v- *\,v * ** ■ BAGAT TOVARNA ŠIVALNIH STROJEV ZADAR vam sporoča, da je odprla v NOVEM MESTU, Prešernov trg 1,5 svojo novo poslovalnico. Razen šivalnih strojev dobite v prodajalni tudi bogato izbiro pribora za krojenje. Vso srečo, tovariš Tito! Kolikokrat smo že slišali iz ust neštetih ljudi: »Kako do* bro je, da imamo Tita!« V tem kratkem stavku je zgoščeno vse, kar čutimo in delamo že desetletja: naš boj za svobodo in boljše življenje; v njem je bistvo naše revolucije, Je 30-letni boj Komunistične par- tije Jugoslavije, ki je pod Titovim vodstvom zrasla v organizirano silo, zmagovalko v vseh odločilnih bitkah. V vse to pa je s srčno krvjo vtkano življenjsko delo tovariša Tita. Zato mu na današnji praznik mladosti, ko slavi 75. rojstni dan, iskreno in navdu- šeno želimo od Triglava do Vardarja: Vso srečo, dragi naš tovariš Tito! Čvrsto zdravje Ti voščimo in mnogo zadovoljstva ob vsem, kar si nam dal in kar s Teboj vred zvesto gradimo naprej. Srečno, srečno, dragi naš tovariš Titol »Delavsko in družbeno samoupravljanje je tista sila, ki čedalje bolj krepi in nadalje razvija bratstvo in enotnost narodov Jugoslavije, doseženo v narodnoosvobodilni vojni in socialistični revoluciji. To dela našo socialistično skupnost močno in monolitno«. TITO IZ ČESTITK NAŠIH NAJMLAJŠIH ZA LETOŠNJI ROJSTNI DAN TOVARIŠA TITA Naš ljubljeni tovariš Tito! Srečni smo, da potuje tudi letos štafeta mladosti skozi naše kraje, da se voščilom delovnih množic lahko pridružimo tudi mi z iskrenimi čestitkami za Tvoj 75. rojstni dan. želimo, da bi nas še naprej tako varno vodil po poti socializma in miru. Prisrčno Te pozdravljajo in Ti kličejo še na mnoga leta — učenci osnovne šole Suhor ter krajevne organizacije Moje voščilo maršalu Titu Dragi tovariš Tito! Mnogo mnogo lepih želja imam in prav vse hite k Tebi, tovariš Tito! Vem, da imaš rad nas otroke. Veliko jih to prišlo za Tvoj 75. rojstni dan k Tebi in ti podalo svojo ročico. Neznatno ročico Tvoji tako močni roki, s katero nas vodiš v lepše življenje. Tudi mi bomo odrasli in postali veliki in močni; 'hodili bomo po Tvoji poti. Skrbeli bomo s svojim znanjem za našo lepo domovino. Dragi tovariš Tito, ostar ni še mnogo mnogo let med nami zdrav in srečen! To so želje Ide Starčič, učenke 8. b razreda osnovne šole bratov Ribarjev v Brežicah »Pridite tudi v Knežjo lipo!« Dragi tovariš Tito! Danes, ko pišemo čestitko za Vaš rojstni dan, je lepo in sončno vreme. O Vas smo slišali že mnogo mnogo besed. Potovali ste po vseh krajih, po vaseh in mestih, po državah in republikah. Naša velika želja je, da obiščete tudi nas otroke iz Knežje lipe v kočevski občini. Vsi bi Vas nestrpno in željno čakali, veliki in mali z rožicami v rokah! Pozdrave in čestitke pošiljamo s kurirčkovo po. što. Pisemca boste dobiU iz vseh vasi in mest. ImeU boste dosti branja. Želimo vam mnogo sreče m veliko zadovoljstva med jugoslovanskimi narodi! Pionirji iz Knežje lipe Učenci iz Velikega Gabra: Dragi tovariš Tito! Letos praznuješ 75. rojstni dan. Ob tem prazniku Ti želimo, da bi nas Še dolgo uspešno vodil Mi pa ti obljubljamo, da se bomo pridno učili in postali vredni nasledniki naših hrabrih borcev. Pionirji osnovne šole Veliki Gaber GRIBLJE; »Postali bomo dobri učenci!« Ljubljeni naš voditelj* tovariš maršal Tito! K Tvojemu visokemu jubileju Ti pionirji in vsi vaščani iz Gribelj iskreno čestitamo! Poznamo Tvoje velike napore v času zadnje vojne in tudi zdaj si eden izmed prvih borcev za mir. želimo Ti, da bi še dolgo let zdrav in vesel. vodil naše ljudstvo po poti napredka. Mi smo še majhni, a naša volja je čvrsta, zato Ti obljubljamo, da bomo postali dobri učenci in pravi državljan ni. Tovariško Te pozdravljajo. pionirji in delovno ljudstvo iz Gribelj v Beli krajini OD 25. MAJA DO 4. JUNIJA Lepo vreme nekako 25* 26., 30. in 31. maja. V ostalem hladneje in nestalno s padavinami, po večini v obliki ne* vihtnih ploh. Dr. V. M. mm 'v Ah '‘tp &$$$ 8*# 3 m ♦ \ PETINSEDEMDESETI ROJSTNI DAN PREDSEDNIKA TITA ★ PETINSE 7, r; Siromašno hrvatsko Zagorje s pohlevnimi bregovi in skopo zemljo se je stoletja borilo z zavojevalci in s fevdalci, s Turki, Avstrijci in Madžari, z nasiljem plemstva in cerkve — za svobodo, za golo človeško življenje ... Matija Gubec, ki ga je ban in škof Draš-kovič kot zagorskega »kmečkega kralja« kronal z razžarjeno krono, že stoletja živi v spominu ljudi. V teh krajih, v malem Kumrovcu, je kot sedmi otrok revnega hrvaškega kmeta Franje Broza in slovenske kmetice Marije Javoršek zagledal pred 75 leti svojo prvo pomlad Josip Broz. Tu je preživel mladost kot vsak drug naš pastirček ob materini nežnosti, očetovih skrbeh in veselem ognju domačega ognjišča. (Slika levo: soba v Brozovi hiši v Kumrovcu, danes preurejeni v muzej) Precejšen del zgodnje mladosti je preživel tudi pri svojem delu v Podsredi na tej strani Sotle, v Sloveniji. Po osnovni šoli v Kumrovcu in ko se je izučil obrti v Sisku, ga kmalu srečamo kot delavca v Kamniku (slika levo: Josip Broz v zadnji vrsti v sredini), pozneje pa tudi po velikih evropskih tovarnah. Vrnil se je spet v domovino in začel prizadevno delati v sindikalnih in delavskih gibanjih. Policija ga je začela preganjati in tako se je začela njegova pot političnega zapornika od Lepoglava do Maribora. (Slika desno: Moša Pijade in Josip Broz v Lepoglavi). Umaknil se je v ilegalo (slika zgoraj desno: iz falsificirane legitimacije Josipa Broza na ime inženirja Kostanjška), leta 1937 pa je prevzel vodstvo Komunistične partije Jugoslavije. O položaju v jugoslovanski Komunistični partiji v tem času piše Edvard Kardelj: »Titova zahteva, da se vodstvo Centralnega komiteja vrne v domovino, kar se ni zgodilo, vse dokler ni on postal generalni sekretar Partije, je v resnici pomenila več kot samo rešitev organizacijskega problema. To je bil popolnoma nov program, program renesanse Partije v celoti, globoka sprememba v orientaciji organizacije. Vrniti CK v domovino je pomenilo vrniti ga Partiji in Partijo vrniti jugoslovanskemu delavskemu razredu...« Tito je človek, ki se je ▼ hudih in kritičnih dogodkih s sw)jLmi dejanji vzdignil do simbola poguma in odločnosti v boju za nacionalno neodvisnost svoje dežele, človek, ki je s svojo aktivnostjo na mednarodnem področju dokazal, da zna uskladiti moč stališč z modrim smislom za stvarnost... ALDO MORO. predsednik vlade republike Italije, 1965 Tovariš Tito, 45-letni sekretar KPJ, je zbral okrog sebe v novem CK mlade, vendar v ilegalni borb1 preizkušene revolucionar* je. Posledice njegovega prizadevanja so kmalu od; jeknile po vsej Jugoslaviji-štrajki, protifašistična zb^ rovanja, politični shodi, povečana sindikalna dejavnost in drugo tedanjih* buržoaznim oblastnikon niso dali nobenega mirnega dneva. Bolj ko se je vojna bli' žala mejam Jugoslavije, širša je postajala dej&v' nost Partije. »Bolje ra* nego pakt!« je odjeknu enodušni protest Komun1' stične partije in ljudstva Jugoslavije ob P°dP^. pakta 25. marca 1941 (si ka levo: demonstracije marca v Beogradu). ' aprila zjutraj sta NemčiJ in Ttpltta s svojimi sa^ liti napadli Jugoslavijo.•• \ iMM ...- m DEMDESETI ROJSTNI DAN PREDSEDNIKA TITA ★ PETINSEDEMDES , Obnova je biia pOVOjne dni naj-^01J pereča naloga. »Treba je zbrati ^drobljene sile v enotno pogonsko j**°č, ki bo zmlela vse pred sabo. To ^ Potreba današnjega in jutrišnjega gT16** « je govoril Tito na II. kongresi Narodne fronte Jugoslavije 7. avgusta 1945 v Beogradu. AVm 111 zasedanJu v Beogradu je bil vNOj proglašen za začasno ljudsko ■ uP&čino DFJ. Zakon o agrarni re- formi je bil eden prvih revolucionarnih sklepov nove skupščine. Z gospodarskim in političnim razvojem dežele je rasla tudi moč v NOB prekaljene Jugoslovanske ljudske armade. Tito je rekel, da je treba delati kot da bo sto let mir in biti pripravljen kot da bo jutri nekdo napadel svobodo in neodvisnost domovine (slika desno: vrhovni komandant na manevru naše armade). Naše kraje so zasedli o-kupatorji z vseh vetrov. Samo partija pod vodstvom Josipa Broza-Tita je imela že od vsega začetka jasne in poštene načrte za usodo jugoslovanskih narodov. 4. julija 1941 je Politbiro CK KPJ v Ribnikarjev! vili na Dedinju sprejel ‘zgodovinsko odločitev: poziv e a začetek vseljudske vstaje. V srcu zasužnjene Evrope je zasvetila takrat še skromna, vendar pogumna in odločna ideja odpora. Pričela se je neenaka borba za vsako ped zemlje, za vsakega človeka, za svobodo 22. decembra 1941 je bila v Rudem ustanovljena Prva proletarska brigada. Vrhovni komandant partizanskih enot je bil tovariš Tito (slika desno), ki je z vrhovnim štabom narodnoosvobodilne partizanske in prostovoljske vojske Jugoslavije vodil vse naše narode v boj proti strahovanju in nasilju. (Slika levo: Tito nad topografsko karto na položaju v Mliništu jeseni 1942). Mnogo je bilo težkih trenutkov, v bitki na Sutjeski, kjer je bil ranjen tudi tovariš Tito, pa se je spet pokazal njegov globok čut za ljudi in njihovo usodo. Zaščita ranjencev in važna Titova odločitev za njihovo rešitev je začudila večkrat nadmočnega nasprotnika. Tito sam je rekel o tej bitki: »To so bili najtežji dnevi v mojem življenju in osvobodilni borbi, prav zaradi tega, ker nisem vedel, kako bi rešil ranjence...« Slika spodaj: Branko Šotra: ESRENOS RANJENCEV) Hkrati pa je na vsem osvobojenem ozemlju rasla tudi nova, ljudska oblast. Na zgodovinskem zasedanju AVNOJ novembra 1943 so bili postavljeni temelji nove države — demokratične federativne Jugoslavije. Tito je postal predsednik vlade in dobil naslov maršala Jugoslavije. Jean Muset, profesor na pariški Sorboni, je rekel leta 1945: »Tito je veliki vodja ljudstva, izreden politik in državnik ... Blagost je prva črta, ki se vidno zari- suje na Titovem obraeu... To ni nar rejena blagost, kakišne se portušujejo mnogi državniki temveč povsem naravna, ki takoj osvoji...« Moč okupatorja je pešala. Akcij* jugoslovanskih partizanov so občutno ovirale tudi nemšika prizadevanja na vzhodni in zahodni fronti. Oktobra 194/ je bil osvojen Beograd. Svoboda in z njo graditev nove domovine sta se hitro bližali. PETINSEDEMDESETI ROJSTNI DAN PREDSEDNIKA TITA ★ PETINSE ; ; f t ' ' ' 29. novembra 1945 je bila sprejeta deklaracija o proglasitvi republike (slika zgoraj: zgodovinski trenutek ob podpisovanju deklEiracije), 31. januarja 1946 pa Ustava Federativne ljudske republike Jugoslavije. Po tej ustavi in po pooblastilu ljudske skupščine je tovariš Tito sestavil novo vlado. Ustvariti je bilo treba pogoje za nadaljnjo ekonomsko rast mlade države. Množične delovne akcije so ta čas zajele vse kraje države. Tito je mnogo potoval, saj je hotel neposredno videti in slišati ljudi in njihova prizadevanja za boljšo prihodnost. Po sporu z Informbirojem je postala Jugoslavija pomembna kot mednaroden činitelj. Dosledna in neodvisna zunanja politika je ustvarila Jugoslaviji velik ugled po vsem svetu. Titova srečanja z velikimi politiki, potovanje miru in skupen nastop nevezanih dr-žarv so večkrat vplivali na svetovna politična dogajanja (slika desno: Churchill na obisku v Splitu 1960; slika spodaj: Tito med prvim obiskom v Etiopiji decembra 1955 s cesarjem Haile Selasijem v okolici Majčaua med razlago zgodovinske bitke iz leta 1896). Tako minevajo dnevi, meseci in leta, izpolnjena ■ delom. Leta, podobna eno drugemu; stopnice časa, od kjer se vidi rast te dežele in njena bodočnost, ki jo grade ljudje za sebe in za tiste, ki bodo prišli ea njimi. če boste kdaj šli po Užički ulici v Beogradu, boste naleteli na enonad- Ogromen je prispevek predsednika Tita k mednarodnemu sodelovanju dn razumevanju, prav tako tudi za splošno stvar miru... WINSTON CHURCHILL, * predsednik vlade Velike Britanije, 1953 Sef jugoslovanske države maršal Tito je zaslužil najgloblje spoštovanje vseh, že celo tistih, ki z njim ne soglašajo v političnih glediščih, predvsem zavoljo svoje trdnosti ki privrženosti svojim idealom ... N PIERRE MENDES FRAN-\ CE, bivši premier frcmco-«ft» republike, 1969 \ stropno hišo z vrtom, v kateri živi in dela tovariš Tito. Morda boste videli tudi Tita samega ali z ženo Jovanko v zgodnjih jutranjih urah med sprehodom ali med popoldanskim odmorom. Malo ima prostih uric, vendar najde čas tudi za limonovce na terasi in za sadovnjak, ki ga je sam zasadil, če boste prišli maja s Titovimi najmlajšimi gosti, vas bo pričakal z vedrim nasmehom in toplim stiskom roke na pragu gostoljubne hiše. Povabil vas bo naprej s široko dobrosrčno kretnjo in rekel: »Naj vam ne bo nerodno, počutite se kot doma!« (Na sliki desno: Tito z ženo Jovanko in vnuki). Veliko moči je treba Titu, boste rekli, ko ga boste zagledali v svoji vasi ali mestu, v svojem kraju nekje med Triglavom in šarplanino, med Donavo in Neretvo na enem izmed njegovih številnih obiskov. Njegov nasmeh, v reki ljudi okrog sebe vam bo vlil novih moči. Z zadovoljstvom boste ugotovili: tudi Titu je srečanje z vami dalo novih moči. Tu, v ljudeh torej, je vir njegove moči! Hoteli bi mu veliko povedati, pa morda ne bo časa za več kot za en sam vzklik: Zdravo! Zdravo, dragi naš tovariš Tlhrt O reformi Bistvo je v tem, da je gospodarska reforma edini možen način, da močneje krenemo naprej v razvoju naše-s^ga družbenega življe-®ja, da hitreje povečajo življenjsko raven delovnih ljudi, da dosežemo nagrajevanje po tistem, kolikor kdo prispeva itd., kajti nihče nima pravice zahtevati, da bi drugi delal zanj. Razumljivo je, da se bomo v sedanjem obdobju izvajanja gospodarske reforme srečavali z velikimi težavami- Toda nekateri tega se ne razumejo, drugi, tisti zlonamerni, ki so proti takšni gospodarski reformi in nas klevetajo, pa pravijo, kako bomo delali, a ostakli lačni. S tem se ne strinjam. Nikoli se niso odrekli obveznostim do delovnega človeka, kateremu želimo ustvariti in kateremu ustvarjamo človeka dostojne življenjske razmere. (Iz govora predsednika Tita v Pirotu po vrnitvi iz LR Bolgarije.) Tito v očeh sveta Veliko besed so v svetu povedali o predsedniku Titu, o njegovi izjemno pomembni vlogi v boju jugoslovanskih narodov za osvoboditev in Vgradnjo socializma. Izjave mnogih tujcev imenujejo Tita »državijć n sveta«. Zabeležili smo nekaj izjav o našem p edsedniku republike, katere-politični ugled in državniška aktivnost zavzemata . pomembno mesto v mednarodnem dogajanju Tito je za Jugoslovane ti-st°. kar je Washinton za ^ftienko. Prvi v vojni, prvi v in prvi v srcih svojiih s°državl lanov. hindvstan STANDARD, “ »el«, 25. maja 1954 ... zmaga Tita in njegovih partizanov je najpopclnejša med zmagami, ki so jih izbojevala nacionalna odporniška gibanja drugih, dežeQ, iz nje Je bila rojena nova Jugoslaviji. prekaljena v ognju in krvi... MICHELE HENRY, generalni sekretar komiteja za zgodovino II■ svetovne vojne. Pariz, 1961 ^anes ni državnika, ki bi imeli tako radi kot SPIROS MELOS, predsed-ttifc Akademije znanosti, Atene, 1959 Itito igra v svetovni politi-ylQgot o kakršni ni mogel r^ati noben vodja jugoslo-^ke države... Marcel edmond nei- GELAINE, literat, politik, to minister francoske republike, 1961 , Predsednik Kennedy je ze-občudoval tisto, kar je *7edsednik Tito storil za Jugoslavijo. Robert f. / kennedy, senator ZDA, 1965 .^dko je v svetu obstajala uPina vodilnih ljudi, ki bi tako zavedali svojega od-^a^to ^tnih kot do narodov, kakor se te-® zavedajo Tito in ljudje njega ‘ ANEURIN BEVAN, vodja levega krila laburistične stranke in minister Velike Britanije, 1953 ft d0, ne Pride do jj^ičakovanega obrata, ki bi ^j^ročil vojno, bodo morale evropske dežele druga za He sprejeti politiko aktiv-. Eksistenc e. Tedaj bo Ju-Va ^ja slavljena kot drža-’ je bila za Rrimer ... M Al Niči SIN BUN feden ^starejših in najvpliv neiših časnikov na Japon- Obsojamo ameriško agresijo! skem) Tokio, 18. januarja 195 5 Tito je eden od velikih impulzov našega časa ... On odkriva nove poti, ki vodijo k napredku. TRIBUNE, London, 13. marca 1953 Maršal Tito se je odlikoval z odporom proti agresiji in zunanii prevladi tako v vojni kot v miru, kar bo za zmeraj ostalo v zgodovini kot primer navdahnjenega poguma in neodvisnosti ... TRYGVE LIE, prvi generalni sekretar OZN, norveški politik in minister, 1951 ... impresioniran sem od tega, kako Tito obvladuje velike svetovne probleme. Rekel bi, da predsednik zmore to na ravni našega planeta ... LOUIS JOUXE, minister republike Francije, 1964 Ni mogoče oporekati, da Jugoslavija s smerjo, ki si jo je začrtala, dela uslugo' človeštvu K. HADŽIARGIRIS, vodja grškega odporniškega gibanja, 1952 Tito je dober človek. Moraš ga občudovati zavoljo mnogih stvari, ki jih je storil... Tito mora biti zelo močna osebnost, če mu je po vsem uspelo priti na površje ... LOUIS NEWMAN, šofer taksija 3605, London, 1953 Nekdanji kovinarski delavec, danes pa predsednik Jugoslavije zapušča prepričljiv vtis velikega državnika ... GEREIRA RAMOS, brazilski sociolog, 1960 ... Tito je povsem nedvomno največji človek, kar so jih v vsej svoji zgodovini Imeli Srbi, Hrvatje in drugi naši jugoslovanski narodi... IVAN MESTROVIĆ, veliki jugoslovanski kipar, 1959 Odlomki iz knjige Svet c Titu, ki sta jo napisala časnikarja Slobodan Nešovič in Arse Lazarevič (izšle pri zagrebškem založniškem podjetju Naprijed). Jugoslovani, bivši interniranci koncentracijskih taborišč Buchenivald — Dora. zbrani 16. 4. t. I. v Metliki, ob 22-letnici našega upora in osvoboditve izpod esesov ske tiranije 11. aprila 1945, pošiljamo bratske pozdrave našim tovarišem v vs& dežele Evrope in sveta ter njihovim organizacijam, s katerimi smo v najnevarnejših dneh za vse človeštvo, ogroženo od ese-sovskih zločincev, ustvarili trdno vez in politično enotnost v borbi proti nacističnim tiranom. Pozdravljamo tudi bivše protifašistične borce in internirance ostalih koncentracij skih taborišč, ki so tako kakor mi na svoji koži občutili grozodejstva nacizma. Slednjič pozdravljamo borce Narodnoosvobodilne vojske Jugoslavije in protifa-. šistične borce drugih narodov, ki so z ogromnimi napori in žrtvami zlomili fašizem, osvobodili zasužnjena ljudstva, nam pa krepili upanje v svobodo in nas spodbujali v naši neenaki borbi z nacisti. Zvesti prisegi, izrečeni 19. aprila 1945 na zbornem mestu v osvobojenem Buchen-ivaldu, zahtevamo nadaljnje odkrivanje in dosledno kaznovanje vseh še živečih, skritih nacističnih zločincev in njihovih pomočnikov, dokler ne bo poslednji izmed njih prejel zaslužene kazni. Obsojamo ponovne pojave fašizma v Zvezni republiki Nemčiji in Avstriji ter drugod, kjerkoli se pojavijo,, in pozivamo demokratične sile teh dežel, naj pretečo nevarnost v kali zatro! Najodločneje obsojamo ameriško agresijo v Vietnamu in metode boja, ki se prav nič ne razlikujejo od divjanja nacistov v drugi svetovni vojni, in izražamo našo solidarnost z vietnamskim ljudstvom v njegovi borbi za svobodo. \ Obsojamo izdajalske, četniške, ustaške, belo- in plavogardistične ostanke v emigraciji, ki napadajo naše predstavnike in predstavništva v drugih deželah, ter zahte- vamo, naj se za njihovo zločinsko početje naj str ožje kaznujejo! Obsojamo oblastnike Zvezne republike Nemčije, ki še do danes, več kot četrt stoletja po končani drugi svetovni vojni, niso poravnali naši domovini in žrtvam fašističnega nasilja obstoječi krvavi dolg, s čimer bi morali dokazati, da so resnično obsodili zločin preteklosti! Kakor smo se nekdanji jugoslovanski interniranci koncentracijskih taborišč Buchendioald — Dora več čas NOB tudi po ječah in v taboriščih pripravljali v naši ilegalni politični organizaciji za naloge, o katerih smo vedeli, da nam bodo naložene po končani vojni v porušeni domovini, in kakor smo sodelovali v njeni obnovi, tako podpiramo tudi sedaj naše partizansko in državno vodstvo v naporih za uspešno izvedbo reforme in ukrepe za nadaljnjo izgradnjo naše socialistične domovine. Tudi mi, ki sta nam bila vie v najtežjih dneh našega življenja bratstvo in enotnost vseh naših narodov nedotakljiva svetinja in čuvanje tega sama po sebi umevna dolžnost, obsojamo kakršnekoli pojave nacionalizma in šovinizma v naši državi, ki gredo za tem, da bi to bratstvo in enotnost omajali ali celo razbili. Končno smatramo, da je nujno priznati naši nekdanji ilegalni politični in vojaški organizaciji v taborišču pomen in vrednost dela, ki ga je opravila v borbi proti fašizmu med NOB, tako, kot je to priznanje že dobila v mednarodnem obsegu in pomenu. Njenima vidnima članoma pa naj se popravi čimprej krivica, ki jima je bila prizadejana. Zahtevamo, da našo vlogo ugodno rešite! Kakor do sedaj naj se naša letna tovariška srečanja tudi v bodoče nadaljujejo. V Metliki, 16. 4. 1967 Nekdanji interniranci koncentracijskega taborišča Buchenvvald — Dora 0 Vietnamu Položaj v svetu je zelo težak. Stopnjevanje vojne v Vietnamu in velikanske žrtve, ki jih daje v svojem osvobodilnem boju vietnamsko ljudstvo, ter druga agresivna dejanja imperialističnih in reakcionarnih sil, vmešavanje v notranja vprašanja in organiziranje raznih vojaških pučev itd. so nevaren opomin za vse napredne sile v svetu, da morajo biti previdne in da morajo odločno ukrepati, da bi preprečili takšen tok razvoja. TITO, 17. maja 1967 Predsednik Tito z ženo Jovanko in generalnim sekretarjem Vladimirjem Popovičem zapušča zgradbo zvezne skupščine po ponovni izvolitvi za predsednika republike 18. maja in pozdravlja ■Beograjčane. (Foto: Tanjug) ZBOR BIVŠIH INTERNIRANCEV V METLIKI: Jože Mihelčič pripoveduje zbranim preživelim internirancem pred spominsko ploščo v parku pred gradom o žrtvah, ki jih je dala Bela krajina za svobodo. (Foto: ML Moškon) Blaznost oboroževanja Pod naslovom »Razorožitev in medsebojna gospodarska odvisnost sveta« je izšla knjiga, ki sta jo napisala dva ameriška strokovnjaka: profesor E-mile Benodt s kolumbijske univerze ter Harold Lu-bell, član ustanove za mednarodni razvoj. Na podlagi vojaških proračunov v letih 1964 in 1965 sta omenjena strokovnjaka ugotovila, da »investira« človeštvo v oboroževalno tekmo vsako leto 133 milijard dolarjev, to je v našem denarju bajna vsota — 3 bilijone 450 milijard šilingov! Ob tej številki, ki si je povprečni človek niti ne more prav predstavljati, se je res treba vprašati: kam bo privedel ta razvoj? Da nam bo blaznost oboroževanja še bolj jasna, pa moramo vedeti, da pri vsoti, ki sta jo ugotovila ameriška strokovnjaka, odpade na vsakega prebivalca našega planeta povprečno dobrih 1000 šilingov, ki jih mora vsako leto prispevati v vojaške namene. Pri tem nas more res le malo tolažiti, da izdatki za vojsko niso v vsaki državi enako visoki, kajti taka neenakomerna razdelitev dejstva kot takega prav nič ne spremeni. Prav tako pa tudi ne more pomiriti »zagotovilo« obeh avtorjev navedene knjige, da pri vojaških izdatkih ne gre vseh 133 milijard dolarjev »povsem po zlu«, ker bi se morali milijoni sedanjih vojakov, če ne bi bili pod orožjem, prav tako hraniti in oblačiti. Po tej logiki prihajata strokovnjaka do zaključka, da oboroževalna tekma dejansko odvzema mirnodobski proizvodnji odnosno gospodarstvu in blagostanju človeštva »samo« 114 milijard dolarjev. Vzemimo, da so ti računi točni, in niti ne upoštevajmo, da so se vojaški izdatki v zadnjem času še bistveno povečali (zlasti v Ameriki, kjer samo za vietnamsko vojno vsako leto porabijo okoli 23 milijard dolarjev). Kljub tomu bomo namreč prišli do ugotovitve, da mora človeštvo vsako leto žrtvovati 2 bilijona 960 milijard šilingov za oborožitev, torej za stvar, ki v bistvu predstavlja naj večjo nevarnost za človeški rod. Blaznost oboroževanja pa postane še očitnejša, če se zavedamo, da se mora isto človeštvo, ki dobesedno razmetava težke milijarde za orožje, hkrati boriti proti zaostalosti, nepismenosti in lakoti v ob-šiminh predelih sveta. Koliko koristnega bi se s tem denarjem dalo naprar viti — ne za ogroženost, marveč v blaginjo človeštva! (Po Slovenskem vestniku ta Celovca* ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED Otroški dodatek ima velik pomen Po daljšem razpravljanju o otroškem dodatku se je izkristaliziral sklep, da je treba sredstva za neposredno otroško varstvo zagotoviti s splošnim zveznim zakonom. Zmagalo je mnenje, da je treba otroški dodatek z zvezni zakonom vzpostaviti kot dosego pravic in za enotno varstvo otroškega dodatka. NEOPRAVIČENO VELIKE RAZLIKE Sedanji sistem zmanjševanja otroškega dodatka in različne stopnje dohodkov, ki vplivajo na pridobitev pravice do otroškega dodatka, je dal že doslej različne, večkrat celo nasprotujoče si rezultate. Kot so ocenili poslanci odbora zvezne skupščine za socialno-zdravstvena vprašanja, je prišlo do neopravičeno velikih razlik v višini dodatka na otroka.. Najnižji dodatek je prav na področjih, kjer je največ otrok in ksjer so slabi pogoji za njihovo odgojo. Ce bi pogoje za dosego pravice na otroški dodatek prenesli v pristojnost republik. bi se te razlike še povečale, menijo poslanci. O tem pričajo podatki o' zelo močnih prizadevanjih, da bi se zmanjšale stopnje prispevka za otroški dodatek in s tem pokrile izgube h fondih socialnega zavarovanja. Ta težnja se je pokazali prav v komunah, kjer so potrebe po otroškem varstvu največje. DATi MOŽNOSTI OPĆINSKIM SKUPŠČINAM Poslanci menijo, da je otroški dodatek še zmeraj ze- lo,^ pomembna oblika materialne pomoči diružbe družinam z otroki in da ga je treba obdržati na sedanji ravni. Ko so poslanci zavzeli to stališče, so opozorili na ustavna načela o posebni zaščiti, ki so je v naši državi deležni otroci. Ta načela so uresničena tudi v enotnem sistemu otroškega dodatka, v sistemu)-Tkaikor smo ga ime- li, doslej." Spoštovanje teh načel predpostavlja široko utemeljeno solidarnost delovnih ljudi v ustvarjanju pogojev za nego in razvoj otroka. Izvajanje tega načela ima še zmeraj svoje opravičilo prav zaradi različnih splošnih pogojev življenja v raznih krajih. Poslanci so boli mnenja, da je treba z novim zakonom omogočiti občinskim skupščinam, da morejo razpisati re- ferendum o uvajanju prispevka za financiranje potreb neposrednega otroškega varstva, kadair- je to v splošno korist in kadair so za to ustrezni pogoji. Vsekakor gre za zelo važen zakonski predpis, zato je dan predlog zvezni izvršni skupščini, naj pohiti s pripravo predloga zakona, da bi ga zvezna skupščina lahko sprejela že med sedanjim sklicem. Delegati Dolenjske za kongres 17. maja je bil v Novem mestu posvet predstavnikov sindikalnih podružnic sindikata delavcev industrije in rudarstva iz 6 dolenjskih občin. Na tem shodu so izbrali tri delegate za kongres sindikata, ki bo 27. in 28. junija v Beogradu. Po daljši razpravi so se odločili, naj bi občino Grosuplje, Ribnico, Kočevje, Metliko, Črnomelj in Trebnje zastopali naslednji delegati: Jože Jurkovič iz metliške BETI, Jože Hrovat iz kočevskega ITASA in inž. Peter Bajak iz ribniškega INLESA. Bilo je tudi sklenjeno, da bo delegat iz Metlike tudi predlagan jsa člana centralnega odbora sindikata delavcev industrije in rudarstva. Na Srednjem vzhodu se je razdivjala kriza, ki je po silovitosti in nevarnosti trenutno zasenčila celo Vietnam. Začelo se je z vse pogostejšimi incidenti na meji med Sirijo in Izraelom, v krizo pa je prerastlo, ko je Izrael zagrozil, da bo odločno — če je treba tudi s silo — onemogočil, da bi s sirskega ozemlja organizirali akcije proti njemu. Naj bo ta obtožba resnična ali ne, dala je znak za alarm v vsem arabskem svetu, predvsem seveda v Siriji in ZAR, ki jo s Sirijo veže sporazum o pomoči. V obeh državah so mobilizirali vojsko, v Izraelu tudi, pa še druge arabske države so obljubile, in tudi sprejele potrebne vojaške ukrepe, da se bodo borile proti Izraelu, če bo prišlo do najhujšega. Novo dejanje se je začelo, ko je predsednik Naser zahteval, naj se mednarodne mirovhe sile OZN, ki so vse od napada na Suez varovale egiptovsko-izraelsko mejo, takoj umaknejo s položajev in jih prepustijo egiptovski armadi. Generalni sekretar OZN U Tant je zahtevo sprejel in čete OZN so se že umaknile v taborišča, obrambo meja pa prepustile Egipčanom. Drugače tudi ni moglo biti, saj so bile čete OZN tam na osnovi dogovora, po katerem je ZAR držala vso suverenost nad tem ozemljem in zakonito pravico, da vsak trenutek zahteva u*rf’k či»t OZN. Vzdolž egiptovsko-izraelske meje na Sinaju in okrog Gaze, si nasprotnika zdaj stojita iz oči v oči, tako kot tudi na sirijsko-izraelski meji. V torek je prišla vest o še novi hudi zaostritvi krize. Čete ZAR so zasedle ozemlje ob vhodu v Akab-ski zaliv na Rdečem morju, ki je južni morski izhod za izraelske ladje. Dokler so bile tu čete OZN, so izraelske ladje neovirano plule Vroči Srednji vzhod skozi zaliv, zdaj pa je ZAR sporočila, da jim tega ne bo več dovolila. Tako je nastal doslej najbolj kritičen položaj, kajti če bodo Izraelci skušali pluti skozi zaliv, Egipčani pa tega ne bodo dovolili, je spopad skoraj neizbežen. O tem, kakšne posledice utegne to imeti, seveda ni treba posebej govoriti. In še beseda o manj vidnih igralcih v veliki drami na Srednjem vzhodu. V VVashingtonu so dali vedeti, da imajo obveznosti do Izraela, ki jih bodo izpolnili, hkrati pa vso krivdo valijo na ZAR in Sirijo. V Moskvi pa imajo obveznosti do Sirije. Tudi tam trdijo, da ne bodo dopustili Izraelu, da bi ogrožal Sirijo, kajti po mnenju Sovjetske zveze je vsega kriv Izrael. Obstaja torej resna nevarnost, da se bodo v spor med Izraelci in Arabci vmešale tudi velike sile, kar vse skupaj lahko samo poslabša. Posebno nevarna' je možnost, da bi Zahod krizo izkoristil tako, da bi skušal na ta ali oni način čim bolj škodovati Naserju. Dogodki se bliskovito razvijajo in zaenkrat je nemogoče reči, kakšen bo razplet, čeprav upajmo, da bo obveljala ocena generalnega sekretarja OZN U Tanta, ki je pre® odhodom v Kairo, kjer bo skušal zadušiti grozeči požar, dejal, da je položaj »skrajno resen, ne pa alar* manten«. Tudi z drugega konca sveta — iz Vietnama — te dni prihajajo zelo vznemirljive novice. Konec prejšnjega tedna so ameriške in sajgon-ske čete vdrle v demilitarizirano cono, ki je delila Severni in Južni Vietnam. S tem se je že itak skrajno nevarna ameriška politika eskalacije povzpela še za eno stopnico bliže katastrofi. Tudi tu si zdaj nasprotnika — Severni Vietnamci na eni, Južni in Američani na drug* strani — stojita iz oči v oči. Vse to ni nevarno samo zaradi neposredne grožnje večjega vojaškega spopada, ki se vsak trenutek lahko razplamti v vseobsegajoči požar. Tudi če se to ne zgodi — in upajmo, da bo razum le zmagal — se bodo posledice poznale v vsem mednarodnem položaju. Že zdaj se množijo znaki, da se zaradi ameriške eskalacije v Vietnamu slabšajo, že itak ne posebno dobri odnosi med ZDA in ZSSR, ki sta najbolj neposredno odgovorni za mir. Kriza na srednjem vzhodu tudi pri; speva k »ohlajevanju«, vse skupaj pa grozi uničiti še tiste borne kali »mednarodne pomladi«, ki so si zadnja leta kljub številnim viharjem kriz, spopadov in vojne v Vietnamu, le utirale pot v svet. Po reformi: pisma za obstoj Predsedniku gospodarske ga sveta zvezne skupščine Osmanu Karabegoviču prihajajo v zadnjem Času čedalje pogosteje' pisma iz najrazličnejših krajev naše države Pošiljajo jih gospodarske panoge, skupine in posamezna podjetja ter zahtevajo, da se z njihovimi težavami in pro blemi ukvarja tudi zvezna skupščina. Komaj so se polegle razprave o problemih železarn in-livarn. $3 je že obrnilo 70 predstavnikov jugoslovanskih rudnikov na skupščino s prošnjo, da bi jim pomagala rešiti s 3 iz težav, ki so se pojavile v zvezi z njihovim obstojem. Gre namreč za ukinitev nekaterih rudnikov oziroma jam. Predstavniki naftnega gospodarstva so se prav tako obrnili na na j višji predstav-niški organ, vendar ne toliko zaradi reševanja njihovih problemov, pač pa zato, da bi se v tej gospodarski pano gi uredili gospodarski odnosi. Združenje jugoslovanskih proizvajalcev ferolegyr, red kih kovin in karbida je. zaprosilo predstavnika gospo darskega sveta, naj postavi na dnevni red skupščinskih odborov in svetov vprašanje, kako bi načrtno rešili težki položaj, v katerem so se zna; šle te skupine ne po svo:i kr.vdi. VLi ISO VSE TE TEŽAV« OSLEDICA REFORME? Kakor se je zvedelo, bodo kaj kmalu prišle na dnevni red tudi druge panoge, na prime l:sna industrija in in dustrija sladkorja. Sklep, ki se sam vsiljuje, je, da je reforma vendarle pričela uč nkovati. Predstav niki omenjenih skupin zago tavljajo, da njihove težave niso v direktni zvezi z učin ki gospodarske reforme, marveče z drugimi činitelji, niso v zvezi z reformo Tako na primer pojasnjujejo predstavniki črne metalurgije svoje težave s tem, da vale rivdo na nespametno uvozno politiko in pomanjkanje nacionalne skrbi za tako važno gospodarsko panogo Predstavniki rudnikov obso-ajo pretirani uvoz nafte in naftnih derivatov in pomanj anje energetske bilance Proizvajale., ferolegur, redkih kovin in karbida ugovarjajo prot p.etirano, visokim '*.e-'am električne energije O dveh takih gospoda'' sin anogah so že razpravljali v skupščini, namreč t rudnikih in nafti. Razpravljanje e je končalo, ne da b našli trajno rešitev iz težav. v.katerih so se znašli rudn ki, ni ti niso pojasnili težav v naftnem gospodarstvu. Najbrž skupščina ni mogla ka’ več itorit' niti ni v skladu z duhom eforme, da se takšni problemi rešujejo le delno, od primera do primera. Razen tega. se vsiljuje vprašanje, o kakšni pomoči se govori. Ne moremo se namreč od reč. uvozu železa prav tako ne moremo prisiliti tujih proizvajalcev, da bi nam ga prodajaliz po cenah,^ ki bi bile ugodne za naše proizvajalce. Prav tako se ne mpremo odreči .uvozu nafte n na tak nafcirt zavreti naravni razvoj, ki je v nekaterih deželah dobil pečat zakonitosti. 