 H,1 107,6 neindustrijske panoge 8,735 20,6 17.484 23,5 11.071 17,3 200,2 19,0 157,9 Skupaj gospodarstvo m 4-2.388 100 74.485 100 64.059 100 175,7 15,1 116,3 IV. Poglavje DELOVNA SILA, OSEBNI DOHODKI IN PRODUKTIVNOST DELA Gibanje prebivalstva in zaposlenosti ilustrirajo naslednji karakteristični podatki povzeti iz popisa prebivalstva 31/3-1953 in 1961. Skupno število prebiv. od tega (v %) leto aktivno vzdržano nekmečko kmečko• 1961 1953 138.686 «126.337 56,3 53,7 43,7 84,7 46,3 78,8 15,3 21,2 Prebivalstvo se je v razdobju 1953 - 1961 večalo za povprečno I.543 oseb ali za 1,2 %, medtem ko se je število zaposlenik povećavalo po statističnih-podatkih (RAD) v letu 1956 do I960 za letno 2.951 oseb..Deficit v delovni sili se je kril v glavnem iz domačega kmetijstva, saj se je število kmečkega prebivalstva znatno znižalo (za okoli 2*8 %" letno), nadalje iz intenzivnejšega zaposlovanja ženske delovne sile - v razdobju 1955-1960 povprečno letno 1286 ali 7,4 % - ki je doseglo v vseh sektorjih (brez vajenk) v 1. I960 - 41*2 % (1. 1955 - 39*1 %) ter iz priliva delovne sile iz drugih okrajev in republik (zlasti za gradbeništvo in gozdarstvo). Ta razvoj, predvsem imigracija delovne sile, je mnogo doprinesel k izredni zaostritvi problemov družbenega standarda še posebno stanovanjsko-komunalne izgradnje, po drugi strani pa je tudi doprinesel k relativno intenzivnejšemu porastu neindustrijskih dejavnosti, ki so tesno povezane z družbenim ihbsebnim standardom. Deficitarnost delovne sile je v določeni meri blažilo tudi postopno zmanjševanje rezervne delovne sile odnosno boljše izkoriščanje porabe časa zlasti v zvezi z reorganizacijo proizvodnih procesov, z uvajanjem nagrajevanja po učinku, z nadurnim in honorarnim delom (ki v nekaterih podjetjih doseže precej pomemben delež), z boljšim izkoriščanjem fonda osnovnih sredstev ter mehanizacije in z modernizacijo. Pri usmerjanju delovne sile, kjer se je v skladu s perspektivnim planom za leto 1957 - 1961 dajala prednost neindustrijskim gospodarskim dejavnostim, je odigralo pomembno pozitivno vlogo posredovanje dela, ki je imeflo na skrbi tudi rehabilitacijo invalidov in za delo manj zmožnih ter poklicno svetovanje. V preteklem planskem razdobju je prišlo v družbenem sektorju do strukturnih premikov glede zaposlitve, kot je razvidno iz naslednjih podatkov, povzetih iz statističnih RAD obrazcev o zaposlenosti (stanje 30/9)* število struktura indeks 0 letno 1956 I960 1956 I960 I960 1956 industrija 24.643 neind.panoge 9*829 29.433 14.936 63,00 25,12 57,80 29,33 119,4 152,0 4-,5 11,0 gosp. skupaj 3^* 4-72 44.369 88,12 87,13 128,7 6,5 negospcdejav. 4.645 6.552 11,88 12,87 141,1 9,0 vsega dr. sek.39.117 50.921 100 100 130,2 6,8 privatni sek. 1.356 1.267 3,5 • 2,5 93,4- ■ - 1,7 skupaj 40.473 52 ..188 128,9 6,5 Iz teh številk sledi, da se Je zaposlitev, v neindustrijskih panogah gospodarstva in V'negospodarskih dejavnostih relativno hitreje povećavala kot v industriji., Zaposlitev v privatnem, sektorju v odnosu do družbenega sektorja je padla v letu 1956-1960 od 3,5 % na 2,5 %.- V preteklem planskem razdobju se je zmanjšala tudi fluktuacija delovne sile kot je razvidno iz naslednjih podatkov okrajnega zavoda za socialno zavarovanje s leto štev.zavarovancev št.odjav % odjav 1957 46.285 15.923 34,3 I960 53c 740 17.387 32,4 Stabilizacija delovne sile je nedvomno pozitivno vplivala na dvig produktivnosti dela. Karakteristični za povprečno stanje zaposlenosti, produktivnosti in-čistih osebnih dohodkov v družbenem sektorju gospodarstva -so razvidni podatki iz. pregleda na naslednji strani (glej tudi dokumentacijo v prilogi). Letni porast 'zaposlenih v industriji (4,1 %) je bil znatno manjši kot v neindustrijskih panogah gospodarstva (12 %). V celotnem gospodarstvu je znašal letni porast zaposlenosti 6,5 %; ta več kot dvakratno presega predvidevanja v perspektivnem planu za razdobje 1957-1961 (3,1.%), kar je mogoče oceniti kot negativen pojav. Ta ocena še posebno velja za industrijo, ki se je delno tudi po krivdi gospodarskih instrumentov, premalo prizadevala za racionalnejše zaposlovanje in likvidacijo obstoječih rezerv kot tudi za hitrejše nadomeščanje žive delovne^sile z mehanizacijo. Več bi lahko bilo storjenega tudi za boljšo organizacijo -dela in modernizacijo proizvodnih procesov, vštev-ši notranji transport, vskladiščevanje in sl., za izboljšanje tehnične kontrole in dr., karrpa vse terja tudi znatno intenzivnejše angažiranj e, visokokvalificirane delovne sile zlasti tehnične in ekonomsko finančne stroke. To spoznanje še do .danes ni prodrlo v vsako gospodarsko organizacijo. Posledica je, da produktivnost ni porastla v takem obsegu kot bi sicer lahko. število zaposlenih indeks . po ' r_ _ —- i izvrs; Indeksi produktivnosti na 1960 letno persp. persp. osnovi DP 1956 1960 persp. plan 1956 planu plana Y % I960 1956 /5 letno j} letno po perpp. pl. industrija 24 .480 72,3 28.723 66,0 27.461 69,2 117,3 A.l 2,2 104,6 124,2 5,6 7,1 neindustr,panoge 9.382 27,7 14.805 34,0 12.247 30,8 157,8 12,0 5,8 12o,9 159,4 1A,1 3,4 Vsega gospodar • , 33.862 100. 43.528 100 - 39.708 • 100 . 128,8 6,5 3,1 109,6 125,7 5,9 6,1 čisti osobni dohodki - Ind. jfl 'letno 1 1 (i iz- ! čisti osebni dohodki na 1 zaposlenega ■ 1 ' 1356 1960 persp. pl. 1900 izvr*» persp. ,rŠit1 1856 veperj 1960 persp. plan i ndeksJ J6 1960 j letno r' • i /o 1Z--I vršit.p milj. miljJ „ milj din • /° 1956 m. plan din din /O pl. i 1956 j per.pl i. industrija neind, panoge 3,365 1.598 . 67,8 32,2 8.230 3.841 68,2 31,8 5,874 2.422 70,8 29,2 244,6 240,4 25,1 24,5 11,A 8,9 • t t 140,1 in.4 55 * 158,6 114.194 1 23,877 21.620 -- 17.826 16.480 J 1 208,-4 1 20,2 152,3 T 11,1 L I_ 152,6 1 131,2 j "***“ Vsega gospodar. 4.963 100 t 12.071 100 . ; - ' -8.296 • 100 ; 243,2 - 24,9 10,8 ... T 145,5 »12.213 « t 1 « 23.110 i 17.411 ! i 189,2 j 17,3 : ! 1 132,7 j V celotnem gospodarstvu je produktivnost, računana na osnovi družbenega proizvoda,v katerem pride seveda do izraza tudi sprememba ravni cen, rastla v preteklem planskem razdobju letno za 5,9 % napram planiranim 6,1 %, v industriji pa za 5>6 % napram predvidenim 7,1 %.Močnejši porast produktivnosti so zabeležile neindustrijske panoge (14,1' % napram planiranim 3,4- %) vendar je pri tem upoštevati to, da je raven cen prav v teh panogah relativno najbolj narastla tako, da je realni porast produktivnosti seveda znatno manjši. Po drugi strani so nominalni realizirani čisti osebni dohodki rastli mnogo hitreje in sicer v masi za 24,9 % letno (perspektiv ni plan je bil dosežen z 145,5 %). To se v glavnem ujema z bančnimi podatki o izplačanih neto osebnih dohodkih, po katerih so le-ti rastli.za 23 % letno. Na 1 zaposlenega so rastli realizirani čisti osebni dohodki za 17,3 % letno in to v industriji za 20,2 %y v neindustrijskih panogah pa za 11,1 %? tako so bili' v letu I960 povprečni mesečni čisti osebni dohodki v neindustrijskih panogah na 1 zaposlenega za 1.257.- din nižji kot v industriji, kjer so dosegli mesečni čisti osebni dohodki na 1 zaposlenega din 23.877.- (glej dokumentacijo v prilogi). Tako močan porast čistih osebnih dohodkov je omogočil razvoj gospodarstva in povečanje produktivnosti dela ter spremembe v predpisih, ki so urejevali delitev dohodka in še posebej osebnih dohodkov. Del teh predpisov in to starejših, je neposredno omogočil zvišanje ravni plač, ostali pa so dali kolektivom več pravic glede■same delitve dohodkov. Od leta 1956 do leta I960 je močno narastel odstotek čistih osebnih dohodkov, ki.se je izdvajal iz narodnega dohodka, kar še prav posebno velja za industrijo (leto I960 - 18,4 %)s indeks 1956 I960 1960 % % 1956 industrija 11,1 18,4 165,8 neindustrijske dejavnosti 21,3'' 23,2 108,9'' vse gospodarstvo 13,2 19,7 149,2 To povečano izdvajanje narodnega dohodka za osebne dohodke je seveda šlo na račun skladov gospodarskih organizacij vštevši tudi lastna obratna sredstva. Spremembe predpisov o delitvi dohodka med družbo in delovnim kolektivom ter o delitvi čistega dohodka so ustvarile pogoje za večjo in bolj vsestransko stimulacijo dela. Vendar realizacija teh možnosti ni bila povsod enaka. Kjer je delovni kolektiv uspešno rešil' problem delitve čistega dohodka in njegovega dela, namenjenega za osebne dohodke ekonomskih enot in vsakega posameznika po objektivnih merilih in uspehu, tam so bili tudi večji proizvodni in drugi uspehi pogojeni z racionalnejšo uporabo osnovnih sredstev, materiala, žive delovne sile,' z boljšo organizacijo dela, proizvodnega procesa in dr. Vse večja zahtevnost proizvodnje in boljša materialna stimulacija je dvignila tudi zainteresiranost posameznikov po izpopolnitvi strokovnega znanja. Razne oblike izobraževanja odraslih -redno strokovno šolanje mladine v okraju ni moglo zadovoljiti vseh potreb po kadrih - so naletele na dober odziv in dale dobre rezultate. 0 veliki potrebi po izobraževanju pričajo tudi podatki o obiskovalcih raznih šol in delavskih univerz (glej naslednje poglavje - šolstvo, kultura in prosveta). Na boljše proizvodne uspehe so seveda vplivali tudi drugi činitelji med drugimi in ne nazadnje - dvig osebnega in družbenega standarda (prehrana, stanovanje, prevozi na delo in z dela, počitniški domovi itd.;, izboljšanje varnosti pri delu in dr. Ne malo važno vprašanje, ki se tiče delovne sile, je tudi delavski naraščaj. Naslednji podatki kažejo stanje in spremembe strukture vajencev. stroka ■• 31/3- štev. -1955 . % ... 3I/3 štev. -I960 % kovinska 399 21,9 443 24,1 elektrotehnična 30 1,6 95 5,2 tehnična dela elektrozvez 4 0,2 kemična — 16 0,9 lesno predelovalna 324 17,7 192 10,4 tekstilna 432 23,6 243 13,2 usnjarska 105 5,7 55 3,0 živilska 57 3,1 84 4,5 grafična 12 0,7 19 1,0 kmetijska 1 3 0,2 gozdarska 1 - gradbena 236 12,9 263 14,3 trgovska 160 8,8 326 17,7 gostinska — - 36 2,0 brivsko-lasulj arska 66 3,6 62 3,4 ostalo 4 0,2 2 0,1 vsega I.83I 100 1.839 100 Značilno je, da se v celoti število vajencev ni povečalo pač pa je prišlo do strukturnih sprememb tako, da se je relativno močno povečalo število vajencev kovinske, elektrotehnične in kemične stroke, vendar pa tudi v dejavnostih, ki so močno povezane z osebnim in družbenim standardom (trgovina, gostinstvo in dr.), kar ustreza planiranemu razvoju gospodarstva Gorenjske. V. Poglavje BLAGOVNA IZMENJAVA Z INOZEMSTVOM Zunanje-trgovinska izmenjava se je v preteklem planskem razdobju ugodno razvijala, saj je razvoj našega .gospodarstva, predvsem industrije nudil za to vse pogoje. Rast našega gospodarstva je terjala povečanje uvoza reprodukcijskega materiala in opreme, vendar so podjetja skušala nadomeščati določene uvozne materiale z .domačimi, čeprav ne vedno uspešno, bodisi zaradi predsodkov ali pa iz objektivnih razlogov, t.j. vsled kvalitete, cen in slično. Pri nadomeščanju uvoznih materialov pa podjetja-v.večini primerov niso šla tako daleč da bi to bilo na škodo kvalitete izdelkov. Tudi ni prišlo do preusmeritve proizvodnje zaradi večje uporabe domačih materialov. Nekatere industrijske stroke,' zlasti tekstilna, usnjarska, živilska in gumarska industrija pa tudi elektroindustrija, kemična industrija in nekatere druge, so še nadalje ostale močno odvisne od uvoza, ker domače,gospodarstvo ni moglo kriti'njihovih potreb po reprodukcijskom materialu. Te industrijske stroke so včasih tudi težko občutile posledice neenakomernosti uvoza odn. njegovega izpada.. ✓ Pogosto je prišlo tudi do prekomernega uvoza zaradi- sunkovitih dobav, nadalje vsled zagotovitve-kontinuitete proizvodnje ali ker ni bilo mogoče uvažati manjših količin odnosno jih nabaviti v trgovini na debelo. Ne malokrat so prišla podjetja v položaj, da so morala uporabljati tudi slabše kvalitete uvoženega reprodukcijskega materiala, kar je povzročalo težave v proizvodnji in.pri doseganju kvalitete izdelkov. Nekatera podjetja, zlasti Železarna, Iskra in dr., so v veliki meri prispevala, da se je domače tržišče osvobodilo uvoza in s tem prihranilo mnogo deviz. Kot je razvidno iz pregloda na naslednji strani se je izvoz nočno povečal. ’ . . - Industrija, katere izvoz v 1. I960 predstavlja okoli S % celotne realizacije proizvodov, se je s svojo kvaliteto in asortimentom znala uveljaviti na inozemskem tržišču. Sicer’je prišlo do nihanj v posameznih letih preteklega planskega razdobja, Vendar se je izvoz povečal za:62 % (0 letno 12,9 %) ter presegel perspektivni plan za 7»6 %. Podjetja so težila k izvozu čimbolj finaliziranih izdelkov, vendar -pa je močno narastel tudi izvoz nekaterih lemalo predelanih surovin n. pr. žagan les. V izvozu je prišlo do močnih sprememb, saj je izvoz črne metalurgije, tekstilne Industrije in elektroindustrije, ki je 1. 1956 predstavljal skoraj 3/4 vsega izvoza industrije, zdrknil pod polovico. Izvoz Železarne je padel celo pod raven 1. 1956. Kot 19 5 6 1 9 6 0 persp. plan indeks izvrš. 000 dev. din % 000 dev.din % 000 dcv.din % I960 •1956 • P letno persp. plana Črna metalurgija 566.270 32,2 556.225 19,9 530.000 20,0 99,9 0,1 104,9 kovinska industrija 76,755 4,4 248.502 8,7 431.500 16,3 323,7 34,0 57,6 elektroindustrija 130.560 7,4 141.754 5,0 314.200 11,9 108,6 2,1 45,1 ind. gradbenega materiala - - - - 30.000 M - - - lesna industrija 280.393 15,9 588.401 20,5 550.000 20,7 209,8 20,4 107,0 ind. celuloze in papirja 2.200 0,2 - - - - - - - tekstilna industrija 597.996 33,9 825.183 28,9 600.000 22,6 137,9 8,4 137,5 ind. usnja in obutve 106.114 6,0 446.144 15,7 195.000 7-4 420,4 43,3 1 228,8 industrija gume - m 18.984 0,7 - - - - - živilska industrija - m 15.667 0,5 - - - - - - VSEGA - industrija 1,760.288 100 2,850.860 100 2,650.700 100 162,0 12,9 107,6 Kmetijstvo 63.130 40.862 64,7 11,3 Gozdarstvo 9.615 . 10.602 110,3 2,5 izvozniki so se v preteklem razdobju močno uveljavile industrija usnja in obutve, lesna industrija in kovinska industrija. Med izvoznike se je uvrstila tudi rekonstruirana industrija gume in živilska industrija (Oljarica - živinska krma). Izvoz kmetijstva je padel pod raven 1. 1956? izvoz gozdarstva pa se je le malenkostno dvignil. Izvoz obeh. panog gospodarstva predstavlja v primerjavi z industrijo le majhen del celotnega izvoza. Izvoz blaga je šel tako rekoč na vse kontinente, pri tem pa so dobivale na pomenu razne dežele jugovzhoda; vendar se industrija Gorenjske z ozirom na svojo proizvodnjo in potrebe po surovinah in materialu ni mogla močnejše orientirati tudi na uvoz iz tega področja. Del izvoza proizvodov industrije ter izvoz proizvodov kmetijstva in gozdarstva v celoti so opravila izvozna podjetja izven okraja, del izvoza proizvodov industrije pa nekatera za to registrirana, v glavnem večja industrijska podjetja okraja (Železarna, Iskra, Tovarna gume i!Sava:f in dr.). V zvezi z izvozom je še omeniti izvozno trgovsko podjetje ^Ribnik", katerega baza odn. nabavno področje se nahaja izven okraja odn. republike, s čemer je tudi močno oviran njegov razvoj. ha splošno je mogoče reči, da bi bilo mogoče pri izvozu doseči še boljše uspehe, vendar se je ponekod premalo pazilo na zahteve in pogoje" tržišča, premalo |e bilo iskanja in analiziranja inozemskih tržišč, kar gre v veliki meri v breme zunanje trgovinskih kadrov, premalo pa je tudi bilo borbe za znižanje proizvodnih stroškov, kot osnovnega pogoja za uspehe v izvozu. V zvezi z izvozom je omeniti še indirektni izvoz. Poleg prometnih uslug (Železnica, PTT in dr.) je posebno važen turistični promet inozemskih gostov, hi težko oceniti pomen te gospodarske panoge, če vemo, da je bilo v letu 1956 71.970 nočitev. Število teh se je dvignilo v letu I960 na 126.525 (za 75?8 %). Ta promet se ni odrazil samo v gostinstvu, ampak tudi v kmetijstvu, trgovini, obrti in dr. Prav v turizmu so se nudile mnoge možnosti, ki niso bile izkoriščene, saj bi se vejč£li manj prehodni gosti mogli dalj časa vezati na Gorenjsko. Tudi je znano, da bi inozemski gosti potrošili pri nas več, če bi se jim nudilo več blagovnih in neblagovnih uslug. - 24 - DRUGI DEL: RAZVOJ PO GOSPODARSKIH PANOGAH VI» Poglavje INDUSTRIJA Splošno: V razdobju 1. 1957 - I960 je fizični obseg proizvodnje rastel povprečno letno za 8,3 % (glej dokumentacijo v prilogi). Najvišjo rast izkazuje kemična industrija (41 % letno) v glavnem zaradi razširitve zmogljivosti Kemične tovarne Podnart, najnižjo pa tekstilna industrija (5 % letno); ta je bila leta I960 na drugem mestu med industrijskimi strokami glede zastarelosti osnovnih sredstev (stopnja odpisanosti 66,7 %). * Vendar je pri oceni rasti fizičnega obsega proizvodnje^upo-^' števati tudi to, da je izredno težko oz. povsem nemogoče točno zajeti in upoštevati spremembe v asortimentu in kvaliteti izdelkov» ' Celotni dohodek industrije je po tekočih cenah rastel povprečno za 12,1 % letno, tako, da je bil perspektivni plan presežen za 0,7 %. Najvišjo letno stopnjo rasti je imela kemična industrija - 45,5 %, najnižjo pa tekstilna industrija - 6,9 Pri oceni rasti celotnega dohodka je upoštevati tudi spremembe instrumentov o čemer je že bilo govora. Glede izvoza glej poglavje o blagovni izmenjavi z inozemstvom! * Spričo tega, da 's d neindustrijske panoge gospodarstva izkazovale neprimerno intenzivnejšo rast celotnega dohodka (18,6 %) je industrija nekoliko zaostala tudi v udeležbi na celotnem dohodku gospodarstva. Udeležba celotnega dohodka industrije na celotnem dohodku družbenega sektorja gospodarstva se je znižala od 83 % v letu 1956 na 78,3 % v letu I960. V relativno še večji meri (po poenih) se je znižala udeležba industrije na družbenem proizvodu in narodnem dohodku, ki izkazujeta povprečno letno stopnjo rasti od 9,9 % odn. 10,4 %. Perspektivni plan narodnega dohodka je bil dosežen s 93,2 %, vendar' je pri tem treba omeniti, da bi bil perspektivni plan, ob nespremenjenih instrumentih, ki so veljali ob sestavi perspektivnega plana, gotovo presežen in to že pri nespremenjenih stopnjah prometnega davka v tekstilu. Eden od glavnih razlogov, da industrija ni mogla doseči boljših proizvodnih in finančnih rezultatov je bila velika zastarelost osnovnih sredstev, saj se je stopnja odpisanosti celo-povečala od 46,9 % v letu 1956 na 51 % v letu I960 kljub vlaganjem v osnovna sredstva. Ta vlaganja so bila očitno prešibka, da bi bila v stanju pomladiti osnovna sredstva industrije, sicer pa vrednostno perspektivni plan investicij tudi zdaleč ni bil dosežen, kot je razvidno iz priložene dokumentacije. Najmočnejše so v tem pogledu zaostale lesna industrija, črna metalurgija, industrija gradbenega materiala, tekstilna industrija ih dr. Spričo takega položaja je tudi amortizacija, ki je rastla povprečno komaj za 2,3 % letno, ostala izpod perspektivnega plana (indeks 97,7 %) in bi zaostala še bolj, če ne bi bilo prišlo v preteklem razdobju do revalorizacije osnovnih sredstev. Premalo pa je tudi bilo storjeno glede izrabe zmogljivosti z uvajanjem dodatnih izmen, z boljšo organizacijo dela, odpravo grl in sl. Pri tem se je zanemarjalo raziskovalno delo v lastnem podjetju in podcenjevalo vlogo raziskovalnih ustanov. Materialni stroški so relativno bolj rastli (za 14,1 % letno) kot celotni dohodek (za 12,1 % letno), vendar manj kot v neindustrijskih dejavnostih (za 19 % letno). 0 materialnih stroš kih je bilo tudi govora v poglavju o materialnih stroških in' v zvezi z uvozom. Najvišjo stopnjo porasta materialnih stroškov izkazuje kemična industrija (43,1 % letno), ki je dosegla tudi najvišjo stopnjo porasta celotnega dohodka, najnižjo (-0,1 % letno) pa elektrogospodarstvo, V zvezi s trošenjem ■ materialov je treba omeniti, da številna podjetja niso izkoristila vseh možnosti za racionalizacijo uporabe surovin in materialov za uvajanje novih surovin in za boljše izkoriščanje odpadkov, Zaposlenost je rastla v razdobju 1, 1957 - I960 za 4,1 % povprečno letno, tako, da je bil perspektivni plan delovne sile' prekoračen za 4*6 %. Pri tem je treba omeniti, da je zaposlenost v neindustrijskih dejavnostih rastla še hitre.je (za 11 % letno). Najnižji je bil porast delovne sile v črni metalurgiji (za O,7 % letno), najvišji pa v kemični industriji (20 % letno). V zvezi z rastjo zaposlenosti je treba tudi omeniti, da se je v mnogih podjetjih v znatni meri delalo v nadurah,'s honorarci in občasnimi delavci, vsled česar je izkazano število redno zaposlenih ustrezno manjše. Razloge za pretirano rast zaposlenosti v industriji je iskati v tem, da industrija ni uspela v polnem obsegu realizirati plana investicij, s čemer bi se proizvodnja lahko v večji meri mehanizirala, nadalje v gospodarskih instrumentih, ki so do neke mere celo favorizirali večje zaposlovanje ter v premajhni zavesti nujnosti čim racionalnejšega angažiranja in uporabe žive delovne sile. Znat no več bi lahko bilo storjenega glede pravilnega postavljanja delovnih mest in njihove zasedbe z dejansko ustrezno strokov--no usposobljeno delovno silo, glede izkoriščanja delovnega časa in povečanja delovne discipline. Zaradi uvajanja nove delovne sile in novih proizvodov, reorganizacije proizvodnega procesa ter potrebe po dvigu strokovnosti kadrov so bili v mnogih podjetjih storjeni precejšnji napori za priučevanje odn. izobraževanje kadrov bodisi na samem delovnem mestu ali pa kako drugače (tečaji, šolanje in dr,),' Premalo pa so nekatera podjetja skrbela za to, da bi pridobila kadre z višjo in visoko izobrazbo, za vodilna mesta, ki'bi v podjetju organizirali boljši način dela ter reševal najzahtevnejša vprašanja proizvodnje, gospodarstva, financ itd, s/ Cisti osebni dohodki v masi so rastli v industriji za povprečno letno 25,1 %, ali za 20,2 % na zaposlenega. Najnižjo rast / čistih osebnih dohodkov na zaposlenega izkazuje e-lektro-go-' spodarstvo (13,2 % letno), ki ima v industriji najvišji'pov-preček čistih osebnih dohodkov (leta I960 - din 35*319.- mesečno), najvišjo rast pa črna metalurgija (23 % letno) ki ima najnižji porast zaposlenosti v industriji (0,7 % letno), • Produktivnost, izračunana na osnovi družbenega proizvoda, je rastla za povprečno 5,6 % letno, izračunana na osnovi fizičnega obsega proizvodnje, kar bo točneje, ker je eliminiran ' vpliv cen, pa za 4,1 %* Na tako rast produktivnosti so vpli-' vali različni faktorji, tako osnovna sredstva odn. investicije, dotok, vrsta, količina in kakovost materialov ter delovna sila; ta je pod vplivom večje strokovnosti in obsežnejšega uveljavljanja obračunavanja osebnih dohodkov po učinku in ekonomskem uspehu dosega vse boljše uspehe. Na počasnejšo rast produktivnosti pa sta vplivali vse premajhna specializacija in kooperacija; obe bi omogočili masovnost proizvodnje pa tudi hitrejše obračanje sredstev. Vse premalo ' so podjetja pazila na uvajanje sodobnejših proizvodnih postopkov in sl. Izbor in kvaliteta, uporabljivost in izgled izdelkov niso vedno ustrezali potrebam tržišča, zlasti inozemskih tržišč. Elektrogospodarstvo Proizvodnja električne energije v okraju'-se je po statističnih podatkih povečalo od 169.315 MWh v letu 1956 na 240,732 MWh v letu I960 t.j. za 42,2 % ali za povprečno 9,2 % letno. Perspektivni plan 195*531 MWh je bil tako presežen za 23,1 %• Vendar je pri tem omeniti, do kakovos-t električne energije glede napetosti in frekvence, pa tudi zanesljivost oskrbe nist bili vedno zadovoljivi. Iz naslednjega pregleda je razvidna struktura in vir nastanka električne energije (podatki planske službe okraja): leto Hidroe- Termoener- Skupaj Elektrarna Ostali nergija % gija % % Sava in Moste % % 1960 81,0 19,0 100 51,7 48,3 1956 74,8 25,2 100 49,6 50,4 indeks ■ — 1960/1956 157,0 109,3 145,0 151,2 138,8 0 letno 11,9 2,3 9,7 10,2 8,9 Iz prednjega pregleda izhaja, da je v letu I960 odpadlo na termoenergijo le še 19 % med tem ko je v letu 1956 znašala njena udeležba še 25,2 %, Elektrarni Sava in Moste sta v letu' I960 dosegli 51,7 % celotne proizvodnje, v letu 1956 pa je odpadlo nanju le 49-, 6 %. Fizični obseg proizvodnje obeh navedenih podjetij, izražen' vrednostno, je rastel povprečno letno za 8 %, celotni dohodek pa za 10 %, pri čemer je bil perspektivni plan presežen za. 2} 6 %. v Udeležba celotnega dohodka elektrogospodarstva na celotnem dohodku industrije je ostala v letih 1956 ih I960 neizpre-menjena na 0,5 %* Iz naslednjega pregleda je razvidna za leto I960 struktura potrošnje električne energije, ki je bila proizvedena v last-. nih centralah gospodarskih organizacij ter električne energije, ki je.bila proizvedena v samostojnih^elektrarnah in realizirana preko Elektro Kranj in Elektro Žirovnica. Pri tem je zanemarjena realizacija Elektro-ljubljana v gornjem delu' Poljanska.: doline, ker tuai Elektro Kranj prodaja nekaj elek-^' trične energije izven okraja (okoliš Medvod), Majhna nenatančnost je tudi v tem, da je bil del proizvodnje električnih central gospodarskih'organizacij prodan izven podjetja. * ” MWh ’ % , MWh % lastna proizvodnja gospodar- skih .organizacij 116.119 48,9 Elektro-Pele odjem ,81.969 34,6 198.088 83,5 motorji in aparati 3.137 1,3 poljedelski motorji 416. 0, 2 razsvetljava poslov .prostorov 3.559 1,5 razsvetljava družb, prostorov 832 0,4 mestna vleka (žičnice) 133 0,0 javni,vodov odi 159 0,1 javna razsvetljava 1.249 0,5 gospodinjstvo 29.636 12,5 237.209 100,0 Iz pregleda izhaja, da je bila celotna potrošnja električne energije nekaj izpod proizvodnje na območju okraja in da je' 48,9 % celotne potrošnje odpadlo na lastno proizvodnjo elek-' tričnih central gospodarskih organizacij okraja Kranj. Celot- ' na potrošnja na 1 prebivalca okraja Kranj je znašala 1753 KWh, gospodinjska potrošnja pa 219 KWh. Ker so materialni stroški v letu I960 celo nekoliko padli na-' pram letu 1956; sta družbeni proizvod in narodni dohodek elektrogospodarstva v primeri .s celotnim dohodkom rastla nekoliko hitreje (za 14,3 % odn. 15,8 % povprečno letno). V razdobju 1„ 1957 - I960 so bila izvedena razna investicij-' ska dela in sicer zadnja faza izgradnje HE Moste, rekonstruk-' cija generatorja v Kranju, rekonstrukcija v obratu Stara Fužina in dr. Bili so tudi storjeni napori za znižanje energetskih izgub v omrežju. -;: Amortizacija je rastla povprečno letno za 10,8 %. Pri tem je' treba omeniti, da bi lahko bila amortizacija vsaj delno boljše uporabljena kot je bila dejansko. Zaposlenost je rastla za povprečno 4,1 % letno tako, da je bil perspektivni plan prekoračen za 5,3 %* Čisti osebni dohodki so v celoti porastli za 17,9 % letno, na zaposlenega pa za 13,2 %. Produktivnost, izračunana na osnovi družbenega proizvoda, se je večala za povprečno 13,2 % letno, vendar prihaja pri tem do izraza porast cen. Točnejši je izračun na podlagi fizičnega obsega proizvodnje 5 po tem izračunu je produktivnost rastla le za 3,6 % letno.- Črna metalurgija Proizvodnja Železarne Jesenice je v glavnem razvidna iz nasled njih statističnih podatkov; Enot: mere 1 1956 I960 persp. plan 1908 1956 11 letno perspektivna plan I960 surove železo ton 117.904 127.680 130.000 100,2 98,2 SM jeklo n 239.-814 306:098 296:000 127,6 6,3 103,4 j eklo-elektro n 9,670 13.254 12.000 137,1 8,2 110,5 profili, težki, polfabr. in ostali 11 113,560 137.221 116.841 120,8 4,8 117,4 drugi profili » 1 - 21,372 33:259 24.170 155,6 • 11,7 137,6 trakaste jeklo h 24.913 23.956 25:830 96,2 - 1,0 92,7 valjana žic§ B 38.834 52,349 46.000 134,8 7,8 113,8 betonsko jeklo n 2.121 529 4,000 24,9 - 42,5 13,2 ploščo za hladno valj. in ' - debelo pločevino 4 66.557 91;955 92:400- 138,2 8,4 99,5 tanka pločevina II 25:743 41;503 46:000 161,2 12,7 90,2 hladno valjani trakovi 11 . 9; 38 9 14:065 14:000 149,8 20,6 100,5 šivne cevi - 1) 10.689 12:366 12.000 115,7 3,7 103,1 žica bodeča B 673 1:570 -500 233,3 23,6 314,0 žica vlečena ti 35.435 46.302 39;000 130,9 7,0 110,9 vlečena jekla 1! 3;863 4.433 5.000 114,8 3,5 00,7- staro železo n 145:963 176.480 120,9 4,9 V zvezi z gornjimi podatki je omeniti, da pada del proizvodov Železarne v druge industrijske stroke tako v kovinsko stroko (117) in sicer žeblji, elektrode, vzmeti in dr. ali celo v proizvodnjo nekovin (116;, (n.pr, samot). No splošno proizvodnja v razdobju 1. 1957 - I960 ni bistveno ' porastla pa tudi perspektivni plan ni bil v vsem dosežen. Vendar je iz pregleda razvidno, da se je proizvodnja nekaterih ' osnovnih proizvodov - jekla, profilov, valjane in vlečene ži-ce^in dr. - le precej povečala in presegla plan. Predviđena' močnejšo orientacija v raznovrstne višje kvalitetne odn. finejše proizvode ni povsem uspela. Razlogov za tak razvoj je bilo več, med njimi so najvažnejši; stanje osnovnih sredstev in investicij, težave okrog doseganja določenih kvalitet, zavestna preorientacija* prilagajanje tržnim prilikam in dr. Celotni) fizični obseg proizvodnje, izražen vrednostno, je ras-tel za povprečno 6,4 % letno. Celotni dohodek je rastel nekoliko hitrejše in sicer za 9,6 % letno, tako, da je bil perspektivni plan presežen za 8,2%. Se nekoliko hitrejše kot celotni dohodek po sta rastla družbeni proizvod (za 10,1 %) ter narodni dohodek (za 11,9 %). Na ta razvoj so poleg povečane.proizvodnje in sprememb asortimana 1 v prvi vrsti vplivale spremembe ravni cen in gospodarskih.instrumentov. V zvezi s celotnim dohodkom je treba omeniti še izvoz, ki je predstavljal v letu I960 19,9 % .celotnega izvoza industrije, (glej poglavjp o blagovni izmenjavi z inozemstvom), pri tem pa je izvoz Železarne v primerjavi z letom 1956 absolutno in relativno podel. ' Značilno za razvoj Železarne je to, da je njen celotni dohodek v odnosu do celotnega dohodka industrije padel od 35,2 % v letu 1956 na 32,2 % v letu I960. Materialni stroški Železarne (glej tudi poglavje o materialnih stroških) so rastli nekoliko počasnej e ' (za 9,3 % letno) kot celotni dohodek (9,6 %). Ker je Železarna navezana na dovoz osnovnih surovin in materialov ter goriv, so na formiranje stroškov v znatni meri vplivali transportni stroški oz. spremembe tarif. Kot že omenjeno je bil eden od glavnih razlogov za relativno nizek porast proizvodnje odn, delno neizpolnitev količinskega perspektivnega plqna stanje osnovnih sredstev in investicij. Osnovna sredstva Železarne spadajo med najbolj^iztrošena in zastarela osnovna sredstva v vsej industriji. Železarna s:pada med najstarejše industrijske objekte na Gorenjskem, zato je potrebna temeljile obnove in velikih investicij, da bi prišla sploh do izraza.^Tako pa je bil investicijski plan vrednostno izpolnjen približno za polovico, fizično pa niti toliko. Od potrošenih 3,4 milijard din je nekaj več kot 3/4 milijarde din odpadlo na dovršitev nedokončanih objektov, ostalo pa na na- ' domestitve, rekonstrukcije in razširitve, katere tudi niso bile v celoti izvedene. Spričo takega položaja'se je stopnja odpisanosti -v Železarni' povečala od 45,8 % v letu 1956 na 50,9 % v. letu I960, amortizacija pa se je v letu I960 celo znižala napram letu 1956 na 80,2 %, Značilno za Železarno je tudi, da izkazuje v družbenem sektorju gospodarstva najnižjo letno stopnjo rasti zaposlenosti in ' sicer 0,7 %. Tako perspektivni plan delovne sile ni bil prekoračen, vendar je pri tem omeniti, da so v določeni meri vpli-' vali na tako nizko stopnjo rasti tudi honorarci, občasno zaposleni in nadurno delo, kar vse ne prihaja do izraza v številu zaposlenih. Čisti osebni dohodki so se v masi povećavali za povprečno^ 23,9 % letno, na 1 zaposlenega pa za 23 % tako, da se je Žele-' žarna v tem pogledu uvrstila na drugo mesto v družbenem sektorju gospodarstva. Produktivnost,^ računana na osnovi družbenega proizvoda, je rastla povprečno letno za 9,3 %, med tem ko izračun.na podlagi fizičnega obsega proizvodnje kaže rast 5,7%, kar bolj ustre za dejanskemu stanju. Kovinska industrija Proizvodnja 117 stroke je razvidna iz statističnih podatkov na naslednji strani, V zvezi s tem je treba omeniti, da je del proizvodov izhajal tudi iz podjetij nekovinsk-e stroke tako na pr, žeblji,, elektrode, vzmeti, konstrukcije in dr. (Železarna), ure in dr»• (Iskra). Po drugi strani pa je del proizvodnje kovinske industrije zajet med proizvodnjo elektroindustrije (hladilniki, elektromotorji, merilni instrumenti in dr.). Proizvodnja kovinske industrije je bila sila pestra, vendar je bilo težišče na proizvodnji reprodukcijskega materiala in raznega orodja (žeblji, vijačno blago, zakovice, razni odlitki, elektrode, kmetijsko orodje, pile itd,). Del te proizvodnje je tradicionalen (žeblji, kmetijsko orodje in dr.), del pa je' uveden šele po vojni ali celo v zadnjih letih pod vplivom'konjunkture na tržišču (razno vijačno blago, odlitki in dr,). Del te proizvodnje ima jako slabe perspektive (na pr. pile), pri drugih proizvodih pa se postavlja vprašanje koliko časa bo konjunktura še trajala. Značilno je, da je tradicionalna proizvodnja poljedelskih strojev bila v celoti opuščena, pot pa si je začela utirati proizvodnja gasilskih črpalk in drugih naprav, ure in razni artikli široke potrošnje. Na splošno je mogoče zaključiti, da nekatera podjetja kovinske industrije še niso stabilizirala svoje proizvodnje in so še iskala pravo orientacijo. Tudi kooperacija med podjetji ni kazala posebnega napredka. * Enota mere 1956 I960 ■j fif»n 1 v uti 1956 • JÖ letno zakovico ton 707 1.131 143,7 9,5 vijačno blago n 3.622 .G #050 167,3 13,7 žcblj i 1! 9.-291 11.122 119,7 4,6 verigo 11 2,021 2.535 125,4 5,8 orodje za obdelavo zemlje 11 1.136 237 2C,G - 47,9 doli za kmet. stroje in naprave 1! 227 175 77,0 - C,3 sredstva in pribor za fizkulturo 11 43 - ure kosov 541 347 158,6 11,9 ostale tehtnice ten 13 1 7,6 - 89,3 ostala sredstva za široko potrošnjo II 251 415 165,7 13,5 proizvodnja za medicino II 4 ■ 12 . 300,0 31,3 ročno orodje - kovano II 36 •64 177,0 15,5 kmetijsko orodje - kovano n 291 - - stroji in naprave za gradb. n 1 - ■ . - stroji za pranje perila 1! ' 1 - orodje za sekanje - pile 1! 72 “167 14 G, G 19,4 odlitki - jekleni I! 1;103 1:357 123,C 5,3 odlitki sive litine 1! 7.0C0 8.092 '115,6 3,7 odlitki barvnih kovin II 132 369 232,7 13,3 delovni stroji za obdelavo losa kosov 6 .. - gasilske črpalko ton O u 68 050,0 • 71,0 gasilske garniture kosov - 51 -• 36 70 i 6 - 8,3 elektrode 11 2;413 6.229 258,1 2G,0 vzmeti n 1.-469 1;512 101-, 5 • '0,4 konstrukcije 11 1.115 1.018, 91,3 - 2,3 Fizični obseg proizvodnje, izražen vrednostno, je rastel za povprečno 15,6 % letno, celotni dohodek pa za 21 % tako, da je bil perspektivni plan presežen za 13,2 %\ Udeležba kovinske industrije na celotnem dohodku industrije se je povečala od 5,7 % v letu 1956 no 7,8 % v letu I960. Značilno je, da je kovinsko industrija močno povečala svoj izvoz (glej poglavje o blagovni izmenjavi z inozemstvom) tako, da se je njena udeležba, no celotnem izvozu industrije povečala od 4,4 % v letu 1956 na 8,7 % v letu I960» Družbeni proizvod in narodni dohodek sta se povečala nekaj manj kot celotni dohodek (za 18,4 %, odn, 18,8 letno), ker so se relativno močno povečali materialni stroški (za 23,8 % letno). V zvezi z materialnimi stroški je omeniti, da je imela kovinsko industrija glede surovin in materiala delno osnovo v proizvodih Železarne, delno pa je bila navezana na nabavo raznih materialov, polizdelkov in dr. "tudi od drugod med drugim tudi iz inozemstva, ('kompletni agregati za hladilnike, za gasilske črpalke in dr.), Glede materialov so prav v kovinski industriji ostale odprte še razne možnosti za racionalnejše izkoriščanje zlasti pa za znižanje izmeta. Proizvodne rezultate je omogočila razmeroma dobra oprema in znatne investicije., ki so.vsaj vrednostno dosegle predvidevanja po perspektivnem planu, Vendar je treba omeniti, da plan investicij fizično ni bil v vseh'podjetjih v celoti dosežen (Kovinar, TIO in dr.) odn. izveden kot je bilo predvideno, ker je prišlo naknadno do sprememb zaradi razmer na tržišču, ki s£> jih nekatera podjetja (n, pr. Plamen) znala zelo spretno izkoristiti. .Treba pa je tudi ugotoviti, da nekatere investicije niso bile do kraja pretehtane in danes niso v celoti izkoriščene (n. pr. verigama) J Amortizacija osnovnih sredstev je rastla povprečno letno za 10,7 %• Zaposlitev je v kovinski industriji rastla za 5,9 % ' letno tako, da perspektivni plan delovne sile ni bil prekoračen (indeks 98,8 %), Pri tem je treba podčrtati, da se -je zlasti v nekaterih podjetjih kovinske industrije močno, občutilo po- ‘ manjkanje visokokvalificiranega vodilnega kadra tako tehnične-' ga kot tudi ekonomsko-komercialnega, kar se je zelo slabo odra- • žilo v gospodarski orientaciji (izbor in obseg proizvodnje ter investicij, cene in dr.), v organizaciji produkcije in v izkoriščanju zmogljivosti. Vse to je vplivalo na relativno šibko ' povečanje produktivnosti za 11,8 % letno po izračunu na podlagi družbenega proizvoda, odn. le za 9,2 % po točnejšem izračunu na podlagi fizičnega obsega proizvodnje. Cisti osebni dohodki so se v masi"povečali za 29,5 % letno, na zaposlenega pa za 22,3 % letno. Proizvodnja elektroindustrije, ki jo predstavlja Iskra Kranj, je povzeta po statistiki in je bila naslednja: Enota mere 1956 1960 I960 1956 t) letno mali in srednji rotacijski stroji ton 90 237 263,3 27*4 hladilniki !! 