PROBL MI Eseji 5 PROBLEMI 10/1988/ 302 LETNIK XXVI PROBLEMI 5 PULP Stvar norosti 3 Patricia Highsmith Realna identifikacija 11 Slavo] Žižek Stopnja Utehe 14 lan Fleming I. F. 24 Marcel Stefančičjr. Junakinja 29 Karen Blixen Pourquoi pas? 37 Mladen Dolar Enega za popotnico 44 Stephen King »Pozicijskost« investicija z realnostjo 54 Tadej Zupančič Odprto okno 58 »Saki« (H. H. Munro) Francosko okno 60 Mladen Dolar ' DEMOKRATIČNA REINVENCIJA Pravice človeka 62 Thomas Paine GRAŽDANSKOE OBŠČESTVO Civilna družba na Slovenskem: prva petletka 70 Pavle Gantar, TomažMastnak Sodstvo in ljudstvo 90 Gregor Golobic MOŠKI, ŽENSKE, VOJNA Specialna vojna na univerzi 92 Ali Žerdin Lepotica in zver 98 L,ynne Segal KULTURA? ZGODOVINA, VZGOJA Tie se špeglajte lenuhi per tej mali marni muhi... 107 Andrej Malnič ČRNA O MARICA Charter Traffic 111 Zdenko Vrdlovec Г ç\ Njihanje-Movie-nedonošenost 113 MihaBergant STVAR NOROSTI Patricia Highsmith Ko se je Christoper Wajjeoner. takoj ko je končal pravno šolo, poročil s Penelope, je vedel za njeno naklo- njenost do hišnih ljubljenčkov, tudi za naklonjenost njene družine je vedel. To je bilo nor- malno, imeti rad mačko ali psa je bilo del gospodinjstva. Christopher niti ni veliko mislil na naeačeno malo Pixie, belo pomeransko psičko. z bleščeče črnimi umetnimi očmi. ki je stala na lesenem podstavku z datumom njenega rojstva in smrti v kotu delovne sobe Pénelo )inega očeta, niti na puhastp oranžno in belo mačko Marmv, prav tako preparirano, ki je sei eia na tleh v drugem kotu. Živa mačka in pes sta živela v hisi Marshallovih v času, ko je delal na so- dišču, se je spominjal Christopher, toda že zdavnaj sta prišla v roke nagačevalcu živali, in zdaj sta vsak zase stala in sedela na vrhu skale v njegovem in Pennijinem suffolškem vrtu. To nista bili edini živali, ki sta, če je moč uporabiti to besedo, obljudovali vrt pri Willow Clo- su. Tu je bil še Smeltv, renčav majhen črn škotski terier, z eno dvignjeno nogo ter z agresivnim îobcem. razkrečenim z golimi zobmi, pa Jeff, irski ovčarski pes, katerega dlaka je odlično djubovala zunanjim elementom. Nekatere relikvije so bile v vrtu že več kot dvajset let. Abe- sinska mačka imenovana Riba. ime. ki ga je Pennv priskrbela iz nekega mističnega eksperi- menta, je z zeleno-rumenimi očmi bolščala iz drevesne veje, tako uslocena, kot da bo planila na vsakogar, ki bi šel po stezi pod njo. Christopher je bil že videl goste, ki so s pogledom oii- nili mačko in prestrašeno odskočili. Vse v vsem, po vrtu je bilo razporejenih sedemnajst ali osemnajst prepariranih mačk in psov ter en zajec, Petekin. Waggonerjeva otroka. Phili ) in Majorie, že dolgo odrasla in poročena, sta se vrtu prizanesljivo smehljala, toda Christop ler se je lahko spomnil časa. ko sta se pre- srašila — Majorie ni hotela, da bi njen fant videl vrt, in tedaj je bilo tam manj mrtvih ljubljen- čkov. Philip pa je pri dvanajstih poskušal na kresu zažgati Pixie, Penny ga je zalotila in pre- jel je najžolčnejšo porcijo zmerljivk v svojem življenju. Zdaj je nastopila kriza, ki sta ji pazljivo prisluškovala njuna sedanja pes in mačka. Jupiter, stari rdeči seter. in Flora, ubogljiva črna mačka z belimi tačkami. Ta dva nista bila vajena napete atmosfere v miru Willow Closa. Bolj malo sta razumela, je pomislil Christopher, da ju je poskušal zaščititi pred tem. da bi po smrti večno živela v obliki nagačencev in bila prisilje- na stati zunaj v vsakem vremenu. Kaj ne bi vsaka žival, če bi lahko izbirala, raje videla, da je 5ÒI metra pod zemljo, da razpade kot vsako meso, ko pride njen čas? Christopher je nekaj- crat uporabil ta argument, a brez uspeha. Vendar pa se je sedanji prepir vrtel okrog možnega obiska nekaj novinarjev, ki bi fotografi- rali negacene živali in predstavili Pennijin življenjsko dolg hobi. »Moji stari dragci v časopisu«, je roteče rekla Penny. »Christopher, mislim, da je to za njih 3 lepa nagrada in Times lako ali tako utegne nekaj ponatisniti skupaj z eno fotografijo iz Ispwi- škega časopisa. In kaj je slabega v tem?« »Slabo je«, je začel Christopher mirno, toda trudeč se, da bi vsaka beseda imela svojo težo, »da to pomeni poseganje v zasebnost, tako zame, kot tudi zate. Jaz sem ugleden pravni svetova- lec - še vedno hodim enkrat ali dvakrat tedensko v London. Nočem, da bi se moj zasebni na- slov širil okrog. Moji klienti in kolegi večinoma vedo le, kje me lahko najdejo v Londonu. Bi rada, da bi tu dvajsetkrat na dan zvonil telefon?« »Oh, Christopher! Kdorkoli hoče tvoj domači naslov ga lahko dobi, in ti to veš.« Christopher je stal v opečno tlakovani kuhinji, z nekaj tipkanimi stranmi obrambe v roki. na sebi je imel hišne natikače, udobne hlače in jopo. Prišel je bil iz delovne sobe, ker je mislil, da bi telefonski klic, ki ga je Pennv opravila pred nekaj minutami, utegnil biti zelena luč za no- vinarje. Toda Pennv mu je pojasni a. da ie klicala svojo frizerko v Ipswich in se dogovorila za sredo. Christopher je poskusil znova. »Pred dvema dnevoma se je zdelo, da razumeš moje stališče. Ce sem povsem odkrit, nočem, da bi moji londonski družabniki mislili, da prebivam v tako —tako čudaškem okolju.« Iskal je besedo, opustil besedo 'pošastnem", toda morda bi bila po- šastnost boljša. »Ti gledaš na vrt malce drugače, draga. Za večino ljudi, včasih vključno z me- noj, je nekoliko moreč.« Videl je, da jo je prizadel. Toda čutil je. da mora ukrepati zdaj, preden bo prepozno. »Vem, da ljubiš vse te spomine v vrtu Penny, toda če sva poštena - Philipu in Majoriji se zdijo najini stari ljubljenčki malce fantomski. In oba Marjorijina otroka, zdaj se hihitata, toda-« »Praviš, da je to samo moje veselje.« Zajel je sapo. »Pravim samo to, da nočem vrta objavljenega. Ce pomisliš na Pixie in staro Marmv , je Christopher nadaljeval z nasmehom, »ki bi se videla v časopisu takšna, kot sedaj izgledata, morda to tudi njima ne bi bilo všeč. To je prav tako poseg v njuno zasebnost.« Pennv je nervozno nategovala jopico preko hlač. »Sem že privolila novinarjem — samo dva bosta, mislim, pisec in fotograf - in prideta v četrtek zjutraj.« O, moj bog, je pomislil Christopher. Pogledal je v ženine okrogle, nedolžne oči. Res ni razu- mela. Ker ni bila v službi, je njena zbirka prepariranih in nagačenih živali, poleg pletenja, v katerem je bila precej vešča, in ki ga je poučevala na Women's Institute, postala njen glavni interes. Prihod novinarjev je na nek način pomenil prikaz njenih lastnih dosežkov, čeprav ni sama preparirala živali, strokovnjak, ki sta ga najela, je bil iz Londona. Christopher je bil je- zen in brez besed. Kako bi.lahko odvrnil novinarje, ne da bi prišlo na dan. da se prička s svo- jo ženo, ali ne da bi oba (če bi Pennv popustila izgledala kot prava trčenca. ki imata svoje ranjke ljubljenčke za tako svete, da ne bi dopustila njihovih fotografij? »To mi bo uničilo ka- riero - kar najbolj resno.« »Toda dragi, svojo kariero si naredil. Ne boriš se več. In tako ali tako si že na pol v pokoju, sam to pogosto praviš.« Njen visoki, čisti glas se je usmiljenja vredno zagovarjal, kot glas majhne deklice, ki nekaj hoče. »Šele enainšestdeset let mi je.« Christopher je potegnil trebuh vase. »Hawkins pri devetin- šestdesetih dela isto kot jaz, s tem, da se vsak dan vozi iz Kenta.« Christopher se je vrnil v svojo delovno sobo in zadnjih nekaj let svojo spalnico, ki jo je imel raje kot zgornjo spalnico in sobo za goste. Zavedal se je, da so mu stopile solze v oči, toda go- voril si je, da so to solze frustracije in besa. Rad je imel hišo, staro dvonadstropno poslopje iz rdeče opeke, vogale njene štrleče strehe, omehčane z virginijsko ovijalko. V vrtu za hišo sta imela zanimivo katalpo - na eni njenih vej je na žalost mrko sedela abesinska mačka Riba -in ljubko oblikovane dobro izhojene steze, katerih sleherno ped je Christopher poznal, pp katerih se je neštetokrat sprehajal, ko je reševal pravne probleme ali se odpočival od dela tako, da je vso pozornost posvečal rožnemu grmu ali horteziji. Navadil se je bil. da ni več opazil pošastne — da, pošastne - zunanjosti živali, ki sta jih s Pennv poznala in imela v prete- klosti. Zdaj bo vse to napadeno, izpostavljeno javnosti, da se bo íahko čudila, zelo verjetno tudi )osmehovala. Pravzaprav, ali je Penny jasno, kako nameravajo novinarji zastaviti čla- nek, ki 1)0 verjetno ena njihovih razpetin čez celo stran, ko pa so negacene živali na svoj na- čin tako fotogenične? Kdo je novinarjem Cronicla vtepel to idejo v glavo? 4 Christopher je vedel, da je en vir njegove tesnobe to, da se ni odločno postavil že pred časom, še preden je Penny vrt spremenila v grobišče. Penny je bila vedno dobra žena, v najboljšem pomenu besede. Otrokom je bila dobra mati, ničesar ni napravila narobe in v mladosti je bila zelo čedna ter je še vedno skrbela za svojo zunanjost. Moral je priznati, da je bil on tisti, ki je kaj naredil narobe. Na tisto obdobje, ko je bila Penny noseča z Marjorijo, ni rad mislil. Saj se je odrekel Louisi, mar ne? In Louisa bi bila zdaj z njim, če bi se bil ločil od Penny. Kako dru- gačno bi bilo zdaj njegovo življenje in kako neskončno srečnejše! Chrisopher si je predsta- vljal bolj zanimivo, bolj bogato izpolnjeno življenje, čeprav bi seveda nada jeval s svojo prav- no kariero. Louise je bila strastna ir\ je imela domišljijo. Ko jo je Christopher spoznal, je rav- no diplomirala otroško psihiatrijo. Ze leta preden je videl v časopisu, da se je poročila z ne- kim ameriškim zdravnikom, je Christopher prebral, da je imela zdaj visok položaj v neki ameriški instituciji za otroke. Christopher je nenadoma razločno videl Louiso, takšno, kot je izgledala takrat, ko sta imela prvi randevu pri Gare du Nord. Čakala ga je na postaji, ker je prišla v Pariz nekaj ur pred njim. Spominjal se je njenih mladih, veselih oči, svetleje modrih, kot so bile Pennijine, njenih mehkih, smejočih se ustnic, njenega glasu, okroglega klobuka, ki ga je nosila, s sivkastim rjavim vrhom in črnim krznenim robom. V spomin si je lahko priklical vonj njenega parfu- ma. Pennv e afero odkrila in ga prepričala, da ji je napravil konec. Pennv je afero odkrila in ga prepriča a, da ji je napravil konec. Kako ga je prepričala? Christopher se ni mogel spomni- ti Pennijinih besed, prav gotovo pa to niso bile grožnje ali izsiljevanje. Toda strinjal se je, da bo pustil Louiso — in nekaj takega ji je pisal, nato pa se je zgrudil v posteljo, tako izčrpan kot obupan, in tako nesrečen, da je bilo to zgrudenje simbol samomora, ter da je kljub vsemu ve- sel, da se ni ustrelil, ampak samo dva dni preživel v postelji. Tega dne je ob večerji Pennv pripomnila nekaj glede njegovega slabega apetita. »Da, žal mi je«, e odvrnil Christopher, poigravajoč se z ovčjo zarebrnico. »Predpostavljam, da bi to prav tako lahko pojedel stari Jupiter.« Christopher je gledal psa, kako nese zarebrnico na svoje staro prehranjevalno mesto v kotu kuhinje, in si mislil: še leto ali dve in Jupiter bo stal v vrtu, mogoče na treh nogah, za vselej v joložaju, kot da teče. Christopher je trdno upal, da ne bo živ in tega videl. Stisnil je zobe in jolščal v vznožje kozarca za vino. ki ga je vrtel med prsti. Niti vino ga ni razvedrilo. »Christopher, žal mi je zaradi novinarjev. Poiskali so me in me nagovarjali. Pojma nisem ime- la, da te bo to tako razburilo.« Christopher je imel občutel^, da ne govori resnice. Po drugi strani pa, Penny ni bila hinavska. Odločil se je, da bo tvegal. »Se vedno bi lahko odpovedala, ali ne? Reci jim, da si se premislila. Mene ti, upam, ne bo treba omenjati.« Penny se je obotavljala, nato je zmajala z glavo. »Enostavno nočem odpovedati. Rada imam svoj vrt. To je način, kako ga lahko delim - s prijatelji in z ljudmi, ki jih niti ne poznam.« Najbrž je imela v mislih pisma tujcev, ki bi pisali, da se bodo lotili enake metode preparira- nja svojih ljubi enčkov v njihovih hišah in vrtovih — bog ne daj — in spraševali po imenu nju- nega nagačeva ca živali? In tako je Christopherjeva volja otrdela. To bo moral prenesti in prenesel bo to kot mož. Niti zdoma ne bo odšel, ko bodo tu novinarji, ker bi bilo to straho- petno, toda pazil bo, da ne bo na nobeni fotografiji. V sredo, bil je prijeten in sončen dan, ni niti pomolil noge na vrt. To ga je ugonabljalo. Bo- hotne rože, mehko upogibajoča se vrba, dehteče zelenkasto obarvana v sončni svetlobi, so bile videti kot kulise, čakajoče na preklete novinarje. Njegovo delo, veliko dela, je napravilo vrt tako lep, sedaj pa bodo vulgarneži gazili po jegličih, mačehah, ko bodo hodili ritensko in stopali v stran za svoje neumne fotografije. V Christopherju je nekaj naraščalo, želja, da bi udaril nazaj tako novinarje kot Penny. Najraje bi zbombardiral vrt, toda to bi verjetno uničilo tako rastlinje kot tudi del hiše. Absurd! Toda v njem je vrel neznosen gnev. Celo skozi kuhinjsko okno se je levo od katalpe videla Pixijina bela dlaka. Rjavo bel škotski ovčar Doggo je bil na kamniti podlagi poleg vrtnega zidu še bolj opazen. Christopherju je uspelo, da ju je nekako izrezal iz svojega vidnega polja - do danes. Ko je popoldne Penny odšla k frizerju — ponjo je prišla prijatelji.ca Beatrice, ki je obiskovala istega frizerja — je Christopher vzel avto iz garaže in se precej na slepo odpeljal proti severu. 5 česa podobnega doslej še ni napravil. Potrata bencina, bi si bil mislil v običajnih okoliščinah, saj ni imel s seboj niti nakupovalnega listka. .Misli so se mu ustavile ob Louisi. Louisa — ime. ki se ga je že leta izogibal izgovoriti, ker ga je tako bolelo. Zdaj mu e bolečina prijala, kot da bi imela razjasnjujočo moč. Louisa v^vrtu, to je Penny potrebovala, da se ji bo povrnil spomin na to. za kaj vse pri preteklosti gre. Ce je že katero živo bitje bilo vredno prepariranja, potem je bila to Louise. Penny jo je srečala enkrat na zabavi v Londonu, ko je afera še tra ala in je nekaj zaslutila ter to kasneje omenila Chrisopherju. Nekaj mesecev kasneje je odkri a njego- ve tri fotografije Louise - če naj bo pošten do Pennv. ni vohljala okrog, ampak je iskala man- šeto, za katero je Christopher dejal, da jo je izgubil nekje v predalniku. Torej Christopher -to je dekle, ki je bilo na zabavi, ali ne? je dejala Bennv. in tedaj je moralo )riti na dan, da se še vedno videvata. Z nosečo Penny se Chrisopher ni bil sposoben boriti za Louiso. Tudi to si je očital. Christopher je zavil proti Burv St Edmondsu. k veliki veleblagovnici, in je v bližini našel prostor'za parkiranje. Napolnjevala ga je neobičajna samozavest, da bo dosegel to, kar hoče, da bo šlo vse gladko. Ko je stopal proti vhodu, je gledal v izložbe: poletna ob ačila na visokih razkošnih manekenkah z meseno obarvanimi nogami in z neumnimi nasmeški ali enako na- umnimi šobami ter s tako razsprostrtimi rokami in nogami, kot da bi govorile »poglej me!«. To ni bilo ravno tisto, kar je hotel. Nato je zagledal njo - plavolaso dekle, sedeče za majhno belo okroglo mizo. v valoviti temno modri bluzi, precej podobni mornarski srajci, temno modrem krilu in s črnimi čevlji iz lakastega usnja. .Na mizi pred njo je stal prazen rebrast ko- zarec, okrog nje pa umetni moški, bosi in nagnjeni nazaj, v belih bombažnih hlačah, bodisi zgoraj brez ali pa v progastih belo-plavih suknjičih. »K e bi lahko našel poslovodjo?« je vprašal Christopher, toda od proda alke je prejel tako ne- do očen odgovor, da se je odločil nadaljevati bolj naravnost. Vdrl je v skladišče poleg izložbe, v kateri je bilo dekle. Pet minut kasneje je imel, kar je hotel, in mladi aranžer izložb, po imenu Jeremv - in še ne- kaj, mu jo je celo nesel v avto. dekle v temno modri opremi brez klobuka in z zelo neživimi, slamnato ravnimi rumenimi lasmi. Christopher je ponudil polog v višini stotih funtov za enonočno najemnino, polovico naj bi dobil nazaj, ko vrne lutko in obleke nepoškodovane, za spodbudo pa je potisnil še deset funtov fantu v roko. Ko je posadil lutko na zadnji sedež, se je Christopher vrnil v trgovino še po klobuk. Našel je bolj ali manj to. kar je iskal, okrogel klobuk, obšit s črnim velurjem namesto s krznom in vrh je bil bel in ne sivkasto rjav, toda podobnost z Louisinim klobukom na fotografiji, za ka- tero je bil prepričan, da se jo Penny spominja, e bila zadostna in je dovolj bodla v oči. Ko se je vrnil k avtu. je majhen otrok radovedno gledal manekenko. Christopher se je prijazno na- smehnil, previdno zagrnil postavo z pogrinjalom ki je bilo namenjeno Jupitrovim tacam, da ne bi mazal zadnjega sedeža, ko so ga vozili k veterinarju po injekcije proti artritisu) in odpe- ljal. Nekaj časa se je počutil nekoliko tesno in upal je, da se je Penny odločila za čaj pri Bea- trici, namesto pri njiju. Imel je srečo. Penny še ni bila doma. Ko se je prepričal o tem, je skozi zadnja vrata prenesel lutko iz avta v hišo. Postavo je )osadil na svoj sto pred mizo in se za nekaj sekund prepustil vznesenosti in domišljiji - predstavljal si je. da to Je Louise, mlada in zaobljenih lic. da bi ji lahko kaj rekel in bi odgovorila. Toda dekletove oči, čeprav okrogle in plave, so bile popolno- ma prazne. Le njene ustnice so se smehljale v precej odsotni, toda odločni krivulji. To je Chrisopherja na nekaj spomnilo, in hitro je odšel v zgornje nadstropje ter vzel najsvetlejšo rdečo šminko, ki jo je lahko našel med mnogimi na Pennijini toaletni mizici. Nato se je spet vrnil dol in previdno, trudeč se, da bi umiril roko, ki mu je trepetala kot še nikoli doslej, raz- širil zgornjo ustnico in znižal spodnjo natanko na sredini. Navzgor obrnjeni rdeči kotički ustnic so bili izredni. Tedaj se je zaslišal zvok avtomobilskega motorja in nekaj sekund kasneje loputanje vrat, gla- sove, in iz tona je lahko razbral, da se Pennv poslavlja od Beatrice. Christopher je naglo posa- dil lutko v zadnji kot svoje delovne sobe in postavo v celoti prekril s posteljnim pregrin alom s kavča. Kakorkoli že. Penny ni skoraj nikdar pogledala v njegovo delovno sobo. razen kadar e potrkala na vrata, da bi ga poklicala k čaju ali obedu. Tudi torbo s klobukom je Christop- ler položil pod pregrinjalo. Penny je bila videti še posebno lepo sfrizirana in je bila ostanek popoldneva ter zvečer dobro razpoložena. Christopher se je vedel vljudno, toda na svoj način je bil tudi on dobro razpolo- 6 : žen. Razmišljal je. ali naj postavi Louisino podobo ven ta večer ali zgodaj naslednjega dne. Zvečej- bi utegnil Jupiter bevskati, ker v tem letnem času spi zunaj, v svoji uti poleg zadnjih vrat. Ce opolnoči ne bi spal, bi se lahko sprehodil po vrtu in utišal Jupitra, toda če bi nosil velik predmet in zganjal hrup, ko bi ga pravilno nameščal, bi neumni pes kaj lahko bevskal še naprej, ker je bil ponoči privezan. Christopher se je odločil za zgodaj naslednjega jutra. Penny se je kmalu umaknila, veselo zagotavljajoč Christopherju, da bo jutri »vse tako hitro mimo«, da ne bo niti vedel, da se je zgodilo. »Rekla jim bom, naj bodo zelo previdni in naj ne hodijo po cvetličnih gredah.« Dodala je, kako misli, da je glede vsega zelo potrpežljiv. V svoji sobi je Christopher komaj kaj spal. Ob vsaki uri je ki ub precejšnji oddaljenosti slišal slabotne udarce vaške ure vse do štirih, ko so se na oknu pokazali prvi znaki svitanja. Chri- stopher je vstal in se oblekel. Louiso je spet posadil za mizo in vadil pravilno nameščanje klobuka v eleganten nagib. Iztegn ena podlaket, brez kozarca med prsti roke. je bila videti pripravna za držanje cigarete, in Cnristopher bi bil tja namestil eno neprižgano, le da Penny ni kadila in v hiši ta hip ni bilo nobene cigarete. A tudi tako je bilo v redu, ker je roka izgle- dala, kot da bi Louise nekomu pomignila, kot da je pravkar zaklicala neko ime. Christopher je segel po črnem polstenem peresu in očrtal obe njeni plavi očesi. To! Zdaj so njene oči res izstopale in zunanja kotička sta se rahlo obrnila navzgor, oponaša- joč krivino njenih ustnic. Christopher je še vedno s posteljnim pregrinjalom pregrnjeno postavo odnesel skozi zadnja vrata. Vedel je, kje naj bi stala, na kamniti polici v evi polovici vrta. ki jo je precej zakrival lovor. Jupitrove oči so se za hip srečale z njegovimi, pes, je spal s prednjimi tacami in gobcem na pragu svoje lesene ute, toda ni se trudil z dviganjem glave. Christopher je s pregrinjalom očistil polico, nato nanjo nežno posadil Louiso ter podstavil kamen pod enega njenih laka- stih čevljev, ker se čevelj ni povsem dotikal tal. Noge je imela prekrižane. Bila je videti očar- ljiva — mnogo bolj očarljiva kot dolgodlaki pekinški psiček Mao—Mao, ki je iz listja kukal proti levemu delu police, z obrazom obrnjenim nasproti majhni jasi, kot da jo strazi. Mao— Maov jezik, ki je za skoraj dva palca molel iz gobca, in ki ga je iz bogsigavedi cesa izdelal na- gačevalec, je izgubil svojo rožnato barvo in je nil zdaj bolestne barve mesa. k nekega razloga je bil Mao-Mao vedno najljubša tarča njegovih in Pennijinih psov, tako da je njegov kožuh izgledal prav bedno. Toda Louise! S svojim klobukom in v svoji valoviti mornarski opravi je bila videti fantastič- no čedna, njene vesele oči so bile usmer ene proti dostopu v kotiček, kjer je sedela. (Christop- her se je zadovoljno nasmehnil ter odše nazaj v svojo sobo. kjer je trdno zaspal, dokler ga ni ob osmih Penny zbudila s čajem. Novinar in fotograf sta bila najavljena ob 9''" in bila sta točna, v umazanem sivem volkswag- nu. Penny je odsk do sprednjih stopnic, da ju sprejme. Dva mlada moška, je opazoval Chri- stopher iz dnevne sobe. izgledala sta še bolj zanemarjeno kot je predvideval, eden v majici oblike črke T in drugi v puloverju s spodvitim ovratnikom ter oba v kavbojkah. Gospoda iz tiska, resnično! Christopher e imel dva razloga, mu je zagotavljal njegov pravni um, da se pridruži družbi v vrtu: ni hote izpasti kujav ali morda fizično nemočen, saj sta novinar a vedela, da e Penny poročena in s kom, prav tako pa je hotel biti priča odkritju Louise. Tako je potem, ko sta se mu novinarja predstavila, stopil na vrt poleg hiše. »Jonathan, poglej!« je vzkliknil moški brez fotoaparata, čudeč se velikemu Jeffu, irskemu ov- čarskemu psu. ki je stal na desni strani vrta. »To morava ujeti!« Toda njegovi vzkliki so po- stali še bo j razburjeni, ko je izvohal staro Pixie, katere podoba ga je spravila v navdušen smeh. Fotograf je tu in tam sprožil majhen kompakten aparat, ki je zabrnel in škljocnil. Nagačene živali so bile res vsepovsod ia.so mnogo bolj izstopale kot vrtnice in potonke. »Kdo vam je opravil to strokovno delo, ga. Waggoner? Imat kaj proti, da nam to poveste? Ne- kateri naši bralci bodo morda začeli z istim hobijem.« »Oh. to je več kot hobi«, le začela Penny. »Je način, kako obdržiš svoje drage živalce pri sebi. Tako občutim, ko me obkrožajo njihove oblike - ne trpim tako kot drugi ljudje, ki svoje lju- bljenčke pokopavajo v vrtovih.« 7 »To je komentar, ki ga hočemo«, je dejal novinar, pišoč v svojo beležnico. Jonathan je zdaj raziskoval vznožje vrta. Christopher se je spomnil, da se zadaj na desni pred češminovim grmom nahaja sledni pes po imenu Jonathan, toda bodisi, da ^a Jonathan ni vi- del, ali pa je dajal prednost bolj privlačnim živalim. Fotograf se je približal Louisi. a je še vedno ni opazil. Nato je, osredotočen na Ribo, mačko v katalpi, stopil nazaj, skoraj padel, in ko je lovil ravnotežje, se je ozrl nazaj in se še enkrat ozrl. Penny je pravkar razlagala novinarju: »G. Taylor naredi njihove kožuhe posebno vodoodpor- ne s sprejem . . л »Hej, Mikel — Mike, poglej!« V drugem Mike je bil predirljiv zvok osuplosti. »Kaj zdaj?« je smeje vprašal Mike, približujoč se. »Mao—Mao«, je rekla Penny in jima sledila v svojih srednje visokih petah. »Bojim se, da ni v najboljšem -« »Ne, ne, postava. Kdo je to?« je vprašal fotograf z vljudnim nasmeškom. Pennijin strmeč pogled je iskal in našel, kar je kazal fotograf. »Oh! - Oh, moj bog! Nato je globoko zajela sapo in zakričala kot sirena ter si pokrila obraz z rokami. Jonathan jo je ujel za roko, ko se je zamajala. »Ga. Waggoner! Je kaj narobe? .Ničesar nisva poškodovala. - To je vaša prijateljica - predpostavljam?« »Nekdo, ki ste ga imeli zelo radi je vprašal Mike v ganljivem tonu. Pennv je bila videti kot pretepna. in za nekaj sekund je Christopher užival v tem. Tu je bila Louise v vsem svojem sjaju, mlada in čedna, gotova vase. gotova vanj. poslastica v njunem vrtu. »Penny, skodelico čaja?« je vprašal Christopher. Pospremili sojo skozi zadnja vrata v kuhinjo. Christopher je pristavil kotliček. »To je Louise!« je zastokala Penny s srhljivim glasom in se naslonila nazaj v bambusovem stolu, njen obraz je bil bel. »Nekdo, za katerega ni hotela, da ga fotografiramo?« je vprašal Jonathan. »Prav gotovo, da ne. bomo.« Se preden je Christopher lahko nalil prvo skodelico čaja, je Mike dejal: »Mislim, da bi bilo bo- lje poklicati zdravnika, vi ne, G. Waggoner?« »D-da, morda.« lahko bi rekel Pennv kaj tolažilnega, se je zavedal Christopher - da je to mis- lil kot šalo. Toda ni. In Penny je bila v stanju onstran možnosti, da bi slišala karkoli od ko- garkoli. »Zakaj je bila tako presenečena?« je vprašal Jonathan. Christopher ni odgovoril. Napotil se je proti telefonu in .Mike je odšel za njim. ker je imel te- lefonsko številko zdravnika v Ipswichu za primer, da krajevni zdravnik ne bi bil dosegljiv. Toda prekinil ju je Jonathanov klic, hotel je. da mu pomagata spraviti Pennv na zofo ali ka- morkoli, kjer bi se lahko ulegla. Vsi trije so jo odnesli v dnevno sobo. Nadih rdečila na njenih licih je na oledem obrazu kričeče bil v oči. »Mislim, da je srčni napad«, je dejal Jonathan. Krajevni zdravnik ie bil dosegljiv, ker je bolniška sestra vedela, pri kom je ta hip na obisku in menila je. da lahko prispe približno v petih minutah. Medtem je Christopher pokril Penny z odejo, ki jo je prinesel iz gornjega nadstropja in spet pristavil vodo za termofor. Zdaj je Penny dihala skozi razprte ustnice. »Ostala bova, dokler ne pride zdravnik, razen, če želite, da jo odpeljeva naravnost v bolnico v Ipswich,« je rekel Jonahan. »Ne - hvala. Ker je zdravnik že na poti je morda pametneje, da ga počakamo.« Dr. Dowes je kmalu za tem prispel, izmeril Penny pulz in ji takoj dal injekcijo. »Da, srčni na- 8 pad je in najliolje. da gre v bolnico.« Odšel je k telefonu. »Ce je le mogoče, g. Uaggoner«. je rekel Jonathan, bi se rada jutri zjutraj vrnila, ker danes nisem napravil \;seh fotografij, ki jih potrebujem da izberem med njimi, ^jstanek današnjega dneva imava zaseden, cez nekaj minut imava nekje zakazan zmenek. - Ce bi nama dovolili spet okrog pol desetih, potrebujeva le še pol ure.« Chrostopher je takoj pomislil na Louiso. Doslej je še nista fotografirala, hotel pa je. da jo. in bil je prepričan, da o bosta. »Da seveda. Jutri ob 9"'. Ce me slučajno ne bo tukaj, lahko upo- rabita stranski vhod v vrt. Vrata niso nikoli zaklenjena.« Cim sta se odpeljala, je prispel bolniški avto. Dr. Dowes ni vprašal, če se je kaj zgodilo, da je Penny doživela tak šok. toda vzrok je pripisal novinarjem — seveda je vedel za nagačene živa- li v vrtu — in pri[)omnil nekaj v smislu, da je moralo biti razburjenje ob kazanju njenih starih ljubljenčkov javnosti prevelik pritisk za njeno srce. ^»_Дli naj grem z njo?« je Chrisopher vprašal zdravnika, ne da bi si to vsaj malo želel. »Ne, ne g. Waggoner, res ni potrebno. Cez kakšno uro bom poklical v bolnico, nato pa bom poklical vas.« »Toda kako nevarno je njeno stanje?« »»Zaenkrat še ne morem reči, toda mislim, da je veliko možnosti, da se izvleče. Nobenega po- dobnega napada doslej.« Bolniški avto je odpeljal in za njim dr. Dowes. (^ristopher se je zavedel, da mu ne bi bilo mar. če bi Pennv šok. ker je videla Louiso, ubil. Do dejstva, da je to minuto visela med življe- njem in smrtjo, se je počutil nenavadno otopelega. Jutri, pa najsibo Penny mrtva ali živa, se bosta novinar in fotograf vrnila in slikala Louiso. Kako bo Penny, če bo/ivela. pojasnila po- dobo mlade ženske v svojem vrtu? Christopher se je ner\ozno zasmejal. Ce Pennv umre ali če ne umre, še vedno lahko pokliče Ipswiski Cronicle in reče, da bi bil, v teh okoliščinah, ko je njegova žena zaradi publicitete pretrpela tak emocionalni udarec, hvaležen, če bi se članku odrekli. Toda Christ()|)her ni hotel tega. Hotel je Louisino sliko v časopisu. Bosta njegova otroka Philip in .Marjorie zasumila Louisino identiteto ali vlogo? Christopher si ni mogel predstavljati kako, - saj nikoli nista niti slišala izreči Louisinega imena, je pomislil, nikoli nista videla one fotografije, ki jo je tako skrbno varoval, dokler ga ni Penny prosila, da jo uni- či. Iz tega pa, kar so si mislili njuni prijatelji in sosedje, naj sami potegnejo svoje zaključke. Christopher si je nalil še malo čaja, odnesel Pennijino še ne prazno skodelico iz dnevne sobe in si nesel čaj v delovno sobo. Imel je za opraviti še nekaj dela za londonsko pisarno in moral jih je poklicati do petih popoldne. 01) dveh je zazvonil telefon. Bil je dr. Dowes. »Dobre novice.« je dejal zdravnik. Lepo se bo izvlekla. Infarkcija, in v bolnišnici bo morala ležati vsaj še deset dni. toda jutri jo lahko obiščete . . .« (Chrisopher se je ob novici počutil potrtega, čeprav je rekel prave stvari. Ko je odložil slušal- ko, v grozljivi ujetosti med fantazijo in realnostjo, si je rekel, da mora glede matere takoj ob- vestiti .Marjorijo in jo prositi, da pokliče Philipa. To je tudi storil. »Zveniš obupno potrto, oče,« je rekla Marjorie. »Konec koncev bi bilo lahko huje.« Spet je rekel prave stvari. Marjorie je dejala, da bo poklicala brata, in morda bosta lahko v nedeljo oba prišla. Ob štirih je Christopher lahko poklical svojo pisarno in se z Hawkinson pogovoril o strategi- ji, ki jo je izdelal za njihovega klienta. Hawkins je pohvalil njegove predloge in ni pripomnil, •da Christopher zveni potrto, niti ni Christopher omenil svoj žene. Do konca dne Christopher ni poklical dr. Dawesa ali bolnice. Penny se bo vrnila, to je bilo dejstvo in poglavitna stvar. Kako bo to prenesel? Kako bi lahko vrnil lutko - Louiso — v vele- blagovnico, kot je bil obljubil? Louise ni mogel vrniti, enostavno ni ttiogel. In Pennv jo uteg- ne raztrgati na koščke, ko se ji s[)et povrnejo moči. Christopher si je nalil scotcha, ga srknil čistega in čutil, da mu je dobro del. Pomagal mu je, da je zbral misli. Odšel je v svojo sobo in napisal Jeremiju Rogersu, aranžerju izložb, ki mu je dal svojo posetnico v blagovnici v Bur\- 9 10 St Edmondsu kratko pismo, v katerem je pojasnil, da zaradi okoliščin, ki niso odvisne od njega, ne more osebno vrniti sposojene manekenke, toda lahko pridejo ponjo na njegov na- slov, za dodatne težave pa lahko zasežejo njegov depozit. Pismo je vrgel v nabiralnik na prednjih vratih. Christopher se je odločil. Kar zadeva otroka, bosta presenečena, in čemu hi tudi lahko to pri- pisala? Pennijinem stanju ne. ker je bila na tem. da bo ozdravela. Naj jima Pennv [)ojasni. si je mislil, in spil še en kozarec. Pijača je bila del njegovega načrta, in ker je ni bil vajen, je hitro začutil njeno olajšujočo moč. Odšel je po stopnicah navzgor v kopalnico, do omarice za zdra\ ila. Penn\ je imela vedno ne- kaj manjših pomirjevalnih tablet in morda tudi kakšno večjo. Christopher je našel štiri ali pet majhnih stekleničk, ki bi lahko ustrezale njegovemu namenu. Nekatere morda že presta- re, toda saj je vseeno. Pogoltnil je šest ali osem tablet, jih splaknil s scotchem in vodo ter ol) tem mislil na nekaj drugega — na svoj izgled — da mu misel na vse tablet ne bi izzvala hridia- nja. Pred ogledalom sfiodaj v hodniku si je (Christopher počesal lase. nato je oblekel svojo najbolj- šo suknjo, precej nov tvid. in še na[)rej jemal tablete z več scotcha. Prazne stekleničke je brezbrižno odvrgel med odpadke. Mačka Flora ga je začudeno pogledala, ko se je opotekel proti servisni mizi in padel na eno koleno. (Christo[)her je spet vstal in |)remišljeno nahranil mačko. Kar zadeva Jupitra, si lahko privošči en obrok manj. »Miav,« je rekla Flora, kot vedno, kakor neke vrste hvala, preden je planila na hrano. Nato se je (^ristO[)her odpra\ il. o|)rijemajoč se vratnih )odbojev. in se skoraj vlekel |io stop- nicah navzdol do vrtne steze. Samo enkrat je padel, prec en je dosegel svoj cilj. potem pa se je nasmehnil. Louise. če[)rav nejasnih obrisov, je sedela z enakim dostojanstvom in samozaves- tjo. Bila je živa! Nasmihala se mu je v |)Ozdrav. Louise, je rekel glasno in se s teža\ zgodbi npr. The hiving Daylights, The Property of a Lady), V skrajni liniji pa so uporabili zgolj naslov in nie vec npr. Oäopussy .Tudi \ seh dvanaj- st »Ijondovskih romanov so filmsko že obdelali Thunderhall celo že dvakrat: drugič kot Never Say Never Again pa čeprav ze od The Spy Who Loved Me 197? naprej noben film ni imel vec kake prave ali pa neposredno zveze z ustrezno literarno pred ogo«. In vendar se bondi- ana« ne bo še tako kmalu končala, saj je že leta 1968 Robert .Markham psevdonim Kingsleva .4misa) napisal — pač v dogovoru z dediči — bondovski roman Colonel Sun, medtem ko je leta 1981 stekla nova bondovska serija izpod peresa Johna Gardnerja n\>r. Licence Renewed, For Special Services, Icebreaker, Role of Honour, Nobody Lives For Ever ipd. - vse v dogo\ oru z založbo Glidrose, ki je bila ustanovljena le zato, da bi skrbela za »literarnega Bonda: ргал tako je bila ustanovljena filmska družba Eon Productions le zato, da bi skrbela za filmskega Bonda . Prva Flemingova zbirka »novel« je izšla leta 1960. nosila je'naslov For Your Eyes Only, vsebo- vala pa je pet engt: From a View To a Kill, For Your Eyes Only, Risico, The Hildebrand Rarity in Quantum of Solace. Stiri zgodbe so filmsko že izkoristili, vendar spet tako. da so jih kombinirali z drugimi zgodbami npr. Risico, For Your Eyes Only ali pa tako. da so iz njih |)otegnili le kak tematski sklop npr. From a View To a Kilt, v skrajni liniji pa so naslov zgodbe uporabili za ime kakega »objekta« npr. The Hildebrand Rarity . Filmsko niso potemtakem do sedaj obdela- li le ene Flemingove zgodbe -Quantum of Solace, to [)a se vsiljuje se toliko bolj. ker bi lahko iz- koristili vsaj njen naslov ali pa bi ga uporabili kot ime tega ali onega »objekta«, tajne opera- cije« ipd., a tega niso storili. Druga zbirka Odopussy je, kot smo rekli, izšla post-humno, kar pomeni, da njen izid ni bil v ničemer pogojen s Flemingovo »avtorsko odločitvijo«, prav narobe pa e bil izid pr\c zbirke »novel« (For Your Eyes Only) rezultat Flemingove »zavestne« oz. »avtorske odločit\e . Ta pr\a zbirka Flemingovih »novel« je prekinila radikalni in monolitni kontinuum. k¡ ga je t\Vi čvekate kar naprej in če bi za trenutek umolknili, bi lahko vsi skupaj premislili zadevo.