v- *\,v * ** ■ BAGAT TOVARNA ŠIVALNIH STROJEV ZADAR vam sporoča, da je odprla v NOVEM MESTU, Prešernov trg 1,5 svojo novo poslovalnico. Razen šivalnih strojev dobite v prodajalni tudi bogato izbiro pribora za krojenje. Vso srečo, tovariš Tito! Kolikokrat smo že slišali iz ust neštetih ljudi: »Kako do* bro je, da imamo Tita!« V tem kratkem stavku je zgoščeno vse, kar čutimo in delamo že desetletja: naš boj za svobodo in boljše življenje; v njem je bistvo naše revolucije, Je 30-letni boj Komunistične par- tije Jugoslavije, ki je pod Titovim vodstvom zrasla v organizirano silo, zmagovalko v vseh odločilnih bitkah. V vse to pa je s srčno krvjo vtkano življenjsko delo tovariša Tita. Zato mu na današnji praznik mladosti, ko slavi 75. rojstni dan, iskreno in navdu- šeno želimo od Triglava do Vardarja: Vso srečo, dragi naš tovariš Tito! Čvrsto zdravje Ti voščimo in mnogo zadovoljstva ob vsem, kar si nam dal in kar s Teboj vred zvesto gradimo naprej. Srečno, srečno, dragi naš tovariš Titol »Delavsko in družbeno samoupravljanje je tista sila, ki čedalje bolj krepi in nadalje razvija bratstvo in enotnost narodov Jugoslavije, doseženo v narodnoosvobodilni vojni in socialistični revoluciji. To dela našo socialistično skupnost močno in monolitno«. TITO IZ ČESTITK NAŠIH NAJMLAJŠIH ZA LETOŠNJI ROJSTNI DAN TOVARIŠA TITA Naš ljubljeni tovariš Tito! Srečni smo, da potuje tudi letos štafeta mladosti skozi naše kraje, da se voščilom delovnih množic lahko pridružimo tudi mi z iskrenimi čestitkami za Tvoj 75. rojstni dan. želimo, da bi nas še naprej tako varno vodil po poti socializma in miru. Prisrčno Te pozdravljajo in Ti kličejo še na mnoga leta — učenci osnovne šole Suhor ter krajevne organizacije Moje voščilo maršalu Titu Dragi tovariš Tito! Mnogo mnogo lepih želja imam in prav vse hite k Tebi, tovariš Tito! Vem, da imaš rad nas otroke. Veliko jih to prišlo za Tvoj 75. rojstni dan k Tebi in ti podalo svojo ročico. Neznatno ročico Tvoji tako močni roki, s katero nas vodiš v lepše življenje. Tudi mi bomo odrasli in postali veliki in močni; 'hodili bomo po Tvoji poti. Skrbeli bomo s svojim znanjem za našo lepo domovino. Dragi tovariš Tito, ostar ni še mnogo mnogo let med nami zdrav in srečen! To so želje Ide Starčič, učenke 8. b razreda osnovne šole bratov Ribarjev v Brežicah »Pridite tudi v Knežjo lipo!« Dragi tovariš Tito! Danes, ko pišemo čestitko za Vaš rojstni dan, je lepo in sončno vreme. O Vas smo slišali že mnogo mnogo besed. Potovali ste po vseh krajih, po vaseh in mestih, po državah in republikah. Naša velika želja je, da obiščete tudi nas otroke iz Knežje lipe v kočevski občini. Vsi bi Vas nestrpno in željno čakali, veliki in mali z rožicami v rokah! Pozdrave in čestitke pošiljamo s kurirčkovo po. što. Pisemca boste dobiU iz vseh vasi in mest. ImeU boste dosti branja. Želimo vam mnogo sreče m veliko zadovoljstva med jugoslovanskimi narodi! Pionirji iz Knežje lipe Učenci iz Velikega Gabra: Dragi tovariš Tito! Letos praznuješ 75. rojstni dan. Ob tem prazniku Ti želimo, da bi nas Še dolgo uspešno vodil Mi pa ti obljubljamo, da se bomo pridno učili in postali vredni nasledniki naših hrabrih borcev. Pionirji osnovne šole Veliki Gaber GRIBLJE; »Postali bomo dobri učenci!« Ljubljeni naš voditelj* tovariš maršal Tito! K Tvojemu visokemu jubileju Ti pionirji in vsi vaščani iz Gribelj iskreno čestitamo! Poznamo Tvoje velike napore v času zadnje vojne in tudi zdaj si eden izmed prvih borcev za mir. želimo Ti, da bi še dolgo let zdrav in vesel. vodil naše ljudstvo po poti napredka. Mi smo še majhni, a naša volja je čvrsta, zato Ti obljubljamo, da bomo postali dobri učenci in pravi državljan ni. Tovariško Te pozdravljajo. pionirji in delovno ljudstvo iz Gribelj v Beli krajini OD 25. MAJA DO 4. JUNIJA Lepo vreme nekako 25* 26., 30. in 31. maja. V ostalem hladneje in nestalno s padavinami, po večini v obliki ne* vihtnih ploh. Dr. V. M. mm 'v Ah '‘tp &$$$ 8*# 3 m ♦ \ PETINSEDEMDESETI ROJSTNI DAN PREDSEDNIKA TITA ★ PETINSE 7, r; Siromašno hrvatsko Zagorje s pohlevnimi bregovi in skopo zemljo se je stoletja borilo z zavojevalci in s fevdalci, s Turki, Avstrijci in Madžari, z nasiljem plemstva in cerkve — za svobodo, za golo človeško življenje ... Matija Gubec, ki ga je ban in škof Draš-kovič kot zagorskega »kmečkega kralja« kronal z razžarjeno krono, že stoletja živi v spominu ljudi. V teh krajih, v malem Kumrovcu, je kot sedmi otrok revnega hrvaškega kmeta Franje Broza in slovenske kmetice Marije Javoršek zagledal pred 75 leti svojo prvo pomlad Josip Broz. Tu je preživel mladost kot vsak drug naš pastirček ob materini nežnosti, očetovih skrbeh in veselem ognju domačega ognjišča. (Slika levo: soba v Brozovi hiši v Kumrovcu, danes preurejeni v muzej) Precejšen del zgodnje mladosti je preživel tudi pri svojem delu v Podsredi na tej strani Sotle, v Sloveniji. Po osnovni šoli v Kumrovcu in ko se je izučil obrti v Sisku, ga kmalu srečamo kot delavca v Kamniku (slika levo: Josip Broz v zadnji vrsti v sredini), pozneje pa tudi po velikih evropskih tovarnah. Vrnil se je spet v domovino in začel prizadevno delati v sindikalnih in delavskih gibanjih. Policija ga je začela preganjati in tako se je začela njegova pot političnega zapornika od Lepoglava do Maribora. (Slika desno: Moša Pijade in Josip Broz v Lepoglavi). Umaknil se je v ilegalo (slika zgoraj desno: iz falsificirane legitimacije Josipa Broza na ime inženirja Kostanjška), leta 1937 pa je prevzel vodstvo Komunistične partije Jugoslavije. O položaju v jugoslovanski Komunistični partiji v tem času piše Edvard Kardelj: »Titova zahteva, da se vodstvo Centralnega komiteja vrne v domovino, kar se ni zgodilo, vse dokler ni on postal generalni sekretar Partije, je v resnici pomenila več kot samo rešitev organizacijskega problema. To je bil popolnoma nov program, program renesanse Partije v celoti, globoka sprememba v orientaciji organizacije. Vrniti CK v domovino je pomenilo vrniti ga Partiji in Partijo vrniti jugoslovanskemu delavskemu razredu...« Tito je človek, ki se je ▼ hudih in kritičnih dogodkih s sw)jLmi dejanji vzdignil do simbola poguma in odločnosti v boju za nacionalno neodvisnost svoje dežele, človek, ki je s svojo aktivnostjo na mednarodnem področju dokazal, da zna uskladiti moč stališč z modrim smislom za stvarnost... ALDO MORO. predsednik vlade republike Italije, 1965 Tovariš Tito, 45-letni sekretar KPJ, je zbral okrog sebe v novem CK mlade, vendar v ilegalni borb1 preizkušene revolucionar* je. Posledice njegovega prizadevanja so kmalu od; jeknile po vsej Jugoslaviji-štrajki, protifašistična zb^ rovanja, politični shodi, povečana sindikalna dejavnost in drugo tedanjih* buržoaznim oblastnikon niso dali nobenega mirnega dneva. Bolj ko se je vojna bli' žala mejam Jugoslavije, širša je postajala dej&v' nost Partije. »Bolje ra* nego pakt!« je odjeknu enodušni protest Komun1' stične partije in ljudstva Jugoslavije ob P°dP^. pakta 25. marca 1941 (si ka levo: demonstracije marca v Beogradu). ' aprila zjutraj sta NemčiJ in Ttpltta s svojimi sa^ liti napadli Jugoslavijo.•• \ iMM ...- m DEMDESETI ROJSTNI DAN PREDSEDNIKA TITA ★ PETINSEDEMDES , Obnova je biia pOVOjne dni naj-^01J pereča naloga. »Treba je zbrati ^drobljene sile v enotno pogonsko j**°č, ki bo zmlela vse pred sabo. To ^ Potreba današnjega in jutrišnjega gT16** « je govoril Tito na II. kongresi Narodne fronte Jugoslavije 7. avgusta 1945 v Beogradu. AVm 111 zasedanJu v Beogradu je bil vNOj proglašen za začasno ljudsko ■ uP&čino DFJ. Zakon o agrarni re- formi je bil eden prvih revolucionarnih sklepov nove skupščine. Z gospodarskim in političnim razvojem dežele je rasla tudi moč v NOB prekaljene Jugoslovanske ljudske armade. Tito je rekel, da je treba delati kot da bo sto let mir in biti pripravljen kot da bo jutri nekdo napadel svobodo in neodvisnost domovine (slika desno: vrhovni komandant na manevru naše armade). Naše kraje so zasedli o-kupatorji z vseh vetrov. Samo partija pod vodstvom Josipa Broza-Tita je imela že od vsega začetka jasne in poštene načrte za usodo jugoslovanskih narodov. 4. julija 1941 je Politbiro CK KPJ v Ribnikarjev! vili na Dedinju sprejel ‘zgodovinsko odločitev: poziv e a začetek vseljudske vstaje. V srcu zasužnjene Evrope je zasvetila takrat še skromna, vendar pogumna in odločna ideja odpora. Pričela se je neenaka borba za vsako ped zemlje, za vsakega človeka, za svobodo 22. decembra 1941 je bila v Rudem ustanovljena Prva proletarska brigada. Vrhovni komandant partizanskih enot je bil tovariš Tito (slika desno), ki je z vrhovnim štabom narodnoosvobodilne partizanske in prostovoljske vojske Jugoslavije vodil vse naše narode v boj proti strahovanju in nasilju. (Slika levo: Tito nad topografsko karto na položaju v Mliništu jeseni 1942). Mnogo je bilo težkih trenutkov, v bitki na Sutjeski, kjer je bil ranjen tudi tovariš Tito, pa se je spet pokazal njegov globok čut za ljudi in njihovo usodo. Zaščita ranjencev in važna Titova odločitev za njihovo rešitev je začudila večkrat nadmočnega nasprotnika. Tito sam je rekel o tej bitki: »To so bili najtežji dnevi v mojem življenju in osvobodilni borbi, prav zaradi tega, ker nisem vedel, kako bi rešil ranjence...« Slika spodaj: Branko Šotra: ESRENOS RANJENCEV) Hkrati pa je na vsem osvobojenem ozemlju rasla tudi nova, ljudska oblast. Na zgodovinskem zasedanju AVNOJ novembra 1943 so bili postavljeni temelji nove države — demokratične federativne Jugoslavije. Tito je postal predsednik vlade in dobil naslov maršala Jugoslavije. Jean Muset, profesor na pariški Sorboni, je rekel leta 1945: »Tito je veliki vodja ljudstva, izreden politik in državnik ... Blagost je prva črta, ki se vidno zari- suje na Titovem obraeu... To ni nar rejena blagost, kakišne se portušujejo mnogi državniki temveč povsem naravna, ki takoj osvoji...« Moč okupatorja je pešala. Akcij* jugoslovanskih partizanov so občutno ovirale tudi nemšika prizadevanja na vzhodni in zahodni fronti. Oktobra 194/ je bil osvojen Beograd. Svoboda in z njo graditev nove domovine sta se hitro bližali. PETINSEDEMDESETI ROJSTNI DAN PREDSEDNIKA TITA ★ PETINSE ; ; f t ' ' ' 29. novembra 1945 je bila sprejeta deklaracija o proglasitvi republike (slika zgoraj: zgodovinski trenutek ob podpisovanju deklEiracije), 31. januarja 1946 pa Ustava Federativne ljudske republike Jugoslavije. Po tej ustavi in po pooblastilu ljudske skupščine je tovariš Tito sestavil novo vlado. Ustvariti je bilo treba pogoje za nadaljnjo ekonomsko rast mlade države. Množične delovne akcije so ta čas zajele vse kraje države. Tito je mnogo potoval, saj je hotel neposredno videti in slišati ljudi in njihova prizadevanja za boljšo prihodnost. Po sporu z Informbirojem je postala Jugoslavija pomembna kot mednaroden činitelj. Dosledna in neodvisna zunanja politika je ustvarila Jugoslaviji velik ugled po vsem svetu. Titova srečanja z velikimi politiki, potovanje miru in skupen nastop nevezanih dr-žarv so večkrat vplivali na svetovna politična dogajanja (slika desno: Churchill na obisku v Splitu 1960; slika spodaj: Tito med prvim obiskom v Etiopiji decembra 1955 s cesarjem Haile Selasijem v okolici Majčaua med razlago zgodovinske bitke iz leta 1896). Tako minevajo dnevi, meseci in leta, izpolnjena ■ delom. Leta, podobna eno drugemu; stopnice časa, od kjer se vidi rast te dežele in njena bodočnost, ki jo grade ljudje za sebe in za tiste, ki bodo prišli ea njimi. če boste kdaj šli po Užički ulici v Beogradu, boste naleteli na enonad- Ogromen je prispevek predsednika Tita k mednarodnemu sodelovanju dn razumevanju, prav tako tudi za splošno stvar miru... WINSTON CHURCHILL, * predsednik vlade Velike Britanije, 1953 Sef jugoslovanske države maršal Tito je zaslužil najgloblje spoštovanje vseh, že celo tistih, ki z njim ne soglašajo v političnih glediščih, predvsem zavoljo svoje trdnosti ki privrženosti svojim idealom ... N PIERRE MENDES FRAN-\ CE, bivši premier frcmco-«ft» republike, 1969 \ stropno hišo z vrtom, v kateri živi in dela tovariš Tito. Morda boste videli tudi Tita samega ali z ženo Jovanko v zgodnjih jutranjih urah med sprehodom ali med popoldanskim odmorom. Malo ima prostih uric, vendar najde čas tudi za limonovce na terasi in za sadovnjak, ki ga je sam zasadil, če boste prišli maja s Titovimi najmlajšimi gosti, vas bo pričakal z vedrim nasmehom in toplim stiskom roke na pragu gostoljubne hiše. Povabil vas bo naprej s široko dobrosrčno kretnjo in rekel: »Naj vam ne bo nerodno, počutite se kot doma!« (Na sliki desno: Tito z ženo Jovanko in vnuki). Veliko moči je treba Titu, boste rekli, ko ga boste zagledali v svoji vasi ali mestu, v svojem kraju nekje med Triglavom in šarplanino, med Donavo in Neretvo na enem izmed njegovih številnih obiskov. Njegov nasmeh, v reki ljudi okrog sebe vam bo vlil novih moči. Z zadovoljstvom boste ugotovili: tudi Titu je srečanje z vami dalo novih moči. Tu, v ljudeh torej, je vir njegove moči! Hoteli bi mu veliko povedati, pa morda ne bo časa za več kot za en sam vzklik: Zdravo! Zdravo, dragi naš tovariš Tlhrt O reformi Bistvo je v tem, da je gospodarska reforma edini možen način, da močneje krenemo naprej v razvoju naše-s^ga družbenega življe-®ja, da hitreje povečajo življenjsko raven delovnih ljudi, da dosežemo nagrajevanje po tistem, kolikor kdo prispeva itd., kajti nihče nima pravice zahtevati, da bi drugi delal zanj. Razumljivo je, da se bomo v sedanjem obdobju izvajanja gospodarske reforme srečavali z velikimi težavami- Toda nekateri tega se ne razumejo, drugi, tisti zlonamerni, ki so proti takšni gospodarski reformi in nas klevetajo, pa pravijo, kako bomo delali, a ostakli lačni. S tem se ne strinjam. Nikoli se niso odrekli obveznostim do delovnega človeka, kateremu želimo ustvariti in kateremu ustvarjamo človeka dostojne življenjske razmere. (Iz govora predsednika Tita v Pirotu po vrnitvi iz LR Bolgarije.) Tito v očeh sveta Veliko besed so v svetu povedali o predsedniku Titu, o njegovi izjemno pomembni vlogi v boju jugoslovanskih narodov za osvoboditev in Vgradnjo socializma. Izjave mnogih tujcev imenujejo Tita »državijć n sveta«. Zabeležili smo nekaj izjav o našem p edsedniku republike, katere-politični ugled in državniška aktivnost zavzemata . pomembno mesto v mednarodnem dogajanju Tito je za Jugoslovane ti-st°. kar je Washinton za ^ftienko. Prvi v vojni, prvi v in prvi v srcih svojiih s°državl lanov. hindvstan STANDARD, “ »el«, 25. maja 1954 ... zmaga Tita in njegovih partizanov je najpopclnejša med zmagami, ki so jih izbojevala nacionalna odporniška gibanja drugih, dežeQ, iz nje Je bila rojena nova Jugoslaviji. prekaljena v ognju in krvi... MICHELE HENRY, generalni sekretar komiteja za zgodovino II■ svetovne vojne. Pariz, 1961 ^anes ni državnika, ki bi imeli tako radi kot SPIROS MELOS, predsed-ttifc Akademije znanosti, Atene, 1959 Itito igra v svetovni politi-ylQgot o kakršni ni mogel r^ati noben vodja jugoslo-^ke države... Marcel edmond nei- GELAINE, literat, politik, to minister francoske republike, 1961 , Predsednik Kennedy je ze-občudoval tisto, kar je *7edsednik Tito storil za Jugoslavijo. Robert f. / kennedy, senator ZDA, 1965 .^dko je v svetu obstajala uPina vodilnih ljudi, ki bi tako zavedali svojega od-^a^to ^tnih kot do narodov, kakor se te-® zavedajo Tito in ljudje njega ‘ ANEURIN BEVAN, vodja levega krila laburistične stranke in minister Velike Britanije, 1953 ft d0, ne Pride do jj^ičakovanega obrata, ki bi ^j^ročil vojno, bodo morale evropske dežele druga za He sprejeti politiko aktiv-. Eksistenc e. Tedaj bo Ju-Va ^ja slavljena kot drža-’ je bila za Rrimer ... M Al Niči SIN BUN feden ^starejših in najvpliv neiših časnikov na Japon- Obsojamo ameriško agresijo! skem) Tokio, 18. januarja 195 5 Tito je eden od velikih impulzov našega časa ... On odkriva nove poti, ki vodijo k napredku. TRIBUNE, London, 13. marca 1953 Maršal Tito se je odlikoval z odporom proti agresiji in zunanii prevladi tako v vojni kot v miru, kar bo za zmeraj ostalo v zgodovini kot primer navdahnjenega poguma in neodvisnosti ... TRYGVE LIE, prvi generalni sekretar OZN, norveški politik in minister, 1951 ... impresioniran sem od tega, kako Tito obvladuje velike svetovne probleme. Rekel bi, da predsednik zmore to na ravni našega planeta ... LOUIS JOUXE, minister republike Francije, 1964 Ni mogoče oporekati, da Jugoslavija s smerjo, ki si jo je začrtala, dela uslugo' človeštvu K. HADŽIARGIRIS, vodja grškega odporniškega gibanja, 1952 Tito je dober človek. Moraš ga občudovati zavoljo mnogih stvari, ki jih je storil... Tito mora biti zelo močna osebnost, če mu je po vsem uspelo priti na površje ... LOUIS NEWMAN, šofer taksija 3605, London, 1953 Nekdanji kovinarski delavec, danes pa predsednik Jugoslavije zapušča prepričljiv vtis velikega državnika ... GEREIRA RAMOS, brazilski sociolog, 1960 ... Tito je povsem nedvomno največji človek, kar so jih v vsej svoji zgodovini Imeli Srbi, Hrvatje in drugi naši jugoslovanski narodi... IVAN MESTROVIĆ, veliki jugoslovanski kipar, 1959 Odlomki iz knjige Svet c Titu, ki sta jo napisala časnikarja Slobodan Nešovič in Arse Lazarevič (izšle pri zagrebškem založniškem podjetju Naprijed). Jugoslovani, bivši interniranci koncentracijskih taborišč Buchenivald — Dora. zbrani 16. 