Stev. 38. Y Mariboru 19. septembra 1889; Tečaj XXIII.
List ljudstvu v poduk.
Izhaja rsak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 3 gld„ za pol leta 1 gld. 60 kr., za četrt leta 80 kr. — Naročnina se pošilja uprarnlštru v tiskarni sv. Cirila, koroške uliee, hit. 5. — Deležniki tiskovnega društva dobivajo list t»rez posebne naročnine.
Posamezni listi dobi se v tiskarni ln pri g. Novak-u na velikem trgu po 5 kr.
Bokoplsl se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo. Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat 8 kr., dvakrat 12 kr., trikrat 16 kr.
Oskrbovalna vzprejetišča.
Deželni odbor Štajarski je občinam razposlal razglas, s katerim prebivalce opozarja na novo naredbo v našej deželi. Dotična okrožnica glasi se tako-le:
Da se zabrani beračenje po hišah in cestah na deželi, da se revnim ljudem, ki iščejo dela in zaslužka, preskrbi kruha in strehe, dokler iščejo dela, da se odvrnejo s tem ne le od beračenja in hudodelstva, ampak da se ovarujejo tudi smrti vsled lakote in mraza, kar se je v zadnjem času pogostokrat zgodilo: odredila je deželna postava z dne 30. oktobra 1888 ustanovo oskrbovalnih vzprejetišč. Ker se bo začela ta naprava meseca oktobra 1889 in se bode tedaj skrbelo za najnujnejše potrebe revnih popotnikov, prosimo odločno prebivalce občin, naj opustijo dajanje vsakovrstnih darov, posebno pa denarja, tujim beračem, ker tak zaslužek brez truda zapeljuje na tisoče krepkih ljudi, da se ogibljejo dela in da razuzdano žive.
Vlačugarstvo ne naklada le domačim in delavnim prebivalcem velikega bremena, katero je še huje po tem, kako je treba plačevati, ampak je tudi nevarno za človeško družbo, za varnost življenja in lastnine.
Dajajoč miloščino brez pomisleka tujcem, katerih razmere in stanje je neznano, redimo si pohajkovalce in hudodelce, vsakemu je toraj na lastno korist, da naj opusti za prihodnjost dajanje milosti popolnoma, ker se bodo stroški potrebni za preskrbovanje popotnikov v oskrbovalnih vzprejetiščih pokrivali od okrajnih za-stopov in bode vsaki davkoplačevalec k temu donašal po svojem premoženji.
Ker bodo oskrbovalna vzprejetišča podpirala le take popotnike, ki si ravno za hip ne morejo prislužiti hrane, ker nimajo dela, ker mora ne le samo pokazati in založiti vsaki popotnik, ki se poslužuje oskrbovalnega vzprejetišča, svojeg .» «popotnega pisma v vzprejetišči, ampak m o r a opraviti tam tudi delo, naj
, vlačugarjem, in teremu je treba njega oskrboval^ oskrbovalna vzpif osobe, ki so por
dokaže, da hoče res delati, ker bodo vzprejetišča tudi posredovalnice za delo: zato je preskrbljeno, d^jodo te postaje služile res samo revnim, pomoči SjAtrebnim popotnikom, ne pa se more obrniti vsakdo, ka-lavcev, z zaupanjem do bližja vzprejetišča; — kratko, letišča bodo podpirala le one ici res vredne. S tem se pa zapreči pot beračem iz navade in vlačugarjem in vsem onim, ki so do sedaj živeli na stroške prebivalcev, kateri trdo delajo, in ki so se oko-ristovali dobrosrčnosti in usmiljenja prebivalcev po deželi s tem, ker so lagali, da nimajo dela, ker so lagali bolezni in neresnične škode.
Tega namena pa ne morejo doseči posamezniki, ampak le vsi skupaj; vsakemu je toraj dolžnost in vsem na korist, da se vdeležujejo tega dela in rešijo deželo nevarnega in vsem škodljivega vlačugarstva.
Vsaki posameznik se prosi toraj strogo, naj ne da nobenemu tujemu beraču za nobeden izgovor miloščine, ne v denarji, ne v naturi, ampak naj napoti vsakega popotnika do bližnjega oskrbovalnega vzprejetišča, ki bo dalo hrano in streho vsakemu zares potrebnemu.
Prosimo tudi vsakega, naj vlačugarske cigane naznani bližnji žandarmerijski postaji ali bližnjemu županstvu, naj (<7-ve, kje taborijo, da jih bo moč zapreti takoj V meji, jih spraviti črez mejo ali pa oddati bližnji odgonski postaji.
Družba sv. Cirila in Metoda.
Sopet imamo v rokah obširno poročilo družbe sv. Cirila in Metoda, ki je doma v Ljubljani, ima pa po vseh slov. deželah svoje podružnice, za leto 1888. Le-ta družba je za slov. ljudstvo sila imenitna in zanima ga tudi po vsej pravici. Zato povzamemo za naše bralce iz tega poročila to, kar je tajnik te družbe č. g. Ant.
Žlogar o delovanji njenem govoril pri veliki skupščini, dne 8. avgusta na Bledu.
1.	Ako se oziramo, je rekel, v zgodovino slovenskega šolstva, kaže se nam žalostni prizor. Slovenščina do zdaj še ni dospela do svojih naravnih pravic. Kar je v petnajstem stoletji spoznal v svojem životopisu slavni baron Žiga Herbersteinski, rekoč: „Slovenski jezik mi je prizadeval obilo truda, večkrat sem zaradi tega moral prestati kako grenko. Vendar me to ni zadrževalo, da ne bi se dalje učil tega jezika, ki mi je pozneje veliko koristil" — to po preteku blizu 400 let skoro še velja o naših slovenskih razmerah.
Zdrava pedagogiška načela kaj težko vz-magujejo v šolstvu po slovenskih pokrajinah. Iz zgodovinskih podatkov razvidimo, da se vedno suče borba med materinščino in nemščino (oziroma laščino); pravi rodoljubi so zmirom kazali na važnost slovenščine ter na-njo obračali večjo pozornost, a izvršujočim oblastvom je bolj plavala pred očmi nemščina; večinoma so se drugi deželni jeziki smatrali kot potrebno zlo in sredstvo ponemčujočega namena. Doba Vodnikova, Šim. Rudmaševa in A. M. Slomškova so kot prijazne zvezdice posijale v toliko zmedo. In sedanji položaj slovenskega šolstva — ali nas zadovolji? Topa ne! Izimši morda osrednjo Kranjsko naše šolstvo ni skoro nikoder osnovano pravično in povoljno. Neštevilnokrat od leta 1848 je že povzdignil naš narod svoj glas, razodel svoje pravične želje na vse mogoče zakonite načine, a premnogokrat je ostal to le glas upijočega v puščavi. Narod govori in trka, a odločujejo in izvršujejo pogosto taki, ki jih ne moremo imenovati prijatelje slovenskega jezika. V najnovejšem času poprijeli smo se — izzvani po mogočnih naših sosedih Nemcih in Lahih — samoobrambe, da rešimo, kolikor se rešiti da, osobito ob jezikovnih mejah. Tako je nastala naša družba sv, Cirila in Metoda, o katere delovanji mi je danes čast v vodstvenem imenu poročati veleslavni skupščini.
2.	Prečastna gospoda! Ako bi hotel naštevati vse čine in zadeve, s katerimi se je moralo pečati društveno vodstvo v Ljubljani, moral bi ponavljati dokaj stvarij, objavljenih v lanskem in pre- anskem „Vestniku", povzeti jih iz upravnega zapisnika, kar bi bilo utru-dilno za Vas in za me, za to naj narišem druž-bino gibanje le v glavnih potezah.
Po III. skupščini v Ptuji, dne 29. julija 1888, v kateri je bil kot nov odbornik izvoljen preč- gosp. stolni kanonik Ljubljanski, Andrej Zamejec, sešlo se je vodstvo k sedmim sejam, da je rešilo društvene zadeve in sicer: XXI., oziroma I. tekočega upravnega leta, dne 26. septembra 1888, XXII. 14. novembra, XXIII. 19. decembra, XXIV. 14. februvarija 1889, XXV. 8. aprila; XXVI. 5. junija in XXVII. 10. jul.
t. 1. Vsi prejšnji opravitelji so drage volje prevzeli društveni posel tudi za bodoče leto.
3.	V tej dobi je vodstvo pospeševalo osnovo novih podružnic, ker one so življenska moč v dosego društvenih smotrov. Na lanski skupščini smo zabeležili 77 podružnic s 5896 družbeniki, letos je poskočilo število za 8 novih; te so: Tek. štev. 78. Tolsti vrh in okolica, 79. Šentjanž v Kožni dolini, 80. Haber v
I Medgorjah, — vse tri na Koroškem, 81. Briška na Goriškem, 82. Črno in okolica na Koroškem. Osobito veselo je, da je dvema že obstoječima podružnicama prirastla še tretja ženska v Gorici. Čast in zahvalnost tem vrlim stražarkam ob jezikovni meji proti prodirajočemu italija-nizmu! V vrsto pokroviteljev je pa letos kot osemintrideseti — žal! — vstopil samo jeden „Neimenovan rodoljub na Goriškem".