« »>Kaj je s tem mestom, s tem Jerusalem's Lotom?« je vprašal. »»Kakoto, da je bila cesta zame- tena? In nobene luči nikjer?« Bekel sem: »»Jerusalem's Lot je pogorel pred dvema letoma.« »>In ga niso več obnovili?« Pogledal je, kot da ne verjame. »»Vse tako kaže,« sem rekel in pogledal Тоокеуа. »In kaj bomo zdaj?« »»Tam ju ne morem pustiti,« je rekel. Stopil sem bliže k njemu. Lumley jç šel k oknu in pogledal ven v snežno noč. »»Kaj če so ju dobili v kremplje?« sem vprašal. »»Tudi mogoče,« je rekel. »>A tega ne moremo vedeti zatrdno. Jaz imam na polici Sveto pismo. Nosiš še svojo papeško značko?« Potegnil sem križec izza srajce in mu ga pokazal. Rodil sem se kot kongregacionist in bil tudi vzgojen v tej veri, vendar vsi. ki živimo okrog Lota nosimo kaj s sabo — križec, znamenje svetega Krištofa, rožni venec, nekaj pač. Kajti pred dvema letoma je bilo z Lotom v enem sa- mem grozljivem oktobru konec. Včasih ob poznih večerih, ko je bilo okrog Tookeyjevega og- njišča zbranih le nekaj običajnih gostov, so si pripovedovali o tem. In kjer je dim, tam je tudi ogenj. Skratka, v Lqtu so ljudje začeli izginjati. Najprej le par. potem že nekaj več. naposled že kar lepo število. Šole so zaprli. Mesto je bilo večji del leta prazno. Ja. par ljudi se je že vse- lilo - povečini norci zmešani, ki niso bili doma iz .Maina, tako kot tale primerek tu - ker so jih najbrž pritegnile nizke cene zemljišč. Vendar niso bili dolgo. Večina se jih je odselila me- sec ali dva po tistem, ko so se priselili. Ostali ... no ja, so izginili. Potem je mestece pogorelo do tal. Bilo je ob koncu dolge in suhe jeseni. Računajo, da je začelo goreti pri Marstenu na griču, ki gleda na avenijo Jointner, nihče pa ne ve, kako e izbruhnil ogenj, še danes ne. Požar je neustavljivo divjal tri dni. Po tistem so se stvari za nekaj časa popravile. In potem se je za- čelo znova. Enkrat samkrat sem slišal omenjati »vampirje«. Prismuknjeni šofer Richie Messina, ki je s tovornjakom prevažal sadno kašo, je bil tistega večera pri Tookevju in ga je imel že kar nekaj pod kapo. »Jezus Kristus,« je grmel ta neustavljivec s svojima dvema metroma in čez, v vol- nenih hlačah, karirasti srajci in usnjenih škornjih. »A se vsi tako prekleto bojite povedati na glas? Vampirji! Na to mislite vsi skupaj, drži? Kakor kup smrkavcev, ki jih je prestrašil kino! A veste, kaj je v tistem Jerusalem's Lotu? A hočete, da vam povem? A hočete, da vam povem?« »Ja, le povej, Richie,« dé Тоокеу. V baru je vse potihnilo Slišati je bilo pokljanje ognja in od zunaj pridušen šum novembrskega dežja, ki je lil v noči. »Na dan z besedo.« »Tam doli je čisto navadno krdelo podivjanih psov.« nam je naznanil Richie Messina. »To je. da veste. To in kup starih bab, ki imajo rade kakšno dobro storijo o strahovih. Veste kaj, za osemdeset komadov grem in prebijem noč v tistem, kar je ostalo od hiše strahov, ki se je vsi tako bojite. .No, kaj pravite na to? Bi kdo položil denar?« Pa nihče ni maral. Richie je bil gobezdalo in pijandura in nihče ne bi potočil za njim niti sol- ze, vendar pa tudi nikomur ni bilo do tega. da bi se možakar odpravljal v Jerusalem's Lot, ko se spusti noč. 47 i »Jebite se vsi skupaj,« dé Richie. »V prtljažniku svojega ševija imam petinštiridesetko, z njo uženem vse živo v Falmouthu, Cumberlandu ali pa v Jerusalem's Lotu. In prav tja grem zdaj- le.« Zaloputnil je vrata za sabo in neka casa nihče ni zinil besedice. Potem se oglasi Lamont Непгл. čisto potiho: Tole bo zadnjikrat, da smo videli Richieja Messine. Sveti bog.« In La- mont, ki so ga od malih nog vzgajali za metodista, se je prekrižal. »Streznil se bo in si premislil,« je rekel Тоокеу a zvenelo je nelagodno. »Preden zaprem, bo nazaj in se bo delal, da se je samo šalil.« A to pot je imel Lamont prav. kajti Richieja nismo videli nikoli več. Njegova žena je rekla prometnim policajem, da je po njenem šel na Florido, da bi dal pod nos odkupnemu podjetju vendar ji je bilo resnico mogoče razbrati iz oči - vnetih, prestrašenih oči. Kmalu po tistem se je odselila na Rhode Island. Morda je mislila, da bo Richie neke temne noči prišel za njo. In če mene vprašate, ne bi ravno trdil, da ni tega tudi zares storil. Zdaj je Tookev strmel vame in |az sem strmel vani, medtem ko sem si spravljal križec nazaj za srajco. V svojem življenju se se nisem počutil tako star in tudi tako prestrašen ne. Тоокеу je spet rekel: »Ne moremo ju kar pustiti tam, Booth.« »Ja. Saj vem.« Se za trenutek sva se gledala, potem je stegnil roko in me stisnil za rame. >Ti si fejst dedec, Booth.« Bilo je dovolj, da mi je dalo korajže. Ko si enkrat čez sedemdeset, se namreč zdi, da ljudje pozabljajo, da si dedec - ali da si sploh kdaj bil. Tookev je šel k Lumlevju in rekel: Imam sconta s pogonom na vsa štiri kolesa. Ga bom spravil iz garaže.« »Za božjo voljo, človek, zakaj niste tega prej povedali?« Hipoma se je obrnil od okna in se jez- no zastrmel v Тоокеуја. »Zakaj ste se celih deset minut vrteli kakor mačka okrog vrele kase?« Тоокеу je rekel zelo blago: Gospod, zaprite lepo gobec. In če ga boste že prav morali odpre- ti, se spomnite, kdo je pravzaprav zavil na nespluženo cesto sredi takega svinjskega meteža.« Ze se je pripravljal, da bo nekaj rekel, pa je utihnil. Temna rdečica se mu je dvignila v lica. Тоокеу je odšel ven. da spravi sconta iz garaže. Zatipal sem pod pultom za njegovo kromira- no čutaro in nalil žganja vanjo. Sodil sem, da bi ga utegnili še potrebovati, preden bo ta noč mimo. Mainski snežni vihar-ste ga že kdaj izkusili? Sneg se usiplje tako gosto in na fino, da je videti in slišati kot pesek, ko udarja ob stranice av- tomobila ali vlačilca. Dolgih luči vam ne kaže uporabljati, ker se odbijajo od snega in ne vidi- te tri metre pred sabo. S kratkimi morda pet metrov. Ampak sam sneg - naj še bo. Vetra, vetra pa ne maram, ko se dvigne in začne tuliti, vrtinčiti sneg v stotere spačene leteče oblike in se oglašati kot vse sovraštvo in bolečina in strah tega sveta. V goltancu vetra, ki žene snežni vihar, je smrt, bela smrt - in morda še nekaj več kot smrt. Niti glasu ne slišite, kadar ste lepo odeti in na toplem v svoji postelji, ko so polkna zapahnjena in vrata zaklenje- na. Je pa zato toliko huje, če ste v takem na vožnji. In mi smo vozili nikamor drugam kot proti Jerusalem's Lotu. »Se ne morete malo bolj podvizati?« je vprašal Lumley. Rekel sem mu: »Za človeka, ki je prišel napol zmrznjen pod streho, se nekam vražje trudite, da bi se spet znašli peš na cesti.« Maščevalno, uničujoče me je pogledal in potem ni rekel nobene več. Pomikali smo se po av- tocesti z enakomernimi petindvajsetimi miljami na uro. Bilo je skoraj nemogoče verjeti, da je Barry Larribee pred dobro uro splužil ta pas: čez je napadlo novih pet centimetrov in kopi- čili so se zameti. Močni sunki vetra so pozibavali sconta na vzmeteh. Žarometi so osvetljevali vrtinčasti beli nič pred nami. Srečali nismo niti enega samega avtomobila. Kakšnih deset minut zatem je Lumelev zinil: »Ej! Kaj je tisto?« Kazal je na mojo stran; sam sem ves čas napremično bolščal naprej. Obrnil sem se. vendar 48 sem bil za malenkost prepozen. Obšlo me je, da sem morda res videl nekakšno pofuljeno senco, ki se je oddaljevala od avto- mobila nazaj v sneg, vendar se mi je to kaj lahko samo zdelo. »Kaj je bilo? Jelen?« sem vprašal. »Najbrž,« je rekel s tresočim glasom. »Ampak oči — oči je imelo čisto rdeče.« Pogledal me je. »Ali so jelenje oči ponoči videti take?« To je vprašal skoraj proseče. »Take ali drugačne,« sem rekel in pomislil, da bi utegnilo biti res, vendar sem videl že dosti jelenov ponoči iz mnogih avtomobilov, a še nikoli nisem opazil, da bi oči rdeče odblisnile. Тоокеу ni rekel nič. Kakšnih petnajst minut pozneje se je snežni zid na desni nekoliko znižal; pri pluženju na- mreč voznik predvidoma majčkeno privzdigne plug. kadar pelje skozi križišče. »Zdi se mi, da smo tu zavili,« je rekel Lumley, vendar ni zvenelo ravno prepričano. »Znaka ne vidim —« »Tu je bilo,« je odvrnil Тоокеу z glasom, ki je bil vse prej kot njegov. »Videti je le še vrh dro- ga, na katerem je znak.« »Aja. Seveda.« V Lumlevjevem glasu je zazvenelo olajšanje. »Veste kaj. gospod Tooklander. obžalu em, da sem bil pri vas tako siten. Premražen sem bil in prestrašen in sem si tisočkrat rekel, da sem bedak. In rad bi se vama zahvalil . . .« »Nikar se ne zahvaljujte, ne Boothu ne meni. dokler vaši dve ne bosta sedeli tu v avtu,« je re- kel Тоокеу. Prestavil je v pogon na vsa štiri kolesa in se skozi snežni zid pognal na avenijo Jointner. ki pelje skozi Lot in potem do vstopne postaje. Sneg je buhnil od blatnikov kvišku. Zadnji konec se je ma čkeno upiral, toda Тоокеу je vozil skoz sr^eg že od pamtiveka. Majčkeno ga je spodbodel, mu rekel dve besedi in že smo šli naprej. Žarometi so tu in tam našli komaj zaznavne kolesnice. ki jih je naredil Lumleyjev avtomobil, potem so spet izgini- le. Lumley je sklonjen naprej bolščal ven, da bi ugledal svoje vozilo. In na lepem se je oglasil Тоокеу: »Gospod Lumley.« »Kaj?« Ozrl se je po Tookeyju. »Ljudje tod okoli so majčkeno vraževerni, kar se Jerusalem's Lota tiče,« je rekel Тоокеу še kar mirno, vendar sem ob njegovih ustih videl globojce zareze, ki so pričale o napetosti, in vi- del sem tudi. kako je švigal s pogledom sem in tja. »Ce sta vaši ženski v avtu, potem je seveda vse v redu. Poberemo ju. se vrnemQ k meni, in jutri, ko bo snežni vihar mimo, vam bo Billy rade volje potegnil avto iz zameta. Ce ju pa ni v avtu —« »Ni v avtu?« mu je ostro skočil Lumley v besedo. »Čemu ne bi bili v avtu?« »Če ju ni v avtu,« je nadaljeval Tookev. ne oziraje se na njegovo vprašanje, »bomo obrnili, od- peljali nazaj v Falmouth Center in izbrskali šerifa. Bilo bi neumno, da bi sredi noči in v sne- žnem viharju blodili okrog, se vam ne zdi?« »Saj bosta v avtu? Kje pa naj bi drugače bili?« Rekel sem: »Se nekaj, gospod Lumlev. Če bi na koga naleteli, ne bomo nič govorili. Tudi če bi nas ogovarjal, ne. Razumete?« Lumley je zelo počasi vprašal: »Kakšne so pravzaprav te vraže?« Preden sem utegnil karkoli reči - sam bog ve, kaj bi bil rekel - me je prekinil Тоокеу. »Tu smo.« Pred nami je bil zadek velikega mercedesa. Mrcina je bila s sprednjim delom zarita v velik zamet, drug zamet je veter nakopičil vzdolž cele leve strani avtomobila. Vendar so zadnje luči gorele in videti je bilo pline, ki so se sukljali iz izpušne cevi. »Vsaj bencina jima ni zmanjkalo,« je rekel Lumley. Tookev je ustavil ih potegnil ročno zavoro. »Ne pozabite, kaj vam je naročil Booth, Lumley.« »Seveda, seveda.« Vendar ni mislil na nič drugega kot na ženo in hčerko. In tudi ne vem, če bi 49 i 50 mu imel kdo kaj očitati zaradi tega. »Pripravljen, Booth? je vprašal Tookev- .Njegove oči, mračne in sive v luči z armaturne plošče, so se ujele z mojimi. »Mislim, da sem.« sem rekel. Izstopili smo. veter se je zakadil v nas in nam zapljusnil obraze s snegom. Lumley je bil prvi, sklonjen proti vetru, njegov fini površnik je plapolal za njim kot jadro. .Metal je dve senci, eno od Тоокеу evih žarometov, drugo od zadnjih luči na njegovem vozilu. Sledil sem mu jaz, Tookev je šel korak za mano. Ko smo prišli do mercedesovega prtljažnika, me je Тоокеу zgrabil. »On naj gre,« je rekel. »Janey! Francie!« je klical Lumley. »Je vse v redu?« Odprl je vrata na voznikovi strani in se sklonil noter. »Je vse —<« Obstal je kakor primrznjen. \ eter mu je iztrgal težka vrata iz rok in jih odprl do kraja. »Sveti bog, Booth,« je rekel Tookev le za malenkost tišje od tožbe vetra. .Mislim, da se je spet zgodilo.« Lumley se je spet obrnil k nama. Z obraza sta mu sijala strah in osuplost, oči je imel široko razprte. Na lepem se je pognal k nama skozi sneg. spodrsnil je in skorajda padel. Odrinil me je. kot da sem nič, in zgrabil Tookeva. »Kako ste vedeli?« je zarjul. Kje sta? Kaj se dogaja tod, pri hudičih?« Тоокеу se je otresel njegovega prijema in mimo njega stopil do avta. Skupaj sva pogledala v mercedes. .Notri je bilo toplo kot v toplem kruhu, a očitno je bilo, da ne bo več dolgo tako. Mala jantarna lučka je že gorela in kazala, da gre gorivo h koncu. Veliki avtomobil je bil pra- zen. iNa preprogi pod zadnjim sedežem je ležala dekličina barbika in otroška bunda je bila vržena čez hrbtno naslonjalo. Tookev si je z rokami zakril obraz ... in potem ga je zmanjkalo. Lunilev ga je zgrabil in ga odrinil v zamet. V obraz je bil bled in besen. Miel je z usti. kot bi bil odžvečil nekaj grenkega, nekaj, česar ne more izpljuniti, ker se mu noče odlepiti od zob. Segel je noter in zgrabil bun- do. »Franciejina bunda?« je rekel, skoraj šepetaje. In potem glasno, zatulil je: »Franciejina bunda!« Pogledal me je topo in nejeverno. Saj ne more biti zunaj brez bunde, gospod Booth. Saj . . . saj . . . bo zmrznila.« »Gospod Lumlev -« Opotekel se je mimo mene. še vedno z bundo v roki. in klical: »Francie! Janey! Kje sia? Kje staaaai« Ponudil sem Tookevu roko in mu pomagal na noge. »Ali si —<« »Ne skrbi zame,« je rekel. »Zdaj morava ujeti njega, Booth.« Pohitela sva za njim, kolikor sva mogla; kakšne posebne naglice ni bilo. saj nama je bilo sne- ga ponekod do riti. A potlej je Lumlev obstal in tako sva ga e ubitela. »Gospod Lumley —« je začel Тоокеу in mu položil roko na ramo. »Todle,« je rekel Lumley. »Todle sta šli. Poglejta!« Pogledala sva dol. Stali smo v nekakšni kotanji, najhujši veter nam je bril tik nad gla\;ami. Videti je bilo dvoje sledi, ene večje in ene manjše, v katere se je ravnokar nasipal sneg. Ce bi pHšli pet minut pozneje, jih ne bi več našli. S sklonjeno glavo se je odpravil naprej, Tookev ga je zgrabil od zadaj. »Ne! Ne. Lumlev!« Lumley se je z divjim obrazom obrnil k Tookevevem obrazu^in stisnil pest. Pripravil se je na sunek . . . toda nekaj na Tookeyjevem obrazu ga je ustavilo. Sel je s pogledom od Тоокеуја k meni in potem nazaj na Тоокеуја. »Zmrznila bo, je dejal, kot da ima pred sabo dva neumna smrkavca. »Ali ne razumeta? Brez bunde na sebi in komaj sedem let stara —« »Bogve, kje sta,« je rekel Tookev. »Za temi sledovi ne morete iti. V prvem zametu jih ne bo več.» »Na kaj namigujete?« je s predirnim, histeričnim glasom zavpil Lumley. »Če se vrnemo po policijo, bo zmrznila! Francie in še žena zraven!« »Morda sta že zmrznili,« je rekel Тоокеу. Njegov pogled se je ujel z Lumleyjemim. »Zmrznili, če ne še kaj hujšega.« »Kaj mislite s tem?« je zašepetal Lumley. »Povejte naravnost, vrag vas vzemi! Povejte mi!« »Gospod Lumley,« je rekel Тоокеу, »v Lotu je nekaj -« Vendar sem bil naposled jaz tisti, ki je prišel s stvarjo na dan, izrekel sem besedo, ki si zanjo nikoli ne bi bil mislil, da jo bom. »Vampirji, gospod Lumley. Lot je poln vampirjev. Najbrž se boste težko sprijaznili —« Strmel je vame, kot da sem nenadoma postal zelen. »Norca,« je šepetaje rekel. »Vidva sta nor- ca.« Potem se je obrnil proč. zaokrožil dlani pred usti in zavpil: »FRANGIE! JANEY!« In je znova zagazil v sneg. v katerega se je ugrezal do roba finega površnika. Pogledal sem Тоокеуа. »Kaj bova zdaj?« »Za njim pojdeva,« je rekel Tookev. Na laseh se mu je nabral sneg, tako da je bil v resnici videti malce nor. »Ne morem ga pustiti samega tja. Booth. Pa ti?« »Ne,« sem rekel »mislim, da ne.« In tako sva po svojih na boljših močeh zabredla za Lumlevjem skoz sneg. Toda možakar nama je bolj in bolj uhaja . Je bil pač tnlajši, kaj hočemo. Utiral si je gaz skoz sneg kakor bik. .Moj artritis se je oglašal vse huje in huje, začel sem pogledovati v noge in si dopovedovati: še malo, samo še malo, hodi naprej, za vraga, kar hodi . . . Trčil sem naravnost v Тоокеуа, ki je razkoračen stal v zametu. Glavo je imel sklonjeno, obe roki si je pritiskal na prsi. »Тоокеу,« sem rekel, »je vse v redu s tabo?« Nič mi ni,« je rekel in spustil roke. »Ga bova že ujela. Booth, in ko se bo izčrpal, bo prišel k pameti.« Prišla sva na vrh vzpetine in ob vznožju zagledala Lumlevja, ki je obupno iskal še kakšno sled. Revež ubogi, možnosti ni bilo prav nobene, da bi jo našel. Veter je pihal naravnost čez planjavo, kjer je stal, in sleherno sled bi zbrisal v treh minutah, kaj šele v nekaj urah. Dvignil je glavo in zavpil v noč: »FRANGIE! JANIE! ZA BOŽJO VOLJO!« In razločno je bilo slišati obup v njegovem glasu, njegovo grozo - prav smilil se je človeku. Odgovarjal mu je le veter z zavijanjem, ki je spominjalo na bobnenje tovornega vlaka. Skoraj tako se je zdelo, kot da se mu smeje, govoreč: Vzei sem ju, gospod New jersey s finim avtom in površnikom iz kamelje dla- ke. Vzel sem ju in Zfibrisal njune sledi in potrudil se bom, da bosta še pred jutrom lepo zmrznjeni kot jagodi v z^rzovalniku . . . »Lumley!« je Тоокеу preglasil veter. »Poslušajte, pozabite zdaj na vampirje in strahove in take reči, ampak zapomnite si nekaj drugega! S tem jima samo škodite! Moramo priti do -« In tedaj se je resnično oglasil odziv, glas, ki je prišel iz teme kot drobno cingljanje srebrnih zvončkov in srce mi je zmrazilo kot kos v cisterni. »Jerry . . . Jerry, si ti^« Lumley se je obrnil za glasom. In potem se je pojavila ona, kot duh se je izvila iz temnih senc majhne boste. Bila je res izrezana meščanka in v tistem trenutku se mi je zdelo, da mora biti ena najlepših žensk, kar sem jih kdaj videl. Najraje bi bil šel k njej in ji povedal, kako vesel sem, da jo naposled vidim na varnem. Na sebi je imela nekaj močnemu zelenemu puloverju podobnega, mislim, da se temu reče pončo. P>fotal je okrog nje in črni lasje so ji valovili v di- vjem vetru kot voda v decembrskem potoku, tik preden ga zimska zmrzal umiri in okuje v led. 51 Morda sem celo stopil korak naprej, kot da grem k njej. kajti na ramenu sem začutil Tookev- jevo roko, robato in toplo. A še naprej me je - kako bi rekel? - vleklo k njej, temnolasi in lepi v zelenem ponču, ki ji je plapolal okrog vratu in ramen, k njej, ki je bila tako eksotična in tuja, da je spominjala na lepotice iz pesmi Walterja de la Mara. »Janey!« je kriknil Lumley. »]aney!« In zagnal se je z razprostrtimi rokami skoz sneg proti niej. »Ne!« je zavpil Тоокеу. »Ne, Lumley!« Niti ozrl se ni ... se je pa ona. Pogledala je gor k nama in ustnice so se ji zategnile v režeč na- smešek. Ob tem sem začutil, kako se moje hrepenenje, koprnen e po njej sprevrača v grozo, hladno kot grob, belo in nemo kot kosti v mrtvaškem prtu. Ce o z vrha sva videla zlovešči rdeči blesk v njenih očeh. Bile so volčje oči, prej kot človeške. In ko je zarezala, je bilo očitno, daljšali zobje. To ni bilo več človeško bitje. Bila je mrtva stvar, ki se je v tem mračnem, tulečem viharju bogvekako vrnila v življenje.. Тоокеу je proti njej naredil znamenje križa. Odskočila je ... in potem spet zarežala na naju. Bila sva predaleč in morda preveč preplašena. »Ustaviva ga!« sem šepetaje rekel. »Ga ne moreva ustaviti?« »Prepozno!« je mračno rekel Тоокеу. Lumley je bil že pri njej. T\idi on je bil videti kot duh, tako je bil ves bel od snega. Prijel o e ... in potem je zakričal. Se v sanjah me bo preganjal ta glas, ta moški, ki kriči kot otrok, iadar ga tlači mora. Poskušal se ji je iztrgati, toda njene roke. dolge in gole in bele kot sneg, so se ovile okrog njega in ga prižemale к ženski. Videl sem, kako je privzdignila glavo in nato sunila naprej - »Booth!« je zahropel Тоокеу. »Morala se bova pobrati od tod!« In sva stekla. Tekla kot dve podgani, bi najbrž kdo rekel, ampak tisto noč pač ni bilo nikogar zraven. Bežala sva nazaj po astni sledi, padala, se znova dvigala, se drsala in dričala. Ves cas sem pogledoval nazaj, da bi videl, če nama ženska sledi, če še reži na naju in naju gleda s ti- stimi rdečimi očmi. Ko sva prišla do sconta, se je Тоокеу zgrabil za prsni koš in se zvil v dve gube. »Тоокеу,« sem rekel, čisto prestrašen. »Kaj . . .« »Srce,« je rekel. »Ze najmanj pet let mi nagaja. Pomagaj mi na drugo stran in me spravi noter, samo ne za volan, potem pa glej, da prideva čimprej od tod.« Zagozdil sem se mu z roko pod suknjič, odvlekel sem ga na drugo stran in ga po najboljših močeh zbasal na noge in v avto. Glavo je spustil vnic in zaprl oči. Kožo je imel čisto voščeno in žolto. Okrog nosu avtomobila sem se podvizal nazaj, ali ne trčim skoraj naravnost v dekletce! Mala je lepo stala ob vratih za voznika, lase je imela spletene v kitke, na sebi pa nič drugega kot bomo rameno oblekico. »Gospod,« je rekla z visokim, jasnim glasom, mila kot jutranja meglica, »bi mi pomagali najti mamo? Izgubila se je. mene pa tako zebe . . .« »Ljubica,« sem rekel, »ljubica, kar v avto se usedi. Tvoja mami . . .« Hipoma sem umolknil in če sem kdaj v življenju skoraj padel v nezavest, je bilo v tistem tre- nutku. Stala je pred mano, že res, ampak stala je na vrhu snega in nobenih sledi ni bilo, v no- beno smer. Takrat je dvignila pogled k meni, Lumlevjeva hčerka Francie. Ni imela več kot sedem let in sedem jih bo ostala za vse večne noči. Njeno obličje je bilo mrliško bledo, njene oči rdeče in srebrne, da bi se človek ker potopil vanje. In pod njeno čeljust o sem ugledal dve drobni rani- ci, kakor od vboda s šivanko, grozljivo razmesarjeni na robovih. Stegnila e ročice k meni in se nasmehnila. »Dvigni me, gospod,« je tiho rekla. »Rada bi ti dala poljubček. Potem me lahko odpelješ k mami.« 52 Ni mi bilo do tega, vendar si nisem mogel pomagati. Bil sem sklonjen k njej, roke sem imel razprte. Videl sem, kako odpira usta, videl majčkene podočnjake v rožnatem krogu njenib ustnic. .Nekaj ji je spolzelo po bradi, nekaj svetlega in srebrnega, in z nejasno, daljno grozo sem spoznal, da se dekletce slini. Njene drobne ročice so se sklenile okrog mojega vratu in pomislil sem: noja, morda pa ne bo tako hudo, ne bo tako hudo, morda pa j)rav kmalu ne bo tako grozno — ko je nekaj črnega priletelo iz sconta in i treščilo v hrbet. Čudno je zasmrdelo in se pokadilo, nekaj se je poblis- nilo. samo za trenutek, potem se je ritenski in sikajoč umaknila. Obličje se ji je spačilo v lisi- čjo masko besa, sovraštva in bolečine. Obrnila se e stran in potem . . . potem je izginila. Ta hip je bila še tam, že v naslednjem se je spremeni a v vrtinčast snežni vozel, ki je majčkeno spominjal na človeško postavo. Nato ga je veter odsukljal čez polja. >Booth!« je šepnil Tookev. »Zdaj pa brž!« In res sem se podvizal. Vendar tohko spet ne, da ne bi utegnil pobrati tistega, kar je bil za- gnal v peklensko dekletce: materino sveto pismo. Precej časa je že od takrat. Zdaj sem dosti starejši,' pa že tedaj nisem bil noben negodè. Herb Tooklander je preminul pred dvema letoma. Ugasnil je čisto mirno, čez noč. Bar je še vedno odprt, kupila sta ga neki možakar iz Watervilla in njegova žena, prijetna človeka, in tudi ohranila bolj ali manj vse po starem. Vendar ne zahajam več prav pogosto tja. Odkar ni To- okeyja, je drugače, kaj vem. V Lotu so stvari bolj ali manj take, kakor so zmeraj bile. Tistikrat je potem šerif naslednji dan odkril Lumlevjev avto, že brez bencina s praznim akumulator em. Ne jaz ne Тоокеу nis- va niti črhnila o zadevi. Komu na čast. konec koncev? In kdaj pa kdaj tam okrog izgine kak avtostopar ali kdo, ki si postavi šotor, recimo na Schoolvard Hillu ali pa v bližini pokopališ- ča na Harmony Hillu. Kakšno potovalko potem že še najdejo ali kakšno žepno knjigo, vso nabreklo in obledelo od dežja in snega, ali kaj podobnega. Ljudi pa ne. Se vedno me mučijo grozne sanje o tisti viharni noči, ko smo se peljali v Lot. O ženski niti ne toliko, bolj o dekletcu in njenem nasmešku. Ko je stegnila roke k meni, da bi jo dvignil. Da bi me lahko poljubila. Sicer pa sem že star in ni daleč čas, ko bo tudi sanj konec. Morda bo naneslo, da boste tudi sami kdaj v teh dneh potovali po južnem Mainu. Prijazni kraji. Morda se boste celo ustavili pri Tookevjevem baru in si privoščili kozarec. Prijeten lo- kal. Tudi nekdanje ime je obdržal. Spijte torej svojo pijačo, potem pa ubogajte moj nasvet in )eljite ves čas proti severu. Naj bo karkoli, nikar ne zavijajte na cesto, ki pelje proti Jerusa- em's Lotu. Se posebej potem ne, ko se stemni. Kajti tam okrog se potika majhno dekletce. In mislim, da še vedno čaka koga. ki mu bo dala poljubček za lahko noč. Prevedel Zdrav ko Duša 53 »POZICIJSKOST« INVESTICIJE Z REALNOSTJO Tadej Zupančič The cleverly expressed opposite of any generally accepted idea is worth a fortune to somebody. F. Scott Fitzegerald The answer lies in the protests raised when the teller alters the story. Alan Ryan Vedno gre za 'pozicijskost' določene investicije z realnostjo. Torej: z re- alnostjo je tako. da je stvar antici- pacije »Zgodovine« v kantovskem smislu) kot "avtonomne strukture", kar pa pomeni, da gre za »Zgodovino«, ki je eksploatirana natano kot »referenca«. oziroma je stransformirana v re- ferenčno« mašinerijo, kar pa pomeni, da je realnost agent produkcije "fikcije". S tem ni bilo povedanega nič novega, ravno obratno, vendar pa je po drugi strani res. da gre pri upoštevanju takšne "pozicijskosti" investicije z realnostjo za normiranje«, pocelotenje popolnoma avtonomnega korpusa norm . ki sproducirajo natančno eksternarijo "pozicij- skosti' same investicije z realnostjo. .Ne glede na to, kako so »norme« vedno tudi stvar funk- cioniranja določenega Modela . v katerem pride do 'nortnalizacije" nekega produkcijskega »procesa«, ki je stvar določenega Modela . Tako jride do prisilne transformnosti realnosti in fikcije", do česar pa pride zaradi tega. ker 'fikcija" nikakor ni stvar anticipacije »Zgodovine«, za realnost pa je — kot ie že bilo pove- dano - značilna prav takšna, torej definitivna anticipacija »Zgodovine«. Pri 'fikciji" gre torej na nek način za emancipacijo od »Zgodovine«, s tem pa postane "fikcija" natanko Fenomen agent kantovskih 'predmetnih pojavnosti', korpus »norm . ki pa za razliko od noumenona. torej stvari-po-sebi. niso stvar asociirane Svobode. To pomeni, da "fikcija" ni stvar asociirane Svobode. Kako je z emancipacijo od Zgodovine . [)a kaže primer, ki je na nek način več kot značilen: Zgodovina* je stvar "socializacije" in če obstaja nekaj, čemur lahko rečemo realna zgodovina pri čemer gre za nek Sistem, v katerem je akumulacija historičnosti zaradi clu- zivnosti in konglonieracije objektnosti historičnih procesov stvar regresije določenih hi- storičnih« konsiruktov . potem navsezadnje gre za freudovsko investicijo potlačene predstave i. . . ki je stvar aktiviranja >imptoma. zaradi česar |)a — v tem primeru — poslej ni mogoče več govoriti o nadomestnih predstavah . o čemer [la bo še govor. Recimo, znana Kantov a defini- cija Vzvišenega (v paragrafu 29. Kritik der Urteilskraft 1 790 je naslednja: to je predmet nara- ve), katerega predstava vzpotibudi duha. da si nedosegljivost narave zamisli kot predstav itev idej. Pri tem lahko, recimo, določeni Sistem razumemo kot že investirani, elementarni in na nek način »čutni« odnos med realnostjo in "fikcijo". Vzvišeno v tem primeru funkcionira kot iderridajevski »nadomestek« za »normativni« sistem »družba, jezik, zgodovina, artikula- cija«, torej kot 'nadomestna predstava' za pocelotenje, transformnost investicijske »prakse«. To pomeni, da je Sistem obenem tudi stvar produkcijske prakse«, torej Sistema produkcije tako realnosti kot fikcije . Značilno je. da gre za t.i. iiasprotno" investicijo s prikliikcijo real- nosti in fikcije', kar pomeni, da ta "nasprotna" investicija zastopa porabo, popolnoma eko- nomsko |)orab<) investicije z realnostjo. Tako zgodovina« kot Sistem ... objektnosti histo- ričnih« procesov funkcionira kot \ zvišeno. to pa ()orneni. da gre za odpravitev. eliminacijo 'nasprotne" investicije, kar pomeni, da lahko do vzpostavljanja Zgodovine« kot prakse» pri- 54 de zgolj v neki 'abstraktni naravi'. 'Abstraktna narava' pa je vedno stvar regresije »realne« Narave, kar pomeni, da gre za elemente transformnosti v sami Naravi. To, kar je stvar Nara- ve, je obenem tudi stvar "abstraktne narave', vendar pa to. kar je stvar 'abstraktne narave' ni nujno tudi stvar »realne« Narave. 'Abstraktna narava' funkcionira kot Sistem, vendar pred- stavlja obenem tudi Podsistem »realni« Naravi, kar pa pottieni. da gre za investicijo v objek- tivnost realne) Narave, da lahko pride do vzdrževanja subjektivnosti, ki je stvar 'abstraktne narave'. Zaradi tega je Zlo stvar 'abstraktne narave". Stephen King je leta 1967. še kot študent, napisal zgodbo jerusalem's hot, ki je bila objavljena šele v zbirki kratkih zgodb Night Shift 1978 . \ bist\ u gre za recikliranje nekih Lo\ecrafto- vih tez, morda celo pastiche, napisan kot zbirka dnevniških zapiskov in pisem, o 'krvi. ki klice kri", vendar pa gre še za nekaj drugega. Charles Boone se leta 1850 vrne na svoje podedovano posestvo, v bližini opuščenega tuesta Jerusalem"s Lot. Napoti se tudi v opuščeno, natančneje: desakralizirano cerkev v Jerusa- lem"s Lotu. kjer najde dokaze stare šestdeset let ;. da so bili njegovi predniki ujeti v 'nesveto' ujetništvo kot nosferatuji. ne-mrtvi. Boone se ponovno vrne v cerkev, da bi uničil Knjigo za- klinjanj. s pomočjo katere so si njegovi predniki 'odprli vrata' k "Skrivnosti trpljenja". Boone e navsezadnje zadnji "njihove krvi' in takorekoč 'dedič Zla družine Boone'. torej akceptor canaliziranega Zla, ki ga lahko razumemo natanko kot »normativni« Sistem. ».Model«. Kraj Jerusalem's Lot se na vsak način vzpostavlja kot 'obsedantni prostor' malignega Zla. torej prostor, v katerem so lokalizirani in na nek način poceloteni vsi integrativni producenti 'fikcije" namreč "fikcije" kot nekega transformatorja subjektnosti in objektnosti produk- cijskega »procesa«, v tem primeru torej »procesa«, kije stvar diferenciacije realnosti in 'fikci- je ), ki potem navsezadnje postane stvar literarne 'fikcije'. Tako gre za prostor, v katerem 'preteklost' korporira 'sedanjost', oziroma, v katerem se korporativna logika razmerja med »emancipacijo« in kapitalom igre za standardiziranost določenih 'predmetnih pojavnosti') stransformira v »realno« razmerje med »Zgodovino« in 'fikcijo', iz cesar sledi, da je 'prete- klost' navsezadn e stvar »čutnih« Fenomenov, 'sedanjost' pa stvar »normiranja« že po sebi re- presevne pretek osti . Pri tem je značilno, da je potrebno ločiti med "ohsedantnimi prostori', v katerih gre za akumulativnost Zla. torej 'prostori", v katere je Zlo že zintegrirano (Zlo je stvar fiksiranosti v 'prostor", kar pomeni, da je do akumulacije Zla prišlo zaradi (včasih, vendar redkeje, tudi nedefiniranih dogodkov tudi enega samega dogodka, recimo kakšnega umora, podobnega zločina etc. v represivni "preteklosti", še največkrat pa je to Zlo stvar "na- domestnih predstav" določenih Fenomenov, kar pa pomeni, da je določeni "prostor" represi- ven že sam po sebi: pri tem ne gre za to. da bi razmejevali realnost in "fikcijo', saj je 'pozicij- skost" realnosti in "fikcije" natanko stvar neke zgostitve, s katero po Freudu, ki je o tem pisal v besedilu Das Unbewusste, 1915, pride do prevzema celotne investicije večih drugih 'pred- stav" določenih "vsebin", v tem primeru 'predstav' o 'pozicijskosti' realnosti in 'fikcije", zara- di česar se lahko vprašamo, če ne obstaja tudi neka realna "fikcija', torej 'fikcija', ki je stvar zgostitve »normativnosti« primarnih procesov, značilnih za distribucijo tako realnosti kot "fikcije' obenem.