^»(oA^toraLAML» w SBPB natwtfcelAya.ita.i» Posamezna številka stane 00 vinarjev. 40. Mki: Rnftor. ta 7. oktobra tm, 54. MbDl Isr.-^a **** wirtek tu velj* • petateo vne& te » O&u&on» « poMJanicia na dem za cekt i«io 241 KC, poi I«t» í2 K Ja sí» takt leta 6 K. — NarsUn hran jHgoalatriji 32 K. — Naročate« te poifljt mi «Siovcatkega Oospodarja* w Mtutbora. —. L?st te dopešlija do odpovedi. — Odje „KafoilSlegc fc«to«scg* «i-^Mva* doMva)o Hsi bies £¡osefia£ aaroáalae. — Poa&asco) SinS tísueje, te >i ".«ío 4 tirani 40 t'h., na 8 sfmneh SO »tau -"{MtfiiM^Kotoiki ees!» 5. — Rcfcojstel f« ne vrača ja ~ O^cve'Üfei Korolfea «ata Stew, 5, »prejems naročnico, lasersta fn reHa:aM5|í„ JÚ tuBiíttt «« píoiuje od fíaoítopaa, pcínmtc ,'rt ea%«i SC'raO, Za vetterates calase primerea popan. V* «ide&w „Ajtate nazsaalte* ttew feneds 90 »te. — tese«« se «prejemaj? do tarín opofá»*, »» "««wtpiFfe »R|laa>as(f« *o switrtee prgatr. pouk in zabavo? List ljudstvu v SnssrnlM ministra dr. *lm*mš&m m vtlitm t \ Naš narodni voditelj in buditelj minister dok - ; tor Korošec je imel na sestanku zaupnikov Kmetsko ; sveže oziroma Slovenske ljudske stranke v Mariboru dne 30. septembra velezanimiv govor, katerega žal »sled pomanjkanja prostora ne moremo priobčiti v i oeloti, ampak samo v izvlečku. Uvodoma je minister dr. Korošec naglašal, da zastava naše stranke ni nova in tudi naš program ni f neznan. Enakopravnost našega troimenskega naroda. Mi Slovenci smo bili v stari Avstriji povsod zaustavljeni, prezirani, bili smo pač narod hlapcev in nismo bili enakopravni z drugimi narodi, vsled česar smo bili skrajno nezadovoljni s staro državo» V, novi državi smo si bratje z brali, nismo več različni narodi, vsled česar zahtevamo povsod stroge enakopravnosti, bodisi glede dolžnosti in pravic, glede davkov in bremen, glede šolstva in veroizpovedanja. Raeredni boji. Naša Kmetska zveza je sicer kmetska stranka, ni pa razredna stranka, ni stranka, katera bi huj -.skala eden stan proti drugemu, ki bi s© omejevala samo na kmete, a vse drage stanove pa izključevala, nasprotno, naša stranka kliče pod svojo zastavo vse stanove brez izjeme. Med razredne stranke prištevamo po pravici Samostojno, ki se hoče brigati le za zemljiške posestnike, nadalje socialistično ali boljše^ viško, ki skrbi samo za delavski stan ter demokratska stranka, ki kmeta in delavca ne mara v svojih vrstah. Samouprava Slovenije. V, Sloveniji in tudi na Hrvatskem bo v ospredju volilnega boja stalo vprašanje, kako hočemo uprav -Ijati našo državo, ali vse iz Beograda, ali pa nekatere stvari in zadeve tudi iz drugih središč. Naše nasprotne stranke se še o tem vprašanju niso dovoli jasno izrazile. Do pred nedavno je bila demokratska stranka, ki se imenuje sol Jugoslavije, strogo centralistična, vse je hotela upravljati iz Beograda ven, toda v zadnjem času jo pa prešinja strah pred zablodo v katero je zašla. Za samostojneže je pa vprašanje centralizma in samouprave previsoko vprašanje, da bi ga mogli umeti. Novi socijaljisti in boljševiki si žele, da bi se vladalo vse iz Beograda ven, sitari so-eiialisti pa menijo, da bi bilo dobro, da bi se nekaj samouprave dalo Sloveniji, Hrvatski itd. Naša stranka pa stoji odločno na stališču,! da se naša država radi hitrejše, boljše in primernejše uprave razdeli v več pokrajin. Slovenija n. pr. se naj določi kot je-dna upravna celota. Naša stranka bo šla z geslom: samouprava za Slovenijo, neustrašeno v volilni boj. Monarhija ali republika. Vsak razsoden in trezno misleč podanik naše države mora priznati, da naša država ni zrela za republiko. Tudi nimamo povoda si želeti republika, kaj- ti že dve leti živimo z našo slavno slovansko dinastijo, a ni ga katoličana, ki bi v verskem oziru mogel izreči le najmanjšo pritožbo. Razmerje države do cerkve. Zanesti v yolilno borbo versko vprašanje, še ni bilo nikoli tako potrebno, kakor ravno sedaj, ko se pripravljamo za volitve v ustavodajno skupščino. Razmerje med državo in cerkvijo mora biti razjasnjeno, mora bili ali prijateljsko ali sovražno. Mi smo za pri jateljsko, a naši nasprotniki pa za sovražno* Določiti se mora, ali bo v naših šolah ostal križ in katehei ali ne; določiti se tudi mora, ali bo smel duhovnik v cerkvi svobodno govoriti, ali mu bodo dali nagobčnik, v obliki kancelparagrafa. Proti militarizmu. Naša stranka je bila vselej načeloma proti militarizmu ter je želela, da bi se vsi spori med državami in narodi poravnali na nekrvav način in to stali- i šče zavzema še tudi sedaj. Toda naši ljubi sosedi ] prežijo okoli naše države s puškami in topovi, da bi ; nam odtrgali še one kose zemlje, kojili nam še niso odvzeli v Parizu, Toda ako militarizem (vojaštvo) še nora ostati, potem zahtevamo dr» je pameten, člove -koljuben ip modem. Izostati- pa morajo in to zalite -vamo odločno, batinjenje, kaznovanje s tem, da mo -rajo vojaki gledati v solnce, eksercirati v srajci in spodnjih hlačah brez čevljev, slaba hrana itd. Mili -tarizem ima pač izrodke v vsaki državi., toda taki izrastki militarizma se morejo odstraniti. Med svetovno vojno smo računali, da bodo po vojni nastopili tudi socijalni demokratje proti militarizmu (vojaštvu), kar je bilo gotovo v njihovi moči. Toda socijalni demokratje, ki sicer za vsakih deset helarjev štrajkajo, niso hoteli vpeljati splošnega štrajka, da bi ustavili svetovno klanje, ampak so prav pridno vozili topove, municijo in vojaštvo po železnicah, po tovarnah pa neumorno izdelovali morilno orožje. Da so ravno socijalni demokratje vneti pristaši militarizma, nam je za vzgled socijalistična in bolj ševiška Rusija, ki je sedaj najbolj milijaristična država na celem svetu. Vidimo torej, da so socijalisti izdajalci svojih lastnih načel. Izdajstvo saiuostojnežev. Dr. Tavčar. Naša stranka je prešinjena z željo, da bi se len tošnji volilni boj vršil mirno in dostojno. Obžalujemo, da je letošnji volilni boj otvoril ljubljanski župan dr. Tavčar s psovko o „katoliških kavkah". Obtožujemo ga zaradi te psovke, toda mi bomo ohranili mirno kri Krepko in odločno, toda v dostojni obljiki b6mo odbijali vse nasprotne napade. Ob vsaki volitvi je surovost naših nasprotnikov odpirala volileem oči, nam pa pomagala do zmage. Naš program in surovo besnenje nasprotnikov nam bo tudi v tem volilnem boju pripomoglo do zmage. katere je tičala dobra polovica ,na Slovenskem Štajerskem po ječah, ker je neustrašeno nastopila proti krivični svetovni vojni. Kako so pa komunisti sedaj po svetovnem preobratu proti vojaščini in vojnemu klanju, nam najbolje dokazuje boljševiška Rusija. V Rusiji mora biti i'anes vsak vojak, če se ustavlja vojaški službi, ga reši edinole krogla vojaštva. Vse evropske države so se že več ali manj pomirile, odložile orožje in se poskušajo mirnim potom sporazumeti,.