GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA KOPRSKEGA okraja KOPER — 16. DECEMBRA 1960 -¡V POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI LETO IX. — STEV. 50 SE OKROG ENOLETNE AKCIJE PIONIRJEV IN MLADIH ZADRUŽNIKOV □ fl Q M V Kopru so se pretekli teden zbrali predstavniki občinskih in okrajnega ter republiškega odbora enoletne akcije naših pionirjev in mladih zadružnikov. Večkrat smo že poročali o prizadevanjih In uspehih posameznih odredov, naše bralce pa smo tudi pregledno seznanili s končnimi uspehi, ki niso majhnega gospodarskega in vzgojnega pomena. Vemo Se, da so si naši pionirji In mladinci prislužili tudi republiška in zvezna priznanja, zato vsega tega ne bi zdaj kazalo še enkrat razčlenjevati po poročilu predsednika okrajnega odbora akcije Albina Simčlča. Bolj pomembna je bila na tem zaključnem posvetovanju razprava, v kateri so tovariši skušali iz dosedanjih izkušenj dobiti smernice za bodoče delo. Najprej so na kratko pregledali slovesne zaključke akcije po občinah. Povsod so se slovesnosti udeležili razen predstavnikov odredov tudi zastopniki raznih občinskih forumov. Odredi so prejeli nagrade v skupni vrednosti 3,600,000 din, pri čemer so prispevale občine 2 milijona, okraj pa 1,600.000 din. Darila so bila večinoma praktična (zelo veliko radijskih sprejemnikov), ponekod pa tudi v denarju. Po vseh občinah so priredili pionirjem zakuske. Med naj-uspelejše štejejo prireditve v Ilirski Bistrici in v Sežani. V izmenjavi mnenj predstavnikov odbora akcije, vzgojiteljev in drugih predstavnikov društev in organizacij, ki delajo s pionirji in z mladino, se je izkristalizirala misel ,naj bi z NA PRAGU 22. DECEMBRA Zgodovina našega ljudstva je polna zapiskov o njegovi junaški borbi s številnimi zavojevalci, vendar pa obdobje zadnjih devetnajstih let predstavlja pocebno poglavje. Pred 19. leti se je jugoslovansko ljudstvo pod vodstvom svoje Komunistične partije in tovariša Tita odločno uprlo okupatorju in njegovim hlapcem. Takrat se je porodila tudi naša mlada vojska, ki je brez tuje pomoči, samo s podporo jugoslovanskih narodov, izvojevala osvoboditev. Marsikateri strateg bi podvomil v zmago, če bi vedel, da je bilo leta 1941 razmerje sil 7:1, leta 1942 približno 5:1 in leta 1943 3:1 v korist sovražnika. Ves čas narodnoosvobodilne vojne pa je namreč bilo v Jugoslaviji okrog 2*5 nemških in več kot 25 ustaš-kih, četniških in belogardističnili divizij, do kapitulacije Italije pa tudi 22 italijanskih divizij. Vendar ta ugotovitev ni sejala malo-dušja, pač pa je vzbujala srčnost, ki je bila močnejša od sovražnikovega orožja. Mlada jugoslovanska vojska ie izzvala borbo s sovražnikom in zaradi pravilne taktike prekaljenega revolucionarnega borca tovariša Tita in KPJ dosegala neslutene zmage. Ko je bila zaključena narodnoosvobodilna vojna., je bila Jugoslovanska ljudska armada številčno zelo močna in moralno-poli-tično krepka. In takrat je sprejela nove naloge, kajti treba je bilo poskrbeti, da ibi stopala v vrste tistih naprednih braniteljev miru v svetu, ki s svojim znanjem in sodobno tehnično opremljenostjo uveljavljajo načela sožitja med narodi. To nalogo je JLA dostojno izpolnila in danes uživa naša domovina tudi po njeni zaslugi velik ugled v svetu. Tu nikakor ne smemo ob tej pomembni obletnici prezreti pomoči, ki jo naša Ljudska armada daje za izgradnjo socialistične dermovine. Pripadniki JLA, prežeti z revolucionarnim duhom, radi sodelujejo pri, gradnji naših mest in vasi, pri gradnji novih tovarn, vri razširitvi •elektrifikacije, razvoju kmetijstva in širjenju ljudskoprosvetne dejavnosti. Prav to pa dokazuje tesno povezanost naše armade z ljudstvom, in prav ta povezanost v vojni in miru vodi do vedno novih zmag. M. Topalovič, major JLA akcijo nadaljevali, vendar naj bi to delo vsklajeval poseben odbor v okviru Zveze prijateljev mladine, tako da se ne bi zgodilo, da teče v naših šolah vzporedno devet akcij (primer maja letos!). Za prihodnjo akcijo naj bi ta odbor izdelal enoten program, iz katerega bi si šole, mladinski aktivi in mladi zadružniki lahko izbrali tiste naloge, ki so zanje najbolj primerne in pri katerih bodo lahko pokazali največje rezultate. Te programe naj bi dobile šole pravočasno in jih potem med šolskim letom ne bi več vznemirjali z najrazličnejšimi okrožnicami in zadolžitvami. Toda to so stvari, ki jih bo treba urediti v republiškem merilu. Med posebnimi uspehi akcije — tistimi, ki se ne izražajo v številkah in finančni vrednosti — gre omeniti n. pr., da nam je uspelo našo mladino zainteresirati, da se ukvarja s pionirji in da so mladinski delovni kolektivi prevzeli patronat nad pionirskim odredom šole, nad katero ima patronat njihovo podjetje. Tu so tudi številni vzgojni momenti pri samih pionirjih, njihovo gospodarsko izobraževanje in družbeno obveščanje. Pa ne samo pionirji, tudi odrasli so tu: olirog 500 jih je sodelovalo pri akciji, požrtvovalno pomagalo; tu so se znašli na istem poprišču dela vse številne družbene organizacije, društva, šole — in pokazali so, kaj vse je mogoče narediti s skupnim in koordiniranim delom. Priznanje naši akciji je dal tudi predstavnik republiškega odbora Mi-lojko Vidmar. Poudaril je ponovno izreden pomen takih akcij, ki opozarjajo naše mlade ljudi na družbeno delo, jih vključujejo v skupno življenje v komuni, jih približujejo življenju in prilagajajo zahtevam šolske relorme. Naši učitelji so pri akciji imeli pomembno in hvale vredno vlogo, ne moremo pa tega trditi za razne pedagoške službe, Id bodo šele zdaj začele stanje analizirati, ker niso stale sredi procesa. Čeprav je bil sestanek vseh predstavnikov akcije zamišljen kot zaključna slovesnost, je bil pravzaprav izrazit delovni sestanek, na katerem so ob zaključku sprejeli tudi vrsto sklepov, ki so zgoščeno zajeli bistvo razprave in predlogov. In če beležimo že letos tako lepe rezultate, čeprav smo začeli pozno in nekoliko neurejeno, lahko za bodoče pričakujemo ob vseh teh pripravah še veliko več. Z. L. Spet je na vratih praznik naše ljudske armade. Ko je 22. d-cembra 1941 v Rudem tovariš Tito zbrane partizanske enote proklamiral za redno armado, ki se je z ramo ob rami borila z drugimi zavezniškimi armadami za rešitev človeške civilizacije pred podivjanim naeifa-šizmom, je bila še dolga pot do cilja. Toda skupaj smo jo s skrajnimi žrtvami prehodili in s trdno voljo dosegli to, kar smo hoteli. V zavetju svoje močne armade tudi danes varno gremo v lepše dni in svojim otrokom postavljamo trdno bodočnost. Kot v vojni smo tudi v miru vedno eno s svojo armado, zato bo 22. december praznik nas vseh! V soboto bo izredna konferenca okrajnega odbora Ljudske tehnike v Kopru. Ob tej priložnosti bodo verjetno podelili okrajnemu odboru LT Koper najvišje priznanje centralnega odbora Ljudske tehnike Jugoslavije. Na izredni konferenci bodo v grobih obrisih pregledali delo, ki jih čaka v prihodnjem razdobju. Letošnji uspehi so namreč prerasli vse načrte in postavili aktiviste Ljudske tehnike pred odgovorne in sem pa tja tudi težko izvedljive naloge. Predvsem pa bo potrebno obdržati razvojno kontinuiteto na vseh področjih dejavnosti ter dati številnim pobudam na terenu organizirano obliko in sistematičnost. Naš sodelavec je v zvezi s tem zaprosil za kratko izjavo sekretarja okrajnega odbora Ljudske tehnike Mira Okretiča: »Naše glavne naloge v prihodnjem letu bodo naslednje: nadaljevanje dela za tehnično vzgojo pionirjev in mladine pri uvajanju tehničnega znanja v šole in pri izpopolnjevanju vseh oblik teh- • v ničnega izobraževanja izven šole, posredovanje tehničnega znanja ljudstvu, pomoč industriji pri strokovnem izobraževanju in pomoč kmetijstvu. V ta namen pa predvidevamo pripravljalni tečaj V vseh naših občinah ugotavljamo razveseljiv razvoj posameznih panog gospodarstva in vsi dosedanji perspektivni plani so bili bolj ali manj uspešno realizirani. Le v obrti nekoliko škriplje in za primer navajamo stanje, problematiko in perspektivo obrtništva v koprski občini. Družbeni sektor obrti v tej občini vključuje 87,5 odstotka vse obrtne dejavnosti, ostalo je vključeno v zasebni sektor. Že tu pa moramo omeniti, da je proizvodna obrt znatno močnejša od tako imenovane uslužnostne obrti. Sedaj je v družbenem sektorju zaposlenih komaj 476 delavcev v 35 obrtnih organizacijah z več obrati, od katerih je 8 kovinske stroke, 3 elektro in 1 radiomeha-nične, 4 gradbene oziroma stavb- ne, 3 obrtno predelovalne lesne, 2 tekstilne, 7 živilske, 3 frizerske in po 1 kemične, tapetniške, fotografske, prevozniške in optične stroke ter obrat za pranje, čiščenje in likanje oblačili Vsi ti obrati so v glavnem v mestu samem, vendar pa ne zmorejo opraviti vseh naročil. Glavni vzrok je v tem, da jih je v posameznih strokah premalo in da imajo zelo slaba osnovna sredstva, ki daleč zaostajajo za sodobnimi obrtnimi opremami. Res je dana možnost presežka ostva-ritve planiranega celotnega dohodka, letos za okrog 120 °/o in-vestioij in zaposlitve nove delovne sUe. vendar še ni bilo moč vskladiti razvoja proizvodne in uslužnostne obrti, kakor .tudi ne povečati števila vajencev. Ob slovesnem zaključku vsestransko uspele enoletne akcije pionirjev in mladih zadružnikov v našem okraju so podelili tudi zvezne diplome vsem odredom, ki so sodelovali, okrajna priznanja prvima dvema odredoma v občinah, denarne nagrade in priznanja pa so dobili najprlzadevnejši tovariši pri akciji: Zivko Tomišič (Sežana), Albin Simčič (Koper, predsednik okrajnega odbora akcije), Albert Mihalič (Hrpelje), Jože Jerala (Koper), Alojz Stenta (Štanjel), Valerija Malovrh (Ilirska Bistrica) dn Viktor Kegel (Piran). Na sliki z nagrajenci sta še Oskar Vcnturinl in Ida Gec, predsednik in tajnica Zveze prijateljev mladi: „ Vsekakor bo nujno potrebno ustanoviti vrsto novih obratov, domala vseh strok obrti z najmanj 50 kvalificiranimi delavci in predvsem dati možnost izboljšanja mehanizacije. V koprski občini se pojavlja tudi občutna potreba po ustanovitvi specialnih servisov za popravilo gospodinjskih strojev in električnih aparatov vseh vrst. V tej zvezi že delj časa razpravljajo o graditvi obrtnega uslužnostnega centra v stavbah, zgrajenih po paviljonskem sistemu nekod izven mesta, kjer bi lahko opravljali obrtne storitve na industrijski način. Stroški za takšno gradnjo bi veljali cxkrog 117 milijonov dinarjev, kar vsekakor ni prevelika investicija, če upoštevamo, da bi bil že leta 1965 fizični obseg prometa za 150 odstotkov večji in bi zadovoljil potrebam prebivalcev. Tudi zasebni sektor obrti ima svoje posebne značilnosti, med katere sodi predvsem zmanjšanje števila obratov od 153 v letu 1956 na 145 letos, od teb pa jih je v mestu 79 'in na .podeželju komaj 66. Ugotovljeno pa je, da se zasebni obrtniki prevečkrat lotijo tudi tistih dejavnosti, ki niso v skladu z obrtnimi dovoljenji in da mnogi prehajajo iz obrtništva v .proizvodno dejavnost. O vseh teh problemih je pred dnevi razpravljal tudi občinski ljudski odbor v Kopru, ki je med drugim predlagal takojšnji začetek izdelovanja investicijskih programov za gradnjo novih poslovnih prostorov, izdelavo podrobnega načrta za združevanje sorodnih obrtnih organizacij v obrtne uslužnostne centre, ustanavljanje obrtnih servisov in samostojnih obrtnih obratov in delno spremembo določanja pavšalov obdavčevanja družbenim obrtnim obratom glede na njihovo deficitarnost. Še posebej pa bo potrebno pri poklicnem usmerjevanju mladine misliti na naraščaj v obrti, ki ga je iz leta v leto manj. za leto 1961 za učitelje tehničnega pouka ki si bodo pridobili višje znanje na višji pedagoški šoli, nato tečaj za uvedbo tehnične vzgoje v sedmi razred obvezne šole, nato specializiran tečaj za občinske inštruktorje za višjo stopnjo modelar-stva in pet tečajev za inštruktorje iz vrst mladine in pionirjev. Teh tečajev bi se udeležili najboljši mladinci in pionirji, ki so že pokazali določeno znanje in veselje do tehničnih panog. Razen teh tečajev pa bo okrajni odbor priredil več seminarjev in tečajev za usposabljanje vodstev osnovnih organizacij in občinskih odborov, posebna novost pa bo tečaj za delavsko in vajensko mladino za vse veje tehničnega izobraževanja. Veh tečajev bo torej okrog 15 z udeležbo okrog 600 mladih ljudi. Kvaliteta teh tečajev bo na višji stopnji kot doslej, saj nameravamo ustanoviti zavod za tehnično izobraževanje v Kopru, v katerem bosta delala dva poklicna strokovnjaka. Za Preskr-bovanje vseh krožkov, klubov in društev z literaturo, z načrti in materialom predvidevamo ustanovitev tehničnega servisa v Kopru. Glede prireditev in večjih akcij pa naj na prvem mestu omenim, da bomo nadaHevali z akcijo »Tehniko mladini in pionirjem«. Vso dejavnost v okviru te apcije bomo posvetili 20. obletnici ljudske vstaje. V razdobju med 1, januarjem in 29. novembrom bomo organizirali okramo razstavo pionirske fotografije, okrajna prvenstva radioamaterjev, modelnih jadrnic In motornih čolnov, letalskih modelarjev, mladih traktoristov in Prometnikov ter vrsto priložnostnih prireditev. Ljudska tehnika bo tudi sodelovala na drugem festivalu telesne kulture okraia Kooer. potem na zletu Ljudske tehnike v Kamniku in na pohodu Ob žici okupirane LiubUane. Končno -nni še omenim, da imamo v načrtu šesto konveko mednarodno rega-to, evropsko mladinsko prvenstvo v klasi Snine in mednarodne motorne dirke v Portorožu.