4a sejmu, tehmfce i 251 razstavljavcev Na XI. mednarodnem sej-au tehnike v Beogradu od 19. do 28. maja razstavlja 543 jugoslovanskih podjetij in 708 podjetij iz 25 evropskih, azijskih in ameriških držav — te so: Avstrija, Belgija, Bolgarija, Češkoslovaška, Danska, Vzhodna in Zahodna Nemčija, Finska, Francija, Grčija, Nizozemska, Indija, Italija, Izrael, Japonska, Kanada, Luksemburg, Madžarska, Norveška, Poljska, ZDA, ZSSR, Švica, švedska in Velika Britanija. TEDENSKI NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED ■ MIKA ŠPILJAK, NOVI PREDSEDNIK ZIS. Na predlog predsednika Tita sta zvezni zbor in zbor narodov izvolila Miko Špilj-ka za novega predsednika zveznega izvršnega sveta. Nova podpredsednika sta Kiro Gligorov in Rudi Kolak. V zveznem izvršnem svetu sta tudi Slovenca — inž. Marko Bulc in Janez Stanovnik. Janko Smole, dosedanji predsednik slovenskega izvršnega sveta, je bil imenovan za zveznega sekretarja za finance. Mika Špiljak je, ko je predstavil poslancem sestavo novega zveznega izvršnega sveta, med drugim rekel, da bo ZIS nadaljeval tisto politiko, ki jo je odločno in dosledno uveljavljal zvezni izvršni svet, katerega mai\-dat je pravkar potekel. To je politika intenzivnega izvajanja gospodarske in družbene reforme. Predsednik Tito je ofo vnovični izvolitvi na najvišji položaj v SFRJ med drugim opozoril na resnost mednarodnega položaja in nalogo naše države, da vztraja na pozicijah politike aktivne koeksistence — v boju za mir. Jugoslavija se bo še naprej zavzemala za uveljavitev in izvajanje tistih načel v mednarodnih odnosih, ki so bistvo hotenj sodobnega človeštva — ohranitev miru, svoboden in neodvisen razvoj vseh narodov. Prav zaradi take politike uživa Jugoslavija v svetu velik ugled in zaupanje. ■ MARŠAL TIMOŠENKO V SLOVENIJI. Dvakratni heroj Sovjetske zveze, maršal Ti-moSenko, ki se je kot poveljnik III. belo- ruske fronte proslavil v bojih proti nacistični Nemčiji, je na potovanju po Jugoslaviji obiskal tudi Slovenijo. Na poti po Gorenjski ga je v nedeljo spremljal predsednik ZBB NOV Slovenije Franc Leskovšek-Luka. Ti-mošenko je obiskal tudi Dražgoše, kjer mu je narodni heroj Dežman opisal potek dražgoške bitke januarja 1942. leta. Maršal je bil zelo zadovoljen. Rekel je, da si je zmeraj želel priti v našo državo. Med vojno, ko je poveljeval armadam, ki so gonile Nemce, je bil blizu naših meja, nekatere njegove eno- Nadaljevanje politike reforme te pa so celo sodelovale v bojih za osvoboditev Beograda. ■ 11. MEDNARODNI SEJEM TEHNIKE. Predsednik Tito je prejšnji teden odprl 11. mednarodni sejem tehnike v Beogradu. Ko si je ogledal zanimivo in uspelo razstavo, se je v klubu poslovnih ljudi pogovarjal s predstavniki delovnih organizacij in združenj. Med drugim je dejal, da nadaljnji razvoj tehnike in tehnologije neogibno zahteva, da iščemo lastne rešitve za nadaljnji razvoj industrijske proizvodnje in da se tesneje povezujemo s tujimi partnerji. Sejem je napravil na predsednika močan vtis, ni pa bil zadovoljen z razvojem specializacije, ki je bistveni pogoj za udeležbo v mednarodni ’^litvi dela. ■ SREČANJE SLOVENSKE MLADINE NA VRHEH. V počastitev 30. obletnice ustanovitve . h ongresa KPS na Čebinah se je v nedeljo zbralo na Vrheh nad Trbovljami okoli dva tisoč mladih fantov in deklet iz vse Slovenije. Srečanja so se udeležili tudi ugledni partijski voditelji, med njimi tudi Miha Marinko, član predsedstva CK ZKJ. ■ OB 25 LETNICI VOJNEGA LETALSTVA. Pomemben jubilej našega vojnega letalstva so proslavili tudi s podelitvijo značke inštruktorjev pilotov vojnega letalstva. To visoko priznanje so podelili tudi tovarišv Titu, ko ga je na Brionih obiskala delega cija vojnega letalstva. \ ■ GIMNAZIADA V MURSKI SOBOTI. V soboto in nedeljo so se zbrali v Murski Soboti dijaki in profesorji vseh gimnazij iz Slovenije. V teh dveh dneh so bila številna športna in druga tekmovanja. Na občnem zboru skupnosti gimnazij so izvolili za novo predsednico Vero Vošnjak iz Ljubljane. Gimnaziada je bila obenem tudi prireditev, ki je sklenila obdobje verifikacije slovenskih gimnazij. Republiški sekretar za prosveto in kulturo Tomo Martelanc je izročil predstavnikom gimnazij akte o verifikaciji, se pravi o usposobljenosti za to, da kvalificirano opravljajo svoje poslanstvo. * 381 MRTVIH V POŽARU — V nedeljo je v veleblagovnici L’Inno-vation v Bruslju izbruhnil veli* požar, v katerem je izginilo ~ ijudi. Domnevajo, da so vsi mr* 'vi, čeprav gasilci še niso rHa&li vseli trupel. jn STIR11ND v AJiWlURNO PiUv uiRjK V VIETNAMU — v zvezi * . ujstnim dnevom Bude, ki ga p*1* zi.ujejo 'It. inaja, je začelo velja11 v Južnem Vietnamu enodnevno premirje. Čeprav ta dan praznujejo tudi v Severnem Vietnamu, ameriška ieiaia vseeno izvedla v^ oojnih poletov nad DR Vietnam. ■ OBSODBE V GRČIJIv— Vojaško sodišče v Solunu in Atenah j*" obsodilo več ljudi na zaporne kazni, ker so »žalili kralja in vlado« t«r storili še druge prekrške. Notranji minister general Patakos Pa je obljubil, da boiio v prihodnjih desetih dneh izpustili od 3.5W| do 4.00« političnih zapornikov, *• so jih po vojaškem udaru zaprh na otoku Uyaros. Vseli političnih zapornikov na otoku je okrog 5.000. ■ KULTURNA REVOLUCIJA TUDI V UMETNOSTI — Na velikem’ mitingu v Pekingu so številni govorniki zahtevali, da je treba razširiti kulturno revolucijo tudi na področje umetnosti in književnosti. Načelnik skupine za kulturno revolucijo pri CK KP Kitajske Cen Po Ta je dejal, da morajo delavci, kmetje in vojaki prevzeti vodilno vlogo tudi v umetnosti književnosti, tako kot so jo me® dosedanjim potekom kulturne revoluciji! zavzeli v politi. H SODELOVANJE PRI ISKANJU NAC1STICNIH ZLOČINOV — v Varšavi je bila mednarodna konfe* renca za odkrivanje nacistični*1 zločinov, ki so se je udeležili predstavniki evropskih socialističnih držav. Na njej so sklenili, da bodo razširili sodelovanje med ustreznimi organi v socialističnih državah. Opozorili so tudi, da je P? svetu, posebno v Zahodni NemčjJ*' šc vedno mnogo nacističnih zločincev, ki nekaznovano žive in celo opravljajo razne državne, vojask«-ali gospodarske funkcije. ■ DEMONSTRACIJE V ITALIJI — Po vsej Italiji se je razsirn val demonstracij proti vojni ▼ Vietnamu. Udeleženci protestirajo proti politiki ZDA in zahtevajo prenehanje bombardiranja nega Vietnama.' V Firenzah je P®' lici ja uporabila solzilne bo®"' proti povorki demonstrantov, ki je napotila proti ameriškemu k°“j zulatu. Dvanajst ljudi je bilo P teni ranjenih, 46 pa so jih ^ tirali. ■ KlESiNGEit . KEDSEDNIK KRSC VNSKO Di MOiiRATS.iE STRANKE — ZahudiittiiMiiskcB* kanclerju Kurta Kicsingcrja so kongresu krščansko - demokrats stranke izvolili /.a njenega predse _ nika. Prejšnji predsednik 'e Ludvvig Erhard. ■ INDIJA IMA POMISLEKE ! £ Indijski predstavnik na razor?.. .. veni konferenci v Ženevi je gjj ral načrt s požaru ma o prep® širjenja jedrskega orožja. da načrt utegne ovirati razila miroljubno uporabo_ jedrs* orožja v neatomskili drža vab. V SREDNJIH STROKOVNIH ŠOLAH PRAVIJO: „Mi smo za republiško skupnost!'1 Razgovor s šolniki novomeških srednjih strokovnih šol o financiranju njihovih šol - Gospodarstvo bi moralo imeti do teh šol resnejši odnos -Šolniki so za republiško izobraževalno skupnost, ker bi ta najlaže zagotovila šolam denar - 1-odstotni prispevek delovnih organizacij za srednje strokovne šole naj bo predpisan z zakonom Jože Suhadolnik, tajnik občinskega družbenega sklada 2a šolstvo Novo mesto: — Osnovo naših težav pri financiranju drugostopenjskega šolstva moramo iskati pri sebi: občinski družbeni sklad z& šolstvo ne izpolnjuje obveznost: ' do medobčinskega sklada (ta skrbi za financiranje drugostopenjskega šolstva), ker delovne organizacije ne izpolnjujejo priporoma skupščine SRS o l-odst-t-nem prispevku od osebnih dohodkov. Seveda medobčinski sklad zaradi tega ne more ^agotoviti dovolj denarja našim šolam 2. stopnje Delovne organizacije v novomeški občini bi morale do konca aprila prispevati 95 milijonov starih din, prispevale pa so ^0,6 milijonov Sdin 1-odstot-nefP prispevka. Jože fkufca, ravnatelj šole zdrvastvne delavce Novo mesto: - V 1. tromesečji! letos smo' dobivali samo 80 odst. denarja, potr.bnega za delo v šoli Pomagali smo si tako, da smd si osebne dohodke v Zdaj pa še rja dvoigličastih borov Razen rje zelenega bora (Cronartium ribicola), ki na pada bore s 5 iglicami so pred nekaj dnevi gozdarji trebanjskega gozdnega obrata odkrili še eno nevarno bolezen: rjo dvoigličastih bo- rov (Cronartium asclepiade-um ali cr. flascidum). Za'razliko od rje zelenega bora, ki ima za vmesnega gostitelja ribez, ima rja dvoigličastega bora za vmesne gostitelje razne plevelne. rastline, kar bo3 proti tej rji mnogo bolj ^težnje. Da je nesreča še več-^a> 50 bolezen odkrili v več ^ajih hkrati: v Selski gmajni pri Mimi, pri Straži, Dobrniču in Sevnici. Rje predstavljajo hudo preizkušnjo Za moderne čiste borove na-Sade, zakaj v njih se najhi-TeJe širi bolezen. pravilniku odmerili v skladu z 80 odst., ki jih dobimo. Takšna požrtvovalnost in predanost traja v kolektivu že od 1965, kako dolgo bo še trajala, pa ne vam! Mi smo za to, da bi 1-od-stotni prispevek delovnih organizacij uzakonili. Zbiraj naj bi se v republiški skupnosti, ta pa naj bi ga delila med drugostopenjske šole po skupno dogovorjenih merilih. Marko Ivanetič, direktor šolskega centra za gostinstvo Novo mesto: — Odločno sem za republiško izobraževalno skupnost in za obvezni prispevek delovnih organizacij za drugostopenjsko šolstvo! Ce želimo imeti šole, jih moramo financirati! Tudi za samoupravljanje v šolstvu smo, toda to samoupravljanje mora imeti materialno podlago! Materialno podlago šolstva pa bomo ustvarili najlaže v okviru republiške izobraževalne skupnosti. če se že odločamo za najmanj tolikšne, kot so bile področne skupnosti, naj bodo dosedanje! Boris Savnik, ravnatelj vajenske šole Novo mesto: — Na naši šoli smo za republiško skupnost in za obvezni prispsevk Denarja je premalo Predavatelji nam uhajajo, saj zaslužijo v gospodarstvu za 40 ali 50 tisočakov ve, pa delajo samo 7 ur. Za p aktični pouk porabimo veliko materiala, na ta račun pa smo zelo zadolženi. Do zdaj smo staršem na ljubo sprejemali učence na os-novi razpisa Mnogim učencem smo mi 7agotovili obve Resolucija ZKS CZP Komunist iz Ljubljane je pred kratkim izdal resolucijo o aktualnih nalogah komunistov. ki jo je sprejel IK CK ZKS. v italijanskem in madžarskem jeziku. Prevoda resolucije sta izšla v brošurah žepnega formata. zno učno prakso v podjetjih. Odslej bomo sprejemali samo učence s sklenjeno učno pogodbo. Tolikšne odgovornosti kot do zdaj šolnikom ne moremo prtiti na ramena! Tudi mi bi radi doživeli čas, ko bomo šli v novo šolsko leto z izdelanim programom, ki ga bomo lahko uresničili! Do zdaj smo namreč ta program vedno prilagajali razpoložljivemu denarju, to pa terja veliko dodatnih naporov. Skratka: radi bi postali šolniki in se . kot takšni ukvarjali predvsem s pedagoškim delom, ne pa z reševanjem obstoja šole! M. J. 1 To kar vidite na gornji sliki, pa je že pravi topolov gozd. šele 6 let je minilo, odkar so brežiški gozdarji posadili topolove sadike v tej plantaži, pa so drevesa debrfa dovnrećno že 30 cm! Inž. Marjil Hladnik stoji ob enem izmed dreves, da bi si ob pnmerjavi s človeško postavo laže ustvarili sliko, kako velika so. (Foto: M. Jakopec) ŠKODO DESETLETIJ JE TEŽKO POPRAVITI Podedovane težave GG Brežice 400 ha topolovih plantaž in 150 ha intenzivnih nasadov — Tovarna celuloze in papirja v Krškem in poslovno združenje PAP1RLES se zanimata za topolo — Kolektiv GG Brežice se odpoveduje marsičemu zato, da bi dajal vec na sklade in da bi hitreje obnovil svoje gozdove — Zakaj dopuščamo, da leži denar po drugih področjih neizkoriščen, tu, kjer bi ga koristno porabili in bi se zelo hitro vrnil, ga pa ni?______________________________________________ NOVOTEHNA NO.VO MESTO NOVOTEHNA ■ NOVOTEHNA — na Glavnem trgu ima na zalogi pralne stroje Castor 509, Castor 532 in Gorenje S 52. Velika izbdra gospodinjskih pripomočkov! Vse vrste štedilnikov »Gorenje«. Na zalogi porcelan, emajlirana posoda, steklenina, izdelki iz plastičnih mas (obutev, polivinil tekači, topli pod, stragula, vi-nas ploščice), elektroinstalacijski material, muzikalije, gramofonske plošče in ves ribiški pribor. Ta teden smo dobili: camping opremo: ležalne blazine, zložljive postelje, stole, mize, sončnike in drugo. ■ NOVOTEHNA — pri kandijskem mostu posluje zaradi adaptacij v priročnem skladišču v isfe stavbi (vhod s Partizanske ceste). Tu lahko dobite vse vrste gradbenega materiala in strešno opeko KI-KINDA. Prodajajo tudi vse vrste ploščatega in okroglega železa, črno in pocinkano pločevino, orodje, stavbeno okovje, ves vodoinstalacijski material in še raznovrsten material, pribor železninarske stroke. Na zalogi okna in vrata za stavbe, bukov parket, vezane plošče, emajl-lesonit (rebrast in karo). ■ BARVE-LAKI — Cesta komandanta Staneta: na zalogi vse vrste barv in lakov, suhe in oljnate barve, razni premazi, zaščitni premazi in ščetinarsko blago (čopiči, omela itd.1). ■ AVTO-DELI na Glavnem trg«: izbira moških in žensfcih. športnih in turnih Rogovih koles. Mopedi T 12 in T 13, nadomestni deli za vse vrste osebnih in tovornih avtomobilov, akumulatorji 6 in 12 voltov različnih kapacitet, ostali pribor in avtomobilska oprema. Gume za vse vrste osebnih in tovornih avtomobilov. ■ NOVOTEHNA v Trebnjem, Krškem in Metliki ima vedno na zalogi vse vrste gradbenega materiala, železo, pločevino, tehnično blago, gospodinjske pripomočke in drugo. POTROŠNIKI, kupujte kvalitetno, poceni in NOVO pri NOVOTEHNI! Ker ni odgovora na to vprašanje in ker je v GG Brežice premalo lastnega denarja, se uresničujejo sicer lepi načrti počasneje, kot bi se lahko. Gozdovi so močno izčrpani in pri poseku se nabere malo kvalitetnega lesa, primernega za prodajo V zvezi s tem je, kot že omenjeno, manj biološke amortizacije, ki je osnova za naložbe. Redčenje kot ena izmed oblik gozdnogojitvenih del in posek lesa bi morala biti v razmerju 60 : 40, na brežišker i območju pa sta v razmerju 80 : 20. Brežiško GG je kljub takšnim težavam osnovalo doslej 400 ha topolovih plantaž na Vrbini, 100 ha intenzivnih na-sadov hitro rastočih iglavcev v Dobravi in 50 ha enakih nasadov v Leskovcu pri Krškem. Za topolove plantaže so najeli 256.765.000 Sdin kreditov: Tovarna đeluloze in pa pirja v Krškem je prispevala 145 milijonov Sdin, preosta-nek pa je lastna udeležba GG Brežice. S poslovnim združenjem PAPIRLES so v dogo- voru za nadaljnje naložbe v topolo: do leta 1968 bodo dobivali kredite za 100 ha topolovih plantaž na leto, nato pa za 50 ha na leto. Samo številke o topolovih plantažah in o intenzivnih nasadih v brežiškem GG so premalo, saj ne povedo nič o prizadevnosti in naporih kolektiva GG pri tem obsežnem delu. Preden začneš snovati plantaže in intenzivne nasade, moraš imeti drevesnice, v katerih vzgojiš sadike. To je prvi pogoj. Drevesnice stanejo zelo veliko, toda v času, ko mlada drevesca v njih rastejo in postajajo godna za presaditev na plantažo aJi v intenzivni nasad, spet ne veš. ali boš imel dovolj denarja, da bi lahko osnoval plantažo ali nasad, oziroma: ali boš lahko dobil kredit za to. Drevesca v drevesnici propadejo, če jih ob pravem času ne presadiš, to pa sta stran vržen trud in denar! Kolektiv, ki želi ustvariti v gozdarski proizvodnji čimiveč, skopari z denarjem za vse drugo, da bi lahko dal čim-več na sklade in si s tem omogočil ostvaritev osnovnega smotra Zatorej je v GG Brežice manj denarja za stanovanja, za osebne dohodke, za družbeni standard kolektiva itd., kot kje drugod. Tja. kjer so nižji osebni dohodki, pa ne gre nihče rad. Zato težko dobijo inženirje, ki bi bili voljni delati pri njih. Strokovnjaki namreč dobro vedo, da se jim obeta pri GG Brežice zeLo veliko napornega in odgovornega dela. pa slabše plačilo. Gozdova na brežiškem območju so izčrpani, tla in podnebje pa sta zelo ugodna za sodobno gozdarsko proizvodnjo, toda denarja ni! Denar pa leži neizkoriščen v mnogih gozdnogospodarskih organizacijah v Sloveniji, lijer nimajo ne taksnih potreb ne takšnih pogojev za sodobno gozdar- NAGRADNO ŽREBANJE DOLENJSKA BANKA IN HRANILNICA NOVO MESTO je namenila v letu mednarodnega turizma 3 NAGRADNA SKUPINSKA POTOVANJA PO JUGOSLAVIJI vlagateljem, ki bodo od 1. aprila 1967 do 31. avgusta 1967 na novo vložili vsaj 1.000 Ndin, kakor tudi tistim vlagateljem, ki bodo v tem času svojo sedanjo vlogo povečali vsaj za 1.000 Ndin. s V nagradno žrebanje so vključeni vlagatelji navadnih in vezanih vlog, ki vlagajo pri banki, pri njenih enotah v Krškem, Metliki in Trebnjem ter pri vseh poštah na območju banke na hranilne knjižice Dolenjske banke in hranilnice. Izžrebani varčevalci si bodo na skupinskem potovanju od 15. do 19. septembra 1967 ogledali Plitvice, Zadar, Split, Mostar, Sarajevo, Jajce, Banjaluko in Otočec. DOLENJSKA BANKA IN HRANILNICA NOVO MESTO Trta je zasajena V Pišecah in na Bizeljskem zasajajo na obnovljenih vino-gradn ških površinah sadike vinske trte Vreme je za delo v vinogradih zelo ugodno. Vse poteka po načrtu, brez zastojev Hotel »PUGLED« prenavlja restavracijo Hotel Pugled iz Kočevja bo temeljito obnovil svojo poslovalnico »Kolodvorska restavracija«. Lokal bo dobil tudi novo opremo, točilno mizo in sanitarije Prenovitev bo veljala 22 milijonov Sdin, opravila pa jo bo »Usluga« do 30. junija letos. sko proizvodnjo. V Brežicah bi se ta denar vračal hitreje kot kjerkoli drugod, toda ga žal ni. V Brežicah, živa in dela gozdarska kolektiv, ki ugotavlja: zato, ker si nekoč dal več kot. si mogel, moraš zdaj vlagati v gozdoive ob manjšem dohodku več, kot vlagajo drugi, in zato manij dobiš! ... Kljub obilici podedovanih teža/v pa kolektiv ne tarna, ampak v skladu s skromnimi možnostmi obnavlja svoje gozdove, snuje topolove plantaže in intenzivne nasade ter uipa. Novo mesto potrebuje nov imafor Približno v dveh letih bo razdelilna transformatorska postaja (RTP) v Novem mestu, ki daje elektriko delu Dolenjske in Beli krajini, dosegla zmogljivost. Strokovnjaki so v Novem mestu predvideli še en razdelilni transformator in izračunali, da bi veljal 1,900.000 Ndin. Občni zbor in prodajalna za lovski pribor v nedeljo, 28. maja, bo ▼ Novem mestu občni zbor dolenjske lovske podzveze, ki vključuje tri bazene: belokranjskega, novomeškega in trebanjskega ali skupno 32 lovskih družin. V kratkem bo v lovskem domu v Novem mestu odprta tudi prodajalna za lovski in ribiški pribor. Odprla jo bo lovska zadruga Lovec iz Ljubljane. ENODNEVNE PIŠČANCE in jarčke do starosti 3 mesecev si lahko nabavite vsak torek in sredo v valilnici KMETIJSKE ZADRUGE V NAKLEM PRI KRANJU Z enomesečnim prednaročilom si lahko zagotovite pri težkih pasmah 12 odst. popusta, pri lahkih pa 20 odst. popusta. Enodnevne piščance pošiljamo tudi po železnici. /» • • v v Sejmišča Novo mesto: na prašičjem sejmu 22. maja je bilo na novomeškem sejmišču naprodaj 804 pujskov, prodali pa so jih samo 569. Kupci so prišli zlasti od daleč, medtem ko med domačini tokrat z» nakup ni bilo posebnega zanimanja. Manjši pujski so šli v denar po 12.000 do 20.000 S din, večji po 21.000 do 32.000 S din. Brežice: več prodajalcev kot kupcev Na sobotnem tedenskem sejmu je bilo naprodaj 1324 prašičev, od tega le 24 starejših od treh mesecev. Mlajših so prodali 600 po 7,40 Ndin kg žive teže, starejših pa 7 po 14 Ndin kfc žive teše. MOTORNI VLAKI Z novim voznim redttm železniških vlakov, ki bo ^aiiel veljati 28. maja, bo-uj n~ progi Novo mesto —Ljubljana voz li motorni vlakiXe delavski, ki odpelje iz Novega mesta ob štirih zjutraj in se vrne iz Ljubljane ob petih po-po'dne, bo še imel parno lokomotivo. Prvi jutranji vlak, ki vozi v Belo krajino, bo motorni, prav tako tisti, ki prihaja zvečer rad ji iz Bele kraj'ne. Novost je pospešeni motorni vlak, ki bo odhajal iz Me-t.ike vsak dan ob 6.55, prispel v Novo mesto ob 8.03 in v Ljubljano ob 9.43. Iz Ljubljane se bo vračal ob 16.27 in prispel v Metliko ob 19.23. Ta vlak bo pos a. ;al le v Črnomlju, Sem ču, Nove.n mesta. Trebnjem, Ivančni gcrici in Grosupljem. Ker tovarna, ki te mctomike izdeluje, ni pravočasno dobavila dveh ea: itur motornih vlakov, bodo še nekaj dni po uvedbi ncvega voznega reda vozili na progi Novo mesto —Ljubljana nekateri vlaki s parno vleko. »UPORI« - samostojna tovarna ISKRE 642-članski kolektiv dosedanjega obrata Upori Šentjernej Tovarne elementov za elektroniko iz Ljubljane se je na referendumu 6. maja z veliko večino odločil za osamosvojitev. Referenduma se je udeležilo 92 odst. vseh delavcev obrata, za osamosvojitev jih je glasovalo 91 odst., 5 odst. je glasovalo proti, nekaj manj kot 4 odst. pa je bilo neveljavnih glasovnic. Od 1. junija dalje bo obrat Upori v Šentjerneju posloval kot samostojna Tovarna uporov Šentjernej v okviru Zdreuženega podjetja ISKRA Kranj. Za osamosvojitev se je kolektiv odločil zato, ker bo imel kot samostojna tovarna boljše pogoje in bo laže razvijal svojo proizvodnjo. Brežiško AMD bi rado lastne garaže in delavnice 10. maja sq. na seji UO AMD Brežice sestavili delovni program za tekoče leto. Prva naloga AMD Brežice naj bi postala akcija za povečanje števila članstva, za kar bo potrebno žrtvovati tudi nekaj finančnih sredstev. To bo možno, saj je društvo v zadnjem času skrbelo predvsem za materialno plat. Sklenili so, da bodo dvakrat na leto organizirali sestanke s članstvom: na prvem jih bodo seznanili s programom in bodo pri tem upoštevali tudi pripombe. Tesneje nameravajo sodelovati s komisijo za ceste in promet, obnovili pionirski odsek, sistematično nadaljevali z vzgojo tekmovalcev za moto kros in jih pošiljali na pomembnejša tekmovanja. Ce bo mogoče, bodo pričeli graditi lastne garaže in delavnice, celoten vozni park p& bodo pravilno in namensko 'uporabljali. Nalog se bodo lotili že ta mesec, 4. junija pa bodo s člani in ostali, mi vozniki organizirali izlet v neznano. V / Dol. Toplicah urejajo snack-bar V pritličju kopališkega doma v Dolenjskih Toplicah urejajo snack-bar, v katerem bodo gostom po kopanju stregli z okrepčilniml pijačami. Nedavno so v tem domu namestili nove garderobne kabine. SKUPNOST GOJENCEV dijaškega doma Majde Šilc v Šmihelu pri Novem mestu je v nedeljo, 21. maja, organizirala zaključno družabno prireditev s pohodom po Kočevskem, ki so se je udeležili vsi gojenci in člani delovne ^skupnosti zavoda. Na celodnevnem pohodu so obiskali Kočevje, Grčarice, Jelenov žleb, Travno goro in Ribnico. Na sliki: pred spomenikom v Jelenovem žlebu govori prvoborec tov. Šober o slavni bitki, ki je bila na tem mestu marca 1042. (Foto: Drago Mohar, Ribnica na Dol.) DIJAŠKI DOM »MAJDE ŠILC« IZ ŠMIHELA Po poteh naših partizanskih brigad Zanimivo srečanje dijakov s partizansko in sodobno Kočevsko Dvesto mladincev in mladink, gojencev dijaškega doma Majde Šilc iz Šmihela pri Novem mestu, je 21. maja s pohodom na Kočevsko dostojno proslavilo teden mladosti in 25-letnico ustanovitve slovenskih partizanskih brigad. DOGOVOR ŠOLE Z ORGANIZACAJIMI Najprej sprejemni izpit, nato pa učna pogodba Kdor ne bo imel sprejemnega izpita za vpis v po* klicno šolo, ne bo mogel skleniti učne pogodbe z delovno organizacijo, četudi bo priložil odlično spričevalo o opravljeni osnovni šoli Po posvetu v prostorih novomeškega Zavoda za izobraževanje kadrov 18. maja ni več sporno, kakor uporabljati 27. člen zakona o srednjih šolah oziroma tisti del zakona, ki govori o učni dobi in šolanju učencev v poklicni šoli. Predstavniki delovnih orga- bo učna doba v delovni or- nizacij in poklicne šole v ganizaciji učencu tekla v ko- Novem mestu so se na tem raku s šolanjem na poklicni posvetu dogovorili, da ne bo šoli. Sprejemni izpiti bodo mogel noben učenec prej namreč vsaj približno poka- skleniti učne pogodbe z de- zali, kateri učenci bodo v lovno organizacijo, dokler ne šoli lahko izdelovali; tako bo naredil sprejemnega izpi- naj bi dosegli to, da bi se ta za poklicno šolo, oziroma jim šolanje in učna doba dokler ne bo dokazal, da ob- končala celo leto prej, prevlada vsaj osnovne predme- den je končal šolanje. Za te in ima vsaj nekatere spo- takšen kader pa v delovnih sobnosti, ki jih bo potrebo- organizacijah ni moglo biti val v poklicu, za katerega kdove kako velikega razume- se bo odločil in šolal. vanja in navdušenja. Z dogo- Dogovor bodo uporabili že vofrom je torej začrtana trd- ob letošnjih razpisih učnih nejša pot za pridobivanje ka- _____________________________mest in šolanja na poklicni drov iz poklicne šole. poslovili od tov. Šobra. Na- šoli. Učenec, ki. bo hotel z Zaradi omejenih možnosti zaj- grede so spet prepevali delovno organizacijo skleniti neposrednega zaposlovanj8 partizanske pesmi. pogodbo, da se bo v tolikem lahko računamo, da bo' pri- in tolikem času izučil za tisk v poklicno šolo čedalje Dan je bil prijeten in ko- poklic, bo moral pokazati večji. Upoštevati je treba tu- risten, maturantje z rdečimi potrdilo o opravljenem spre- di to, da čaka na vpis v po* MARJAN TRATAR-UCO klic. S tem bo doseženo, da vpisati. NE BODO SE SPLAČALE NAPOTNICE Z ZDRAVNIKOVO RZ „Zavarovanec poslan v Ljubljano na svojo željo“ Pravilnik o uveljavljanju zdravstvenega varstva določa, kdaj zavarovancu sklad kaj plača in kdaj nič — Stroškov za pot, krajšo od 15 km, zavarovancu sklad ne bo povrnil — Splošno načelo: vsak naj zdravstveno pomoč išče tam, kjer živi! Avtobusi so odpeljali v ne- šli še na Travno goro, kjer nageljni v gumbnicah pa so jemnem izpitu v poklicni šoli klicno šolo nemajhno števd- znano, toda ko so zavili z je bila 1941 ustanovljena se s tem pohodom poslovili jjQ preizkusu nekaterih spo- lo učencev, ki se lani iz raz- Dvora v strmino nad Jamo Ribnika četa, nato pa skoz ot* šole. sobnosti, potrebnih za po- ličnih razlogov niso mogli proti Laščam, je bilo jasno, Ribnico v Kočevje, kjer so se da je pohod namenjen Kočevski. Brž se je oglasila partizanska pesem, mladino na pohodu pa je prevzelo zadovoljstvo. .. že pri Starem Logu so zvedeli za zgodovinski Pugled in Cesto, kjer je bila ustanovljena Tomšičeva brigada. V Kočevju, ki se je razvilo v moderno mesto, so si ogledali spomenik osvoboditve na Trgu tretjega oktobra. Pred Šejkovim domom jih ;e pozdravil upravnik muzeja Peter Šober in opisal zgodovino Kočevskega in boj Slovencev s peto kolono. Se več zanimivega so slišali v dvorani, kjer je bil prvi kočevski zbor. Tov. Šober je sedel med dijake in se z njimi popeljal proti Ribnici. Spotoma je pripovedoval o porazu plavogar-distov, sodnem procesu leta 1943 v Kočevju, ki se ga je sam udeleževal, in podobnem. Pisec teh vrstic pa je pripovedoval mladini o časih, ko je država bolj podpirala peto kolono kot Slovence. In že so bili v Jelenovem žlebu, znanem po bitki 26. marca 1943, ko so sovražniki občutili, kako močna in udarna -je partizanska pest. Dijaki so se zbrali na pikniku in se s starejšimi pogovarjali, kako je bilo »takrat«. Za kratek čas so iz Jelenovega žleba Že nekaj dni ali natančneje od 19. maja velja v novomeški komunalni skupnosti socialnega zavarovanja spremenjeni pravilnik o uveljavljanju zdravstvenega varstva. Pravilnik je bil sprejet na podlagi temeljnega zakona o zdravstvenem zavarovanju. Med drugim določa, kdaj mora zavarovanec sam plačati zdravniške preglede, zdravljenje, zdravila in potne stroške in kdaj plača zanj sklad. Pravilnik pravi, da mora zavarovanec iskati zdravstveno pomoč pri domači zdravstveni službi, se pravi pri tista, ki je organizirana v kraju, kjer stalno živi. Izjemoma lahko išče tako pomoč tam, kjer je zaposlen (sezonci in drugi). Samo v nujnih primerih zavarovanec lahko uveljavlja pomoč v katerem koli zdravstvenem domu ali bolnišnici zunaj komunalne skupnosti, kalen pripada. Kdor se bo ravnal tako, mu bo sklad zdravstvenega zavarovanja povrnil oziroma popla- čal stroške pomoči, zdravljenja, zdravil in potne stroške Seveda so izjeme. Ce bo iskal zavarovanec, zaposlen zunaj skupnosti, pomoč domače splošne zdravstvene službe, mu bo sklad plačal stroške varstva (preglede itd.), ne pa tudi potnih stroškov. Isto velja za prevoz z reševalnim avtomobilom. Vse stroške C varstva in {Jotne stroške) bo moral zavarovanec, če se bo napotil v zdravstveni dom sosednje skupnosti (npr. v Ljubljano), sam plačati, ne glede na to, da mu Zdravstvo v Krškem na razpotju \___________________________ Obratna ambulanta Tovarne celuloze in papirja se je pripojila k Zdravstvenemu domu Krško - Skupščina občine bo na eni izmed naslednjih sej obrav* navala težave zdravstvene službe - Trenutno so meje med šosedi zelo zaostrene - Kako organizirati zdravstveno službo v Posavju, da bo manj težav? Obratna ambulanta Tovarne celuloze in papirja se je priključila Zdravstvenemu domu Krško. Soglasje k tej pripojitvi je dala tudi občinska skupščina na zadnji seji. Svet za zdravstvo je o možnostih za tako rešitev razpravljal že pred dvema letoma, zdaj pa je to urejeno z zakonom o zdravstveni službi. Predsednik sveta za zdravstvo Branko Voglar je na seji ski nščine predlagal, ia bi ta obravnavala problematiko zdravstva v občini in Posavju, saj je trenutno vrsta nerešenih problemov. Odborniki naj bi na tej se- ji spregovorili o odnosu občanov in skupščine do zdravstvene službe, o možnostih za preventivno dejavnost in o zasnovi bodoče organizacije zdravstva na območju Posavja. Dr. Lenardič je v razpravi dopolnil tov. Voglarja in poudaril da so zdravstveni delavci na razpotju, saj ne vedo, kam se bodo priključili. V Novem mestu odgovora še niso dobili, z Brežičani pa o tem ne razpravljajo, ker so od njih odrezani Te negotovosti bo moralo biti čimprej konec, so menili, odborniki. Skupščina občine Krško lahko tu marsikaj pospeši, če se bo poglobila v problematiko zdravstva. Odborniki so predlog za razpravo o zdravstvu podprli. Trenutno so meje med sosedi zelo zaostrene. Bolniki iz Krškega ne smejo v brežiško bolnišnico, občani iz brežiške občine ne k zobozdravniku v Krško, Brežičani le na celjsko zobno polikliniko, čeprav so včasih lahko šli v Zagreb, ker je tja mnogo bliže. Seveda pa gredo lahko kamorkoli, če plačajo vse storitve sami, medtem ko socialno zavarovanje ne priznava ne sosedstva ne razdalj. St je zunanji zdravstveni dam bližji. Pravilnik pravi, da mora zavarovanec hoditi k domačim specialistom, načeloma v najbližji zdravstveni dom, ki ima ustrezno službo. Ce take pomoči ne more dobiti v zdravstvenem domu, bo moral v novomeško splošno bolnišnico. Samo v primeru, če bolnišnica ne bi imela oddel ka, na katerega bi bdi zavarovanec poslan, bi smel na oddelek oziroma k specialistu v ustanovo sosednje komunalne skupnosti. V vseh vseh teh primerih bo zavarovancu plačal sklad poleg stroškov za pregled tudi potne stroške. K specialistu in v bolnišnico le z napotnico K specialistu je mogoče iti le z napotnico splošnega zdravnika. To ne velja, če si hoče zavarovanec preizkusiti ostrino vida ali določiti očala Zgodilo se bo, da bo zavarovanec želel k specialistu v Ljubljano namesto v Novo mesto. Tedaj mu bo zdravnik na napotnico pripisal, da gre »na svojo željo«. V takem primeru bo moral zavarovanec vse stroške plačati sam. Zavarovanci novomeške komunalne skupnosti imajo za zdravljenje na voljo le novomeško splošno bolnišnico. Vstop vanjo je omogočen, razen v nujnih primerih, le z napotnico 'zdravnika. Po tej poti urejeno zdravljenje v bolnišnici bo zavarovancem plačal sklad. Kdor pa bo želel v drugo bolnišnico, mu bo zdravnik na napotnico pripisal »na željo«, stroške pa bo moral plačati sam. V zdravilišče le ' z napotnico bolnišnice Strokovna komisija, ki Jo je ustanovila splošna bolniš- nica v Novem mestu, bo odločala, kateri zavarovanci sf bodo lahko zdravili v zdraviliščih. Nihče ne bo mogel n3 tako zdravljenje brez napotnice. Napotnico bo načelo lahko dobil le zavarovanec, ki mu bo strokovna zdravniška komisija priznala pravico do podaljšanega ali nadaljevanega zdravljenja, seveda pa se bo moral zavarovanec do tedaj zdraviti v bolinšnici. Za zavarovance, ki bo