^ ne glede na to. kako racionirana je ta distribucija že sama po sebi,, torej "prostori" v katerih je Zlo nekako lokalizirano (le redko pride do eksternacije Zla, kar pome- ni, da je Zlo navsezadnje stvar določenega "prostora; in "ohsedantnimi prostori', v katerih pride šele do nameščanja, pozitivizacije elementov represije, torej do represije, vendar je ta represija stvar adaptacije Zla na določeni "prostor". Zlo je v te "prostore internirano, ker pa je aktivacija elementov represije stvar normalnosti . torej tudi stvar perverznosti in na nek na- čin »akutnosti . pride do normalne eksternacije Zla. kar pomeni, da takšen prostor' v res- nici funkcionira legitimacijsko. kol prisilna »praksa transfernosti Zla. torej prevodnik« in- terniranega, določenemu [irostoru pred interniranjem nedoločenega, neznanega Zla. torej Zla. ki se kot Fenomen formira in kasneje eksternira šele v tem prostoru, ki tako postane 'obsedantni prostor'. 'Obsedantni prostor' lahko torej kot takšen funkcionira šele po »for- maliziranju« procesa oblikovanja produkcijskih/akumulacijskih agentov Zla. Torej, eden izmed tipičnih »obsedantnih prostorov' je mestece Castle Rock v zvezni državi .Maine na splošno se večina Kingovih kratkih zgodb, novel in romanov dogaja prav v tej ne- navadni, na nek način divji državi, ki se razprostira od Quoddv Heada, najvzhodnejše točke Združenih držav .Amerike, do meje z New Hampshireom, najbolj novo-angleški izmed vseh vzhodnih ameriških zveznih držav, pri tem da si prebivalci pravijo 'Down-Kasters'. vse dru- ge prebivalce Združenih držav pa imajo za 'Out-of-Staters'i navsezadnje državi, polni različ- 55 nih in nenavadnih jezer, gozdov, podivjanih hudournikov; državi s precej nenavadno obalo Atlantskega oceana, ki je dolga natanko .'3500 milj po zračni liniji je dolga zgolj 225 milj - za primerjavo: med New Yorkom in Los Angelesom je razdalja približno 2800 milj . majhnimi mesti, ki jih odkriješ šele po dolgem iskanju etc.), ki v Kingovih romanih The Dead Zone ( 1979 in Cujo (1981 ) ter še vsaj v noveli The Body (objavljeni v zbirki novel Different Seasonss, 1982 predstavlja »realno«, torej 'diegetsko" prizorišče aktivacije elementov represije. Kingov najbolj značilni 'obsedantni prostor' pa je seveda Jerusalem's Lot. torej mestece, o katerem je bil govor malo prej. Jerusalem's Lot. torej 'Salem's Lot kot pravijo prebivalci 'svojemu me- stecu" je [)rizorišce enege izmed najod ičnejših Kingovih romanov, romana 'Salem's Tot (1975j, ne toliko romana o vampirjih - kot o njihovih žrtvah, kot ugotavlja Douglas E. Vi in- ter v knjigi The Art of Darkness (1986). To navsezadnje drži, vendar pa je potrebno oi)ozoriti vsaj na nekaj stvari: 1. Ben Mears, pisatelj, se po dolgih letih vrne v 'Salem"s I^ot'. kjer je preživel idilična otroška leta (razlog: v prometni nesreči mu je umrla žena. v kraj, kjer je v .Marsten House, zapušeni, vegasti hiši v kateri zaradi represivne 'preteklosti' - kot pravijo prebivalci - straši!) prvič spoznal elementarno Zlo hiša je več kot štirideset let samevala, pred tem pa je lastnik hiše, Hubert Marsten. sicer znani morilec, s [)uško ustrelil ženo in se potem obesil v eni izmed sob; Zlo je torej fiksirano v 'prostor', akumulativnost Zla je stvar nekega dogodka v represiv- ni 'preteklosti'). Marsten House torej [iredstavlja za .Mearsa 'obsedantni prostor', določe- no »fobijo«; 2. V 'Salem's Lot' se naseli neki Straker. ki naj bi s svojim partnerjem Barlovvom odprl stari- narno; Straker se ima namen naseliti v Marsten Houseu - zakaj? - ker je Barlow vampir, v Marsten House pa se je mogoče naseliti prav zaradi tega. ker ima represivno 'preteklost' in kot tak, torej sam po sebi, kor )orira tuili 'prihodnost'; Barlow pobegne, vendar se vrača v Marsten House, ki tako nujno ikot 'obsedantni prostor' funkcionira 'podvojitveno'. kot ne- kakšen reduplikator elementov represije, torej Zla. vendar je značilno, da tako funkcionira zgolj za Bena Mearsa, pri katerem gre za recepiranje tako objektnosti .Marsten House kot nahajališče vampirjev, torej inficiranih prebivalcev 'Salem's Lota. .Marsten House kot 'obsedantni prostor', iz katerega je i zaradi Bariowa in Strakerja) internirano Zlo eksterniralo, Marsten House kot prizorišče »končnega« obračuna - za katerega se bo izkazalo, da seveda ni »končni« —z vampirji) kot subjektnosti izkušnja z Marsten House ; 3. Tradicija romanov o vampirjih ni stara, res pa je. da je »mit« (torej mit kot način 'komuni- kacije' o 'eksistenci med življen em in smrtjo', torej o 'ne-živosti' in 'ne-mrtvosti' obenem in torej tudi o vampirjih, najradikalnejših' aktivatorjih te pozicije, ena izmed najstarejših človeških »travm«; 'pozicijskost' pocelotenja posameznega Fenomena 'Smrti/Zivljenja je stvar diferenciacije obeh Fenomenov, pri čemer pa nahajamo neko radikalnost, ki ni ne stvar realnosti ne 'fikcije' ampak stvar »prakse«; pravi razcvet literature o problemih "ne-živosti" in 'ne-mrtvosti' je stvar romantike Lewis, The Monk, 1795. Goethe. Die Braut von Korinth, 1798 'kjer gre za transkribcijo dela Phiegona iz Tralleisa Peri thaumasion kai makrohion iz 2. stol. n. St.: mlada žena se nekaj mesecev [)o svoji smrti 'vrne' v hišo svojih staršev . Coleridge, Cristabel, 1816. Keats. Ta bella dame sans merci, 1820. etc.), v tistem času pa je bil napisan tudi prvi roman o vampirjih Polidori. The Vampyre, 1819 , sledilo je še nekaj romanov o različnih vampirskih praksah Prest. Varney the Vampire, 1842. Le Fanu. Carmina, 1872:, dokler ni iz- šel »popolni« roman o vampirjih. Stokerjev Dracula 1897); King se opira na Stokerja pred- vsem 'stilno': Bariowa King - ne glede na to. 'da.se ve' da gre za vamjiirje -'dobesedno uvede' šele na 157. strani romana 'Saletn's Lot. gre pa za «normativnost Kingovega 'trdega' stila pisanja,; 4. Eliminacija Zla (torej Zla, ki je stvar eksterniran a. [iredvsem pa \amj)irskih praks« je stvar »refleksije«, kar poiueni. da gre za 'jiojavnost', ki ni določljiva: Ben Mears in Mark Pé- trie ne pobegneta samo iz 'Salem's Lota ampak iz države: eliminacija Zla je torej stvar parti- kularne »vseLine« Zla, namreč »prakse«, ki »normira« določen Fenomen. To, se zdi, je bilo potrebno povedati v zvezi z romanom 'Salem's Lot. 'Salem's Lot pa predstavlja diegetsko prizorišče tudi v kratki zgodbi One for the Koad, ki je najprej izšla v reviji Maine marec/april 1977) in bila ponatisnjena v zbirki kratkih zgodb Night Shift itr zborniku Young Monsters I ki so ga uredili Asimov, Greenberg in ^'augh. Petnajst centimetrov snega je zapadlo do večera in sipalo ga je na gosto še kar naprej . . . De- seti januar . . . Herb Toolclander počasi zapira svoj Tookev's Bar in toči svojemu edinemu 56 gostu Boothu še "enega za popotnico', ko vstopi v bar Luçnley, ki je pustil avto kakšnih šest milj daleč, saj je zdrsnil s ceste, v avtu pa ženo in hčerko. Sest milj daleč, blizu mesteca Jeru- salem's Lot. Vsi trije se po različnih zapletih odpravijo na reševanje, vendar neuspešno, Lumlev najde svojo ženo, ki je medtem že bila inficirana in potem oba izgineta v snežnem metežu. Potem se pojavi še Francie. Lumleveva hčerka, kateri hoče Booth pomagati, vendar Tooklander vanjo še pravočasno zaluča Biblijo. Zanimivo je. da Biblija, kot eno izmed eks- kluzivnih sredstev za preganjanje vampirjev, v tem primeru še »funkcionira . vendar pa se to zgodi zgolj zaradi tega. ker gre v Franciejinem primeru za drugačno, periferno aktivacijo ele- mentov represije ki je sicer značilna za tiormalne vampirje;. Spomnimo se. da je bil oče Callahan v primeru soočenja z Barlowom v romanu "Salems Lot) popolnoma nenu)čen. saj je v Barlowu kanalizirano Zlo stvar konzumnosti«. in »natančnosti«, ozirotna. Barlow je ka- nalizator in generalni infektor. tranzitor Zla. pri Francie pa gre za sekundarnost. hierarhič- no nižjo stopnjo v nekem produkcijskem »procesu«. Pravzaprav gre v Franciejinem primeru za nekakštie postprodukcijske zadeve (distribucija, refleksija), pri Barlowu pa za "eletnentar- no' produkcijo Zla. Na vsak način gre torej za 'pozicijskost' določene investicije z realnostjo. Ce ponovim, z realnostjo je tako. da je stvar anticipacije »Zgodovine« (v kantovskem smislu) kot 'avtonom- ne strukture", kar pa pomeni, da gre za »Zgodovino«, ki je eksploatirana natanko kot »refe- renca«, oziroma je stransformirana v »referenčno« mašinerijo. Kingovi 'obsedantni prostori' so stvar anticipirane »Zgodovine«, isto pa je mogoče reči tudi za Zlo, ki ga v njih nahajamo. Leta 1982 je Stephen King napovedal nadaljevanje romana "Salem's Lot David .McDonnell. The Once and Future King, .Mediascene Prévue, april/maj 1982, str. .59. Namreč, gre za vzpostavljanje »Zgodovine« mesta Jerusalem's Lot, vendar pa vemo, da do vz- jostavljanja »Zgodovine« kot »prakse« lahko pride zgolj v primeru neke "abstraktne narave', ci paje, kot je l)ilo povedano, stvar regresije realne Narave, kar pomeni, da gre za elemente transformnosti v sami .Naravi. To. kar je stvar "abstraktne narave', ni nujno tudi stvar »real- ne« Narave. »Zgodovina je torej 'avtonomna struktura". Zlo pa stvar 'abstraktne narave". Te stvari so v bistvu zelo preproste, saj gre navsezadnje za diferencial v produkciji 'fikcije": z določeno investicijo v tem primeru z realnostjo) dobite garant za [irodukcijo in še s to inve- sticijo s (koncentrirano realnostjo ne boste povzročili "cirkulacije' produkta torej "fikcije'), potem bo prišlo do deficitiu)sti produkta, torej "fikcije", ta "deficitnost" pa bo vzpostavila 'normalen' pritisk popolnoma ekonomske narave,, ki pa ga je mogoče nevtralizirati samo z racionalizacijo produkcijskega procesa«, torej s tem. da racionalizirate samo produkcijo fik- cije'. Ta »Model« je v bistvu prevedljiv na sleherni produkcijski »proces«. Kljub vsemu pa ostaja odprto vprašanje, ah je »Zgodovina« odvisna od 'abstraktne narave" ali ne. 57 ODPRTO OKNO »Saki« (H. H. Munro) ^-T-^eta bo prišla takoj, g. Nuttel«, je I dejala zelo prisebna mlada dama -L pri petnajstih; »do tedaj pa se boste morali sprijazniti z menoj.« Framton Nuttel si je prizadeval reči nekaj pravšnjega, kar bi spodobno laskalo v tem trenut- ku pomembni nečakinji, ne da bi pri tem nespodobno izključil teto. ki naj bi prišla. Pri sebi je bolj kot kdajkoli dvomil, da bodo ti formalni obiski vrste popolnih tujcev kaj pripomogli k zdravljenju živcev, ki naj bi se mu bil podvrgel. »Vem, kako bo,« mu je dejala sestra, ko se je pripravljal na selitev v ta podeželski azil; »tam se boš zakopal in ne boš govoril z živo dušo, tvoji živci pa bodo zaradi puščobnosti slabši kot kdajkoli. Napisala ti bom priporočilna pisma za vse ljudi, ki jih tam poznam. Kolikor se spo- minjam, je med njimi nekaj prav prijetnih.« Framton je ugibal, ali ga. Sappleton, darña, ki ji je predložil enega izmed priporočilnih pi- sem, spada med prijetne. »Ali poznate tukaj mnogo ljudi?« je vprašala nečakinja, ko je presodila, da sta že dovolj nemo komunicirala. »Komaj kakšnega,« je odvrnil Framton. »Moja sestra je pred kratkimi štirimi leti nekaj časa preživela tukaj, v župnišču, veste, in dala mi je priporočilna pisma za nekatere tukajšnje lju- di.« Zadnji stavek je izrekel v tonu razločnega obžalovanja. »Torej o moji teti ne veste praktično ničesar?« je nadaljevala prisebna mlada dama. »Le njeno ime in naslov,« je priznal obiskovalec. Ugibal je, ali ie ga. Sappleton zakonskega stanu, ali je vdova. Zdelo se je, da daje nekaj neopredeljivega v sobi slutiti moško bivališče. »Njena velika tragedija se je zgodila ravno pred tremi leti,« je dejal otrok; »to bi bilo po obi- sku vaše sestre.« »Njena tragedija?« je vprašal Framton; zdelo se je, da ta spokojni podeželski kotiček nekako ni pravo mesto za tragedije. »Morda se sprašujete, zakaj imamo oktobrskega popoldneva to okno široko odprto,« je rekla nečakinja in pri tem kazala ne veliko francosko okno, ki se je odpiralo navzven proti trati. »Precej toplo je za ta letni čas,« je dejal Framtori; »toda, ali ima to okno kaj opraviti s tragedi- jo?« »Skozi to okno so natanko pred tremi leti njen mož in dva mlajša brata odšli na svoj dnevni 58 lov. Nikoli se niso vrnili. Ko so na poti k svojemu najljubšemu lovišču močvirskih slok pre- čkali barje, je vse tri pogoltnil kos varljivega močvirja. To je bilo tistega strašnega deževnega poletja, veste, in mesta, ki so bila druga leta varna, so se nenadoma brez svarila vdala. Njiho- vih trupel niso nikoli odkrili. To je bilo pri vsem skupaj na strašneje.« Tu je otrokov glas iz- gubil svojo prisebno noto in postal obotavljivo človeški. »Uboga teta vseskozi misli, da se bodo nekega dne vrnili, oni trije in majhen rjav španjel, ki se je izgubil skupaj z njimi, ter vstopili pri tem oknu, kot so imeli navado. Zato imamo okno odprto vsak večer, dokler se povsem ne stemni. Uboga draga teta, pogosto mi je pripovedovala, kako so odšli, njen mož s svojim belim nepremočljivim plaščem preko roke in Ronnie, njen najmlajši brat, prepevajoč 'Rertie, why do you bound?', kot je to vedno počel, da jo je dražil, ker e govorila, da ji gre pe- sem na živce. Ali veste, da včasih ob tihih, mirnih večerih kot je ta, skoraj dobim srhljiv ob- čutek, da bodo vsi vstopili skozi to okno -« Prenehala je z rahlim drgetom. Framton si e oddahnil, ko je v sobo prihitela teta z plazom opravičil za zamudo, ker se je morala še urediti. »Upam, da vas je Vera zabavala?« je rekla. »Bilo jo je zanimivo poslušati,« je odvrnil Framton. »Upam, da vas odprto okno ne moti,« je dejala ga. Sappleton živahno; »moj mož in brata se bodo vsak hip vrnili z lova in vedno vstopijo po tej poti. Danes so odšli v močvirje lovit slo- ke, tako da bodo lepo umazah moje uboge preproge. Tako podobno vam moškim, ali ne?« Se naprej je veselo žlobudrala o lovu in redkosti ptic ter o obetih za zimski lov na race. Framtonu je bilo vse to zgolj grozljivo. Obupno, a le deloma uspešno se e potrudil obrniti pogovor na manj srhljivo temo; zavedal se je, da mu gostiteljica naklanja e delček svoje po- zornosti, in oči so ji stalno uhajale mimo njega k odprtemu oknu in trati pred njim. Prav go- tovo je bilo nesrečno naključje, da jo je moral obiskati ravno na to tragično obletnico. »Zdravniki so mi soglasno predpisali popoln počitek, nič psihičnega razburjenja in izogiba- nje vsem vrstam večjih fizičnih naporov,« je naznanil Framton, ki je v skladu s precej razšir- jenim mnenjem napačno domneval, da so popolni tujci in priložnostni znanci željni vsake podrobnosti nekogaršnjih težav in slabosti, njihovega vzroka in zdravljenja. »Kar zadeva die- to, niso tako soglasni«, je nadaljeval. »Ne?« je dejala ga. Sappleton z glasom, ki je le v zadnjem trenutku nadomestil zehanje. Nato se je nenadoma razvedrila v živahno pozornost - vendar ne do tega, kar je govoril Framton. »Končno so tu!« je vzkliknila »Ravno prav za čaj, in mar ne izgledajo kot da bi bili blatni vse do oči!« Framton je rahlo zatrepetal in se obrnil proti nečakinji s pogledom, ki je hotel izraziti sočut- no razumevanje. Otrok je strmel skozi odprto okno z osuplo grozo v očeh. V ledenem sunku brezimnega strahu se je Framton v svojem stolu zasukal naokrog in pogledal v isto smer. V poglabl ajoči se poltemi so tri postave stopale preko trate proti oknu; vsi so pod pazduho nosili puške in eden je bil dodatno otovorjen z belim plaščem, ki mu je visel preko ramen. Utrujeni rjavi španjel jim je bil tik za petami. Hrupno so se približevali hiši in nato je hripav mlad glas zapel iz mraka: »1 said, Bertie, why do you bound?« Framtom je divje pograbil svojo palico in klobuk; vezna vrata, z gramozom posuta pot in vrtna vrata so bile le megleno zaznane stopnje v njegovem strmoglavem begu. Kolesar, ki je prihajal po cesti, je moral zapeljati v živo mejo, da bi se izognil neizbežnemu trčenju. »Tu smo, draga moja,« je rekel lastnik belega gumiranega plašča, ko je prihajal skozi okno; »pošteno blatni, toda blato je večinoma suho. Kdo jo je odkuril ven, čim smo se pojavili?« »Kar se da nenavaden mož, neki g. Nuttel,« je dejala ga. Sappleton; »le o svmi bolezni je lahko govoril in ko ste prišli se je pognal ven brez besede slovesa ali opravičila. Človek bi mislil, da je videl duha.« »Mislim, da je temu kriv španjel,« je mirno rekla nečakinja; »povedal mi je, da se strašno boji psov. Nekoč ga je trop klateških psov pregnal na pokopališče nekje na bregu Gangesa, in moral je preživeti noč v sveže izkopanem grobu, stvori pa so renčali, bevskali in se slinili ravno nad njim. Dovolj, da bi vsakdo izgubilživce.« Zgodbe na hitro roko so bile njena posebnost. Prevedla Alenka Zupanñl 59 I FRANCOSKO OKNO Mladen Dolar Iacan je začel svojo teoretsko pot z nekim modelom ali neko metaforo _J zavesti - z modelom zrcala. Kar je v tedaj prevladujoči teoriji veljalo za zdrave sile Jaza. je bil le rezultat »zrcalnega stadija«, to- rej imaginarne zaslepitve. Zrcalo je bilo prav paradigma imaginarnega — prepoznavan e v od- blesku lastne podobe, ki prihaja od zunaj, podobe, ki je moja lastna in ki mi hkrati kot zu- nanja stoji nasproti; model, ki lahko v pomnogoterjeni obliki uravnava vsa moja razmerja do soljudi, pot do podobnika k podobniku. in do sveta, v katerem se lahko prepoznam kot v ne- kakšnem gigantskem ogledalu. A to je bila le prva, zgodnja teorija, nastala še v času tridesetih let. Pojem imaginarnega je bil kasneje docela prestavljen in predelan - osredinjen postane okoli pojma fantazme. Fantaz- ma, ki postavlja v neko nemogoče, paradoksno razmerje na eni strani zaprečeni subjekt, $, in na drugi izmikajoči se, vselej izpadli objekt a. Toda fantazma ni zrcalno razmerje. Ne enega ne drugega pola ni moč spekularizirati, ujeti v ogledalu - $ je mogoče zajeti le kot zanko. Ki drsi med označevalci (ki ga le reprezentirajo eden za drugega , objekt a pa je. nasprotno, vi- deti kot neki presežek, ali dodatek, ki pa se zmeraj razblini, če ga hočemo zajeti kot takega, kot čisti dozdevek, za katerim ni nič. Kot nemogoča zveza teh dveh nemogočih elementov je fantazma neko temeljno razmerje, ki uravnava in umešča odnos do realnosti. Tudi fantazma ima svojo priviligirano metaforo — ne več ogledalo, temveč okno. Okno fantazme — okno kot, recimo, najenostavnejši model uokvirjenja neke podobe. »(Polje realnosti) se opira zgolj na odstranitev objekta a, ki pa ji vendarle daje njen okvir.« [Ecrits, str. 554). Izpad objekta, objekta a, šele uokvirja realnost - izpad, ki ga je mogoče ponazoriti kot izvrženje, odstranitev koščka sklenjene površine, ki proizvede odprtino okna. Sakijeva zgodba je pravi tour de force v ilustracijo teh tez. Obiskovalec vidi le navadno okno čeprav francosko), skozi katerega se kaže kos močvirne jokrajine v padajočem mraku. Toda le nekaj besed je dovolj, da okno postane okvir za izgu- 30 objekta, okvir neke odsotnosti. Izgubljeni objekt pa, ironično, ni nič drugega kot trije mo- žje s psom vred, možje, ki se niso vrnili s klatenja - brez sledu so izginili v močvirju. Okno neha biti navadno okno in postane opora fantazmi. V ta okvir tedaj stopijo trije povsem banalni možje, do vrata oškropljeni z blatom, da o špa- njelu niti ne govorimo. A dovolj je, da so postavljeni v ta okvir, pa se njihova banalnost nena- doma prelevi v skrivni sublimni sijaj, auro zagrobnega življenja, unaead dead. Mladi mož je soočen z dvema povsem nasprotnima reakcijama svojih gostiteljic: s povsem normalnim kramljanjem gospodinje, dvojno srhljivim, ker je živi dokaz njene norosti (psihoze v klinič- nem pomenu, kot nerazmejitve med dimenzijama realnega in realnosti), in na drugi strani z grozo njene nečakinje, ki mu ponuja očišče, identifikacijsko točko, od koder je treba gledati 60 prizor (tako kot je trenutek zatem ostalim pripravljena ponuditi interpretacijski okvir za njegov nagli odhod). Zgodba je sijajna predvsem po ekonomiji sredstev, po minimalnem dispozitivu. ki pa zado- šča, da se sredi realnosti odpre luknja, praznina, ki jo zapolnijo tisti trije banalni možje s psom, čudežno pretvorjeni v fantazmatske osebe. Framton Nuttel zbeži pred tem nemogo- čim srečanjem z realnim - še preden bi utegnili prestopiti tisto francosko okno, ki nas loči od našega sveta in ga obenem odpira, in stopiti v sobo. 1 Cf. k temu J.-A. Miller: »Pokazano v Premontreju«, Рго*/«да/št. 12/1984. str 4-5. Saki je bil psevdonim angleškega pisca s pravim imenom Hector Hugh Munro (1870—1916\ ki v zadnjem času do- življa precejšen revial. Najboljši del njegovega pisanja so sarkastične kratke zgodbice, zbrane predvsem v knjigah KeginaU 1904 . Reginald in Kussia 1910. 7*f Chronicles of Clovis 1911, in Beasts and Super-Beasts : 1914). Poleg tega še dva romana, The Unhearahlenj Bassington (1912 in When William Came ,1913) in obsežna pubbcisa- tiòna in žumalistična dejavnost. 61 PRAVICE ČLOVEKA Thomas Vaine Pravice človeka Thoinasa Paina so izšle v dveh delih: pr\i 1971 in drugi 1972. in sicer kot odgovor na Burkova Kazmišljanja o revoluciji v Franciji (E. Burke. Reflections on the Revolution in France. 1790. Objavljamo prevod Deklaraci e pravic človeka in državljanov . ki jo je razglasi a francoska narodna skupščina. Paine pa vključil v svojo knjigo, njegovega komentarja te deklaracije ter »Sklepa« prvega dela. za tem pa uvodnega poglavja drugega dela Pravic človeka, O družbi in civilizaciji«. DEKLARACIJA PRA\ IC (;L0\ LKA l\ DRŽAV UA.NOV PREDSTAVNIKI ljudstva Frapcije. zbrani v NARODNI SKUPŠČINI, ugotavljamo, da so nepoznavanje, zapostavljanje ali zaničevanje človekovih pravic edini vzroki javne nesreče ali pokvarjenosti vlade, zato smo se odločili, da v svečani deklaraciji objavimo naslednje naravne, večne in ne- odtuljive pravice: naj bo ta deklaracija nenehno pred očmi članom družbenega telesa, da bodo vedno vedeli za svoje pravice in dolžnosti; da bodo lahko dejanja zakonodajnih in izvr- šilnih oblasti vsak trenutek primerjana s smotri političnih institucij ter na ta način bolj po- štena; in tudi. da bodo lahko zahteve državljanov poslej sledile preprostim in neizpodbitnim načelom in tako vedno prispevale k ohranjanju Ustave in skupni sreči. Zato NARODNA SKUPŠČINA pred Najvišjim bitjem in v upanju na njegov blagoslov ter na- klonjenost priznava in proglaša naslednje svete pravice ljudi in državljanov: I. Ljudje se rodijo svobodni in enaki v svojih pravicah in ostanejo taki do svoje smrti. Družbena razločeva- nja torej lahko temeljijo samo na skupni koristi. II. Cilj vseh političnih združenj je ohranitev naravnih in večnih človekovih pravic; te pravice pa so svoboda, lastnina, varnost in odpor proti zatiranju. III. Ljudstvo je temeljni vir vse suverenosti; noben POSAMEZNIK in nobena SKUPINA LßJDI nima pravice do oblasti, ki ne bi izhajala izključno iz ljudstva. IV. Politična svoboda je v tem, da lahko počnemo vse tisto, s čimer ne prizadenemo drugega. Izvajanju naravnih pravic slehernega človeka so postavljene samo na tiste meje. ki so nujne, da je vsakemu drugemu človeku zagotovljeno svobodno uveljavljanje teh istih pravic; te ome- jitve pa lahko določa samo zakon. V. Zakon bi moral prepovedati samo dejanja, ki škodijo družbi. Cesar zakon ne prepoveduje, bo moralo biti dopuščeno; nihče tudi ne bi smel biti prisiljen v tisto, kar zakon ne zahteva. VI. Zakon je izraz volje skupnosti. Vsi državljani imajo pravico sodelovati, osebno ali preko svojih predstavnikov, pri ob ikovanju zakona. Le-ta bi moral biti enak za vse. pa naj ščiti ali kaznuje; in vsi so pred zflkonom enaki; vsi imajo enak dostop do vseh časti, mest in zaposlitev, in sicer v skladu 5 svojimi sposobnostmi — edino razlikovanje med njimi je torej razlikovanje, ki ga ustvarijo njihove vrline in sposobnosti. VTI. Nihče ne bi smel biti obtožen, aretiran ali zaprt, razen v primerih, ki jih določa zakon, in na način, ki ga predpisuje. Vsi, ki samovoljne ukaze zagovarjajo, se zanje iotegujejo. jih izvršujejo ali povzročajo njihovo izvrševanje, bi morali biti kaznovani: vsak državljan, ki je pozvan ali priprt na podlagi zakona, pa bi se moral takoj pokoriti in bi zagrešil kaznivo deja- nje, če bi se upiral. 62 vili. Zakon bi moral dolorati samo tiste kazni, ki so absolutno in očitno nujne; in nihče ne bi smel biti kaznovan drugače kot po zakonu, ki je bil sprejet pred kaznivim dejanjem in za- konito uporabljen. IX. Vsakega človeka je treba imeti za nedolžnega, dokler se mu ne dokaže krivda: kadar pa e njegov pripor neizogiben, je treba z vso strpnostjo zakona zagotoviti varnost njegove ose- зе. X. Nihče ne bi smel biti preganjan zaradi svojih nazorov, niti zaradi svojega verskega prepri- čanja ne, če z njimi ne moti javnega reda. ki ga določa zakon. XI. Neoviran pretok misli in nazorov je ena najdragocenejšihpravic človeka; vsak državljan sme govoriti, pisati in svobodno objavljati, pri čemer je odgovoren za zlorabo te svobode v primerih, ki jih določa zakon. XII. Za zagotavljanje varstva pravic ljudi in državljanov je potrebna javna sila; le-ta je usta- novljena, da bi koristila skupnosti in ne posameznikom, ki jim je poverjena. XIII. Vsi državljani morajo prispevati za podpiranje javne sile in za kritje drugih izdatkov vlade; ta prispevek bi moral biti enakomerno porazdeljen med člane skupnosti, glede na nji- hove možnosti. XIV. Vsak državljan ima pravico, da sam ali preko svojega predstavnika svobodno glasuje, ko se odloča o potrebnosti javnih prispevkov, načinu njihovega zbiranja, o njihovi višini in trajanju. XV. Vsaka skupnost ima pravico zahtevati od vseh svojih predstavnikov poročilo o njiho- vem delovanju. XVI. Vsaka skupnost, v kateri ni izvedena delitev oblasti in zagotovljeno varstvo pravic, je neustavna. .XVII. Pravica do lastnine je sveta in nedotakljiva; nikomur je ni mogoče odvzeti, razen ob očitnem javnem pomanjkanju, in sicer zakonito in pod pogojem, da se vrne poštena odškod- nina.« 63 OPOMBE K 0ЕКиАВ.\С1Ј1РК.^1С|-^В\1 trije členi na splošno izražajo celotno Deklaracijo pravic; vsi na- slednji členi izhajajo iz njih ali pa jim sledijo kot razlage. Četrti, peti in šesti člen bolj natančno opredeljujejo tisto, kar je le splošno zapisano v prvem, drugem in tretjem. Sedmi. osmi. deveti, deseti in enajsti člen navajajo načela, po katerih bo sestavljen zakon, ki bo ustrezal popreje deklariranim pravicam. Toda mnogi ze o dobri ljudje v Franciji pa tudi v drugih državah se sprašu ejo. če je deseti člen zadostno jamstvo pravici, ki jo hoče poudariti; poleg tega da odvzame religiji njeno božansko dostojanstvo, tudi oslabi n eno učinkovanja na duha, s tem ko jo naredi zgolj za predmet človeških zakonov. Tako se religija predstavi Člo- veku kot nekakšna luč, ki jo je zakril oblak in je zato vir svetlobe skrit njegovemu pogledu, v tej temi pa ne vidi ničesar vrednega spoštovanja.* Ostali členi, ki sledijo dvanajstemu, so vsebinsko zajeti že v načelih predhodnih členov; zara- di posebne situacije v Franciji v Franciji v Franciji v tistem času, ko je morala odpraviti ne- pravilnosti in hkrati vzpostaviti, kar je prav, je bila primerna večja natančnost, kot bi bila potrebna sicer v drugačnih okoliščinah. * Obstaja ideja, ki bo. èe bo pravilno pritegnila pozornost bodisi v zakonskem ali pa religioznem smislu, preprečila vsakemu človeku, skupnosti ali vladi, da bi narobe obravnavale religiozno tematiko; gre za idejo, da je obstajala že od ysega začetka, še preden je bila na svetu katerakoli vladna institucija, če smem tako reci, pogodba med Bogom in Človekom; in da. ker se ta odnos in okoliščina, v katerih se nahaja človek v svoji individualni osebi glede na svojega Stvarnika, ne moreta spremeniti ali prekrojiti z nobenimi človeškimi zakoni ali oblastjo, tudi versko prepričanje, ki je del te pogodbe, ne more postati predmet človeških zakonov; in da se morajo vsi zakoni prilagoditi tej popreje obstoječi pogodbi in ne obratno, saj ne samo, da so zakoni človeški, temveč so nastali tudi kasneje. Prvo dejanje človeka, ko se je ozrl naokrog in se zaznal kot bitje, ki ga ni ustvaril sam. ter svet. ki je bil pripravljen za njegov prihod, je moralo biti oboževanje, in oboževanje mora večno ostati sveto slehernemu posamezniku, in to ukšno, kot se njemu ;^iprav; vlade pa s svojim vmešavanjem samo škodujejo. Ko je Narodna skupščina razpravljala o Deklaraciji o pravicah, so nekateri njeni člani menili, da bi morali spremljati še Deklaracijo o dolžnostih, ker je sicer ne bi bilo mogoče objaviti. Ta pripomba je razkrila premišljujoče pamet, ki se je motila le v tem. da zadeve ni dtjvofj pre- mislila. Deklracija pravic je namreč obenem tudi Deklaracija dolžnosti. Vsaka pravica, ki jo imam kot človek, je tudi pravica drugega človeka; in moja dolžnost postane tako, da pravico jamčim, kot da jo imam. Prvi trije členi so temelji svobode tako posameznika kot tudi naroda; nobene dežele ne more- mo imenovati svobodne, če njena vlada ne izhaja iz teh načel in če jih ne ohranja neokrnjene; in celotna Deklaracija pravic je dragocenejša za svet in bo naredila več dobrega kot vsi doslej sprejeti zakoni in statuti. V deklarativnem eksordiju Deklaracije pravic smo priče svečanemu in veličastnemu dogod- ku, v katerem narod začenja uresničevati svoje poslanstvo in pod pokroviteljstvom svojega Stvarnika ustanovi svojo vlado; prizor, ki je tako nov in tako neskončno presega vse drugo v evropskem svetu, da pojem revo ucija zmanjšuje njihov pomen, saj prerašča v prerojenje člo- veka. Kaj drugega pa so sedanje evropske vladavine kot prizorišča krivic in zatiranja? Kaj se dogaja v Angliji? Mar ne govorijo celo njeni prebivalci, da je tržišče, na katerem ima vsak člo- vek svojo ceno in kjer je korupcija vsakdanja kupci a na račun ogoljufanega ljudstva? Nič čudnega tore , da klevetajo francosko revoluci o. Ce bi se namreč omejila zgolj na uničenje sramotnega despotizma, bi bili mogoče gos )od Burke in še nekateri tiho. Tako pa sedaj vpi- je o: »Sla je predaleč'« — se pravi, šla je preda eč zanje. Revolucija se e brez ovinkov spoprijela s korupcijo in podkupljive plasti so se zelo vznemirile. Njihov strah razodevajo njihove žali- tve, in tisto, kar objavijo, je zgolj ječanje ranjene sprijenosti. Toda takšno nasprotovanje fran- coski revoluciji ne prizadeva bolečin, sprejema ga kot poklone. Več udarcev ko prejme, bolj se bo iskrila; in bati se je le, da ne bo dobila dovolj udarcev. Ni se ji treba bati napadov: ustvarila jo je Resnica, njeno ime pa bo tako večno kot Cas. L- • -J SKLEP U AZUM in nevednost, ki sta drug z 1^ drugim v nasprotja, vplivata na -^ velik del človeštva. Ce se lahko ka- terikoli izmed njiju razširili po državi dovolj prostrano, vladni mehanizem z lahkoto funk- cionira. Razum se podreja sam sebi; in nevednost se podreja vsemu, kar se ji diktira. Na svetu prevladujeta dva načina vladanja: prvi je predstavniška vlada, drugi pa je vlada na temelju dednega prava. Za prvo je bolj razširjen izraz republika, medtem ko za drugo monar- hija ali aristokracija. Ti dve različni in nasprotujoči si obliki izhajata iz dveh prav tako različnih in nasprotujočih 'i osnov, se pravi iz razuma in nevednosti. - Ker sta za v adanje potrebni nadarjenost in spo- sobnost, in ker se nadarjenost in sposobnost ne moreta dedovati, je očitno, da vlada na teme- lju dednega prava zahteva od človeka vero, ki je ne more sprejeti, in je lahko utemeljena samo na njegovi nevednosti; in bolj ko je kaka država nevedna, bolj je primerna za to zvrst vlade. Nasprotpo pa vlada v dobro urejeni republiki od človeka ne zahteva vere. ki presega njegov razum. Človek vidi rationale celotnega sistema, njegove izvore in njegovo delovanje: in ker se ta sistem najbolj podpira, ko se ga najbolje razume, se človeški potenciali smelo razvijajo in se pod to obliko vlade razmahnejo do gigantske možatosti. Ker torej deluje vsaka od omenjenih oblik vlade na drugačni osnovi (ena se svobodno giba s pomočjo razuma, druga na podlagi nevednosti), moramo najprej pretehtati, kaj poganja tisto zvrst vlade, ki se imenuje mešana vlada, ali, kot se jo včasih norčavo označuje, »vlada tega ti- stega in ta tret'ga«. Gibalna sila te vrste vlade je nujno korupcija. Kakorkoli že so volitve in predstavništvo v mešanih vladah nepopolni, pa še vedno dopuščajo večji delež razuma, kot ustreza dednemu delu; zato je treba razum kupiti. Mešana vlada je nepopolna zmes tega in onega, ki s korup- cijo cementira in spaja nesk adne dele skupaj, da bi delovali kot celota. Zdi se, da je gospod Burke zelo ogorčen, ker Francija, ki se je odločila za revolucijo, ni prevzela tega, kar on ime- nuje »Britanska ustava«; in obžalovanje, ki zveni v njegovih besedah, s katerim se izraža ob tej priložnosti, navaja k domnevi, da je britanska ustava potrebovala nekaj, kar bi prikrilo njene pomanjkljivosti. 