4.	Ako slavna skupščina vpraša po vspe-hih naše družbe, njeno vodstvo lahko opozori na naslednje:
I. Družbeni zavodi. 1. Otroški vrtec (ali zabavišče) v Celji. Kakor je bilo že lani naznanjeno, je vodstvo izročilo ta zavod v popolno oskrbovanje čč. šolskim sestram, ki vodijo ondotno slovensko dekliško šolo, ker je pri njih pač najboljše poroštvo za pravo krščansko in slovensko vzgojo ondotne slovenske dece v mestu, čegar oblastva slovenstvu niso naklonjena. Otrok je bilo vpisanih 61, redno jih je obiskovalo zabavišče krog 40, nekaj jih je izstopilo. Podružnično načelništvo jih je večinoma učnine oprostilo, a nekaj premožnejših starišev pa je vplačevalo zmerno mesečnino. Vrtnarica je čast. šolska sestra Vincencija Lah pod vodstvom odlične predstojnice čč. šolskih sester in ravnateljice ondotne šole, s. Bonaven-ture Suhač.	(Dalje prih.)
Gospodarske stvari.
Nekaj o sočivji.
Razumna gospodinja ne spregleda rada kaj, kar je nje vrtu in temu, kar v njem raste, na korist. Zato upamo, da ji bodo tudi naslednje vrste ljube. Ona ima v svojem vrtu razno sočivje in to terja od nje razno skrb, mi pa ji čemo dnes pokazati na skrb, ki jo terja vsako zelišče, kar ga ima v gredi, t. j. naj se izpip-lje, kedar je že za rabo, iz prsti s koreninjem vred, nikar pa se naj ne odreže le tisti del zelišča, ki je nam za rabo.
Zakaj tako? Uzrok za to leži pod prstjo, na koreninji. Ako se namreč pusti koreninje zelišča v prsti, ne raste dalje, vsaj po navadi ne raste, ampak zgnjije, ali v tem se redi marsikatera živalica, ki je nevarna zeliščem, ki pridejo z njo v dotiko. Vzemim" glavnato sa-lato; ako jej vzameš samo glavo; korenje pa
pustiš v prsti, kaj se izgodi? Na koreninji visi v časih neka plesnjiva gruča. Človek iz kraja ne zna, kaj da je, ako pa vzame drobnogled na oko, brž vidi, da so to brez števila, pa sila male živali, zeliščne uši. Uši pa niso nikjer kaj prida, tudi na zelišči ne.
Ako se pusti ta gruča v prsti, živč živali in se vč, da žro, izprva še pač ostalo koreninje,' potem pa koreninje drugih zelišč, ki še stoje v prsti. Ako se pa salata izpiplje ter se ji koreninje odreže še le na površji, tedaj ostane le-to na zraku, na solnci. Tako se posuši, pa tudi ona gruča — uši se posušijo, ne da storč kako škodo naprej.
Iz tega je pač razvidno, da je treba vsako zelišče izpipati iz prsti, ne pa pustiti koreninja v prsti — za okuženje zdravih zelišč.
Ilud petelin.
Večkrat se izgodi, da ima gospodinja po dva ali še več petelinov na dvorišči. Da se ti ne gledajo lepo, to se zna in gospodinja bi kaj rada, da se privadijo drug drugim, ne da je veden ravs in kavs med njimi. Kako je to mogoče? Dopovedati se ve, da jim ne more, da so vsi domači in da jih ima vse rada, naj si tedaj dajo miru! To, kakor znamo, ne gre ali kar gospodinja more in kar pomaga, je to, da zveže enemu, ali pa, če je treba, vsem noge. Izgodi se to najlaglje, ako se jim zvežete z volneno, dosti močno nitjo nogi tako, da lehko hodijo, ne pa tečejo. Čez nekaj dni so ti stva-riee potem krotke in nič si ne storijo več ža-lega, če jim tudi odvežeš noge.
Ako je tedaj katera naših gospodinj v tem, da ima več petelinov na dvorišči, naj poskusi ta pripomoček. Lehek je dovolje in ji tudi nič ne hodi predrago, če se ga posluži.
Sejmovi. Dne 21. septembra v Framu, v Ormoži, v Podsredi, v Lučanah, v Gorenji Radgoni in v Laškem trgu. Dne 23. septembra v Št. Juriji na juž. žel. Dne 24. sept. pri sv. Trojici v slov. gor., v Arnoži, pri sv. Martinu tik Slov. Gradca, na Remšniku in v Slov. Bistrici. Dne 26. septembra na Bregu v Ptuji. Dne 27. septembra v Svetincih.
Dopisi.
Od sv. Križa nad Mariborom. (Veselica bralnega društva.) Kakor lani, napravilo je tudi letos naše bralno društvo veselico, ki se je za naše razmere jako povoljno obnesla. Ako se ne more meriti z veselicami drugih čitalnic in bralnih društev, mora se pač pomisliti, da je treba tukaj še ledino orati, da smo tukaj na nemški meji, da je naša župnija mala in nasvj društvo edino svoje vrste na celem Kozjakui Želeti bi tedaj le bilo, da bi nas
osobito Mariborski narodnjaki vsaj moralno podpirali, ali ti so lani in letos svojo prisotnost pri veselici sicer obljubili, a so v pravem času izostali. Ker so nas pustili vsi tujci na cedilu morali smo se s tem zadovoljiti, kar so domače sile premogle; no, pa te so bile tem bolje. V nedeljo, dne 25. avg. zbralo se je po večerni -cah v okusno okrašenej Koroščevej gostilni kakih sto zavednih domačinov, kmetov in kmetic. V izbornem slavnostnem govoru povdarjal je č. g. župuik S. vrednost in potrebo značajnosti in bičal marsikako napako slovenskega pripro-stega ljudstva. Temu govoru sledilo je zanimivo predavanje g. prof. H., ki se veliko trudi za svoje rojake V lahko umljivem in mičnem govoru razložil je bistvo in pomen telefona, po tem pa dal izvesti nekaj zanimivih poskusov s telefonom. Nekatere godbe d a flavti in goslih, katere sta svirala brata Hauptmana, so občinstvu posebno ugajale. Izredno zanimanje pa je ljudstvo kazalo za Ogrinčevo igro : Kje je meja? katero so uprizorili nekateri domači fantje in dekleta. Igra, po vsebini jako primerna našim razmeram, se je tem bolje dopala, ker so se vse uloge z veliko dovršenostjo izvajale. Posebno prikupila se je s svojim izvrstnim igranjem Tojzlova Netika. Potem so se vrstile še navduševalne napitnice z mičnimi narodnimi pesmami in vesela družba ostala je do večera skupaj. Ko smo se razhajali, slišala se je občna želja, da bi društvo zopet čim prej priredilo enako zabavo.	R. P.
Od sv. Lovrenca na Drav. polji. (Cerkv. slovesnost. Občinske volitve.) Dne 10. avgusta so nam zvonovi in godci z veselim glasom iz zvonika naznanjevali imenitnost prihodnjega dneva, god sv. Lovrenca, farnega pa-trona in bilo je v tem vsakemu Lovrenčanu in tudi sosednjim faranom veselo pri srci. Zakaj ? Naša želja se je izpolnila ter imamo sedaj cerkev v kratkem času od tal do vrha prenovljeno. Dobila je cerkev novi tlak iz cementnih plošč, katere je napravil g. Jožef Tabor iz Zidanega mosta in to prej, ko smo se nadjali. G. Franc Oblak, podobar iz l tuja, pa je izdelal cerkvene stole in smem reči, da prav umetno in g. Franc Gornik, slikar sv. Petra pri Mariboru, nam je naslikal v tserkvi več lepih podob tako, da mu je, če človek njegovo slikanje pogleda, prav iz srca hvaležen za-nje. Ko je v nedeljo, dan 11. avgusta napočil, zapeli so zopet zvonovi, možnarji so pokali in godci so vabili ljudi iz domače in drugih far k službi božji. Obilo število ljudstva je prišlo k V2l0- službi božji, katero so imeli č. g. Benedikt Hrtiš, naš rojak, gvardijan v Ptuji. Kakor Lovrančani pri cerkvi, tako tudi pri občini vedno napredujejo. Ako pogledaš pri cerkvi, vidiš lepo šolsko poslopje, zraven tistega lep šolski vrt, katerega izvrstno obdeluje g. A. Vrabelj, šolski vodja.
Po vesi, za cesto vidiš od konca do kraja drevored in je srečna vsaka občina, katera ima predstojnika, ki skrbi za blagor in olepšanje svoje občine. Hvalo izrečem lehko na tem mestu g. Jakobu Juriču, ki že vodi dolga leta našo občino pošteno in hvale vredno. V soboto, dne 17. avgusta, nam je za leto 1888/89 račun predložil in vse je bilo v najlepšem redu. Dne 18. avgusta pa je bila nova volitva za občinski odbor in dne 25. avgusta volili so občinski odborniki predstojnika, za čast mu štejem, da sedaj že v tretje, enoglasno. G. Jakob Jurič, naš župan, lehko vidi, da ima zaupanje vsega zastopa in naj rečem, da cele občine, saj pa tudi lepo skrbi za edinost in blagor občine. Čast pa tudi g. odbornikom, ki se zavejo svoje dolžnosti! Občinski svetovalci in odborniki so večinoma prejšnji. Svetovalci so: gg. Fr. Urbas, Št. Bau-man, J. Zaje in B. Medved; odborniki pa so gg.: Matija Žunkovič, M. Mustafe, Matej Žunkovič, A. Pintar, Fr. Napast, A. Mlakar, Fr. Žunkovič, F. Frank, J. Ivančič, Fr. Horvat, J. Finžger, M. Mlakar in F. Medved. Kolikor te može poznamo, smemo se zanesti na nje. Njim velja: Vse za vero, dom, cesarja!