+&■*> ■**>. ••»■►-.•v,«,. i „Poskušam, kako gre zasebniku!" Semiško rdeče vino in druga domača vina, domači piščanci, domač kruh, domača salama, prekajena gnjat. Vse vrste alkoholnih in žganih pijač znanih domačih proizvajalcev, med drugim »Vodka apostolska«, slivovka, konjaki... Bogata izbira, cenik za vsak žep. Gostišče je na Ruperč vrhu. Peter Zajc ga je odprl prvega maja. »1.500.000 Sdin sem investiral v lokal, kakršnega mi je zapustil prejšnji najemnik,« je pripovedoval Zajc kakšne tri tedne po otvoritvi. »Razmišljal sem in se odločil. Rekel sem si: zakaj ne bi tudi^ jaz poskusil kot zasebnik! In poskusil sem. Ni še tako, kot želim, da bi bi- lo. Potrebno bo nekaj časa.« Načrti so lepi in uresničljivi. Vsaj tako pravi Peter Zajc, ki je bil devet let gostinski delavec v novomeškem hotelu »Metropol«. Med drugim bo uredil nekaj prenočišč, dal napraviti reklamne table in... Med pogostimi obiskovalci na Ruperč vrhu so lovci. Zajc je zanje uredil in opremil posebno sobo. V sezoni, ki privablja čedalje več domačih in tujih gostov v te kraje, bodo dobrodišli vsi — z najrazličnejšimi okusi, z najrazličnejšim denarjem. Poslej bo gostišče zaprto samo ob sredah. I. Z. Črnomelj: »Mnogo hrupa za nič!« Tako menijo nekateri črnomaljski prosvetni delavci o odločitvi, da bo imela občina Ornomelj svojo izobraževalno skupnost; s tem zaenkrat ne bo prišlo do kakih večjih sprememb v primerjavi z dosedanjim poslovanjem v okviru občinskega sklada za šolstvo. Pred kratkim je bti za predsednika črnomaljske izobraževalne skupnosti imenovan Vinko Jerman, za tajnika pa Jože Stermec. Na nedavni seji iniciativnega- odbora je bilo sklenjeno, da bo ustanovna skupščina izobraževalne skupnosti 29. maja in da bo štela 31 članov, od tega 15 iz vrst prosvetnih delavcev in 16 predstavnikov javnosti. Literarni nastop v Sevnici in Loki 18. maja zvečer so književniki Milan Guček in Miško Kranjec iz Ljubljane ter Franjo Roš iz Celja na pobudo Prešernove družbe iz Ljubljane sodelovali na literarnem večeru. Literarni nastop so poživili gojenci glasbene šole s skladbami za harmoniko in klavir pod vodstvom učitelja Viktorja Krena. Ob konou je bilo žrebanje knjig Prešernove družbe, v katerem je 6 učencev prejelo lepe knjige. Književniki so istega dne obiskali tudi Loko. Šolska mladež jih je v obeh krajih toplo sprejela in obdarila s cvetjem ter hvaležno poslušala njihova dela. S. Sk. „Trdinova pof“ odprta V nedeljo dopoldne je bila Pri »Gospodični« na Gorjancih slovesno izročena namenu dolenjska planinsko-turistična transverzala '»Trdinova P°t«. Po uvodnem pozdravu Ojnika TD Novo mesto Nika Pavliča je govoril o pomenu Gorjancev v NOB upravnik Krmelj: Neoštevilčene hiše se starajo Stanovanjska bloka v Kr-rne^ sta bila sezidana pred Petimi leti, pa še nimata hišnih številk. Brez številk so n°ve hiše tudi v drugih kra-M v občini. Krajevni uradi niso ‘ničesar napravili za oštevilčenje, zato bi bilo prav, če ki red napravila občinska skupščina. B. DEBELAK novomeške študijske knjižnice Bogo Komel j, predsednik PD Novo mesto Rudi Jereb pa je na kratko opisal lepote, mimo katerih vodi »Trdinova pot«, in jo izročil namenu. Anica Tomažin, delavka iz INISA, je z občuteno recitacijo Trdinovih del »Cvetnik« m »Gospodična« obogatila slo-vestnost. Navzoče sta pozdravila tudi predstavnik PZS iz Ljubljane in predstavnik PD »Janez Trdina« iz Mengša, ki je izročil Novomeščanom sliko planinskega doma pri Mengšu, ki nosi ime po Mengšanu Janezu Trdini. Naše društvo je poklonilo Mengšanom portret pisatelja Trdine. Preden so udeleženci slovesnosti ob zvokih harmonike odšli na simbolični obhod prvih sto metrov »Trdinove poti« se je vsem, ki so sodelovali pri lepem in velikem delu, zahvalil stari planinec Novomeščan Franc Adam. Na sliki: predsednik PD Novo mesto Rudi Jereb odkriva na nedeljski slovesnosti pri Gospodični na Gorjancih tablo, na kateri je turistični zemljevid »Trdinove poti«,. in s tem simbolično izroča namenu novo dolenjsko planinsko-turistično transverzalo. (Foto: Miloš Jakopec) SLOVENIJO BODO PREDSTAVLJALI UČENCI IZ BREŽIC VI. srečanje bratskih šol v Begeću Učenci in učitelji osnovnih šol z imenom bratov Ribarjev se bodo letos Sestali v Vojvodini - Tam bo tudi seja ravnateljev, strokovni posvet matematikov in tekmovanje mladih matematikov bratskih šol - Učenci se bodo nato predstavili s kulturnim programom - Brežiška šola pripravlja Zbornik, ki bo natisnjen v 1.000 izvodih Šole BRATOV RIBARJEV Prirejajo vsako leto medsebojna srečanja učencev in uči-tel jev. Letos se bodo zbrali v °egeću v Vojvodini, kjer je gostiteljica tamkajšnja osnovna šola. Iz Brežic bo odpotovalo tja 23 učencev. Spremljalo jih bo 5 članov učiteljskega kolektiva. To srečanje bo od 4. do 7. junija. V Begeču bo seja ravnateljev in strokovni posvet matematikov. Učenci bodo sodelovali na tekmovanju mladih matematikov bratskih šol. V desetminutnem kulturnem Programu bo vsaka skupina Predstavila svojo šolo, svoj kraj in svoj narod. Srečanje ima namen utrje-Vat|i bratstvo in enotnost jugo- BIRČNA VAS: »Še dolgo po poti napredka in miru!« Tudi mi, pionirji iz Birč-vasi, se pridružujemo, čestitkam in pozdravom kurirjev Jugoslavije, že-l}ino Ti še mnogo srečnih ln zdravih let, naša naj-Večja zelja pa je, da bi ^rn še dolgo vodil našo domovino po poti napredlo- in miru. Mi pionirji se borno trudili in vestno Opravljali svoje delo, da torno postali vredni člani svoje domovine. Pionirji odreda »Miha Počrvina« iz Birčne vasi slovanskih narodov in je pomembna medrepubliška manifestacija. Vsako leto je združeno tudi s strokovnim programom. Za letos bo brežiška šola pripravila Zbornik, ki bo natisnjen v 1.000 izvodih. Osnovna šola iz Brežic je zaprosila občinsko skupščino za finančno pomoč, ker so taka srečanja zvezana s stroški, šola sama pa jih ne zmore. Del predvidenih izdatkov bo prispeval šoli sklad za šolstvo, nekaj virov pa bo morala šola poiskati še drugje. Člani upravnega odboja sklada so predlagali, naj bi dobila šola za to del denarja iz vsote, ki jo je skupščina namenila za sodelovanje z bratsko občino Veliko Piano. Slive so jim predaleč V DANI razmišljajo o kooperaciji v sadjarstvu Mirenska DANA proda tri četrtine vseh pijač * Sloveniji, večino sadja pa kupi v drugih republikah. Voziti tako daleč razmeroma lahko pokvarljivo blago pa je draga stvar, ki povečuje stroške proizvodnje. Zato Dana vsako leto povprašuje pred bratvijo sliv tudi v bližnjih krajih, predvsem v Beli krajini, vendar pri tem ni dosti uspeha. Nasadi sliv, pa tudi drugih sadnih vrst so zanemarjeni, pridelki pa pičli in nestanovitni. Ena izmed možnosti, da bi pocenili prevoz, je kuhanje slivovke v južnih republikah; druga, vabljiva tudi za kme-tijce, pa je sodelovanje pri obnavljanju zapuščenih sadovnjakov, ki bi lahko dajali obilen sad. DANA je zelo donosno podjetje in je lani dosegla čez dva milijona S din skladov na zaposlenega, kar je izreden dosežek. Ker kme-tijci ne morejo dobiti denarja za obnovo sadovnjakov, bi lahko v dobro zastavljeni kooperaciji našli korist za obe strani. V pripravi predpis o škodi po divjadi Določal bo, kako morajo kmetje zavarovati svoje parcele pred divjadjo — Lovci so lani dobro gospodarili — Za predsednika Lovske zveze izvoljen dr. Miran Cilenšek Na letošnjem občnem zboru Lovske zveze Kočevje so se zastopniki lovskih cfružin strinjali, da Lovska zveza Ko čevje še vedno dela za vse sedanje območje, se pravi za območje občin Kočevje in Ribnica ter za del občine Ljubi j an-V ič-Rudnik. Po novih predpisih bi namreč lahko vsaka občina ustanovila svojo lovsko zvezo. Lovci pa so prepričani, da zaokroženega lovskega baze. na, ki ga obsega Lovska zveza Kočevje, ne kaže drobiti. Vsaka razcepitev bi bila le v škodo lovskih organizacij, lovcev in dobrega gospdar-jenja z lovišči. O škodi po divjadi ni bilo daljše razprave, ker bo to reševal upravni d bor zveze v sporazumu s komisijami za lovstvo pri občinskih skup. ščinah. Te komisije bodo pripravile tudi poseben predpis v zvezi s škodo po divjadi, ki ga bodo sprejele ob. činske skupščine. V njem bodo določene pravice in dolž- nosti lovskih organizacij in kmtev. Tako bo med drugim predpisano, kako morajo kmetje zavarovati svoje povr. šine pred divjadjo, izdelan bo cenik za posamezne kmetijske pridelke, izračunan hektarski donos itd. Na občnem zboru je bilo ugotovljeno tudi, da so lovske družine lani dobro gospodarile, saj se jim je v blagajnah nabralo nad 5 milijonov Sdin več kot leto prej. Tudi strokovno znanje lovcev in disciplina sta zadovoljivi. Na občnem zboru so izvo. lili nov, 15-članski upravni odbor, za predsednika pa dr. Mirana Cilenška. Geološka ekskurzija okoli Sevnice V nedeljo, 28. maja, prire ja Slovensko geološko društvo drugo letošnjo ekskurzijo po Dolenjski. To pot bodo geologi vodili udeležence po dolinah in gričih na desnem bregu Save pri Blanci in Sev. nici. Posebno zanimivi bodo apnenci in laporji, v katerih je veliko kremenovih različ- nekdanjih pripadnikov partizanskih delavnic za zveze — baza 99 D se je zbralo So iPrvem P°v°Jnem srečanju v Starih žagah. Na zboru so se domenili o nadaljnjem bolovanju, o zbiranju spominskega gradiva, o pripravah za dodelitev domicila Jinovi enoti in drugem. Na sliki: pri malici v Starih Žagah. (Foto Mirko Vesel) kov — rožencev. Te plasti-so-dobile po vasi Veliki Trn ime velikotmske ter po Krškem krške plasti. V strokovni literaturi so jih že večkrat opi-sovali ter jim prvotno pripisovali triasno starost. Po voj. ni pa so geologi v njih našli zgomjekredne okamenine. Tako strokovnjaki danes trdijo, da je del teh plasti nastal v srednjem triasu, drugi del pa v zgornji kredi. V velikotrnskih in krških plasteh so ponekod našli ostanke školjk, za določitev starosti teh skladov pa so mnogo pomembnejše praživali iz skupine luknjičark. To so mikroskopsko majhne živali, ki jih najdejo tako, da vzor. ce laporja dalj časa spirajo z vodo. S tem odplaknejo večji del glinastega materiala. Na drobnem situ ostanejo debelejši delci, med katerimi so včasih pogostne iz več kroglic sestavljene hiši. ce luknjičark. Največji del ekskurzije bo posvečen velikotrnskim in krškim plastem, slišali pa bomo tudj o drugih mezo-zojskih ter o terciarnih sedimentih iz okolice Krškega. Zbor za ekskurzijo bo pri železniški postaji na Blanci v nedeljo, 28. maja, ob 12. uri. Takrat imajo zvezo tudi udeleženci z ljubljanske strani. Pričakujemo pa, da se bodo ekskurzije udeležili tudi domačini iz Krškega, Sevnice ter drugih bližnjih krajev, da se bodo seznanili z geološko zgradbo okolice. Rajko Pavlovec Ljubljana, Trubarjeva 14 Asfaltiranje v Krmelju Cestno podjetja Novo mesto je izdelalo predračun za asfaltiranje ceste v Krmelju v več variantah. Predstavniki občinske skupščine Sevnica, Metalne iz Krmelja in Cestnega podjetja Novo mesto so zaenkrat osvojili tisto varianto, po kateri bi asfaltirali cestišče v dolžini 820 m in širini 4,50 m. Stroški asfaltiranja bodo veljali 226.850 N din. 50.000 N din bo prispevala Metalna Krmelj, ni pa še znan znesek prispevka Konfekcije »Lisca« iz Sevnice, ki ima v Krmelju svoj obrat, in Kmetijskega kombinata »Za-, savje« v Sevnici. Levji delež pa bo morala prispevati občina. Asfaltiranje ceste v Krmelju je nujno tudi zaradi tega, ker bo po predvidevanjih v tem krajoste dali stanovanje prepleskati, ali ne? Veste, vsi smo bili močno preseneče ni, ko se je stranka pred vami tako na vrat na nos izselila. Sicer pa nič čudnega, ko so bili toliko iolžni špeceriji. Kupovali so vse pri Renardu. Ha, trgovec Lucas na drug°m vogalu ni tako nor, da bi dajal upanje, še svoji materi ne bi dal nič na kredit. Zato tudi ni čudno, da je tak bogataš; še od črne borze med vojno mu je ostal lep kupček. Jaz hodim kupovat k Renardu in tudi vam svetujem isto. Le to bi vas rada opozorila, da dobro gledate kadar kaj tehta. Zlepa ne sna kdo tako goljufati pri vagi kot Renard. Videli boste, kakšne čudovite sosede boste imeli. Vsi so ljubeznivi in kar s a da ustrežljivi. No, če že silite, pa mi natočite še eno skodelico kave! Pina kavica! Gotovo kupujete dobro sorto. Ko bi vedela, da bova pili kavo, bi vzela s seboj nekaj piškotov ... Ah, nikar se ne trudite in ne iščite piškotov ... razen če jih nimate čisto pri roki. Vaša najbližja soseda je gospa Robin, čudovita ženska. Samo nikar ji ne posojajte denarja! Za tistega njenega poba, za katerega vsi pripovedujejo, kako je podoben očetu, pa bi jaz lahko prisegla, da.. . sicer pa, kaj nama to mar, ali ne? Nad vami stanuje gospa Titier. Prav gotovo vas bo kmalu obiskala, bodite brez skrbi! Svetujen vam, da skrijete pred njo vse steklenice pijače, kar jih imate pri hiši, ker drugače . . Jaz dam še kozarec iz kredence, ka- dar pride na obisk. Zelo prijetna gospa je, boste videli. Tudi z gospo Lecoq se boste morali seznaniti, čudovita stara gospa je, čeprav pripovedujejo, da se jo že večkrat videli, ko prihaja iz zastavljalnice. Sicer pa to ni nobena sramota. Ah, skoraj sem pozabila na gospo Leblanc! Zares zelo mila ženska, le na to vas moram opozoriti, da ne verjamete niti polovice tistega, kar vam bo pripovedovala. Saj razumete, kaj mislim s tem, ali ne? Odhajam. Vidim, da ste sredi dela, in ne bi vam bila rada v napoto. Samo malo sem hotela skočiti k vam, da vidim, ali je kaj pomagati. Na svidenje! Upam, da si boste vse lepo uredili in da vam bo v naši hiši lepo. Bodite prepričam, da niste mogli priti med boljše, bolj odkrite in prijetne sosede.« Teden muzejev pod geslom »TURIZEM IN MUZEJI« traja od 22. do 28. maja 1967. Obiščite zanimive zbirke v muzejih na našem področju! Vstop prost. Aforizmi Ko se vzpenjaš kvišku, prijazno pozdravi vsakega ki ga srečaš. Morda se boš moral vračati po isti poti. če rabim iste besede, kakor jih uporablja direktor, pravijo, da sem huligan, o direktorju pa govorijo, da je — energičen vodja podjetja. Kadar mi govorijo o kom, da je dobfcr človek, zmeraj vprašam: »Za koga je dober?« MVMN JM* NIM. M***** FRANCE MIHELIČ: DAFNE II. — 1967, lesorez Slikar in grafik Franjo Stiplovšek (1898 -1963) V soboto zvečer so v galeriji v Krškem slovesno odprli umetniško razstavo olj in risb pokojnega krškega rojaka akadem. slikarja Franja Stiplovška. Razen javnih in kulturnih delavcev iz Spod. Posavja, Zagreba in Novega mesta so na otvoritvi pozdravili pokojnikovo vdovo Ivo Stiplovšek, navzoč pa je bil tudi pomočnik republiškega sekretarja za kulturo književnik Radko Polič s soprogo, številnim domačinom je predstavil umetnika in njegovo življenjsko delo prof. Stanko Škaler, ravnatelj Posavskega muzeja iz Brežic. Visoka raven razstave vabi k obisku, prav gotovo pa bo tudi spodbudila že sedanjo hvalevredno prizadevnost vodstya mlade galerije, da nam bo letos pripravila še več podobnih razstav in prireditev. — Umetnika in njegovo umetnost predstavljamo s tekstom, ki ga je za katalog na razstavi napisal umetnostni zgodovinar dr. Drago Komelj iz Ljubljane. Slikar in grafik Franjo Stiplovšek — po rojstvu z otoka Krka, po šolanju, osebnem in umetniškem zorenju ter oblikovanju pa Tržačan — je tukajšnji rojak. Njegov oče se je iz obšotel-skih krajev po službeni dolžnosti preselil v Trst, kjer je bil carinik. 1918. leta pa se je sin Franjo, potem ko je že služboval v Skednju in Barkovljah, moral umakniti najprej v koroški Velikovec, po plebiscitu pa v Maribor. 1925. leta se za stalno naseli v Krškem, po osvoboditvi pa se je preselil v Brežice. 2e v Trstu se je Stiplovšek odločil za slikarstvo, čeravno je najprej moral postati učitelj, ker ni imel prilike, da bi se posvetil samo slikanju. Trst je že pred vojno postajal središče, ki je združevalo pomembnejše slovenske kulturne in Javne delavce. Tudi mladi Stiplovšek se kot srednješolec aktivno vključi v tedanje tržaško kulturno življenje: sodeluje pri Slovanski čitalnici, slika odrske scene, posluša znameniti Cankarjev govor, sklepa prijateljstva s pesniki, glediščniki, slikarji in tudi sam poskuša slikati. Vsestransko veselje in ljubezen do javnega in kulturnega dela prenese tudi v Maribor: tu je organizator prve umetnostne razstave, soustanovitelj in prvi tajnik umetniškega društva »Grohar«; veselje do slikanja in umetnostne izobrazbe ga zvabi na Dunaj in kasneje še v Zagreb. Postane član tedanjega borbenega Društva mladih, kasneje Slovenskega lika, ki je združilo avantgardo mladih slovenskih likovnikov. Kot poklicnj pedagog in šolnik tudi v Krškem ni nikdar nehal ustvarjati in snovati. Tu razvija različne spretnosti: ilustrira knjige, riše plakate, je pevovodja, orglar, režiser, scenograf; ljubezen do starin in starožitnosti, ki mu daje tako močan pečat v njegovem slikarstvu, ga končno pripelje v vrste muzealcev. Najbolj plodovita umetniška leta preživi v Krškem. Provincialno mestece, 1 ponosno na svojo meščansko šolo, na kateri se je zvrstila cela vrsta kasnejših uglednih znanstvenikov, je daleč od umetnostnega središča, kakršna sta bila tedaj Ljubljana z Jakopičevim p»’ viljonom in rednimi likovnimi prireditvami ter Zagreb s svojo Akademijo-Edina zveza je vlak ter časniki, ki so od časa do časa poročali o razstavah, pa domače in tuje revije, ki jih j® prebiral doma ali pri krških prijateljih. Vendar je bil Stiplovšek v tem času eden redkih »podeželskih« umetnikov, ki je vzbudil zanimanje tudi v kulturnem središču Slovenije. Sodeluje namreč na vseh kolektivnih razstavah doma, razstavlja na Reki, v Splitu« Sarajevu, zunaj pa predvsem na mednarodnih in jugoslovanskih v Hodoni' nu, Pragi, Berlinu, Bruxellesu, Barceloni, Amsterdamu, Londonu, Firencah-Postane član dunajskega Hagebunda, o njem pišejo domače in tuje kritike-Vendar se je enkrat samkrat odkril na veliki samostojni retrospektivni razstava 1939. leta v Ljubljani. Ta razstav® je do neke mere pomenila zanj tud* kritični obračun z lastno umetnostjo! po razstavi se zavestno umakne in P° osvoboditvi se v glavnem ukvarja 10 še z organizacijo in preureditvijo Po* savskega muzeja. Medtem pa sodeluj še na kolektivnih razstavah v Brežican in Celju. Za Stiplovškovo umetnost je nedvomno odločilno njegovo »tržaško« pore*-lo. Večina primorskih umetnikov, izjemo Dolenjcev Kraljev, odklanj^ impresionizem, sprva se nagibljejo ekspresionizmu in kasneje se oprimeF »stvarnega« slikarstva. Te prvineJ tudi Stiplovšek prinesel v Marijbo • Njegova prva dela sioer dokazujel ’ da impresionizem nd šel mimo n;,e{L’ prevzel je njegove formalne kval’ite > vendar trdno grajena risba že kaže njegovo kasnejšo preusmeritev. M borsko umetniško društvo »Grohar« . kaže na umetniško pripadnost kr mariborskih slikarjev, izobliko »stvarni« pogled na svet pa dokazuje Prva mapa mariborskih lesorezov ^ tako preusmeritev je nedvomno po-^rnbno tudi prijateljstvo s pesnikom ^netom Seliškarjem in bratoma Vid-tJlarjema, ki prav tako izpovedujeta f^j interes za predmetnost in ostaneta po Stiplovškovi preselitvi v Kr-njegova stalna spremljevalca m ^delavca na vseh skupnih društvenih ^stavah. Poleg tesnega prijateljstva “h veže še enak nazor o umetnosti in ^inu umetniškega izražanja. Umetniško je pričel Stiplovšek rasti Pfedvsem po tem, ko se pridruži sku-J'jtti Kluba mladih, ki jo predstavljata Kralja, Veno Pilon, Čargo, brata rfdmarja. Ta skupina nastopa samo-^jrto doma in v tujini. Njen program naperjen zoper impresionizem. V f*Upini pa prične že kmalu odmevati smer, ki si je po letu 1920 prišla po Evropi utirati pot kot reak-^ na impresionizem — ekspresioni-sprva nastopa pod najrazličnejši imeni, dokler ne prevzame po razdrt v Mannheimu imena »nova stvarat«. To gibanje je Stiplovšek gotovo ^znai že na Dunaju' saj ni 'slučaj, ga tudi kasneje na Dunaj vežčjo sorodna hotenja in umetniška izraste. Poleg tržaškega okolja ter prijateljstva z bratoma Vidmarjema, naj bilo to tretje in odločilno izhodišče njegovo umetnost. »Novo stvarnost« Je predstavljal povsem nov umet-. stnj program, ki se ni omejeval iz-Jučno na slikarstvo. Razširil se je na j. ^tekturo, dekoracijo, notranjo oprejo 0 in je pomenil v času prvih let po vojni popoln odklon od starega, od historičnih stilov nasploh, pa od ekspresionizma, in propagira na predmetnost. Kot pravi Me-je to neke posebne vrste rea-predmet slikajo pretirano v nje- govi otipljivi stavnosti, ga shematizi-rajo in trdo modelirajo, kretnje so trde, prisiljene in večkrat se izrodijo v negibno, zavestno shematizacijo. »Bogastvo življenja čistih form, predmetov, ki eksistirajo predvsem kot samostojno, neodvisno telo v prsotoru z vsemi funkcijami snovi in oblik in lastne barve, ni nič manjše od bogastva slučajnih razsvetljav ali impresionističnih vizij«. Predmet je v tihožitjih zgrajen naravnost s primitivno radostjo v vsej oblosti ali tudi trdnosti, povsod govori material, ki dajer tudi značaj ploskvi. Ker so slikarji tako gledali na svoje slikarstvo, se danes ne smemo čuditi, da so Stiplovškova dela ob njegovem prvem nastopu in tudi kasnejših nastopih ocenjevali z neoklasiciz-mom. Ugotavljali so, da ima več smisla za predmet kot vsebino oziroma idejo. Stane Mikuž pa je zapisal ob veliki za Stiplovška hiša vedno hiša, drevo retrospektivni razstavi 1939. leta, da je vedno drevo in človek človek. Tak stvaren pristop k predmetom je odločal o njegovi umetniški in izpovedni formi. Stiplovškove pokrajine so sprva mirne, pretehtane, barvno monotone, ujete v razumsko pretehtano kompozicijo, daleč od razpoloženj ali enkratnega vizualnega vtisa, ki se mora podrejati atmosferskim menjavam. Zatorej Stiplovškove pokrajine ne morejo biti izrezi iz narave, bežni popotni vtisi ali zapisi, marveč edinole dolgotrajna in pretehtana analiza predmetnosti, ploskev, materiala, ki se razkazuje neodvisno od slučajnih, optično razpoloženjskih zaznav. Čeprav gradi sliko »neosebno« in neprizadeto, brez globljega čustvovanja, pa ni mogel zanikati okolja, v katerem je živel, in tudi ne osnovnega, osebnega čustva in razmerja do predmeta, ki ga je slikal. Ne bi mogel reči, da je motive iskal neprizadeto. Prav narobe, mapa »Stari Maribor«, pa tudi krški, kostanjeviški, brežiški, cerkniški motivi dokazujejo globlji, čustveni odnos do stvari, ki jih je imel rad, in da je ta čustveni odnos polagoma preraščal v razpoloženjsko slikanje stvari jn pokrajine. Slike postajajo vse bolj svetle, barvno diferencirane, vselej pa z neizogibnim motivom skrivenčenega drevja. Podobno kot pokrajino slika tudi tihožitja, portrete, predvsem prijatelje, znance pa tudi ljudi na cesti, berače. Tudi tu je kompozicija usklajena z njegovim umetnostnim »čredo«, je »narejena«, togji, na videz prisiljena, shematska. Poudarek je predvsem na upodobljencih, manj na okolju ali ozadju. Figuro slika samostojno, neodvisno Med podobo Krškega in lastno podobo s krškim ozadjem razen čustvenih ni nobenih drugih vezi. Prav zaradi take čustvene navezanosti, ljubezni do starin in starožitno-sti, ki se kaže v tihožitjih, ki jih tu pa tam spremljajo entnografski predmeti, se, razen v zgodnjih letih, ni nikdar v celoti predal »stvarnosti«. Stiplovškovo umetniško delo, slikarsko kot grafično, sega v čas po prvi vojni, ko v tridesetih letih doseže svoj višek. Je sicer predstavnik tako imenovane »nove stvarnosti«,♦vendar' lahko rečemo, da Stiplovškova dela. predstavljajo posebno varianto, ki ni nikoli prešla v fazo »pačenja« ali skrajne otrdelosti. Povezanost z domačo zemljo, s kraji ob Savi, daje njegovemu delu tudi neizpogiben lokalni kolorit, in njegova značilnost, ki je nedvomno tudi posledica utesnjenega okvira, v katerem je živel, je ustvarila iz Stiplovška prvega slikarja Posavja. Dr. DRAGO KOMELJ KAJUHOVA BRALNA ZNAČKA je na vsem področju občin Krško, Brežice in Sevnica zajela širok krog pionirjev v svet lepe slovenske knjige. Značko je izdelal akademski kipar Vladimir Štoviček in pionirji so prav zdaj v mrzličnih pripravah na preverjanje in ocenjevanje svojega truda. Da bi spomin na narodnega heroja kar se da lepo počastili, odhajajo pionirji naših šol tudi na pesnikov grob v Šoštanj. Na sliki kostanjeviški učenec VII. razreda Peter Kržičnik recitira štiridesetim svojim sošolcem na pesnikovem grobu eno izmed Kajuhovih pesmi. Pionirji so ob tej priložnosti položili na pesnikov grob šopek nageljnov in prižgali sveče v spomin. (Foto: D. Obu) Knjižna polica 8 Pred nami je osma številka pr-vega letnika Knjižne police. V zanimivem časopisu, ki nas obvešča o najvažnejših dogodkih v svetu ™Jiževnosti (svetovne in domače) opozarja na dogodke v slovenjih založbah, beremo na prvi stra-članek Martine Šircelj Praznik ladinske knjige. V rubriki Od {®Jige do knjige spoznavamo slovenske novosti Prispevek »Življenj® sem hotel poznatia je popis F®canja s pisateljem Danilom Lo-r*rjem. Predstavljen je tudi Ed-"tfd Kocbek z odlomkom lz Listi-^ ter tremi odgovori na vprašanja - tem svojem zadnjem delu. Jan-Kos razmišlja v sedmem nada-jevanju o modernem slovenskem £°®anu (Zapiski o sodobni slovenja književnosti). Spoznamo še £~iorja (odlomek iz njegove Ne-opole) ter Jamesa Joycea, kate-dv t ^oviti roman Ulikses bo v I”®« knjigah izdala Državna založ. Slovenije. Omeniti moramo vsaj »f Bevkov prispevek Pisatelj in ob-r^tvo (Spomini in razmišljanja) zapis Vlada Vodopivca ob no-veni prevodu Vladarja. Drago Sega številki predstavlja razvojne ~Bdence poezije Skratka, Knjižna POUca nudi obilo zanimivega brala. literature in esejistike, ter ““S bogato obvešča o dogajanjih 7 svetu knjige u.**3 še tole: časopis ureja Miško ^anjec (glavni urednik), izdaja 6® Prešernova družba. pb. Rudolf Mohar: PESMI Pred menoj je drobna knjižica s skromnim ovitkom in re, v kakršnih je živel pred dvema in več desetletji člo naslovom: Rudolf Mohar — vek v hribovitem svetu on- Pesmi. Z zanimanjem prelistavam 60 strani v samozaložbi izdanih pesmi, ki so nastaja• stran Velike gore, v Loškem potoku. Zemlja, od nekdaj mačehovska do svojih marlji le v zelo razgibanem poldru- vih, globoko vanjo zakoreni- gem desetletju pred zadnjo vojno in med njo. Rudolf Mohar ni pesnik, njenih otrok, ni mogla preživljati vseh. Rezala jim je tanke skorje kruha, tako da vendar mu je mnogo svojih s<-> mnogi skušali poiskati spoznanj in občutij uspelo preliti v lepe, zanimive verze. Ni nameraval postati pesnik, in vendar so se verzi v njegovem srcu kar sami porajali. Verzi, ki jih lahko imenujemo odločen socialni protest, z druge strani pa liričen slavospev njegovi dolini, njegovemu Loškemu potoku. Za lažje razumevanje njegovega pesniškega izraza je treba poznati predvsem razme- ^ Krški GALERIJI je bila v soboto zvečer odprta ^nimiva razstava 24 olj in 12 risb pokojnega akadem. slikarja Franja Stiplovška. Dela svojega dolgoletnega Someščana so številni obiskovalci razstave toplo popravili, saj je Franjo Stiplovšek prav med njimi preživi svoja najplodovitejša umetniška leta. Največ je Ustavljenih portretov, nekaj pa tudi znanih motivov ** Krškega, Kostanjevice, Boštanja in drugih krajev. Na sliki: LASTNA PODOBA (olje, 1938) debelejše rezine daleč v tujem svetu, v Nemčiji, Franciji, Ameriki, od koder so se le redki vrnili, še manj jih je obogatelo. Marsikdaj je v potoških domovih, kjer je bila nekoč osnovna jed bob, gostoval glad, zaradi davkov in drugih dajatev pa je nemalokrat pel preko domačije boben Težke socialne razmere so lepo opisane v baladi Kmetova bilanca: »Vse smreke prodal sem, zdaj moram še prase in vole povrhu, da rešim dolga se... In črna mu slutnja obraz zdaj prekrije: spomladi bo boben pel prek domačije.« Mohar je zbirko razdelil na tri snovno zaokrožene dele: v otroške pesmi, splošne pesmi in balade. Zadnje so najlepše; tu in tam že s pravo baladno grozljivostjo govore o težkem času, v katerem so nastajale, o času izkoriščanja, revščine, izseljevanja, o časih, ko so mnogi naši rojaki za skromno skorjo vsakdanjega kruha puščali svoje moči in življenja v rudnikih in gozdovih širom po Evropi. Rudolf Mohar, upokojenec v Kočevju, prasoi o svojih pesmih: »Pesmi so nastajale same od sebe; misli, ki so se nakopičile v moji duši, sem samo prepisal na papir. Izdal sem jih predvsem zato, da bi po svoje, čeprav skromno, pričale o nekdanjih časih, ki jih posebno mladina komaj še pozna. Mnogo bolj kot pesmi me privlači proza, pripovedka,..« V zadnjih letih, v času po vojni, je Mohar napisal že lepo število pripovedk, vendar je v vseh znal s tenkim posluhom za vsakdanjost povezati pravljičnost s sodobnimi razmerami. Tako Mohar pesnik kakor Mohar pripovednik pa se v svojih delih predvsem zanima za človeka, za lepo in dobro v človeku, za tople, prisrčne, bratske vezi, ki nas kljub_ vsemu še vedno vežejo. F. GRIV EC Novo mesto: ustanavljamo temeljno izobraževalno skupnost Zakon o izobraževalnih skupnostih in financiranju vzgoje in izobraževanja je skupščina SR Slovenije sprejela ob koncu aprila. Skoraj leto dni smo obravnavali osnutke zakona, zato se je sprejem zakona zavlekel. Sedaj pa, ko zakon imamo, moramo v zelo kratkem času opraviti pomembne naloge, s katerimi bomo omogočili delovanje zakona: 1. Do 31. maja moramo ustanoviti temeljno izobraževalno skupnost, t. j. sklicati ustanovno skupščino izobraževalne skupnosti. 2. Do 15. junija mora občinska skupščina določiti stopnje prispevkov, ki se bodo stekali v sklad izobraževalne skupnosti. Temeljne izobraževalne skupnosti prevzamejo financiranje vzgojno-izobra-ževalnih dejavnosti s 1. junijem 1967 in s tem dnem prenehajo dosedanji družbeni skladi za šolstvo. Navedene naloge, predvsem prva, zahtevajo intenzivne priprave in hitro ukrepanje. Za pripravo u-stanovne skupščine izobraževalne skupnosti je v skladu z zakonom imenovala občinska skupščina sedemčlanski iniciativni odbor. Ta mora pripraviti osnutke statuta IS in poslovnik o delu ustanovne skupščine. Iniciativni odbor se je sestal in po predhodnem posvetovanju z vodstvi občinskih družbeno-politič-nih organizacij in občin ske skupščine sklenil, da bo ustanovno skupščino sestavljalo: 1. 5 predstavnikov občar Konjeniki bodo vabili na brestaniški grad Predstavo MLINARJEVEGA JANEZA v brestaniškem gradu bodo te dni naznanjali konjeniki. Z gradu bo zaplapolala zastava celjskih grofov. Dogodek bodo zabeležili tudi snemalci ljubljanske televizije. Mlinarjevega Janeza bo igral Janez Kavčič, zaposle pri MERXU v Krškem, grofa Urha pa bo predstavil Franci Rakar, učitelj iz Brestanice. nov, ki jih imenuje občinska skupščina; 2. 25 predstavnikov vzgojno-izobraževalnih zavodov, ki jih izvolijo samoupravni organi vzgojno-izobraževalnih zavodov; 3. 4 predstavniki družbenih organizacij, ki jih imenujejo organizacije SZDL, ZMS, ZSS in ZB; 4. 18 predstavnikov delovnih organizacij, od tega 15 iz gospodarstva in 3 iz družbenih služb; 5. 3 predstavniki občinske skupščine, ki jih izvoli skupščina izmed odbornikov. Tako bo ustanovna skupščina izobraževalne skupnosti štela 55 članov. Iniciativni odbor priporoča vsem organizacijam in organom, ki imenujejo ali izvolijo predstavnike v ustanovno skupščino, da te pooblaste hkrati tudi za predstavnike v skupščini temeljne izobraževalne skupnosti. Po dogovoru z zainteresiranimi organi in organizacijami bo ustanovna skupščina sprejela tudi sklep o tem, kateri mandati veljajo za 2 leti in kateri za 4 leta. Z občinskimi vodstvi družbeno-političnih organizacij in občinsko skup-ščino se bo iniciativni odbor posvetoval o kadrovski sestavi skupščine IS. V ta namen bo na posvetih, ki jih bosta sklicala občinska skupščina in občinski sindikalni svet, razpravljal tudi s prestavniki upravnih orgajiov delovnih organizacij in gospodarstva o njihovih predstavnikih v skupščini IS. Potem se bo iniciativni odbor sestal s predstavniki vzgojno-izobraževalnih zavodov in jih zaprosil, da izvolijo svoje predstavnike v skupščino IS. Predstavnike vzgojno-izobraževalnih zavodov bodo neposredno izvolili sveti ali delovne skupnosti zavodov. Predstavnike občanov, občinske skupščine in delovnih organizacij bo izvolila občinska skupščina na svoji seji, ki je predvidena za 25. maj. Do navedenega datuma bi morali tudi vsi ostali organi in organizacije imenovati oziroma izvoliti svoje predstavnike v skupščino izobraževalne skupnosti. Iniciativni odbor bo članom ustanovne skupščine IS poslal predlog poslovnika ustanovne skupščine in sklical ustanovno skupščino za sredo, 31. maja 1967. Ustanovna skupščina bo: 1. poslušala poročila predsednika iniciativnega odbora, 2. izvolila verifikacijsko komisijo, 3. sprejela poslovnik o delu ustanovne skupščine, 4. izvolila organe ustanovne skupščine (predsedstvo in zapisnikarja); 5. sklepala o ustanovitvi temeljne izobraževalne skupnosti, 6. določila sestavo skupščine izobraževalne skupnosti (določila predstavnike, ki so izvoljeni za 2 leti), 7. izvolila kandidacijsko komisijo, 8. obravnavala in sklepala o začasnem statutu temeljne izobraževalne skupnosti, 9. izvolila predsednika in člane izvršnega odbora TIS, 10. izvolila člane sveta za skupno financiranje dejavnosti srednjih šol, domov in prosvetno-pedago-ške službe, 11. izvolila člane republiške izobraževalne skupnosti. Skupščina izobraževalne skupnosti in izvršni odbor čakajo zelo pomembne naloge. Skupščina bo morala sprejeti vse splošne akte in merila za financiranje, t. j. program izobraževalne skupnosti. Izvršni odbor pa bo moral takoj začeti z izvrševanjem vseh nalog, ki mu pripadajo po štatutu, ter zagotoviti redno funkcioniranje novega samoupravnega organizma za področja vzgoje in izobraževanja. Predsednik iniciativnega odbora: Miroslav Vute H?rfi*orr ,-T ibtrkćU * bila skozi letno. V zraku: KURIR vleče DELFINA z jadralcem Maražem na 500 metrov! Na tleh dva športna LIBIS-180 Jadralci zbirajo točke vsakega tekmovalnega dne. Njihova naloga je, da potem, ko jih motorno letalo potegne na višino 500 metrov, prelete določeno razdaljo v čim krajšem času. To pa ni tako lahko, saj morajo dobro poznati strujanje zračnjh tokov, ki jih drži nad tlemi in dviga v višave, s katerih lahko prelete tudi večje razdalje. Izkoriščajo predvsem topel zrak, ki se nad nekaterimi segretimi površinami zemlje dviga navzgor. Kot ptiči jadralci... Kako čudovit šport je tako jadranje nad zemljo, je težko opisati. Med oblaki in ob pobočjh gora, nad rekami Valvasor o gradovih v dolini Krke in mesti, v prijateljskem sodelovanju s silami narave in z vsemi njenimi lepotami na dlani. Seveda je treba dobro poznati budi kompas in topografsko karto! V soboto po otvoritvi tekmovanja so jadralci poskušali preleteti brez vmesnega pristanka do Ljubljane in nazaj v Prečno (115 km). Meteorologi so dopoldne napovedali ugodne jadralne pogoje in trop jadralnih letal se je napotil proti Krimu in šmarni gori. Do tja je šlo dobro, na povratku pa jim je zmanjkalo »tople sape«. Drug za drugim so se morali spustiti na travnike okrog Višnje gore. Domov so jih pripeljali z avtomobili. V nedeljo so leteli do Lesc (92,2 km). Najdalj je'prišel Ljubljančan Ciril Križnar, ki je pristal pri Kranju, drugi pa so »scureli« na tla pri Medvodah, Šmarju in Ljub Ijani. Matevž Cestn.k iz Ptuja je pri pristanku v Ljubljani poškodoval letalo, tako da ne more več tekmovati. Ameriški kozmonavt Ed-ward VVhite lebdi v kozmosu. White je pred kratkim tragično izgubil življenje. Pred sto leti je mojster peresa Jules Verne podrobno opisal potovanje na Mesec. Kroglo, težko deset ton, bi izstrelili iz 270 m dolge topovske cevi. Ta naj bi predstavljala letalo, s katerim bi se pisatelj prestavil na Mesec. Kasneje, posebno med prvo in drugo svetovno vojno, se je raketna tehnika naglo razvijala, da bd leta 1957 dosegla svoj popolni uspeh. Dne 4. oktobra 1957 so v Sovjetski zvezi izstrelili »Sputnika« — prvi umetni satelit; težak je bil 83 kg. Od tedaj dalje se v koledarju osvajanja vesolja nič več ne vnašajo stoletja ali desetletja, marveč leta in dnevi. Astronomija postaja uporabna znanost Z izstrelitvijo prvega sputnika se je pričelo osvajanje vesolja in pričela se je kozmična doba v znanosti. Odkar poznamo astronomijo, je bila skozi tisočletja pasivna Prva kozmonavtka Valentina Tereškova-Nikolajeva znanost, ki je ugotavljala in pojasnjevala samo to, kar se je dalo z Zemlje opaziti nenavadnega v gibanju nebesnih teles. Zdaj pa so znanstveniki, prvič v zgodovini človeštva, dobili možnost ne samo opazovati, marveč tudi eksperimentirati. Astronomija se je 4. oktobra 1957 spremenila iz popolnoma observativne v eksperimentalno znanost. Zelo je verjetno, da bo kmalu postala tudi uporabna znanost. Mesec dni po izstrelitvi Sputnika I. so v Sovjetski zvezi izstrelili Sputnika II in z njim je v vesolje poletela psička Lajka, prvi'vesoljski potnik. Prvi umetni satelit Explorer I, težak 14 kg, so Združene države Amerike izstrelile 31. januarja 1958. Zatem so iz meseca v mesec izstreljevali sovjetske in ameriške umetne satelite z imeni Pionir, Lunik, Courier, Venik, Tranzit, Sputnik... Vesolje se je približalo Zemlji, človek se je približal zvezdam. Človek je naredil brazgotino na Mesecu Nekako opolnoči 13. septembra 1959 je sovjetska ve soljska raketa pristala na Mesecu. To je bil velik trenutek za človeštvo. Prvič v zgodovini se je človeku posrečilo, da je naredil brazgotino na površini Meseca. S tem je bil v astronavtiki zapisan zgodovinski dogodek, Končno je človeška roka le dosegla nebesni satelit Zemlje. Mesec je prenehal biti samo predmet pesniškega navdiha; sedaj je stopil na prvo mesto znanstvenih raziskav našega časa. Raketa »Strela«, težka 1500 kg, je padla na površje Meseca in se, kakor so predvidevali, tudi razletela. Izstrelitev te rakete je znanost privedla do polovice poti do Meseca. »Strela« je namreč pokazala, da se da priti na Mesec. Naslednji korak je spuščanje rakete na površje Meseca tako, da se ne bo razletela, to se pravi »mehko pristajanje« po opredelitvah sovjetskih znanstvenikov. Razdalja med Zemljo in Mesecem je premagana Povsod po svetu so uspeh »Strele« sprejeli z veseljem. Prvi stik z Mesecem so v Angliji takole označili: — Kolumb je odkril Ameriko, sovjetski učenjaki pa so odkrili raketno pot do Meseca. Londonski list »Scothman« pa je zapisal, da je bila razdalja med Zemljo in Mesecem premagana v času od sobote opoldne do nedelje opolnoči (12. in 13. septembra). — Sovjetskim učenjakom se je resnično treba odkriti, je dejal tedanji ameriški minister za obrambo Nal Miclroy. — Sovjetska raketa je najpopolnejša raketa, kar jih je kdaj bilo na planetarnih poljanah — so rekli za »Strelo« Francozi, medtem ko so Italijani prav veselo dodali: »Mesec je naš! Sovjetska raketa ga je osvojila v imenu vsega človeštva, ki je, odkar ljudje pomnijo, gojilo to nado s fantazijo pesnikov in računom učenjakov.