« Okraini odbor Luidske tehnike v Konru si ie torei zastavil kar obsežne načrte, ki bodo zahtevali novih naporov od aktivistov LT. Še bolj pohvalno pa je dejstvo, da se nameravajo na svoji pivi redni konferenci Dosovoriti, kako bi celotno dejavnost Ljudske tehnike prilagodili nalogam prihodnjega petletnega gospodarskega načrta okraja Koper, Mislimo, da vsa dosedanja dejavnost te pomembne panoge in tudi prihodnji načrti zaslužijo večjo pozornost celotne družbe in vsestransko moralno in gmotno pomoč. V prvi vrsti pa velja to za gospodarske organizacije, saj le-te najbolj neposredno občutijo veliko pomoč kadrov, ki so šli skozi šolo Ljudske tehnike. Lom lir ZAKLJUČEK ŠPORTNEGA LETA it Ponedeljek, 19. decembra 1960, ob 20. uri v dvorani koprskega gledališča PARADA ŠPORTA IN ZABAVNE GLASBE Sodelujejo športni novinarji fizkulturnega tednika POLET in RTV Ljubljana ter 20 najboljših slovenskih športnikov — Igra ljubljanski jazz ansambel, pojeta Majda Sepe in Marjana Deržaj — Med sporedom podelitev nagrade najboljšemu slovenskemu športniku za leto 1960 in nagradno tekmovanje Vstopnina od 200 dinarjev navzdol S SEJE ODBORA ZADRUŽNIC PRI OZZ KOPER V ponedeljek je bila seja odbora zadružnic pri OZZ Koper. Bila je značilna po tem, da je odbor sprejel nekaj novih sklepov za delo med kmetijskimi proizvajalkami. Kmetijske zadruge postajajo vse močnejše gospodarske organi- Državni sekretar za zunanje zadeve Koča Popovio je te dni spet v New Vorku, kjer je v OZN postavil ostro zahtevo, da naj Generalna skupščina razpravlja o položaju v Kongu, hkrati pa je zahteval, naj to deželo takoj zapustijo vse tuje oborožene enote, naj spustijo na svobodo vse politične zapornike-pripadnike legalne vlade In parlamenta s Patrickom Lumumbo na čelu, naj se razorožijo uzurpa-torske bande Mobutuja in Kasavubu-ja ter vzpostavi zakonit red in ustavne svoboščine v Kongu. Na paradi športa in zabavne glasbe, ki bo 19. decembra letos v Kopru pod naslovom »OD TRI-SULA DO RIMA«, se bodo predstavili publiki razen najbolj znanih slovenskih športnih novinarjev tudi slovenski športniki mednarodnega slovesa. Med zabavnim sporedom, ki bo trajal približno dve uri, se bodo zvrstili pred mikrofonom član slovenske himalajske ekspedicije Belač, de-seterobojec Brodnik, atlet Lorger, Jack London: ZGODBE S SEVERA IN JUGA Prešernova knjižnica je izdala pred nedavnim šest novel tako branega in priljubljenega ameriškega pisatelja, ki jih je prevedla Tatjana Sre-bot. Te kratke zgodbe so polne živahnih in napetih dogodkov. Potem, ko so skoraj vse Svobode In vsa prosvetna društva v občini — prvih je pet, drugih pa osem — na svojih letnih občnih zborih pregledale dejavnost v pretekli sezoni in si začrtale bodoče delo, se je zbralo v Sežani preko sedemdeset delegatov društev na občinski konferenci, katere namen je bil, ugotoviti najvažnejše skupne probleme društev in nakazati pot za njihovo rešitev, kar naj bi pomagalo k pestrejši in bolj razvejani dejavnosti kulturnoprosvetne-ga in kulturnozabavnega življenja v komuni. Poročilo, ki ga je v Imenu Občinskega sveta Svobod in PD podal dosedanji predsednik Polde Rener, je izhajalo iz stališča, da so bili doslej doseženi v okviru prosvetnih društev — tu več, tam manj — prav lepi uspehi, da pa še vedno nismo rešili nekaterih vprašanj, ki ovirajo društva bodisi pri iskanju vsebine, bodisi oblik dela. Zdi sej da bodo spričo stanja, v katerem je trenutno kulturnoprosvet-no življenje v komuni, potrebno izvršiti čimprej nekatere ukrepe. Kot na ostalih področjih — v gospodarstvu, zdravstvu, šolstvu itd., bo treba tudi na področju ljudske pro-svete izdelati širši perspektivni in konkretni program kulturnoprosvet-nega razvoja v komuni. Tak program bo pripomogel, da se bo to področje proučilo celoviteje, v skladu s pogoji in z gospodarskim razvojem, kajti čas je že, da se tudi tu začne z načrtnim delom. Kulturnoprosvetno dejavnost v občini so letos močno osvežili pionirski in mladinski pevski zbori iz Sežane, Komna, Štanjela, Dutovelj, Divače in Senožeč ter tamburaški pionirski zbor iz Senožeč. Te čvrste poganjke bo treba še nadalje gojiti in jim posvečati vso skrb. mm/mm NEW YORK: Te dni so ustano-viU sklad OZN za kapitalni razvoj nerazvitih držav. Koriščenje tega sklada bo omogočilo hitrejši gospodarski napredek predvsem afriških in azijskih držav, ki daleč zaostajajo za evropskimi in ameriškimi, NEW DELHI: ZDA so odobrile Indiji posojilo v višini 114 milijonov dolarjev za zgraditev industrijskih objektov, nakup opreme, uvoz surovin in za kreditiranje privatne industrije, .MOSKVA: Stalingrajska hidro-centraia, ki je največja na svetu, je že začela obratovati s polno zmogljivostjo. Centrala ima-21 agregatov, ki imajo skupno moč 2,5 milijona kilovatov In bodo dali letno 14 milijard kWh električne energije. košarkar Danev, mojster orodne telovadbe Cerar, kolesar Janez Zirovnik, jeseniški hokejist Va-lentar, naš smučarski as Janez Pečar in drugi. Razen teh bomo lahko slišali tudi najboljše primorske športnike — veslačice izolskega kluba »Argo«, Marija Fafangela in druge, Športniki, ki bodo tokrat žastopali domala vse panoge slovenskega športa, bodo govorili bodisi kot člani letošnje jugoslovanske olimpijske reprezentance ali kot člani reprezentanc skoraj vseh letošnjih večjih šoortnih prireditev, vključno balkanskih iger v Atenah. _Sama prireditev bo razdeljena: v prvi pripovedni del, ki ga bo vodil Marjan Lipar, drugi del bo peljal znani športni komentator Slavko Tiran z izolskimi vesla-čicami in drugimi, medtem ko bo v zadnjem delu prireditve govo- V razpravi, ki so se je med drugimi udeležiU sekretar Občinskega komiteja ZKS Alfonz Grmek, predsednik Občinskega odbora SZDL Miro Jelerčič, zastopnik Občinskega sindikalnega sveta Ciril Drole, predsednik odbora Ljudske univerze Jože Peter-ca in drugI, so bili pojasnjeni še nekateri drugi problemi v zvezi s kul-turnoprosvetnim delom, tako da je konferenca zadobila dejansko delovni značaj in bo zato gotovo pripomogla k nadaljnjemu učvrščevanju Svobod in prosvetnih društev v sežanski komuni. Novoizvoljeni občinski svet Svobod In PD, ki ga bo vodil Miro Kranjec, je sprejel tudi nalogo, da izdela načrt za novo sezono, ki bo vseboval tudi proslave 20. obletnice ljudske vstaje In revolucije. —er ra o letošnjem evropskem nogometnem prvenstvu in o atletiki na olimpiadi v Rimu, Za gladki potek prireditve bosta poskrbela napovedovalca RTV Ljubljana Dušica Erzi-nova in Tomaž Trček, za dobro voljo pa ljubljanski jazz ansambel: In še posebna privlačnost te prireditve: vsi, ki jim bo pri žrebanju vstopnic naklonjena sreča, se bodo lahko udeležili šaljivega nagradnega tekmovanja z najboljšimi športniki Slovenije. Predavatelji, ki se predstavijo Posiojncanom s kakovostnimi in aktualnimi predavanji, zberejo v dvorane vselej mnogo hvaležnih poslušalcev. Zato so tudi sedanja prizadevanja Ljudske univerze naletela v Postojni na ugoden odmev, saj je poskrbela, da meščani lahko vsak ponedeljek v kino dvorani prisostvujejo izbranemu predavanju, spremljanemu z diapozitivi ali filmi. Ta vzgojna institucija prireja namreč v mesecu decembru v Postojni naslednja predavanja: 1. prof. S. Lenarčič — Koroška v sliki in besedi {ob 40-letnici koroškega plebiscita), 2.dr. E. Tome — Afrika terja pravice, 3. prof. F. Habe — Prirodne lepote Jugoslavije in 4. prof. F. Brenk — Na platnu smo videli. Programu bi sicer lahko očitali razcepljenost in nena-čelnost v izbiri tem, vendar pa kljub t?mu ¡izraža (posebno* iče upoštevamo tudi nedavna priza- zacije, ki iim je proizvodnja glavna naloga, po drugi strani pa so zaradi združevanja zadrug tudi bolj oddaljene od posameznih vasi, zato je prav, da se take druž-beno-politične dejavnosti, kot so jo opravljali odbori zadružnic pri zadrugah, prenesejo na organizacije SZDL, ki so teritorialno najbližje državljanom. Novi statut, ki se sedaj prilagaja delovni praksi, pa tudi omogoča najrazličnejše oblike dela v organizaciji SZDL. Zato je bil sprejet sklep, da se odbori zadružnic pri kmetijskih zadrugah ukinejo in da se njih dejavnost prenese v odbore in sekcije SZDL ter druge organizacije in krajevne odbore, ki so na vasi zadolženi tudi za zadeve, katere so v mestih v pristojnosti stanovanjskih skupnosti. Pri Okrajni zadružni zvezi pa se namesto dosedanjega odbora zadružnic imenuje mešana komisija za vprašanja kmetijskih proizvajalk, ki bo imela nalogo proučevati posamezne konkretne probleme kmetijskih proizvajalk v gospodarskem, družbenem in političnem življenju. Komisija bo te analize in predloge posredovala v razpravo in reševanje za- družnim vodstvom, organizacijam SZDL in drugim. Odbor je na svoji seji sklepal tudi o izobraževalnem delu v zimskem času. Tako bodo dp konca tega meseca seminarji za vzre-jo bekonov v zadrugah Prestra-nek, Postojna, Pivka, Košana in Knežak, Teh seminarjev se bodo udeležile predvsem ženske, ki se ukvarjajo s to panogo proizvodnje. Podoben seminar pa bo v prihodnjem mesecu še v drugih zadrugah, kjer se žene za to zanimajo. A. M. POMORSKA SREDNJA ŠOLA v Piranu razpisuje mesto ADMINISTRATORJA in RAČUNOVODJE Pogoji: dovršena srednja ekonomska šola 'in obvezno znanje strojepisja. Nastop službe je možen takoj ali po dogovoru. Plača po Zakonu o javnih uslužbencih. Prošnje, (kolkovane s 50 din, življenjepis 'ter spričevalo o šolski in strokovni izobrazbi vložite najkasneje do 31. decembra 1960. ZBOR SLOVENSKE PROSVETNE ZVEZE V soboto je bil v Trstu XIII. redni občni zbor Slovenske prosvetne zveze, ki je podrobno razpravljal o kul-turno-prosvetnem delu Slovencev na devanja pri organizaciji jezikovnih tečajev) resne namene Ljudske univerze, da nudi Postojnča-nom neprimerno več kot samo občasna priložnostna predavanja, kakor je bilo v navadi doslej. (ma) POPRAVEK V članku »Okrajni odbor Ljudske tehnike najboljši v FLRJ«, ki je bil objavljen v prejšnji številki »Slovenskega Jadrana«, je tiskarski škrat povzročil neljubo pomoto. Drugi odstavek bi se pravilno moral glasiti: »Od večjih uspehov naj omenimo nadalje prometno vzgojo mladih ljudi. V koprskem okraju je letos delovalo v šolah 87 krožkov prometne vzgoje, v katerih je bilo vključenih nad 2.500 pionirjev. Nadalje so organizirali 250 predavanj, ki jih je poslušalo okrog 16.000 pionirjev. Priredili so devet ocenjevalnih voženj kolesarjev s 393 udeleženci. Izpite za pionirsko prometno značko je opravilo 1.523 pionirjev, 98 filmskih predstav o prometni vzgoji pa si je ogledalo 43.000 pionirjev. Razen tega so se letos močno uveljavili krožki za uniformirane mlade prometnike.« Tržaškem. Ob tej priložnosti je prišlo tudi do združitve tržaške SPZ z Zvezo slovenskih prosvetnih društev v Gorici .Razpravljali so tudi o usmeritvi dela, ki naj bi imelo na-rodnoobrambno obeležje. Ker je dosedanji večletni predsednik SPZ prof. dr. Andrej Budal zaprosil za razrešitev iz zdravstvenih razlogov, bo odslej to pomembno kulturno organizacijo Slovencev na Tržaškem in Goriškem vodil prof. Ubald Vrabec. OBISK NOBELOVEGA NAGRAJENCA Prejšnji teden je obiskal Trst znani italijanski pesnik Salvatore Quasimodo, ki je lani dobil Nobelovo nagrado za literaturo. Bil je gost tržaškega Kulturno-umetniškega krožka, župan dr. Franzll pa mu je ob navzočnosti odbornikov mesta Trst podaril knjigo o tržaški zgodovini in zlat posnetek tržaškega pečata iz 14. stoletja. CERNIGOJEVA RAZSTAVA V STUTTGARTU Znani tržaški slikar in grafik prof. Avgust Cernigoj razstavlja te dni v Stuttgartu 14 olj in 11 grafik. Razstava teh njegovih najnovejših del je vzbudila veliko zanimanje, saj je Cernigoj eden izmed pomembnih evropskih likovnih umetnikov. S SESTANKA MLADINSKE ORGANIZACIJE HRPELJSKE STEKLARNE Te dni je imela mladinska or-gfmizac ja steklarne TOS v Hrpe-Ijah letno konferenco, na kateri so ugotovili uspehe dela v pre- PLINSICI KUHALNIK Z JEKLENKO IN ŠTEVCEM prodam za 6000 dinarjev. Naslov v oglasnem .oddelku Slovenskega Jadrana. DOPISNA ŠOLA V LJUBLJANI razpisuje VPIS V DOPISNO ADMINISTRATIVNO ŠOLO Pouk se bo pričel v mesecu januarju 1961. Prijave pošljite najkasneje do 25. decembra 1961 na naslov: DOPISNA ŠOLA LJUBLJANA, Likozarjeva ul. 3 Program, prijave in navodila za Vpis in šolanje v dopisni šoli dobite pri okrajnih in občinskih odborih ZB ali v Dopisni šoli v Ljubljani, Likozarjeva ulica 3, proti plačilu 50 din. Za posebne informacije priložite znamko za 20 din teklem poslovnem obdobju in se pogovorili o bodočih nalogah članstva. Organizacija šteje trenutno okoli 50 člainov obejega spola. Med najpomembnejše dosežke v tem letu štejejo izpite za priznanje polkvalifikacije v steklarski stroki, ki jih je uspešno opravilo 35 mladincev in mladink, Več članov in članic je v delavskem svetu obrata, ki so sodelovali pri reševanju tekočih problemov podjetja zlasti v izvajanju proizvodnega plana in tarifne politike. Sodelovali so tudi v prostovoljnem delu izven podjetja pri gradnji športnega igrišča, poslali dva svoia predstavnika v delovno brigado na Cesto bratstva in edinstva, ena izmed članic pa se je v posebnem tečaju usposobila za voditeljico lahkoatletičnih vaj in ieer. V zadnjem času se je pet mladincev in ena mladinka vkliuči'o v aktivno sodelovanje v dramatiki, nekateri člani obiskujejo večerno politično šolo. Sklenili so. da bodo vi bodoče še bolj poglobili vsestransko delo organizacije, zlasti v šnortu in izobraževanju, »To-sovci« se vedno pogosteje pojavljajo v raznih športnih tekmova- njih. Uprava podjetja z razumevanjem podpira in spodbuja svoj mladi kader k vsestranskemu udejstvovanju v organizacijskem življenju. Izvolili so nov odbor organizacije, ki bo razvil začeto plodno delo in ga izpopolnil_z_no-vimi pobudami. J. 2. Priprave za novoletno jelko na Hrpeljskem V okviru Socialistične zveze je v Hrpeljah . imenovan pripravljalni odbor za organizacijo novoletnega obdarovanja otrok. V ta namen so bila razposlana gospodarskim organizacijam vabila za prispevke z željo, naj bi bila letošnja Novoletna jelka bogatejša kakor v preteklih letih, kar naj bi bil hkrati dokaz izboljšanih gospodarskih razmer na tem področju. Kakor vsako leto bo tudi letos obdarovanje otrok v vseh šolskih okoliših v občini, ki jih bo obiskal dedek Mraz. V zvezi s prihodom dedka Mraza se pripravljajo ustrezni kulturni nastopi pionirjev. Pri organizaciji Novoletne jelke sodeluje letos v Hrpeljah tudi novo ustanovljeno Društvo prijateljev mladine. -va- Člani krajevnega odbora SZDL v Pivki so na zadnji seji razpravljali v vključevanju mladine v SZDL, o organizacijskih vprašanjih krajevne organizacije, o sekcijah, ki naj jih ustanove v vasi fter o (programu bodočega dela. Sklenili so. da bodo ustanovili tudi koordinativno sekcijo, ki naj v prihodnje usmerja napore vsega članstva SZDL v Pivki za rešitev številnih krajevnih problemov. Odborniki so se dlje časa zadržali tudi pri obravnavi pobude društva žena, da se v vasi čimprej najde primeren prostor za otroški vrtec. O tej pobudi naj bi razpravljali tudi ha skupnem sestanku odbora krajevne organizacije SZDL, pivške stanovanjske skupnosti in odbora ženskega društva. (ma) Urejuje uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik Rastko Bra-daškja. Izhaja vsak petek. Izdaja CZP Primorski tisk Koper. Uredništvo in uprava v Kopru, Cankarjeva 1, telefon 170. Posamezen izvod 10 din. — Letna naročnina 500 din, za tujino 1300 dinarjev ali 3,5 am. dolarja. — Bančni račun 000-70-1-181. Rokopisov in fotografij ne vračamo. — Tisk in kllšeji tiskarna CZP »Primorski tiski Te dni je upravni odbor Trgovinske zbornice za okraj Koper sprejel pravilnik o napravah in opremi poslovnih prostorov trgovinskih podjetij, trgovin in trgovinskih poslovnih enot na področju koprskega okraja. Ta pravilnik bo v kratkem stopil v veljavo in bo dopolnil Pravilnik o splošnih minimalnih tehničnih pogojih, ureditvi in opremi trgovin, ki ga je letos izdala Zveza trgovinskih zbornic