Železne niti 3 60 let poslovanja družbe Niko 60 let poslovanja družbe Niko Tina Nastran Družba Niko. 49 Železne niti 3 ▼ 60 let poslovanja družbe Niko Delniška družba NIKO je konec aprila praznovala pomemben jubilej: 60-letnico svojega delovanja. 27. aprila 1946 je peščica smelih in napredno mislečih ljudi ustanovila proizvodno zadrugo kovinarjev, imenovano NIKO. Z ustanovitvijo zadruge so želeli obnoviti kovinarsko dejavnost in zagotoviti ljudem možnosti za zaposlitev. Ljudje v Železnikih in okoliških krajih so namreč konec druge svetovne vojne pričakali gospodarsko popolnoma osiromašeni in z veliko brezposelnostjo. Danes lahko ponosno ugotovimo, da jim je uspelo. Proizvodni program zadruge kovinarjev je bil pester in raznolik - v začetku so izdelovali štedilnike, dimna vrata, papirne sponke, palične sponke, risalne žebljičke, brzoveze za mape, mehanizme za registratorje, kasneje tudi šestila, laboratorijske centrifuge, mešalce, tehtnice itd. To je program, ki se je z nekaterimi izdelki ohranil prav do današnjih dni, čeprav v drugačni obliki in predvsem v drugačni količini. Proizvodna zadruga kovinarjev NIKO je v svojem začetnem obdobju doživela veliko organizacijskih sprememb od preimenovanja, združevanja do ponovnega razdruževanja oziroma odcepitve. Leta 1954 se je reorganizirala in preimenovala v družbeno podjetje NIKO - tovarna kovinskih in elek-tromehanskih izdelkov - ter razširila svoj proizvodni program še na gospodinjske aparate in male elektromotorje. Zaradi specializacije proizvodnje se je v letu 1959 izločila proizvodnja šestil (odstop podjetju Kladivar Žiri) in vseh vrst tehtnic, ki so jih prenesli v novoustanovljeno podjetje Tehtnica. V letu 1962 se je podjetje vključilo v združeno podjetje Iskra Kranj in od 1. 7. 1962 dalje poslovalo pod imenom ISKRA - tovarna elektromotorjev Železniki. Z dnem 30. 6. 1962 je bil namreč v registru gospodarskih podjetij izveden izbris imena NIKO - tovarna kovinskih in elektromehanskih izdelkov Železniki. Takrat se je pravzaprav začela industrijska proizvodnja. Zlasti se je pospeševala proizvodnja malih elektromotorjev (obrat I), medtem ko je prvotni program pisarniške opreme (obrat II), lociran v starih prostorih na Racovniku, začel zaradi premajhnih investicijskih vlaganj postopoma upadati. Sledila je odločitev, da se proizvodnja pisarniških potrebščin osamosvoji in se nadaljuje proizvodnja v starih prostorih. Tako je 27. 6. 1963 občinska skupščina sprejela odlok o odcepitvi obrata II in ustanovitvi obrtnega podjetja NIKO Železniki. Vpis pri Okrožnem gospodarskem sodišču v Ljubljani z dnem 1. 7. 1963 pomeni ponovno uradno poslovanje podjetja, ki je od takrat dalje ostalo samostojno in neodvisno. V letu 1968 je bila izpeljana reorganizacija iz obrtnega podjetja v industrijsko, in sicer Kovinarsko podjetje NIKO. Zaradi pomanjkanja prostora kot posledice širitve programa in obsega proizvodnje se je v letu 1978 podjetje preselilo na novo lokacijo, na Otoke 16. V letu 1996 je sledilo lastninsko preoblikovanje v delniško družbo s slovenskim lastništvom. Ob koncu leta 2005 je bilo v delniški knjigi vpisanih še 309 delničarjev, kar je trikrat manj kot v času preoblikovanja. Število delničarjev se postopno zmanjšuje, zato lahko pričakujemo nadaljnje upadanje. Podrobnejši pregled dogajanj v času od ustanovitve proizvodne zadruge kovinarjev NIKO v letu 1946 pa do leta 1972 je podan v knjigi Selška dolina, ki jo je izdalo Muzejsko društvo Škofja Loka v letu 1973. Tradicija je za družbo NIKO zelo pomembna, zato na tem gradimo svojo razvojno strategijo. V strategiji razvoja do leta 2010 smo zapisali, da NIKO, d. d., nadaljuje poslanstvo svoje predhodnice ter ohranja in razvija stoletno tradicijo kraja. Naša vodilna misel je ostati vodilni evropski proizvajalec mehanizmov za registratorje in si zagotavljati nadaljnjo rast in dolgoročno stabilno poslovanje. Za realizacijo tega je potrebno stalno vlagati v razvoj, rast, napredek ... Zato je naš moto: Samo najboljšim je zagotovljena prihodnost. Ko razmišljamo o tem pomembnem jubileju, je razumljivo, da pomislimo na to, kako je bilo vsa ta leta, kaj smo počeli, kakšen je bil razvoj, kako bo v bodoče, kaj je še potrebno narediti itd. Dejstvo, da sem v družbi NIKO od junija 1987 dalje, enostavno pomeni, da se bom omejila pred- 50 Železne niti 3 ▼ 60 let poslovanja družbe Niko vsem na razvojno pot v tem času. Prav gotovo lahko s ponosom ugotovimo, da smo v tem obdobju naredili veliko, dobro poslovali in dosegli pomemben položaj, ki ga imamo v svetu. Blagovna znamka NIKO za mehanizme za registratorje je dobro znana in uveljavljena v Evropi in izven nje. Od leta 2000 smo vodilni evropski proizvajalec mehanizmov za registratorje in trenutno s svojo proizvodnjo in prodajo pokrivamo 23 odstotkov evropskih potreb. Današnja dnevna proizvodnja je preko 400 tisoč kosov, kar pomeni v letnem obsegu preko 105 milijonov kosov. Mehanizem za registrator je izdelek z zgodovino, saj ga je prvi izdelal Luis Leitz v letu 1896 in se je zaradi svoje funkcionalnosti - shranjevanje dokumentov - ohranil prav do današnjih dni, čeprav z bistveno spremenjenem izgledom. Ponosni smo, da nam je z veliko serijsko proizvodnjo uspelo ohraniti ta izdelek vse do danes in da z moderno tehnologijo dela dosegamo dobro dodano vrednost, ki nam omogoča nadaljnjo rast in razvoj. Ko smo se v sredini leta 1987 odločali o strategiji razvoja, je bilo težko; odločiti se je bilo treba, kam bomo usmerjali razvoj, katere izdelke forsirali, katere samo ohranjali, kaj posodobili, kaj opustili. Ko gledamo v preteklost, smo zadovoljni s takrat začrtano strategijo (usmeritev v nosilni program - mehanizem za registrator, in vzpostavitev velikoserijske proizvodnje), ki bo zagotavljala perfekcionizem in možnosti konkuriranja evropskim proizvajalcem po kvaliteti, ceni, dobavnih rokih, prilagajanju željam kupcev itd. V obdobju od leta 1987 do danes smo obseg proizvodnje mehanizmov povečali več kot osemkrat in se na svetovnih trgih srečevali z evropsko ter v zadnjih letih tudi s kitajsko konkurenco. Konkurenca je pomembna, saj nas krepi in spodbuja razvoj. V mesecu februarju smo praznovali še en jubilej, in sicer smo izdelali milijardni kos mehanizma. Za nas je to pomembno dejstvo oz. dokaz, da je izdelek dober in ga lahko prodajamo po konkurenčnih cenah na svetovnem trgu. V obdobju od leta 1987 do februarja 2006 smo izdelali 85 odstotkov vseh izdelanih kosov, kar kaže na izjemno hitro rast. Povečevanje letne produktivnosti je bilo povprečno 13 odstotkov. Rast letnega obsega proizvodnje mehanizmov se je izrazito začela po letu 1990, ko smo začeli z Železne niti 3 ▼ 60 let poslovanja družbe Niko uvajanjem nove tehnologije dela - postopno uvajanje avtomatizacije dela. Vzporedno z avtomatizacijo se je povečevala tudi produktivnost. Poudarili smo, da je naša proizvodnja velikoserijska in je njena značilnost tudi hitrost. Dnevna proizvodnja mehanizmov preko 400 tisoč kosov pomeni, da mora biti vsakih 18 stotink sekunde narejen nov mehanizem. Proizvodnja teče na devetih montažnih linijah, kar pomeni na eni liniji en kos vsako sekundo in pol. Dejstvo je, da ob taki proizvodnji za zagotavljanje kvalitete izdelkov cel proizvodni proces mora teči izjemno usklajeno - od vhodnih materialov, polizdelkov do končnega izdelka. Vsako odstopanje kvalitete materiala ali problemi pri opremi povzročajo nenačrtovane zastoje. Mehanizmi za registratorje predstavljajo s svojim obsegom še vedno največji del, zato proces mora biti optimalen - stalna skrb za racionalizacijo, avtomatizacijo, humanizacijo dela. Zaradi hitro rastočega obsega mehanizma za registratorje je bilo potrebno najti primerno tržišče. Zato je bila odločitev, da se usmerimo na svetovni trg, sprejeta že zelo zgodaj. Prve minimalne količine prodane v izvozu so bile v letu 1966, danes pa prodamo v izvozu 98 odstotkov, kar pomeni 103 milijone kosov na leto. Največji obseg prodaje je realiziran na evropskem