0 59G 745,0 • 193,7 instalacijski material II - 6 ‘‘ 3 5C,0 - 18,9 eloktro števci kos 110.G2C 353.435 319,56 33,8 drugi miril ni instrument? ton 27 49 161,5 16,1 drugi električni aparati za vozila radio aparati in cstale olektroakus- ton 176 525 398,3 41,3 tične naprave ton 16 20 125,3 ■ 5,7 kinoprojektorji n 02 73 69,0 - 2,9 ojačevalci za kinoprojektorje n -29 - 46 165,5 13,4 telefonski aparati kos 30.006 36,454 118,3 ' 4,3 telefonske centrale ton 116 291 25Cr9 ■ * 25,9 Vendar je pri tem treba omeniti, da del navedene proizvodnje ' (hladilniki, razni elektromotorji in dr.) odpade na razna druga podjetja kovinske stroke (LTH, NIKO, TIO in dr.). Če se izvzame nekatere skupine proizvodov (kino projektorji,' instalacijski material in dr.), je proizvodnja na splošno zabeležila zelo visok porast. Fizični obseg proizvodnje, izražen vrednostno, izkazuje povprečno 23,5 %-no letno^stopnjo rasti tako, da je Iskra v tem pogledu zasedla za kemično industrijo drugo mesto med industrijskimi strokami. Značilno je, da. je celotni dohodek rastel nekoliko manj kot fizični obseg proizvodnje in sicer za 22,6 % letno tako, da je bil perspektivni plan presežen za 22,7 V zvezi s celotnim dohodkom je treba tudi omeniti, do Iskra kot Izvoznik ni igrala pomembnejše vloge (glej poglavje o blagovni izmenjavi z inozemstvom). Udeležba elektroindustrije na celotnem dohodku industrije se je dvignila od 7 % v letu 1956 ha 10 % v letu I960. Nekaj manj kot celotni dohodek sta rastlo družbeni proizvod in narodni dohodek (za 19,6 odn, 20,1 % letno), na kar je predvsem vplival relativno močnejši porast materialnih stroškov (za 25,6 %). Na tak porast materialnih stroškov, so poleg večjega obsega pro^ izvodnje vplivali med drugim znatna podražitev raznih osnovnih materialov, ki so se v veliki meri tudi uvažali, močnejši porast stroškov investicijskega vzdrževanja in režije ter ne nazadnje vse večja vlaganja v razvojno dejavnost. Pri vsem tem so cene proizvodov rrastle v manjši meri oz. so se za dolpčene artikle celo zniževale. Dobri proizvodni rezultati so bili doseženi kljub temu, da je bila elektroindustrija (Iskra) med industrijskimi strokami na tretjem mestu, kar se tiče zastarelosti oz, Iz.trošenosti osnovnih sredstev. Stopnja odpisanosti se je poveča-la od 64,6 % v letu 1956 na 66 % v letu I960,kljub temu, da je bil perspektiv ni plan investicij fizično v glavnem izpolnjen vrednostno pa celo nekoliko presežen. Značilno je, da je bila v industriji leta I960 Iskra za industri jo usnja in obutve in lesno industrijo na tretjem mestu po teh-'” nični opremljenosti, saj je na 1 zaposlenega odpadlo le 998.000. din osnovnih sredstev. Ustrezno visoki stopnji odpisanosti je tudi amortizacija rastla le za 8,9 % letno tako, da perspektivni plan amortizacije ni bil dosežen (indeks 93,4 %). Zaposlenost je rastla za povprečno 9,1 % letno, perspektivni plan pa je bil presežen za 18,3 %. V zvezi z delovno silo je tre ba omeniti, da je podjetje doseglo znatne uspehe v strokovnem dvigu kadrov k čemer je zlasti, pripomogla industrijska šola. V' Cisti osebni dohodki so se v masi dvigali za povprečno 28 %, na zaposlenega pa za 17,3 % letno. Produktivnost, izračunana na podlagi družbenega proizvoda, je rastla za povprečno 9,5 % letno, izračun na podlagi fizičnega obsega proizvodnje pa kaže porast za 13,2 % letno. Pri vsem j_e še omeniti, da bi Iskra lahko dosegla še boljše rezultate, ce ne bi šla pri proizvodnji preveč v širino ampak bi bolj pospeševala veliko-serijsko in masovno produkcijo ter kooperacijo z drugimi podjetji, kar bi tudi v znatni meri dvig-' nilo sicer izredno nizki koeficient obračanja povprečno vloženih obratnih sredstev (leta I960 - 1,9). Kemična industrija 7 Kemično industrijo predstavljata v okraju Kemična tovarna Podnart in Exoterm (biv. Oven) Kranj. Po podatkih okrajne planske službe je bilo proizvodnja naslednja, pri čemer je omeniti, da se proizvodnja kisika in acetilena nanaša na Železarno: Enota mere 1356 1960 i ndeks 13 GO 1956 (j letno Milo na bazi SO j ton 433 «• C i s t i 1 na in pralna sredstva I! 65 m livarski preparati 11 - 960 ognjevarni premazi 11 .67 ■ ‘ r neimenovani kemični proizvodi OCO din IIGUOO 603.730 520.0 51,0 kisik ton 2,065 5.109 170,3 ■ 15,5 acetilen 11 321 296 92,2 - 2,0 Kemična industrija okraja je gotovo tista industrijska stroka, 'I kjer je prišlo v razdobju 1« 1957 - 196*0 do največ j ih sprememb, Iz pregleda je, razvidno, da. je bila proizvodnja mila in pral-' nih sredstev (bi-v. Oven) v celoti odpuščena ter da je bila osvojena perspektivnejša proizvodnja livarskih preparatov ter ' ognjevarnih premazov (Exoterm). Izredno je narastla proizvodnjo raznih kemikalij v Kemični tovorni Podnart. S tem se je jugoslovanski trg v znatni meri osvobodil uvoza določenih vrst kemičnih proizvodov. Posledica tega razvoja je, da -se je fizični obseg proizvodnje,! izražen vrednostno, dvigal letno povprečno za 41 %, celotni do-" hodek pa za 45,5 %, kar predstavlja najvišjo letno stopnjo rasti v industriji. S tem je kemična industrija premaknilo svoj d udeležbo no celotnem"dohodku industrije od 0,3 % v letu 195-6 0,8 % v letu I960, Kljub temu je bil perspektivni plan celotnega dohodka dosežen le za 80*9 %. Zarodi relativno počasnejše rasti materialnih stroškov (za 43,1 letno) sto se družbeni proizvod in'narodni dohodek povečevala | za povprečno letno 48,7 % odn. 49,5 % s čemer je bil perspektivni plan za nekoliko odstotkov presežen, Do izkazanih proizvodnih rezultatov je prišlo na osnovi obsežne skoraj v celoti izvedene rekonstrukcije, predvidene po perspektivnem planu za Kemično tovarno Podnart, ter na podlagi adaptacij in nabav nove opreme za Exoterm,. Kranj, ki panima ustrezne' lokacije. Vrednostno je bil plan investicij v kemični industriji prekoračen*Spričo teh investicij je bila tudi povprečna letna stopnja rasti amortizacije visoka ter je znašala 22*3 %* Relativno manj se je povečala zaposlenost in sicer za 20 %" povprečno letno tako* da je bil perspektivni plan dosežen z 95,7 %* V Kemični tovarni Podnart je bil storjen tudi znatni" napredek v pogledu zaposlitve visokokvalificiranih kadrov, ki so sila važen činitelj v kemični industriji. Čisti osebni dohodki so se v masi povečevali povprečno letno za 4r7,8 % kar je- nekaj več kot je znašala rast celotnega dohodka. Čisti osebni dohodki na zaposlenega so rastli za^23,l %, med* tem ko je produktivnost, računana na podlogi družbenega proiz- | voda, rastla povprečno letno za 23,9 %. Ustreznejši izračun produktivnosti na osnovi fizičnega, obsega proizvodnje daje stopnjo rasti 17,6 % povprečno letno. Industrija gradbenega materiala Industrijo gradbenega materiala predstavljajo Gorenjske opekarne ki so nastale s fuzijo raznih poprej samostojnih obratov na območju občine Kranj, ter Opekarno -Dvorska vas. Podjetje "Marmor” Hotavlje, tu ni upoštevano-, ker je leta I960 prešlo v obrt, "Termika" Bodovlje, pa "je bila vključena v industrijo gradbenega materiala leta 1961. Po podatkih okrajne planske službe je bila proizvodnja omenjenih opekarn, ki naj bi po izvršeni rekonstrukciji krili potrebe po razMh vrstah opeke v okraju, sledeča; Eiröt a mere 1956 I960 I960 a letno zidaki - polni zidaki - votlaki nionta opeke - stropniki 000 enot 11.526 8.894 " - 2.117 " 9,3 3.774 4058.1 77.1 - 6.3 Iz prednjega pregleda je razvidna preorientacija proizvodnje na kvalitetnejše izdelke, vendar je pri tem omeniti, cfe planirana proizvodnja strešnikov v Dvorski vasi ni bila usvojena. Po perspektivnem planu predvidena proizvodnja 28 milj. kosov opeke še zdaleč ni bila dosežena. Fizični obseg proizvodnje, izražen vrednostno, je rastel povprečno letno za 6 %, celotni dohodek pa za 17,9 %, kar je pripisati velikemu porastu cen izdelkov pa tudi relativno dražjim’ kvalitetnejšim izdelkom (votlaki in monta opeka). Kljub temu je bil perspektivni plan izpolnjen le 81,8 %-no, kor je bil obseg proizvodnje predviden znatno višje. Do izpada proizvodnje je prišlo v glavnem vsled zakasnitve rekonstrukcije opekarn. Udeležba celotnega dohodka industrije gradbenega materiala na celotnem dohodku industrije se je povečala od 0,3 % v letu 1956 na 0,4 % v letu I960. Družbeni proizvod in narodni dohodek sta rastla povprečno letno za 18,5 % odn, 19,1 % in tudi nista dosegla perspektivnega plana. Nekaj- manj kot celotni dohodek so rastli materialni stioški in sicer za 17,3 % povprečno letno. S perspektivnim planom predvidena investicijska vlaganja v industrijo gradbenega materiala niso bila v celoti realizirana odn. 30 se zakasnila. Izvršena je bila rekonstrukcija opekarne Dvorska vas ter obratov Gorenjskih opekarn v Stražišču (novogradnja) in v Češnjevku (delno), med tem ko je obagt v Bobovku izven plana nabavil nekaj opreme, prevoznih sredstev in dr. Novogradnja opekarne v Škofji Loki ni bila realizirana, tudi izdelava zidakov in stropnikov iz žlindre, ki se je pričela v okviru Železarne se ni mogla prav razviti. Po perspektivnem planu je bila predvidena nova industrijska proizvodnja apna v Škofji Loki, med tem ko naj bi se razširila apnenica v Tržiču, apnenice Železarne pa naj bi krile potrebe območja Jesenic. Razen tega je bila na območju občine Kranj predvidena izgradnja separacije za gramoz za napravo kvalitetnih malt in betonov, s tem, da bi se nadalje razvila tudi industrija betonskih izdelkov in polizdelkov. Od tega programa je bila leta I960 realizirana v gradbenem podjetju Projekt Kranj le- izdelava cementnih izdelkov. To podjetje tudi izkorišča lehnjak na Jezerskem. Proizvodnja apna je ostala na ravni obrti pri čemer je še omeniti, da je tržiško apninico uničil plaz. Ker investicijski program opekarn ni bil v celoti realiziran tudi -amortizacija ni dosegla perspektivnega plana pri povprečni letni rasti 10,6 %. Zaposlovanje ob uvajanju sodobnejše, mehanizirane in bolj konti-, nuirane proizvodnje je rastlo le za 3,9 % povprečno letno in ni preseglo perspektivnega plana (indeks 92,5 %). Čisti osebni dohodki so v masi rastli za 22,8 %, na zaposlenega pa za povprečno-18,2 % letno. Produktivnost, računana na osnovi družbenega proizvoda, je ' rastla za 18,2 % letno, vendar ta izračun ne daje prave ©like, saj je fizični obseg proizvodnje^rastel ie^za 6 %, zaposlenost pa za 3,9 % letno. Ustreznejši je izračun produktivnosti na osnovi fizičnega obsega proizvodnje, ki dajo letno stopnjo rasti 2 %. Lesna industrija Statistika izkazuje naslednjo proizvodnjo lesne industrije; Enota mere 1956 1960 19 60,, 1956 . 0 letno žagan les m3 43 c 261 991184 223,3 23,1 zaboji m3 8 V 375 11,448 133., 5 7,5 pisar,' in šoli pohištvo kos 11443 2160 3 179-8 15,8 pisar, in šol,ipohištvo 000 din 20V578 392271 190,8 17,5 hiše, barake in deli m3 1,19 6 7,071 591,2 56,0 stavbno mizarstvo drugi finalni proizvodi ter telovadni in športni m3 774 3*417 441,5 44,9 pribor 000 din 4611,752 9892271 214-2 furnirj i m3 1*466 2 2466 168,2 13,9 vezane plošče m3 396 11398 353,0 37,2 panel plošče m3 517. 1,581 305s8 32,7 Značilno za lesno industrijo, ki se je v preteklosti stihijsko razvijala pod konjunkturnim! vplivi, je izredno visok porast žaganega lesa, kateri daleč presega planska predvidevanja (73.150 m3). Na 1 zaposlenega je odpadlo v letu 1950 20 m3 žaganega lesa, v letu I960 pa že 41 m3,' med tem ko je bilo po perspektivnem planu predvideno 30 m3. Tak porast proizvodnje' žaganega lesa, ki so tga omogočile prekomerne, delno že zastarele in neekonomične "žagarske kapacitete, bi bil sprejemljiv le ob bistveno večji sekundarni predelavi odn« finalizaciji. Pozitivno v razvoju lesne industrije pa je večja orientacija_' v proizvodnjo hiš, barak in delov, v stavbno mizarstvo'/ v pro-*-izvodnjo vezanih plošč in panel plošč pa tudi furnirja® Proizvodnja vezanih plošč in panel plošč je presegla perspektivni' plan 1300 m3 odn, 1000 m3), stavbno mizarstvo pa ga ni doseglo (plan 3884 m3), čeprav so bili za to podani vsi pogoji«. Eden glavnih razlogov za to je pomanjkanje sodelovanja med gradbeništvom in lesno industrijo,. Premalo je bilo tudi storjeno za vključevanje izdelkov® ki jih proizvaja obrt, v proizvodni program serijske izdelave ter’ za izboljšanje funkcionalnosti in kvalitete izdelkov. Pizični obseg proizvodnje, izražen vrednostno, je rastel letno za povprečno 11,9 %, celotni dohodek pa za 16,9Jo tako, da je' bil perspektivni plan presežen za 37,9 %. Udeležba lesne industrije na celotnem dohodku industrije se je povečala od 4,5 % v letu 1956 na 5,3 % v letu I960, Struktura celotnega dohodka lesne industrije - podatke o izvozu glej v poglavju o blagovni izmenjavi z inozemstvom - je bila v letu I960 sledeca(v %); podjetja z žagami (tipaLIP) 79,6 ostala 30,4 Pri tem je treba omeniti, da o neki specializaciji ter kooperaciji pri LIP-ih ni govora. Tako se je proizvodnja številnih artiklov drobila na razna podjetja. Gozdno bogastvo Gorenjske, ki tvori surovinsko bazo za lesno industrijo, ni neizčrpno, zato bi bila morala podjetja polagati več pažnje na racionalno -izkoriščanje lesa zlasti tudi slabših vrst in odpadkov ter na uvajanje novih vrst materialov (iveraste plošče in sl.) Ker so materialni stroški rastli počasneje (13,6 % letno) kot ■ celotni dohodek, je znašala rast družbenega proizvoda in narodnega dohodka letno za 21,6 % odn. 22,2 %. Vrednostni plan investicij lesne industrije je bil od vseh industrijskih strok najslabše izpolnjen (pribl, polovica) tako, da je amortizacija rastla le za 9,9 % letno. Od planiranih investicij, ki naj bi predvsem omogočile uvedbo sodobnejših proizvodnih postopkov, številne niso bile izvršene, n. pr. rekonstrukcije raznih obratov in požarno varnostni bazen na Rečici, LIP Bled - oddelek za okna in poslovna stavba Rolete rekonstrukcija obrata Jelke v Podnartu in dr., le delno so bile izvršene s rekonstrukcija znbbjarne v Bohinjski Bistrici, rekonstrukcija obrata na Češnjici, razna dela pri LIP Tržič, Elan, Tovarna drobno embalaže Vintgar in dr. Izven plana pa je bilo marsikaj narejenega, kar nikakor ni bilo povsem v skladu s perspektivo razvoja lesne industrije na Gorenjskem zlasti še ■ glede specializacije in racionalizacije proizvodnje ter možnosti boljšega izkoriščanja obstoječih zmogljivosti z uvedbo novih izmen. Zaposlenost v. lesni industriji je rastla za 2,7 % povprečno let no, kar je mod najnižjimi stopnjami v industriji. Na ta način perspektivni plan delovne sile ni bil prekoračen. Čisti osebni dohodki' so se v masi večali za povprečno letno 25,5 %, na zaposlenega pa -za 22,2 %, produktivnost, računana na osnovi družbenega proizvoda, pa za 18,5 %• Pri tem pa je pripomniti, da ta izračun..ne drži, saj je fizični obseg proizvodnje rastel le za 11,9 %, zaposlenost pa za 2,7 %. Izračun produktivnosti na osnovi fizičnega obsega proizvodnje daje ustreznejši rezultat - 9 %. Industrija lesovine-in papirja Iz statističnih n j i: podatkov izhajajo naslednji podatki . 0 proizvod- Enota mere 1956 I960 I960 0 - letno lesovina ton ‘I.402 2.230 159,1 12,3 lepenka ton 1.393 2.002 143,7 9,5 Proizvodnje lepenke po perspektivnem planu (1900 ton) je bila presežena za 5 %. Fizični obseg proizvodnje izražen vrednostno, se je povprečno letno večal za 10,6 %, celotni dohodek pa za 12,6 %, Na celotnem dohodku industrije je Tovarna lepenke Tržič 1 udeležena s svojim celotnim dohodkom z 0,2 %, tako v letu 1956 kot tudi v letu I960. Perspektivni plan celotnega dohodka ta tovarno kljub dobrim možnostim prodaje ni dosegla (indeks 93,6 %), še manj pa je dosegla plan družbenega proizvoda in narodnega dohodka, čeprav je bila rast narodnega dohodka celo nekoliko hitrejša (13,4 % letno) kot rast celotnega dohodka. Izredno močno pa 'so porastli materialni stroški (24,9 % letno) vsled podražitve osnovne surovine - celuloznega lesa iglavcev. Investicij, ki bi bistveno povečale zmogljivosti (sodobne sušilne naprave in dr.), ni bilo, čeprav so bila znatnejša vlaganja pretežno lastnih sredstev. Amortizacija je rastla letno za povprečno 14,3 %• Zaposlenost jo rastla za povprečno 5,8 % letno? s tem je bil perspektivni plan prekoračen za 18,2 %, Čisti osebni dohodki so se v masi večali za povprečno 22,5 % letno, preračunani na zaposlenega pa za 15,8 %• Produktivnost, računana na osnovi družbenega proizvoda, je rasti; komaj za 1,6 % letno, vendar ta izračun ni točen, saj je fizični obseg proizvodnje rastel za 10,6 %, zaposlenost pa le za 5,8 % letno. Izračun produktivnosti potom fizičnega obsega proizvodnje daje letno stopnjo rasti 4,5 %. Tekstilna industrija Po statističnih'podatkih je proizvodnja tekstilne industrije sledeča; Enota mere 1956 1960 persp. plan 1960 1956 JÖ letno persp, plan 1960 bomb. predivo ton 7.782 . 11.751 12.719 151,0 10,3 92,4 bora. tkani ne 000/m2 39.583 43.844 57.000 110,8 2,6 76,9 vata ton - 93 konfekcija perila 000/m2 1.252 1.498 1.509 119,6 4,6 39,3 trikotažna konf. ton 35 47 134,3 7,7 tulci 000 kos 151 248 164,2 13,2 klobuki n 56 83 100 148,2 • 10,3 83,0 nogavice 000 parov ,1.158 1.125 1.330 97,2 - 0,7 84,5 pcaaiaentrija ton 18 22 122,2 5,1 prešite odeje 000 m2 136 384 396 282,4 29,6 97,0 volnene tkanine - mikane n 155 302 194,8 18,1 pletenine ■ton 26 ■ 50 192,3 17,8 volnene tkanine - česane m2 37 « *» Iz progleda izhaja, da od haj pomembne jših proizvodov tekstilne industrije izkazuje znatnejši porast (za 51 %) le proizvodnja bombažne preje, med tem ko je porast proizvodnje bombažnih tkanin' (letno 10,8 %),mnogo skromnejši ter perspektivni plan ni. bil dosežen. S tem seveda ni rečeno, da prav pri proizvodnji bombažnih tkanin ni prišlo, do znatnejših premikov v kvaliteto, ki pač v količinskem izkazu proizvodnje ne pridejo do .izraza. Tudi pri drugih važnejših proizvodih perspektivni’plan ' ni bil'dosežen (konfekcija parila, nogavice, prešite odeje, klobuki), čeprav je proizvodnja nekaterih izdelkov. močno porastla (prešite odejo). Proizvodnja nogavic jc bile. v letu I960'celo nižja od proizvodnje v letu 1956. Intenzivnejši porast proiz- -vodnje je bil pri mikanih volnenih tkaninah, pleteninah in tulcih. Ob večji prilagodljivosti potrebam tržišča in pri konkurenčnejših cenah bi bila lahko proizvodnja marsikaterih artiklov znatno večja. Fizični obseg proizvodnje tekstilnih izdelkov,izražen,vrednostno, se je večal v 1957 - I960 povprečno le za 5 % letno, kar predstavlja najnižjo stopnjo rasti v industriji. Vendar je tudi v zvezi s tem. izračunom omeniti, da je izredne težko izraziti kvalitetne premike. Celotni dohodek' jc rastel povprečno za 6,9 % letno tako, da je' perspektivni plan bil izpolnjen le s 77,1 %. Pri tem pa je treba imeti pred očmi že omenjene spremembe v zvozi s prometnim davkom. Pri tekom položaju je udeležbe tekstilne industrije na celotnem dohodku industrije padla s 31,8 % v letu 1956 na 24,7 % v letu I960. V letu i960 je bila struktura celotnega dohodka po skupinah podjetij tekstilne industrije naslednja (v %)i bombažne predilnice in tkalnice 86,9 industrija volnenega blaga ' 2,8 proizvodnja pletenin, konfekcije, nogavic, klobukov, odej, čipk 10,3 Pri tem je odpadlo 47 % vsega celotnega dohodka tekstilne industrije na liskanino-Inteks. Glede izvoza glej poglavje o blagovni izmenjavi z inozemstvom!, Pretežni del tekstilne industrije uporablja za proizvodnjo bombaž, ki ga je bilo treba skoraj vsega uvažati. Kvaliteta, količine posameznih vrst bombaža in tudi sam dotok so često povzročali tekstilni industriji znatne težave,, hromile proizvodnjo, slabšalo kakovost izdelkov in rentabiliteto proizvodnje. Uporaba sintetičnih vlaken pa je bila razmeroma skromna. Spričo bistvenega porasta-materialnih stroškov (10,4 % letno) in amortizacije (11,9 % letno), kot tudi vsled že 'omenjenega izpada prometnega davka sta družbeni proizvod in narodni dohodek rastla komaj za 1,3 % odn. 0,9 % povprečno letno ter tako ostala daleč izpod predvidevanj po perspektivnem planu. Eden glavn'ih vzrokov, da se proizvodnja tekstilne industrije ni močneje povečala je v tem, da so njena osnovna.sredstva med naj-bolj zastarelimi v industriji in da je bil vrednostni plan investicij za razdobje 1. 1957 - I960 izpolnjen komaj s 64,2 %; pri tem je upoštevati še to okolnost, da so v investicijskih vlaganjih zajeta osnovna sredstva, ki niso bila planirana kot n. pr. skladišče, trafo in «čistilnica Gorenjske predilnice. Tako je bila tudi predvidena centralna ureditev energetskih naprav za Iskro, Inteks, Zvezdo in Standard, vendar do realizacije tega projokta ni prišlo, vsled česar sta morala Inteks in-Zvezda sama reševati ta problem. Predvidena je bila tudi specializacija in kooperacija tekstilnih podjetij ter povečanje zmogljivosti za oplemenilnice, vendar je bilo uresničeno le malo tega. Delno je bila izvršena rekonstrukcija predilnice BPT, ter povečana predilnica IBI, rekonstrukcija Spik-a ni bila dogotovljena, prav tako ne objekti tkalnice in predpriprave ter ' dopolnitev strojne opreme Sukna, odložena je bila rekonstrukcija trikotaže Almire in predilnice Gorenjske predilnice, odpadla je rekonstrukcija rokavičnega oddelka Špik-a, oddelek baretk Seširja ni bil organiziran, stroji za tapetništvo Odeje niso bili .nabavljeni. Tudi Tiskanina ni v celoti izvedla svojega plana investicij, med tem ko je Zvezda praktično v celoti odstopila od svojega plana rekonstrukcije in nabave opreme. Eden glavnih razlogov, da investicijski plan ni bil izvršen je bil v pomanjkanju sredstev odn. v nepravočasnem ofektuiranju združenih sredstev. Zaposlenost v tekstilni industriji je rastla za 2,8 % povprečno letno. S tem so je le-ta uvrstila med industrijske stroke, ki ■ so razmeroma najmanj večale delovno silo ter vložile znatne napore v čimboljše izkoriščanje strojnih zmogljivosti. Vendar je troba omeniti, da je bil perspektivni plan delovno sile kij ut temu prekoračen za 4,9 %• Čisti osebni dohodki so v masi rastli za 22,6 % povprečno letno, na zaposlenega pa za 19,2 %. Izračun produktivnosti na osnovi družbenega proizvoda kaže 1,4 odstotni padec povprečno letno, kar pa ne odgovarja dejanskemu stanju, saj je zaposlenost rastla za 2,8 % letno ob po- ' rastu fizičnega obsega proizvodnje za 5 %• Izračun produktivnosti potom fizičnega obsega proizvodnje kaže porast za 2,1 % letno. Industrija usnja in obutve Statistika daje naslednje podatke o proizvodnji: Enota mere 1Ö5C 1960 persp. plan 1960 1956 O persp. plan 1960“ zgornje usnje - skupaj m2 183.388 256.423 460.000 139,8 8.7 55,7 od tega: * zgornje usnje težkih kož m2 130.169 234.584 180,2 15,8 - zgornje usnje drobnice m2 50.173 5.355 10,7 -55,9 - cepljenec m2 3.046 16.485 541,2 52,6 Enota mere 1956 1960 persp. plan 1960 1956 H 1 etno persp. plan 1960 usnje za podlagi vseh vrst m2 26.055 107.737 413,5 42,6 spodnje usnje ton 1.285 1.146 1.287 89,2 - '2,8 09,0 usnjena obutev težka 008 parov "“TIT* '■ 254 146,4 “TCTtr — usnjena ibutov navadna 000 parov 912 1.336 1.938 145,5 1C,c 68,9 usnjena obutev sandale 000 parov 185 552 298,4 31,5 usnjena obutev druga 000 parov 119 m 867 1C4}2 1,0 14,3 vulkanizirana obutev 000 parov T .552 usnjena galanterija m2 - 14.314 - Iz pregloda izhaja, da je v industriji usnja prišlo do planirane preorientacije proizvodnje v gornje usnje, čeprav s perspektivnim planom predvidena proizvodnja 460.000 m2 še zdaleč ni bila dosežena« Močno se je povečala proizvodnja-cepljenca in usnja za podlogo. Proizvodnja spodnjega usnja je zaostala, več-' ji napori za proizvodnjo specialnega podplatnega usnja iz lažjih surovin pa niso bili storjeni. V obutveni industriji, ki perspektivnega plana proizvodnje težke in navadne obutve ni dosegla, se je zlasti povečala proizvodnja sandal, na novo pa uvedla vulkanizirana obutev tako, da jo bil perspektivni plan proizvodnje ostale obutve presežen. Kljub temu po perspektivnem planu predvidena proizvodnja 3.059.000 parov obutve ni bila dosežena, saj je celotna proizvodnja leta I960 znašala le 2,728.000 parov (89,2)%), Na novo se je uvedla proizvodnja usnjene galanterije. Do predvidene večje specializacije in sodelovanja med podjetji v preteklem razdobju ni prišlo. Prav tako niso bile realizirane specializirane servisne delavnice za popravilo čevljev. fizični obseg proizvodnje, izražen vrednostno, je v industriji usnja in obutve rastel za povprečno 8 % letno, celotni dohodek pa za 16,3 %, vendar perspektivni plan ni bil dosežen (indeks 98,5 %), kar velja tudi za družbeni proizvod, narodni dohodek in materialne stroške. Na cc-lotnem dohodku industrije je bila industrija usnja in obutve udeležena v letu 1956 z 8 %, v letu I960 pa z 9,3 %. Od celotnega dohodka industrije usnja in obutve je v letu I960 odpadlo na industrijo usnja nekaj več, kot 1/5. Usnjarska industrija je 'bila v veliki meri navezana na uvoz kož, katerih kvaliteta ni bila vedno zadovoljiva (slabše in lažjo vrste kož iz Afrike in Azije). Izkoriščanje odpadkov ni ustrezalo današnjim tehničnim možnostim. Čevljarska industrija je .premalo smelo uvajala nove materiale in s tem tudi nove asortimente proizvodnje, ki bi zadovoljili potrebe potrošnikov. Materialni stroški - primerjaj tudi poglavje o materialnih stroških in o blagovni izmenjavi z inozemstvom - so rastli nekoliko močnejše (za 16,8 % letno) kot celotni dohodak, vsled česar sta družbeni proizvod in narodni dohodek rastla nekoliko počasneje t. j. za povprečno letno 15,3 % odn. 15,1 %. Vrednostno, v glavnem pa tudi fizično, je bil perspektivni pl an investicij izpolnjen, amortizacija pa je rastla za povprečno letno 15,4 %, s čemer je bil perspektivni plan presežen za 10,1 %. Število zaposlenih je rastlo za povprečne 6,4 % letno, perspektivni plan pa jo bil presežen za 5,8 %. Čisti osebni dohodki so v masi rastli za povprečno 24,3 % letno, na zaposlenega pa za. 16,8 %. Produktivnost, računana na osnovi družbenega proizvoda, je rastla za povprečno 8,3 % letno, izračun na osnovi fizičnega obsega proizvodnje pa daje porast 3 %, kar pa je glede na doseženi obseg proizvodnje prenizko. Uvajanje sodobnejših proizvodnih postopkov bi zlasti v usnjarski industrij i lahko znatno dvignilo produktivnost. Industrija gume Tovarna gumijevih izdelkov Sava Kranj je imela po statističnih podatkih sledečo proizvodnjo: Enota mere 1956 I960 I960 „52S5- 0 . >__letno__ plašči za kolosa ton 292 449 153,8 11,4 plašči za kolesa kos 330 «,968 508,768 153,7 11,3 avto moto plašči ton 1.101 3.097 281,3 29,5 avto moto plašči kos 50.624 133.477 263,7 27,4 zračnice ton 72 145 201,4 19,1 zračnice avto moto let,zrač- kos 283.496 543.343 191,7 17,7 nice avto moto let.zrač- ton 117 291 248,7 25,6 nice gumijaste cevi vseh kos 50.163 114.902 229,1 23,0 vrst ton 160 213 133,1 7,4 drugo gum.teh.blago gumijasti sanitarni ton 551 1.105 200,5 19,0 predmeti ton 43 55 127,9 6,3 gumirano platno podplati, pete in ton 261 305 116,9 4,0 drugo drugi gumijasti ton • 267 567 212,4 20,7 proizvodi druga gumijasta le- ton 319 314 98,4 ■f* 0,4 pila ton 136 291 213,9 20,9 Iz prednjega pregleda izhaja izredno velik porast proizvodnje-avtomoto plaščev in zračnic, katera je znatno presegla predvidevanja po perspektivnem planu (3830 ton), nadalje podplatov, pet in dr. Proizvodnja raznega gumijastega tehničnega blaga pa je v še večji meri presegla po perspektivnem planu predvideno količino 2,200 ton. Tako visok porast proizvodnje izdelkov za motorna vozila je omogočila izgradnja odn, rekonstrukcija obrata II na Gosteju, kot bodočega jedra tovarne, V zvozi s proizvodnjo gumijastega tehnično ga blaga je treba omeniti, da je lc-ta šla v. zelo široko fronto in s tem v škodo rentabilnosti vsled proizvodnje premajhnih količin. / Fizični obseg proizvodnje,izražen vrednostno, je rastel za povprečno 18,2 % .letno, celotni dohodek pa za 20,5 %. S tem je bil perspektivni p lan presežen za 22,6 %. Udeležba celotnega dohodka industrij e•gume na celotnem dohodku industrije se je povečala od 5,8 % v letu 1956 na 7,7 % v letu I960* Nekoliko močneje kot celotni dohodek' no porastli materialni stroški (za 21,6 % letno). Vsled tega sta družbeni proizvod in narodni dohodek naraščala le za povprečno 19,1 % odn, 19,4 % letno, kljub temu, da je investicijski plan bil vrednostno presežen, je amortizacija rastla povprečno letno le za 12,3 % tako, da/öerspoktivni plan amortizacije ni bil dosežen. Število zaposlenih se je vsled širjenja kapacitet, povećavalo ■ za povprečno letno 9,6 %, s čemer je bil perspektivni plan presežen za 15,4 %. Čisti osebni dohodki' so v masi naraščali za povprečno 31 % letno preračunani na zaposlenega pa za 19,6 %. Produktivnost, računana na osnovi družbenega proizvoda, je rastla za 8,7 % povprečno letno, izračun na osnovi fizičnega obsega proizvodnje pa kaže porast 7,9 %. Živilska industrija- Živilsko industrijo predstavljata dve podjetji in sicer Oljarice Britof in Tovarna čokolade Lesce. -Mlinska industrija, ki je še obstojala ob sestavi perspektivnega plana za 1. 1957-1960 je bila ukinjena. Po statističnih podatkih jo bila proizvodnja obeh omenjenih podjetij naslednja: Enota mere 1956 1960 1960 0 letno kakao proizvod (čokolada) ton 146 317 217,1 21,4 jedilna olje ton 576 1.835 318,6 33,7 tehnično olje ton 386 575 148,9 10,5 drugi proizvodi oljarn ton 1.117 1.508 135,0 7,8 Vrednostno je fizični obseg proizvodnjo rastel za 22,8 % povpreč no letno, celotni dohodek pa za 23,7 % tako, da je bil perspektivni plan celotnega dohodka presežen za 45,1 %. V lotu I960 je odpadlo od vsega celotnega dohodka živilske industrije na olja in drugo proizvode oljarn 76 %, na izdelke iz kakaoa pa 24 %• Proizvodnja slednjih je znatno presegla predvidevanje po perspek tivnem planu (270 ton). Udeležba celotnega dohodka živilske industrije na celotnem dohodku industrije se je povečala od 0,6 % v letu 1956 na 0,9 % v letu I960. Zaradi izrednega porasta materialnih stroškov (za 29,7 % letno) - velik del surovin za obe industrijski podjetji' je iz uvoza odn. oddaljenejših področij države - sta se družbe- ni proizvod in narodni dohodok povećavala le za povprečno 7,8 % odn. 7»6 % letno, tako, da perspektivni plan za ti dve postavki niti ni bil dosežen. Obe živilski podjetji sta izvršili v preteklem razdobju, rekonstrukcijo vendar je Tovarna čokolade izvršila rekonstrukcijo le v omejenem obsegu, ker so ji primanjkovala sredstva. .Amortizacija je rastla le za povprečno 10,6 % letno. Število zaposlenih je rastlo povprečno letno za^8,l % tako, da' je bil perspektivni plan prekoračen za 12,8 %. Čisti osebni do- : hodki so v masi rastli za povprečno 23,1 % letno, preračunani na zaposlenega pa za 13»8.% Produktivnost, računana na osnovi družbenega proizvoda, izkazuje padec na 98,8 %, kar pa ne drži, spričo že omenjenih razlogov za počasnejšo rast družbenega proizvoda in z ozirom na.dejstvo, j da je fizični obseg proizvodnje rastel povprečno letno za 22,8 I zaposlenost pa le za 8,1 %. Produktivnost, računana na osnovi fizičnega obsega proizvodnje, izkazuje povprečni letni porast od 13,6 %. Grafična industrija Podjetje Gorenjski tisk Kranj je imelo po statističnih podatkih: naslednjo proizvodnjo: Enota mere - . 1956 I960 1960 0 letno revije in časopisi ton 39 90 230,8 23,2 knj ige in brošure ton 7 11 157,1 12,0 ostali proizvodi na bazi p apirja ton - 31 - obrazci ton 92 131 142,3 9,2 Iz gornjih podatkov sledi, da se je zl osti pov ečal. ča sopisni tisk, kar gre predvsem na račun poveča. nja izda je ”Gla sa" in dr c. Fizični obseg proizvodnje, izražen vrednostno, se je večal letno za 13,5 %, celotni dohodek pa za 29,5 %• Perspektivni plan celotnega dohodka je bil tako presežen za 19,2 %, Udeležba celotnega dohodka grafične industrije na celotnem dohodku industrije je znašala v letu 1956.0,1 % v letu I960 pa se je dvignila na 0,2 Ker so so materialni stroški v preteklem razdobju povečali v približno istem-obsegu (za 29,6 %) sta se družbeni proizvod in narodni dohodek večala približno enako in sicer za 29,4 % odn. 30 .% ldtno» Perspektivni plan investicij vrednostno sicer ni bil v celoti dosežen, vendar so bila planirana dela v glavnem izvršena. Izvršena je bila rekonstrukcija tiskarno in obnova ročne stav-^' nice. Amortizacija se je v preteklem(razdobju večala za povprečno 24,1 % letno. Število zaposlenih je rastlo za povprečno 16,1 % letno, vsled česar je bil perspektivni plan prekoračen za 9,2 %. Čisti osebni dohodki so se v masi zelo močno večali in sicer za 36 % letno, porast čistih osebnih dohodkov na zaposlenega pa je znašal 17,2 %. Produktivnost, računana na osnovi družbenega proizvoda, je rast-la povprečno za 17,2 % letno. Izračun produktivnosti na osnovi fizičnega obsega proizvodnje kaže padec produktivnosti za 2,3 % letno, vendar ta izračun ni realen, ker ne upošteva premika v kvaliteto (večbarvni tisk in dr,). Razen tega je časopisna dejavnost zahtevala nastavitve novinarjev kar računsko zmanjšuje indeks produktivnosti. VII. poglavje KMETIJSTVO Zeml.ilško s tan,i e Po statističnih podatkih je bilo stanj® zemljišč v spodaj navedenih letih naslednje? Površina zemljišč -. vseh sektorjev v ha Vrsta zemljišč 1. 1953 1. 1956 • 1 1. 1960 ha ... %. .. . ha % ha % A. rodovitna površina 185:153 86,8 184.809 86,7 184:839 86,7 1; gozdovi 115.365 54,1 117.995 55,3 . 121.006 56 ;8 .. 2. kmetijska površ. 69:788 32,7 66:814’ 31,4 .63:833 ..29,9 a) obdelov.zemlja 29.433 13,8 29.017 13,7 30,102 14,1 - njive in - > ' vrtovi 14.905 7,0 16:119 7.6 15:788 7,4 * sadovnjaki 17261 8,6 1.718 0,8 1.843 0,8 - travniki 1-3:267 6.2 11:180 5,3 12,471 5,9 b) senožeti 14.852 7,0 17;§60 8,3 14.592 6,9 e) pašniki 25.357 n,9 20.059 9,4 18.829 8,8 2} trstičja in • •- ■ močvirja 146 *► 78 - .310 0,1 B» nerodovitna površina 28.OH 13,1 28.428 13,3 28.391 13,3 Skupna površina 213.200 100 213.237 100 213.230 100 Iz pregleda je razvidno, da se v korist gozda zmanjšuje površina kmetijskih zemljišč, predvsem pašnikov. Tako se je^površina pašnikov do leta I960 v primerjavi z lčtom 1955 zmanjšala za 6.53© ha, površina gozdov pa povečala za 5»640 ha. Nadalje sta se povečali njivska površina za 880 ha in površina sadovnjakov za 580 ha, medtem ko se je travniška površina zmanjšala za ooa 800 ha, tako, da je bilo v letu I960 registrirano 670 ha več obdelovalne zemlje kot v letu 1955* Nerodovitna površina se je povečala za okoli 55© ha. Vse navede--ne spremembe v strukturi zemljišč niso nastale v primerjalnem obdobju, pač pa v znatnem obsegu že prej in so se le evidentirale v teh letih na podlagi statističnih popisov in katastrskih revizij Posamezni sektorji so izkoriščali zemljišča v odstotkih kot so razvidni iz pregloda na naslednji strani. Na kmetijskih posestvih in zadružnih obratih se je v letih 1956 do I960 povečala kmetijska površina zemljišč od 1.110 na 1.410 ha, to je za 500 ha, površina obdelovalne zemlje pa od 950 na 1&10 tia, oz. za 160 ha, ali za 40 ha obdelovalne zemlje na leto* i •.