* edina Rusija se še danes bojuje na smrt s Poljaki in hoče prav po vzgledu nekdanje Nemčije s surovo silo orožja ustrahovati celi svet. Rusija nam je dovolj jasen dokaz :i vlada komunistov je vlada militarizma (vojaštva) in doba neprestanega vojnega klanja. Slovenski kmet, pomni: Na petletnem podaljšanju svetovne vojne so največ krivi nemški socijalni demokrati, ki so se borili z vso ljutostjo skoro proti celi Evropi in socijalistični Ameriki; vojaštvo in vojske pa gojijo kot boga ravno komunisti (glej Rusija), ki so vendar sinovi socijalistov. Ako bi pri nas zmagali pri volitvah v ustavo-tvorni parlament socijalisti, potem še le bi kmet trpel vsled vojaščine in vojsk. Kmet, hočeš v Jugoslaviji zakone,, ki te bodo ščitili pred preostrim militarizmom, ki izžema kmetu največ davkov, in nepremišljenim vojnam, — voli pri volitvah poslance Kmetske zveze, ki bodo delali na to, da se omili militarizem in da ne bo nepotrebnega prelivanja kmetske krvi po raznih bojnih poljanah. Krnslfs, varajte Volitve v ustavotvorni parlament pač niso zalotile nikogar tako nepripravljenega in razdvojenega kot ravno jugoslovanske socijalne demokrate. Mesto da bi stali socijalisti kot en mož pred volitvami, bo da-aes razdvojeni v več nego 7 strank, ki se med seboj grizejo, napadajo ter sovražijo. Danes vam ne ve nobeden navaden socijalni demokrat, ali je socijalist, komunist, narodni socijalist itd. Kljub tej medsebojni strankarski razdvojenosti pa so se razlezli po deželi razni socijalistični in komunistični agitatorji, ki lovijo nevedno, revnejše kmetsko ljudstvo v svoje volilne Eanjke in mreže. Pri teh svojih agitatoričnih pohodih irajskajo in lažejo ljudstvu, češ: proč od Km. zveze, pri kateri je duhovščina, saj ravno duhovniki so bili krivi svetovne vojne, le blaženi komunizem ali bolj -Sevizem bo odpravil vojaštvo, ki nas tolikanj stane; MMlanMIMh In km-•tléalh a«ltafar)M! komunisti edini so proti vojni itd. Nepoučeni ljudje verjamejo tem lažem in se jeze na Kmetsko zvezo, ki je po socijalističnih hujskarijah kriva vsega zla v Jugoslaviji. Da bodo znali naši pristaši zavrniti so-cijaldemokraške volilne agitatorje, naj vprašajo te a-postole: Zakaj niso nastopili nemški socijalni demokrati proti vojni? Bili so vendar v Nemčiji najmogočnejša stranka in bi bili s svojim protivojnim nastopom užugali samega cesarja Viljema. Pri nas v stari Avstriji je bilo največ socijalistov pri železnicah in so vsi prav pridno prevažali vojaštvo, kauone, mu -nicijo itd. Nobenemu socijalistu med vojno ni prišlo na um, da bi bil štrajkal in s tem pokazal, da je on proti vojni. Kar so zakrivili brezštevilni socijalni demokrati s svojo bojazljivostjo napram militarizmu, to bi naj bila potem popravila peščica duhovščine, od Peslasses KZ za viničipje. (Interpelacija) Upit poslanca Ivana Vesenjaka na ministra r.a socijalno politiko in ministra za ishranc in obnovo zemlje. G. minister! Že pred svetovno vojsko je bil socijalni in ekonomski položaj izdatnega dela našega naroda v vinorodnih krajih Slovenije, posebej pa še v Halozah in v Slovenskih goricah, izredno nepovo-Ijen. So to takoimenovani viničarji, ki po svoji veliki večini ne razpolagajo z nobenim imetjem, niti mobilnim, niti imobilnim, ter živijo, kakor pravi naš pregovor: iz rok v usta ob trdem delu svojih rok. Svetovna vojska je te siromake še bolj posiro-mašila. Glad in pomanjkanje sta bila in sta še pri pretežni večini teh ljudi vsakdanja gosta. Ne bodem podrobnejše opisoval trpljenja in bede teh ljudi, opozarjam le, da živijo družine viničarjey večji del leta sploh brez vsakega kruha in da je njihova glavna hrana večinoma neslan in nezabeljen krompir in fi -žol. To velja za otroke od prvega leta pa do starcev» ki so že z eno nogo v grobu Posebej pa še opozarjam, da mnogi otroci in žene ne morejo iz hiše, ker sploh nimajo obleke, drugi pa hodijo v svojih zadnjih cunjah okrog. O obuvalu seveda tudi ni govora. Zato tudi šoloobvezni otroci ne morejo v šolo, ko nastopi mrzli zimski čas. Poverjeništvo za socijalno skrbstvo v Ljubljani, pa tudi Vaše ministrstvo je bilo ponovno opozorjeno na obupni položaj teb ljudi. Vršile so.se olicijelne in neoficijelne enkete in razgovori. Tam sem nasvetovai pota in sredstva, da se viničarjem trenotno za silo in tudi za trajno odpomore. Tudi za naše viničarje ni na pristojnih mestih dovolj posluha in razumevanja . V bedi hirajo in umirajo deca in starejši ljudje. Se enkrat opozarjam najvišje laktorje na bedo naših viničarjev in na socijalnopolitične posledice, ki lahko nastanejo iz tega obupnega stanja in vprašam posebej g. ministra za socijalno politiko in g. ministra za izhrano in obnovo: 1. Ali so gg. ministroma opisane razmere naših' viničarjev znane? Ako niso. se-li hočeta nagloint temeljito o njih poučiti potom pokrajinske vlade in o-krajnih glavarstev na Štajerskem in pri civilnem ko* misarju v Prekmurju? 2. Ali hoče g. minister za ishrano in obnovo u-< vesli za trenotno odpomoč sistematično akcijo za ce •» nejšo prehrano viničarjev in njihovih rodbin na pod-» lagi obstoječih prehranjevalnih organizacij. Ravna isto velja za, oblačilo in za obutev. 3. Ali hoče g. minister za socijalno politiko vr-> Siti svojo nalogo nasproti tem ljudem, katerih bedo o* Str««? S. SLOVENSKI G ♦ S P ® f>A R. 7. oktobra itftf, eebno pbzna in bi ji moral posvetiti več pozornosti in" paznosti ter zalagati za rešitev več vpliva, kakor je to storil do sedaj?. 4. Ali je voljan g. minister za socijalno politi -ki priskrbeti za temeljito izpremembo zastarelega vi-ničai-skega reda, da bo odgovarjal moderni socijalni zakonodaji? Gradivo v to svrho je večinoma že zbrane pri poverjeništvu v Ljubljani, T. Ali je minister za socijalno politiko voljan , urgirati pri drugih ministrstvih, posebej še pri ministrstvu gradjevina in ministrstvu voda, da se temu našemu delavnemu ljudstvu omogoči zaslužek z drž. lavnimi deli in regulacijskimi deli, n. pr. ob Dravi, Pesnici itd. Prosim pismeni odgovor. Beograd, dne 20. 9. 1920. o njenem delu za povzdigo živinoreje. 