SLOVENSKI ŠPORTNI LIST TEKMOVANJE ZA POKAL KONGSBERO ir-”- k ; —Mi . P ■ ^ ■ , :: CENA 30 D IN LETO XVIII. NEDELJA Ljubljona 28. januarja 1962 > ŠT. 7 Jem(zzlomlieno smučko tretji ZMAGOVALEC LETOŠNJEGA TEKMOVANJA IHLE (ZN) IN EKIPA ZAHODNE NEMČIJE — EKIPA JUGOSLAVIJE TRETJA — PEČAR PADEL - MED TEKMO SNEŽNI METEZ MLADINCI ZA POKAL KONGSRERG Zajc tako daleč kot Recknagel Božo jco.r j,' .)-.vojil oa datiašajem tekmovanju v Biscliofschofenu odlif-no tretje mesto BisAofshofen, 28. jan. — Posebno poročilo predsednika komisije za skoke pri Smučarski zvezi Jugoslavije Boga Sramlja. — Na 95-metrski skakalnici o Bisčhofshofenu so danes skakali o članski konkurenci za pokal Kongsberg. Nastopilo je 4? tekmooalceo iz šestih ainskih držao, ki osako leto sodelujejo na tem tekmovanju. Jugoslovanski reprezentanti so v današnji tekmi, ki je veljala za generalko pred svetovnim prvenstvom v Zakopanih, dokazali, da je njihova forma vedno boljša in da se po pravici uvrščajo med srednjeevropsko elito. To še posebno velja za Jemca, ki se je vrinil prav med najboljše in mu vsi strokovnjaki napovedujejo lep uspeh tudi na svetovnem prvenstvu. ■ JEMC BOŽO je osvojil na današnjem tekmovanju v Bischofsho-fenu odlično tretje mesto. Skakal je zelo lepo in dosegel tudi izredno daljavo 91 m. Preskočil ga je samo zahodnonemški skakalec Bolkart z 91.5 m, vendar je bil Jemc v zraku lepši in so mu sodniki prisodili za Nadaljevanje na 8. stran XI. SMUČARSKO TEKMOVA1NJE ZA POKAL KURIKALA TROFEJA za Italijane Italijani najboljši v solo tekih in štafetah — Na startu čez 100 tekmovalcev — Izven konkurence še Romuni, Poljaki in Bolgari — Odlična Rekarjeva — Cveto Pavčič najboljši Jugoslovan — Naša štafeta na šestem mestu. IZREDEN USPEH NAŠIH MLADINCEV IN PRVO MESTO ZAJCA Bischofshofen, 28. jan. Včeraj so na 60-me!rski skakalnici v Bi-®chofshofenu tekmovali za pokal Kongsberg v mladinski konkurenci. "*ladi jugoslovanski skakalci so dosegli izreden uspeh, saj je Ludvik "a.ic osvojil prvo mesto med posa inezniki in tako ponovil svoj lanskoletni uspeh v Logatcu, prav tako pa je osvojila prvo mesto tudi JDgoslovanska mladinska skakalna reprezentanca. Nadaljevanje na 2. strani NOV SVETOVNI REKORD V TEKU NA 1 MILJO Welling!»n, 29. jan. dec Sneli, olimpijski zmagovalec na 800 m je v 'VVehingtonu dosegel nov svetovni rekord v teku na 1 miljo s časom Prejšuji svetovni rekord je imel Avstralec Elliott, ki ga je dosegel avgusta 1058. Njegov čas je bil 3:54.5. DRŽAVNO PRVENSTVO V UMETNEM DRSANJU BOLJE KOT LANI Najboljši: persin, derenda, sketain SuSteksic—za umetno drsanje VEDNO VEČJE ZANIMANJE Ljubljana, 28. jan. Včeraj popoldne se J® začelo in danes končalo državno Prvenstvo v umetnem drsanju. Nasto-PUo je 26 tekmovalcev In tekmovalk iz esenic, Celja, Ljubljane in Beograda, v cer n j s0 tjiu na sporedu obvezni liki, Pa n es pa prosto drsanje. To tekmovanje 1® bilo toliko bolj zanimivo zato, ker 3010 se hoteli prepričati, ali je v naši bržavi med mladino dovolj veselja za to '®Po in težko športno panogo in ali sme-m(> upati, da bomo z gradnjo novih bmetnih drsališč, tudi v tej športni zvrsti napredovali kot v hokeju na ledu. To prvenstvo nam je dokazalo, da smo lahko, optimisti. Res je sicer, da znanje vseh nastopajočih še ni takšno — razen nekaterih izjem — da bi lahko govorili o nekakšni posebni kvaliteti, vendar že sam nastop 26 tekmovalcev nas prepričuje, da smo na najboljši poti, da dosežemo kmalu kaj več kot povprečno raven. Ne bomo se spuščali v podrobnosti in vsakega tekmovalca posebej ocenjevali. Poglejmo le, kdo so novi državni prvaki: ■ PETER PERSIN. .Čeprav Je nastopil sam in>ni imel konkurence, je s svojimi prvinami, zlasti v .prostem drsanju navdušil. ■ KATJUSA DERENDA. Ta petnajstletna članica Drsalnega kluba Ljubljana je letos dokončno prebila led. Zmagala je v obveznih likih in prostem drsanju in se tako plasirala pred dosedanjo prvakinjo Andreejevo. ■ MITJA ŠKETA. Ze prejšnja leta se je uveljavil, letos pa, čeprav ni mogel osvojiti naslov državnega prvalca, ker ni zbral potrebnega števila točk, je že prikazal nekaj takšnih prvin, ki ga uvrščajo med naše perspektivne drsalce. Nadaljevanje na 8. strani Delnice, 28. jan. (Od našega^ posebnega dopisnika Marka Rožmana). — Letošnje na j večje tekmovanje alpskih dežel v smučarskih tekih. za pokal Kurikkala. je bilo v Delnicah. Planinsko društvo Delnice, organizator letošnjega tekmovanja, je odlično pripravilo vse potrebno, da je tekmovanje potekalo v zadovoljstvo vseh nastopajočih, tudi najzahtevnejših smučarjev. Ves teden so vse Delnice živele samo za to prireditev, ki je bila v ospredju širše evropske javnosti. Na vsakem koraku si lahko zasledil skrbno roko organizatorjev, ki so morali rešiti vse polno »gordijskih vozlov«. Za konec tedna, tik pred začetkom tekmovanja, se jim je nasmeh;lila sreča, saj so lahko celotno prireditev organizirali v samih Delnicah in ne v, oddaljenejšem retehovcu. Včeraj se je zbralo na startu 58 članov, 33 mladincev in 16 članic iz petih držav. Člani so morali preteči 15 km dolgo progo, članice in mladinci pa TO km lepo, a težko speljano smučimo'. Proga je imela namreč hude vzpoije in zahtevne smuke. Omenimo naj. da so se alpskim deželam pridružili še Bolgari, Romuni in Poljaki, in sicer Bolgari in Romuni med člani. Pol jaki in Romuni med mladinci ter Bolgarke med članicami. Vsi tisti, ki poznajo količkaj razmere v smučarskem teku po Evropi, so vedeli, da se bodo spoprijeli za boljša mesta predvsem Italijani in Francozi. Le-ti so poslali v Delnice tudi svoje najboljše moči, medtem ko Švicarji, Avstrijci in iadaljevanje na 7- strani^ SCHRANZ ZMAGAL V GORTINI Gortina d'Ampezzo, 28. januarja. — Na mednarodnem tekmovanju v smuku v Gortini je zmagal avstrijski smučar Karl Schranz o času 2:41.2. Na drugo mesto se je uvrstil nemški tekmovalec Bratels 2:47.1, za njim pa Francoz Perrot 2:47.6, Du-villard 2:44.9, Alberti (It) 2:47.9 itd. Nastopilo ze 80 smučarjev iz 1? držav. Petnajstletna članica Drsalnega kluba Ljubljane, Katjuša Derenda, je letos zmagala v obveznih likih in prostem drsanju DRŽAVNO PRVENSTVO V HOKEJU NA LEDU — FINALE PRESENEČENJE v Beogradu POMEMBNA ZMAGA L1UBLJANE JESENIČANI PRED PONOVNIM Uspehom - v zagrebu med najboljšimi beograd — Celjani ODPOVEDALI UDELEŽBO Sumi nesiholjši v Avsfnji Saalbach, 28. jan. Naši smučarji ° še vedno v Avstriji, kjer so tek-movali v smuku, slalomu in vele-'alotnu na velikem tekmovanju v .aalbachu. Najuspešnejši tekmova-tega gostovanja je brez dvoma _U|ni, ki se je odlično odrezal v Oiuku. V izredno hudi konkurenci, *kler je nastopilo 96 tekmovalcev a dokaj težki — 4 km dolgi progi Te dni je v teku zaključilo finalno prvenstvo najboljših jugoslovanskih hokejistov. Po zaključku tekmovanja v zahodni in vzhodni hokejski ligi, so se moštva na osnovi plasmaja uvrstila v finalni del tekmovanja za državno prvenstvo. Tako tekmujejo v Beogradu Partizan. CrVena zvezda, Ljubljana in Jesenice za razvrstitev od prvega do četrtega mesta. Istočasno pa se borijo v Zagrebu