*. mm to, m m <•»•*»«• mm—mm mm «um—***— + —mmmm 4» mm mmm.m • «a m «a mmm M ••*•■ #»•> <*••< vrsta -zemljišč splošno družbeni Mdrožni privatni 1953 1956 ‘I960--..... ,1953 1956 ;• •1960' .. ■ 1953 1956 1960 A. rodovitna površina 32,0 25,7 29,7 1,5 0,1 0,2 66,5" .. 74'2 '70,1 1. gozd 42,1 39,5 ‘ 44,4 M,8 - 0,1 56, i' 60,5 55,5 2. kmetijska površina 15,3X 1,5 . 1,8 ■n» 0,2 , 0,4 83,6* t - ..*• 98,3 97,8 od to: 1 'Ve f obdelovalna zemlja 3,3 3,0 3,3 ■* 0,9 0,3. 0,4 95,8 96,7 ■ 96,3 B. nerodovitna zemlja 68,1 68,8 77,8 1,3, "... .0,1 , 30,6 31,2 22,1 Skupna površina 36,7 •31,5 36,1 1,5 0,1 0,2 61,8 • 68',4 63,7 Za leto 1953 so v splošno družbenem sektorju niöd kmetijsko površi no upoštevani tudi skupni pašniki v upravi kmetij-skih zadrug, namesto, da bi bili prikazani v privatnem sektorju, ki jih je dejansko izkoriščal. Pridobivanje zemljišč za družbeno proizvodnjo je bilo v tem času malenkostno, saj je imel koncem leta I960 družbeni sektor še vedno komaj 2,2 % kmetijske površine oz. 3>7 % obdelovalne zemlje v okraju. Na to so vplivali tudi objektivni vzroki, ker so morala kmetijska posestva najprej zgraditi razne gospodarske objekte, ter nabaviti.stroje in živino, kar so potrebovali za racionalno izkoriščanje obstoječih zemljiških kapacitet. Za investiranje v navedene namene, je bila porabljena večina razpoložljivih finančnih sredstev in' zato ni bilo mogoče zadosti povečati še površin zemljišč. Obstoječa posestva so bila tako 'premajhna za rentabilno gospodarjenje. h POLJEDELSTVO Struktura posevkov na njivskih površinah po skupinah proizvodov jo v primerjavi s petletnim planom za 1957-1961 razvidna iž pregleda na naslednji strani. Podatki kažejo, da plan v površinah ni bil dosežen pri nobeni skupini proizvodov, tö pa zato, kor je vsa površina njiv za blizu 900 ha manjša od planirane. Petletni plan za preteklo obdobje je predvideval povečanje ornih površin na račun drugih kultur, kar pa ni bile izvršeno. Nasprotno temu je bilo ugotovljeno, da»se je površina travnikov povečala, predvsem na račun opuščanja njiv v hribovitem terenu; to je sicer že dolgotrajen proces, vendar je bil precejšen del teh sprememb registriran šele v zadnjih letih. Tako je bila v letu I960 površina travnikov za 950 ha večja- kot je bila predvidena s preteklim petletnim planom. Iz strukture posameznih skupin proizvodov njivskih posevkov je razvidno, da se je.površina žit nasproti skupni njivski površini' zmanjša.la za 5*6 %• Žita so v letu I960 zavzemala še 4-2^1 % njivske površine, s planom pa je bilo predvideno» da bi znašal ta odstotek 40,6. Planirano povečanje površine industrijskih rastlin, predvsem oljne repice, ni bilo realizirano, ker odkupna cena za te pridelke ni bila dovolj stimulativna. Nasprotno s predvidevanji je * bila setev industrijskih rastlin v tem času skoraj povsem opuščena in je bila posejana le malenkostna površina. Površine vrtnin in njivskih krmnih rastlin so se postopno večale vsako leto in to v absolutni površini, kot tudi relativno v odnosu na skupno njivsko površino. Tako je bil površinski plan vrtnin izpolnjen v celoti, nekoliko manj.pa pri krmnih rastlinah, na kar je vplivalo zmanjšanje ornih površin. Pri najvažnejših pridelkih so bili napram planu doseženi hektarski pridelki in površine, kot so razvidni na strani 51, Dosežena površina pšenice je nad planirano, pri krmnih žitih pa plan ni bil dosežen. Od vrtnin se je občutne povečala površina krompirja, ta je blizu planirane. Prav tako se je povečala površina navedenih krmnih rastlin, vendar pri pesi in črni detelji plan ni bil v celoti dosežen, pri lucerni in pri travniškem senu pa je presežen. Iz^podatkov je nadalje razvidno, da so se hektarski pridelki važnejših posevkov v navedenih letih stalno in postopno večali ter da so bili pri tem doseženi precejšnji uspehi, vendar stanj o še ni zadovoljivo, ker je povprečje hektarskih pridelkov še vedno sorazmerno majhno. V letu I960 ugotovljeni povprečni hektarski pridelki skupno za vse sektorje so se večinoma precej približali ; pridelkom, kot so bili predvideni s petletnim planom za leto 1961, niso bili pa doseženi, Njihovo povečanje j© razvidno iz indeksov ha strani 6. Grupa proizvodov d o s e z e n o v 1 e i i h predvideno po persp. planu 1953 lia l 1956 ha S 1960 ha % ha % žita'- 6,84-1 45,9 7.362 45,7 6.634 42,1 6.760 40,6 i nduštri j ske .rasti i ne 67 0,4 37 0,3 7 - 150 ' 0,9 vrtni ne 3.652 24,5 4.054 25,1 4.156 26,3 4.340 26,0 krmne rastline 4.127 27,7 4.349 27,0 4.708 29,8 . 5.320 31,9 ostalo 218 1,5 ■ 317 1,9 283 1,8 .100 0,6 • Skupaj 14.905 100 16.119 100 15.788 100 16.670 100 d o s e ž eno v 1 e t n i Predvideno po persp. planu Posevek ha 1953 q/ha ha 1956 q/ ha 1960 ■ ha q/ ha ha q/ha pšenica 2.598 11,8 2.782 13,3 2.702 18,4 2.600 21 ječmen m 10,5 1.049 12,4 1.029 15,9 1.000 18 oves 943 9,3 1.240 12,4 1.125 14,8 1.400 17 krompir 2.923 128,- 3.409 162,- 3.452 200,- 3.600 220 pesa 540 225,- 495 301,- 515 328,- 540 330 črna detelja 1.513 40,7 1.714 45,7 1.837 56,8 2.180 60 lucerna 832 50,- m 50',2 1.053 62,4 1.000 65 1 VJ1 travniške seno 13.267 21,- 11.180 27,2 12.471 32,6 11.600 40 ^ 'hektarski pridelki v indeksih, po letih. Posevki * I960 1960 I960 1953 1956 persp.plan pšenica ✓ 156 138 • ‘ 88 ječmen 151 128 88 oves 159 119 87 krompir 156 123 91 pesa 146 109 99 črna detelja 140 124 95 lucerna I25 . 124: 96 travniško seno 155 120 82 V družbenem sektorju so bili v letu I960 doseženi znatno' večji hektarski pridelki od navedenega povprečja vseh sektorjev, tako pri pšenici 31 q? pri ječmenu in ovsu po 24 q in pri krompirju 246 q. Pri krmnih rastlinah pridelki družbenega sektorja,niso bili dosti vočji od povprečja, posebno pri večletnih kulturah, kjer zaradi zamenjave in pridobivanja novih zemljišč ni bilo v tem času mogoče dovolj povečati rodnost zemlje« : Povprečna letna proizvodnja važnejših posevkov se je v zadnjih ■ štirih letih povečala nasproti prejšnjemu petletnemu obdobju takole? Posevki povpr.letna leta 1952 - 1956 proiz.v tonah leta 1957 - I960 indeks 1957-1960 1952-195Š pšenica, rž in soržica 4.45O 5.750 129 : ostala žita 4.420 5.240 • 118 krompir 46.140 69.890 150 _TN * V —1 flZOl 380 360 : ’97 kapusnice 3.760 5.760 : 153 čebula 680 I.I90 176 črna detelja 6.980 9.420 135 lucerna 4.43O 4.92O ■ 111 silažna koruza 4.83O 7.180 149 pesa I3.74O I7.55O 128 seno 58.400 65.500 : 112 ‘ Iz navedenih podatkov je razviden znatni porast proizvodnje,; kar pa ne moremo smatrati za poseben uspeh, ker je bila proizvodnja v letih 1952 - 1956 izredno majhna in za nekatere posevke verjetno tudi nekoliko nizko ocenjena. Uporaba umetnih gnojil na zasebnih gospodarstvih je majhna, kar-ima za posledico še vedno nezadovoljive pridelke poljščin, predvsem žit, detelj in travniškega sena, katere se najmanj gnojijo. V primerjavi z letom 1953? ko je bilo na vseh sektorjih porabljeno povprečno 92 kg gnojil na hektar obdelovalno zemlje, se je uporaba teh do leta 1956 povečala na 120 kg, do leta I960 pa le ha 12? kg, medtem ko je bila po petletnem planu predvidena uporaba 250 kg umetnih gnojil na hektar obdelovalne zemlje. Uporaba gnojil v navedenem obdbbju se ni dovolj povečala zaradi premajhne površine* zemljišč v proizvodnem sodelovanju in zaradi sorazmerno visoke cene gnojil v prosti prodaji izven pogodbenega sodelovanja. V družbenem sektorju je bilo porabljenih na hektar zagnojenih zemljišč 820 kg umetnih gnojil, povprečno na hektar obdelovalne zemlje pa 590 kg. Zamenjava semena izrojenih žit in krompirja za priznano, odbrano-seme se ni izdvajala po predvidenem načrtu, pač pa v znatno manjšem obsegu, čeprav je bilo priznanih semen dovolj na razpolago. To je bila posledica premajhne aktivnosti kmetijskih zadrug in nerazumevanja večine kmetov o potrebi in koristih pogostejše zamenjave semen; ti so se zaradi nekoliko višje cene priznanih semen zadovoljili z manjšimi pridelki. Vzrok za to je tudi v tem, da posamezna kmečka gospodarstva niso z uporabo priznanih semen dosegla dovolj velikih pridelkov, to pa zato, ker niso poskrbela za izvedbo vseh ostalih agrotehničnih ukrepov,::kar se je dogajalo predvsem pri setvi intenzivnih sort pšenice. Da bi se povečala uporaba umetnih gnojil in zamenjava semen, so občinski ljudski odbori v letu I960 začeli z izdajanjem odlokov o obveznih minimalnih agrotehničnih ukrepih za pšenico, krompir, deteljišča in travnike, odloki naj bi zagotovili povečanje pridelkov tudi na gospodarstvih, ki niso bila vključena v proizvodno sodelovanje s kmetijskimi zadrugami. . Ti ukrepi so bili potrebni, ker je bilo veliko gospodarstev, ki zemlje niso izkoriščali racionalno in se tudi niso vključevala v proizvodno sodelovanje s kmetijsko zadrugo. V preteklem obdobju je bil dosežen slab uspeh pri vključevanju zemljišč v proizvodno sodelovanje, kar je razvidno iz naslednjih podatkov za leto I960; površine posevkov od tega v proizvodnem Vrste posevkov .. zaseb, gosp. sodelovanju .. ___________________________ha___________________ha________________ pšenica 2,630 130 ostala žita 3*850 -40 krompir 3,320 810 detelja in lucerna 2,800 394 ostale krnske rastline 1.650 .;250 travniki 12,040 1.420 sadovnjaki 1.750 46 jagodičje 44 37 Po petletnem planu za. preteklo obdobje je bilo predvideno, da to v letu 1961 v proizvodnem sodelovanju 2.300 ha žit, in 1,200 ta krompirja in 3.600 ha travnikov. Pri krompirju je bil plan dosežen s 66 %, pri travnikih 40 %, pri žitih pa praktično sploh ne. Zaščita rastlin pred boleznimi in škodljivci je bila v preteklem Planskem obdobju"pomanjkljiva in premalo kvalitetna; zaradi tega • sta se povečala obseg in jakost okužb, kar velja predvsem za koloradskega hrošča, ameriškega in češpljevega kaparja, rdečega pajka tor za razno bolezni, posebno na krompirju in sadju. Vkljub temu, da so zatiranje ne izvaja dovolj dosledno jo bilo v letu I960 porabljenih skupno 65 ton kemičnih zaščitnih sredstev, kar je trikrat toliko kot v letu 1956. Plan mehanizacijo je bil izpolnjen oz. presežen in so v ta namen kmetijske organizacije največ investirale. Navajamo le podatke za število traktorjev in kombajnov; stanje persp.plan doseženo v 1. 1957 letu I960 traktorji 25 kombajni 1 4-5 7 70 11 Od tega je odpadlo na kmetijska posestva 31 traktorjev in 10 kombajnov, na kmetijske zadruge pa 39 traktorjev in 1 kombajn. V tem času je bilo nabavljeno okoli 400 traktorskih priključkov. Vkljub navedenemu povečanju števila strojev kmetijske organizacije še niso bile dovolj opremljeno z mehanizacijo. To volja predvsem za kmetijske zadruge, medtem ko je stanje na' kmetijskih posestvih boljše. Vzdrževanje strojev ni bilo-zadovoljivo, kar je povzročilo številna .draga popravila, zastoj .kmetijskih del, skrajšanje živijenske dobe strojev in podražitev mehanizacije. Tako stanje šo povzročile slabo organizirane in nekvalitetne servisne službe ter.pomanjkljivo znanje, nezadostna'odgovornost in nepazljivost samih upravljalcev strojev. ....... Pri urejanju pašništva je bila izvršena razmejitev pašnega in gozdnega gospodarstva oz. ločitev gozda od paše,- kar je bilo. urejeno z odloki, občinskih ljudskih odborov. Določena sta bila obseg oz. površina vseh skupnih pašnikov, ki imajo pogoje za obstoj. Večina teh je že bila dodeljena, kmetijskim organizacijam, predvsem zadrugam, v trajno upravljanje, ostali pa.'bodo v kratkem dodeljeni. Kmetijske organizacije sedaj pripravljajo ureditvene-načrte za skupne pašnike, ki bode podlaga za nadaljnje gospodarjenje. SADJARSTVO Po perspektivnem planu za 1956-1961 naj bi se zagotovilo povečanje sadjarske proizvodnje s saditvijo novih plantažnih nasadov in z asanacijo starejših sadovnjakov. Plan saditve novih nasadov v 1957-1960 je bil izpolnjen takole; površina novih, nasadov - ha persp.plan posajeno do leta I960 sadovnjaki 3OO I30 jagodičje_____.____________200_______________ZS. skupaj 500 200 V štirih letih je bil plan, ki je bil sicer'za naše prilike pre-'cej velik, dosežen le 40 %, Na to je vplivalo pomanjkanje finančnih sredstev, -ker nekaterim kmetijskim organizacijam v ta namen ni bil odobren kredit. Pri saditvi črnega ribeza je prišlo do zastoja predvsem zaradi pozeb v zadnjih letih, zaradi česar se je s saditvijo v ravninskem predelu prenehalo in se je ta omejila le na nekoliko višje lege, kjer bolj redko nastopata slana in pozeba. Od prej navedenih površin novih nasadov je bilo v družbenem sektorju posajenih 20 ha sadovnjakov (plan 35 ha) in 19 ha ja-godičja (plan 50 ha), oz. 60 % planiranih površin, v kooperaciji pa le 30 %. Pri asanaciji starejših sadovnjakov so bila po vseh občinah komisijsko določena sadna drevesa, za posek in za pomladitev. Akcija ni bila&ovolj dosledno izvedena ter bi jo bilo treba nadaljevati ter,razširiti še na druge ukrepe, predvsem na gnojenje sadovnjakov. Potrebno bi bilo tudi v večjem obsegu in bolj kvalitetno izvajati čiščenje in škropljenje sadnega drevja, za kar obstojajo zakonski predpisi. Številčno stanje rodnih dreves po posamezhih letih in povprečna proizvodnja sadja v 1957 •* I960 je razvidna iz1statističnega pregleda na naslednji strani . Iz tega pregleda izhaja hitet porast števila rodnih dheves. Del povečanja gre na račun začetka rodnosti' ir povojnih letih zasajenih dreves, ko je bila obnova sadovnjakov največja. Ostali del povečanja pa je posledica bolj realnih popisov oz. cenitev števila in odstotka rodnih dreVeä nasproti skupnemu številu sadnega drevja. - Povprečni pridelek sadja se je v 1957 - I960 povečal nasproti povprečju v 1947 - 1955 vendar ni bil dosežen pridelek, ki je bil predviden s planom, kar sledi iz podatkov o povprečni proizvodnji po letih? 0 1947/1955 pridelano 0 1957/1961 planirano 0 1957/1960 pridelano 3.229 ton sadja 8.325 " " 6.9IO " ? Indeks 1957/1960;1947/1955 - 213 % Indeks 1957/1960 splan 1957/1961 83 % Planirana proizvodnja v sadjarstvu ni bila dosežena zaradi sla-' bih letin,- ki sta jih povzročili slana in pozeba. Povprečni pridelek na rodno drevo v teh letih je znašal pri jablanah le 22 kg, pri hruškah. 25 kg in pri ostalem sadnem drevju 10 kg. Od 32 sadnih drevesnic je bilo odbranih 7 zasebnih drevesnic, za katere so bila izdana dovoljenja za nadaljnje obratovanje. V teh drevesnicah bo zas°b°vldena proizvodnja potrebnega števila kvalitetnih drevesc. Vrsta dreves 1953 1956 1960 skupno 1957-60 ■jS-letno % kom % kom % kom % jablane 131.200 51,7 177.900 55,5 . 189.700 54,9 16.880 4.220 61,2 hruške 57.800 22,7 . 67.500 21,0 '74.800 .. 21,6 7.550 1.890 27,3 češplje 37.500 14,7 43.800’ 13,7 49.500 14,3 1.540 380 . 5,6 ostalo sadno drevje 27.900 10,9 31.500 9,8 31.700 9,2 1.670 420 5,9 Skupaj 254.400 100 320.700 100 345.700 100 27.640 6.910 100 VJl o ŽIVINOREJA■ Številčno stanje živine po vrstah in letih jo razvidno iz naslednjih statističnih podatkov« 1955 1955 I960 konji 5.92 7 5.792 5.284 govedo 33.694 37,586 36.401 ovce in koze 16.282 14.227 7.436. prašiči 19.701 20.192 25,574 perutnina 86.466 102.637 77.901 čebelji panji 6.897 7.407 5.43O Število konj se je postopno zmanjševalo, vzporedno s povečevanjem mehanizacije. Številčno stanje goveda se je do leta 1955 znatno-povečalo, nato pa zopet nekoliko zmanjšalo na račun večjega števila prašičev, ki se je stalno večalo. Število ovac in koz.se je v navedenih letih zmanjšalo 'za več kot enkrat, kar je posledica slabe rentabilnosti teh živali. Število perutnine in čebeljnih panjev se je do leta 1955 povečalo in je ostalo približno enako tudi v letu I960, za katero je sicer izkazano manjše število, ker zadnji popis ni zajel perutnine in čebeljnih panjev pri nekmetih v mestih* V družbenem sektorju je bil naslednji stalež živine po letih: 1956 konji 82 govedo 743 od tega krave in breje telice 385 prašiči 424 od tega plemenske svinj e 60. perutnina 180 ovce 3° I960 indeks I960 I9|S 37 45 1.890 254 1.200 312 490 116 75 125 3OO 167 35 117 Število konj se je občutno zmanjšalo s povečanjem mehanizacije. Najbolj se je povečal stalež goveda, kar je v skladu z naravni--mi pogoji ter z usmeritvijo in specializacijo proizvodnje na posestvih. G-lavni živinorejski proizvodi so bili v posameznih letih v primerjavi s planom doseženi v sledečih količinah: 19 5 6 19 6 0 indeks 1960 družbeni zasebni skupaj družbeni zasebni skupaj 1956 000 din % 000 din % 000 d? n % 000 di n % 000 din % 000 din . % družb, zaseb. skup. poljedelstvo 57.632 61,5 1,942.685 51,5 2,000.317 51,8 109.047 47,7 3,065.283 51,8 3,174.330 51,6 189 158 . 159 sadjarstvo 1.947 2,2 135.340 3,6 137.287 3,6 2.750 1,2 150.212 2,5 152.962 '2,5 141 111 m živi noreja 24.025 25,7 1,460.480 .38,8 1,484.505 38,4 90.450 39*,6 2,433.164 41,1 2,523.614 41,0 377 167 170 predelava 750 0,1 60.372 1,6 61,122 1,6 1.253 0,6' 97.682 U 98.935 1,6 167 161 162 ostalo 9.681 10,5 170.178 4,5 179.859 4,6 25.000 10,9 173.529 2,9 198.529 3,3 258 102 no- skupaj 94.035 ■ 100 3,769.055 100 3,863.090 100 - 228.500 100 5,919.870 100 6,148.370 100 243 157 159 •______indeksi . 1956 1960 1|0 persp. I960 “ 102 88 130 102 121 88 122 92 82 50 Proizvodnja vseh navedenih artiklov se je povečala nasproti le-,' tu 1956 z izjemo volne, vsled občutnega zmanjšanja števila ovac. Perspektivni plan 1. 1957-1961 je bil v letu I960 izpolnjen le pri proizvodnji prašičev. V prirastku goveda plan ni bil dosežen, , ker se pitanje mladega goveda za meso ni razširilo v predvidenem obsegu. Planirana proizvodnja mleka ni bila dosežena, ker ni bila dosežena predvidena povprečna molznost na kravo. Tako je bila ta za družbeni sektor planirana za leto 1961 na 3.000 1 mleka, dejansko dosežena pa je bila v 1, I960 le nekaj nad 2,000 1 nasproti I.45O 1 v letu 1956. Pri umetnem osemenjevanju goved je bil plan presežen, Ta je predvideval osemenitev 8.000 do 10.000 krav v letu 1961, osemenjenih pa je bilo v letu I960 že IO.5OO krav in telic. V čebelarstvu,je bilo s planom predvideno povečanje števila panjev od 7.400 na 8.400, to je povečanje za 1000 panjev, predvsem v območjih, kjer ni dosti čebel. Število panjev pa se ni povečalo, ker je upadel interes zaradi slabih letin za donos medu. Ribištvo je organizirano v devetih ribiških družinah.^Te so si v preteklih štirih letih prizadevale, da bi povečale število rib; v rekah in potokih ter so letno vlagale vanje okoli milijon iker, mladic in enoletnih rib, v vrednosti 5 milijonov dinarjev. Vkljub temu je bilo stanje ves čas le srednje, ker so industrijska podjetja z odplakami vsako leto uničila velik del ribjega zaroda. Ta škoda se ceni na okroglo 7 milijonov dinarjev letno. Povprečni ulov rib je znašal cca 6.000 kg letno. Veterinarska služba je s pravočasnimi preventivnimi ter z diagnostičnimi cepljenji uspešno zatirala kužne bolezni, tako, da te niso povzročale večje škode. Veterinarska služba se je v letu I960 socializirala,in so bile pri vseh občinah ustanovljene veterinarske postaje. Vrednost kmetijske proizvodnje po posameznih^ panogah in sektorjih kmetijstva ter skupno se je v letu I960 povečala nasproti letu 1956, upoštevajoč pri tem po statistiki povzete tekoče cene v navedenih lotih, kot sledi iz pregleda na naslednji strani. ■Iz teh podatkov je razvidno, da je bila v letu I960 na družbenih posestvih in drugih organizacijah družbenega sektorja (KZ, ustanovo in sl.) vrednost kmetijske,proizvodnje za 145 % večja kot v govedo-prirastek (ton) 3*4-50 3.520 4,000 prašiči " 2.600 3*360 3+300 mleko (000 1) 26.500 32,100* 36*600 jajca (000 kom) 9.200 II.23O 12.240 volna (ton) • 11 9 18 lotu 1956, na kar sp poleg povečanega fizičnega obsoga'proizvodnje vplivale tudi višje cone. Na družbenih, posestvih se je najbolj povečala vrednost živinorejske proizvodnje in sicer • za^277 %, v poljedelstvu pa za 89 %, dočim v ostalih panogah povečanje ni bilo tako pomembno. Tudi na zasebnih gospodarstvih se jo bolj povečala vrednost živinorejske proizvodnje kot poljedelske, kar je bilo v'skladu s smernicami perspektivnega plana. Vrednost organiziranega odkupa od privatnega sektorja odn. realizacija tržnih viškov kmetijskih posestev in dr. organizacij družbenega sektorja po tekočih cenah jo,v letih 1956 in 'I960 razvidna iz pregleda na naslednji strani. V tem.pregledu jo za zasebnp gospodarstva zajet, le organiziran odkup, ne pa tudi direktna prodaja potrošnikom, za katero ni podatkov. Iz primerjavo vrednosti-odkupa odn. realizacije nasproti vrednosti celotne proizvodnje izhaja, da je v lotu I960 znašal odkup od družbenih posestev in dr. organizacij družbenega sektorja 33 %, na zasebnih gospodarstvih pa 22 % od celotne vrednosti kmetijske-proizvodnje v posameznem sektorju. Sorazmerno majhen odstotek odkupa tudi na družbenem sektorju je posledica živinorejske usmeritve, kjer se večji del površin uporablja za pridelovanje krme, ki se vsa porabi na posestvih* Iz strukture realizacije proizvodov.družbenih posestev in dr. organizacij družbenega sektorja, se vidi, da so bile v letu 1956 na prvem mestu vrtnine, nato mleko in potem živina. V letu I960 se je struktura bistveno spremenila ter so imela posestva glavni dohodek od prodano živine in nekoliko manjšega od vrtnin ter od mleka. Na spremembo so vplivali predvsem večja proizvodnja klavne živine in višja ceha zanjo. " V obeh' sektorjih kmetijstva skupaj je po vrednosti proizvodov -v obeh letih na prvem mostu živina, za njo vrtnine in nato mleko, vendar se je do leta I960 v primerjavi z letom 1956 znatno spremenila struktura realizacije, navedenih proizvodov. Vrednost prodane živino se je do leta I960 znatno povečala, medtem ko so je pri vrtnini.in mleku nekoliko zmanjšala nasproti vrednosti celotnega odkupa. Indeks povečanja vrednosti odkupa odn. realizacije leta I960 nasproti lotu 1956 je izredno velik pri perutnini in jajcih in to zaradi večje proizvodnje in cene teh proizvodov, tpr,-zaradi. -izredno majhnega odkupa odn. realizacija v-lotu 1()5'6... Celotni odkup odn. realizacija sadja sta bila v letu I960 skoraj za polovico manjša kot v letu 1956, predvsem zaradi slabe letine in slabe kvalitete sadja, le realizacija družbenih posevkov se je povečala za 86 % na račun začetka rodnosti novih nasadov. Odkup odn. realizacija žit, ki je bil že leta 1956 majhen, se je do leta I960 še zmanjšal 21a polovico, pri industrijskih rastlinah pa je povsem prenehal.. ____^______________000 din________________________________________________struktura odkupa________________ indeks I960 "_____• 1256___~~____2____Z_____ I960 ____________1956 _____________________"i960 _________1956 'sektor ' sektor .~ sektor sektor sektor družb. priv. ekup. družb. privat. skup. družb. priv. skup. družb. priv. skup. družb • Priv-„ skup. žita 3.305 4.431 7.736 7.480 2.231 9.711 7,7 0,4 0.7 5,9 0,2 0,7 . 226 50 126 ind. rastline - 1.000 1.000 - 24 24 - OJ 0,1 - - - m 2 2 vrtnine 18.000 206.772 224.772 36.870 237.244 274.114 41,7 20,1 21,1 29,2 18,0 19,1 205 115 122 ostali polj.proirvodi - 71.516 71.516 - 64.041 64.041 - 7,0 6,7 - 4,9 4,5 - 90 90 sadje 800 39,953 40.753 1.500 20.055 22.055 1,9 3,9 3,8 1,2 1,6 1,5 186 51 54 živina 6.600 398.539 405.139 40.000 713.442 753.442 '15,3 39,8 37,8 31,7 54,3 52,3 606 179 186 mleko in ml. i2d, 13.000 186.393 199.393 35.500 209.259 244.759 30,1 18,1 18,6 28,2 15,9 17,0 273 112 123 m perutnina in jajca 645 1.302 1.947 3.520 7.568 11.088 1.5 0,1 0,2 2,8 0,5 0,8 546 581 569 , kože in volna 40 117.740 117.780 - 59.292 59.292 0,1 11,5 11,0 m 4,5 4,1 - 50 50,3 alkoholne pijača 750 V 751 1.200 187 1.387 1,7 - - ■ ■ 1,0 ■ - ■ 160 - - skupaj 43.140 1,027.647 1,070.787 126.070 1,313.843 1,439.913 100 100 100 100 100 100 261 128 134 Odkupi* odnosno realizacija v kmetijstvu in gozdarstvu po posameznih- sektorjih in skupno ter v primerjavi s kmetinsko in gozdno površino sta razvidna iz pregleda na naslednjih dveh straneh. Iz strukture odkupa odn. realizacije v družbenem sektorju je razvidno, da je dalo kmetijstvo v letu 1956 le 4,2 % vrednosti celotnega odkupa oz. realizacijo, gozdarstvo pa 95,8 %. V letu I960 se jo razmerje že nekoliko spremenilo v korist kmetijstva, ki je doseglo v letu I960 6,6 % vrednosti skupnega odkupa odn. realizacije iz družbenega sektorja, medtem ko sc je v gozdarstvu ta odstotek zmanjšal na 93,^ %• Nasprotno temu se je v zasebnem sektorju zmanjšala udeležba kmetijstva v skupnem odkupu odn. realizaciji od 62,1 % v lotu 1956 na 53,1 % v letu I960, udeležba gozdarstva pa so je povečala od 37, 9 % v le'tu 1956 na 16,9 % v letu I960, tako, da je bila vrednost odkupljenega lesa in drv v • letu I960 skoraj enaka vrednosti vseh odkupljenih kmetijskih proizvodov. V skupnem odkupu odn. realizaciji obeh sektorjev se je. udeležba knotijstva zmanjšala od 10 % v letu 1956 na 32,8 % v letu I960, gozdarstva pa povečala od 60 % v letu 1956 na 67,2 % v . letu I960. } Iz indeksov porasta odkupa odn. realizacije sledi, da je bil porast realizacije največji v družbenem sektorju kmetijstva, približno enak v obeh sektorjih gozdarstva, najmanjši pa v privatnem Rektorju kmetijstva. Vrednost odkupa odn. realizacije na hektar površine je bila naj-večja v družbenem sektorju kmetijstva, kjer se je povečala od 38.830,- din v letu 1956 na 89.I6O din v letu I960. Temu sledi družbeni sektor gozdnrstva s povečanjem od 21.000 na'33.280 din realizacije na hektar.. V zasebnem sektorju je znašala v letu . I960 vrednost odkupa 'odn. realizacije kmetijskih proizvodov 21.050 din, gozdarskih pa I7.300' din na hektar kmetijske oz>. gozdne, površine. •• , r V zvezi s celotnim razvojem kmetijstva'je treba posebej omeniti! dejavnost kmetijskih posestev in kmetijskega zadružništva. V poljedelski proizvodnji so družbena posestva že dosegla precej- šnje uspehe in so že znatno presegla povprečno proizvodnjo na hektar, ki jo dosegajo zasebna gospodarstva. Posestma šo zmanjšala število poljščin .in's tem poenostavila in pocenila -rantlinsko proizvodnjo. Pridelovanje vrtnin se je povečalo na kimdtijskih.posestvih Kranj, Žabnica in, Bled. " V živinoreji rezultati se niso bili zadovoljivi, predvsem pri proizvodnji mleka, vendar je stanje po posameznih posestvih različno. Povprečna moIznest na kravo je znašala v letu I960 na raznih posestvih od I.7OO do 2.9OO 1 mleka na kravo, v skupnem pa le nekaj nad 2.000 1.. Pri. taki molznosti je bila proizvodnja mleka nerentabilna. in je povzročala posestvom zgubo. Ysa posestva so se usmerila v živinorejsko proizvodnjo, kar je razvidno iz prej navedenih podatkov o povečanju staleža živine, predvsem govveda. Temu je bila prilagojena'tudi rastlinska proizvodnja. sektor - d . r u ž b e n i zasebni s k u P a j 1956 I960 1956 1960. 1956 1260 • ha % - ha % ha % ha %- ha % ha % kmetijstvo 1.111 2,3 1:414 2,5 65.-703 47,9 62.419 48,2 56;814 36,2 63;833 34,5 gozdarstvo 46.647 97,7 53.885 97,4 71.348 52,1 $7.121 51,8 117.995 63,8 121.006 55,5 skupaj 47.758 100 55.299 100 137.051 100 129.540 10G '184.809 100 184.833 100 % udeležbe družbenega in privatnega sektorja na skupnem 25,8 29,9 74,2 70,1 . ' 100 100 Panoga kmetijstvo gozdarstvo skupaj odkup odn. realizacija po tekočih cenah sektor dr u ž b e n i Z a s e b n i s kupaj 1956 1960 1956 1950 1956 \ 19 60 000 din % 000 din % 000 din % 000 din % 000 din 1 000 din % 43.140 4,2 126.070 6,6 1,027:647 62,1 1,313.843 53,1 1,370:787 40,0 1,439:913 32,8 979.624 95,8 1,793.562 93,4 626.899 37,9 1,160.841 46,9 1,806.523 60,0 2,954.403 67,2 1.022.764 ’ 100 1,919.632 100 1,654.546 100 2,474.684 100 2,677.310 100 4,394.31 6 100 % udeležbe družbenega in privatnega sektorja na • 38,2 43,7 61,8 56,3 100 100 skupnem indeks 1CQ0 povprečni letni porast v % vrednost odkupa odn. realizacijo na hektar Panoga 1556 sektor s e" k t c r . s 0 k t-o‘ r skupaj družbeni z asebni s k u P a j 'V družb. - —— skupa] zasebni družb. zasebni 1956 1960 1956 d- i n I960 a r j 1950 1 e v I960 ... kmetijstvo 292 128 134 "’ 30,8 6,4 7,6 38.830 89.160 .15.640 21.050 16.030 23.400 gozdarstvo 183 185 184 16,3 16,6 16,5 21 .GOO 33.280. 8.790 17.300 13.615 24.415 • / skupaj 188 150 .164 17,1 10,7 13,2 21.415 34.710 12.070 19.100 14.490 23.770 Sadne plantaže in nasadi črnega ribeza na. kmetijskih posestvih Bled, Poljče in Preddvor še niso dali pomembnej šega'pridelka, ker je bila večina teh šele posajena v 1. 1957-1960. Iz naslednjega pregleda je razvidna struktura realizacije kmetijskih posestev v letu I960, ki kaže relativno majhno 'realizacijo specifično kmetijskih proizvodov ter veliko udeležbo investicij. v lastni režiji, tkzv. interne realizacije in dr. , ■proizvodi poljedelstva 16,5 proizvodi živinoreje 18,6 proizvodi sadjarstva 0.6 55,7 proizvodi gozdarstva 3,1 predelava in usluge 5,2 investicije v lastni režiji 22,4 realizacija materiala,odpadkov in dr. 5»5 interna realizacija in lastne usluge 28,1 Dejavnost kmetijskih zadrug se je v obdobju 1957-1960 še vedno preveč omejevalo, na odkup kmetijskih in gozdnih proizvodov ter na prodajo reprodukcijskegh materiala. Kmetijske zadruge so se zlasti»premalo posvetile organizaciji lastno kmetijske proizvodnje in proizvodnemu sodelovanju z zasebnimi kmeti. Struktura realizacije kmetijskih zadrug v letu'I960 kaže v % naslednjo sliko; odkup ostala trgovinska dejavnost predelava (mleko.rne, sirarne in dr.) kmetijska proizvodnja kmetijska proizvodnja v kooperaciji strojne usluge ostale kmetijske dejavnosti ostale'dejavnosti 70,6 . 9,9 80,5 0,4 1,8 1.6 14,2 5,3 V lastni proizvodnji kmetijskih zadrug je bilo v letu I960 komaj 234- ha kmetijske površine, od tega le 118 ha obdelovalne zemlje. Večino to sta imeli kmetijski zadrugi Gorenja vas in kakio, med tem ko so imele druge zadruge malenkostne površine, v glavnem pa kak hektar ribezovih nasadov. Proizvodno sodelovanje kmetijskih zadrug z zasebnimi kmeti je bilo uspešno in pomembno pri pridelovanju krompirja, predvsem semenskega. Sklenjenih je bilo tudi dovolj pogodb za znatne površine' 'travnikov^ na teh naj bi se s pravilnim gojenjem povečal pridelek sena, vendar uspeh ni bil zadovoljiv, ker so kmetije dober del gnojil, ki so jih na podlagi pogodb dobili po nižji ceni, uporabili za gnojenje drugih posevkov, predvsem tistih, pri katerih so imeli tržne viške, za katere pa niso hoteli skleniti pogodb o proizvodnem sodelovanju. V ostali rastlinski'proizvodnji, kot pri žitih, povrtnini in pri njivski krmi je bil obseg pogodbene proizvodnje majhen. Za organizacijo in zboljšavanjc pašništva kmetijske zadrugo niso noglo kaj prida storiti, ker so čakalo na razmejitev in dodelitev skupnih-pašnikov, kar pa je sedaj v glavnem končano. V živinoreji so kmetijske zadruge uspešno sodelovale pri organizaciji 'umetnega osemenjevanja, katerega obseg se je znatno povečal, Zadovoljivo so skrbele za nakup bikov v krajih, kjer se šc izvaja prirodni pripust tor za pretapijanje domače cikaste pasne v simentalsko pasmo v okoliših, .kjer sc pospešuje pitanje, ter v frizijsko pasno v okoliših za proizvodnjo' mleka. Kmetijske zadruge so zaradi navedenega pretapljanja večinoma opustile molzno kontrolo, kor ni bilo več izgledov za prodajo plemenske živine, V prašičjereji so zadruge dosegle znatne uspehe v kooperaciji za proizvodnjo mesnatih prašičev, vendar so premalo skrbele za redno zamenjavo merjascev, oz. za nakup kvalitetnih priznanih plemenjakov. Slednje velja tudi za ovčjerejo, ki'pa je sicer zaradi malega števila ovc nanj pomembna. Če izvzamemo omenjeno sodelovanje v prašičjereji, sc- jo kooperacija v ostalih vejah živinoreje v glavnem omejevala le na odkup. V perutninarstvu in čebelarstvu se kmetijske zadruge 'niso udejstvovale, z izjemo KZ Kakio, ki je v nekoliko večjem obsegu organizirala v proizvodnem sodelovanju rojo piščancev za cvrtje. Pri obnovi sadjarstva niso bili doseženi zadovoljivi rezultati, posebno ne pri asanaciji starejših'sadovnjakov, ki jo bila izvršena v majhnem obsegu in še to pomanjkljivo» V 1. 1957-1958 je bilo posajenih nekaj večjih sadovnjakov in nasadov ribeza v pogodbenem sodelovanju, medtem .ko je zadnji dve leti zanimanje za to sodelovanje povsem popustilo. Mehanizacija jo v večini zadrug-zadovoljivo»napredovala, upoštevajoč pri ten prirodne pogoje za.uporabo,, strojev v posameznih okoliših. Oskrba kmečkih gospodarstev z reprodukcijskim materialom je z izjemo senen v glavnem dobro potekala. Za zamenjavo izrojenih senen raznih poljščin, predvsem krompirja in žita so se ta,ko kmetijske zadrugo kot kmečka gospodarstva premalo zanimala., kar je oviralo hitrejšo povečevanje proizvodnjo. Zatiranju nevarnih rastlinskih škodljivcev in .bolezni, kot so ameriški in čošpljev kapar, sadna pršica, ribezova rja, koloradski hrošč in krompirjeva plesen, je večina kmetijskih zadrug vsa^lota posvečala premalo-skrbi, zato sta se obseg in jakost okužb povečala.. Isto volja tudi za zatiranj o. ostalih rastlinskih bolezni in škodljivcev, to je tistih, ki niso proglašeni za. nevarne, čeprav so tudi ti povzročali kmetijski proizvodnji občutno škodo. , Pri navedenem sodelovanju kmetijske zadruge v glavnem niso bile udeležene v procesu proizvodnje razen s servisnimi storitvami cz. uslugami in to s strojnimi deli, z oskrbo z reprodukcijskin materialen in odkupom. Za večji del teh storitev niso bile sklenjene pogodbe o sodelovanju. V proizvodno sodelovanje so se v zadrt J'en. času v čin večjen številu vključevala kmečka gospodarstva, ki so bila zaradi' pomanjkanja. lastno delovne sile slabo obdelana in.polknetje, ki niso ineli vprežno živine. Ta gospodarstva so potrebovala pomoč kmetijskih zadrug, inola pa so nalo tržnih viškov ali pa večina sploh • nič. Od takega sodelovanja so imela korist samo zasebna gospodarstva^ ne pa tudi zadruge. Te so imele od tega prej izgubo, kot dobiček, saj sc se strojne usluge za pogodbena poljedelska dela zaračunavale pod lastno ceno* Večji kmetje, ki so ineli urejena-gospodarstva se večinoma niso vključevali v proizvodno sodelovanje, ker se niso hoteli vezati na oddajo tržnih viškov zadrugam v določenih rokih in so le-te prosto prodajali, če le mogoče ni- • no kmetijskih zadrug in v času, ko so dosegali največjo ceno. Vendar so se tudi ta gospodarstva posluževala strojnih uslug kmetijskih zadrug, predvsem za težja dela, zaradi ugodne cene z ozirom na večjo storilnost. Iz navedenega sledi, da Je dosedanji način proizvodnega sodelovanja delno v škodo zadrug podpiral zasebna kmečka gospodarstva; zlasti tista kmečka in polkmečka gospodarstva, ki sama ne bi mogla dalje životariti in tudi družbi ne nudijo nobenih koristi. Prav zaradi tega Jo bilo v zadnjem času na ponudbo za zakup in odkup vse nanj zemljo zasebnih gospodarstev, kar zavira razvoj lastne proizvodnje kmetijskih organizacij., V posameznih dejavnostih so kmetijske zadruge dosegale različne uspehe, kar Je bilo predvsem odvisno od iniciative in sposobnosti kadrov. Letne stopnje rasti posameznih elementov celotnega dohodka in zaposlenosti v kmetijstvu ter nekateri drugi karakterističn^po-datki so razvidni iz naslednje tabele; celotni družbi narod- mater* amor- - čisti- zapo- čisti produkt % izvrš; % fideležbe dohodek pro iz- ni do- stro- tizac, , OD - sleni OD na na os- persp.pl. cel.dohodka vod ho dok ški 1 za- novi sel, do- na cel ,doh. posl. dr.pr. hodka gospodarstva 1356 1960 kmotij;posestva 32,3 26,0 26,1 37,8 31,0. 20,7 8,2 11,6 1,7,2 248,7 0,1 0,2 , kmeti j.zadruge 5.1 21,1 21,3 2,1 18,2 22,1 5,2 16,1 15,3 108,6 4,4 3,2 soc.sekt.kmetij. , 6,0 21,7 21,7 2,9 21,3 • 21,9 • 5,7 H,2 15,1 112,1 4,5 3,4 priv.sekt.kmet. 9,4 0.7 0,7 10,4 9.4 - 3,5 12,7 116,6 _ 5,3 4,5 vsega 7,9 11,2 11.1 5,6 13,1 m 2,7 14.2 114,6 9,8 7,9 , Iz prednjega pregleda Je razviden izreden napredek kmetijskih pO' sestev glede celotnega dohodka, ki vsebuje tudi tkzv. interno realizacijo., nadalje družbenega proizvoda, narodnega dohodka in produktivnosti, kor so je odrazilo v visoki stopnji izpolnitve perspektivnega plana in v porastu udeležbe na celotnem dohodku družbenega in zasebnega sektorja gospodarstva. Tudi rezultati kmetijskih zadrug glede družbenega proizvoda, narodnega dohodka : in produktivnosti so dobri, tako, da socialistični sektor kmetijstva na splošno kaže boljšo sliko od privatnega, čeprav je tudi ta nekoliko napredoval in presegel perspektivni plan. Značilno je, da je udeležba vsega kmetijstva na celotnem dohodku družbenega in zasebnega gospodarstva padla, kar gre. predvsem na račun relativnega nazadovanja privatnega sektorja 'kmetijstvo&n relativno manjše realizacije kmetijskega zadružništva, ki je v razdobju 1. 