Poštnina plačana v gotovinl Gena 1.50 din Izhaja vsak petek ob 15. // Naročnina znaSa mesecno po pošti 5 din, v Celju z do- stavo na dom po raznašalcih 550 din, za inozemstvo 10 din // Uredništvo in uprava: Ccljc, Strossmayerjeva ul. 1, prjtličje,desno // Telefon št. 65 // Račun pri poštnem čekov- nem zavodu v Ljubljani štev. 10.666 // Leto XX. Celje, petek 27. maja 1Q3S Šlev. 22. Plodonosno udejstvovanje Muzejskega društva v Celju V petek 20. t. m. je imelo Muzejsko društvo v Cclju svoj redni letni občni zbor v Celjskem domu. Predsednik prof. Orožen je poročal splošno o delovanju društva, o aktualnih zadevah celjskega muzeja in navedel nove pridobitve za muzejske zbirke. Med novimi predmeti je odlomek rimskega nagrobnika, ki je bil vzidan v skladišču trgovca g. Josipa Plavca nasproti bolnicc. Društvo je ku- pilo od g. Višnarja v Celju zbirko razno- vrstnih novcev, neki dijak je daroval spominsko kolajno Pija IX. ob ponovni osvojitvi Rima, davčni uradnik g. Stare pa je poklonil zbirko brakteatov kralja in cesarja Sigismunda. Savinjska po- družnica Slovenskega planinskega dru- štva je darovala relief Savinjskih Alp, ki ga je izdelal strokovni učitelj celj- ske meščanske šole g. Grašer. Iz za- puščine ge. Leskovškove je dobil muzej en izvod Gubove zgodovine Celja in še eno pomembno knjigo. Z Osetovega grička na Rifniku pri St. Juriju je tudi letos dobil muzej veliko žaro in več drobnih predmetov (fibule, zapestnice, kamenite plošče, obroček, vretenca). Društvo je kupilo velik bronast obroč, domnevno okvir ščita. Poštni ravnatelj Artur Charwat v Gradcu je daroval zbirko fotografij rimskega taborišča pri Ločici. Večjo zbirko knjig je poklonil vladni svetnik g. Em. Lilek, od osmo- šolca Zvonimira Birse pa je muzej pri- dobil en letnik »Drobtinic«. Prof. Orožen je pri Galiciji odkril staro gradišče pri kopanju pa ni imel uspeha. Prof. dr. Strmšek je pod ime- nom Muzejskega društva izdal brošuri >.Medvedovo selo« in »Sladka gora in Lemberg«. Prof. Mlinar je odkril gra- dišče nad Bregom pri Loki, ob Sotli pa rimsko naselbino. Predsednik je poslal profesorju Vuliču v Beograd dve sliki »Noriškega vojaka«. Obisk muzeja je bil letos nekoliko slabši nego prejšnje leto. Muzej je v slabem položaju glede prostora, za izboljšanje pa ni izgleda dokler se ne bo izpraznila grofija. To pa bo šele tedaj, ko bo zgrajena nova justična palača. V pretekli poslovni do- bi je dalo društvo napraviti kopije spo- menikov nagrobnikov in votivnih kam- nov iz celjskega lapidarija. Naročil jih je vodja splitskega muzeja g. Abra- niič za razstavo v Rimu, nato bodo pri- šli v tamkajšnji muzej. Vprašanje na- mestitve »Noriškega vojaka« na jav- nem prostoru se bo rešilo, ko bo muzej dobil nove prostore. Ob sedemdesetlet- nici prelata dr. Fr. Kovačiča v Maribo- ru je Muzejsko društvo v Celju izvolüo slavljenca v priznanje njegovih zaslug za slovensko zgodovino in narodopisje, za svojega častnega člana. Dr. Kotnik si je z nekaterimi člani Muzejskega dru- štva ogledal ostanke »villae rusticae« v Smartnem v Rožni dolini. Vse kaže, da je bila tam večja rimska naselbina. Raziskovanje je bilo določeno za pre- teklo jesen, a ga zaradi slabega vre- mena ni bilo mogoče izvesti. Leta 1943. bo celjski muzej obhajal svojo petdeset- letnico. Takrat bomo obhajali tudi pet- indvajsetletnico našega osvobojenja. Do takrat bo prof. Orožen napisal zgodovi- no Celja od 1. 1848. do danes. Muzejsko društvo bo moralo za ta dva jubileja Prirediti kako publikacijo. ¦Prof. Brodar je zelo uspešno nada- ^'eval svoje delo in je zanj porabil ves Prosti čas. V Spehovki je prvotno kopal le ob nedeljah in ob prostih dneh. V nJegovi odsotnosti ga je nadomešcal g. KoŽelj nadzornik proge v Doliču, ki ima yeselje in sposobnosti za tako delo. V ?uliju pa se je začelo sistematično raz- ^kovanje te jame. Tega raziskovanja Se je deloma udeležil tudi dr. Zotz, di- rektor deželnega urada za predzgodovi- n° v Beriinu. Nemški znanstvenik se je ^dil pri prof. Brodarju od 11. do 25. •Wija jn obiskal z njim Njivice pri Ra- jkčah, Mornovo zijalko in Potočko zijal- k° na Olševi. Ogledala sta si tudi Ljubljano in njen muzej, Zagreb pa predvsem zaradi krapinskih zname- nitosti. Spehovka je po važnosti na drugem mestu za Potočko zijalko. Tam so ugo- tovljene kulture primitivnega in razvi- tega orinjasjena s primesjo gigantoli- tov in harpune iz mezolitske kulture. Te najdbc tvorijo zvezo med Slezijo in Moravsko preko naših dežel do Mentona v Franciji in so v veliki meri razjasnile paleolitik. Brodar je v reviji »Spek« na- pisal referat o najvišje ležečih umetniš- kih pojavih na artefaktih, razpravo o Potočki zijalki pa v reviji »Inqua«. Dr. Zotz je o našem paleolitiku pisal v re- viji »Forschungen und Fortschritte«. Pri Planini je jama Glija, v kateri je Brodar že ugotovil jamskega medveda, ne pa sledov človeka. Kopanje v tej ja- mi je bilo težavno. Dragocene so ugoto- vitve v Dolu pri Kostanjevici. Ta jama je bila že naseljena v predrimski in rimski dobi, in je v njej mnogo človeš- kih kosti. V njej je našel prof. Brodar tudi mnogo artefaktov. Obiskal je še Ajdovsko jamo nad Sevnico in Ajdovsko jamo pri Krškem. V obeh so sledovi predzgodovinske odnosno rimske kultu- re. Bil je tudi v Sturmovi zijalki nad Solčavo, v Jagarski zijalki v Podvolov- ljeku, pri Sv. Antonu, v Zevnarici na Raduhi, v Luknji pri Novem mestu in v Studencu pri Kostanjevici. Obiskati pa bo treba še jamo na Creti in na Remšniku. Naš marljivi raziskovalec pa je tudi marljivo predelaval. En referat je imel na referatnem sestanku prirodoslovne- ga društva v Ljubljani, eno predavanje v Mariboru in eno v Celju. Lansko po- mlad je predaval po Nemčiji, letos pa je zveze z inozemstvom še bolj utrdil, ta- ko da ima dancs zveze s Francijo, Ita- lijo, Nemčijo, Ceškoslovaško, Madžar- sko in Ameriko. Poset je že najavil ameriški znanstvenik Mac Burney. Iz poročila gosp. blagajnika Zorka je bilo razvidno, da je vse to znanstveno delo stalo društvo okoli 20.000 din. Za- to bo zopet treba iskati novih virov in sredstev če hočemo, da se bo delo uspeš- no nadaljevalo. Na predlog računskega preglednika gosp. ravnatelja Cerneja je prejel od- bor razrešnico, pri volitvah pa je bil izvoljen zopet stari odbor. Na novo je prišel v odbor g. prof. dr. Sijanec. Ob koncu je prof. dr. Strmšek pred- lagal, da bi odbor poizkusil zvižati šte- vilo članov, ker je v Celju gotovo še več ljudi, ki se zanimajo za starine. Prof. Brodar je izrazil mnenje, da bi bilo do- bro organizirati izlete na zgodovinsko važne točke, kar bi poživilo zanimanje za Muzejsko društvo. Sokol Celje -matica je polagal obračun V nedeljo 22. t. m. je matično sokol- sko društvo v Celju otvorilo s svojim javnim nastopom vrsto onih nastopov — pregledov, ki bodo javnosti prikazali, vse veliko, a tiho delo v sokolskih telo- vadnicah. Pravo sokolovanje je le tarn, kjer mu je izhodišče telovadnica! Siste- matično delo skozi vse leto se najbolje očituje v prostih vajah, ki so bile, so in bodo jedro sokolske telovadbe in pro- stovoljne discipline. Stotine gibajočih udov in teles, spojenih v enoten, ritmic- no skladen gib, najbolje simbolizira so- kolsko stremljenje po geslu: »Poedinec nie, celota vse«, splošna prostovoljna disciplina, pa daje splošni videz sokol- ske moči. Sokol Celje - matica je v teh ozirih v polni meri prestal preizkušnjo. V ča- su, ko so se imele izvršiti zadnje pri- prave in zbirati sokolske vrste, so hudi nalivi ogrožali prireditev. Toda glej! Ze ob ponehanju nalivov so sokolske vrste na mestu. Mladina, kakor tudi stari sokolski borci so tu. Spontano se hoce nastopa; ali naj Sokole zadrži dež? Ne, Sokolov ne more nihče zadržati v njihovem hotenju! Vrste se strnejo v povorko in že koraka sokolska družina T>S1 pripadnikov po celjskih ulicah, da naznani prijateljem: »Tu smo, polaga- mo obračun enoletnega dela, pridite in poglejte, če ste dobre volje!« Mnogo je še naših prijateljev, ki so napolnili telo- vadišče pri mestni narodni soli in s tern pokazali, da stoje trdno za sokolskim delom. Sledile so si točka za točko, ena lep- ša od druge, vse dobro naštudirane in navežbane, prikazane z vzorno discipli- no in redom. 92 moške dece je strumno in skladno izvedlo obvezne župne proste vaje. Sledile so župno proyle vaje z I venčki za žensko deco, ki jih je izvajalo 83 deklic. Vsebinsko lepe, deci primerne in vendar lahke vaje so kot zaokrožena celota napravile prav ljubek vtis. Aplavz gledalstva je bil plačilo našim najmanjšim za njih sokolovanje, vadi- teljem in vaditeljicam pa priznanje za pravilno vzgajanje. Zelo posrečene igre moške dece kot bojna tekmovanja so žele živahno odobravanje, hkrati so pa prikazale, da je sokolskim dečkom po- trebna tudi borbenost in smelost. Prvi del iger ženske dece je prikazal pestrost iger, ki jih goji ženska deca v naših te- lovadnicah; drugi del pa je občinstvu prikazal, kako se da ena igra izvajati v raznih varijantah, da je vedno zanimi- va in da ne postane za deco dolgočasna. Prikazan je bil metodičen postopek, ki igra pri sokolski telovadbi odločilno vlogo. Moški in ženski naraščaj sta iz- vajala praške zletne vaje. Vaje so za- mišljene za skupno izvajanje, a bile so izvajane ločeno; celotni videz, bi se pri skupnem izvajanju najbrž dvignil. Od vseh letošnjih vaj so vsebinsko med najlepšimi, so pa baš zaradi tega v njih nekateri težki in novi gibi, ki se dajo manj skladno izvajati. Moški naraščaj, po številu 36, je bil vajam v polni meri kos. Izvedel jih je brez tretje vaje skladno in z občutkom, zaključil s kolom, izplesanim dovolj gibeno. Celo- tni nastop moškega naraščaja je poka- zal simpatično izklesano disciplino, kar je pri naraščaju, iz katerega črpa član- stvo, edino pravilno. Isto velja glede vaj za ženski naraščaj. Nastopilo je 34 naraščajnic. Stalen podvig in porast je treba tu izrecno omeniti in pohvaliti. Izvedle so celotne vaje, kakor so pred- videne za Prago. Splošna orodna telovadba je običajna točka naših javnih nastopov, v kateri se prikaže raznovrstnost te najizdat- nejše telovadbe, ki prehaja že v umet- nostno telovadbo. Z enostavnimi in naj- težjimi prvinami, spojenimi z gladkimi vezavami v vsebinske skupke, se je de- mostriralo pred gledalci dolgoletno, a vztrajno delo. Clani in naraščajniki so prikazali v posebni točki, da