« Posebne čestitke pa so veljale bajni moči te rakete, ki ie zmogla prenesti težo 1500 kg skozi ljubosumni obiem zemeljske teže in ga položiti kot darilo našemu satelitu. Vsega občudovanja je bila deležna tudi čudovita navigacijska tehnika, ki je omogočila, da je raketa zadela Mesec. Ne glede na to, ali je bil tir rakete vnaprej določen po balističnih računih ali s hladno točnostjo elektronskih možganov, predstavlja svojevrsten čudež. Zadeti z raketo Mesec z Zemlje predstavi ia prav takšen uspeh, bolje čudež. kakor bi se reklo zadeti s puško letečega vrabiča na razdaljo 50 metrov iz lahkega čolnička, ki ga premetava buria. »Strela« pa je dejansko vse to dosegla. Elegantna krila nad Dolenjsko SMEH STOLETIJ Ko je Bonaparte osvojil Moskvo, je mislil, | da je dosegel svoj cilj in postal resnični gospo- | dar Evrope. Zato je odredil, naj izdelajo nove | kolajne, na katerih je bil na eni strani njegov 1 lik, na drugi strani pa so bile vtisnjene besede: »Bog, nebo je tvoje, ta dežela pa moja!« Nekaj teh kolajn je poslal v Orenburg obeli nem z dokumenti poslancev, ki naj bi se z Rusa 1 pogajali o miru. Rusi so po nekaj dneh vrnili 1 Napoleonu medalje, vendar z izpremenjeno ol> § liko. Na drugi strani medalje je bil njegov lik 1 izgreben, namesto tega pa so ostale besede: »Hrbet je tvoj, korobač pa moj!« * Zanimivo vlogo je imel v tem obdobju Nali poleonov zunanji minister Talleyrand. Mož je 1 bil pred revolucijo škof, potem pa je v ustavo- 1 daj ni skupščini predlagal zaplenitev duhovni- ! ških posesti. Talleyrandova spretnost in zvijač- 1 nost, ki ju je Napoleon tako cenil, pa sta bili i dvorezen nož, ki ga je okusil tudi sam Bonapar- | te: neznačajen politik je ob primernem trenut- 1 ku preskočil na stran njegovih nasprotnikov. Nekoč je minister Talleyramd priredil gosti-I jo, na kateri je neka starejša dama izgubila zob. | Zlobni politik ji je poslal konjski zob s sporo- 1 čilom, da si šteje v čast, ker ji lahko nadome I sti izgubo, še istega dne je dobil naslednji od- | govor: »Spoštovani knez! Mi, ki smo živeli v starih, lepih časih, vemo, ^ | kaj je prava vljudnost. Zato cenimo vašo brez- j 1 hibno vzgojo in plemeniti okus, da ste si dali m 1 izpuliti lasten zob, da bi mi povrnili malenkost- I | no izgubo. Vaš zob bom kot dokaz vaše vljud- j I nosti vkovala v zlato. Zagotavljam vam, da ne m | boan zamudila nobene prilike, ko bom lahko | 1 pokazala dragoceni spominek na Talleyranda. j Vaša vedno vdana Eleonore Marquise de ’Cardignan.« j uj^lBUUIlUIMIIIIIIIItllllUIIIHtUllllllHIlllllIlUIlIlilllllllllililllllimilllUlillllilllllHIlIlimillllHliiilllllllllllitlllDIllIlillilHIlIlil.i'Ililll'IIIIHimilliiHIUIIIIIIIHliiii Lega gradu Vrhovo. Rodovi pretek. Škorpijoni. Izvor imena niki gradu in njegov sedanji Uskokov. Grad Freihof ( po kranjsko Vrhovo) je dolenjski grad, dve milji od Novega mesta, deset od Ljubljane. Je zelo blizu Gracarjevega turna, med Gracarjevim tumom in gradom U-straž, takoj pod Uskoškim pogorjem (Gorjanci), na vzpetini, na lepem in prijetnem kraju, ki rodi obilo dobrega vina, cele gozdove kostanjev, ki so debelejši in okusnejši od laških, poleg tega pa tudi zelo plemenito sadje. Kdor ima rad višnje, ta ne najde za svoja usta nikjer tako dobre in obilne paše kakor tu; saj sedijo tu na enem peclju dve, tri ali celo štiri višnje. Na gradu je lepa kapela sv. Antona Padovanskega. Pred gradom stoji sredi dvorišča lepa velika lipa in blizu gradu je odličen studenec ledeno mrzle vode. Po gozdovih rastejo v veliki množini maline, poleg tega pa je tu veliko število škorpijonov, ki pa prinašajo več koristi kakor škode, ker jih prodajajo v tuje dežele. Od kod je grad dobil svoje nemško ime Freihof, o tem bi ne vedel kaj gotovega povedati. Človek bi sicer mislil, da je grad dobil tako ime po gospodih Freihofih, vendar ne najdem zanesljivega poročila o tem, ali je imel ta grad kdaj kateri gospodov Freihofov ali ne. Med starimi originalnimi listinami (ali prastarimi zapiski) sem sicer našel,, da sta na Kranjskem živela leta 1421 dva brata, gospod Nilkas in Friderik Freihof, skupaj s svojima sestrama Ano in Katerino, ne vem pa, ali so ti živeli in prebivali na Vrhovem ali ne. Vobče se misli, da se grad imenuje Freihof zato, ker Je oproščen sleherne desetine. tnost tega kraja. Višenj je tu na Freihof je neznan. Nekdanji last-lastnik. Huda soseščina zaradi Grad je okoli leta 1533 pozidal gospod Ivan Vemeški. Po njegovi smrti ga je podedoval njegov sin, gospod Ivan Adam Vemeški. Ker je ta prav tako moral iti svojo pot, je postal lastnik gradu njegov sin gospod Wolf Vemeški, po čigar smrti ga je dobil kot dedič gospod Ivan Jurij pl. Ver-neški, ki je še dandanašnji njegov lastnik. Tik ob gradu je še mogoče videti staro zidovje nekdanjega gradu, ki se je imenoval Freihofer-Tum. Tega so brez dvoma imeli gospodje Frei-hovi; sedaj pa je last že omenjenega gospoda Ivana Jurija pl. Vemeškega. V tem kraju je sicer vse dobro razen soseščine, ki bi pač lahko bila boljša. Blizu namreč prebivajo Uskoki, ki se težko vzdržijo ropanja in plenitve, tako da mora tisti, ki noče priti ob svoje, to neprestano varovati. Nadvse nevarno je bilo tu posebno takrat, ko so Uskoki vzeli življenje svojemu stotniku in si sami postavili svojega, tedaj šele je na dan izbruhnila njihova predrznost v plenitvah, ropanju, kraji in morijah, tako da so ljudje morah imeti noč in dan postavljene straže kakor za največjega sovražnika. Takrat so si Uskoki sicer upali nekajkrat priti do gradu, vendar brez uspeha, ker so jih vselej srečno pregnali. (Skrajšano). Gradič Vrhovo stoji pri Orehovici, 14 km od Novega mesta. L. 1942 je bil požgan, po vojni pa zopet obnovljen. Od 1960 je last KG Novo mesto. VRHOVO Kdor se je te dni ozrl med snežno bele oblake nad Rogom in Gorjanci, se je začudil. Kamor je nesel pogled, je odkril tanka svetla krila, ki so v tihem plesu lebdela in se dvigala nad polji in gozdovi. Navzgovr, navzgor ... najboljši Miha Thaler iz Ljubljane. Drugi. Novome-ščan Adolf šuštar z letalom »Vaja« je opravil polovico naloge, potem pa je moral pristati na letališču v Prečni. V torek, ko smo obiskali letalce v Prečm, je dopoldne slabo kazalo. Polet v sivkasto kopreno sicer sončnega dne bi bil brezupen, časa je do sobote, ko se tekmovanje konča, še dovolj! V četrtek ali petek bosta prišli v Prečno tudi dve avstrijski letali s športniki — turisti iz Gradca in Linza. Možnosti, ki jih ima prečen-sko letališče za razvoj dolenjskega turizma, našim turističnim delavcem še niso dovolj jasne. Neposredna bližina toplic, čudovitih lovišč in ribolovnih voda vabi tudi najpetičnejše tujce. Pametno poslovno sodelovanje med turistično zvezo, lovci, ribiči in letalci bi lahko vsem prineslo lep de nar. Organizacijsko so VI. jadralno prvenstvo dobro pripravili požrtvovalni piloti in mehaniki Dolenjskega letalskega centra: Zdenko Hlava-ty, Franc Klemenčič, Bojan Avsec, Danilo Gutman, Jože Windischer in drugi člani ae rokluba. človeku, ki pride te dni na letališče, se zazdi, da je tako zahtevna in odgovorna naloga za peščioo ljudi le preveč. Vendar če jih vprašaš, se o tem nimajo časa pogovarjati. Vsak . trenutek kliče telefon, vsak trenutek je treba komu še bolj važnega pojasniti, treba je misliti na hrano fn prenoči&Ce za tekmovalce — vse ostalo ostane za pozneje, morda za stara leta ... Danes je zanimivo predvsem meteorološko poročilo! M. MOŠKON Otvoritve jadralnega prv^^j imenskem letališču so se udeležili tudi predstavniki politične in vojaš»e^^ Novega mesta. Na sliki: sekretar Dolenjskega letalskega centra Zdenk® ff icij^ ^govoru s polkovnikom Ivanom Slapnikom, predsednikom občin«> Kuharjem in političnim sekretarjem občin- skega komiteja ZKS Slavki ^ eloachom. Načrti za novo pristajalno stezo športnega letališča B en-?re^en*’ vprašanje je samo še denar. Ker bi tako letališče Dolenjski ji«*!1’ bodo prav gotovo tudi oblasti našle razumevanje za gradnjo nove J *a sanacijo stare steze. (Foto: M. Moškon) 1,11,1111 domov brez Naša odločitev v turističnem letu: varčevali bomo za dopust pri DOLENJSKI BANKI IN HRANILNICI V NOVEM MESTU Hranilno knjižico lahko dobite tudi vi v Novem mestu, Krškem, Trebnjem ali v Metliki ter pri vseh poštah na področju teh občin! j Pod lipo so zakopavali steklenice že od nami, kasneje pa na istem dil proti postaji, in za nasad prostoru sedanjega avtobusna lepo p odo- mestu novo, takrat moderno na trgu. Za vse to so skrbeli nega postajališča pred dekli- lastnim denarjem, ki so ško šolo, ki je bila v drugi ga zaslužili na društvenih ve- svetovni vojni porušena, na njenem mestu pa zgrajen y0 ^recej* pred pr- kopališče na prostem z 22 z nAoi^Jno 80 uste- kabinami, ležišči za sonče- g 'f ^ jrSev&lno društvo, nje m igrišči. Prav tako so selicah. (p ^°čju Kranjske, ne bregove uitrdili s škarpa- bdi leta 1912, ko so se odlo- lipe je bila prava trška za- prvimi na ta- uredili strugo Bistrice in nje- Velik dogodek za kraj je nov zadružni dom. Podiranje Bistrica so zgra- mi. Društvo je skrbelo tudi čili podreti staro lipo, ponos nimivost. Pričelo se je z ob-arako z 8 kabi- za kostanjev nasad, ki je vo- trga. Stala je nekako na sekovanje vej in končalo s podiranjem debla, ki je merilo v premeru čez poldrugi meter. Podiranje je trajalo 2 dni. To je bilo treba opraviti zato, ker je nad 200 let staro lipo že močno načel zob časa. Ob podrtem deblu so se slikali tržani in kopica otrok, saj se ob takih priložnostih nabere na pretek različnih »firbcev«. Debelo deblo so razžagali na polmetrske čoke, v katere so potem nekateri tržani na svojih vrtovih sadili cvetje. Kasneje so ob več priložnostih poskušali zasaditi na istem mestu novo mlado lipo, vendar se nobena ni hotela prijeti. Ko so jih sadili, so vedno dali v jamo z voskom dobro zaprto steklenico, v kateri je bila napisana kratka kronika trga in po-' svetilo, v katerem je pisalo, zakaj ie b!la lipa vsajena, ter znamke in denar: ki je V RIBNICI podrli staro lipo. V ozadju: stara dekliška osnovna šola, 686 v obtoku v drugi svetovni vojni. Zdaj stoji na tem prostoru zadružni dom. A. ARKO Od časa do časa je vmes zaropotalo tudi kakšno motorno letalo, samo ali pa s pripetim jadralcem. Danes je 6. dan VI. slovenskega prvenstva, ki se odvija ta teden z letališča v Prečni pri Novem mestu. Nastopa 12 tekmovalcev iz Celja, Lesc, Ljubljane, Novega mesta in Ptuja. Dva jadrata izven konkurence, ker se pripravljata za nastop v naši državni reprezentanci za prvenstvo na Poljskem. Najlepši tekmovalni dan (do tprka, ko to pišemo) je bil ponedeljek. Dvakrat so morali preleteti razdaljo med Novim mestom in Zagrebom ,bnpe vmesnega pristanka (N.v m. — Zgb. — N. m — .Zgb: 232 km!). To je uspelo kar 8 tekmovalcem. Dimitrij Maraš (izven konkurence), ki leti na novomeškem »Delfinu«, je to nalogo opravil v najkrajšem času. Med tekmovalci v konkurenci je bi) V letu dni p^o devet medvedov Tuji lovci so uplenili 5 9amsa, 24 srn in dva jelena - Za škodo, povzročeno po divjadi, 6 družine plačale nad 6 milijonov Sdin, iztrz"‘!^o 22,5 milijona Sdin J0sti it >u L'1 *4 h?«?1 m enega gam-^Juni lovci, ki jih e so uplenili v 3 medvede, dva je bilo največ V preteklem lovskem letu. je 14 lovskih družin na območju Lovske zveze Kočevje, v katero so vključene lovske družine kočevske in ribniške občine ter dela lovskih družin občine Ljubljana—Vič—Rudnik, iztržilo za uplenjeno divjad blizu 22,5 milijona S din- V istem obdobju so lovske _ ----- družine izplačale za škodo uPT °mači lovci), razen povzročeno po divjadi, nad te^J6 en medved izgubil 6 milijonov S din. Največ škode so povzročili medvedje, ,n sicer skoro za 3 milijone S din, lovske družine pa so predvidele, da bodo medvedje napravili za -približno milijon S din manj škode. a skupščina in reli* Sekretariat za go-Dr||.Vo so dovolili odstrel l5 ,/^ov. v marcu in apri-1 iih je padlo 8 (4 so JLj® izgubilo življenje vAt , ceC .le 9 kosmatin-Po mnenju lov- 7>Voij mnenju iov-Večletne izkušnje °iTnail?kazale, da naj bi +* & Odstrel na ob-zveze Kočevje 6<30v Letošnjega srečanja mladih likovnikov v okviru Zleta bratstva in enotnosti se je udeležilo 7 risarjev iz Bihaća, Banjaluke in Novega mesta. V soboto so izbirali motive za svoja dela v Kostanjevici, v nedeljo pa najboljša dela razstavili v Dolenjski galeriji, škoda je, da ni bila udeležba boljša, saj ni bilo mladincev iz Karlovca, Siska in Prijedora. Na sliki: mladi risarji pri delu v Kostanjevici. (Foto: Slavko Dokl) Denarja ni niti za znamke! | Občinsko Javno tožilstvo v Brežicah, ki deluje še za krško in sevniško občino, je trenutno v velikih denarnih težavah. V blagajni ni niti toliko denarja, da bi lahko strankam poslali odgovore. Kot je povedal zastopnik tožilstva, se bo v občinskih proračunih moralo najti še nekaj denarja, da bo tožilstvo, ki so ga ustanovile omenjene občine, nemoteno poslovalo. V dosedanjem dslu je tožilstvo opravičilo svoj obstoj, saj se nanj obračajo številni občani in delovne organizacije. V sevniški občini se je število prijav povečalo celo za tretjino, kar kaže na veliko odprtih zadev, ki so ostale iz preteklosti, pa tudi na vse večje zaupanje v javno tožilstvo, ki ima važno družbeno vlogjo. Naloge v letu varnosti v Brežicah se je 23. maja sestala komisija za varnost pri delu, ki dela v okviru občinskega sindikalnega sveta. Razpravljala je o nalogah v letu varnosti, ki jih bo sprejela v svoj program. Kritično je nadalje obravnavala ukrepe delovnih organizacij in njihovo vključevanje v skupne načrte za izboljšanje varnosti pri delu. Moški zbori so priljubljeni V občini Brežice je 7 moških pevskih zborov. V Brežicah poje 16 pevcev, v Artičah 34, v Dobovi 15, v Skopicah 18, v Krški vasi 18, v Veliki Dolini 15 in v Kapelah 12. Skopičani in Krškovašča-ni nimajo zborovodje in vadijo samo občasno. Oba zbora sta voljna delati. Zbor v Krški vasi bo letos slavil 40-letnico obstoja. »Deček z dvema imenoma« v Brežicah Učenci osnovne šole Bra-TOV RIBARJEV so naštudirali igrico »Deček z dvema imenoma«. Uprizorili jo bodo večkrat, posebej za starše in posebej za šolsko mladino. Na predstavo so se pripravljali z veliko prizadevnostjo. So odveč napotki ali gostje? V Brežicah imajo zasebniki okoli 40 turističnih sob, na predavanje o sprejemanju gostov pa so prišli komaj 4 poslušalci. Kaže, da jih napotki ne zanimajo, morda pa celo niso več zainteresirani za turiste. V Krški vasi in na Čatežu je bdi odziv zelo dober. Tam tudi najbolj pridno oddajajo sobe, ko se prične sezona. Predavanje Je na pobudo Socialistične zveze organizirala delavska univerza v Brežicah. Upravne službe se počasi modernizirajo Prve dni junija bo razširjena seja občinskega sindikalnega svata in društva knjigo, vodij iz Brežic. Namenjena Je razpravi o mehanizaciji, strokovnosti zaposlenih in delovnih pogojih v upravnih službah delovnih organizacij. Sindikat je dal to na dnevni red zaradi tega, da bi pomagal urediti odnose med delavci* v proizvodnji in delavci v upravah. Obojestransko razu: mevanje bi lahko pospešilo napredek v delovnih organizacijah. Splošna ocena za upravne službe ni razveseljiva, ker se te veliko prepočasi modernizirajo. Tudi izobraževanju ne pripisujejo pravega pomena. ZVEZA PRIJATELJEV MLADINE *V BREŽICAH USPEŠNO DELA Pionirji po poti Kozjanskega odreda Društva prijateljev mladine tekmujejo med seboj in 8. junija bodo na plenumu razglasili izid tekmovanja - Za letovanja pionirjev v Savudriji je vse pripravljeno - Prva skupina otrok bo odpotovala na oddih 21. junija - Oskrba za desetdnevno bivanje ob morju bo veljala 170 Ndin - Pionirji iz brežiške, krške in sevniške občine se pripravljajo na pohod po poteh Kozjanskega partizanskega odreda Občinska Zveza prijateljev mladine bo na plenumu 8. junija razglasila izid tekmovanja med društvi. Njihovo delo ocenjuje po doseženih točkah. Ob tej priložnosti bodo dobila društva tudi denarna priznanja. Člani predsedstva so se 17. maja na seji dogovorili, da bi tekmovanje med društvi nadaljevali, saj ta način mnogo pripomore k živahnejšemu delu. Na razširjeni seji v začetku junija bo poročala o delu pionirska komisija, pregled uspehov med dvema plenumoma pa bo prisotnim predložilo predsedstvo občinske zveze. Razpravi o obeh poročilih bo sledila nato informacija o nalogah do konca leta Prijatelji mladine se bodo pogovorili nato o načrtih za letovanje otrok. 21. junija bo odpotovala na oddih v Savudrijo prva skupina. Oskrba za enega ^otroka bo veljala 170 N din. Stroške za prevoz bodo morali starši poravnati posebej. Občinska skupščina je predvidela v proračunu denar za brezplačna letovanja. Iz vsake šole bodo lahko poslali na oddih po enega učenca, ki, mu ne bo treba ničesar prispevati. Za enega iz vsake šole pa bo skupščina prispevala polovico vsote, potrebne za desetdnevno bivanje ob morju. Pomoč družbe za letovanja ni velika in na marsikateri šoli se bodo težko odločili, koga bodo poslali brezplačno. Na seji predsedstva so imenovali še koordinacijski odbor za proslavo 25. obletnice pionirske organizacije. Imenovah so tudi člane pripravljalnega odbora za pohod pionirjev po'poteh Kozjanskega pr-tizanskega odreda. Pohod bo med 20. in 30. junijem in se ga bodo udeležili tudi pionirji iz krške ter sevniške občine. Prireditve in sprefemi v čast vojnim letalcem Uspešen nastop šolarjev Dramski krožek osnovne šole bratov Ribarjev v Brežicah je za širše občinstvo 11. t. m. uprizoril dramatizirano delo slovenskega pisatelja Antona Ingoliča Deček z dvema imenoma. Predstavo je občinstvo, ki je napolnilo dvorano prosvetnega doma, sprejelo izredno lepo, saj so to mladi igralci tudi zaslužili. Dan poprej so se predstavili tudi sošolcem, v soboto pa dijakom gimnazije in podružničnih šol. 21. maja, dan našega voj. nega letalstva, so v brežiški občini proslavili nadvse slovesno. Osrednja slovesnost je bila v Brežicah, kjer so na panojih pokazali slike iz življenja in dela vojnih letalcev, Sklad za šolstvo štipendira 53 študentov Iz sklada za šolstvo v občini Brežice sprejema štipendije 53 dijakov in študentov višjih ter visokih šol. Na srednjih šolah študira 24 štipendistov, na višjih in visokih šolah pa 29. Povprečna štipendija za dijake srednjih šol znaša 202 Ndin, za študente višjih in visokih šol pa 24,5 novih dinarjev. podobne razstave s priložnostnimi predavanji pa so bile tudi v Cerkljah, Krškem, Sevnici, Bregani in Samoboru. Vojaki so organizirali 8 kulturnih prireditev, z njimi pa 90 nastopile Zdenka Zaletel, Vera Kodrič in Anka Juričič. Osrednjo prireditev v Brežicah je organiziral Dom JLA s pomočjo sindikalnih organizacij, ki so oskrbele dva nastopa zagrebške komedije s Copićevim »Vukom Bubalom«. Na praznik pa je bil v prosvetnem domu promenadni koncert zagrebške garnizije. Polkonvik Franc Jordan, komandant cerkljanske garnizije, je v prazničnih dneh sprejel predstavnike oblasti in družbeno političnih organizacij okoliških občin, upokojene in demobilizirane pripadnike garnizije, pionirje in mladince iz sedmih šol in druge. Na grobove umrlih pripadnikov so položili vence in cvetje. Od 19. do 22. maja je bila na cerkljanskem letališču tehnična razstava letal in opre. me. Obiskalo jo je na tisoče ljudi, predvsem učenci osnovnih šol. V čast dneva vojnih letalcev je imel brežiški radio dve oddaji, ki so ju pri. pravili in uredili pripadniki garnizije. M. Jaranoć Pišecam sledita Bizeljsko in Dobova SKUPINA DIJAKOV, ki je obiskala naše letalce v eni izmed komand, Je skupaj z vojaki in oficirji obstopila sodobno letalo, za spomin pa so se tudi fotografirali. Na zadnji seji občinske Zveze prijateljev mladine — bila je v sredo, 17. maja — je bilo na programu poročilo o tekmovanju društev; po dejavnosti bi prvo mesto zasedlo DPM iz Dobove, toda seštevek ostalih točk je prvo mesto prjsodil DPM Pišece. drugo je Bizeljsko in tretje Dobova. Sledijo DPM Cerklje, Artiče, Globoko, Velika dolina, Brežice, Kapele in Stara vas. Posamezna društva bodo prejela denarno po. moč, odvisno od števila točk. Sklenili so, .da bodo s- to obliko sitimuliranje nadaljevali tudi v prihodnje in uporabili v korist otrok. Predsednik občinske zveze tovariš Metelko je nato seznami člane s potekom letošnjega letovanja otrok v Savudriji. Prva izme- na bo odpotovala že 21. junija, oskrba za 10 dni, bivanja ob morju pa bo 170 Ndin. Za razvedrilo bodo nabavili nekaj rekvizitov, šole in starše' pa bodo še posebej obvestili o razporedu letovanja v občinskem počitniškem centru v Savudriji. Na seji so se dogovorili še o vsebini plenuma, ki bo 8. junija; takrat bodo podali splošno poročilo, poročilo pionirske organizacije, informacijo o bodočih nalogah, poročilo o tekmovanju med DPM in razdelili denar po doseženih točkah. Ob koncu so sprejeli še atovimi program prazmovanja 25. obletnice plonirsOoe organizacije. Imenovali so poseljen koordinacijski odbor, ki bo program dopolnil še z medobčinskim pohodom po poti Kozjanskega odreda ob koncu junija letos. Pohod bi orga-niziirali skupno s sosednjima občinskima zvezama, DPM Pišece pa bo pripravilo poseben kulturni program. NOVO V BREŽICAH ■ KNJIGARNA NAPOVEDUJE VELIKO RAZPRODAJO KNJIG od 29 maja do 10. junija. Cene bodo znižane do 60 odst. V razprodaji bodo leposlovna dela, poljudnoznanstvene knjige in dela, ki ob- Skrbne priprave za srečanje Kozjanskega odreda V soboto. 20. maja, se je na sejd odbora za proslavo Kozjanskega odreda v Brežicah zbralo lepo število predstavnikov iz občin Šmarje, Laško, Šentjur, Sevnica, Krško in Brežice ter zastopniki občin Zaprešič, Klanjec, Krapina in Zabok iz Socialistične republike Hrvatske. Najiprej so zelo podrobna in skrbna poročila podali vodje posameznih komisij odibo-ra. Tovariš Dominko je v imenu komisije za propagando in program spregovoril o glavnih nzačilnostih; poskrbljeno je za svečane listine ob predaji, lepake, značke in ostalo reklamo preik radijskih postaj in časopisja. Proslava ob letošnjem dnevu borca bo obenem bratsko srečanje borcev in aktivistov s Koczjanske-skega in z drugega brega So. tle. Na njej bodo zato sodelovali tudi nastopajoči iz Hrvatske, mladinci, pripadniki predivo jaške vzgoje in armade, taborniki, gasilci in osta- li. Posebne komisije bodo poskrbele za preskrbo s pijačo in jedili, nemoteno odvijanje prometa-in vse ostalo. 2. junija pričakujejo v Brežicah okrog 3000 gostov, od tega okrog 1000 borcev Kozjanskega odreda. Tega dne bo na mestnem stadionu ves dan kulturni, svečani in zabavno-športni program, na predvečer pa bo tovariško srečanje ✓ borcev tudi v bližnjih Piše- Samo knjige prihajajo v vas V Sromljah je potujoča knjižnica edina oblika kultur-no-prosvetnega dela. Društvo Svoboda je bilo nekoč tam, zdaj pa se nikakor ne more /obnoviti. Ce bi bilo več mladine, bi se že morda lotili tu-di kake igrice, tako pa kul-tumo-prosvetno delo spi. cah. Pričakovati je nastop celotne jugoslovanske telovadne vrste. Posamezne dele programa bosta snemala tudi ljubljanska in zagrebška televizija. Ob koncu sobotne seje odbora so uskladili kulturni program ter razporedili del finančnih sredstev, sprejeli 1» so tudi predloge in sklepe za nadaljnje delo. Predsednik odbora tovariš Milan Šepetave je zaradi obilice dela dal ostavko na to mesto, vendar ni bila sprejeta, pač pa so mu dodelili še namestnika za koordinacijo in nemoten potek priprav. Sodoben pouk tujih jezikov v učilnici brežiške gimnazije. S slušalkami na ušesih utrjujejo dijaki svoje jezikovno znanje. ravnavajo dogodke iz narodnoosvobodilnega boja. Knjigama sprejema tudi naročila za živalsko enciklopedijo in druga obsežnejša dela, ki jih pripravljajo slovenske založbe. ■ NA PREDVEČER DNEVA LETALSTVA je bila v Brežicah slovesna akademija. Gostovah so igralci iz Zagreba. Naslednje dopoldne je bil pred prosvetnim domom promenadni koncert, ki ga je priredila godba na pihala. Tudi ta je prispela iz glavnega mesta sosednje republike. ■ V NEDELJO NAVSEZGODAJ je pripeljala v Brežice dolga kolona avtobusov. Ustavili so se pri črpalki za stadionom, del kolone pa se je založil z gorivom na Čatežu. Vseh skupaj je bilo 60. Pripeljali so Iz Ljubljane in so bili namenjeni v tovarno »RADE KONČAR« v Zagrebu, od koder so člane kolektiva odpeljali na Izlet na Plitvice. V Zagrebu se jim je pridružilo Se 40 avtobusov hrvaških transportnih podjetij. ■ DANES TEDEN SO PRIŠLI NA SVOJ RAČUN ljubitelji popevk. Trgovsko podjetje LJUDSKA POTROŠNJA Je povabilo v goste pevce Iz Ljubljane. Nastopili so: Majda Sepe, Berta Ambrož, Stane Mancini In Rafko Irgolič. Oddajo je vodila Nataša Dolenčeva. V od morih je gledalce v dvorani in poslušalce pri sprejemnikih seznanila s srečnimi številkami pri žrebanju, ki ga je za kupce priredila LJUD-. SKA POTROŠNJA. ■ DOBITNIK GLAVNEGA ZADETKA, mopeda, se do torka opoldne še ni oglasil. 100.000 Sdin pa je zadel Miha Peteline iz Sel pri Brežicah. ■ DELAVSKA UNIVERZA organizira tečaj za pripravo na sprejemni Izpit za višje in visoke šole iz matematike, slovenščine, gospodarskega zemljepisa ln osnov sociologije z družbeno ureditvijo SFRJ. Vsi, ki se bodo prijavili do 27. maja, bodo nato poklicani na skupni pogovor o tečaju. V V BREŽIŠKE VESTI m SKUPŠČINA OBČINSKE ORGANIZACIJE RK V KRŠKEM Obračun pomeni že tudi priznanje V sodelovanju s šolami, društvi in organizacijami so člani Rdečega križa izpeljali vrsto uspešnih akcij - V občini je včlanjenih v Rdeči križ 3.000 odraslih in 4.311 otrok in mladincev Občinski odbor Rdečega križa v Krškem vključuje 11 krajevnih odborov s 3.000 člani. Razveseljiva je zlasti številka o podmladku, saj šteje ta kar 4.311 otrok in mladincev. V Rdeči križ je včlanjenih več kot 99 odst. učencev osnovnih šol, na tehniški srednji šoli v Krškem in v šivalnici LABOD v Kostanjevici pa imajo samostojna mladinska aktiva. Skupščina občinske organizacije Rdečega križa v Krškem je bila 19. maja in je ocenila skoraj dveinpolletno obdobje, ki je preteklo od zadnje skupščine. Občinskemu odboru so pri izpolnjevanju zastavljenih nalog in dolžnosti pomagale komisije. Vsaka od njih je sprejela ob izvolitvi svoj program in vsaka zase je pripravila tudi delovni obračun za skupščino. Komisija za zdravstveno vzgojo je v sodelovanju z občansko Zvezo prijateljev mladine in delavsko univerzo februarja prirejala zdravstvena predavanja v ŠOLI ZA STARSE. Poslušali so jih v Kostanjevici, v Podbočju, na Raki in v Leskovcu. Za vzgojno zanemarjene otroke, za rejence in otroke iz neurejenih ter socialno šibkih družin je po svojih močeh skrbela komisija za so-cialno-zdravstvena vprašanja. Ta je ob pomoči šol, sveta za varstvo družine in društev prijateljev mladine urejala letovanja zdravstveno ogroženih otrok na morju in v planinskem okolju. Občinski odbor RK je na njeno pobudo odobril tudi pomoč šolskim mlečnim kuhinjam leta 1946 in s tem — omogočil, da je 510 socialno ogroženih otrok prejemalo redno šolsko malico. Rdeči križ je raadelil fcudi mnogo oblek med revne družine in otroke; precejšen delež tega so dobili Cigani, naseljeni v krški občini. Z uspehi se lahko pohvalijo tudi druge komisije, zlasti komisija za podmladek Rdečega kruža. Veliko dela so opravili člani Rdečega križa, vendar o marsičem niso poročali; za opravljene naloge jim gre javno priznanje. Skupščina pričakuje, da bo prihodnje delovno obdobje enako uspešno in da bo organizacija Rdečega križa pri društvih in organizacijah po Vsakdanje srečanje z režiserjem (levo) na prizorišču vsej občini naletela na pri- sobotne uprizoritve. Dvorišče so pomagali urejati Bre-pravljenost za sodelovanje. staničani prostovoljno. Predstavo si bo lahko ogledalo ------------------------------ vsakokrat 400 ljudi (Foto: J. Teppey) V SOBOTO BODO UPRIZORILI »MLINARJEVEGA JANEZA« Premiera na brestaniškem gradu »Jaz sem Urh, grof celjski, ortenburški in zagorski, ban hrvatsko-slovenski, dedič bosanskega kraljestva, kraljevi namestnik na Ogrskem, Češkem in jetnik teharskih fantov« Predsednik pionirskega odreda maršala Tita v Leskovcu sprejema kurirčkovo pošto. (Foto: Rezi Pirc) Zapuščenemu gradu so igralci povrnili življenje. 2e mesec dni se vsako popoldne zbirajo tam in se pripravljajo na sobotno premiero. Uprizorili bodo Tomažičevo ljudsko igro o zadnjih celjskih grofih in teharskih plemičih. V njej nastopa nad 70 igralcev, plesalcev, pevcev in vojakov. Sami Brestaničani! KRŠKE NOVICE ■ KONFERENCA ZK PAPIRNI-CARJEV — Komunisti krške tovarne papirja so imeli pred kratkim volilno konferenco. Ocenili so delo svojega komiteja in zahtevali, naj komunisti med prvimi predlagajo kakšno pot naj gre podjetje. Izvršni odbor sindikalne podružnice v tem »podjetju pa je nedavno sprejel delovni program za leto 1967. Ugotovil je, da bo precej nalog lahko opravil, kljub temu da nima dovodj denarja za vso dejavnost. ■ POCAS/TITEV DNEVA LETALCEV — Občinska konferenca SZDL Krško Je ob dnevu jugoslovanskega vojnega letalstva povabila pripadnike garnizije iz Cerkelj. Svečano akademijo so pripravili vojaki. ■ GASILCI CELULOZE PRVI — Poklicni gasild slovenskih papi mičar jev so imeli nedavno tekmovanje v Radečah. Najbolj so se izkazali gasilci iz krške tovarne celuloze in papirja, za njimi pa so se uvrstili: Radeče, Vevče, Količevo ta Sladki vrh. Naslednje tekmovanje bo leta 1968 v Vevčah. Vaje na gradu so združile staro in mlado. Režiser inž. Niko Galeša je povedal, da so imeli že nad 60 vaj. Nastopajoči vadijo po skupinah: igralci zase, plesalci spet posebej, sabljači in vojaki prav tako. Užitek jih je gledati, s kakšno odgovornostjo in discipliniranostjo prihajajo tja. Igra je privabila mladino in celo upokojence. Najstarejši med njimi ima že kar sedem križev. Upokojenci bodo nastopili kot vojaki turške vojske. Ne bi jim prisodil let, ki jim jih je naložilo življenje, tako zagreti in mladostni so na vajah. Pa ne samo nastopajoči, tudi drugi Brestaničani se ob popoldnevih zbirajo tam, saj je za tak spektakel treba velikih priprav. Prostovoljci so uredili notranje grajsko dvorišče, ga izravnali, nasuli z gramozom in pripravili prostor za oder. Sodelovali so člani Turističnega društva ter kolektiv Mizarske delavnice in ELEKTRARNE iz Brestanice. Oder bo poslej lahko služil tudi za druge kulturne prireditve. S komerkoli navežem pogovor, vsak pohvali prizadevnost mladega režiserja, ki se je s tolikšnim zanosom in železno voljo lotil igralskih priprav. Zbral je okoli sebe vso Brestanico, zavedajoč se, da je v ljudeh amaterizem še izredno živ. Ni se zmotil: nihče ni odpovedal. J. TEPPEY Srečanje v Brestanici PROPAGANDNA DEJAVNOST JE ŠE NA MAJAVIH NOGAH Za dobrodošlico turistom v Krškem Turiste bodo letos vabili na razstave v galeriji, na srečanja k ribniku ob Zdolski cesti, na vinsko trgatev na Sremiču in na druge prireditve — Za urejanje zelenic in parkov se turistični delavci dogovarjajo s krajevno skupnostjo V nedeljo, 11. junija, bo v brestaniškem gradu zbor rezervnih oficirjev in podoficirjev občine Krško. Na to srečanje bodo povabili poslanca dr. Jožeta Brileja, polkovnika aviacije Pranca Jordana in še nekaj drugih gostov. V Brestanica pričakujejo tisti dan okoli 400 udeležencev. Vsi člani združenja rezervnih oficirjev in podoficirjev so prejeli vprašalne pole, na katere bodo vpisali svoje predloge za nadaljnje oblike izobraževanja članstva. Anketa vsebuje 18 vprašanj. Na srečanju rezervistov v Brestanici se bodo pogovorili o delu v letih 1967 in 1968. Osvojili bodo tiste oblike, ki obetajo poglobljeno teoretično izpopolnjevanje. Sprejeli bodo tudi program sodelovanja z drugimi organizacijami. Sto učencev Glasbeno Solo v Krškem obiskuje okoli 100 učencev. Vpisani so v šestih oddelkih. Prosvetni delavci so na seji občinske skupščine predlaga- li, naj se prispevek staršev nekoliko poveča, ker je bil do sedaj res zelo majhen. Ta ukrep bo šola prisiljena izpeljati, če znesek v skladu ne bo kril vseh njenih potreb.. Turistično društvo v Krškem s precejšnjo samozavestjo snuje načrte za mednarodno turistično leto. Veliko razumevanja zanje pričakuje od vseh, ki lahko pomagajo, da dobrodošlica turistom ne bo napisana samo na papirju, ampak, da jo bodo ti zares začutili na slehernem pragu gostišča, trgovine ali kulturnega hrama. Propagandi daje društvo pomembno mesto, vendar ta še močno šepa. Manjka koordinacijski organ (na primer občinska turistična zveza), ki bi Prevzel to skrb za vso občino. Društvo samo ne more Speljati vseh načrtov, četudi s® po svojih močeh trudi, da bi vplivalo na občane. Marsikaj je celo zamujeno, saj je tukaj že maj. Letos nameravajo natisniti 15.000 razglednic pokrajine v barvah in založiti z njimi trgovine, gostišča in trafike. Vsem prometnim organizacijam, trgotvinam in gostinskim obratom priporoča društvo, naj založijo svoje lokale s prospekti, letaki, ceniki, zastavicami in spominki z oznako mednarodnega turističnega leta na vidnem mestu. Turistični delavci bodo poskrbeti, da bo v občini čim-več informacijskih tabel, kažipotov in zemljevidov krškega območja za boljšo orientacijo turistov. V načrt društva sodi tudi več prireditev, ki naj bd privabile turiste. Društvo bo sodelovalo pri sprejemu izseljencev, z vodstvom galerije se bo dogovarjalo za organizacijo razstav, z AGROKOMBINATOM za vinsko trgatev na Sremiču, z Avbo-moto društvom za speedway dirke, ra: zen tega bo prirejalo prijetna srečanja na ribniku ob Zdolski cesti. S krajevno skupnostjo v Krškem se že dogovarja za urejanje zelenic in parkov, za čistočo na cestah in pločnikih, za vzdrževanje zgodovinskih in klil turnih spomenikov in podobno. Lovsko družino turistični delavci spodbujajo k čimprejšnji dograditvi doma na Lib-ni. Na investicijsko dejavnost društvo lahko vpliva le z besedami. Zelo se zavzema za to, da bi Krško čimprej dobilo avtobusno postajo s primernim čakališčem za potnike. Vso pomoč nudi društvo tudi zasebnikom, ki želijo najeti turistični kredit za izgradnjo tujskih sob. Uspehe si obetajo turistični delavci tudi od boljšega sodelovanja z občinsko skupščino, gospodarskimi organizacijami, lovskimi, ribiškimi in drugimi društvi, saj je skrb za razvoj turizma skupna vsem občanom. J.T. Partizansko bolnišnico na Pohorju obnavljajo Pod vodstvom posebnega odbora, ki ga sestavljajo člani borčevskih organizacij Se novega in Brestanice, so v nedeljo, 7. maja, začeli obnavljati partizansko bolnišnico na Travnem lazu pod Bohorjem. Pri delu je sodelovalo kar 40 mladih planincev iz Brestanice in Senovega, precej odraslih planincev in članov ZB. Delu sta prisostvovala tudi ranjenec XIV. divizije Matija Ožanič in Milan Alič-Matevžek iz Ljubljane. Prostovoljci so očistili teren, popravili pot in na njej obnovili tri mostove. Dela bodo nadaljevali tesarji, mladi planinci pa bodo markirali pot. V načrtu imajo tudi markacijo poti do bolnišnice prek slapa Ubijavnika. Bolnišnica bo obnovljena do dneva vstaje slovenskega naroda, 22. julija, ko bo svečana otvoritev. Organizaciji, ki sta prevzeli obnovo bolnišnice na Bohorju, se zahvaljujeta gozdni upravi s Planine, ki je prispevala ves les, potreben za obnovo. Znižane cene pri »ELEKTROTEHNI« v Krškem V prodajalni ELEKTROTEHNE v Krškem so te dni znižali cene loščilcem GP-5 »VIDRA« iz tovarne Iskra v Kranju, PP/R kablu 2 x 1,5 milimetra in gramofonom EG-5 SK iz tovarne RIZ. Na zalogi ima prodajalna vse vrste zemeljskih kablov in GOT (OG) kablov. Velika izbira elektromotorjev, brusilnih in polimih strojev po zelo ugodnih cenah! Oglejte si zaloge sami in se prepričajte o bogati izbiri! Z zastavo po poteh XIV. divizije 13. in 14. maja so obiskali Bohor in Senovo slovenski študentje iz Zagreba, ki so tokrat že četrtič opravili ta pohod. 