64 \ mešanih vhidah ni nobene odgovornosti: deh krijejo drug drugega, dokler se odgovornost ne izgubi; in korupcija, ki poganja ta stroj, si zna pustiti odprta vrata, skozi katera se lahko umakne. Ko je sprejeta maksima.- da kralj ne more delati napak, se ga s tem postavi na varen položaj, ki je podoben tistemu, ki ga imajo idioti in duševno bolne osebe, in o njegovi odgo- vornosti ni več mogoče govoriti. Torej se prenese na ministra, ki se zaščiti z večino v parla- mentu, ki ji lahko, ker deli položaje, pokojnine in podkupnine, vedno poveljuje; večina pa se opravičuje z isto avtoriteto, s katero ščiti ministra. V tem začaranem krogu se odgovornosti otresajo tako deli kot tudi celota. Ce obstaja v vladi del, ki ne more delati napak, to pomeni, da ne dela ničesar; in da je samo stroj, ki ga poganja neka druga sila, po nasvetih in smernicah katere deluje. Kar je v mešani vlaclavini domnevno kralj, je dejansko kabinet: in ker je kabinet vedno del parlamenta in tako njegovi člani v eni vlogi upravičujejo tisto, kar v drugi svetujejo in izvajajo, postane tne- šana vlada nerešljiva uganka; ta vlada, z vso neznansko korupcijo, ki je nujna, da drži skupaj vse dele. naprti deželi stroške, ki so sicer potrebni za vzdrževanje vseh oblik vlade naenkrat, nazadnje pa razpade v vladavino komitejev, v katerih so svetovalci, izvajalci, potrjevalci, upravičevalci. odgovorne pa tudi neodgovorne osebe eni in isti ljudje. S to pantomimno* domislico ter menjavanjem prizorišča in vlog si deli medsebojno pomaga- jo v zadevah, ki se jih sicer nihče izmed njih ne bi drznil odigrati. Ko je treba dobiti denar, pestra različnost navidez izgine in vsi deli si razsipno delijo parlamentarne pohvale. Vsak občudujoče hvali modrost, svobodomiselnost, nepristranskost drugega; in vsi sočutno vzdi- hujejo nad bremeni naroda. Za vse omenjeno spajanje delov, poveličevanje in pomilovanje v dobro konstituirani republi- ki ni več prostora: predstavništvo je za vso državo enako in v sebi popolno, in čeprav se lah- ko tleli na zakonodajno in izvršilno, ima vedno en in edini naravni vir. \jegovi de i si med se- boj niso tuji. kot so si demokracija, aristokracija in monarhija. Ker torej ni neskladij, ni mo- goče nikogar podkupiti s kompromisom ali zbegati z zvijačami. Javni ukrepi se sklicujejo na razumevanje ljudstva, in ker so odvisni samo od svojih zaslug, se odreka o vsakršnemu la- skanju nečimrnosti. Nenehno tarnanje zaradi bremena davkov je. kakorko i že je lahko učin- kovito v mešanih vladah, v nasprotju s smislom in duhom republike. Ce so davki nujni, po- letu so seveda koristni; če pa jih je treba opravičevati, to že samo po sebi vzbuja dvome. Ccmu potem človeka tako zlorabljati, oziroma zakaj se sam tako zlorablja? Ko govorimo o ljudeh kot o kraljih in podložnikih, ali ko omenjamo vlado z različnimi ali se- stavljenimi oznakami monarhija, aristokracija in demokracija, kaj naj pravzaprav razmišljajoč človek razume s temi izrazi? Ce bi na svetu obstajala dva različna in ocena temelja človeške oblasti ali več takih temeljev, potem bi morali najti tudi več virov, na katere bi se ti izrazi deskriptivno nanašali: toda ker obstaja le ena vrsta človeka, je tudi temelj človeške moči lah- ko samo en; in ta temelj je človek sam. .Monarhija, aristokracija in demokracija so samo do- mišljijske tvorbe; in tisoč takšnih konstruktov si je mogoče izmisliti, ne samo te tri. Iz revolucije v Ameriki in Franciji ter iz simptomov, ki so se pojavlja- li v drugih državah, je razvidno, da se je odnos ljudi do sistemov vlad spremenil, in da revolucije niso zajete v političnih računi cah. .Napredovanje časa in okoliščin, ki jih ljudje določijo za izvedbo velikih sprememb, je preveč mehanično, da bi z njim lahko merili duhovno moč in hitrost refleksije, ki porajata revolucije: vse stare vlade so bile šokirane ob tem. kar se je zgodilo in kar je bilo nekoč bolj ne preveč mehanično, da bi z njim lahko merili duhovno moč in hitrost refleksije, ki )ora ata revolucije: vse stare vlade so bile šokirane ob tem. kar se je zgodilo in kar je bilo nekoč bolj nemogoče in je izzivalo večje začudenje, kot bi ga danes splošna evropska revolucija. Ko pogledamo, v kakšnih obupnih razmerah živi človek pod monarhističnir li in dednimi si- stemi vlad. kako ga ena oblast odtrga od doma in druga preganja in kako ga bolj odirajo dav- ki kot sovražniki, postane jasno, da so ti sistemi slabi ter da je splošna revolucija v načelih in sestavi vlade nujna. Ali je vlada kaj več kot uprav Ijaiije narodnih zadev? Ni, in po svoji naravi tudi ne more biti * Pantonima - angleška dramatična igra. ki se konča s transformacijo prizorišča v veliko komedijo klovnov in harje- kinov. ples šaijivcev in njihovih žena (op. prev.). 65 last nobenega posameznika ali družine, temveč celotne skupnosti, na račun katere tudi živi; in čeprav je oblast s silo ali sleparijo uzurpirana kot dedna, takšna uzurpacija ne more spre- meniti pravice, ki je v naravi stvari. Suverenost kot pravica lahko pripada samo ljudstvu (angl. Nationj in nobenemu posamezniku; m ljudstvo ima vedno naravno nedotakljivo pravi- co, da odpravi sleherno obliko vlade, ki se izkaže kot neprimerna, in ustanovi takšno, ki je v skladu z njegovimi interesi, nagnjenji in srečo. Romarttična in barbarska delitev ljudi na kra- lje in podložnike morda ustreza dvorjanom zaradi njihovega položaja, vendar pa ne more ustrezati državljanom; in to delitev so porušija načela, na katerih so vlade zdaj utemeljene. Vsak državljan je del suverene oblasti in kot takšen ne more pripoznati nobene osebne po- drejenosti; podreja se lahko samo zakonom. Kadar ljudje razmišl ajo o tem, kaj je vlada, morajo nujno predpostaviti, da pozna vse pred- mete in zadeve, nad katerimi izvaja svojo oblast. V tem )ogledu vlada v republikanskem si- stemu, kakršen je vzpostavljen v .Ameriki ali Franciji, de uje tako. da zaobseže celoto naroda; in vednost, ki je nujna, da bi bili zadovoljeni interesi vseh delov, se nahaja v centru, ki ga po načelu predstavništva tvorijo ti deli. Stare vlade pa so postavljene na način, ki izključuje tako vednost kot tudi s je zastavljena čisto enako kot vlada kraljev. Kar so nekoč imenovali revolucije, je bilo komaj kaj več kot zamenjava oseb ali sprememba krajevnih razmer. Vznikale so in padale in v njihovem obstoju in usodi ni bilo ničesar, kar bi lahko vplivalo širše od kraja, na katerem so se odigrale. To. kar vidimo v svetu danes, kar sta prinesli revoluciji v .Ameriki in Franciji, pa je [)renova naravnega reda stvari, sistem načel, ki so tako univerzalna kot resnica in obstoj človeka in združujejo moralo s politično srečo in blaginjo naroda. I. Ljudje se rodijo svobodni in enaki v svojih pravicah in ostanejo taki do svoje smrti Družbena razločeva- nja torej lahko temeljijo samo na skupni koristi. II. Cilj vseh političnih združenj je ohranitev naravnih in večnih človekovih pravic; te pravice pa so svoboda, lastnina, varnost in odpor proti zatiranju. III. Ljudstvo je temeljni vir vse suverenosti; noben POSAMEZNIK in nobena SKUPINA LJUDI nima pravice do oblasti, ki ne bi izhajala izključno iz ljudstva. V teh načelih ni ničesar, kar bi razpihovalo častihlepnost in s tem sejalo v narodu zmedo. Njihov namen je spodbujati modrost in sposobnost in jih uporabljati za skupno dobro in ne v korist in za poveličevanje kakega posebnega razreda ljudi ali družin. .Monarhična suvere- nost, sovražnica človeštva in vir bede. je odpravljena; suverenost sama pa je vrnjena na svoje naravno in prvotno mesto - v narod. Ce bi se to zgodilo po celi Evropi. Iii bil glavni vzrok vojn odpravljen. Henriju IV. francoskemu širokosrčnemu in dobrohotnemu človeku se pripisuje, da je okrog leta 1610 predložil načrt za odpravo vojn v Evropi. Načrt je predvideval ustanovitev Evrop- skega kongresa oziroma - kot se imenujejo francoski avtorji - miroljubne republike, in sicer tako. da bi posamezni narodi imenovali jioslance. ki bi delovali kot nekakšno razsodišče pri vseh sporih, ki bi lahko nastali med narodi. Ce bi takšen načrt sprejeli v času, ko je bil predlagan, bi imeli Angli a in Francija, dve članici tega kongresa, vsaka vsaj deset milijonov šterlingov manjše dajatve etno. kot sta jih imeli ob začetku francoske revolucije. Da bi ugotovili, zakaj takšen načrt ni bil sprejet in je bil kongres, namesto za preprečitev voj- ne, sklican samo zato, da bi končal vojno — po večletni nesmiselni potrati . je treba upoštevati, da so interesi vlad drugačni od interesov narodov. Karkoli je vzrok davkov narodov, postane sredstvo dohodka \ lade. \ saka vojna se konča z dodatnimi davki in potemtakem z dodatnimi dohodki; in z vsako vojno, kakor se dandanes začenjajo in končajo, se moč in interes vlade povečata. V ojna torej [tostane — zaradi svoje produktivnosti, ker tako z lahkoto daje pretvezo za nujnost davkov in delitev položajev ter služb - najpomembnejši del sistema starih vlad; in če bi našli kak način za odpravo vojne, vseeno kakšen, in glede na to, kako koristno bi bilo to za narode, bi to za takšno vlado pome- nilo izgubo njene najdonosnejše [lanoge. Lahkomiselnost, s katero stopajo v vojno, kaže, kako so vlade zaradi svoje lakomnosti nagnjene k podjiiranjii sistema vojn. in izda motive, ki vodijo njihove delovanje. Zakaj republike ne vstopajo v vojno, če ne zato. ker narava njihovih vlad ne priznava intere- 66 sov, ki so drugačni od interesov naroda? Celo Holandija. čeprav je slabo zgrajena republika, ki ima trgovino razširjeno po vsem svetu, je bila skoraj sto let vojne; in v trenutku, ko so v Franciji zamenjali obliko v ade, so se z novo vlado uveljavila republikanska načela miru, ki jim je sledila domača prosperiteta in razvoj gospodarstva; in enake posledice bi sledile ena- kim vzrokom tudi v drugih narodih. Ker je vojna sistem vladanja starega kova, ni sovraštvo, ki ga gojijo narod drug do drugega nič drugega, kot rezultat politike njihovih vlad: vzbujajo ga. da bi ohranile duh sistema. Vsa- ka vlada obtožuje drugo za izdajstva, spletkat;jenja in častihlepnost, s čimer podžiga domiš- ljijo svo ega naroda in razvnema sovražnosti. Človek ni sovražnik sočloveku,to postane samo s posredovanjem napačnega sistema vladanja. Torej, namesto da vzklikamo proti častihlep- nosti kraljev, bi morali vzklikanje uperiti proti načelom takšnih vlad; in namesto, da si pri- zadevamo za reformo posameznika, bi morali modrost naroda uporabili za reformo sistema. Tu ne gre za vprašanje ali so oblike in maksime vlad, ki so še vedno na oblasti, ustrezale po- gojem sveta v času, ko so nastale, ali ne. saj lahko tem manj ustrezajo sedanji situaciji, čim starejši so. Cas in spremembe okoliščin ter prepričanj enako progresivno vplivajo na zastare- vanje načinov vladanja, kot na navade in običaje. — Kmetijstvo, trgovina, manufaktura in obrti, ki največ prispevajo k blaginji narodov, zahtevajo drugačen vladni sistem in drugačno zvrst znanja za usmerjanje njegovega delovanja od tistega, kar je bilo morda potrebno v raz- merah, kakršne so bile na svetu nekoč. Ker iz razsvetljenega položaja človeštva ni težko opaziti, da so dedne vlade na robu propada in da si revolucije na širokem temelju suverenosti ljudstva ter predstavniške vlade utirajo pot po Evropi, bi se bilo modro pripraviti na njihov prihod in jih izpeljati z razumom in spravljivostjo. raje kot pa jih obsojati na to. da zmagujejo z rušilnimi krči. Iz tçga, kar lahko vidimo zdaj. bi ne smela biti nobena reforma v političnem svetu nemogo- ča. Živimo v obdobju revolucij, ko so odprte vse poti. Spletke dvora, s katerimi se ohranja si- stem vojne, lahko spodbudijo ustanovitev konfederacije narodov, da ga bo odpravila: in usta- novitev Evropskega kongresa, ki bo podpiral uveljavljanje svobodne vlade in pospeševal po- vezovanje narodov v skupno civilizacijo, je danes verjetnejša, kot sta bili nekoč revolucija v Franciji in Ameriki in zavezništvo med njima. Konec) O DRUŽBIIN CIVILIZACIJI "T TELIK del tiste ureditve, ki obvla- \/ duje človeštvo, ni posledica vlade. * Izvira iz družbenih načel in narave človeka. Obstajala je pred vlado in obstajala bi tudi, če bi bila formalna vlada ukinjena. Med- sebojna odvisnost ljudi in vseh delov civilizirane skupnosti drug od drugega ter vzajemni in- teresi, ki obstajajo med njimi, ustvarjajo tisto veliko verigo povezav, ki nas drži skupaj. Ze- mljiški posestnik, kmet, tovarnar, trgovec, obrtnik in vsi drugi poklici uspevajo s pomočjo, ki jo \ sak prejema od drugega in od celote. Skupni interes uravnava njihove zadeve in obli- kuje njihove zakone; in zakoni, ki jih narekuje skupna uporaba, imajo večji vpliv kot vladni zakoni. Skratka, družba opravi zase skoraj vse, kar se pripisuje vladi. Da bi razumeli naravo in obseg vlade, ki bi ustrezala človeku, je treba prisluhniti njegovemu značaju. Ker ga je .Narava ustvarila za družbeno življenje, mu je točno določila mesto. V vseh primerih je naredila tako. da so njegove naravne potrebe večje od njegovih individualnih zmogljivosti. Noben posameznik ni sposoben zadovoljevati svojih potreb brez pomoči druž- be; in te potrebe, ki delujejo ha vsakega posameznika, ga usmerjajo v družbo tako samo- umevno, kot delujejo gravitacijske sile proti centru. Toda Narava je šla še dlje. Človeka ni prisilila v družbo samo s pestrostjo potreb, ki jih lahko ljudje zadovoljujejo samo tako, da si med seboj pomagajo, temveč je vanj vsadila tudi sistem družbenih privlačnosti, ki so. čeprav niso nu ne za njihovo eksistenco, bistvene za njegovo srečo. .Ni obdobja v življenju človeka, ko bi ta jubezen do družbe ugasnila. Začne in konca se z našim bivanjem. Ce pazljivo proučitno. kako je človek sestavljen in zgrajen, pestrost njegovih potreb ter raz- lične sposobnosti ljudi, da se vzajemno prilagajajo potrebam vseh drugih, človekovo nagnje- nje do družbe in. potetntakem vse prednosti, ki izhajajo iz tega, bomo zlahka ugotovili, da je večina tistega, kar se imenuje vlada, zgolj nekaj vsiljenega. 67 Mada je potrebna zgolj za urejanje nekaterib zadev, za katere družba in civilizacija nista naj- bolj kompetentni; in ne manjka primerov, ki pokažejo, da je bilo vse, kar lahko koristnega doda vlada, opravljeno že poprej s skupno odobritvijo družbe, torej brez vlade. Od začetka vojne v .Ameriki pred več kot dvema letoma, v nekaterih ameriških državah pa še dlje. ni bilo trdnih oblik vlade. Stare vlade so bile odpravljene in dežela je bila )reveč zapo- slena z obrambo, da bi lahko posvetila svojo pozornost ustanavljanju tiovih vlad; kljub temu pa sta bila v tem obdobju red in harmonija ohranjena prav tako neokrnjeno, kot v katerikoli deželi v Evropi. Obstaja naravna zmožnost človeka in še bolj družbe, ker vsebuje več razno- vrstnih sposobnosti in virov, da se prilagodi vsakršni situaciji. V istem trenutku, ko se ukine formalna vlada, začne delovati družba. Vzpostavi se splošno združenje in skupni interes po- skrbi za skupno varnost. Vse pre kot res je, kot so se slepili, da pomeni odprava formalne vlade razprostitev družbe; pač pa družba žene nasproten impulz, tako da jo odprava formalne vlade samo še tesneje po- veže. Ves tisti del svoje organizacije, ki jo je bila poverila vladi, znova prevzame nase in ta zdaj deluje z njenim posredovanjem. Ko se ljudje zaradi svojega naravnega instinkta in tudi zaradi vzajemnih koristi navadijo na družbeno in civilizirano življenje, je vedno dejavnih do- volj njegovih načel, da izpeljejo vse spremembe v svoji vladi, ki se jim kažejo nujne ali pri- merne. Na kratko, človek je tako samoumevno družbeno bitje, da ga je skoraj nemogoče vze- ti iz nje. Formalna vlada tvori le majhen del civiliziranega življenja; in celo če je ustanovljena najbolj- ša vlada, kar si jo lahko izmisli človeška modrost, je takšna še vedno bolj po imenu in zamis- li, kot pa dejansko. Varnost in prosperiteta posameznika in celote je neskončno bolj odvisna od velikih in temeljnih načel družbe in civilizacije, od njihove skupne uporabe, za katero vlada obče soglasje ter se jo vzajemno in medsebojno vzdržuje, od nenehnega kroženja inte- resov, ki s tem. ko potekajo skozi milijone svojih kanalov, poživljajo vso množico civilizira- nih ljudi - torej od vseh teh stvari je varnost in prosperiteta posameznika in celote neskon- čno bolj odvisna kot od česarkoli, kar lahko naredi ce o najbolje urejena vlada. Popolnejša kot je civilizacija, manj potrebuje vlado, saj v večji meri sama ureja svoje zadeve in si tudi sama vlada; toda kako nasprotna tej logiki je praksa starih vlad, saj njihovi izdatki naraščajo prav toliko, za kolikor bi se morali zmanjševati. Civilizirano življenje potrebuje samo nekaj splošnih zakonov, in še ti so skupnosti tako v korist, da je čisto vseeno ali so vsi- ljeni s formami л lade ali ne. učinek je skoraj enak. O premislimo, katera načela so prvotno zbližala ljudi v družbo, in zatem, kateri motivi uravnavajo občevanje med njimi, bomo ta- krat, ko dospemo do tistega, kar se imenuje vlada, ugotovili, da je bil že skoraj ves posel opravljen po naravni poti, tako so deli delovali drug na drugega. Človek je glede vseh teh stvari bolj koristno bitje, kot se tega zaveda, ali kot bi vlade želele, da bi si mislil. Vsi veliki zakoni družbe so zakoni narave. Zakoni obrti in trgovine, najsi ure- jajo odnose med posamezniki ali narodi, so zakoni vzajemnih in medsebojnih interesov. Po njih se ravnajo in jih spoštujejo, ker je to v interesu udeleženih, in ne zaradi kakih formalnih zakonov, ki bi jih utegnile vsiliti oziroma naprtiti njihove vlade. Toda kako pogosto posegi vlade motijo ali celo uničijo to nagnjenje k družbil Ko si slednja, namesto da bi bila cepljena z načeli prve, domišlja, da biva zaradi same sebe in deluje pri- stransko in zatiralsko ter s tem postane vzrok tistih nesreč, ki bi jih morala preprečevati. Ce se ozremo nazaj na upore in nemire, ki so v različnih obdobjih izbruhnili v Angliji, bomo ugotovili, da niso nastali zato. ker bi ne bilo vlade, temveč je bila vlada sama tisti vzrok, ki jih je )orajal; namesto da bi utrjevala družbo, je sejala razdor; razkrojila je njeno kohezijo in spoče a nezadovoljstva in nerede, do katerih sicer ne bi prišlo. Vidimo, kako naravno se raz- lične strani povezujejo v tistih združenjih, ki jih ljudje svobodno ustanavljajo zaradi trgova- nja ali drugih zadev, v združenjih iz katerih je vlada v celoti izključena in v katerih delujejo izključno po načelih družbe; in to nam, če se lotimo primerjave, pokaže, da vlade še zdaleč niso vedno vzrok ali sredstvo za vzpostavljanje reda. marveč ga pogosto rušijo. Izgredi iz leta 1780 niso imeli drugega vzroka kot ostanke tistih predsodkov, ki jih je vlada sama spodbu- dila. Kar pa se .Anglije tiče, so bili še drugi vzroki. Ce so pretirana in neenaka obdavčenja še tako prikrita, se vedno na nek način pokažejo v svojih posledicah. Ker je velika večina skupnosti s tem potisnjena v revščino, ki jo spremlja nezadovoljstvo, nenehno tli uporu; in ljudje, oropatii virtjv informacij, kot na žalost so, se zlahka odločijo za nasilje. Kakršenkoli je že navidezen vzrok izgredov, pravi vzrok je vedno 68 )omanjkanje sreče. To dokazuje", da je nekaj narobe s sistemom vlade, ki škoduje blaginji, s catero naj bi se družba ohranjala. Toda ker so dejstva močnejša od modrovanja, naj primer Amerike potrdi te ugotovitve. — Ce je kje na svetu dežela, kjer bi s površno oceno slogo najmanj pričakovali, je to Amerika. Se- stavljena kot je. iz ljudi različnih narodnosti.* ki so navajeni različnih oblik in navad vlade, ki govorijo različne jezike, še bolj pa se razlikujejo v načinih bogoslužja, bi navajala k mne- nju, da je zveza takšnih ljudi nemogoča; toda že samo s tem, da je vlada postavljena na nače- lih družbe in človeških pravic, so odpravljene vse težave in vsi deli se ujemajo v iskrenem so- glasju. Revni tam niso zatirani in bogati niso privilegirani. Industrija ne propada zaradi veli- kanske potratnosti dvora, ki bi živel na njene stroške. Imajo malo davkov, ker je njihova vla- da pravična; in ker ni ničesar, kar bi ljudi pehalo v nesrečo, tudi ni vzrokov za upore in nere- de. Metafizik, podoben gospodu Burku, bi se moral hudo razbijati glavo, da bi se mu posvetilo kako bi se dalo takšnemu ljudstvu vladati. Domneval bi, da bi bilo nekatere mogoče upra- vljati z goljufijo, druge s silo, vse pa z nekaj zvijačnosti; ta veleum bi morali najeti, da bi zlo- rabljal nevednost ter se nakazoval in paradiral, da bi očaral preprosto ljudstvo. Izgubljen v ireobilici svojih raziskav bi tuhtal in vedno znova tuhtal ter nazadnje še spregledal jasno in ahko pot. ki leži tik pred njim. Ena od velikih prednosti ameriške revolucije je bila, da je pripeljala do odkritja načel vlade in odprta pot njihovi uporabi. Dotlej so vse revolucije potekale pod okriljem dvora in nikoli na velikih tleh naroda. Tisti, ki so se jih udeležili, so bili vedno iz razreda dvorjanov; in kakrš- nokoli že je bilo njihovo navdušenje za spremembe, so skrbno ohranjali nepoštenost svojega porekla. \ vseh primerih so skušali prikazati vlado kot nekaj skrivnostnega, kar razumejo samo oni; pred razumevanjem ljudstva so skrivali edino stvar, ki bi jo bilo dobro vedeti, namreč vlada ni nič drugega kot narodno združenje, ki deluje po načelih družke. {■ ■ ■. * Del .\merikt'. t.im. Nova Anglija, ki vključuje države New Hampshire, Massachusetts. Rhode Island in Connecti- rut. je naseljen pretežno s priseljenci angleškega porekla. V državi New York je približno polovica prebivalcev Ho- landcev. ostalo so Anjileži. Skoti in Irci. New Jersv je mešanica Angležev in Holandeev ter nekaj Škotov in Ircev. V IVn.silvaniji so približno ena tretjina Angleži, druga tretjina so Nemci, preostalo pa so Skoti, Irci in nekaj Švedov. Južnejše države imajo večji delež Angležev kot osrednje, čeprav je tudi vsaka od njih mešanica vec narodov; poleg že omenjenih, je tam se precejšnje število Francozov in nekaj malega Še narodov z evropske obale. Najštevilnejši glede na versko o|iredelitev so prezbiterijanci; vendar nobena vera ne prednjači pred drugo in vsi so enakopravni državljani. Prrxedem. po: Thomas Paine. KightsofMan, ur. H. Collins, Harmondsworth 1969. str. 1.32-137. 162-169. 185-189. Prevedla Natalija Mikec 69 CIVILNA DRUŽBA NA SLOVENSKEM:, PRVA PETLETKA Pavle Gantar Tomaž Mastnak Ko so boljševiki zgubljali glave, so svojo Stvar prepuščali v sodbo zgodovini: Pered sudom istorii naj bi se pokazali Resnica in Pravica. Dandanes se komaj še kdo nagiba k temu. da bi v taki drži vi- del kaj veličastnega ali morda celo posnemanja vrednega; v še tako norih časih je dobro imeti glavo na pravem mestu in herojstvo je prekletstvo nesrečnih obdobij - gorje, ki je še pod hiš- nimi številkami odveč in preveč. Tega. kar se zdaj dogaja v družbi, zgodovina ne more več ujeti v svoje zakone in nobene sodbe ne more več izreči. Njeni minorni deputati so postala sodišča, a tako nesrečno, da z vsako svojo zgodovinsko sodbo razkrajajo svojo legalno »sub- stanco in legitimnost sistema. V tej izkušnji 80. je Igor Vidmar - ko je nastajala knjiga P««»é pod Slovenci - lahko skoval geslo »Punk si bo pisal vsa zgodovino sam, če mu že sodbo pišejo drugi<; zgodovine je toliko in zgodovin je toliko, kolikor je oziroma kolikor jih napišemo ali izrečemo — odprto polje zgodovinskosti. Andrej Fištravec pa si čez par let. ko e zgodovina očitno le še teater, prisvaja tudi pisanje sodbe: »»Po nekaj desetletjih se je pokaza o tudi to, da boljševiška varianta družbe ni najboljša in tako se danes vnovič sprašujemo kako zgraditi bolj humano družbo. Koncept civilne družbe je zagotovo ena od pomembnih tovrstnih alter- nativ, alternativna gibanja pa so našla način, kako se vsem tistim, ki pišejo sodbo, zahvaliti za njihov nastop v zgodovini in si začeti pisati sodbo sam.«' .Nekje v teh koordinatah piševa ta tekst: rekapitulacijo tistega segmenta političnih in teoret- skih razprav, ki so se v 80. letih na Slovenskem vpisovale pod ime civilna družba CD re- kapitulacijo, ki si ne prizadeva biti več od komentiranega pregleda zbranega gradiva.* S tem sva že povedala, da gre za določeno interpretacijo historije. Ta ni toliko določena s sta- lišči, s katerimi sva se v to historijo vpisovala, kot s stališčem, s katerega jo piševa. Omeniva naj vsaj nekaj momentov, ki ga konstituirajo: — Zdelo se je, da imajo diskurzi CD večjo moč samorefleksije, kot se kaže zdaj. Zapirati se za- čenjajo v sklenjene kroge samonanašanj in CD tudi že prevzema tisto funkcijo, ki jo je v * Pna inačica tega teksta je nastala na pobudo urednikov splitske revije Pogledi, ki je letos spotnladi žarela prijira- vijati tematsko številko o CD. katei^ pomemben del naj bi predstavil novejše razprave o tej problematiki na Slo- venskem. Ker meniva, da bi zbrano gradivo utegnilo zanimati tudi tukajšnjo zainteresirano javnost. s\a besedilo ažurirala, dopolnila, dodala nekaj opomb, ki so morda, zanimive le v tej deželi, nisva pa izčrtala vsega, kar je slo- venskemu deželanu samoumevno. ' .\ndrej Fištravec. >() grehu v socialuzmu . Delo, 5.6.1987. Gre za izjavo na okrogli mizi o CD na mariborski srednji družboslovni šoli. ^ Miloš Gregoric opozarja na heterogenost teoretskih pristopov k CD in sodi. da so v polje diskurza o CD zajete ti- ste teoretske refleksije in analitične navezave na konkretne lokalne in sistemske primere samoupravne fiatologi- je. ki se vpisujejo pod ime civilna družba«; kar naj bi jih družilo in reprezentiralo njihov skupni imenovalec, naj Iii bilo natanfno in zgolj ime« Gregorio 1988b . 70 marksizmu imel »Proletariat«. Svojo pozicijo bi opisala kot substanciahio distanco, kot di- stanciranje, ki vedno znova spodnaša substancialni odnos do CD. — CD je postala malone obče sprejeti pojem. Temu seveda ne nasprotujeva in niti ne moreva nasprotovati, zavzemava pa se za diferenciranje med pozicijami, za definiranje razločkov in razlik. — Ce pa že obstajajo različni, tudi kompetetivni in izključujoči se koncepti CD. nasprotujeva težnji, ki bi hotela katerega izmed njih ustoličiti kot pravega, kakega drugega pa izključiti kot nesprejemljivega. V tem pogledu sva za načelni pluralizem (le v jugopolitiki se lahko zgodi, da diferenciacija briše razlike in ubija pluralizem). — Vprašljiva se nama zdi historična univerzalizacija pojma: ko govoriva o CD na Sloven- skem, ga uporabljava restriktivno — samo za tiste akterje, ki so se artikulirali ali se še artiku- lirajo v diskurzih CD. CD v 60. letih, denimo, je nekaj strogo današnjega. Tekst, ki sledi, želi biti predvsem informativen, zato kljub pristranskosti, s katero ga piševa, vede nisva diskriminirala nobene pozicije. V prvem delu bova orisala, kako je do razprav o CD prišlo, kje in kako so potekale; v drugem bova nakazala nekaj problemskih sklopov, y katerih so se zgoščevale; kot tretji del dodajava bibliografijo zapisov o CD - ta praviloma ne vsebuje tistih tekstov, ki posredujejo mnenja drugih o tej zadevi, se pravi zlasti novinarskih poročil o sejah, razpravah, nastopih ipd. (ti so v opombah pod črto). I. HISTORIAT 1. ODKRITJE P0JM.4"PI ojem CD ima - banalno dejstvo! l-^ - dolgo zgodovino. Drobci te zgo- J. dovine so zašli tudi v slovensko kulturo. Kljub temu je bil pojem »ponovno odkrit«. To se e zgodilo, ko je bil definiran kot al ternativni koncept. Ta reinvencija je bila torej invencija, ki je uspela strukturirati diskurziv no polje. V tem polju so dobile pomen tudi dotlejšnje rabe pojma CD, postale so učinek neče sa, kar je prišlo za njimi. V tej naknadni »predzeodovini« gre predvsem za marksistične in marksološke razprave: za Ribičevo študijo o civilni družbi in politični državi pri Heglu in .Vlar.xu' ter za reševatije ter- minoloških problemov pri prevajanju .Marxovih in Engelsovih del."* Nemarksističnih tekstov v njej skorajda ni. če pa že so, se jih kot zgodovino pojma bere šele danes.' Ni naključje, da je bil »alternativni koncept« CD definiran v ljubljanski alternativni sceni* V obtok je bil poslan na prvem alternativnem simpoziju, obenem spektaklu, »Kaj je alternati- va?« novembra 1983;^ organiziranje te prireditve je bilo tudi odgovor na marksistična sreča- nja ob stoletnici Marxove smrti. Problematika — »vsebina pojma« - je bila takrat v zraku. Nasprotje med družbo in državo je, če omeniva samo dva momenta, na eni strani artikuliralo veliko poljsko družbeno gibanje, ki je bilo v teh krajih doživljano — lahko rečemo — zelo intenzivo; dva meseca po razglasitvi voj- Bibič 1972. 2. izd. tega dela Bibič 1984: je dopolnjena z obsežnim dodatkom .Epohalni pomen dialektike civilne družbe in pohtične države«), ki pa aktualnih razprav o CD praktično ne obdela. Gl. zlasti opombo urednika 2. zv. MEID, Božidarja Debenjaka: »Izraz 'bürgerliche Cn-sellschaff ne pomeni 'meš- čanske' družbe, ampak družbo v nasprotju z državo, družbo z njenimi ekonomskimi odnosi in vsakdanjim življe- njem ¡socie'té civile).» jMEID II, p. ,3.3. prim, tudi op. na strani 359.) Debenjak je predlagal slovenjenje z -občanska družba«. - Prim, tudi uredniški poročili v METI 1/8 in METI 1/9. Obsežnejše o tem: Bibič 1981 in Debenjak 1981. Raousseauja npr. — prevod Družkenepogodbe je izšel 19860 — se »dešifrira« z vidika problematike CD šele danes ;cf. Hribar 1987b). Tine Hribar v intervjoju za Katedro Spomenka in Tine Hribar.. Katedra X.WTII, 1988 . št. 9-10: pravi, da »izrecno eksplikacijo 'civilne družbe' najdemo najprej v znotrajpartijski alternativi«. Čeprav Hribar opredeljuje, kaj razu- me z zunajpartijsko in znotrajpartijsko alternativo cf. Hribar 1988;, nama ni jasno, po katerih kriterijih je začet- no eksplikacijo CD uvrstil v znotrajpartijsko alternativo. Hribar je natančnejši od tistih kritikov, ki spodbijajo upravičenost lociranja začetne artikulacije CD v alternativ- no sceno in se jim ne zdi odveč ob altemativcih ali proti njim navajati pisatelje, znanstvenike, revije etc. Po eni strani interpretira ustanovitev Nove revije in izid njene 1. št. kot »izrecno znamenje novonastajajoče civilne družbe na Slovenskem . samo pobudo za ustanovitev Nove revije pa ima »za enega izmed prvih no\ih družbenih gibanj« (intervju za Katedro), po drugi pa govori o .izrecni eksplikaciji- pojma. ' Mastnak 1984; o simpoziju/spektaklu cf.: Malečkar. .Mastnak 1984, 409 sq. 71 72 nega stanja je izšel zbornik besedil o Poljski in - kar je najpomembneje - besedil poljskih av- torjev, ki je v rokopisu obsegal skoraj tisoč strani (cf. Kreft. Mastnak 19821. Na drugi strani se je to konceptualno nasprotje vsiljevalo v represivnih ukrepih proti akterjem prvega nove- ga družbenega gibanja NDG) pri nas — punka in mladinskih subkuitur in alternative, ki so se strukturirale okrog njega -. zlasti ob sodnem preganjanju Igorja \ idmarja. se jiravi. v od- poru proti tej represiji." Sama pojmovna rešitev je )ila uvožena z Zahoda. Na opozicijsko« sociološko srečanje pozno poleti I98.'5 v Komiži na katerem je prišlo do nuičnih napetosti med udeleženci iz Ljubljane na eni strani in Beograda in Zagreba na drugii je Silva .Mežnarič prinesla kopijo Keanovega odprtega pisma Picconeju." To pismo je bilo - v situaciji, kakršna je bila - ena od spodbud skupini t. i. mlajših sociologov, da so začeli prirejati diskusijske ve- čere o vprašanjih, ki jih je nakazovalo. Te diskusije so relativno kmalu stopile iz zasebnosti v ožjo strokovno ja\ iiiist. Koiistimirala se je Sekcija za proučevanje socialnih gibanj pri Slovenskem sociološkem društMi. ki se jv dve leti redno sestajala in intenzivno delala, potem pa so njena srečanja postala redkejša. Y 2. PROSTORI R.AZPR.WK F ''ü'» lekcija za proučevanje I socialnih gibanj pri SSD središče strokovnega razpravljanja o CD. pa ni bila edina organizacijska forma oziroma institucija, ki je inicirala ali promovirala tovrstne razprave. Poleg nje je treba omeniti: al NDG in alternativno sceno. V tej sferi so bile razprave pogosto precej praktično zainteresi- rane: šlo je za samorefleksi o idelai akterjev, ki je seveda vključevala koncipiranje njihovih odnosov do »družbe« in »po itike«: večkrat pa so bile airibicioznejše tudi z gledišča teoretske produkcije: poleg že omenjetjega simpozija »Kaj je alternativa?