4. t. I. v Metliki, ob 22-letnici našega upora in osvoboditve izpod esesov ske tiranije 11. aprila 1945, pošiljamo bratske pozdrave našim tovarišem v vs& dežele Evrope in sveta ter njihovim organizacijam, s katerimi smo v najnevarnejših dneh za vse človeštvo, ogroženo od ese-sovskih zločincev, ustvarili trdno vez in politično enotnost v borbi proti nacističnim tiranom. Pozdravljamo tudi bivše protifašistične borce in internirance ostalih koncentracij skih taborišč, ki so tako kakor mi na svoji koži občutili grozodejstva nacizma. Slednjič pozdravljamo borce Narodnoosvobodilne vojske Jugoslavije in protifa-. šistične borce drugih narodov, ki so z ogromnimi napori in žrtvami zlomili fašizem, osvobodili zasužnjena ljudstva, nam pa krepili upanje v svobodo in nas spodbujali v naši neenaki borbi z nacisti. Zvesti prisegi, izrečeni 19. aprila 1945 na zbornem mestu v osvobojenem Buchen-ivaldu, zahtevamo nadaljnje odkrivanje in dosledno kaznovanje vseh še živečih, skritih nacističnih zločincev in njihovih pomočnikov, dokler ne bo poslednji izmed njih prejel zaslužene kazni. Obsojamo ponovne pojave fašizma v Zvezni republiki Nemčiji in Avstriji ter drugod, kjerkoli se pojavijo,, in pozivamo demokratične sile teh dežel, naj pretečo nevarnost v kali zatro! Najodločneje obsojamo ameriško agresijo v Vietnamu in metode boja, ki se prav nič ne razlikujejo od divjanja nacistov v drugi svetovni vojni, in izražamo našo solidarnost z vietnamskim ljudstvom v njegovi borbi za svobodo. \ Obsojamo izdajalske, četniške, ustaške, belo- in plavogardistične ostanke v emigraciji, ki napadajo naše predstavnike in predstavništva v drugih deželah, ter zahte- vamo, naj se za njihovo zločinsko početje naj str ožje kaznujejo! Obsojamo oblastnike Zvezne republike Nemčije, ki še do danes, več kot četrt stoletja po končani drugi svetovni vojni, niso poravnali naši domovini in žrtvam fašističnega nasilja obstoječi krvavi dolg, s čimer bi morali dokazati, da so resnično obsodili zločin preteklosti! Kakor smo se nekdanji jugoslovanski interniranci koncentracijskih taborišč Buchendioald — Dora več čas NOB tudi po ječah in v taboriščih pripravljali v naši ilegalni politični organizaciji za naloge, o katerih smo vedeli, da nam bodo naložene po končani vojni v porušeni domovini, in kakor smo sodelovali v njeni obnovi, tako podpiramo tudi sedaj naše partizansko in državno vodstvo v naporih za uspešno izvedbo reforme in ukrepe za nadaljnjo izgradnjo naše socialistične domovine. Tudi mi, ki sta nam bila vie v najtežjih dneh našega življenja bratstvo in enotnost vseh naših narodov nedotakljiva svetinja in čuvanje tega sama po sebi umevna dolžnost, obsojamo kakršnekoli pojave nacionalizma in šovinizma v naši državi, ki gredo za tem, da bi to bratstvo in enotnost omajali ali celo razbili. Končno smatramo, da je nujno priznati naši nekdanji ilegalni politični in vojaški organizaciji v taborišču pomen in vrednost dela, ki ga je opravila v borbi proti fašizmu med NOB, tako, kot je to priznanje že dobila v mednarodnem obsegu in pomenu. Njenima vidnima članoma pa naj se popravi čimprej krivica, ki jima je bila prizadejana. Zahtevamo, da našo vlogo ugodno rešite! Kakor do sedaj naj se naša letna tovariška srečanja tudi v bodoče nadaljujejo. V Metliki, 16. 4. 1967 Nekdanji interniranci koncentracijskega taborišča Buchenvvald — Dora 0 Vietnamu Položaj v svetu je zelo težak. Stopnjevanje vojne v Vietnamu in velikanske žrtve, ki jih daje v svojem osvobodilnem boju vietnamsko ljudstvo, ter druga agresivna dejanja imperialističnih in reakcionarnih sil, vmešavanje v notranja vprašanja in organiziranje raznih vojaških pučev itd. so nevaren opomin za vse napredne sile v svetu, da morajo biti previdne in da morajo odločno ukrepati, da bi preprečili takšen tok razvoja. TITO, 17. maja 1967 Predsednik Tito z ženo Jovanko in generalnim sekretarjem Vladimirjem Popovičem zapušča zgradbo zvezne skupščine po ponovni izvolitvi za predsednika republike 18. maja in pozdravlja ■Beograjčane. (Foto: Tanjug) ZBOR BIVŠIH INTERNIRANCEV V METLIKI: Jože Mihelčič pripoveduje zbranim preživelim internirancem pred spominsko ploščo v parku pred gradom o žrtvah, ki jih je dala Bela krajina za svobodo. (Foto: ML Moškon) Blaznost oboroževanja Pod naslovom »Razorožitev in medsebojna gospodarska odvisnost sveta« je izšla knjiga, ki sta jo napisala dva ameriška strokovnjaka: profesor E-mile Benodt s kolumbijske univerze ter Harold Lu-bell, član ustanove za mednarodni razvoj. Na podlagi vojaških proračunov v letih 1964 in 1965 sta omenjena strokovnjaka ugotovila, da »investira« človeštvo v oboroževalno tekmo vsako leto 133 milijard dolarjev, to je v našem denarju bajna vsota — 3 bilijone 450 milijard šilingov! Ob tej številki, ki si je povprečni človek niti ne more prav predstavljati, se je res treba vprašati: kam bo privedel ta razvoj? Da nam bo blaznost oboroževanja še bolj jasna, pa moramo vedeti, da pri vsoti, ki sta jo ugotovila ameriška strokovnjaka, odpade na vsakega prebivalca našega planeta povprečno dobrih 1000 šilingov, ki jih mora vsako leto prispevati v vojaške namene. Pri tem nas more res le malo tolažiti, da izdatki za vojsko niso v vsaki državi enako visoki, kajti taka neenakomerna razdelitev dejstva kot takega prav nič ne spremeni. Prav tako pa tudi ne more pomiriti »zagotovilo« obeh avtorjev navedene knjige, da pri vojaških izdatkih ne gre vseh 133 milijard dolarjev »povsem po zlu«, ker bi se morali milijoni sedanjih vojakov, če ne bi bili pod orožjem, prav tako hraniti in oblačiti. Po tej logiki prihajata strokovnjaka do zaključka, da oboroževalna tekma dejansko odvzema mirnodobski proizvodnji odnosno gospodarstvu in blagostanju človeštva »samo« 114 milijard dolarjev. Vzemimo, da so ti računi točni, in niti ne upoštevajmo, da so se vojaški izdatki v zadnjem času še bistveno povečali (zlasti v Ameriki, kjer samo za vietnamsko vojno vsako leto porabijo okoli 23 milijard dolarjev). Kljub tomu bomo namreč prišli do ugotovitve, da mora človeštvo vsako leto žrtvovati 2 bilijona 960 milijard šilingov za oborožitev, torej za stvar, ki v bistvu predstavlja naj večjo nevarnost za človeški rod. Blaznost oboroževanja pa postane še očitnejša, če se zavedamo, da se mora isto človeštvo, ki dobesedno razmetava težke milijarde za orožje, hkrati boriti proti zaostalosti, nepismenosti in lakoti v ob-šiminh predelih sveta. Koliko koristnega bi se s tem denarjem dalo naprar viti — ne za ogroženost, marveč v blaginjo človeštva! (Po Slovenskem vestniku ta Celovca* ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED Otroški dodatek ima velik pomen Po daljšem razpravljanju o otroškem dodatku se je izkristaliziral sklep, da je treba sredstva za neposredno otroško varstvo zagotoviti s splošnim zveznim zakonom. Zmagalo je mnenje, da je treba otroški dodatek z zvezni zakonom vzpostaviti kot dosego pravic in za enotno varstvo otroškega dodatka. NEOPRAVIČENO VELIKE RAZLIKE Sedanji sistem zmanjševanja otroškega dodatka in različne stopnje dohodkov, ki vplivajo na pridobitev pravice do otroškega dodatka, je dal že doslej različne, večkrat celo nasprotujoče si rezultate. Kot so ocenili poslanci odbora zvezne skupščine za socialno-zdravstvena vprašanja, je prišlo do neopravičeno velikih razlik v višini dodatka na otroka.. Najnižji dodatek je prav na področjih, kjer je največ otrok in ksjer so slabi pogoji za njihovo odgojo. Ce bi pogoje za dosego pravice na otroški dodatek prenesli v pristojnost republik. bi se te razlike še povečale, menijo poslanci. O tem pričajo podatki o' zelo močnih prizadevanjih, da bi se zmanjšale stopnje prispevka za otroški dodatek in s tem pokrile izgube h fondih socialnega zavarovanja. Ta težnja se je pokazali prav v komunah, kjer so potrebe po otroškem varstvu največje. DATi MOŽNOSTI OPĆINSKIM SKUPŠČINAM Poslanci menijo, da je otroški dodatek še zmeraj ze- lo,^ pomembna oblika materialne pomoči diružbe družinam z otroki in da ga je treba obdržati na sedanji ravni. Ko so poslanci zavzeli to stališče, so opozorili na ustavna načela o posebni zaščiti, ki so je v naši državi deležni otroci. Ta načela so uresničena tudi v enotnem sistemu otroškega dodatka, v sistemu)-Tkaikor smo ga ime- li, doslej." Spoštovanje teh načel predpostavlja široko utemeljeno solidarnost delovnih ljudi v ustvarjanju pogojev za nego in razvoj otroka. Izvajanje tega načela ima še zmeraj svoje opravičilo prav zaradi različnih splošnih pogojev življenja v raznih krajih. Poslanci so boli mnenja, da je treba z novim zakonom omogočiti občinskim skupščinam, da morejo razpisati re- ferendum o uvajanju prispevka za financiranje potreb neposrednega otroškega varstva, kadair- je to v splošno korist in kadair so za to ustrezni pogoji. Vsekakor gre za zelo važen zakonski predpis, zato je dan predlog zvezni izvršni skupščini, naj pohiti s pripravo predloga zakona, da bi ga zvezna skupščina lahko sprejela že med sedanjim sklicem. Delegati Dolenjske za kongres 17. maja je bil v Novem mestu posvet predstavnikov sindikalnih podružnic sindikata delavcev industrije in rudarstva iz 6 dolenjskih občin. Na tem shodu so izbrali tri delegate za kongres sindikata, ki bo 27. in 28. junija v Beogradu. Po daljši razpravi so se odločili, naj bi občino Grosuplje, Ribnico, Kočevje, Metliko, Črnomelj in Trebnje zastopali naslednji delegati: Jože Jurkovič iz metliške BETI, Jože Hrovat iz kočevskega ITASA in inž. Peter Bajak iz ribniškega INLESA. Bilo je tudi sklenjeno, da bo delegat iz Metlike tudi predlagan jsa člana centralnega odbora sindikata delavcev industrije in rudarstva. Na Srednjem vzhodu se je razdivjala kriza, ki je po silovitosti in nevarnosti trenutno zasenčila celo Vietnam. Začelo se je z vse pogostejšimi incidenti na meji med Sirijo in Izraelom, v krizo pa je prerastlo, ko je Izrael zagrozil, da bo odločno — če je treba tudi s silo — onemogočil, da bi s sirskega ozemlja organizirali akcije proti njemu. Naj bo ta obtožba resnična ali ne, dala je znak za alarm v vsem arabskem svetu, predvsem seveda v Siriji in ZAR, ki jo s Sirijo veže sporazum o pomoči. V obeh državah so mobilizirali vojsko, v Izraelu tudi, pa še druge arabske države so obljubile, in tudi sprejele potrebne vojaške ukrepe, da se bodo borile proti Izraelu, če bo prišlo do najhujšega. Novo dejanje se je začelo, ko je predsednik Naser zahteval, naj se mednarodne mirovhe sile OZN, ki so vse od napada na Suez varovale egiptovsko-izraelsko mejo, takoj umaknejo s položajev in jih prepustijo egiptovski armadi. Generalni sekretar OZN U Tant je zahtevo sprejel in čete OZN so se že umaknile v taborišča, obrambo meja pa prepustile Egipčanom. Drugače tudi ni moglo biti, saj so bile čete OZN tam na osnovi dogovora, po katerem je ZAR držala vso suverenost nad tem ozemljem in zakonito pravico, da vsak trenutek zahteva u*rf’k či»t OZN. Vzdolž egiptovsko-izraelske meje na Sinaju in okrog Gaze, si nasprotnika zdaj stojita iz oči v oči, tako kot tudi na sirijsko-izraelski meji. V torek je prišla vest o še novi hudi zaostritvi krize. Čete ZAR so zasedle ozemlje ob vhodu v Akab-ski zaliv na Rdečem morju, ki je južni morski izhod za izraelske ladje. Dokler so bile tu čete OZN, so izraelske ladje neovirano plule Vroči Srednji vzhod skozi zaliv, zdaj pa je ZAR sporočila, da jim tega ne bo več dovolila. Tako je nastal doslej najbolj kritičen položaj, kajti če bodo Izraelci skušali pluti skozi zaliv, Egipčani pa tega ne bodo dovolili, je spopad skoraj neizbežen. O tem, kakšne posledice utegne to imeti, seveda ni treba posebej govoriti. In še beseda o manj vidnih igralcih v veliki drami na Srednjem vzhodu. V VVashingtonu so dali vedeti, da imajo obveznosti do Izraela, ki jih bodo izpolnili, hkrati pa vso krivdo valijo na ZAR in Sirijo. V Moskvi pa imajo obveznosti do Sirije. Tudi tam trdijo, da ne bodo dopustili Izraelu, da bi ogrožal Sirijo, kajti po mnenju Sovjetske zveze je vsega kriv Izrael. Obstaja torej resna nevarnost, da se bodo v spor med Izraelci in Arabci vmešale tudi velike sile, kar vse skupaj lahko samo poslabša. Posebno nevarna' je možnost, da bi Zahod krizo izkoristil tako, da bi skušal na ta ali oni način čim bolj škodovati Naserju. Dogodki se bliskovito razvijajo in zaenkrat je nemogoče reči, kakšen bo razplet, čeprav upajmo, da bo obveljala ocena generalnega sekretarja OZN U Tanta, ki je pre® odhodom v Kairo, kjer bo skušal zadušiti grozeči požar, dejal, da je položaj »skrajno resen, ne pa alar* manten«. Tudi z drugega konca sveta — iz Vietnama — te dni prihajajo zelo vznemirljive novice. Konec prejšnjega tedna so ameriške in sajgon-ske čete vdrle v demilitarizirano cono, ki je delila Severni in Južni Vietnam. S tem se je že itak skrajno nevarna ameriška politika eskalacije povzpela še za eno stopnico bliže katastrofi. Tudi tu si zdaj nasprotnika — Severni Vietnamci na eni, Južni in Američani na drug* strani — stojita iz oči v oči. Vse to ni nevarno samo zaradi neposredne grožnje večjega vojaškega spopada, ki se vsak trenutek lahko razplamti v vseobsegajoči požar. Tudi če se to ne zgodi — in upajmo, da bo razum le zmagal — se bodo posledice poznale v vsem mednarodnem položaju. Že zdaj se množijo znaki, da se zaradi ameriške eskalacije v Vietnamu slabšajo, že itak ne posebno dobri odnosi med ZDA in ZSSR, ki sta najbolj neposredno odgovorni za mir. Kriza na srednjem vzhodu tudi pri; speva k »ohlajevanju«, vse skupaj pa grozi uničiti še tiste borne kali »mednarodne pomladi«, ki so si zadnja leta kljub številnim viharjem kriz, spopadov in vojne v Vietnamu, le utirale pot v svet. Po reformi: pisma za obstoj Predsedniku gospodarske ga sveta zvezne skupščine Osmanu Karabegoviču prihajajo v zadnjem Času čedalje pogosteje' pisma iz najrazličnejših krajev naše države Pošiljajo jih gospodarske panoge, skupine in posamezna podjetja ter zahtevajo, da se z njihovimi težavami in pro blemi ukvarja tudi zvezna skupščina. Komaj so se polegle razprave o problemih železarn in-livarn. $3 je že obrnilo 70 predstavnikov jugoslovanskih rudnikov na skupščino s prošnjo, da bi jim pomagala rešiti s 3 iz težav, ki so se pojavile v zvezi z njihovim obstojem. Gre namreč za ukinitev nekaterih rudnikov oziroma jam. Predstavniki naftnega gospodarstva so se prav tako obrnili na na j višji predstav-niški organ, vendar ne toliko zaradi reševanja njihovih problemov, pač pa zato, da bi se v tej gospodarski pano gi uredili gospodarski odnosi. Združenje jugoslovanskih proizvajalcev ferolegyr, red kih kovin in karbida je. zaprosilo predstavnika gospo darskega sveta, naj postavi na dnevni red skupščinskih odborov in svetov vprašanje, kako bi načrtno rešili težki položaj, v katerem so se zna; šle te skupine ne po svo:i kr.vdi. VLi ISO VSE TE TEŽAV« OSLEDICA REFORME? Kakor se je zvedelo, bodo kaj kmalu prišle na dnevni red tudi druge panoge, na prime l:sna industrija in in dustrija sladkorja. Sklep, ki se sam vsiljuje, je, da je reforma vendarle pričela uč nkovati. Predstav niki omenjenih skupin zago tavljajo, da njihove težave niso v direktni zvezi z učin ki gospodarske reforme, marveče z drugimi činitelji, niso v zvezi z reformo Tako na primer pojasnjujejo predstavniki črne metalurgije svoje težave s tem, da vale rivdo na nespametno uvozno politiko in pomanjkanje nacionalne skrbi za tako važno gospodarsko panogo Predstavniki rudnikov obso-ajo pretirani uvoz nafte in naftnih derivatov in pomanj anje energetske bilance Proizvajale., ferolegur, redkih kovin in karbida ugovarjajo prot p.etirano, visokim '*.e-'am električne energije O dveh takih gospoda'' sin anogah so že razpravljali v skupščini, namreč t rudnikih in nafti. Razpravljanje e je končalo, ne da b našli trajno rešitev iz težav. v.katerih so se znašli rudn ki, ni ti niso pojasnili težav v naftnem gospodarstvu. Najbrž skupščina ni mogla ka’ več itorit' niti ni v skladu z duhom eforme, da se takšni problemi rešujejo le delno, od primera do primera. Razen tega. se vsiljuje vprašanje, o kakšni pomoči se govori. Ne moremo se namreč od reč. uvozu železa prav tako ne moremo prisiliti tujih proizvajalcev, da bi nam ga prodajaliz po cenah,^ ki bi bile ugodne za naše proizvajalce. Prav tako se ne mpremo odreči .uvozu nafte n na tak nafcirt zavreti naravni razvoj, ki je v nekaterih deželah dobil pečat zakonitosti. 4a sejmu, tehmfce i 251 razstavljavcev Na XI. mednarodnem sej-au tehnike v Beogradu od 19. do 28. maja razstavlja 543 jugoslovanskih podjetij in 708 podjetij iz 25 evropskih, azijskih in ameriških držav — te so: Avstrija, Belgija, Bolgarija, Češkoslovaška, Danska, Vzhodna in Zahodna Nemčija, Finska, Francija, Grčija, Nizozemska, Indija, Italija, Izrael, Japonska, Kanada, Luksemburg, Madžarska, Norveška, Poljska, ZDA, ZSSR, Švica, švedska in Velika Britanija. TEDENSKI NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED ■ MIKA ŠPILJAK, NOVI PREDSEDNIK ZIS. Na predlog predsednika Tita sta zvezni zbor in zbor narodov izvolila Miko Špilj-ka za novega predsednika zveznega izvršnega sveta. Nova podpredsednika sta Kiro Gligorov in Rudi Kolak. V zveznem izvršnem svetu sta tudi Slovenca — inž. Marko Bulc in Janez Stanovnik. Janko Smole, dosedanji predsednik slovenskega izvršnega sveta, je bil imenovan za zveznega sekretarja za finance. Mika Špiljak je, ko je predstavil poslancem sestavo novega zveznega izvršnega sveta, med drugim rekel, da bo ZIS nadaljeval tisto politiko, ki jo je odločno in dosledno uveljavljal zvezni izvršni svet, katerega mai\-dat je pravkar potekel. To je politika intenzivnega izvajanja gospodarske in družbene reforme. Predsednik Tito je ofo vnovični izvolitvi na najvišji položaj v SFRJ med drugim opozoril na resnost mednarodnega položaja in nalogo naše države, da vztraja na pozicijah politike aktivne koeksistence — v boju za mir. Jugoslavija se bo še naprej zavzemala za uveljavitev in izvajanje tistih načel v mednarodnih odnosih, ki so bistvo hotenj sodobnega človeštva — ohranitev miru, svoboden in neodvisen razvoj vseh narodov. Prav zaradi take politike uživa Jugoslavija v svetu velik ugled in zaupanje. ■ MARŠAL TIMOŠENKO V SLOVENIJI. Dvakratni heroj Sovjetske zveze, maršal Ti-moSenko, ki se je kot poveljnik III. belo- ruske fronte proslavil v bojih proti nacistični Nemčiji, je na potovanju po Jugoslaviji obiskal tudi Slovenijo. Na poti po Gorenjski ga je v nedeljo spremljal predsednik ZBB NOV Slovenije Franc Leskovšek-Luka. Ti-mošenko je obiskal tudi Dražgoše, kjer mu je narodni heroj Dežman opisal potek dražgoške bitke januarja 1942. leta. Maršal je bil zelo zadovoljen. Rekel je, da si je zmeraj želel priti v našo državo. Med vojno, ko je poveljeval armadam, ki so gonile Nemce, je bil blizu naših meja, nekatere njegove eno- Nadaljevanje politike reforme te pa so celo sodelovale v bojih za osvoboditev Beograda. ■ 11. MEDNARODNI SEJEM TEHNIKE. Predsednik Tito je prejšnji teden odprl 11. mednarodni sejem tehnike v Beogradu. Ko si je ogledal zanimivo in uspelo razstavo, se je v klubu poslovnih ljudi pogovarjal s predstavniki delovnih organizacij in združenj. Med drugim je dejal, da nadaljnji razvoj tehnike in tehnologije neogibno zahteva, da iščemo lastne rešitve za nadaljnji razvoj industrijske proizvodnje in da se tesneje povezujemo s tujimi partnerji. Sejem je napravil na predsednika močan vtis, ni pa bil zadovoljen z razvojem specializacije, ki je bistveni pogoj za udeležbo v mednarodni ’^litvi dela. ■ SREČANJE SLOVENSKE MLADINE NA VRHEH. V počastitev 30. obletnice ustanovitve . h ongresa KPS na Čebinah se je v nedeljo zbralo na Vrheh nad Trbovljami okoli dva tisoč mladih fantov in deklet iz vse Slovenije. Srečanja so se udeležili tudi ugledni partijski voditelji, med njimi tudi Miha Marinko, član predsedstva CK ZKJ. ■ OB 25 LETNICI VOJNEGA LETALSTVA. Pomemben jubilej našega vojnega letalstva so proslavili tudi s podelitvijo značke inštruktorjev pilotov vojnega letalstva. To visoko priznanje so podelili tudi tovarišv Titu, ko ga je na Brionih obiskala delega cija vojnega letalstva. \ ■ GIMNAZIADA V MURSKI SOBOTI. V soboto in nedeljo so se zbrali v Murski Soboti dijaki in profesorji vseh gimnazij iz Slovenije. V teh dveh dneh so bila številna športna in druga tekmovanja. Na občnem zboru skupnosti gimnazij so izvolili za novo predsednico Vero Vošnjak iz Ljubljane. Gimnaziada je bila obenem tudi prireditev, ki je sklenila obdobje verifikacije slovenskih gimnazij. Republiški sekretar za prosveto in kulturo Tomo Martelanc je izročil predstavnikom gimnazij akte o verifikaciji, se pravi o usposobljenosti za to, da kvalificirano opravljajo svoje poslanstvo. * 381 MRTVIH V POŽARU — V nedeljo je v veleblagovnici L’Inno-vation v Bruslju izbruhnil veli* požar, v katerem je izginilo ~ ijudi. Domnevajo, da so vsi mr* 'vi, čeprav gasilci še niso rHa&li vseli trupel. jn STIR11ND v AJiWlURNO PiUv uiRjK V VIETNAMU — v zvezi * . ujstnim dnevom Bude, ki ga p*1* zi.ujejo 'It. inaja, je začelo velja11 v Južnem Vietnamu enodnevno premirje. Čeprav ta dan praznujejo tudi v Severnem Vietnamu, ameriška ieiaia vseeno izvedla v^ oojnih poletov nad DR Vietnam. ■ OBSODBE V GRČIJIv— Vojaško sodišče v Solunu in Atenah j*" obsodilo več ljudi na zaporne kazni, ker so »žalili kralja in vlado« t«r storili še druge prekrške. Notranji minister general Patakos Pa je obljubil, da boiio v prihodnjih desetih dneh izpustili od 3.5W| do 4.00« političnih zapornikov, *• so jih po vojaškem udaru zaprh na otoku Uyaros. Vseli političnih zapornikov na otoku je okrog 5.000. ■ KULTURNA REVOLUCIJA TUDI V UMETNOSTI — Na velikem’ mitingu v Pekingu so številni govorniki zahtevali, da je treba razširiti kulturno revolucijo tudi na področje umetnosti in književnosti. Načelnik skupine za kulturno revolucijo pri CK KP Kitajske Cen Po Ta je dejal, da morajo delavci, kmetje in vojaki prevzeti vodilno vlogo tudi v umetnosti književnosti, tako kot so jo me® dosedanjim potekom kulturne revoluciji! zavzeli v politi. H SODELOVANJE PRI ISKANJU NAC1STICNIH ZLOČINOV — v Varšavi je bila mednarodna konfe* renca za odkrivanje nacistični*1 zločinov, ki so se je udeležili predstavniki evropskih socialističnih držav. Na njej so sklenili, da bodo razširili sodelovanje med ustreznimi organi v socialističnih državah. Opozorili so tudi, da je P? svetu, posebno v Zahodni NemčjJ*' šc vedno mnogo nacističnih zločincev, ki nekaznovano žive in celo opravljajo razne državne, vojask«-ali gospodarske funkcije. ■ DEMONSTRACIJE V ITALIJI — Po vsej Italiji se je razsirn val demonstracij proti vojni ▼ Vietnamu. Udeleženci protestirajo proti politiki ZDA in zahtevajo prenehanje bombardiranja nega Vietnama.' V Firenzah je P®' lici ja uporabila solzilne bo®"' proti povorki demonstrantov, ki je napotila proti ameriškemu k°“j zulatu. Dvanajst ljudi je bilo P teni ranjenih, 46 pa so jih ^ tirali. ■ KlESiNGEit . KEDSEDNIK KRSC VNSKO Di MOiiRATS.iE STRANKE — ZahudiittiiMiiskcB* kanclerju Kurta Kicsingcrja so kongresu krščansko - demokrats stranke izvolili /.a njenega predse _ nika. Prejšnji predsednik 'e Ludvvig Erhard. ■ INDIJA IMA POMISLEKE ! £ Indijski predstavnik na razor?.. .. veni konferenci v Ženevi je gjj ral načrt s požaru ma o prep® širjenja jedrskega orožja. da načrt utegne ovirati razila miroljubno uporabo_ jedrs* orožja v neatomskili drža vab. V SREDNJIH STROKOVNIH ŠOLAH PRAVIJO: „Mi smo za republiško skupnost!'1 Razgovor s šolniki novomeških srednjih strokovnih šol o financiranju njihovih šol - Gospodarstvo bi moralo imeti do teh šol resnejši odnos -Šolniki so za republiško izobraževalno skupnost, ker bi ta najlaže zagotovila šolam denar - 1-odstotni prispevek delovnih organizacij za srednje strokovne šole naj bo predpisan z zakonom Jože Suhadolnik, tajnik občinskega družbenega sklada 2a šolstvo Novo mesto: — Osnovo naših težav pri financiranju drugostopenjskega šolstva moramo iskati pri sebi: občinski družbeni sklad z& šolstvo ne izpolnjuje obveznost: ' do medobčinskega sklada (ta skrbi za financiranje drugostopenjskega šolstva), ker delovne organizacije ne izpolnjujejo priporoma skupščine SRS o l-odst-t-nem prispevku od osebnih dohodkov. Seveda medobčinski sklad zaradi tega ne more ^agotoviti dovolj denarja našim šolam 2. stopnje Delovne organizacije v novomeški občini bi morale do konca aprila prispevati 95 milijonov starih din, prispevale pa so ^0,6 milijonov Sdin 1-odstot-nefP prispevka. Jože fkufca, ravnatelj šole zdrvastvne delavce Novo mesto: - V 1. tromesečji! letos smo' dobivali samo 80 odst. denarja, potr.bnega za delo v šoli Pomagali smo si tako, da smd si osebne dohodke v Zdaj pa še rja dvoigličastih borov Razen rje zelenega bora (Cronartium ribicola), ki na pada bore s 5 iglicami so pred nekaj dnevi gozdarji trebanjskega gozdnega obrata odkrili še eno nevarno bolezen: rjo dvoigličastih bo- rov (Cronartium asclepiade-um ali cr. flascidum). Za'razliko od rje zelenega bora, ki ima za vmesnega gostitelja ribez, ima rja dvoigličastega bora za vmesne gostitelje razne plevelne. rastline, kar bo3 proti tej rji mnogo bolj ^težnje. Da je nesreča še več-^a> 50 bolezen odkrili v več ^ajih hkrati: v Selski gmajni pri Mimi, pri Straži, Dobrniču in Sevnici. Rje predstavljajo hudo preizkušnjo Za moderne čiste borove na-Sade, zakaj v njih se najhi-TeJe širi bolezen. pravilniku odmerili v skladu z 80 odst., ki jih dobimo. Takšna požrtvovalnost in predanost traja v kolektivu že od 1965, kako dolgo bo še trajala, pa ne vam! Mi smo za to, da bi 1-od-stotni prispevek delovnih organizacij uzakonili. Zbiraj naj bi se v republiški skupnosti, ta pa naj bi ga delila med drugostopenjske šole po skupno dogovorjenih merilih. Marko Ivanetič, direktor šolskega centra za gostinstvo Novo mesto: — Odločno sem za republiško izobraževalno skupnost in za obvezni prispevek delovnih organizacij za drugostopenjsko šolstvo! Ce želimo imeti šole, jih moramo financirati! Tudi za samoupravljanje v šolstvu smo, toda to samoupravljanje mora imeti materialno podlago! Materialno podlago šolstva pa bomo ustvarili najlaže v okviru republiške izobraževalne skupnosti. če se že odločamo za najmanj tolikšne, kot so bile področne skupnosti, naj bodo dosedanje! Boris Savnik, ravnatelj vajenske šole Novo mesto: — Na naši šoli smo za republiško skupnost in za obvezni prispsevk Denarja je premalo Predavatelji nam uhajajo, saj zaslužijo v gospodarstvu za 40 ali 50 tisočakov ve, pa delajo samo 7 ur. Za p aktični pouk porabimo veliko materiala, na ta račun pa smo zelo zadolženi. Do zdaj smo staršem na ljubo sprejemali učence na os-novi razpisa Mnogim učencem smo mi 7agotovili obve Resolucija ZKS CZP Komunist iz Ljubljane je pred kratkim izdal resolucijo o aktualnih nalogah komunistov. ki jo je sprejel IK CK ZKS. v italijanskem in madžarskem jeziku. Prevoda resolucije sta izšla v brošurah žepnega formata. zno učno prakso v podjetjih. Odslej bomo sprejemali samo učence s sklenjeno učno pogodbo. Tolikšne odgovornosti kot do zdaj šolnikom ne moremo prtiti na ramena! Tudi mi bi radi doživeli čas, ko bomo šli v novo šolsko leto z izdelanim programom, ki ga bomo lahko uresničili! Do zdaj smo namreč ta program vedno prilagajali razpoložljivemu denarju, to pa terja veliko dodatnih naporov. Skratka: radi bi postali šolniki in se . kot takšni ukvarjali predvsem s pedagoškim delom, ne pa z reševanjem obstoja šole! M. J. 1 To kar vidite na gornji sliki, pa je že pravi topolov gozd. šele 6 let je minilo, odkar so brežiški gozdarji posadili topolove sadike v tej plantaži, pa so drevesa debrfa dovnrećno že 30 cm! Inž. Marjil Hladnik stoji ob enem izmed dreves, da bi si ob pnmerjavi s človeško postavo laže ustvarili sliko, kako velika so. (Foto: M. Jakopec) ŠKODO DESETLETIJ JE TEŽKO POPRAVITI Podedovane težave GG Brežice 400 ha topolovih plantaž in 150 ha intenzivnih nasadov — Tovarna celuloze in papirja v Krškem in poslovno združenje PAP1RLES se zanimata za topolo — Kolektiv GG Brežice se odpoveduje marsičemu zato, da bi dajal vec na sklade in da bi hitreje obnovil svoje gozdove — Zakaj dopuščamo, da leži denar po drugih področjih neizkoriščen, tu, kjer bi ga koristno porabili in bi se zelo hitro vrnil, ga pa ni?______________________________________________ NOVOTEHNA NO.VO MESTO NOVOTEHNA ■ NOVOTEHNA — na Glavnem trgu ima na zalogi pralne stroje Castor 509, Castor 532 in Gorenje S 52. Velika izbdra gospodinjskih pripomočkov! Vse vrste štedilnikov »Gorenje«. Na zalogi porcelan, emajlirana posoda, steklenina, izdelki iz plastičnih mas (obutev, polivinil tekači, topli pod, stragula, vi-nas ploščice), elektroinstalacijski material, muzikalije, gramofonske plošče in ves ribiški pribor. Ta teden smo dobili: camping opremo: ležalne blazine, zložljive postelje, stole, mize, sončnike in drugo. ■ NOVOTEHNA — pri kandijskem mostu posluje zaradi adaptacij v priročnem skladišču v isfe stavbi (vhod s Partizanske ceste). Tu lahko dobite vse vrste gradbenega materiala in strešno opeko KI-KINDA. Prodajajo tudi vse vrste ploščatega in okroglega železa, črno in pocinkano pločevino, orodje, stavbeno okovje, ves vodoinstalacijski material in še raznovrsten material, pribor železninarske stroke. Na zalogi okna in vrata za stavbe, bukov parket, vezane plošče, emajl-lesonit (rebrast in karo). ■ BARVE-LAKI — Cesta komandanta Staneta: na zalogi vse vrste barv in lakov, suhe in oljnate barve, razni premazi, zaščitni premazi in ščetinarsko blago (čopiči, omela itd.1). ■ AVTO-DELI na Glavnem trg«: izbira moških in žensfcih. športnih in turnih Rogovih koles. Mopedi T 12 in T 13, nadomestni deli za vse vrste osebnih in tovornih avtomobilov, akumulatorji 6 in 12 voltov različnih kapacitet, ostali pribor in avtomobilska oprema. Gume za vse vrste osebnih in tovornih avtomobilov. ■ NOVOTEHNA v Trebnjem, Krškem in Metliki ima vedno na zalogi vse vrste gradbenega materiala, železo, pločevino, tehnično blago, gospodinjske pripomočke in drugo. POTROŠNIKI, kupujte kvalitetno, poceni in NOVO pri NOVOTEHNI! Ker ni odgovora na to vprašanje in ker je v GG Brežice premalo lastnega denarja, se uresničujejo sicer lepi načrti počasneje, kot bi se lahko. Gozdovi so močno izčrpani in pri poseku se nabere malo kvalitetnega lesa, primernega za prodajo V zvezi s tem je, kot že omenjeno, manj biološke amortizacije, ki je osnova za naložbe. Redčenje kot ena izmed oblik gozdnogojitvenih del in posek lesa bi morala biti v razmerju 60 : 40, na brežišker i območju pa sta v razmerju 80 : 20. Brežiško GG je kljub takšnim težavam osnovalo doslej 400 ha topolovih plantaž na Vrbini, 100 ha intenzivnih na-sadov hitro rastočih iglavcev v Dobravi in 50 ha enakih nasadov v Leskovcu pri Krškem. Za topolove plantaže so najeli 256.765.000 Sdin kreditov: Tovarna đeluloze in pa pirja v Krškem je prispevala 145 milijonov Sdin, preosta-nek pa je lastna udeležba GG Brežice. S poslovnim združenjem PAPIRLES so v dogo- voru za nadaljnje naložbe v topolo: do leta 1968 bodo dobivali kredite za 100 ha topolovih plantaž na leto, nato pa za 50 ha na leto. Samo številke o topolovih plantažah in o intenzivnih nasadih v brežiškem GG so premalo, saj ne povedo nič o prizadevnosti in naporih kolektiva GG pri tem obsežnem delu. Preden začneš snovati plantaže in intenzivne nasade, moraš imeti drevesnice, v katerih vzgojiš sadike. To je prvi pogoj. Drevesnice stanejo zelo veliko, toda v času, ko mlada drevesca v njih rastejo in postajajo godna za presaditev na plantažo aJi v intenzivni nasad, spet ne veš. ali boš imel dovolj denarja, da bi lahko osnoval plantažo ali nasad, oziroma: ali boš lahko dobil kredit za to. Drevesca v drevesnici propadejo, če jih ob pravem času ne presadiš, to pa sta stran vržen trud in denar! Kolektiv, ki želi ustvariti v gozdarski proizvodnji čimiveč, skopari z denarjem za vse drugo, da bi lahko dal čim-več na sklade in si s tem omogočil ostvaritev osnovnega smotra Zatorej je v GG Brežice manj denarja za stanovanja, za osebne dohodke, za družbeni standard kolektiva itd., kot kje drugod. Tja. kjer so nižji osebni dohodki, pa ne gre nihče rad. Zato težko dobijo inženirje, ki bi bili voljni delati pri njih. Strokovnjaki namreč dobro vedo, da se jim obeta pri GG Brežice zeLo veliko napornega in odgovornega dela. pa slabše plačilo. Gozdova na brežiškem območju so izčrpani, tla in podnebje pa sta zelo ugodna za sodobno gozdarsko proizvodnjo, toda denarja ni! Denar pa leži neizkoriščen v mnogih gozdnogospodarskih organizacijah v Sloveniji, lijer nimajo ne taksnih potreb ne takšnih pogojev za sodobno gozdar- NAGRADNO ŽREBANJE DOLENJSKA BANKA IN HRANILNICA NOVO MESTO je namenila v letu mednarodnega turizma 3 NAGRADNA SKUPINSKA POTOVANJA PO JUGOSLAVIJI vlagateljem, ki bodo od 1. aprila 1967 do 31. avgusta 1967 na novo vložili vsaj 1.000 Ndin, kakor tudi tistim vlagateljem, ki bodo v tem času svojo sedanjo vlogo povečali vsaj za 1.000 Ndin. s V nagradno žrebanje so vključeni vlagatelji navadnih in vezanih vlog, ki vlagajo pri banki, pri njenih enotah v Krškem, Metliki in Trebnjem ter pri vseh poštah na območju banke na hranilne knjižice Dolenjske banke in hranilnice. Izžrebani varčevalci si bodo na skupinskem potovanju od 15. do 19. septembra 1967 ogledali Plitvice, Zadar, Split, Mostar, Sarajevo, Jajce, Banjaluko in Otočec. DOLENJSKA BANKA IN HRANILNICA NOVO MESTO Trta je zasajena V Pišecah in na Bizeljskem zasajajo na obnovljenih vino-gradn ških površinah sadike vinske trte Vreme je za delo v vinogradih zelo ugodno. Vse poteka po načrtu, brez zastojev Hotel »PUGLED« prenavlja restavracijo Hotel Pugled iz Kočevja bo temeljito obnovil svojo poslovalnico »Kolodvorska restavracija«. Lokal bo dobil tudi novo opremo, točilno mizo in sanitarije Prenovitev bo veljala 22 milijonov Sdin, opravila pa jo bo »Usluga« do 30. junija letos. sko proizvodnjo. V Brežicah bi se ta denar vračal hitreje kot kjerkoli drugod, toda ga žal ni. V Brežicah, živa in dela gozdarska kolektiv, ki ugotavlja: zato, ker si nekoč dal več kot. si mogel, moraš zdaj vlagati v gozdoive ob manjšem dohodku več, kot vlagajo drugi, in zato manij dobiš! ... Kljub obilici podedovanih teža/v pa kolektiv ne tarna, ampak v skladu s skromnimi možnostmi obnavlja svoje gozdove, snuje topolove plantaže in intenzivne nasade ter uipa. Novo mesto potrebuje nov imafor Približno v dveh letih bo razdelilna transformatorska postaja (RTP) v Novem mestu, ki daje elektriko delu Dolenjske in Beli krajini, dosegla zmogljivost. Strokovnjaki so v Novem mestu predvideli še en razdelilni transformator in izračunali, da bi veljal 1,900.000 Ndin. Občni zbor in prodajalna za lovski pribor v nedeljo, 28. maja, bo ▼ Novem mestu občni zbor dolenjske lovske podzveze, ki vključuje tri bazene: belokranjskega, novomeškega in trebanjskega ali skupno 32 lovskih družin. V kratkem bo v lovskem domu v Novem mestu odprta tudi prodajalna za lovski in ribiški pribor. Odprla jo bo lovska zadruga Lovec iz Ljubljane. ENODNEVNE PIŠČANCE in jarčke do starosti 3 mesecev si lahko nabavite vsak torek in sredo v valilnici KMETIJSKE ZADRUGE V NAKLEM PRI KRANJU Z enomesečnim prednaročilom si lahko zagotovite pri težkih pasmah 12 odst. popusta, pri lahkih pa 20 odst. popusta. Enodnevne piščance pošiljamo tudi po železnici. /» • • v v Sejmišča Novo mesto: na prašičjem sejmu 22. maja je bilo na novomeškem sejmišču naprodaj 804 pujskov, prodali pa so jih samo 569. Kupci so prišli zlasti od daleč, medtem ko med domačini tokrat z» nakup ni bilo posebnega zanimanja. Manjši pujski so šli v denar po 12.000 do 20.000 S din, večji po 21.000 do 32.000 S din. Brežice: več prodajalcev kot kupcev Na sobotnem tedenskem sejmu je bilo naprodaj 1324 prašičev, od tega le 24 starejših od treh mesecev. Mlajših so prodali 600 po 7,40 Ndin kg žive teže, starejših pa 7 po 14 Ndin kfc žive teše. MOTORNI VLAKI Z novim voznim redttm železniških vlakov, ki bo ^aiiel veljati 28. maja, bo-uj n~ progi Novo mesto —Ljubljana voz li motorni vlakiXe delavski, ki odpelje iz Novega mesta ob štirih zjutraj in se vrne iz Ljubljane ob petih po-po'dne, bo še imel parno lokomotivo. Prvi jutranji vlak, ki vozi v Belo krajino, bo motorni, prav tako tisti, ki prihaja zvečer rad ji iz Bele kraj'ne. Novost je pospešeni motorni vlak, ki bo odhajal iz Me-t.ike vsak dan ob 6.55, prispel v Novo mesto ob 8.03 in v Ljubljano ob 9.43. Iz Ljubljane se bo vračal ob 16.27 in prispel v Metliko ob 19.23. Ta vlak bo pos a. ;al le v Črnomlju, Sem ču, Nove.n mesta. Trebnjem, Ivančni gcrici in Grosupljem. Ker tovarna, ki te mctomike izdeluje, ni pravočasno dobavila dveh ea: itur motornih vlakov, bodo še nekaj dni po uvedbi ncvega voznega reda vozili na progi Novo mesto —Ljubljana nekateri vlaki s parno vleko. »UPORI« - samostojna tovarna ISKRE 642-članski kolektiv dosedanjega obrata Upori Šentjernej Tovarne elementov za elektroniko iz Ljubljane se je na referendumu 6. maja z veliko večino odločil za osamosvojitev. Referenduma se je udeležilo 92 odst. vseh delavcev obrata, za osamosvojitev jih je glasovalo 91 odst., 5 odst. je glasovalo proti, nekaj manj kot 4 odst. pa je bilo neveljavnih glasovnic. Od 1. junija dalje bo obrat Upori v Šentjerneju posloval kot samostojna Tovarna uporov Šentjernej v okviru Zdreuženega podjetja ISKRA Kranj. Za osamosvojitev se je kolektiv odločil zato, ker bo imel kot samostojna tovarna boljše pogoje in bo laže razvijal svojo proizvodnjo. Brežiško AMD bi rado lastne garaže in delavnice 10. maja sq. na seji UO AMD Brežice sestavili delovni program za tekoče leto. Prva naloga AMD Brežice naj bi postala akcija za povečanje števila članstva, za kar bo potrebno žrtvovati tudi nekaj finančnih sredstev. To bo možno, saj je društvo v zadnjem času skrbelo predvsem za materialno plat. Sklenili so, da bodo dvakrat na leto organizirali sestanke s članstvom: na prvem jih bodo seznanili