2e drugič jih je spremljal general Jaka Ajvšič. 13. maja so se na Senovem srečali s predstavniki družbenopolitičnih organizacij, nato pa odšli proti Bohorju. Na Bohorju so priredili program, nato pa v nedeljo odšli k partizanski bolnišnici na Travni laz, kjer so si skupaj z generalom Jako Avšičem ogledah obnovitvena dela na bolnišnici. O bojah Kozjanskega odreda in o bojih na Bohorju sta jim pripovedovala Mihael 2mavc iz Brestanice in Lojze Zupanc-Tine iz Lošc. Po povratku z Bohorja so si študentje v nedeljo zvečer ogledali še izseljenski muzej v brestaniškem gradu. Pred odhodom so se zahvalili gostiteljem s Senovega, ki so jim omogočili pohod. R. K. DROBNE S SENOVEGA ■ NOVI DS RUDNIKA se je zbral 19. maja na prvo sejo. Za predsednika je bil izvoljen inž. Martin Vidmar, za podpredsednika pa Franc Erjavec. Na seji so izvolili še 9-članski upravni odbor in 19 komisij DS, med njimi nekaj strokovnih. ■ BOLNIŠNICO NA TRAVNEM LAZU pod Bohorjem obnavljajo še naprej. 21. maja je nadaljevala z obnavljanjem skupina 20 članov ZB in PD s Senovega in iz Brestanice. ■ PROSLAVO S TEKMOVANJEM v strelstvu, s sre-čolovom in kulturnim programom pripravljajo rezervni oficirijd krajevnega združenja Senovo. Na tej proslavi se bodo 12. junija zbrali rezervni oficirji iz vse občine Krško. Ogledali si bodo tudi izseljenski muzej v brestaniškem gradu. ■ MANJ PREMOGA so nakopali ta mesec v rudniku Senovo, ker so odkopni pogoji spet slabši. Proizvodnja kljub temu še ni pod planom in rudarji se trudijo, da bi dosegli plan in izboljšali finančni uspeh. Na vrsti je vodovod Leskovec-Veniše Kljub pomanjkanju denarja za komunalno dejavnost je še letos predvidena gradnja vodovoda Leskovec — Ve-niše. Vse komunalne storitve bodo letos zaračunavali po ekonomskih cenah, da bodo odslej lahko zbrana sredstva uporabili za redno vzdrževanje komunalnih naprav in za razširjeno reprodukcijo. Do konca leta naj bi odkupili tudi zemljišče za pokopališče Senovo — Brestanica in pripravili vse potrebno za postavitev mrliških vež na pokopališču v Krškem. Ne po programu, marveč rr‘ delu Loka bo dobila letos 300 tisoč Sdin za ureditev prosvetne dvorane. Tako je pred kratkim odločil svet za kulturo in prosveto ter telesno vzgojo, ki je menil, da je tega investicijskega denarja tako malo, da ga ne kaže še drobiti. Svet je obravnaval tudi delitev denarja za redno dejavnost prosvetnih in športnih društev. V ta namen je iz občinskega proračuna za letos odločenih 2,5 milijona Sdin. Ko je obravnaval, po kakšnih kriterijih naj bi denar delili, je odločil, naj bi ga delili po izvršenem delu, ne pa na osnovi delovnih programov, ki največkrat niso uresničeni. Tako se bo svet sestal vsako četrtletje in razdelil za tisto četrtletje pripadajoči denar tistim društvom, ki bodo dokazala, kaj so naredila. Gasilsko društvo bo dobilo nazaj Na zadnji seji sevniške občinske skupščine so obravnavali tudi prošnjo sevniške-ga gasilskega društva, da mu ne bi bilo treba plačevati prometnega davka od pijač, prodanih v lastnem bifeju. Po daljši razpravi je bilo sklenjeno, naj bi društvo prometni davek plačevalo, vendar bi bil ta znesek vrnjen društvu v obliki dotacije. Gasilci denar zelo potrebujejo za svojo dejavnost. SZDL še premalo množična Občinska organizacija SZDL v Sevnici, ki jo sestavlja 22 krajevnih organizacij in dve podružnici, vključuje 53,9 odstotka volilnih upravičencev. Izredno nizek odstotek ima krajevna organizacij«, v Lončarjevem dolu (26,4) in Ledini (29 odst.), zelo velik odstotek pa na Bregu (93) in v Orehovem (86,4 odst.). Občinsko vodstvo organizacije meni, da je odstotek celotnega članstva prenizek. Opozarja tudi na zmotno prepričanje, da je dovolj, če je v Socialistični zvezi le en član družine. V 3 letih 15 ljudi manj na občini Sevniška občinska uprava je od leta 1964 zmanjšala število uslužbencev od 81 na 66. Vtendar nekateri občani s tem de niso zadovoljni. Navajajo primerjavo s trebanjsko občino, ki ima sioer tisoč prebivalcev manj pa tudi občinsko upravo za 14 ljudi manjšo. V Šentjanžu so za samoprispevek V nedeljo 7 maja, je bdi v Šentjanžu dobro obiskan zbor volivcev, ki sta se ga udeležila tudi predsednik in podpredsednik sev-Difike občine ter načelnik uprave za dohodke. Na zboru so udeleženci razpravljali o uvedbi krajevnega samoprispevka za obnovo in razširitev prosvetnega doma, ker ne ustreza več potrebam. Pisali smo že o tem, da le to delo predvideno tudi v programu investicij V Šolstvu do 1970 leta. Preureditev dvorane, ki ji zdaj propada pod, bi veljala najmanj 10 milijonov Sdin, SentjanSka šola, ki zdaj nima telovadnice, pa bi jo lahko uporabljala tudi v te namene. Na zboru so sklenili, da bodo uvedli krajevni samoprispevek v višini 1,5 oast. od neto osebnih dohodkov, 1 odst. od pokojnin in 1,6 odst. od katastrskega dohodka kmetov. Vendar sklep še pi dokončen, ker morajo isto skleniti tudi drugi zbori volivcev na območju šentjunške krajevne skupnosti. Ob tej priložnosti so ponovno razpravi j ali o vodovodu in prodaji zemljišč, predstavnik oddelka za finance občinske uprave pa je zbranim razložil novi zakon o prispevkih in davkih, ki razvriSča zemljišča v tri skupine. S PRVE SEJE OBČINSKE KONFERENCE- V SEVNICT TVIAJA Volitve so dokazale, da smo na Za novega predsednika občinske konference je bil izvoljen Niko Pečnik, vodja komerciale v Kmetijskem kombinatu Zasavje - V kratkem bodo konstituirali tudi druge organe konference PRIJETEN IZLET NA PECO Pred kratkim je 21 planincev, članov Planinskega društva Radeče, obiskalo Velenje, Slovenj Gradec, Ravne in črno. Med planinci sta bila najmlajši 7-letni član in nastarejši 64-letni planinec. Na fotografiji: Ciril Adam in Stanko Skočir pred planinskim domom na Peči (1665 m) »Večina krajevnih organizacij SZDL je v zadnjem obdobju povečala svojo dejavnost in vpliv. Naši ljudje so pripravljeni sodelovati, organizacija pa se mora prilagajati spremembam, ki jih prinaša razvoj. Biti mora spodbudnik družbenih odločitev; vodstva morajo imeti posluh za vsakdanje življenje naših ljudi, pozoren je treba biti tudi za drobne, na videz nepomembne stvari, ki pa veliko vplivajo na odnose med nami. Večje zaupanje občanov je treba z delom upravičiti tudi v prihodnje, je dejala v obsežnem referatu dosedanja predsednica občinskega odbora SZDL tov. Elka Grilc. »Zato so tudi bodoče naloge zelo odgovorne: še naprej moramo razvijati samoupravni sistem, skrbeti za izobraževanje predstavnikov družbenih organov, krajevne skupnosti uveljavljati tudi na drugih področjih, in ne samo v „Še vedno živijo v našem spominu!" Učenci osnovne šole v Tržišču so pisali nalogo o pionirjih — kurirjih v narodnoosvobodilni borbi. Najboljšo je napisal Ivan Hočevar, predsednik pionirske organizacije. Njeno besedilo je šlo v kurirčkovo pošto, del pa se glasi takole: ... Ustanovili so pionirske odrede; ki so na najrazličnejše načine pomagali v NOB. Pionirji so bili kurirji, pogumni in vztrajni kot njih starši. Marsikatero nalogo so obdržali le zase, čeprav je sovražnik hotel izsiliti skrivnost. Niso klonili, četudi so bili lačni, žejni in onemogli od pretepanja. Pogumno so zrli smrti v oči. Po osvoboditvi so stopili v vrste delovnih brigad in skupaj z drugimi pomagali graditi nove domove. Vedno so delali nasmejani, čeprav so videli mnogo groznih prizorov. Ko so odhajali z delovišča, so peli partizanske pesmi in pogumno korakali skozi vas. Danes hodimo v šolo in uresničujemo Tvoje besede, ki se glasijo: Pionirji, vaša prva dolžnost je učenje! Sedaj samo slišimo o strahotah, ne vemo pa, kaj je trpljenje. Slava vsem pionirjem, ki so darovali Življenje za življenje, ki ga mi živimo! Naj vedo, da še vedno živijo v naših srcih! UUttimilllli!l!lllUUUiltlllUKJIU!MI]UllHUlllllUIIUHllllHUtil»li>H:iillllHHim!ll!ll!IIKUili:ilillliillitiillitlilillllltiimUimWWMiimiiUlilil!!lll Doslej niti ene reklamacije Sevniška Kopitarna je sprva delala le sive plastične rolete, zdaj pa dela že tudi rjave in zelene - Naročil je več, kot jih more sproti izvršiti -Žal, proizvodno sodelovanje pri izdelavi in montaži rolet med Kopitarno, Kovinskim podjetjem iz Sevnice in Mizarsko produktivno zadrugo ni zaživelo Podjetju, ki izdeluje v glavnem kopita, je proizvodnja plastičnih rolet za okna postranska dejavnost, ki pa ven-dalre prispeva k skupnemu dohodku 50 milijonov starih din na leto. Plastične rolete dobro nadomeščajo lesene in so se na našem tržišču pojavile dokaj pozno; veliko po- vpraševanje po njih pa je povzročilo, da izdelovalcem ni žal, ker sc se lotili tega po sla. Tako je pred kratkim poslalo Kopitarni neko beograjsko podjetje ponudbo, da bi kar samo sproti odkupilo celotno proizvodnjo. čeprav podjetje od lanskega septembra, ko je začelo Za dan mladosti na Lisco! Občinski komite ZMS iz Sevnice je priredil danes izlet članov mladinske organizacije vseh osnovnih šol v občini na Lisco. Za to priložnost so pripravile šole skupni kulturni program. Dan mfadosti bodo v Sevnici proslavili tudi z drugimi ČE ŽELITE odgovor ali naslov iz malih oglasov, priložite vaše-•: mu vprašanju dopisnico |i ali znamko za 30 din. UPRAVA LISTA prireditvami. 28. maja bo v domu Partizana tekmovanje v namiznem tenisu, še isti dan pa v mladinskem klubu brzopotezno šahovsko prvenstvo. 31. maja bo na Gmajni družabni večer, tam pa bo tudi cilj tekmovanja v krosu, na katerega so povabljeni vsi mladinski aktivi v občini. Rojstev dvakrat manj kot smrti 9 87 rojstev 139 porok in 186 smrti so lani zabeležili krajevni in matični uradi v sevniški občini, razen tega je šlo 28 parov skleniti zakonsko zvezo čez občinske meje. 0 5 občanom je bil ugodeno, da so spremenili ime, 20 pa je bila dovoljena sprememba priimka. 0 Lanj j^ bilo prijavljenih 62 različnih prireditev, od tega 17 z verskega področja. 0 Za nabiranje prostovo. Ijnih prispevkov je bilo vlo. ženih 5 prošenj, vendar sta bili dve zavrnjeni. 0 85 fantov in mož je zaprosilo za odložitev vojaške, ga roka. Vsem njihovim prošnjam je bilo ugodeno. tepe zaostalost in razdrobljenost.« Jože Bogovič, sekretar ob-občinskega komiteja ZK, je govoril o približevanju orga- » 7— ;-------nizacije potrebam njenih čla- »Povedati je treba,« je pov- nov. V odločanje je treba zel besedo Rudi Cimperšek, vključiti nove ljudi. »Nekateri direktor kombinata, »da pra- samo čakajo, da bodo kritizi-vih kreditnih virov za koope- rali, večkrat celo uničujoče, racijo nimamo na voljo. Tudi, se modro drže ob strani ih se pri proizvodnem sodelovanju tako brez tveganja seveda ne v kmetijstvu odklanjamo morejo nikoli zmotiti,« je de- drobnjakarstvo in želimo navezati dobro sodelovanje predvsem s tržnimi proizvajalci. Na splošno pa se preveč jal tov. Bogovič. Glede javnega mnenja je menil, da mora biti obraz želja in potreb večine ne pa posameznikov. komunalnih zadevah. V socialnem delu je treba uveljaviti preventivno dejavnost, bolj skrbeti za kulturni dvig občanov in več skrbi posvetiti naši mladini,« je še nekaj misli iz referata predsednice. Vojko Dvornoč, predsednik občinskega komiteja ZMS, je v razpravi opozoril na to, da delovne organizacije iščejo rezerve predvsem v odpuščanju delavacev, premalo pa v razširitvi proizvodnje, kar odpira premalo novih delovnih mest. Pri tem trpi posledice predvsem mladina, ki prihaja iz šol in ne dobi dela. Govoril je tudi o mladinski dejavnosti in v imenu občinskega komiteja pohvalil mladinske aktive na Blanci. Studencu in v Boštanju. Martin Kocjan, delegat iz Loke, je na konferenci opisal razpoloženje volivcev v Loki, kakršno ^3 nastalo zaradi togih postopkov pri arondiran-ju zemljišč. Tudi skaljeni odnosi med krajevno skupnostjo in Kmetijskim kombinatom ovirajo večje medsebojno sodelovanje v sedanjem času. Podobno je povedal tudi Anton Judež, delegat iz Kompo-lja. Dr. Humar je v razpravi dejal, da je treba kmetovalcem predvsem materialno in strokovno pomagati, ker v sedanjih razmerah ti ljudje ne bi dobili zaposlitve v drugih gospodarskih panogah. pogovarjamo o lastništvu izboljšati je treba odnose zemlje in se pri tem premalo med ljudmi, imeti več poslu-zavedamo, da je bistveno, k a- ha za na videz drobne stvari. ko čim več in čim ceneje pridelati. V tem pa ima hmelj zagotovljeno lepšo prihodnost v tistih krajih, kjer to kmetijsko rastlino vpeljujemo.« Franc Molan, predsednik občinske skupščine, je s podatki iz preteklega obdobja dokazal, da se razlika v gospodarski razvitosti med celotno republiko in občino vidno zmanjšuje. Sevnica se tako približuje srednje razvitim občinam. Dejal je, da je treba skrbeti za razširitev proizvodnje in povečanje dohodka ne samo v družbenih obratih, marveč tudi v zasebnem sektorju. »Bistveno je povečati dohodek, v tem pa je bodočnost v nas samih, v naših močeh. Sedaj, nas še »Ne glejmo živih ljudi zgolj skozi številke. Mladino pritegnimo tako, da se bomo odpovedali preživelim oblikam dejavnosti, in pomladimo vodstva krajevnih organizacij«!« Jutri cepljenje otrok Jutri bodo v Sevnici cepili otroke, rojene v lanskem letu, proti da-vici, oslovskemu kašlju in otroški paralizi. Vse matere naj otroke prinesejo cepit, saj jih tako obvarujejo pred nevarnimi boleznimi. Novo na območju KS Tržišče Da bi obogatili izkušnje na področju vinogradništva in poljedelstva sploh, so člani sveta krajevne skupnosti Tr- žišče organizirali izlet v Belo' na skupnost. si do Peteiinjka, ki je zaselek vasi Škovec. Prizadevanju vaščanov se pridružuje s skromnimi zneski krajev- krajino. Ta izlet je bil preteklo nedeljo, na njem pa so si ogledali vinograde v oiko-lici Metlike in Vim om er a teor kraje Črnomelj in Ribnico. Spremljal jih je tajnik občinske skupščine Metlika, ki jim je razkazal tudi druge zanimivosti. Z izletom so bili člani sveta KS zelo zadovoljni in si podobnih še želijo. Ce bo vreme še naprej tako ugodno, kot kaže sedaj, potem bo letošnja letina v vinogradih lahko zelo dobra. Tudi na Telčah si vaščani prizadevajo za ureditev komunalnih naprav in jim je prva skrb, da bi čimprej pripravili načrte za gradnjo vodovoda, ki je še toliko bolj nujna glede na gradnjo prepotrebne nove šole. Jožica Keber iz Šentjanža — spet prvakinja SRS 28. In 29. aprila je bilo v Ljub- , .___Ijani republiško šahovsko prven- Vinogradniki na Malkovcu pa S[V0 pionirjev, katerega so se ude-svojim nasadom posvečajo ležili tudi pionirji s Posavja. Na veliko skrbi, le-ti so namreč zelo dobro obdelani. Zadnja tem prvenstvu so pionirji dosegli izreden uspeh. leta je apaaiti, da vedno ve« J.fi'lS'Ki.'S izdelovati plastične rolete, doslej 'ni dobilo še nitd ene reklamacije, se vendar ne misli v večjem obsegu ukvarjati z roletami. Vodstvo namreč meni, da je nespametno ukvarjati se z vsem in pri tem zanemarjati glavno proizvodnjo. Po drugi strani pa je nevšečnost izdelovanja plastičnih rolet v tem, da je treba umetno snov, ki je potrebna za izdelovanje, kupovati na zahodnem tržišču. To zahteva razmeroma veliko deviz, ne ustvarja pa zaenkrat nobenega izvoza. Verjetno bi bilo stanje precej drugačno, če bi bila naša domača kemična industrija sposobna narediti dobro surovino, žal pa s® je pokazalo, da kakovost umetne mase iz splitskega Jugovinila ne ustreza. M. L. vinogradnikov obnavlja svo je nasade, v katerih gradijo žičnice in ne postavljajo več kolja. Vaščani Polja obnavljajo pot od Tržišča, medtem ko bo v naslednjih dneh dokončana nova cesta iz Kaplje va- točko naskoka pred ostalimi tekmovalkami. Izgubila je le eno partijo. Pokazala je solidno igro, njen uspeh pa je tem večji, ker je bila Na Breškem obeti za izredno letino Dva hektara velik nasad črnega ribeza na Breškem pri Šentjanžu je bil letos tako obložen s cvetjem kot še nikoli doslej. Drugi nasadi sevniškega kombinata obetajo običajno ribezovo letino Sevnipa: gospodinjskim pomočnicam najmanj 40 tisočakov Pred kratkim je sevniška občinska skupščina sprejela odlok, ki odloča najnižje mesečne zaslužke delavcev, ki so zaposleni pri zasebnih delodajalcih. Tako je predvideno, naj bi gospodinjska pomočnica dobivala najmanj 40 tisočakov na mesec; šofer, zaposlen pri zasebnem av toprevozniku, pa najmanj 80 tisočakov. Vse druge ’e-invnosti imajo določene najnižje mesečne prejemke v mejah teh dveh zneskov. Odlok ima namen zaščititi delavce, ki delajo pri zasebnih delodajalcih. konkurenca mnogo hujša kot preteklo leto. 06 proglasitvi za zmagovalko je bila skromna in mirna, kot Je navadno, nerodno Ji je bilo le. ko so Jo fotoreporterji vzeli na piko. Izhaja iz delavske družine, vseh šest otrok pa je že zgodaj začelo šahirati. Jožica Je učenka 8. razreda osemletke »Mila** Majcen« v Šentjanžu m je tudi v šoli med boljšimi učenci. Z osvojitvijo republiškega naslova .'e pripravila šoli, ki Jo obiskuje, veliko veselje, ponosen pa je nanjo tudi pionirski oddred, katerega ie zastopala na tekmovanju Tudi ostali udeleženci so se *e’ po Izkazali, predvsem Sonja Buko-vinski (Brežice)-* delitvijo 1- "* 2 mesta pri mlajših pionirkan. Marinka Zorko (Brežice) z delitvijo 1. In 2. mesta pri starejsin pionirkah. Željko Banda (Brežice) z delitvijo 3 n 4 mesta pri s‘ft’ rejSlh pionirjih, pri mlajših Pj®j ntrjlh pa sc (e uvrstil med boijsf Roman NovSak (Boštjan). D. »• SEVNIŠKI, VESTNIK —ir—\ Krojaško podjetje je bilo najboljše V trebanjski občini gre obrtnim podjetjem v glavnem slabo Odkar je bila uvedena gospodarska reforma, dosegajo obrtna podjetja slabše poslovne uspehe kot prej — Med 7 najvažnejšimi tovrstnimi obrati v občini so le trije presegli celoten dohodek iz predlanskega leta, čeprav so se cene občutno povečale — Samo Krojaško podjetje iz Trebnjega je znatno povečalo dohodek, osebne prejemke in sklade — Neuspehi kažejo, da bo treba nekaj ukreniti »Naša hiša bo prispevala, kolikor bo mogla. Jaz vem, kaj pomeni imeti tako bolezen v hiši,« je dejala Olga Mikec iz Bistrice. Zraven nje stoji njen otrok, ki je lani zbolel za para tifusom. (Foto: M. Legan) . MIZARSKA DELAVNICA — TREBNJE. Lani je zanimanje za nakup izdelkov iz serijske proizvodnje, ki jo je podjetje vpeljavalo že več let, občutno ponehalo, zato se je moral obrat spet lotiti dela po posamičnih naročilih. Letni plan ni bil izpolnjen, dohodek je bil za 8 odst. manjši kot prejšnje leto. Zaslužki delavcev so narasli na povprečno 53.600 S din, skladi pa so bili za polovico manjši. MIZARSTVO HRAST — ŠENTLOVRENC. S podobnimi težavami se je moralo spoprijeti tudi šentlovrenško podjetje. Tam je bil celotni dohodek enak predlanskemu, osebni dohodki pa so znašali povprečno 56 tisočakov. Za sklade je šlo petino manj kot prejšnje leto. Samo da ne bi bilo bolezni!" Bistrica, na videz miren in čist potok, se vije tudi skozi vas Bistrico. Nekateri ljudje V tem kirajoi nimajo vodnjakov in pijejo vodo kar iz nje- »V mlin pojdite vprašat, tam so imeli bolezen,« so nam povedali vaščani, ko smo se pred nekaj dnevi zanimali za njihovo pitno vodo. »Kar tole vodo pijemo,« je pokazal skozi oikno; ropota jočega mlina mali Milan Grebenc, ka je lani zbolel za pa-ratifusom. Pot nas je vodila tudi v hišo Olge Mikec. Lani sta ji za isto boleznijo zbolela dva otroka, eden celo dvakrat. »Mi ne pijemo Bistrice, saj imajo vodnjak s talno vodo. Posebna komisija, ki je pregledala našo vodo, je ugotovila, da ni okužena. Veste pa, da otroci brazdajo povsod — tudi v Bistrici, ki teče nekaj korakov stran. Bog- Te dni že obiskujejo prebivalce vasi Bistrica, Prelesje in Puščava člani vodovodnega odbora in sklepajo z njimi pogodbe za prispevke pri gradnji vodovoda - Razdelilnik je bil določen na posebni seji odbora v petek, 19. maja - Pri delu bo pomagala tudi mladinska brigada ve kaj vse je lahko v tej vodi, ki teče skozi več naselij. Vem, da v Šentrupertu spuščajo vanjo odpadke iz klavnice. Pri prispevku za vodovod sploh nimam pomislekov, saj vem, kaj je taka bolezen v hiša,« je povedala Olga. . y. - < Za vodovod bodo morali prispevati precej tudi vaščani sami. Vodovodni odbor za vse tri vasi vodi Dominik Gimpelj, njegov namestnik je Pavle Jurglič, blagajnik pa Tone Skušek. V petek je bil že narejen razdelilnik prispevkov, ki jih bodo ljudje lahko plačali v treh obrokih. Odločili so se, da bodo zbrali toliko denarja, kolikor je vrednost potrebnega materiala, in še za stroške montaže, drugo pa bodo prispevali z delom. ČEVLJARSTVO — MOKRO- NOG. To podjetje je eno izmed treh, ki so lani uspešneje poslovala. Vendar so doseženi uspehi še vedno skromni. Zaslužiti povprečno 41.500 S din in pri 18 zaposlenih nameniti za sklade slabih milijon S din je v današnjih časih vsekakor premalo. PEKARIJA — TREBNJE. Ta obrat je imel za osmino večji celotni dohodek, vendar gre povečanje na račun večjih cen kruha. Osebni dohodki zaposlenih so se povečali, skladi pa zmanjšali. PEČAR — TREBNJE. Lani se je število zaposlenih zmanjšalo še za dva in šteje le še šest zaposlenih. Vzporedno s tem je bil zmanjšan tudi dohodek. GRADBENO OPEKARSKO PODJETJE — MIRNA. Zaradi znanih težav v gradbeništvu, ko se je obseg investicijske gradnje naglo zmanjševal, je moralo podjetje lani odpustiti približno petino delavcev. K poslabšanju stanja je pripomogel tudi zastoj v prodaji opeke iz opekarne v Prelesju. Vendar kažejo podatki ugodno stopnjo povečanja celotnega dohodka, osebnih dohodkov in skladov. Z vlakom v eni uri v Ljubljani! Cd 27. na 28. maj bo začel na progi Metlika— Ljubljana vozjti nov motorni vlak, ki bo zelo skrajšal potovanje. Kot so nam povedali na trebanjski železniški postaji, bo vozil iz Trebnjega v Ljubljano vsega eno uro in deset minut. Na tej progi bo po 27. maju vozil samo še en potniški vlak s parno vleko.- Železnica si spet lahko obeta večje število potnikov, avtobusi pa močnejšo konkurenco. Veliko zanimanje za zasebno gradnjo Samo letošnjo pomlad se je prijavilo na oddelku za gospodarstvo 12 novih interesentov, ki bi si radi v Trebnjem postavili dom — Prvotni zazidalni načrt bo na predlog volivcev ter sveta za urbanizem in komunalne zadeve treba spremeniti KROJAŠKO PODJETJE — TREBNJE. Lani je to podjetje doseglo med vsemi najboljše poslovne uspehe, ki §o bili predvsem plod zmanjševanja dela po posamičnih naročilih in povečevanja dela v konfekciji. Ustvarjeni dohodek se je podvojil, zaslužki delavcev so se povečali za polovico, pri tem pa je ostalo za sklade še dvakrat toliko kot predlanskim. Ti uspe-•hi so za kolektiv zelo spodbudni. _ M. L. Nov izdelek EMI -svinčnik CONTE Letošnjo pomlad je mirenska tovarna nalivnih peres, patentnih svinčnikov in plastične embalaže začela izdelovati novo vrsto patentnih svinčnikov z imenom Conte. Njihova posebnost je ta, da grafična mina ne more pasti iz njih. Emini izdelki gredo dobro v prodajo, saj je bil lanski obseg še enkrat večji kot predlanski, čeprav so uvozniki kupih na tujem velike količine tovrstnega blaga, pri katerem gotovo dobro zaslužijo. Pri tem računajo na kupčevo zanesenost, da je dobro vse, kar diši po inozemstvu. Kaže pa, da ljudje počasi vendarle spreminjajo odnos in kupujejo dobro blago, ne oziraje se na izvor proizvodnje. Tri mesece so imeli Ljudje možnost, da si v stavbi občinske uprave v Trebnjem ogledajo urbanistični program Trebnjega in njegove okolice. Nedolgo tega so ga obravnavali tudi na zboru volivcev, 4. maja pa ga je sprejela še občinska skupščina in pri tem upoštevala pripombe. Največje navzkrižje je povzročilo pravzaprav povečano zanimanje za zasebno gradnjo. Na zboru volivcev so bi- V kuhinji je izguba Samo dva družbena gostinska obrata premore trebanjska občina: -Grmado v Trebnjem in restavracijo Dana na Mimi. Mirenski obrat ustvarja boljši poslovni uspeh, ker proda več pijač, ki dajejo več dohodka kot kuhinja in tujske sobe, ki prinašajo celo izgubo. Razen tega je Grmadi vseskozi primanjkovalo obratnih sredstev; povečanemu obisku gostov po prenovitvi lokala pa se je treba zahvaliti, da je lansko poslovno leto zaključila s pozitivnim rezultatom. li mnenja, da je treba več prostora nameniti gradnji stanovanjskih hiš. Dosedanji načrt je namreč predvideval ob železniški postaji gradnjo dvojčkov, na brežinah nad osnovno šolo pa gradnjo vrstnih hišic. Ker pa za ti dve vrsti domov ni pravega zanimanja, je svet za urbanizem in komunalne zadeve na predlog zbora volivcev prostor nad osnovno šolo predvidel za gradnjo zasebnih hiš, prostor pri postaji pa naj bi za-zidali z bloki. Drug pomemben predlog, ki je bil tudi upoštevan, je zahteval, naj bi v bližini Litostrojevega obrata naselili tako vrsto industrije, ki bližnjim stanovalcem ne bi povzročala večjega hrupa. Sam Litostrojev obrat pa bi bilo dobro preseliti v bližino sedanje proizvodne dvorane Ke-moopreme. 6. junija bo otvoritev kino dvorane 6. junija bo Mirna praznovala krajevni praznik. Razen komemoracije pred spomenikom na Rojah, zabavne prireditve in nogometne tekme bo tega dne tudi otvoritev kino dvorane. Iskra iz Kranja je pred nekaj dnevi že zagotovila, da bo pravočasno poslala nov, moderen kinoprojektor. »Deteljo bo zdaj zdaj treba kositi, žito je že v klasju, pri popravilu kozolcev pa smo med zadnjimi,« so povedali možje v soboto, 20. maja, v Artmanji vasi pri Dobrniču, ko so popravljali Lisjakov kozolec. Večina kozolcev je resda že obnovljenih in sledov strašne lanske noči, ko je neurje podrlo čez 40 kozolcev,« kmalu ne bo več. (Foto: M. Legan) Za novo cesto 110 milijonov! Doslej zagotovljeni denar bo zadostoval za modernizacijo 8 km ceste Čeprav je republiški cestni sklad sprva odobril za modernizacijo ceste Trebnje — Mokronog le 75 milijonov S din, je zaradi velika pripravljenosti delovnih organizacij v trebanjski občini voljan prispevati 110 milijonov S din ali približno toliko kot one. Tako je bilo povedano članom odbora za gradnjo ceste v sredo, 17. maja. Ko je odbor razpravljal od pripravah za gradnjo ceste, je bilo sklenjeno, naj bi delovne organizacije do danes 2e zagotovile denar, ki je bil že prej odobren s sklepi samoupravnih organov. Na ta način bi imeli zagotovilo za začetek gradnje. Člani odbora so skl^ :li tudi, da del pri modernizaciji'ceste ne bodo dali na licitacijo, ker je novomeško cestno podjetje 2e predložilo zelo ugodno ponudbo, kakršne bolj# oddaljena cestna podjetja verjetho ne bi mogla. Predračun kaže, da bi za kilometer asfaltne prevleke porabili 27 milijonov S din. To pomeni, da bi z razpoložljivim denarjem asfaltirali cesto do križišča v Slovenski vasi in 1 km cestišča v Mokronogu. Volitve kot še nikoli doslej Volilna komisija občinske konference SZDL v Trebnjem je v soboto, 20. maja, ocenjevala letošnje volitve novih odbornikov in ljudskih poslancev. Na podlagi rezultatov volilne udeležbe in izvedbe volitev je bilo ugotovljeno, da so bile letošnje volitve najboljše doslej. Za ta uspeh zaslužijo javna priznanja vodstva družbeno-političnih organizacij, krajevni politični aktivi, KZ Trebnje, volilni odbori in mnogi posamezniki, ki so pripomogli do tolikšnega uspeha. Predvsem je spodbudno, da je nova občinska skupščina dobro sestavljena in da so volilci z izredno veliko udeležbo na volitvah dokazali, da se vse bolj zavedajo, kako lahko vplivajo na urejevanje splošnih družbenih zadev. V kratkem bo ustanovljena izobraževalna skupnost V torek, 23. maja dopoldne, je bila v Trebnjem redna seja obeh zborov občinske skupščine. Razen poročil o sklepnih računih občinskega proračuna, sklada skupnih rezerv gospodarskih organizacij in cestnega sklada je bila na dnevnem redu tudi razprava o izvajanju predpisov minimalnih agrotehničnih ukrepov ter o formiranju izobraževalne skupnosti, ki mora biti ustanovljena do konca maja. Več o tem prihodnjič. Najprej dober program Trebanjska delavska 'univerza je sklicala v petek, 19. maja, predavateljski aktiv, v katerem so žbrani strokovno usposobljeni občani, ki bi lahko pripomogli k uspešnejšemu delu delavske univerze. Sklenjeno je bilo, naj bi delavska univerza najprej naredila uresničljiv izobraževalni program, ki bi ga posredovala članom predavateljskega aktiva, le-ti pa bi se potem odločili, pri katerih predavanjih bi bili pripravljeni sodelovati. Ugotovljeno je, da je največje zanimanje za zdravstvena, kmetijska in gozdarska predavanja. Šibka kupna moč ali slaba trgovina? že dalj časa je slišati pripombe Mokronožanov nad trgovinami v njihovem kraju. Da so upravičeni, dokazujejo tudi podatki o lanski prodaji. Medtem ko je imela trebanjska Mercatorjeva poslovna enota za 18% večji promet kot prejšnje leto, ga je imela mokronoška enota TR2AN je za 5,6%. Ker pa se je v tem času blago podražilo za več kot toliko to pomeni, da je Tržan prodal v letu 1966 manj blaga kot v letu 1965, čeprav kupna moč prebivalstva verjetno ni bila zmanjšana. Ljudje so odhajala nakupovat več v druge kraje kar pa modernizaciji domačih trgovin ni v prid. Tudi v Hrastovici bi radi vodovod Vaščani Hrastovice pri Mokronogu so se začeli zanimati za podaljšanje mo-kronoškega vodovoda tudi do njihove vasi. če bodo prispevali delo in kaj denarja in bodo deležni tudi zunanje poanoči, bodo to željo lahko uresničili. Vodovod sam ni ovira: mo-kronoški vodovod ima veliko zmogljivost, zaenkrat pa še zelo majhno porabo vode. TMJSKEliOVICE Danes seja občinske skupščme v Kočevju Danes ob 8. uri bo v Kočevju seja občinske skupščine. Na dnevnem redu bodo: informacije o pripravah za ustanovitev in delo temeljne in izobraževalne skupnosti, poročilo o delu in organizaciji inšpekcijskih služb, predlog odloka o sestavi svetov občinske skupščine, personalne zadeve ter vprašanja odbornikov in odgovori nanje. Spet dela na Rinži V teh dneh bo Vodna skupnost Ljubl^anica-Sava spet začela z dela na Rinži. Pri zgornjem Mahovniku bo zgradila jez, po katerem bo urejen tudi prehod čez vodo. V Kočevju bo pri novi šoli, vendar na nasprotnem bregu Rinže, zgradila okoli 250 m obrežnega zidu. Razen tega bo uredila dva požiralnika v Livoldu in enega v 2eljnah. Dela bodo veljala okoli 15,5 milijona S-din. Kočevski rudarji o svojih težavah Dne 30. aprila se je v kino dvorani v šalki vasi zbral na posvet ves kolektiv kočevskega premogovnika. Podrobno so pretehtali proizvodnjo v minulem letu in v letošnjem prvem četrtletju. Pomenkovali so se tudi o morebitni preusmeritvi proizvodnje v prihodnosti. Rudnik ima namreč težave tako pri kopanju kot tudi s prodajo premoga. Zaloge se iz dneva v dan večajo in vprašanje je, kako bo poleti, ko se bo premog prodajal še teže kot zdaj. V razpravi ni bilo stvarnih predlogov, kako odpraviti težave, brez dvoma pa je lahko že namig na to spodbuda samoupravnim organom, vodstvu podjetja in občinski skupščini, naj iščejo rešitev. Udeleženci so menili, da je širša družbena skupnost do zdaj rudniku premalo pomagala. D. V. Neprevidna kolesarska 19. maja ob 22. uri sta na križišču Cankarjeve in Seško-ve ulice trčila kolesarka in osebni avto. Kolesarka Marija Salamon iz Dolge vasi ni upoštevala prometnega znaka »stop« in se zaletela v levi bok avta. Poškodovano so najprej prepeljali v kočevski zdravstveni dom nato pa v ljubljansko bolnišnico. Na voeilih je za 300 N-din škode Prijavljeni nimajo pogojev V Kočevju za razpis republiškega sekretariata za notranje zadeve o sprejemu učencev v šolo miličnikov — kadetov ni bilo pravega zanimanja. Prijavili so se le trije mladinci, ki pa so jim bile prošnje zavrnjene. Vsi trije so namreč stari nad 17 let, morali pa bi biti mlajši, ker tako zahtevajo razpisni pogoji. Cene v Kočevju Pretekli ponedeljek so Peljale v trgovini s sadjem in zelenjavo naslednje maloprodajne cene: novi krompir 3,16 Ndin kg, jajca 0.46 Ddin kos, pomaranče 4,60 Ddin kg, banane 5,40 Ndin kg, limone 4,50 Ndin kg, jabolka 5,04 Ndin kg, sveže zelje 3.28 Ndin kg, kislo zelje 1,54 Ndin kg, solata 5.04 Ndin kg, čebula 6,45 Ndin kg, fižol v zrnju 3,93 do 5,12 Ndin kg, česen 5,56 Ndin kg čeznje 3,90 Ndin kg. RAZGOVOR Z INŽ. FRANCEM GORŠIČEM KGP Kočevje odstopa košnjo Za posestvo košnja v oddaljenih krajih ni več zanimiva, zato jo odstopajo zasebnikom - Z intenzivnim gnojenjem travišč pridelajo dovolj sena v bližini farm V: Košnja je spet pred vrati. Kako boste zagotovili, da bo vsa trava pokošena, in se izognili očitkom, ki običajno lete na kmetijska posestva, da nepokošena ali celo pokošena trava gnije in se tako dela škoda? O: Tudi letos bomo pod določenimi pogoji odstopali kooperantom in ostalim intere-resentom košnjo sena na nekaterih naših površinah. V: Kje so te površine? O: Na območju Koprivnika, Livolda in Starega Loga. Pred ustanovitvijo skupnosti Temeljna izobraževalna skupnost bo financirala » vse izobraževanje in vzgojo Na prvem sestanku inici-aktivnega odbora za ustanovitev temeljne izobraževalne skupnosti so razpravljali o novem načinu financiranja izobraževanja in o vlogi ter nalogah temeljne izobraževalne skupnosti. Sprejeli so tudi sklep o sestavi, načinu izvolitve in sklicu ustanovne skupščine temeljne izobraževalne skupnosti Kočevje. Ustanovna sflcupščina bo štela predvidoma 32 članov, ki bodo izvoljeni 25. maja, ustanovna skupščina pa se bo sestala 31. maja. S 1. julijem bo temeljna izobraževalna skupnost prevzela vse financiranje vzgoje in izobraževanja. Zagotoviti bo morala denar za redne šole, posebne šole, srednje in nižje šole, vzgojnovarstve-ne ustanove in za vse ostalo izobraževanje ter vzgojo. Za košnjo bomo odstopili zemljišča na območjih Bukove gore, Zadre, Preriglja, Tancpihla, Svetlega potoka, Kostela in Fare ter še nekatera manjša pri ostalih vaseh. Kooperantom preskrbi površine za košnjo naš obrat za kooperacijo, ostalim pa najbližji kmetijski obrati. V: Zakaj ta zemljišča za KGP niso več zanimiva? 0: Z intenzivnim gnojenjem travišč v bližini naših farm pridelamo vedno več sena. 2e pridelek na teh bližnjih travnikih zadošča za potrebe naših farm. Košnja na oddaljenih površinah nam torej ni več potrebna, dokler ne bomo odprli novih farm. Tovariš Tito ima 75 let Prišel je maj in z majem veselje. V maju sta dva velika praznika: 1. maj, praznik delavcev in Titov rojstni dan. Letos bo tovariš Tito praznoval svoj 75. roj. stni dan. Na ta dan bo prišla k njemu kurirčkova pošta s pozdravi pionirjev. Prišli bodo tudi drugi pozdravi, ki jih bo tovariš Tito sprejel z veseljem. \ V mislih vidim ta dan sončen, lep, tako lep, kakor ni. noben dan v letu. Tovariš Tito bo stal na odru in z nasmehom na ustnicah pozdravljal vse, ki so na ta dan prišli v Beograd, da prisostvu-jejo sprejemanju pozdravov za 75. obletnico Titovega življenja. Takrat bodo na trgu predstavljali razne igre. Tam bodo telovadili, igrali kolo ter podobno. Mimo bodo zagrme. li avtomobili in v njih ljudje, ki mahajo Titu v pozdrav. Vse gre po vrsti in bliža se večer. Pa še ni konec tega veselja, ki se nadaljuje pozno v noč. Tedaj se mi pred očmi stemni in zopet vidim pred seboj bel papir, na katerem ni nič napisano. čaka roke, ki bo segla po papirju in nanj napisala: »Dragi tovariš Tito! Za Tvoj rojstni dan, Ti želimo veliko lepega, ne le za Tvoj rojstni dan, marveč za celo Tvoje življenje, ki naj traja še mnogo, mnogo let!