1957-1960 ob reorganizaciji odstopilo državnemu sektorju številne nekmetijske dejavnosti (trgovino, gostinstvo in dr.)c Napredek socialističnega sektorja kmetijstva so omogočile v veliki meri investicije, čeprav perspektivni plan niti količinsko niti vrednostno ni bil dosežen. Pred pričetkom investicijskih del so se izdelali ureditveni načrti z investicijskimi programi, uvedena je bila kot že omenjeno, zadovoljiva-kompleksna mehanizacija in specializacij a proizvodnje. Pri investicijah jo'prišlo do znatnejših premikov, ki so razvidni iz naslednjega pregledaš persp.plan izvršitev 1957-1961 1957-1960 oprema . 52,5 57,0 živina 7,7 naeadi 1,9 2,3 ekonomski objekti 28,2 29,d skladišča in ostali objekti 27,9 14,9 hidromelioracije-: 2-, 2 agromelioracije / 1,5 ostalo 9,7 5,0 skupaj ■ 100 100 Po gornjih premikov je prišlo vsled vrste kreditov, ki so bili na razpolago in vsled naknadno ugotovljenih potreb. Znatna sredstva jo dala na razpolago Vodna skupnost Gorenjske. Spričo investicij je narastla tudi amortizacija, ki je -dosegla letno, stopnjo: 21,9 %. .'Materialni stroški so v primeri s c elitnim dohodkom, relativno močneje.rastli.samo na kmetijskih posestvih in V privatnem'sektorju kmetijstva. V kmetijskem'zadružništva so- materialni stranki rastli mnogo počasneje. ... Število v kpetijstyu■zaposlenih ljudi je v celoti padlo (povprečno letno--za 2,7 %) in to na račun privatnoga sektorja kmetijstva, V socialistične^). sektorju kmetijstva je zaposlenost rastla pov-' prečno za 5,7 % letno, od tega na kmetijskih posestvih, ki izkazujejo največji napredek, za 8,2. %. Številčno Stange strokovnega kadra v okraju se je dc leta I960 povečalo nasproti letu 1950 takole? indeksi 1956 I960 p er s p plan . I960 1956 p.plan I960 • agronomi 20 25 27 125 93 kmetijski tehniki 21 20 56 95 36 traJktoristi 19 70 48 270 146 veterinarji 11 21 15 191 162 ostalo vet. osebje 9 9 9 100 100 Iz pregleda je razvidno, da v letu I960 ni bilo doseženo s per- spektivnin planom predvideno število agronomov in kmetijskih tehnikov. Kmetijske organizacije so zaradi nujne potrebe po večjen številu srednjega strokovnega kadra poslale v letu 1959 na šolanje v srednje kmetijske šole za odrasle 66 ljudi iz proizvodnje tako, da bo v prihodnje v okraju 86 kmetijskih tehnikov. Število veterinarjev se je povečalo nad predvidenim zaradi reorganizacije veterinarske službe z ustanovitvijo občinskih veterinar- . skih postaj in z zaposlitvijo veterinarjev na kmetijskih posestvih. Število traktoristov se je povečalo znatno nad planiranim, ker je bil tudi presežen plan nakupa traktorjev in kombajnov. , / Za strokovno izpopolnjevanje samih delavcev pa so kmetijska posestva in drugi pristojni organi premalo storili. Cisti osebni dohodki na zaposlenega so rastli v družbenem sektorju kmetijstva povprečno letno za 14,2 % pri ten v kmetijskem zadružništvu za 16,1 % letno. Nagrajevanje delavcev kmetijskih posestev po učinku oz. po končnem produktu je imelo še določene nedostatke. Pri nagrajevanju' se je upoštevala le dosežena količina pridelkov, ne pa tudi njihova kvaliteta, kar bistveno vpliva na vrednost proizvodnje, predvsem v rastlinski proizvodnji, od katere je v veliki meri odvisna tudi proizvodnja v živinoreji. Prav tako se pri nagrajevanju na splošno ni upoštevalo zniževanje stroškov proizvodnje. Izboljšanje osebnih dohodkov je povoljno vplivalo na znanj šonje • fluktuacije in izboljšanje kvalitete dela. Temu je mnogo doprinesla tudi boljša, organizacija družbene prehrane na kmetijskih posestvih, ki pa niso uspela popraviti slabih stanovanjskih pogojev, ker za to ni bilo finančnih sredstev. Organizacija dela. na kmetijskih posestvih se je precej izboljšala? K tenu je znatno pripomogla arondacija zemljišč in formiranje večjih kompleksov, pri čemer so se uredili zenljiško-knjižni in drugi prstni odnosi in uvedla evidenca nad zemljišči. VIII, poglavje GOZDARSTVO V razvoju gozdarstva jo bilo odločilnega pomena ugotavljanje stvarnih gozdnih površin, lesni zalog in prirastka lesa * Površine, zaloge in,prirastek so razvidni iz pregleda na naslednji strani (tabela 1), Po perspektivnem planu predvideni letni prirast 385.000 m3 je bil prekoračen za 11 %, Iz pregleda na naslednji strani (tabela 2) je razvidno, da so se lesne zaloge v letu I960 povečale na 19° m3 na hektar, kar predstavlja 76 % normale (250 m3). Najmočnejše so se napram 1. 1956 povečale zaloge v družbenem sektorju (za.47 %) in sicer v glavnem vsled porasta zalog iglavcev (za 58$5 %)• Porast zalog v privatnem sektorju gozdarstva je znatno manjši (zä 16 %) in to v glavnem zaradi porasta zalog listavcev (21,8 %). Prirastek se je v celoti dvignil od 2,8 m3 v letu 1956 na 3*6 % v letu I960 (za 28,6 %) in to relativno najmočneje v privatnem sektorju gozdarstva (za 32 %). Gozdne površine, ki zavzemajo nekaj čez 55 % vse površine okraja so se po ugotovitvah uprave za gozdarstvo okraja Kranj deloma^ povečale z vključevanjem zaraščenih pašnikov, katerih zemljišča služijo izključno za gozdno proizvodnjo. Tudi je omeniti, da je bila razmejitev pašnih površin od gozdnih v glavnem izvedena, niso pa bile vse spremembe kultur in lastništva izvedeni v katastru- odn. zemljiški knjigi. Arondacija zemljišč družbenega sektorja ni šla posebno od rok. Pri meritvah so bile ugotovljene neprimerno večje lesne zaloge in sicer za 5*2 milj, m3, kar se je še posebno odražalo v prirastku lesne gmote, ki je za 12,7 % večji od prvotnih ocen. Takšni točni pokazatelji so lahko utrdili etat, ki se je povečal za 7 % in akumulacijo lesne mase, ki znaša 22 % od prirastka. Iz pregleda na naslednji strani izhaja, da je bilo leta I960 57,7 % gozdnih površin v privatni lasti, vendar so lesne zaloge in prirastek v privatnem sektorju relativno manjši (51,1 % odn, 55,4 %), etat pa znaša le 48,8 %. Sečnja lesa je po posameznih letih nihala, v splošnem pa je bila povprečna sečnja nižja napram sečnji v letu I960 oziroma izračunanem etatu in prirastu. Po perspektivnem planu predvidena sečnja 333.000 m3 je bila presežena za 5 % kot je razvidno iz naslednjega pregleda (v 000 m3); posek lesa 0 letno indeks % poseka od 1956 % I960 % 1957-60 % I960 prirasta.,.. __________________________________l9?6________1956_1960_ družbeni gozdovi; ...__ 126,1 41,2 164,3 47,4 159,6 48,3 130,3 75,9 83,3 iglavci 104,1 34,0 131,2 37,9 131,5 39,8 126,0 - listavci 22,0 7,2 33,1 9,5 28,1 8,5 150,5 - lesne zalo 9 e p 0 Y r š i n a skupa j i 9 1 a v c i 1 i s t a v c i j e kt o r v 000 ha struktura nil j.m3 struktura milj . m3 struktura milj . m3 struktura 1956 I960 1956 1960 1956 1960 1956 1960 1956 1960 1956 1960 1956 1960 1956 1960 družbeni 50,2 50,1 42,7 42,3 7,5 11,0 43,4 48,9 5,5 8,7 44,7 52,7 2,0 2,3 40,0 38,3 privatni 67,5 68,3 57,3 57,7 . 9,8 11,5 56,6 51,1 6,8 7,8 55,3 47,3 3,0 3,7 60,0 61,7 skupaj 117,7 118,4 100- -100 17,3 22,5 100 ICO 12,3. 16,5 100 100' 5,0 6,0 100 100 • prirastek 0 t a t 1960 ■ Sektor v 000 m3 struktura v 000 struktu- • % od pri- 1956 ■ 1960 1956 I960 m3 ra rastka družbeni 166,0 197,1 • 49,6 46,6 167,9 51,2 85,2 .privatni 169,0 225,7 50,4 53,4 159,9 48,8 70,8 • - skupaj 335,0 422,8 100 100 327,8 100 77,5 • ■ • • • - Tabela 2 Lesna zaloga (v m3/haj . prirastek (v m3/'ha skupa j iglavci 1 ista v c i i ndeks S e ki o r indeks i ndeks i ndeks 1956 1960 I960 1956 1960 1960 1956 1960 I960 - 1956 1960 I960 1956 1956 1956 1956 družbeni . 149,4 219,6 147,0 109,6 1 73,7 1 58,5 39,8 45,9 115,3 3,3 3,9 118,2 privatni 145,2 168,4 116,0 100,7 114,2 113,4 44,5 54,2 121,8 2,5 3,3 132,0 skupaj 147,0 190,0 129,2 104,5 1 39,4 1 33,4 42,5 50,6 119,1 2,8 3,5 120,6 • - - - ■ 1956 posek - lesa 0 letno % I960 % 1957-60 % indeks I960 1956 ~3T poseka" od* prirasta 1956 i960 privatni gozdovi s 180,2 58,8 182,0 52,6 170,7 51,7 101,0 106,6 80,6 iglavci 116,2 37,9 130,0 37,5 H9,5 36,2 111,9 - - listavci 64,0 20,9 52,0 15,1 51,2 15,5 81,3 — — skupaj s 306,3 100 346,3 100 330,3 100 113,1 91,4 81,9 iglavci 220,3 71,9 261,2 75,4 251,0 76,0 118,6 - - listavci 86,0 28,1 85,1 24,6 79,3 24,0 98,9 - - Sečnja lesa, ki se je v glavnem oslanjala na del že dogotovljenih gozdno-ureditvenih elaboratov, se je.posebno dvignila v družbenih gozdovih in sicer za 30,3 %. V privatnih gozdovih se je sečnja povečala le z a.-.L % vendar je bil že pri tem etat močno prekoračen. V celoti se je sečnja povečala za 15,1 % in sicer na račun iglavcev (povečanje za 18,6 %), ker je sečnja listavcev celo padla (na 98,9 %). Iz prednjih številk tudi izhaja, da gre padec sečnje listavcev na račun privatnega sektorja (indeks 81,3 %) , med tem ko se je sečnja listavcev v družbenem sektorju gozdarstva povečala celo močneje (za 50,5 %), kot sečnja iglavcev (za 26. %). Udeležba iglavcev na celotni sečnji se je povečala od 75>4- % y 1. 1958 na 76 % v 1. I960. V zvezi z eksploatacijo gozdov je še omeniti, da niso bile izkoriščene vse možnosti za njeno zmanjšanje in za izkoriščanje odpadkov v gozdu. Več bi se tudi dalo do- ; seči pri krojenju gozdnih sortimentov,. izločanju vrednejših sorti-mentov za furnir in luščenje tepfcri proizvodnji bukovega tehničnega lesa. . 'j Zamenjava tehničnega lesa za drva je v glavnem uspevala, vendar se je še vedno kurilo mnogo takega lesa, ki bi prišel v poštev za predelavo. Na splošno je bila pri sečnji posvečena vsa pozornost proizvodnji hlocGirine iglavcev ter celuloznega in jamskega lesa iglavcev. Število veneciank se je v preteklem razdobju precej zmanjšalo, prav tako tudi obseg žaganja. Do realizacije zamisli o uvedbi prenosnih polnojarmenikov ni prišlo. Pri gojitvi gozdov je obseg skupnih del naraščal v okviru razpoložljivih sredstev. ha _____ 0 letna 1956 I960 let?° p0V-y prečj e 1957-1960 vrednost v milj.din, 1957-1960 obnova gozdov 523 185 197 23,2 nega gozdov 2.124 2.499 2.242 .. 43,7 urejanje gozdov 9.200 17.000 18.325 ' 56,7 • Obnova gozdov je bila v upadanju zaradi manjših potreb umetnega pogozdovanja, zlasti še s topolom, ker zanj ni ustreznih rastišč razen ob bregovih Poljanske Sore. Tem potrebam pa sluzi matičnjak za topolove sadike v Brodeh. Močneje se je povečal obseg del na negi gozdov, posebno pa so bila obsežna go.zdno urejevalna dela, ki so do leta I960 že zajela skoraj vse gozdne površine. Vprašanje donosnosti nižinskih gozdov in borovih steljnikov je ostalo odprto. Reševanje tega problema je bilo prepuščeno iniciativi kmetijstva, ki pa ni bilcyV stanju osvajati novih površin za kmetijsko obdelavo. Spričo tega se tudi ni pojavil problem zaščit-nih^gozdnih pasov. Z ozirom na to, da je Gorenjska z vseh strani zaščitena s hribi, se verjetno ta problem ne bi. pojavil niti v primeri, če bi se posekali vsi nižinski gozdovi. Vgndar to ne bi niti prišlo v celoti v poštev, ker bi zlasti v bližini večjih naselij morali ostati gozdovi, ki naj bi služili tudi rekreaciji. V zvezi z urejanjem gozdnih površin je treba omeniti tudi problem hudournikov. S tem se je v preteklosti največ ukvarjalo Podjetje" za urejanje hudournikov, ki se je v glavnem financiralo iz sredstev republiškega in okrajnega gozdnega sklada* v zadnjem času pa Vodna skupnost Gorenjske. Znatni napori so bili vloženi v zaščito gozdov pred divjadjo, pred požarom in pred gozdnimi škodljivci, z izdelavo lubadark, postavlja njem kontrolnih in lovnih dreves, zaščito koristnih ptic s krmilnicami in valilnicami in sl. Pri tem je omeniti, da je vprašanje po jelenjadi poškodovanih sestojev ostalo nerešeno. Sodobno gospodarjenje na večjih kompleksih je ovirala stihijska individualna proizvodnja in. dejstvo, da niso bili vsi družbeni . gozdovi vključeni v normalno gozdno gospodarjenje. Družbeni sektor gozdarstva - privatni sektor je zajet v kmetijstvu zajemata v glavnem dve gozdno gospodarski podjetji (GG Bled in Kranj). Poleg teh dveh podjetij so se na področju okraja udejstvova li tudi Podjetje za urejanje hudournikov in^Silva produkt iz Ljubljane ter Gozdne semenarne iz Mengša, vendar je njihov specifični promet majhen napram prometu obeh GG in ne vpliva bistveno na celotno sliko. Fizični obseg obeh GG je v razdobju 1957-1960 rastel za 12,8 % letno. Celotni dohodek družbenega sektorja gozdarstva je rastel za 16,4 % letno tako, da j*? bil perspektivni plan presežen za 47,8 %. Udeležba celotnega dohodka gozdarstva na celotnem dohodku družbenega sektorja gospodarstva se je v letu I960 nekoliko dvignila in sicer na 1,3 % (leta 1956 - 1,2 %). Ge se zaradi primerljivosti z letom 1956 prenese gozdno takso v višini din 427.667.-, ki je v letu I960 zajeta v narodnem dohodku, na materialne stroške, se pokaže rast materialnih stroškov za 10,2 % letno, rast družbenega .proizvoda za 22,3 %» narodnega • dohodka pa za 23,5 %• Družbeni dohodek in narodni dohodek sta to- . rej porastla v glavnem na račun relativno močnejšega povečanja cen. Amortizacija je v razdobju 1. 1957-1960 porastla tudi le -za 11,5 %, kar je pripisati okolnosti, da gozdarstvo plana investicij ni doseglo, saj je bil plan investicij po tekočih cenah dosežen le s komaj 84 %. Investicijska vlaganja v gozdarstvo, računajoč pri tem vlaganja obeh GG, gozdarske poslovne zveze, okraja in občin, so se usmerjale v preteklem razdobju na izgradnjo osnovne gozdno prometne mreže, gospodarske zgradbe, (skladišča, hlevi, logarnice in dr.), opremo pa tudi izgradnjo stanovanj kot je razvidno iz naslednjega pregledaš stanje 1956 I960 letno pov- prečje 1957-60 indeks I960 1956 0 letno 0 letna vrednost v milj. din 1957-1960 ceste - km .219, 9 54-5,1 50,8 156,0 11,8 158,0 gozd.zgradbe- štev,119 145 6 120,1 4,7 52,9 m2 10.406 15586 795 130,6 6,9 — stan.zgradbe - štev. 16 72 14 450,0 45,5 4-5,7 - m2 1.407 6O5I 1156 428,6 45,9 - oprema in dr. — — — - — 42,4- ■ skupaj — — 277,0 Po perspektivnem planu naj bi bilo zgrajeno 216 km komunikacij vseh kategorij, vendar je bilo realizirano le 57 %• Obstoječa gozdno prometna mreža, ki naj bi okoli leta 1970 do--segla minimalno gostoto 1 km ceste na 100 ha gozdov, je že orno- • gočila izkoriščanje in gojitev gozdov na obsežnih gozdnih 'površinah. Mehanizacija spravila in transporta lesa je napredovala, mehanizacija sečnje (motorne žage) pa se je začela šele uvajati koncem preteklega razdobja. Zadnja leta so se razpoložljiva sredstva preusmerjala tudi v gradnjo stanovanj, katera so nujno potrebna za dvig standarda gozdnih delavcev. Investicijska vlaganja so v gozdarstvu zaradi neenakomernega dotoka sredstev zelo nihala. V obravnavanem obdobju se kaže zelo visok porast strokovnega kadra v gospodarskih organizacijah in upravi, kar je vplivalo na intenziviranje gozdnega gospodarjenja v vseh njegovih panogah. 1956 I960 indeks I960 1956 0 letno gozdarski inženirji 16 28 175,0 15,0 gozdarski tehniki 18 48 266,7 27,8 ostalo gozd. strok, osebje 42 95 226,2 22,6 K izobrazbi in strokovnemu izpopolnjevanju logarjev in gozdnih delavcev so prispevali tudi tečaji in seminarji. V celoti izkazuje gozdarstvo v primeri z vsemi ostalimi gospodarskimi panogami najnižji porast delovne sile v 1. 1957-1960 in sicer vsega 2,7 % letno. Značilno je tudi, da se je število sezonskih delavcev znižalo od 279 v letu 1956 na 265 (indeks 94->5 %) v letu I960. Cisti osebni dohodki so se v masi povečali za 22,7 % letno, na zaposlenega pa za 19,6 %, med tem ko se je produktivnost, računana na osnovi družbenega proizvoda, povečala za 19,1^% letno. Tak porast pa ne ustreza dejanskemu stanju in je točnejši izračun produktivnosti na podlagi fizičnega obsega proizvodnje, ki kaže porast povprečno za 9,8 % letno. - 76 - IX* poglavje GRADBENIŠTVO Od Vseh gospodarskih panog je gradbeništvo doseglo v preteklem planskem razdobju največji razmah* Celotni dohodek se je dvignil öd 1*070.363*000.*- din v letu 1956 na 5o9^1o758*000,- v letu I960, kar predstavlja povprečni letni porast za 53 %«^Udeležba celotnega dohodka gradbeništva na celot* nem dohodku družbenega sektorja gospodarstva se je zvišala od 1,3 % v letu 1956 na 4,4 % v letu I960. Perspektivni plan 1957-1966 je.bil visoko presežen, in sicer za 170 % (glej dokumentacijo v prilogi). Pri oceni dosežkov gradbeništva pa je treba imeti pred očmi tudi, zelo visok porast cen* Tako na pr* je cena m2 stanovanjske površl* ne porastla od leta 1956 do leta I960 za 40,4 % (primerjaj poglav* je 6 stanovanjsko ~ komunalni dejavnosti). Porast cen je bil pogojen s podražitvijo gradbenega materiala in obrtniških storitev, ¥ še Večji meri pa z gradbeno konjunkturo, saj je celotni dohodek porastel močneje kot materialni stroški (0 letno za 50,6 %); Od celotnega dohodka gradbeništva, ostvarjenega na območju okraja, je V letu I960 odpadlo na gradbena podjetja s sedežem izven okra* ja (Gradis, SGP Gorica, Slovenija ceste) 1,08 miljarde din (18,3 %), kar je za 566,8 milj. din več kot so domača gradbena podjetja ostvarila na/gradbiščih izven okraja Kranj (v glavnem v Lju*-bljanskem okraju ), Do predvidene večje orientacije domačih gradbenih podjetij na domačetržišce torej ni prišlo* V zvezi z izvajalci del je še omeniti, da sta v vsem preteklem planskem razdobju obstojali le 2 režijski grupi, ki sta koncem leta i960 zaposlovali le še 75 oseh, IZ statističnih podatkov, ki se iz metodoloških razlogov ne ujemajo v celoti s podatki odseka za planiranje 0L0 Kranj, povzetimi iž bilanc, je bila struktura izvršenih gradbenih del naslednja; gospodarske zgradbe stanovanjske zgradbe Vzdrževanje SfeiEži-,,—---------- od tega za; * družp.£ - priv. £ 1956 I960 0 1957-: 43,4 49,0 41,8 8,7 11,3 16,5 36,8 32,7 35,0 11,1 7,0 6,7 .00 100 100 71,0 88,7 86,1 29,0 11,3 13,9 Iz prednjih številk izhaja, da je pretežni del gradbene dejavnosti odpadel na gospodarske in stanovanjske zgradbe. Pri tem je gradnja gospodarskih pa tudi negospodarskih zgradb relativno vse bolj rastla, med tem ko je gradnja stanovanjskih zgradb padala. Relativno se je zmanjšala tudi gradbena dejavnost privatnega sektorja, ki je še leta 1956 bil udeležen z 29 %• Podatki o številu gradenj, o odstotkih dovršitve ter o udelež,bi obrtniških storitev v celotni vrednosti gradbenih del so razvidni iz naslednjega pregleda sestavljenega na podlagi statističnih podatkov; 1-9 5 6 19 6 0 1 9 5-6 1 9 6-9 skupaj od tega nedovr. % nedo-vrš. skupaj od tega“ nedovrš. % ne-' dovrš, 1 obrtniških dni % obrtniških del gosp. objekti 321 109 33,9 547 218 39,8 9,0 15,8 negospod. zgradbe *7. 24 51,1 136 63 46,3 21,3 25,2 stanovanjske zgradbe L 002 806 80,4 1.561 1.253 80,5 29,2 32,3 vzdrževanje 602 16 2,7 709 18 2,5 12,4 ‘ 16,7 skupaj 1.972 955 48,4 2.953 1.555 52,6 17,8 - 22,3 Odstotek nedovršenih del se je v letu i960 povečal v primerjavi z letom 1956 od 48,4 na 52,6. Posebno visok je ta odstotek pri stanovanjskih zgradbah, tem slede negospodarske zgradbe in gospodarski objekti. Odstotek vrednosti obrtniških del se je v istem razdobju povečal od 17,8 % na 22,5 %• Relativno najmočneje je porastla vrednost obrtniških del pri gospodarskih objektih, nato pri negospodarskih zgradbah in stanovanjskih zgradbah. če se izvzame vzdrževanje, je značilno, da je odstotek nedovršenosti gradbenih del toliko višji pri posameznih skupinah gradbe-r nih objektov, kolikor višje je stopnja vrednosti obrtniških del pri teh skupinah gradbenih objektov; to nakazuje, da so prav obrtniška dela bila med drugimi močna ovira za hitrejši tempo izvajanja gradbenih del. Glavni razlog za tak položaj je bila nedovoljna zmogljivost obrti zlasti za razna zaključna dela (steklarska, pečarska, parketarska in dr.), katerih je prav pri stanovanjski graditvi največ. Za odpravo tega ozkega grla bi bilo_ potrebno ali formirati v večji meri ustrezne lastne obrate, uvesti razne gradbene elemente, ali pa kooperirati z dovolj močnimi partnerji. Z vgrajevanjem montažnih elementov, bi vprašanje zaključnih del vse bolj izgubljalo svojo sedanjo ostrino. Uspehe, ki jih je doseglo gradbeništvo v preteklem planskem razdobju, je predvsem pripisati investicijam, ki so znatno presegle predvidevanja po perspektivnem planu. Te investicije je v veliki meri omogočil visok narodni dohodek, ki je rastel celo hitreje kot celotni dohodek in sicer za 59 % letno, pri čemer so se čisti osebni dohodki povečavali za 57»8 % letno. V preteklem planskem razdobju so se osnovna sredstva gradbeništva močno povečala o čemer priča tudi letna rast amortizacije (55 %). Gradbeništvo £e ena redkih panog gospodarstva, kjer se j ^stopnja odpisanosti zmanjšala napram letu 1956 na 58 % v letu I960. Podjetja so vlagala sredstva v specifično gradbeno mehanizacijo, v vozni park, horizontalna in vertikalna transportna sredstva ter 6PWQ pomožnih obratov* katerim ^ Pfiffig, naloga *e$QVati probleme v § obrtnimi storitvami |ep'vzdrževati mehanizacijo, Nekaj j 9 ||1g investirano tudi v tik? v, obratna mehanizacijo (mehani s ibliö© orodje) za gradbeno ehr trna dela, ki prihrani^mnogo delovne §4|e, Y veliki meri je ogtalo odprto vpp§.* Panje težke^mehanizacije in raznih specialnih vozil, ki si jih lahko privoščijo le vepika in specializirana podjetja, 1 jačanjem mehanizacije se gradbena podjetja reševala stain© S§|>§i problem delovne sile,'ki jo 'je bilo. treba iskati izven mej.a akpajfci saj je v okraju primanjkovalo zlasti nekvalificiranih delavcev* f podobna gradbena tehnika in mehanizacija sta 'zahtevali tudi več-i ap_ §Ypokoynost kadrov med drugim tudi strojniških, zlasti pa Inženirskih; ti so močno primanjkovali tudi projektantskim orgarf nizacijam. 1§ hi Podjetja rešila grpblem kvalificiranih kadrov so vložila feoejlnje napore v izobraževanje svojih delavcev, v izboljšanju . vljehskih pogojev (stanovanja in prehrana na gradbiliščih in.gij) v tako organizacijo dela, ki bi v čim večji meri izločila tkzv; iju mrtvp sezono in dr* Omeniti je tudi, da pe je število vajencev' ' v gradbeništva dvignilo od 236 v letu ||f| na 263 v letu I960; hgpehi niso izostali, saj se je število zaposlenih kljub izredn§mt^ gpragth gradbene dejayn©§tj povečevalo le za 2?,3 % letno? pni", gelfter j g produktivnost* facpnana na osnovi družbenega proizvqdg. gggh'lft' za' 24- %' letno * hgkpliko hitfeje sp raseli'§igti osebni'”^ lonpdki in sicer za 39^8 % letno, vendar jg znašgl porast čistih Oge|niJi dphodkov na zagoslpnega kte 8*1 % letno, " Razmeroma najmanj je bilo storj§no na področju uporabe novih materialov, prefabriciranih gradbenih elementov, industrijsko • izdelanih vrat, oken in sl,? kar bi tudi odklpnilp številno te-fave v zvezi z obrtnimi storitvamit Prav.na tem področju je bilo • Ähnemarjeno sodelovanje gradbenih podj etij, proizvajalcev materia-r |ov odn. polizdelkov za potrebe gradbeništva in projektantov. Dogajalo sc jo tudi,da sp je predvidela uporaba materialov, ki niso lili dostopni, ali pa' j'g' prišlo do zastojev pri gradnji vsled deficitarnosti nokaterih"materialov (cement, železo in dr.). Da bi se izboljšal tempo gradenj, zlasti pa tudi brez škode za kvaliteto znižali proizvodni stroški, ki sp v preteklem razdob--jU prav v gradbeništvu izredno močnp narastli, bi moralo gradbeništvo več storiti za uvajanje nove intenzivnejše tehnike dela s ciljem industrializacije odn* montažnega načina gradnje* Organih zacija dela bi morala iti tudi za tem, da bi še gradnje vršile bolj enakomerno v večji neodvisnosti od vremenskih prilik. Naprej dok na tem področju pa ni bil tak, kot bi bilo pričakovati. Nedvomno je eden od razlogov za razne pomanj kij ivosti v gradbeništvu šibkost večine gradbenih podjetij in njihpya upiyergpls nost, t. j. pomanjkanje specializacije; to je slabilo smotrnejšo izrabo mehanizacije in deficitarnih visokokvalificiranih kadrov. Projektantska dejavnost ni šla vedno v korak z zahtevami sodobno S ranitve, da bi tako v večji meti vplivala na preobrazbo gradbene 0javnosti. Primanjkovalo jo stalnih strokovnih specializiranih kadrov, ki bi mogli brez zunanjih sodelavcev pristopiti kompleksnemu projektiranju posameznih objektov ter prevzeti tudi nadzor nad izvajanjem teh objektov po načrtu in predračunu» Na področju Stanovanjske gradnje je primanjkovalo r@s ustreznih tipskih projektov po predpisih o modularni koordinaciji in standardizaciji, Qe vse prepogosto so se iskale individualne rešitve, ki so močno dražile izvedbo, kar je končno privedlo tudi do visokih ekonomskih najemnin, Tako sq seveda tudi manjkali osnovni pogoji, za fridetok proizvodnje stanovanj za prodajo, Del krivde za tako stan« e pada tudi na investitorje, ki so dajali slabo proučene osnove ga izdelavo projektov, Težave so povzročala tudi nerešena urbani« etična vprašanja, nedostajanje dolgoročnejše stanovanjske politike občin, za zagotovitev večjih kompleksov zemljišč, na katerih bi se mogla organizirati racionalnejša gradnja stanovanj. poglavje vwmy sp ism Golota! dehedek promet* d« bil haoledfljit , Jk9ž6 ,.v 000 din % 000 din •' >*iMp Indeks Ü 60 ------~*sr-Hin QOStni promet 157f638 6.8 634,204- 18,4 402,3 41,0 äugt železnice 1,984,375 8$,6 2,540,000 73,7 128,0 6 & m 4___177,124 , 7|i a7i,oöö. 7,f 153, i ii$ veega 2,319,137 ~1O0...3,445,204 100.....148,5 10,r Is prednjega pregleda je ražvidno j da ^e pretežni dpi celotnega 4§< 4odkä pdpadel na želegalco, vendar §§ je uđelež’ps železnice im ' Celotnem dohodku prometa y letu i960 močno znižala (na 73,7 %) l|i tp 2 Ozirom na izredne močan por apt cestnega prometa, V tdeležha celotnega dogodka prometa, ki je rastel povprečne ga . 10|4 % letno, na celotnem dohodku družbenega soktorja gpsgqdarstV* §§ je vendar gnigala pd 2,9 % ¥ letu 1956 na 2,6 % y l|tPfi960, ipfspp^tivfii plan celotnega dohpdka prometa je bil presežen ža 3,3 ßt I Olibom m ra|mprQma počasnejšo rast materialnih stroškov (7,3 fi letna) gta družbeni proizvod in narodni dohodek rdStla hitreje kot celptni dohodek in sicer za 12,5 % odn, 12,3 % letno, A&ortizacija je rastla za 13,5 % letno, pri čemer je omeniti, da go bile pomembnejše investicije le v cestnem prometu, delnp tudi V PID službi,'Najbolj je zaostala železnica, kar se je nujno mq» Mo odraziti v njenem celotnem dphodku*. Zaposlenost se je v piömetu gibala sledeče; Postni promet jn *»■*».•* š* „j - 1956 I960 indeks 0 štev, ■% štev, ' ' % 1960 w% letaa 78 1,360 224 4,7 81,8 _ JäiS- ■ 263 12,4 1,612 75,9 248 11J>2_ 337,2 118.7 110.8 35,4 -M 1,662 100 2,123 100 127,7 6,5 Prednji strukturni podatki kažejo približno isto sliko kot oni, ki se nanašajo na celotni dohodek. Tudi glede zaposlenosti kaže cestni promet najintenzivnejši porast. V celoti znaša porast zaposlenosti 27,7 % odn. 6,3 %.letno, kar je nekaj manj kot je znašal porast^celotnega dohodka. Perspektivni plan je bil izpolnjen 2 99,7 %. Cisti osebni dohodki so rastli za 11 % letno , na zapo- slenega pa za 3>7 %. Razmeroma nizko rast čistih osebnih dohodkov je pripisati večjim odvajanjem za sklade in kompenzaciji potom dnevnic, potnih pavšalov in sl. Produktivnost računana na osnovi družbenega proizvoda je rastla za 5>8 % letno. . - Cestni promet Tovorni in potniški' cestni promet sta dosegla v razdobju 1957 do I960 izreden napredek kot je to razvidno iz pregleda na naslednji strani. Iz tega pregleda so možni naslednji zaključki s Najmočneje je porastel potniški promet (potniški'km -za 379,6 % ali za 4-7,6 % letno) in to na račun'javnega cestnega prometa • . ^(potniški km-za 616,3 % ali za 63,6 % letno), med tem kc je re-'žijski potniški cestni promet močno upadel (po.tniški km za 61,6 °/ ali za - 12,9 %, letno). še v letu,1956 je odpadlo na javni cestni promet 63,8 % potniških km, med tem ko.se jo/V letu I960 ta odstotek dvignil že .na 95,3 %, kar pomeni, da bo javni potniški cestni ^promet tonal#'izpodrinil režijskega. Porast potniških km odn. prepeljanih potnikov je hitrejši kot pa porast prevoženih km .iz česar, sledi, da so je intenziteta prevozov relativno po-' večala, kar seveda ni šlo-vedno v prilog kulturnemu prevozu. Velik porast potniškega cestnega prometa je v prvi vrsti pripisati vse večjemu prevozu delavcev, v,manjši meri pa. tudi povečanju potniškega prometa sploh. Tak rzvoj je bil seveda pogojen z uvajanjem novih prog na obstoječih in novih, relacijah. Pri uvajanju novih prog se je računalo tudi s potrebami turizma' (povezava z ■ -morjem in dr.). rc.. Tovorni cestni promet je v pogledu tkm porastel na 183,1 %’ (16,7% letno). Tako kot v potniškem prometu je tudi tovorni promet rastel v glavnem .na račun javnega prometa, čeprav izkazuje tudi režijski promet določen porast, vendar znatno manjši . • ( 156,6 % pri tkm). Udeležba javnega tovornega prometa-na celokupnem tovornem prometu še je relativno povečala še bolj kot v potniškem prometu, saj se je udeležba javnega tovornega-/prometa” dvignila od leta 1956 s. 13,1 % na 26,5 % v lotu I960-. Porast potniškega in 'tovornega cestnega prometa je šel v veliki meri na račun železnice, kar je tudi razvidno iz podatkov o železniškem prometu. Na tak razvoj ..potniškega prometa so odločilno vplivali večja udobnost in.hitrost cestnega prometa, na tovornega pa prav tako hitrost in dejstvo, da je odpadlo pretovarjanje. Tak porast cestnega prometa sta omogočila poleg splošne rasti gospodarstva in standarda prebivalstva predvsem močen -porast voznega parka (avtobusi, kamioni, .cestni traktorji in tovorne prikolice) ter povečanje in izboljšanje cestnega omrežja. V koliko meri se je povečala motorizacija v okraju je razvidno iz pregloda na strani 83« 1 < 1 S kupaj Indeks *=>j j a v n i pr omet J5 ; letno — 1953 1956 1960 .1960 1956 letno 1953 1956 1950 I960 1956 govorni promet -prevoženi km 3,682.»3 4,903.005 8,564.000 174,7 15,0 310.108 558.681 ' 1,626.000 246,8 25,3 prepeljano blago v t. ■ 515.993 . ; 620.132 1,146.000. 184,8 16,5 : 41.654 72.125 145:000 201,0 19,0 •y81, pri trgovini na debelo pa na 7>76. Dejansko je znašal leta I960 koeficient obračanja v celotni trgovini 9>2* Založenost trgovine je naletela na velike težave zaradi bančnih kreditov. Trgovina sama ni mogla formirati večjih lastnih obratnih sredstev, lokalni investicijski skladi pa je tudi niso mogli izdatno podpreti. Iz priložene dokumentacije je razvidno , da je celotni dohodek trgovinskih gospodarskih organizacij, vključno nekaj ekspozitur raznih špedicij s sedežem izven okraja, pri vsem tem rastel v razdobju 1957-1960 za 18,1 % letno, tako da je bil perspektivni_ plan presežen za 4-3,7 %. Seveda je na to preseganje perspektivnega plana vplival tudi splošni dvig ravni cen. V še večji meri kot celotni dohodek sta v trgovini rastla družbeni proizvod in narodni dohodek (za 22, 1 % odn. 22,5 % letno). To je omogočilo predvsem povečevanje marže ob relativno majhnem porastu materialnih stroškov (letno za 6,2 %). Investicije v trgovini so znašale v razdobju 1957-1960 preko 1 milijarde din po tekočih cenah:,, t. j. več kot je bilo predvideno s perspektivnim planom (94-8,7 milj. din). Skoraj 1/3 sredstev je trgovina prispevala iz lastnih sredstev. Amortizacija je pov--prečno letno rastla za 16,4 %, Štev. poslovalnic indeks Povprečno 1953 1956 1960 I960 1956 letno Žflfi&B m 40,7 .235 46,8 265 47,6 112,8 3,1 nežfvtiske 88 18,4 86 17,1 108 19,4 125,6 5,-9 mešane 195 40,9 181 36,1 184 33,0 101,6 • 0,4 ! skisaj irgovira na malo. 477 100 502 100 557 100 ‘ 110,0 2,6 1 od tega privatni sektor 14 2,9 * IS 3,2 ' 12 i z.i 75,0 - 6,9 vD »v*! trgovina na veliko 15 3,i r 19 3,8 ;33 5,9 .. ,220,0 21,8 i B “borni investicijski pa 30 adaleč niso b.ile krite Vse potrebe p$ modernizaciji flaataraiih opatov in pdpravi številnih nedostat* fcflv glede sanitarnih pogojev* sodobnih tehničnih pripomočkov en* sredstev za transport in vala adiš čerjo, ga varovanje blaga (na pr* hladilne omare in il*)* ža manipulaoijp (na pr, stroji za vsi* pravo an pakiranje itd*) ver glede kulturne postrežbe sploh, ra* ounajoč pri tem tudi dostavo blaga na dom potrošnika» Samo število poslovalnic trgovine na malo se je v razdobju leta 1957-1960 povečalo ga 55 od tega 30 živilske stroke, kar je znatno manj kot je bilo predvideno po perspektivnem planu • (99) tako, da so je število prebivalcev na 1 poslovalnico znižalo od 258 v letu 1956 le na 243 v letu I960 (po perspektivnem planu 220).. Vendar je bilo zlasti v mestih in v živilski stroki mnbgo storjeno za povečanje zmogljivosti tako glede lokalov kot tudi glede strežbe (osebje, non-stop in dr.). K temu -je prispe-* valo uvajanje popolne ali delne samopostrežbe in samoizbire in dr» Vendar se je pri modernizaciji trgovine dostikrat prezrlo, da lo-ta terja tudi večjo koncentracijo odn. višjo organizacijo trgovskih podjetij, da ne bi prišlo do skoka trgovinskih.stroškov, Velika razdrobljenost t'3?g°Vine V okraju Kranj jo ptežkočila ali' preprečila marsikatere gkoijp ga zboljšanje stanja. Po podatkih trgovinske gbornice je bilo v letu 1957-1960 poleg novogradnje 4 upravnih prostorov, 1 garaže in 2 bencinskih ser-* visov ter velikih popravil nekaterih lokalov in skladišč izvršeno naslednjo 2 nove prodajalne aradb.adap.Skladišča število prostor" v jn2 Št» prost v m2 '*št » m2 št* m2' v mestih in potroš- „ . niških središčih 31 1*585 13 842 8 11.467 1 100 v ostalih krajih 14 752 10 . 452 9 3.558 j _9 skupaj 45 2.337 23. 1294 17 15.025 2 109 Z izgradnjo novih prodajaln in gradbenimi adaptacijami obstoječih je bilo pridobljeno 3*631 m2 prostora, med tem ko je bilo po perspektivnem planu predvideno 5*4-07 m2 nove prodajne površine» Pretežni del novo pridobljenega prostora in sicer 2.427 (dobri 2/3) je odpadlo na mesta odn. večja potrošniška središča. Prodajal* ne so bile med drugim opremljene tudi s 50 hladilniki. V zvegi s prodajnim prpstorom je treba omeniti, dado izgradnje blagovnic v pravem smislu besede ni prišlo. Težišče'investicij je bilo na živilski stroki, pri tem pa se je zanemarila prodaja določenih vrst industrijskega blaga, ki v realizaciji dobiva na vse Večjem pomenu. Premalo je tudi bilo storjenega glede organizacije prodaje kmetijskih proizvodov zlasti povrtnin s kmetijskih posestev in od kmetijskih zadrug bodisiha mestnih tržnicah ali pa v lastnih prodajalnah. Čeprav so kmetijske zadruge opustile proskrbovanj e podeželskega prebivalstva z blagom široke potrošnje, da bi se lahko v večji meri orientirale na pospeševanje kmetijske proizvodnje in vnovčevanje kmetijskih proizvodov, niso v celoti izpolnile pričakovanj zlasti glede oskrbe trga s kvalitetnim blagom ter stabilizacije cen. Le-te pogosto niso bile vsklajene s kvaliteto blaga. Na večanje prometa in boljše kritje potreb bi vplivalo tudi intenzivnejše razvijanje specifičnih oblik trgovine odn.■ raznih prodajnih mest posebno še sezonskega značaja. To bi ustrezalo zlasti razvijajočemu se turizmu, kateri je pogrešal tudi gostejše omrežje bencinskih črpalk. ObčinskjZLjudski odbori bi morali ob sodelovanju z okrajno trgovinsko zbornico več storiti zlasti za načrtno izgradnjo trgovskega omrežja na drobno v skladu s krajevnimi potrebami odn. urbanističnimi načrti ter v skladu z razvojem celotnega gospodarstva. Z novogradnjami in adaptacijami je bilo pridobljeno tudi 15.134 m2' skladiščnega prostora za 600 vagonov med tem ko je bila£o perspektivnem planu predvidena kapaciteta 635 vagonov. Pretežni del skladiščnega prostora odpade na javna skladišča v Kranju, na skladišče veletrgovine Loka, na 2 odkupni skladišči, ki jih je zgradila okrajna zadružna zveza v Škofji Loki in Naklem ter na razna manjša skladišča, ki so jih pretežno zgradile kmetijske zadruge. Poleg 5 osebnih avtomobilov in 28 raznih drugih prevoznih sredstev je bilo nabavljeno 45 kamionov s skupno 104 tonami, med tem ko je bilo odpisano 18 kamionov, z 48 tonami (prirast 27 kamionov s 58 tonami). Razen tega je bila zgrajena in opremljena tržnica na Jesenicah ter izvršena rekonstrukcija tržnice v Škofji Loki. Tako kot se je popravil položaj trgovine glede kapacitet, se je izboljšal tudi položaj glede kadrov. Značilno je, da je bilo ob popisu marca leta 1955 vsega 160 vajencev trgovske stroke, med tem ko je njihovo število v marcu leta 196t) že bilo podvojeno (326). S tem seveda ni rečeno, da je stanje naraščaja v vseh trgovinskih strokah enako zadovoljivo. Število zaposlenih v trgovini se je v razdobju 1. 