R R 2 Knjiga obravnava temeljna razvojna vprašanja Slovenije. Osvetljuje osrednje dileme Strategije razvoja Slovenije, vrednoti njena izhodišča in neposredne učinke posameznih razvojnih ukrepov. Avtorji vsak na svoj način odpirajo pereča razvojna vprašanja na ravni države, regij, občin ali posameznih sektorjev ter iščejo možne odgovore, nove spodbude, potenciale in priložnosti. Izhajamo iz predpostavke, da je naša naloga iskanje rešitev za gospodarsko uspešno, socialno pravično, okolju prijazno in etično odgovorno družbo, k tem ciljem pa morajo stremeti tudi vsa naša razvojna prizadevanja. Strategija razvoja Slovenije, čeprav je bila sprejeta šele pred tremi leti, skladno s prej napisanimi RAZVOJNI izhodišči in spremenjenimi makroekonomskimi razmerami potrebuje popravke, ki bodo slovenski razvoj preusmerili na trajnostno bolj sprejemljivo pot. Ne IZZIVI sme nas voditi le želja po kvantiteti, temveč moramo zagotavljati tudi kakovostni razvoj, pravičnejši do vseh državljank in državljanov ter do okolja. SLOVENIJE RAZVOJNI IZZIVI SLOVENIJE 32 € ISBN 978-961-254-147-7 9 2 1 6 9 8 7 7 7 4 1 4 5 HTTP:// ZALOZBA.ZRC-SAZU.SI REGIONALNI RAZVOJ 2 RR2.indd 1 22.9.2009 12:43:55 1 2 REGIONALNI RAZVOJ 2 RAZVOJNI IZZIVI SLOVENIJE 4 REGIONALNI RAZVOJ 2 RAZVOJNI IZZIVI SLOVENIJE Uredila: Janez Nared Drago Perko Ljubljana 2009 REGIONALNI RAZVOJ 2 RAZVOJNI IZZIVI SLOVENIJE © 2009, Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU Urednika: Janez Nared, Drago Perko Uredni{ki odbor: David Bole, Andrej Horvat, Marko Hren, Luka Juvan~i~, Janez Nared, Drago Perko, Marjan Ravbar, Igor Strm{nik, Mojca [pec Poto~ar Recenzenti: David Bole, Andrej Horvat, Marko Hren, Luka Juvan~i~, Janez Nared, Drago Perko, Franci Petek, Igor Strm{nik, Mojca [pec Poto~ar Izdajatelj: Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU Za izdajatelja: Drago Perko Oblikovanje naslovnice: Milojka @alik Huzjan Zalònik: Zalòba ZRC Za zalònika: Oto Luthar Glavni urednik: Vojislav Likar Ra~unalni{ki prelom: SYNCOMP d. o. o., Ljubljana Tisk: Birografika BORI d. o. o., Ljubljana Naklada: 400 izvodov Izdajo monografije sta sofinancirala Slùba Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko ter Javni sklad Republike Slovenije za regionalni razvoj in razvoj podeèlja. CIP – Katalòni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjìnica, Ljubljana 711(497.4)(082) 913(497.4)(082) 332.1(497.4)(082) RAZVOJNI izzivi Slovenije / uredila Janez Nared, Drago Perko. – Ljubljana : Zalòba ZRC, 2009. – (Regionalni razvoj ; 2) ISBN 978-961-254-147-7 1. Nared, Janez 247000064 VSEBINA Predgovora .................................................................................................................................................................................................. 9 Janez Nared Uvodnik ........................................................................................................................................................................................ 11 Ana Murn Na~rtovanje, spremljanje in vrednotenje razvoja in razvojnih politik .................................................. 13 Marjan Senjur Strategija razvoja Slovenije in gospodarska recesija .......................................................................................... 21 Marko Jakli~, Aljà Hribernik Slovenija: izziv »omogo~ajo~ega« razvoja ................................................................................................................ 29 Marko Peterlin, Ana Kosi Kam so {la evropska sredstva za regionalni razvoj v prej{njem programskem obdobju? .......... 39 Tomà Miklav~i~, Janez Nared Vloga transnacionalnih programov pri doseganju razvojnih ciljev Slovenije .................................. 51 Andrej A. Luk{i~, Maja Bahor Konceptualna refleksija Strategije razvoja Slovenije ........................................................................................ 61 Matjà Hribar, Mateja [mid Hribar Realizacija smernic Kjotskega protokola in Nature 2000 v Strategiji razvoja Slovenije .............. 71 Irena Rejec Brancelj Vklju~evanje okoljevarstvenih meril v sektorske politike .............................................................................. 77 Ale{ Smrekar, Vesna Kolar Planin{i~ Vloga celovite presoje vplivov na okolje za zagotavljanje trajnostnega razvoja na primeru Kobilarne Lipica .......................................................................................................................................... 91 [tefan ^elan Paradoks lizbonske in slovenske razvojne strategije ...................................................................................... 103 Marjan Ravbar En prostor – en na~rt (prilònost za u~inkovitej{e regionalno na~rtovanje) .................................. 111 Srna Mandi~ Prebivalstveni in stanovanjski vidiki razvoja slovenskih regij .................................................................. 117 Anka Lisec, Samo Drobne, Marija Bogataj Vpliv migracij na potrebe po stavbnih zemlji{~ih v slovenskih regijah .............................................. 125 Matija Zorn, Blà Komac, Karel Natek Naravne nesre~e kot omejitveni dejavnik razvoja ............................................................................................ 135 Jani Kozina Vloga prometne dostopnosti v strate{kih prostorskih dokumentih Slovenije .............................. 147 Du{an Luin, Massimo Manzin Urejanje razvoja igralni{tva v funkciji razvojne politike dràve .............................................................. 155 Jaka Vadnjal, Dejan Jelovac, Janez Damjan Odnos srednje{olcev do podjetni{tva ...................................................................................................................... 161 Nada Stropnik, Nata{a Kump Spremembe v obsegu in globini relativne rev{~ine, subjektivni percepciji rev{~ine in dohodkovni neenakosti v Sloveniji v obdobju 1997–2007 .................................................................. 173 Matjà Hanèk, Janja Pe~ar Razlike v umrljivosti v Sloveniji .................................................................................................................................. 183 Bojan Mevlja Razvoj nevladnih organizacij in Strategija razvoja Slovenije .................................................................... 193 7 Vsebina Armand Faganel Nacionalni razvojni projekti in prepoznavnost dràve ................................................................................ 199 Mateja [mid Hribar, Sa{a Petejan, Renata [olar Prost dostop do slovenske e-dedi{~ine in njena vloga pri izgradnji nacionalne identitete ........................................................................................................................................................ 207 Slavko Dolin{ek, Ur{ka Kone~nik Analiza prilagajanja in ustreznosti prioritetnih podro~ij znanstvenoraziskovalnih dejavnosti .................................................................................................................................................................................. 215 Borut Kodri~ Statistika cen nepremi~nin v lu~i merjenja kapitala ...................................................................................... 223 Joè Gri~ar Uporaba e-tehnologij za razvijanje ~ezmejnih e-regij .................................................................................. 233 Andrej [kraba, Bogomir Filipi~ Z informacijsko tehnologijo podprta izvedba sestankov regionalnih razvojnih odborov v fazi zbiranja idej .......................................................................................................................................... 241 Du{an Vodeb, Davorin Rogina Vrednotenje regionalnih razvojnih programov z vidika doseganja skladnosti regionalnega razvoja in uresni~evanja lizbonskih kriterijev ...................................................................... 251 Katja Vintar Mally (Ne)sonaravnost razvoja slovenskih regij ............................................................................................................ 263 Drago Perko Tipi naravne pokrajine kot dejavnik regionalnega razvoja in regionalnih razlik v Sloveniji .................................................................................................................................................................... 271 Samo Drobne, Marija Bogataj Razvojna ogroènost regij in stalne selitve .......................................................................................................... 285 Vera Djuri} Drozdek, [tefan Bojnec Ob~ine kot nosilke regionalnega razvoja .............................................................................................................. 295 Miha Staut, Janez Berdavs U~inkovitost politike skladnega regionalnega razvoja v obmejnih obmo~jih ................................ 303 8 Razvojni izzivi Slovenije, 9–10, Ljubljana 2009 PREDGOVORA Simpozij Slovenski regionalni dnevi je pomemben prispevek h krepitvi ideje regionalizma in povezovanja njegovih nosilcev. Monografija, ki je pred vami, je del tega pomembnega dogodka in tudi del same ideje regionalizma; omenjenemu dogodku daje odsev odli~nosti, ideji regionalizma pa nove strokovne argumente. Tako zlita v celoto je pri~ujo~a monografija svojevrsten prispevek v {ir{o evropsko zakladnico pogle-dov na razvoj. Promovira namre~ Strategijo razvoja Slovenije kot strategijo trajnostnega razvoja, objavljene razprave o razli~nih vidikih izvajanja razvojne strategije pa kaèjo na {iroko zavedanje o ve~plastnosti tega pojava. Monografija je tudi sporo~ilo dràvi, da se ne sme vdati sku{njavi, da bi sama odrejala smer in vsebino razvoja, ~eprav se v~asih to zdi najlàje in najceneje. Razvoj in zagotavljanje trajnosti sta namre~ skupna odgovornost tako ob~in, razvojnih regij in dràve kot tudi socialnih partnerjev, organov Evropske unije in civilne drùbe. Dejstvo je, da bolj kot so usklajevanja naporna in {ir{i kot je krog udeleèncev, bolj kakovostne so odlo~itve in trdnej{e sprejete zaveze. To je {e posebej izrazito, kadar je treba usklajevati prioritete po vertikali med Evropsko unijo, dràvnimi resorji in zdruènimi lokalnimi interesi na ravni razvojne regije. Ravno ~as gospodarske in finan~ne krize je obdobje, ko ne bi smeli podle~i prividom in pristajati na lahke, a cenene re{itve. Pomanjkanje javnih sredstev tako ne sme opravi~evati pomanjkanja razvojnega dialoga. V tej lu~i Slovenski regionalni dnevi na {iroko odpirajo prostor za dialog, saj so forum regionalizma in mesto za udejanjanje vizije regionalnega razvoja Slovenije, ki pravi, da je treba razvijati dinami~ne in ustvarjalne regije z lastno identiteto, torej lastno prepoznavnostjo in specializiranostjo, dobro organizirane in u~inkovito upravljane ter sposobne zaznavati in izkori{~ati globalne razvojne prilònosti. mag. Zlata Plo{tajner, ministrica Ena od pomembnih nalog Geografskega in{tituta Antona Melika Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti je vse od njegove ustanovitve leta 1946 tudi izdajanje znanstvenih in strokovnih publikacij, s katerimi na eni strani spodbujamo raziskovanje in na drugi strani {irimo znanje. Od leta 1952 izdajamo znanstveno revijo Acta geographica Slovenica, ki je indeksirana v {tevilnih bibliografskih zbirkah, tudi v SCI Expanded, in je v slovenskem in angle{kem jeziku v celoti dostopna prek spleta (ags.zrc-sazu.si). Vsako leto izdamo po nekaj monografij v dveh znanstvenih knjìnih zbirkah, Geografiji Slovenije in Georitmu. Vse tri publikacije namenjamo predvsem geografskim in sorodnim vsebinam. Poleg tega pa vse ve~jo pozornost namenjamo nekaterim interdisciplinarnim podro~jem, na katera posega tudi geografija, ki je è sama kot stroka razmeroma interdisciplinarna. Taka podro~ja so tudi geografski informacijski sistemi, naravne nesre~e in regionalni razvoj. 9 Predgovor @e od leta 1992 izdajamo monografsko zbirko GIS v Sloveniji in organiziramo bienalne simpozije z naslovom Geografski informacijski sistemi v Sloveniji. Na sre~anjih predstavimo najbolj zanimive prispevke iz zadnje monografije, s katerimi èlimo javnost seznaniti z dosèki razli~nih strok na tem podro~ju. Leta 2008 je iz{la è deveta monografija z 42 poglavji na 441 straneh. Jubilejna deseta monografija bo iz{la leta 2010. Leta 2008 smo prvi~ organizirali simpozij z naslovom Naravne nesre~e v Sloveniji, na katerem je bilo predstavljenih 47 prispevkov 90 avtorjev s 43 ustanov. Simpozij bomo organizirali vsake tri leta, naslednjega leta 2011. Na podro~ju regionalnega razvoja smo prvo monografijo izdali leta 2007 v zbirki Regionalni razvoj. Naslov knjige je Veliki razvojni projekti in skladni regionalni razvoj, obsega pa 31 poglavij 47 strokovnjakov. Najbolj zanimive prispevke smo predstavili na simpoziju Slovenski regionalni dnevi istega leta. Monografija, ki je pred vami, pa ima naslov Razvojni izzivi Slovenije in je druga knjiga v zbirki Regionalni razvoj. Z izdajanjem monografij in organiziranjem simpozijev na interdisciplinarnih podro~jih èlimo spodbujati raziskovalno in strokovno delo na teh podro~jih, ki so izjemno pomembna na lokalni, regionalni in nacionalni ravni, a pogosto zelo zapostavljena, saj nimajo »mati~ne« stroke. Poglobiti èlimo sodelovanje razli~nih strok ter uskladiti raziskovalno in strokovno dejavnost na razli~nih znanstvenih in dràvnih oziroma javnih in privatnih ustanovah, ki se ukvarjajo z geografskimi informacijskimi sistemi, naravnimi nesre~ami in regionalnim razvojem. Prepri~ani smo, da na ta na~in Geografski in{titut Antona Melika prispeva h gospodarsko uspe{ni, drùbeno pravi~ni in okolju prijazni Sloveniji ter da je del~ek tega tudi knjiga Razvojni izzivi Slovenije. dr. Drago Perko, predstojnik GIAM ZRC SAZU 10 Razvojni izzivi Slovenije, 11, Ljubljana 2009 UVODNIK V zadnjem letu se je svet za~el soo~ati s precej zahtevnej{imi vpra{anji, kot smo jim bili pri~a v preteklih desetletjih. ^e je bilo prej temeljno vpra{anje, kako zagotavljati nenehno gospodarsko rast in visoko ìvljenjsko raven prebivalcev, posegajo sedanja vpra{anja razvoja v filozofske, nazorske in socialne temelje koncepta razvoja sodobne drùbe. Ni ve~ temeljno vpra{anje, kako rasti, temve~ kako obstati. Ideja o trajnostnem razvoju, ki jo je sicer bolj na deklarativni ravni zagovarjala Evropska unija, se namesto ovire vse bolj kaè kot edina realna razvojna mònost. Sedanji razvojni koncept namre~ preve~ poudarja ekonomsko komponento razvoja in se kljub na{i utvari o njegovi neranljivosti kaè kot {ibek, s socialnega in okoljskega vidika pa kot nepo{ten. Se kaè tudi kot prevlada ekonomsko mo~nej{ih nad {ibkej{imi drùbenimi skupinami oziroma prevlada tehnolo{ko napredne drùbe nad naravo? Kot ugotavlja eden od avtorjev, ne zado{~ajo zgolj tri sestavine trajnostnega razvoja (gospodarska, socialna in okoljska), ampak jih je treba nadgraditi {e z eti~no komponento, ki je lahko klju~ni moment pri iskanju novih razvojnih paradigem. Zanimivo, kako otro~je in nezrelo se vedemo. @e dolgo nam je namre~ jasno, da velikokrat ne delamo prav, da neomejena rast ni mòna, da okolje ni neskon~no raztegljiva elastika. Pa vendar si zatiskamo o~i in preverjamo, kje so meje. In ko nas doleti {iba ali ko nas strgan konec elastike useka po roki, se spra{ujemo, kaj smo naredili narobe in zakaj je udarilo ravno nas, ali pa se celo pritoùjemo nad kru-tostjo narave in njenih pojavov. Koncept »omogo~ajo~ega razvoja« smo preoblikovali v koncept, »ki omogo~a« marsikatero vedenje, nesprejemljivo z eti~nega vidika. Delitvi na razviti in nerazviti svet se pridruùje delitev na premòne in revne tudi znotraj razvitega sveta; sicer to ni nov pojav, ima pa nove razsènosti, pri ~emer ima uspeh nemalokrat zelo {ibko moralno zaledje. ^e je za socializem veljalo, da se je sesul zaradi svoje ekonomske neu~inkovitosti, obstaja nevarnost, da se bo tr`no gospodarstvo sesulo zaradi svoje socialne nepravi~- nosti ali okoljske brezbrìnosti. Na{a naloga mora tako biti iskanje re{itev za gospodarsko uspe{no, socialno pravi~no, okolju prijazno in eti~no odgovorno drùbo, k tem ciljem pa morajo stremeti tudi vse na{e razvojne paradigme. Strategija razvoja Slovenije, ~eprav je bila sprejeta {ele pred tremi leti, skladno s prej napisanimi izhodi{- ~i in spremenjenimi makroekonomskimi razmerami potrebuje popravke, ki bodo slovensko razvojno pot preusmerile v trajnostno sprejemljivej{o smer. Ne sme nas voditi le èlja po kvantiteti, ampak moramo teìti h kakovostnemu razvoju, pravi~nemu za vse dràvljanke in dràvljane ter za okolje. To je bil tudi temeljni namen monografije, druge iz zbirke Regionalni razvoj: ugotoviti, katere so pomanjkljivosti slovenske strategije razvoja, katere poti in stranpoti je v preteklosti ubrala ter kak{ne so bodo~e mònosti. Avtorji so vsak na svoj na~in odpirali pere~a razvojna vpra{anja na ravni dràve, regij, ob~in ali posameznega sektorja ter iskali mòne odgovore, nove spodbude in prilònosti. Ravno to je po na{em mnenju klju~na prednost knjige, ki je pred vami: konkretni odgovori na stvarna vpra{anje, iskanje re{itev namesto demago{kega kritiziranja ali kritizerstva. Ali nam je to resni~no uspelo, presodite sami? dr. Janez Nared 11 12 Razvojni izzivi Slovenije, 13–20, Ljubljana 2009 NA^RTOVANJE, SPREMLJANJE IN VREDNOTENJE RAZVOJA IN RAZVOJNIH POLITIK dr. Ana Murn Urad Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj Gregor~i~eva ulica 27, 1000 Ljubljana ana.murn@ gov.si UDK: 338.2 IZVLE^EK Na~rtovanje, spremljanje in vrednotenje razvoja in razvojnih politik Dràva izvaja razli~ne politike, med katerimi postajajo razvojne vse pomembnej{e. Izvajajo se z naborom razli~nih razvojnih programov in posameznih ukrepov ter projektov, ki imajo javnofinan~ne posledice ali pa tudi ne. Da so ukrepi medsebojno konsistentni, jih je treba: (1) usklajevati v okviru vlade, pa tudi z nevladnimi institucijami in zainteresirano javnostjo; (2) spremljati njihovo uresni~evanje in meriti u~inkovitost ter (3) po potrebi spreminjati in dopolnjevati. Tak{ne postopke je dolo~ila leta 2007 sprejeta institucionalna ureditev razvojnega na~rtovanja, ki je predvidela tudi oblikovanje enotne evidence in ustrezno metodologijo spremljanja uresni~evanja razvojnih politik. KLJU^NE BESEDE razvojne politike, dokumenti razvojnega na~rtovanja, merila u~inkov, evidence ABSTRACT Planning, implementing and valuating development and development policies Among the various policies implemented by government, those concerning development are increasingly gaining importance. Development policies are implemented by a set of programmes, as well as individual measures and projects, which may or may not have an impact on public finances. To ensure consistency of measures, it is necessary to: (1) co-ordinate them within the government, but also in co-operation with non-governmental institutions and stakeholders; (2) monitor their implementation and measure their effectiveness; and (3) change and supplement them as necessary. These procedures were determined by the institutional arrangement for development planning, adopted in 2007, which also anticipated the establishment of a sin-gle recording system and the formulation of an adequate methodology for monitoring implementation of development policies. KEY WORDS development policies, development planning documents, measures results, evidence 13 Ana Murn 1 Uvod Vpra{anje o razvojni vlogi dràve je eno temeljnih vpra{anj, s katerim se teoretiki sre~ujejo vse od utemeljiteljev sodobne ekonomije. Izraà se z izbiro programov javnega financiranja, ki imajo na gospodarsko rast in razvoj razli~ne vplive in u~inke. Manj u~inkovite naj bi dràve opu{~ale in prispevale k izbiri u~inkovitih programov. V Sloveniji izdelanega sistema ocenjevanja vpliva razli~nih programov javnega financiranja na gospodarsko rast in razvoj, razen delnih {tudij, {e nimamo. Zahteva po vzpostavitvi tak{nega sistema je bila postavljena {ele v sredini leta 2007 s sprejetjem Uredbe o dokumentih razvojnega na~rtovanja in postopkih za pripravo predloga dràvnega prora~una in prora~unov samoupravnih lokalnih skupnosti (2007). Zaradi {tevilnih metodolo{kih vpra{anj se uresni~evanje uredbe {e ni za~elo. Z izbruhom finan~ne krize in gospodarske recesije s svetovno razsènostjo, se programi {irijo na podro~ja, ki vplivajo na pove~anje povpra{evanja, preobrazbo ponudbe in re{evanje delovnih mest. Pri izvedbi programov dràve uporabljajo razli~ne javnofinan~ne instrumente, ki posegajo v javnofinan~ne prihodke, izdatke ter dol`ni{ko-upni{ka razmerja (posojila in dràvna jamstva). Kak{na bo njihova dejanska u~inkovitost je odvisno predvsem od ustrezne izbire politik in programov, njihove pravo~a-snosti in u~inkovitosti ukrepanja. Vsekakor pa naj bi bili ti programi pretèno razvojno usmerjeni, z njimi naj bi presegli stare ekonomske strukture in razvojne vizije ter odprli vrzel novim, kvalitetnej{im izzivom, usmerjenim k razvojnima konceptoma dolgoro~ne drùbene blaginje in trajnostnega razvoja. Prispevek je sestavljen iz uvoda in treh vsebinskih poglavij. V prvem (drugo poglavje) na kratko opredeljujemo teoreti~na izhodi{~a o razvojnih politikah dràve. V tretjem in ~etrtem poglavju se sez-nanjamo z razmerami v Sloveniji in prikazujemo sistemsko ureditev na~rtovanja razvojnih politik v tretjem in temeljni dilemi, ki jih normativna ureditev ne ureja, v ~etrtem poglavju. Prispevek kon~ujemo s sklep-nimi ugotovitvami. 2 Teoreti~na izhodi{~a o razvojnih politikah dràve V sodobni teoriji je vloga dràve osredoto~ena na opravljanje dveh temeljnih nalog. Prva naloga je dolo~anje pravnega okvira za u~inkovito delovanje tr`nega gospodarstva, druga pa izvajanje makroekonomske stabilizacijske, alokacijske, porazdelitvene in razvojne funkcije. Ti nalogi opravlja s pomo~jo politik, med katerimi so v ospredju razvojne politike. Kolik{en del razvojnih politik dràva opravlja, je odvisno tudi od razpolòljivih javnofinan~nih sredstev zanje. 2.1 Razvojne politike Dràve izvajajo razvojno funkcijo z razli~nimi politikami. Izbira {tevila politik je v tesni povezavi z zastavljenimi glavnimi razvojnimi cilji. Politike so, razen makroekonomske, delne in se med seboj bolj ali manj prekrivajo, zato so tudi njihove opredelitve v ekonomski literaturi zelo razli~ne. Dunning (1992, 24) postavlja v ospredje makroorganizacijsko strategijo, okoli katere so nanizane razli~ne politike (slika 1). Z opredeljenimi politikami je mogo~e nadzorovati strukturo proizvodov in storitev, produktivnost, inovacije in mednarodno konkuren~nost. Vsako politiko poleg deklarativne opredelitve ciljev sestavljajo ukrepi in instrumenti za njihovo uresni~itev. Kaj je ukrep in kaj instrument, v teoriji ni jasno dolo~eno. Najpogosteje se pod instrumenti razumejo viri sredstev (na primer dotacije, ugodna posojila, jamstva …), pod ukrepi pa dejanja (na primer pospe{evanje zaposlovanja) (Dmitrovi} 1998, 25–27). Ukrepi se delijo na dva dela: na tiste, ki delujejo na makroekonomski ravni, in na ukrepe, ki delujejo na mikroekonomski ravni. Za prve navadno velja, da so neselektivni in nediskriminacijski, za druge pa ravno obratno. Z vidika u~inka na nacionalno gospodarstvo se mikroekonomski ukrepi delijo {e na horizontalne in vertikalne. Horizontalni imajo 14 Na~rtovanje, spremljanje in vrednotenje razvoja in razvojnih politik nacionalna sestavine struktura proizvodnje t zunanja ehnolog trgovina in NTI ija nost var pr za{~ita t lastni{kih odukti pr regionalni avic razvoj r makroorganizacijska e lokalna odna g strategija en~nos vnost ionalna prome izobraèvanje t in usposabljanje k nkur onkur mednar o enca k olje ok javne rezultati finance inovativnost mednarodna raven vodenja Slika 1: Podro~ja ekonomskega upravljanja: makroorganizacijska strategija (Dunning 1992, 24). v nasprotju z vertikalnimi na splo{no nevtralni u~inek. Ukrepi se zdruùjejo v programe, ki so usmerjeni v doseganje dolo~enega cilja. Obstajajo pa tudi programi, na primer investicij, ki se izkazujejo s projekti. V vsakdanji praksi dràve vodijo razli~ne razvojne politike. Njihova izbira je mo~no odvisna od tega, kako je dràva organizirana in ali je njena sestava mo~na ali {ibka glede na njeno politi~no ureditev (Atkinson in Coleman 1995, 60–61). [ibke dràve (Amerika, Kanada, Zdruèno kraljestvo in Avstralija), ki imajo visoko stopnjo demokracije, vodijo politike, ki sledijo interesom osrednjih potreb specifi~nih podjetij. Mo~ne dràve (Japonska, Francija in delno Nem~ija), ki so praviloma avtokratske, pa vodijo razvojne politike, ki so dolgoro~no na~rtovane in usmerjene k strukturnim preobrazbam. 2.2 Razvojne politike in razvoj Naloga razvojnih politik je zagotavljanje ustrezne stopnje gospodarske rasti in razvoja drùbe. Definicij, ki opredeljujejo gospodarsko rast, je v teoriji veliko. Navadno se opredeljuje kot porast bruto doma~ega proizvoda v stopnji rasti glede na predhodno obdobje ali pa kot porast kazalnika bruto doma~i 15 Ana Murn proizvod na prebivalca. Vse glasnej{e pa so tudi tènje, da bi namesto gospodarske rasti uporabljali merilo razvoja drùbe, ki se izraà z doseèno stopnjo drùbene blaginje in/ali s trajnostnim razvojem. Vloga sodobne dràve pri poseganju v razvoj drùbe je na eni strani vse bolj omejevana, na drugi pa raz{irjena na podro~ja, na katerih se doslej {e ni izvajala. Spreminja se tudi na~in upravljanja drù- be, katere akterji so vse bolj samostojni in èlijo sodelovati pri oblikovanju klju~nih razvojnih politik. ^e je bilo doslej spreminjanje vloge dràve po~asno, bo procese sprememb sedanja gospodarska kriza gotovo pospe{ila, posebno v primeru, ~e bo kriza trdovratna in dolgotrajna. Prav gotovo bo pri{lo do jasnej{e razmejitve med javnimi in tr`nimi funkcijami drùbe ter pove~ane vloge dràve kot osrednjega regulatorja razvoja. Posledi~no bo razvojno na~rtovanje pridobilo pomembnej{o vlogo pri trajnostnem uravnavanju razli~nih razvojnih komponent drùbe, predvsem ekonomske, socialne in okoljske. 2.3 Razvojne politike in javnofinan~ni izdatki Pri izvajanju razvojnih politik je, kljub skrbni izbiri programov, u~inkovitost dràvne porabe omejena. Na eni strani jo omejujejo razpolòljivi dav~ni viri, na drugi pa izdatki za tradicionalne funkcije dràve. Pove~evanje dav~nih virov z razli~nimi kombinacijami sistemov obdav~evanja lahko zniùje gospodarsko rast in zavira razvoj drùbe. Preveliko obremenjevanje razpolòljivih javnofinan~nih izdatkov z izdatki za tradicionalne funkcije dràve pa zoùje manevrski prostor razvojnim izdatkom. Strate{ka vloga javnih financ ter njenega sistema obdav~enja in oblikovanja razvojnih programov je najo~itnej{a v prelomnih obdobjih, ko stare oblike odmirajo in se porajajo nove (Musgrave 1998, 78). To se è kaè tudi sedaj v povsem druga~nih vlogah dràve pri re{evanju gospodarske krize v Evropski uniji (A European Economic Recovery Plan 2008), ZDA in drugih dràvah. Mnoge {tudije dokazujejo, da vi{ji delè javnofinan~nih izdatkov negativno vpliva na gospodarsko rast in da pove~anje celotnih izdatkov na dolgi rok vodi v kumulativno zniànje gospodarske rasti (Romero in Strauch 2003, 22; Tanzi in Schuknecht 2005, 7; Rihteri~ 2001, 482). Na drugi strani na gospodarsko rast vpliva tudi struktura javnofinan~nih izdatkov. Programi tro{enja so razli~ni, odvisni od svoje funkcije. Precej posplo{ene ugotovitve kaèjo, da je pri izvajanju alokacijske funkcije pomembna prostorska razsènost, saj javne dobrine (in izdatki zanje) prina{ajo prednosti reziden~nim regijam, ki trajajo toliko ~asa, dokler obseg javnih dobrin ne za~ne izrivati tr`nih. Pri distribuciji dohodkov ali zmanj{evanju rev{~ine je kakovostni vidik gospodarske rasti verjetno manj pomemben od gospodarske rasti same po sebi, ~e hkrati ne povzro~a nesprejemljivih dohodkovnih razlik med prebivalstvom v celotni dràvi ali v posameznih regijah (Schwartz in Ter-Minassian 1995, 19). Pri izvajanju stabilizacijske funkcije je skoraj pomembnej{a prihodkovna stran javnih financ, predvsem instrumenti dav~ne politike, ki zniùjejo ali zvi{ujejo ravni obdav~itve (Musgrave in Musgrave 1989, 523–543). Klju~na za analizo javnofinan~nih izdatkov ali programov tro{enja, s katerimi dràva izvaja svoje funkcije, je torej njihova povezava z makroekonomskimi agregati, pri ~emer so pomembni makroekonomski vpliv na prora~unski primanjkljaj, trajnostni prora~unski primanjkljaj in njegova sestava (Pradhan 1996, 29). 3 Institucionalna ureditev na~rtovanja in izvajanja razvojnih politik v Sloveniji Dràva mora vzpostaviti institucije (formalna in neformalna pravila obna{anja in organizacijske oblike), ki zagotavljajo vnaprej{njo usklajevanje razvojnih in drugih politik, predvsem tistega dela, ki s svojimi u~inki presegajo cilje posameznega dràvnega resorja ter omogo~ajo tvorno vklju~evanje javnosti, socialnih partnerjev in stroke v oblikovanje politik. Izku{nje kaèjo, da dràve z ustreznimi ukrepi in usklajenostjo med njimi lahko odlo~ilno vplivajo na pospe{en razvoj, z neustreznimi ukrepi in njihovo neusklajenostjo pa lahko samo slabijo konkuren~no sposobnost gospodarstva in pove~ujejo prora~unski primanjkljaj in javni dolg. 16 Na~rtovanje, spremljanje in vrednotenje razvoja in razvojnih politik ^eprav Slovenija è dolga leta vodi samostojno politiko, je bilo {ele sredi leta 2007 institucionalno urejeno podro~je oblikovanja in spremljanja razvojnih politik (Uredba o dokumentih razvojnega na~rtovanja in postopkih za pripravo predloga dràvnega prora~una in prora~unov samoupravnih lokalnih skupnosti 2007). Osrednji cilj uredbe je u~inkovito usklajevanje in spremljanje razvojnih politik vlade na nacionalni in nadnacionalni ravni. Rezultat na~rtnega vodenja razvojne politike je zmanj{anje implementacijskega deficita pri uresni~evanju strate{kih usmeritev dràve in bolj{e uresni~evanje osnovnih razvojnih ciljev. 3.1 Razvojno na~rtovanje in hierarhi~nost posameznih razvojnih dokumentov Razvojne politike vlade so po uredbi dolo~ene z dokumenti razvojnega na~rtovanja in zajemajo (i) politike in ukrepe, ki jih za doseganje razvojnih ciljev in za izvajanje razvojnih strategij sprejema ali predlaga vlada, in (ii) razvojne politike Evropske unije in mednarodnih organizacij ter druge mednarodno sprejete obveznosti, ki zavezujejo dràvo in vplivajo na doseganje njenih razvojnih ciljev. Razvojne politike vlade se na~rtujejo ob upo{tevanju temeljnih na~el. Na~elo upo{tevanja razvojnih prednostnih nalog in mònosti je usmerjeno k upo{tevanju prednostnih potreb in realnih mònosti (k prepre~evanju ~ezmernega izkori{~anja naravnih, finan~nih in drugih virov). Na~elo upo{tevanja ekonomskih, socialnih in prostorskih mònosti in omejitev je usmerjeno k neposrednemu povezovanju razvojnega in prostorskega na~rtovanja, ki se v Sloveniji medsebojno ne povezujeta. Na~elo trajnostnega razvoja predstavlja zahtevo po enakovrednem obravnavanju gospodarske, socialne in okoljske STRATE[KI Strategija razvoja Slovenije DOKUMENT IZVEDBENI Dràvni razvojni program DOKUMENT Resolucija o nacionalnih Nacionalni strate{ki razvojnih projektih referen~ni okvir podro~ne/sektorske operativni strategije, resolucije programi nacionalni programi DRUGI DOKUMENTI obmo~ne strategije in izvedbeni programi dokumenti po pravnem redu Evropske unije in pravilih mednarodnih institucij Slika 2: Hierarhi~nost dokumentov razvojnega na~rtovanja. 17 Ana Murn razsènosti blaginje, kar omogo~a zadovoljevanje potreb dana{njih generacij, ne da bi omejevali mònosti prihodnjih pri vsaj enako uspe{nem zadovoljevanju njihovih potreb. Na~elo partnerstva s socialnimi in regionalnimi partnerji ter civilno drùbo zagotavlja vklju~itev razli~nih partnerjev in zainteresirane javnosti v postopke priprave, izvajanja in spremljanja razvoja. Na~elo informiranja omogo~a preglednost pri vseh aktivnostih in postopkih ter zagotavlja ustrezno obve{~enost zainteresirane javnosti o delovanju vlade na podro~ju razvoja. Razvojno na~rtovanje zajema tri vrste dokumentov: strate{ke, izvedbene in druge. Dokumenti so med seboj hierarhi~no povezani, zato morajo biti tudi medsebojno usklajeni (slika 2). Strate{ki dokument je Strategija razvoja Slovenije (2005), ki na podlagi razvojnih dosèkov in izzivov v dràvi ter svetovnih in evropskih trendov opredeljuje vizijo razvoja, razvojne cilje, strate{ke usmeritve in prioritete razvojnih politik. Izvedbeni dokument je Dràvni razvojni program (2008), ki s Strategijo razvoja Slovenije strate{ke usmeritve in razvojne prioritete operativno razdela na indikativno finan~no ovrednotene programe, pri ~emer upo{teva oziroma zajame tudi vse druge dokumente razvojnega na~rtovanja, ter za njih predvidi tudi ustrezne (nacionalne in mednarodne, javne in zasebne) vire financiranja. Drugi dokumenti razvojnega na~rtovanja se delijo na {tiri skupine. (1) Resolucija o nacionalnih razvojnih projektih (2006) opredeljuje velike razvojnonalòbene projekte dràvnega pomena v prihodnjem srednjero~nem ali dolgoro~nem obdobju. (2) Nacionalni strate{ki referen~ni okvir (2007) je dokument razvojnega na~rtovanja, ki dolo~a povezavo med prednostnimi nalogami Evropske unije na eni strani ter strate{kimi in izvedbenimi dokumenti razvojnega na~rtovanja v Sloveniji na drugi strani. Je tudi podlaga za pripravo operativnih programov v okviru evropskih skladov kohezijske politike. (3) Podro~ne in obmo~ne strategije, resolucije in nacionalni programi opredeljujejo razvoj posameznih dejavnosti, sektorjev ali obmo~ij dràve. (4) Dokumenti, ki jih vlada pripravlja oziroma pri pripravi katerih sodeluje v skladu s pravnim redom Evropske unije ali s pravili mednarodnih organizacij, se pripravljajo po postopkih, z vsebino in roki veljavnosti, kakr{ne dolo~a pravni red Evropske unije ali pravila mednarodnih organizacij. 3.2 Skladnost razvojnih politik vlade Medsebojna skladnost dokumentov je prvi korak k uravnoteènemu delovanju vseh razvojnih politik. Tak{no skladnost je mogo~e dose~i le z ustreznimi usklajevalnimi postopki, pod pogojem, da imajo strate{ki, izvedbeni in drugi dokumenti razvojnega na~rtovanja ustrezne vsebine. Zato so v uredbi pred-pisani tudi obvezni sestavni deli dokumentov. Pri strate{kem dokumentu razvojnega na~rtovanja sta obvezni sestavini strate{ka razvojna usmeritev in scenariji razvoja. Za izvedbeni in druge dokumente razvojnega na~rtovanja, ki morajo temeljiti na uradnih makroekonomskih ter drugih napovedih in projekcijah, pa so predpisane obvezne vsebine, ki omogo~ajo medsebojno usklajevanje slednjih, pa tudi spremljanje njihovega izvajanja ter ovrednotenja rezultatov in razvojnih u~inkov. 3.3 Spremljanje in vrednotenje razvojnih politik ter poro~anje Uresni~evanje usmeritev, ciljev in prednostnih nalog razvoja, dolo~enih s Strategijo razvoja Slovenije, se spremlja s Poro~ilom o razvoju (2008). Poro~ilo se pripravlja letno, in sicer na podlagi posebnega sistema kazalnikov razvoja, strukturnih kazalnikov Evropske unije ter drugih kakovostnih in koli~inskih meril. U~inkovitost programov in projektov Dràvnega razvojnega programa se preverja letno s posebnim Poro~ilom o u~inkovitosti ukrepov razvojne politike, pri ~emer se ocenjuje u~inkovitost ukrepov s fizi~nega in finan~nega vidika, pa tudi uspe{nost in u~inkovitost zagotavljanja in porabe razli~nih virov financiranja. Podobna poro~ila se pripravljajo tudi za druge dokumente razvojnega na~rtovanja. Da bi pri{li do ustreznih podatkov in meril, je uredba predvidela oblikovanje enotne evidence razvojnih politik vlade. Ta evidenca mora biti zasnovana tako, da prikazuje: (1) finan~ne podatke po programih in projektih (smiselno razdeljenih tudi na nìje ravni), ki zajemajo podatke o financerjih (virih finan-18 Na~rtovanje, spremljanje in vrednotenje razvoja in razvojnih politik ciranja), prejemnikih, namenih, javnofinan~nih instrumentih, vi{ini porabljenih finan~nih in javnofinan~nih sredstev ter druge atribute, ki omogo~ajo, da se osrednja evidenca uporablja za razli~ne oblike poro~anja (nalòbe, dràvne pomo~i, strukturne pomo~i …) ter za statisti~ne in analiti~ne namene; (2) podatke o poteku izvajanja programov, projektov in ukrepov glede na cilje, opredeljene v razvojni politiki vlade, z mònostjo analiti~nega prikaza stanja po organizacijah po vseh ravneh organizacijske strukture in (3) nabor meril (kazalnikov in drugih celovitej{ih meril), s katerimi se ocenjuje u~inkovitost posameznih programov in projektov glede na delne cilje, ki jih posamezni programi in projekti uresni~ujejo, in glede na strate{ke razvojne cilje, opredeljene v Strategiji razvoja Slovenije. Dokument razvojnega na~rtovanja se dopolni, spremeni ali nadomesti z novim, ~e se ugotovi, da obstoje~i ni uresni~ljiv, ker se dejanska gibanja mo~no razlikujejo od predvidenih, ali ker obstoje~i ukrepi ne dajejo predvidenih rezultatov, ali ker so se bistveno spremenila izhodi{~a, na katerih dokument temelji. 4 Temeljni dilemi, ki jih ne ureja normativna ureditev razvojnega na~rtovanja Normativna ureditev razvojnega na~rtovanja zahteva na eni strani ustrezen pregled nad dokumenti na tem podro~ju, kar omogo~a ugotavljanje njihove medsebojne skladnosti glede na cilje, usmeritve in prednostne naloge. Na drugi strani pa zahteva pregled nad projekti, programi in ukrepi, kar omogo~a merjenje uresni~evanja sprejetih politik in njihovo u~inkovitost. Pri tem ostajata nerazre{eni temeljni dilemi, povezani z opredelitvijo prednostnih nalog in zdruèvanjem ukrepov pod razli~nimi politikami. V praksi se sre~ujemo s {tirimi tipi prednostnih nalog, opredeljenih v dokumentih razvojnega na~rtovanja. Prvi tip so razvojne prednostne naloge, podrobneje opredeljene v Strategiji razvoja Slovenije. Povsem jasno je, da morajo biti te naloge osrednje jedro nalog Dràvnega razvojnega programa kot izvedbenega dokumenta Strategije razvoja Slovenije. Drugi tip so razvojne naloge, ki v Strategiji razvoja Slovenije niso med prednostnimi, so pa navedene v drugih pomembnej{ih dokumentih razvojnega na~rtovanja, kakr{na sta Nacionalni strate{ki referen~ni okvir, ki je osnovni dokument za ~rpanje sredstev Evropske unije, in Resolucija o nacionalnih razvojnih projektih, ki opredeljuje velike dolgoro~ne razvojne projekte. Tretji tip so razvojne naloge, ki so pomembne za posamezna podro~ja razvoja in jih obravnavajo podro~ni dokumenti razvojnega na~rtovanja, ne pa tudi Dràvni razvojni program. ^etrti tip razvojnih dokumentov predstavljajo regionalni razvojni dokumenti kot oblika na~rtovanja od spodaj navzgor. Pomembni so, ker se v njih na eni strani izraàjo regionalne in lokalne potrebe ter interesi, na drugi strani pa pomembne lokacijske mònosti za uresni~itev predvsem investicijskih projektov nacionalne ravni. Dokumenti razvojnega na~rtovanja, razen Strategije razvoja Slovenije, opredeljujejo tudi konkretne projekte, programe in posamezne ukrepe za uresni~itev zastavljenih ciljev. Smiselno je, da se razvojni projekti, programi in posamezni ukrepi vodijo po posameznih politikah, saj je njihovo spremljanje tako preglednej{e. Pomembno je, da so politike med seboj konsistentne, kar pomeni, da se medsebojno ne izklju~ujejo (ukrepi ene razvojne politike negativno vplivajo na drugo) in tudi ne ponavljajo. Primerjava med na~rtovanim in uresni~enim nam omogo~a ugotavljanje vzrokov za odstopanja. 5 Sklep V sodobni drùbi dràva izvaja razli~ne funkcije, med katerimi postaja razvojna vse pomembnej- {a. Ta se izvaja z razli~nimi politikami, ki se medsebojno prepletajo, zato morajo biti med seboj skladne in konsistentne. Neustrezna konsistentnost povzro~a implementacijski deficit, ki se izraà v slab{ih rezultatih glede na vloèna sredstva. Problem neurejenosti razvojnega na~rtovanja in usklajevanja razvojnih politik se je vlekel od za~et-ka dràvotvornosti Slovenije. ^e je bilo to za prvo obdobje, ki je bilo povezano z zavra~anjem vsakega 19 Ana Murn na~rtovanja, {e sprejemljivo, zdaj ko smo postali sodobna dràva, ni ve~. Vendar je {ele leta 2007 zma-gala potreba po ustrezni ureditvi na~rtovanja, usklajevanja in spremljanja izvajanja razvojnih politik, ki se je odrazila v sprejetju posebne uredbe o razvojnem na~rtovanju. @al tudi leto in pol po sprejetju ureditve, opredeljene v uredbi, v praksi {e ni zaìvela. Ugotovimo lahko, da je za urejen sistem na~rtovanja, usklajevanja in spremljanja izvajanja razvojnih politik potrebno dvoje. Prvo je nedvomno politi~na volja po vodenju preglednih tovrstnih politik, usmerjenih v konkretne cilje ter podprtih z u~inkovitimi projekti, programi in ukrepi. Drugo pa je vzpostavljen sistem evidenc in meril, s katerimi se oblikovane politike lahko spremljajo glede na njihovo uresni~evanje in u~inkovitost. Doslej je v Sloveniji obojega primanjkovalo. 6 Viri in literatura A European Economic Recovery Plan. Commission of the European Communities, COM (2008) 800. Brussels, 2008. Atkinson, M. M., Coleman, W. D. 1995: Strong States and Weak States: Sectoral Policy Networks in Advanced Capitalist Economies. Industrial Policy. An Elgar Reference Collection. Alderhot. Dmitrovi}, T. 1998: Industrijska politika v dràvah srednje Evrope. Doktorska disertacija, Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta. Ljubljana. Dràvni razvojni program Republike Slovenije za obdobje 2007–2013. Vlada Republike Slovenije. Ljubljana, 2008. Dunning, J. H. 1992: The Global Economy, Domestic Governance, Strategies and Transnational Cor-porations: Interactions and Policy Implications. New York. Musgrave, A. R., Musgrave, B. P. 1989: Public Finance in Theory and Practice. New York. Musgrave, A. R. 1998: Schumpetrova kriza dav~ne dràve: esej iz fiskalne sociologije. ^asopis za kriti-ko znanosti. Ljubljana. Nacionalni strate{ki referen~ni okvir 2007–2013. Slùba Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko. Ljubljana, 2007. Poro~ilo o razvoju 2008. Urad Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj. Ljubljana, 2008. Pradhan, S. 1996: Evaluating Public Spending. A Framework for Public Expenditure Reviews. World Bank Discussion Papers. Washington D. C. Resolucija o nacionalnih razvojnih projektih za obdobje 2007–2023. Slùba Vlade Republike Slovenije za razvoj. Ljubljana, 2006. Rihtari~, M. 2001: Vloga dràve pri pospe{evanju razvoja. Na{e gospodarstvo. Maribor. Romero de Avila, D., Strauch, R. 2003: Public Finances and Long-Term Growth in Europe – Evidence from a panel data analysis. European Central Bank. Frankfurt am Main. Schwartz, G., Ter-Minassian, T. 1995: The Distributional Effects of Public Expenditure: Update and Overview. Working Paper. International Monetary Fund. Washington D. C. Strategija razvoja Slovenije. Vlada Republike Slovenije. Ljubljana, 2005. Tanzi, V., Schuknecht, L. 2005: Reforming Public Expenditure in Industrialised Countries: Are there Trade-offs? European Central Bank. Frankfurt am Main. Uredba o dokumentih razvojnega na~rtovanja in postopkih za pripravo predloga dràvnega prora~una in prora~unov samoupravnih lokalnih skupnosti. Uradni list RS 44/2007. Ljubljana. 20 Razvojni izzivi Slovenije, 21–27, Ljubljana 2009 STRATEGIJA RAZVOJA SLOVENIJE IN GOSPODARSKA RECESIJA dr. Marjan Senjur Ekonomska fakulteta, Univerza v Ljubljani Kardeljeva plo{~a 17, 1000 Ljubljana marjan.senjur@ ef.uni-lj.si UDK: 338.124.2(497.4) IZVLE^EK Strategija razvoja Slovenije in gospodarska recesija Obstoje~a strategija razvoja Slovenije iz leta 2005 je zastarela in neprimerna. Zastarela je, kar se ti~e dok-trine, na kateri temelji; neprimerna je, kar se ti~e uporabe z vidika teko~e vlade. To je v veliki meri razkrila gospodarska recesija iz leta 2009. Strategija bi morala biti usmerjena tako v institucije kot v faktorje razvoja. Prispevek odpira razpravo o {tevilnih na~elnih oziroma strate{kih vpra{anjih. KLJU^NE BESEDE strategija, gospodarski razvoj, nepopolna tr`na konkurenca, oblikovanje mehanizmov alokacije ABSTRACT Strategy of economic development of Slovenia and economic recession Existing strategy of development of Slovenia is outdated and out of place. It is outdated as far as theoreti-cal fundamentals are concerned; it is out of place as far as usefulness for current government is concerned. This was revealed by present economic recession in 2009. A strategy should pay attention to institutions and to factors of growth and development. The paper opens the discussion on few strategic questions. KEY WORDS strategy, economic development, imperfect competition, mechanism design 21 Marjan Senjur 1 Uvod Sedaj veljavna Strategija razvoja Slovenije (2005) je bila v osnovi napisana leta 2004, sprejeta leta 2005 in je v letu 2009 {e vedno veljavna. Kak{na je to strategija, ki preìvi tri razli~ne vlade? Za koga je pisana taka strategija? Strategija razvoja Slovenije iz leta 2005 (v nadaljevanju SRS) je izdelek dràvne uprave in je namenjena dràvni upravi v Sloveniji in uradnikom v Evropski uniji (EU). V tem pogledu je splo- {na in nepoliti~na. Zato je tudi mogo~e, da ena vlada oziroma njena uprava pripravi strategijo, naslednja jo sprejme in tretja prevzame, kar se je zgodilo s Strategijo razvoja Slovenije iz leta 2005. Zaradi tega taka strategija ni osnova za sprejemanje pomembnej{ih odlo~itev vlade. Slednje namre~ po naravi stvari ne morejo biti posplo{ene in niso interesno nevtralne. Vpra{anje je, kje so zapisane sporne teme in na~in njihovega razre{evanja. Dokument, ki govori o odprtih vpra{anjih, je v Sloveniji »Koalicijski sporazum o sodelovanju v vladi Republike Slovenije za mandat 2008–2012« (2008). To je strate{ki dokument, ki pa ni uradna strategija. Zdruèvanje Strategije razvoja, kot strokovno uradni{kega dokumenta, in Koalicij-skega sporazuma, kot izvedbeno politi~nega dokumenta, v Sloveniji {e ni formalno urejeno. Normalno bi bilo, da bi vsaka vlada, ko nastopi mandat, sprejela strategijo, ki bi imela strokovno-uradni{ko plat in bi imela tudi izvedbeno-politi~no plat, ki obravnava teme, ki so interesno ozna~ene, in re{itve, ki prina{ajo spremembe. Prispevek najprej razpravlja o nekaterih na~elnih vpra{anjih Strategije razvoja Slovenije iz leta 2005. Nato razpravlja o nacionalnem gospodarstvu in strategiji razvoja, o tr`nem gospodarstvu in u~inkoviti konkurenci ter o oblikovanju mehanizmov u~inkovite alokacije na podro~ju gospodarske infrastrukture (èleznica, energetika) in drùbenih dejavnosti (visoko {olstvo, zdravstvo). 2 Strategija razvoja Slovenije iz leta 2005 2.1 Visoka in stabilna gospodarska rast SRS predvideva dvig potencialne gospodarske rasti z ravni pod 4 % na raven nad 5 %. Kako ta dvig stopnje rasti dose~i? Dràvni razvojni progam iz leta 2008 (v nadaljevanju DRP) navaja kazalnike o po-ve~anju deleà bruto investicij v osnovna sredstva, o pove~ani stopnji zaposlenosti, o pove~anju deleà prebivalstva s terciarno izobrazbo in o pove~anju deleà bruto doma~ih izdatkov za raziskovalno razvojno dejavnost. Iz tega sledi, da naj bi gospodarska rast bila v veliki meri ekstenzivna, saj bi naj temeljila na ve~jih vlòkih v faktorje razvoja v proizvodni funkciji in deloma intenzivna, ki temelji na u~inkovitosti (Senjur 2007a). Taki strategiji ni veliko za oporekati, ker sloni na objektivni danosti razvitosti Slovenije. Slovenija naj bi rasla po stopnji rasti, ki bi bila za okrog 3 odstotne to~ke vi{ja od povpre~ne stopnje rasti v Evropski uniji. Slovenija naj bi dohitela povpre~je EU v desetih letih. Pri tem se SRS premalo zaveda, da na predviden na~in Slovenija lahko zmanj{a zaostanek za razvito Evropo do dolo~ene mere, na primer do 80 % ravni razvitih, ne more pa dohiteti skupine najbolj razvitih. Proces dohitevanja razvitih ni linearen in se v eni to~ki zaustavi. Po tej to~ki bi Slovenija morala spremeniti strategijo razvoja, da bi res dohitela razvite evropske dràve. Za to bi rabila preskok na inovacijsko, to je na novostih osno-vano rast (Senjur 2007a). Zato Slovenija potrebuje ve~ znanja, ve~ raziskovanja in ve~ kreativnosti. Na to vpra{anje daje SRS 2005 mehani~en odgovor, ki v veliki meri povzema stali{~a Lizbonske agende. 2.2 Nov razvojni vzorec Strategija razvoja Slovenije (2005) je pravilno ugotovila, da je za razmi{ljanje o dolgoro~nih razvojnih vpra{anjih treba najprej opredeliti socialno-ekonomsko doktrino, na kateri temeljijo prizadevanja za velike spremembe, ki bi Slovenijo zavihtele med razvite evropske dràve. SRS napoveduje spremem-22 Strategija razvoja Slovenije in gospodarska recesija bo dotedanjega razvojnega vzorca. Nov slovenski razvojni model naj bi zdruèval lastnosti modelov liberalnega gospodarstva in partnerske dràve. Zna~ilnosti vizije novega modela drùbenega razvoja bi naj bile naslednje: (1) deregulacija in liberalizacija trgov; (2) spodbujanje nastajanja in rasti podjetij; (3) odprtost finan~nih trgov in konkurence; (4) ve~ja prònost trga dela; (5) individualne potrebe in odgovornost; (6) privatizacija. Na teh {est osnovnih zna~ilnosti so dodane {e zna~ilnosti partnerske dràve, ki opredeljujejo vlogo dràve: (7) partnersko sodelovanje velikih socialnih partnerjev; (8) decentralizacija javne uprave in javno zasebno partnerstvo; (9) poudarek na trajnostnem razvoju. Tak{na izhodi{~a Strategije razvoja Slovenije, ki jih je mogo~e razpoznati kot na~ela tr`nega fun-damentalizma in jih v literaturi poznajo kot Washingtonski konsens (Williamson 2003), so v letu 2009 postala sporna. Leta 2005 jih je {e zagovarjal Mednarodni denarni sklad, Svetovna banka pa se jim je è odpovedovala (Rodrik 2006). Ena od velikih zamisli, ki jo je prevzela tudi SRS, je bil predlog velikih in so~asnih drùbenih in institucionalnih reform kot osnova hitrej{e rasti. Sistemati~en zapis tega je v publikaciji Okvir gospodarskih in socialnih reform za pove~anje blaginje v Sloveniji (2005). Razvojna praksa in literatura zadnjih desetih let ni potrdila pravilnosti takega revolucionarnega pristopa k razvojni politiki. Rodrik (2005; 2006) pi{e, da obsedenost z obsènimi institucionalnimi reformami vodi v razvojno agendo, ki je brezupno ambiciozna in je v resnici ni mogo~e uresni~iti. Prednost daje postopnemu spreminjanju in odpravljanju ovir za rast. Pomembna je tudi njegova ugotovitev, da je mogo~e na osnovi ene teorije gospodarske rasti (glej na primer Acemoglu 2009) pripraviti razli~ne strategije razvoja (Senjur 2007a), ki so vse tudi strokovno utemeljene. 2.3 Velika recesija V letu 2008 se je za~ela v ZDA velika recesija. Hitro se je raz{irila na Evropo, vklju~no s Slovenijo. Slovenija v svoji kratki ekonomski zgodovini samostojne dràve {e ni imela recesije. Od leta 1993 do 2007 je bilo slovensko gospodarstvo v poletu. Zato mònost recesije v SRS ni predvidena. Ko je pri{la recesija 2009, ki je res bila povzro~ena zunaj, jo je Slovenija pri~akala nepripravljena. Vpra{anje je, ali bi SRS lahko dràvo bolje pripravila na slabe ~ase in ali je strate{ko pravilno, da strategija sploh ne razmi{lja o mònosti recesije. Recesija 2009 je pokazala na {e eno vpra{anje. Gre za vpra{anje stabilnosti rasti in na odzivanje slovenskega gospodarstva na asimetri~ne {oke, ki prihajajo od zunaj in ki lahko povzro~ajo prevelika nihanja. Predpostavka vklju~itve v evro obmo~je je bila, da se Slovenija vklju~uje v bolj stabilno okolje in da bo zaradi tega tudi njen razvoj bolj stabilen. Recesija je pokazala, da asimetri~ni {oki lahko prihajajo tudi iz evro obmo~ja in da je Slovenija mo~no podvrèna mo~nim nihanjem, ki jih povzro~ajo {oki iz tujine. Zato bi bilo treba v gospodarski sistem in razvojno politiko sistemati~no vgraditi stabilizatorje, ki bodo vsaj deloma amortizirali {oke iz tujine. Sestavni del izgradnje stabilizatorjev je, da se posebna pozornost posveti tistim razvojnih dejavnikom, ki niso mobilni ali so manj mobilni (na primer infrastruktura, institucije, ~love{ki kapital). Razvojne dejavnike, ki so povsem mobilni, pa je treba bolj nadzorovati in pravilno dozirati (na primer tuji finan~ni kapital). Sedanja recesija 2008–2009 je razkrila veliko strukturno teàvo. Ilustriral jo bom na primeru krize avtomobilske industrije. Avtomobilska industrija ima zrel trg, je tehnolo{ko srednje zahtevna, tehnologija je znana, lahko dostopna in ima velike presène zmogljivosti. Ena od mònih re{itev za svetovno avtomobilsko industrijo je pospe{ena selitev proizvodnje v Azijo, na Kitajsko, v Indijo, Jùno Korejo. Evropa in Severna Amerika sta postali predragi lokaciji za proizvodnjo takih avtomobilov, kot jih poznamo sedaj. Nujno bo pri{lo do razgradnje zmogljivosti, premestitve in pocenitve proizvodnje. Za Slovenijo je to strate{ka tema, ker je njena industrija mo~no odvisna od avtomobilske industrije. Kar ve~ kot 15 odstotkov slovenskega izvoza je neposredno vezano na motorna vozila. Ra~unati je, da bo zmanj{ano izvozno povpra{evanje prej trajno kot za~asno in na to se mora ta del industrije pripraviti. Podobno usodo je pred nedavnim doìvljala tekstilna industrija. Na korenito prestrukturiranje posameznih panog se morata pripraviti tudi dràva in drùba. 23 Marjan Senjur Sistem re{evanja brezposelnosti, ki se je porajal v ~asu tranzicijske krize in se nadgrajeval v ~asu hitre gospodarske rasti in upadajo~e brezposelnosti, je neustrezen za dana{nji ~as. To je tema za novo strategijo razvoja. Sedanja SRS ponuja koncept prònosti trga dela, ki ni ve~ zadosten. Nov koncept vpra{anja brezposelnosti bi naj bil socialno varen z vidika delavcev, ekonomsko proèn z vidika podjetij, pri tem pa naj spo{tuje interese lastnikov in upo{teva ~love{ko dostojanstvo delavcev. Operativen sistem varne prònosti bi naj olaj{al soo~anja z recesijo in tudi z drugimi asimetri~nimi {oki, ki prihajajo iz tujine, vklju~no s korenitim prestrukturiranjem posameznih industrijskih panog. 3 Nacionalno gospodarstvo in strategija razvoja Svetovno gospodarstvo se internacionalizira oziroma, kot bi to rekli danes, se globalizira. Sestavni del te globalizacije je nastajanje velikih multinacionalnih oziroma globalnih podjetij. V ekonomski literaturi se è skoraj sto let vodi razprava, kaj to pomeni za vlogo nacionalnih gospodarstev v svetovnem gospodarstvu (Bucharin 1929). V zadnjih dvajsetih letih je vse bolj prevladalo stali{~e, da so zna~ilnost novega globalnega svetovnega gospodarstva velika podjetja, ki delujejo globalno, ki presegajo meje dràv in niso ve~ odvisna od mati~nih dràv. Dràve bi naj postopoma izgubljale ekonomski pomen in s tem bi tudi pojem nacionalnega gospodarstva postajal nepomemben. Sedanja recesija je pokazala na slabosti takega koncepta. Vloga velikih globalnih podjetij se bo gotovo omejila. Nova strategija razvoja Slovenije bo morala rehabilitirati pojem vloge dràve v gospodarstvu, pojem nacionalnega gospodarstva in nacionalnega interesa. Svet se res globalizira, vendar so sestavni del te globalizacije dràve. To je dejstvo, ki je bilo sicer ves ~as prisotno v ìvljenju in sicer pod drugim nazivom, konkuren~ne prednosti dràv (Porter 1990). U~inek aglomeracije deluje tudi na meddràvni ravni. Razvojna politika dràve bi naj skrbela, da priteguje pritok razvojnih faktorjev v dràvni prostor in destimulira odtok. Slovenija mora krepiti svoje razvojne sposobnosti tako, da se bo sposobna razvijati na podlagi lastnih virov, da bo sposobna razvijati lastne inovacije in najti razvojne ni{e z visokih dohodkom. Slovenija mora imeti raziskave in razvoj, mora imeti visoko {olane strokovnjake, Slovenija mora imeti razvito podjetni{tvo in na slovenskem trgu mora biti mo~na konkurenca. Vse to se mora dogajati na geografskem obmo~ju, ki ga zaseda drà- va Slovenija. To je predpogoj, da bo pritegovala razvojne dejavnike tudi iz tujine. Slovenija mora biti lokacija tudi velikih podjetij. Iz dve razlogov. Velika podjetja zaposlujejo veliko {tevilo visoko {olanih in visoko usposobljenih delavcev. Velika podjetja vodijo tudi velike projekte, ki imajo tudi mednarodni domet. Ne gre samo za sedè, temve~ gre za to, da je podjetje iz Slovenije center, od koder se {irijo posli po svetu. ^e Slovenija èli biti razvojno-poslovno sredi{~e, ki presega slovenske meje, mora imeti taka podjetja. V takih podjetjih so potem strokovnjaki, ki se ukvarjajo s sve-tovnimi, globalnimi problemi konkurence. Visoko usposobljeni ljudje se vedno selijo v bolj razvita okolja in ne obratno, mobilnost tovrstnih kadrov je obi~ajno enosmerna. Pojav bega mòganov ( brain drain) ni nepomembna tema za slovenski razvoj. Vsaka dràva zaseda dolo~en geografski prostor in je zato pomembno, kaj se dogaja v tem geografskem prostoru. Dràva je po definiciji odgovorna za celoto. Vlogi tujega kapitala in tujih neposrednih investicij sta za razvoj Slovenije pomembni. Razprave o tako imenovanem nacionalnem interesu ne bi smele izzveneti kot tirada zoper tuji kapital, temve~ v prid tujega kapitala. Vse je vpra{anje mere. 4 Tr`no gospodarstvo in u~inkovita konkurenca Ekonomija obsega govori o tem, da imajo ve~ja podjetja nìje povpre~ne stro{ke. Zato je vstop v sektor oteèn. Majhna podjetja pogosto sploh ne morejo vstopiti, ker imajo previsoke stro{ke. ^e bi tak 24 Strategija razvoja Slovenije in gospodarska recesija sektor prepustili trgu, bo pri{lo do monopola. Prevladala bi velika podjetja z najnìjimi stro{ki. Ekonomske razmere samodejno silijo v monopolizacijo. Mòna re{itev za tak poloàj je regulacija. Tr`ni sistem nepopolne konkurence ne more delovati u~inkovito brez regulacije (pojav market failures). Zato je vpra{anje regulacije zelo pomembno. Od dràve predpisana regulacija sektorja tudi ni vedno najbolj{a re{itev (pojav government failures). Posebno {e zato, ker je postajala vse bolj obsèna in zahtevna. S ~asom je preobsèna regulacija postala problem. V takih primerih gre za vpra{anje mere in optimalne stopnje regulacije. Ekonomika raziskav in razvoja (R&R) kaè, da so velika podjetja bolj raziskovalno-razvojno usmerjena. Velika podjetja so sposobna dolgoro~no financirati raziskave in razvoj, sposobna so za{~iti dosèke aktivnosti R&R prek za{~ite industrijske oziroma intelektualne lastnine, in sposobna so dosèke tudi vpeljati v prakso. Povezava med inovacijami in stopnjo konkurence ni linearna. Nekaj ~asa sta stopnja konkurence in velikost inovacij pozitivno povezana. Vendar, z ve~anjem konkurence pridemo v poloàj, ko slednja lahko za~ne negativno vplivati na tok inovacij. Zaradi tega lahko ugotovimo, da je povezava med stopnjo konkurence in inovacijami v obliki obrnjene ~rke U (Senjur 2008). Razvojna politika mora iskati pravilno razmerje med varstvom konkurence in med regulacijo konkurence, ki dovoljuje podjetjem, da vlagajo v tehnolo{ki napredek in iz njega pridobivajo koristi. Popolna konkurenca ni ideal z vidika razvojne u~inkovitosti. Zato je treba po eni strani varovati konkurenco in po drugi omogo~ati dolo~eno nepopolnost tr`ne konkurence, da se zagotovi ~im vi{ja ekonomska u~inkovitost z vidika drùbene blaginje in gospodarske rasti. Zato konkuren~na zakonodaja (Zakon o omejevanju konkurence 2008) govori o u~inkoviti konkurenci. U~inkovitost je mogo~e ugotoviti samo z vidika izpolnjevanja dolo~enega cilja. Pojem »u~inkovita konkurenca« je izveden pojem in konkurenca je sredstvo za doseganje ciljev. Strategija razvoja Slovenije je osnova za opredelitev, kaj pomeni u~inkovita konkurenca. Slovenija je majhen gospodarski prostor. Z vidika velikih multinacionalk je marginalen trg, ki bi ga lahko obvladovala le ena multinacionalka. Izklju~na prisotnost velikih tujih firm v Sloveniji bi lahko vodila do nizke stopnje konkurence na tem trgu. Slovenija zato rabi tudi doma~a podjetja, ki so locirana v Sloveniji, da bodo konkurirala na slovenskem trgu. Ta podjetja bodo majhna in srednje velika. Posebej pa je pomembno, da so na tem trgu tudi velika slovenska podjetja. Tujim podjetjem bodo na slovenskem trgu konkurirala predvsem doma~a podjetja. Prisotnost doma~ih podjetij bo potem spodbujala tudi konkurenco med tujimi podjetji. Ilustrativen primer za to je v Sloveniji sektor trgovine. 5 Oblikovanje mehanizmov u~inkovite alokacije: uvajanje simulirane konkurence in oblikovanje simuliranega konkuren~nega okolja Zna~ilnost gospodarske infrastrukture je, da so zanjo po eni strani zna~ilni nara{~ajo~i donosi, ki spodbujajo nastanek velikih in monopolnih podjetij, na drugi strani pa je z njo povezan javni interes (Senjur 2008). ^e bi se gospodarska infrastruktura prepustila zasebnemu sektorju na podlagi zasebnega interesa, bi bile zasebne investicije v ta sektor premajhne, prav tako tudi obseg dejavnosti glede na drùbene koristi. Ena od re{itev v preteklosti je bila, da je dràva prevzela sektor in ga spremenila v javni sektor. Obi- ~ajno so bila javna podjetja organizirana kot nacionalni sistem ali regionalni sistem. Organizirani so bili vertikalno in so zajemali vse faze gospodarskega procesa. V javnem sektorju je dràva prevladovala lastni{ko in z regulacijo. Glede na to, da so teàve z ekonomiko javnega sektorja, taka »javna« ali »dr- àvna« re{itev ni bila povsem zadovoljiva. Pomisleki so bili ekonomski in politi~ni. S ~asom se je pojavilo vpra{anje, kako omogo~iti ve~jo konkurenco in angaìrati zasebni kapital in zasebno iniciativo, da bi se zmanj{ali dràvni izdatki in pove~ala u~inkovitost gospodarske infrastrukture. Zamisel je bila, da se celoten gospodarski proces razdeli na posamezne faze in se potem posamezne faze delovanja lo~ijo. Konkurenca in liberalizacija ter zasebna lastnina se uvedejo v tiste faze, ki bi lahko 25 Marjan Senjur delovale na trgu v konkuren~nih pogojih. Na primer. Sektor èlezni{kega prometa bi bilo mogo~e analiti~no raz~leniti v tri faze: infrastruktura, proizvodnja oziroma prevoz, prodaja na drobno. @elezni{ki prevoz bi na~eloma lahko bil tr`no pogojen, kar bi pomenilo, da bi nosil vse stro{ke s ceno in bi bilo zato mogo~e angaìrati tudi zasebni kapital. Prevozniki bi upravljavcu èlezni{ke infrastrukture pla~evali uporabnino. V primeru elektrogospodarstva je gospodarski proces mogo~e razdeliti na proizvodnjo elektri~ne energije, prenos prek prenosnega omrèja in distribucijo (prodajo) kon~nim uporabnikom. Distribucija oziroma prodaja energije kon~nemu potro{niku bi lahko bila povsem tr`no konkuren~- no organizirana. Lahko bi bila tudi v zasebni lasti. Na~eloma bi tudi proizvodnja lahko bila v zasebni lasti in povsem tr`no organizirana. Tak{en razrez gospodarskega toka na posamezne faze ima tudi svoje teàve. Temeljno vpra{anje je, da gre za ustvarjanje umetne konkurence. Administrativno uvajanje konkurence je morda ena od re{itev za izbolj{anje u~inkovitosti v teh sektorjih, vendar se moramo zavedati, da vendarle gre za administra-tiven postopek. Opravka imamo z virtualno ali umetno konkurenco, ki lahko obstaja samo z mo~no prisotnostjo dràve. ^e bi se dràva umaknila, bi se takoj vzpostavil monopol kot naravno stanje. Zato imajo zahteve po deregulaciji in liberalizaciji omejen domet. Administrativno uvajanje konkurence ne odpravlja vloge dràve v tem sektorju, temve~ jo spreminja. Edino dràva ima pregled ~ez celoto in edino ona je odgovorna za celoto. Zato je vpra{anje obstoja nacionalnih infrastrukturnih sistemov {e vedno pomembno. Tudi na podro~ju javnega sektorja oziroma drùbenih dejavnosti (visoko {olstvo, zdravstvo) se pojavlja vpra{anje ekonomske u~inkovitosti. Re{itev se i{~e v reformi javnega sektorja in sicer tako, da se ustvari konkuren~no okolje. Tudi pri visokem {olstvu in zdravstvu dràva posku{a oblikovati mehanizme alokacije tako, da posku{a lo~iti in razdeliti proces visokega izobraèvanja in zdravstva na faze: proizvodnja, financiranje in razdelitev storitev med uporabnike. Kombinacija javnega in zasebnega sektorja je ena velikih idej na podro~ju organizacije javnega sektorja. Ta kombinacija pa zahteva tudi ve~je spremembe javnega sektorja. Na eni strani slovenska dràva uvaja zasebni sektor, ki bi naj deloval v veliki meri po tr`nih na~elih in na~elih pridobitni{tva. Na drugi strani pa dràva poku{a javni sektor visokega {olstva ohraniti in krepiti kot dràvno uradni{ki sektor. To je potencialno strate{ka napaka. Treba bi bilo zagotoviti, da bo javni sektor lahko enakovredno nudil ve~ izbire in da bo lahko enakovredno konkuriral nejavnemu sektorju ter da se bo lahko vsaj deloma odzival na tr`ne signale. Tako reformirani javni sektor bi potem silil tudi zasebni sektor k ve~ji u~inkovitosti in kakovosti. ^e bi se vse bolj uveljavljali tr`ni vidiki tako na podro~ju proizvodnje, kot na podro~ju financiranja in prodaje storitev visokega izobraèvanja, bi zasebni sektor pridobival naravno prednost. Posledica bi bila diferenciacija med uporabniki (kupci) visoko{olskih storitev glede na njihovo efektivno kupno mo~. S tem bi se stopnja javne dobrine visokega izobraèvanja zmanj{ala. Visoko izobraèvanje bi bilo manj javna dobrina in bolj zasebna in tr`na dobrina. To je gotovo strate{ko vpra{anje razvoja Slovenije. 6 Sklep Prispevek opozarja, da je strategija narejena za nacionalno gospodarstvo, da naj upo{teva, da trg deluje v razmerah nepopolne konkurence in da ima dràva funkcijo oblikovanja mehanizmov u~inkovite alokacije resursov. Strategija mora posvetiti posebno pozornost ekonomski infrastrukturi, kot sta promet in energetika. Strategija mora posvetiti posebno pozornost tako imenovanim drùbenim dejavnostim, kot sta visoko {olstvo in zdravstvo. Z vsemi temi vpra{anji se ne pojavljajo zgolj operativno mehanska vpra{anja, temve~ konceptualna. Konceptualna vpra{anja bi naj bila jedro strategije. Razvoj ekonomskih institucij in mehanizmov je klju~no strate{ko vpra{anje in je vsaj enako pomembno, kot so proizvodni faktorji za gospodarski razvoj. 26 Strategija razvoja Slovenije in gospodarska recesija 7 Viri in literatura Acemoglu, A. 2009: Introduction to Modern Economic Growth. Princeton in Oxford. Bucharin, N. 1929: Imperialismus und Weltwirtschaft. Wien. Dràvni razvojni program Republike Slovenije za obdobje 2007–2013. Vlada Republike Slovenije. Ljubljana, 2008. Glavne programske prioritete ministrstev v letu 2009. Urad vlade za komuniciranje. Ljubljana 2009. Koalicijski sporazum o sodelovanju v vladi Republike Slovenije za mandat 2008–2012. SD, Zares, DeSUS, LDS. Ljubljana, 2008. Okvir gospodarskih in socialnih reform za pove~anje blaginje v Sloveniji. Slùba Vlade RS za razvoj. Ljubljana, 2006. Porter, M. E. 1990: The Competitive Advantage of Nations. New York. Rodrik, D. 2005: Growth strategies. Handbook of Economic Growth, Volume 1A. Amsterdam. Rodrik, D. 2006: Goodbye Washington Consensus, Hello Washington Confusion? A Review of the World Bank's Economic Growth in the 1990s: Learning from a Decade of Reform. Journal of Economic Literature 44. Nashville. Strategija razvoja Slovenije. Vlada Republike Slovenije. Ljubljana, 2005. Senjur, M. 2007a: Razvojna politika in razvojni klubi v Evropi. Teorija in praksa 44, 1–2. Ljubljana. Senjur, M. 2007b: Gospodarska rast Slovenije v evropsko razvojno odli~nost. 19. Forum odli~nosti in mojstrstva. Oto~ec. Senjur, M. 2008: Oblikovanje ekonomskih mehanizmov prepletanja trga in dràve. Na{e gospodarstvo 54, 1–2. Maribor. Zakon o omejevanju konkurence. Uradni list RS 36/2008. Ljubljana. Williamson, J. 2003: From reform agenda to damaged brand name. Finance & Development 40-3. Washington. 27 28 Razvojni izzivi Slovenije, 29–37, Ljubljana 2009 SLOVENIJA: IZZIV »OMOGO^AJO^EGA« RAZVOJA dr. Marko Jakli~, mag. Aljà Hribernik Ekonomska fakulteta, Univerza v Ljubljani Kardeljeva plo{~ad 17, 1000 Ljubljana marko.jaklic@ ef.uni-lj.si, aljaz.hribernik@ gmail.com UDK: 308:331.5(497.4) IZVLE^EK Slovenija: izziv »omogo~ajo~ega« razvoja Slovenija stoji pred izzivom prehoda v drùbo znanja in razvoja, ki ga poganja inovativnost. Zato je treba prese~i do sedaj uveljavljen razvojni model, ki izhaja iz nacionalnega poslovnega sistema Slovenije in je usmerjen v preìvetveno delitev posameznikovih tveganj ter temelji na ekstenzivnosti in intenzivnosti dela namesto na znanju in inovativnosti. Skozi zasledovanje ideje omogo~ajo~e socialne dràve je mòna reforma slovenskega tradicionalnega poslovnega sistema, njeni klju~ni elementi pa so reforma delovanja trga delovne sile skozi okrepljeno vlogo vseìvljenjskega u~enja ter prestrukturiranje socialnih izdatkov v smeri krepitve omogo~ajo~ih socialnih storitev. KLJU^NE BESEDE nacionalni poslovni sistem, omogo~ajo~a socialna dràva, Slovenija, trg dela ABSTRACT Slovenia: the challenge of an enabling development Slovenia has been facing the challenge of developing towards the society of knowledge and innovativeness. In order to progress this way the current model of development based on traditional Slovenian national business system has to be overcome. Intensity and quantity of work as key drivers of Slovenian economic development have to be substituted by knowledge and innovativeness. This could be achieved by pursuing the idea of enabling welfare state. Development should focus on reforming the functioning of the labour market through the enhanced role of lifelong learning and on restructuring of welfare expenditure towards strengthening the enabling social services. KEY WORDS national business system, enabling welfare state, Slovenia, labour market 29 Marko Jakli~, Aljà Hribernik 1 Uvod Slovenija se soo~a z izzivom prehoda na razvojno stopnjo, kjer drùbeni in gospodarski razvoj poganjajo znanje in inovacije. Kot podrobneje predstavljamo v ~lanku, je slovenski gospodarski razvoj tradicionalno temeljil na produktivnosti in obsegu dela, zaradi ~esar je preskok na vi{jo razvojno stopnjo, ki zahteva druga~no razvojno paradigmo, {e teàvnej{i. Pri preu~evanju problematike smo uporabili pristop nacionalnega poslovnega sistema. Le-tega lahko razumemo kot na~in organizacije ekonomskih aktivnosti v okviru narodnega gospodarstva, ki je odvisen od institucionalnega ustroja dràve in njenega okolja v naj{ir{em smislu (Whitley 1992). V ~lanku smo najprej predstavili svoj pogled na tradicionalni slovenski poslovni sistem in omejitve, ki jih njegova notranja logika predstavlja ob razvojnem prehodu. Na podlagi analize smo nato predlagali potrebne spremembe tradicionalnega poslovnega sistema ter vzvode za dosego teh sprememb. Pri tem izhajamo iz koncepta »omogo~ajo~e« socialne dràve ( enabling welfare state), ki posamezniku omogo~a pridobitev znanj in sposobnosti za uspe{no tekmovanje v razmerah globaliziranega gospodarstva. Predstavljamo izku{nje skandinavskih dràv, ki so na tem podro~ju vodilne. Pri tem smo izpostavili dva klju~na vidika: reformo delovanja slovenskega trga delovne sile, za katero je potrebna okrepitev sistema vseìvljenjskega u~enja ter strukturne spremembe izdatkov za socialno varnost, ki naj gredo v smer krepitve »omogo~ajo~ih« storitev. S ~lankom èlimo prispevati predvsem k razpravi na podro~ju ~etrte razvojne prioritete Strategije razvoja Slovenije (2005, 8) »Moderna socialna dràva in ve~ja zaposlenost«, hkrati pa se ~lanek mo~no navezuje {e na razvojni prioriteti 2: »U~inkovito ustvarjanje, dvosmerni pretok in uporaba znanja za gospodarski razvoj in kakovostna delovna mesta« ter 5: »Povezovanje ukrepov za doseganje trajnostnega razvoja« (Strategija … 2005, 9). Pomemben poudarek je namenjen konceptu decentralizacije v kontekstu delovanja socialne dràve, saj menimo, da le pròno krojenje socialne politike in ukrepov, ki se prilagaja specifi~nim potrebam posameznih obmo~ij, interesnih skupin in ne navsezadnje posameznikov, omogo~a konvergenten razvoj vseh slovenskih pokrajin. 2 Tradicionalni slovenski poslovni sistem: preìvetvena orientiranost in delitev tveganj Tradicionalni slovenski poslovni sistem se je, v obliki kot ga poznamo danes, za~el oblikovati v drugi polovici devetnajstega stoletja, ko je bil v tedanji Avstro-Ogrski monarhiji odpravljen fevdalni sistem in so se na novo oblikovala ekonomska pravila delovanja drùbe. Konec fevdalizma je zaradi odkupa kmetij od nekdanje fevdalne gospode, davkov ter dednega prava za veliko ve~ino slovenskega podeèlskega kme~kega prebivalstva pomenil ~as precej{njih finan~nih obremenitev. Hkrati sta majhnost kmetij in neugoden teren za ve~ino kmetov pomenila nepremostljivo oviro pri akumulaciji kapitala, kateri bi jim, v kombinaciji s podjetni{kim duhom, omogo~il donosnej{e gospodarjenje. Odziv prebivalstva na neugodne in celo brezizgledne gospodarske razmere v okviru uradne ekonomije je bil razvoj sive ekonomije v obliki vzajemne izmenjave storitev in dobrin znotraj lokalnih skupnosti. Va{ka siva ekonomija je prek pove~anja menjave in izogibanja davkom pripomogla k znosnej{emu ìvljenju kme~kega prebivalstva (Jakli~ in Kristensen 1997). Zaradi pomembne vloge sive ekonomije pa je skozi ~as pri{lo do razvoja pasivno orientiranega pre- ìvetvenega poslovnega sistema, kjer je obstoj dodatnega zaslùka iz naslova sive ekonomije omogo~al obstoj (pre)nizkih realnih mezd v uradnem sektorju. Posameznik se je bil poleg dohodka iz dela pri izgradnji oziroma izbolj{evanju svojega socialnega statusa prisiljen opreti {e na zasluèk iz sive ekonomije, nadalje je pomembno vlogo vseskozi igrala vzajemna pomo~ znotraj druìne, kasneje pa se je kot ~etrta pomembna institucija pridruìla {e socialna dràva s svojimi transferi in storitvami. Tak{en poslovni sistem, v katerem je posameznik svoja tveganja razdelil med {tiri institucije, je bil v prvi vrsti 30 Slovenija: izziv »omogo~ajo~ega« razvoja preìvetveno usmerjen, saj je temeljil na obilici trdega dela, ne pa na ideji doseganja ~im vi{je dodane vrednosti (Jakli~, Zagor{ek in Hribernik 2009). Opisani tradicionalni slovenski poslovni sistem se je ohranil vse do danes. Skozi ~as se je sicer postopoma razvijal in spreminjal, a njegovi osnovni gradniki in notranja logika delovanja so ostali enaki. Radikalne spremembe v strukturi in filozofiji njegovega delovanja nista prinesla niti socializem, niti kasnej{i tranzicijski povratek v tr`no gospodarstvo. Socialisti~ni ekonomski razvoj je bil v Sloveniji namre~ v najve~ji meri prilagojen tradicionalnemu poslovnemu sistemu: industrializacija je bila decentralizira-na in lokalizirana, delavski razred pa je svoj materialni standard izbolj{eval s kmetovanjem, popoldansko sivo ekonomijo in vzajemno izmenjavo storitev, nekaj pa je s transferji, na primer v obliki poceni kreditov, dodala {e dràva. Tudi tranzicija in njeno nadaljevanje sta, vse do sedaj, presenetljivo pomenila prej utrjevanje tradicionalnega poslovnega sistema, kot pa silo, ki bi vodila v njegovo spremembo. Ob hkratnem nastopu tranzicije in razpadu Jugoslavije ter gospodarski krizi v biv{ih socialisti~nih dràvah je bilo izvozno usmerjeno slovensko gospodarstvo prisiljeno v preusmeritev na zahodne trge. Preusmeritev je bila sicer doseèna zelo hitro, vendar je v veliki meri temeljila na cenovni konkuren~nosti. Le-ta je podjetja od vsega za~et-ka silila v nenehno zmanj{evanje stro{kov in pove~evanje proizvodne u~inkovitosti. Razvoj konkuren~nosti se je znova oprl na institucije in filozofijo tradicionalnega poslovnega sistema. ^e so v ~asu socializma lokalna podjetja s svojo alokativno in socialno vlogo prispevala k razvoju lokalnih skupnosti in izbolj- {anju ìvljenjske ravni zaposlenih na ra~un poslovne uspe{nosti, so v ~asu tranzicijskih in posttranzicijskih rezov lokalne skupnosti vrnile uslugo. Da bi obdràli delovna mesta, so bili delavci pripravljeni na stag-nacijo realnih pla~ in velika pove~anja intenzitete dela. Ve~ji del bremena socialnih storitev so prevzele dràva in druìna (^rnak-Megli~ 2004), obenem se je skozi vse tranzicijsko obdobje in vse do danes ohranila visoka stopnja sive ekonomije (Schneider in Enste 2000 in 2002; Lackó 2000). 3 Omejen razvojni potencial obstoje~ega slovenskega poslovnega sistema Slovenija je v zadnjih letih po mnenju {tevilnih strokovnjakov dosegla zgornji prag druge razvojne stopnje in za nadaljevanje uspe{nega razvoja potrebuje preboj na tretjo razvojno raven (Jakli~ 2005). To pa zahteva prehod na drùbo znanja, inovativnosti in vi{je dodane vrednosti. Konkuren~nost slovenskega gospodarstva se je z vidika stro{kov po letu 2000 zaradi procesov nominalne in realne konvergence z Evropsko unijo (EU) za~ela hitro topiti. V letu 2005 je po merilu stro{ka delovne sile Slovenija zasedala enajsto mesto med 25 dràvami EU z 51 % povpre~ja EU-15 (Hourly Labour Costs 2006). Vendar je po primerjavi produktivnosti dela Slovenija zasedala {ele sedemnajsto mesto med EU-25, s 67 % povpre~ja EU-15 (Hourly Labour Productivity 2006). S tem je po produktivnosti {e preka{ala nove ~lanice EU, vendar je vse od sredine devetdesetih let jasen trend zmanj{evanja razlike. V obdobju 2001–2004 je Slovenija tako zabeleìla 9 % pove~anje produktivnosti dela, medtem ko so ostale nove ~lanice EU v povpre~ju presegle 10-odstotno znamko. V istem obdobju je rast stro{kov dela v Sloveniji presegla rast produktivnosti (Hourly Labour Costs 2006; Hourly Labour Productivity 2006), v ~emer se kaè u~inek nominalne konvergence z EU. Slovenija je tako po letu 2000 pospe{eno izgubljala podlago za svojo stro{kovno konkuren~nost, vendar pa izgube ni v zadostni meri nadomestila z rastjo dodane vrednosti, temelje~e na inovativnosti. Rebernik, Tominc in Pu{nik (2005) ugotavljajo, da je bila v EU-15 v obdobju pred letom 2004 dodana vrednost na zaposlenega pozitivno povezana z velikostjo podjetja, za Slovenijo pa to velja le v absolutnem smislu. Primerjalno gledano so mala slovenska podjetja z do 9 zaposlenimi dosegala 50 % povpre~ne dodane vrednosti na zaposlenega sorodnih podjetij iz EU-15, velika podjetja pa le 25 % povpre~ne dodane vrednosti na zaposlenega v velikih podjetjih iz EU-15. Slovenija bi teoreti~no lahko vztrajala pri dosedanjem razvojnem modelu in svojo konkuren~nost izbolj{ala s pove~evanjem intenzivnosti dela oziroma produktivnosti ter podalj{evanjem delovnika ob 31 Marko Jakli~, Aljà Hribernik zadrèvanju rasti pla~. Vendar pregled podatkov pokaè, da je tak{na strategija prakti~no nemogo~a. Slovenski delovni teden je bil v letu 2005 peti najdalj{i v EU-25 (Fourth European … 2007), slovenski zaposleni pa so za obdobje 2000–2005 izrazili najmo~nej{i ob~utek pove~anja intenzitete dela med vsemi novimi ~lanicami EU. Primerjava v evropskem merilu pokaè, da je Slovenija è dosegla zgornjo mejo intenzivnosti dela (Fourth European … 2007). Slovenski zaposleni delajo v povpre~ju enako intenzivno kot skandinavski, vendar med skupinama obstaja pomembna razlika. Kar 38 % vseh slovenskih zaposlenih je nezadovoljnih s svojim delovnim mestom, medtem ko je v skandinavskih dràvah takih 15 % ali manj (Industrial Relations … 2004; Fourth European … 2007). Del razlage se nedvomno skriva v naravi dela: skandinavski zaposleni so pri svojem delu bistveno bolj avtonomni kot slovenski. Skandinavskim delavcem v povpre~ju skoraj 80 % delovnega ~asa dolo- ~a interakcija s strankami in le priblìno 10 % stroji. V Sloveniji je vloga strojev pri dolo~anju dela in delovnega ritma ve~ kot enkrat vi{ja. Podobno v Sloveniji kar 33 % zaposlenim delovni ritem odreja nadrejeni, v Skandinaviji pa je takih zaposlenih le 20 % (Fourth European … 2007). Podobno se Slovenija slabo odreè pri ocenjevanju vpliva dela na zdravje zaposlenih in obsegu bolni{kih odsotnosti na zaposlenega, kjer je prva med EU-25 (Fourth European … 2007). 4 Proti konceptu omogo~ajo~e dràve Ko govorimo o klju~nih sestavnih delih omogo~ajo~e dràve, se lahko v prvi vrsti opremo na teorijo razvojne ekonomike, veljavno za tretjo stopnjo gospodarskega razvoja, ki ga poganja inovativnost ter na skandinavske, predvsem danske vzorce institucij omogo~ajo~e dràve. Kot najpomembnej{i elementi omogo~ajo~e dràve se kaèjo trg delovne sile, vseìvljenjsko izobraèvanje, vloga sindikatov in splo{ne storitve socialnih slùb, ki posameznika »osvobajajo« odvisnosti od pomo~i druìne. Koncept omogo~ajo~e dràve ima za Slovenijo {e eno pomembno lekcijo. Skandinavske izku{nje kaèjo, da razvoj podjetij in njihovo konkuren~nost, ki naj temelji na znanju, poganjajo prav zaposleni in ne obratno. Kristensen (2009) ocenjuje, da povzro~a v danskem gospodarstvu kombinacija mobilnosti zaposlenih in njihovega znanja pozitivno selekcijo med podjetji. Najbolje usposobljeni posamezniki zapu{~ajo slaba podjetja in se selijo k bolj{im v iskanju delovnih izzivov. Do zdaj je bila v Sloveniji ve~ina ekonomskih politik, ki naj bi spodbujale gospodarski razvoj, kot so na primer tehnolo{ke platforme, regionalni razvoj, grozdenje …, usmerjena na podjetja. Vendar je ob podatkih o visokem nezadovoljs-tvu z delovnimi mesti in zaostajajo~i dodani vrednosti na zaposlenega o~itno, da je potrebna sprememba. Teì{~e »omogo~anja« je treba preusmeriti s podjetij na posameznika, seveda v sodelovanju s podjetji. Nujna sestavna elementa omogo~ajo~ega okolja sta koncepta decentralizacije in eksperimentira-nja v naj{ir{em pomenu. Oblikovalci politik in odlo~evalci morajo imeti mònost oblikovanja politik in re{itev glede na specifi~ne potrebe lokalnih skupnosti in interesnih skupin ter mònost oblikovanja nestandardnih, alternativnih re{itev. Danski in finski zavodi za zaposlovanje na primer oblikujejo programe na lokalni ravni, v dialogu z lokalnimi sindikati in delodajalci (Kristensen 2009). Da bi Slovenija napredovala v razvoju, mora omogo~iti posameznikom in druìnam, da ìvijo bolj produktivno ìvljenje. Potreben je preskok iz tradicionalnega preìvetveno usmerjenega poslovnega sistema, v katerem posameznikova blaginja temelji na »trdem« namesto na »pametnem« delu ter na delni odvisnosti od vzajemne druìnske pomo~i. Da bi Slovenija tak preskok dosegla, so predvsem potrebne korenite spremembe delovanja trga delovne sile. Glavna vzvoda za to sta po na{em prepri~anju dva: aktivna politika trga delovne sile in vseìvljenjsko u~enje. Poleg tega bi bilo treba izbolj{ati dostopnost in prònost storitev razli~nih socialnih slùb kot so vrtci, oskrba starej{ih …, s ~imer bi pomembno razbremenili institucijo druìne. 32 Slovenija: izziv »omogo~ajo~ega« razvoja 4.1 Trg delovne sile in aktivna politika zaposlovanja Primerjalni pregled ekonomske aktivnosti prebivalstva pokaè za Slovenijo relativno ugodno sliko na podro~jih ekonomske aktivnosti vsega aktivnega prebivalstva, zaposlenosti ènsk in brezposelnosti mladih. Manj ugodna pa je primerjava na podro~jih ekonomske aktivnosti v starostni skupini 55–64 let in z vidika dolgoro~no brezposelnih, ki predstavljajo ve~ kot polovico vseh slovenskih brezposelnih (preglednica 1). Preglednica 1: Izbrani kazalniki ekonomske aktivnosti prebivalstva v letu 2006 (Labour Market 2008). dràva ekonomska aktivnost: stopnja zaposlenosti (%) brezposelnost (%) skupaj prebivalci med ènske brezposelni dolgoro~no 55 in 64 let starosti mlaj{i od 25 let brezposelni Slovenija 66,6 33,6 61,8 14,5 53,1 Danska 77,4 60,9 73,4 7,6 20,4 [vedska 73,1 69,5 70,7 26,8 14,2 Finska 69,3 54,2 67,3 26,0 21,4 ^e{ka 65,3 45,4 56,8 17,0 56,2 Prava razlika v delovanju slovenskega trga delovne sile v primerjavi s trgi skandinavskih dràv se pokaè pri mobilnosti zaposlenih. Skandinavski zaposleni se v evropskem merilu po mobilnosti uvr{~ajo na sam vrh, slovenska delovna sila pa je nasprotno ena izmed najmanj mobilnih. Evropska primerjava mobilnosti (Coppin in Vandenbrande 2006) pokaè nekaj zanimivih razlik. V primerjavi dolìne staà 7 6 5 4 3 2 1 0 LU LI MT SK PT AT SI IR IT GR PL CY BE ES CZ DE HU FR EE NL LV FI SE UK DK EU-25 Slika 1: [tevilo slùb v ~asu delovne dobe posameznika (upokojenci nad 50 let) po dràvah EU-25 za leto 2006 (Coppin in Vandenbrande 2006, 12). 33 Marko Jakli~, Aljà Hribernik zaposlenih na trenutnem delovnem mestu so slovenski zaposleni s povpre~jem 12 let na samem vrhu EU, presegajo jih le Belgijci s povpre~no 12,1 letom. Povpre~je EU zna{a 10 let, Danska, [vedska in Finska pa beleìjo povpre~ja 8,4; 9,8 oziroma 11 let. Pri~akovano imata tako Slovenija in Belgija najvi{ji delè zaposlenih (48 %) z ve~ kot 10-letno dobo na trenutnem delovnem mestu, medtem ko je v skandinavskih dràvah slika ravno obrnjena, saj je kar 35 % vseh zaposlenih na trenutnem delovnem mestu manj kot dve leti. Skladno s tem se tudi slovenski upokojenci odreèjo kot skupina, ki je v toku svoje delovne dobe zamenjala relativno majhno {tevilo slùb, v povpre~ju nekaj manj kot tri, medtem ko so zaposleni na Danskem, [vedskem in v Veliki Britaniji zamenjali ve~ kot {est slùb (slika 1). Skandinavske dràve izkazujejo tudi relativno najnìjo sektorsko homogenost karier zaposlenega prebivalstva, kar pomeni, da je mobilnost visoka ne le znotraj posameznih sektorjev, pa~ pa tudi med njimi. Za omenjene razlike v delovanju trga delovne sile med Slovenijo in skandinavskimi dràvami je ve~ vsebinskih razlogov, ki izhajajo iz razlik v nacionalnih poslovnih sistemih. Slovenski zaposleni so relativno nemobilni zaradi ve~ razlogov. Najprej so v okviru preìvetveno usmerjenega nacionalnega poslovnega sistema vezani na druìno (vzajemna pomo~ med generacijami) in lokalno skupnost (ustvarjanje dodatnega dohodka z izmenjavo storitev ali/in sivo ekonomijo). Nadalje so slovenska podjetja po drugi svetovni vojni po ve~ini zasledovala tako imenovani nem{ki inovacij-ski model (Hall in Soskice 2001) postopnih inovacij, kjer zaposleni z dalj{anjem delovnega staà pridobiva na vrednosti zaradi podrobnega poznavanja tehnologije in procesov. Hkrati je njegova vrednost v podjetju, ki proizvaja druga~en proizvod ali uporablja drugo tehnologijo, zelo omejena. Tako imamo opraviti z nekak{nim dvojnim ujetni{tvom, ki posameznika sili, da vztraja na delovnem mestu oziroma v podjetju, ~etudi z delom ni zadovoljen. Mobilnost slovenskih zaposlenih se je skozi tranzicijo pove~ala, vendar gre za nedvomno negativen razvoj, saj je pove~anje mobilnosti mo~ v veliki meri pripisati dualizaciji trga delovne sile (Stanojevi} 2000), kjer je na eni strani za{~itena in nizko mobilna skupina zaposlenih s pogodbami za nedolo~en ~as, medtem ko mladi in manj izobraèni oziroma kvalificirani opravljajo za~asna dela in so, po anglo-sa{kem pristopu, prisiljeni v menjave slùb. Ta deprivilegirana skupina je prisiljena v ohranjanje preìvetvenega vzorca, saj jo nizka stopnja socialne varnosti sili, da se v ve~ji meri opira na pomo~ druìne oziroma star{ev ter i{~e dodaten zasluèk v sivi ekonomiji. 4.2 Vseìvljenjsko u~enje Relativno nizka sektorska homogenost karier posameznikov v skandinavskih dràvah, {e posebej na Danskem, kaè na mo~an in odlo~ilen vpliv vseìvljenjskega u~enja na delovanje skandinavskega trga delovne sile, saj predstavlja osnovo za mobilnost zaposlenih in posledi~no pozitivno selekcijo podjetij s strani zaposlenih (Kristensen 2009). Razli~ne statistike kaèjo, da se Slovenija na podro~ju vseìvljenjskega u~enja v evropskem merilu uvr{~a relativno ugodno (Leschke in Watt 2008, 19–20). To velja tako z vidika deleà prebivalstva med 25. in 64. letom, ki je vklju~eno v izobraèvalni sistem (preglednica 2), kot tudi z vidika usposabljanja zaposlenih s strani delodajalcev (Fourth European … 2007). Vendar prav tako {tevilne statistike kaèjo, da bi morala Slovenija svoj sistem vseìvljenjskega u~enja {e nadalje razviti. Mednarodna raziskava pismenosti odraslih iz 1998 je pokazala, da kar 77 % slovenskih odraslih ni funkcionalno pismenih (Moìna 2000), Mohor~i~ [polarjeva in sodelavci (2005) pa poudarjajo, da so primarni uporabniki sistema vseìvljenjskega u~enja v Sloveniji prav drù- bene skupine, ki so è sicer bolje izobraène, razlika v uporabi pa se skozi ~as ne zmanj{uje (Mir~eva in sodelavci 2007, 9–10). Danski sistem varne fleksibilnosti oziroma tako imenovani flexicurity, ki temelji na vseìvljenjskem u~enju, je morda najbolj{i dokaz pomena le-tega za konkuren~nost in zaposljivost posameznikov na dana{njem trgu delovne sile ter globalno konkuren~nost celotne nacionalne ekonomije. Prepri~ani smo, 34 Slovenija: izziv »omogo~ajo~ega« razvoja Preglednica 2: Delè prebivalcev med 25. in 64. letom, vklju~en v izobraèvalni proces, po letih (Izobraèvanje 2008). 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 Slovenija 7,2 7,6 9,1 15,1 15,3 15,1 15,0 EU-25 – 7,9 8,0 9,0 9,9 10,2 10,1 Danska 20,8 17,8 18,4 18,9 25,6 27,4 29,2 [vedska 21,6 17,5 18,4 34,2 32,1 32,1 – Finska 19,6 19,3 18,9 17,6 22,8 22,5 23,1 ^e{ka – – 5,9 5,4 5,8 5,6 5,6 Nem~ija 5,2 5,2 5,8 6,0 7,4 7,7 7,5 da bi prav okrepljena vloga vseìvljenjskega u~enja morala igrati osrednjo vlogo pri spreminjanju in dinamizaciji slovenskega trga delovne sile. Tudi v okviru sedanjega sistema dolgoro~nih zaposlitvenih razmerij bi okrepljeno izobraèvanje in usposabljanje zaposlenih lahko prispevalo k dvigu inovativnosti in znanja tako na podro~ju produktov kot produkcijskih procesov ter pove~alo interno mobilnost zaposlenih. Oboje bi podjetjem omogo~ilo izbolj{ano konkuren~nost. Na dalj{i rok bi okrepljeno vse- ìvljenjsko u~enje privedlo do pove~ane mobilnosti zaposlenih med podjetij, saj bi se pove~ala njihova socialna omrèja, njihova znanja in sposobnosti pa postale {ir{e oziroma manj omejene s specifikami posameznega podjetja. Ve~ja mobilnost bi posledi~no vodila do làje izbire slùb, ki bi posameznikom bolj ustrezale, s ~imer bi se zmanj{alo nezadovoljstvo na delovnem mestu in bolni{ke odsotnosti, pove- ~ali pa inovativnost in produktivnost. 4.3 Omogo~ajo~a socialna varnost Poleg vseìvljenjskega izobraèvanja je za »osvoboditev« in pove~anje mobilnosti posameznikov na trgu delovne sile nujno tudi izbolj{anje ponudbe storitev socialne dràve, kar bi v kar najve~ji meri osvo-bodilo druìno, ki v tradicionalnem slovenskem poslovnem sistemu igra vlogo pomembnega ponudnika storitev, na primer pri varstvu otrok, negi starej{ih. Izdatke za storitve socialne dràve delimo na dve {iroki kategoriji: denarne in nedenarne transfere. Denarni transferi vklju~ujejo pokojnine, nadomestila …, nedenarni pa na primer storitve zdravstvenega varstva, pomo~i na domu … Ko preu~ujemo storitve socialne dràve, ki druìno osvobajajo njene tradicionalne vloge, so v ospredju tako imenovani »drugi nedenarni oziroma stvarni transferi« ( other in-kind benefits), to je nedenarni transferi, ki ne sodijo v sfero zdravstvenega varstva in vklju~ujejo storitve kot so: varstvo otrok, nega starej{ih, pomo~ na domu, stanovanja za mlade druìne, strokovno usposabljanje zaposlenih … Evropska primerjava (preglednica 3) pokaè, da je bila slovenska poraba iz naslova socialnega varstva kot delè bruto doma~ega proizvoda (BDP) v obdobju 2000–2005 relativno stabilna in po obsegu primerljiva z Norve{ko, Veliko Britanijo, Italijo, Finsko in Gr~ijo. Vendar Slovenija namenja relativno ve~ denarja za denarne transfere (pokojnine in ostale denarne transfere), prav tako pa ima v Sloveniji znotraj nedenarnih transferov relativno ve~jo teò zdravstveno varstvo. V EU-15 namenja »omogo~a-jo~im« storitvam manj{i delè BDP le Italija. Iz primerjave je o~itno, da Slovenija socialnemu varstvu namenja dovolj velik delè BDP, vendar je struktura ponudbe neugodna. Denarni transferi in storitve zdravstvenega varstva imajo preveliko teò, medtem ko je ponudba drugih socialnih storitev prenizka. Tako na primer stari star{i ~uvajo kar 25 % slovenskih otrok, 45 % pa jih vozijo v in iz vrtca (Kanjuo Mr~ela in ^ernigoj Sadar 2004). Na drugi strani v Sloveniji primanjkuje ve~ tiso~ postelj v domovih za starej{e ob~ane. Posledi~no mora primanjkljaj premo{~ati institucija vzajemne medgeneracijske solidarnosti znotraj druìne. 35 Marko Jakli~, Aljà Hribernik Preglednica 3: Obseg in struktura izdatkov za socialno varstvo v izbranih dràvah med leti 2000 in 2005 (Welfare expenditure 2006; Petra{ova 2008, 6). dràva socialno varstvo denarni transferi: drugi denarni nedenarni transferi: drugi nedenarni v % BDP pokojnine transferi zdravstveno varstvo transferi (2000–2005) (%) (%) (%) (%) Slovenija 24,6–23,4 47 21 28 4 Italija 24,7–26,4 59 13 25 3 Gr~ija 23,5–24,2 50 13 26 11 Zdruèno 26,9–26,8 42 17 29 12 kraljestvo Danska 28,9–30,1 38 23 18 21 [vedska 30,7–32,0 41 18 18 23 Norve{ka 24,4–23,9 34 25 23 18 Finska 25,1–26,7 43 20 21 16 EU-15 27,0–27,8 47 20 24 9 5 Sklep V prispevku smo izhajajo~ iz pristopa nacionalnih poslovnih sistemov opisali model in delovanje tradicionalnega slovenskega poslovnega sistema. Le-ta je zaradi zgodovinskih okoli{~in socialnoekonomskega razvoja Slovenije usmerjen preìvetveno in ne podjetni{ko-inovativno. Temelje~ na ekstenzivnosti in intenzivnosti dela namesto na maksimizaciji dodane vrednosti in inovativnosti se tradicionalni poslovni sistem kaè kot ovira pri slovenskem preboju na raven socialnoekonomskega razvoja, ki ga poganjata znanje in inovativnost. Menimo, da je klju~ do razvojnega preboja zasledovanje koncepta omogo~ajo~e dràve, ki svoj fokus usmerja na posameznika in mu zagotavlja okolje in vzvode za dosego mobilnosti in konkuren~nosti v globalnem okolju. Pri tem je v kontekstu Slovenije klju~na reforma delovanja trga delovne sile, institucijo vseìvljenjskega u~enja pa razumemo kot glavni vzvod za njegovo reformo. Poleg tega menimo, da bi Slovenija morala prestrukturirati izdatke za socialno varstvo v smeri ve~je ponudbe omogo~ajo~ih socialnih storitev, s ~imer bi se zmanj{ala odvisnost posameznika od institucije vzajemne medgeneracijske pomo~i znotraj druìne. 6 Viri in literatura Coppin, L., Vandenbrande, T. 2006: The Mobility Profile of 25 EU Member States. Leuven. ^rnak-Megli~, A. 2005: Otroci in mladina v prehodni drùbi. Analiza poloàja v Sloveniji. Ministrstvo za {olstvo in {port. Ljubljana. Fourth European Working Conditions Survey. European Foundation for the Improvement of Living and Working Conditions. Dublin, 2007. Hall, P. A., Soskice, D. 2001: Varieties of Capitalism: The institutional foundations of comparative advantage. New York. Hourly Labour Costs. Eurostat, 2006. Medmrèje: http://epp.eurostat.ec.europa.eu/portal/page?_pageid= 1996,45323734&_dad=portal&_schema=PORTAL&screen=welcomeref&open=/t_labour/t_lc&langu age=en&product=REF_TB_labour_market&root=REF_TB_labour_market&scrollto=0 (8. 7. 2006). 36 Slovenija: izziv »omogo~ajo~ega« razvoja Hourly Labour Productivity. Eurostat, 2006. Medmrèje: http://epp.eurostat.ec.europa.eu/portal/page?_ pageid=1996,45323734&_dad=portal&_schema=PORTAL&screen=welcomeref&open=/t_na/t_nama/ t_nama_gdp&language=en&product=REF_TB_national_accounts&root=REF_TB_national_accounts& scrollto=0 (8. 7. 2006). http://epp.eurostat.ec.europa.eu/portal/page?_pageid=1996,45323734&_dad=portal&_schema=PORTAL &screen=welcomeref&open=/t_livcon/t_spr&language=en&product=REF_TB_living_conditions_ welfare&root=REF_TB_living_conditions_welfare&scrollto=0 (8. 7. 2006). Industrial Relations in Europe. European Commission, DG for Employment and Social Affairs. Brussels, 2004. Izobraèvanje. Statisti~ni urad Rpublike Slovenije, 2008. Medmrèje: http://www.stat.si/letopis/2008/ 33_08/33-06-08.htm (16. 2. 2009). Jakli~, M. 2005: Osredoto~anje v Sloveniji: inovativno in visokotehnolo{ko podjetni{tvo. Pogovori o prihodnosti Slovenije, Pogovor 7, Krepitev konkuren~nosti Slovenije v Evropski uniji. Urad predsednika republike. Ljubljana. Jakli~, M., Kristensen, P. H. 1997: Atlantis' Valleys: Local continuity and industrialisation in Slovenia compared to West Jutland, Denmark and third Italy. Tipkopis. Jakli~, M., Zagor{ek, H., Hribernik, A. 2009: Slovenian Evolutionary Business System Dynamics. New Models of Globalising: Experimentalist forms of economic organisation and enabling welfare institutions – lessons from the Nordic countries and Slovenia. Helsinki. Kanjuo Mr~ela A., ^ernigoj Sadar N. 2004: Star{i med delom in druìno. Zaklju~no poro~ilo. Teorija in praksa 43-6. Ljubljana. Kristensen, P. H. 2009: The Danish Case: Complementarities of Local and National Dynamics. New Models of Globalising: Experimentalist forms of economic organisation and enabling welfare institutions – lessons from the Nordic countries and Slovenia. Helsinki. Labour market. Eurostat, 2008. Medmrèje: http://epp.eurostat.ec.europa.eu/portal/page?_pageid= 1996,45323734&_dad=portal&_schema=PORTAL&screen=welcomeref&open=/t_labour/t_employ& language=en&product=REF_TB_labour_market&root=REF_TB_labour_market&scrollto=0 (16. 2. 2009). Lacko, M. 2000: Hidden Economy – an Unknown Quantity? Comparative Analyses of Hidden Economies in Transition Countries in 1989–95. Economics of Transition 8-1. Edinburgh. Leschke, J., Watt, A. 2008: Job Quality in Europe. Working Paper 2008.07. ETUI-REHS. Bruselj. Mir~eva, J., Mohor~i~ [polar, V. A., Beltram, P., Ivan~i~, A. 2007: Lifelong Learning Policies in Slovenia. Working paper 13. Institute for International and Social Studies. Tallinn University. Tallinn. Mohor~i~ [polar, V., Mir~eva, J., Ivan~i~, A., Radovan, M., Moìna, E. 2005: Evaluating the Achieve-ments of the Strategic Objectives of Adult Education untill 2006: Report. Slovenian Institute for Adult Education, Ljubljana. Moìna, E. 2000: Adult Literacy in Slovenia. IB. 34, 3–4, Ljubljana. Petrá{ová, A. 2008: Population and social conditions. Statistics in focus 46/2008. Eurostat. Brussels. Rebernik, M., Tominc, P., Pu{nik, K. 2005: Slovene Entrepreneurship Monitor, Maribor. Schneider, F., Enste, D. H. 2000: »Shadow Economies: Size, Causes and Consequences.« Journal of Economic Literature 38-1. Nashville. Schneider, F., Enste, D. H. 2002: The Shadow Economy: An International Survey. Cambridge. Stanojevi}, M. 2000: Slovenian Trade Unions – The birth of labour organisations in post-communism. Mechanisms of social differentiations in Slovenia. Ljubljana. Strategija razvoja Slovenije. Vlada Republike Slovenije. Ljubljana, 2005. Welfare expenditure. Eurostat, 2006. Medmrèje: Whitley, R. (ur.) 1994: European Business Systems: Firms and markets in their national contexts. London. 37 38 Razvojni izzivi Slovenije, 39–49, Ljubljana 2009 KAM SO [LA EVROPSKA SREDSTVA ZA REGIONALNI RAZVOJ V PREJ[NJEM PROGRAMSKEM OBDOBJU? Marko Peterlin, Ana Kosi In{titut za politike prostora Trg prekomorskih brigad 7, 1000 Ljubljana marko.peterlin@ ipop.si, ana.kosi@ ipop.si UDK: 711.2(497.4) IZVLE^EK Kam so {la evropska sredstva za regionalni razvoj v prej{njem programskem obdobju? Namen prispevka je prikazati porabo sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj in Kohezijskega sklada po slovenskih regijah v pretekli finan~ni perspektivi. Prispevek se osredoto~a na sredstva Kohezijskega sklada in Evropskega sklada za regionalni razvoj, od koder so se ~rpala sredstva v okviru Cilja 1 in pobude skupnosti Interreg IIIA. Ve~ kot polovico evropskih sredstev za regionalni razvoj je Slovenija v obdobju 2004–2006 dobila iz Kohezijskega sklada, najve~ sredstev pa je bilo dodeljenih regijam v vzhodni Sloveniji. Okoli dve tretjini sredstev iz omenjenih skladov je bilo namenjenih za podro~je osnovne infrastrukture, slaba tretjina pa za produktivno okolje. Analiza podrobneje prikazuje razporeditev dodeljenih sredstev po posameznih regijah na ravni NUTS 3, po skladih, po podro~jih oziroma kategorijah porabe ter glede na {tevilo prebivalcev v regiji. KLJU^NE BESEDE regionalni razvoj, Evropski sklad za regionalni razvoj, Kohezijski sklad ABSTRACT Where did the European funds for regional development go in the previous programming period? The paper aims to show the use of the funds from the European Regional Development Fund and the Cohesion Fund across Slovenian regions in the past financial perspective. The contribution focuses on the Cohesion Fund and the European Regional Development Fund, from which the funds under Objective 1 and Community Initiative Interreg IIIA have been used. More than half of European funds for regional development of Slovenia in the period 2004–2006 were from the Cohesion Fund and the majority of funds have been allocated to regions in eastern Slovenia. About two thirds of the amount from those funds was earmarked for the category of basic infrastructure, and less than a third to the category of productive environment. The analysis further shows the breakdown of funds in each region at NUTS 3 level, by fund, by area or category of spending, and in terms of population in the region. KEY WORDS regional development, European Regional Development Fund, Cohesion Fund 39 Marko Peterlin, Ana Kosi 1 Uvod Generalni direktorat za regionalno politiko pri Evropski komisiji je leta 2007 naro~il {tudijo o porabi sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj in Kohezijskega sklada po regijah v vseh dràvah Evropske unije, ki so bile upravi~ene do evropskih sredstev. [tudijo je izvajal SWECO International AB iz Stockholma, In{titut za politike prostora pa je v {tudiji sodeloval kot nacionalni partner za Slovenijo. Namen raziskave Study on Regional expenditure of the European Regional Development Fund and Cohesion Fund in 2000–2006 (2008), je bil pridobiti celovito sliko o uporabi sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj in Kohezijskega sklada po regijah v pretekli finan~ni perspektivi 2000–2006. Podatki so se zbirali za vse ~lanice Evropske unije za Evropski sklad za regionalni razvoj (Cilj 1, Cilj 2, Urban, Interreg IIIA) in Kohezijski sklad na ravni NUTS 3 (za 1205 regij) po posameznih kategorijah izdatkov. Prispevek predstavlja slovenski del {tudije, pri ~emer v nasprotju s kon~nim poro~ilom {tudije uporablja izvirne (ne modelirane) podatke za Interreg IIIA, ter komentira rezultate raziskave. V prispevku so prikazana dodeljena sredstva iz naslova Cilja 1, Kohezijskega sklada ter pobude skupnosti Interreg IIIA. 2 Metodologija Cilj evropske {tudije je bil zbrati podatke o dodeljenih sredstvih ter o è povrnjenih pla~ilih Evropskega sklada za regionalni razvoj in Kohezijskega sklada. Ker v ~asu poteka {tudije pla~ila {e niso bila v celoti povrnjena, je bilo ocenjeno, da so dodeljena sredstva bolj{i kazalnik uporabe sredstev po regijah. Primerjava razpolòljivih podatkov o dodeljenih sredstvih in pla~ilih je tudi pokazala, da so razlike v razporeditvi po regijah in glede na kategorije izdatkov le minimalne (Study on … 2008a). V prispevku zato obravnavamo zgolj rezultate dodeljenih sredstev. Podatke o dodeljenih sredstvih smo pridobili po posameznih projektih in jih skladno z enotno metodologijo evropske {tudije razporedili med posamezne regije na ravni NUTS 3 (Uredba ES {t. 1888/2005 … 2005). Poleg tega smo dodeljena sredstva razporedili tudi glede na {tiri glavne kategorije izdatkov ter na njihove podkategorije (The New Programming period … 1999): 1. produktivno okolje, ki obsega podkategorije kmetijstvo, gozdarstvo, spodbujanje razvoja podeèlskih obmo~ij, pomo~ velikim podjetjem, pomo~ malim in srednje velikim podjetjem ter obrtnemu sektorju, turizem, raziskave, tehnolo{ki razvoj in inovacije; 2. ~love{ki viri, ki obsega podkategorije politike trga dela, socialna vklju~enost, razvoj izobraèvanja in poklicnega usposabljanja, prilagodljivost delovne sile, podjetni{tvo, inovacije, informacijske in komunikacijske tehnologije, pozitivni ukrepi na trgu dela za ènske; 3. osnovna infrastruktura, ki obsega podkategorije prometna infrastruktura, telekomunikacijska infrastruktura in informacijska drùba, energetska infrastruktura, okoljska infrastruktura, planiranje in prenova, socialna in javna zdravstvena infrastruktura; 4. tehni~na pomo~ in inovativni ukrepi. Najve~ji izziv z vidika metodologije je bila tako za evropsko {tudijo kot za njen slovenski del razporeditev sredstev projektov po regijah. Kakor se je izkazalo skozi potek {tudije, sta bila za razporeditev sredstev po posameznih regijah uporabljana vsaj dva temeljno razli~na pristopa (Study on … 2008b): • lokacija upravi~enca, pri ~emer ni pomembno v kateri regiji ali celo dràvi je bil denar dejansko porabljen; med variacije tega pristopa sodijo tudi pristopi, ki uporabljajo za dolo~itev regije lokacijo vodilnega partnerja ali posameznih projektnih partnerjev pri projektih pobude Interreg; • lokacija predvidenega vpliva projekta, pri ~emer gre bodisi za kon~no lokacijo porabljenih sredstev ali pa za teàvno oceno, na katere regije bo imel projekt dejansko u~inek. ^eprav so dobljeni podatki o dodeljenih sredstvih za veliko ve~ino projektov è vsebovali podatke o prostorski opredelitvi na ravni NUTS 3, pa za vse projekte ni bilo mogo~e ugotoviti, kateri od obeh osnovnih pristopov ali njunih kombinacij je bil uporabljen. Podatkov tako ni bilo mogo~e poenotiti, 40 Kam so {la evropska sredstva za regionalni razvoj v prej{njem programskem obdobju? zato nismo posegali v izvirno prostorsko opredelitev. Tudi pri projektih, ki so segali prek ve~ regij NUTS 3 je bil praviloma uporabljen pristop enakomerne razdelitve glede na {tevilo regij, kar je najpreprostej- {a mòna metoda modeliranja priblìka prostorske razporeditve dodeljenih sredstev. Za del projektov v vrednosti 16,3 % vseh dodeljenih sredstev podatki o prostorski opredelitvi na ravni NUTS 3 niso bili dosegljivi in so bili modelirani skladno z metodologijo evropske {tudije (Study on … 2008a). Teàve so bile tudi pri razvrstitvi v kategorije, saj nekateri projekti niso bili razvr{~eni nikamor, ali pa se {ifre kategorij niso ujemale s kategorijami, ki jih je dolo~ila Komisija. Z vidika dolo~anja geografskega obmo~ja in kategorij so bili najbolj problemati~ni podatki za projekte Interreg IIIA, kjer smo omenjene kategorije morali dolo~iti ro~no za vsak projekt posebej. Podatke o Kohezijskem skladu, Cilju 1 in deloma Interregu IIIA (Slovenija–Madàrska–Hrva{ka ter Slovenija–Avstrija) so nam posredovali na Slùbi Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko, podatke o pobudi skupnosti Interreg IIIA Slovenija–Italija pa so nam posredovali iz Regionalne pisarne Slùbe Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko v [tanjelu. Vklju~eni so bili le projekti Interreg IIIA, katerih prijavitelji so bili iz Slovenije, ne pa tudi iz sosednjih dràv oziroma regij. 3 Obravnavana evropska sredstva Kot è omenjeno, je {tudija obravnavala evropska sredstva iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in iz Kohezijskega sklada. Evropski sklad za regionalni razvoj prispeva k zmanj{evanju razlik v gospodarski in socialni razvitosti evropskih regij s podpiranjem vlaganj v proizvodnjo, infrastrukturo, zdravstvo in izobraèvanje. Za te ukrepe je bilo v obdobju 2004–2006 Sloveniji na voljo okoli 136,5 milijona evrov, skupaj z nacionalnimi sredstvi pa nekaj manj kot 184,2 milijona evrov. Sredstva so bila predvidena za (medmrèje 2) pomo~ podjetjem ({e posebej malim in srednje velikim podjetjem) pri ustvarjanju trajnih delovnih mest, izgradnjo infrastrukture za raziskave, inovacije, telekomunikacije, okolje, energijo in transport, finan~ne instrumente za podporo regionalnemu in lokalnemu razvoju ter za pospe{evanje sodelovanja med mesti in regijami ter za tehni~no pomo~. Sredstva iz Evropskega sklada za regionalni razvoj so se v Sloveniji financirala v okviru Cilja 1 in pobude skupnosti Interreg IIIA. Cilj 1 predstavlja pomo~ regijam, ki zaostajajo v razvoju in se sre~ujejo z ve~jimi teàvami glede gospodarske razvitosti, zaposlovanja, pomanjkljive infrastrukture. V Cilj 1 so vklju~ena obmo~ja (regije NUTS 2), ki ne dosegajo 75 % povpre~ja razvitosti Evropske unije (merjene s kazalnikom bruto doma~ega proizvoda na prebivalca). Pobuda skupnosti Interreg IIIA je usmerjena v ~ezmejno sodelovanje med regijami, ki imajo skupno dràvno mejo in predstavlja nadaljevanje programov ~ezmejnega sodelovanja Phare. Namen programov je spodbujati trajno rast obmo~ja s povezovanjem ~ezmejne regije in odpravljanjem obstoje~ih socialno-kulturnih ovir in posledic obrobnega poloàja obmejnih regij. Pobuda je v Sloveniji razdeljena na tri programe ~ezmejnega sodelovanja s sosednji-mi dràvami (medmrèje 2): Program pobude Skupnosti Interreg IIIA Slovenija–Avstrija (Gorenjska, Koro{ka, Savinjska, Podravska in Pomurska regija); Program pobude Skupnosti Interreg IIIA Slovenija – Italija (Gorenjska – ob~ina Kranjska Gora, Gori{ka in Obalno-kra{ka regija); Sosedski program Slovenija–Madàrska–Hrva{ka (Pomurska, Podravska, Savinjska, Spodnjeposavska, Jugovzhodna Slovenija, Notranjsko-kra{ka in Obalno-kra{ka regija). Poleg tega je bila Slovenija v obdobju 2004–2006 upravi~ena tudi do sredstev Kohezijskega sklada. Kohezijski sklad prispeva h krepitvi ekonomske in socialne kohezije in sofinancira projekte s podro~- ja okolja in vseevropskih omreìj prometne infrastrukture v tistih dràvah ~lanicah, katerih BDP na prebivalca je manj{i od 90 % povpre~ja skupnosti. Sloveniji je iz Kohezijskega sklada za obdobje 2004–2006 dobila 190,6 milijona evrov. Sredstva so se delila med podro~jema okolja in prometa v razmerju 50 : 50 (medmrèje 2). 41 Marko Peterlin, Ana Kosi 4 Razporeditev dodeljenih evropskih sredstev po regijah 4.1 Dodeljena sredstva po skladih Po na{ih podatkih je bilo v obdobju 2004–2006 Sloveniji dodeljeno 438,7 milijona evrov iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Kohezijskega sklada. Da bi Slovenija do konca obdobja upravi~enih izdatkov (konec junija 2009 – obdobje je bilo zaradi finan~ne in gospodarske krize podalj{ano za pol leta) porabila vsa sredstva iz strukturnih skladov, je razpisala in dodelila ve~ sredstev, kot jih je na voljo za programsko obdobje 2004–2006. Lahko bi se namre~ zgodilo, da na posameznih razpisih pri oceni upravi~enosti stro{kov vsi stro{ki ne bi bili upravi~eni. Za optimalno ~rpanje so bili na za~etku leta 2006 sprejeti tudi finan~ni ukrepi za optimizacijo ~rpanja sredstev s prerazporeditvami in dodelitvijo dodatnih pravic porabe. Z vladnim sklepom so bile posameznim ministrstvom pove~ane pravice porabe v skupni vi{ini priblìno 15 % (medmrèje 2). Ne glede na to so po na{ih podatkih dodeljena sredstva ob koncu leta 2007 presegala razpolòljiva sredstva kar za 21 % (Study on … 2008a). V Sloveniji smo okoli 58 % sredstev prejeli iz Kohezijskega sklada, sledijo sredstva za Cilj 1 (38 % sredstev) ter Interreg III (4 %). Najve~ sredstev so dobile manj razvite regije (glede na BDP na prebivalca) v vzhodni Sloveniji: Savinjska (74,9 milijona evrov), Podravska (63,2), Pomurska (55,7) ter Spodnjeposavska regija (55,3). Regije, ki jim je bilo dodeljeno najmanj sredstev, pa so prav tako med najmanj razvitimi regijami v Sloveniji: Notranjsko-kra{ka (10,1 milijona evrov), Koro{ka (12,2) ter Zasavska regija (13,6). Najve~ sredstev iz Kohezijskega sklada je prejela Savinjska regija (21 % sredstev Kohezijskega sklada) za {tiri okoljske infrastrukturne projekte in prometni infrastrukturni projekt. Na drugi strani so najmanj sredstev dobile Notranjsko-kra{ka (1 %), Gori{ka (2 %) in Jugovzhodna Slovenija (2 %). Iz Cilja 1 je najve~ evropskih sredstev priteklo v Osrednjeslovensko regijo (20 % sredstev Cilja 1), ki je po prebivalcih najve~ja regija, najmanj pa v Zasavsko regijo, ki je po prebivalcih najmanj{a regija. Tudi sicer se delè sredstev, prejetih iz naslova Cilja 1, razmeroma lepo ujema z deleèm prebivalcev glede na celotno Slovenijo (preglednica 2). Najve~ sredstev v okviru Interrega je prejela Pomurska regija (21 %), ki je kandidirala tako v okviru Interrega IIIA Slovenija–Avstrija kot Sosedskega programa Slovenija–Madàrska–Hrva{ka. Zasavska regija ni bila vklju~ena v nobeno od pobud skupnosti. Preglednica 1: Dodeljena sredstva regijam po skladih v evrih. regija Cilj 1 Kohezijski sklad Interreg 3A skupaj Pomurska 18.108.075 33.566.521 3.981.414 55.656.009 Podravska 27.753.640 32.144.049 3.291.163 63.188.851 Koro{ka 4.822.843 6.996.982 370.107 12.189.932 Savinjska 19.671.763 53.792.002 1.462.135 74.925.899 Zasavska 4.069.510 9.536.281 0 13.605.790 Spodnjeposavska 8.473.420 46.234.010 593.352 55.300.781 Gorenjska 16.347.923 25.663.288 359.959 42.371.169 Notranjsko-kra{ka 6.212.866 2.012.554 1.868.455 10.093.875 Gori{ka 8.207.076 4.664.152 2.766.470 15.637.698 Obalno-kra{ka 10.071.020 25.766.369 3.528.793 39.366.182 Jugovzhodna Slovenija 9.262.608 5.591.657 875.034 15.729.299 Osrednjeslovenska 32.234.779 8.344.538 52.333 40.631.650 skupaj 165.235.520 254.312.402 19.149.213 438.697.136 Slika 1: Dodeljena sredstva po skladih. p 42 Pomurska Kam so {la e vro Koro{ka pska sr Podravska edstva za r Gorenjska Savinjska egionalni r Dodeljena sredstva po skladih Zasavska azv Cilj 1 oj v Kohezijski sklad Interreg 3A p Spodnjeposavska r Gori{ka ej{njem pr Dodeljena sredstva (mio. evrov) Osrednjeslovenska og r Notranjsko-kra{ka amsk em obdobju? Jugovzhodna Slovenija Obalno-kra{ka Kartografska podlaga: GURS, 2008 Vir podatkov: SVLR, 2007 © IPoP, 2008 Vir: In{titut za politike prostora, 2008 43 Marko Peterlin, Ana Kosi Preglednica 2: Delè prejetih sredstev iz Cilja 1 glede na delè prebivalcev (medmrèje 1). regija {tevilo delè sredstva delè sredstev prebivalcev prebivalcev iz Cilja 1 Cilja 1 (31. 