« osnovna šola Kočevje-Blanku Marušič, 7. c Razgovori o razvoju hotela „Pugled" Dobri gospodarji mislijo na razvoj podjetja — Gostinstvo ni odvisno le od gostincev KOOPERACIJA NA KOČEVSKEM Struge: 350 telet v pitanju Obrat za kooperacijo, ki ga ima KGP Kočevje v Strugah, je imel lani vsega skupaj okoli 56 milijonov Sdin prometa. Od tega je bilo okoli 5 milijonov Sddn iztržka pri prodaji raznega reprodukcijskega materiala za kmetijstvo, vse drugo pa so iztržili z odkupom kmetijskih pridelkov V Strugah in okoliških vaseh se že od nekdaj ukvarjajo z živinorejo. Lani je kmetijski obrat odkupoval po 15 000 litrov mleka na mesec. Razen tega so odkupili še 110 v kooperaciji spitanih bikcev v skupni teži 50 000 kg in približno 200 glav drobne živine (telet in prašičev) v skupni teži 20 000 kg ter okoli 40 ton krompirja. Kmetijski obrat je lani priskrbel živinorejcem 18 plemenskih telic za osvežitev črede. Letos se lotevajo novega načina kooperiranja v pitanju govedi. Kmetijski obrat da živinorejcem v pitanje 100 kg težka teleta. Razen tega jim zagotovi krmo, strokovno veterinarsko pomoč, zaivaruje teleta itd. in jih, ko so spitana, odkupi ber izpla- ča rejcu razliko v teži. 40 takšnih telet je v stru-škem okolišu že v pitanju, po dogovoru pa bodo na tak način letos spitali 350 telet Vse skupaj se je malo zataknilo zato,, ker je takšna teleta zdaj tSHtt cftštti. Gostinsko podjetje »Hotel Pugleda iz Kočevja je povabilo predstavnike Inštituta za turizem iz Ljubljane na informacijski razgovor o razvoju njihovega podjetja, če bodo razgovori uspešni, bo inštitut izdelal program in gospodarsko utemeljitev razvoja »Hotela Pugled«. Gostinci namreč menijo, da morajo imeti program razvoja njihovega podjetja, ker bo le tako lahko \ njihovo podjetje načrtno napredovalo Seveda pa razvoj gostinstva v Kočevju ni odvisen samo od gostincev, ampak bo vplivala nanj še vrsta drugih dejavnikov, kot: razvoj prometne mreže (najpomembnejša bo modernizacija ceste Ko-čevj e—Delnice); ureditev objektov, privlačnih za turiste; komunalna ureditev kraja, razvoj trgovine, obrti itd. itd. Predstavniki »Hotela Pugled« so Inštitut za turizem že seznanili, kaj bo po njihovem mnenju kočevsko gostinstvo v bodočnosti potrebovalo. Tako so menili, da bo potrebnih 40 ležišč, sodobne hotelske sobe z ustreznimi pritiklinami, restavra cijsko dvorano (za sku pinske obiske in priredit ve ob praznikih), bar itd V Kočevju so hišniki predragi Kdo bi jim kupil stanovanje? Preprečili bi lahko veliko škode — Otroci zakurili v drvarnici bloka — Nekdo je odnesel vrata’ — Obrtniki cenejši kot hišniki Stanovalci nekaterih večjih zgradb v Kočevju predlagajo, da bi imeli svoje hišnike, ki bi stanovanjske zgradbe vzdrževali, hkrati pa jdh varovali. Zgodilo se je namreč že, da je nekdo z neke stavbe odnesel vrata. Drugod so otroci kurili v kleti poleg drv, premoga ali kurilnega olja. Z na-mestitvtijo (hišnikov bi se zaposlilo tudi še nekaj občanov in bi se tako neza- DROBNE IZ KOČEVJA poslenost za malenkost omilila. Pri stanovanjskem podjetju pa pravijo, da si hišnikov v večjih stavbah ne morejo privoščiti, ker bi morali zanje kupiti stanovanja. Razen tega stavbe hišnikov ne bi mogle plačevati, ker nimajo dovolj denarja. Hišnik bi moral biti tudi izučen za opravljanje vseh vzdrževalnih del ( mizarskih, pleskarskih, zidarskih, ključavničarskih in inštalaterskih), saj bi drugače z nestrokovnimi popravili napra-vil več škode kot koristi. Več sodelovanja z ljudmi! Ob pozivu zveznega odbora »Družina in gospodinjstvo« so v kočevski občini ugotovili, da bo treba h krajevni samoupravi pritegniti več občanov. Krajevne skupnosti sicer lepo delujejo, to- da nedavni zbori volivcev so pokazali, da bi lahko sveti vzdrževali stanovanjske stav- KS naredili več, kot so, če bi be, kot bi jih hišniki. bilo več sodelovanja občanov. Stanovanjsko podjetje pa Premalo je narejenega zlasti v bo letos skupaj s Kemično socialnem in otroškem var-tovamo in hišnimi''sveti, ki stvu, pa tudi za zaščito pojim KTK centralno ogreva trošnikov se bodo morale KS stanovanja, rešili še sporno bolj potegovati, pobiranje tarife za centralno —v ogrevanje; sporne pripombe, ----------------------------—" kdaj se naj jeseni začne ogrevati in kdaj spomladi preneha kuriti itd. ■ NASPROTI AVTOBUSNE POSTAJE urejajo v hiSi uprave SGP ZIDAR novo slaščičarno, ki bo že tretja v Kočevju. Prostor Je zelo dobro izbran, saj je v bližini avtobusna postaja in gosto naseljena Podgorska ulica. Nova slaščičarna bo pridobitev za ta predel mesta; če bo imela dobro postrežbo in zmerne cene, se bo lahko hitro uveljavila. U TRETJI TRAKT NOVE OSNOVNE SOLE so aačeli graditi. V Gaju so že začeli kopati temelje in namestili premični žerjav za nadaljevanje gradnje Sole. Vse to kaže, da bo osnovna Sola dokonč no vendarle urejena. Res se novi objekt globoko zajeda v najlep&i del mesta, ki ga zdaj ni mogoče več tako vzdrževati kakor prej, vendar bo treba potrpeti, da bo Sola dokončno dograjena in urejena tudi njena okolica. Potem bo treba red in disciplino znova jjo-ostriti, saj v parku ni mogoče dopustiti samovolje posameznih razbijačev in ljudi, ki jim ni mar lepota mesta. ■ SUHE SMOKVE SO SE POCENILE. V izložbah so razstavljeni zavojčki z oznakami cen, ki so se zmanjšale od 8,10 Sdin na 3,40 Sdinarjev. Po zavojčkih sodeč, pa se je poslabšala tudi kakovost suhih smokev. ■ NA MESTNIH ULICAH je postavljenih in razobeSenih veliko novih prometnih znakOv in opozorilnih tabel. Poskrbeti pa je treba tudi, da bi jih ljudje spoštovali. Se vedno je veliko voznikov, ki se na prometne predpise in znake kaj malo ozirajo, ko vozijo skozi mesto. Prometno disciplino je treba poostriti, da ne bo nesreč. ■ ODKAR JE BILO ODPRTO novo pokopališče, se Je v to smer mesta povečal tudi osebni promet. Zaradi tega bi bilo treba urediti cesto ter odstraniti vso nesnago ln smetišča ob njej. Posebno leglo je na ovinku ceste pod topoli za domom. Tam je zbirka vse mogoče nesnago, zato bi bilo treba opozoriti prebivalce, naj ne odmetujejo več smeti ob tej cesti. ■ ZNANO GOSTI SCE ROG ali pri »Cinkelnu«, kakor Ji večina domačinov še danes pravi, so znova lepo uredili, popravili in prepleskali. Tudi v hotelu Pugled so popravili tujske sobe, in kopalnice ter preuredili restavracijo, kuhinjo in pralnico posode. Popraviti nameravajo tudi kavarno Zvezda in restavracijo pri kolodvoru, kjer je lep senčnat vrt s plesiščem. Vsa popravila ln preureditve so gostinci plačali z lastnim denarjem. ■ STANOVALCI STOLPNIC v Kidričevi ulici že težko pričakujejo trgovski lokal v tem delu mesta. Zal pa se Je otvoritev samopostrežne trgovine zavlekla, kor obrtniška dela prepočasi napredujejo. Plačana realizacija zaostaja DS TEKSTILANE iz Kočevja je na zadnji seji ugoto-0. , .. .. . vil, da se proizvodnja in pro- Stanovanjsko podjetje pa Je ^ odvijata po medtem že poskrbelo za ce- zaostaja pa plačevanje nejše vzdrževanje stanovanj. J^odakih todelkov Kupci Zaposlilo je nekaj stalnih de- 0stajaj0 podjetju dolžni, plan lavcev: vodovodnega inštalaterja, mizarja, zidarja in ključavničarja, iščejo pa še pleskarja. Ti usposobljeni delavci bodo hitreje in ceneje plačane realizacije pa seveda ni uresničen. Ugotovili so, da je to ena izmed posledic gospodarske reforme. > D. V. Blankin spis najboljši Kočevski pionirji bodo sprejeti v mladinsko organizacijo v Jelenovem žlebu Občanska zveza prijateljev mladine Kočevje je razpisala nagradno tekmovanje za najboljše šolske naloge. Snov, ki naj bi jo spisi zajeli, je bila: Titov 75. rojstni dan, 25-letnd-ca pionirske organizacije in 25-lelnica ustanovitve slovenskih partizanskih brigad. Prvo nagrado, 5000 Sdin, Je komisija prisodila učenki 7. c. razreda iz Kočevja Blanki Marušič za spis »Tovariš Tito ima 75 let«. Drugo nagrado, 3000 Sddn, je prejela Mirica Kaučič, tretjo nagrado, 2000 _ tfo- Sdin, pa Metka Knavs, obe Članu ribiške druzm ^ učenki 6. b. razreda kočevske čevje Milanu Turku ^ osemletke. Blanka bo prejela pred dnevi nasmeh11 ^ ^ ■ v Jelenovem žlebu, biška sreča: iz hiteti- potegnil ščuko, Id J® Sdin, pa prejela nagrado kjer bo skupaj z ostalimi sošolci sprejeta v mladinsko organizacijo. tala 3,30 kg (Foto: Jeleno viČ) |jr||| Danes praznuje Sodražica Glavne prireditve so bile včeraj, danes dopoldne pa bodo športna tekmovanja Sodražica praznuje svoj krajevni praznik. Na današnji dan pred 25 leti je bila prvič osvobojena Sodražica, nekaj dni prej pa odšla v partizane največja skupina Sodražanov. Priključili so se partizanom na Travni gori. Glavne prireditve v počastitev praznika so bile v Sodražici včeraj. Najprej je bilo ob 16. uri sprejetih v mladinsko organizacijo nad 50 pionirjev. Ob 19. uri je bila pr osla. a s slavnostnim govorom v počastitev praznika in kulturni spored, v katerem so sodelovali pionirji in mladinci domače osemletk?. Zvečer so zakurili kres na Strmci, ob njem pa je bila zabava. Danes dopoldne bo s kolesi odpotovalo na izlet v Rakov Škocjan okoli 50 mladincev, ki so bili včeraj sprejeti v mladinsko organizacijo. Dopoldne bo V Sodražici tudi več športnih tekmovanj. Danes, 25. maja, praznuje Sodražica skupaj z dnevom miaaosu uiai svoj ki»joviu praznik. (Foto: Primc) S SEJE OBČINSKE SKUPŠČINE V RIBNICI Boljše kot lani, a še vedno slabo Za večino ne bo služb Nad 40 učencev, ki bodo dokončali letos osemletko v Sodražici, ne ve, kje se bodo zaposlili -Na kmetijah ostaja vedno več mladih Gospodarskim organizacijam manjka obratnih sredstev, osebni dohodki so bili v prvem četrtletju nizki, za investicije in modernizacijo gospodarstva Pa ni denarja — Proizvodnja in prodaja naraščata, vendar bodo potrebni se novi ukrepi, da se bo ribniško gospodarstvo izmotalo iz težav — Analiza dobra, razprava pa nič ___________ Na zadnji seji lani je obeska skupščina Ribnica razpravljala o gospodarstvu v občini in ugotovili, da rentabilnost in ekonomičnost v gospodarskih organizacijah nazadujeta, razen tega pa se zrr**hjšuje tudi število zaposlenih. Analiza prvega letošnjega četrtletja pa je pokapala, da se položaj v gospodarskih organizacijah popravlja, saj prizvodnja in Prodaja naraščata. Nekatere gospodarske organizacije se zajedajo, druge pa se bodo še morale, da je potrebno Produktivnost dela povečati, hkrati pa najsmotrneje uporabljati materialna in finanč-na sredstva. Čeprav se položaj gospodarskih organizacij popravka, še vedno ni dober. Pod. M jem manjka obratnih sredstev, zato morajo večji del Poslovnih skladov namenjati ^ obratna sredstva. Seveda sPričo tega ne morejo inve-®”rati in se modernizirati, peprav nizka produktivnost n rentabilnost zahtevata. Ra-tega bi bilo potrebno odpirati vsako leto nova de. tvna mesta. Zaradi lanskega slabega bančnega uspeha so bile le-delovne organizacije pre. “dne tudi pri izplačevanju osebnih dohodkov. V gospodarskih rganizacijah so bili slanec Jože Lesar. Analiza, ki je bila dobra, ugotavlja, da ribniško gospodarstvo sicer zaostaja za republiškim povprečjem, vendar bi se zamujeno dalo v doglednem času nadoknaditi, če bi letos uvedli v delovnih organizacijah dosledno nagrajevanje po delu, poostrili kontrolo nad gospodarjenjem z vsemi sredstvi (zaloge izdelkov, reprodukcijskega materiala in ne-kurantnega blaga, dolžniki, krediti, stroški, itd.), prilago. dili organizacijo dela potrebam sodobnega poslovanja in kar najbolj razvili poslovno sodelovanje z drugimi delovnimi organizacijami izven občine. 2al pa je malo verjetno, da bodo vse delo, predvideno za letos, izpeljali, ker jim najbrž ne bo uspelo to, kar analiza zahteva, namreč: »za dosego tega cilja angažirati vse subjektivne, politične in intelektualne sile ter materialna sredstva«. V prid tej tezi govori tudi dejstvo, da kljub dobro pripravljeni analizi o poslovanju gospodarskih organizacij v prvem če trtletju (žal odbornikom pred sejo ni bila dostavljena) na seji o gospodarstvu ni bilo — razprave. Javna smetišča Gozdni revir v Ortneku je opozoril okoličane, da je odlaganje smeti in odpadkov v gozdovih prepovedano. Odkod ta razvada, ki se je razpasla zadnje Čase, si ne-znamo razložiti. KS naj. to načne, in če treba, uredi vaško smetišče. Pred odlaganjem smeti pa naj lastniki izločijo pločevino in žeblje, da se ne bi spet ponovil žalostni primer, ki se je zgodil pred nedavnim, ko je mlad človek umrl zaradi zastrupitve z rjavim žebljem! Vaška 33 učencev 8. razreda in 25 učencev v ostalih razredih sodraške osemletke bo letos končalo obvezno šolanje. Okoli 10 jih bo nadaljevalo šolanje v srednjih šolah, za ostale (blizu 50) pa je usoda precej nejasna. Vsi bi se radi zaposlili, vendar v Sodra- Voda - voda - voda! Velikopoljanski vodovod je pred 50 leti zadoščal, dandanes, ko je ljudi več, ko so hlevi polni živine in ko potrebujemo več vode kot nekdaj, pa dosedanji izviri ne zadoščajo. Cevovodi so že dotrajali in so potrebni temeljitega pregleda in popravil, zbiralniki pa so premajhni. Tudi vodni izvir že presiha. Vaščani že nekaj časa razpravljajo o vsem tem. Treba bo složno poprijeti in prispevati v denarju, v materialu, z delom in vožnjami, pa bo šlo. Tudi občina n£m bo pomagala, če bomo le pokazali, da ne stojimo ob strani in čakamo! Tudi v Ortneku rešujejo takšno težavo, in če bomo vsi razumeli skupno korist, bo že v jeseni dovolj vode za vse bo toliko delovnih žici ne mest. Nekaj jih bo šlo v uk (za šivilje, frizerje itd.), nekaj jih bo ostalo na kmetijah, večina pa si bo morala najti zaposlitev sama. Največ bi se jih rado zaposlilo v Pletilmci žičnih mrež, kjer je zaslužek najboljši, vendar ima pletil-nica že zdaj 10-kret več prošenj, kot bo sprejela novih v službo. Dekleta so računala tudi na zaposlitev v »Torbici«, kjer pa letos predvidoma ne bodo zaposlili novih delavk. Prejšnja leta je Zavod za zaposlovanje iz Kočevja organiziral na šoli v Sodražici »Teden usmerjanja mladine v poklice«. Letos tega tedna ni bilo, vendar v Sodražici ugibajo, če zato, ker usmerjanje v poklice ni več potrebno, ali zato, ker se je ribniška podružnica Zavoda za zaposlovanje priključila novomeški. - > -r Denarja ni niti za preglede Pred tremi leti je bilo na pobudo OO ZZB NOV Ribm-zdravstveno pregledanih Vw"kTY^OfT7 T 4)111 ITI . Dan mladosti v Ribnici Zaključno tekmovanje za Levstikovo bralno značko bo v Ribnici danes v sklopu ostalih praznovanj dneva mladosti. Na tekmovanje, ki bo ob 9. uri v gradu, so povabili tudi pisatelja Toneta Seliškarja. 2e uro pred tem, se pravi ob 8. uri, bo na telovadišču TVD Partizan tekmovanje deških in dekliških rokometnih skupin. Ob 11. uri pa bo v telovadnici osnovne šole svečan sprejem pionirjev sedmih razredov v mladinsko organizacijo in sprejem podmla-dkarjev RK med člane RK. Klub OZN v Slovenj Gradec Klub OZN na ribniški osemletki je med najboljšimi v republiki, člani so program kluba redno izpolnjevali, se spoznavali z odnosi v svetu, si dopisovali z raznimi šolami in nabrali 100.000 S din pomoči za mlade Vietnamce. Republiški center klubov OZN je zato povabil zastopnike ribniškega kluba na prijateljsko srečanje, ki bo danes v Slovenjem Gradcu, kjer bodo najboljši kluba tudi nagrajeni. Med klubi, ki so povabljeni k srečanju, je razen ribniškega le še eden iz osnovnih šol, medtem ko je največ povabljenih iz srednjih šol. V Sodražici »mala šola« V Sodražici so letos prvič organizirali »malo šolo«. Obiskuje jo 23 otrok, torej vsi, ki bodo šli jeseni v šolo, razen dveh. šola je dvakrat na teden, starši pa plačajo na mesec za vsakega »malega šolarja« po 10 N-din šolnine. SfthiiAmi Vaška potrošnike na našem koncu, zdravstveno pregieusuim S “ Veiudh POljanah ** 380 nekdanjih borcev. Lani in SŠSTv v °rtneku! letos pa teh pregledov zaradi čistoče v Ortneku. , y P. pomanjkanja denarja ni bilo. V. P. Vila Ugar naj vsem odpre vrata! Pred vznožjem Velike gore je v kraju, ki ga imenujejo Ugar, prostorna zgradba, ki je bila pred vojno last velikega zemljiškega posestnika Po ukinitvi klimatskega in kopališkega zdravljenja na stroške socialnega zavarovanja ni bilo mogoče preskrbeti denarja za tovrstno zdravljenje nekdanjih borcev. Mnftgi med njimi imajo rev-mttična in živčna' obolenja, a sami ne premorejo denarja za zdravljenje. — r Krvodajalci niso vedeli O krvodajalski akciji je treba v bodoče obveščati tudi z lepaki in ne samo po radiu! Mnogi ljudje delajo na polju, ne poslušajo radijskih oddaj-. Tako začnemo zbirati krvodajalce od hiše do hiše ■ šele takrat, ko bi marali začeti že z odvzemom. Ljudje so pripravljeni darovati kn, obveščanje pa naj bo boljše, kot je bilo tokrat! V. P. Cene v Ribnici Pretekli ponedeljek so veljale v trgovini s sadjem In zelenjavo naslednje maloprodajne cene: novi krompir S,30 N din kg, stari krompir 0,80 Ndin kg, jajca 0,48 N din kos, pomaranče 4,40 Ndin kg, banane 5.30 Ndin kg, limone 4,90 Ndin kg, Jabolka 5,60 Ndin kg, sveže zelje 2.50 Ndin kg, kislo zelje 1,55 Ndin kg, solata 5,16 Ndin kg, čebula 4,50 Ndin kg, češnje 5 Ndin kg. V Pr2'.,r‘^„ Rudeža, kUe'taiel Vlasti tu-^otSoSnrnek°d gozdove na VeWci trn—t gori. Po vojni je postala Ru- deževa vila družbena lastni- o fuializi gospodarstva na in že vrsto let upravlja z razpravljal le republiški po- njo uprava za notranje zade- nezavidljivemu polo. je na zadnji občinski Hkrati praznujemo dva praznika Pionirji in mladinci iz osnovne šole v Sodražici 80 pisali maršalu Titu z njegov 75. rojstni dan: DRAGI TOVARIŠ TITO! Čestitkam za Vaš rojstni dan se pridružujemo tudi pionirji in mladinci osmletke #Majde Sile« iz Sodražice. Sodražica leži pod obronki slikovite Travne gore n Prav na Vaš rojstni dan praznuje svoj krajevni Praznik. Na ta dan teta 1942 so jo prvič osvobodili Partizani. Želimo, da bi še mnoga leta tako uspešno vodili j*aio državo kot doslej, mi pa obljubljamo, da se bomo pridno učili in da bomo čuvedi pridobitve osvobodilne fronte, ki so nam jih pod vašim hrabrim vodstvom priborili naši očetje. Pionirski odred in mladinski aktiv osnovne šole, Sodražica. ve iz Ljubljane, ki jo ima za svoj počitniški dom. Vendar je ta lepa zgradba z velikimi, lepimi prostori za družbeno življenje premalo in&oriščema. Vse leto Je le na prti zasedena ali pa sploh nezasedena, čeprav leži v bližini Ribnice, s katero Jo povezuje cesta. Za razvoj turizma na tem področju je zelo velikega pomena, zato bd bilo prav, da bi Jo prevzela v upravljanje gostinska organizacija in bi vila postala gostišče, dostopno vsem domačim in tujim obiskoval- cem. Nesmiselno je, da govorimo v Ribnici o pomanjkanju sodobnih gostinskih lokalov in prenočišč, v njeni neposredni bližini pa imamo prostora na pretek. Vila Ugar je že urejena kot gostišče in ne bi potrebovali kaj več denarja za preureditev. Leži v prelepem kraju, s čudovitimi sprehodi po gozdovih, ki segajo do stavbe. V bližini pelje cesta na Travno goro, kjer je turistični dom, do Ribnice pa je vsoga dva kilometra. Obiščite razstavo suhorobarske dejavnosti! V okviru tedna muzejev, ki se je začel 22. maja, bo v ribniškem gradu svojevrstna razstava, prva te vrste pri nas. Odprta bo od 27. in 28. maja od 9. do 18. ure zvečer. Na razstavi bodo zastopane vse panoge domače obrti: lončarstvo, orodjarstvo, obodarstvo, rešetar-stvo, žličarstvo, pletarstvo, posodarstvo, stru-garstvo, podnarstvo in druge dejavnosti. Obiskovalci bodo lahko videli, kako se tovrstni izdelki tudi zdelujejo, saj bo na razstavi pri vsaki zvrsti en izdelovalec, ki bo prikazal način izdelovanja. Razstavljene predmete bodo obiskovalci lahko tudi kupili. Prireditev bo organiziralo ribniško Muzejsko društvo in bo lep prispevek k turističnemu letu. Organizatorji računajo, da bo razstava pritegnila veliko ljudi. Razen nje pa si bodo obiskovalci lahko ogledali tudi sramotilni steber iz fevdalnih časov, ki je stal na bregu pri Ribnici, nanj pa so privezovali kaznovane tlačane. d I REŠETO Danes posvet s por?anci Danes 'ob 12. uri se bo v sejni sobi obč.nske skupščine Črnomelj sestal ves politični aktiv družbeno-politič-nih delavcev z dosedanjimi in novoizvoljenimi republiškimi poslanci. Ocenjevali bodo minule volitve, razen tega pa razpravljali o štiriletnem programu komunalnih del v občini ter o sodelovanju poslancev z volivci. Letos letovanja na Cresu ne bo Kljub prizadevanjem črnomaljskega Društva prijateljev mladine, Rdečega križa in socialne službe letos ne bo mogoče organizirati večjega letovanja otrok, kakor je bilo prejšnja leta na otoku Oresu. Počitniški dom, v katerem so običajno letovali črnomaljski otroci, je letos že oddan, razen tega pa v občinskem proračunu niso za letovanje otrok mogli nameniti niti dinarja. Ker pa je na področju občine precej zdravstveno in socialno ogroženih otrok, ki bi bili letovanja nujno potrebni, skušata DPM in socialna služba zagotoviti nekaj mest za najpotrebnejše otroke v drugih kolonijah. Novomeška občina je pripravljena odstopiti v svojem počitniškem domu v Fazanu 25 mesit za mlade črnomaljčane. Vlagajte pri DOLENJSKI BANKI IN HRANILNICI v Novem mestu ter pri njenih poslovnih enotah v Krškem, Metliki in Trebnjem! V vseh večjih krajih zdravstvena predavanja Pred kratkim je občinski odbor RK skupno z delavsko univerzo Črnomelj organiziral v vseh večjih krajih črnomaljske občine zdravstvena predavanja s filmi. 17 predavanj za odrasle je obiskalo 940 poslušalcev, medtem ko se je na osemletkah zvrstilo 6 predavanj pred 1200 šolarji. Teme predavanj so bile izbrane po željah poslušalcev, v šolah pa so otroke seznanjali z osebno higieno, nego zob in s pravilno prehrano. V jesenski in zimski sezoni bodo nadaljevali s predavanji o higieni okolja, stanovanj in ulic. K. W. M epa SPREJEMA IN ODDAJA VAŠE ŽELJE Črni tulipani v Črnomlju Zadnjič so prišli v Črnomelj učenci novomeške gimnazije. Bili so gost črnomaljskih dijakov. Najprej so odigrali rokometni tekmi, zatem pa je bil ples, na katerem je igral novomeški ansambeJ Crni tulipani. Mladina se je prijetno zabavala in vsi navzoči so izjavljali, da si takih srečanj še želijo. 20 let črnomaljske mesarije Te dni bo 20 let, kar je bilo v Črnomlju ustanovljeno eno prvih podjetij družbenega sektorja 23. maja 1947 je MLO Črnomelj ustanovil klavnico in mesnico, ki je nadomestila 5 manjših zasebnih mesnic. Prvi upravnik Adolf Miler je z majhnim kolektivom in skromnimi sredstvi v težkih časih garantirane preskrbe ustvaril osnovo za razvoj podjetja. Drugi upravnik Jože Plut pa je prebrodil težave v zvezi z gradnjo sodobne klavnice in razširi- tev obratov maloprodajne mreže. Ves čas obstoja je podjetje vztrajno vzgajalo mladi kader, saj je od sedanjih 23 zaposlenih večina izučenih doma. Med njimi je tudi sedanji upravnik Jože Vajs, ki je vnesel v obrat mladostno delovno vnemo in tovariško razumevanje. Zdaj ima črnomaljska klavnica in mesnica 5 prodajaln: Planinci so imeli občni zbor Pretekli teden so na občnem zboru Planinskega društva Črnomelj ugotavljali uspehe in neuspehe dela v minulem letu - Sprejeli so delovni program za leto 1967 in izvolili nov upravni odbor Planinsko društvo Črnomelj je imelo leta 1965 203 člane, lani pa je plačalo članarino le 109 lju di. Verjetno niso člani odpadli samo zaradi zvišane članarine, marveč tudi zaradi malomarnega pobiranja članskega prispevka. Društvo ima na skrbi turistične postojanko v Crmošnjicah, dom na Mimi gori in bife pri postaji Ugotavljajo, da se Crmošnjice lepo razvijajo v zimskošportni turistični center Dolenjske. Vse več gostov prihaja.-odkar so planin ci dom opremili z 12 novimi le žišči. Tuđi testa na Mimo goro je bila vso zimo plužena, vondar posebnega prometa v tem planin skem domu nimajo. Planinci so obnovili markacije na poteh Črnomelj — Rodine — Mirna gora in Semič — Mirna gora. Za pro pagando pa to še ni dovolj, zato nameravajo reklamno tablo postaviti še na križišču pred zdravstve nim domom v Črnomlju, morda pa tudi v Dolenjskih Toplicah, Metliki in Novem mestu. Ko so na občnem zboru o tem razpravljali, so poudarili, da si morajo v gostiščih društva v letošnjem turističnem letu veliko bolj prizadevata, da bodo gostje zadovoljni. Omenili so nujno potrebno boljše sodelovanje z nekaterimi sosednjimi planinskimi društvi. Doslej je bilo dobro sodelovanje le s PD Zagreb, nekaj skupinskih izletov planincev pa je bilo tudi iz Hrastnika, Celja, Karlovca, Zagreba, Senovega, predvsem pa Novega mesta. V gostinskih obratih Planinskega društva je bilo lani za 62 milijonov Sdin prometa, vendar zlasti Mirna gora še vedno posluje z izgubo. Planinci so na občnem zboru sklenili, da si bodo prizadevali na Mimo goro privabiti več gostov, ker zdaj postojankam izkoriščena. Obravnavali so še delovni na črt za letošnje leto, ki predvideva več izletov, zatem pa izvolili nov upravni odbor. Ob razrešnici staremu odboru so se še posebej zahvalili za zelo prizadevno in požrtvovalno delo dolgoletnemu predsedniku Planinskega društva Blažu Pahulji. Občni zbor je bil zaključen s predvajanjem filma »Od Žužemberka do čambra«. tri so v Črnomlju, ena je v Semiču in ena v Vinici. Podjetje poslovno sodeluje z AGROKOMBINATOM Emona, PREHRANO v Ljubljani in Kmetijsko zadrugo Črnomelj, medtem ko živino nabavljajo na sejmih v Metliki in na Vinici, deloma tudi na Hrvaškem. S predelavo in prodajo na drobno raznih mesnih izdelkov so v minulem letu dosegli 618 milijonov Sdin prometa. 10 milijonov investicijskega kredita za zgraditev klavnice je kolektiv že v celoti odplačal. Z lastnimi sredstvi pa bodo še nadalje preurejali svoje obrate za predelavo mesa in uredili sodobno prodajalno mesa v Semiču. Skrb za zaposlene se kaže v nakupu stanovanj, v posojilih za lastno gradnjo in v šolanju kadra. Podjetje je s pomočjo složnega delavskega upravljanja doslej kar dobro gospodarilo in želimo, da bi tudi v bodoče tako. JANEZ VITKOVIĆ KRAJEVNI PRAZNIK V STAREM TRGU 25 let po napadu Le os praznujejo Poljanci 25. obletnico napada artizanskih enot na fašistično postojanko Stari trg. V spomin na 1. junij 1942 praznujejo v Starem trgu krajevni praznik. Letos ga bodo slavili že v nedeljo, 28. maja. Po osvoboditvi so se Poljanci živo spoprijeli z obnovo porušenih domov. Zrasla so lepa naselja z elektriko in ponekod tudi z vodovodom. Danes skoro ni hiše brez radijskega sprejemnika, celo televizorjev je že več. Ker pa precej daleč naokrog ni nobmega večjega podjetja ali industrijske delavn’ce, se ljudje še vedno ukvarjajo pretežno s kmetij, stvom. Mlajši so šli v svet za boljšim kruhom, doma pa ostajajo starejši ljudje. Prenekateri si je že nabavil motorno žago, kosilnico ali druge stroje, ki nadomeščajo manjkajočo de- lovno silo. Motorizacija se naglo širi, saj je poleg kmetijskih strojev v vsaki vasi že več mopedov, nekaj avtomobilov in tudi dva traktorja že imajo. Kar je bil zgrajen turi. stični dom v Prelesju, se kraj tudi turistično razvija. Prav tako je v zadnjem času lepo napredovalo sodelovanje z zadrugo. V ( količi Starega trga je v pogodbenem pitanju že >’eč kot 100 telet. Krajevna skupnost je precej delavna. Letos ima v načrtu popravilo ceste od Radencev do Sodevcev. Pri gradnji bodo pomagali tudi občani; v ta namen ?o sprejeli krajevni samoprispevek. Prebivalcem Starega trga in okoliških vasi pr'sr-eno čestitamo za njihov praznik in jim želimo še nadaljnjega napredka. R. K. 77 Ki za kolo, naj gre z nami v kolo...” Belokranjske folklorne skupine se vneto pripravljajo na jurjevanje, ki bo v Črnomlju 3. in 4. junija, ko organizirajo vsakoletno največjo turistično prireditev Bele krajine Komaj je utihnila pesem pastirske obredne kolede zelenega Jurija, ki jo je pela mladina v narodnih nošah po belokranjskih vaseh in z njo prosila radodarne gospodinje za darove, že so zvoki tamburic znova odjeknili v tiho noč. čeprav utrujeni od celodnevnega dela, se zbira- Vsakoletni javni nastop Učenci nižje glasbene šole v Črnomlju vabijo v soboto, 27. maja, ob 20. uri na vsakoletni javni nastop v Prosvetnem domu. Na prireditvi bodo najboljši učenci iz posameznih oddelkov pokazali uspeh dela v letošnjem šolskem letu. Vstopnice bodo naprodaj eno uro pred prireditvijo pri blagajni kina. jo kolaši in kolašice s tamburaši kar sredi vasi, v šolski stavbi ali redkokje v mali dvorani Prosvetnega doma. Trde žuljave roke gibčno udarjajo po tankih strunah in izvabljajo iz tamburic mehke melodije belokranjskih narodnih pesmi. Kolaši in kolašice pa v kolu pozabljajo na vsakodnevne težave ter se s pesmijo in plesom preselijo v davne dni prednikov. Skrivnostna kresna noč V Dragatušu, vasici med počasno Podtumščico in cesto Črnomelj Vinica odmeva prek travnikov in brezovih logov kresna pesem deklet »tehanta« (dekana). Zanimiva dogodivščina kresovalce znova podžge, da skupno za-pojo »Vse tičice lepo pojo, da v goro zveni...«, nato pa zaplešejo živahno carsko kalo. Jazo zaigra še na orgrlice in na lončeno gudalo. Med njegovim igranjem plesalce znova zasrbe pete, zato se kresovalei zavrtijo še v kolu Ivaniču. Ta jih tako utrudi, da nato mirno prisluhnejo pesmi »Našla sam jo; našla sam jo zlato jabu-ko« in mesto ob kresu prepuste Bojančanom. Ti zaplešejo in zapojo Seljančico in Mutasto kolo. Njihove slikovite noše spominjajo na noše naših južnih narodov. Kres in fantov, ki vadijo obredja dogoreva, kresovalci pa se Za dan mladosti več prireditev Danes, 25. maja, bodo imeli na vseh šolah črnomaljskega področja sprejeme pionirjev v mladinsko organizacijo. Letos bodo poskrbeli še za posebno lep program, ko hkrati ZMS proslavlja 25-letnico delovanja. V Črnomlju bo danes ob 12. u; i za predstavn ke Zveze mladine sprejem v Domu JLA, prireja pa ga podpolkovnik Gavrilo Pupič. Popoldne bo v garnizionu srečanje pripadnikov JLA in gimnazijcev, zatem pa bo na igrišču svečan zaključek delavskih športnih iger. Ob tej priložnosti bodo zmagovalcem podelili pokale. Praznovanje se bo nadaljevalo 27. maja, ko bo za mladino organiziran ples na prostem pred Prosvetnim domom.. če bo slabo vreme, bodo plesali v Domu JLA. 28. maja ob 9. dopoldne bo večja prireditev na športnem igrišču v Loki, kjer bodo za lep program poskrbeli pripadniki domačega garnizona in gimnazijci. Prireditev bo zaključena s parado mladosti po mestu. za skrivnostno kresno noč. Kot nekdaj tudi oni postoje pred hišami in vabijo na kres s pesmijo: Oj Mara županova, hodi k nam na kres, ki si sinoči obečala, da boš z nami kresovala ... Ko prispejo na konec vasi, jih je že cela druščina. Nato ob kresu zaplešejo kolo in zapojo spet druge poslovijo in počasi razhajajo. Vse običaje skrivnostne kresne noči bodo Draguščani in Bojančani prikazali 3. junija na kresovanju v Črnomlju. Svatovski sprevod kolašev iz Starega trga Zelo zanimiva so tudi obredja iz Starega trga, vasice onstran poraslih Miklarjev, obredne pesmi. Razigrani nad globokim kanjonom Kol-kresovalci se ne morejo umi- pe in ob divje zaraslih Koriti, zato si dajo duška v tem- žicah. Tudi tam vneto vadi-peramenbnem zumberačkem jo svatovski sprevod, pred kolu, temu pa sledi počasnej- katerim hodi zastavonoša. Za še kolo. Vmes eden izmed zastavo gredo tamburaši, na- kresovalcev pripoveduje, kako ie cigo ugnal semiškega to se zvrste svet je v parih, oblečeni v izredno pisane in bogate noše. Nevesta ima na glavi krono, oblečena pa je v suknjo. V sprevodu sta zadnja starešina in starešinka, ki deli ljudem kose kruha.. • Ko se sprevod ustavi, zaplešejo svatovsko kolo. Običaj ženinu in nevesti ne dovoljuje, da bi plesala v naslednjem »vasnem« kolu, kjer sta v sredi starešina in starešinka. šele zatem lahko pr* rajanju spet sodelujeta ženin in nevesta, zatem pa se Starotrščani poslove s pesmijo »Smrečica je smrečica, je oj posekana« in gredo na svatbo. »Sad se vidi, sad se zna, koji koga rad ima« Viniški kolaši plešejo ob tamburicah svoje veselo kolo, primemo za »ohceti« Tamburaši spremljajo tudi pesem kolašev »Igraj kolo, igraj kolo u dvadeset i dva... U tam kolu, u tom kolo lepa Mare igra ...« E°a izmed kolašic na koncu pe* srni vrže pred plesalca blazinico. Oba poklekneta in se poljubita, drugi pa zapoj0 »Sad se vidi, sad se zna, koj1 koga rad ima«. Ples z bla«1' no se nadaljuje dokler se vsi med seboj ne poljubijo-Razgretost kolašev se stop njuje v svatbenem kolu, više* obredij s tega področja pa se kaže v zadnjem kolu, ki Č8 pojoč zaplešejo. Prav tako kot v drugih kr® jih se tudi Viničani pridno vadijo, d^ jih bomo na črn maljsiki prireditvi lahko sp® pohvalili. * , » (Nadaljevanje' JANEZ KRAMAR^ Prvi uspeli referendum V četrtek, 11. maja, sta kolektiva Delavske univerze Črnomelj in Doma ljudske prosvete z referendumom odločala o združitvi. Za izjemo od obeh dosedanjih propadlih referendumov v BEL-SADU in BELTU je referendum v teh dveh kiultumo-prosvetndh kolektivih uspel. Tako so prišli do zaključka večmesečni razgovori o izboljšanju kulturne dejavnosti in združitvi sredstev v te namene. Ker imata Delavska univerza in Dom ljudske prosvete v svojih statutih zapisane podobne dolžnosti, je gotovo, da bo poslovanje pod skupnim vodstvom in združenimi sredstvi laihko le v prid kulturni dejavnosti v občini. Po sklepu obeh delovnih skupnosti bo skupno poslovanje uvedemo po polletnem obračunu. Nova, združena ustanova se bo imenovala Zavod za kulturno dejavnost. m i Svatbeni sprevod folklorne skupine iz Starega trga predstavlja eno najbolj zanimivih točk jurjevanja KOVICE « čnnomaJjsfm komurm MMp o. At - Prva seja nove skupščine Jutri, 26. maja, se bo v sejni sobi občinske skupščine prvič sestala novoizvoljena občinska skupščina Metlika. Razpravljali bodo o izvrševanju družbenega plana v gospodarstvu za prve tri mesece in o proračunskem planu za štiri mesece letošnjega leta. Na seji bodo razen tega obravnavali ustanovitev temeljne izobraževalne skupnosti, na dnevnem redu pa so tudi volitve in imenovanja. Malo vlog in veliko prošenj za posojila Marca in aprila letos je Kmetijska zadruga Metlika izvedla večjo akcijo za svojo hranilno-kreditno službo, toda izkazalo se je, da doslej ni večjega priliva hranilnih vlog. Prihranke vlagajo že stari varčevalec, medtem ko novih vlog ni veliko. Domnevajo, da budi zasebnikom zmanjkuje denarja. Po drugi strani pa močno naraščajo prošnje za odobritev zadružnega posojila. Doslej je zadruga razdelila že za okoli 20 milijonov dinarjev posojil, predvsem esa nabavo mehanizacije in obnovo gospodarskih poslopij. Če pa bi hoteli ustreči vsem prosilcem, bi morali imeti trikrat več hranilnih vlog. Bogat spored prireditev za teden mladosti Metlika hoče imeti izobraževalno skupnost Zakon o izobraževalnih skupnostih je sprejet, vendar v njem niso upoštevane pripombe belokranjskih šolnikov in organizacij — Te dni se bo prvič sestal iniciativni odbor za ustanovitev metliške izobraževalne skupnosti kratkim je bil v Mejaki imenovan iniciativni od-bor za ustanovitev izobražence skupnosti. Predsednik J® Jože Došen, člani pa: Jo-Jankovič, Ivan 2ele, Vladka škof in Mitja Udovč. Te dni se bo iniciativni od-. °r sestal ter pripravil statut m vse potrebno za skupščino. ki bo predvidoma zaseda-13 konec maja. Sekretariat šolstvo je izdal vzorčni *&atut; Metličani pa ga bodo Pniagodili svojim razmerama. Ker je občinam dano na 01Jo, da se same odločajo za °J0 izobraževalno skupnost za ustanovitev skupnosti ^več občin skupaj, so o Precej razpravljali. Metli-1 Pa se glede na sedanji /J®neroma ugodni položaj v ftotvu (le y primerjavi z ne- namumi sosednjimi obči-! zavzemajo za lastno v .. r®7'6valno skupnost, ker skupnosti ne bi prav Pridobili. veljal k¥e* 1)0 PrecUog obda n 16111 P3 ugotavljajo, večiihJanslt0 ne 1)0 n°benih n«jv sprememb od doseda- ročs„ra?m.er> ko Je na pod-S°lstvo° me deloval sklad za *gXS» so z drugimi Be-®arani nekoliko razo- zaw.nad nedavno sprejetim skun-n,”!