Iz Sera jeva. (Posvečevanje) stolne cerkve se je kaj lepo dovršilo. Storil je to mil. škof iz Mostarja, iz reda sv. Frančiška ali kakor se jim tu pravi, Franjevac in je tudi pridigoval pred cerkvo, obdan od vseh škofov, stoječih tik njega v mitrah. Nek Turčin je v tem vskliknil: To je divni pogled! Zvonovi so lepo peli, kakor da so godba doli iz nebes, v tem, ko smo v veliki procesiji nesli sv. ostanke okoli cerkve in naposled v cerkev. Msg. Fr. Košar, Vaše škofije oskrbnik, je imel čast arhidijakona pri tem sv. opravilu. . . Obed so imeli škofje, prelati in korarji pri nadškofu. Nadškof nima lastne hiše, ampak stanuje pri nekem Židu ali da bolje rečem, ima v najemu njegovo hišo. Vlada plačuje najemščino in sicer 1500 gld. na leto. Za to pa je mogel nadškof povabiti jih le malo število k obedu. Napitnic je bilo skorej brez .onca in kraja, prav po navadi južnih Slovanov. Skof Strossmayer je v tem skoraj pozabil na svojo starost ter je kakor mladenič poln ognja govoril — brez konca, Msg. Košar je govoril v imenu Slovence: ¿'Vreme je bilo vse skozi lepo, tudi v nedeljo, ko smo nesli presv. Rešnje telo iz stare stolne cerkve v novo. Vse mesto je bilo po konci. Verniki so šli vredjeni po župnijah, vsakej na čelu župnik in nje bandero. Deklice so trosile cvetje na cesto. Ves oficirski kor z vrhovnim poveljnikom, baronom Appel, je stal v špalirji, ko dojdemo do stolne cerkve.' Sv. opravilo je tokrat imel sam nadškof, dr. Stadler in je imel po evangelji navdušeno pridigo, jaz pa ga nisem veliko razumel. Peli so semeniščani iz Travnika. Velik obed je bil ob 2 popoluine v vojaški kasini. Napil je nadškof
sv. Očetu, cesarju in vladi; baron Appel nadškofu in duhovništvu, Strossmayer na spravo in ljubezen. Prikimoval je srčno tudi turški župan Serajevski — pošten mož, okinčan z redom železne krone II. vrste. Mož je sedel blizu slov. gostov. Z msg. Kosarjem sta trknila pa še dvakrat, tako bolj za-se, in je župan rad slišal zahvalo za to, da je tudi katolikom pravičen in dober.— V nedeljo večer je pa jelo deževati in bližnje gore so bile potem v ponedeljek jutro pošteno bele, v snegu.
Politični ogled.
Avstrijske dežele. Zmirom bolj še širi govorica, da se bosta Nj. veličanstvi, svitli cesar in cesarica, kronala za kralja in kraljico v Pragi. Izgodi pa se io samo, ako se sporazumejo Cehi in Nemci in ravno v teh dnevih se vrše med njimi razprave, ugodne taki spravi. V resnici bi že tudi bila sedaj doba za-njo! — Na Dunaj i so si izvolili v Leopoldskem okraji na novo žida, prof. Suessa za poslanca v dež. zboru. V Izraelu in pri liberalcih je vsled tega veliko veselje. — V Gradci terja neka stranka volilcev od svojih poslancev poročila o njih delovanji ; meri pa to najbolj na Jeremija v drž. zboru, Jerneja vit. Carneri in „korajže polnega" dr. pl. Derschatta. Ni skorej dvoma, da jim ustrežeta v kratkem in mi smo skorej malo radovedni, kaj da se kje izgodi pri tistem shodu. — Drž. poslanec za mesto Wild on in tov., dr. Magg je bil te dni v nekaterih mestih in trgih ali tu pri svojih volilcih ni žel posebne hvale. Ljudem že preseda njegov „nemški liberalizem." — Iz Koroške strani sliši se milih pritožb, da je slov. kmet povsodi, izlasti pri višji gospodi v Celovci, deželni in duhovni, še zmirom le „uboga para" ter na njegove prošnje za slov. šole le molči le-ta — višja gospoda. No težko se ve, da ni to molčanje! — Društvo nemških turnarjev je imelo v Beljaku zadnjo nedeljo svojo 25-letnico, druge nesreče pa ni bilo. — Mestno hranilnico so v Ljubljani že vendar le enkrat dobili. Želimo ji obilo sreče. — V Ribnici na Dolenjskem je poročal v nedeljo drž. poslanec, prof. Šuklje svojim volilcem ter jim je dokazal, da se kmalu povzdigne pri njih lončarija in kupčija z leseno robo. — Prisednik v dež. odboru v Gorici bode brž ko ne poslanec dr. Gregorčič, vsaj želja je taka na strani njegovih volilcev. — V Tolminskem okraji se prepoveduje gg. učiteljem dopisovati političnim listom. Žal, da je isto tudi po drugih okrajih že v navadi. Pri nas, na slov. Stajarji, zadene učitelja strela iz Gradca, ako ga imajo le na sumu, da dopisuje v take liste. — V večih krajih okoli Trsta se ustanavlja ali pa .že obstoji -¿¡lov. pevsko društvo. To je veselo in koristno ob enem za
L
slov. ljudstvo v onih krajih, kajti to mu vzbuja duh, ljubezen do slov. pesmi in s tem tudi do jezika. — Laška društvo „pro patria" že lovi pri sv. Ivanu tik Trsta otroke slov. starišev za laški „otroški vrt." Strup bode za nje, pa ne vrt. — Dež. glavar za Istro je dr. Cam-pitelli, njegov namestnik pa dr. Dukic; prvi je zagrizen Lah. — V Pazinu je voljen za drž. poslanca Lah dr. Lius, slov. župan Defar je ostal v manjšini za 23 glasov in krivi so tega, kakor se pravi, možje iz raznih, tudi c. kr. uradov. — Hrv. sabor ali dež. zbor snide se dne 1. oktobra v Zagrebu. —■ Posvečevanje stolne cerkve v Serajevu se je izvršilo v soboto, dne 14. septembra, prav slovesno in je nad 10.000 kat. mož bilo v pričo. — Da vzame predsednik v ogerskem ministerstvu, pl.Tisza, slovo, to se ne potrjuje, pač pa boleha vojni minister, baron Pejervary ter se zato ne vde-ležuje velicih vojaških vaj, ki se vršijo sedaj ob reki Dunaji.
Vunanje države. Iz Rima se poroča, da so sv. Oče Leon XIII. poslali 10.000 lir v pomoč tistim, ki so trpeli največ škode pri nesreči v Antverpah. — Predsednika v italijanskem ministerstvu, Crispi, je napadel v Napolji mlad človek ter ga je s kamenom ranil na lici. Nam se dozdeva ta stvar čudna, prav čudna in obhaja nas misel, gotovo kriva, da je kje ta „rana na lici" ministru celo po volji ter mu pomaga do višje — slave. Ni nemogoče. — Mesto Rim ima od lani 6 milj. premalo v kasah in je to celo Orispiju prav sitno.
—	V celi Franciji je veliko šuma v teh dneh ter se pripravlja vsaka stranka za boj dne 22. septembra. Nam ni več dvoma, da dobe sedanji možje republike večino za se. Kdor ima moč v rokah, tak ne podleže iz lehka. — Razstava v Parizu se sklene o konci meseca oktobra: denarja pride veliko vsled nje v to „rajsko mesto." — Nizozemski kralj, "Viljem je nevarno vzbolel, sedaj mu ne dajo več upanja na ozdravenje. — Na Nemškem biva sedaj ruski carevič in pravi se za gotovo, da pride še to jesen tudi car Aleksander v Berolin in to sicer, predno odpotuje cesar Viljem v Grecijo.
—	Nemški kancelar Bismark misli, da je sedaj čas za to, da pošlje vest o svoji stari bolezni v svet. Nam se zdi, da skriva mož kaj druga za to boleznijo. — Našim Nemcem ni po volji, kar počenja Rusija z Nemci ob baltiškem morji ter se drži kislo, ker jim vsiljuje ruščino. Hinavci, mar ne dela Nemčija s Poljaki ravno tako! Naj molčimo o tem, kar trpe slov. ljudstva, koder ima nemška ali madjarska roka oblast čez nje! — Po Bolgariji še ni vse v redu, nemirov še je dovolj in le vojaštvo še jih zadušuje kolikor, toliko po deželi. Stojanov, predsednik „sobranja", je na naglem umrl v Parizu. Sliši se, da težko, č^-iaravne smrti. — Da je turška
vlada srečna, ker je zopet mirno na otčku Kreta, o tem ni dvoma, toda kršč. ljudstvo na otoku ostane, kakor poprej, v bedi, turškim uradom pod nogami. — Iz Afrike ni poročil, da so vredna veliko, pač pa se poroča iz New Yorka, torej iz severne Amerike, da je divjal ondi in po vsem atlantiškem morji hud vihar ter je potegnil veliko ladij na dno morja. Lehko se sodi, da je v tem utonilo tudi veliko ljudi. — V južni Ameriki, v Rio de Janeiro na-snovali so si veliko banko za celo Brazilijo ter imajo v njej že 225 milj. Je pač le veliko denarja po svetu.