« je bil novembra in decembra 1984 organiziran simpozij »Židovsko vprašanje«. Radio Študent pa je ob vsakoletni .glasbeno- scenski prireditvi« »Novi rock« začel prirejati okrogle mize. posvečene aktualnim vprašanjem delovanja alternative - pna je bila 1984.' b) ZSMS. Republiška konferenca te organizacije je načenjala problematiko Cd pri koncipira- nju svojega odnosa do .NDG (ključno vlogo pri tem je odigral Ignac Krivec . intenzivneje pa se je razpravljalo o tej problematiki v pripravah na 12. kongres ZS.MS kongres le bil na za- četku aprila 1986 v Krškem:. .\a mladinskem festivalu - ta forma naj bi bila nasledila zasta- relo institucijo vsakoletne mladinske politične šole - oktobra 1986 v Novi (norici je bila ena od okroglih miz že samoumevno posvečena razmerju CD: država. Na nižjih ravneh organiza- cijske hirearhije je bilo več predavanj in pogovorov o CD." c) Strokovna združenja in institucije ikot rečeno, poleg Sekcije za proučevanje socialnih gi- banj). Na eni strani je treba omeniti številne dejavnosti - zlasti Slovenskega filozofskega ^ »Zadeva Igiir Vidmar«. Problemi X,\I : 1983;. 6-8: prispevki J. Znidaršica. P. Mlakarja. T. Ma^tnaka. R. .Moriiika. D. Strajna. E. Hladnika in 1. Sakside ter sodni dokumenti; »Slovenske vecerniie . Problemi |98ч . 6-7: doku- menti ter prispevki T. Mastnaka. R. Močnika in P. Gantarja. — K razmišljanju je silil tudi t.i. beograjski proces: d', tematsko št. Problemov X.XIII 1985). 7 (analiza s pomočjo koncepta CD: Mastnak I98.">l): politični komerUar: Mastnak 1985d;. ' »John Keane Paulu Picconeju, uredniku Telosa«. ProWfOT; \,\1I 1984,. 12; ponatisnjeno kol: .Inhii kiarie. l'i-rimo tem. zakaj je civilna družba pomembna za socialiste ... in ostale . v: Mastnak 198.5a. '" Cf. Tome 198-t; Mastnak 198.'jf; delovna skupina za mirovna gibanja pri RK ZSMS. Pobuda za civilno družbo . Mladina, it. ,3.'J. ,31. oktobrer 198.5; Krivec 1985; Hren 198.5; Tome. Mirovna skupina 1986; Sekcija za mirovno kulturo SKUC. informacija o ustanovitvi. Bilten Delovne skupine za mirovna gibanja pri ИК ZSMS. Ill 198t) . 1. Predrag S., »Nekatera družbena gibanja in njihove poti ter perspektive-, ibid..; Tonic 1986b; Tome 1986c; Tome 1986d; Janšai 1986; Bakše. Hren 1986; Dialog meil vzhodom in zahodoiri . Problemi \\\ 1987 . 1; \ iclmar 1986 odgovor na .Mastnak 1986g ; Mastnak 1986h odgovor na \'idmar 1986 ; list s ч vprašanji s prireditve Ze- leni Marx«. 27.6.1986-v odgovoru na 3. vprašanje med drugim piše: Zbiramo se okrog neposrednih življenjskih vj)rašanj in nas ne zanimajo obče teze o emancipaciji. Gradimo na konstituiranju civilne družbe in pravne držav e. ki mora imeti dejansko ločene zakonodajno, sodno in izvršno funkciji), kar onemogoča nadvlaublikacijí z istim naslovottt . in »Realni pro- stori drugačnosti . Mladina, št. 30. 26. sept., in št. 31. .3. okt. 1986; gradivo s simpozija Židovsko v()rašanje« objavljeno v Problemi XXIII 1985 . 1 ' ' Bakše 1986; »Civilna družba in država . Problemi \W ;1987'. 1: prispevki M. Balažiča. P. (iamarja. M. Gregoriča. T. Kuzmanića. S. Lokar. M. Maniška. T. Mastnaka. Z. Medveda. \1. Ocvirka. \1. ()klo|idžije. \ . Pavlovića. D. Pod- menik. .\. Popova. M. Popviča. \. Rusa in I. Zajdele. društva in Slovenskega sociološkega društva, v zadnjih letih pa tudi nekaterih inštitutov na Znanstveno raziskovalnem centru SAZU in Univerzi, vseskozi pa družboslovne in humani- stične inteligence —, ki so nasprotovale represiji, teptanju človekovih pravic in državljanskih svoboščin oziroma so se. pozitivno rečeno, zavzemale za demokracijo in civilizacijske prido- bitve protesti proti političnim sodnim procesom, zahteve po odpravi mišljenjskega delikta in smrtne kazni, upiranje iracionalizaciji politicnega^diskurza in grožnjam z nasi jem, afir- miranje družbenega dialoga in sporazumevanja . . .). Ce se te dejavnosti že niso vselej artiku- lirale v konceptih CD. pa so po načinii delovanja in svojih ciljih konstituirale realno CD. Na drugi strani gre za prireditve, ki so bile izrecno posvečene teoretskim obdelavam CD. V tej Zvezi naj otncniva: Odprto univerzo, ki jo je v imenu Marksističnega centra na Univerzi v Mariboru organiziral Igor Kramberger med drugim je [)redstavila ciklus predavanj o NDG- v sodelovanju s .Sekcijo za proučevanje socialnih gibanj ; Inštitut za marksistične študije ZRC SAZI' okrogle mize in predavanja, na katerih so nastopili John Keane. Clhantal Mouffe. Ernesto Laciau: mednarodna sim|)ozija >Zgodovina. kolektivni spomin. tradicija/Srednja Evropa* 1986 in '.Nova družbena gibanja kot politična razsežnost metafore' 1987 : razprave na znanstvenem svetu Inštituta za sociologijo v Ljubljani (o CD so govprili Vesna Pusić, Fra- ne Adam, Tomaž .Mastnak ; Slovensko politološko društvo je novembra 1986 organiziralo razpravo »Civilna družba v socializmu?«. Pri nekaterih večjih projektih je prišlo do združeva- nja sil; pri že omenjenem simpoziju o Srednji Evropi je sode ovalo SFD: jugoslovanski sim- pozij »Marksizem in nova družbena gibanja« sta pri¡)ravila Sekcija za proučevanje socialnih gibanj in Marksistični center CS ZKS november 1985;, lanskoletno jugoslovansko znanstve- no srečanje »Civilna družba in država« pa so organizirali Inštitut za marksistične študije ZRC SAZU, Inštitut za sociologijo in Sekcija za proučevanje socialnih gibanj, podprl pa tudi Marksistični center Ljubljanske univerze.'- Poučno je ugotoviti, da je bila univerza pri vseh teh dejavnostih ob strani, mrtva. d) Publicistika. Tematiki CD so se najprej odprli mladinski mediji Mladina, Radio Študent, Ka- tedra, Valj, TNT, v zadnjem času še drugi : izdava se lahko, da sva pojem sistematično aplici- rala in popularizirala v tedenskih političnih komentarjih v Mladini od jeseni '8.") dalje. V za- dnjih dveh letih je več tektstov o CD objavil Teleks. Relativno zgodaj se je odprl Ljubljanski Dnevnik, odkar pa izhaja tedenska priloga Zunaj/Znotraj«, ki jo ureja Zdenko Vrdlovec. je te- matika CD v tem časopisu skorajda redno prisotna. Delo je pisalo o CD. kolikor je o tem pri- ložnostno kaj rekel kak politik ali forum ali napisal kak bralec v »Poštni predal«, med samo- stojne podvige legalista pa lahky naštejemo zadnji dve praznični prilogi za 29. november (prvo je uredil Mi e Šetinc, drugo Šetinc in Danilo Slivnik in bolj ali manj redne komentarje M. Šetinca in včasih Rorisa Ježa. Nas'i razgledi so leta '85 prevajali .\ndrasa Hegediisa, pred kratkim pa objavili intervju z drugoimenovanim piscem tega teksta. Med_ revijami so vabile k pisanju na to temo ali mu vsaj odstopale prostor: Problemi, Nova revi- ja. Časopis za kritiko znanosti, Vestnik IMŠ, Teorija in praksa, Družboslovna razprava, tako rekoč vse družboslovne revije, do zdaj pa ni nobene, ki bi ji bila problematika CD osrednja uredni- ška usmeritev. \' knjižne programe je CD komajda stopila - izšli sta vsega dve knjigi, posve- čeni tej temi." Slovensko založništvo je še enkrat izpričalo izjemno rigidnost. 3. CIVILNA DRUŽBA -px"sebno vprašanje je prodiranje poj- SI OVENSKI POI ITIKI 1--^1ча v politično javnost oziroma v- " J_ govore funkcionarjev in forumov. Prva tri leta je bilo mogoče pojem slišati le na alternativni sceni in v ožji strokovni javnosti.''' Današnja ocena, da je ZSMS - v povezavi z uvajanjem »principa frontnosti« v svoje delovanje '■^ Teze za pre(iavanje na ()(][)rti univerzi je redno objavljal Večer, nekaj predavanj je natisnila Katedra; Raz[)rava z Ernestoin Laclauom in Chantal Mouffe ob knjipi He^emonv and Socialist Strategy. Problemi \\IV 14Hft . 4-5 (zlasti diskusija o CD v za|)isu močno okleščena ; John Keane. Diktatura in zaton parlamenta.. Vestnik IMŠ Vili (1987:. 2: Nom revija V. 46-47; Vestnik IMŠ l.\ 1488 . \: Družboslovne razprave 1\ 1987 . 5: .\dam 19H7a; Mastnak I987a: Boris Jež. So potrebna navodila za uporabo ()olitirnih pojmov^ . Delo, 27.3.1987 poročilo o posvetovanju Slovenskega f)olitološkega društva in СЖ ZKS 'Samoupra\ljanje. interesi, država«« i. in odgovor Bibič 1987c. Cf, Mastnak 198.5a; A. (iramsci. Civilna družba in držfiva. ur. A. Bibič. Ljubljana 1987. '"* (iregoric [)ravi. da se z liberalnejšom odgovorom«, se pravi z večjim posluhom slovenske politike za razprave o ( !D odpira novo poglavje \ zgodfivini pojma ci\ilne družbe. ... Očitno je. da s tem pojem civilne družbe izgu- blja status produktivnega manka (mankapozitivne teoretske opredelitve), ki je mobiliziral alternativno prakso in neodvis- no teoretsko produkcijo ter postaja objekt ideoloških teoretskih bojev za njegovo simbolno prešitje. za simbolno iiveriženje v serijo ekvivalenc. ki bodo opredeljevale njegov pomen« Cregorič 1986). 73 — že od leta 1981 naprej oblikovala nekaj jasnib zahtev po civilni družbi«.' ' je možna prav kot današnja — retro.spektivna — ocena. Takrat se namreč o CD ni govorilo, niti v ZS.MS ne. Prva seja visokega po itičnerga foruma, na kateri je bil ta pojem uporabljen, je bila po najini evidenci) seja CK ZKS konec oktobra 1985. posvečena govorjenju o mladini. Milan Meden je takrat izjavil: »Danes o dejanski apolitičnosti mladih res ni več mogoče govoriti, prej bi lah- ko govorili o nekakšni izvensistemski politizaciji. . . . .Mislim, da je v ozadju teh pogojno re- čeno izvensistemskih gibanj mladih želja po nekakšni laični, civilizirani občanski družbi, kjer je država le še koordinator določenih človeških, političnih in gospodarskih dejavnosti, to ja je v bistvu vizija svobodno združenih proizvajalcev, torej tudi in predvsem načrt zveze iomunistov Jugoslavije (. . .)"' Leto dni pozneje, na seji CK ZKS o programskih usmeritvah in metodah delovanja, je bilo spet slišati ta pojem. Meden se je zavzel za to. da ((D ne bi definirali kot antipoda . Janko Pleterski »se je strinjal, da bi morali nujno spregovoriti o pojtnu civilna družba v idejni raz- pravi, ki se vses[)lošno uporablja kot pojem, ki naj predstavlja nek korektiv državi in politiki in seveda tudi zvezi komunistov«. Adolf Bibič pa je menil, da »hitrejša preobrazba zveze ko- munistov pomeni tudi dosledno oblikovanje novegva odnosa do celotnega sklopa, ki se v marksistični teoriji, pa tudi v novejši publicistiki izraža v tako imenovanem pojmu civilne družbe«. Po Bibiču je »zveza komunistov ravno kot zveza, načelno pa mora vedno bolj posta- jati, tudi praktično, temeljna politična sila samoupravne civilne družbe«, zato logično sledi, da njegovo zavzemanje za »priznavanje civilne družbe in za večjo vlogo zveze komunistov v njej« ne pomeni neke alternative samoupravljanju«.'" Malenkost kasneje je Lojze Sočan na seji FIK SZDL kot eno od treh izhodišč za boljše gospodarjenje - poleg znanja in realne cene proizvodnih faktorjev - imenoval »civilno družbo z vsemi njenimi elementi«. Naslov časopis- nega poročila je Sočana zgovorno cenzuriral.'" Ze pred tem. sredi leta 1986. je bil slovenski partijski kongres, ki z vidika, ki na u tu zanima, ni prinesel ničesar novega. Najvišji komunistični forum ni zmogel toliko intelektualne moči in političnega poguma, da bi odreagiral na 12. kongres ZSMS. Tudi sicer slovensko politično vodstvo ob sklepe in stališča mladinskega kongresa ali proti njim ni postavilo svojih - raz- poznavnih - stališč. Sklepni dokument kongresa ZSMS v Krškem je bil tnalo manj kot za- molčan. Objavljen je bil le v AiW/W.'" nanj pa so jurišale samo posamezne partizanske for- mulacije. Omenila sva že. da je mladinska organizacija v priprave na kongres vključila tudi razpravlja- nje o CD (cf. Bakše 1986). Na kongresu je bila CD s prejeta v program. -ZSMS je verjetno edi- na politična organizacija na svetu, ki ima v svojem programu eksplicitno zahtevo po zavze- manju za civilno družbo,« komentira F. .\dam .\dam 1987. 5 Kljub temu je vodstvo ZSMS v svojem političnem delu storilo za uveljavljanje CD manj. kot bi bilo pričakovati. \' ključnih spopadih je delovalo brezglavo in dezorientirano in beležilo polome in umike. Tudi izrecna uporaba pojma CD je bila bolj redka.Ta koncept je bil explicite in implicite neko- liko bolj prisoten v programih in delu na nižjih ravneh ZSMS. V tem pogledu velja [)osel)ej omeniti programe Lniverzitetnih konferenc ŽS.MS v Ljubljani in .Mariboru^" ter boje ljuto- merskih mladincev, ki so se definirali kot »civilna družba na obrobju«,^' zdaj pa še program za Zvezo mladinskih organizacij in gibanj^^ (in po vsebini »Proglas« ustanovnega odbora ne- odvisne Zveze slovenske kmečke mladine).^' Na podlagi poročanja o omenjenem Sočanovem nastopu je mogoče sklepati, da je bila ideja CD za slovensko t. i. vodilno politiko in njeno časopisje še konec "85 precej sus()ektna. Z njo '■"> »Zveza mladinskih organizaiij in gilianj. 2.'i podpisnikov . Tribuna WWW 1988 .11. " »V sedanjem težkem gospodarskem položaju potrebujemo veliko znanja, kreativnosti in energije, ki so v mladih . Df/o, 26. okt. 1985. Delo, 18.10.198ђ. »Znanje in realna cena proizvodnih faktorjev sta temeljna vzvoda za kakovostno gospodarsko rast v sodobnih družbah«. Df/«, 20. nov. ¡986. »Predlogi sklepov, stališč in pobud 12. kongresa ZSMS««,_Af/d¡///»a, št. U. 11. april 1986. 2" Pojem CD naj bi bil zapisan tudi v dokumentih PCI cf. Žagar 198? . 2' Npr. Balažic 1987a. - Zahteve, denimo, naj se dan mladosti praznuje kot Dan civilne družbe . vodstvo ZSMS ni posvojilo cf. M.L., .Kdo jo še hoče?.. Katedra WWW 19861 Tribuna WW\А9&1,\2: Katedra X\\W\ \9&l.-i-b. Bojana Leskovar. »Ljutomerski alternativni politični boji«-. Teleks, Si. 16. 21. aj>ril 1988: Sosier 1988. 2t cf. op. 15. 23 »Proglas«. D«/o, 23.4.1988. 74 se je, v najboljšem primeru, negotovo opletalo«.-" Komunisti so o njej še največ govorili na svojem »idejnem plenumu; poleti 1987. Ta plenum je bil po zloglasnem zveznem »idejnem jlenumu«. na katerem je .Suvar »tako imenovano rivilno družbo« zavrnil kot »zgodovinski compromis« etatistično-birokratskih sil in sil meščanske restavracije«.^' Muževič pa si je - v kontekstu govora o »antikonmnističnih ideologijah« — dovolil predlagati »znanstveno razpra- vo o pojmu civilne družbe, ker gre za povsem legalno temo v razvoju marksistične misli«.-" iNa »idejnem plenumu« ZKS sta o CD govorila Boris Majer^" in Adolf Bibič, tema pa je bila evidentirana že v gradivu za to sejo. in sicer v poglavju »Idejni boj za mladino«.'" Gre za do- slej najpopolnejšo uradno formulacijo odnosa ZK do konceptualizacij CD. zato jo navajava in extenso: »Glede milne družbe smo v razpravah v marksističnem centru in v polemikah v javnosti do- volj jasno opredelili, da gre za teoretični koncept, ki ima tudi v moderni marksistični misli dolgo in plodno tradicijo in ki ga lahko tudi danes s pridom uporabimo pri analiziranju, po- jasnjevanju in preseganju protislovij družbe prehodnega obdobja, posebej tistih, ki temeljijo na izhodiščih socialističnega samoupravljanja. Dosedanje razprave, ki so potekale in še pote- kajo tudi na strokovnih posvetih, so razkrile, da vsebuje koncept civilne druž- be v socializmu kompleksno problematiko, ki ima družbenoekonomske, družbenopolitične, interesno-asociacijske in druge vidike, v katere sta zajeta tudi temeljna razredno-socialna struktura družbe ter spopad med konservativnimi in naprednimi tendencami v njej. Temelj- no vprašanje ni. ali sploh civilna družba v socializmu, marveč kakšna civilna družba in v ka- teri smeri naj se razvija glede politične države. Civilna družba ne le. da ne more biti alterna- tivna koncepciji socialističnega samoupravljanja, marveč je socialistično samoupravljanje, s svojim poudarkom na delavski demokraciji in podružbijanju politike in ekonomije, bi- stveni kriterij civilne družbe kot samoupravne družbe v socializmu. Nekateri teoretiki civil- ne družbe na Slovenskem, ki se tudi med seboj v marsičem razhajajo, te teoretične sintagme ne razumejo na ta način. Razumejo in ožijo jo predvsem na koncept, ki naj upraviči boj za vzpostavljanje neodvisne javnosti, ločitev družbenopolitičnih organizacij, zlasti zveze komu- nistov, od države, za vzpostavljanje sicer pretežno nestrankarskega, a vendar razredno ne do- volj opredeljenega političnega pluralizma. To naj bi prisililo organe države, da prevzamejo javno in vsem razvidno odgovornost za svoje odločanje, ki da poteka predvsem v imenu in namesto ljudi. V tem kontekstu poudarjajo pomen pravne države in razvijajo koncepcijo ci- vilne družbe v socializmu. Temeljna razlika med marksisti in temi teoretiki civilne družbe na Slovenskem je torej v tem. da gre prvim še vedno predvsem za preseganje razcepa med ci- vilno družbo in [)olitično državo, ki je značilnost vseh na splošnem političnem predstavni- štvu zasnovanih razrednih družb, in to s poglabljanjem socialistične samoupravne demokra- cije; slednjim pa gre za poglabljanje tega razcepa, da bi se tako menda bolj uveljavile klasične človekove pravice in svoboščine, pri čemer pa ne razlikujejo dovolj jasno pravic, ki so obči civilizacijski dosežek, od tistih pravic, ki so izraz posebnih interesov buržoazije in njej prirejenega sistema splošnega političnega predstavništva. (. . .) Racionalno jedro teh teorij je, da se borijo za pravno varnost ljudi v socializmu, kar je nedvo- mno napredno in s stališči zveze komunistov skladno prizadevanje, da je njihova opredelitev antietatistična. saj meri na omejevanje samovolje države in z njo spojenega političnega vo- luntarizma, napačno pa je prepričanje, da je te cilje mogoče doseči predvsem z bojem skupin '^" Tako pravi Lev Kreft. Negotovo opletanje s pšojmom civilne družbe« je zanj to. da komunisti s sicer marksistič- no kategorijo, ki izraža »nujnost teoretičnega in praktičnega spoprijema z obstoječimi razmerji gospostva in vla- danja., ravnajo tako. da jo povezujejo »S t.i. mladinskimi idejnimi odkloni« in brez boja« prepuščajo ali celo po- nujajo v nemarksistično iti protimarksistično rabo in uveljavljanje« ¡Kreft 1987a). ■^' »Brez enotnosti in čvrstosti Jugoslavije etc.«. Delo, 29. -t. 1987. »ZK Jugoslavije je pred največjim izzivom etc.«. Delo, .40. 4. 1987. '^^ Majer je pisal o CD že v p()lemiki z t rbančičevimi stališči iz 57. št. Nove revije, ko je — edini v slovenskem politič- nem vodstvu — vzel geslo o -idejnem boju« zares. I rbančičevemu konceptu CD je očital nedorečenost in nedodela- nost: Brez jasne opredelitve o temeljnem produkcijskem odnosu družbe, o njenem razrednem značaju in prav- nem redu ¡)rojekt obvisi v zraku.« »Racionalno zrno nastajajoče koncepcije t.i. civilne družbe v socializmu« je videl \ doslednem uresničevanju nove vloge Zveze Komunistov«. Delo, 24. in 25. .'5. 1987. — Kritika se nanaša na: Ur- bančič 1987. Takšno vmestitev teme je komentiral Bebler: Ta uvrstitev vsebinsko ni povsem ustrezna, saj je med zagovorniki civilne družbe tudi precej občanov iz starejših in srednjih generacij. I vrstilev teme pa odraža zaskrbljeno spozna- nje, da so ideje o civilni družbi dobile in vse bolj dobivajo odmev meli slovensko iidadino in da so ena pomembnih točk, okrog katerih se poglablja prepad med generacijami, med avtoritarnimi navadami in samoupravnosociali- stičnim frazerstvom naših številnih oblastnikov ter politično kulturo pomembnega dela mladine« (Bebler 1987). 75 za pritisk in sploh predvsem z metodo pritiska v javnosti in ne z demokratičnim usklajeva- njem pluraUzma interesov, ki rastejo iz najraznovrstnejših skupnosti samoupravnih interesov. Po tej koncepciji je človek vendarle uživalec negativne ,svobode od\ kot pa su- bjekt podružbljetiega odločanja, ki tudi vključuje čedalje večjo ,svobodo za".«" Na samem plenumu se je Majer v uvodnem govoru še enkrat zavzel za »natančnejšo identifi- cirano in primerjalno oceno« novih idej in pojavov: »Bilo bi politično skrajno kratkovidno, če bi zaradi posamenih nesprejemljivih stališč, tez in idej, ki se v vsem tem ogtijemetu razmiš- Ijatij nujno pojavljajo, zoževali prostor svobodnemu razpravljanju, dialogu, polemiki - stro- kovni, znanstveni in politični verifikaciji idej, ki se pojavljajo. To velja tudi za takšne ideje in koncepcije, kot so teorija civilne družbe, pravne države, pa za različne nove oblike združeva- nja ljudi, še posebej mladih - alternativna gibanja, ekološko, feministično, mirovna ali tako imenovana duhovna gibanja in podobno.« .Aplikacija tega stališča na CD se glasi: »Tako, na primer, v koncepciji civilne družbe ni spor- na težnja po večji demokratizaciji našega družbenega in političnega življenja, po pravnem redu, po ločitvi države in partije, po širjenju in poglabljanju demokratičnih svoboščin itd., sporne in nesprejemljive so tiste težnje v okviru te koncepcije, ki istovetijo demokratizacijo s pojmom večstrankarskega političnega sistema, z obnovo klasičnih političnih strank, kar pa bi v primerjavi s sistemom razvite samoupravne socialistične demokracije pomenilo velik korak nazaj v že presežene prostore. Koncepcija ne vidi ali noče videti v našem samo- upravnem razvoju pozitivnih premikov v položaju človeka, ki je predvsem zajet v procesu samoosvobajanja. " Bibič je menil, da bodo komunisti v 80. letih prispevali idejno tudi k obnovitvi ali po preno- vitvi našega teoretičnega sklada in tudi naših političnih sposobnosti, da bomo analizirali in tudi sprejeli v naš vsakdanji jezik in tudi v naš teoretični fond koncept samoupravne ali soci- alistične civilne družbe«, v diferenciacijskem duhu pa je omenil »liberalistične primesi« v in- terpretacijah CD »recimo tipični primer, ko gre za tezo, ki smo jo tudi brali v Novi reviji, da je s civilno družbo nujno povezan večpartijski sistem, ali da se s pozicije civilne družbe kriti- zira socializem in tudi samoupravni socializem kot posebna oblika totalitarizma«j, »klerika- listične uporabe civilne družbe« in možne »anarhistične tendence«.*"* Kljub temu pa »seveda ne moremo zavreči in ne smemo zavreči civilne družbe, kot ne zavračamo demokracije, svo- bode, pluralizma, ker se pač uporablja in se dejansko uporabljajo tudi v drugih smereh in drugih smislih.«''' Bibičevi upi v nov komunistični jezik so bili bolj prazni. Partijsko telo zvečine nima senzor- ev za take pobude — lažje bi bilo govoriti o bledenju starih barv kot o novem koloritu. Slej .\\.\9?.l. Omeniva vsaj vojsko in nenadejano realizahilnost jugo-slovenskega »13. decembra«. Konferenca ZKS se je odvija la tako rekoč neposredno po tem nedogodku. vendar vprašanje demilitarizacije politike in družbe ni bilo navrže no niti abstraktno. Koncept podružbljanja obrambe je seveda vse prej kot koncept civilne, družbene kontrole nad armado. V tem pogledu se ni težko strinjati z Veljkom Busom, ko pravi, da je »prvi korak v civilno družbo demili tarizacija družbe in še posebej demilitarizacija samoupravljanja« Rus 1988,; militarizacijo samoupravljanja po vezuje z uvedbo odborov SLO in DS leta 1976. Kar Hribar 'intervju za Katedro, op. cit. postulira; »Ce se hoče Partija zar^s ločiti od države, dopustiti, da se je dr žava osvobodi, potem mora sestopiti v civilno družbo, se zenačiti z drugimi skupinami, ki imajo drugačne politic ne programe«. Jež konstatira; »'Socialistična civilna družba' je v tem dogodku sicer omenjena le enkrat 'cf. op. 41), zato pa besedilo samo po sebi govori, da je slovenska zveza komunistov naredila pravcati vratolomni spust v sfere civilne družbe, ki jih je še pred kratkim opazovala s pozicije lastne politične in zgodovinske ekskluzivnosti« (Jež 1988 — CD je tu pojmovana v gramscijanskem duhu. 77 dene alternativne kandidatke /a predsedniro re[)ublike.'"' na politično dejavnost [)isateljev in članov nekaterih strokovnih združenj.''" na aktivnosti .NDG. ki segajo v politične forme in jih ni mogoče sobsumirati pod že našteto, še posebej na demokratično javnost in tudi. nazadnje, na odstreljene politike. \^ mislih imava, skratka, sfero predpolitičnega. obpolitičnega. pod- političnega. protipolitičnega, ali kakor že bi lahko to imenovali, nekakšno ( ružbeno politič- no mrežo, ki se je stkala, ker politični sistem ne opravlja svoje funkcije, ker je državnopartij- ska diktatura destruirala politiko, sfero, ki seveda ne zajema vseh družbenih akterjev in ak- tivnosti in je v sebi močno heterogena. Opaziti je mogoče znake, ki napovedujejo, da se bo ta heterogenost artikidirala se pravi; artikulirala še drugače od žolčnega obregovanja ob par- tijsko alternativo ali zaničljivega zamahovanja nad kulturniki in da se bo CD \ prihodnje pogovarjala oziroma ukvarjala bolj s sabo kot z zgubljenim in brezperspektiv nim državno- partijskim projektorstvom, ali pa se bo vrnila tja. od koder je prišla: iz niča skozi nič do niča. II. PROBLEMATIKK E^enotnega ključa, po katerem bi bilo mogoče klasificirati razpra Jvljanje o CD. ni. Dosedanji - sicer zelo redki - poskusi takih tipologij civilnodružbene diskusije na Slovenskem'*'' so zgrajeni na raznr)rodnih kriterijih in se ne morejo izogniti simplificiranjit problematike. V tem tekstu bova zato skicirala nekaj problemskih presekov razpravljanja o CD. načelno [)a se odpovedu- jeva kaki obči klasifikacijski shemi. K temu naju še dodatno spodbuja dejstvo, da razprave o CD praviloma niso bile problemsko »čiste«, ampak so bile povezane z drugimi tematikami. \' njih gre [)rej za novo interpretacijsko stališče«'" kot za avtonomno oziroma lastno problematiko. 1. TEŽAVE Z MARKSIZMOM "T ppon razprav o CD je povezan z Ж / zatonom marksizma. To poveza- T nost lahko mislimo kot razmerje in nerazmerje. Tega nerazmerja - kom[)ozicije novih konceptov, ki niti negativno niti pozi- tivno ne navezuje na marksizem, ki je brez odnosa do njegove dekompozicije —je več v za- dnjem času kot pred leti. Marksizem, kot bi rekel .Michnik. »ne izziva sporov, ne vzbuja ču- stev, ne more postati vir notranjih napetosti in razkolov«. Le v duhu znanstvenofantastič- nega socializma bi bilo mogoče tako stanje razložiti s konflikti, ki jih je imel ugoslovanski kritični marksizem z oblastjo in ki naj bi vzeli mladim generacijam pogum, da bi nadaljeva- le njegovo pot«. Nasprotno, marksizem je zašel v imanentno) krizo, ki je ni |)rebolel. danes je ideološko in praktično zastarel cf. Riha 1988 . S tem pa smo že v drugi problematiki, v razmerju civilnodružbenih diskurzov do izteka marksizma. To razmerje je večplastno. \ grobem imamo na eni strani avtorje, ki vidijo v razpravah o CD spodbudo za rešitev mark- sizma iz krize, za njegovo prenovo. Takšno gledanje se ujema s prepričanjem, da se lahko »»razmiši anje o civilni družbi v socializmu (. . .'' opre na bogato tradicijo marksistične misli« (Bibič 1986a, 1207), da je mogoče CD — kot želeno politično perspektivo - marksistično kon- Lahko bi me imenovah tudi kandidata civilne družbe oziroma predstavnika zagovornika tistih idej. ki \ našem legalnem političnem spektru niso zadovoljivo pokrite in jih morda drugi kandidati ne zastopajo tako jasno kot jaz. je izjavila \ intenjuju za Mladino. Povzetek njenega programa: dosledna pravna država; neodvisnost sodišč; suverena intelektualna konkurenca na trgu informacij; pravica do štrajka; pravica do ugovora vesti: neposredne \olitve; tržno gos|>odarsI\'o; odpravljanje subvencij; nepokri\anje izgub; uvajanje zasebne lastnine; mehka vari- anta energetskega razvoja; integracije s srednjo in zahodno Evropo; priznavanje legitimnosti razlik v Jugoslaviji. Mladina, št. 9. 4. marec 1988. - Prim, intervju z Mojco Drčar Murko v Teleksu, št. 1 2. 24. tuarec 1988. ■* Najreprezentativnejši produkt te dejavnosti je zdaj Gradivo za slovensko ustavo, ki sta ga pripravila Oruštvo sloven- skih |>isateljev in Delovna skupina za ustavni razvoj pri slovenskem sociološkem društvu, izd. Časopis zfl kritiko znanost, Ljubljana 1988. Stane K&\Hc. Dnevnik in spomini (i972-1987), Ljubljana 1988, v- 2,p 559, 561. Adam 1987a. 1987b; Slaven Letica. Trebaju li nam snažne ličnosti? . Лдг/, št. 494. 26.12.1987. Izraz je Keanov John Keane, ur. Civil Society and the State, London-New York 1988. p. |4 ; Gregorič pokaže, da Keane s to oznako ne reši problema, ki ga želi rešiti: zavrniti stališče, da je f^D nova paradigma .Gregorčič 1988 . "' .\dam Wnhnií. Szanse polskiej demokraaji, London 1984. p. 86. '- Tako razmišlja Mihailo Marković v intervjuju za Tele/ks, št. 11, 17. marec 1988. 78 ceptualizirati. Bibič se pri tem - ne povsem nekritično" - skUcuje na Marxa in meni. da je tisto, kar je v njegovem delu relavantno tudi za »civilno družbo v socializmu«, obravnavanje odnosov med družbo in državo tudi v postkapitalističnem razdobju, kritika klasičnega poli- tičnega predstavniškega sistema in razvijanje ideje ekonomske osvoboditve dela ter ideje o osrednji vlogi delavskega razreda v prehodni družbi, kar je povezano z idejo (postopnega.) jreseganja dualizma (^D in politične države, zasnovanega na asociativnopluralistični druž- )eni organizaciji, ki naj bi - ob nujni prehodni vlogi po itičnoposredovalnih institucij — vo- dila v brezrazredno družbo (ibid., 1206:, poleg tega pa na »samoupravno misel« Luxemburg, Lenin. Korsch in, seveda, na Gramscija. Xa drugi strani so kritike marksizma, ki dokazujejo, da CD v marksizmu ni mogoče misliti, ki problematizirajo logiko Marxove in marksistične kritike CD ter postulate formiranja t. i. nove skupnosti, družbe prihodnosti.*' Na tretji strani gre za postmarksizeni. Morda se od kritike marksizma razlikuje le po tem, da si umišlja, da je že onkraj marksizma, in potlačuje nedoslednost oziroma nezadostnost svojega obračuna z njim cf. Riha 1988 . Samorefleksiv- no se označuje kot pluralnost teoretskih diskurzov, ki so se osvobodili hegemonije marksi- stične teorije in nekaterih njenih bolj ali manj samoumevnih postulatov, in se opredeljuje za načelni eklektic-zem.""' In kolikor je diskurz o CD postmarksistični diskurz par excellen- ce, lahko rečemo, da so postmarksistična določila (>D malone direktno nasprotje tistih, ki jih (v maloprej citiranemu pasusu; navaja Ribič. Tu gre za odpoved marksistični filozofiji zgo- dovine (v okviru katere je sploh šele mogoče govoriti o »»prehodni družbi« in socializmu kot jostkapitalizmu), za rehabilitacijo »meščanske demokraci e« vključno s predstavniškim po- itičnim sistemom I, prej kot o osvoboditvi dela se razmiš ja o ukinitvi dela. delavski razred nima več ne ontološke centralnosti ne epistemoloških privilegijev, razlikovanje med CD in državo je treba —tudi dolgoročno — ohranjati, skupnostni model družbene organizacije t.i. svobodna asociacija producentov ne more biti alternativna moderni ali postmoderni kom- pleksno strukturirani družbi. Sicer pa se artikulirano ali neartikulirano diferenciranje od marksizma pojavlja pri obravnavanju skorajda vsakega vprašanja. Postmarksistični koncepti CD se lahko bolj kot na domačo kritiko marksizma - ki v tem kontekstu ni bila nikdar temeljita in sistematična, pogosto je bila celo precej površna, četudi je zadela v temeljna vprašanja in razdrla sistem — sklicujejo na zahodne avtorje iKeana. Offe- ja, J. Cohen. Laclaua. Mouffe. Habermasa. Helda. Piersona, Leforta. Touraina in druge; in na vzhodno/srednje/evropske diskusije. Blagodejen učinek tega dela je bilo na eni strani udo- mačevanje aktualnih svetovnih teoretskih in političnih diskusij in na drugi vključevanje vanje Tudi po tem se slovenska 80. razlikujejo od starejših časov. Druga pomembna značil- nost razpravljanja o CD je prebujanje zanimanja za miselno in politično tradicijo, zlasti libe- ralno in demokratično, v kateri se je pojem CD izoblikoval. Kakih pomembnejših publici- stičnih rezultatov to ponovno) odkrivanje teoretske tradicije še ni prineslo, v teoretsko in politično kulturo pa je že vtisnilo sledi. Pri .