pri sokol- stvu gojimo vzporedno z ostalimi pano- gami tudi proste panoge. Občinstvo je lahko opazilo nekaj posrečenih načinov, s katerimi se dosegajo nadpovprečni uspchi pri metih in pri skokih. | Clanice so predvedle telovadno uro. Vedeti je treba, da je le ona telovadna ura pravilna, kjer se postopa po že pre- izkušenih princii ih aokolske metodične poti in vs'cstifciiooti, oziraje se na fizi- ološke učinke. Tako uro so sestre prika- zale, gredoč od uvodnih in prostih vaj na telovadbo v vrstah (orodja itd.) ter zaključile z igro, ki ni domena samo mladine. Tudi praške vaje moškega in ženske- ga članstva so zamišljene za skupno iz- vajanje. Izvajane so bile ločeno, kar pa ni toliko motilo, ker so bile izvedene v različnih postavah. Clanice, po številu 27, so začele izvajati omenjene vaje z izredno preciznostjo in skladnostjo in se je obetal gledalcem užitek. Kmalu pa se je opazilo, da posameznice vajam ni- so dovolj priučene in da z napačnimi gibi ali zaostajanjem kvarijo splošni vi- dez po večini skrbno in skladno izvaja- nih vaj. Vaje, ki so polne krasnih pre- hodov in slik, bi bile brez omenjene napake brezhibne. Prav lepo zaključen je bil nastop s članskimi vajami, ki so jih izvajali mlajši in starejši bratje v treh dvanajstoricah, ki so dale izredno lep videz, zlasti pri prehodih. Vse tri dvanajstorice so se potrudile, da so a skladnim in enotnim izvajanjem ter pri- merno ritmiko prikazale gledalcem vaje take, kakršne želimo videti v Pragi. Te vaje, moškega in ženskega članstva, ki bodo po svojih prehodih in slikovitostih, pravilno izvajane v masah, ene izmed najlepših za gledalčevo oko, zahtevajo od telovadk in telovadcev velike požrt- vovalnosti in napora, da se jih priuče. Neprimerno več napora se seveda za- hteva še od onih, ki take vaje vadijo. Celotni nastop, na katerem je nasto- pilo vsega 308 telovadečih, je bil kljub zgodnjemu datumu eden izmed najlep- ših nastopov matičnega Sokola. Nudil je lepo celoto in prikazal, da je društvo na pravi poti, kar je pritrdilo številno navzoče občinstvo z neprestanim odo- bravanjem. V zahvalo bo delo v telo- vadnici teklo enako naprej. Nekaj pa je, preko Cesar ne moremo. Ko je imelo telovadeče članstvo svoj praznik in svoj »Zbor!« — kje so ostali oni mnogi Sokoli, ki so se tako radi in se še radi trkajo na prsi o svojem so- kolovanju? Se tako skrbno oko jih ni opazilo! So pač tako pasivni, da niti en- krat na leto ne podvržejo svojih intere- sov skupnim — sokolskim. Pravijo nam, da so bila sedaj leta čiščenja, mi pa pravimo, da sokolske vrste še niso povsem izčiščene. Delovanje absolventov trgovskih sol V nedeljo 8. t. m. je bil v Narodnem domu v Celju V. redni letni občni zbor Društva absolventov drž. trgovskih šol v Celju. Predsednik g. Vučer je pozdravil za- stopnika profesorskega zbora drž. tr- govske sole v Celju g. prof. Finka, za- stopnika politične oblasti, delegate bratske organizacije iz Ljubljane gg. Bebra, Marna in Jurkasa ter navzoče članstvo. Nato je predsednik prikazal razvoj organizacije, njeno borbo za izbolj šanje položajev absolventov trgovskih šol ter njeno delovanje na kulturnem področju. Mlada, pred 6 leti ustanov- ljena organizacija je pökazala v tej do- bi veliko življenjsko silo. Zbrala je pod svoje okrilje skoraj vse zavedne absol- vente državnih trgovskih šol v dravski banovini, organizira pa tudi v ostalih banovinah absolvente na sedežih držav- nih trgovskih sol. Ko bo to organizacij- sko delo končano, bodo zmagljive vse one točke programa, ki zahtevajo za iz- vedbo skupen solidaren nastop. Da je ! društvo tako napredovalo, je pač za- [ sluga agilnega odbora, zavednega član- stva, ravnateljstva drž. trgovske sole, celjskih trgovcev in industrijeev ter uredništva »Trgovskega lista«, v prvi J vrsti pa celjske »Nove Dobe«. Vsem tern je izrekel predsednik iskreno za- hvalo. Tajnica gdč. Milena Modičeva je po- ročala, da ima društvo 173 članov. Pristopilo je 17 novih članov. Podpor- nih članov iz vrst celjskih trgovcev in industrijeev je 30. Blagajnik g. Zupanek je porocal, da sta se denarni promet in premoienjsko pravi čeh in misli pri tern „DOBER DAN". Toda ime odlifnega novega bonbona sc glasi pri nas in na CeSko- slovašketn „505 S ČRTO" ker sc tudi tam kot po vsem svetu uživa ta odliCni bonbon, ki je povsod zelo prlljubljen- 505 BONBON EVROPE Izdeluje pri nas samo »UNION« Zagreb Stran 2. » N G V A D C B A « Stev. 22. stanje v tern letu znatno povečala. K lepemu finančnemu uspehu so pripo- mogle s svojim živahnim delovanjem sekcije in podporne članarine. Celokup- ni blagajniški promet je znašal v pre- tekli poslovni dobi 77.437.75 din. Poročilo kulturno - znanstvene sekci- je je podal tudi g. Zupanek. Društvo je priredilo 8 jezikovnih tečajev s 152 te- čajniki. To število je ob zaključku pad- lo na 112. Tečaje so obiskovali absol- venti trgovskih šol, trgovski pomočniki, uradniki, obrtniki, delavci, zasebniki in dijaki. Tečaji so bili šest mesecev v prostorih trg. sole, kjer se bodo v jese- ni nadaljevali. Tečaji so dosegli popoln moralen uspeh, grozeč materialni ne- uspeh zaradi večjega števila brezposel- nih, ki so obiskovali tečaje brezplačno, pa je bil krit s podpornimi članarinami celjskih trgovcev in industrijcev, kate- rim gre v nemali meri zasluga, da je mogla ta večerna sola v takem obsegu nuditi cenen in deloma brezplačen pouk tolikim obiskovalcem. Za socialno sekcijo je poročal g. Dorn. Prostih službenih niest je imelo društvo na razpolago 8. Uspešno je po- sredovala sekcija pri namestitvi petih članov. Razposlanih je bilo tudi več iz- vodov okrožnic in razne prošnje. Sek- cija je stavljena danes pred težko na- logo, ker je brezposelnih članov mnogo, prostih službenih mest pa malo. Sek- cija ima dobro urejeno člansko karto- teko, vendar pa še primanjkuje podat- kov članov v evidenčne svrhe. Zabavna sekcija, ki jo vodi g. Oton Weixler, je živahno delovala. Priredila je plesne vaje, Miklavžev družabni ve- čer ter zaključni pies skupaj s privat- nimi nameščenci. Knjižnica ima razne strokovne knjige in zakone, ki se jih pa članstvo le malo poslužuje. Mnogo dela še čaka knjižni- čarja, da bo knjižnica dokončno urejena. Po poročilih je pozdravil občni zbor predsednik Ijubljanskega društva g. Beber. Poročal jc o delovanju ljubljan- skega društva, ki namerava zgraditi po- čitniški dorn absolventov trgovskih šol. V imenu profesorskega zbora in rav- nateljstva celjske trgovske šole je po- zdravil občni zbor g. prof. Fink. Po debati o poročilih funkcionarjev je prejel odbor na predlog člana nadzor- nega odbora g. Mirka Presingerja raz- rešnico. Za predsednika je bil ponovno izvoljen g. Leopold Vučer. V ostali od- bor so bili izvoljeni gg. Milan Zupanek, Maks Suszynski, Oton Weixler, Drago Dorn, Mirko Presinger, Anton Mutec, Mirko More, Maks Gorišek, Feri Pleter- šek ter gdč. Milena Modičeva, Pavla Pet- kovškova, Justa Toplakova in Draga Segovičeva. Sprejeta so bila izpremenjena pravila, po katerih je postalo društvo samostoj- no, njega delokrog pa se je razširil na vso državo. Predsednik je nato še očrtal program bodočega delovanja, zlasti na socialnem področju, kjer bo treba podvzeti ener- gične korake proti raznim šolam in te- čajem, katerih obstoj ogroža eksistenco absolventov trgovskih šol. Politični pregled X Vodja sudetskih Nemcev Konrad Henlein se je po svojih razgovorih v Angliji in Nemčiji sestal v ponedeljek s predsednikom češkoslovaške vlade dr. Hodžo in se posvetoval z njim o ure- ditvi sudetskega vprašanja. Henlein je bil znatno pomirljivejši nego pred svo- jim odhodom v inozemstvo. X Kitajske četc so po zadnjih uspe- hih Japoncev prešle pri Langfengu v srednjem in južnem Sansiju v protina- pad in dosegle znatne uspehe. X Na teruelskem bojišču so Franco- ve čete zavzele več novih postojank. Na ostalih frontah je položaj kljub ži- vahnim akcijam na obeh straneh ne- izpremenjen. Domače vesti — 50-letnica moške podružnice CMD v Mariboru. Ob veliki udeležbi se je v četrtek v Mariboru vršila slavnostna matineja v proslavo 50-letnega obstoja in delovanja tamkajšnje moške podruž- nice CMD. Proslave se je udeležilo po- leg mnogih zastopnikov obmejnih po- družnic CMD tudi glavno vodstvo CMD iz Ljubljane. Celjska moška in ženska podružnica sta bili na proslavi tudi za- stopani. — Novi komandant dravskc divizije. Dosedanji komandant dravske divizije, divizijski general g. Lazar Tonic je premeščen za komandanta moravske di- vizije v Nišu. Za komandanta dravske divizije je imenovan divizijski general g. Gjorgje Lukič, doslej komandant moravske divizije. — Ivan Kejžar f. V Mariboru je umrl upokojeni višji revident drž. železnic, bivši član privremene narodne skupšei- ne in daleč po Sloveniji znani narodni in kulturni delavec g. Ivan Kejžar. Kot predsednik in duša predvojnega sloven- skega Dramatičnega društva v Maribo- ru je prihajal v vse večje kraje na biv- šem Spodnjem Stajerskem in povsod z veliko ljubeznijo in uspehom organizi- ral delo naših diletantskih odrov. Bil je idealist in Jugosloven, trpel je prega- njanje, ostal je zvest svojim idealom do i prerane smrti. Slava njegovemu spo- minu! — Dr. Franc Zižek +. V Frankfurtu ob Meni je umrl v starosti 62 let znani slovenski znanstvenik in vseučiliški pro- fesor dr. Franc Zižek. Bil je svojčas profesor na dunajskem vseučilišču, od koder je bil pozvan na univerzo v Frankfurt. Bil je mednarodno priznan strokovnjak .za statistiko in je spisal veliko število znanstvenih knjig. Na po- vabilo jugoslovenske vlade je svojčas tudi sodeloval pri temeljnih pripravah za naše ljudsko štetje in organizacijo statističnega urada v naši državi. Umrli je bil bratranec soproge narodnega po- \ slanca g. Prekorška. Pokojnemu sloven- j skemu znanstveniku, ki je vse svoje življenje deloval v tujini in ostal zvest ; svojemu narodu, bodi ohranjen časten j spomin, svojcem naše iskreno sožalje! , — Dva umora pred sodniki. Okrožno sodišče v Celju je v ponedeljek obso- dilo 19-letnega najemnikovega sina Jo- žeta Laznika s Pake pri Vitanju, ki je 17. februarja v Thurnovem gozdu pri Paki z nožcm umoril gozdarja Franca Grabnerja, na 12 let robije. Soobtoežn je bil tudi 54-letni šolski upravitelj v p. Ivan Zagažen iz Rakovca pri Vitanju, ki mu je obtožnica očitala, da je na- snoval in nagovoril Laznika k umoru in zagrešil tudi več prestopkov proti nrav- nosti. Zagažen je bil oproščen obtožbe glede nasnovanja k umoru, zaradi pre- stopka proti nravnosti pa je bil obso- jen na 6 mesecev strogega zapora. V torek se je zagovarjal pred petčlanskim senatom okrožnega sodišča v Celju 19- letni tovarniški delavec Anton Gorican iz Smarja pri Sevnici, ki je na veliko- nočni ponedeljek 18. aprila doma z dve- ma udarcema s sekiro umoril svojega polbrata Alojza Primožiča, ki je bil de- lomrzen in nasilen človek ter prijatelj tuje lastnine. Goričan je zdrobil svoje- mu polbratu lobanjski svod in lobanj- sko bazo. Primožič je na mestu izdihnil. Goričan je bil zaradi umora obsojen na 10 let robije. Obe razpravi sta bili tajni. — Vsi oškodovanci »Glavne privred- ne zadruge«, r. z. z o. z., Maribor, Tat- tenbachova ul. 2.