12. 2006) (%) (evri) (%) Spodnjeposavska 70.058 3,48 8.473.420 5,13 Pomurska 122.068 6,07 18.108.075 10,96 Obalno-kra{ka 106.162 5,28 10.071.020 6,09 Zasavska 45.229 2,25 4.069.510 2,46 Savinjska 258.480 12,86 19.671.763 11,91 Gorenjska 199.902 9,94 16.347.923 9,89 Podravska 319.706 15,90 27.753.640 16,80 Notranjsko-kra{ka 51.483 2,56 6.212.866 3,76 Koro{ka 73.619 3,66 4.822.843 2,92 Gori{ka 119.477 5,94 8.207.076 4,97 Jugovzhodna Slovenija 140.258 6,98 9.262.608 5,61 Osrednjeslovenska 503.935 25,07 32.234.779 19,51 2.010.377 165.235.523 Dale~ najve~ji delè sredstev po skladih v ve~ini regij predstavljajo sredstva Kohezijskega sklada za okoljsko in prometno infrastrukturo. Najbolj pri tem izstopa Spodnjeposavka regija, ki je iz Kohezijskega sklada dobila kar 84 % vseh sredstev. Namenjena so bila zgolj za dva velika infrastrukturna projekta: izgradnjo avtocestnega odseka Smlednik–Kr{ka vas ter ~i{~enje odpadnih voda v spodnjem toku Save. Poleg Spodnjeposavske regije delè sredstev iz Kohezijskega sklada prevladuje tudi v drugih regijah v vzhodni Sloveniji ter Gorenjski in Obalno-kra{ki regiji. V osrednji in jùni Sloveniji je bil najve~ji delè pridobljenih sredstev iz Cilja 1. Najve~ji delè je bil v Osrednjeslovenski regiji (79 % vseh sredstev), Notranjsko-kra{ki (62 %) in Jugovzhodni Sloveniji (59 %). Sredstva v oviru pobude Interreg niso v nobeni regiji predstavljala prevladujo~ega deleà, kljub temu pa lahko kot najbolj uspe{ne pri ~rpanju sredstev izpostavimo obmejne regije v zahodni polovici Slovenije: Notranjsko-kra{ko regijo (19 % sredstev v regiji), Gori{ko (18 %) ter Obalno-kra{ko (9 %). 4.2 Dodeljena sredstva po kategorijah porabe Okoli 65 % dodeljenih sredstev je bilo v Sloveniji namenjenih za osnovno infrastrukturo, predvsem zaradi prevlade sredstev iz Kohezijskega sklada. Pri tem izstopata prometna in okoljska infrastruktura, medtem ko je bil za druga podpodro~ja namenjen znatno manj{i delè sredstev. Slaba tretjina sredstev (30 %) je {la za produktivno okolje, predvsem za podro~ja turizma, raziskav, tehnolo{kega razvoja in inovacij ter za mala in srednje velika podjetja in obrt. Ni~ sredstev ni bilo namenjenih za projekte na podro~ju kmetijstva, ribi{tva in velikih podjetij. Za tehni~no pomo~ in inovacije je bilo namenjenih okoli 5 % sredstev, manj kot odstotek pa za ~love{ke vire. Projekti za ~love{ke vire so se v glavnem sofinancirali iz Evropskega socialnega sklada, ki pa ni bil predmet raziskave. Na podro~ju osnovne infrastrukture je najve~ dodeljenih sredstev od{lo v Savinjsko (20 %) in Spodnjeposavsko regijo (16 %). Na podro~ju produktivnega okolja (18 %) in tehni~ne pomo~i (29 %) je najve~ pridobila Osrednjeslovenska regija. Slika 2: Dodeljena sredstva po kategorijah porabe. p 44 Pomurska Kam so {la e vro Koro{ka pska sr Podravska edstva za r Gorenjska Savinjska egionalni r Dodeljena sredstva po kategorijah Produktivno okolje Zasavska azv ^love{ki viri oj v Osnovna infrastruktura p Spodnjeposavska Tehni~na pomo~ r Gori{ka ej{njem pr Dodeljena sredstva (mio. evrov) Osrednjeslovenska og r Notranjsko-kra{ka amsk em obdobju? Jugovzhodna Slovenija Obalno-kra{ka Kartografska podlaga: GURS, 2008 Vir podatkov: SVLR, 2007 © IPoP, 2008 Vir: In{titut za politike prostora, 2008 45 Marko Peterlin, Ana Kosi Preglednica 3: Dodeljena sredstva po kategorijah porabe in regijah v evrih. regija produktivno ~love{ki osnovna tehni~na pomo~ skupaj okolje viri infrastruktura in inovativni ukrepi Pomurska 17.465.429 650.225 36.866.277 674.079 55.656.009 Podravska 21.550.453 490.780 39.089.717 2.057.901 63.188.851 Koro{ka 2.497.916 0 9.286.019 405.997 12.189.932 Savinjska 15.872.428 269.358 55.847.767 2.936.347 74.925.899 Zasavska 911.847 0 12.468.321 225.622 13.605.790 Spodnjeposavska 8.224.771 265.095 46.315.934 494.981 55.300.781 Gorenjska 10.823.602 0 28.020.990 3.526.578 42.371.169 Notranjsko-kra{ka 5.059.147 150.076 4.516.217 368.435 10.093.875 Gori{ka 7.468.549 0 5.042.384 3.126.764 15.637.698 Obalno-kra{ka 11.167.503 213.188 26.691.296 1.294.194 39.366.182 Jugovzhodna Slovenija 5.409.654 59.425 8.541.689 1.718.531 15.729.299 Osrednjeslovenska 23.376.940 0 10.367.811 6.886.898 40.631.650 skupaj 129.828.240 2.098.147 283.054.422 23.716.328 438.697.136 V vseh regijah, razen Notranjsko-kra{ke, Gori{ke in Osrednjeslovenske, prevladujejo sredstva za osnovno infrastrukturo. Delè sredstev za osnovno infrastrukturo je najve~ji v Zasavski (92 % sredstev v regiji), ve~ina teh sredstev je bila namenjena okoljskemu projektu ~istilnih naprav odpadnih voda in kanalizacijskih sistemov v povodju Srednje Save. Sredstva za proizvodno okolje prevladujejo v Notranjsko-kra{ki (50 % sredstev v regiji), Gori{ki (48 %) in Osrednjeslovenski regiji (58 %). Sredstva za tehni~no pomo~ in ~love{ke vire v nobeni od regij ne predstavljajo ve~jih deleèv. 4.3 Dodeljena sredstva na prebivalca v regiji Preglednica 4: Dodeljena sredstva na prebivalca po regijah (medmrèje 1). regija dodeljena {tevilo prebivalcev dodeljena sredstva sredstva (evri) (31. 12. 2006) na prebivalca (evri) Spodnjeposavska 55.300.781 70.058 789 Pomurska 55.656.009 122.068 456 Obalno-kra{ka 39.366.182 106.162 371 Zasavska 13.605.790 45.229 301 Savinjska 74.925.899 258.480 290 Gorenjska 42.371.169 199.902 212 Podravska 63.188.851 319.706 198 Notranjsko-kra{ka 10.093.875 51.483 196 Koro{ka 12.189.932 73.619 166 Gori{ka 15.637.698 119.477 131 Jugovzhodna Slovenija 15.729.299 140.258 112 Osrednjeslovenska 40.631.650 503.935 81 Slika 3: Dodeljena sredstva na prebivalca v regiji. p 46 Kam so {la e Pomurska vropska sr Koro{ka edstva za r Podravska e Gorenjska g Savinjska ionalni r Dodeljena sredstva na prebivalca regije (v evrih) Zasavska azv oj v Osrednjeslovenska od 100 Gori{ka p 101–150 rej{njem pr Spodnjeposavska 151–200 201–250 og 251–300 ramsk 301–400 401–500 em obdobju? Notranjsko-kra{ka Jugovzhodna Slovenija nad 501 Obalno-kra{ka Kartografska podlaga: GURS, 2008 Vir podatkov: SVLR, 2007 © IPoP, 2008 Vir: In{titut za politike prostora, 2008 47 Marko Peterlin, Ana Kosi O pomenu evropskih sredstev za razvoj posamezne regije izvemo najve~, ko primerjamo dodeljena sredstva s {tevilom prebivalcev v regiji. Izkaè se, da je dale~ najve~ji delè sredstev na prebivalca prejela Spodnjeposavska regija (789 evrov na prebivalca). Sledita ji {e dve najmanj razviti regiji v Sloveniji (glede na BDP na prebivalca): Pomurska (456 evrov) in Zasavska regija (301 evro), pa tudi bolj razvita Obalno-kra{ka regija (371 evrov). Le desetino sredstev na prebivalca v primerjavi s Spodnjeposavsko regijo je prejela Osrednjeslovenska regija (81 evrov). 5 Je dobljena slika realna? Prvi zadrèk glede dobljene slike je bil izraèn è pri opisu metodologije, saj iz izvirnih podatkov ni bilo mogo~e ugotoviti, kateri pristopi so bili uporabljeni za prostorsko opredelitev dodeljenih sredstev po regijah pri posameznih projektih, precej o~itno pa so bili pristopi razli~ni. Pridobljeni podatki tako niso v celoti primerljivi. Vpra{anje pa ni le metodolo{ko temve~ vsebinsko. Med obema temeljnima pristopoma namre~ obstaja precej{nja razlika glede vpra{anja, kam so {la sredstva. Medtem ko je pristop, ki temelji na lokaciji upravi~enca oziroma upravi~encev, upravljavsko pragmati~en in je {e posebej smiseln pri prostorski opredelitvi dodeljenih sredstev, je pristop, ki temelji na lokaciji predvidenega vpliva projekta, smiseln predvsem z vidika vrednotenja dejanskih u~inkov evropskih sredstev na regionalni razvoj. Teàvo z opredelitvijo lokacije evropskih sredstev lahko ilustriramo na primeru Spodnjeposavske regije, ki naj bi prejela dale~ najve~ji deleèvropskih sredstev na prebivalca. Pri tem je bilo skoraj 34 milijonov evrov od skupno dobrih 55 milijonov evrov, kolikor jih je opredeljenih za Spodnjeposavsko regijo, dodeljenih za en sam velik infrastrukturni projekt, namre~ za izgradnjo avtocestnega odseka Smlednik–Kr{ka vas. ^e bi bil uporabljen pristop lokacije upravi~enca, bi bila omenjena sredstva pripisana Savinjski regiji, saj je sedeùpravi~enca, DARS d. d., v Celju. ^e bi se èleli pribliàti pristopu lokacije dejanskega vpliva projekta, bi lahko uporabili kot merilo lokacijo kon~nega upravi~enca sredstev, ki bi bil v tem primeru izvajalski konzorcij SCT d. d., Primorje d. d. in CGP Novo mesto (medmrèje 3). V tem primeru bi se sredstva razporedila med regije Osrednjeslovenska, Gori{ka in Jugovzhodna Slovenija. O~itno pa je bilo uporabljeno merilo kon~ne lokacije projekta, ki v celoti leì v Spodnjeposavski regiji. Vendar pa je z vidika dejanskega vpliva projekta na regionalni razvoj uporabljeno merilo ve~ kot vpra{- ljivo. Zakaj? U~inke prometnih projektov na regionalno gospodarstvo sestavlja ve~ elementov. Kratkoro~ni pozitivni u~inki so predvsem neposredni u~inki na sektor gradbeni{tva ter posredno na druge sektorje, dolgoro~ni pozitivni u~inki pa obsegajo na primer neposredne u~inke iz obratovanja infrastrukture ter posredne u~inke na zaposlenost, dohodke ali investicije zaradi novih prilònosti, ki so nastale z novo infrastrukturo (Rietveld in Nijkamp 1992). Kakor smo ugotovili è predhodno, kratkoro~nih neposrednih u~inkov na sektor gradbeni{tva v pretèni meri ne gre iskati v Spodnjeposavski regiji, mòni pa so nekateri posredni u~inki na druge sektorje. Ostanejo {e dolgoro~ni u~inki. Ker gre za daljinsko cestno povezavo, ki le manj{i del prometa na novem odseku pridobi iz Spodnjeposavske regije, so neposredni u~inki iz obratovanja infrastrukture za to regijo razmeroma majhni. Iz enakega razloga so majhni tudi dolgoro~ni posredni u~inki na zaposlenost, dohodke ali investicije. ^eprav bi bili za natan~nej{o oceno potrebni kompleksnej{i izra~uni, je verjetno, da so tovrstni posredni u~inki na primer ve~ji v regiji Jugovzhod na Slovenija, kjer je ve~ mo~nih zaposlitvenih sredi{~ v navezavi na omenjeno daljinsko cestno povezavo. 6 Sklep V obdobju 2004–2006 je bilo v Sloveniji dodeljenih 438,7 milijona evrov sredstev iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Kohezijskega sklada. Najve~ji delè so predstavljala sredstva iz Kohezijskega 48 Kam so {la evropska sredstva za regionalni razvoj v prej{njem programskem obdobju? sklada, v okviru katerega so se v najve~ji meri sofinancirali projekti okoljske in prometne infrastrukture. Razporeditev sredstev po regijah poda pestro sliko. Zasavska regija na primer, ki je imela ob Pomurski regiji drugi najnìji BDP na prebivalca, se je za razliko od Pomurske regije bistveno slab{e odrezala pri uporabi evropskih sredstev, morda tudi na ra~un nevklju~enosti v program Interreg IIIA. Manj uspe- {ni sta bili pri dodeljenih sredstvih tudi slab{e razviti Koro{ka in Notranjsko-kra{ka regija, medtem ko je na drugi strani dobro razvita Obalno-kra{ko regija prejela razmeroma veliko sredstev na prebivalca. Pri uporabi sredstev iz Cilja 1 je bila najbolj uspe{na Osrednjeslovenska regija, kjer prevladujejo projekti v okviru proizvodnega okolja. Najve~ sredstev v okviru Interrega IIIA je prejela Pomurska regija, ki je bila vklju~ena v Interreg IIIA Slovenija–Avstrija in Sosedski program Slovenija–Madàrska–Hrva{ka. Pri dodeljenih sredstvih na prebivalca izstopa Spodnjeposavska regija, kjer so dodeljena sredstva na prebivalca skoraj desetkrat vi{ja kot v Osrednjeslovenski regiji, kjer so dodeljena sredstva na prebivalca najnìja. Pri tem je kar 84 % vseh sredstev prejela za le dva velika infrastrukturna projekta. Prav na tem primeru pa se najbolj jasno zastavlja vpra{anje, kam so dejansko {la evropska sredstva, oziroma kje lahko i{~emo njihove u~inke na regionalni razvoj, ter nepopolnost podanega odgovora. U~inke infrastrukturnih projektov na regionalno gospodarstvo namre~ sestavlja ve~ elementov, med katerimi so kratkoro~ni pozitivni u~inki predvsem neposredni u~inki na sektor gradbeni{tva ter posredno na druge sektorje, dolgoro~ni pozitivni u~inki pa obsegajo na primer neposredne u~inke iz obratovanja infrastrukture ter posredne u~inke na zaposlenost, dohodke ali investicije zaradi novih prilònosti, ki so nastale z novo infrastrukturo (Rietveld in Nijkamp 1992). Med uporabljenimi opredelitvami lokacije sredstev tako kompleksnih vrednotenj u~inkov projektov najbr` ni bilo prav veliko, zato je treba zlasti pri regijah z velikim deleèm sredstev iz Kohezijskega sklada, kjer prevladujejo veliki infrastrukturni projekti, rezultate {tudije jemati z nekoliko rezerve. Poleg tega zaradi razli~nih uporabljenih pristopov za prostorsko opredelitev projekta podatki med posameznimi projekti niso v celoti primerljivi. Kljub omenjenim pomislekom pa so tako rezultati evropske {tudije (Study on … 2008a) kot na{e {tudije eden redkih poskusov prikaza prostorske razporeditve dejanske porabe evropskih sredstev, ki ne glede na vse dosega zadovoljivo natan~nost. 7 Viri in literatura Medmrèje 1: http://www.stat.si/ (23. 3. 2009). Medmrèje 2: http://www.euskladi.si/ (15. 6. 2008). Medmrèje 3: http://www.sct.si/ (7. 6. 2009). Rietveld, P., Nijkamp, P. 1992: Transport and Regional Development. Serie Research Memoranda, Research-Memorandum 1992-50. Amsterdam. Study on Regional expenditure of the European Regional Development Fund and Cohesion Fund in 2000–2006. Final Report – ERDF and CF Regional Expenditure Contract No 2007.CE.16.0.AT.036. Stockholm, 2008a Study on Regional expenditure of the European Regional Development Fund and Cohesion Fund in 2000–2006. 2nd Interim Report – ERDF and CF Regional Expenditure Contract No 2007.CE.16.0.AT.036. Stockholm, 2008b. The New Programming period 2000–2006: methodological working papers. Working Paper 1: Vademecum for Structural Funds Plans and Programming Documents. Annex 1: Categorisation of areas of intervention. Medmrèje: http://ec.europa.eu/regional_policy/sources/docoffic/vm20002006/ vademecum_en.htm (7. 6. 2009). Uredba (ES) {t. 1888/2005 Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) {t. 1059/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. maja 2003 o oblikovanju skupne klasifikacije statisti~nih teritorialnih enot (NUTS) zaradi pristopa ^e{ke, Estonije, Cipra, Latvije, Litve, Madàrske, Mal-te, Poljske, Slovenije in Slova{ke k Evropski uniji. Uradni list Evropske unije L 309/1. Strasbourg. 49 50 Razvojni izzivi Slovenije, 51–59, Ljubljana 2009 VLOGA TRANSNACIONALNIH PROGRAMOV PRI DOSEGANJU RAZVOJNIH CILJEV SLOVENIJE Tomà Miklav~i~ Sektor za mednarodne odnose, Direktorat za evropske zadeve in investicije, Ministrstvo za okolje in prostor Dunajska cesta 48, 1000 Ljubljana tomaz.miklavcic1@ gov.si dr. Janez Nared Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU Gosposka ulica 13, 1000 Ljubljana janez.nared@ zrc-sazu.si UDK: 911.3:332.1(497.4) 711(497.4) IZVLE^EK Vloga transnacionalnih programov pri doseganju razvojnih ciljev Slovenije Razvoja regij in nacionalnih dràv ne moremo na~rtovati, ne da bi upo{tevali razvoj in zna~ilnosti sosednjih dràv in regij. Mnogi razvojni izzivi in problemi, kakor tudi potenciali za prostorski razvoj dràv in regij so skupni geografsko ve~jim obmo~jem. Z namenom doseganja vi{je ravni sodelovanja teh obmo~ij so evropska komisija in dràve ~lanice vzpostavile programe teritorialnega sodelovanja. Programi Pobude skupnosti INTERREG so v finan~ni perspektivi za obdobje 2007–2013 postali samostojen, tretji cilj evropske kohezijske politike. Ta cilj podpira teritorialno sodelovanje na ~ezmejni, medregionalni in transnacionalni ravni. V prispevku so prikazani temeljni nameni transnacionalnega sodelovanja, obmo~ja, v katera je vklju~ena Slovenija, izku{nje Slovenije pri izvajanju tovrstnih programov, pripravili pa smo tudi oceno u~inkovitosti sodelovanja. KLJU^NE BESEDE ekonomska geografija, regionalno planiranje, transnacionalno teritorialno sodelovanje, teritorialna kohezija, vrednotenje programov, regionalni razvoj, Slovenija ABSTRACT The role of transnational programs in the implementation of Slovenia's development objectives A country's regional and national development cannot be planned without considering the development and characteristics of neighboring countries and regions. Just like national and regional spatial development potentials, most development challenges and problems are shared by larger geographical areas. In order to facilitate a higher level of cooperation in these areas, the European Commission and member states have established territorial cooperation programs. In the 2007–2013 financial framework, the INTERREG Iniciative has become an independent, third goal of EU cohesion policy. This goal supports territorial cooperation at the cross-border, interregional, and transnational levels. This article demonstrates the basic purpose of transnational cooperation, the areas in which Slovenia is included, and Slovenia's experience in implementing these types of programs. KEY WORDS economic geography, regional planning, transnational territorial cooperation, teritorial cohesion, programme evaluation, regional development, Slovenia 51 Tomà Miklav~i~, Janez Nared 1 Uvod [tevilni razvojni izzivi in problemi kakor tudi potenciali za prostorski razvoj dràv in regij so skupni geografsko ve~jim obmo~jem, zato razvoja regij in nacionalnih dràv ne moremo na~rtovati lo~eno od razvoja in zna~ilnosti sosednjih dràv in regij. Za krepitev sodelovanja tovrstnih razvojno povezanih obmo~ij so evropska komisija in dràve ~lanice vzpostavile programe teritorialnega sodelovanja, prej poznane kot Pobuda skupnosti INTERREG, v finan~ni perspektivi za obdobje 2007–2013 pa kot samostojen, tretji cilj evropske kohezijske politike. Njegov namen je krepitev teritorialnega sodelovanja na ~ezmejni, medregionalni in transnacionalni ravni, spodbujanje uravnoteènega prostorskega razvoja, izbolj{anje teritorialne kohezije in integracije ter spodbujanje sodelovanja med regijami. Cilj programov je dose~i vi{jo raven razvoja obmo~ij sodelovanja, predvsem v lu~i doseganja ciljev Lizbonske in Gothenbur{ke strategije, ter izbolj{ati njihovo konkuren~nost, predvsem s prepoznanjem endogenih potencialov obmo~ij, njihovim aktiviranjem in trajnostno naravnano rabo. Za doseganje teh ciljev je treba pri pripravi razvojnih odlo~itev celovito upo{tevati lastnosti in potenciale posameznih obmo- ~ij ob hkratnem vklju~evanju ciljev razli~nih politik. V prispevku se bomo osredoto~ili na transnacionalne programe, ki predstavljajo skupni mehanizem za razvoj programskih obmo~ij. Temeljni poudarek bo na programih iz programskega obdobja 2000–2006, deloma pa bomo obravnavali tudi programe iz teko~ega programskega obdobja. Pobuda skupnosti INTERREG je bil edini program Evropske unije (EU), ki je bil neposredno namenjen obravnavi prostorskega razvoja, ter v katerem je potekal proces teritorialnega sodelovanja med akterji na lokalni, regionalni in nacionalni ravni. Pobuda skupnosti INTERREG III je v letih 2000–2006 potekala v sklopu petih vej: • INTERREG III A – ~ezmejno sodelovanje, • INTERREG III B – transnacionalno sodelovanje na podro~ju prostorskega razvoja, • INTERREG III C – medregionalno sodelovanje, • ESPON – European Spatial Planning Observation Network, • INTERACT – vzpodbujanje prenosa izku{enj in dobrih praks med institucijami. Programi INTERREG IIIB so bili klju~en instrument za uresni~evanje Evropskih prostorsko razvojnih perspektiv (EPRP; Evropske prostorsko razvojne perspektive 2000). Slovenija se je {e pred vstopom v EU vklju~evala v programe transnacionalnega sodelovanja. Vklju~ena je bila è v programe INTERREG IIC, v programih INTERREG IIIB pa se je njeno sodelovanje {e okrepilo. Pobuda skupnosti INTERREG IIIB je vklju~evala trinajst programov. Slovenija je sodelovala v dveh, v programu Obmo~je Alp in Programu za prostor srednje, jadranske, podonavske in jugovzhodne Evrope – CADSES. V novem programskem obdobju Slovenija sodeluje v {tirih programih transnacionalnega sodelovanja – Obmo~je Alp, Srednja Evropa, Jugovzhodna Evropa in Mediteran. Programi finan~no sicer ne predstavljajo velikega deleà sredstev strukturnih skladov (le okoli 2,5 %), se pa od njih pri~akuje pomemben prispevek in dodano vrednost na podro~ju doseganja ciljev teritorialne kohezije in uravnoteènega prostorskega razvoja (Colomb 2007). Dodana vrednost teh programov je obravnava transnacionalnih tem, katere vplivajo na ~ezmejni razvoj, in ne morejo biti enakovredno obravnavane na lokalni, regionalni ali dràvni ravni, pa~ pa zahtevajo {ir{e sodelovanje na problemsko homogenih obmo~jih (na primer: ugotavljanje razvojnih trendov, upravljanje pore~ij, varovanje okolja, na~rtovanje transportnih in logisti~nih poti), ter skupnih tem, ki vplivajo na posamezne tipologije prostora ve~jih prostorskih enot, sicer re{ljivih na lokalni, regionalni ali dràvni ravni, vendar pa jim transancionalno sodelovanje omogo~i pripravo bolj{ih, inovativnej{ih ali ustreznej{ih re{itev (Central Europe 2008). V prispevku smo prikazali vlogo projektov transnacionalnega sodelovanja v Sloveniji in izku{nje Slovenije pri izvajanju tovrstnih programov. Na podlagi analize projektov transnacionalnega sodelovanja smo v grobem ocenili njegove u~inke. 52 Vloga transnacionalnih programov pri doseganju razvojnih ciljev Slovenije 2 Metodologija Pri vrednotenju vplivov smo upo{tevali è opravljena vrednotenja in preu~ili izvajanje programa. Zaradi njegove specifi~nosti, ozemeljskega obsega in raznolikosti pa smo se soo~ali s {tevilnimi ome-jitvami. Teàve nam je namre~ povzro~alo pomanjkanje ustreznih informacij o doseènih rezultatih projektov, {e bolj pa razdrobljenost projektov med posameznimi alpskimi dràvami, pa tudi znotraj njih. Poleg tega projekti niso imeli vedno jasno opredeljenih ciljev, zaradi ~esar je njihovo vrednotenje oteèno. Ocene rezultatov projektov temeljijo na rezultatih predhodnih analiz (Cigale 2007; Cigale in Miklav- ~i~ 2006; Peterlin in Kreitmayer McKenzie 2007), vrednotenj (Mid-Term Evaluation … 2003; Mid-Term Evaluation Update … 2008), deloma pa smo jih oprli tudi na ekspertno oceno avtorjev, ki sta bila v projekte vklju~ena kot predstavnik struktur programov ter kot projektna partnerja. 3 Transnacionalno sodelovanje v obdobju 2000–2006: Programa INTERREG IIIB Obmo~je Alp in CADSES Slovenija je v letih 2000 do 2006 sodelovala v dveh programih INTERREG IIIB programu Obmo~- je Alp in Programu CADSES. Pri obeh programih je sodelovala è v fazi priprave, kar ji je zagotovilo vpliv na odlo~anje in omogo~ilo zasledovanje lastnih interesov ter sooblikovanje prednostnih nalog programa skladno s slovenskimi posebnostmi (Cigale in Miklav~i~ 2006). V programu CADSES so bili v letih 2002 do 2006 odprti {tirje razpisi. Odobrenih je bilo 133 projektov, v katerih je sodeloval 1601 partner iz 18 dràv, od tega 66 partnerjev iz Slovenije (INTERREG IIIB 2008). Slovenski projektni partnerji so bili udeleèni v 50 projektih, v treh kot vodilni partnerji. V okviru programa INTERREG IIIB Obmo~je Alp je bilo pet razpisov, pri tem pa sta bila v okviru prvega razpisa dva roka za oddajo projektnih predlogov. Za sofinanciranje je bilo odobrenih 58 projektov. Med 680 projektnimi partnerji je v 38 razli~nih projektih sodelovalo 60 partnerjev iz Slovenije (Program … 2006; Bridging potentials … 2009). Za razliko od programa CADSES nobeden izmed njih ni bil vodilni partner. Pred vklju~itvijo Slovenije v Evropsko unijo leta 2004 slovenski udeleènci v projektih programov INTERREG IIIB niso bili upravi~eni do povra~il stro{kov sodelovanja s strani evropskih strukturnih skladov. Kljub temu so slovenski partnerji, predvsem iz javnega sektorja, sodelovali z lastnimi sredstvi v kar 44 projektih v okviru obeh programov (25 v Programu CADSES in 19 v programu Obmo~je Alp). Peterlin in Kreitmayer McKenzie (2007) razlog za to vidita v è prej pridobljenih izku{njah slovenskih partnerjev z mednarodnim sodelovanjem, {e zlasti v okviru Delovne skupnosti Alpe–Jadran. Te izku{nje so bile dobra spodbuda in popotnica za sodelovanje v kasnej{ih razpisih, saj se je {tevilo slovenskih partnerjev v projektnih predlogih vztrajno ve~alo, pove~eval pa se je tudi finan~ni delè partnerjev v projektih. V obeh programih je bilo iz Slovenije v tem obdobju 5,2 % vseh projektnih partnerjev, njihov finan~ni delè v programih pa je zna{al le 3,1 % (Peterlin in Kreitmayer McKenzie 2007). Na zadnjem razpisu programa CADSES se je ta podoba izbolj{ala, saj so slovenski projektni partnerji dosegli povpre~no vi{ino prora~una drugih partnerjev; 4,04 % slovenskih partnerjev je doseglo 4,14 % celotnih sredstev razpisa. 3.1 Rezultati projektov INTERREG IIIB INTERREG IIIB je bil prvenstveno namenjen uresni~evanju ciljev EPRP, sicer pa so programi spod-bujali projekte in ukrepe na razli~nih podro~jih, ki so zasledovali cilje tega dokumenta. Pobuda skupnosti INTERREG je omogo~ala nove na~ine sodelovanja med regijami in vzpostavljanje omreìj razli~nih organizacij na makroregionalni ravni. Glede na vsebinsko povezanost pobude INTERREG IIIB z EPRP 53 Tomà Miklav~i~, Janez Nared so imeli ti programi pomembno vlogo pri vzpodbujanju horizontalnih procesov na podro~ju prostorskega na~rtovanja na evropski ravni (Waterhaut 2008). Ker je v programih INTERREG IIIB sodelovalo ve~ kot 10.000 ljudi, je to po mnenju nekaterih avtorjev moralo imeti dolo~en uspeh na podro~ju evro-peizacije dràvnega, regionalnega in urbanisti~nega planiranja, pa ~eprav je bil ta disperzen (Faludi 2008). Böhme (2005) izpostavlja pomen socialnega kapitala kot vira regionalne konkuren~nosti, katerega koristi se v projektih teritorialnega sodelovanja izkazujejo kot izmenjava informacij, prenos znanj, vzpostavitev skupnih identitet, izbolj{ana komunikacijska omrèja, vzpostavitev trajnega sodelovanja, izbolj{anje medsebojnega zaupanja in pove~ana samozavest. Ti programi so bili in so namenjeni sodelovanju institucij, krepitvi znanj in izmenjavam dobrih praks med udeleènci projektov. V nekaterih okoljih je to izbolj{alo kakovost regionalnega upravljanja, spodbudilo razvoj regionalnih nadzornih zmogljivosti, mobilizacijo finan~nih virov ter omogo~ilo inovacije pri pripravi novih regionalnih blagovnih znamk, standardov in postopkov (Wilke 2009). Transnacionalno sodelovanje je krepilo teritorialno kohezijo, rezultati projektov pa so bili vklju~eni v politi~ne razprave na razli~nih ravneh, od lokalne ravni do evropske. V okviru projektov so bile razvite skupne strategije ter razvojni koncepti na makroregionalni ravni, pripravljeni so bili predlogi mònih oblik ter vsebinski okviri povezovanja institucij in uprav na razli~nih ravneh odlo~anja. Slovenske institucije so s svojim vklju~evanjem v projekte tvorno prispevale k oblikovanju tovrstnih rezultatov. ^e se osredoto~imo na oceno uspe{nosti programa INTERREG IIIB Obmo~je Alp, lahko skladno z ugotovitvami vrednotenj in {tudij (Mid-Term Evaluation … 2003; Mid-Term Evaluation Update … 2008; Faludi 2008, Hachman 2008; Dax in Parvex 2008) programu pripi{emo dodano vrednost v obliki krepitve mednarodnega sodelovanja na podro~ju trajnostnega razvoja, ve~anja medsebojnega poznavanja, razvoja skupne identitete in perspektiv, velik pomen pa lahko pripi{emo tudi prenosu dobrih praks in Preglednica 1: [tevilo projektov po prioritetah in ukrepih v programu INTERREG IIIB za Obmo~je Alp 2000–2006 (Alpine Space Programme Project Booklet 2006). Prioriteta 1: Spodbujanje obmo~ja Alp kot tekmovalnega in atraktivnega obmo~ja za ìvljenje in delo v okviru policentri~nega prostorskega razvoja Evropske unije ukrep naziv ukrepa {tevilo projektov Ukrep 1.1 Skupno znanje in skupne perspektive 11 Ukrep 1.2 Konkuren~nost in trajnostni razvoj 14 Prioriteta 2: Razvoj trajnostnih prometnih sistemov s poudarkom na njihovi u~inkovitosti, intermodalnosti in bolj{i dostopnosti ukrep naziv ukrepa {tevilo primerov Ukrep 2.1 Perspektive in analize 3 Ukrep 2.2 Izbolj{anje obstoje~ih prometnih sistemov in spodbujanje novih s pomo~jo razli~nih ukrepov 6 Prioriteta 3: Preudarno upravljanje naravne, pokrajinske in kulturne dedi{~ine, varovanje okolja in za{~ita pred naravnimi nesre~ami ukrep naziv ukrepa {tevilo primerov Ukrep 3.1 Narava in viri, zlasti voda 8 Ukrep 3.2 Upravljanje in spodbujanje pokrajinske in kulturne dedi{~ine 8 Ukrep 3.3 Sodelovanje na podro~ju naravnih nesre~ 8 54 Vloga transnacionalnih programov pri doseganju razvojnih ciljev Slovenije vzajemnemu u~nemu procesu, ki se je razvil v okviru projektnega sodelovanja. Na drugi strani manjka konkretnej{a implementacija programskih ciljev in vizij na ravni posameznih programskih obmo~ij. Ta bi morala izostreno opredeliti probleme, izzive in prilònosti programskega obmo~ja in izobliko-vati skupne razvojne usmeritve. Poleg tega bi bilo treba poiskati vzvode, ki bi ugotovitve projektov prenesli v planerske prakse in politike, kar bi zagotovilo uresni~itev strate{kega na~rtovanja. 3.2 Uporaba rezultatov projektov pri pripravi razvojnih dokumentov v Sloveniji Ob zaklju~ku programov INTERREG IIIB je Ministrstvo za okolje in prostor slovenskim projektnim partnerjem poslalo kratek vpra{alnik, katerega namen je bil ugotoviti, v kolik{ni meri so dosegli zadane si cilje, kak{na je uporabna vrednost rezultatov projektov in koliko bodo ti rezultati uporabljani v prihodnje. Na vpra{alnik je odgovorila slaba polovica vseh projektnih partnerjev. Med tistimi, ki so odgovorili na zastavljena vpra{anja, je bilo 19 (48,7 %) tistih, ki so sodelovali v projektih Programa CADSES, 18 (46,2 %) tistih, ki so sodelovali v projektih programa Obmo~je Alp, dva projektna partnerja pa sta sodelovala v obeh programih. Skladno z odgovori so bili rezultati projektov uporabljeni pri pripravi zelo razli~nih razvojnih dokumentov ali pa se tovrstno uporabo {e predvideva. Sluìli so kot strokovna gradiva pri pripravi ob~inskih prostorskih dokumentov (deset projektov) in pri izdelavi strokovnih podlag posameznih sektorjev za pripravo smernic za prostorsko na~rtovanje ter na~rtov upravljanja z vodami – po dva projekta. Rezultati so bili uporabljeni {e za pripravo {tudije izvedljivosti, na~rta upravljanja zavarovanega obmo~ja, komunikacijske strategije, u~nih na~rtov, regionalnega razvojnega programa, nacionalne strategije za e-upravljanje in na~rta regionalnega razvoja kulinarike za turisti~ne namene. 3.3 Razlogi za sodelovanje slovenskih institucij v projektih Glavni razlog za sodelovanje v projektu je bil pri slovenskih partnerjih povezan z dostopom do novih znanj in z izmenjavo izku{enj (35 % odgovorov), zelo pomemben pa je bil seveda tudi finan~ni motiv (skupaj pri 25,2 % odgovorih). Deloma je {lo za nadgradnjo aktivnosti v projektu, ki je è potekal na nacionalni ali drugi ravni (6,8 % odgovorov), {e pogosteje pa za nov projekt (18,4 % odgovorov). Pomemben razlog za sodelovanje je bila tudi re{itev konkretnega problema (pri ve~ kot petini odgovorov). Med drugimi razlogi za sodelovanje so navajali oblikovanje usmeritev za strate{ki prostorski razvoj na nadnacionalni ravni in harmoniziranje pristopov, en partner pa je kot razlog navedel kompatibilnost è obstoje~ega projekta s projektom drugih partnerjev (Cigale 2007). Preglednica 2: Razlogi za sodelovanje v projektu (Cigale 2007). odgovor {tevilo delè deleòdgovorov odgovorov (%) projektov (%) dostop do znanja, izmenjava izku{enj 36 35,0 92,3 pridobitev finan~nih sredstev – nadaljevanje 7 6,8 17,9 aktivnosti na kak{nem è potekajo~em projektu pridobitev finan~nih sredstev – nov projekt 19 18,4 48,7 re{itev konkretnega problema 20 19,4 51,3 vzpostavitev omrèja 12 11,7 30,8 ni odgovora 6 5,8 15,4 drugo 3 3,0 7,7 skupaj 103 100,0 55 Tomà Miklav~i~, Janez Nared 4 Transnacionalno sodelovanje v obdobju 2007–2013 V okviru kohezijske politike Evropske unije za obdobje finan~ne perspektive 2007–2013 so oblikovani trije cilji: Konvergenca, Regionalna konkuren~nost in sodelovanje, ter tretji cilj Evropsko teritorialno sodelovanje (Cilj 3). Pobuda skupnosti INTERREG iz prej{njih obdobij teritorialnega sodelovanja je tako postala integriran del evropske kohezijske politike. Za Cilj 3 se kot sinonim tako marsikje pojavlja kar izraz INTERREG IV. Tako kot v prej{njem obdobju ta cilj podpira teritorialno sodelovanje na ~ezmejni, medregionalni in transnacionalni ravni. Programi transnacionalnega teritorialnega sodelovanja pa niso ve~ usmerjeni v implementacijo EPRP, pa~ pa podpirajo aktivnosti, dolo~ene v {tirih tematskih prioritetah: • inovacije, • okolje in prepre~evanje tveganj, • povezljivost in mobilnost, • urbani in regionalni razvoj. Te teme se glede na geografske zna~ilnosti obmo~ij sodelovanja in identificirane razvojne probleme ter potenciale, ki jih imajo ta obmo~ja na voljo, med programi nekoliko razlikujejo. Ne glede na poudarke posameznega programa pa je njihov osnovni namen krepitev teritorialnega sodelovanja na transnacionalni ravni, ki naj bi pripomogla k hitrej{emu razvoju obmo~ij sodelovanja, zlasti v lu~i doseganja ciljev Lizbonske in Gothenbur{ke strategije, ter k izbolj{anju njihove konkuren~- nosti predvsem s prepoznanjem endogenih potencialov obmo~ij, njihovim aktiviranjem in trajnostno naravnano rabo. Namen programov je {e spodbujanje uravnoteènega prostorskega razvoja, izbolj{anje teritorialne kohezije in integracije ter spodbujanje sodelovanja med regijami. Sedaj lahko upravi~enci iz Slovenije sodelujejo v kar {tirih programih transnacionalnega teritorialnega sodelovanja, programih Jugovzhodna Evropa, Mediteran, Srednja Evropa in Obmo~je Alp. To prina{a slovenskim organizacijam obilo prilònosti za sodelovanje v raznovrstnih projektnih partnerstvih na geografsko zelo velikem in raznolikem delu Evrope. V letu 2008 so potekali prvi razpisi programov za sofinanciranje projektov, do za~etka aprila leta 2009 so bili zaklju~eni {tirje razpisi. Odziv in uspe{nost slovenskih prijaviteljev sta dobra. 93 slovenskih partnerjev sodeluje v 64 projektih izmed 133 do sedaj odobrenih projektov (upo{tevani so podatki z razpisov, zaklju~enih do aprila 2009 – 1. razpisi programa Obmo~je Alp, Srednja Evropa in Mediteran). Med partnerji so raziskovalne in izobraèvalne institucije, regionalne razvojne agencije in ob~ine, v projektih so udeleène tudi javne agencije in zavodi na dràvni ravni. V petih projektih, {tirih v programu Jugovzhodna Evropa in enem v programu Mediteran, so slovenski prijavitelji tudi vodilni partnerji. Med partnerji v do sedaj odobrenih projektih ni ministrstev, ki bi lahko ta instrument uporabila kot u~inkovito orodje za implementacijo svojih politik ter pridobitev dodatnih sredstev za izvedbo njihovih ciljev. Potreba po sodelovanju je razvidna iz vklju~evanja nekaterih ministrstev v projekte s statusom opa-zovalca – brez finan~nih obveznosti (Ministrstvo za okolje in prostor ter Ministrstvo za promet). 5 Ovire na poti {e aktivnej{ega vklju~evanja slovenskih institucij v transnacionalne projekte Slovenija spada med evropske regije z nadpovpre~no intenzivnostjo sodelovanja v projektih pobude skupnosti INTERREG IIIB, med podro~ji sodelovanja posebno izstopa podro~je priprav skupnih prostorsko razvojnih strategij (ESPON 2006). Kot ugotavlja Böhme (2005) je eden izmed pomembnej- {ih u~inkov projektov krepitev »institucionalnega u~enja« ( institutional learning) pri ~emer udeleènci v projektih prena{ajo pridobljena znanja, izku{nje in spretnosti v svoje vsakdanje delovne prakse. Pri tem je pomembno {tevilo vklju~enih oseb v projektne aktivnosti. Kljub relativno ugodni sliki pa so pri vklju~evanju slovenskih institucij v projekte opazne nekatere pomanjkljivosti. 56 Vloga transnacionalnih programov pri doseganju razvojnih ciljev Slovenije Najpogostej{a ovira pri vklju~evanju v projekte je zagotavljanje celotnega financiranja projektnih aktivnosti. Programi transnacionalnega sodelovanja zagotavljajo do 85 % sofinanciranje projektov (Ob-mo~je Alp 76 %), razlika do polne vrednosti pa je v domeni nacionalnega sofinanciranja. Nekatere dràve sofinancirajo celoten nacionalni delè (na primer Italija), nekatere krijejo del stro{kov (Slovenija v obdobju 2000–2006), nekatere pa nacionalno sofinanciranje v celoti prepustijo projektnim partnerjem. V novi finan~ni perspektivi Slovenija nacionalnega sofinanciranja {e ni zagotovila, kar postavlja v neugoden poloàj partnerje brez lastnih virov financiranja (raziskovalne institucije, regionalne agencije, zavodi). Stanje je {e zlasti teàvno pri zasebnih podjetjih in organizacijah (na primer nevladne organizacije), ki morajo è pred prijavo projekta zagotoviti nacionalno sofinanciranje iz javnih sredstev. ^e jim pri tem ne pristopijo na pomo~ dràvne institucije, kar je v zadnjem obdobju bolj izjema kot pravilo, so tovrstne organizacije prakti~no onemogo~ene pri vklju~evanju v projekte. Da bi tak{no stanje izbolj- {ali in s tem prispevali k u~inkovitej{i rabi strukturnih sredstev, je treba spodbuditi organe javne uprave in lokalne samouprave, da skozi financiranje udelèbe drugih organizacij (predvsem raziskovalnih institucij in zasebnega sektorja) v izbranih projektih, implementirajo lastne cilje in ukrepe. S financiranjem aktivnosti, katere bi sicer financirali na dràvni ravni, bi pridobili bolj{e rezultate ter mednarodno primerljive re{itve, hkrati pa bi to olaj{alo prijavljanje zlasti zasebnim projektnim partnerjem. Po na{em prepri~anju bi tovrstno financiranje spodbudilo organizacije predvsem pri vklju~evanju v projekte z jasno opredeljenimi cilji ter znanimi uporabniki rezultatov. Zaèleno je, da se v projekte transnacionalnega sodelovanja vklju~ujejo zlasti ustanove, ki imajo vpliv na izvajanje politik ter so tako pristojne tudi za uporabo projektnih rezultatov v praksi. Kot je pokazala analiza sprejetih projektov, je bilo med slovenskimi partnerji le malo dràvnih ustanov, nekoliko ve~ je bilo organov na regionalni (regionalne razvojne agencije) in lokalni ravni (ob~ine). Nevklju~evanje dràvnih ustanov v projekte transnacionalnega sodelovanja je, kljub interesu posameznih strokovnih delavcev, dostikrat posledica teàvnega zagotavljanja financiranja vklju~evanja pri neposrednih porab-nikih prora~una Republike Slovenije. Le ti morajo finan~no udelèbo v projektih zagotavljati v celoti, s strni Evropskega sklada za regionalni razvoj povrnjena sredstva pa se ne vra~ajo prora~unskim uporabnikom, pa~ pa v dràvni prora~un. Tak{no financiranje pogosto destimulira posamezne dràvne institucije, saj morajo za sodelovanje tro{iti sredstva, namenjena izvajanju njihovih zakonskih nalog. Re{itev problema bi lahko bila v dejavnem povezovanju in vklju~evanju razli~nih ustanov, kot je navedeno v prej{njem odstavku, ali pa z rezervacijo namenskih sredstev za vklju~evanje neposrednih prora~unskih uporabnikov v projekte na ravni dràve. Dejavno sodelovanje bi prispevalo k ve~ji finan~ni u~inkovitosti celotne dràvne uprave, saj bi se del dràvnih nalog lahko izpeljal z evropskimi sredstvi. Teàve se pojavljajo tudi pri razumevanju vsebine in namena programov transnacionalnega sodelovanja. Projekti transnacionalnega sodelovanja naj se ukvarjajo s temami, ki vplivajo na ~ezmejni razvoj, ki za re{itev potrebujejo {ir{e sodelovanje ter so u~inkoviteje re{ljive na transnacionalni kot pa na dràv-ni, regionalni ali lokalni ravni; ter s skupnimi temami, za katere transancionalno sodelovanje omogo~a pripravo bolj{ih, inovativnej{ih in ustreznej{ih re{itev. Ker programska obmo~ja niso vedno funkcijsko povezana obmo~ja, pa~ pa predstavljajo dogovorjen, referen~ni okvir, znotraj katerega se razvija transnacionalno sodelovanje, identifikacija transancionalnih tem ni vedno preprosta. Mnogokrat se transnacionalnost projektov ena~i kar z geografsko pokritostjo projektnega partnerstva, kar pa ni pravilno. Geografsko {iroka in zelo kompleksna partnerstva, katerih namen je sicer izvedba aktivnosti na velikem obmo~ju in katerih pri~akovanje je pomemben teritorialen vpliv, pogosto ne izpolnijo pri~akovanj. Tovrstna partnerstva so sicer dostikrat prepoznana kot strate{ka tudi s strani ocenjevalcev projektov in programskih struktur samih, vendar projekti, ki se lotevajo òjih regionalnih tem, z manj{o, prila-godljivej{o in obvladljivej{o strukturo, pogosto doseèjo bolj{e rezultate. Kot orientacija prijaviteljem projektov pri izboru ustreznih tem lahko sluìjo razli~ni è sprejeti razvojni dokumenti in mednarodni sporazumi, katerih ukrepe za doseganje skupnih razvojnih ciljev lahko pripravimo v okviru programov teritorialnega sodelovanja. 57 Tomà Miklav~i~, Janez Nared 6 Sklep Transnacionalni projekti so u~inkovita oblika povezovanja obmo~ij s skupnimi razvojnimi problemi, potenciali ali/in prilònostmi. Zato imajo lahko veliko vlogo pri doseganju razvojnih ciljev dràv, regij in lokalnih skupnosti. V Sloveniji se v teritorialno sodelovanje vklju~ujejo bolj predstavniki z regionalne ter lokalne ravni, delèniki na nacionalni ravni pa prilònosti, ki jih nudi transnacionalno sodelovanje, ne koristijo v zadostni meri. Cilj Slovenije pri prihodnjem sodelovanju bi, po na{em mnenju, moral biti pove~anje vklju~enosti klju~nih delènikov na razli~nih podro~jih, ki bi morali izkoristiti mònosti programov za pripravo in izvedbo razvojnih ukrepov in zavez, sprejetih in zapisanih v razli~nih razvojnih in drugih dokumentih na nacionalni, lokalni in tudi mednarodni ravni. V mislih imamo predvsem dràvne institucije. S pomo~jo tovrstnih projektov je namre~ teàve làje zaznati, z usklajenimi aktivnostmi pa je njihovo re{evanje tudi cenej{e in oprto na izku{nje ve~ udeleènih dràv oziroma partnerjev. Prilònosti za Slovenijo so velike {e zlasti v zadnjem programskem obdobju, ko Slovenija sodeluje kar v {tirih programskih obmo~jih. Tako lahko za svojo è pregovorno pestrost zagotovi razli~ne, a vendarle dovolj prilagojene predloge razvojnih ukrepov. 7 Viri in literatura Alpine Space Programme: INTERREG IIIB Community Initiative. 2006. Medmrèje: http://www. alpinespace.org/uploads/media/CIP-_Alpine_Space.pdf (27. 3. 2009). Alpine Space Programme: INTERREG IIIB Project Booklet 2000–2006. Joint Technical Secretariat. Rosenheim, 2006. Bausch, T., Dax, T., Janin Rivolin, U., Parvex, F., Praper, S., Vanier, M. 2005: Alpine Space Prospective Study. Sustainable Territorial Development in the Alpine Space: Towards Long Term Transnational Cooperation. Full report. Medmrèje: http://www.alpinespace.org/uploads/media/ASPS_Full_Report_ nov05.pdf (27. 3. 2009). Böhme, K. 2005: The Ability to Learn in Transnational Projects. Informationen zur Raumentwicklung Heft 11–12. Federal Office for Building and Regional Planning (BBR). Bonn. Bridging potentials …, Projects of the INTERREG IIIB Alpine Space Programmme Diverse, Visionary, Connecting. Joint Technical Secretariat. Munich, 2009. Medmrèje: http://www.alpinespace.org/uploads/media/IIIB_Bridging_potentials…__01.pdf (27. 3. 2009). Central Europe: Application Manual, 2nd Call. Joint Technical Secretariat. Dunaj, 2008. Cigale, D. 2007: Analiza vpra{alnik o sodelovanju slovenskih partnerjev v programih INTERREG IIIB. Interno, neobjavljeno gradivo MOP. Ljubljana. Cigale, D., Miklav~i~, T. 2006: Pobuda Skupnosti INTERREG III B (2000–2006) v Sloveniji, Poro~ilo o dejavnosti v Sloveniji, povezanih s programoma INTERREG IIIB CADSES in Obmo~je Alp. Ministrstvo za okolje in prostor. Ljubljana. Medmrèje: http://www.cilj3.mop.gov.si/uploads/file/26_sl_ interreg_iiib_v_sloveniji.pdf (27. 3. 2009). Colomb, C. 2007: The Added Value of Transnational Cooperation: Towards a new Framework for Evaluating Learning and Policy Change. Planning, Practice & Reserch, 22-3. Oxfordshire. Dax, T., Parvex, F. 2008: Strengthening Cooperation Strategies in Mountain Areas: Assessment of the Interreg IIIB Alpine Space Program. DISP 172. Zürich. ESPON, 2006. Project 2.4.2, Integrated Analysis of Transnational and National Territories Based on ESPON Results, Final Report. Bundesamt für Bauwesen und Raumordnung. Bonn. Evropske prostorsko razvojne perspektive: V smeri uravnoteènega in trajnostnega razvoja ozemlja Evropske unije. Slovenska verzija. Ljubljana, 2000. Faludi, D. 2008: European territorial cooperation and learning. DISP 172. Zürich. 58 Vloga transnacionalnih programov pri doseganju razvojnih ciljev Slovenije Hachman, V. 2008: Promoting Learning in Transnational Networks. DISP 172. Zürich. INTERREG IIIB CADSES Results. Issue 3, Advancing territorial cooperation. Joint Technical Secretariat. Dresden, 2008. Mid-Term Evaluation INTERREG IIIB Alpine Space Programme 2000–2006: Final report. Österreichisches Institut für Raumplanung. Vienna, 2003. Mid-Term Evaluation Update INTERREG IIIB Alpine Space Programme 2000–2006. Österreichisches Institut für Raumplanung. Vienna, 2006. Peterlin, M., Kreitmayer McKenzie, J. 2007: The Europeanization of Spatial Planning in Slovenia. Planning, Practice & Reserch 22-3. Oxfordshire. Program »Obmo~je Alp« Interreg IIIB: Projekti 2000–2006. Skupni tehni~ni sekretariat. Rosenheim, 2006. Waterhaut, B. 2008: The institutionalisation of European spatial planning. Delft University of Technology. Delft. Wilke, N. (ur.) 2009: Impacts and Benefits of Transnational Projects (INTERREG IIIB). Federal ministry of Transport, Building and Urban Affairs (BMVBS), Federal Office for Building and Regional Planning (BBR). Bonn. 59 60 Razvojni izzivi Slovenije, 61–69, Ljubljana 2009 KONCEPTUALNA REFLEKSIJA STRATEGIJE RAZVOJA SLOVENIJE dr. Andrej A. Luk{i~, mag. Maja Bahor Fakulteta za drùbene vede, Univerza v Ljubljani Kardeljeva plo{~ad 5, 1000 Ljubljana andrej.luksic@ fdv.uni-lj.si, maja.bahor@ fdv.uni-lj.si UDK: 338.1(497.4) 502.131.1(497.4) IZVLE^EK Konceptualna refleksija Strategije razvoja Slovenije Avtorja si zastavljata vpra{anje, kak{en koncept trajnostnega razvoja je vtkan v Strategijo razvoja Slovenije, ~e pristajamo na tezo, da je mogo~e ne{teto opredelitev trajnostnega razvoja vendarle uvrstiti v {tiri idealnotipske skupine, ki se med seboj bistveno razlikujejo. Konceptualna refleksija Strategije razvoja Slovenije nam namre~ omogo~a, da najprej razkrijemo tip trajnostnega razvoja v Strategiji razvoja Slovenije, nato pa se nam oblikuje {e ve~plastni vpogled v mònosti druga~nega, {e bolj{ega razvoja Slovenije. S svojimi politikami mora namre~ javna oblast poskrbeti, da se zagotavljajo tudi dolgoro~ne razmere za preìvetje dolo~ene skupnosti (nacije) v mejah svoje suverenosti, upo{tevajo~ globalne procese znotraj naravnih in okoljskih danostih in omejitev. KLJU^NE BESEDE razvojna strategija, kapitalisti~na dràva, javna oblast, trajnostni razvoj, konceptualna refleksija ABSTRACT Conceptual reflection of Slovenia's development strategy Authors examine a concept of sustainable development in Slovenia's development strategy. There are hun-dreds of definitions of sustainable development, but authors argue that all of them can be installed in four different models. A conceptual reflection of Slovenia's development strategy give us an opportunity to reveal the model of sustainable development in the strategy and afterwards the path to different and better development of Slovenia. The government has to elaborate adequate policies to secure the long-term conditions of nation survival within its sovereignty with respect to the limits of natural resources and environment. KEY WORDS development strategy, capitalist state, government, sustainable development, conceptual reflection 61 Andrej A. Luk{i~, Maja Bahor 1 Uvod V zadnjih dveh desetletjih so vlade predvsem v industrijsko razvitih dràvah spodbudile procese, katerih rezultat so bile dràvne strategije za trajnostni razvoj ali pa na~rti za dràvne okoljske politike. K tem dràvam se je pridruìla tudi Slovenije s svojimi strategijami razvoja. Zaradi novih finan~nih, okoljskih, energetskih, prehranskih, podnebnih … izzivov si je smiselno postaviti vpra{anje, ali so te razvojne strategije {e ustrezne in ali so utemeljene na tak{nih konceptualnih osnovah, da bodo kos novim izzivom ~asa. S tem namigujemo na misel, da problemov, ki so nastali kot stranski produkt nekega koncepta, niso re{ljivi znotraj tega koncepta in si je treba z njegovo refleksijo odpreti nove realne mònosti in alter-nativne poti. ^e je v nacionalnih razvojnih strategijah in na~rtih mogo~e zaslediti deklarativne cilje po pomiritvi ekonomske, socialne in okoljske dimenzije razvoja, in sicer tako, da omogo~ajo {irok, povezan in dolgoro~en pristop upravljanja tudi z okoljem, potem lahko ugotovimo, da gre za pomemben vpliv mednarodnih organizacij in institucij, ki eksplicitno pozivajo nacionalne vlade k uvajanju trajnostnega razvoja skozi »nacionalne strategije, na~rte, politike in procese« (Agenda 21 1992). ^eprav je bil trajnostni razvoj {iroko sprejet kot koncept razvoja, ki proces na~rtovanja gradi od spodaj navzgor, pa strategija oblikovanja politik na nacionalni ravni {e vedno dolo~ujo~e vpliva, kaj se bo dogajalo z razvojem na lokalni ali na mednarodni ravni. Zato je premislek o strate{kih dokumentih na nacionalni ravni potreben in nujen tudi s konceptualnega vidika, saj v na~elu te strategije veliko prispevajo k udejanjanju oziroma neudejanjanju koncepta trajnostnega razvoja sploh. Primerjave prvih razvojnih strategij razvitih industrijskih dràv v devetdesetih letih (Kanada, Nizozemska, Avstralija, Nova Zelandija, Velika Britanija, Danska, Japonska …) razkrijejo, da obstaja nekaj skupnih potez: najprej so te razvojne strategije sprejele veliko bolj vklju~ujo~ in obsegajo~ pristop z namenom, da posku{ajo najprej prepoznati in oceniti okoljska bremena ter nato predlagati opcije za njihovo re{evanje znotraj svojega ozemlja. Druga zna~ilnost je ta, da imajo vse po vrsti povezovalne ambicije, ki v ozadju skrivajo idejo o ujemanju biofizi~ne in socialne soodvisnosti, o povezovanju analiti~nih, regulacijskih in korektivnih strategij, ki so osnovane na meddisciplinarnem, medsektorskem in med-pravnim delovanjem. Tretja zna~ilnost teh strategij je ta, da so praviloma sprejele koncept dolgoro~nega pristopa, kar pomeni, da so usmerjene na naslednjih nekaj let, toda v kontekstu mònih scenarijev razvoja za naslednjih dvajset, trideset let. Namen dolgoro~nega vpogleda je v tem, da se skupaj premi{ljata dolgoro~na okoljska degradacija in strukturno ugnezdeni vzorci ~love{kega delovanja, ki prenesejo le postopno spreminjanje. ^etrta zna~ilnost je razpravljanje o nacionalnih problemih in politi~nih predlogih v okvirih mednarodnih pobud in obveznosti z namenom, da se tako prispeva k re{evanju globalnih problemov, ki izhajajo iz razmerja med okoljem in razvojem. Peta zna~ilnost teh strategij pa je uveljavljanje ideje »trajnostnega razvoja«, ki je klju~no konceptualno sidro za vse te dokumente in strategije. Kljub tem skupnim to~kam pa obstaja med razvojnimi strategijami in okoljskimi na~rti cela vrsta razlik na razli~nih ravneh. Evalvacijski proces, ki se ukvarja s trajnostnim razvojem v politikah, razvojnih strategijah, programih in projektih in ki se je razvil v zadnjih nekaj letih kot rezultat teoretskih razprav v okviru mednarodne skupine EASY – ECO (Hardi 2007, 23), lahko razumemo kot ve~plastni proces, ki obsega preizpra{evanje na treh razvrednotenje samega okvira, saj obi~ajno naro~nik evalvacije è sam z naro~ilom ta okvir predpostavi oziroma dolo~i. Tako evalvatorjem ni dana mònost, da bi se ukvarjali z obema gradni-koma okvira evalvacije: na eni strani s preizpra{evanjem koncepta trajnostnega razvoja, ki preèma neko politiko, razvojno strategijo, program in podobno, po drugi strani pa z evalvacijskim pristopom. Vso svojo pozornost lahko zato evalvatorji usmerijo le na vsebinsko obravnavo vrednotenih dokumentov. Da ne bi bil evalvacijski proces konkretnih strate{ko-razvojnih dokumentov, v na{em primeru Strategije razvoja Slovenije (2005), usmerjen samo na vsebinsko raven in da bi v evalvacijski proces vrnili tudi razpravo na konceptualni ravni, bomo v nadaljevanju premi{ljali razli~ne koncepte trajnostnega razvoja kot okvire razli~nih velikosti, ki zato omogo~ajo tudi postavljanje razli~nih strate{ko-razvojnih ciljev in njihovo prioriteto. Pokazati èlimo, da ni vseeno, kako velik je okvir, oziroma da ni vseeno 62 Konceptualna refleksija Strategije razvoja Slovenije kateri koncept trajnostnega razvoja je sluìl in sluì kot osnova za strate{ko-razvojni dokument, v na- {em primeru Strategije razvoja Slovenije. [ir{a zastavitev vrednotenja nam omogo~i kakovostnej{i premislek na zgoraj zastavljeno vpra{anje o aktualnosti Strategije razvoja Slovenije in o mònih spremembah v novonastali situaciji. 2 Koncept(i) trajnostnega razvoja Koncept trajnostnega razvoja se je na zgodovinskem odru pojavil v trenutku, ko je bilo treba zagotoviti nadaljnje mònosti ekonomskega in drùbenega razvoja ob so~asnem upo{tevanju okoljskih dimenzij, toda tako, da bodo ostala proizvodna razmerja nedotaknjena. Pri ohranjanju teh razmerij, kot smo naka-zali zgoraj, ima kapitalisti~na dràva svoje mesto, in vsaka demokrati~no izbrana javna oblast mora ob upo{tevanju globalnih trendov in usmeritev nadnacionalnih institucij to razmerje z razvojnimi strategijami in politikami ustrezno usmerjati in regulirati. Enozna~nost razumevanja trajnostnega razvoja kljub velikim èljam mnogih ni bila nikoli dose- èna. Prej obratno. V devetdesetih letih se je Brundtlandino opredelitev trajnostnega razvoja modificiralo na vse mòne na~ine in nabralo se je na stotine opredelitev. Trajnostni razvoj je predvsem v izvedbenih dokumentih dobival razli~ne predelave in modifikacije, odvisne predvsem od razumevanja trajnostnega razvoja pri akterjih na razli~nih ravneh odlo~anja in od razmerja mo~i med njimi. Omenjeno je dolo~ujo~e vplivalo na to, katero razumevanje bo zapisano v razvojnih dokumentih. Opredelitve trajnostnega razvoja so torej oblikovali akterji na razli~nih ravneh odlo~anja, ki so bili vklju~eni v komunikacijski in odlo~evalski proces sprejemanja tovrstnih dokumentov. Teàva pri evalvaciji strate{ko-razvojnih dokumentov nastane torej è takoj na za~etku, ko èlimo opredeliti trajnostni razvoj kot nek koncept, ki vsebuje enozna~ne standarde, ali koncept s trdno znanstveno utemeljenostjo, ki bi bila {iroko sprejeta tako znotraj znanstvenih krogov kot v politi~ni praksi. Namesto tega pa dejansko obstaja cela vrsta razli~nih opredelitev in interpretacij trajnostnega razvoja. Za làjo in bolj{o orientacijo je bilo zato treba narediti poskuse v smeri klasificiranja teh opredelitev in interpretacij in teh poskusov je v znanstveni literaturi mogo~e najti kar nekaj. Tu naj najprej omenim klasifikacijo Petra Hardija (2007, 15–16), ki je oblikoval {tiri skupine razumevanja trajnostnega razvoja, in sicer trajnostni razvoj kot: • stvar ìvljenjskega sloga, • stvar procesa, • stvar ekonomije, • stvar razvoja. Razprava o trajnostnem razvoju se je za~ela z mo~no navezavo na okoljsko degardacijo in na politi~ne èlje po njenem omejevanju, zmanj{anju njenih vplivov in prepre~evanja njenega nadaljnjega {irjenja. Ta razprava je prepoznala za glavni vzrok degradacije sveta z omejenimi viri ~lovekovo dejavnost in njegov na~in ìvljenja. ^e je bil politi~ni proces od konca osemdesetih let usmerjen k spreminjanju na~ina ìvljenja, pa je bil znanstveni proces usmerjen k bolj{emu razumevanju meja, ki jih zarisujejo omejeni viri. Oba procesa sta bila na globalni ravni sproèna z opredelitvijo trajnostnega razvoja (Brundland 1987) in od tedaj dalje sta oba tudi preèta s konceptom trajnosti. ^e je bil politi~ni proces na razli~nih ravneh javne oblasti (od globalne do lokalne) usmerjen na iskanje politi~nih re{itev za pojavljajo~a se nasprotja med ekosistemom na eni strani in socioekonomskim sistemom na drugi strani, pa je bil znanstveni napor usmerjen k temu, da je posku{al poskrbeti za racionalno (znanstveno) argumentacijo, zakaj bi bilo treba spremeniti na~in ìvljenja. Pri tem je imel prevladujo~o vlogo termodinami~ni sistemski pristop, ki je predstavljal prevladujo~ znanstveni diskurz in ki je izhajal iz predstave, da je zemlja zaprt sistem z omejeno odprtostjo energetske izmenjave. Na tem znanstvenem diskurzu je utemeljena ekolo{ka interpretacija trajnostnega razvoja. Osrednje vlogo v tej interpretaciji pa igra prav hierarhija sistemov; ekonomski in 63 Andrej A. Luk{i~, Maja Bahor socialni sistem sta subsistema globalnemu okoljskemu sistemu. Iz tega sledi, da je trajnost v ekonomskem in socialnem subsistemu podrejena trajnosti ekosistema, razumevajo~ trajnost kot prònost sistema oziroma kot sposobnost sistema, da se prilagodi na spremembe in motnje, ki prihajajo od zunaj. Omenjeni znanstveni diskurz pa vpeljuje {e koncept zamenljivosti (Hardi 2007, 19), ki {e nekoliko bolj zaplete stvari. Koncept zamenjave je prakti~ni koncept, ki je osnovan na ~love{ki invenciji in tehnolo{kem napredku ter zatrjuje, da je naravni kapital (ne)mogo~e zamenjati s kapitalom, ki ga proizvede ~lovek. V tem pogledu sta se znotraj termodinami~nega znanstvenega diskurza oblikovala dva pristopa, ki se med seboj bistveno razlikujeta. ^e prvi pristop vztraja na prepri~anju, da je lahko ~love{ko proizveden kapital le dopolnilo naravnemu kapitalu in da zato z njim ni mogo~e zamenjati naravnega kapitala, pa drugi dopu{~a zamenjavo nekaterih oblik naravnega kapitala s ~love{ko proizvedenim kapitalom. Na teh dveh pristopih termodinami~nega znanstvenega diskurza lahko vpeljemo razlikovanje med {ibko in mo~no trajnostjo. Ohranjanje kriti~nih ekosistemskih faktorjev spodbuja vztrajanje na mo~ni interpretaciji trajnosti, saj je treba opredeliti zgornji in spodnji prag, pod oziroma nad katerima zamenjava ni dovoljena. V primeru nekriti~nih faktorjev pa opredelitev pragov zamenjave ni potrebna in zato je mogo~e sprejeti pristop {ibke trajnosti. Prakti~ne posledice obeh pristopov pa so ogromne. Opredelitev za mo~no trajnost zahteva takoj{nje delovanje in terja {tevilne omejitve v sedanjem na~i-nu ìvljenja (predvsem v razvitem svetu) in v prihodnje. Opredelitev za {ibko trajnost terja znatno manj takoj{njih omejitev, ki se lahko uvajajo postopoma. Zagovorniki skrajne razli~ice {ibke trajnostnosti celo verjamejo, da bo znanstveni in tehnolo{ki napredek sposoben najti re{itve za vse probleme, ki so povezani z iz~rpavanjem naravnega kapitala. Pri na{em nadaljnjem premi{ljanju se bomo oprli na modele trajnosti, ki so jih oblikovali Baker, Richardson, Kousis, Young, Liberatore (Baker in sodelavci 1997). Ti so zasnovali {tiri idealnotipske modele, v katere lahko analiti~no umestitimo katerokoli interpretacijo trajnostnega razvoja, s katero se legitimirajo posamezni razvojni in/ali strate{ki dokumenti. 2.1 Prvi model: Zelo {ibka trajnost (model globalnega trga) Model zelo {ibke trajnosti ponazarja skrajno to~ko netrajnostnih praks na kontinuumu trajnostnega razvoja. Temelji na predpostavki, da zaloge ~love{kega in naravnega kapitala ostajajo ves ~as neomejene. Naravno okolje, ki je v tem pristopu le v funkciji zagotavljanja virov, potrebnih za poganjanje ekonomskega sistema, je popolnoma ekonomsko izmerljivo. V tem pristopu ni govora o drùbeni enakosti, saj temelji na individualiziranem posamezniku, ki se mora sam znajti v ekonomskem in drùbenem sistemu. Trajnostni razvoj je sinonim za ekonomsko rast, ki je merjena le z zvi{evanjem bruto doma~ega proizvoda, saj se razvoj ena~i z njegovo rastjo. V tènji po maksimizaciji proizvodnje in ekspanziji posameznih ekonomij, lokalnih in nacionalnih, je tehnologija tista, ki je sposobna re{iti katerikoli okoljski ali tehni~ni problem. Prav tako kot ekonomski so tudi politi~ni instrumenti usmerjeni predvsem v mak-simizacijo proizvodnje in rasti. Ta pristop, ki ga poganja le imperativ proizvodnje brez kakr{negakoli ozira na okoljske posledice, zadovoljuje ekonomske potrebe samo dela sedanje generacije. Zaradi politi~- ne mo~i, ki jo ima ta del sedanje populacije, bo zadovoljeval ekonomske potrebe samo dela prihodnjih generacij. Zastavlja se vpra{anje, ali lahko tiste koncepte, ki okolja ne vzamejo vsaj kot minimalni element pri koncipiranju razvoja, sploh uvrstimo med tipe trajnostnega razvoja. Ali ne gre v tem primeru za ideolo{ko operacijo preimenovanja starih razvojnih modelov samo zato, da bi dobili sprejemljivej{o oznako in tako laè opravljali legitimacijsko vlogo? 2.2 Drugi model: [ibka trajnost Model {ibke trajnosti temelji na podmeni, da je obstoje~i politi~ni in ekonomski sistem sposoben re{iti vse okoljske probleme inkrementalno z uvajanjem na~el in standardov, ne pa s korenitimi reformami. Zanj je zna~ilen tudi utilitaristi~ni pogled na ìvi in neìvi svet narave, ki nima notranje vrednosti, 64 Konceptualna refleksija Strategije razvoja Slovenije zato je njegova za{~ita omejena le na to, ali ohranitev dolo~ene vrste/vira prispeva k neposredni ekonomski koristi ali k neposredni koristi ohranjanja ekolo{kega sistema (Muschett 1997, 11). Pri tem gre po ve~ini {e vedno za substitucijo naravnih virov, ne usmerja pa se v zmanj{evanje njihove porabe. Namen tega pristopa je povezati kapitalisti~no rast s skrbjo za okolje. Ta pristop je blizu neoklasi~nemu ekonomskemu pogledu na re{evanje okoljskih problemov. Prednostni cilj politik je {e vedno ekonomska rast, zato so okoljski problemi izpostavljeni prek postopka ocenitve {kode v okolju, ki jo je mogo~e u~inkovito omiliti s tako imenovanimi tehnologijami »na-koncu-pipe«. To je mogo~e zato, ker je po tem pristopu okolje popolnoma ekonomsko merljivo, v njem pa ne prepozna njegove polne vrednosti, na primer v kulturnem, zdravstvenem in duhovnem pogledu. Trg è delno upo{teva okoljsko politiko, to pa se kaè tudi v spremembah vzorcev porabe. Okolje je potisnjeno v sektorsko politiko, ki se formalno sicer povezuje, vendar visokosektorski pristop v resnici onemogo~a u~inkovito transsektorsko povezovanje z drugimi politikami. Prav tako je drùbena enakost v tem modelu le postransko politi~no vpra{anje. Blaginja razvoja je namenjena samo delu sedanjih generacij. Ker okoljsko upravljanje najve~krat ignorira ali podcenjuje izku{nje lokalnega prebivalstva, politi~ni odlo~evalci marsikdaj prevzemajo tveganje za neustrezne re{itve okoljskih problemov. 2.3 Tretji model: Mo~na trajnost V nasprotju z modelom {ibke trajnosti, po katerem je klju~ni pogoj za ohranitev okolja in drùbene enakosti ekonomski razvoj, za model mo~ne trajnosti velja, da ohranitev in razvoj okolja ter izbolj{evanje razmer na podro~ju drùbene enakosti potekajo so~asno z ekonomskim razvojem. V tem modelu se vse tri dimenzije koncepta trajnostnega razvoja razvijajo v medsebojni odvisnosti. Pozicija mo~nega trajnostnega razvoja zagovarja tak{ne razvojne politike, ki jih vodijo imperativ razvoja in ohranitve okolja, transsektorsko povezovanje in zavezujo~i mednarodni sporazumi. Mo~na trajnost se opira na {iroko razumevanje na~ela previdnosti. Kadar je le mogo~e, je treba uporabo neobnovljivih naravnih virov nadomestiti z obnovljivimi, za tak{ne prakse pa je treba razviti u~inkovito okoljsko upravljanje. Tak pristop zahteva tr`no regulacijo in dràvno intervencijo z uporabo {irokega spektra mehanizmov, ki naj bi vplivali na spremembe v ravnanjih in vedenju tako gospodarstva kot posameznikov. Na podro~ju okolja to pomeni ustrezno pravno ureditev, na~rte za uporabo zemlji{~, finan~ne spodbude in ekonomske instrumente, kot so ekodavki, nadomestila za onesnaèvanje, dovoljenja, subvencije in razli~ni skladi, ter ozave{~anje in s tem spodbujanje sprememb v vedenju in ravnanju. Pogled sodobne okoljske ekonomije v tem pristopu zavra~a ugotovitve neoklasi~ne ekonomije, da so stro{ki in koristi ekonomsko izra~unljivi in merljivi ter da jih je mogo~e izraziti v denarju. Kot pravi Munda (glej Baxter 1999, 109), obstajajo dolo~eni naravni viri, ki so zaradi svojih zna~ilnosti klju~ni za zdravje biosfere in tako nezamenljivi s sredstvi ~lovekove produkcije in tehnologije, zato je treba razviti nedenarne kazalnike okoljske trajnosti. Prav tako po tem modelu niso sprejemljive vse tehnologije, saj je pomemben vpliv, ki ga imajo na okolje, zato spodbuja le razvoj ~istih tehnologij. Kljub temu, da je ekonomska rast {e vedno pomembna, pa je manj poudarka na kvantita-tivni rasti. Razvoj v to smer, pravi Dryzek (glej Baxter 1999, 109), lahko postopno privede do odpiranja prostora za radikalnej{o ekolo{ko prestrukturiranje kapitalizma, ki si prizadeva tudi za implementacijo okrepljene politike distribucije, torej tudi za izbolj{anje in zmanj{anje drùbene neenakosti. 2.4 ^etrti model: Zelo mo~na trajnost (idealni model trajnostnega razvoja) Zelo mo~na trajnost se izena~uje z radikalnimi oblikami ekologizma in globoke ekologije. Ta pristop ponuja temeljito strukturno spremembo v drùbi, ekonomiji in politi~nem sistemu, ki se kaè v radikalni spremembi odnosa ~love{tva do okolja. Poudarja obliko ~istega trajnostnega razvoja, po kateri ~love{tvo prav toliko vrne v ekosistem, kot iz njega vzame, hkrati pa si prizadeva za pove~anje in za{~ito biotske raznovrstnosti. V tem pristopu ni skupne rasti v kvantitativnem pomenu, kot je tradicionalno merjena, ker ~love{tvo ìvi znotraj okoljskih omejitev – bolj je merjena s kakovostjo ìvljenja kot 65 66 Preglednica 1: Trajnostni razvoj kot kontinuum v razvitih industrijskih drùbah (prirejeno po Baker in sodelavci 1997). model globalnega trga model {ikega model mo~nega idealni model (zelo {ibka trajnost) trajnostnega razvoja trajnostnega razvoja trajnostnega razvoja (zelo mo~na trajnost) javne politike nobenih sprememb, cilj je formalno povezovanje inkorporiranje okoljskih holisti~no medsektorsko in povezovanje sektorjev maksimiranje rasti, le govori politik, sektorski pristop politik med sektorji, povezovanje, mo~ne o sektorskem povezovanju zavezujo~e povezovanje mednarodne konvencije, politik, mo~ni (zavezujo~i) zakonsko predpisana mednarodni sporazumi podpora in skrb vloga ekonomije eksponentna rast, trg se delno opira na okoljsko okoljsko reguliran trg, zadovoljevanje potreb Andr in narava rasti multinacionalke, politiko, spremembe spremembe v vzorcih (ne hotenj) brez pomanjkanja, trajnostni razvoj = v vzorcih potro{nje, prizvodnje in potro{nje, spremembe v vzorcih na vseh ej A. L trajnostna rast, prestrukturiranje popolna ocena stro{kov ravneh proizvodnje razvoj = rast BDP, mikroekonomskih spodbud ìvljenja, vzporedno in potro{nje, strog premik uk{i~, M le manj{e krpanje z nacionalnim, tudi k trajnostnemu ekonomskemu z ekonomskimi instrumenti »zeleni prora~un« prora~unu aja Bahor (civilna) drùba, diskurz zelo omejen dialog med iniciative prihajajo odprt dialog med civilno skupnostne strukture in civilno drùbo (okoljskimi od zgoraj navzdol, drùbo in dràvo, nadzor od spodaj navzgor, gibanji) in dràvo; meglena dialog med civilno drùbo na~rtovanje, povezovalen nov pristop k evalvaciji dela, zavest in zelo majhna in dràvo ostaja omejen, u~ni na~rt, lokalne pobude vsestranski kulturni dvig, medijska pokritost {ir{e javno izobraèvanje kot del rasti skupnosti hkrati s tehnolo{kimi za sposobnost predvidevanja inovacijami in novimi v prihodnosti drùbenimi strukturami geografska usmerjenost globalni trgi in globalna za~etni premik k lokalni pospe{evanje lokalne bioregionalizem, raz{irjena ekonomija ekonomski samozadostnosti, ekonomske samozadostnosti lokalna samozadostnost manj{e pobude za manj{anje v kontekstu globalnih trgov mo~i globalnih trgov odnos do narave izkori{~anje virov nadome{~anje neobnovljivih okoljsko upravljanje pove~anje in za{~ita biotske virov z izkori{~anjem in za{~ita biotske raznovrstnosti obnovljivih raznovrstnosti model globalnega trga model {ikega model mo~nega idealni model (zelo {ibka trajnost) trajnostnega razvoja trajnostnega razvoja trajnostnega razvoja (zelo mo~na trajnost) tehnologije kapitalsko intenzivna »na-koncu-pipe« tehni~ne ~iste tehnologije, delovno intenzivne proizvodnja tehnologij, re{itve, me{ano delovno upravljanje s proizvodom tehnologije nara{~ajo~a avtomatizacija, in kapitalsko intenzivne v njegovem celotnem tehnologija kot re{iteljica tehnologije ìvljenjskem ciklu, me{ano K vseh okoljskih problemov delovno in kapitalsko onc intenzivne tehnologije eptualna r institucije brez sprememb minimalne spremembe prestrukturiranje nekaterih decentralizacija politi~nih, v obstoje~ih institucijah institucij pravnih, drùbenih in ekonomskih institucij efleksija St politi~ni instrumenti obstoje~i simbolna uporaba okoljskih ve~ja uporaba kazalnikov celoten spekter policy orodij, in orodja indikatorjev, omejen obseg trajnosti, {irok spekter sofisticirana uporaba tr`no vodenih policy orodij policy orodij kazalnikov, raz{irjenih r na drùbeno podro~je ategi redistribucija enakost ni tema diskusije enakost je postransko okrepljena politika inter- in intra generacijska je r (marginalno) vpra{anje redistribucije enakost azv oja Slo okoljska filozofija antropocentrizem → → → eko/biocentrizem venije 67 Andrej A. Luk{i~, Maja Bahor pa z ìvljenjskim standardom. Ekonomija in politika temeljita na holisti~nem medsektorskem povezovanju in zavezujo~ih mednarodnih konvencijah. Ta pogled je ekocentri~en, ker ne upo{teva samo ~love{tva, ampak vse ìvljenje na Zemlji. Pomembni sta tako intergeneracijska kot intrageneracijska enakost. @ivemu in neìvemu svetu je pripisana intrinzi~na vrednost, ki je neodvisna od pripoznanja ~love{tva. Poudarja drùbeno dimenzijo razvoja, v kateri je posebno mesto namenjeno delu, ki je usmerjeno v skupnostno temelje~e neprofitne organizacije. Idealni model trajnostnega razvoja v svoji radikalni poziciji ni samo skraj-na to~ka kontinuuma koncepta trajnostnega razvoja, ampak tudi nova ekologisti~na razvojna paradigma. ^e ponazorimo te idealnotipske modele v tabeli skozi deset razli~nih dimenzij, dobimo preglednico 1. Na podlagi te preglednice je mogo~e kaj hitro oceniti, kateri koncept trajnostnega razvoja je najmo~neje vtkan v nek razvojni strate{ki dokument ter lahko sluì za izhodi{~e in pomo~ pri hitri orientaciji tako ekspertne kot javne evalvacije. @e hiter pregled kazala in obseg posameznih poglavij nam omogo~a, da lahko brez pretiravanja ugotovimo, da gre pri Strategiji razvoja Slovenije za dokument, v katerem se je dominantno uveljavil {ibki koncept trajnosti z nekaterimi drugimi elementi. Ta koncept je ob nastajanju strategije razvoja Slovenije o~itno imel pri javni oblasti tako v Evropski uniji kot v Sloveniji najve~jo podporo. 3 Sklepne misli V strate{kih dokumentih se ponavadi uveljavi le en sam prevladujo~i koncept trajnostnega razvoja, ki dolo~i okvir, znotraj katerega se opredeljujejo podro~ja in postavljajo cilji, ki usmerjajo gibanje mentalnih potencialov neke drùbe in seveda tudi finan~nih virov. Zato je pomembno, da se pri evalvaciji tudi ta koncept ponovno preizpra{a, in sicer ali ni vendarle potreben pomik iz {ibke trajnosti k mo~ni trajnosti. Odlo~itev o tem ni le v rokah strokovnjakov in strokovne evalvacije. Strokovna evalvacija Strategije razvoja Slovenije je lahko le prvi korak. Ker gre v tem primeru najprej za vrednostno in ideolo{ko vpra{anje, je {e kako pomembno, da se ta razprava odpre tudi za {ir{o zainteresirano javnost, katere vloga je ravno vrednosti premislek. Iz politolo{kega zornega kota je zato mogo~e jasno povedati, da se konceptualni premislek v strate{kih dokumentih praviloma ne problematizira in ne preizpra{uje, je pa prevladujo~i koncept trajnosti odvisen od razmerja politi~nih mo~i akterjev, ki so pripu{~eni oziroma vpoklicani v komunikacijski in odlo~evalski proces. Zato je pomik od {ibke k bolj mo~ni trajnosti razvoja Slovenije odvisen tudi od demokratizacije odlo~evalskega procesa in oblikovanja novih povezav med institucijami javne oblasti, bolj{ega vklju~evanja civilnodrùbenih akterjev, uvajanja inovacij na podro~ju politi~nih instrumentov in orodij, pa tudi od odnosa do narave in razumevanja razmerja med naravo in drùbo ter nenazadnje na uvajanju druga~ne redistribucije drùbeno ustvarjenih dobrin. Dana{nji premislek o Strategiji razvoja Slovenije nam ponuja mònost, da tako po strokovni kot po vrednostni plati ponovno pretehtamo, ali ne bi bilo bolj smiselno v novo Strategijo razvoja Slovenije vtkati tretji in elemente ~etrtega koncepta trajnosti (~e ne kar ~etrtega), saj je najprej od tega odvisno, kako uspe{no se bomo spoprijeli z uveljavljanjem trajnostnih vzorcev obna{anja, ki bodo nadomesti-li netrajnostne na razli~nih podro~jih vsakdanjega ìvljenja. To, pa kot re~eno, ni le stvar razli~nih strok in strokovnih evalvacij. 4 Viri in literatura Agenda 21. United Nations. New York, 1992. Baker, S., Kousis, M., Richardson, D., Young, S. (ur.) 1997: The politics of sustainable development: Theory, policy and practice within the European Union. London in New York. 68 Konceptualna refleksija Strategije razvoja Slovenije Baxter, B. 1999: Ecologism: An Introduction. Washington, D. C. Brundland, G. H. 1987: Our Common Future. Report of the UN Commission on Environment and Developmnet, Oxford. Hardi, P. 2007: The long and winding road of sustainable development evaluation. Impact Assessment and Sustainable development, Edward Elger, UK. Muschett, F. D. 1997: Principles of Sustainable Development. St. Lucie Press. Danvers. Strategija razvoja Slovenije. Vlada Republike Slovenije. Ljubljana, 2005. 69 70 Razvojni izzivi Slovenije, 71–76, Ljubljana 2009 REALIZACIJA SMERNIC KJOTSKEGA PROTOKOLA IN NATURE 2000 V STRATEGIJI RAZVOJA SLOVENIJE Matjà Hribar Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani A{ker~eva ulica 2, 1000 Ljubljana matjaz.hribar@ ff.uni-lj.si mag. Mateja [mid Hribar In{titut za matematiko, fiziko in mehaniko, Univerza v Ljubljani Jadranska ulica 19, 1000 Ljubljana mateja.smid@ gmail.com UDK: 502.131.1(497.4) IZVLE^EK Realizacija smernic Kjotskega protokola in Nature 2000 v Strategiji razvoja Slovenije Strategija razvoja vklju~uje upo{tevanje mednarodnih sporazumov s podro~ja okoljevarstva in naravovarstva. Kjotski protokol in Natura 2000 prispevata k sonaravnemu razvoju in ohranjanju biotske pestrosti. Analiza implementacije Nature 2000, ki je v Sloveniji povzro~ila konflikt interesov pri sonaravni rabi obnovljivih virov, kaè, da so bile zahteve obeh sporazumov uporabljene kot izklju~ujo~a se argumenta. Kjotski protokol proti Naturi 2000. Trajnostna paradigma implicira soodvisnost ekonomskega in socialnega razvoja ter ohranjenega okolja. ^e èlimo dose~i cilje strategije razvoja Slovenije, se moramo nau~iti, kako »globalno razmi{ljanje« prilagoditi »lokalnemu delovanju«. Slednjega pa ne more zagotoviti posamezna stroka ampak dialog med strokami. KLJU^NE BESEDE paradigma trajnostnega razvoja, obnovljivi viri energije, NATURA 2000, Kyotski protokol ABSTRACT Implementation of Kyoto protocol and of Nature 2000 in Slovenia's Development Strategy Slovenia's Development Strategy involves international agreements on nature conservation and environmental protection. Kyoto Protocol and Act Nature 2000 contribute to sustainable development in the preservation of biotic diversity. The implementation of the Act Nature 2000 was followed by a conflict of interests revealing that the demands of both agreements were mutually exclusive: Kyoto Protocol versus Act Nature 2000. The paradigm of sustainable development implies the interdependence of economic, social and environmental developments. In order to reach the aims of the Slovenia's Development Strategy we need to find the way to appropriate global thinking to local action. And this can only be done through the dialogue among sciences. KEY WORDS paradigm of sustainable development, renewable resources of energy, Nature 2000, Kyoto protocol 71 Matjà Hribar, Mateja [mid Hribar 1 Uvod Zaradi antropogenega spreminjanja planetarnega okolja postaja usklajevanje gospodarskega razvoja z varovanjem narave prednostna naloga vsake trajnostne razvojne strategije. Prostor s svojimi sestavinami je predmet varovanja in gospodarjenja. Zanj vse pogosteje uporabljamo termin »okolje« namesto »narava«. S tem se na jezikovni ravni izraà proces in stopnja preoblikovanja narave (Kirn 2004). Raba obeh pojmov narekuje konsistentnost pri uporabi terminologije. Termina okolje in narava pokrivata {tiri pomene: drùbeno okolje, grajeno okolje, spremenjeno in oblikovano naravno okolje ter nespremenjeno naravno okolje (Kirn 2004). Prve tri ozna~ujemo s terminom okolje, medtem ko s terminom narava poimenujemo nespremenjeno naravno okolje, kjer niso vidne posledice ~lovekove dejavnosti. Tako govorimo o konceptu naravovarstva, ki po Kirnu (2004) obsega poleg osrednjega naravoslovno biolo{- kega podro~ja {e druga razmerja ~loveka z naravo (kulturni, drùbeni vidik) in konceptu okoljevarstva, ki obsega raziskovanje antropogenih vzrokov sprememb v okolju in sanacijske ter preventivne ukrepe. Skupen cilj okoljevarstva in naravovarstva posku{a udejanjiti sonaravni razvoj, ki ga Plut (2002) opredeli kot temeljni na~in udejanjanja na~ela trajnostnosti v praksi. Sonaravni (okoljski) razvoj tako ozna~uje razli~ne oblike materialnega delovanja, ki trajno ohranjajo in/ali izbolj{ujejo okolje, naravne vire, naravo. Na~elo trajnostnosti je mogo~e realizirati samo na globalni ravni, ker je {ele globalna trajnostnost lahko trajna. Zato je pomembna maksima »razmi{ljaj globalno, deluj lokalno« in iz nje izhajajo~i mednarodni sporazumi (na primer Kjotski protokol, Natura 2000). V prispevku predstavljava premislek o prenosu okoljevarstvenih in naravovarstvenih ciljev iz teorije v prakso. Premislek podajava na podlagi rekonstrukcije dialoga ob razglasitvi obmo~ij Nature 2000, kjer se je dialog spremenil v polemiko. 2 Pravni in strokovni okvir varovanja narave in okolja V Sloveniji se sistem varstva narave izvaja na podlagi Zakona o ohranjanju narave (2008; v nadaljevanju ZON), Uredbe o zvrsteh naravnih vrednot (2003) ter Pravilnika o dolo~itvi in varstvu naravnih vrednot (2006). Z namenom prispevati k ohranjanju narave je po ZON sistem varstva narave razdeljen na ohranjanje biotske raznovrstnosti in sistem varstva naravnih vrednot. Biotska raznovrstnost se v naravi vzdrùje z ohranjanjem naravnega ravnovesja. Vendar, kot ugotavlja Plut (2008a), pregled trendov kaè, da je v Sloveniji prisotno zmanj{evanje biotske, pa tudi krajinske pestrosti. Varovanje biotske raznovrstnosti je tako ena izmed prioritetnih nalog v Sloveniji. Slovenija je ob vklju~itvi v Evropsko unijo maja 2004, v sklopu Uredbe o posebnih varstvenih obmo~jih (2008), o katerih govori è ZON (2008, 33. ~len), dolo~ila posebna varstvena obmo~ja, bolj znana pod imenom obmo~ja Natura 2000. 7. ~len omenjene Uredbe posebej izpostavlja, da se na podlagi varstvenih usmeritev dolo~ijo podrobnej{e in konkretne varstvene usmeritve, ki se upo{tevajo pri urejanju prostora, rabi naravnih dobrin in urejanju voda (Uredba o posebnih … 2008). Zakon o varstvu okolja (2008) v 2. ~lenu narekuje trajno rabo naravnih virov, zmanj{anje rabe energije in ve~jo rabo obnovljivih virov energije. Zakon tudi vzpodbuja na~elo trajnostnega razvoja, ki pravi, da moramo spodbujati tak{en gospodarski in socialni razvoj drùbe, ki pri zadovoljevanju potreb sedanje generacije upo{teva enake mònosti zadovoljevanja potreb prihodnjih in omogo~a dolgoro~no ohranjanje okolja (Zakon o varstvu okolja 2008, 4. ~len). Plut opozarja, da geografsko okolje ni zgolj v funkciji gospodarstva in zadovoljevanja ~love{kih potreb, temve~ mora zagotavljati trajno ohranjanje primernih razmer za ~love{tvo in tudi za druge vrste (Plut 2008b, 9). Ratifikacija Kjotskega protokola Sloveniji nalaga zmanj{anje izpusta toplogrednih plinov (Zakon o ratifikaciji … 2002). Omenjeni protokol med drugim spodbuja rabo novih in obnovljivih virov energije. Kljub prizadevanju za uresni~itev Kjotskega protokola, Slovenija {e ne dosega obveznega 8 % zmanj{anja izpustov toplogrednih plinov (medmrèje 1). Za zmanj{anje izpustov toplogrednih plinov je Slovenija sprejela dolo~ene ukrepe (Ener-72 Realizacija smernic Kjotskega protokola in Nature 2000 v Strategiji razvoja Slovenije getski zakon 2008; Resolucija o Nacionalnem energetskem programu 2004), ki so usmerjeni k pridobivanju obnovljivih virov energije ter pove~anju u~inkovitosti rabe energije. V pripravi je prvi Nacionalni akcijski na~rt za obnovljive vire energije (medmrèje 4) namenjen spodbujanju rabe energije iz obnovljivih virov. Vendar Plut (2008b) opozarja, da mora biti ve~ja raba obnovljivih virov energije skladna s cilji varstva narave ter pokrajinske in biotske raznovrstnosti. Smernice Strategije razvoja Slovenije (2005; v nadaljevanju SRS) vklju~ujejo zgoraj omenjene nara-vovarstvene in okoljevarstvene zahteve. Eden izmed {tirih temeljnih ciljev razvoja Slovenije je sonaravni razvojni cilj, ki uveljavlja na~elo trajnosti na vseh podro~jih razvoja (Strategija … 2005). Peta razvojna prioriteta SRS je namenjena povezovanju razli~nih ukrepov za doseganje trajnostno sonaravnega razvoja. Nabor ukrepov med drugim vklju~uje skladnej{i regionalni razvoj, izbolj{anje gospodarjenja s prostorom, spodbujanje razvoja in uporabe okoljskih tehnologij, trajnostno rabo obnovljivih virov, ohranjanje biotske raznovrstnosti in nenazadnje tudi celovit gospodarski in socialni razvoj na obmo~- jih Nature 2000 (Strategija … 2005, 41–42). 3 Dosje Natura 2000 Natura 2000 je evropska ekolo{ka mreà, oblikovana z namenom ohranjanja biotske pestrosti v dràvah ~lanicah Evropske unije (EU). Predstavlja klju~ni steber varstva narave v EU (medmrèje 3). 29. aprila 2004 je slovenska vlada razglasila posebna varstvena obmo~ja Natura 2000 z obsegom 35,5 % slovenskega ozemlja (Uredba o posebnih … 2008). Obseg varovanih in zavarovanih obmo~ij narave v Sloveniji, med katera sodijo obmo~ja Nature 2000, parki in naravne vrednote, predstavlja 39,8 % celotnega dràvnega ozemlja (medmrèje 2). Prvotni predlog, ki ga je podala stroka, dolo~a obmo~je Nature 2000 v obsegu 38 % celotnega dràvnega ozemlja. Po posredovanju takratnega Ministrstva za okolje, prostor in energetiko, pa je bilo obmo~je zmanj{ano na 35,5 % (Kopu~ar 2004). Obseg razgla{enega obmo~ja je sproìl odmevno polemiko med strokovno in lai~no javnostjo, gospodarstveniki ter predstavniki ob~inskih in dràvnih institucij. Razlo-ge, zakaj se je dialog spremenil v spor, nam razkrije analiza dialoga med Maru{i~em (krajinskim arhitektom v vlogi okoljevarstvenika) in Kotarcem (biologa v slùbi naravovarstva) (Maru{i~ 2004a; Maru{i~ 2004b; Kotarac 2004; Skoberne 2004). Okoljevarstveniki so pri{li v nesoglasje z naravovarstveniki zaradi omejitev, ki jih predstavlja obseg razgla{enih obmo~ij. Iz navedenega dialoga je razvidno, da sogovorniki v polemiki ne postavljajo pod vpra{aj namena Nature 2000, torej varovanje ogroène biotske pestrosti, ampak pristop, kako dose~i zastavljeni cilj. Maru{i~ (2004a) v vlogi na~rtovalca zagovarja manj{i obseg (za)varovanih obmo~ij in prilagajanje nosilnostim okolja v obliki sonaravnega gospodarjenja. Svoj predlog utemeljuje s pozitivnimi u~inki rabe obnovljivih naravnih virov, ki omogo~ajo ohranjanje narave na celotnem ozemlju dràve, ne samo na izbranih obmo~jih (Maru{i~ 2004a). Mnenje naravovarstve-ne strani pa je bilo, da je predlog o zavarovanju 38 % slovenskega ozemlja è pod spodnjo mejo strokovne ustreznosti (Kotarac 2004). Oba posega – tako varovalni kot razvojni – sta z vidika trajnostnega na~e-la SRS legitimna in nujna. 4 Razprava V soo~enju okoljevarstvenih in naravovarstvenih argumentov se zastavlja vpra{anje, ali v Sloveniji obseg varovanih obmo~ij (39,8 % dràvnega ozemlja) predstavlja razvojno oviro za sonaravno energetsko gospodarjenje z obnovljivimi viri. Izjava ministra Kopa~a (Kopu~ar 2004), da predstavlja 35,5 % razgla{enega ozemlja dober kompromis, ker so z njim nezadovoljni tako z okoljske kot z ob~inske strani, tèko smiselno opravi~imo. Krog pomembnih sogovornikov je {ir{i kot navaja Kopa~ (Kopu~ar 2004), saj obsega naravovarstvenike, okoljevarstvenike, gospodarstvenike ter predstavnike lokalnih skupnosti 73 Matjà Hribar, Mateja [mid Hribar in politike. Med navedenimi ugotovimo razli~na nesoglasja, vsa pa se nana{ajo na obseg varovanja. Med naravovarstveniki in politiki je pri{lo do nesoglasja zaradi poseganja politike v strokovno delo, kar je imelo za posledico zmanj{anje obmo~ja Nature 2000 za skoraj 3 % (Kopu~ar 2004). Okoljevarstveniki in gospodarstveniki so pri{li v spor z naravovarstveniki, ker varovanje narave ni bilo mogo~e uskladiti s predvidenim sonaravnim gospodarjenjem. Z vidika naravovarstva predstavlja Mura s svojimi poplavnimi obmo~ji dragocen in krhek ekosistem, z vidika okoljevarstva pa neizkori{~en vodni vir. Kot ugotavlja Zveza ekolo{kih gibanj Slovenije, bi gradnja osmih hidroelktrarn (od Sladkega Vrha do Verèja) resno ogrozila obmo~je Nature 2000 in ustanovitev bodo~ega regijskega parka (Lipi~ 2009). Pri Volovji rebri bi postavitev vetrnih elektrarn fragmentirala ozemlje, degradirala obmo~je z infrastrukturo in uni~i-la habitat suhih kra{kih travi{~ (Kaligari~ 2004). Noben od navedenih primerov {e nima epiloga, zato se polemike nadaljujejo, hkrati pa se pojavljajo novi primeri, na primer gradnja son~ne elektrarne v Ko-zini. Predstavniki lokalnih skupnosti so zagovarjali razli~ne interese – v primeru Mure dajejo prednost varovanju (Pojbi~ 2004), v primeru Volovje rebri pa zagovarjajo gospodarski (okoljevarstveni) vidik razvojnih potencialov ([enkinc, povzeto po Gr~a 2004). V vseh navedenih sporih nastopa stroka (oko-ljevarstvo ali naravovarstvo). Klju~na napaka stroke je bila uporaba argumentov na na~in »izklju~ujo~ega ali«. Ta pri iskanju re{itev uvaja na~in razmi{ljanja, ki ne dopu{~a tretje mònosti. Ali ~lovek ali narava, ~e se odlo~imo za prvo, potem nismo za drugo in obratno. Odlo~itev o varovanju ali sonaravnemu gospodarjenju mora biti v primerih, kjer ni mogo~e realizirati obojega, predmet dialoga med obema strokama. Ker sta varovanje narave in sonaravno gospodarjenje dve soodvisni strategiji znotraj trajnostne paradigme, iskanje trajnostnih re{itev ne more izhajati iz na~ela izklju~evanja ene ali druge stroke. Kotarac (2004) ima prav, ko trdi, da se lahko pri pripravi Nature 2000 upo{teva izklju~no strokovna merila (ne pa ekonomska, socialna …), vendar pa morajo nato tako pripravljen predlog presoditi razli~ni delèniki in ne zgolj stroka. Strinjamo se z Maru{i~em, ko pravi, da pripravljena dejstva niso (samo) strokoven problem (Maru{i~ 2004b), ne pa, ko opredeljuje zavarovana obmo~ja kot tista, pri katerih smo izgubili suverenost odlo~anja (Maru{i~ 2004a). Medtem, ko je stroka polemizirala ob vpra{anju, ali obseg varovanja predstavlja objektivno omejitev ali ne, se je pogovor pri ostalih sogovornikih (gospodarstveniki ter predstavniki lokalnih skupnosti in politike) razvil v vpra{anje, ali smemo dati prednost rabi obnovljivih naravnih virov pred ohranjanjem biotske pestrosti, ki pa pravzaprav sodi med neobnovljive naravne vire. ^e je v primeru spora v stroki pri{lo do neupo{tevanja trajnostne paradigme, lahko pri ostalih sogovornikih ugotovimo, da je pri{lo do manipulacije z argumenti. Izklju~ujo~emu razmi{ljanju je sledilo argumentiranje na na~in »ali Kjotski protokol ali Natura 2000«. Strinjamo se s Kirnom (2008, 29), ki pravi, da je treba v vsakem konkretnem primeru okoljevarstva in naravovarstva najti tak{no re{itev, da v njej ne zvodenijo na~e-la naravovarstva in okoljevarstva, da ne prevladajo ~love{ki, politi~ni, dobi~karski interesi. Pri tem se teh na~el ne sme postavljati absolutno, to je brez vsakega ozira na ~loveka. 5 Sklep Sektor za razvoj energetike, ki je zadolèn za trajnostni razvoj energetskih sistemov in s tem rabo obnovljivih naravnih virov, od decembra 2004 deluje na Direktoratu za energijo v okviru Ministrstva za gospodarstvo. S tem se je polje dialoga med akterji, ki skrbijo za varovanje in gospodarjenje s prostorom, raz{irilo na Ministrstvo za okolje in prostor ter Ministrstvo za gospodarstvo. Skladno z za~rtanimi terminolo{kimi in strokovnimi opredelitvami je varovanje okolja in narave v domeni Ministrstva za okolje in prostor, sonaravno gospodarjenje z obnovljivimi viri pa v domeni Ministrstva za gospodarstvo. Zelena knjiga za Nacionalni energetski program Slovenije (medmrèje 4) postavlja dva zelo zahtevna cilja: do leta 2020 naj bi energija iz obnovljivih virov v rabi kon~ne energije predstavljala 25 odstotni delè, deleènergije iz obnovljivih virov v rabi kon~ne energije v prometu pa naj bi do leta 2020 zna{al 10 odstotkov. Na podlagi predstavljenih dejstev in izku{enj lahko sklepamo, da se bo 74 Realizacija smernic Kjotskega protokola in Nature 2000 v Strategiji razvoja Slovenije potreba po usklajevanju rabe prostora za pridobivanje obnovljivih naravnih virov pove~evala, in z njo potreba po usklajevanju in re{evanju novih konfliktov. Analiza dialoga je pokazala, da je pri{lo do spora zaradi neupo{tevanja trajnostnih na~el. Temu se lahko v prihodnje izognemo z oblikovanjem novega institucionalnega okolja na dràvni ravni, ki bi zagotovil razmere za enakovreden dialog med vsemi akterji, naklonjenimi uresni~itvi trajnostnih ciljev. Strokovno podlago za nadaljevanje dialoga bi predstavljala verodostojna raziskava, ki bi ugotovila, ali izrezana obmo~ja in tista druga, s katerimi bomo dopolnili obmo~je Nature 2000, res predstavljajo omejitev za sonaravni razvoj obnovljivih energetskih virov. V zvezi s tem pogre{amo raziskave o sonaravni energetski rabi tistih obnovljivih naravnih virov, ki so skladnej{i z ukrepi varstva narave. Kot zgleden primer navajava pobudo Koalicije za Volovjo reber za izvedbo raziskave, s katero bi identificirali obmo~ja, kjer z vidika varstva ptic ni pri~akovati ovir za postavitev vetrnih elektrarn. Razvoj dogodkov je pokazal, da je bilo pri sklepanju kompromisov zaradi nestrokovnosti o{kodovano varovanje narave. Plut (2008b) ugotavlja, da je SRS zasnovana tako, da iz nje izhaja stopnja {ibke trajnostnosti/sonaravnosti, kar pomeni dvig gospodarske materialnega blagostanja na ra~un zmanj{anja okoljskega kapitala. Poleg vzpodbujanja rabe obnovljivih naravnih virov med pomembne ukrepe za izbolj{anje energetske u~inkovitosti v Sloveniji vsekakor sodi tudi var~evanje rabe energije oziroma umiritev rasti porabe energije (medmrèje 4), ~emur za zdaj posve~amo {e premalo pozornosti. 6 Viri in literatura Energetski zakon (EZ). Uradni list RS 79/1999, 8/2000, 110/2002, 50/2003, 51/2004, 26/2005, 118/2006, 9/2007, 27/2007, 70/2008. Ljubljana. Gr~a, D. 2004: Bo {la Natura 2000 na Ustavno sodi{~e? Delo (22. 4. 2004). Ljubljana. Kaligari~, M. 2004: Strokovno mnenje o vetrnih elektrarnah na Volovji rebri s stali{~a habitatnih tipov. Zbornik referatov Ume{~anja vetrne elektrarne na obmo~je Volovje rebri nad Ilirsko Bistrico. Ljubljana. Kirn, A. 2004: Narava, drùba, ekolo{ka zavest. Fakulteta za drùbene vede. Ljubljana. Kirn, A. 2008: Varstvo narave in kriza napredka. Varstvo narave. Medmrèje: http://www.zrsvn.si/dokumenti/63/2/2008/Kirn_1337.pdf (1. 4. 2009). Kopu~ar, S. 2004: Jaga proti vetrnim elektrarnam. Dnevnik (29. 5. 2004). Ljubljana. Kotarac, M. 2004: Odgovori na prispevek J. Maru{i~a pod naslovom »Natura 2000«. [irokosr~no »prostorsko darilo« skupni evropski dràvi. Sobotna priloga Dela (10. 4. 2004). Ljubljana. Lipi~, K. 2009: Stali{~e ZEG-a do gradnje hidroelektrarn na reki Muri ob svetovnem dnevu varstva mokri{~ (2. 2.) Medmrèje: http://www.zveza-zeg.si/?id=4&lang=sl&record=116 (7. 5. 2009). Maru{i~, J. 2004a: Natura 2000. [irokosr~no »prostorsko darilo« skupni evropski dràvi. Sobotna priloga Dela (3. 4. 2004). Ljubljana. Maru{i~, J. 2004b: Natura 2000. [irokosr~no »prostorsko darilo« skupni evropski dràvi. Sobotna priloga Dela (24. 4. 2004). Ljubljana. Medmrèje 1: http://kazalci.arso.gov.si/kazalci/index_html?Kaz_id=12&Kaz_naziv=Izpusti%20toplo-grednih%20plinov&Sku_id=2&Sku_naziv=PODNEBNE%20SPREMEMBE&tip_kaz=1#KAZALEC_ TOP (10. 3. 2009). Medmrèje 2: http://kazalci.arso.gov.si/kazalci/index_html?Kaz_id=4&Kaz_naziv=Varovana%20obmo% C4%8Dja%20narave&Sku_id=32&Sku_naziv=varovana%20obmo%C4%8Dja&tip_kaz=1#KAZALE C_TOP (15. 2. 2009). Medmrèje 3: http://www.natura2000.gov.si/index.php?id=44 (15. 2. 2009). Medmrèje 4: http://www.mg.gov.si/fileadmin/mg.gov.si/pageuploads/Energetika/Porocila/Zelena_knjiga_ NEP_2009.pdf (15. 2. 2009). Plut, D. 2002: Teoreti~ni in terminolo{ki vidiki koncepta trajnosti/sonaravnosti. Geografski vestnik 74-1. Ljubljana. 75 Matjà Hribar, Mateja [mid Hribar Plut, D. 2008a: Globalni trendi v okolju in odgovornost Slovenije. IPPC v Sloveniji. Celje. Plut, D. 2008b: Okoljska globalizacija, svetovno gospodarstvo in Slovenija. Dela. Ljubljana. Pojbi~, J. 2004: @iveti z Muro ali od nje? Delo (23. 4. 2004). Ljubljana. Resolucija o Nacionalnem energetskem programu (ReNEP). Uradni list RS 57/2004. Ljubljana. Skoberne, P. 2004: Prilònost ali breme za Slovenijo? Priloga Dela Znanost (19. 4. 2004). Ljubljana. Strategija razvoja Slovenije. Vlada Republike Slovenije. Ljubljana, 2005. Uredba o posebnih varstvenih obmo~jih (obmo~jih Natura 2000). Uradni list 49/2004, 110/2004, 59/2007, 43/2008. Ljubljana. Zakon o ohranjanju narave. Uradni list RS 56/1999, 31/2000, 110/2002, 119/2002, 22/2003, 41/2004, 96/2004, 61/2006, 63/2007, 32/2008. Ljubljana. Zakon o ratifikaciji Kjotskega protokola k okvirni konvenciji zdruènih narodov o spremembi podnebja (MKPOKSP) Uradni list RS 17/2002. Ljubljana. Zakon o varstvu okolja. Uradni list RS 41/2004, 17/2006, 20/2006, 28/2006, 39/2006, 49/2006, 66/2006, 112/2006, 33/2007, 57/2008, 70/2008. Ljubljana. 76 Razvojni izzivi Slovenije, 77–89, Ljubljana 2009 VKLJU^EVANJE OKOLJEVARSTVENIH MERIL V SEKTORSKE POLITIKE dr. Irena Rejec Brancelj Ministrstvo za okolje in prostor Dunajska cesta 48, 1000 Ljubljana irena.rejec-brancelj@ gov.si UDK: 502.1(497.4) IZVLE^EK Vklju~evanje okoljevarstvenih meril v sektorske politike Ena od razvojnih prioritet Strategije razvoja Slovenije je povezovanje ukrepov za doseganje trajnostnega razvoja. Med njimi je tudi zahteva po vklju~evanju okoljevarstvenih meril v sektorske politike. V prispevku je prikazana ocena stanja na tem podro~ju s poudarkom na zadnjih {tirih letih. V ospredju je problematika prilagajanja posameznih sektorjev (kmetijstva, prometa in energetike) ciljnim zahtevam zmanj{evanja emisij toplogrednih plinov. Prikazana je uspe{nost ukrepov za ponovno uporabo odpadkov. Predstavljene so razmere na podro~ju upravljanja z vodami in izgledi za zagotovitev dobrega stanja voda ob koncu programskega obdobja. Obravnavana je izjemna kakovost slovenskih pokrajin glede biotske raznovrstnosti in predstavljene mònosti za zaustavljanje njenega upadanja. KLJU^NE BESEDE okolje, vklju~evanje okoljevarstvenih meril, cilji, sektorske politike, kazalniki, trajnostni razvoj, Slovenija ABSTRACT Integration of environmental criteria into sector policies One of the development priorities of Slovenia's Development Strategy is the integration of measures to achieve sustainable development. Among them is the requirement to integrate environmental criteria into sectoral policies. The paper shows the assessment of the situation in this field with emphasis on the last four years. In the heart of the problem of adapting the various sectors (agriculture, transport and energy) requirements of the target of reducing greenhouse gas emissions. It sets the performance measures for the reuse of waste. It presents the situation in the field of water management and outlook for the provision of good water status at the end of the program period. The excellent quality of the Slovenian landscape is seen, the biodiversity and the potential for stopping the decline. KEY WORDS environment, integration of environmental criteria, objectives, sector policies, indicators, sustainable development, Slovenia 77 Irena Rejec Brancelj 1 Uvod Strategija razvoja Slovenije (2005) obsega pet razvojnih prioritet in akcijski na~rt. Peta razvojna prioriteta govori o nujnosti povezovanja ukrepov za doseganje trajnostnega razvoja. Mednje sodijo naslednji ukrepi: trajno obnavljanje prebivalstva, skladnej{i regionalni razvoj, zagotavljanje optimalnih pogojev za zdravje, izbolj{anje gospodarjenja s prostorom, razvoj nacionalne identitete in kulture ter integracija okoljevarstvenih meril v sektorske politike in potro{ni{ke vzorce. Vklju~evanju okoljevarstvenih meril v sektorske politike in potro{ni{ke vzorce bomo v nadaljevanju posvetili posebno pozornost. Pregledani bodo na~rtovani ukrepi in njihovo izvajanje v {tiriletnem obdobju od sprejetja Strategije razvoja Slovenije. Zaradi làjega ugotavljanja trendov, posegamo v podatkovnih nizih praviloma v obdobje 2000–2007. Kazalniki nedvomno sodijo med najbolj uporabna orodja za poro~anje o okolju in spremljanje u~inkovitosti posameznih ukrepov. Temeljijo na {tevil~nih podatkih, ki kaèjo stanje, dolo~eno lastnost ali razvoj kakega pojava glede na zastavljene cilje (Rejec Brancelj in Ku{ar 2003). V Evropski skupnosti so se kot orodje za spremljanje u~inkovitosti posameznih politik v podporo trajnostnemu razvoju razvili razli~ni sistemi kazalnikov. Celovitej{i pristopi temeljijo na petdelnem okviru presoje, katerega klju~na vloga je pomo~ pri razumevanju vzro~no-posledi~nih in medsebojno vplivajo~ih odnosov v okolju (Draft Report … 2002). Sistem kazalnikov za spremljanje u~inkovitosti okoljske politike uvaja tudi slovenski Nacionalni program varstva okolja 2005–2012. Kazalnike uporabi za spremljanje izvajanja ukrepov in doseganja ciljev po podro~jih. Nekateri od njih bodo predstavljeni v prispevku. 2 Metode Posvetovalni proces za pripravo okoljskih kazalnikov se je v Sloveniji za~el leta 2002 (Posvetovalni proces … 2002). Na tej podlagi je bil pripravljen prvi nabor devetindvajsetih okoljskih kazalnikov za Poro~ilo o stanju okolja 2002 (Turk 2003). Prva samostojna publikacija Kazalci okolja 2003 je bila objavljena v letu 2004 in je vsebovala 51 kazalnikov (Bat in sodelavci 2004). Ta je tudi prvi~ predsta-vila vsebino podatkovnih listov za kazalnike, ki vsebujejo: ime kazalnika, cilje, definicijo, umestitev v okvir presoje, komentar razvoja, grafi~ni prikaz, oceno razvoja, podatke v tabelah in opombe o virih podatkov. Najve~ja teàva pri pripravi podatkovnih listov je bilo pridobivanje ustreznih in kakovostnih podatkov, kar je tudi izku{nja drugih evropskih dràv. Ti podatki izvirajo iz razli~nih institucij, kar predstavlja dodatno oviro za njihovo zbiranje, praviloma pa so tudi zbrani za druge namene, kot je vrednotenje za potrebe ocene vklju~evanja okoljevarstvenih meril v sektorske politike (Katalog podatkovnih virov 2009). To pomeni, da podatki zahtevajo dodatne prera~une (Rejec Brancelj 2007). Okvir presoje je podlaga za zagotovitev celovitosti sestave skupin kazalnikov in pomo~ pri prepoz-navanju vloge posameznih kazalnikov. V Sloveniji smo se naslonili na petdelni okvir Evropske agencije za okolje (EEA core set … 2003, The European environment … 2005), ki obsega gonilne sile – obremenitve – stanje – vplive – odzive (DPSIR okvir). Najbolj poznana sistema za spremljanje u~inkovitosti posameznih politik sta na evropski ravni TERM ( Transport and Environment Reporting Mechanism; Paving the way … 2002) in IRENA ( Indicator Reporting on the integration of ENvironmental concerns into Agriculture; Agriculture and environment … 2005). Sistema sta uveljavljena tudi v Sloveniji. Razlikujemo ve~ vrst kazalnikov glede na vlogo v politi~ni presoji (Heinemann in sodelavci 1998): opisni kazalniki, kazalniki uspe{nosti doseganja ciljev in kazalniki uspe{nosti ukrepov (Rejec Brancelj in Ku{ar 2003). Okoljski podatki obi~ajno izhajajo iz nacionalnih zbirk podatkov in poro~il, ki so jih Ministrstvo za okolje in prostor in druge nacionalne ustanove poro~ale Evropski komisiji in drugim mednarodnim ustanovam (Kova~ in Rejec Brancelj 2004). Drugi najpomembnej{i vir podatkov je Statisti~ni urad Republike Slovenije in njegovo poro~anje Evropskemu statisti~nemu uradu. V obstoje~i nabor okoljskih kazalnikov je vklju~enih {e prek 15 razli~nih ustanov. Kadar rednih zbirk podatkov ni bilo na voljo, so bili uporabljeni drugotni viri, zlasti iz raziskav. Podatki so prikazani v dalj{em ~asovnem obdobju, 78 Vklju~evanje okoljevarstvenih meril v sektorske politike ki omogo~a dolo~itev klju~nih trendov. V glavnem se nana{ajo na obdobje od leta 2000 do 2006, ali na katero drugo ustrezno obdobje. Leta 2003 je bilo objavljenih 51 okoljskih kazalnikov s podatki iz 120 zbirk podatkov, v letu 2005 59 kazalnikov in skoraj 150 zbirk podatkov. Obstoje~i nabor 130 okoljskih kazalnikov, ki je na voljo na svetovnem spletu, je sestavljen iz skoraj 300 zbirk podatkov. Kazalniki so razvr{~eni po naslednjih vsebinah: 61 jih prikazuje stanje okolja in 65 u~inkovitost vklju~evanja zahtev varstva okolja v sektorske politike, na primer v kmetijstvo, energetiko, promet, gozdarstvo, industrijo in turizem. [tirje kazalniki predstavljajo instrumente okoljske politike. V Strategiji razvoja Slovenije obsega vklju~evanje okoljevarstvenih meril v sektorske politike in potro- {ni{ke vzorce 13 prednostnih podro~ij in program ukrepov za doseganje le tega. Kazalniki za spremljanje Strategije razvoja Slovenije niso bili posebej opredeljeni, jih pa deloma navaja vsakoletno Poro~ilo o razvoju, ki ga pripravlja Urad za makroekonomske analize in razvoj. V pri~ujo~em delu smo uporabili tiste iz nabora kazalnikov trajnostnega razvoja, ki se spremljajo na ravni Evropske skupnosti. Analizirali smo tudi razmere pri programu ukrepov iz strategije, predvidenih za leti 2005 in 2006 in njihovo izvajanje v {tiriletnem obdobju od sprejetja Strategije razvoja Slovenije (2005). 3 Vklju~evanje okoljevarstvenih meril v sektorske politike Strategija razvoja Slovenije v okviru vklju~evanja okoljevarstvenih meril v sektorske politike navaja 13 ukrepov, ki bodo v nadaljevanju podrobneje predstavljeni s pomo~jo izbranih kazalnikov. 3.1 Zmanj{evanje prispevka gospodarstva k spreminjanju podnebja in prilagajanje pri~akovanim podnebnim spremembam Slovenija se je s podpisom Kjotskega protokola zavezala k zmanj{anju izpustov toplogrednih plinov. Zmanj{anje naj v obdobju 2008–2012 v primerjavi z izhodi{~nim letom 1986 doseè 8 %. Izpusti so bili v letu 2006 {e vedno nad vrednostmi v izhodi{~nem letu in sicer za 1,6 %. ^eprav se izpusti v primerjavi z izhodi{~nim letom niso ob~utno spremenili, se je spremenila njihova sestava. Najve~ izpustov je v le-tu 2006 in 1986 prispevala energetika. Na drugo mesto se je v letu 2006 povzpel promet, ki je bil leta 1986 {ele na petem mestu. Izpusti iz prometa so se v Sloveniji do leta 2006 glede na izhodi{~no leto 1986 ve~ kot podvojili, ve~ino jih prispeva cestni promet. Stalna rast izpustov iz prometa in njihov velik delè (29,8 % leta 2006) v skupnih izpustih oteùjeta prizadevanje Slovenije za dosego sprejetih obveznosti. Medtem ko za energetiko in kmetijstvo lahko ugotovimo, da se dokaj uspe{no prilagajata ciljnim zahtevam zmanj{evanja izpustov toplogrednih plinov, za promet to ne velja (Plevnik in sodelavci 2008). Vlada Republike Slovenije je leta 2006 sprejela Operativni program zmanj{evanja emisij toplogrednih plinov (Operativni program … 2006). Prvo poro~ilo o izvajanju operativnega programa za zmanj{evanje emisij toplogrednih plinov je bilo pripravljeno v letu 2008, v njem je bila analizirana tudi u~inkovitost sprejetih ukrepov za leti 2005 in 2006 (Poro~ilo Vladi RS … 2008). Ugotovljeno je bilo, da se {est od 26 predvidenih ukrepov izvaja nezadovoljivo. Izvajanje ukrepov je bilo ocenjeno z oznako nezadovoljivo na naslednjih podro~jih: tehnolo{ka posodobitev termoelektrarn, spodbujanje soproizvodnje elektri~- ne energije in toplote v industriji in gradbeni{tvu ter {tirje ukrepi s podro~ja prometa: zmanj{evanje emisij iz osebnih motornih vozil, spodbujanje javnega potni{kega prometa, izvajanje ukrepov Resolucije o prometni politiki za prehod tranzita s cest na èleznice in nadome{~anje fosilnih goriv z biogorivi. Glede prilagajanja pri~akovanim podnebnim spremembam je bila v letu 2008 sprejeta Strategija prilagajanja slovenskega kmetijstva in gozdarstva podnebnim spremembam. 3.2 Uveljavljanje trajnostne rabe naravnih virov, zmanj{evanje energetske in snovne intenzivnosti, spodbujanje ponovne uporabe odpadkov Uveljavljanje trajnostne rabe naravnih virov postavlja v ospredje ponovno uporabo, recikliranje in predelavo odpadkov, da se izognemo ~ezmernemu ~rpanju naravnih virov. Kot je razvidno iz slike 2, 79 Irena Rejec Brancelj 25.000 20.000 iv. 15.000 ekv 2 10.000 1000 t CO 5000 0 1986 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 promet energetika industrijski procesi goriva v industriji goriva v gospodinjstvih kmetijstvo odpadki drugo Slika 1: Izpusti toplogrednih plinov. Sloveniji {e ni uspelo prekiniti povezave med rastjo bruto doma~ega proizvoda in nara{~anjem neposrednega vnosa snovi, ki se ponovno pove~uje po letu 2005. Raba snovi na prebivalca je leta 2007 zna{ala è 30,3 tone, kar je posledica gospodarskega razvoja, saj skoraj polovico vnosa predstavljajo surovine za gradbeni{tvo, pridobljene v Sloveniji. Tako je nara{~anje neposrednega vnosa snovi v veliki meri povezano z izgradnjo cest. Vsekakor pa {e ne kaè na zmanj{evanje snovne intenzivnosti. Slovenija ima tudi relativno visoko energetsko intenzivnost, ki jo lahko pripi{emo relativno nizke-mu bruto doma~emu proizvodu (BDP) na prebivalca glede na povpre~je Evropske skupnosti in visokemu deleù industrije. Na visoko intenzivnost porabe energije vpliva tudi sestava industrijske dejavnosti, saj imajo najvi{ji delè papirna, kemi~na, nekovinska in kovinska dejavnost. Omenjene {tiri dejavnosti skupaj so v letu 2005 v Sloveniji ustvarile 41,3 % dodane vrednosti predelovalne industrije, njihov delè v porabi energije pa je bil dvakrat vi{ji, 71,6 %. Zgornje dejavnosti pa se visoko uvr{~ajo tudi po koli~ini {kodljivih izpustov (v zrak, vodo, zemljo) na enoto proizvoda. Z vidika obremenjevanja okolja je bilo ugodno, da se je v letu 2005 prehitevanje rasti proizvodnje teh industrij od rasti ostalih predelovalnih dejavnosti ustavilo. Prestrukturiranje predelovalnih dejavnosti v smeri krepitve tehnolo{ko zahtevnej{ih in nadpovpre~no produktivnih dejavnosti poteka prepo~asi (Poro~ilo o stanju okolja 2006). Glavni cilji slovenske politike ravnanja z odpadki so zmanj{anje koli~ine odpadkov, lo~eno zbiranje odpadkov in njihovih nevarnih sestavin, pove~anje snovne in energetske predelave ter zmanj{anje emisij toplogrednih plinov z odstranitvijo organskih odpadkov. Obstoje~e ravnanje z odpadki pa ne kaè trenda k doseganju zastavljenih ciljev. V Sloveniji je odlaganje {e vedno najbolj raz{irjen na~in odstra-njevanja komunalnih odpadkov, saj jih je bilo v letu 2006 odloènih 85 %. Lo~eno zbranih frakcij je bilo le 8 %, kar je zaskrbljujo~e. Kljub temu, da predelava odpadkov postopoma nara{~a, skupne koli- ~ine odloènih odpadkov ne upadajo. Povpre~na koli~ina komunalnih odpadkov, zbranih v letu 2007 je bila 432 kg na prebivalca. Po juliju 2009 bo v zvezi z odlaganjem preostankov komunalnih odpadkov obratovalo predvidoma le 15 regijskih centrov ravnanja z odpadki. Zaskrbljujo~e je, da ni bila pra-80 Vklju~evanje okoljevarstvenih meril v sektorske politike 200 180 160 140 120 100 80 indeks (1992 = 100) 60 40 20 0 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 Slovenija – neposredni vnos snovi Slovenija – realni BDP Slika 2: Neposredni vnos snovi v Sloveniji in realni bruto doma~i proizvod. 100 % 80 % 60 % 40 % 20 % 0 % 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2001 2002 2003 2004 2005 2006 komunalni industrijski odlaganje odpadkov seìg odpadkov drugi postopki odstranutve reciklaà uporaba odpadkov kot gorivo drugi na~ini predelave ostalo Slika 3: Delè predelanih in odstranjenih odpadkov glede na na~in ravnanja. 81 Irena Rejec Brancelj vo~asno zgrajena infrastruktura za obdelavo komunalnih odpadkov, da veliko ob~in {e vedno nima zgrajenih ustreznih zbirnih centrov, zbiralnic in sortirnic, kljub temu, da so se prehodni roki iztekli leta 2001 in 2003. 3.3 Pove~anje energetske u~inkovitosti in uporabe obnovljivih virov energije v javnem sektorju, zlasti na lokalni ravni Resolucija o Nacionalnem energetskem programu iz leta 2004 dolo~a za leto 2010 cilj 12 % deleòbnovljivih virov energije v skupni rabi energije in pravilnik o vsebnosti biogoriv v gorivih za pogon motornih vozil dolo~a ciljni delè 5 % do leta 2010. Sprejeti podnebno energetski paket pa dràve ~lanice Evropske skupnosti zavezuje k doseganju vi{jega, 20 % deleà obnovljivih virov energije v skupni rabi energije do leta 2020 ter za isto leto {e 10 % delè biogoriv v gorivih za pogon motornih vozil. V obdobju 2000–2007 se je v Sloveniji raba obnovljivih virov energije v povpre~ju zmanj{evala z letno stopnjo 1,0 %, medtem ko je skupna raba energije v povpre~ju rasla z 2,1 % (An~ik in sodelavci 2006). Deleòbnovljivih virov energije v skupni rabi se je zmanj{al od 12,4 % na 10,0 %, kar kaè na teàve pri doseganju ciljev. Lesna in druga trdna biomasa ter vodna energija sta najpomembnej{a vira. V letu 2007 se je mo~no pove~ala raba teko~ih biogoriv v prometu, vendar tudi {e ne dosega zastavljenih ciljev. Januarja 2008 je bil sprejet Nacionalni akcijski na~rt energetske u~inkovitosti za obdobje 2008–2016, ki predvideva kumulativne prihranke v vi{ini najmanj 9 % glede na izhodi{~no leto. Na~rt temelji na izvajanju 29 sektorskih, ve~sektorskih in horizontalnih instrumentov, ki so namenjeni odpravi {tevilnih ovir. Med njimi so institucionalni, pravni, upravni, ekonomski in finan~ni ukrepi, pa tudi dviganje ozave{~enosti in zagotavljanje podatkov. Na~rt se osredoto~a tudi na energetsko u~inkovitost v javnem sektorju, ki predvideva izbolj{anje energetske u~inkovitosti, trajnostno gradnjo javnih stavb, uporabo finan~nih instrumentov za var~evanje z energijo, nakup energetsko u~inkovite opreme in vozil, ter za nakup ali najem energetsko u~inkovitih stavb. 900 800 700 600 500 oeKt 400 300 200 100 0 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 les bioplin hidroelektrrne geotermalna solarna termi~na teko~a biogoriva Slika 4: Raba obnovljivih virov energije ter delè v skupni porabi energije. 82 Vklju~evanje okoljevarstvenih meril v sektorske politike Ukrepi u~inkovitej{e rabe energije v gospodinjstvih se izvajajo tudi na lokalni ravni. Prek ENSVET – Energetsko svetovalne mreè za ob~ane se izvaja program z energetskimi svetovalci v energetsko svetovalnih pisarnah. V Sloveniji je prek 30 pisarn, ki so plod partnerskega odnosa z ob~inami in v njih svetuje okoli 70 energetskih svetovalcev. Njihova glavna naloga je, da z brezpla~nimi nasveti in razgo-vori pomagajo pri na~rtovanju in izvajanju ukrepov za u~inkovitej{o rabo energije. 3.4 Nadaljevanje okoljske dav~ne reforme in uveljavljanje zelenih javnih naro~il Javna uprava je velik potro{nik in porabnik javnega denarja. V Sloveniji je ocenjena vrednost javnih naro~il v letu 2007 zna{ala 12,98 % BDP (Akcijski na~rt … 2009). V letu 2008 je bila ustanovljena medresorska delovna skupina za podro~je zelenega javnega naro~anja. V letu 2009 je bil sprejet akcijski na~rt za zeleno javno naro~anje za obdobje 2009 do 2012. Glavni cilji na~rta so: zmanj{ati negativen vpliv na okolje, izbolj{ati u~inkovitost rabe javnih financ, spodbujati trg in inovacije za okoljsko sprejemljivej{e izdelke, spodbujati zasnovo novih okolju prijaznej{ih izdelkov, spodbujati nove okoljske tehnologije in brezoglji~no gospodarstvo, dajati dober zgled. Pri doseganju ciljev bo uporabljen tako imenovani postopen pristop, ki bo upo{teval ozave{~enost zavezancev za javno naro~anje in pa tudi razvitost trga z okoljsko manj obremenjujo~imi izdelki in storitvami na slovenskem trgu. Skupni cilj za izbrane skupine izdelkov in storitev je, da bo v povpre~ju 50 % vseh javnih naro~il do leta 2012 izvedenih tako, da bo kon~ni rezultat nakup okoljsko sprejemljivega izdelka oziroma storitve. 