Za poduk in kratek čas.
Škofija in nadduhovnija Ptujska.
(Dalje.)
S pismom od dne 30. jul. 1. 1440. naznanja župnik Vincencij, da so mu Solnograške redovnice dovolile, da sme iz svoje hiše, v kateri je pek Janez Hellfiedel stanoval, napraviti odtok v njihovo stranišče. Zato pa se je on za se in za vse lastnike ove hiše zavezal, da bode polovico stroškov za snaženje jame plačal.V neki listini od 1. 1441. je kot priča naveden: „Ersam Vincenz, pfarrer ze Pettaw vnd der-zeit hofmeister ze Salzburg." 2)
„Rationarium Styriae" omenja 1. 1445. v okolici Ptujski dve župnijski cerkvi, katerih patron je bil župnik v Ptuji, namreč sv. Lovrenca in sv. Marjete tako-le: „Item Ecclesia s. Laurentii prope Pettau; Collator Plebanus in Pettau"... „Item Ecclesia s. Margarethae prope Pettau; — Collator Plebanus in Pettau". Patron mestne cerkve je takrat bil Solnograški nadškof, za tti altarje v cerkvi sv. Jurija so pa kaplane prenzentirali župan in svetovalci mesta.
Dragocen kinč dobila je mestna cerkev 1. 1446. Takrat namreč je župnik Vincencij oskrbel za nas presbiterij 40 iz hrastovega lesa umetno izdelanih sedežev, ki se še dandanes ondi nahajajo ter so vredni, da jih človek natančneje pogleda in občuduje. Vsak sedež ima svojo streho, naslonilo in svoje /«franske stene, vse tako lepo rezano in pravilno' sestavljeno, da se prijatelj umetnosti tega uir:'>tvora gotske ornamentike ne more dovolj nagledati. In da-si je delo staro že 443 let, je vendar še tako trdno in dobro hranjeno, kakor da bi ga mizar bil še le pred nekaterimi leti dodelal.
Iz leta 1447. se je ohranila oporoka, katero je Urša, soproga Ptujskega meščana Lenarta Drukher-ja, bila na velikonočni ponedeljek (10. apr.) t. 1. napravila. Volila je: «) bolnišnici v Ptuji' 8 funtov vinarjev; b) župnijski
cerkvi sv. Jurija za zidanje 10 funtov; ^gornjemu samostanu 10 funtov, spodnjemu pa 8 funtov za mešna oblačila; d) v Vurberg cerkvi Matere božje 6 funtov in c) bratovščini presv. rešnjega Telesain naše ljube Gospč v Ptuji 6 funtov. Precej je dobil njen brat Jakob Frida-wer, največ pa soprog Lenart Drnkher. Ovo sporočilo sta prečitala Jurij Matseer, mestni sodeč in župan in pa Jurij iz Loke, svetovalec in meščan v Ptuji.
Župnik Vincencij je baje umrl 1. 1448. Njegov naslednik nam ni znan. F. Raisp navaja sicer po Sim. Povodnu za 1. 1450. župnika Martina, ki je bil ob enem tudi generalni vi-karij Oglejskega patrijarha, a dr. Hönisch trdi,2) da Martin ni nikdar v Ptuji župnikoval, ampak do 1. 1445. v Ljubljani, od koder je prišel za škofa v Pičan v Istriji.
Od 1466. do 1470. 1. imenuje se kot župnik Ptujski
15. Janez Yssernhart, licencijat cerkvenega prava in višji duhoven. Dne 13. dec. 1. 1468. je pečatil listino, s katero je Peter Hueber, meščan v Radgoni prodal bratu Lenartu, gvardijanu Ptujskih minoritov, njivo, travnik in želarijo v Mestnem vrhu pri Ptuji. Podpisan je: „Maister Hanns Yssernhart, licen-ciatt in geistlichen Rechten vnd dietzeit Phar-rer ze Pettaw".3) F. Raisp piše njegovo ime „Ussernharth".	(Dalje prih.)
Smešnica 38. Dijak pride iz šole domov in precej ga vpraša domači učitelj, naj pokaže, česa se je naučil v nemških šolah. Dijak pa reče na to s ponosom: „Dajte, g. učitelj, dajte, da se mi prinese vrč piva!"
Razne stvari.
(Shod volilcev) bode se vršil v nedeljo, dne 22. t. m. popoludne ob 3. uri v Smarijah, v prostorijah gospoda Anderluha, da jim poslanec č. g. dr. Lavoslav Gregorec, poroča o ^ svojem delovanji v državnem zboru.
(Spomenica.) V „Narodnem domu" na Ptuji je bilo v četrtek, dne 12. sept. o 251et-nici slov. čitajnice prav slovesno, veselo in gostov je bilo i./vseh bližnjih mest, pa tudi iz drugod, posebno sem od hrvaške in kranjske meje.
(Vabilo.) Kmetsko bralno društvo v Rušah priredi v dan 29. sept. 1889 v novi dvorani g. Franc Novaka veselico s sledečim vspo-redom: 1. U boj. 2. Lastovke slovo. 3. Svrača-nje. 4. Pri zibeli. 5. Danes tukaj, jutri tam.
') Izvirna listina, na pergamenu v minOritskera arhivu v Ptuji. Dr. Honisch poroča krivo, da bi se bilo to 1. 1478 zgodilo.
3) Tagespost, 1863, štv. 275. ') Minoritski arhiv v Ptuji.
6. Ruža u pustinji. 7. Prosta zabava in ples. Začetek ob 7. uri zvečer. Vstopnina prosta. K obilnej vdeležbi Vas uljudno vabi Odbor.
(Odpis zemljiškega davka zaradi škode po peronospori.) Kakor zvemo, je tukajšnje okr. glavarstvo zaukazalo, da se ima v občinah, katere so za to prosile, škoda po peronospori pouzročena zaradi postavnega odpustka na zemljiškem davku pregledati in popisati. Na to hočemo občine in posestnike vinogradov, ki po peronospori v resnici veliko škodo trpijo, opozoriti, da o pravem času prošnje za odpust na tem davku pri dotičnih okr. glavarstvih vložijo.
(Slov. oddelek.) Na c. kr. gimnaziji v Mariboru se je letos več mladeničev oglasilo v 1. razred, kakor do seh mal. V slov. oddelku jih je preskušnjo srečno prestalo 45, nekaj pa še ni bilo godnih za srednje šole in so jih torej poslali nazaj na ljudske šole.
(Razstava cerkvene oblekel, ki jo priredi družba vednega češčenja v nedeljo, dne 29. septembra t. 1. v mestnem farovžu v Mariboru, odpre se ob 11. uri dopoludne in ostane do naslednje srede.
Načelništvo „družbe vednega češčenja".
(NaFrankolovem) v Celjskem okraji so dne 1. sept. slavili stoletnico obstanka ta-mošnje cerkve in fare. Prvi župnik bil je bivši menih Šlibar, potem Lisjak, Vanič, vlč. g. Tom. Jeretin Teharski, sedaj pa od leta 1870 velč. g. Blaže Dolinšek. V sto letih je število prebivalcev domačinov narastlo za 781 oseb.
(„Koroških bukvic") je izšel te dni 14. in 15. zvezček pri J. Krajci v Novem mestu, v Ljubljani pa je izdal J. Giontini 5 zvezkov raznih povesti.
(„Nemško društvo.") Na Ptuji je zaspalo „nemško društvo" ter je c. kr. namest-nijstvo v G-radci ta nepridiprav Ptujskih nem-škutarjev razpustilo z ozirom na § 24 dr. post.
(Lehkovernost.) Oskrbnik neke graščine na Koroškem je 'bral v liberalnih listih, da je lavantinska škofija že dobila škofa in precej je na ime tega škofa poslal svoto denarja, ki dohaja iz one graščine lavantinskim škofom. Reva je pa k malu izvedel na lastno škodo, da v liberalnih listih naj človek ne išče resnice, izlasti ne, kedar gre za duhovniške reči.
(Ubilo) je v lesu pri Lokah Rudolfa Pražner, 8 let starega sina tamošnjega posest nika. Pravi se, da je njegov hlapec izpustil drevo doli po bregu, ne da bi bil pogledal, če ni koga doli ob poti.
(Ogenj.) Dne 4. t. m. je v Račjem (Kra-nichsfeld) Franc Žagavec in Jožef Weber pogorel. Prvi ima 800 gld . drugi pa okoli 700 gld. škode. Užgalo se je pri Žagaw;t, pa vzrok ni znan.
(Preme šče nje.) Iz Šmarija pri Jelšah se nam naznanja, da pride tje g. Jakob Vod-lak, učitelj na Sladki gori, za nadučitelja in g. Franjo Jurkovič. nadučitelj v Smarji, za nadučitelja na Sladko goro. Ako je to resnica, vidi se pri tem premeščenji „prst" § 15 dež. šolske postave.