-L, se pozivajo, da se takoj prijavijo najbližji orožniški po- staji ali policiji ter priglasijo svojo škodo. Stranke naj navedejo, ali so pri- stopile h »Glavni privredni zadrugi« ne- posredno odnosno ali so bile prevzete od kake druge sorodne zavarovalne družbe. Stranke naj navedejo, koliko so izplačale na pristopnini, na premijah in drugih stroških ter naj svoja izplačila eventualno podkrepijo z odrezki poštnih nakaznic. — Okrožno sodišče v Maribo- ru, oddelek IX. — Rojaki iz Cerkna bodo imeli tudi letos na binkoštno nedeljo popoldne svoj vsakoletni sestanek na običajnem kraju. Na to se opozarjajo posebno oni, ki bi morda zaradi pomanjkljivega na- slova ne dobili posebnega vabila. Pri- dite vsi! Celje in okolica c Slava 39. p. p. V soboto 28. t. m. bo slavil 39. p. p. svojo slavo v spomin na borbe celjskega polka v koroški ofenzivi 1. 1919. Ob 10. bo na dvorišeu vojašnice kralja Petra služba božja iu rezanje slavskega kolača, ob 15.30 se bo pričela na Glaziji vojaška zabava, ob 21. pa bo družabni večer v mali dvorani in na vrtu Celjskega doma. c Pododbor UROIR v Celju poziva člane, da se udeleže v čim večjem števi- lu polkovne slave, ki bo v soboto 28. t. m. ob 10. v vojašnici kralja Petra. Ob 21. se bo pričel v mali dvorani Celjske- | ga doma družabni večer, na katercga I so vabljeni vsi rezervni oficirji s sopro- I gami. | c Solski nastopi gojencev Glasbenc j Matice v Celju za šolsko leto 1937-38 bodo tudi letos v celjskem gledališču in sicer v ponedeljek 30. t. m. in v torek ! 31. t. m., obakrat ob 19., sklepna pro- ; dukcija pa bo v sredo 1. junija ob 20. j Poleg nastopov posameznih gojencev in- > strumentalne in solopevske sole bodo i na sporedu tudi nastopi mladinskega j pevskega zbora, godalnega ansambla in godalnega šolskega orkestra. Vstopnine ni. Vstop je dovoljen samo s sporedom, ki si ga vsakdo nabavi pri blagajni. Starše in prijatelje naše mladine va- bimo, da se udeležijo teh prireditev v ' največjem številu. c Župni zlet ccljskc sokolske župe bo nepreklicno 12. junija v Celju. Preglejte svoje vrste in skrbite za to, da bo ude- ležba častna! Zlet je enodneven, zveze na vse strani ugodne, nastop pa bo pe- ster in zanimiv. Na župnem zletu ne sme manjkati noben pripadnik edinic celj- ske sokolake župe. c Zanimiva iznajdba. Zasebni kemik g. Rudolf Dornigg v Celju je izumü aparat, s katerim vidimo v najtrši te- mi povsod, bodisi v rudniku, v zraku ali na bojišču, pri čemer pa drugi ne opazijo nosilca aparata. Ta aparat je zgrajen iz brušenega stekla v zvezi s kemično sestavljenim zrnom »Vis ... mag.. .cit«. Ker je to zrno za svetlobo občutljivo, je zavarovano v kemično pri- rejeni tekočini. Oboje se združi in omo- goča človeškemu očesu vidnost v temi, tudi v daljavo s pomočjo reguliranja zrna na steklu. Gosp. Dornigg se je ukvarjal z izumom osem let in je pora- bil za študij in eksperimente 8765 ur. Prve poskuse je delal pred osmimi leti z živalskim očesom. V zvezi s svojo za- nimivo iznajdbo bo odpotoval v kratkem v Beograd. c Ljubljanska drama je vprizorila v torek v släbo zasedenem celjskem gle- dališču Skvarkinovo po vsebini in izvedbi svojevrstno komedijo »Izpit za življe- nje« v skrbni režiji g. inž. Stupice. Igralci so se zelo potrudili, da izčrpajo svoje vloge do podrobnosti. Dobro pre- tehtane like so ustvarili gg. inž. Stupica (Strahov), Jan (Verhovskij), Skrbin- šek (Zverjev), Sancin (Rozanov) in Se- ver (Iljin) ter ge. V. Juvanova (Ljuba). Nablocka (Marja), M. Danilova (Nata- lija) in gdč. Levarjeva (Nina). Tudi ostala zasedba je bila posrečena. Ob- činstvo je prirejalo gostom močne aplavze. c Godbeno društvo poštnih, telegraf- skih in teles on skill uslužbencev v Celju jc imelo 20. t. m. svoj redni občni zbor. Tz poročil funkcionarjev je razvidno, da društvo lepo napreduje, da si je izvež- balo precej prav dobrih godbenikov in nakupilo nove instrumente. Zborovalci so soglasno sklenili, da se javno izreče zahvala občinstvu, ki že od ustanovitve gmotno pcdpira društvo in mu je pripo- moglo, da se je dvignilo na dostojno višino. Sprejet je bil predlog, da se za- eno v kratkem vežbati novinci. Kdor ima veselje do glasbe in je pripravljen udeleževati se vaj, naj se takoj prijavi pri kapelniku Cepušu na pošti, kjer dobi tudi vsc informacije. ; c Dežcvje ob koncu preteklega tedna je povzročilo, da je Savinja s pritoki v soboto narasla za dva metra in popla- vila predel pri izlivu Sušnice in cesto pod drugim železniškim mostom. Nara- | slo vodovje je nosilo s seboj velikc množine lesa Jz zgornje Savinjske doli- ! nc. V noči na nedeljo je začela voda j upadati. Narasla Savinja je 20. t. m. porušila del ceste med Ljubnim in Lu- cami, dan pozneje pa most pred Sol- čavo. Ukrenjeno je, da se škoda čim- prej popravi in vzpostavi promet na ce- sti Ljubno - Solčava -' Logarska dolina. c Anton Florič — 50-letnik. V pone- deljek 30. t. m. se bo srečal z Abra- j hamom priljubljeni poveljnik prosto- | voljne gasilske čete v Gaberju pri Ce- ; lju g. Anton Florič. Rodil se je 30. maja I 1888. na Ložnici pri Celju. H gabrski | gasilski četi je pristopil 26. oktobra i 1912. V začetku svetovne vojne je moral | na fronto. Dne 22. novembra 1914 je prišel v rusko ujetništvo, v katerem je prebil skoraj štiri leta. Po povratku iz Rusije je vstopil v Legijo koroških borcev in se boril za našo stvar. Leta 1922. se je naselil v Slovenjgradcu, ' vstopil v tamkajšnjo gasilsko četo in ae v njej udejstvoval do 1. 1927. kot na- mestnik poveljnika. Nato se je zopet vrnil v Gaberje, kjer deluje kot neumo- | ren poveljnik gasilske čete. Jubilant je poln življenjskega optimizma, dober družabnik in pevec ter odličen gasilski i delavec. K njegovi 50-letnici mu iskre- no čestitamo in mu želimo šc mnogo, mnogo let zdravja, zadovoljstva in uspešnega udejstvovanja! c Iz banovinske sluzbc. Gdč. Pia Ku- drova, uradniška pripravnica v javni bolnici v Celju, je premeščena v javno bolnico v Slovenjgradcu. Ne zamudite! PR0D939 blaga po čisto nizkih cenah Podružnica Stermecki { preje Urchova trgovina Celje — Glavni trg 17 Kinn Union 27. maja najlepši film sezone ZLORABA ZAUPANJA Danielle Darrieux 28., 29., 30. in 31. maja edinstveni film, v katerem je prikazan junak in borec za svobodo, sličen našim junakom iz zgodo- vine - Matija Oubcu itd. HAJDUK JANUŠIK Film je v slovaškem jeziku in ga bo lahko vsakdo razumel. V nedeljo ob 4. pop. bo pri predstavi »Hajduk Janu&ik« žrebanje številk, ki so bile označene na vstopnicah in izda- ne pri najlepšem filmu sezone »Zloraba zaupanja«. — Darila se bodo lahko takoj pri izžrebanju dvignila. KINO METROPOL CELJE P^a, 28., 29., 30., 31. maja odličen filmski šlager Kompromitirana nevesta (Skandal um die Fledermaus) Duhovita zabava, pesmi, godba, privlačna romantičnost, ljubavne pustolovSčine in ve- dro, veselo razpoloženje so odlika tegafilma. Maria Andergast Viktor de Kowa Adele Sandrock V nedeljo ob 10*15 in 14. matineja: »LORD LAKAJ« — Dunajska vremenska napoved za soboto 28. t. m.: Pretežno jasno in toplejše vreme. Stev. 22. »NOVA D O B A« _ Stran 3. c Telovadni nastop gimnazijc in me- ščanskih šol. V nedeljo 29. t. m. ob 10. dopoldne se bo pričel na Glaziji javen telovadni nastop vseh oddelkov drž. re- alne gimnazije in mešeanskih šol v Ce- lju. Nastopilo bo nad tisoč mladih telo- vadeev in telovadk. Na ta nastop opo- zarjamo vse prijatelje mladine in starše Sodelovala bo vojaška godba iz Maribora c V pivem kolu državnega šahovske- ga klubskega prvenstva sta se srečala v nedeljo v Celju Mariborski in Celjski šahovski klub. Mariborčani so zmagali s 5:3. Posamezni rezultati so sledeei (prvi imenovani so Mariborčani, drugi Celjani): Kukovec:Modic pol:pol, dr. Gabrovšek:inž. Sajovic 1:0, Ostanek: Krulc 1:0, Stojnsek:Cijan 0:1, Strniša: Skitek 1:0, Bien:Graser 1:0, Krajnc: Fajs pohpol, dr. Lipej:Vl. Diehl 0:1. Revanžna tekma bo v začetku junija v Mariboru. c O svojih vtisih na svctovni frizer- nki razstavi v Parizu bo predaval gle- dališki frizer g. Riko Grobelnik v ne- deljo 29. t. in. ob 10. dopoldne v Obrt- nem domu v Celju. ^ c Starokatoliška služba božja odpade v nedeljo 29. t. ra. zaradi cerkvene si- node v Zagrebu. Na binkoštno nedeljo bo zopet redna služba božja ob 9. KINO DOM CELJE 27. t. m.: »Car Boheme« Od 28. do 30. t. m.: »Carovnik« 29. t. m. matineja: ,Odvetnik podasemlja' Od 31. V. do 2. VI.: »Muzika za Tebe« c Nova stavba Pokojninskega zavoda v Celju. Celjüki mestni svet je na svoji predzadnji seji sklenil, da proda starte poslopje pri »Kronk Pokojninskemu za- vodu v Ljubljani, da zgradi novo pala- čo. Na ta sklep so obljubili zastopniki Pokojninskega zavoda po dogovoru 26i3 din za kvadratni meter in znižanje ¦obrestne mere za dolgove mestne obči- ne celjske za 1% ter je upravni odbor to ponudbo sprejel. Iz ten navedb bi bilo razumeti, da je stara stavba pri ;Kroni« prodana tako kakor navedeno. Temu pa ni tako. Po nekem časopisnem poročilu, je sedaj, t. j. po sklenjeni prodaji, nastalo vprašanje, kdo bo po- drl staro stavbo, Pokojninski zavod ali mestna občina sama. To vprasanje je celjski mestni svet v svoji zadnji seji rešil tako, da bo niestua občina sama porušila staro poslopje, boljši material pa porabila za gradnjo delavskih stano- vanjskih hišic. Boljšega materiala bo pa bore malo. Smo mnenja, da bi ceijski mestni svet napram Pokojuinskemu za- vodu v intereäu vseh Celjanov moral vztrajati na izpolnitvi prvotno stavljc- nih pogojev. Ako se je doseglo znižanje obrestne mere za vsa posojila na 8%, to