3.5 Spodbujanje okoljsko ustrezne, sonaravne, podjetni{ke in potro{ni{ke prakse Na evropski ravni so bila poenotena pravila za dovoljevanje in nadzor industrijskih dejavnosti skozi direktivo o celovitem prepre~evanju in nadzoru onesnaèvanja (IPPC). V Sloveniji potekajo priprave za doseganje pogojev za obratovanje teh podjetij è vse od leta 2000. V tem obdobju je bila v mnogih 250 200 150 evilo{t 100 50 0 2000 2001 2002 2003 2004 2005 Slovenija povpre~je EU 25 Slika 5: [tevilo podeljenih spri~eval po standardu 14001. 83 Irena Rejec Brancelj podjetjih obnovljena tehnologija in zmanj{ano onesnaèvanje. Najbolj{e razpolòljive tehnike pa pomenijo poleg tehni~nih mònosti omejevanja izpustov, tudi trajnostno rabo surovin in energije. Slovenija na tem podro~ju zamuja è z izdajo okoljevarstvenih dovoljenj za obrate v skladu z zakonom. Seveda pa je to le eden od mejnikov v procesu stalnega prilagajanja obratov zahtevam pravil ravnanja pri oprav-ljanju dejavnosti ali v potro{nji. Na podro~ju varstva okolja pomeni uvajanje sistemov za ravnanje z okoljem pomemben gospodarski instrument za sporazumevanje in poenotenje in vodi k odpravljanju ter zmanj{evanju negativnih vplivov na okolje. Slovenija sodi po {tevilu podeljenih ISO 14001 spri~eval v sam vrh EU-25 (Kazalci okolja 2009). V letu 2007 je imelo ve~ kot 320 podjetij pridobljen certifikat ISO 14001, kar pomeni 160 podjetij na milijon prebivalcev (evropsko povpre~je je 82). [tevilo podjetij, vklju~enih v Eco Managementand Audit Cheme (EMAS) shemo, pa je v Sloveniji skromno (2 podjetji). Nara{~anje {tevila sistemov za ravnanje z okoljem, izpostavlja kot strate{ki cilj tudi Resolucija nacionalnega programa varstva okolja, ki poudarja pomen EMAS spri~eval tudi v javnem sektorju (ob~inske uprave, izvajalci javnih slùb varstva okolja). Vpeljan je tudi sistem podeljevanja znaka Evropske skupnosti za okolje (Eco-label), ki ga je doslej prejelo eno podjetje. 3.6 Spodbujanje razvoja in uporabe okoljskih tehnologij V letu 2004 je Vlada Republike Slovenije sprejela vrsto usmeritev v zvezi z okoljskimi tehnologijami. Vsebine so bile vklju~ene v Zakon o varstvu okolja in v Strategijo razvoja Slovenije in druge dokumente, ki iz njih izhajajo. Uvajanje tovrstnih tehnologij podpirata tudi Operativni program razvoja okoljske in prometne infrastrukture in Operativni program krepitve razvoja regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007–2013. V prvem so nove tehnologije na~rtovane za izpolnitev nacionalnih in evropskih zahtev na podro~ju ravnanja z odpadki, z vodami, ~i{~enja odpadne vode, onesnaènosti zraka, zmanj{anja izpustov toplogrednih plinov, pove~anja energetske u~inkovitosti in spodbujanja uporabe obnovljivih virov energije. Omeniti je treba {e Eko sklad, ki spodbuja razvoj na podro~ju varstva okolja z dajanjem kreditov oziroma poro{tev za okoljske nalòbe in z drugimi oblikami pomo~i. Obseg sredstev sklada se v zadnjih letih pove~uje. 3.7 Re{evanje okoljskih problemov prometnih prehodov na evropski ravni, tudi z razvojem pametnih prometnih sistemov Cestni tovorni promet v Sloveniji po vstopu v Evropsko skupnost nara{~a vse hitreje in prevzema vse ve~ji delè tovora. V letu 2007 je obsegal skoraj 79 % in je na ravni evropskega povpre~ja. Nara{~a tudi cestni tovorni tranzit, ki se je po vstopu v Evropsko skupnost pove~al za ve~ kot 50 %, predvsem na ra~un V. in X. prometnega prehoda. Nara{~a tudi obseg pomorskega prometa (Plevnik 2008). Vse to spremlja onesnaèvanje zraka, saj je promet eden od najve~jih virov izpustov. K izpustom toplogrednih plinov prispeva skoraj ~etrtino. Prispeva velik delè k izpustom ogljikovega monoksida (CO), du{ikovih oksidov (NO ), trdnih delcev in nemetanskih hlapnih organskih spojin (NMVOC) (An~ik x in sodelavci 2006). Cestni promet prispeva najve~ji delè k izpustom predhodnikov ozona. V mestnih okoljih in ob prometno obremenjenih to~kah je prisotno veliko {tevilo dni, ko je vsebnost delcev ( par-ticulate mater – PM10) nad dovoljeno vrednostjo. Za re{evanje problematike je v pripravi Operativni program varstva zunanjega zrak pred onesnaèvanjem s PM10, katerega priprava poteka v sodelovanju z ob~inami, ki so zadolène za pripravo ukrepov na lokalni ravni. 3.8 Spodbujanje uvajanja trajnostnih oblik mobilnosti in krepitve v korist rabe javnega prevoza Ponudba prometnih podsistemov je v Sloveniji neuravnoteèna. Hitro nara{~ajo izpusti toplogrednih plinov iz prometa, ki zna{ajo è skoraj ~etrtino vseh izpustov in Sloveniji mo~no oteùjejo doseganje 84 Vklju~evanje okoljevarstvenih meril v sektorske politike 140 120 100 80 dni 60 40 20 0 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 ozon `veplov dioksid delci Slika 6: Kakovost zraka. zahtevanega 8 % zmanj{anja po Kjotskem protokolu. Delci in prizemni ozon sta dve najpomembnej- {i onesnaèvali zraka. Izpusti onesnaèval zraka iz prometa se sicer zmanj{ujejo, vendar kakovost zraka ostaja pere~ problem. Prometni problemi so {e posebej pere~i v mestih, vendar je njihovo re{evanje {e zapostavljeno (Plevnik in sodelavci 2008). S ciljem ve~je u~inkovitosti in storilnosti javnega potni{kega prometa je bil v okviru Resolucije o dolgoro~nih razvojnih projektih za obdobje do leta 2023 opredeljen projekt trajnostne mobilnosti. V okviru podprojekta »enotna vozovnica« je predviden celostni javni potni{ki promet. Projekt naj bi bil zaklju- ~en do leta 2010 in se nana{a na povezovanje voznih redov avtobusnega in èlezni{kega prometa, dolo~itev con ter uvedbe enotne vozovnice, kar naj omogo~i làje prehajanje med razli~nimi oblikami javnega potni{kega prometa. Na ta na~in naj bi Slovenija pove~ala {tevilo uporabnikov javnega potni{kega sistema, ki tudi v zadnjih {tirih letih {e upada. 3.9 Vzpostavitev in vodenje nacionalnega informacijskega sistema za tla Zakon o varstvu okolja in Nacionalni program varstva okolja opredeljujeta izmenjavo okoljskih podatkov, izgradnjo informacijskega sistema, pripravo poro~il in poro~anje o okolju. Trenutno so na voljo {tevilni tematski informacijski sistemi, ki pa so razdrobljeni, med seboj nepovezani in neusklajeni (Katalog podatkovnih virov 2009). Zato {e ne zagotavljajo to~nih ter pravo~asnih okoljskih podatkov, kljub pomemb-nemu deleù vlaganj v obravnavanem obdobju. Pomemben korak naprej je bil na podro~ju okoljskih statistik narejen na Statisti~nem uradu Republike Slovenije. Ve~ina sistemati~no urejenih podatkov o tleh v Sloveniji je shranjenih v Talnem informacijskem sistemu, ki se vodi v okviru Infrastrukturnega centra za pedologijo in varstvo okolja Biotehni{ke fakultete v Ljubljani. Ta zdruùje podatke tal v elektronski obliki, razdeljene na tri glavne sklope: podatke o fi-zikalnih in kemijskih lastnostih tal pedolo{kih profilov, digitalno pedolo{ko karto merila 1 : 25.000 (vrste tal in njihova razprostranjenost) in podatke o (ne)onesnaènosti tal (tèke kovine, pesticidi, fenolne substance, poliaromatski ogljikovodiki, PCBji in drugo). 85 Irena Rejec Brancelj 3.10 Zagotavljanje dobrega stanja voda, ustreznega urejanja voda, varovanje ob~utljivega morskega ekosistema in obalnega pasu Glavni cilji na podro~ju upravljanja z vodami v Sloveniji so dobro stanje voda do leta 2015, zagotavljanje varstva kakovosti kopalnih voda do leta 2015, dobro stanje morskega okolja do leta 2020, zmanj{evanje ogroènosti pred poplavami do 2012 in zmanj{evanje vpliva podnebnih sprememb na vode (Bernard Vukadin in sodelavci 2008). Za doseganje dobrega stanja voda se è izvajajo osnovni ukrepi, pripravljen je predlog prvega na~r-ta upravljanja voda in program dodatnih ukrepov. Pomembne zadeve upravljanja voda so onesnaènje podzemnih voda iz razpr{enih virov onesnaènja, onesnaènje povr{inskih voda z nevarnimi snovmi iz to~kovnih virov onesnaènja, znièvanje ravni podzemnih voda zaradi prekomerne rabe, prekomerno spreminjanje naravne oblike in vodnatosti povr{inskih voda. Po ocenah iz leta 2005 60 % vodnih teles ne dosega dobrega ekolo{kega stanja, na 40 % vodnih teles so pomembne hidromorfolo{ke obremenitve, na 37 % vodnih teles je pomembno onesnaènje, ve~ kot 50 % izpustov to~kovnih virov presega mejne vrednosti. Prednostne naloge za izbolj{ave pa so opredelitev meril za trajnostno rabo in urejanje voda, informiranje in ozave{~anje javnosti, komunikacija in sodelovanje s klju~nimi delèniki. 3.11 Zaustavljanje upadanja biotske raznovrstnosti do leta 2010, celovit gospodarski in socialni razvoj tudi na varovanih obmo~jih (Natura 2000) V Sloveniji je narava {e vedno raznolika in dobro ohranjena. To dejstvo se kaè v velikem deleù obmo~ij Natura 2000: 259 obmo~ij na podlagi direktive o pticah (6360 km2) in 27 obmo~ij na podlagi direktive o habitatih (4656 km2), ki zajemajo skupaj 35,5 % povr{ja. Glede na barometer Natura 2000, je izvajanje omenjenih direktiv v Sloveniji ocenjeno kot »nepopolno«, z indeksom 72,6 %. Skoraj 12 % Slovenije je na obmo~ju petih velikih zavarovanih obmo~ij in petintridesetih majhnih zavarovanih obmo~ij. Jeseni 2007 je bil sprejet Operativni program – Natura 2000 za upravljanje teh obmo~ij v obdobju 2007–2013. Program dolo~a podrobne varstvene cilje in ukrepe ter opredeljuje pristojne ustanove za izvajanje. Ukrepi za ohranjanje biotske raznovrstnosti so vklju~eni tudi v Program razvoja podeè- lja za obdobje 2007–2013. Oblikovanih je bilo {est posebnih ukrepov za omrèje Natura 2000: sistemi reje ìvali v osrednjih obmo~jih pojavljanja velikih zveri, ohranjanje posebnih travni{kih habitatov, ohranjanje travni{kih habitatov metuljev, ohranjanje steljastih travnikov, ohranjanje ptic v vlànih eksten-zivnih travnikih in stalna travna ru{a v vodovarstvenih obmo~jih. Operativni program dolo~a tudi kazalnike za redno spremljanje u~inkovitosti ukrepov, njihova izdelava je predvidena v letu 2010 (Brief note on environmental policy … 2008). 3.12 Krepitev zmogljivosti uprave na podro~jih okoljskega prava in okoljske ekonomike Po podatkih resornega ministrstva ([tevilo zaposlenih … 2009) se je v obravnavanem obdobju pove- ~alo {tevilo zaposlenih pravnikov in ekonomistov. Vendar pri njihovih usmeritvah v okoljsko pravo in okoljsko ekonomiko ni bilo ve~jega napredka. 3.13 Krepitev vloge posvetovalnih in svetovalnih teles v postopku priprave odlo~itev V {tiriletnem obdobju se je sicer okrepilo {tevilo medsektorskih teles, delovnih in projektnih skupin. Vendar je podrobnej{a analiza na podro~ju prometa pokazala, da vklju~evanje pristojnih sektorjev in {ir{e javnosti v strate{ke prometne odlo~itve {e ne dosega evropskih standardov. Svet za trajnostni razvoj deluje v okviru Slùbe Vlade za razvoj, njegove naloge pa so sprejemanje smernic in priporo~il za uresni~evanje trajnostnega razvoja Slovenije, obravnavanje in ovrednotenje strate{kih razvojnih dokumentov dràve ter usklajevanje trajnostnega razvoja Slovenije z usmeritvami v evropskem in {ir{em mednarodnem prostoru. V obravnavanem obdobju àl ni bil dovolj prepozna-ven in uveljavljen. 86 Vklju~evanje okoljevarstvenih meril v sektorske politike 4 Sklep Slovenija je na podro~ju okolja pred vstopom v Evropsko skupnost vloìla izdatne napore v prenos evropske zakonodaje. Prenos in izvajanje te zakonodaje je bilo v ospredju tudi v minulem {tiriletnem obdobju. Nedvomno je bil storjen napredek tudi na podro~ju vklju~evanja okoljevarstvenih meril v sektorske politike. Vse to je terjalo velike ~love{ke in finan~ne vire. Pomanjkljivosti v izvajanju so {e vedno prisotne, v~asih tudi zaradi nerazumevanja vloge okolja pri gospodarskem in prostorskem Preglednica 1: Povezovanje ukrepov za doseganje trajnostnega razvoja (akcijski na~rt za leti 2005 in 2006) (Strategija razvoja Slovenije 2005; podatki Ministrstva za okolje in prostor (MOP)). na~rtovana dejavnost 2005 2006 2007 2008 2009 skupaj pripraviti in sprejeti Nacionalni program varstva okolja (MOP) + + pripraviti in sprejeti Operativni program ohranjanja biotske + + raznovrstnosti s programom upravljanja Natura 2000 (MOP) pripraviti in sprejeti Operativni program varstva naravnih + vrednot (MOP) izgraditi kanalizacijsko omrèje in ~istilne naprave skladno o z Operativnim programom odvajanja in ~i{~enja komunalnih odpadnih voda (MOP) vzpostaviti vodovarstvena obmo~ja na obmo~jih poselitve, + + + + + kjer je ve~ kot 15.000 polucijskih enot (PE) (MOP) pripraviti in sprejeti Operativni program vodooskrbe (MOP) + + posodobiti in celovito urediti republi{ko slùbo varstva obalnega – morja (MOP) pripraviti Operativni program zbiranja komunalnih o odpadkov (MOP) zapirati obstoje~a odlagali{~a ter rekonstruirati in {iriti obstoje~a + + + + + + odlagali{~a, ki bodo obratovala do konca leta 2008 v skladu z Operativnim programom (MOP) pripraviti Operativni program ravnanja z nevarnimi odpadki (MOP), + + upo{tevan le Operativni program poliklorirani bifenili spodbujati energijsko var~evanje in znièvanje energetske + + intenzivnosti s poudarkom v javnem sektorju (MOP) pripraviti Operativni program za zmanj{anje nacionalnih emisij + + za SO , NO , hlapne organske spojin in NH ter doseganje ciljnih 2 x 3 vrednosti (MOP) izpolnjevati obveznosti Kjotskega protokola o zmanj{evanju + + + + + toplogrednih plinov in vzpostaviti sistem trgovanja s pravicami emisij (MOP) analizirati ranljivost na podnebne spremembe in se prilagoditi + + nanje (MOP) sodelovati z nevladnimi organizacijami pri ozave{~anju javnosti, + + + + + + promovirati ekolo{ke izdelke, var~evanje z energijo, nakupe prek interneta, sofinancirati podjetni{ke projekte proizvodnje ekolo{kih izdelkov in uvajanje dela od doma (MOP) oblikovati medsektorske izobraèvalne programe na temo + + + trajnostnega razvoja (MOP) 87 Irena Rejec Brancelj razvoju. Ukrepi, predvideni v Strategiji razvoja Slovenije za vklju~evanje okoljevarstvenih meril v sektorske politike za leti 2005 in 2006, so bili ve~inoma izvedeni (preglednica 1). Trenutno pa {e niso na voljo vsi kazalniki, ki bi omogo~ili vrednotenje konkretnega vklju~evanja meril in njihove uspe{nosti. 5 Viri in literatura Agriculture and environment in EU-15 – the IRENA indicator report. European Environment Agency. Copenhagen, 2005. Agriculture and environment in EU-15 – the IRENA indicator report. European Environment Agency. Copenhagen, 2005. Akcijski na~rt za zeleno javno naro~anje. Slùba vlade RS za razvoj in evropske zadeve. Ljubljana, 2009. An~ik, E., Ku{ar, U., Rejec Brancelj, I. (ur.) 2006: Kazalci okolja 2005. Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje. Ljubljana. Bat, M., Rejec Brancelj, I., Ku{ar U., Ver{i~, A., Rejec Brancelj, I. (ur.) 2005: Kazalci okolja 2003. Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje. Ljubljana. Bernard Vukadin B., Rejec Brancelj, I., Zupan, N. (ur.) 2008. Okolje na dlani: Slovenija. Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje. Ljubljana. Brief note on environmental policy and institutional framework in Slovenia. Ministrstvo za okolje in prostor. Ljubljana, 2008. Draft Report on the Council's »Open list of environment-related headline indicators«: Analysis of the existing methods and of the availability of data needed to estimate the indicators, Part 1 compila-tion. Directorate General Eurostat, Directorate General Environment, European Environment Agency. Copenhagen, 2002. EEA core set of indicators. Revised version. European Environment Agency. Copenhagen, 2003. Heinemann, D., Higgins, J., McAlpine, G., Raison, J., Ryan, S., Saunders, D. 1998: A guidebook to environmental indicators. Medmrèje: http://www.csiro.au/csiro/envind/index.htm (20. 3. 2009). Katalog podatkovnih virov o okolju v Sloveniji. Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje. Ljubljana, 2009. Medmrèje: http://kpv.arso.gov.si/index_html/welcome?L1=94&L2=302 (20. 3. 2009). Kazalci okolja v Sloveniji/Environmental indicators in Slovenia. Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje. Ljubljana, 2009. Medmrèje. http://kazalci.arso.gov.si/ (20. 3. 2009). Kova~, N., Rejec Brancelj, I. 2004: Sustainable development and its relation to networking in the field of the environment protection in Slovenia. Proceedings PISTA 2004. International Institute of Infor-matics and Systematics 2. Orlando. Operativni program o zgornjih mejah nacionalnih emisij onesnaèvanja zraka. Ministrstvo za okolje in prostor. Ljubljana, 2007. Operativni program varstva zunanjega zrak pred onesnaèvanjem s PM10, osnutek. Ministrstvo za okolje in prostor. Ljubljana, 2009. Operativni program zmanj{evanja toplogrednih plinov. Ministrstvo za okolje in prostor. Ljubljana, 2006. Paving the way for EU enlargement, Indicators of transport and environment integration, TERM 2002. European Environment Agency. Copenhagen, 2002. Plevnik, A., Rejec Brancelj, I., Zupan, N. (ur.) 2008: Okolje in promet: Slovenija, (Korak naprej v ravnanju z okoljem). Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje. Ljubljana. Poro~ilo o stanju okolja. Neobjavljeno gradivo. Ministrstvo za okolje in prostor. Ljubljana, 2006. Poro~ilo Vladi RS o izvajanju Operativnega programa zmanj{evanja emisij toplogrednih plinov do leta 2012. Ministrstvo za okolje in prostor. Ljubljana, 2008. Posvetovalni proces o jedrnih indikatorjih Evropske agencije za okolje. Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje. Ljubljana, 2002. Medmrèje: http://nfp-si.eionet.europa.eu:8980/Public/irc/ eionet-circle/javna/library?l=/starej_e/indikatorjev_evropske&vm=detailed&sb=Title (20. 3. 2009). 88 Vklju~evanje okoljevarstvenih meril v sektorske politike Program razvoja podeèlja Republike Slovenije za obdobje 2007–2013. Uradni list RS 19/2007. Ljubljana. Medmrèje: http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r07/predpis_DRUG2447.html (23. 3. 2009). Rejec Brancelj, I. 2007: Prilònosti okoljske geografije pri vrednotenju vklju~evanja zahtev varstva okolja v posamezne dejavnosti. Fizi~na in okoljska geografija v teoriji in praksi. Ljubljana. Rejec Brancelj, I., Ku{ar, U. 2003: Kazalci kot orodje za spremljanje okoljskega razvoja. Statistika kot orodje in vir za kreiranje znanja uporabnikov: zbornik: proceedings volume. Ljubljana. Resolucija o Nacionalnem energetskem programu, 2004. Uradni list RS, {t. 57/2004. Ljubljana. Resolucija o Nacionalnem programu izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji. Uradni list RS 50/2004. Ljubljana. Resolucija o prometni politiki Republike Slovenije. Intermodalnost: ~as za sinergijo. Ministrstvo za promet. Ljubljana, 2004. Medmrèje: http://www.gov.si/mpz/2kabinet/2k-3.html#16 (27. 2. 2006). Strategija razvoja Slovenije. Vlada Republike Slovenije. Ljubljana, 2005. The European environment: State and outlook 2005. European Environment Agency. Copenhagen, 2005. Turk, I. (ur.) 2003: Okolje v Sloveniji 2002. Ministrstvo za okolje in prostor. Ljubljana. Zakon o varstvu okolja. Uradni list RS 41/2004, Ljubljana. 89 90 Razvojni izzivi Slovenije, 91–101, Ljubljana 2009 VLOGA CELOVITE PRESOJE VPLIVOV NA OKOLJE ZA ZAGOTAVLJANJE TRAJNOSTNEGA RAZVOJA NA PRIMERU KOBILARNE LIPICA dr. Ale{ Smrekar Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU Gosposka ulica 13, 1000 Ljubljana ales.smrekar@ zrc-sazu.si mag. Vesna Kolar Planin{i~ Ministrstvo za okolje in prostor Dunajska cesta 48, 1000 Ljubljana vesna.kolar-planinsic@ gov.si UDK: 502.131.1:712(497.4Lipica) IZVLE^EK Vloga celovite presoje vplivov na okolje za zagotavljanje trajnostnega razvoja na primeru Kobilarne Lipica Prispevek predstavlja enega izmed instrumentov okoljske politike, ki lahko bistveno prispeva k uravnoteè- nem regionalnem razvoju: celovito presojo vplivov na okolje. Celovita presoja je bila izvedena tudi za operativni program razvoja regionalnih razvojnih potencialov ter za druge plane in programe na ravni celotne Slovenije. Na operativni ravni dràvnega prostorskega na~rtovanja predstavljamo primer priprave okoljskega poro~ila s presojo sprejemljivosti za varovana obmo~ja – dràvno prostorsko ureditev Lipice. Ta lahko slu- ì kot primer interdisciplinarnega pristopa in kot primer presoj v okviru regionalnega razvoja na Krasu. Pri tem poudarjamo metodo presoje in dodano vrednost zdruènega postopka tudi za presojo sprejemljivosti vplivov planov na zavarovana obmo~ja, posebna varstvena obmo~ja in potencialna posebna ohranitvena obmo~ja. KLJU^NE BESEDE celovita presoja vplivov na okolje, presoja sprejemljivosti, kulturni spomenik Lipica, biotska raznovrstnost, krajina ABSTRACT The role of strategic environmental assessment for an assurance of the sustainable development in the case of Kobilarna Lipica The article presents strategic environmental assessment as important European environmental policy tool. It is based on transposition and implementation of Strategic environmental assessment Directive for plans and programmes. Strategic environmental assessment has been finished for Regional development operational programme and other plans in Slovenia. As the case of national spatial plan the case of spatial plan for Lipica is presented together with SEA Environmental report with appropriate assessment according to Habitats directive. The added value of both assessments could be seen on the case study. Environmental report is the example of interdisciplinary team work and the case of SEA assessment within regional development. KEY WORDS strategic environmental assessment, culture monument of Lipica, biodiversity, landscape 91 Ale{ Smrekar, Vesna Kolar Planin{i~ 1 Uvod Slovenija ve~krat in temeljito preverja posamezne cilje regionalnega razvoja in i{~e poti trajnostnega regionalnega razvoja. Trajnost razumemo kot uravnoteènost razvojnih konceptov na na~in, da se udejanjijo ekonomski, socialni in okoljski cilji, kar pa je mòno le s premi{ljenimi in uravnoteèni-mi re{itvami v prostoru. V Sloveniji je opredeljeno evropsko ekolo{ko omrèje Natura 2000, veliko je obmo~ij, ki jih pravno uokvirjajo razli~ni reìmi, kot so obmo~ja kulturne dedi{~ine, naravne vrednote in podobno. To so temeljne vrednote, ki imajo è dano drùbeno vrednost, saj jih je drùba opredelila kot vrednote skozi verifikacijski postopek za njihov sprejem, in nudijo razli~ne prilònosti za razvoj. Predstavljamo primer zelo ranljivega in ob~utljivega obmo~ja Kobilarne Lipice, ko se na obmo~ju s priznanimi statusi odlo~imo za dràvni prostorski na~rt. Gre za turisti~no rekreacijski program zunaj regionalnih sredi{~, ki je vezan na obmo~je kulturnega spomenika. 2 Celovita presoja vplivov na okolje v Sloveniji Celovita presoja vplivov na okolje je eden izmed pomembnej{ih instrumentov okoljske politike, ki prispeva k trajnostnemu razvoju (Directive 2001/42 … 2001) in lahko neposredno vpliva na razvoj programiranja in na~rtovanja v smeri razvoja okoljsko sprejemljivih variant. V Sloveniji izvajamo celovito presojo vplivov na okolje od leta 2004, ko smo vgradili v slovensko zakonodajo dolo~ila zgoraj navedene direktive o presoji planov in programov na okolje. Zakon o varstvu okolja (2006 in 2008) ureja postopek celovite presoje vplivov planov na okolje za vsa podro~ja, vklju~no s podro~jem prostorskega na~rtovanja. Posebnost slovenskega sistema je prav gotovo zdruèn postopek tudi za presojo sprejemljivosti vplivov planov na zavarovana obmo~ja, posebna varstvena obmo~ja in potencialna posebna ohranitvena POLITIKE PRESOJA VPLIVOV (OKOLJE, EKONOMIJA, SOCIALA) STRATEGIJE OPERATIVNI PROGRAMI CELOVITA PRESOJA VPLIVOV NA OKOLJE DR@AVNI PROSTORSKI NA^RTI CELOVITA PRESOJA VPLIVOV NA OKOLJE OB^INSKI PROSTORSKI NA^RTI CELOVITA PRESOJA VPLIVOV NA OKOLJE IZVEDBENI PROJEKTI PRESOJA VPLIVOV NA OKOLJE Slika 1: Sistem uvajanja dràvnih razvojnih ciljev in okoljski vidik. 92 Vloga celovite presoje vplivov na okolje za zagotavljanje trajnostnega razvoja na primeru … obmo~ja. Od 30. aprila 2004, ko je Vlada Republike Slovenije z uredbo dolo~ila obmo~ja Nature 2000 (Uredba o posebnih … 2004) in jih posredovala Evropski komisiji, smo dol`ni ohranjati ugodno stanje na teh obmo~jih, kar nam narekuje, da izvajamo zanje tudi presoje sprejemljivosti na varovana obmo~ja. Presoja je uvedena tudi za obmo~ja, ki so po mnenju Evropske komisije primerna za opredelitev obmo- ~ij Natura 2000. Namen obeh zakonsko vzpostavljenih presoj je prepre~iti oziroma vsaj bistveno zmanj{ati {kodljive vplive oziroma posledice na okolje, prebivalstvo in zdravje, kulturno dedi{~ino, vode, tla in varovana obmo~ja narave, s ~imer se uresni~ujejo na~ela trajnostnega razvoja, celovitosti in preventive. Celovita presoja vplivov na okolje se izvaja v fazi variant in vzpodbuja razpravo o variantah, pri tem pa uvaja nekatere nove korake v smeri transparentnosti postopkov in metod dela ter vklju~evanja javnosti (Elling 2008) in nudi kakovostno podlago za kon~ne odlo~itve. Celovite presoje vplivov na okolje izvajamo za plane in programe. Po dolo~bah Zakona o varstvu okolja (2006) so to vsi plani, programi, na~rti, prostorski ali drugi akti ter njihove spremembe ali dopolnitve, ki jih na podlagi zakona sprejme pristojni organ dràve ali ob~ine s podro~ja urejanja prostora, upravljanja voda, gospodarjenja z gozdovi, kmetijstva, energetike, industrije, transporta, ravnanja z odpadki in odpadnimi vodami, oskrbe prebivalstva s pitno vodo, telekomunikacij in turizma, ~e se z njimi dolo~a ali na~rtuje poseg v okolje, za katerega je treba izvesti presojo vplivov na okolje, ali ~e obsega varovano obmo~je, ali ~e bi izvedba plana nanj lahko vplivala sama po sebi ali v povezavi z drugimi plani, ali ~e ima plan lahko druge {kodljive posledice za okolje. Najprej torej preverimo, ali programe sprejme pristojen organ dràve ali ob~ine, kar je temeljni pogoj za preu~itev naslednjih treh skupin meril za uvedbo celovite presoje: • ali plan predstavlja okvire za posege z vplivi na okolje po Uredbi o vrstah posegov v okolje, za katere je obvezna presoja vplivov na okolje (2004 in 2006); • ali ima plan verjetno pomembne vplive na Naturo 2000 skladno z merili iz Pravilnika o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na varovana obmo~ja (2004) in • ali plan lahko verjetno pomembno vpliva na okolje skladno z merili Uredbe o merilih za ocenjevanje verjetne pomembnosti vplivov na okolje (2009). Sledi priprava okoljskega poro~ila, vklju~evanje okoljskih ugotovitev v plan, ugotavljanje kakovosti in presoja sprejemljivosti. Celovita presoja se izvaja za vse programe, ki so osnova za financiranje s sredstvi Evropske unije (EU). Izvedena je za Program razvoja podeèlja Republike Slovenije za obdobje 2007–2013 (2007), Operativni program krepitve regionalnih razvojnih potencialov (2007), Operativni program razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007–2013 (2007), Operativni program za oskrbo s pitno vodo (2006) ter Operativne programe ~ezmejnega sodelovanja Slovenija–Avstrija (2007), Slovenija–Italija (2007) in Slovenija–Madàrska (2007). Kot pristojni organ pa je ministrstvo, pristojno za okolje, vklju~e-no tudi v mednarodno presojo transnacionalnih programov, kot so Interacta, Alpine Space, Mediterranean in drugi. Pomen presoje je velik tudi za investitorje, ki kandidirajo za sredstva Svetovne banke, Evropske banke ali sredstva Evropske unije, kjer predstavljata kakovostni celovita presoja za plane in programe in presoja vplivov na okolje za projekte nujen standard za financiranje (Applying Strategic … 2006; Schmidt, Joao in Albrecht 2005; Kjorven in Lindhjem 2007). 3 Celovita presoja vplivov na okolje in prostorsko na~rtovanje Zakon o prostorskem na~rtovanju (2007) uvaja hierarhijo prostorskih aktov dràve, ki sta dràv-ni strate{ki prostorski na~rt in dràvni prostorski na~rt ter prostorske akte ob~in, ki so ob~inski prostorski na~rti in urbanisti~ni na~rti, po hierarhiji pa ob~inski strate{ki prostorski na~rti in ob~inski podrob-ni prostorski na~rti. Zakon uvaja tudi medob~inske prostorske na~rte – regionalne prostorske na~rte, ki bi bili teoreti~no najprimernej{a raven za presojo planov rabe prostora. 93 Ale{ Smrekar, Vesna Kolar Planin{i~ Prostorski na~rti so raznoliki: dràvni, regionalni, lokalni, kompleksni, enostavni. Predstavljeni primer {iritve igri{~a za golf v Lipici spada med dràvne prostorske na~rte za majhno, vendar kompleksno obmo~je. Z vklju~evanjem naj{ir{e javnosti v postopke se zagotavlja ve~ja obve{~enost, ozave{~enost in sodelovanje pri sprejemanju strate{ko pomembnih odlo~itev dràvnih resorjev (Elling 2008). V okoljskem poro~ilu preverjamo razli~ne vplive variant planov ali programov na doseganje okoljskih ciljev. Ti so opredeljeni v Resoluciji o nacionalnem programu varstva okolja 2005–2012 (2006) in {tevilnih operativnih programih. [e tako dobro okoljsko poro~ilo pa je le del celovite presoje, zagotovljen mora biti kon~ni cilj: plan ali program, ki je sprejemljiv in prispeva k doseganju okoljskih ciljev ali pa nanje ne vpliva negativno. Vendar okoljsko poro~ilo ni in ne sme postati zgolj odzivno poro~ilo na neko è kon~no re{itev, ampak je njegov namen, da se okoljski vidiki vklju~ijo v ~im zgodnej{i fazi na~rtovanja in da okoljski strokovnjaki pomagajo prostorskim na~rtovalcem pri optimiziranju re{itev. 4 Razvoj igri{~a za golf v Kobilarni Lipica V Kobilarni Lipica so v osemdesetih letih 20. stoletja pri{li do ideje, da bi uvedli dodatno dejavnost – golf. Tako so pridobili lokacijsko dovoljenje za 18 igralnih polj na ve~ kot 100 hektarjih. Zaradi predvidenih obsènih zemeljskih del in omejenih finan~nih sredstev so se odlo~ili, da bodo zgradili igri{~e v dveh fazah. V takrat predvideni prvi fazi so leta 1987 pridobili gradbeno dovoljenje za devet igralnih polj na 46 ha zemlji{~ po takrat veljavni zakonodaji. [e istega leta so pri~eli z gradnjo igri{~a in ga leta 1989 tudi odprli. Vsa kasnej{a leta je tlela èlja po raz{iritvi igri{~a za golf na 18 igralnih polj, kar med igralci za golf predstavlja pravo in popolno igri{~e. Ideja je pri~ela dobivati resne temelje 31. marca 2005, ko je Vlada Republike Slovenije sklenila, da je »… treba obstoje~e igri{~e za golf dograditi tako, da bo imelo 18 igralnih polj …« (Program varstva in … 2006). Na podlagi Zakona o Kobilarni Lipica (1996) ter Programa varstva in razvoja Kobilarne Lipica naj bi bila leta 2006 prìgana zelena lu~ za pri- ~etek postopkov, ne le za {iritev igri{~a za golf, temve~ za {tevilne posege na posestvu. Dejansko se je to zgodilo {ele marca 2007, ko so se na podlagi Odlo~be Ustavnega sodi{~a (2007), pri~eli postopki priprave dveh na~rtov prostorskih ureditev. Prvi del obravnava celotno posestvo razen obmo~ja obstoje~ega in predvidenega igri{~a za golf. Ta del, ki je bil s sprejeto uredbo potrjen julija 2008, natan~no dolo~a razvoj turisti~nega dela z odprtim reìmom, konjeni{kega dela z delno odprtim reìmom, konjerejskega dela z zaprtim reìmom, kulti-virane kra{ke krajine in prometnih povr{in. Drugi del na~rta prostorskih ureditev, katerega zasnova je bila predana v ocenjevanje (okoljsko poro~ilo in presoja sprejemljivosti vplivov na varovana obmo~ja) Znanstvenoraziskovalnemu centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU) februar-ja 2008, obravnava 80 hektarjev severozahodnega dela posestva, kjer je obstoje~e igri{~e za golf in obmo~je predvidene raz{iritve (Smrekar in sodelavci 2008). 5 Okoljsko poro~ilo {iritve igri{~a za golf v Kobilarni Lipica – metoda ocenjevanja vplivov Temeljno vpra{anje na za~etku celovite presoje zelo zanimivega primera je bilo, ali je kras lahko sprejemljiv za igri{~e za golf. Pri tem smo imeli omejene mònosti preu~evanja variant, saj je veliko omejitev predstavljalo obmo~je dràvnega prostorskega na~rta. Celovita presoja ima natan~no opredeljene faze, med zelo pomembne pa {tejemo pripravo okoljskega poro~ila. Pobudnik dràvnega prostorskega na~rta: Na~rt ureditve Kobilarne Lipice – 2. del (2007) i{~e programsko re{itev za vzdrèvanje Kobilarne Lipica, ki je zastavljena v Programu varstva in razvoja Lipice. 94 Vloga celovite presoje vplivov na okolje za zagotavljanje trajnostnega razvoja na primeru … Najprej smo opredelili relevantna okoljska podro~ja in metodo ocenjevanja ciljev s kazalniki. Metodologija priprave okoljskega vrednotenja temelji na sistemati~nem raz~lenjevanju posameznih okoljskih ciljev in sestavin. V okoljskem poro~ilu smo sistemati~no preverili vsa okoljska podro~ja in jih analizirali s ciljem, da pripomoremo k nadaljnji obravnavi variant in nudimo podlago za pretehtano odlo~itev. Kot narekuje Uredba o okoljskem poro~ilu in podrobnej{em postopku celovite presoje vplivov izvedbe planov na okolje (2005), smo ugotavljali, opisali in ovrednotili pomembne vplive izvedbe na~rta, pri ~emer smo upo{tevali okoljske cilje in zna~ilnosti obmo~ja po naslednjih segmentih okolja: tla, voda, podnebni dejavniki, zrak, narava, krajina, kulturna dedi{~ina, prebivalstvo in njihovo zdravje ter {e posebej vidik varovanega obmo~ja. Postavili smo cilje, merila in indikatorje ter ocenjevali posamezne sestavine lo~e-no in {ele nato v obliki matrike zdruìli v skupno preglednico. Ugotovili smo, da ob izgradnji igri{~a za golf ne bi bilo vplivov oziroma bi bili ti nebistveni na podnebne dejavnike, zrak ter prebivalstvo in njihovo zdravje. Druga~e pa je z drugimi segmenti. Kra{ka tla v obmo~ju na~rtovanega igri{~a za golf v vertikalnem prerezu sestavlja prst ter pod njo mehansko in kemi~no preperela kamninska podlaga. Zaradi tankosti prsti, povr{inske kamnitosti in su{nosti v poletnih mesecih je primarna kra{ka vegetacija hrastov gozd. Z ureditvijo igri{~a za golf bi pri{lo do znatnih sprememb vegetacije, zlasti do {iritve travnikov na ra~un gozda in posledi~no do precej{nje razdrobitve sedaj enotnega gozdnega prostora. V povr{je se ne bi smelo bistveno posegati. Ker na povr{ju skalne reliefne oblike niso izrazite, ve~jega vpliva nanje ne pri~akujemo. Pretekle raziskave koli~in rastlinskih hranil in sredstev za varstvo rastlin na obstoje~em igri{~u za golf kaèjo, da nego-vanje travnatih povr{in z gnojili in sredstvi za varstvo rastlin v ve~ini analiziranih vzorcev ni pretirano obremenjujo~e za kra{ka tla. Koli~ine uporabljenih gnojil, sredstev za varstvo rastlin in vode za namakanje so v skladu z zakonsko dolo~enimi predpisi ter strokovno utemeljene ob izdelanih na~rtih. Na obmo~ju na~rtovanega igri{~a za golf se zaradi dobre prepustnosti karbonatnih kamnin pada-vinska voda hitro infiltrira v podzemlje. Analize talne vode na obstoje~em igri{~u za golf niso pokazale prekomernega onesnaènja. S stali{~a varovanja kakovosti voda predstavljajo nevarnost predvsem aktivnosti, ki so povezane z vzdrèvanjem igri{~a za golf: namakanje, gnojenje in uporaba sredstev za varstvo rastlin. Ob ustrezni rabi ne pri~akujemo obremenitve vodnega okolja v taki meri, da povr{inske in pod-zemne vode ne bi dosegale z uredbami predpisanega dobrega kemijskega stanja. Obstaja pa nevarnost {kodljivih u~inkov ob neprimernem namakanju in gnojenju ali neustrezni rabi sredstev za varstvo rastlin, zato bi bilo treba v procesu vzdrèvanja igri{~a upo{tevati omilitvene ukrepe. Ti so izdelava in strokovno izvajanje namakalnega na~rta, vzporedno merjenje parametrov bilance vode v tleh, uporaba dodatnih vodnih virov za namakanje, izdelava in strokovno izvajanje na~rta gnojenja, izvajanje vzporednih analiz tal ter uporaba sredstev za varstvo rastlin skladno z navodili za uporabo. Poleg tega bi bilo treba vzpostaviti ustrezen monitoring za spremljanje kakovosti vode na vplivnem obmo~ju igri{~a. Posestvo Lipica je rezultat tesnega soìtja med ~lovekom in naravo in enkraten primer kulturne krajine, ki sta ji dala pe~at kra{ko povr{je in vzreja konj. Tipi~ne krajinske prvine se zaradi spontanega zara{~anja in uvajanja novih dejavnosti è desetletja umikajo. Obmo~je na~rtovanega posega je v procesu zara{~anja è dobro stoletje – v ~asu Avstro-Ogrske na~rtovanega in pozneje spontanega. Simbolni pomen Kobilarne je bil nereverzibilno prizadet è pred desetletji z uvajanjem nekonjerejskih dejavnosti, zato na~rtovana {iritev igri{~a za golf ne pomeni bistvenega poslab{anja krajinskih zna~ilnosti. Pomislek je povezan z zmanj{anjem mònosti obnove kobilarne v avstro-ogrskem obsegu; {irjenje nekonjerejskih dejavnosti namre~ zmanj{uje ìvljenjski prostor lipicanca. Dejstvo je, da je lipi{ka kulturna krajina rezultat konjereje in da je edino konjereja zagotovilo za njeno nadaljnje ohranjanje. [iritev igri{~a za golf za zavarovane prvine kulturne krajine ne bi prina{ala bistvenih obremenilnih vplivov. Ob smotr-nem upravljanju bi to lahko izkoristili kot prednost, in sicer da bi s sredstvi »rekultivirali« vmesne povr{ine med posami~nimi igralnimi polji in se tako pribliàli morfologiji nekdanjih gozdnih pa{nikov ter tako prepre~ili nadaljnje spontano {irjenje gozda.Igri{~e za golf, ki je sestavni del turisti~ne ponudbe Kobilarne Lipica in spremljajo~ih naprav (hotel in igralnica), è slabih dvajset let zaznamuje podobo 95 Ale{ Smrekar, Vesna Kolar Planin{i~ severozahodnega dela posestva Lipica. Na igri{~u oziroma na njegovih robovih se tako sre~amo samo z dvema elementarnima entitetama kra{ke kulturne dedi{~ine: s kalom (s kamni oziroma z glino oblo- èno napajali{~e za ìvino) in suhimi kamnitimi zidovi. Z rednim vzdrèvanjem obeh predstavnikov kra{ke stavbne oziroma kulturne dedi{~ine znotraj obmo~ja {iritve igri{~a bi ju {e dodatno restavrira-li in na ta na~in ustrezno zavarovali. Obmo~je na~rtovanih posegov je del posebnih varstvenih obmo~ij Natura 2000 (Uredba o posebnih … 2004), in sicer posebno varstveno obmo~je (SPA Kras, koda SI5000023) in potencialno posebno ohranitveno obmo~je (pSCI Kras, koda SI3000276). Obmo~je na~rtovanega posega je tudi del ekolo{- ko pomembnega obmo~ja (EPO Kras) in oblikovane naravne vrednote Lipica – pa{niki in gozdovi, znotraj obmo~ja pa je {e geolo{ka naravna vrednota Lipica – nahajali{~e fosilov in jama. Na ve~ino zavarovanih vrst ìvali, katerih prisotnost smo ugotovili na obmo~ju Kobilarne Lipice, ne bi bilo bistvenih vplivov. Prav tako, na~rtovani poseg ne bi imel bistvenega vpliva na zavarovane vrste rastlin. Celo nasprotno, na ve~ino bi bil vpliv pozitiven, saj bi se pove~ala povr{ina njihovega habita-ta – gozdnega robu. Velik vpliv bi bil le na pSCI Kras, in sicer na skupino hro{~ev, med katerimi izpostavljamo bukovega kozli~ka kot kvalifikacijsko vrsto Natura 2000. Na obmo~ju na~rtovanega posega smo odkrili {tevil~no in vitalno populacijo tega hro{~a, po dosedanjih podatkih najve~jo na obmo~ju pSCI Kras. Zato bi na~rtovani poseg v star hrastov gozd bistveno vplival na populacijo bukovega kozli~ka v okviru celotnega pSCI, najstarej{i gozd pa je pomemben tudi z vidika ohranjanja naravne vrednote in kulturnega spomenika. Predlagana varianta je bila negativno ocenjena. Na podlagi teh ugotovitev smo pripravljavcu Na~rta prostorskih ureditev za zavarovano obmo~je Kobilarne Lipica – 2. faza, ki je prvotno predvidel, da bi v okviru obstoje~ega igri{~a za golf lahko ure-dili dodatna tri igralna polja, preostalih {est igralnih polj pa na dodatnem zemlji{~u zahodno od tam (Varianta I – 29. oktober 2007), predlagali, da preu~i izlo~itev 17 ha velikega obmo~ja iz nadaljnjih posegov in pripravi novo razporeditev igralnih polj (Varianta II – 4. november 2008). Popravljen predlog upo{teva izlo~itev obmo~ja na zahodu obravnavanega obmo~ja, kjer se nahajajo hrastovi sestoji in s tem habitat bukovega kozli~ka, poleg tega bi s to spremembo zavarovali tudi nahajali{~a fosilov in lepo ohra-njenih javorovih gozdov. Preglednica 1: Ocene {kodljivosti vplivov na~rtovanega posega. Ocene {kodljivosti vpliva: A – ni vpliva/ pozitivni vpliv, B – nebistven vpliv, C – nebistven vpliv pod pogoji (ob izvedbi dodatnih omilitvenih ukrepov), D – bistven vpliv, E – uni~ujo~ vpliv, X – ugotavljanje vpliva ni mogo~e. segment ocena {kodljivosti vpliva po variantah I II tla C C voda C C podnebni dejavniki B B zrak B B narava D C krajina C C kulturna dedi{~ina B B prebivalstvo in njihovo zdravje A A Na varstvenih obmo~jih Natura 2000 ~love{ka dejavnost ni izklju~ena. Pri tem pa je treba zagotoviti, da ~lovekove dejavnosti ne ogrozijo narave, ampak njeno ohranjanje podpirajo. Temelj za u~inkovito ohranjanje naravne in kulturne dedi{~ine na trajnosten na~in je izobraèvanje in ozave{~anje prebivalstva. Izobraèvanje ljudi o pomembnosti trajnostnega gospodarjenja z okoljem je namre~ nujno. [tevilne 96 Vloga celovite presoje vplivov na okolje za zagotavljanje trajnostnega razvoja na primeru … meja predloga Na~rta prostorskih ureditev Kobilarne Lipica (2. faza) predlagano igralno polje 0 100 200 300 400 metrov Avtor vsebine: Ale{ Smrekar Avtorja zemljevida: Iztok Sajko, Katarina Polajnar Vir: Predlog Na~rta prostorskih ureditev Kobilarne Lipica (2. faza), 2007 Podlaga: Digitalni ortofoto, © GURS, 2007 © ZRC SAZU, 2009 Slika 2: Varianta I Na~rta ureditve Kobilarne Lipice – 2. del, ki je bila ocenjena kot nesprejemljiva. 97 Ale{ Smrekar, Vesna Kolar Planin{i~ meja predloga Na~rta prostorskih ureditev Kobilarne Lipica (2. faza) meja izlo~enega obmo~ja predlagano igralno polje 0 100 200 300 400 metrov Avtor vsebine: Ale{ Smrekar Avtorja zemljevida: Iztok Sajko, Katarina Polajnar Vir: Predlog Na~rta prostorskih ureditev Kobilarne Lipica (2. faza), 2008 Podlaga: Digitalni ortofoto, © GURS, 2007 © ZRC SAZU, 2009 Slika 3: Varianta II Na~rta ureditve Kobilarne Lipice – 2. del, ki je nastala po vklju~itvi okoljskega vidika. 98 Vloga celovite presoje vplivov na okolje za zagotavljanje trajnostnega razvoja na primeru … analize kaèjo, da se okoljska ozave{~enost ljudi izbolj{uje z u~inkovitim in celovito zastavljenim okoljskim izobraèvanjem. Uspe{en primer celostnega ozave{~anja ljudi o varovanju okolju so u~ne poti. Na ta na~in ljudem pomagamo, da vidijo pokrajino kot povsem druga~en, veliko bolj pester in zanimiv prostor, poln novih, doslej neznanih komponent. Tako v izlo~enem obmo~ju starega hrastovega gozda predlagamo ureditev u~ne poti. Namen u~ne poti je predstaviti, kako narava oblikuje podobo kra{ke pokrajine in kako jo pri tem dopolnjuje ~lovek. Na eni strani u~na pot omogo~a spoznavanje narave na Krasu, nekaterih naravnih procesov v gozdu, na drugi strani pa lahko opazujemo ~lovekove posege na to obmo~je. Kon~na strokovna ocena, katero je potrdil tudi neodvisni recenzent, je, da bi bila {iritev igri{~a za golf v Lipici sprejemljiva ob spo{tovanju zakonskih predpisov z doslednim upo{tevanjem {tevilnih drugih ukrepov. Plan je sprejemljiv, ~e se s planom strinjajo tudi vsa ministrstva in organizacije, ki so pristojni za posamezne vsebine varstva okolja in tudi javnost v procesu javne seznanitve. Ministrstvo za okolje in prostor kot naro~nik na~rta prostorskih ureditev in okoljskega poro~ila vodi nadaljnji postopek, ~emur sledi javna razgrnitev na~rta prostorskih ureditev. 6 Sklep Celovita presoja vplivov na okolje lahko pomembno prispeva k uravnoteènim re{itvam v okviru prostorskega na~rtovanja. Primer predlagane {iritve igri{~a za golf v Kobilarni Lipica je pokazal, da je bilo tudi na majhnem omejenem obmo~ju obdelave na podlagi temeljite analize okoljskih vidikov mo~ najti re{itev, ki je okoljsko ustreznej{a, za ekonomski in socialni razvoj pa ima enake u~inke. Pri presoji prve variante smo ugotovili, da le-ta ni sprejemljiva z vidika naravne vrednote, zavarovanega obmo~ja in vsebin Natura 2000. Raziskali smo podro~je in obmo~je ter ugotovili, da je ranljivost obmo~ja kulturnega spomenika Lipice na è odprtih povr{inah manj{a in predlagali novo varianto, ki bi bila okoljsko sprejemljivej{a. Pri delu smo ugotovili, da na {ir{em obmo~ju nedvomno obstajajo dodatne variante, na òjem obmo~ju pa bi bila verjetno sprejemljiva tudi ni~elna varianta. Celovita presoja vplivov na okolje lahko bistveno prispeva k okoljsko sprejemljivej{im re{itvam (Runhaar in Driesten 2007). Z vidika kakovosti je predstavljeno okoljsko poro~ilo primer dobre prakse, saj je med drugim bistveno prispevalo k razvoju nove variantne re{itve, zmanj{anje vpliva na Naturo 2000, tako da je le-ta postal sprejemljiv, predlagalo pa tudi omilitvene ukrepe za zmanj{anje vpliva na kulturno dedi{~ino, naravno vrednoto in tla. Prispevalo bo tudi k nadaljnjemu razmisleku o predvidenem planu in nudilo kakovostno podlago za odlo~anje, Javni zavod Kobilarna Lipica pa je dobil dodatne vsebine, ki jih bo lahko uporabil pri nadaljnjem razvoju obmo~ja in njegovi promociji. 7 Viri in literatura: Applying Strategic Environmental Assessment, Good Practice guidance for development co/operation, DAC Guidelines and Reference Series. OECD 2006. Michigan. Directive 2001/42 of the European Parliament and the Council of the 27 June on the assessment of the effects of certain plans and programmes on the environment. Official Journal of the European Communities L. 197/30, 21. 07. 2001. Bruxles/Luxemburg 2001. Elling. B. 2008: Rationality and the Environment, Decission Making in Environmental Politics and Assessment. Kobenhavn. http://ec.europa.eu/regional_policy/country/prordn/details_new.cfm?gv_PAY=IT&gv_reg=642&gv_PGM= 1314&LAN=20&gv_PER=2&gv_defL=7 (5. 4. 2009). http://ec.europa.eu/regional_policy/country/prordn/details_new.cfm?gv_PAY=SI&gv_reg=ALL&gv_PGM= 1306&LAN=20&gv_PER=2&gv_defL=9 (5. 4. 2009). 99 Ale{ Smrekar, Vesna Kolar Planin{i~ Kjorven O., Lindhjem H. 2002: Strategic Environmental Assessment in World Bank Operations, Strategy Series, 4. The World Bank. Oslo. Na~rt ureditve Kobilarne Lipice – 2. del. Ljubljana, 2007. Odlo~ba o razveljavitvi dela besedila petega odstavka 5. ~lena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o Kobilarni Lipica in zavrènje pobud za za~etek postopka za oceno ustavnosti 3. ~lena, prvega odstavka 7. ~lena, 9. in 10. ~lena ter zavrènje pobud za za~etek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Programa varstva in razvoja Kobilarne Lipica 2006–2010. Uradni list RS 33/2007. Ljubljana. Operativni program ~ezmejnega sodelovanja Slovenija–Avstrija. Slùba Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko. Ljubljana, 2007. Medmrèje: http://ec.europa.eu/regional_ policy/country/prordn/details_new.cfm?gv_PAY=AT&gv_reg=ALL&gv_PGM=1307&LAN=20&gv_PER= 2&gv_defL=7 (5. 4. 2009). Operativni program ~ezmejnega sodelovanja Slovenija–Italija. Servizio Rapporti Comunitari ed Inte-grazione europea. Trst, 2007. Medmrèje: Operativni program ~ezmejnega sodelovanja Slovenija–Madàrska. Slùba Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko. Ljubljana, 2007. Medmrèje: Operativni program krepitve regionalnih razvojnih potencialov. Slùba Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko. Ljubljana, 2007. Medmrèje: http://www.svlr.gov.si/ fileadmin/svlsrp.gov.si/pageuploads/KOHEZIJA/kohezija-200207/op-rr-vlada_dop.pdf (5. 4. 2009). Operativni program razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007–2013. Slùba Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko. Ljubljana, 2007. Medmrèje: http://www.svlr.gov.si/fileadmin/svlsrp.gov.si/pageuploads/KOHEZIJA/kohezija-200207/op-ropi_vla-da_150207_koncno.pdf (5. 4. 2009). Operativni program za oskrbo s pitno vodo. Ministrstvo za okolje in prostor. Ljubljana, 2006. Medmrèje: http://www.mop.gov.si/fileadmin/mop.gov.si/pageuploads/zakonodaja/okolje/varstvo_okolja/ operativni_programi/op_pitna_voda.pdf (5. 4. 2009). Pravilnik o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na varovana obmo~ja. Uradni list RS 130/2004, 53/2006. Ljubljana. Program razvoja podeèlja Republike Slovenije za obdobje 2007–2013. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Ljubljana, 2007. Medmrèje: http://www.mkgp.gov.si/fileadmin/mkgp.gov.si/ pageuploads/saSSo/PRP_2007-2013/PRP30maj/prp3105/PRP19jun07/PRP16jul07/PRP25jul07/ 1PROGRAM_RAZVOJA_PODE.pdf (5. 4. 2009). Program varstva in razvoja Kobilarne Lipica Ljubljana, 2005. Medmrèje: www.mzl-ial.com/Teksti/ Zakonodaja/PVR_2006-2010.doc (5. 4. 2009). Resolucija o nacionalnem programu varstva okolja 2005–2012. Uradni list RS 2/2006. Ljubljana. Runhaar H., Driesten, P. J. 2007: What makes strategic environmental assessment successful environmental assessment? The role of context in the contribution of SEA to decission making. Journal of the International Association for Impact Assessment 25-1. Manchester. Schmidt, M., Joao, E., Albrecht, E. 2005: Implementing Strategic Environmental Assessment, Environmental protection in the European Union. Berlin, Heidelberg, New York. Smrekar, A., Bedjani~, M., Culiberg, M., ^u{in, B., Erharti~, B., Gabrov{ek, Hrvatin, M., Kogov{ek, J., Grgi~, T., Ko{ir, P., Kuntner, M., Komac, B., Luthar, O., Marin{ek, A., Mihevc, A., Mulec, J., Oto-ni~ar, B., Slapnik, R., Pav{ek, M., Polajnar, K., Petri~, M., Polak, S., Prelov{ek, M., Repolusk, P., Seli{kar, A., [ebela, S., [ilc, U., Turk, J., Urbanc, M., Vre{, B., Zak{ek, V., Zelnik, I., Zorn, M., Zupan Haj-na, N. 2008: Okoljsko poro~ilo za na~rt ureditve Kobilarne Lipica – 2. del. Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Ljubljana. Strategija prostorskega razvoja Slovenije. Ministrstvo za okolje, prostor in energijo. Ljubljana, 2004. Medmrèje: http://www.pososki-rc.si/sites/www/files/SPRS_260104_celota.pdf (5. 4. 2009). Strategija razvoja Slovenije. Vlada republike Slovenije. Ljubljana, 2005. Medmrèje: http://www.umar.gov.si/ fileadmin/user_upload/projekti/02_StrategijarazvojaSlovenije.pdf (5. 4. 2009). 100 Vloga celovite presoje vplivov na okolje za zagotavljanje trajnostnega razvoja na primeru … Uredba o merilih za ocenjevanje verjetnosti pomembnej{ih vplivov izvedbe plana, programa, na~rta ali drugega splo{nega akta in njegovih sprememb na okolje v postopku celovite presoje vplivov na okolje. Uradni list RS 9/2009. Ljubljana. Uredba o okoljskem poro~ilu in podrobnej{em postopku celovite presoje vplivov izvedbe planov na okolje. Uradni list RS 73/2005. Ljubljana. Uredba o posebnih varstvenih obmo~jih (obmo~jih Natura 2000). Uradni list RS 49/2004, 110/2004, 59/2007, 43/2008. Ljubljana. Uredba o vrstah posegov v okolje, za katere je obvezna presoja vplivov na okolje. Uradni list RS 78/2006. Ljubljana. Zakon o Kobilarni Lipica Uradni list RS 29/1996, 110/2002, 79/2006, 107/2006. Ljubljana. Zakon o prostorskem na~rtovanju. Uradni list RS 33/2007, 70/2008. Ljubljana. Zakon o varstvu okolja. Uradni list RS 39/2006, 49/2006, 66/2006, 33/2007, 70/2008. Ljubljana. 101 102 Razvojni izzivi Slovenije, 103–110, Ljubljana 2009 PARADOKS LIZBONSKE IN SLOVENSKE RAZVOJNE STRATEGIJE dr. [tefan ^elan Mestna ob~ina Ptuj Mestni trg 1, 2250 Ptuj stefan.celan@ ptuj.si UDK: 338.27(4) IZVLE^EK Paradoks lizbonske in slovenske razvojne strategije Za zagotavljanje vi{je kakovosti ìvljenja dràvljank in dràvljanov smo tako v Sloveniji kot na ravni Evropske skupnosti sprejeli dolgoro~ne razvojne strategije. Slovenija je v maju leta 2005 sprejela Strategijo razvoja Slovenije, Svet Evrope pa je istega leta prenovil osnovni dokument Lizbonske strategije. Oba dokumenta podpirata razvojno vizijo, ki bi naj narodom v evropskem prostoru zagotovila naju~inkovitej{e, na znanju temelje~e gospodarstvo. Cilji, zapisani v obeh dokumentih, bi se naj uresni~ili do leta 2010. Analize udejanjanja zapisanih ciljev, ki se nana{ajo na kazalnike razvojne odli~nosti in uravnoteènega okoljskega razvoja, pa kaèjo na tako imenovani lizbonski in slovenski razvojni paradoks. KLJU^NE BESEDE Lizbonska strategija, razvojna strategija, invencije, inovacije, uravnoteèni razvoj ABSTRACT The paradox of Lisbon and Slovene development strategy In order to enhance better quality of life of all citizens, Slovenia and the European Union have adopted long-term development strategies. In May 2005 Slovenia adopted its national development strategy, while in the same year the European Council reviewed the document serving as the basis of the Lisbon Strategy. Both documents uphold the vision of development which is supposed to bring to European nations an effective knowledge-based economy. Objectives written in both above-mentioned documents should be met by 2010. Reviews of the implementation of the set objectives, those which are related to parameters of the development excellence and balanced environmental development, point at the so-called Lisbon and Slovene development paradox. KEY WORDS Lisbon Strategy, development strategy, invention, innovation, sustainable development 103 [tefan ^elan 1 Uvod Sistemati~no spremljanje ve~ine ekonomskih teoretikov (Archibugi in sodelavci 1989; Todaro 1994; Mulej in sodelavci 2000) nam pokaè, da so v zadnjih tridesetih letih prisegali na tako imenovano strate{ko na~rtovanje in vodenje sistemov in podsistemov. Logi~na posledica tovrstnih usmeritev so nadnacionalni in nacionalni strate{ki dokumenti. Na ravni Evropske skupnosti smo v letu 2005 na vrhu Evropskega sveta v Lizboni sprejeli dokument z naslovom »Lizbonska strategija«. Istega leta pa je Vlada Republike Slovenije sprejela dokument »Strategija razvoja Slovenije« (2005). Za oba dokumenta je zna~ilno, da imata zelo smelo razvojno vizijo, ki je sprejemljiva za {irok krog prebivalcev. O~itna pomanjkljivost tovrstnih dokumentov pa je v operacionalizaciji zastavljenih ciljev. Po treh letih izvajanja tako Lizbonske kakor Slovenske razvojne strategije je jasno, da ve~ina visoko zastavljenih ciljev ne bo doseèna. Pri obravnavi obeh strategij ne bomo analizirali vseh klju~nih razvojnih podro~ij in zastavljenih ciljev, temve~ se bomo omejili zgolj na razumevanje pojmov na znanju temelje~a drùba in trajnostni razvoj. 2 Strate{ki dokumenti in teoreti~na izhodi{~a V nadaljevanju predstavljamo tista izhodi{~a iz obeh strategij, ki kaèjo, da bi naj Evropa prehite-la obe konkuren~ni gospodarstvi (japonsko in gospodarstvo Zdruènih dràv Amerike) s pomo~jo znanja in ob upo{tevanju na~el trajnostnega razvoja. 2.1 Lizbonska strategija Na tem mestu je treba spomniti, da je Lizbonska strategija nastala v ~asu pred sedanjo finan~no in gospodarsko krizo kot odgovor na vse ve~je razvojno zaostajanje dràv Evropske skupnosti za ameri{- kim in azijskim gospodarstvom. Vsi tedanji pomembni kazalniki razvoja so namre~ pokazali, da se Evropa stara tako fizi~no kot razvojno. Da bi se izognili tem nevarnim gibanjem, so marca leta 2000 predsed-niki dràv in vlad na vrhu Evropskega sveta v Lizboni sprejeli Lizbonsko strategijo. V njej je zapisana razvojna vizija skupnega evropskega prostora, ki se glasi: »… Do leta 2010 mora Evropska unija postati najbolj konkuren~no in dinami~no, na znanju temelje~e gospodarstvo na svetu, sposobno trajne gospodarske rasti s {tevil~nej{imi in bolj{imi delovnimi mesti ter z mo~nej{o socialno kohezijo …«. Tej viziji so leta 2001 na zasedanju Evropskega sveta v Göteborgu dodali {e vidik okolja in trajnostnega razvoja (Lizbonska strategija 2000). Za izvedbo tako zapisane vizije so oblikovali {tiri pomembna programska podro~ja, ki morajo omogo- ~iti ~im bolj dosledno izvajanje zastavljenih reform. Prebivalke in prebivalci dràv Evropske skupnosti smo se tako zna{li pred izzivi in spremembami, ki se nana{ajo na slede~e {tiri stebre: • dràve ~lanice si morajo prizadevati za ukrepe, ki pospe{ujejo razvoj ustvarjalnosti in podjetnosti s ciljem, da Evropa postane najbolj ustvarjalno okolje na svetu; • bogastvo kulturne dedi{~ine bi moralo postati sredi{~na to~ka gospodarskega in drùbenega razvoja Evrope; • za Evropo je klju~nega pomena vlaganje v vire ~love{kih sposobnosti in oblikovanje ukrepov za zagotavljanje fleksibilne varnosti; • poudarjanje okoljskih politik kot klju~nega vzvoda za inovativnost in gospodarsko rast. 2.2 Strategija razvoja Slovenije Pred Slovenijo kot polnopravno ~lanico Evropske skupnosti stoji teàvna naloga, saj mora ob zagotavljanju ciljev iz lizbonske strategije hkrati tudi nadoknaditi zaostanek za razvitimi dràvami v Evropski 104 Paradoks lizbonske in slovenske razvojne strategije uniji (EU). Strategija razvoja Slovenije (SRS) opredeljuje vizijo in cilje razvoja Slovenije ter pet razvojnih prioritet z akcijskimi na~rti. V ospredju nove strategije je celovita blaginja vsakega posameznika ali posameznice. Zato se strategija ne osredoto~a samo na gospodarska vpra{anja, temve~ vklju~uje socialna, okoljska, politi~na in pravna ter kulturna razmerja. Zaradi tak{ne postavitve ciljev je SRS po svoji vsebini tudi strategija trajnostnega razvoja Slovenije, hkrati pa pomeni tudi prenos ciljev Lizbonske strategije v nacionalno okolje, to je ob upo{tevanju specifi~nih razvojnih prilònosti in zaostankov Slovenije. [tirje temeljni cilji razvoja Slovenije so: • gospodarski razvojni cilj je v desetih letih prese~i povpre~no raven gospodarske razvitosti EU (merjeno z BDP na prebivalca v pariteti kupne mo~i) in pove~ati zaposlenost v skladu s cilji Lizbonske strategije; • drùbeni razvojni cilj je izbolj{anje kakovosti ìvljenja in blaginje vseh posameznic in posameznikov, merjene s kazalniki ~lovekovega razvoja, socialnih tveganj in drùbene povezanosti; • medgeneracijski in sonaravni razvojni cilj je uveljavljanje na~ela trajnosti kot temeljnega kakovostnega merila na vseh podro~jih razvoja, vklju~no s ciljem trajnostnega obnavljanja prebivalstva; • razvojni cilj Slovenije v mednarodnem okolju je, da bo s svojim razvojnim vzorcem, kulturno identiteto in angaìranim delovanjem v mednarodni skupnosti postala v svetu prepoznavna in ugledna dràva. 2.3 Razvojna odli~nost O~itno bo treba dojeti in razumeti, da bosta v bodo~e drùbeni razvoj in s tem vi{ina porabe za zagotavljanje kakovostnej{ega ìvljenja odvisna od na{e lastne razvojne u~inkovitosti. Doseganje teh ciljev nas torej odmika od upravno oblastvene organiziranosti dràve v pozicijo invencijsko inovacijske STARA RAZVOJNA NOVA RAZVOJNA PARADIGMA PARADIGMA opredeljevanje razvoja kot opredeljevanje razvoja kvantitativne spremembe kot kvalitativne spremembe POJMOVANJE RAZVOJA Splo{na definicija opredeljuje razvoj kot dinami~en proces, ki vodi do sprememb v sistemu Ukrepi so storilnostno Ukrepi so usmerjeni v spodbujanje naravnani in favorizirajo ustvarjalnosti in favorizirajo obstoje~e sisteme. Sistemi so kvalitativne spremembe stimulirani zgolj skozi v obstoje~ih in novo nastajajo~ih sistemih. Sistemi so stimulirani kvantitativne indikatorje: skozi kvalitativne indikatorje, ki se • danes 3 % rast BDP, merijo prek uveljavljenega sistema jutri 4 %; Rezultat je zgolj Rezultat je invencij in inovacij: ekonomska rast, ekonomski • danes 10 ton • upravljalskih; razvoj, ki proizvodnje, jutri 11 t; ki se merile • programskih; z makroekonomskimi upo{teva • danes 100 zaposlenih, merili (parcialni gospodarsko rast, jutri 110; • organizacijskih; ukrepi – socialne socialni razvoj • danes 100 km cest, jutri • te n hni~ o-tehnolo{kih; in okoljske in okoljski razvoj 110 km cest ... • metodijskih. {kode). hkrati. Slika 1: Pojmovanje razvoja. 105 [tefan ^elan organiziranosti dràve. Te tènje so povezane z miselno preobrazbo, ki od vsakega posameznika zahteva dodatne napore v vsakdanjem ìvljenju. Med pomembne pomanjkljivosti za razvojno zaostajanje sodi napa~no razumevanje besede razvoj (slika 1). Pri nas se pod besedo razvoj {e vedno razumejo vse tiste aktivnosti, ki prina{ajo kvantitativne spremembe. @al se zelo malo ljudi zaveda, da v tak{nih primerih ne smemo govoriti o razvoju temve~ o rutinskih investicijah (^elan 2000a in 2000b). ^e smo torej k tiso~ kilometrom avtocest dogradili {e dvajset kilometrov novih, ne smemo govoriti o razvoju, ampak o rutinski investiciji. V sodobnem svetu se beseda razvoj uporablja, ko pride do kvalitativnih sprememb. ^e ostanemo pri primeru izgradnje avtocest, bi torej o razvoju smeli govoriti, ~e bi namesto asfaltnih cesti{~ naredili cesti{~a iz sinteti~nih gradiv, ki bi imela dalj{o ìvljenjsko dobo, bolj{o oprijemljivost, nìje stro{ke vzdrèvanja … Napa~no pojmo-vanje besede razvoj nas vodi k razli~nim rezultatom. Po stari razvojni paradigmi nas rutinske investicije vodijo zgolj k gospodarski rasti, po novi razvojni paradigmi pa smo pri~a gospodarskemu razvoju, ki hkrati upo{teva socialni, okoljski in eti~ni vidik. Sodobna razvojna paradigma razume razvoj kot dinami~en proces zagotavljanja vseh pet vrst invencij in inovacij. V inovativnem poslovanju uporabljamo veliko razli~nih inovacij, ki jih razvrstimo po treh merilih in kombiniramo v dvajset tipov (Mulej in sodelavci 2000): 1. Po vsebini: • programske (nov poslovni predmet); • tehni~no-tehnolo{ke (nove lastnosti izdelkov, storitev in postopkov izdelave); • organizacijske (nove organizacijske oblike dela in sodelovanja); • upravljavske (novi stili vodenja, ki spro{~ajo, spodbujajo in aktivirajo ve~ ustvarjalnosti – »Vsi mislimo, vsi delamo.« – od ukazovalnih – »Eni mislijo, drugi delajo.«; • metodijske (nove metode vodenja in sodelovanja, ki podpirajo upravljavske inovacije v izvedbi). 2. Po posledicah: • korenite, • drobne. 3. Po slùbeni dol`nosti: • znotraj nje, • zunaj nje. Podlaga zanje so invencije in potencialne inovacije, ki so lastne ali tuje (nakup, posnemanje in podobno so poti do tujih), kajti inovator se ne ukvarja z ustvarjanjem novih zamisli, ampak njihovimi koristmi. Ustvarjalno ali pasivno posnemanje tujih novosti ima pri tem bistveno razli~ne posledice, saj pasivno posnemanje ne ustvarja ni~esar novega, ne razvija sposobnosti in trga, niti ne re{uje posnemalca pred pravicami lastnikov invencij, da dobijo licen~nino ali druge koristi, ki so za pasivnega »inovatorja« lahko zelo visoki stro{ki. 2.4 Trajnostni oziroma uravnoteèni razvoj Pomembna naloga dana{nje drùbe in njenega prihodnjega razvoja leì v iskanju predstave o prihodnosti, ki bo dala dovolj motivacijskih mo~i in za~rtala smer, v kateri se lahko drùba in posameznik nadalje razvijata. Za predstave o tak{ni prihodnosti veljajo slede~e zna~ilnosti (Todaro 1994): • biti morajo verjetne (realnost mònega kljub ve~jemu naporu); • imeti morajo vizionarski zna~aj in biti visoko pozitivne (lep{a slika prihodnosti v primerjavi s trenutnim stanjem); • so nezaklju~ene (morajo omogo~ati alternative); • odgovarjati morajo na vpra{anja, ki izhajajo iz sedanjih prevladujo~ih predstav; • so zdruèvalne (oìvljanje skupnega drùbenega duha). Tak{na predstava o prihodnosti je lahko drùba, ki se razvija na na~elih uravnoteènega razvoja (slika 2). Scenariji uravnoteène drùbe kaèjo, da je z druga~no opredelitvijo gospodarske rasti mogo-106 Paradoks lizbonske in slovenske razvojne strategije URAVNOTE@ENI RAZVOJ ETI^NI imperativ (humane vrednote) SOCIALNI EKONOMSKI imperativ imperativ (kakovost (blaginja) ìvljenja) EKOLO[KI imperativ (sonaravna ekolo{ka u~inkovitost) Slika 2: Model uravnoteènega razvoja (E~imovi} in sodelavci 2003). ~e omejiti ogromne razdelitvene neenakosti, ki jih povzro~a delovanje trga. Trenutni uni~ujo~i vplivi neenakosti in onesnaèvanja okolja niso neizogibni spremljevalci razvoja in rasti. Uravnoteèna drù- ba prav tako ne bi negativno vplivala na materialni standard prebivalstva v razvitih dràvah, izrazito pozitivno pa bi delovala na revnej{i del prebivalstva. Krizo vrednot, ki je zna~ilnost ve~ine zahodnih drùb, je mòno re{iti s konceptom uravnoteènega razvoja (Seljak 2001), saj daje veliko prostora za razli~na videnja prihodnosti. Bistven element implementacije koncepta uravnoteènega razvoja leì v oblikovanju majhnih lokalnih in regionalnih iniciativ. V dana{nji globalizacijski drùbi predstavlja najve~ji problem opredelitev nosilcev koncepta uravnoteènega razvoja. Najmo~nej{i nosilci sedanje razvojne paradigme (velika podjetja in dràve) zanesljivo niso in ne bodo glavni kreatorji nadaljnjega razvoja uravnoteène drùbe. To vlogo lahko opravijo le lokalna in regionalna razvojna partnerstva, ki so sestavljena iz predstavnikov javnega in zasebnega sektorja. 3 Razkorak med besedami in dejanji 3.1 Raziskave in razvoj V pravkar objavljeni {tudiji, ki jo je opravil bruseljski izvedenec Pottelsberhe (2008) je razvidno, da vse dràve ~lanice EU zaostajajo za cilji, zapisanimi v lizbonski in nacionalnih strategijah. Prva nedo-seèna pomembna zaveza izhaja iz cilja, ki govori, da bodo dràve ~lanice pove~ale vlaganja v raziskave in razvoj na 3 odstotke DBP do leta 2010. Od tega morajo javna vlaganja dose~i 1 odstotek in vlaganja zasebnih podjetij 2 odstotka BDP. Preglednica 1 prikazuje dosedanja in na~rtovana vlaganja v raziskave in razvoj, ki jih vlagajo posamezna gospodarstva iz zasebnega in javnega sektorja. 107 [tefan ^elan Preglednica 1: Relativna in absolutna vlaganja v raziskave in razvoj (Key Figures … 2003). 2002 2006 2010 deleèvrov na deleèvrov na deleèvrov na BDP (%) prebivalca BDP (%) prebivalca BDP (%) prebivalca EU-27 1,09 2,4 1,55 3,4 3,0 6,5 ZDA 1,85 3,7 2,47 4,9 4,0 8,0 Japonska 2,20 6,2 3,09 8,7 3,5 9,8 Slovenija 1,20 1,8 1,44 2,2 3,0 4,6 Iz poro~ila Evropske komisije (Key Figures … 2003, 44; podatek za EU se nana{a na leto 2001, za ZDA na leto 1997 in za Japonsko na leto 2002.) je razvidno, da obstaja v Evropi na 1000 aktivnih prebivalcev 5,68 aktivnih raziskovalcev, medtem ko jih je v ZDA 8,08 in na Japonskem 9,14. ^e upo{tevamo stopnjo vklju~enosti ~love{kih virov, potrebnih za doseganje lizbonskega cilja (3 % do leta 2010), pridemo do ocene, da bo potrebnega {e 1,2 milijona dodatnega raziskovalnega osebja (od tega 700.000 raziskovalcev). Klju~nega pomena je vzpostaviti razmere, v katerih bo Evropa pritegnila in obdràla raziskovalce, vklju~no z nezadostno izkori{~enim potencialom ènsk (Vlaganje v raziskovanje … 2003). 3.2 Trajnostni oziroma uravnoteèni razvoj Evropski svet je na zasedanju marca 2007 potrdil cilj EU, da morajo dràve ~lanice do leta 2020 zmanj{a-ti izpust toplogrednih plinov za 20 %, pove~ati delè rabe obnovljivih virov energije na 25 % v kon~ni rabi energije, v prometu dose~i 10 % delè biogoriva kot pogonskega goriva in 20 % pove~anje u~inkovite rabe energije. Evropski svet je tudi potrdil, da bo EU do leta 2020 izpust toplogrednih plinov zmanj{ala za 30 % v primerjavi z letom 1990, pod pogojem, da se druge razvite dràve zaveèjo k pri-merljivemu zmanj{anju ter da je prispevek gospodarsko naprednej{ih dràv v razvoju sorazmeren z njihovimi odgovornostmi in zmogljivostmi. Da bi EU dosegla te zahtevne cilje, je Evropska komisija januarja 2008 Svetu EU in Evropskemu parlamentu poslala v obravnavo predlog {tirih zakonodajnih aktov podnebno-energetskega zakono-dajnega svènja, ki so bili decembra 2008 dogovorjeni s sporazumom med Evropskim parlamentom in Svetom. Biolo{ka kapaciteta po regijah, 1961 Biolo{ka kapaciteta po regijah, 2006 12 12 Severna Amerika Severna Amerika 11 11 Evropa brez EU-27 Evropa brez EU-27 10 Latinska Amerika 10 Latinska Amerika bo) 9 EU-27 bo) 9 EU-27 Afrika Afrika 8 8 Srednji vzhod in centralna Azija Srednji vzhod in centralna Azija 7 Azija in Pacifik 7 Azija in Pacifik eta (ha/ose eta (ha/ose cit 6 cit 6 5 5 4 4 3 3 biolo{ka kapa biolo{ka kapa 2 2 1 1 0 0 {tevilo prebivalcev (v milijardah) 3,2 mrd {tevilo prebivalcev (v milijardah) 6,4 mrd Slika 3: Trendi biolo{ke degradacije (Ewing in sodelavci 2008). 108 Paradoks lizbonske in slovenske razvojne strategije Ekolo{ki odtis po regijah, 1961 Ekolo{ki odtis po regijah, 2005 12 12 Severna Amerika Severna Amerika 11 EU-27 11 EU-27 10 Evropa brez EU-27 10 Evropa brez EU-27 Latinska Amerika in Karibi Latinska Amerika in Karibi 9 9 bo) Srednji vzhod in centralna Azija bo) Srednji vzhod in centralna Azija 8 Azija in Pacifik 8 Azija in Pacifik 7 Afrika 7 Afrika 6 6 5 5 4 4 olo{ki odtis (ha/ose olo{ki odtis (ha/ose ek 3 ek 3 2 2 1 1 0 0 {tevilo prebivalcev (v milijardah) 3,2 mrd {tevilo prebivalcev (v milijardah) 3,2 mrd 6,4 mrd Slika 4: Trendi ekolo{ke degradacije (Ewing in sodelavci 2008). Iz poro~ila (Ewing in sodelavci 2008) je razvidno, da tako EU kot ve~ina dràv razvitega sveta ne izpolnjuje zaveze, ki so zapisane v strate{kih dokumentih. Iz slike 3 in 4 so razvidni negativni trendi pri skoraj vseh kazalnikih uravnoteènega razvoja. 4 Sklep Iz poro~ila Evropske komisije (Sporo~ilo o … 2005) je razvidno, da je izvajanje in prenova Lizbonske strategije danes {e nujnej{a, saj se je razkorak v rasti med Severno Ameriko in Azijo pove~al, Evropa pa se soo~a z zdruènimi izzivi po~asne rasti in staranja prebivalstva. ^asa zmanjkuje in ni razloga za samozadovoljstvo. Da bi nadoknadili zamujeno, je treba takoj za~eti bolje izvajati lizbonske cilje. Obstoje~a finan~na in gospodarska kriza zagotovo zahteva prenovo tako Lizbonske strategije, kakor tudi Strategije razvoja Slovenije. Pri prenovi teh dokumentov bo potrebna velika mera razuma, ki pa jo zagotovo ne bodo zmogli zgolj ekonomisti. [e zlasti je treba paziti, da ne bi ponavljali napak iz preteklosti, ko so nekateri neoliberalni ekonomisti pretirano poudarjali neomejeno vladavino prostega trga. Za Slovenijo so tovrstna opozorila {e veliko bolj pomembna, ker posluje z gospodarstvom Evropske unije na ravni dveh tretjin uvoza. Poleg tega na te trge izvaà skoraj 60 % svojega celotnega proizvoda in mora to {e dalje pove~evati z nadpovpre~no stopnjo rasti. Kljub nastali finan~ni in gospodarski krizi mora Slovenija skrbeti in ìveti za inovativno poslovanje in od njega. Razvijati se mora v inventivno in inovativno drùbo. Ob tem moramo poudariti, da je treba tako v javnem kakor zasebnem sektorju uvesti sistemsko razmi{ljanje, ki temelji na potrebi po nenehnem inoviranju. Uravnoteèni razvoj, ki v svoji biti temelji na druga~ni razvojni paradigmi, kot jo danes zastopa neoliberalna globalna ekonomija, zagovarja prednosti endogenega regionalnega razvojnega koncepta. Upravljanje z velikimi sistemi (multinacionalnimi) tèko izpolnjuje pogoje celovitosti pri spodbujanju ustvarjalnosti ve~ine ljudi znotraj sistema. [e tèje se celovitost ustvarjalnega sodelovanja doseè izven sistema (zagotavljanje demokrati~nosti in soodvisnosti med {tevilnimi socialnimi partnerji – javnimi in zasebnimi). Bistvena posledica pomanjkanja celovite demokrati~nosti se kaè v obliki zelo {ibkega aktiviranja le manj{ega dela ustvarjalnih sposobnosti podrejenih ljudi. Pojavi se ob~utek odtujenosti od organizacije in njenih ciljev. Posledica je brezbrìnost in neodgovornost, ki kon~no vodita v ruti-nerstvo in neustvarjalnost. Posledice v socialni neenakosti in okoljski ogroènosti so tako vidne na vsakem koraku. 109 [tefan ^elan 5 Viri in literatura Archibugi F., Nijkamp P. 1989: Economy and Ecology: Towards Sustainable Development. Dordrecht. ^elan, [. 2000a: Janez Puh – invention and innovation for the third millennium. International conference on linking systems thinking, innovation, quality, entrepreneurship and environment. STIQE '00: proceedings of the 5th International Conference on Linking Systems Thinking, Innovation, Quality, Entrepreneurship and Environment. Maribor. ^elan, [. 2000b: Vloga regionalnega managementa pri pospe{evanju gospodarskega razvoja. Vizija in strategija razvoja kemijske industrije v Sloveniji: projekt VISKI: zbornik referatov s posvetovanja. Maribor. ^elan, [. 2001: Vloga regionalnih razvojnih partnerstev pri pospe{evanju razvoja. Vizija in strategija razvoja kemijske industrije v Sloveniji: projekt VISKI II: zbornik referatov s posvetovanja. Maribor. E~imovi~, T., Poto~an, V., Kajzer, [., Mulej, M., ^elan, [. 2003: Sistemska zasnova koncepta celovitega modela trajnostnega varstva pred naravnimi in drugimi nesre~ami. Ministrstvo za znanost in tehn-logijo RS, Konkuren~nost Slovenija 2001–2006, CRP 3003. Ljubljana. Ewing, B., Goldfinger, S., Wacketnagel, M., Stechbat, M., Rizk, S., Reed, A., Kitzes, J. 2008: The Eco-logical Footprint Atlas 2008. Oakland. Key Figures 2003–2004. 2003. European Commission, Bruxles. Lizbonska strategija. 2000. Svet Evrope. Lizbona. Mulej, M., Zeeuw, G., Espejo, R., Flood, R., Jackson, M., Kajzer, [., Mingres, J., Rafolt, B., Rebernik, M., Suojanen, W., Thornton, P., Ur{i~, D. 2000: Dialekti~na in druge mehkosistemske teorije (podlaga za celovitost in uspeh managementa). Ekonomsko-poslovna fakulteta Univerze v Mariboru. Maribor. Pottelsberhe, B. 2008: Europe's R&D Missing the Wrong Targets. Medmrèje: http://www.bruegel.org/ public (22. 5. 2009). Seljak, J. 2001: Kazalec uravnoteènega razvoja. Sustainable Development Indicators. Urad RS za makroekonomske analize in razvoj. Ljubljana. Sporo~ilo spomladanskemu evropskemu svetu. Skupna prizadevanja za gospodarsko rast in nova delovna mesta, Nov za~etek za Lizbonsko strategijo, Urad za uradne publikacije Evropske skupnosti. Luksemburg, 2005. Strategija razvoja Slovenije. 2005. Vlada Republike Slovenije. Ljubljana. Todaro, M. P. 1994: Economic Development. New York. Vlaganje v raziskovanje: Akcijski na~rt za Evropo COM (2003) 226. Medmrèje: ftp://ftp.cordis.europa.eu/ pub/nanotechnology/docs/nano_com_sl.pdf (22. 5. 2009). 110 Razvojni izzivi Slovenije, 111–116, Ljubljana 2009 EN PROSTOR – EN NA^RT (PRILO@NOST ZA U^INKOVITEJ[E REGIONALNO NA^RTOVANJE) dr. Marjan Ravbar Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU Gosposka ulica 13, 1000 Ljubljana marjan.ravbar@ zrc-sazu.si UDK: 711(497.4) IZVLE^EK En prostor – en na~rt (prilònost za u~inkovitej{e regionalno na~rtovanje) V zadnjem ~asu lahko tudi v Sloveniji spremljamo razprave o modernizaciji prostorskega in regionalnega planiranja. V prispevku predstavljamo nekatere novej{e planerske poglede do politik prostorskega in regionalnega razvoja v teoriji in praksi. Prostorsko planiranje je v preteklih desetletjih izoblikovalo nekatera klju~na podro~ja svojih spoznanj. Z njimi so bile usmeritve, instrumenti in ukrepi osredoto~eni na tri klju~na podro~ja: na usmerjanje razvoja omrèja urbanega sistema in s tem na usmerjanje poselitvenih struktur, na na~rtovanje smotrne namenske rabe zemlji{~ z okoljsko vgrajenimi komponentami trajnostnega razvoja ter na na~rtovanje transportne in gospodarske infrastrukture. Z nara{~ajo~o evropeizacijo in internacionalizacijo pa se prostorsko planiranje na za~etku 21. stoletja v temeljih spreminja. V ospredje stopa projektna naravnanost, novi kooperacijski in moderacijski modeli, povezani z vpra{anji, kako razvojne cilje dejansko prenesti v pokrajino. Z novimi instrumenti je mogo~e relativno abstraktno zasnovane cilje, zapisane v razvojnih dokumentih in strategijah, konkretizirati, razvojna hotenja nosilcev pa natan~neje dolo~iti in z okoljsko uravnoteènega vidika tudi konsezualno umestiti v prostor. Visoka stopnja konkretizacije zahteva podrobnej{e informacije in bolj{o informiranost prizadetih. KLJU^NE BESEDE Slovenija, prostorsko planiranje, regionalno planiranje, razvojno planiranje, drùbeni razvoj ABSTRACT One space – one plan (opportunity for effective regional planning) The number of debates about the modernization of spatial end regional planning in Slovenia has only recent-ly risen. Some new planning views on the politics of spatial development in theory as well as in practice are presented in this article. Spatial planning has over the past decades modified some of its most relevant areas. With this, the instruments, directives and different steps focused more on the three most important areas: the handling of the growth of the urban system net and determining the settlement structures, the planning of proper usage of the surface with environmentally built-in components of lasting development and the planning of transport and economic infrastructure. With the growing europeization and internationalization, spatial planning underwent some changes right at the core at the beginning of the 21st century. There is a growing urge of equalizing spatial planning on the European level and forming a more active model on the implementation level. Project orientation, new cooperational and moderational models, which are trying to realize all the goals and transfer them into the real world are put right in the centre. With the help of new instruments it is possible to realize all the abstract-based goals, which are written in the research documents and strategies, which more precisely determine the development goals and consensually put them into the environment. This high degree of concretization needs more detail information and a better notification of all those involved. KEY WORDS Slovenia, spatial planning, regional planning, development planning, social development 111 Marjan Ravbar 1 Uvod Poglavitna naloga regionalnega na~rtovanja je v spretnem in uravnoteènem usklajevanju med lokalnimi, regionalnimi in nacionalnimi interesi. V pokrajini (dràvi) èli ustvariti funkcionalno, gospodarno, humano in estetsko okolje, v katerem bodo ljudje imeli primerne pogoje za bivanje, delo in rekreacijo. Pri tem je treba preudarno pretehtati na~ela trajnostnega razvoja in v slovenskih razmerah zelo raznovrst-ne prostorske vzorce, ki se mozai~no prepletajo med {irjenjem urbanih nalog in obmo~ji z razvojnimi problemi. Implementacija je vzro~no povezana med skupnimi cilji, s sektorskim usklajevanjem, zahtevami gospodarskih akterjev in individualnimi potrebami ljudi. Naloga regionalne politike, kot prese~i{~a ekonomske, socialne in prostorske politike, je hkrati tudi pomagati gospodarsko zaostalej{im delom dràve pri zagotavljanju enakomernej{ih ìvljenjskih pogojev. Prena{a sprejete cilje drùbeno-ekonomske politike na strokovno tehni~no podro~je in na ta na~in sodeluje pri prostorski organizaciji drùbene skupnosti. Regionalna politika tvori okvir prizadevanjem za tr`no gospodarsko u~inkovitost, socialno pravi~nost in ekolo{ko sprejemljivost razvoja. V sodobni drùbi potekata dva nasprotujo~a si procesa: »globalizacija« kot odraz mednarodne pre-pletenosti gospodarskih in politi~nih tokov, nasproti »drobnim« lokalnim in/ali regionalno politi~nim interesom, katerih cilji temelje na paradigmi uravnoteènega razvoja lokalnih ekonomij (uravnoteènem krogotoku produkcije in surovin) ter povezanosti gospodarstva v enotno mreò sredi{~. Nesporno je, da je globalizacija nepovraten proces, ki se dotika celokupnega drùbenega ìvljenja, nanj vpliva in ga tudi preobraà. V zakulisju pove~anega pretoka izmenjave znanja in tehnologij, internacionalizacije finan~nih trgov, oblikovanja transnacionalnih podjetni{kih mrè ( global players) … se v zadnjih letih temeljito spreminjajo tudi mònosti in na~ini ukrepanja na ravni regionalnih akterjev. Globalizacija je domala v vseh dràvah povezana s konkuren~nostjo – tekmovalnostjo ter hkrati pomeni korenite spremembe, ki jih spremljajo novi izzivi, prilònosti in tudi nevarnosti pri pospe{evanju regionalnega razvoja (ve~ o tem v: Ravbar 2007). Konkuren~nost oziroma gospodarska atraktivnost je odvisna od vrste dejavnikov. Mnogi vzroki leè izven samih regionalnih okvirov. Prav zato so razli~ne sodobne zamisli pospe{evanja regionalnega razvoja odsev globalizacije, in prav zato je razvojna skladnost na preizku-su. Ob tem se postavlja temeljno vpra{anje: Ali je v obdobju globalizacije sploh {e mogo~e uspe{no razvijanje metodologij in aktivnosti pospe{evanja regionalnega razvoja, oziroma kak{ne mònosti imajo koncepti razvojne politike v konkretni pokrajini? Kak{ne zahteve postavlja drùbeni razvoj pred regionalno na~rtovanje? 2 Regionalno planiranje – kvadratura kroga? Slovenska praksa usmerjanja razvoja temelji na dveh medsebojno enakovrednih institucionalizi-ranih zakonskih podlagah: na Zakonu o urejanju prostora (2002), Zakon o prostorskem na~rtovanju (2007) in Zakonu o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja (2005) ter vrsti (med sabo bolj ali manj neusklajenih) sektorskih razvojnih programov, kar je svojevrstna posebnost. Naslednja posebnost je {e, da na~rtovanje na regionalnih ravneh vsaj na podro~ju prostorskega na~rtovanja ni zavezujo~e. Na svojstven na~in gre za »dvojnost« v sistemski zakonodaji, ki kljub temu, da nalaga medsebojno usklajenost pri pripravi temeljnih razvojnih programskih dokumentov, povzro~a na izvajalski ravni veliko zmede. Dvojnost je odve~, ~e bi predhodno razjasnili pojmovne dileme med razumevanjem: »regionalnega«, »prostorskega« in »razvojnega« na~rtovanja. Po avtorjevem mnenju (ve~ o tem v: Ravbar 2007) razvojno na~rtovanje (~igar klju~na naloga je povezana z vplivom na strukturne spremembe in sektorske politike kot delov narodnega gospodarstva …) predstavlja »nadrejeni« sistem za prostorsko na~rtovanje (ki pomeni predvsem na~rtovanje optimalne rabe tal in organizacije (razme{~anja) razli~nih dejavnosti v pokrajini …). Pri vseh treh najpogosteje uporabljenih pojmih pa gre vendarle za soìtje in usklajenost delovanja med razvojnimi in prostorsko relevantnimi (sektorskimi) politikami, 112 En prostor – en na~rt (prilònost za u~inkovitej{e regionalno na~rtovanje) upo{tevajo~ na~ela trajnosti in ne le ekonomskih zakonitosti, pri ~emer ima prostorsko na~rtovanje klju~no vlogo pri odlo~anju o razmestitvi posameznih dejavnosti rabe povr{in. Moderni procesi ustvarjajo razli~ne napetosti v pokrajini. Mednje sodijo na primer »neraz~lenje-no« zgo{~evanje obmestnih naselij, celo pri stagnaciji {tevila prebivalcev, nadaljevanje teènj po propadanju mestnih sredi{~, predvsem gosto pozidanih ~etrti iz konca prej{njega stoletja, izgubljanje pomena mestnih sredi{~, ob hkratnem razrastu »nakupovalnih sredi{~« na obrobju mest, »kolebajo~« individualni promet z visokimi obremenitvami in hkratnimi zahtevami javnosti po oblikovanju javnega prometa, ki pa je »neuresni~ljiv« v kraj{em ~asovnem obdobju, neracionalno tro{enje javnih sredstev za neekonomi~no porabo infrastrukture, nara{~ajo~e regionalne disparitete …, ki ustvarjajo razvojne konflikte. Prav zato je v politiki regionalnega razvoja toliko pomembneje vzpostaviti medsebojno primerljiva merila in metode za nadaljnje razvijanje na~inov ukrepanja, ki bodo sposobni povezati dolgoro~ne razvojne mònosti z novimi izzivi. Regionalna politika je obi~ajno v precepu med na eni strani kratkoro~no naravnanimi individualnimi namerami po spremembi rabe zemlji{~, ~igar nosilci so bodisi lokalne skupnosti, podjetja in dràvljani, ter zahtevami po uravnoteènem razvoju na drugi strani. Pravzaprav gre è za staro in {e vedno neodgovorjeno dilemo: vrednotenje u~inkov v pokrajini med posami~ni-mi in skupnimi interesi. V vsakem primeru se je treba odlo~iti, kdaj ima dolo~ena raba prostora prednost pred drugo. To je praviloma politi~na odlo~itev drùbe kot skupnosti vseh porabnikov v prostoru in pri tem mora dràva nujno posegati na podro~je delovanja razli~nih sektorjev, ki jim je s predpisi nalo- èna skrb za upravljanje nad naravnim in drùbenim kapitalom, oziroma so zanje odgovorni: od podro~ij nacionalne in regionalne ekonomije, vpra{anj konkuren~nosti, do varstva naravnih virov in biotske raznovrstnosti … Izhajajo~ iz temeljnega cilja trajnostnega razvoja, ki je povezan z zagotavljanjem smotrne rabe sedanji in prihodnjim generacijam, ima na~rtovanje izjemno pomembno usklajevalno vlogo. Sodobna na~ela na~rtovanja zato zahtevajo ustrezno usklajenost, ki kaè na njegovo »nadrejenost«, povezano z nujnostjo medsebojne usklajenosti sektorskih programov. Prese~na vloga na~rtovanja je v mo~no centraliziranemu sistemu, ki ga je v Sloveniji vzpostavila izvr{ilna oblast, zato odlo~ilnega pomena. Stopnja razvitosti v drùbenem in gospodarskem okolju bistveno vplivata na postopke in oblikovanje instrumentov (ve~ o tem v: Ravbar 2003 in 2004). 3 Ustvarjanje sozvo~ja med regionalnim na~rtovanjem in drùbenim razvojem Potrebe po preobrazbi obstoje~e rabe prostora se s ~asom, posebej v hitro spreminjajo~ih se drù- benih razmerah, menjajo zaradi ekonomskih razmer in z njimi pogojenih razli~nih interesov. Zato je samoumevno, da se mora regionalno na~rtovanje tem razmeram prilagajati in odlo~ati, katera na~e-la in cilji bodo v teh razmerah prednostni. Prvi zasuk v paradigmi na~el regionalnega na~rtovanja se je v blìnji preteklosti zgodil v osemdesetih letih prej{njega stoletja, ko so pomen za~ela pridobivati okoljsko-ekolo{ka na~ela urejanja prostora. Pozneje so se metode v praksi {e izpopolnjevale in ob prelomu stoletja je za~el veljati vsem znani in {e vedno aktualni »trikotnik« obna{anja v pokrajini (Evropske prostorsko razvojne perspektive 2000), ~igar na~ela drùbenega usmerjanja temeljijo na medsebojno usklajeni povezanosti treh poglavitnih ciljev, ki izhajajo iz ekonomskega, ekolo{kega in drùbenega razvoja ( sustainable development). Noben od operativnih ciljev ne sme prevladovati nad drugima. »Razvoj« lahko pomeni prevlado ekonomskih zakonitosti, zgolj »uravnoteènost« lahko povzro~a preveliko odvisnost {ibkih obmo~ij in izgubo mo~i razvitih sredi{~, zgolj »za{~ita« pa pomeni nevarnost stagnacije. Ta na~e-la so kmalu zatem povzeli in konkretizirali vsi sodobni razvojni dokumenti v dràvah Evropske unije, tudi v Sloveniji. Ekonomska (razvojna) razsènost planiranja se zavzema za gospodarsko in funkcijsko raznolikost obmo~ij, za zagotavljanje ustreznih (nad)regionalnih prometnih povezav, izgradnjo potrebne tehni~- ne in gospodarske infrastrukture ter zagotavljanje lokacijskih pogojev za {iritev gospodarskih dejavnosti. Socialna se zavzema za zagotavljanje ustreznih bivanjskih povr{in za vse drùbene skupine, zagotavljanje 113 Marjan Ravbar temeljne oskrbe in preskrbe z blagom in s slùnostnimi dejavnostmi ter zagotavljanje ponudbe z izobra- èvalno, socialno, kulturno in tehni~no infrastrukturo. Prostorska/ekolo{ka (varovalna) pa se v nasprotju z gornjima dvema razsènostima zavzema za ohranitev naravnih virov, kar pomeni zmanj{anje pritiskov na nove spremembe namembnosti povr{in (kvantitativno varstvo prostih povr{in), ohranjanje strnjenih zelenih povr{in (strukturno varstvo prostih povr{in), zmanj{anje porabe energije in emisij, ki nastajajo zaradi prometa in izmenjevalnih blagovnih procesov. Med razli~nimi izhodi{~i, ki utemeljujejo paradigmo endogenega razvoja, so vsaj trije. Najprej gre za vsebinsko naravnanost preu~itve regionalnih in ~love{kih virov. Naslednji element regionalne politike izhaja iz prostorske selektivnosti u~inkov urbanega razvoja v pokrajini. Tretji razlog pa je povezan s pojmom skladnega in policentri~no zasnovanega razvoja omrèja naselij. Poleg tega gre {e za odlo- ~ujo~e spremembe v svetovnih gospodarskih dogajanjih, ki so u~inkovitost tradicionalnih instrumentarijev regionalne politike mo~no zmanj{ale. Vplivi mednarodnih strukturnih sprememb in regionalnih kriz na konjunkturo nacionalnih gospodarstev so postali tolik{ni, da se je vpliv tradicionalnih ukrepov regionalne politike zmanj{al predvsem zato, ker inovativno in v informacijsko drùbo usmerjeno gospodarstvo zahteva mobilizacijo v kapitalsko mnogo bolj zahtevne strategije. Klasi~ne raziskave, ki so doslej opo-zarjale na pomen dejavnikov v regionalnem razvoju in prikazovale gospodarsko sestavo, prometno povezanost, infrastrukturno opremljenost, ponudbo storitvenih dejavnosti, kakovost ìvljenjskega okolja in podobno, izgubljajo pomen. V sodobnosti razvojne dejavnike nadome{~ajo novi vidiki vrednotenja odnosov v regionalni skupnosti. Zlasti pomembne so visokoproduktivne dejavnosti, ki zahtevajo spremenjene nalòbene dejavnosti, te pa prav tako spremenjene zahteve na trgu delovne sile (zlasti ustvarjalnost). Tovrstne dejavnosti se obi~ajno kanalizirajo v obmo~jih z dinami~nim razvojem. Zato temeljijo modeli sistemov uravnoteènega razvoja na preu~itvi naravnih in ~love{kih virov, multifunkcionalnosti prostora ter interakcijah med gospodarskimi integracijami in regionalnim razvojem, Strukturna prilagajanja, pove~ana produktivnost in globalizacija imajo zlasti u~inke v prostoru, ki se odraàjo v tem, da se poraba prostora za (klasi~ne) proizvodne dejavnosti zmanj{uje. Pove~uje pa se spremenjena raba povr{in, predvsem v osrednjih, gospodarsko mo~nih in prometno (infrastrukturno) tehni~no sklenjenih in zaokroènih obmo~jih. Pretèni del novoustanovljenih podjetij se namre~ oblikuje tam, kjer so ugodni pogoji za nastanek prònih proizvodenj. Zato je {e naprej pri~akovati pove~a-no povpra{evanje po dodatnih povr{inah v è oblikovanih in nastajajo~ih mestnih regijah in ob prometnih koridorjih (kriì{~ih), kjer je praviloma tudi ustrezno kvalificirana delovna sila. V teh obmo~jih je torej pri~akovati najve~ spornih situacij med na~eli regionalnega na~rtovanja, zahtevami gospodarstva in javnostjo. Zaostrovanja je pri~akovati zlasti na tistih obmo~jih, ki so posebej »na udaru«, ta pa so praviloma v ekolo{ko ob~utljivih dolinskih, kotlinskih in ravninskih obmo~jih, kjer bo hkrati treba zaustaviti tudi razpr{eno {irjenje stanovanjskih (naselbinskih) povr{in in poiskati »rezervne« povr{ine znotraj è obstoje- ~ih naselbinskih obmo~ij. Empiri~na opazovanja strukturnih sprememb v gospodarstvu nas opozarjajo tudi na pove~an obseg nesoglasij pri zagotavljanju novih gradbenih obmo~ij za proizvodne povr{ine. Izku{nje kaèjo, da bo prihajalo do sporov med posameznimi obrati znotraj obstoje~ih proizvodnih con, ker se nekateri proizvodni obrati, ki so v (pretèno) razvrednotenem okolju, ne morejo ustrezno razvijati in zahtevajo nove povr{ine zunaj naselij – na odprtih povr{inah. Posplo{eno povedano, tudi v naslednjih letih – ~eprav je za dalj{e ~asovno obdobje vedno tèje ocenjevati gospodarski razvoj in njegove vplive na prostor – se bodo nasprotja {e poglabljala. Neodgovorjena so tudi vpra{anja o drob-nih regionalnih razlikah, ki jih bo v prostorskih strukturah razvojnih àri{~ povzro~ila spodbujena gospodarska dinamika. 4 Sklep Regionalno na~rtovanje je v preteklih desetletjih izoblikovalo nekatera klju~na podro~ja svojih spoznanj. Z njimi so usmeritve, instrumenti in ukrepi osredoto~eni na: usmerjanje razvoja omrèja urbanega siste-114 En prostor – en na~rt (prilònost za u~inkovitej{e regionalno na~rtovanje) ma in s tem usmerjanje poselitvenih struktur, na~rtovanje smotrne namenske rabe zemlji{~ z okoljsko vgrajenimi sestavinami trajnostnega razvoja ter na~rtovanje prometne in gospodarske infrastrukture. Vendar se z nara{~ajo~o internacionalizacijo na~rtovanje na za~etku 21. stoletja bistveno spreminja. V ospredje stopa projektna naravnanost, novi kooperacijski in moderacijski modeli, povezani z vpra{anji, kako razvojne cilje dejansko prenesti v pokrajino. Z novimi instrumenti je mogo~e relativno abstraktno zasnovane cilje, zapisane v razvojnih dokumentih in strategijah, konkretizirati, razvojna hotenja nosilcev pa natan~neje dolo~iti in z okoljsko uravnoteènega vidika tudi soglasno umestiti v prostor. Visoka stopnja konkretizacije zahteva podrobnej{e informacije in bolj{o obve{~enost prizadetih. Merilo uspe{nosti je odvisno od stopnje prenosa v prakso in prav zato se zdi, da so pripomo~ki za na~rtovanje, kakor na primer »urbano/regionalno upravljanje« in/ali »urbani/regionalni marketing« ustrezni instrumenti za uresni~evanje ciljev regionalnega razvoja (ve~ o tem v: Ravbar 2005). Spremenjeni okvirni pogoji zato zahtevajo tehten premislek o modernizaciji regionalnega na~rtovanja v Sloveniji, ki je na operativni ravni povezan z uresni~evanjem sprejetih razvojnih strategij (Strategija regionalnega razvoja Slovenije (2001), Strategija prostorskega razvoja Slovenije (2004) in Strategija razvoja Slovenije (2005)). Na spremenjene izzive se je tudi v Sloveniji, tako kakor v drugih dràvah Evropske unije, treba odzvati z oblikovanjem novih scenarijev in s tem prispevati k usmerjanju (èlenega) razvoja prostorskih struktur (Ravbar 2005). Drugo pomembno dejstvo je, da Slovenija {e ne izkori{~a popolnoma instru-mentarija, ki ga ponujajo na primer regionalni razvojni koncepti, medob~insko sodelovanje, partnerska omrèja mest …, saj ti sistemi, kakr{ne poznajo moderne metodologije na~rtovanja, {e niso zaìveli, vendar so za konkretizacijo, prenos in evalvacijo trajnostnega razvoja neizogibni. Sodobne metode pospe{evanja atraktivnosti obmo~ij so povezane z iskanjem endogenih faktorjev in/ali s spodbujanjem ustvarjalnega okolja oziroma z oblikovanjem tako imenovanih »u~e~ih se regij«, ki jih spremljajo tudi nove pojmovne interpretacije, kot so: regionalni management, regionalni (urbani) marketing, procesna moderacija, komunikacijsko in mediacijsko planiranje, kooperativno razvojno pospe{evanje …, odpirajo popolnoma nov spekter planerskih postopkov, tako na teoretski, kot empiri~ni ravni. In prav na tem tori{~u se odpirajo mònosti za preseganje normativnih ovir. Regionalni management v tem primeru kot vmesna – interme-diarna – stopnja odigrava v participativnih procesih klju~no – posredni{ko – vlogo med prostorskim/regionalnim planiranjem, (podjetni{kim) managementom in pospe{evanjem regionalnega razvoja. Rezultat razslojevanja drùbe je postopno (sicer po~asno) preoblikovanje dràvnih institucij v ustanove s sposobnostjo uveljavljanja razvojnih zamisli. Le-te se deloma preusmerjajo s politi~ne ravni na podro~je korporativizma, interesnih zdruènj in/ali nevladnih organizacij. Navkljub zajetni in skrbno na~rtovani hierarhi~ni organiziranosti prizadevanj za enotno usmerjanje skladnega regionalnega razvoja dràva ni (ve~ edini) porok za dejansko uresni~evanje zastavljenih ciljev. Postmoderni mehanizmi javnih institucij so, nasprotno, prav tako kakor celotna drùba, sestavljeni iz obilice avtonomnih interesov, ki z lastnimi interesi kot akterji soustvarjajo razvojno-politi~no areno. Kdor èli sodelovati pri sooblikovanju razvojnih prizadevanj, mora sprejeti pravila igre, posebej na podro~ju komuniciranja z javnostjo. Prav tako mora imeti prilagodljive razvojne programe, ki jih je ob sodelovanju z razvojnimi koalicijami treba uskladiti tudi s sodelujo~imi drugimi akterji. 5 Viri in literatura Evropske prostorsko razvojne perspektive, Slovenska verzija. Ljubljana, 2000. Ravbar, M. 2003: Sistem urejanja prostora: zaklju~no poro~ilo. Geografski in{titut Antona Melika Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Ljubljana. Ravbar, M. 2004: Sistem urejanja prostora v lu~i nove zakonodaje. Krajinska arhitektura med danes in jutri: zbornik 10. strokovne konference Dru{tva krajinskih arhitektov Slovenije. Ljubljana. Ravbar, M. 2005: Pogledi na usmerjanje trajnostnega naselbinskega razvoja: tènje, razumevanje in urbani mened`ment kot instrument usmerjanja poselitve. IB revija 39-4. Ljubljana. 115 Marjan Ravbar Ravbar, M. 2005: Regionalni management – izziv in preizkusni kamen za politiko regionalnega planiranja. Dela 24. Ljubljana. Ravbar, M. 2007: Prostorski razvoj med sodelovanjem in tekmovalnostjo?: Diskurz o uresni~evanju prostorskega planiranja v Sloveniji. IB revija 41, 3–4. Ljubljana. Ravbar, M. 2007: Prostorsko planiranje – ~emu? = Spatial planning – what for? Geodetski vestnik 51-2. Ljubljana. Strategija prostorskega razvoja. 2004. Medmrèje: http://www.pososki-rc.si/sites/www/files/SPRS_260104_ celota.pdf (31. 3. 2009). Strategija razvoja Slovenije. 2005. Medmrèje: http://www.umar.gov.si/fileadmin/user_upload/projekti/ 02_StrategijarazvojaSlovenije.pdf (31. 3. 2009). Strategija regionalnega razvoja Slovenije. 2001. Medmrèje: http://www.rra-posavje.si/files/File/strategija %20reg.%20razvoja.pdf (31. 3. 2009). Zakon o prostorskem na~rtovanju. Uradni list RS 33/2007. Ljubljana. Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja. Uradni list RS 93/2005. Ljubljana. Zakon o urejanju prostora. Uradni list RS 110/2002. Ljubljana. 116 Razvojni izzivi Slovenije, 117–124, Ljubljana 2009 PREBIVALSTVENI IN STANOVANJSKI VIDIKI RAZVOJA SLOVENSKIH REGIJ dr. Srna Mandi~ Fakulteta za drùbene vede, Univerza v Ljubljani Kardeljeva plo{~ad 5, 1000 Ljubljana srna.mandic@ fdv.uni-lj.si UDK: 316.334.54(497.4) IZVLE^EK Prebivalstveni in stanovanjski vidiki razvoja slovenskih regij Prebivalstvo in stanovanja s svojimi zna~ilnostmi predstavljajo razvojni potencial regij, ki ga v prispevku analiziramo z vrsto kazalnikov. Ugotavljamo, da se regije znatno razlikujejo glede na stopnjo obnavljanja prebivalstva, dostopnost stanovanj kot pogoja za nastanek novih gospodinjstev, zasedenosti stanovanjskega sklada in cenovne dosegljivosti stanovanj. O nevarnosti kopi~enja negativnih razvojnih dejavnikov v regijah kaèjo dokaj{nje razlike v povpre~nem pri~akovanem trajanju ìvljenja. Regionalne razlike so delène premalo pozornosti v raziskovanju in v sektorskih politikah, ki kljub Strategiji razvoja Slovenije ostajajo premalo dovzetne za prepoznavanje specifi~nih regionalnih problemov in za njihovo re{evanje. KLJU^NE BESEDE prebivalstvo, stanovanja, regije, kakovost ìvljenja, demografija ABSTRACT Population and housing factors of development in Slovenian regions Population and housing are significant developmental regional resources that are examined in this paper. Several of their indicators are analysed and considerable diversity between Slovenian statistical regions is found in the extent of problems related to the growth and ageing of the population, the accessibility of housing for new household formation and the use of the housing stock and its affordability. Large differences in the average life expectancy between regions indicate the threat of the regional accumulation of negative factors. In spite of the Slovenia's Development Strategy, regional differences and problems remain insufficiently recognised and addressed by public policies. KEY WORDS population, housing, regions, quality of life, demography 117 Srna Mandi~ 1 Uvod V prispevku obravnavamo prebivalstvo in stanovanja kot dva pomembna razvojna vira slovenskih regij. Z uporabo razli~nih kazalnikov analiziramo njun potencial v regijah in sku{amo ugotoviti, kak- {ne so med njimi razlike in specifi~ne razvojne omejitve. Pri tem izhajamo iz ciljev in prioritet, dolo~enih v obstoje~i Strategiji razvoja Slovenije (2005) in sku{amo oceniti, kako uspe{no ta razvojni dokument naslavlja razvojne probleme regij in tudi globalne razvojne dileme, ki se v njih kaèjo. Na demografski in stanovanjski razvoj slovenskih regij se v letih 2006–2013 nana{ajo zlasti naslednji klju~ni razvojni cilji Strategije razvoja Slovenije: • trajnostno pove~anje blaginje in kakovosti ìvljenja vseh posameznic in posameznikov; • ustvarjanje pogojev za trajno obnavljanje prebivalstva; • hitrej{i razvoj vseh regij in zmanj{evanje zaostanka najmanj razvitih. Vsebinsko relevantne razvojne kazalnike smo izbrali glede na dosegljivost v klju~ni podatkovni podlagi – Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002 Statisti~nega urada Republike Slovenije. Ta vir podatkov namre~ omogo~a analizo na ravni statisti~nih regij, dopolnjujemo pa ga tudi z drugimi viri. Pri analizi uporabljamo enostavne statisti~ne metode; primerjalno analizo poloàja regij pa praviloma izvajamo tako, da ugotavljamo zastopanost posamezne regije pri opazovanem pojavu in ocenjujemo, ali je pri njem zastopana nesorazmerno mo~no ali pa, alternativno, malo. 2 Zna~ilnosti prebivalstva v regijah V tem delu analiziramo nekaj klju~nih prebivalstvenih kazalnikov, ki zadevajo »trajno obnavljanje prebivalstva« in »skladnej{i regionalni razvoj« kot cilja Strategije razvoja Slovenije v obdobju 2006–2003. Obravnavo omejujemo na vpra{anja staranja in gibanja prebivalstva, kar je poglavitnega pomena za ugotavljanje prebivalstvenega razvojnega potenciala regij. Staranje prebivalstva je trend, ki je zna~ilen za vse razvite drùbe in tudi Evropsko unijo (EU), kjer mu posve~ajo veliko pozornost tako v raziskovanju kot tudi v oblikovanju razvojnih politik. Stanje, ki kaè, do kod je napredoval trend staranja v regijah, ugotavljamo z dvema kazalnikoma: delè najmlaj{ega prebivalstva – starih 0 do 14 let, ter je delè najstarej{ega prebivalstva – starej{ih od 65 let. Slika 1 kaè, da je staranje prebivalstva po obeh kazalnikih mo~neje izraèno v Zasavski, Gori{- ki in Obalno-kra{ka regiji; regije z najmanj izraènim trendom staranja pa so Koro{ka, Savinjska in Jugovzhodna Slovenija. Razlike med regijami trenutno niso zelo velike, vendar se brez ustrezne politike lahko v prihodnje mo~no pove~ajo; problemi v zvezi s staranjem prebivalstva so v regijah razli~no izraèni in potrebujejo tudi bolj specifi~ne razvojne odgovore. S staranjem prebivalstva prihaja ne le do tega, da je starej{ega prebivalstva vse ve~, temve~ da se dalj{a tudi ìvljenjska doba. Slovenija se po njej uvr{~a v sredino med evropskimi dràvami; zastoj v podalj{evanju ìvljenja smo doìveli v prvi polovici devetdesetih let kot posledico prehoda v nov drùbeni red ([ircelj 2009). Glede poloàja v regijah pa podatki Statisti~nega urada Republike Slovenije (Slovenske regije … 2006, 6) o pri~akovanem trajanju ìvljenja (ob rojstvu med letoma 1999 in 2003) kaèjo na znatne razlike. Dale~ najvi{je je v Osrednjeslovenski regiji, kjer zna{a za ènske 81,2 leta in za mo{- ke 74,0 leta ter v Gori{ki regiji 81,4 in 73,6. Na drugi strani z najnìjim pri~akovanim trajanjem ìvljenja sta Pomurska regija – 78,5 za ènske in 69,2 za mo{ke ter Zasavska regija 78,5 in 70,6. Velika razlika – med ènskami (kar 7,2 leti) v pri~akovanem trajanju ìvljenja kaè, da prihaja v Sloveniji do dokaj izra-zitega kopi~enja negativnih dejavnikov kakovosti ìvljenja v nekaterih regijah, najizraziteje v Pomurski in Zasavski regiji, ki sta uvr{~eni zelo nizko celo v primerjavi z novimi evropskimi ~lanicami; njihovo dràvno povpre~je je bilo 78,7 za ènske in 70,4 za mo{ke (Europe's demographic future … 2007, 38). Te razlike kaèjo na potrebo po bistveno ve~jem spremljanju in odzivanju na razvojne probleme v re-118 Prebivalstveni in stanovanjski vidiki razvoja slovenskih regij 20 15 10 5 0 –5 ija rska vska vska a{ka i{ka a{ka ven u avska ro{ka venija enjska m dr o vinjska asa venska Slo o K Z o-kr Gor P oP Sa Gor balno-kr ednjeslo tranjsk O Spodnjeposa o vzhodna Slo Osr N goJu stari 0–14 (%) stari 65+ (%) rast prebivalstva (‰) medregionalne migracije (‰) Slika 1: Prebivalstvo slovenskih regij po izbranih kazalnikih (Slovenske regije … 2008). gionalnih okvirjih, upo{tevaje tudi specifi~no ogroènost po spolu. Za mo{ke je razlika med regijami manj{a, toda {e vedno opazna – 4,8 leta. Drugo pomembno prebivalstveno razvojno vpra{anje zadeva {tevilo prebivalcev in trende spreminjanja {tevila prebivalcev. K nara{~anju ali, alternativno, k upadanju prebivalstvenega potenciala regij prispevajo {tevilni dejavniki. Z demografskega vidika predstavlja neto rast {tevila prebivalcev regije se{te-vek med naravnim in selitvenim prirastom. V kon~nem se{tevku se tako kaè, da se v nekaterih regijah {tevilo prebivalcev ve~a, v drugih pa stagnira ali upada. Kot kaè slika 1, med slovenskimi regijami izkazujejo najvi{jo rast {tevila prebivalcev Osrednjeslovenska, Notranjsko-kra{ka in Obalno-kra{ka regija – vse s stopnjo prirasta nad 5 promilov. Na drugi strani pa so regije, ki beleìjo rahlo upadanje {tevila prebivalcev; to so predvsem Pomurska, Zasavska, Koro{ka in Gori{ka. Na sliki vidimo, koliko in kako k rasti prispevajo medregionalne selitve. Za Koro{ko, Zasavsko in Gori{ko se kaè, da je upadanje {tevila prebivalcev skoraj v celoti posledica izseljevanja v druge regije. Na drugi strani pa v Osrednjeslovenski in Obalno-kra{ki regiji opaàmo najvi{je stopnje medregionalnega priseljevanja, vendar to k rasti {tevila prebivalcev prispeva razmeroma malo. Izpostaviti velja dve regiji, kjer prebivalstveni potencial upada po ve~ kazalnikih in virih. Natan~neje, v Zasavski in Gori{ki regiji se prebivalstvo stara, upada {tevilo prebivalcev in ti se tudi izseljujejo v druge regije. Pri tem se v Zasavski regiji pridruùje tudi najnìje pri~akovano trajanje ìvljenja, medtem ko je v Gori{ki regiji to zelo visoko. 3 Stanovanja kot razvojni vir regij Stanovanja so pomemben razvojni vir lokalnih skupnosti ne le zato, ker so »gospodarski multiplika-tor« s tem, da gradnja stanovanj poganja vrsto drugih panog, ampak tudi zato, ker so klju~nega pomena za prebivalstvo, njihovo kakovost ìvljenja in demografska gibanja. Razpolòljivost stanovanj na nekem 119 Srna Mandi~ obmo~ju je dejavnik priseljevanja ali odseljevanja ljudi; »stanovanjski razlogi« so klju~ni motiv za selitev pri tretjini selitev (Stanovanjska anketa 2005). Dostopnost do stanovanja pa je tudi dejavnik pri nastajanju novih gospodinjstev in vpliva na to, kdaj mladi zapustijo star{e in ustvarijo samostojno gospodinjstvo. Kot je pokazala mednarodna primerjalna analiza, je Slovenija med dràvami, kjer se mladi zelo pozno odselijo od star{ev, to pa je povezano s pomanjkanjem dostopnih najemnih stanovanj kot tipi~no prvo stopni~ko samostojne stanovanjske kariere (Mandi~ 2008). Za merjenje kakovosti stanovanjskega sklada so v veljavi {tevilni kazalniki, ki jih spremljajo dràv-ne in tudi mednarodna statistika (na primer Housing statistics in the European Union 2004). Tukaj se bomo omejili na nekaj klju~nih in dosegljivih kazalnikov: velikost stanovanjskega sklada v smislu {tevila stanovanj, na~in uporabe stanovanj in izkori{~enost, lastni{tvo stanovanj in tip stanovanjske oskrbe ter cenovna dosegljivost stanovanj. Poleg tega bomo analizirali tudi stanovanjske strategije gospodinjstev, ki kaèjo, za kak{ne izbire se gospodinjstva odlo~ajo in na kak{ne vire se pri tem naslanjajo. Pri vsem tem nas zanimajo zlasti razlike med regijami in njihove posebnosti. Pri analizi se opiramo predvsem na podatke iz Popisa prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002 ter Stanovanjske ankete 2005. Seveda pa moramo opozoriti, da predstavljajo regionalne razlike v stanovanjski oskrbi temo, ki je v slovenskem prostoru delèna zelo majhne pozornosti. Podatki v preglednici 1 kaèjo, da so stanovanja in gospodinjstva v pretèni meri relativno enakomerno zastopana po regijah. Pojav, da so v neki regiji gospodinjstva zastopana v ve~ji meri kot stanovanja, kaè na relativni primanjkljaj stanovanj glede na gospodinjstva; to je nekoliko prisotno v Koro{ki, Savinjski in Osrednjeslovenski regiji, kjer delè gospodinjstev presega delè stanovanj. Obratno pa relativni prese- èk stanovanj nad gospodinjstvi izkazujejo Pomurska, Spodnjeposavska; Jugovzhodna in Obalno-kra{ka regija. Preglednica 1: Zastopanost regij glede na delè gospodinjstev, prebivalcev, stanovanj in lastni{tvo stanovanj po Popisu prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002. regija gospodinjstva stanovanja zasebna last last dràve, ob~in (%) {tevilo % fizi~nih oseb (%) in javnih ustanov (%) Slovenija 100,0 777.772 100,0 100,0 100,0 Pomurska 5,7 45.871 5,9 6,1 3,8 Podravska 16,2 125.629 16,2 16,0 17,4 Koro{ka 3,7 26.450 3,4 3,1 6,8 Savinjska 12,7 97.091 12,5 12,1 17,2 Zasavska 2,5 18.393 2,4 1,9 7,9 Spodnjeposavska 3,3 28.397 3,7 3,6 3,4 Jugovzhodna Slovenija 6,6 55.735 7,2 7,4 4,1 Osrednjeslovenska 25,5 193.453 24,9 25,3 19,2 Gorenjska 9,8 74.784 9,6 9,7 8,6 Notranjsko-kra{ka 2,6 20.231 2,6 2,6 3,3 Gori{ka 6,0 47.388 6,1 6,3 3,9 Obalno-kra{ka 5,4 44.350 5,7 5,8 4,3 Glede na lastni{tvo stanovanj ugotavljamo prisotnost dveh kategorij: stanovanj v zasebni lasti fizi~- nih oseb ter stanovanj v lasti dràve, ob~in in javnih skladov. Stanovanja v zasebni lasti fizi~nih oseb v veliki ve~ini predstavljajo lastni{ko zasedena stanovanja, v manj{em delu pa tudi zasebna najemna stanovanja ali stanovanja, ki jih uporabljajo brez pla~ila najemnine sorodniki ali druge osebe. Za razliko od te kategorije, ki zdruùje ve~ stanovanjskih statusov, pa je druga kategorija ~ista in predstavlja jedro najemnih stanovanj v Sloveniji. Uporabimo jo lahko kot kazalnik razpolòljivosti najemnih stano-120 Prebivalstveni in stanovanjski vidiki razvoja slovenskih regij vanj v regiji. Podatki v preglednici kaèjo, da so stanovanja v lasti dràve, ob~in in javnih skladov mo~- neje od povpre~ja zastopana v treh regijah: Zasavski, Koro{ki in Savinjski regiji, najmanj zastopana pa v Pomurski, Jugovzhodni in – paradoksalno – v Osrednjeslovenski regiji. Za regije z visoko zastopanostjo javnih najemnih stanovanj je zna~ilno, da imajo mo~no industrijsko tradicijo, ki vklju~uje tudi najemna stanovanja delovnih organizacij, ki v teh regijah torej niso bila predmet privatizacije v tolik{ni meri, kot drugod. Med regijami s slab{e zastopanimi javnimi najemnimi stanovanji sta dve s {ibkej{o industrijsko dedi{~ino in – paradoksalno – Osrednjeslovenska regija. Slednja ima mo~no industrijsko tradicijo, obenem tudi dana{njo najvi{jo koncentracijo dràvnih in javnih ustanov in tudi najvi{jo stopnjo priseljevanja; s podpovpre~no zastopanostjo javnih najemnih stanovanj v tej regiji se pa~ kaè pomanjkanje najemnih stanovanj, ki ga delno kompenzirajo zasebna najemna stanovanja. Naslednje vpra{anje zadeva uporabo stanovanj, torej na~in, kako gospodinjstva oziroma lastniki stanovanja dejansko uporabljajo. Po podatkih Popisa prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002 (lastni prera~un) je v celotnem stanovanjskem skladu Slovenije stalno naseljenih stanovanj 86 %, stalno nenaseljenih 10 %, in 4 % stanovanj za ob~asno uporabo. Opozoriti je treba, da se je ta struktura v desetletju med popisoma 1991 in 2002 zelo mo~no spremenila. [tevilo nenaseljenih stanovanj se je pove~alo kar za 51.575, njihov delè pa je zrasel s 4 % na 10 %. Ta sprememba je {la na ra~un naseljenih stanovanj, katerih delè se je ustrezno zniàl, medtem ko so stanovanja za ob~asno uporabo ostala prakti~no nespremenjena. Brez celovitej{e analize razlogov in pomena nenaseljenih stanovanj lahko podamo le splo- {no oceno, da nenaseljena stanovanja kaèjo na neizkori{~enost virov in s tem na neskladja, ki bi jim dràvna in regionalna stanovanjska politika morali posvetiti ve~jo pozornost. Regionalna porazdelitev stanovanj po vrstah uporabe je podana v preglednici 2. Pokaè nam, da je stanovanj za za~asno uporabo podpovpre~no malo v Koro{ki, Zasavski in najizraziteje v Osrednjeslovenski regiji. Nadpovpre~no pa se ta stanovanja zgo{~ajo v Jugovzhodni, Gorenjski in Obalno-kra{ki regiji, kar je razumljivo glede na njihov turisti~no-rekreativni potencial. Preglednica 2: Zastopanost regij glede na stanovanja po uporabi po Popisu prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002. skupaj stalno stalno za ob~asno {tevilo % naseljena (%) nenaseljena (%) uporabo (%) SLOVENIJA 777.772 100,0 100,0 100,0 100,0 Pomurska 45.871 5,9 5,7 6,6 7,6 Podravska 125.629 16,2 16,2 15,9 16,4 Koro{ka 26.450 3,4 3,6 2,2 1,9 Savinjska 97.091 12,5 12,7 11,2 11,6 Zasavska 18.393 2,4 2,5 1,8 0,9 Spodnjeposavska 28.397 3,7 3,3 4,7 7,7 Jugovzhodna Slovenija 55.735 7,2 6,6 7 17,7 Osrednjeslovenska 193.453 24,9 25,5 25,7 11,4 Gorenjska 74.784 9,6 9,9 6,7 10,8 Notranjsko-kra{ka 20.231 2,6 2,6 3,2 1,6 Gori{ka 47.388 6,1 5,9 7,8 5,2 Obalno-kra{ka 44.350 5,7 5,5 7,2 7,2 Nenaseljena stanovanja izkazujejo nekoliko druga~no porazdelitev. Izraziteje podpovpre~no so zastopana v Koro{ki, Gorenjski in Zasavski regiji in to kljub temu, da so to ve~inoma regije z ve~jim odseljevanjem. Na drugi strani pa so nenaseljena stanovanja izraziteje nadpovpre~no zastopana v Spodnjeposavski, Gori{ki in Obalno-kra{ki regiji. Seveda pa bi ta pojav zaradi svojega obsega zahteval pozornost v vseh 121 Srna Mandi~ regijah, sega pa v razponu od 6,4 % sklada na Koro{kem do 12,9 % na Gori{kem in Spodnjeposavskem, v Osrednjeslovenski regiji pa 10,4 %. Nadaljnje vpra{anje zadeva cenovno dosegljivost stanovanj po regijah. Ker je to nujno obravnavati v odnosu do kupne mo~i gospodinjstev in gospodarske razvitosti regij, podajamo v preglednici 3 primerne kazalnike. Vidimo, da se povpre~na cena m2 stanovanjske povr{ine med regijami mo~no razlikuje; razmerje med najnìjo (597 evrov v Koro{ki) in najvi{jo (1867 evrov v Osrednjeslovenski) je blizu 1 : 3. Cene stanovanj v precej{nji meri, vendar ne popolnoma, sledijo razvitosti regij, merjeni v bruto doma~em proizvodu (BDP) na prebivalca. Najvi{je so v dveh najrazvitej{ih regijah – v Osrednjeslovenski in Obalno-kra{ki; v najmanj razvitih regijah so nìje, vendar ne linearno. Razlike v povpre~nih cenah stanovanj odraàjo vrsto zna~ilnosti regionalnih stanovanjskih trgov in razmer na njih. Preglednica 3: Cenovna dosegljivost stanovanj v regijah (SURS 2009; SLONEP 2009). BDP na BDP regije cena m2 povpre~na letna povpre~na letna prebivalca v % od Slovenije stanovanja rast cene rast cene 2005 (2005) (2002) stanovanja (2007) stanovanja (2008) Slovenija 14.116 100,0 Pomurska 9.399 4,1 612 10,1 16,3 Podravska 11.825 13,4 892 15,5 9,1 Koro{ka 11.029 2,9 597 –7,2 34,8 Savinjska 12.556 11,4 831 10,4 11,0 Zasavska 9.962 1,6 682 15,9 33,4 Spodnjeposavska 11.319 2,8 680 6,3 14,3 Jugovzhodna Slovenija 12.914 6,4 952 17,9 10,6 Osrednjeslovenska 20.364 35,9 1867 8,2 13,7 (Ljubljana) (2050) (13,1) (10,1) Gorenjska 12.018 8,5 1279 11,8 17,2 Notranjsko-kra{ka 10.514 1,9 860 10,3 11,5 Gori{ka 13.496 5,7 1131 16,3 9,5 Obalno-kra{ka 14.616 5,4 1861 17,5 4,9 V zadnjih letih so v vseh regijah beleìli znatno rast cen stanovanj. Povpre~na prodajna cena stanovanj je tako med leti 2003 in 2007 narasla za 80 % (Kvartalno poro~ilo … 2008, 10). Rast cen je varirala po regijah in letih (preglednica 3), vendar se relativno razmerje med regijskimi cenami ni bistveno spremi-njalo. Kot ugotavlja Cirmanova s sodelavci (2008), je rast cen nepremi~nin ve~inoma vodila k manj{anju cenovne dosegljivosti stanovanj, saj so cene nepremi~nin rasle hitreje od pla~. Cenovna dosegljivost stanovanj, izraèna kot razmerje med povpre~no ceno m2 stanovanjske povr{ine in povpre~no neto pla- ~o v regiji, se je med leti 2002 in 2006 po analizi Cirmanove zmanj{ala med 33 % (Obalno-kra{ka in Osrednjeslovenska) in 12 % (Jugovzhodna Slovenija). [pekulativna rast cen, ki je bila v najrazvitej{ih regijah najvi{ja, je tudi najve~ prispevala k poslab{anju cenovne dosegljivosti stanovanj v teh regijah. Seveda pa se je rast cen nepremi~nin ustavila in v tretjem ~etrtletju 2008 so cene stanovanj v povpre~- ju padle za 5 %, {tevilo prodanih enot pa za 50 % (Kvartalno poro~ilo … 2008). Zadnje vpra{anje zadeva stanovanjske strategije gospodinjstev. Gospodinjstva se namre~ razli~no odzivajo na spremenjene stanovanjske potrebe in druge vire, pri tem pa imajo pomembno vlogo ne le razmere na stanovanjskem trgu in in{trumenti stanovanjskih politik, ampak tudi vrednote, na~in ìvljenja in navade gospodinjstev ter njihov dostop do razli~nih oblik pomo~i s strani sorodstvenih omreìj. V dosedanjih raziskavah smo ugotovili, da se v Sloveniji v primerjavi z ve~ino drugih dràv relativno 122 Prebivalstveni in stanovanjski vidiki razvoja slovenskih regij 40 35 30 25 % 20 15 10 5 0 vska vska venija a{ka i{ka a{ka venska enjska PomurskaPodravska Koro{ka Savinjska Zasa Slo Gor o-kr Gor Spodnjeposa ednjeslo Obalno-kr vzhodna Osr Notranjsk Jugo izbolj{ava selitev brez sprememb drugo vsi Slika 2: Regije po zastopanosti razli~nih stanovanjskih strategij po podatkih Stanovanjske ankete 2005. malo gospodinjstev odlo~a za preselitev v drugo stanovanje, znatno ve~ kot drugod pa za spremembe na mestu – torej adaptacije, prezidave … Po podatkih Stanovanjske ankete 2005 so gospodinjstva naved-la naslednjo strategijo kot najbolj verjetno v naslednjih 5 letih: izbolj{avo tega stanovanja 18,5 %, selitev v drugo stanovanje 11,3 %, brez sprememb 67,7 % in drugo 2,5 %. Slika 2 kaè zastopanost regij v teh strategijah. Izbolj{ave so relativno mo~no in enakomerno zastopane po regijah, medtem ko so selitve poraz-deljene druga~e. Pri napovedanih selitvah sta nadpovpre~no zastopani Osrednjeslovenska regija in Jugovzhodna Slovenija, izraziteje podpovpre~no pa Notranjsko-kra{ka in Pomurska regija. 