s programom in bodo pri tem upoštevali tudi pripombe. Tesneje nameravajo sodelovati s komisijo za ceste in promet, obnovili pionirski odsek, sistematično nadaljevali z vzgojo tekmovalcev za moto kros in jih pošiljali na pomembnejša tekmovanja. Ce bo mogoče, bodo pričeli graditi lastne garaže in delavnice, celoten vozni park p& bodo pravilno in namensko 'uporabljali. Nalog se bodo lotili že ta mesec, 4. junija pa bodo s člani in ostali, mi vozniki organizirali izlet v neznano. V / Dol. Toplicah urejajo snack-bar V pritličju kopališkega doma v Dolenjskih Toplicah urejajo snack-bar, v katerem bodo gostom po kopanju stregli z okrepčilniml pijačami. Nedavno so v tem domu namestili nove garderobne kabine. SKUPNOST GOJENCEV dijaškega doma Majde Šilc v Šmihelu pri Novem mestu je v nedeljo, 21. maja, organizirala zaključno družabno prireditev s pohodom po Kočevskem, ki so se je udeležili vsi gojenci in člani delovne ^skupnosti zavoda. Na celodnevnem pohodu so obiskali Kočevje, Grčarice, Jelenov žleb, Travno goro in Ribnico. Na sliki: pred spomenikom v Jelenovem žlebu govori prvoborec tov. Šober o slavni bitki, ki je bila na tem mestu marca 1042. (Foto: Drago Mohar, Ribnica na Dol.) DIJAŠKI DOM »MAJDE ŠILC« IZ ŠMIHELA Po poteh naših partizanskih brigad Zanimivo srečanje dijakov s partizansko in sodobno Kočevsko Dvesto mladincev in mladink, gojencev dijaškega doma Majde Šilc iz Šmihela pri Novem mestu, je 21. maja s pohodom na Kočevsko dostojno proslavilo teden mladosti in 25-letnico ustanovitve slovenskih partizanskih brigad. DOGOVOR ŠOLE Z ORGANIZACAJIMI Najprej sprejemni izpit, nato pa učna pogodba Kdor ne bo imel sprejemnega izpita za vpis v po* klicno šolo, ne bo mogel skleniti učne pogodbe z delovno organizacijo, četudi bo priložil odlično spričevalo o opravljeni osnovni šoli Po posvetu v prostorih novomeškega Zavoda za izobraževanje kadrov 18. maja ni več sporno, kakor uporabljati 27. člen zakona o srednjih šolah oziroma tisti del zakona, ki govori o učni dobi in šolanju učencev v poklicni šoli. Predstavniki delovnih orga- bo učna doba v delovni or- nizacij in poklicne šole v ganizaciji učencu tekla v ko- Novem mestu so se na tem raku s šolanjem na poklicni posvetu dogovorili, da ne bo šoli. Sprejemni izpiti bodo mogel noben učenec prej namreč vsaj približno poka- skleniti učne pogodbe z de- zali, kateri učenci bodo v lovno organizacijo, dokler ne šoli lahko izdelovali; tako bo naredil sprejemnega izpi- naj bi dosegli to, da bi se ta za poklicno šolo, oziroma jim šolanje in učna doba dokler ne bo dokazal, da ob- končala celo leto prej, prevlada vsaj osnovne predme- den je končal šolanje. Za te in ima vsaj nekatere spo- takšen kader pa v delovnih sobnosti, ki jih bo potrebo- organizacijah ni moglo biti val v poklicu, za katerega kdove kako velikega razume- se bo odločil in šolal. vanja in navdušenja. Z dogo- Dogovor bodo uporabili že vofrom je torej začrtana trd- ob letošnjih razpisih učnih nejša pot za pridobivanje ka- _____________________________mest in šolanja na poklicni drov iz poklicne šole. poslovili od tov. Šobra. Na- šoli. Učenec, ki. bo hotel z Zaradi omejenih možnosti zaj- grede so spet prepevali delovno organizacijo skleniti neposrednega zaposlovanj8 partizanske pesmi. pogodbo, da se bo v tolikem lahko računamo, da bo' pri- in tolikem času izučil za tisk v poklicno šolo čedalje Dan je bil prijeten in ko- poklic, bo moral pokazati večji. Upoštevati je treba tu- risten, maturantje z rdečimi potrdilo o opravljenem spre- di to, da čaka na vpis v po* MARJAN TRATAR-UCO klic. S tem bo doseženo, da vpisati. NE BODO SE SPLAČALE NAPOTNICE Z ZDRAVNIKOVO RZ „Zavarovanec poslan v Ljubljano na svojo željo“ Pravilnik o uveljavljanju zdravstvenega varstva določa, kdaj zavarovancu sklad kaj plača in kdaj nič — Stroškov za pot, krajšo od 15 km, zavarovancu sklad ne bo povrnil — Splošno načelo: vsak naj zdravstveno pomoč išče tam, kjer živi! Avtobusi so odpeljali v ne- šli še na Travno goro, kjer nageljni v gumbnicah pa so jemnem izpitu v poklicni šoli klicno šolo nemajhno števd- znano, toda ko so zavili z je bila 1941 ustanovljena se s tem pohodom poslovili jjQ preizkusu nekaterih spo- lo učencev, ki se lani iz raz- Dvora v strmino nad Jamo Ribnika četa, nato pa skoz ot* šole. sobnosti, potrebnih za po- ličnih razlogov niso mogli proti Laščam, je bilo jasno, Ribnico v Kočevje, kjer so se da je pohod namenjen Kočevski. Brž se je oglasila partizanska pesem, mladino na pohodu pa je prevzelo zadovoljstvo. .. že pri Starem Logu so zvedeli za zgodovinski Pugled in Cesto, kjer je bila ustanovljena Tomšičeva brigada. V Kočevju, ki se je razvilo v moderno mesto, so si ogledali spomenik osvoboditve na Trgu tretjega oktobra. Pred Šejkovim domom jih ;e pozdravil upravnik muzeja Peter Šober in opisal zgodovino Kočevskega in boj Slovencev s peto kolono. Se več zanimivega so slišali v dvorani, kjer je bil prvi kočevski zbor. Tov. Šober je sedel med dijake in se z njimi popeljal proti Ribnici. Spotoma je pripovedoval o porazu plavogar-distov, sodnem procesu leta 1943 v Kočevju, ki se ga je sam udeleževal, in podobnem. Pisec teh vrstic pa je pripovedoval mladini o časih, ko je država bolj podpirala peto kolono kot Slovence. In že so bili v Jelenovem žlebu, znanem po bitki 26. marca 1943, ko so sovražniki občutili, kako močna in udarna -je partizanska pest. Dijaki so se zbrali na pikniku in se s starejšimi pogovarjali, kako je bilo »takrat«. Za kratek čas so iz Jelenovega žleba Že nekaj dni ali natančneje od 19. maja velja v novomeški komunalni skupnosti socialnega zavarovanja spremenjeni pravilnik o uveljavljanju zdravstvenega varstva. Pravilnik je bil sprejet na podlagi temeljnega zakona o zdravstvenem zavarovanju. Med drugim določa, kdaj mora zavarovanec sam plačati zdravniške preglede, zdravljenje, zdravila in potne stroške in kdaj plača zanj sklad. Pravilnik pravi, da mora zavarovanec iskati zdravstveno pomoč pri domači zdravstveni službi, se pravi pri tista, ki je organizirana v kraju, kjer stalno živi. Izjemoma lahko išče tako pomoč tam, kjer je zaposlen (sezonci in drugi). Samo v nujnih primerih zavarovanec lahko uveljavlja pomoč v katerem koli zdravstvenem domu ali bolnišnici zunaj komunalne skupnosti, kalen pripada. Kdor se bo ravnal tako, mu bo sklad zdravstvenega zavarovanja povrnil oziroma popla- čal stroške pomoči, zdravljenja, zdravil in potne stroške Seveda so izjeme. Ce bo iskal zavarovanec, zaposlen zunaj skupnosti, pomoč domače splošne zdravstvene službe, mu bo sklad plačal stroške varstva (preglede itd.), ne pa tudi potnih stroškov. Isto velja za prevoz z reševalnim avtomobilom. Vse stroške C varstva in {Jotne stroške) bo moral zavarovanec, če se bo napotil v zdravstveni dom sosednje skupnosti (npr. v Ljubljano), sam plačati, ne glede na to, da mu Zdravstvo v Krškem na razpotju \___________________________ Obratna ambulanta Tovarne celuloze in papirja se je pripojila k Zdravstvenemu domu Krško - Skupščina občine bo na eni izmed naslednjih sej obrav* navala težave zdravstvene službe - Trenutno so meje med šosedi zelo zaostrene - Kako organizirati zdravstveno službo v Posavju, da bo manj težav? Obratna ambulanta Tovarne celuloze in papirja se je priključila Zdravstvenemu domu Krško. Soglasje k tej pripojitvi je dala tudi občinska skupščina na zadnji seji. Svet za zdravstvo je o možnostih za tako rešitev razpravljal že pred dvema letoma, zdaj pa je to urejeno z zakonom o zdravstveni službi. Predsednik sveta za zdravstvo Branko Voglar je na seji ski nščine predlagal, ia bi ta obravnavala problematiko zdravstva v občini in Posavju, saj je trenutno vrsta nerešenih problemov. Odborniki naj bi na tej se- ji spregovorili o odnosu občanov in skupščine do zdravstvene službe, o možnostih za preventivno dejavnost in o zasnovi bodoče organizacije zdravstva na območju Posavja. Dr. Lenardič je v razpravi dopolnil tov. Voglarja in poudaril da so zdravstveni delavci na razpotju, saj ne vedo, kam se bodo priključili. V Novem mestu odgovora še niso dobili, z Brežičani pa o tem ne razpravljajo, ker so od njih odrezani Te negotovosti bo moralo biti čimprej konec, so menili, odborniki. Skupščina občine Krško lahko tu marsikaj pospeši, če se bo poglobila v problematiko zdravstva. Odborniki so predlog za razpravo o zdravstvu podprli. Trenutno so meje med sosedi zelo zaostrene. Bolniki iz Krškega ne smejo v brežiško bolnišnico, občani iz brežiške občine ne k zobozdravniku v Krško, Brežičani le na celjsko zobno polikliniko, čeprav so včasih lahko šli v Zagreb, ker je tja mnogo bliže. Seveda pa gredo lahko kamorkoli, če plačajo vse storitve sami, medtem ko socialno zavarovanje ne priznava ne sosedstva ne razdalj. St je zunanji zdravstveni dam bližji. Pravilnik pravi, da mora zavarovanec hoditi k domačim specialistom, načeloma v najbližji zdravstveni dom, ki ima ustrezno službo. Ce take pomoči ne more dobiti v zdravstvenem domu, bo moral v novomeško splošno bolnišnico. Samo v primeru, če bolnišnica ne bi imela oddel ka, na katerega bi bdi zavarovanec poslan, bi smel na oddelek oziroma k specialistu v ustanovo sosednje komunalne skupnosti. V vseh vseh teh primerih bo zavarovancu plačal sklad poleg stroškov za pregled tudi potne stroške. K specialistu in v bolnišnico le z napotnico K specialistu je mogoče iti le z napotnico splošnega zdravnika. To ne velja, če si hoče zavarovanec preizkusiti ostrino vida ali določiti očala Zgodilo se bo, da bo zavarovanec želel k specialistu v Ljubljano namesto v Novo mesto. Tedaj mu bo zdravnik na napotnico pripisal, da gre »na svojo željo«. V takem primeru bo moral zavarovanec vse stroške plačati sam. Zavarovanci novomeške komunalne skupnosti imajo za zdravljenje na voljo le novomeško splošno bolnišnico. Vstop vanjo je omogočen, razen v nujnih primerih, le z napotnico 'zdravnika. Po tej poti urejeno zdravljenje v bolnišnici bo zavarovancem plačal sklad. Kdor pa bo želel v drugo bolnišnico, mu bo zdravnik na napotnico pripisal »na željo«, stroške pa bo moral plačati sam. V zdravilišče le ' z napotnico bolnišnice Strokovna komisija, ki Jo je ustanovila splošna bolniš- nica v Novem mestu, bo odločala, kateri zavarovanci sf bodo lahko zdravili v zdraviliščih. Nihče ne bo mogel n3 tako zdravljenje brez napotnice. Napotnico bo načelo lahko dobil le zavarovanec, ki mu bo strokovna zdravniška komisija priznala pravico do podaljšanega ali nadaljevanega zdravljenja, seveda pa se bo moral zavarovanec do tedaj zdraviti v bolinšnici. Za zavarovance, ki bo
+&■*> ■**>. ••»■►-.•v,«,.
i
„Poskušam, kako gre zasebniku!"
Semiško rdeče vino in druga domača vina, domači piščanci, domač kruh, domača salama, prekajena gnjat. Vse vrste alkoholnih in žganih pijač znanih domačih proizvajalcev, med drugim »Vodka apostolska«, slivovka, konjaki...
Bogata izbira, cenik za vsak žep.
Gostišče je na Ruperč vrhu. Peter Zajc ga je odprl prvega maja.
»1.500.000 Sdin sem investiral v lokal, kakršnega mi je zapustil prejšnji najemnik,« je pripovedoval Zajc kakšne tri tedne po otvoritvi. »Razmišljal sem in se odločil. Rekel sem si: zakaj ne bi tudi^ jaz poskusil kot zasebnik! In poskusil sem. Ni še tako, kot želim, da bi bi-
lo. Potrebno bo nekaj časa.«
Načrti so lepi in uresničljivi. Vsaj tako pravi Peter Zajc, ki je bil devet let gostinski delavec v novomeškem hotelu »Metropol«. Med drugim bo uredil nekaj prenočišč, dal napraviti reklamne table in...
Med pogostimi obiskovalci na Ruperč vrhu so lovci. Zajc je zanje uredil in opremil posebno sobo.
V sezoni, ki privablja čedalje več domačih in tujih gostov v te kraje, bodo dobrodišli vsi — z najrazličnejšimi okusi, z najrazličnejšim denarjem.
Poslej bo gostišče zaprto samo ob sredah.
I. Z.
Črnomelj: »Mnogo hrupa za nič!«
Tako menijo nekateri črnomaljski prosvetni delavci o odločitvi, da bo imela občina Ornomelj svojo izobraževalno skupnost; s tem zaenkrat ne bo prišlo do kakih večjih sprememb v primerjavi z dosedanjim poslovanjem v okviru občinskega sklada za šolstvo. Pred kratkim je bti za predsednika črnomaljske izobraževalne skupnosti imenovan Vinko Jerman, za tajnika pa Jože Stermec. Na nedavni seji iniciativnega- odbora je bilo sklenjeno, da bo ustanovna skupščina izobraževalne skupnosti 29. maja in da bo štela 31 članov, od tega 15 iz vrst prosvetnih delavcev in 16 predstavnikov javnosti.
Literarni nastop v Sevnici in Loki
18. maja zvečer so književniki Milan Guček in Miško Kranjec iz Ljubljane ter Franjo Roš iz Celja na pobudo Prešernove družbe iz Ljubljane sodelovali na literarnem večeru. Literarni nastop so poživili gojenci glasbene šole s skladbami za harmoniko in klavir pod vodstvom učitelja Viktorja Krena. Ob konou je bilo žrebanje knjig Prešernove družbe, v katerem je 6 učencev prejelo lepe knjige. Književniki so istega dne obiskali tudi Loko. Šolska mladež jih je v obeh krajih toplo sprejela in obdarila s cvetjem ter hvaležno poslušala njihova dela.
S. Sk.
„Trdinova pof“ odprta
V nedeljo dopoldne je bila Pri »Gospodični« na Gorjancih slovesno izročena namenu dolenjska planinsko-turistična transverzala '»Trdinova P°t«. Po uvodnem pozdravu Ojnika TD Novo mesto Nika Pavliča je govoril o pomenu Gorjancev v NOB upravnik
Krmelj: Neoštevilčene hiše se starajo
Stanovanjska bloka v Kr-rne^ sta bila sezidana pred Petimi leti, pa še nimata hišnih številk. Brez številk so n°ve hiše tudi v drugih kra-M v občini. Krajevni uradi niso ‘ničesar napravili za oštevilčenje, zato bi bilo prav, če ki red napravila občinska
skupščina.
B. DEBELAK
novomeške študijske knjižnice Bogo Komel j, predsednik PD Novo mesto Rudi Jereb pa je na kratko opisal lepote, mimo katerih vodi »Trdinova pot«, in jo izročil namenu. Anica Tomažin, delavka iz INISA, je z občuteno recitacijo Trdinovih del »Cvetnik« m »Gospodična« obogatila slo-vestnost.
Navzoče sta pozdravila tudi predstavnik PZS iz Ljubljane in predstavnik PD »Janez Trdina« iz Mengša, ki je izročil Novomeščanom sliko planinskega doma pri Mengšu, ki nosi ime po Mengšanu Janezu Trdini. Naše društvo je poklonilo Mengšanom portret pisatelja Trdine. Preden so udeleženci slovesnosti ob zvokih harmonike odšli na simbolični obhod prvih sto metrov »Trdinove poti« se je vsem, ki so sodelovali pri lepem in velikem delu, zahvalil stari planinec Novomeščan Franc Adam.
Na sliki: predsednik PD Novo mesto Rudi Jereb odkriva na nedeljski slovesnosti pri Gospodični na Gorjancih tablo, na kateri je turistični zemljevid »Trdinove poti«,. in s tem simbolično izroča namenu novo dolenjsko planinsko-turistično transverzalo.
(Foto: Miloš Jakopec)
SLOVENIJO BODO PREDSTAVLJALI UČENCI IZ BREŽIC
VI. srečanje bratskih šol v Begeću
Učenci in učitelji osnovnih šol z imenom bratov Ribarjev se bodo letos Sestali v Vojvodini - Tam bo tudi seja ravnateljev, strokovni posvet matematikov in tekmovanje mladih matematikov bratskih šol - Učenci se bodo nato predstavili s kulturnim programom - Brežiška šola pripravlja Zbornik, ki bo natisnjen v 1.000 izvodih
Šole BRATOV RIBARJEV Prirejajo vsako leto medsebojna srečanja učencev in uči-tel jev. Letos se bodo zbrali v °egeću v Vojvodini, kjer je gostiteljica tamkajšnja osnovna šola. Iz Brežic bo odpotovalo tja 23 učencev. Spremljalo jih bo 5 članov učiteljskega kolektiva. To srečanje bo od 4. do 7. junija.
V Begeču bo seja ravnateljev in strokovni posvet matematikov. Učenci bodo sodelovali na tekmovanju mladih matematikov bratskih šol.
V desetminutnem kulturnem Programu bo vsaka skupina Predstavila svojo šolo, svoj kraj in svoj narod.
Srečanje ima namen utrje-Vat|i bratstvo in enotnost jugo-
BIRČNA VAS: »Še dolgo po poti napredka in miru!«
Tudi mi, pionirji iz Birč-vasi, se pridružujemo, čestitkam in pozdravom kurirjev Jugoslavije, že-l}ino Ti še mnogo srečnih ln zdravih let, naša naj-Večja zelja pa je, da bi ^rn še dolgo vodil našo domovino po poti napredlo- in miru. Mi pionirji se borno trudili in vestno Opravljali svoje delo, da torno postali vredni člani svoje domovine.
Pionirji odreda »Miha Počrvina« iz Birčne vasi
slovanskih narodov in je pomembna medrepubliška manifestacija. Vsako leto je združeno tudi s strokovnim programom. Za letos bo brežiška šola pripravila Zbornik, ki bo natisnjen v 1.000 izvodih.
Osnovna šola iz Brežic je zaprosila občinsko skupščino za finančno pomoč, ker so taka srečanja zvezana s
stroški, šola sama pa jih ne zmore. Del predvidenih izdatkov bo prispeval šoli sklad za šolstvo, nekaj virov pa bo morala šola poiskati še drugje. Člani upravnega odboja sklada so predlagali, naj bi dobila šola za to del denarja iz vsote, ki jo je skupščina namenila za sodelovanje z bratsko občino Veliko Piano.
Slive so jim predaleč
V DANI razmišljajo o kooperaciji v sadjarstvu
Mirenska DANA proda tri četrtine vseh pijač * Sloveniji, večino sadja pa kupi v drugih republikah. Voziti tako daleč razmeroma lahko pokvarljivo blago pa je draga stvar, ki povečuje stroške proizvodnje. Zato Dana vsako leto povprašuje pred bratvijo sliv tudi v bližnjih krajih, predvsem v Beli krajini, vendar pri tem ni dosti uspeha. Nasadi sliv, pa tudi drugih sadnih vrst so zanemarjeni, pridelki pa pičli in nestanovitni.
Ena izmed možnosti, da bi pocenili prevoz, je kuhanje slivovke v južnih republikah; druga, vabljiva tudi za kme-tijce, pa je sodelovanje pri obnavljanju zapuščenih sadovnjakov, ki bi lahko dajali obilen sad. DANA je zelo donosno podjetje in je lani dosegla čez dva milijona S din skladov na zaposlenega, kar je izreden dosežek. Ker kme-tijci ne morejo dobiti denarja za obnovo sadovnjakov, bi lahko v dobro zastavljeni kooperaciji našli korist za obe strani.
V pripravi predpis o škodi po divjadi
Določal bo, kako morajo kmetje zavarovati svoje parcele pred divjadjo — Lovci so lani dobro gospodarili — Za predsednika Lovske zveze izvoljen
dr. Miran Cilenšek
Na letošnjem občnem zboru Lovske zveze Kočevje so se zastopniki lovskih cfružin strinjali, da Lovska zveza Ko čevje še vedno dela za vse sedanje območje, se pravi za območje občin Kočevje in Ribnica ter za del občine Ljubi j an-V ič-Rudnik.
Po novih predpisih bi namreč lahko vsaka občina ustanovila svojo lovsko zvezo. Lovci pa so prepričani, da zaokroženega lovskega baze. na, ki ga obsega Lovska zveza Kočevje, ne kaže drobiti. Vsaka razcepitev bi bila le v škodo lovskih organizacij, lovcev in dobrega gospdar-jenja z lovišči.