še nikakor ne pomeni, da je taka obrestna mera res ugodna. Znano nam je n. pr., da računa Mestna hranilnica ljubljanska za posojila 7% obresti in bi bilo tudi brez vsakih drugih ugodnosti za Pokojninski zavod na mestu, da gra- di v Celju, saj se rezerve Pokojninske- ga zavoda zbirajo v izdatni meri tudi iz donosov zavarovancev iz Celja in celjskega okoliša. c Cesta na Stari grad je bila pred kratkim dograjena in kolavdirana. Na Starem gradu gradijo sedaj železobe- tonske stopnice na Friderikov stolp. c Odklonjene prošnje. Mestni svet je odklonil prošnje za podporo odnosno prispevek, ki so jih predložili sreski od- bor Rdečega križa, Kolo jugosl. sester in Jugoslovensko-bolgarska liga v Ce- lju ter Pfotituberkulozna liga v Ljub- ljani. c Regulacija potokov. Proračun za regulaeijo Voglajne v drugem odseku od železniškega moatu za kemieno to- varno mimo Westnove tovarne znaša 888.000 din. Ker je tvrdka Westen kot glavni privatni interesent izjavila, da bi. prispevala k temu znesku san^o 25.000 din, je mestni svet sklenil, da občina ne bo regulirala Voglajne v dru- gem odseku, marvee da bo porabila razpoložljivi denar za dovršitev regu- 'aeije Voglajne od železniškega mostu za kemieno tovarno do bivše tovarne kisa v Zavodni ter za nadaljevanje re- gulacije Sušnice in Koprivnice. c Nov NkropHni avtonaobll. Občina bo "abavila nov skropiJni avtomobil, ker sedanji škropilni avtomobil ne zmore vsega dela. Za nabavo je bil odobren znesek do 250*000 din. Nadalje bo ob- čina nabavila star tovorni avtomobil za tehnični oddelek in škropilni stroj za katran za makadamiziranje hodnikov za pešce in ulie. c Gradnja novega gasilskega stolpa. Občina bo podrla stari, leseni gasilski stolp na magistratnem dvorišču in bo zgradila v podaljšku novega dvoriščne- ga trakta železobetonski gasilski stolp, v katerem bo namestila tudi delavnico in kotlarno za centralno kurjavo. Stroš- ki bodo znašali okrog 160.000 din. c Delavske stanovanjske hišice na- msrava graditi mestna obeina. Stale bi približuo 30.000 din. Za poskušnjo bo zgradila obcina zaenkrat samo eno hi- šico v Novi vasi. _ RADI _ rpPEZIDAVEl PRODAIÄ SE CENEIŠE ] c Tlakovanje Vodnikove ulice bo stalo 853.415 din brez stroškov za odkup zomljišča za razširjcnje ulice pri hiši g. Gradta. Ob ulici bosta dva po 1.50 in • öiroka hodnika za pesec. Od Grcgorči- csve do Strossmayerjeve ulice bi meri- la Vodnikova ulica 8 m, odtod do Kra- 1 ja Petra ceste pa bi bilo cestišče široko 6 m in obdano z dvema zelenima pa- sovoma. Občina bo morala prispevati okrog 400.000 din. c Prodaja stavbnih parcel. Občina bo prodala gg. Greinu, inž. Komelu, Langu, Lenku in Učaku stavbne parcele pri Sp. Lanovžu po 40 do 55 din, g. inž. Plavcu pa stavbno parcelo pri mestnem zavetišču v Medlogu po 25 din m2. c Odd a ja in dobava materiala. Občinn je oddala nabavo cevi za kanalizacijo Gaberja tvrdki Jezernik za 49.200 din, gradnjo javnega stranišča pri kapucin- ski cerkvi tvrdki Nerad za 21.081 din, tvrdki Dolžan v Celju dobavo materiala za vodovod v naselbini ob Dečkovi ce- sti za 52.738 din in dobavo 24 vodovod- nih ßtevcev za 14.120 din, drogistu g. Vrtovcu v Celju dobavo mikroskopa za mestni fizikat za 5.225 din, inž. Hüblu v Zagrebu pa dobavo svetilke za ultra- violet.no obsevanje za 3.800 din. c Cesto Celje - Lokrovec namerava graditi mestna občina. Stroški so pro- računani na 50.000 din, mejaši pa mo- raj o odstopiti potrebna zemljišča brez- plačno. c Podpore za kmotovalc<\ Občina bo prispevala Jožetu Ocvirku za napravo gnojišča 1.500 din. Matiji Gomilšku in Filipu Zupancu pa po 1.000 din, celjski podružnici čebelarskega društva za na- bavo satne tehtnice 300 din, Antonu Tomanu za nabavo sadnih dreves 100 din, Mariji Glinškovi za vzdrževanje plemenskega merjasca 500 din, Jožetu Majcnu in Belaju pa za nabavo plemen- skih bikov pomurske pasme po 1.200 din. Mestni svet je na seji 20. t. m. fsprejel pravilnik o prispevkih za naba- vo plemenskih bikov v mestni občini celjski. Občina bo prispevala do polo- vice nabavne cene, plemenski biki pa morajo biti pomurske pasme. c Cesta Celje - Apnonik - Pristava je v zelo slabem stanju. To cesto v veliki meri uporablja rudarska združba »Bo- hemia«, ki prevaža tu premog iz svoje- ga rudnika v Pečovniku. Mestni svet je sklenil, da mora omenjena združba 14 dni po prejemu zadevnega dopisa mestne občine podpisati dogovor z ob- čino o ureditvi in vzdrževanju te ceste. Ce bi »Bohemia« tega ne storila, ji bo obcina predpisala primeren prispevek za prekomerno uporabo ceste. Občina /;a je zaenkrat prepovedala na tej cesti :¦¦vomet s težkimi motornimi vozili. Te- meljita ureditev te izredno slabe ceste bi stala okroglo 2,350.000 din, je pa za- radi pomanjkanja sredstev zaenkrat ne- mogoea. c Enoliio vojaško grohisce namera- vajo urediti v Celju za celjski, laäki, ' gornjegrajski in smarski arez. Grobisce bi imelo obliko kapelice, pod katero bi bila grobnica. Mestna obcina bo do kon- ca junija izdelala zadevne načrte in na- to prosila bansko upravo za primeren prispevek za gradnjo vojaškega mav- zoleja. c Poslopje diž. trgovske sole naj bi po mnenju občine gradili na stavbišču na zapadni strani okoliške sole. c Parcelacijc. Občina je odložila par- celacijo in prodajo parcel na severo- vzhodnem delu hriba sv. Jožefa ter bo prodala samo stavbno parcelo nasproti hiše g. Delia Mee. Po predlogih tehnič- nega oddelka je mestni svet odobril parcelacijske načrte za zemljišča ge. Permozerjeve, Alojza Crepinška in An- tona Smerca na Sp. Hudinji ter Jožeta , Ccčka v Zagradu. Odobril je tudi par- joclacijski načrt za zemljišče g. Dušana Zangger ja med Krekovo ceato in poto- Icom Ložnico. Ob Ložaici predvidena ce- f;ta mora biti široka najmanj 8 m. Na vem stavbišču bodo gradili visokopritlič- ne in enonadstropne hiše. c Za gradnjo modernega trgovskega poslopja veletrgovca g. Stermeckega je občina določila rcgulacijsko in stavbno črto. Preäernova ulica bo morala biti ob novi stavbi široka najmanj 10 m. y-'. Stermecki namerava zgraditi 3 metre •|i;ad ulico na oglu Kralja Petra ceste in Prešernove ulice okrogcl prizidek. Z za- ;.]evo se bodo še bavili strokovnjaki, ker ,'Lo se v meetnem svetu pojavila o tern 'ririzidku nncprotujoča si rnnenja. c V ölaiistvo mestne občine so bili 20. t. m. sprejeti učiteljica v p. ga. Mira Majcnova, sodar Anton Andrenšek, pre- , kajevalec Vončeslav Seligo in zasebni uradnik Vinko Suster, Juriju Schwan- derju pa je zagotovljen sprejem v član- stvo, če dobi naše državljanstvo. c Posle cprkveno konkurenčnega od- bora v Celju bo prevzel mestni svet, ker se meje občine v Celju krijejo z mejami župnije. c V upravni odbor drž. meščanskih šol v Celju je bil poleg dosedanjih zastop- nikov občine gg. župana in m. s. Wltav- skega ncüi^J-Vimestnega sveta 20. t. m. izvoljen še m" s."g. Roš. Za zadevni predlog m. s. dr. Hodžarja je glasovala velika večina mestnega sveta. Zanimivo je, da je predlog m. s. Dolinarja, naj mestni svet izvoli namesto g. Roša čla- n a mestnega sveta g. kateheta Lukma- na, propadel. c Pravilnik o ureditvi meztl občinskih delavcev in uvedbi draginjskih doklad za poročene delavce pripravlja mestna občina. Izdelavo tega pravilnika so po- verili socialnemu odboru. lledna zicil^a oe*»t*t • B«M4ioimu.in.mi c Poskusnja vožnja z novim avtobu- Hom na Koroško. Mestno avtobusno pod jet je v Celju je priredilo v nedeljo poskušno vožnjo z novim, modernim 42- sedežnim avtobusom znamke Krupp. Vožnje so se udeležili zastopniki obči- ne, mestnega avtobusnega podjetja in tiska ter drugi Celjani. Vožnja se je pričela v nedeljo ob 5. zjutraj in je bila končana v ponedeljek ob pol 3. zjutraj. Udeleženci so potovali iz Celja skozi Domžale in Kranj na Brezje, odtod pa skozi Jesenice in Kranjsko goro na Podkorensko sedlo ter dalje skozi Be- ljak in ob Vrbskem jczeru v Celovec, na Gospo sveto in k vojvodskem stolu ter skozi Vehkovec, Dravograd in Ve- lenje zopct v Celje. Vožnja je odlično uspela. Novi avtobus se je izkazal v vsa- kem pogledu. c Pododbor Udruženja četnikov v Ce- lju prosi vse svoje člane, da se po mož- uosti udeležijo posvetitve spominske plošče Viteškemu kralju Aleksandru I. Zedinitelju v Hrastniku dne 5. junija. Odhod iz Celja ob 6.46. c Zetttv smrti. V Novi vasi pri Celju jc umrla 20. t. m. 52-letna žena nočne- ga čuvaja Katarina Gajskova.'V celjski bolnici je umrla 20. t. m. 80-letna ob- činska reva Helena Celinškova iz Mozir- ja, v torek pa 76-letna dninarica Roza- Oglejte si ob priliki veliko zalogo müivnib pores v knjigarni in veletrgo- vini s papirjem Karl Goričar vdv., Celje, Kralja Petra cesta 7—9. 1 -¦ lija Kasestnikova iz Vojnika. V četrtek je umrla v Novi vasi 73-letna zasebnica | Elizabeta Moginova. N. p. v m.! c Delovni trg. Pri celjski borzi dela je bilo 20. t. m. v evidenci 292 brez- poselnih (236 moških in 56 žensk) na- sproti 537 (441 moäkim in 96 ženskam) dne 10. t. m. Delo dobijo: po 1 krojaä- ki pomočnik, mizarski pomočnik, hla- pec in kravar-, ö služkinj, 5 kmečkih de- i kel, 4 kuliarice in 2 natakarici. c Podporno društvo za revne otrok» v Gaberju bo imelo v četrtek 2. junija ob 20. v posebni sobi gostilne Permozer svoj 14. redni letni občni zbor, na ka- terega so vabljeni vsi prijatelji drustva., c Priznauo lepa bi trajna ondulaeija, barvanje las itd. Kiko Grobelnik, Celje, Glavni trg in poleg hotela »Evrope«. Dunajska in pariäka diploma. c Podpore SUZOK-ja iz podpornejta ion da za ouemoglost in starost. Mestno poglavarstvo v Celju razglaša: Pri Osrednjem uradu za zavarovanje delav- cev v Zagrebu je bil ustanovljen pod- porni fond za onemoglost in starost na podlagi pravilnika o ustanovitvi in po- rabi podpornega fonda za onemoglost in starost, ki je po odobritvi ministrstva za socialno politiko in narodno zdrav- je stopil v veljavo 9. aprila t. 1. Iz tega ionda se bodo dajale podpore onim one- moglim in ostarelim delavcem, ki so bili v času od 1. julija 1925 do danes za- varovani za primer bolezni pri SUZOR- ju v Zagrebu najmanj 250 tednov in ao siromašni ter na podporo. navezani. Iz- polnjevati morajo pogoje za rento za onemoglost, ki jih določa zakon o za- ščiti delavcev. Osebe, ki reflektirajo na to podporo in izpolnjujejo pogoje, se morajo prijaviti najkasneje do 1. julija t. 1. pri okrožnem uradu za zavarova- nje delavcev, pri