Medveščak, Beograd in Špartak za naslednja tri mesta, to je od petega do sedmega. Na obeh turnirjih pa se upoštevajo rezultati nastopajočih moštev, ki so se že predhodno srečala v zahodni Nadaljevanje na 7. strani ;nadaljev-ADje 8. •tJU*! VII. KONGRES LJUDSKE MLADINE SLOVENIJE V KRANJU Bilo Je nekož... Tako se po navadi začenjajo vse pravljice. In tudi ta. Že davno je tega, kar so se prvič sestali, da bi se pogovorili o sodelovanju med ljubljanskimi nogometnimi klubi. Sestanek je bil zaman. Najprej zaradi tega, ker jih je bilo samo dobra polovica, potem pa tudi zato, ker so imeli vsak svoje mnenje — kilometer oddaljeno drug od drugega. In potem so se sestali drugič. Sestanek zaradi dviga kvalitete v Ljubljani — seveda nogometne kvalitete. Stoli so bili še vedno prazni. Pač pa so se pojavili javni glasovi: Cilj teh sestankov je, da bi razbili še tiste klube, ki nekaj delajo. Samo »kaprajo« in nič drugega. Potem je bil na vrsti tretji sestanek... Nehal sem šteti te sestanke in vabila na sestanke in želje po sestankih, in proteste proti sestankom, in ... In potem so se nekoč spet dobili skupaj. Hočemo kvaliteten nogomet. Seveda je Ljubljana mesto, ki zasluži, da bi imelo prvoligaša. Samo pogovoriti se je treba — vsi smo vendar za tol Dobro, odločili se bomo za enajsterico, ki jo bomo pripeljali najprej v II., potem v I. zvezno ligo. Naj se imenuje kakorkoli — samo da sploh je! Pričelo se je slovensko prvenstvo. Triglav je prvi — za sedaj. Spet so se pojavile želje. Triglav je blizu II. lige. Sodelovanje, sodelovanje, pomoč ... Spet stara pravljica! Treba je organizirati sestanek — o sodelovanju, zaradi dviga kvalitete. Vsi so vabljeni. No, namesto tega prvi škandal. V nekem listu vest: slaba nogometna politika, »kapranje« igralcev, in tisti »veliki« nogometaš ostane v naših vrstah. Prvi je prišel na trening... Vse za sodelovanje. Vse za dvig kvalitete! Prvo navdušenje je nekoliko upadlo. Pa so se vseeno dobili. Samo trije iz Ljubljane. Z željo, da bi sklenili »trojni pakt«. Pakt o sodelovanju... Seveda mora biti sodelovanje tako, da se izplača — enemu in drugemu — in tretjemu ... Pripombe: Da se ne bo zgodilo kaj nepredvidenega? Ali se to sololi izplača? Ali ne bi morda počakali do konca prvenstva? Ali bodo igralci za to? Ali, ali, ali??? In — dovolite še meni vprašanje: ® Ali bo te pravljice kdaj konec? E In še podvpra.šanje? E Kdaj bo zrasla kvaliteta nogometa v Ljubljani? Vlado Žlajpah Izdelali bodo analizo tekmovalnega sistema — Možnost formiranja m e d pod z v ez n i h lig — še večja pozornost mladinskemu tekmovanju — »Zadeva« Celje še vedno ni dokončno rešena ■ Pred nedavnim je bila v Mariboru seja upravnega odbora Nogometne E zveze Slovenije, ki jo je vodil predsednik NZ Slovenije tovariš Stane E Lavrič. Razpravjjali so o delu Liga odbora, sprejeli koledar spoinla- ■ danskega dela tekmovanja in sprejeli nekatere spremembe v Pravil-E niku Liga odbora. Ko so govorili o sistemu nogometnega tekmovanja v Sloveniji, so sklenili, naj Tekmovalna komis‘ja NZS_ skupno z Liga odborom izdela analizo dosedanjega tekmovalnega sistema v Sloveniji. Na podlagi predlogov, ki so jih iznesli nekateri elani upravnega odbora pa bodo izdelali nov predlog o eventuelnih medpodzveznih tekmovanjih in novem načinu kvalifikacijskega tekmovanja za vstop v slovensko consko ligo. Seveda bodo morali pri tem tesno sodelovati in upoštevati mnenja občinskih in okrajnih zvez za telesno kulturo ter tudi nogometnih podzvez in nogometnih klubov. Vse te predloge je treba izdelati pred pričetkom spomladanske nogometne sezone. Poleg tega bo mladinska komisija pri NZS proučila mladinsko tekmovanje v Sloveniji in izdelala predloge za izboljšanje. Razpravljali so še o raznih drugih problemih. Ko so ugotovili, da je prišlo pri deligiranju stranskih sodnikov do raznih negativnih te- ženj, je UO NZS priporočil Komisiji za deligiran je, naj odslej de-ligira tudi stranske sodnike. Zveza nogometnih trenerjev Slovenije naj do prihodnje seje UO NZS izdela poseben elaborat o stanju trenerskega kadra, o številu trenerjev, načinu vzgoje in izpopolnjevanja. Nogometne podzveze je treba ponovno obvestiti, da je skupščina Nogometne zveze Slovenije sprejela sklep, da je treba tudi druge garniture mladincev vključiti v pod-zvezno tekmovanje. Da bi tekmovanje potekalo v kar najlepšem redu, bo Liga odbor pregledal stanje posameznih igrišč in zagotovil, da bo zajamčena popolna varnost gostujočim moštvom in sodnikom. Poleg tega bodo v okrajnih središčih priredil posebne seminarje za službujoče delegate. Upravni odbor NZS je tudi sklenil, da naj se ponovno sestane Komisija za pritožbe Liga odbora in glasuje v »zadevi« Celje toliko Časa, da bo odločitev dokončna. Zimska košarkarska liga Ljubljana, 28. jan. Včeraj in danes so odigrali prve tekme v zimski košarkarski ligi '-ljubljanskega okraja tudi člani in članice. Le ti tekmivejo v več, po kvaliteti razdeljenih skupinah. Tekme pa se odigravajo v veliki dvorani Gospodarskega razstavišča. Tako so bile v soboto in nedeljo odigrane tekme prvega kola. Že v sredo n četrtek pa bo na sporedu drugo kolo. Cas tekem je nekoliko skrajšan, tako da se igra le dvakrat po 15 minut ter so temu primerno nižji tudi izidi posameznih tekem. Rezultati prvega kola: člariice - Olimpija s Slovan 24:22 (11:8)— člani: Partizan Ježica : Trnovo II 32:23 (21:8), Ljubljana : Slovan 42:36 (14:18), Bežigrad : Logatec 58:27 (28:10), Partizan Trnovo : Moste 41:33 (19:19), Domžale : Medvode 53:45 (38:24), Slovan II : Medvode II 40:38 (14:19). OLIMPIJA : SVOBODA 48:36 (21:15) Olimpija: Kapelj 2, Potočnik 4, Samaluk 5, Bassin 6, Lokar 8, Vrhovec 11, ing. Kristančič 12. Svoboda: Laboda 2, Žumar 2, Rečnik 2, Sešek 9, Vahen 10, SerbeJj 11. Tekmo sta sodila Peter Kavčič in Miro Tršar. Kot m razvidno, je l?ilo doseženih nekaj presenetljivih rezultatov. Tako je Trnovo prelagalo člana prve republiške lige Moste, ejifiko pa novi Član j>rve republiške lige Domžale Partizana Medvode. Mladina nosilec množičnosti v telesni kulturi Kranj, 28. jan. V, petek in sobolo je bil v Kranju VII. kongres LMS. Poleg 400 delegatov so se tega zborovanja slovenske mladine v gorenjski metropoli udeležili tudi številni gostje, med njimi predsednik Izvršnega sveta Ljudske skupščine LRS Boris Kraigher in drugi, kakor tudi predstavniki Zveze za telesno kulturo Slovenije. Poleg številnih aktualnih problemov iz življenja in dela naše mladine so na kongresu posvetili nekaj pozornosti tudi telesni kulturi, s katero se danes ukvarja velik del naše mladine. V obdobju med zadnjima dvema kongresoma smo tudi na te-lesno-kult. področju zabeležili precejšnje premike in našli mnogo novih smeri za uspehe in razvoj telesne kulture. V pripravah na kongres telesne kulture Slovenije so zelo aktivno sodelovala tudi vodstva organizacij Ljudske mladine. Še posebej so bile pomembne predkongresne občinske konference, ko so hkrati ustanavljali tudi občinske zveze za telesno kulturo. Mladina, ki je glavni nosilec te-lesnokulturne dejavnosti, je v preteklem razdobju prispevala v.elik delež pri gradnji in urejanju mnogih športnih objektov, ki so jih največ zgradili pri šolah. To delo pa je še bolj poživilo tekmovanje, ki ga je razpisal CK LMS med aktivi in organizacijami Ljudske mladine, za izgradnjo telesnokulturnih objektov. Rezultati so bili zelo spodbudni. Na kongresu so največ razpravljali o splošni telesni vzgoji, o kateri je govoril tudi predstavnik Okrajne zveze za telesno kulturo Ljubljana, tov. Rajko Šugman. Ugotovljeno je bilo, da na področju šolske telesne vzgoje ni bilo kakih posebnih uspehov, saj se šolska telesna vzgoja na v,seh šolah v bistvu ni izpremenila. Še vedno je na precej nizki stopnji in ne gre v korak Pravilnik Liga odbora so nekoliko spremenili in dopolnili: »Liga odbor SCL vodi tekmovanje SCL in slovenske 'mladinske lige preko svojih organov v I. in II. stopnji, in deluje za razvoj nogometa v okviru SCL Zoper odločbe I. stopnje Tekmovalne komisije Liga odbora in Disciplinskega sodišča LO odloča v II. stopnji Komisija za pritožbe Liga odbora SCL.