6.000.000 K za živinorejo Leta 1909 je hotela avstrijska vlada skleniti z \ dom poskrbela živino, kakoršno so rabili za pleme in Rumunijo in drugimi državami trgovinsko pogodbo , ; za rejo. ki bi dovoljevala uvoz mesa, živine, govedi in svinj (pooblastilni zakon). S tem bi bila naša živinoreja hudo oškodovana. Zato so poslanci Kmetske zveze v zvezi s češkimi kmetskimi poslanci z obštrukcijo za-brahili odprtje mej. Po zimi leta 1909 se je kljub naporom naših poslancev sklendo, da se meje odprejo . Vendar je Kmetska zveza z odločnim nastopom do- Za zdravstvo pri živini. Poslanci Kmetske zveze so v avstrijskem državnem in štajerskem deželnem zboru zahtevali državno podporo za zgradbo ali prezidavo vzornih hlevov, olajšave glede strogih kazni za prestopke proti živi-nokužnim zakonom, brezplačno cepljenje svinj proti s6gla, da se je obenem sklenila postava, ki je dolo- j. rdečici pri revnejših posestnikih, da se pomnoži števila rlnhn ii let vsako leto no 6 miliionov K za no- vilo živinozdravnikov in ustanovijo enoletne šole za pomožne živinozdravnike. Zahtevali so živinskega čila za dobo 9 let vsako leto po 6 milijonov K za pospeševanje živinoreje in vnovčenje živine. Za Štajersko je od te svote poljedelsko ministrstvo odkazalo 377.893 K za pomnožitev krmil, zboljšanje planin in paSnikov ter travnikov, za zavarovanje živine, za nakup bikov, za bikorejske zadruge, za zidanje vzor -nih hlevov, za svinjerejo in ovčjerejo in okroglo 70 fesoC K za vnovčenje živine. Vnovčevalnica za živino. Ker pa naj bi se podpora od teh (J milijonov K P«iiflM «JM. Jugoslavija. Naše narodno predstavništvo se je bavilo pri sedanjem zasedanju z onimi že večkrat omenjenimi dogodki na Hrvatskem. Govorilo je v parlamentu o teh žalostnih dogodkih veliko število poslancev in tudi sam ministrski predsednik. Zaključek vsega govoričenja o uporu hrvatskih kmetov je bil sklep: Postavi se posebna komisija, ki bo preiskala celo zadevo. Naša zbornica je sedaj odgodena do 12. t. m. Ko se sestane 12. t. m., bo rešila menda samo najnujnejše, potem se bodo pa razni poslanci razkropili po agitacijskih shodih. O jadranskem vprašanju se boste pogajali v najkrajšem času Jugoslavija ter Italija nekje v bližini Rima. Italija. V Italiji so komaj potlačeni delavski in malokmetski nemiri izbruhnili z vso silo. Upira se predvsem kmetsko delavstvo, ki šiloma zaseda ve-loposestva krog Neapolja in v Siciliji. Kuga, ki se je pojavila najprej na Reki, se je razpasla tudi še na ¡Trst. Vsled pojavov te kužne bolezni vlada v Italiji veliko razburjenje. Avstrija. Avstrijska zbornica je sprejela predlog, da naj izvrši vlada v 6 mescih ljudsko glasovanje za priklopitev Avstrije k Nemčiji. Avstrijska zbornica je sprejela novo ustavo. Nove volitve v Avstriji bodo 15. t. m., nato se bo sestal novi parlament. Fo novi ustavi bo Avstrija zvezna država z obširno samoupravo posameznih dežel. Madžarska. Na Ogrskem bodo vpeljali nove davke in oddajo premoženja, ker ima država prevelik finančni primanjkljaj. Irska. Na Irskem imajo zopet spopade med vojaštvom, policijo in bojevniki za neodvisnost Irske. [V političnih krogih se govori, da bo izvojevala Irska svojo neodvisnost. Ruska-Poljska. V prodiranju proti bolj-geviški armadi Poljaki vsaki dan prav znatno napredujejo. Ruska armada beži v neredu in je izgubila slik s svojim poveljstvom. Poljaki javljajo, da so zajeli zadnje dni 42.000 boljševikov in uničili ali vsaj razpršili 16 boljševiških' divizij. Z močno ofenzivo proti boljševikom jie začel tudi general Wrangel, ki vodi svoje napade iz Krima. Tudi Wrangel je izvo -jeval lepe uspehe proti Rusom na suhem in na morju. V Rigi se vršijo mirovna pogajanja med Poljaki in Rusi. Prevladuje upanje, da se bo sklenilo pre -mirjfl 15. t. m. Med Litvanci in Poljaki, ki so tudi bili zapleteni v boje, je premirje že sklenjeno. Kmtfska zveza. naznanil«. V 0,1 i 1 n ri shodi» Kmetska zveza priredi dne 10, oktobra naslednje shode: Ob 11. uri v R a z b o-r u pri Zidanem mostu; po rani maši v Novi Štifti pri Gornjem gradu; popoldne ob y«3. uri pri Sv. Frančišku Ksaveriju; po rani maši na H a j d i n i v Društvenem domu; po pozni maši po Kil. uri v Minoritskem samostanu v Ptuju (vllajdini in Ptuju govorita na shodu Brenčič in Pu-ženjak). V nedeljo dno 17. oktobra po rani maši pri Sv, L o v r e n o u t Slov. gor., po pozni maši nadzornika za Spodnje-Stajersko, državno, oziroma deželno zavarovalnico za živino, odprtje sejmov, prosto klanje živine doma (liberalci so bili proti!), državno oskrbo živinske soli, podporo v krmi in semenih za spodnještajerske živinorejce. Na pritisk naših poslancev je leta 1909 štajerska deželna vlada sklenila, da se bodo dajali solni odpadki zastonj, krma pa majhnim posestnikom za tretjino, večjim za dve tretjini nakupne cene. pri Sv. Andražu v Slov. gor., po večernicah pri Sv. B o 1 f e n k u v Slov. gor.; po rani maši pri S v. M a r t i n, u pri Vurbergu; popoldne ob 2. uri v D o g o š a h v gostilni Smirmaul. Dne 2 4. oktobra v Celje! KZ, oziroma LS, priredi v nedeljo, dne 24. t. m., dopoldne ob 9. >iri v vrtni dvorani in na zraven ležečem vrtu gos -tilne „Beli vol" v Celju velik volilni shod somišljenikov naše stranke za Celje, celjsko okolico ter bliž -nje in daljne župnije. Shod naj bo velika manifestacija naše stranke. Radi tega agitirajte zaupniki od hiše do hiše za obilno udeležbo! Za Kmetsko zvezo so nabrali zaupniki na sestanku v Gornji Radgoni 397 K. ShodKZnaGomilskem. KZ sklicuie za nedeljo, dne 17. t. m., popoldne po večernicah . zborovanje pristašev KZ na Gomilskem, za domačo '.n vse sosedne župnije. Zaupnike prosimo, da agitirajo za številno udeležbo! Tabor Kmetske zveze pri Sv. Frančišku Ksaverju se vrši prihodno nedeljo dne 10. t. m. ob %3. uri popoldne v gostilni pri Martinovcu, na prostem, v slučaju slabega vremena pa v gledališki dvorani izobraževalnega društva istotam. Tabora se udeležijo v velikem številu somišljeniki in somišljeni-ce iz vseh župnij gornjegrajskega okraja- Govorita dr. Ogrizek iz Celja in Fr. Zebot iz Maribora. Somišljeniki, agitirajte za obilno udeležbo! Partčlla. Knetsii zvtKc za p«wzdl|» mmim živlmrtje« Samostana kmetijska stranka očita Kmetski j podeljevala le kmetijskim organizacijam, ie Kmetska zvezi, da ni storila nič za kmetsko ljudstvo, zlasti ne ; zveza s pomočjo Zadružne zveze ustanovila leta 1910 za naše gospodarstvo. V naslednjih številkah „Slov. j v Mariboru „Osrednjo zadrugo za pospeševanje živi-Gospodarja" bomo pokazali, koliko je