katerem so bili na- zadnje zavarovani, in izpolniti predpisa- ni formular. Te formularje dobe intere- benti pri ekspozituri OUZD v Celju, Vodnikova ulica. Podrobna navodila In pojasnila dol^e interesenti tudi pri mest- nem poglavarstvu, socialni odsek v Go- sposki ulici št. 20, vsak dan ob uradnih urah. c Izvenkartelni lahek bencin po dlM 5.20 na črpalki tv. A. Bremec, Celje, Miklošičeva 2. c Vojni invalidi imajo pod določenimi pogoji tudi letos pravico do brezplačne- ga zdravljenja v zdraviliščih. Podrobni pogoji so razvidni iz razglasov, ki so nabiti na uradnih deskah meetnega po- glavarstva. c Našla se je papiga. Lastnik jo dobl Za kresijo 4. c Nočno lekarniško službo ima od 28. t. m. do 3. junija lekarna »Pri orlu«. c Gasil&ka četa Celje. Od 29. t. m. do 4. junija ima službo II. vod, inspekeijo v maju častni predsednik g. Jellenz, v juniju predsednik g. Dobovičnik. Iz občinstva Sprejemi in zastave. V sredo 17. t. m. smo sprejeli pi-ed Narodnim domom v Celju brate Bolgare, ki so na svoji tur- ne ji po Sloveniji obiskali tudi Celje. üoziveli so tako pri sprejemu, kakor pri koncertu dokaze iskrenih bratskih čustev. Na nekaj pa bi rad opozoril za- vedne Celjane, kar nam nikakor ni v ponos. . Ko pa so prišli k nam bratje Bolgari, sem opazil, kako malo zanimanja je pokazala naša mestna obcina za ta važni dogodek, in tudi äolske mladine nisem videl zbrane pri sprejemu na Dečkovem trgu. Dru- zobna pasta CJiI-0Lod on t Stran 4. »N OVA D O B Ac Stev. 22. god je obe.ina pozvala prebivalstvo, da izobesi zastave v pozdrav dragim go- stom, pri nas pa tega ni bilo in izgleda, da je občina sledila šele vzgledu hišnih posestnikov, ki so se odzvali vabilu Ju- goslovensko-bolgarske lige v Celju, da izobesijo zastave. Pa še nekaj o zasta- vah! Res ne vem, ali smo v svoji na- rodni državi ali v kaki sosedni. Veliko število izobešenih zastav je tako osta- relih, da se je modra barva spremenila v zeleno, in to pri posestnikih, ki so premožnejši in ki pogosto poudarjajo svojo nacionalno zavest. Na nekaterih hišah so visele tudi hrvatske zastave ... In še nekaj. Ko so si Bolgari ogledovali mesto in so sli tudi po ulici dr. Zcrjava, so imeli priliko slišati Radeckijev marš, ki je donel skozi odprto okno neke hiše v tej ulici... —n. Sport * Velika teniška zmaga Jugoslavije. V teniškem dvoboju v Zagrebu je zma- gala Jugoslavija nad Anglijo prepriče- valno in zasluženo s 5:0. * Nogometna zmaga Italije. V Geno- vi je v nedeljo nogometna reprezentan- ca Italije premagala reprezentanco Ju- goslavije s 4:0 (2:0). * V finalnem tekmovanju za prven- stvo LNP so bili preteklo nedeljo dose- ženi sledeči rezultati: v Celju Celje: Kranj 4:4 (1:3), v Mariboru Zelezničar: Maribor 2:0 (2:0). Hripa, kriza in kinin Vsled gospodarske krize trpijo mnogi in nihče ne pomisli, da se z isto bolez- nijo položaj še poslabšuje. A vendar ni izključena neka možnost, ker je doba hripe pred vrati. P,oleg neprijetnosti in bolezni, ki zahtevajo izdatke za hripo, zdravnika in zdravila, povzroča pomanjkanje zaslužka še več- je gospodarske izgube nego so one, ki jih je že povzročila ta kriza. Dočim pa kaže kriza včasih usmilje- nje z žrtvami, tega pri hripi ni. Hripa ima zelo kratko inkubacijo (okrog 48 ur). Bolnik pa lahko takoj po infekciji okuži drugega. In tako se hripa širi v zelo kratkem času in zajema velika področja. Pri epidemiji se lahko dogodi, da se v enem kraju istočasno inficira več kot polovica prebivalstva. Zakaj se ne bi poskušali čuvati hripe, če je to mogoče z malo količino kinina? Sloviti proi'esorji in zdravniki so po- kazali z eksperimenti, da se lahko ubranimo infekcije s hripo, če jemljemo vsak dan zadostno dozo kinina. Torej ne z obširnim zdravljenjem z dragimi sredstvi, niarveč enostavno z dnevnim jemanjem male količine pilul kinina v dobi hripe lahko odvrnemo bolezen od sebe. Doza 0.2 grama kinina na dan zado- stuje, a ne pomeni nikake finančnc obremenitve, nasprotno, lahko prepreči Vaše velike izdatke. Vsakodnevno čuvanje prcd hripo je boljše in ekonorničnejše nego zdravlje- ' nje bolezni. Iz naših kraiev - Store š Sokol Store - Teharje bo priredil v soboto 28. t. m. ob 20. v Sokolskem domu komemoracijski večer za pokoj- nim slovenskim pisateljem in nacional- nim borcem dr. Ivanom Lahom. O dr. Lahu bo govoril namestnik prosvetarja br. France Kojnik. Odlomke iz del dr. Ivana Laha pa bodo recitirali nekateri člani dramskega odseka. Za člane ude- ležba obvezna. Vljudno vabljeno tudi ostalo občinstvo! š Prosvetno društvo pri Sv. Lovrencu Prožiiiom bo priredilo v nedeljo 29. t. m. društveni izlet na Boč. Odhod iz Stor z vlakom ob 7.46 zjutraj. Vabljeni tudi drugi prijatelji društva! š Prihodnji prosvetno - družabni ve- eer Sokola bo prvo soboto v juniju. Spored bo zelo pester in privlačen. Št. JuriJ ob J. i. j Anton Uršič f. V torek 24. t. m. je umrl po daljšem bolehanju tukajšnji živinozdravnik v pokoju g. Anton Ur- šič v 70. lctu starosti. V St. Juriju je živel 34 let. Pokojni je bil nekdaj izred- no delaven in požrtvovalen živinozdrav- nik. Lahko so ga klicali ure daleč ob najgršem vremenu, v največji temi, ved- no se je odzval. In kolikokrat mu je bilo edino plačilo — zadoščenje, da je poma- gal. Bil je tudi zaeetnik živinorejskega selekcijskega delovanja, saj je prvi zbral podatke za rodovno knjigo šent- jurske selekcijske zadruge, najstarejše selekcijske organizacije v Slove- niji in tudi v Jugoslaviji sploh. Na kme- tijski šoli je 17 let predaval živinozdrav- stvo, t. j. o prvi pomoči v boleznih in nezgodah pri živini. Bil je tudi navdu- šen in izboren pevec. Ko je bil že šesi,- desetlelnik, smo še vedno čuli iz zbora njegov lepi tenor. Mnogim, mnogim Sentjurčanom je pel v slovo. Bodi mu ohranjen časten spomin, svojcem naae iskreno sožalje! j Jubilej. 80-letnico je slavila pred dnevi ga. Olga Schreinerjeva, soproga slovenskega pedagoga in pisatelja rav- natelja II. Schreinerja. Navzlic visoki starosti je še vedno krepka in čila. Kličemo ji: Se na mnoga leta! j Malerinski dan bo proslavila tukaj- šnja narodna sola v nedeljo 29. t. m. popoldne v šolski telovadnici. j Na kažipotu križišča pri Adamu Kinclu je še vedno napis »Selje«. Tega kraja pa tukaj nikjer ni. Marsikdo mi- sli, da jo to Celje in gre v napačno smcr. Mišljeno je menda majhno naselje Sele. Morda bi se pa dal ta nedostatek v dobi elektrike in avtomobila le kako popraviti. j Dela na banovinski cesti proti Sv. Jakobu se še niso pričela, čeprav so govorili in obljubili, da bo to po Veliki noči. Sedaj pravijo, da bo to šele v ju- niju. Brezposelni delavci bi radi kaj zaslužili, prebivalci bi pa že tudi radi imeli cesto. j Tatvina. V noči od petka na soboto so ncznani tatovi vdrli v gostilno Ada- ma Kincla. Očividno pa so morali biti zelo lačni in žejni. Pojedli so namreč vse, kar jim je prišlo v roke, oziroma pod zobe, spiii pa so 12 steklenic piva, ki so si ga prinesli iz kleti. Odnesli so tudi precej cigaret in nekaj goto vine. j Zvišanje obcinskih doklad so spre- jeli Sentjurčani sicer z mešanimi občut- ki, a vendar z dostojno mirnostjo. Stvar je pač taka, da je treba sedaj prispe- vati tudi za okolico. Trške ceste in peš- poti pa še ostanejo za enkrat takšne, kakršne so. j Xujski promet se iz leta v leto ugodncje razvija. St. Jurij je izhodišče za mnogo krasnih poldnevnih in eno- dnevnih izletov, kakor na Rifnik, Re- sevno, Sv. Jakob, Kalobje, Sv. Rupert, Svetje—Celjsko kočo, Sv. Uršulo, k žičkemu samostanu itd. Manjka pa ko- pališče. Z malo dobre volje bi se pa da- lo tudi to napraviti. Vojnik v Umrla je v ponedeljek v Vojniku gdč. Olga Brezovnikova, hčerka pokoj- nega znanega učitelja in narodnega de- lavca g. Antona Brezovnika. Njeno truplo so položili v četrtek popoldne v rodbinsko grobnico k zadnjemu počit- ku. Pokojni bodi ohranjen trajen spo- min, svojcem naše iskreno sožalje! Petrovče p Vincenc Jansekovic f. V nedeljo popoldne smo spremili k večnemu po- čitku k Sv. Kancijanu železniškega uradnika oficiala v pok., posestnika in gostilničarja v Petrovčah g. Vincenca Jansekoviča, ki jc doživel 82 let. Kako velik ugled je užival pokojni med obča- ni, jc pričal veličasten pogrebni sprevod. Za skrbnim očetom žalujejo razen nje- gove zveste družice dve hčeri in dva sinova. Pokojni Jansekovic je mnogo let služboval v Petrovcah, kjer je kupil znano gostilno pri pet.rovških križih. Pokojnemu lep spomin, spoštovani rod- bini naše iskreno sožalje! Žaleo ž Sokolski javni nastop. Sokolsko dru- štvo v Zalcu bo priredilo v nedeljo 29. t. m. javni nastop po sledečem sporedu: Ob 8. okrožne tekme dece. Ob 13.30 gkušnje vseh oddelkov. Ob 16.30 javna telovadba vseh oddelkov. Po telovadbi bo prosta zabava, pri kateri bo sodelo- vala godba z Vranskega. Clane in čla- nice tcr prijatelje sokolske misli vabi- mo k obilni udeležbi. Cisti dobiček te lepe prireditve je namenjen zgradbi So- kolskega doma v Zalcu. Gomilsko go Okrožni zlet vranskega sokolsko- ga okrožja. Vransko sokolsko okrožje bo priredilo svoj letni telovadni nastop v nedeljo 29. t. m. s pričetkom ob 15. na Gomilskem. Vransko sokolsko okrož- je šteje mnogo telovadcev, saj hoee postaviti na župni zlet v Celju najmanj štiri dvanajstorice članov. Nastop bo na Reaani, tik Fondove gostilne. Tu si jo kupilo Sokolsko društvo na Gomil- skem zernljišče za gradnjo Sokolsitega doma in ga bo ob priliki okrožnega zle- ta posvetilo svojemu namenu. Telova- dišče je na lepem prostoru ob državni cesti in bo gotovo privabilo obilo gostov Gornji grad g Koroški borci iz spodnjega dela našega sreza so zborovali 15. t. m. in to ob 14. v Rakunovi gostilni na Reči- ci, ob 16. pa v Majerholdovi gostilni v Mozirju. Oba sestanka je obiskalo or- ganizirano elanstvo Legije koroških borcev v polnem številu. Udeleženci so z velikim zanimanjem sledili poročilu predsednika dr. E. Mejaka o stanju in delovanju organizacije ter o zahtevah koroških borcev. V kratkem bodo enaki sestanki v Zadrečki dolini in na Ljub- nem. Tovariai, ki so niso oddali svojih spominov in ki so bili predlagani za od- likovanje v letih 1918. in 1919., riaj ta- koj javijo svoje podatke organizaciji v Goinjern gradu! g Maierinski dan je proslavila tukaj- snja šolska mladina v nedeljo 22. t. m. popoldne v Sokolskem domu z igrico >/Desetnik in sirotica«. Mladi igralci so svoje vloge dobro resili. Obisk