4 Sklep Analizirali smo izbrane prebivalstvene in stanovanjske vire, ki predstavljajo razvojni potencial slovenskih regij. Glede na to, da Strategija razvoja Slovenije (2005) med klju~nimi cilji navaja tudi »trajno obnavljanje prebivalstva« ter »skladnej{i regionalni razvoj«, pa na{a analiza opozarja, da med regijami obstajajo razlike v njihovih razvojnih potencialih. Problemi v zvezi z obnavljanjem in staranjem prebivalstva, dostopnost do stanovanj kot pogoj za nastajanje novih gospodinjstev, nezasedenost stanovanjskega sklada in cenovna dosegljivost stanovanj so v regijah dokaj razli~no izraèni. Obenem so regionalne razlike delène majhne pozornosti tako v raziskovanju kot tudi pri oblikovanju in izvajanju javnih sektorskih politik, pri ~emer Strategija razvoja Slovenije ni dovolj prispevala k izbolj{anju. Tako in{trumentariji javnih politik ostajajo premalo prilagojen temu, da bi prepoznavali specifi~ne regionalne probleme in se na njih primerno odzivali. Na to, da v Sloveniji prihaja do znatnega kopi~enja negativnih dejavnikov kakovosti ìvljenja, najbolj izrazito kaè razlika med regijami glede povpre~ne-ga pri~akovanega trajanja ìvljenja; za ènske na primer ta zna{a kar 7,2 leti. 123 Srna Mandi~ 5 Viri in literatura Cirman, A., Murko, J., Kocuvan, A., P{under, I., Ahtik, M., Bulc, A. 2008: Cene nepremi~nin – kaj nas ~aka v prihodnosti: interaktivno plenarno zasedanje na 4. slovenski nepremi~ninski konferenci, 23. in 24. septembra 2008. Portorò. Europe's demographic future: Facts and figures on chalenges and opportunities. European Commission, Office for Official Publications of the European Communitites. Luxembourg, 2007. Housing statistics in the European Union 2004. National Board of Housing, Building and Planning, Swe-den. Boverket, 2005. Kvartalno poro~ilo o povpre~nih cenah nepremi~nin na slovenskem trgu za 3. ~etrtletje 2008. Geodetska uprava Republike Slovenije. Ljubljana, 2008. Mandi~, S. 2008: Home-Leaving and its Structural Determinants in Western and Eastern Europe: An Exploratory Study. Housing Studies 23-4. Abingdon. Mandi~, S., Cirman, A. 2006: Stanovanje v Sloveniji 2005. Ljubljana. Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002. Medmrèje: http://www.stat.si/pxweb/Database/ Popis2002/Statisti~ne%20regije/Stavbe%20in%20stanovanja/Stavbe%20in%20stanovanja.asp (22. 1. 2009). SLONEP 2009. Medmrèje: http://www.slonep.net/subareas.html?lev0=1&lev1=4&lang=&lev2=45&lev3= 2138 (22. 1. 2009). Slovenske regije v {tevilkah. Statisti~ni urad Republike Slovenije. Ljubljana, 2006. Slovenske regije v {tevilkah. Statisti~ni urad Republike Slovenije. Ljubljana, 2008. Stanovanjska anketa 2005. Univerza v Ljubljani, IDV FDV, CDB. Ljubljana, 2005. Strategija razvoja Slovenije. Vlada Republike Slovenije. Ljubljana, 2005. SURS 2009. Medmrèje: http://www.stat.si/publikacije/pub_regije.asp (22. 1. 2009). [ircelj, V. 2009: Staranje prebivalstva v Sloveniji. Starej{i ljudje na prepihu drùbenih sprememb. Maribor. 124 Razvojni izzivi Slovenije, 125–134, Ljubljana 2009 VPLIV MIGRACIJ NA POTREBE PO STAVBNIH ZEMLJI[^IH V SLOVENSKIH REGIJAH dr. Anka Lisec, mag. Samo Drobne Fakulteta za gradbeni{tvo in geodezijo, Univerza v Ljubljani Jamova cesta 2, 1000 Ljubljana anka.lisec@ fgg.uni-lj.si, samo.drobne@ fgg.uni-lj.si dr. Marija Bogataj Ekonomska fakulteta, Univerza v Ljubljani Kardeljeva plo{~ad 17, 1000 Ljubljana marija.bogataj@ ef.uni-lj.si UDK: 332.21:314.15(497.4) IZVLE^EK Vpliv migracij na potrebe po stavbnih zemlji{~ih v slovenskih regijah Razvoj dejavnosti ~loveka se neposredno ali posredno odraà v rabi izredno omejene in glede na ìvljenjsko dobo ~loveka neobnovljive dobrine na{ega planeta, to je zemlji{~. Tudi na regionalni ravni se razvoj odraà v prostoru, saj gospodarstvo in na sploh drùba za svoj razvoj zahtevata fizi~ni prostor. Osnovni namen prispevka je pokazati vpliv predvidenega razvoja Slovenije, ki naj bi temeljil na decentraliziranem in usklajenem regionalnem razvoju, na potrebe po (stavbnih) zemlji{~ih na ravni statisti~nih regij (NUTS 3). Ocena potreb po stavbnih zemlji{~ih temelji na oceni sprememb demografskih gibanj, ki so pogojene tudi s spremembo ~asovnih razdalj med razli~nimi lokacijami in spremembami gospodarskih dejavnikov. Pri tem smo izhajali iz prostorskega standarda prebivalcev slovenskih regij, dolo~enega na podlagi {tudije povezanosti med {tevilom prebivalcev po regijah in povr{inami zazidanih zemlji{~. Ocena potreb po stavbnih zemlji{~ih lahko predstavlja pomemben podatek pri prostorskem na~rtovanju, hkrati pa tudi pomembno informacijo o razvoju trga zemlji{~. KLJU^NE BESEDE stavbna zemlji{~a, migracije, dnevna mobilnost, regije, regionalni razvoj ABSTRACT The influence of migration on demand for building land in the Slovenian regions Development of human activities has always had a direct or indirect impact on use of land, which can be considered as non-renewal natural resource of our planet Earth, when comparing to the life time of a man. When focusing on the regional level, regional development is also being reflected in the human environment due to the request of the economic development or more general, development of the society, for physical space. The main purpose of the contribution is to represent the influence of the predicted regional development of Slovenia, which is supposed to be based on decentralized and balanced regional development, on demand of (building) land on the level of statistical regions (NUTS 3). The estimation of building land demand is based on the prediction of change of demographic movements, which are the subjects of the change of time-distance between different locations as well as the change of economic factors. For this purpose, the need of building land has been derived from the spatial standard of the residents in Slovenian regions, determined in the framework of the study of correlation between the number of residents in the regions and built-up areas. The result might be an important input for spatial planning and can be further used also as important information about development of land market. KEY WORDS building land, migrations, commuting, region, regional development 125 Anka Lisec, Samo Drobne, Marija Bogataj 1 Uvod Namen smotrnega razvoja drùbe, dràve, je omogo~iti enakovreden razvoj dana{njim generacijam in glede na dana{nje razmere enakovreden razvoj prihodnjim generacijam. Slovenija je med {tiri osnovne cilje razvoja dràve uvrstila medgeneracijski in sonaravni razvojni cilj, ki temelji na na~elu trajnosti kot klju~nega kakovostnega merila na vseh podro~jih razvoja, vklju~no s ciljem trajnostnega obravnavanja prebivalstva (Strategija razvoja Slovenije 2005). Za paradigmo trajnostnega razvoja kot osnovnim vodilom vseh novej{ih razvojnih programov tako na dràvni kot mednarodni ravni predstavlja pomembno prelomnico dokument Agenda 21, ki je nastal kot rezultat stali{~ udeleèncev konference ~lanic Zdruènih narodov za okolje in razvoj leta 1992 v Riu de Janeiru (Agenda 21 1992). Glede na dejstvo, da zemlji{~a oziroma tla ~loveku predstavljajo temeljni ìvljenjski prostor ter bistveni pogoj za ìvljenje in obstoj, se koncept trajnostnega razvoja vsekakor nana{a tudi na upravljanje z zemlji{~i in prostorski razvoj (Lisec in Prosen 2008). Tudi Slovenija je med nacionalne razvojne cilje v obdobju 2006–2013 uvrstila trajnostni okoljski in prostorski razvoj ob trajnostnem pove~evanju blaginje in kakovosti ìvljenja vseh posameznikov in posameznic, ki zahteva vlaganje v vire za uresni~evanje osebnih potencialov, vklju~no z zagotavljanjem kakovostnega bivanjskega okolja (Strategija razvoja Slovenije 2005). V dana{njem svetu se vse prepogosto sre~ujemo s slabimi praksami rabe zemlji{~, kjer med drugim pogosto izpostavljamo potratno {irjenje pozidave, ki je o~itnej{e v tranzicijskih dràvah in dràvah v razvoju. Toda kaj pravzaprav pomeni potratna in nepremi{ljena raba prostora? ^lovek za svoje dejavnosti potrebuje fizi~ni prostor, zemlji{~a, ki predstavljajo prostor za bivanje, prostor za gospodarske dejavnosti … Zdi se, da se danes pozidava zemlji{~ {iri veliko hitreje kot sam razvoj drùbe, vklju~no z demografskim razvojem. ^e ob tem dodamo {e napovedi o staranju prebivalstva v Sloveniji in Evropi, bi morali skladno s smernicami trajnostnega razvoja pri prostorskem na~rtovanju ve~ pozornosti nameniti projekcijam demografskih gibanj. Pri njih moramo upo{tevati razli~ne dejavnike, ki vplivajo tako na dnevno mobilnost kot na stalne selitve. Pri preu~evanju in napovedovanju stalnih notranjih selitvenih tokov (med statisti~nimi regijami) smo se osredoto~ili na vpliv izbolj{av ~asovnih razdalj do oskrbovalnih sredi{~ med regijami ter na vpliv gospodarskih dejavnikov. Na osnovi na{ih predhodnih raziskav smo za dolo~evanje sprememb stalnih notranjih selitev upo{tevali tudi spremembe dnevne mobilnosti med regijami (glej Bogataj in Drobne 2005; Drobne in Bogataj 2005; Bogataj in sodelavci 2006; Drobne in sodelavci 2008). Pri tem vpliva investicij dràve na osnovi indeksa ogroè- nosti regije nismo upo{tevali (Bogataj in sodelavci 2008; Drobne in Bogataj 2009). Dràva lahko namre~ z razli~nimi mehanizmi razvojnih politik vpliva na razvoj dolo~enega obmo~ja oziroma regije, s tem pa tudi na demografska gibanja. Slovenija se je odlo~ila za decentraliziran in uravnoteèn regionalni razvoj. Slede~ cilju trajnostnega regionalnega razvoja regija vzpostavlja razmere za trajno ustvarjanje blaginje. Ustvarjanje celovite blaginje vsakega posameznika ali posameznice, ki je v ospredju ciljev razvoja Slovenije (Strategije razvoja Slovenije 2005), je vezano na rabo prostora, a je hkrati odvisno od povezave z drugimi lokacijami, za katere skrbijo druge lokalne skupnosti oziroma druge regije. Pri vzpostavljanju razmer za decentraliziran in uravnoteèn razvoj Slovenije torej ne moremo individualno obravnavati posamezne regije, ampak moramo upo{tevati notranje dejavnike (dejavnike znotraj regije) in zunanje dejavnike (dejavnike izven meja obravnavane regije). Osredoto~ili smo se na potrebe regij po novih stavbnih zemlji{~ih, pri ~emer smo izhajali iz prostorskega standarda prebivalcev slovenskih ob~in (Bogataj in sodelavci 2006). Ocena potreb po stavbnih zemlji{~ je potrebna tako za smotrno prostorsko na~rtovanje kot za napovedi razvoja trga zemlji{~. Trg zemlji{~ v Sloveniji se po~asi razvija. @e prve analize zemlji{kega trga pa so pokazale na {tevilne {pekulacije o spremembi namembnosti (iz nezazidljivih v stavbna zemlji{~a), kar bi lahko vodilo v ne-smotrno zazidavo zemlji{~ glede na nekatere demografske projekcije v Sloveniji (glej Lisec in Lobnik 2007; Lisec in sodelavci 2007). 126 Vpliv migracij na potrebe po stavbnih zemlji{~ih v slovenskih regijah 2 Metodologija in gradiva Na podlagi projekcij demografskih gibanj (Eurostat 2008) in ob predhodno dolo~enem prostorskem standardu (Bogataj in sodelavci 2006) smo dolo~ili projekcijo potreb po stavbnih zemlji{~ih do leta 2050 v Sloveniji. Za ocenjevanje potreb po stavbnih zemlji{~ih v posameznih regijah smo na osnovi projekcij prebivalstva Eurostata, ki napovedujejo demografske spremembe po {tevilu in starostni strukturi prebivalstva na ravni celotne Slovenije, ter na temelju gravitacijskega modela Lowrijevega tipa (glej Bogataj in sodelavci 2006; Bogataj in sodelavci 2008), ugotavljali spremembe notranjih selitev pri spreminjanju posameznih ekonomskih in geografskih kazalnikov. Pri oceni sprememb potreb po stavbnih zemlji{~ih v regijah smo izhajali iz predpostavke, da so potrebe po novih stavbnih zemlji{~ih v regijah odvisne predvsem od sprememb stalnih selitev in mobilnosti. Za dolo~itev teh sprememb, ki so pogojene s spremembo ~asovnih razdalj med naselji in spremembami ekonomskih dejavnikov, smo najprej preverili, kateri dejavniki zna~ilno vplivajo na mobilnost in stalne selitve ter kak{en je njihov vpliv. Gravitacijski model Lowrijevega tipa pove, kako posamezni dejavniki vplivajo na selitve in spreminjajo demografsko sliko posameznih regij. Izhajali smo iz sedanjega demografskega stanja v slovenskih regijah, naravne rasti in projekcije staranja prebivalstva, ki zahteva oziroma narekuje spremembe na trgu nepremi~nin. Za dolo~itev spremembe ~asovnih razdalj med regijama oziroma ob~inami smo uporabili podatke modeliranja dostopnosti na{ih predhodnih raziskav, ki temeljijo na rastrskem pristopu v okolju GIS in izhajajo iz trenutnega in predvidenega stanja cestnega omrèja v Sloveniji (glej Drobne 2003; Drobne in sodelavci 2005; Drobne in sodelavci 2008). 3 Demografske zna~ilnosti Slovenije in projekcije Po podatkih Statisti~nega urada Republike Slovenije (v nadaljevanju SURS) je bilo konec leta 2007 v Sloveniji 2.025.866 prebivalcev, naravni prirast pa je bil è drugo leto zapored pozitiven in je zna{al +1239 prebivalca. [tevilo prebivalcev po posamezni statisti~ni regiji prikazuje preglednica 1, kjer je podan tudi naravni prirast za leto 2007. Preglednica 1: Prebivalci Slovenije, naravni prirast, povpre~na starost ter indeks starosti 31. 12. 2007 (Statisti~ni urad … 2009). {tevilo naravni povpre~na indeks prebivalcev prirast/upad starost starosti Pomurska 121.824 –341 41,6 123,0 Podravska 321.781 –539 41,8 127,7 Koro{ka 73.714 30 40,5 106,8 Savinjska 261.243 249 40,4 105,6 Zasavska 45.226 6 42,1 132,9 Spodnjeposavska 70.353 –189 41,2 119,1 Jugovzhodna Slovenija 141.547 125 39,8 101,9 Osrednjeslovenska 508.607 1549 40,8 110,8 Gorenjska 201.254 414 40,5 108,6 Notranjsko-kra{ka 52.083 –39 41,3 124,3 Gori{ka 120.329 –5 42,0 134,9 Obalno-kra{ka 107.905 –21 42,5 145,3 Slovenija 2.025.866 1239 41,1 116,3 127 Anka Lisec, Samo Drobne, Marija Bogataj Iz preglednice 1 je mogo~e razbrati, da se je naravni prirast oziroma upad v letu 2007 zelo razlikoval med regijami. Medtem ko je v Gorenjski in Osrednjeslovenski regiji zaznati visoko absolutno pove~anje {tevila prebivalcev (naravni prirast), visoko absolutno upadanje {tevila prebivalcev beleìmo v Podravski regiji, sledita pa Pomurska in Spodnjeposavska regija. Na negativni naravni prirast vpliva predvsem starostna struktura prebivalstva. Povpre~na starost Slovencev v letu 2007 je bila 41,1, povpre~je po statisti~nih regijah pa se je gibalo med 39,8 leti v Jugovzhodni Sloveniji in 42,5 leti v Obalno-kra{ki regiji, kjer je povpre~na starost prebivalstva najvi{ja. Indeks starosti kot kazalnik razmerja med najstarej{o (65 let in ve~) in najmlaj{o (do 14 let) starostno skupino je za Slovenijo v letu 2007 zna{al 116,3. Najvi{ji indeks starosti ima Obalno-kra{ka regija (145,3), najnìjega pa Jugovzhodna Slovenija (101,9). Ta negativni saldo naravnega gibanja prebivalstva in grònja po nadaljnjem staranju populacije popravlja selitveno gibanje prebivalstva med regijami, iz dràv Evropske unije (EU) in iz drugih dràv, ki je v preteklih letih v Sloveniji na ravni dràve pozitiven (glej Bogataj in sodelavci 2006; Bevc in Ur{i~ 2007). [tevilo prebivalcev po statisti~nih regijah se spreminja tudi zaradi notranjih selitev (med regijami). V obdobju med zadnjima popisoma prebivalstva 1991–2002 beleìmo izredno raznoliko srednje letno {tevilo selitev med statisti~nimi regijami (preglednica 2). Na prvi pogled nam podatki o notranjih selitvah (med regijami) dajejo vtis, da bo izredno tèko najti vzroke za to variabilnost, kar pa bi mo~no oteìlo tudi napovedovanje bodo~ih notranjih stalnih selitev. Poleg tega je mogo~e na podlagi podatkov SURS o notranjih selitvah med regijami ugotoviti, da so notranje letne selitve med regijami v preteklih letih nara{~ale in da tudi ta porast ni enakomeren po vseh parih regij. Za napovedovanje stalnih selitev v bodo~e in s tem za napovedovanje potreb po stanovanjih ter poslovnih oziroma industrijskih prostorih je treba poiskati metodo, ki bo kar se da uspe{no pojasnila veliko raznolikost v notranjih selitvah med regijami. 3.1 Projekcije prebivalstva Slovenije po Eurostatu V Sloveniji zaznamujeta demografske spremembe predvsem vklju~itev v EU, ki prina{a ve~jo mobilnost prebivalstva, ter staranje prebivalstva. Eurostat je na podlagi ve~letnega spremljanja gibanja prebivalstva v ~lanicah EU in drugih evropskih dràvah leta 2004 objavil projekcije prebivalstva za obdobje 2004–2050 za ve~ razli~ic (Bogataj in sodelavci 2008): • Osnovni scenarij predvideva zmeren ekonomski razvoj z uravnoteènimi politi~nimi in socialnimi kazalniki ter z zmernim (delno omejenim) priseljevanjem v Evropo iz dràv izven EU. Scenarij predvideva konvergenco evropskih dràv v stopnji zaposlenosti, selitvena politika znotraj Evrope pa je spro{~ena. • Scenarij nizke rasti izhaja iz predpostavke o ekonomski stagnaciji Evrope in ostalega sveta, nizke stopnje zaposlovanja in z velikim pritiskom na selitvene tokove. • Scenarij visoke rasti predvideva dinami~no gospodarsko rast in hitro konvergenco v zaposlenosti prebivalstva po ~lanicah, s podporo novim selitvam v Evropo iz dràv izven EU. Prav tako predvideva ìvahne tokove med dràvami EU. Projekcija prebivalstva za Slovenijo (preglednica 3) upo{teva stalno pove~evanje pri~akovanega trajanja ìvljenja ob rojstvu, rodnosti in predvsem meddràvnih selitev. Pri tem se predvideva, da se bo za mo{ke pri~akovano trajanje ìvljenja pove~alo iz nekaj manj kot 73 let na 80 let v letu 2050, za ènske pa iz 80 na 85 let. Za rodnost je do leta 2027 predviden rahel porast. Vrednost celotne rodnosti bo po osnovni razli~ici iz sedanje vrednosti 1,18 narasla na 1,5 otroka in ostala nespremenjena do leta 2050 (Bogataj in sodelavci 2008). Glede na to, da zna{a trenutno {tevilo prebivalcev Slovenije (v letu 2007) nekje med napovedanim {tevilom Eurostata po osnovni in visoki razli~ici rasti prebivalstva, navajamo tudi predvideno rast {tevila prebivalcev Slovenije po razli~ici visoke rasti (preglednica 4), ki naj bi bil predvsem rezultat meddràvnih selitev in posledi~no ugodnej{ih kazalnikov naravnega prirasta in starosti prebivalstva. Ve~ja stopnja rasti prebivalcev v Sloveniji se po tej razli~ici pri~akuje v prvem desetletju, potem pa se tudi ta dinamika pri~ne umirjati. 128 Preglednica 2: Notranje selitve prebivalstva – srednje letno {tevilo po regijah v obdobju 1991–2002 (Statisti~ni urad … 2009). regija odselitve regija priselitve Pomurska Podravska Koro{ka Savinjska Zasavska Spodnje- Jugovzhodna Osrednje- Gorenjska Notranjsko- Gori{ka Obalno- posavska Slovenija slovenska -kra{ka -kra{ka Vpli Pomurska 149 8 20 1 3 6 87 12 6 6 11 v mig Podravska 151 55 18 5 20 10 162 30 11 16 33 racij na pot Koro{ka 9 67 65 1 3 4 49 10 3 1 6 Savinjska 24 182 66 39 54 15 191 26 7 11 32 Zasavska 2 11 1 48 18 4 82 8 2 3 8 rebe po sta Spodnjeposavska 4 16 3 55 11 74 79 8 4 4 8 Jugovzhodna Slovenija 1 15 2 16 7 67 181 18 6 4 13 Osrednjeslovenska 62 110 21 140 132 72 240 529 157 71 153 vbnih z Gorenjska 16 35 8 30 7 18 26 364 13 38 28 Notranjsko-kra{ka 3 3 1 6 0 3 3 90 7 10 41 emlji{~ih v Gori{ka 3 15 2 14 2 5 6 117 36 13 50 Obalno-kra{ka 10 22 3 19 3 10 10 119 22 33 42 slo venskih r egijah 129 Anka Lisec, Samo Drobne, Marija Bogataj Preglednica 3: Projekcije prebivalstva Slovenije po osnovni razli~ici za obdobje 2004–2050 v 1000 prebivalcih (Eurostat 2008). leto 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 {tevilo 200_ 1996 2000 2003 2006 2009 2012 prebivalcev 201_ 2015 2018 2019 2019 2019 2019 2019 2018 2018 2017 Slovenije 202_ 2017 2016 2016 2015 2015 2014 2013 2012 2010 2008 (v 1000), 203_ 2006 2003 2000 1997 1993 1989 1985 1981 1976 1971 osnovna 204_ 1965 1960 1954 1948 1942 1935 1929 1922 1915 1908 razli~ica 205_ 1901 Preglednica 4: Projekcije prebivalstva Slovenije po razli~ici visoke rasti za obdobje 2004–2050 v 1000 prebivalcih (Eurostat 2008). leto 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 {tevilo 200_ 1996 2007 2019 2031 2043 2056 prebivalcev 201_ 2069 2083 2093 2102 2112 2121 2131 2141 2150 2160 Slovenije 202_ 2170 2180 2190 2201 2211 2221 2231 2241 2252 2262 (v 1000), 203_ 2272 2282 2292 2302 2313 2324 2335 2347 2359 2371 visoka 204_ 2384 2397 2410 2423 2437 2451 2465 2479 2493 2507 rast 205_ 2521 3.2 Problem staranja prebivalstva S staranjem prebivalstva, ki ozna~uje pojav ve~anja deleà starej{ih prebivalcev glede na prebivalce, mlaj{e od 14 let, se sre~ujejo vse evropske dràve, vklju~no s Slovenijo. Staranje je posledica nizke rodnosti in majhnih druìn, hkrati pa je tudi posledica podalj{evanja ìvljenjske dobe starostnikov. Le malokdo opozarja na dejstvo, da se morajo posebnim potrebam starostnikov prilagajati tudi grajeni prostor in prostorski plani, ki naj bi zagotavljali kakovost bivanja v tretjem ìvljenjskem obdobju. Eurostat za Slovenijo napoveduje, da bo razmerje med {tevilom delovno aktivnega prebivalstva (15–64 let) in {tevilom starostnikov (nad 65 let) padlo iz 4,8 v letu 2002 na 1,3 v letu 2052, za primer, ko ne bi bilo meddràvnih selitev. To razmerje ni pomembno samo za preverjanje ustreznosti pokojninske politike, ampak je pomemben kazalnik tudi prostorskim planerjem in trgu nepremi~nin (Bogataj in sodelavci 2006). V raziskavi smo upo{tevali meddràvne tokove na podlagi projekcij Eurostata, kjer je predpostavlje-no, da se selitve v dràvi in znotraj evropskih dràv pove~ujejo le zaradi ukinitve meja in bolj{ih prometnih povezav ter sprememb v gospodarskih kazalnikih, kot je bruto doma~i proizvod (BDP), osebnih dohodkih in mònosti zaposlitve prebivalcev. Pri tem moramo vedeti, da lahko tudi s selitveno (migracijsko) politiko in odnosom do priseljencev iz ne~lanic EU doseèmo stabilnej{o demografsko strukturo. V è predstavljenih projekcijah rasti prebivalstva Eurostata za Slovenijo (preglednica 3 in preglednica 4) je predvideno nadaljevanje trenda meddràvnih selitev, ki je bil za Slovenijo v preteklih letih pozitiven. 3.3 Demografske projekcije in potrebe po stavbnih zemlji{~ih Iz predhodnih {tudij povezanosti med {tevilom prebivalcev po statisti~nih regijah oziroma ob~inah in povr{inami zazidanih zemlji{~ (podatke o zazidanih povr{inah smo pridobili pri Statisti~nem uradu Republike Slovenije, kjer so povr{ine dolo~ene planimetri~no), smo dolo~ili prostorski standard prebivalcev slovenskih ob~in. Ta prostorski standard smo predvideli tudi v modelu za napovedovanje 130 Vpliv migracij na potrebe po stavbnih zemlji{~ih v slovenskih regijah potreb prebivalstva po stavbnih zemlji{~ih na ravni statisti~nih regij in ob~in. Iz modela povezanosti, katerega regresijski koeficient zna{a 0,0334 ha na dodatnega prebivalca ob ohranjanju sedanjega prostorskega standarda, sledijo potrebe po stavbnih zemlji{~ih (osnovni scenarij Eurostata) na ravni dràve Slovenije kumulativno od leta 2004, kot so predstavljene v preglednici 5. Preglednica 5: Projekcija potreb po stavbnih zemlji{~ih v Sloveniji (v ha) glede na osnovno razli~ico projekcije prebivalstva in srednji prostorski standard na dodatnega prebivalca po slovenskih ob~inah za obdobje 2004–2050 (Bogataj in sodelavci 2008). Leto 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 200_ 110 214 316 417 520 201_ 614 707 739 747 749 747 740 728 712 694 202_ 677 661 647 632 616 593 560 517 463 397 203_ 319 231 131 19 –104 –236 –379 –531 –692 –862 204_ –1039 –1225 –1418 –1619 –1826 –2039 –2258 –2484 –2715 –2951 205_ –3193 Upo{tevajo~ osnovno projekcijo prebivalstva Slovenije bo pri ohranjanju sedanjega prostorskega standarda potreba po stavbnih zemlji{~ih nara{~ala do leta 2014, ko bomo potrebovali dodatnih 7,5 km2 stavbnih zemlji{~ (v primerjavi z razpolòljivimi povr{inami leta 2004). Po tem letu bo po osnovni projekciji prebivalstva povpra{evanje po stavbnih zemlji{~ih ob istem prostorskem standardu manj{e od razpolòljivih povr{in, ~e bomo do leta 2014 sledili povpra{evanju z zadostnimi novimi povr{inami stavbnih zemlji{~. Zaradi pri~akovane razli~ne dinamike rasti prebivalstva po regijah in ob~inah, je treba za natan~nej{e projekcije po manj{ih teritorialnih enotah upo{tevati ekonomske, geografske in demografske zna~ilnosti, ki vplivajo na rast prebivalstva po manj{ih teritorialnih enotah. 4 Projekcije prebivalstva po regijah in potrebe po stavbnih zemlji{~ih Do sedaj smo demografske trende obravnavali na ravni dràve. V primeru, ko le-te opazujemo na ravni statisti~nih regij (NUTS 3), opazimo, da so razlike med demografskimi kazalniki, ki zahtevajo ustrezno prostorsko politiko razvoja, velike. Zato je treba poiskati metode, ki bodo pokazale vsaj tendence demografskega razvoja za regionalno raven. Pri tem se bomo osredoto~ili na osnovni scenarij rasti prebivalstva v Sloveniji, kot ga je predvidel v svoji projekciji Eurostat. V nadaljevanju nas zanima, kako ekonomski in geografski dejavniki vplivajo na mobilnost prebivalstva po statisti~nih regijah. Stalne selitve, ki vplivajo na povpra{evanje po stavbnih zemlji{~ih, so lahko rezultat demografske slike dràve in alokacije prebivalstva po nìjih prostorskih enotah, rezultat oddaljenosti med prostorskimi enotami in infrastrukture, ki olaj{uje stike med temi lokacijami, in rezultat ekonomskih kazalnikov kot so BDP, osebni dohodki, zaposlenost in mònosti bolj{ega zaposlovanja, kar je omenjal è Sjaastad (1962). Kako vplivajo omenjeni dejavniki na stalne selitve med prostorskimi enotami neke dràve, je treba {ele ugotoviti. Napovedi stalnih selitev pa je treba prilagoditi tudi glede na porast dnevne mobilnosti, ki je rezultat ve~je dostopnosti med regijami in naselji znotraj regij. Tako smo za napoved dnevne mobilnosti in stalnih selitev med regijami in ob~inami Slovenije oblikovali gravitacijski model (glej Drobne in Bogataj 2005; Bogataj in sodelavci 2006; Bogataj in sodelavci 2008) ter ga dopolnili. Neposredno lahko stalne selitve iz regije odselitve i v regijo priselitve j ( SS ) opredelimo kot rezul-i,j tat dostopnosti po gravitacijskem modelu: P P SS = a i j ( ) α d β (1) i , j P i , j 131 Anka Lisec, Samo Drobne, Marija Bogataj kjer je Pi populacija v regiji odselitve, Pj populacija v regiji priselitve, dβ opisan vpliv razdalje med proi,j storskimi enotami na stalne selitve, ki je lahko evklidska, ~asovna ali stro{kovna razdalja, a, α in β pa so v analizi dolo~eni parametri. Dnevna mobilnost sicer delno nadome{~a stalne selitve, vendar se z gospodarskim razvojem, spremembami dostopnosti med regijami in spremembami tehnologij spreminja sorazmerno. Z razvojem in pospe{eno rabo informacijskih tehnologij se dnevna mobilnost pove~uje na ra~un upadanja ~asa {tevila potovanj. Dnevna mobilnost nara{~a na ra~un stalnih selitev, kar se kaè predvsem v pove~anem povpra{evanju po stavbnih zemlji{~ih na obmo~jih izven ve~jih urbanih naselij. Na podlagi podatkov o dnevni mobilnosti delovno aktivnih med statisti~nimi regijami Slovenije (povpre~je za obdobje 2000–2004), drugih ekonomskih in drùbenih kazalnikov ter potovalnih ~asov med regijskimi sredi{~i smo opredelili model dnevne mobilnosti v obliki (Bogataj in sodelavci 2008): , 0 1 P . 3 0 41 P .072 DM i j = K − .090 K − .023 K .065 K .004 K − .015 (2) i , j d t .173 BDPp i, BDPp, j ( ) B BOD, j NZAP i, NZAP , j i , j kjer je Pi populacija v regiji izvora (kraj bivanja), Pj populacija v regiji ponora (kraj dela), d(t)i,j ~asovna razdalja med regijo izvora i in regijo ponora j, K je razmerje med bruto doma~im proizvodom BDPp,i na prebivalca regije izvora in dràve, K je razmerje med bruto doma~im proizvodom na prebival- BDPp,j ca regije ponora in dràve, K je razmerje med bruto osebnim dohodkom na ravni regije ponora in BOD,j dràve, K je razmerje med nezaposlenostjo na ravni regije izvora in dràve ter K je razmerje NZAP,i NZAP,j med nezaposlenostjo na ravni regije priselitve in dràve. Iz letnega povpre~ja za notranje selitve prebivalstva po regijah za obdobje 2000–2004 in iz podatkov o dnevni mobilnosti po manj{ih prostorskih enotah smo nadalje poiskali zvezo za napovedovanje stalnih selitev po regijah ali nìjih prostorskih enotah v teh po sorazmernostnem na~elu. Ugotovili smo, da velja zveza: P _ obc l ( ) P _ obc ( l) SS l ( ) = DM l ( )⋅ , 0 05 +(5 , 6 44 − , 0 2 d 7 t i ( ))⋅( ⋅ j ) (3) i , j i , j P _ reg l ( ) P _ reg ( l) i j Tako lahko ocenimo stalne notranje selitve leta l med poljubnima prostorskima enotama i in j s {tevilom prebivalcev P_obci oziroma P_obcj, ki predstavlja delè P_obci/P_regi v regiji izvora oziroma P_obcj/P_regj v regiji ponora, ki ji ta enota pripada. Na osnovi ra~unalni{ko podprtega modela za dolo~itev stalnih selitev (ob upo{tevanju dnevne mobilnosti) smo za primer srednjega prostorskega standarda prebivalcev in za primer prostorskega standarda slovenskih ob~in z najvi{jim prostorskim standardom dolo~ili potrebe po stavbnih zemlji{~ih za posamezno statisti~no regijo v letu 2013, ko naj bi bila dokon~ana izgradnja petega in desetega koridorja (preglednica 6). Trenutne ~asovne razdalje potovanj med regijami in predvidene ~asovne razdalje med regijami v letu 2013 so bile dolo~ene na osnovi rastrskega modeliranja ~asovnih razdalj v okolju GIS (Drobne 2003; Drobne in sodelavci 2005; Drobne in sodelavci 2008). Za projekcije prebivalstva na ravni dràve smo prevzeli podatke Eurostata o projekcijah prebivalstva za Slovenijo po osnovnem scenariju. Slovenija bo glede na na{o oceno selitvenih tokov in pri ohranjanju sedanjega prostorskega standarda potrebovala v letu 2013 glede na leto 2004 skupno 682 ha novih stavbnih zemlji{~, kjer velja na regionalni ravni izpostaviti predvsem Jugovzhodno Slovenijo. Slednja bo imela v letu 2013 (in è prej) veliko bolj ugodne prometne povezave, kar se posredno odraà tudi v potrebi po novih stavbnih zemlji{~ih. Med regijami, ki bodo ne glede na izbrani prostorski standard bolj ali manj stagnirale v zvezi s povpra{evanjem po stavbnih zemlji{~ih, velja izpostaviti predvsem zasavsko, obalno-kra{ko in gori{- ko regijo. Ocena potreb po novih stavbnih zemlji{~ih za leto 2013 (glede na leto 2004), izra~unana po srednjem prostorskem standardu in projekcijah prebivalstva, predstavljenih v preglednici 6 (682 ha), se rahlo razlikuje od ocene, izdelane po osnovni razli~ici projekcije prebivalstva v preglednici 5 (747 ha). Delè razhajanj ocen potreb po novih stavbnih zemlji{~ih, ki je pogojen z razli~nima pristopoma modeliranja stalnih selitev, je manj{i od 10 %. 132 Vpliv migracij na potrebe po stavbnih zemlji{~ih v slovenskih regijah Preglednica 6: Napoved potreb po novih stavbnih zemlji{~ih leta 2013 (v ha) glede na leto 2004 po statisti~nih regijah glede na projekcije prebivalstva po modelu (3) in srednji oziroma najvi{ji prostorski standard na dodatnega prebivalca. nova stavbna zemlji{~a nova stavbna zemlji{~a (srednji prostorski standard) (najvi{ji prostorski standard) Pomurska 66 196 Podravska 53 158 Koro{ka 29 87 Savinjska 28 84 Zasavska 17 50 Spodnjeposavska 35 105 Jugovzhodna Slovenija 193 577 Osrednjeslovenska 100 300 Gorenjska 38 115 Notranjsko-kra{ka 91 274 Gori{ka 17 50 Obalno-kra{ka 15 45 Slovenija 682 2041 5 Sklep Potrebe po stavbnih zemlji{~ih pri konstantnem prostorskem standardu prebivalstva bodo v nekaj nadaljnjih letih v Sloveniji {e rasle, tako glede na osnovno in visoko projekcijo prebivalstva Slovenije po Eurostatu, vendar pa se bo è v nekaj letih ta dinamika povpra{evanja ob~utno zmanj{ala. Ker pri~akujemo razli~no dinamiko rasti prebivalstva po statisti~nih regijah, je treba za natan~nej{e projekcije rasti prebivalstva po manj{ih prostorskih enotah upo{tevati ekonomske, geografske in demografske zna~ilnosti, ki vplivajo na rast prebivalstva. Po regijah bodo na razlike povpra{evanja po stavbnih zemlji{~ih vplivali meddràvni in notranji selitveni tokovi. Prvi so è vklju~eni v projekcije Eurostata, druge pa smo ocenjevali na temelju v tem prispevku predstavljenega gravitacijskega modela. Pri ocenjevanju potreb po stavbnih zemlji{~ih za namen smotrnega prostorskega planiranja moramo predvideti nadalje tudi iskanje vi{jega prostorskega standarda in ponuditi iskalcem nove povr{ine znotraj Slovenije. Hkrati bomo morali v Sloveniji re{evati problem za~asnega porasta prebivalstva, ki ga napoveduje osnovna projekcija prebivalstva do leta 2020. Na to dinamiko bo mo~no vplivala bolj- {a mònost za dnevno mobilnost, ki zadrùje del populacije na starih lokacijah, namesto da bi se selil v prostorsko enoto, v kateri opravlja delo, in pripravljenost za selitev druìne, ~eprav se eden od ~lanov (ali ve~ teh) vsak dan vozi na delo v drugo ob~ino ali celo regijo. V sklepu velja {e poudariti, da se podobno kot splo{no prebivalstvo v Evropi, tudi slovensko prebivalstvo stara. Demografske projekcije po strukturi narekujejo ve~ji delè stanovanj, primernih za starajo~o se populacijo in manj{i delè stanovanj za mlade druìne. Starej{i populaciji je treba zagotoviti kakovosten dostop do ustreznih oskrbnih sredi{~ za starej{e, pri ~emer je treba upo{tevati letno stopnjo rasti povpra{evanja po teh storitvah, mlaj{im druìnam pa do delovnih mest. 6 Viri in literatura Agenda 21. 1992. United Nations. Rio de Janeiro. Medmrèje: http://www.un-documents.net/agenda21. htm (15. 12. 2008). 133 Anka Lisec, Samo Drobne, Marija Bogataj Bevc, M., Ur{i~, S. 2007: Migracije kot dejavnik razvoja slovenskih regij. Veliki razvojni projekti in skladni regionalni razvoj. Regionalni razvoj 1. Ljubljana. Bogataj, M., Drobne, S. 2005: Does the improvement of roads increase the daily commuting?: Nume-rical analysis of Slovenian interregional flows. Selected decision support models for production and public policy problems. Ljubljana. Bogataj, L., Bogataj, M., Drobne, S., Vodopivec, R. 2006: Prou~itev vpliva demografskega razvoja na prostorski razvoj. Kon~no poro~ilo projekta. Ekonomska fakulteta in Fakulteta za gradbeni{tvo in geodezijo. Ljubljana. Bogataj, L., Bogataj, M., Drobne, S., Lisec, A. 2008: Razvoj modela za potrebe regionalne politike. Zaklju~- no poro~ilo projekta. Ekonomska fakulteta in Fakulteta za gradbeni{tvo in geodezijo. Ljubljana. Drobne, S. 2003: Modelling accessibility fields in Slovene municipalities. SOR'03 Proceedings. Ljubljana. Drobne, S., Bogataj, M. 2005: Intermunicipal gravity model of Slovenia. SOR '05 Proceedings. Ljubljana. Drobne, S., Bogataj, M., Paliska, D., Fabjan, D. 2005: Will the Future Motorway Network Improve the Accessibility to Administrative Centres in Slovenia? SOR '05 Proceedings. Ljubljana. Drobne S., Lisec A., Bogataj M. 2008: GIS Analysis of Rural Land Market in Slovenia. Taking Geoinformation Science one step further. Girona. Drobne S., Bogataj, M. 2009: Razvojna ogroènost regij in stalne selitve. Razvojni izzivi Slovenije. Regionalni razvoj 2. Ljubljana. Eurostat. 2008. Statisti~ni urad pri Evropski komisiji. Medmrèje: http://epp.eurostat.ec.europa.eu (15. 9. 2008). Lisec, A., Drobne, S., Bogataj, M. 2007: Vpliv nacionalnih razvojnih osi na transakcijsko vrednost kmetijskih in gozdnih zemlji{~ v Sloveniji. Geodetski vestnik 1. Ljubljana. Lisec, A., Lobnik, F. 2007: Trg in tr`na vrednost kmetijskih zemlji{~ v Sloveniji. Veliki razvojni projekti in skladni regionalni razvoj. Regionalni razvoj 1. Ljubljana. Lisec, A., Prosen, A. 2008: Celostni pristop k upravljanju zemlji{~ na podeèlju – zemlji{ki mened`- ment. Geodetski vestnik 4. Ljubljana. Sjaastad, L. A. 1926: The costs and returns of human migration. Journal of Political Economy. University of Chicago Press. Chicago. Strategija razvoja Slovenije. Vlada Republike Slovenije. Ljubljana, 2005. Statisti~ni urad Republike Slovenije. Ljubljana, 2008. Medmrèje: http://www.stat.si (15. 2. 2009). 134 Razvojni izzivi Slovenije, 135–145, Ljubljana 2009 NARAVNE NESRE^E KOT OMEJITVENI DEJAVNIK RAZVOJA dr. Matija Zorn, dr. Blà Komac Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU Gosposka ulica 13, 1000 Ljubljana matija.zorn@ zrc-sazu.si, blaz.komac@ zrc-sazu.si dr. Karel Natek Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani A{ker~eva cesta 2, 1000 Ljubljana karel.natek@ guest.arnes.si UDK: 91:504.4(497.4) IZVLE^EK Naravne nesre~e kot omejitveni dejavnik razvoja Naravne omejitve razvoja pove~ini razumemo kot pomanjkanje surovin in ustreznega prostora za razvoj ter teàve zaradi »nepredvidenih« vremenskih in drugih »neèlenih« dogodkov, torej predvsem v smislu potenciala za gospodarski razvoj. Ob tem pozabljamo, da so tovrstni naravni dogodki oziroma procesi (poplave, snèni in zemeljski plazovi, su{e, pozebe …) sestavni del naravnega dogajanja, prostor, v katerem delujejo ekonomski in drugi drùbeni sistemi, pa »prizori{~e« njihovega delovanja. Zaradi kratkoro~nih gospodarskih, politi~nih in drugih razlogov jih podcenjujemo ali ignoriramo, namesto da bi se jim na ustrezen na~in prilagodili, predvsem prek razpolòljivih in{trumentov regionalnega in prostorskega na~rtovanja. KLJU^NE BESEDE geografija, naravne nesre~e, poplave, trajnostni razvoj, prostorsko na~rtovanje, urbanizacija, {kodni potencial, Slovenija ABSTRACT Natural disasters as a limiting development factor Natural limits of development are mainly seen as a lack of raw materials and adequate space for development or are related to »unexpected« weather and other »undesirable« events, e. g. mainly in terms of its potential for economic development. Under such circumstances we usually forget that such events or natural processes (floods, avalanches, landslides, drought, frost …) are an integral part of landscape and that they operate in same space as economic and social systems. Nevertheless, we often underestimate or igno-re them due to short-term economic, political and other reasons. Instead we should adapt to them, particularly through available instruments of regional and spatial planning. KEY WORDS geography, natural hazards, floods, sustainable development, special planning, urbanization, damage potential, Slovenia 135 Matija Zorn, Blà Komac, Karel Natek 1 Uvod V sodobnem svetu je izrazito prisotno gledanje na naravo kot oviro nadaljnjega razvoja, saj ga pogosto »ovira« zaradi pomanjkanja surovin in ustreznega prostora za razvoj, »teàve« nam povzro~ajo tudi »nepredvideni« vremenski in drugi »neèleni« dogodki. Ob tem pozabljamo, da so tovrstni naravni dogodki (poplave, snèni in zemeljski plazovi, su{e, pozebe, potresi …) sestavni del naravnega dogajanja, zato nas vsako malo ve~je odstopanje od subjektivno pojmovanih »normalnih razmer« vedno znova pre-seneti bolj ali manj nepripravljene. ^e je imel »novi ~lovek« socialisti~nega obdobja ob~utek, da zmore z grobo silo in tehni~nimi zmò- nosti naravo premagati in si jo povsem podrediti v dobro drùbenega napredka, se sodobna drùba in ve~ina posameznikov vse preve~krat zateka k zanikanju variabilnosti naravnih sistemov in zatiskanju o~i pred dejstvom, da nas ti v dolo~enih ~asovnih presledkih, in {e zlasti na nekaterih obmo~jih, ogroà- jo kot posameznike, gospodarstvu in celotni drùbi pa povzro~ajo veliko {kodo in zmanj{ujejo njeno konkuren~nost. V zadnjih desetletjih so najrazli~nej{e stroke, vklju~no z geografijo, tako v Sloveniji kot drugod po svetu mo~no napredovale pri preu~evanju naravnih nesre~, njihovih u~inkov in ogroènosti zaradi njih, vendar pa to o~itno ni dovolj, saj se kljub temu {kode neprestano pove~ujejo (White in sodelavci 2001). Tovrstna preu~evanja so nujno potrebna, vendar pa nam manjka {e tako imenovana socialna dimen-zija védenja o naravnih nesre~ah v smislu pristojnosti, zavedanja in ozave{~enosti o njihovi prisotnosti v sodobni drùbi ter njihova vklju~itev v drùbeni razvoj, pri ~emer skoraj ne opazimo klju~ne vloge {ol na vseh stopnjah splo{nega, poklicnega in visoko{olskega izobraèvanja. Tudi pravna ureditev podro~ja naravnih nesre~ je pri nas na na~elni ravni zadovoljujo~a, vendar » … pravna ureditev doslej ni uspela v celoti dojeti prostorske in ~asovne variabilnosti naravnih nesre~ in posledica tega je neustrezno usmerjanje prizadevanj in sredstev v upravljanje s tveganji, kjer so ta najbolj o~itna. O~itno je bilo premalo narejenega pri aplikaciji teoreti~nih spoznanj v konkretne akcije oziroma v prakso…« (Weichselgartner in Obersteiner 2002, 74). Tudi po na{i zakonodaji bi morala to biti pomembna naloga prostorskega na~rtovanja, a se postavlja vpra{anje, v kolik{ni meri jo je mòno uresni~evati v sedanjem stanju na{e tranzicijske drùbe s povsem druga~nimi prioritetami (Natek 2007). 2 Naravne nesre~e in na~rtovanje razvoja Nekateri naravni procesi dosegajo izjemno intenzivnost na dolo~enem, bolj ali manj jasno omejenem prostoru (na primer v erozijskih àri{~ih, vzdol` hudournikov, na poplavnih obmo~jih), vendar pa so posegi v njihova vplivna obmo~ja vse {tevilnej{i, kljub strogim omejitvam in celo prepovedim v veljavni zakonodaji ter evropskih direktivah. Zaradi nedomi{ljenih posegov in njihovih posledic nam z vremenskim dogajanjem povezani naravni procesi povzro~ajo milijonsko gospodarsko {kodo, zmanj- {ujejo na{o konkuren~nost ter zaostrujejo drùbena trenja. S tem dolgoro~no izgubljamo tudi manevrski prostor za soo~anje s posledicami globalnih (podnebnih) sprememb in za uveljavitev paradigme trajnostnega razvoja. V mo~no poenostavljenem pomenu si lahko pod tem zapletenim izrazom predstavljamo skrbno ravnanje s prostorom (okoljem, pokrajino) kot temeljnim »okoljskim kapitalom« (Plut 2004, 22), ki smo ga dobili v uporabo in ne v last od svojih prednikov in smo ga dol`ni ohraniti za na{e potom-ce. Od ustreznega ravnanja s tem kapitalom na globalnem nivoju je odvisno preìvetje na{e civilizacije, na dràvnem nivoju pa tudi gospodarska uspe{nost (dvig materialnega blagostanja drùbe in posameznikov) ter drùbena stabilnost. Ena od velikih hib na{e drùbene stvarnosti je prevelik razkorak med deklarativno ravnijo urejanja odnosov med naravo in drùbo (zakonodaja) ter realnim, vsakdanjim ìvljenjem. @e v Ustavi Republike Slovenije je zapisano: » Vsakdo ima v skladu z zakonom pravico do zdravega ìvljenjskega okolja. « (72. ~len) in » Dràva skrbi za zdravo ìvljenjsko okolje. « (72. ~len), vendar pa se tako dràvljani kot tudi akterji 136 Naravne nesre~e kot omejitveni dejavnik razvoja na~rtovanja ne zavedamo celotne »teè« te pravice, ki dale~ presega zgolj zmanj{evanje {kodljivih emisij ali varstvo pred hrupom. Kdo nas je uspel prepri~ati, da je poplavna ravnica s pogostimi poplavami, ki ogroàjo na{a ìvljenja in imovino, »zdravo ìvljenjsko okolje«? Na potresno ogroènih obmo~jih je dràva dol`na zagotoviti varnost s predpisi o protipotresni gradnji in to razmeroma strogo nadzoruje, saj je to edini mòni na~in varovanja, na poplavnih obmo~jih pa kljub prepovedim in omejitvam v zakonodaji na veliko gradimo, nato pa od dràve zahtevamo, da poskrbi za »protipoplavno varnost« oziroma za na{e »zdravo ìvljenjsko okolje«. Zaradi popolne prevlade kratkoro~nih ciljev, predvsem hitrega dobi~ka, ravnamo podobno tudi pri poseganju v plazovita obmo~ja, pa tudi v kmetijstvu, ki je vedno bilo in bo mo~no na udaru vremenskih ujm. Naj navedemo samo primer Vipavske doline, kjer smo z melioracijami in komasacijami è v socialisti~nem obdobju uni~ili nekdanjo submediteransko kulturno pokrajino, pove~ali {kodljive u~inke burje, zniàli gladino podtalnice, da je zdaj za pridelavo vse bolj potrebno umetno namakanje, in verjetno tudi prispevali k silovitosti poplav 30. 3. 2009 v spodnjem delu doline. V Strategiji razvoja Slovenije (2005) je zapisano, da je » … v ospredju nove strategije … celovita blaginja vsakega posameznika … Zato se strategija ne osredoto~a le na gospodarska vpra{anja, temve~ vklju~uje tudi socialna, okoljska …« (str. 7, 13). Med ukrepi za doseganja trajnostnega razvoja Strategija razvoja Slovenije (2005) omenja » … skladnej{i regionalni razvoj …« in » … izbolj{anje gospodarjenja s prostorom …« (str. 9). Poleg tega pri na~elu trajnosti na okoljskem in prostorskem podro~ju poudarja potrebo po upo- {tevanju podnebnih sprememb in » … zagotoviti … ustrezno urejanje voda …« ter » … racionalen in u~inkovit prostorski razvoj …« (str. 19). V peti razvojni prioriteti, to je pri povezovanju ukrepov za doseganje trajnostnega razvoja, je jasno navedeno, da je treba » … zagotoviti dosledno upo{tevanje ogroènosti zaradi naravnih in drugih nesre~ pri ohranjanju poseljenosti ter razvoju pokrajin« (str. 41). Tudi v Dràvnem razvojnem programu 2007–2013 je pod to~ko povezovanja ukrepov za doseganje trajnostnega razvoja navedeno, da je potrebna » … celovita ureditev varstva pred su{o, poplavami, plazovi in drugimi naravnimi nesre~ami z ve~namenskimi in trajnostnimi pristopi, s trajnostno rabo naravnih in kulturnih potencialov in energetskih virov (poplavno upravljanje pore~ij, ostali vplivi voda, plazovi, ostale naravne nesre~e, operativni ukrepi …), s spremljanjem in napovedovanjem in z za{~ito pred in sanacijo po naravnih nesre~ah …« (str. 43). Pri izvedbi presoje vplivov Dràvnega razvojnega programa 2007–2013 na trajnostni razvoj pa je zapisano, da » … varstvo pred poplavami, plazovi in drugimi naravnimi nesre- ~ami pozitivno vpliva na drùbeno merilo varnosti in na podro~je okolja (ohranjanje naravnih virov) …« (str. 29). Naravne nesre~e so omenjene tudi v dràvnem dokumentu »Priprava analiti~nih in programskih podlag za Dràvni razvojni program 2007–2013 s stali{~a trajnostnega razvoja ter izvedba presoje vplivov DRP 2007–2013 na trajnostni razvoj« (2006), kjer se pomen za drùbeni razvoj pripisuje tudi naravnim nesre~am, posebej pa sta izpostavljeni poplavna in erozijska varnost, pri ~emer ni razloèno, kaj naj bi slednja bila (str. 50). Pri ohranjanju naravnih virov pa je pri prostorskem razvoju omenjeno zmanj- {evanje tveganja zaradi naravnih in okoljskih nesre~, pri vodi pa zmanj{evanje {kodljivega delovanja voda (str. 52). Podobnih citatov najdemo {e mnogo v dràvnih dokumentih, na primer v Strategiji prostorskega razvoja Slovenije (2004; glej Natek 2003) ali v regionalnih razvojnih programih (glej Komac in Zorn 2005, 89). @al pa navedbe prepogosto veljajo le na deklarativni ravni, saj je v praksi pogosto druga~e, na kar èli-mo v nadaljevanju opozoriti z izbranimi primeri ravnanja s poplavami in poplavnimi obmo~ji. Zlasti prostorsko na~rtovanje je v na{i drùbi mnogo premalo cenjeno, saj po precej raz{irjenem mnenju predvsem omejuje zasebno pobudo in gospodarski napredek. Zanimivo je, da preventivna funkcija prostorskega na~rtovanja sploh ni izrecno zapisana v Zakonu o prostorskem na~rtovanju (2007). Sicer je med temeljnimi na~eli zakona tudi na~elo trajnostnega prostorskega razvoja (4. ~len), ki zahteva od dràve in ob~in, da » … morata s prostorskim na~rtovanjem omogo~iti kakovostno ìvljenjsko okolje s tak{no rabo prostora, ki ob upo{tevanju dolgoro~nega varovanja okolja, ohranjanja narave in trajnostne rabe naravnih dobrin in drugih virov ter celostnega ohranjanja kulturne dedi{~ine omogo~a zadovoljevanje 137 Matija Zorn, Blà Komac, Karel Natek Slika 1: Prikaz vsakoletnih poplav na Joèfinskem voja{kem zemljevidu z napisom: »do tu segajo poplave vsako leto 3 do 4 krat« (izmera Slavonska vojna krajina (1780–1782), zemljevid Sekcije 4; Komac, Natek in Zorn 2008a, 11). Slika prikazuje prilagojenost naselij in glavne prometnice vsakoletnim poplavam. S pu{~ico je ozna~ena meja poplavnega obmo~ja. potreb sedanje generacije ter ne ogroà zadovoljevanja potreb prihodnjih generacij …«. Vendar pa teàva nastopi è v naslednjem odstavku istega ~lena: »… Trajnostni prostorski razvoj se zagotavlja z usklajevanjem razvojnih potreb z varstvenimi zahtevami v prostoru tako, da se ob upo{tevanju obstoje~ih kakovosti naravnih, grajenih in druga~e ustvarjenih sestavin prostora ter prepoznavnosti krajine, dosega racionalna raba prostora za posamezne dejavnosti …«. »Razvojne potrebe« in »doseganje racionalne rabe prostora za posamezne dejavnosti« ne bi smele biti edino izhodi{~e prostorskega na~rtovanja, temve~ bi morali v smislu zgoraj omenjenih zakonskih in drugih dokumentov uveljaviti tako imenovano preventivno na~rtovanje, s katerim bi dolo~ena obmo~- ja bodisi povsem izlo~ili iz procesa »usklajevanja razvojnih potreb« (naravni rezervati, vodovarstvena 138 Naravne nesre~e kot omejitveni dejavnik razvoja obmo~ja) ali v prostorskem na~rtu udejanjili njihovo primarno funkcijo dale~ pred drugimi »razvojnimi potrebami«. V primeru poplavnih obmo~ij bi to pomenilo, da se jim s prostorskim na~rtom trajno zagotovi njihova primarna funkcija (odtekanje in zadrèvanje poplavnih voda) ter predpi{e vrsta rabe, ki na to osnovno funkcijo ne vpliva (gozd, travniki, pa{niki). 3 Poplavna obmo~ja in zakonodaja V preteklosti so se naselja izogibala nevarnim poplavnim obmo~jem. [e pred drugo svetovno vojno so na poplavnih obmo~jih stali le mlini, àge in podobni objekti ter pe{~ica poplavno ogroènih naselij, kasneje so na poplavno ogroènih obmo~jih zrasle cele stanovanjske soseske (na jùnem robu Ljubljane se je {tevilo prebivalcev pove~alo z nekaj tiso~ na ve~ kot 30.000). Na nevarnih obmo~jih je bilo zgrajeno veliko javne infrastrukture, za katero zdaj zahtevamo za{~ito pred poplavami. To je velik izziv za vodno gospodarstvo, vendar vseh nevarnosti poplav ne bomo mogli nikoli v celoti obvladati (Komac, Natek in Zorn 2008b, 35). Legenda urbana obmo~ja glede poplavna obmo~ja na leto pozidave s povratno dobo v letih Avtor vsebine: Blà Komac 2–5 Avtorja zemljevida: Jerneja Fridl, Blà Komac 1951 1964 5–10 Vira: 1974 topografska karta 1 : 25.000, © GURS 2002; 20 urbana obmo~ja: Ga{peri~ 2004. 1982 50–100 1994 © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU 2008 Slika 2: Ljubljana se v zadnjih desetletjih vztrajno {iri proti jugu, kjer poplave ogroàjo dobr{en del poseljenega sveta (Komac, Natek in Zorn 2008a, 83; Komac, Natek in Zorn 2008b, 36). 139 Matija Zorn, Blà Komac, Karel Natek Ker se vse huj{i pritisk investitorjev na poplavna obmo~ja ne ozira na grònje prihodnjih poplav ali njihovo morebitno stopnjevanje zaradi globalnega spreminjanja podnebja, bi morala to regulirati dràva prek dolgoro~nega in srednjero~nega prostorskega na~rtovanja, tudi ob strokovnem sodelovanju vodnega gospodarstva. To bi bilo pravo udejanjenje paradigme trajnostnega razvoja iz Strategije prostorskega razvoja Slovenije, ki bi lahko omogo~ila neke vrste »sobivanje« z naravnimi nesre~ami, vendar se njena dolo~ila zaradi druga~nih razvojnih prioritet ne morejo uveljaviti v praksi: » … Naravne procese, ki lahko ogroàjo poselitev in ~lovekove dejavnosti, se obvezno upo{teva kot omejitev pri na~rtovanju rabe in dejavnosti v prostoru … Potencialna tveganja se zmanj{uje s preventivnim na~rtovanjem, in sicer z razme{~anjem dejavnosti v prostor izven obmo~ij potencialnih nesre~, z ustreznim upravljanjem primarnih dejavnosti v nevarnih in ogroènih obmo~jih ter z nadzorovanjem aktivnosti, ki lahko povzro~ajo naravne in druge nesre~e …« (Strategija prostorskega … 2004, 30). Dokument Evropske unije (EU) z naslovom »Najbolj{e prakse za prepre~evanje poplav, varstvo pred njimi in ublaìtev njihovih posledic« priporo~a (2003): » … Treba je podpirati in usklajevati spremembe vodnih politik in rabe prostora, … da bi izbolj{ali obvladovanje poplav v okviru celostnega upravljanja povo-dij …« (str. 6). Kljub tako jasnim zakonskim dolo~ilom lahko v Sloveniji najdemo na stotine primerov legalnih, na novo zgrajenih stanovanjskih, gospodarskih in drugih stavb na poplavnih obmo~jih. To je v nasprotju tudi z Zakonom o prostorskem na~rtovanju (2007), po katerem je klju~ni cilj prostorskega na~rtovanja » … omogo~ati skladen prostorski razvoj … na podro~jih … varstva naravnih virov, obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesre~ami …« (3. ~len). Neupo{tevanje zakonskih dolo~il je nesprejemljivo tudi z vidika trajnostnega razvoja in tako imenovane okoljske etike, saj » … prostorsko na~rtovanje ne bi smelo gledati samo na zadovoljevanje potreb obstoje~e drùbe po prostoru, temve~ bi moralo v smislu t. i. okoljske etike upo{tevati tudi medgeneracij-sko odgovornost …« (Plut 2005, 62). 4 Obstoje~a praksa prostorskega na~rtovanja 4.1 Ljubno in Nazarje A. Priv{ek (2007) je na primeru Lu~ in Nazarij ugotavljala, v kolik{ni meri so hude posledice poplav 1. 11. 1990 vplivale na spreminjanje prostorskih dokumentov obeh ob~in. Poplava je najbolj prizade-la nove dele naselij, ki sta se raz{irili na poplavna obmo~ja po letu 1970 (Boltinov travnik in Log v Lu~ah, v Nazarjah pa Prihova in obmo~je podjetja Glin ob Savinji ter Dobletina in spodnji del Nazarij ob Dreti). V Lu~ah se stanje po letu 1990 ni bistveno spremenilo. V bliìni Lu~nice in Savinje so zgradili {ti-ri stanovanjske hi{e in obrtno delavnico, v prostorskem planu ob~ine Lu~e iz leta 2007 so slabe izku{nje s poplavami le delno upo{tevane, saj so stanovanjske novogradnje predvidene predvsem znotraj obstoje~ega naselja, na kmetijskih zemlji{~ih na desnem bregu Lu~nice pa je dovoljena nadomestna gradnja. Ve~jo poplavno varnost nìjih delov Lu~ nameravajo zagotoviti s hkratno gradnjo obvoznice na regionalni cesti Radmirje–Lu~e in poglobitvijo struge Savinje. To bo povzro~ilo ve~ji pritisk na povr{ine ob Savinji tik nad Lu~ami in ob Lu~nici, ki so v sedanjem prostorskem planu opredeljene kot obmo~ja me{ane rabe (Priv{ek 2007, 54). V Nazarjah je poplavna problematika {e bolj pere~a. Ob novembrski poplavi 1990 so bile prizade-te obsène povr{ine, a so kljub temu pozneje na obeh straneh Savinje nastali novi obrtni in industrijski objekti, ob Dreti pa telovadnica, trgovina in gostinski objekt. Po prostorskem planu ob~ine je predvideno nadaljnje zapolnjevanje obrtnih in industrijskih obmo~ij, ki naj bi jih varovala obstoje~a protipoplavna nasipa. Na jugu so raz{irili obmo~je me{ane rabe na kmetijska zemlji{~a na levem bregu Drete, ki jih sicer varuje nizek protipoplavni nasip, prek katerega so se poplavne vode prelivale è ob manj{i poplavi leta 1998. 140 Naravne nesre~e kot omejitveni dejavnik razvoja Prostorski razvoj Nazarij bi lahko preusmerili z ogroènih poplavnih ravnic na kilometer oddaljen in neogroèn gozdnat svet vzhodno od Nazarij in nad Dobletino, s ~imer bi trajno zmanj{ali poplavno ogroènost naselja (Komac, Natek in Zorn 2008a). 4.2 Celje in La{ko Poplave v Celju so geografska stalnica, ki je posledica lege mesta na soto~ju Voglajne, Lònice, Su{ni-ce, Koprivnice, Hudinje in Savinje. Poplavljeno je bilo v letih 1550, 1772, 1813 in 1850 (Trontelj 1997, 109). Samo v 20. stoletju je Celje doìvelo {est hudih poplav, in sicer v letih 1901, 1926, 1933, 1954, 1990 in 1998 (Aristovnik 2005). Preden so èleli odpraviti poplave z regulacijami Savinje v letih 1876–1893, je bilo v Spodnji Savinjski dolini ob Savinji in Lònici priblìno 40 km2 poplavnega sveta, ki je bil skoraj neposeljen in je deloval kot ogromen zadrèvalnik poplavne vode. Regulacije so zmanj{ale obseg »naravnega zadrèvalnika« na nekaj km2, izgradnja protipoplavnih nasipov na obeh straneh Savinje tik ob strugi pa je zape~atila usodo Celja, ki ga odtlej skoraj ni bilo ve~ mogo~e ubraniti pred poplavami (Natek 1992, 172). V La{kem imajo zaradi lege mesta v ozkem dolinskem dnu pogosto teàve s poplavami Savinje, ki je na primer 1. 11. 1990 dosegla pretok 1406 m3/s in se dvignila za 6 m (povpre~ni pretok v obdobju 1961–1990 je bil 41,5 m3/s). ^eprav naravne razmere v La{kem onemogo~ajo ve~je preventivne posege, je vlada z uredbo dovolila {iritev zdravili{~a na obvodno – poplavno zemlji{~e in celo v samo strugo Savinje. Posledice so bile pri~akovane: ob poplavah 18. in 19. 9. 2007 je na objektu nastalo za 1,8 milijona evrov {kode, odziv dràve pa je bil povsem v nasprotju z merili trajnostnega razvoja in zakoni (Mekina 2007). Mi{ljenje, da lahko protipoplavni objekti zagotovijo popolno varnost, je pogosto celo v strokovnih krogih, posledica so {tevilne èlje po gradnji zadrèvalnikov poplavnih voda. Tak{ni posegi zaradi velikih prostorskih zahtev in prekinitve pretoka plavja niso primerni za hudourni{ke vode v hribovi-tih in gorskih pokrajinah, zadrèvalniki tudi niso vedno u~inkovita za{~ita pred poplavami, kar so pokazale poplave v Pragi in drugih mestih ob Vltavi avgusta 2003, ve~kratne manj{e poplave ob Dravi pod Mari-borom in poplave v severnem delu Celja kljub [martinskemu jezeru na Koprivnici 18. 9. 2007. Zaradi doslej storjenih napak v prostorskem na~rtovanju in tudi pri gospodarjenju z vodami se v nekaterih kriti~nih primerih verjetno res ne bo mo~ izogniti gradnji protipoplavnih zadrèvalnikov, vendar pa z vidika preventive in prostorskega na~rtovanja v smislu trajnostnega razvoja to ne bi smel biti »~a-robni klju~ek« za re{evanje vseh problemov, kot ga je napovedal sedanji minister za okolje in prostor na predstavitvi svojega programa pred dràvnozborskim Odborom za okolje in prostor 19. 11. 2008: »… Mislim, da ena pomembnih prioritet tega mandata bo tudi pospe{itev izgradnje zadrèvalnikov voda. Moramo vedeti, da s temi podnebnimi spremembami so tudi na{e vode postale hudourni{ke. Imamo v kratkem obdobju mo~ne padavine, vode narastejo, vendar tudi hitro odtekajo iz na{e dràve …« (Magnetogram 2008). Izjava je posebej pomenljiva, ~e se zavedamo, da je ve~ina manj{ih vodotokov v vzpetih pokrajinah Slovenije – hudourni{kih. Tak{ne »dokon~ne« re{itve problema poplav niso le (pre)veliki posegi v potek naravnih procesov, ampak ustvarjajo subjektivni ob~utek popolne varnosti pred prihodnjimi poplavami in s tem {e spodbujajo {irjenje urbanizacije na poplavno ogroèna obmo~ja. So tudi v nasprotju z dolo~ili Direktive (2007) Evropskega parlamenta in Evropskega sveta o oceni in obvladovanju poplavne ogroènosti, ki velja od 26. 11. 2007, in zahteva od ~lanic EU, da » … bi morali v na~rtih, kolikor je mogo~e, upo{tevati ohranjanje in/ali obnovo poplavnih obmo~ij …« (14. to~ka preambule). 5 Sklep Kljub druga~nemu videzu se na poplavnih obmo~jih {e vedno mo~no prepletajo naravni procesi in ~love{ke dejavnosti. ^lovek se je bolj ali manj prilagodil naravnim razmeram, pogosto pa je naravne 141 Matija Zorn, Blà Komac, Karel Natek TEKA AREL NK Slika 3: Kanaliziran vodotok pod stanovanjsko hi{o v Spodnji Hru{ici v Ljubljani. razmere mo~no spremenil. Kljub njihovi pomembni naravni funkciji prevladuje mi{ljenje, da ta zemlji{~a pripadajo le ~loveku, ~eprav bi morali ravno s pravilnim na~rtovanjem rabe prostora omogo~iti normalen potek naravnih procesov zadrèvanja in odtekanja vode. Na ta na~in bi naravnim procesom priznali njihovo mesto v pokrajini, zmanj{ali odgovornost na~rtovalcev rabe prostora in olaj{ali »upravljanje z vodami« (Komac, Natek in Zorn 2008a, 39). V Sloveniji je priblìno 3000 km2 poplavnih zemlji{~, kar je skoraj 15 % dràvnega ozemlja. Od tega je ve~ina (2370 km2) v ozkih hudourni{kih dolinah (Oroèn Adami~ 1998, 318; Fridl in sodelavci 2007). Na poplavnih obmo~jih je skoraj 10 km2 pozidanih zemlji{~, na njih so ve~ kot trije odstotki stavb. Pri na~rtovanju rabe prostora bi morali izhajati iz naravnih omejitev in uporabiti razli~na merila za razli~ne potrebe (na primer gradnja avtoceste, naselje). Temeljna paradigma za upravljanje s temi problemati~nimi obmo~ji bi morala biti sonaravnost, delovanje pa odgovorno in usmerjeno na dolgi rok. Ne bi smeli le ukrepati po naravnih nesre~ah, temve~ predvsem delovati preventivno in ravno tu bi moralo klju~no vlogo odigrati prostorsko na~rtovanje z aplikacijo zakonskih in drugih dolo~il v prakso ter s tehtnim razmislekom o mònostih optimalne trajnostne rabe prostora za potrebe drùbe v obstoje- ~ih prostorskih danostih in omejitvah (Zorn in Komac 2006). ^e bi bili upo{tevali zakone, hudourni~arji po poplavah leta 1954 in 1990 ne bi ugotovili: » … da je bilo nekaj objektov (bolni{nica [v Celju, op. a.]) enako prizadetih v obeh ujmah …« (Jesenovec 1995, 34). Prav tako ob ujmi leta 1990 ne bi bili » … najbolj prizadeti tisti stanovanjski in gospodarski objekti, ki so bili zgrajeni na nedomi{ljenih lokacijah. Ve~ina njih je bila iz novej{ega ~asa …« (Horvat 1995, 53). Slika 4: Poplavna ogroènost slovenskih ob~in, prikazana z razmerjem med {tevilom stavb na poplavnih obmo~ij v posamezni ob~ini in {tevilom vseh stavb v posamezni ob~ini, ki je izraèno v odstotkih (Komac, Natek in Zorn 2008b, 40). p 142 Murska Sobota Gornja Radgona [~a Leda vn Mu Radlje ob Dravi ica ra va Dravograd Lenart Drava v Slovenskih goricah Lendava Ravne na Koro{kem Ru{e Pes N Slovenj Gradec ni Ljutomer MARIBOR ca a Kranjska Gora Meà r ^rna na Koro{kem avne nesr Jesenice Ptuj Ormò Bled Trì~ Bovec Slovenska Bistrica Mozirje Velenje Sav Radovljica in Slovenske Konjice j Dravinja e~ a e k Bohinjska Bistrica @alec Celje Roga{ka Slatina So~a ot ome Kamnik Kranj [entjur @elezniki ja Tolmin in [kofja Loka Trbovlje v Domàle a S La{ko Sor Sa Cerkno a va Hrastnik I Zagorje ob Savi Legenda jitv drijca Sa poplavna ogroènost ob~in v Sloveniji, v eni de a @iri Litija izraèna z deleèm stavb na poplavnih Idrija Sevnica obmo~jih glede na vse stavbe v ob~ini anica LJUBLJANA Sotla Ljublj ja Nova Gorica M irna 0–1 % Vrhnika Grosuplje Kr{ko vnik r Breìce 1–3 % Vi Logatec Trebnje pava Ajdov{~ina 3–6 % ka azv Kr 6–9 % Novo mesto oja Cerknica 9–12 % 12–15 % Postojna Pi Ribnica vka 15–18 % Seàna 0 10 20 30 40 50 Reka Metlika J A D R A N S K O Ko~evje km Kartografa: Jerneja Fridl, Blà Komac M O R J E ^rnomelj Ilirska Bistrica Avtor vsebine: Blà Komac Koper Izola Viri: Piran Enotna evidenca hi{nih {tevilk © GURS 2002. Dragonja Kolpa Poplavna obmo~ja © ARSO 2008. 143 © Geografski in{titut AM ZRC SAZU, 2008 Matija Zorn, Blà Komac, Karel Natek Pri obravnavi naravnih nevarnosti moramo spremeniti miselnost in preiti od uvodoma omenjenih deklarativnih ukrepov in neprekinjenega niza zelo dragih odpravljanj {kod zaradi naravnih nesre~, ki so pri nas ustaljena praksa, k obvladovanju nevarnosti ter zaìveti z dejstvom, da so naravne nesre~e neizogibne (Najbolj{e prakse 2003, 6). Ker {e vedno mislimo, da lahko naravo obvladujemo in »dokon~- no uredimo«, se kljub slabim izku{njam zmotno prepri~ujemo, da je re{itev teàv s poplavami le v graditvi nasipov in protipoplavnih zadrèvalnikov. Namesto da bi posku{ali razumeti naravo, zna~aj, u~inke in obseg naravnih procesov ter se jim prilagoditi v procesu prostorskega na~rtovanja, posku{amo za vsako ceno ustre~i na{im trenutnim èljam. Tak{ni sta predvsem èlja po dobi~ku, ki se kaè v gradnji infrastrukture ter industrijskih objektov na poplavnih obmo~jih, in èlja po udobju, ki se kaè v èlji po bivanju na lepih, a nevarnih krajih, kot so re~ni bregovi ali hudourni{ki vr{aji. Povsem utopi~no bi bilo zahtevati, da bi se vodi prepustila prav vsa poplavna obmo~ja, vendar pa je na teh obmo~jih izjemno pomembno ustrezno prostorsko na~rtovanje, s katerim je mòno tveganje zmanj{ati na tako imenovano sprejemljivo stopnjo tveganja ob sprejemljivih stro{kih. Levji delè sredstev za zmanj{evanje tveganj na tak{nih obmo~jih bi moral biti ob novogradnjah vklju~en v investicijske stro{ke in ne bremeniti dràvnega prora~una, pri zate~enem stanju pa bi morale vidnej{o vlogo imeti tudi zavarovalnice z bolj fleksibilno politiko dolo~anja zavarovalnih premij. Pri zmanj{evanju {kodnega potenciala ne bi smeli prezreti tudi vloge ob~in, ki v sedanjem sistemu prostorskega na~rtovanja skoraj samostojno odlo~ajo o svojem prostorskem razvoju, ra~une za {kodo zaradi poplav pa izstavljajo dràvi. 6 Viri in literatura Aristovnik, B. (ur.) 2005: Mesto v objemu voda: poplave v Celju v 20. stoletju. Celje. Direktiva 2007/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2007 o oceni in obvladovanju poplavne ogroènosti. Uradni list Evropske unije 288/27. Medmrèje: http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/ LexUriServ.do?uri=OJ:L:2007:288:0027:0034:SL:PDF (6. 11. 2007). Direktiva 2008/1/ES Evropskega parlamenta in sveta z dne 15. januarja 2008 o celovitem prepre~evanju in nadzorovanju onesnaèvanja. Medmrèje: http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ. do?uri=OJ:L:2008:024:0008:0029:SL:PDF (22. 7. 2008). Dràvni razvojni program Republike Slovenije za obdobje 2007–2013. Ljubljana, 2008. Fridl, J., Kladnik, D., Pav{ek, M., Perko, D., Repolusk, P., Urbanc, M. 2007: Slovenia in focus. Ljubljana. Horvat, A. 1995: Ujma 1. novembra 1990 na obmo~ju Zgornje Savinje. Pogubna razigranost – 110 let organiziranega hudourni~arstva na Slovenskem 1884–1994. Ljubljana. Jesenovec, S. 1995 (ur.): Pogubna razigranost – 110 let organiziranega hudourni~arstva na Slovenskem 1884–1994. Ljubljana. Komac, B., Natek, K., Zorn, M. 2008a: Geografski vidiki poplav v Sloveniji. Geografija Slovenije 20. Ljubljana. Komac, B., Natek, K., Zorn, M. 2008b: [irjenja urbanizacije na poplavna obmo~ja. Geografski vestnik 80-1. Ljubljana. Komac, B., Zorn M. 2007: Pobo~ni procesi in ~lovek. Geografija Slovenije 15. Ljubljana. Komac, B., Zorn, M. 2005: Geomorfolo{ke nesre~e in trajnostni razvoj. IB revija 39-4. Ljubljana. Magnetogram 1. nujne seje Odbora Dràvnega zbora RS za okolje in prostor (19. november 2008). Ljubljana. Mekina, B. 2007: Narava? Ne, minister Podobnik. Mladina 39. Medmrèje: http://www.mladina.si/ted-nik/200739/clanek/slo-tema–borut_mekina (6. 11. 2007). Najbolj{e prakse za prepre~evanje poplav, varstvo pred njimi in ublaìtev njihovih posledic, 2003. Ljubljana. Medmrèje: http://www.dhd.si/datoteke/strategija_poplave_koncni_prevod.pdf (15. 3. 2008). Natek, K. 1992: Geoekolo{ke zna~ilnosti in grònje prihodnjih katastrof v pore~ju Savinje. Poplave v Sloveniji. Ljubljana. 144 Naravne nesre~e kot omejitveni dejavnik razvoja Natek, K. 2003: Fizi~na geografija in preu~evanje ogroènosti zaradi naravnih nesre~. Dela 20. Ljubljana. Natek, K. 2007: Geografske dimenzije naravnih nesre~ in varstva pred njimi. Dela 28. Ljubljana. Oroèn Adami~, M. 1998: Naravne nesre~e. Geografski atlas Slovenije. Ljubljana. Plut, D. 2004. Geografske metode preu~evanja degradacije okolja. Ljubljana. Plut, D. 2005: Teoreti~na in vsebinska zasnova trajnostno sonaravnega napredka. Dela 23. Ljubljana. Priprava analiti~nih in programskih podlag za Dràvni razvojni program 2007–2013 s stali{~a trajnostnega razvoja ter izvedbo presoje DRP 2007–2013 na trajnostni razvoj. Domàle, 2008. Priv{ek, A. 2007: Geografski u~inki poplave 1. 11. 1990 v Zgornji Savinjski dolini in njihovo upo{tevanje pri na~rtovanju prostorskega razvoja. Diplomsko delo. Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Ljubljana. Strategija razvoja Slovenije. Vlada Republike Slovenije. Ljubljana, 2005. Strategija prostorskega razvoja Slovenije. Ljubljana, 2004. Trontelj, M. 1997: Kronika izrednih vremenskih dogodkov XX. stoletja. Ljubljana. Uredba o metodologiji za ocenjevanje {kode. Uradni list Republike Slovenije 67/2003. Ljubljana. Weichselgartner, J., Obersteiner, M. 2002: Knowing sufficient and applying more: challenges in hazards management. Environmental Hazards 4. New York. White, G. F., Kates, R. W., Burton, I. 2001: Knowing better and losing even more: the use of knowledge in hazard management. Global Environmental Change Part B: Environmental Hazards 3, 3-4. Amsterdam. Zakon o prostorskem na~rtovanju. Uradni list Republike Slovenije 33/2007. Ljubljana. Zorn, M., Komac, B. 2006: Geomorfologija in prostorsko planiranje. Urbani izziv 17, 1–2. Ljubljana. 145 146 Razvojni izzivi Slovenije, 147–154, Ljubljana 2009 VLOGA PROMETNE DOSTOPNOSTI V STRATE[KIH PROSTORSKIH DOKUMENTIH SLOVENIJE Jani Kozina Urbanisti~ni in{titut Republike Slovenije, Trnovski pristan 2, 1127 Ljubljana, in Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, Gosposka ulica 13, 1000 Ljubljana jani.kozina@ zrc-sazu.si UDK: 711.2:656(497.4) IZVLE^EK Vloga prometne dostopnosti v strate{kih prostorskih dokumentih Slovenije Prispevek obravnava vlogo prometne dostopnosti pri strate{kem na~rtovanju prostorskega razvoja Slovenije na regionalni in medregionalni ravni, kot je to razvidno iz glavnih strate{kih prostorskih dokumentov. V ta namen smo analizirali in medsebojno primerjali tri temeljne programske dokumente, in sicer Strategijo regionalnega razvoja Slovenije, Strategijo prostorskega razvoja Slovenije in Strategijo razvoja Slovenije. KLJU^NE BESEDE prometna dostopnost, prostorski razvoj, strate{ki dokumenti, Slovenija ABSTRACT The role of traffic accessibility in the strategic spatial documents of Slovenia The article discusses the role of traffic accessibility in the strategic planning of spatial development of Slovenia on regional and interregional level, as is evident from the spatial strategic documents. To this end, we analyzed and compared three basic programming documents, the Strategy of Regional Development of Slovenia, the Strategy of Spatial Development of Slovenia and the Slovenian Development Strategy. KEY WORDS traffic accessibility, spatial development, strategic documents, Slovenia 147 Jani Kozina 1 Uvod Koncept prometne dostopnosti je eden izmed bistvenih pri na~rtovanju prostorskega razvoja. Doka-ze za to lahko najdemo v {tevilnih lokacijskih teorijah avtorjev, kot so von Thünen, Isard, Christaller in Lösch. Vsi na tak{en ali druga~en na~in upo{tevajo prometno dostopnost kot temeljni lokacijski dejavnik pri razme{~anju razli~nih obmo~ij, krajev ali dejavnosti. Z njeno pomo~jo poizku{ajo pojasniti ustroj ali organizacijo prostora. Tudi novej{i koncepti razvoja ne zanemarjajo kategorije prometne dostopnosti. Skladno s paradigmo trajnostnega razvoja je jasno, da bolj{a prometna dostopnost vpliva na nìje stro{ke gospodarstva, ve~jo drùbeno pravi~nost in manj{e pritiske na okolje. Prometna dostopnost kot prostorska komponenta torej vpliva na naj{ir{i spekter razvojnih mònosti nekega obmo~ja, zato bi morala predstavljati pomembno sestavino pri urejanju prostora. Pri tem je z vidika trajnostnosti najpomembneje upo{tevati kriterij hierarhije prevoznih sredstev. V ospredju obravnave so pe{ci, {e nad njimi pa so v hierarhiji obravnave funkcionalno ovirane osebe (invalidi, matere z dojen~ki …). Sledijo drugi nemotorizirani na~ini, kot so kolesa, rolerji, skiroji …, za njimi pa javni potni{ki promet, ki s svojo visoko zmogljivostjo in zato energetsko var~nostjo mora imeti prednost obravnave pred trajnostno najneprimernej{im prevoznim na~inom – osebnim avtomobilom (Plevnik 2007). Kljub pomembnosti prometne dostopnosti za planiranje pri pregledu slovenskih povojnih planskih dokumentov vse do osamosvojitve Slovenije ni zaznati ukrepov, ki bi kazali, da so plod opredeljene strategije za izbolj{anje katerega koli vidika prometne dostopnosti (Pelc 1989). Tudi v sedanji prostorski zakonodaji prometne dostopnosti prakti~no ni mogo~e zaslediti. Neposredno se omenja le v povezavi z dolo~enimi zna~ilnostmi na lokalni ravni (na primer dostopnost objektov za funkcionalno ovirane osebe in dostopnost parcel do javnega cestnega omrèja). Posredno pa se veliko ciljev prostorske zakonodaje vseeno nana{a na prometno dostopnost, saj je njeno izbolj{anje v mnogih primerih pogoj ali posledica njihovega uresni~evanja (na primer prostorsko usklajena in med seboj dopolnjujo~a se razmestitev razli~nih dejavnosti v prostoru, trajnostni razvoj v prostoru in u~inkovita ter gospodarna raba zemlji{~, prepre~evanje nastajanja novih obmo~ij z ve~jimi razvojnimi problemi, zmanj{evanje razlik v kakovosti ìvljenja …) (Kozina 2008). Namen prispevka je preu~iti vlogo prometne dostopnosti pri strate{kem na~rtovanju prostorskega razvoja Slovenije, kot je to razvidno iz glavnih strate{kih prostorskih dokumentov. Pri tem nas je zanimala predvsem prometna dostopnost na regionalni in medregionalni ravni. V ta namen smo analizirali tri temeljne programske dokumente, in sicer Strategijo regionalnega razvoja Slovenije, Strategijo prostorskega razvoja Slovenije in Strategijo razvoja Slovenije. ^lanek je strukturiran tako, da uvodnemu poglavju sledi poglavje teoretski okvir, v katerem je opredeljena prometna dostopnost in njena povezava z regionalno-prostorskim razvojem Slovenije. Temu sledi poglavje prometna dostopnost v strate{kih prostorskih dokumentih, kjer je v vsakem izmed njih analizirana vloga prometne dostopnosti, glavni rezultati in medsebojna primerjava vseh treh dokumentov pa so navedeni v sklepu. 2 Teoretski okvir 2.1 Opredelitev prometne dostopnosti Pojem prometne dostopnosti pripada, kljub nara{~ajo~i rabi, skupini tèko in nejasno opredeljenih pojmov, saj obstajajo zelo raznolike vsebinske opredelitve, ki so v ve~ini primerov zelo ohlapne in dopu{~ajo {tevilne razlage (^erne 1986). Gould (1969) pravi, da je dostopnost zelo pogosto in splo{no uporabljan termin, ki ga vsak uspe{no uporablja, vendar le do takrat, dokler ni soo~en s problemom njegove opredelitve ali merjenja (Moseley 1979; Pelc 1989; ^erne 1986). Posamezni avtorji zelo razli~no opredeljujejo pojem prometne dostopnosti. Pri tem izhajajo iz konkretnega problema, s katerim se ukvarjajo (Pelc 1989). Nekaj najpogostej{ih opredelitev prometne 148 Vloga prometne dostopnosti v strate{kih prostorskih dokumentih Slovenije dostopnosti, ki se uporabljajo v prostorskem planiranju, je zbral ^erne (1986). Iz njih povzema, da je prometna dostopnost v poenostavljenem smislu kakovost posamezne lokacije v razmerju do ostalih lokacij v prostoru, na primer kakovost lokacije {ole, bolnice, podjetja, avtobusne postaje, v odnosu do razporeditve prebivalstva. Nekoliko natan~nej{o definicijo prometne dostopnosti, ki hkrati dolo~a tudi enega izmed na~inov njenega merjenja, podaja Geografski terminolo{ki slovar. V njem pi{e, da je prometna dostopnost »… ~asovna ali dejanska oddaljenost dolo~enega naselja od najblìje prometne povezave, prometnega sredstva, zapo-slitvenega sredi{~a, ve~jega mesta, izraèna v minutah ali kilometrih …« (Bufon in sodelavci 2005, 320). Podobno sta prometno dostopnost definirala tudi Vri{er (1978) in Pelc (1989), z njo pa se strinjajo tudi {tevilni avtorji novej{ih raziskav, ki se ukvarjajo zlasti z modeliranjem dostopnosti v geografskih informacijskih sistemih (Guli~ in Plevnik 2000; Drobne 2003; Paliska in sodelavci 2004; [etinc in sodelavci 2006; Kozina 2008). Ob tem bi bilo za opredelitev prometne dostopnosti ob ~asovni in dejanski (prostorski) oddaljenosti verjetno treba dodati {e stro{kovno komponento. Ta postaja {e posebej aktualna v ~asu nara{~ajo~ih cen motornih goriv in v lu~i novonastale finan~no-gospodarske krize. Prometna dostopnost po tej definiciji torej predstavlja neke vrste upor, merjen v razli~nih enotah, ki ga je treba premagati ob gibanju v prostoru. 2.2 Prometna dostopnost in regionalno-prostorski razvoj Prometna dostopnost je è v predindustrijski dobi predstavljala pomemben lokacijski dejavnik za razvoj gospodarskih in poselitvenih struktur, njen pomen pa se je okrepil zlasti v industrijski dobi z izgradnjo èleznice in glavnih prometnih osi. Danes je regionalno-prostorski razvoj Slovenije mo~- no odvisen od poteka avtocestnega krià, s ~imer so nekateri deli Slovenije postali bolje in hitreje dostopni, kar je poleg drugih dejavnikov omogo~ilo njihov hitrej{i razvoj. Pri{lo je do koncentracije gospodarstva, poselitve in znanja, ki so klju~nega pomena za razvoj regije in ve~jih gospodarskih sredi{~ v Sloveniji. Na to kaèjo rezultati {tevilnih empiri~nih raziskav, ki dokazujejo povezanost poteka avtocestne trase z rastjo delovnih mest (Nared 2007), ve~jim {tevilom prebivalstva (Kozina 2008), ve~jo aktivnost-jo trga s kmetijskimi in gozdnimi zemlji{~i (Lisec in Lobnik 2007) in podobno. Po drugi strani pa so nekateri deli Slovenije tudi zaradi slab{e prometne povezanosti izgubili razvojne potenciale in v teh je pri{lo do razvojnih teàv. Znaten je odliv kadrov, rast ve~jih, prodornih podjetij oziroma njihovo dolgoro~no delovanje pa je v teh krajih bolj izjema kot pravilo. Teàve nastopajo tudi pri poselitvi, saj se ljudje vse bolj priseljujejo v ve~ja mesta, na drugi strani pa se {tevilna obmo~ja praznijo in posledi~- no odmirajo (Resolucija … 2006). Prometna dostopnost je z regionalno-prostorskim razvojem nelo~ljivo povezana. Sodobna razvojna in sonaravna usmeritev s tega podro~ja je vse ve~ja povezanost in dostopnost regij, zato je cilj vsake izmed njih dobra interregionalna in intraregionalna prometna dostopnost (Plut 2004). V Sloveniji se regionalni razvoj è od {estdesetih let prej{njega stoletja naslanja na koncept policentri~nega razvoja, ki je nastal kot odgovor na pove~evanje regionalnih razvojnih razlik (Vri{er 1989). Skozi razli~na obdobja regionalnega razvoja se je njegov namen zaradi razli~nih drùbenih in gospodarskih razmer rahlo spreminjal, sam koncept pa nikoli ni bil natan~no opredeljen. Danes je namen policentrizma med drugim zlasti v vzpostavljanju priblìno enake dostopnosti do storitvenih dejavnosti in drùbene infrastrukture za vse prebivalce Slovenije (Drozg 2005). Na strate{ki ravni so bili glavni poudarki koncepta è ve~krat dolo~eni, nazadnje v Strategiji prostorskega razvoja Slovenije, na izvedbeni ravni pa vse do danes ni bil resneje konkretiziran. Pravo izvedbo policentri~nega koncepta bomo o~itno doìveli {ele z ustanovitvijo pokrajin oziroma regionalizacijo Slovenije. Pri tem procesu pa je med drugim treba upo{tevati tudi merilo prometne dostopnosti do tistih urbanih sredi{~, ki so si v hierarhiji mest »priborile« vlogo razvojnih generatorjev, predvsem na podro~ju oblikovanja (javnih) institucij, zaposlovanja, {olstva in poslovno-oskrbnih funkcij (Ravbar 2004). 149 Jani Kozina 3 Prometna dostopnost v strate{kih prostorskih dokumentih 3.1 Strategija regionalnega razvoja Slovenije V strate{kem delu Strategije regionalnega razvoja Slovenije (2001) je mo~ opaziti, da se prometna dostopnost navezuje na cilje dokumenta. Med njimi je navedeno, da naj bi se med drugim z »… dobro prometno povezavo regionalnih sredi{~ drugega reda ter s pritegnitvijo in kriànjem glavnih evropskih prometnih smeri …« dolo~ilo mestom novo vlogo v evropskem in nacionalnem okviru. Tovrstne cilje naj bi se med drugim doseglo tudi z »… izbolj{anjem infrastrukture (lokalne in medregionalne prometne povezave …) …«. Poleg tega med cilji strategije do leta 2006 lahko zasledimo, da je treba »… zmanj{ati razlike v zdravju med regijami kot posledico slab{ih razvojnih mònosti (slab{e gospodarske in drùbene razvitosti) in slab{e dostopnosti do zdravstvene slùbe…«. Skladno s tako zastavljenimi cilji strategija med prednostne namene dodeljevanja regionalnih razvojnih spodbud med drugim uvr{~a » razvoj lokalnega cestnega omrè- ja«. Iz tega je mogo~e sklepati, da je izbolj{evanje prometne dostopnosti pomemben element Strategije regionalnega razvoja Slovenije, ki pa se nana{a le na izgradnjo in obnovo prometne infrastrukture, zanemarja pa ostale vidike (izbolj{anje javnega potni{kega prometa, usmerjanje poselitve, delo na daljavo …). Podobna ugotovitev velja tudi ob vpogledu v analiti~ni del Strategije, ki je predstavljal podlago za pripravo strate{kega dela dokumenta. V njem so bile s pomo~jo ocene razvojnih mònosti ugotovljene klju~ne razlike med slovenskimi statisti~nimi regijami. Te se poleg gospodarske strukture in ~love{kega kapitala nana{ajo {e na infrastrukturno opremljenost posameznih regij. O njej je zapisano, da je »… izredno pomembna za razvoj posamezne regije, saj mo~no vpliva na lokacijsko privla~nost posamezne regije, kakor tudi na transportne stro{ke gospodarstva in prebivalstva regije. To velja tako za prometno infrastrukturo (cesta, èleznica, letali{~e, pristani{~e), kakor tudi za telekomunikacijsko infrastrukturo …«. Med kazalniki, ki kaèjo oceno razvojnih mònosti slovenskih statisti~nih regij, je tudi prometna dostopnost regije. Glede na to, da kazalnik nima opredeljene natan~ne definicije, je tèko sklepati za kak{no vrsto dostopnosti gre – intraregionalno ali interregionalno. Vseeno pa Strategija pravi, da je »… na osnovi podatkov in ekspertnih mnenj mogo~e trditi, da je v Sloveniji, vsaj z vidika prometne infrastrukture, veliko ve~ji problem medregijska povezanost, kakor pa stanje infrastrukture po regijah …«. Tej trditvi, ~eprav nedo-kazani, bi na~eloma tèko nasprotovali. Veliko bolj kot to pa skrbi bojazen, da regionalna politika v zadnjih letih z izrazitim spodbujanjem avtomobilskega cestnega podsistema preveliko pozornost namenja medse-bojnemu povezovanju regij, po drugi strani pa zanemarja tako ostale prometne podsisteme (avtobusni, èlezni{ki, kolesarski …) kot tudi izbolj{evanje prometne dostopnosti znotraj posameznih regij (prometna dostopnost do ve~jih regionalnih sredi{~). Hkrati pa je treba na tem mestu opozoriti {e, da pri nas ne gre le za prekomerno namenjanje pozornosti medregionalnemu povezovanju, temve~ gre tudi za »centralizirano« medregionalno povezovanje (prednostna krepitev povezanosti Ljubljane oziroma Ljubljanske urbane regije z ostalimi regijami), medtem ko pomembni medregionalni projekti, ki bi lahko prispevali k uravnoteènem prostorskem razvoju, stojijo (na primer 3. razvojna os). 3.2 Strategija prostorskega razvoja Slovenije Prometna dostopnost je v Strategiji prostorskega razvoj Slovenije (2004) med vsemi tremi dokumenti najve~krat omenjena, in sicer v vzro~no-posledi~ni povezavi z nekaterimi glavnimi drùbenogospo-darskimi, prostorskimi in okoljskimi problemi Slovenije. Obenem so v dokumentu na{teti {tevilni mòni ukrepi in re{itve za njeno izbolj{anje. Med glavne negativne zna~ilnosti dana{njega stanja, ki so po mnenju pripravljavcev strategije v pomembni zvezi s prometno dostopnostjo, sodijo neskladen regionalni razvoj, praznjenje podeèlja, razpr{ena gradnja, neustrezna prometna infrastruktura in nepovezan ter nerazvit javni potni{ki promet. • Neskladen regionalni razvoj: Eden izmed najve~jih problemov razvoja Slovenije, mo~no povezan s prometno dostopnostjo, je neskladen regionalni razvoj. Med glavnimi razlogi za tak{no stanje so 150 Vloga prometne dostopnosti v strate{kih prostorskih dokumentih Slovenije v Strategiji omenjene »… geografske zna~ilnosti, razli~na prometna dostopnost in posledi~no razli~na gospodarska rast med posameznimi obmo~ji Slovenije …«. Kot odgovor na tak{no stanje je v Strategiji med drugim ponujen razvoj policentri~nega omrèja mest in drugih naselij. V okviru tega koncepta naj bi se razvijalo »… omrèje ustrezno opremljenih sredi{~, ki omogo~ajo vsem prebivalcem udobno, cenovno ugodno, varno in okoljsko sprejemljivo dostopnost do javnih funkcij, delovnih mest, storitev in znanja …«. • Praznjenje podeèlja: Praznjenje podeèlja je proces, ki obsega è skoraj 40 % povr{ja Slovenije. Prebivalstvo teh obmo~ij ne more ve~ vzdrèvati ne lokalne infrastrukture, ne kulturne pokrajine. Obmo~ja praznjenja obsegajo zlasti obmejna in hribovita ozemlja. Po mnenju pripravljavcev Strategije do tega procesa prihaja zaradi »… slab{e prometne dostopnosti in tèkih ìvljenjskih razmer …«. Kot re{itev tega problema se med cilji prostorskega razvoja z vidika prometne dostopnosti navaja predvsem »… zagotavljanje povezanosti urbanih naselij in njihovih zaledij z u~inkovito mobilnostjo, podprto z javnim potni{kim prometom …«. To lahko razberemo tudi med usmeritvami Strategije, kjer je navedeno, da »… ~e ima sredi{~e funkcijo ob~inskega sredi{~a, mora samostojno ali v sodelovanju z drugimi pomembnej{imi lokalnimi sredi{~i zagotavljati zadostno in dostopno oskrbo z drùbenimi in drugimi storitvenimi dejavnostmi, ne glede na obseg svojega gravitacijskega obmo~ja …«. • Razpr{ena gradnja: Razpr{ena gradnja prav tako predstavlja temeljni prostorski problem, ki je povezan s prometno dostopnostjo. V Strategiji se kot glavni vzrok za to omenja neustrezna gradbena politika, ki je, »… glede na funkcionalnost, prometno dostopnost, komunalno opremljanje in energetsko rabo, neracionalna…«. Re{itev za to se pojavlja predvsem v preudarni rabi naravnih virov, kamor spada »… smo-trna raba prostora za urbanizacijo in nadzor nad {irjenjem urbanih obmo~ij …«, pa tudi »… zagotavljanje zadostnih koli~in razli~nih stanovanj v urbanih naseljih …«. Zvezo med prometno dostopnostjo in gradnjo oziroma poselitvijo nam kaèjo tudi nekatere usmeritve prostorskega razvoja, ki pravijo, da se »… najve~ pozornosti pri zgo{~evanju poselitve usmerja predvsem v tista obmo~ja, ki so dobro dostopna in imajo organiziran javni potni{ki promet« oziroma, da se » primestna naselja prednostno {irijo tam, kjer je moèn dostop do javnega potni{kega prometa, mòna zapolnitev in zgostitev poseljenih povr{in in mòna sanacija omrèja komunalne infrastrukture …«. • Neustrezna prometna infrastruktura: V Sloveniji so mnogi deli ozemlja tudi zaradi neustrezne prometne infrastrukture med seboj slab{e povezani. Poleg tega je prometno omrèje pri nas precej enostransko razvito. Zapostavljen je predvsem razvoj èlezni{ke infrastrukture in infrastrukture za nemotorizirane oblike prometa. Za ta precej obseèn in zahteven problem se v Strategiji kot najverjetnej{o re{itev omenja »… spodbujanje funkcijske in infrastrukturne povezanosti mest in drugih naselij…«. S tem bi se prometna dostopnost na marsikaterem obmo~ju precej izbolj{ala. Poleg tega se v Strategiji omenja tudi izgradnjo, razvoj ali posodobitev ostalih prometnih podsistemov: èleznice, kolesarskih stez, pe{poti, letali{~, pristani{~, prometnih terminalov … • Nepovezan in nerazvit javni potni{ki promet: V Strategiji je glede omrèja javnega potni{kega prometa zapisano mnenje, da »… je med seboj nepovezano in nerazvito zlasti v smislu intermodalnosti in logistike …«. Hkrati je dodano, da »… v skupnem prometnem sistemu predstavlja vse manj{i deleìn ne omogo~a hitre in kakovostne dostopnosti …«. Nekatere re{itve za ta problem, kot je denimo usmerjanje poselitve, so è bile navedene. Poleg tega Strategija eksplicitno predvideva aktivni razvoj javnega potni{kega prometa v sklopu svojih usmeritev, kjer pravi, da se »… znotraj vplivnih obmo~ij urbanih naselij in med njimi na vseh poseljenih obmo~jih zagotavlja dobro dostopnost do javnih funkcij z javnim potni{kim prometom«, ter da se » s pospe{enim razvojem javnega potni{kega prometa izbolj{uje dostopnost z javnimi prometnimi sredstvi do sredi{~ regionalnega pomena …«. 3.3 Strategija razvoja Slovenije Prometna dostopnost se v Strategiji razvoja Slovenije (2005) posredno ali neposredno najpogosteje omenja v okviru pete razvojne prioritete, ki obsega Povezovanje ukrepov za doseganje trajnostnega 151 Jani Kozina razvoja. V njej je navedeno, da je treba »… ob~inam zagotoviti finan~ne spodbude za razvoj lokalnega gospodarstva, socialnih dejavnosti in infrastrukture«, » izbolj{ati prometno povezanost odmaknjenih, rob-nih obmo~ij z glavnimi prometnimi osmi, vklju~no s krepitvijo in vzpodbujanjem javnega prevoza in trajnostnih oblik mobilnosti«, » izbolj{ati dostopnost in kakovost zdravstvenih storitev …« in »… pove~ati razpolòljivost stavbnih zemlji{~ za gospodarstvo in stanovanjsko gradnjo s smotrnim pove~evanjem urbanega prostora naselij …«, s ~imer se bo izbolj{ala prometna dostopnost do centralnih dejavnosti in delovnih mest. Poleg tega je v akcijskem na~rtu te prioritete navedeno, da je treba »… okrepiti razvojno pomo~ prednostnim obmo~jem regionalne politike: nameniti dodatne spodbude za razvoj regionalne cestne in komunalne infrastrukture«, » pripraviti nacionalni program posodobitve dràvnih cest nacionalnega pomena«, » izdelati dràvni in regionalne akcijske programe pove~evanja kakovosti ter konkuren~nosti javnega potni{kega prometa«, » pospe{eno posodabljati 5. in 10. èlezni{ki koridor« in » izdelati strokovne podlage in izvedbene akte za zagotovitev dostopnosti javnega potni{kega prometa za vse kategorije prebivalstva …«. Omenjeni ukrepi Strategije razvoja Slovenije se torej v glavnem nana{ajo na izbolj{anje prometne infrastrukture, zlasti v bolj odmaknjenih obmo~jih, izbolj{anje javnega potni{kega prometa, bolj{o zdravstveno oskrbo in usmerjanje poselitve v bolj strnjena urbana naselja. V ostalih razvojnih prioritetah se prometna dostopnost pojavlja bolj poredko. Tako je v okviru druge razvojne prioritete (U~inkovito ustvarjanje, dvosmerni pretok in uporaba znanja za gospodarski razvoj in kakovostna delovna mest) za izpostaviti {e, da je treba »… uvajati fleksibilne oblike dela in delo na daljavo …«. Delo, u~enje in opravljanje storitev na daljavo z razvojem informacijske tehnologije postajajo ~edalje pogostej{e oblike zadovoljevanja potreb dana{nje drùbe. S tem se zmanj{ujejo potrebe po potovanju, kar je naju~inkovitej{i na~in izbolj{evanja prometne dostopnosti. 4 Sklep Rezultati kvalitativne analize strate{kih prostorskih dokumentov so pokazali, da ima prometna dostopnost zelo pomembno vlogo v novej{ih dveh strategijah, to je Strategiji prostorskega razvoja Slovenije in Strategiji razvoja Slovenije, ter precej manj{o v nekoliko starej{i Strategiji regionalnega razvoja Slovenije. Opazno je torej, da se vloga prometne dostopnosti na strate{ki ravni urejanja prostora s ~asom krepi. Strategija regionalnega razvoja Slovenije odstopa od ostalih dveh dokumentov v negativni lu~i zlasti po tem, da med ukrepi za izbolj{evanje prometne dostopnosti predvideva le izgradnjo in obnovo prometne infrastrukture, kar je velika pomanjkljivost pri na~rtovanju skladnega regionalnega razvoja. Gotovo je tudi to eden od razlogov, da se regionalne razlike v zadnjih letih v Sloveniji intenzivno pove- ~ujejo. Ta ugotovitev je lahko dodaten argument, da v Sloveniji potrebujemo pokrajine kot drugo raven lokalne samouprave. Slednje naj bi namre~ s pristojnostmi, kot so razvoj prometnega sistema, skladen razvoj celotnega obmo~ja pokrajine, na~rtovanje prostorskih ureditev pokrajinskega pomena, izgradnja ter vzdrèvanje in upravljanje javnih cest regionalnega pomena …, same prevzele odgovornost za strate{ko na~rtovanje prometne dostopnosti na regionalni ravni, ki ji dràva za razliko od medregionalne ravni sedaj posve~a precej manj pozornosti. Nasprotno ima Strategija prostorskega razvoja Slovenije v prvi vrsti definirane {tevilne probleme, ki so povezani s slabo prometno dostopnostjo, in opredeljene zelo raznolike re{itve za njeno izbolj{anje. Vsi skupaj so sicer precej raztreseni po telesu dokumenta, brez prave organizacije in strukture, vendar to ne zakrije dejstva, da je prometna dostopnost eden izmed pomembnej{ih vsebinskih delov te strategije. Skoraj povsem enak nabor ukrepov za izbolj{evanje prometne dostopnosti je v precej bolj strnjeni obliki mo~ zaslediti tudi v Strategiji razvoja Slovenije, ki kot krovni strate{ki razvojni dokument upo- {teva usmeritve è sprejetih razvojnih dokumentov. Izbolj{evanje prometne dostopnosti postaja in ostaja eden izmed temeljnih strate{kih ciljev Slovenije. Kljub precej ambicioznim in celovitim na~rtom izbolj{evanja stanja prometne dostopnosti 152 Vloga prometne dostopnosti v strate{kih prostorskih dokumentih Slovenije v novej{ih strate{kih dokumentih, pa trendi razvoja na posameznih podro~jih {e ne kaèjo pozitivnih u~inkov zastavljenih ciljev in predlaganih ukrepov. V Poro~ilu o razvoju 2008 (Poro~ilo … 2008), s katerim spremljamo uresni~evanje Strategije razvoja Slovenije, je med klju~nimi ugotovitvami navedeno, da se je v zadnjih letih nadaljevalo visoko investiranje v cestno infrastrukturo ob nizkih vlaganjih v è- lezni{ko infrastrukturo. Hkrati se je nadaljevala tènja zmanj{evanja javnega potni{kega prometa, kar oboje kaè na {e vedno veliko neuravnoteènost prometnih podsistemov in favoriziranje izbolj{evanja prometne dostopnosti zgolj ob uporabi osebnega avtomobila. Slednjemu so bolj naklonjene tudi negativne tènje v razvoju poselitve, ki se odraàjo v procesih suburbanizacije in dezurbanizacije, kar vsekakor ni skladno s konceptom policentri~nega razvoja in krepitvijo regionalnih sredi{~. Na ta na~in se pove- ~ujejo dolìne potovanj, kar ima {tevilne negativne posledice na gospodarskem, socialnem in zlasti na okoljskem podro~ju. Zaobrnitev teènj rasto~ih pritiskov na okolje s podro~ja prometa predstavlja enega najve~jih razvojnih izzivov Slovenije, ki se ga moramo med drugim lotiti tudi z ustreznej{im in bolj celovitim na~rtovanjem prometne dostopnosti. Glavne usmeritve na strate{ki ravni prostorskega razvoja so è za~rtane. 5 Viri in literatura ^erne, A. 1986: Koncept dostopnosti v prostorskem planiranju. IB – revija za planiranje 20-6. Ljubljana. Drobne, S. 2003: Modelling accessibility fields in Slovene municipalities. 7th International Symposium on Operational Research in Slovenia. Pod~etrtek. Drozg, V. 2005: Koncepti policentri~ne ureditve Slovenije. Dela 24. Ljubljana. Geografski terminolo{ki slovar. Ljubljana, 2005. Gould, P. R. 1969: Spatial diffusion. Washington D. C. Guli~, A., Plevnik, A. 2000: Prometna infrastruktura in prostorski razvoj Slovenije: novej{a analiti~na spoznanja. IB – revija za planiranje 34-2. Ljubljana. Kozina, J. 2008: Prometna dostopnost kot kriterij regionalizacije Slovenije. Diplomsko delo, Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani. Ljubljana. Lisec, A., Lobnik, F. 2007: Trg in tr`na vrednost kmetijskih zemlji{~ v Sloveniji. Veliki razvojni projekti in skladni regionalni razvoj. Ljubljana. Moseley, M. J. 1979: Accessibility: the rural challenge. London. Nared, J. 2007: Model razporeditve pri~akovanih delovnih mest kot instrument za na~rtovanje in vrednotenje projektov: primer Resolucije o nacionalnih razvojnih projektih za obdobje 2007–2013. Veliki razvojni projekti in skladni regionalni razvoj. Ljubljana. Paliska, D., Drobne, S., Fanjan, D. 2004: Uporaba GIS-a za prou~evanje prostorske dostopnosti v analizi povpra{evanja po storitvah JPP. Geografski informacijski sistemi v Sloveniji 2003–2004. Ljubljana. Pelc, S. 1989: Raziskovanje prometne dostopnosti do delovnih mest za potrebe prostorskega planiranja na primeru Slovenije. Geografski vestnik 61. Ljubljana. Plevnik, A. 2007: Promet in trajnostni razvoj. Medmrèje: http://raziskovalci.uirs.si/aljaz/gradiva07/ trajnostni%20razvoj.doc (17. 5. 2009). Plut, D. 2004: Na~ela, kriteriji in regionalizacija Slovenije z vidika ~lenitve na pokrajine. Pokrajina: druga raven lokalne samouprave. Ljubljana. Poro~ilo o razvoju 2008. Ljubljana, 2008. Ravbar, M. 2004: Regional development in the regional division of Slovenia. Acta geographica Slovenica 44-1. Ljubljana. Resolucija o nacionalnih razvojnih projektih za obdobje 2007–2023. Ljubljana, 2006. Strategija prostorskega razvoja Slovenije. Ljubljana, 2004. Strategija razvoja Slovenije. Ljubljana, 2005. 153 Jani Kozina Strategija regionalnega razvoja Slovenije. Agencija RS za regionalni razvoj. Ljubljana, 2001. [etinc, M., Ko~evar, H., Krivec, D. 2006: GIS modeliranje dostopnosti do storitev kvartarnega sektorja po dràvnem cestnem omrèju. 8. slovenski kongres o cestah in prometu. Portorò. Vri{er, I. 1978: Regionalno planiranje. Ljubljana. Vri{er, I. 1989: Policentrizem v Sloveniji. IB – revija za planiranje 23-5. Ljubljana. Vri{er, I. 1999: Regionalni razvoj slovenskih pokrajin in ob~in. IB – revija za planiranje 33, 2–3. Ljubljana. 154 Razvojni izzivi Slovenije, 155–159, Ljubljana 2009 UREJANJE RAZVOJA IGRALNI[TVA V FUNKCIJI RAZVOJNE POLITIKE DR@AVE mag. Du{an Luin Fakulteta za turisti~ne {tudije Portorò – Turistica, Univerza na Primorskem Obala 11a, 6320 Portorò dusan.luin@ hit.si mag. Massimo Manzin Fakulteta za management Koper, Univerza na Primorskem Cankarjeva ulica 5, 6000 Koper massimo.manzin@ fm-kp.si UDK: 338.482(497.4) IZVLE^EK Urejanje razvoja igralni{tva v funkciji razvojne politike dràve Igralni{tvo je specifi~na gospodarska dejavnost, ki lahko ob~utno prispeva k turisti~nemu in ekonomskemu razvoju regije in celotne dràve. Zaradi bojazni o mònih negativnih ekonomskih in socialnih u~inkih spada med monopole dràve, ki to dejavnost bolj ali manj restriktivno nadzoruje in ureja, in sicer glede na tradicijo in zastavljene cilje razvoja igralni{tva. Igralni{ka ponudba v Sloveniji se je v zadnjih dvajsetih letih skokovito razvijala. Dràva je v svojih razvojnih strategijah sicer spodbujala njegovo izvozno usmerjenost, vendar pa tega z ukrepi ni dosledno podprla, kar je pripeljalo do razcveta {tevilnih igralnih salonov, usmerjenih predvsem na doma~i trg. Zato je treba razvojno politiko igralni{tva v Sloveniji ponovno temeljito preu~iti, kar je temeljni namen prispevka. Njegov cilj je predlagati razvojne smernice za slovensko igralni{tvo, pri ~emer bomo izhajali iz doma~ih in tujih {tudij, agregatnih podatkov slovenskega igralni{- tva in lastnih raziskav. KLJU^NE BESEDE igralni{tvo, aktivna koncesijska politika, razvojno usmerjeno obdav~evanje ABSTRACT Gambling industry development regulation in the function of the state's development policy Gambling industry is a specific economic activity which can significantly contribute towards the tourist and economic development of a region and the entire country. Due to the fear of potential negative economic and social effects it falls within the scope of state monopolies, where the government more or less restrictively controls and regulates this activity in accordance with the tradition and the set goals of the gambling industry development. The gaming industry offer in Slovenia has in the last two decades developed exponentially. Alt-hough the state has encouraged in its development strategies the export orientation of the gambling industry, it has failed to promote it consistently and with effective measures, which has led to a bloom of numerous gaming halls, principally oriented towards the domestic market. For this reason the development policy of the gambling industry in Slovenia has to be thoroughly examined again, which is the basic intent of this piece. The objective of the article is to propose development guidelines for the Slovenian gaming industry, while drawing from domestic and foreign studies, aggregate data on the Slovenian gambling industry as well as the author's own research. KEY WORDS gambling industry, active concession policy, development-oriented taxation 155 Du{an Luin, Massimo Manzin 1 Uvod Igre na sre~o so zanimiv antropolo{ki fenomen, saj spremljajo ~loveka skozi njegovo zgodovino in se kot drùbeni pojav spreminjajo, kot se spreminja in razvija tudi ~lovek. Prirejanje iger na sre~o je postalo è v Napoleonovih ~asih resna in odgovorna dejavnost, ko so se za~eli prvi resni ukrepi v smeri dràvnega urejanja in nadziranja iger na sre~o. Eskluzivno pravico nad izvajanjem te dejavnosti ima dràva, ki jo prek koncesijske pogodbe prena{a v skladu z njenimi cilji na zaupanja vredne drùbe, ki so lahko v dràvni, javni ali zasebni lasti. Tako gre pravzaprav za »dràvne posle«, zato je dràva odgovorna tudi za u~inke tega poslovanja, tako pozitivne kot negativne. Nekatere dràve odigrajo vlogo poslovne- à zelo zavestno in u~inkovito, pri ~emer lahko igralni{tvo razumemo z dveh stali{~. Ponekod je igralni{tvo v funkciji razvojne politike, kar se dogaja v tistih okoljih, kjer sku{ajo s pomo~jo »izvozno« usmerjenega igralni{tva pospe{evati razvoj turizma. Ponekod drugod pa je igralni{tvo v funkciji fiskalne politike dràve, ~emu smo pri~a v okoljih, kjer je potro{nik iger na sre~o v pretèni meri doma~a populacija. V teh primerih dràve omejujejo razvoj te dejavnosti z visokimi davki. Vsekakor velja, da je politika urejanja igralni{tva uspe{na le, ~e so strate{ki cilji, ki jih drùba konsenzualno sprejme, usklajeni z za-konskimi re{itvami (Collins 2004). V Sloveniji je igralni{ki produkt pomemben segment njene turisti~ne ponudbe. Ena klju~nih zna- ~ilnosti igralni{tva v Sloveniji je visok delè tujskega prometa, kjer dosega sam svetovni vrh. V evropskih igralnicah, z izjemo igralnic v Monte Carlu, pretèni del prihodkov ustvarijo doma~i gostje in ne tujci. Igralni{tvo v Sloveniji ustvari priblìno ~etrtino vsega nacionalnega turisti~nega prihodka (Sir{e in sodelavci 2004), s ~imer se lahko primerja redko katera dràva; v evropskem merilu, razen v Monte Carlu, je ta delè bistveno nìji. Igralni{tvo v Sloveniji ima {e eno zna~ilnost: turisti, ki dràvo obiskujejo zaradi igralni{kega doìvetja, so ve~inoma enodnevni gostje, pretèni del slovenske igralni{ke ponudbe pa je lociran v zahodnem delu dràve. Igralni{tvo lahko obravnavamo z razli~nih zornih kotov, v prispevku ga obravnavamo z vidika njegove vklju~enosti v integralni turisti~ni produkt. Pri tem bomo sku{ali prikazati realne u~inke igralni{ke politike na slovensko turisti~no gospodarstvo, rezultate sodelovanja med igralni{tvom in turisti~no ponudbo na destinaciji, predvsem pa bomo predstavili mònosti in koristi, ki bi jih lahko imela ve~ja programska vklju~enost igralni{tva v razvojno politiko slovenskega turizma. Pri tem ne smemo spregledati prilò- nosti za krepitev igralni{kega proizvoda, namenjenega gostom iz drugih evropskih dràv, kot tudi njegove izrabe za ve~ji turisti~ni razvoj Slovenije. 2 Razvoj in zna~ilnosti slovenskega igralni{kega turizma V slovenski turisti~ni ponudbi je igralni{tvo prisotno od zgodnjih {estdesetih let prej{njega stoletja, ko je leta 1964 za~el s svojim delovanjem »Casino Portorò«. Igralnica je bila namenjena elitnim gostom iz tujine, najbolj so jo obiskovali Italijani, medtem ko takratni jugoslovanski dràvljani vanjo niso imeli vstopa. Leto dni kasneje je portoro{kemu vzoru sledil {e Bled. Obema je bilo skupno poslans-tvo dopolnjevati in pospe{evati razvoj turisti~ne ponudbe ter negovati imidùglednega turisti~nega kraja. Slednje je bilo precej v neskladju s takratno razredno socialisti~no moralo, vendar pa je bila potreba po deviznem prilivu v dràvno blagajno mo~nej{a. Temu je bila prilagojena fiskalna politika dràve, ki je z ustrezno igralni{ko zakonodajo po francoskem vzoru regulirala pritok (deviznih) sredstev. Igralnice so pla~evale le nekaj odstotni davek, imele pa so zakonsko obvezo ves dobi~ek vlagati v razvoj turisti~ne infrastrukture. Naslednji pomembnej{i premik v razvoju slovenskega igralni{tva se je zgodil leta 1984, ko je podjetje HGP (kasneje se preimenuje v HIT) v relativno neturisti~nemu kraju in brez zakonsko zahtevanih turisti~nih zmogljivosti v Novi Gorici odprlo manj{o igralnico. ^eprav podjetju nih~e ni napovedoval uspe{nega prodora na igralni{ko turisti~ni trg, se je zgodilo prav to. Neobremenjeno s tradicionalno 156 Urejanje razvoja igralni{tva v funkciji razvojne politike dràve igralni{ko ponudbo je trgu ponudilo ameri{ki koncept igralni{tva, ki ni usmerjeno v elitne goste, ampak v povsem drug segment gostov. Kakovostna ponudba in sveì marketin{ki pristopi so privabili goste predvsem iz sosednjih italijanskih pokrajin. Drugi val razvoja igralni{ke ponudbe, ki je z novimi ponudniki bistveno bolj usmerjena na doma~i trg, se je za~el s sprejetjem novega igralni{kega zakona konec leta 2003 (Zakon o … 2003), ki je uvedel koncesije za petin{tirideset igralnih salonov (Luin 2005). 3 Razvojne igralni{ke politike Odnos politike do igralni{tva je v razli~nih drùbah razli~en, v bistvu pa je odvisen od odnosa javnosti do tega pojava. Rose (1991) navaja, da so bile v preteklih obdobjih igre na sre~o oìgosane kot greh, kasneje kot grda razvada, danes pa naj bi bile popolnoma sprejemljiva oblika zabave. Pri tem so lote-rijske igre na sre~o zaradi njihove ve~je usmerjenosti v drùbeno koristne namene splo{no bolj sprejemljive kot pa igralni{ke igre na sre~o. V vseh dràvah spada prirejanje iger na sre~o med dràvne monopole, vendar ni enotnega urejanja te dejavnosti, ki bi veljalo za vse dràve enako, ~eprav se za tovrstno urejanje v posameznih dràvah è pojavljajo prve tènje. Enotna ureditev trenutno velja le na podro~ju pranja denarja (Study of … 2006). Dràvno urejanje igralni{tva je zanimivo iz ve~ razlogov. Na eni strani si dràve prizadevajo mini-mizirati negativne socialne u~inke in za{~ititi potro{nika igralni{ke storitve (Ron~evi~ in sodelavci 2007), po drugi strani pa sku{ajo iztrìti ~im ve~je ekonomske koristi, ki jih igre na sre~o prina{ajo, ter za{- ~ititi svoj fiskalni interes (Collins 2004). Obdav~itev iger na sre~o je pravzaprav obdav~itev, pri kateri potro{niki ne razmi{ljajo o previsoki dav~ni stopnji, podobno kot to velja na primer tudi za cigarete in alkohol, zato bi se finan~ni ministri temu viru le s teàvo odrekli (Goodman 1995). Pri dràvnem urejanju igralni{tva je bistvenega pomena tudi, kak{na je struktura igralni{kih gostov v posamezni dràvi. Z vidika potro{nje igralni{kega gosta namre~ ni vseeno, ali gre za ponudbo iger na sre- ~o, ki je namenjeno pretèno doma~emu ali tujemu gostu. Doma~a igralni{ka potro{nja predstavlja namre~ le prerazporeditev obstoje~e potro{nje doma~ih gospodinjstev in kori{~enje prihrankov doma~e-ga prebivalstva in s tem niànje doma~e potro{nje v drugih gospodarskih vejah. Obenem pomeni doma~a potro{nja tudi ve~je negativne posledice v doma~em socialnem okolju. Zato je pri~akovati, da sku{ajo dràve s primernimi ukrepi doma~o potro{njo omejiti na drùbeno sprejemljiv obseg. Polders (1997) navaja, da dràve v takem primeru omejijo {tevilo mònih koncesij za izvajanje iger na sre~o, s posebnimi ukrepi vplivajo na obseg, strukturo in lociranost ponudbe, zlasti pa z vi{ino davkov na igre na sre~o. Igralni{tvo je v dràvah, kjer v strukturi igralni{kih gostov prevladujejo doma~i gostje, obi~ajno obremenjeno z visokimi davki. Popolnoma druga~na slika se ponuja v dràvah, kjer prevladujejo tuji gostje. V tem primeru prihaja pri tro{enju igralni{kega proizvoda do priliva sredstev iz drugih ekonomij in »izvoza« davkov, kar v makroekonomskem smislu pomeni nov zagon za investicijsko potro{njo, poleg tega pa pozitivno vpliva tudi na turisti~no potro{njo. Posledi~no se zato ustvarjajo nova delovna mesta, predvsem v manj razvitih in obmenih okoljih. Iz teh razlogov predstavlja igralni{tvo pravzaprav u~inkovito orodje razvojne ekonomske politike in je zato fiskalno bistveno manj obremenjeno (Eadington 1999). 4 Igralni{ki produkt kot dejavnik razvoja turizma Igralni{ka ponudba je bila v ve~ji ali manj{i meri vedno povezana s turizmom, njeno osnovno poslans-tvo v veliki ve~ini dràv pa je razvoj turizma in vpliv na pove~evanje privla~nosti turisti~ne ponudbe na destinaciji. Kot navajata Eadington in Christiansen (2007) gredo sodobni trendi v ponudbi land based kazinojev v dve smeri: v ponudbo manj{ih igralnic v urbanih sredi{~ih, namenjenih blìnji populaciji zaradi zadovoljitve gole èlje po igri; v drugi smeri pa v izgradnjo igralni{ko zabavi{~nih centrov, ki ne ponujajo zgolj iger na sre~o, ampak tematsko zgodbo, okoli katere je nanizan {irok spekter razli~nih 157 Du{an Luin, Massimo Manzin turizem atraktivnih poslovno doìvetij »wellness« kongresni turizem turizem igralni{ki festivalski turizem zabavi{~ni turizem turizem kulturne kulinari~na {portne prireditve doìvetja prireditve tematska turisti~na infrastruktura zna~ilna ponudba turisti~nega okolja, Slika 1: Prikaz povezanosti razli~nih ponudb vklju~ena v tematsko zgodbo v celovito zgodbo igralni{ko zabavi{~nega resorta (Luin 2005). ponudb. Tak{ni centri delujejo po preprostem receptu: »maksimiranje doìvetij na enoto ~asa in prostora za enoto denarja«. Tako oblikovana ponudba predstavlja najpopolnej{o obliko igralni{kega turizma z najve~jim makroekonomskimi u~inki, saj v sebi zdruùje razli~ne ponudbe, od igralni{ke, zabavi{~- ne, sprostitvene ( wellness) in kongresne. Struktura ponudbe v sodobnih igralni{ko zabavi{~nih centrih se tako ne usmerja zgolj na en segment gostov, ampak na ve~ razli~nih. Prikazujemo jo na sliki 1. Najbolj zna~ilna turisti~no igralni{ka destinacija je nedvomno Las Vegas, ki velja za vzor~en primer moderne igralni{ke ponudbe, saj zdruùje razli~ne vrste ponudb, od zabavi{~ne, estradne, {portne, trgov-ske, kulturne, kulinari~ne in do poslovno kongresne, ter si s tem zagotavlja {irok spekter gostov. Veliko obmo~ij posku{a slediti vzoru Las Vegasa, kot na primer Atlantic City v Ameriki, Sun City v Jùni Afriki (Lammens 1994), Sidney v Avstraliji (Australia's Gambling … 1999), Monte Carlo v Monacu, Baden-Baden v Nem~iji ter Deauville in Trouville v Franciji (Meunier 1994). 