trgu - Nemčija, Švica, Poljska, Velika Britanija, Avstrija, Francija, Češka, Belgija, Grčija, Španija, Turčija, Slovaška itd., nekaj malega prodamo celo v Savdsko Arabijo, Izrael. Včasih smo izvažali celo v Avstralijo in na Novo Zelandijo, sedaj zaradi nizko-cenovne kitajske konkurence to ni več mogoče. Potrebe po mehanizmih za registratorje so po informacijah naslednje: ♦v Evropski uniji: 380 milijonov, ♦v Evropi: 420 milijonov, ♦v svetu: 500 milijonov. Letne potrebe v zadnjem šestletnem obdobju ostajajo približno v enakem obsegu. Razlika je le v tem, da se je v tem obdobju močno okrepila kitajska konkurenca - v letu 2005 je bilo na Kitajskem nabavljenih že približno 50 odstotkov mehanizmov, kar je zelo ogrozilo evropsko proizvodnjo. Marsikateri proizvajalci so prenehali s proizvodnjo; trenutno smo še štirje večji in nekaj manjših. Zaradi nelojalne konkurence kitajskih proizvajalcev smo v začetku maja 2004, takoj ko smo postali polnopravni člani EU, s še nekaterimi EU proizvajalci začeli antidampinški postopek pri komisiji v Bruslju. Rezultat tega postopka je bila ob koncu januarja Rast obsega proizvodnje mehanizma je nazorno prikazana v grafu (1964-2006): kos Izdelane količine mehanizmovvletih 19)64 - 2004 90.000.000 - 80.000.000 - 70.000.000 - ri 60.000.000 - 50.000.000 - 40.000.000 - n 30.000.000 - 20.000.000 - - n n m n 10.000.000 - ^^anmmMM^ IU min.................. 964 1966 1968 1970 1972 1974 1976 1978 1980 1982 1984 1986 1988 1990 1992 1994 1996 llto 1998 2.000 2002 2004 52 Železne niti 3 ▼ 60 let poslovanja družbe Niko 2006 sprejeta odločitev o začasni uvedbi carinske zaščite za uvoz mehanizmov v EU s strani LR Kitajske. Ta odločitev pomeni nov zagon, povečan obseg proizvodnje v EU, normalen konkurenčni boj, načrtovani rezultat; vse to kot posledica večjega obsega proizvodnje, boljših cen itd. Rezultati poslovanja že sedaj niso slabi, saj je naša BDU/zaposlenega preko 28.000 EUR. Napovedana rast v letu 2006 v višini 25 odstotkov nam narekuje ne samo intenziviranje dela, pač pa tudi prostorsko povečanje, zato razmišljamo o širitvi. Načrti za prihodnjih pet let napovedujejo še hitrejšo rast in povečevanje. Poleg najpomembnejšega izdelka, o katerem smo že veliko napisali, smo seveda izdelovali tudi vrsto drugih izdelkov. Zavedamo se, da je samo z nenehnim uvajanjem sprememb obstoječih tipov izdelkov in uvajanjem novih izdelkov možno preživeti na daljši rok. V strategiji smo poudarili, da moramo vsako leto trgu ponuditi vsaj en nov izdelek. Do se- daj smo bili uspešni, saj smo v proizvodni program vpeljali vrsto novih izdelkov. Med njimi naj omenimo ovalne rinčice, različne tipe in dimenzije letev viseče mape, različne tipe kovic, razsuta in lepljena jeklena vlakna itd. Poleg tega je bila nova tehnologija dela - avtomatske linije za sestavo mehanizma - rezultat dela in znanja zaposlenih. Trenutno se ukvarjamo s postavitvijo nove linije za izdelavo novega tipa letve viseče mape ter z novo tehnologijo preoblikovanja žic - razvoj in izdelava sta v celoti v okviru družbe. Poskušamo s širitvijo izdelkov za potrebe na področju gradbeništva. Skratka, dela je več kot dovolj, in če bomo izkoristili znanje, ki ga imamo, ohranili delovne navade in imeli še malo sreče, bomo sposobni trend razvoja, ki smo ga zastavili, ohranjati še v naslednjem obdobju, ki naj bi bilo čim daljše. Poskrbeti moramo, da bomo najboljši, saj smo prepričani, da naš moto ''Samo najboljšim je zagotovljena prihodnost" še vedno drži. 53 Železne niti 3 T IZ TRADICIJE V SEDANJOST, Ob 60. rojstnem/ dnevu Domela se zahvaljujemo osem, ki ste^gradiii temelje kovinarstva z vizionarjem/ Nekom/ Žumrom/ na ceiu, osem, ki ste podjetje vodiii preko različnih/ uspehov in preizkušenj, osem, ki ste s svojim/ delom/ prispevali, daje podjetje raslo in se razrnjalo ter sodelavcem, ki z zavzetim/ delom skajpaj soustvarjamo prihodnost. ^sem kovinarjem čestitamo o&jiihi/eju. (llprava ODomel v Zelezsu/u/, maj/200& Z VIZIJO V PRIHODNOST 54