FLRJ. V našem okraju je 463 trgovinskih lokalov — prodajaln. Od teh je bilo na novo urejenih v zadnjih štirih letih komaj 26, kar pomeni, da se je njihovo število povečalo le za 4,8 odstotka. In po drugi strani ugotavljamo, da je bilo leta 1956 v blagovnem prometu na drobno le za 6,181,421 dinarjev prometa, letos pa ga je že za 12,485.000 dinarjev, se pravi, da se je promet povečal za sto odstotkov. V teh letih je bilo vloženih v obnovo približno 20 prodajaln komaj okrog 62,000.000 dinarjev investicij in zato ima koprski okraj že 80 odstotkov vseh trgovinskih lokalov, ki so potrebni takojšnje rekonstrukcije, ker nagel razvoj blagovnega pro- o w meta na drobno zastaja zaradi zastarelosti lokalov. Novi pravilnik Trgovinske zbornice za okraj Koper ima torej več kot dovolj vzroka, da reši kočljivo vprašanje vsklajevanja hitrega razvoja blagovnega prometa s pospešeno gradnjo novih trgovinskih lokalov in namestitvijo sodobne opreme v dosedanjih. Tako med drugim priporoča še boljšo zunanjo in notranjo ureditev prodajaln in skladišč, Pri tem omenja normative za postavitev prodajalnih miz in omar, kakor tudi to, da morajo imeti prodajalne z lahko pokvarljivim blagom hladilne omare in tekočo mrzlo ter toplo vodo. V večjih potrošniških središčih, kakor so Koper, Izola, Piran s Portorožem, Sežana, Postojna in Ilirska Bistrica, bo potrebno na novo urediti tiste prodajalne živil in gospodinjskih potrebščin, katerih prodajna površina presega 60 m2, tako da bodo njihove naprave in oprema omogočile uvedbo samopostrežnega poslovanja, in v trgovinah industrijskega blada, če imajo več kot 80 m: prodajne površine. Pravilnik tudi pooblašča posebno komisijo, da bi določila način in jakost razsvetljevanja blaga, razstavljenega v izložbah. Gre namreč za učinek osvetlitve v večernih urah, ki ni odvisen samo od obsega in velikosti lokala, temveč tudi od zunanjega okolja, kakor je širina ulice, strnjenost lokalov, vrste izložbenega blaga in tako dalje: razen tega pa še nekaj določb glede rokov za izpolnitev obveznosti, ki jih daje pravilnik, Pogled na današnjo Sežano s poslopja lepe bolnišnice proti mestnemu središču kjer je tudi tovarna pletenin, v kateri so te dni proslavili deseto obletni*"»' delavskega samoupravljanja OB DESETI OBLETNICI DELAVSKEGA SAMOUPRAVLJANJA V SEŽANSKI TOVARNI PLETENIN KMETIJSKI KOMBINAT KOPER LETOS 61 MILIJONOV DINARJEV Kmetijski kombinat Koper, ki je imel doslej nemalo težav zaradi pomanjkanja stanovanj za svoje kmetijske delavce in dokaj neustaljeno delovno silo, je z nabavo dvanajstih dvostanovanjskih montažnih hiš in adaptacijo vrste stanovanj vzdolž koprske obale oskrbel že lepo število svojih ljudi z novimi stanovanji. Zamisel montažnih hiš se je v celoti obnesla — tako glede funkcional- nova toplarna na plinski pogon v Novem Beogradu bo začela leta 19G2 obratovaU nova toplarna na plinski pogon. Imela bo štiri agregate, ki bodo dajali po 110 MW električne energije, da bodo lahko ogrevali najmanj 20 tisoč stanovanj. Električno energijo bodo proizvajali iz predelanega lignita slabše vrste. Štiri vrste domačih televizijskih sprejemnikov Zagrebško podjetje Radloindu-strija bo v kratkem dalo na trg šUrl vrste televizijskih sprejemnikov z ekrani 43 in 53 cm. Televizorji serije »43-TV-103« bodo stali 150 tisoč dinarjev, serije »TV-104« 175 tisoč dinarjev, »Orion 53« 160.750 dinarjev in »TV-105-53« 200 tisoč dinarjev. Kakšne bodo cene televizijskih sprejemnikov, ki jih bo to podjetje izdelalo v sodelovanju s Telekomunikacijami v Ljubljani in bodo v kratkem naprodaj, bo podjetje objavilo v prihodnjih dneh. treba bo povečati pridelovanje tobaka Gospodarstveniki predvidevajo, da bo prihodnje leto naša tobačna industrija izdelala najmanj 30 tisoč ton tobačnih Izdelkov in še 24 tisoč ton umetno dozorelega, to je fcrmentlranega tobaka. Vendar menijo, da bo potrebno pospešiti pridelavo tobaka. To utemeljujejo z naslednjimi podatki: letos bomo proizvedli 20 tisoč ton tobačnih izdelkov in okrog 34 tisoč ton fer-mentiranega tobaka, prihodnje leto se bosta povečala domača potrošnja in izvoz in ker je jugoslovanski pridelek tobaka zaradi visoke kakovosti na tržišču zelo lslcan. Zato bomo morali pospešiti njegovo pridelovanje, če bomo hoteli zadostiti domači potrošnji in ugodnim izvoznim možnostim. vse vec hranilnih vlog Statistika kaže, da je bilo letos več hranilnih vlog, kot je bilo potrošniških kreditov. Trenutno je Narodna banka FLRJ zabeležila 2,072.000 vlagateljev, to je za 340 tisoč več kot lani, in ti so povečali hranilne vloge za več kot 17 milijonov dinarjev. Potrošniški krediti pa so se v primerjavi s stanjem v lanskem decembru povečali komaj za okrog 7 milijonov dinarjev. Zanimivo je tudi. da gredo ti potrošniški krediti v glavnem na račun najemanja kreditov za daljše odplačilne roke in za nakup blaga trajnejše vrednosti, kot so pohištvo, hladilniki, televizijski sprejemniki, motorna vozila itd. nosti kot sorazmerno nizkih investicij — zato je zares škoda, da je imel investitor precei težav z urbanisti zaradi določanja lokacij. Vsekakor pa ne kaže opustiti tudi nadaljnjih adaptacij starih stanovanjskih poslopij, ki so na podeželju še na razpolago. V ta namen je kombinat porabil doslej 61 milijonov dinarjev, od katerih odpade levji delež — 40 milijonov dinarjev — na republiška sredstva, dobršen del sredstev pa so prispevale obalne občine. Največ razumevanja do problema stanovanj za kmetijske delavce je pokazala piranska občina z deležem 11,750.000 dinarjev, sledi koprska s 7,800.000 dinarji ¡n še občina Izola z 1,200.000 dinarji. Vodstvo koprskega kombinata meni, da bi potrebovali za nadaljnje urejevanje stan-ivani za svoje delavce vsaj še toliko sredstev, s čimer bi lahko v celoti rešili to važno vprašanje, ki nedvomno v veliki meri vpliva na ustalitev delovne sile in končno na splošni uspeh in napredek kmetijstva na obalnem področju. »Enajst let obstoja tovarne in deset let delavskega samoupravljanja« ali »Kraška dekleta pojo« ali »Deset let uspehov In nove naloge« — tako al! še kako drugače bi lahko napisali nad tem sestavkom, ki naj vsaj deloma prikaže občutke in spomine, s katerimi smo v soboto popoldne zapuščali sežansko kino dvorano. Za nami je bila proslava prvega jubileja delavskega samoupravljanja v Tovarni pletenin, s katere smo odnesU vtise, polne vedrosti in upravičenega ponosa. Da. na tovarno pletenin ih na njen pridni in veseli kolektiv smo res lahko ponosni, saj je uresničil in uresničuje še danes vsa pričakovanja in upe, ki so se porajali iz želje po pospešenem dviganju gospodarstva na Krasu. Konec leta 1919 je Okrajnemu ljudskemu odboru Sežana uspelo zbrati 50 starih ln dotfajanili pletllnih strojev in dva polavtomatska stroja iz raznih tovarn v Kranju, Radovljici in drugod. Med njimi jih je bilo samo 16 sposobnih za proizvodnjo. Ob njih se Je delovni kolektiv usposabljal za proizvodno delo. Toda po nekaj letih so že z lastnimi sredstvi popravili ves strojni park. Proizvodnja Je stekla in problem zaposlitve ženske delovne sile nI bil več problem. Tudi s prostori so bile velike težave, saj tisti, ki so bili dodeljeni mlademu podjetju, niso ustrezali najosnovnejšim higienskim pogojem, s stalnim naraščanjem kolektiva pa so postajali iz dneva v dan tesnejši. Treba je bilo misliti na gradnjo nove stavbe in ta načrt se je deloma z lastnimi sredstvi, deloma pa s posojilom Generalne direkcije tekstilne industrije LRS uresničil že leta 1953. Toda z ustanovitvijo sežanskega obrata Telekomunikacij so se morali preseliti v novo halo, za katere izgradnjo so najeli blizu 21 milijonov dinarjev posojila, kasneje pa so kupili še upravno zgradbo, in s tem, da se je kolektiv odpovedal izplačilu premij, so zgradili še garažo in lopo za kolesa. Z naraščanjem proizvodnje so vlagali še nova sredstva za nabavo 21 pletiinih, 7 šivalnih ter G novih avtomatskih in 6 spcclalnlh strojev za šivalnico. Kako Je naraščala vrednost proizvodnje, pove že sam podatek, da so 1. 1950 beležili 478.000, letos pa že 1,250.000 na enega zaposlenega (IGO •/•), medtem ko je fizični obseg proizvodnje na enega zaposlenega znašal 1. 1953 81 kg, letos pa 'že 137 kg (70 •/.) trikotažnih izdelkov. Razen že omenjenih uspehov mladega kolektiva, ki je kmalu po ustanovitvi prevzel vodstvo podjetja, je tre- TEDENSIvI GOSPODARSKI KOMENTAR | Vemo za dosedanji razvoj industriji;, ki je dosegel raven, s katero se po mednarodnih podatkih uvrščamo na prvo mesto v primerjavi z drugimi državami. Mislimo pri tem na naraščanje proizvodnje z leta v leto Vemo tudi, da naj bi se v prihodnjih petih letih dvignila naša industrijska proizvodnja za nadaljnjih 84 Vo ali povprečno po 13 °lo letno. Dosedanji uspehi nam v tem pogledu dajejo dovolj jamstva za uspehe v tem smislu. Danes se hočemo dotakniti dveh drugih gospodarskih vej, to je kmetijstva in prometa, ker menimo. da sta ti dve veji posebno važni za naše območje. Kmetijstvo, ker je relativno še zaostalo, ima pa vse pogoje za razvoj promet pa glede na pomen za nas, ker imamo obalo in kjer se torej združujeta zemski in morski promet, kar ima seveda važne posledice. Kot rečeno ¡kmetijstvo in kmetijska proizvodnja še ni na taki višini kot bi bilo potrebno, da bi zadovoljilo vse potrebe. Zlasti na našem območju je še zaostalo in šele v zadnjih nekaj letih lahko opažamo tudi v tem pogledu naglo zboljševanje zlasti v smislu modernlzacije kmetijske proizvodnje, kar je tudi najvaž- nejša naloga prihodnjih petih let. Zato bodo tudi investicijska vlaganja v kmetijsko naraščala z leta v leto tako, da bodo v vsej državi od sedanjih 103 milijard narastla na 161 milijard ob koncu l. 1965. Če pogledamo koprski družbeni načrt za leto 1960, vidimo da je bilo za kmetijstvo in gozdarstvo predvideno nekaj nad 3 milijarde. Doslej smo letos investirali komaj nekaj nad poldrugo milijardo in smo torej v zaostanku, kar bo potrebno seveda nadomestiti čimprej, da bomo šli potem v skladu s splošnim razvojem naprej. To ni tako nemogoče, če pomislimo, da smo v preosnovo kmetijstva komaj dobro zastavili plug. pa se lahko že na tem prvem koraku postavimo z nekaterimi velikimi uspehi. Tudi je znano, da se v kmetijstvu uspehi ne pokažejo takoj, ker rasti vedno ni moči pospešiti, še manj pa. da bi rastline mnogo prej rodile, kot jim je to dala narava. , Promet naj bi se rtovn!inl za 62'/o v prihodnjih petih letih in vanj bomo investirali 961 milijard. Vemo, da srno v prometu doslej dosegli zavidne iispehe in rekorden razvoj, da pa je to šele začetek. Zlasti železniški promet je potreben modernizacije, ki jo tudi zelb naglo idosegamo. iSeveda je tudi na drugih področjih prometa še mnogo nalog, ki rastejo še poleg vsega obenem z novimi iznajdbami in podobno. Na našem območju se lahko pohvalimo, da smo glede prometa dosegli velik korak dalje. Imamo veliko paroplovno podjetje, gradimo pristanišče, urejen je avtobusni in kamionski prevozni promet in v načrtu imamo povezavo pristanišča oziroma obale z železnico. To bo brez dvoma ena prvih nalog v prihodnjih petih letih. Tudi na tem področju letos nismo dosegli predvidenega obsega investicij, čeprav še niso znani vsi dodatki. Vendar lahko ugotovimo. da smo zaostali pri nabavi prevoznih sredstev, kar pa se da nadomestiti brez prevelikih težav. Tako smo n. pr v-^a^U samo en hidrogliser, čeprav sta po planu predvidena dva s skupno zmogljivostjo 212 oseb. V prihodnjih petih letih bi torej v fm pogledu z rednim izpolnjevanjem plana dosegli raven, ki bo zadovoljila v prometu ne le vse potrebe, temveč tudi vse zahteve. -dt- ba omeniti še druge, ki v še popolnejši luči pokazujejo skrb za dolg proizvodnje, hkrati pa tudi za Izboljšanje standarda zaposlenih. Delovne norme kot interesno vzmet za dvig delovne storilnosti in osebnih dohodkov so uvedli že leta 1952. Vendar je bila zbirna evidenca v doseganju norm vse do 1. 1955 pomanjkljiva. Sele od tedaj so norme spremljali individualno ln zbirno. V tem razdobju so se norme s povprečno delovno spretnostjo ln s popolnim odzivom na nov sistem v nagrajevanju dvignile od 79 •/• na 10G "/». S tem pa so naraščali tudi prejemki, čeprav je šele v poslednjem času moč govoriti o doseganju občinskega povprečja. Prvi poskus organiziranja lastne menze jim je sicer propadel, pa so se tega problema ponovno lotili in ga tudi uspešno rešili skupaj z obratom »Avtoremont«. Danes govorijo o gradnji nove hale In o nabavi ter o uvajanju avtomatizirane proizvodnje, s čimer se bo bruto proizvod dvignil za 325 •/. v primerjavi s sedanjim, to je na nad mi- 2e pred tremi leti so v Sežani začeli razmišljati o gradnji pita-lišča belih mesnatih prašičev, ki jim pravimo bekoni. Ugotovili so namreč, da bi vzreja bekonov pomenila pomemben gospodarski dobiček za sežansko komuno, vendar so šele letos začeli uresničevati to zamisel. Bolje rečeno: Kmetijsko gozdarska poslovna Seminar za vodstva SZDL Občinski odbor SZDL v Postojni bo 21. decembra priredil v sejni dvorani ObLO Postojna enodnevni seminar za predsednike, podpredsednike, tajnike ln blagajnike krajevnih organizacij SZDL postojnske občine. Na seminarju bodo razpravljali o vsebini aktualnih družbeno političnih problemov naših dni na terenu, o delovnih metodah organizacije, o vprašanjih organizacije in poslovanja krajevnih odborov SZDL ter o povezavi in kontinuiranem sodelovanju krajevnih odborov in organizacij SZDL soloh z vsemi ostalimi družbeno političnimi organi na terenu. lljardo dinarjev, namesto sedanjih 2G ton pa bodo proizvedli 10G ton trikotažnih izdelkov na leto. S tem pa bo moč kolektiv, ki šteje sedaj 190 članov, povečati na 400. Seveda bo s tem še močneje izstopil problem stanovanj, ki se ga kolektiv spričo nujnosti reševanja težke proizvodne problematike še ni mogel lotiti. Odločna volja in izredna požrtvovalnost, ki so ju skupaj s celotnim (največjim ženskim) kolektivom v sežanski občini pokazali dosedanji delavski sveti in upravni odbori kakor tudi uprava tovarne, sta največja garancija za nadaljnji razvoj te lepo obetajoče gospodarske organizacije. Na sobotni proslavi pa so mlade delavke pokazale tudi voljo do kul-turno-prosvetnega ude.istvovanja. O tem priča lepo izvedeni program, ki ga je to pot popestril še prikaz dekliških modelov za štiri letne čase. Ob vsem tem je moč vedremu kolektivu samo čestitati z željo, da bi svoje modele, ki so zares lepi in prikupni, pokazal na večjih revijah -er zveza v Sežani se je lotila tega dela in gradnja pitališča se zaključuje. Glavna hrana za krmljenje belih mesnatih prašičev bo sirotka, ki jo proizvaja sežanska Mlekarna in da bodo proizvodni stroški čim manjši, bo