Kmetska zveza \ noreje in vnovčenje živine", ali „Vnovčevalnico za ži-siorila že pred vojsko za naše gospodarstvo: za ži - s vino", da bi bili tudi slovenski živinorejci deležni vinorejo, vinogradništvo, glede lovskega zakoaa, za ' podpore šestmilijonskega zaklada. Kmetska zveza je olajšave davkov, za obrtne olajšave na kmetih, za > po celem Spodnje-Štajerskem prirejala poučna zboro-regulacijo rek. ceste, železnice, za Kmetijsko druž - | vanja in gospodarske shode (leta 1911 je bilo 43 tabo. za kmetijske šole in zadruge, za naše šolstvo ter j kih shodov) ter ustanavljala podružnice mariborske za naše narodne in politične pravice. Danes nekoliko } „Vnovčevalnice za živino." Vnovčevalnica je brezpla,- | čno posredovala za člane in je leta 1911, ko ni bilo j sejmov, marsikateremu kmetu pripomogla, da je prodal svoje živinče za boljšo ceno, pa je tudi svojim n- Pri Sv. Barbari v Slov. goricah je zborovala preteklo nedeljo Kmetska zveza. Navzoči so bili na dobro obiskanem zborovanju vsi najboljši možje in župani od Sv. Barbare. Poročala sta zboro-valcem: dr. Juvan o političnih strankah in Goleč o volitvah v konstituanto. Zborovalci so sledili z veli -fdm zanimanjem izvajanjem govornikov in se priporočali, da bi se spravila čimpreje v tek za Sv. Barbaro prepotrebna zadeva ceste: Maribor—Sv. Peter —Sv. Barbara. Shodu je predsedoval kmet Alojzij Zivko, župan v Zigercih. Na vstrajnost v organizaciji KZ je bodril Barbarčane v navdušenih besedah mladenič Caf Maks. S t. J u r ob južni železnici. Shod KZ ki se je vršil pri nas 5jadnjo nedeljo, je trajal skoro tri ure. Govorila sta g. nadrevizor Pušenjak o pro -gramu naše KZ in urednik M. Krajnc o nam nas -protnih strankah. Proti koncu zborovanja se je pri -kazal na shod tudi neizogibni Urlep, ki pa jo je s svojo vsiljivostjo pošteno izkupil. Zborovalci so na shodu protestirali proti trošarini na sadje, vino in mošt in z ogorčenostjo ugovarjali proti okrožnici okr. glavarstva v Celju, ki je določilo najvišje cene za jajca pri kmetu 1.20 K, pri trgovcu 1.60 K. Pritožili so se proti temu, da morajo za uradne zmote, ki jih napravijo davčni uradi pri davčnih nalogih, še plačevati 8 K za koleke in da se razne važne naredbe od oblasti objavijo šele tedaj, ko je že dotični rok davno potekel. KZ bo pritožbe ljudstva vodila na pristojna mesta! S t. Lovrenc nad Prožinom. Tukaj so je vršil dno 26. m. m. lep shod KZ. Izvolil' so je volilni odbor, nakar so se kmetje pogovorili o delu in o podrobni agitaciji za bodoče volitve. Zavedajoč se, da je edina pot do boljših razmer krščanska vzajemnost med stanovi ter trdno upanje v končno našo zmago , so se- zborovalci veseli razšli. 418 k r o h so zbrali za volilni sklad KZ zauo-niki celjskega in vranskega okraja na sestanku v Celju dne 5. oktobra. Živeli! P. o ž r t v o v a 1 n i P o s a v č a n i. Zavedni za upniki KZ iz okrajev Laško, Sevnica, Brežice in Kozje so na zborovanju v Rajhenburgu, dne 4. oktobra zložili za sklad KZ 460 K. Posnemajte j% ffavtdiia. Pazite ua reklamacije v vsaki občina! Volilni imeniki za ustavodajno skupščino so že v mnogih ol>-činah razpoloženi. Člani volilnih odborov Kmetske zveze ozir. zaupniki morajo takoj povsod prepisati i-menike in izvršiti vse reklamacije.Natančno navodilo, kako se reklamira, je prinesel zadnji „Gospodar** Naše. ki so izpuščeni, noter, nasprotnike, ki nimajo volilne pravice, pa ven! Prijavite takoj predstavitelje stranke za posamezna volišča. Več kot polovica občin štajersko-prekmursko-koroškega volilnega okrožja še do danes ni poslala imena in natančne naslove predstavnikov kandidatne liste ter njih namestnikov. Se enkrat nui-no pozivamo vse zaupnike po vseh župnijah in občinah, da nam nemudoma vpošijejo te naslove. Vprašajte vsakega moža ali mladeniča, ki ga določite za predstavitelja, ali to mesto sprejme ali ne. Imena predstaviteljev moramo imeti najpozneje do 15. oktobra zanesljivo v rokah. Predstavitelji kandidatne li -ste bodo imeli nalogo, na dan volitve, to je 28. novembra predstavljati pri volilni skrinjici na volišču posameznim volilcem našo stranko. — TJajništvo KZ v Mariboru. ^ladMui w«ianiradi». Dekliški tabor v Št. Petru pri Mariboru. tVi nedeljo 3. t. m. se je vršil deklški tabor na Gori pri Št. Petru in v St. Petru samem. Ob devetih dopoldne se je darovala na Gori slovesna sv. maša, pri kateri je pristopilo več deklet k sv. obhajilu. Sveto mašo je pel stolni župnik kanonik Moravec. Cerkveni govor poln lepih misli je imel g. kaplan Zivortnik od Sv. Magdalene. Povdaril je posebno pomen taborom kot priprave na vojsko za ohranitev vere in vseh lepih čednosti v sedanjem času, ko se širi nevera ire nenravnost. Po sv. maši se je razvil lep sprevod iz Gore k cerkvi sv. Petra, kjer se je nato od poludna do pol treh vršil tabor. Zborovanje je vodila z veliko spretnostjo M. Pavalec iz St. Petra. Nastopala so kot zastopnice Marijinih družb in Dekliških zvez vrla dekleta, ki so v navdušenih besedah pozivale svoje tovarišice za vse lepe čednosti slovenskih deklet* Zastopani so bili vsi večji kraji iz Slovenskih goric* Mnogo je prišlo udeleženk tudi iz Maribora. Celo od« daljeni Sv. Križ nad Mariborom je poslal zastopstvo na tabor in je zastopnica tamošnje Marijine družba posebno lepo govorila o raznih važnih vprašanjih, ki zanimajo slovensko ženstvo. Nastopile so govornice iz Jarenine, Sv. Barbare, Sv. Antona, Sv. Martina p* Vurbergom in od drugod. Vsi ti nastopi so pokazali, da naše organizacije z velikim vspehom delujejo za žensko izobrazbo. Želeti bi bilo, da bi bili na takem taboru navzoči tisti, ki nasprotujejo volilni pravici našega kmetskega ženstva. Mislimo, da so naša dekleta že dovolj izobražena in bi znala nasprotnike inž njih razloge temeljito pobiti. Želimo, da letošnji tabori rodijo obilen vspeh ženskemu gibanju! Teharski Orel je nabral med Člani n® svojem fantovskem večeru dne 30. 