« Na koncu so sprejeli še koledar za spomladanski del tekmovanja v SCL in odločili, da se bo slovenska liga pričela 25. marca. z znanstvenimi izsledki in tudi ne z drugimi predmeti. Reforma našega šolstva naj tudi telesni vzgoji na šoli prinese nove — kvalitetnejše spremembe. Šolska telesna vzgoja je del splošno izobraževalnega procesa in je zato ne moremo ločiti od umskega dela v šoloobvezni dobi. Znanstveno je dokazano, da bi moral vsak mlad človek vsaj eno uro dnevno posvetiti telesni vzgoji, če bi želel krepiti svoje telo, da bi bilo sposobno za vse napore, ki jih zahteva v tej dobi šola. Znano pa je, da danes ne izvajamo v šolah niti triurni pouk telesne vzgoje na teden, ker zato enostavno ni pogojev. Zanimivo pa je, da so tudi tiste šole, ki pogoje imajo, zmanjšale pouk telesne vzgoje na dve ali celo eno uro na teden, pri tem pa spreminjajo telovadnice v razrede za pouk ostalih predmetov. Marsikatera šola je že na ta način ostala brez pokritega prostora za pouk telesne vzgoje, mnoge nove šole pa gradimo breiz telovadnic in športnih igrišč. Če izhajamo iz našega osnovne- ga načela, da je postala telesno-vzgojna dejavnost množična predvsem med našo mladino, potem je šola prav gotovo prava zakladnica množičnosti, Po I. kongresu slovenske telesne kulture po vsej Sloveniji ustanavljajo šolska športna društva, kjer mladina živi in dela, nabira izkušenj za življenje in se jiči samoupravljanja. Z vedno večjim naraščanjem števila šolskih športnih društev in z vedno večjim vključevanjem mladine v ta društva, pa se pojavi vprašanje finansiranja šolskih športnih društev. Šolska mladina nima take možnosti zbiranja sredstev kot druga društva, ki dobivajo finančna sredstva za svoje delo pri občinskih zvez_ah za telesno kulturo in svetih — mimo tega pa še iz najrazličnejših drugih virov. Mladina upravičeno kliče po rešitvi tega vprašanja! Naloga mladine naj bi bila, da s svojim aktivnim sodelovanjem v osnovnih organizacijah, v republiških, okrajnih in občinskih strokovnih zvezah in vseh ostalih družbenih organizacijah pribori telesni kulturi mesto, ki ji v današnji družbi pripada. To pa bomo dosegli le takrat, ko bomo sami s svojim delom dokazali —i -vilnost naših teženj. Uspeh Jugoslovanskih košarkarjev Jugoslavija : Italija 89:77 (42:30) V prvi meddržavni tekmi košarkarjev Italije in Jugoslavije, ki je bila v četrtek v Beogradu, so naši reprezentanti izvojevali pomembno zmago nad odličnimi Italijani. Tekma je bila odigrana pred okoli 5000 navdušenimi gledalci v hali B beograjskega razstavišča. Druga tekma je danes zvečer v Ljubljani na GR. Vse kaže, da bo našim košarkarjem uspelo izenačiti medsebojni količnik srečanj na 7:7. Trenutno je po naši zmagi v Beogradu še 7:6 v korist Italijanov. Jugoslavija: Korač 29, Daneu 25, Djerdja H, Dragojlovič 8, Djurič 9, Petričevič 4, Nikolič 2, Gordič 1, Kovačič, Lalič, Radovič in Bojovič. Italija; Conti 2, Maggetti 2, Gatii 2, Vianello 5, Cescutli 4, Pallanera 4, Gavagnin 6, Pieri 11, Bnfalini 7, Vitiori 14 in Lombardi 22. Tekmo sta sodila Doskočil iz Prage in Katarinski iz Sofije. V razgovoru s sodnikoma smo izvedeli med drugim tudi tole — Katarinski — Sem prvič v Jugoslaviji, vendar sem jugoslovanske košarkarje že večkrat videl igrati. Prav dobro pa tudi poznam košarkarje Olimpije. .Zelo cenim jugoslovansko košarko. Tekma v Beogradu je bila zelo lepa. Pričakujem pa, da bodo vaši reprezentanti v Ljubljani prikazali še boljšo igro. Doskočil — Zelo sem navdušen nad tekmo v Beogradu. V Jugoslaviji sem že sodil in sicer na turnirju Proleterja v Zrenjaninu v letu 195*6., kamor sem dopotoval z češkim mo-^Drom — Spartak iz Brna- Od današnje tekme v Ljubljani pa pričakujem še mnogo več. Prepričan sem, da bo tekma še bolj zanimiva in da bodo Italijani tokrat bol' nevarni. LIGA OKRAJNIH REPREZENTANC V ORODNI TELOVADBI Ljubljana: Celje 251,10:247,05 Ljubljana, 28, jan. V telovadnici na Taboru se je končala danes prva ligaška tekma v orodni telovadbi. V prvem kolu sta se srečali vrsti Ljubljane in Celja. Zmagala je vrsta Ljubljane s 3,45 točk. Vrsti sta bili enakovredna nasprotnika. Celjski telovadec Jože Šrot se je poškodoval na bradlji, vendar je tekmoval dalje. Zaradi bolečin pa je v parterju odstopil. Vrstam se je poznala utrujenost. Telovadci so bili zadnji teden na skupnem treningu obveznih vaj, kjer so močno trenirali. Kot posameznik pa je Celjan Kiselj takoj povedel in tudi zmagal. Najvišjo oceno tekmovanja je dobil Pajnik (Ljubljana) na parterju 9.60. Ta ligaški sistem omogoča nastopanje tekmovalcem I. razreda. Zadnji dve leti so se tekmovalci I. razreda merili samo na republiškem in državnem prvenstvu. To pa je odločno premalo. Ta način tekmovanj pa bo spodbudil mlade telovadce, da se bodo vestneje in marljiveje pripravljali. Organizacija tekmovanj I. razreda je slonela do sedaj le na posameznih društvih, ki pa niso bila preveč agilna. Ker so v ligi samo štiri okrajne vrste, je čas tekem in treninga terminsko popolnoma pravilno razdeljen. V pomladanskem delu se bo srečala vsaka vrsta z vsako, nato pa po krajšem času treninga sledijo republiško in državno prvenstvo ter povratne ligaške tekme. Za ta na-, čin tekmovanja so navdušeni tudi tekmovalci sami. Večina lahko pospešeno trenira le takrat, kadar imajo pred seboj gotov cilj, to je tekma. Vrste bodo točkovali tako, da dobi vrsta za zmago dve točki. V primeru neodločenega rezultata pa vsaka vrsta po eno točko. Poleg tega prinese najboljši posameznik vrsti eno točko. Tekmovanje je steiklo in bo verjetno prispevalo k Se večji popularizaciji te lepe športne zvrsti. Rezultati vrste: Ljubljana 251.10, Celje 247.65. Posamezniki: Avgust Kiselj 55.75, Andrej Pavčič 53:25, Franc Jakopič 51.55, Franc Mihelčič 51.25, Brodnik 49.20 Posamezna orodja — preskok: 1. Kiselj 9.55, 2. Rupnik 9.30, 3, Pavčič 9.10; bradlja: i. Kiselj 9.50, 2. Pavčič 9,50, 3. Jakopič 9.10; krogi: 1. Kiselj 9,20, 2. Mihelčič 8.95, 3. Jakopič 8.70; konj z ročaji: 1. Jakopič 