List 69.
Globoko oranje — zakaj in kadaj je dobro ? *)
Globoko oranje je velika dobrota za kmetijstvo. Al dolgo niso gospodarji tega spoznali in marsiktera nasprotna misel je mogla pod koš iti, preden je pravo spozna, je prederlo stare in ukoreninjene vraže. Eni so se bali, da po globokem oranji pride mertvica na verh; drugi so prerokovali, da na to vižosebo zemlja kmalo izpila; še drugi pa so rekli, da globoko oranje prizadeva veliko dela, pokvarja orodje itd., — in res! ker nektere perve skušnje, po nevednosti slabo opravljene, so se slabo obnesle, so ljudje kazali na take njive, rekoč: lejte! da globoko orati ne velja nič.
Al umni angležki kmetovavci se po vsem tem niso dali vstrašiti, in po dobro izpeljanih skušnjah jim je obveljalo, neverne Tomaže spreoberniti, in globoko oranje se je jelo čedalje bolj razširjevati, tako, da sedaj vsak gospodar skerbi, da se mu polje globoko orje, ker je vsak prepričan, da globoko orana njiva je veliko veliko bolj rodovitna in se na nji veliko veliko več pridela. Kdor ima,na priliko, pet oralov zemlje, si napravi pridelk od še-sterih, če orje globokeje.
Kako globoko naj se orje, se ne more povedati, da bi bilo primerno za vsako zemljo; to mora vsak gospodar po svojem svetu razsoditi. Če se navadno orje pol čevlja globoko, se orje globoko, ako seže drevo en čevelj ali še globokeje v zemljo.
Zakaj pa naj se orje globokeje, ali kaj se doseže z globokim oranjem?
i. Rastline se zamorejo bolj terdnouko-reniniti in korenine take so močneje.
Da je globoko oranje dobro pri tacih sadežih, kteri se okopujejo, ljudje že dolgo vedo, — da bi globoko izorana njiva tudi koristila žitu, niso verjeli, ker so mislili, da koreninice žita se bolj plitvo in po-verh razširjujejo. Al ta misel ne velja več od tistega časa, od kar so skušnje učile, da, če je njiva dobro obdelana, grejo tudi žita s svojimi koreninami precej globoko v zemljo, in da na taki njivi ne poleže žito tako lahko, ker ima močneje bilke.
2.  Se pridobi več rodovitne zemlje.
Dosto gnojnih stvari na njivi se poplakne globokeje v zemljo, kjer se zbirajo brez koristi za korenine, ki ne sežejo do njih; pa ne le, da tako rekoč dobra stvar meriva spodej leži in brez koristi, temuč zatuhnjena in zraku odtegnjena se še spridi in postane škodljiva. Če pa se zemlja globoko orje, pridejo vse te stvari na verh in so sadežem gotova dobrota.
3.  Globoko preorana zemlja se lože zgreje.
Zrak gre lože v globoko zorano zemljo in z zrakom prešine gorkota tudi spodnjo plast; tudi deževnica pride lože doli in ž njo se ogreje spodnja zemlja.
*) Izpisek  iz dr.  Harts tein ovih  bukev  od angležkega in  škotskega kmetijstva.
4. Naj je vreme suho ali mokro, vselej je globoko izorana zemlja bolja za vsakteri sad, ki v taki zemlji vselej dobiva primerno mokroto.
Če je vreme deževno, popiva taka globoko rahla zemlja mokroto lahko in odpeljuje preobilno močo iz verha; če je suša velika, ostane spodej zemlja dalje vlažna.
Tudi je lože v taki zemlji pleti in sploh polje na vsako stran z večjim pridom obdelovati.
Ali je pa globoko oranje za vsako zemljo prav?
Naj bolje je globoko oranje za debelo ilovnato zemljo, pa tudi za tak svet, kjer je zgornja zemlja drugačna, spodnja pa tudi drugačna, da se po globokem oranji obojna skupej pomeša; tudi tam je globoko oranje dobro, kjer je spodnja plast zemlje taka, da ne spuša moče skozi.
Manj dobro pa je globoko oranje za vsak tak svet, kjer je zemlja bolj rahla in je tudi spodnja zemlja taka, da rada močo skozi spuša.
Gotovo slabo pa je globoko oranje na tacih zem-ljiših, kjer je pod lahko pešeno zemljo plitva plast ilovce, ktera zaderžuje močo, da ne more hitro skozi.
Popolnoma nemogoče pa je globoko orati na tacih zemljiših, kjer spodej večje kamnje leži ali kjer je spodnja zemlja terda, da se le težko rovati da.
Vse to je tedaj treba porajtati, da gospodar ve, na kterih zemljiših naj se loti globokejega oranja.
(Dalje sledi.)
List 71
Globoko oranje — zakaj in kadaj je dobro?
(Dalje in konec.)