1957-1960 večalo za 9,8 % letno, kar je znatno manj kot je rastel celotni dohodek (18,1 %). Perspektivni plan je bil tako presežen za 27,3 %. Produktivnost računana na podlagi družbenega proizvoda je rastla letno za 11,1 %.^ - V znatno večji meri, kot je rastlo število zaposlenih so rastli čisti osebni dohodki (17,3 % letno), vendar so čisti osebni dohodki na zaposlenega rastli le za 6,7 % letno. Xil, poglavje GOSTINSTVO Še bolj kot trgovina jo napredovalo gostinstvo; To je razvidno, iz statističnih podatkov na naslednji strani." Iztržek se je v celoti zvišal za 139,6 % (letno za 23,8%), pri čemer prednjači privatni sektor (185,7 % -letno 30 %). Znotraj družbenega sektorja pa se je močno povečal iztržek gostinskih enot - počitniških domov’in dr. družbenih'organizacij (za 249,7.% letno za 36,3 %)• Le-te so tudi močno povečale število gostinskih enot (za 82,4 %) v primerjavi s celotnim povečanjem števila gostinskih enot (za 25,9 %). V zvezi z gostinskimi obrati je treba tudi omeniti, da se. je v preteklem planskem razdobju izvršil prehod zadružnih gostinskih, obratov v državni sektor gostinstva. - Število privatnih gostinskih enot se je povečalo najmanj t.j. le za 6, zato pa se je njihov promet ha gostinsko enoto relativno najbolj povečal (za 174,3 %) kot sledi iz naslednjih številk.' . iztržek na 1 gostinsko enoto (v 000 din) indeks 1960 0 letno. ' 1953 1956 I960 1956 gospodarske organiz. 3,533 5,574 9,830 176,4 15,2 družbene organizac. 929 1.419 2,680 188,9 17,2 soc.sektor skupaj 2,765 4,619 7,656 165,7 13,5 privatni sektor ' 1>019 935 _ 2,565 274,3 ,28,7, vsega 3.260 6.096 h 7md 16,9 t ki':, '’A >9-: 'Socialističnisektor Jfj-’š %'acfetai, saj je v letu- 1060 bil p j egov • iztržek na gostinsko eno1!o ’komaj še 3 krat večji' kot v^p-riv^p?!^ sektorju, med"tem ko gje bil leta 1956 skoraj 5 'krat večji. Reia-?' tivno močnejši porast prometa znotraj družbenega sektorja izkazu^ jejp le-družbene organizacije (za 188,9 %). V gostinstvu so prisil |o izraza tudi močnejši premiki v strukturi iztržka .kot je razvidno iz pregleda na strani 57• Značilno za strukturo gostinskega prometa je, da jo odpadlo ha hrano in pijače v letu 1956 - 85,9 %, v letu I960 pa 86,1 %_ celotnega prometa, kar daje našemu gostinstvu pečat zaostalosti zlasti če gledamo z vidika turizma. Prav čudno je, da je procentualna udeležba nočnin v letu I960 celo padla na 5>5 % (leta 1956 - 5>9 %) relativno so pa padle tudi neblagovne usluge, le blagovne usluge so se povečale. . A Sorazmerno najbolj se je v celotnem iztržku povečal iztržek hrane, iztržek pijač pa je nazadoval in to na račun alkoholnih w“* "* ** e n o t e i z trže k indeksi 1960/1956 j§ letno 1953 1956 1960 1953 1956 I960 štev. iz- enote iz- štev. * /° štev. . % štev. % 000 din % 000 din %. 000 din % enot tržek tržek- gospodarske organizacije 251 53,1 191 48,6 238 48,3 886.861 20,4 1,064.696 83,1 2,339,534 77,8 124,6 219,7 5,7 21,7 družbene organizacije .105 22,2 57 14,5 104 21,1 97.521 8,8 ' 80.864 6,3 278.753 9,3 182,4 344,7 16,2 36,3- soc.sektor skupaj 356 75,3 248 63,1 342 69,4 934.382 89,2 1,145.560 89,4 2,618.287 87,1 137,9 228,5 8,3 23,0 privatni sektor 117 24,7 145 36,9 151 30,6 119.251 10,8 135.557 10,6 387.273 12,9 104,1 285,7 1,0 30,0 vsega 473 100 393 100 493 100 1,103.633 100 1,281.117 100 3,005.560 100 125,4 234,6 5,8 23,8 Iztržek po vrstah storitev tfideis Povprečno letno 1953 1555 1960 I960'; 000 dvn % 000 din % 000 din % 1955 načnina 6$Hb 6,0 76,211 5,9 166,326 5,5- ,21S,2 21,5 hrana 363Ä 33„0 410,125 32,0 1,182.240 39,3 288,3 30,4 alkoholne pijače 600. J 80 54,4 620.874' 48,6 1,189.355 39,6 , 191,6 17,6 brezalkoholne pi jjače .31.442 U 68Jt3fl 5,3 216.492 7,2 316,4 34,1 blagovne usluge 37L.553 - u 351843 7r6 240.419 8,0 245,7 25,2 neblagovne usluge 71534 0,6 10.728 0,4 140,5 8,9 m . , i rr-r ir-m-nav Vsega 100 lOSUTIT XQCT 3,005.560 1 00 2&,6 23,8 pijač, saj se je iztržek brezalkoholnih pijač celo povečal Tudi pri potrošnji alkoholnih pijač je prišlo do sprememb v prometu, kot je razvidno iz naslednjega pregleda količinske prodaje (v litrih); vino pivo žgane pijače brez alkoh,pi j ač e 1953 1956 I960 indeks I960 1956 0 let] 2,680.227 1,930.516 2,453*345 127,1 6,2 734.953 846.118 2,149.362 254,0 26,2 193.737 283.309 378.784 133,7 7,5 - 506.292 1,081.757 213,7 20,9 Kot je razvidno je letni porast prodaje vina in žganih pijač moč-' no zaostal za prodajo piva, torej lažje vrste alkoholnih pijač._ Nedvomno je ne/tak razvoj prometa v gostinstvu močno vplival velik porast domačega in tujega avtoturizma na Gorenjskem, na razmeroma močan porast iztržka za hrano pa tudi povečanje prometa obratov družbene prehrane odn. obratnih menz. Pri tem je treba omeniti,da kvaliteta prehrane v teh obratih marsikje ni bila na potrebni vi--šini. Po dokumentaciji o izpolnitvi perspektivnega plana za'1. 1957-^961} ki se nahaja v prilogi, je bil celotni dohodek gostinstva manjši kot to izhaja iz statističnih podatkov. Razlika je v glavnem v tem, da zajema podatke o gostinstvu statistična služba širše kot pa okrajna gostinska zbornica; ta je posredovala tudi večino finančnih podatkov za plansko službo, okraja. Iz omenjene dokumentacije izhaja, da se je celotni dohodek v preteklem planskem razdobju večal za povprečno 22,4 % letno. Na tako hitro rast celotnega dohodka, ki je daleč presegla planska predvidevanja (za 72,2 %), je vplivalo v glavnem hitro večanje kupne moči prebivalstva in razvoj turizma po eni strani ter relativno hitra rast cen, katere mnogokrat niso bile v skladu s kvaliteto storitev, urejenostjo obratov in kvaliteto postrežbe ter prirejene na pospeševanje turizma ob upoštevanju možnosti domačih gostov in prilik na inozemskih tržiščih. Pri vsem tem pa je celotni dohodek rastel počasneje kot materialni stroški, ki so se povečavali letno za 24,2 %. Večanje prometa je' bilo pogojeno z boljšim izkoriščanjem obstoječih kapacitet zlasti v dotedanjem sezonskem gostinstvu ter ž investicijami. Pri tem je omeniti, da perspektivni plan investicij v gostinstvu in turizmu za 1. 1957-1961 ni bil v celoti izpolnjen (glej priloženo dokumentacijo). Za to okolnost ne leži krivda samo na nezadostnih sred-%stvih ampak tudi na investicijah. V tem razdobju so bili v skladu s planom ali z določenimi spremembami po obsegu dokončani ali pa pričeti naslednji objekti? Motel v Kranjski gori, gostinski obrat na izstopni postaji /Vitranč in Hotel na Krvavcu, restavracija Transturist in^Delikatesa ter bifeji na kopališčih v Bohinju in na Bledu ter ob žičnici Straža na Bledu. Do planirane gradnje novega hotela v Kranju, gostinskih obratov v Železnikih,.v Poljanski dolini in v-Dražgošah, ter treh bifejev pa ni prišlo. Izven; plana pa so bile dograjene depandanse hotelov.Zlatorog in Vogel, ter gostinski obrati v Trebiji, in na blejskem gradu, razširjene kapacitete hotela Jezero te,r zgrajena nova kavarna na Bledu. Od adaptacij je treba omeniti one v Hotelu Triglav v Mojstrani ter v gostinskem obratu Primskovo ter novo opremo v hotelih Jelovica in Krim. Praktično pa ni bilo ničesar storjeno za ureditev obmejnih gostišč in za ustanovitev gostinskih obratov na glavnih turističnih komunikacijah, ki bi bili v stanju nuditi usluge prehodnim gostom. Pri nekaterih gostinskih obratih se pogreša tudi sodobnejša oprema, zlasti hladilnice oz. hladilne omare. Kolikšne so bile gostinske oz. nočninske zmogljivosti leta I960 jo razvidno v sledečem poglavju'. Zaposlenost v gostinstvu se je v razdobju 1. 1956-1960 povečevala za 12,9 % letno s čemer je bil perspektivni plan presežen za 17,1 %. Ni pa povsod s številčno rastjo gostinskega kadra rastla tudi njegova kvaliteta, še vedno je bilo mnogo pripomb na kulturnost postrežbe in dr., da ne govorimo o sposobnosti strežnega osebja ostvarjati čim večji promet, kljub uvedbi nagrajevanja po učinku. Velik del krivde za to, za pomanjkljiv red in higieno v nekaterih zlasti manjših gostinskih obratih, pa nosi tudi vo-' dilni gostinski kader, ki je marsikje pokazal vse premalo iniciativnosti in organizacijskih sposobnosti predvsem tudi v pogledu razvedrila gostov. Za dvig gostinskih ,kadrov je bila ustanovitev gostinske vajeniške šole na Bledu nujna. Statistika izkazuje z 31/3-1960 367gostinskih vajencev; v letu 1955 gostinskih vajencev sploh ni bilo. Iz priložene dokumentacije o,izvršitvi perspektivnega plana 1956-1961 je razvidno, da je produktivnost računana na osnovi družbenega proizvoda rastla za 6,1 % letno, čisti osebni dohodki na zaposlenega pa za 12,6 %, čisti osebni dohodki v masi so rasli za 26,6 %^letno, to je znatno močnejše kot pa je rastel celotni do-hodek(22,4 %) pa tudi narodni dohodek (23,8 %). Taka politika delitve čistega dohodka je seveda šla na škodo formiranja gostinstvu toliko potrebnih lastnih srecftev. Del krivde za tako stanje je v neustreznem pavšaliranju, ki je vse premalo vzpodbujalo podjetja k znižanju stroškov, zlasti še režije. XIII. poglavje TURIZEM Razvoj turizma ponazarjajo podatki na naslednji strani. I^beh podatkov so možni naslednji zaključki s 1. Nočitve so v celoti porastle nekoliko močnejše (224-,5 %) kot število gostov (211 %) vsled povečanja povprečne dobe bivanja (od 3,8 na 4-,04- dni). Tak položaj je tudi pri domačih gostih, katerih dober del odpade na počitniške domove. 2. Nočitve gostov iz tujine, kot tudi iz drugih republik naše države, so porastle v manjši meri kot samo število gostov, tako da so je doba bivanja v letu I960 zmanjšala, kar pomeni, da teh gostov nismo znali zadržati na Gorenjskem. 3. Kljub temu, da je Gorenjska izrazito turistično področje ter tranzitna pot za mednarodni turizem, je porast inozemskih gostov znatno manjši kot domačih gostov. Ze v zvezi z gostinstvom je bilo ugotovljeno, da'iztržek od prenočnin ne predstavlja pomembnejše postavke v celotnem iztržku gostinstva in da je iztržek od nočnin v letu I960 relativno celo padel, kljub temu, da razpolaga Gorenjska z zadostnimi orenočnin-skimi kapacitetami, kot je to razvidno iz pregleda na Btrani 1Ö.2, ki-dajo tudi pregled nad stanjem raznih vrst gostinskih enot. Iz tega pregleda izhaja, da preko 1/4- vseh ležišč odpade na hotele in prenočišča, pri tem pa je upoštevati, da je dejanska'kapaciteta hotelov in. prenočišč napram celokupnemu številu ležišč znatno večja, ker velik del zajetih ležišč odpade na privatne sobe in na negostinske objekte. Število privatnih sob se je v zadnjih letih precej povečalo, negostinski objekti (planinski domovi in dr.) pa gostom enako kot privatne sobe niso na razpolago skozi vse leto. Kljub temu odpade na hotele, prenočišča in gostilne v letu-I960 le 40,7 % vseh nočitev v okraju. Odstotek izkoriščanja noc— ninskih kapacitet je pri hotelih'in prenočiščih le 33- %, pri gostilnah pa je še.manjši in znaša 17,9 %. Najboljše izkoriščanje kapacitet (58,9 %) je v klimatskih zdraviliščih, v glavnem na račun skladov za zdravstveno varstvo. Izredno in relo,tivno ceneno možnost razširitve nočninskih kapacitet in razvoja posebne, vse bolj prodirajoče zvrsti turizma pa nam nudi camping. Vendar smo prav na tem področju storili razmeroma najmanj, saj smo uspeli do neke mere organizirati le cam-pinge na Sobčevem bajerju, na Bledu in v Bohinju, čeprav je še nekaj privlačnih krajev, kjer bi bilo mogoče z malo stroški urediti koliko» toliko sodobne prostore za šotorjenje. Sliko o turizmu na Gorenjskem dppolnjujejo še podatki (glej stranlOBfc posebni zvrsti turizma, ki sicer finančno ni posebno pomemben, je pa vreden upoštevanja in sicer o mladinskem turizmu. q o s t i n o £ 1 t v e 1953 ~v 195G 1960 = 1953 1956 1960 štev. % štev. % štev. % štev. % - štev. % štev. % Slovenija 50.063 48,4 38.477 41,8 81.059 41,8 152.881 37,0 107.046 30,6 294 . 08 9 37,5 druge republike 37.293 36,1 I 31.718 34 , 5 73.690 37,9 210.711 51,0 170.471 48,8 363.865 46,4 domači skupaj 87.356 24,5 70.195 76,3 154.749 79,7 363.592 88,0 277.517 79,6 657.954 83,9 S nozemstvo 16.078 15,5 21.857 23,7 39.492 20,3 49.408 12,0 71.970 20,6 126.526 16,1 vsega 103.434 100 92.052 100 194.241 100 413.000. 100 349.48 7 100 784.480 100 z' povprečna doba bivanja (štev. dni) - 1960/1956 1953 1956 . 1960 ! gosti i ndeks J letno nočitve i ndeks letno dnevi bivanja i ndeks JÖ 1 etno Slovenija 3,05 2,78 3,63 210,7 '20,5 274,7 28,7 / 130,6 6,9 druge republike 5,65 5,37 4,94 232,3 23,5 213,4 20,9 92,0 - 2,1 domači skupaj 4,16 3,95 4,25 220,5 21,9 237,1 24,1 107,6 1,9 inozemstvo 3,07 3,29 3,20 180,7 15,9 175,8 15,1 — 97,3 - 0,7 - vsega 3,99 3,80 4,04 211,0 20,5 224,5 22,4 106,3 1,5 TOT gostinske enote 1955 1960 sobe *T V • vV ležišča nočitve štev. štev. štev. no-ležišč čitev na na 1 1 leži-dobo šče i izko-ri šče nja -(leto 365 dni) štev. % štev . 1 štev. 1 štev. % štev. . .J... - sofc na 1 gost. enoto hoteli in prenočišča 75 18,1 76 \ 15,4 1.235 30,8 2.490 25,7 309.238 39,4 16,2 2,0 124,2 34,0 restavracije in gostilne 242 49,1 79 1,9 156 1,6 9.875 1,3 0,3 1,9 63,3 17,3 menze in DUR-i /250 60,5 26 5,3 bifeji 20 4,8 43 8,7 slaščičarne in zajtrkovalnice 9 2,2 5 1.0 * kavarne in bari 10 2,4 10 2,0 klimatska zdravilišča 5 1,0 160 4,0 451 4,6 96.949 12,4 32 2,8 215,0 58,0 počitniški domovi 8 1,9 44 8,9 418 10* 1.152 11,9 108.058 13,8 9,5 2,8 93,8 25,7 planinski domovi *2' 10,1 42 8,6 255 * 6,4 1.624 16,7 54.052 5,9 6,1 6,4 33,3 9,1 negostinski objekti - m - 7 105 2,6 N 300 , 3,1 4.965 0,6 - 2,9 16,6 4,5 privatne sobe m . m 1.743 43,6 3.514 36,2 185.460 23,6 «• 2,0 52,8 14,5 .v taborišča ' «■ ■ m - - 12 0,3 18X) ' 0,2 15.883 2,0 - 1,5 skupaj m 100 493 , 100 4.007 100 9.705 100 784.480 100 - . - \ Opomba: x) ležišča pod šdtcri in sl, niso upoštevana 102 1950 1960 indeks t letno 1956 1960 indeks . h doba bivanja Indeks • .. štev. • % štev. 1 rtoo /o 1956 štev. ■ % štev. 1 ' 1060 1956 "° 1956 1960 1960 1956 iz Slovenije 1.7» 88,8 3.469 67,5 196,7 ■ 18,4 41.550 89,2 53.496 63,8 128,8 6,5 23,6 15,4 65,3 iz drugih republik 222 N 11,2 1.674 32,5 754,0 65,7 5.031 10,8 30.366 36,2 603,6 56,8 22,7 18,1 79,7 skupaj domači K 1.986 96,0 5.143 - 96,6.259,0. 26,9 46.581 98,6 83.862 97,2 180,0 15,9 23,5 16,3 i 69,4 inozemci ' -■ - ■ ‘ : L i : . 83 • 4,Q 183 .. 3,4 „220,5 , 21,9 663 1,4 2.394 2..8 ■361 ,1 37,8 8,0 13,1 i 63,8 vsega - ^ .069 100 5.326 100 257,4 ’ " *: i 26,7 4 7J. 244 100 86.256 100 '182,6 16,3' i 1 22,8 16,2 71,1 103 V razmerju do komercialnega.turizma predstavlja število mla- ' dih gostov nekaj manj kot 5’%, nočnine, spričo znatno daljšega bivanja pri nas (leta I960 - 16 dni) pa ±1 %. Značilno za mladinski turizem je izredno močan porast gostov iz drugih republik pa tudi iz inozemstva, čeprav slednji številčno ne pomenijo toliko kot pomenijo tujci v komercialnem-turizmu. Temelj turizma je gostinstvo, vendar igrajo v turizmu važno vlogo tudi druge panoge gospodarstva zlasti promet in zveze, trgovina in obrt. Seveda zahteva turizem tudi ustrezno ureditev komunalnih, športnih in drugih objektov (kino, čitalnice in knjižnice in dr. spominki, bencinske črpalke, servisi in dr.). Kakšno je stanje v teh panogah dejavnosti z vidika turizma, je obravnavano v ustreznih poglavjih. Posebej pa je obravnavati dejavnosti, ki spadajo v področje telesne kulture in kulturno - zabavnega udejstvovanja ter so odločilnega pomena za razvbj turizma. . . v V poletnem času gre predvsem za kopanje, razne vodne športe pa tudi druge vrste športa (lasti planinarjenje). V zimskem času jo težišče na smučanju, sankanju ter raznih športih na ledu, Ne nazadnje sta za turizem zanimiva tudi lov in ribolov, ki pa v njem še.nista.našla svojega pravega mesta, čeprav bi od tega lahko imela znatnih koristi. Glede možnosti športnega udejstvovanja smo močno zaostali, manjka nam raznih športnih objektov in rekvizitov, ki hi bili gostu na razpolago. Več ali manj se vse zreducira na naravno privlačna a pretežno skromno urejena kopališča, morda s nekaj čolni, ter na lepe planine in smučarske terene z redkimi žičnicami. K ■ - ' Perspektivni plan za razdobje 1956-1961 jo zato posvetil vso pozornost kopališčem in žičnicam, kot temeljnim objektom turizma. Od planirane izgradnje kopališč odn. večje ali manjše njihove obnove je bilo realizirano naslednje s Grajsko kopališče na Bledu, pri čemer je omeniti, da predvidena asanacija blejskega jezera še ni bila izvršena, nadalj-e kopališča v Bohinju, v Škofji -Loki, v Poljanah, v Trebiji, v Tržiču in v Preddvoru, kjer se je uredilo tudi umetno jezero. Ni se pa premaknila z mrtve točke ureditev kopališč v Železnikih,- Gorenji vasi, Kranjski gori (Jasna), Martuljku, Dovjem in Radovljici. Od predvidene izgradnje žičnic odn. vlečnic so bile realizirane žičnice na Krvavec in Vitranc ter 5 manjše vlečnice. Žičnice na Vogel, Talež in Radovno - Klek, ob sankaški progi Belvedere v Bohinjski Bistrici ter na Jezerskem niso bile,zgrajene, pač pa se je pričel-o z izgradnjo žičnice na Zelenico. Urejena je bila sankaška proga na Straži in spodnji del smučarske proge z Bukovnika, vprašanje smučarske proge na Jezerskem pa je ostalo nerešeno. ‘ * V večjem ali manjšem obsegu so bila.izvedena tudi ureditvena dela na blejskem gradu, na škofjeloškem gradu, v soteski Vintgar ter pri slapu Šumu v Besnici. Proučitev radioaktivnih toplih vrelcev na Bledu ni. dala pozitivnih rezultatov. Razmeroma malo je bil realiziran program ureditve planinskih koč odn. visoko-gorskih postojank. Ureditvena dela so bila izvršena na koči pri Triglavskih jezerih ter pri domu na Kredarici, dočii^ so se dela na Krvavcu šele začela. Ničesar pa ni bilo storjeno od predvidenih ureditvenih delih pri kočah -v Tamarju, pri domu • na Voglu ter Aljaževem domu v Vratih. * Glavna ovira pri izvedbi programa del je bilo pomanjkanje sredstev delno pa tudi premajhna iniciativnost pristojnih organov, kar še posebej velja za izdelavo elaboratov oz. projektov. Določen napredek v preteklem planskem razdobju je bil storjen na področju kulturno-umetniških, športnih, zabavnih in dr. prireditev (izleti in dr.)., zlasti na Bledu. Določeno vrste prireditev so skušali uvesti kot stalne ter prenesti v čas izven- glavne sezone * Na ta način naj bi se podaljšalo poslovanje pobožnosti na vse leto, boljše bi se izkoriščalo zmogljivosti, gostom bi se nudilo več razvedrila tako, da bi podaljšali svoje bivanje in tudi'več trošili, saj je znano, da je osebna potrošnja inozemskega turista pri nas znatno manjša kot v turistično razvitih državali Izboljšala se je tudi splošna in komercialna turistična propaganda na domačem in.tujem tržišču ter dejavnost turističnih društev, ki so v turistični taksi dobila svojo materialno osnovo. Omeniti je tudi- delovanje turističnih in potovalnih agencij. Le-te so bile vezane za svoje centrale v .Ljubljani ter so pokazale premalo iniciativnosti v razvijanju turizma na Gorenjskem« - 106 - XIV. poglavje OBRT Točnejše spremljanje razvoja družbenega in privatnega sektorja obrti je otežkoČeno, ker se osnovni podatki v statistiki ne za-i^Ledujejo tekoče letno ampak le ob popisih, ki so bili leta 1954 in 1959* Ti popisi se časovno ne ujemajo z razdobjem, ki se obravnava (1. 1957-1960) » razlike pa so tudi v metodlogiji statističnih opazovanj. To je treba imeti pred očmi pri oceni statističnih podatkov, ki so navedeni v nadaljevanju. Podatki, v glavnem finančni, kffee nahajajo v prilogi, so povzeti iz dokunen-zacije odseka za plan; v tej so upoštevani podatki okrajne obrtne zbornice, podružnice narodne banke v Kranju in okrajne uprave za dohodke. Število obrtnih obratov, v katerem niso zajeti samo obrati gospodarskih organizacij oda. privatnikov, ampak tudi dr. organizacij^ je razvidno iz pregleda sestavljenega na podlagi statističnih podatkov. ’ Iz tega pregleda na naslednji strani izhaja predvsem, da je obrtnih obratov največ „v privatnem, sektorju, da se j:e število obratov tako v socialističnem kot tudi privatnem sektorju zmanjšalo. Največ na račun živilske obrti v obeh sektorjih ter na račun privatnega sektorja (predelava tekstilij, usnja in lesa - venecianke), Število obratov določenih vrst obrti kot n. pr. elektrotehnične, kemične in ostale obrti, se je povečalo in to v glavnem v/privat-nem sektorju, ki je povečal tudi število gradbenih obrti. Vendar podatki o gibanju obratov ne morejo dati prave slike o_ razvoju obrti zlasti pa o mdči socialističnega in privatnega sektorja. Delni odgovor na to dajejo podatki o številu zaposlenih na en obrat, kot to izhaja iz naslednjega pregledaš skupaj družbeni sektor privaotni sektor 1954 1959 1954" 1959 1954 • 1959: predelava kovin 2,5 4,0 7,2 16,9 1,4 1,5 elektrotehnič.obrti 2,8 8,9 3,9 23,7 1,7 1,9 kemične obrti 2,3 4,6 2,0 9,3 2,4 2,9 predelava zenij e,kamna stekla 2,7 3,2 5,0 8,8 1,8 1,9 stavbne obrti 4,4 5,8 8,2 21,4 2,9- 2,7 predelava lesa 2,5 2,8 5,8 ■9,1 1,7 1,9 predelava papirja 1,5 6,2 8,0 1,5 1,0 predelava tekstila 1,9 3,5 8,5 28,7 1,3 1,3 predelava usnja 2,2 2,4 11,3 13,5 1,4; 1,4 živilske obrti 1,9 5,2 3,0 16,6 1,1' 1,2 obrti oseb. storitc-v 2,3 2,9 4,5 12,6 2,1 2,4 oslaalo 1,5 .2,3 6,3 10,4 1,1 1,2 skupaj 2,3 3,5 5,6 15,5 1,5 1,6 Skupaj Družbeni sektor Privatni sektor \ - število struktura ■ število struktura število struktura . 1954 : 1959 1954' 1959 1954 1959 1954 1959 1954 1959 195* 1959 predelava kovin .v v 215 198 12,5 ' 14,0 35 32 10,8 16,1 180 166 12,9 13,5 elektrotehnične obrti 19 22 / M 1,5 10 7 3,2 3,5 9 15 0,7 1,2 kemične obrti 6; n;n 0,3 0,8 ■ 1 3 0,3 1,5 5 8 0,4 0,7 predelava zemlje, kamna, stekla • 57 : 31 3,3 2,2 15 6 4,6 3,0 42 25 3,0 2,0 gradbene obrti 79 76 4,6 5,3 23 13 7,1 6,5 56 63 4,0 5,1 predelava lesa -■ ■■ .V ,4 327 270, 19,1 18,9 63 36 19,5 18,2 264 234 18,9 19,2 predelava papirja : 2 4 - - - 3 - 1,5 2 1 - «• predelava tekstilij I 311 236 18,2 16,7 29 19 9,0 9,5 282 217 20,2 17,8 predelava usnja ;• • 4 ! ! • : 226 1 / 174 13,2 12,3 19 14 5,9 7,0 207 '160 14,9 13,1 živilske obrti ' 256 153 14,9 / 10,8 113 40 35,0 20,1 143 113 10,3 9,2 obrti osebnih storitev : 60 60 3,5 4,2 4 3 1.2 1,5 56 57 4,0 4,6 ostalo 160 190 9,3 13,3 . 11 23 3,4 11,6 149 167 10,7 13s6 vsega 1.718 1.425 100;,0 100,0 323 199 100,0 100,0 1 .395 1.226 100,0 100,0 107 Iz prednjega pregleda sledi velika razdrobljenost obrtnih, obratov še prav posebno v privatnem senuorju, ki je po številu obratov sicer obsežen, po številu zaposlenih pa šibek, saj poleg lastnika v povprečku na en obrat ne odpade niti en zaposlen delavec (0,6 v letu 1959)► Vendar je v privatnem sektorju poleg stalne tuje delovne $ile po večini računati tudi z delom članov družine in honorarcev. Pri nekaterih obratih je bilo tudi opaziti tako'..' uporabo tuje delovne sile, :ki predstavlja že kršenje predpisov. Značilno za socialistični sektor obrti je večja koncentracija delovne sile zlasti v elektrotehnični in kovinski obrti, v predo-f lavi tekstila (konfekcije)v živilski obrti invv stavbnih obrteh. Jačanje obrtnih obratov v socialističnem sektorju gospodarstva je nujno, saj so le močnejši obrati 'v stanju uvesti sodobno mehanizacijo, dobiti kvaliteten (tehnični: i^konomsko-financni) vod- • stveni kader in uvesti dobro organizacijo dela, zlasti pa specializacijo del, katero bi predvsemomogočilo združevanje sorodnih obrti v obrtne centre. Na ta način bi bilo mogoče bistveno znižati stroške in povečati dohodek. lak razvoj zlasti na področju kovinskih in elektrotehničnih obrti bi bil nujen spričo mehanizacije gospodinjstev, izrednega vzpona motorizacije v cestnem prometu in dr. Vendar je prišlo v nekaterih obrtnih strokah do koncentracije v povsem drugem pravcu. Pri tem ni šlo za krepitev storitvene -dejavnosti ampak za preusmeritev v proizvodnjo, ki je bila z eko-nor*skega vidika dostikrat škodljiva, ker ni šlo vedno za dopolnilo industrijski proizvodnji, ampak za konkurenco le-tej na podlagi prednosti, ki se je nudila obrti (ugoden pavšal in•dr.); Ce bi to prednosti odpadle bi sc marsikatero obrtno podjetje in njegov kolektiv znašla v težavah in pod pritiskom proizvodnje' industrije. „ Razen nekontroliranega preraščanja obrti v industrijo, je v obrti, opaziti tudi negativen razvoj v gradbeni stroki, ki se dostikrat loteva gradenj ne da bi imelo za to usposobljen tehnični kader., S 'tako orientacijo problem deficitarnosti določenih storitvenih obrti seveda ni bil rešen oz. se je celo zaostril, tako da je. tempo izvedbe del padel, cene pa so nesorazmerno naraščale (n. pr. v gradbeništvu in dr.). Sicer se je problem storitvene obrti pričel reševati tudi potom ustanavljanja raznih gospodinjskih servisov, vendar je.šlo pri ten bodisi za določene kategorije delavnic, ki poprej sploh niso obstojale na pr. pralnice, čistilnice, krpalnice in sl, ali pa so se fornir.ali servisi, 'ki bi se lahko racionalneje organizirali v večjih servisnih podjetjih, ki jih je organizirala obrt ali pa trgovina in industrijska podjetja. Prav ta pa so pokazala najmanj smisla za to, naprotno, niso uspela rešiti niti problema rezervnih delov za svoje proizvode'kljub izrecnim zakonskim predpisom, Značilno je, da^ so celo ti specifični gospodinjski servisi pokazali tendenco po razvijanju proizvodnje, Tem pa so se pridružila tudi komunalna podjetja zlasti na področju gradbene -dejavnosti. Vso t?o stihijo jo v največji neri.zakrivilo dejstvo, da’občine v sodelovanju s pristojnimi zbornicami niso izdelale potrebnih analiz in do podrobnosti pretehtanih planov razvoja obrtne dejavnosti ter niso pri ten določnejše opredelile naloge obrti, ko** nunale, stanovanjskih skupnosti, trgovine in dr« Predvsem mi bila opredeljena politika do proizvodnih obrti zlasti poten obdavčenja, dodeljevanja investicijskih kreditov in dr* d; n.:. Probien deficitarnosti obrti bi se lahko reševal neprinorho bolj učinkovito, če bi se istočasno reševal pri ten problen odvisne delovne sile v industriji. Doslej je bila obrt rezervoar kvalificirane delovne sile za industrijo* Z mehanizacijo in reorganizacijo proizvodnih procesov v industriji pa bi se lahko sprostilo znatne število prpfesionißtoy,' ki bi bili dobrodošli v obrti, konunali in drt Prenalo je bilo tudi storjenega na področju kooperacije, še nanj pa na področju jačanja znogljivosti poten uvajanja druge iznene, ’ Nerešeno je ostalo tudi vprašanje šušmarjev, nasprotno prišlo je Qelo tako daleč, da se je šušnarjenje napol legaliziralo z ob«s' davčenj en, Do take anomalij e je v javnem pripeljalo dejstvo,da "* legalna obrt ni bila y stanju rešiti problena kritja potreb po obrtnih storitvah kot tudi nesorazneren porast cen v deficitan-? nilj obrteh, kar je v nemali neri tudi vplivalo na visok porast celotnega dohodka obrti. Iz dokumentacije v prilogi je razvidno naslednje gibanje celota nega dohodka obrti? družb*sektor 2,450,645 7,924*139 63,1 81,9 34,0 240,6 privit*sektor 1,431*260 1,747*000 36,9 1.8,1 |,1 108,5 §Mp”|rr ' 3,08i,925 9,671,139 100 1ÖQ ' ^g',6' 197,4 ^ Iz prednjega pregleda izhaja izredno nočan porast družbenega sek» toria obrti. Ob letni stopnji porasta celotnega dohodka (34 %) SO o0 družbeni sektor obrti uvrstil na tretje nesto in sicer za gradbeništvom in cestnin proneton ter se glede udeležbe na celotnem dohodku družbenega sektorja gospodarstva premaknil od 3,1 % v letu 1956 na 5,9 %. Privatni sektor obrti sicer izkazuje zvišanje celotnega dohodka, vendar je ta relativno majhen (letno 5,1 %) tudi v primeri š" privatnim kmetijstvom (9,4%) in privatnim gostinstvom (19,2 %)• Seveda moramo pri ten upoštevati, da je celotni dohodek privatne obrti ocenjen na podlagi davčnih odmer. Oceno razvoja obrti dopolnjujejo podatki o strukturi t, j. podatki kolikšna je bila udeležba celotnega dohodka posameznih obrtnih strok na skupnem celotnem dohodku obrti. Podatki so iz različnih virov in sicer za gospodarske organizacije družbenega sektorja obrti za leto 1956 in I960 od okrajne obrtne zbornice, podatki za privatni sektor obrti pa so povzeti iz popisa obrti leta 1959, 000 din 1956 v katerem so pri obrti podbračunu upoštevane odločbe .za leto 1958 za pavšalirano obrt pa odločbe za leto 1959* družbeni 1956 ' sektor I960 privatni sektor (popis v 1. .1959) predelava kovin 11,6 20,2 14,0 v elektrotehnične obrti 5,9 10,6 3,8 kemične obrti' 0,2 1,8 predelava zemlje, kamna stekla 1,0 0,8 3,5 gradbene obrti 3,7 4,8 9,5 predelava lesa 2,9 4,0 23,3 predelava papirja 0,1 0,2 predelava tekstila 9,4 10,5 7,5 predelava usnja 4,7 4,7 21,4 živilske obrti 57,2 41,4 4,6 obrti osebnih storitev 0,2 0,3 2,3 ostalo - 3,4 2,4 8,1 vsega 100 100 100 .Iz prednjih številk izhaja, da je v družbenen.sektorju obrti najmočneje zastopana živilska obrt, ki pa je v 1. 1957-1960 utrpela na pomenu, ned ten ko so kovinske in elektrotehnične obrti zabeležile izreden vzpon, saj sta ti dve stroki dosegli v letu I960 že 30,8 % (leta 1956-17,5 %) vsega celotnega dohodka družbenega sektorja obrti * .. V- mnogo manjšem obsegu so raštle ali'celo nazadovale nekatere druge obrtne stroke, kf so sicer zaninive zlasti za gradbeništvo, in osebni standard (na pr. gradbene obrti, obrti osebnih storitev predelava zemlje in kamna in dr.). / 1 ' i Struktura celotnega dohodka privatne obrti je precej različna od strukture družbenega sektorja. Nekaj nanj kot polovica celotnega dohodka odpade na predelavo lesa in usnja, dokaj dobro je zastopana tudi kovinska obrt, čeprav zaostaja za udeležbo kovinske obrti v družbenem sektorju. Karakteristično za privatni sektor obrti je tudi to, da so relativno nočneje kot v družbenen sektorju zastopane gradbene obrti, predelava zemlje, kamna in stekla, torej obrti interesantne za gradbeništvo, ki je v preteklem razdobju doživelo izreden razmah, ter obrti osebnih storitev. Eden od osnovnih pogojev za visok porast celotnega dohodka odn. za razvoj obrti sploh, so bile znatne investicije. Perspektivni plan za 1. 1957-1961 je predvideval v družbenem sektorju obrti -za privatni sektor ni podatkov - 872,4 milj. din investicij, do-' seženo pa je bilo 941 milj. din po tekočih cenah. Tudi če upoštevamo podražitev so bile investicije precej visoke, drugo pa je vprašanj e? koliko so bile investicije vedno smotrne in učinkovite 0 obsegu investicij priča tudi porast amortizacije, ki je znašal 18,4 % letno. Investicije, katerih dober del je bil finansiran iz lastnih sredstev' obrti.šo bile v veliki meri omogočene z že omenjenim nesoraz -Ill - nernin dviganjen:cen in s ten tudi celotnega dohodka (34 % letno) ned ten, ko so naterialni stroški.rastli počasneje (32,5 %1 letno), prav tako tudi amortizacija. Vse to je omogočilo visok porast narodnega dohodka (41 % letno),'ki je spričo relativno nizkega pavšaliranja v večji neri ostal obrti za investicije in osebne dohodke. To je onogoČilo raznerona boljše nagrajevanje obrtnih delavcev, saj so pri njih čisti osebni dohodki naraščali^povprečno letno za 38 % % ned ten ko se je število delavcev povečevalo za 16,9 %. Produktivnost, računana na osnovi družbenega proizvoda.je . rastla za 19,9 %, čisti osebni dohodki na zaposlenega pa za 19,2 %» ' C » Kakšno je bilo gibanje delovne sile, vštevši lastnike, v 1.1954 in 1959 je razvidno iz pregleda na naslednjih dveh s tränen. Iz tega pregleda izhaja, da se je število zaposlenih v obrti 'nočno dvignilo na račun socialističnega sektorja, ned ten ko je v privatnen sektorju padlo prav na račun znanjsanja števila obratov odn. lastnikov obrtnih obratov. Največ zaposlenih je bilo v letu 1959 v tekstilni stroki, v živilski stroki ter v predelavi kovin ih lesa, katere zaposlujejo skoraj 2/3 vseh zaposlenih v obrti. Če izvzamemo predelavo lesa so prav te obrtne stroke zabeležile največji porast delovne sile poleg elektrotehničnih obrti, gradbenih obrti, keramičnih obrti,-predelave papirja, obrti osebnih storitev in dr. Dasi so bili storjeni znatni .napori za izobraževanje obrtnih kadrov je vendar število obrtniškega naraščaja znatno padlo in to na račun privatnega sektorja,: kot je to razvidno iz pregleda na strani 114. Na enega zaposlenega je v letu 1959 odpadlo 0,2 vajenca, od tega 0,1 v soc. sektorju in 0P3 v priv. sektorju, ned ten ko je v letu 1954 odpadlo na 1 zaposlenega. 0,3 vajenca od tega v soc. sektorju.0,2 v privatnen sektorju pa 0,4. Padec števila vajencev je bil v lesni, tekstilni,, usnjarski in celo kovinski stroki ter v obrti osebnih storitev ter predelavi zenije, kanna in stekla. * Vsega zaposleni Zaposl eni brez lastni 1 kov vsega Zapos' leni v družbenem sektorju število struktura štev i lo stru! ktura števi' lo struktura 1954 1959 .1954 1959 1954 1959 1954 1959 1954 1959 1954 1959” predelovanje kovin 500 788 12,9 15,6 325 622 13,2 16,3 252 541 14,0 17,5 elektrotehnična pbrt 54 195 1,4 3,9 45 180 1.8 4,7 39 167 2.2 5,4 kemična obrt 14 51 0,4 1.0 9 43 0,4 1,1 2 28 0,1 0,9 predelava zemlje, kamna, stekla 153 100 4,0 2,0 111 75 4,5 2,0 76 53 4.2 1,7 gradbena obrt* 349 447 9,0 8,9 293 384 11,8 10,1 •188 278 10,4 8,9 predelovanje lesa 811 'r 763 21,0 15,1 547. 529 22,2 14,0 364 328 20,2 10,5 predelava papirja 3 25 • - 0,5 1 24 - 0,6 •m 24 • 0,8 predelava tekstilij 607 833 15,8 16,6 325 616 13,2 16,2 247 548 13,7 17,7 predelava usnja. 500 416 12,9 8,3 293 256 11,8 6,7 215 189 11,9 6,1 živilska obrt - 500 ,796 12,9 15,8 - 357 683 14,5 17,9 336 666 18,6 21,5 obrt osebnih storitev 137 176 3,5 3,5 81 119 3,2 3,1 18 38 1.0 V ostale dejavnosti \ 236 443 6,2 8,8 \ -85 276 3,4 7,3 69 239 3,7 7.7 1 vsega 3.869 5.033 100 100 2.474 3.807 100 100 1.806 3.099 100 „100 112 Zaposleni v privatnem sektorju in , . . . , ... . , . Zaposleni v privatnem sektorju Lastniki lastniki skupaj ________. ■_______________________________________________________________ število struktura število struktura število struktura £ 1954 1959 1954 1959 1954 1959 1954 1959 1954 1959 1954 1959 predelovanje kovin 253 247 12,3 12,8 73 81 10,8 n,4 180 166 12,9 13,6 elektrotehnična obrt v 15 28 0,7 1,4 6 13 0,9 1,8 9 15 0,6, 1,2 kemična obrt 12 23 0,6 1,2 7 15 1.1 2,1 5 8 0,4 0,7 , predelava žemlje, kamna, stekla 77 47 3,7 2,4 35 22 5,2 3,1 42 25 3,0 . 2,0 . gradbena obrt 161 169 7,8 8,7 105 106 15,6 15,0 56 63 4.0 . 5,1 predelovanje lesa 447 435 2U 22,5 183 201 27,3 28,5 264 234 18,9 19,1 predelava papirja 3 1 0,1 0,0 1 m 0,6 2 1 0,1 °»! predelava tekstilij 360 285 17,5 14,7 78 68 11,7 9,6 282 217 20,3 17,8 i predelava usnja 285 227 13.8 11,7 78 67 11.7 9,5 207 160 14,8 , 13,0 živilska obrt 164 130 7.9 6,7 21 17 3,1 2.4 143 113 10,3 V. ■ obrt osebnih storitev 119 138 5.8 7.1 63 81 9,3 11,4 56 57 4.0, 4,S ostale dejavnost? 167 . 