9.25, 2. Mihelčič 9.20, 3. Kiselj 9.05; drog: 1. Pavčič 9.25, 2. Kiselj 9.20, 3. Brodnik 8.55; parter: 1. Pajnik 9.55, 2. Jakopič 9.30, 3. Kiselj 9.25. Pri dekletih je zaenkrat tako tekmovanje nemogoče organizirati, ker nimamo dovolj vrst. Med odmori pa so nastopile na gredi in bradlji ljubljanske telovadke I. razreda: Cerkvenikova, Knezova^ Beznjakova, Kovačeva in Korenova. Edina slaba stran današnje prireditve je bila zelo slaba organizacija. Za propagando sploh ni bilo poskrbljeno, kar je bilo videti po številu gledalcev. Zajc tako daleč kot Recknagel da) jevihje s 1 strani Ludvik Zajc je bil med vsemi 41 tekmovalci, ki so prišli iz Avstrije,, Zah. Nemčije, Švice, Francije, Italije in Jugoslavije daleč najboljši. Skakal je izredno lepo, poleg tega pa tudi daleč. V prvi seriji je skočil 49.5, v drugi 51 m in v tretji kar 58.5 m ter s tem skokom izenačil rekord skakalnice, ki ga je leta 1958 dosegel Helmut Recknagel. Za zadnja dva skoka je dobil Ludvik Zajc oceno 241.5 točke in s tem premočno zmagal pred italijanskim tekmovalcem De Zordom. Vreme tekmovalcem ni bilo naklonjeno, saj je dva dni močno deževalo in so mladinci lahko trenirali šele v petek. Kljub temu pa je bila skakalnica dobro pripravljena in so lahko vsi tekmovalci pokazali svoje sposobnosti. Poleg Zajca so dobro skakali tudi drugi jugoslovanski reprezentantje, saj je Smolej osvojil šesto mesto, Koprivšek pa petnajsto. Tako je tudi jugoslovanska reprezentanca osvojila prvo mesto v postavi: Zajc, Smolej in Koprivšek s skupno 610.1 točke. Rezultati — mladinci: 1. Ludvik Zajc (J) 241.5 (49.5, 51, 58.5), 2. De-Zordo (It) 224.8 (48, 525, 5*0.5), 3. Vogenberger (Avstr) 213.1, 49.5, 48, 55), 4. Zelder (Šv) 208.4 (48.5, 46.5, 53), 5. Schiller (ZN) 206.2 (49, 52, 51.5), 6. Smolej (J) 198.6 (425, 50, 52), 7. Hein (Avstr) 191.9 (42, 49, 50), 15. Koprivšek. 18. Brilej. Ekipno: Jugoslavija (Zajc, Smolej, Koprivšek) 610.1, Italija 594.4, Avstrija 539.8, Švica, Zah. Nemčija, Avstrija II, Francija, Avstrija lik Avstrija IV. sifs,r LJUBLJANA II ZA 141 kg BOLJŠA Ljubljana, 28. jan. Včeraj sta se v Zgornji Šiški pomerili v prijateljskem dvoboju ekipi Litostroja in Ljubljane II v dviganju uteži. Ljubljana je slavila zmago, saj je znašala končna razlika 141 kg v njeno korist. Rezultati: Ljubljana II1470 k” (Lampe 270, Malovrh 292,5, Curk 285, Penko 292.5. Mahnič 300, Košak 285, Burger 295), Litostroj 1329 (Toni 280, Žagar 282,5, Vilfan 172,5, Pe-tričič 272,5, Hodnik 255, Rojc 305« Pestator 310). *•••••••>• • ••••••• c- •< *••••••••• • •••••••« 9 4 999499909t4 •00099909 0 1 009009000 00 •0400000000, I0000O000O00 • 00009000,0, 0000000,0000 O OOOOOOOOOO. 0 0 0 0 0 0 , 0 0 0 0 0 O O 090000000, ••OOOOOOOOOO •OOOOOOOOOOi O O O O 000O0O00 .\v.v.\\v.\v • 0000000090, »•%••••••••• •••••••••••O o o o o o o o o o o OJ^ • 090000000090 c.*. ••**ŠjpAR*iiX*X*** Točno 13 dni nas še loči od pričetka svetovnega smučarskega prvenstva v alpskih panogah v Chamonixu in malo več, to je 20 dni, od onega v klasičnih panogah v Zakopanih. Zato smo se odločili, da vam danes vsaj bežno predstavimo oba zimskošportna centra, ki bosta v kratkem res dve središči svetovnega smučanja. Današnji prispevek pa ni namenjen pripravam si številk. Tokrat pred« sta vi jamo dva kraja: glsSilšS ---------- Chamonix in Zakopane. 180.000vstopnic bi radi prodaii V Chamonixu so vsa pobočja, kjer bodo speljane proge za slalom in smuk, pokrite z debelo plastjo snega Mm se juriša iloriziranib , Francoski organizatorji alp-seSa prvenstva vsi, pa naj 0 jo sam predsednik organi-icijskcga odbora Urbain Ca- ali pa zadnji član nske ^dkoinisije, dobro vedo, kje 1 glavni problem organizaei-3- Vedo, da jib neurejen foiuet lahko spravi v zaga->! iz katere ne bo več zado-^'jive rešitve. Zato so si za-otovili pomoč 300 žandarjev * y isti namen so izdali do- stroge predpise, ki bodo ' določenemu številu vo-zil Ovoljevali »prosilo gibanje«. r®vijo, da bo čudežnih zna-^ na vozilih kaj malo. Mo- I metre, na ciljih pa še vedno skoraj pol metra. Pravijo, da ga ni južnega vremena, ki bi jim sedaj izpulil dragoceno odejo. Proge niso bile velik problem. Dovolj zgodaj so vedeli kaj hočejo in tako so vsa tri prizorišča borb za medalje pripravljena. Začnimo pri znani Zeleni progi Houcher za moški smuk. To je tradicionalna proga (dolžina 3270 m, višinska razlika 900 m) dobro znana udeležencem večjih tekem v Chamooixu. Za svetovno prvenstvo so jo polepšali i manjšimi popravki. Cilj je podatki: moški veleslalom 2300 m dolžine in 470 m višinske razlike, ženski veleslalom 2000 m dolžine in 370 metrov višinske razlike, moški slalom 450 m dolžine iu 200 m višinske razlike, ženski slalom dolžine 400 m in 170 metrov višinske razlike. Za vsak primer so pripravili vrsto rezervnih prog: za moški smuk kar 3, za ženskega po 2 in za ostale po 1. Kaže pa, da jih ne bodo potrebovali. Spored prvensfev Chamonix 1® II. ob 9. uri slalom (moški) kvalifikacije, 20-30 otvori-tev II. ob 14. uri veleslalom (žensike) 12- II. ob 14. uri smuk (žerbsike) noirsbop — trettkig \ 14. uri slalom (moSki) 14. uri smuk (ženake> 14. uri veleortaiam (moški) 16- II. oib ll. uri smuk (moški) honertop — treunntg II. ob 14. uri stolom (žentstke) 18 II. ob 11. uri smuk (mošiki), 21.00 sllovesen zatet^uček svedna I8* II. ob II. ob 15. n Zakopane 17 II. ob 18. uri slovenana otvorittov ^ II. ob 8.30 30 km, 11.00 ^kokt za kombicnacijo^ skoicl na manjši sikatloaimci 13 H ob 9. uri 15 km za kombinacijo, 11.00 5 km (ženske) J®- II. ob 10. uri 15 km 2l- H. ob 10. uri 10 km (ženske) H. ob 9. uri 4 X lft II. ob 10. uri 3 X 5 km (ženske) J4* H. ob 9. uri 50 km 25 II. ob 12. uri skoki na veliki skakalnici, 14.30 slovesen zaključek jfane obiskovalce bodo v ^'^1. meri >lovili« že na Budnicah v mestu in jih v|ravljajj na parkirne prosto-jizven Chamonixa. ^te ^li ■* ^asa iu ^'1 problem ^led* ! ■ ^ve sneg. Milo so 5» 8 * Pr(>ti nebu in tarnali h j glas. Toda bela apoj- ld t Prešla v taki meri, da me«6 (^anes v višini startnih nekaterih prog za tri dosegliv v dobrih 10 minutah vožnje iz Chamonixa. Malo dlje, pa precej v drugo smer je proga za ženski smuk na pobočju Lognan. Dolga je 2500 m z višinsko razliko 700 m. Vse ostale proge bodo v primernih snežnih razmerah na pobočju Mont, kar omogoča postavitev skupnega cilja. Če se zadovoljimo s tehničnimi Lov za posteljami Morda je čudno slišati, vendar je res: Chamonix ima spričo takega tekmovanja kot je svetovno prvenstvo kaj skromne kapacitete za tujce. Samo mesto razpolaga s 3000 posteljami, ki bodo omogočile solidno nastanitev tekmovalcev, novinarjev in vsega velikanskega organizacijskega štaba ter samo majhnega dela gledalcev. Ti bodo morali poiskati streho nad glavo po vsej dolini ali pa se bodo odločili za prenočevanje v bolj oddaljenih krajih in bodo vsak dan opravili še lepo vrsto kilometrov do tekmovalnih prostorov. Pritličje in klet bivšega hotela Majestic bo spremenjeno v organizacijski iin tiskovni center. 