\Iarxu se ideja CD poja\ Ija \ dveh pomenih: kot sinonim za mescansko-buržoazno družbo« in kot »transzgo- dovinska kategorija, ki označuje ekonomsko strukturo družbe in neposredne členitve, ki iz nje izhajajo«, vendar Marx »žal« ni razvijal drugega, univerzalnega koncepta civilne družbe« Bibič I986a. 1205 . — Ostreje Bebler: »Marxov negativni etični predznak oh pojmu 'die bürgerliche fiesellschaft' in njegovo pretežno ukvarjanje z nje- govo ekonomsko ()lastjo sta naredila njegovo izvirno misel skoraj irelevantno ob sodobnih razpravah o civilni družbi- Bebler 1987 . ■*** Cf. zlasti Bibič 1987b: Gantar označi Bibičevo interpretacijo Gramscija za «esencialisticnop rekonstrukcijo« (Gan- tar 1987, 45). — Cf. Bebler 1987: V razvoju socialistične misli po .Marxu »je bil kompleks pozitivno pojmovane ci- vilne družbe značilnost dela reformistov iz Druge intemacionale . . . . Levo. manjšinsko krilo Druge internacio- nale - predhodnik Tretje intemacionale in sodobnih komunističnih strank - je zvesto nadaljevalo tisto temeljno izročilo klasičnega marksizma, ki zanika civilno družbo ter v mešanici plebejskega populizma, vsemogočnega znanstvenoplanskega etatizma in vsesplošnega industrializma vidi temeljna sredstva za dosego svetle prihodno- sti komunizma. (. . .) V zvezi s civilno družbo je danes klasični marksizem zanimiv le reflektivno, saj se v anahro- nični in včasih celo farsični obliki zrcali v stališčih sodobnih marksističnih dogmatikov.« >•' Cf Mastnak 198.5e. 1986c; v nasprotju s kritiko .\lthusserja in Poulantzasa v Mastnak 1985b Žižek reafirmira .Л1- thuisserja: meni. da bi bilo nemara treba prav na podlagi problematike 'civilne družbe" reaktualizirati .\lthus- serjevo teorijo I.-\D: kako spregledati dejstvo, da se polje 'civilne družbe' skoraj do potankosti prekriva s sezna- mom lAD. ki ga navaja Althusser? Naša teza bi torej bila: "civilna družba' je lAD. I.\D so 'materialna baza" civilne družbe: daleč od tega, da bi s problematiko civilne družbe "presegli" .Althusserjevo teorijo I.\D. so I.\D nemara о[)га\ tisto "potlačeno" v sattiorazumevanju civilne družbe« Žižek 1987a¡. — Cf tudi Hribar 1987. 1985. 1982-8.3. {'Á. (^antar. .Mastnak 1987. — Ekiekticizem se lahko sklicuje na Offeja, ki pravi, da v sodobnem družboslovju ni niti ene paradigltte. ki je dovolj razvita in koherentna, da bi lahko shajala brez drugih (»aradigm« (llaus Offe. Con- tradktions qJthe Welfare State, ur J. Keane. London 1984. 253 . 79 2. CIVILNA DRl'ŽBA IN NOVAodoriti o zelenili gibanjih v jugo- ■vr.T-'v « i^ir. » 1 slovanski realnosti pomeni preti- DRtZBENA GIBANJA Vjr^.em spoprijeti se z vprašanji o.l- nosa med političnim sistemom in civilno družbo v tej državi,« je zapisal Franco Juri. To tr- ditev je mogoče utemeljevati na dveh ravneh. Najprej na sociološko deskri[)tivni oziroma hi- storično empirični. Vprašanje CD kot možnega alternativnega modela družbe so prva pri nas artikulirala ND(i,'" ta gibanja so se, kot sva že zapisala, vsaj deloma artikulirala v civilno- družbenem diskurzu. Za prvo polovico 80. je mogoče reči, da so bila ta gibanja (oziroma ak- terji alternativne scene razumljeni kot ključni akterji oziroma producenti civilne družbe, institucije alternativne scene kol privilegirane civilnodružbene institucije, alternativna jav- nost kot ključna artikulacijska instanca in katalizator neodvisne demokratične javnosti, jav- nosti civilne družbe« (.Mastnak I987d. 92 . Druga raven je konceptualna: interpretacija NDG kot (ključnih akter ev CD se vpisuje v sociologijo delovan a .'bolj generalno pa se s tega posebnega vidika lahko misli produciranje CD. se pravi CD kot produkt družbenega delova- nja, družbenih bojev."" Ta »akcijska interpretacija« CD je bila ostro kritizirana. Kontinuirano jo zavrača Bibič, in si- cer nasto|)a proti »redukciji civilne družbe na nova socialna gibanja« Bibič I986a. 1208; 1986b; I986c; precizneje: 1987a. 1612 in poudarja strukturna določila CD ključni med nji- mi sta razredna struktura in politične organizacije . .\dam pa to interpretacijo |)ovzame z ge- slom »civilna družba kot družbena opozicija, sestavljena iz novih družbenih gibanj in ji po- stavlja nasproti geslo, za katerega se sam zavzema: »civilna družba kot koleracijski pojem in kot rezultat procesa modernizacije« i.4dam 1987 . Opozarja, da NDG zaobidejo vprašanje trdnejše medsebojne koordinacije in političnega zastopništva in da poleg njih obstajajo še drugi akterji, da NDG niso »najbolj avtentični glasniki prebujajoče se civilne družbe« ibid.. 7); v novejši razpravi tudi dokazuje, da NDG. zlasti punk in [)ostpunkovska scena, zgodovin- sko gledano niso nič novega cf. Adam 1988 . Zdi se, da pri teh kritikah prihaja do nekaterih nesporazumov. Najprej, akcijska teorija CD ni reducirala na .NDG; še to iko manj je govorila o »avtentičnosti« akterjev. Nadalje, koncept družbene opozicije je bil oblikovan v navezavi na izkušnje demokratične opozicije, ne kot te- matizacije slovenske historije, in v družbeno opozicijo nikdar ni štel samo NDG;''' v novejših zapisih se zavrača sam pojem opozicije cf. Mastnak 1988a:. Potem, vprašljivo je, ali je lahko en teoretski model - tako rekoč an sich — merilo drugega: ali sta lahko marksizem ali celo marksistični ideologemi ali modernizacijski teorem preprosto kriterija za presojanje akcijso- sociološkega modela, ali pa je komunikacija med teoretskimi modeli zapletenejša. In naza- dnje, zanimivo e. da kritike akcijskega teoretskega nastavka zaobidejo vprašanje, ki je zanj kofistitutivno: diference med NDG in tradicionalnimi družbenimi gibanji cf. o tem .Mastnak I986a. 1987bi. Tako sa zgodi, da v modernizacijskem konceptu, na eni strani, zgodovina na- preduje in ustvarja CD, zgodovina akterjev njihovo razmerje do Akterja, zgodovinske evolu- cije, pri tem ni definirano pa je, na drugi strani, večno vračanje istega, v marksističnem pa se spregleda, da je CD, ki jo konstituira komunistično politično gibanje (Partija), nekaj dru- gega od CD, ki jo producirajo NDG. 3. VPRAŠANJE POLITIKKrri o vprašanje je tesno povezano s I prejšnjim. .Na konceptualni ravni J- ahko navedemo dva tipa razmiš Ijanja. Offe govori, da NDG politizirajo CD. Konrátl pa najde »etos civilne družbe« v antipolitiki.''^ V razponu, ki ga nakazujeta ti dve stališči, so se gibale tudi razprave o CD pri nas. .\kcijskosociološka konceptualizacija CD je bila praviloma apolitična oziroma antipoli- tična. Ugotavljala je. da NDG kot akterjem CD ne gre za oblast - državo skušajo samo« po- ■* Juri 1987. — Juri je sicer med aktivisti italijanske narodne skupnosti pri nas. ki za letos napovedujejo tudi sreča- nje o problemih CD v Sloveniji in Italiji f.'Pojdi svojo pot. . .'«). Primorske novia, 4..3.1988 3ß Tu ne načenjava vprašanja, ali je upravičeno govoriti o NDG pri nas — opozarjava na kontroverze; Bebler 1986; razprava v Komunistu Ljubljana . 12.6.1987; Mastnak 1987c. 3** Ni mogoče s()regletiati Tourainovega vpliva — cf. njegovo že klasično voix et le regard, Paris 1978 pre\.; Sodologi- ja društvenih pokreta, Beograd 198-+ . ^ To je temeljna sociološka oznaka modeme družbe — cf. Klaus Eder. Soziale Bewegung und Kulturelle Evolution. Ueberlegungen zur Bolle der neuen sozialen Bewegungen in der Kulturellen Evolution der .Moderne . Sozia/e Welt, posebnašt. 4, 1986, 336. *l Cf. Mastnak 1986d oziroma I986e. ''2 Claus Offe. Nova družbena gibanja: izxjv mejam institucionalne politike, Ljubljana 1987; Gvörgv Konníd. Antipolitik, Frankfurt/M 198.3. 80 tisniti v legalne, legitimne in funkcionalne okvire, jo nadzirati, ne pa odpraviti ali strmogla- viti: od oblasti ne zahtevajo »nič drugega, kot da je oblast« i Bakše 1986, 38)-, da uhajajo par- tijskemu političnemu prisvajanju ali ideološkemu posredovanju (cf. Tome 1985. 1986: Mastnak 1985c; Krivic 1986 i; precizirala je, da ta gibanja ne le niso politične organizacije, ampak tudi, da politične organizacije niso za to tu, da bi jih posredovale: posredujejo lahko samo njihove zahteve (Kokot 1986). Poleg tega je, na drugi ravni, skušala dokazati, da avto- nomno družbeno organiziranje oziroma družbeno samoorganiziranje implicira logiko, ki je drugačna od politične."' Avtorji, ki so sicer bliže modernizacijski teoriji in. kot sami pravijo, še posebej lioudar- jajo pomen razločevanja med državo in CD. so mnenja, da je »boj Zfi avtonomijo civilne druž- be, čeprav še ne pomeni neposrednega boja za oblast, v okviru političnega in ideološkega monizma vedno političen« 'Adam 1986), da so družbena gibanja v socializmu »politična že s tem. da obstajajo mimo partijske direktive in ne predstavljajo del permanentne revolucije", seveda ob predpostavki, da se uspešno upirajo partiji, ki se trudi, da jih priključi. Politična so tudi s tem, da so dovolj močna, da prestanejo občasne represivne ukrepe. Da torej obstajajo v svojem prostoru na robu« Podmenik 1986 « Takšno mnenje je konsistentno s stališčem, da je (]D tudi »nova politična paradigma« Adam. Podmenik 1985 . In s tega stališča je mogoče očitati NDG, da so razsuta da nimajo trdnejše koordinacije in si ne prizadevajo za politično predstavništvo , CD pa koncipirati v kontekstu možne reforme jugoslovanskega političnega sistema, pri čemer so »temeljni pogoji« za njen obstoj politični pluralizem, neodvisne sfere javnosti in pravna država."* Z druge strani se zavzema za političnost CD Bibič, kar je razumljivo, saj med bistvene kon- stituense CD všteva politične organizacije konkretno seveda ZK . \ imenu samoupravljanja in prenove ZK že skoraj nestrpno zavrača vsakoletne "antipolitike« — v teoretiziranje se mu jri tem prikrade nezgrešljivi in nepogrešljivi praktičnopolitični kriterij »sprejemljivosti« (Bi- bič 1988; cf. Bibič 1987b). Dodati velja, da je treba konceptualno vztrajanje nekaterih avtorjev pri nepolitičnosti NDG kot akterjev CD razumeti dobesedno. Ne pomeni zavračanja konceptualizacije) možnih no- vih političnih akterjev in aktivnosti. Dopušča tudi možnost, da se rekrutirajo, »izrastejo« iz NDG. Vendar bi to pomenilo, da imamo v tem primeru opraviti z novimi političnimi gibanji, da se je družbena opozicija preobrazila v politično opozicijo, da smo stopili iz sfere CD v sfe- ro politike. 4. CIVILNA DRUŽBA, SOCIALIZEM./^»socialistični civilni družbi« se je SAMOUPRAVUANJKI |Р«^о"1о le povsem na začetku raz- V--' prav o CD. Zbornik Soaalisticna civilna družba? íMastnak 1985a) je že izšel z velikim vprašajem na naslovnici, in obrat k »ci- vilni družbi v socializmu« ali »pod socializmom« se je zgodil tako rekoč prej. kot je bilo opa- ženo. Velika večina avtorjev dokazuje le. da je sintagma socialistična {T> nasmisemina (pro- tislovna, pojmovno nemogoča — kar je povezano s kritiko marksizma, ampak je močno skeptična tudi do realnih možnosti za obstoj CD v socializmu oziroma pod socializmom. CD v socializmu bi pomenila »pretresti predpostavke socializma oziroma začeti na začetku« Podmenik 1986;; »avtonomna pobuda družbe« je »dolgoročno gledano ... nezdružljiva s katerimkoli poznanim socializmom« (Tome 1986); »v realnem socializmu, v katerem ima vo- dilno vlogo Partija, civilne družbe v modernem pomenu ni in je ne more biti« (Hribar 1987, 1873). V tem smislu je CD pojmovana kot nesocialistična ali postsocialistična,"' zapleta pa se pri vprašanju, kako jo sploh misliti. Po dveh modelih je CD pojmovana kot pasivna ali nedejav- Cf. Mastnak 19881). 1988r. — Cf. tudi Hribar (intervju za Katedro, op. eit.l": »Zunajpartijska alternativa najprej po- meni zunajpolitiino alternativo, alternativo v civilni družbi, iz civilne družbe. .Seveda tudi taka alternativa deluje z vidika politike kot [)oliticna alternativa. Tako kakor se s panideološkega vidika vse kaže kot ideologija. Vendar je bilo gibanje za Novo revijo predvsem kulturniška ustanova in tudi danes je Nova revija predvsem kulturniška ustanova, je najprej revija za mišljenje in pesništvo in šele potem družbeno angažirana, recimo kulturno- politična revija.« "■* Adam. Podmenik 198Г>. 24; Laslo .Sekelj, »Politički sistem i model socijalističkog gradjanskog društva . Problemi X.XIII 1985 . 1. "•"> Hribar v drugi perspektivi zapiše, da »lahko govorimo kvečjemu o transformaciji modeme v postmoderno civilno druž- bo, nikakor pa ne o formiranju socialistične civilne družbe« i FIribar 198?. 1871 « 81 82 na entiteta. Na eni strani je rezultat evolucijskih zgodovinskih procesov: niodernizacijskega oziroma civilizacijskega, kot jo spostavljala kot neko - tako rekoč kvantifikabilno - pozitiv- nost. Na drugi strani se jo povezuje z zastoji v civilizacijski involuciji, ki jo žene socializem. Kot socialna pozitivnost nastopa tam in takrat, kjer oziroma ko socializmu zdrsne na njego- vi Zgodovinski poti, kot družbena pozitivnost je določena z negativnimi opredelitvami soci- alizma: z njegovo nemočjo, slabostmi, krizo . . . Konstituirajo jo državne disfunkcije, ne družbene funkcije. Popularna dikcija se večkrat sklicuje tudi na tolerantnost ali benevolent- nost oblasti in tudi na marginalnost CD. V osnovi takih pogledov so tradicionalne oziroma predmoderne predstave o politični oblasti in družbenem telesu. Poleg teh dveh modelov, ki veljata ali bi hotela veljati za realistična, je bil formuliran še tretji koncept nesocialistične CD, ki pojmuje CD kot creatio ex nihilo. Ker CD desubstancializira, posveča toliko večjo pozornost njenemu samoproizvajanju. Med avtorji, ki si prizadevajo teoretsko utemeljiti CD kot socialistično in še posebej kot sa- moupravno CD, je najbolj profiliran Bibič. Pri tem se po eni strani sklicuje na marksistično tradicijo, po drugi pa na norme jugoslovanskej)olitične in ideološke konstitucije - in prav tu njegovo utemeljevanje nehuje biti teoretsko. O se koncepcijo CD vpne v »spodbujanje misli in prakse k doslednejšemu praktičnemu uresničevanju sprejetih načel samoupravljanja in političnega sistema« Bibič I986a. 1211 ali postulira. da je »ravno dimenzija samoupravlja- nja (. . .) tista razsežnost, ki po svoji notranji naravi vpliva in mora vplivati na presojo o civil- ni družbi, pa tudi o politični državi, zlasti če mislimo obe v perspektivi njune socialistične preobraze« (Bibič 1987a, 1607), je konceptualizacija vselej že podrejena nadteoretski instanci politične pravšnjosti.'"' V novejših razpravah se vse bolj izraža ne več ideološko nasprotova- nje takemu gledanju, pač pa strukturno odmikanje od takega načina razmišljanja: pretrganje slovite »povezave med teorijo in prakso«. Konsekventno, civilnodružbenim dejavnostim — med njimi teoriji CD - ne gre za spreminjanje sveta, še sploh pa ne za kake revolucionarne spremembe.''" Medtem ko je za Bibiča zveza med samoupravljanjem in problematiko CD v socializmu »or- ganska« oziroma »bistvena« (Bibič 1986a. 1208: 1986c . za druge avtorje ni nujna oziroma je možna Bebler, recimo, pravi: »Civilna družba je nemogoča brez samouprave in samouravna- vanja v številnih družbenih celicah. Brez tistega, kar se pri nas uradno imenuje samoupra- vljanje, pa je civilna družba živa in zdrava v marsikateri drugi državi, v preteklosti pa je obstajala tudi pri nas« Bebler 1987'. Ne glede na to, kako posamezni avtorji gledajo na razmerje med CD in (samoupravnim: socializmom, pa ni nikogar — političnih retroortodok- sov seveda ne štejeva, pa še potuhnili so se: v javnosti so neobstojni! - ki bi ne bil prepričan, da bi uveljavljanje (elementov, CD prispevalo k izboljšanju položaja v državi in tudi k razvo- ju socializma: bodisi v demokratičini socializem bodisi v postsocializem. 5. DEM0KR.4CIJ.\"P| rotagonisti razprav o CD sogla- 1—' šajo, da je uveljavljanje CD poveza- Л. no z demokratizacijo družbe in po- litičnega sistema. Kakor pa različno pojmujejo CD. tako se razlikujejo tudi njihovi pogledi na to, kaj naj bi bila demokracija. Koncepcija CD kot samoupravne CD se seveda ujema s predstavami o socialistični demokra- ciji, ki je, če je dosledno izpeljana, pojmovana kot neposredna demokracija. Na ravni politič- ne zainteresiranosti se to pojmovanje izteče v zavzemanje za (vsestransko) prenovo partije in postuliranje »nadaljnjega razvoja samoupravljanja«, ki naj omogoči delavcem, da bi resnično odločali o vseh družbenih vprašanjih. Demokracija ima torej razredno substanco, tako daje. Cf. .Vlasinak 19H6b. 1488c. - L gotoviva lahko, da je ta avtor, ki ga je svojcas zaneslo v »uveljavljanje romantične- ga koncepta civilne družbe« .Adam 1986 . zdaj padel v mistično pojmovanje CD. Takrat je govoril o sreči, zdaj že o duši. Ključen [»roblem poskusov teoretizacije samoupravne CD je zadela Darka Podmenik. ko je na razpravi Sloven- skega [)olitološkega dništva novembra 1986 opozorila, da teorije samoupravljanja ni. To je zabeležilo tudi novi- narsko poročilo: 'Razprava je pokazala, da je s stališča po mnenju nekaterih neobstoječe i teorije samoupravljanja težko definirati civilno družbo kot od države jasno ločeno, vendar ob njej obstoječo sfero« (»Socialistična civilna družba na poti med teorijo in [irakso . DeJo, 14.11.1986;. <>" Prva je jasno in nedvoumno izrazila to razpoloženje ljubljanska - postpunkovska - hard core scena. Npr.: »Komu- nizem/ha. ha. ha/socializem/bla. bla. bla/nočem spremenit sveta itd.- S.D..\.M. »Bla« ;; »besede v prazno/revolu- cija je kurba/diktatura proletariata je laž in utopija itd.« I .B.H.. .>Revolucija je kurba - ponatisnjeno v Malečkar. Mastnak 1984. 416.418.-Poskus teoretizacije: Mastnak 1988 b. 1988c. skladno s tem, klasistièno pojmovana relo pravna država (cf. Igličar 1987). Na drugi strani narašča kritičnost do samoupravljanja kot »osnovnega principa, na katerem temelji celotna politična organizacija družbe in ki je institucionalno vgrajen v st^mo struktu- ro države« (Bibič 198'^a, 1614), se pravi do t.i. integralnega samoupravljanja.'*' Ce se na ma- krosociološki ravni dokazu e, da je »družba dela« že zašla" in da potemtakem ni več ne de- lovne ne delavskorazredne baze, na kateri bi bilo moče utemeljiti učinkovit in sodoben mo- del socailistične demokracije, se na ravni politične teorije rehabilitira klasične (»meščanske«!;) modele demokratičnega odločanja (s predstavniškim sistemom, političnim pluralizmom, svobodno javnostjo, ki lahko nadzira »»dejavnost države«, vladavino zakonov ali pravno državo,' ki garantira spoštovanje človekovih pravic in državljanskih svoboščin), na ravni fi- lozofskih raziskovanj pa ugotavlja, da substancialna zasnova demokracije ni mogoča, da je demokracija formalna, ali pa je ni.'" Bibič seveda pravilno ugotavlja, da bi — če bi postavili kot vprašanje »samo ločevanje ali celo poglabljanje ločevanja med civilno družbo in (politično) državo« — »Težili bolj k liberalizaciji, ne pa tudi k samoupravni; demokratizaciji« Bibič 1987a, 1616). Problem — če je to sploh problem - je v tem. da liberalizacija v sedanjih razpravah ne nastopa več kot slabšalnica ali diskvalifikacija in da je že malone samoumevno, da brez tistega, kar nakazuje ideološka oznaka liberalizacija/liberalizem, ni mogoče resno razmišljati o demokraciji; in. komple- mentarno, tista čustva, s katerimi se je prepričevalo, da brez socializma ni demokracije, da sta socializem in demokracija nujno povezana, so se ohladila, tako da je prav mogoče konci- sirati demokracijo tudi mimo socializma. Misel, da je liberalizem bliže demo- craciji, kot samoupravljanje, bi komaj še koga pretresla. In če Bibič - povsem konsekventno — zatrjuje, da se »polna svoboda izraža ne samo v "freedom from', marveč tudi v "freedom to'« (ibid.), je bil na drugi strani rehabilitiran prav pojem negativne pravne svobode." ' Najsi se to kaže kot začasna "* ali načelna rešitev, pa je tisti družbeni in po itični imaginarij, ki se je gi- bal na osi odtujitev - razodtujitev, vržen s tečajev.'" Se eno plast te [)roblematike načenja vprašanje, ali je CD identična z demokracijo. .Mnenje, da taka identiteta obstaja, je mogoče najti v kakem starejšem polemično enostranskem član- ku; neizrečeno, kot idealna podoba CD. se morda skriva za tistimi stališči, ki pravijo, da to, kar obstaja pri nas. ni CD. V socialistični koncepciji CD je identiteta pogojna: ker je samoupravljanje demokratično, je CD demokratična, če je samoupravna. Morda je naj- DOgostejše stališče tisto, ki razume CD kot pogoj možnosti demokracije: CD ni nujno demo- cratična, brez nje pa demokracija ni mogoča, ker je CD tisti »prostor«, v katerem lahko pote- kajo boji za demokracijo. Medtem ko je večina tekstov usmerjena k demokra- tični viziji CD, jih je bilo nekaj posvečenih tudi razdelavi »temne plati« CD''* Skoraj vsi se ujemajo v ugotovitvi, da je nedemokratična CD prav samoupravna CD. ^** Prva knjižna razgrtntcv paradigme (Л) \>el)uje tudi kritiko integralnega samoupravljanja Zagorke Goluhović); .\dam. Podmenik 198.">. 20 sq. Cf. Claus Ofíe.»Arhe,tsgese//scf>afie, Frankfurt/M-.New York 1984. _ '' Teoretske elaboracije pravne države raz[)rave o CD se niso dale. Se vec. brez večjih zadreg se meša nemški, angle- ški in francoski moilel. še zlasti pa koncepta Rechtsstaat in rule of law. '2 Cf Žižek 1987b. 1 79 sq.. 217. - Darko Strajn v politični raz|)ravi na ZSMS; »Smo v fazi, ko se težko zavzemamo za same snari, zaradi katerih potrebujemo civilno družbo, pač pa se moramo zavzemati za forme, v katerih se bodo \sebine lahk<) izrekle« Bakše 1986. 34Ì. — Med ključnimi teoretskimi referencami je Claude Lefort. 1^'inven- tion démocratique, paris 1981. '■' Cf. Mastnak 1986f. - Teoretska referenca zlasti Franz neumann. Пе Democratic and the Authoritarian State, Glencoe 19.57. »Ponujena 'svoboda za" ho lahko pri nas postala stvarnost le. ko bodo izrinjeni in onemogočeni številni oblastni- ški monopoli ter ukročena razpredena sredstva politične manipulacije. Ker pa se to ne bo zgodilo tako kmalu, nam občanom ne bo nič škodovalo tudi več "svobode od'« (Bebler 1987 . ^■'^ Ge neomarksistična kritika \idi v vsem tem vračanje k »tradicionalnemu liberalističnemu projektu« in nepre- mišljen .apologetski odnos do meščanske družbe 19. stoletja« cf M. .Marković. op. cit.P. taka ocena sicer ni nepri- čakovana, je pa neutemeljena. Prisvajanje moderne tradicije se odvija preko kritičnega odnosa do izkušenj postmoderne kritike in socialističnega protimodernizma. Cf Žižek 1987c. 1987d; Mastnak 1986f oziroma 1987 d; Golobic 1987; kritično proti temu: .Adam 1988. Hribar 1988. - Ljubo Bavcon se ob tem spominja zelo impresivne socialistične izku.šnje: »Starejši se spomnimo gromkih aplavzov in hrumenje množic, ki so vpile 'Sieg heil!' in v imenu tega počele vsemogoče srvari. Ko so nacisti tepli socialdemokrate in komuniste, ropali, razbijali židovske trgovine, je državna policija stala ob strani, obrnila se je proč in ni hotela nič videti. Civilna družba je nastopila z vso svojo divjaškostjo. nekulturnostjo in represivnostjo. Civilna družba lahko, poudarjam zato. obstaja samo v pravni državni in je pogoj za obstoj le-te. Druga drugo kontrolirata. Sama po sebi pa ni vrednota.« .Stopnjo demokratičnosti sodstva etc.«, op. cit.). 83 6. CIVILNA DRLŽBA V KONTEKSTI Г^а izhodišče lahko v/amemo izjavo. NACIONALNEGA PROGRAMA i j"f dal tedanji odgovirni ured- ^—Jnik Nove revije Dimitrij Rupel v intervjuju za Teleksr Rupel pravi, da je za moderno državo, za moderno družbo in narod neizbežen vmesni prostor . ki ga med drugim zajiolnjuje tudi Nova revija s svojim kritičnim družbenim in kulturnim potencialom. Tej vmesnosti pridaja Rupel tudi širše razsežnosti, nemara tudi programski značaj«: \' tem smislu si predstavljam, da je ta vmesnost na dolgi rok za konstituiranje slovenskega naroda kot civilne družbe nujen pojav.' : podčrtala P. G. in T. ,M. . \' nadaljevanju intervjuja se Rupel in Gralenauer ne spuščata v kakršnokoli podrobnejšo ute- meljevanje gornje ideje. Pač pa se v znameniti 57. številki Nove revije, v kateri so bili objavlje- ni prispevki za slovenski nacionalni program,"'^ pojavi razdelek z naslovom O civilni druži>i, v kate- rem so, vsaj v formalni zvezi z nacionalnim programom, objavljeni teksti .Arhaičnost : civil- nost«< (Goljevšček 1987 , Politični sistem civilne družbe Pučnik 1987; in »Civilna družba pod slovenskim socializmom«« (Tome 1987aj, ki sicer ni uvrščen v ta razdelek. V uvodu je uredništvo navedlo vrsto omejitev in relativizacij, ki na bi preprečevale, da bi objavljene tekste mogli neposredno brati kot nacionalne programe a i kot prispevke h kate- remukoli že obstoječemu nacionalnemu programu. Objava teh prispevkok naj bi predvsem vzbudila premišljevanje o novi koncepciji slovenstva, »Iii naj bi se konstituiralo v ustanovah potencialno suverenega naroda in v njegovem vsakdanjem življenju - çlede na zahteve nove zgodovinske epohe««' . Slo naj bi za perspektivo v kateri je mogoče »formulirati razJične programe«^^^ pri čemer uredništvo ne navaja ali naj bi šlo za formuliranje različnih nacionalnih programov ali različnih političnih oziroma družbenih projektov razvoja slovenske družbe. Pojem civilne družbe se v tem kontekstu pojavlja v dveh pomenih: a^ kot »analitski instrumentarij«, čeprav ne natančno razdelan, za analizo sodobnega slovenstva in slovenske družbe. Duhovno, politično in kulturno stanje slovenstva se analizira predvsem z vidika od- sotnosti civilne družbe, moderne državne organizacije in suverenosti. In b civilna družba nastopa kot normativna kategorija, torej kot cilj, ki ga je treba realizirati, da bi lahko Slovenci živeli normalno življenje. .Navzlic zatrjevanju o nasprotnem, lahko iz prispevkov razberemo, da pravzaprav ne obstaja niti logična niti nujna vsebinska povezava med obstojem civilne družbe in slovensko ali kakršnokoli drugo nacionalno in državno suverenostjo. Prav lahko kak narod ni suveren, predvsem ne v smislu državnosti, pa ima močno razvito civilno druž- bo, in obratno, suverenost kakega naroda ne pove dosti o politični obliki vladavine, pa tudi ne o ustroju družbe. Tekst Alenke Goljevšček je zanimiv kot kulturno-antropološki esej o slovenskih kulturniških gibanjih pretekle in polpretekle dobe. V določeni meri relativizira ustaljeno predstavo o kulturi in umetnosti kot nosilcu, ki je Slovence oblikoval v moderen narod. Go jevščkova opozarja, da se je dobršen del kulturnega mobilizacijskega in narodno prebudniškega programa artikuliral v pojmih rodovnosti, bratstva, milenarizma, sovraštva do tujstva. To pa so kategorije, ki so ekskluzivne in ne trpijo tolerance. ,4vtorica tudi ugota- vlja, da so nosilci »civilnosti«, neštevilni strokovnjaki in racionalizatorji. ostali pozabljeni. Avtorica zastopa povsem sodobno pojmovanje civilne družbe, zato njeno opredelitev navaja- va v nekoliko daljšem citatu: »Vir civilnosti je prazno, tj. slehernemu odprto mesto. Družba gravitira okoli mehanizma oblasti, razumljenega kot moč. ki ne pripada nikomur, ampak je postavljena v vsem skupno središče, vsak lahko pride vanj, ne da bi ga mogel za trajno osvo- jiti: vstopi, pove, kar ima povedati, in odstopi mesto drugemu. [. . .\ Civilna družba je reali- stična, ne utopična: ve, da je kaos neukinljiv, da se ga ne da enkrat za vselej ukiniti, pa si pri- zadeva, da bi ustvarila najboljše pogoje za njegovo nujno, a socializirano in samoomejevalno izražanje.« (Goljevšček 1987, 123) Podobno pojmovanje CD — ni težko opaziti poznavanja sodobne francoske politične filozofi- »Nova revija: nočemo biti ne opozicija ne apologija. Pogovr z glavnim urednikom Nikom Grafenauerje in odgo- vornim urednikom Dimitrijem Ruplom. Telelts, št. 28, 10. julij 1986. str. 2-t. ''•^ Reakcije uradne politike v Sloveniji in Jugoslaviji na 57. številko Nove revije so razkrile prave dimenzije politične kulture v jugoslovanskem socializmu. Vrstile so se obsodbe, posebej je prednjačil predsednik RK SZDL Jože Smole, ki je reviji očital, da je prestopila meje samoupravnega pluralizma««, nekaterim avtorjem so očitali narod- no izdajo ali spogledovanje z »narodnimi izdajalci«« itd. \'rstile so se zahteve po političnem in sodnem preganjaju nekaterih avtorjev. Neka občinska borčevska organizacija v Zagrebu je celo vložila kazensko prijavo. Poskuse sodnega preganjanja je, vsaj na politični ravni, zaustavila izjava Predsedstva CK ZKS, ki se je zavzelo za idejni spopad ne pa kazensko represijo. Ne glede na to pa sta dotedanji glavni in odgovorni urednik morala otliti. Njuna zamenjava je bila olajšana s tem, da jima je mandat v tem času že potekel. »Prispevki za slovenski nacionalni program«, uredniški predgovor. Nova revija, VI. 57. 2. 80 ibid., 2. 84 je, srečamo pri Tarasu Kermaunerju. Nanj opira kritiko gentilizma — »slovenske magične sa- kralne ideologije, ki bi mogla postati eden od virov za mogoči slovenski (na)rodni levi totali- tarizem« (Kermauner 1988a). Gentilizem je zanj »slovenska različica heideggrovstva oziroma tendence k posvečenemu kolektivizmu«, medtem ko »CD temelji na veri v ustvarjalnega po- sameznika, ki oblikuje lastno resnico« Kermauner 1988b). Zato je za Kermaunerja gentili- stično pristajanje na CD bodisi nelogičnost in nedomišljenost bodisi politični oportunizem."' Z gentilizmom — »magično ideologijo narodne biti. slovenske zemlje, krvi, prednikov in iz- virnostim domovine kot. najvišje, vrednoste« — povezuje nevarnost fašizma oziroma fašizaci- je (ibid.). CD pa z demokratizacijo. Demokracijo pojmuje izrazito moderno ali tudi postmo- derno — kot družbo z izpraznjenim in vsem dostopnim središčem, »postmoderna civilna družba« je »sestavljena iz samih robov 'fragmentov, avtonomij, kapilar)« 'Kermauner 1985, 404; Kermauner 1986, 277) — in bolj kot se kritika slovenskega gentilizma (in, komplemen- tarno, jugobalkanske rodovne družbe)"^ radikalizira, bolj se navezovanje CD na ideal polisa umika (post)moderno demokratičnemu pojmovanju CD. 7. CIVILNA DRL'ŽB.\/^d pomembnejših prispevkov o ci- IN (POLITIČNA) TEHNOLOGIJA I J"lni družbi v Novi reviß je po- V_x trebno omeniti Jožeta Pučnika, in sicer že omenjeni tekst »Politični sistem civilne družbe« (Pučnik, 1987) ter še dva prispevka, ki sta bila objavljena v kontekstu razprav o ustavnih spremembah (Pučnik, 1987a, 1987b). Toda ti prispevki niso zanimivi predvsem zaradi tega, ker tematizirajo »vprašanje Slovencev« v kontekstu nacionalnega programa ali pričakovanih ustavnih sprememb, temveč zato, ker ponujajo zanimivo teinatizacijo samega koncepta civilne družbe. V vseh treh tekstih se neločljivo prepletajo kritika leninistično zasnovane družbene organi- zacije in političnega sistema, vprašanje o možnostih in poteh sprememb realnosocialistične- ga in še posebej jugoslovanskega političnega sistema ter vprašanje suverenosti slovenskega naroda. Pri tem vzpostavlja naslednjo »logiko ekvivalenc«; leninizem je totalitarni politični sistem, je odsotnost demokracije, civilne družbe, je zanikanje nacionalne suverenosti. Ta lo- gika ni sporna, pač pa je dvoumna njena izpeljava v obratni smeri: civilna družba je enako demokratizacija, demokratizacija je vzpostavitev nacionalne (državne) suverenosti (cf. Puč- nik 1987a, 1256). Ključno za razumevanje Pučnikovih razmišljanj o civilni družbi in preobrazbi leninističnih političnih sistemov je njegovo pojmovanje tehnologije: »osnovna poteza te thnologije je ureja- nje mnogoterosti po pravilu konstituiranja konstruktov kot skupnih imenovalcev, ki omo- gočajo vsakokratni red, po istem kopitu pa tudi refleksivno aplikacijo na samega sebe kot reda redov« §(Pučnik 1987, 131;. Pučnik pripominja, da je ta opredelitev popolnoma brezv- sebinska in prazna, zato jo podrobneje utemeljuje s pomočjo opredeljevanja političnega si- stema. »Politični sistem je torej specifična oblika urejanja mnogoterosti, pri kateri se realizi- ra o zelo strmi redi, to je takšni z minimalno stopnjo upoštevanja notranjih struktur ureje- nih predmetov, tj. ljudi. Torej je politični sistem kot instrument urejanja strukturno deter- miniran kot izredno abstrakten, kar naravnost izziva zlorabo in uporabo najbolj splošnega ekvivalenta za abstraktno premostitev razlik med ljudmi kot elementi reda: moči« (ibid. "' »Ponavljam, da se strinjam z heideggerjanci v tistih območjih njihove zamisli in prakse, v katerih so - zaradi ne- logičnosti? taktike?.prebrisanosti? nedomiselnosti? - pristaši pluralistične CD, torej tam, kjer so zunaj območje svete Biti, v zgolj bivajočem, kot temu pravijo sami« (Kermauner 1988a;i. - O oportunizmu hi lahko govorili, ker Kermauner meni, da na CD danes na Slovenskem pristajajo tako rekoč vsi: »Partija - vsaj njeno vodstvo in večin- ski izraz -. slovenska katoliška cerkev, kmetje, izobraženci, meščani, in celo, kot kaže, večina proletariata« (Ker- mauner 1988b; Medtem ko je »nova slovenska socialno-kultuma opcija« danes CD. pa v sicer nezmožni jugoslovanski družbi »iš- čejo rešitev v integralizmu, ki ga daje armada, duh milenarizma, skladen z vzhodnjaškim despotizmom«; konse- zualno pristajanje na CD na Slovenskem »najbolj moti tiste Jugoslovane, ki bi radi dosegli novo poenotenje Jugo- slavije kulturno-socialno na prvinah balkanske BD (rodovne družbe), politično na neostalinizmu, nacionalno pa na zvezi narodov, ki se odpovedo svojim zvezam v korist velesrbstva« (Kermauner 1988b;. — Cf. Kermauner 1987. Na prehodu iz prve polovice 80. v drugo se je spremenila tudi Kermaunerjeva kritiška ocena Laibacha/NSK. V »premišljevanju ob mlajši slovenski poeziji« je — prav z nastavki civilnodružbenega diskurza — izvrstno lociral razmere, iz katerih se rojeva laibachovska politična drža. obravnavanje totalitarizma kot estetskega predmeta in umetnosti kot politike 'Kermauner 1983). Dobra tri leta pozneje pa se sprašuje, če ni.NSK »najznačilnejši domet« tistega gibanja, ki obnavlja sveto in zametuje božje«, se pravi gentilizma. In sklene: »Ce imajo civilni Slovenci da- nes kako nalogo, potem se morajo truditi, da bi ločili sveto od narodnega, sveto spet pripeli na božje, sveto brez božjega pa zavrgli kot tisto silo, ki je sorodna eksploziji atomskega reaktorja« (Kermauner 1986b. 773 . 