je bil ze- lo zadovoljiv. Iskrena zahvala gre na- šemu učiteljstvu, ki s tako vnemo opravlja tudi izvenšolsko delo v prid dobre vzgoje naše mladine in v korist države. Slovenjgradee Občinska seja j Slovenjgradec, 27. maja. V soboto je bila v novi sejni dvorani seja slovenjegraškega občinskega od- bora. Pred prehodom na dnevni red je edini predstavnik opozieijske liste g. Fišer položil predpisano prisego, nakar je takoj zaprosil odbor, da ga razreši odborniške funkcije. O tern bo sklepal obcinski odbor na prihodnji seji. Zupan dr. Picej je nato poročal, da je mestna obeina sklenila oddati izdelavo regula- cijskega načrta najnižjemu ponudniku g. inž. Platnerju za ceno 65.000 din. Na prošnjo cestnega odbora so za razsvet- ljavo novega mostu določili znesek 3040 din. Odobreni sta bili pogodbi za nakup zemljišča za razširjenje ceste proti ko- palisču za 650 din (10 din m-) in nakup zemljišča za razširjenje postajališča za 1899 din (18 din m-1!). Po kratki debati je bil tudi sklenjen nakup kozolca g. Josipa Druškoviča za 45.000 din. Nada- ije je občinski odbor na predlog grad- benega odseka sklenil, da izda po § 118. gradbenega zakona splošno gradbeno prepoved za ožji gradbeni okoliš. Grad- bena dovoljenja sme odslej izdajati edi- nole obcina in ne sresko načelstvo, ki v tem pogledu ni kompetentno. Za elektrifikacijski in tujskoprometni odsek je poročal načelnik g. Tome. Nuj- no potrebna je elektrifikacija okolice, vendar pa je mestna elektrarna za to preslaba. Treba je poskrbeti, da se bo okolica elektriiicirala po KDE. V zvezi s tem je bil kooptiran v odbor g. Areh. Mestna elektrarna se mora popraviti in povečati. V mestu je treba namestiti vsaj 8 novih obločnic in 8 svetilk na no- vem mostu. Strankam, ki porabijo manj kakor 3 kw električnega toka, se odslej računa dvojna cena. Strankam, ki ne bodo v 30 dneh plačale toka, bodo tok odklopili. Za nove priključitve se bo po- birala odslej posebna taksa. Vsi predlo- gi tega odseka so bili sprejeti. Tujskoprometni odsek je izdelal podro- ix-n program za leto 1938. Zaradi ne- snage in nehigiene se mora zaprositi sa- nitarna oblast, da pregleda vse javne lokale, brivnice, trgovine z živili itd. Stroške tega pregleda nosi mestna ob- cina. Za dosego boljših potov mora ob- cina nastaviti stalnega cestarja. Proda- jalni paviljon Elize Hočevarjeve in oglasna tabla narodnih društev pred občino se morata odstraniti, občina pa bo izdelala posebno oglasno desko za Prosvetno društvo, Gasilsko četo in tudi Sokolsko društvo. Vsi lastniki his bodo pozvani, da popravijo zanemarjene plo- tove in izboljšajo pročelja hiš. V parku in bližnji okolici bodo postavili 10 novih klopi. V svrho čim večje propagande za kopališče bodo izdali razglednice. Na novo bodo uvedli takso na prenočnine in sicer do 20 din takso 1 din, preko 20 din pa 2 din. Postajališče se mora olepšati, ograditi z ograjo in primerno razsvetiiti. Postaviti se morajo i'eklamni stolpi za kopališče in razpiše se mesto kopališkega paznika. Vsi predlogi tuj- skoprometnega odseka so bili sprejeti, nakar je po rešitvi nekaterih prošenj za ubožno podporo župan zaključil sejo. s Naše ugotovitve k občinski soji. Ka- kor je razvidno iz našega gornjega po- ročila, je mestna občina na svoji zadnji seji sklenila tudi nekoliko kupnih po- godb, med drugim nakup kozolca g. Druškoviča za ceno 45.000 din. Mislimo, da je kupna cena precej previsoka in da občina ne potrebuje tako neobhodno tega kozolca, zlasti ne z ozirom na veli- ko prezadolženost občine v letošnjem letu. Tudi cena zemljišča za razširjenje postajališča po 18 din m2 je malo pre- visoka, ker se za to ceno že dobijo naj- lepše stavbnc parcele. Znesek, ki ga je votirala mestna občina za razsvetltiev mostu, naj bi rajši porabila za boljšo razavetlitev mesta, ker je 8 luči na kratkem mostu brez dvoma preveč. Po- sebno pa nas je iznenadilo dejstvo, da je mestna obcina podražila malim. kon- zumentom električni tok za celih 100%. S tern je prizadela ravno najrevnejše slojc in tako pokazala svoje socialno nerazumevanje. Dolžnost občine je, da ta sklep čimprej prekliče. Ne vemo tudi, kaj je občini na poti razglasna de- ska narodnih društev, ki visi na mestni hiši že preko 20 let in nad katero se §e nihee ni spotaknil. Začudili smo se, za- kaj ni dala mestna občina postaviti v sejno sobo tudi klopi za poslušalce. Vse sejne dvorane imajo posebne sedeže za poslušalce, edino naša s tolikimi stroški zgrajena dvorana jih nima. Dolž- nost občinske uprave je, da vsaj za svo- je javne seje namesti v dvorani tudi klopi za poslušalce in tako omogoči jav- nosti poset javnih sej, zlasti pa bliža- joče se proračunske seje. s Akademija podmladka Jadransko straže. V nedeljo je bila v veliki dvorani Sokolskega doma akademija podmladka Jadranske straže na meščanski šoli v Slovenjgradcu. Po uvodnem predavanju ravnatelja g. I. Teuerschuha je nastav- nik g. Alojzij Jenko v globoko zasno- vanern govoru orisal veiike in težavne naloge Jadranske straže. Nastavnica gdč. Emica Scheithauerjeva je pripra- vila obiskovalcem izreden glasben uižtek s pevskimi in orkestralnimi točkami. Vse pevske točke je spremljala na kla- virju gdč. Anica Kotnikova. Zelo pri- jetno je iznenadil tudi telovadni nastop, ki ga je naštudiral nastavnik g. F. Kot- nik. Po zamisli ge. M. Kramarjeve je dijaštvo izvajalo simboličen prikaz naše izgubljene Koroške, ob katerem se je marsikatero oko orosilo. Občinstvo je v obilnem številu posetilo to mladinsko prireditev in se nadvse zadovoljno z glasbcnimi in telovadnimi uspehi naše mladine vračalo domov. Vsem sodelujo- čim, zlasti pa gdč. Emici Scheithauer- jevi, iskreno čestitamo k velikemu uspehu! s Velika pomladanska gasilska vaja. V ponedeljek zvečer je bila vsakoletna pomladanska gasilska vaja, pri kateri sta sodelovali gasilski četi iz Slovenj- gradca in Starega trga. Požarni objekt je predstavljala državna osnovna sola. V najkrajšem času je prispela na kraj »požara« slovenjegraška gasilska četa Stev. 22. »NOVA D O Ji A « Sir an 5. pod vodstvom neumornega načelnika g. Franca Kuharja z dvema motornima brizgalnama in takoj stopila v akcijo. Tik za njo je pod vodstvom načelnika g. Zvonarja prispela z motorno brizgal- no četa iz Starega trga ter pokäzala veliko spretnost in naglico. Vaji je tudi prisostvoval župni predsednik g. Kopač. S to vajo so naši vrli gasilci pokazali svojo veliko izvežbanost in pripravlje- nost ter zopet dokazali, da se lahko v vsakem primeru zanesemo nanje. s Prvenstveni šahovski turnir. Pre- tekli teden se je pričel prvenstveni po- mladanski turnir slovenjegraškega ša- hovskega kluba, ki se ga udeležuje 8 igralcev. V prvem kolu je Pušenjak premagal dr. Poharja, Zittcrschlager Pavlico, Lupine Hernausa, partija De- belak :Hajtnik je bila prekinjena. V dru- gem kolu so zmagali Pavlica nad Debe- lakom, Pušenjak nad Zitterschlagerjem, partija dr. Pohar:Hernaus je bila remis, dočim je Hajtnik zopet prekinil svojo parti jo z Lupincem. Po drugem kolu je stanje sledeče: Pušenjak 2, Lupine 1 (1), Pavlica, Zitterschlager 1, dr Pohar, Hernaus %, Hajtnik 0 (2), Debelak 0 (1). v Soštanj šo Šoštanjsko učiteljsko društvo JUU bo imelo svoje zadnje zborovanje v so- boto 28. t. m. v Soštanju. Poleg poročil funkcionarjev in predlogov za skupščino bo še zanimivo predavanje o slovenskem pravopisu. Ker je zborovanje zadnje v tern letu, je udeležba obvezna za vse članstvo. Lasko 1 Ali je kritika na mestu? Odkar so laški klerikalci izgubili najetega dopis- j nika, ki je pisaril v »Slovenski dorn« in vodil vso nedostojno kampanjo proli nacionalni javnosti v Laškem in okolici, smo le redkokdaj v »Slovenskem domu« zasledili še kakšen dopis, čeprav smo pričakovali, da bo ta posel nadaljeval kdo drugi, če že ne v takšni obliki kakor prejšnji, pa vsaj v obliki-, ki bo izraz ! doslojne, resne, poštene lokalne politič- ne borbenosti. Predvsem smo pričako- vali, da bodo člankarji »Slovenskega doma« izkoristili ta list za informativne namene in da bodo v njem poročali j tudi o delu in načrtih sedanjih občin- skih gospodarstvenikov ter da se bo komunalna politika obravnavala z vidi- ka objektivnosti, da bi takšne kritike pripomogle do temeljitejše predelavo vseh vprašanj, ki so s tem v zvezi. Ze dolgo časa je »Slovenski dorn« molčal. ^ne 18. t. m. pa se je lotil nečedncga Posla neki znan klerikalec iz Laškega, ki je v »Slovenskem domu« hotel javno preizkusiti svojo nadarjenost. Zopet ni povedal kakšne pametne in pozitivne besede, temveč je brezobzirno udaril po vseh obrtnikih, ki so se udeležili tabo- ra Obrtne zveze v Laškem. Hudoval se je, ker se je tamkaj govorilo o strem- ljenjih in potrebah vsega obrtništva v Jugoslaviji in pa ker so se ob tej pri- liki tu in tarn izustile besede, da mora obrlništvo za dosego svojih ciljev nasto- pati enotno, v enem duhu nacionalne solidarnosti in slično. Mislimo, da bese- da nacionalen še ne sme pognati pokon- ci človeka, ki se je sam priključil stran- ki z jugoslovensko nacionalnim progra- mom, äe manj pa, da kot obrtnik napa- da svoje stanovske tovariše. Kritika v »Slovenskem domu« ni le neumestna, temveč predstavlja jalovo sliko izvest- nih namenov. Ko operira s številkami, ko se iz njegovega dopisa vidi, da se sam na skupščini ni pobližje informiral o članskih prispevkih itd., in ko na kon- cu govori o res stanovskih obrtniških organizaeijah — očividno pa je tudi, da mu duh nacionalnosti, ki je vladal na skupščini, ne prija in da mu je to dalo povoda za njegov pamflet v »Sloven- skem domu« — tedaj je jasno, da ima ta gospod v sebi vse preveč politične nervoznosti, kakor je to potrebno za človeka, ki hoče pozitivno sodelovati v lesničnih in pravih stanovskih organi- zaeijah . .. Na koncu koncev pa takšne neresne kritike niso vredne odgovora. 1 Slovenski fan tje na izletu. Preteklo nedeljo so se laški »Slovenski f ant je« z večerrim vlakom vrnili v Laško menda z neke prireditve v Loki. Bili so prav ^avdušeni. To navdušenje se je še pove- čalo, ko jih je na kolodvoru sprejemal naš kaplan. Pod njegovim vodstvom so nato prepevajoč svojo himno korajžno marširali čez most in do cerkve, kjer so še zapeli »Hej Slovenci«. Laščani so fante zelo občudovali, dejali pa so, da se od njih petja in njih nastopa napred- no Laško le še ne bo podrlo. 