40 pisalnih strojev za novinarje (obljubljajo vse vrste črk in pisav), 15 telefonskih kabin, 5 teleprinterjev itd. bo posredovalo svetu resnico ali pa tudi laž o Chn-nonixn. Razen tekmovalnih prog ne smemo prezreti tudi prostorov, kjer se bo razvijal ves prvenstveni ceremonial. Zimski stadion, olimpijski, bo nudil prostor za slovesen začetek in konec ter za vse proglasitve zmagovalcev, ki jih ne bodo opravili vsak dan, ampak vsega le trikrat. V primeru slabega vremena pa se bo vse skupaj preselilo na pokrito drsališče. Ko bodo spustili zastave na stadionu pod veliko skakalnico v Zakopanih, bodo organizatorji začeli šteti denar. Pravijo, da ga bodo pobrali od približno 180.000 gledalcev. Če bodo ta plan izpolnili, bo s Iveri iz Chamonixa ■ Nič manj kot 4000 dreves so izruvali na pobočjih okoli Chamonixa, da bi dobro pripravili proge. Mimo tega so opravili približno 85.000 m3 zemeljškili del. ■ Vsa merjenja časov bo opravila znana švicarska firma Longines (mimogrede — pravtako kot v Zakopanih). Merili bodo na statinko sekunde. ■ Ce bi se primerila kaka hujša nezgoda, kjer ne bi zadostovala bolnišnica v Cha-monixu, bo pripravljen helikopter, da prepelje ponesrečenca v Sallanches, Lyon ali Ženevo ■ IBM 632/7 to je »priimek in ime« elektronskih možgan, ki bodo opravili vsa računanja namesto oinijenili glav organizatorjev. To je sličen avtomat kot so ga uporabljali na olimpijskih igrali v Squaw Valleyu. ■ Posebnost tega svetovnega prvenstva bo tudi v tem, da bodo tekmovalci za slalom morali voziti najprej kvalifikacije. Prvo tako vožnjo bodo morali opraviti vsi, 15 najboljših se jih uvrsti v finale. V drugi kvalifikacijski vožnji nastopijo vsi preostali in 15 najboljših se jih zopet uvrsti za finale. ■ Najbrž ste že slišali, da bo svetovno prvenstvo skoraj v celoti posredovala tudi Ev-rovizija. Jugoslovani ne bomo stali ob strani, lahko vam celo predstavimo oba reporterja, ki ju bomo slišali iz Chamonixa: Mladen'Delič iz Zagreba in Beno Hvala iz Ljubljane. ■ Kdo bo vodja tekmovanja? Nihče drug kot bivši svetovni prvak James Cout-tet, danes trgovec v Chamo-nixu. ■ Poceni vse tekmovanje ne bo. Računajo, da bodo celotni izdatki približno 1,500.6(K) novih frankov, kar bi bilo nekako 223 milijonov dinarjev. Del stroškov bodo pokrili z vstopnino (10 NF na prireditev za navadno vstopnico, 20 NF za tribuno, permanentne vstopnice po 50 in 100 NF) ostalo pa bo prispevala država, mesto Chamonix in pa Evrovizija za prenose po televiziji. štetjem kar precej dela. Sicer pa so pripravili za tako številne obiskovalce najpomembnejšega poljskega turističnega središča poleti in pozimi veliko prostora V samem kraju, ki sicer šteje 25.000 prebivalcev. bodo o hotelih in penzionih prenočevali 12.000 ljudi, nadalnjih 4.500 o bližnjih krajih, preostale pa nekoliko dlje, prav do Krakoma. Poljaki ničesar ne prepuščajo slučaju. Vse organizacijske podrobnosti so pretehtali in stokratnim pregledom ni ušla nobena malenkost. Tu so značke, plakate, posebne znamke, posebne fanfare, bilteni, prospekti, sporedi. , . Mnogo glavobola pa je in še, povzroča organizatorjem sneg. Do konca decembra so bili takorekoč »na suhem*, potem so jih dovolj obilne padavine uspavale, vse do nedavnega vdora toplega zraka, ki je prinesel pravo pomlad nad Tatro in preplašil organizatorje, da je le kaj. Stanje je skorajda kritično, vendar niso še vrgli puške v koruzo. Proge za teke so pripravljene. Za zdaj v neposredni okolici Zakopan, po potrebi pa bodo bežali više o hribe, da ostanejo na snegu. Stadion pod veliko skakalnico čaka na obiskovalce. 'Pa stadion bo pač središče, vsega, saj bo pomenil n normalnih pogojih starte in cilje za vse teke, pa še za svečanosti z izjemo proglasitev zmagovalcev, ki bodo vsak večer bolj v sredi m-**a, na stadionu Orkan. Srednia in Duza Krokievv Od gradenj sta bili seveda skakalnici o središču pozornosti. Spočetka samo velika, ki so jo pripravljali 2 leti in je pred letom dni več kot uspešno prestala mednarodni krst ,s pohvalami, ki so izzvenele celo »najboljša skakalnica na svetu* Pri 200 skokih so tedaj zabeležili le 7 padcev ter rekord točno 100 m (Samov — SZ). 100 m je dolg tudi nalet, kritična točka je pri 90 metrih. Zgradili so 22 m visok sodniški stolp, kjer bodo razen strogih arbitrov našli mesto tudi ostali funkcionarji ter del radijskih in TV reporterjev. 270 m je dolgo dvigalo za privoz tekmovalcev in 7 startnih mest ima ta odlična skakalnica. Zanimivo zgodovino pa ima preureditev srednje skakalnice, ki leži v bližini še dveh manjših. Prvotno je bila namenjena le skokom za kombinacijo, toda zadnji kongres Mednarodne smučarske zveze je na veliko presenečenje Poljakov določil, da bodo specialni skoki za svetovno prvenstvo kar dvakrat — na več- ji in manjši skakalnici. Na hitro so se lotili preureditve Srednie Krokiem, ki ima kritično točko pri 65 m, rekord pa pred obnovo pri 70 m. Snežinke iz Zakopanov ■ Yas zanima kaj bodo nudili tekmovalcem za 8 dolarjev dnevno razen udobnega prenočišča? Za kosilo predjed, juho, garnirano meso, kolač, kavo ali čaj ali sadje in mineralno vodo, za večerjo slično, za zajtrk pa kavo ali čaj, kruh, maslo, 2 jajci, klobasico ali slanino ali šir, kolač. ■ Svetovni prvak na prvem uradnem prvenstvu v Zakopanih leta 1939 je postal v teku na 18 km znani finski smučar Kurikkala, ki je kasneje doživel čast, da so po njem imenovali tradicionalno tekmovanje srednjeevropskih smučarjev — tekačev. ® Ime Zakopanov ni dokončno raziskano. Dve varianti sla na izbiro: 1. po legendi naj bi šlo za »zako-no« žito, ki je dobro obrodilo prvotnim naseljencem in 2. da gre za kraj, ki leži »za kopami«. ■ Med prvenstvom bo v Zakopanih finale televizijske <(uiz oddaje »Zgaduj Zgadu-la« s temami iz smučarskega športa, pa tudi razstava umetniških del z zimskošportno tematiko. Obiskovalci si bodo lahko ogledali tudi razstavo športnih potrebščin in športnih knjig. ■ Med državami, ki imajo mednarodne sodnike za smučarske skoke so izžrebali, na kateri tekmi bo sodil predstavnik kake države. Jugoslovan bo sodil skoke za kombinacijo skupaj z Norvežanom, Avstrijcem, Poljakom in sodnikom iz ZDA. Na veliki skakalnici bod-6 ocenjevali sodniki Švedske, 'Sovjetske zveze, Zahodne Nemčije, Francije in GSSR, na najmanjši pa Finske, Vzhodne Nemčije, Švice, Italije in Kanade. ■ Lahko tudi povemo kdaj bodo lahko ti ali oni tekmovalci trenirali. Naš Božo Jemc se bo smel skupaj z ostalimi n. pr, poganjati po zaletišču manjše skakalnice od 12. do 17,fe-bruarja od M do 15 ure, na veliki pa od 19. do 24. februarja. B Slovesen zaključek prvenstva se bo pričel približno 10 minut po zadnjem skoku na veliki skakalnici v. nedeljo 25. fl. Vendar je sčasoma atletika le postala del njegovega vsakdanjega življenja, še vedno pa se ni odločil in posvetil ali opredelil za gotovo disciplino. Skratka, hotel je postati vsestranski atlet in je bil navdušen predvsem za deseteroboj. Videti je bilo, da še ni načel samega sebe. To pa je tudi povsem razumljivo, saj so bili njegovi rezultati v posameznih disciplinah še pod povprečjem. Poleg tega pa razen na treningih še