pitališče v bližini poslopja Mlekarne. Razen sirotke, ki ima veliko hranilno vrednost in bo tudi njena cena nadvse ugodna, bodo dobivali prašiči kot dopolnilno hrano tudi močna krmila in zelenjavo. Zato bo možno doseči že v šestih mesecih težo do 120 kilogramov in njihovo meso ne bo kakovostno slabše od mesa običajnih pitanih prašičev. Investicijski elaborat -nredvide-va pitanje prašičev nemške pasme. Ti imajo sorazmerno malo masti, dosežejo pa zodovoljiv iz-plen. Letno bodo v tem pitališču (v dveh etapah po šest mesecev) zredili okrog 800 prašičev, kar predstavlja tri do štiri miliione dinarjev čistega letnega dohodka. Razumljivo je, da bo pitališče kar najbolj sodobno urejeno in za krmljenje ter čiščenje prašičev bosta dovolj dva delavca, kajti 5000-litrski zbiralnik sirotke bo lahko v nekaj minutah napolnil korita za hrano najmanj 400 prašičem. In tudi čiščenje vseh prostorov bo na osnovi najsodobnejših pripomočkov tako. da bo kar najmanj verjetnosti kužnih bolezni. Prašiči pa bodo še posebej pod stalnim nadzorstvom veterinarske službe, ki bo tej širokono-tezni gospodarski akciji nudia vso strokovno pomoč. Ro POSVET O VZGOJI KADROV Minulo sredo je komisija za organizacijo strokovnega izobraževanja pri OLO Koper pripravila enodnevni posvet ki so se i?a udeležili zastooni-kl vodstev večjih podjetij, predstavniki organov delavskega samouorav-Ijanja v teh gospodarskih organizacijah, zastopniki nkrainili zbornic ter predstavniki občinskih Iiudsklh odborov in občinskih sindikalnih svetov. Namen posvetovanji je bil. seznaniti vse z resolucijo Zvezne lltid-ske skupščine o organizaciji strokovnega Izobraževanja kadrov ter izmenjava dosedanjih izkušenj pri tem delu. Direktor Zavoda za produktivnost dela Jože Zakonlšek je govoril o značilnostih in problematiki strokovnega izobraževanja, zastonnlk nortiet-ja Planika iz Kranja Marian Potlsek pi o n-aktlčnem izvaianlu izobraževanja kadrov v njihovem podtetui. Po referatih se je razvila živahna razprava, ki je prinesla številne pobude za nadal'n'e delo naše okra;ne komisije za strokovno izobraževan'o kadrov, ki jo vodi podpredsednik OLO Franc Klobučar. V okviru meseca požarne varnosti so v sredo, 7. decembra J 060 odprli v mali dvoranici Beneške hiše na Tartinijevem trgu v Piranu razstavo o pomenu, delu in uspehih požarnovarnostne službe na področju koprskega okraja. Poleg najrazličnejših orodij ter aparatur in druge opreme, ki služijo gasilcem pri gašenju in preprečevanju požarov in pri drugih reševalnih akcijah, so z grafikoni prikazani tudi zanimivi podatki o številu, vzrokih in vrstah požarov, o višini njihove škode in podobno, številne fotografije pa nazorno opozarjajo obiskovalca razstave na hude posledice raznih vzrokov požarov, ki neštetokrat zahtevajo poleg velike materialne škode tudi človeške žrtve. . Izredno zanimivo razstavo — med drugim je mogoče videti tu- Krojni tečaj v Zagorju Sekcija za napredek žena pri krajevnem odboru SZDL v Zagorju na Pivki je priredila v vasi večmesečni krojni tečaj, ki ga vodi Ivan Kozman iz Postojne. Tefaj se jc začel prejšnji mesec in bo trajal do spomladi. Obiskuje ga dvakrat tedensko okrog 40 deklet ln žena, večinoma gospodinj in delavk, kar zgovorno dokazuje, na kolikšen odziv jc v vasi naletela pobuda omenjene sekcije pri krajevni organizaciji SZDL. M ... NORSINCI Mladi zadružniki v Noršincih so imeli letos na njivi v izmeri enega hektara zasejano laško ljulko. Vsa dela od setve do žetve so opravili sami za izkupiček pa so si kupili televizor Prihodnje leto bodo na Isti parceli zasadili hibridno koruzo. Računajo, da bi že prihodnje leto kupili kinoprojektor. ODMEVI .. . Zadnje dni preteklega tedna so v Celju prodajali domače pomaranče po 400 dinarjev kilogram. Ko pa so prišle na trg grške po 190 dinarjev, je padla cena tudi domačim. ... >„ To je prav, samo žal, da je moralo na znižanje cene domačemu blagu vplivati uvoženo blago. DOLENJSKI US¥ VtMm ■ I........ ■ i ■■ ■■■■ i l .«iMMMnM M« MM NOV ČASOPIS V prvi polovici decembra bo izšla prva številka novega časopisa Trgovinski delavec, ki ga bodo izdajale okrajne trgovinske zbornice Ljubljana, Novo mesto, Kranj in Celje .List je namenjen delavcem v trgovini in bo izhajal mesečno na 16 straneh ln na kakovostnem papirju. Obravnaval bo probleme trgovine s področja omenjenih štirih okrajev. Začetna naklada bo 15.000 Izvodov. l.i-LETNICA »FRUCTALA« V AJDOVŠČINI Kolektiv sadnolikerskega podjetja »Fructal« Je proslavil prejšnji teden 15-letnico ustanovitve podjetja in 10-letnico delavskega samoupravljanja. ---- PREPOVEDANO TRGANJE FLORE Trganje planik je prepovedano v skladu z določili Odredbe o zavarovanju redke flore. Kljub temu pa sta J. D. in S. K. 21. avgusta letos na pobočju planine Veliki zvon na Krvavcu natrgala 57 planile. Zaradi tega dejanja sta bila obtožena pred sodiščem. Zaradi kaznivega dejanja po zakonu o varstvu kulturnih spomenikov ln naravnih redkosti sta bila obsojena vsak na 2.000 dinarjev kazni, To naj bo v opozorilo ostalim, ki hodijo v planine, da ne bodo uničevali ali trgali rastlin, ki so zaščitene. di aparature za podvodno reševanje utopljencev in podobno sodobno opremo požarnovarnostne službe — si je že prvi dan ogledalo nad 200 .lj-W4tf Bertu Sotlarju, Maksu Furijanu in Poldetu Bibiču. , Gostovanje ljubljanske Drame, velja hkrati tudi kot neuradna, nekolikanj pozna otvoritev zimske sezone gostovanj v okviru zavoda »Primorske prireditve«, pozna zato, ker je bila v zadnjih dneh šele 'končana adaptacija električnih del. Uprava zavoda pa zagotavlja, da bo odslej njegovo kulturno-posredovalno delo potekalo nemoteno in je že v dogovoru za redna dramska, koncertna in zabavna gostovanja v vseh obalnih mestih in na terenu. Sflfš - ¿mM * - t i mmr l -! iif ;; ■ & i v m. If .Itill Hi Prizor iz .... v. S dramo črnske SONCU pisateljice Ilansberryjeve GROZDNA v izvedbi Drame SNG iz Ljubljane JAGODA V Pred nedavnim so imeli študentje goriškega okraja, ki študirajo v Ljubljani svojo redno letno skupščino. Kot gost se je skupščine udeležil tudi predsednik okrajnega odbora SZDL Nova Gorica France Skok. Goriški študentje so dosegli lepe uspehe na športnem podrodčju, sap so nogometaši nepremagljivi v njihovih vrstah. Težišče klubovega dela je kulturno-prosvetno in politično-ideološko udej-stvovanje, katerega področje so goriški centri in podeželje, na katero še posebno radi gredo. Velike uspehe žanje njihov pevski zbor »Vinko Vodopivec«, ki žal ne.naleti na zadovoljivo razumevanje pri odgovornih družbenih činiteljih, toliko bolj toplo pa ga zato sprejemajo poslušalci. S svojim kulturno-političnim programom obiščejo študentje večkrat srednješolce v okraju in krepijo tako vezi, ki so tako zelo važne in se njihova vrednost pokaže tedaj, ko se ti srednješolci vključijo v visokošolski študij. Študentje so sprejeli obširen program dela. Ustanovili bodo MDB, ki bo delala na področju goriškega okraja in jo bodo sestavljali tako študentje kakor srednješolci. Organizirali bodo pohod po goriškem okraju, kjer bodo obiskali grobove padlih, prirejali kulturne prireditve in imeli več predavanj mladim zadružnikom. Pisatelja Franceta Bevka naj bi sprejeli v klub kot častnega člana. Ob zaključku skupščine so sprejeli za častnega člana kluba Franceta Skoka in izvolili • predsednika kluba Jožeta Sušmelja. Hvalica Jack London: hči SNEGA V zbirki Školjka je te dni izšlo pri založbi Mladinska knjiga delo enega najbolj znanih ameriških pisateljev Jaclca Londona. Roman se odigrava med zlatosledci na daljnem ameriškem severu, na Aljaski, Tam je svet močnih, krepkih in pogumnih ljudi, tam pa je tudi svet puščobne in ledene divjine, kjer se lahko obdrže le najpogumnejši med pogumnimi in najmočnejši med močnimi. In v tem okolju se znajde samcato dekle, hči »zlatega kralja«. O njej pripoveduje ta knjiga. Michel de Montaigne: ESEJI V svoji knjižnici Kondor je izdala Mladinska knjiga zbirko esejev tega francoskega misleca, ki jih je izbral, prevedel in uredil Bogo Stopar. Mon-taignovi Eseji so knjiga življenjske radosti in moralni zakonik notranje sproščenega in svobodnega človeka. Zato ni čudno, da je knjiga preživela domala že štiri stoletja in da je v njej prav malo misli, ki bi veljale v našem času za zastarele. Montaigne bo vedno prijeten in vedno ga bodo ljudje brali. Pet let društvenega delovanja sicer ne sodi v vrsto obletnic, ki povezujejo delo in prizadevanja dveh ali več generacij, toda v Hrvatinih so v tem kratkem razdobju obstoja prosvetnega društva »Božidar Kolarič« znali najti vsebino dela in je društvo postalo zares last večine vaščanov in okoličanov. PD »Božidar Kolarič« v Hrvatinih pa združuje predvsem mladino in zatorej ni naključje, da so ob takem ustvarjalnem delu zrasle kar štiri aktivne sekcije: pevska, dramska, izobraževalna in kino sekcija. Samo prvi dve sekciji — pevska z mešanim, ženskim in moškim zborom ter dramatska sekcija — združujeta več kot .sto rednih članov. Posrečen prikaz svoje petletne aktivnosti so pokazali člani PD »Božidar Kolarič« preteklo soboto na lepi slavnosti, kjer so nastopili z izbranim programom. V prisotnosti zastopnikov občinskega Sveta Svobod v Kopru in drugih gostov so izročili članom društva televizijski sprejemnik — darilo kolektiva »Tomos« v Kopru — okrajni in občinski Svet Svobod Koper pa sta prispevala večji denarni znesek. S tem prispevkom in s samopomočjo si bodo v Hrvatinih sedaj uredili ob kulturnem domu še klub s televizijskim .sprejemnikom, kar bo že tako pestro in obsežno društveno dejavnost v Hrvatinih še poglobilo. b SREMSKI KARLOVCI — Tradicionalno »Brankovo nagrado« za poezijo v letu lflGO so podelili mlademu delavcu Dušanu Trifu-noviču iz Sarajeva. Nagrado je dobil za zbirko pesmi »Zlata svin-čenlca«. NOVA GORICA — V Biijah pri Novi Gorici so pretekli teden slavili stoletnico prve slovenske šole. ZAGREB — Industrijska podjetja na Hrvatskem so začela prevzemati strokovne šole. NEW YORK — Jugoslovanski kipar Ivan Meštrovič je postal član ameriške Akademije znanosti in umetnosti, ki šteje 50 članov. LEIPZIG — Eno izmed štirih prvih nagrad na mednarodnem festivalu kratkometražnega filma je prejel tudi slovenski film »Trije spomeniki« režiserja Dušana Povha. LJUBLJANA — Ze večkrat izvajana slušna igra našega znanega pisatelja Vasje Ocvirka »Ko bi padli oživeli« je bila ponovno na sporedu Radia Ljubljane, Režija Mirča Kraglja ni zaostajala za dobrim tekstom. NEW YORK — Akademski pevski zbor »Branko Krsmanovie« iz Beograda se je po zelo uspešni dvomesečni turneji vrnil domov. V 70 dneh bivanja V ZDA je zbor prepotoval 17 tisoč km in priredil 53 koncertov, ki jih je poslušalo 105 tisoč ljudi. ZAGREB — Tu so v znamenju 100-letnice svojega narodnega gledališča. Za prve jubilejne predstave so izbrali Krležo, Nušiča in Cankarja, Med gosti bosta tudi Drama in Opera SNG iz Ljubljane. TRST — Glasbena Matica je priredila koncert ljubljanskih opernih solistov V. Bukovčeve, M, B rajnika, L. Korošca. Dvorana Avditorija je bila polna in občinstvo je bilo navdušeno. NAŠE POMEMBNE ARHEOLOŠKE NAJDBE REKA — V Slovenskem domu je bil občni zbor KUD »Bazovica«, ki združuje več sto reških Slovencev. Skupščini so prisostvovali tudi predstavniki slovenskega društva »Triglav« iz Kariovca in Slovenskega doma iz Zagreba. Slikovita pokrajina, ugodna lega, milo podnebje in druge ugodnosti istrskega polotoka so privabile že najstarejšega — predzgo-dovinskega človeka, ki je tu našel ugodne pogoje za naselitev. Generacija je sledila generaciji in vsaka je puščala za seboj v zemlji sledove svoje materialne kulture, ki govore o značaju in pripadnosti naših istrskih prednikov. Predzgodovina Istre je bila dolgo zavita v gosto meglo, skozi katero so prodrli le redki zapiski in še te spremljajo vražjeverni podatki, V zadnjih desetletjih pa so arheološki predmeti, najdeni v jamah kot tudi na vi'hovih naših hribov, začeli vzbujati pri raziskovalcih vedno večjo pozornost. Številna raziskovanja so dokaza- V ozadju: Kaštelir v Dvorih nad Izolo PRIPRAVLJAJO POSVETOVANJE Zveza vseh naših društev, ki skrbe za otroke in za mladino, pripravlja za prihodnje leto široko posvetovanje o vplivu televizije na otroke in na mladino. To bo prvo posvetovanje te vrste v Jugoslaviji. Tu naj bi se srečali televizijski delavci, pedagogi, psihologi in vsi tisti, ki se ukvarjajo z vzgojo otrok. Priznati moramo namreč, da je postala televizija že faktor, ki močno vpliva na oblikovanje naših otrok in mladih ljudi. Udeleženci omenjenega posvetovanja bodo ori tem upoštevali dve stališči: kakšen je spored naših televizijskih odelaj in kako otroci reagirajo na posamezne televizijske sporede. V pripravah na to posvetovanje so že v Beogradu, Zagrebu in v Ljubljani začeli sistematično proučevati programe za otroke in druge televizijske oddaje. Posebne komisije naj bi zbirale gradivo in dosedanje izkušnje. Seveda bodo proučili tudi dognanja UNESCO in drugih organizacij, ki se že dolgo ukvarjajo s tem vprašanjem in so že tudi izdale številne publikacije, posvečene problemom televizijskih oddaj za otroke. Ob vsem tem bodo naši udeleženci posvetovanja upoštevali tudi izkušnje drugih dežel, ki imajo daljšo televizijsko tradicijo kot mi. (Po »Pres-servisu«) Ja, da je bil tedanji človek zaradi primitivnega načina življenja in skromnih sredstev, notrsb-nih za njegov obstoj, prisiljen, da se prilagodi okolici, da bi se čim uspešneje zavaroval pred vsemi negativnimi vplivi zunanjega sveta. Skušal je izkoristiti vse pogoje, ki mu jih je nudila narava, in jih usmerjal v prid svo^ga ekonomsko preračunljivega življenja. Zato si je v najstarejših obdobjih predzgodovine, ko je izdeloval orodje in orožje le iz kamenja, iskal svoje prebivalšče v prvi vrsti v jamah. Ko na ie č'o-vek spoznal kovino, jo pričel uporabljati in je postala nevarnost pred sovražnimi napadi vedno večja, se je iz jam preselil na višja mesta, na vrhove hribov. Ti so b:li že po naravi delno utrjeni, ali pa si jih je sam utrdil s kamnitimi nasipi, zidovi ali le- senimi palisadami. Kot spomin na nekdanje naselbine so še danes ohranjena imena: gradeč, gradišče, tabor in pri nas v Istri kaštelir. V času starejše železne dobe je dobila tudi Istra s prihodom ilirskih plemen v naše kraje novo prebivalstvo — Histre, ki so se v mnogih predelih obdržali prav do naselitve Slovanov in ki jim na osnovi njihovih materialnih ostankov pripisujemo danes domala vsa istrska gradišča ali ka-štelirje. Nam najbližji in med kaštelirji severne Istre najlepše ohranjen je Kaštelir pri Dvorih (Kortah) nad Izolo, S svojim platojem na vrhu hriba in razmeroma strmimi pobočji se