-. 0 izobraževalnih sPreiemSn ker 50 še pred na večkrat opozarjali 'lih ^^njkljivost pri meri-a uS dodeljevanje sredstev, “lso upoštevan, tem 80 namreč s stva’ in?,. ^ dodeljena sred- 10obvZ?,u Vplivalo število So-Prediaenf3 otrok. temveč so SilitolS’, naJ bl bil° °dlo-yUo 0l^ ° oddelkov in šte-Ur ^pravljenih pedagoških ** zein 88 vso n«10 krajino v u^membno* ker ima-šoie y . . oddaljenih krajih ki, a *e‘o majhnimi oddel-113 šol«?, 1 razs^nost1 tere Če druJ>A zaenkrat 111 mogo-kor organizirati. Ka- da sklepati iz dose- danjih razprav, bo prav ta pomanjkljivost še nadalje povzročala resne težave v belokranjskem šolstvu. PRED DOGRADITVIJO METLIŠKE VINSKE KLETI Kmetijska zadruga Metlika začenja graditi Republiški rezervni sklad je odobril 255 milijonov Sdin posojila za dograditev vinske kleti v Metliki, s čimer je domača zadruga dobila možnost za uresničitev načrtov - Po pogodbi bi moralo Belokranjsko gradbeno podjetje vsa dela opraviti do 30. septembra letos Ko je lani septembra Kmetijska zadruga Metlika spet prevzela vinsko klet v upravljanje, so se takoj začeli ukvarjati z načrtom, da bi klet dogradili in sodobno opremili, razen tega pa zgradili še predelovalnico. Ker so bi,li načrti vezani na večja denarna sredstva, katerih v zadrugi in v vsej Metliki niso mogli spraviti skupaj, so se začeli potegovati za najetje posojila iz republiškega rezervnega sklada. Pred kratkim je bilo metliški zadrugi odobreno 255 milijonov Sdin tega posojila, s čimer je dana možnost za uresničitev načrtov. Projekt za gradnjo je prav tako narejen, gradbena dela pa so že oddana z licitacijo. Najugodnejši ponudnik je bilo Belokranjsko gradbeno podjetje iz Črnomlja, zato so mu dela zaupali. Po pogodbi pa morajo biti dela končana že do 30. septembra letos. Kaj vse bo vinska klet pridobila? Kakor sta povedala direktor metliške zadruge Inž. Janez Gačnik tn vodja vinske kleti inž. Julij Nemanič, bodo pred kletjo zgradili nov objekt, v katerem bo predelovalnica s skladišči, upravnimi prostori in sanitarijami. Raeen tega bo- do polovico nedograjene kleti velikanke opremili z betonskimi cisternami za okoli 100 vagonov vina. Deloma domača, deloma tuja notranja oprema Posebne večje rezervoarje vinifikatorje za vrenje rdečih sort vinske drozge bodo za metliško klet izdelali v podjetju GOSTOL v Novi Gorici. Prav tako bodo na domačem trgu nabavili hidravlične stiskalnice in sprejemni trak. Vso ostalo opremo, kot so cevovodi in črpalke, pa nameravajo kupiti v Italiji. Cisterne so nameravali sprva obložiti s stekleno oblogo, vendar so izvedeli za še boljši način, oblogo s posebnimi premazi, zato bodo v kratkem predstavniki KZ Metlika potovali na Češko in se prepričali, kaj je boljše. Vinogradništvo ima nove temelje S tem ko je zadruga pred nekaj leti začela obnavljati svoje vinograde, se je v metliški občini pravzaprav začeto sodobno vinogradništvo, od katerega v prihodnje mnogo pričakujejo. Novi na- čin sajenja trte je bil všeč tudi mnogim zasebnikom, zato so se vinogradniki v posameznih predelih množično odločali za obnovo vinogradov, kjer bo rasla samo kvalitetna trta. Prav zato si tudi prizadevajo dograditi vinsko klet in predelovalnico. V njej bodo sprva predelovali le lastno groadje, kasneje pa bodo grozdje odkupovali tudi iz obnovljenih vinogradov zasebnih kmetovalcev. Tako bodo dobili večje količine enotnega grozdja in ga predelali v vino. Postali bodo proizvajalci večjih količin kvalitetnega vina, kar je pogoj za uveljavitev na trgu. Ko bo proizvodnja v novi vinski kleti že stekla, bodo skušali Metličani doseči zaščito domače črnine. Tako bodo onemogočili špekulante, ki iz Bele krajine pod tem imenom dajejo na trg vse črno vino, čeprav je v resnici vse kaj drugega. Metliško črnino nameravajo tudi stekleničiti, kakor to delajo s svojimi vini na štajerskem ali Primorskem. Vina so kvalitetna in cenena Čeprav gre trenutno vino bolj slabo v promet, se v metliški zadrugi ne boje, da bi prave metliške črnine ne mogli prodati. Izdelali so rentahiSnostm račun za novo vinsko Met in ugotovili, da bodo lahko odplačevali najeta posojila, čeprav bodo nudili vino po razmeroma nizkih cenah. Predvideno je, da bodo bela vina prodajali po 320 Sdin liter, črna pa po 350 Sdrin. Glede kvalitete je pri kupcih bojazen odveč, saj ima zadruga dva strokovnjaka, ki vsako odkupljeno vino temeljito pregledata. Inž. Julij Nemanič in tehnik Stane Bajuk ugotavljata alkoholno stopnjo, količino hlapnih kislin in skupnih kislin ter z organoleptično preizkušnjo ugotavljata, če je v vinu kaj samorodnice. Tako je pravzaprav izključeno, da bi v metliški kleti kdo lahko kupil slabo vino. Kmetijska zadruga Metlika pa se loteva tudi prodaje vin na drobno. V Metliki so že odprli svoj lokal, kjer točijo vina po omenjenih cenah, trenutno pa teko razgovori še v Ljubljani, Kranju in Zasavju, da bi tudi tamkajšnjim potrošnikom omogočili nakuip kvalitetnih belokranjskih vin. 12 uspelih zdravstvenih predavanj Pred kratkim je občinski odbor RK v Metliki organiziral v okviru priprav na krvodajalsko akcijo 12 zdravstvenih predavanj. Tri so bila v metliški šoli, kjer je učencem višjih razredov o higieni zobovja govoril dr. Anton Suklje. Ostala predavanja so se zvrstila po vaseh. Povsod so bila dobro obiskana, zlasti na Radoviči in na Suhorju, manj poslušalcev pa je bik) edinole v Podzemlju. Po vaseh sta o splošni higieni, krvodajalstvu in transfuziji predavala zdravnika dr. Jožef Benka in dr. Tomislav Gora-1 nič. Nova fasada občinske stavbe Te dni dokončujejo obnovitvena dela na pročelju občinske stavbe, medtem ko so v načrtu še notranja preuredit vena dela. Metličani pravijo, da se šele zdaj vidi, kako lepa je občinska hiša, saj je bila več let na zunaj že močno poškodovana. Nova trgovina na metliškem trgu V bivši Vajsovi trgovini na Partizanskem trgu 2 v Metliki, kjer je bila včasih zasebna trgovina in pekarija, je t> govsko podjetje KOKRA iz Kranja začelo graditi svojo trgovino. Dela je prevzelo metliško komunalno podjetje. Od besed k dejanjem Se ni dolgo, kar smo poročali, da nameravajo Metličani obnavljati kopališče na Kolpi; nagla odločitev pa je privedla tudi do hitro organiziranega dela: pred dnevi je črnomaljsko gradbeno podjetje že začelo kopati temelje za novi kopališki objekt. Računajo, da bo prenovljeno kopališče odprto še v letofinji kopalni sezoni. Mladina iz tovarne BETI ter občinski komite ZKS sta za letošnje praznovanje 25. maja organizirala več tekmovanj in prireditev Praznovanje so pravzaprav začeli že 3. maja s štafeto mladosti, s pohodom na Čebine, v katerem sodeluje 5 mladincev in mladink, ter s Pohodom »Po sledovih kozarske ofenzive«, katerega sta se udeležila dva metliška mladinca. 13. maja je mladinski aktiv tovarne BETI organiziral prijateljsko srečanje v namiznem tenisu in šahu s svojimi vrstniki iz ljubljanske tovarne Pletenina. 14 maja so v nogometu, šahu in streljanju tekmovali mladinci iz vseh obratov tovarne BETI. 15. maja je bilo prijateljsko srečanje med mladino metliške in črnomaljske tovarne BETI. Ob tej priložnosti so tekmovali v šahu, streljanju in namiznem tenisu. 20- maja so organizirali iz-tet v Kumrovec, katerega so se udeležile učenke poklicne sole BETI in mladina iz proizvodnje. Pred 25. majem je občinski komite ZMS organiziral razgovore s pionirji, ki bodo sprejeti v mladinsko organizacijo v osnovnih šolah Su- hor, Podzemelj in Metlika. Člani občinskega komiteja ZMS so se s pionirji pogovarjali o vlogi in delu mladinske organizacije. 25. maja bo za pionirje 7. razredov vseh treh osemletk v občini pripravljen svečan sprejem v mladinsko organizacijo. Osnovne šole za to priložnost pripravljajo še posebno lep kultumo-zabav-ni program ter tekmovanje »Pokaži, kaj znaš« na temo: Kulturni spomenik Metlike. 25. maja bodo na vseh šolah tudi športna teikmova-fcnja med višjimi razredi. Zmagovalne ekipe bodo kasneje nastopale na medobčinskih tekmovanjih v Novem mestu. 27. maja bodo tekmovanje »Kulturni spomeniki Metlike« izvedli za javnost v Domu TVD Partizan. V znanju se bodo pomerile ekipa osemletke iz Metlike, mladina BETI in mladina iz podjetja KOMET. Najboljši bodo dobili knjižne nagrade. S to prireditvijo bodo slavnosti za teden mladosti končane. V nedeljo so Metličani spet zaigrali svoje »kolce«. Ob dveh se je zbralo okrog igrišča na Pungartu skoraj dva tisoč ljudi, ki so spremljali program svojih in karlovških plesalcev, člani mladinskega prosvetnega društva »Dragutin Armando« iz Karlovca so zaplesali nekaj živahnih hrvaških kol (slika zgoraj), domačim pa so zaključili nastop z metliškim »tumom«, ki je tudi tokrat požel največ aplavza (slika spodaj). Po prireditvi so imeli nastopajoči prijateljsko srečanje na Veselici v počastitev dneva mladosti. (Foto: M. Moškon) meHiški^ltfecInik »OPREMALES«, Novo mesto Po slabšem začetku toliko lepši obeti ■ POD TRSKO GORO BO DO KLALI PIŠČANCE — Novomeška kmetijska zadruga se je odločila urediti klav-Baco in hladilnico za piščance na svojem posestvu pod Trško goro. Predvidevajo, da bodo klavnioo odprli ob koncu julija. Novemu mestu se dbeta, da bo imelo poslej vsak dan sveže piščance. ■ CENTER PRISPEVA 2 MLIIJONA — Center za socialno delo v Novem mestu se je odločil prispevati za letovanje socialno ogroženih otrok 2 milijona Sdin. Na letovanje bo odšlo okoli 80 otrok iz vseh krajev v občini, natančnejši izbor pa bodo naredile socialno-zdravstvene toomisije pri krajevnih skupnostih. Otroci bodo letovali w dveh izmenah — v juliju avgustu — v Fazanu. Nekaj bodo morali prispevati, tudi starši. Sredstva iz sa-jmoprispevka, ki se nabira pri občinskem odboru RK, bodo porabili za okrevanje adravstveno ogroženih otrok. ■ PRODAJALNE »MERCATORJA PRI KZ — Te dni 60 dosegli sporazum, po katerem bo novomeška kmetijska zadruga prevzela od ■Mercatorja« oziroma njegovih poslovnih enot v novo-imeški občini prodajalno v BcSlinu, Birčni vasi, Brusnicah, Dolenjskih Toplicah in Jalne preuredila, za kar bo Straži. »Mercatorjeve« poslovalnice v omenjenih krajih 80 bile v zadružnih hišah. Zadruga bo prevzete prodajalne preuredila, za kar bo lotos porabila okoli 5 milijonov Sdin. 10. junija bodo za- urejati prodajalno v Brusnicah, kar bo predvidoma veljalo 3 milijone Sdin. Birčna vas: mali zgodovinarji končali delo Pred kratkim so pionirji iz cenovne šole v Birčni vasi končali z zbiranjem podatkov o dogodkih med NOV. V precej zajetni mapi je zbrano dragoceno gradivo in podatki, ki so jih pionirji dobili med obiski in pogovori • starejšimi ljudmi. Ljudje, ki so doživeli strahote zadnje svetovne vojne, so povedali, kdo iz Birčne vasi, Petan, Mraševega in drugih krajev je bil partizan, kdo interniran, kdo ujet, katere hiše eo bile poškodovane, kakšne ftrtve je zahtevala vojna in podobno. Celotno gradivo nameravajo poslati muzeju. V novomeškf ELEKTROTEHNI Znižali so ceno 80-litrskemu hladilniku znamke HI-MO na 888 N din. V trgovini imajo na zalogi tudi 130-litr-flfce hladilnike iste znamke po 1.468 N din. Hladilnike EKA imajo 85 in 150-litrske. Uvoženi hladilnik SILESIA (180 litrov) stane 1.800 N din. V tej prodajalni lahko dobite nov tip štedilnikov GORE-KJE 412 V in G z infina Na zalogi imajo tu-plinske in kombinirane Štedilnike različnih znamk in velikosti. Za potovanja lahko hupite v Elektrotehni ekspresni kuhalnik Mojca. Novost v prodaji je tudi infra pekač za čevapčiče. Vsa proizvodnja, razen 15 odst., gre v izvoz — Letos tudi na ameriškem tržišču — Domače surovine so premalo kvalitetne, tuje pa so zaradi carine in prevoznih stroškov dražje — Zaradi visokih zaščitnih carin v tujih državah morajo naši finalisti v lesni industriji delati precej ceneje kot istovrstna tuja industrija — Plan izvoza bodo letos presegli za 50 odstotkov V 1. četrtletju 1967 je bila proizvodnja v OPREMALESU za 8 odst. pod planom. Tega niso bili krivi v podjetju, pač pa se je zataknilo potrjevanje vzorcev. Tujim kupcem so poslali vzorce pohištva. Ti so jih pregledali in odobrili pozneje kot sicer, in tako je prišlo do izpada v planu proizvodnje. OPREMALES dela zdaj skoraj v celoti samo za izvoz, saj proda na domačem tržišču komaj 15 odst. svoje proizvodnje. Do letos, ko so zaradi rekonstrukcije, ki se je zavlekla čez predvideni rok, bolj životarili, so bili glede izvoza navezani na enega samega posrednika: na SLOVENIJALES. Ugotovili so, da takšna enostranska navezanost ni najboljša, zato so začeli iskati širše tržišče in zbirati ponudbe. V zvezi s tem je prišlo Male hibe topliškega turizma Zdraviliška sezona v Dolenjskih Toplicah se je že precej razmahnila, poleg domačih pa so redni in čedalje bolj številni gostje iz Avstrije, Nemčije in Francije. Veliko kopalcev privabi bazen na prostem. Na obiskovalce vplivajo neurejene razmere v zdravilišču. Turistično društvo je s pozivom na prebivalstvo sicer poskrbelo za večjo snažnost kraja, neprijetno pa je videti podrto ograjo pri mostu čez Sušico, ki je že več Skrbne priprave za jubilej zdravilišča Turistično društvo Dolenjske Toplice je na nedavni seji obravnavalo priprave na glavno sezono in dela, ki jih zahteva ureditev kraja. Menili so, da je treba v parku postaviti še nekaj klopi, izboljšati pot skozenj in urediti parkirišča. Potrebovali bodo med drugim 25 kub. metrov peska. S skrbjo se bodo pripravili -tudi na 200-letnico zdravilišča, ki jo bodo praznovali med 15. in 31. julijem. V tem času bodo v Dolenjskih Toplicah kulturne pwrireditve s koncerti in dramskimi uprizoritvami in veeselica na prostem. Natančnejši program bodo napravili v kratkem. DRAGO GREGORC Šmarjeta: manj krompirja v zemlji Zaradi slabega odkupa so letošnjo pomlad kmetovalci v šmarjetd in okolici posadili manj krompirja kot lani. Nekateri so se odločili pridelati le toliko krompirja, kolikor ga bodo potrebovali zase. Žužemberk olepšan, grad propada V Žužemberku je letos precej vidna dejavnost turističnega društva. Zelenice na trgu so na novo zasajene z okrasnim grmičevjem in drevjem, delajo pa tudi obcestne klopi ter tablo za slike in turistične prospekte, ki jo bodo postavili na trgu pred gradom. Trg so posuli s peskam. Slabo pa je videti grad, za katerega do zdaj niso mogli dobiti denarja, da bi ga popravili. Na grajskem vrtu že osmo leto leži les, s katerim so nameravali pokriti troje stolpov. Krajevni dejav. niki iščejo povsod sredstva, da bi les rešili pred propadanjem, njihovo prizadevanje pa še ni obrodilo želenega sagu. Po svojih močeh je pripravljena nekaj prispevati krajevna skupnost, pričakuje na pomoč občine in republike. MILAN SENICA mesecev privezana z žico, razmetane kamnite kocke, kjer so še v jeseni urejali novo razsvetljavo, in podobno. Nihče se ne spomni, da bi se lotil urejevanja, saj navedene pomanjkljivosti turističnemu in zdraviliškemu kraju niso ravno v čast. D. G. tudi do sprememb glede delov sveta, v katere izvažajo svoje pohištvo: prej so ga prodajali predvsem na zahodno evropskem tržišču, zdaj pa prodajajo največ v Ameriki. Pogodbe za izvoz imajo sklenjene z LESNINO in JUGO EXPORTOM iz Beograda, z zagrebškim EXPORTOM pa se še pogajajo. Te tri tvrdke so tudi največji jugoslovanski izvozniki. Naložba v rekonstrukcijo obrata se je začela vračati. Cene pohištva so na zunanjem tržišču sorazmerno nizke, toda OPREMALES jih zmore zaradi opravljene rekonstrukcije. Ta je pripomogla k zelo majhni režiji (količnik je 1,9) in k veliki storilnosti. Poglavje zase so surovine in z njimi vred carine. To dvoje ‘jim še vedno pije kri. Domači trg je zdaj bolj založen s surovinami, kot je bil včasih, toda domače surovine niso dovolj pvalitetne. Nekaj pošiljk so jim tuji kupci reklamiranu prav zato, ker so bile izdelane iz domačih surovin. Surovine zato uvažajo. Odkar se je uvoz sprostil, gre to laže in tudi domače carine so nižje. Teže pa je zato, ker imajo dodatne stroške za prevoz surovin s tujega tržišča do tovarne, dodatne transportne stroške do tujega kupca in še najmanj 35-odst. zaščitno carino tuje države, v katero pohištvo prodajajo. K temu je treba dodati še stroške embaliranja pohištva. OPREMALESOVA proizvodnja mora biti torej za toliko cenejši od proizvodnje tovarn v državi, v katero prodaja svoje pohištvo. OPREMALES je v 1. četrtletju 1967 uresničil-. 30 odst. letos planiranega plana, do konca leta pa bodo, tako upajo, presegli izvozni plan najmanj za 50 odst. To pomeni, da bodo izvozili za vsaj 300 tisoč dolarjev pohištva. V sorazmerno težkih pogojih, ki veljajo za finaliste v lesni industriji, pa si morajo zato, da lahko izvažajo, pritrgcvati tudi marsikak dinar od osebnih dohodkov. M. J. Bršlinčani spet vsi kot eden mn 4 P, Stanovalci bršlinskih blokov na prostovoljni delovni akciji. 18. maja so v Bršlinu asfaltirali cesto, ki drži med novimi bloki do zadružnega doma. Otroci so takoj stekli z igračami na asfalt, nepopisno veselje pa je zajelo vse stanovalce, ki so dalj. časa nestrpno pričakovali, kdaj bodo domov ah zdoma lahko šli po gladki cesti in ne po blatu. Tudi to delo je plod akcije, v kateri so razen gospodarskih organizacij, stanovanjskega podjetja in krajevne skupnosti sodelovali obča- ni in pripadniki novomeške garnizije. Okoli 80 družin, stanujočih v novih blokih, je namreč nenehno pozivalo - krajevno organizacijo Socialistične zveze oziroma njen odbor, naj poskusi to urediti. Ta je prispeval 50.000 S din in pozval občane naj začno zbirati prostovoljne prispevke. Na množičnem sestanku so povedali, naj vsakdo prispeva, kolikor more. Kmalu je bilo na voljo 500.000 S din, stanovalci pa so izvolili tričlanski odbor, katerega naloga je bila najti možnost za popravilo oeste. V marcu so nekaj: krat organizirali tudi prostovoljno delovno akcijo, ki se je je udeležilo veliko ljudi. Asfaltiranje je bilo pravzaprav zadnje delo prizadevnih Bršlinčanov, ki so se naveličali blatnih in prašnih poti. S svojim delom so dali lep zgled vsem tistim, ki še nimajo urejene okolice svojih domov. N. ĆULUM Danes o predlogu za izobraževalno skupnost Na današnji seji bo občinska skupščina v Novem mestu obravnavala predlog iniciativnega odborra za ustanovitev temeljne izobraževalne skupnosti, izvolila člane, ki se bodo udeležili ustanovne skupščine, in sprejemala od--lok o sredstvih za izobraževanje v letu 1967. Dolenjski muzej bo poročal o spomeni-škovarstveni službi v občini, nakar bo na vrsti odlok o ukrepih za pospeševanje živinoreje in zdravstvenem var-stvu živine in odlok, s katerim bo skupščina potrdila zaključni račun o lanskoletnem občinskem proračunu. Med drugim bodo dobili odbornika na tej seji tudi informacijo o združevanju sredstev za financiranje strokovnega šolstva letos v novomeški občini. Jutri zvečer: Lirika Ivana Cankarja Novomeška podružnica Slavističnega društva prireja v petek, 26. maja, ob pol osmih zvečer v čitalnici študijske knjižnice predavanje dr. Bernika »Lirika Ivana Cankarja«. Zanimivo predavanje o Cankarju pesniku je pripravil dr. Bernik na željo odbora podružnice Slavističnega društva. Prosimo, da se predavanja udeležite v čim večjem številu. Podružnica Slavističnega društva Uspeh Odra mladih Na desetem jubi.ejnem srečanju amaterskih dramskih družin, ki bo od 28. maja do 3. junija v Murski Soboti, bodo z Lorcovim Domom Bernarde Albe sodelo vali tudi Novomeščani. Komisija za izbor, ki si je ogledala premiero v Novem mestu, je sporočila, da je Oder mladih prišel v izbor za Mursko Soboto. Predstava Novo-meščanov bo 30. maja ob štirih popoldne. Jutri zvečer bodo v Domu kulture ponovno zaigrali člani Odra mladih, v soboto pa bo predstava v Kostanjevioi na Krki. Stanovanje za zaloške opekarje Zaloška opekama je uredila 11 družinskih stanovanj in pet sob za samske delavce, razen tega pa kreditira zar sebne graditelje. Lani so do bili kredit za nove hiše štirje, letos pa ga bodo dali dvema delavcema. 350 živinskih »vizumov« Prodajalcem prašičev, telet in goveda so izdali letos na krajevnem uradu v Smraje ti 350 živinskih potnih listov. Rejci šmarješkega območja so prodali največ prašičev. NOVOMEŠKA KORUNA' 1CJ> Nova osnovna šola v Novem mestu ne bo spomenik V Delu je bil v letošnjem marcu objavljen članek novinarja Petra Roma-niča pod naslovom »Otrok ne bo hodil v podeželsko šolo«. Sestavek je imel namen seznaniti bralce s problemom, ki naj bi žalil kolektiv prosvetnih delavcev v Šmihelu pri Novem mestu, in s stališči, ki jih zavzemajo tamkajšnji šolniki do gradnje nove šole v Novem mestu. Ker sta oba v članku obravnavana problema osvetljena le enostransko, poglejmo, kako na to gledamo še drugi. Najprej torej o meji med obema šolskima okolišema, ki jo Je s svojim odlokom predpisala v začetku leta 1962 občinska skupščina Novo mesto. (Odlok ni bil sprejet leta 1961, kot to navaja članek tovariša Romaniča.) Po tem določilu naj bi se novinci iz naselja Nad mlini in še iz nekaterih ulic (na primer Pertizanske, Paderšičeve, Skalickyjeve, Karlovške, Adamičeve, Volčiče ve) več ne vpisovali v novomeško gsnovno šolo. Odlok je s svojimi zahtevami, kot je pokazala praksa, posegel v ustaljene navade od osvobodit- ve dalje in le težko smo dopovedovali ob vpisu staršem, da bi njihov otrok moral v šmihelsko šolo, saj je bila le-ta do nedavna res še majhna in manj razvita ter tudi bivše nižje gimnazije ni imela. Do leta 1960 je imela le štiri učilnice ter je sedanjo kapaciteto z desetimi dosegla šele dve leti po izidu imenovanega odloka, vzporedno pa v tem času izboljševala tudi kadrovsko zasedbo na stopnji predmetnega pouka. Pred veljavnostjo omenjenega odloka so bili otroci iz kritičnih ulic učenci novomeške šole. Tako je v sedanjih naših oddelkih osmega razreda 19 takih, ki stanujejo v tistih predelih mesta, od koder naj bd se novinci sedaj vpisovali v šolo v Šmihelu. Teh 19 Je prišlo k nam leta 1959. Leta 1960 se jih je iz istih predelov vpisalo 14, leta 1961 24, leta 1962 pa 27 in so trenutno v petem razredu. Od tu dalje naj bi torej po odloku prekinili z navadami in v sedanjem našem četrtem, tretjem, drugem in prvem razredu bi ne smelo biti več učencev iz šmihel-skega šolskega okoliša, a jih je leta 1963 še prišlo 19, leta 1964 še 27, na slednjega leta 23, leta 1966 samo 14 in 1967 še 9. Kakšni so še razlogi, zaradi katerih so starši vztrajali pri zahtevah in željah, da bi njihovi otroci obiskovali šolo v Novem mestu? Pri nas so imeli novinci iz prejšnjih let že brate ali sestre, mlajše predšolske otroke so starši vodili v otroška vrtca, šolarje pa tudi v novomeško šolsko varstvo mimogrede, ko so tudi sami hodili v mesto na najrazličnejša delovna me; sta. Eden izmed razlogov je bil tudi ta, da se je naš izmenični dopoldanski in popoldanski pouk pri marsikateri družini skladal z izmenami v tovarnah. O teh problemih je dvakrat razpravljal tudi svet za izobraževanje pri skupščini Novo mesto, prvič pred dobrim letom, drugič pa na svoji zadnji seji-Obakrat je zavzel stališče, da se morajo zaradi zaposlenosti obeh roditeljev in potrebnega varstva upoštevati ob vpisu tudi določene izjeme mimo dobesedne realizacije odloka iz leta 1962- Iz šmihelskega okoliša je od vp^® v letu 1959 pri nas letos torei l8' otrok in so raztreseni v 4« rvideikt POZIV Po razpoložljivih podatkih je ugotovljeno, da se na območju občine ukvarja z obrtno dejavnostjo kot postranskim poklicem še znatno število oseb, ki doslej te dejavnosti niso priglasile za obrt pristojnemu organu skupščine občine. Zakon o obrtnih delavnicah samostojnih obrtnikov dovoljuje, da se s storitveno obrtno dejavnostjo lahko ukvarjajo osebe, ki so redno zaposlene, ter upokojenci, invalidi, gospodinje in druge osebe, ki niso v delovnem razmerju. Zato pozivamo vse prizadete občane, da se izognejo kazni, do 300.000 S din naj najkasneje do 10. junija 1967 prijavijo opravljanje obrtne dejavnosti za to pristojnemu organu občinske skupščine Novo mesto (soba št. 37-1). Novo mesto, 20. maja 1967 OBČINSKA SKUPŠČINA NOVO MESTO oddelek za upravnopravne zadeve Kaj je (in kaj bo) s šušmarji? šušmarstvo se vedno bolj razvija, občinska skupščina pa ob pičlem proračunu do tega ne more biti ravnodušna - Čeprav so pogoji za redno in popol-dansko obrt zelo ugodni, ni prijav - Ali je šušmarjeva storitev >poceni«? ObS Novo mesto je naslovila že več pozivov tistim, ki šušmarijo, . naj legalizirajo svojo obrtno dejavnost. Uspeha žal ni, zato pa so inšpekcijske službe začele zbirati podatke in zdaj obstaja precej obširen pregled nad šušmarji. ObS se še enkrat, tokrat poslednjič, obrača na šušmarje s pozivom, naj- sami prijavijo obrt! V Novem mestu živi 8000 prebiivalcev, prijavljenih pa je 5 rednih in 6 popoldanskih šivilj. Nič boljše ni s krojači in avtokleparji. In zidarji: 13 zidarjev rednih obrtnikov in 20 popoldanskih pač ne zmore dela na vseh zasebnih gradbiščih, kjer ob popoldnevih kar mrgoli delavcev! Ne pozabimo: prijavljeni popoldanski obrtnik plača največ 25.000 S din davkov na leto, ta, ki popoldanske obrti ni prijavil, pa bo lahko plačal do 300.000 S din kazni! REDNA OBRT: v redno obrt štejejo v zakonu naštete obrti, za katere mora imeti samostojen obrtnik kvalifikacijo K delavca. Ker ni več mojstrskih izpitov, lahko tisti, ki nimajo kvalifikacije, imajo pa prakso, opravijo preizkus strokovnosti pred posebno komisijo. Po uspešno opravljenem preizkusu lahko dobijo redno obrtno dovoljenje. Te obrti imajo lahko vajence in tujo delovno silo. OBRTI PODOBNE DEJAVNOSTI: zanje ni potrebna NOVOMEŠKA OBČINA V POČASTITEV DNEVA MLADOSTI Danes v Novem mestu vrhunec prireditev Včeraj v Domu JLA srečanje mladinskih aktivistov - V čast praznika mladosti vse prireditve od 1. maja do danes let in tovariško srečanje na Gorjancih, še prej pa so se novomeški mladinci z mladinci dolenjskih občin udeležili pohoda po partizanskih poteh na Kozaro. Pohod je bil že ena od akcij letošnjega zleta bratstva in enotnosti, ki bo 11. in 12. junija v Ba-njaluiki in na katerem bo nastopilo tudi 350 mladincev iz novomeške in drugih dolenjskih občin. V čast dneva mladosti so šteli vse priprave na zlet bratstva in enotnosti. Dan mladosti v novomeški občini letos ne bo praznovan Z današnjimi prireditvami v Novem mestu bo mladina novomeške občine tradicionalno počastila svoj praznik — 25. maj. Dopoldne se bodo za pokal mladosti na Stadionu bratstva in enotnosti pomerile osnovne šole, medtem ko bodo dijaki srednjih šol na obisku v kasarni »Milan Majcen«, kjer se bodo seznanili z delom in življenjem pripadniki JLA in prisostvovali proslavi, popoldne pa se bodo mladinske ekipe v športu pomerile z moštvi JLA. V okviru praznovanja dneva mladosti so bile vse prireditve v občini od 1. maja do danes. Včeraj so se v Domu JLA zbrali na tovariškem srečanju mladinski aktivisti, od 19. maja do 21. maja so v No- ni ustvarjalci iz mest, ki sodelujejo na zletih bratstva in enotnosti, v nedeljo dopoldne pa so v Dolenjski galeriji odprli tudi razstavo mladih »zletnih« likovnikov. 14. maja so člani Počitniške zveze le s centralnimi prireditvami v Novem mestu, kakor je bilo prejšnja leta. V času od 1. maja so dali velik poudarek predvsem na množičnost, ta pa je enako zajela mladinske aktive v delovnih organizacijah, in na podeželju, številni izleti, ki so jih organizirali mladinci iz podjetij, in proslave, ki so bile do današnjega dne širom po občini,' kažejo na to, da je množičnost v praznovanju res prišla do izraza. formalna kvalifikacija, pač pa izkušnja. Sem štejejo: izdelovanje sitrešne opeke, copat, turističnih spominkov, okrasnih predmetov, krpanje tekstila, popravilo posode, dežnikov in sončnikov, ročno pletilstvo itd. Te obrti ne morejo imeti vajencev, lahko pa najemajo tujo delovno silo. POPOLDANSKA OBRT: opravljajo jo lahko vsi, ki so v rednem delovnem razmerju, gospodinje, upokojenci, delovni in voj. invalidi. Za to obrt ni potrebna kvalifikacija (izjema so elektrotehnična, inštalaterska, zidarska in tesarska stroka). Popoldanski obrtniki ne smejo imeti ne vajencev ne tuje delovne sile, storitve pa lahko opravljajo samo zasebnikom. Zakonodaja je do vseh, ki želijo v obrti legalno in pošteno delati, zelo širokogrudna, toda šušmarjev je vedno več. Zakaj? Vsakdo bi rad na hitro zaslužil, šušmarji pa kujejo zaslužke na račun vedno redkejših, poštenih obrtnikov, ki imajo prijavljeno obrt in plačujejo davke! Nikar ne mislite, da vam je šu-šmar opravil delo poceni! Obral vas je in vam mastno zaračunal svoje delo, saj ne plača ne davka, ne socialnega zavarovanja, ne takse za napisno tablo, ne najemnine za lokal in še marsičesa ne, kar mora plačati redni obrtnik! Redni obrtniki naj zato prijavljajo v postopek šušmarje, ki jim na nepošten način odjedajo kruh! Noter lisičke, ven „Zvitorepec” Dol. Toplice: koncert in svečana seja V počastitev krajevnega praznika bo v Dolenjskih Toplicah v soboto, 27. maja, ob 20. uri na zdraviliškem vrtu koncert pevskega zbora DPD Svoboda »Dušan Jereb«. V nedeljo, 28. maja, pa se bo na slavnostni seji zbral svet krajevne skupnosti, zatem pa bodo predstavniki družbeno-političnih organizacij položili vence pred spomenik padlim in spominska obeležja. vem mestu risali mladi likov- in priponki JLA priredili iz- - M* ** v* * sr ® »MIRNA PEC IZ ŽABJE PERSPEKTIVE« — je naslovil gornjo fotografijo naš sodelavec Polde Pungrčar, ki je svoj domači kraj ob zadnjem deževju takole ujel v fotografski aparat. Na Uršnih seliih je trgovina (kmetijske zadruge) na takem kraju, da se iz nje vidi daleč naokrog. Ljubensk^hrib z vinogradi in ziaanicami je blizu, da bi mu lahko vrgel kamen na vrh. Vredno je priti sem /tudi zaradi lepega razgleda. Sicer pa: domači in okolišni prebivalci v trgovini nakupujejo. Dobijo vse, kar potrebujejo za vsak danje življenje: špecarij-sko blago, tekstil, konfekcijske izdelke, umetna gnojila (stalno na zalogi), pluge in drugo kmetijsko o-rodje pa po naročilu. Od aprila prodajajo tu tudi Tovariša, Delo, Zvitorepca in druge časopise. Zdi se, da v tej prodajalni ne znajo reči: »Tega pa nimamo.« Poslovodkinja Matilda Rataj je povedala, da je trgovina lani kupila od prebivalstva za 16 milijo* nov Sdin sadja, krompirja, zdravilnih zelišč, gob in drugih gozdnih sadežev. Med gobami je že nekaj let največ lisičk. Zelišča in gobe nabirajo otroci in odrasli, vsak dinar, ki ga dobe pri odkupu je (kot pravijo) v teh krajih, kjer ni lahko priti d.o dg: nar j a, še enkrat več vreden. 4 I- Z. Samoprispevek za trofazni tok Nedavno je krajevna skupnost v Birčni vasi sklenila uvesti samoprispevek, ki naj bi ga obča--ni plačevali pet let. Denar bodo porabili za napeljavo trofaZnega toka v vse vasi na območju skupnosti, razen na Vrhu pri Ljubnu, kjer bodo popravljali pota. Kdo bo prinesel več fižolovih kolov? 254 fižolovih kolov so prinesli učenci osnovne šole v Birčni vasi, ko je tamkašnji RK organiziral nabiralno akcijo. Pionirji so tekmovali, kdo bo prinesel več kolov za šolski vrt, ki ga sami obdelujejo in pridelujejo na njem zelenjavo in sočivje. 