9. svoto 80 K za slovensko Koroško ter sklenil nabrati prve dni v ok-» tobru še večjo svoto med zavednimi Slovenci. Veiflfia Imenik® preglejte! Le kdor bo v volilnem imeniku, bo mogeB voliti! Reklamirajte takoj I Ce bi bjili v vsaki občini Slovenije izpuščeni samo po trije naši somišljeniki, bi Kmetska zveza samo vsled tega izgubila enega poslanca! Vreklamirajte vse one naše pristaše, ki so do 25. septembra dopolnili 21. leto. Skrbite, da pridejo-« volilni imenik! Nemce in Italijane, goljufe, verižnike, tatove in one, ki so pod kuratelo, pa ven iz volilnega imenikat Ne pozabite k reklamaciji priložiti dokazila! Domač« politik*- Priprave samostojnežev na volitve. Odkar je dr- Žerjav spet poverjenik, se opaža živahnejše gibanje v vrstah samostojnežev, ker jim je dr. Žerjav j preskrbel od liberalnih bank stotisoče, da morejo mastno plačevati svojim govornikom: Urek, Urlep, Drolenik, Mermolja, Schnuderl itd. in deliti kmetom sol po nizki ceni. Pristaše so prej lovili s koruzo, a volilce pa sedaj s soljo. „Nesebični" voditelj Urlop Je zaslužil pri delitvi soli malenkost 5000 K, seveda iz i ljubezni do kmeta je delo vršil, ne pa radi denarja * i Mešetar, bivši štajerčijanec, sladkomili Drofenik ja \ delal mastne dobičke pri „samostojni" koruzi itd. in i zaslužil toliko, da se mu je predpisalo samo 7000 K davka od dobička pri kupčiji. Tudi on deluje le samo iz ljubezni do kmeta. Ne hrepenenje po mandatu, am-» pak ljubezen do kmeta je gnala Ureka v Samostoj« no; on kandidira sedaj, akoravno dobro ve, dajeSan 7 oktobra 1983, 6 L© VBN SKÍ «OBPODA8. Stran B. dostojna liberalna stranka in da ima malo upanja na smago. Sosedi njegovi pravijo, da bi on kandidiral tudi na programu komunistov, ker je prepričan, da kol človek, ki nič ne dela in samo zabavlja, že itak spada med boljševike, ne pa med kmete, ki v potu svojega obraza kruh služijo. Ljubezen do kmetskega stanu je pokazal Urek leta 1914, je pokazal med vojsko, o čemur ve prejšnji glavar marsikaj povedati in kaže sedaj, ko j§ zakrivil, da se je razpasel komunizem, ki bo upropastil kmetski stan. Največja nevarnost za kmetski stan # komunisti, katere vzgaja razredni boj Samostojni Centralizem in razredni boj sta zvezdi-vodnici Samostojne, kateri ji je narekoval vodja liberalcev dr Žerjav, zato ne more nobeden zaveden kmet voliti kandidatov Samostojne. Zadnji ..Kmetijski list" in prosta trgovina. „Kmetijski list je v svoji zadnji številki kar- preplavljen z zagovori liberalne proste trgovine. Ko je en -krat samostojno glasilo že dovolj priporočilo za kmeta pogubno prosto trgovino, pa priporoča „Kmetijski list" z ganljivimi besedami g. Mermoljo, ki bo sedaj romal od kmeta do kmeta in kupoval sadje za izvoz. Kedo bo sedaj zaslužil pri prosti trgovini s sadjem? Mar li kmetje v obče, ali samo kmet Vrtojbčan — sžv-mostojni nadapostel Mer molj a? Gotovo g. Mermolja, ki bo še bolj bogatel na stroške kmetov. Njegov edini trud, s katerim si bo priboril mastne tisočake, je bilo par tiskanih vrst. katere je priobčil v svojem glasilu priporočil novednim kmetom prosto trgovino in napeljal dobiček na izvoz sadja v svoj žep. G kmetski misijonar Drofehik iz St. Jurja je tudi goreč zagor vornik proste trgovine. Ni čuda! Njemu je nesla samostojna koruza toliko, da je plačal od te trgovine -samo davka — malenkost 7000 K. Kako pa izvršuje g. kmet Urek od liberalcev izposlovano prosto trgovino dejanski v svojo samostojno korist, o tem še mo -ramo poizvedeti. Kakor izrabljajo socijaljdemokratski rodje svoje backe, izžemajo iz «Jikovik ž«lj«v Milijone, tako znajo tudi g. kmetje: Mermolja, Drolenik in Urek, zakaj, so za prosto trgovino! Se pač zasluži , 5e tudi na škodo kmeta. Kšelt je kšeft, samostojnim voditeljem je prav za staropravdarski graščinski prolit! Samostojni in liberalci — bratci glede surovosti. Samostojni Urek in Drolenik sta obljubila v ..Kmetijskem listu" zaušnioe urednikom duhovnikovi krog „Gospodarja", Res nežna, prav samostojno li -na obljuba. Glasilo mladoliberalcev ljubljansko „Ju -iro" pa j'e že davno predlagalo za vse politiku joče duhovnike batine. Res mil volilni boj nam obetajo samostojni in liberalci, ki so si drug druzega vredni bratci glede zaušnic in batin. Najpoprej s- surovo silo po duhovnikih, potem pa še po križu ter cerkvah. 32a bi še kedo tajil, da si niso samostojni in liberalci v žlahti kar v prvem kolenu glede preganjanja, prekopavanja duhovščine ter glede sovraštva do Cerkve in vere! Svobodna zborovanja. Vlada je sklenila, da u-veljavi srbski zakon o shodih in zborovanjih za vso Jugoslavijo. Srbski zborovalni zakon razločuje jav -aa in zasebna zborovanja. Zasebno zborovanje je o-mejeno le na povabljence in se mora vršiti v zaprtih prostorih. Javno zborovanje je vsakomur pristopno. Takega javnega shoda, ki se vrši v zaprtih prosto -rih, ni treba nikjer naznaniti, pač pa se mora vsako zborovanje na prostem naznaniti politični oblasti vsaj en dan prej. Shode sme sklicati vsakdo, ki ima državljanske pravice. Politična javna zborovanja se ne smejo vršiti v cerkvah in šolah ali na njih dvo -riščih. Sklicatelj vodi shod, dokler se ne izvoli predsedstvo, ter je tudi odgovoren za red. Zakon ima posebne kazenske določbe zoper govornike, ki bi poziv-J i ali ali na izgrede, nasilja, nepokornosti napram zakonom ali ki bi žalili vero, nravnost, vladarja ali -»člane njegove rodbine. Volilni imeniki za mesto Celje so razpoloženi io 10 t. m. Vseh volilcev |e vpisanih nad 1000, Na prvi pogled se opazi, da je vpisanih vse polno nem -»kutarjev, ki so bili svoj čas najzagrizenejši nasprotniki Slovencev! Gotovo jc^ da imena teh volilcev demokrati in socijalisti ne bodo izreklamirali. 2e vedo /akaj. Naloga naših somišljenikov je, da store svojo dolžnost. Tedenske novice. Minister dr. Korošce je ozdraveL Zapustil Ja mariborsko bolnico, se mudil nekaj časa v Ljubljani in Zagrebu, a je že v Beogradu, kjer je prevzel zopet posle železniškega ministrstva. t Župnik Jožef Valeatak. V Šoštanju je umrl -S. g. Josip Valenčak, župnik v ppkoju. Rojen je bil leta 1847 na Pilštanju in v mašnika posvečen 1. 