(Slana.) Iz Rožne doline se nam poroča, da je mraz že prvi in potem drugi den kvat. tjedna precej škode napravil. Trgatev bo prav slaba.
(Smrt.) Umrl je dne 17. t. m. po dolgi in mučni bolezni g. Janez Schonwetter, c. kr. notar, nekdanji predsednik in podpredsednik Ptujske čitalnice in 251etni njen ud, tast znanega slovenskega pisatelja Fr. Hubada. Lahka mu žemljica in večen spomin!
(Ogenj ) V noči, dne 16. t. m. so kmetu Tomažu Čehu v Podvincih pod Ptujem pogorela vsa gospodarska poslopja. Pogorelec bil je zavarovan pri „Slaviji".
(Dijaška kuhinja v Ptuj i.) Za šolsko leto 1889/90 so darovati blagovolili: C. g. Meško Jakob, duh. svetovalec in župnik Št. Lovrenški v slov. gor. 5 fl., č. g. Suta Rupert, dekan Završki 5 fl., č. g. Sinko Jožef, kaplan St. Jakobski v slov. gor. 2 fl., g. dr. Schiffrer J., zdravnik v Ptuji 10 fl., Neimenovan 2 fl. Vsem blagim dobrotnikom prisrčni: Bog plati! Nadaljne milodare vsprejema č. g. o. Benko Hrtiš, guardijan in župnik v Ptuji.
(Duhovske spremembe.) C. g. Jože Atteneder, kapi. na Pilštanji, pride za III. kapi. v Celje in č. g. Fr. Pivec, novomešnik, gre za kaplana na Pilštanj. V začasni pokoj stopijo čč. gg.: Jože Pečnik, III. kaplan v Celji, Fr. Brglez, kaplan v Dramljah in Ivan Pajtler, kaplan pri sv. Lovrenci na kor. žel.
Loterijne številke:
V Gradcu 14. sept. 18S9: 79, 11, 65, 86, 18 Na Dunaju „ „ 14, 18, 16, 82, 40
Is proste roke se proda
posestvo s 47 orali zemljišča, med njimi 18 oralov lesa s hramom in gospodarskim poslopjem za 4400 gld., čijih polovica lahko ostane na posestvu.
Posestvo leži v Vinah, občine Potoška vas, fare in postaje Zagorske, 1/2 ure oddaljeno od postaje Sagor.
Več povš posestnik Ivan Stibernik v Vi-nali, pošta Sagor (Kranjsko.)
Divje koitafiBje
kupi
J. Ley 'or v Mariboru.
Orgij ar sli a inmežnarska služba
se oddaje pri sv. Lovrenci na Bizeljskem do 30. septembra t. 1.
Cerkveno predstojništvo.
2—2
Move fi^IovBsjake
z novimi železnimi obroči prodaja po najnižji ceni
Feliks Schmidl,
sodarski mojster 2-3	Koroške ulice v Maribora.
Slomšekovih
zbranih spisov IV. knjiga: različno blajco (I. del. šola in odgoja str. 180; II. del: nar. politika in pa narodno gospodarstvo str. 183—354; III. del: razua pod-učna tvarina str. 357—428) dobiva se izvod po 1 gld. pri izdajatelju: Mih. Lendovšek, župnik v Jlakolah (Maxau bei Poltschach.)
III. knjiga: životopisi str. 397. pa po 70 kr. Po ravnoisti ceni tudi po vseh slov. bukvarnah! Prva in druga knjiga sta pošli. Val. Oro/.novili pesnij je še nekoliko izvodov na prodaj po 40 kr. Pete knjige: „Slomš pastirski listi"' ni moči izdati, dokler niso za III. ,n IV. tiskovni stroški poravnani!	23
Naj se naročijo po pošti z dopisnico ali s pismom telo in kerv čistilne posladkorjene glasovite
Marijaceljske krogljice.
Iz najimenitnejših zelišč Izdelane Marijaceljske krogljice dokazale so že pri mnogih boleznih tisočkrat čudovitno svojo moč. Vsaki dan dobimo zahvalna pisma od ljudi, kateri so le po Ma-rijaceljskih krogljicah ozdraveli, zato bi biti morale v vsakem hramu, ker ostanejo vedno sveže in ker so posladkorjene.
Posebno zdravilo so pri - e-prebavljivosti, zabasanju, žolča, rumenici, pomanjkanju slasti pri jedi, zlezenioi, jeternici, liemero-idah, tvorstvu, bolu v hrbtu, mrz-Varstvena marka. lici, zaslineujn, ženskih boleznih in na koži. omotici, zgagi, tvorih, glavobolu, glistah, debelosti. Naredijo dobro krv in tek.
Cena: 1 škatlja s 40 kroglami stane 4© kr. En svitek s 3 škatljicami, 120 komadičevi. 'se 1 gld. (5 svit-kov le 4 gld.) s podukom kako se rai >.
Svarilo: Te izvrstne Mari jaceljskpf krogljice se le z varstveno znamko prav in po pošti dobijo, le pod naslovom :
Löwen-Apotheke in Wien,
VIII- .Tosefstädterstrasse 30.
ME" Tudi se dobiva v tej lekarni in po pošti pri pro-tinu in revmatizmu gotovo delujoči protinski duh, steklenica ä 80 kr., kakor tudi za kašelj, pljučne in prsne bolezni glasovit terpotečki sok z apno-železom, steklenica ä t gld. IO kr.
Q4ST Ta imenitna zdravila razpošiljajo se vsaki dan po vsej Avstriji.	36—50
Prosi se za natančen naslov: ime, kraj, zailnjo pošto in ležrlo.
I i I
i i i
i
Tiskarna sv. Cirila v Mariboru je založila in natisnila naslednje knjižice:
Svete pesmi za Šolarje.
Eden iztis vezan velja lO kr.
Zbirka narodnih pesmi.
Eden iztis vezan velja lO kr.
Angeljska služba božja,
poduk za strežnike ali ministrante.
Eden iztis vezan velja S» kr.
Kdor 50 iztisov kupi, dobi 20 % na" davka. Posamezni iztisi po pošti 2 kr. več.

10 3
a
ta
NI
Hitra in gotova pomoč
pri boleznih že MW in njih nasledkih!!
Najboljši in najdelavniši pripomoček za vzdr-žanje zdravja, čiščenje in pospeševanje sokov, kakor tudi krvi in za pospeševanje dobrega prebav-ljanja je povsod in dobro znan in priljubljen
„dr. Rosa-jev zdravilni balzam".
Izdelan je iz najboljših in dravilnih zelišč jako skrbno, upliva dobro pri vseh težavah v prebavljanji. i zlasti pri slabem teku, želodčnem krči, kislem vzbu-hovauji, krvnem natoku, hemerojidah itd. Vsled te svojo preizvrstne delavnosti je postal le-ta balzam gotovo in vtrjeno ljudsko domače zdravilo. Velika steklenica stane 1 gld„ mala 60 kr.
Jezero priznalnih pisem leže na razpolago.
Svar jen je!
Da se izogneš prevari, opozarjam te, daje vsaka steklenica dr. Rosa-jevega balzama po meni pritrjena in moder karton zavita ima na strani napis: „Dr. Rosa-jev zdravilni balzam iz lekarne „pri črnem orlu" B. Fragnerja Praga 205—3" v nemščini, češčini, madjarščini in francoščini, na pročelji pa natisnjeno mojo zakonito zavarovano varstveno znamko.
Pravi dr. Rosa-jev zdravilni balzam
dobi se samo v glavnej zalogi
B. FRAGNER-ja,
lekarna „pri črnem orlu',
^	Praga, št. «OS—S.
V Ljubljani: G. Plccoli, lekar; Vilj. Mayr, lekar; Eras! Birschitz, lekar; los. Svoboda, lekar; U. pl. Trnkoczy, lekar. V Po s taji ni: Fr. Baccarcich, lekar. V Kranj i: K. Savnik, lekar V Novem Mestu: Dom. Rizzoli, lekar; Ferd. Haika, lekar. V Kamniku: Jos. Močnik, lekar. V Gorici: G. Chri-stofoletti. lekar; A. de Gironcoli, lekar; R. Kiirner,
lekar; G. B. Pontonl, lekar. D^S- Vse lekarne v Avstro-Ogerskej imajo zalogo tega
zdravilnega balzama. *9C Tam se tudi dobi z na tisoče zahvalnih pisem priznano :
Prasko domače mazilo
zoper bule, rane in vnetje vsake vrste.
Rabi se, če so ženam prsa unamejo ali strdijo, pri oteklinah vsake vrste, pri črvu v prstu in pri zanohtnioi, če si roko ali nogo zvije, pri morskej mrtvi kosti, zoper revmatične otekline, kronično unetje v kolenih, rokah in ledjih, zoper potne noge, pri razpokanih rokah, zoper odprto rane na nogah in na vsakem delu telesa sploh, vratnej oteklini.
Vse bule, otekline in utrdine ozdravi v kratkem, če se gnoji, izvlečo ven ves gnoj ter v kratkem ozdravi.
V skali jirah po 25 in 35 Ur.
-------- SVARILO!