O škodi po divjadi ni bilo daljše razprave, ker bo to reševal upravni d bor zveze v
sporazumu s komisijami za lovstvo pri občinskih skup. ščinah. Te komisije bodo pripravile tudi poseben predpis v zvezi s škodo po divjadi, ki ga bodo sprejele ob. činske skupščine. V njem bodo določene pravice in dolž-
nosti lovskih organizacij in kmtev. Tako bo med drugim predpisano, kako morajo kmetje zavarovati svoje povr. šine pred divjadjo, izdelan bo cenik za posamezne kmetijske pridelke, izračunan hektarski donos itd.
Na občnem zboru je bilo ugotovljeno tudi, da so lovske družine lani dobro gospodarile, saj se jim je v blagajnah nabralo nad 5 milijonov Sdin več kot leto prej. Tudi strokovno znanje lovcev in disciplina sta zadovoljivi.
Na občnem zboru so izvo. lili nov, 15-članski upravni odbor, za predsednika pa dr. Mirana Cilenška.
Geološka ekskurzija okoli Sevnice
V nedeljo, 28. maja, prire ja Slovensko geološko društvo drugo letošnjo ekskurzijo po Dolenjski. To pot bodo geologi vodili udeležence po dolinah in gričih na desnem bregu Save pri Blanci in Sev. nici. Posebno zanimivi bodo apnenci in laporji, v katerih je veliko kremenovih različ-
nekdanjih pripadnikov partizanskih delavnic za zveze — baza 99 D se je zbralo So iPrvem P°v°Jnem srečanju v Starih žagah. Na zboru so se domenili o nadaljnjem bolovanju, o zbiranju spominskega gradiva, o pripravah za dodelitev domicila Jinovi enoti in drugem. Na sliki: pri malici v Starih Žagah. (Foto Mirko Vesel)
kov — rožencev. Te plasti-so-dobile po vasi Veliki Trn ime velikotmske ter po Krškem krške plasti. V strokovni literaturi so jih že večkrat opi-sovali ter jim prvotno pripisovali triasno starost. Po voj. ni pa so geologi v njih našli zgomjekredne okamenine. Tako strokovnjaki danes trdijo, da je del teh plasti nastal v srednjem triasu, drugi del pa v zgornji kredi. V velikotrnskih in krških plasteh so ponekod našli ostanke školjk, za določitev starosti teh skladov pa so mnogo pomembnejše praživali iz skupine luknjičark. To so mikroskopsko majhne živali, ki jih najdejo tako, da vzor. ce laporja dalj časa spirajo z vodo. S tem odplaknejo večji del glinastega materiala. Na drobnem situ ostanejo debelejši delci, med katerimi so včasih pogostne iz več kroglic sestavljene hiši. ce luknjičark.
Največji del ekskurzije bo posvečen velikotrnskim in
krškim plastem, slišali pa
bomo tudj o drugih mezo-zojskih ter o terciarnih sedimentih iz okolice Krškega.
Zbor za ekskurzijo bo pri železniški postaji na Blanci v nedeljo, 28. maja, ob 12.
uri. Takrat imajo zvezo tudi udeleženci z ljubljanske
strani. Pričakujemo pa, da se bodo ekskurzije udeležili tudi domačini iz Krškega, Sevnice ter drugih bližnjih krajev, da se bodo seznanili z geološko zgradbo okolice.
Rajko Pavlovec Ljubljana, Trubarjeva 14
Asfaltiranje v Krmelju
Cestno podjetja Novo mesto je izdelalo predračun za asfaltiranje ceste v Krmelju v več variantah. Predstavniki občinske skupščine Sevnica, Metalne iz Krmelja in Cestnega podjetja Novo mesto so zaenkrat osvojili tisto varianto, po kateri bi asfaltirali cestišče v dolžini 820 m in širini 4,50 m. Stroški asfaltiranja bodo veljali 226.850 N din. 50.000 N din bo prispevala Metalna Krmelj, ni pa še znan znesek prispevka Konfekcije »Lisca« iz Sevnice, ki ima v Krmelju svoj obrat, in Kmetijskega kombinata »Za-, savje« v Sevnici. Levji delež pa bo morala prispevati občina.
Asfaltiranje ceste v Krmelju je nujno tudi zaradi tega, ker bo po predvidevanjih v tem krajoste dali stanovanje prepleskati, ali ne? Veste, vsi smo bili močno preseneče ni, ko se je stranka pred vami tako na vrat na nos izselila. Sicer pa nič čudnega, ko so bili toliko iolžni špeceriji. Kupovali so vse pri Renardu. Ha, trgovec Lucas na drug°m vogalu ni tako nor, da bi dajal upanje, še svoji materi ne bi dal nič na kredit. Zato tudi ni čudno, da je tak bogataš; še od črne borze med vojno mu je ostal lep kupček. Jaz hodim kupovat k Renardu in tudi vam svetujem isto. Le to bi vas rada opozorila, da dobro gledate kadar kaj tehta. Zlepa ne sna kdo tako goljufati pri vagi kot Renard.
Videli boste, kakšne čudovite sosede boste imeli.
Vsi so ljubeznivi in kar s a da ustrežljivi. No, če že silite, pa mi natočite še eno skodelico kave! Pina kavica! Gotovo kupujete dobro sorto. Ko bi vedela, da bova pili kavo, bi vzela s seboj nekaj piškotov ... Ah, nikar se ne trudite in ne iščite piškotov ... razen če jih nimate čisto pri roki.
Vaša najbližja soseda je gospa Robin, čudovita ženska. Samo nikar ji ne posojajte denarja! Za tistega njenega poba, za katerega vsi pripovedujejo, kako je podoben očetu, pa bi jaz lahko prisegla, da.. . sicer pa, kaj nama to mar, ali ne?
Nad vami stanuje gospa Titier. Prav gotovo vas bo kmalu obiskala, bodite brez skrbi! Svetujen vam, da skrijete pred njo vse steklenice pijače, kar jih imate pri hiši, ker drugače . . Jaz dam še kozarec iz kredence, ka-
dar pride na obisk. Zelo prijetna gospa je, boste videli.
Tudi z gospo Lecoq se boste morali seznaniti, čudovita stara gospa je, čeprav pripovedujejo, da se jo že večkrat videli, ko prihaja iz zastavljalnice. Sicer pa to ni nobena sramota.
Ah, skoraj sem pozabila na gospo Leblanc! Zares zelo mila ženska, le na to vas moram opozoriti, da ne verjamete niti polovice
tistega, kar vam bo pripovedovala. Saj razumete, kaj mislim s tem, ali ne?
Odhajam. Vidim, da ste sredi dela, in ne bi vam bila rada v napoto. Samo malo sem hotela skočiti k vam, da vidim, ali je kaj pomagati. Na svidenje! Upam, da si boste vse lepo uredili in da vam bo v naši hiši lepo. Bodite prepričam, da niste mogli priti med boljše, bolj odkrite in prijetne sosede.«
Teden muzejev
pod geslom »TURIZEM IN MUZEJI« traja od 22. do 28. maja 1967. Obiščite zanimive zbirke v muzejih na našem področju!
Vstop prost.
Aforizmi
Ko se vzpenjaš kvišku, prijazno pozdravi vsakega ki ga srečaš. Morda se boš moral vračati po isti poti.
če rabim iste besede, kakor jih uporablja direktor, pravijo, da sem huligan, o direktorju pa govorijo, da je — energičen vodja podjetja.
Kadar mi govorijo o kom, da je dobfcr človek, zmeraj vprašam: »Za koga je dober?«
MVMN JM* NIM.
M*****
FRANCE MIHELIČ: DAFNE II. — 1967, lesorez
Slikar in grafik Franjo Stiplovšek (1898 -1963)
V soboto zvečer so v galeriji v Krškem slovesno odprli umetniško razstavo olj in risb pokojnega krškega rojaka akadem. slikarja Franja Stiplovška. Razen javnih in kulturnih delavcev iz Spod. Posavja, Zagreba in Novega mesta so na otvoritvi pozdravili pokojnikovo vdovo Ivo Stiplovšek, navzoč pa je bil tudi pomočnik republiškega sekretarja za kulturo književnik Radko Polič s soprogo, številnim domačinom je predstavil umetnika in njegovo življenjsko delo prof. Stanko Škaler, ravnatelj Posavskega muzeja iz Brežic. Visoka raven razstave vabi k obisku, prav gotovo pa bo tudi spodbudila že sedanjo hvalevredno prizadevnost vodstya mlade galerije, da nam bo letos pripravila še več podobnih razstav in prireditev. — Umetnika in njegovo umetnost predstavljamo s tekstom, ki ga je za katalog na razstavi napisal umetnostni zgodovinar dr. Drago Komelj iz Ljubljane.
Slikar in grafik Franjo Stiplovšek — po rojstvu z otoka Krka, po šolanju, osebnem in umetniškem zorenju ter oblikovanju pa Tržačan — je tukajšnji rojak. Njegov oče se je iz obšotel-skih krajev po službeni dolžnosti preselil v Trst, kjer je bil carinik. 1918. leta pa se je sin Franjo, potem ko je že služboval v Skednju in Barkovljah, moral umakniti najprej v koroški Velikovec, po plebiscitu pa v Maribor. 1925. leta se za stalno naseli v Krškem, po osvoboditvi pa se je preselil v Brežice.
2e v Trstu se je Stiplovšek odločil za slikarstvo, čeravno je najprej moral postati učitelj, ker ni imel prilike, da bi se posvetil samo slikanju. Trst je že pred vojno postajal središče, ki je združevalo pomembnejše slovenske kulturne in Javne delavce. Tudi mladi Stiplovšek se kot srednješolec aktivno vključi v tedanje tržaško kulturno življenje: sodeluje pri Slovanski čitalnici, slika odrske scene, posluša znameniti Cankarjev govor, sklepa prijateljstva s pesniki, glediščniki, slikarji in tudi
sam poskuša slikati. Vsestransko veselje in ljubezen do javnega in kulturnega dela prenese tudi v Maribor: tu je organizator prve umetnostne razstave, soustanovitelj in prvi tajnik umetniškega društva »Grohar«; veselje do slikanja in umetnostne izobrazbe ga zvabi na Dunaj in kasneje še v Zagreb. Postane član tedanjega borbenega Društva mladih, kasneje Slovenskega lika, ki je združilo avantgardo mladih slovenskih likovnikov.
Kot poklicnj pedagog in šolnik tudi v Krškem ni nikdar nehal ustvarjati in snovati. Tu razvija različne spretnosti: ilustrira knjige, riše plakate, je pevovodja, orglar, režiser, scenograf; ljubezen do starin in starožitnosti, ki mu daje tako močan pečat v njegovem slikarstvu, ga končno pripelje v vrste muzealcev.
Najbolj plodovita umetniška leta preživi v Krškem. Provincialno mestece, 1 ponosno na svojo meščansko šolo, na kateri se je zvrstila cela vrsta kasnejših uglednih znanstvenikov, je daleč
od umetnostnega središča, kakršna sta bila tedaj Ljubljana z Jakopičevim p»’ viljonom in rednimi likovnimi prireditvami ter Zagreb s svojo Akademijo-Edina zveza je vlak ter časniki, ki so od časa do časa poročali o razstavah, pa domače in tuje revije, ki jih j® prebiral doma ali pri krških prijateljih. Vendar je bil Stiplovšek v tem času eden redkih »podeželskih« umetnikov, ki je vzbudil zanimanje tudi v kulturnem središču Slovenije. Sodeluje namreč na vseh kolektivnih razstavah doma, razstavlja na Reki, v Splitu« Sarajevu, zunaj pa predvsem na mednarodnih in jugoslovanskih v Hodoni' nu, Pragi, Berlinu, Bruxellesu, Barceloni, Amsterdamu, Londonu, Firencah-Postane član dunajskega Hagebunda, o njem pišejo domače in tuje kritike-Vendar se je enkrat samkrat odkril na veliki samostojni retrospektivni razstava 1939. leta v Ljubljani. Ta razstav® je do neke mere pomenila zanj tud* kritični obračun z lastno umetnostjo! po razstavi se zavestno umakne in P° osvoboditvi se v glavnem ukvarja 10 še z organizacijo in preureditvijo Po* savskega muzeja. Medtem pa sodeluj še na kolektivnih razstavah v Brežican in Celju.
Za Stiplovškovo umetnost je nedvomno odločilno njegovo »tržaško« pore*-lo. Večina primorskih umetnikov, izjemo Dolenjcev Kraljev, odklanj^ impresionizem, sprva se nagibljejo ekspresionizmu in kasneje se oprimeF »stvarnega« slikarstva. Te prvineJ tudi Stiplovšek prinesel v Marijbo • Njegova prva dela sioer dokazujel ’ da impresionizem nd šel mimo n;,e{L’ prevzel je njegove formalne kval’ite > vendar trdno grajena risba že kaže njegovo kasnejšo preusmeritev. M borsko umetniško društvo »Grohar« . kaže na umetniško pripadnost kr mariborskih slikarjev, izobliko
»stvarni« pogled na svet pa dokazuje Prva mapa mariborskih lesorezov ^ tako preusmeritev je nedvomno po-^rnbno tudi prijateljstvo s pesnikom ^netom Seliškarjem in bratoma Vid-tJlarjema, ki prav tako izpovedujeta f^j interes za predmetnost in ostaneta po Stiplovškovi preselitvi v Kr-njegova stalna spremljevalca m ^delavca na vseh skupnih društvenih ^stavah. Poleg tesnega prijateljstva “h veže še enak nazor o umetnosti in ^inu umetniškega izražanja.
Umetniško je pričel Stiplovšek rasti Pfedvsem po tem, ko se pridruži sku-J'jtti Kluba mladih, ki jo predstavljata Kralja, Veno Pilon, Čargo, brata rfdmarja. Ta skupina nastopa samo-^jrto doma in v tujini. Njen program naperjen zoper impresionizem. V f*Upini pa prične že kmalu odmevati smer, ki si je po letu 1920 prišla po Evropi utirati pot kot reak-^ na impresionizem — ekspresioni-sprva nastopa pod najrazličnejši imeni, dokler ne prevzame po razdrt v Mannheimu imena »nova stvarat«. To gibanje je Stiplovšek gotovo ^znai že na Dunaju' saj ni 'slučaj, ga tudi kasneje na Dunaj vežčjo sorodna hotenja in umetniška izraste. Poleg tržaškega okolja ter prijateljstva z bratoma Vidmarjema, naj bilo to tretje in odločilno izhodišče njegovo umetnost. »Novo stvarnost« Je predstavljal povsem nov umet-. stnj program, ki se ni omejeval iz-Jučno na slikarstvo. Razširil se je na j. ^tekturo, dekoracijo, notranjo oprejo 0 in je pomenil v času prvih let po vojni popoln odklon od starega, od historičnih stilov nasploh, pa od ekspresionizma, in propagira na predmetnost. Kot pravi Me-je to neke posebne vrste rea-predmet slikajo pretirano v nje-
govi otipljivi stavnosti, ga shematizi-rajo in trdo modelirajo, kretnje so trde, prisiljene in večkrat se izrodijo v negibno, zavestno shematizacijo. »Bogastvo življenja čistih form, predmetov, ki eksistirajo predvsem kot samostojno, neodvisno telo v prsotoru z vsemi funkcijami snovi in oblik in lastne barve, ni nič manjše od bogastva slučajnih razsvetljav ali impresionističnih vizij«. Predmet je v tihožitjih zgrajen naravnost s primitivno radostjo v vsej oblosti ali tudi trdnosti, povsod govori material, ki dajer tudi značaj ploskvi.
Ker so slikarji tako gledali na svoje slikarstvo, se danes ne smemo čuditi, da so Stiplovškova dela ob njegovem prvem nastopu in tudi kasnejših nastopih ocenjevali z neoklasiciz-mom. Ugotavljali so, da ima več smisla za predmet kot vsebino oziroma idejo. Stane Mikuž pa je zapisal ob veliki za Stiplovška hiša vedno hiša, drevo retrospektivni razstavi 1939. leta, da je vedno drevo in človek človek. Tak stvaren pristop k predmetom je odločal o njegovi umetniški in izpovedni formi.
Stiplovškove pokrajine so sprva mirne, pretehtane, barvno monotone, ujete v razumsko pretehtano kompozicijo, daleč od razpoloženj ali enkratnega vizualnega vtisa, ki se mora podrejati atmosferskim menjavam. Zatorej Stiplovškove pokrajine ne morejo biti izrezi iz narave, bežni popotni vtisi ali zapisi, marveč edinole dolgotrajna in pretehtana analiza predmetnosti, ploskev, materiala, ki se razkazuje neodvisno od slučajnih, optično razpoloženjskih zaznav.
Čeprav gradi sliko »neosebno« in neprizadeto, brez globljega čustvovanja, pa ni mogel zanikati okolja, v katerem je živel, in tudi ne osnovnega,
osebnega čustva in razmerja do predmeta, ki ga je slikal. Ne bi mogel reči, da je motive iskal neprizadeto. Prav narobe, mapa »Stari Maribor«, pa tudi krški, kostanjeviški, brežiški, cerkniški motivi dokazujejo globlji, čustveni odnos do stvari, ki jih je imel rad, in da je ta čustveni odnos polagoma preraščal v razpoloženjsko slikanje stvari jn pokrajine. Slike postajajo vse bolj svetle, barvno diferencirane, vselej pa z neizogibnim motivom skrivenčenega drevja. Podobno kot pokrajino slika tudi tihožitja, portrete, predvsem prijatelje, znance pa tudi ljudi na cesti, berače. Tudi tu je kompozicija usklajena z njegovim umetnostnim »čredo«, je »narejena«, togji, na videz prisiljena, shematska. Poudarek je predvsem na upodobljencih, manj na okolju ali ozadju. Figuro slika samostojno, neodvisno Med podobo Krškega in lastno podobo s krškim ozadjem razen čustvenih ni nobenih drugih vezi.
Prav zaradi take čustvene navezanosti, ljubezni do starin in starožitno-sti, ki se kaže v tihožitjih, ki jih tu pa tam spremljajo entnografski predmeti, se, razen v zgodnjih letih, ni nikdar v celoti predal »stvarnosti«.
Stiplovškovo umetniško delo, slikarsko kot grafično, sega v čas po prvi vojni, ko v tridesetih letih doseže svoj višek. Je sicer predstavnik tako imenovane »nove stvarnosti«,♦vendar' lahko rečemo, da Stiplovškova dela. predstavljajo posebno varianto, ki ni nikoli prešla v fazo »pačenja« ali skrajne otrdelosti. Povezanost z domačo zemljo, s kraji ob Savi, daje njegovemu delu tudi neizpogiben lokalni kolorit, in njegova značilnost, ki je nedvomno tudi posledica utesnjenega okvira, v katerem je živel, je ustvarila iz Stiplovška prvega slikarja Posavja.
Dr. DRAGO KOMELJ
KAJUHOVA BRALNA ZNAČKA je na vsem področju občin Krško, Brežice in Sevnica zajela širok krog pionirjev v svet lepe slovenske knjige. Značko je izdelal akademski kipar Vladimir Štoviček in pionirji so prav zdaj v mrzličnih pripravah na preverjanje in ocenjevanje svojega truda. Da bi spomin na narodnega heroja kar se da lepo počastili, odhajajo pionirji naših šol tudi na pesnikov grob v Šoštanj. Na sliki kostanjeviški učenec VII. razreda Peter Kržičnik recitira štiridesetim svojim sošolcem na pesnikovem grobu eno izmed Kajuhovih pesmi. Pionirji so ob tej priložnosti položili na pesnikov grob šopek nageljnov in prižgali sveče v spomin. (Foto: D. Obu)
Knjižna polica 8
Pred nami je osma številka pr-vega letnika Knjižne police. V zanimivem časopisu, ki nas obvešča o najvažnejših dogodkih v svetu ™Jiževnosti (svetovne in domače) opozarja na dogodke v slovenjih založbah, beremo na prvi stra-članek Martine Šircelj Praznik ladinske knjige. V rubriki Od {®Jige do knjige spoznavamo slovenske novosti Prispevek »Življenj® sem hotel poznatia je popis F®canja s pisateljem Danilom Lo-r*rjem. Predstavljen je tudi Ed-"tfd Kocbek z odlomkom lz Listi-^ ter tremi odgovori na vprašanja - tem svojem zadnjem delu. Jan-Kos razmišlja v sedmem nada-jevanju o modernem slovenskem £°®anu (Zapiski o sodobni slovenja književnosti). Spoznamo še £~iorja (odlomek iz njegove Ne-opole) ter Jamesa Joycea, kate-dv t ^oviti roman Ulikses bo v I”®« knjigah izdala Državna založ.
Slovenije. Omeniti moramo vsaj »f Bevkov prispevek Pisatelj in ob-r^tvo (Spomini in razmišljanja) zapis Vlada Vodopivca ob no-veni prevodu Vladarja. Drago Sega številki predstavlja razvojne ~Bdence poezije Skratka, Knjižna POUca nudi obilo zanimivega brala. literature in esejistike, ter ““S bogato obvešča o dogajanjih 7 svetu knjige
u.**3 še tole: časopis ureja Miško ^anjec (glavni urednik), izdaja 6® Prešernova družba. pb.
Rudolf Mohar:
PESMI
Pred menoj je drobna knjižica s skromnim ovitkom in
re, v kakršnih je živel pred dvema in več desetletji člo
naslovom: Rudolf Mohar — vek v hribovitem svetu on-
Pesmi. Z zanimanjem prelistavam 60 strani v samozaložbi izdanih pesmi, ki so nastaja•
stran Velike gore, v Loškem potoku. Zemlja, od nekdaj mačehovska do svojih marlji
le v zelo razgibanem poldru- vih, globoko vanjo zakoreni-
gem desetletju pred zadnjo vojno in med njo.
Rudolf Mohar ni pesnik,
njenih otrok, ni mogla preživljati vseh. Rezala jim je tanke skorje kruha, tako da
vendar mu je mnogo svojih s<-> mnogi skušali poiskati
spoznanj in občutij uspelo preliti v lepe, zanimive verze. Ni nameraval postati pesnik, in vendar so se verzi v njegovem srcu kar sami porajali. Verzi, ki jih lahko imenujemo odločen socialni protest, z druge strani pa liričen slavospev njegovi dolini, njegovemu Loškemu potoku.