dviga ta hrib nad okoliškimi griči. Zanimivo je tudi to, da so kraj sam kasneje poimenovali po značilnosti stare naselbine — Kaštelir. Razen številnih fragmentov predzgodovin-ske in rimske keramike, ki se še danes najdejo na površini zemlje, vzbujata pozornost še do 6 m visok krajni nasip na vzhodni, najlaže dostopni strani platoja ter srednji prečni, prav tako visok nasip, ki deli plato hriba na dva dela. Že leta 1956 je Mestni muzej v Piranu na tem mestu organiziral arheološka raziskovanja. Letošnja izkopavanja, ki jih je organiziral Zavod za spomeniško varstvo LRS in ki so imela v prvi vrsti značaj zaščitnih izkopavanj, so nam dala zelo zanimivo in nič manj dragoceno najdbo. Že izkopana sonda v srednjem, prečnem nasipu je bila letos le razširjena in poglobljena. Pod debelo plastjo v novejšem času nametanega kamenja je bilo ugotovljeno jedro, ki ga tvori prvotni, po vsej verjetnosti še pred-zgo do vinski zid. Danes poznamo gradišča oziroma naselbine na vzvišenih mestih skoraj po vsej Sloveniji. Na žalost pa lahko rečemo, da ne poznamo konstrukcije njihovih obrambnih objektov, ki so se do danes le še redko kje ohranili. Prav zato moramo naidbi te<*a zidu pripisati tem večji pomen. Z nadaljnjimi raziskovalnimi deli bi lahko zid točneje opredelili in ugotovili njegovo konstrukcijo. S tem bi doprinesli precejšen delež k do sedaj še nerešenim problemom st.areiših že^^oio^nih naselbin na vrhovih naših hribov. E, Boltin ŽENA IN DOM * ZDRAVSTVO SN VZGOJA OTROK !N DRUŽINAŽENA EN DOM tV ZDRAVSTVO IN VZGOJA * OTROK SN DR število otroških ustanov, vrtcev in pionirskih domov. Toda praksa jc pokazala, da nekatere komune kljub dobri volji in vsemu razumevanju nimajo dovolj sredstev. da bi izgradile ali adaptirale toliko ustanov za varstvo otrok, kolikor bi jih potrebovale. Celo v naših glavnih mestih in v središčih dobro razvitih komun je le majhen odstotek otrok v takih ustanovah. Zato so strokovnjaki mnenja, tla prav na tem področju lahko nudijo dragoceno pomoč stanovanjske skupnosti in podjetja oziroma ustanove. V večini naših mest so napravile stanovanjske skupnosti anketo o potrebi državljanov. Zanimivo jc, da je na vprašanje, kakšno ustanovo želijo za svoje otroke, večina vseli anketirancev odgovorila, da želijo kombinirane ustanove, kjer bodo šolski in predšolski otroci skupaj (torej naj bi ne ločili bratov in sester), kjer se bodo lahko učili in dobili dva topla obroka na dan. Državljani nadalje želijo, da vzgojitelji pomagajo otrokom pri izbiri udejstvovanja izven-šolskih aktivnosti, da jim svetujejo, katere gledališke in filmske predstave naj gredo gledat in končno, da hodijo z njimi na izlete in na raz- PUOTEUS ST. 2 Iz vsebine: Članki — I.avo Cermelj: Po povrat-ku Vesoljske ladje II.: Primož Scliauer: Učinki ionizirajočih žarkov na organizme: Leopold Zor: Dialekti čebelje govorice; Boštjan Kiauta: Nekaj o ekololiji jamskih ravnoltrilcev; Odmevi — J. Hadži: Ivako je z umetno sintezo organizmov?; Znanost in družba (Prevedel L. Cermelj); Drobne vesti — D. Novak: Veliki Zjod v Graščici: J. Hadži: Katastrofalno zmanjšanje števila ptic pevk; j. lladži: Moderna pa ponesrečena Nootova barka; Nada Cadež-Novalt: Zanimiv kraški pojav; S. Grom: Nenavadna ltresilna goba: L. Cermelj: Humplirv Dav.v in lludjcr Boškovic; ,7. Hadži: Industrijsko konserviranje zrn s sevanjem; J. Strnad: Kemijsko zavarovanje pred posledicami sevanja: J. Strnad: Ali so obsevana živila škodljiva?; J. Strnad: Sevanje proti žuželkam; J. Strnad: Obsevanje v lesni industriji; L. Cermelj: Iskanje nadaljnjih transuranskih prvin; L. Cermelj: Prva jedrska toplarna: A. Nerima: Antibiotik tctraciklln — izboljšan; A. Nerima: Podgane uničujejo oblogo kablov; Društvene vesti — Ivanka Leveč: Ekskurzija priro-doslovnih krožkov Slovenije; Za bistre glave. BERITE IN ŠIRITE svoje glasilo »SLOVENSKI JADRAN« jejo, da bodo podjetja nadomestila prejšnje obdaritve otrok svojih delavcev s prirejanjem čajank in mladinskih rajanj. No, za vse ostalo — tako za sprevod dedka Mraza, prireditve na Titovem trgu, za okrog deset lutkovnih predstav, ki bodo v Kopru in okoliških vaseh — bo poskrbel pripravljalni odbor za novoletno jelko, Posebno skrb bodo letos posvetili ureditvi Titovega trga, kjer naj bi bilo kar največ stojnic razn.ih podjetij, predvsem trgovskih, Razen tega pa je dramska sekcija koprske Svobode pohitela s študiranjem mladinske igre »Kekec«, da bi naše najmlajše lahko povabili v prazničnih dneh po 26. decembru tudi pred gledališki oder. b Zdaj je čas, kn povsod naši ljudje razpravljajo o perspektivnih načrtih. Prav posebno mesto gre pri tem v vseh komunah in pri stanovanjskih skupnostih tistim postavkam, ki ¿tovore o pomoči družini in zaposleni ženi. Sociologi in drugi družbeni ter politični delavci že dolgo poudarjajo, kako je to vprašanje pomembno za vso našo skupnost. In da je treba pri vsej kompleksnosti tega vprašanja posvetiti posebno pozornost izgradnji ustanov za varstvo otrok. C:e nimamo objektov, kjer bi matere lahko varno pustile svoje otroke, kadar so v službi — pravijo sociologi — potem zaman govorimo o produktivnosti dela pri materi ali pri očetu, potem zaman skušamo vplivati na zdravstveni in psihološki razvoj mlade generacije. Zato od naših komun po vsej pravici pričakujemo — pravijo dalje družbeni delavci — da bodo vzporedno z uslužnostnimi servisi in podobnimi službami, ki razbremenjujejo družinske člane gospodinjskega dela, mislili pri svojih načrtih predvsem tudi na čim večje Bliža se sezona plesov in drugih družabnih prireditev. Ce ste zelo vitke postave, si lahko privoščite tako drobno naloženo obleko iz tenkega blaga Kadar gre za izbiro dobre kvalitete pralnih sredstev, takrat je detergent OSKAR vedno v središču pozornosti! OSKAR je odlično pralno sredstvo vredno pozornosti, saj pere hitro, učinkovito in poceni. Dodatno opozorilo: Športne sličice, ki jih najdete šc v nekaterih zavitkih OSKARJA, pošljite na naslov tovarne Zlatorog Maribor. Sicer z majhno zamudo, toda z dobršno mero volje in podjetnosti, so tudi v Kopru sredi priprav za praznovanje novoletne jelke. Organizator — občinski odbor Socialistične zveze — ki povezuje v tem delu razna društva in organizacije, rešuje obsežno zastavljeno nalogo s pomočjo treh komisij: finančne, programske in tehnične. Posebno odgovorno nalogo ima finančna komisija, ki odgovarja za vse stroške okrog prireditev. Vendar pričakujejo, da bodo v podjetjih letos bolj radodarni kot doslej in da bodo delovni kolektivi končno dojeli, da je edinole kolektivno nagrajevanje otrok moč vsldaditi s skupnim konceptom praznovanja novoletne jelke, kar smo že večkrat poudarjali. Pač pa pričaku- slave. Z drugimi besedami — vzgojitelji naj bi otrokom v nekem smislu nadomestili odsotne starše. V nekaterih mestih pripravljajo zdaj elaborate, ki upoštevajo te želje držav-ljanov-staršev. Zanimivo je šo vedeti o nekaterih poskusih samopostrežnih obratov za otroke. Uvedli so jih v Subotlci in v Pančcvu. Mladi abonenti dobijo v takih restavracijah za 1)0 din kompletno kosilo ali večerjo. Te samopostrežne restavracije uspešno poslujejo, ker jim pomaga komuna In tudi starši s prostovoljnim delom. Dalje imamo industrijska središča, kjer so podjetja odvedla znatna sredstva v fonde za zidavo otroških ustanov. Nekateri delovni kolektivi (zlasti v Srbiji in v Sloveniji) pa prevzemajo patronat nad otroškimi ustanovami, jim nudijo materialno pomoč in sc vsestransko zavzemajo za njihovo pravilno delo. Velikega splošnodružbenega pomena pa jc pomoč stanovanjskih skupnosti in podjetij pri izgradnji in vzdrževanju ustanov za varstvo otrok. Ce bodo temu vprašanju posvetile vso potrebno pozornost še komune, bomo lahko rekli, da nismo poskrbeli samo za tiste otroke, ki so najbolj ogroženi, ampak za vse tiste, katerih starši so zaposleni in pričakujejo od njih na delovnem mestu čim večjo storilnost. (Po »Pres-scrvisu«) V mali dvorani gledališča jc bila v soboto in v nedeljo potujoča demonstracijska razstava pod naslovom TEHNIKA V GOSPODINJSTVU 1!)G0. Organizator razstave jc glavni odbor Ljudske tehnike Hrvatske s sodelovanjem našega okrajnega odbora Ljudske tehnike. Razstavo, ki naj bi pokazala funkcionalnost vseh sodobnih pripomočkov v gospodinjstvu, si je med drugim ogledalo tudi veliko število šolarjev. Žal zaradi kratkega roka ni bilo mogoče organizirati obiskov iz okolice. Iz Kopra jc razstava odpotovala še v druge kraje Slovenije NAŠI VZGOJNI PROBLEMI — NAŠI VZGOJNI PROBLEMI — NAŠI VZGOJNI PROBLEMI — NAŠI V (Nadaljevanje) Važen činitelj otrokovega čustvenega doživljanja so tudi odnosi med brati. Ce so v družini starejši bratci ali sestrice, jih otrok opazi okrog tretjega leta, torej v istem času kot očeta. Tudi ti zavzamejo neko vlogo v družinskem življenju. Upoštevati mora tudi njihove zahteve. Največkrat sta starejši bratec ali sestrica ljubosumna na mlajšega, kar'se včasih kaže v odprtih oblikah, Po eni strani otrok spozna, da je brat večji in močnejši in se mu mora podrejati, po drugi strani pa je brat tovariš v priljubljeni igri, prijatelj in zaveznik pri premagovanju težav. V ugodnih pogojih se bodo nasprotia ublažila in brata se bosta čustveno navezala. Starejšega bratca ali sestrico morajo starši opozarjati, da je močnejši oziroma močnejša in mora zato pomagati in skrbeti za mlajšega oziroma mlajšo. Podobna situacija se pojavi v družini, če se triletnemu otroku rodi bratec ali sestrica. Novo rojstvo predstavlja temu otroku hud udarec zlasti še, če ga niso starši na to pripravljali. Materina pozornost se ie preusmerila na najmlajšega, ker ga je treba oskrbovati, negovati. Počasi se tudi zaveda, da mati nudi novodošlemu bratcu vse tisto, kar so bili vzeli njemu: mleko, pozornost, pesto-vanje. ljubkovanje. Prav gotovo ie naš otrok v težkem položaju. Res je sicer, da je sedaj starejši, močnejši, a vse to je moral drago nia^ati. Ti dogodki oovzročiio lahko v otrokovem čustvenem razvoiu zastoj, ki se običaino kaže v tem, da začno ponovno močiti postelio. sesati nrst. dudo, hreneni no steklenički, spreminja ' govor, postaja trmoglav. Vsa ta ravnanja so pravzaprav nadomestilo za izgubljeno materino pozornost in želja po čustveni toplini. Edino s pozornostjo in premišljenim ravnanjem bomo pomagali našemu otroku, da ne bo občutil spremenjenega odnosa. Paziti moramo, da je naša nozor-nost enakomerno porazdeljena in da nismo pristranski. Starejšega skušamo primerno zaposliti, mogoče tako, da nam bo pomagal pri mlajšem bratcu. V tem kritičnem obdobju se moramo izogibati zlasti primerjanja. Navadno nepremišljeno spodbujamo otroka z zastarelimi frazami. Le poglej mlajšega, kako je priden in kako me razveseljuje. ' Po vsem tem bi lahko sledilo, da so še najbolj srečni edinčki. Vendar to ne drži, ker obstajajo zanje pa drugi problemi. Edinček je središče roditeljeve pozornosti in pretirane skrbi, kar se pozneje vselej kaže tudi v otrokovem značaju. Starši ljubosumno ščitijo svojega otroka, marsikaj mu iz strahu prepovedujejo, a ga v .zameno obkladajo z obljubami. Otrok postaja razvajen in tiranski. Najteže pa je za edinčka pri razvijanju socialnega čuta, če mu ne nudimo priložnosti, da bi se navezal na sovrstnike. Tak otrok se bo težko družbeno prilagajal. Starši se morajo zavedati, da ie vzgoja edinčka težia. ker zahteva več prisebnosti in čustvene urav-novešenosti do otroka. V tem primeru je najboljše vzgojno sredstvo za otrokov zdrav čustveni razvoj "rav otroška družba, kjer se navaia na uboganje in podrejanje, nudenje pomoči, delitve med sovrstniki. Zdaj pa si bomo ogledali še prve otrokove korake v izven-družinsko življenje in pomen teh korakov za otrokov čustveni razvoj. Izredno velikega pomena za otrokov čustveni razvoj so prvi koraki t izvendružinsko življenje. Okrog tretjega ali četrtega leta navadno damo otroka v vrtec. Na poti v vrtec in domov vidi in spoznava ceste, ulice, hiše, trgovine, prometna sredstva, otroke, starejše osebe, skratka širi se mu svet spoznanj." V tem času je otrok že toliko psihološko umirjen, da more včasih pogrešati materino odsotnost, da si tako pridobiva izkušnje za življenje. Otroški vrtec mu sicer ne nalaga posebnih dolžnosti, je pa zanj vzgojna situacija, kjer so on in vsi sovrstniki v enakem polo- žaju. MILAN MARUŠlC Za jesen in za zimo — jope vseh dolžine: 7/8, 9/10 in tudi še 3/-1. Letošnja jopa ima pas, širok ovratnik in se zapenja dvovrstno PRED DEVETNAJSTIMI LETI JE PADEL PINKO TOMAŽIČ Očka Jakob Mahnič pacije, je lahko prenašal le s trdno voljo in pravo kraško upornostjo. To mu je velevala ne le skrb za številno družino, ampak tudi neomajna zavest, da se mora vsak pošten človek boriti za boljše in lepše življenje. Kot vse slovenske otroke je hotel fašizem tudi njegove vzgojiti v ponižne hlapce. RAZSTAVA IN REVIJA ZABAVNE GLASBE Društvena komisija OK LMS v Kopru je pred dnevi sklenila, da bodo ob okrajni mladinski konferenci, ki bo meseca marca prihodnjega leta v Kopru, pripravili obsežno razstavo o dejavnosti mladine našega okraja v zadnjih petih letih. Razstava bo vsebovala pregled dela na vseh popriščih mladinske dejavnosti, zato bodo na njej sodelovale tudi organizacije kot je Počitniška zveza, Ljudska tehnika, taborniki in druge. Mlacl!na na bo zastavila tudi vse napore, da bi se predstavili javnosti z obsežno revijo zabavne glasbe. NOVI KINOOPEKATERJI Te dni je bil v Postojni zaključen prvi višji tečaj za klnooperaterje-amaterje ozkotračnih filmov. Tečaja se je udeležilo 12 kandidatov. -amor Jože Hrvatin-PepI je še do pozne starosti neumorno delal za napredek svoje domovine, ki jo je tako ljubil. Do zadnjega je delal z mladimi zadružniki bertoške zadruge in se z njimi vred veselil vsakega napredka zgodnji mladosti stopil na pot doslednega borca za pravice delavskega razreda. V socialistično gibanje se je vključil v dneh trde preizkušnje za naše narode, sredi I, svetovne vojne. Kmalu po vojni se je na pokojnikovo pobudo utrdilo v Hrvatinih prosvetno življenje, ob katerem se je razvila godba na pihala, pevsko dru- štvo in delavska zadruga. Da je bil pokojni Jože Hrvatin tudi dosleden politični delavec, dokazuje njegova izvolitev za delegata v združeni socialistični in komunistični partiji. V tej vlogi ga srečamo celo na kongresu KP v Li-vomu 1922. leta. Po tem kongre-, su je z vrsto najbolj naprednih mož ustanovil marksistični kro-; že£k, ki je deloval v Hrvatinih do lota 1924 legalno, kasneje pa zaradi fašističnega terorja ilegalno, Kljub težkemu življenju in delu, v katerem se je pehal za svojo 9-člansko družino, ni nikoli odstopal od načel revolucionarnega boja, čeprav so izvajali