5 Sklepni predlogi za urejanje razvoja igralni{tva v Sloveniji Igralni{tvo nedvoumno igra veliko vlogo pri razvoju turizma, vendar pa svojo funkcijo uresni~u-je na razli~ne na~ine, kar je odvisno od usmerjenosti igralni{ke ponudbe na doma~i ali tuji trg. V Sloveniji ustvarijo nad tri ~etrtine igralni{kega priliva gostje iz tujine (Poro~ilo o delu 2008), kar prakti~no pomeni, da dràva ne le »izvaà« turisti~ne storitve, ampak v prenesenem smislu »izvaà« tudi lastne davke. Dràva Slovenija ima mònost, da z igralni{tvom ustvari precej{en del nacionalnega dohodka, vendar mora za to poskrbeti s posebnimi ukrepi razvojne politike. Dràva bi lahko maksimirala ekonomske u~inke igralni{tva in ustvarila pogoje za njegove ~im nìje drùbene stro{ke z naslednjimi ukrepi: • pripraviti novo strategijo na podro~ju igralni{tva, v kateri se opredeli za spodbujanje razvoja izvozno usmerjenih igralni{ko zabavi{~nih centrov; • opredeliti obmo~ja izvajanja turisti~nega igralni{tva s ciljem koncentrirati igralni{ko ponudbo, ustvariti ve~jo privla~nost ter konkuren~nost ponudnikov igralni{kih destinacij; • uvesti aktivno koncesijsko politiko, na podlagi katere se z javnimi, tudi mednarodnimi razpisi, pode-ljuje koncesije najbolj{im ponudnikom; sedaj veljajo na~ela pasivne koncesijske politike, ko se dràva odlo~i ali bo dala koncesijo ponudniku, ki je zanjo zaprosil; • uvesti tak{no obdav~enje igralni{tva, ki bo spodbujalo nalòbe v igralni{ko-zabavi{~ne komplekse in destimuliralo ~isto igralni{ko ponudbo; v igralni{tvu je mòno aplicirati katerokoli fiskalno politiko, ki je usmerjena v doseganje zastavljenih ciljev, saj urejanje te dejavnosti v Evropski uniji ni podvrèno harmonizaciji, temve~ je prepu{~eno vsaki dràvi ~lanici, da ga ureja skladno s svojo tradicijo in zastavljenimi cilji; 158 Urejanje razvoja igralni{tva v funkciji razvojne politike dràve • ustanoviti organ za spremljanje in oblikovanje razvojne politike igralni{tva, ki bo lo~en od organa za nadzor igralni{tva; sedaj se z razvojem te dejavnosti na~rtno in po svoji funkciji ne ukvarja nih~e; • urediti oziroma dore~i lastni{tvo igralni{kih drùb, saj sedaj sistem omogo~a »dualni« lastni{ki sistem, po katerem so igralnice v lasti in v upravljanju paradràvnih drùb, medtem ko so igralni saloni v lasti zasebnikov; • uvesti licence za vodilne funkcije v igralni{tvu, kot je to è v veljavi v zavarovalni{tvu in ban~ni{tvu; • vzpostaviti sistem »drùbeno odgovornega« oziroma »socialno varnega« igranja, zaradi prepre~evanja nara{~anja drùbenih stro{kov te dejavnosti; • v okviru drùbeno odgovornega igralni{tva vzpostaviti sistem za ozave{~anje igralcev, za svetovanje igralcem v stiski in za izvajanje terapevtske dejavnosti; stro{ki teh storitev naj se pokrivajo iz naslova igralni{kih davkov. 6 Viri in literatura Bole, V, Jere, @, 2004: Trg igranja na igralnih avtomatih. Ekonomski in{titut Pravne fakultete. Ljubljana. Ron~evi~, B., Macur, M., Makarovi~, M., Vehovar, U., Zorec, K. 2007: Drùbeni stro{ki igralni{tva v Sloveniji. Fakulteta za uporabne drùbene {tudije. Nova Gorica. Collins, P. 2004: Gambling in Social Interest. University of Salford. Salford. Cabot, A., Thompson, W., Tottenham, A. 1994: International Casino Law. Institute for the study of Gambling and Commercial Gaming, University of Nevada. Reno. Eadington, W. 1998: Contribution of casino style gambling to lokal economies. Annales of the American Academy of Political and Social Sciences 556-1. Philadelphia. Eadington, W. 1999: The Economics of Casino Gambling. Journal of Economic Perspectives 13-3. Nashville. Eadington, W., Christiansen, E. 2007: Destinacijski kompleksi, tr`ne strukture in dav~na okolja za igralni{tvo: Pregled globalnih izku{enj v razvoju igralni{kih kompleksov. Simpozij o ekonomskih in drùbenih vplivih igralni{kih kompleksov. Nova Gorica. Goodman, R. 1995: The Luck Business. New York. Lammens, T. 1994: La metamorphose des casinos en France. Casinos et tourisme. Editions touristiques europeennes. Paris. Luin, D. 2005: Igralni{tvo in strategija slovenskega turizma. Posvet o uresni~evanju strategije slovenskega turizma. Dràvni svet RS. Ljubljana. Jakli~, M., Zagor{ek, H., Pahor, M., Kneèvi~ Cvelbar, L. 2006: Analiza upravi~enosti sprememb obdav- ~itve posebnih iger na sre~o v Sloveniji. Ekonomska fakulteta v Ljubljani. Ljubljana. Meunier, C. 1994: Les casinos de Deauville-Trouville. Casinos et tourisme. Editions touristiques europeennes. Paris. Polders, B. 1997: Gambling in Europe – Unity in Diversity. Gambling, Public Policies and the Social Sciences. Reno. Australia's Gambling Industries Report No. 10. AusInfo. Cambera, 1999. Rose, N. 1991: The Rise and Fall of the Third Wawe: Gambling will be Outlowed in Forty Years. Gambling, Public Policies and the Social Sciences. Reno. Sir{e J., Vidjen, T., Kalin, J., Luin, D. 2004: Satelitski ra~uni za igralni{tvo v Sloveniji (TSA igralni{tvo). MIT. Ljubljana. Study of Gambling Services in the Internal Market of the European Union. Swiss Institute for Comparative Law. Lausanne, 2006. Poro~ilo o delu 2008. Ministrstvo za finance, Urad za nadzor prirejanja iger na sre~o. Ljubljana, 2008. Zakon o igrah na sre~o. Uradni list RS 27/1995, 22/2000, 85/2001, 54/2002 in 134/2003. Ljubljana. 159 160 Razvojni izzivi Slovenije, 161–171, Ljubljana 2009 ODNOS SREDNJE[OLCEV DO PODJETNI[TVA dr. Jaka Vadnjal, dr. Dejan Jelovac, mag. Janez Damjan GEA College – Visoka {ola za podjetni{tvo Dunajska cesta 156, 1000 Ljubljana jaka.vadnjal@ gea-college.si, dejan.jelovac@ guest.arnes.si, janez.damjan@ sartes.si UDK: 658:373.5(497.4) IZVLE^EK Odnos srednje{olcev do podjetni{tva ^lanek preu~uje odnos do podjetni{tva med slovenskimi srednje{olci. V ta namen je bilo anketiranih dva tiso~ dijakov ~etrtih letnikov ekonomskih gimnazij in srednjih {ol ekonomske usmeritve oziroma ve~ kot ~etrtina tega dela populacije. Poleg njih smo v raziskavo zajeli {e 1150 dijakov na petindvajsetih drugih {olah, kjer v predmetnikih ni poslovnih predmetov ali podjetni{tva. Med znanstvenimi cilji je predvsem ugotavljanje vplivov socialnih in psiholo{kih dejavnikov na odnos dijakov do podjetni{tva. Glavni raziskovalni in{trument je bila pisna anketa, ki je vsebovala lestvice stali{~, ocene lastnosti, interesov in drugih dejavnikov, ki vplivajo na podjetni{ko obna{anje ter sociodemografska vpra{anja. Klju~na ugotovitev raziskave je, da se je skoraj polovica dijakov opredelila, da jih zanima podjetni{ka kariera. Priporo~ila, ki izhajajo iz ugotovitev so predvsem namenjena snovalcem u~nih programov v srednjih {olah in na~rtovalcem programov spodbujanja podjetni{tva. KLJU^NE BESEDE podjetnik, podjetni{tvo, izobraèvanje, srednja {ola, vpliv okolice, star{i, u~itelji, podjetni{ke zna~ilnosti ABSTRACT Attitudes of high school students towards entrepreneurship The article explores attitudes of Slovene high-school students towards entrepreneurship. For the purpose of the study, two thousands students were surveyed, being sampled from high schools of economic track. The sample represents more than one quarter of the whole population. Besides that, additional 1150 students were included coming from other schools where there is not business or entrepreneurship courses in their curricula. Scientific goals of the research are mostly into identifying sociological and psychological factors influencing students' attitudes towards entrepreneurship. The main research instrument was a written survey compiling scales of attitudes, opinions, characteristics, interests and other factors influencing entrepreneurial behaviour. The key finding from the study is that almost half of the population expressed interest to pursue entrepreneurial career. Recommendations derived from the study mostly target planners of the high-schools' curricula and people who design programs for entrepreneurship support. KEY WORDS entrepreneur, entrepreneurship, education, high school, environment influence, parents, teachers, entrepreneurial characteristics 161 Jaka Vadnjal, Dejan Jelovac, Janez Damjan 1 Uvod Gospodarski razvoj je osrednja komponenta celostnega razvoja neke drùbe in tisti element, ki prek ustvarjene dodane vrednosti in drùbeno dogovorjenega prerazporejanja dohodka financira tudi druge komponente razvoja, ki tradicionalno niso podvrène tr`nemu preverjanju. Prav podjetni{tvo v duhu Webrove protestantske etike (Weber in Parsons 2003) in nove tihe revolucije po industrijski revoluciji (Timmons in Spinelli 2003) je lahko ustrezen odgovor na dilemo o vlogi posameznika v drùbeno-ekonomskem razvoju v prihodnosti, kjer »podjetni{tvo ni ve~ vpra{anje, ampak je odgovor« (Stevenson 2000). V Sloveniji se je odnos do podjetni{tva na vseh ravneh v zadnjem desetletju bistveno izbolj{al. Kljub temu ostajajo naloge spodbujanja podjetni{tva in kakovostnega izobraèvanja za podjetni{tvo zelo pomembne za na{o drùbo in predvsem za njeno gospodarstvo. Poleg izobraèvalne dejavnosti se na tem podro~ju krepi tudi raziskovalna dejavnost, pri ~emer aktivno sodelujejo tudi srednje {ole kot nosilci izobraèvanja v najbolj klju~nem obdobju za poklicno odlo~anje med mladimi. 1.1 Namen raziskave Namen raziskovalnega projekta je opredeliti odnos do podjetni{tva med srednje{olsko mladino in preveriti uspe{nost obstoje~ih oblik pou~evanja ter spodbujanja podjetnosti in inovativnosti. Med znanstvenimi cilji raziskave izpostavljamo predvsem ugotavljanje vplivov socialnih in psiholo{kih dejavnikov na odnos dijakov do podjetni{tva. Med klju~nimi cilji projekta je tudi pridobitev strokovnih podlag za odlo~anje pri prenovi programov oziroma predmetnikov za podjetni{tvo in poslovne predmete. Raziskovalni model, kot je predstavljen na sliki 1, je nastal na osnovi pregleda obsène raziskovalne in strokovne literature o dejavnikih, ki vplivajo na podjetni{ki namen. Ker se v na{i raziskavi ukvarjamo s srednje{olsko populacijo, pri kateri podjetni{ki namen {e ne more biti tako jasno izraèn, smo kot glavno odvisno spremenljivko opredelili podjetni{ko èljo. Nanjo prek oblikovanja odnosa do podjet-OSEBNI DEJAVNIKI DRU@INA • u~ni uspeh • drùbenoekonomski poloàj • samopodoba • tip in velikost • vrednote • podjetni{ke izku{nje ODNOS DO PODJETNI[TVA [OLA stopnja pripisane vrline in • tip, usmeritev naklonjenosti vrednote podjetni{ki namen • r p edmetnik oziroma èlja • u~itelji VRSTNIKI • so{olci • razne skupine [IR[E SOCIALNO • spletne skupnosti OKOLJE • mediji • olitika • razne organizacije Slika 1: Raziskovalni model. 162 Odnos srednje{olcev do podjetni{tva ni{tva vplivajo osebni dejavniki in predvsem razli~ni dejavniki okolja, med katerimi smo posebno pozornost namenili {oli in izobraèvalnim programom. 1.2 Cilji raziskave Z raziskavo spremljamo odnos do podjetnosti in inovativnosti v klju~ni generaciji za prihodnji razvoj. Pridobiti èlimo smernice za razvoj, dopolnitve ter spremembe podjetni{kih in poslovnih izobraèvalnih vsebin v srednje{olskem izobraèvalnem sistemu. Posamezni raziskovalni cilji raziskave so: • preveriti obstoj zavedanja o pomenu inovativnosti za osebni in poklicni razvoj ter konkuren~nost gospodarstva v kontekstu trajnostnega razvoja (Johnson in Loveman 1997); • raziskati razumevanje pomena inovativnosti in podjetnosti za izbolj{anje kakovosti ìvljenja in blaginje posameznic in posameznikov (Matlay in Mitra 2002); • ugotoviti, katere oblike pou~evanja v srednjih {olah so najbolj u~inkovite z vidika razvoja podjetnosti in inovativnosti posameznika (Lee in sodelavci 2002); • prepoznati vpliv razli~nih dejavnikov okolja (mediji, drùbene mreè, {ola, vrstniki, druìna …) (Mazzarol in sodelavci 1997). 2 Teoreti~na izhodi{~a raziskave Nara{~ajo~i pomen podjetni{tva je predvsem posledica vse ve~je negotovosti in kompleksnosti poslovnega okolja, ko je {e bolj izraèna potreba po podjetni{kih odzivih. Na te procese vplivajo predvsem drùbene spremembe, globalni pritiski, nastajajo~e nove oblike organizacije in spremenjen poloàj posameznika v drùbi (Gibb in Cotton 1998). Izobraèvanje in podjetni{tvo je v smiselno povezal Jamieson (1984), ki pravi, da je treba lo~iti tri elemente: (1) izobraèvanje o podjetni{tvu, (2) izobraèvanje za podjetni{tvo in (3) izobraèvanje v podjetni{tvu. Ko govorimo o izobraèvanju za podjetni{tvo, imamo v mislih predvsem oblikovanje zavedanja in spodbujanje razli~nih podjetni{tvu naklonjenih ve{~in, stali{~ in vrednot. Izobraèvanje za podjetni{tvo vsebuje predvsem pripravo bodo~ih podjetnikov na ustanovitev in vodenje svojega podjetja, kamor sodi predvsem u~enje ve{~in in priprava poslovnega na~rta. Izobraèvanje v podjetni{tvu povezujemo predvsem z usposabljanjem managementa z znanji, ki so potrebna za rast podjetja. 2.1 Pomen podjetni{tva za gospodarski in drùbeni razvoj Vloga podjetni{tva in podjetnikov je danes priznana v skoraj vseh gospodarstvih, ne glede na razvitost in politi~ni sistem. Pojma postajata del ekonomske politike, poslovne znanosti in {ir{e javne razprave. Podjetni{tvo razumemo predvsem kot ustvarjanje nove vrednosti, ki je posledica na~rtovanih dejavnosti posameznika (podjetnika) ali podjetni{kega tima, ki gredo od prepoznavanja tr`ne prilònosti prek organiziranja in vklju~evanja potrebnih sredstev do realizacije poslovne prilònosti (Bygrave 1994). V obdobju 1969 do 1976 so v ZDA kar 81 % novih zaposlitev ustvarila majhna podjetja s sto ali manj zaposlenimi. S tem se je postavila pod vpra{aj glavna vloga, ki so jo v ameri{kem in tudi drugih gospodarstvih skoraj 100 let dràla velika podjetja. Ker je ustvarjanje novih zaposlitev oziroma pove~evanje zaposlenosti eden najbolj zna~ilnih kazalnikov gospodarske rasti, je Birch predlagal, da lahko gospodarsko rast bolj pripi{emo majhnim podjetjem (Birch 1987). @al {e vedno pogre{amo teoreti~ni koncept, ki bi povezoval oba vidika, makroekonomski pomen in mikroekonomski vpliv podjetni{tva oziroma malih in srednjih podjetij. Wennekers in sodelavci (2002) trdijo, da ni enozna~nih razlogov za ve~jo ali manj{o podjetni{ko dinamiko v nekem okolju. Tehnolo{ki, ekonomski, demografski, kulturni in institucionalni pogoji imajo za posledico ve~jo ali manj{o podjetni{ko aktivnost, ki ima posreden vpliv na premoènje posameznikov, dobi~konosnost podjetij in 163 Jaka Vadnjal, Dejan Jelovac, Janez Damjan gospodarsko rast. Ekonomska uspe{nost vpliva tako na stopnjo podjetni{ke aktivnosti, kot na agregat-ne pogoje za poslovanje podjetij. ^eprav ima podjetni{tvo svoje mesto predvsem v ekonomski znanosti, opredelitev vseh dimenzij podjetni{tva ni mogo~a, ne da bi se oprli tudi na druge znanstvene discipline, ki pomagajo pojasnjevati podjetni{tvo in podjetni{ki proces: psihologijo, sociologijo, antropologijo, teorijo organizacije … Podjetni{tvo je umetnost, filozofija in celo ideologija sodobnega poslovnega sveta. 2.2 Izobraèvanje za podjetni{tvo Obstajata dva modela podjetni{kega izobraèvanja (Kent 1990): (1) tradicionalni, ki poleg mana-gerskih vsebuje tudi podjetni{ke predmete in (2) integralni koncept podjetni{kega izobraèvanja, ki temelji na podjetni{kem na~inu podajanja znanja, poudarjanju podjetni{ke filozofije in razvijanju podjetni{kih sposobnosti posameznika. Z nalòbami v izobraèvanje in druge razvojne dejavnike lahko razloìmo ve~- ji del razlik v gospodarski razvitosti med dràvami (Gorjan 1997). Schumpeter je vzpostavil povezavo med podjetni{tvom in inovativnostjo, saj pravi, da podjetnik uporablja inovacije, ustvarjalno ru{i ekonomsko ravnotèje, tako da uvaja nove produkte in storitve in vzpostavlja nova ravnotèja (Lahti 1989). Za razvoj podjetnosti in inovativnosti posameznika je posebej pomembno obdobje adolescence, kar sovpada s ~asom obiskovanja srednje {ole (Lee in sodelavci 2006; Henry in sodelavci 2005). Na razvoj odnosa do podjetni{tva in razvoj podjetni{kih lastnosti je mogo~e vplivati z ustrezno oblikovanimi programi usposabljanja in izobraèvanja (Fiet 1997). Velika dilema, katera je najustreznej{a kombinacija razli~nih tem, ki optimalno zadovoljuje tako interese posameznika, ki se izobraùje, in hkrati zagotavlja pravo podlago podjetni{tvu, ostaja nerazre{ena celo v ZDA, kjer je tradicija podjetni{kega izobraè- vanja najdalj{a (Solomon, Duffy in Tarabishy 2002). 2.3 Podjetni{ko izobraèvanje v Sloveniji Prvi seminarji na temo pospe{evanja razli~nih oblik podjetni{tva so se pojavili v za~etku devetdesetih let prej{njega stoletja. Med ponudniki tovrstnega usposabljanja in izobraèvanja so bila podjetja, ki so znanja pridobivala iz lastnih izku{enj in iz tistih dràv, ki imajo na tem podro~ju dalj{o tradicijo. Postopoma so se razvile razli~ne oblike v okviru {olskega sistema in kot dodatna ponudba na izobra- èvalnem trgu. Podjetnost in inovativnost se v formalnem izobraèvalnem sistemu spodbujata na razli~ne na~ine v osnovnih {olah, srednjih {olah in na visoko{olskih programih. Pogoji za pou~evanje podjetni{tva so na poklicnih in srednjih {olah bistveno bolj{i kot v osnovnih {olah, saj jih làje povezujejo s strokovnimi vsebinami. Glas (2003) ugotavlja, da splo{na naravnanost na srednje{olski ravni ni naklonjena poslovnim vsebinam in ne ustreza potrebam podjetni{kega razvoja. Predmeti, kot so podjetni{tvo in gospodarsko poslovanje, so predvsem del programov ekonomske smeri. Na nekaterih {olah v razredu pridobljena teoreti~na znanja nadgrajujejo {e v »u~nih podjetjih«, kjer se u~enci preizku{ajo v tr`nem poslovanju majhnega obsega (Vidic 2005). @al je ve~ina ovir povezana s pomanjkljivim financiranjem (Vadnjal 2005). 3 Raziskovalna metodologija Spomladi 2008 smo za~eli s preliminarnim kvalitativnim raziskovanjem. Izvedli smo ve~ deset intervjujev in pet skupinskih diskusij z dijaki tretjih letnikov razli~nih {ol, ki so nam pokazali veliko raznolikost v odnosu do obravnavane problematike. O~iten je bil vpliv {olske usmeritve in aktualnih medijskih vsebin, ki podjetni{tvo pogosto povezujejo z zna~ilnimi pojavi gospodarske tranzicije. Mladi so izkazali velik interes za pogovor o vpra{anjih podjetnosti in pripravljenost za sodelovanje v tovrstnem raziskovanju. 164 Odnos srednje{olcev do podjetni{tva 3.1 Vpra{alnik in zbiranje podatkov Glavni raziskovalni in{trument je anketa z lestvicami stali{~, ocenami svojih lastnosti, lastnih interesov in drugih dejavnikov, ki vplivajo na podjetni{tvo in socialnodemografska vpra{anja. Vpra{alnik je razvit na podlagi nekaterih primerljivih raziskav in z analizo osebnih intervjujev in diskusij z dijaki. Prva razli~ica vpra{alnika je bila testirana v zaklju~nih letnikih petih srednjih {ol v septembru 2008. Na podlagi testiranj je bila iz vpra{alnika izlo~ena lestvica vrednot, ki je zahtevala skoraj polovico ~asa za izpolnjevanje. Izlo~ili smo tudi vse besede, ki jih dijaki niso razumeli ter trditve, kjer se razlike med anketiranimi dijaki oziroma dijakinjami niso pokazale. Zbiranje podatkov je potekalo v novembru in decembru 2008 v 150 razredih na 55 srednjih {olah. Anketiranje je potekalo med poukom v za~etku ure ob prisotnosti raziskovalca, u~itelja ali svetovalnega delavca na {oli. Sodelovanje izvajalcev in anketirancev je bilo zelo dobro in ve~ kot 90 % anket je bilo popolnoma izpolnjenih. Na skoraj 200 postavk glavnega vpra{alnika je ve~ina odgovorila v 20 minutah. 3.2 Opis vzorca Skupno je bilo v vzorec zajetih 3149 dijakov oziroma dijakinj, od tega 60,5 % deklet in 39,5 % fantov. Leta 1990 je rojenih 64,3 % dijakov, 10,6 % leta 1991, ostali so letnik 1989 ali starej{i. [tevilo in deleànketirancev glede na smer izobraèvanja prikazuje preglednica 1. Preglednica 1: [tevilo anketirancev glede na usmeritev {ole oziroma tip {ole. {ola/usmeritev {tevilo anketirancev delè (%) ekonomski tehnik (turisti~ni, gostinski, aranèrski) 1182 37,5 PTI – ekonomski tehnik (3 + 2 program) 426 13,5 administrator, trgovec (3-letno izobraèvanje) 69 2,2 ekonomska gimnazija 397 12,6 splo{na in klasi~na gimnazija 595 18,9 tehni{ka gimnazija 119 3,8 tehni{ka srednja {ola (strojna, elektro, ra~unalni{ka, rudarska, gradbena) 231 7,3 druge {ole/usmeritve (zdravstvena, pedago{ka itd.) 130 4,1 skupaj 3149 100,0 4 Pregled rezultatov po {olskih usmeritvah Z vidika enega od ciljev na{e raziskave, je razlikovanje med usmeritvijo {ole oziroma tip {ole klju~- na neodvisna spremenljivka. Predvsem gre za obseg izobraèvalnih vsebin ekonomskega podro~ja, ki jih ima posamezna {olska usmeritev. Najve~ tovrstnih predmetov imajo dijaki na smeri ekonomski tehnik. Predmet Podjetni{tvo imajo {e dijaki na ekonomskih gimnazijah. Dijaki ostalih srednjih {ol nimajo predmetov, ki so povezani s podjetni{tvom ali poslovanjem podjetij. 4.1 Sociodemografska primerjava {olskih usmeritev V zbirnem pregledu rezultatov glede na usmeritev {ole (preglednica 2) je podana sociodemografska stuktura dijakov posameznih tipov {ol glede na spol, starost, poloàj v druìni in mesto bivanja dijakov ter glede na izobrazbo in poklic star{ev. Kot je razvidno, dobra polovica dijakov (51,2 %) obiskuje smer ekonomski tehnik in PTT ekonomski tehnik. Dijaki so razdeljeni {e glede na njihov status v dru- ìni in kraj bivanja v ~asu {olanja. 165 Jaka Vadnjal, Dejan Jelovac, Janez Damjan Preglednica 2: Struktura anketirancev v odstotkih. {olska usmeritev ekonomski PTT administrativna ekonomska splo{na tehni~na tehnik zdravstvena tehnik ekonomski in trgovska gimnazija gimnazija gimnazija (strojni, in tehnik elektro …) pedago{ka spol 1 mo{ki 31,9 11,2 2,2 9,9 17,9 6,8 18,0 2,1 2 ènski 41,4 15,0 2,2 14,3 20,0 1,6 0,2 5,3 skupaj 37,6 13,6 2,2 12,6 19,1 3,6 7,2 4,1 status v druìni 1 sem edinec 37,6 11,6 1,2 14,7 21,9 3,1 6,0 3,9 2 sem najstarej{i 35,8 12,6 1,8 11,3 22,8 4,8 7,1 3,8 otrok 3 sem najmlaj{i 38,4 14,4 1,7 13,3 16,5 3,1 7,9 4,7 otrok 4 imam starej{ega 38,8 14,6 4,2 13,1 14,6 4,0 6,5 4,2 in mlaj{ega brata/sestro 5 drugo: 41,6 14,2 3,5 10,6 19,5 2,7 7,1 0,9 skupaj 37,6 13,5 2,1 12,7 19,1 3,8 7,2 4,1 stanovanje v ~asu {olanja 1 pri star{ih 40,3 17,1 2,6 11,7 17,4 2,1 5,1 3,8 v bloku 2 pri star{ih 36,9 11,7 1,7 13,4 20,6 4,6 7,1 4,0 v samostojni hi{i 3 v dija{kem 35,2 15,4 3,3 5,5 9,9 1,1 22,0 7,7 domu 4 pri sorodnikih 37,5 12,5 0,0 6,3 18,8 0,0 18,8 6,3 5 drugo: 34,9 24,1 8,4 9,6 13,3 2,4 6,0 1,2 skupaj 37,6 13,4 2,1 12,6 19,3 3,8 7,1 4,0 4.2 [tudijski nameni in poklicne èlje Prva ugotovitev je, da velika ve~ina dijakov zaklju~nih letnikov srednjih {ol namerava {tudirati. Skoraj 60 % jih je odgovorilo pritrdilno in naslednjih 25 %, da se bodo zelo verjetno lotili {tudija. Najve~ maturantov si èli postati direktor (63 %), è na drugem mestu se pojavi podjetnik (61 %). Tretji najbolj zaèlen poklic je odvetnik (39 %), na ~etrtem mestu je dràvni uradnik (28 %). Sledijo inènir, novinar, komercialist, znanstvenik, umetnik, u~itelj, vojak oziroma policist, arhitekt, obrtnik, tajnica, ra~unovod-ja, zdravnik. Najmanj zaèlena poklica sta politik (17,5 %) in kmet (6,5 %). Pri vrstnem redu zaèlenosti poklicev je treba upo{tevati, da je v vzorcu nesorazmerno zastopana ekonomska smer. 4.3 Primerjava odnosa do podjetni{tva @elja postati podjetnik je mo~nej{a pri dijakih tehni~nih {ol, pri ekonomskih tehnikih in ekonomskih gimnazijcih kot pri dijakih splo{nih in tehni{kih gimnazij ter na pedago{kih in zdravstvenih {olah. Delno lahko to pripi{emo izobraèvalnim vsebinam, saj se ekonomski tehniki in ekonomski gimna-166 Odnos srednje{olcev do podjetni{tva zijci u~ijo vrste poslovnih predmetov in podjetni{tva. Res je, da je najvi{ji delè tistih, ki si èlijo postati podjetniki med dijaki elektro, strojnih, gradbenih in drugih tehni~nih srednjih {ol, ~eprav nimajo nobenega predmeta o podjetni{tvu ali poslovanju. Na teh {olah je velika ve~ina dijakov fantov in spol se kaè kot zelo pomemben dejavnik odnosa do podjetni{tva. Pri fantih je namre~ delè tistih, ki si èli-jo postati podjetniki, 57,8 % in pri dekletih 43,4 %. Delè tistih, ki si zelo èlijo postati podjetnik, je pri fantih kar dvakrat ve~ji kot pri dekletih. V preglednici 3 prikazujemo odnos dijakov do posameznih stali{~, ki so v povezavi s podjetni{tvom. Na petstopenjski Likertovi lestvici so ocenjevali stali{~a z ocena 1 (nikakor se ne strinjam) do 5 (popolnoma se strinjam). Zanimivo je, da je najvi{je vrednoten ~as, ki bi ga radi preìveli z druìno in prijatelji, medtem ko temu stali{~u sledijo bolj na podjetni{tvo vezane vrednote (zasluèk, uspeh …) Preglednica 3: Primerjava odnosa do podjetni{tva: ekonomski tehnik in ekonomska gimnazija. trditev ocena Vedno ho~em imeti dovolj ~asa za druìno in prijatelje. 4,55 Rad izkoristim prilònost za zasluèk. 4,26 Vsak ~lovek je lahko uspe{en, ~e ho~e. 3,68 Moji star{i bi bili ponosni name, ~e bi ustanovil svoje podjetje. 3,75 Poklic podjetnika je vreden spo{tovanja. 3,91 Pogosto razmi{ljam o novih idejah, s katerimi bi se dalo zasluìti. 3,58 Podjetniki se ènejo samo za denar. 3,15 Z nekaterimi u~itelji smo se è pogovarjali o podjetni{tvu. 4,15 [olsko znanje bolj malo koristi za uspeh. 2,95 Podjetniki v {oli niso bili posebej uspe{ni. 2,65 Uspe{en podjetnik je tisti, ki si lahko privo{~i razko{je. 2,73 S prijatelji smo se è pogovarjali o tem, kako bi ustanovili podjetje. 2,97 Materialne dobrine dajejo ìvljenju smisel. 2,50 Bogastva ni mogo~e pridobiti na po{ten na~in. 2,35 Kdor enkrat propade, je slab podjetnik. 1,91 Preglednica 4: Dejavniki podjetni{tva: ekonomski tehnik in ekonomska gimnazija. trditev ocena poslovna znanja 4,29 znanje jezikov 4,17 tehni~na znanja 3,87 sre~a 3,86 razumevanje partnerja 3,81 spodbuda prijateljev 3,59 izku{nje star{ev 3,34 druìnsko bogastvo 3,10 4.4 Analiza èlje »postati podjetnik« Kot glavno odvisno spremenljivko obravnavamo vpra{anje »Ali si èlite postati podjetnik?«, na katerega so dijaki in dijakinje odgovarjali s pomo~jo petstopenjske lestvice od 1 (sploh ne èlim) do 5 (zelo 167 Jaka Vadnjal, Dejan Jelovac, Janez Damjan si èlim). Moèn je bil tudi odgovor »ne razmi{ljam o tem«. V preglednici 5 je prikazana struktura odgovorov za 3051 dijakov. Preglednica 5: Deleì odgovorov na vpra{anje »Ali si èlite postati podjetnik?«. {ola/usmeritev 1 2 3 4 5 9 (sploh ne èlim) (ne èlim) (neodlo~en) (èlim) (zelo si èlim) (ne razmi{ljam o tem) numerus 185 280 742 1098 391 357 delè (%) 6,0 9,2 24,3 36,0 12,8 11,7 S faktorsko analizo odgovorov na vpra{anja o odnosu do podjetni{tva smo izra~unali faktorske vrednosti za vsako skupino anketirancev in jih medsebojno primerjali z metodo cluster analize oziroma razvr{~anjem v skupine. Na tej podlagi smo se odlo~ili za zdruìtev skupin oziroma anketirancev, ki so obkroìli vrednosti 1 in 2, 3 in 9 ter 4 in 5. Tako smo dobili tri velike skupine glede na èljo postati podjetnik, ki jih poimenujemo s ~rkami X, Z in Y: • skupina »NE«: 15, 2 % (»sploh ne èlim« oziroma »ne èlim«), • skupina »0«: 36,0 % (»neodlo~en« ali »sploh ne razmi{ljam o tem«), • skupina »DA«: 48,8 % (»èlim« ali »zelo èlim«). Relativen vpliv razli~nih dejavnikov na podjetni{ko èljo bomo {e podrobno analizirali. Prvi rezultati kaèjo, da je poleg spola med vplivnej{imi dejavniki podjetni{ka izku{nja v druìni ali blìnjem okolju dijaka. V celotnem vzorcu je 35 % dijakov potrdilo, da je nekdo izmed njihovih blìnjih imel podjetni{ko izku{njo. V tej skupini je delè tistih, ki si zelo èlijo postati podjetnik 19,2 % in pri ostalih anketiranih samo 9,4 %. Kot kaèjo statisti~ni kazalniki, na odnos do podjetni{tva pri dijakih ne vplivata stopnja izobrazbe star{ev in drugi sociodemografski dejavniki. Med dijaki, ki si èlijo postati podjetniki, in ostalimi je {e veliko pomembnih ali vsaj zanimivih razlik. Tako prve bolj zanima telesna vzgoja, gospodarsko poslovanje, informatika in tehni~na vzgoja. Ostalim se zdijo bolj zanimivi predmeti psihologija, biologija, umetnostna vzgoja in sloven{~ina. Tisti, ki si èli-jo postati podjetniki, izraàjo nekoliko ve~ji interes za film, popularno glasbo, {port, modo, ra~unalni{tvo, znanost, tehniko in politiko ter manj{ega za umetnost. Interes za varovanje okolja ni povezan z èljo po podjetni{tvu in je v povpre~ju enako velik kot interes za znanost. Vrstni red pomembnosti dejavnikov, ki vplivajo na izbor poklica, je bil v splo{nem naslednji: zanimivo delo, dobri odnosi s sodelavci, mònost napredovanja, visoka pla~a, uresni~itev lastnih idej, varnost zaposlitve, jasno dolo~ene naloge, samostojnost, svoboden deloven ~as in ugled v drùbi. ^eprav so dijaki, ki si èlijo postati podjetniki, vse dejavnike v popre~ju vi{je ocenili, po statisti~ni pomembnosti razlik izstopata visoka pla~a in ugled v drùbi. Ta ugotovitev se sklada s precej manj{o stopnjo ne-strinjanja s trditvijo »Materialne dobrine dajejo ìvljenju smisel« pri podjetni{tva èljnih dijakih (preglednica 3). Materializem se tako tudi v na{i raziskavi kaè kot pomemben dejavnik pri odlo~anju za podjetni{tvo. Tisti, ki si èlijo postati podjetniki, se {e v bistveno ve~ji meri strinjajo s trditvijo (preglednica 3), da »… je vsak ~lovek lahko uspe{en podjetnik, ~e to ho~e …«. S to trditvijo se sicer najbolj strinjajo dijaki na smeri ekonomski tehnik, ki imajo v celem vzorcu najve~ poslovnih predmetov in se tudi edini prakti~no sre~ajo z vodenjem podjetja. Prav ta skupina dijakov tudi v najve~ji meri meni, da ima lastnosti, ki so potrebne za podjetnika. Pri tem so jim zelo podobni {e ekonomski gimnazijci in dijakih tehni~nih {ol, bistveni nìjo oceno sposobnosti za podjetni{tvo so si dali dijaki ostalih {ol. Ta razlika je ve~ja, kot razlika v èlji postati podjetnik, zato lahko sklepamo, da ima podjetni{tvo v izobraèvalnem procesu pomembno spodbujevalno vlogo. Prav tako lahko sklepamo iz rezultatov, da dijaki, ki imajo poslovne predmete in podjetni{tvo, bolje poznajo to podro~je in se bolj zavedajo na primer pomena poslovnega in tehni~nega znanja, razumevanja partnerja in spodbude prijateljev pri odlo~itvi za podjetni{tvo (preglednica 4). 168 Odnos srednje{olcev do podjetni{tva Na mnenje dijakov imajo velik vpliv mediji (televizija {e vedno bolj kot internet), a je njihov vpliv primerljiv z vplivom vrstnikov in u~iteljev. Dale~ najpomembnej{i je vpliv star{ev in tri ~etrtine dijakov je odgovorilo, da imajo na njihovo mnenje star{i precej{en ali zelo mo~an vpliv. Zato ne presene~a, da je trditev »Moji star{i bi bili ponosni name, ~e bi ustanovil podjetje« tista spremenljivka (preglednica 3), ki od vseh najbolj razlikuje dijake, ki si èlijo postati podjetniki od tistih, ki ne izraàjo te èlje. Prav strinjanje s to trditvijo je vi{je pri dijakih na ekonomskih in tehni~nih {olah ter pri ekonomskih tehnikih, kot pri dijakih splo{nih in tehni~nih gimnazij ter pedago{kih in zdravstvenih programov. ^e bi èleli pospe{iti razvoj pozitivnega odnosa do podjetni{tva med mladimi, bi morali o pozitivnih plateh podjetni{tva govoriti s star{i in z u~itelji. Skoraj polovica dijakov namre~ meni, da imajo u~itelji nanje precej{en vpliv in ve~jega kot {portniki, zvezdniki in politiki. 5 Sklep Prva zanimiva ugotovitev raziskave je, da velika ve~ina dijakov zaklju~nih letnikov namerava nada-ljevati {olanje. Po kon~anem {olanju si najve~ maturantov èli postati direktor, skoraj enak delè dijakov si èli postati podjetnik. Tretji najbolj zaèlen poklic je odvetnik. Pri vrstnem redu zaèlenosti poklicev je treba upo{tevati, da je v vzorcu nadpovpre~no zastopana ekonomska smer in da so med {olskimi usmeritvami pomembne razlike. @elja postati podjetnik je najmo~nej{a pri ~etrto{olcih na tehni~nih in ekonomskih {olah. Pomembno nìja je pri ekonomskih gimnazijcih, vendar bistveno vi{ja kot pri dijakih splo{nih in tehni{kih gimnazij ter na pedago{kih in zdravstvenih {olah. Delno lahko to pripi{emo izobraèvalnim vsebinam, saj se ekonomski tehniki in ekonomski gimnazijci u~ijo vrste poslovnih predmetov in podjetni{tva. Pomembno dejstvo je, da je delè tistih, ki si èlijo postati podjetniki, zelo velik med dijaki elektro, strojnih, gradbenih in drugih tehni~nih srednjih {ol, ~eprav nimajo nobenega predmeta o podjetni{tvu ali poslovanju. Vendar je na teh {olah velika ve~ina dijakov fantov in spol se kaè kot zelo pomemben dejavnik odnosa do podjetni{tva. Pri fantih je delè tistih, ki si èlijo postati podjetniki 57,8 % in pri dekletih 43,4 %. Delè tistih, ki si zelo èlijo postati podjetnik, je pri fantih kar dvakrat ve~ji kot pri dekletih. Poleg spola je med vplivnej{imi dejavniki podjetni{ka izku{nja v druìni ali blìnjem okolju dijaka. V celotnem vzorcu je 35 % dijakov potrdilo, da je nekdo izmed njihovih blìnjih imel podjetni{ko izku{njo. V tej skupini je delè tistih, ki si zelo èli postati podjetnik 19,2 % in pri ostalih anketiranih samo 9,4 %. Tisti, ki si èlijo postati podjetniki, se {e v ve~ji meri strinjajo s trditvijo, da »… je vsak ~lovek lahko uspe{en podjetnik, ~e to ho~e …«. S to trditvijo se sicer najbolj strinjajo dijaki na smeri ekonomski tehnik, ki imajo v celem vzorcu najve~ poslovnih predmetov in se tudi edini prakti~no sre~ajo z vodenjem podjetja. Prav ta skupina dijakov tudi v najve~ji meri meni, da ima lastnosti, ki so potrebne za podjetnika. Pri tem so jim zelo podobni {e ekonomski gimnazijci in dijakih tehni~nih {ol, bistveni nì- jo oceno sposobnosti za podjetni{tvo so si dali dijaki ostalih {ol. Ta razlika je ve~ja, kot razlika v èlji postati podjetnik, zato lahko sklepamo, da ima podjetni{tvo v izobraèvalnem procesu pomembno spodbujevalno vlogo. Prav tako lahko sklepamo, da dijaki, ki imajo poslovne predmete, bolje poznajo to podro~je in se bolj zavedajo pomena poslovnega in tehni~nega znanja, razumevanja partnerja in spodbude prijateljev pri odlo~itvi za podjetni{tvo. Na oblikovanje mnenja dijakov pomembno vplivajo tudi mediji (televizija bolj kot internet), vendar je njihov vpliv primerljiv z vplivom vrstnikov in u~iteljev. Najpomembnej{i je vpliv star{ev in kar tri ~etrtine dijakov je odgovorilo, da imajo na njihovo mnenje star{i velik vpliv. Zato ne presene~a, da je trditev »Moji star{i bi bili ponosni name, ~e bi ustanovil podjetje« tista spremenljivka, ki od vseh najbolj razlikuje dijake, ki si èlijo postati podjetniki od tistih, ki ne izraàjo te èlje. Prav tako so stopnje strinjanja s to trditvijo bistveno vi{je pri dijakih na ekonomskih in tehni~nih {olah ter pri ekonomskih tehnikih, kot pri dijakih splo{nih in tehni~nih gimnazij ter pedago{kih in zdravstvenih programov. ^e bi èleli 169 Jaka Vadnjal, Dejan Jelovac, Janez Damjan pospe{iti razvoj pozitivnega odnosa do podjetni{tva med mladimi, bi torej morali o pozitivnih plateh podjetni{tva govoriti tudi s star{i in predvsem z u~itelji. Skoraj polovica dijakov namre~ meni, da imajo u~itelji nanje precej{en ali zelo mo~an vpliv oziroma ve~jega kot {portniki, zvezdniki in politiki. Ocenjujemo, da ima z vidika razvoja Slovenije na{a raziskava ve~ pomenov. ^e predpostavimo, da smo v raziskavi zajeli zna~ilen del populacije, ki bo ~ez priblìno desetletje è pomembno vplivala na trajnostni razvoj na{e dràve, potem nas lahko rezultati navdajajo z optimizmom. Ugotovitev, da si relativno velik del dija{ke populacije èli vstopiti ali vsaj razmi{lja o podjetni{ki karieri, lahko razloìmo tudi tako, da smo kon~no vstopili v obdobje drùbenega razvoja, kjer delovanje posameznika temelji na njegovem zavedanju o odgovornosti zase in posledi~no tudi za drùbo. Ugotavljamo lahko, da prihaja nov rod podjetnih ljudi, ki morda ne bodo podjetniki v najbolj prvinskem pomenu te besede, ampak bodo to v ve~ji meri samoiniciativni ljudje, ki bodo sposobni in pripravljeni prevzemati odgovorne in razvojno naravnane naloge v gospodarstvu in drugih dejavnostih. Uporabnost {tudije z vidika pospe{evanja celostnega in regionalnega razvoja vidimo predvsem v sporo~ilu {olstvu in pri pripravi programov spodbujanja in promocije podjetni{tva. ^e govorimo o srednjem {olstvu, je zagotovo na mestu poziv, da se v prihodnosti v u~ne na~rte vklju~i ve~ podjetni{kih in s podjetni{tvom povezanih vsebin. Te vsebine morajo prese~i krog {ol ekonomske usmeritve in bi bile, kakor je pokazala raziskava, {e kako dobrodo{le predvsem v tehni{kih {olah. Dràvne in zasebne institucije, ki se ukvarjajo s programi podpore in spodbujanja podjetni{tva, bi verjetno morale ve~ pozornosti nameniti bolj natan~nemu usmerjanju svojih aktivnosti in dati ve~ poudarka generacijam, ki jih je {e mòno usmeriti v podjetni{tvo, to pa je predvsem populacija, ki smo jo zajeli v raziskavi. 6 Viri in literatura Birch, D. L. 1987: Job Creation in America – How Our Smallest Companies Put the Most People to Work. New York. Bygrave, W. 1994: The Portable MBA in Entrepreneurship. New York. Cho, B. 1998: Study of the effective entrepreneurship education method and its process. Business Education Research 2-1. Washington. Clark, B. W., Davis, C. H., Harnish, V. C. 1984: Do courses in entrepreneurship aid in new venture creation? Journal of Small Business Management 22-2. Malden. Fiet, J. O. 1997: Education for entrepreneurial competency: A theory based activity approach. Konferenca »Internationalising entrepreneurship education and training IntEnt97.« Neapelj. Gibb, A. A. in Cotton, J. 1998: Work Futures and the role of Entrepreneurship and Enterprise in Schools and Further Education, Osrednji govor na konferenci šCreating the Leading Edge’ Conference. London. Glas, M. 2003: Ocena pogojev za podjetni{tvo v Sloveniji. GEM Slovenija 2002. Maribor. Gorjan, N. 1997: Javni izdatki za visoko izobraèvanje in gospodarska razvitost. Diplomsko delo. Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani. Ljubljana. Henry C., Hill, F., Leitch, C. 2005: Entrepreneurship education and training: can entrepreneurship be taught? Part 1. Education and training 47-2. Bradford. Hynes, B. 1996: Entrepreneurship education and training – introducing entrepreneurship into non-business disciplines. Journal of European Industrial Training 20-8. Bradford. Jamieson, I. 1984: Education for enterprise. Cambridge. Johnson, S., Loveman, G. 1997: Starting over in Eastern Europe: Entrepreneurship and economic renewal. Boston. Kent, C. A. 1990: Entrepreneurship Education: Current Developments, Future Directions. New York. Lahti, A. 1989: A Contingency Theory of Entrepreneurial Strategy for a Small Scale Company Operating from a Small and Open Economy in Open European Competition. Entrepreneurship & Regional development 1–2. London, New York, Philadelphia. 170 Odnos srednje{olcev do podjetni{tva Lee, S., Chang, D., Lim, S., Li, W. 2002: Entrepreneurship education and its pedagogical effect: A comparative study of the US, China, and Korea. 2nd International entrepreneurship forum (IEF). Peking. Lee, S., Lim, S., Pathak, R. D., Chang, D., Li, W. 2006: Influences on students attitudes toward entrepreneurship: a multy country study. The International Entrepreneurship and Management Journal 2006-2. Boston. Matlay, H., Mitra, J. 2002: Entrepreneurship and learning: The double act in the triple helix. International Journal of Entrepreneurship and Innovation 3-1. London. Mazzarol, T., Volery, T., Doss, N., Thein, V. 1999: Factors influencing small business start-ups. International Journal of Entrepreneurial Behavior & Research 5-2. Bingley. Solomon, G. T., Duffy, T, Tarabishy, A. 2002: The State of Entrepreneurship Education in the United States: A Nationwide Survey and Analysis. International Journal of Entrepreneurship Education 1-1. Dublin. Stevenson, H. H. 2000: Why entrepreneurship has won? Coleman White Paper, USASBE Plennary Adress. Nashville. Timmons, J. A., Spinelli, S. 2003: New Venture Creation: Entrepreneurship for the 21st Century. New York. Vadnjal, J. 2005: Izobraèvanje podjetnikov: razvojna naravnanost podjetnikov in stopnja njihove izobra- ènosti. AS. Andrago{ka spoznanja 11-1. Ljubljana. Vidic, F. 2005: Podjetni{ko izobraèvanje: za ve~ji zamah podjetni{kega gibanja potrebujemo ve~ izobraèvanja. AS. Andrago{ka spoznanja 11-3. Ljubljana. Weber, M. Parsons, T. 2003: The protestant ethic and the spirit of capitalism. Dover. Wennekers, S., Uhlaner, L. M, Thurik, R. 2002: Entrepreneurship and its Conditions: A Macro Perspective. International Journal of Entrepreneurship Education 1-1. Dublin. 171 172 Razvojni izzivi Slovenije, 173–182, Ljubljana 2009 SPREMEMBE V OBSEGU IN GLOBINI RELATIVNE REV[^INE, SUBJEKTIVNI PERCEPCIJI REV[^INE IN DOHODKOVNI NEENAKOSTI V SLOVENIJI V OBDOBJU 1997–2007 dr. Nada Stropnik, mag. Nata{a Kump In{titut za ekonomska raziskovanja Kardeljeva plo{~ad 17, 1109 Ljubljana stropnikn@ ier.si, kumpn@ ier.si UDK: 364.662(497.4) »1997/2007« IZVLE^EK Spremembe v obsegu in globini relativne rev{~ine, subjektivni percepciji rev{~ine in dohodkovni neena- kosti v Sloveniji v obdobju 1997–2007 Analiza sprememb v obsegu in globini relativne rev{~ine, subjektivnem zaznavanju rev{~ine ter dohodkovni neenakosti v Sloveniji v obdobju 1997–2007 temelji na petih Anketah o porabi gospodinjstev. Cilj Strategije razvoja Slovenije (2005), zmanj{evati rev{~ino, se v primeru relativne rev{~ine ne uresni~uje. V letih 2005–2007 se je v primerjavi z leti 2001–2003 stopnja rev{~ine vseh oseb v Sloveniji zvi{ala, in sicer bolj med starej{i-mi kot mlaj{imi. Rev{~ina se je tudi poglobila. Obseg relativne rev{~ine je po definiciji posledica porazdelitve dohodka in ne pove ni~esar o tem, kako revni so ljudje. Dejstvo, da s svojimi prihodki z velikimi teàvami shaja tretjina relativno revnih oseb, s teàvami pa {e dodatna tretjina, potrjuje, da biti relativno reven {e zdale~ ne pomeni biti reven tudi v absolutnem smislu. KLJU^NE BESEDE rev{~ina, dohodkovna neenakost, Slovenija ABSTRACT Changes in the extent and depth of relative poverty, subjective perception of poverty, and income ine- quality in Slovenia in the period 1997–2007 The analysis of changes in the extent and depth of relative poverty, subjective perception of poverty, and income inequality in Slovenia in the period 1997–2007 is based on five Household Budget Surveys. The aim of the Development Strategy of Slovenia (2005) to decrease poverty has not been realising as regards relative poverty. In the years 2005–2007, as compared to 2001–2003, the poverty rate for all persons in Slovenia increased, more among the older persons than among the younger. The poverty has also deepened. By definition, the extent of poverty is a result of income distribution, and does not say anything about how poor the people are. The fact that only a third of the relatively poor make ends meet with great difficulty, and another third with difficulty, proves that being relatively poor does not mean being poor in the abso-lute sense too. KEY WORDS poverty, income inequality, Slovenia 173 Nada Stropnik, Nata{a Kump 1 Uvod Absolutno rev{~ino dràva in razne organizacije prepre~ujejo ali omilijo z dodeljevanjem denarne socialne pomo~i in drugih socialnih transferjev in pomo~i. Zaradi tega, pa tudi zato, ker je metodologija opredelitve absolutne meje rev{~ine praviloma izredno podrobna in nikoli zadosti utemeljena, v Sloveniji in drugih razvitih dràvah ugotavljamo relativno dohodkovno rev{~ino in socialno izklju~enost, to je nezmònost uìvati splo{en napredek drùbe (Joint Report … 2004). Pri tem dejansko merimo tveganje rev{~ine, saj dejstvo, da je dohodek pod mejo relativne rev{~ine, ni ne potreben ne zadosten pogoj za stanje rev{~ine (Dennis in Guio 2004). Tema pri~ujo~ega prispevka, ki je nastal v okviru raziskovalnega projekta »Rev{~ina in materialna depri-vacija starej{ega prebivalstva« (financirata ga Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije in Ministrstvo za delo, druìno in socialne zadeve) in temelji tudi na projektu »Adequacy of Old-Age Income Maintenance in the EU« – AIM (6. raziskovalni okvirni program EU, pogodba {t. SP21-CT-2005-513748), je v ozki zvezi z uresni~evanjem ~etrte razvojne prioritete Strategije razvoja Slovenije (2005; v nadaljevanju: Strategija), in sicer predvsem na podro~ju zmanj{evanja drùbene izklju~enosti in socialne ogroènosti. To problematiko najdemo tudi med klju~nimi cilji Okvira gospodarskih in socialnih reform za pove~anje blaginje v Sloveniji (2005) (doseganje bolj{ega ìvljenjskega standarda vseh prebivalcev Slovenije). Strategija razvoja Slovenije vsebuje drùbeni razvojni cilj kot enega od {tirih temeljnih ciljev razvoja Slovenije – poleg gospodarskega razvojnega cilja, medgeneracijskega in sonaravnega razvojnega cilja ter razvojnega cilja Slovenije v mednarodnem okolju. Drùbeni razvojni cilj je natan~neje opredeljen kot izbolj{anje kakovosti ìvljenja in blaginje vseh posameznic in posameznikov, merjene s kazalniki ~lovekovega razvoja, socialnih tveganj in drùbene povezanosti. Celovita blaginja vsakega posameznika ali posameznice je v ospredju Strategije, njeno trajnostno izbolj{anje pa je dolgoro~ni cilj Slovenije. Klju~ni nacionalni razvojni cilji v obdobju 2006–2013 med drugim zajemajo: • trajnostno pove~anje blaginje in kakovosti ìvljenja vseh posameznic in posameznikov ter • zmanj{anje socialnih tveganj za najbolj ranljive skupine, zmanj{evanje rev{~ine in socialne izklju~enosti. Med razvojnimi izhodi{~i Slovenije se v Strategiji navaja, da je Slovenija »… ob uspe{nem gospodarskem razvoju v obdobju tranzicije uspela ohraniti sorazmerno ugodno raven socialne razvitosti, kjer po {tevilnih kazalnikih dosega povpre~no raven EU 15. Stopnja tveganja rev{~ine se zniùje, izmerjena dohodkovna neenakost se ne pove~uje …« (Strategija razvoja Slovenije 2005, 16). Prav te ugotovitve so predmet pri~ujo~e analize. Namre~, v ~asu nastajanja Strategije so bili znani podatki le za za~etek tega tiso~letja, danes pa lahko ~asovne nize podalj{amo do leta 2007. Predmet na{ega prispevka so spremembe v obsegu in globini relativne rev{~ine, subjektivnem zaznavanju rev{~ine ter dohodkovni neenakosti v Sloveniji v obdobju 1997–2007. Posebno pozornost smo namenili starej{emu prebivalstvu. Zaradi vi{anja pri~akovane ìvljenjske dobe (za 16 let v zadnjih 50 letih) in deleà starej{ega prebivalstva postaja vpra{anje ekonomskega in materialnega poloàja starej{ega prebivalstva vse bolj pomembno. Kot je zapisano v Strategiji, »… ob sorazmerno ugodnem socialnem razvoju se Slovenija sre~uje z izzivi prehoda v dolgoìvo drùbo …« (Strategija razvoja Slovenije 2005, 16), med temi pa se navaja tudi socialnoekonomski poloàj starej{ega prebivalstva. 2 Podatki in metodologija Podatkovna podlaga za analizo socialnoekonomskega poloàja prebivalstva so Ankete o porabi gospodinjstev (APG), ki jih izvaja Statisti~ni urad Republike Slovenije. Od leta 1997 so ankete letne in na manj{ih vzorcih, nato pa se iz treh letnih vzorcev oblikuje nova datoteka (prevedena v cene iz maja srednjega leta). Prva zbirna datoteka je bila za leta 1997, 1998 in 1999 (APG 1997–1999) in vsebuje podatke 174 Spremembe v obsegu in globini relativne rev{~ine, subjektivni percepciji rev{~ine in dohodkovni … za 11.693 oseb. Poleg te smo uporabili APG 1999–2001 (11.351 oseb), APG 2001–2003 (10.556 oseb), APG 2003–2005 (10.146 oseb) ter APG 2005–2007 (9826 oseb). Primerjamo osebe, stare 16–54 let (v nadaljevanju: mlaj{e osebe), in osebe, stare 55 let in ve~ (v nadaljevanju: starej{e osebe). V slednji starostni skupini je zajeta povpre~na starost ob prehodu iz aktivnosti v upokojitev. Povpre~na starost novih starostnih upokojencev se je v opazovanem obdobju zvi{ala od priblìno 56 let leta 1997 na okrog 60 let leta 2007 (Letno poro~ilo … 2008). Poleg starostne skupine 55–59 let podrobneje obravnavamo tudi skupine 60–64 let, 65–74 let ter 75 let in ve~. Rev{~ino smo analizirali na podlagi razpolòljivega (neto) dohodka. Da bi omogo~ili primerjave med gospodinjstvi razli~ne velikosti in sestave, smo dohodek gospodinjstev uteìli s tako imenovano modificirano OECD ekvivalen~no lestvico. Prva odrasla oseba v gospodinjstvu ima utè 1, vsak drugi odrasli 0,5, vsak otrok pa 0,3. Vsoto uteì za ~lane nekega gospodinjstva imenujemo {tevilo ekvivalentnih odraslih oseb v tem gospodinjstvu. Dohodek gospodinjstva, deljen s {tevilom ekvivalentnih odraslih, je ekvivalentni dohodek gospodinjstva. Za ugotavljanje obsega, globine in trendov relativne rev{~ine med starej{im prebivalstvom smo uporabili standardno Eurostatovo opredelitev praga rev{~ine: relativno revni so tisti, katerih dohodek ne dosega 60 % mediane dohodka (to je 60 % dohodka srednje osebe v porazdelitvi prebivalstva po vi{i-ni dohodka). Eurostat sicer uporablja termin »tveganje relativne rev{~ine«, toda v prispevku zaradi enostavnosti govorimo kar o relativni rev{~ini. Globina (vrzel) rev{~ine pokaè, koliko dohodka manjka relativno revnim osebam do praga rev{- ~ine. Predstavlja razliko med pragom tveganja rev{~ine in mediano ekvivalentnega dohodka oseb pod pragom rev{~ine, izraèna pa je kot odstotek od praga rev{~ine. Subjektivno zaznavanje rev{~ine smo ocenili na podlagi odgovora na vpra{anje, kako gospodinjstvo shaja s svojimi mese~nimi prihodki. Analizirali smo pogostost odgovorov »zelo tèko« in »tèko«. O dohodkovni neenakosti sklepamo na podlagi razlik med deleèm neke skupine oseb v vsoti vseh oseb in deleèm dohodka te skupine oseb v vsoti vseh razpolòljivih dohodkov. Dohodkovno neenakost merimo tudi z Ginijevim koli~nikom, ki zavzema vrednost med ni~ (kar pomeni popolno enakost) in ena (popolna neenakost). 3 Relativna rev{~ina 3.1 Obseg relativne rev{~ine Na splo{no, in tudi v primerjavi z drugimi dràvami Evropske unije, stopnja relativne rev{~ine v Sloveniji ni visoka. V ~asu od 1997–1999 do 2005–2007 se je zniàla s 14,1 % na 12,3 % (slika 1), s tem, da je v obdobju 2001–2005 zna{ala {e manj, 11,7 %. V celotnem opazovanem obdobju je bila stopnja rev{~ine nìja za osebe, mlaj{e od 55 let, kot za starej{e. V letih 1997–1999 je razlika med tema dvema stopnja-ma zna{ala 7,0 odstotnih to~k, v letih 2005–2007 pa è 9,2 odstotne to~ke, in to predvsem zaradi ve~jega zmanj{anja obsega rev{~ine med mlaj{imi osebami. V zadnjem opazovanem triletju je bilo relativno revnih 9,8 % mlaj{ih oseb in kar 19,0 % starej{ih. Pogostost (obseg) rev{~ine nara{~a s starostjo starej{ih oseb. Razlika je {e zlasti izrazita med starost-nima skupinama 60–64 let in 65–74 let. V letih 2005–2007 je bila relativno revna ve~ kot petina oseb, starih 65–74 let, in dobrih 30 % oseb, starih 75 let in ve~. 3.2 Globina relativne rev{~ine Za oceno poloàja relativno revnih oseb je pomembno poznati tudi globino denarne rev{~ine (vrzel rev{~ine). Med prvim in zadnjim triletjem se je globina relativne rev{~ine zmanj{ala; pri mlaj{ih osebah za 4,0 odstotne to~ke, pri starej{ih pa za 2,8 odstotnih to~k, ~eprav je v vmesnem ~asu nihala, 175 Nada Stropnik, Nata{a Kump 35 30 25 20 % oseb 15 10 5 0 1997–1999 1999–2001 2001–2003 2003–2005 2005–2007 obdobje (leta) manj kot 55 55–59 60–64 65–74 75 in ve~ 55 in ve~ vsi Slika 1: Delè relativno revnih ob pragu rev{~ine na ravni 60 % mediane razpolòljivega dohodka; glede na starost in obdobje; Slovenija (APG 1997–1999; APG 1999–2001; APG 2001–2003; APG 2003–2005; APG 2005–2007; lastni izra~uni). 30 25 20 15 10 1997 1999 – 1999 2001 – 2001 2003 – 2003 2005 – 2005–2007 obdobje (leta) manj kot 55 55–59 60–64 65–74 75 in ve~ 55 in ve~ vsi Slika 2: Vrzel rev{~ine ob pragu rev{~ine na ravni 60 % mediane razpolòljivega dohodka; glede na starost in obdobje; Slovenija (% praga rev{~ine) (APG 1997–1999; APG 1999–2001; APG 2001–2003; APG 2003–2005; APG 2005–2007; lastni izra~uni). Velika nihanja vrzeli rev{~ine po starostnih skupinah starej{ih oseb so posledica razmeroma majhnega absolutnega {tevila relativno revnih oseb v posameznih starostnih skupinah. 176 Spremembe v obsegu in globini relativne rev{~ine, subjektivni percepciji rev{~ine in dohodkovni … {e zlasti v skupini starej{ih oseb (slika 2). Ves ~as je bila vi{ja med mlaj{imi osebami, toda tam se je bolj zmanj{ala. V letih 2005–2007 je bila vrzel rev{~ine nekoliko vi{ja kot v predhodnem triletju in zelo podobna za mlaj{e in starej{e osebe: 18,1 % in 16,7 %. To pomeni, da je bila mediana dohodka relativno revnih mlaj{ih oseb priblìno na ravni 82 % praga rev{~ine, pri starej{ih osebah pa priblìno na ravni 83 % praga rev{~ine. 4 Subjektivno zaznavanje rev{~ine V tem poglavju pojasnjujemo, kako osebe same zaznavajo svoj dohodkovni poloàj. Subjektivno rev{- ~ino tukaj presojamo na podlagi odgovorov na vpra{anje, kako gospodinjstvo, v katerem oseba ìvi, shaja s svojimi mese~nimi prihodki. Brez dvoma so v hudi stiski tisti, ki s svojimi prihodki shajajo z velikimi teàvami (ti so prikazani na sliki 3). Na splo{no ugotavljamo, da je deleòseb, ki menijo, da shajajo z velikimi teàvami, priblìno na ravni 2/3 deleà relativno revnih. Najve~je razlike med stopnjami relativne in subjektivne rev{~ine so med starej{imi osebami. Tako je na primer v letih 2005–2007 z velikimi teàvami shajalo »le« 7,3 % starej{ih oseb, medtem ko jih je 19,0 % imelo dohodke pod ravnijo praga relativne rev{- ~ine. Zanimivo je, da so bili – kljub vi{jim stopnjam relativne rev{~ine – deleì subjektivno revnih med starej{imi osebami (tudi po posameznih starostnih skupinah, z izjemo najstarej{e skupine v dveh od petih opazovanih triletij) nìji od deleèv subjektivno revnih mlaj{ih oseb v celotnem opazovanem obdobju. Subjektivno rev{~ino lahko pojmujemo tudi {ir{e, tako da kot subjektivno revne upo{tevamo tudi osebe iz gospodinjstev, ki s svojimi mese~nimi prihodki shajajo s teàvami (slika 4). V tem primeru se delè subjektivno revnih ve~ kot potroji (pri starej{em prebivalstvu je skoraj {tirikrat vi{ji). Ob taki opredelitvi delè subjektivno revnih v opazovanem obdobju bolj izrazito upada, saj se je delè tistih, ki s svojimi 14 12 10 8 % oseb 6 4 2 0 1997–1999 1999–2001 2001–2003 2003–2005 2005–2007 obdobje (leta) manj kot 55 55–59 60–64 65–74 75 in ve~ 55 in ve~ vsi Slika 3: Deleòseb, katerih gospodinjstva s svojimi mese~nimi prihodki shajajo z velikimi teàvami; za starostne skupine, po obdobjih; Slovenija (%) (APG 1997–1999; APG 1999–2001; APG 2001–2003; APG 2003–2005; APG 2005–2007; lastni izra~uni). 177 Nada Stropnik, Nata{a Kump 45 40 35 % oseb 30 25 20 1997 1999 – 1999 2001 – 2001 2003 – 2003 2005 – 2005–2007 obdobje (leta) manj kot 55 55–59 60–64 65–74 75 in ve~ 55 in ve~ vsi Slika 4: Deleòseb, katerih gospodinjstva s svojimi mese~nimi prihodki shajajo z (velikimi) teàvami; za obdobja, po starostnih skupinah; Slovenija (%) (APG 1997–1999; APG 1999–2001; APG 2001–2003; APG 2003–2005; APG 2005–2007; lastni izra~uni). 85 80 75 70 % oseb 65 60 55 50 1997–1999 1999–2001 2001–2003 2003–2005 2005–2007 obdobje (leta) manj kot 55 55–59 60–64 65–74 75 in ve~ 55 in ve~ vsi Slika 5: Delè relativno revnih oseb, katerih gospodinjstva s svojimi mese~nimi prihodki shajajo z (velikimi) teàvami; za obdobja, po starostnih skupinah; Slovenija (%) (APG 1997–1999; APG 1999–2001; APG 2001–2003; APG 2003–2005; APG 2005–2007; lastni izra~uni). 178 Spremembe v obsegu in globini relativne rev{~ine, subjektivni percepciji rev{~ine in dohodkovni … prihodki shajajo s teàvami (in ne velikimi teàvami), med leti 1997–1999 in 2005–2007 zmanj{al za 6,7 odstotnih to~k. Pogosto se spra{ujemo, kolik{en delè relativno (objektivno) revnih oseb tudi (subjektivno) ob~u-ti, da so revne. Presene~a rezultat, da s svojimi prihodki z velikimi teàvami shaja le tretjina relativno revnih oseb. Podobno toliko (in vse manj) jih shaja s teàvami. V zadnjih dveh opazovanih triletjih sta deleà mladih, ki s svojimi prihodki shajajo z velikimi teàvami, ve~ kot dvakrat vi{ja od deleèv starih. Ta medgeneracijska razlika je verjetno posledica ve~jih èlja in nezadovoljenih (sicer ne nujno eksistencialnih) potreb mlaj{ih oseb v primerjavi s starej{imi. Na sliki 5 so prikazane relativno revne osebe, ki s svojimi prihodki shajajo z velikimi teàvami in s teàvami. 5 Dohodkovna neenakost 5.1 Porazdelitev po decilnih skupinah Na sliki 6 vidimo – lo~eno za mlaj{e in starej{e osebe – povpre~ni delè med vsemi osebami ter dele- è v prvem (najnìjem), drugem in desetem (najvi{jem) dohodkovnem decilnem razredu. Vi{ji delè v posameznem decilnem razredu od povpre~nega deleà med vsemi osebami pomeni bolj kot sorazmerno zastopanost dolo~ene skupine oseb v tem decilnem razredu. Vidimo, da so mlaj{e osebe bolj kot sorazmerno zastopane v najvi{jem decilnem razredu ter da se ve~a razlika do povpre~nega deleà mlaj{ih oseb med vsemi osebami. Na drugi strani se zmanj{uje delè mlaj{ih oseb v najnìjem decilnem razredu. Oboje pomeni izbolj{evanje dohodkovnega poloàja mlaj- {ih oseb v primerjavi s starej{imi. Starej{ih je nadpovpre~no veliko v obeh spodnjih decilnih razredih ter nesorazmerno malo (in vse manj glede na povpre~ni deleòseb) v zgornjem decilnem razredu. 2005–2007 2003–2005 2001–2003 obdobje (leta) 1999–2001 1997–1999 0 10 20 30 40 50 60 70 80 % oseb pod 55 (1) pod 55 (2) pod 55 (10) pod 55 (povpr.) 55 in ve~ (1) 55 in ve~ (2) 55 in ve~ (10) 55 in ve~ (povpr.) Slika 6: Dohodkovna porazdelitev (1., 2. in 10. decilna skupina ter povpre~je); osebe pod 55 let in osebe, stare 55 let in ve~; Slovenija (% oseb) (APG 1997–1999; APG 1999–2001; APG 2001–2003; APG 2003–2005; APG 2005–2007; lastni izra~uni). 179 Nada Stropnik, Nata{a Kump 5.2 Ginijev koli~nik Dohodkovno neenakost merimo tudi z Ginijevim koli~nikom. Splo{na ugotovitev je, da je dohodkovna neenakost v Sloveniji razmeroma nizka in da se {e zmanj{uje. Iz vrednosti koli~nika je razvidno, da je bila neenakost v celotnem opazovanem obdobju precej ve~ja med starej{imi osebami kot med mlaj- {imi (slika 7). V letih 2005–2007 sta koli~nika zna{ala 0,249 oziroma 0,230 (za vse osebe pa 0,237). Vrednost Ginijevega koli~nika za mlaj{e je v opazovanem obdobju nihala, za starej{e pa se je le zniè- vala (v letih 1997–1999 je zna{ala kar 2,68). 0,30 0,29 0,28 0,27 0,26 0,25 0,24 0,23 0,22 0,21 0,20 1997–1999 1999–2001 2001–2003 2003–2005 2005–2007 obdobje (leta) manj kot 55 55–59 60–64 65–74 75 in ve~ 55 in ve~ vsi Slika 7: Ginijev koli~nik; za starostne skupine, po obdobjih, Slovenija (APG 1997–1999; APG 1999–2001; APG 2001–2003; APG 2003–2005; APG 2005–2007; lastni izra~uni). 6 Razprava in sklepi ^e predstavljene rezultate empiri~ne analize pogledamo v lu~i Strategije razvoja Slovenije, lahko na grobo sklepamo o relevantnosti in aktualnosti Strategije, posredno pa je razvidna tudi u~inkovitost in uspe{nost instrumentov, ki to Strategijo izvajajo. Pri tem moramo poudariti, da je tèko analizirati doseganje tako splo{no opredeljenega cilja, kot je zmanj{evati rev{~ino, ne da bi bili konkretno dolo- ~eni primerni kazalniki, s katerimi naj bi se to po~elo. Iz rezultatov analize izhaja, da se cilj Strategije, zmanj{evati rev{~ino, v primeru relativne rev{~ine ne uresni~uje. V letih 2005–2007 se je v primerjavi z leti 2001–2003 stopnja rev{~ine vseh oseb v Sloveniji zvi{ala, bolj med starej{imi kot mlaj{imi osebami, najbolj pa v starostni skupini 65–74 let. Zniàla se je v starostni skupini 55–59 let, kar je v veliki meri posledica vi{je stopnje aktivnosti in posledi~no ve~jega deleà dohodka iz zaposlitve v strukturi virov dohodka teh oseb (ta delè se je med leti 2003–2005 in 2005–2007 zvi{al za 3 odstotne to~ke). V letih 2005–2007 se je rev{~ina tudi poglobila, kar je pomenilo spremembo smeri sprememb, ki smo jim bili pri~a v predhodnih dveh triletjih. Sprememba je sicer bolj razvidna v nagibu krivulje kot v sami vrzeli rev{~ine. 180 Spremembe v obsegu in globini relativne rev{~ine, subjektivni percepciji rev{~ine in dohodkovni … Deleòseb, ki ocenjujejo, da njihova gospodinjstva s svojimi prihodki shajajo z velikimi teàva-mi, je bil v zadnjih dveh opazovanih triletjih enak (8,8 %). Za razliko od tega se je nadaljevalo zmanj{evanje deleà tako vseh oseb kot tudi relativno revnih oseb, katerih gospodinjstva s svojimi mese~- nimi prihodki shajajo s teàvami. Zaradi tega sta se zmanj{evala tudi deleà vseh in relativno revnih oseb, ki so shajale s teàvami ali z velikimi teàvami. Ta delè se je v letih 2005–2007 glede na leta 2003–2005 pri vseh osebah zmanj{al za 4,8 odstotnih to~k, pri relativno revnih osebah pa za 2,7 odstotnih to~k. Iz razmeroma velike razlike med deleèm relativno revnih starej{ih oseb in deleèm starej{ih, ki so ocenili, da s svojimi prihodki shajajo z velikimi teàvami, lahko sklepamo o razmeroma skromnih èljah in pri~akovanjih starej{ih oseb, {e zlasti v primerjavi z mlaj{imi osebami (Stropnik in Kump 2008, 159). Nimamo sicer podlage za trditev, da bi imele starej{e osebe manj{e potrebe kot mlaj{e (prej gre za razli~nost potreb v dveh ìvljenjskih obdobjih), toda tudi te mònosti ne moremo izklju~iti. Mòno je tudi, da mlaj{e osebe skozi subjektivno zaznavanje rev{~ine izraàjo svoje splo{no nezadovoljstvo z lastnim poloàjem. To, da s svojimi prihodki z velikimi teàvami shaja le tretjina relativno revnih oseb, s teàvami pa {e dodatna tretjina, potrjuje, da biti relativno reven {e zdale~ ne pomeni biti reven tudi v absolutnem smislu. Lahko domnevamo, da imajo ljudje na voljo {e druge vire dohodka poleg tistih, ki so jih navedli v APG (na primer iz sive ekonomije). Upo{tevati bi morali {e dobrine (na primer ìvila), ki jih je gospodinjstvo proizvedlo za lastno porabo in si tako zvi{alo ìvljenjsko raven. Iz teh in drugih razlogov osebe, ki po svojem razpolòljivem denarnem dohodku objektivno sodijo med relativno revne, ne ìvijo (vedno) v izrazito slabih ekonomskih pogojih. Poleg tega je obseg relativne rev{~ine po definiciji posledica porazdelitve dohodka in pravzaprav sam po sebi ne pove ni~esar o tem, kako revni so ljudje. Ljudi opredelimo za revne, ne da bi ocenili absolutno raven njihovega razpolòljivega dohodka (v primerjavi z ìvljenjskimi stro{ki). Zato se lahko samo grenko nasmihamo ali jezimo ob prizadevanju politikov ({e zlasti v ~asu predvolilnega boja), da bi opredelili leto, do katerega bo njihova stranka, ~e pride na oblast, odpravila rev{~ino (pred tem pa se navajajo podatki o relativni rev{~ini). Medtem ko na zmanj{anje ali odpravo absolutne rev{~ine lahko neposredno vplivamo z ukrepi, se bo relativna rev{~ina zmanj{ala le z zmanj{anjem dohodkovne neenakosti. Upo{tevati je treba tudi, da prag relativne rev{~ine nara{~a ali pada s spremembo splo{ne ravni dohodkov, saj le-ta vpliva na mediano. ^e se splo{na dohodkovna situacija izbolj{a, toda bolj premòni pridobijo ve~ kot manj premòni, se bo prag rev{~ine zvi{al in bo stopnja relativne rev{~ine vi{ja, ~eprav bodo tudi manj premòni ìveli bolje kot prej. In obratno, ~e se splo{na situacija poslab{a, toda bolj premò- ni izgubijo ve~ kot manj premòni, se bo prag rev{~ine zniàl in bo stopnja relativne rev{~ine nìja, ~eprav bodo manj premòni ìveli slab{e kot prej. Zato doseganja cilja Strategije, da se bo zmanj{evala rev{~ina, ni primerno spremljati predvsem s kazalniki socialne povezanosti (tako imenovanimi Laekenskimi indikatorji), ki so dejansko razli~ni kazalniki relativne rev{~ine in dohodkovne neenakosti. Teàva pa je v tem, da za merjenje rev{~ine ni na voljo drugega primernega sinteti~nega kazalnika. Lahko sicer posredno in na splo{no sklepamo, da se osebe z razpolòljivim ekvivalentnim dohodkom pod 60 % mediane dohodka vseh oseb komaj preìvljajo. Toda hkrati se lahko vpra{amo o utemeljenosti tega praga rev{~ine, za katerega vemo, da je dogovorni in ne empiri~no utemeljen kazalnik. ^e bi na primer prag rev{~ine dolo~ili na ravni 70 % mediane, delè relativno revnih v letih 2005–2007 ne bi zna{al 12,3 % temve~ 19,3 %. Ob pragu rev{~ine na ravni 50 % mediane bi ta delè bil skoraj za polovico nìji: 6,3 %. Kateri delè mediane dohodka vseh oseb {e pomeni rev{~ino v pravem pomenu te besede, to je absolutno rev{~ino, je odvisno od ìvljenjskih stro{kov v neki dràvi in vi{ine mediane dohodka, slednja pa je posledica tako vi{ine dohodkov oseb kot porazdelitve oseb glede na dohodke. Glede praga absolutne rev{~ine pa si nikoli ne bomo edini, ne glede na to, koliko ~asa bomo namenili raziskovanju in dogovarjanju. 181 Nada Stropnik, Nata{a Kump 7 Viri in literatura Anketa o porabi gospodinjstev (APG 1997–1999, APG 1999–2001, APG 2001–2003, APG 2003–2005 in APG 2005–2007). Statisti~ni urad Republike Slovenije. Ljubljana. Dennis, I., Guio, A. C. 2004: Poverty and social exclusion in the EU. Statistics in focus, Population and social conditions, 16/2004. Eurostat. Luxembourg. Joint Report on Social Inclusion. Office for Official Publications of the European Communities. Luxembourg, 2004. Letno poro~ilo 2007. Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Ljubljana, 2008. Medmrèje: http://www.zpiz.si/src/letno_porocilo/2007/ (30. 3. 2009). Okvir gospodarskih in socialnih reform za pove~anje blaginje v Sloveniji. Vlada Republike Slovenije. Ljubljana, 2005. Medmrèje: http://www.slovenijajutri.gov.si/fileadmin/urednik/dokumenti/gos-podarske_socialne_reforme.pdf (29. 4. 2009). Strategija razvoja Slovenije. Vlada Republike Slovenije. Ljubljana, 2005. Medmrèje: http://www.umar.gov.si/ fileadmin/user_upload/projekti/02_StrategijarazvojaSlovenije.pdf (27. 3. 2009). Stropnik, N., Kump, N. 2008: Slovenia. Poor elderly in the EU's New Member States. CEPS/ENEPRI. Brussels. Medmrèje: http://shop.ceps.eu/BookDetail.php?item_id=1753 (30. 3. 2009). 182 Razvojni izzivi Slovenije, 183–192, Ljubljana 2009 RAZLIKE V UMRLJIVOSTI V SLOVENIJI Matjà Hanèk, Janja Pe~ar Urad Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj Gregor~i~eva ulica 27, 1000 Ljubljana matjaz.hanzek@ gov.si, janja.pecar@ gov.si UDK: 314.14(497.4) IZVLE^EK Razlike v umrljivosti v Sloveniji Vrsta sociolo{kih in ekonomskih teorij in raziskav ugotavlja, da je zdravje eden najpomembnej{ih kazalnikov kakovosti ìvljenja, saj se kakovost ìvljenja na vseh podro~jih odslikava v zdravju. Kakovosti ìvljenja ne moremo meriti samo z ekonomskimi kazalniki, ampak je potrebna {ir{a paleta kazalnikov; tako socialnih, kulturnih, okoljskih in drugih. Prav tako raziskave kaèjo, da zdravje ni »enakomerno porazdeljeno« med razli~ne socialne in ekonomske skupine, kar se odraà tudi v prostoru. Torej lahko z ugotavljanjem razlik v zdravju sklepamo tudi na razlike v kakovosti ìvljenja med razli~nimi geografskimi enotami. Avtorja sva s pomo~jo razli~nih statisti~nih metod prikazala te razlike v Sloveniji. KLJU^NE BESEDE regionalna neenakost, umrljivost, zdravje, blaginja, Slovenija ABSTRACT Mortality disparities in Slovenia A number of sociological and economic theories show that health is an essential indicator of the quality of life, as in all areas the quality of life is reflected in health. As the quality of life cannot only be measured by economic indicators, a broader range of indicators – social, cultural, environmental and other – have to be taken into account. Studies have also shown that health is not »distributed evenly« among people from different socio-economic groups, which is also reflected in the geographic space. By determining health differences, we can therefore infer the disparities in the quality of life across various geographical units. The authors presented these differences in Slovenia, using various statistical methods. KEY WORDS regional disparities, mortality, health, well-being, Slovenia 183 Matjà Hanèk, Janja Pe~ar 1 Uvod Ve~ini, ne le strokovnjakom, ki se z zdravjem ukvarjajo, ampak tudi mnogim laikom je jasno, da zdravje posameznika ni odvisno le od posameznikove genske preddispozicije in lastne skrbi za svoje zdravje. Bolj ali manj se zavedamo, da na posameznikovo zdravje vpliva tudi okolje, v katerem ìvi, pri ~emer mislimo tako na okoljske dejavnike – obmo~ja, kjer je ve~ja nevarnost, da ~lovek zboli (Curtis 2004), kot drùbene dejavnike v smislu socialnega, ekonomskega in kulturnega okolja. Na drùbeno okolje lahko in mora vplivati tudi dràva s svojo razvojno politiko. Vrsta raziskav na razli~nih podro~jih je pokazala, da na zdravje ljudi vpliva gospodarstvo, ker je blaginja prebivalcev tesno povezana z zdravstve-nim stanjem ljudi (Sen 1998). [e bolj kot gospodarska rast vpliva na zdravje neenakost v drùbi (Poro~ilo o ~lovekovem razvoju 1998) in vrednotni sistem sodelovanja; strpna vzgoja v otro{tvu in prodemo-krati~na kultura pa podalj{ujeta pri~akovano dolìno ìvljenja (Wilkinson 1996). Politika, ki ustvarja razmere za ve~jo gospodarsko, socialno in kulturno blaginjo svojih prebivalcev, izbolj{uje tudi njihovo zdravstveno stanje. K temu vsekakor prispeva tudi u~inkovit ter vsem dostopen zdravstveni sistem, a le-ta ni najpomembnej{i. Enako je z zdravim ìvljenjskim slogom (prehranske navade, rekreacija). Ta seveda tudi krepi posameznikovo zdravje, a je ve~krat le floskula, s katero dràve prena{ajo svojo odgovornost za zdravje prebivalcev na njih same. @ivljenjski slog je v glavnem odvisen od socialnega statusa posameznika, njegove ekonomske mo~i ter vpliva kulture, v kateri ìvi. Vrsta raziskav v svetu in pri nas preu~uje vpliv socialno-ekonomskega poloàja na zdravstveno stanje in tvegano vedenje. Vsi ugotavljajo, da posamezne skupine ljudi bolj obolevajo od drugih, ali da se dolo~ene bolezni pri nekaterih socialnoekonomskih skupinah pojavljajo pogosteje kot pri drugih (Wilkinson 1996). Tako obstajajo razlike med obolevnostjo glede na spol, starost, izobrazbo, dohodek in druge determinante socialno-ekonomskega poloàja. Ta poloàj vpliva po eni strani na dostopnost (uporabo) zdravstvenih uslug, razpolaganje z viri za zadovoljevanje potreb, ki so neposredno ali posredno povezane z zdravjem, kot tudi na na~ine zadovoljevanja teh potreb in obna{anja posameznika. Tako na zdravje najpomembneje vplivajo ìvljenjski slog posameznika, ki vklju~uje vzorce obna{anja in poudarja njihovo pogojenost s pripadnostjo dolo~eni socialno-ekonomski skupini, ter vplivi okolja (Closing the gap in a generation 2008). Za sodobne pristope k razumevanju zdravja je zna~ilno, da bio-medicinsko, dualisti~no pojmova-nje zdravja, za katerega je zna~ilno »mehani~no« lo~evanje na du{evno in telesno zdravje, nadome{~ajo s celostnim razumevanjem. Bio-psiho-socialni model opredeljuje zdravje kot stanje fizi~ne, du{evne in socialne blaginje. Omenjena opredelitev opozarja na medsebojno odvisnost med posameznimi ravn-mi; zdravje obeleùje ravnovesje fizi~ne, psihi~ne in socialne ravni ter dejaven odnos ~loveka do okolja. Opozarja tudi na odvisnost zdravja od zunanjih dejavnikov. Otavska listina (Ottawa Charter 1986) poudarja, da je ~lovekovo zdravje v veliki meri odvisno od zagotavljanja znosnih ìvljenjskih razmer in virov, kot so primeren prostor za bivanje, izobrazba, hrana, dohodek, stabilen ekosistem, mir ter socialna pravi~nost in enakost. S tem je zdravje opredeljeno kot pomembna determinanta kakovosti ìvljenja. Tako definirana povezava ìvljenjskega sloga in zdravja zato omogo~a analizo socialnega, ekonomskega ter kulturnega stanja neke skupine s pomo~jo analize zdravja te skupine. To velja tudi za analizo razlik med posameznimi dràvami ali deli znotraj nje: razlike v zdravju med geografskimi enotami naj bi bile potemtakem odvisne od razlik v blaginji prebivalcev posameznih regij, ~e nekoliko poenosta-vimo (Hanèk in Turn{ek 1997). Podobno kot zdravstveno stanje posameznih socialnoekonomskih skupin (s ~imer se predvsem ukvarja drùboslovje) so bile predmet raziskav tudi razlike v prostorski porazdelitvi zdravja, s ~imer se poleg drùboslovja ukvarja predvsem geografija zdravja (Staut 2008). Raziskave so potrdile, da je zdravje neenakomerno porazdeljeno v geografskem prostoru, kar naj bi bilo posledica predvsem nepravi~ne porazdelitve bogastva (Congdon 1995). ^e ta ena~aj – blaginja je enako bolj{e zdravje – vzamemo kot dejstvo, potem lahko trdimo, da so obmo~ja z dalj{o pri~akovano dolìno ìvljenja ali z manj{o umrljivostjo delèna tudi bolj{ega standarda in ve~je blaginje. 184 Razlike v umrljivosti v Sloveniji 2 Razlike med statisti~nimi regijami Da bi ugotovili, ali obstajajo razlike v umrljivosti v Sloveniji med regijami in ali so povezane s socialnimi in ekonomskimi razlikami, smo uporabili naslednje kazalnike: kot neodvisne spremenljivke smo uporabili ekonomske kazalnike (osnova za dohodnino na prebivalca in stopnja registrirane brezposelnosti) ter izobrazbo (povpre~no {tevilo let {olanja, delè prebivalcev z najmanj vi{jo izobrazbo in delè prebivalcev brez izobrazbe). Odvisne spremenljivke pa so umrli na 100.000 prebivalcev ter umrljivost zaradi posameznih vzrokov (bolezni obto~il, neoplazem, prebavil, dihal, nesre~, samomorov, umorov in zunanjih vzrokov umrljivosti). Vsi podatki so za leto 2006 razen povpre~nega {tevila let {olanja, ki je popisni podatek iz leta 2002. Preglednica 1: Povezanost socialnoekonomskega stanja regije z vzroki umrljivosti – korelacijski koeficienti, 2006 (SI-STAT; DURS; Hanèk in Roì~ 2009; Pe~ar 2003). Koeficienti opremljeni z zvezdico (*) so statisti~no pomembni p < 0,05000. obto~ila neoplazme prebavila dihala nesre~e samomor umor zunanji stopnja registrirane 0,12 –0,10 0,38 0,01 0,03 0,82* 0,10 0,21 brezposelnosti osnova za dohodnino –0,33 –0,08 –0,11 0,31 –0,29 0,78* –0,23 –0,40 na prebivalca prebivalstvo z najmanj –0,06 0,18 0,05 0,52 –0,03 –0,75* –0,28 –0,14 vi{jo izobrazbo {tevilo let {olanja –0,47 –0,26 0,16 0,49 –0,42 –0,43 –0,22 –0,48 prebivalstva ^eprav iz preglednice 1 vidimo, da je le nekaj povezav statisti~no pomembnih, lahko vseeno trdimo, da so razlike v umrljivosti po regijah povezane z analiziranimi socialnoekonomskimi kazalniki. Predvsem je {okantna ugotovitev o izjemno mo~ni povezanosti samomorov z ekonomskimi problemi: rev{~ino, ki jo predstavljajo nizki dohodki (osnova dohodnino na prebivalca) ter brezposelnostjo. Nekoliko manj, a vseeno statisti~no pomembno, je povezana izobrazba s samomori; seveda negativno – v regiji z ve~- jim deleèm ljudi z vi{jo izobrazbo, je manj samomorov. Iz tega je mòno posredno sklepati tudi drugo povezavo: ekonomska mo~ regije in tudi brezposelnost sta mo~no povezana s stopnjo izobrazbe. Za oceno stanja zdravja niso pomembni le »trdi« ali objektivni kazalniki, ampak tudi mnenje samih prebivalcev o svojem poloàju. Zato smo naredili tudi analizo nekaterih javnomnenjskih podatkov. En sklop kazalnikov se navezuje na zdravje: oceno zdravstva v Sloveniji, oceno sre~e, oceno lastnega zdravja in oviranosti zaradi kroni~ne bolezni, drugi pa na osebno po~utje (Kako se je anketiranec po~util prej{- nji teden): depresivno, tèko je delal, je bil osamljen, àlosten, tesnoben ali utrujen. Analiza variance kaè, da obstajajo statisti~no zna~ilne razlike med regijami o tem, kako prebivalci ocenjujejo razli~ne vidike po~utja, ki so posredno ali neposredno povezani z zdravjem – od devetih kazalnikov le eden (utrujenost) ne kaè statisti~no pomembnih razlik med regijami. V ve~ini primerov svoje stanje najbolje ocenjujejo v Osrednjeslovenski, Obalno-kra{ki ter Gori{ki regiji (slika 1), negativni ob~utki pa so najpogostej{i na Koro{kem, Jugovzhodni Sloveniji in v Zasavju, kot kaè slika 2. Za ugotavljanje povezave socialnoekonomskih vplivov na ob~utke zdravja smo izra~unali nekaj povezav med prej na{tetimi socialnoekonomskimi kazalniki in za regije izra~unanimi povpre~nimi vrednostmi odgovorov o po~utju. Tu predstavljamo le tri: oceno zdravstvenega varstva, oceno sre~e in oceno lastnega zdravja. V preglednici 3 lahko vidimo, da ne obstajajo pomembne razlike v oceni zdravstvenega sistema, obstajajo pa pomembne razlike v oceni lastnega zdravja in oceni sre~e. Iz tega bi lahko zaklju~ili, da po mnenju prebivalcev Slovenije ne obstaja (prostorska) diskriminacija v dostopnosti do 185 Matjà Hanèk, Janja Pe~ar Preglednica 2: Nekatere ocene po~utja – razlike med regijami (analiza variance), 2006 (Podatki …; Hanèk in Roì~ 2009). stopnja pomembnosti p: manj{a vrednost pomeni ve~jo stopnjo pomembnosti sre~a 0,000001 zdravje 0,000066 kroni~na bolezen 0,005594 depresija 0,015490 tèko dela 0,000576 osamljenost 0,003646 àlost 0,000047 tesnoba 0,000000 utrujenost 0,199159 zdravstvenih uslug, saj razlike v oceni niso statisti~no pomembne, pa naj regije razvrstimo glede na izobrazbo, brezposelnost ali dohodek. Obstajajo pa pomembne razlike v oceni svojega zdravstvenega stanja: v regijah, kjer je prebivalstvo z vi{jo izobrazbo, z manj{o brezposelnostjo in bolj{im ekonomskim stanjem, je samoocena zdravja bolj{a. ^e poveèmo obe ugotovitvi – ni razlik v oceni dostopnosti ali kakovosti zdravstva, velike razlike pa so glede na socialno in ekonomsko stanje regije – lahko zaklju~imo, da je za zdravje posameznika pomembnej{a blaginja kot zdravstveni sistem. Morda bi na tem mestu lahko 4,0 3,8 ravid 3,6 3,4 ev,ki se po~utijo z anc 3,2 etir 3,0 Deleànk 2,8 ija i{ka a{ka a{ka rska vska vska enjska ven ro{ka avska u venska Gor o vinjska asa vzhodna K dr m o-kr o o Z Gor Slo Sa go P P Ju balno-kr tranjsk O ednjeslo oN Osr Spodnje posa Aritmeti~na sredina Aritmeti~na sredina ± standardni odklon Aritmeti~na sredina ± 1,96 standardnega odklona Slika 1: Razlike v samooceni zdravja po regijah, 2006 (Podatki …; Hanèk in Roì~ 2009). 186 Razlike v umrljivosti v Sloveniji 1,9 1,8 1,7 vno esi 1,6 1,5 1,4 eden se je po~util depr 1,3 ekli t retP 1,2 1,1 ija i{ka a{ka a{ka rska vska vska enjska ven ro{ka avska u venska Gor o vinjska asa vzhodna K dr m o-kr o o Z Gor Slo Sa go P P Ju balno-kr tranjsk O ednjeslo oN Osr Spodnje posa Aritmeti~na sredina Aritmeti~na sredina ± standardni odklon Aritmeti~na sredina ± 1,96 standardnega odklona Slika 2: Razlike v oceni po~utja (depresivnost) po regijah, 2006 (Podatki …; Hanèk in Roì~ 2009). opozorili na dejstvo, da je v Koro{ki regiji najve~ji delè ljudi izrazilo, da so se pretekli teden po~utili depresivno (slika 2), obenem pa je bilo tam tudi najve~ samomorov (slika 3). Preglednica 3: Ocena zdravstva, sre~e in zdravja, regije – korelacijski koeficienti, 2006 (SI-STAT; DURS; Podatki …; Hanèk in Roì~ 2009). Koeficienti opremljeni z zvezdico (*), so statisti~no pomembni p < 0,05000. stanje zdravstva sre~a zdravje najmanj vi{ja izobrazba 0,31 0,42 0,64* {tevilo let {olanja 0,03 0,40 0,39 stopnja registrirane brezposelnosti –0,12 –0,48 –0,46 osnova za dohodnino na prebivalca 0,15 0,47 0,56* bruto pla~a na zaposlenega 0,06 0,32 0,49 Korelacijski koeficient med povpre~no osnovo za dohodnino na prebivalca in samomori v regiji kaè na veliko in statisti~no pomembno povezavo. Vendar pa grupiranje regij v dveh skoraj lo~enih skupinah (regije so glede na dohodnino razvr{~ene skoraj zvezno, pri samomorih pa je precej{en presledek med dvema skupinama) kaè na to, da je pri vzrokih za samomor treba iskati {e kak{ne druge vplive – (kulturne, vedenjske …). ^eprav iskanje dodatnih vplivov na samomorilnost ni namen tega referata, lahko vseeno sklenemo, da obstajajo velike geografske razlike v samomorilnosti, ki jih delno lahko pripi{emo 187 Matjà Hanèk, Janja Pe~ar dohodnina = 9651,0 – 131,3 × Samomor 30 28 Koro{ka Zasavska Pomurska Podravska 26 Savinjska Spodnjeposavska 24 22 Samomor 20 Gorenjska 18 Notranjsko-kra{ka Osre Osr dnjeslov dnjeslo e v nska e Jugovzhodna Gori{ka 16 Slovenija Obalno-kra{ka 14 5000 5500 6000 6500 7000 7500 8000 8500 9000 dohodnina Slika 3: Brezposelnost in samomori po regijah, 2006 (SI-STAT; Hanèk in Roì~ 2009). slabemu socialnemu in ekonomskemu okolju, delno, a ne nepomembno pa nekim drugim vplivom. Pri tem ne moremo izklju~iti, da ti neznani dejavniki ne vplivajo tudi na ekonomski poloàj regije. Podobno sliko nudi tudi povezava brezposelnosti s samomori (slika 3). Brezposelnost je namre~ eden od pomembnih in klju~nih dolo~evalcev rev{~ine. 3 Razlike med upravnimi enotami ^eprav analize podatkov po regijah nakazujejo pomembne povezave med blaginjo prebivalcev in umrljivostjo, pa njihovo majhno {tevilo (12) ne omogo~a strokovno neopore~nih zaklju~kov, saj lahko prehitro nastane napaka. Da bi opaànja, ki jih nudijo primerjave po regijah, {e dodatno preverili, smo iste izra~une naredili {e za upravne enote, saj so ob~ine premajhne in preve~ razli~ne po velikosti, da bi bila strokovno smiselna kakr{na koli korektna primerjava. Pri tem se je pojavila druga teàva: medtem, ko je problem regij njihovo malo {tevilo (zaradi statisti~nih izra~unov!), so lahko nekateri pojavi razdrobljeni po upravnih enotah zaradi majhnosti zavajajo~i – slu~ajni dogodek lahko neko leto prikaè popolnoma druga~e. Da bi se ~im bolj izognili napakam, smo za izra~une uporabili triletno povpre~je (od 2005 do 2007). Kot neodvisni spremenljivki smo uporabili delè brezposelnih in osnovo za dohodnino na prebivalca, kot odvisne pa spremenljivke umrljivosti na 100.000 prebivalcev (vsi umrli, bolezni obto~il, neoplazem, prebavil, dihal, zunanji vzroki, prometne nesre~e in samomori). Iz preglednice 4 je razvidno, da je ve~ina umrljivosti statisti~no zna~ilno povezana z ekonomskim stanjem in brezposelnostjo po upravnih enotah. Izjema so neoplazme, ki sicer kaèjo enak vzorec, le statisti~no niso pomembne. Na robu pomembnosti je tudi umrljivost zaradi prometa. 188 Razlike v umrljivosti v Sloveniji Preglednica 4: Povezanost socialnoekonomskega stanja upravnih enot z umrljivostjo – korelacijski koeficienti, 2005–2007 (SI-STAT; DURS; Hanèk in Roì~ 2009). Koeficienti opremljeni z zvezdico (*) so statisti~no pomembni p < 0,05000. celotna neoplazme obto~ila dihala prebavila po{kodbe promet samomor umrljivost registrirana 0,52* 0,25 0,41* 0,20* 0,65* 0,31* 0,22 0,45* stopnja brezposelnosti osnova za –0,62* –0,15 –0,60* –0,29* –0,65* –0,42* –0,38* –0,45* dohodnino na prebivalca Celotna umrljivost = 1533,2547 – 0,0887 × X 1200 Tolmin Lendava/Lendva Trbovlje Breìce Murska Seàna Sobota Ormò 1100 Ilirska Bistrica La{ko Ljutomer ^rnomelj Mozirje Sevnica Maribor Mozirje [marje Pesnica Ru{e Zagorje Cerknica pri Jel{ah Metlika ob Savi Postojna 1000 Nova Gorica Radlje ob Dravi [entjur Kr{ko Gornja Radgona pri Celju Idrija Ko~evje Ravne na Koro{kem vost Lenart Ptuj Ribnica Jesenice Slovenska Radovljica Bistrica Celje Slovenija Hrastnik 900 Ajdov{~ina @alec Koper/Capodistria na umrlji Novo mesto Litija Izola/Isola Trebnje Ljubljana Celot Dravograd Slovenj Piran/Pirano Gradec 800 Grosuplje Trì~ Ka K mnik Slovenske Konjice [kofja Loka Kranj Logatec Domàle 700 Velenje Vrhnika Celotna umrljivost = 1533,2547 – 0,0887 × X 600 4500 5000 5500 6000 6500 7000 7500 8000 8500 9000 9500 Osnova za dohodnino na prebivalca Slika 4: Celotna umrljivost in osnova za dohodnino na prebivalca po upravnih enotah, 2005–2007 (SI-STAT; DURS; Hanèk in Roì~ 2009). 189 Matjà Hanèk, Janja Pe~ar Umrljivost na 100.000 prebivalcev med leti 2005 in 2007 po upravnih enotah od –2,5 do –1,5 standardnega odklona od –1,5 do –0,5 standardnega odklona od –0,5 do 0,5 standardnega odklona od 0,5 do 1,5 standardnega odklona od 1,5 do 2,5 standardnega odklona 0 15 30 60 km Vir: GURS, SURS Avtorja: Matjà Hanèk in Janja Pe~ar Slika 5: Umrljivost na 100.000 prebivalcev, upravne enote, 2005–2007. Upravne enote, kjer brezposelnost ali osnova za dohodnino in umrljivost med leti 2005 in 2007 odstopajo za en standardni odklon 0 15 30 60 km Vir: GURS, SURS Avtorja: Matjà Hanèk in Janja Pe?ar Slika 6: Upravne enote kjer brezposelnost ali osnova za dohodnino in umrljivost odstopajo za en standardni odklon od povpre~ja, 2005–2007. 190 Razlike v umrljivosti v Sloveniji Upravne enote, kjer brezposelnost ali osnova za dohodnino in samomori med leti 2005 in 2007 odstopajo za en standardni odklon 0 15 30 60 km Vir: GURS, SURS Avtorja: Matjà Hanèk in Janja Pe~ar Slika 7: Upravne enote, kjer brezposelnost ali osnova za dohodnino in samomori odstopajo za en standardni odklon od povpre~ja, 2005–2007. Tudi po upravnih enotah se kaè ve~ja umrljivost prebivalstva v vzhodnem delu dràve. Za ve~ kot en in pol standardni odklon odstopa umrljivost od povpre~ja v upravnih enotah v Pomurju (Murska Sobota in Lendava), poleg teh pa tudi v Zasavju (Trbovlje), v zahodnem delu Slovenije pa v upravni enoti Tolmin. Med 1,5 in 0,5 standardnega odklona odstopajo predvsem upravne enote v Podravski, Savinjski, Zasavski in Spodnjeposavski regiji. Deloma na visoko stopnjo umrljivosti vpliva tudi visok delè starega prebivalstva, predvsem v Tolminu in pomurskih upravnih enotah. Visok delè starega prebivalstva je zna~ilen tudi za jùni (^rnomelj, Ilirska Bistrica) in deloma jugozahodni del dràve (Seàna), kjer je prav tako visoka umrljivost. Medtem ko je v osrednjem delu dràve odstopanje od povpre~ne umrljivosti najmanj{e. Pri vzrokih smrti kaèta najve~jo polarizacijo na vzhodni in zahodni del dràve umrljivost zaradi bolezni prebavil in samomorilnost, ki prevladujeta predvsem v vzhodni Sloveniji. Upravne enote v Osrednjeslovenski regiji ter {e nekatere v Gorenjski regiji in Jugovzhodni Sloveniji pa pri vseh vzrokih umrljivosti kaèjo na najmanj{a odstopanja, kar potrjuje tudi ugotovitve iz analize po regijah, da je umrljivost v tesni povezavi z blaginjo ljudi. ^e posku{amo umrljivost povezati s socialnoekonomskimi kazalniki, kot smo to naredili pri obde-lavi po regijah, pridemo do podobnih zaklju~kov. Tudi umrljivost po upravnih enotah je v veliki meri povezana z nizkimi dohodki in visoko stopnjo brezposelnosti, saj je najvi{ja umrljivost prebivalstva prav v upravnih enotah, kjer je tudi osnova za dohodnino nizka ali brezposelnost visoka (Murska Sobota, Lendava, Ljutomer, Ormoìn Trbovlje). Nekoliko druga~no sliko pa dobimo, ~e posku{amo povezati samomorilnost z nizkim socialnoekonomskim poloàjem prebivalcev. V tem primeru izstopajo naslednje upravne enote: Gornja Radgona, Lenart, Pesnica, Radlje od Dravi in [marje pri Jel{ah, kar ponovno potrjuje na{o tezo, da na samomorilnost vplivajo {e drugimi dejavniki, ki pa jih nismo raziskali. 191 Matjà Hanèk, Janja Pe~ar 4 Sklep Analiza umrljivosti tako po ve~jih teritorialnih enotah (regije) kot manj{ih (upravne enote) je pokazala, da je umrljivost mo~no povezana z blaginjo prebivalstva. Tudi percepcija prebivalstva o lastnem zdravju je veliko bolj{a v tistih obmo~jih, kjer je sicer{nji socialnoekonomski poloàj prebivalstva ugodnej{i. V ve~ini primerov namre~ svoje zdravstveno stanje in po~utje bolje ocenjujejo v regijah, kjer imajo prebivalci vi{je dohodke, bolj{o izobrazbeno strukturo in kjer se ne soo~ajo z visoko brezposelnostjo. Poleg tega pa je analiza tudi pokazala, da je treba pri samomorih iskati tudi druge vzroke, saj nanje ne vpliva le slab socialnoekonomski poloàj prebivalstva. Ugotovljeno soodvisnost blaginje in zdravja prebivalstva bi morala upo{tevati tudi politika pri na~rtovanju: le koordinirane aktivnosti razli~nih politik so lahko uspe{ne tudi pri zmanj{evanju regionalnih neenakosti v zdravju ljudi. 5 Viri in literatura Congdon, P. 1995: The Impact of Area Context on Long Term Illness and Premature Mortality. Regional Studies. Abingdon. Curtis, S. 2004: Health and Inequality, Geographical Perspectives. London. DURS – podatki Dav~ne uprave RS 2005–2008. DURS. Posredovani po elektronski po{ti. Geodetska uprava RS: Register prostorskih enot. Copyright. Medmrèje: http://www.gu.gov.si/ (razli~ni datumi). Hanèk, M. (ur.) 1998: Poro~ilo o ~lovekovem razvoju. Slovenija 1998. Ljubljana. Hanèk, M., Roì~ A. 2009: Prera~uni umrljivosti. Interno gradivo UMAR. Ljubljana. Hanèk, M., Turn{ek, N. 1997: @ivljenjski slog in umrljivost v Evropi. Drùboslovne razprave. Ljubljana. Ottawa Charter for Health Promotion. An International Conference on Health Promotion. World Health Organization. Ottawa, 1986. Pe~ar, J. 2005: Regije 2005 – izbrani socioekonomski kazalniki po regijah. Delovni zvezek 9. Ljubljana. Podatki Centra za razikovanje javnega mnanja in mnoì~nih komunikacij (CJMMK), 2005–2007. CJMMK. Posredovani po elekronski po{ti. Sen, A. 1998: Mortality as an Indicator of Economic Success and Failure. The Economic Journal 446. Oxford. SI-STAT podatkovni portal. SURS 2005–2009. Medmrèje: http://www.stat.si/ (razli~ni datumi). Staut, M. 2008: Od medicinske geografije do geografije zdravja, razvoj veje in slovenske perspektive. Geografski vestnik 80-1. Ljubljana. Wilkinson, R. G. 1996: Unhealthy Society. London in New York. World Health Organization 2008: Closing the gap in a generation, Health equity through action on the social determinants of health. Geneva. 192 Razvojni izzivi Slovenije, 193–198, Ljubljana 2009 RAZVOJ NEVLADNIH ORGANIZACIJ IN STRATEGIJA RAZVOJA SLOVENIJE mag. Bojan Mevlja Fakulteta za management Koper, Univerza na Primorskem Cankarjeva ulica 5, 6000 Koper bojan.mevlja@ fm-kp.si UDK: 061.2(497.4) IZVLE^EK Razvoj nevladnih organizacij in Strategija razvoja Slovenije Nevladne organizacije predstavljajo enega izmed stebrov sodobnih drùb. Ta steber je neodvisen od ostalih dveh stebrov, to je dràve in gospodarstva. V sodobnem svetu so dràve s civilno drùbo dràve z demokrati~no tradicijo. Zato je bila v letu 2002 v smeri re{evanja teàv, s katerimi se sre~ujejo nevladne organizacije, napisana Strategija sistemskega razvoja nevladnih organizacij 2003–2008. Strategija zaradi specifi~nih vzrokov ni bila uspe{no udejanjena. Prav tako je za nevladne organizacije prinesla velika pri~akovanja Strategija razvoja Slovenije. Znova pa se zatika pri njeni izvedbi, kar kaè na to, da so nevladne organizacije v Sloveniji {e vedno obrobni in ne tretji steber njene drùbe. Tako sta obe strategiji za nevladni sektor prinesli nekaj skupnega, to je {ibko izvedbo. KLJU^NE BESEDE Strategija razvoja Slovenije, nevladne organizacije, civilna drùba, izvedba, razvoj. ABSTRACT Development of non-governmental organisations and Slovenia's development strategy Non-governmental organisations represent one of the pillars of modern societies. It is independent of the remaining two pillars, state and economy. In the modern world, civil society states are those which have a tradition of democracy. That is why the Strategy for a Systemic Development of non-governmental organisations in Slovenia for 2003–2008 was drawn up in 2002 with a view to address the issues of non-governmental organisations. Due to certain specific reasons, the Strategy was not implemented with success. Slovenia's Development Strategy also brought great expectations for non-governmental organisations. Again, problems arose with regard to its implementation which proves that non-governmental organisations are still a marginal, not the third, pillar of the Slovenian society. Thus, both strategies related to non-governmental sector have something in common, in example weak implementation. KEY WORDS Slovenia's Development Strategy, non-governmental organisations, civil society, implementation, development. 193 Bojan Mevlja 1 Uvod Vlada Republike Slovenije je leta 2005 sprejela Strategijo razvoja Slovenije, v kateri so opisane razvojne vizije in cilji razvoja Slovenije ter pet razvojnih prioritet z akcijskimi na~rti. Strategija se poleg gospodarskih vpra{anj dotika tudi socialnih, okoljskih, politi~nih in pravnih ter kulturnih razmerij. V raziskovalnem problemu se bom zaradi ob{irnosti razvojnih ciljev strategije podrobneje dotaknil drùbenega razvojnega cilja, ki pa je seveda tesno povezan z ostalimi cilji ter z razvojem nevladnih organizacij v Sloveniji. Ta cilj pravi, da si èli Slovenija izbolj{ati kakovost ìvljenja in blaginje vseh posameznic in posameznikov, merjene s kazalniki ~lovekovega razvoja, zdravja, socialnih tveganj, drùbene povezanosti, vklju~enosti in zaupanja (Strategija razvoja Slovenije 2005, 7). Slovenija si je zastavila ambiciozne cilje in je zato pripravila temeljite strukturne reforme, ki se nana- {ajo tudi na drùbo. Nekatere od predlaganih reform so bile zakonsko sprejete, druge ne. Reforme so bile predlagane tudi na podro~jih, ki urejajo problematiko nevladnih organizacij v Sloveniji. Tako je bila s strani organizacij sprejeta Strategija sistemskega razvoja nevladnih organizacij za obdobje 2003–2008 (Vre~ko 2003) ter s strani Vlade Republike Slovenije Strategija Vlade Republike Slovenije za sodelovanje z nevladnimi organizacijami (2003). Ta dva dokumenta sta odli~na podlaga za razvoj nevladnega sektorja v Republiki Sloveniji. Poglejmo, kako sta omenjeni strategiji vplivali na nevladni sektor, katere so bile teàve, ter kak{ne so mòne re{itve. 2 Zgodovina Zgodovina delovanja navladnih organizacij na na{em ozemlju seè v 13. ali 14. stoletje. Takrat so se kazali prvi zametki organizacij v razli~nih oblikah (cehi …), v katere so se ljudje zdruèvali z dolo- ~enimi nameni. Po obdobju tranzicije, po letu 1989, je zasebni in neprofitni sektor v nekaterih postsocialisti~nih dràvah prinesel veliko rast in izgradnjo sektorja nevladnih organizacij. V Sloveniji je ustavno zagotovljena svoboda zdruèvanja civilne drùbe v okviru nevladnih organizacij. Vendar smo kljub temu od osamosvojitve naprej delèni {tevilnih pobud predstavnikov nevladnih organizacij, ki opozarjajo na velik razkorak pri njihovem obravnavanju kot enakopravnega socialnega partnerja, ki predstavlja glas dràvljanov prek samoiniciativnega samoorganiziranja. Tako je stanje nevladnih organizacij v Sloveniji {e vedno zelo neurejeno, saj je zanj zna~ilna velika stopnja nadzora nad organizacijami, srednja stopnja financiranja ter nizka stopnja komuniciranja in kontaktov med dràvo in nevladnim sektorjem. Tukaj lahko izpostavimo tudi problem opredeljeva-nja sektorja, saj ni enotnega pojma, ki bi ta sektor opredeljeval. Zasebni neprofitni in nevladni sektor po mnenju mnogih avtorjev predstavlja pomemben instrument demokratizacije in pluralizacije odnosov, raz{iritve individualnih mònosti in svobodne izbire posameznikov ter pove~anja aktivne participacije v moderni drùbi (^rnak-Megli~ in Vojnovi~ 1997, 153). Treba je tudi poudariti, da so nevladne organizacije neprofitne in kot take zelo pomemben del sodobne drùbe. Zato je nujno razumevanje njihovega obstoja in razlikovanje od drugih profitnih organizacij. Kljub vsemu povedanemu ostaja nevladno podro~je »izgubljeni kontinent« na zemljevidu sodobnih drùb, neviden ve~ini politi~nih in ekonomskih akterjev, medijem in celo mnogim posameznikom, ki v njem delujejo (Salamon, Anheier, Helmut 1998, 2). Stanje na podro~ju nevladnega sektorja v Sloveniji v dana{njem ~asu v primerjavi s stanjem nevladnega sektorja v evropskih dràvah ni ravno rònato, saj se nevladne organizacije sre~ujejo z mnogimi teàvami. V preteklosti je bilo v Sloveniji kar nekaj poskusov izbolj{anja poloàja nevladnih organizacij, ki pa so bili àl prav zaradi nepovezanosti in vodenja poskusov zunaj nevladnega sektorja razpr{eni in parcialni ter tako niso dali pravih rezultatov. 194 Razvoj nevladnih organizacij in Strategija razvoja Slovenije V letu 2003 je bila v smeri re{evanja teàv nevladnih organizacij napisana Strategija sistemskega razvoja nevladnih organizacij 2003–2008, v letu 2005 pa s strani Vlade Republike Slovenije Strategija sodelovanja Vlade Republike Slovenije z nevladnimi organizacijami. Zaradi podobnosti s Strategijo razvoja Slovenije in pomembnosti za nevladni sektor se bom omejil na prvo. 3 Strategija sistemskega razvoja nevladnih organizacij 2003–2008 V letu 2002 je fundacija » Trust for the Civil Society in Central and Eastern Europe« izbrala {tiri projekte krepitve nevladnega sektorja. Namen tega procesa je bilo oblikovanje strate{kega okvira za sistemski razvoj nevladnega sektorja v Sloveniji, opredelitev skupnega poslanstva in vizije nevladnega sektorja ter opredelitev prednostnih podro~ij delovanja. Proces, katerega cilj je bil nastanek dokumenta, je bil zami{ljen kot odprt proces izdelave dokumenta, pri katerem je bilo osnovno vodilo sodelovanje ~im ve~jega {tevila organizacij. Tako je bila izvedba procesa razdeljena na tri faze. Prva faza je bila faza regijskih delavnic, ki so potekale po razli~nih slovenskih regijah, sledila je druga faza v obliki Foruma nevladnih organizacij 2002, ki je bil nekak{na programska konferenca za nastajanje dokumenta strategije ter faza zapisa strategije. Sam proces je temeljil na realnem posnetku omejitev in slabosti ter hkrati na vseh mònostih in potencialih sektorja (Vre~- ko 2003, 5). Napisana strategija naj bi pripomogla k ureditvi celotnega nevladnega sektorja v Sloveniji, in sicer: ureditev zakonodaje, vzpostavitev kakovostnej{ega razvoja sektorja in s tem odpravo {tevilnih skupnih teàv, s katerimi se soo~ajo posamezne nevladne organizacije, vzpostavitev aktivnej{ega sodelovanja z drugimi sektorji ter vzpostavitev pogojev za kontinuirano rast in razvoj sektorja. Nastali dokument je tako predstavljal podlago za za~etek realizacije potrebnih projektov, ki so teme-ljili na povezovanju strate{kega in projektnega managementa v enoten proces, ki upo{teva vplive sprememb in je predstavljal pot do zastavljenih ciljev (Vre~ko 2003, 6). V juniju 2003 je bila prva predstavitev osnutka dokumenta, proces pa se je nadaljeval v okviru priprav na dialog vlade in nevladnih organizacij. Sedaj je konec obdobja, v katerem so avtorji na~rtovali, da se bo nevladni sektor v Sloveniji hitreje in bolje razvijal. Raziskava (Mevlja 2007, 70) je pokazala, da se po mnenju ve~ine organizacij strategija ne uresni- ~uje uspe{no in da izvajanje strategije poteka prepo~asi. Kljub veliki èlji po dialogu z dràvo in po rasti nevladnega sektorja pa, kot kaè, v {tirih letih po sprejetju strategija ni obrodila èlenih sadov. Ustavilo se je pri njeni izvedbi. Med vzroki za to, da se strategija ne izvaja, so organizacije kot najbolj pogoste izpostavile tri vzroke. Prvi vzrok je prekinitev dialoga z dràvo. Organizacije namre~ menijo, da je za neizvajanje strategije kriva predvsem dràva oziroma njene institucije, ki so prekinile dialog z nevladnim sektorjem. Drugi najpogosteje navedeni vzrok s strani organizacij je premajhna organiziranost samih organizacij, saj so te v Sloveniji razpr{ene, nepovezane, ni potrebnega zaupanja in medsebojnega sodelovanja. Kot tretji najpomembnej{i vzrok za neizvajanje strategije pa je navedeno neizvajanje organizacijskih nalog strategije. Kaè se pomanjkanje sistema skrbni{tva projekta, kjer je ~utiti, da vloge managementa projekta in projektnega managerja ni. Kljub neizvajanju pa organizacije menijo, da je napisana strategija pomembna za razvoj nevladnega sektorja in organizacij v Sloveniji. 4 Strategija razvoja Slovenije in nevladne organizacije V Sloveniji je po zadnjih podatkih ve~ kot 20.000 nevladnih organizacij. Mednje sodijo: dru{tva, zavodi, ustanove, zadruge, cerkvene organizacije in podjetja za zaposlovanje invalidov (Kolari~ in sodelavci 2006, 4). 195 Bojan Mevlja Primerjava podatkov med letoma 1996 in 2004 kaè na 39 % rast skupnega {tevila registriranih nevladnih organizacij, v katere je vklju~enih prek 900.000 ljudi. Pri tem pa se delè zaposlenih kljub pove~anemu {tevilu organizacij ni bistveno spremenil in sedaj predstavlja 0,74 % delovno aktivnega prebivalstva, kar Slovenijo uvr{~a na dno evropske lestvice. Prihodki organizacij predstavljajo 1,92 % bruto drùbenega proizvoda (BDP). Slovenija tudi po tem kazalniku mo~no zaostaja za drugimi drà- vami EU, saj je è leta 1995 povpre~en delè prihodkov nevladnih organizacij v 22 dràvah sveta zna{al 4,7 % BDP (Operativni program razvoja ~love{kih virov za obdobje 2007–2013 2008, 62). Danes je kljub njihovim teàvam pomen nevladnih organizacij za drùbo neprecenljiv, zato so upravi~eno pri~akovale, da jim bo Strategija razvoja Slovenije prinesla nove razvojne mònosti. Iz besedila strategije je àl razvidno, da so za dràvo nevladne organizacije ostale zamujena prilò- nost. Besedilo se v veliki meri razlikuje od èlja in obljub, s katerimi se je vlada zavezala v Strategiji Vlade Republike Slovenije za sodelovanje z nevladnimi organizacijami. Ta strategija predstavlja prvo pobudo za za~etek tvornega dolgoro~nega sodelovanja z nevladnimi organizacijami in priznava samemu sektorju pomembno vlogo v drùbi. Vlada je med drugim v njej zapisala, da èli neposredno prispevati svoj delè k promociji nevladnih organizacij v drùbi in za~eti postopek za uveljavitev trajnih oblik vplivanja na oblikovanje in izvajanje politik Vlade, ki bodo zagotavljale sodelovanje javnosti pri sprejemanju aktov dràvne oblasti (Strategija Vlade Republike Slovenije za sodelovanje z nevladnimi organizacijami 2003, 2). Organizacije so zato upravi~eno pri~akovale, da se bo identificiran potencial ustrezno prelil tudi v strategijo razvoja, zato so s toliko ve~jim za~udenjem sprejele dejstvo, da niso bile povabljene k pripravi besedila strategije in da so tudi v besedilu skorajda spregledane. S tem nevladne organizacije v izhodi{~ih niso predstavljene kot enakovreden partner pri na~rtovanju in zagotavljanju razvoja Slovenije, pa ~eprav so sicer bile povabljene k javni razpravi o dokumentu. Tako so àl è sama izhodi{~a razvrednotila pomen teh organizacij za razvoj Slovenije. Prav tako je bilo takrat prepozno za korenite spremembe osnutka strategije. Strategija samo na {tirih mestih poudarja pomen in vlogo nevladnih organizacij, kar kaè na to, da gre bolj za naklju~no in nesistemati~no pojavljanje v besedilu vsebine. Zaradi vsega zapisanega ne moremo govoriti o tem, da strategija prina{a nevladnemu sektorju razvoj v pravem pomenu besede. Teàve, s katerimi se sektor soo~a, so vse prej kot zavidljive in predvsem sistemske narave, zato je na mestu vpra{anje, zakaj ni zagotovljenega okolja, v katerem bi nevladne organizacije lahko uspe{neje delovale. 5 Izvedba ^eprav se je Republika Slovenija s Strategijo razvoja Slovenije zavezala h krepitvi civilnega dialoga za krepitev nevladnih organizacij, od sprejetja strategije pa do danes ni bilo vidnej{ih sprememb. Bili so parcialni poskusi, ne pa sistemsko urejanje poloàja organizacij v Sloveniji. Najve~ji napredek na tem podro~ju je bil umestitev razvoja nevladnih organizacij v Operativni program za razvoj ~love{kih virov za obdobje 2007–2013, kjer je pomo~ nevladnemu sektorju ume{~ena v razvojno prioriteto »Krepitev institucionalne in administrativne usposobljenosti« (Operativni program razvoja ~love{kih virov za obdobje 2007–2013 2008, 81). Ta program je podlaga za ~rpanje sredstev Evropskega socialnega sklada, namenjenih nevladnim organizacijam. Vse opisano govori o tem, da se zatika tudi pri izvedbi strategije. Avtorji priznavajo, da je bila ena osnovnih pomanjkljivosti dosedanjih razvojnih strategij njihovo slabo izvajanje ter odsotnost dopolnjevanja in izbolj{evanja. Zato sedanja strategija uvaja nov strate{ki pristop, kjer se veliko pozornost namenja konkretni izvedbi in stalnemu izbolj{evanju strategije (Strategija razvoja Slovenije 2005, 10). Kljub temu zavedanju in novemu strate{kemu pristopu vseeno prihaja do zastojev pri sami izvedbi. Zna~ilnost dana{njega ~asa je zelo hitro spreminjanje okolja, ki zahteva vedno ve~ja prilagajanja vseh delujo~ih subjektov v tem okolju. Prav zato je oblikovanje strategij osrednja naloga procesa stra-196 Razvoj nevladnih organizacij in Strategija razvoja Slovenije te{kega planiranja, pravilno izbrane strate{ke usmeritve pa so temeljni pogoj za uspe{en nadaljnji razvoj. Kljub odli~no zastavljenim strategijam, pa so te brez vrednosti, ~e ostajajo neuresni~ene. Zato je faza uresni~evanja strategij izrednega pomena za uspe{nost. Za u~inkovitej{o izvedbo in izbolj{evanje strategije bo treba uvesti nekatere organizacijske in institucionalne spremembe. Zakonska podlaga za civilni dialog je zelo pomanjkljiva. Zato je treba spremeniti uradne postopke, s katerimi dràva pridobiva mnenja civilne drùbe in sicer tako, da se civilni drù- bi zagotovi ustrezen in primeren ~as za oblikovanje in podajo mnenj. K re{itvi tega vpra{anja bi pripomogla umestitev pomena in vloge nevladnih organizacij v Ustavo Republike Slovenije. Prav tako je treba pove- ~ati zainteresiranost predstavnikov oblasti s sprejetjem ustreznih pravnih podlag, institucionalnih ureditev in strokovnih navodil za vklju~evanje nevladnih organizacij v delo vladnih organizacij. Zaradi neza-nimanja in neizku{enosti na obeh straneh je nujna promocija civilnega dialoga v vladnem sektorju in bolj{a promocija dobre prakse sodelovanja med ministrstvi in organizacijami civilne drùbe. Klju~en ukrep za spodbujanje razvoja nevladnih organizacij v Sloveniji je bolj{e povezovanje med organizacijami samimi. Uresni~i se ga lahko s podporo dialoga {irokega kroga organizacij in ne le vrha krovnih nevladnih organizacij. K bolj{emu povezovanju med nevladnimi organizacijami bi pripomogla tudi ustanovitev javnega foruma, katerega namen bi bil govoriti o strate{kih zadevah nevladnih organizacij in vlade ter vzpostavitev razli~nih forumov za pridobivanje stali{~ organizacij o aktualnih vpra{anjih. Pri tem bi bilo treba zagotoviti tehni~no, strokovno in svetovalno podporo predlaganim forumom pri usklajevanju mnenj. Predpogoj za to je vzpostavitev temeljne infrastrukture, ki bo zagotavljala razmere za vzpostavitev mo~ne civilne drùbe. Za nastanek te infrastrukture je treba ve~ povezovanja znotraj nevladnega sektorja v horizontalne, regionalne in vsebinske mreè. Vlada Republike Slovenije v okviru »Operativnega programa za razvoj ~love{kih virov za obdobje 2007–2013« podpira vzpostavitev horizontalnih, regionalnih in vsebinskih mrè. Ker je ta program ~asovno omejen, mora Vlada Republike Slovenije vzpostaviti dolgoro~no vzdr`nost tega sistema tudi v prihodnje. V organizacijskem smislu predlagamo model usmerjenega procesa oblikovanja in izvajanja. Za izvedbo strategije bi bila potrebna dolo~itev subjekta, ki bi bil zadolèn za strate{ki razvoj nevladnih organizacij. Ta subjekt bi pregledal dosedanji strate{ki upravljalni proces in predlagal njene spremembe. Prav tako bi na podlagi teh sprememb pripravil spremembe »nacionalnega strate{kega refen~nega okvirja«, »dr- àvnega razvojnega programa«, posameznih operativnih programov, letnih planov ter opravil strate{ki kontroling. Subjekt bi predstavljal Svet vlade za nevladne organizacije. Svet bi skrbel za vse vidike, ki so pomembni za izvajanje strategije, predvsem pa spremljal in ocenjeval vpliv nevladnega sektorja na drùbene spremembe, predlagal ukrepe in spremljal upo{tevanje interesov nevladnega sektorja v drugih politikah. Prav tako bi obravnaval ter dajal predloge zakonov in drugih predpisov ter ukrepov vlade, ki se nana{ajo na podro~je nevladnih organizacij. Svet bi predstavljali dràvni sekretarji klju~nih ministrstev in izvoljeni ali imenovani predstavniki vseh delènikov strategije, predvsem horizontalnih, regionalnih in vsebinskih mrè. Svet bi predlagal Vladi Republike Slovenije v sprejem ukrepe, ki so potrebni za uspe{nej{o izvedbo. Na ta na~in bi poskrbeli za u~inkovitej{o izvedbo in izbolj{evanje strategije. 6 Sklep V kolikor bo v praksi upo{tevan zapisan princip izbolj{evanja in dopolnjevanja strategije, bi bil predlagani model prav gotovo ugoden za razvoj spodbudnega okolja. Le-ta bi omogo~al civilni dialog in partnerstvo med nevladnimi organizacijami in dràvnimi organi oziroma organi lokalnih skupnosti. Na ta na~in bo zagotovljena tudi ve~ja vloga nevladnih organizacij v sami strategiji. Nevladni sektor v Sloveniji je pester in raznolik, vendar njegovi potenciali niso polno izkori{~eni, zato si zasluì posebno pozornost tako dràve kot lokalnih skupnosti. 197 Bojan Mevlja 7 Viri in literatura ^rnak-Megli~, A., Vojnovi~, M. 1997: Vloga in pomen neprofitno-volonterskega sektorja v Sloveniji. Drùboslovne razprave 13, 24–25. Ljubljana. Kolari~, Z., ^rnak-Megli~, A., Rihter, L., Bo{ki}, R., Rakar, T. 2006: Velikost, obseg in vloga zasebnega neprofitnega sektorja v Sloveniji. Raziskovalni projekt v okviru CRP – celovita analiza pravnega in ekonomskega okvirja za delo nevladnih organizacij, Fakulteta za drùbene vede Univerze v Ljubljani. Ljubljana. Mevlja, B. 2007: Model uresni~itve strategije razvoja nevladnih organizacij v Sloveniji. Magistrsko delo, Fakulteta za organizacijske vede Univerze v Mariboru. Kranj. Operativni program razvoja ~love{kih virov za obdobje 2007–2013. Slùba Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko. Ljubljana, 2008. Salamon, L. M., Anheier, H. K. 1996: The Emerging Nonprofit Sector: an overview. New York. Strategija Vlade Republike Slovenije za sodelovanje z nevladnimi organizacijami. Vlade Republike Slovenije. Ljubljana, 2005. Strategija razvoja Slovenije. Vlada Republike Slovenije. Ljubljana, 2005. Strategija sistemskega razvoja nevladnih organizacij v Sloveniji za obdobje 2003–2008. Medmrèje: http:// www.mju.gov.si/fileadmin/mju.gov.si/pageuploads/nevladne_organizacije/Strategija-NVO.pdf (21. 7. 2009). Vre~ko, I. 2003: Strategija sistemskega razvoja nevladnih organizacij v Sloveniji za obdobje 2003–2008. Slovensko zdruènje za projektni management Slovenije. Ljubljana. 198 Razvojni izzivi Slovenije, 199–205, Ljubljana 2009 NACIONALNI RAZVOJNI PROJEKTI IN PREPOZNAVNOST DR@AVE mag. Armand Faganel Fakulteta za management Koper, Univerza na Primorskem Cankarjeva ulica 5, 6000 Koper armand.faganel@ fm-kp.si UDK: 711:659(497.4) IZVLE^EK Nacionalni razvojni projekti in prepoznavnost dràve Uresni~enje nacionalnih razvojnih projektov je pomembna prilònost za pove~anje prepoznavnosti Slovenije v o~eh potencialnih obiskovalcev ter za raz{irjanje ponudbe atrakcij, ki so mòna mesta kulturne potro{nje. Prepoznavnost ter identiteta dràve se gradita na podlagi izku{enj, prebranega, videnega in sli{anega v medijih. Konkuren~no identiteto dràve lahko opredelimo kot skupek nacionalne identitete, politike in ekonomike konkuren~nosti. V ~asih krize, ko se prioritete postavljajo na novo, se ponujajo tudi prilònosti, ki jih je treba znati izkoristiti. Ne smemo pozabiti, da so javno zasebna partnerstva za investicije v infrastrukturo nujne, saj so lahko motor, ki poène gospodarstvo naprej. Dobro bi bilo, ~e bi znali celovito in sonaravno ovrednotiti vrednost posameznih nacionalnih razvojnih projektov, s ciljem pove~evanja prepoznavnosti Slovenije in izbolj{evanja njenega imidà. KLJU^NE BESEDE nacionalni razvojni projekti, Slovenija, prepoznavnost, nacionalna identiteta, strategija, okolje, sonaravnost, kriza ABSTRACT National development projects and state recognisability National development projects realization is an important opportunity to increase recognisability of Slovenia in the eyes of potential visitors and to widen the attractions proposals, which are places of possible cultural consumption. Recognisability of state and its identity are built on the ground of experiences, on what has been read, seen and heard in media. Competitive identity of the state can be defined as a com-position of national identity, policies and competitive economics. In times of crisis, when priorities are sifted again, opportunities display that have to be taken. It should not be forgotten that public private partners-hips for infrastructure investments are necessary, as they could easily become the engine, which helps to restart the economy. It would be very positive, if the value of singular national development projects could be assessed in an integrative and sustainable manner, in order to increase the recognisability of Slovenia and to enhance its image. KEY WORDS national development projects, Slovenia, recognisability, national identity, strategy, environment, sustai-nability, crisis 199 Armand Faganel 1 Uvod Ob omembi imena Slovenija se tujcem najverjetneje vzbudijo dolo~ene asociacije, kot na primer Triglav, Postojnska jama, Blejsko jezero, Lipica, Ljubljana. Spisek verjetno ne bi bil dolg ali pa bi morali biti zelo dobri poznavalci dràve, da bi se spomnili {e ~esa drugega. ^e razmi{ljamo o tujih dràvah in mestih, pa se nam porajajo asociacije na Eifflov stolp, Gaudijeve vrtove, Trg Svetega Marka, Big Ben, Karlov most, Schönbrun, Cerkev Svetega Petra. Atrakcije, simboli, zna~ilne vedute in podobno. Tudi zaradi ogledovanja tak{nih simbolov obi{~ejo Evropo nepregledne mnoìce turistov iz daljnih deèl, kot so Kitajska, Japonska, Zdruène dràve Amerike in prispevajo pomemben delè k polnjenju dràvnih prora~unov. Evropa je vodilna svetovna turisti~na destinacija: 500 milijonov prihodov (53 % vseh svetovnih), ki ustvarijo 318 milijard evrov ter {e pomembnej{i obseg doma~ih turisti~nih prihodov (UNWTO 2009). Res {koda, da nismo uspeli v celoti uresni~iti na~rtov mojstra Ple~nika, ki je predvidel nadgradnjo slovenskega parlamenta v obliki piramide. Poleg naravnih lepot je treba za pove~anje prepoznavnosti dràve znati ponuditi {e kaj ve~. Vstop Slovenije v Evropsko unijo in njeno predsedo-vanje leta 2008 sta pove~ala prepoznavnost Slovenije v o~eh oddaljenej{ih potencialnih obiskovalcev, saj ti lahko uvrstijo na seznam mònih destinacij le tiste dràve, katerih obstoja se zavedajo. 2 Metodologija V sestavku je izveden kriti~en pregled dostopne aktualne literature in virov z obravnavanega podro~- ja, uporabljene so metode raz~lenjevanja, zdruèvanja in povzemanja. Na podlagi primerjalne in opisne analize so preu~evani vplivi razvojnih projektov z razli~nih vidikov, in sicer glede na njihove drùbe-noekonomske cilje, na~rtovalne pristope, razmerja med arhitekturo in infrastrukturo, pomen prostorov potro{nje ter vklju~ena stali{~a zaznanih simbolizmov v projektih. 