204 8,1 10,5 18 37 2,7 5,2 149 167 10,7 r j Vsega 2.063 1.934 100 100 668 708 100 100 1.395 1.226 100 ion 113 s k u pa j Socialistični sektor Privatni sektor 1954 1 959 1954 1959 1954 1959 štev. % štev. % štev. % štev. % štev. % štev. % predelovanje kovin 238 20,3 173 18,7 95 29,1 91 22,0 143 16,9 82 16,0 elektrotehnične obrti 22 1,9 40 4,3 14 4,3 24 5,8 • 8 0,9 16 3,1 kemične obrti 3 0,3 - - - - - 3 0,4 - - predelava zemlje, kamna, stekla 23 2,0 13 1,4 3 0,9 5 1,2 20 2.4 8 1,6 gradbene obrti 97 8,3 122 13,2 'Tl 8,3 55 13,3 70 8,3 67 13,1 predelovanja lesa 275 23,5 147 15,9 51 15,7 28 6,8 224 26,5 119 23,3 predelovanje papirja • - 1 0,1 - - 1 0,2 » - - predelovanje tekstilij ' 246 21,0 165 17,8 48 H,7 63 15,2 198 23,4 102 19,9 predelovanje usnja 75 6,4 .31 3,3 14 4.3 10 2,4 61 7,2 21 4,1 živilske obrti 70 6,0 81 8,8 60 18,4 73 17,7 10 1,2 8 1,6 obrti osebnih storitev * 78 6,6 65 7,0 5 1.5 10 2,4 73 8,6 55 10,7 ostalo 44 3,7 88 9,5 9 2,8 54 13,0 ‘ 35 4,2 * 6,6 skupaj 1.171 100,0 926 100,0 326 100,0 414 100,0 845 100,0 512 100,0 114 - 115 -TRETJI DEL: OSEBNA P O T RO Š N J A T N DRUŽBENI STANDARD XV. Poglavje OSEBNA POTROŠNJA Na podlagi statističnih in«bančnih podatkov, na podlagi podatkov okrajnega, odseka za proračun in sklade ter drugih služb" okraja, delno pa tudi"na podlagi ocene je bil sestavljen po tekočih cenah pregled dohodkov prebivalstva in investicij v družbeni standard. Pregled je na naslednji strani. Iz tega pregleda izhaja, da so se osebni dohodki v celoti povečali od leta 1957 na leto I960 za 91,8 % ali za 17,7 % letno, preračunano1 na prebivalca pa za 56,7 % odn. 11,9 % letno. Porast osebnih dohodkov v družbenem sektorju je precej višji in znaša 113,3 % odn* .20,9 % letno.. Na tak porast osebnih dohodkov so predvsem vplivali porast osebnih dohodkov v gospodarstvu, prejemki od zdravstvenega zavarovanja (vključno zdravstveno varstvo v naravi) ter pokojnine in invalidnine. Močan porast izkazujejo tk&H druga plačila (dnevnice, nadomestila za ločeno življenje, honorarji in dr.) mod tem ko so so nekatero druge vrste osebnih dohodkov le malo povečale (otroški dodatki, povečanje potrošniških kreditov). Osebni dohodki v-zasebnem sektorju so se po razpoložljivih a nezanosljivih podatkih zvišali le za 18,4 % ali za 4,3 % letno. Osebni dohodki v zasebnem sektorju ao se napram družbenemu sektorju zmanjšali od 22,6 % v lotu 1956 na 14 % v letu I960. Znatno močneje kot osebni dohodki so se povečale, investicije v družbeni standard (za 328 % odn. za 43,8 % letno). Osebna potrošnja in družbeni standard (investicije) skupaj sta se povečala za 115,1 % ali za 21,1 % letno, preračunano na pre bivalca pa za 105,8 % odn. za 19,8 % letno. ------------------ ----—J555-------igKJ— milj. din milj,din letno'" I, Osebni dohodki v druž-Wnern sektorju Noto osebni dohodki v - gospodarstvu 4.913 11.195 227,9 22,9 . , - ustanovah in uradih 1.110 2,160 194*6 18,1 -skupaj 6.023 13.355 221,7 22,0 naturalni projemki 180 252 ' 221,7 22,0 druga plačila 200 899 449,5 45,5 pokojnine in invalidnine 740 1.677 226,6 22,- dodatki'za otroke 889 1.039 116,9 4,0 projemki od zdrav,zavarov . 823 1.911 232.2 23,4 . prenos na plačila 230 370 160,9 12 .6 povečanje potrošniških kreditov 168 ' 236 140,5 8,9'! J skupaj 9.253 19.739 213,3 20,9 II, Osebni dohodki v zasebnem sektorj u • kmetij stvo 2.381 2.802 117,7 4,2 obrt in ostale dejavnosti 327 404 3.23,5 5,4 skupaj 2.708 ' 34206 118,4 4,3 vsega družbeni- in zasebni sektor 11.961 22.945 191,8 17,7 od tega zasebni sektor (v %) 22,6 14,0 na 1 prebivalca din 92.402 169.597 183,5 16,4 B) Družbeni standard (samo investicij) 1.310 5.607 428,0 43,8 na prebivalca din 10.120 41.444 - 409,5 42,3 C) Osebna potrošnja in družbeni standard (A+B-) 13.271 28.552 215,1 21,1 na prebivalca din • 102.522 211.041 205,8 19,8 Osebni dohodki prihajajo do izraza v prometu vseh panog gos-podarstva zlasti pa še v onih, ki so tesno povezane z osebnim standardom, V naslednjem so povzeti indeksi porasta pro-' meta teh gospodarskih panog odn. strok v razdobju leta 1957 -I960: trgovina na drobno (realizacija) 189,3 gostinstvo (iztržek) 234,6 turizem (nočitve domačih gostov) 237,1 obrt (colotni dohodek) 249,1 cestni promet (potniški km v javnem in režijskem prometu) 479,6 Podrobnosti v zvozi‘z naštetimi dejavn strni so obravnavane v ustreznih poglavjih» Vendar je treba v zvezi z gornjimi indeksi podčrtati nekaj o snovnih momentov in sicer, da je realizacija trgovine na drobno v okraju zaostala za porastom osebnih do- • hodkov prebivalstva, kar pomeni, da znaten del kupne njoči prebivalstva ni bil zajet in to zlasti tisti del, ki je bil namenjen nabavi trajnejših dobrin (avtomobili, gosp. in drugi ' aparati in dr,)» Kupna moč prebivalstva se je v znatnejši meri usmerila v gostinstvo in turizem, čeprav je pri tem upoštevati, da del domačega prebivalstva prebije dopuste izven okraja in da so v gostinstvu in turizmu udeleženi tudi domači gosti izven okraja in tujci kar velja tudi za trgovino in obrt,-V zvezi z obrtjo je omeniti, da je nekoliko nižji porast prometa obrti pripisati relativno močnejšemu razvoju proizvodne obrti? razvoj potniškega cestnega prometa pa gre predvsem na račun'prevoza delavcev. Prednje podatke o dvigu osebnega standarda dopolnjuje še podatek, da so bili v letu 1956 potrošniški krediti za 114,776.(X din višji od hranilnih vlog, v letu I960 pa so hranilne vloge presegale potrošniške kredite za 338,960.000*-,din, kar predstavlja porast za 453>7 %. ♦ •: y / \ XVI. Poglavje STANOVANJSKO-KOMUNALNA DEJAVNOST a) S t an o v an,1 ska izgradnja _ / Vsled' intenzivnega zaposlovanja zlasti dotoka delovne sile in nekritih potreb se iz povojnih časov, se je v razdobju preteklega plana močno zaostrilo vprašanje stanovanjskih ih komunalnih problemov* Reševanje stanovanjske problematike, ki pa jo še daleč od rešitve, je razvidno iz naslednjega-pregleda:. Dograjena stanovanja 1953 1956 I960 i ndeks 1 uG.a 195,6 /) , letno vsega 195? do 1960 . A letno , število stanovanj 565 312 . 387 204,3 29,8 ■im 693; od tega v G mestih 306 150 ■ 587 391,3 40,7 1.702 425 (54,C %) (40,1 %) (06,3 %) (61,4 1) površ, stan, y m2 39.014 21.G3P 50.432 232,6 2 3 f 5 163,552 40,000 ■S od tega v mestih 20.793 11.206 30.372 271,0 23,3 93.609 23.422 (53,3?) (51,7 %) (60,2 %) (57,3 1) jß površ,stan. v m2 69,1 69,5 56,9 01,1 7 S9 59,0 v 6 mestih 67,9 74,7 51,7 69,2 -0,3 55,0 štev, sob • 1.410 763 ■ 2.125 270,5 29,2 6.574 1.394 površina sob v m2 25.437 12.42'C 32.566 262,2 27,3 101.735 25.434 jj površina sebe v m2 17,9 1 £i3 15,3 9 3,9 - 1.6 15,5 fj št.sob na 1 stan. 2,5 Z,4 2,4 100 - 2,4 vred.stan. (v milj. dinj 1.032 n i n ulu 2.34 0 626,7 32,7 7.715 vredn, stan. v din 2,596.154 2,! 903.C09 114,0 3,5 ; 2,782.105 vrodn. ra? stan. površ. • 27.990 37.362 52.437 140,4 8,0 47.172 ! Iz prednjega pregloda izhaja: a) Izgradnja stanovanj odn. stanovanjskih površin je bila relativno visoka, vendar persp» plan 200.000 m2 bruto površine ni bil v celoti dosežen, b) Izgradnja stanovanj v mestih je rastla hitreje kakor na po-• dožclju in to-'v večjem obsegu (glej odstotke v oklepajih)- kot to ustreza odstotku prebivalstva, ki živi v mestih nn-pram celotnemu prebivalstvu (1. I960 - okoli 40 %), Tak razvoj ustreza vse večji urbanizaciji Gorenjske, ki je v tern dosegla že relativno visok odstotek. c) Površina stanovanj odn. sob se je nekoliko zmanjšala na kai . je odločilno vplival močan porast cen gradbenih storitev za m2 stanovanjsko površine pa tudi.racionalnejša gradnja in eh novanjska oprema. Glede, racionalizacije in pocenitve stanovanjske gradnje (srnctine j ši načrti, uporaba gradbenih elementov, enostavnejša izvedba, strnjena gradnja in dr,) so gradbena podjetja, projektant: pa tudi investitorjiv še premalo storili,, tako, da so vse bolj resno postavlja vprašanje najemnin v novogradnjah. Vzdrževanje stanovanjskega fonda se je izboljšalo, z reformo stanovanjskih najemnin ter aktivizacijo stanovanjskih skupnosti in hišnih svetov. Po podatkih oddelka za gospodarstvo okraja Kranj je bila struktura stanovanjsko izgradnje po sektorjih lastništva naslednja; družbeni sektor privatni•sektor 1957 . ..1.960 38,4 ; 69,6 61,6 30,4 skupaj 1957-1960 61,9 ” 38,1 Iz teh podatkov izhaja, da je v preteklem planskem razdobju' prišlo do odločilnega preokreta stanovanjske izgradnje v ko--'rist družbenega sektorja. Iz tega pa bi se moglo tudi zaključiti, da je bila privatna stanovanjska izgradnja premalo iniciativna in se je preveč - zanašala na družbeni sektor, kar ni mogoče oceniti kot pozitivno tendenco, razvoja. Statistični in dr, podatki o komunalni dejavnosti in izgradnji so zelo skopi, zlasti glede vodovodov in kanalizacije. Čeprav je komunalna dejavnost važen element standarda komune in vsakega občana, so občine o tem vodile le malo evidence in še ta je v številnih primerih nezanesijiva. To še posebej velja za izvršena investicijska dela. Eden od razlogov za tako stanje je, da so bile za različne komunalne naprave odn. dejavnosti pristojne najrazličnej še ustanove,oz. organizacije (elektro podjetja, komunalna podjetja, samostojni zavodi, komunalni odseki občin in dr»), ki so izvajale posamezna dela bodisi po naročilu ali pa samostojno. Pri tem so se prelivala razna sredstva (občinske dotacije, lastna srodstva gospodarskih in dr. organizacij, prispevki pri- vernikov in dr.) tako, da je dostikrat bilo skoraj nemogoče, ugotoviti kdo je bil investitor in koliko sredstev je priteklo iz posameznih virov. Bili so primeri, ko se jo posamezna investicija izkazovala dvakrat, enkrat kot investicija občino ' (dotacija) enkrat pa kot investicija izvajalca del na pr. komunalnega podjetja, ki je dotacijo prejel. Nujno bi bilo torej rešiti problematiko evidentiranja komunalnih naprav in dejavnosti. Komunala predstavlja sila raznolike dejavnosti-, to je razvidno iz naslednje obravnave posameznih vej komunale. Glede oskrbe z oloktriko, vodo, plinom in paro je treba omeniti, da v okraju Kranj gre dejansko le za oskrbo z elektriko in vodo. Plinarn in toplarn v okraju ni, čeprav je-bilo precej razpravljanja o graditvi toplarne v Kranju, ki naj bi v prvi vrsti zadovoljila potrebe nekaterih industrijskih podjetij. Oskrbo z elektriko so vršila 3 elektropodjetja, od katerih je eno imelo sedež izven.okraja. (Elektro-Ljubljana s svojim rajonom v zgornjem koncu poljanske doline). Pri tem je treba omeniti, da je Elektro Kranj oskrboval tudi del okraja Ljubljana (Medvode), Koncem leta I960 skoraj ni bilo več kraja, ki ne bi bil., elektrificiran, le malo. je bilo še gospodinjstev, ki bi. bila brez, elektrike. Na območju-Elektro Kranj in Elektro Žirovnica jo bilo po podatkih Elektr,o~gospodarske skupnosti Slovenije stanje vodov naslednje (v km): Nizkonapetostno omrežje pa je ponekod neustrezno in preobremenjeno. Glede potrošnje električne energije v okraju Kranj glej poglavje ’’Industrija" - Elektrogospodarstvo. Oskrbo z vodo so vršila komunalna podjetja, delno specializirana podjetja, vodne skupnosti, zlasti na podeželju, ponekod-pa še manjši privatni vodovodi s često problematično kvaliteto vode. Velik del zlasti kranjskih industrijskih podjetij ima svoje lastne napeljave industrijske vode. 0 nekem sisto- -matsko zgrajenem vodovodnem omrežju v okraju ni mogope govoriti, čeprav so nekatere občine v zadnjih le.tih skušale ta problem rešiti čimbolj kompleksno in storiti čimveč za izgradnjcp novih vodovodov in za obnovo starih. Po podatkih okrajne statistične službe jo bila leta 1959 v^ šestih mestih okraja dolžina omrežja 225 km s 6106 priključki. Kolikšno jo celotno vodovodno omrežje in koliko je vseh priključkov na'Gorenjskem ni znano* Skopi so. tudi. podatki o ulicah, o trgih in zelenih površinah pa manjkajo v celoti. . Po podatkih okrajne statistične službe je bilo v 6 mestih okraja leta 1959 286 ulic v dolžini .212 km s 765-m2 površine. Pri tem je treba omeniti, da predstavljajo v večini mest zvezne, visokonapetostni vodi nizkonapetostni vodi 1956 535 757 1960 673 1.215 republiške in okrajne ceste glavne in kvalitetno najboljše komunikacije (glej poglavje o prometu). Številne stranske ulice in trgi pa so še v makadamski izvedbi, brez pločnikov in sl. Gledo urejanja zelenih površin, parkov in sl* ni bilo opaziti kakega posebnega napredka verjetne iz razloga, ker so gorenjska mo'sta pristnejše povezana s svojo Okolico* kot večja mesta drugod; Med zelene površine spadajo v bistvu tudi pokopališča, vendar ■ je pri tem omeniti, da le-ta niso ustrezno urejena. Pokopališči v Tržiču in Škofji Loki sta sedaj že preveč v samem mestu ter ju bo potrebno premestiti. Pomanjkljivost pokopališč je tudi v premajhni zmogljivosti in neprimernosti mrtvašnic, da bi lahke, odpadli pogrebi z doma. Javna.razsvetljava se je v zadnjih letih izboljšala,' čeprav je še’ mnogo" vrzeli* £6 podatkih okrajne statistične službe je bilo leta 1959 v 6 mestih okraja skupno 2.123 svetlobnih in 270 flourescončnih teles» 0 specifično lokalnem prometu na Gorenjskem skoraj ni mogoče -govoriti. Obstojalo je le nekaj pravih lokalnih avtobusnih prog (Jesenice, Kranj, Škofja Loka) na katerih so vozila avtobusna podjetja, ki so sicer vršila medkrajevni promet. Le na Jesenicah je vzdrževala lokalno progo Železarna odn. kasnejše avtobusno podjetje. Potrebam prebivalcev po prevozu so služili tudi nekateri avtotaksiji in servisi, ki so se formirali ob koncentraciji voznega parka raznih organizacij. Z razvojem avtomobilizma so mesta postopno pričela reševati ' tudi problem parkirnega -prostora, nikjer pa niso bile zgrajene javne garaže. Problem servisov za motorna vozila nikjer v okraj'u ni bil zadovoljivo rešen. Vzdrževanju higijene služijo kanalizacija, služba za javno čistočo in kopališča. Kanalizacija' obst'oju-V meških, dolžina Vodov 'je.v letu 1^59 znašala po podatkih okrajne statistične službe 41 km s 2155 priključki. Poleg'tega, da kanalizacijo ne zadovoljuje povsod niti po obsegu niti po stanju v katerem se nahaja, je njena glavna-pomanjkljivost v tem, da niti v enem od gorenjskih mest nima sodobnih čistilnih naprav. .Čiščenje ulic.in trgov ter odvoz smeti in fekalij je organizirano v vseh mestih, vendar so naprave precej za-starele in neustrezne (odprti vozovi za smeti in sl.). O uničevanju ali predelavi smoti ni govora. Če izvzamemo razna kopališča na prostem (ob'rekah, jezerih, v' bazenih) ter toplovodni bazen v hotelu Toplice na Bledu, o katerih je že bilo govora v zvezi s turizmom, potem je značilno, da vsa naša mesta nimajo toplih, čistilnih kopališč tako Bled, Jesenice, Radovljica in Kranj. V zvezi z aprovizacijo mest je treba: omeniti, da so v preteklem razdobju dobile pokrite tržnice Te Jesenice. Delno pokrito tržnico ima tudi Tržič-, vsa /ostala, mesta, vštevši Kranj, so brez sodobnih tržnic. Od sejmišč je .treba omeniti Kranj za drobno živino ter dva ‘sejma za plemensko živino v. Naklem in Bobi Klavnico so bilo vse razen v Škofji loki v sestavu mesarskih podje't‘ij, vondar jo pri tem omeniti, da je ta komunalni obje :':: v Škofji Loki močno zanemarjen in potreben obnove. Kafilerije v okraju Kranj ni, obstojajo pa grobnice v Cerkljah v K’bfc'ri'ci ter v Radovljici. V Škofji Loki in v Hotavljah obstojajo le navadno jame* Vozila za prevoz kadavrov in el, so primitivna. Iz dokumentacije v prilogi je razvidno, da so komunalne gospodarske organizacije dosegle, izreden porast celotnega dohodka (29rl % letno) tako, da je bil perspektivni plan presežen za ‘ 72,b %, Udeležba celotnega dohodka komunalnih gospodarskih organizacij na celotnem-dohodku vsega družbenega gospodarstva se jo povečala od 0,8 % v letu 1956 na 1,4 % v letu I960. Kot že omenjeno, komunalne gospodarske organizacije pri tem nil niso edini nosilci komunalne dejavnosti, Vondar jo pri komunalnih gospodarskih organizacijah upoštevati tudi, da njihova dejavnost ni v celoti specifično komunalna. Tako so bila lota I960 v celotnem dohodku udeležena s 48,6 % eloktrc podjetja, katerih dober del dejavnosti se nanaša na dobavo elektrike gospodarskim in dr, organizacijam, v celotnem' dohodku pa jo zajet a 6,8 % tudi promet kinopodjetij, ki v svojem bistvu spadajo v področje kulturne dejavnosti. Materialni stroški komunalnih gospodarskih organizacij so se v glavnem povečali v enakem sorazmerju kot celotni dohodek in ' sicer za 28,3 %. Spričo, tega, da se jo amortizacija, ki predstavlja v lastni coni relativno močno postavko, povečavala le za 15,6 % letno, sta se družbeni proizvod in narodni dohodek povečevala za letno 31 % odn. 36 %, to je omogočilo, da so se močno povečali čisti osebni dohodki (za 31,8 % letne). Čisti osebni dohodki na 1 zaposlenega so rastli za 23 % letno. Z ozirom na to, da je. zaposlenost rastla le za 7 % letno se jo produktivnost, računana na osnovi družbenega proizvoda, povečavala letno za 22,2 %. Iz priloženo dokumentacije je razvidno,'da so znašale investicije v komunalno izgradnjo v letu 1957 - I960 2,47 miljard din po tekočih cenah med tem ko je bilo po perspektivnem planu predvideno 2,03 miljard din. Pri tem je upoštevati, da od investiranega zneska odpade okoli polovica no izgradnjo cest in mostov, o čemer je bilo govora v poglavju o prometu. 1 . - “ 123 - i ; j ; XVII.!Poglavje i KULTURNO - PROSVETNA, IN SOCIALNO - ZDRAVSTVENA DEJAVNOST a) Šolstvo ' - ‘ -"»"«"■»n i »--n . i «;■■■•! / Razvoj šolstva ponazarja progled na naslednji strani.; Iz tega pregloda izhaja predvsem: 1) porast učerj.cqv _splošno izobraževalnih šol (osnovnih šol in gimnazij) je relativno manjši kot pa v strokovnih šolah, kar ustreza šolski reformi.in potrebam našega gospodarstva. Posebno vel-ik poras-t učencev je. v .šolah za;odrasib; in v šolah za srednji; strokovni kader. Podrobno analizo;razvoja šolstva otdžkoča reorganizacija šolstva vsled katere se je funkcija posameznih vrst šol spremenila (na pr. osnovne Šole, gimnazije in dr, - ; ■ ; . 2) stalno" učno osebje se je' relativno še bolj zvišali/ kot šte- vilo učencev, kar, je nedvomno vplivalo ha razširitev zlasti strokovnega šolstva ter na dvig kvalitete pouka,:Še vedno pa je zelo'Visok odstotek nestalnih učnih moči. Značilno je, da se je odstotek nestalnih učnih-moči znižal od 53 % v letu 1955/56 na'42 %, v letu 1959/60 vendar le na račuii izboljšanja položaja’v strokovnem šolstvu, kjer je .relativno največ nestalnih ličnih moči, med tem ko se je v osnovnih šolah in gimnazijah:ta odstotek zvišal od 16 % na 21 %. • Nevarnost.tretje izmene v šolstvu je zahtevala tudi! reševanje * problema šolskega prostora in delavnic štor opreme (všievši učila in razno orodje) zlasti v zvezi z reformiranjem šolstva zaradi osposab.ljanja strokovnih kadrov',zcs gospodarstvo. V skladu s perspektivnim, planom za leto- 1957 - l§6l,sb bile zgrajene osemletko na Jesenicah, v Stražišču, v Žirovnici ter osnovna šola v Malenškem vrhu, začete" pa so bile gradhje^osem-letk na Planini v Kranju in v Tržiču, osemletka v Križah pa je bila adaptirana. Izven plana so bile zgrajene osnovne šole v Dražgošah, začeta gradnja osnovne šole v Lipnici ter zgrajena vajeniška šola v Škofji Loki, Večje adaptacije pa so bile izvršene na osemletkah v Predosljah in v Goričah,' na ekonomski srednji šoli v Kranju in v glasbeni šoli v Kranju. Šolski prostor, ki je znašal leta 1956 21.899 m2, se je v letu 1957 do I960 povečal' za 6947 m2 na vsega 28,846 m2 (za 130. %), s tem so je vprašanje šolskega prostora nekoliko zboljšalo kljub porastu števila učenc-ev zlasti v industrijskih centrih okraja. Razmeroma manj kot na področju izgradnje šolskega prostora pa jo bilo storjeno na področju opreme delavnic in za zagotovitev ustreznega učnega kadra. S perspektivnim planom je bila predvidena ustanovitev zavodov, ki bi vodili izobraževalno delo-. Taki zavodi so bili ustanov- a ljeni le v Kranju in v Radovljici, v drugih občinah pa so prevzele to nalogo delavske univerze. Da bi se učencem omogočilo hoditi v šolo je bila predvidena tudi gradnja 3 dijaških domov v Kranju in na Jesenicah. Od tega T5STOT • ****** *~~~’ število šol ■ stalno učno osebje število učencev število šol- osnovne šele 95 320 12,132 • 94 gimnazije 13 211 5.841 3 skupaj 113 551 ' 17.973 97 šola za srednji strok, kader 2 17 289 3 šola za kval if,delavce (vajenske. ind.šola, šole s praktičnim poukom) 23 m; •- \ 2.335 20 šola za drugi strokovni kader - - 2 posebnešole . / ■ G ■ 13 132 7 šole za dopöl n.izobraževanj e (glasbeno, čipkarske) 'G 2G 709 8 šola za odrasle ■ ■ 5 133: 2V 101 skupaj 19V 711 22.172 1§Wl9Š0~~ indeksi 1960/1955 jß letno stalno učno osebje število število stalno učno osebje število stalno število učenc-ev šol učencev Ui-no 'osebje učencev ’ 635 18.953 s 1 42 739 678 19.092 ' 85,0 123,0 109,6 5,3 2,3 30 80S 150,0 223,5 270,9 22,3 20,2 94 2.739 07,0 90,4 93,3 - 2,5 # - },1 3 195 m • - »■ 21 . 215 n g,7 161,5 165,9 12f7 \ 13,5 /24 856 . 133,3 120,0 120,8 4.7 4,3 819 600 - ' • 615,8 - ■ ■ 56,6 ' 858 25.327 104,5 ' 120,6 114,2 4,8 3,4 124 je Ml zgrajen le dijaški dom na Jesenicah in razširjen obstoječi v Kranju, 0 predvideni rajonizaciji šol je treba omeniti, da so se dosedanji šolski okoliši normalnih osemletnih šol v zadnjih letih razširili na sosodnje okoliše niže organiziranih šol za učence višjih razredov od 5. odnosno 6, do 8, razredov». Novi učni programi za osnovne šole so se postopoma uvajali od 1956 dalje -za posamezne razrede. V novih učnih programih se je v smislu reformnih načel spremenil razpored učne snovi po razredih, .dodana je bila nova snov, ki omogoča vzgojno delo in uvedeni novi predmeti gospodarstvo, gospodinjstvo' in tehnični' pouk, ki so poučujejo praktično v kuhinjah,.na šolskih zemljiščih in v delavnicah. Ker mora biti pouk povezan s proizvodnim in drugim delom, morajo šolo sodelovati s podjetji, gospodarskimi in družbenimi organizacijami. Z zakonom o prosvetni pedagoški službi je bila zamenjana nekdanja’ inšpektorska služba pretežno s svetovalsko službo. Ta proučuje pedagoško teorijo in prakso in z njo seznanja učiteljstvo, Pri svojem delu sodeluje s šolskimi odbori, gospodarskim: in strokovnimi in družbenimi organizacijami. Učiteljstvu poma-' ga individualno, pri šolskem delu v razredu, na sestankih strokovnih aktivov, in na seminarjih. Poleg to bistvene naloge opravlja tudi sistematično pedagoško in organizacijsko nadzorsv vo na šolah. b) Kultura in prosveta Razvoj odn;'stanje kulturno-prosvetnega življenja, ki'močno vpliva tudi na poklicno delo in oblikovanje človeka, prikazuje nekaj- karakterističnih številk: 1956 (število) 1957 (število) . .^sdt^jig - obiskoval- . . , . • • - ' • orga- P^avanJ ^; g^. mzacij , , yalcev eteponatovv predavanj , , orga- . . obisko« • 4. knjig . mzacij , , valcev eksponatov ekspon.predst. •M* m m m *a «i m m £ «M» m a, indeks D I960 letno cev ‘ indeks I960 'ir letno predstav predstav 1956 1956 Ljudske in del. ^ - - ; univerze 44 -181 13.207 8 468 44.065 258,6 ' 37,4 333,6 49,4 Ljudske knjižnice 87 114.GOO 12.072 77 147.266 20.2Ji 120,5 . 6,5 168,1 ■13,9 Muzej f 10 4.G10 149.403 12 5.931 300.922 128,7 0,5 209,7 20,3 Amat.gledališča in dramski odseki GG 548 1 21.149 65 . 498 108.558 90,9 2,3 89,6 2,7 Kinematografi 28 8.374 1,795.855- 26 9.503 1 ,970.491 113,5 3,2 1-09,7 2,3 Radio naročniki •» 17.793 - , 29.850 •» 'm 167,8 13,8 Televizija - - - - . 287 m - m «• Naročniki Dela, L j. dnevnika, Glasa - xx) a» 21.762 m * ' Opomba: x)T-l 956/195? In 1. 1959/60, xx) ni podatkov. Značilen je izreden porast obiskovalcev ljudskih oz. delavskih univerz, kar je v tesni'zvezi z intenzifikacija izobraževanja odraslih. * S formiranjem delavskih univerz, ki so v mnogih primerih zrasle iz ljudskih univerz v sestavu kulturno prosvetnih društev, se je močno dvignila raven predavanj in sistem podajanja tem; oboje zaradi kvalitetnejšega predavateljskega kadra in' boljše organizacije dela. Razveseljiv je tudi porast obiskovalcev muzejev; ter dejstvo, da so muzeji povečali število inventarnih predmetov od 22,330 v letu 1956 na 37.392 v letu I960. Pri tem je omeniti, da je le manjši del inventarnih predmetov razstavljen, saj imajo muzeji, ki so se močno obogatili z zbirkami iz ROB, velike težave s prostorom. Ljudske knjižnice so povečale svoj sklad knjig, še bolj pa število bralcev, kot je razvidno iz gornjega pregleda. Pri ■ tem je omeniti, da je delo ljudskih knjižnic slonelo v glavnem. na knjižničarjih - amaterjih. Sredstva za nabavo, knjig so bila v glavnem nezadostna. Razen ljudskih knjižnic je obstojala v okraju tudi študijska knjižnica v Kranju. Med najpomembnejše faktorje na raznih področjih kulture in umetnosti so spadale Svobode in prosvetna društva, katerih število se je sicer zmanjšalo od 81 v letu 1956 na 77 v letu I960 (na 95,1 %), vendar se je število njihovega članstva povečalo od 7.798 na 8.-594 (za 10,2 %),-število sekcij pa od 25O na 297 (za 18,8 %). Med najpomembnejširni sekcijami teh A društev, ki so zlasti glede nabav raznega inventarja bile močno odvisne od dotacij komun, so bili dramski odseki. Le-ti so poleg polpoklicnih gledališč na Jesenicah in v Kranju, ki sta razpolagali med drugim tudi s poklicnimi režiserji,' bili' glavni nosilci igralske umetnosti. Vendar je značilno za preteklo razdobje", da se je zmanjšalo tako.število predstav, kot tudi obiskovalcev. Eden od vzrokov za tako stanje je nedvomno kino. Število predstav in obiskovalcev kinematografov je nekoliko narastlo, čeprav se je število sedežev v kinematografih zmanjšalo od 9.326" v letu 1956 na'8.946 v letu I960. f ' • • ■ • .... ■ ■ Posebej je omeniti glasbene šole, katerih število učencev se je dvignilo od 509 v šolskem letu 1954/1955 na 774 v šolskem letu I959/6Oali za 52,1 % (letno 8,8 %), Do predvidenega formiranja srednje glasbene šole v preteklem planskem razdobju ni'prišlo. Omeniti je tudi, da so glasbene šole znatno vplivale na' delo glasbenih sekcij kulturno — prosvetnih društev oz. Svobod. - - -■ o) Telesna vzgoja Napredek telesne vzgoje v preteklem planskem razdobju ni šel v korak s splošnim razvojem. Telesna vzgoja je v glavnem zajemala .šolsko, mladino’pa še to z mnogimi vrzeli na podeželju, kjer je manjkalo učnega kadra pa tudi razumevanja. : Tele-sno vzgojo v društvih nam ponazarjajo podatki na naslednji strani. ; Iz teh podatkov izhaja, da bi bilo mogoče še mnogo storiti zamnožičnost telesne vzgoje, za povečanje, aktivnega članstva, zlasti pa še žena, še posebej pa na 'podeželj-Uf, ; Telesna vzgoja, kot izravnava pri;delu, še ni prodrla v gospodarske in druge organizacije, v; okviru podjetij :so le posamezni redki športni klubi, ki so prirejali razna tekmovanja o Tekmovanja so bila vse preveč kampanjska ;in premalo množična, za vrhunski šport pa je bila vadba premalo specializirana. Razvoj telesne vzgoje j e.,, močno oviralo pomanjkanje ustreznih objektov in pripomočkov, °^o se-često uporabi jeli skupno v šolski in družbeni telesni vzgoji in v športu. Iz naslednjega pregleda je razvidno koliko jehilo investirano v posamezne telesne vzgojne, oz* športno objekte. -Iz teh podatkov je razvidno, da so bila sredstva, v glavnerri od raznih podjetij in od občin, skromna in nezadostna.' i letO_ sEupaj’ 19:57_do_1960_ ‘““növögraHnje (v_000 din) a^Ip^Ičij domovi 3.570 2.110 • 1.460 planinstvo - - - skakalnice v. 2.460 2.460 — drsališča - — . ” kopališča 163.700 163.700 stadioni 30.000 30.000 , — igrišča 5,260 ; .5.260 J i "" veslaštvo - - / strelišča 5.306 5.300 ! — telovadnice 6.100 2.500. 3.600 žičnice 1.000 i.ooo : ’’ - keglišca - - i. • • [ 'i — sankališča 1.120 l.lfeo i ** smučarske steze avtomoto ceste 500 ' 5P0 j *"* skupaj 219.000 213.9BO- I 5.060 0 letno 54.753 53.488 : ' 1.265 Na razvoj telesne vzgoje in športa je vplivalo nezadovoljivo pomanjkanje strokovnega učnega kadra, zlasti'na podeželju in za vrhunski šport. Z idealizmom prostovoljnega voditeljskega kadra v društvih ni bilo mogoče reševati vseh problemov. č) Zdravstvo Zmogljivosti bolnične službe se v razdobju preteklega perspektivnega plana niso povečale, ker do predvidenih razširitev v porodnišnici v Kranju in v bolnici na Jesenicah ni prišlo. 1 g 5 število število od tega v, aktivnih „ org. • članov članov žena Partizan . . 28 0.328 >„907 • : i ; , 2.305 razne telesno vzgojna in športne panoge (izven Partizana) - 156 26.19b- 22.124 6.307 IS 6 0 Indeks 796C/1950 število org. število : članov število aktivnih članov • od tega Žana število «g» število . članov število aktivnih članov od tega žena- - • >130, 7.534 3.277 - 2.264 - 707,1 119,7 107,5 90,2 %. 35.333 23.578 0.716 779,1 135,7 133,4 ; 120,7 •' • ‘ i 217 • 42.073 34.795 10.300 717,9 132,0 120,7 120,5 128 Z notranjo reorganizacijo pa je dobila bolnica na Jesenicah' pediotrični oddelek» na Jezerskem pa se je formiral provizorij za očesno TBC» ; Vsled tega število oskrbnih dni ni moglo močnejše narasti, kot je to razvidno iz pregleda na naslednji .strani,. • '• ■ , Znatnejši pa je porast frekvence bolnikov (za 80,3 %),;kar je šlo na račun skrajšanja oskrbnih dni na enega .bolnika (leto 1956 - 43 dni, leto I960 - 26 dni).; skrajšanje ;je bilo razmeroma najmočnejše na internem in kirurg-ičnem oddelku ; N bolnice na Jesenicah, nekoliko manjše pa v bolnici ža: TBC. Zaradi pomanjkanja bolniških kapacitet in, določenih' oddelkov sploh jo seveda ves južnejši del okraja glede bolničn'ih \ uslug gravitiral na Ljubljano. ; : ' : Končane odn. začete. ,so bile gradnje zdravstvenih domov oz. postaj v Kranju, Žireh, Gorenji vasi, Bohinju, Cerkljah;, Železnikih, Tržiču, Preddvoru in Kranjski gori, porodnišnica v Kranju, zobni paviljoni na Bledu in v Radovljici ter garaža za rešilno postajo 'v Škofji’ Loki,1 kjer se je : zgradilo tudi nekaj stanovanj za zdravstveni kader.- Finansiranje; zdravstvenih investicij je močno podprl Okrajni zavod za : socialno zavarovanje, znaten .del sredstev pa so prispevali sami. zdravstveni zavodi in občinfe. ‘Z izpopolnitvijo specialistične službe (3 okulistične, 2 internistiene, .2 neurološke 1 ortopedske, 1 protialkoholne in 1 antiste- rilitetna) v večjih zdravstvenih centrih'je'-v precejanji meri odpadlo potovanje bolnikov v Ljubljano’. Od predvidenih specialističnih ambulant ni bila realizirana ambulanta za srena-obolenja in posvetovalnici ža-mentalno, higieno"v Kranju in na Jesenicah ter ambulanta za'proučevanje in zdravljenje profesionalnih obolenj v Kranju. Dispenzerji za žene so razširili svojo de javnost, tudi na odkrivanje, rakastih obolenj 4 mesta v okraju pa so debila-otroške dispanzerje. Omrežje posvetovalnic za matere se je razširilo za 3 enote, otroške posvetovalnice za 14 enot, šolske' ambulante pa za 4 enote. Na novo so formirali 7 splošnih, 3 obratne in- 3, šolske zobne ambulante. Poleg dveh dežurnih ambulant je bilo ustanovljeno tudi 6 splošnih in obratnih ambulant', med tem ko so bile 4 ukinjene. V pregledu na straniI3I so prikazani naj karakterističnejši podatki o delu raznih izven-bol-ničnih kurativnih in preventivnih zdravstvenih -ustanov’ ter, lekarn« . ' Iz tega pregleda je razvidno, da se je najmočneje povečala frekvenca v šolskih in specialističnih ambulantah ter v posvetovalnicah in dispanzerjih za žene in otroke torej ; prvenstveno v preventivnih zdravstvenih ustanovah. Močno se je povečal tudi promet v lekarnah, zlasti še gotovinski, kar gre v znatni meri tudi na račun porasta cen, V zvezi z zdravstvom je še posebej omeniti okrajni higienski zavod in sanitarno' inšpekcij o.dObe službi sta se v preteklem planskem razdobju 'utrdili in razširili. .:Razširitev laboratorija OHZ je pri tem odigrala pozitivno vlogo. •»«•*»«• «Ma» 4» •» število .- .% 1560 1950 . interna 35.003 •13,0 ' -41.091 3,2 ■ 40.573. *' o,i 97,0 (irurgija • 15.533 5,9 :-r: '20.0» M ■ 20.908 m 104,7 ■ jinekalogija in porod. xl } 76.938 6,0 27.352 • 5,0 35.271 7'°' 120,9 jediatri ja ♦ < . ** v ' j • • 14.392 : 2,3 . - . ■' lolnica za T8C Oolnfk 211,990 : 75,1 273.055 50,0 v • 205.533 56,5 104,3 »česna TBC Jezersko m- •» ■r -•" 12,494? Z'5 ■m [uševne bolozni Begunje - 92.357 20,4 95.504 13,9 103,0 ; kupaj ■232*130 100 «5:620 IGO 504.965 100 110,0 poinba: x) Jesenico in Kranj i izpisani bolniki V) """‘"1953' -_ s 1956 1950 indeks /j p letno 'Število ] število % ■' število % 1933 1955 V letno : 0,5-' ‘ Z/ 2.58Ö 53,3 3.335 31,4 ' 7.959 41,0 1 i 1 co 1 CV| ! 1 23,0 iti 1.431 . •• 19,9 1.655 15,5 3.174 16,4 190,5 17,5 2,5. 1.690 22,7 3.700 34,4 4.900 25,3 132,C 7,3 - •. •». T ; m 300 U - - i,i 1.611 21,6 1.900 10,4 2.433 12,5 122,9 5,3 -. ** m - Sl 0,5 - - . ■ '0,0 ' . - - . 32 0,3 34 . 0.2 106,3 1,5 2.0 . 7.450 100 K.762 ICO 19.399 100 100,3 15,9 130 CO 1. Splošne; in obratne ambulante (i.) . .. x} 2. Specialne ambulante (L) 3. Zobne ambulante (štev.bolnikov, - brc? ?oL zobnih ambulant] t * * * - - ? '+. Posvetovalnice in dispanzerji za otrobe.u.t • . i 5. Posvetovalnice in dispanzerji za zone in ginekološke ambulante,- - skupaj (1.) ..... - od toga nosečnice (l.) G. Šolske ambulante (prvi in ponovni anbc tor kontrolni pregledi} 7. šolske zobne ambulante (prišlo bolnikov skupaj) . proti TBC dispanzerji ' 9. antivenerični dispanzerji (l.) 10. Športne ambulante (I.) 11. lekarne - promet (v 000 din) - vsega - od tega v gotovini Opomba: x) brez pregledov zajetih pod 3) «i 10); (I.) pomeni prve preglede število storitev : i ndeks 19G0 195C 1 O CZ i o 1 . J 1953 use : 19G0 132 aGI . 140.124 i .. 'i- n 7 L i 0.. O 1 / •. 142,0 . 9,2 4.439 : 1G.0G0 :. 33.009 202,0 19,3 70.907 131.053 : 190.472 153,6* ' Ip ft lAjjU 5.5CA- 0.527 10.0:0 100,1 17,1 2.305 G. 050 11.7.0 4 194,5 10,1 2.005 2.435 3.004 '126,7 G,1 7.G12 0.G39 26>GG 30G,4 32,4 • 1.211 (Jesenice) 15.000 ■ 29.024 103,7 1G.4 6.302 G.130 7.427 121,0 4,9 S03 250 ; : 276 107,0 1,7 1 2.G50 117.907 • IGO.933 321.412 199,7 10,0 7.059 9.733 5G.7G0 . 502,6 55,5 V znatni meri se je' v preteklem planskem razdobju popravilo stanje zdravstvenih kadrov kot' je to razvidno iz naslednjega pregleda: ___1956_____________3.96Q . indeks ^ ' ' štev. % štev* % letno- terapevti - splošni. zdr a 46 9 v 2 53 8 ,1 115. ,2 3, , 6 - zdravniki special .15 3, 0 25 3 ,8 166, ,7 13, ,6 - zobozdr.in zobarr 31 *- :'6» 2- 33 5 ,° 106; ,5 1, ,6 farmacevti in farma - . > cevtski pomočniki 36 7, 3 40 6 m, ,1 2, ,7 med.sestre, sanitar - ni, rent.zdrav.in > vet..tehniki, fizio- terapevti 106 21. 2 144 22 ,0 135, ,8 8. ,0 babice 48 9, 6 - 54 8 ,2 112, ,5 3, »0 nižji med-.' kader 217 43. 5- . 307 46 ,8 141, ,5 9, ,1 vsega 499 100 656 100 131, > 5 7, ,1 Značilno je, da je razmeroma najbolj porastlo število nižjega in srednjega medicinskega kadra, če izvzamemo zdravnike specialiste. Skoraj nespremenjeno akuten pa je ostal problem zobnih terapevtov* d) Socialno zavarovanje Gibanje upravičencev socialnega zavarovanja je razvidno iz naslednjih podatkov? 1956 štev. % I960 štev, % Indeks I960 0 letno - aktivni zavarovanci 43884 81,5 53.740 80,9 122,5 5,2 upravičenci do invalidnin in pokoj. 9.957 18,5 12.713 19,1 t 127,7 6,3 s: k u p a j 53.841 55,5 66.453 58,0 123,4 5,5 svojci 43,207 44,5 48.049 ■42,0 111,2- 2,7 v. sega 97.048 100 114.502 100 118,0 4,2 % od celotnega ‘prebivalstva 75fO ... 84,6 mm 112,7 3,0 Iz gornjega pregleda izhaja, da se je razmeroma močneje povečalo število upravičencev invalidnin in pokojnin kot pa število aktivnih zavarovancev zlasti pa svojcev. Iz pregleda tudi izhaja visok odstetek socialno zavarovanega prebivalstva (84,6 %), ki se se poveča s socialno zavarovanimi obrtniki in gostinci (od 1, 1957)*’Pri tem pa je treba upoštevati še zdravstveno zavarovanje kmetov (od leta I960), upravičence podpor- soc. skrbstva cin« invalidske uprave (glej naslednje poglavje) ter upravičenca do brezplačnih uslug po liniji preventive in zdravljenja. Skoraj ni prebivalca okraja, ki ne bi bil pod družbenim socialnim ali zdravstvenim varstvom. • štev. ,,% vseh možnih % od vsega.. prebivalstva koristniki vzajemnega nja obrtnikov zavarova- 2.275 67,6 1,7 kmetijski.zaverovanci zdrav, zavarovanje) , (samo 17.394 1 - 1 1 OJ 1 *> 1 0- 1 • QV.-I i • 1 •1 12,9 skupaj 19.669 92,6 •v a r --45o. Iz pregleda koristnikov socialnega zavarovanja, je razvidno, da je razmeroma najbolj rastlo število upravičencev do invalidnin in pokojnin, kar nakazuje razmeroma visok starostni sestav zaposlenih. Po drugi strani pa se je najmanj povećavalo število svojcev, kar je razumljivo spričo vse intenzivnejšega zaposlovanja prebivalstva, zlasti še žena,. Posamezne.vrste izdatk-ov socialnega zavarovanje pa so se gibale sledeče: 1056 OGC din % 1960 00C- Cii n 1 ■ • i rdeks I960 • 1956' /> letno zdravstveno varstvo 590.325 23,5 1,340.475 "'20,0 224 ;.c 22,3 oskrbnine za čas bolezni ■ " 135.46) 5,3 329.443 6,9 243,2 24,9 oskrbnine Za čas nosečnosti in poroda : H.213 1,7 195,249 2,2 233,0 24,2 pokojnine in invalidnine 740.4 70 29,1 1,076.710 35,0 226,4 23,7 pogrebnine in posmrtnine - I 9.672 0,4 173852 0,4 176,3 15,2 oskrbnina za začasno'nezaposlene 17.763 0,7 30.702 0,6 173s0 14,6 podpore za opremo novorojenčkov • 13.000 0,7 19.496 9,4 - • 100,3 2,0 otroški dodatek 009.324 35,C 1 ,030.620 21,7 116,0, 3,9 skladi - posredovalnica 10.020 0,7 33.517 0,7 105.9 ' KV ostali izdatki 1.009 o,n ■ 7.544 C,2 692,7 62,3 osebni in materialni izdatki soc. zav. 39.459 , 1,9. 