vedno ni nastopil in meril svojih sposobnosti na nobeni tekmi ali atletskem mitingu. Kljub temu se je odločil, da se bo odslej ukvarjal le z atletiko in je tako sedaj tudi povsem opustil rokomet. Postal je član atletskega kluba »Saar 05«. Bil je vedno bolj vstrajen, vendar se v prvo mladinsko moštvo še nikakor ni mogel uvrstiti. Končno pa se mu je le nasmehnila sreča. Njegov trud je bil poplačan s prvim skromnim uspehom in priznanjem. Bil je le zapažen in tudi to je že veliko. Ta prvi ognjeni krst, kot pravimo, mu je za vedno ostal v spominu ter o njemu Hary pravi nekako takole: Vestno in redno ter z velikim veseljem sem posečal svoje treninge. Le tu sem bil v naših medsebojnih tekmah, v začetku le slučajno dodeljen in uvrščen v kakšno moštvo, ker je pač tu slučajno manjkal kak atlet. Tako -sem metal kroglo, skakal v višino in daljino in podobno, skratka v disciplinan, ki zajemajo deseteroboj. Nasprotno pa sem bil redkoma vključen med tekače in v štafeto, ker je pač le teh bilo mnogo več in to z kar solidnimi rezultati. Tako sem se le izredno trudil in čakal kake ugodne priložnosti za uvrstitev v moštvo tudi med tekače. Kdor je vstrajen in čaka, tudi dočaka — pravi pregovor. Tako se je tudi meni nasmehnila sreča. Na nekem internem klubskem atletskem mitingu so potrebovali v enem izmed moštev tekača za 110 m z ovirami. Trener je menil, da bi lahko to bil jaz. Seveda niti trenutek nisem/okleval ter pristal na sodelovanje. V tem prvem teku mojega atletskega življenja, seveda nisem dosegel kaj izrednega. Bil je le povprečen komaj omembe vreden rezultat. Kljub temu pa sem se ob njem zamislil in vlil mi je izrednih moči in volje za moje nadaljnje delo. Vse bolj sem se navduševal za tek. Svoj prvi uspeh pa sem dosegel prav v deseteroboju. Postal sem mladinski prvak Saarske pokrajine ter zbral 5376 točk. Postavil pa sem tudi nekaj rekordov v posameznih disciplinah, ki so veljali v takrat še samostojni Saarski pokrajini tudi za najboljše rezultate v konkurenci članov. Tako sem postal mladinski prvak v skoku v daljino, v teku na 200 m ter bil član zmagovite štafete 4 X 400 m. Istočasno pa sem prodrl s svojimi najboljšimi rezultati tudi v članskem merilu in to v desetoro-boju, 110 in 200 m ter v štafeti 4 X 400 m. Skratka leto 1956 je bilo zame odločilno z ohrabrajočim začetkom tudi v članski konkurenci. Da bi bila Saarska pokrajina ravno v tem času priključena k Nemčiji, bi kot član reprezentance Saarske pokrajine potoval oziroma sodeloval v štafeti 4 X 400 m tudi na olimpijskih igrah v Melbournu. Toda žal ni bilo s tem nič. Kako rad bi bil potoval v daljno Avstrijo ter se spotoma še kje ustavil in sodeloval na kakšnem mitingu, kjer bi morda lahko požel še kakšno priznanje. Mnogo sem si prizadeval ter se trudil, da bi se uveljavil pred vsem v teku na 100 m, ki mi je bil vedno bolj pri srcu. Dopovedoval sem si celo, da mi ta disciplina najbolj leži in da moram uspeti. Žal pa so bili moji rezultati vse prej kot razveseljivi in ohrabrujoči. Že več kot eno leto sem se trudil, vendar ni in ni mi šlo izpod rok. Najboljši rezultati so bili le 11,3. Bilo pa je mnogo tekačev, ki so tekli najmanj It,0 sekund. Torej ka j slaba prognoza za mojo afirmacijo v teku na 100 m. Kljub temu pa sem še prav v tem letu uspel. Sodeloval sem na nekem mitingu v Burbachu — predmestju Saarbriickeiia. Napovedi in izgiedi so bili dokaj slabi. Teči sem moral s takrat že znanim tekačem Burgerjem. Vendar pa sem nekje v sebi le čutil trohico upanja in nekak instinkt, da lahko in moram uspeti. Morda je , prav ta želja po čim boljšem uspehu, če že ne zmagi naredila svoje. Poleg tega pa sem videl ta tek, kot svojo zadnjo priložnost, da še prav v letu 1956, preiskusim svoje moči ter si dokažem, kaj pač največ zmorem. Tako sem se izredno zbral in skušal doseči kar največ, pa čeprav po mojih dosedanjih rezultatih, ob Burgerju takorekoč nisem imel kaj iskati. In glej, uspel sem. V cilj sva pritekla hkrati, vendar je zmagal za malenkost Burger. Obema je bil izmerjen čas 10,8! Bil sem nadvse navdušen in spočetka kar verjeti nisem mogel, da je to sploh mogoče. Burger, ki je zmagal le za las, mi je ob najinem povratku na start dopovedoval, da se pač ni mnogo trudil in da je to pač zgolj slučaj. Skratka bilo mu je dokaj neprijetno, da sem mu jo tako zagodel. Naj je bilo kakorkoli že, ta moj podvig'in uspeh je bil zame izrednega pomena. Bil sem zadet prav v živo ter si dopovedoval, da sem končno našel samega sebe in tako potrdil moji želji in trditvam, da sem rojen za tekača-sprinterja na 100 m. Začel sem premišljevati, češ, fant, kaj pa si do sedaj sploh storil, da br izpolnil svojo največjo željo? Končno me nič ne briga ali je Burger tekel hitro ali počasi. Važno je, da sem tekel 10,SJ To kaže, da zmorem še tudi mnogo več. Do sedaj pa še prav nič nisem storil v ta namen, pa čeprav sem bil dokaj marljiv! Torej, če bom delal v bodoče res intenzivno, se bom lahko razvil v odličnega sprinterja. V tem trenutku sem prvič jasno videl svojo pot, po kateri moram kot atlet hoditi. Zadal sem si nalogo priboriti si mesto v nemški reprezentančni štafeti 4X100 m! V najbolj neposrednega zvezi z evropskim pr- V Četrtek zvečer smo imeli priložnot izvedeti iz vira novice in pa tudi vso problematiko nasploh venstvom v atletiki. V Ljubljani sta bila predsednik Atletske zveze Jugoslavije Vlado Ivkovig in sekretar Pera Vukovič. Ob prisotnosti predsednika AZS Adolfa Ariglerja in sekretarja Zveze za telesno kulturo Slovenije Staneta Lavriča sta novinarjem pojasnila prav vse, kar jih je zanimalo z zvezi s PEA. Čeprav se bomo na tehtne ugotovitve še vračali, naj danes posredujemo vsaj del teh pomembnih informacij. V uvodni besedi je tov. Ivkovič nanizal pobude, da smo se borili za dodelitev PEA in vse koristi, ki jih bomo od tega Imeli. Razen pomembne afirmacije naše atletike, športa in države kot take, smemo računati s pozitivnim vplivom tako velikega tekmovanja za nadaljnji razvoj vsega športnega življenja, s tem, da bomo v zvezi s PEA dobili v Beogradu pomembne telesnovzgojne in druge objekte (Visoka šola za telesno vzgojo, športni center, oboje je na Košutnjaku, komipeletiranje stadiona JLA, velik hotel na trgu Dimitrija Tu c o vica itd.), na katere bi sicer čakali še vrsto let, da bodo številni inozemski gostje pustili v Jugoslaviji čedno vsotico deviz in tako naprej. Povsem točno je nadalje ugotovil, da sedaj, ko to prvenstvo že imamo pred durmi, ni več mesta načenjanja načelne razprave ali je prav, da smo sprejeli organizacijo, ampak da je potrebna združitev vseh sil za čim boljšo organizacijo. Isto velja tudi za priprave tekmovalcev. Ne smemo dopustiti, da naši vrhunski atleti,- ki so v nekaterih primerih talenti v svetovnem merilu, ne bodo dosegli tega kar bi lahko zato, ker nimajo pogojev za priprave. AZJ je kandidatom omogočila priprave v ugodnih pogojih, saj je skoraj v celoti sanirala njihove življenjske pogoje, sedaj pa je vrsta na kandidatih, da ne razočarajo in dajo tisto, kar smemo od njih pričakovati. V