3 Pregled literature in diskusija Poleg ogleda naravnih lepot ter privla~nih objektov, ki jih je zgradila ~love{ka roka, si èlijo sodobni popotniki obiskati tudi urbane prostore potro{nje, kjer lahko pozabijo na naporen vsakdan in preìvijo nekaj prijetnih trenutkov. Campbellov (1998 in 2001) koncept sanjarjenja pri belem dnevu, Baudrillardov (1999) koncept simulakra ter potrebe posameznika po udelèbi v mnoìci se medsebojno dopolnjujejo in nadgrajujejo. Povzeto po Ur{i~u (2003, 60), je univerzalizacija potro{ni{kih okusov mòna predvsem zaradi koncepta sanjarjenja pri belem dnevu, ko se posameznik potopi v osebni svet in od znotraj uresni- ~uje sanjske scenarije. Ob tem pa odmisli poenotenje, standardizacijo kulturnih izdelkov, ki morajo biti v{e~ni ve~jemu {tevilu posameznikov, zato se anonimno po~uti svobodnega sredi mnoìce in uìva v po-nujenih vsebinah. Prisotnost mnoìce izoliranih posameznikov v novih prostorih kulturne potro{nje je po Ur{i~u eden izmed razlogov za {e ve~jo obiskanost teh prostorov. Iz tega lahko sklepamo, da si posamezniki èlijo obiskati tiste kraje in znamenitosti, ki si jih je è ogledalo ali si jih namerava ogledati ve~je {tevilo ljudi. Torej lahko pri~akujejo, da na mestu obiska ne bodo uìvali sami, ampak v mnoìci istomi-sle~ih. Ur{i~ {e naprej razvija teorijo, da je lokacija prostora potro{nje manj pomembna od ponudbe spektakla in ob~utka làne solidarnosti oziroma varljive drùbene pripadnosti, ki jo ponuja mnoìca izoliranih posameznikov v prostorih kulturne potro{nje. ^e imamo znamenitost, ki si jo ljudje èlijo ogledati, moramo skrbeti tudi za vedno nove, zanimive vsebine, ki jih bomo vdihnili mrtvim zidovom, za spremljevalne dogod-ke, predstaviti moramo slikovito zgodovino ter ponuditi obiskovalcem mònost vìvljanja in podoìvljanja. Nacionalni razvojni projekti ponujajo mònost za izgradnjo pomembnih objektov in mònih mest kulturne potro{nje. Dobro za obiskanost znamenitosti in dràve pa je, ~e je mesto potro{nje prepoznavno in povezano z blagovno znamko dràve porekla, tako da ga potro{niki zlahka umestijo v prostor. 200 Nacionalni razvojni projekti in prepoznavnost dràve V tuji literaturi se vrstijo {tevilne interdisciplinarne raziskave o dràvi kot blagovni znamki (Szondi 2006; Gertner 2007; Kemming in Sandikci 2007; Nuttavuthisit 2007). Na~rtovanje in izvedba velikih {portnih dogodkov (na primer svetovnih prvenstev, olimpijskih iger) ali razvojnih projektov pa lahko {e dodatno vpliva na pozitiven imid` dràve (Hall 1998; Pricewaterhouse Coopers 2005). V dràvah v razvoju so veliki razvojni projekti namenjeni prvenstveno izbolj{evanju infrastrukture ter ìvljenjskih razmer prebivalcev (Munell 1993). Pozitivni vidiki nacionalnih razvojnih projektov, kot jih je zastavila Jan{eva vlada, pa so predvsem velik politi~en in mednarodni odmev, medijska izpostavljenost, edinstve-nost ter stopnja priljubljenosti. Predvsem so lahko tak{ni projekti katalizatorji sprememb ter prilònost za soustvarjanje nove identitete dràve. Politike in na~rtovanje nacionalnih razvojnih projektov lahko seveda naletijo na {tevilne probleme, {e posebno v ~asih globalne gospodarske krize. Med mònimi razlogi za teàve so tudi napa~ne ocene stro{kov, koristi in povezanih tveganj (Tanaka in sodelavci 2005). Za Tokijski zaliv je zna~ilna ena izmed najve~jih koncentracij velikih projektov v Aziji. Tradicijo velikih projektov v novej{em ~asu lahko zasledujemo do pri~etkov gibanja razvoja velikih projektov v 1960ih, iz katerega so ~rpali navdih za na~rtovanje in dizajn. V tem ~asu so se na~rtovalni koncepti in strategije urbanega razvoja bistveno spreminjali. Razlogi za te spremembe leìjo tudi v pomembni preobrazbi ekonomskih vzorcev in drùbenih ideologij, ki so se dogajale v japonski postindustrijski drùbi. Danes predstavljajo veliki razvojni projekti na Japonskem idealisti~en poskus ustvarjanja popolnega okolja, ki bi naj sluìlo kot model za mesto v na{em obdobju (Lin 2007). Naslednji pomemben segment velikih dràvnih investicij se pojavlja v {portu. [portni turizem ima lahko pozitivne u~inke v urbanih podro~jih. Podobno kot drugi gostitelji je tudi Barcelona izkoristila organizacijo olimpijskih iger – OI 1992 kot za~etno to~ko turisti~ne strategije za novo tiso~letje ter za izpeljavo vzporednih regeneracijskih projektov. Kot {tirje kriti~ni elementi so bili v dolgoro~ni mestni razvoj vklju~eni pove~anje letali{~a, pove~anje {tevila kakovostnih hotelov, odprtje konferen~nih in kongresnih prostorov ter povezava celotnega paketa. Stevens (1990, 48) je imenoval te dejavnosti temeljne kamne programa, namenjenega revitalizaciji starega mestnega jedra, poudaril pa je tudi dolgoro~ne {ir{e u~inke OI: »… igre so vodile k nadgradnji telekomunikacij, vzpodbudile investicije v razvoj in transportne projekte povsod po mestu ter ponudile neprecenljiv oder za promocijo Barcelone v prihodnosti …«. Ker so se OI postopno spremenile v velikanski dogodek, posku{a Mednarodni olimpijski komite – MOK na~rtovalski proces, povezan z igrami, profesionalizirati, zato so zasnovali projekt Olympic Games Global Impact Study (OGGI), ki sku{a poskrbeti za varovanje treh dimenzij sonaravnega razvoja: okoljskih, drùbenih in ekonomskih vrednot. Gostitelji naj bi spremljali in nadzorovali razvoj teh dimenzij s pomo~jo analize drùbenih kazalnikov (Leonardsen 2007). Pri ume{~anju velikih projektov ne gre zanemariti {ir{ega drùbenega vpliva teh projektov na mesto, regijo in dràvo. Ren (2008) preu~uje razmerja med arhitekturo in izgradnjo naroda v obdobju globalizacije, z anali-ziranjem debat in nasprotujo~ih si mnenj o Narodnem stadionu, glavnem {portnem objektu pekin{kih OI 2008. V ~lanku zatrjuje, da je najpomembnej{e gibalo velikih arhitekturnih projektov na Kitajskem prav nacionalizem, skupaj s kulturno ideologijo globalnega potro{ni{tva. Dilema med nacionalizmom in globalnim potro{ni{tvom je vodila dràvne voditelje, da so se odlo~ili za globalni arhitekturni jezik, ki naj bi izraàl nacionalne ambicije. Ren se ukvarja z racionalnimi razlogi za tak{ne odlo~itve ter s spletom posledic za lokalne kulturne diskurse in politike, za nas pa je pomembno, da vidimo, da se da tudi z velikimi projekti spregovoriti o svojih ambicijah in tènjah. Na ta na~in se pove~a tudi prepoznavnost dràve in spodbudi interes posameznikov. Ne pozabimo na organizacijo OI v Berlinu 1936, ki jih je znal nacisti~ni reìm dobro izkoristiti v pro-pagandne namene. [portni stadioni, muzeji, dvorane slave, razstavi{~a in druge stavbe postanejo turisti~ne atrakcije in pripeljejo v urbana podro~ja mest turiste, ki jih sicer tja ne bi bilo. [portna infrastruktura lahko tako opogumi investiranje v druge sektorje poslovanja (Baade in Dye 1990). Zanimiv je primer Denverja, ki je kandidiral za zimske OI 1976. Zvezne oblasti so zaradi tega investirale v izbolj{ave letali{~ in avtocestnega omrèja, ki so bile bistvenega pomena za rast smu~arske industrije v Koloradu ter za ekonomsko rast, ki jo je doìvel Denver v 1990ih (Whitson in Macintosh 1993). Kljub opisanemu 201 Armand Faganel razvoju, pa je prebivalstvo Kolorada nasprotovalo dràvnemu tro{enju za olimpijske objekte, zato so bile igre preseljene v Innsbruck. To kaè na pomen podpore lokalne skupnosti za uspe{nost projektov (Pearce 1994), kar je bistvenega pomena tudi za skladen regionalni razvoj. Seveda obstajajo tudi negativne plati {portnega turizma. Po definiciji zahteva turizem potro{njo na mestu proizvodnje. Standeven in de Knop (1999) poudarjata ve~ negativnih vidikov: negativni vplivi na uporabo zemlji{~, pomanjkanje razumevanja kulture gostiteljev ter teàve pri ohranjanju kulture in tradicij. Altshuler in Luberoff (2003, 6–7) sta ob raziskovanju velikih projektov opredelila nekaj skupnih dejavnikov, med drugim tudi: • javno podjetni{tvo (Ideje za velike projekte pogosto izvirajo iz javnega sektorja in so nato prodane zainteresiranim investitorjem. Tudi ~e je pri{el za~etni zagon iz vrst zasebnih skupin, je bilo ve~inoma potrebno energi~no ter izku{eno javno zasebno partnerstvo za raz{iritev javnomnenjske podpore v vi{jih vladajo~ih krogih, za manj{anje kritik, zagotavljanje virov in upravljanje konfliktov.); • paradigma Ne povzro~aj {kode (Neglede na {irino podpore predlogi za velike projekte obi~ajno niso bili realizirani, ~e so nakazovali obsène stro{ke prebivalstvu ali naravnemu okolju.). Po Anholtu (2007) je konkuren~na identiteta dràve bolj kot pristop znam~enja, obi~ajno razum-ljen v komercialnem pomenu, skupek nacionalne identitete ter politike in ekonomike konkuren~nosti. Vsaka dràva èli upravljati s svojim ugledom, znam~enje dràve ali mesta pa je pogosto napa~no in poeno-stavljeno interpretirano kot promocija izdelka, kjer je pa~ izdelek dràva oziroma mesto. Konkuren~na identiteta se od tradicionalnih pozivov k inovativnosti bistveno razlikuje predvsem v ideji o povezavi inovacij in strategije pove~evanja dràvnega ugleda s ciljem diferenciacije. Kone~nikova (2002) med najpogostej{imi zna~ilnostmi zaznavne komponente imidà turisti~ne destinacije navaja naslednje dejavnike: lepe naravne privla~nosti, zanimive kulturne in zgodovinske privla~nosti, kakovostno infrastrukturo … Kotler (glej Kone~nik 2007, 44) razvr{~a podobo destinacij v naslednje oblike: nenavadno privla~na podoba (primer francoske riviere), pozitivna (Benetke, Praga, Salzburg), nevtralna, slabotna (Bohinj proti Kranjski Gori), protislovna (mesta v vzhodni Evropi) in negativna podoba (Calabria). Kot pravi Majoranc (2008), so prepoznavnost dràve, njen ugled, podoba in imid` dejavniki, ki so medsebojno tesno prepleteni in imajo v mednarodnih odnosih in globalni konkurenci pomembno vlogo. Najmo~nej{a zna~ilnost dràve v ~asu globalizacije je mo~na in prepoznavna blagovna znamka. Ta je podlaga uspehu vsakega posameznega podjetja in dràve v celoti, saj prina{a veliko pozitivnih u~inkov. Blagovna znamka dràve je namre~ sre~anje z dràvo, pogosto prvi znak, simbol, pojavnost, prvo sporo~ilo kupcem – v primeru dràve turistom, investitorjem, politi~nim partnerjem – zato mora biti pre-poznano kot {e posebej pozitivno. Slovenija {e vedno ni prepoznavna blagovna znamka. Znamka Slovenije je trenutno {e v procesu oblikovanja, obstajajo pa è dolo~ene vrednote, ki jo predstavljajo. Razvijanje skladne in v{e~ne blagovne znamke dràve je izjemnega pomena za tranzicijske dràve, saj lahko ugled in prepoznavnost pripomoreta k uspe{nosti tranzicije. Slovenija se mora kot nova drà- va na evropskem parketu kot blagovna znamka {e pozicionirati. Privabljanje investitorjev je dodaten cilj znam~enja dràve, vendar pa so zahtevani {e drugi dejavniki, kot na primer primerna infrastruktura, izku{ena delovna sila, ugodna dav~na politika ter donos na investicijo. [e zmeraj je veliko zmede z zamenjevanjem Slovenije s Slova{ko, imeni dràv sta si v angle{~ini podobni, ravno tako dràvni zastavi. Dejstva, kot so neugoden imid` Slovenije v o~eh zahodnih Evropejcev (posledica polpretekle zgodovine) ter teàve pri ume{~anje zemljepisne lege dràve, kar kli~ejo po zasnovi strategije znam~enja Slovenije. Ugoden imid` lahko pridobiva dràva tudi skozi razvojno naravnano politiko in z na~rti velikih projektov. Huda gospodarska kriza, ki je v letu 2008 zajela svetovna gospodarstva, bo prav gotovo pustila pe~at pri nacionalnih razvojnih projektih. Treba jih bo pretehtati, prilagoditi razmeram, razpolòljive vire pa ustrezno razporediti. Vendar pa se ravno v ~asih krize drzni povzpnejo in izkoristijo dano prilò- nost. Z namenom spodbujanja gospodarske rasti je na primer italijanska vlada v za~etku 2009 sprejela 202 Nacionalni razvojni projekti in prepoznavnost dràve zajeten paket infrastrukturnih projektov (STA 2009). Z nalòbami v vi{ini 17,8 milijarde evrov nameravajo modernizirati Italijo in dati doma~emu gospodarstvu v tèkih ~asih nov zagon. Med prednostne projekte sodi most ~ez morsko oìno med Sicilijo ter italijansko celino. Ta velikanski projekt je ocenjen na 6,1 milijarde evrov, pri~akovano je tudi sodelovanje zasebnih investitorjev. Prednostna infrastrukturna projekta sta tudi proga hitrega vlaka Torino–Lyon ter raz{iritev avtocestnega omrèja v regiji Kalabrija na jugu dràve, ki se è ve~ desetletij soo~a s problemom pomanjkljive infrastrukture. Vlada namerava poleg tega financirati gradnjo velike lombardijske prometne osi Pedemontana. Cesta, ki bo povezala lombardsko mesto Bergamo z italijanskim letali{~em Malpensa, je trenutno najve~ji evropski infrastrukturni projekt na podro~ju cest. Med projekti, ki jih bodo financirali, je poleg tega {e ve~ avtocest, hitri vlak Milano–Treviglio ter razstava Expo leta 2015 v Milanu. Tudi Kitajska vlada je napovedala 568 milijard dolarjev za pomo~ doma~emu gospodarstvu, s ~imer èli obvarovati dràvo pred vplivom svetovne gospodarske krize. Omenjena sredstva nameravajo do leta 2010 investirati predvsem v infrastrukturo in socialno varnost. Po napovedih Pekinga bodo investicije v prihodnje osredoto~ene na deset podro~ij. Med njimi bo zagotavljanje socialnih stanovanj, ki so v ve~ delih dràve nujno potrebna, pa tudi vlaganje v infrastrukturo podeèlja. Sredstva naj bi namenili tudi za posodobitev èlezni{kega in cestnega omrèja ter za obnovo letali{~, pove~ali pa naj bi {e investicije v zdravstvo, izobraèvanje in za{~ito okolja ter razvoj visokih tehnologij (STA 2008). Na podlagi navedenega lahko zatrdimo, da so nacionalni razvojni projekti, kot so bili zasnovani v Resoluciji o nacionalnih razvojnih projektih za obdobje 2007–2023 (2006) primerni za pove~evanje prepoznavnosti Slovenije v o~eh verjetnih obiskovalcev. Ob tem moramo prilagajati razvojne projekte obstoje~emu ekonomskemu in drùbenemu stanju. Nesmiselno bi bilo projekte opustiti ali prenehati razmi{ljati o povezovanju in izvajanju enotne razvojne politike na ravni dràve. Prvi korak, ki je potreben za uspe{no spremembo zaznavanja neke destinacije, je natan~na raziskava obstoje~ega imidà med ciljno populacijo, ker je ta imid` tisti, ki ponuja osnovo, na kateri naj bi gradili promocijsko kampanjo. Destinacije s {ibkim imidèm potrebujejo kampanje, ki se osredoto~ajo na dvigovanje zavedanja o destinaciji, {ele nato na izgradnjo èlenega imidà. Proces izgradnje imidà ni enostaven, treba je identificirati enkratno lastnost destinacije, jo pozicionirati in trìti na na~in, ki poudarja njeno enkratnost in pojasnjuje, kako se razlikuje od konkuren~nih destinacij. Posebna pozornost mora biti namenjena skrbi, da se vsa sporo~ila kampanje usmerjajo k pod~rtovanju participatorno izbranega enotnega in skladnega imidà (Morgan, Pritchard in Pride 2001; Avraham 2006). 4 Sklep Obdobje enostavnega dostopa do virov relativno poceni financiranja in nizke stopnje tolerantnosti do tveganja je mimo. Pred nami ni obi~ajna cikli~na recesija temve~ dalj{e obdobje okrevanja gospodarstva. Iluzorno bi bilo pri~akovati, da bodo vsi nacionalni razvojni projekti nemoteno tekli naprej; prioritete bodo postavljene na novo. Ob dnevnih odpu{~anjih zaposlenih in skrbi za preìvetje je treba pretresti izvedljivost projektov, izvesti racionalizacijo na~rtov in poiskati mònosti za javno-zasebna partnerstva. Vsekakor bodo mnogi na~rtovani projekti v svetu za~asno zaustavljeni, na novo ovred-noteni ter morda opu{~eni. Vendar pa so ravno obdobja krize ~as, ki ponuja nove prilònosti in jih je zato treba znati izkoristiti. Poleg tega ne smemo pozabiti, da so investicije v infrastrukturne nalòbe v kriznih obdobjih nujne, saj so lahko motor, ki poène gospodarstvo naprej. Bistveno bi bilo tudi, da bi znali ovrednotiti dejanski pomen posameznih projektov za pove~evanje prepoznavnosti Slovenije in tako pripomo~i k ve~jemu, bolj{emu imidù v o~eh tujcev. Pomembno je poudariti, da je izbolj{anje zaznavanja destinacije in njenega imidà zapletena naloga in da lahko traja vrsto let. Ob tem je potrebno dolgoro~no strate{ko na~rtovanje, ki zahteva tudi prilagajanje strategije razli~nim odstopa-njem in krizam. V strategijah je dobro zajeti razli~ne pristope, s celovitim trènjskim komuniciranjem: prepletanje uporabe ogla{evanja, odnosov z javnostmi, pospe{evanja prodaje, neposredne in osebne 203 Armand Faganel prodaje. Dobro je tudi, ~e so ob tem zdruèni vsi delèniki: vlada, turisti~ne organizacije, zveze in povezana industrija, prebivalci, regionalne oblasti, mednarodni, nacionalni in lokalni mediji. Ob odlo~anju o primernosti nadaljnjega izvajanja projektov je treba seveda skrbeti tudi za zagotavljanje ~rpanja finan~nih sredstev Evropske unije (na primer za Slovenski jadranski otok), izbirati projekte, ki poleg vlaganj v znanje (Narodna in univerzitetna knjìnica Joèta Ple~nika) omogo~ajo tudi skrb za sonaravni razvoj (Trajnostna mobilnost) ter izbolj{anje kakovosti ìvljenja prebivalcev in obiskovalcev Slovenije. ^e bi izbirali zgolj na podlagi vpliva na pove~evanje prepoznavnosti Slovenije, ne bi smeli izpustiti ve~jih {portno turisti~nih objektov, kot sta na primer Nordijski center Planica ter Povezovanje naravnih in kulturnih potencialov krasa. Pri na~rtovanju in izvajanju nacionalnih razvojnih projektov ne smemo pozabiti tudi na sonaravno gradnjo, ki zahteva skrbno uporabo naravnih virov v sedanjosti, brez ogroànja razpolòljivosti teh virov za prihodnje generacije. Poleg usklajevanja strategij razvoja bo potrebna tudi pove~ana skrb za sonaravnost uporabljenih gradbenih izdelkov in gradbenih tehnologij. Ob skrbi za splo{no izbolj{anje okolja in kakovosti ìvljenja v Sloveniji ne smemo pozabiti na okoljevarstveno razsènost trajnostnega razvoja. 5 Viri in literatura Altshuler, A., Luberoff, D. 2003: Mega-Projects. The Changing Politics of Urban Public Investment. Washington. Anholt, S. 2007: Competitive Identity: The New Brand Management for Nations, Cities and Regions. Hampshire. Avraham, E. 2006: Public relations and advertising strategies for managing tourist destination image crisis. Tourism, security and safety. Oxford. Baade, R. A., Dye, R. E. 1990: The impact of stadiums and professional sport on metropolitan area development. Growth and Change 21-2. Lexington. Baudrillard, J. 1999: Simulaker in simulacija, popoln zlo~in. Koda-{ou. Ljubljana. Campbell, C. 1998: Skrivnost in moralnost modernega potro{ni{tva. Drùboslovne razprave 27–28. Campbell, C. 2001: Romanti~na etika in duh sodobnega potro{ni{tva. Ljubljana. Gertner, D. 2007: Place branding: Dilemma or reconciliation between political ideology and economic pragmatism? Place branding and Public Diplomacy 3-1. Basingstoke. Hall, C. M. 1998: Imagining, Tourism & Sports Events: The Sydney Olympics and the Need for a Social Charter for Mega-Events. Sport in the City Conference. Sheffield. Kemming, J. D., Sandikci, Ö. 2007: Turkey's EU accession as a question of nation brand image. Place branding and Public Diplomacy 3-1. Basingstoke. Kone~nik, M. 2002: Prou~evanje imidà turisti~ne destinacije. Lipov list 44-4. Ljubljana. Kone~nik, M. 2007: Merjenje podobe Slovenije kot turisti~ne destinacije s pomo~jo nestrukturiranih in strukturiranih vpra{anj. Akademija MM 11. Ljubljana. Leonardsen, D. 2007: Planning of Mega Events: Experiences and Lessons. Planning Theory & Practice 8-1. Abingdon. Lin, Z. J. 2007: From Megastructure to Megalopolis: Formation and Transformation of Mega-projects in Tokyo Bay. Journal of Urban Design 12-1. Abingdon. Majoranc, V. 2008: Slovenija kot blagovna znamka. Diplomsko delo, Fakulteta za management Koper Univerze na Primorskem. Koper. Morgan, N., Pritchard, A., Pride, R. 2003: Destination branding: Creating the unique destination pro-position. Oxford. Munell, A. H. 1993: An Assessment of Trends in and Economic Impacts of Infrastructure Investment. Infrastructure Policies for the 1990s. Pariz. 204 Nacionalni razvojni projekti in prepoznavnost dràve Nuttavuthisit, K. 2007: Branding Thailand: Correcting the negative image of sex tourism. Place branding and Public Diplomacy 3-1. Basingstoke. Pearce, P. L. 1994. Tourist-resident impacts: Examples, explanations and emerging solutions. Global tourism. Oxford. Pricewaterhouse Coopers. 2005: Olympic Games Impact Study, Final Report. London. Ren, X. 2008: Architecture and nation building in the age of globalization: construction of the national stadium of Beijing for the 2008 Olympics. Journal of Urban Affairs 30-2. Blacksburg. Resolucija o nacionalnih razvojnih projektih za obdobje 2007–2023. Vlada Republike Slovenije. Ljubljana, 2006. STA 2008: Kitajska s finan~no injekcijo nad gospodarsko krizo. Delo 9. november. Ljubljana. STA 2009: Italija z novim šNew Dealom’ nad krizo. Finance 6. marec. Ljubljana. Standeven, J., de Knop, P. 1999: Sport Tourism. Leeds. Szondi, G. 2006: The role and challenges of country branding in transition countries: The Central and Eastern Europe experience. Place branding and Public Diplomacy 3-1. Basingstoke. Tanaka, D. F., Ishida, H., Tsutsumi, M., Okamoto, N. 2005: Private finance for road projects in developing countries: Improving transparency through VFM risk assessment. Journal of the Eastern Asia Society for Transportation Studies 6. Tokyo. UNWTO 2009. European Tourism Active Against the Crisis. Medmrèje: http://www.unwto.org/media/ news/en/features_det.php?id=3901&idioma=E (11. 5. 2009). Ur{i~, M. 2003: Urbani prostori potro{nje. Ljubljana. Whitson, D., Macintosh, D. 1993: Becoming a world class city: Hallmark events and sport franchises in the growth strategies of western Canadian cities. Sociology of Sport Journal 10. Champaign. 205 206 Razvojni izzivi Slovenije, 207–214, Ljubljana 2009 PROST DOSTOP DO SLOVENSKE E-DEDI[^INE IN NJENA VLOGA PRI IZGRADNJI NACIONALNE IDENTITETE mag. Mateja [mid Hribar, Sa{a Petejan In{titut za matematiko, fiziko in mehaniko, Univerza v Ljubljani Jadranska ulica 19, 1000 Ljubljana mateja.smid@ gmail.com, sasapetejan@ gmail.com dr. Renata [olar Narodna in univerzitetna knjìnica Turja{ka ulica 1, 1000 Ljubljana renata.solar@ nuk.uni-lj.si UDK: 719:004.738.5 IZVLE^EK Prost dostop do slovenske e-dedi{~ine in njena vloga pri izgradnji nacionalne identitete Narodi v procesu globalizacije ponovno i{~ejo svoje zna~ilnosti, ki jih bistveno razlikujejo od ostalih. Opre-delijo jih lahko tudi na temelju naravne in kulturne dedi{~ine, ki predstavlja spomin naroda, omogo~a razumeti razvoj drùbe in pomembno vpliva na krepitev nacionalne identitete. Prepoznavnost dedi{~ine, ki postaja pomembna ekonomska dobrina, zato ni zanemarljiva. Spletne tehnologije in internet lahko znatno dopri-nesejo k prepoznavnosti dedi{~ine v javnosti. V ~lanku izpostavljamo izhodi{~a za javno dostopne digitalne zbirke dedi{~ine v obliki besedil, slik, zvo~nih in video zapisov ter interaktivnega zemljevida. Re{itev, ki jo predstavljamo, je hkrati zasnovana kot podlaga spletnemu u~enju. KLJU^NE BESEDE naravna in kulturna dedi{~ina, digitalna zbirka, e-vsebine, izobraèvanje, GIS ABSTRACT Open access to Slovenian eHeritage in the frames of national identity In the process of globalization nations face the challenge to rediscover their own identity. Characteristics which distinguish one from others can be defined through natural and cultural heritage presented as a collective memory. In addition, our heritage enables us to understand the development of the society and has a great influence on building of the national identity. The heritage recognition, which is becoming an important economic value is thus not neglectable. The web technologies might significantly improve the heritage recognition in the public. The prototype of digital heritage collection in the form of texts, photo, audio, video and interactive map is presented in the paper. The presented solution is at the same time the web platform for e-learning. KEY WORDS natural and cultural heritage, digital collection, e-content, education, GIS 207 Mateja [mid Hribar, Sa{a Petejan, Renata [olar 1 Uvod Strategija Republike Slovenije (2005; v nadaljevanju Strategija) na razli~nih mestih omenja potrebo po izgradnji nacionalne identitete; posebno pozornost ji namenja v peti razvojni prioriteti, kjer v sklopu povezovanja ukrepov za doseganje trajnostnega razvoja navaja tudi razvoj nacionalne identitete in kulture. Poleg tega je kulturna identiteta, ki bo pripomogla k mednarodni prepoznavnosti Slovenije, prisotna tudi znotraj {tirih temeljnih ciljev razvoja Slovenije (Strategija razvoja Slovenije 2005). Vendar pa Strategija ne podaja re{itev, kako in s ~im bomo prepoznavno nacionalno identiteto v Sloveniji dosegali. Eden izmed temeljev nacionalne identitete je prav gotovo dedi{~ina. Kulturna dedi{~ina predstavlja pomemben gradnik kolektivnega spomina in nam pomaga prepoznati ter razumeti elemente identitete in tradicije. Po drugi strani nam naravna dedi{~ina razkriva okolje, v katerem ìvimo ter razmerje med skupnostmi in njihovimi naravnimi okolji. S pomo~jo obeh vrst dedi{~ine spoznavamo razvoj dolo- ~ene drùbe v danem okolju. ^e èlimo, da bo dedi{~ina pripomogla k oblikovanju nacionalne identitete, jo je treba na ustrezen in razumljiv na~in pribliàti naj{ir{i javnosti. Dedi{~ino javnosti lahko predstavimo tudi s pomo~jo interneta, saj vodilno vlogo pri zbiranju in posredovanju znanja, s tem pa tudi dedi{~ine, v na{i dobi è prevzemajo digitalni mediji (Bogaert in Dusar 2004; Mudge in sodelavci 2006). Z razmahom informacijskih tehnologij se spreminjajo na~in zbiranja, upravljanja in posredovanja podatkov. Poleg tega dostop do digitalne naravne in kulturne dedi{~ine omogo~a vseìvljenjsko u~enje in sodelovanje prebivalstva v drùbi znanja. Memorandum o vseìvljenjskem u~enju (2000, 5) poudarja, da je uveljavljanje vseìvljenjskega u~enja najbolj{a pot k »… izgradnji inkluzivne drùbe, ki ponuja enake mònosti dostopa do kvalitetnega u~enja celo ìvljenje vsem ljudem in kjer ponudba izobraèvanja in usposabljanja temeljita predvsem in najprej na potrebah in zahtevah posameznika …«. Namen prispevka je predstaviti pilotni projekt Digitalne enciklopedije naravne in kulturne dedi{~i-ne – DEDI. Osrednji cilj projekta je omogo~iti prost dostop do verodostojnih in kakovostnih e-vsebin naravne in kulturne dedi{~ine na Slovenskem. Pri projektu, ki ga je sofinanciralo Ministrstvo za visoko {olstvo, znanost in tehnologijo so sodelovali ra~unalni{ki podjetji Xlab (nosilec) in Cosylab, In{titut za matematiko, fiziko in mehaniko, ki je poskrbel za spleti{~e ter Nnarodna in univerzitetna knjìni-ca kot ponudnik vsebin. Dodatne vsebine s podro~ja naravne in kulturne dedi{~ine je kot podizvajalec prispeval javni zavod Park [kocjanske jame. 2 Kratek oris varstva naravne in kulturne dedi{~ine Pojem dedi{~ine po izvoru sodi med mlaj{e pojme. Medtem ko se je v strokovnih krogih za~el uporabljati s pari{ko Konvencijo o varstvu svetovne kulturne in naravne dedi{~ine (1972), prizadevanja za ohranitev kulturnih spomenikov in naravnih znamenitosti segajo v drugo polovico devetnajstega stoletja. Takrat se je za~elo varovati doma~o kulturno krajino. V Evropi je bil to ~as narodnega ozave{~anja; narodi, ki so se oblikovali na novo, so iskali svojo identiteto (Bogaert in Dusar 2004; Anko 1988). V takih razmerah je bilo pomembno prepoznati zna~ilnosti dolo~ene skupnosti, po katerih je bila prepoznavna med ostalimi. Slovenci smo si v tistem ~asu za simbol izbrali Triglav. Naravna dedi{~ina je povezana z naravovarstveno mislijo, da je treba ohranjati naravo, kulturna dedi{~ina pa s procesi narodovega ozave{~anja. Evidentiranje naravne in kulturne dedi{~ine vodita Zavod za varstvo narave in Zavod za varstvo kulturne dedi{~ine, ki skrbita tudi za popularizacijo dedi{~ine v javnosti. Naravno dedi{~ino, oziroma naravne vrednote, kot jih omenja Zakon o ohranjanju narave (2004), lahko pregledujemo znotraj Registra naravnih vrednot, ki je iz{el kot priloga Pravilnika o dolo~itvi in varstvu naravnih vrednot (2004). Na spletu so podatki o naravnih vrednotah predstavljeni v Naravovarstvenem atlasu (medmrèje 4). Podatki o naravnih vrednotah obsegajo malo informacij, ki so ve~inoma v obliki besedila in ne dosegajo {ir{e prepoznavnosti v javnosti. Kulturna dedi{~ina je zbrana in prosto dostopna na spletnem Registru nepremi~ne 208 Prost dostop do slovenske e-dedi{~ine in njena vloga pri izgradnji nacionalne identitete kulturne dedi{~ine (medmrèje 1), zgledno ga vodi in ureja Informacijsko dokumentacijski center za dedi{~ino na Ministrstvu Republike Slovenije za kulturo. Obe zbirki sta ume{~eni v geografski informacijski sistem, ne vklju~ujeta pa ve~medijskih prikazov posameznega objekta dedi{~ine, mònosti navzkrìnega iskanja po razli~nih vrstah dedi{~ine in podobno. Registra za premi~no ter ìvo dedi{~i-no sta v nastajanju. V Sloveniji od leta 2005 deluje portal digitalne knjìnice Slovenije (medmrèje 2), ki je prevzel aktivno vlogo pri ustvarjanju informacijske drùbe, knjìni~ne mreè ter akademske skupnosti prihodnosti. 3 Digitalna enciklopedija naravne in kulturne dedi{~ine Digitalna enciklopedija naravne in kulturne dedi{~ine – DEDI je spletno mesto, ki predstavlja prvi poskus ve~medijske digitalne predstavitve slovenske naravne in kulturne dedi{~ine na enem mestu. Omogo~a prikaz istih podatkov v treh razli~nih okoljih: v sklopu digitalne enciklopedije ter v geografskem informacijskem sistemu, GIS za 2D in 3D prikaz podatkov. Na portalu DEDI bo prvi~ mòno pregle-dovati vse {tiri vrste dedi{~ine (nepremi~no, premi~no in ìvo kulturno ter naravno dedi{~ino). Prednost tega lahko ponazorimo s preprostim primerom: napis v venetski pisavi, vrezan na ustju bronaste situle (.O..S.TIIARE.I.), ki najverjetneje ozna~uje osebno ime v dajalniku (5.–4. stoletje pred na{im {tetjem), je bil najden v arheolo{kem najdi{~u Mala jama na Prevali. Del situle z napisom sodi med premi~no dedi{~ino, Mala jama na Prevali, v kateri je bil napis najden pa hkrati med arheolo{ko najdi{~e (kulturna dedi{~ina) ter med geomorfolo{ko podzemeljsko naravno vrednoto (naravna dedi{~ina). Spletno mesto bo na podlagi vsebine s semant~nim pristopom poiskalo sorodne objekte dedi{~ine (glede na vrsto in tip, lokacijo, datacijo, po klju~nih besedah …) in prikazalo povezavo do njih. 3.1 Spletno mesto Objekti dedi{~ine so v spletni enciklopediji opisani s slede~imi podatki: • z metapodatki (ime, kraj{i in dalj{i opis, vrsta in tip dedi{~ine, klju~ne besede, lokacija in datacija ter vrednotenje), • z dediteko, v kateri so digitalne predstavitve objekta v obliki slikovnega, video, zvo~nega in tekstov-nega gradiva, • s povezavami in • z referencami. V za~etku projekta smo nameravali opise in ostale podatke objekta dedi{~ine »uvoziti« iz digitalnih sistemov institucij, ki hranijo dedi{~ino. Izkazalo se je, da so objekti dedi{~ine v razli~nih institucijah opisani z razli~nimi metapodatki, poleg tega pa institucije (izjema je Narodna in univerzitetna knjì- nica) ve~inoma nimajo sistemati~no zbranih in opisanih objektov dedi{~ine v digitalni obliki. Zato smo sestavili nov nabor metapodatkov, pri ~emer smo izhajali iz analize razli~nih pristopov in metodologij, ki jih opredeljujejo arhivska, knjìni~arska in muzejska stroka ter odprtih standardov za pripravo metapodatkov ( Dublin Core, Darwin Core, Object_ID). Upo{tevali smo tudi obstoje~o zakonsko opredeljeno klasifikacijo naravne in kulturne dedi{~ine v Sloveniji. Med metapodatke smo vklju~ili {e vrednotenje oziroma merilo varovanja, saj z njim utemeljujemo ovrednotenje ne~esa kot dedi{~ino. Dediteka z di-gitalnimi predstavitvami predstavlja dopolnilo opisa objekta dedi{~ine in znatno doprinese k spoznavanju dedi{~ine (na primer serija fotografij, ki predstavljajo vas [kocjan pri Diva~i v razli~nih obdobjih). Poleg tega lahko digitalne predstavitve prispeva vsak in s tem soustvarja zbirko naravne in kulturne dedi{- ~ine. V primeru objekta naselbinske dedi{~ine [kocjan pri Diva~i je objekt dedi{~ine vas (slika 1), digitalna predstavitev pa fotografija, ki prikazuje vas (slika 2). Digitalne predstavitve so opremljene z dodatnimi metapodatki, kar omogo~a neposredno vklju~itev gradiva v Europeano (medmrèje 3), zakladnico evropske digitalizirane dedi{~ine knjìnic, muzejev in arhivov v nastajanju. 209 Mateja [mid Hribar, Sa{a Petejan, Renata [olar Slika 1: Predstavitev objekta dedi{~ine. Slika 2: Digitalna predstavitev »Pogled na osredji trg v [kocjanu pred 1. svetovno vojno«. 210 Prost dostop do slovenske e-dedi{~ine in njena vloga pri izgradnji nacionalne identitete Spletno mesto DEDI omogo~a brskanje po razli~nih vrstah in tipih dedi{~ine, po ~asu, kraju ter po razli~nih formatih digitalnih predstavitev. 3.2 Umestitev dedi{~ine v 2D in 3D zemljevid V okviru projekta DEDI je bil pripravljen geografski informacijski sistem, ki omogo~a sprotno nadgrajevanje in dopolnjevanje e-vsebin na podro~ju naravne in kulturne dedi{~ine, zagotavlja osnovno iskanje po metapodatkih, iskanje po tekstovnih vsebinah ter tudi prikazovanje vne{enih objektov na razli~nih kartografskih podlagah (digitalni ortofoto, digitalni model reliefa, topografske karte, kombinacija slojev) (Poro~ilo o portalu 2008). Temelj za izvedbo prostorskega 2D prikaza je bila spletna aplikacija Geo-pedia. GIS aplikacija je zasnovana tako, da je dodajanje novih podatkov na zemljevid enostavno, zgolj s po-mo~jo spletnega brskalnika. Iskanje po lokalitetah, krajevnih imenih, ledinskih imenih in geografskih pojmih ter po naslovih, olaj{uje uporabnikom aplikacije to~no pozicioniranje objektov ter ume{~anje v prostor, kakor tudi iskanje è vnesenih objektov. S tem je uporabnikom omogo~eno preu~evanje prostorskih povezav med razli~nimi objekti naravne in kulturne dedi{~ine, primerjava prostorskih povezav med podatki razli~nih podatkovnih sklopov in med razli~nimi sloji. Trenutno so v bazi DEDI objekti to~kovne topologije, GIS aplikacija pa omogo~a tudi vnos in prikaz linijskih in ploskovnih objektov, kar bo dobilo svoj pomen na primer ob predstavitvi u~nih poti ali zavarovanih obmo~ij. Prikaz dedi{~ine v prototipnem 3D prikazu temelji na razli~ici 0.5.0. odprtokodnega ogrodja za vizua-lizacijo terena WorldWind Java SDK, katerega avtor je vesoljska agencija NASA. Za projekt je bilo treba dodati in ustrezno obdelati {e naslednje podatke: • vi{inska karta terena za Slovenijo, • letalske posnetke z lo~ljivostjo 0,5 m, ki se uporabijo kot tekstura za Slovenijo, • stare zemljevide, ki se lahko uporabijo kot dodatna ali nadomestna tekstura na obmo~jih, ki jih pokrivajo, • stavbe iz katastra, Slika 3: Prikaz objektov dedi{~ine v 2D zemljevidu. 211 Mateja [mid Hribar, Sa{a Petejan, Renata [olar Slika 4: Prikaz objektov dedi{~ine v 3D zemljevidu ter 3D model cerkve sv. Kancijana. • ro~no izdelan tridimenzionalni model cerkve svetega Kancijana v [kocjanu in • to~kovni prikaz vsakega primerka naravne in kulturne dedi{~ine na mestu, kjer se ta nahaja ali se nanj nana{a. Posebno pozornost smo namenili starim zemljevidom. Digitalizacija in georeferenciranje starih zem-ljevidov omogo~a uporabniku dostop do tovrstne dedi{~ine v interaktivnem in dinami~nem okolju, Slika 5: Prikaz vpetosti Avstro-Ogrske topografske karte v merilu 1 : 75.000, list Sesana und St. Peter iz leta 1882 v 3D model. 212 Prost dostop do slovenske e-dedi{~ine in njena vloga pri izgradnji nacionalne identitete ki ni moèn s tradicionalnim tiskanim gradivom. Nadalje zdruèvanje starega kartografskega gradiva s sodobnimi prostorskimi podatki omogo~a ~asovno in prostorsko sledenje dedi{~ine – po eni strani lahko spremljamo razvoj kraja ali pa va{kega jedra, po drugi strani pa lahko vidimo, v katerem ~asovnem obdobju se je dolo~en objekt, ki danes predstavlja dedi{~ino, sploh pojavil. Primerjava starej{ih kart z dana{njimi prostorskimi podatki omogo~a tudi analizo rabe prostora in sprememb krajine, kar je pomembno predvsem z vidika linijskih in ploskovnih objektov (na primer analiza zara{~anja ali kr~enja dolo~enih zavarovanih gozdnih povr{in), raziskave toponimov, kartografskih tehnik, kartografskih projekcij … 4 Razprava Naravna in kulturna dedi{~ina predstavljata spomin na dolo~eno kulturo, s tem pa vzpostavljata mònost graditve identitete dolo~ene skupnosti. Posamezne skupnosti in narodi i{~ejo tisto, kar je lastno samo njim in jih bistveno razlikuje od ostalih. Zato se strinjamo z Bogaertom in Dusarjem (2002), ki pojmujeta dedi{~ino kot kulturni spomin, oziroma pasivni rezervoar podatkov, pri ~emer so lahko oblike podatkov razli~ne. Anko (2004, 188) vidi v ohranjeni naravni dedi{~ini razvojni dejavnik in prilònost za nerazvita obmo~ja. Po na{i presoji lahko analogno trdimo tudi za podro~je kulturne dedi{~ine. Strategija razvoja Slovenije (2005) sodobni slovenski drùbi narekuje skrb in odgovornost za dedi{- ~ino ter njeno vklju~itev v sodobno ìvljenje in ustvarjanje. Spletno mesto DEDI pri razvijanju zavesti in krepitvi skupnega slovenskega kulturnega prostora ter povezovanju naravne in kulturne dedi{~ine s sodobnim ìvljenjem in potrebami prebivalstva, izkori{~a prednosti digitalnega medija kot medija sedanjosti in prihodnosti, predvsem pa kot medija mladih generacij. Kot tak ponuja re{itev za u~inkovito predstavljanje naravne in kulturne dedi{~ine naj{ir{i javnosti, poleg tega pa tudi vklju~itev javnosti v soustvarjanje na{e dedi{~ine. Slednje predstavlja pomemben prispevek na podro~ju aktiviranja civilne drùbe pri gradnji nacionalne identitete. Oboje, tako predstavitev kot tudi aktivna udelèba javnosti, sta pri upravljanju z dedi{~ino pomembni, saj sledita geslu: Ohranja{, kar pozna{! e-vsebine, dostopne na spletnem mestu DEDI, pospe{ujejo vseìvljenjsko u~enje, katerega cilj je izbolj{anje znanja, spretnosti in ve{~in, potrebnih za nenehno participacijo v drùbi znanja in ~emur Strategija razvoja Slovenije (2005) in i2010 – Evropska informacijska drùba za rast in zaposlovanje (2005) namenjata posebno pozornost. 5 Sklep Dedi{~ina predstavlja skupni imenovalec dolo~ene skupnosti. Skupnost, naravni prostor iz katerega izhaja ter njena kulturna dedi{~ina se med seboj preèmajo. Prav tako se prepletajo razli~ne vrste dedi{~ine, zato jih je treba predstavljati in varovati celostno, ne glede na institucije, ki dedi{~ino hranijo. Predstavitvi posameznega objekta dedi{~ine je mòno dodati podatke, ki dedi{~ino geografsko, socialno in ~asovno umestijo, kar osvetli njen dana{nji pomen in vlogo. Te podatke potrebujemo, saj vplivajo na ukrepe varstva posamezne dedi{~ine, v {ir{em okviru pa tudi na varovanje krajine, biotske raznovrstnosti in nenazadnje na razumevanje trajnostnega razvoja (v tem oziru so posebej zanimiva tradicionalna znanja, ki so del ìve dedi{~ine). Digitalni medij lahko pri hitrem in u~inkovitem predstavljanju dedi{~ine v javnosti odigra pomembno vlogo. V Sloveniji v primerjavi z marsikatero evropsko dràvo (na primer Irska, Velika Britanija, Francija, Nizozemska, Danska) na tem podro~ju {e vedno zaostajamo. Spletni portal DEDI zagotavlja podporo znanstveno raziskovalnemu delu, u~enju, kulturnemu razvoju, utrjuje narodno identiteto ter prispeva k prepoznavnosti in konkuren~nosti Slovenije v evropski zdrùbi narodov. Ker gre za uporabo novega medija, se pri tem poleg samih vsebin, {e posebno starej{i, u~ijo uporabljati tudi internet kot orodje. S tem spletni portal DEDI spodbuja vseìvljenjsko u~enje na ve~ ravneh. Pripomore dvigniti raven vlaganj 213 Mateja [mid Hribar, Sa{a Petejan, Renata [olar v ~love{ke vire ter tako daje prednost tistemu, kar je za Evropo najpomembnej{e – njenim prebivalcem omogo~a uspe{en prehod v na znanju temelje~o drùbo. Vendar bo za vzpostavitev kakovostne zbirke podatkov najprej treba zapolniti manko digitalnih vsebin s podro~ja dedi{~ine, kar se je izkazalo kot glavna {ibkost na podro~ju dedi{~ine v Sloveniji. Za ustvarjanje novih e-vsebin bo v prihodnje treba dolo~iti, kdo bo te vsebine ustvarjal in vzdrèval, prav tako pa bo treba nameniti dodatna sredstva, kar bo prineslo tudi nova delovna mesta. V nadaljevanju se bo treba osredoto~iti na oblikovanje ve~medijskih vsebin in 3D ekspedicij, primernih za spletno u~enje, saj bo z njihovo pomo~jo (poleg dedi{~ine) mòno razlagati tudi procese (na primeru hidrolo{ke dedi{~ine je mòno razloìti proces kroènja vode in podobno). 6 Viri in literatura Anko, B. 1988: Varstvo naravne in kulturne dedi{~ine v gozdarski teoriji. Varstvo naravne in kulturne dedi{~ine v gozdu in gozdarstvu. Ljubljana. Anko, B. 2004: Drevo kot naravna dedi{~ina. Staro in debelo drevje v gozdu: zbornik referatov. Ljubljana. Bogaert, N., Dusar, W. 2004: Digitalization of Cultural Heritage. Medmrèje: http://www.maerlant.be/ cultureelerfgoed/Inleidingengels.htm (15. 5. 2008). Memorandum o vseìvljenjskem u~enju. 2000. Medmrèje: http://linux.acs.si/memorandum/prevod/ (10. 3. 2009). i2010 – Evropska informacijska drùba za rast in zaposlovanje. 2005. Medmrèje: http://www.mk.gov.si/fileadmin/mk.gov.si/pageuploads/Ministrstvo/Predsedovanje_EU/dokumenti/i2010__SL.pdf (8. 3. 2009). Medmrèje 1: http://rkd.situla.org/ (10. 2. 2009). Medmrèje 2: http://www.dlib.si/ (1. 3. 2009). Medmrèje 3: http://www.europeana.eu/ (15. 1. 2009). Medmrèje 4: http://www.naravovarstveni-atlas.si/ISN2KJ/ (10. 2. 2009). Mudge, M., Ashley, M., Schroer, C. 2006: A Digital Future for Cultural Heritage. Medmrèje: http://cipa. icomos.org/fileadmin/papers/Athens2007/FP104.pdf (20. 5. 2008). Poro~ilo o portalu. 2008. Dokumentacija projekta Enciklopedija naravne in kulturne dedi{~ine na Slovenskem – DEDI. Ljubljana. Pravilnik o dolo~itvi in varstvu naravnih vrednot. Uradni list RS 111/2004, 70/2006. Ljubljana Skoberne, P. 1995: 75 let Spomenice Odseka za varstvo prirode in prirodnih spomenikov. Ljubljana. Strategija razvoja Slovenije. Vlada Republike Slovenije. Ljubljana, 2005. Zakon o ohranjanju narave. Uradni list RS 56/1999, 31/2000, 110/2002, 119/2002, 22/2003, 41/2004, 96/2004, 61/2006, 63/2007, 32/2008. Ljubljana. Zakon o ratifikaciji Konvencije o varstvu svetovne kulturne in naravne dedi{~ine. Uradni list SFRJ 56/1974. Ljubljana. Zakon o ratifikaciji Konvencije o varovanju nesnovne kulturne dedi{~ine. Uradni list RS-MP 1/2008. Ljubljana. Zakon o varstvu kulturne dedi{~ine. Uradni list RS 7/1999, 110/2002, 126/2003, 63/2007, 16/2008. Ljubljana. 214 Razvojni izzivi Slovenije, 215–222, Ljubljana 2009 ANALIZA PRILAGAJANJA IN USTREZNOSTI PRIORITETNIH PODRO^IJ ZNANSTVENORAZISKOVALNIH DEJAVNOSTI dr. Slavko Dolin{ek Inovacijsko razvojni in{titut, Univerza v Ljubljani Kongresni trg 12, 1000 Ljubljana slavko.dolinsek@ iri.uni-lj.si Ur{ka Kone~nik Fakulteta za drùbene vede, Univerza v Ljubljani Kardeljeva plo{~ad 5, 1000 Ljubljana ursulakonecnik@ gmail.com UDK: 001.89(497.4) IZVLE^EK Analiza prilagajanja in ustreznosti prioritetnih podro~ij znanstvenoraziskovalnih dejavnosti V prispevku so prikazani prvi rezultati raziskave, kjer preu~ujemo prilagajanje in ustreznost prednostnih podro~ij znanstvenoraziskovalne dejavnosti v Sloveniji (skladno z na~eli in zastavljenimi cilji Nacionalnega raziskovalnega in razvojnega programa za obdobje 2006–2010) ter implementacijo prioritet znotraj razli~nih relevantnih strate{kih dokumentov ter razpisanih raziskovalnih projektov in programov. Z raziskavo, ki prikazuje ~asovno in vsebinsko analizo ukrepov slovenske politike pri definiranju prioritetnih raziskovalnih podro~ij, bi èleli prispevati k bolj{em razumevanju politike raziskovanja v Sloveniji. KLJU^NE BESEDE Nacionalni raziskovalni in razvojni program, prioritetna podro~ja, raziskovalne usmeritve ABSTRACT Analysis of adaptation and compliance of the priority areas of scientific research activities This paper presents the first results of the research, where we have investigated the adaptation and compliance of priority fields in scientific research in Slovenia (in accordance with the principles and goals included in the National research and development program 2006–2010), and the implementation of the priority topics included in different important strategic documents and within the calls for research projects and programs. Results presents time perspective and in content analysis of all measures taken by Slovenian policies at defining the priority research fields as a basis for better understanding the present condition of research politic in Slovenia. KEY WORDS National research and development program, priority topics, research fields, 215 Slavko Dolin{ek, Ur{ka Kone~nik 1 Uvod Od sprejetja Nacionalnega raziskovalnega in razvojnega programa za obdobje od 2006–2010 (NRRP) v letu 2005 (Vlada RS … 2005) se slovenska politika {e do danes ni poenotila pri vpra{anju, na katerih òjih gospodarskih podro~jih ima Slovenija najve~ji potencial. Posledica tega je tudi razdrobljenost financiranja raziskovalne sfere, ki z majhnimi finan~nimi vzpodbudami tèko dosega mednarodno primerljive rezultate. Prek jasno definiranih raziskovalnih prioritet bi làje vklju~ili in povezali razli~ne elemente razvojne politike, povezali gospodarstvo in znanost ter tako presegli razdrobljenost finan~- nih virov in njihovo neu~inkovitost (Avber{ek in sodelavci 2008, 23). Analiza klju~nih tehnologij in mònosti razvoja tehnolo{kih mrè v Sloveniji (Stanovnik in sodelavci 2003) je bila eden prvih poskusov oblikovanja analiti~nih podlag za vzpostavljanje partnerskih odnosov med univerzami, raziskovalnimi zavodi, podjetji ter dràvno upravo na podro~ju tehnolo{kega razvoja. Raziskava je bila sestavni del ciljnega raziskovalnega programa Konkuren~nost Slovenije 2001–2006, ki so ga financirala Ministrstvo za {olstvo, znanost in {port, Ministrstvo za gospodarstvo in ostala resor-na ministrstva. Ukrepi ciljnega raziskovalnega programa so bili usmerjeni v spodbujanje nastajanja tehnolo{kih mrè na dolo~enih klju~nih podro~jih, mreè naj bi povezovale podjetja, izobraèvalne in raziskovalne institucije. Na podlagi rezultatov te raziskave so bila opredeljena prioritetna podro~ja in sicer v dveh klju~nih strate{kih dokumentih na podro~ju inovacijske politike; Nacionalnemu raziskovalnemu in raz-vojnemu programu ter Strategiji razvoja Slovenije (2005; v nadaljevanju SRS). Za dolo~itev raziskovalnih in razvojnih prioritet sta bili v zadnjih dveh letih v Sloveniji opravljeni dve obsènej{i raziskavi. Po bottom up na~elu je v letu 2008 nastalo Poro~ilo o rezultatih identifikacije òjih prioritetnih razvojnih tem. Òje prioritetne teme so bile definirane na podlagi Javnega razpisa Tehnolo{ke agencije Slovenije (TIA) za vzpodbujanje kontinuitete dela slovenskih tehnolo{kih platform v letu 2007, sodelovalo je 22 tehnolo{kih platform, ki so identificirale 31 tem. Te so kasneje pri TIA selekcionirali, 14 tem je bilo razvr{~enih po posameznih sektorskih razvojnih svetih (Slabe in Gider 2008). Javna agencija za tehnolo{ki razvoj Republike Slovenije je v sodelovanju z Ministrstvom za visoko {olstvo, znanost in tehnologijo decembra 2008 objavila Javni razpis »Strate{ki raziskovalno-razvojni projekti v podjetjih«, ki je v celoti temeljil na teh definiranih podro~jih. Po sprejetju NRRP je to dejansko prvi sistemati~ni in metodolo{ki pristop k tehnolo{kemu predvidevanju in dolo~anju òjih prioritetnih tehnolo{kih podro~ij v Sloveniji v okviru razpisa. Leta 2008 so kon~ali tudi raziskavo Tehnolo{ko predvidevanje II. faza (Stanovnik in sodelavci 2008), ki izhaja iz predhodno opravljene raziskave Tehnolo{kega predvidevanja I. faze (Stanovnik in sodelavci 2004). Naloga te raziskave je bila identificirati dolgoro~ne raziskovalne in razvojne cilje, oblikovati prioritete ter predlagati u~inkovitej{e instrumente za izvajanje inovacijske politike. Zaklju~no poro~i-lo tehnolo{kega predvidevanja II. faze (Stanovnik in sodelavci 2008) predlaga òja podro~ja v okviru {estih {ir{e dolo~enih podro~ij. Vendar na podlagi rezultatov te raziskave ministrstva niso sprejela nadaljnje ukrepe, pa tudi spravljenosti za dokon~no dolo~itev òjih tehnolo{kih prioritetnih podro~ij na normativni ravni ali posodobitvi aktualnega NRRP ni zaslediti. Tudi v razpisih Agencije za raziskave in razvoj Republike Slovenije (ARRS) ni mòno govoriti aktivnem pristopu za re{evanje problema premajhne povezanosti gospodarstva in zasebne raziskovalne sfere, tudi kak{nega usklajevanju prioritet glede na opravljene raziskave tehnolo{kih platform in Tehnolo{kega predvidevanja II. faza (Stanovnik in sodelavci 2008) ni zaznati. Mòno je sklepati tudi na pomanjkljivo sodelovanje, ne samo med Ministrstvom za gospodarstvo in Ministrstvom za visoko {olstvo, znanost in tehnologijo, temve~ celo med posameznimi direktorati. Korak naprej je bil narejen z oblikovanjem razvojnih skupin Sveta za konkuren~nost pri Slùbi Vlade RS za razvoj, kjer je bilo opaziti usklajenost s predhodno oblikovanimi usmeritvami, ki so jih predlagali sektorski razvojni sveti tehnolo{kih platform, kot tudi upo{tevanje rezultatov raziskave Tehnolo{ko predvidevanje II. Faze ({e posebej na podro~ju materialov). 216 Analiza prilagajanja in ustreznosti prioritetnih podro~ij znanstveno raziskovalnih dejavnosti Glede na predstavljena izhodi{~a smo v raziskavi definirali naslednjo raziskovalno hipotezo: razlikovanje prioritetnih podro~ij po vsebini, kakovosti, udeleènih raziskovalcih in podobno je le deklarativno (politi~no zapisane usmeritve), zato potrebujemo bolj natan~na navodila in mehanizme za izbor in umestitev projektov znotraj dolo~enih prioritetnih podro~ij. Raziskava je tako osredoto~ena na normativno, deklarativno in implementacijsko raven. Normativna raven se nana{a na analizo prioritetnih podro~jih glede na nastanek posameznih relevantnih dokumentov (po ~asovni premici), vse od Lizbonske strategije do zadnje usmeritve Slùbe Vlade RS za razvoj. Dekla-rativna raven se nana{a na primerjavo posameznih usmeritev, zapisanih v vladnih dokumentih (kot podlage za oblikovanje razli~nih razpisov, predvsem Ministrstva za visoko {olstvo, znanost in tehnologijo, Ministrstva za gospodarstvo ter Slùbe vlade RS za razvoj). Zadnja, implementacijska raven, pa se nana{a na primerjavo izvajanja prioritetnih usmeritev znotraj razpisov ARRS v obliki kvalitativne analize projektov (vsebina, namen, relevantnost glede na prioritetna podro~ja). 2 Analiza prilagajanja prioritetnih podro~ij na normativni ravni Prioritetna tehnolo{ka podro~ja, definirana v dveh krovnih strate{kih dokumentih, NRRP in SRS, temeljijo na Analizi klju~nih tehnologij in mònosti razvoja tehnolo{kih mrè v Sloveniji (Stanovnik in sodelavci 2003). NRRP je vlada sprejela decembra 2005 in predstavlja krovni strate{ki dokument na podro~ju raziskovanja in razvoja v Republiki Sloveniji. Cilj NRRP je pove~anje vlaganj v raziskave in razvoj, spremenila naj bi se struktura prora~unskih sredstev in pove~ala njihova koncentracija na prioritetnih podro~jih raziskovanja in tehnolo{kega razvoja. S tem naj bi se pove~ala motivacija in interes raziskovalcev za usmerjene in razvojne raziskave. Tako komisija kot delovna skupina se nista opredelili glede òjih prioritetnih podro~ij raziskav in tehnolo{kega razvoja, saj strokovne podlage za to odlo~itev {e niso bile zadostne. Zato naj bi do leta 2007 potekalo tehnolo{ko predvidevanje. Namen tega je z metodo anketiranja in ekspertne razprave pravo~asno zaznati potrebe po spremembi prednostnih podro~ij ter hkrati oceniti, katera òja tematska podro~ja so za Slovenijo {e posebej relevantna. Dolo~itev prednostnih podro~ij znotraj konkretnih ukrepov predvideva le NRRP, med ostalimi dokumenti to ostaja na na~elni ravni. Na na~elni ravni se z NRRP ujema Strategija razvoja Slovenije (2005), ki so jo oblikovali skoraj so~asno z NRRP. Znotraj drugega ukrepa (U~inkovito ustvarjanje, dvosmerni pretok in uporaba znanja za gospodarski razvoj) je predvideno usmerjanje raziskovalno razvojne dejavnosti, ki je usklajeno z usmeritvami NRRP. Tako kot pri NRRP prioritetna podro~ja temeljijo na rezultatih raziskave Tehnolo{ko predvidevanje v Sloveniji (Stanovnik in sodelavci 2004). Tudi Program reform za izvajanje Lizbonske strategije v Sloveniji (2005) med prednostnimi ukrepi predvideva postopno usmeritev sredstev za raziskave in razvoj na prednostna tehnolo{ka podro~ja, vendar daje prioriteto izbolj{anju razmerja med znanostjo in tehnologijo (znanost 20 %, tehnologija 80 %), ter predlaga pove~anje uporabnih raziskav v smislu spodbujanja celovitega tehnolo{kega razvoja. Z na~eli NRRP se ujema tudi dokument Okvir gospodarskih in socialnih reform za pove~anje blaginje v Sloveniji (2005). Znotraj 29. ukrepa (Izbolj{anje u~inkovitosti uporabe znanja in inovativnosti) ter 34. ukrepa (Program za povezovanje gospodarstva z univerzami), ki je namenjen sofinanciranju raziskovalnih institucij pri razvojnih projektih z uporabno vrednostjo, se predlaga pove~anje vlaganj v raziskave in razvoj skladno s cilji NRRP (tehnologija 80 % : znanost 20 % in projekti 60 % : programi 40 %). Na normativni ravni je lahko s stali{~a prioritet sporno usmerjanje financiranja znotraj 31. ukrepa (Tehnolo{ki in inovativni programi za rast gospodarstva), saj je usmerjeno predvsem v prednostne panoge, opredeljene v SRS. Glede na to, da je NRRP glavni strate{ki dokument na podro~ju raziskovanja v Sloveniji, bi bilo bolje, ~e bi usmeritve temeljile na NRRP, ~eprav se z njim na~eloma ujemajo (preglednica 1). Edini normativni dokument vlade, ki poleg NRRP in SRS dolo~a tehnolo{ka prioritetna podro~- ja (med njimi tudi òje usmeritve), je dokument Ukrepi za vzpodbujanje podjetni{tva in konkuren~nosti 217 Slavko Dolin{ek, Ur{ka Kone~nik Preglednica 1: Primerjava prioritetnih podro~ij, dolo~enih v SRS, NRRP in raziskavi Tehnolo{ko predvidevanje v Sloveniji (Stanovnik in sodelavci 2003). Nacionalni raziskovalni Strategija razvoja Tehnolo{ko predvidevanje – in razvojni program Slovenije tehnolo{ke mreè za obdobje 2006–2010 (2003) informacijske in komunikacijske elektronske komunikacije in informacijske in telekomunikacijske tehnologije informacijska tehnologija tehnologije zdravje in znanost o ìvljenju biotehnologija in farmacija genske znanosti in tehnologije, medicinske vede in tehnologije napredni (novi) sinteti~ni kovinski nanotehnologija nanoznanosti, nano in natan~nostne in nekovinski materiali tehnologije in nanotehnologije novi materiali novi napredni materiali kompleksni sistemi procesne tehnologije kompleksnost in kompleksni sistemi in inovativne tehnologije tehnologije za trajnostno okoljske tehnologije tehnologije za trajnostno gospodarstvo gospodarstvo vede in tehnologije o znanju za obdobje 2007–2013 (2006 in dopolnjen program 2009). Ta dokument sicer daje prednost tistim elemen-tom razvoja, ki omogo~ajo trajnostno rast, visoko dodano vrednost izdelkov in storitev ter sposobnost konkuriranja na globalnih trgih, navedena so tudi òja tehnolo{ka podro~ja. Njihova dolo~itev temelji na smernicah SRS, NRRP, okvirnih programih Evropske skupnosti ter podatkih Gospodarske zbornice Slovenije (GZS). Glede na NRRP so kot {ir{e usmeritve dodane: logistika, industrijsko oblikovanje in elektri~na oprema brez podro~ja informacijsko komunikacijskih tehnologij. Medtem ko je NRRP predvidel tehnolo{ko predvidevanje kot izhodi{~e za dolo~itev tehnolo{kih prioritetnih podro~ij, Program za vzpodbujanje tehnolo{kega razvoja ter informacijske drùbe za obdobje 2007–2013 (2006), temelji bolj na na~elu bottom up oziroma na iniciativah iz gospodarstva. V ukrepih se osredoto~a na spodbujanje raziskovalno razvojnih projektov preko tehnolo{kih platform, ki se praviloma oblikujejo na strate{ko pomembnih podro~jih tehnolo{kega razvoja Slovenije in sicer na podlagi potencialov in iniciativ iz podjetij. Vendar prioritetnih podro~ij posebej ne definira. Vsekakor pa naj bi bil na prioritetnih tehnolo{kih podro~ij najve~ji potencial, zato naj bi se na teh podro~jih stalno spremljalo razvoj ter trende, tako doma in v svetu, vendar do sedaj tega {e ni bilo narejeno. 3 Analiza prilagajanja prioritetnih podro~ij na deklarativni ravni V Sloveniji imata na podro~ju raziskav in razvoja tehnologij najve~ pristojnosti Ministrstvo za visoko {olstvo, znanost in tehnologijo in Ministrstvo za gospodarstvo ter njune izvajalske agencije; to se nana- {a tudi na pooblastila za posamezne ukrepe, navedene znotraj NRRP. Iz razpisov in ostalih dokumentov je razvidno, da med posameznimi ministrstvi in njihovimi direktorati tista prioritetna podro~ja, ki naj bi veljala za nosilna in na katerih bi lahko dosegli globalno konkuren~nost, niso usklajena. Na to vsa ta leta opozarja gospodarstvo, {e posebej Gospodarska zbornica Slovenije (GZS). ^eprav {ir{e opredeljena podro~ja na~eloma niso sporna, pa obstaja neskladje glede òjih podro~jih, ki naj bi jih po NRRP-ju definirali do konca leta 2007. S sprejetjem NRRP so v letu 2006 pri Agenciji za raziskave in razvoj Slovenije (ARRS) za~eli na novo (so)financirati tematsko usmerjene temeljne in aplikativne raziskovalne projekte. To so tematsko usmer-218 Analiza prilagajanja in ustreznosti prioritetnih podro~ij znanstveno raziskovalnih dejavnosti jeni raziskovalni projekti, ki jih je Vladi Republike Slovenije predlagal Svet za znanost in tehnologijo. Usmeritve ministrstva za leta 2006–2007 so bile òje usmerjene; opredelila jih je skupina za prednostne naloge, sestavljena iz vodij razvoja uspe{nih podjetij. Zadnji dve leti so razpisana {ir{a prioritetna podro~ja in temeljijo na {ir{ih usmeritvah NRRP (preglednica 2). Preglednica 2: Primerjava razpisanih {ir{ih prioritetnih podro~ij ARRS na podlagi usmeritev ministrstva po posameznih letih. Tematske prioritete 2006–2007 Tematske prioritete 2008 Tematske prioritete 2009 raziskovanje genomike raziskovanje genomike raziskovanje genomike in biotehnologije za zdravje, in biotehnologije za zdravje, in biotehnologije za zdravje, kakovosti in varnosti ìvil kakovosti in varnosti ìvil kakovosti in varnosti ìvil ter trajnostnega razvoja ter trajnostnega razvoja ter trajnostnega razvoja raziskovanje tehnologij informacijske raziskovanje tehnologij raziskovanje tehnologij drùbe ter raziskav s podro~ja informacijske drùbe, vklju~no informacijske drùbe, vklju~no dràvljanstva in vodenja na znanju z razvijanjem ~love{kih virov z razvijanjem ~love{kih virov temelje~e drùbe, vklju~no in socialne kohezivnosti ter in socialne kohezivnosti ter z razvijanjem ~love{kih virov ohranjanjem naravne in kulturne ohranjanjem naravne in socialne kohezivnosti ter dedi{~ine, ki morajo biti povezane in kulturne dedi{~ine ohranjanjem naravne in kulturne z informacijskimi tehnologijami dedi{~ine, ki morajo biti povezane z informacijskimi tehnologijami raziskovanje novih materialov, raziskovanje novih materialov, raziskovanje novih materialov, novih proizvodnih postopkov novih proizvodnih postopkov, raziskovanje novih materialov, in orodij orodij in tehnologij orodij in tehnologij energetika (alternativni viri energetika (alternativni viri energije, biogoriva, vodikova energije, biogoriva, vodikova energija, povezava z okolji, energija, povezava z okolji, pretvarjanje in shranjevanje pretvarjanje in shranjevanje energije) energije) interdisciplinarnost, raziskave, vpete v razvojne potrebe slovenskih podjetij Glede na razpisana podro~ja usmerjenih raziskovalnih projektov ni videti usklajevanja z ostalimi institucijami, ki izvajajo inovacijsko politiko v Sloveniji. Kljub temu, da so prioritetna podro~ja raziskovanja v zadnjih dveh letih opredeljevale tehnolo{ke platforme (podprte prek razpisa Slovenske tehnolo{ke agencije 2007) ter da je bilo kon~ano Tehnolo{ko predvidevanje II. faza (Stanovnik in sodelavci 2008), lahko opazimo, da nobena izmed teh aktivnosti ni imela vpliva na dolo~anje prioritetnih podro~ij znotraj razpisov za projekte za leto 2008 ali leto 2009. Hkrati bi morali tematsko usmeritev interdisciplinarnosti (vpetost v potrebe slovenskih podjetij glede na na~ela NRRP in cilje inovacijske politike v Sloveniji) v letu 2009 dodati posameznim prioritetnim sklopom; lahko tudi vsem kot na~e-lo in ne kot samostojno razpisano enoto. Prvi sistemati~ni pristop za razpis òjih prioritetnih podro~ij je bil izpeljan decembra 2008, ko je Ministrstvo za visoko {olstvo, znanost in tehnologijo upo{tevalo rezultate analize v okviru razpisa za tehnolo{ke platforme ter predstavilo razpis strate{kih raziskovalnih razvojnih projektov v podjetjih za obdobje do leta 2012 (izvajalec Tehnolo{ka agencija Slovenije). Razpis je v celoti temeljil na osnovi izvedene analize 219 Slavko Dolin{ek, Ur{ka Kone~nik Tehnolo{ke agencije Slovenije, pri katerem je ugotovila naslednjih 14 òjih prioritetnih razvojnih tem v slovenskem gospodarstvu in jih razvrstila po posameznih sektorskih razvojnih svetih (SeRS). (preglednica 3). Preglednica 3: Òje definirana prioritetna podro~ja v okviru razpisa za tehnolo{ke platforme (izvajalka TIA). SeRS Òje teme (razpis TIA 2008–2012) ìvljenje in zdravje biotehnologija in genomika za zdravje varna prehrana informacijsko komunikacijske tehnologije storitvena znanost ter infrastrukture za povezovanje, e-poslovanje in e-vsebine nanoznanosti in nanotehnologije, novi materiali funkcionalni materiali okoljske tehnologije in trajnostno gradbeni{tvo tehnologija zagotavljanja racionalne rabe vode recikliranje industrijskih in komunalnih odpadkov trajnostne tehnologije energetika in alternativni viri energije son~na energija biomase in biorafinerije vodikove tehnologije inteligentno elektroenergetsko omrèje optika in elektronika diodno ~rpani svetlobni izvori transport in transportni sistemi logistika, avtomatizacija in sistemi procesna tehnologija in nove proizvodne tehnologije tehnolo{ki razvoj intergriranih naprednih produktov (izdelkov, znanj), izdelovalnih tehnologij in orodij Preglednica 4: Primerjava razpisanih prioritet Agencije za raziskave in razvoj Slovenije in Tehnolo{ke agencije Slovenije za aktualno leto. Tematske prioritete ARRS za leto 2009 Òje teme (razpis TIA 2008–2012) raziskovanje genomike in biotehnologije za zdravje, biotehnologija in genomika za zdravje, varna prehrana, kakovosti in varnosti ìvil ter trajnostnega razvoja tehnologija zagotavljanja racionalne rabe vode, recikliranje industrijskih in komunalnih odpadkov, trajnostne gradnje raziskovanje tehnologij informacijske drùbe, storitvena znanost ter infrastrukture za povezovanje, vklju~no z razvijanjem ~love{kih virov in socialne e-poslovanje in e-vsebine, inteligentno kohezivnosti ter ohranjanjem naravne in kulturne elektroenergetsko omrèje dedi{~ine raziskovanje novih materialov, novih proizvodnih funkcionalni materiali, tehnolo{ki razvoj intergriranih postopkov, orodij in tehnologij naprednih produktov (izdelkov, znanj), izdelovalnih tehnologij in orodij energetika (alternativni viri energije, biogoriva, son~na energija, biomase in biorafinerije, vodikove vodikova energija, povezava z okolji, tehnologije pretvarjanje in shranjevanje energije) interdisciplinarnost raziskave, vpete v razvojne potrebe slovenskih podjetij diodno ~rpani svetlobni izvori logistika, avtomatizacija in sistemi 220 Analiza prilagajanja in ustreznosti prioritetnih podro~ij znanstveno raziskovalnih dejavnosti ^e primerjamo zadnje razpise ARRS in TIA je razvidno, da so razpisane {ir{e prioritete ve~inoma usklajene. Vendar pa je razpis agencije TIA zaradi òje usmerjenosti bolj u~inkovit in nazoren ter posreduje jasnej{o sliko glede interesa dràve, katera podro~ja pojmuje za nosilna in strate{ko pomembna za podporo u~inkovitemu gospodarskemu razvoju (preglednica 4). 4 Sklep Po pregledu strate{kih dokumentov posameznih ministrstev ter usmeritev, ki jih ministrstva pre-pisujejo znotraj svojih razpisov, je mòno opaziti slabosti pri usklajevanju in pomanjkljivosti pri dolo~anju enotne raziskovalne politike in raziskovalnih prioritet. Na to opozarjajo razli~ne institucije in relevantni posamezniki. GZS na primer v Beli knjigi konkuren~nosti slovenskega gospodarstva (Avber{ek in sodelavci 2008) ter v gradivu 3 resnice in 7 potez za tehnolo{ki preboj Slovenije (Avber{ek in Me{l 2008) opozarja na to, da bi prek jasno definiranih prioritet lahko vklju~ili in povezali razli~ne elemente razvojne politike, povezali gospodarstvo in znanost ter tako presegli razdrobljenost finan~nih virov ter njihovo neu~inkovitost. Novembra 2008 je ve~ja skupina predstavnikov Korisa (koordinacije raziskovalnih institucij) mini-stru za visoko {olstvo, znanost in tehnologijo poslala odprto pismo, v katerem so opozorili, da je slovenska politika na podro~ju znanja oziroma pospe{evanja inventivnosti in razvoja v zadnjih nekaj letih »skoraj odpovedala«. Raziskovalno-razvojni sektor vidi razlog za to predvsem v zanemarjanju tega podro~ja, v zmanj{evanju sredstev in spodbud ter pomanjkanju usklajene politike od leta 2000 dalje. Na splo{no je v zadnjih letih na podro~ju raziskav in razvoja najve~ji interes pokazal privatni sektor, tudi prek pove~anja izdatkov za raziskave in razvoj (za 22,6 % v letu 2006 glede na predhodna obdobja po podatkih poro~ila Urada za makroanalizo in razvoj (2008). Zato se je tudi dolo~anje tehnolo{kih prioritet postopoma prena{alo z vladne ravni na pobude gospodarstva preko izoblikovanih tehnolo{- kih platform. Oblikovanje prioritet na podlagi tehnolo{kih platform podpira tudi GZS znotraj Bele knjige konkuren~nosti slovenskega gospodarstva (Avber{ek in sodelavci 2008). Zadnji primer so tudi razvojne skupine Sveta za konkuren~nost RS, ki temeljijo na posameznih sektorski svetih tehnolo{kih platform, ter deklarativno neupo{tevanje raziskave Tehnolo{ko predvidevanje II. faza kot enega od izhodi{~nih dokumentov. Kljub dvomom o nepotrebnem podvajanju nalog sektorskih razvojnih svetov tehnolo{kih platform in razvojnih skupin Sveta za konkuren~nost (Bu~ar 2008, 9), je korake, ki sledijo od tehnolo{kega predvidevanja do implementacije, làje izvesti, ~e je tehnolo{ko predvidevanje integralni del procesa odlo~anja in ne lo~eno od njega (Stanovnik in sodelavci 2004, 20). V tem primeru je Svet za konkuren~nost (kot sintezna institucija vlade pri implementaciji politike) lahko u~inkovitej{i kot posamezni razvojni sveti, izoblikovani znotraj tehnolo{kih platform. Po drugi strani so lahko tehnolo{ke platforme tudi preve~ sektorsko omejene, posamezni strate{ki programi pa nimajo ustrezne mo~i za oblikovanju celovite strategije. Tudi metodologija, ki temelji na panelni razpravi oziroma ekspertnih mnenjih, je glede na druge dràve Evropske unije (EU), korektna. Vendar se vseeno porajajo tudi dvomi in vpra{anja o naslednjih korakih Sveta za konkuren~nost RS v smeri izoblikovanja jasno opredeljenih prioritet ter glede implementacije njihovih priporo~il znotraj aktualnih normativnih dokumentov, usmeritev in seveda razpisov. Zaradi premajhnega {tevila slovenskih raziskovalcev oziroma razvijalcev v gospodarstvu je nujno potrebna koncentracija raziskovalcev na manj{em {tevilu integriranih (interdisciplinarnih) razvojnih projektov, s katerimi bi lahko izvedli tehnolo{ke preboje (Stanovnik in sodelavci 2008, 108). Jasno definirana prioritetna podro~ja vplivajo na ve~jo koncentracijo vlaganja sredstev, povezanost in u~inkovitost vlaganj. Med probleme, povezane z dolo~anjem prioritet, sodijo odnos med temeljnim in aplikativnem raziskovanjem ter programskim in projektnim financiranjem, ki povzro~a konflikt med usmeritvijo na ~imbolj usmerjeno delovanje raziskovalne sfere ter zagotavljanjem dolo~ene akademske svobode. 221 Slavko Dolin{ek, Ur{ka Kone~nik 5 Viri in literatura Avber{ek, A., ^epin, M., Renko, J., Leban, J., Cerar, A. B., Sever, R., Koro{ec, V., Grìni~, B., Zupan~i~, D., Martinec, N., Renar, J., Dekleva, J., Friedl, A., Ur{i~, V., Boì~, M., Penko, J., Natla~en, M., Brglez, I., Koàr, V., Podgor{ek, P., Pelicon, T. 2008: Bela knjiga konkuren~nosti slovenskega gospodarstva. Gospodarska zbornica Slovenije. Ljubljana. Medmrèje: http://www.p-ng.si/public/doc/mednarodni/ bela_knjiga.pdf (9. 4. 2009). Avber{ek, A., Me{l, M. 2008: 3 resnice in 7 potez za tehnolo{ki preboj Slovenije. Tehnolo{ka razvojna politika za konkuren~nost gospodarstva. Gospodarska zbornica Slovenije. Ljubljana. Bu~ar, M. 2008: Inno-policy TrendChart report. Slovenia. Medmrèje: http://www.proinno-europe.eu/ extranet/upload/countryreports/country-report-slovenia-2008.pdf (9. 4. 2009). Okvir gospodarskih in socialnih reform za pove~anje blaginje v Sloveniji. Vlada Republike Slovenije. Ljubljana, 2005. Medmrèje: http://www.svr.gov.si/fileadmin/srs.gov.si/pageuploads/Bro__ura_ Okvir_reform.pdf (9. 4. 2009). Okvir reform za izvajanje Lizbonske strategije v Sloveniji. Vlada Republike Slovenije. 2005. Medmrèje: http://www.svr.gov.si/fileadmin/srs.gov.si/pageuploads/SI-porociloNRP2006-slo.pdf (9. 4. 2009). Poro~ilo o razvoju. Urad za makroekonomske analize in razvoj. Ljubljana, 2008. Program reform za izvajanje Lizbonske strategije v Sloveniji. Vlada Republike Slovenije. Ljubljana, 2005. Program za vzpodbujanje tehnolo{kega razvoja ter informacijske drùbe za obdobje 2007–2013. Vlada Republike Slovenije. 2006. Medmrèje: http://www.mvzt.gov.si/si/zakonodaja_in_dokumenti/ veljavni_predpisi/tehnologija (9. 4. 2009). Vlada RS 2005: Resolucija o Nacionalnem raziskovalnem in razvojnem programu za obdobje od 2006 do 2010. Uradni list RS 3/2006. Ljubljana. Slabe, M., Gider, F. 2008: Poro~ilo o rezultatih identifikacije òjih prioritetnih razvojnih tem. Medmrèje: http://www.tia.si/shared_files/Dokumenti/TIAOB1.pdf (9. 4. 2009). Stanovnik, P., Be{ter, J., Koren, M., Koman, K., Best, M., Mali, F., Kozmos, K. 2003: Analiza klju~nih tehnologij in mònosti razvoja tehnolo{kih mrè v Sloveniji. Zaklju~no poro~ilo o projektu v okviru CRP Konkuren~nost Slovenije 2001–2006. In{titut za ekonomska raziskovanja. Ljubljana. Stanovnik, P., Kos, M., Agrè, U. 2004: Tehnolo{ko predvidevanje v Sloveniji. I. faza. Zaklju~no poro- ~ilo o projektu v okviru CRP Konkuren~nost Slovenije 2001–2006. Ljubljana. Stanovnik, P., Kos, M., Bavec, C., Slabe, Erker, R., Bu~ar, M., Sever, U. 2008: Tehnolo{ka predvidevanja in slovenske razvojne prioritete. Kon~no poro~ilo. II. faza. In{titut za ekonomska raziskovanja. Ljubljana. Strategija razvoja Slovenije. Vlada Republike Slovenije. Ljubljana, 2005. Medmrèje: http://umar.gov.si/ fileadmin/user_upload/projekti/02_StrategijarazvojaSlovenije.pdf (9. 4. 2009). [iraj, M., Blaìna, I., Boì~-Cerar, A., Butina, I., ^epin, M., Dekleva, J., Friedl, A., Grìni~, B., Krajnc, B., Leban, J., Martinec, N., Pajnkihar, T., Protner, J., Renko, J., Ro{tan, I., Smole, J., Ur{i~, V., Vizovi{ek, A., Vrhovec, I., Zaletelj, A. 2007: Pove~anje konkuren~nosti slovenskega gospodarstva. Gospodarska zbornica Slovenije. Ljubljana. Tehnolo{ka agencija Slovenije. Medmrèje: http://www.tia.si/o_agenciji,261,0.html (9. 4. 2009) Ukrepi za vzpodbujanje podjetni{tva in konkuren~nosti za obdobje 2007–2013. Vlada Republike Slovenije. Ljubljana, 2006 in 2009. Medmrèje: http://www.mg.gov.si/fileadmin/mg.gov.si/pageuploads/ DPK/dpk_program_sprejet_060706.pdf (9. 4. 2009). Zahvala Raziskavo soinancira Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS). Avtorja se zah-valjujeva za napotke in pomo~ dr. Stojanu Sor~anu in dr. Tomaù Bohu z ARRS-ja. 222 Razvojni izzivi Slovenije, 223–232, Ljubljana 2009 STATISTIKA CEN NEPREMI^NIN V LU^I MERJENJA KAPITALA Borut Kodri~ Fakulteta za management Koper, Univerza na Primorskem Cankarjeva ulica 5, 6000 Koper borut.kodric@ fm-kp.si UDK: 338.57(497.4) IZVLE^EK Statistika cen nepremi~nin v lu~i merjenja kapitala Bruto vrednost kapitala lahko ocenimo na ve~ razli~nih na~inov, med katerimi se najpogosteje uporablja metoda nepretrganega popisovanja. Ta omogo~a oblikovanje ocen stanj osnovnih sredstev na podlagi podatkov o bruto nalòbah v osnovna sredstva v preteklih obdobjih. V prvem koraku je treba podatke o bruto nalò- bah v osnovna sredstva v posameznih obdobjih izraziti v stalnih cenah izbranega bazi~nega obdobja. Uporaba neustreznih indeksov cen nalòbenih dobrin lahko povzro~i pristranske ocene bruto vrednosti kapitala, kar se prek indeksa storitev kapitala kaè na oceni ve~faktorske produktivnosti. S tem namenom so v prispevku predstavljene nekatere ugotovitve analize indeksov cen, ki jih Statisti~ni urad Republike Slovenije uporablja pri prera~unu bruto nalòb v osnovna sredstva iz teko~ih v stalne cene. KLJU^NE BESEDE skupna faktorska produktivnost, ve~faktorska produktivnost, metoda nepretrganega popisovanja, indeksi cen osnovnih sredstev, indeks storitev kapitala ABSTRACT Construction price indices in the perspective of measuring capital The gross capital stock can be estimated in several ways. By the far commonest is the perpetual inventory method (PIM), which generates an estimate of the capital stock by accumulating past purchases of assets over their estimated service lives. The perpetual inventory method requires an investment series expressed in constant prices that can be estimated using asset price deflators. The process of deflation can introduce additional, and potentially serious, errors into the data of gross capital stocks that can result in biased estimate of multi-factor productivity. The paper tries to analyse the analytical value of asset price deflators that Statistical Office of the Republic of Slovenia uses to express gross fixed capital formation data in constant prices. KEY WORDS total factor productivity, multi-factor productivity, perpetual inventory method, fixed asset price indices, index of capital services 223 Borut Kodri~ 1 Uvod Uresni~evanje ciljev, opredeljenih s Strategijo razvoja Slovenije (2005; v nadaljevanju SRS), je tesno povezano z rednim spremljanjem gospodarskih gibanj. V vrsti statisti~nih raziskovanj je treba {e posebno izpostaviti spremljanje skupne faktorske produktivnosti kot osrednjega ekonomskega koncepta. Ta kaè u~inkovitost proizvodnega procesa, zato je pomembna determinanta ìvljenjske ravni. Kot klju~- ni dejavnik gospodarske rasti je mo~no povezana tudi z drugimi dejavniki rasti, med katerimi je treba izpostaviti predvsem akumulacijo fizi~nega in ~love{kega kapitala, tehni~ni napredek, alokacijsko u~inkovitost ter konkuren~nost posameznega gospodarstva (Van Ark 1996, 22). Mnenja o vlogi skupne faktorske produktivnosti v procesu gospodarske rasti so sicer deljena. Mark-sisti in skupina predstavnikov neoklasi~ne ekonomske teorije (Hulten 1975; Hulten 1979; Klenow in Rodriguez-Calre 1997; O'Mahony in Van Ark 2005; Prescott 1998) menijo, da gre rasti produktivnosti, ki izvira iz tehni~nega napredka in organizacijskih sprememb na ravni proizvodnje, pripisati klju~no vlogo v procesu gospodarske rasti. Povsem druga~no mnenje lahko zasledimo med predstavniki sodobnej{ih teorij gospodarske rasti ( New Growth Theory) ter med predstavniki druge skupine neoklasi~ne teorije – predstavniki teorije kapitala in nalòb (Greenwood in Jovanovic 1998; Lucas 1988; Jorgenson 1990; Romer 1986), ki klju~no vlogo za gospodarsko rast pripisujejo pove~evanju nalòb v fizi~ni in ~love{ki kapital. Vzrok za deljena mnenja izvira pretèno iz same opredelitve koncepta skupne faktorske produktivnosti. Sprememba skupne faktorske produktivnosti je namre~ opredeljena kot rezidualna koli~ina, zaradi ~esar je njena ocena zelo ob~utljiva za opredelitev in metodologijo merjenja posameznih kategorij, ki vstopajo v postopek izra~una. Poleg vplivov dejanskih tehni~nih in organizacijskih sprememb se v oceni skupne faktorske produktivnosti kaèjo tudi neèleni vplivi merskih napak, opu{~enih spremenljivk, pristranskosti pri oblikovanju agregatov ter morebitnih napak v specifikaciji modela. Med vrsto metodolo{kih elementov, ki pomembno opredeljujejo kon~no oceno, pa gre pomembnej{o vlogo pripisati metodologiji merjenja kapitala. V skladu z navedenim je namen pri~ujo~ega prispevka predstaviti problematiko izra~una indeksa storitev kapitala, pri ~imer je posebna pozornost posve~ena indeksom cen, ki jih Statisti~ni urad Republike Slovenije (SURS) uporablja pri prera~unu podatkov o bruto nalòbah v osnovna sredstva iz teko~ih v stalne cene. Ti pogosto pomenijo {ibki ~len v celotni metodologiji izra~una indeksa storitev kapitala, ki ga SURS {e ne izra~unava v okviru svojih rednih statisti~nih raziskovanj. Sicer je vsebina prispevka del celovite analize, izvedene z namenom preu~iti ustreznost stvarnih podatkovnih virov, potrebnih za izra~un indeksa storitev kapitala, in opredeliti klju~ne metodolo{ke probleme, ki se lahko pojavijo pri njihovi uporabi. 2 Definicija produktivnosti V splo{nem produktivnost opredelimo kot razmerje med koli~ino ustvarjene proizvodnje in koli- ~ino vloènih proizvodnih dejavnikov za proizvodnjo danega obsega proizvodnje v izbranem obdobju. Pri uporabi ve~ razli~nih proizvodnih dejavnikov lahko produktivnost opazujemo bodisi kot parcial-no bodisi kot ve~faktorsko. Pri analizi parcialne produktivnosti koli~ino ustvarjene proizvodnje, ki je rezultat uporabe vseh proizvodnih dejavnikov, primerjamo s porabljeno koli~ino zgolj enega samega proizvodnega dejavnika (na primer produktivnost dela). Ugotovljene spremembe parcialne produktivnosti ne moremo pripisati zgolj spremembi v prispevku u~inkovitosti izbranega proizvodnega dejavnika, temve~ kaè tako opredeljena produktivnost skupni u~inek v porabi vseh proizvodnih dejavnikov, u~inek organizacijskih, tehni~nih in drugih sprememb v sami enoti in zunaj nje, ekonomije obsega, spremembe v stopnji izkori{~enosti in morebitnih merskih napak (Bregar 2004). 224 Statistika cen nepremi~nin v lu~i merjenja kapitala O ve~faktorski produktivnosti govorimo, kadar koli~ino ustvarjene proizvodnje primerjamo s porabljenimi koli~inami ve~ proizvodnih dejavnikov, najpogosteje s proizvodnima dejavnikoma delo in kapital. Za oceno indeksa skupne faktorske produktivnosti pa je treba poleg dela in kapitala v imenovalcu zajeti porabo {e drugih proizvodnih dejavnikov (energije, materiala, storitev). Po zgledu Solowa (1957, 312) lahko spremembo ve~faktorske produktivnosti opredelimo tako: & A & Q & K & L t t = − wK t − wL t (1) A Q t K t L t t t t kjer pomeni: & At : indeks ve~faktorske produktivnosti v obdobju t, At& Qt : indeks ustvarjenega proizvoda (outputa) vobdobju t, Qt& Kt: indeks vloènega kapitala vobdobju t, Kt & Lt : indeks vloènega dela v obdobju t, Lt wK: delè kapitala v ustvarjenem proizvodu, wL: delè dela v ustvarjenem proizvodu. Sprememba ve~faktorske produktivnosti, v literaturi pogosto poimenovana kot Solowov rezidual, pomeni torej del pove~anja ustvarjene proizvodnje, ki je ni mogo~e pojasniti s pove~ano porabo dela in kapitala in kaè premik proizvodne funkcije pri danem obsegu proizvodnih dejavnikov. ^eprav je bila Solowova metoda delèna vrste kritik (Barro 1998; Carlaw in Lipsey 2004; Greenwood in Jovanovic 1998; Jorgenson 1990; Nelson 1981), predvsem na ra~un uporabljenih predpostavk, ostaja predstavljeni izra~un prispevkov rasti {e vedno prevladujo~a metoda za analizo produktivnosti oziroma gospodarske rasti. Definicija reziduala omogo~a preprosto in konsistentno podlago za opredelitev dejavnikov gospodarske rasti oziroma opredeljuje teoreti~na izhodi{~a za merjenje ekonomskih pojavov. 3 Statisti~no spremljanje produktivnosti V obdobju zadnjih 20–25 let prehaja izra~unavanje ve~faktorske produktivnosti izven okvirov monografsko usmerjenih akademskih {tudij v redna raziskovanja nacionalnih statisti~nih uradov. Ameri{ki statisti~ni urad je indeks ve~faktorske produktivnosti za ameri{ko gospodarstvo za obdobje 1948–1981 prvi~ objavil leta 1983 v biltenu Trends in Multifactor Productivity. Indeks ve~faktorske produktivnosti redno objavljajo tudi statisti~ni uradi v Avstraliji, Kanadi, na Finskem in v Veliki Britaniji (Bregar 2004; Measuring Productivity … 2001). Na obmo~ju dràv Evropske unije je treba izpostaviti projekt EU-KLEMS, katerega namen je oblikovati ustrezno podatkovno osnovo za analize gospodarskih gibanj za vse dràve ~lanice za obdobje od leta 1970 naprej. Eden pomembnej{ih izzivov pri vzpostavitvi metodologije izra~una indeksa ve~faktorske produktivnosti v okviru rednih raziskovanj nacionalnih statisti~nih uradov je vzpostavitev metodologije izra~una indeksa storitev kapitala. Kapitalska sredstva ve~inoma uporabljajo njihovi lastniki, zaradi ~esar transakcije s storitvami kapitala ( capital services) ne potekajo na trgu. Njihov obseg kakor tudi ceno je treba 225 Borut Kodri~ ustrezno oceniti, v zvezi s tem pa se odpirajo {tevilna metodolo{ka vpra{anja (Van Ark 1996; Measuring Productivity … 2001, 75; Measuring Capital … 2001; Diewert 2001): • opredelitev meje med vmesno porabo in nalòbami, • ustrezna obravnava neopredmetenih osnovnih sredstev – vrednotenje in obra~un amortizacije, • ustrezna obravnava finan~nega kapitala, • ustrezna obravnava ~love{kega kapitala, • izbira ponderjev pri izra~unu agregatnih kazalnikov, • vloga kakovostnih sprememb pri ocenjevanju deflatorjev, • oblikovanje ocen stanj sredstev in • povezava z metodologijo spremljanja vrednosti naravnih virov. Statisti~ni urad Republike Slovenije (SURS) trenutno izra~unava in objavlja zgolj indeks produktivnosti dela v industriji. Produktivnost dela je, kot è re~eno, kazalnik parcialne produktivnosti, zaradi ~esar je njegova analiti~na uporaba v vrsti ekonomskih analiz omejena. ^e èlimo preu~evati vplive ukrepov ekonomske politike v smeri spodbujanja nalòbene dejavnosti, spodbujanja raziskovalne dejavnosti ali spodbujanja konkuren~nosti, je potrebna celovitej{a analiti~na metoda, ki temelji na izra~unavanju indeksa ve~faktorske oziroma skupne faktorske produktivnosti. V sklopu vzpostavitve metodologije izra~una indeksa ve~faktorske produktivnosti bo ena zahtevnej{ih nalog SURS vzpostavitev metodologije za izra~un indeksa storitev kapitala, ki je na kratko predstavljena v nadaljevanju. 4 Opredelitev koncepta kapitala Koncept kapitala je za analizo produktivnosti v skladu z opredelitvijo bruto nalòb v osnovna sredstva (P.51) v okviru standardov sistema nacionalnih ra~unov SNA93 (10.33). Le-te zajemajo pridobitve, zmanj{ane za odtujitve osnovnih sredstev s strani reziden~nih proizvajalcev v danem obdobju in pove- ~ane za dolo~ena pove~anja vrednosti neproizvedenih sredstev, ki so rezultat proizvodne dejavnosti proizvodnih ali institucionalnih enot. Osnovna sredstva so opredmetena ali neopredmetena sredstva, proizvedena v procesih proizvodnje, ki se v drugih proizvodnih procesih uporabljajo ve~krat ali nepre-trgano v obdobju, dalj{em od enega leta. Poleg vlaganj v opredmetena in neopredmetena proizvedena sredstva zajemajo bruto nalòbe v osnovna sredstva (P.51) tudi velike izbolj{ave opredmetenih neproizvedenih sredstev, {e posebno tistih, ki se nana{ajo na zemlji{~a in stro{ke, povezane s prenosi lastni{tva neproizvedenih sredstev, kot so zemlji{~a in patentirana sredstva. Sama pridobitev neproizvedenih sredstev pa ni zajeta v sklop bruto nalòb. 4.1 Viri podatkov Stanja osnovnih sredstev lahko ocenimo razli~no. Neposredni vir podatkov zagotavljajo rezultati popisov osnovnih sredstev, ki se zaradi kompleksnosti izvedbe in s tem potrebnih obsènih finan~nih sredstev izvajajo le v malokateri dràvi. V Sloveniji je bil popis osnovnih sredstev izveden v letih 2000–2001, po stanju sredstev ob koncu leta 1999. Podatki, zbrani s tem projektom, naj bi bili podlaga za vzpostavitev metode nepretrganega popisovanja (v nadaljevanju MNP) in obra~una porabe stalnega kapitala v skladu z evropskim sistemom ra~unov ESA 95 (Bruto stanja … 2002). Drugi neposredni viri podatkov o stanjih osnovnih sredstev so lahko {e tako imenovani registri osnovnih sredstev, ki so jih morala voditi dràvna podjetja v centralno planskih gospodarstvih, javno objavljeni zaklju~ni ra~uni poslovnih subjektov ter razni administrativni registri (registri motornih vozil, plovil, stavb oziroma poslovnih objektov …). ^eprav naj bi imeli navedeni neposredni viri podatkov, skladno s priporo~ili SNA 93, prednost, se stanje stalnega kapitala najpogosteje ocenjuje z MNP (Measuring Capital … 2001, 39). Metoda je zelo 226 Statistika cen nepremi~nin v lu~i merjenja kapitala priro~na in poceni, zahteva pa precej predpostavk, zaradi katerih so lahko ocene manj zanesljive oziroma pomenijo {ibki ~len v celotni metodologiji statistike kapitala (Hulten 1990, 141). Glede na dejstvo, da bi bil MNP sprejemljiva re{itev za redno statisti~no raziskovanje o kapitalu oziroma osnova za izra~un indeksa storitev kapitala v Sloveniji, ga v nadaljevanju tudi predstavljamo. 5 Metoda nepretrganega popisovanja MNP omogo~a oblikovanje ocen stanj osnovnih sredstev na podlagi podatkov o bruto nalòbah v osnovna sredstva v preteklih obdobjih. V prvem koraku je treba podatke o bruto nalòbah v osnovna sredstva v posameznih obdobjih izraziti v stalnih cenah izbranega bazi~nega obdobja. Sledi popravek vrednosti bruto nalòb za sredstva, ki so è bila izlo~ena iz proizvodnega procesa. Ob predpostavki, da so starej{a sredstva manj u~inkovita v primerjavi z novimi zaradi fizi~ne obrabe, se obseg bruto nalòb v posameznem obdobju, izraèn v stalnih cenah in popravljen za izlo~ena sredstva, pomnoì s koeficienti njihove (relativne) u~inkovitosti (Hulten 1990, 121): K = Φ I + Φ I + … + Φ I ; Φ = 1 (2) t 0 t 1 t–1 T t–T 0 kjer pomeni: K : efektivni obseg kapitala ( productive stock of capital), t I , I … I : bruto nalòbe v izbrano osnovno sredstvo v posameznem obdobju, izraène v stalnih cenah, t t–1 t–T Φ , Φ … Φ : koeficienti relativne u~inkovitosti sredstva dane starosti. 0 1 T Koeficient Φt–v izraà relativno u~inkovitost osnovnega sredstva starosti v v primerjavi z novim sreds-tvom. Efektivni obseg kapitala K pa lahko interpretiramo kot potrebno {tevilo enot novega sredstva t z enako proizvodno zmogljivostjo, kot jo zagotavljajo nabavljena sredstva iz preteklih obdobij. Kakovost oziroma pristranskost ocene efektivnega obsega kapitala je v skladu z MNP predvsem odvisna od analiti~ne uporabnosti: • ocen koeficientov u~inkovitosti Φt–v in • ocen indeksov cen osnovnih sredstev. V okviru dane raziskave je bila kot {ibki ~len v procesu vzpostavitve izvajanja MNP identificirana metodologija prera~una bruto nalòb v osnovna sredstva iz teko~ih v stalne cene predhodnega leta, pri ~emer so nekatere klju~ne ugotovitve izpostavljene v naslednjem poglavju. 6 Problematika deflatorjev Bruto nalòbe v osnovna sredstva se nana{ajo na opredmetena in neopredmetena sredstva, ki zajemajo {irok nabor razli~nih proizvodov, med katerimi so mnogi edinstveni. Heterogenost nalòbenih proizvodov zahteva spremljanje nalòbenih tokov in njihovo deflacioniranje na ~im bolj dezagregira-ni ravni (Handbook on Price … 2001, 42). V praksi se bruto nalòbe v osnovna sredstva sicer spremljajo na ravni skupin sorodnih proizvodov (na primer objekti, naprave, stroji, ra~unalni{ka in komunikacijska oprema). V takem primeru se za izbrano skupino proizvodov predpostavlja sorodnost v gibanju cen, kar implicira uporabo enega samega cenovnega indeksa za deflacioniranje vrednosti nalòb v dolo~eno skupino proizvodov. Na tem mestu se postavi vpra{anje izbire ustreznega indeksa cen, ki naj bi ustrezno izraàl spreminjanje cen izbrane skupine nalòbenih proizvodov. Poleg samega nabora proizvodov, na katere naj bi se indeks cen nana{al, je pri presoji ustreznosti deflatorjev pomemben tudi na~in vrednotenja nalòbenih tokov. Glede na to, da se bruto nalòbe vrednoti-jo v kup~evih cenah, bi moral ustrezni deflator izraàti spremembe kup~evih cen, vklju~no z neodbitnim 227 Borut Kodri~ DDV. Neposredna uporaba indeksov cen proizvajalcev (v nadaljevanju ICP) tudi pri ujemanju nabora proizvodov ni povsem ustrezna, saj se vrednost proizvodnje izraà v osnovnih cenah. Uporaba ICP za deflacioniranje nalòbenih izdatkov implicira predpostavko, da je sprememba osnovne cene enaka spremembi kup~eve cene, oziroma da so davki, transportni stro{ki, stro{ki namestitve ter prenosa lastni{tva, izraèni v stalnih cenah, ostali nespremenjeni (Handbook on Price … 2001, 18). Glede na dejstvo, da je del opreme po navadi uvoèn, bi konsistentno opredeljen deflator moral ustrezno upo{tevati tudi spremembe v davkih in morebitnih subvencijah za uvoène proizvode (Handbook on Price … 2001, 43). Naslednji metodolo{ki izziv na podro~ju statistike cen je ustrezno ovrednotenje in upo{tevanje kakovostnih sprememb, ki jih povzro~a hiter tehni~ni napredek. Raz~lenitev spremembe vrednosti na spremembe v koli~ini (kakovosti) oziroma spremembe v ceni je zaradi velike raznolikosti proizvodov in velikega {tevila unikatnih proizvodov pri nalòbenih proizvodih tèja kot pri drugih. Najbolj izrazito se problematika upo{tevanja kakovostnih sprememb kaè pri statistiki cen ra~unalni{ke opreme in poslovnih objektov (Hulten 1990, 140; Measuring Capital … 2001, 46). 6.1 Metodologija prera~una bruto nalòb v osnovna sredstva v stalne cene SURS objavlja podatke o bruto nalòbah, ki so v skladu z metodologijo SNA oziroma ESA, po skupinah proizvodov, ki so prikazane v preglednici 1. Pri prera~unu podatkov o bruto nalòbah v stalne cene predhodnega leta se uporablja ve~ razli~- nih deflatorjev po posameznih skupinah nalòbenih proizvodov. Prera~un v stalne cene se izvede na ravni posameznega proizvoda, ki hkrati pomeni najnìjo ~lenitveno postavko v okviru raziskovanja INV-1. Pri kompleksnej{ih (skupinah) proizvodov (zgradbah in objektih) se za prera~un v stalne cene uporablja kombinacija ve~ indeksov, pri ~emer se na podlagi ustreznih ponderjev izra~una srednji indeks. Preglednica 1: Skupine proizvodov osnovnih sredstev (SURS 2008). oznaka ESR 1995 opis P.51 bruto nalòbe v osnovna sredstva P.511 opredmetena osnovna sredstva zgradbe in objekti stanovanjske zgradbe druge zgradbe in objekti stroji in oprema transportna oprema druga oprema in stroji ra~unalniki in pisarni{ki stroji elektronska oprema in aparati osnovna ~reda in dolgoletni nasadi P.512 neopredmetena osnovna sredstva programska oprema ostala neopredmetena osnovna sredstva P.513 pove~anje vrednosti neproizvedenih nefinan~nih sredstev V okviru celovite raziskave smo izvedli presojo analiti~ne uporabnosti vseh indeksov cen, ki jih SURS uporablja za prera~un nalòbenih izdatkov v stalne cene. Skladno z è navedenimi dejavniki, ki pomembno opredeljujejo analiti~no uporabnost indeksov cen nalòbenih proizvodov, smo pozornost namenili predvsem naslednjim merilom: 228 Statistika cen nepremi~nin v lu~i merjenja kapitala • usklajenosti liste proizvodov, za katere se izra~unava indeks, in skupine proizvodov za katere se indeks uporablja kot deflator, • vrednotenju nalòbenih izdatkov, • upo{tevanju kakovostnih sprememb in • usklajenosti metodologije statistike cen s koncepti v okviru standardov SNA. Ugotovitve raziskave potrjujejo è navedena dejstva tujih avtorjev, da so metodolo{ki problemi najizrazitej{i na podro~ju statistike cen nepremi~nin in statistike cen ra~unalni{ke opreme (strojne in programske). V nadaljevanju je nekoliko podrobneje predstavljena problematika na podro~ju statistike cen nepremi~nin. 6.2 Indeksi cen nepremi~nin Za prera~un podatkov o nalòbah v stanovanjske zgradbe iz teko~ih v stalne cene predhodnega leta se uporablja kombinacija indeksov za izra~un razlike v ceni gradbenih del (IIRCGD, podatki pridobljeni pri Zbornici gradbeni{tva in industrije gradbenega materiala (GZS)) ter indeksov cen ìvljenjskih potreb{~in (IC@P, podatke zbira SURS) za druge proizvode in storitve v tej skupini (nalòbeno vzdr- èvanje, transakcijski stro{ki, samogradnja). Struktura uteì se spreminja glede na podatke iz razli~nih virov (podatki o davku na promet nepremi~nin iz prora~unske statistike, podatki o posredni{kih in pravno-tehni~nih storitvah iz poro~il za DDV). Za prera~un podatkov o nalòbah v druge zgradbe in objekte se uporablja kombinacija IIRCGD za industrijska dela, gradnjo avtocest, gradnjo mostov in drugih objektov, instalacijska dela ter drugo nizko in visoko gradnjo. Ponderji, ki so osnova za izra~un srednjega indeksa cen za nestanovanjske stavbe in prostore oziroma gradbene inènirske objekte, so ocenjeni na podlagi strukture vrednosti bruto nalòb v posamezne vrste zgradb in objektov. ^eprav je metodologija, ki jo Zbornica gradbeni{tva in industrije gradbenega materiala (GZS) uporablja za pripravo indeksov za izra~un razlike v ceni gradbenih storitev za stavbe in druge inènirske objekte (IIRCGD), primerljiva z metodologijo kratkoro~nih kazalnikov Eurostata (Methodology of Short-term … 2006), je treba izpostaviti dejstvo, da navedeni indeksi izraàjo zgolj spremembe stro{- kov, povezanih neposredno z gradbeno dejavnostjo, ne pa tudi drugih elementov cene gradbenih objektov (nakup zemlji{~a, pridobitev ustreznih dovoljenj in projektne dokumentacije, dobi~ek izvajalcev gradbenih del, marè nepremi~ninskih posrednikov in drugi transakcijski stro{ki). Temeljijo na predpostavki, da v opazovanem obdobju ni bilo sprememb v tehnologiji oziroma razmerju med vloènimi proizvodnimi dejavniki, kar v razmerah hitrega tehni~nega napredka vodi do njihove pristranskosti. Glede na navedene metodolo{ke omejitve indeksi razlike v ceni niso najustreznej{i deflatorji za vrednost bruto nalòb v gradbene objekte. Kot alternativna vira podatkov o cenah nepremi~nin v Sloveniji je treba omeniti indeks cen stanovanj, katerega izra~un vzpostavlja SURS v okviru pilotnega projekta, ter indekse cen in vrednosti nepremi~- nin, ki jih izra~unava Geodetska uprava Republike Slovenije (v nadaljevanju GURS). Analiti~na uporabnost indeksa stanovanjskih nepremi~nin, ki je bil poskusno izra~unan na podlagi cen obstoje~ih stanovanj za obmo~je cele dràve za obdobje 2003–junij 2006, je za potrebe rednega deflacioniranja bruto nalòb v stanovanjske zgradbe omejena. Prva omejitev izhaja iz dejstva, da so razpolòljivi indeksi izra~unani zgolj na podlagi podatkov o obstoje~ih stanovanjih, ne vklju~ujejo pa novogradenj in drugih vrst stanovanjskih zgradb. Naslednja omejitev je dolìna ~asovne serije, ki trenutno zajema zgolj obdobje od leta 2003 do junija 2006. GURS skladno z Zakonom o mnoì~nem vrednotenju nepremi~nin (2006) pripravlja in objavlja redna polletna in letna poro~ila o slovenskem nepremi~ninskem trgu ter ~etrtletna poro~ila o povpre~- nih kvartalnih cenah nepremi~nin v skladu s Pravilnikom o na~inu izra~unavanja letnih indeksov cen nepremi~nin in dolo~anja indeksov vrednosti nepremi~nin (2008). Letni indeksi vrednosti nepremi~nin naj bi se dolo~ali po cenovnih obmo~jih na podlagi modela Sales Price Appraisal Ratio (SPAR), ki jih opredeljuje kot spremembo razmerja med cenami transakcij 229 230 Preglednica 2: Primerjava indeksov cen nepremi~nin metodolo{ki element indeksi cen nepremi~nin indeksi razlike v ceni (GZS) indeksi stanovanjskih nepremi~nin (SURS) indeksi vrednosti nepremi~nin (GURS) seznam proizvodov vse vrste gradbenih objektov stanovanja (obstoje~a) stanovanjske nepremi~nine, poslovne (stanovanjska gradnja, nepremi~nine, industrijske industrijska gradnja, gradnja nepremi~nine, zemlji{~a brez sestavin inènirskih objektov) oziroma in posebne nepremi~nine del (gradbena dela, montàno- -instalacijska dela, zaklju~na gradbena dela …) koncept cene zajeti zgolj stro{ki gradbenih zajeta cena nepremi~nine, ne pa zajeta cena (vrednost) nepremi~nine, in drugih del transakcijski stro{ki ne pa transakcijski stro{ki; Bor cena vklju~uje tako vrednost zgradbe, u objekta kot tudi pripadajo~ega t K zemlji{~a (ni v skladu s SNA, kjer odr se zemlji{~a lo~eno obravnavajo) i~ upo{tevanje kakovostnih kakovostne spremembe niso kakovostne spremembe so upo{tevane kakovostne spremembe na~eloma niso sprememb upo{tevane za izbrane karakteristike, ki nastopajo upo{tevane, sicer je predvidena v hedonskem modelu ob~asna obnovitev postopka vrednotenja razpolòljivost ~asovne serije vsak mesec, od leta 1987 naprej ni {e rednega objavljanja, povpre~ne cene na voljo vsak mesec sicer 2003–junij 2006 od leta 2003 naprej; indeksi vrednosti predvidoma vsako leto Statistika cen nepremi~nin v lu~i merjenja kapitala nepremi~nin, evidentiranimi v evidenci trga nepremi~nin, in njihovimi pripisanimi vrednostmi, evidentiranimi v registru nepremi~nin. Analiti~na vrednost indeksov vrednosti nepremi~nin je za potrebe deflacioniranja bruto nalòb v gradbene objekte omejena, saj metoda v osnovi ne predvideva ustrezne obravnave kakovostnih sprememb. V preglednici 2 je primerjava treh predstavljenih indeksov (oziroma skupin indeksov) cen nepremi~nin po klju~nih metodolo{kih elementih, ki opredeljujejo njihovo analiti~no uporabnost v postopku prera~una bruto nalòb v zgradbe in objekte iz teko~ih v stalne cene predhodnega leta. Ustreznost liste proizvodov oziroma vrst gradbenih objektov lahko potrdimo za indekse, ki jih izra~unava GZS, ter indekse vrednosti nepremi~nin, ki jih izra~unava GURS. Metodologija hedonskih indeksov cen nepremi~nin, ki naj bi postali del HIC@P (SURS), je predvidena zgolj za izra~un indeksov cen posameznih vrst stanovanjskih objektov, ne pa tudi poslovnih, industrijskih in inènirskih objektov. Z vidika koncepta cene so najblìje opredelitvi kup~evih cen indeks cen stanovanjskih nepremi~nin (SURS) oziroma indeksi vrednosti nepremi~nin (GURS). Kakovostne spremembe so ustrezno upo{tevane v sklopu metodologije hedonskih indeksov (SURS), medtem ko indeksi stro{kov (GZS) oziroma indeksi vrednosti na osnovi modela SPAR teh ne upo{tevajo. Metodologiji izra~unavanja indeksa cen stanovanj (SURS) ter indeksa vrednosti nepremi~nin (GURS) se {ele vzpostavljata, zaradi ~esar ostajajo edini vir podatkov o gibanju cen nepremi~nin indeksi za izra- ~un razlike v ceni gradbenih del, ki jih redno objavlja GZS. 7 Sklep Na osnovi pregleda stanja na podro~ju statistike cen nepremi~nin ugotavljamo, da to ni zadovoljivo urejeno. Pomembno omejitev predstavljajo ustrezni viri podatkov s podro~ja nepremi~nin, ki jih je v Sloveniji za zdaj zelo malo na razpolago. Poleg podatkov DURS, ki so razmeroma slabe kakovosti, je bolj obetajo~ vir evidenca trga nepremi~nin, ki jo vodi GURS. Pristranskost pri oceni bruto nalòb v zgradbe in objekte v stalnih cenah, ki izhaja iz uporabe edinih razpolòljivih indeksov, to je indeksov stro{kov gradbenih del, je tèko oceniti. Ta se pojavlja vsaj v dveh oblikah. Neupo{tevanje kakovostnih sprememb na podro~ju gradbeni{tva pomeni na eni strani precenitev rasti cen nepremi~nin, kar se kaè na podcenjeni vrednosti indeksa storitev kapitala in posledi~no na precenjeni oceni rasti ve~faktorske produktivnosti pri drugih nespremenjenih pogojih. Po drugi strani pa neupo{tevanje dobi~kov, posredni{kih mar` ter drugih elementov cene nepremi~nin verjetno pomeni podcenitev rasti cen, {e posebno ~e upo{tevamo bliskovito rast cen stanovanjskih nepremi~nin v Sloveniji v zadnjih nekaj letih. Podcenjena dinamika rasti cen nepremi~nin se prek pre-cenjenega indeksa storitev kapitala posledi~no kaè na podcenjeni oceni rasti ve~faktorske produktivnosti. Vpliv pristranskih ocen indeksov cen nepremi~nin na oceno ve~faktorske produktivnosti je torej tèko oceniti, {e posebno ker oceno pristranskosti indeksov cen nepremi~nin oteùje tudi nezmònost mednarodne primerjave, glede na to, da so za trge nepremi~nin zna~ilne lokalne posebnosti. 8 Literatura Barro, R. J. 1998: Notes on Growth Accounting. NBER Working Paper 6654. Cambridge, MA. Bregar, L. 2004: Merjenje produktivnosti po dejavnostih z uporabo razpolòljivih statisti~nih virov. Ekonomska fakulteta, Ljubljana. Bruto stanja osnovnih sredstev. Statisti~ne informacije. Statisti~ni urad Republike Slovenije. Ljubljana, 2002. 231 Borut Kodri~ Carlaw, K. I., Lipsey, R. G. 2004: Productivity, Technology and Economic Growth. Surveys in Economic Growth: Theory and Empirics. Oxford. Diewert, W. E. 2001: Which (Old) Ideas on Productivity Measurement are Ready to Use? New Developments in Productivity Analysis. Chicago. Greenwood, J., Jovanovic, B. 1998: Accounting for Growth. NBER Working Paper 6647. Cambridge, MA. GURS 2008: Poro~ilo o slovenskem trgu nepremi~nin za leto 2007. Ljubljana. Handbook on Price and Volume Measures in National Accounts. Office for Official Publications of the EC. Luxembourg, 2001. Hulten, C. R. 1975: Technical Change and the Reproducibility of Capital. The American Economic Review 65-5. Pittsburg. Hulten, C. R. 1979: On the »Importance« of the Productivity Change. The American Economic Review 69. Pittsburg. Hulten, C. R. 1990: The Measurement of Capital. Fifty Years of Economic Measurement. Chicago. Jorgenson, D. W. 1990: Productivity and Economic Growth. Fifty Years of Economic Measurement. University of Chicago Press, Chicago. Klenow, P., Rodriguez-Clare, A. 1997: The Neoclassical Revival in Growth Econmics: Has it Gone Too Far? NBER Macroeconomics Annual 12. Cambridge. Lipsey, R. G., Carlaw K. I. 2004: Total Factor Productivity and the Measurement of Technological Change. Canadian Journal of Economics 37-4. Toronto. Lucas, R. E. 1988: On the Mechanics of Economic Development. Journal of Monetary Economics 22. Amsterdam. Measuring Capital OECD Manual: Measurement of Capital Stocks, Consumption of Fixed Capital and Capital Services. Medmrèje: http://www.oecd.org/dataoecd/61/57/1876369.pdf (25. 6. 2005). Measuring Productivity OECD Manual: Measurement of Aggregate and Industry-level Productivity Growth. Medmrèje: http://www.oecd.org/dataoecd/59/29/2352458.pdf (25. 6. 2005). Methodology of Short-term Business Statistics – Interpretation and Guidelines. Luxembourg, 2006. Nelson, R. 1981: Research on Productivity Growth and Productivity Differences: Dead Ends and New Departures. Journal of Economic Literature 19. Nashville. O'Mahony, M., Van Ark, B. 2005: Analysis of Labour Productivity, Multifactor Productivity, Prices and Industry Structure. Medmrèje: http://www.euklems.net/ (14. 4. 2006). Prescott, E. C. 1998: Needed a theory of total factor productivity. International Economic Review 39. Philadelphia. Romer, P. M. 1986: Increasing Returns and Long-Run Growth. Journal of Political Economy 94-5/II. Chicago. Solow, R. M. 1957: Technical Change and the Aggregation Production Function. Review of Economics and Statistics. Amsterdam. Van Ark, B. 1996: Issues in Measurement and International Comparison Issues of Productivity – An Overview. Industry Productivity: International Comparison and Measurement Issues. Paris. 232 Razvojni izzivi Slovenije, 233–239, Ljubljana 2009 UPORABA E-TEHNOLOGIJ ZA RAZVIJANJE ^EZMEJNIH E-REGIJ dr. Joè Gri~ar Fakulteta za organizacijske vede, Univerza v Mariboru Kidri~eva cesta 55a, 4000 Kranj Gricar@ FOV.Uni-Mb.si UDK: 659.2:004 IZVLE^EK Uporaba e-tehnologij za razvijanje ~ezmejnih e-regij E-regija je prostor, v katerem ljudje intenzivno uporabljajo informacijsko-komunikacijsko tehnologijo (IKT). Ocenjujemo, da je vzpostavitev e-regije pomembna za zagotavljanje konkuren~nih prednosti obmejnih obmo- ~ij. Zato je smiselno prou~evati nastanek in prilònosti povezovanja e-regij. ^ezmejna regija je podro~je blìnjih dràv, katerih organizacije intenzivno medsebojno poslujejo, izmenjujejo blago in opravljajo storitve, ljudje pa veliko potujejo. ^ezmejno se nana{a na transakcije, opravljene prek dràvnih meja. Predpostavlja se, da imajo dràvne meje velik vpliv na izvajanje ~ezmejnih transakcij. E-sodelovanje gospodarskih drùb, vladnih organizacij in univerz ter drugih raziskovalnih in{titucij pri pospe{enem zami{ljanju, razvijanju in uvajanju re{itev in storitev, zasnovanih na mònostih uporabe IKT v dràvi ali regiji dràv, je mogo~e videti kot velik, {iroko pojmovan ìvi laboratorij. KLJU^NE BESEDE regija, e-regija, ~ezmejna e-regija, informacijsko-komunikacijske tehnologije – IKT, e-sodelovanje, ìvi laboratorij ABSTRACT Exploitation of e-technologies for the cross-border e-regions development E-region is a space in which people extensively use ICT – Information-communication technology. It is assumed that the e-region development is important for a provision of competitive advantages of border areas. Therefore it is reasonable to study the e-region creation and opportunities for the cross-border e-regions connectivity. Cross-border region is a space of neighbouring countries in which organizations extensively interact in doing business exchanging goods and services, and where people travel a lot. Cross-border relates to transactions conducted across national border. It is assumed that national borders have a major impact on cross-border transactions executions. E-collaboration of companies, government organizations and uni-versities and other research institutions in an accelerated creation, development and implementation of solutions and services based on ICT in a country, or in a region of the countries, can be considered a large, broadly understood living laboratory. KEY WORDS region, e-region, cross-border e-region, ICT – Information-communication technology, e-collaboration, living lab 233 Joè Gri~ar 1 Uvod Prilònosti uporabe sodobne informacijske tehnologije spodbujajo inovativno razmi{ljanje o kori{- ~enju z e-tehnologijami podprtih regij za zagotavljanje trajnostnega razvoja. Gre za ustvarjanje e-regij in njihovo povezovanje. Z akcijskega vidika lahko re~emo, da je mòno in potrebno regije na~rtovano ustvarjati, ~e verjamemo, da to lahko prispeva k njihovi konkuren~nosti in bolj{emu ìvljenju njenih prebivalcev. Razvijanje e-regij predpostavlja sodelovanje strokovnjakov razli~nih strok, zato èlimo s tem prispevkom spodbuditi multidisciplinarno povezovanje v Sloveniji in njeni ~ezmejni regiji. Za razvijanje e-regije je kriti~no pomembno sodelovanje gospodarskih in vladnih organizacij; vladnih organizacij na lokalni, regijski in dràvni ravni. Za to so potrebne ustrezno organizirane akcije. V ta prizadevanja naj bi se v ve~ji meri vklju~evale tudi univerze in raziskovalne in{titucije. Vloga univerz pri razvijanju ~ezmejnega povezovanja v e-regiji je lahko velika. Med drugim lahko prispevajo z zagotavljanjem zavedanja o pomembnosti ~ezmejnih e-regij, vzpostavljanjem laboratorijev in posebej ìvih laboratorijev, sredi{~ odli~nosti, organiziranjem strokovnih sestankov, delavnic, konferenc in sodelovanjem v meduniverzitetnih projektih. Upo{tevati je treba, da tako sodelovanje zahteva dozorelost spoznanj, primerno okolje, izku{nje in veliko dobre volje vseh sodelujo~ih. V zaostrenih gospodarskih razmerah so tovrstna prizadevanja {e zlasti prav usmerjena in pravo- ~asna (A European Economic Recovery Plan 2008). 2 Regija Pojem regija poznajo razli~ne vede (geografija, etnologija, biologija, ekonomija, arhitektura …), ki prikazujejo razprostranjenost pojavov in sku{ajo pri tem poimenovati zna~ilna obmo~ja, kar je naloga regionalizacije. Kot opredeljuje Duden (Geografija 2001), je regija bolj ali manj enovit del zemeljskega povr{ja oziroma ve~je obmo~je, ki zaradi svojevrstnih pokrajinskih sestavin in procesov ter njihovega svojskega medsebojnega sou~inkovanja oziroma prepletanja predstavlja zna~ilno pokrajinsko enoto z ena-kimi naravnimi ali drùbenimi zna~ilnostmi. Glede na razli~na izhodi{~a regionalizacij v geografiji (Geografski terminolo{ki slovar 2005) razlikujejo razli~ne vrste regij. Najpomembnej{e so naravna ali fiziognomska regija, z enotnimi naravnimi lastnostmi, homogena regija, ki ozna~uje obmo~je s podobno gospodarsko in socialno sestavo ter funkcijska ali nodalna regija; ta temelji na gospodarskih in socialnih stikih, ki dolo~eno mestno sredi{~e povezujejo z njegovim vplivnim obmo~jem. Glede na velikost se regije delijo na velike regije oziroma makroregije, srednjevelike regije oziroma mezoregije in majhne regije oziroma mikroregije. Z geografskega vidika je regija srednje veliko podro~je zemlje ali vode, manj{e od celotnega preu- ~evanega obmo~ja (ki je lahko svet, dràva, re~ni bazen, gorovje in podobno) in manj{e od preu~evane celote ali samo njen del. Regija je zbirka sestavin ali del celote. Meje regije niso dolo~ljive enkrat in za vse; lahko se spreminjajo. Kljub temu, da je regija eden izmed temeljnih geografskih pojmov, pa je njegova vsebina med vsemi geografskimi pojmi najmanj jasna; celo ve~, noben drug pojem ni obsojen na tako razli~na, pogosto celo kontroverzna razumevanja. Nakazuje se potreba po celovitem obravnavanju zemeljskega povr{ja: organizaciji prostora. Regija je postala tr`no blago; razli~ni dejavniki mo~i sku{ajo uveljavljati svoje »regije« z namenom, da bi uveljavljali svoje interese. Na primer turisti~ne, planerske, razvojne, politi~ne in druge regije (Klemen~i~ 2005, 6). Med posameznimi prostorskimi hierarhi~nimi stopnjami so predvsem pomembni tokovi/povezave, saj ravno oni dajejo obmo~jem dinamiko in s tem stopnjo samostojnega oblikovanja identitete. S tem pa se spreminja pogled na regijo. Z globalizacijo regija torej ni izginila; nasprotno, dobila je nove pomene, nove funkcije, spremenil pa se je tudi njen ustroj v primerjavi z regijami izpred nekaj desetletij (Klemen~i~ 2005, 8). Pojem regije je v vsakdanji uporabi predvsem kot instrument poseganja (usmer-234 Uporaba e-tehnologij za razvijanje ~ezmejnih e-regij janja, manipuliranja) v razvoj zaokroènih obmo~ij; v tak{nem pomenu se (pre)pogosto uporablja tudi v znanstvenih krogih. Pinchemela (1992, 396; povzeto po Klemen~i~ 2005, 16) jasno lo~uje dve vsebini regij. Prve so »dane regije«, izid igre geografskih u~inkov {tevilnih dejavnikov. Druge so »èlene regije«, ki izhajajo iz drùbenih potreb po urejanju teritorialne strukture, da bi se uveljavila njihova avtoriteta, kolektivno upravljanje, posegi, na~rtovanja, urejanja. Razlike med obema vsebinama regij so pogosto majhne, kot tudi med postopkoma »~lenitve zaradi poznavanja« in »~lenitve zaradi vladanja«. Regije so isto~asno proizvod, zgradba in rezultat. Ta izhodi{~a se zdijo pomembna za na~rtovanje ciljno usmerjenega razvijanja ~ezmejnih regij. 3 E-regija ^e ljudje v medsebojno povezanih procesih pri svojem delu pretèno uporabljajo e-tehnologije, je mogo~e govoriti o e-regiji. Gre za regije, ki so zasnovane na uporabi informacijsko-komunikacijskih tehnologij – IKT (Be{ter 2005). E-regija kot zamisel vklju~uje tehnolo{ko usmerjene pobude, ki presegajo tradicionalno poznane in uveljavljene zamisli o tem, kaj regija je. Organizacije v taki regiji povezujejo prizadevanja za usklajeno oblikovanje, razvijanje, uvajanje in uporabo izbranih IKT storitev in podatkov. Kot e-regijo je mogo~e videti tudi grozd (cluster) organizacij. Grozd je (Porter 1998) geografska koncentracija konkuren~nih in sodelujo~ih podjetij, dobaviteljev, ponudnikov storitev in z njimi povezanih institucij. Ocenjujemo, da je vzpostavitev e-regije pomembna za zagotavljanje njene konkuren~ne prednosti (Gri~ar 2007). Zato je smiselno preu~evati njen nastanek in prilònosti e-sodelovanja e-regij. Posebej velja poudariti pomen preu~evanja in razvijanja inovativnih e-regij. Pristop regionalnega inoviranja (Kautonen 2006) ima svoj izvor v opazovanju geografskih aglomeracij proizvodnje in njihovih posledic na medorganizacijske interakcije in njihovo dinamiko v prostoru. V prostoru tokov podjetja niso ve~ edini konkurenti; v svetovnem prostoru si konkurirajo tudi regije. To pa pomeni, da je za regijo koristno, ~e ima konkuren~ne prednosti z zagotavljanjem okolja in storitev, s katerimi lokalnim organizacijam in prebivalcem lahko zagotavlja koristi in konkuren~ne prednosti. V e-regiji se tokovi, kapital, podatki in inovacije lahko gibljejo iz enega kraja v drugega hitreje. Da bi e-regija ustvarila konkuren~no prednost v svoji inovativni usmeritvi, mora biti sposobna zagotavljati dostop do znanja in omreìj znanja hitreje kot konkurenti. Regionalni inovativni pristop, ki sloni na odnosih industrijske-ga inoviranja in regionalnega razvoja, ima v zadnjih desetih, petnajstih letih velik vpliv na dolo~anje politik {iroko po svetu. 