Ker se Praško univerzalno mazilo od več stranij ponareja, opozarjam, da i?a po pravem receptu le jaz izdelujem. Pristno je samo, če imajo rumene škat-ljice, v katerih je mazilo, nauk. kako je rabiti, na rudečem papirji tiskan v devetih jezikih in so zavite v svetlomoder karton, ki ima natisnjeno varstveno znamko. Rtfl/im 7» TIllrt Skušcno in po mnozih poskusih kot DalAcUlI /jd UIIU. najzanesljivejše sredstvo znano, odstrani nagluhost, in po njem se dobi .ttftpolno že zgubljen sluh. 1 steklenica 1 gld. av. velj.	22—26
Pravo franoozko žganje (cognac).
Knj je pravo francozko žganje?
^Ofl lAŠUfcFNA	Iz franeozkega injužno-
V	S****	štajerskega jakega moč-
rifga brdskega vina izer-fcff	pij en i alkohol, pod ime-
nora »cognae zdravnički pripoznano dietif-no, duh C'^/U - te'° oživajoče slastno in zdravilno sredstvo. Kaj ^ 8e dobi navadno mesto kakega zdravila? Navadno i' A*~ ž<*sto s soljo pomešano, jfiBli i ktere npliv na telo je, če rAw\ % Š i "e škodljiv, jednak ničli. ¡I' 3S %. . Ce vsa vporabljcna sred-fl Mvli	stva proti ischias, r.ev-
iiri-anim bo-^N^T^a = leznim, izpadu las, pro-A vg t-V JM t i n u, t rganju v udih, ohronionju, ranam vsake
— -—¿p* vrste, boleznim v glavi
in zobeh i t. d. nič ne pomagajo, naj hc pokusi vsaki bolestnik iz južnoštajerskega znamenitega Konjičkega, lastno pripravljenega vina destllovano, na vse ovc bolezni čudno delojoče, pravo Trancozko žgonje vporabiti. Mala stoki. C0 kr., v. 1 gl. 20 z. Stari COgllclC, posebnv okrcvajočim iu na želodcu bo-lanim preporočljiv, 1 steklenica gl. 1.50, naročbe 4 v. steklenic pošiljajo se franko brez dalnjih stroškov. BEKTEDIITT IIETITZj vcUki posestnik na Rriijičini (¡olli: pri Konjicah, Južno-Štajerska.
Gospodarstvena priloga.
Priložena od kat. tiskovnega društva38. štev. „Slov. Gospodarja".
L. 1889.	19. septembra.	Štev. 9.
Sadjereja in česa je potreba, da nam bode koristna.
(Spisal Fi\ Matijašič.)
(Dalje.)
Nikdar pa naj se ne sadi veliko sort! To je ravno glede kupčije zelo važno. Kaj pomaga kupcu, če pride v kraj, kjer ima veliko sort? Vsak kupec veejidel kupčuje le z malimi sortami, ter da ga vožnja od enega kraja v drugi ne stane preveč in da ne trati dragega časa, zato kupuje najraje v krajih, kjer se nahajajo te njegove sorte v veliki množini. Pa tudi za prodajalca je to velike važnosti gledč denarnih zadev in tudi glede časa, in to zato: sadje ene sorte zori tudi v istem času, ni treba mu tedaj biti vedno v sadnem vrtu, zdaj pri tej, zdaj pri uni sorti, temveč delo da se opraviti v kratkem času in zapored. Zatem visoko ceno dosežejo le posamezne sorte, ako imamo od ene sorte veliko sadu. Če pa imamo mnogo sort, a od vsake le malo, primorani smo, vse vkup zmešati, in taka zmes se komaj polovico tako plačuje, kakor posamezne sorte. Opomenimo tedaj še enkrat: sadite malo sort!
Ako so določene sorte, katere smo namenjeni saditi, nastane vprašanje: Kje bodemo sadili? Kakoršnje so pri nas klimatične razmere, dopuščajo nam povsod in v vsaki legi sadno ^drevje saditi.
Človek bi mislil, da pri tem takem mora biti že vse polno sadnega drevja in vendar ne samo, da tega ni, še koliko lepih leg imamo pri nas, ki bi rodile izvrstno sadje, sedaj pa ne dajejo nikakoršnje hasni! Služijo tu in tam za pašo, a ne da bi rodile travo, obraščene so z mahovjem, trnjem, kopinjami in brinovjem. Kako se živina na takih pašnikih redi, to se nji tudi pozna! Ali se ne bi mogli taki prostori posaditi z drevjem v dostojni medsebni oddaljenosti? Tedaj vsaj zemlja ne bi od solnca čisto izgorela, temveč bi si pridržala dovolj vlage, in pod drevjem rastla bi tudi trava!
Imate tudi lepih prostorov pokraj njiv in potov in na suhih travnikih. Tudi tam drevje saditi, bi bilo dobro, koristno.
Nekateri čitatelj ovih vrstic porekel bi morebiti: kaj, jaz se po tem ne bom ravnal, ker imam tako zadosti sadnega drevja. Dobro! Bodemo pa pogledali razmere in stanje, v ko-jih se nahaja. Tik okoli svojega poslopja imaš zares nasajeno dosti drevja; ali to tako na
gosto, da celo leto ne pride le en solnčni žarek na zemljo pod drevjem! Zavoljo tega se ti drevje ne more razvijati, kakor bi bilo treba, temveč raste ti le na visoko, deblo mu ostane tanko in vrh mali. Vsled tega, da stoji pregosto, drevje ne more prav cvesti in večjidel sad odpade še prej, kakor je dozorel. Vseh teh — vsled napačnega ravnanja povzročenih napak — posestnik ne opazi, ter niti ne misli na to. Ako pa pride jesen in trgatev sadja, potem se praska za ušesi in toži, češ: moj Bog, jaz ne vem, kako je to, da moje drevje noče sadu roditi, a tam pri graščini imajo toliko in tako lepega! in na tihem pridene: morebiti pa le to velja, da je tam drevje tako daleč narazen sajeno?
Zadel je naš kmetic pravo, ter spoznal, da ne velja, drevja pregosto saditi, vendar, pa, da si prihrani nekateri trud, ter more po stari mu priljubljeni navadi dalje nemariti, hitro si popravi, tolažeč se, da njegova zemlja pač ne velja za sadno drevje in vse ostane pri starem!
Ali, moj dragi kmet, to ti je slaba tolažba! Delaj le tako naprej, ne bode ti treba več dolgo davkov plačevati; bodo prevzeli to mudno in za te pretežko delo kmalo drugi in s tem se ve, da tudi tvoje posestvo, ter ako te vzame novi gospodar za hlapca, moral boš biti še zadovoljen! Potem boš videl, kako bo novi gospodar na prej tvojem posestvu drevje sadil in gojil, in vsa ta dela moral boš opravljati ti, kot njegov hlapec ter se bodeš moral prepričati, da na tem posestvu vendar-le raste drevje; in kako je lepo, ter daje lepo in fino sadje; kupci se kar trgajo za-nj ter ga drago plačujejo. Vse to stavilo ti bode tvojo nemarnost pred oči, češ: zakaj nisi delal ti tako, mogel bi si ohraniti svoje posestvo in še morebiti kaj prikupiti, sedaj pa nimaš ničesar!
S tem, mislim je zadosti razjasnjeno, kako sila potrebno je, prijete se umne sadjereje, da je treba, sovete gledč sort iskati še le pri izkušenih in kot takih pripoznanih sadjerejcih ter da se mora porabiti vsak prostorček, kateri nam more dajati kakov prid.
Rekli smo prej, da je naša dežela, večinoma v vseh legah, sposobna za sadjerejo, ter da isto tako nji je ugodna tudi zemlja. Vendar se pa mora pri tem tudi pomisliti, da vsaka sorta niti ne ugaja v vsaki zemlji in tudi v vsaki legi ne. Treba bode tudi glede tega dobro razločevati. Res je, da ravno naše najžlahtnejše
zimske jabelke, namreč renete, stavijo skoraj ene in iste zahteve na zemljo in lego, ali mali razločki obstoje vendar-le in ravno na to mora se jemati ozir! Važno je tudi čas sajenja. Pri nas se navadno sadi v spomladi; to ni ravno neobhodno potrebno, temveč samo navada. Če ni zemlja v obče izvanredno vlažna, more se saditi v jesen, in to prej, ko mogoče. Ko je list odpadel, sme se že s tem delom početi. V tem slučaji morajo se ve, da jame že po letu izkopane biti, za to, da se zemlja dobro prezrači Oddaljenost naj se vzame pri hruškah in jabelkah vsaj 8 — 10 m., ako se pa sadi na njive in travnike, 12—16 m. Jame naj se napravijo do blizo 1 m. globoke in vsaj do 2 m. široke, pri slabi zemlji še širje, ter ako je mogoče, naj se slaba zemlja nadomesti ali vsaj pomeša z dobro, rodovitno zemljo.