8. maja so sprejeli v pomladek RK 23 prvošolcev. Za obnovo Finžgarjeve hiše so do zdaj zbrali 2200 Sdin, 2400 S din pa kot prispevek za letovanje otrok. Nekateri so začeli nabirati zdravilna zelišča in imajo v hranilnikih že po 8 tisočakov. Laze: vpis prvošolcev 16. maja je osnovna šola na Lazah vpisovala v prvi razred otroke, rojene leta 1960 in 1961. število 'prvošolcev ■ iMĆttej išdli je vsa leta približno enako. Novomeška kronika od prvega do osmega razreda. Poklicno dela njihovih staršev je zelo pestro. Matični listi kažejo v malem skorajda vso lestvico poklicev v Novem mestu: oficir, krojač, predmetni učitelj, avtomehanik, mizRT, inženir, električar, strojnih, avtoprevoznik, šofer, pek, čistilka, delavec, miličnik, socialna delavka, čevljar, učitelj, strežnica, bolničar, skladiščnik, zdravnik, upokojeni čevljar ... Akademsko izobrazbo ima 23 očetov, nepotreben je tako nenapisani očitek, da smo na novomeški osnovni šoli kogarkoli protežirali, kajti opravičljivih vzrokov, da od leta 1962 vsi učenci niso šli v Šmihel, je navedenih dokaj dovolj. Po drugi strani. Pa je najbrž res tudi to, da bd v Šmihelu lahko sprejemali več učencev šele po drugi dograditvi v letu 1964, ko so pridobili zadnje štiri učilnice. Od leta 1964 je iz njihovega okoliša Pri nas 64 otrok- ki pa bistveno ne zmanjšujejo trenutnega števila učencev na osnovni šoli Katja Rupena v Novem mestu. Število oddelkov je -v mestu kljub omenjenim 64 otrokom iz leta v leto yečje in presega danes že vse pedagoške normative. Naraščanje oddelkov nas je primoralo in vodilo, da smo °bveščali javnost o organizacijskih in Eeda^oSk^v. t^^vah ter protislovjih, v katerih smo zaradi zahtev in možnosti, kar pa v »Delu« najbrž ne bi smelo dobiti imena »vpitje««, kajti s tem smo opravljali le svojo dolžnost do učencev, saj je bilo že zdavnaj kot na dlani, da moramo v najkrajšem času začeti z gradnjo tudi v Novem mestu, čeprav bi ji za začetek botroval samoprispevek občanov in bi šele kasneje iskali sredstva tudi drugod. članek omenja, da je osnovna šola Katja Rupena vsak dan mravljišče. Da, res je! In res smo tudi »postregli« s številkami ob referendumu vsaj tistim, ki jim že celodnevno mravljišče ni dovolj zgovorno. Sola prav gotovo ni storila nič napačnega, če je javnosti večkrat povedala, da mesto za svoje in šmihelske učence potrebuje tretjo osnovnošolsko stavbo, pa naj stoji potem na desnem ali levem bregu Teke Krke. Cisto preprosto je vse. V novomeški in šmihelski šoli je že sedaj 2043 otrok. Ti bi morali imeti tri stavbe z učilnicami, s tremi telovadnicami, z igrišči in še marsičim, kar je za moderno šolo potrebnega. Tu se vprašajmo, kaj smo v Novem mestu zmožni nuditi mladini do petnajstih let! Nič drugega kot natrpano šolo z dvoizmenič-nim poukom od jutra do večera. Sola je našla razumevanje pri svetu krajevne skupnosti ter skupščini in referendum je za nami. Ali se bomo sedaj prepričevali, da referenduma ne bi smelo biti in da tretje stavbe za osnovno šolanje ne potrebujemo? Kot rečeno, na novomeški osnovni šoli načelno nimamo nič proti, če bo nova šola v Kandiji ali v Bršlinu. Trdimo pa, da je nova šola potrebna. Od skupnosti jo v dobro mlade generacije tudi moramo zahtevati. H koncu še nekaj o potrebi gradnje nove šole v Mimi peči. Vsi lahko vemo, da je bilo na sejah skupščine občine Novo mesto ob razpravah za novo šolo v Novem mestu in za referendum o prispevku občanov za to gradnjo vedno poudarjeno in jasno tudi ločeno vrašanje gradnje v Mimi peči, zato bo le-ta kljub novomeški novi šoli prav gotovo zgrajena. Šolske razmere v Mimi peči so resnično pereče zaradi skrajne dotrajanosti in nemogočih higienskih pogojev,- zaradi pedagoške škode, ki jo občutijo otroci na 48-oddelčni šoli, pa naš šolski problem ni dosti manj zaskrbljujoč. Obljuba dela dolg, zato naj jo družba otrokom tudi izpolni! šolo smo v času referenduma obljubili. Ne pozabimo na tol Za osnovno šolo Novo mesto: NADA GOSTIC • PTT NOVO MESTO je ku pilo razstavno vitrino za znamke, kjer bodo novomeški filatelisti lahko redno razstavljali. To je hkrati ena izmed pridobitev v okviru mednarodnega turističnega leta. * • TA TEDEN SO PONOČI ne-cnani storilci razbili steklo v vitrini, ki je last počitniške zveze. Morda jih je razkačilo povabilo na potovanje, ki »bo« 29. in 30. novembra 1966? • NA GLAVNEM TRGU lahko večkrat opazimo smetnjake pred hišami. Tam jih puščajo odvažal-ci smeti, stanovalci hiš pa jih ne odnesejo, kamor sodijo. Kriv noče biti nihče, smetnjaki pa vendarle kazijo okolje. • V RESTAVRACIJI na Loki se je ž^e začela prava' sezona. — Vsako popoldne je na vrtu veliko gostov, ki uživajo sonce In se odpočivajo ob pogledu na Krko. • BLIŽA SE KONEC šolskega leta in za četrtošolce gimnazije tudi matura. Kljub zahtevnim učnim pripravam* na ta veliki dogodek pa so že začeli krasiti šolsko poslopje. • TRAVA V OKOLICI blokov v naselju Majde Šilc je dosegla že spoštljivo višino, kar pa, kot kaže, nikogar ne moti. Stanovalci imajo vtis, da žive na pravem podeželju. • CIRKUS NA LOKI privablja številne gledalce. Posebno otroci se radi vrte okoli namiznega nogometa, žal pa še raje okrog avtomata v obliki enookega razbojnika. Ce jih človek opazuje, se kar vsili vprašanje, od kod jim toliko denarja. • KOTALNA SEZONA se začenja, v trgovinah pa zaenkrat te ni kaj prida izbire letošnjih modelov, Jd Jih naše tovarne T reKlamah priporočajo potrošnikom. Kljub finančnim težavam pfr bi morda le kazalo nabaviti kaj več kopalk, sicer bodo kupci spet , raje odhajali v Ljubljano • TRDINOVO ULICO so te dni pripravili za asfaltiranje. V ponedeljek in torek so s stroji ravnali vrhnji del cestišča, ki bo dobil asfaltno prevleko. Kanali-jacijo so uredili prej. • • NA VRTU POD KOSTANJI so minulo soboto in nedeljo str®’ gli v hotelu Kandija. Vrt so popolnoma preuredili, ga popeskali in ogradili. Na njem strežejo podnevi in zvečer. • CESTO MED STANOVANJSKIMI BLOKI v Bršlinu so pred kratkim asfaltirali in obvarovan li stanovalce blata in drugih n» všečnosti ob slabem vremenu. • SLOVENSKI OKTET bo pel jutri na VI. in zadnjem abonmajskem koncertu v našem mestu. Ob 17. uri bo v domu kulture prireditev za mladino, ob 30. uri pa t dolenjski galeriji za odrasle. Vstopnice so še na voljo in jih obiskovalci lahko kupijo v pisarni glasbene šole ali pa dve uri pred predstavo v domu kulture in v galeriji. • KETTEJEV VODNJAK, turistična zanimivost na Glavnem trgu, je podnevi pogosto zakrit * motornimi vozili, ki ob njem parkirajo. Čeprav je parkiranje težko prepovedati, saj mesto nima parkirišč na pretek, bi kazalo onemogočiti parkiranje vsaj v neposredni bližini vodnjaka. • GIBANJE PREBIVALSTVA .-rodile so: Darinka Kavšek is Volčičeve — Mojco, Rozalija Hrovat iz Partizanske 35 — deklico, Anica Cvar iz Jerebove 3 — Ale-ša, Marija Jerman s Ceste komandanta Staneta *4 — Mitja, - Amalija Kolenc is Strojarske 3 — Branka. Pogovor z zdravnikom v Sola in šport, v novih pogojih Na nedavnem posvetovanju v Beogradu se je pokazalo, da šolska telesna vzgoja ne zadošča. Več ukrepov in priporočil na tem področju ni bilo uresničenih; to se v prvi vrsti nanaša na koncept telesne vzgoje, ki je nakazan v dokumentih o reformi osnovne šole in gimnazije. Dejstvo je, da šolska telesna vzgoja še vedno bistveno ne vpliva ne zdravje niti ne na te. lesne sposobnosti učencev. Prav tako Sole ne nudijo učencem tiste telesne (športne) prožnosti, ki bi jim omogočila, da bi jo samostojno in svobodno u-porabili v vsakdanjem življenju. Po končani šoli mladina ne vstopa v organizacije za telesno kulturo, da bi nadaljevala z urjenjem. Od številnih problemov šolske telesne vzgoje je treba omeniti, da okoli 40 odst. šolske mladine ni vključene v redno telesno vađenje. Razen tega Je telesna vzgoja mlajših učencev samo formalno organizirana. Opazili so, da narašča Ste. vilo zahtev učncev, da so oproščeni pouka telesne vzgoje, da ni sistematičnih zdravniških pregledov, da materialni pogoji aa šolsko telesno vzgojo zaostajajo za dejanskimi potrebami Sol in podobno. Glavni vzroki za takšne pojave so v tem, da šola še vedno ni telesne vzgoje sprejela kot sestavni del in način vzgoje, ampak ga ima za navadni učni predmet, ki se zreducira Da učnje motornih spretnosti. V zadnjem času se telesna vzgoja vrednoti čedalje bolj po tem, koliko športnih zmag so učenci priborili šoli, ne pa po tem, kaj je telesna vzgoja dejansko dala učencem. V SORAZMERJU S STOPNJO DRUŽBENEGA RAZVOJA Očitno je, da namen te vrste v*goje ne more biti športno tehnična (pridobivanje spretnosti), prav tako pa je tudi Jasno, da namena in nalog, ki Jih šola ima na tem področju, ne moremo uresničiti, če učen. )J ugodij etetiko« pod pokroviteljstvom našega najboljšega orodnega telovadca Miroslava Cerarja se bo s tem razširil v vsejugoslovansko športno manifestacijo mladih, ki delajo v farmacevtski industriji. SLOVENSKA TENIŠKA LIGA Novo mesto — Rožnik (Lj.) 2:1 Danes ob 16.30 na Loki srečanje z Olimpijo Na Han zmage se je na brežiškem rokometnem igrišču pomerilo 26 osnovnošolskih ekip v malem rokometu. Pri mladincih je zmagal 8. a, pri mladinkah 8.b, med pionirji 7.d in med pionirkami 7.c. Dva dni kasneje se je šolska dramska skupina predstavila v prosvetnem domu z Ingoličevo igro »Deček z dvema imenoma«. Igralce, Id nimajo dovolj prostora za vaje, je občinstvo toplo pozdravilo. — Na sliki: zmagovalna ekipa 8. a. (Foto: Ivan Tomše) V nedeljo, 21. maja, so novomeški teniški igralci z 2:1 premagali ekipo Rožnika iz LJublja-ekipa. Krškega se bodo udeležili zleta bratstva in enotnosti od 5. do 9. junija v Banjaluki. • NOGOMETAŠI PORAŽENI — V prvenstveni nogometni tekmi Novo mesto : Hrastnik 22:19 V prvenstveni tekmi ljubljanske canske lige so Novomeščani po hudem porazu v Tržiču (10:24) premagali na Loki rokometaše iz Hrastnika z 22:19 (10:8). Tekmo Je vodil Simčič. Za Novo mesto so dali gole: Setina 3, Globokar 1, Jaklič 3, Jančič in Gantar po 2, Lazar 8 in Pelko 3. Pri domačih se Je najbolj izkazal Lazar. Največ zadetkov za goste sta dosegla Tomc (8) in Kralj (6). Jap celjske podzveze je 2alec v Krškem premagal moštvo Celulozarja z 2:0 (1:0). Vesti iz novomeške gimnazije ROKOMET — Moška in ženska rokometna vrsta novomeško gimnazije sta gostovali v Črnomlju. Fantje so premagali gimnazijce s 26:11, pri dekletih pa so bile boljše domačinke, ki so zmagale s 5:3. NOGOMET — Nogometaši gimnazije so postali srednješolski prvaki z zmagama nad ESS 14:0) in KSš Grm (1:0). Druga Je bila KSS. KOŠARKA — Pri dekletih so bile prve gimnazijke, ki so premagale ESš (17:14) in šolo za zdravstvene delavce (42:5). Druge so dijakinje SZD, tretje po dijakinje KSS. - Jap V KRKI se rta srečanje temeljito pripravljajo. K sodelovanju so povabili sindikalno podružnico podjetja in novomeške športne delavce, ki bodo pomagali pri izvedbi sedmih tekmovalnih disciplin, v katerih se bodo pomerili mladi športniki iz farmacevtske industrije. Da bi bilo srečanje čimbolj mikavno in da bi se gostje tudi razvedrili, pripravljajo v Novem mestu za to priložnost tudi nekaj kulturnih prireditev. Športno srečanje mladih v Novem mestu naj bi bilo hkrati začetek tradicionalnih farmacevtskih športnih iger, ld bi Jih prirejali vsako leto v drugem kraju. Pobuda KRKE, ki Je že do zdaj najtesneje sodelovala z GALENI-KO In JUGODI ETETIKO na vseh področjih, Je hvalevredna in za utrjevanje vezi med mladimi v raznih farmacevtskih podjetjih nedvomno trajnejšega pomena. Mladinska organizacija v Krki bo, kot so povedali te dni, poskušala športno srečanje izvesti s kar najboljšimi organizacijskimi pripravami. Povedali so tudi, da pričakujejo v Novem mestu okoli 500 športnikov GALENIKE, JUGO Novo mesto : 0:5 Karlovac V pokalni nogometni tekmi v okviru zleta bratstva in enotnosti je Karlovac premagal Novo mesto s 5:0 (1:0). Novomeško moštvo so okrepili nekateri igralci iz Črnomlja. Najboljša za Novo mesto sta bila Weis in Kranjc. Tekmo Je pred okoli 200 gledalci sodil Lončina iz Ljubljane. P. DIATETIKE, LEKA, PLIVE, HE-MOFARMA, ZDRAVLJA in poleg KRKE vseh drugih večjih farmacevtskih podjetij v državi. Bela krajina : Dob 4:2 V nedeljo, 21. maja, Je nogometni klub Bela krajina igral prvenstveno nogometno tekmo z NK Dob na igriSču v Dobu. Tokma se Je končala z zmago Belokranjcev 4 : 2. Dne 28. maja pa bo igral NK Bela krajina na domačem igrišču z nogometaši ENOTNOSTI z Jesenic. K. W. Športni dan na atletski stezi Športni dan so novomeški gimnazijci izrabili za tekmovanja. Rezultati — moški, 100 metrov: Šlajkovec 11,6, Slak 11,9, Jaklič 12,0; 300 m: Jazbec 40,5, Gričar 41,3, Pelko 42,3; 1000 m: Vovk 2:40,4; višina: Slak 170 cm, Te-šar in Šuštar po 165 cm; daljina: Penca 6,00 m, Suhy 5,90, Pelko 5,65 m; skok s palico: Jenko 2.60, Spancar 2,60, Kranjc 2,40; krogla: Usenik 13,90 m, Guštin 13,40, Možina 12.70; ženske — 100 metrov: - Pirc 14,4, Huče 14,5, Plevnik 14,6; 600 m: Klobučar 1:53,2, Janežič 1:54,4; višina: Jereb 140 cm, Zagorc in Košir po 135 cm; daljina: Jereb 465 cm, Vidic 450, Bajc 440, krogla: Bobnar 8,20 m, Vogrinc 7,60, Petrič 7.60. Na koncu so se pomerilo razredne štafete. Gostje iz Nove Gorice v Novem mestu V ponedeljek so obiskali Novo mesto politični delavci iz Nove Gorice. Ob tej priložnosti so si ogledali nekatere objekte in s političnimi delavci Novega mesta v prijetnem razgovoru izmenjali delovne izkušnje. Tudi to srečanje je pomagalo k zbliževanju delavcev s področja gospodarstva in političnih služb. Sd POVSEM USPELA KRVODAJALSKA AKCIJA Plemenita pomoč za sočloveka Preseženi plan krvodajalcev na nedavni akciji odvzema krvi v Metliki kaže na zelo dobre priprave in na uspešno delo krajevnih organizacij Rdečega križa Nedavna krvodajalska akcija, izvedena v metliški občini, je uspela bolj, kot so pričakovali. Po planu bi morali zbrati 300 krvodajalcev, prijavilo pa se jih je 400, med- PISMA UREDNIŠTVU Ali so to obrtne storitve? Tov. urednik! Novembra 1963 se mi je :pokvaril v novmeški trgovini kupljeni televizor znamke »Favorit«. 21. novembra sem ga dal v popravilo Radioservisu Novo mesto, kjer ga je prevzel vodja Slavko Petre. Zagotovil mi je, da bo popravljen v nekaj dnevih. Po tednu dni ni bilo še nič, nakar sem tov. Petreta prosil, naj mi popravijo televizor vsaj do novoletnih praznikov. Obljubil je, toda na starega leta dan sem zvedel, da bo aparat popravljen šele po praznikih. Ta obljuba se je zavlekla do spomladi, in ko sem ponovno povprašal, kdaj bo, so mi rekli »da še ni, ampak bo!« . Ne bom našteval, kolikokrat sem se v letu 1964 zaman oglasil v Radioservisu, naj povem samo to, da 1964 nisem dočakal sreče, da bi bil aparat popravljen. 1965 mi je tov. Petre zagotovil, da bo vzel moj aparat domov v Stražo in da ga bo tam popravil. Avgusta sem ga obi-slcal v Straži. Zvedel sem, da bo aparat kmalu »zrih-tan« .. . 1966 mi je rekel: »To niso dobri aparati. Zanje primanjkuje rezervnih delov in še najboljše bo, če si kupim nov televizor!«... Letos pa mi je tov. Petre rekel, nJaj vzamem a-parat nazaj, kakršen je. Ko sem 15. marca 1967 dobil aparat domov, sem bil nemalo začuden, ko sem zagledal svoj televizor. Kartonske škatle ni bilo več, tudi zaščitna prevleka je izginila, televizor pa je bil vrhu vsega brez dna... Ko sem ga priključil (pred pričami!), sem ugotovil, da sploh ne deluje, medtem ko je takrat, ko sem ga dal v popravilo, posredoval izobličeno sliko. Takoj sem šel k tov. Pe-tretu in zahteval, naj mi vrne televizor v stanju, v kakršnem sem ga predal, če ga že ni popravil. Rekel mi je, naj ga vrnem. 29. marca 1967 sem ga ponov-no dostavil v Radioservis. Po 10 dneh sem povprašal, kako in kaj, in dobil kaj čuden odgovor. Tov. Petre je dejal, da on televizorja sploh ni popravljal, pač pa da ga je popravljal pomočnik. Dodal je še to, da je sam pred nedavnim popravil prav tak aparat za 50.000 Sdin. Kaj je mislil s tem, ne vem. Povedal sem mu, da za moj aparat odgovarjata delavnica in on kot vodja, nikakor pa ne pomočnik. Aprila letos je še dodal, da tistega pomočnika ni več pri njih, da za moj televizor on ne odgovarja in da nima časa za tako popravilo, ker bi terjalo preveč dela. Torej tako! Zdi se mi, da bo pri vsej tej "stvari nekdo le moral odgovarjati! Nisem strokovnjak, toda moj televizor ni takšen, kot je bil takrat, ko sem ga dal v popravilo! Po toliko letih čakanja sem upravičen zahtevati nazaj vsaj takšen aparat, kakršnega sem dal v popravilo! če pa mislijo v Radioservisu in tov. Petre drugače, bom pač primoran iskati pravico na sodišču! Žan Klevišar Skalickijeva 7 Novo mesto tem ko sta kri oddala 302 občana. S Vsi odbori krajevnih organizacij RK so se v pripravah zelo izkazali, zato zaslužijo pohvalo. Tokrat je prišlo k odvzemu krvi precej občanov s področja krajevnih organizacij Lofcvica, Slamna vas, Metlika, Božakovo, Drašiči, Radoviča1, Gradac, Dobravice, Suhor in Jugorje. Celo Kra-sinčani so prišli, kar doslej ni bilo v navadi. Zelo dober odziv krvodajalcev je bil tudi iz podjetij Lepiš, KOMET, BETI in NOVOTEKS, čeprav krvodajalcem, razen v NOVOTEK-SU, na dan odvzema krvi niso odobrili prostega delovnega dne. Tako so delavke iz drugih podjetij šele po opravljenem 8-umem delu lahko prišle oddat kri. Ugotovili so, da tudi tokrat stari krvodajalci niso zatajili, saj je bila večina takih, ki so že večkrat darovali kri, veseli pa so bili tudi vseh onih, ki so se prvič odločili za krvodajalstvo. Še posebno so se izkazali tovariši in to- varišice, ki so več kot desetkrat darovali kri za bližnjega. To so: Tone Vergot iz Metlike, inž. Janez Gačnik iz Metlike, Milan Ivanetič iz tovarne BETI, Jože Bajuk iz Drašič, Bairica Jakljevič iz Metlike, Terezija Oberman iz Drašič, Ivan Ružič iz Metlike, Ana Nemanič iz Boža-kovega, Martin Težak s Suhorja in Ivan Pezdirc iz Slamne vasi. Letošnja krvodajalska akcija je bila v Domu TVD Partizan in-je bila prav dobro organizirana, saj tudi pri odvzemu krvi ni bilo zastojev in nepotrebnega čakanja. Delovna skupnost Delavske univerze Trebnje razpisuje na podlagi 67. člena statuta Delavske univerze delovno mesto DIREKTORJA Od kandidatov za razpisano delovno mesto se zahteva, da poleg splošnih pogojev izpolnjujejo še naslednje: a) da imajo dokončano srednjo šolo z najmanj triletno delovno dobo pri organizacijskih poslih; ali b) da imajo dokončano višjo - Solo z najmanj dveletno delovno dobo na organizacijskih poslih; ali c) da imajo dokončano visoko šolo z najmanj enoletno delovno dobo pri organizacijskih poslih. Rok za oddajo prijav je 15 dni po razpisu. Kolkovani prijavi je treba priložiti dokazila o strokovni usposobljenosti in kratek življenjepis. Prijave naj bodo v zsaprti kuverti z označbo »Prijava na razpis«. Za razpisano delovno mesto je določen nepoln delovni čas. Osebni dohodek se obračunava po statutu DU Trebnje. Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Rozalija Sprin-ger iz Cegelnice — Jano, Marija Poznič iz Rožnega — Hinka, Danijela štemberger iz Šentjerneja — Simona, Marija Pangrc iz Gornjih Ponikev — Damjana, Terezija Okleščen z Gornjih Kamene — Terezijo, Marija Rodič iz Sela — Zvonka, Marija Lamovšek lz Svinjskega — Janeza, Amalija Brezndk s Potoka — Viktorja, Milena Molan iz Spodnjega Starega grada — Adama, Stanka šepec iz Krškega — Marjetko, Jožefa Turk iz Visejca — Jožico, Alojzija Mrkšič iz Brš-lina — Petra, Ana Lavrič iz Dobrave — Antona, Alozija Zupančič iz Bistrice — deklico, Stanka Nemanič iz Metlike — Julija, Jožefa Absec iz Mihelje vasi — Aleša, Marija Vovko z Rateža — Božidarja, Marija Dravinec iz Ragovega — -Iztoka, Stanislava Hictaier s Senovega — Slizano, Panika Jesih iz Male Hubajnice — deklico, Stanislava Zagorc iz Smolenje vasi — deklico, Marija Nemanič iz 2ete-beja — dečka, Matija Kralj s Pristave — deklico, Marija Gol tez z Dolnje Prekope — deklico, Marija Gorišek iz Zapuž — dečka in Ana Erjavec iz Stranske vasi — deklico. Kuharske bukvice Ješprenček I Dobro oluščen in ostopan ječmenček operi v dveh ah treh vodah in ga stresi v juho. Na eno osebo ga dajveno dobro pest. Vre naj skoraj pol ure. RIŽ Na osebo vzemi za pest riža. Dobro ga zbriši in stresi v vrelo juho. Vre naj kvečjemu deset minut. Razkuhan riž ni dober. Zelo okusna je riževa juha, če ji prideneš nekaj mladega zloščenega graha. Riževi juhi lahko prideneš nekoliko paradižnikove mezge ali neka« pretlačenih kuhanih paradi žaiikov. Za slovesne prilike opraži na osebo po dve pesti riža na masti, v kateri zarumeniš malo čebule. Pridaj sesekljanega peteršilja in drobovino kuretine. Riž podlivaj z juho, dokler ne postane dovolj mehak. Potem ga pusti, da se zgosti. ZDROB V dobro kipečo juho počasi sipaj med stalnim mešanjem zdrob, dokler ne postane dovolj mehak. Potem ga pusti, da se zgosti. VLIVANCI V lončku dobro umešaj dve jajci, malo soli in pridem približno 3 žlice pšenične moke, da dobiš redko tekoče testo. To vlivaj potem v vrelo juho in pusti še nekaj minut vreti. KRPICE Napravi testo kakor za rezance in ga potem raarea na pol prsta široke rezance. Te potem razreži na isto dolžino, kolikor so široki. SAMOSTOJNA KUHARICA ' oskrbnica z znanjem nemščine ali italijanščine, ki bi bila zmožna voditi penzion na Bledu, dobi stalno zaposlitev. Samsko stanovanje v vili. Ponudbe na naslov: ZAVOD TRIGLAV, BLED. KRI, KI REŠUJE ŽIVLJENJA Ta mesec so darovali kri na novomeški transfuzijski po-staii- Franc Gorjanc, Alojz Juršič in Marjan Kacin, člani kolektiva IN IS, Novo mesto; Strne Zalokar, Drago Slavko Kovačič, Tončka Novak, Rajko Zafcovšek Rafael Iftijk, Mirko Ferbežar, Marjan Kmet in P^ter Gimpelj, tiva Iskra, Novo mesto; Jožica Benck, Martina Šober in Vera Mrvar, članice kolektiva Ribje restavracije, Novo mesto; Jože Cimski, član kolektiva 2TP Sekcija za vleko, Novo mesto; Rozalija Vena, Tone Bojane in Viktor Kastelic, člani kolektiva Krojač, Novo mesto; Niko Rihar, Jožica Lukan, Tatjana Saje vic in Brigita Ulčnjak, dijaki kmetijske srednje Sole Grm; Majda Bartolj, Cecilija Smolič, Jožica Turk in Staša Vovk, članice kolektiva KZSZ Novo mesto; Kornelija Božič, Anton Malnarič in Stane Lajkovič, člani kolektiva Podjetje za PTT promet, Novo mesto; Cecilija Turk, dijakinja šole za zdravstvene dci&voe, Novo mesto; M&15I rGrancU.Jič, članica kolektiva splošne bolnice, Novo mesto; Tilka Sašek, članica kolektiva UNZ, Novo mesto. Marica Tre le, gospodinja iz Novega mesta; Rane Kastelic, Jožica Marn, Dragica Zalacina, Milena Badovinac, Vladislava Simončič in Vera Korošec, dijaki ekonomske šole v Novem mestu; Alojz Drčar, član kolektiva IMV Novo mesto- Franc Jerele, član kolektiva INIS, Novo mesto; Marija Tisovec, Edo Trelc m Božidar Pevec, člani kolektiva Krka — tovarna zdravil, Novo mesto; Pavel Jordan, članica kolektiva UNZ Novo mesto; Anton Strumtielj, Rafael Švigelj, Danilo Benedik, Aloj* Brulc, Frančiška Obl«, Blaž Dortil, Ema Kos, Marjana Ilc, Marija Rus, Iztok Bradač, Mitjan Hršak, Stanko Kamin in Janko Poklač, dijaki kmetijske srednje Sole Grm. Zaradi nujne potrebe krvi pa so se odzvali pozivcu: Jožica Bižal, dr. Nada Cimerman, Marija Medoš, Marija Čušu, članice kolektiva splošne bolnice Novo mesto; Ivan Pavuc, Miro Stopar in Stane Bobnar, člani kolektiva Novoteks, Novo mesto; Franko Tpurk, Ivan Zagorc, Jože Turk in Alojz Gazvoda, člani kolektiva IMV Novo mesto; Janez Bnjak in Anton Petje, člana kolektiva Krka — tovarna zdravil, Novo mesto; Jože Potokar, član kolektiva Iskra, Novo mesto. BNIIllllllliUHI Dr. Minka Maležič: Higiena v življenju žene Preprečevanje spočetja po Ogino-Knausu Osnova te metode preprečevanja nezaželene nosečnosti je ovulacija (dozoritev jajčeca, sprostitev jajčeca iz jajcevoda), ki nastopa pri ženah toč-no ob določenem času, seveda če imajo redno mesečno perilo. Na osnovi tega dejstva obstajajo med enim in naslednjim perilom plodni in neplodni dnevi. Kakor sta na podlagi opazovanj in izkušenj ugotovila Japonec Ogino • in Avstrijec Knaus. (To je zaenkrat edina metoda kontracepcije, ki jo dopušča katoliška cerkev). Ti dnevi so: točno 15 dni pred naslednjo pričakovano menstruacijo; zaradi varnosti sta dodana dva dneva prej in dva kasneje zato, ker lahko nastopi ovulacija dan poprej ali dan kasneje in ker ostanejo semenčice žive in sposobne za oplodnjo še 48 ur po spolnem občevanju. Ta kontracepcijska metoda ima to prednost, da ni škodljiva za zdravje in je spolno občevanje popolnoma nemoteno; ker pa je ta način preprečevanja zanositve negotov, ima tudi ta metoda svojo veliko slabo stran. Knaus-Oginovi »vami« dnevi niso prav nič varni in je mnogo žena zanosilo prav takrat, ko so uporabljale ta način preprečevanja nosečnosti. Ovulacija namreč nastane lahko tudi izven določenega časa: žena jo ima lahko tudi večkrat v mesecu. Omenila sem že, da ima malo žena perilo redno na 28 dni; zanje je ta metoda malo uporabna ali pa sploh ne. C as ovulacije si žena lahko določi z merjenjem telesne temperature (bazalna temperatura). Vsako jutro si izmeri vročino v danki. Od perila do ovulacije je .ta enako visoka: okrog 36.6° C, ob času ovulacije za nekaj desetink stopinje pade, nato pa naraste in je do perila zopet enaka: približno 37° C. Tablete proti zanositvi, ki jih žena zauživa Take tablete uporabljajo nekaj več kot 10 let. To sredstvo proti nezaželeni nosečnosti so začeli najprej uporabljati v Ameriki, sedaj pa se uporablja skoro po vsem svetu. Sestavljene so iz snovi, ki preprečujejo ovulacijo; in ker ni jajčeca, seveda tudi do zanositve ne more priti. Pri nas so na voljo tablete LYNDIOL in ANOVLAR. Žena jih lahko dobi v vseh lekarnah na recept, ki ji ga predpiše ginekolog, s katerim se poprej posvetuje, če so zanjo uporabne, in dobi navodila za uporabo. Te tablete so vse približno enako sestavljene in delujejo na enak način, čeprav so v različnih zavitkih in jih je v nekaterih 20, 21 ali 22. Uporaba je zelo enostavna. Prično se uživati zadnji dan perila, vsak dan se vzame ena tableta po večerji. Će žena pozabi na to dolžnost, naj jo vzame drugo jutro. Prav zaradi tega, da bi prišlo jemanje v navado in bi žena na tableto ne pozabljala, je tako točno določen čas zaužitja. Kadar pozabimo vzeti tableto le en dan, ni to nič hudega, večdnevni presledek pa lahko povzroči zanositev in krvavitve iz maternice. Ko žena vzame vseh 20 do 22 tablet, preneha in čez nekaj dni se bo pričela krvavitev »menstruacija«, ki je drugačna, kot je bila prej: kri je temnejša, krvavitev manj močna. Nekatere žene se te spremembe ustrašijo, nekaterim ne povzroča težav, veliko se jih pa tudi razveseli te spremembe (če so imele prej močna, boleča perila). Peti dan te nove »menstruacije« prične žena. tablete ponovno zauživati. Napaka, ki jo žene kljub navodilom pogosto delajo, je, da jemljejo tablete neprekinjeno in ne samo 20-22 dni. Posledica tega je, da »menstruacija« ne more nastopiti. Te tablete so zanesljivo kontracepcijsko sredstvo, to pa seveda le, če se uporabljajo redno. Zaščita pred zanositvijo nastane po prvih šestih dneh jemanja tablet in traja nepretrgoma ves čas, ko žena te tablete uživa (tudi v tistih dneh, ko čaka na »menstruacijo«).’Tablete se lahko uporabljajo nepretrgoma več let. Ni priporočljivo vsako leto za ne- kaj mesecev prenehati z uporabo. škodljivo je prenehati s jemanjem tablet za en mesec ali dva, ker v tem času veliko lažje zanosimo. Mesečna perila postajajo včasih Čedalje manj močna in pri nekaterih ženah lahko za nekaj časa sploh izostanejo. To ni škodljivo in bolezensko, ženo je pa le strah, da je zanosila. Prve dni in mesece je ženi včasih slabo, kot v začetni nosečnosti. Te slabosti kmar lu prenehajo. Slaba stran pri jemanju tablet je tudi, da se zlasti tiste žene, ki so nagnjene k debelušnosti, zrede, če jemljejo tablete. Take žene morajo zelo paziti na prehrano. Včasih nastanejo pri uporabi tega sredstva vmesne krvavitve, takrat priporočamo, da žena zaužije po dve tableti hkrati. žene, ki bi želele uporabljati tablete ali pa jih že uporabljan jo in imajo pri tem težave, naj se posvetujejo s svojim ginekologom. Svetujem, naj žena točno vodi koledarček mesečnega perila in kontrolira, kako je tablete zauživala. Za preprečevanje nezaželenega spočetja pa ne moremo priporočati tablet tistim ženam, ki so večkrat prebolele vnetje žil, če imajo težje okvare jeter, in med dojenjem. 21 (896) DOLENJSKI LISI W "♦ ' 9* OBRTNIKI, KMETOVALCI IN GOSTILNIČARJI -POZOR! Do 15. junija 1967 vam nudimo izredno ugoden nakup vsestransko uporabnih dostavnih vozil ZASTAVA na kredit: ZASTAVA 620/BL kamionet z nosilnostjo 2000 kg. Tovarniška cena 3,339.000 Sdin, ZASTAVA 1300/TF tovorni furgon z nosilnostjo 1250 kg. Tovarniška cena 2,662.000 Sdin, ZASTAVA 1300/T kombibus 7 + 1 sedežev ali 1250 kg tovora. Tovarniška cena 3,038.000 Sdin. Kreditni pogoji: 20 % cene vozila ob prevzemu 30 % cene vozila do 1. novembra 1967 30 % cene vozila do 1. aprila 1968 20 % cene vozila do 1. novembra 196$ Rok dobave takoj! Vse informacije na upravi podjetja ali po telefonu: 21-132 TRGOVSKO PODJETJE NOVOTEHNA NOVO MESTO Gostišče ZAJC na Ruperč vrhu obvešča svoje cenjene goste, da bo gostišče ZAPRTO VSAKO SREDO zaradi čiščenja. OBIŠČITE KAVARNO RESTAVRACIJO IN KLETNO RESTAVRACIJO - HOTELA METROPOL NOVO MESTO pri avtobusni postaji Poklicna kovinarska in avtome-haniška šola v Novem mestu objavlja razpis za vpis v 1. razred za šolsko leto 1967/68 Sprejetih bo 100 učencev, in sicer: 50 učencev za poklice kovinarske smeri in 50 učencev za poklic avtomehanika Pogoji za sprejem so: — uspešno končana osemletka, — uspešno opravljen preizkusni test iz matematike, slovenskega jezika in spretnosti, — ustrezno zdravstveno stanje, — starost do 18 let. Prošnje, kolkovane z 0,50 Ndin, bomo sprejemali do 22. junija 1967. Prošnji je treba priložiti še spričevalo o uspešno opravljeni osnovni šoli, izpisek iz rojstne matične knjige in zdravniško spričevalo. O datumu preizkusnih izpitov bomo kandidate obvestili v Dolenjskem listu. Uspešno opravljen preizkus znanja je pogoj za sklepanje učnih pogodb ozir. pogodbo o štipendiranju. RAVNATELJSTVO DANA, destilacija alkoholnih pijač, Mirna na Dolenjskem razglaša prosto delovno mesto kvalificiranega DELAVCA za polnilnico brezalkoholnih pijač Za zasedbo delovnega mesta je poleg splošnih pogojev določen še naslednji: — kvalifikacija strojnega ključavničarja i najmanj 3-letno prakso Nastop službe takoj. Prijave s potrebnimi dokazili sprejema splošni sektor podjetja. Rok prijave je 15 dni po razpisu. Poklicna kovinarska šola Črnomelj razpisuje za šolsko leto 1967/68 VPIS 42 UČENCEV v I. razred Pogoj za vpis je končana osnovna šola. Prijavi, kolkovani s 50 Sdin, naj kandidati priložijo: 1. spričevalo o končani osnovni šoli, 2. rojstni list, 3. zdravniško spričevalo. Kandidate bomo vpisovali do 22. junija 196*. Kandidati bodo opravljali preizkus znanja iz slovenščine in matematike; datum bo določen kasneje. KMETOVALCI! KMETIJSKA ZADRUGA ČRNOMELJ prodaja KOŠNJO NA RASTILU na sledečih obratih: ■ Obrat CRMOŠNJICE prodaja košnjo na Vimolu, Kleču, v Topličici in Lahinji, na Ašelicah, Stalah, Gačah in Resi ter v Rožnem dolu ■ Obrat KRASINC prodaja košnjo na ZASTAVI ■ Obrat LOKVE prodaja košnjo na KRUPI ■ Obrat MAVERLEN prodaja košnjo v Dirohu, v Očjaku, v Zagradcu, v Slabi gorica in v Dobličkl gori Vse informacije dobite na imenovanih obratih in na upravi Kmetijske zadruge Črnomelj. Istočasno obveščamo kmetovalce, da lahko nabavijo j v zadrugi kvalitetno seno letnika 1966 po ceni 30 Sdin za kg v rinfuzi in po 40 Sdin za 1 kg v balah. UPRAVA KZ ČRNOMELJ ! Na podlagi 25. člena Pravil organizacije in 8. člena Pravilnika o delovnih razmerjih delavcev pri RIBIŠKI DRUŽINI NOVO MESTO objavlja upravni odbor RD Novo RAZPIS za prosti delovni mesti za: 1. RIBIŠKEGA ČUVAJA 2. DELAVCA V RIBOGOJNICI Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: 1. da je odslužil vojaški rok in da ima vozniško dovoljenje za moped; 2. da je odslužil vojaški rok in da ima posebno veselje za delo v ribogojnici; zaželeno je vozniško dovoljenje A in B. Osebni dohodek po dogovoru. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. Kandidati naj pošljejo ponudbe na naslov: RIBIŠKA DRUŽINA NOVO MESTO, Glavna trg 7. w~ © OBVESTILO lastnikom in upora bn ikom motornih vozil Pooblaščeno podjetje KOVINSKA INDUSTRIJA IG obvešča lastnike in uporabnike motornih vozil, da je ustanovilo servisno službo, ki bo na željo lastnika ali uporabnika ZAMENJALA REGISTRSKE TABLICE prejšnje izdelave z enako številko v aluminijasti izvedbi. Možna je zamenjava vseh vrst rednih regi-. strskih tablic za avtomobile, motoma kolesa in priklopna vozila. Zamenjajo se lahko v SR Sloveniji uradno izdane registrske tablice. Zainteresirane gospodarske organizacije in ostali uporabniki motornih vozil naj pismeno ali osebno oddajo svoja naročila komercialnemu oddelku KOVINSKE INDUSTRIJE IG pri Ljubljani. AL AVTO O El NOVA seji4li>> .. V ponedeljek, 22. maja dopoldne, se je s fickom peljala iz Črnomlja proti Novemu mestu Irena Urbančič. Ko je pripeljala v oster ovinek pri Težki vodi, je avtomobil zaradi prevelike hitrosti začelo zanašati. Voznica je izgubila oblast nad vozilom in zavozila po pobočju kakih 30 m navzdol. Močno poškodovani fičko je obstal na kolesih v detelji, voznico in njeno sopotnico Jelko Zupančič pa so odpeljali v novomeško bolnišnico. (Foto: R. Bacer) Ukraden del stružnice Podjetje INLES v Ribnici je na javni dražbi 19. maja prodalo polavtomatsko stružnico, ki jo je kupil Ivan Lovšin iz Vinc. Po kupljeni stroj je prišel šele 22. maja in ugotovil, da pri stružnici manjka voziček za vpenjanje nožev. Seveda je voziček, ki je vreden okoli 100 tisoč Sdin, bil na stružnici, ko jo je Lovšin kupil. Miličniki so voziček našli pri L. T. v Žlebiču. Zvedeli smo, da so tatvine v INLES precej pogoste. V zadnjih šestih mesecih so morali zaradi tatvin v INLES kar štirikrat posredovati. Seveda mečejo slabo luč na kolektiv, ker se ne zna znebiti tistih, ki z zaupano jim družbeno imovino in izdelki kolektiva gospodarijo po svoje, oziroma si jih neupravičeno prisvajajo. Otroci so zakurili senik v Sodražici Trije otroci so se 15. maja igrali z vžigalicami v seniku Jožeta Starca iz Sodražice. Zažgali so slamo. Neki gasilec je to opazil, delno poga- sil požar in nato poklical na pomoč še ostale gasilce. Samo hitremu posredovanju gasilcev in vaščanov gre zahvala, da nista zgorela še bližnje gospodarsko poslopje ter stanovanjska hiša. V Žabjeku našli (ukradene?) kokoši Večkat slišimo, da so iz kumikov zmanjkale kokoši. Nedavno je Alojz Avber iz Bršlina našel pet kokoši v gozdu pri Žabjeku. Na UNZ, ki jo je Avber obvestil o najdbi, menijo, da so bile ukradene. Rejcem rjavih in belih kokoš sporočajo, naj si najdene kokoši ogledajo pri A/vberjevih v Bršlinu št. 40. Ni bilo mrtvih! V Sodražici so trdili, da je bilo 6 mrtvih, v Kočevju pa, da je bilo devet mrtvih, ko se je 18. maja ob 13.30 prevrnil na klanou Boncar vojaški tovornjak, na katerem je bilo 17 vojakov. V resnici so bili le trije vojaki lažje poškodovani, na avtu pa je bilo za okoli 3000 Ndin škode. V Srebrničah se je prevrnila družina 7. maja okoli 5. ure se je pri-Srebrničah prevrnil osebni avto, td ga je voail Janez Kastelic iz Srebrnič. Votznik je med vožnjo zadremal ta zapeljal na nasip, kjer se je voeilo prevrnilo na bok. Vozniku ta dvema hčerkama ni bdlo nič, žena in sta pa sto zaradi lažjih poškodb iskala pomoč v bolnišnici. Škodo so ocenili ne 4.000 N din. »Vse bom zaklal!« je 15. maja ob 19.30 govoril zelo pijani Jože Ogrinc v gostilni Rudija Pogorelca v 2i-maricah. »Zaklal bom gostilničarja, njegovo ženo in ribniške policaje, pa čeprav bom zato dobil več let zapora!« Z velikim kuhinjskim nožem je zamahnil proti gostilničarki Nežki, vendar so napadalca zbili na tla, vendar se jim ni posrečilo, da bi mu vzeli nož. Ogrinc je med tem zabodel v nogo upokojenca Jožeta Pirca iz Zimaric. Ogrinc se je napil v nekem črnem vinotoču v 2ime-ricah. Napadalca so miličniki prijavili javnemu tožilcu. Vlak jo je povozil 10. maja popoldne je šla po železniški pii po tleh; odpeljali so Jo v novomeško bolnišnico Tovornjak v obcestnem jarku 17. maja dopoldne se je pripetila prometna nesreča na čemelčevi cesti v Brežicah. Janez Kavčič-Stefani č la Brestanice se je pripeljal s tovornim avtomobilom z dvorišča brežiške bolnišnice. Po pri* bllžno 50 metrih vožnje proti Brežicam je srečal neznani osebni avtomobil, ln se mu Je hotel umakniti. Pri tem je zapeljal * 1 m globok jarek ob cesti ter ob-Btal ob betonski ograji. Voznik 90 ni poškodoval, na avtomobilu P* je škode za približno 50 Ndin: Kolesar ni pogledal, če je cesta prosta 15. maja opoldne je voall P® Oesti krških žrtev v Krškem pr°“ Drnovemu voznik tovornega avtomobila. Pri srečanju z avtobusoco Je obstal na desni strani, ker t*1" Je zapiral pot ročni voz. Za tovor-njakom Je vozil kolesar Ivan Žerjav is Trebeža. Ko Je tovornja* obstal, le kolesar hotel prebite« tovornjak prav v trenutku, ko J® naproti privozil avtobus »Izletni*®* Alojz Šinkovec lz Krškega, ki J® kolesarja zadel. Kolesarja so I dl hudih poškodb prepeljali v_bl£ ftško bolnišnico. Materialne Sl«** ' je za okrog 500 Ndin. DOLENJSKI UST LASTNIKI IN IZDAJATELJI: občinski od bon SZDL Bf*; žice, Črnomelj, Kočevje. Krško. Metlika. Novo mesto. B'0" olca, Sevnica ln Trebnje UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR; Tone Oošnik (glavni ® odgovorni urednik), Ria Bačer, Miloš Jakopec, Marjan gan, Jože Primc, Jožica Teppey ln Ivan Zoran Tehnični urednik: Marjan Moškon IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 50 P«* ‘f? starih din) — Letna naročnina 20 novih dinarjev (2000 »aru* din), polletna 10 novih dinarjev (1000 starih din): plačil* je vnaprej - Za inozemstvo 37.50 novih dinarjev (37WJ»<£ rih din) oz 3 ameriške dolarje — Tekoči račun pri j***, nid SDK v Novem mestu 521-8-0 — N ASI O V UREDNIS^ IN UPRAVE: Novo mesto. Glavni trg 3 - Poštni preaiu — Telefon *1-227 - Rokopisov In fotografil ne vračamo Tiska: Časopisno podjetje »Delo« v Ljubljani