zvezi s tem so vsi prisotni ugotovili, da se naši atleti v večini''primerov niso prpravljald na sodoben način. To ni bila posledica neznanja strokovnega kadra, ampak v, večji meri indolentnost samih kandidatov, ki zlasti izven sezone niso jemali priprav resno. Prav značilno je, da so se mnogi od naših vrhunskih atletov šele v zadnjih letih ali celo v zadnjem letu prvič v svoji športni karieri PRIPRAVE ORODNIH TELOVADCEV Včeraj je bi! v Ljubljani v šliulijski telovadnici zaključen republiški tečaj za tekmovalce zveznega in I. razreda v orodni telovadbi. Tečaja se je udeležili) to tekmovalk in 25 tekmovalcev iz vse Slovenije. Vodja tečaja je bil Senica Jože, pomagali pa so mu še Tomažič, Oblak, Bizjak in Stražišar ter Zadnikova in Poselil. Namen tečaja je bil, da bi se tekmovalci in tekmovalke seznanile z obveznim programom z.a državno prvenstvo in da bi sestavili svoje poljubne vaje, s katerimi bodo nastopili na državnem prvenstvu. Naslednji teden bodo na vreti podobni tečaji v okrajnem merilu in jih bodo organizirali okraji za svoja področja. Koblar že drugič prvak V soboto in nedeljo je bilo v Wi-pittemi v Italiji evropsko prvenstvo v kegljanju na ledu. Razen Italijanov, Avstrijcev, Nemcev in Švicarjev so se udeležili prvenstva tudi jugoslovanski kegljači na ledu, ki sta jih zastopali po dve ekipi z Jesenic in dve z Bleda. Jeseničan Karel Koblar, ki je bil že pred lansko sezono evropski prvak, si je s 35 točkami tudi MLADINSKO PRVENSTVO V HOKEJU NA LEDU V okviru mladinskega prvenstva v hokeju na ledu sta se pomerili pod Mežakljo v torek večer mladinski moštvi Jesenic in Celja. V zelo prijetni in po svoje tehnično lepi tekmi so premagali Jeseničani Celjane s 8:3 (4:1, 1:2, 3;Q). Strelci so bili J. Mlakar 2, Be-ravs 2, Petač 2, Hribar 1 in Jug 1 1 za Celje. Tekmo sta sodila pred nekaj sto gledalcev Medja in Dolinar (Jesenice). Čeprav je bila mladinska tekma, je bila vseskozi zanimiva. Mladi Jeseničani so pokazali dobro šolo trenerja Wolkovskega, ki posveča posebno pozornost vzgoji novega kadra. Drsali so Miro Ijani, med katerimi je bilo nekaj starejših mladincev so igrali sicer požrtvovalno, vendar se je opazilo, da jim manjka drsanje in redni trening: S to tekmo so Jeseničani dokazali, da dobro skrbijo za dotok novega hokejskega kadra in zavoljo njega ne bodo v in pokazali dovolj znanja, saj .so zadregi. S tem so se Jeseničani uvr- Jesenice ter Čretnik 2 in Kolenik izvedli nekaj pr^T lepih akcij. C®-, stili y. finale za državno prvenstvo, in Švica, letos priboril prvo mesto v disciplini zbližanja in zbijanja. Drugi z 32 točkami je bil Avstrijec Tier-sting in tretji z 29 točkami zopet Jeseničan Božič. Tudi 13. in 19. mesto so zasedli Jugoslovani. V skupnem je tekmovalo posamezno 20 članov. V metu na daljavo je tekmovalo 12 tekmovalcev. Prvi je bil Hdrl (Avstrija), drugi Schablar (Avstr.), tretji Seiler (Nemčija), četrti pa Potočnik (Bled), medtem ko se je Jeseničan Klinar uvrstil na deseto mesto. Ekipno je tekmovalo 21 ekip, zmagala pa je avstrijska ekipa iz Weizklamma s 36 točkami ter prekinila s tem dolgoletno dominiranje Nemcev. Drugo in tretje mesto sta osvojili moštvi iz Zwissla, Jugoslovani pa so dosegli 10., 12., 13. in 15. mesto. Deseto mesto je doseglo moštvo Dri-nivea z Jesenic, dvanajsta ekipa Talarja z Jesenic, trinasto ekipa Božiča z Jesenic in petnajsto ekipa Kokalja z Bleda. V skupnem plasmaju so se naši kegljači na ledu uvrstili med evropsko elito kegljačev na ledu, za Nemci in Avstrijci. Vrstni red skupnega plasmaja je naslednji: Zap. Nemčija, Avstrija, Jugoslavija, Italija srečali z intenzivnim treningom, ki pa je večinoma, še vedno po kvantiteti ih kvaliteti zaostajal za svetovnim povprečjem. V zvezi s pripravami je bilo še posebej govora o slovenskih kandidatih, ki tudi v tej odločilni fazi, 8 mesecev pred prvenstvom, še he kažejo dovolj razumevanja za maksimalne priprave, čepra-V jim, je družba take priprave omogočila«' Kot kritičen primer je bila omenjena zlasti Stamejčičev a, nezadovoljivo pa j® delno treniranje nekaterih naših atletov iz Celja in Rojka iz Ljubljane. Trditi smemo, da je tiskovna konferenca odprla vrsto zanimivih vprašanj, ki niso v zvezi le z atletiko, ampak sodijo med značilne probleme našega športa nasploh in da so taki stiki z vodilnimi funkcionarji več kot zaželjenji ih koristni, saj so možnosti za izmenjavo mnenj im pa za korekture določenih stališč, ki nastopajo često kot posledica preslabe obveščenosti športne javnosti. OBISK PRI TELESNOVZGOJNIH ORGANIZACIJAH Mariborski veslači pred ponovnim vzponom? Pred dobrima dvema letoma so predstavljali veslači mariborskega Branika enega najboljših veslaških kolektivov v državi. Takrat so proslavljali desetletnico obstoja in tudi višek svojih uspehov. Ni minilo državno ali republiško prvenstvo na katerem mladinci Branika ne bi dosegli najvidnejših uspehov. Naslov ekipnega mladinskega državnega prvaka je bil takorekoč rezerviran za mlade veslače iz Maribora. le dve leti pa se veslači iz štajerske metropole ne morejo pohvaliti. Tako so ugotovili tudi na nedavnem občnem zboru — X1T po vrsti. Iz poročila je bila razvidno. da uspehov ne ovirajo pomanjkljiv plovni park, še manj pa udeležba na tekmovanjih, saj so o lanski sezoni veslači Branika nastopili na oseh pomembnejših tekmah. Tudi izgovor, da je veslaški klub oddaljen od središča Maribora 6 km ni na mestu, saj je bil klub praotako daleč tudi pred leti. ko je bilo uspehov dovolj. Razprava na skupščini je pokazala, da bo za boljše uspehe treba poživiti klubsko življenje in bodo v ta namen organizirali tudi o zimskem času, vsaj vsakih štirinajst dni, razne sestanke, čajanke, predavanja, filme in podobno. Tudi klubski zavesti bo treba posvetiti mnogo več pozornosti, da se ne bo ponovilo podobno kot lani na državnem prvenstvu. Prav zaradi premajhnega sodelovanja članov ta pomembna prireditev ni uspela tako kot bi morala. Namesto, da J>i bilo državno prvenstvo klubski praznik, na katerega bi bili ponosni vsi člani, so morali organizatorji požreti marsikatero pikro. Ob sodelovanju vseh članov, in ne samo nekaterih, bi pomembno prireditev lahko bolje izkoristili-tudi za priliv novih članov. Tudi ugotovitev, da so bili uspehi, ki so jih dosegli prejšnja leta, doseženi na preveč lahek način, je bila na mestu. V vseh ostalih klubih so delali s pospešenim tempom, pri Braniku pa so se uspavali na laoorikah. Toda sklepi, ki so jih sprejeli na skupščini, vlivajo zopet novega upanja, do bo veslanje v Mariboru krenilo po poti nekdanjih uspehov. Ob sodelovanju vsega članstva bodo pristopili h gradnji začetih del na novih tribunah-življenje o klubih pa se bo odvi' jalo o prijetnem tovariškein vzdušju. Pomlajeni odbor, v katerem je med drugim tudi Jože Lovec, ki se je vrnil od vojakov-bo pravgotovo uspel o novih nalogah. Pri zimski telovadbi se zdaj že zbirajo najmarljivejši veslači in okrog njih bo treba zbrati še nekaj novih. Z resnim delom na Dravi bodo mariborski veslači letos lahko zopet med najboljši' mi o