Za sajenje samo je pa neobhodno potrebna stara sprhnela mešanica ali kompost. Velika napaka pa je, ako se k sajenju dreves vzame mokra zemlja iz luž in mlak ali mrtvo tekočih potokov, če je še tako črna. Taka zemlja je občutljivim drevesnim koreninam zelo škodljiva, ter se mora pred porabo pustiti najmanj pol leta ležati. Po nje sestavi bode se potem iz-poznalo, ali je potrebno, da se ji primeša kake druge zemlje ali organskih tvarin, vsakako pa gnoja, ter se mora ta zmes vsaj vsak mesec prekopati, a v deževnem vremenu z gnojnico politi. Na tak način postane rahla in rodovitna, ter se bode dala pri sajenji izvrstno rabiti in bo pa tudi nalogo, katera ji je odločena, popolno izvršila.
Jame za sajenje morajo se pa nekoliko časa pred sajenjem zopet zasuti, zato, da se zemlja vsede vsaj nekoliko pred sajenjem, ker se s tem zabrani, da bi novosajeno drevo prišlo pregloboko v zemljo, kar je največja napaka pri sadjereji, ter se vsikdar občutljivo kaznjuje s tem, da pregloboko sajena drevesa skoraj brezizjemno hirajo in se nazadnje posušč.
Da pa bodo novosajena drevesa tudi v svoji rasti zavarovana, ter da njih vetri ne bodo majali sem in tje, in da bi se koreninice pri tem ne pretrgale in tako zrahljale, da bi to bilo rasti škodljivo, mora se postaviti k vsakemu drevesu kol, h kateremu se drevo pri-veže. Da bo pa ta kol tudi trdno stal, ter svo1' namen dosegel, treba ga je postaviti prej, kakor se drevo sadi, namreč na dno jame, dokler je ta še prazna, ker le v trdi, ne v zrahljani zemlji more on trdno stati.
Koj po sajenji dobi vsako drevo le eno rahlo vez in to na zgornjem koncu kola; še le, ko se je zemlja dovolj vsedla, priveže se trdno s tremi vezmi.	(Dalje prih.)
Konji in njih delo.
Živine nima šlovek za to, da jo le gleda, ampak hoče, da mu služi, kakor že koli nese njegova narava. Prav je tako, ali človek naj rabi živino le za to. za kar je in le tako, da ne trpinči živine. Vendar pa se greši v tem veliko, v časih iz nevednosti, v časih pa iz nemarnosti, v časih pa morebiti tudi iz zle volje.
Ne eno, ne drugo ni zato, da ga posnema umdi gospodar. Kar se tiče konj, vsi znamo, da so nam to koristne živali, najbolj pa na pomoč pri delu.
Da le ravnamo vselej z njimi prav! Ali to se ne izgodi vselej in menimo, da pri nas najbolj iz malomarnosti. Naj to odpravimo, dobro bode, če se držimo reda tudi glede dela, ki ga naložimo živalim. „Po malem", piše se „Novicam", „po malem na delo, po malem v hlev!" To je glavno pravilo zastran konj z ozi-rom na pričetek in konec kakega opravila ž njimi. To hoče reči: začni voziti mirno ter ne zahtevaj, da bi žival morala hipoma in precej ob začetku delati in bežati na vso moč, ampak začni po malem in zahtevaj potem polagoma, čedalje več. Ako časi prenehaš in privoščiš živali počitka, provzročiš, da mišice in sopila popolnoma in vztrajno delujejo. Jednako odne-havaj, miri žival in priganjaj jo čedalje manj, predno dospeš domov in konja v hlev postaviš. Po težkem delu, po hitri vožnji konja nagloma v hlev postaviti, to mu nič ne koristi, mišic nič ne pomiri, ampak stori, da postanejo trde. Zaduhli, nezdravi zrak, kakoršen je navadno po hlevih, pa škoduje plučem, ki so močno razburjena, in koži, ki se jako poti.
Ce hočeš s konji daleč in hitro voziti, ne polagaj veliko, ne krmi preveč malo poprej, predno odpotuješ, ampak preteče naj vsaj eno ali pol ure, da prebavi konj použito hrano. Prebavljanje je delo, za katero je živali časa treba ravno tako, kakor za vsako drugo opravilo. Kdor ne ravna tako, zahteva od živali dvojno delo ob enem, vožnjo in prebavljanje, pa nobeno se ne vrši pravilno, zdravo in prav. Prebavljanje postane nepopolno, hrana se ne ukoristi tako, kakor bi se morala, mnogo redil-nih snovi se potrati, konj ne more vseh sil za vožnjo napeti, ker ni do sita nakrmljen. Najbolje kaže konja trikrat krmiti: zjutraj, opolu-dne in zvečer, in sicer zvečer se naj polaga največ, po noči pa nič, takrat naj truplo počiva, in prebavila naj delujejo, da jih nič ne moti.
Naglo z delom menjavati, to škoduje konjem močno. Ako so, recimo, konji ves teden morali težko vleči, voziti, pri čemer so le po malem hodili, škoduje jim močno, če jih potem v nedeljo zaprežemo ter se hitro peljamo v mesto ali na izprehod. Dobra konjska oprava je
veliko vredna, za polovico dela, ker v njej konj vse svoje sile rabi. Kadar oprava ne leži prav, ali se pod njo nabira prah in nesnaga, nastanejo, zlasti po leti. tako zvani otiski, kateri žival jako bolijo. Tako zboleli konji redijo se slabo, ne morejo pri delu rabiti vseh svojih sil, ker prizanašajo bolestnim stranem svojega života. Slaba oprava stane gospodarja zaradi marsikaterih izgub pri živalih in delu veliko več, kakor bi stala nova in boljša^oprava.
Kadar začnemo voziti, naj vsi konji ob enem, jednakomerno in mirno potegnejo. Zale tavanje enega konja oškoduje opravo, pogubi konje v kratkem času ter ne pomaga nič k srečni vožnji, ampak jo le ovira. Navadno je voznik kriv slabi navadi, da se konji nepravilno zaletavajo, napenjajo in mučijo, ne da bi vsi jednakomerno in mirno vlekli. Pameten voznik bode to vselej lahko dosegel, ako s konji lepo ravna. Surovost vse izpridi ali vsaj malo-kedaj pomaga.
Ako so konji vsled težkega dela ali naglega dirjanja razgreti in mokri, ne smemo pripustiti, da bi morali stati, na hladnem vetru ali prepihu, na primer na cesti pred v krčmo, sicer jih v kratkem času pokvarimo. Časi zaradi tega konj tudi naglo pogine na cesti, vsaj mnogo bolezni dobivajo konji na ta način. Ako si prisiljen vročega konja postaviti v hlev, pre-oteri konju kožo s slamo, da se hitreje posuši, potem pa ga pokrij z lehko odejo. Če je le mogoče, pa ne postavljaj vročega konja v hlev, ampak daj mu, da se izprehodi in si oddahne po malem. Koliko celo varčni gospodarji v tem oziru grešijo, pa bi sebi in živalim na korist lahko opuščali!
Gospodarsko slovstvo.
Navod zatirovati tako imenovano medeno roso (Peronospora viticula de Bary) spisal: Franc Knauer, adjunkt na vinorejskej šoli Ma-riborskej. — Grosp. Knauerja spoznali smo že pri zadnjih volitvah v okrajni zastop, bil je zvest pristaš naših nasprotnikov ; danes pa vrinil se je v vrsto naših domačih pisateljev.
Ako se človek v obče za vinorejo zanima, kupi si, če le mogoče, vsako novo knjigo te stroke, samo da bi se poučil, kako si obvarovati glavni vir pridobitja našega narodnega gospodarstva. In tako kupil sem si tudi zgoraj omenjeno knjižnico in sicer to za 17 kr.; pa povedati moram koj, da se še nikoli nisem tako kesal za enak izdatek, kakor ravno za te male, revne groše.
V omenjeni knjižici odmeril je pisatelj našemu jeziku ravnopravnost, kajti poleg nemškega navoda nahaja se tudi, vsaj tako imenovan, slovenski. Se ve, kakor vsaki pošteni Slovenec, prečital sem prvo slovenski del, ker
ga pa nisem razumel, prečitam ga še enkrat, pa vse zamanj, razumeti nisem mogel slavnega pisatelja.
V tej knjižici je baš oni jezik, ki ga poleg autorja morebiti samo še slavni Celjski po-litikar g. dr. Foregger razume, o njem pa zadnji v državnem zboru poroča, da ga ljudstvo ne ume, mi pa mislimo, da tudi nobena živa duša! Žalostno je, da taki možje, ki se našega jezika nikoli ne naučijo — da si ravno oni uso-jajo soditi o našem jeziku, o našem slovstvu; nas pa nikar ne brigaj sodba mož, ki v tej zadevi namestujejo kozla v vrtnarstvu!
Pa pustimo to, ocenimo dalje g. Knauerja delo; a kaj oceniti, saj že zbog nesrečnega jezika ne moremo, da-si povsem potrebne, knjižice nikako priporočati.