fašisti na njega hud pritisk. Tako je vzgojil tudi svoje otroke, ki so se vključili v NOB kot aktivni borci ali pa terenski delavci. Tudi po osvoboditvi je ostal pokojni Jože Hrvatin zvest idejam, za katere se je boril vse življenje. V smrt je omahnil sredi dela kot član delovnega kolektiva KZ Bertoki-Ankaran in ni odložil orodja skoraj do zadnjega dne, čeprav je bil star že 74 let. Zatorej lahko razumemo, da bodo vsi, ki so poznali Hrvatina, ohranili njegov svetli lik še dolgo žtr v svojih srcih. Ivan Cah-Iskra BERiTE IN ŠIRSTE »SLOVENSKI JADRANei NA HRVATINIH JE UMRL JOŽE HRVATIN V Hrvatinih pri Kopru je 28. novembra letos nenadoma preminil eden najstarejših akti- vistov tega področja Jože Hrvatin-Pepi. Pokojnik .se je rodil leta 1886 v Hrvatinih in je že v Kako priljubljen Je bil stari pepi med prebivalci bližnje koprske okolice, je najbolje pokazal prelep pogreb, ki se. ga je udeležilo staro In mlado s tega predela in tako počastilo spomin na skromnega ln tihega delavca, ki Je vse svoje sile iztrošil v boju za zmago revolucije Dne 15. decembra 1341 je na Primorskem utrnila svetla zvezda — pod streli divjaških fašističnih okupatorjev je padel eden njenih najboljših sinov — mladi revolucionar Finko Toinažlč. Fašisti so triumflrali, ker so bili prepričani, da so s Pinkovo smrtjo izruvali korenino vstaje na Primorskem — toda veselili so se prezgodaj. Njegova kri je bila kot bujno seme, iz katerega so pognali novi ln novi borci za svobodo na Primorskem. Zoreli so sadovi trdega dela delovnih ljudi, ki so v svoji borbeni organizaciji imeli jamstvo bodočih zmag. Komunistična partija je vzgojila in vodila v težavne boje svoje člane. Na vodilne položaje je klicala posebno predane borce, med katerimi se je posebno uveljavljal mladi Pinko. Finko Tomažlč je že leta 1934 postal član Komunistične partije. Ves se je razdajal na političnem delu posebno med mladino v Trstu, Pred vojaško suknjo je zbežal v Jugoslavijo, kjer je nadaljeval študij na zagrebški univerzi. Ko mu ni uspelo, da bi šel v Španijo med republikanske borce, 9e je po razglasitvi amnestije v Italiji vrnil v Trst, nakar je moral odslu-žiU vojaški rok. Svojega poliUčnega Te dni je poteklo šestdeset let, kar je bil na Proseku pri Trstu rojen naš Tone Ukmar, predsednik okrajnega odbora Zveze borcev NOB v Kopru. Čeprav mu je burno življenje pobelilo lase, pa je naš Tone še vedno čil in veder, vedno dobre volje In nenehno na nogah. — Kaj, porečete, šestdeset let? Saj ni mogoče! In vendarle je res. Šestdeset hudih, pa tudi šestdeset slavnih let, dostojnih revolucionarnega borca za pravice delovnih ljudi. Pestro in burno, polno nevarnosti in neizprosnega boja je Tonetovo življenje in veliko zadoščenje mu je prinesla osvoboditev naše dežele, naših ljudi izpod zatiral-čeve pete. In ker je bilo to življenje tako burno, je zato tudi tako naglo švignilo skozi čas in Tone je imel kar nenadoma šest krlžev — čeprav je po drugi strani res, da mu jih človek ne bi prisodil, tako je še ves mladeniškl. Ze v mladih letih je užil malo dobrega. Komaj sedemnajst let star se je zaposlil na železnici na postaji Na-brežina, kjer je prebil tudi prvo svetovno vojno. Po vojni je kmalu zašel v neprilike zaradi stavke, v kateri je že sodeloval kot član razrednega sindikata. Leta 1920 je postal član Komunistične mladine, 1926 pa član Komunistične partije. Kmalu nato je bil premeščen v Genovo, kjer pa je bil v kratkem zaprt zaradi nekih komunističnih letakov. Dokazati mu sicer niso mogli ničesar, toda izgnali so ga nazaj v Trst in je bil tako ob službo na železnici. Moral se je preživljati s težaškim delom v pristanišču in drugod. Leta 1929 je prešel na čisto politično delo, ki ga je nadaljeval v Parizu, kamor je še isto leto odšel iz Trsta. Ponovno je prihajal v Italijo, bil je delegat na IV. kongresu KPI v Nemčiji, leta 1932 pa je odšel v Sovjetsko zvezo. Obiskoval je Lenlnsko univerzo v Moskvi in delal v neki mehanični delavnici v Leningradu, hodil spet v višjo partijsko šolo, nato pa so ga poslali v Pariz. Ze avgusta 1936, med prvimi, je Tone Ukmar prišel v Španijo in se pridružil republikanski armadi. Bil je najprej obveščevalni oficir in je dosegel čin majorja, kasneje pa je odšel na bojišče, kjer je postal komandant strojničnega oddelka XII. mednarodne brigade, končno pa se je pridružil prostovoljcem, ki so se umaknUi v Francijo. Kmalu nato srečamo Toneta, ki se je spretno izognil francoskim koncentracijskim taboriščem, v Etiopiji, ob strani domačinov-borcev proti italijanski fašistični okupaciji. Tam je bil skoraj dve leti, nakar se Je leta 1940 vrnil v Francijo, kjer pa so ga zgrabili in ga vtaknili v taborišče bivših španskih borcev. Pridružil se je odporniškemu gibanju in kot tak po begu iz taborišča deloval največ v okolici Marsellla. Po kapitulaciji Italije so Toneta poslali na področje Llgurlje, kjer je bil vojaški referent, nato pa komandant VI. operativne cone Odbora za nacionalno osvoboditev. Dobil Je čin polkovnika, poveljeval pa je osmim divizijam s petnajstimi brigadami, od katerih je vsaka štela do 600 do zob oboroženih borcev. Ti so še pred prihodom angloamerišklh čet osvobodili Genovo. Po vojni se je tovariš Tone vrnil v Beograd, nato pa na delo v Trst, zdaj pa je že nekaj let v Kopru. Član raznih forumov in organizacij pa je vendarle najbolj znan kot dolgoletni predsednik okrajnega odbora Zveze ŠE NA MNOGA LETA, TOVARIŠ TONE UKMAR! borcev NOB, kjer še zdaj aktivno dela. Ob njegovem lepem življenjskem jubileju mu vsi znanci in prijatelji, zlasti pa vsi člani Zvese borcev In bralci Slovenskega Jadrana želimo še mnogo let v zdravju ln zadovoljstvu! MLADINA ZA 20-LETNICO LJUDSKE VSTAJE Predstavniki OK LMS Koper, študentske ii; srednješolske mladine so že sestavili skupni program prireditev, da bi kar najlepše proslavili 20. obletnico ljudske vstaje. Iz programa, ki vsebuje domala 10 točk, in ga bodo izčrpali do konca šolskega leta, navajamo samo najvažnejše; še ta mesec bo v Kopru šfcudent-sko-srednješolski festival, ki bo povezan s šiportnimi srečanji in družabnim večerom; srednješolska mladina bo sodelovala na seminarju študentske mladine, ki ga bodo organizirali v polletnih ■počitnicah; koprska mladina se bo 'Skupno s študentsko udeležila ■partizanskega pohoda po Krasu, med drugim pa pripravljajo študentje obisk goriški in beneški mladini. Med delagati bo tudi več zastopnikov koprske srednješolske in ostale mladine. b dela ni nikjer opustil, zlasti pa ga je še stopnjeval, ko se je po odsluženju vojakov ponovno vpisal na tržaško univerzo. Delo pa mu je zelo otežko-čalo dejstvo, da je bil nenehno pod posebnim policijskim nadzorstvom, ker so fašisti v njem že tedaj slutili slovenskega revolucionarja, čeprav je Pinko mod služenjem vojaškega roka neštetokrat dokazal svoj internacio-nalizem, ko je pomagal nepismenim italijanskim tovarišem. Komaj 23 let starega je poklicala Partija na najbolj odgovorno mesto na Primorskem: na čelo pokrajinske organizacije KP. Okrepil je vrste ICP po vsej Julijski Krajini ln Istri, vzpostavil nove zveze ln celice, povezal vse številne in mnogokrat pasivne člane v čvrsto organizacijo. Z mladostnim poletom se je loteval najtež- . nalog in jih uspešno izpeljal. Tesne stike je vzpostavil zlasti z močno partijsko organizacijo v Divači; to je vodil Albin Dujc, kateremu je pozneje, po ¡konferenci februarja 1939 na Opčinah, poveril tudi skrb za ilegalno tehniko, ki je tiskala partijsko gradivo za vso Primorsko in Istro, kamor je tudi organizacijsko posegel Pinko ln uredil razmere. Junija 1940 je med številnimi aretirane! padel v zapor tudi Finko To-mažič — zločinski Izdajalec je za Ju-deževe groše prodal med drugi ml tudi njegovo glavo. Leto in pol so trajala zasliševanja, je neskončno trpljenje krivilo mučena telesa zapornikov. Prav Pinku gre hvala, da so zaporniki ves čas ohranili visoko zavest, ki so Jo pokazali tudi pred fašističnim trlbunalom. Mnogi so bili obsojeni na dolgoletne ječe (med njimi Albin Dujc na trideset let), nekateri, med njimi prvi Pinko Tomažič, pa so omahnili v smrt. Smrt pod streli iz pušk 15. decembra 1941. Se iz zapora je na dan smrti pisal Finko: »Milijoni žrtvujejo v letih groze svoje življenje in malo Jih je med njimi, ki razumejo kakor jaz, da ni smrt nič hudega, da je celo nujna dolžnost napram človeštvu . . .« Po devetnajstih letih velike žrtve danes slavi ljudstvo svojega heroja in se hvaležno spominja velikih dni, ki so sledUi in bili tako slavni tudi po njegovi zaslugi. Tone Ukmar med borci VI. ligurske operativne cone, ki jim je bil komandant vse do osvoboditve v maju 1945. Se danes se povsod v Ligurijl in 5e posebno v Genovi radi spominjajo bivši borci svojega komandanta Mir* V Kozini še ni zobne ambulante Kmalu bo minilo leto dni. odkar je prenehala poslovati v Kozini zobna ambulanta baje zaradi okvar na nekih zobotehniških napravah. Nedavno je bilo opaziti, da urejajo za zobno ambulanto določene prostore v zdravstvenem domu v Kozini, a zobne ambulante še vedno ni. Zavarovanci in ostali prebivalci tega področja se morajo zdaj zatekati po zobozdravniško pomoč v Divačo, Sežano, Koper aU celo v Fulj, kar pa je zaradi neugodnih zvez povezano z veliko izgubo časa ln stroški. Prav bi bilo, da bi pričela tako potrebna zobna ambulanta čimprej poslovati. Razen v gospodarskih organizacijah zaposlenih ljudi je na tem področju tudi okrog 1000 šolskih otrok, iki pogrešajo zobozdravstvene nege. -x- Plnko Tomažič v času, ko je študiral na tržaški univerzi, hkrati pa že opravljal obsežno politično delo. Slika ga kaže med kraškimi skalami Jakob nos Očka Tlsočglava množica je preteklo soboto spremila k zadnjemu počitku Jakoba Mahniča iz Povirja ter se tako pridružila žalujočim svojcem. Pokojni očka Jakob je po dolgi in mučni bolezni omahnil. Pa ne samo bolezen — vse njegovo življenje je bilo ena sama trnova pot. Rodil se je v družini revnega kočarja in se je moral vseskozi trdo boriti za kos kruha. Tegobe, ki mu jih je nalagalo življenje, zlasti v dobi fašistične oku- je zapustil Da mu to ni uspelo, pove dejstvo, da so bili trije njegovi fantje partizani in da so tudi drugi njegovi otroci sodelovali v NOB. Sam je že leta 1942 postal aktivist. Zbiral je blago za partizansko vojsko, raznašal pošto in partizansko literaturo. Ko so mu fašisti leta 1943 preiskali hišo, so našli blago, namenjeno partizanom. Tedaj so ga zaprli in zverinsko mučili. Toda zaman — ničesar ni priznal, nikogar izdal. Tudi po povratku iz zapora ni opustil svoje aktivistične 'dejavnosti. Izvoljen je bil celo v vaški odbor OF in niti represalije nad mladoletnimi otroki niso zlomile njegove odločnosti v boju proti kletemu sovražniku. Očka Jakob Je bil svetal zgled človeka, ki kljub težavam ne zapusti poti neizprosnega boja proti zlu in kot tak Je bil trden člen v verigi premnogih, ki so za pravico dali na kocko vse, tudi življenje. Naj mu bo zemlja, ki ga je sprejela v svoj objem, rahla. OD USTANOVITVI ŠPORTNEGA DRUŠTVA GOZDARSKEGA CENTRA V POSTOJNI Z MLADINSKIH KONFERENC PO NAŠIII VASEII Kakor smo na kratko že poroč nJega meseca ustanovili v Postojni S v Postojni. Pobudo za ustanovitev je no, kot Jc bila mladina tista, ki jc d društva na Industrijsko-kovinarskl 5 iskreno pozdraviti vsako zamisel o o dlne, hkrati pa Jc prav, da take zami Iz razgovora med našim sodelavcem majorjem bomo namreč videli, da im malo podpore. Predvsem bi me zanimalo, tovariš Pirkmajer, če bi nam povedali nekaj več o pobudah za ustanovitev vašega društva? Pobudo je dal mladinski aktiv, ustanovitev pa je pravzaprav spontan izraz teženj gozdarske mladine, ki je v velikem številu vključena v športno udejstvovanje. Naj omenim samo to, da se s športom ukvarja nad 60 mladincev in da smo na primer lani osvojili večino prvih mest na okrajnem srednješolskem festivalu v Kopru. Danes delujejo že sekcije za nogomet, odbojka, košarko, rokomet, streljanje, šah in smučanje, v perspektivi pa sta tudi atletika ln namizni tenis. Ali imate za vse te dejavnosti dovolj finančnih sredstev ln kako je z igrišči in rekviziti? Glede sredstev smo navezani Izključno na pomoč šole in dijaškega doma, vendar so ta sredstva zelo skromna. Lastnih igrišč za sedaj nimamo in se moramo posluževati igrišč ln telovadnice Partizana, Vsi ti objekti pa so zelo zasedeni. Igrišča smo že začeli graditi, žal pa dela napredujejo počasi, predvsem zaradi slabega vremena. Z rekviziti si pomagamo večkrat na ta način, da dijaki sami zberemo sredstva med seboj. Vsekakor bo moralo društvo ali v našem tedniku, so konec prejš-portno društvo v Gozdarskem centru dala mladinska organizacija, podob-ala pobudo za ustanovitev športnega oli v Kopru. Brez dvoma jc treba rganizlranem športnem življenju mla-sli tudi moralno in gmotno podpremo. in članom odbora Andrejem Pirk-a mladina mnogo težav In relativno dobiti v prihodnje finančno podporo gozdarskih organizacij, če bo hotelo obstajati in se razvijati. Verjetno mislite pri tem tudi na tekmovanja? Osnovni cilj društva Je razvijati športno udejstvovanje dijaške gozdarske mladine, hkrati pa vzgajati kader vaditeljev, ki bo pozneje lahko v pomoč raznim športnim društvom na terenu, Seveda se ne mislimo odreči tudi raznih tekmovanj, saj je težnja mladih ljudi, da svojo aktivnost na katerem koli področju tudi javno demonstrirajo. Se naprej se bomo udeleževali raznih mladinskih tekmovanj, kolikor bomo imeli sredstva pa tudi okrajnih ligašklh tekmovanj. Zanima me še, kako si zamišljate sodelovanje s postojnskim Partizanom? Naše društvo temelji na interni športni dejavnosti, vendar je razumljivo, da si želimo tesne stike s Partizanom. Ti stiki so potrebni tudi zaradi tega, ker koristimo skupne objekte. Potrebni pa bodo tudi v bodoče, ko bomo morali združiti napore za zgraditev telovadnice. Mi smo bili namreč precej prikrajšani s tem, ker pristojni forumi niso pokazali dovolj razumevanja, da bi k tako ZADRUŽNI SERVIS KOPER razpisuje naslednja delovna mesta: 1. ŠEFA KOMERCIALE Pogoji: visoka strokovna izobrazba alt daljša praksa 2. POMOŽNEGA ŠEFA RAČUNOVODSTVA Pogoji: srednja strokovna izobrazba ali daljša praksa 3. GLAVNEGA SKLADIŠČNIKA ZA NADOMESTNE DELE AVTOMOBILSKE STROKE Pogoji: visokokvalificiran ali kvalificiran delavec s prakso v stroki 4. POSLOVODJE TRGOVINE AVTOMOBILSKE STROKE Pogoji: visokokvalificiran ali kvalificiran delavec z daljšo prakso v stroki 5. ADMINISTRATORJA-KE V KOMERCIALI Pogoji: srednja strokovna izobrazba ali večletna praksa 6. FAKTURISTA-KO Pogoji: srednja strokovna izobrazba ali daljša praksa Za vsa delovna mesta nastop službe takoj ali po dogovoru — Razpis velja do