4 ^ezmejna e-regija V tem prispevku nas posebej zanima ~ezmejna e-regija kot obmo~je blìnjih dràv, katerih organizacije intenzivno medsebojno poslujejo, izmenjujejo blago in opravljajo storitve, ljudje pa veliko potujejo. ^ezmejno se nana{a na transakcije prek dràvnih meja. Vklju~eni sta najmanj dve dràvi. Predpostavlja se, da imajo dràvne meje velik vpliv na izvajanje ~ezmejnih transakcij. Meje ustvarjajo razlike v jeziku, kulturi, pravni ureditvi, postopkih, zaupanju in v drugih stvareh. To je pomembno tudi med dràvami Evropske unije, ~eprav med njimi formalne dràvne meje ne obstajajo ve~, kajti meje v zavesti ljudi ostajajo dolgo (Report on cross-border e-commerce in the EU 2009). Kot ugotavlja Castells (1996, 413), je po~etje ljudi vedno vezano na neki kraj (place) zato prostor razumejo kot povezavo krajev. Ta prostor pa ni nujno zasnovan znotraj z administrativnimi mejami razmejenega prostora (border-oriented), ampak na povezavah tokov med kraji regije ali dràv. Zato je prav upo{tevati, da tokovi niso nekrajevni (placeless), ~eprav njihova strukturna logika je. Tokovi so vezani na dolo~ene kraje. Nekateri med njimi so le izmenjevalci ali zbiratelji tokov, usklajevalci, pove-zovalci. Kraji so tudi povezovalna mesta omreìj (nodes), lokacije pomembnih strate{kih funkcij, ki 235 Joè Gri~ar predstavljajo krajevno vezane aktivnosti in organizacije okoli omrèja. Tokovi podatkov so glavna sestavina drùbe omreìj, v katerih postaja o~itno, da od prostora krajev prehajamo v prostor tokov. Kot ugotavlja Kautonen (2006), ni pomembno ali je regionalni razvoj na ravni dràve ali na ravni regije znotraj drà- ve, ampak je pomembno, kak{ni odnosi novih vrst se pojavljajo med razli~nimi sodelujo~imi in kak{ne vloge imajo razli~ne organizacije v razli~nih okoli{~inah. Vpra{anje je torej, kako je razvojni proces lahko so~asno globalen, dràven in lokalen. Regije niso enozna~ne; njihova velikost je odvisna od funkcije oziroma zna~ilnosti, ki jo spremljamo. Regija je lahko tako cel kontinent, na drugi strani pa na primer kra{ka vrta~a kot primer mikrokli-matske regije. Zato je treba v opredelitvah velikosti ali razdalj (funkcijskih obmo~ij) navesti kontekst, na katerega se navezujemo. Navajamo dva primera o tem, kaj si ljudje lahko predstavljajo kot ~ezmejno regijo. Prvi je iz Slovenije. Na podlagi izku{enj ve~jih podjetij v Sloveniji (Bra~un in Gri~ar 2001) ugotavljamo, da je regija geografsko obmo~je od 200 do 500 kilometrov okoli mesta opazovanja, kar je povezano z zmogljivostjo njihovih logisti~nih procesov. Drugi, kako svojo regijo pridobivanja slu- {ateljev vidijo na univerzi Knowledge Village v Dubaju, Zdruèni arabski emirati (Gopinathan 2007). Svojo ~ezmejno regijo vidijo kot prostor, katerega sredi{~e, Dubaj, je dostopno v petih urah letalske-ga poleta; to pomeni okoli 5000 km okoli opazovanega sredi{~a regije. Pri tem igrajo pomembno vlogo storitve njihove letalske drùbe Emirates Airline, ki je primer visoko razvite tehnologije prevoza oseb in tovorov. ^ezmejne e-regije so pomembne za pospe{eno razvijanje pan-evropskih storitev in za spodbujanje sodelovanja med nastajajo~imi ~ezmejnimi e-regijami. Na primer dràv baltskega zaliva, nordijska regija, jugovzhodna evropska regija, srednjeevropska regija, sredozemska regija. Primeri za to so vidni v razvojnih usmeritvah nordijskih in balti{kih dràvah (Sotarauta in Hukkinen 1988; Helsinki Manifesto 2006; Nordic Slovene Meeting on Innovative Cross-Border eRegion Development 2009). Primer razvijanja ~ezmejne regije Baltik je [vedska najavila kot eno izmed prednostnih nalog v ~asu svojega pred-sedovanja Evropskemu svetu v drugi polovici leta 2009 (Malmström 2009). Slovenija se è vrsto let aktivno vklju~uje v prizadevanja za razvijanje ~ezmejne e-regije Srednja Evropa (Gri~ar 2004; Harrald 2004; Memorandum of Safe and Secure eRegion 2005; Povezljivost informacijskih sistemov organizacij v procesu odpravljanja posledic ve~jih nesre~ v e-regiji 2006; Vizjak 2006; Inovativnost za kakovost ìvljenja, Slovenija – ìvi laboratorij 2007; Interoperability of information systems 2009). Razvijanje ~ezmejne e-regije je lahko pomembna vzpodbuda za trajnostni razvoj Srednje Evrope in za pove~evanje njene konkuren~nosti. Z akcijskega vidika lahko re~emo, da je mòno in potrebno regije ustvarjati, za kar pa so potrebne ustrezno organizirane akcije. Ob~inska raven je premajhna za ustrezno doseganje trajnostnega razvoja, inovacije in dolo~anje vizij. Zato je potrebna nova teritorialna enota, ki bi lahko odraàla posebnosti regij, alpskih regij na primer (Nared in Alfaré 2008). Dolgoro~na perspektiva razvojnega procesa, ki bi morala vklju~evati solidarnost znotraj regij in bi morala temeljiti na dolgoro~no zastavljenih ciljih, je pogosto v nasprotju s kratkoro~nimi razmi{ljanjem izvoljenih nosilcev odlo~anja, ki na trajnostni razvoj pogosto gledajo kot na nekaj, kar zahteva nerazumno veliko ~asa in ne prina{a takoj{njih rezultatov. V projektu DIAMONT so z uporabo enotnega participativnega pristopa iskali ustrezne re{itve problemov, ki so bili zaznani v preu~evanih testnih obmo~jih: Immenstadt-Sonthofen in Traunstein-Trau-nreut (Nem~ija), Waidhofen/Ybbs (Avstrija), Gap (Francija), Tolmezzo (Italija) in Idrija (Slovenija) (Nared in Alfaré 2008). S tak{nim pristopom so ocenjevali potrebe lokalnega prebivalstva in dolo~ili in{trumente, prilagojene specifi~nim razmeram v testnih regijah. Ugotavljajo, da je participativni proces privedel do odprte razprave in da se kaè precej{nja mònost sodelovanja med lokalnimi delèniki, ki ima en klju~ni cilj – izbolj{ati stanje v regijah in omogo~iti nadaljnji razvoj. Tako je mogo~e okrepiti lokalno dinamiko, pojavile so se nekatere nove zamisli, za~ela pa se je tudi – prek izsledkov ekspertne skupine projekta DIAMONT – izmenjava znanja na nadnacionalni ravni. Osnovna ideja partnerstva in udelèbe je ustvarila nove povezave med razli~nimi akterji, pri ~emer je bil skupni cilj poiskati skupne re{itve pri re{evanju problemov, uvajanju inovacij in oblikovanju politike. 236 Uporaba e-tehnologij za razvijanje ~ezmejnih e-regij 5 @ivi laboratoriji kot organizacijski mehanizmi razvijanja ~ezmejne e-regije @ivi laboratorij je okolje, v katerem se povezujejo raziskovalci, razvijalci in uporabniki, da bi kot sous-tvarjalci v ~im kraj{em ~asu razvili inovativen izdelek, storitev ali re{itev, skladno s potrebami uporabnikov, ter zamisel preizkusili v svojem okolju (Gri~ar 2005; Gri~ar 2006). Ljudje pri delu v ìvih laboratori-jih izrabljajo prilònosti uporabe sodobnih informacijsko-komunikacijskih tehnologij – IKT in se z njimi povezujejo za sodelovanje. Kaè se, da informacijsko-komunikacijske tehnologije niso samo razvojna orodja, ampak so vse bolj o~itno spoznane kot splo{ne ustvarjalke razvoja. Sodelovanje gospodarskih drùb, vladnih organizacij in univerz ter drugih raziskovalnih institucij pri pospe{enem zami{ljanju, razvijanju in uvajanju re{itev in storitev, zasnovanih na mònostih uporabe IKT je mogo~e videti kot velik, {iroko pojmovan ìvi laboratorij. Ker je vanj vklju~enih veliko ljudi, ki soustvarjajo (user driven innovation), pravimo, da je »ìv« (living). V njem ljudje preizku{ajo zamisli, zato pravimo, da je to laboratorij (lab). @ivi laboratorij je za vse sodelujo~e novo delovno okolje. Zato lahko pripelje do povsem novih vrst re{itev in storitev, do katerih nobena organizacija ali skupina sama ne bi mogla priti. Sodelovanje v »ìvem laboratoriju« lahko posamezniki in organizacije vidijo kot svojo veliko prilò- nost, kot nekaj dobrega za zagotavljanje trajnostnega razvoja. V njem razvijajo in izpopolnjujejo inovativne celostne re{itve, ki jih z vklju~evanjem v prakso za vrednotenje njihove uporabnosti lahko zagotovijo le vsi sodelujo~i skupaj. Treba pa je pri~akovati, da bodo spremembe lahko samo postopne in da bo uvajanje novega na~ina dela tudi ob zavzetem sodelovanju zahtevalo nekaj let. Razlogov za vzpostavljanje ìvih laboratorijev je ve~. Glavni je ta, da je ~as od ideje do razpolòljivega izdelka/storitve/re{itve predlog, kar vpliva na zmanj{anje konkuren~nosti organizacije. Zato raziskovalci, razvijalci in uporabnik i{~ejo nove na~ine sodelovanja. To pa predpostavlja druga~no, bolj u~inkovito in uspe{no sodelovanje organizacij, kar zahteva spreminjanje organizacijske kulture (Huggins in sodelavci 2008). Posebne spodbude za uvajanje ìvih laboratorijev prina{ajo spoznanja o prilònostih uporabe e-tehnologij, za katere lahko ugotavljamo, da so premalo izrabljene. @ivi laboratorij na ravni dràve, kot je primer Slovenije, ne nadome{~a obstoje~ih organizacijskih ali institucionalnih mehanizmov in ne prina{a podvajanja. Ustvarja novo delovno okolje, ki je za vse sodelujo~e lahko koristno. Za zagotavljanje na IKT zasnovanih inovativnih in povezljivih re{itev in storitev je mònost preizku{anja na ravni dràve lahko klju~nega pomena. Na primer, za podro~ja kot so e-zdravje, e-vklju~enost, e-demokracija in podobna. Najbr` pa si preizku{anje na ravni dràve lahko privo{~ijo samo majhne, hitro odzivne, odprte in povezljive dràve. Male dràve so najuspe{nej{e pri pridobivanju projektov Evropske unije, merjeno na milijon prebivalcev. To dejstvo v glavnem lahko pripi{emo ve~ji prilagodljivosti manj{ih organizacij, po drugi strani pa tudi nezadostni kriti~ni masi finan~nih sredstev in ljudi v manj{ih dràvah za realizacijo pomembnih in prebojnih raziskovalnih in razvojnih projektov. Zato morajo biti organizacije v manj{ih dràvah bolj usposobljene za povezovanje. Za IKT-podjetja v Sloveniji, ki se usmerjajo v ~ezmejno prodajo re{itev in storitev, je pomembno, da doseèjo prepoznavnost v ~ezmejni regiji, pri ~emer jim sodelovanje v okolju ìvih laboratorijev lahko koristi. 6 Sklep Predlagamo vzpostavitev zadevnega ìvega laboratorija za spodbujanje trajnostnega razvoja ~ezmejne e-regije v Sloveniji in njegovo vklju~evanje v mednarodne povezave in projekte Evropske unije. Vklju~enost strokovnjakov za regionalni razvoj je z vsebinskega, metodolo{kega in organizacijskega vidika nujno potrebna. Sodelovanje v »ìvem laboratoriju« lahko posamezniki in organizacije vidijo kot svojo veliko prilònost, kot nekaj dobrega za zagotavljanje trajnostnega razvoja. V njem bodo razvi-jali in izpopolnjevali inovativne celostne re{itve in jih postopno in sproti ponujali za uporabo. Treba pa je pri~akovati, da bodo spremembe lahko samo postopne in da bo uvajanje novega na~ina dela tudi 237 Joè Gri~ar ob zavzetem sodelovanju zahtevalo nekaj let. Zato priporo~amo, da zainteresirani v sodelovanju ~im prej sproìjo potrebne procese. 7 Viri in literatura A European Economic Recovery Plan. Brussels, 2008. Medmrèje: http://ec.europa.eu/commission_ barroso/president/pdf/Comm_20081126.pdf (22. 5. 2009). Be{ter, J. 2005: Slovenia – An ICT Innovation Platform. Panel presentation at the Ministerial Conference »Towards a Knowledge Society – the Nordic Experience«. Gothenburg, 2005. Medmrèje: http://ec. europa.eu/regional_policy/sources/docconf/gothenburg/present/monict_bester.pdf (22. 5. 2009) Bra~un, F., Gri~ar, J. (urednika) 2001: Organizational Prototype of Cross Border Business-to-Business and Business-to-Government Electronic Commerce. Kranj. Castells, M. 1996: The rise of the Network Society – The Information Age: Economy, Society and Culture. Oxford. Geografija. Tematski leksikoni. Trì~, 2001. Geografski terminolo{ki slovar. Ljubljana, 2005. Gopinathan, S. 2007: Presentation at the Dubai Knowledge Village, United Arab Emirates, January 2007. Gri~ar, J. 2004: Presentation at the Meeting of the Commercial Counsellors on Cross-border eRegion Development. Medmrèje: http://www.elivinglab.org/safe/CommercialCounsellors.doc (22. 5. 2009). Gri~ar, J. 2005: @ivi laboratoriji v e-regiji. Organizacija 38-3. Kranj. Gri~ar, J. 2007: Innovative Cross-border eRegion Development: Possible Directions and Impact. Organizacija 40-2. Medmrèje: http://organizacija.fov.uni-mb.si/index.php/organizacija/article/viewFile/ 181/169 (22. 5. 2009). Harrald, J. R. 2004: Ensuring a Safe and Secure eRegion: A Proposed »Living Laboratory« Experiment. Outline. Medmrèje: http://www.elivinglab.org/safe/DisasterReliefEvents.htm (22. 5. 2009). Helsinki Manifesto. 2006: Medmrèje: http://eLivingLab.org/files/Helsinki_Manifesto_201106.pdf (22.5.2009). Huggins, R., Jones, M., Upton, S. 2008: Universities as drivers of knowledge-based regional development: a triple helix analysis of Wales. International Journal of Innovation and Regional Development 1-1. Olney. Inovativnost za kakovost ìvljenja, Slovenija – ìvi laboratorij. 2007. Medmrèje: http://SloveniaLivingLab.si (22. 5. 2009). Interoperability of Information Systems of the Organizations Involved. The 7th Workshop on the Cross- -border Disaster eResponse in the eRegion. Skopje, 2009. Medmrèje: http://eLivingLab.org/Safe/ Workshop (22. 5. 2009). Kautonen, M. 2006: The Regional Innovation System Bottom-up: A Finnish Perspective. Tampere. Klemen~i~, M. M. 2005: Regija in regionalna struktura Slovenije. Dela 23. Ljubljana. Medmrèje: http:// www.ff.uni-lj.si/oddelki/geo/publikacije/dela/files/Dela_23/004_mmk.pdf (22. 5. 2009). Leibenath, M., Korcelli-Olejniczak, E., Knippschild, R. 2008: Cross-border Governance and Sustainable Spatial Development. Berlin, Heidelberg. Medmrèje: http://www.springerlink.com/content/ t56r0557620532w4/ (22. 5. 2009). Malmström, C. 2009: The EU-strategy for the Baltic Sea Region under the Swedish Presidency. Baltic Sea Region Conference. Medmrèje: http://www.regeringen.se/sb/d/7972/a/120204 (22. 5. 2009). Memorandum of Safe and Secure eRegion. Ljubljana, 2005. Medmrèje: http://www.elivinglab.org/safe/ memorandum.htm (22. 5. 2009). Nared, J., Alfaré, L. 2008: Participativni proces v regionalnem razvoju: ugotovitve projekta DIAMONT – Data Infrastructure for the Alps – Mountain Orientated Network Technology. Medmrèje: http:// www.uibk.ac.at/diamont (22. 5. 2009); http://www.alpinespace.org/uploads/media/DIAMONT_ WP10-11_folder_SLO.pdf (22. 5. 2009). 238 Uporaba e-tehnologij za razvijanje ~ezmejnih e-regij Nordic – Slovene Meeting on Innovative Cross-Border eRegion Development, Résumé. Ljubljana, 2009. Medmrèje: http://SloveniaLivingLab.org/eCollaborationNordic/Meeting2009Feb03 (22. 5. 2009). Porter, M. E. 1998: The competitive advantage of nations. London. Povezljivost informacijskih sistemov organizacij v procesu odpravljanja posledic ve~jih nesre~ v e-regiji: Pobuda vzpostavitve projekta v Sloveniji. 2006. Medmrèje: http://www.elivinglab.org/safe/ Pobuda.pdf (22. 5. 2009). Report on cross-border e-commerce in the EU 2009. Barriers to cross border trade in online commerce. European Commission Enterprise and Industry Directorate General, Brussels, 2009. Medmrèje: http://ec.europa.eu/enterprise/newsroom/cf/document.cfm?action=display&doc_id=2277& userservice_id=1&request.id=0 (22. 5. 2009). Sotarauta, M., Hukkinen, J. 1988: Nordic Perspectives on Process-Based Regional Development Policy. Stockholm, 2002. Medmrèje: http://www.nordregio.se/r0203.htm (22. 5. 2009). Vizjak, A. 2006: Slovenia in the eRegion: Exploiting eValues for the Economy Growth. Opening speech. 19th Bled eConference »eValues«. Bled, 2006. Medmrèje: http://ecom.fov.uni-mb.si/ECOMFrames.nsf/ pages/bled2006 (22. 5. 2009). 239 240 Razvojni izzivi Slovenije, 241–250, Ljubljana 2009 Z INFORMACIJSKO TEHNOLOGIJO PODPRTA IZVEDBA SESTANKOV REGIONALNIH RAZVOJNIH ODBOROV V FAZI ZBIRANJA IDEJ dr. Andrej [kraba Fakulteta za organizacijske vede, Univerza v Mariboru Kidri~eva cesta 55a, 4000 Kranj andrej.skraba@ fov.uni-mb.si mag. Bogomir Filipi~ BSC, Poslovno podporni center, d. o. o., Kranj Cesta Staneta @agarja 37, 4000 Kranj bogo.filipic@ bsc-kranj.si UDK: 711.1(497.4) 659.2:004(497.4) IZVLE^EK Z informacijsko tehnologijo podprta izvedba sestankov regionalnih razvojnih odborov v fazi zbiranja idej V prispevku je obravnavana za~etna faza oblikovanja regionalnega razvojnega programa Gorenjske za obdobje od 2007 do 2013, ki je deloma potekala s podporo sodobne informacijske tehnologije. Izvedena sta bila dva sestanka z odboroma za razvoj gospodarstva in ~love{kih virov. Pri tem je sodelovalo 22 udeleèncev v dveh odborih. Predstavljeni so rezultati zbiranja idej s pomo~jo orodij za podporo skupinskemu odlo~anju. Opisan je u~inkovit postopek, ki v uvodni fazi dela odbora pomembno vpliva na pretok idej in zajem informacij s strani ~lanov odborov. Obravnavano je delo z zunanjimi skupinami kot podpora delu odborov. S pomo~jo vpra{alnika je bilo potrjeno, da so udeleènci brez omejitev prispevali svoje ideje, njihove ideje pa so bile tudi upo{tevane s strani skupine. Le-to izraà oja~anje povratne zanke v skupini, v na{em primeru odboru, kar je predpogoj za uspe{no vodenje v smislu kibernetskega sistema. KLJU^NE BESEDE regionalni razvoj, regionalni razvojni program, zbiranje idej, orodje za podporo skupinskemu odlo~anju ABSTRACT Meetings of the regional development committees supported by information technology in the idea collection phase This paper addresses the initial phase of forming a regional development programme for the 2007–2013 period, which was partially supported by the means of modern information technology. Two sessions were conducted with two committees, one for the human resources development and one for the economy. Twenty-two people participated in two committees. The results of idea collection with the aid of group decision support tools are presented. An efficient procedure that significantly impacts the idea flow and information collection from the committee members is described. Work with the external groups as support for the committees is addressed. The results of the questionnaire proved that participants contributed their ideas, which were also accepted by other members of the group. This confirms the amplification of a feedback loop in the group, which is a necessary condition for the successful control, in the sense of cybernetics systems. KEY WORDS regional development, regional development programme, brainstorming, group decision support system 241 Andrej [kraba, Bogomir Filipi~ 1 Uvod Dolo~itev regionalne razvojne strategije je zahtevna naloga, ki vklju~uje ve~je {tevilo strokovnjakov z razli~nih podro~ij. Na primeru Gorenjske je pri oblikovanju programa za obdobje 2007 do 2013 sodelovalo 197 strokovnjakov (Regionalni razvojni program … 2006, 100–104) v devetindvajsetih delovnih skupinah oziroma odborih. Gorenjska obsega osemnajst ob~in, v katerih na 2136,6 km2 ìvi 199.085 prebivalcev (Regionalni razvojni program … 2006, 105). Pri tem se poraja vpra{anje, kako zagotoviti u~inkovito delovanje odborov, v katerih sodelujejo ti strokovnjaki. Kot rezultat dela odborov namre~ èlimo pridobiti regionalni razvojni program, ki ima {ir{i medregijski pomen in predstavlja osnovne razvojne smernice posameznih prednostnih podro~ij. Pri oblikovanju razvojne strategije je ena od pomembnej- {ih faz uvodno zbiranje idej, to je predlogov projektov, ki bodo prinesli razvojni preboj regije. Pomembno je pridobiti realne ideje, ki naj postavijo gospodarstvo regije na tehnolo{ki vrh, ter se tako pribliàti vodilnim gospodarstvom Evropske unije. Prav gotovo je to mogo~e, vendarle pa je treba za to imeti dobro idejo in realen projekt, kot na primer v primeru vsem poznane Finske Nokie. Angaìranje tolik- {nega {tevila strokovnjakov je vsekakor povezano z veliko odgovornostjo, ki jo prevzemajo koordina-torji, v na{em primeru Regionalna razvojna agencija Gorenjske, BSC Kranj. Pri tem èlimo zagotoviti ~im u~inkovitej{e delo odborov zlasti v fazi zbiranja idej, kar je osnova za dober strate{ki program. Za dolo~eno podro~je, ki je obravnavano v regionalnem razvojnem programu, je bilo treba dolo~iti, kdo ima ustrezne razvojne potenciale. Na podro~ju gospodarstva so bila v proces generiranja idej vklju~e-na najbolj{a podjetja v regiji, katerih predstavniki so sodelovali pri delu strokovnih odborov. Poleg tega so bili v odbor za razvoj gospodarstva vklju~eni tudi predstavniki ob~in, saj mora lokalna skupnost zagotoviti prostor za izvedbo investicijskih projektov, kot na primer gradbena zemlji{~a, infrastrukturo in druge vire. Z ustrezno sestavo odborov zagotovimo realno postavljene cilje glede na razvojne potenciale in mònost realizacije, ki je odvisna od sodelovanja med socialnimi partnerji. Pri tem je sestava odborov odlo~ilnega pomena, saj morajo udeleènci odborov ~utiti odgovornost in hkrati zavezanost k doseganju zastavljenih ciljev regije. Obravnavan bo primer oblikovanja razvojne strategije Gorenjske regije (Regionalni razvojni program … 2006) s pomo~jo informacijskega orodja, in sicer za podro~je gospodarstva in ~love{kih virov. Pri tem sta sodelovala dva odbora, ki sta {tela deset in dvanajst ~lanov. Namen prispevka je prikazati u~inkovitost orodij za podporo skupinskemu delu in odlo~anju pri naslavljanju tovrstnih vpra{anj, to je oblikovanju strate{kih razvojnih planov. Pomena informacijske tehnologije ne bi bilo mo~ bolj poudariti, kakor z zgovornimi rezultati, ki so bili pridobljeni na realnem primeru. V okviru raziskav na podro~ju sistemov za podporo skupinskemu odlo~anju, je bilo razvito orodje TeamWorks (medmrèje 2), ki omogo~a u~inkovito delo odborov oziroma ve~jih delovnih skupin, katerih naloga je oblikovanje inovativnih strate{kih smernic. Orodje je bilo razvito s slede~imi cilji: • zagotoviti u~inkovito orodje za zbiranje idej, kategorizacijo in dolo~anje prioritet, ki bo imelo izbolj- {ano analiti~no funkcionalnost, namenjeno naprednim raziskavam; • z vi{jo odzivnostjo sistema zagotoviti bolj{e delo skupine; • zagotoviti orodje, ki bo doprineslo h konkuren~ni prednosti na strate{ki ravni tako v dràvni upravi kakor tudi v industriji. Orodje TeamWorks ni odprtokodni program, pri delu pa je bilo to orodje uporabljeno predvsem zaradi raz{irjene funkcionalnosti, ki jih druga podobna orodja ne nudijo. Poleg izvedbe sej regionalnih razvojnih odborov s pomo~jo orodij so bili izvedeni tudi alternativni pristopi, kot na primer izvedba klasi~nih intervjujev, usmerjenih individualnih sestankov, klasi~nih delavnic in brainstormingov. Pomembno izhodi{~e za oblikovanje programa je bila analiza obstoje~ih dokumentov, ki so bili na voljo s strani dràve, ob~in in lokalnih skupnosti. Za predhodno oblikovanje regionalnega razvojnega programa za obdobje 2002 do 2006 (Regionalni razvojni program … 2002) lahko trdimo, da so bila to u~na leta za dràvo in za pripravljavce na terenu. Pri tem je bilo identificiranih precej metodolo{ko neraz~i{~enih dilem, ki so imele za posledico izgubo ~asa pri pripravi programov, pojavljalo se je tudi spreminjanje pravil in navodil. V tem obdobju 242 Z informacijsko tehnologijo podprta izvedba sestankov regionalnih razvojnih odborov v fazi zbiranja idej lahko ugotovimo, da je dràva veliko obljubljala, predvsem ve~ji obseg sredstev, kot jih je bilo za to obdobje mo~ zagotoviti. Vodilo v obdobju 2002 do 2006 pri regionalnem razvojnem programu (Regionalni razvojni program … 2002) je bilo, da bo ta dokument krovni strate{ki dokument regije in bo podlaga za pridobitev velikega obsega razvojnih sredstev. Rezultat: regionalni razvojni programi so bili velik spisek èlja (po vseh regijah). Ve~ina projektov, ki so v Regionalnem razvojnem programu 2007 do 2013 (Regionalni razvojni program … 2006), je imela zametke v Regionalnem razvojnem programu 2002 do 2006 (Regionalni razvojni program…2002). Prek programa (Regionalni razvojni program…2002) so bile ugotovljene potrebe regije, dolo~ena izhodi{~a ter ocenjene potrebne investicije v posameznih sektorjih. Predhodni program je ponudil zelo dober pregled situacije na vseh podro~jih. Izvedena je bila analiza stanja in ovir za hitrej{i razvoj. Tako je predstavljal Regionalni razvojni program (Regionalni razvojni program … 2002) osnovni dokument za analizo preteklega obdobja in izhodi{~e za oblikovanje Regionalnega razvojnega programa 2007 do 2013. Prek analize je bilo ugotovljeno, kateri cilji so bili doseèni in kateri niso bili ter vzroki za nedo-seganje ciljev. Dolo~ilo se je, ali je dolo~en del programa {e vedno izraèn kot razvojna prioriteta. Glede na izhodi{~a je bil novi program za obdobje 2007 do 2013 dopolnjen s smiselnimi dopolnitvami. Pokazalo se je, kak{na je investicijska podhranjenost regije, kot edini mòni dodatni vir financiranja (poleg zasebnih sredstev) za obdobje 2007 do 2013, pa so bila identificirana sredstva Evropske skupnosti. 2 Metodologija Da bi bilo delo odborov ~imbolj u~inkovito, je bil uporabljen sistem za podporo skupinskemu delu in odlo~anju. S pomo~jo orodja so bile izvedene aktivnosti, kot so zbiranje idej ( brainstorming), razvr{~anje projekcijsko platno tehni~ni vodja seje KRANJ S T R E @ N I K LJUBLJANA ~lani odbora POST AJ A 07 A 01 AJ POST POST AJ vodja odbora POST A 16 A 08 AJ AJA 02 POSTAJA 00 A 06 AJ POST POST POST POSTAJ AJ A 03 AJA 05 A 09 A 15 POST POSTAJA 04 AJ POST POST AJA 10 A 14 AJ POST POSTAJA 11 AJA 13 POSTAJA 12 POST omrèje Slika 1: Sistem za podporo skupinskemu delu in odlo~anju pri dolo~itvi regionalne razvojne strategije. 243 Andrej [kraba, Bogomir Filipi~ idej v kategorije, glasovanje o prioritetah kategorij in glasovanje o pomembnosti idej v posamezni kategoriji. Strukturo sistema, ki je bil uporabljen pri zbiranju idej in slede~ih aktivnostih, prikazuje slika 1. Prikazani sistem sestavlja osemnajst povezanih ra~unalnikov. Na enem od ra~unalnikov je name{~en strènik orodja (medmrèje 2). Tehni~ni vodja seje skrbi za nemoteno interakcijo udeleèncev, od katerih ima na voljo vsak svojo delovno postajo. Za vsebinsko vodenje seje skrbi vodja odbora, ki mora biti seznanjen s potekom seje ter na~inom dela. Vodenje seje je kontrolirano in hkrati koordinirano. Vsi udeleènci imajo pred seboj projekcijsko platno z izhodi{~nim vpra{anjem, hkrati pa se na projekcijskem platnu izpisujejo trenutno podane ideje, kakor tudi rezultati glasovanja in drugih aktivnosti. Ob podanih izhodi{~ih se pri~ne zbiranje idej, ki je v na{em primeru trajalo {tirideset minut. Pri zbiranju idej sledimo na~elom: • kakovost idej lahko doprinese h kakovosti rezultata; • vsaka ideja je dobrodo{la; pri tem se izogibamo negativnim kritikam idej; • nenavadne ideje lahko prispevajo k pogledu na problem s prave perspektive; • s kombinacijo obstoje~ih idej lahko pridobimo nove ideje. Slika 2 prikazuje mehanizem zbiranja idej. Za udeleènce pripravimo ustrezno {tevilo listov, na katere zapi{emo programe iz preteklega obdobja (Regionalni razvojni program … 2002; Zupan 2002), kar nam sluì za koordinacijo in ciljno usmerjenost skupine. Vsak od listov je namenjen zapisu idej na temo regionalnega razvoja. Udeleèncem je uvodoma naklju~no posredovan eden izmed listov. Vsak udeleènec lahko tako prebere naziv programa iz preteklega obdobja ter ideje drugih udeleèncev. Na podlagi tega lahko udeleènec na posamezni list vpi{e novo idejo. Ob zapisu ideje se list naklju~no posreduje drugemu udeleèncu seje. Na tak{en na~in listi z idejami kroìjo med udeleènci seje. Vpogled udele- èncev v ideje ~lanov odbora, doprinese k bolj{emu razumevanju problematike ter bolj intenzivnemu ustvarjanju novih idej. Nove ideje, ki jih ustvari skupina, so vidne tudi na projekcijskem platnu. Vsebinski vodja obi~ajno ustrezno komentira novo nastale ideje ter sku{a spodbuditi zbiranje inovativnih, strate{kih idej. Uporabni{ki vmesnik orodja je prikazan na sliki 3 (medmrèje 2). V levem delu imamo izpisan dnevni red seje, v desnem delu pa liste, na katerih se zbirajo ideje, kakor tudi izhodi{~no vpra{anje. Aplikacija je bila razvita z namenom izvedbe u~inkovitih sej, kakor tudi raziskav na podro~ju skupinskega dela in odlo~anja. Z nosilci v regionalnih razvojnih odborih je bila po fazi zbiranja idej naknadno izvedena ocena, kolik{na je mònost realizacije visoko ocenjenih idej v obdobju 2007 do 2013. Z namenom, da ne bi listi za zbiranje idej LIST 1 LIST 2 LIST 3 LIST N {t. lista PRG. 1 PRG. 2 PRG. 3 PRG. N program iz preteklega obdobja IDEJA 1 IDEJA 1 IDEJA 1 IDEJA 1 IDEJA 2 IDEJA 2 IDEJA 2 IDEJA 2 ideje udeleèncev mehanizem podajanja listov branje in pisanje idej udeleènci s 1 s 2 s 3 s n Slika 2: Mehanizem zbiranja idej. 244 Z informacijsko tehnologijo podprta izvedba sestankov regionalnih razvojnih odborov v fazi zbiranja idej Slika 3: Uporabni{ki vmesnik orodja. bil regionalni razvojni program le neskon~en seznam èlja, so bili v razvoj posameznega regionalnega razvojnega programa oziroma podro~ja vklju~eni tisti identificirani projekti, ki so z orodjem dobili najvi{jo prioriteto in za katere smo ugotovili, da obstajajo realne mònosti, da jih realiziramo; na primer, poslovne cone Gorenjske, mreà tehnolo{kih parkov in inkubatorjev, nalòbe v turizmu, komunalna infrastruktura … 3 Rezultati Kot izhodi{~e za zbiranje idej je bilo ~lanom odborov za razvoj ~love{kih virov in gospodarstva zastavljeno slede~e vpra{anje: »Katere aktivnosti/dejavnosti, povezane z razvojem ~love{kih virov (gospodarstva), so pomembne za Gorenjsko regijo v obdobju 2007 do 2013«? Za izhodi{~e so bili vzeti programi iz preteklega obdobja, v na{em primeru iz obdobja 2002 do 2006 (Regionalni razvojni program … 2002; Zupan 2002). Po {tiridesetih minutah dela odborov je bilo zbranih 170 idej za podro~je ~love{kih virov in 148 idej za podro~je gospodarstva. [tevilo idej pri~a o u~inkovitosti dela s tovrstnim orodjem. Z namenom dodatne potrditve uporabnosti metodologije in razvoja orodij, smo izvedli {tudije primera s {tirimi {tudentskimi skupinami univerzitetnega {tudija na Fakulteti za organizacijske vede Univerze v Mariboru, ki so natanko ponovile izvedene seje pravih odborov. Na sliki 4 je prikazan rezultat dela z orodjem za podporo skupinskemu odlo~anju. Pri tem primerjamo rezultat dela pravih odborov ter {tudentskih skupin. Tu se poraja vpra{anje, zakaj nas pravzaprav zanimajo {tudentske skupine. Kot bomo videli v nadaljevanju, je vklju~evanje {ir{ih skupin pri zbiranju idej smiselno, hkrati pa se nakazuje pozitivna korelacija med delom pravih odborov in {tudentskih skupin. 245 Andrej [kraba, Bogomir Filipi~ 300 250 j 200 anih ide 150 evilo zbr{t 100 50 0 odbor za odbor za {tudentski {tudentski {tudentski {tudentski ~love{ke vire gospodarstvo odbor za odbor za odbor za odbor za ~love{ke vire 1 gospodarstvo 1 ~love{ke vire 2 gospodarstvo 2 tematika, skupina Slika 4: [tevilo zbranih idej glede na tematiko, skupino in orodje. Skupine so v na{em primeru {tele od dvanajst do trinajst ~lanov. V {tiridesetih minutah je bilo zbranih od 148 do 252 idej. [tevilo zbranih idej na udeleènca na minuto se je gibalo v intervalu od 0,35 do 0,57. Po prvi fazi zbiranja idej je bila izvedena kategorizacija, kjer so ~lani odborov zdruìli sorodne ideje v iste kategorije. Pri tem je bilo za podro~je ~love{kih virov dolo~enih enajst kategorij za podro~je gospodarstva pa dvanajst. Sledilo je glasovanje o pomembnosti kategorij na lestvici od 1 do 10. Rezultate za primer gospodarstva prikazuje preglednica 1. Preglednica 1: Glasovanje o pomembnosti kategorij na lestvici od 1 do 10 s strani odborov. ~love{ki viri gospodarstvo rang kategorija ocena rang kategorija ocena odbora odbora 1. povezovanje {ol in gospodarstva 8,09 1. izobraèvanje, kadri 8,33 2. zaposlovanje 8,00 2. finan~ni instrumenti 8,22 3. poklicne, srednje in vi{je {ole 7,83 3. sodelovanje 8,11 4. visoko {olstvo 7,75 4. infrastruktura 8,00 5. vseìvljenjsko u~enje 7,50 5. inovativnost 7,78 6. zdravje 7,25 6. povezovanje 7,67 7. demografija 6,58 7. promocija podjetni{tva 7,33 8. globalni razvoj 6,50 8. projekti 7,33 9. podporno okolje za ~love{ke vire 6,00 9. podporno okolje 7,22 10. {tipendiranje 5,75 10. turizem 7,11 11. osnovno {olstvo 5,67 11. dràva 6,67 12. splo{no 3,00 246 Z informacijsko tehnologijo podprta izvedba sestankov regionalnih razvojnih odborov v fazi zbiranja idej Kot rezultat dela nas zanima, kolik{en del zbranih idej se je pravzaprav uvrstil v kon~no verzijo Regionalnega razvojnega programa Gorenjske (Regionalni razvojni program … 2006). V nadaljevanju smo iz prvih treh kategorij glede na glasovanje ~lanov odborov izpisali iz vsake kategorije prve tri ideje (preglednica 2). V zadnjem stolpcu preglednice 2 je izpisan ustrezen program, ki je vsebinsko skladen z idejo, ki je bila pridobljena na uvodni seji odbora za razvoj ~love{kih virov. Ugotovimo lahko, da so vse zbrane ideje, ki so bile identificirane s strani odbora kot prioritetne, na{le svoje mesto v kon~ni razli~ici regionalnega razvojnega programa. Preglednica 2: Primerjava idej, zbranih na uvodni seji, podprti s sistemom za podporo skupinskemu odlo~anju in programov oziroma smernic iz kon~ne razli~ice programa; podro~je ~love{kih virov. kategorija iz uvodne seje odbora iz regionalnega razvojnega programa 2007 do 2013 1. povezovanje 1. vzpostavitev regijske razvojne ekipe tehnolo{ko podporno okolje – mreà {ol in gospodarstva iz vseh sektorjev, gorenjski ThinkTank tehnolo{kih parkov in inkubatorjev 2. priblièvanje univerzitetnega in permanentno prilagajanje visoko{olskega izobraèvanja potrebam izobraèvalnega sistema potrebam regionalnega gospodarstva regije in trga dela 3. vzpostavitev 1 do 2 vrhunskih razvojnih medicinsko tehnolo{ki park na in{titutov ali raziskovalnih enot v regijo Golniku, kovinsko predelovalni in livarski tehnolo{ki park v [kofji Loki, IKT park v Kranju 2. zaposlovanje 1. uskladitev izobraèvanja s potrebami permanentno prilagajanje na trgu dela izobraèvalnega sistema potrebam regije in trga dela, pove~evanje zaposlitvene konkuren~nosti prebivalstva Gorenjske 2. krepitev in ustanovitev neprofitnih ustvarjanje delovnih mest za tèje podjetij za zaposlitev tèje zaposljivih oseb zaposljive 3. razvoj zaposlitvenih programov Kariera Gorenjska (vse na enem in programov razvoja ~love{kih virov mestu za na~rtovanje kariere), v podjetjih usmeritev v podro~ja, kjer gospodarstvo lahko zagotavlja zaposlitev/samozaposlitev 3. poklicne, srednje 1. povezava s prakso in sodelovanje permanentno prilagajanje in vi{je {ole s podjetji izobraèvalnega sistema potrebam regije in trga dela 2. prilagajanje srednje{olskega permanentno prilagajanje in poklicnega izobraèvanja potrebam izobraèvalnega sistema potrebam regionalnega gospodarstva regije in trga dela 3. pove~anje kvalitete vi{je{olskega {tudija permanentno prilagajanje izobraèvalnega sistema potrebam regije in trga dela Preglednica 3 prikazuje primerjavo zbranih prioritetnih idej na uvodni seji in ustreznega programa oziroma projekta v kon~ni verziji Regionalnega razvojnega programa, tokrat za podro~je gospodarstva. Tudi tu je mo~ opaziti, da so vse ideje, ki so bile identificirane kot prioritetne na uvodni seji odbora za gospodarstvo, na{le svoje mesto v kon~ni razli~ici programa. 247 Andrej [kraba, Bogomir Filipi~ Preglednica 3: Primerjava idej, zbranih na uvodni seji, podprti s sistemom za podporo skupinskemu odlo~anju in programov oziroma smernic iz kon~ne razli~ice programa; podro~je gospodarstva. kategorija iz uvodne seje odbora iz regionalnega razvojnega programa 2007 do 2013 1. izobraèvanje, kadri 1. razvoj kadrov, tehnologije in sodelovanja razvojni in proizvodni center odli~nosti Gorenjska 2. razvoj izobraèvanja na aktualnih IKT park Kranj s podiplomsko {olo podro~jih 3. spodbujanje mladih k podjetni{kemu podjetni{ki inkubator za mlade, Kranj razmi{ljanju 2. finan~ni instrumenti 1. zagotoviti financiranje iz skladov vzpostavitev u~inkovitih regijskih rizi~nega kapitala finan~nih shem (krediti, garancije, nepovratna sredstva) 2. ustanovitev fonda za spodbujanje vzpostavitev u~inkovitih regijskih mladih podjetnikov finan~nih shem (krediti, garancije, nepovratna sredstva) 3. izkoristiti potencial visoko tehnolo{kih tehnolo{ko podporno okolje – mreà podjetij tehnolo{kih parkov in inkubatorjev 3. sodelovanje 1. vzpostaviti sodelovanje med graditev prepoznavne in enotne mreè gospodarstvom in politiko podpornega okolja z enoto v vsaki na ravni regije ob~ini 2. postavitev prioritet, dolo~itev akcijskih vizija, cilji in razvojne prioritete planov ter izvajanje projektov Gorenjske 3. pomo~ in podpora malim podjetjem transnacionalno in medregionalno pri prodoru na trge biv{e dràve sodelovanje v in izven EU ter druge dràve Po izvedeni seji smo ~lane odborov prosili za izpolnitev vpra{alnikov, ki nam bi sluìli kot pomembna povratna informacija za razvoj in uporabo tovrstnih sistemov. Skupaj je bilo zastavljenih 42 vpra{anj. Preglednica 4 prikazuje odgovore na le osem bolj pomembnih. Vpra{anja so bila sicer zbrana za sedemstopenjski Likertovi lestvici prek spletne ankete. Rezultati po Likertovi lestvici so prevedeni na oceno od 0 do 100 %. Preglednica 4: Odgovori na vpra{anja o delu z orodjem. besedilo ocena (od 0 do100 %) 1. zbiranje idej in diskusija je bilo (u~inkovito) 92 % 2. medosebni odnosi med udeleènci so bili (zdravi) 85 % 3. predlogov in informacij o problematiki (sem prispeval) 88 % 4. zaradi obna{anja drugih udeleèncev sestanka (nisem ob~util napetosti in nelagodja) 91 % 5. moji predlogi in mnenja so bili (upo{tevani) 83 % 6. predloge drugih sem (upo{teval) 89 % 7. je bil v skupini oziroma odboru kdo izpostavljen kot neformalni vodja? (ne) 85 % 8. uporabljeno orodje je za podporo strate{kemu odlo~anju (uporabno) 94 % Pridobljeni rezultati, ki jih prikazuje preglednica 4, povedo, da je mnenje uporabnikov s strani dràv-ne uprave in industrije uporabi tovrstnih sistemov izredno naklonjeno, kar tudi ni presenetljivo, saj 248 Z informacijsko tehnologijo podprta izvedba sestankov regionalnih razvojnih odborov v fazi zbiranja idej so predhodno prikazani rezultati dovolj prepri~ljivi. Kar se ti~e metodologije, sta pomembni vpra{anji 5 in 6, ki jasno izraàta, da so udeleènci prispevali svoje ideje, njihove ideje pa so bile tudi upo{tevane. Le-to izraà oja~anje povratne zanke v skupini, v na{em primeru odboru, kar je predpogoj za uspe- {no vodenje v smislu kibernetskega sistema. [tudentske skupine so sodelovale v post-festum {tudiji primera z namenom analizirati mònost konstruktivnega sodelovanja skupin, ki sicer poznajo regijo, niso pa strokovni ~lani odborov. Uvodoma nas zanima razlika v intenzivnosti dela odborov ter {tudentskih skupin. Pri tem primerjamo {tevilo idej, ki jih posamezen udeleènec ustvari v eni minuti. Opisana enota omogo~a primerjavo intenzivnosti dela v skupini. Glede na {tevilo zbranih idej pri posamezni tematiki (glej sliko 4) izvedemo t-test pomembnosti razlik med intenzivnostjo dela odborov in {tudentskih skupin. Postavimo hipotezo H1, ki se glasi: »Med u~inkovitostjo dela pravih odborov in {tudentskih skupin ni pomembnih razlik«. Hipotezo testiramo na ravni tveganja α = 0,05. Preglednica 5: t-test razlike u~inkovitosti med delom skupin. povpre~je povpre~je t-vrednost df P N 1 N 2 standardna standardna F-razmerje p spremenljivke 1 spremenljivke 2 deviacija 1 deviacija 2 0,36 0,46 –1,25 4 0,28 2 4 0,01 0,10 53,46 0,20 Na podlagi statisti~nega t-testa, katerega rezultati so prikazani v preglednici 5, sprejmemo hipotezo H1, to je, med delom pravih odborov in {tudentskih skupin ni pomembnih razlik, kar se ti~e {tevila zbranih idej. Na vpra{anje, ali obstaja korelacija med delom pravih odborov in {tudentskih skupin pri dolo~anju prioritet posameznih kategorij, odgovorimo z dolo~itvijo koeficienta Kendall-tau, ki dolo~a korelaci-jo ocen pravih odborov in {tudentskih skupin. Kendall-tau je neparametri~ni statisti~ni test, ki nam dolo~i usklajenost dveh razli~nih razvrstitev in lahko zavzame vrednosti od –1 do 1. V primeru popolne usklajenosti oziroma enakosti dveh razvrstitev, bi bila vrednost koeficienta Kendall-tau enaka 1, v primeru popolnoma nasprotnih razvrstitev pa bi bila vrednost koeficienta –1 (Abdi 2007). V na{em primeru je koli~nik Kendall-tau dolo~en v mejah od 0,20 do 0,35, kar govori o pozitivni korelaciji ocen. Zanimivo pri tem je, da so sicer {tudentske skupine tudi v tem delu, kjer gre za dolo~anje prioritet, delovale dokaj »strokovno«. Z namenom opredelitve razlik med zbiranjem idej s pomo~jo orodja in pisnim zbiranjem idej je bil izveden poskus, pri katerem sta sodelovali dve {tudentski skupini, ki sta {teli {tirinajst in pet ~lanov. Obe skupini sta {tirideset minut zbirali ideje na temo razvoja ~love{kih virov in zapisovali ideje na samolepljive listi~e ter jih zbirali na skupni tabli. Pri tem je bil sicer postopek izvedbe enak kot pri delu z orodjem. Na opisani na~in je prva skupina zbrala 134 idej, druga pa 54. Intenzivnost dela nam tako opredeljujeta vrednosti 0,24 ideje/udeleènca/minuto in 0,27 ideje/udeleènca/minuto. Testirali smo tudi hipotezo H2, ki se glasi: »Med intenzivnostjo dela odborov, kjer je bilo uporabljeno orodje za podporo skupinskemu odlo~anju in testnima {tudentskima skupinama, kjer orodje ni bilo uporabljeno obstaja pomembna razlika«. Hipotezo smo testirali na ravni tveganja α = 0,05. Preglednica 6: t-test razlike u~inkovitosti med delom z orodjem in brez orodja. povpre~je povpre~je t-vrednost df P N 1 N 2 standardna standardna F-razmerje p spremenljivke 1 spremenljivke 2 deviacija 1 deviacija 2 0,36 0,26 5,75 2 0,03 2 2 0,01 0,02 2,36 0,73 249 Andrej [kraba, Bogomir Filipi~ Na podlagi statisti~nega t-testa, katerega rezultati so prikazani v preglednici 6, sprejmemo hipotezo H2, to je, med intenzivnostjo dela skupin z orodjem in brez orodja obstajajo pomembne razlike. Delo z orodjem je v na{em primeru bolj u~inkovito, kar se odraà v vi{jem {tevilu zbranih idej glede na udeleènca in ~asovno enoto. Vsebinsko lahko delo s {tudentskimi skupinami ocenimo kot pozitivno, konkretni primer pri zbiranju idej na podro~ju gospodarstva je na primer ideja »Planica«, ki je bila posredovana s strani {tudentskih skupin. Angaìranje {ir{e javnosti pri oblikovanju regionalnih razvojnih planov ima vsekakor velik potencial (medmrèje 1). 4 Sklep Uporaba orodij za podporo skupinskemu odlo~anju omogo~a pomembno izbolj{anje u~inkovitosti dela odlo~itvenih skupin, to je odborov na strate{ki ravni v fazi zbiranja inovativnih idej. [tevilo zbranih idej s strani odborov je vi{je, kot bi bilo v primeru klasi~nega sestanka, ki bi trajal le {tirideset minut, hkrati pa je pri tem zagotovljena anonimnost, u~inkovitost in enostavnost glasovalnega postopka, ki je bil izveden v fazi dolo~anja prioritet. Tu je klju~nega pomena tehnolo{ka podpora delu odbora. Kakovost zbranih idej, kakor tudi dolo~anja prioritet, je v na{em primeru potrjena prek primerjave zbranih idej v uvodni fazi dela odborov ter prioritetnih nalog, zapisanih v regionalnem razvojnem programu Gorenjske. Ugotovimo lahko, da so zbrane ideje, katerih prioriteta je bila s strani odborov dolo~ena kot visoka, na{le mesto v kon~ni razli~ici regionalnega razvojnega programa. Nadaljnje delo na tem podro~ju se kaè v smeri angaìranja {ir{e javnosti v regiji prek sodobnih sistemov za podporo skupinskemu odlo~anju. Delo s {tudentskimi skupinami potrjuje mònost pozitivnega doprinosa k oblikovanju strate{kih programov. Tovrstna orodja so po mnenju udeleèncev premalo uporabljana v industriji in dràvni upravi. Pomemben doprinos dela z orodjem je izbolj{anje povratnih zvez v sistemu, kar doprinese k vi{ji stopnji upravljivosti kibernetskega sistema ([kraba in sodelavci 2003). 5 Viri in literatura Abdi, H. 2007: The Kendall Rank Correlation Coefficient. Encyclopedia of Measurement and Statistics. Thousand Oaks. Medmrèje 1: http://moderator.appspot.com (6. 4. 2009). Medmrèje 2: http://www.teamworks.si (6. 4. 2009). Regionalni razvojni program Gorenjske 2007–2013. Regionalna razvojna agencija Gorenjske, BSC Poslovno podporni center. Kranj, 2006. Regionalni razvojni program Gorenjske 2002–2006. Regionalna razvojna agencija Gorenjske, BSC Poslovno podporni center. Kranj, 2002. [kraba, A., Kljaji}, M., Leskovar, R. 2003: Group exploration of system dynamics models – is there a place for a feedback loop in the decision process? System dynamics review 19-3. Chicester. Zupan, S. 2002: Vloga in pomen regionalnega razvojnega na~rtovanja – primer Gorenjske. Geografija in njene aplikativne mònosti. Dela 18. Ljubljana. 250 Razvojni izzivi Slovenije, 251–261, Ljubljana 2009 VREDNOTENJE REGIONALNIH RAZVOJNIH PROGRAMOV Z VIDIKA DOSEGANJA SKLADNOSTI REGIONALNEGA RAZVOJA IN URESNI^EVANJA LIZBONSKIH KRITERIJEV dr. Du{an Vodeb, Davorin Rogina TRC Koro{ka – Tehnolo{ko razvojni center za Koro{ko Oti{ki vrh 53, 2373 [entjan` pri Dravogradu dusan.vodeb@ trc-koroska.si, davorin.rogina@ trc-koroska.si UDK: 711.1(497.4) IZVLE^EK Vrednotenje regionalnih razvojnih programov z vidika doseganja skladnosti regionalnega razvoja in uresni~evanja lizbonskih kriterijev Prispevek obravnava proces priprave Regionalnega razvojnega programa (RRP) in Operativnega programa 2007–2009 za Koro{ko regijo in vrednotenje izvedbe v prvem operativnem obdobju. Obravnavana je funkcionalna intervencija dràve pri ustvarjanju enakopravnej{ih mònosti za uresni~evanje interesov razvojnih delènikov, izrabi razvojnih potencialov, spodbujanju samoiniciativnosti in samorazvoja v ekonomskem, socialnem in prostorskem podsistemu. Podani so rezultati vrednotenja realiziranih projektov v prvem operativnem obdobju glede na doseganje na~rtovanih ciljev v RRP in njihov doprinos k izpolnjevanju programskih ciljev, ki sledijo doseganju lizbonskih kriterijev. Prav tako je podan opis organiziranja okolja, ki z zdru- èvanjem komplementarnih funkcij inovativnega okolja pomeni na~in iskanja alternativnih razvojnih re{itev. KLJU^NE BESEDE regionalni razvoj, vrednotenje programskih dokumentov, gospodarski razvoj, inovativno okolje ABSTRACT The evaluation of regional development programs in terms of coordinated regional development and meeting the Lisbon criteria The paper discusses the process of developing regional development programs in the operating period 2007–2009 for the Koro{ka region and the evaluation of their implementation in the first operating period. Further, the paper examines constructive state intervention in terms of creating improved, equal opportunities designed to meet the interests of development stakeholders, the utilisation of development potentials, and promoting self-initiative and self-development in the economic, social and spatial subsystems. It includes an overview of actual versus planned regional development program objectives in relation to the programs implemented in the first operating period and their contribution to achieving program goals in accordance with the Lisbon criteria. The paper also provides an outline of the approach adopted in relation to organisation designed to bring together complementary functions of an innovative environment as a way of identifying alternative development solutions. KEY WORDS regional development, evaluation of program documentation, economic development, innovative environment 251 Du{an Vodeb, Davorin Rogina 1 Uvod Koro{ka regija se soo~a z razvojnimi teàvami kot na primer razlike v prostorski razporeditvi delovnih mest, stopnji brezposelnosti, v izobrazbeni strukturi prebivalstva in prometni povezanosti. Izrazitost problemov je {e bolj opazna na ekonomsko-razvojno {ibkih obmo~jih, zna~ilen je neenakomeren dostop do drùbene infrastrukture znotraj regije. Koro{ka regija zaostaja v razvoju (Operativni program krepitve … 2007, 46) in je v primerjavi z bolj razvitimi regijami v Sloveniji slab{e opremljena s komunalno opremljenimi zemlji{~i za razvoj poslovnih con, podjetni{kimi inkubatorji, tehnolo{kimi parki in ostalo ekonomsko infrastrukturo, ki je pogoj za pritegnitev investicij in hitrej{i razvoj podjetni{tva. Podjetja v regiji so premalo inovativna, za okolje je zna~ilno, da ne pozna svetovnih trendov, ~uti se pomanjkanje trènjskih in organizacijskih znanj, prisotna je nekooperativnost. Premalo je sodelovanja med podjetji, skromno pa je tudi sodelovanje z izobraèvalnimi in raziskovalnimi organizacijami, kar je vezano tudi na neustrezno kadrovsko strukturo v podjetjih. Preglednica 1: Strate{ki cilji in ciljne vrednosti za regijo do leta 2013, ki podpirajo prednostne usmeritve Republike Slovenije (Regionalni … 2007, 31). izhodi{~na vrednost ciljna vrednost v letu 2003; vir podatka leta 2013 cilj 1: Ustvariti tehnolo{ko-razvojno platformo za konkuren~no gospodarstvo regije, ki bo omogo~alo razvoj novih produktov z vi{jo dodano vrednostjo in odprtje novih zahtevnej{ih delovnih mest. delè bruto doma~ega proizvoda Koro{ke glede na Slovenijo 78 % (SURS) 83 % delè bruto doma~ega proizvoda Koro{ke glede na Evropsko unijo 60 % (SURS) 71 % {tevilo novih delovnih mest 0 ve~ kot 1000 (v celotnem obdobju) cilj 2: Vzpostaviti regijsko prepoznavno turisti~no destinacijo Koro{ke (razviti turisti~ne potenciale kulture in narave) in pove~ati zaposlitvene mònosti podeèlja. {tevilo novih delovnih mest 0 do 2013: 350 novih delovnih mest {tevilo novih postelj 0 1000 novih postelj {tevilo preno~itev na obmo~ju zahodnega Pohorja 24.094 no~itev 50.000 no~itev (SURS) cilj 3: Vzpostaviti izobraèvalno platformo za pridobivanje visoko usposobljenih in kreativnih ljudi tako znotraj kot izven regije, ki bodo podpirali razvoj inovativnega gospodarstva ter ustvarjanja novih visokokakovostnih delovnih mest in samozaposlitve. {tevilo novih delovnih mest 0 do 2013: 1050 novih delovnih mest povpre~no {tevilo let {olanja 10,3 (Popis 2002, SURS) 11,8 stopnja brezposelnosti 11,8 % (SURS) 7 % delè mladih med brezposelnimi 22,7 % (SURS) 12 % cilj 4: Izbolj{ati prometno dostopnost, ohraniti poseljenost podeèlja in ~isto okolje ter pove~ati kakovost bivalnega okolja. ìvljenjska doba 75,2 77 priklju~ki na kanalizacijo 52 % 80 % 252 Vrednotenje regionalnih razvojnih programov z vidika doseganja skladnosti regionalnega razvoja … Koro{ka regija ima v dràvnih dokumentih naslednjo opredelitev (Dràvni razvojni program 2008, 57): »… Koro{ko regijo bomo gradili kot dinami~no, fleksibilno in okolju prijazno skupnost, v kateri bo ljudem omogo~eno kakovostno ìvljenje in ustvarjalno ter podjetno delo in delovanje. Prednostne usmeritve za dosego vizije so konkuren~no gospodarstvo in nova delovna mesta v tehnolo{ko razvitem okolju, komplementarni turizem treh dolin, kreativni zaposljivi ljudje in zdrava strpna regija ter kakovostno ìvljenjsko okolje …«. Pripravljavci regionalnega razvojnega programa (Regionalni … 2007) so opredelili naslednje strate{- ke cilje in ciljne vrednosti do leta 2013, ki v celoti podpirajo usmeritve in cilje nadrejenih programskih dokumentov (preglednica 1). Pri vrednotenju dokumentov moramo izhajati iz splo{nih razlag – definicij za pojave, ki jih obravnavamo. Regionalni razvoj (Guli~ in Praper 2001, 3) je proces drùbenih sprememb, ki je v kraj{em ~asovnem obdobju usmerjen v zmanj{evanje, v dalj{em pa v odpravljanje razlik v stopnji razvitosti regij ter obenem razlik v kakovosti ìvljenja njihovih prebivalcev. V tem procesu razvojni subjekti s premagovanjem ovir za kakovostno izrabo lastnih razvojnih potencialov ter s spodbujanjem samoiniciativnosti in samorazvoja regij ustvarjajo razmere za u~inkovit ter skladen razvoj gospodarstva in drùbe kot celote ter njenih posameznih delov. Obenem se zmanj{uje obseg medsebojne odvisnosti razvoja razvitih in manj razvitih regij. Regionalizacijo (Guli~ in Praper 2001, 3) opredeljujemo kot instrument za drùbeno legitimizacijo in pravno legalizacijo regionalizmov ter kot instrument za uresni~evanje ciljev regionalnega razvoja drà- ve, regij in lokalnih skupnosti. Predstavlja sredstvo za povezano in soodvisno gospodarsko, prostorsko, okoljsko, socialno ter kulturno ~lenitev prostora dràve z namenom ustvarjanja ustreznih formalno upravnih in organizacijskih razmer za: 1. optimalno teritorialno delitev dela v skladu z zna~ilnostmi vsakokratnih drùbenih, gospodarskih, prostorskih in okoljskih razmer; 2. funkcionalno intervencijo dràve pri ustvarjanju ~im bolj{ih in ~im enakopravnej{ih mònosti za delovanje tr`nih mehanizmov; 3. samorazvoj lokalnih in regionalnih drùbenih skupnosti na temelju spodbujanja samoiniciativnosti, samoorganizacije ter samoupravljanja razvoja lokalnih in regionalnih razvojnih dejavnikov. Vse navedene usmeritve so predstavljale podlago za pripravo regionalnega razvojnega programa (RRP) za obdobje 2007–2013 in izvedbenega na~rta s poudarkom na naslednjih podro~jih: 1. konkuren~nost podjetij in raziskovalna odli~nost, 2. gospodarsko-razvojna infrastruktura, 3. razvoj regije. V izhodi{~ih za pripravo RRP je bila na~rtovana alokacija sredstev, ki se namenjajo za spodbujanje regijskih projektov. Del teh sredstev je bil namenjen pripravi razvojnih projektov na podro~ju gospodarstva, vklju~no z za~etnimi aktivnostmi za njihovo ~im hitrej{o realizacijo. Tak pristop bi namre~ omogo~al hitrej{i razvoj posameznih subjektov z dodatnim pospe{evanjem razvojnih aktivnosti in posledi~no znièvanjem razvojnega zaostanka. 2 Metodologija V prispevku je uporabljena metoda primerjanja podatkov med na~rtovanimi cilji in realizacijo RRP do konca leta 2008. Razvojni cilji in ciljne vrednosti so se dolo~ili na podlagi usmeritev v Operativnem programu krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007–2013, ki so se na podlagi analize stanja v regiji (Vodeb in Rogina 2006, 18–20) ovrednotili v RRP za Koro{ko regijo. Na osnovi prijavljenih projektov iz regije na razpise za prednostno usmeritev Regionalno razvojni programi v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007–2013 je bila opravljena analiza doseganja ciljev. Vrednotili so se projekti iz RRP, ki so se realizirali v prvem operativnem obdobju za naslednje tri ravni: 253 Du{an Vodeb, Davorin Rogina 1. Prispevek izvedenih projektov v Koro{ki regiji k doseganju v RRP zastavljenih prioritet. 2. Prispevek RRP za Koro{ko k Operativnemu programu za krepitev regionalnih potencialov. 3. Model inovativnega okolja kot na~in razvojnega delovanja na ekonomskem podsistemu. V analizi je podan poudarek tudi na doseganje parametrov, ki izhajajo iz lizbonskih kriterijev, pove- ~anje {tevila novih delovnih mest in izdelkov oziroma storitev z vi{jo dodano vrednostjo. 3 Osnovni podatki o RRP za Koro{ko regijo V okviru razvojne prioritete Razvoj regij je v aktualnem programskem obdobju predvidena podpora regionalnim razvojnim programom v skupni vi{ini 585.838 tiso~ evrov in Koro{ka regija bo glede na nacionalna ocenjevalna merila za obdobje 2007–2013 lahko pridobila naslednja sredstva. Preglednica 2: Ocenjevalna merila in vrednost razvojnih sredstev za Koro{ko regijo (Operativni program … 2007, 98). regija {tevilo indeks razvojne spodbude na prebivalca spodbude 2007–2013 prebivalcev ogroènosti v evrih (teko~e cene) (v milijonih evrov; teko~e cene) Koro{ka 73.905 104 373,4 28 V RRP za Koro{ko regijo (Regionalni … 2007, 34) so za realizacijo programa opredeljene {tiri prioritete, 12 programov in 43 ukrepov z mnoìco projektov, ki naj bi pripomogli k èlenemu preobratu. Posamezna podro~ja in ukrepi so podprti s projekti, katerih zbirna vrednost je prikazana na spodnji preglednici. Celoten program zna{a 797.151.171 evrov in od tega predstavljajo: • 8,1 % javni regionalni projekti, ki bodo financirani iz regionalnih spodbud (R), • 23,4 % javni regionalni projekti, financirani iz virov na nacionalni ravni (N) in • 68,5 % podjetni{ki projekti (P). Preglednica 3: Vrednosti in viri financiranja projektov za realizacijo RRP za Koro{ko regijo (Regionalni … 2007, 134). {ifra 2007–2013 (viri indikativno) v evrih viri financiranja skupaj Evropska unija + Republika Slovenija ob~ine ostalo skupaj vse usmeritve 797.751.171 273.672.301 60.544.812 463.534.058 R skupaj javni del – financiranje na 64.156.013 28.895.160 26.624.674 8.636.179 regionalni ravni N skupaj javni del – financiranje na 186.892.075 124.151.736 23.864.023 38.876.316 nacionalni ravni P skupaj podjetni{ki 546.703.083 120.625.405 10.056.115 416.021.563 projekti Glede na dolo~ene prioritete v RRP je bilo za posamezne projekte namenjenih: • 0,7 % program »Podpora za uresni~evanje RRP«, • 55,4% prioriteta »Konkuren~no gospodarstvo regije in nova delovna mesta v tehnolo{ko razvitem okolju«, 254 Vrednotenje regionalnih razvojnih programov z vidika doseganja skladnosti regionalnega razvoja … • 17,84 % prioriteta »Komplementarni turizem treh dolin«, • 10,4 % prioriteta »Kreativni zaposljivi ljudje in zdrava strpna regija«, • 15,6 % prioriteta »Kvalitetno ìvljenjsko okolje«. V regiji je bila dolo~ena struktura projektov glede na dopolnjene pogoje upravi~enosti financiranja iz naslova RRP in dolo~eni sta bili dve skupini projektov glede na na~in sofinanciranja • Projekti, sofinancirani preko RRP – skupina R in N. • Projekti, financirani brez pomo~i RRP – skupina P. 4 Analiza uvr{~enih projektov za sofinanciranje prek RRP V skupino R in N so bili izbrani projekti, ki so ustrezali posameznim sredinam na lokalni ravni in pri tem izboru je bilo osnovno vodilo, da se v dolo~ene ob~ine pripelje toliko sredstev, kot jih ob~ina lahko prenese glede na svoje mònosti financiranja. V tem izboru so ve~inoma projekti, ki na ravni regije ne ustvarjajo nove vrednosti ali izbolj{ujejo razmere ustvarjanja primarnih virov za delovanje lokalnih skupnosti. Preglednica 4: Predlagani projekti in obseg sofinanciranja iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESSR) na regionalni ravni (Regionalni … 2007, 135). indikativna dolo~itev podro~ij financiranja indikativna dolo~itev podro~ij na regionalni ravni iz sredstev ESSR v RRP 2007–2013 in obseg za obdobje 2007–2013 sofinanciranja iz ESSR na regionalni ravni podro~je podpodro~je (projektov) podro~je (ukrep) vrednost v evrih poslovne cone Ukrep 3.1, Ukrep 3.2 3.850.000 tehnolo{ki projekti, tehnolo{ko razvojni centri Ukrep 1.1, Ukrep 1.2 3.415.572 drùbena gospodarska visoko{olska sredi{~a Ukrep 1.1 850.000 infrastruktura Ukrep 4.3, Ukrep 5/1.1, turisti~na dejavnost Ukrep 5.1/2, Ukrep 5.2/1, 536.040 Ukrep 5.2/2 kulturne ustanove Ukrep 5.1/3 124.000 skupaj 8.775.612 regijsko visoko{olsko kovivis, visoka {ola Ukrep 7.1 835.700 izobraèvalno sredi{~e polimerov skupaj 835.700 odvajanje in ~i{~enje manj razvitih obmo~ij odpadne vode Kohezijski sklad, Ukrep 9.4 2.000.000 odvajanje in ~i{~enje zavarovanih obmo~ij skupaj 2.000.000 posodobitev vodnih sistemov za oskrbo pitna voda s pitno vodo Ukrep 9.5, Ukrep 11.1 2.208.000 razvoj rezervnih vodnih virov 255 Du{an Vodeb, Davorin Rogina indikativna dolo~itev podro~ij financiranja indikativna dolo~itev podro~ij na regionalni ravni iz sredstev ESSR v RRP 2007–2013 in obseg za obdobje 2007–2013 sofinanciranja iz ESSR na regionalni ravni podro~je podpodro~je (projektov) podro~je (ukrep) vrednost v evrih medob~inski zbirni center – Kohezijski sklad, Ukrep 9.3 100.000 kocerod odlagali{~e – odpadki sanacija starih odlagali{~ lokalno na vodozbirnem obmo~ju lokalne in turisti~ne ceste Ukrep 9.1 5.476.696 regionalnega pomena cestna infrastruktura kolesarska mreà Ukrep 9.2 1.601.500 regionalnega pomena skupaj 9.386.196 ohranjanje kulturne dedi{~ine ohranjanje kulturne aktiviranje kulturnih dedi{~ine krajine in spomenikov Ukrep 5.1/3, Ukrep 5.2/3 1.890.400 aktiviranje kulturnih pove~anje dostopnosti spomenikov za senzorno ovirane invalide ter dostopnost kulture za otroke skupaj 1.890.400 vzpostavitev upravljanja informacijski centri, infrastrture na opazovalnice, ozna~evanje obmo~jih Nature 2000, poti vzpostavitev in Ukrep 11.1 326.000 vzdrèvanje infrastrukture za kolesarske poti, varovanje varovanih parkiri{~a, sanitarije podro~ij skupaj 326.000 sodelovanje ob~in spodbujanje inovativnosti Ukrep 0.1, Ukrep 0.2, Ukrep 0.3, 994.252 (mreènje) znanja, izmenjava dobrih praks Ukrep 4.1, Ukrep 4.2 skupaj 994.252 Ukrep 8.3 (regijska mreà medgeneracijskih programov), Ukrep 8.4 (mreà mladinskih podro~ja, ki niso vklju~ena kulturnih centrov), Ukrep 10.2 4.687.000 (projekti energetske sanacije javnih objektov), Ukrep 11.3 (sklop revitalizacije tr{kih in va{kih jeder) skupaj 4.687.000 skupaj indikativno skupaj vrednost 28.000.000 28.895.160 za regionalne spodbude indikativnih projektov 256 Vrednotenje regionalnih razvojnih programov z vidika doseganja skladnosti regionalnega razvoja … Iz izbora projektov v preglednici 4 so se na dosedanje razpise Slùbe Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko (SVLR) prijavili projekti, ki so podani v preglednici 5. Prijavljeni projekti so bili izbrani in potrjeni s soglasjem sveta regije. Za izbrane projekte so zagotovljena sredstva in so v fazi realizacije. Preglednica 5: Prijavljeni projekti na javne razpise SVLR – projekti v realizaciji (medmrèje 1). ukrep razpis naziv operacije nosilec v RRP SVLR 9.1 1 Rekonstrukcija lokalnih cest za povezavo s turisti~nimi Mestna ob~ina Slovenj Gradec tematskimi potmi 9.1 1 Sanacija cesti{~a Razpotje–Mlinarsko–Najevska lipa Ob~ina ^rna na Koro{kem 9.1 1 Rekonstrukcija LC 450090, Gornji Doli~-Kozjak Ob~ina Mislinja 9.1 1 Rekonstrukcija lokalne ceste {t. 319810 Òbalt–Kapla Ob~ina Podvelka 9.1 1 Obnova lokalnih cest na turisti~nem obmo~ju Kot Ob~ina Prevalje v ob~ini Prevalje 9.1 1 Obnova lokalnih cest na turisti~nem obmo~ju [entanel Ob~ina Prevalje v ob~ini Prevalje 9.1 1 Rekonstrukcija ob~inskih lokalnih ceste faza I. – LC 350170 Ob~ina Ravne Koro{kem in LC 350100 9.1 1 Rekonstrukcija ob~inskih lokalnih ceste faza II. – LC 350090 Ob~ina Ravne Koro{kem 3.1 1 Komunalno urejanje zemlji{~: Poslovna cona Ravne – III. Faza Ob~ina Ravne Koro{kem 9.4 1 Odvajanje in ~i{~enje komunalnih odpadnih vod Ob~ina Ribnica na Pohorju v Ribnici na Pohorju 0.3 1 Vzpostavitev katastrov gospodarske javne infrastrukture Regionalna razvojna agencija v ob~inah Koro{ke regije Koro{ka 9.2 2 Kolesarska pot po Mislinjski dolini Mestna ob~ina Slovenj Gradec 3.1 2 Severnozahodna obvoznica Slovenj Gradec Mestna ob~ina Slovenj Gradec 9.1 2 Rekonstrukcija LC Dravograd–Ojstrica–Pernice Ob~ina Dravograd 9.1 2 Rekonstrukcija lokalnih cest na turisti~nem obmo~ju v Mislinji Ob~ina Mislinja 9.1 2 Rekonstrukcija lokalnih cest regionalnega pomena Ob~ina Muta v ob~ini Muta 9.1 2 Rekonstrukcija lokalnih cest za povezavo do turisti~nih Ob~ina Radlje ob Dravi in gospodarskih objektov 9.1 2 Obnova lokalne ceste Primò–Ka{tivnik Ob~ina Vuzenica 11.3 3 Revitalizacija mestnega jedra Slovenj Gradec Mestna ob~ina Slovenj Gradec 9.4 3 Izgradnja kanalizacijskega omrèja Kope Mestna ob~ina Slovenj Gradec 9.5 3 Posodobitev obstoje~ega vodnega sistema v MO SG Mestna ob~ina Slovenj Gradec 9.2 3 Kolesarska steza Dravograd–Slovenj Gradec Ob~ina Dravograd 9.1 3 Obnova LC v okviru turisti~nega projekta PECA Ob~ina Meìca 9.4 3 ^N s kanalizacijo Brezno II. Ob~ina Podvelka 9.1 3 Rekonstrukcija LC {t. 319900 Ob~ina Podvelka 3.1 3 Poslovna cona Radlje ob Dravi Ob~ina Radlje ob Dravi 9.5 3 Posodobitev vodnih sistemov v Meì{ki dolini Ob~ina Ravne Koro{kem 11.3 3 Obnovitvena dela v mestnem jedru Ravne Ob~ina Ravne Koro{kem 1.2 3 Mrèni podjetni{ki inkubator Koro{ka I-faza RRA Koro{ka 3.1 4 Izgradnja poslovne infrastrukture v IC [entjanÒb~ina Dravograd 5.1.3 4 Drava kot prilònost Ob~ina Radlje ob Dravi 257 Du{an Vodeb, Davorin Rogina Izbrani projekti so pretèno usmerjeni na podro~ja obnove cest in okoli{ev, kolesarskih poti in cest. Projekti, ki bodo v kon~ni fazi podpirali lizbonske kriterije, so: projekt Mrènega podjetni{kega inkubatorja, Poslovna cona Radlje ob Dravi, Izgradnja poslovne infrastrukture v IC [entjanìn Komunalno urejanje zemlji{~: Poslovna cona Ravne – III. faza. Izbrani projekti so tudi odraz razmi{ljanj v ob~inskih strukturah, ki imajo klju~no vlogo pri postopkih sprejemanja odlo~itev o izvajanju RRP. V nadaljevanju je prikazan pregled ciljev, ki se podpirajo iz Operativnega programa 2007–2013. Preglednica 6: Kazalniki uspeha za skupino projektov R in N, ki so sofinancirani prek RRP (Regionalni … 2007, 77–126 in Izvedbeni na~rt … 2007, 24–47); * ocena je bila narejena na podlagi podatkov iz projektov. kazalnik rezultatov izhodi{~na ciljna vrednost projekt vrednost vrednost na koncu podpira v letu 2003; leta 2013 leta 2008 – lizbonske vir podatka ocena* kriterije {tevilo popolnoma vzpostavljenih regionalnih 0 1 0 da (mrènih) podjetni{kih inkubatorjev pove~anje deleà inovacijsko aktivnih podjetij 100 (indeks) 120 0 da opremljenost komunalnih zemlji{~ v ha 11 38 25,3 posredno dolìna obnovljenih najpomembnej{ih lokalne ceste posodobljenih 68,9 ne odsekov lokalnih cest v km turisti~nega 75 km cest in regionalnega pomena 0 km, ob~ine in ESRR dolìna novozgrajenih kolesarskih stez 0 km, ob~ine, 30 km 30 ne izvedbeni del RRP {tevilo projektov celovite prenove 0 6 2 ne mestnih jeder priklju~ki na kanalizacijo 52 % 80 % 65 % ne dolìna zamenjave cevovodov v km 0, izvedbeni del RRP 28,86 km 28,86 km ne 5 Projekti skupine P, financirani brez pomo~i RRP Za projekte iz skupine P so si morali predlagatelji projektov poiskati druge vire za njihovo realizacijo. Pri pripravi RRP se je za iniciacijo projektov iz te skupine opredelila pomo~ v vi{ini 5.566.309 evrov. Tak predlog je bil potreben, ker je bilo »dobrih« projektov v regiji premalo in je za kandidiranje na javne razpise treba predhodno pripraviti kakovostne razvojne predloge in projekte. Ta predlog se v fazi realizacije ni upo{teval in tako se je iz sofinanciranja prek RRP izlo~ila celotna skupina projektov, ki bi pove~ala {tevilo kakovostnih delovnih mest in izdelkov z vi{jo dodano vrednostjo. Ta skupina projektov se je za realizacijo prepustila izklju~no podjetni{ki samo-iniciativi. V regiji so se pripravili naslednji projekti, s katerimi so posamezni nosilci kandidirali na horizontalnih dràvnih in evropskih razpisih. V regiji je bilo pripravljenih 114 projektov v vrednosti 19,371 milijona evrov, s katerimi se je na javnih razpisih pridobilo 6,143 milijona evrov subvencij. Iz opisanega postopka priprave in posledi~no izbora projektov, ki so bili podprti s sofinanciranjem iz javnih virov, naredimo oceno doseganja postavljenih strate{kih ciljev iz RRP do leta 2013. V preglednici 8 so prikazani posamezni kazalniki in njihovo doseganje za obe skupine projektov. 258 Vrednotenje regionalnih razvojnih programov z vidika doseganja skladnosti regionalnega razvoja … Preglednica 7: Projekti iz skupine P, ki se financirajo na podjetni{ki osnovi (Regionalni … 2007, 70–74). {ifra podro~je {tevilo vrednost pridobljena sredstva projektov na javnih razpisih Program 1: tehnolo{ko podporna infrastuktura za gospodarski razvoj in prenos znanj Ukrep 1.2 tehnolo{ko razvojni projekti nova oprema in tehnologije 66 12.247.723 4.902.673 novi izdelki in storitve 12 4.100.000 125.320 Ukrep 1. 3 tehnolo{ka prenova podjetij programi izobraèvanja 26 2.617.079 919.978 Program 2: spodbujanje podjetni{tva in prenos znanj Ukrep 2. 1 podporni instrumenti za mala in srednja podjetja programi inkubiranja 8 327.794 163.897 inovacije in prenos znanj 2 78.520 31.408 Preglednica 8: Kazalniki uspeha in na~in financiranja aktivnosti za obe skupini projektov do konca leta 2008 (RRP 2007, 63–69 in Izvedbeni na~rt … 2007, 11–23); * ustvarjeni so formalni organizacijski pogoji za formiranje tehnolo{kega parka, ** vpisan v evidenco v skupini B, *** delovna mesta ustvarjena v TRC Koro{ka. kazalnik rezultatov izhodi{~na ciljna vrednost aktivnost podpira vrednost vrednost na koncu sofinancirana lizbonske v letu 2003; leta 2013 leta 2008 – prek RRP kriterije vir podatka ocena* {tevilo novih delovnih mest 0 1050 novih 5 ne da za zaposlitev delovnih mest strokovnjakov in mladih {tevilo popolnoma vzpostavljenih 0 1 1* ne da tehnolo{kih parkov v regijo {tevilo popolnoma vzpostavljenih 0 1 1** ne da tehnolo{kih inkubatorjev pove~anje deleà inovacijsko 100 (indeks) 120 105 ne da aktivnih podjetij nova kvalitetna delovna mesta 0 350 15*** ne da v okolju tehnolo{kega parka oziroma inkubatorja nova delovna mesta v podprtih 0 450 55 ne da podjetjih {tevilo novih inovativnih 0 45 programov 55 programov ne da programov z vsaj 3 % vi{jo dodano vrednostjo od povpre~ja v panogi {tevilo novih kvalitetnih 0 280 delovnih mest 70 ne da delovnih mest {tevilo rednih {tudentov 0 200 40 ne da na visoko{olskih zavodih v regiji 259 Du{an Vodeb, Davorin Rogina Iz doseènih kazalnikov za obe skupini projektov je razvidno, da se iz regionalnih virov do leta 2008 sofinancirajo predvsem projekti, ki nimajo direktnih u~inkov na ustvarjanje novih delovnih mest in razvojnih programov. Iz prikazanega vidimo, da se v izvedbeni fazi izpeljave RRP ne podpira nastajanje in krepitve nosilcev inovativnega in izobraèvalnega okolja. Izjema je podpora nastajanju ob~inskih podjetni{kih con in mrènega podjetni{kega inkubatorja, kjer pa se za~etni finan~ni vloèk namenja izklju~no za izgradnjo prostorov in komunalno opremo lokacij, ni~ sredstev pa se ne namenja podpo-ri nastajanja programov, ki naj bi zaìveli na teh lokacijah. 6 Sklep Razvojni predlogi pri nastajanju RRP so bili usmerjeni v ciljno alokacijo razvojnih sredstev ob upo- {tevanju pravno-regulatornega okvirja. Koro{ka regija je v preteklosti imela specifi~en razvoj, zato je gospodarstvo pri~akovalo pomo~ pri vzpostavljanju regionalne konkuren~nosti. Razvojni cilji so podpirali cilj, da ~e èli regija, glede na trenutno pozicijo v Sloveniji, uspe{no tekmovati z ostalimi, mora v okolju omogo~iti nastajanje novih podjetij in delovnih mest hitreje kot v drugih okoljih. V RRP je definiran in ovrednoten razvojni model regije za obdobje 2007–2013, pri ~emer so bile upo{tevane tudi usmeritve iz klju~nih nacionalnih projektov, kot sta Tretja razvojna os in resolucijski projekt vzpostavitve gospodarskega sredi{~a Noordung. Na dràvni ravni je bil RRP potrjen in v okolju se je pri~akovalo, da se bodo razvojne ambicije uravnoteèno podprle s strani regionalne podpore in javnih razpisov. Osnovni razvojni cilj regije je vzpostavitev okolja, ki bi na~rtno spodbujal razvojne aktivnosti ter vzpostavljal podlage za nadgradnjo razvojnih projektov v podjetjih ter tako omogo~al nastanek novih podjetij in delovnih mest. Z ustanovitvijo Tehnolo{ko razvojnega centra za Koro{ko in zdruìtvijo vseh komplementarnih funkcij inovativnega okolja smo izpeljali fazo, ki je bila v domeni regijskih akterjev. Vzpostavljeno je organizacijsko jedro, ki nudi razvojno podporo podjetjem in podjetnikom in ki je pridobilo vse potrebne akreditacije za delovanje. Uvajanje inovativnih metodologij ocenjevanja potenciala podjetij skladno z zakonom naravne rasti (Rogina in Vodeb 2009, 201) zagotavlja mònost nadgradnje okolja s konkuren~nimi razvojnimi in tehnolo{kimi vsebinami, proizvodnimi mònostmi, informacijskimi povezavami predvsem s tujimi identi~nimi centri za prenos tehnologij in inovacij v Evropski uniji. Izku{nje izvajanja RRP v obdobju 2007–2008 kaèjo, da razvojnega modela ni mòno realizirati, ker imajo lokalni interesi prednost pred razvojnimi izzivi. Iz odobrenih regionalnih sredstev v vi{ini 28 milijonov evrov so se v prvem obdobju izvajanja iz tega regionalnega vira sofinancirali projekti, ki podpirajo predvsem cilj 4. Za uspe{en razvoj regije je bistvenega pomena uresni~evanje predvsem prvega in tretjega razvojnega cilja regije. Uresni~evanje teh dveh ciljev pa poteka izklju~no na podjetni{ki osnovi brez pomo~i RRP. V regiji je bilo izvedenih 114 projektov, ki podpirajo temeljne razvojne cilje regije. Vrednost teh projektov zna{a okoli 19 milijonov evrov, za katere je bilo pridobljenih okoli 6 milijonov subvencij. Ta primerjava kaè na veliko mero neusklajenosti v izvedbeni fazi realizacije RRP, ker se prek podpore RRP ne uresni~ujejo razvojni programski cilji. V regiji so razvojni programi, ki podpirajo lizbonske kriterije, pove~evanje kakovostnih delovnih mest in izbolj{evanje razvojne intenzivnosti v gospodarstvu, vendar nosilci teh vsebin nimajo podpore za izvedbo svojih projektov na regionalni ravni. V regiji se pojavlja paradoks, da se nad strate{kimi cilji pojavljajo parcialni cilji, ki ne podpirajo razvojnih usmeritev. Iz regionalnih virov se financirajo projekti, ki ne podpirajo razvoja, dolo~enega z lizbonskimi kriteriji in postavljenimi cilji regije, ampak se prek tega vira zadovoljujejo predvsem parcialni lokalni interesi. S takim pristopom se za sprejete razvojne projekte za pospe{evanje gospodarskega razvoja v regiji na~rtovana vsebina izgublja, ker prihaja zaradi primanjkljaja na~rtovanih sredstev predvsem za iniciacijo in za~etni zagon do zamika v realizaciji. Veliko ~asa in energije se za to skupino projektov porabi tudi za kandidiranje na horizontalnih 260 Vrednotenje regionalnih razvojnih programov z vidika doseganja skladnosti regionalnega razvoja … virih. Paradoks je tudi, da ob~ine ne bi tako bogato podpirale svoje infrastrukturne in prometne projekte, ~e bi morale za te projekte za sofinanciranje kandidirati na horizontalnih razpisih, tako kot so v to prisiljeni razvojni subjekti. V regiji se vse izraziteje pojavlja posledica takega ravnanja, kar ima za posledico, da se namesto {iritve razvojnega okolja ta oì, iz regijskih virov pa se ve~ina sredstev izgublja v izgradnji razvojno stati~ne infrastrukture (zgradbe, ceste, komunalna opremljenost prostora). Iz prispevka vidimo, da je na deklarativni ravni mo~no opredeljena pomo~ za nastajanje novih delovnih mest, razvojnih programov in inovativnih podjetij. Na àlost pa ta pomo~ v izvedbenih fazah nima ustrezne preslikave v njihovi realizaciji. 7 Viri in literatura Dràvni razvojni program Republike Slovenije za obdobje 2007–2013. Vlada republike Slovenije. Ljubljana, 2008. Guli~, A., Praper, S. 2001: Regionalna zasnova prostorskega razvoja Koro{ke – Pripravljalna faza. Zaklju~- no poro~ilo projekta, A. L. P. PECA. Ravne na Koro{kem. Izvedbeni na~rt regionalnega razvojnega programa Koro{ke razvojne regije 2007–2009. Gradivo, RRA Koro{ka – Regionalna razvojna agencija za Koro{ko d. o. o. Dravograd, 2007. Medmrèje 1: http://www.rra-koroska.si/ (1. 4. 2009). Operativni program krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007–2013. Gradivo, Slùba Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko. Ljubljana, 2007. Regionalni razvojni program Koro{ke razvojne regije 2007–2013. Gradivo, RRA Koro{ka – Regionalna razvojna agencija za Koro{ko d. o. o. Dravograd, 2007. Rogina, D., Vodeb, D. 2009: Industry analysis and technological forecasting in the Koro{ka region. Referat, 29th Conference of Entrepreneurship and Innovation PODIM 2009: The Winning Products. Maribor. Vodeb, D., Rogina, D. 2006: Analiza mònosti za zdruèvanje razvojnega in izobraèvalnega okolja v Ko-ro{ki regiji. Elaborat, TRC Koro{ka. Oti{ki vrh. 261 262 Razvojni izzivi Slovenije, 263–270, Ljubljana 2009 (NE)SONARAVNOST RAZVOJA SLOVENSKIH REGIJ dr. Katja Vintar Mally Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani A{ker~eva cesta 2, 1000 Ljubljana katja.vintar@ ff.uni-lj.si UDK: 502.131.1(497.4) IZVLE^EK (Ne)sonaravnost razvoja slovenskih regij Prispevek vrednoti razvojni vzorec slovenskih statisti~nih regij z vidika ugodnosti za trajnostni razvoj, iz katerega izhaja tudi Strategija razvoja Slovenije. Poleg preu~itve dvaintridesetih ekonomskih, socialnih in okoljskih kazalnikov je bil izra~unan tudi sintezni kazalnik sonaravnega regionalnega razvoja, ki omogo~a podrobne primerjave med regijami in njihovimi razvojnimi zna~ilnostmi. Posebna pozornost je namenjena analizi razvojnih trendov v zadnjih petih letih in predlogu okoljevarstvenih prioritet za prihodnji razvoj slovenskih regij. KLJU^NE BESEDE regionalni razvoj, trajnostni razvoj, kazalnik sonaravnega regionalnega razvoja, Slovenija, statisti~ne regije ABSTRACT (Un)sustainable development of Slovene regions The paper evaluates the development pattern of Slovene statistical regions from the standpoint of favou-rability for sustainable development. Sustainable development priorities are namely also integrated into Slovenia's Development Strategy. In addition to the examination of thirty-two individual economic, social, and environmental indicators, an aggregated indicator of sustainable regional development is formed, enabling a detailed comparison of regions and their development characteristics. Special attention is given to the analysis of development trends in the last five years and to the proposals of environmental-protection priorities of future development in Slovene regions. KEY WORDS regional development, sustainable development, indicator of sustainable regional development, Slovenia, statistical regions 263 Katja Vintar Mally 1 Uvod Evropske okoljske in razvojne politike je na za~etku 21. stoletja mo~no zaznamovala ugotovitev, da ìvimo znatno nad mejami nosilnih zmogljivosti lastnega okolja. Povpre~ni ekolo{ki odtis prebivalcev Evropske unije (EU) je bil leta 2005 s 4,7 globalnega hektarja (gha) skoraj dvakrat ve~ji od nosilnih zmogljivosti (2,4 gha na prebivalca) njenega ozemlja. Podobno razmerje je veljalo tudi za Slovenijo z ekolo{kim odtisom 4,5 gha, saj je njena biokapaciteta dosegala le 2,2 gha na prebivalca (Living … 2008). Socialni in ekonomski napredek zadnjih desetletij je praviloma spremljalo zvi{evanje porabe naravnih virov in pove~evanje degradacije okolja po vsem svetu, od koder izvirajo porabljeni energenti, surovine in kmetijski pridelki. Tak{en razvojni vzorec je ne le socialno in okoljsko zaskrbljujo~, temve~ nas oddaljuje od ciljev trajnostnega razvoja, v osr~ju katerih je prav razdvajanje okoljskih pritiskov od socialno-ekonomskega napredka. Slovenija ni nikoli sprejela svoje strategije trajnostnega razvoja, pa~ pa zanjo velja ustrezni dokument EU. Strategija z naslovom »Trajnostni razvoj Evrope za bolj{i svet« je izpostavila dolgoro~no vizijo premònej{e in pravi~nej{e drùbe z bolj{o kakovostjo ìvljenja v bolj kakovostnem okolju kot gonilno silo institucionalnih reform in sprememb v obna{anju podjetij in potro{nikov (A Sustainable … 2001). Zaradi spremenjenih globalnih okoli{~in in nadaljevanja netrajnostnih trendov je bila è po nekaj letih nujna revizija strategije, da bi pove~ali njeno u~inkovitost. Leta 2006 prenovljeni dokument izpostavlja sedem klju~nih izzivov z odgovarjajo~imi cilji in ukrepi: (i) omejevanje podnebnih sprememb in njihovih negativnih vplivov na drùbo in okolje, (ii) trajnostni promet, (iii) trajnostni na~ini porabe in proizvodnje, (iv) ohranjanje in upravljanje naravnih virov, (v) za{~ita pred grònjami za zdravje in izbolj{anje zdravja prebivalstva, (vi) socialna vklju~enost, demografske razmere in migracije, (vii) svetovni izzivi glede rev{~ine in trajnostnega razvoja (Renewed … 2006). Slovenijo pa na bolj trajnostno pot usmerjajo tudi doma~i razvojni dokumenti, med katerimi kot krovna izstopa Strategija razvoja Slovenije (2005; v nadaljevanju SRS). Izhajajo~ iz na~el in ciljev trajnostnega razvoja se SRS razgla{a tudi za strategijo trajnostnega razvoja. Njen dolgoro~ni cilj je izbolj{anje blaginje vsakega posameznika, za dosego katerega naj bi bilo treba prese~i povpre~no gospodarsko razvitost EU na eni strani, kakor tudi zmanj{ati socialna in okoljska tveganja na drugi strani (Strategija … 2005). SRS se v praksi izvaja prek {tevilnih podrejenih dokumentov, vendar doseganje ciljev pogosto ovi-rajo razli~ne okoli{~ine, ki se razlikujejo od enega do drugega dela dràve. Zato sku{amo v nadaljevanju ovrednotiti obstoje~e stanje in trende z vidika doseganja bolj uravnoteènega ekonomskega, socialnega in okoljskega razvoja v slovenskih regijah. Regija je kot vmesna raven med dràvo in ob~inami zelo primerna za uveljavljanje koncepta trajnosti, saj se v njej sre~ujejo ukrepi dràvne politike (tako imenovani top-down pristop) z lokalnimi politikami, interesi in pobudami (tako imenovani bottom-up pristop) (Vintar 2003). Vzporedno z usklajevanjem teh interesov mora regija zadovoljevati {e razli~ne potrebe prebivalstva, skrbeti za skladnej{i notranji razvoj (blaìtev razlik med sredi{~em in periferijo), razvoj infrastrukture in ustrezno rabo tal, za varstvo okolja in razvoj endogenih drùbenih potencialov ter regionalne identitete (Walser in Thierstein 2000), kar dolgoro~no prispeva k njeni vitalnosti. Na prese~i{~u zahtev trajnostnega in regionalnega razvoja se sre~amo z dolo~eno novo kakovostjo v razvoju regije – sonaravnim regionalnim razvojem, ki kot vsestransko uravnoteèn razvoj temelji na premi{ljeni rabi endogenih regionalnih virov (naravnih oziroma okoljskih, gospodarskih, infrastrukturnih in ~love{kih) ob hkratnem upo{tevanju nosilnih zmogljivosti okolja (Vintar 2003). Z oznako »sonaraven« se v tem kontekstu poudarja prakti~no udejanjanje na~el trajnosti v regiji (to je prilagajanje in uravnoteànje ~lovekovih dejavnosti z nosilnimi zmogljivostmi okolja), ki pa je vsekakor tudi del nacionalnih in globalnih prizadevanj po doseganju trajnosti kot univerzalnega koncepta (Vintar Mally in sodelavci 2009). Glede na uvodno ugotovitev o dosedanjem netrajnostnem razvojnem vzorcu v Evropi in Sloveniji so v nadaljevanju predstavljeni rezultati vrednotenja slovenskih statisti~nih regij z vidika odstopanja od prevladujo~ega stanja v dràvi. 264 (Ne)sonaravnost razvoja slovenskih regij 2 Metode dela Paradigma trajnostnega razvoja izpostavlja ekonomsko, socialno in okoljsko razvojno polje. Napredek na vsakem izmed njih se obi~ajno spremlja z izbranimi kazalniki. Za slovenske statisti~ne regije so bili metodolo{ko natan~no opredeljeni è za raziskavo sonaravnosti razvoja koncem 90. let 20. stoletja (Vintar 2003). Po petih letih ponovljena raziskava je uporabila isti nabor 32 kazalnikov: 6 ekonomskih, 12 socialnih in 14 okoljskih kazalnikov. Z njimi se sku{a ~imbolj celovito pokriti vsako od razvojnih polj oziroma tiste vsebine, ki kaèjo prispevek k splo{ni blaginji prebivalstva. Za socialne in okoljske vsebine je potrebno ve~je {tevilo kazalnikov kot za ekonomske, saj zanje {e niso bili razviti tako sintezni kazalniki. Vsak nabor je odraz na{ega zaznavanja razvojnih vpra{anj ter poznavanja delovanja sistemov in je kot tak vedno nepopoln. V pomanjkanju èlenih podatkov se pogosto uporabijo nadomestni kazalniki, ki pa niso nujno tudi mednarodno primerljivi, ali pa predstavljajo le del problematike (na primer deleùpravi~encev do denarnih socialnih pomo~i le deloma prikaè obseg revnega in socialno izklju- ~enega prebivalstva). Vrsta tem na regionalni ravni je slabo zastopanih, saj bi bilo {ele treba razviti skupne kazalnike – na primer za onesnaènost pokrajinotvornih sestavin (zraka, vode, prsti) ali skupne okoljske pritiske posameznih ~lovekovih dejavnosti (prometa, kmetijstva, industrije …). Zavedamo se, da so zaradi neobstoja idealnih kazalnikov uporabljeni le bolj{i ali slab{i nadomestki. V raziskavi smo uporabili naslednje kazalnike: • ekonomski kazalniki: bruto doma~i proizvod (BDP) na prebivalca, dodana vrednost na prebivalca, bruto osnova za dohodnino na prebivalca, delè zaposlenih v storitvenih dejavnostih, izdatki za raziskovanje in razvoj, povpre~ni investicijski izdatki; • socialni kazalniki: gostota poselitve, indeks rasti {tevila prebivalcev, pri~akovana dolìna ìvljenja, {tevilo let {olanja, stopnja registrirane brezposelnosti, deleùpravi~encev do denarnih socialnih pomo~i, indeks starosti, {tevilo dodiplomskih {tudentov na 1000 prebivalcev, delè brezposelnih s I. in II. stopnjo izobrazbe, stanovanjska povr{ina na prebivalca, delè gospodinjstev z dostopom do interneta, delè ènsk med brezposelnimi; • okoljski kazalniki: z javnim odvozom zbrani odpadki na prebivalca, povpre~na kakovost povr{inskih vodotokov, kakovost zraka, delè zavarovanih obmo~ij, intenzivno obdelana zemlji{~a na prebivalca, deleìzdatkov za varstvo okolja v BDP, gozdnate povr{ine na prebivalca, delè pozidanih povr{in, stopnja motorizacije, indeks èlezni{kega blagovnega prometa, daljinsko ogrevanje, ìvinorejska gostota, deleèkolo{ko obdelanih kmetijskih zemlji{~, zmogljivost ~istilnih naprav na prebivalca. Izra~un in vsebinsko preu~itev posameznih kazalnikov ter njihovih medsebojnih povezav smo nadgradili {e z njihovim agregiranjem. Predhodno je bilo dolo~eno, ali je zvi{evanje vrednosti kazalnika ugodno (na primer ve~anje deleà ekolo{ko obdelanih kmetijskih zemlji{~) ali neugodno (na primer ve~anje deleà brezposelnih) z vidika udejanjanja sonaravnega razvoja. Za ugodne vrednosti so bile podelje-ne ocene + ali + +, za neugodne pa – ali – –. Kot enotno merilo za dolo~anje ocen smo uporabili standardni odklon. ^e se vrednost kazalnika za dolo~eno regijo odklanja za manj kot en standardni odklon od aritmeti~ne sredine regij, se dodeli ocena + ali –, pri ve~jem odklonu pa se ocena podvoji (+ + ali – –). V nadaljevanju se ocene se{tejejo in za vsako od razvojnih podro~ij se izra~una povpre~na ocena. Povpre~je ocen ekonomskega, socialnega in okoljskega podro~ja predstavlja vrednost tako imenovanega kazalnik sonaravnega regionalnega razvoja (Vintar 2003). ^etudi imajo dolo~eni razvojni dejavniki ve~- ji (a àl kvantitativno neopredeljen) prispevek k splo{ni blaginji od drugih, je pri izra~unu vsem pripisana enaka teà. Uporabljeni metodolo{ki koraki omogo~ajo podrobno analizo tako razmer in trendov v posameznih regijah kot tudi medregionalnih razvojnih razlik. Izbrana standardizacija pa àl ne omogo~a neposredne med~asovne primerljivosti vrednosti sinteznih kazalnikov, saj njihov izra~un temelji na povpre~ju regij, ki se skozi ~as spreminja. ^asovne trende in relativni poloàj regij pa je vsekakor mogo~e in smiselno spremljati na ravni posameznih vklju~enih kazalnikov. Gibanja vrednosti posameznih in sinteznega kazalnika nedvomno prina{ajo pomembna spoznanja za usmerjanje politik in na~rtovanje prihodnjih dejavnosti v slovenskih regijah. 265 Katja Vintar Mally 3 Regionalne razlike z vidika sonaravnosti Presoja izbranih kazalnikov z vidika njihove ugodnosti za doseganje bolj sonaravne razvojne poti opozarja na obstoj velikih razlik med slovenskimi statisti~nimi regijami (v nadaljevanju: regijami). Na ekonomskem podro~ju je bil razpon razlik med povpre~no oceno najbolj{e in najslab{e uvr{~ene regije najve~ji, kar 3,17. Sledila sta mu socialno podro~je z razponom razlik 2,66 in okoljsko podro~je z 1,21. Izra~uni se nana{ajo na obdobje 2003–2007, za katerega je bila na voljo ve~ina podatkov. Posamezne kazalnike smo izra~unali v razmiku petih let glede na izra~une predhodne raziskave. ^eprav so bile metode dela v obeh primerih enake, njuni rezultati zaradi zgoraj navedenih omejitev niso povsem primerljivi. Gospodarski razvoj je nepogre{ljiv za zagotavljanje sonaravnega razvoja in ~lovekove blaginje, neposredno pa je povezan tudi z intenzivnostjo okoljskih pritiskov. SRS si je v ~asovnem obdobju enega desetletja za temeljni gospodarski cilj zadala preseganje povpre~ne ravni ekonomske razvitosti EU in pove~anje zaposlenosti (Strategija … 2005). ^eprav se je regionalni BDP na prebivalca v zadnjih letih dejansko nenehno pove~eval, so se vzporedno pove~evale tudi medregionalne gospodarske razlike, kot jih izkazuje ve~ina izbranih ekonomskih kazalnikov. Toda zaradi enakomernej{ega razporejanja rezultatov regij se je razpon razlik v povpre~ni oceni gospodarskih kazalnikov celo zmanj{al v primerjavi s predhodno raziskavo. Nabor kazalnikov prikazuje ekonomsko mo~ gospodarstva in prebivalstva regij, njihovo zaposlitveno strukturo ter razvojno usmerjenost v obliki obsega investicij in raziskovalne dejavnosti. Analiza vseh teh vidikov je pokazala najbolj ugodne razmere v Osrednjeslovenski in Gori{ki regiji, ki jima sledi Jugovzhodna Slovenija. Za slovenske razmere izrazito neugoden je gospodarski poloàj na zadnje mesto uvr{~enih Spodnjeposavske in Pomurske regije, ki jima sledita Koro{ka in Zasavska regija (slika 1). Med obema preu~evanima obdobjema se je najbolj poslab{al relativni poloàj Spodnjeposavske (nazadovanje za tri mesta na rang lestvici), po dve mesti pa so izgubile {e Gorenjska, Obalno- -kra{ka in Podravska regija. Preu~eni socialni kazalniki postavljajo v ospredje osnovne demografske zna~ilnosti, dostop do javnih storitev, vklju~no z zdravstveno oskrbo in izobraèvanjem, ter izpostavljenost rev{~ini in socialni izklju~enosti. Z njihovo pomo~jo se spremlja napredek pri zvi{evanju kakovosti ìvljenja prebivalstva kot temeljnega drùbenega cilja trajnostnega razvoja, ki je kot tak zapisan tudi v SRS. Medtem ko so se po nekaterih socialnih kazalnikih razlike pove~ale, po drugih pa zmanj{ale, je povpre~na ocena za socialno podro~je pokazala pove~anje absolutnih razlik med ocenami regij. Izmerjeni trend je v nasprotju s prej omenjenimi razvojnimi cilji dràve in je neugoden zlasti za regije njenega vzhodnega dela, ki tudi po novej{i preu~itvi zasedajo dno lestvice. Na drugi strani je najvi{je uvr{~enih {est regij zahodne polovice Slovenije, na ~elu z Osrednjeslovensko in Gori{ko regijo. Slednja izkazuje najve~je izbolj{anje ranga (za tri mesta glede na konec devetdesetih let 20. stoletja). Isto~asno je Gorenjska regija po ugodnosti socialnih kazalnikov z vidika sonaravnosti nazadovala s prvega na tretje mesto, ki si ga deli z Obalno-kra{- ko regijo. Za doseganje sonaravnega razvoja in skladnej{ega regionalnega razvoja je ugodno zmanj{anje medregionalnih razlik na okoljskem podro~ju, ki ga kaè ve~ina okoljskih kazalnikov kot tudi njihova sintezna ocena. Z vklju~enimi kazalniki ugotavljamo obseg okoljskih pritiskov v regiji, stanje pokrajinotvornih sestavin in nekatere odzive drùbe s ciljem zmanj{evanja oziroma odpravljanja teh pritiskov in njihovih posledic v okolju. V primerjavi z ostalimi regijami so se najbolj izbolj{ale razmere v Pomurski in Osrednjeslovenski regiji (za {tiri oziroma tri mesta), poslab{ale pa v Savinjski, Spodnjeposavski in Zasavski, ki skupaj s Podravsko regijo zasedajo zadnja mesta po vi{ini ocene okoljskih kazalnikov. Ugotovimo lahko, da ima {est najbolj vzhodnih slovenskih regij pretèno same negativne ocene (izjema sta Koro{ka in Pomurska z nekoliko nadpovpre~no oceno okoljskih kazalnikov) in posledi~no tudi Slika 1: Kazalnik sonaravnega regionalnega razvoja v slovenskih statisti~nih regijah na za~etku 21. stoletja. p 266 2,0 1,5 1,0 2,0 0,5 1,5 0 1,0 –0,5 0,5 2,0 –1,0 0 1,5 –1,5 –0,5 1,0 –2,0 –1,0 0,5 (N –1,5 0 –2,0 e)sonar 2,0 –0,5 1,5 2,0 –1,0 1,0 –1,5 1,5 a 2,0 0,5 –2,0 1,0 vnost r 1,5 0 0,5 1,0 –0,5 0 0,5 –1,0 –0,5 Ocene posameznih skupin kazalnikov azv 2,0 2,0 0 sonaravnega regionalnega razvoja –1,5 –1,0 1,5 oja slo 1,5 –0,5 –2,0 –1,5 2,0 1,0 1,0 –1,0 –2,0 1,5 0,5 2,0 0,5 –1,5 1,0 v 0 1,5 0 e –2,0 0,5 nskih r –0,5 1,0 –0,5 ekonomski 0 –1,0 0,5 –1,0 –0,5 socialni –1,5 0 –1,5 e –1,0 –2,0 –0,5 okoljski g –2,0 i –1,5 j –1,0 2,0 vsi kazalniki –2,0 2,0 –1,5 1,5 2,0 1,5 –2,0 1,0 Kazalnik sonaravnega regionalnega razvoja 1,5 1,0 0,5 0,5 1,0 –0,88 do –0,50 0 0,5 0 –0,50 do 0,00 –0,5 0 –0,5 –1,0 0,00 do 0,50 –0,5 –1,0 –1,5 0,50 do 1,02 –1,5 –1,0 –2,0 –1,5 –2,0 Zasnova in kartografija: Katja Vintar Mally –2,0 267 Oddelek za geografijo FF UL Ljubljana, 2009 Katja Vintar Mally negativno vrednost kazalnik sonaravnega regionalnega razvoja. Drugi pol predstavljajo regije zahodnega dela dràve s pretèno pozitivnimi ocenami (izjema je le Notranjsko-kra{ka s podpovpre~nimi dosèki na ekonomskem podro~ju). V primerjavi z izra~uni za konec devetdesetih let 20. stoletja se je delitev na nadpovpre~no razviti zahodni in razvojno zastajajo~i vzhodni del dràve samo {e okrepila. Preglednica 1: Primerjava slovenskih regij po razli~nih merah razvoja na za~etku 21. stoletja (Socialni … 2006; lastni izra~uni; opomba: indeks razvojne ogroènosti je izra~unan s podatki za obdobje 2001–2004, indeks ~lovekovega razvoja za leto 2003, kazalnik sonaravnega regionalnega razvoja pa ve~inoma s podatki za obdobje 2003–2007). rang kazalnik sonaravnega indeks razvojne indeks ~lovekovega regionalnega razvoja ogroènosti razvoja 1 Osrednjeslovenska +1,02 Osrednjeslovenska 8,7 Osrednjeslovenska 0,906 2 Gori{ka +0,88 Obalno-kra{ka 82,4 Gori{ka 0,880 3 Obalno-kra{ka +0,49 Gorenjska 83,1 Obalno-kra{ka 0,877 4 Gorenjska +0,40 Savinjska 92,3 Gorenjska 0,873 5 Jugovzhodna Slovenija +0,39 Gori{ka 93,8 Notranjsko-kra{ka 0,862 6 Notranjsko-kra{ka +0,23 Jugovzhodna Slovenija 101,7 Jugovzhodna Slovenija 0,861 7 Savinjska –0,25 Koro{ka 103,9 Savinjska 0,859 8 Koro{ka –0,32 Zasavska 113,9 Podravska 0,856 9 Podravska –0,46 Spodnjeposavska 116,8 Koro{ka 0,853 10 Pomurska –0,75 Podravska 116,8 Spodnjeposavska 0,849 11 Zasavska –0,85 Notranjsko-kra{ka 127,0 Zasavska 0,842 12 Spodnjeposavska –0,88 Pomurska 159,5 Pomurska 0,830 Podobno sliko razvojnih razmer pokaè tudi primerjava rangov slovenskih regij po razli~nih merah razvoja (preglednica 1), ~etudi slednje vklju~ujejo razli~ne kazalnike in na~ine njihovega agregiranja. Ob tem je indeks ~lovekovega razvoja izra~unan izklju~no iz socialnoekonomskih kazalnikov (kazalniki dohodkov, izobrazbe in pri~akovane dolìne ìvljenja), indeks razvojne ogroènosti pa ob vrsti socialnih in ekonomskih vklju~uje le dva okoljska kazalnika (delè na javno kanalizacijo priklju~enega prebivalstva in deleòbmo~ij Natura 2000). Od podane sheme {e najbolj izstopa Notranjsko-kra{ka regija zaradi izrazito neugodne ocene razvojnih mònosti. Zelo neugodno in zaskrbljujo~e je dejstvo, da imajo prav regije, ki trenutno najbolj zaostajajo za sonaravnej{im razvojnim vzorcem, hkrati tudi omejene razvojne potenciale in obratno, kar utegne kljub napredku v prihodnosti {e naprej poglab-ljati razvojne razlike med posameznimi deli dràve. 4 Sklep Ocene skupnih pritiskov na okolje (v obliki ekolo{kega odtisa) opozarjajo, da je splo{ni razvojni vzorec Slovenije in njenih posameznih regij nesonaraven, saj se odvija na ra~un iz~rpavanja lastnih in uvoènih naravnih virov ter ekosistemskih storitev. Ve~ina preu~enih ekonomskih in vrsta socialnih kazalnikov kaè na pove~evanje medregionalnih razlik v Sloveniji, kar ni sprejemljivo niti z vidika regionalnega razvoja niti trajnostne paradigme. Bolj spodbudno je zmanj{anje okoljskih razlik med slovenskimi regijami. Dokler bomo presegali nosilne zmogljivosti okolja, pa tudi na tem podro~ju nimamo razloga za zadovoljstvo. Prav zato je toliko bolj pomembno integrirati okoljevarstvena merila v sektorske politike in vklju~evati okoljski razmislek v sleherni ukrep za spodbujanje bolj uravnoteènega socialnega in ekonomskega razvoja. Vendar pa se slovenske regije ne soo~ajo z enakim spletom okoljskih problemov, 268 (Ne)sonaravnost razvoja slovenskih regij Preglednica 2: Predlog okoljevarstvenih prednostnih nalog za slovenske regije. regija okoljevarstvena prioriteta regija okoljevarstvena prioriteta Pomurska • zmanj{evanje kmetijskih pritiskov Podravska • omejevanje {irjenja pozidanih povr{in, in uveljavljanje ekolo{kega kmetovanja, • zmanj{evanje kmetijskih pritiskov • izbolj{anje kakovosti vodnih virov (zlasti na obmo~jih talne vode) (podtalnic, povr{inskih vodotokov in uvajanje ekolo{kega kmetijstva, in pitne vode) • smotrno upravljanje izravnalnih obmo~ij (varovana, gozdnata obmo~ja) Koro{ka • sanacija starih rudarsko-industrijskih Savinjska • varstvo zraka (energetika, industrija), povr{in, • izbolj{anje kakovosti vodnih virov, • pove~anje zmogljivosti ~istilnih • sanacija degradiranih povr{in naprav za vode, • krepitev varovanja narave ({iritev zavarovanih obmo~ij) Zasavska • ukrepi za varstvo zraka (energetika, Spodnje- • izgradnja novih ~istilnih naprav industrija), -posavska za odpadne vode, • pove~anje ~i{~enja odpadnih voda • uvajanje ekolo{kega kmetijstva in varovanje prsti, (nadome{~anje intenzivne pridelave • sanacija rudarsko-industrijsko- zlasti na vodovarstvenih obmo~jih), -energetsko degradiranih povr{in • krepitev javnega prometa in okoljske infrastrukture Jugovzhodna • ohranjanje kakovosti okolja: Osrednje- • omejevanje {irjenja pozidanih povr{in Slovenija pove~anje deleà zavarovanih - slovenska in pritiskov urbanih obmo~ij, obmo~ij in sonaravnega kmetovanja, • zmanj{evanje prometnih pritiskov – • izbolj{anje kakovosti kra{kih izvirov spodbujanje javnega in tirnega prometa, • smotrno upravljanje izravnalnih obmo~ij (varovana, gozdnata obmo~ja) in zagotavljanje kakovostnega bivalnega okolja (pove~anje izdatkov za varstvo okolja) Gorenjska • sonaravno gospodarjenje Notranjsko- • izbolj{anje kakovosti pokrajinotvornih na zavarovanih in kmetijskih -kra{ka sestavin na krasu, obmo~jih, • izbolj{anje kakovosti kra{kih izvirov • ohranjanje kakovosti okolja in ~rpali{~, in odpravljanje starih okoljskih • sonaravno gospodarjenje v zavarovanih bremen, obmo~jih • omejevanje razpr{ene (sub)urbanizacije Gori{ka • u~inkovitej{e gospodarjenje Obalno- • varovanje biotske raznovrstnosti z odpadki, -kra{ka na obalnem obmo~ju, • ohranjanje kakovosti okolja • u~inkovitej{e ~i{~enje odpadnih voda in odpravljanje lokalnih okoljskih in varovanje kakovosti morja, bremen • zmanj{evanje koli~in in smotrno ravnanje z odpadki, • zmanj{evanje prometnih pritiskov 269 Katja Vintar Mally zato je pomembno prepoznati podro~ja, ki bodo morala biti v prihodnosti delèna prednostne obravnave. V sklepnem koraku preu~itve smo na podlagi podrobnej{e analize okoljskih kazalnikov in razmer v posameznih regijah podali le najbolj izstopajo~e, prednostne okoljevarstvene naloge kot pomo~ pri na~rtovanju prihodnjega, bolj sonaravnega razvoja regij (preglednica 2). Okoljske prioritete morajo biti v ~asu nestabilnih gospodarskih razmer, kakr{ne so nastopile v svetu in Evropi konec leta 2008, delène posebne pozornosti. Gospodarska kriza na splo{no ogroà doseganje ciljev Strategije razvoja Slovenije, saj je v popolnem nasprotju z èlenim povzro~ila upad gospodarske rasti (kot temeljno izhodi{~e oziroma strate{ki cilj strategije) in pove~evanje brezposelnosti, kar zmanj- {uje ne le socialno-ekonomske pridobitve temve~ utegne zamajati tudi okoljske. Na drugi strani pa ponuja dani zgodovinski trenutek tudi prilònost za temeljit razmislek o neu~inkovitosti dosedanjega razvojnega vzorca in za prevetritev prevladujo~ega vrednostnega sistema. 5 Viri in literatura A Sustainable Europe for a Better World: A European Union Strategy for Sustainable Development. Commission of the European Communities, Brussels, 2001. Living Planet Report 2008. World Wildlife Fund. Gland, 2008. Walser, M., Thierstein, A. 2000: Between local Agenda 21 and a »national master plan«: the sustainable region. Medmrèje: http://www.raumentwicklung-tum.de/upload/Publikation/pdf/117_2_1166019564. pdf (2. 9. 2008). Renewed EU Sustainable Development Strategy. Council of the European Union. Brussels, 2006. Socialni razgledi 2006. Ljubljana, 2006 Strategija razvoja Slovenije. Vlada Republike Slovenije. Ljubljana, 2005. Vintar, K. 2003: Okoljevarstveni vidiki sonaravnega regionalnega razvoja Slovenije. Magistrsko delo, Oddelek za geografijo Filozofske fakultete. Ljubljana. Vintar Mally, K., Ban, @., Budkovi~, M., Re{ek, @., Trstenjak, K., @nidari~, K. 2009: Zagate trajnostnega razvoja v Pomurju. Pomurje – Trajnostni regionalni razvoj ob reki Muri. Murska Sobota, Ljubljana. 270 Razvojni izzivi Slovenije, 271–283, Ljubljana 2009 TIPI NARAVNE POKRAJINE KOT DEJAVNIK REGIONALNEGA RAZVOJA IN REGIONALNIH RAZLIK V SLOVENIJI dr. Drago Perko Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU Gosposka ulica 13, 1000 Ljubljana drago@ zrc-sazu.si UDK: 911.52:711.2(497.4) IZVLE^EK Tipi naravne pokrajine kot dejavnik regionalnega razvoja in regionalnih razlik v Sloveniji Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja v 5. ~lenu daje poseben pomen naravnim dejavnikom, saj pri opredelitvi razvojne regije poleg poselitvenega, gospodarskega in infrastrukturnega sistema {e posebej izpostavlja naravni sistem. Enoten, razmeroma homogen naravni sistem, ki povezuje naravne sestavine prostora, imenujemo tip naravne pokrajine ali naravni pokrajinski tip. Vsak posamezni tip enotno oziroma podobno vpliva na gospodarske in druge drùbene sestavine v njem, se podobno odziva pri posegih drùbe vanj in zahteva podobno varovanje. Naravni tipi pokrajine lahko pove~uje ali zmanj{uje regionalne razlike, ker pa so razmeroma nespremenljive naravne prostorske enote, se jim lahko regionalni razvoj prilagodi in tako izkoristi njihove prednosti ali omili njihove slabosti. V pokrajinsko pestri dràvi, kakr{na je Slovenije, so naravni tipi pokrajine kot omejitveni ali pospe{evalni dejavnik {e posebej pomembni. Prispevek prikazuje devet tipov naravne pokrajine v povezavi z dvanajstimi regijami v Sloveniji. Najbolj enotna je Zasavska regija, saj v celoti leì samo v enem tipu naravne pokrajine, najbolj razli~ni pa sta Gori{ka in Osrednjeslovenska regija, kamor sega kar {est oziroma pet tipov naravne pokrajine. KLJU^NE BESEDE geografija, tip naravne pokrajine, pokrajinska tipizacija, regija, regionalizacija, regionalni razvoj, regionalne razlike, Slovenija ABSTRACT Natural landscape types as a factor for regional development and regional differences in Slovenia Article 5 of the Promotion of Balanced Regional Development Act assigns special importance to natural factors because, in defining the development region, it especially highlights the natural system in addition to the settlement, economic, and infrastructure systems. A uniform and relatively homogenous natural system that combines natural spatial components is referred to as a natural landscape type. Every individual type has a uniform or similar impact on the economic and other social components in it, reacts similarly to social interventions, and requires similar protection. Natural landscape types can increase or reduce regional differences; however, because they are relatively fixed natural spatial units, regional development can adapt to them and thus make good use of their advantages or mitigate their weaknesses. In a country with a landscape as diverse as that of Slovenia, natural landscape types as limiting or accelerating factors are especially important. This article presents nine natural landscape types in connection with twelve Slovenian regions. The most uniform is the Central Sava Region (Zasavska regija) because it consists entirely of only one natural landscape type, whereas the Gorica region and the Central Slovenian region are the most diverse, being comprised of six and five natural landscape types respectively. KEY WORDS geography, natural landscape type, landscape typification, region, regionalization, regional development, regional differences, Slovenia 271 Drago Perko 1 Uvod Naravne sestavine pokrajin, kot so na primer relief, kamnine, vode, podnebje, prsti ali rastlinstvo, soustvarjajo zunanje podobe slovenskih pokrajin (Perko 1998; Perko 2001b; Urbanc 2002; Perko in Urbanc 2004), to je krajin, hkrati pa vplivajo na njihove drùbene sestavine, predvsem na poselitev in gospodarstvo. Za nekatere gospodarske dejavnosti je njihov pomen zanemarljiv, za nekatere, na primer promet in kmetijstvo, pa velik ali celo odlo~ilen, zato so pomemben razvojni dejavnik. Tudi Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja v 5. ~lenu daje poseben pomen naravnim dejavnikom, saj pri opredelitvi razvojne regije poleg poselitvenega, gospodarskega in infrastrukturnega sistema {e posebej izpostavlja naravni sistem (Zakon … 2005). Ker je Slovenija pokrajinsko zelo pestra, je naravna raznolikost ponekod omejitveni dejavnik in drugod pospe{evalni dejavnik. Naravne sestavine pokrajine so glede na drùbene sestavine razmeroma stati~ne in jih v ve~jem obsegu ni mogo~e spreminjati, zato se jim mora regionalni razvoj prilagoditi in tako izkoristiti prednosti in omiliti slabosti, ki se veèjo na regionalne razlike glede naravnih sestavin pokrajine. V poglavju so prikazane razlike med slovenskimi statisti~nimi oziroma razvojnimi regijami (v nadaljnjem besedilu regije) glede na naravne tipe pokrajine. 2 Tipi naravne pokrajine Enoten, razmeroma homogen naravni sistem, ki povezuje naravne sestavine prostora, imenujemo tip naravne pokrajine ali naravni pokrajinski tip. Vsak posamezni tip enotno oziroma podobno vpliva na gospodarske in druge drùbene sestavine v njem, se podobno odziva pri posegih drùbe vanj in zahteva podobno varovanje. Naravni tipi pokrajine lahko pove~uje ali zmanj{uje regionalne razlike. V Sloveniji lahko lo~imo devet tipov naravne pokrajine, na katere se mo~no navezujejo tudi tiste sestavine in prvine pokrajine, ki so razmeroma odvisne od naravnih sestavin, na primer raba tal, polj-ska razdelitev, tip naselja, tip hi{e in podobno. To so: • alpska gorovja, • alpska hribovja, • alpske ravnine, • panonska gri~evja, • panonske ravnine, • dinarske planote, • dinarska podolja in ravniki, • sredozemska gri~evja in • sredozemske planote. Prostorsko razporeditev tipov naravne pokrajine (v nadaljevanju tipi pokrajine) prikazuje slika 1 (Perko 2007a, 54), njihove temeljne zna~ilnosti pa preglednica 1 (Perko 2007a, 34–35). 3 Na~in dela Razlike in podobnosti med regijami smo ugotavljali s pomo~jo gostote, zgo{~enosti in Wardove metode. Najbolj preprost kazalnik regionalnih razlik je gostota tipov pokrajine po regijah oziroma regij po tipih pokrajine, ki pove, kako pogosto se pojavljajo dolo~eni tipi pokrajine v posameznih regijah oziroma kako pogosto se pojavljajo posamezne regije v dolo~enih tipih pokrajine. Slika 1: Tipi naravne pokrajine v Sloveniji (Perko 2007a, 54). p 272 Tipi nar a Murska Sobota vne pokr Gornja Radgona [~a Leda vn Mu Radlje ob Dravi ica ra va Dravograd Lenart Drava v Slovenskih goricah Lendava ajine k Ravne na Koro{kem Ru{e Pes Slovenj Gradec ni Ljutomer MARIBOR ca Kranjska Gora Meà ^rna na Koro{kem ot de Jesenice Ptuj Ormò Bled Trì~ Slovenska Bistrica ja Bovec Mozirje Velenje S vnik r av Radovljica in Slovenske Konjice j Dravinja a Bohinjska Bistrica @alec Celje Roga{ka Slatina e So~a g Kamnik Kranj [entjur i @elezniki ja onalnega r Tolmin in [kofja Loka Trbovlje v Domàle a S La{ko Sor Sa Tipi naravne pokrajine Cerkno a va Hrastnik I Zagorje ob Savi drijca Sa alpska gorovja va @iri Litija azv alpska hribovja Idrija Sevnica anica LJUBLJANA Sotla oja in r Ljublj alpske ravnine Nova Gorica M irna Vrhnika Grosuplje Kr{ko Breìce panonska gri~evja Vi Logatec Trebnje pava Ajdov{~ina e ka panonske ravnine g Kr ionalnih r Novo mesto dinarske planote Cerknica Postojna dinarska podolja in ravniki Pi Ribnica vka Seàna sredozemska gri~evja azlik v Reka Metlika J A D R A N S K O Ko~evje sredozemske planote M O R J E ^rnomelj meje regij S Ilirska Bistrica lo Koper 0 10 20 30 40 50 v Izola Piran e km niji Dragonja Kolpa Avtor: Drago Perko 273 © Geografski in{titut AM ZRC SAZU 2008 Drago Perko Preglednica 1: Nekatere zna~ilnosti tipov naravne pokrajine in makroregij v Sloveniji (Perko 2007a, 34–35). tipi pokrajine tipi pokrajine alpska alpska alpske panonska panonske dinarske gorovja hribovja ravnine gri~evja ravnine planote povr{ina (ha) 306.177 466.002 81.920 299.447 129.697 380.931 delè povr{ine (%) 15,1 23,0 4,0 14,8 6,4 18,8 povpre~na vi{ina povr{ja (m) 1.055,6 583,3 373,4 289,0 195,9 668,7 povpre~ni naklon povr{ja (°) 25,6° 18,3° 4,4° 9,9° 1.08° 14,7° prevladujo~i tip kamnine apnenec 51,5 %, starej{e karbonatni lapor 29,7 %, silikatni apnenec 58,9 %, karbonatni prod predornine prod in glina in prod 58,4 %, dolomit 29,4 % in konglomerat s tufi 20,9 %, konglomerat melj 27,8 % glina in 17,4 % metamorfne 74,2 %, glina melj 31,5 % kamnine 16,9 % in melj 9,3 % prevladujo~i tip rastlinstva bukev 36,9 %, bukev 31,7 %, rde~i bor 39,3 %, bukev, dob 27,3 %, bukev in visokogorsko bukev, kostanj bukev 25,4 % kostanj beli gaber jelka 40,4 %, rastje 18,7 % in hrasti 30,6 % in hrasti in dob 25,1 % bukev 23,5 % 86,5 %, bukev 4,6 % prejeta son~na energija (MJ/m2 letno) 3705,4 3953,3 4080,4 4131,4 4178,3 3946,8 delè njiv (%) 2,8 9,2 24,5 21,3 40,8 5,9 delè vinogradov (%) 0,0 0,3 0,0 3,4 0,8 0,4 delè pa{nikov (%) 14,9 7,4 4,2 6,1 3,2 10,3 delè gozdov (%) 68,8 68,5 29,3 40,3 17,9 69,5 prevladujo~i tip poljske razdelitve grude in celki grude, celki, delci in grude in celki delci in celki, grude in ponekod delci sklenjene proge sklenjene ponekod delci proge prevladujo~i tip naselja razloèna naselja, razloèna naselja, gru~asta in razloèna naselja, obcestna naselja, gru~asta in zaselki in samotne zaselki in obcestna naselja, ponekod suburbanizirana razloèna naselja, kmetije samotne kmetije suburbanizirana gru~asta naselja ponekod zaselki naselja in obcestna in obcestna naselja naselja prevladujo~i tip hi{e alpski tipi alpski tipi alpski tipi osrednjeslovenski osrednjeslovenski osrednjeslovenski in panonski tipi in panonski tipi in primorski tipi {tevilo naselij leta 2002 (popis) 301 1.509 408 1.249 383 779 gostota naselij ({tevilo na 100 km2) 9,8 32,4 49,8 41,7 29,5 20,4 {tevilo prebivalcev leta in 1931 (popis) 82.379 262.133 208.996 256.763 181.619 101.674 {tevilo prebivalcev leta 2002 (popis) 91.133 338.008 495.116 250.324 296.920 62.877 gostota prebovalstva leta 1931 26,9 56,3 255,1 85,7 140,0 26,7 ({tevilo ljudi na km2) gostota prebovalstva leta 2002 29,8 72,5 604,4 83,6 228,9 16,5 ({tevilo ljudi na km2) povpre~na velikost naselja leta 2002 302,8 224,0 1213,5 200,4 775,2 80,7 ({tevilo prebivalcev na naselje) 274 Tipi naravne pokrajine kot dejavnik regionalnega razvoja in regionalnih razlik v Sloveniji makroregije Slovenija dinarska podolja sredozemska sredozemske Alpe Panonska Dinarsko Sredozemlje Slovenija in ravniki gri~evja planote koltina gorovje 189.689 106.103 67.326 854.099 429.144 570.620 173.429 2.027.292 9,4 5,2 3,3 42,1 21,2 28,1 8,6 100,0 403,4 305,6 425,8 732,5 260,9 580,5 352,3 557.3 7,3° 12,2° 8,4° 19,6° 7,2° 12,2° 10,7° 14,1° apnenec 46,3 %, fli{ 72,6 %, apnenec 82,1 %, apnenec 23,9 %, glina in apnenec 54,8 %, fli{ 48,6 %, apnenec 29,5 %, glina in glina in fli{ 10,9 % karbonatni melj 28,9 %, dolomit 26,6 % apnenec 38,7 % dolomit 14,6 % melj 23,2 % melj 11,9 % prod in silikatni prod konglomerat 21,3 % 17,4 % beli gaber in graden 31,9 %, bukev in bukev 33,4 %, bukev, kostanj bukev in bukev in bukev 23,9 %, jelka 32,4 %, puhasti hrast 30,7 % gabrovec 74,7 %, bukev, kostanj in hrasti 77,1 %, jelka 34,9 %, gabrovec 32,7 %, bukev, kostanj bukev 16,5 % puhasti hrast in in hrasti 18,9 % rde~i bor 4,7 % bukev 21,9 % graden 22,0 % in hrasti gabrovec 19,8 % tudi 23,9 % 4122,2 4373,3 4381,1 3876,6 4145,5 4005,1 4376,3 4012,4 13,4 13,9 5,2 8,4 27,2 8,5 10,6 12,6 0,7 4,9 1,1 0,2 2,6 0,5 3,5 1,1 10,8 18,0 34,8 9,8 5,2 10,5 24,4 10,2 39,7 34,2 35,0 64,8 33,5 59,6 34,5 54,1 grude in celki, grude in delci grude in delci ponekod delci in proge gru~asta naselja, gru~asta naselja, gru~asta naselja ponekod razloèna ponekod in obcestna suburbanizirana naselja naselja osrednjeslovenski primorski tipi primorski tipi alpski tipi osrednjeslovenski osrednjeslovenski primorski tipi in primorski, in panonski tipi in primorski, ponekod panonski ponekod panonski tipi tipi 840 384 135 2.218 1.632 1.619 519 5.988 44,3 36,2 20,1 26,0 38,0 28,4 29,9 29,5 136.289 128.745 30.174 553.508 438.382 237.963 158.919 1.388.772 245.308 161.632 22.718 924.257 547.244 308.185 184.350 1.965.986 71,8 121,3 44,8 64,8 102,2 41,7 91,6 68,5 129,3 152,3 33,7 108,2 127,5 54,0 106,3 97,0 292,0 420,9 168,3 416,7 335,3 190,4 355,2 328,3 275 Drago Perko Regionalne razlike med regijami lahko pokaè tudi prostorska razpr{enost oziroma zgo{~enost tipov pokrajine glede na regije, pa tudi prostorska razpr{enost oziroma zgo{~enost regij glede na tipe pokrajine, saj zgo{~anje dolo~enega pojava v pokrajini skoraj nikoli ni naklju~no. Stopnjo zgo{~enosti smo ugotavljali s Hirschmanovim koeficientom koncentracije (Blejec 1976; Perko 2001a, 23), ki sloni na razporeditvi vrednosti po razredih, v na{em primeru na pogostnostni razporeditvi povr{in tipov pokrajine po regijah oziroma povr{in regij po tipih pokrajine. Bolj zapleten postopek ugotavljanja razlik oziroma podobnosti med regijami je tako imenovana Wardova metoda (Ward 1963), ki spada med najbolj u~inkovite metode klastrske analize oziroma zdru- èvanja v skupine v obliki grozda oziroma drevesa. Kar je tako razvr{~anje skladno z zdruèvanjem regij na temelju njihove podobnosti glede upo{tevanih kazalnikov, je Wardova metoda {e posebej uporabna pri geografski tipizaciji in regionalizaciji prostorskih enot ter njihovem hierarhi~nem razvr{~anju. 4 Gostota tipov pokrajine po regijah Gostota alpskih gorovij je najve~ja v Gorenjski regiji z 58,8 ha alpskih gorovij na km2 vsega povr{- ja regije, zato jo lahko opredelimo kot najbolj gorato regijo v Sloveniji. Sledijo ji Gori{ka regija s 34,0 ha na km2, Koro{ka regija s 27,5 ha na km2 in Savinjska regija s 24,0 ha na km2. Gostota alpskih hribovij je najve~ja v Zasavski regiji s 100,0 ha alpskih hribovij na km2 vsega povr{- ja regije, zato jo lahko opredelimo kot najbolj hribovito regijo v Sloveniji. Sledijo ji Koro{ka regija z 72,5 ha na km2, Savinjska regija s 47,8 ha na km2 in Osrednjeslovenska regija z 42,3 ha na km2. Zasavska regija je edina regija, ki v celoti leì le v enem tipu pokrajine. Gostota alpskih ravnin je najve~ja v Gorenjski regiji s 17,4 ha alpskih ravnin na km2 vsega povr{ja regije, gostota panonskih ravnin pa v Pomurski regiji s 45,0 ha na km2, zato jo lahko opredelimo kot najbolj ravninsko regijo v Sloveniji. Pomurski regiji sledita Spodnjeposavska regija s 23,0 ha panonskih ravnin na km2 vsega povr{ja regije in Podravska regija z 19,6 ha na km2. Gostota panonskih gri~evij je najve~ja v Podravski regiji z 58,5 ha panonskih gri~evij na km2 vsega povr{ja regije, gostota sredozemskih gri~evij pa v Obalno-kra{ki regiji s 44,8 ha na km2, zato lahko kot najbolj gri~evnato regijo v Sloveniji opredelimo Podravsko regijo. Podravski regiji sledita Pomurska regija s 55,0 ha panonskih gri~evij na km2 vsega povr{ja regije in Spodnjeposavska regija s 43,2 ha na km2. Gostota sredozemskih planot je najve~ja v Obalno-kra{ki regiji z 52,1 ha sredozemskih planot na km2 vsega povr{ja regije, gostota dinarskih planot pa v Jugovzhodnoslovenski regiji z 58,3 ha na km2, zato je najbolj planotasta regija v Sloveniji. Sledi ji Notranjsko-kra{ka regija z 51,1 ha dinarskih planot na km2 vsega povr{ja regije. Gostota dinarskih podolij in ravnikov je najve~ja v Jugovzhodnoslovenski regiji s 33,4 ha dinarskih podolij in ravnikov na km2 vsega povr{ja regije, sledijo pa ji Notranjsko-kra{ka regija z 29,0 ha na km2 in Osrednjeslovenska regija z 21,1 ha na km2. 