O vsebini bi rad molčal, pa tega ne smem, ker morebiti mi kdo poreče, da sem gospoda iz gole zagrizenosti obsodil. Tedaj čujmo! Z vsebino sem se še le seznanil s pomočjo nemškega dela! Vsa vsebina je povzeta iz 7. letošnje številke „Tiroler Landwirthschaftliche Blatter". Tedaj nam pisatelj, da ga po milosti tako imenujemo, nič novega ne pove, poleg tega je pa še po vsem dobro gradivo, kolikor mu je bilo le mogoče, tako nespretno pomešal, da ga gotovo tudi Nemec ne bode umel. Pisatelj si stavi 61 večinoma neslanih vprašanj — vse bi bil lehko spravil na 1 — 2 poli — onih 30 strani, ki jih knjižica še obsega je odveč. Iz vsega dela je razvidno, da g. Knauer, da-si ravno že, poleg svojega g. ravnatelja, ne vedoč, nad 6 let trtno uš na dotioni šoli pase, vendar še naših vino-rejskih in sploh gospodarskih razmer ne pozna! Cemu našteva vsa priporočila vredna in nevredna sredstva zoper medeno roso, kako se pa imajo le ta oporabiti, o tem pa govori celo površno! Našemu kmetu in sploh vsakemu, ne strokovnjaško izobraženemu vinorejcu zadostuje popolnoma, ako ga seznanimo z najboljim sredstvom in pa natanko s tem, kedaj in kako ga naj oporabi. Knauerjeva knjižnica pa gotovo le vsakega zmeša, ker podaja preveč — to pa vse površno in nedoločno!
Ali naj sklenem mojo oceno omenjene knjižice, saj za Slovenca ni, Nemec jo pa naj kupuje, dasiravno ima ta srečni rod ravno o pe-ronospori dovolj dovršenih navodov in tako lehko prezira to polovičarsko delo, olišpano po vsem s ptujim perjem.	Klenko.
Dopisi.
Iz Ptuja. (Letni izkaz dijaške kuhinje v Ptuji v samostanu čč. gg. oo. minoritov za šolsko leto 1888/9.) Od 21. septembra 188>S 1. do 13. julija 1889 1. so nastopni p. n. čč. gg. domoljubi, oziroma slavni zastopi milodare v človekoljubni namen dopo-
slati blagovolili. Imena darovateljev so razvrščena po abecednem redu. Bezjak Fran, učitelj pri sv. Križu poleg Slatine 6 fl., Bratuša Al. beneficijat v Ptuji JO fl. 50 kr., Cilenšek M., prof. v Ptuji 10 fl., Črnko Marko, mestni vikar v Ptuji 10 fl. 50 kr , Čuček Josip dr., odvetnik v Ptuji 30 fl., Cuš Ivan, deficient v Wittmann-stattenu 5 fl., p. n. dekaništvo v Gornjemgradu 8 fl. 50 kr, p. n. družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani 60 fl., Eilec Fran, dijak v Mariboru 50 kr.. Grabar Miha, žup v pok. pri sv. Urbanu v slov. gor. 3 fl., Gregorec Lav. dr., kanonik pri Novi cerkvi in drž. poslanec 10 fl., Gregorič Anton, tajnik Ptujske posojilnice in posestnik 5 fl., Hajšek Ant., dekan v Slov. Bistrici 3 fl., Jurič Jak., velepos. v Št. Lovrenci na Dr. p. 5 fl., Jurtela Fran dr, odv. v Ptuji in dež. poslanec 20 fl , Jurca And , veletržec v Ptuji 5 fl., Kaukler Iv., nadučitelj v Ptujski okolici 10 fl., Klobučar Anton, c. kr. sod. pristav v Ptuji 20 fl., Koser Fran, veleposestnik v Št. Lovrenci v slov gor. 1 fl, Kunstek Luka prof. v Ptuji 20 fl., Majcen Ferdo, profesor v Ptuji 10 fl. 50 kr., Meško Jak., duh. svetovalec in župnik v Št. Lovrenci v slov. gor. 10 fl, Meško Martin, župnik v Kapelah pri Radgoni 5 fl.. Modrinjak Matija, itif. prošt v Ptuji 5 fl., Muršec Josip dr., prof v pokoju v Graclci 5 fl., slavni okrajni zastop Ormoški 25 fl., slavni okrajni zastop Ptujski 50 fl., Osterc Fran, kap. v Cirkovicah 3 fl., Ploj Jakob dr, odvetnik v Ptuji 40 fl., Prus Drag. dr., zdravnik v Konjicah 3 fl., Raisp Ferdo, vpok. oskrbnik grofa Herbersteinskega 10 fl, Rath Fran, župnik v Št. Lovrenci na Dr. p. 1 mernik pšenice, Simo-nič Fran, kaplan v Zavrču 5 fl , Slekovec M., žup. pri sv. Marku pod Ptujem 5 fl., Sovič J., žup v Stopercah 2 fl., Spindler Anton, c kr. zemlj. knjigovodja v Brežicah 10 fl , o. Stazin-ski Konrad, minorit v Ptuji 2 fl., Suher Fran, učitelj v Ptuji 10 g. 50 kr. Šuta Rupert, dek! v Zavrču 10 fl., Tikvič Ivan, kaplan v Wuud-schuhu 3 fl., Triller Drag. dr., odvetniški kon-cipijent v Ljubljani 3 fl., Trstenjak Jak, duh. svetovalec in žup. pri sv. Marjeti pod Ptujem 3 fl., Zelenik Jos., veleposestnik pri sv Urbanu v slov. gor. 30 fl., Zmazek Fran. žup. pri sv. Urbanu v slov. gor 6 fl,80 kr., Zupanič Jak., t kaplan v Št. Lovrenci v slov. gor. 5 fl, Ž„.e-zinger Fran, prof. v Ptuji 15 fl , neimenovan 1 fl., „prijatelj mladine" daroval 3 mernike rži in 52 1. vina. Dijaška kuhinja je v dobi od 21. sept. 1888 1. do 13. julija 1889 1. ubogim dijakom 2989 kosile v vrednosti 448 fl 35 kr. podarila. Naslednji mesečni izkazi kažejo število kosile in njih vrednost v denarjih, kosilce po 15 kr. Od 21, —30. sept. 188» 1. 123 kosic 18 fl. 45 kr., od 1,—31. oktobra 405 kosile 60 fl. 75 kr., od 1,—30. nov. 380 kosile 57 fl.,
od 1,—31. dec. 289 kosile 43 fl. 35 kr., od 1. do 31. jan. 1889 1. 326 kosile 48 fl. 90 kr., od 1,—28. febr. 231 kosile 34 fl. 65 kr., od 1,—31. marca 294 kosile 44 fl. 10 kr., od 1,—30. apr. 220 kosile 33 fl., od 1.—31. maja 308 kosile 46 fl. 20 kr., od 1,—30. junija 287 kosile 43 fl. 5 kr., od 1.—13. julija 126 kosile 18 fl. 90 kr. Vkup 2989 kosile 448 fl. 35 kr. Denarno stanje je tedafc a) prebitek od leta 1887/8 135 fl. 23 kr., b) doneski od 21. sept. 1888 do 13. jul. 1889 525 fl. 80 kr., vkupni dohodki 661 fl. 3 kr. Stroški za kosilca 448 fl. 35 kr., nagrada kuharici in deklama 30 fl., vkupni stroški 478 fl. 35 kr. Vkupni dohodki 661 fl. 3 kr., vkupni stroški 478 fl. 35 kr., ostanek 182 fl. 68 kr., ki se porabi v šolskem letu 1889/90. Vsem ve-ledušnim dosedanjim dobrotnikom izrekamo v imenu obdarovane mladine najprisrčnejšo zahvalo in stoterni: „Bog plati!" z gorko domoljubno prošnjo, da bi še nam v prihodnje zvesti in naklonjeni ostali ter se pri vsakoršnih prilikah naših siromašnih dijakov dobrohotno spominjati blagovolili! Bog in narod!
O. Benko Hrtiš, guardijan in župnik.
Iz Zreč. (Letina) je pri nas, kar se žita tiče, dobra. Slab se nam kaže krompir, kojega je jako veliko črnega in ogrci hudo segajo po njem. V enem grmu se nahaja 3—4 teh grdu-nov. Vinogradi, v katerih je precej polno, nam dobro obetajo. Imajo še vsi lepo zeleno listje, kar pa pri Konjicah ni. Tam je večjidel že vse rjavo in preti jim peronospora ali strupena rosa uničiti prelepe vinske gorice. Obvaruj nas, o Bog, pred to nesrečo!
Raznoterosti.
(Lahka pomoč.) Ako se kdo opeče, pomore se mu lehko in hitro z moko. Na opeklino se natrese moke precej na debelo in pusti se na njih nekaj časa. Bolečina preneha k malu in ne delajo se mehurji.
Tržna cena
preteklega tedna za 100 kilogramov.
Mesta	Pšenica		>«4 05	Ječmen		Oves		rt o >ca H		Proso		Ajda	
	fl.	kr.	fl. kr.	fl.	kr.	fl.	kr.	fl.	kr.	fl.	kr.	fl.	kr.
Maribor hkti.	6	50	4 50	4	2«	3	—	4	90	5	50	4	50
Ptuj ....	7	20	6 25	5	50	6	45	5	50	6	50	6	—
Celje . . .	8	10	7 —	9	—	6	40	6	—	5	40	7	31
Gradec . .	8	70	7 30	7	—	6	20	5	80	—	—	6	_
Ljubljana .	6	20	5 —	4	75	3	—	5	10	—	—	—	—
Olovec . .	8	10	6 40	i;	50	7	20	5	40	—	—	—	—
Dunaj . . .	8	50	7 50	7	l —	6	50	5	40	—	_	—	—
Pošt ....	8	60	6 75	6	I55	6	50	6	1»	—	—	—	—