izpopolnitve delovnih mest Razpisna komisija »ZADRUŽNI SERVIS« KOPER Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij podjetja »VINO KOPER« — KOPER razpisuje-naslednja delovna mesta: 1. GLAVNEGA KNJIGOVODJE — KONTISTA Pogoji: srednja strokovna izobrazba z enoletno prakso ali nižja strokovna izobrazba in desetletna praksa 2. KORESPONDENTA — STENOTIPISTA Pogoj: srednja strokovna izobrazba z enoletno prakso ali nižja strokovna izobrazba s petletno prakso — Obvezno je popolno znanje nemškega jezika Plača po tarifnem pravilniku podjetja — Nastop službe po dogovoru — Prošnje dostaviti tajništvu podjetja do 25. decembra 1960 Z A II V A L A Ob izgubi našega nepozabnega moža in očeta izrekamo iskreno zahvalo vsem, ki so ga v tako velikem številu spremljali na zadnji poti in mu poklonili vence, z nami sočustvovali in nam izrazili sožalje. Posebno se zahvaljujemo dr. Cergolju, dr. Jerasovi ter zdravnkom in zdravstvenemu osebju Bolnišnice Sežana za njihovo požrtvovalno delo med njegovo hudo boleznijo. Tov. Grmeku in Felicijanovi za poslovilne besede, občinskim in krajevnim organizacijam, pevskemu zboru in godbi iz Divače za žalostinke — vsem iskrena hvala. Povir, 10. decembra 1960 Žalujoči žena, sinovi in hčere z družinami ter ostalo sorodstvo obsežnemu šolskemu objektu, kot Je naša gozdarska šola, zgradili ustrezno telovadnico. Mislim, da bo naše delo koristno tudi zaradi tega, ker bomo razvijali panoge, ki so že imele tradicijo v Postojni, pa so zadnja leta nekoliko zamrle, kot na primer smučanje ln lahka atletika. Nedelja, 18. decembra 1960; 8.00 Domače novcie — 8,05 Kmetijska oddaja: »Izpolnitev perspektivnega plana kmetijstva v naloge novega plana — Reorganizacija KZ na obalnem pasu« — 8,30 Za dobro jutro Vam bodo zapeli ln zaigrali ... — 9,00 Naša reportaža: »Rojeni v vojni vihri« — 9,15 Zabaval zvoki — 9,45 Poje Charles Trcnt — 13,30 Sosednji kraji in ljudje — 14,00 Glasba po željah — 15,00 Poročila — 15,10 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,15 Pojeta zbora »Enakost« in »France Prešeren« Iz Kranja — 15,30 30 minut z velikimi revijskiml orkestri. Poročila so vsak dan ob 7,30, 13,30 in ob 15,00. Ponedeljek, 19. decembra 1960; 7,15 Glasba za dobro Jutro, vmes objave — 13,40 Operni odlomki — 14,30 Ponedeljkov športni progled — 14,40 Dunajski zvoki — 15,10 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,30 Slovenske narodne pesmi. Torek, 20: decembra 1960: 7,15 Glasba za dobro jutro, vmes objave — 13,40 V zabavnem ritmu — 14,00 S popevkami doma in na tujem — 14,30 Sola za življenje: »Obisk pionirjev pri pripadnikih JLA« — 14,50 Pojo mladinski zbori iz Postojne, Lucije, Pirana in Kopra p. v, A. Reščica, D. Nabergoja, J, Repičeve in S. Tavžlja — 15,10 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,30 Tečaj italijanskega jezika, XIX. lekcija. ZA JESEN IN ZIMO dobite vse najceneje v Trstu, MAGAZZINI ALLA STAZIONE, ulica Cellini 2 (blizu železniške postaje). Bogata izbira vsakovrstne konfekcije. Na prepustnice VS poseben popust! ENOSTANOVANJSKO HIŠO V KOPRU ali neposredni bližini kupim. Ponudbe v upravo lista pod »Gotovina«. ODKUPUJEM svinjsko ščetino in konjsko žimo po ugodnih cenah. Vinko Smerdelj, Koper, Župančičeva 23. ELEKTRIČNI KUHALNIK znamke »Tobi«, nov vgrajen v omarico, ugodno prodam. Naslov v upravi lista. TRISOBNO STANOVANJE v Izoli zamenjam za manjše v Kopru ali bližini Kopra. Izola, Gregorčičeva 24. Anton Premrl, delavec iz Pred-jame, obžaluje, da je dne 20. novembra 1960 v gostilni pri Črni-goju v Bukovju grobo žalil Marijo in Franca Severja, ter se jima zahvaljuje, da sta odstopila od tožbe. P/l »BIHAC« je 9. decembra odplula Iz Immlngliama s tovorom za Nizozemsko M/l »BLED« je 14. decembra odplula iz New Yorka za Koper IVI/I »BOHINJ« je na poti iz Kopra v New York, kamor prispe 19. decembra, nakar bo nadaljevala plovbo v Boston, Filadelfijo, Baltimore, Wilmington in Savannah M/l »BOVEC« jc 10. decembra priplula Iz New Yorka na Reko, kjer razklada P/l »DUBROVNIK« je 10. decembra odplula iz Zelcniko za Kontinent M/l »GORANKA« Jc 11. decembra odplula iz Leghorna za Alcksan-drijo M/l »GORENJSKA« je 9. decembra priplula v Aleksandrijo, kjer manipulira s tovorom — naklada za Bar ln Trst M/l »KOROTAN« Je 14. decembra priplula iz Port Saida v Jadran P/l »LJUBLJANA« Je 9. decembra odplula lz 2danova s tovorom za Ancono M/l »MARTIN KRPAN« Je 15. decembra priplula z Reke v Sfax, kjer razklada M/l »PIRAN« Je 7. decembra odplula iz Savannaha v ZDA s tovorom za Sredozemlje ln prlsnc 20. decembra v Genovo (Italija) P/l »POHORJE« je 14. decembra priplula iz Benetk na Reko, kjer natovarja P/i »ROG« Je na Reki In odpluje 17. decembra za Tchamaltl M/l »TRBOVLJE« je v Yokohami na Japonskem, od koder odpluje 18. decembra na zahodno obalo ZDA 'San Francisco) P/l »ZELENGORA« je v rednem popravilu v Remontni ladjedelnici Splošne plovbe v Piranu Se pred dvema letoma je vaški aktiv mladine v Orehku veljal za enega najboljših na Postojnskem, zato je težko dojeti, kako je moglo priti v tem kratkem razdobju domala do popolnega mrtvila in da so od številnega članstva ostali aktivni samo trije mladinci. Sicer pravijo v Orehku, da je temu kriv odhod večine članov na študij, k vojakom in drugam, toda kdo lahko trdi, da v Orehku ni druge mladine. Vsekakor bi se samo mladinsko vodstvo moralo malo resneje zavzeti za njih vključitev v aktiv in vzporedno s tem poskrbeti za pestrejše oblike dela. Res je sicer tudi, da oreška mladina nima čestokrat niti osnovnih pogojev, da bi razvijala družbeno in krožkarsko življenje. Tako nimajo niti lastnih prostorov, ko pa so zaprosili za pomoč KUD »Simon Gregorčič«, naj jim dajo v souporabo dvorano v kulturnem domu, so le-to raje odstopili KZ Prestranek za sušilnico za koruzo. Vsekakor graje vreden odnos odraslih do mladine. Sicer pa so si sedaj za silo uredili zanemarjene prostore v zadružnem domu, kjer bodo s pomočjo PD in postojnske knjižnice uredili lastno knjižnico in čitalnico. Zadnji čas pa so se tudi odločili, da bodo nadaljevali z izgradnjo in obnovo športnih igrišč, ki so jih v zadnjih dveh letih popolnoma zanemarili. Priključili pa so se tudi v TVD »Partizan«. Pač pa je hvale vredna pobuda KZ Orehek. Predsednik te zadruge, tovariš Edi Boštjančič, se je celo sam udeležil mladinske konference in pozval mladino, da naveže tesnejše stike z zadrugo, hkrati pa nudi KZ mladini zadružni klub, ki so ga pred nedavnim opremili s televizorjem. »»»O««« Nasprotno pa je vaški aktiv v Kočah požel v minulem razdobju lepe uspehe, kar je iskati zlasti v množičnosti te organizacije. Razen tega, da se kočka mladina vsestransko udejstvuje vseh KOPER: 16., 17. in 18. decembra ameriški barvni film — cinemascope »ANASTAZIJA«; 19. in 20. decembra italijanski film »CASTA D1VA«; 21. in 22. decembra jugoslovanski barvni cinemascope »KOČIJA SANJ«; 23., 24. in 25. decembra ameriški barvni film — cinemascope »TRAPEZ«. IZOLA: 16. decembra jugoslovanski film VOLČJA NOC«; 17. in 18. decembra ameriški film »POBEG V VERIGAH«; 19. in 20. decembra jugoslovanski barvni film — cinemascope »KOČIJA SANJ«, 21. in 22. decembra ameriški barvni film — cinemascope »TRAPEZ«, 23. decembra ameriški črtani barvni film »PAJA PATAK«. POSTOJNA: 17. in 18. decembra ameriški barvni film »ZLATO V DŽUNGLI«; 20. in 21. decembra sovjetski film »USODA ČLOVEKA«, 22. in 23. decembra jugoslovanski film »ŠTIRINAJSTI DAN«. PIRAN: 10, decembra ameriški barvni cinemascope film »TRAPEZ«; 17. decembra ameriški barvni film »CAS ŽIVLJENJA IN CAS SMRTI«," 18. decembra francoski barvni cinemascope film »ZAKLAD Z OBA-Le DURANCE« — ob 10. uri matineja; 19. decembra ameriški barvni cinemascope film »CAS ŽIVLJENJA IN CAS SMRTI«; 20. decembra avstrijski barvni film »MOZART«. PORTOROŽ: 16. decembra ameriški barvni film — cinemascope »CAS ŽIVLJENJA IN CAS SMRTI«; 17. decembra francoski barvni film — cinemascope »ZAKLAD« Z OBALE DURANCE«; 10. decembra ameriški barvni film — cinemascope »TRAPEZ«; 19. decembra avstrijski barvni film »MOZART«; 21. decembra francoski barvni film »ROSE BERNDT«. SEŽANA: 17. ln 18. decembra ameriški film »KOMU ZVONI«, 20. ln 21. decembra ameriški film »BAGDAD-SKA SIRENA«, 22. ln 23. decembra Italijanski film »OKNO PROTI LUNA PARKU«. PIVKA: 17. in 18. decembra angleški film »POVEST O DVEH MESTIH«; 21. in 22. decembra jugoslovanski film »KRVAVA SRAJCA«. PRESTRANEK: 18. decembra Jugoslovanski film »ALEKSA DUND1C«; 21. decembra jugoslovanski film »SLAB DENAR«. ŠKOFIJE: 17. decembra jugoslovanski barvni film — cinemascope »KOČIJA SANJ«; 18. decembra Jugoslovanski film »VOLČJA NOC«; 22. decembra Italijanski film »CASTA DIVA«. ŠMARJE; 17. decembra jugoslovanski film »VOLČJA NOC«, 18. decembra Jugoslovanski barvni film — cinemascope »KOČIJA SANJ«; 21. decembra italijanski film »CASTA DIVA«. domačih družbenih in kulturnih organizacijah, so se z vso skrbnostjo zavzeli tudi za osnovnošolsko mladino. Ustanovili so celo pionirski odred ter sta obe organizaciji — mladinska in pionirska — tesno povezani pri izvajanju skupnega programa. Kočka mladina pa je dokazala tudi svojo iznajdljivost. Ko s« bili v zadregi za opremo svoje mladinske sobe in nabavo radijskega sprejemnika, so se lotili nabiralne akcije, pionirji prispevajo z odpadnim železom, nekaj denarja pa so jim vrgle tudi lastne prireditve. Med svoje sklepe pa so kočki mladinci uvrstili tudi nalogo pridobivanja kar največjega števila naročnikov za mladinsko glasilo »Mladina« in druge časopise. 25 aktivnih članov kočke mladine in 22 marljivih pionirjev je vsekakor dokazalo, da tudi na podeželju lahko mladina v polni meri uveljavi vse aktivnosti in zato so v Kočah nemalo ponosni na svoj mladi rod. (bb) Po 10., 43., 46. ln 47. čl. Zakona o flnansiranju stanovanj (Uradni list FLRJ št, 47/49) ter členov 21 ln 22 rravil Stanovanjskega sklada občine Izola št. 01-39-93/1-G0 razpisuje upravni odbor Stanovanjskega sklada občine Izola po sklepu na V. redni seji z dne 7. decembra 19G0 I. NATEČAJ za posojila za gradnjo stanovanjskih hiš, stanovanj in komunalnih objektov v zvezi s stanovanjsko gradnjo na območju občine Izola 1. Stanovanjski sklad občine IZOLA bo dajal na tem natečaju iz sredstev Stanovanjskega sklada posojila za gradnle, dograjene v letu 19G1: a) Stanovaniskih hiš In stanovanj do zneska 97.000.000 din, b) Komunalnih objektov v zvezi s stanovanlsko gradnjo do zneska 10,000.000 din. Posojila se morajo uporabiti za gradnjo in samo na območju občine Izola. Orientacijska cena, v kateri so za-popadenl vsi stroški do ključa v roke (vsi načrti, vsa gradbena ln obrtniška dela, nadzorstvo in komunalne naprave); GARSONJERA v čisti meri 20 m» 1,200.000 din; SAMSKA SOBA v čisti meri 10 mc 600.000 din: ENOSOBNO STANOVANJE 32 m1 1,920.000 din; ENOSOBNO STANOVANJE s kabinetom 42 m1 2,450.000 din; DVOSOBNO STANOVANJE 52 m' 3,000.000 din: DVOSOBNO STANOVANJE s kabinetom 62 m* 3,600.000 din; TROSOBNO STANOVANJE 72 m* 4,000.000 din, Na tem natečaju se lahko potegujejo za posoiilo samo družbeno pravne osebe pod naslednjimi pogoji: a) na'manlša lastna udeležba 40 '/• od predračunske vrednosti; b) nalnlžla obrestna mera 1.5 Vi; c) najdaljši rok vračanla 35 let. 3. Prosilec je dolžan navesti število in vrsto stanovanjskih enot ter znesek posojila, za katerega se poteguje, glede na orlentacll^ko ceno oziroma vrednost stanovaniskih enot ali predračunsko vrednost crradnle. 4. Prosilec je dolžan vložiti garan-cllski znesek 2 t» od zneska zaprošenega posoifa kot varščino, katero izgubi v korist sklada, če odstopi od ponudbe. 5 Ponudba oziroma orošnta za posojilo mora vsebovati podatke iz 24. člena Pravil sklada. 6. Prosilec mora predložiti ponudbi za poso'1'o dokumentaciio. ki Jo določalo členi 25, 26, 27 In 28 Pravil sklada, kolikor nI Interesent za stanovanja. 7. Prednost pri dodeUevanju posojil bodo lm"ll ponudniki, ki prispevalo večji delež lastnih sredstev ki ponudilo kralšl rok odplačila, ki ponudilo vefio obrestno mero, ki dokaželo, da bodo imeli v primeru lastne gradnie nlž'e Invpstlcll-ske stroške na enoto (ekonomlčncjšo gradn'o), ki dokaželo ugodnejši sistem gradnje v primeru lastne gradnle. 8. Ponudniki oziroma prosilci, katerim bo dodelleno posojilo na podlagi uspelega natečala. moralo v 8 dneh po sklenieni pogodbi izplačati celotni znesek lastnih sredstev soudeležbe na račun Sklada št 602-70-807-03-301 pri Komunalni banki Koper. 9. Ponudba za posoiilo s potrebno dokumentacijo se mora vložiti v enem Izvodu v zanc^itenl kuverti z vidno oznako »NATEČAJ ZA POSOJILO« nri Stanovan'skem skladu občine Izola v Izoli, Industrijska ulica št. 7. 