1875 Pokojnik je bil blag in plemenit značaj. Svetila mu večna luč! C. g. kaplan v Dobovi Andrej Pire, ki je doma na dopustu radi bolezni v nogah, je zbolel še na želodčnem katarju. Pobožno želje obupanih Nemcev. Vlada Avstrije je poslaniški konforonpi predlagala, da naj entent-ne čete zasodojo 'glasb valil o ozemlje na Koroškem. A-ko bi pa to ne Šlo, naj bi glasovalno ozemlja zasedle nevtralne''čete, kot švicarske, nizozemske ali švedske. Zasedla bi se naj okrožja Pliberk, Železna Kapla in Rož. Te pobožne želje se pač Nemcem ne bodo nik -dar izpolnile ter so nov dokaz, da se potapljajoče se nemštvo na Koroškem oprijemljo vsake rešilne bilke ker ve, da ma bo odklenkalo za vselej! Anglija za koroške Slovence. S pomočjo Italijanov bi bili Nemci radi preprečili, da ba se vršdo ijudsko glasovanje na Koroškem že 10. oktobra Po- služevali so se vseh sredstev, toda brezuspešno. Angleška vlada je kljub italijanskim ugovorom, dogo -vorno s francosko vlado sklenila, da se mora glasovanje na KoroškeiA vršiti brezpogojno dne 10. oktobra in da tako cona A kakor tudi cona B ne smeta v nobenem slučaju pripasti Avstriji, ker bi sicer Avstrija v dogovoru z Nemčijo in s pomočjo Italije, o -jačena po medsebojni zvezi, sklenila vojno zvezo proti ententi ter zanetila novo svetovno vojno. Angleška vlada je že dala tozadevna navodila veleposlaniški konferenci v Parizu. Anglija in Francija računata , da bodo vsi koroški Slovenci šli na volišče in Nemce porazili. Vse hoče proč od Avstrije. Vorarlberška te sklenila, da se hoče odcepiti od Avstrije in se pri -klopiti k Švici, da se na ta načm reši popolnega gospodarskega pogina. Z Avstrijo n'e mara nobena sosedna država sklepati kake zveze, ker je do grla zadolžena. Koroški Slovenci! Kaj vas čaka pod Avstrijo:- A to pripade vaša zemlja Avstriji, boste na milost in nemilost izročen volksvlerovcem, ki so vsi rdečkarji in komunisti. Rekvirirali vam bodo živino in živila, ponujali vam tiste papirnate bankovce, ki nimaio nobene vrednosti, pobijali bodo mirno ljudstvo in preprečili vsako svobodno politično gibanje. Glasujte 10. oktobra z belimi' listki za Jugoslavijo, zelene listke pa raztrgajte, kajti zeleni listek pomeni suženjstvo, lakoto in nasilje! Korošci oproščeni vojaške službe. Ministrski svet v Beogradu je v svoji zadnji seji sklenil, da bodo v bodoče vsi Korošci oproščeni vojaške službe. U-vedle se bodo samo milice na Koroškem in na severni meji na Štajerskem. Nemci začenjajo v mariborski okolici s tolovaj-stvi. V nedeljo zvečer, ko so se vračali izletniki, ki so bili na sokolskem zletu v Hočah, nazaj proti Mariboru, jim pride na Teznu, blizu gostilne Roth nasproti dolg, suhljat mož v lovski obleki s puško na rami. Ker je družba, med njimi narednik Cuš, pisar pri okružni pukovski komandi, z ženo in s 5 otroci, prepevala slovenske pesmi, se je neznanec zadri nad izletniki s psovko: „Windische Hunde, stili sein!" , nakar je seveda dobil primeren odgovor. Po kratkem prerekanju je zločinec skočil v obcestni jarek ter s puško štirikrat ustrelil med družbo. Streli so smrtno-nosno zadeli narednika Cuša, kateri je pondeljek popoldne izdahnil. Zločinca orožniki zasledujejo. Zopet dokaz več, kako predrzni postajajo naši nemškutarji od dne do dne. Javno vprašanje na mariborsko okrajno gla -varstvo. Morebitni pozabljivosti na mariborskem glavarstvu bomo gotovo ustregli, če ga spomnimo na Go-rišekov avtomobil pri Sv. Lenartu, ki nestrpno čaka prepotrebnega odpoklica. Neki brezpravilni akcijski družbi je namreč okrajno glavarstvo posodilo erarič-ni avto, da bi se vršil osebni promet med Mariborom o Sv. Lenartom. 2e pred pol letom je ta „dična" akcijska družba nehala z vožnjo in z vsakim delovan -jem brez obračuna z akcijonarji, avtomobil pa vedno še čepi pri Sv. Lenartu in služi v politične svrhe in sokolske izlete v Mursko Soboto, Maribor itd. Vpra^-šamo okrajno glavarstvo: Zakaj se ta avtomobil ne uporablja v občekoristne namene ? Imamo samo tri -kratno tedensko pošto, železnica čez Spilje ne vozi, iz Prekmurja ni prometa, ta avtomobil pa sameva v srečnem Sv. Lenartu brezposeln. Avto naj se izroči lastniku za prometno zvezo med Mariborom in Mur -sko Soboto. Važno za rekrute. Glasom naredbe vojnega ministrstva in komande dravske diviz. oblasti se šteje obveznikom vojaškega leta 1899 na ozemlju dravske divizije, ki sedaj služijo, vsa voiaška službena doba v letu 1919. Tako se bo odštelo našim rekrutom v Zar ječaru od odmerjenega roka čas, ki so ga lansko leto služili. Dragi krnh. Iz St. Ilja v Slov. gor. smo dobili dopis, v katerem se nam poroča, da prodaja tamošnji pek Jurgec kruh po cenah, ki se rogajo vsaki pravici. Tako je n. pr. prodajal hlebček, ki je tehtal 47 dkg, za — 6 K. Neverjetno, da se to godi ravno v obmejnih krajih, kjer bi naj oblast posebno gledala na^ šim navijalcem cen na prste. Opozarjamo merodajne činitelje, da se sličnim izrodkom — in to tudi v Mariboru, z radikalnimi odredbami ustavi delovanje, ki škodi na naši severni meji državni in jedinstveni misli. Ni res, da bi morali v agrarni državi jesti dražji kruh, kakor ga dobivajo Avstrijci. Šolski sitega se takoj sprejme na ljudski šoli v P obrežju pri Mariboru. Temeljni pogoj: popolno obvladanje slovenskega jezika. Natančnejša pojasnila daje občinsko gerentstvo na Pobrežju. P. n. župnijske urade opozarjamo, da blagovolijo takoj naročiti spovedne listke za prihodnje leto, *er je ob Novem letu tiskarna navadno močno zaposlena. — Tiskarna sv. Cirila v Mariboru. (¡ospodarsfvo. Pisnemajm«! R. Košar. Vsako leto se na deželnem poljedelskem učnem zavodu v „San Michele" db Adiži preiskušajo 1. in 15. septembra razne vrste grozdja na njih sestavo glede sladkorja in kisline. Te preiskave tvorijo potem nekako podlago oen za prodajalce in za kupce , ki vedo že v naprej, kako kvaliteto smejo približno pričakovati iz goric. Tako so n. pr. kazali mošti dne t. septembra t, 1. sledeče množine sladkorja po klosterneuburški tehtnici:, 1 Jfl/ 1920 1919 1918 1917 žlahtni na 14-5 122 13-3 131 silvanec 200 13-2 12 7 137 burgimdee 200 166 161 17-3 rizling 18 7 14.9 13 9 165 traainee 179 157 12-7 16 8 ralandec 21-7 16-2 15-6 16 0 Skupna kislina, izražena kot vinska kislina, j{ znašala v promilih:i 1920 1919 1918 1917 ži&htaina 60 65 7-6 70 silvanec 57 8-6 11-9 10-2 birgaadee -6 8 8-5 9-7 83 rizling 7-2 97 147 104 traatinec 6-8 9-0 150 109 ralandec 6-5 7.5 103 102 Iz navedenih številk" se razvidi, da je bila Ono t. septembra t. J. množina sladkorja višja, kislina pa nižja, kakor leta 1917 ob istem času. Ta pregled daje važne opore za presojo kvalitete letošnjih vin v o-nih krajih in gotovo bi bilo dobro, ako bi se odslej tudi pri nas v Sloveniji bavili naši vinorejski učni zavodi in kemična preiskuševališča s takimi preizkušnjami že v mescu septembru, da ne bi ob bratvi tavali v temi, kakor dosedaj. Pri nas se samo „sodi", da bo letošnji vinski pridelek iste vrednosti, kakor leta 1917, sigurnih podatkov na podlagi znanstvenih preiskušenj pa za to nimamo. In ta negotovost škoduje vinorejcem in vin -ski trgovini. Vinske cene se dvigajo vsled izvrstne kakovosti letošnjega pridelka, ki bo zelo pičel. Mošti zadnjega tedna so kazali 18 do 22 stopinj. Letina ne bodo slabša, kakor leta 1917 glede dobrote. Ko se dobi pregled čez kakovost in množino, bo začela trgovina« Sedaj še vse čaka. Sromlje. V tukajšnjih vinogradih se jo trgatev, končala. Ljudstvo je razočarano radi male množine naprešanega mošta. Malokateri vinogradnik zamore reči, da letošnji pridelek glede množine doseže lanskega, ampak večina izjavlja, da je letos pridelala manj kakor lani. P«č pa je kakovost letošnjega pridelka e-naka vinu let»ika 1917, kajti rizling in silvanec imata 20—23 stopinj. Ljudstvo je silno razburjeno vsled nove trošarine na vino, vinski ter sadni mošt. Prevelika krivica bi bila, če bi vinogradniki moral» plačevati ta davek, ko sta jim vendar toča in oidium vzela več kakor polovico grozdja. Vinogradniki so že brzojavili v Beograd, da odklanjajo z vso odločnostjo vsak tak davek. ,Tako bi naj storile vse občine. Zakon za varstvo malih kmetij. 