Za lažje razumevanje njegovega pesniškega izraza je treba poznati predvsem razme-
^ Krški GALERIJI je bila v soboto zvečer odprta ^nimiva razstava 24 olj in 12 risb pokojnega akadem. slikarja Franja Stiplovška. Dela svojega dolgoletnega Someščana so številni obiskovalci razstave toplo popravili, saj je Franjo Stiplovšek prav med njimi preživi svoja najplodovitejša umetniška leta. Največ je Ustavljenih portretov, nekaj pa tudi znanih motivov ** Krškega, Kostanjevice, Boštanja in drugih krajev.
Na sliki: LASTNA PODOBA (olje, 1938)
debelejše rezine daleč v tujem svetu, v Nemčiji, Franciji, Ameriki, od koder so se le redki vrnili, še manj jih je obogatelo. Marsikdaj je v potoških domovih, kjer je bila nekoč osnovna jed bob, gostoval glad, zaradi davkov in drugih dajatev pa je nemalokrat pel preko domačije boben Težke socialne razmere so lepo opisane v baladi Kmetova bilanca: »Vse smreke prodal sem, zdaj moram še prase in vole povrhu, da rešim dolga se... In črna mu slutnja obraz zdaj prekrije: spomladi bo boben pel prek domačije.«
Mohar je zbirko razdelil na tri snovno zaokrožene dele: v otroške pesmi, splošne pesmi in balade. Zadnje so najlepše; tu in tam že s pravo baladno grozljivostjo govore o težkem času, v katerem so nastajale, o času izkoriščanja, revščine, izseljevanja, o časih, ko so mnogi naši rojaki za skromno skorjo vsakdanjega kruha puščali svoje moči in življenja v rudnikih in gozdovih širom po Evropi.
Rudolf Mohar, upokojenec v Kočevju, prasoi o svojih pesmih: »Pesmi so nastajale same od sebe; misli, ki so se nakopičile v moji duši, sem samo prepisal na papir. Izdal sem jih predvsem zato, da bi po svoje, čeprav skromno, pričale o nekdanjih časih, ki jih posebno mladina komaj še pozna. Mnogo bolj kot pesmi me privlači proza, pripovedka,..«
V zadnjih letih, v času po vojni, je Mohar napisal že lepo število pripovedk, vendar je v vseh znal s tenkim posluhom za vsakdanjost povezati pravljičnost s sodobnimi razmerami. Tako Mohar pesnik kakor Mohar pripovednik pa se v svojih delih predvsem zanima za človeka, za lepo in dobro v človeku, za tople, prisrčne, bratske vezi, ki nas kljub_ vsemu še vedno vežejo. F. GRIV EC
Novo mesto: ustanavljamo temeljno izobraževalno skupnost
Zakon o izobraževalnih skupnostih in financiranju vzgoje in izobraževanja je skupščina SR Slovenije sprejela ob koncu aprila. Skoraj leto dni smo obravnavali osnutke zakona, zato se je sprejem zakona zavlekel. Sedaj pa, ko zakon imamo, moramo v zelo kratkem času opraviti pomembne naloge, s katerimi bomo omogočili delovanje zakona:
1. Do 31. maja moramo ustanoviti temeljno izobraževalno skupnost, t. j. sklicati ustanovno skupščino izobraževalne skupnosti.
2. Do 15. junija mora občinska skupščina določiti stopnje prispevkov, ki se bodo stekali v sklad izobraževalne skupnosti.
Temeljne izobraževalne skupnosti prevzamejo financiranje vzgojno-izobra-ževalnih dejavnosti s 1. junijem 1967 in s tem dnem prenehajo dosedanji družbeni skladi za šolstvo.
Navedene naloge, predvsem prva, zahtevajo intenzivne priprave in hitro ukrepanje. Za pripravo u-stanovne skupščine izobraževalne skupnosti je v skladu z zakonom imenovala občinska skupščina sedemčlanski iniciativni odbor. Ta mora pripraviti osnutke statuta IS in poslovnik o delu ustanovne skupščine.
Iniciativni odbor se je sestal in po predhodnem posvetovanju z vodstvi občinskih družbeno-politič-nih organizacij in občin ske skupščine sklenil, da bo ustanovno skupščino sestavljalo:
1. 5 predstavnikov občar
Konjeniki bodo vabili na brestaniški grad
Predstavo MLINARJEVEGA JANEZA v brestaniškem gradu bodo te dni naznanjali konjeniki. Z gradu bo zaplapolala zastava celjskih grofov. Dogodek bodo zabeležili tudi snemalci ljubljanske televizije. Mlinarjevega Janeza bo igral Janez Kavčič, zaposle pri MERXU v Krškem, grofa Urha pa bo predstavil Franci Rakar, učitelj iz Brestanice.
nov, ki jih imenuje občinska skupščina;
2. 25 predstavnikov vzgojno-izobraževalnih zavodov, ki jih izvolijo samoupravni organi vzgojno-izobraževalnih zavodov;
3. 4 predstavniki družbenih organizacij, ki jih imenujejo organizacije SZDL, ZMS, ZSS in ZB;
4. 18 predstavnikov delovnih organizacij, od tega 15 iz gospodarstva in 3 iz družbenih služb;
5. 3 predstavniki občinske skupščine, ki jih izvoli skupščina izmed odbornikov.
Tako bo ustanovna skupščina izobraževalne skupnosti štela 55 članov.
Iniciativni odbor priporoča vsem organizacijam in organom, ki imenujejo ali izvolijo predstavnike v ustanovno skupščino, da te pooblaste hkrati tudi za predstavnike v skupščini temeljne izobraževalne skupnosti. Po dogovoru z zainteresiranimi organi in organizacijami bo ustanovna skupščina sprejela tudi sklep o tem, kateri mandati veljajo za 2 leti in kateri za 4 leta.
Z občinskimi vodstvi družbeno-političnih organizacij in občinsko skup-ščino se bo iniciativni odbor posvetoval o kadrovski sestavi skupščine IS. V ta namen bo na posvetih, ki jih bosta sklicala občinska skupščina in občinski sindikalni svet, razpravljal tudi s prestavniki upravnih orgajiov delovnih organizacij in gospodarstva o njihovih predstavnikih v skupščini IS. Potem se bo iniciativni odbor sestal s predstavniki vzgojno-izobraževalnih zavodov in jih zaprosil, da izvolijo svoje predstavnike v skupščino IS. Predstavnike vzgojno-izobraževalnih zavodov bodo neposredno izvolili sveti ali delovne skupnosti zavodov.
Predstavnike občanov, občinske skupščine in delovnih organizacij bo izvolila občinska skupščina na svoji seji, ki je predvidena za 25. maj. Do navedenega datuma bi morali
tudi vsi ostali organi in organizacije imenovati oziroma izvoliti svoje predstavnike v skupščino izobraževalne skupnosti.
Iniciativni odbor bo članom ustanovne skupščine IS poslal predlog poslovnika ustanovne skupščine in sklical ustanovno skupščino za sredo, 31. maja 1967.
Ustanovna skupščina bo:
1. poslušala poročila predsednika iniciativnega odbora,
2. izvolila verifikacijsko komisijo,
3. sprejela poslovnik o delu ustanovne skupščine,
4. izvolila organe ustanovne skupščine (predsedstvo in zapisnikarja);
5. sklepala o ustanovitvi temeljne izobraževalne skupnosti,
6. določila sestavo skupščine izobraževalne skupnosti (določila predstavnike, ki so izvoljeni za 2 leti),
7. izvolila kandidacijsko komisijo,
8. obravnavala in sklepala o začasnem statutu temeljne izobraževalne skupnosti,
9. izvolila predsednika in člane izvršnega odbora TIS,
10. izvolila člane sveta za skupno financiranje dejavnosti srednjih šol, domov in prosvetno-pedago-ške službe,
11. izvolila člane republiške izobraževalne skupnosti.
Skupščina izobraževalne skupnosti in izvršni odbor čakajo zelo pomembne naloge. Skupščina bo morala sprejeti vse splošne akte in merila za financiranje, t. j. program izobraževalne skupnosti. Izvršni odbor pa bo moral takoj začeti z izvrševanjem vseh nalog, ki mu pripadajo po štatutu, ter zagotoviti redno funkcioniranje novega samoupravnega organizma za področja vzgoje in izobraževanja.
Predsednik iniciativnega odbora:
Miroslav Vute
H?rfi*orr
,-T ibtrkćU *
bila skozi
letno.
V zraku: KURIR vleče DELFINA z jadralcem Maražem na 500 metrov! Na tleh dva športna LIBIS-180
Jadralci zbirajo točke vsakega tekmovalnega dne. Njihova naloga je, da potem, ko jih motorno letalo potegne na višino 500 metrov, prelete določeno razdaljo v čim krajšem času. To pa ni tako lahko, saj morajo dobro poznati strujanje zračnjh tokov, ki jih drži nad tlemi in dviga v višave, s katerih lahko prelete tudi večje razdalje. Izkoriščajo predvsem topel zrak, ki se nad nekaterimi segretimi površinami zemlje dviga navzgor. Kot ptiči jadralci...
Kako čudovit šport je tako jadranje nad zemljo, je težko opisati. Med oblaki in ob pobočjh gora, nad rekami
Valvasor o gradovih v dolini Krke
in mesti, v prijateljskem sodelovanju s silami narave in z vsemi njenimi lepotami na dlani. Seveda je treba dobro poznati budi kompas in topografsko karto!
V soboto po otvoritvi tekmovanja so jadralci poskušali preleteti brez vmesnega pristanka do Ljubljane in nazaj v Prečno (115 km). Meteorologi so dopoldne napovedali ugodne jadralne pogoje in trop jadralnih letal se je napotil proti Krimu in šmarni gori. Do tja je šlo dobro, na povratku pa jim je zmanjkalo »tople sape«. Drug za drugim so se morali spustiti na travnike okrog Višnje gore. Domov so jih pripeljali z avtomobili.
V nedeljo so leteli do Lesc (92,2 km). Najdalj je'prišel Ljubljančan Ciril Križnar, ki je pristal pri Kranju, drugi pa so »scureli« na tla pri Medvodah, Šmarju in Ljub Ijani. Matevž Cestn.k iz Ptuja je pri pristanku v Ljubljani poškodoval letalo, tako da ne more več tekmovati.
Ameriški kozmonavt Ed-ward VVhite lebdi v kozmosu. White je pred kratkim tragično izgubil življenje.
Pred sto leti je mojster peresa Jules Verne podrobno opisal potovanje na Mesec. Kroglo, težko deset ton, bi izstrelili iz 270 m dolge topovske cevi. Ta naj bi predstavljala letalo, s katerim bi se pisatelj prestavil na Mesec.
Kasneje, posebno med prvo in drugo svetovno vojno, se je raketna tehnika naglo razvijala, da bd leta 1957 dosegla svoj popolni uspeh. Dne 4. oktobra 1957 so v Sovjetski zvezi izstrelili »Sputnika« — prvi umetni satelit; težak je bil 83 kg. Od tedaj dalje se v koledarju osvajanja vesolja nič več ne vnašajo stoletja ali desetletja, marveč leta in dnevi.
Astronomija postaja uporabna znanost
Z izstrelitvijo prvega sputnika se je pričelo osvajanje vesolja in pričela se je kozmična doba v znanosti. Odkar poznamo astronomijo, je bila skozi tisočletja pasivna
Prva kozmonavtka Valentina Tereškova-Nikolajeva
znanost, ki je ugotavljala in pojasnjevala samo to, kar se je dalo z Zemlje opaziti nenavadnega v gibanju nebesnih teles. Zdaj pa so znanstveniki, prvič v zgodovini človeštva, dobili možnost ne samo opazovati, marveč tudi eksperimentirati. Astronomija se je 4. oktobra 1957 spremenila iz popolnoma observativne v eksperimentalno znanost. Zelo je verjetno, da bo kmalu postala tudi uporabna znanost.
Mesec dni po izstrelitvi Sputnika I. so v Sovjetski zvezi izstrelili Sputnika II in z njim je v vesolje poletela psička Lajka, prvi'vesoljski potnik.
Prvi umetni satelit Explorer I, težak 14 kg, so Združene države Amerike izstrelile 31. januarja 1958. Zatem so iz meseca v mesec izstreljevali sovjetske in ameriške umetne satelite z imeni Pionir, Lunik, Courier, Venik, Tranzit, Sputnik...
Vesolje se je približalo Zemlji, človek se je približal zvezdam.
Človek je naredil brazgotino na Mesecu
Nekako opolnoči 13. septembra 1959 je sovjetska ve soljska raketa pristala na Mesecu. To je bil velik trenutek za človeštvo. Prvič v zgodovini se je človeku posrečilo, da je naredil brazgotino na površini Meseca. S tem je bil v astronavtiki zapisan zgodovinski dogodek,
Končno je človeška roka le dosegla nebesni satelit Zemlje. Mesec je prenehal biti samo predmet pesniškega navdiha; sedaj je stopil na prvo mesto znanstvenih raziskav našega časa.
Raketa »Strela«, težka 1500 kg, je padla na površje Meseca in se, kakor so predvidevali, tudi razletela.
Izstrelitev te rakete je znanost privedla do polovice poti do Meseca. »Strela« je namreč pokazala, da se da priti na Mesec. Naslednji korak je spuščanje rakete na površje Meseca tako, da se ne bo razletela, to se pravi »mehko pristajanje« po opredelitvah sovjetskih znanstvenikov.
Razdalja med Zemljo in Mesecem je premagana
Povsod po svetu so uspeh »Strele« sprejeli z veseljem. Prvi stik z Mesecem so v Angliji takole označili:
— Kolumb je odkril Ameriko, sovjetski učenjaki pa so odkrili raketno pot do Meseca.
Londonski list »Scothman« pa je zapisal, da je bila razdalja med Zemljo in Mesecem premagana v času od sobote opoldne do nedelje opolnoči (12. in 13. septembra).
— Sovjetskim učenjakom se je resnično treba odkriti, je dejal tedanji ameriški minister za obrambo Nal Miclroy.
— Sovjetska raketa je najpopolnejša raketa, kar jih je kdaj bilo na planetarnih poljanah — so rekli za »Strelo« Francozi, medtem ko so Italijani prav veselo dodali: »Mesec je naš! Sovjetska raketa ga je osvojila v imenu vsega človeštva, ki je, odkar ljudje pomnijo, gojilo to nado s fantazijo pesnikov in računom učenjakov.«
Posebne čestitke pa so veljale bajni moči te rakete, ki ie zmogla prenesti težo 1500 kg skozi ljubosumni obiem zemeljske teže in ga položiti kot darilo našemu satelitu.
Vsega občudovanja je bila deležna tudi čudovita navigacijska tehnika, ki je omogočila, da je raketa zadela Mesec. Ne glede na to, ali je bil tir rakete vnaprej določen po balističnih računih ali s hladno točnostjo elektronskih možganov, predstavlja svojevrsten čudež. Zadeti z raketo Mesec z Zemlje predstavi ia prav takšen uspeh, bolje čudež. kakor bi se reklo zadeti s puško letečega vrabiča na razdaljo 50 metrov iz lahkega čolnička, ki ga premetava buria. »Strela« pa je dejansko vse to dosegla.
Elegantna krila nad Dolenjsko
SMEH STOLETIJ
Ko je Bonaparte osvojil Moskvo, je mislil,
| da je dosegel svoj cilj in postal resnični gospo-
| dar Evrope. Zato je odredil, naj izdelajo nove
| kolajne, na katerih je bil na eni strani njegov
1 lik, na drugi strani pa so bile vtisnjene besede:
»Bog, nebo je tvoje, ta dežela pa moja!«
Nekaj teh kolajn je poslal v Orenburg obeli nem z dokumenti poslancev, ki naj bi se z Rusa
1 pogajali o miru. Rusi so po nekaj dneh vrnili
1 Napoleonu medalje, vendar z izpremenjeno ol>
§ liko. Na drugi strani medalje je bil njegov lik
1 izgreben, namesto tega pa so ostale besede:
»Hrbet je tvoj, korobač pa moj!«
*
Zanimivo vlogo je imel v tem obdobju Nali poleonov zunanji minister Talleyrand. Mož je
1 bil pred revolucijo škof, potem pa je v ustavo-
1 daj ni skupščini predlagal zaplenitev duhovni-
! ških posesti. Talleyrandova spretnost in zvijač-
1 nost, ki ju je Napoleon tako cenil, pa sta bili
i dvorezen nož, ki ga je okusil tudi sam Bonapar-
| te: neznačajen politik je ob primernem trenut-
1 ku preskočil na stran njegovih nasprotnikov.
Nekoč je minister Talleyramd priredil gosti-I jo, na kateri je neka starejša dama izgubila zob.
| Zlobni politik ji je poslal konjski zob s sporo-
1 čilom, da si šteje v čast, ker ji lahko nadome
I sti izgubo, še istega dne je dobil naslednji od-
| govor:
»Spoštovani knez!
Mi, ki smo živeli v starih, lepih časih, vemo, ^
| kaj je prava vljudnost. Zato cenimo vašo brez- j
1 hibno vzgojo in plemeniti okus, da ste si dali m
1 izpuliti lasten zob, da bi mi povrnili malenkost- I
| no izgubo. Vaš zob bom kot dokaz vaše vljud- j
I nosti vkovala v zlato. Zagotavljam vam, da ne m
| boan zamudila nobene prilike, ko bom lahko |
1 pokazala dragoceni spominek na Talleyranda. j Vaša vedno vdana
Eleonore Marquise de ’Cardignan.« j
uj^lBUUIlUIMIIIIIIIItllllUIIIHtUllllllHIlllllIlUIlIlilllllllllililllllimilllUlillllilllllHIlIlimillllHliiilllllllllllitlllDIllIlillilHIlIlil.i'Ililll'IIIIHimilliiHIUIIIIIIIHliiii
Lega gradu Vrhovo. Rodovi pretek. Škorpijoni. Izvor imena niki gradu in njegov sedanji Uskokov.
Grad Freihof ( po kranjsko Vrhovo) je dolenjski grad, dve milji od Novega mesta, deset od Ljubljane. Je zelo blizu Gracarjevega turna, med Gracarjevim tumom in gradom U-straž, takoj pod Uskoškim pogorjem (Gorjanci), na vzpetini, na lepem in prijetnem kraju, ki rodi obilo dobrega vina, cele gozdove kostanjev, ki so debelejši in okusnejši od laških, poleg tega pa tudi zelo plemenito sadje. Kdor ima rad višnje, ta ne najde za svoja usta nikjer tako dobre in obilne paše kakor tu; saj sedijo tu na enem peclju dve, tri ali celo štiri višnje. Na gradu je lepa kapela sv. Antona Padovanskega.
Pred gradom stoji sredi dvorišča lepa velika lipa in blizu gradu je odličen studenec ledeno mrzle vode.
Po gozdovih rastejo v veliki množini maline, poleg tega pa je tu veliko število škorpijonov, ki pa prinašajo več koristi kakor škode, ker jih prodajajo v tuje dežele.
Od kod je grad dobil svoje nemško ime Freihof, o tem bi ne vedel kaj gotovega povedati. Človek bi sicer mislil, da je grad dobil tako ime po gospodih Freihofih, vendar ne najdem zanesljivega poročila o tem, ali je imel ta grad kdaj kateri gospodov Freihofov ali ne. Med starimi originalnimi listinami (ali prastarimi zapiski) sem sicer našel,, da sta na Kranjskem živela leta 1421 dva brata, gospod Nilkas in Friderik Freihof, skupaj s svojima sestrama Ano in Katerino, ne vem pa, ali so ti živeli in prebivali na Vrhovem ali ne. Vobče se misli, da se grad imenuje Freihof zato, ker Je oproščen sleherne desetine.
tnost tega kraja. Višenj je tu na Freihof je neznan. Nekdanji last-lastnik. Huda soseščina zaradi
Grad je okoli leta 1533 pozidal gospod Ivan Vemeški. Po njegovi smrti ga je podedoval njegov sin, gospod Ivan Adam Vemeški. Ker je ta prav tako moral iti svojo pot, je postal lastnik gradu njegov sin gospod Wolf Vemeški, po čigar smrti ga je dobil kot dedič gospod Ivan Jurij pl. Ver-neški, ki je še dandanašnji njegov lastnik.
Tik ob gradu je še mogoče videti staro zidovje nekdanjega gradu, ki se je imenoval Freihofer-Tum. Tega so brez dvoma imeli gospodje Frei-hovi; sedaj pa je last že omenjenega gospoda Ivana Jurija pl. Vemeškega.
V tem kraju je sicer vse dobro razen soseščine, ki bi pač lahko bila boljša. Blizu namreč prebivajo Uskoki, ki se težko vzdržijo ropanja in plenitve, tako da mora tisti, ki noče priti ob svoje, to neprestano varovati. Nadvse nevarno je bilo tu posebno takrat, ko so Uskoki vzeli življenje svojemu stotniku in si sami postavili svojega, tedaj šele je na dan izbruhnila njihova predrznost v plenitvah, ropanju, kraji in morijah, tako da so ljudje morah imeti noč in dan postavljene straže kakor za največjega sovražnika. Takrat so si Uskoki sicer upali nekajkrat priti do gradu, vendar brez uspeha, ker so jih vselej srečno pregnali. (Skrajšano).
Gradič Vrhovo stoji pri Orehovici, 14 km od Novega mesta. L. 1942 je bil požgan, po vojni pa zopet obnovljen. Od 1960 je last KG Novo mesto.
VRHOVO
Kdor se je te dni ozrl med snežno bele oblake nad Rogom in Gorjanci, se je začudil. Kamor je nesel pogled, je odkril tanka svetla krila, ki so v tihem plesu lebdela in se dvigala nad polji in gozdovi. Navzgovr, navzgor ...
najboljši Miha Thaler iz Ljubljane. Drugi. Novome-ščan Adolf šuštar z letalom »Vaja« je opravil polovico naloge, potem pa je moral pristati na letališču v Prečni.
V torek, ko smo obiskali letalce v Prečm, je dopoldne slabo kazalo. Polet v sivkasto kopreno sicer sončnega dne bi bil brezupen, časa je do sobote, ko se tekmovanje konča, še dovolj!