112.793 . 2,3 205,8 30,0 investicije 29.825 1,2 f 70.009 1,6 264,2 27,5 skupaj izdatki : 2,541.569 ICC 4,796.476 100 ' ’ ' 100,5 17,1 izločitev za preventivni sklad 27.217 69.909 257,2 26,6 izločitev za rezervni sklad .. 9.072 - - vsega 2,577.050 4,060.405 108,5 17,2 Iz gornjega pregleda je razvidno, da so v strukturi izdatkov prišle v letu I960 pokojnine in invalidnine ne prvo mesto, med tem ko so otroški dodatki zdrknili na. tre'tjo mesto, t. j. za izdatke za zdravstveno varstvo. Med tem ko so izdatki za zdravstveno varstvo, oskrbnine,- pokojnine in invalidnine . rastli v glavnem enako hitro kot osebni dohodki,, so drugi izdatki, rastli znatno počasneje, če izvzamemo specifične iz-‘ datke samega okrajnega zavoda za socialno zavarovanje z ' nj egovimi 5 podružnicamiter tkzv, ostale izdatke o V . zvezi s socialnim zavarovanjem (OZSZ) je treba posebej orne-,; niti njegovo vlogo finansiranja investicij. Poleg investicij za lastne potrebe, ki so šle-v breme tekočih izdatkov ter so znašale v leta 1957 - I960 skupno 212.4281000"din, je socialno zavarovanje finansiralo- številne investicije v zdravstvu'"" in na področju socialnega varstva, Te investicije so znašale— v letu 1957 - I960 iz preventivnega' sklada 105,761*000.- din, iz sklada za napredek zdravstvene službe, ki se je v celoti.;, formiral iz presežka OZSZ, pa 155,893*000,- din ali'skupno 261,654.000,- din ali povprečno letno 65*413.500.- din. Poleg' investicij pa sta oba sklada finansirala še razne druge izdatke oz. akcije4 • Jz naslednjega pregleda so-razvidni tudi izdatki zavarovanja zasebnih obrtnikov in kmečkega prebivalstva;.ti predstavljajo glede na število upravičencev in obseg zavarovanja le neznaten ..del v primeri z izdatki socialnega zavarovanja. Pri tem je še omeniti, da je bilo zavarovanje kmečkega prebivalstva uvedeno šele v prvi polovici leta I960. , .obrtniki in________kmetje_ . __________________________gostinci____ZjIlIlIIIlisIŠIIilllUII •zdravstveno varstvo .......15.328 52.936 51.049 1.887 hranarine 624 ... ...... pokojnine ' 461 — povračila izstopivšim 'članom' : 41 pogrebnine in posmrtnine -133* upravni stroški ■ 1.226 • skupaj 17.813 55.300 53.413 1.887, podpore iz soc. sklada , . .- \ : ' (člen 8 pravil)' 161 i - - vsega 17.974 55.300 53.413 ■ 1.887 Dohodki posamezinih vrst zavarovanja so razvidni iz pregleda na naslednji, strani.' Iz,teh številk izhaja, da so realni dohodki socialnega'zavarovanja rastli nekoliko počasnejše kot pa izdatka (18,9 % letno), močno pa so porastli prispevki po posebni stopnji s katerimi j-e, OZSZ . skušal izboljšati svoj o: finančno situacijo. Dohodki vseh vrst zavarovanj so v celoti krili izdatke. Po perspektivnem planu za preteklo razdobje se je glede na pričakovano zboljšanje zdravstvenih pogojev na delovnih mestih in zdravstvene službe'sploh, še posebno pa preventive, predvi' deval relativni padec izgubljenih delovnih dni zaradi d e lane z-možnosti pa tudi padec števila delanezmožnih. Predvidevalo se je znižanje odstotka nezmožnih zavarovancev na 4,04 % v letu 1961. Dejanski'razvoj pa j.e Ml drugačen kot- sledi iz pregleda na strani 136. Odstotek delanezrnožnisti je zlasti porastel vsled bolezni, ' izolacijo in noge, relativno največji^letoi porast izgubljenih delovnih dni pa je bil vsled nosečnosti oz, porodov« e) Socialno carstvo Ena naj p omembnejšin "de javnosti socialnega varstva je bila v dajanju pomoči kot je razvidno iz pregleda na strani 137* redni prispevki (bito) - prispevek po KD in glavarina prispevki po pos. stopnji - izravnalni prispevek prispevek občin skupaj prispevki milj. din indeks I960 1956 1960 1956 2.563,4 5.209,0 203,2 100,5 289,4 288,0 m 19»° - ■ 2.663,9 . 5.517,4 207,1 socialno zavarovanje S milj. din indeks I960 r~~ *•*•«■►-•• at 0. m. » m m, kmečko zavarovanje obrt- tno. 1956 I960 1956 letno splošno razširjeno niki 19A 2,563,4 5.125,7 200,0 18,9 51,7 31,6 30,3 100,5 •286,5 285,1 29,9 - 2,9 - - - - - 19,0 - 19,9 2,663,9 5.412,2 203,2 19,4 70,7 34,5 135 19 5 6 I960 indeks 1960 1 1 j i 1 19 5 6 -I960 yzrok delanezmoznosti dnevi i dnevi % 1956 letno štev. oseb % zavgr. štev. oseb % zavar. bolezni, Izolacije, nega 525.568 78,0 ! 725.934 77,8 138,1 8,4 1.674 3,8 2.312 4.3 nesreče pri delu • -'59.182 ' • 8,8 75.858 ■8,1 128,2 6,4 • 188 0,4 241 •• , 0,5 skupaj 584.750 86,8 801.792 85,9 137,1 8,2' 1.862 4,2 2.553 4,8 nosečnost, porodi CO CO -f*** 13,2 . 130.882 14,1 146,9 10,1 ■ 284 0,7 417 0,7 673.864 TOO 932.674 100 138,4 8,4 2.146 4,9 2.970 5,5 * M VjJ CTv vsega t 1 1956 1960 Indeks 1960 . 0 l^tno • koristniki mesečne pomoči - - družine fašističnega nasilja - družine kadrovcev - socialno nepreskrbljeni 43 55 1.376 30 35 1.048 69,8 63,6 76,2 - 8,6 - 11,9 - 6,6 • - vsega koristnikov. 1.474 1.113 75,5 - 6,8 koristniki enkratne podpore soc.nepre skrbij enih 1.280 737 57,6 • -14,8 vsega ' 2.754 1.350 6 7,.2 - 9,5 znesek' mesečnih pomoči ■ (000 din) znesek enkratnih pomoči (000 din) 37.898 4.480 48.849 3.724 128,9 83,1 6,6 - 4,5 s k u p. a j (000 din) 42.378 52.573 124,1 5,6 Iz »gorenjih številk sledi, da se je ■število podpirancev v preteklem planskem razdobju zmanjšalo, zneski podpor pa zvišali, če izvzamemo enkratne pomoči. Razlogi za to so bili po eni strani splošno izboljšanje gmotnega položaja, po drugi strani pa težnja, da se dejansko potrebnim podpore zvišajo zlasti še z ozirom na zvišanje življenskih stroškov„ V gornjih podatkih so zajete tudi osebe, ki so se nahajale v raznih ustanovah, v reji in sl. Vendar to niso vsi izdatki socialnega varstva. Le-ti so se nanašali tudi na razne otroške prireditve in čakalnice (Kranj, Jesenice) ter na zdravstvene kolonije. Leta 1956 je bilo poslano v zdravstvene kolonije 590 otrok, leta 1950 pa 794, kot predstavlja povečanje za 34 %• Izdatki v zvezi s temi ko-’ Ionijami so se zvišali od 3,547 milj. din na 7,7 milj. din ali za 117 %» Iz naslednjega pregleda je razvidna oskrba mladine in odraslih v ustanovah: 1 9 5 3 l 9 5 6- 1 9 5 0 - oskrbovanci ustanovo za v štev. ustanov štev. -oskrb. štev. ustanov štev, ■ oskrb. Stav. ustanov štev,. oskrb. indeks 1960 1956 T letno varstvo In vzgojo otrok in mladine * jasli in vrtci 17 833 15 788 16 1.180 149,7 10,6 « domovi 16 ' 985 13 891 13 1.134 127,3 6,2 « vzgojni zavodi 1 44 1 49 1 64 130,6 6,9 odrasli - domovi za stare in onemoglo 3 178 3 202 3 200 99,0 ~ 0 ,2 dom za odraslo in slope 1 80 1 81 1 96 118,5 4,3 Iz prednjega pregleda sledi, da se je zlasti povečalo število oskrbovancev v otroških jaslih in vrtcih«. Številčno so^se tudi močno povečali oskrbovanci v-mladinskih domovih. Število ustanov samih pa se napram letu 1956 ni povečalo, če izvzamemo prirast enega otroškega vrtca. Tudi varstvo otrok v okviru stanovanjskih skupnosti v preteklem razdobju ni prišlo do realizacije«, Zmogljivost in število zaposlenih v teh ustanovah je razvidno iz naslednjega pregleda: 4 zmogljivost i ndeks 0 zaposleni indeks I960 1956 p letno 1956 1960 1960 1956 fj - letno 1956 1960 : Jasli in vrtci 726 947 , 1.30,4 '6,9 100 102 102,0 0,5 domovi 939' 1.171 124,7 5,7 95 133 140,0 8,8 vzgojni zavod' 50 64 128,0 M ■ 29 25 :131,6 7,1 domovi za onemogle 200 203 101,5 • 0,4 38 te 113,2 3,2 dom slepih 118. , 115 ■ * 97,5 - 0,6 30 30 100,0 - Zmogljivosti mladinskih ustanov so se sicer povečale vendar ' so le-te preobremenjene, če jih primerjamo s številom oskrbovancev. Relativno močno jo porastlo osebje mladinskih domov ih vzgojnega zavoda«, Zmogljivosti domov za odrasle so ostale v glavnem iste kot so bile leta 1956, število osebja se je le nekoliko .povečalo«, V področje socialnega varstva spada tudi skrbništvo in nadzor nad otroci in mladino ter odraslimi osebami«, Obseg tega dela je mogoče razbrati iz naslednjih podatkov: • - otroci in mladina pod .Skr1änxs£7-ni5z5r. odrasle .pod Hlinil osebe posvo- jitve skrbni-' ki za " mladol; 1953 381 1.580 115 788 9 331 1956 210 821 124 872 20 211 I960 157 844 134 636 29 131 indeks 1960/1956 74,8 10.2,8 .148,4 72,9 145,0 62,1 V okviru družbenih služb je bilo po svojem pomenu gotovo med najobsežnejšim delo- odseka za zadeve invalidov in borcev, kot je razvidno iz naslednjih: podatkov: '•»■«Mm upravičencev i ndeks ■ 1960 1956 ' 1960 i ndeta 1980 JÖ ■1956 1960 1956 .000 din- ■ 000 din 1956 letno Invalidnine z dodatki * osebne 857 900 105,0 34.-260 56.131 163,8 13,1 - družinske • -2,584 2,265 87,6 53.306- - 64.2 65 120,6 • 4,8- skupaj 3..441 3.165 92,0 8 7'. 566 120,396 137,5 ’ 8,3 stalni dodatek za otroke 287 162 56,4 11.217 5.895 52,6 - 31,7 zdravstvena zaščita 1.615 ostalo (pos.inv, dod,, priznavalnine) 1,750 108,4 9.810 14,100 18,953 143,7 9,5 s k u -p a j 108.583 ' 159,344 146,7 10,1 Kot je iz gornjega' pregleda razvidno so izdatki, razen stalni dodatki za otroke,, v celoti nar as tli, kar gre v glavnem na račun povečanja dajatev, saj se je število upravičencev do družinskih invalidnin in do stalnih dodatkov za otroke celo znižalo. V zvezi's socialnim varstvom je še omeniti rehabilitacijo. Glavno skrb za rehabilitacijo, predvsem finančna, je bila na socialnem zavarovanju in podjetjih ter na odseku za zadeve invalidov in borcev, kolikor je šlo za njegove varovance. Uspehi na tem področju so bili znatni, čeprav še niso bile izčrpane vse možnosti. - Končno je omeniti tudi šolske^kuhinje. Te so obstojale skoraj pri vseh šolah v okraju, čeprav so bile znatne razlike med njimi glede tega, kaj so nudile (od preproste mrzle malice do toplih enolončnic). - Pri delu šolskih kuhinj se je vse bolj težilo za tem, da bi se poveč-ali prispevki staršev otrok. Investicije v socialnem skrbstvu so bile v glavnem skromne, nanašale pa so se na razne vrste ustanov za otroke in mladino ter na domove za odrasle. Sredstva so bila v glavnem iz lokalnih virov ter iz sredstev socialnega zavarovanja, le Dom slepih je prejel sredstva od republike. Lastna- sredstva ustanov niso imela posebne vloge, ker jih praktično ni bilo. Velike težave so bile tudi s socialnimi delavci, zlasti je manjkalo kvalificiranih moči, ki bi mogle spraviti delo na socialnem torišču na višjo raven ter ga poglobiti. XVIII. Poglavje DRŽAVNA UPRAVA, PRAVOSODJE IN SAMOSTOJNI ZAVODI, PRORAČUN IN SKLADI a) Državna uprava . , : Splošno Z uveljavitvijo komunalnega sistema v letu 1955, s sprejetjem splošnega zakona o ureditvi občin in okrajev in drugih organizacijskih predpisov, ki so temu zakonu, sledili, je postala občina temeljno politično - teritorialna organizacija samoupravljanja delovnega ljudstva in temeljna družbeno - ekonomska skupnost prebivalcev na svojem območju, okraj pa taka skupnost občin in prebivalcev.. Težišče upravnega delovanja je prešlo z okraja na občine. To funkcijo občin in okraja so' v omenjenenl obdobju nadalje razvijali tudi-predpisi o organizaciji in poslovanju: zakon o državni upravi, zakon o upravnih organih LRS, zakon o splošnem upravnem postopku, zakoni o pristojnostih ljudskih odborov iz leta 1955 in 1958. ,V začetku obdobja so.okrajni organi še vedno opravljali 37 % vseh prvostopnih pristojnosti ljudskih odborov in njihovih organov. Po letu 1957 pa se je začela dosledno uveljavljati zamisel, da spadajo vse prvostopne zadeve v pristojnost občin. Temu ustrezno so bile na občine prenešene: zadeve gozdarstva; šole,, samostojni zavodi, štipendiranj e, katastri, posredovalnice za delo itdl Konec obdobja lahko ugotovimo,.da je okraj z majhnimi izjemami (invalidske zadeve in podobno) opravljal le še funkcijo koordinacije in nadzorstva zakonitosti upravnega delovanja občin, inštančno funkcijo' in tiste zadeve, ki so skupnega pomena za dve ali več občin. Še leta 1958 je bil n. pr. okraj ustanovitelj 43 proračunskih in finančno samostojnih zavodov, konec,leta I960 le še desetih, prvega aprila 1961 pa le še štirih. Skladno z razvojem komunalnega sistema in zaradi družbeno--ekonomske krepitve komun, se je v teku petletnega obdobja število občin zmanjšalo od 11 na 9, konec tega obdobja pa so ' dozoreli pogoji za nadaljnje združevanje občin v 5 teritorialno zaokroženih in gospodarsko močnih komun. Organizacija in sistemizacija upravnih organov Organizacija in sistemizacija delovnih mest upravnih organov ljudskih odborov sta se v tem obdobju prilagajali omenjenim splošnim načelom ter funkciji in nalogam občin in okraja. To prilagajanje je bilo izvršeno v glavnem s predpisi; republiški, predvsem pa tudi zvezni predpisi s-o določali, kakšne in katere organe morajo imeti ljudski odbori. Veljal je v^glavnem princip resorne razdelitve poslov, to pa je onemogočalo prilagoditev organizacije konkretnim prilikam in potrebam. To je imelo za posledico, da je bila okrajna uprava razdrobljena na 21 organov (tajništva, uprave, zavodi int.)« V letu 1959 pa je bilo vprašanje organizacije in sistemizacije delovnih mest upravnih organov ljudskih odborov postavljeno na novo osnovo. Oba problema sta bila temeljito analizirana in proučena. Glede na naloge in pristojnosti posameznih delovnih mest, glede na delovne postopke in frekventnost posameznih zadev sta bila določena število in strokovni profil posameznih delovnih mest, na tej osnovi in ob upoštevanju • načela koncentracije opravil pa je bila določena nova organizacija uprave. Število upravnih ih drugih organov se je pri okraju od 21 znižalo na 9. Perspektivni plan je utemeljeno postavil načelo, da se mora število okrajnih uslužbencev postopoma zmanjševati, da pa se število občinskih uslužbencev vsaj ne sme večati. Upoštevanje in izvajanje te smernice se kaže v naslednjem (občine so naštete po stanju 1/6-1961): a) Število sistemiziranih delovnih mest: . Jesenice o b Kra n j Sine Radovljica Šk.loka Trži S Skupaj ObLO 0L0 vsega 0L0 in ObLO 1956 69 11.2 106 70 40 397 327 724 1960 89 144 • 129 98 53 513 112 625 indeks 1960/1956 129,0 128,6 121,7 140,0 132,5 129,2 34,3 ■86,3 /) letno 6,6 6,5 5,1 8,8 . 7,3 6,6 -30,7 - 3,6 b) Dejanska zasedba-oz. število uslužbencev vštevši javno pravobranilstvo in sodnike za prekrške pa je bilo naslednjo: 1956 51 95 96 70 28 340 301 641 1960 81 - 130 .. 115 91 46 463 107 570 - indeks 1960/1956 158,8 136,8 119,8 130,0 164,3 136,2 -35,5 • -88,9 4 letno 12,3 8,1 M 6,8 13,2 8,0 -29,5 - 2,9 Iz navedenih dveh pregledov je razvidno: a) da se je 'sistemizacija delovnih mest pa tudi dejanska 'zasedba v okrajni upravi stalno manjšala; b) da sta se v občinski upravi sistemizacija in dejansko število uslužbencev sicer večala, vendar je bilo to veča-' nje sorazmerno z večanjem obsega- poslovanja občinske uprave .in s prenašanjem pristojnosti od okrdja na občine; c) da se je skupno število uslužbencev v okrajni in občinski' upravi tako glede sistemizacije (724) kakor tudi glede zasedbe (570) od leta 1956 do konca leta I960 zmanjšalo. Ker vsaka decentralizacija poslov terja večje število uslužbencev v organih na katere se prenašajo zadeve, večanje števila uslužbencev v občinski upravi pa terja tudi zahtevo po izboljšanju občinskega poslovanja, bi moglo biti omenjeno stanje ocenjeno tudi kot negativno, vendar je pri tem treba upoštevati, da so se v omenjenem obdobju v skladu z načeli (decentralizacije - zadeve prenašale ne ' samo iz okrajne v«občinsko pristojnost, ampak tudi iz pristojnosti okrajne in občinske uprave na samostojne zavode ter .na gospodarsko in druge organizacije. . Predvideva se še nadaljnja decentralizacija okrajne uprave, da^bi se vse zadeve na 1. stopnji praviloma opravljale v občinah (n. pr. invalidsko varstvo) in da bi se'iz okrajne * upravne organizacije izločile službe, ki ne predstavljajo pravega upravno-pravnega delovanja (n, pr. statistična služ-' ba). V zvezi s tem bo predvidoma število uslužbencev v okrajnih upravnih organih zmanjšano na 74. Kadrovska vprašanja Ljudski odbor je s smernicami v perspektivnem planu postavil osnovna načela za pridobivanje ter za strokovno in družbeno politično izpopolnjevanje kadrov zaposlenih v upravi ljudskih odborov. Ta načela so se izvajala, imela so pa-: zaradi znanih objektivnih razlogov samo delen uspeh (pomanjkanje strokovno sposobnih uslužbencev, odhajanje sposobnih kadrov iz uprave na odgovornejša mesta v gospodarskih in družbenih organizacijah, neurejen oz. neprimerno urejen uslužbenski, posebej plačilni sistem itd.) Skrb za strokovni dvig upravnih uslužbencev je,bila v omenjenem obdobju naslednja: . . • a) organiziranih je bilo nekaj seminarjev in tečajev, kot tečaji za študij zakona o splošnem upravnem postopku (udeleževali so se jih vsi okrajni' in občinski uslužbenci, trije tečaji za pripravo na strokovne izpite za 140 okrajnih in občinskih uslužbencev) in podobno; b) v posebnem dvoletnem administrativno strojepisnem te čajü je 20 okrajnih in občinskih uslužbencev opravilo administrativno šolo; c) 12 okrajnih uslužbencev si je pridobilo višjo strokovno izobrazbo; d) pri okrajnih izpitnih komisijah je opravilo strokovne izpite 256 uslužbencev; e) pripravniki niso bili več na sistemiziranih delovnih mestih, kjer so se mogli za nadaljnje uslužbovanje pripraviti le ene stransko, ampak so bili pravi pripravniki s programom pripravniške dobe in s prakticiranjem na vseh ustreznih delovnih mestih. V petletnem obdobju se je strokowia struktura^upravnih uslužbencev znatno zboljšala: zlasti je vidno povečanje srednjih kot osnovnih upravnih kadrov. Primerjava je naslednja: (glej tabelo na naslednji strani). Iz navedenega je razvidno, da je število uslužbencev z nižjo strokovno izobrazbo pri 0L0 padlo od 54,6 % na 30 %, pri ObLO pa od 57,4 % na 37,1 %. Upravno poslovanje , V okrajnem in občinskem'upravnem poslovanju je treba zabele-\ žiti in priznati ogromno izboljšanje v primerjavi s prejšnjimi leti. Kvaliteta, zakonitost in ekspeditivnost upravnega in tudi čis-to pisarniškega poslovanja občinskih in okrajnih. j. ä ff ,• > ... 'j 7r‘‘*7. Stevrto uslužbencev po izobrazbi število . f /° ... • - r. v' . ü i- c*. v i š j a sred •i i a 'V -* ' r, i ž i a./. 1956 . I960 ; ' -št-v: ic %. število % število % števi io % 1956 . l! 960 1955 1960 1956 1960 1956 1960 1956 1960 1956 ■* 1960 1S5G 1960 1956 1960 289 _'' 107 100 47 27 16,3 25,2 12 - 11,2 84 36 29,1 33,6 158 32 54,6 30,0 289 463 c 100 32 44 11,1 9,5 28 ( 6,1 91 219 31,5 47,3 166 172 57,4 37,1 578 • 570 100 • 79 71 13,7 12,5 40 7,0 175 255 30,2 44,7 324 204 56,1 35,8 * t ' H' r * -p» s VjJ organov so bile v stalnem porastu, čeprav' je.v njihovem delu še zmeraj vrsta pomanjkljivosti. V tem času sta se po posebni službi, ki se je formirala tako na okraju kot v vseh občinah, organizacija, predvsem pa način in metode upravnega delovanja začela sistematično proučevati in,rezultati ugotovitev in izsledkov ter izkušnje tudi drugih organov medsebojno posredovati in'pozitivni izsledki v praksi izvajati. Kljub decentralizaciji in prenašanju vrste zadev iz upravnega na druga področja (na samostojne zavode in druge organizacije) pa se je obseg ppslovanja v občinski upravi sicer stalno večal, bistveno pa se v okraju ni zmanjšal. Tako se je n. pr. število zadev v upravnem postopku pri občinah od 26.800 v letu 1958 zvišalo na 45*800 v letu I960, dočim je število takih zadev pri 0L0 leta 1958 znašalo 6.638, leta I960 pa 6.170. b. ) Pravosodje Na območju okraja Kranj so v razdobju leta 1957 - I960 delovala 3 okrajna sodišča Število sodnikov se je povzpelo od 11 v letu 1956 na 12 v letu I960. Pri tem so sodišča v letu I960 razpolagala s 186 sodniki porotniki. Okrajno javno tožilstvo je v vsem razdobju imelo poleg okrajnega javnega tožilstva še enega namestnika javnega tožilca, okrajno javno^pravobranilstvo pa je poleg okrajnega "javnega pravobranilca dobilo v letu I960 še enega pomočnika okrajnega javnega pravobranilca. Pri okraju in občinah so bila sistemizirana mesta sodnikov za prekrške, vendar je v nekaterih manjših občinah posle sodnika za prekrške opravljal sodnik za prekrške iz sosedne občine. V zvezi z pravosodjem je treba omeniti, da so okrajno javno ' pravobranilstvo in sodniki za prekrške^ upoštevani med uslužbenci državne uprave v okviru katere so bili razporejeni. Končno je treba še omeniti, da se je število odvetnikov povečalo od 6 v letu 1956 na 10 v letu I960. c. ) Samostojni zavodi Kot je že bilo omenjeno je z decentralizacijo okrajnih funkcij prišlo tudi do decentralizacije samostojnih zavodov okraja (proračunskih in finančno samostojnih) kot je razvidno iz naslednjega pregleda o številu zaposlenih: - 1956 I960' , indeks I960 195E 0 letno okraj občine 280 1.047 161 ' 1.645' 57,5 157,1 - 15,9 12,0' skupaj 1.327 1.806 ; 136,1 8,0 Iz naslednjega pregleda pa je razvidno gibanje zaposlenih v državni upravi in v samostojnih zavodih okraja in občin: okraj občine skupaj 1956 I960 indeks I960 0 r$'5'6 letne 581 268 46,-1 - 21 „3' 1.387’ 2 „108 152,0 11,0 1.968 2.376 120,7 4,8 Ta pregled daje sumaričen vpogled v decentralizacijo-poslov, istočasno pa tudi v rast zaposlenih v državni upravi in samostojnih zavodih kot celoti (za 20,7 % odn. za povprečne 4,8 %, letno)« Primerjava teh podatkov s podatki o rasti, zaposlenih v družbenem sektorju gospodarstva kaže, da je slednji raste! mnogo hitrejše to je za povprečno 6,5 % letno ali za 1,7 poehov več. ' č,) Proračun in skladi Gibanje izdatkov okraja in občin je razvidno iz pregleda na naslednji.strani. Iz pregledov na strani 146 ' in 147 izhajajo naslednji zaključki: ■ '. Proračunski'dohodki so se. v letu I960 povečali napram letu 1956 za 182,4 %, med tem ko se je celotni dohodek gospodarstva povečal za,67 %* Proračunski dohodki iz gospodarstva in ' od prebivalstva s'o v letu 1956 zhašali 97,6 % vseh proračunskih dohodkov, v letu I960 pa 78,1 % ter so se zvišali napram letu 1956 za.126 %. V odnosu do narodnega dohodka obeh sektorjev gospodarstva so znašali proračunski dohodki 2,9 % v letu'1956 ter 7,5 % ;v .letu I960. Do povečanja proračunskih dohodkov in s tem seveda tudi' izdatkov je prišlo ne samo zaradi povišanja ravni cen ampak' predvsem zaradi decentralizacije državne uprave. Ta decentralizacija je imela za posledico, da so se proračunski dohodki in izdatki občin večali mnogo hitreje od okrajnih tako, da so se dohodki in izdatki okraja znižali v letu I960 v o donosu do celokupnih dohodkov in izdatkov na 31 % (v letu 1956 35,5 %)* Specifični izdatki prosvete in kulture, soc. varstva, zdravstvenega varstva, državne uprave in sodstva ter komunalne dejavnosti, ki so se tako v letu 1956 kot.tudi v letu I960 sukali okoli 70 % vseh proračunskih izdatkov so se najbolj povečali v pogledu osebnih izdatkov, med tem ko je bilo povečanje materialnih izdatkov manjše1. Celotni osebni izdatki so se povečali za 163,6 % (27,4 % letno). Eden od razlogov je v okolnosti, da se je morala državna uprava vse bolj prilagajati prejemkom v družbenem sektorju gospodarstva, ki so sO'povečali v- razdobju 1957 - I960 .za 143,2 %, tako, "da bi se preprečil prekomerni odliv zlasti visokokvalificiranih kadrov iz uprave v gospodarstvo. Ostali razlogi pa so' v personalni’okrepitvi prosvetne službe ter komunalne dejavnosti.- Izdatki vsega od tega osebni izdatki vsega od tega osebni izdatki 1960 letni U porast OLO + ObLO 000 din % 000 din % od vsega 000 din- <7 000 dis /l od vsoga 1956 b vsega osebni Jzdatki vsega osebni izdatki Prosveta in kultura 319.727 38,9 227.988 71,3 8-10.410 41,6 633.145 78,1 253,4 277,7 26,2 29,1 Socialno varstvo 100.841 12,3 5.145 5,1 114,243 5,9 1.95.5 1,7 113,3 37,8 3,1 Zdravstveno varstvo 39.181 4,8 3.875 9,9 120.002 6,2 7.337 6,1 306,3 189,3 32,5 17,3 Državna uprava in sodstvo^ 334.8%? . 40,8 209.559 62,6 694.947 35,7 450.501 64,8 207,5 215,0 20,0 21,1 Komunalna dejavnost 2G.175 3,2 2.258 8,6 207.333 10,6 80.963 39,0 792,1 358,6 64,3 37,9 Skupaj 820.771 100’- 448.825 54,7 1,946.935 100 70,2 1,173.891 60,3 237,2 261,5 24,1 : 27,1 1 t—1 Negospodarsko investicije 3,0 219.722 7,9 627,9 58,4 -£=■ cr\ 1 Dotacije 281.057 23,9 448:38? 16,2 - 159,5 12,4 ! Obveznosti in garancije 15.112 1,3 100.139 3,6; 662,4 60,5 Proračunska rezßrva •26.295 ■2,2 50.881 1,8 193,5 17,9 Ostalo Jm •- - - 9.322 0,3 9.322 - V ... .... ... Vsega 1,178.2% 100 448.825 38,1 2,775.386 100 1,183.213 42,6 235,6 263,6 23,9 27,4 od tega - OLO . 418.098 35,5 861 ,322 31,0 206,0 19,8 ...ObLO 760.136 64,5 .1,914.064 ..69,0. ...... ... .. 2M,8 25,9 . • * Prednji izdatki so se krili iz naslednjih dohodkov: . , . , . 000 din 19 5 6 % Dohodki iz gospodarstva in od prebivalstva 1,078.118 97,6 Dohodki uradov in ustanov 2.415 0,2 Ostali dohodki 23.931 2,2 skupaj 1,104.464 100 od tepa - 0L0 374.688 33,9 - ObLO 729.776 66,1 000 din — r— 1956 ’ letno 2,436.404 78,1 226,0 22,6 3.939 0,1 s 163,1 13,0 678.493 • 21,8 / 283,5 29,8 3,118.836 100 282,4 29,6 884.301 28,4 236,0 23,9 i 2,234.535 71,6 306,2 32,4 £ —j I Prav komunalna dejavnost, zdravstveno varstvo ter prosveta in kultura izkazujejo največji'porast izdatkov. Pri tem je treba omeniti, da so znašali izdatki za prosveto in kulturo ter za državno upravo in sodstvo skoraj 4/5 vseh rednih izdatkov. Ud*eležba osebnih izdatkov na celotnih proračunskih izdatkih se je tako povečala od 38,1 % v letu 1956 na 42,6 % v letu 1960. Več ali manj povezani s proračunskimi izdatki so dohodki samostojnih zavodov in skladi. ' * Iz pregleda na naslednji strani so- razvidni dohodki in izdatki okrajnih in občinskih finančno samostojnih zavodov v letu 1956 in I960. Medi tem ko so se dohodki teh' zavodov v razdobju leia 1957-1960 povečali nekoliko manj (za 161,3 %) kot • proračunski dohodki (182,4 %), so se izdatki povečali nekoliko močneje (za -141,7 %) • V skoraj istem obsegu kot osebni ' izdatki proračunov so se povečali tudi osebni izdatki finančno samostojnih zavodov (za 164,9 %). Udeležba občinskih finančno samostojnih zavodov na celotnih dohodkih in izdatkih vseh finančno samostojnih zavodov se je v primeri z letom 1956 (okoli 61 %) zmanjšala na okoli 46 % v letu 1960. Značilno za te zavode je, da so se.njihovi dohodki iz proračunov v celoti zvišali v letu I960 komaj za 14,2 %, iz česar sledi, da so se v večji meri oprli na^lastne dohodke in ostale vire. V nekoliko manjši meri velja za občinske zavode, kjer so se dohodki iz proračunov zvišali za 31,2 %. ( Iz pregledov na str. 150, 151 in je razvidno, da so se dohodki skladov povečali v razdobju 1. 19'57 - I960 za 248,8 %, izdatki pa. za 373,8 %. Tak ogromen ..porast gre predvsem na račun stanovanjskih skladov občin in okrajne vodne skupnosti, ki je pričela z delom leta 1958, med^tem, ko so^se dohodki in izdatki proračunskih skladov povečali približno v obsegu proračunov. Za gospodarstvo najpomembnejši pa so bili investicijski skladi okraja- in občin. Ti skladi so .dali 39,2 %, stanovanjski skladi pa 44,6 % vseh investicijskih sredstev skladov V letu 1957 - I960. Iz naslednjega pregleda je razvidno kolikšna sredstva so dali na razpolago proračuni, skladi in finančno samostojni zavodi, pri čemer je 'treba omeniti, da so pretežno sredstva skladov bila dana v obliki posojil. proračuni ' skladi fin. sam. zav skupaj skupaj od tega 0L0 udeležba ■ÖÖÖ"3in %-----ööCrain-----%----OLO v % 5,1 201.021 3,6 29,7 91,9 5,215.466 92,9 42,6 3,0 • 194.838 3,5 48,7 13,310.430 100 5,611.325 100 42,2 ,675.339 12,234.908 400.183 ... .. • ■ \ - Skupaj (0GC dinj o d t e g a i ndeks lastni i z P r o r a čuna ostal i viri 1955 1ÜQC I960 1956 I960 indeks 196 G 1956 I960 indeks I960 1056 I960 indeks 1960 1956 1956 1955 1956 vsega dohodki ' 221.042 762.G47 261,3 134.823 621.261 336,1 100.984 115.323 114,2 (5.635 26.663 431,9 od 4ega obe. zavodi 177.053 ' 354.441 199,3 107.491 245.112 ■ 223,0 54.839 85.641 131,2 ^.537 24.283 438,6 % udeležbe obč. zav. 6D,9 40,5 - 58,1 s 39,4 - •04,2 73,7. - 91,7 93,2 - ^fjdetožbe raznih virov na skupnih doh. 100 . 100 . 63,3 81,5 34,6 15,1 2,1 i 3,4 C d te g a' investicije iz stanje skladov koncem leta M 1 "J ^ P* u 'Oti/.INU osebni izdatki i tUa U\uv uu skladov in tek. indeks * indeks i ndeks skupnih izdatkov izd. 19-57-1953 1956 19GC 1960 ' ' 1956 IDGd 1956' I960 1956 I960 I960 1960 (v 000 din) 1956 1950 * 1956 vsega izdatki 282.200 . 602.027 ; 241,7 106.429 201.973 264 ,9 37,7 4U 43C.183 28.974 1123,187 425,2 od tega obč. zav. 171.140 315.168 134,1 74.621 154.354 2 06,8 43,6 48,9 2 0 5.345 14.736 56.857 386,0 % udeležbe obč. zavodov 60,6 46,2 - 76,1 54,7 - - - 51,3 50,8 46,2 - 1'9 G G skladi OLO in ObLG kmetijski vodni gozdarski cestni kadrovski gasilski ostali skupaj proračunski investicijski stanovanjski vodna skupnost ToTg 00C din % 40.221 1,9 9.076 0,4 191.932 9,2. .97.430 4,0 7.IGO 0,3 10.310 ' 0,5 35G.145 16,9 ,139.733 54,6 614.310 29,1 vsega dohodki . 000 din % 13.795 6,2 404.645 5,5 341.905 4,6 120.493- 1,0 11.522 0,2 33.220 0,5 925.570 12,6 3,325.609 45,2 2,267.930 '30,0 041.323 11,4 2,110.108 .7,3GO .WO 1.QH vsega 100 i ndeks uu lega ulj I960 1 G 5 G I960 1956 000. din % 000 din % 34,3 40.221 3,5 13.795 - 9.076 - c;o - - 210,0^ 191.932 - 1C,7 404.645 11,0 350,9 72.436 6,3 252.043 7,3 0 - - 120.403 3,5 . .160,9 7.160 0,6 11.522 "... 0,3 1 f—1 321,9 9.552 ;1 0,8 ■ 13.050 ' ' 0,4 ~ o - x 1 259,9 330.377 28,7 *nvo posameznih industrijskih strokah in gospodarskih panogah so razvidni iz pregleda na naslednji strani. Koeficient 3,5 po tem pregledu odstopa za 0,1 od koeficienta po gornjem izračunu z ozirom na manjše metodološke razlike. Gibanje hranilnih vlog,in potrošniških posojil pri bankah je razvidno iz naslednjega pregleda, ki pa ne zajema hranilnih vlog pri Kmetijskih,zadrugah in potrošniška posojila, dana od trgovskih podjetij. Po podatkih NPTso namreč znašale koncem leta I960 celotne hranilne vloge 1.181,1 milj. din, najeta posojila pa 728,4 milj. din. 1 9 5'6 i960 indeks I960 /> . letno v ÖÖÖ din v 000 din 19.56 a) hranilne vloge in krediti stanje koncem leta 241.-259 973.103 403,3 41,7 št. vlagateljev 16.756 32.376 193,2 17,9 /) na 1 vlagatelja 14 30 • 214,3 21,0 b) potrošniški krediti najeta posojila za , - ' - tekstil 148.900 41,8 43.283 6,8 29,1 - 36,9 - opremo 115.599 32,5 181,332 28,6 156,9 11,9 pohištvo -86.761 '24,4 291.195 45,9 335,6 35,5 1 avtomobile - - 116.328 18,4 - • - * gotovino 4.685 1,3 1,913 0j3 40,8 - 25,0 - ostalo 90 - 92 - 102,2 0,6 ■ - skupaj 356,035 100 - 634.143 100 178,1 15,5 štv. koristnikov ' 9.350 10.752 115,0' 3,6 j} na dolžnika 38 59 155,3 11,6 /i vložena ob- Struktura Koeficient na 000 din vloženih ob- na 1 zaposlenega od- na 009 di n osnovnih 1 Brutoprodukt Struktura ratna sredstva ratnih .sredstev je od- pade vloženih ob- sredstev je odpadlo 00Q din v 1 v 000 din v % obračanja padlo j narodnega dohodka ratnih sredstev <7 • jfi vlpženin obr. sred- c)in %" 000 din . ^ štev % (ind.-lOO) (ind.-10U) din (in trgovin. :) 2,061.500 1,6 2,633.403 7,0 ■ 0,0- 9,2xxx} 1.377 122,7 gostinstvo 1,867.466 1,4 102.904 0,3 . 18,1 111 9,9 obrt >«) 7,939.960 6,1 969;671 2,6 8,2 313 27,9 komunala x*) 1,834.257 1*4 __ ___ _ XXXX 305.710 0,0 6,0 360 32,1 v s e g a 131,069.329' ■ 100,0 37,502,169 100,0 . 3,5 928 02,7 Opombe: x) podjetniški princip; xx) brez prodajaln, agencij in obratov, industrijskih in drugih-gospodarskih organizacij s sedežem izven okraja; XXX.) realizacija odn. koeficient računan na realizacijo odn. ob upoštevanju real. trgovine; xxxx) ocena. I' .. ■■/■ ■ • ' k ,*y Iz podatkov na etrani 156 sledi; v , 1 1* Hranilne vloge so rastle tako v masi kot po koristniku neprimerno močneje (povprečno letno za 41,7 % odn. 21 %) kot pa potrošniški krediti (povprečno letno za 15,5 % odn« 11,6 %)8 Tudi število vlagateljev, ki znatno presega število koristnikov potrošniških posojil, -je rastlo neprimerno hitreje kot pa število koristnikov potrošniških posojil (0 letno 17,9 % napram 3,6 %). Značilno'je, da so hranilne vloge rastle neprimerno hitrej kot pa čisti osebni dohodki. Le-ti so rastli po enem zaposlenem v družbenem sektorju gospodarstva za 17,3 %. 2. Hranilne vloge, ki so še leta 1956 bile znatno nižje od najetih potrošniških posojil, so do leta I960 slednje znatno presegle. V zvezi z hranilnimi vlogami je omeniti, da'■so le-te bile' tako v letu 1956 kot tudi leta I960 pri delavcih in uslužbencih po eni strani in pri kmetih na drugi strani v odnosu 1 ; 5 (leta I960 - 21 ; 106 tisoč din)» Struktura potrošniških posojil se je od leta 1956 na leto' I960 bistveno spremenila v tem smislu, da so močno porast-li potrošniški krediti za pohištvo odn» so se pojavila ■ tudi posojila za avtomobile, ki zavzemajo v masi potroš- -niških posojil že kar 18,4 %. Najmočnejše je podla udeležba potrošniških posojil za tekstil (od 41,8 % v letu 1956. na 6,8 % v letu I960), Taka preoriontacija potrošniških posojil je v skladu s -strukturnimi spremembami, ki jih je bilo opaziti v trgovini. Značilno je tudi, da je razmeroma mnoga manj koristnikov potrošniških, posojil med delavci, kot med' uslužbenci, tudi je do leta I960 število uslužbencev -■■ koristnikov potrošniških posojil razmeroma močnejše porastih kot število delavcev. Tako.je v letu 1956 odpadlo ' na 1 uslužbenca 2,7 delavcev, v letu I960 pa le 2 delavca» Zadolžitev delavcev je bila znatno manjša kot zadolžitev uslužbencev, vendar je le-ta močnejše porastla pri delavcih kot pri uslužbencih. Med tem ko je bila 1. 1956 zadolžitev uslužbenca 2,8 krat večja kot delavca, je bila zadolžitev uslužbenca v letu I960 le 1,6 krat večja. V zvezi s samim razvojem oz. dejavnostjo bank je še omeniti« da se je osebje vseh bank (NB, KB, ZHP) povečalo po statističnih podatkih (RAD) od 264 v 1* 1956 na 368 v 1. i960 t, 4» za 39,4 % (0 letno za 8,7 %). XX, Poglavje ZAVAROVALNIŠTVO Zavarovalniške posle v okraju Kranj je opravljala podružnica D0'Z-a v Radovljici. Iz pregledov na naslednjih straneh izhajajo naslednji zaključki iz poslovanja za razdobje 1957 - I960: 1) po številu zavarovanj odpade le manjši del na socialistični sektor, katerega udeležba se je v letu I960 povečala na 9,6 % (1. 1957 - 7 %); 2) po znesku'premij prevladuje socialistični-nektor, vendar se je njegova udeležba v letu I960 zmanjšala na 57,1 % (leta 1957 - 64,1 %); - _ / 3) udeležba družbenega sektorja na celokupnem številu'škod se je zmanjšala na 10,1 % (leta 1957 - 12,63%); 4) razmeroma še bolj kot premije in število škod so se zmanj-‘šale odškodnine, ki jih je prejel družbeni sektor od celokupnih odškodnin (40,8 %); med tem ko je škodni koeficient v privatnem sektorju narastel od 24,01 v letu 1957 na 3.(4*4 v letu I960, je škodni koeficient v družbenem- ■ sektorjiu padel od 21,9 v letu 1957 na 18,9 v letu I960; riziki v privatnem sektorju so torej- močno narastli, kar je vplivalo na to, da se je škodni koeficient v.celoti povečal od 22,65 v letu 1957 na 26,41 v letu I960. DOZ predstavlja močnega zbiralca družbenih sredstev. Iz sklada za preprečevanje škod je v razdobju leta'1957 do I960 prispeval za razne investicije (vet, opremo, planinska pota,' ograje na pašnikih in dr.) preko 6 milj. din. Iz istega sklada so bila podeljena tudi razna posojila za investicije v -višini 111 milj. din, od česar je odpadlo na Gasilski dom Kranj 100 milj. din. Število zaposlenih je bilo po s tanju koncem leta sledeče: 1956 1960 indeks 1960 T93E 0 letno interni uslužbenci 54 00 CO 153,7 11,3 zavaroval, zastopniki 18 51 283,3 . 29,7 pogodbeni poverjeniki 45 ■ 35. . 77,8 - 6,1. 117. 169 v s e g 144,4 vrsta zavarovanja število zavarovanj 1957 ■ 1960 • indeks 1960 . 