2e stara Srbija je imela zakon, po katerem se ne sme prodati na, prisilni dražbi posestvo, ki ne presega 5 ha; tudi živina tega posestva se ne sme prodati. Ta zakon se> bo sedaj raztegnil na celo kraljevino in bo zaščita malega kmeta napram zemljiškim lakomnežem in o-ueruhom. Proti trošarini. Liberalni minister Stojanovič, ožji prijatelj celjskega dr. Kukovca in mariborskega Voglarja, je vpeljal v naše kraje za sadni mošt, vino, sladkor itd. visoko trošarino, to je novi državni užitninski davek, Demokrat Stolanovič iztirjuje sedaj; neusmiijeno nove davke. Kmetska zveza je storila vse potrebno v Beogradu po svojih poslancih, da se nezakonito določena trošarina ne sme izvajati. Naša stranka zahteva predvsem, da se predvsem močno obdačijo vojni dobičkarji in verižniki, a ne ubogo de lavsko in kmetsko ljudstvo. Novi bankovci. Iz Pariza so dospeli v Beograd novi 100 dinarski bankovci, na katerih je kronska vrednost bila tiskana ž'a v Parizu in sicer nekaj toh bankovcev je v sivi, nekaj pa v zelenii barvi. Večje število teli bankovcev je že v prometu. Popis živine in vozov. Vlada je sklenila, da bo. nadaljevala popis živine in vozil. To žigosanje se pa bo izvršilo po predpisih, ki so bili dosedaj v veljavi v posameznih pokrajinah. Popisovanje bodo napravile od občine do občine. Izvoz konj iz Slovenije. LDU Beograd, 4. okt. Finančnj odbor je na svoji zadnji seji sklenil na predlog ministra za kmetijstvo, da se dovoli fevoz; konj iz Slovenije in sicer koroške ter belgijske pas-» me, moškega spola. Razen tega je odobril, da se izvozi 2000 ovac za avstrijske vnovčevalnice za živin« proti jamstvu uvoza plemenske živine iz Avstrije. Sejmsko poročilo iz Maribora dne 1. oktobra* Prignanih je bilo 199 prašičev. Cena je bila povprečno 33 K za 1 kg žive teže. Kupcev je bilo veliko« skoro vse na sejm prignane svinje so se poprodale -Pretežna večina kupcev je bila iz Dravske doline, ki so odpeljali svinje radi visokih prevoznih tarifov n» lastnih vozovih. Iz tega poročila je razvidno, da mariborski sejmi napredujejo. Kmete opozarjamo, d® naj nikar ne pozabijo na potrdilo domačega županstva, ki se po novi naredbi naše deželne vlade zahte« va pri kupu ter prodaji Živine. Železo za sodne obroče. Jeklarna Jurija groia Turnskega na Ravnah je pripravljena, sprejeti na« ročila železa za sodne obroče ter bi mogla v hajkrajk šem času postaviti to blago na trg. Cena železu za; obroče je 20 K za 1 kg. Kmetijska družba bo posredovala naročila in razdelitev železnih obročev med vinogradnika in sodarje. Poživljajo se torej ti, da takoj naznanijo Kmetijski družbi množino železnih otH ročev, oziroma njih težo in mero, da bo lahko druž* ba jeklarni podala v to potrebna naročila. Tobačni izvleček za pokončavanje škodljivcev! na sadnem drevju. Kmetijska družba je prevzela nabavo tobačnega izvlečka za pokončavanje listnih uši \ in dragih' Škodljivcev na sadnem drevju in ga bode oddajala le podružnicam in sadjerejcem v posodah po 50 kg po ceni 100 dinarjev za to množino. Tobačna tvornica ne more oddajati tega sredstva v manj -Ših količinah, ker ni dobiti za to primernih posod . Priporoča se podružnicam in posameznim kmetova 1 -cem, da si naročijo to blago skupno v navedenih posodah po 50 kg in ga potem razdelijo med kmetovalce, pri čemer morajo ti sami skrbeti za manjše po -fc ode. Tžipalno vrvico je prejel Urad za pospeševanje obrti in jo oddaja v kolačih in tudi posamezne v svoji pisarni v Ljubljani. Dunajska cesta 22, od 8.— 12. ara dop. Dopisi. Sr. Jernej pri Ločah. Umrl je tukaj dolgoletni r,aš eerkveni ključar, zvest pristaš Kmetske zveze , obče spoštovan posestnik na Ličnici g. Vincenc Jur-še, v 61. letu svoje starosti. N. v m. p.! — V neko tukajšnjo klet so po naključju zašle tri svinje, izbile pri pipi petelina in se proti vsem svinjskim abstinen-čnim postavam dobrega jabolčnika. do pijanosti nasr-kale. Opotekale so se kakor pravi pijaučki, padal^ , Drultrm tmm\i x, TaII* &*tol. izobraževalno Z6HV£0, CUBJG , P*30^ ,na "fHgEje mb macitno p« usj vit jih splošno želje obžiaitva t nodMio, ctaah £sno iffo" ¿L C KAMLSMA, POLJCANE. be" pri Bel»» t»1d. ~ Lastniki gizd§¥ ptstr! sjorabljats ia«ja ntfhlfa prenskc-tana in xpkt&ee hwifaas «eáefrm, kot pwtí pefefetat xniíia K10, aa podgane la mSí Z10.; s& Sáérlre K 20, poeaém no isa tisktara es strnit* K 12-MÍ6tT«ie<; xaeljs? K 10.;¡3MÍek proti Ktčm&m Kit in SO: morita píe'« ufcaopcí ¡jv4*h K 5. k. K19.: humtt!» s¡e »Si jri shtka K S. in E 1«.; siaéttk ra aü r obiaki ia perila K 16 tu a^ ttL mr&sn » uafJje » zqtagftéi (mú-íev, r»?ffiísiKl®. f i-Ráek^ratírars-»Ijwffl K 10. PoSSiJa po povzetjn, IUflaker,IWQj3kauL3.s tai SUSet^re'^ i©.. frccvv* sfl oálaampapaat. vsake Tsrte m sprejmmf« t Titom, w, riateš« »riliwhi. Cm« tomebs. popravilo, is srebrn kM I6M&» PiM^fis^i Breja« te« v mmi). Saos šcii pokati, cama trgov «dov«, hi so m poitrawn iw-■a- argovta, ] üdbo veliko«« gozda, tosadetm« jeondbc na «pravo lista. 603 Kd«r si želi nabaviti prista« in znano kaltške tías se kaJožk« trgovine K«N«jak in drag pri Sv. Barbaai v Batoiah. 861 u) blagovoli poslu*« „Prve tložke trgovine z vinom Anto . Nagrebiik spmiikii večje Števil«, iz oMtiepa kastna ima v zalogi. Jakob Robiaiak, iz-delovitelj . eemeatoaga blaga v Ormož«. Črk« s« irsekage in pozlatijo. Cen« od 604 kron naprej. Kupi — Orthi ssssssts ssssssss FI So I kopaj« p« dtaovnl ceai tvrdha VSesko Hmelak Maribor, Slomškov trg 6. 