85 86 132). Ker je politični sistem urejanje zelo strmih redov, in ker je moč zelo splošen ekvivalem. ki jo je lahko odtegniti od infrastrukturne racionalnosti, je ena od značilnosti političnega si- stema tudi ta. da njegove strukturne determinante načelno zavajajo v zlorabo moči< libid. 133). Rešitev je v bistvu samo ena: politični sistem, v katerem je ustavno zagotovljen politič- ni pluralizem, ki omogoča vzpostavitev protimoči ter nenehno porazdeljevanje moči med različnimi političnimi strankami. Civilna družba pa je očitno mehanizem porajanja politič- nega pluralizma. Pučnik obstoj civilne družbe povsem nedvoumno veže na strankarski plu- ralizem in pravno državo z vsemi njenimi elementi iločitev med zakonodajo, sodno in izvrš- no oblastjo . Iz tega izvira tudi Pučnikova kritika socializma in samoupravljanja. Strukturna napaka leninizma - pa naj bo ta samoupravljalski ali ne - je v tem. da njegova politična in urejevalna tehnologija omogoča neomejeno uporabo moči tudi na področjih, ki niso. ali ne bi smela biti. predmet političnega urejanja. To pa je značilnost totalitarne države. Pri Pučniku se postavlja zanimivo vprašanje, zakaj politični sistem civilne družbe v Sloveniji in za Slove- nijo tako brezpogojno povezuje z vprašanjem nacionalne suverenosti in državnosti. Zdi se. da to ne izhaja iz njegovega razumevanja civilne družbe kot nacionalne družbe, še itianj pa iz njegovega pojmovanja tehnologije kol brezvsebinskega urejevalnega postopka, marveč pred- vsem iz (tihega) prepričanja, da takšen razvoj v drugih jugoslovanskih republikah ni mogoč. Ekskluzivni kriterij obstoja civilne družbe je pri Pučniku politični pluralizem v strankar- skem pomenu. S tem drži Pučnik zrcalo tistim zagovornikom samo upravnega in celo poli- tičnega pluralizma v Sloveniji, ki so pripravljeni priznati domala vse možne oblike njegove- ga izražanja razen strankarskega. Pučnik z naslonitvijo na sodobno sistemsko teorijo nudi pre- pričl ivo analizo in kritiko jugoslovanskega političnega sistema. Obenem pa pojem civilne druž )e preveč zožuje na politični in strankarski pluralizem. Seveda ne zatrjujeva, da Pučnik enači stranke s civilno družo. pa vendarle: drugi »elementi« civilne družbe, kot na primer kulturni, socializacijski itn. so pri razgrinjanju »programa« demokratizacije slovenske druž- be povsem zanemarjeni. Demokratizacija je samoumevno izenačena s strankarskim pluraliz- mom. 8. MODERNA IN POST.VIODERNA"T T\' 6?. in 68- številki Nove revije je v CIVILNA DRUŽBA V razdelku, ki je posvečen Demo- ' kratizaciji in ustavnim spremem- bam«. Tine Hribar objavil prispevek z naslovom Civilna družba, pravna država in legitimna oblast«"'' (Hribar .1987). Ta tekst je pomemben predvsem zaradi tega. ker avtor z namenom, da bi jo poitnenoval in osmislil nekatere nove družbene in politične fenomene v sodobnih družbah, privzame pojem postmodernizem civilne družbe, ki ga je leta 1985 uvedel Ker- mauner. Hribar začenja razpravo s prikazom in obsežnim komentiranjem Keanovega teksta"'. Sled- njemu očita u[)orabo sintagme socialistična civilna družh'i''^. ki nima »teoretske, temveč le utopistično provinienco«. (ibid. 1866i Kritika te sintagme je seveda popolnoma upravičena, saj vsi dose- danji politični sistemi v socializmu uveljavljajo vodilno vlogo ene partije in preprečujejo ali pa postavljajo resne omejitve izražanju političnega pluralizma. Govorimo lahko kvečjenm o civilni družbi v socializmu, pa še to z določenimi omejitvami, kajti »moderne civilne družbe pred legitimno oblastjo in pravno državo ni«, (ibid. 1873'. Lahko pa obstajajo samo njeni za- metki. Hribar razlikuje med predmoderno. moderno in postmoderno civilno družbo. Kriterij razlikovanja je odnos oziroma razmerje med enakostjo in svoboščinami: »V predmoderni ci- vilni družbi so hierarhično razporejene svoboščine pred enakostjo. V moderni civilni družbi je enakost (predvsem pred Zakonom; pred svobodo. (. . .) V postmoderni civilni družbi se na podlagi realizirane formalno pravne enakosti znova začenja uveljavljati manjšinsko pravo: pravica manjšine, da terja od večine vsebinske svoboščine« (ibid. 1874;. Bojazen, da gre pri uveljavljanju pravic »manjšin« na primer ženske, homoseksualci, alternativne kulture, mali narodi, etnične skupine itd.) za ponovni konservativizem. je [)0 Hribarju odveč:. Kajti podla- ga novih, postmodernih privilegijev je formalno pravna enakost kot že realizirana enakost. ""• Pravzaprav gre za referat, ki ga je Hribar predstavil na simpoziju (civilna družba in država oktobra 1987 v Lju- bljani. I vrstitev tega teksta v Novo revijo v kontekstu razprave o ustavnih spremembah upravièuje majhen doda- tek, ki opozarja, da tendenc po moderni in postinodertii civilni družbi ter pravni državi v predlogu ustavnih spre- memb ni najti, zato se tudi nima smisla spuščati v kakršnekoli spreminjevalne predloge Hribar 1987, 1877.. 83 John Keane: »Civilna družba in država «1 Hobbesa do Marxa in še naprej . v Mastnak, 198,5 a. 8* Medtem je Keane že sam odstopil od uporabe sintagme socialistična civilna družba. Privilegirane pravice in svoboščine se zdaj oblikujejo prek. ne pred ali nad enakostjo ibid. 18741 Hribar ilustrira značilnosti pojavljajoče se postmoderne civilne družbe z novimi druž- benimi gibanji, ki »osebna prepričanja znova dvigujejo na javno raven. Ne da bi pri tem od- pravljala razliko med zasebnim in javnim, ki jo je uveljavila moderna civilna družba« fibid. 1875 . Hribarjevo razmišljanje o postmoderni civilni družbi je precej podobno Offejevemu opisu nove politične paradigm/'^ -, oba namreč povezujeta nekatere temeljne spremembe moderne družbe z nastopom novih družbenih gibanj. \'sekakor so v Hribarjevo razlikovanje med mo- derno in postmoderno družbo investirani nekateri pomembni razločki, ki nam omogočajo koncipiranje problematike civilne družbe z vidika »produkcije družbenosti«, ki ne vstopa nujno v politično sfero in ne samo v kategorijah strankarskega oziroma političnega pluraliz- ma. Ta je. kot že rečeno, v tej ali oni obliki nujna, toda nove razsežnosti civilne družbe se nam razkrijejo šele tedaj, če je ne omejimo samo nanj. Hribar tudi ugotavlja, da je razlikovanje med elementi moderne in postmoderne civilne družbe v socializmu oteženo, pač zato. ker niso izpolnjene nekatere temeljne predpostavke za civilno družbo. To njegovo tezo bi lahko še razširila: prav zato, ker se v socializmu poja- vljajo samo fragmenti moderne civilne družbe, so akterji »postmodernih elementov civilne družbe« postavljeni v razdvojen položaj: zahtevati morajo moderno civilno družbo, da bi lah- ko IZ njene kritike izpeljali tudi tiste »zahteve«, ki jih Hribar uvršča v obdobje »postmoder- nosti«. iiim.i()(;nAKij.\ Adam. Franc 1986 : »O zelenih in тАесЉ . Mladina, št. 13. •*. april. Adam. F'rane 1987a : O treh pristopih k pojtmt ci\ ilkne družbe«. Katedra, X.\\ III. 10-11 .\(lam. FVane 1987d : O treh |iristopih k j)ojnm 'civilna družba' . Družboslovne ra^rave, \'I, 5. .\dam. Frane 1988 : Civilna družba, država, totalitarizem . Nova revija, VII. št. 12-1Ì. .\dam. Frane. Podmenik, Darka 198.5 : Predgovor . V: .Vlastnak 1985a. .\rzenšek. \ ladimir (1986;: -Delavsko gibanje in samoupravni socializem«. Nova revija. V, 46-47 Arzenšek. Vladimir ( 1987;: ..Marksizem in demokratični socializem«, Družboslovne razprave IV: 5. Bakše. Ingrid Ur.) (1986Ì: »Zapisi z okrogle mize ZSMS in družbena gibanja«. Hladni mir in druge vroče teme, ABC 1. Ljubljana. Bakše. Ingrid. Hren. Markoll ; 1986 : »Za miro\ iio kutluro namesto nasilja . Dnevnik, 24. itiaj. Balažič. Milan 1987a : >Za štefetni blagor . Teleks, št. 22. 28. maj. Balažič. Milan 1987b;: »Civilna družba skozi "samoupravno' mikrofiziko oblasti. Problemi, XXV. 1. Balder, .\nton 1986 : »Zakaj pri nas ni mirovnega gibanja?«. Teleks, 47. 20. november Bekeš. Peter 1988;: »Prenova ni le prosvetljeni oplesk . Delo, 26. a[)ril. Bibič, .\dolf 1972 : Zasebništvo in skupnost. Civilna družba in politična drŽAva pri Heglu in Marxu, Ljubljana. Bibič. Adolf 1981 : Bibič. Adolf 1984 : Bibič. Adolf 1986a : »Civilna družba v socializmu?«. Teorija in praksa, .X.W'Ill. 11. Bibič. ,Adljajoče ideologije. Totalizirajoči učinki te ideologije povzročijo, da nek individuum (v našem primeru tožilec) ne more biti »človek« tam. kjer bi to moral biti (znotraj civilne družbe, prostora svobodnega umnega delovanja), in ga sili. da je »človek« tam, kjer to ne bi smel bili. kjer bi moral biti le kolesce v stroju« (v funkciji države . Ta ideologija torej zapre tisti kantovski prostor razcepa, ki je nujni pogoj svobode in demokracije. Totalitarni sistem je tisti, v katerem individuum nima pravice biti razcepljen. Boj za demokracijo je boj za legalizacijo odtujitve in razcepa. ' 1 u imamo opraviti z drugo, nasprotno obliko nanašanja na !jud-I\u oz. bolje: na ue-ljud»I\ o. na i/\ r/rk ljudmi\ a. to |)a so tisti, ki se zavzemajo za milejše kazni oz. oprostitev in so s tem vsaj |)Osredno — vsekakor pa objektivno - Kelmendijevi somišljeniki. Tudi od tu izhaja zahteva po ostrejših kaznih: to ne-ljudstvo je \ум- treba tetneljito za- strašiti, kazen mora biti vzgojna. Četudi pristanemo na takšno utilitarìslièno tecfrijo kazni, pa na>iopi problrtu. ko postane »vzgojni« cilj tako primaren, da opravičuje vsakršna, tudi nezakoniia sreilstva. In v »paracimkemprime- ru« je to očitno. i 91 ] SPECIALNA VOJNA NA UNIVERZI Ali Žerdin Pobuda za ukinitev predmeta SLO in DS na univerzi ni nova. Prvič je bila jasno artikulirana v programu vodstva študentske organizacije leta 1986. Naslednje leto se je ista pobuda znova našla v programu dela. ker pa se stvar ni premaknila, je podobna zabteva našla svoje mesto v letoš- njem programu. Praktično vsa leta je dikcija zahteve ostajala nespremenjena: »Predmet SLO in DS ne dosega ustrezne akademske ravni, zato ga je potrebno ukiniti«. Zahtevo po ukinitvi tega predmeta smo lahko srečali tudi v programu prorektorja ljubljanske univerze dr Rastka Močnika: »Ena pomembnih rezerv so t.i. skupni pred- meti. Ponekod jih je mogoče odpraviti in njihove vsebine vnesti v ustrezne strokovne predmete. Drugod jih je treba zasnovati kot specialitično dopolnitev k osnovnemu strokovnemu študiju. Univerza namreč ni kraj za pridobivanje splošne izobrazbe, to mora opraviti srednja šola. univerza pa lahko nanje pritiska, da bo to tudi storila. Odpraviti je tre- ba tudi obrambne predmete (SLO inDS), saj so študentke in študenti kot državljani vključe- ne v ta sistem in ni treba, da bi bili zaradi svojega študentskega statusa diskriminatorsko obravnavani.« Zahteva po ukinitvi predmeta prihaja tudi iz t.i. študentske baze. Študentski parlament je na svojem prvem zasedanju ^16.12.1987y zahteval zmanjšanje števila skupnih predmetov, za- hteval pa je tudi ukinitev predmetov SLO in DS. Ta pobuda se je od prejšnjih razlikovala po tem, da študentski parlament ni iskal argumenta proti predmetu, pač pa zanj. Tega jasno ni našel: »Kar pa se tiče predmeta SLO in SD, pravzaprav sploh ni nobenega argumenta, ki bi opravičil obstoj tega predmeta na univerzi«, citat iz zapisnika;. Na istem zborovae- loval tudi dr. Rastko Močnik in navedel, da je predmet SLO in SD najbolj tipična veščina, deščzborovanju je sodeloval tudi dr. Rastko Močnik in navedel, da je predmet SLO in SD naj- bolj tipična veščina, veščina, »ki nikakor ne spada na univerzo, saj gre za praktična znanja, ki se jih da naučiti le na kakšnih terenskih vajah, te bi se lahko izvajale na nivoju krajevnih skupnosti. SLO in DS kot teorija pa je čisti nesmisel« citat iz zapisnika . Na tem zborovanju so študentje ugotovili, da »novejša zgodovina samoupravnega socializma uči, kako se lahko pobude od spodaj udejanjijo le s pomočjo primernega pritiska.« Kot obliko pritiska so pred- lagali bojkot predavanj skupnih predmetov, torej tudi predmeta SLO in DS. Do bojkota sicer ni prišlo, vseeno pa so zahteve nove organizacijske oblike delovanja štu- dentov Filozofske fakultete (parlamenta) izzvale precej reakcij. Na eni strani gre za reakcije s strani predavateljev predmeta SLO, na drup strani pa za reakcije univerzitetnega sveta in študentske organizacije. Vse te reakcije pričajo o ostrih bojih in o strateškem pomenu po- bud in hkrati samega predmeta. Predmet SLO in SD je namreč vzgojni predmet (ne pa izobraževalni). Intelektualce vzgaja v lojalne državljane, ki se bodo kar najbolj učinkovito vključili v sistem SLO. Prav vzgojna 92 funkcija predmeta pa je po mojem mnenju najbolj sporna. Že sam koncept univerze kot vzgojno-izobraževalne ustanove pomeni degradacijo. Namesto da bi univerza le izobraževala in producirala znanstvene rezultate, vzgaja tudi samoupravljalce. Ob neki smotrni delitvi dela bi za vzgojo samoupravljalcev lahko poskrbeli znotraj široke mreže drugih institucij (od šol, političnih organizacij, skupnosti. . .). Ker pa je vzgojna dejavnost v teh institucijah očit- no nezadostna, njihovo funkcijo po nepotrebnem prenašajo še na univerzo. Tako univerza preneha biti izobraževalno-znanstvena ustanova in postane vzgojno-izobraževalna. Prikraj- šana pa je za vrhunske znanstvene dejavnosti. S tem, ko dobi vzgojno funkcijo, i več zgoli več zgolj znanstveni aparat, pač pa tudi ideološki aparat. Zato boji okrog predmeta SLO in DS niso boji. ki bi potekali znotraj strokovno-znanstvene sfere, pač pa potekajo v sferi ideologije (če je ti dve steri možno ločevati). Po napovedanem bojkotu se je glavnina študentske akcije prenesla na institucionalno raven. Pobudo za ukinitev predmeta je prevzela UK ZSMS. Stališče do predmeta je izoblikovala že ob pisan u programa predsedstva, kasneje pa se je lotila še organizacije javne tribune in sa- moodločbe o predmetu (ob nastajanju teksta rezultati samoodločbe še niso znani). Zanimivo je, da je že sama odločitev o organizaciji javne tribune povzročila precej reakcij. Skupnost učiteljev predmeta je na UK poslala dopis, v katerem se sprašuje o smotrnosti organizacije tribune. Pismo je nedvomno pomembno, zato si zasluži celovito predstavitev. »Vaša konferenca je nekatere učitelje predmeta SLO in DS povabila na javno tribuno z delov- nim naslovom ,SLO in DS na Univerzi Edvarda Kardelja: renesansa ali ukinitev?' Učitelji, ki nas problem nič manj ne prizadeva kot študente, imamo na takšen pristop dolo- čene pomisleke. 1. Učitelji smo univerzitetnima svetoma obeh slovenskih univerz predhodno že predlagali, da se na pogovor zares zberejo pristojni ljudje in da o problemu tudi sprejmejo ustrezne odlo- čitve. Kolikor smo seznanjeni, je pristojno strokovno telo že sestavljeno in je pričelo z delom. 2. Lep delež udeležencev javne tribune, sodeč po spisku vabljenih, ne bo imel nobenega legi- timnega pooblastila za odločanje, čeprav vsakogar problem osebno zanima. Od tod slutimo nevarnost, da se tribuna sprevrže v jalovo besedičenje, kakršnih je bilo doslej na to temo že kar nekaj, ne da bi se karkoli konkretnega uresničilo. 3. Geslo ,renesansa ali ukinitev' je bilo aktualno pred 2-3 leti.D^nes se je celotno družbeno- politično okolje že opredelilo, da ,ukinitev' ne pride v poštev. Cemu se vračati ponovno na izhodišče. Učitelje moti dejstvo, da se v obramboslovni abecedi vedno znova vračamo k črki ,A'. Menda ne zavoljo tistih, ki imajo s to abecedo preglavice? Velika beseda ,renesansa' tudi ne ustreza dobro namenu, kajti krčeviti napori bodo nujni pri pridobivanju pedagoško- znanstvenih kadrov za ta predmet. Kadrov - nosilcev prenove — namreč ne bo mogoče ustva- riti ali preroditi čez noč. 4. Ce smo učitelji označili os: Univerza-družbenopolitično okolje, okrog katere naj bi se pro- blem SLO in DS razreševal, smo imeli v mislih, da ste študentje sestavni del univerze. Vaše- ga in našega mesta ne vidimo na nasprotnem polu od univerze. Pač pa na istem polu dialoga vidimo legitimne, za obrambo dežele odgovorne organe. Odgovorne tudi za raznovrstna pri- prave in usposabljanje vseh kategorij prebivalstva. V tem smislu naj bi univerza pedagoško-znanstveno sodelovala pri organiziranju obrambe. Odrekanje tej obveznosti - ukinjanje"- bi prišlo v poštev le, če bi se izkazalo, da za obrambo odgovorni organi do univerze ne bi imeli zahtev. 5. Dialog med učitelji in študenti glede predmeta SLO in DS ima torej smisel le. če je stro- kovno znanstvene narave; potem, ko so predhodno razčiščena družbenopolitična vprašanja. Učitelji menimo, da so ta vprašanja že razrešena in da problem sedaj terja nadaljevanje z ožjim, strokovno-znanstvenim pristopom. 6. Mučno znajo izzveneli pretenciozne razprave, brez zadostne informiranosti, neredko tudi brez potrebnega znanja. Javna tribuna o resnem problemu bi se takih poti ogibala.« (pismo je citirano skorajda v celoti). Nekaj trditev v pismu se mi zdi spornih. Najprej seveda trditey, da »se je celotno družbeno- politično okolje že opredelilo, da ukinitev ne pride v poštev.« Že v uvodu omenjene zahteve po ukinitvi predmeta jasno dokazujejo, da celotno družbenopolitično okolje o tem predmetu 93 nima monolitnega mnenja. Ravno obratno. Legitimno izvol eni predstavniki študentov so trikrat zaporedoma v program vnesli zahtevo po ukinitvi predmeta. Legitimno izvoljeni pro- rektor je podobno zahtevo vnesel v svoj program. Ali trditev o »že opredeljenem celotnem družbenopolitičnem okolju« pomeni, da ti legitimno izvoljeni predstavniki iz »celotnega« okolj izpadajo. To pomeni, da obstaja »celotno« okolje in še eno okolje. S tem pa »celotno okolje« ni več celota, pač pa kos. V sklicevanju na »celoto« se skriva hudo zlizan ideološki trik. ko neko parcialno mnenje proglasiš za občeveljavno. Trik predpostavlja, da bi morebit- ni nosilci nasprotnega (prav tako partikularnega) mnenja zaradi teže argumenta »celote« svoj interes umaknili, potlačili. Zato bi bila prva naloga, da parcialno stališče o ohranitvi pred- meta prepoznamo kot tako in mu odvzamemo svetniški sij »občosti«, »celote«. Takoj za tem pa se ahko vprašamo, kakšno je to »celotno« družbenopolitično okolje, ki se je že opredelilo in to mimo legitimno izvoljenih predstavnikov. Tako zastavljeno vprašanje zahteva prever- janje legitimnosti »celotnega družbenopolitičnega okolja«, hkrati pa moramo definirati, kaj sploh je ta celota. Skratka, katero je tisto okolje, ki se je že opredelilo in se kasneje proglasilo za celoto? To najlažje ugotovimo, če pogledamo družbeni dogovor o tem predmetu. Podpisali so ga sekretariati za ljudsko obrambo in komiteji za vzgojo in izobraževanje. Res je sicer, da Kardeljevo tolmačenje družbenega dogovora predpostavlja soglasno opredelitev »celotne« družbecie skupnosti, ni pa nujno, da se ob vsakem konkretnem družbenem dogovoru to res zgodi. Se zlasti, če med podpisniki tako pomembnega družbenega dogovora ni skupnosti univerz in — nenazadnje — skupnosti študentov. Gre torej za družbeni dogovor, ki ga niso podpisali ravno tisti, ki naj bi ga izvajali. Po nekakšni logiki subordinacije pa naj bi se pod- pisi prenesli na »nižjo« instanco. Sklicevanje na celotno družbeno okolje je torej sklicevanje na neke abstraktne člene, ki morda so, ali pa jih tudi ni. Problem pa je v tem, da je manjkajo- čih členov preveč, da bi bila veriga družbenega dogovora trdna. »Celotno družbeno okolje« je torej v najboljšem primeru »ne-celo«, v najslabšem primeru pa lahko govorimo tudi o odtuje- nem okolju, ki falsificira opredelitve same baze. V citiranem pismu moti še nekaj. V 2. točki učitelji predmeta trdijo, da povabljeni ne bodo imeli nobenega legitimnega pooblastila za odločanje. Javne tribune že po definiciji niso pro- stor, na katerem bi se o neki stvari odločalo, pač pa se ob teh priložnostih izoblikujejo le raz- lična mnenja. Zgodi se pač lahko, da nekatera mnenja prevladajo, druga se izkažejo za zmot- na. Javna tribuna pa ni političen organ, mesto za sprejemanje ali celo izvajanje odločitev. Za- kaj torej strah, da zborovanje ne bo imelo pooblastila za odločanje, če ga tako ali tako ne more imeti. Učitelji se torej bojijo, da neka stvar ne bi imela nečesa, česar tako ali tako nima. V zadnjih letih so javne tribune postale prostor kontrole civilne družbe nad delovanjem poli- tičnih instanc. Hkrati gre za prostor soočenja različnih mnenj. Javne tribune niso del dele- gatskega sistema, so pa za njegovo minimalno uspešnost bolj nujne od samih institucional- nih političnih teles. Trditev, da zbrani na javni tribuni ne bi imeli legitimnega pooblastila za odločanje, je hkrati ravno toliko točna, kot je točna ugotovitev, da javna tribuna pač ni pro- stor, namenjen sprejemanju odločitev. Za legitimnost nekega mnenja pa zadostuje pooblasti- lo neke skupnosti, organizacije, skupine itd. Ce se na enem mestu zberejo predstavniki rek- torata, študentov, predavateljev, sekretariatov in komitejev itd., je to nedvomno več kot do- volj, da je neko mnenje (ali celo več mnenj) legitimno. In kaj je potem strah pred »»jalovim be- sedičenjem«? Kdaj lahko neko izjavo poimenujemo »jalovo besedičenje«? Zdi se mi, da se za tem »besedičenjem« skrivajo izjave, ki se radikalno razlikujejo od opredelitev »celotne druž- benopolitične« skupnosti. S tem, da mnenja, ki se razlikujejo od mnenj »celotnega družbeno- političnega okolja«, preimenuješ v »jalovo besedičenje«, ohraniš monolitni videz »občega mnenja«. Mnenja, ki so enaka in se hkrati zavzemajo za ohranitev nečesa, so obča, ostala mnenja, ki se zavzemajo za ukinitev te iste stvari, pa so »besedičenje«. S tem neko mnen e (čeprav je bilo verificirano na volitvah!), degradiramo na raven »»jalovega besedičenja«, osta a mnenja (niti ni nujno, da so bila verificirana na nivoju baze) pa ostanejo nedotakljiv monolit. Ostanimo še za trenutek pri samem pismu. »Odrekanje tej obveznosti 'ukinjanje' - bi prišlo v poštev le, če bi se izkazalo, da za obrambo odgovorni organi do univerze ne" bi imeli za- htev.« Spet se je v pismo prikradla logika subordinacije, podrejenosti univerze organom, od- govornih za obrambo. Univerza za obrambno moč države jamči z lastno znanstveno produk- cijo. Ta naloga e še kako resna. Morda gre celo za enega od najmočnejših in najpomemb- nejših členov ce otne obrambne verige. Hkrati pa obrambne moči ne more jamčiti z vzgojno dejavnostjo - tudi če to zahtevajo »za obrambo pristojni organi«. Univerza namreč ni servis teh organov, pač pa gre za avtonomno institucijo. Oxfordska univerza k obrambni (ali tudi napadalni) moči Velike Britanije prispeva s tem, da producira vrhunske znanstvene dosežke 94 in vrhunske kadre. Dosti manj pa bi prispevala s predmeti, ki bi urili o splošnem ljudskem odporu (splošnem ljudskem napadu). Zahteve za obrambo, ki jih imajo odgovorni organi, so sporne še z enega vidika. Vemo, da ti organi razpolagajo s petimi odstotki družbenega produkta. Celotna izobraževalna sfera pa razpolaga s petkrat nižjo vsoto. Del te vsote se potem prenese nazaj k storitvam, ki so pove- zane z obrambnimi nalogami. V razvitem svetu je odstotek družbenega produkta, namenjen izobražev^inju in obrambi, vsaj izenačen, če že ne obrnjen v korist izobraževanja. Zakaj bi to- rej naše izobraževalne ustanove (ob že tako nizkih sredstvih) svojo funkcijo širile še na do- datno obrambno usposabljanje? Toliko torej o pismu skupnosti učiteljev predmeta SLO in DS. Samo po sebi je dovolj proti- slovno, da se lahko vprašamo, kakšna je družbena podstat takšne pisarije. Očitno vsaj tako protislovna, kot je pismo samo. Študentje so v obrambna usposabljanja vključeni kar se da temeljito. Najpre so tu odhodi v JLA - pred samim študijem. Te božje mane je deležna polovica študentov. Takšna prekinitev intelektualnega dela je nedvomno hud udarec za ljudi, ki nameravajo postati intelektualci. Iz polintelektualnega okolja 'srednja šola) preide osebek v okolje, v katerem namesto njega raz- mišlja nadrejeni. Vsi njegovi intelektualni potenciali so porabljeni za izvrševanje ukazov. Njegova edina naloga je, da »razume« in to jasno in çlasno pove s strumnim sporočilom »R.\- ZUMEM!«. Zato je prehod iz armadnih vrst v visokošolsko ustanovo hud šok. V parih dneh se mora bivši vojak preleviti v študenta in ob tem prebroditi ogromne kulturne razlike. A če nič drugega, za obrambo je v trenutku, ko začne študirati, že usposobljen. Da na veščine, ki si ih je pridobil v armadi, ne bi pozabil, poskrbijo orožne vaje. Te potekajo - kot zakleto - najbolj intenzivno v času izpitnih rokov. .Na fakultetah ti opravičilo sicer dajo 'praviloma neradi), a ga na ustrezni organ dostaviš nujno prepozno, ker je rok za oddajo prošnje za preložitev orožnih vaj zelo kratek — traja vsega skupaj osem dni. Ker izpitni roki niso razpisani tako zgodaj, ne moreš uganiti, kdaj boš moral opravljati nujne študijske ob- veznosti. Ce prošnjo za preložitev obrambnih obveznosti predaš prepozno, padeš v zanimiv administrativni mlin. Najprej si dopisuješ z lokalnim sekretariatom za ljudsko obrambo, sle- di dopisovanje z republiškim sekretariatom, v enem letu pa dobiš prvo pismo sodnika za prekrške. Vse zato, da bi bil obrambno usposobljen! Po rednem vojaškem roku in orožnih vajah pa si deležen še predavanj iz predmeta SLO in DS. Student je torej v obrambnem usposabljanju priviliregiran«. saj mora svojo usposoblje- nost potrditi še z oceno, vpisano v indeks. Ta ocena je celo pogoj za napredovanje v višji let- nik. Res je sicer, da je celotno obrambno usposabljanje zasnovano na ocenjevanju. Ocenjujejo tvojo usposobljenost na »obuki«, ocenjena je usposobljenost enot, oficirjev, desetarjev, enot civilne zaščite itd. Hkrati pa nobeno ocenjevanje ne prinese tako hudih posledic kot prav ocenjevanje pri študentih. Ce običajen vojak slabo razstavlja puško, bo po končani »obuki« )ač pomival posodo in ne bo graničar. Ne bo pa se zgodilo, da bi moral vojaški rok ponoviti. jC študent mora letnik ponoviti, če mu zahtevana učna snov ni dovolj znana > izjeme so tu seveda tudi gojenci vojaških šol, a to izjemo si lahko privoščimo, ker gre za profesionalne vo- jaške kadre). Študent mora torej pokazati nekaj več«. Ce pa v to nekaj investira, bi bilo srr^iselno, da je v sistemu SLO in DŠ nadrejen tistim, ki niso »v našo stvar« investirali ničesar. Ce se e nekdo usposabljal^dve leti in če je usposobljenost potrdil z uspešno opravljenim izpitom, bi moral dobiti čin! Cin je namreč tudi praktični mehanizem, s katerim zagotoviš, da bolj usposoblje- ni ljudje res nosijo več o odgovornost in hkrati večja pooblastila. Cin se mi zdi popolnoma samoumeven, saj ga dobijo celo ljudje, ki so uspešno opravili hitri kurz za desetarja. Priznati bi torej morali, da je dvoletni študij vsaj enakovreden desetarskemu kurzu. Ker pa kaj takega dosedaj ni padlo na pamet še nikomur, sumim, da niti sami zagovorniki predmeta SLO in DS usposabljanju ne piripisujejo pomembne funkcije. Prav tako pa se arogantno obnašajo do ti- stih, ki so že usposobljeni! Priznam. Zahteva po činu je absurdna, hkrati pa gre za dosledno izpeljavo neke logike, po kateri se občani usposabljajo za ljudski odpor. Usposabljanje študentov je zanimivo še zaradi ene reči. Vsi jugoslovanski študentje se uspo- sabljajo po enem in istem očbeniku. Učbenik so 29. avgusta 1979 odobrili podpisniki Druž- benega dogovora o skupnih in enotnih temeljih »znanstveno-učnega dela na področju splošne ljudske óbrame na visokošolskih ustanovah« (citirano iz omenjenega učbenika), To- 95 krat bi pustil ob strani vprašanje, kaj pomeni »znanstveno-učno delo«. Mnogo bolj proble- matično se mi zdi, da gre za skupne in enotne temelje. Osnovna načela doktrine SLO in DS bi lahko formulirali na parih straneh. Operacionalizacija te doktrine pa je v različnih okoljih nujno različna. Na Kosovu je nujno drugačna kot v Sloveniji, v Makedoniji nujno drugačna kot v Dalmaciji. Očitno gre spet za manipulacijo z nekakšno »občo« naravo predmeta, tej ma- nipulaciji pa se najlažje izogijemo tako. da jo vržemo tja, kamor sodi. Obči predmeti so stvar srednjih šol, ne pa univerz. Ze dejstvo, da imajo vse jugoslovanske univerze isti učbenik, je dovolj problematično. Drugo šibko točko pa je na javni tribuni o »renesansi ali ukinitvi pred- meta SLO in D.S« izpostavil dr. Rastko Močnik, ko je zatrdil, da je še mnogo bolj tragična si- tuacija, ko imajo isti program vse fakultete. Vsaka fakulteta ima namreč določen specifičen program in študentu nudi določena specifična znanja. Obči predmet pa te spcifike ne zagota- vlja. Obrambno usposabljanje torej ne more in ne sme biti nekaj občega, pač pa je nujno po- vezano s samo stroko. Na i^ti javni tribuni je Silvo Zapečnik razmišljal o tem predmetu kot o prototipu »skupnih jeder«. Ze za osnovno šolo pa so ta skupna jedra popolnoma neuporabna. Toliko bolj bi to moralo veljati za univerzo. Hkrati pa se znajdemo v čudni situaciji, če vemo, koliko bojev je bilo potrebnih, da skupna jedra niso postala realnost, pri predmetu SLO in DS pa si pred tem zatiskamo oči. Hkrati pa je izkušnja tega predmeta (kot edinega »občega«, »enotnega«, »skupnega« in »vsejugoslovanskega« predmeta) dovolj močan argument proti unitarizaciji izobraževalnega sistema. Na katedri za obramboslovje pri FSPN tako že razmiš- ljajo o prilagoditvi programov specifikam posameznih strok, programi pa naj bi bili prilago- jeni slovenski vojaški tradiciji. Kako je predmet SLO in DS sploh postal univerzitetni predmet? Ob »habilitaciji neke stro- ke, discipline ali posamičnega predmeta mora predmet najprej sploh dokazati, da si zasluži univerzitetni status. Zato od nastanka stroke do univerzitetnega predmeta pot ni niti lahka niti kratka. Predmet mora imeti izdelan lasten strokovni profil, lastno metodologijo, lastno strokovno zaledje in lastne vrhunske kadre ki bodo nekoč postali predavatelji). Hližnjice niso možne, če pa do njih pride, predmet praviloma ne dosega akademskega nivoja. Predmet SLO in DS pa je v visokošolske programe zašel po drugačni poti. Kdor je po sili razmer pre- biral vsejugoslovanski učbenik za SLO in DS, je lahko prebral, da so na 11. partijskem kon- gresu sprejeli sklep o nadaljnjem podružbijanju obrambe, z univerzitetnim predmetom pa so ta sklep operacionalizirali. Gre torej za hibriden predmet, ki ni nastal zaradi logike razvoja stroke, pac pa zaradi napačne operacionalizacije političnega sklepa. Gre torej za predmet s posebnim statusom, saj je ta stroka preskočila vse običajne razvojne stopnice in se naenkrat znašla na vrhu. Po tej logiki bi lahko univerzitetni status dobil prav vsak predmet, potrebo- val bi le ustrezno politično kongresno zaledje in dovolj naklonjeno operacionalizacijo poli- tične odločitve. .Npr.: če bi partijski kongres ugotovil, da potrebujemo kadre, ki bi nas vodili iz krize, bi ob ustrezni operacionalizaciji tega sklepa lahko dobili poseben univerzitetni predmet (krizoslovje?). Zagovorniki predmeta bi lahko nastopili z argumentom, da je naša ekonomska situacija izjemno zaostrena in da potrebujemo usposobljene univerzitetne kadre, ki nas bodo pripeljali iz krize. Zato bi moral vsak študent dve leti poslušati ta predmet. Za- kaj navajam ta argument? Ker podoben argument »Na nas meri o rakete«) navajajo zagovor- niki predmeta. Tu ne gre za vprašanje, ali je obrambno usposab janje nujno, pač pa za vpra- šanje, ali je stroka, ki se s tem ukvarja, dovolj zrela za univerzo. Argument, da si lahko po- trebno zrelost pridobi le na univerzi, je nesmiseln, saj je filozofija dozorevala več stoletij pred nastankom univerze. Hkrati tudi danes nobena nova znanost ne dobi mesta na univerzi »za- radi lepih oči«, pač pa mora dokazati, da je potrebna. Na javni tribuni o »renesansi ali ukinitvi« je prof. Ivan Lah nenamerno povedal enega od naj- močnejših argumentov proti predmetu (spet gre za pismo skupnosti učiteljev predmeta SLO in DS, tokrat naslovljeno na drug naslov): »Najtežji problem je kronično pomanjkanje učite- ljev za ta predmet. Po normativu izobraževalne skupnosti Slovenije bi moralo poučevati - glede na število študentov - na ljubljanski .56, na mariborski univerzi pa 18 pedagoških de- lavcev. Dejansko pa jih je redno zaposlenih le 7 (na ljubljanski in .5 na mariborski . K temu lahko dodamo še 13 oziroma 2 pogodbena učitelja, večinoma so to upokojenci. Skupna po- polnjenost za zaposlenimi pedagoškimi delavci je torej komaj 16-odstotna. In ko upošteva- mo še pogodbene učitelje, se popolnjenost povzpne komaj na 39 odstotkov. Tako pride na vsakega pedagoškega delavca približno 800 študentov, v posameznih primerih pa več kot dvakrat toliko.