V četrtek ali petek bosta prišli v Prečno tudi dve avstrijski letali s športniki — turisti iz Gradca in Linza. Možnosti, ki jih ima prečen-sko letališče za razvoj dolenjskega turizma, našim turističnim delavcem še niso dovolj jasne. Neposredna bližina toplic, čudovitih lovišč in ribolovnih voda vabi tudi najpetičnejše tujce. Pametno poslovno sodelovanje med turistično zvezo, lovci, ribiči in letalci bi lahko vsem prineslo lep de nar.
Organizacijsko so VI. jadralno prvenstvo dobro pripravili požrtvovalni piloti in mehaniki Dolenjskega letalskega centra: Zdenko Hlava-ty, Franc Klemenčič, Bojan Avsec, Danilo Gutman, Jože Windischer in drugi člani ae rokluba. človeku, ki pride te dni na letališče, se zazdi, da je tako zahtevna in odgovorna naloga za peščioo ljudi le preveč. Vendar če jih vprašaš, se o tem nimajo časa pogovarjati. Vsak . trenutek kliče telefon, vsak trenutek je treba komu še bolj važnega pojasniti, treba je misliti na hrano fn prenoči&Ce za tekmovalce — vse ostalo ostane za pozneje, morda za stara leta ... Danes je zanimivo predvsem meteorološko poročilo!
M. MOŠKON
Otvoritve jadralnega prv^^j imenskem letališču so se udeležili tudi predstavniki politične in vojaš»e^^ Novega mesta. Na sliki: sekretar Dolenjskega letalskega centra Zdenk® ff icij^ ^govoru s polkovnikom Ivanom Slapnikom, predsednikom občin«> Kuharjem in političnim sekretarjem občin-
skega komiteja ZKS Slavki ^ eloachom. Načrti za novo pristajalno stezo športnega letališča B en-?re^en*’ vprašanje je samo še denar. Ker bi
tako letališče Dolenjski ji«*!1’ bodo prav gotovo tudi oblasti našle razumevanje za gradnjo nove J *a sanacijo stare steze. (Foto: M. Moškon)
1,11,1111 domov brez
Naša odločitev v turističnem letu:
varčevali bomo za dopust pri
DOLENJSKI BANKI IN HRANILNICI V NOVEM MESTU
Hranilno knjižico lahko dobite tudi vi v Novem mestu, Krškem, Trebnjem ali v Metliki ter pri vseh poštah na področju teh občin! j
Pod lipo so zakopavali steklenice
že od nami, kasneje pa na istem dil proti postaji, in za nasad prostoru sedanjega avtobusna lepo p odo- mestu novo, takrat moderno na trgu. Za vse to so skrbeli nega postajališča pred dekli-
lastnim denarjem, ki so ško šolo, ki je bila v drugi
ga zaslužili na društvenih ve- svetovni vojni porušena, na
njenem mestu pa zgrajen
y0 ^recej* pred pr- kopališče na prostem z 22 z
nAoi^Jno 80 uste- kabinami, ležišči za sonče- g 'f ^ jrSev&lno društvo, nje m igrišči. Prav tako so selicah.
(p ^°čju Kranjske, ne bregove uitrdili s škarpa- bdi leta 1912, ko so se odlo- lipe je bila prava trška za-
prvimi na ta- uredili strugo Bistrice in nje- Velik dogodek za kraj je nov zadružni dom. Podiranje
Bistrica so zgra- mi. Društvo je skrbelo tudi čili podreti staro lipo, ponos nimivost. Pričelo se je z ob-arako z 8 kabi- za kostanjev nasad, ki je vo- trga. Stala je nekako na sekovanje vej in končalo s
podiranjem debla, ki je merilo v premeru čez poldrugi meter. Podiranje je trajalo 2 dni. To je bilo treba opraviti zato, ker je nad 200 let staro lipo že močno načel zob časa. Ob podrtem deblu so se slikali tržani in kopica otrok, saj se ob takih priložnostih nabere na pretek različnih »firbcev«. Debelo deblo so razžagali na polmetrske čoke, v katere so potem nekateri tržani na svojih vrtovih sadili cvetje.
Kasneje so ob več priložnostih poskušali zasaditi na istem mestu novo mlado lipo, vendar se nobena ni hotela prijeti. Ko so jih sadili, so vedno dali v jamo z voskom dobro zaprto steklenico, v kateri je bila napisana kratka kronika trga in po-' svetilo, v katerem je pisalo, zakaj ie b!la lipa vsajena, ter znamke in denar: ki je
V RIBNICI podrli staro lipo. V ozadju: stara dekliška osnovna šola, 686 v obtoku
v drugi svetovni vojni. Zdaj stoji na tem prostoru zadružni dom. A. ARKO
Od časa do časa je vmes zaropotalo tudi kakšno motorno letalo, samo ali pa s pripetim jadralcem. Danes je 6. dan VI. slovenskega prvenstva, ki se odvija ta teden z letališča v Prečni pri Novem mestu. Nastopa 12 tekmovalcev iz Celja, Lesc, Ljubljane, Novega mesta in Ptuja. Dva jadrata izven konkurence, ker se pripravljata za nastop v naši državni reprezentanci za prvenstvo na Poljskem.
Najlepši tekmovalni dan (do tprka, ko to pišemo) je bil ponedeljek. Dvakrat so morali preleteti razdaljo med Novim mestom in Zagrebom ,bnpe vmesnega pristanka (N.v m. — Zgb. — N. m — .Zgb: 232 km!). To je uspelo kar 8 tekmovalcem. Dimitrij Maraš (izven konkurence), ki leti na novomeškem »Delfinu«, je to nalogo opravil v najkrajšem času. Med tekmovalci v konkurenci je bi)
V letu dni p^o devet medvedov
Tuji lovci so uplenili 5 9amsa, 24 srn in dva jelena - Za škodo,
povzročeno po divjadi, 6 družine plačale nad 6 milijonov Sdin,
iztrz"‘!^o 22,5 milijona Sdin
J0sti
it >u
L'1 *4 h?«?1 m enega gam-^Juni lovci, ki jih
e so uplenili v 3 medvede, dva
je bilo največ
V preteklem lovskem letu. je 14 lovskih družin na območju Lovske zveze Kočevje, v katero so vključene lovske družine kočevske in ribniške občine ter dela lovskih družin občine Ljubljana—Vič—Rudnik, iztržilo za uplenjeno divjad blizu 22,5 milijona S din-
V istem obdobju so lovske _ -----
družine izplačale za škodo uPT °mači lovci), razen
povzročeno po divjadi, nad te^J6 en medved izgubil
6 milijonov S din. Največ škode so povzročili medvedje, ,n sicer skoro za 3 milijone S din, lovske družine pa so predvidele, da bodo medvedje napravili za -približno milijon S din manj škode.
a skupščina in reli* Sekretariat za go-Dr||.Vo so dovolili odstrel l5 ,/^ov. v marcu in apri-1 iih je padlo 8 (4 so
JLj® izgubilo življenje vAt ,
ceC .le
9 kosmatin-Po mnenju lov-
7>Voij mnenju iov-Večletne izkušnje °iTnail?kazale, da naj bi +* & Odstrel na ob-zveze Kočevje
6<30v
Letošnjega srečanja mladih likovnikov v okviru Zleta bratstva in enotnosti se je udeležilo 7 risarjev iz Bihaća, Banjaluke in Novega mesta. V soboto so izbirali motive za svoja dela v Kostanjevici, v nedeljo pa najboljša dela razstavili v Dolenjski galeriji, škoda je, da ni bila udeležba boljša, saj ni bilo mladincev iz Karlovca, Siska in Prijedora. Na sliki: mladi risarji pri delu v Kostanjevici.
(Foto: Slavko Dokl)
Denarja ni niti za znamke!
| Občinsko Javno tožilstvo v Brežicah, ki deluje še za krško in sevniško občino, je trenutno v velikih denarnih težavah. V blagajni ni niti toliko denarja, da bi lahko strankam poslali odgovore. Kot je povedal zastopnik tožilstva, se bo v občinskih proračunih moralo najti še nekaj denarja, da bo tožilstvo, ki so ga ustanovile omenjene občine, nemoteno poslovalo.
V dosedanjem dslu je tožilstvo opravičilo svoj obstoj, saj se nanj obračajo številni občani in delovne organizacije. V sevniški občini se je število prijav povečalo celo za tretjino, kar kaže na veliko odprtih zadev, ki so ostale iz preteklosti, pa tudi na vse večje zaupanje v javno tožilstvo, ki ima važno družbeno vlogjo.
Naloge v letu varnosti
v Brežicah se je 23. maja sestala komisija za varnost pri delu, ki dela v okviru občinskega sindikalnega sveta. Razpravljala je o nalogah v letu varnosti, ki jih bo sprejela v svoj program. Kritično je nadalje obravnavala ukrepe delovnih organizacij in njihovo vključevanje v skupne načrte za izboljšanje varnosti pri delu.
Moški zbori so priljubljeni
V občini Brežice je 7 moških pevskih zborov. V Brežicah poje 16 pevcev, v Artičah 34, v Dobovi 15, v Skopicah 18, v Krški vasi 18, v Veliki Dolini 15 in v Kapelah
12. Skopičani in Krškovašča-ni nimajo zborovodje in vadijo samo občasno. Oba zbora sta voljna delati. Zbor v Krški vasi bo letos slavil 40-letnico obstoja.
»Deček z dvema imenoma« v Brežicah
Učenci osnovne šole Bra-TOV RIBARJEV so naštudirali igrico »Deček z dvema imenoma«. Uprizorili jo bodo večkrat, posebej za starše in posebej za šolsko mladino. Na predstavo so se pripravljali z veliko prizadevnostjo.
So odveč napotki ali gostje?
V Brežicah imajo zasebniki okoli 40 turističnih sob, na predavanje o sprejemanju gostov pa so prišli komaj 4 poslušalci. Kaže, da jih napotki ne zanimajo, morda pa celo niso več zainteresirani za turiste.
V Krški vasi in na Čatežu je bdi odziv zelo dober. Tam tudi najbolj pridno oddajajo sobe, ko se prične sezona. Predavanje Je na pobudo Socialistične zveze organizirala delavska univerza v Brežicah.
Upravne službe se počasi modernizirajo
Prve dni junija bo razširjena seja občinskega sindikalnega svata in društva knjigo, vodij iz Brežic. Namenjena Je razpravi o mehanizaciji, strokovnosti zaposlenih in delovnih pogojih v upravnih službah delovnih organizacij. Sindikat je dal to na dnevni red zaradi tega, da bi pomagal urediti odnose med delavci* v proizvodnji in delavci v upravah. Obojestransko razu: mevanje bi lahko pospešilo napredek v delovnih organizacijah. Splošna ocena za upravne službe ni razveseljiva, ker se te veliko prepočasi modernizirajo. Tudi izobraževanju ne pripisujejo pravega pomena.
ZVEZA PRIJATELJEV MLADINE *V BREŽICAH USPEŠNO DELA
Pionirji po poti Kozjanskega odreda
Društva prijateljev mladine tekmujejo med seboj in 8. junija bodo na plenumu razglasili izid tekmovanja - Za letovanja pionirjev v Savudriji je vse pripravljeno - Prva skupina otrok bo odpotovala na oddih 21. junija - Oskrba za desetdnevno bivanje ob morju bo veljala 170 Ndin - Pionirji iz brežiške, krške in sevniške občine se pripravljajo na pohod po poteh Kozjanskega
partizanskega odreda
Občinska Zveza prijateljev mladine bo na plenumu 8. junija razglasila izid tekmovanja med društvi. Njihovo delo ocenjuje po doseženih točkah. Ob tej priložnosti bodo dobila društva tudi denarna priznanja. Člani predsedstva so se 17. maja na seji dogovorili, da bi tekmovanje med društvi nadaljevali, saj ta način mnogo pripomore k živahnejšemu delu.
Na razširjeni seji v začetku junija bo poročala o delu pionirska komisija, pregled uspehov med dvema plenumoma pa bo prisotnim predložilo predsedstvo občinske zveze. Razpravi o obeh poročilih bo sledila nato informacija o nalogah do konca leta
Prijatelji mladine se bodo pogovorili nato o načrtih za letovanje otrok. 21. junija bo odpotovala na oddih v Savudrijo prva skupina. Oskrba za enega ^otroka bo veljala 170 N din. Stroške za prevoz bodo morali starši poravnati posebej.
Občinska skupščina je predvidela v proračunu denar za brezplačna letovanja. Iz vsake šole bodo lahko poslali na oddih po enega učenca, ki, mu ne bo treba ničesar prispevati. Za enega iz vsake šole pa bo skupščina prispevala polovico vsote, potrebne za
desetdnevno bivanje ob morju. Pomoč družbe za letovanja ni velika in na marsikateri šoli se bodo težko odločili, koga bodo poslali brezplačno.
Na seji predsedstva so imenovali še koordinacijski odbor za proslavo 25. obletnice pionirske organizacije. Imenovah so tudi člane pripravljalnega odbora za pohod pionirjev po'poteh Kozjanskega pr-tizanskega odreda. Pohod bo med 20. in 30. junijem in se ga bodo udeležili tudi pionirji iz krške ter sevniške občine.
Prireditve in sprefemi v čast vojnim letalcem
Uspešen nastop šolarjev
Dramski krožek osnovne šole bratov Ribarjev v Brežicah je za širše občinstvo 11. t. m. uprizoril dramatizirano delo slovenskega pisatelja Antona Ingoliča Deček z dvema imenoma. Predstavo je občinstvo, ki je napolnilo dvorano prosvetnega doma, sprejelo izredno lepo, saj so to mladi igralci tudi zaslužili. Dan poprej so se predstavili tudi sošolcem, v soboto pa dijakom gimnazije in podružničnih šol.
21. maja, dan našega voj. nega letalstva, so v brežiški občini proslavili nadvse slovesno. Osrednja slovesnost je bila v Brežicah, kjer so na panojih pokazali slike iz življenja in dela vojnih letalcev,
Sklad za šolstvo štipendira 53 študentov
Iz sklada za šolstvo v občini Brežice sprejema štipendije 53 dijakov in študentov višjih ter visokih šol. Na srednjih šolah študira 24 štipendistov, na višjih in visokih šolah pa 29. Povprečna štipendija za dijake srednjih šol znaša 202 Ndin, za študente višjih in visokih šol pa 24,5 novih dinarjev.
podobne razstave s priložnostnimi predavanji pa so bile tudi v Cerkljah, Krškem, Sevnici, Bregani in Samoboru. Vojaki so organizirali 8 kulturnih prireditev, z njimi pa 90 nastopile Zdenka Zaletel, Vera Kodrič in Anka Juričič.
Osrednjo prireditev v Brežicah je organiziral Dom JLA s pomočjo sindikalnih organizacij, ki so oskrbele dva nastopa zagrebške komedije s
Copićevim »Vukom Bubalom«. Na praznik pa je bil v prosvetnem domu promenadni koncert zagrebške garnizije.
Polkonvik Franc Jordan, komandant cerkljanske garnizije, je v prazničnih dneh sprejel predstavnike oblasti in družbeno političnih organizacij okoliških občin, upokojene in demobilizirane pripadnike garnizije, pionirje in mladince iz sedmih šol in
druge. Na grobove umrlih pripadnikov so položili vence in cvetje.
Od 19. do 22. maja je bila na cerkljanskem letališču tehnična razstava letal in opre. me. Obiskalo jo je na tisoče ljudi, predvsem učenci osnovnih šol. V čast dneva vojnih letalcev je imel brežiški radio dve oddaji, ki so ju pri. pravili in uredili pripadniki garnizije.
M. Jaranoć
Pišecam sledita Bizeljsko in Dobova
SKUPINA DIJAKOV, ki je obiskala naše letalce v eni izmed komand, Je skupaj z vojaki in oficirji obstopila sodobno letalo, za spomin pa so se tudi fotografirali.
Na zadnji seji občinske Zveze prijateljev mladine — bila je v sredo, 17. maja — je bilo na programu poročilo o tekmovanju društev; po dejavnosti bi prvo mesto zasedlo DPM iz Dobove, toda seštevek ostalih točk je prvo mesto prjsodil DPM Pišece. drugo je Bizeljsko in tretje Dobova. Sledijo DPM Cerklje, Artiče, Globoko, Velika dolina, Brežice, Kapele in Stara vas. Posamezna društva bodo prejela denarno po. moč, odvisno od števila točk. Sklenili so, .da bodo s- to obliko sitimuliranje nadaljevali tudi v prihodnje in uporabili v korist otrok. Predsednik občinske zveze tovariš Metelko je nato seznami člane s potekom letošnjega letovanja otrok v Savudriji. Prva izme-
na bo odpotovala že 21. junija, oskrba za 10 dni, bivanja ob morju pa bo 170 Ndin. Za razvedrilo bodo nabavili nekaj rekvizitov, šole in starše' pa bodo še posebej obvestili o razporedu letovanja v občinskem počitniškem centru v Savudriji. Na seji so se dogovorili še o vsebini plenuma, ki bo 8. junija; takrat bodo podali splošno poročilo, poročilo pionirske organizacije, informacijo o bodočih nalogah, poročilo o tekmovanju
med DPM in razdelili denar po doseženih točkah.
Ob koncu so sprejeli še atovimi program prazmovanja 25. obletnice plonirsOoe organizacije. Imenovali so poseljen koordinacijski odbor, ki bo program dopolnil še z medobčinskim pohodom po poti Kozjanskega odreda ob koncu junija letos. Pohod bi orga-niziirali skupno s sosednjima občinskima zvezama, DPM Pišece pa bo pripravilo poseben kulturni program.
NOVO V BREŽICAH
■ KNJIGARNA NAPOVEDUJE VELIKO RAZPRODAJO KNJIG od
29 maja do 10. junija. Cene bodo znižane do 60 odst. V razprodaji bodo leposlovna dela, poljudnoznanstvene knjige in dela, ki ob-
Skrbne priprave za srečanje Kozjanskega odreda
V soboto. 20. maja, se je na sejd odbora za proslavo Kozjanskega odreda v Brežicah zbralo lepo število predstavnikov iz občin Šmarje, Laško, Šentjur, Sevnica, Krško in Brežice ter zastopniki občin Zaprešič, Klanjec, Krapina in Zabok iz Socialistične republike Hrvatske.
Najiprej so zelo podrobna in skrbna poročila podali vodje posameznih komisij odibo-ra. Tovariš Dominko je v imenu komisije za propagando in program spregovoril o glavnih nzačilnostih; poskrbljeno je za svečane listine ob predaji, lepake, značke in ostalo reklamo preik radijskih postaj in časopisja. Proslava ob letošnjem dnevu borca bo obenem bratsko srečanje borcev in aktivistov s Koczjanske-skega in z drugega brega So.
tle. Na njej bodo zato sodelovali tudi nastopajoči iz Hrvatske, mladinci, pripadniki predivo jaške vzgoje in armade, taborniki, gasilci in osta-
li. Posebne komisije bodo poskrbele za preskrbo s pijačo in jedili, nemoteno odvijanje prometa-in vse ostalo.
2. junija pričakujejo v Brežicah okrog 3000 gostov, od tega okrog 1000 borcev Kozjanskega odreda. Tega dne bo na mestnem stadionu ves dan kulturni, svečani in zabavno-športni program, na predvečer pa bo tovariško srečanje
✓ borcev tudi v bližnjih Piše-
Samo knjige prihajajo v vas
V Sromljah je potujoča knjižnica edina oblika kultur-no-prosvetnega dela. Društvo Svoboda je bilo nekoč tam, zdaj pa se nikakor ne more /obnoviti. Ce bi bilo več mladine, bi se že morda lotili tu-di kake igrice, tako pa kul-tumo-prosvetno delo spi.
cah. Pričakovati je nastop celotne jugoslovanske telovadne vrste. Posamezne dele programa bosta snemala tudi ljubljanska in zagrebška televizija. Ob koncu sobotne seje odbora so uskladili kulturni program ter razporedili del finančnih sredstev, sprejeli 1»
so tudi predloge in sklepe za nadaljnje delo.
Predsednik odbora tovariš Milan Šepetave je zaradi obilice dela dal ostavko na to mesto, vendar ni bila sprejeta, pač pa so mu dodelili še namestnika za koordinacijo in nemoten potek priprav.
Sodoben pouk tujih jezikov v učilnici brežiške gimnazije. S slušalkami na ušesih utrjujejo dijaki svoje jezikovno znanje.
ravnavajo dogodke iz narodnoosvobodilnega boja. Knjigama sprejema tudi naročila za živalsko enciklopedijo in druga obsežnejša dela, ki jih pripravljajo slovenske založbe.
■ NA PREDVEČER DNEVA LETALSTVA je bila v Brežicah slovesna akademija. Gostovah so igralci iz Zagreba. Naslednje dopoldne je bil pred prosvetnim domom promenadni koncert, ki ga je priredila godba na pihala. Tudi ta je prispela iz glavnega mesta sosednje republike.
■ V NEDELJO NAVSEZGODAJ je pripeljala v Brežice dolga kolona avtobusov. Ustavili so se pri črpalki za stadionom, del kolone pa se je založil z gorivom na Čatežu. Vseh skupaj je bilo 60. Pripeljali so Iz Ljubljane in so bili namenjeni v tovarno »RADE KONČAR« v Zagrebu, od koder so člane kolektiva odpeljali na Izlet na Plitvice. V Zagrebu se jim je pridružilo Se 40 avtobusov hrvaških transportnih podjetij.
■ DANES TEDEN SO PRIŠLI NA SVOJ RAČUN ljubitelji popevk. Trgovsko podjetje LJUDSKA POTROŠNJA Je povabilo v goste pevce Iz Ljubljane. Nastopili so: Majda Sepe, Berta Ambrož, Stane Mancini In Rafko Irgolič. Oddajo je vodila Nataša Dolenčeva. V od morih je gledalce v dvorani in poslušalce pri sprejemnikih seznanila s srečnimi številkami pri žrebanju, ki ga je za kupce priredila LJUD-. SKA POTROŠNJA.
■ DOBITNIK GLAVNEGA ZADETKA, mopeda, se do torka opoldne še ni oglasil. 100.000 Sdin pa je zadel Miha Peteline iz Sel pri Brežicah.