876 Petrilijski kuti dve b zabojon, plačaš« p« 68 E pesamenac m 20 K, vieka železniška postaja. Bever & Kam., Lja-bljana. __ ________877 Snhe gtbe lMeno seme, k umno ter rte. drnge deželne pridelke kupuje trgoviaa s semeni Sever & Komp., Lfcbl|«aa. 846 Zlata jasa* starosti prod« svoje IS oral«v oblagajoče posestvo a goatttno, veletrgovino s sadjem, skladišči in z vsemi drugimi, moderno urejenimi trgovskimi in gaspodar-skiaii prostori tik želeaailke postne Št. Ilj v Slor. gor. Eer so b« n* tej toiki aaše države razvila bajna trgovina, bi bite moja posest zlat« jam* za vsakega podjetnega Slo*, anoa. Vabim knpoe, da se oglMŠjo osebno ali pismeno. Iva« Polak, trg«veo in gostUaifcr v Bt. Ilju v Slor. gor. 8«0 na surovo olje, 80 mVLVI konjskih sil, Se ue rabljen, čisto nov, se proda. Vpra-ia oe pri Alojziju Bedo, Sred&Sle ob Dravi. 868 Vinska posoda na predaj: 1 pelevajak s 1(0 l' 1 p »lo vaj s k s 8M 1, 1 palovnjak s 388 1. Posoda je «s o ji«« pri sodarj» Ivana St&adte, Ptaj, P»-nudbe se poS^jej« Mataa Dnrjava. Maribtr, Gregorčičev» uliea 24. Tolofon 208. 872 Kalo possstTt, e«« ar« od Maribora na t«UM o—ti s« proda takoj. 8M Tli zimskih iklik za ženske in saknja, arf, p«trs-lcjika svetilka, špirit- uansr in vei zab«jer je na preéajj. Stvari t« tudi zameajajo za živila. M ámbar, Vetrinjska ulica 8, vrata 6. 837 Eni al 1• i*«1!* kuhati, »b-Utül ¡jeBi g ceT1Bl j, pMdaj. Eartin, Gornja Poljakava pri Pragarskem. Kuhinjska peč aa kotel«, dobre ohriajuia, se proda pri Sinkovič, Gornja Poljs-kava It. 82 pri Pragarskem. Posestvo ^"Sftit go«á, bo proda po ugodni ceni, četrt aro od okrajno ceste. Poizvo s« »ri Ferd. Eorent, Prefcra 47, p. Št«r«. 878 POSESTVO,^ vse v dobrem stana, 1 ar« od ž»-lesnlžke postaj« na Štajerska», se proda takoj. Voč pove uprav-niltvo.i 874 Naročajte iaSe lisie! hripavo hohotale, ker juckati niso znale in skoro da niso iz kleti moglu. En prašič, ki se ga je kot kak iant-pijanček posebno naložil, je iz kleti beže na hrbet nazaj v klet štrbunknil. Drugo jutro so bile spet zdrave in pametne, ne da bi bile dobile — kislih kumare. Sv. Trojica v Halozah. Dne 16. m. m. smo obhajali pri nas redko in prelepo slovesnost. V stari minoritski farni cerkvi, sedaj podružnici Matere božje v Podlehniku, je blagoslovil g. dekan Podvinski iz Zavrča prenovljen veliki altar M. B., presbiterij in glavno ladjo. Altar je rani barok, je tabernakelj z baldahinom, angelji, svetniki in tron vse izklesano iz belega istrijanskega kamna, je po mnenju arheologa g. dr. Abramoviča iz Dalmacije jedna najlepših u -metnosti cele škofije in nilcdo ni slutil, da so bile pod r,rejšnjo neokusno prevlako barv in apna skrite tolike umetniške dragocenosti. Da se je to delo začelo in izvršilo, je zasluženje vedno delavnega g. župnika P. Lenarta Vaupotiča. Umetnik g. Miloš Hohnjec hn vinogrsdskega pri-kJiiUMU stava ali (jospedar-skega upravnika s .rejme takoj daljeslazeči podčasrni& ia absolvent vinorejskeija teiaja. Isti je «ženjen, veši vinarojske in poljedelske stroke, tor slovenskega, nomikega m hrvatskega jezika v govora in piiavi. Ponadbe naj Be vpoiliejs na upravo lista. 868 » Illi^ai^il lsvskimi »očmi sprejme grof Babna, Frauea-hof, Gornja Enngota. 8S4 Hlapec in dekla se sprejmeta takoj ali kasneje na vinogradtko posestvo v okelici Maribora, ped zolo ngtdmmi pogoji. Prednost »a zakonski par brez majhnih otrok. Pismene ponadbe na «pravništve. 871 Ne VII 97/20. Yiniearja'É6^ Vla-Seraes, odvetnik v Maribora, Sodna aKta 14, za viaograd v %zranja pri Maribora. OpravnlkS^^0- stva, živinoreje, vinarstva in vrtnarstva, se sprejme pri EdlStip-panz, Pristava. BSS ¡1 kakor tudi pnrovfeto^ i mlinska (p«Jt»i} iz Švice za moko vseh vrst se dobe v trgovini tkw%uwkm ČudeS» LJsifeijari^ Kolidvcrska ulica št. 35 aasprati „stara Tttlerjcve jostilae". m Prestovoljna dražbi nepremičnin. Na predlog faze Korbsr v Lajlersbergu se \ bode prodajale 17. oktobra 1920 ob 14. uri na licu mesta v Jarovcih St. 7 pri Ptnjn na prostovoljni dražbi zemljišče vlož. št. 11 in 105 davč. občine Jarovec aestoječe iz atavbišča, njiv, travnikov, painikov, vrta ia gozda v skopni izmeri po 8 la 18 » 17 m2 v 6 skapinah in sicer: ' 1. skupina 2 ha 04 a 27 m2 za izklicno ceno K 60.000 — 2. skupina 3 ha 18 a 332 za izklicno ceno K 45-000-— 3. sknpina 11 a 87 m2 za izklicno ceno K 1.500 — 4. skupina 1 ha 68 a 97 m2 za izklicno ceno K 24.000 — 5. skupina 54 a 60 m2 za izklicno ceno K 6.000— 6. sknpina 40 a 93 m2 za izklicno ceno K 4.000 — Dražbeni pogoji se lahko npogledajo med uradnimi nrami v pisarni sodnega komisarja kr. notarja Franceta Strafella v Ptuju. 889 Okrajno sodišče V Ptuja, dne 1. oktobra 1920. »ITE¥ IMOVINE. 870 Za mnojrabrojrn dokaze sočutja ob fea-lazni in smrti predragega nam soproga, očeta, brata i* tasta muftinü Zmiitk, k*kar sa MaegaStevilao nialežbo pri pogrtba i«r«k»BJ® preivs«» prei. g. žajtaikn Šksuiileca aa ajagevo »fremljevaaje od hiSe žaloati, njagava globok* tolažilae ia atile basade, ter t »s lyerav trad ia vse ajegare sto rja« o da-ksa, aadalja aba«a gg. kaplanoaia ^atamar-stósa, prcdragaisa saaada g. Patra Lak aa ajafaTO, p»ehlaga»n pakajaika iikasaaa kasaa, vseot sesadaikaaa, vasiaaem ia apraaat-y*val«a»i k vcčiasBH počitke, najiskreaaji* ia Bajtoplejio zahvalo. 8«6 Žalmjoii oaiaM. ■ • __ ?fsi!»a«jam aljadno cenj. p. a. občinstvu ia Maribora in okoHee, da sera s 1. oktobrom zopat etvoril svojo z m^nsifakturnim fsliism, Opiraj«& se na moj« svoješaino anano dobro in roelno trgovsko poslovanje, apam, da mi b«do moji c«ij. odjemalai tudi še v prihodnje izkaaali sr»jo aavp&aje ter se prip«r«čam z odličnim spoštovanjem Jtslp S*m\i, - miNR, - Qma\ trg št 17. ZNAN It si v nMritfHei Kainf^iurness Um Karel-« Worsche» i MiBitr, Itfpsriska ulit* MIm míwrrrtw Maifiktarito Mata v ■ÜfiWI k*«ri $0 MinlSiih cenah SIffcici širite Baše liste! ¡mwm hajny rwpwpii* w mzíizm&mm mm: #ft, naspraü $wmtm feotedvom, cevnim pssestaika« svtlo wftw asftao saarc 9»OLJK»BiJfKIM STRtJBV kot: vido, miatilnice aa rečni pogoa, na vito!, žttoe «Mm »Sto«, to^sije ali Dtae od-bicakilke, fd&morentiice, izvestne twWo mikM, ijMadoe arilae, stlshahcce, kwnz«e «»bterie vafij« iu tudi manjie, kakor slika bofte. io*ira«i!«e, oai««Midae ptage, gmmmiin« imalke i ivrrrstne pocinkane brzoparllnlke v velikosti BO do ICO I, Ml«a«e lootk, bArene kotk z> I iganje kuhati in stalne ter prevažajoče motorje. Prijwro5Mi tadi ««vrstne mleine «entri j " age ali separatorje. Oskrbi» Blamorozue n«ie ter pWorr(b '.«akovrrtaih strojev. Postrežb»' točna in solidna. Na pismena vpra«Mja dajem odgovor. lt(llll>llilHI(({l ^SsSatoU; ia saloŽKik KAČ tiskov^ ám&frvih landWI áébei. tiskar«» av. Cirfta v lUft -m*