Kdor pa hoče s pridom globoko orati, mora ve-diti sledeče:
1.  Mokra zemlja se mora poprej na suho djati.
Čeravno se globoko orana in tako globokeje zrahljana zemlja hitrejši poverh osuši, je vendar potreba, tak svet poprej osušiti (z vrezanimi grabni ali dre-nažo), ker voda v taki zemlji, ktera je spodej zlo mokra, še zavoljo tega ne more odtekati, če se globoko <?rje.
2.    Globoko oranje naj se, če je moč, opravi pred zimo.
Zmerzlina pozimi zdrobi sirove gruče; tudi je pred zimo globoko orana zemlja pripravljena za vse zboljške, ki ji dolete skozi bolj dolgi čas iz unanjega zraka in marsiktera rudninska stvar, ki ji je primešana, se sparsteni čez zimo. Kadar se z globokejem oranjem spodnja zemlja rahljaj je pa posebno na to gledat/, da je zemlja takrat suha. Marsikdo, ki ni tega porajtal in je v mokrem se lotil globokejega oranja, jo je slabo opravil, in potem je dolžilgloboko oranje.
3.   V globoko orano zemljo naj se iz-perva sadijo korenstva (^korenje, repa, krompir itd.) ker te se kot pervenci na taki zemlji naj bolje obnašajo; zraven korenstva pa tekne taki svet naj bolje bobu. Žita, posebno pa ožim i ne, nikoli ne sej vpervič na tako obdelano zemljo.
Ta razloček je menda zato, ker sadeži, kteri delajo korenike, so zadovoljni tudi s tako zemljo, ktera je manj podelana, in ker jim tudi obilost razsto-pljivih železnih soli ne škoduje. Tudi bob je tak sad, kije zadovoljen skor z vsakim živežem in sesponaša dobro skor na vsaki zemlji. Žita pa so že bolj kočljive; če ni zemlja po podnebnim zraku dosti pode-lana, jim ne tekne; tudi zlo zrahljana zemlja jim ni všeč. Za žita je globoko orana zemlja še le v drugem ali tretjem letu dosti terdna, in v tem času se je parst že tudi bolj podelala. Za o zim in o je taka zemlja še zatega voljo manj pripravna, ker v rahli zemlji nježnim žitnim koreninicam zimski mraz še bolj škoduje. Edino jaro žito, ktero se v taki zemlji dobro obnaša, je oves, kteri se včasih tudi izperva v tak globoko izorani svet seje.
4.  Globoko orana zemlja naj se dobro pognoji.
Gnoj močneje rahlja sirovo zemljo, jo zgreje in tako stori, da jo tudi podnebni zrak bolje podela. Ra-zun tega dobivajo na taki frišno pognojeni zemlji rast-ljine že ob pervi mladosti pripraven živež, da so korenike in perje krepkeje in se potem lože branijo kaki drugi škodljivosti sirove zemlje. Posebno dobro tekne
zemlji, kadar je globoko izorana bila, gnojenje z apnom; tako ravnajo na Angležkem povsod.
Pri nas se sicer pogostoma sliši, da le takrat je prav, globoko orati, ako je gospodar v stanu, na verh spravljeno spodnjo zemljo dobro gnojiti. Anglež-kega kmetovavca pa ne moti to celo nič, in prav za prav je ta misel le včasih resnična in prava. Zakaj, če je zemlja dobra, posebno, če je spodnja enaka zgornji, ali če je spodej lapor (soldan) ali apnica, se bo vselej tudi brez močnega gnojenja splačalo, če se spodnja zemlja spravi na verh; to so skusili na An-gležkem že stokrat; celo na slabejih zemljah se je globoko oranje dobro skazalo.
5. Varovati je, da po globokem oranji na svet spravljeni červi ne škodujejo setvi. V več krajih Angležkega so skušnje učile, da so červi veliko škodo prizadevali setvam, če so njivo [spomladi globoko preorali ali pa v jeseni izorano berž z ozimino obsejali. Profesor Johnston pravi, da se to zatega voljo zgodi, ker globoko oranje spravi veliko červive zalege in červov na verh zemlje. Če se zgodi to v jeseni in ostane njiva čez zimo neobdelana, jih pokonča srež. Če pa se v jeseni globoko izorana njiva prec z ozimino poseje, ali če se spomladi izorje in obdela, se zarede červi lože podkrilom ozi-mine tudi čez zimo ali pa spomladi, ko jih sončna toplota k življenju izbuja — v škodo posetvam. Naj že je to res tako, kakor profesor Johnson razjasnuje, ali pa ne, — to je gotovo, da, kdor misli globoko izorati za to pripravno polje, naj v pravem času opravi to, da ne bojo podzemeljski merčesi mu škode delali. Vsaka reč, če še sama po sebi tako dobra, se zna v škodo oberniti, če se ne opravi prav in v pravem času.