■ DELAVSKA UNIVERZA organizira tečaj za pripravo na sprejemni Izpit za višje in visoke šole iz matematike, slovenščine, gospodarskega zemljepisa ln osnov sociologije z družbeno ureditvijo SFRJ. Vsi, ki se bodo prijavili do 27. maja, bodo nato poklicani na skupni pogovor o tečaju.
V V
BREŽIŠKE VESTI
m
SKUPŠČINA OBČINSKE ORGANIZACIJE RK V KRŠKEM
Obračun pomeni že tudi priznanje
V sodelovanju s šolami, društvi in organizacijami so člani Rdečega križa izpeljali vrsto uspešnih akcij - V občini je včlanjenih v Rdeči križ 3.000 odraslih in 4.311 otrok in mladincev
Občinski odbor Rdečega križa v Krškem vključuje 11 krajevnih odborov s 3.000 člani. Razveseljiva je zlasti številka o podmladku, saj šteje ta kar 4.311 otrok in mladincev.
V Rdeči križ je včlanjenih več kot 99 odst. učencev osnovnih šol, na tehniški srednji šoli v Krškem in v šivalnici LABOD v Kostanjevici pa imajo samostojna mladinska aktiva.
Skupščina občinske organizacije Rdečega križa v Krškem je bila 19. maja in je ocenila skoraj dveinpolletno obdobje, ki je preteklo od zadnje skupščine. Občinskemu odboru so pri izpolnjevanju zastavljenih nalog in dolžnosti pomagale komisije. Vsaka od njih je sprejela ob izvolitvi svoj program in vsaka zase je pripravila tudi delovni obračun za skupščino.
Komisija za zdravstveno
vzgojo je v sodelovanju z občansko Zvezo prijateljev mladine in delavsko univerzo februarja prirejala zdravstvena predavanja v ŠOLI ZA STARSE. Poslušali so jih v Kostanjevici, v Podbočju, na Raki in v Leskovcu.
Za vzgojno zanemarjene otroke, za rejence in otroke iz neurejenih ter socialno šibkih družin je po svojih močeh skrbela komisija za so-cialno-zdravstvena vprašanja. Ta je ob pomoči šol, sveta za varstvo družine in društev prijateljev mladine urejala letovanja zdravstveno ogroženih otrok na morju in v planinskem okolju.
Občinski odbor RK je na njeno pobudo odobril tudi pomoč šolskim mlečnim kuhinjam leta 1946 in s tem — omogočil, da je 510 socialno ogroženih otrok prejemalo redno šolsko malico. Rdeči križ je raadelil fcudi mnogo
oblek med revne družine in otroke; precejšen delež tega so dobili Cigani, naseljeni v krški občini.
Z uspehi se lahko pohvalijo tudi druge komisije, zlasti komisija za podmladek Rdečega kruža. Veliko dela so opravili člani Rdečega križa, vendar o marsičem niso poročali; za opravljene naloge jim gre javno priznanje.
Skupščina pričakuje, da bo prihodnje delovno obdobje enako uspešno in da bo organizacija Rdečega križa pri
društvih in organizacijah po Vsakdanje srečanje z režiserjem (levo) na prizorišču vsej občini naletela na pri- sobotne uprizoritve. Dvorišče so pomagali urejati Bre-pravljenost za sodelovanje. staničani prostovoljno. Predstavo si bo lahko ogledalo ------------------------------ vsakokrat 400 ljudi (Foto: J. Teppey)
V SOBOTO BODO UPRIZORILI »MLINARJEVEGA JANEZA«
Premiera na brestaniškem gradu
»Jaz sem Urh, grof celjski, ortenburški in zagorski, ban hrvatsko-slovenski, dedič bosanskega kraljestva, kraljevi namestnik na Ogrskem, Češkem
in jetnik teharskih fantov«
Predsednik pionirskega odreda maršala Tita v Leskovcu sprejema kurirčkovo pošto. (Foto: Rezi Pirc)
Zapuščenemu gradu so igralci povrnili življenje. 2e mesec dni se vsako popoldne zbirajo tam in se pripravljajo na sobotno premiero. Uprizorili bodo Tomažičevo ljudsko igro o zadnjih celjskih grofih in teharskih plemičih. V njej nastopa nad 70 igralcev, plesalcev, pevcev in vojakov. Sami Brestaničani!
KRŠKE NOVICE
■ KONFERENCA ZK PAPIRNI-CARJEV — Komunisti krške tovarne papirja so imeli pred kratkim volilno konferenco. Ocenili so delo svojega komiteja in zahtevali, naj komunisti med prvimi predlagajo kakšno pot naj gre podjetje. Izvršni odbor sindikalne podružnice v tem »podjetju pa je nedavno sprejel delovni program za leto 1967. Ugotovil je, da bo precej nalog lahko opravil, kljub temu da nima dovodj denarja za vso dejavnost.
■ POCAS/TITEV DNEVA LETALCEV — Občinska konferenca SZDL Krško Je ob dnevu jugoslovanskega vojnega letalstva povabila pripadnike garnizije iz Cerkelj. Svečano akademijo so pripravili vojaki.
■ GASILCI CELULOZE PRVI
— Poklicni gasild slovenskih papi mičar jev so imeli nedavno tekmovanje v Radečah. Najbolj so se izkazali gasilci iz krške tovarne celuloze in papirja, za njimi pa so se uvrstili: Radeče, Vevče, Količevo ta Sladki vrh. Naslednje tekmovanje bo leta 1968 v Vevčah.
Vaje na gradu so združile staro in mlado. Režiser inž. Niko Galeša je povedal, da so imeli že nad 60 vaj. Nastopajoči vadijo po skupinah: igralci zase, plesalci spet posebej, sabljači in vojaki prav tako.
Užitek jih je gledati, s kakšno odgovornostjo in discipliniranostjo prihajajo tja. Igra je privabila mladino in celo upokojence. Najstarejši med njimi ima že kar sedem križev. Upokojenci bodo nastopili kot vojaki turške vojske. Ne bi jim prisodil let, ki jim jih je naložilo življenje, tako zagreti in mladostni so na vajah.
Pa ne samo nastopajoči, tudi drugi Brestaničani se ob popoldnevih zbirajo tam,
saj je za tak spektakel treba velikih priprav. Prostovoljci so uredili notranje grajsko dvorišče, ga izravnali, nasuli z gramozom in pripravili prostor za oder. Sodelovali so člani Turističnega društva ter kolektiv Mizarske delavnice in ELEKTRARNE iz Brestanice. Oder bo poslej lahko služil tudi za druge kulturne prireditve.
S komerkoli navežem pogovor, vsak pohvali prizadevnost mladega režiserja, ki se je s tolikšnim zanosom in železno voljo lotil igralskih priprav. Zbral je okoli sebe vso Brestanico, zavedajoč se, da je v ljudeh amaterizem še izredno živ. Ni se zmotil: nihče ni odpovedal.
J. TEPPEY
Srečanje v Brestanici
PROPAGANDNA DEJAVNOST JE ŠE NA MAJAVIH NOGAH
Za dobrodošlico turistom v Krškem
Turiste bodo letos vabili na razstave v galeriji, na srečanja k ribniku ob Zdolski cesti, na vinsko trgatev na Sremiču in na druge prireditve — Za urejanje zelenic in parkov se turistični delavci dogovarjajo s krajevno
skupnostjo
V nedeljo, 11. junija, bo v brestaniškem gradu zbor rezervnih oficirjev in podoficirjev občine Krško. Na to srečanje bodo povabili poslanca dr. Jožeta Brileja, polkovnika aviacije Pranca Jordana in še nekaj drugih gostov.
V Brestanica pričakujejo tisti dan okoli 400 udeležencev. Vsi člani združenja rezervnih oficirjev in podoficirjev so prejeli vprašalne pole, na katere bodo vpisali svoje predloge za nadaljnje oblike izobraževanja članstva. Anketa vsebuje 18 vprašanj.
Na srečanju rezervistov v Brestanici se bodo pogovorili
o delu v letih 1967 in 1968.
Osvojili bodo tiste oblike, ki obetajo poglobljeno teoretično izpopolnjevanje. Sprejeli bodo tudi program sodelovanja z drugimi organizacijami.
Sto učencev
Glasbeno Solo v Krškem obiskuje okoli 100 učencev. Vpisani so v šestih oddelkih. Prosvetni delavci so na seji občinske skupščine predlaga-
li, naj se prispevek staršev nekoliko poveča, ker je bil do sedaj res zelo majhen. Ta ukrep bo šola prisiljena izpeljati, če znesek v skladu ne bo kril vseh njenih potreb..
Turistično društvo v Krškem s precejšnjo samozavestjo snuje načrte za mednarodno turistično leto. Veliko razumevanja zanje pričakuje od vseh, ki lahko pomagajo, da dobrodošlica turistom ne bo napisana samo na papirju, ampak, da jo bodo ti zares začutili na slehernem pragu gostišča, trgovine ali kulturnega hrama.
Propagandi daje društvo pomembno mesto, vendar ta še močno šepa. Manjka koordinacijski organ (na primer občinska turistična zveza), ki bi Prevzel to skrb za vso občino. Društvo samo ne more Speljati vseh načrtov, četudi s® po svojih močeh trudi, da bi vplivalo na občane. Marsikaj je celo zamujeno, saj je tukaj že maj.
Letos nameravajo natisniti 15.000 razglednic pokrajine v barvah in založiti z njimi trgovine, gostišča in trafike.
Vsem prometnim organizacijam, trgotvinam in gostinskim obratom priporoča društvo, naj založijo svoje lokale s prospekti, letaki, ceniki, zastavicami in spominki z oznako mednarodnega turističnega leta na vidnem mestu.
Turistični delavci bodo poskrbeti, da bo v občini čim-več informacijskih tabel, kažipotov in zemljevidov krškega območja za boljšo orientacijo turistov.
V načrt društva sodi tudi več prireditev, ki naj bd privabile turiste. Društvo bo sodelovalo pri sprejemu izseljencev, z vodstvom galerije se bo dogovarjalo za organizacijo razstav, z AGROKOMBINATOM za vinsko trgatev na Sremiču, z Avbo-moto društvom za speedway dirke, ra: zen tega bo prirejalo prijetna srečanja na ribniku ob Zdolski cesti.
S krajevno skupnostjo v
Krškem se že dogovarja za urejanje zelenic in parkov, za čistočo na cestah in pločnikih, za vzdrževanje zgodovinskih in klil turnih spomenikov in podobno.
Lovsko družino turistični delavci spodbujajo k čimprejšnji dograditvi doma na Lib-ni. Na investicijsko dejavnost društvo lahko vpliva le z besedami. Zelo se zavzema za to, da bi Krško čimprej dobilo avtobusno postajo s primernim čakališčem za potnike. Vso pomoč nudi društvo tudi zasebnikom, ki želijo najeti turistični kredit za izgradnjo tujskih sob.
Uspehe si obetajo turistični delavci tudi od boljšega sodelovanja z občinsko skupščino, gospodarskimi organizacijami, lovskimi, ribiškimi in drugimi društvi, saj je skrb za razvoj turizma skupna vsem občanom.
J.T.
Partizansko bolnišnico na Pohorju obnavljajo
Pod vodstvom posebnega odbora, ki ga sestavljajo člani borčevskih organizacij Se novega in Brestanice, so v nedeljo, 7. maja, začeli obnavljati partizansko bolnišnico na Travnem lazu pod Bohorjem. Pri delu je sodelovalo kar 40 mladih planincev iz Brestanice in Senovega, precej odraslih planincev in članov ZB. Delu sta prisostvovala tudi ranjenec XIV. divizije Matija Ožanič in Milan Alič-Matevžek iz Ljubljane.
Prostovoljci so očistili teren, popravili pot in na njej obnovili tri mostove. Dela bodo nadaljevali tesarji, mladi planinci pa bodo markirali pot.
V načrtu imajo tudi markacijo poti do bolnišnice prek slapa Ubijavnika. Bolnišnica bo obnovljena do dneva vstaje slovenskega naroda, 22. julija, ko bo svečana otvoritev.
Organizaciji, ki sta prevzeli obnovo bolnišnice na Bohorju, se zahvaljujeta gozdni upravi s Planine, ki je prispevala ves les, potreben za obnovo.
Znižane cene pri »ELEKTROTEHNI« v Krškem
V prodajalni ELEKTROTEHNE v Krškem so te dni znižali cene loščilcem GP-5 »VIDRA« iz tovarne Iskra v Kranju, PP/R kablu 2 x 1,5 milimetra in gramofonom EG-5 SK iz tovarne RIZ.
Na zalogi ima prodajalna vse vrste zemeljskih kablov in GOT (OG) kablov. Velika izbira elektromotorjev, brusilnih in polimih strojev po zelo ugodnih cenah!
Oglejte si zaloge sami in se prepričajte o bogati izbiri!
Z zastavo po poteh XIV. divizije
13. in 14. maja so obiskali Bohor in Senovo slovenski študentje iz Zagreba, ki so tokrat že četrtič opravili ta pohod. 2e drugič jih je spremljal general Jaka Ajvšič. 13. maja so se na Senovem srečali s predstavniki družbenopolitičnih organizacij, nato pa odšli proti Bohorju. Na Bohorju so priredili program, nato pa v nedeljo odšli k partizanski bolnišnici na Travni laz, kjer so si skupaj z generalom Jako Avšičem ogledah obnovitvena dela na bolnišnici. O bojah Kozjanskega odreda in o bojih na Bohorju sta jim pripovedovala Mihael 2mavc iz Brestanice in Lojze Zupanc-Tine iz Lošc. Po povratku z Bohorja so si študentje v nedeljo zvečer ogledali še izseljenski muzej v brestaniškem gradu. Pred odhodom so se zahvalili gostiteljem s Senovega, ki so jim omogočili pohod.
R. K.
DROBNE S SENOVEGA
■ NOVI DS RUDNIKA se je zbral 19. maja na prvo sejo. Za predsednika je bil izvoljen inž. Martin Vidmar, za podpredsednika pa Franc Erjavec. Na seji so izvolili še 9-članski upravni odbor in
19 komisij DS, med njimi nekaj strokovnih.
■ BOLNIŠNICO NA TRAVNEM LAZU pod Bohorjem obnavljajo še naprej. 21. maja je nadaljevala z obnavljanjem skupina 20 članov ZB in PD s Senovega in iz Brestanice.
■ PROSLAVO S TEKMOVANJEM v strelstvu, s sre-čolovom in kulturnim programom pripravljajo rezervni oficirijd krajevnega združenja Senovo. Na tej proslavi se bodo 12. junija zbrali rezervni oficirji iz vse občine Krško. Ogledali si bodo tudi izseljenski muzej v brestaniškem gradu.
■ MANJ PREMOGA so nakopali ta mesec v rudniku Senovo, ker so odkopni pogoji spet slabši. Proizvodnja kljub temu še ni pod planom in rudarji se trudijo, da bi dosegli plan in izboljšali finančni uspeh.
Na vrsti je vodovod Leskovec-Veniše
Kljub pomanjkanju denarja za komunalno dejavnost je še letos predvidena gradnja vodovoda Leskovec — Ve-niše. Vse komunalne storitve bodo letos zaračunavali po ekonomskih cenah, da bodo odslej lahko zbrana sredstva uporabili za redno vzdrževanje komunalnih naprav in za razširjeno reprodukcijo.
Do konca leta naj bi odkupili tudi zemljišče za pokopališče Senovo — Brestanica in pripravili vse potrebno za postavitev mrliških vež na pokopališču v Krškem.
Ne po programu,
marveč rr‘ delu
Loka bo dobila letos 300 tisoč Sdin za ureditev prosvetne dvorane. Tako je pred kratkim odločil svet za kulturo in prosveto ter telesno vzgojo, ki je menil, da je tega investicijskega denarja tako malo, da ga ne kaže še drobiti. Svet je obravnaval tudi delitev denarja za redno dejavnost prosvetnih in športnih društev. V ta namen je iz občinskega proračuna za letos odločenih 2,5 milijona Sdin. Ko je obravnaval, po kakšnih kriterijih naj bi denar delili, je odločil, naj bi ga delili po izvršenem delu, ne pa na osnovi delovnih programov, ki največkrat niso uresničeni. Tako se bo svet sestal vsako četrtletje in razdelil za tisto četrtletje pripadajoči denar tistim društvom, ki bodo dokazala, kaj so naredila.
Gasilsko društvo bo dobilo nazaj
Na zadnji seji sevniške občinske skupščine so obravnavali tudi prošnjo sevniške-ga gasilskega društva, da mu ne bi bilo treba plačevati prometnega davka od pijač, prodanih v lastnem bifeju. Po daljši razpravi je bilo sklenjeno, naj bi društvo prometni davek plačevalo, vendar bi bil ta znesek vrnjen društvu v obliki dotacije. Gasilci denar zelo potrebujejo za svojo dejavnost.
SZDL še premalo množična
Občinska organizacija SZDL v Sevnici, ki jo sestavlja 22 krajevnih organizacij in dve podružnici, vključuje 53,9 odstotka volilnih upravičencev. Izredno nizek odstotek ima krajevna organizacij«, v Lončarjevem dolu (26,4) in Ledini (29 odst.), zelo velik odstotek pa na Bregu (93) in v Orehovem (86,4 odst.). Občinsko vodstvo organizacije meni, da je odstotek celotnega članstva prenizek. Opozarja tudi na zmotno prepričanje, da je dovolj, če je v Socialistični zvezi le en član družine.
V 3 letih 15 ljudi manj na občini
Sevniška občinska uprava je od leta 1964 zmanjšala število uslužbencev od 81 na 66. Vtendar nekateri občani s tem de niso zadovoljni. Navajajo primerjavo s trebanjsko občino, ki ima sioer tisoč prebivalcev manj pa tudi občinsko upravo za 14 ljudi manjšo.
V Šentjanžu so za samoprispevek
V nedeljo 7 maja, je bdi v Šentjanžu dobro obiskan zbor volivcev, ki sta se ga udeležila tudi predsednik in podpredsednik sev-Difike občine ter načelnik uprave za dohodke. Na zboru so udeleženci razpravljali o uvedbi krajevnega samoprispevka za obnovo in razširitev prosvetnega doma, ker ne ustreza več potrebam. Pisali smo že o tem, da le to delo predvideno tudi v programu investicij V Šolstvu do 1970 leta. Preureditev dvorane, ki ji zdaj propada pod, bi veljala najmanj 10 milijonov Sdin, SentjanSka šola, ki zdaj nima telovadnice, pa bi jo lahko uporabljala tudi v te namene.
Na zboru so sklenili, da bodo uvedli krajevni samoprispevek v višini 1,5 oast. od neto osebnih dohodkov, 1 odst. od pokojnin in 1,6 odst. od katastrskega dohodka kmetov. Vendar sklep še pi dokončen, ker morajo isto skleniti tudi drugi zbori volivcev na območju šentjunške krajevne skupnosti.
Ob tej priložnosti so ponovno razpravi j ali o vodovodu in prodaji zemljišč, predstavnik oddelka za finance občinske uprave pa je zbranim razložil novi zakon o prispevkih in davkih, ki razvriSča zemljišča v tri skupine.
S PRVE SEJE OBČINSKE KONFERENCE- V SEVNICT TVIAJA
Volitve so dokazale, da smo na
Za novega predsednika občinske konference je bil izvoljen Niko Pečnik, vodja komerciale v Kmetijskem kombinatu Zasavje - V kratkem bodo konstituirali tudi druge organe konference
PRIJETEN IZLET NA PECO Pred kratkim je 21 planincev, članov Planinskega društva Radeče, obiskalo Velenje, Slovenj Gradec, Ravne in črno. Med planinci sta bila najmlajši 7-letni član in nastarejši 64-letni planinec. Na fotografiji: Ciril Adam in Stanko Skočir pred planinskim domom na Peči (1665 m)
»Večina krajevnih organizacij SZDL je v zadnjem obdobju povečala svojo dejavnost in vpliv. Naši ljudje so pripravljeni sodelovati, organizacija pa se mora prilagajati spremembam, ki jih prinaša razvoj. Biti mora spodbudnik družbenih odločitev; vodstva morajo imeti posluh za vsakdanje življenje naših ljudi, pozoren je treba biti tudi za drobne, na videz nepomembne stvari, ki pa veliko vplivajo na odnose med nami. Večje zaupanje občanov je treba z delom upravičiti tudi v prihodnje, je dejala v obsežnem referatu dosedanja predsednica občinskega odbora SZDL tov. Elka Grilc.
»Zato so tudi bodoče naloge zelo odgovorne: še naprej moramo razvijati samoupravni sistem, skrbeti za izobraževanje predstavnikov družbenih organov, krajevne skupnosti uveljavljati tudi na drugih področjih, in ne samo v
„Še vedno živijo v našem spominu!"
Učenci osnovne šole v Tržišču so pisali nalogo o pionirjih — kurirjih v narodnoosvobodilni borbi. Najboljšo je napisal Ivan Hočevar, predsednik pionirske organizacije. Njeno besedilo je šlo v kurirčkovo pošto, del pa se glasi takole:
... Ustanovili so pionirske odrede; ki so na najrazličnejše načine pomagali v NOB. Pionirji so bili kurirji, pogumni in vztrajni kot njih starši. Marsikatero nalogo so obdržali le zase, čeprav je sovražnik hotel izsiliti skrivnost. Niso klonili, četudi so bili lačni, žejni in onemogli od pretepanja. Pogumno so zrli smrti v oči.
Po osvoboditvi so stopili v vrste delovnih brigad in skupaj z drugimi pomagali graditi nove domove. Vedno so delali nasmejani, čeprav so videli mnogo groznih prizorov. Ko so odhajali z delovišča, so peli partizanske pesmi in pogumno korakali skozi vas.
Danes hodimo v šolo in uresničujemo Tvoje besede, ki se glasijo: Pionirji, vaša prva dolžnost je učenje! Sedaj samo slišimo o strahotah, ne vemo pa, kaj je trpljenje.
Slava vsem pionirjem,
ki so darovali Življenje za
življenje, ki ga mi živimo! Naj vedo, da še vedno živijo v naših srcih!
UUttimilllli!l!lllUUUiltlllUKJIU!MI]UllHUlllllUIIUHllllHUtil»li>H:iillllHHim!ll!ll!IIKUili:ilillliillitiillitlilillllltiimUimWWMiimiiU