1 Osebne vesti. Vodja naših klerikal- cev je prinesel iz Ljubljane vest, da Je sreski šolski nadzornik g. Ljudevit Po- točnik vpokojen, na njegovo mesto pa imenovan laški šolski upravitelj g. Juro Kislinger. — Umrla je na Rečici pri Laškem v starosti 81 let Ursula Kalu- der, bivša gostilničarka na Zg. Rečici. N. p. v m.! 1 Podmladka JS na drž. dckliški in deški meščanski šoli v Celju bosta go- stovala v nedeljo 29. t. m. popoldne v Laškem in priredila akademijo, ki je že v Celju dosegla velik uspeh. 1 Zaključni izpiti na strokovno nada- ljevalni šoli. Po novem pravilniku ao 24. t. m. na strokovni nadaljevalni soli v Laškem prvič polagali zaključni izpit sledeči učenci in učenke: Maks Adrinek, Silva Jesihova, Frančiška Videčnikova, Pavel Merhar, Stanko Segula, Pavel Bezgovšek, Ivan Markovič in Stanko Sipek. Vsi so položili izpit deloma z odličnim, deloma s prav dobrim uspe- hom. Cestitamo! 1 Gostilnioarska pivovarna bo imela v torek, 31. maja ob 11. dopoldne v go- stilni Henke v Laškem svoj redni letni občni zbor. Pred občnim zborom bo egled pivovarne. O poteku občnega zbo- ra bomo poročali. 1 Sokolska tombola. Kakor smo že ja- vili, bo na binlcoštni ponedeljek 6. ju- nija popoldne pred Sokolskim domom v Laškcm velika tombola z več sto do- bitki. Med glavnimi dobitki bodo telica, več koles, šivalni stroj, prašiči itd. La- ščani, vsi za delo, da bo uspeh tombole in s tem našega Sokola tem večji! Zidani most z Za lepo in higiensko ureditev kolod- vora. Iz zanesljivih virov smo izvedeli, da bodo v tekočem letu našo postajo re- novhali. Predvsem bodo odpravili ne- potrebno peronsko ograjo, ki stoji men- da samo zato, da ovira potniski promet in to še iz časov, ko je stekel prvi vlak proti Ljubljani. Odstranili bodo tudi stari peronski tlak, ki je že ves zverižen, in ga bodo nadomestili z no- vim. Tudi stranišča ne odgovarjajo hi- gienskim predpisom, zato bodo ure- dili nova, moderna, higienska, kakr- Sna so v Ljubljani, tako da bodo odgo- varjala vsem sodobnim predpisom higi- cne in turizma. Ker se promet vsako leto veča, bi bilo potrebno, da bi naše oblasti začele razmišljati, kako bi se povcčala tudi postaja sama. Obstoje že zadevni načrti, po katerih naj bi se po- večala postaja za en tir, ki naj bi bil zgrajen nad Savo. Ker se tudi čuje, da sc bo še letos pričela gradnja drugega železniškega tira od Zidanega mostu do Sevnice, bi bilo najpripravnejše, da bi se pričela tudi dela za povečanje zidan- moške postaje. Tudi tako imenovani hrvatski zidanmoški kolodvor, t. j. pro- stor, kjer večinoma premikajo vagone, bo delno obnovljcn. Odstranjene bodo nehigienske barake, v katerih oprav- lja prometno osobje svojo težko in od- j govorno službo. Namesto njih bodo po- stavili postajno stavbo. Omeniti še mo- ramo, da so zgradili stavbo za drezino, ki stoji pred postajo na Zidanem mostu. z Odhod vzornih Sokolov. Pred krat- kim so nas zapustili trije vzorni Sokoli- telovadci, oziroma delovni člani, ki jih bomo le težko pogrešali pri našem dru- ätvenem delu. To so trije bratje: Jože Gregorič, Ignacij Oblak in Ivan Romih. Tiho in mirno je bilo njihovo sokolsko delovanje — tiho in mirno, skoroda brez slovesa so nas zapustili. Br. Jože Gregorič je bil marljiv društven orod- jar in se je poleg tega izkazal tudi pri vsem sokolskem delu. Po poklicu je bil trgovski pomočnik pri starosti br. Rudolfu Zelezniku. Vojašcine je bil več- krat oproščen. Te dni pa je dobil poziv } na devetmesečno vojaško službovanje. ' Sokoli so mu priredili v gostilni pri Ko- su v Majlandu skromno odhodnico in mu izrekli nekaj lepih besedi z željo, da bi se zdrav povrnil k sokolskemu delu na Zidani most. Br. Ignacij Oblak je bil na Zidanem mostu zelo dober telo- . vadec, ki je nastopal na vseh naših prireditvah. Zlasti ga imamo v lepem spominu z lanske prvodecembrske akademije, ko nas je zadivil s svojimi krasno uspelimi orodnimi vajami v družbi ostalih telovadcev. Odšel je po svojem krojaškem poklicu na Jesenice, kjer bo imel nedvomno mnogo prilike za izpopolnitev ter ga zato bratskemu društvu najtoplejše priporočamo. Br. Romih je bil tudi zelo delaven clan. Po- magal je povsod, kjerkoli je mogel. Vse tri omenjene Sokole bomo le težko po- grešali pri našem sokolskem delu. Ze- limo jim, da bi se počutili na svojih novih službenih mestih kar najboljše in nas od časa do časa razveselili s svojo navzočnostjo na naših prireditvah. Radeče r Nujna prošnja. Gosp. Ravnikarja, industrijea na Njivicah prosimo, da bi poskrbel, da bo njegova elektrika bolj redno svetila po Radečah. Ze delj časa se dogaja, da nam zmanjka električne- ga toka in smo brez luči, poleg tega pa nam utihnejo tudi radijski aparati. Vcasih se dogaja, da nam svetijo elek- trične žarnice tako slabo, da komaj či- tamo ob njih. Zato prosimo vsi priza- deti, da bi g. Ravnikar poskrbel, da bo njegova elektrika funkcionirala popol- noma brezhibno. Za to se mu že v naprej zahvaljujemo. r Splav brez splavarja na Savi. Pre- teklo soboto, ko sta Savinja in Sava ze- lo narasli, smo videli v Radečah splav brez splavarja, ki je naglo drvel po de- roči Savi. Nekje se je splav zarädi na- rasle Savinje utrgal, ko je bil privezan k bregu. Dospel je do Radeč, kjer so organizirali za njim pravcato »reševal- no« akcijo. Domačini so šli na delo s posebnimi kavlji, nasajenimi na dolgih drogovih. Nekomu se je posrečilo, da je zapičil kavelj v splav, toda vsled ogromne mase lesa in deroče vode ga ni mogel obdržati. Voda mu je odnesla še kavelj z drogom, sicer bi bila tudi njega potegnila za seboj. Na Vrhovem pri Smarčnem so pozneje rešili splav. Bil je popolnoma nepoškodovan. r Narasla Sava. Preteklo soboto je Sava zelo narasla. Narašeati je začela že v noči od petka na soboto ter je bila popoldne že dva metra nad normalo. Nosila je mnogo lesa, zlasti vejevje in krivenčasta debla. Ponekod, zlasti na Zidanom mostu, so se postavili »lovilci« plavajočega lesa, ki so imeli baje prav lepe in zadovoljive uspehe. Brežice br Zborovanje sreskega uciteljskega drustva JUU v Brežicah. Pred kratkim je zborovalo naše učiteljsko društvo v Brcžicah. Predsednik g. Ivanuša se je ob otvoritvi zborovanja opravičil, da zborovanje ni bilo sklicano v Sevnico, kakor je bilo sklenjeno na zadnjem zboru. Z lepimi besedami se je poslovil od učitelja g. Tomšiča iz Artič, ki je bil premeščen na meščansko šolo na Jese- nice. Med drugim je poudarjal važnost »Branibora«. Učiteljstvo naj zlasti letos podpre to narodno obrambno akcijo. Naprosil je člane, da bi vsak v svojem razredu skušal dvigniti število naročni- kov na »Mladinsko matico«. Ugototöl je, da se je število organiziranih članov JUU za srez Brežice dvignilo in je v tej zvezi stavil za zgled učiteljice iz Ca- teža in Velike Doline. Zelo živahna de- bata je nastala zaradi anketne pole. Prcvladovalo je naziranje, da je anket- na pola sicer zelo potrebna, toda brez- predmetna, ker je nihče ne bo upošte- val; zato jo je zbor zavrnil. Stanje bla- gajne je zadovoljivo. Za skupščino so bili izvoljeni sledeči delegati: za bano- vinsko učitelja gg. Ankele in Ivanuša, za državno pa učitelja gg. Ivanuša in Ravbar. Podčetrtek č Nekoč je bil — tako so stara mati vedno začeli vsako pravljico. To njihovo navado sem podedoval in zato tudi jaz tako začnem. Nekoč in vedno so v Pod- i četrtku županovali domačini, danes pa daljni okoličan, kmet mogotec in odli- čen pristaš JRZ (ampak šele od zadnjih občinskih volitev!). Nekoč je bil v trgu tujski promet, danes ga ni. Nekoč je vodila skozi trg lepa cesta, danes pa zanemarjena. Nekoč je vodila mimo hi- ODlekaü pwmvr. Alj se bo dala zopet popravili? Pa Vaša 'd o s m r t n a obleka, Vaša koža, ali nje ne kvarijo razna slaba mila in kreme? Poskušajte Solea milo in kre- mo, ki krepita hormonsko de- lovanje Vaše kože, da postane zopet kakor nova. še sedanjega župana blatna cesta, danes pa cesto modernizirajo. Nekoč so tuj- ci hvalili trg in ga radi obiskovali, da- nes ga obiskujejo le, če se ga ne morejo izogniti. Nekoč je obedoval med odmo- rom star in zaslužen upravitelj sole v šolski pisarni, po degradaeiji pa obedu- je na podstrešnih stopnicah. Nekoč je bil nekdo, ki je pod prejšnjim režimom okoliškemu županu pred pričami zabru- sil v obraz, da rimskega papeža ne pri- zna kot vrhovnega cerkvenega pogla- varja in da bo najbrž izstopil iz vere. Sedaj je pa ta mož občinski odbornik JRZ, navdušen agitator in obiskovalec slovenskih fantovskih taborov ter celo javen cerkveno gospodarski funkcionar, po domače »cekmošter«. Nekoč smo imeli v trgu le prave in neomajne pri- staše JRZ (SLS), ki jih spoštujemo. V novejši dobi pa so presedlali v njihove vrste »vetrni soldatje«, ki so znali polo- žaj tako spretno izkoristiti, da je ob- činsko krmilo absolutno v njihovih ro- kah. Dragi čitatelji, pravljice stare mame z uvodom »Nekoč je bil« so bile lepe, čeprav izmišljene, moja »pravlji- ca« pa je žal resnična in žalostna ter še nima konca. Hrasinik Ob 30 - letnici Sokolskega društva v Hrastniku hi. Svetovna vojna je minila. Vzlic smrt- nemu sovraštvu avstrijakantskega nem- štva napram sokolstvu in četudi je bi- lo vloženih nešteto ovadb proti posa- mez. Sokolom, ni bilo prišlo do posebnih preganjanj v naših krajih. Takratni okrajni glavar baron Müller je bil po- šten mož, ki je sovražil denunciante bolj od denunciranih! Po končani vojni je nacionalno življe- njc v Hrastniku oživelo. Sokolske vrste so se pomnožile, oživela je pa tudi želja, da se zgradi lasten dorn, kjer pa naj bi imela vsa nacionalna društva svoje zbi- rališče. Tako se je ustanovil »Konzorcij za zgradbo Narodnega doma v Hrast- niku« pod vodstvom Sokolskega dru- štva. Pristopili so pa konzorciju tudi Glasbeno društvo, Narodna čitalnica, Gasilsko društvo in morda še katero. Pred vojno nabrane srebrne krone so se spremenile v kup skoraj nie vrednegä papirja. Treba se je bilo zopet iznova obrniti na javnost za pomoč. Med tem so pričeli podirati staro osnovno šolo in krajni šolski svet je pod določenimi pogoji prepustil ves material te stavbe konzorciju. Tako se je končno uresni- čila želja in Narodni dom je bil zgrajen. Nesreča pa je bila, da se je nabralo denarja mnogo premalo, da so zidali v najdražjih časih, amortizacijski načr- ti in računi so bili postavljeni na popol- Stran 6. »NOVA D O B A« Stev. 22. noma napačno podlago! Narodni dom , so postavili z mnogimi napakami med ] katerimi je bila glavna: okrog 350.000 dinarjev dolga! Ostala društva so obu- pala, pa tudi niso mogla pomagati, saj se je vsako za sebe borilo z gmotnimi težkočami. Končno se je konzorcij raz- šel in vse pravice in obveznosti je prev- zelo Sokolsko društvo ter prekrstilo stavbo v Sokolski dom. Odromno denarja in še več truda leži v našem Sokolskem domu! Kakih 300 tisoč din smo že plačali na obrestih, po- lovico dolga smo do danes odplačali, bilo je treba vložiti nova tla, kupili smo aparaturo za nemi in pozneje za zvočni film. Menda je bil že trikrat pripravljen denar za zunanji omet, toda vedno je našel denar potrebnejšo pot, in šele da- nes smo prišli tako daleč, da bo imel Sokolski dom tudi zunanje lice takšno, kakršnega mora taka stavba imeti! Koliko nastopov, koliko gledaliških iger, sej, koliko tisoč ur pri blagajni je bilo treba, da se je nabrala — po dinar- jih — ogromna vsota pol milijona! Seveda je pri tern delu silno trpela sokolska organizacija sama. Naše naj- boljše moči so se predvsem izrabile v skrbi, kje najti denar za obresti, za popravila in amortizacijo. Mnogo je tr- pela na tern telovadnica, mnogi so pa tudi obupali, češ, škoda je truda in de- \ narja, ki gre brez haska iz doline. h Smrtna nesreča. Poročali smo že, da je 16. t. m. konj brcnil svojega gospo- darja Cirila Rotarja, posestnika na Pra- protnem nad Hrastnikom. Rotarja, ki mu je konj zdrobil lobanjo so prepeljali v celjsko bolnico, kjer je 23. t. m. zve- čer izdihnil. Pokojnega so prepeljali v Hrastnik in ga na pokopališču v Dra- | gi položili k večnemu počitku. Primer je tembolj tragičen, ker se je Rotarjeva žena šele pred kratkim okrevana vrnila iz ljubljanske umobolnice, pa ji je ta ne- sreča iznova omračila um. Pokojni je zapustil poleg žene 5 mladoletnih otrok, izmed katerih ima najstarejša hčerka šele 15 let. Z nesrečno rodbino sočustvuje vsa okolica. Dol pri Hrastniku o Občni zbor podružnice CMD. V pe- tek 20. t. m. je bil v narodni soli kralji- ce Marije občni zbor podružnice Sv. Ci- rila in Metoda za Dol in okolico. Pred- sednik podružnice g. Miloš Babič, ki je znan naši nacionalni javnosti kot zna- čajen in požrtvovalen nacionalen mož, se je v uvodnih besedah spomnil v zadnjih mesecih umrlih odličnih narod- noobrambnih delavcev dvorne dame ge. Franje Tavčarjeve, g. dr. Lašiča iz Ma- ribora in naše domaeinke ge. Jerice Gnusove. V svojem poročilu je orisal splošno delovanje odbora, predvsem proslavo 50-letnice delovanja s Hrastni- kom in Zidanim mostom in 25-letnico obstoja podružnice. Ostalo delo je bilo posvečeno nabiranju članarine. Tajnik podružnice učitelj g. Edo Ferenčak in blagajničarka ga. Pavla Mahkotova sta podala svoji poročili v popolno zado- voljnost navzočih. Tudi delegatsko po- ročilo o lanski glavni skupščini CMD v Kočevju je bilo sprejeto z odobrava- njem. Izvoljen je bil dosedanji odbor podružnice s predsednikom g. Milošem Babičem na čelu. Za delegata za letoš- njo glavno skupščino CMD sta bila na predlog šolskega upravitelja g. Jurka iz- voljena predsednik g. Babič in g. Rešek. Dr. Anton Schwab: Iz moje prakse Nočnl spremljevalec Nekoč sem bil kot zdravnik poklican proti večeru v neko kočico nasproti Tremerja na levem bregu Savinje k nekemu bolniku, ki si je bil zlomil nogo. Bolniški primer kostoloma je bil težak. Zdravljenje je bilo zelo težavno in bi bilo nemogoče, da se ni čisto slučajno pojavil v kočici mlajši mož, ki mi je pomagal pri uravnavanju in pri povezo- vanju nog v mavec. Bil je tako spreten, da sem se kar čudil. Mislil sem, da je bil nastavljen kje v kakšni bolnici, bil pa je le navaden delavec in očividno brez izobrazbe. Po izvršenem opravku, ki se je popolnoma posrečil, tako da je hodil bolnik pozneje brez palice, sem pogledal, kakšno imamo noč. Bilo pa je tako temno, da se sploh ne spominjam temnejše noči. Ura je kazala že enajst. Ko sem razmišljal, kako bom prišcl v taki temi domov, se je pojavil rešitelj zopet v isti osebi. Ponudil se mi je, da me bo spremljal čisto do mojega doma, kar sem hvaležno sprejel, zlasti ker v koči niso imeli nobene svetilke, ki bi mi jo bili lahko posodili. Sreča je bila, da sta bila navzoča dva rudarja, ki sta imela luči in sta se mi tudi ponudila, da me bosta spremljala. Tako je bilo potovanje v Celje zaenkrat dobro pri- pravljeno. Ko pa smo prispeli v bližino apnenic v Pečovniku, sta se rudarja po- slovila, češ da imata v Pečovniku svoj šiht, ki ga ne smeta zamuditi. Tako sva ostala z »asistentom« sama in v največji temi. Ko se je oko neko- liko privadilo temi, sem zapazil svojega spremljevalca tik za seboj. To mi pa ni ugajalo. Hotel sem izvedeti, ali zaostaja namenoma, ali le slučajno. Zato sem začel stopati počasneje, da bi vedel, ali me bo oni prehitel; pa ni hotel. Ce sem hodil jaz počasi, je hodil tudi on; če sem stopal hitreje, je pospešil korake tudi on in če bi tekel jaz, bi tekel go- tovo tudi on. Zdaj pa mi je postajal položaj že res neroden — tako na sa- moti, na ozki stezi, zakriti z vejevjem, na desno skalovje hriba, na levo struga | Savinje in nobenega človeka blizu, no- bene hiše. Klicati na pomoč bi bilo v resnem primeru brezuspešno. Potipal sem, ali še imam svojo zlato uro. Snel sem jo s telovnika in shranil v roki — čemu? — Postajalo mi je nekako čudno dolg čas in da bi se razvedril, sem poskusil razgovor s svojim spremljevalcem. Na vsako vprašanje pa je odgovarjal točno. Ni bil le dober »asistent«, temveč bi bil v drugih okoliščinah lahko tudi dober družabnik. Naj sem začel kakršenkoli pogovor, on je vedel vedno za točno obravnavo zadeve in najsi je šlo za po- litična, narodna ali gospodarska vpra- šanja. Tako mi je postajala pot res kratkočasnejša. Zelel sem si le še, da bi ostal razgovor dovolj živahen, da ne bi imel spremljevalcc prilike niti za tre- nutek samostojno razmišljati o nasta- lem položaju... Le to mi ni bilo všeč, da je tako trdovratno ostajal tik za menoj. Zato sem si iskreno želel, da bi prišel čimpreje iz območja gozda ob Savinji vsaj na prosto polje in do brvi, od koder ne bo več daleč do luči in do civilizacije. Tako sva prispela končno do brvi, a tudi tukaj še ni bilo videti nobene luči. Ostala sva z možem še vedno sama v gosti temi. Zato sem ga vprašal sedaj s povzdignjenim glasom, da bi izgledal pogumnejši: »Kje ste se Vi učili, da ste tako izobraženi in da dajete tako bistre odgovore na vse, karkoli Vas ! vprašam? Ali ste obiskovali kakšne po- sebne sole? Ali ste se izobraževali med svojimi tovariši, v društvih ali mod po- litičnimi somišljeniki?« — »Niti v šo- lah, niti med tovariši, niti med politični- mi somišljeniki, katerih sploh nimam.- Oni še ne vedo, kako velik lump sem jaz — bil sem že pet let zaprt, pa sem se vsega v arestu naučil...« Zdaj sem vedel dovolj. Nisem bil več i __________________________________________ radoveden. Družabnik me je spremljal še do mesta in v mesto do mojih hišnih vrat, govorila pa nisva medtem nič več. Lepo mi je izročil prtljago. Spustil sem napitnino v njegov suknjič. A on jo je odklonil in potisnil v moj suknjič z be- sedami: »Oni so mojemu prijatelju storili dobro — lepa hvala — lahko noč!« CENJ. DOPISNIKE prosimo, da bi nam odslej pošiljali dopise vsak teden že do srede zju- traj, do četrtka zjutraj pa samo naj- nujnejše dopise, ker nam sicer zara- di preobilice gradiva ni mogoče spro- ti priobčevati vseh dopisov. Obenem tudi prosimo cenj. dopisnike, da bi nam pošiljali čim bolj zgoščene, kratke in jedrnate dopise. Uredništvo »Nove Dobe« fDQMAČE: Zelo izdatni in trpežni so Iraki za pisalni stroj znamke „Pelikan" Vedno sveža zaloga v Unjigarni in trgovini s paplrjem "Franc LeskovšeK Celfe. Gfavnl Jrg 16 Gostilna splavarjev prej Sket (blizu postajc) v iaSkem toči razna sorliraiia vina, plvo v sodčkih, ima vedno topla in mrzla jedila. — Cene zmerne, postrežba solidna. - Priporočata se Slavko in Marija Gačnik. Opr>eniljeno sobo lepo, solnčno v sredfni mcsta oddam s 1, junijem. Naslov v upravi »Novc Dobe«. Učenec s primerno šolsko izobrazbo se sprejme v manufakturni in modni trgovini M. Pšcničnik. CclJG Novo stanovanje soba, kuhinja, kabinet, se takoj odda. Mt- zarstvo Stuklek, Celje - Cret. Lepe stavbne parcele v bližini Celja se prodajo. Vprašati pri ge. Faninger, Celje, Glavni trg 8. Semena vrtfpa in poljska, sveža, kaljiva, dobite pri tvrdki Karl Lolbner Telefon 120 Krall a Petra c. 17 - pri ,Z voncn* Stanovanje lepo, v vili blizu gimnazije, 3- sobno, solnčno, z vsemi pritiklinami, na razpolago lep scnčnat vrt, blizu Savinje, se odda s 1. ju~ lijem mirni stranki. — Pismene ponudbe na upravo lista pod »1. julij«. SOB "5 lepo opremljeno oddam takoj stalnemu so- lidnemu gospodu na Rleksandrovem trgu 4 v Celju. ^ SIRARNA išče potnike, ki potujcjo z življenjskimi po- trebščinami in kolonialnim blagom, za pro- dajo sira. Pošiljite ponudbe na: Biro Be la, Sombor. Pisarnisko omaro dobro ohranjeno, kupim. Naslov v upravi lista. MALA SOBA zelo prijazna in svetla s posebnim vhodom se odda. Naslov v upravi lista. Upokojeneo vešč pisarniških poslov in nemščine, dobi začasno službo. Vprašati v upravi lista. Tovarna čevljev iščel za ustanovitev svoje prodajalnc primercn I lokal v Celju I ali pa odda samoprodajo prvovrstni tvrdki na dobrem I prostoru. V poštev prihaja tudi delitev lokala. I Pismene ponudbe pod »Tovarna čevljev B« na I PUBLICITÄS d. d., Zagreb, Ilica 9. Oglejte si brezobvezno veliko zalogo najnovejših radio aparatov, šivalnih stroiev in biciklov A. BREMEC-celje Miklošičeva ulioa 2 Telefon 202 Popravila se vršijo strokovno! Nizke cen Franio Dolžan - Celie Za kresijo 4 Telefon 245 kleparstvo, vodovodne instalaciie I sfrelovodne naprave Prevzema vja v zgoraf navedene stroke jpadajoža detain popravila — Cene imerne — Postrežba tofna in lolldna Celjska posojilnicadd u Celju | JE NAJSTAREJŠI NARODNI DENARNI ZAV0D V CELJU I V s e hranilne < vloge, vložeue pri CELJSKI POSOJILMCI P. D. T CELJU so varno naložene, se ugodno obrestujejo in se izplačujejo točno v gotovini Denar, naložen v domač denarni zavod, donaša koristi vsemu domačemu narodnemu gospodarstvu NALÄGAJTE SVOJE PRIHRANKE V Celjski POSOJilniCJ d. d. V CeljU -Narodni dom Urejuje in za konzorcij »Nove Dobe« odgovarja Rado Peinlk — Za Zvezno tiskarno v Celju Milan Cetlna — Oba v Celju