5 Gostota regij po tipih pokrajine Gostota regij po tipih pokrajine pove, kako je lega posamezne regije zgo{~ena oziroma osredoto- ~ena glede na tipe pokrajine. Gostota Pomurske regije je najve~ja v panonskih ravninah s 46,4 ha povr{ja regije na km2 vsega povr{ja panonskih ravnin, zato jih lahko opredelimo kot najbolj »pomurski« tip pokrajine, nato pa v panonskih gri~evjih s 24,6 ha na km2. Tudi gostota Spodnjeposavske regije je najve~ja v panonskih ravninah s 15,7 ha povr{ja regije na km2 vsega povr{ja panonskih ravnin. 276 Tipi naravne pokrajine kot dejavnik regionalnega razvoja in regionalnih razlik v Sloveniji Gostota Podravske regije je najve~ja v panonskih gri~evjih z 42,4 ha povr{ja regije na km2 vsega povr{- ja panonskih gri~evij, zato jih lahko opredelimo kot najbolj »podravski« tip pokrajine, nato pa v panonskih gri~evjih s 24,6 ha na km2. Gostota Koro{ke regije je najve~ja v alpskih hribovjih s 16,2 ha povr{ja regije na km2 vsega povr{ja alpskih hribovij, zato jih lahko opredelimo kot najbolj »koro{ki« tip pokrajine, nato pa v alpskih gorov-jih z 9,4 ha na km2. Tudi gostoti Savinjske in Zasavske regije sta najve~ji v alpskih hribovjih s 24,4 in 5,7 ha povr{ja regije na km2 vsega povr{ja alpskih hribovij. Gostota Jugovzhodnoslovenske regije je najve~ja v dinarskih podoljih in ravnikih s 47,3 ha povr{- ja regije na km2 vsega povr{ja dinarskih podolij in ravnikov. Gostoti Gorenjske in Osrednjeslovenske regije sta najve~ji v alpskih ravninah s 45,5 in 37,0 ha povr{- ja regije na km2 vsega povr{ja alpskih ravnin. Gostota Notranjsko-kra{ke regije je najve~ja v sredozemskih gri~evjih s 23,3 ha povr{ja regije na km2 vsega povr{ja sredozemskih gri~evij ter dinarskih podoljih in ravnikih s 22,3 ha povr{ja regije na km2 vsega povr{ja dinarskih podolij in ravnikov. Gostota Gori{ke regije je najve~ja v sredozemskih gri~evjih z 32,6 ha povr{ja regije na km2 vsega povr{ja sredozemskih gri~evij, zato jih lahko opredelimo kot najbolj »gori{ki« tip pokrajine, gostota Obalno-kra{ke regije pa v sredozemskih planotah s kar 80,8 ha povr{ja regije na km2 vsega povr{ja sredozemskih planot. 6 Zgo{~enost tipov pokrajine po regijah Za prikaz razlik med tipi pokrajine glede na njihovo zgo{~enost po regijah smo izbrali koeficient koncentracije povr{in. Ve~ja je njegova vrednost, ve~ja je zgo{~enost posameznih tipov pokrajine po regijah. Koeficient ima vrednosti med 0, ko so povr{ine posameznega tipa pokrajine enakomerno poraz-deljene po regijah, in 1, ko so osredoto~ene le v eni regiji. Koeficient koncentracije vseh tipov pokrajine skupaj v Sloveniji je 0,1337, kar kaè na razmeroma enakomerno porazdelitev povr{ja Slovenije po regijah. Povpre~ni koeficient koncentracije devetih tipov pokrajine je 0,5222. To je kar {tirikrat ve~ od vrednosti za Slovenijo, kar potrjuje pokrajinsko pestrost na{e dràve. Najve~ji koeficient koncentracije imajo sredozemske planote z 0,8025, saj leìjo le v treh regijah in od tega kar {tiri petine v Obalno-kra{ki regiji, najmanj{ega pa alpska hribovja z 0,3044, ki leìjo kar v devetih regijah. Njuno razmerje je skoraj 3 : 1, kar prav tako poudarja regionalne razlike. Poleg sredozemskih planot so glede na regije nadpovpre~no zgo{~eni {e {tirje tipi pokrajine: alpske ravnine, sredozemska gri~evja, dinarska podolja in ravniki ter panonske ravnine, ostali tipi pokrajine pa so manj zgo{~eni od povpre~ja. Drugi najmanj zgo{~eni tip pokrajine so alpska gorovja s koeficientom 0,4646, saj segajo kar v pet regij od dvanajstih. 7 Zgo{~enost regij po tipih pokrajine Tudi za prikaz razlik med regijami glede na njihovo zgo{~enost po tipih pokrajine smo izbrali koeficient koncentracije povr{in. Ve~ja je njegova vrednost, ve~ja je zgo{~enost posameznih regij po tipih pokrajine. Koeficient ima vrednosti med 0, ko so povr{ine posamezne regije enakomerno porazdelje-ne po tipih pokrajine, in 1, ko so osredoto~ene le v enem tipu pokrajine. Koeficient koncentracije vseh regij skupaj v Sloveniji je 0,2121, kar kaè na razmeroma enakomerno porazdelitev povr{ja Slovenije po tipih pokrajine. Povpre~ni koeficient koncentracije dvanajstih slovenskih regij je 0,6061. To je kar trikrat ve~ od vrednosti za Slovenijo, kar spet potrjuje pokrajinsko pestrost na{e dràve. Najve~ji koeficient koncentracije ima Zasavska regija z najve~jo mòno vrednostjo 277 278 Preglednica 2: Razporeditev povr{ine regij po tipih pokrajine v odstotkih. alpska alpska alpske panonska panonske dinarske dinarska podolja sredozemska sredozemske Slovenija gorovja hribovja ravnine gri~evja ravnine planote in ravniki gri~evja planote Pomurska regija 0,00 0,00 0,00 55,03 44,97 0,00 0,00 0,00 0,00 100,00 Podravska regija 0,00 21,90 0,00 58,50 19,60 0,00 0,00 0,00 0,00 100,00 Koro{ka regija 27,53 72,47 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 100,00 Savinjska regija 23,96 47,77 6,01 22,26 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 100,00 Zasavska regija 0,00 100,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 100,00 Spodnjeposavska regija 0,00 21,51 0,00 43,21 23,02 12,25 0,00 0,00 0,00 100,00 Jugovzhodna Slovenija 0,00 2,95 0,00 2,84 2,48 58,33 33,41 0,00 0,00 100,00 Osrednjeslovenska regija 6,23 42,32 11,91 0,00 0,00 18,40 21,14 0,00 0,00 100,00 Gorenjska regija 58,76 23,80 17,44 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 100,00 Notranjsko-kra{ka regija 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 51,09 29,03 16,99 2,90 100,00 Gori{ka regija 33,97 7,41 0,00 0,00 0,00 39,72 0,30 14,86 3,74 100,00 Dr Obalno-kra{ka regija 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 3,08 44,83 52,09 100,00 ago P Slovenija 15,10 22,99 4,04 14,77 6,40 18,79 9,36 5,23 3,32 100,00 e Preglednica 3: Razporeditev povr{ine tipov pokrajine po regijah v odstotkih. rko alpska alpska alpske panonska panonske dinarske dinarska podolja sredozemska sredozemske Slovenija gorovja hribovja ravnine gri~evja ravnine planote in ravniki gri~evja planote Pomurska regija 0,00 0,00 0,00 24,58 46,38 0,00 0,00 0,00 0,00 6,60 Podravska regija 0,00 10,20 0,00 42,38 32,79 0,00 0,00 0,00 0,00 10,70 Koro{ka regija 9,36 16,19 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 5,13 Savinjska regija 18,66 24,44 17,49 17,72 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 11,76 Zasavska regija 0,00 5,66 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 1,30 Spodnjeposavska regija 0,00 4,09 0,00 12,77 15,71 2,85 0,00 0,00 0,00 4,37 Jugovzhodna Slovenija 0,00 1,70 0,00 2,54 5,12 41,09 47,27 0,00 0,00 13,24 Osrednjeslovenska regija 5,18 23,13 37,02 0,00 0,00 12,30 28,39 0,00 0,00 12,56 Gorenjska regija 41,01 10,91 45,49 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 10,54 Notranjsko-kra{ka regija 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 19,53 22,28 23,32 6,26 7,18 Gori{ka regija 25,79 3,70 0,00 0,00 0,00 24,24 0,37 32,55 12,92 11,47 Obalno-kra{ka regija 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 1,69 44,13 80,81 5,15 Slovenija 100,00 100,00 100,00 100,00 100,00 100,00 100,00 100,00 100,00 100,00 Tipi naravne pokrajine kot dejavnik regionalnega razvoja in regionalnih razlik v Sloveniji 1,0000, saj v celoti leì samo v okviru alpskih hribovij, najmanj{ega pa Osrednjeslovenska regija z 0,4303, kjer se pojavlja kar pet tipov pokrajine od devetih. Njuno razmerje je ve~ kot 2 : 1, kar pomeni, da je Koro{ka regija glede na tipe pokrajine oziroma naravne razmere zelo homogena, Osrednjeslovenska regija pa izrazito heterogena. Poleg Zasavske regije so nadpovpre~no homogene {e Koro{ka, Pomurska, Obalno-kra{ka in Jugovzhodnoslovenska regija, ostale regije pa so bolj heterogene od povpre~ja. Druga najbolj heterogena regija je Gori{ka regija s koeficientom 0,4636, v katero sega kar pet tipov pokrajine od devetih. 8 Wardova metoda Z Wardovo metodo (Ward 1963; Perko 1998) smo preverjali podobnosti med regijami. Najprej smo za vsako regijo ugotovili, kateri tipi pokrajine se razprostirajo v njej in kak{ni so njihovi deleì, nato pa ugotavljali ra~unsko razdaljo oziroma sorodnost med regijami, in to na dva na~ina: s Pearsonovimi korelacijskimi koeficienti in z evklidskimi razdaljami. Razdalja se s korelacijskim koeficientom ugotavlja tako, da se najprej izra~una povezanost med isto-vrstnimi podatki obeh regij, v na{em primeru med deleì posameznih tipov pokrajine, nato pa izra~unani koeficient od{teje od 1: razdalja (x, y) = 1 – r . xy ^e imata dve regiji enako sestavo, je korelacijski koeficient 1, njuna ra~unska razdalja pa 0. V geografskem oziroma pokrajinskem smislu sta si taki regiji enaki. ^e je povezanost med regijama pozitivna, je njuna razdalja manj{a od 1, ~e pa je povezanost negativna, pa ve~ja od 1 (preglednica 4). Evklidska razdalja je geometri~na razdalja v ve~razsènostnem prostoru. Med dvema regijama jo izra~unamo tako, da se{tejemo vse kvadrirane razlike med istovrstnima podatkoma obeh regij, dob-ljeno vsoto pa korenimo: razdalja (x, y) = (∑i(x – y )2)½. i i Manj{a je evklidska razdalja med dvema regijama, bolj podobno sestavo imata. ^e je evklidska razdalja med dvema regijama 0, imata popolnoma enake deleè povr{in v istih tipih pokrajine (preglednica 5). Pri ugotavljanju podobnosti med regijami s korelacijskimi koeficienti je Wardova metoda do korelacijske razdalje 0,5 izoblikovala 5 skupin regij (slika 2): • v prvi so Pomurska, Podravska in Spodnjeposavska regija, • v drugi so Koro{ka, Savinjska in Zasavska regija, • v tretji sta Gorenjska in Osrednjeslovenska regija, • v ~etrti sta Notranjsko-kra{ka in Jugovzhodnoslovenska regija, • v peti pa sta Gori{ka in Obalno-kra{ka regija. Najbolj podobni sta si Podravska in Spodnjeposavska regija s korelacijsko razdaljo komaj 0,0069, najbolj razli~ni pa sta Savinjska in Notranjsko-kra{ka regija s korelacijsko razdaljo kar 1,8251 (preglednica 4). Pri evklidskih razdaljah je Wardova metoda enako {tevilo skupin regij oblikovala pri razdalji priblìno 60 (slika 2): • v prvi sta Pomurska in Podravska regija, • v drugi so Koro{ka, Savinjska, Zasavska in Spodnjeposavska regija, • v tretji sta Gorenjska in Osrednjeslovenska regija, • v ~etrti so Jugovzhodnoslovenska, Notranjsko-kra{ka in Gori{ka regija, • v peti pa je le Obalno-kra{ka regija. Najbolj podobni sta si Koro{ka in Zasavska regija z evklidsko razdaljo 14,09, najbolj razli~ni pa sta Gorenjska in Obalno-kra{ka regija z evklidsko razdaljo 111,14 (preglednica 5). Razlika med obema razvr{~anjema ni velika: Spodnjeposavska regija je pri korelacijskih razdaljah v prvi skupini regij in pri evklidskih razdaljah v drugi, Gori{ka regija pa je pri korelacijskih razdaljah v peti skupini regij in pri evklidskih razdaljah v ~etrti. Vse ostale regije so pri obeh razvr{~anjih v istih skupinah. 279 Drago Perko Pomurska regija Podravska regija Spodnjeposavska regija Koro{ka regija Zasavska regija Savinjska regija Osrednjeslovenska regija Gorenjska regija Jugovzhodnoslovenska regija Notranjsko-kra{ka regija Gori{ka regija Obalno-kra{ka regija korelacijska razdalja 0 1 2 3 4 5 povezovalna razdalja evklidska razdalja 0 20 40 60 80 100 120 140 Pomurska regija Podravska regija Koro{ka regija Zasavska regija Spodnjeposavska regija Savinjska regija Osrednjeslovenska regija Gorenjska regija Jugovzhodnoslovenska regija Notranjsko-kra{ka regija Gori{ka regija Obalno-kra{ka regija Slika 2: Zdruèvanje regij z Wardovo metodo glede na korelacijske razdalje (zgoraj) in evklidske razdalje (spodaj). 9 Sklep Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja v 5. ~lenu izpostavlja naravne sestavine pokrajine kot naravni sistem (Zakon … 2005). Razli~ne vrste naravnih sistemov lahko opredelimo tudi kot tipe naravne pokrajine. Pri na~rtovanju regionalnega razvoja jih ni mogo~e mo~neje spreminjati. Ker pa pomembno, v~asih tudi odlo~ilno vplivajo na {tevilne drùbene sestavine pokrajine, se jim mora regionalni razvoj prilagoditi. S premi{ljenim regionalnim razvojem lahko izkoristimo prednosti in omi-limo slabosti, ki se veèjo na regionalne razlike glede tipov naravne pokrajine. 280 Preglednica 4: Korelacijske razdalje med regijami. T Pomurska Podravska Koro{ka Savinjska Zasavska Spodnje- Jugovzhodno- Osrednje- Gorenjska Notranjsko- Gori{ka Obalno- ipi nar regija regija regija regija regija posavska slovenska slovenska regija -kra{ka regija -kra{ka regija regija regija regija regija avne pokr Pomurska regija 0,0000 0,0289 1,3005 1,0294 1,1832 0,0133 1,2809 1,5767 1,4333 1,4863 1,6373 1,3216 Podravska regija 0,0289 0,0000 1,1059 0,8328 0,9827 0,0069 1,3891 1,4921 1,3235 1,6234 1,7175 1,4186 Koro{ka regija 1,3005 1,1059 0,0000 0,1228 0,0621 1,1718 1,4942 0,5482 0,3368 1,5644 1,1486 1,3825 ajine k Savinjska regija 1,0294 0,8328 0,1228 0,0000 0,2016 0,9179 1,6368 0,5454 0,2179 1,8251 1,4526 1,6050 Zasavska regija 1,1832 0,9827 0,0621 0,2016 0,0000 1,0396 1,3852 0,5469 0,5506 1,5302 1,3258 1,4069 Spodnjeposavska regija 0,0133 0,0069 1,1718 0,9179 1,0396 0,0000 1,3104 1,5164 1,3926 1,5529 1,6929 1,4055 ot de Jugovzhodnoslovenska regija 1,2809 1,3891 1,4942 1,6368 1,3852 1,3104 0,0000 0,7149 1,4157 0,1849 0,8048 0,9956 ja Osrednjeslovenska regija 1,5767 1,4921 0,5482 0,5454 0,5469 1,5164 0,7149 0,0000 0,3529 1,0158 1,2147 1,4805 vnik r Gorenjska regija 1,4333 1,3235 0,3368 0,2179 0,5506 1,3926 1,4157 0,3529 0,0000 1,4824 1,0691 1,3824 Notranjsko-kra{ka regija 1,4863 1,6234 1,5644 1,8251 1,5302 1,5529 0,1849 1,0158 1,4824 0,0000 0,3302 0,4598 e Gori{ka regija 1,6373 1,7175 1,1486 1,4526 1,3258 1,6929 0,8048 1,2147 1,0691 0,3302 0,0000 0,2824 gionalnega r Obalno-kra{ka regija 1,3216 1,4186 1,3825 1,6050 1,4069 1,4055 0,9956 1,4805 1,3824 0,4598 0,2824 0,0000 Preglednica 5: Evklidske razdalje med regijami. azv Pomurska Podravska Koro{ka Savinjska Zasavska Spodnje- Jugovzhodno- Osrednje- Gorenjska Notranjsko- Gori{ka Obalno- oja in r regija regija regija regija regija posavska slovenska slovenska regija -kra{ka regija -kra{ka regija regija regija regija regija egi Pomurska regija 0,00 24,61 55,72 58,73 52,79 33,23 78,18 75,13 81,39 64,93 72,44 106,00 onalnih r Podravska regija 24,61 0,00 54,73 50,40 53,78 34,84 79,67 73,44 81,38 66,61 73,44 107,04 Koro{ka regija 55,72 54,73 0,00 27,83 14,09 25,54 65,21 48,92 55,67 42,55 47,33 93,97 Savinjska regija 58,73 50,40 27,83 0,00 36,35 36,71 73,14 42,84 42,20 55,02 53,99 100,23 azlik v Zasavska regija 52,79 53,78 14,09 36,35 0,00 20,51 63,01 51,57 61,47 38,64 49,83 92,27 Spodnjeposavska regija 33,23 34,84 25,54 36,71 20,51 0,00 62,60 55,36 64,93 42,25 52,53 94,42 Jugovzhodnoslovenska regija 78,18 79,67 65,21 73,14 63,01 62,60 0,00 55,45 88,26 41,32 66,42 110,81 Slo Osrednjeslovenska regija 75,13 73,44 48,92 42,84 51,57 55,36 55,45 0,00 49,61 51,04 65,78 106,18 ve Gorenjska regija 81,39 81,38 55,67 42,20 61,47 64,93 88,26 49,61 0,00 73,02 64,55 111,14 niji Notranjsko-kra{ka regija 64,93 66,61 42,55 55,02 38,64 42,25 41,32 51,04 73,02 0,00 36,21 82,44 281 Gori{ka regija 72,44 73,44 47,33 53,99 49,83 52,53 66,42 65,78 64,55 36,21 0,00 77,54 Obalno-kra{ka regija 106,00 107,04 93,97 100,23 92,27 94,42 110,81 106,18 111,14 82,44 77,54 0,00 Drago Perko Prav regionalne razlike so v Sloveniji, za katero je zna~ilna velika in hitra prostorska spremenlji-vost naravnih razmer, v primerjavi z drugimi dràvami razmeroma zelo velike. Razlike so pomembne znotraj Slovenije, znotraj regij in med regijami. Gori{ka regija je glede na naravne razmere oziroma {tevilo tipov naravne pokrajine najbolj heterogena od vseh regij v Sloveniji, saj vanjo sega kar {est tipov naravne pokrajine. Vendar pa kar dva tipa, dinarske planote z 39,7 % ozemlja in alpska gorovja s 34,0 % ozemlja, presegata tretjino ozemlja regije. To pomeni, da je naravna heterogenost Gori{ke regije druga~na od heterogenosti Osrednjeslovenske regije, kamor sega pet tipov naravne pokrajine, vendar niti en tip ne presega tretjine ozemlja, zato je glede na koeficient koncentracije Osrednjeslovenska regija celo bolj heterogene od Gori{ke regije. Na drugi strani je Zasavska regija glede na naravne razmere tako po {tevilu tipov naravne pokrajine kot po koeficientu koncentracije najbolj homogena regija v Sloveniji. Glede na tipe naravne pokrajine lahko slovenske regije opredelimo na ve~ na~inov. ^e regije dolo~amo glede na »alpskost«, »panonskost«, »dinarskost« in »sredozemskost« (pogoj je, da vsaj tretjina povr{ja regije pripada enemu od {tirih temeljnih pokrajinskih tipov) ter »morfolo{kost« (pogoj je, da vsaj petina povr{ja regije pripada enemu od morfolo{kih tipov), dobimo naslednje opredelitve regij: • Pomurska regija je panonska (100,0 %) ter ravninska (55,0 %) in gri~evnata (45,0 %), • Podravska regija je panonska (78,1 %) ter gri~evnata (58,5 %) in hribovita (21,9 %), • Koro{ka regija je alpska (100,0 %) ter hribovita (72,5 %) in gorata (27,5 %), • Savinjska regija je alpska (77,7 %) ter hribovita (47,8 %), gorata (24,0 %) in gri~evnata (22,3 %), • Zasavska regija je alpska (100,0 %) ter hribovita (100 %), • Spodnjeposavska regija je panonska (66,2 %) ter gri~evnata (43,2 %), ravninska (23,0 %) in hribovita (21,5 %), • Jugovzhodnoslovenska regija je dinarska (91,7 %) ter planotasta (58,3 %) in podoljasto-ravni{ka (33,4 %), • Osrednjeslovenska regija je alpska (60,5 %) in dinarska (39,5 %) ter hribovita (42,3 %) in podoljasto-ravni{ka (21,1 %), • Gorenjska regija je alpska (100,0 %) ter gorata (58,8 %) in hribovita (23,8 %), • Notranjsko-kra{ka regija je dinarska (80,1 %) ter planotasta (51,1 %) in podoljasto-ravni{ka (29,0 %), • Gori{ka regija je alpska (41,4 %) in dinarska (40,0 %) ter planotasta (39,7 %) in gorata (34,0 %), • Obalno-kra{ka regija je sredozemska (96,9 %) ter planotasta (52,1 %) in gri~evnata (44,8 %). Po tej opredelitvi je Slovenija kot celota alpska (42,1 %) ter hribovita (23,0 %), planotasta (22,1 %) in gri~evnata (20,0 %). ^e pa upo{tevamo tretjinski delè tako pri temeljnih pokrajinskih tipih kot pri morfolo{kih tipih, dobimo naslednje opredelitve regij: • Pomurska regija je panonska (100,0 %) ter ravninska (55,0 %) in gri~evnata (45,0 %), • Podravska regija je panonska (78,1 %) ter gri~evnata (58,5 %), • Koro{ka regija je alpska (100,0 %) ter hribovita (72,5 %), • Savinjska regija je alpska (77,7 %) ter hribovita (47,8 %), • Zasavska regija je alpska (100,0 %) ter hribovita (100 %), • Spodnjeposavska regija je panonska (66,2 %) ter gri~evnata (43,2 %), • Jugovzhodnoslovenska regija je dinarska (91,7 %) ter planotasta (58,3 %) in podoljasto-ravni{ka (33,4 %), • Osrednjeslovenska regija je alpska (60,5 %) in dinarska (39,5 %) ter hribovita (42,3 %), • Gorenjska regija je alpska (100,0 %) ter gorata (58,8 %), • Notranjsko-kra{ka regija je dinarska (80,1 %) ter planotasta (51,1 %), • Gori{ka regija je alpska (41,4 %) in dinarska (40,0 %) ter planotasta (39,7 %) in gorata (34,0 %), • Obalno-kra{ka regija je sredozemska (96,9 %) ter planotasta (52,1 %) in gri~evnata (44,8 %). Po tej opredelitvi je Slovenija kot celota alpska (42,1 %). 282 Tipi naravne pokrajine kot dejavnik regionalnega razvoja in regionalnih razlik v Sloveniji Iste opredelitve posameznih regij lahko zapi{emo {e kraj{e: • Pomurska regija je panonska in ravninsko-gri~evnata, • Podravska regija je panonska in gri~evnata, • Koro{ka regija je alpska in hribovita, • Savinjska regija je alpska in hribovita, • Zasavska regija je alpska in hribovita, • Spodnjeposavska regija je panonska in gri~evnata, • Jugovzhodnoslovenska regija je dinarska in planotasto-podoljasto-ravni{ka, • Osrednjeslovenska regija je alpsko-dinarska in hribovita, • Gorenjska regija je alpska in gorata, • Notranjsko-kra{ka regija je dinarska in planotasta, • Gori{ka regija je alpsko-dinarska in planotasto-gorata, • Obalno-kra{ka regija je sredozemska in planotasto-gri~evnata. Tudi po tej opredelitvi je Slovenija kot celota alpska. Tak{ne zna~ilnostne opredelitve slovenskih regij pa nimajo samo znanstvenega oziroma teoreti~nega pomena; vàne so tudi v prakti~nem smislu, saj dajejo temeljni okvir, znotraj katerega je mo~ uspe{no in u~inkovito usmerjati regionalni razvoj in pokrajinske raznolikosti izrabiti za zmanj{evanje regionalnih razlik v Sloveniji. Pokrajinske razlike v Sloveniji se veèjo predvsem na lego slovenskih regij glede na velike evropske geografske enote, kot so Alpe, Panonska kotlina, Dinarsko gorovje in Sredozemlje (Perko 2004), ter na prevladujo~i morfolo{ki tip povr{ja, saj je relief oziroma izoblikovanost povr{ja najpogosteje najpomembnej{a naravna sestavina slovenskih pokrajin oziroma pomemben razvojni dejavnik (Perko 2007b; Perko 2007c). Skratka tudi pri vrednotenju in upo{tevanju tipov naravne pokrajine kot razvojnega in razlikoval-nega regionalnega dejavnika je treba pristopati selektivno, razli~no glede na regijo in dejavnost. Bistveno pa je, da upo{tevamo regionalne razlike, ki slonijo na razli~nih naravnih razmerah v posameznih regijah ali njihovih delih in jih ne moremo bistveno zmanj{ati, ter da pri na~rtovanju regionalnega razvoja ne zanemarjamo naravnih dejavnikov, tako kot nalaga tudi Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja. Prav zanemarjanje naravnih dejavnikov pri regionalnem razvoju lahko poleg {tevilnih lokalnih teàv privede tudi do najrazli~nej{ih resnih regionalnih in globalnih problemov. 10 Viri in literatura Blejec, M. 1976: Statisti~ne metode za ekonomiste. Ljubljana. Perko, D. 1998: The regionalization of Slovenia. Geografski zbornik 38. Ljubljana. Perko, D. 2001a: Analiza povr{ja Slovenije s stometrskim digitalnim modelom reliefa. Geografija Slovenije 3. Ljubljana. Perko, D. 2001b Geografija, regija in regionalizacija. Slovenija – pokrajine in ljudje. Ljubljana. Perko, D. 2001c: Landscapes. National atlas of Slovenia. Ljubljana. Perko, D. 2004. Slovenia at the junction of major European geographical units. Slovenia: a geographical overview. Ljubljana. Perko, D. 2007a: Landscapes. Slovenia in focus. Ljubljana. Perko, D. 2007b: Morfometrija povr{ja Slovenije. Georitem 3. Ljubljana. Perko, D. 2007c: Relief, regionalni razvoj in regionalne razlike v Sloveniji. Regionalni razvoj 1. Ljubljana. Perko, D., Urbanc, M. 2004. Landscape research in Slovenia. Belgeo 2–3. Bruxelles. Urbanc, M. 2002. Kulturne pokrajine v Sloveniji. Geografija Slovenije 5. Ljubljana. Ward, J. H. 1963: Hierarchical grouping to optimize an objective function. American statistical association journal. New York. Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja. Uradni list RS 93/2005. Ljubljana. 283 284 Razvojni izzivi Slovenije, 285–294, Ljubljana 2009 RAZVOJNA OGRO@ENOST REGIJ IN STALNE SELITVE mag. Samo Drobne Fakulteta za gradbeni{tvo in geodezijo, Univerza v Ljubljani Jamova 2, 1000 Ljubljana samo.drobne@ fgg.uni-lj.si dr. Marija Bogataj Ekonomska fakulteta, Univerza v Ljubljani Kardeljeva plo{~ad 17, 1000 Ljubljana marija.bogataj@ ef.uni-lj.si UDK: 711.13(497.4) IZVLE^EK Razvojna ogroènost regij in stalne selitve Indeks razvojne ogroènosti je sestavljen kazalnik, s katerim Republika Slovenija dolo~a stopnjo razvojne ogroènosti posamezne regije in je osnova za dodeljevanje neposrednih regionalnih spodbud. V prispevku analiziramo povezanost notranjih stalnih selitev z izbranimi ekonomskimi, geografskimi in sestavljenimi dejavniki po statisti~nih regijah Slovenije v obdobju 2000–2004. V ta namen smo prou~ili tudi mònost vklju~itve razvojne ogroènosti regije v gravitacijski model med-regionalnih tokov stalnih selitev. Indeks ogro- ènosti v regiji odselitve se ni pokazal kot faktor, ki bi bil v zna~ilni povezanosti z obsegom stalnih selitev; zato pa je predstavljala razvojna ogroènost regije priselitve {ibko privla~nost za med-regionalne tokove stalnih selitev v Sloveniji. KLJU^NE BESEDE selitve, stalne selitve, regija, statisti~na regija, indeks razvojne ogroènosti, Slovenija ABSTRACT Development risk of region and migration Index of development risk is a composed indicator to define the level of development risk of the regions in Slovenia. It is also basis for distribution of direct stimulations in to the regions, namely investments into Slovenian regions. In the paper, we analysed correlation between inter-regional migration flows in Slovenia in the period of 2000–2004 and selected economic, geographic and composed factors. As composed factor, index of development risk has been studied in migration gravity model between statistical regions of Slovenia. The results of the correlation analysis show, that development risk in the region of origin is not a significant factor, but development risk in the region of destination is attracting factor for migration flows between Slovenian statistical regions. KEY WORDS migration, permanent migration, region, statistical region, index of development risk, Slovenia 285 Samo Drobne, Marija Bogataj 1 Uvod Stalne selitve med regijami Slovenije so rezultat demografske slike dràve in alokacije prebivalstva po nìjih prostorskih enotah, rezultat oddaljenosti med teritorialnimi enotami in infrastrukture, ki omogo~a làje kontaktiranje med temi lokacijami, rezultat ekonomskih kazalnikov, kot so bruto doma~i proizvod (BDP), osebni dohodki, zaposlenost in mònost bolj{ega zaposlovanja … V na{ih prej{njih raziskavah smo analizirali vpliv predvsem ekonomskih in geografskih dejavnikov na stalne selitve med teritorialnimi enotami (Bogataj in Drobne 2005; Bogataj in sodelavci 2006; Drobne in sodelavci 2008; Bogataj in sodelavci 2008). Tam smo ugotovili, da je treba napovedi notranjih stalnih selitev prilagoditi tudi glede na spremembe dnevne mobilnosti, ki je najve~krat rezultat bolj{e dostopnosti med regijami in naselji znotraj regij (ve~ o tem v: Bogataj in sodelavci 2004; Bogataj in Drobne 2005; Drobne in Bogataj 2005; Bogataj in sodelavci 2006; Drobne in sodelavci 2008). V tem prispevku pa analiziramo povezanost med stalnimi selitvami ter pomembnej{imi dejavniki, ki zna~ilno vplivajo na stalne selitve med statisti~nimi regijami v Sloveniji. Pri tem smo {e posebno pomembno vlogo namenili analizi povezanosti stalnih selitev ter razvojne ogroènosti regije (kot posebnega sestavljenega dejavnika). Po Zakonu o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja (2005) so razvojno ogroène regije delène posebnih vzpodbud, zato smo posebej obravnavali tudi povezanost stalnih selitev z investicijami v regije Slovenije. 1.1 Indeks razvojne ogroènosti Indeks razvojne ogroènosti (IRO) je sestavljen kazalnik, ki je bil uveden s Strategijo regionalnega razvoja Slovenije (2001) za potrebe razvojno in okoljevarstveno naravnane regionalne politike. Z njim se dolo~a stopnja razvojne ogroènosti posamezne regije in je osnova za dodeljevanje neposrednih regionalnih spodbud. Prvotno je IRO temeljil na oceni relativnih razlik med regijami, pri ~emer so se ocenjevale razlike glede na normalne porazdelitve posameznih faktorjev po regijah, to~ke pa dolo~ale glede na vrednosti standardiziranih odklonov posameznih kazalnikov, ki so bili imenovani za pomembne, od slovenskega povpre~ja. Za oceno relativnih razlik med regijami je bilo razvito orodje »Ocena razvojnih mònosti slovenskih regij« (ORM). Razvili so ga strokovnjaki In{tituta za ekonomska raziskovanja iz Ljubljane s pomo~jo strokovnjakov Urbanisti~nega in{tituta Republike Slovenije in Ekonomske fakultete v Ljubljani. Ocena razvojnih mònosti slovenskih regij na osnovi omenjenega orodja je bila opravljena v letih 1997, 1998 in 2000. Ker je prvotno orodje vsebovalo preveliko {tevilo kvalitativnih kazalnikov, so ga na In{titutu za ekonomska raziskovanja v letu 2000 preoblikovali in v letu 2003 nadgradili (Kava{ in sodelavci 2005, 2). ORM je izhajala iz temeljne predpostavke, da razvitosti regije ni mogo~e meriti le na podlagi sedanjega stanja, temve~ so pomembne tudi razvojne mònosti, na katere vplivajo faktorji, kot so fizi~na infrastruktura, lokalna gospodarska struktura, sposobnost in motivacija za delo prebivalstva, lokalne tehni~ne in organizacijske inovacije, socialne in institucionalne strukture, neformalne in formalne povezave in drugo. Prvotna ocena je bila opravljena na osnovi naslednjih kazalnikov: • splo{no drùbeno-politi~no okolje in podoba regije; • obstoje~a gospodarska struktura; • ~love{ki viri; • kakovost ìvljenja v regiji; • dostop do informacij, organizacija in poslovodstvo; • mònosti za financiranje investicij. Ti kazalniki so skupaj z deleèm prebivalstva na obmo~jih s posebnimi razvojnimi problemi v regijah sluìli za izra~un indeksa razvojne ogroènosti, ki je bil osnova za razdelitev javnih sredstev za regionalni razvoj. Ugotovljeno je bilo (Kava{ in sodelavci 2005, 3), da je ta pristop za ocenjevanje regij primeren za analizo in manj kot osnova za razdelitev javnih sredstev. S sistemskimi spremembami, ki jih prina{a Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja (2005), naj bi se obseg financiranja 286 Razvojna ogroènost regij in stalne selitve iz dràvnega prora~una dolo~il na podlagi dejanskega obsega programa po merilih, ki jih dolo~i minister, pristojen za regionalni razvoj, upo{tevaje IRO ter druge omejitvene dejavnike razvoja. Zato se je pokazala potreba po novem indeksu razvojne ogroènosti. Tako je 34. ~len Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja uzakonil tudi uporabo indeksa razvojne ogroènosti, ki je postal eden od klju~nih meril, po katerem se odslej razdeljujejo regionalne spodbude. Kako dober je indeks razvojne ogroènosti kot podlaga za investicije v regije, bo pokazal ~as. Mi smo omenjeni indeks v na{ih {tudijah privzeli in analizirali njegovo povezanost s stalnimi selitvami med regijami Slovenije. 2 Metodologija Analizirali smo povezanost med notranjimi stalnimi selitvami ter izbranimi dejavniki po regijah. V ta namen smo izhajali iz predhodnih analiz gravitacijskega modela za Slovenijo (Bogataj in Drobne 2005; Bogataj in sodelavci 2006; Drobne in sodelavci 2008), upo{tevaje posamezne, è analizirane dejavnike, med te dejavnike pa smo vklju~ili tudi indeks razvojne ogroènosti regij (IRO) oziroma njegov koeficient K = IRO/100. Ker je postal IRO eno od klju~nih meril, po katerem se razdeljujejo OGR regionalne spodbude (Zakon o spodbujanju … 2005), smo v analizi posebej obravnavali njegovo povezanost z investicijami v osnovna sredstva gospodarskih subjektov, skupnimi investicijami ter prirastom skupnih investicij po regijah Slovenije. Podatke o stalnih selitvah med slovenskimi regijami v obdobju 2000–2004 smo pridobili iz Statisti~nega urada Republike Slovenije (Statisti~ni letopis … 2008), podatke o indeksu razvojne ogroènosti iz raziskav Razvoj orodij za oblikovanje in spremljanje politike regionalnega razvoja (Kava{ in sodelavci 2005) ter Metodologija izra~una indeksa razvojne ogroènosti za obdobje od 2007 do 2013 (Pe~ar in Kava{ 2006), podatke o investicijah v osnovna sredstva gospodarskih subjektov po slovenskih regijah iz Statisti~nega urada Republike Slovenije (Statisti~ni letopis … 2008), podatke o skupnih investicijah ter o prirastu skupnih investicij po regijah Slovenije pa iz raziskave U~inkovitost in vplivi investicij na regionalni in prostorski razvoj: ekonomsko-geografska analiza investicijskih aktivnosti v obdobju 2000–2006 (Ravbar 2008). V preglednici 1 je prikazano letno povpre~je notranjih stalnih selitev prebivalstva med slovenskimi regijami v obdobju 2000–2004. Analizo stalnih selitev med regijami Slovenije na letni ravni smo izvedli s pomo~jo gravitacijskega modela α α SS = aP β γ 1 γ γ 2 γ i P j d t ( ) K K 2 K n ... K 2 n+1 (1) i , j i j i , j 1 i, , 1 j n i, n, j kjer je P populacija v regiji odselitve ( i = 1, 2 … 12), P populacija v regiji priselitve ( j = 1, 2 … 12), i j d(t)i,j ~asovna razdalja med regijo odselitve i in regijo priselitve j, Kγ1 Kγ2 … Kγ2n Kγ2n+1 pa predstavljajo 1,i 1,j n,i n,j v analizo vklju~ene koeficiente, ki jih podrobneje razloìmo spodaj. Parametri a, α , α , β, γ … γ , 1 2 1 2n+1 so parametri koeficientov, dolo~eni v postopku regresijske analize in katerih vrednosti so podane v regresijskih poro~ilih. Najprej smo analizirali povezanost med notranjimi stalnimi selitvami ter bruto doma~im proizvodom (BDP) na prebivalca regije, povpre~nim bruto osebnim dohodkom (BOD) v regiji, zaposlenostjo v regiji ter indeksom ogroènosti regije. V ta namen smo tvorili naslednje koeficiente (povpre~je za obdobje 2000–2004): K je razmerje med bruto doma~im proizvodom na prebivalca regije odselitve in BDPp,i dràve, K je razmerje med bruto doma~im proizvodom na prebivalca regije priselitve in dràve, BDPp,j K je razmerje med bruto osebnim dohodkom na ravni regije odselitve in dràve, K je razmer- BOD,i BOD,j je med bruto osebnim dohodkom na ravni regije priselitve in dràve, K je razmerje med zaposlenostjo ZAP,i na ravni regije odselitve in dràve, K je razmerje med zaposlenostjo na ravni regije priselitve in drà- ZAP,j ve, K je koeficient razvojne ogroènosti v regiji odselitve in K je koeficient razvojne ogroènosti OGR,i OGR,j v regiji priselitve. 287 288 Preglednica 1: Notranje stalne selitve prebivalstva po regijah – letno povpre~je za obdobje 2000–2004 (Statisti~ni letopis … 2008 in lastni izra~un). regija priselitve Pomurska Podravska Koro{ka Savinjska Zasavska Spodnje- Jugovzhodna Osrednje- Gorenjska Notranjsko- Gori{ka Obalno- regija odselitve skupaj posavska Slovenija slovenska -kra{ka -kra{ka Slovenija 6343,0 271,2 681,2 157,0 626,8 207,6 289,8 547,4 1889,0 637,8 285,6 248,6 500,2 Pomurska 316,2 156,6 6,0 20,0 1,8 5,2 6,8 86,8 10,4 2,8 7,0 12,8 Podravska 662,8 147,2 50,4 149,0 5,6 16,6 21,8 185,2 23,2 7,0 12,8 44,0 Koro{ka 239,0 9,0 69,8 59,0 2,0 4,2 6,6 63,6 9,2 3,25 5,4 7,6 Savinjska 724,2 20,2 197,4 67,6 41,2 60,0 20,0 227,6 28,6 8,0 12,0 41,6 Zasavska 268,4 1,5 11,4 2,0 66,6 23,2 9,6 124,4 13,4 3,5 3,2 11,0 Spodnjeposavska 287,6 6,2 22,2 1,6 51,8 7,2 79,2 81,6 15,2 3,2 5,6 13,8 Samo Dr Jugovzhodna Slovenija 479,0 5,8 16,4 3,0 23,2 8 72,8 278,6 23,0 13,4 11,2 25,2 Osrednjeslovenska 1774,0 52,4 108,6 16,4 171,6 126,8 75 329,8 443,8 173,2 88,6 188,2 Gorenjska 706,6 19,0 41,2 6,2 41,8 9,4 17,6 41,4 433,4 15,0 36,4 45,2 obne, M Notranjsko-kra{ka 210,0 2,0 6,8 0,5 9,4 2,5 3,6 9,2 102,6 9,6 16,8 48,0 Gori{ka 317,6 4,2 17,2 1,75 12,6 0,8 3,0 9,0 154,0 38,4 14,2 62,8 Obalno-kra{ka 356,8 4,4 33,6 2,4 21,8 5,5 8,6 14,0 151,6 23,0 43,4 49,6 arija Bogataj Razvojna ogroènost regij in stalne selitve Rezultati analize so pokazali, da so stalne selitve usmerjene (tudi) v regije z vi{jim indeksom razvojne ogroènosti. V nadaljevanju smo poskusili raziskati razlog za tak{no stanje. Pri tem smo oblikovali domnevo, da igrajo pomembno vlogo pri napovedovanju stalnih selitev predvidevanja o novih vlaganjih v regije priselitve glede na indeks razvojne ogroènosti. Zato smo posebej analizirali povezanost stalnih selitev med regijami z investicijami v osnovna sredstva gospodarskih subjektov, skupnimi investicijami ter prirastom skupnih investicij po regijah Slovenije. Povezanost med stalnimi selitvami in investicijami v osnovna sredstva gospodarskih subjektov smo analizirali s pomo~jo koeficientov investicij v osnovna sredstva na prebivalca v regiji glede na slovensko povpre~je v obdobju 2000–2004, kjer K predstavlja omenjeni koeficient v regiji odselitve ter K IOS,i IOS,j koeficient v regiji priselitve. V nadaljevanju {tudije nas je zanimalo, kako so predvidene bodo~e investicije v obdobju 2004–2006 vplivale na medregionalne tokove stalnih selitev v obdobju 2000–2004 v Sloveniji. V ta namen smo izhajali iz podatkov raziskave »U~inkovitost in vplivi investicij na regionalni in prostorski razvoj: ekonomsko-geografska analiza investicijskih aktivnosti v obdobju 2000–2006« (Ravbar 2008) oziroma iz (Ravbar in Razpotnik 2007). Povezanost med stalnimi selitvami in skupnimi investicijami v obdobju 2000–2004 ter prirastom skupnih investicij v obdobju 2004–2006 pa smo analizirali s pomo~jo koeficientov K , ki SLNI,i je koeficient srednje letne stopnje rasti investicij skupaj (2004–2006)/(2000–2004) v regiji odselitve, K , SLNI,j ki je koeficient srednje letne stopnje rasti investicij skupaj (2004–2006)/(2000–2004) v regiji priselitve, K , ki je koeficient investicij skupaj na osebo (2000–2006) v regiji odselitve (v 1000 € na prebivalca), SLNIPC,i ter K , ki je koeficient investicij skupaj na osebo (2000–2006) v regiji priselitve (v 1000 € na prebivalca). SLNIPC,j 3 Rezultati in razprava 3.1 Indeks razvojne ogroènosti in notranje stalne selitve po regijah V prvem koraku analize smo preverili povezanost med notranjimi stalnimi selitvami po regijah ter bruto doma~im proizvodom (BDP) na prebivalca regije, povpre~nim bruto osebnim dohodkom (BOD) v regiji, zaposlenostjo v regiji ter indeksom ogroènosti regije (IRO). Analizo smo izvedli za obdobje 2000–2004. S tem smo preizkusili stabilnost gravitacijskega modela: γ 5 γ 6 γ 7 γ SS = α α aP β γ 1 γ γ 2 3 γ i P j d t ( ) K K K K 4 K K K K 8 i , j i j i , j BDP i, BDP , j BOD i, BOD, j ZAP i, ZAP , j OGR i, OGR, j , (2a) vendar so se nekateri dejavniki izkazali za nezna~ilne. V regresijskem poro~ilu v preglednici 2 prikazujemo zgolj tiste faktorje, ki imajo tveganje nìje od 0,01. Preglednica 2: Regresijsko poro~ilo vpliva parametrov z zna~ilnim vplivom na stalne notranje selitve med slovenskimi regijami – indeks razvojne ogroènosti. oznaka spremenljivke koeficienta koeficient standardna napaka ocene t statistika p-vrednost ln(α) –5,0943 2,3620 –2,1567 0,0329 P 0,9504 0,0677 14,0482 0,0000 i P 0,6768 0,1083 6,2507 0,0000 j d(t) –1,4728 0,1009 –14,6037 0,0000 ij K 5,0507 1,2064 4,1868 0,0001 BOD,j K 3,9622 1,0177 3,8932 0,0002 ZAP,j K 0,5635 0,1518 3,7130 0,0003 OGR,j {tevilo opazovanj = 132 delè pojasnjene variance = 0,864 289 Samo Drobne, Marija Bogataj Upo{tevaje rezultate regresijske analize iz preglednice 2 sestavimo gravitacijski model: SS = 6 13⋅ − 10 3 P 0,95 P 0,6 d 8 − , 1 47 K 5,05 K 3, , 96 K 0,56 (2b) i , j i j i , j BOD , j ZAP , j OG GR, j Na stalne selitve so mo~no vplivali osebni dohodki v regiji priselitve, vi{ji delè zaposlenih v regiji priselitve ter, presenetljivo, vi{ji indeks razvojne ogroènosti regije priselitve. Tako lahko za Slovenijo izpostavimo podobno ugotovitev, kot jo najdemo è pri klasiku {tudij selitev (Sjaastad 1962), da je za stalne selitve pomembnej{e stanje v regiji priselitve kot stanje v regiji odselitve. To pomeni, na primer, da bomo z ustrezno investicijsko politiko uspe{neje pritegnili nove stalne priselitve, kot pa obdràli stare prebivalce v regiji. Iz modela (2b) je mogo~e razbrati, da na stalne selitve med regijami Slovenije vpliva predvsem vi{ina osebnih dohodkov in delè zaposlenih v populaciji aktivnega prebivalstva v regiji priselitve. ^im vi{- je so vrednosti teh kazalnikov, ve~ je v povpre~ju letno na novo priseljenih prebivalcev; na primer, regije z 10 % vi{jim BOD na prebivalca imajo v povpre~ju za 62 % ve~ priseljencev na izbrano ~asovno obdobje kot tiste z 10 % nìjim BOD na prebivalca. Prav tako se pove~uje, ~eprav z dosti manj{o jakostjo, {tevilo priseljenih v regijo z rastjo indeksa ogroènosti; na primer, regija, ki ima za 15 % vi{ji indeks ogroè- nosti od druge regije, bo imela najverjetneje za 8 % ve~ stalno priseljenih iz drugih regij Slovenije (1.150,56 = 1.08). Medtem pa se indeks ogroènosti v regiji odselitve ni pokazal kot faktor, ki bi bil v zna- ~ilni povezanosti z obsegom selitev. Ta ugotovitev pripelje do sklepov, da je ogroènost regij slabo dolo~ena, ali pa so bile ogroène regije è v obdobju 2000–2004 delène tolik{nih vzpodbud, da je bil prek teh doseèn ve~ji tok selitev na njihova ogroèna obmo~ja, kar se skriva v nepojasnjeni varianci modela. Iz modela (2b) sledi, da je letno {tevilo stalnih selitev med slovenskimi regijami odvisno od {tevila prebivalcev po posameznih regijah, ~asovne razdalje med regijami, koeficienta osebnih dohodkov v regiji priselitve glede na slovensko povpre~je, deleà zaposlenih med aktivnim prebivalstvom regije priselitve glede na slovensko povpre~je in koeficienta razvojne ogroènosti regije priselitve, ki je stotina indeksa ogroènosti regije priselitve. Zanima nas, za koliko se pove~ajo stalne selitve iz regije i v regijo j, ~e se posamezni koeficienti pove~ajo za odstotek q glede na obstoje~o vrednost koeficienta? Preglednica 3 podaja rezultate za izbrano 1, 2, 10 in 20 % pove~anje posameznega analiziranega koeficienta. Preglednica 3: Porast stalnih selitev (koeficient dinamike) pri porastu posameznih koeficientov v istem obdobju – indeks razvojne ogroènosti. q porast q SS K ( ..(1 + ))/ SS K ( ..) 100 1 % 2 % 10 % 20 % K 1,05 1,11 1,62 2,51 BOD,j K 1,04 1,08 1,46 2,06 ZAP,j K 1,01 1,01 1,05 1,11 OGR,j Iz preglednice 3 je mogo~e razbrati, da se v primeru, ko se koeficient BOD v regiji priselitve pove- ~a za 1 % glede na slovensko povpre~je, {tevilo stalnih selitev za izbrano ~asovno obdobje pove~a za 5 %. ^e se koeficient zaposlenosti pove~a za 2 %, se pove~ajo stalne selitve za 8 % pri nespremenjenih ostalih pogojih. ^e se indeks razvojne ogroènosti regije priselitve zvi{a za 10 %, se stalne selitve pove~a-jo za 5 %. Presenetljivo je, da se stalne selitve usmerjajo v regije z vi{jim indeksom razvojne ogroènosti. Razlog za to je vsekakor treba raziskati. Pri tem lahko oblikujemo domnevo, da igrajo pomembno vlogo pri napovedovanju stalnih selitev predvidevanja o novih vlaganjih v regije glede na indeks razvojne ogroènosti. V ta namen smo v nadaljevanju raziskali vpliv investicij v osnovna sredstva gospodarskih subjektov na stalne selitve med regijami. 290 Razvojna ogroènost regij in stalne selitve 3.2 Indeks razvojne ogroènosti, investicije v osnovna sredstva in notranje stalne selitve po regijah Regresijska analiza gravitacijskega modela stalnih selitev med regijami Slovenije je dala rezultate, kot so prikazani v preglednici 4 ter v modelu (3). Koeficient investicij v osnovna sredstva v regiji priselitve K se je pokazal zna~ilen, medtem ko koeficient v izvoru selitev ni kazal zna~ilne povezanosti IOS,j s stalnimi selitvami. Preglednica 4: Regresijsko poro~ilo vpliva parametrov z zna~ilnim vplivom na stalne notranje selitve med slovenskimi regijami – indeks razvojne ogroènosti in investicije v osnovna sredstva gospodarskih subjektov. oznaka spremenljivke koeficienta koeficient standardna napaka ocene t statistika p-vrednost ln(α) –5,6713 2,3280 –2,4361 0,0163 P 0,9532 0,0663 14,3678 0,0000 i P 0,6442 0,1070 6,0198 0,0000 j d(t) –1,4413 0,0997 –14,4535 0,0000 i,j K 4,1481 1,2389 3,3483 0,0011 BOD,j K 3,0663 1,0627 2,8853 0,0046 ZAP,j K 0,5619 0,1488 3,7762 0,0002 OGR,j K 0,5053 0,2061 2,4515 0,0156 IOS,j {tevilo opazovanj = 132 delè pojasnjene variance = 0,870 SS = 3 4⋅ − 10 3 P 0,95 P 0,64 d − ,144 K 4,15 K 3, , 07 K 0,56 K 0,51 (3) i , j i j i , j BOD , j ZAP , j OGR, j IOS, j Z gravitacijskim modelom (3) pojasnimo kar 87 % celotne variance medregionalnih tokov stalnih selitev s populacijo regije odselitve in priselitve, ~asovno razdaljo med regijami, koeficientom BOD v regiji priselitve, koeficientom zaposlenosti v regiji priselitve, indeksom razvojne ogroènosti ter investicijami v osnovna sredstva gospodarskih subjektov v istem ~asovnem obdobju. V regiji, kjer je bil koeficient investicij v osnovna sredstva na prebivalca za 10 % vi{ji od druge regije, je bil priliv stalnih selitev v povpre~ju za skoraj 5 % vi{ji. Preglednica 5 prikazuje rast stalnih selitev med dvema regijama Slovenije, ~e se obseg investicij v osnovna sredstva gospodarskih subjektov v regiji priselitve pove~a za odstotek q. Preglednica 5: Porast stalnih selitev med regijama, ~e se obseg investicij v osnovna sredstva v regiji priselitve pove~a za odstotek q . porast investicij v osnovna sredstva gospodarskih subjektov v regiji priselitve 5 % 10 % 20 % 30 % porast pritoka stalnih selitev 2,5 % 4,9 % 9,6 % 14,2 % 3.3 Indeks razvojne ogroènosti, skupne investicije (2000–2004), prirast skupnih investicij (2004–2006) in notranje stalne selitve po regijah (2000–2004) Do sedaj smo se v analizi stalnih selitev osredoto~ili na obdobje 2000–2004. V nadaljevanju {tudije pa smo èleli preverili, v kak{ni povezanosti so stalne selitve med regijami Slovenije v obdobju 2000–2004 291 Samo Drobne, Marija Bogataj in spremembe investicij v obdobju 2004–2006. V ta namen smo izhajali iz rezultatov regresijske analize, ki so predstavljeni v regresijskem poro~ilu v preglednici 6. Preglednica 6: Regresijsko poro~ilo vpliva parametrov z zna~ilnim vplivom na stalne notranje selitve med statisti~nimi regijami Slovenije – indeks razvojne ogroènosti, skupne investicije (2000–2004) in prirast skupnih investicij (2004–2006). oznaka spremenljivke koeficienta koeficient standardna napaka ocene t statistika p-vrednost ln(α) –3,2451 2,5008 –1,2976 0,1969 P 0,8211 0,0690 11,9047 0,0000 i P 0,5989 0,1020 5,8734 0,0000 j d(t) –1,4658 0,0874 –16,7752 0,0000 i,j K –4,5811 1,2348 –3,7101 0,0003 BDP,j K 6,2244 1,4097 4,4155 0,0000 BOD,j K 4,7563 1,2576 3,7821 0,0002 ZAP,j K 0,2938 0,1593 1,8440 0,0676 OGR,j K –0,5043 0,2807 –1,7967 0,0749 SLNI,i K –1,2013 0,3277 –3,6662 0,0004 SLNI,j K 0,5443 0,1522 3,5765 0,0005 SLNIPC,i K 1,6551 0,3187 5,1938 0,0000 SLNIPC,j {tevilo opazovanj = 132 delè pojasnjene variance = 0,903 Rezultati regresijske analize prikazani v preglednici 6 definirajo model notranjih stalnih selitev med regijami za obdobje 2000–2004: SS = 3 9⋅ − 10 2 P 0,82 P 0,6 d 0 − , 1 47 K −4,58 K 6, , 22 K 4,76 K 0,29 K 0 − ,50 K − ,120 K 0,54 K ,166 (4) i , j i j i , j BDP , j BOD , j ZAP , j OGR, j SLNI i, SLNI , j SLNIPC i, SL LNIPC , j Preglednica 7: Regresijsko poro~ilo povezanosti med skupnimi investicijami (2000–2006), prirastom skupnih investicij v obdobju 2004–2006 in stalnimi selitvami 2000–2004. oznaka spremenljivke koeficienta koeficient standardna napaka ocene t statistika p-vrednost ln(α) 1,4471 0,3967 3,6481 0,0004 SS 0,1040 0,0198 5,2412 0,0000 i,j P –0,0814 0,0242 –3,3593 0,0010 i P –0,0593 0,0266 –2,2257 0,0279 j d(t) 0,1462 0,0357 4,0901 0,0001 i,j K 2,4266 0,1890 12,8379 0,0000 BDP,j K –0,8932 0,3448 –2,5904 0,0108 BOD,j K 0,1495 0,0389 3,8462 0,0002 OGR,j K 0,2444 0,0752 3,2495 0,0015 SLNI,j K –0,0740 0,0405 –1,8279 0,0700 SLNIPC,i {tevilo opazovanj = 132 delè pojasnjene variance = 0,869 Iz modela (4) in regresijskega poro~ila v preglednici 6 opazimo, da so ve~jim stalnim selitvam med regijami Slovenije v obdobju 2000–2004 sledile ve~je investicije na prebivalca (tako v regiji izselitve kot v regiji priselitve), vendar so bile vi{ine investicij na prebivalca v regijah priselitve znatno ve~je. V re-292 Razvojna ogroènost regij in stalne selitve gijah z intenzivnej{im selitvenim gibanjem so bile skupne investicije v obdobju 2000–2006 ve~je, prirast investicij v obdobju 2004–2006 pa je bil nìji v regijah z intenzivnej{im selitvenim gibanjem v obdobju 2000–2004. To se {e posebej mo~no pozna v regijah priselitve. Iz razpolòljive matrike podatkov lahko nadalje poi{~emo povezanost med posameznimi koeficienti z zna~ilnim vplivom (preglednica 7) oziroma odgovorimo na vpra{anje, kaj je vplivalo na prirast investicij. Z zadnjo regresijsko analizo smo preverili, v kak{ni povezanosti so notranje stalne selitve med regijami Slovenije v obdobju 2000–2004 in spremembe investicij v obdobju 2004–2006; rezultati regresijske analize definirajo model: SS 0,1 d 0 0,15 K 2,443 0 1 , 5 0,24 K K K i , j i , j BDP , j = , 4 25 OGR, j SLNI , j (4) SLNIPC , j P 0,08 K 0,07 0,06 0,89 P K i SLNIPC i, j BOD, j Skupne investicije na prebivalca v obdobju 2000–2006 v regiji priselitve ( K ) so bile vi{je tam, SLNIPC,j kjer sta vi{ja BDP in indeks razvojne ogroènosti, in so v pozitivni povezanosti s srednjo letno stopnjo rasti investicij skupaj (2004–2006)/(2000–2004) v regiji priselitve. 4 Sklep V prispevku smo analizirali povezanost med stalnimi selitvami med statisti~nimi regijami Slovenije ter izbranimi dejavniki. V ta namen smo tvorili gravitacijski model medregionalnih tokov stalnih selitev, v katerem smo kombinirali predvsem ekonomske in geografske parametre modela, hkrati pa smo v model vklju~ili tudi sestavljen kazalnik razvojne ogroènosti regije, prek katerega smo {tudirali vpliv na tokove stalnih selitev med regijami Slovenije. Na stalne selitve med statisti~nimi regijami Slovenije v obdobju 2000–2004 so mo~neje vplivali osebni dohodki v regiji priselitve ter delè zaposlenih v regiji priselitve. Medtem ko se indeks ogroènosti v regiji odselitve ni pokazal kot faktor, ki bi bil v zna~ilni povezanosti z obsegom selitev, pa je predstavljala razvojna ogroènost regije priselitve ({ibko) privla~nost za medregionalne tokove stalnih selitev v Sloveniji. Zadnja ugotovitev nas je pripeljala do sklepa: da je bila razvojna ogroènost regij slabo dolo~ena, ali pa so bile ogroène regije è v obdobju 2000–2004 delène tolik{nih vzpodbud, da je bil prek teh doseèn ve~ji tok selitev na njihova ogroèna obmo~ja. Zato smo v nadaljevanju posebej analizirali povezanost stalnih selitev z investicijami po regijah Slovenije. Pokazalo se je, da so ve~jim stalnim selitvam med regijami v obdobju 2000–2004 sledile ve~je investicije na prebivalca (tako v regiji izselitve kot v regiji priselitve), vendar je bil obseg investicij na prebivalca v regijah priselitve znatno vi{ji. V prispevku smo analizirali vpliv razvojne ogroènosti regije ter regionalnih (investicijskih) vzpodbud na medregionalne tokove stalnih selitev. Zato smo ob ugotovitvi, da se je v obdobju 2000–2004 prebivalstvo Republike Slovenije selilo iz regij z nìjim indeksom razvojne ogroènosti v regije z vi{jim indeksom razvojne ogroènosti, sklepali na slabo opredelitev razvojno ogroènih obmo~ij ali visok vpliv razvojnih spodbud na priseljevanje. Slednje smo tudi analizirali. Razvojna ogroènost regij kot privla~nostni dejavnik notranjih stalnih selitev pa je lahko tudi posledica vse ve~jega dometa suburbanizacije, ko selitve potekajo ne le v òja suburbanizirana obmestja, temve~ medregionalno v manj razvita, podeèlska obmo~ja ali obmo~ja, ki so imela strukturne probleme in imajo posledi~no nìje cene stanovanj. Stalna selitev iz ve~jih sredi{~ v manj razvita sredi{~a drugih regij in dnevna mobilnost v obratni smeri je najbolj verjetno pojasnilo za tovrstne rezultate, ki pa ga je treba {e raziskati. 5 Viri in literatura Bogataj, L., Bogataj, M., Drobne, S., Lisec, A. 2008: Razvoj modela za potrebe regionalne politike. Kon~no poro~ilo projekta. Ekonomska fakulteta, Fakulteta za gradbeni{tvo in geodezijo. Ljubljana. 293 Samo Drobne, Marija Bogataj Bogataj, L., Bogataj, M., Drobne, S., Vodopivec, R. 2004: The influence of investments in roads and border crossing capacities on regional development after accesion. Suvremeni promet 5–6. Zagreb. Bogataj, L., Bogataj, M., Drobne, S., Vodopivec, R. 2006: Prou~itev vpliva demografskega razvoja na prostorski razvoj. Kon~no poro~ilo projekta. Ekonomska fakulteta, Fakulteta za gradbeni{tvo in geodezijo. Ljubljana. Bogataj, M., Drobne, S. 2005: Does the improvement of roads increase the daily commuting?: Nume-rical analysis of Slovenian interregional flows. Selected decision support models for production and public policy problems. Slovenian Society Informatika, Ljubljana. Bogataj, M., Drobne, S., Gaiduchenko, O. 2006: Development of web based gravity model for forecasting the commuters' flows. ICTE in regional development. Vidzeme University College. Valmiera. Drobne, S., Bogataj, M. 2005: Intermunicipal gravity model of Slovenia. SOR '05 proceedings. Slovenian Society Informatika. Ljubljana. Drobne, S., Bogataj, M., Bogataj, L. 2008: Spatial interactions influenced by European corridors and the shift of the Schengen border regime. The 11th International Conference on Operational Research, Pula. KOI 2006 proceedings. Pula. Drobne, S., Bogataj, M., Lisec, A. 2008: The Influence of Accessibility to Inter-Regional Commuting Flows in Slovenia. Taking Geoinformation Science one step further. Girona. Dràvni razvojni program Republike Slovenije za obdobje 2007–2013. Vlada Republike Slovenije. Ljubljana, 2008. Kava{, D., Pe~ar, J., Ku{ar, S., Colnar Leskov{ek, T., Àman, R., Perdan, A., Brajnik, V., Guli~, A., Praper, S., Slabe Erker, R., Filipli~, J. 2005: Razvoj orodij za oblikovanje in spremljanje politike regionalnega razvoja. Kon~no poro~ilo projekta. In{titut za ekonomska raziskovanja, Center za mednarodno konkuren~nost in Urbanisti~ni in{titut Republike Slovenije. Ljubljana. Pe~ar, J., Kava{, D. 2006: Metodologija izra~una indeksa razvojne ogroènosti za obdobje od 2007 do 2013. Urad Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj. Ljubljana. Ravbar, M. 2008: U~inkovitost in vplivi investicij na regionalni in prostorski razvoj: ekonomsko-geografska analiza investicijskih aktivnosti v obdobju 2000–2006. Kon~no poro~ilo projekta. ZRC SAZU. Ljubljana. Ravbar, M., Razpotnik, N. 2007: Geografska analiza investicij – pasti in izzivi na poti uresni~itve nacionalnih razvojnih projektov v Sloveniji. Veliki razvojni projekti in skladni regionalni razvoj. ZRC SAZU. Ljubljana. Sjaastad, L. A. 1962: The costs and returns of human migration. Journal of Political Economy. University of Chicago Press. Chicago. ZDA. Statisti~ni letopis Republike Slovenije 2007, 2008. Statisti~ni urad RS, Ljubljana. Strategija regionalnega razvoja Slovenije. Republika Slovenija, Ministrstvo za gospodarstvo, Agencija RS za regionalni razvoj. Ljubljana, 2001. Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja. Uradni list RS 93/2005. Ljubljana. 294 Razvojni izzivi Slovenije, 295–301, Ljubljana 2009 OB^INE KOT NOSILKE REGIONALNEGA RAZVOJA Vera Djuri} Drozdek Ob~ina Trì~ Trg svobode 18, 4290 Trì~ vera.djuric-drozdek@ trzic.si dr. [tefan Bojnec Fakulteta za management Koper, Univerza na Primorskem Cankarjeva ulica 5, 6104 Koper stefan.bojnec@ fm-kp.si, stefan.bojnec@ siol.net UDK: 336.1:352(497.4) IZVLE^EK Ob~ine kot nosilke regionalnega razvoja Slovenija nima institucionalizirane vmesne stopnje samouprave med dràvo in ob~inami. Ob~ine so nosilke regionalnega razvoja v skladu z zastavljenimi razvojnimi cilji na nacionalni ravni. Uresni~evanje razvojnih ciljev je mo~no povezano s financiranjem ob~in, njihovo ekonomsko mo~jo in stabilnostjo. Ker so mnoge ob~ine finan~no {ibke, je njihov razvoj zaradi omejenih finan~nih sredstev vpra{ljiv, saj lastni viri financiranja ne pokrivajo niti izvajanje z zakonom predvidenih obveznih nalog. Indeks razvojne ogroènosti ob~in kaè predvsem na to, da so vrednosti kazalnikov, ki odraàjo razvitost, ogroènost in razvojne mònosti majhnih ob~in zelo nizke v primerjavi s srednje velikimi in velikimi ob~inami. KLJU^NE BESEDE financiranje ob~in, indeks razvojne ogroènosti, lokalni razvoj, obvezne naloge ob~in, stopnja razvitosti ob~in ABSTRACT The municipalities as holders of regional development Slovenia has not institutionalized an intermediary stage of self-government between the state and municipalities so far. The municipalities are holders of regional development in accordance with the adopted development objectives at national level. The implementation of their development objectives is significantly associated with the financing of the municipalities, their economic potential and economic stability. There are several financially weak municipalities and their socio-economic development is questionable due to limited financial resources which can not even cover the obligations prescribed by the laws. The index of the development threat for the municipalities shows that the values of the indicators, indicating the level of development, development threats, and development opportunities, are much lower for small municipalities than for medium-size and large ones. KEY WORDS financing of municipalities, index of development threat, local development, legal obligations, stage of development of municipalities 295 Vera Djuri} Drozdek, [tefan Bojnec 1 Uvod Slovenija je v zadnjih dvajsetih letih doìvela pomembne regionalne in strukturne spremembe. Proces vzpostavljanja pokrajin, ki bi postale nosilke regionalnega razvoja in kot take primerljive s pokrajina-mi v drugih dràvah Evropske unije (EU) z razvito lokalno samoupravo, ostaja odprto vpra{anje. Ker Slovenija nima institucionalizirane vloge pokrajin, predstavljajo ob~ine osnovno celico za uresni~evanje regionalnega razvoja, ki naj bi se izvajal skladno s cilji in posameznimi prioritetami Strategije razvoja Slovenije (2005; v nadaljevanju SRS). SRS opredeljuje {tiri temeljne cilje razvoja Slovenije, ki so skladni z razvojnimi politikami EU in s pomo~jo katerih se uresni~uje tudi nacionalni razvojni interes Slovenije. Regionalni razvoj Slovenije je tako odvisen od raznolikosti in vsebinske ustreznosti finan~nih virov ob~in, ki omogo~ajo poleg izvajanja obveznih nalog ob~in tudi izvajanje neobveznih. Neobvezne naloge so pove~ini razvojno naravnane, njihovo izvajanje pa je odvisno od gospodarske mo~i posameznih ob~in. Zadnja leta je opaziti trend pospe{enega prenosa nalog z dràvne ravni na ob~ine, za kar pa drà- va ne zagotavlja potrebnih finan~nih sredstev. Pove~evanje obsega prenesenih nalog in njihovo financiranje iz lastnih virov sta med glavnimi razlogi za vedno manj{o zmònost ob~in izvajati razvojne naloge regionalnega pomena. Razvitost ob~in v Sloveniji je opredeljena na podlagi indeksa razvojne ogroènosti. Cilj prispevka je prikaz povpre~nih vrednosti kazalnikov, ki dolo~ajo stopnjo razvitosti ob~in za razli~no velike skupine ob~in ter na podlagi lastno izdelanega vpra{alnika identificirati razvojne naloge, razvojne mònosti in namenska sredstva za financiranje razvoja ob~in. 2 Metodologija Zakon o financiranju ob~in (ZFO-1) (2006) v 24. ~lenu dolo~a, da mora vlada na predlog Ministrstva za finance dolo~iti stopnjo razvitosti ob~in za {tiri leta, ki temelji na indeksu razvojne ogroènosti ob~in (IRO). Na podlagi IRO pristojna ministrstva dolo~ijo obseg sofinanciranja posameznih investicij, sofinanciranih iz dràvnega prora~una. Podatki, zajeti v prispevku, temeljijo na Sklepu o dolo~itvi stopnje razvitosti ob~in za leto 2008 (2008) na podlagi IRO, ki se izra~una s pomo~jo kazalnikov razvitosti, ogroènosti in razvojnih mònosti ob~ine. Po metodologiji za izra~un IRO za leto 2008 se nekateri uporabljeni podatki za izra~un kazalnikov nana{ajo na povpre~je med leti 2002 do 2004. Nekateri kazalniki so ob~utljivi na cikli~na gibanja (dodana vrednost gospodarskih drùb na zaposlenega, dohodnina na prebivalca, delovna mesta na delovno aktivno prebivalstvo, stopnja registrirane brezposelnosti); drugi kazalniki so vezani na statisti~ne podatke iz leta 2006 in 2007 in pri katerih ne moremo ra~unati povpre~ij (indeks starosti prebivalstva, stopnja registrirane oziroma formalne zaposlenosti, delè Nature 2000, delè prebivalstva, priklju~enega na javno kanalizacijo, poseljenost, deleènot kulturne dedi{~ine). V nadaljevanju prispevka so prikazani posamezni kazalniki za izra~un IRO za vse slovenske ob~ine, zdruèno po skupinah ob~in glede na {tevilo prebivalcev: majhne ob~ine do 5000 prebivalcev, srednje velike ob~ine do 20.000 prebivalcev in velike ob~ine nad 20.000 prebivalcev. Na podlagi lastno izvedenega anketnega vpra{alnika z uporabo petstopenjske numeri~ne Likerto-ve lestvice (1 = najnìja vrednost, 5 = najvi{ja vrednost) so prikazana posamezna podro~ja na katerih ob~ine izvajajo svoje razvojne naloge. Podatki so predstavljeni zdruèno po posameznih skupinah ob~in enako kot velja za izra~un IRO. Anketa, v kateri je sodelovalo 55 ob~in (27 majhnih, 19 srednjih in 9 velikih ob~in) se je izvajala od oktobra do decembra 2008. 3 Kazalniki stopnje razvitosti ob~in Glede na zastavljene prioritete v SRS naj bi ob~ine pospe{evale lokalni razvoj z izvajanjem aktivnosti, ki bi hkrati privedle tudi do zmanj{evanja regionalnih razvojnih razlik, zagotovitve konkuren~nega 296 Ob~ine kot nosilke regionalnega razvoja gospodarstva in hitrej{e gospodarske rasti. Finan~na funkcija dràve in lokalnih skupnosti se udejanja s pridobivanjem finan~nih sredstev, ki se zbirajo od fizi~nih in pravnih oseb, ter njihovo porabo za opravljanje nalog, dolo~enih z ustavo in zakoni. Obseg finan~nih sredstev za izvajanje nalog ob~in je odvisen tudi od pomembnosti lokalne samouprave, ki jo priznava dràva; ve~ja je avtonomnost lokalne samouprave, ve~ji je obseg finan~nih sredstev. V skandinavskih dràvah so na primer ob~ine pristojne za javne slùbe in druge javne funkcije na drùbenem podro~ju, razen tistih, ki sodijo v dràvno pristojnost in jih ni mòno decentralizirati. Delè bruto doma~ega proizvoda (BDP), namenjenega financiranju lokalnih skupnosti, se zato lahko mo~no razlikuje med dràvami. Pri pripravi in izvr{evanju ob~inskih prora~unov ob~ine upo{tevajo razvojne prioritete in doseè- ne rezultate pri posameznih nalogah, pomembnih za ekonomski in socialni razvoj ob~in. U~inkovitej{a poraba javnofinan~nih sredstev naj bi se postopoma odrazila v ve~ji blaginji prebivalcev, v zagotavljanju trajnostnega razvoja ob~in in zmanj{evanju razvojnih ter regionalnih razlik. Politika ob~in do socialnih problemov in brezposelnosti je usmerjena na izvajanje ukrepov aktivne politike zaposlovanja v sodelovanju z zavodi za zaposlovanje kot tudi z vklju~evanjem v razli~ne projekte, ki so sofinancirani iz Evropskega sklada za socialni razvoj. Med ukrepi za trajnostni razvoj so zajete vse aktivnosti, ki se izvajajo v ob~inah z medsebojnim smiselnim dopolnjevanjem in nadgrajevanjem. V ~asu od nastanka SRS do sedaj je bilo izvedenih nekaj zakonskih sprememb, ki se odraàjo v mònostih delovanja ob~in v smeri krepitve regionalnega razvoja (Zakon o financiranju ob~in ZOF-1 2006 in Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja ZSSR, 2005). Ob~inam, ki s temi sredstvi ne pokrijejo primerne porabe, dràva dodeli finan~no izrav-navo v vi{ini razlike do primerne porabe. Za skladen regionalni razvoj je treba upo{tevati najpomembnej{e akterje gospodarskega razvoja, potrebe perspektivnih podjetij, kakovost ìvljenja v lokalnem okolju ter se truditi za ohranjanje delovnih mest in za zanimivo, ustrezno usposobljeno delovno silo. Od leta 2006 je v Sloveniji 210 ob~in in sicer 199 navadnih in 11 mestnih. Pomanjkanje lastnih virov je pogosto obratno smerno povezano z velikostjo ob~ine. Razlika sredstev iz dràvnega prora~una v obliki finan~ne izravnave je namenjena le za opravljanje obveznih nalog ob~in in prenesenih nalog z dràve na ob~ino z zakonom. Ob~ine pogosto nimajo sredstev za druge, predvsem razvojne naloge ob~in. Velikost ob~ine, merjena s {tevilom prebivalcev, mo~no vpliva na kakovost in obseg javnih dobrin in storitev, s ~imer se odraà ekonomska mo~ ob~ine. Vi{ja stopnja gospodarske razvitosti omogo~a ob~inam là- je zbiranje finan~nih sredstev, ve~ji obseg in kakovost javnih dobrin in drugih storitev kot tudi bolj{e pogoje za ustanavljanje novih podjetij, ki omogo~ajo nadaljnji razvoj ob~ine. Preglednica 1: Stopnje razvitosti po posameznih skupinah ob~in za leto 2008 (Ministrstvo za finance (MF), Urad za makroekonomske analize in razvoj (UMAR), Statisti~ni urad Republike Slovenije (SURS) in lastni prera~uni 2008). velikost ob~ine ({tevilo prebivalcev) {tevilo ob~in deleòb~in (%) IRO (SLO = 100) do 5.000 113 53,8 109,9 od 5.001 do 20.000 79 37,6 91,7 nad 20.001 18 8,6 74,6 skupaj 210 100,0 100,0 Za hitrej{e odpravljanje regionalnih razvojnih neskladij je za ob~ine pomemben ukrep, s katerim se izvaja sofinanciranje investicij v lokalno javno infrastrukturo in sofinanciranje investicij posebnega pomena, namenjenih zadovoljevanju skupnih potreb in interesov prebivalcev ob~ine. Pri dolo~anju stopnje razvitosti ob~in se upo{teva IRO kot relativni kazalnik za razvitost, ogroènost in razvojne mò- nosti ob~in glede na njihovo velikost, merjeno s {tevilom prebivalcev. Obseg sofinanciranja posameznih 297 Vera Djuri} Drozdek, [tefan Bojnec investicij iz dràvnega prora~una se dolo~i na podlagi stopnje razvitosti ob~in (Prora~unski priro~- nik … 2008), vi{ina sofinanciranja investicij pa je lahko tudi do 100 % upravi~enih stro{kov investicije brez davka na dodano vrednost. V Sloveniji prevladujejo majhne ob~ine v katerih je 16,5 % celotnega prebivalstva, kar kaè na veliko razdrobljenost ob~in (preglednica 1). Sledijo srednje velike ob~ine v katerih ìvi 39,8 % prebivalcev. Najmanj je velikih ob~in in sicer je teh 18, v katerih so vse mestne ob~ine razen Slovenj Gradca, ki ima manj kot 20.000 prebivalcev, vendar pa v velikih ob~inah ìvi 43,7 % prebivalcev Slovenije. IRO, ki je manj{i od 100, pomeni vi{jo stopnjo razvitosti ob~in, IRO, ki je ve~ji od 100, pomeni nìjo stopnjo razvitosti. IRO 109,9 za skupino majhnih ob~in pomeni, da ob~ine v tej skupini dosegajo 83,4 % razvitosti srednje velikih ob~in ter 67,9 % razvitosti velikih ob~in. Najve~ji delè skupne dodane vrednosti v letih 2002–2004 odpade na skupino majhnih ob~in (preglednica 2), kljub temu je povpre~na dodana vrednost na zaposlenega v gospodarskih drùbah v skupini majhnih ob~in skoraj za 30 % nìja kot v skupini velikih ob~in. Osnova za dohodnino na prebivalca je kazalnik, ki temelji na vseh obdav~ljivih dohodkih prebivalstva in kaè ekonomsko mo~ prebivalstva, ne pa tudi ekonomske mo~i gospodarstva. Podatek o osnovi za dohodnino je odvisen od registriranih pla~ in pokojnin prebivalstva v obravnavanem obmo~ju ob~ine in drugih dohodkov prebivalstva, tesno pa je povezan tudi s stopnjo brezposelnosti in z deleèm kme~- kega prebivalstva. Izdatki, kot so denarna pomo~ za brezposelnost, drùbena pomo~ otrokom, denarna pomo~ kot edini vir preìvljanja ter denarni dodatek po Zakonu o socialnem varstvu, enkratna pomo~ po posebnih predpisih, otro{ki dodatek, prispevek za preìvljanje otroka, {tipendije dijakom in {tu-dentom so izvzeti iz obra~una dohodnine, kar vpliva na realno bolj{i poloàj manj razvitih ob~in, kot dejansko kaè osnova za dohodnino. Podatki kaèjo, da je bil v letih 2002–2004 deleòsnove za dohodnino, ki odpade na skupino majhnih ob~in 48,9 % in za skupino velikih ob~in 10,3 %. Vendar pa je v skupini velikih ob~in povpre~na osnova za dohodnino za 31,7 % vi{ja kot v skupini majhnih ob~in. Preglednica 2: Vrednosti kazalnikov za izra~un IRO, vezane na povpre~je let 2002–2004 (MF, UMAR, SURS, lastni prera~uni 2008). velikost ob~ine po {tevilu prebivalcev do od 5.001 nad 5.000 do 20.000 20.000 kazalniki IRO povpre~na dodana vrednost gospodarskih drùb na zaposlenega (evri) 18.013 21.685 25.099 (%) 48,5 40,8 10,7 povpre~na osnova za dohodnino na prebivalca (evri) 3.895 4.656 5.132 (%) 48,9 40,9 10,3 povpre~ni IDM 58,2 79,1 115,7 povpre~ni ISP 113 107,5 112,7 povpre~na stopnja registrirane brezposelnosti (%) 11,9 10,1 11,5 povpre~na stopnja registrirane zaposlenosti (%) 54,7 57,1 57,0 povpre~je Nature 2000 (%) 41,7 30,6 19,5 povpre~je prebivalcev priklju~enih na javno kanalizacijo (%) 16,5 36,5 62,8 povpre~je redke poseljenosti (km2/prebivalca) 0,024 0,014 0,006 povpre~je kulturne dedi{~ine in kulturnih spomenikov (%) 25,2 58,2 16,6 Podatki o formalno registriranem delovno aktivnem prebivalstvu so na voljo po kraju dela in po kraju bivanja. Podatki po kraju dela kaèjo delovna mesta. Iz primerjave podatkov po kraju dela in kraju bivanja posredno dobimo pomembno informacijo o neto toku delovnih migracij zaposlenih. Indeks dnevne mobilnosti (IDM) je kazalnik, ki za dolo~eno ob~ino povezuje {tevilo delovnih mest s {tevilom 298 Ob~ine kot nosilke regionalnega razvoja zaposlenega prebivalstva (preglednica 3). Meri mobilnost med posameznimi ob~inami, ne upo{teva pa mobilnosti znotraj opazovane ob~ine. IDM 100 ali ve~ pomeni, da je na dolo~enem obmo~ju {tevilo delovnih mest enako ali ve~je od tam ìve~ega delovno aktivnega prebivalstva in se ve~ina prebivalcev lahko zaposli v svoji ob~ini, kar se odraà v manj{i dnevni mobilnosti. ^e je IDM manj{i od 100 pomeni, da je v taki ob~ini manj delovnih mest od {tevila delovno aktivnega prebivalstva in prihaja do ve~je dnevne mobilnosti. V skupini majhnih ob~in je relativno malo delovnih mest za lokalne prebivalce (IDM 58,2), zato morajo ti iskati zaposlitev v drugih, zlasti v velikih ob~inah, torej gre v povpre~ju za zmerno bivalne ob~ine. Tudi skupina srednje velikih ob~in ne omogo~a dovolj delovnih mest svojim prebivalcem, saj je povpre~ni IDM za to skupino ob~in 79,1, zato tudi skupina srednje velikih ob~in v povpre~ju sodi v bivalne ob~ine, vendar pa so to è {ibko bivalne ob~ine. Le skupina velikih ob~in, ki predstavlja v skupnem {tevilu 8,6 % vseh ob~in, omogo~a dovolj veliko {tevilo delovnih mest (IDM 115,7) za delovno aktivno prebivalstvo v ob~ini in tudi tistim iz skupin majhnih in srednje velikih ob~in. Povpre~ni IDM za skupino velikih ob~in kaè izrazito delovne ob~ine. Povpre~ni IDM za vse ob~ine kaè, da je v obdobju 2002–2004 primanjkovalo delovnih mest. Delodajalci v prvi vrsti zasledujejo svoje ekonomske cilje in se selijo v regije, ki jim omogo~ajo najve~je donose, ~emur sledijo iskalci zaposlitev in vi{jih pla~. Ob~ine, ki èlijo imeti stabilno gospodarstvo, morajo privabljati in obdràti rasto~a podjetja z izbolj{anim lokalnim poslovnim okoljem, z investicijami v infrastrukturo, tehnologijo ter s povezovanjem javnega in zasebnega. Indeks starosti prebivalstva (ISP) je kazalnik, ki kaè razmerje med starim in mladim prebivalstvom in prina{a nove razsènosti v razvoju posameznih obmo~ij. ISP izra~unamo tako, da {tevilo prebivalcev starej{ih od 64 let delimo s {tevilom mladih do 14 let in koli~nik pomnoìmo s 100. ^e je ISP manj{i od 100, je delè mladih ve~ji od deleà starega prebivalstva; ~e je ISP ve~ji od 100 pa je delè starega prebivalstva v starostni strukturi prebivalcev ve~ji od deleà mladih. Dne 30. junija 2006 je bil ISP za vse ob~ine v Sloveniji ve~ji od 100, kar pomeni, da v starostni strukturi prevladuje staro prebivalstvo. Najvi{ji ISP je v skupini majhnih ob~in (113) in je za 5,5 indeksnih to~k vi{ji kot v skupini srednje velikih ob~in ter za malenkost vi{ji kot v skupini velikih ob~in (112,7). Stopnja brezposelnosti kaè delè brezposelnih med aktivnim prebivalstvom. Med leti 2002 in 2004 je bila povpre~na stopnja registrirane brezposelnosti najvi{ja v skupini majhnih ob~in. V skupini srednje velikih ob~in je stopnja brezposelnosti 10,1% in v skupini velikih ob~in 11,5%. Na drugi strani stopnja registrirane zaposlenosti ne kaè velikih razlik v formalni zaposlenosti, saj se le-ta giblje med 54,7 % v skupini majhnih ob~in do 57,1 % v skupini srednje velikih in 57,0 % v skupini velikih ob~in, medtem ko je slovensko povpre~je 56,3 %. Posebna varstvena obmo~ja Natura 2000 za ohranjanje redkih ali ogroènih ìvalskih in rastlinskih vrst ter habitatov posebnih varstvenih obmo~jih zajemajo 36 % povr{ine Slovenije. Delè Nature 2000 je najve~ji v skupini majhnih ob~in, temu sledijo srednje velike ob~ine in nazadnje velike ob~ine. Sanacija odpadnih voda z deleèm prebivalstva priklju~enega na javno kanalizacijo kaè, da je v skupini majhnih ob~in najmanj{i delè prebivalstva, priklju~enega na javno kanalizacijo. Srednje velike ob~ine se nahajajo vmes, velike ob~ine pa imajo to vpra{anje najbolje urejeno. Izgradnja javne kanalizacije je pogojena tudi s {tevilom prebivalcev v posameznih naseljih, in sicer je za ob~ino obvezna tam, kjer ìvi ve~ kot 500 prebivalcev na km2 (Operativni program … 2007). Ob~ine imajo za odvajanje in ~i{~enje komunalne odpadne vode mònost izgradnje kanalizacijskih omreìj s sofinanciranjem komunalne infrastrukture iz sredstev strukturnih skladov (sekundarna omrèja) in kohezijskega sklada EU (primarna omrèja). Skladno z evidencami o deleìh enot kulturne dedi{~ine in kulturnih spomenikov imajo srednje velike ob~ine v primerjavi z velikimi ob~inami ter majhnimi ob~inami najve~ji deleènot kulturne dedi{~ine. 4 Ob~ine kot nosilke regionalnega razvoja Na podlagi pridobljenih anketnih podatkov o razvojnih nalogah ugotavljamo, da dajejo ob~ine najve~ji poudarek razvojnim nalogam s podro~ij osnovnega {olstva in {porta (4,60) ter pred{olske vzgoje 299 Vera Djuri} Drozdek, [tefan Bojnec (4,55), najmanj pomembne pa so naloge s podro~ja stanovanjske politike (3,67). V zvezi z opredelitvijo posameznih razvojnih prioritet po pomembnosti lahko povzamemo, da so za razvoj ~love{kih virov najbolj pomembne naloge za spodbujanje podjetni{tva in prilagodljivosti (4,00), najmanj pa se izvajajo naloge za institucionalno in administrativno usposobljenost (3,49). Za regionalni razvoj so najpomembnej{e naloge, ki omogo~ajo gospodarsko razvojno infrastrukturo (4,44), najmanj{i poudarek pa je na razvoju konkuren~nosti podjetij in raziskovalni odli~nosti (3,62). Za podro~je okoljske in prometne infrastrukture so najpomembnej{e naloge na podro~jih razvoja prometne infrastrukture in varstva okolja (4,55), najmanj pomembne pa so naloge na podro~ju trajnostne rabe energije (4,00). Pri drugih razvojnih prioritetah so se ob~ine najve~krat odlo~ile za razvoj podeèlja (4,33) in najmanj-krat za razvoj ribi{tva (2,29). Med namenskimi sredstvi so za izvajanje razvoja najbolj pomembna prora~unska sredstva, ki jih ob~ine prejmejo bodisi iz dràvnega prora~una bodisi iz EU (4,80), najmanj pomembni pa so prispevki ob~anov (2,82), sledijo sredstva iz lastne dejavnosti (2,64) in donacije (2,27). Glede pomembnosti namenskih sredstev za financiranje posameznih podro~ij razvoja se z donacija-mi najpogosteje financirajo investicije s podro~ja drùbenih dejavnosti (3,18), s sredstvi iz prora~unskega sklada (dràva in EU) komunalna (4,60) in prometna infrastruktura (4,35) ter pred{olska in {olska infrastruktura. Iz prora~unskega sklada se najmanj financirajo tehnolo{ki parki (2,96) in inkubatorji (2,84). Kapitalski prihodki se uporabljajo predvsem za vzdrèvanje in obnovo stvarnega premoènja (3,85) in malenkost manj za nakupe novega stvarnega premoènja (3,75). Ob~inske takse in okoljske daja-tve se namenjajo v glavnem za obnovo in izgradnjo komunalne infrastrukture (4,60), s prispevki ob~anov, ki veljajo kot najmanj pomembna namenska sredstva za financiranje razvoja ob~in, pa se najpogosteje financira izgradnja lokalnih cest (2,75). Tudi z drugimi prihodki za investicije se najpogosteje financirata komunalna (3,64) in prometna infrastruktura (3,56). Prihodki od lastne dejavnosti, ki so drugi najmanj pomemben namenski vir financiranja razvoja, se prav tako namenjajo financiranju komunalne infrastrukture (2,89). Pri ocenjevanju razvojnih mònosti po posameznih podro~jih so ob~ine videle svoje potenciale predvsem v oskrbi s pitno vodo (4,36), varstvu okolja (4,29), ~i{~enju in odvajanju odpadnih voda (4,27) in ravnanju z odpadki (4,09). Najmanj razvojnih mònosti pa imajo ob~ine pri industrijsko-predelovalnih dejavnostih (3,24), izgradnji plinovodnih omreìj (3,25) in primarnih gospodarskih dejavnostih, kot so kmetijstvo, ribi{tvo, gozdarstvo (3,33). 5 Sklep Ob~ine imajo razli~ne razvojne cilje. IRO po posameznih skupinah ob~in kaè na precej{nje razlike v razvoju. V skupini srednje velikih ob~in in velikih ob~in je povpre~na dodana vrednost gospodarskih drùb na zaposlenega nad slovenskim povpre~jem. To lahko pojasnimo z dejstvom, da so v srednje velikih in predvsem v velikih ob~inah gospodarske drùbe, katerih poslovna dejavnost temelji na visoki tehnologiji, inovativnosti in storitvah. Te ustvarjajo vi{jo dodano vrednost kot delovno intenzivne gospodarske drùbe, ki prevladujejo v majhnih ob~inah. Prav tako sta osnovi za dohodnino v skupinah srednje velikih in velikih ob~in nad skupnim povpre~jem, kar je posledica bolje pla~anih delovnih mest v teh dveh skupinah ob~in. Ker se dohodnina pla~uje glede na stalno prebivali{~e zaposlenih oseb, je ta posledi~no vi{ja v ob~inah, kjer imajo prebivalci stalno prebivali{~e. Zaradi rasto~ega deleà starega prebivalstva bodo ob~ine morale vedno ve~ sredstev namenjati za primarno zdravstvo, domove za starostnike in dodatne socialne storitve, kot so oskrba na domu in gos-podinjska pomo~. Pri podatkih o visoki brezposelnosti gre pogosto za strukturno brezposelnost, ki je posledica razkoraka med potrebami in ponudbo na trgu dela, kar pomeni, da brezposelni nimajo ustrezne izobrazbe oziroma kvalifikacij, ki jih potrebuje trg dela. Posledice vi{je stopnje brezposelnosti v posameznih ob~inah se odraàjo v ve~ji porabi sredstev za obvezno zavarovanje brezposelnih oseb in ve~je transfere iz ob~inskega prora~una za namen pla~ila oskrbe v vrtcih za otroke brezposelnih star{ev. 300 Ob~ine kot nosilke regionalnega razvoja Izjemna biotska pestrost in ohranjenost naravnega okolja bi lahko predstavljali razvojni potencial za razvoj turizma zlasti v skupini majhnih ob~in. Z ohranjanjem varovanih obmo~ij sta povezana ekstenzivno kmetijstvo in razvoj trajnostnega turizma, ki omogo~ata dodatne prihodke lokalnim prebivalcem ter posledi~no vpliva na ohranjanje poseljenosti in krajine. Komunalno urejena ob~ina je predpogoj za gospodarski razvoj in za dvig kakovosti bivanja njenih prebivalcev. Kanalizacijska omrèja so najbolj razvejena v urbanih naseljih oziroma ve~jih mestih. V majhnih in srednje velikih ob~inah, zlasti kjer je delè podeèlskega prebivalstva ve~ji, pa kanalizacijska omrèja sploh ne obstajajo. Kulturna dedi{~ina v preteklosti ni bila dovolj vklju~ena v interdisciplinarno razre{evanje razvojnih problemov posameznih ob~in, zato bi jo veljalo bolje izkoristi, predvsem v povezavi z naravnimi znamenitostmi in razvojem turizma. Najbolj pomembna razvojna prioriteta ob~in se nana{a na sklop nalog znotraj okoljske in prometne infrastrukture, sledijo obnovljivi viri energije in trajnostna raba energije. Pri razvojni prioriteti razvoj ~love{kih virov je najbolj pomembno spodbujanje podjetni{tva in prilagodljivosti, sledi spodbujanje zaposljivosti, vseìvljenjsko u~enje, spodbujanje socialne vklju~enosti in enakih mònosti ter institucionalna in administrativna usposobljenost. V razvojni prioriteti regionalni razvoj je najpomembnej{a razvojna naloga razvoj gospodarske infrastrukture, sledi razvoj regij, povezovanje naravnih in kulturnih potencialov ter konkuren~nost podjetij in raziskovalna odli~nost. V sklopu drugih razvojnih prioritet je na prvem mestu razvoj podeèlja, sledita teritorialno sodelovanje in razvoj ribi{tva. Pri ugotavljanju razvojnih mònosti so ob~ine izbirale med 21 podro~ji. Najve~ razvojnih mònosti je na podro~jih ~i{~enja in odvajanja odpadnih voda, oskrbe s pitno vodo ter varstva okolja in urejanja prostora; ostala podro~ja razvoja si sledijo padajo~e: ravnanje z odpadki, izobraèvanje in pred{olska vzgoja, urejanje prometa, kulturna in naravna dedi{~ina, {port, cestno gospodarstvo, obnovljivi viri energije, storitvene dejavnosti, urejanje javnih povr{in in javne razsvetljave, socialno in zdravstveno zavarovanje, varstvo pred naravnimi nesre~ami, civilna za{~ita in re{evanje, mednarodno sodelovanje primarne gospodarske dejavnosti, plinovodna omrèja in na zadnje razvoj industrijsko-predelovalnih dejavnosti. Glede na predstavljene kazalnike in njihove vrednosti je razvidno, da ima skupina velikih ob~in pri vseh kazalnikih, ki odraàjo ekonomsko mo~ ob~in, najvi{je vrednosti, kar pomeni, da so velike ob~ine v ve~ji meri zmòne izvajati regionalni razvoj. Nizke vrednosti majhnih ob~in kaèjo na njihovo preveliko razdrobljenost in s tem na pomanjkanje razvojnega in finan~nega potenciala, {e posebej, ~e se ne povezujejo med seboj. Skladno s temi ugotovitvami bi bilo zaèleno pospe{iti proces regionalizacije Slovenije, saj le v primeru regije, ki ima ve~je, razvojno naravnane in gospodarsko mo~nej{e ob~ine ali njihove medsebojne regionalne povezave, lahko pri~akujemo, da se bo razvoj prenesel tudi na majhne ob~ine, saj bodo nastopale kot del regije in ne kot samostojna gospodarska enota, ki ji primanjkuje finan~nih virov è za osnovno delovanje. Pri morebitnih tènjah po nadaljnjem drobljenju ob~in bi veljalo tudi bolj dosledno upo{tevati zahtevo glede minimalnega {tevila prebivalcev in pripravo ob~inskega razvojnega programa, ki bi vseboval poleg na~rtov razvojnih programov tudi njihove vire financiranja, zlasti lastnih virov ob~in. 6 Viri in literatura Prora~unski priro~nik za pripravo prora~unov za leti 2009 in 2010. 2008. Ministrstvo za finance, Direktorat za prora~un, Ljubljana. Operativni program razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007–2013. 2007. Slùba Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko, Ljubljana. Sklep o dolo~itvi stopnje razvitosti ob~in za leto 2008. Uradni list RS 123/06. Ljubljana. Strategija razvoja Slovenije. 2005. Urad RS za makroekonomske analize in razvoj, Ljubljana. Zakon o financiranju ob~in. Uradni list RS 123/2006. Ljubljana. Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja. Uradni list RS 93/2005. Ljubljana. 301 302 Razvojni izzivi Slovenije, 303–313, Ljubljana 2009 U^INKOVITOST POLITIKE SKLADNEGA REGIONALNEGA RAZVOJA V OBMEJNIH OBMO^JIH Miha Staut, Janez Berdavs Znanstveno-raziskovalno sredi{~e Koper, Univerza na Primorskem Garibaldijeva ulica 1, Koper miha.staut@ zrs-kp.si, janez.berdavs@ zrs-kp.si UDK: 711.122(497.4-04) IZVLE^EK U~inkovitost politike skladnega regionalnega razvoja v obmejnih obmo~jih Dràvna meja kot prostorski element lahko negativno vpliva na razvojne potenciale obmejnih obmo~ij, saj predstavlja ve~jo ali manj{o oviro pretoku oseb, blaga, informacij in kapitala ter tako povzro~a dolo~eno stopnjo perifernosti v primerjavi z obmo~ji v sredi{~ih dràvnih ozemelj. Spri~o tega predstavljajo obmejna obmo~ja pomemben del manj razvitih obmo~ij v Sloveniji. Prispevek obravnava u~inke politike skladnega regionalnega razvoja od sprejetja Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoj leta 1999 dalje. Ugotavlja razvojne poti obmejnih obmo~ij v obdobju 2000–2006 ter v kolik{ni meri so politike uravnoteè- nega prostorskega razvoja prispevale k doseganju svojih ciljev v obmejnih obmo~jih v primerjavi z ostalimi obmo~ji. Ta ocena je podana na podlagi formalno dolo~enih kazalnikov razvojnih neskladij, ki bodo med drugim ocenjeni z vidika uporabnosti. KLJU^NE BESEDE regionalna politika, regionalni razvoj, obmejna obmo~ja, Slovenija ABSTRACT Efficiency of the sustainable regional development policy in border areas International border as a spatial element can adversely affect development potentials of border regions, as it represents a certain obstacle to flows of people, goods, information and capital. In this way the border makes areas adjacent to it peripheral compared to core areas of the country. Border areas consequently form an important share of regions lagging behind in their development. This article presents the effects of Slovenian regional policy as established in the legislation of 1999. It considers the development of Slovenian border areas in the period between years 2000 and 2006 and based on legally defined indicators of regional development evaluates the role of regional policy measures and the usefulness of these indicators. KEY WORDS regional policy, regional development, border areas, Slovenia 303 Miha Staut, Janez Berdavs 1 Uvod Vloga razvojne politike za obmejna obmo~ja je v slovenski strokovni literaturi doìvela è kar nekaj obravnave, na primer Nared (2005). Poudarek pa se je s koncem preteklega stoletja, {e bolj pa v novem vse bolj osredoto~al na mejo kot razvojno prilònost. Kljub politi~nemu manj{anju njihovega pomena so upravne funkcije {e vedno tako mo~no razdeljene, da ostajajo dràvne meje ene pomembnej{ih fiziog-nomskih in funkcijskih lo~nic v prostoru. Na drugi strani pa predvsem gospodarstvo dokazuje, da meja sama ni edini dejavnik marginalnosti, saj se marginalna obmo~ja nahajajo tako ob mejah kakor stran od njih. Cilj prispevka je opisati in prikazati obmejna obmo~ja z vidika razvojnega (ne)skladja, kakor ga opredeljuje in ga je opredeljevala slovenska zakonodaja, ugotoviti, kaj se je s temi obmo~ji zgodilo v letih 2000–2006 ter v kolik{ni meri so politike uravnoteènega prostorskega razvoja prispevale k doseganju svojih ciljev v obmejnih obmo~jih v primerjavi z ostalimi. Ta ocena bo podana na podlagi meril razvojnih neskladij, kot jih opredeljujeta Zakona o skladnem regionalnem razvoju iz let 1999 in 2003, in sicer bodo med drugim ocenjena z vidika njihove uporabnosti. 2 Razvoj zakonodaje in metodologija Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja je bil sprejet leta 1999 in dopolnjen leta 2003 (Zakon o spremembah … 2003). Na njegovi osnovi je bil leta 2000 sprejet podzakonski akt, ki je dolo- ~al vrednosti meril za obmo~ja, upravi~ena do podpor, opredeljenih na ob~inski ravni. Opredelil jih je kot obmo~ja s posebnimi razvojnimi problemi s tremi kategorijami. Kot ekonomsko {ibka obmo~- ja so bila dolo~ena obmo~ja ob~in, ki v letu 1997 niso dosegle 80 % bruto osnove za dohodnino na prebivalca glede na dràvno povpre~je ali pa se jim je med letom 1991 in 1999 {tevilo prebivalcev zmanj- {alo za indeks 96 ali manj. Kot obmo~ja s strukturnimi problemi in visoko brezposelnostjo so bila opredeljena obmo~ja, kjer je registrirana brezposelnost za 20 % presegla dràvno povpre~je. Kot obmo~ja s strukturnimi problemi so bile opredeljene tudi ob~ine, kjer je delè kmetov od skupnega prebivalstva dràvno povpre~je presegal za 20 %. Kot razvojno omejevana obmo~ja so bile opredeljene ob~ine, ki z ve~ kot polovico svojega ozemlja segajo v 10 km obmejni pas ob hkratnem upadanju prebivalstva za indeks manj{i od 96 med leti 1991 in 1999. Dodatno so bila v tretjo kategorijo vklju~ene ob~ine, katerih ve~ kot polovico ozemlja predstavljajo obmo~ja z omejenimi dejavniki ob hkratnem upadanju {tevila prebivalstva za indeks manj{i od 96 med leti 1991 in 1999. Glede na opisano opredelitev je v letu 2000 ta merila izpolnjevalo 129 slovenskih ob~in (Pe~ar in Fari~, 2001). Nekatere ob~ine so izpol-njevale ve~ meril hkrati, vendar teh podatkov ni mogo~e se{tevati. Kljub solidno dolo~enemu zakonu so se kmalu za~ele kazati nekatere njegove pomanjkljivosti. Nanje je opozorilo è Poro~ilo o regionalnem razvoju (2003). Te so: majhnost in nehomogenost osnovne teritorialne enote, problemati~na mejna vrednost za dolo~itev obmo~ij s strukturnimi problemi (kmetijstvo), preve~krat se v merilih pojavlja indeks rasti prebivalstva, dvakrat pa se kot merilo upo{teva kmetijsko merilo ter pojem razvojno omejevanih obmo~ij, ki je bil opredeljen zelo nejasno, {e posebej njegov del o obmo~jih z omejenimi dejavniki. Merila za uvrstitev ob~in v obmo~ja s posebnimi razvojnimi problemi niso vsebovala merila uspe{nosti in mo~i lokalnega gospodarstva. Ekonomsko {ibka obmo~ja so dolo~ena glede na gibanje prebivalstva in bruto osnovo za dohodnino, ki pa je merilo ekonomske mo~i prebivalstva (Pe~ar 2006). Ku{ar (2003) navaja, da je merilo o deleù kme~kega prebivalstva vsebinsko in metodolo{ko sporno, saj se obmo~ja z visokim deleèm kme~kega prebivalstva v veliki meri prekrivajo z visoko brezposelnostjo in nizko dohodnino. Obmo~ja s posebnimi razvojnimi problemi so bila definirana pre{iroko, saj so obsegala kar 129 od takratnih 192 ob~in, kar predstavlja 57 % povr- {ine in 49 % prebivalstva Slovenije. Slabost so poskusili omiliti s sprejetjem Navodila o prednostnih obmo~jih dodeljevanja spodbud, pomembnih za skladni regionalni razvoj (2001). Ob~ine, ki so sodi-le v obmo~ja s posebnimi razvojnimi problemi, so bile glede na prepletanje razvojnih problemov razdeljene 304 U~inkovitost politike skladnega regionalnega razvoja v obmejnih obmo~jih na sezname od A do D. Uvrstitev v eno izmed skupin je neposredno vplivala na delè neposrednih spodbud oziroma sofinanciranja s strani dràve projektom, ki so se izvajali v teh ob~inah (Ku{ar 2003). Zaradi vsega na{tetega so opredeljevanje obmo~ij s posebnimi razvojnimi problemi opustili, v novem Zakonu o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja (2005) pa uveljavili tako imenovani indeks razvojne ogroènosti, ki je sicer opredeljen è v Strategiji regionalnega razvoja Slovenije (2001) vendar stopi v zakonodajo {ele z novim zakonom. Ta indeks na novo opredeli obmo~ja, upravi~ena do finan~- nih spodbud. [tevilo upo{tevanih kazalnikov se s prvotno 36, pri katerih so se nekateri podvajali, zmanj{a na 11. Zdruèni so v pet sklopov, ki opredeljujejo razvojno ogroènost: regionalna razvitost, trg dela, prebivalstvo, izobrazba in okolje. Poseben poudarek je v metodologiji dan teì kazalnikov, kjer je pou-darjena obteìtev sklopa, ne pa posameznega kazalnika. Vsak izmed kazalnikov je standardiziran tako, da leìjo standardizirane vrednosti na intervalu med 0 in 1. Nato je iz vseh standardiziranih kazalnikov izra~unana aritmeti~na sredina. Pridobljene vrednosti so v kon~ni fazi indeksirane na osnovo dràvnega povpre~ja in izra~unane inverzne vrednosti, saj gre za indeks ogroènosti in bi v nasprotnem primeru vi{je vrednosti pomenile manj{o ogroènost. Indeks razvojne ogroènosti se specifi~no izra~unava za regionalno raven (SKTE 3). 3 Rezultati 3.1 Obmo~ja s posebnimi razvojnimi problemi Z izra~unom in prikazom obmo~ij s posebnimi razvojnimi problemi za programsko obdobje 2000–2006 in z zadnjimi razpolòljivimi podatki smo v raziskavi sku{ali ugotoviti, v kolik{ni meri je stara zakonodaja (vendar ne zgolj ta), ki je specifi~no ciljala tudi obmejna obmo~ja, prispevala k zmanj{anju razvojnih neenakosti obmejnih obmo~ij glede na preostalo Slovenijo. Slabo definirana merila za izbor obmo~ij s posebnimi razvojnimi problemi onemogo~ajo zanesljivo ovrednotenje politike v letih 2000–2005, gibanja njihovih vrednosti pa vsekakor niso bila vzpodbudna. Preglednica 1 prikazuje {tevilo ob~in, ki sestavljajo obmo~ja s posebnimi razvojnimi problemi in {tevilo ob~in, ki se uvr{~ajo med ta obmo~ja po posameznih merilih, opisanih pri slikah obmo~ij s posebnimi razvojnimi potrebami za obmejna obmo~ja in celotno Slovenijo. Ena ob~ina lahko seveda izpolnjuje ve~ meril hkrati. Podani sta {tevili ob~in za leti 2000 in 2005 (oziroma najblìji razpolòljivi podatek), kar ustreza za~etku in koncu veljavnosti Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja (v nadaljevanju Zakon). [tevilo ob~in je bilo v tem obdobju stabilno, saj se je {tevilo 192 ob~in leta 2002 pove~alo le za eno ob~ino, ki ni obmejna, namre~ [martno pri Litiji. Zgolj s primerjavo obsega obmo- ~ij s posebnimi razvojnimi potrebami ni mogo~e celovito sklepati na uspe{nost Zakona, saj so na razvitost ob~in vplivali tudi dejavniki zunaj vpliva zakona, predvsem splo{na drùbenogospodarska gibanja v {ir- {em prostoru. Slika 1: Obmo~ja s posebnimi razvojnimi problemi, dolo~ena v programskem obdobju 2000–2006: 1 = ekonomsko {ibka obmo~ja, 2.a = obmo~ja s strukturnimi problemi, v katerih delè brezposelnih za ve~ kot 20 % presega dràvno povpre~je, 2.b = obmo~ja s strukturnimi problemi, v katerih delè delovno aktivnega prebivalstva v kmetijstvu od vsega prebivalstva za ve~ kot 20 % presega dràvno povpre~je, 3.a = razvojno omejevana obmo~ja, kjer obmo~ja z omejenimi dejavniki obsegajo ve~ kot polovico povr{ine ob~ine in jim isto~asno upada {tevilo prebivalcev, 3.b = razvojno omejevana obmo~ja, v katerih je ve~ kot polovica povr{ine ob~ine znotraj 10 km obmejnega pasu in kjer isto~asno upada {tevilo prebivalcev, skupaj = unija vseh na{tetih pogojev. p str. 306 Slika 2: Obmo~ja s posebnimi razvojnimi problemi, izra~unana glede na razpolòljive podatke ob koncu programskega obdobja 2000–2006. Kategorije enake kot pri sliki 1. p str. 307 305 Miha Staut, Janez Berdavs aj 2.b skup 2.a 3.b 1 3.a 306 U~inkovitost politike skladnega regionalnega razvoja v obmejnih obmo~jih 307 Miha Staut, Janez Berdavs Glede na analizo Zakon obmejnim obmo~jem ni prinesel pomembnega razvojnega pospe{ka. Obseg manj razvitih obmejnih obmo~ij se ni zmanj{al, nadaljeval se je upad {tevila prebivalstva, nekateri kazalniki kaèjo celo na poslab{anje poloàja obmejnih obmo~ij, pozitivna gibanja pa so bila posledica splo{nega razvoja v Sloveniji. Ve~ina obmejnih ob~in, ki tvorijo obmo~ja s posebnimi razvojnimi problemi, se nahaja v severovzhodni in jùni Sloveniji. Na obeh obmo~jih pa se te navezujejo na ve~je regionalne tvorbe z najrazli~nej{imi razvojnimi problemi, ki so obi~ajno nepovezane z mejo. Primer je ob~ina Bistrica ob Sotli kot del Posotelja, ki v celoti sodi v obmo~je z razvojnimi problemi. Na drugi strani meje se na Hrva{kem nahaja relativno razvito Hrva{ko Zagorje. V nadaljevanju podrobneje predstavljamo gibanja po posameznih merilih za uvrstitev med obmo~- ja s posebnimi razvojnimi problemi. [tevilo obmejnih ob~in, ki spadajo med obmo~ja s posebnimi razvojnimi problemi, se je malenkost-no pove~alo; podobna gibanja je zaznati na ravni celotne dràve. V obdobju veljavnosti Zakona ni pri{lo do èlenega zmanj{anja regionalnih razlik in pospe{enega razvoja manj razvitih obmo~ij v Sloveniji. Obseg ekonomsko {ibkih obmo~ij se je mo~no zmanj{al tako v obmejnih obmo~jih, kot tudi sicer. To je posledica splo{ne rasti dohodkov prebivalstva v Sloveniji (med letoma 2000 in 2005 je bruto osnova za dohodnino na prebivalca zrasla za 80 %). Kljub temu, da je stopnja registrirane brezposelnosti v obdobju veljavnosti Zakona v Sloveniji upadla (s 13, 3 % januarja 2000 na 10,4 % januarja 2005), se je {tevilo obmejnih ob~in, v katerih delè brezposelnih za ve~ kot 20 % presega dràvno povpre~je, pove~alo. To kaè na rast zaposlovanja in razvoja v osrednjih, è razvitej{ih obmo~ji ter pove~evanje razvojnih razlik. [tevilo ob~in, v katerih delè delovno aktivnega prebivalstva v kmetijstvu od vsega prebivalstva za 20 % presega dràvno povpre~je, se je pove~alo tako v obmejnih obmo~jih, kot v celotni dràvi, ~eprav je v dràvi kot celoti deleàktivnih v kmetijstvu padal. Upad kme~kega prebivalstva pa ni bil enakomeren na ozemlju celotne dràve. Kot je mogo~e sklepati, je bila deagrarizacija mo~nej{a v ob~inah, ki niso izstopale po deleù kme~- kega prebivalstva. [tevilo ob~in z mo~no nadpovpre~nim deleèm aktivnih v kmetijstvu se je zato pove~alo, kar kaè na ve~anje regionalnih razlik in neuspeh regionalne politike pred letom 2005 na tem podro~ju. Gibanje {tevila ob~in, uvr{~enih med obmo~ja s posebnimi razvojnimi problemi na podlagi meril, ki se v definiciji naslanjajo na upad prebivalstva (1, 3a in 3b), je posledica dejstva, da je prebivalstvo najbolj upadalo na obmejnih obmo~jih. Preglednica 1: [tevilo ob~in v obmo~jih s posebnimi razvojnimi problemi lo~eno po merilih, leta 2000 in 2005. vse ob~ine obmejne ob~ine merilo 2000 2005 2000 2005 1 92 53 40 28 2a 63 65 28 35 2b 98 107 38 41 3a 26 5 17 5 3b 47 45 38 38 vsi 129 140 53 55 3.2 Indeks razvojne ogroènosti Razen poskusa evalvacije uspe{nosti stare zakonodaje, usmerjene k skladnej{emu regionalnemu razvoju, sva v okviru te raziskave izra~unala {e indeks razvojne ogroènosti (IRO) po novi metodologiji (Kava{ in sodelavci 2005) za raven ob~in in ocenila primernost nove metodologije za izbor obmo~ij 308 U~inkovitost politike skladnega regionalnega razvoja v obmejnih obmo~jih intervencij regionalne politike. Za izra~un in analize indeksa smo uporabili podatke iz leta 2006, v kolikor pa ti niso bili dosegljivi, pa podatke iz popisa leta 2002. Prva pomanjkljivost je izbor kazalnikov, ki so osnova za izra~un indeksa, kar potrjuje multipla regresijska analiza. Ta kaè, da imata kazalnika (indeks dnevne delovne mobilnosti in poseljenost obmo~ja) le omejen pomen za oblikovanje indeksa. Preglednica 2: Izpis koeficientov multiple regresijske analize (rezidualna standardna napaka: 0,28 pri 182 stopinjah prostosti; multipli R-kvadrat: 0,923; popravljeni R-kvadrat: 0,919; F: 218 pri 10 in 182 stopinjah prostosti, p: < 2e–16). ocena standardna t vrednost P (> ⏐t⏐) stopnja koeficienta napaka zaupanja se~i{~e –3,09e–16 2,05e–02 –1,5e–14 1,00000 bruto osnova za dohodnino na prebivalca –1,98e–01 5,67e–02 –3,49 0,00061 0–0,001 bruto dodana vrednost gospodarskih drùb –2,21e–01 2,50e–02 –8,85 7,8e–16 0–0,001 na zaposlenega stopnja formalne zaposlenosti –3,70e–01 3,52e–02 –10,51 < 2e–16 0–0,001 stopnja registrirane brezposelnosti –4,71e–01 3,48e–02 –13,55 < 2e–16 0–0,001 indeks starosti prebivalstva –2,02e–01 2,52e–02 –8,03 1,2e–13 0–0,001 delè prebivalstva, priklju~enega na kanalizacijo –3,58e–01 2,93e–02 –12,20 < 2e–16 0–0,001 povpre~no {tevilo let {olanja prebivalstva –3,11e–01 4,33e–02 –7,18 1,8e–11 0–0,001 delè povr{ine ob~ine, ki je zajet v Naturo 2000 –3,75e–01 2,53e–02 –14,84 < 2e–16 0–0,001 indeks dnevne delovne mobilnosti –6,30e–02 2,83e–02 –2,22 0,02732 0,01–0,05 poseljenost obmo~ja (gostota prebivalstva) 3,75e–02 2,99e–02 1,26 0,21081 0,1–1 ^e indeks dnevne delovne mobilnosti oziroma {e bolj poseljenost obmo~ja (gostota poselitve) izka-zujeta visoko statisti~no povezanost s katerim izmed predhodnih kazalnikov, potem bi to pomenilo, da je njuna varianca è pojasnjena in bi to bila lahko do dolo~ene mere kritika izboru kazalnikov. Korelacijska matrika nam pove, da sta tako indeks dnevne delovne mobilnosti kot poseljenost obmo~ja zmerno pozitivno povezana z dohodnino, razvitostjo kanalizacijskega omrèja in leti {olanja, druge korelaci-je pa so nìje. Glede na povezanost preostalih koeficientov je mogo~e trditi, da varianca teh dveh ni toliko pojasnjena z ostalimi kazalniki, da bi postali zaradi tega nepomembni. Analiza povpre~nega standardiziranega ostanka pri regresiji za obmejne in ostale ob~ine pokaè, da imajo obmejne ob~ine v povpre~ju bolj negativne ostanke (ostanekpovp = –0,019) od ostalih (ostanekpovp = 0,011). ^e bi bila ta razlika statisti~no pomembna, bi to pomenilo, da so si obmejna obmo~ja in ostala obmo~ja toliko razli~na, da jih v razvojnem pogledu ni smiselno modelirati v istem okviru ampak lo~eno. t-test regresijskih ostankov za obmejna in ostala obmo~ja nam pove, da hipoteze o enakosti njunih aritmeti~nih sredin ne moremo ovre~i z dovolj veliko zanesljivostjo (p = 0,42). Obmejna obmo~ja se torej glede na izsledke od »osrednjih« slovenskih obmo~ij v razvojnih pogledih ne razlikujejo bistveno. Verjetno pa je, da obstajajo nekateri drugi dejavniki, ki delajo obmejna obmo~ja tako specifi~na, da terjajo posebno pozornost. Novi indeks razvojne ogroènosti ima precej{nje prednosti pred starim dolo~anjem obmo~ij s posebnimi razvojnimi problemi. Kazalniki so izbrani bolj uravnoteèno, na~in izra~una pa je pregleden. Zaradi tega je nerazvita obmo~ja bolje zajeti z indeksom razvojne ogroènosti kot pa na podlagi starih meril. Prednost novega indeksa je tudi v tem, da razvitost obmo~ij predstavlja zvezno in ne diskretno, kot je Slika 3: Indeks razvojne ogroènosti. p str. 310 309 310 Miha Staut, J anez Ber 60 do < 85 85 do < 95 dav 95 do < 105 s 105 do < 125 125 do < 150 150 do < 250 kilometrov 0 12,5 25 37,5 50 Vir podatkov: SURS, 2006 Vir kartografske podlage: GURS Kartografija: Miha Staut, Janez Bedavs Preglednica 3: Korelacijska matrika kazalnikov in indeksa razvojne ogroènosti. bruto osnova bruto dodana stopnja stopnja indeks delè povpre~no deleìndeks poseljenost za dohodnino vrednost formalne registrirane starosti prebivalstva, {tevilo let povr{ine dnevne obmo~ja U na prebivalca gospodarskih zaposlenosti brezposelnosti prebivalstva priklju~enega {olanja ob~ine, delovne (gostota ~ink drùb na na kanalizacijo prebivalstva ki je zajet mobilnosti poselitve) zaposlenega v Naturo 2000 ovitost politik bruto osnova za dohodnino na prebivalca bruto dodana vrednost gospodarskih drùb 0,51 na zaposlenega e skladnega r stopnja formalne zaposlenosti 0,63 0,34 stopnja registrirane brezposelnosti –0,60 –0,39 –0,75 indeks starosti prebivalstva –0,19 –0,22 –0,26 0,20 delè prebivalstva priklju~enega na kanalizacijo 0,54 0,27 0,17 –0,16 0,06 povpre~no {tevilo let {olanja prebivalstva 0,86 0,39 0,44 –0,43 –0,04 0,51 eg delè povr{ine ob~ine, ki je zajet v naturo 2000 –0,21 –0,29 –0,15 0,21 0,47 –0,10 –0,14 ionalnega r indeks dnevne delovne mobilnosti 0,52 0,29 0,26 –0,14 0,04 0,61 0,50 –0,12 poseljenost obmo~ja (gostota poselitve) 0,50 0,28 0,03 –0,01 –0,05 0,54 0,54 –0,28 0,48 IRO – inverzno –0,62 –0,33 –0,32 0,09 –0,31 –0,66 –0,66 –0,33 –0,58 –0,41 azv oja v obme jnih obmo~jih 311 Miha Staut, Janez Berdavs to veljalo za obmo~ja s posebnimi razvojnimi problemi, kar omogo~a vi{jo stopnjo prilagodljivosti v oblikovanju politik uravnoteènega regionalnega razvoja. Kot je pokazala na{a analiza, je indeks manj primeren za ugotavljanje razvojnih razlik na ravni ob~in; bolje se obnese na regionalni ravni, za kar je bil tudi oblikovan. Drobitev ob~in pove~uje medob~inske regionalne razlike, poleg tega pa slovenske ob~ine zaradi svoje velikosti niso primerna podlaga za uspe{no razvojno politiko. Druga pomanjkljivost indeksa je metoda izra~una. Ker so osnova za izra~un indeksa med 0 in 1 standardizirane vrednosti kazalnikov, indeks ne odraà mo~i regionalnih razlik. Kot referen~no vrednost (imenovalec) uporablja najvi{jo vrednost posameznega kazalnika v trenutnem naboru, kar pomeni, da je predmet merjenja nerazvitosti hkrati tudi merilo nerazvitosti. Pri tem se sklicuje na metodologijo izra~unavanja indeksa ~lovekovega razvoja (HDI). Kljub temu pa med njima obstaja bistvena razlika. HDI za vse tri uporabljene kazalnike resda v imenovalcu uporablja najvi{jo vrednost, vendar je ta dolo~e-na s konstanto, kar je v nasprotju z indeksom razvojne ogroènosti, ki imenovalec prireja glede na trenutno maksimalno vrednost v naboru enot. Zaradi tega je HDI primeren tudi za ~asovne in prostorske primerjalne analize, indeks razvojne ogroènosti pa je ustrezen le za merjenje relativne (ne)razvitosti oziroma ogroènosti, ne pa tudi nerazvitosti same po sebi. Indeks je prostorsko in ~asovno neprimerljiv ter ne odraà ve~anja razvojnih razlik z manj{anjem opazovanih prostorskih enot (ampak kve~jemu obratno), zato je neprimeren za kasnej{a vrednotenja politike regionalnega razvoja. Prikaz indeksa razvojne ogroènosti po ob~inah na sliki 3 pokaè dokaj heterogeno sliko, o~iten pa je bolj{i poloàj zahodne Slovenije pred vzhodno. Obmo~ja visokih indeksov regionalne ogroènosti obsegajo ve~ino vzhodne Slovenije in obmo~ja jugovzhodno in jùno od Ljubljane. Kot obmo~ja s posebej visokim indeksom izstopajo Suha Krajina, zahodni in severni del Savinjske regije, Haloze, Slovenske gorice ter posamezne ob~ine kot so Brda, Gorenja vas-Poljane, Lukovica, Dobje in [kocjan. Obmejna obmo~ja ne odstopajo bistveno od opisanega vzorca: mejne ob~ine na zahodu dràve imajo ve~inoma nizke indekse, na vzhodu pa visoke. Ta vzorec kvarijo posamezne ob~ine z izrazito nizkimi vrednostmi indeksa v zahodnem delu dràve in obratno. Razlike v vrednosti indeksa so kljub manj{emu {tevilu ob~in in skupni lastnosti obmejnosti {e vedno precej{nje. Razpon vrednosti indeksa za vse ob~ine sega od 60 do 213, za obmejne ob~ine pa 70 do 165 (11 ob~in z najvi{jimi vrednostmi indeksa regionalne ogroènosti ne spada med obmejne). 4 Sklep Analiza razvoja obmejnih obmo~ij med letoma 2000 in 2006 je glede na merila, dolo~ena z zakonodajo iz leta 1999, jasno pokazala na neugodna razvojna gibanja v obmejnih obmo~jih v primerjavi z ostalimi. [tevilo ob~in, ki se po omenjenih merilih lahko uvr{~ajo med obmo~ja s posebnimi razvojnimi problemi, se je sicer relativno pove~alo tako v obmejnih ob~inah kot tudi v vseh ostalih, vendar pa je ta podatek posledica slabosti metodologije izbora obmo~ij s posebnimi razvojnimi problemi. Ta ne pozna nikakr- {nega razlikovanja med obmo~ji s posebnimi razvojnimi problemi, saj se vanje lahko uvrstijo ob~ine le z enim ali pa petimi merili. Indeks regionalne ogroènosti ta problem odpravlja. Med obmejnimi ob~inami, ki sodijo v obmo~ja s posebnimi razvojnimi problemi, je veliko takih, ki so se mednje uvrsti-le z ve~ merili hkrati, za razliko od ostalih ob~in. Ta podatek è nakazuje na razlike med samimi ob~inami, ki sestavljajo obmo~ja s posebnimi razvojnimi problemi: nerazvite ob~ine, ki leìjo ob mejah, imajo ve~ razvojnih problemov od nerazvitih ob~in, ki nimajo obmejne lege. ^e pogledamo razvojna gibanja lo~eno po merilih, je o~itno, da so bila ta precej manj ugodna za obmejne ob~ine. Splo{ni obseg ekonomsko {ibkih obmo~ij se je v povpre~ju zmanj{al precej mo~ne-je kot v obmejnih obmo~jih. Rast {tevila ob~in, ki ustrezajo merilu deleà brezposelnih, ki za 20 % presega dràvno povpre~je, je bila relativno gledano mnogo vi{ja v obmejnih obmo~jih kot drugod. [tevilo ob~in, kjer je ve~ kot polovica ozemlja ob~ine obmo~je z omejenimi dejavniki, prebivalstvo pa hkrati upada, je v obmejnih obmo~jih ostalo nespremenjeno, medtem ko se je drugod mo~no zniàlo. 312 U~inkovitost politike skladnega regionalnega razvoja v obmejnih obmo~jih Vsekakor lahko ugotovimo, da na ravni dràve Zakon iz razli~nih razlogov ni bil uspe{en. Regionalne razlike so se le {e dodatno poglobile in to v veliki meri ravno na ra~un obmejnih obmo~ij. Krepile pa so se tudi razlike znotraj obmejnih obmo~ij samih, saj prevladujo~ proces ni bil {irjenje obmo~ij s posebnimi razvojnimi problemi, ampak poglabljanje problemov v è nerazvitih obmo~jih. Te ugotovitve le potrjujejo è pred ~asom postavljene trditve, da se regionalne disparitete v Sloveniji {e vedno pove~ujejo in da so v Sloveniji prisotne tènje po koncentraciji na majhnem delu poseljenega sveta in hkratne tendence po razseljevanju in red~enju prebivalstva na obsènih obmo~jih poselitvenega prostora (Ravbar 2000). 5 Viri in literatura Kava{, D., Pe~ar, J., Ku{ar, S., Colnar-Leskov{ek, T., Àman, R., Perdan, A., Brajnik, V., Guli~, A., Praper, S., Slabe Erker, R., Filip~i~, J. 2005: Razvoj orodij za oblikovanje in spremljanje politike regionalnega razvoja: raziskovalni projekt. In{titut za ekonomska raziskovanja, Center za mednarodno konkuren~nost, Urbanisti~ni in{titut Republike Slovenije. Ljubljana. Ku{ar, S. 2003: Problemska regija kot element za zasnovo regionalnega razvojnega programa. Magistrsko delo, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo. Ljubljana. Medmrèje 1: http://terminologija.stat.si (3. 6. 2008). Medmrèje 2: http://www.stat.si/pxweb/Dialog/varval.asp?ma=0723402S&ti=Zaposlene+in+samo-zaposlene+osebe%2C+medob%E8inski+delovni+migranti+ter+indeks+dnevne+migracije++po+ spolu%2C+ob%E8ine%2C+letno+%28za%E8asni+podatki%29&path=../Database/Dem_soc/07_trg _dela/05_akt_preb_po_regis_virih/10_07234_delovne_migracije/&lang=2 (3. 6. 2008). Nared, J. 2005: Meja kot dejavnik regionalnega razvoja. Slovenija po letu 2004. Koper. Navodila o prednostnih obmo~jih dodeljevanja spodbud, pomembnih za skladni regionalni razvoj. Uradni list RS 44/2001. Ljubljana. Pe~ar, J., Fari~, M. 2001: Regionalni vidiki razvoja Slovenije s poudarkom na finan~nih rezultatih poslovanja gospodarskih drùb v letu 1999. Delovni zvezki Urada RS za makroekonomske analize in razvoj 9-8. Ljubljana. Pe~ar, J., Kava{, D. 2006: Metodologija izra~una indeksa regionalne ogroènosti za obdobje od 2007 do 2013. Delovni zvezki Urada RS za makroekonomske analize in razvoj 15-6. Ljubljana. Ravbar, M. 2000: Regionalni razvoj slovenskih pokrajin. Geographica Slovenica 33-2. Ljubljana. Poro~ilo o regionalnem razvoju. 2003: Poro~evalec dràvnega zbora 78/2003. Ljubljana. Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja. Uradni list RS 60/1999. Ljubljana. Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja. Uradni list RS 93/2005. Ljubljana. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja. Uradni list RS 56/2003. Ljubljana. 313 IZDAJATELJ Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU gi@zrc-sazu.si http://giam.zrc-sazu.si/ In{titut je leta 1946 ustanovila Slovenska akademija znanosti in umetnosti in ga leta 1976 poimeno-vala po akademiku dr. Antonu Meliku (1890–1966). Od leta 1981 je sestavni del Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Leta 2002 sta se in{titutu priklju~ila In{titut za geografijo, ki je bil ustanovljen leta 1962, in Zemljepisni muzej Slovenije, ki je bil ustanovljen leta 1946. Ima oddelke za fizi~no geografijo, socialno geografijo, regionalno geografijo, naravne nesre~e, varstvo okolja, geografski informacijski sistem in tematsko kartografijo, zemljepisno knjìnico ter zemljepisni muzej. V njem je sedè Komisije za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade Republike Slovenije. Ukvarja se predvsem z geografskimi raziskavami Slovenije in njenih pokrajin ter pripravljanjem temeljnih geografskih knjig o Sloveniji. Sodeluje pri {tevilnih doma~ih in mednarodnih projektih, organizira znanstvena sre~anja, izobraùje mlade raziskovalce, izmenjuje znanstvenike. Izdaja znanstveno revijo Acta geographica Slovenica/Geografski zbornik ter znanstveni knjìni zbirki Geografija Slovenije in Georitem. V sodih letih izdaja monografije GIS v Sloveniji, v lihih letih pa monografije Regionalni razvoj. 314 IZBOR PUBLIKACIJ GIAM ZRC SAZU Zbirka Geografija Slovenije 315 IZBOR PUBLIKACIJ GIAM ZRC SAZU Zbirka Georitem 316 R R 2 Knjiga obravnava temeljna razvojna vprašanja Slovenije. Osvetljuje osrednje dileme Strategije razvoja Slovenije, vrednoti njena izhodišča in neposredne učinke posameznih razvojnih ukrepov. Avtorji vsak na svoj način odpirajo pereča razvojna vprašanja na ravni države, regij, občin ali posameznih sektorjev ter iščejo možne odgovore, nove spodbude, potenciale in priložnosti. Izhajamo iz predpostavke, da je naša naloga iskanje rešitev za gospodarsko uspešno, socialno pravično, okolju prijazno in etično odgovorno družbo, k tem ciljem pa morajo stremeti tudi vsa naša razvojna prizadevanja. Strategija razvoja Slovenije, čeprav je bila sprejeta šele pred tremi leti, skladno s prej napisanimi RAZVOJNI izhodišči in spremenjenimi makroekonomskimi razmerami potrebuje popravke, ki bodo slovenski razvoj preusmerili na trajnostno bolj sprejemljivo pot. Ne IZZIVI sme nas voditi le želja po kvantiteti, temveč moramo zagotavljati tudi kakovostni razvoj, pravičnejši do vseh državljank in državljanov ter do okolja. SLOVENIJE RAZVOJNI IZZIVI SLOVENIJE 32 € ISBN 978-961-254-147-7 9 2 1 6 9 8 7 7 7 4 1 4 5 HTTP:// ZALOZBA.ZRC-SAZU.SI REGIONALNI RAZVOJ 2 RR2.indd 1 22.9.2009 12:43:55