10. Ponudbe moralo biti vložene najkasneje do 20. januarja 1961. It O Izidu natečala bodo ponudniki obveščeni z odločbo po zaključku natečaja. Plavila sklada dobite pri Stano-vanlskem skladu občine Izola v Izoli, Industrijska ulica št. 7. STANOVANJSKI SKLAD OBČINE IZOLA ?glg§MA ^Z©©JA ft iPOST ^ Ü A !H) ft TE i IS WA VZGOJA ft S PO iT SAH! ft TELESCA VZGOJA ft iPOB BODRILNI USPEHI IN NOVE IZKUŠNJE SO NAPOTILO ZA BODOČE DELO Samo močna operativna vodstva v komunah bodo lahko vsklajevala telesno vzgojo z načeli socialistične izgradnje — Delo po amaterskih načelih in množičnost Uspehi, ki jih je dosegla Okrajna zveza za telesno vzgojo s svojim poglavitnim namenom oblikovanja enotne telesne vzgoje, že dopuščajo poglobljeno delo združenih telesno-vzgojnih organizacij, čeprav je od-njene ustanovitve preteklo komaj osem mesecev. Ko na eni strani ugotavljamo uspehe in nove izkušnje Zveze in njenih pomožnih organov — odborov in komisij — pa žal ne moremo mimo ugotovitve, da vse doslej še niso zaživele občinske zveze za telesno vzgojo, čeprav bi v teh novih pogojih delovanja morale postati osnovni predstavnik naše telesne vzgoje. To je tudi bil razlog, da Je okrajna zveza uresničevala svoje naloge in odpravljala škodljivo dvotir-nost s pomočjo svojih komisij neposredno z društvi. Kljub tej pomanjkljivosti pa je zveza v pogojih tvorne iniciative in široke samostojnosti, ■Ki jo je nudila v obilni meri vsem včlanjenim telesnovzgojnlm organizacijam, ugladila pot intenzivnejšemu delovanju in širjenju telesne vzgoje v naiem okraju. Ob teh prvih mislih, ki so izzvenele preteklo soboto na razširjeni seji ■upravnega odbora okrajne zveze ob pregledu njenega dela, so zastopniki obeh odborov — odbora društva Partizan ln odbora za športna društva — ter predsedniki in člani petnajstih komisij, ob poročilu, ki zadeva uspehe in dosedanje izkušnje posameznih enot, obravnavali tudi težave, ki so -kot refren spremljale celotno posvetovanje: pomanjkanje inštruktorjev in trenerjev, težave s sredstvi in premalo razumevanje občin za pomoč iz izjemo Izole) ter pomanjkanje in slabo vzdrževanje športnih objektov. Ker gre za ključna vprašanja, brez katerih si ne moremo zamišljati vidnejših uspehov, je upravni odbor sprejel med drugim tudi sklep, da bo naslednja petletka, v katero vstopamo, vsebovala ob programu poglobljenega dela Zveze tudi naloge o kar najbolj učinkovitem urejanju športnih objektov (le-ti naj bi prešli v družbeno upravljanje), telesnovzgojne organizacije in društva pa si bodo ob vztrajnem delu dokončno utrle pot do vseh činiteljev, ki odločajo o delitvi sredstev in končno bodo s pa-motno politiko kadrovanja in štipendiranja mladine na telesnovzgojnih zavodih poskušale rešiti pereče vprašanje inštruktorjev in trenerjev. Važno vlogo so tudi za bodoče namenili prirejanju tečajev in seminarjev. Kar zadeva delo posameznih komisij, velja omeniti uspehe nogometa, ki si je v novih pogojih s prirejanjem tečajev pomagal do dobrih trenerjev, razen tega pa so ob vseh klubih vznikla tudi mladinska in pionirska moštva. Tudi odbojka, košarka in mali nogomet gredo po podobni poti, medtem ko je veslaški šport omejen na vrhunske tekmovalce izolskega veslaškega kluba »Argo«, Koper in Piran pa to Idealno panogo povsem zanemarjata, čeprav bi morali v obalnih občinah vodnim športom odmeriti primarno vlogo. Z velikimi težavami se otepajo tudi plavalci, ki ob pomanjkanju trenerjev pogrešajo tudi osnovne plavalne objekte. S predvideno graditvijo hale za veslače v Kopru in z zgraditvijo velikega plavalnega bazena lahko pričakujemo razmah teh dveh panog. Po aktivnosti in pestrem športnem udejstvovanju pa se odlikuje komisija za invalidsko telesno vzgojo, ki je bila tokrat dokončno vključena v okrajno zvezo. Med drugim je bilo tudi govora o nadaljnjem vključevanju mladine — predvsem vaške in delavske — v telesnovzgojne organizacije, kajti ob prizadevanju za dvig kakovosti telesne vzgoje na amaterskih načelih sta množičnost in skrb za vzgojo športnikov v duhu socialistične patriotske zavesti glavna principa naše telesne vzgoje, ki ji je določila družba važno vlogo v izgradnji socializma. Predsednik zveze dr. Svetozar POLIC je ob tem še posebej opozoril na posamezne primere nediscipliniranosti, Id so se pokazali v jesenskem delu nogometnih tekmovanj. K že omenjenim nalogam je dr. Polič podčrtal važno nalogo utrjevanja občinskih zvez in odgovornost vseh organov okrajne zveze, da sedaj pred občnimi zbori društev Partizan pomagajo ustvariti kar najboljše pogoje za uspešen kadrovski sestav novih društev. Hkrati pa je opozoril na pomanjkljivo delovanje občinskih svetov za telesno vzgojo, kar velja posebej za Koper. V razpravo je posegel z nekaterimi tehtnimi pripombami tudi sekretar Partizana Slovenije in sekretar skupnega sekretariata Partizana in Športne zveze Slovenije Tomaž ŠANIK, ki je bil gost na posvetovanju okrajne zveze za telesno vzgojo našega okraja. (bb) TELESNOVZGOJNE ORGANIZACIJE KOPRSKEGA OKRAJA ZA 20-LETNICO LJUDSKE VSTAJE Okrepi festival telesne kulture Junija prihodnje leto bo v Kopru okrajni festival telesne kulture, ki bo ena največjih telesnovzgojnih manifestacij in hkrati prikaz dela in prizadevanj združenih telesnovzgojnih organizacij. Nedvomno bo imel festival telesne kulture tudi mobilizacijski značaj, saj bodo obsežne priprave nanj pritegnile v vrste rednih članov raznih organizacij in društev, ki gojijo šport in fizkulturo, številne nove pristaše. Razen množičnega telovadnega nastopa članov in podmladka vseh telesnovzgojnih organizacij in društev bodo sodelovali na festivalu tudi taborniki in Ljudska tehnika, organizator —• Okrajna zveza za telesno vzgojo — pa bo povabila na sodelovanje še republiško atletsko vrsto za vaje na orodju. Posebno vlogo pa je organizator namenil razstavi o razvoju telesne kulture okraja Koper po letu 1945, Ta velika manifestacija telesne kulture našega okraja bo nedvomno ena izmed najlepših točk v programu prireditev praznovanja 20. obletnice ljudske vstaje naših narodov. ČLANSTVO POSTOJNSKEGA PARTIZANA OBSOJA NEDELAVNOST DRUŠTVENE UPRAVE ©Mlin iltomi Dejstvo, da sta telesna vzgoja in šport zašla v Postojni v očitno stagnacijo, če ne celo nazadovanje, je končno povzročilo, da se je razprava o tej akutni družbeni problematiki mesta prenesla iz ožjega kroga športnikov v krog širše zainteresiranega članstva SZDL, ki je tem vroblemom na zadnji konferenci krajevne organizacije posvetilo dobršen del razprave. Društvo Partizan, ki bi moralo biti pobudnik in usmerjevalec vseh telesnovzgojnih nihanj v mestu, je na račun brezbrižnosti in slabega čuta odgovornosti svoje društvene uprave zašlo v pasivnost, ki je brez primere v njegovem dosedanjem desetletnem delovanju. FINALNI DEL REPUBLIŠKEGA MOŠTVENEGA PRVENSTVA V ŠAHU Koprski šahisti - letošnje presenečenje Osvojili so skupaj z Jesenicami četrto do peto mesto V nedeljo je bil v Ljubljani finalni del republiškega moštvenega prvenstva v šahu. Koprčani so naleteli na neugodno razporeditev in se že v prvem kolu pomerili z glavnim favoritom za prvo mesto — Ljubljanskim šahovskim klubom. Kakor je bilo pričakovati, so Ljubljančani slavili visoko zmago 8 in pol : 1 in pol. Izid na posameznih deskah: Pire : Omla-dič 1:0, Preinfalk : Gerželj 1:0, Stu-pica : Habič 1:0, Trampuž : Kovač 1:0, Gabrovšek : Verlt 1:0, Tomšič ■J. : Jevnikar 1:0, Šiška : Sebalj 1:0, Tomšič N. : Jereb 0:1, Osterc : Vla-sič 1:0 in Korban : Rozin Temi. Koprčanom tokrat vsa borbenost ni nič pomagala. Naleteli so na nasprotnika, ki je bil v povprečju za dve do tri kategorije močnejši. Kljub vsemu pa so prišli Ljubljančani do odločilnih prednosti v večini partij šele v srednji igri. V taktičnih zapletih se namreč Koprčani niso povsem znašli. Največ odpora so nudili zmagovalcem Gerželj, Kovač in Jevnikar. Pohvaliti pa je treba mladega Jereba, ki je priboril Kopru edino celo točko. Odlično je igrala na zadnji deski Rozinova. Ustvarila si je boljšo pozicijo, vendar je zaradi pomanjkanja izkušenj sprejela remi v položaju, ki je bil zanjo ugodnejši. Kljub visokemu porazu z LSK so lahko Koprčani z letošnjo udeležbo na republiš-kem moštvenem prvenstvu zadovoljni. Zasedli so četrto do peto mesto skupaj z Jesenicami in pustili za seboj številna slovenska šahovska središča, med njimi Kranj, Celje in Novo mesto. Šahovski organizatorji in funkcionarji Šahovske zveze Slovenije so jim k uspehom iskreno čestitali in naglasili, da so koprski šahisti največje presenečenje letošnjega moštvenega prvenstva Slovenije. Ker upravni odbor društva že dve leti ni sklical občnega zbora Partizana, se je sedaj članstvo samo odločiloAisklicatil izredni zbor in na njem kritično spregovoriti o vseh objektivnih in subjektivnih ovirah, ki so privedle do današnjega stanja, predvsem pa nakazati uspešen izhod iz sedanjega položaja. Občni zbor Partizana bo 23. decembra v dvorani hotela Javornik v Postojni. Sklicatelji in hkrati pobudniki izredne skupščine so imeli v soboto posvetovanje na Obč. odboru SZDL, kjer so se po obširni analizi stanja v društvu domenili, katere probleme naj osvetli referat na zboru, hkrati pa so sestavili predlog za novo vodstvo Partizana. V zvezi s sklicanjem izrednega občnega zbora Partizana je vredno opozoriti na nekatera dejstva, ki jih zborovalci nikakor ne bodo smeli molče preiti, če naj skupščina zares pomeni vsaj potokaz v iskanju novih smeri telesne kulture v Postojni. 1. Referat; razprava in zaključki zbora bodo morali ostro obsoditi neodgovornost dosedanjega vodstva društva in vseh, družbeno političnih Činiteljev v mestu, ki so mogli neposredno po iugo-slovanskem kongresu za telesno kulturo, ki je tako jasno deklariral družbeno potrebo pospešenega razvoja telesne kulture in še posebno funkcionalnost razvov la te družbene dejavnosti s splošnim razvojem komune, dopustiti, MALI ROKOMET Drugo mesto si delita IKŠ in Izola Sekcija za telesno vzgojo Na osnovi številnih diskusij o ¡problemih telesne vzgoje in športa na zborovanjih članstva SZDL v Postojni je upravni odbor krajevne organizacije pred dnevi ustanovil tudi sekcijo SZDL za vprašanja telesne vzgoje, ki jo vodi član odbora Ljubo Miklav-čič. To je prvi primer, da je članstvo SZDL v postojnski občini formalno priznalo funkcionalno potrebo telesne vzgoje v družbenem življenju mesta, A. M. REŠITEV KRIŽANKE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE Vodoravno: 1. Stromboli, 9. aktiv, 14. Trubar, 15. lalct, 17. oaze, 18. retor, 19. eksemplar, 21. •enak, 22. 11, 23. karo. -a, 24. It, 25. Rabat, 28. tank, 30. Anka, 33. agava, 35. Ru, -o, 38. Aoni, .40, Si, 41. trep, 43. Cervantes, 47. Kreta, 48. Erie, 49. dir, 50, promet, 51. Tosca, 52. Pampanini. V nedeljo so odigrali zadnje kolo jesenskega dela prvenstva v koprski okrajni rokometni ligi. Piranski Partizan je premagal .koprski Partizan z 19:6, medtem ko se Je derby koprskih šol ESS : Učiteljišče končal s prepričljivo zmago ESS z 12:7. Izida zadnjih dveh tekem nas nista presenetUa. Visoka zmaga Pirana je še en dokaz več, da so Pirančani v odlični formi in tako rekoč brez konkurence. Tudi zmago bodočih ekonomistov nad bodočimi učitelji smo pričakovali. Toda treba je omeniti, da je nudilo Učiteljišče nepričakovano močan odpor favorizirani ESS. Končna lestvica jesenskega dela prvenstva je naslednja: 1. Piran 12 točk, 2.-3. IKS Koper in Izola 9 točk, 4. Koper 6 točk in 0. do 7. Dekani, ESS Koper in Učiteljišče Koper 2 točki. Zmaga piranskega Partizana brez ene same izgubljene točke je že sama po sebi dovolj zgovorna. Mirno lahko trdimo, da nastaja v Piranu močna rokometna ekipa, ki lahko povsem realno upa ne samo na uvrstitev v republiško ligo, marveč tudi na obstanek v njej. Zlasti še, če bodo nadaljevali s sistematičnim delom in obdržali sedanjo prizadevnost in disciplino. Na drugem in tretjem mestu sta se znašli dve požrtvovalni ekipi, ki mnogo obetata. Mladi kovinarji iz Kopra so dali -nekaj odličnih partij in pokazali velik smisel za hitre protinapade. Prepričani smo, da bi dober trener napravil -iz njih že v najkrajšem času odlično ekipo. Naučiti bi jih namreč moral le nekaj tehničnih fines in jih opozoriti, da je tudi taktika del igre. Tudi Izolski ParU- Lkipa koprskih rekometašic s svojim trenerjem zan je kot novinec prijetno presenetil. Tudi zanj veljajo podobne ugotovitve -kot za IKS. Bivši član republiške lige koprski Partizan je s četrtim mestom le delno razočaral. Od starega moštva je namreč ostal le en član in poznavalci rokometa so dobro vedeli, da prenovljeno moštvo ne bo moglo upati na prvo mesto. Toda, da so obtičali le na četrtem mestu, je posledica subjektivnih slabosti, predvsem pa dejstva, da še zmeraj pozabljajo, da je rokomet kolektivna igra. Pohvaliti pa je treba vodstvo, da je izločilo posamezne nedisciplinirane in neresne igralce, ki so zakrivili katastrofo v republiški ligi in zaradi katerih se danes upravičeno postavlja vprašanje, ali so se koprskemu Partizanu splačali tako visoki izdatki. Na zadnjih mestih so ekipe z veliko voljo do igre, toda z majhnimi izkušnjami. Dolžnost okrajne komisije za rokomet bo dati tem ekipam vso pomoč, da ne bi ostalo le pri zametku, marveč da bi se tudi kvalitetno razvijale. Seveda bo potrebno,, da že naslednje leto formiramo okrajno ligo -na širši osnovi, saj imajo rokometne ekipe tudi druga središča okraja in ne samo. obmorski pas, V primeru večjega števila ekip pa bo seveda potrebno organizirati področna tekmovanja, ki bodo finančno manj zahtevna. Po končanem jesenskem delu nogometnega tekmovanja za mladinsko prvenstvo koprske nogometne lige so mladinci TOMOS brez poraza osvojili prvo mesto. Prejeli so samo 1 gol (v tekmi z mladinci NK Sidro iz Pirana), dali pa so jih 15. Ponovni uspeh mladinskega moštva dokazuje, da je tradicija o veliki zmogljivosti in borbenosti tega moštva očuvana tudi letos, kar je zasluga upravnega odbora kluba in trenerja Turčlnovica. Doseženo drugo mesto za mladince iž Pirana je vsekakor lep uspeh in nagrada za vložen trud, da postane tudi Piran pomemben center dobrih nogometašev. Zadnje mesto, ki so ga da je osrednje telesno vzgojno društvo v občini, ki šteje okrog 600 članov, zašlo v takšno -pasivnost. 2. Zbor bo moral jasneje kot kdajkoli doslej opredeliti mesto, vlogo in naloge Partizana v te-lesnovzgojnem življenju mesta in pri tem zavreči ozkost pri delu, osredotočeno k telovadnici. Partizan bo moral poleg nujnosti načrtnega gojenja vseh športov, ki sedaj dezorganizirano privabljajo mladino na igrišča, razmisliti tudi o potrebah rekreativnega športa, zraven tega pa podpreti tudi vsako iniciativo za pospešitev telesne kulture v delovnih kolektivih. 3. Čeprav si je od zahtev po znatnejši materialni podpori društvu iluzorno zamišljati rešitev tega problema v meseceu ali dveh, bo treba končno zahtevati, da se v finansiranje telesnovzgojnih društev v občini uvede neka načelnost. Pri tem pa bo treba široko podpreti pobude članstva SZDL, da v mestu s prostovoljnim delom obnovi številne razpadajoče športne objekte, hkrati pa sprožiti tudi vprašanje, kdo naj jih v bodoče upravlia in oskrbuje. . 4. Delovno predsedstvo zbora nikakor ne bo smelo dopustiti, da se skupščina sprevrže v medsebojno obtoževanje, marveč ji mora zagotoviti izrazito konstruktivno delovno vzdušje. V zvezi s tem je potrebno naglasiti, da bi se moralo ¡zbora udeležiti čitri več Postojnčanov, ker bo mogoče samo na tako široki tribuni vseh zainteresiranih činiteljev za usodo telesne kulture v mestu izluščiti resnejše zaključke in napotke za bodoče delo Partizana. -tal naslednjega dne zvečer. Jeli smo se posvetovati, kako naj neopazno spravimo Volodjo na železniško postajo in kje naj pustimo zanj toplo obleko. V nadaljnjem načrtu smo predvideli tudi tole: jutri mora oče zboleti, in ker je bila naslednjega dne nedelja, ga bodo prišli obiskovat njegovi delovni tovariši. Prihajali bodo vsak zase, vendar bodo vsi enako oblečeni, vsi bodo nosili svoje kratke kožuhe. Pod večer pa bo namesto enega izmed njih zapustil hišo Volodja. Šel bo v predmestje, kjer ga bo pričakoval striček Jonas, da bi ga od tam odvedel na kraj, kjer bodo sestavili kondnktersko brigado in ga namestili v enega izmed vagonov. Ko se je Volodja poslavljal, mi je rekel: — Na podstrešju sem pustil svoj zvezek, shranil sem ga pod opeko, blizu dimnika. V zvezku so zapiski, ki so zame zelo važni. Marite, lepo vas prosim, da se ga ne dotikate in da ne listate po njem, pa naj pride barboii. Ob svojem času bom prišel sam ponj, ali pa bom poslal človeka, ki bo vedel, kje je zvezek shranjen. Mi boste lahko izpolnili to prošnjo?