« Tako torej prof. Ivan Lah. Kaj pove njegovo tarnanje o kadrovski popolnje- nosti? Predvsem to. da gre res za hibriden predmet, ki si ni uspel zagotoviti raziskovalnega zaledja in vrhunskih znanstvenikov. Ce bi predmet (njegovi očetje) res vzeli resno, ne bi do- volili, da ga izvajajo upokojenci. Tudi s tem je predmet degradiran. Ni pa za to situacijo kriva 96 univerza, pač pa podpisniki družbenega dogovora. Če stroka sama ne more zagotoviti ka- drov, naj jih zagotovijo tisti, ki so predmet zaplodih. Do takrat pa bi bilo vseeno dobro; če bi se stroka izpopolnjevala, in to ne kot univerzitetna stroka, pač pa naj za lastno dobro preho- di poti, ki jih pregazijo vse druge univerzitetne stroke. 97 LEPOTICA IN ZVER Lynne Segal N-ekatere feministke so se osredoto- čile na seksualno vedenje moških, da bi lahko okarakterizirale bistvo moškosti in moške duše in točneje razložile kontrolo moških nad ženskami. Druge so se os- redotočile na moško odsotnost od vzgoje otrok, da bi proučile značilnosti moškosti in pojas- nile moško nadvlado. Obe temi sta del tretjega žarišča sodobnega feminizma, vprašanja miru. Ta tema sodobnega feminizma se je razvila z obnovo samega mirovnega gibanja v Ve- liki Britaniji in v drugih zahodnih kapitalističnih deželah konec sedemdesetih let. Nasproto- vanje proizvodnji in razvoju jedrskega orožja je mobiliziralo politične energije sto tisočih žensk in motiviralo feministke za akcijo v osemdesetih letih. Toda tudi na tem področju — tako kot na ostalih — feministična teorija koleba med protislovnimi identifikacijami osnovne biološke ali vsaj kakšne bistvene psihološke razlike med ženskami in moškimi. MOŠKOST,NASIUEIN VOJNA Tdeologija bistvene razlike, po ka- I teri se ženske kot vzdrževalke Adoma in miru razlikujejo od moških, je služila nekaterim ženskam kot vzpodbuda, da so se uprle vojni. Toda prav tako je služila spodbujanju moških za boj in ohranjanju vojaške discipline, kot je prepričljivo poka- zala Virginia Woolf. Vsak oficir, ki uri vojake, vé, da najmočnejšo motivacijo za boj in surovo obnašanje zagotavlja ravno strah moškega, da bi deloval »strahopetno« ali »nemosko«. Toda uporabnost naših idej o seksualnih razlikah za vojaško službo teh idej sama po sebi ne more niti potrditi, niti zavreči. Medtem ko je morda res, da je večina žensk vedno podpirala »mo- ške vojne«, in, kot kaže, ne takg nerada, pa je še vedno mogoče dokazovati, da ženske niso za- čenjale in spodbujale vojne. 'Čeprav bi morali priznati, da ženske, izključene iz politične oblasti, težje začnejo vojno - razen v primerih Margaret Thatcher, Indire Ghandi, Golde Meir ali gospe Bandaranaike; državnic, ki so se izkazale tako bojevite kot njihovi moški kolegi.)Pri vprašanju moškega nasilja in vojne se je v feminističnih krogih oblikovala neka vrsta pre- proste radikalne feministične sociobiologije. Andrea Dworkin zveni zelo podobno kot sicio- siologi iki pripisujejo človeško vedenje nekakšni nespremenljivi biološki dediščini), in če- prav jih kritizira, nam pravi, da je »moška agresija roparska. Ne zbudi se slučajno, temveí'z namenom. Tako pride do vojn, ki jih povzročijo starejši moški.«' Dworkinova vidi moške kot »različne od žensk po tem, da so raje pobudniki kot pa žrtve nasilja.« Ta oblika radikalnega feminizma sicer poudarja vlogo kulture - še posebej vlogo pornografije, ki vsiljuje moško * Izbor iz knjige Lynne Segal: Is the future female? Troubled Thougs on contemporary feminism. Virago Press, London ' Andrea Dworkin, Pornography, str. 51. 98 nasilje. Toda vloga kulture je tako za Dworkinovo kot za sociobiologe v tem, da deluje skupaj z moško biologijo na nekakšen neizogiben in nespremenljiv način: »Za moške je pravica do zlorabljanja žensk elementarna, je prvi princip brez začetka, razen če nekdo hoče slediti iz- vorom daleč nazaj vse do boga, ki jim ni videti konca.«^ Kakorkoli že, ni mogoče, da bi kultura interaktirala z biološko osnovo moškosti ali jo trans- formirala na nespremenljiv in brezčasovni način, razen če po vzoru sociobiologije sprejme- mo predpostavko nespremenljive biološke ali naravne predispozicije moškega spola. V no- beni neredukcionistični biologiji, ki vedno uvršča biološko znotraj različnih in spremenljivih praks družbenega, ne bi mogli družbenih pojavov tako spretno zreducirati v tako nespre- menljivo biološko kategorijo, kot je kategorija »moško«. Omenila sem že mnoge družbene odnose, družbene [)rakse in definicije, skozi katere moški izgradijo svoj občutek moškosti in pridobijo ne glede na raz|)on bolj tipično moško moč. samozavest. oblastm)st in pozicije moči. Ti raznoliki pricesi nikakor ne niorejoproizvesti edi- nega, unoformnega in nespremenljivega vedenjskega vzorca v vseh moških. To vedo celo naj- bolj nepopustljive se|)aratiske. Vznemirja pa to. da te avtorice pogosto navajajo svoje moške prijatelje in kolege kot edine izjeme, ki potrjujejo njihovo pravilo. S tem pa postavljajo dru- žabnike drugih žensk in tudi ženske same kot sumljive! ' V začetnem obdobju sodobnega feminizma so nekatere radikalne feministke v Združenih dr- žavah, med njimi tudi Jill Johnstone, opisovale moškega kot »biološkega agresorja«. Vendar je bilo to stališče manjšine.'* Malo bolj popularno je bilo mnenje Shulamith Firestone, ki pra- vi, da je podreditev žensk neizogibno povezana z biološko naravo reprodukcije. ' Brian Easlea in drugi so v današnjem času obrnili argumente Firestonove na glavo in dokazujejo, da mo- škim manjka »magična moč« rojevanja in dojenja otrok, kar povzroča njihovo strahovito ran- ljivost in negotovost. Zato morajo moški najti nadomestilo za otroke, ki jih ne morejo roditi; tako »rojevajo« zna- nost, orožje in atomske bombe, da bi ublažili svojo negotovost.** .Na Easleajevo analizo je vplivala tista vrsta esencializma, ki sedaj bolj izstopa v feminističnem pisanju. Apoteozo tega esencializma smo zasledili v silnem obupu, ki ga izraža Andrea Dworkin: »Nasilje je moško in moški je penis,« in v romantični radosti Mary Daly »Izvor vsega [korenin življenja na zemlji] je v ženski.«^In vse te sentimente kontinuirano izraža tudi večina žensk v obeh knjigah o Greenhamu. Skoraj petdeset žensk iz Greenhama se je v publikaciji Women at the Wire (Ženske ob žici) iz leta 1984, strinjalo, da »ne more doseči razorožitve, če ne zatreš moške želje in potrebe po bojevanju.«" Moški so »izgubili stik z življenjem«, samo ženske ostajajo povezane z življenj- skimi silami. Religiozno poveličevanje ženske duhovne moči se pogosto izraža v obeh knji- gah iz Greenhama, medtem ko prevladuje ideja, da je glavni prob em jedrskega orožja ^noško nasilje, ki se razteza »od posilstva posamezne ženske do posilstva celotnega planeta«. Ženske iz Greenhama modro povezujejo svoj lastni boj z mednarodnim bojem proti jedrskemu obo- roževanju. Nekoliko manj modro pa je dojemanje tega povezovanja kot priložnosti, ki jim bo omogočila »izgraditi sliko moškega nasilja po celem svetu«.** Tam, kjer »patriarhat« in kon- trola moških nad ženskami pojasnjujeta vse pojave prevlada vulgarni feminizem ali seksual- ni redukcionizem: »Vem, zakaj obstajajo militarizem in imperializem in rasizem in seksi- zem. Vem, kje je izvor vseh teh negativnih »izmov«. Vse to je zaradi patriarhata — moške vladavine.«'" Previdneje, vendar v podobnem pomenu Alice Cook in Gwyn Kirk (v svoji knjigi Greenham Women Everywhere - Povsod ženske iz Greenhama — iz leta 1983), povzemata čustva, ki ženske vežejo na Greenham: ^ str. 68 Dworkinova je svojo knjigo Pomopraphvv posvetila John Stoltenbergu. '* Jill Johnstone. Lesbian Nation: The Feminist Solution. New York. Simon and Schuster, 1973. ' Shulamith Firestone. The Dialectic of Sex; The Case for Feminist Revolution., .New York, William Morrow, 1970. *" Brian Laslea. Fathering the I nthinkable; Masculinity. Science and the Nuclear Arms Race, London, Pluto Press 198.5. ^ .\ndrea Dworkin. Pornographv. op. cit. Mar\ Dalv Pure Lust str. 366. " llarfordandHopkinsop. cit 119. " ibid. str. 119 '" ibid. str. 166 99 Nekatere razumejo svojo vlogo v bolj mističnem pomenu, verjamejo v žensko duhovno intuicijo in povezanost z življenjskimi silami. Ta ideja ima korenine v najstarejši matriarhalni religiji . . . Nekatere dojemajo kampanjo proti oborože- vanju kot del njihovega širšega nasprotovanja vsem oblikam moškega nasilja. Nekater verjamejo, da imajo ženske že po naravi boljše kvalitete in so tako bolj kot moški poklicane, da se spoprimejo s tem problemom. Druge čutijo, da so ženske manj agresivne in bolj skrbne zaradi njihovega družbenega položaja, ne pa zaradi kakšnih naravnih bioloških značilnosti." Carole Harwood je zgovorno in ganljivo opisala grozljivo življenje žensk, zaprtih v zaporu Hol- loway, potem ko se je po svojem v Greenhamu tudi sama znašla v zaporu. V »Women at the Wire« je označila skupno povezavo mučnega položaja vseh jetnic: »Ta skupna povezava je ime- la spol, ki je bil moški.«'^ Carole Harwood je socialistična feministka, skupne povezave med razrednim in rasnim zatiranjem večine jetnic pa so zbledele že pred ugotovitvami iz Greenhama. Greenhamska pronicljivost pravilno opaža, da so vojaške vrednote »možate« vrednote. Te vrednote razglašajo »racionalno«uporabo sile, znanja in tehnologije, da bi vzpostavile oblast nad drugimi. Vojaške institucije, vsaj v njihovi najbolj vidni obliki, obstajajo zato, da bi pri- dobile in izurile moške za uporabo nasilja: za ubi anje, pohabljanje in druge oblike nasilja, da bi disciplinirali druge ljudi ali jim škodili, tako kot se jim ukaže, brez pojasnila. Zdi se, da so vojaške institucije jedro moške moči. Vendar taka feministična pronicljivost spregleda marsikaj ravno tako pomembnega za razumevanje modernega vojskovanja, jedrskega orožja in oboroževalne tekme. Opisovanje »potreb« in »mentalitete« moških nam ne pojasni moder- nega militarizma in grožnje, ki jo predstavlja. Vojne ne izbruhnejo zaradi tega, ker bi bili moški tako vneti za boj. Nasprotno: vojaška agresija vedno zahteva skrbno nadzirano in si- stematično propagando na državnem nivoju, ki igra na strune strahu, ponosa in predsodkov javnosti. Tako sklepa tudi .Martha Gellhorn po petdesetletnem stažu vojne poročevalke: Nobeni dokumenti o hordah državljanov, l^i so na lastno pest drveli na sedež vlade in kriče zahtevali vojno ne obstajajo. Se preden so zboleli za vojno mrzli- co, so že morali biti okuženi s sovraštvom in strahom. Morali so biti naučeni, da jih ogroža sovražnik in da so vitalni interesi njihove države v nevarnosti." Vojska se nikoH ni mogla - danes še veliko manj kakor poprej - zanašati na domnevne potrebe in mentaliteto moških. Zadostno in kvalitetno število rekrutov je pridobila vedno s pomočjo »ekonomskega nabora« skozi nezaposlenost. Moška podoba militarizma, ki se jo ljubosumno čuva, pa služi tudi zanikanju ali zakrivanju razmerja žensk do nacionalizma in militarizma. SPOLNA IDEOLOGIJA, VOJAŠKA ТЛГ '''P'^V'' modernega vojskovanja TEHNOLOGIJA IN URJENJE I l^' "''''^^^. [emmistka se posebno I ^ analizirati: bistveno vlogo ideologij spolne razlike v pripravah na vojno in vojaški proizvodnji na eni strani in vse večje povezo- vanje žensk z vojaško tehnologijo na drugi strani. »Moško« naravo militarizma morajo vojaške institucije in vlada tako gojiti kot tudi ščititi. Vojaško urjenje moških je namenjeno pospeševanju posebne vrste agresivne »moškosti«. »Ženska«, »pička« in »peder« so najpogostejše psovke, s katerimi obmetavajo nove rekrute po- slušni in sadistični naredniki. Togo vzdrževanje naših seksualiziranih dihotomij na moško in žensko, na močno in šibko, aktivno in pasivno, ohranja homoseksualnost v oboroženih silah v globoki ilegali (kljub delni dekriminalizaciji v Britaniji leta 1967). Heteroseksualnost je vidno podprta s pornografijo, uporaba prostitutk za vojake pa je vsaj tolerantna, če že ne za- željena. Utrjevanje moških rekrutov za boj ni le priprava na vojaške operacije, ampak tudi ohranjanje predstave o »vojaški možatosti« kot o vrhuncu moške drznosti, predstave, ki je potrebna za priliv novih rekrutov, ki hlepijo po tem, da bi se dokazali kot »pravi moški«. Obenem ta predstava pomaga vzdrževati mora o in samospoštovanje moških, ki so že v uni- formi, in največ časa preživijo v neusmiljeni podrejenosti, pokornosti in pasivni odvisnosti. To pa so značilnosti, ki se večinoma pripisujejo »ženskam«. ' ' Aure Cook. Gwynne Kirk Greenham Women Evervuhere. str .5 London. Pluto Press. 1983 Harford and Hopkins, op. eit. str 109 Matrlia O Ilhorn. The Faee of 4'ar. str .XV. London. \ i rago. 1986. 100 Brez omalovaževanja krutosti in grozot moških v vojni, od katerih jih je mnogo naper- jenih proti ženskam i kot je bilo 500 dokazanih primerov posilstva na mesec v ameriški vojski v Berlinu leta 1945), lahko sprejmemo dejstvo, da vsi moški avtomatično ne ljubijo vojne. Vojska mora trdo delati, da bi pripravila moške za vojno. Firing Line (Ognjena fronta) pride Richard Holmes do pesimističnega sklepa, da je kruto vo- jaško urjenje, ki sistematično degradira skupine mladih moških na »njihov najnižji skupni imenovalec«, še vedno učinkovito v pripravljanju moških za brutalnost vojaških spopadov. Prav tako ugotavlja, da današnje vojske (kot je bila ameriška v Vietnamu) niso posebno učin- kovite pri vzdrževanju vojaške morale. V Vietnamu so se moški, ki so preveč h epeli po akci- i, tako imenovani Ramboji. izpostavljali t.i. »fraggingu« (nevarnosti, da jih umorijo njihovi astni tovariši): »Okoli 20 % ameriških častnikov, ubitih v vojni, je morda umrlo pod roko njihovih mož.«'*. Vojaki, izurjeni za boj, vsekakor predstavljajo le majhen segment v mehanizirani, gigantsko oblikovani sodobni vojaškoindustrijski tehnologiji. Znotraj sodobne vojske je več kot 70 % moške moči najete za službe, ki niso namenjene bojevanju.' 'Agresivnost in nasilje nista ka- rakteristiki, primerni za take službe. Zunaj oboroženih sil so mnoge vodilne industrijske družbe, še posebno v Britaniji in Združenih državah, vpletene v proizvodnjo, ki je povezana z vojsko. Mnogi civilni državljani predstavljajo vitalni del naših vojaških institucij. Tako zno- traj kot zunaj vojaških institucij pa se sodobno vojskovanje vse bolj opira na delo žensk. Kakor v obeh svetovnih vojnah so ženske v vojnih časih vedno služile: kot bolniške sestre ali v drugih službah na sami bojni fronti, kot žene in prostitutke, ki so podpirale moške bojev- nike in jim olajševale vrnitev v boj. Vendar sta pogujn in trpljenje vojaških bolniških sester le skopo priznana s strani nacij, katerim so služile. Ženske je bilo treba v izločitvi žensk iz »pravega« vojaškega dela: »moškega dela«. Usluge prostitutk in žena so pomenile le malo več kot nujno zlo, ki zahteva različne načine reguliranja ženskega vedenja v prvem primeru (prostitutke) in nadzorstvo njihovih dolžnosti do vojske v drugem primeru žene . Toda kon- tinurana proizvodnja in prodaja orožja in nenehna globalna politika varovanja zahodno ka- pitalističnih in sovjetskih blokovskih interesov v svetu zahtevata danes, v tako imenovanem »obdobju miru«, popolnoma drugačno vojaško sodelovanje žensk. Danes ženske sestavljajo skoraj 10 % ameriških oboroženih sil in skoraj 5 % britanskih. Te- žave v rekrutaciji moške sile z izobrazbo, kakršna je potrebna v sodobni vojski in padanje natalitete v industrijskih družbah, pomenijo, da bo ta procent žensk še naraščal. Obstaja ne- nehni pritisk na vojaške institucije, da bi najemale več žensk. Cesar se bojijo vojaški strategi pri tem, ni, da ženske ne bi dosegale kvalitete in uporabnosti vojaških rekrutov. saj vlo^a žensk v gverili in v osvobodilnih vojnah po celem svetu dokazuje nasprotno. Pač pa bi grožnjo predstavljala prisotnost žensk v etab iranih oboroženih silah neke države, saj ogroža vzdrževanje »moške« predstave o vojaškem življenju. Ta predstava e bistvena za moralo in spodbudo moških. Moški potrebujejo prepričanje, da je njihovo de o nujno za zaščito žensk in da je to delo. ki ga lahko opravljajo samo oni. kar je odlično opisala Cvnthia Enloe v delu Does Khaki become von? Ali je kaki postal ti? . Z besedami geperala Barrowa o problemu žensk v vojski, citirano po Enloejevi: »To je poteptalo moški ego. Ce do- bro pogledamo, bi pravzaprav morali zaščititi možatost vojne.«"' Toda danes ni tako preprosto zaščititi možatosti vojne, ko pa sta Britanska vojska in morna- rica končno pristali na urjenje žensk z orož em (samo na prostovoljni bazi in ko ženske upravljajo kontrolne plošče bojnih konic jedrskih izstrelkov v ameriških bazah po celem svetu.' Četudi bojevniki na fronti ostanejo moški vojaki, so ženske v »zadnji četi« zaposlene v veliko bolj smrtonosnih službah. Orožje velikega dometa pravzaprav pomeni, da ni nobene vojno pomembne cone, nobenega ozadja, nobenega repa, skratka, ni načina, da bi moški vo- jaki na »fronti« lahko funkcionirali kot zaščitniki »svojih« žensk, ki ostajajo »doma«. Veliko mikroelektronske proizvodne linije za sodobno oboroževanje je znano tudi kot tradi- cionalno žensko delo. To seveda pomeni, da je slabo plačano, da je tudi nizko vrednoteno in monotno, saj zahteva ročno spretnost, nenehno napenjanje oči in je sploh škodljivo zdravju. '■" v .Angus Calder, review Rogerja Holmesa. Firing Line v London Review of Books. 20. June 1985. '"' Cynthia Enloe. Does Khaki Become You? str. 150, London, Pluto Press. 198.3. ibid. str. 154 ibid. str. 1,55 101 Izkoriščane niso samo ženske v Britaniji in Ameriki, temveč tudi v Hong Kongu, Singapuru, Južni Koreji, na Filipinih in v drugih deželah Tretjega svet^. Ženske postajajo hrbtenica ogromne multinacionalne elektronske »obrambne« industrije. Žensko delo je po celem svetu vse bolj odvisno od oboroževalne industrije - in ženske delo potrebujejo Eksplozija del, posebno za ženske, je sestavni del ekspanzije izdatkov za »obrambo« in za proizvodnjo orožja. Ta ekspanzija je tako velika, da je v Združenih državah obrambni mini- ster Caspar Weinberger na primer naraščanje obrambnih izdatkov opravičil z ustvarjanjem novih delovnih mest. Pomembno je, da feministke in mirovniški aktivisti nasploh poskuša- jo razumeti, katere racionalne, ali navidezno racionalne, ekonomske, politične in ideološke sile sto ijo za militarizmom in za oboroževalno tekmo in koliko ljudje pri tem v resnici sode- lujejo. To je pomembno, če se hočemo organizirati proti vse večji iracionalnosti teh sil. Današnja proizvodu a orožja je tako močno povezana s potrošnjo industrijsko proizvodnjo, vsaj v naprednih industrijskih gospodarstvih, da ima avtonomno notranjo ekonomsko logi- ko, ki je dinamična in ni toliko povezana s kakšno zunanjo grožnjo ali nasprotnikom. O tem so pisali teoretiki mirovništva, med njimi tudi Marv Kaldor in E. P. Thompson. Med Vzho- dom in Zahodom, med Združenimi državami in Sovjetsko zvezo trenutno ni nobenega resne- ga tekmovanja za prestiž, niti ni noben pravi teritorialni spor povzročil trenutne nezaslišane ekspanzije ameriškega oboroževanja. Ko enkrat postaviš »Satanove tovarne« uničenja, pravi Thompson, imajo lastno gonilno moč. Ne moreš jih zapreti, niti obrzdati, ne da bi ogrožale zaposlenosti in celotnega gospodarstva. Se preden bo katerikoli novi pošastni oboroževalni sistem izpopolnjen (pogosto z velikimi težavami), bodo njegovi izdelovalci že načrtovali njegovega večjega in boljšega« naslednika. Takšen je sto milijard dolarjev vreden MX sistem izstrelkov in neprenosna podmornica Tri- dent (Trizob), ki je prevelika, da bi jo lahko premaknili iz kanala, v katerem so jo zgradili. Marv Kaldor ugotavlja, da so taki oboroževalni sistemi vojaško ranljivi in neučinkoviti kljub njihovemu nezaslišanemu uničevalnemu potencialu." Reaganov projekt »Vojna zvezd« za- hteva velikansko naraščan e v potrošnji orožja in grozi, da Ijo okrnil prejšnjo strategijo vza- jemnega »svarila« med ve esilami, saj bo [)r\i sunek jedrskega napada mogoče preživeti. Kljub temu ima ta projekt vendarle malo možnosti za uresničitev svojega cilja: prestrezanje »sovražnikovih« jedrskih izstrelkov. Kljub tçmu |e Britanija že pohitela s sklepanjem tehno- loških pogodb, ki izhajajo iz tega projekta.) Že vec kot šeststo bilijonov dolarjev za vsako leto porabi za vojaško potrošnjo, medtem ko v Združenih državah okoli .30% vseh znanstvenikov in inženirjev in 10% vseh delavcev v proizvodnji služi oboroževalni industriji.'"'V Britaniji se okoli 50% vseh z vlado financiranih raziskav in sredstev za razvoj (2,1 milijarde funtov leta 1985 porabi za obrambo. Ta poraba je kriva katastrofalnega neinvestiranja v novo tehnolo- gijo celotne britanske industrije. Se zdaleč ni enostavno, kot so ugotovili delavci pri Vicker- su v Britaniji, preiti z vojaške proizvodnje, ki je rezultat tržnega tekmovanja. Zato je po- membno popolnoma notranje, ekonomsko proučevanje v proizvodnji orož a, kjer sodelujejo tako moški kot ženske. Delavke pri British Aerospaceu, ki jih je Falklandska vojna natan- čneje soočila s smrtonosno naravo njihovega dela, so svojo situacijo komentirale takole: ne moremo si privoščiti, da bi izgubile službo. V resnici so mnoge med njimi videle CND kot grožnjo, ki jim bo odvzela sredstva preživljanja. ALI LAHKO ŽENSKE "IV Te želim spodbijati realnih uppv PREPREČIJO VOJNO? ^ mnogih žensk in moških, da so i- ^ ženske tiste ki bodo v zadnji fazi naredile največ za našo rešitev pred poslednjo katastrofo, v katero nas očitno vodita mi- litarizem in oboroževalno tekmovanje: v namerno ali slučajno uničenje življenja na zemlji. Verjetno se moramo strinjati, da ženske sodelujejo v patriotizmu in v dolžnostih do nacio- nalnega interesa, ki vzdržuje militarizem in dopušča vojno. Morda se bomo morali strinjati tudi s trditvijo, da niti biologija niti psihologija moškega sami še ne moreta pojasniti utrjene proizvodnje orožja v kapitalističnih in državno birokratskih družbah. Lahko se strinjamo tudi z dejstvom da je tisto, kar najbolj ogroža moško moralo v vojski in motivacijo za vojaški način razmišljanja prej feministično zavračanje kot pa potrditev ločene, drugačne narave in "* Marv- Kaldor. The .Armament Process v izd. D. MacKenzie and J. Wajcman. The Social Shaping of Technolog), str. 267. Milton Keynes. Open university Press, 1985 John Palmer, MiUtarv Rand Is Showing Civil Research to One Side, The Guardian. 8 julij 1986 str. 25 1021 večje ranljivosti žensk. Četudi se strinjamo z vsemi temi trditvami, še vedno lahko apeliramo na ženske in materinske vrednote, da bi ohranili človeštvo. .Naj bo predpostavljena miroljub- nost žensk primanjkovala v proučevanju protivojnih feministk v preteklosti.je tokrat morda le lažje ženskam spoznati in izzvati globalno destrukcijo, ki se tako posmehuje njihovi re- produktivni in vzgojni vlogi. Joan Bethke Elshtain na primer, uporablja pojem »materinskega mišljenja«, da bi dokazala, da kontekst zadovoljivega materinstva ženskam omogoča »način vedenja«, ki lažje poveže vsakdanje in konkretno s širšim problemom vojne. Matere hrepenijo po varovanju in po rasti drugih. To so kvalitete materinskega mišljenja, ki jih morajo feministke pomakniti v širšo politično areno. Zato ne smejo zavračati »tradicionalne ženskosti in materinstva« kot sred- stva izzivanja »militaristične države ter militaristične politike in mišljenja'" Elshtainova se opira na delo Sare Ruddickove. ki je trdila, da bi feministke morale zahtevati pridružitev žensk oboroženim bojnim enotam, saj bi tako pacificirale oborožene sile«. Ženske so se od svojih mater naučile »dejavnosti varovalne ljubezni in materinskega mišljenja, ki izvira iz te ljubezni« in so tako miroljubnejše od moških.^' Argument Ruddickove je manj prepričljiv, kot je potrebno. Opira se na nespremenjlivo vlogo teoretičnega modela materinstva ironija je v tem. da je to teorijo Elshtainova v drugih svojih člankih iti za drugačne cilje podrla i in na posebni način uporabi a model ženskega kognitiv- nega in moralnega razvoja, ki ga je vpeljala Carol Gilliganova. .Miroljubnost hčera se začenja razvijati v zgodn ih izkušnjah varovalne ljubezni, ki je pričakovana in se dobi od matere in drugih ženskih skrbnic.«-- Matere in druge skrbijo za otroke v skladu z ideološkimi diktati. Ruddickova presenetljivo ugotavlja: Vse bolj očitno je, da je tendenca k abstraktnemu integralno povezana z našimi željatni in zmogljivostjo za vojskovanje. Pokorni vojaki so privrženi abstrak- tnim vzrokom: razvijajo posplošeno sovraštvo do abstraktnega »sovražnika«, kar jim dovoljuje ubijati.^' Zame ta ugotovitev nima smisla. Prav tako, če ne še bolj verjetna je nasprotna trditev. Ravno tako prepričljivo lahko trdimo: »Vse bolj je očitno, da je tendenca k abstraktnemu integralno povezana z našittii željami in zmogljivostjo za zagotavljanje miru. Pokorni vojaki so privrženi konkretnim vzrokom; razvijajo posplošeno sovraštvo do konkretnega .sovražnika', kar jim dovoljuje ubijati.« .\bstrakcijo lahko razumemo kot karakteristiko, ki je nujna za nase povezo- vanje skozi ljubezen in kooperacijo s celotnim človeštvom. »Sovražniki« so ponavadi opisani z neposrednimi in zelo konkretnimi izrazi: »poševnooki«. »NOPS« in »komiji« (komunisti, op. |)rev. . Ti izrazi dajo misliti skrajno konkretno podobo. »Prasec Ajatolah« grafiti, ki ih naj- demo \ vseh ameriških državah; nikakor ne zveni preveč abstraktno. Prav tako ni abstrak- tna Reaganova retorika o »norem psu« Gadafiju, ki so jo povzeli ameriški novinarji po celi dr- žavi, še pred bombardiranjem Libije leta 1986. Ne vidim razloga, zakaj bi domnevno večja »konkretnost zavesti« in »prostorska odvisnost« žensk (ideje, ki se jih je Ruddickova sposodi- la pri Gilliganovi; pomenila tudi večjo miroljubnost žensk. (Mogoče se bom ponavljala, pa vendar moram dodati, da empirične raziskave kažejo, da poteze, po katerih bi se naj ženske razlikovale od moških, bolj varirajo znotraj vsakega posameznega spola, kot pa da bi oba spola ločevale.) Končni argument Ruddickove ni nič bolj uspešen v oblikovanjunjene teze. Pravi, da »ženska seksualnost« bolj teži k »erotizaciji podrejanja kot pa k erotizaciji osvajanja«. Taka seksual- nost ali erotičnost pa ni primerna za bitke. Tudi s to domnevo se ne morem strinjati. Motiva- cija, ki se jo največkrat zahteva od moških na bojnem polju je v znatni meri pokornost in mazohistična [irijiravljenost umreti. Kako si Ruddickova razlaga eno najbolj očarljivih boj- nih pesmi vseh časov? Naprej, svetla brigada! Se je ustrašil moi? Ti vojak nisi vedel: nekdo se Je spotaknil. Ni vaše, da odgovarjate, ni vaše da razumete, zakaj. ni vaše, razen poslušati in umreti: v Dolino smrti Jih Je Jahalo šest sto. . . V žrelo Smrti, v usta Pekla. . . -" Ciinsriou-sness v izd) J. Steinhem Women and Men's Wars. str. ,'^41. Oxford. Pergamon Press. 1983 -' Sara Ruddick. Pacifying the Forces: Drafting Women in the Interests of Peace. Signs, vol. 8. št. 3 1983 str. 479 iliid. str479 -< ihid.-1Г481 103 Tej pesmi bi težko o[)orekali erotizirani mazohizem in nevarno strast, ki se lahko spodbudi v moškem ali ženski, v oboroženih silah ali zunaj njih! Čeprav so argumenti Ruddirkova šibki, živi ideja, da bodo vsaj v današnjih časih ženski načini in materinske vrednote pomenili naše zadnje upanje pred holokaustom, še naprej. Bodo prišli ženski časi, ali pa bomo umrli?« sprašuje oratorij lana McEwana."'' Tako za Petro Kelly kot za Susan Griffin, Adrienne Rich in njnoge druge današnje feministke je zveza med mirom in ženskami že »dana« ženski naravi. »Ženska,« trdi Kellijeva. mora voditi na poti k miru, kajti samo ona se »lahko vrne k svoji maternici, svojim koreninam, naravnim ritmom, notranjemu iskanju harmonije in miru. . . «^'" Nasprotno pa Elhstainova in Ruddickova zavračata vsakršno naravno »danost« v prid družbenega konkteksta materinstva. Toda če bi kateri izmed teh dveh načinov res po- menil naše zadnje upanje, bi imeli tehten razlog za alarm. Kmalu po Falklandski vojni je Hilar\' delala intervjuje z ženskami, zaposlenimi v veliki in- dustriji orožja, vključno s tistimi, ki delajo r|a sistemu jedrskega orožja pri Marconiju, Fer- rantiju, Lucasu, in pri British Aerospaceu. Ženske so dajale skrajno nasprotujoče si izjave tako o patriotizmu kot o človekoljubnem zavračanju vojne: Naše stahšče je bilo tako: čeprav smo bile na nesrečo vpletene (v vojno), pa je bilo vsaj enkrat odvisno vse od nas. Morale smo vztrajati in narediti vse, da bi podprle naše fante. Ljudje so bili pripravljeni delati preko delovnega časa in storiti vse. kar je bilo potrebno, ne glede na to, če so bili njihovi sinovi v vojni ali ne. Ce so Angleži, so naši sinovi, kajne? Želim povedati, da bo naslednjič lah- ko tudi tvoj sin v vojni. Imam dva sina in eden izmed njiju je bil pripravljen za vojskovanje. Tako gledaš na fante kot na svoje sinove.^'' Oba ekstrema sta bila opravičevana v pojmih zelo konkretnega materinskega razmišljanja«. Avgusta 1985 je Greenwiski svet pot ob Temzi poimenoval »Hiroshima Parade« v spomin na žrtve in preživele prve jedrske kataklizme. Domačini in domačinke so divje nasprotovali. Istega večera je neka ženska v poročilih BBC-ja izrazila svojo užaljenost: >»Po tem, kar so na- redili našim fantom, so si zaslužili še več bomb. Druga ženska se je posmehovala članici lo- kalne organizacije CND. ki se je zavzemala za to, da več ne bi bilo ožganih in razmrcvarjenih otrok. Nedavno je v Združenih državah Virginija Sapiro raziskovala stališče žensk o social- nem skrbstvu in zakonodaji, ki naj bi izboljšala ekonomski položaj črne populacije in drugih manjšin v državi lllionis. Raziskava je pokazala, da so bile matere nekoliko manj naklonjene ukrepom za enakopravnost, kot ženske brez otrok. Tudi če so nekatere ženske naklonjene večji skrbi in zaščiti šibkih, nemočnih in zatiranih, pa ta naklonjenost le ne izhaja predvsem iz njihovega statusa mater.^' Toda popularna vera v ženske še vedno ostaja saj je vendarle res, da ženske vrednote in ma- terinsko mišljenje lahko vsaj nekaj časa in v določenem kontekstu inspirirajo ženske, da se uprejo uničevalnim in zatiralskim silam, še posebno zavoljo drugih. Skoraj vse feministke danes poudarjajo pomembnost »žensko-osrednjih vrednot« (skrb za druge;, ne glede na kom- »leksni razvoj in ceno. ki jo morajo plačati ženske, da bi pridobile 'ali izgubile) ?????? vrline, ii spremljajo takšne vrednote. Nekatere med nami bi vseeno takoj priznale možna protislo- vja znotraj teh vrednot, kot tudi mnoga protislovja ženske zavesti same. Iste vrednote lahko imajo rjjdikalne ali konzervativne implikacije, odvisno od političnega in zgodovinskega konteksta. Ženske gospodinjske in materinske navade deljenja, skrbi in lju- bezni ali vsaj naše predstave o teh navadah) so v primerjavi z moškimi bolj običajnimi jav- nimi opravili za individualni uspeh, bogastvo in moč. služile kot osnova za radikalno ali za konzervativno kolektivno angažiranje žensk. Zaradi neke oblike ženskega šovinizma je ne- spametno zabrisati razlike med tema dvema vrstama 0[)ravil. četudi bodo nas()rotja znotraj življenja in aspiracij posamezne ženske vedno obstajala. Shelia Rovvbotram opisuje, kako so se ženske pri Ženskem kooperativnem cehu oprle na svoje izkušnje doma in tako dale večji poudarek vrednotam nežnosti, kooperacije in skrbi v sindikalnem gibanju na začetku 20. stoletja."" Hkrati pa poudari, da so te iste vrednote služile tudi okrepitvi zatiralskih omejitev lan NKKuaTi. Or Shall We Die? .\n Oratorio. London. (:a[)e. l')8.'î. -' Petra Kelly. Kightinp for Hope. str. 104. London. Challo in \\ indus. I<)84. -" Hilan, Ч ainwright. Over Our Dead Bmlies op. eit. str 144 X'irginia Sapiro. The Political Integration of ^'n of Women, str 161-2. London. I ni\ersit\ of Illinois Press. 198.5. Sheila Howhothaiti. ^X'hat Do Women ^'ant? ^X'omen-( ;entre