1957 JÖ letno civil 24.334 28.000 - 115,1 4,8 živina 7.237 7.882 108,9 2,9 toča • ' 535 398 74,4 - 9,4 industrija 209 239 114,4 4,6 »azno 1.744 5.729 328,5 32,0 aezgode 4.925 5.261 106,8 - 2,2 življenje 29.060 35.451 : 118,7 5,9 skupaj - 53.894 83.020 120,5 0,4 )d toga'- priv. sektor 64.045 75.039 117,2 5,4 % 93,0 90,4 97,2 . - 0,9 - soc. sektor 4.849 7.981 104,0 13,1 • Premije indeks 1960 1957 število škod 1957 1960 1957 1960 69.231 97.230 140,4 12,0 231 256 17.879 21.963 122,8 7,1 375 2.321 1.506 1.523 101,1 0,4 55 ' w 172.287 241.513 140,2 11,9 148 596 26.602 74.303 279,3 40,9 89 341 14.720 39.337 267,2 38,3 862 2.132 53.902 127.815 237,1 33,5 564 3.752 I £ 350.127 003.684 109,5 19,2 2.324 9.447 c_> 1 127.899 259.233 202,7 26,6 2.031 8.494 35,9 42,9 119,4 6;1 87,4 89,9 228.228 344.451 150,9 14,7 293 953' 04,1 57,1 39,1 - 3,8 12,6 10,1 vrsta zavarovanja indeks 1000 1957 1Ö letno odškodnina 1957 I960" civil 110,0 3,5 10.013 25.556 živina - 610,9 03,6 11.978 - 13.066 toča . 09,1 _ - 3,8 530 1.572 industrija ' • 4 ' 402,7 59,0 22.446 41.098 razno 303,1 50,3 23.205 ' 17.794 nezgode 247,3 35,5 5.903 23.117 življenje GG5.2 • 08,3 6.605 35.675 skupaj 4GG,5 59,5 00.680 159.470 od tega - privatni sektor 410,2 01,0 30.706 94.363 %■ 132,9 1,0 30,1 59,2 - soc. sektor ... 325,3 48,1 49.974 65.115 % • 00,2 - 7,1 61,9 40,0 i ndeks I960 /i letno 1957 škod.koeficient 957 "■'i960'' indeks m. 1957 255,2 36,0 14,46 27,31 189,3 23,6 115,8 5,0 66,99 63,13 94,2 - 2,0 296,6 43,7 35,19 103,21 293,3 43,1 106,7 23,T 13,02 17,34 133,2 10,0 76,7 - 0,5 07,23 23,94 27,4 - 42,5 391,6 57,2 40,10 58,70 146,4 13,5 540,1 75,4 12,25 - 27,90 227,0 31,9 197,7 25,5 22,65 26,41 116,6 5,3 307,3 45,3 , 24,01 36,40 151,6 14,9 155,4 15,0 . - - - 130,3 9,2 21,90 10,90 86,3 -4,0 05,9 14,8 I -161 1. Fizični obseg proizvodnje v razdobju porsp. plana za 1. 1957 - I960 ■ 2. Povprečno zaposleni 3. Celotni dohodek 4. Družbeni proizvod *■ ' i 5. Materialni stroški 6. Amortizacija 7. Narodni dohodek 8. Čisti ošebni dohodki 9. Struktura celotnega dohodka, materialnih stroškov, družbenega. proizvoda, amortizacije, nerodnega dohodke, in čistih osebnih dohodkov v družbenem, sektorju gospodarstva 10« Produktivnost 11. Družbeni proizvod na 1 zaposlenega v družbenem sektorju gospodarstva 12. Povprečni mesečni čisti osebni dohodki nr 1 zaposlenega v družbenem sektorju gospodarstva 13. Skupne investicije (po tekočih cenah) 14. Skupne investicije (po cenah 1. 1956) 15. Skupne investiciji po virih (po tekočih cenah) e«n* 1959 v 000 din Tabela 1 Šifra Stroka • panoga f1956 - I960 Indeks 1960/56 JU 1. porast 1957 - 60 111 - Elektrogospodarstvo 402.056 546,132 135,8 8.0 ' m - Črna metalurgija 64,200,558 82,333.977 128,2 6,4 117 • Ketfnska Industrija 4,510.169 8,060,971 178,7 15,6 119 * Elektroindustrija 4,155.535 9,676.438 232,9 23,5 120 - Kemična industrija 199.330 789,709 396,2 41,0 121 - Ind. gradbenega materiala 122,557 154.616 126,2 6.0 122 - lesna industrija 3,736.661 5,862.097 156,9 11,9 123 - Ind. celuloze in papirja 256.887 384.254 149,6 10,6 124 . Tekstilna industrija 24,952.705 30,289.630 121,4 5,0 125 . Industrija usnja in obutve 5,995.673 8,563.102 144,5 9,6 126 » i Industrija gume i n 3,635.732 7,108.796 195,5 18,2 127 . Živilska Industrija 402,346 914.157 227,2 22,8 128 * Grafična Industrija 141.533 234.805 165,9 13.5 INDUSTRIJA SKUPAJ 112,711.762 155,018.795 137,5 8,3 GOZDARSTVO 734.562 1,187.877 151,7 12.8 CESTNI PROMET 99.185 505.088 510,1 55,0 ■ ‘ ' P o v p r e č no zap osi eni Tabela 2 / ; ■■ ' ' . . . ' • lettf 1956 štev id o struktura leto 1960 število % struktura perspektivni plan i ndeks 1960 1956 JÖ letno i ndeks I960- — 33=73. persp. plan 111 * Elektrogospodarstvo 102 0,4 120 0,4 114 117,6 4.1 105,3 -IH * Črna metalurgija 6.594 26,9 6.787 23,6 • 6.780 102,9 0,7 100,1 117 * Kovinska industrija 2.174 8,9 2.734 9,5 2.768 125,7 5,9 93,8 11S *-Elektroindust,ri ja 2.S83 . ' 9,8 3.808 13,3 3.219 141,9 9,1 118,3 120 - Kemična industrija 54 0,2 112 0,4 117 207,4 20,0 95,7 12l - Industrija gradb. materiala 242 1,0 282 1,0 305 116,5 3,9 32,5 122— Lesna industrija 2.171 10,0 2.412 8,4 2.425 111,1 2,7 99,5 123«— Industrija celuloze in papirja 83 0,3 104 0,4 88 125,3 5,8 118,2 124 - Tekstilna industrija 6.802 27,8 7.593 26,5 7.245 111,7 2,8 104,9 125 - industrija usnja in obutve 2.610 10,7 3.352 11,7 3.167 128,4 6,4 105,8 12G Industrija ^ume 822 3.4 1.185 4.1 1.027 144,2 9,6 115,4 127 - Živilska industrija 71 0,3 97 0,3 86 136,6 8,1 112,8 128 -i Grafična industrija 72 0,3 131 0,4 120 181,9 „ 16,1 109,2 100 100 1 - INDUSTRIJA 24.480 JLfi. 28.723 65,9 • 27.461 , i 117,3 4.1 104,6 Kmetijska posestva 187 0,6 ■256 0,6 190 137,0 8,2 134,7 Kmetijsko zadružništvo 950 2,8 1.162 2,6 1.462 122,3 5,2 79,4 ' 2 * Kmetijstvo 1.137 3,4 1.418 3,2 1.652 / 124,7 5,7 85,8 3 - Gozdarstvo 1.098 3,2 1,219 2,8 1.374 111,2 2.7 88,7 4 - Gradbeništvo 1.240 ' 3,7 3.271 7,5 1.909 261,8 27,3 171,5 • leto 1956 število struktura Gcstni promet 78 0,3 J l 1.360 4,0 ■ PTT 224 0,7 5 - Promet 1.0G2 5,0 G * Trgovina 1.311 3,9 G - Gostinstvo in turizem 579 U 7 - Obrt 1.091 5,0 8 - Komunala G5G 1,9 SKUPAJ DRUŽ8EH1 SEKTOR 33.8C2 100 Kmetijstvo 14.147 41,8 Gostinstvo 150 0,4 Obrt 2.069 6.1 SKUPAJ PRIVATNI SEKTOR 1G.3GG 48,3 x) Kmetijstvo 15.284 Gost? nstvo 729 Obrt 3.750 SKUPAJ DRUŽBENI !f! PRIVATNI SEKTOR 19.773 . VSEGA GOSPODARSTVO 50.228 x) opomba - računano na družbeni sektor zaposleni leto 1900 število _ struktura Perspektivni plan i ndek$ 19G0 1050 i ndaks 1060' per#p. plan a letno 2G3 . 0,6 271 337,2 35,4 97,1 1.612 3.7 _ 1.012 118,7 4,3 100 248 0,5 248 . 110,8 2,5 100 2.123 4,9 2.131 127,7 6,3 99,7 1.913 4,4 1.504 145,9 9,8 127,3 925 2,1 730 162,7 12,9 117,1 3.077 7.1 2.147 186,9 15,9 147,0 859 2,0 •740 131,1 7,0 110,1 43.520 100 39.708 128,8 6,5 109,6 12.280 28,2 13.840 86,8 - 3,5 88,7 188 0,4 174 125,3 5,8 108,0 2.1G9 5,0 2.1G7 104,8 ‘ 1.2 100,1 14.537 33.5 x) 16.181 89,4 - 2.8 90,4 13.598 15.492 89,6 . 2,7 88,4 1.-113 964 152,7 11.2 115,5 5.246 4.314 139.5 8.7 121,6 20.057 20,770 101.4 - 0,3 96,6 58.165 55.889 115,8 3,7 104,1 Celotni dohodek leto 1956 leto 1930 1. 1961 po persp. i ndeks jfi let- i ndeks izvršitev izvršitev pl.1957-1361 I960 1950 1956 no 1961 TU * Elektrogospodarstvo 333.754 400.556 475.303 146,4 10,0 102,6 IH * Črna metalurgija 23,105.155 33,534.911 31,000.000 144,6 9,6 100,2 117 * Kovinska industrija 3,709*141 0,136.725 7,106.106 214,7 21,0 113,2 119 - Elektroindustrija 4,621.606 19,431.090 8,SG0.00Q 225,7 22,6 122,7 120—- Kemična industrija 102.917 021.041 1.C14.174 440,0 45,5 00,9 121 * Industrija gradbenega materiala 212.612 411.021 503:400 103,7 17,9 01,0 122 * Lcana'industrija 2,971.235 5,562:695 4,032.000 107,2 16,9 137,9 123 - Industrija celuloze in papirja 157.011 252:300 269:399 160,7 12,6 93,6 124 * Tekstilna industrija 21,026.592 25,700:201 33,350.041 122,3 6,9 77,1 125 * l&dustrija usnja in obutve 5,267:903 9,631.279 9,776.312 102,0 IG,3 90,5 126 *■ Industrija gume 3,000:520 0,040:314 6,561:000 211,0 20,5 122^6 123 * Živilska industrija 401.096 939.110 647:326 234,1 23,7 145,1 12G - fra-fična industrija 04.604 230.413 200,C00 201,5 29,5 119,2 1 - Industrija 66,034.306 104,204,402 103,515.607 157,8 12.1 100,7 Kmetijska posestva 86:919 267:037 107:386 307,2 32,3 240; 7 Kmetijsko zadružništvo 3,790.231 4,610.320 4,252.275 121,0 5,1 100,6 2 * Kmetijstvo 3,077.150 4,005:365 4,353:661 126,0 6,0 112,1 3 * Gozdarstvo 979:624 1,793.562 1,214:404 103,5 16,4 147,0 4 - Gradbeništvo 1,070.363 5,911:750 2,193.654 552,0 53,0 270,0 Cestni promet 157.630 634.204 522:750 402,3 41,0 121,3 JŽ 1,904.375 2,540:000 2,540.000 120,0 S,4 100,0 - PTT 177:124 271,000 271.000 153,1 11,3 100,0 5 » Promet 2,319.137 3,445.204 3,333.750 140,5 10,4 103,3 G-- Trgovina 1,203.700 2,493.360 1,735:390 194,2 10,1 143,7 C * Gostinstvo in turizem- 091.744 2,000.000 1,101.091 224,3 22,4 172,2 3 * Obrt 2,450.645 7,924.133 3,290.000 323,3 34,0 24C.C G - Komunala 675.503 1,094.397 1,097.275 200,5 29,1 172,5 SKUPAJ DRUŽBENI SEKTOR 79,502.252 134,552.707 121,900.892 169,1 14,9 110,4 leto 1956 Izvršitev Kmetijstvo A ,535.899 Gostinstvo 184.739 Obrt 1,431.200 SKUPAJ PRIVATNI SEKTOR 6,151.910 Kmetijstvo 0,413.049 Gostinstvo L,076.403 Obrt 3,381.925 SKUPAJ DRUŽBENI IM PRIV. SEKTOR 13,371.457 VSEGA GOSPODARSTVO 05,734.170 Celotni dohodek leto I960 izvršitev 1. 1961 po persp. pl.1957-1961 i ndeks I960 1956 fj letno i ndeks 1960 1961 6,502.000 . 5,576.890 143,3 9,4 116,6 373.-016 266.599 201,9 19,2 139,9 1,747.000 1,609.150 122,0 5,1 103,5 3,622.016 7,452.639 140,1 3,8 115,7 11,387.365 9,936.551 135,4 7,9 114,6 2,373.016 1,427.690 220,4 21,8 166,2 9,671.139 4,099.150 249,1 25,6 197,4 23,431.520 16,263.391 175,2 15,0 144,1 143,174.703 129,353.531 167,0 13,7 110,7 Družbeni proizvod leto 1950 leto I960 1. 1901 po persp. indeks . , , tj let- i ndeks izvršitev izvršitev pl.1957-1901 1960 ^ 1900 1956 nc 1901 111 - Elektrogospodarstvo 220.000 375.390 274.024 1.70,6 14,3 130,9 114 * Črna metalurgija 10,019.100 14,723.052 14,108.040 140,9 10,1 103,9 117 * Kovinska industrija 1,902.050 3,099.177 3,203.770 190,7 10,4 119,7 119 * Elektroindustrija 2,383.125 _ _ 4,007.010 4,526.973- 204,2 19,0 107,5 120 * Kirnična industrija 77.030 300.239 300.090 403,5 40,7 103,1 121 * Industrija gradb. materiala 114.149 225.334 242;857 197,4 18,5 92,8 122 * Lesna industrija 1,174.034 2,570.070 1,720.370 210,9 21,6 140,7 123 * Industrija celuloze in papirja 110;395 150.403 195.479 133,0 7,5 01,0 124 * Tekstilna industrija 12,811.407 13,405.041 19,400*399 105,3 1,3 09,2 125 * Industrija usnja in obutve 1,794.733 3,100.027 3,217.456 176,5 15,3 90,5 126 * Industrija gume 1,505.500 3,034.520 » 2,764:055 , 201,5 19,1 109,7 127 * Živilska Industrija 132.703 179.31 C 101.241 135,0 7,0 98,9 120 - Grafična industrija 40.407 135.905 115.020 200,9 29,4 117,4 1 - Industrija 32,301.012 47,203.548 50,520.000 145,0 9,9 93,4 Kmetijska posestva 44.909 110.307 55.552 250,7 26.8'. 209,5 Kmetijsko zadružništvo 459.599 909.700 731.209 215,4 21,1 135,3 2 - Kmetijstvo 504.500 1,106.173 706.851 219,2 21,7 140,0 3 * Gozdarstvo 455;546 1,440.005 707.119 310,0 35,0 190,6 4 - Gradbeništvo 305.092 2,300.615 774; 7 74 621,0 - - 50,0 309,0 Cestni promet 100;365 304.109 192.145 noo o OU£fu 39,0 199,0 jž 1,093.390 1,537.102 1,537.102 141,0 9,0 100,0 ■ PTT 136.2oG 211.134 21U134 155,0 12,0 100,0 5 * Promet 1,329.903 2,132,405 1,940.401 100,3 12,5 109,9 G - Trgovina 904.610 2,011.423 1,220.093 222,3 22,1 103,0 0-- Gostinstvo in turizem 339.801 030.000 392;002 202,4 19,3 175,1 7 - Obrt 579.170 2,179.033 909.597 370,2 30,5 224,7 0 - Komunala • 312.940 913;G30 454.121 293,0 31,0 201,0 SKUPAJ DRUŽBENI SEKTOR 37,193.900 00,007.510 57,041.010 101,5 12,7 103,0 D r užbenT pro iz?o d leto 1956 izvršitev leto 1960 izvršitev 1. 1961 po persp. pl. 1957-1961 indeks 19CG 1956 D letno indeks 1960 1961 Kmetijstvo 2,704.135 3,911.000 3,300.202 139,9 M 115,7 Gostinstvo 55.370 109.902 71.902 190,5 10,7 152,7 Obrt 565.GOO 844,520 709.150 149,3 10,5 119,1 SKUPAJ PRI VATNI SEKTOR . 3,415.103 4,065.422 4,161.334 142,5 9,3 110,9 Kmetijstvo 3,200.752 5,017.173 4,167.°53 152,0 11,2 120,4 Gostinstvo 303.443 797.902 464.704 202,0 19,3 171,7 Obrt 1,144.050 3,023*553 1,670.747 264,1 27,5 100,1 SKUPAJ DRUŽBENI IN priv.sektor 4,027.045 0,030,620 6,310,504 103,1 16,3 140,0 VSEGA GOSPODARSTVO 40,009,101 64,932.932 62,003.152 150,9 12,4 104,7 lil a t e r i a 1 n i stroški leto 1050 izvršitev - lete I960 izvrši tev 1. 1661 po persp. pl.1957-1961 indeks I960 1956 jt letno indeks 1960 1961 111 * Elektrogospodarstvo 113.754 113.176 201.005 99,5 P 1 - U,1 56,1 114 * Črna metalurgija 13,166.055 10,011.259 16,031.954 142,9 9,3 111,0 117 - Kovinska industrija 1,007.005 4,237.540 3,902*336 234,5 23,8 100,6 119 - Elektroindustrija 2,230.561 5,564.800 3,973.027 240,6 25,6 140,0 120 - Kemična industrija 105.079 440.002 '645.470 419,5 43,1 60,3 121 - Industrija gradbenega materiala 90.463 106.407 260.543 109,4 17,3 71,6 122 - Lesna industrija 1,797.201 2,992.017 2,363.624 166,5 13,6 120,9 123 - Industrija celuloze in papirja 30.616 03:905 73.920 243,2 24,9 127,0 124 - Tekstilna industrija 0,215.105 12,222.360 13,009.642 140,0 10,4 08,0 125 * Industrija usnja in obutve 3,473.170 6,463.252 6,550.056 106,1 16,0 98,5 12G * Industrija gume 2,204.940 5,013.794 3,796.145 210,5 21,6 132,1 127 * Živilska industrija 260.300 759.000 466,035 283,2 29,7 163,0 120 * Grafična industrija 30.ZT7 102.440 04:172 202,4 29,6 121,7 1 - Industrija 33,652:694 57,000:936 52-,907:667 169,4 14,1 107,6 Kmetijska posestva 41.930 . 150:650 51:024 359,3 37,0 290,7 ■ Kmetijsko zadružništvo 3,330.G32 3,620.542 3,520:906 100,9 2,1 103,1 2 * Kmetijstvo 3.372.5G2 3,779.192 3,572.010 112,1 • 2,9 105,0 3 * Gozdarstvo 524.070 346:957 447.205 66,2 - 9,8 77,6 4 - Gradbeništvo 004.671 3,525.143 1,410.000 514,9 50,6 248,4 Cestni promet 57.273 259:835 330:605 436,6 44,5 75,6 JŽ 090:905 1,002:818 1,002,810 112,6 3,0 100,0 • PTT 40.916 59;8GG 59.866 146,3 10,0 100,0 5 Promet 909.174 1,312.719 1,393.209 132,7 7,3 94,2 G * Trgovina 379.170 401:937 507.297 127,1 6,2 95,0 G --Gostinstvo in turizem 551.003 1,312.000 700.209 237,7 24,2 170,0 7 -- Obrt 1,071.475 5,74 5.106 2,323.403 307,0 32,5 247,6 0 - Komunala 3G2.557 901.267 043.154 270,6 20,3 152,6 SKUPAJ DRUŽBENI SEKTOR 42,300.264 74,405.257 64,059.974 175,7 15,1 116,3 LI a t e r T a 1 ni s"t roški leto 1956 izvršitev leto 1960 izvršitev 1.1961 po persp. pl. 1957-1961 indeks 1900 ' To5C JÖ letno i ndeks 1960 1961 ’ Kmetijstvo 1,741.704 2,591.-000 2,186.538 140,7 10,4 117,9 Gostinstvo 129.361 263.114 194.617 203,4 19,4 135,2 Obrt 065.600 902.400 900.000 104,3 1,1 100,3 SKUPAJ PRI VATli SEKTOR 2,736.725 3,756.594 3,291.303 137,3 0,2 114,1 Kmetijstvo 5,124.297 6,370:192 5,769.490 124,3 5,6 110,4 Gostinstvo 603.C40 1,57 5J14 962.906 230,6 23,2 163,6 Obrt 2,737.075 6,647.506 3,220.403 242,9 24,8 206,4 SKUPAJ DRUŽBENI IN PRIVATNI SEKTOR 0,544.412 14,592:092 9,952.007 170,0 14,3 146,6 VSEGA GOSPODARSTVO 45,124,909 78,241.051 67,350.379 173,4 14,8 116,2 Amort i z" a c i j 3 leto 1956 izvršitev leto 1930 izvršitev 1.T9G1 po persp. pl.1957-1931 indeks . . , ,000 *,c*- Indeks 1930 - 1956 • no • 1961 ITI Elektrogospodarstvo 71.103 107:821 107.391 151,6 ■ 13,0 100,4 114 * Orna metalurgija 1,327.171 1,064.035 1,104.150 80,2 - 7,1. 96,4 117 <• Kovinska industrija 103.755 156.061 172.066 150,4 10,7 90,7 119 * Elektroindustrija J 32.800 186.757 200:000 140,6 8,9 93,4 120 * Kemična industrija 3.958 ■ 8:861 8.000 223,8 22,3 110,8 121 * Industrija gradb. materiala 9.247 13:880 14.714 150,1 10,6 94,3 122 i Lesna industrija 59.153 86.294 95.900 145,8 9,9 89,9 123 * Industrija celuloze in papirja 4.OSI 6:921 6.100 170,8 - 14,3 113,5 124 - Tekstilna industrija "355.087 555.420 538.900 156,4 11,9 103,2 125 * Industrija usnja in obutve 53.012 94.178 85.570 177,6 15,4 110,1 126 * Industrija gume 57.743 91.896 99.500 159,1 12,3 92,4 127 - Živilska industrija 7.150 10.701 9.840 149,7 10,6 108,7 128 - Grafična industrija 4.663 11.064 9.060 237,3 24,1 122,1 1 - industrija 2,188.893 2,394.719 2,451.131 109,4 ' 2,3 97,7 Kmetijska posestva 7.314 21.178 8.500 289,5 31,0 240,2 Kmetijsko zadružništvo 24.328 47.469 36.000 195,1 18,2 131,9 2 - Kmetijstvo 31.642 68.647 44.500 216,9 21,3 154,3 3 * Gozdarstvo 51.526 79.785 89:600 154,7 11,5 89,7 4 - Gradbeništvo 24.026 73:683 45.470 307,0 35,0 162,5 Cestni promet 8;871 134.296 89:925 1513,9 62,0 149,3 JŽ 208.359 233.585- 233.585 113,3 3,2 100,0 - PTT 19;838 25:868 25:868 . 130,6 6,9 100,0 5 * Promet 237.068 393.749 349.378 166,1 13,5 112,7 6 * Trgovina 59.281 108:836 56.000 183,3 - 16,4 194,0 6 * Gostinstvo in turizem 70:460 55.200 33.370 78,3 - 5,9 165,4 7 i Obrt 41.398 81.478 47.786 196,8 18,4 170,5 8 - Komunala 95:766 170.534 126.609 178,2 15,6 134,7 SKUPAJ DRUŽBENI SEKTOR 2,800.060 3,426.431 3,243.244 122,4 5,2 105,6 A m o r t i z a e. i j a leto 1956 leto 1360 1, 1361 po persp. i ndeks JO let- indeks izvršitev izvršitev pl .1357-1961 1360 no 1960 1356 1961 Kmetijstvo 83:824 120.000 ' 101.406 143,2 9,4 118,3 Gostinstvo 3;885 13;721 4.000 353,1 37,0 281,2 Obrt 33.860 33.330 33.910 100,2 0,1 100,1 SKUPAJ PRIVATNI SEKTOR 121.570 167.651 140.196 137,9 0,4 119,5 Kmetijstvo 115.456 188,647 145.906 163,4 ■ 13,1 129,3 Gostinstvo 74.346 60.321 30.250 92,7 - 1,9 100,2 Obrt 75.250 115.400 01.696 153,3 11,3 141,3 SKUPAJ DRUŽB. IN PRIVATNI SEKTOR 205.070 372.976 265.052 140,7 7,1 140,2 VSEGA GOSPODARSTVO 2,321.630 3,594.082 3,383.440 123,0 5,3 106,2 Narodni dohodek - -• _ -i ■ m m mmm leto 1950 izvršitev leto I960 izvršitev 1. 1961 po persp pl, 1957-1961 . indeks I960 jfi letno i ndeks I960 1956 1961 111 * Elektrogospodarstvo . 148.897 207.509 166.633 179,7 15,8 160,6 114 * Crna metalurgija 8,691.929 13,658.787 13,063.896 157,1 11,9 104,5 117 - Kovinska industrija 1,878.301 3,743.117 3,111.704 199,3 18,0 120,3 119 - Elektroindustrija 2,250.325 4.G80.253 4,326.973 207,9 20,1 108,2 120 * Kemična industrija 73.880 371.378 360.696 ■ 502,0 4S,5 102,9 121 - Industrija gradb. materiala 104.-902 211.454 228.143 201,5 19,1 92,7 122 * Lesna industrija 1,114.881 2,484.384 1,632.476 222,8 22,2 152,1 123 - Industrija celuloze in papirja 114.344 151.482 189.379 165,6 13,4 79,9 124 - Tekstilna industrija 12,4 56.320 12,930.421 18,921.499 103,8 0,9 68,3- 125 * Industrija usnja in obutve. 1,741.721 3,073.848 3,131.886 176,5 15,1 98,1 126 - Industrija gume 1,447.837 2,942.624 2,665.355 203,2 19,4 110,4 127 * Živilska Industrija 125.638 168.609 171.401 134,2 7,6 98,4 128 - Grafična industrija 43.744 124.901 106.828 285,5 30,0 116,9 1 - Industrija $0.192.719 44,808.827 48,076.869 148,4 10,4 93,2 Kmetijska posestva 37.675 95.209 47.062 252,7 26,1 202,3 • Kmetijsko zadružaištvo 435.271 942.317 695.289 216,5 21,3 135,5 2 - Kmetijstvo 472.946 1,037.526 742.351 219,4 21,7 139,8 3 * Gozdarstvo 404.-020 1,366.820 678.119 338,0 36,0 201,0 4 - Gradbeništvo 361.-666 2,312:932 729.304 640,0 59,0 317,0 Cestni promet -91.494 249:873 102.220 273,1 28,6 244,4 JŽ 885.031 1,303.597 1,303.597 147,5 10,2 100,0 - PTT 116.370 185.266 185:266 159,0 12,3 100,0 5 - Promet 1,092,895 1,738:736 1,591.083 159,1 12,3 109,3 6 - Trgovina 845.329 1,902:787 1,172:093 225,1 22,5 162,3 6 * Gostinstvo in turizem 269,401 632.800 359.432 234,9 23,8 176,0 7-Obrt 537.772 2,097.555 921.811 390,0 41,0 227,5 8 - Komunala 217.180 743.096 327.512 34 3,0 36,0 227,0 SKUPAJ DRUŽBENI SEKTOR 34,393,928 56,641.079 54,598.574 164,7 13,3 103,7 leto 1956 izvršitev Kmetijstvo 2,710.311 Gostinstvo 51 ;492 Obrt 531.820 SKUPAJ PRIVATNI SEKTOR 3,293.623 Kmetijstvo 3,173;286 Gostinstvo 319i097 Obrt 1,069.592 SKUPAJ DRUŽB. IN PRIVATNI SEKTOR 4,561.975 VSEGA GOSPODARSTVO 37,607.551 Narodni dohodek leto 1960 izvršitev 1. 1961 po persp. pl.1957-1961 . i ndeks 1960 1956 fj letno indeks 1960 1951 3,791.000 3,278.796 139,6 0,7 115,6 96.101 67.102 136,0 16,9 143,3 810.590 675.240 152,4 11,1 120,0 4,697.771 4,021.130 142,6 9,3 116,0 4,820.526 4,021.147 152,2 11,1 120,1 728;931 426.534 220,5 22,9 170,9 2,908.145 1,597.051 271,0 20,4 102,1 0,465.652 6,044.732 105,6 16,7 140,0 61,338.050 50,619.712 162,7 12,9 104,6 leto 1956 izvršitev 111 * Elektrogospodarstvo 2G.334 114 * -Črna metalurgija 1,054.916 117 * Kovinska Industrija 2GC.166 119 * Elektroindustrija 395.694 120 * Kemična industrija 9.134 121 * Industrija grad), materiala 34.000 122 *• Lesna industrija 247.286 123 * industrija celuloze in papirja 10.550 124 * Tekstilna industrija 0377593 125 - Industrija usnja in obutve 334.122 12G * Industrija gukie 120.771 127 - Živilska industrija 12.490 12C * Grafična industrija 13.037 1 - Industrija 3,354.902 Kmetijska posestva 24.750 Kmetijsko zadružništvo 150.535 2 - Kmetijstvo 103.205 3 * Gozdarstvo 143;306 4 - Gradbeništvo 1G0.G90 Gostni promet 17;130 • JŽ 349.250 PTT 40:036 5 * Promet 415.2GG G * Trgovina 2C2.GS2 G * Gostinstvo in turizem 197,543 7 - Obrt 230.575 0 - Komunala 03.424 SKUPAJ DRUŽBENI SEKTOR 4,062.603 vOOO din Cisti osebni dohodki leto 1960 izvršitev 1. 1061 po persp. pl. 1057-1961 indeks 1300 1956- J5 letno indeks 1960 1901 50:059 44.997 193,1 17,3 113,0 2,405.935 1,703.000 235,6 23,9 145,5 753.769 547.700 201,1 29,5 137,6 1,0C1;G70 770.500 260,3 28,0 137,0 43.47G 30.200 475,9 47,0 120,1 77.232 60.395 227,1 22,8 112,3 G12.70G 440.000 247,0 25,5 136,7 23.745 15,500 225,1 22,5 153,2 1,090.036 1,330.000 225,6 22,6 142,0 790.157 054.IGO 230,0 24,3 122,0 355.04G 202.000 294,0 31,0 176,2 23.G71 19.519 229,5 23,1 14 G,0 47.401 20,500 343,1 36,0 166,6 8,229*717 5.074:271 244,6 ,25,1 14o,I 52:507 20.G00 212,4 20,7 103,0 352:511 240.460 222,4 22,1 143,0 40&.070 275.000' 221,0 21,9 147,3 337.192 214.652 227,0 22,7 156,0 597.000 344.000 359,0 37,0 172,5 77:024 51:170 454,9 46,0 152,3 476.323 476:323 130,5 0.1 100,0 76:065 7G.C65 155,0 11,6 100,0 630.312 003.550 151,0 11.0 104,4 497.772 297.190 100,5 17,3 167,5 276.000 142.900 256,G 20,6 193,1 047:142 405.000 3G7.4 30,0 203,2 250:040 130.903 299,7 31,0 179,5 12,071.142 0,296.334 243,2 24,9 145,5 Celotni dohodek_________Materialni strelki Družbeni proizv. Amortizacija___________'Narodni dohodek~~~~5Titi~0i»dohčdek‘ 1S5G 196 0 P:rs^1956 plan 1960 persp, plan ' 1955 1960 P®rSp* 1956 195C plan ) persp* 1956 1960 plan P^rSP* 1950 1360 plan persp. plart llT-Elektrogcspodarstvo 0,5 0,5 0,5 0,3 0.2 0,4 0,7 0,8 0,5 3,3 4,5 4,4 0,5 0,6 0,3 0,8 0,6 0,8 114-Črna metalurgija 35,2 32,2 29,9 39,1 33,0 31,8 30,9 31,2 28,0 60,6 44,5 45,0 28,8 30,5 27,2 31,4 30,2 28J1 117*Kovinska.i ndustrija 5,7 7,8 6,9 5,4 7,4 7,4 6.1 8,3 6,5 4,8 6,5 7,0 6,2 8,3 6,5 8,0 9.2 9,3 119—El ektro i ndus tr i j a 7,0 10,0 8,2 6,7 9,8 7.5 7,4 10,3 9,0 6,1 7.8 8,2 7,5 10,4 9,0 11,7 12,9 13,1 120*Kemična industrija 0,3 0,8 1,0 0,3 0,8 1.2 0,2 0,8 0,7 0,2 0,4 0,3 0,2 0,8 0,8 0,3 0,5 0,6 121—1ndustrija gradbenega materiala 0,3 0,4 0,5 0,3 0,3 0,5 . 0,4 0,5 0,5 0,4 0,6 0,6 n q u9a 0,5 0,5 1,0 0,9 1,2 ,122-Lesna industrija 4,5 5,3 3,9 5,4 5,3 4,3 3,6 5,4 3,4 2,7 3,5 3,9 3,7 5,5 3,4 7.3 7,5 7,6 123“'ndustrija celuloze in papirja 0,2 0,2 0,3 0,1 0,2 0,1 0.4 0,3 0.4 0,2 0,3 0,2 0,4 0,3 0,4 0,3 0,3 0,3 124*Tekstilna industrija 31,8 24,7 32,2 24,4 21,4 26,2 39,6 28,6 38,5 16,2 23,2 22,0 41,3 28,9 39,4 24,9 23,0 22,7 125-lndustrija usnja in obutve 8,0' 9,3 9,5 10,3 11,3 12,4 5,5 6,7 6,4 2,4 3,9 3,5 5,8 6,3 6,5 9,9 9,7 11,1 12G*1ndustrija gume 5,8 7,7 6,3 6,8 8,8 7,2 4,6 6,4 5,5 2,6 3,8 4,1 4,8 6,6 5,5 3,6 4,3 3,4 127-Živilska industrija 0,6 0,9 0,5 0,8 1,3 0,9 0,4 0.4 0,4 0,3 0,4 0,4 0.4 0,4 0,3 0.4 0,3 0,3 128-Grafična industrija . 0,1 0,2 ,0.2 0,1 0.2 0,1 0,2 0,3 0,2 0.2 0,5 0,4 0,1 0,3 0,2 0,4 0,6 0,5 1-1 ndustrija skupaj 100- 100- IDO 100 loo- ; 100- 100- 100- 100 100- IGO- 100-- ISO - 100 3 100 100-100 100•- 83,0 77,4 84,0 79,4 76,5 82;7 87,1 78,6 87,4 78,2 09,9 75,6 87,8, 79,1 88,1 67,8 60,2 70,8 Kmetijska posestva o.i 0,2 0,1 0,1 0,2 0,1 0,1 O.? 0,1 n.o 0,6 0,3 0.1 0,2 0,1 0.5 0,5 0,3 • KZ 4,8 3,4 3,5 7,9 4,9 5,5 1.3 1,6 1,3 0,9 1,4 1.1 1,3 1,6 1,3 3,2 2.9 3,0 2-Kmetijstvo 4,9 3,6 3,6 8,0 5,1 5;6 1.4 1,8 1.4 1.1 2,0 1,4 1,4 1,8 1.4 3,7 3,4 3,3 3* Gozdarstvo u 1.3 1,0 1,2 0,5 0,7 1.2 2.4 1,3 1,8 2,3 2,7 1,2 2.4 1,2 3,0 2,8 2,6 4-Gradbeništvo 1,3 4,4 1,8 1,6 4,7 2,2 1.0 4,0 1,3 G.9 2,1 1.4 1,1 4,1 1.3 3,4 4.9 4,1 Cestni promet 0,2 0,5 0,4 0,1 0,3 0,5 0,3 0,6 0,3 0,3 3,9 2.0 0,3 0,5 0,2 0.4 0,7 0,6 JŽ 2,5 1,9 2,1 2,1 1,4 1,6 2,9 2,6 2,5 7,5 6,8 7.2 2,6 2.3 2,4 7,0 3,9 5,8 PTT 0,2 0,2 0,2 0,1 0,1 0,1 0,4 0,4 0,4 0,7 0,8 0,8 0,3 0,3 0,3 1,0 0,5 0,9 5-Promet ' 2,9 2,6 2,7 2,3 1,8 2,2 3,6 3,6 3,3 8,5 11,5 10,8 3,2 3.1 2,9 8,4 5.2 7,3 G-Trgovi na r,7 1,9 1,4 0,9 0,6 0,8 2.4 3,4 2,1 2,1 3.2 1,7 2.4 3,4 2,1 5,3 4,1 3,6 6*Gostinstvo in turizem i.i 1,5 1,0 1.3 1,8 1,2 0r9 1,1 0,7 2,5 1.6 1,0 6,8 1,1 0.7 2.1 2.3 1,7 7*0brt 3,1 5,9 2,7 4,4 7.7 3,6 1,8 3,6 1.7 1,5 2,4 1,5 1.5 3,7 1.7 4,6 7,0 4,9 G-Koraunala 0,0 1.4 0,9 0,9 1,3 1,0 0,8 1,5 0,8 3,4 5,0 3,9 0,6 1,3 0,0 1.7 2,1 1,7 SKUPAJ DRUŽBEN! SEKTOR 100 100 100 100 100 IGO 100 100 100 100 100 100 100 100 100 '100 100 100 (računana na osnovi fizičnega obsega proizvodnje) Tabela 10 Stroka - P,a noga Vredno s t~f Ižl onega" obsega proizvodnje na 1 zaposlenega (v 000 din) Indek 0 I. stopnja 1956 I960 1956/60 rasti 111 - Elektrogospodarstvo 3.942 4 i 551 115,4 3,6 114 - Črna metalurgija 9.736 12.131 124,6 5,7 117 - Kovinska industrija 2.075 2*948 142,1 9,2 119 - Elektroindustrija . 1.549 2.541 164,0 13,2 120 - Kemična industrija 3.691 7.051 191,0 17,6 121 - Ind. gradb. mat. (brez Marmorja) 5.064 5.4.82 108,3 2,0 122 - Lesna industrija 1.721 2.430 141,2 9,0 123 - Ind. celuloze in papirja t 3.095 3.695 119,4 4,5 124 - Tekstilna industrija 3.668 3.986 108,7 2,1 125 - Ind. usnja in obutve 2.297 2.584 112,5 3,0 126 - Ind. gume 4.423 5.999 135,6 7,9 127 - Živilska industrija 5.667 9.424 166,3 13,6 128 - Grafična industrija 1.966 1.792 91,1 -2,3 S K U P A J - industrija 4.604 5.397 117,2 . 4’1 Gozdarstvo 6.691 9.745 145,6 9,8 Cestni promet 1.272 2.301 180,9 16,0 111*Elektrogospodarstvo lH*Crna metalurgija 117-Kovtnska Industrija 119- Elektro Indus trlja 120- Kemična Industrija 121- 1ndustrija gradbenega materiala 122- Lesna Industrija 123- lndustrija celuloze in papirja 124- Tekstilna Industrija 125- 1 ndustri ja usnja in obutve 126- 1ndustrija gume 127- Žlvllska industrija 120-GrafiSna iiWustrlJa MndustriJa skupaj Kmetijska posestva KZ 2- Kmetljstvo 3- Gozdarstvo ^•Gradbeništvo Cestni pi*oraoi JŽ ■PTT 5»Promet G-Trgovi na 6*Gostinstvo In turizem 7-0bpt 3-Komunala SKUPAJ DRUŽBENI SEKTOR Tabela 11 1960 persp. pl, (1961) , Indeks JD lei-1960/1956 no (produktivnost) ■ indeks .EH I960 3.123 2,-404 145,0 9,8 130,1 2.169 2,090 142,8 9,3 103,8 1.426 1;186 156,4 11,8 120,2 1.273 1.406 143,9 9.5 90,9 3.395 3.151 235,6 23,9 107,7 799 796 169,3 14,1 100,4 1.066 713 197,0 13,5 149,5 1.523 2.221 106,0 1,6 60,6 1,775 2.686 94,3 - 1.4 66,1 945 1.016 137,4 8,3 93,0 2*561 2,692 139,8 ' 0,7 95,1 1.048 2*107 90,0 - 0,3 07,7 1.030 965 154,5 11,5 107,6 1.643 1.840 124,2 5,6 09,3 455 292 108,8 17,2 155,0 852 500 176,0 15,3 170,4 700 476 175,7 15,1 163,9 1,187 553 206,0 30,0 212,7 -730 406 236,2 24,0 179,3 1,461 709 113,5 3.2 206,1 954 953 110,7 4,4 100,1 -051 051 139,9 0,8 100,0 1.-004 911 125,5 5,0 110,2 1.051 017 152,3 11.1 120,6 744 497 126,7 6,1 149,7 -700 452 206,4 19,9 156,6 1.064 614 223,1 22,2 173,3 1,300 1.457 125,7 5,9 94,7 OOO DIN) 1956 2.-157 1.519 912 838 1.441 *72 541 1.426 1.803 688 1>832 1.070 672 1.323 241 434 444 415 -309 1.207 004 603 800 690 537 343 477 1.098 leto 1956 izvršitev 111 - Elektrogospodarstvo 21.515 114 - Crna metalurgija 13.332 117 * Kovinska industrija 10.279 119 - Elektroindustrija 12.230 120 * Kemična industrija 14.096 121 * Industrija gradb. materiala 11.717 122 - Lesna industrija 9.492 123 - Industrija celuloze in papirja 10.592 124 - Tekstilna industrija 1C.262 125 * Industrija usnja in obutve 10.663 126 * Industrija gumo 12.243 127 « Živilska industrija 14.660 120 - Grafična Industrija 10.015 1 * Industrija lli455 • Kmetijska pesostva 1UC29 ' Kmetijska zadružništvo 13.906 2 * Kmetijstvo 13.433 3 * Gozdarstvo 11;25G 4 - Gradbeništvo 11.130 Cestni promet 19.331 JI 21.400 ■ PTT 19.197 5 * Promet 21.335 6 + Trgovina / 13.699 G * Gestinsts» in turizem 15.-473 7 * Obrt 11.363 0 - Komunala 1C.599 SKUPAJ DRUŽBENI SEKTOR 12.213 mesečni čisti os, dohodki na T zaposlenega leto I960 izvršitev 1.1961 po porsp. pl. 1957-1961 i ndeks 1933 1956 t letni porast 1950-1960 i ndeks 1901' 1901 35.319 32.993 164,1 13,2 117,4 32.524 23.993 229,0 23,0 145,4 22.975 19.400 223,5 22,3 139,3 23.233 19.947 189,0 17,3 116,5 32.344 25.793 229,4 23,1 125,4 22.823 19.607 194,9 10,2 122,1 21.171 15.335 223,0 22,2 137,5 19.-02G 14.679 179,0 15,0 129,5 20.727 15.3C7 202,0 19,2 135,4 19.943 17.213 103,0 IG,8 115,3 25.024 16.391 204,4 19,6 152,7 24.631 19.914 139,0 13,9 130,2 30.204 19.722 180,6 17,2 152,0 23.977 17.926 209,4 20,2 133,7 17.112 12.544 155,2 11,6 133,4 25.280 14.049 131,8 16,1 190,0 23.806 13^375 177,2 N, 2 171,6 23;C51 13.C19 204,0 19,6 177,0 15;232 15.C52 136,0 0,1 101,2 24.691 15.735 134,9 7,8 156,9 24.624 24.624 115,1 3,6 100,0 25.559 25.559 140,5 0,9 100,0 24.741 23.602 115,9 3,7 104,8 21.684 16.467 129,0 6,7 131,7 24.865 15.074 160,6 12,6 165,0 22.943 15.720 261,9 13,2 145,9 . 24.257 15.642 220,9 23,0 155,1 23.110 17.411 199,2 17,3 132,7 Skupne investicije ( po tekočih cenah} 1357 1050 1959 1900 Skupaj struktura 111 Elektrogospodarstvo 00.240 50.390 17.502 52.000 200.940 u 0,0 IH Črna metalurgija 433.032 960.523 1,039.395 992.424 3,434.774 lo o lo#u 10,9 117 Kovinska industrija \ 283.370 211.010 273.C7C 470.000 1,243.310 0.0 3.9 US Elektroindustrija 132.900 532.276 357:600 290.3CG 1,313.004 7,2 4,1. 120 Kemična industrija 47.040 42.407 ' 15.700 32.000 130.033 0,8 0,4 121 Industrija gradbenega materiala „ 20.002 64.016 60:666 94.310 239.054 1,3 0,0 122 Lesna industrija 100.554 G4.C74 51:100 130:100 425:020 2,3 1,3 123 Industrija celulozo in. papirja 17.554 0.590 G.50C 14,090 44.044 0,2 ■o,i 124 Tekstilna industrija 1,003.320 319.002 494.100 090.400 2,507.020 u,i 0,2 125 Industrija usnja in obutve 120*370 253.143 140.000 334.0G0 055:513 4,7 2,7 120 Industrija gume 00.105 122.190 570.500 100:200 949:075 5.2 3,0 127 Živilska industrija 27.505 22.212 12.000 22.200 04.707 ^0,5 0,3 120 Grafična industrija 20*0 C2 34.009 22.545 39:800 117:270 0,0 0,4 1 Industrija 2,507.700 2,091 ^DG 3,003*073 3,352.104 11,034:500 03,0 36,7 Kmetijska posestva 20.530 26:334 32:933 202.915 290:720 1,6 0,9 Kmetijsko zadružništvo 54:002 49:121 01:410 240.013 431:212 2,3 1,4 2 Kmetijstvo 03i200 75:455 114.349 440:920 721.932 3,9 2.3 3 Gozdarstvo 245;!00 147.771 2co;ioo 2C2;10G 943:071 5,3 3,0 4 Gradbeništvo 49.400 100.300 175:300 246:560 570 .000 3.1 IfC 5 Promet 357.000 340.717 105.900 455.3C0 1,327:717 7,2 4.2 01 Trgovina 342.443 201.126 239.017 306.070 1,209:002 0,0 3,0 63 Gostinstvo in turizem 90;051 220.657 274.503 •343:930 930.021 5,1 2,9 7 Obrt 13G;3G0 142.125 250:734 405:305 949.965 5,2 3,0 .«litju DRUŽBENI SEKTOR GOSPODARSTVA 3,820.000- 3,093.027 4,590.101 5,001.420 10,294.210 100 57,7 Skupnt i investicije , po tekočih cenah • 1.957 1950 -- 1.959 19G0 Skupaj struktura * stanovanjska dejavnosti 047.924 1,244.300 2,509.CIO 3,5GG:C09 0,100.139 Gl,C 25,0 -> komunalna dejavnost 253.276 5GDiOG7 435;037 1,233;7G9 2,472;949 10,5 7.G 8 stanov, komunalna dejavnost 1,101.200 1,745,175 2,994^055 4,000;650 1C,G41;GC0 79.,5 33, G Šolstvo 145.5G8 191,454 305.740 191.745 034:515 6,2 2.6 * zdravstvo 231,445 304.402 394,323 353,390 1,203.300 9,G 4.1 * socialno varstvo ( 8.007 10.636 12.029 12.2G3 43.015 0;3 8,1 - telesna vzgoja - * ■ -• - m ' - - ♦ - 9 kulturno socialna dejavnost 305.100 50(3.492 712.700 557.390 2,161.690 10,1 6,0 Drtžbeni .standard 1,400.300 2,251 ;GG7 3,706.755 5.350.C5G 12,002:770 95,G 40,4 0 Državna uprava in ostalo 243*300 41,473 40.300 249.030 502,103 4,4 1.2 SKUPAJ NEGOSPODARSTVO 1,720,000 2,293.140 3,755.055 5,G07,COG 13,304.001 100 42,3 VSEGA (i - 0) 5,550J400 6,206.967 0.353.216 11,400.514 31,079,097 100 / Ill Elektrogospodarstvo 114 Črna metalurgija 117 Kovinska industrija 119 Elektroindustrija 120 Kemična industrija 121 Industrija gradbenega materiala 122 Lesna industrija 123 Industrija celuloze in papirja 124 Tekstilna industrija 125 Industrija usnja in obutve 12G Industrija gume 127 Živilska industrija 128 Grafična industrija 1 Industrija Kmetijska posestva Kmetijsko zadružništvo 2 Kmetijstvo 3 Gozdarstvo k Gradbeništvo 5 Promet 61 Trgovina 63 Gostinstvo in turizem 7 Obrt SKUPAJ DRUŽBEN! SEKTOR G0SP0DARSTV y 000 din _____ __ Skupne_______investicije ______ po cenah iz leta 1956___________ plan 1957-1961 realizacija 1957-60 $ izpolnitve 92.990 181.417 195,1 6,126.210 3,145.036 51,3 1,229.404 1,160.377 94,4 1,181.861 1,214.724 102,8 104.904 129.553 123,5 352.942 207.858 58,9 848:860 392.178 46,2 31.412 44:451 141,5 3,684:597 2,364.844 64,2 657,621 778.402 118,4 632:864 875.952 130,4 53.500 03.257 155,6 130.300 115:160 88,4 15,127:573 10,603:209 70,7 289.100 251.998 87,2 1,123.450 377.527 33,6 1,412:550 629:525 44,6 1,127.400 811.166 72,0 134.350 559.903 416,7 442.602 1,212.715 274,0 948:690 1,067.234 112,5 1,605.000 818.985 51,0 872.425 857.536 98,3 21,670.590 16,650.273 76,8 * stanovanjska dejavnost - komunalna dejavnost 8 stanov, komunalna dejavnost * šolstvo - zdravstvo j- socialno varstvo - telesna vzgoja 9 kulturno socialna dejavnost Družbeni standard C Državna uprava in ostalo S*KUPAJ GOSPODARSTVO VSEGA (1 - 0) Skupne investicije ___ po cenah iz leta 1Q5C • ■ • plan 1957-1961 realizacija 1957-60 % izpolnitve 5,201.029 6,403.715 124,7 2,026.626 1,992.116 90,3 7,227.655 0,475.031 117,3 G0C.542 730:172 121,6 3C7.0G3 1,121.915 209,0 33.704 38.179 113,3 1,021.329 1,090.256 105,1 8,246.904 10,366.097 125,7 550.G00 515.124 93,7 8,796.804 10,031.221 123,? 30,469.574 27,531,494 90,4 S k up ne i i n v e s t i c i j e (pc tekočih cenah) g c s p c d a uu r s k e p a n c g e 1957 1958 1959 1960 Skupaj' 1957 1957 do 1960 1953 •1959 1960 skupaj 1957 de 1900 ZNESKI . Zvezna sredstva 406.900 1,228.543 1,280.471 802.949 3,710.063 4C3.200 1,227.240 1 1,152.171 719:249 3,531.060 Republiška sredstva 95.500 80.292 108.G0C 311.730 675:520 89.900 70.170 100.700 191.500 524.270 Okrajna sredstva 1,070,400 633.9G2 982.775 1 ,735.705 4,422:922 006.260» 410.231 433.152 903.003 2,553.446 Občinska sredstva . 1,350.200 1,448.220 2,024.000 2 ,387.504 7,216.612 ■430.300 107:900 225:940 403:316 1,175:404 Bančna sredstva - 35.032 224.700 560.200 020.732 - 20 ;451 70.300 270.600 377.351 Sredstva gospodarskih organizacij 1,807.700 2,503.408 3,211.170 4 ,965.060 12,560.130 1 ,020.400 2,143:827 2 !,430.019 3,240.960 9,049.200 Od tega: sklad osnovnih sredstev 377.243 -615.211 1,068.550 2 ,300 il60 4,449 El 64 359.900 506.705 903.565 1,567.400 3,497:710 ■ sklad skupne porabe 107.157 272.720 530.700 613:400 1,591.977 140.200 - ■' - 140.200 amortizacija 1,343.300 1,015.477 1,003.920 1 ,964 :300 0,526.997 1 ,320.300 1,557.042 1,452.454 1,601.500 0,011.296 Sredstva ustanov 733.700 356.702 - 442.100 716.400 2,248.902 262.740 m 105:879 144:000 512.619- §KUPAJ 5,550.400 6,206.907 0,353.21611 ,400.514 31,679.097 3 ,020.800 3,993.027 4,590.161 5,001.420 10,294.216 Struktura v % Zvezna sredstva 7,3 19,5 15,3 7,0 11,0 10,6 30,7 25,1 12,2 19,1 Republiška sredstva 1.7 1,3 2,3 2,7 2,1 2,4 1,9 3,6 3,3 2.9 Okrajna sredstva 19,3 10,1 11,8 15,1 14,0 21,0 10,3 9,4 15,4 13,9 Občinska sredstva 24,4 23,0 24,2 20,0 22,0 11,5 2,7 4,9 6,9 6,4 Bančna sredstva - 0,6 2,7 4,9 2,6 - 0,7 1,7 4,6 2,1 Sredstva gospodarskih organizacij 34,1 39,8 38,4 43,3 39,7 47,6 53 ;7 53,0 55,2 52,3 S-rp-dstva ustanov 13,2 5,7 5,3 6,2 7.0 5,9 - 2,3 2,4 2,0 SKUPAJ 100,0 100,0 100,0 106,0 100,0 100,0- 100*0 100,0 160,0 100,0 s. Negospodarske panoge 1957 1950 1959 1900 skupaj 1957 do 1900 ZNESKI Zvezna sredstva 3.700 1 ;303 120.300 03:700 217:003 Republiška sredstva ■5.000 4.122 21.305 120.230 151.258 Okrajna sredstva 264.14C 223:731 549.523 031.902 1,009.476 Občinska sredstva- -317.900 1,340.320 1*790:000 1,904.200 0,040:540 Bančna sredstva - 7.301 146.400 297:000 451.301 Sredstva gospodarskih organizacij 57.300 359.501 775.151 1,710:900 2,910.932 Od tega: sklad osnovnih sredstev 17.343 20.420 04.905 020.700 951.454 sklad skupne porabe 20.957 272.720 530.700 013.400 1,451.777 amortizacija 23.000 58.435 151.450 202.000 515.701 Sredstva ustanov 470.960 355.702 330.221 572.400 1,730.203 Skupaj 1,729.500 2,293.140 3,755.055 5,007.000 13,304.001 STRUKTURA V % Zvezna sredstva (a,'°. tN (> IC/vr 0,2 0,1 3,4 1.5 1,6 Republiška sredstva nr» w 0,3 0,2 0,6 2,2 1.1 Okrajna sredstva 15,3 9.7 14,6 14,0 14,0 Občinska sredstva 53,1 50,4 47,9 35,4 45,1 Bančna sredstva - 0,3 3,9 5,3 3,4 Sredstva gospodarskih organizacij 3,9 15,7 20,6 30,5 21,8 Snadstva ustanov 27,2 15,6 9,0 10,2 13,0 SKUPAJ 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 Tav. gum. irA «Seva" Kroni S ftO..v KNJIŽNICA