državi. Ves Maribor bo lahko ponosen na veslače Branika in prepričani smo, da bodo P slovenski mladinski reprezentanc1 za troboj Trst—Koroška—Sloveni' ja, v kateri je bilo pred leti največ veslačev Branika, tudi leto* mladinci iz Maribora najšieoline je zastopani. NAIMTREJSI M KOLESU © Švicar Alfred Riiegg je postavil prvi sve-® tovni rekord v letu 1962 — Od telovadca @ do kolesarja — Začetek je bil zvezan s šte-® vilnimi padci Švica je dala kolesarskemu športu že nekaj velikih imen. '< je bil dosežen v času ivladavine KK« ko sta Kiibler in ";pb!et osvajala jrrva mesita na vseh velikih dirkah Evrope od Wa do Tem ra. Švica pa je letos dobila novo ime v evropskem kolesarskem športu. To je novi svetovni rekorder v dirkališču! vožnji Alfred Riiegg, ki je 2. januarja letos dosegel kar 5 novih Svetovnih rekordov. lakrai ko sta Kiibler in K oblet zmagovala na evropskih cestah še nihče ni poznal Riiegga. Za kolesarski, šport se je Fredv vnel z.elo pozno. Ril je navdušen telovadec in večkrat nastopil tudi na večjih tekmovanjih. Nekateri pripisujejo prav temu dej-slvu, da je bil vsestransko telesno dobro pripravljen, njegove poznejše uspehe v kolesarstvu. 17-letni Fredy je leta 1951 začel s svojim prijateljem Heinz Cjrafo sestavljati dirkalno kolo. V starinarnici sta kupila razne dele in sestavila kolo na katerem je Alfred tudi debatiral kot tekmovalec. Jeseni prihodnjega leta sta se s prijateljem vpisala v kolesarski klub in nastopila tudi na prvi tekmi. Toda njegov dehut je končal kaj žalostno. Z nekaj padci med vožnjo je pri-SiPel med zadnjimi na cilj. Kljub temu prvemu neuspehu Riiegg "i popustil. Ostal je sicer zvest še vedno telovadcem, toda kolo je privlačevalo z nepopisno navdušenostjo. Njegov poklic — izučil se je namreč kot pohištveni mizar nm ni dovoljeval, da bi izgubljal dneve za trening in dirke. Re kadar je vzel dopust ga je preživel večjidel na kolesu. Pot navzgor je šla počasi. Leta 1953 je sicer že dosegel A kategorijo amaterskih dirkačev, toda pomembnejših uspehov še ni dosegel. Kadar se Fredy spominja svojih prvih začetkov se najraje Spominja tistega dne, ko je prvikrat s šopkom rož zapeljal častni krog. To je bilo lela 19% v Mellingenu, ko je kot drugi Prispel na cilj in na zmagovalnem odru prejel tudi velik šopek cvelic. Bil je ravno materinski dan in njegova mati je bila med gledalci. Fredy ne bo nikoli pozabil kako ponosno je izročil po dirki velik šopek rož svoji materi. Leta 193R je osvojil amatersko prvenstvo Švice in naslednje leto prestopil med profesionalce. Takrat je prišla do izraza njegova močna volja in resnost pri treningu. Šele takrat se je lahko z vse vnemo posvetil treningu. Leto 1960 mu Je prineslo zmage na Tour de Suise. Lani pa je na Tour de France končal na 12. mestu, kot na jbolje plasirani Švicar. Kljub tem uspehom Fredy ni jiil zadovoljer s svojimi uvrstitvami. Vede je, da kot cestni kolesar ne more doseči večjih uspehov in zato se je z vso vneme vrgel na trening za dirkališč-p . .. . ne vožnje. II,f i , .rlPra, iaLse ie ija naskok svetovnega rekorda v dvoranah. Drin Jcto doseči takoj na začetku novega leta zato ♦še je moral iv u Ja x ,z, v®0, ' nemo prav v decembru. V zadnjih štirih na , i Preteklega Jeta je prevozil 30.000 kilometrov, po 100 km jJ|( v ®ejdlj.ln nirazu. Poleg tega pa je dnevno še »požiral« , Njegove trde priprave so rodite sadove. V rekordnem L "-.»usu v enourni vožnji je dosegel pet svetovnih rekordov. •iiics je njegovo ime napisano med rekorderji na 10km (12:34.9) tV"’ (25:2L5), 30 km (38:18.5), 40 km (51:13.9) in v oni uri (46.819 i. .. l°,fIa Riiegg ni absolutni svetovni rekorder. Njegovi rc-r<|i veljajo samo za dvorane, medtem ko absolutni rekord jr .pada Francozu Rivieru, ki ga je dosegel leta 1958 na stadionu gorelli v Milanu. Riviere-je bil hitrejši na 1 uro s 47.347 pre-c/ciunii kilometri. Ko so Fredyja po njegovem rekordnem po-if-" vprašali ali bo po i skušal osvojiti tudi Rivier jev rekord je am-n skomignil z rameni in -dejal: »Poleti nimam časa. da bi 'b na ta rekord, ker se moram primrnvljati na cestne dirke.« ^ Vendar strokovnjaki niso tega mišljenja. Vsi se strinjajo, liivJe* Vp,fe? dirkališčni vozač z nadpovprečnimi- zmog- V I,',' n-'' Kvub 27 še ni dosegel viška in morda bo nekoč minutah prevozil celo 48 kilometrov. O naših nasprotnikih na svetovnem prvenstvu Urugvaj-SZ-Kolumbija in JUGOSLAVIJA TAJCO TEŽKO PRIČAKOVANO ŽREBANJE, KJER SO DOLOČILI SKUPINE ZA TEKMOVANJE NA SVETOVVNEM NOGOMETNEM PRVENSTVU V ČILU, JE ZA NAMI. SEVEDA NAS NAJBOLJ ZANIMA, KAKŠNO USODO BODO DOŽIVELI JUGOSLOVANSKI REPREZENTANTI, KI SO PRIŠLI V TEŽJO SKUPINO, KOT SO SE NADEJALI. Sovjetska zveza V kvalifikacijah za svetovno prvenstvo so nogometaši Sovjetske zveze premagali Turčijo z 1:0 in 2:1, Norveško pa 5:2 in 3:0. Zatem so nogometa.i SZ odpotovali v južno Ameriko. Znano je, da so tam dosegli odlične rezultate. Po vrnitvi so imeli 14 dni počitka, nakar so pričeli s trdim delom, ki ima namen predvsem utrditi vzdržljivost nogometašev. Prvenstvo SZ se bo pričelo šele maja, vendar 30 izbrancev ki bodo nastopali na svetovnem prvenstvu, v tem tekmovanju ne bo sodelovalo. Poleg vsega, bodo imeli sovjetski reprezentanti 12 kontrolnih tekem. Med temi so najpomembnejša srečanja z Madžarsko v Budimpešti, z Vzhodno Nemčijo v Moskvi in nato še z Urugvajem v Moskvi. Sovjetski reprezentanti bodo odšli v Čile v sredini maja. Zadnje dni pa so se razširile vesti, da bodo odšli sovjetski nogometaši še nekoliko prej, ker se morajo prilagoditi težkemu podnebju v Arioi. Mimogrede povedano, sovjetska reprezentanca je sodelovala doslej na enem samem svetovnem prvenstvu (1958 na Švedskem), kjer so jo izločili iz nadaljnjega tekmo vam ja brazilski nogometaši. Urugvaj V kvalifikacijah za svetovno prvenstvo so Urugvajci dosegli v srečanju z Bolivijo tesne rezultate 2:1 in 1:1. Urugvaj je bil že dvakrat svetovni prvak. Najprej leta 1930 in zatem leta 1950. 1954. leta je Urugvaj sodeloval v polfinalu, kjer so ga premagali Madžari s 4:2. Urugvaj se mrzlično pripravlja na svetovno prvenstvo v Čilu. Zanimivo je, da so Urugvajci triumfirali prav takrat ko so nastopali na svetovnih prvenstvih, ki so bila v Južni Ameriki. Trener reprezentance je Huan Karl os Koraco. Njegov načrt je takle: Poraz v srečanju s SZ nas je težko prizadel, obenem pa j« zelo dobrodošel, ker je pokazal, da naša reprezentanca ni najboljša Tako bodo naše priprave mnogo bolj skrbne, kot bi bile sicer. Trener Urugvaja tudi pravi, da so najmočnejši kandidati za osvajanje naslova svetovnega prvaka Brazilci, zš njimi pa še reprezentance Anglije, Sovjetske zveze, Španije in Italije. Pred tekmovanjem v Čilu bodo Urugvajci odpotovali v Evropo, kjer se bodo srečali z vrsto močnih evropskih reprezentanc. Nastopili bodo proti SZ, Avstriji, CSSR, Madžarski in Škotski. Turneja bo končana 2. maja, ko se bodo vrnili v Južno Ameriko. Kolumbija Nastop Kolumbije v finalnem delu svetovnega prvenstva je odjeknil v nogometnem svetu zares senzacionalno, saj doslej kolumbijski nogometaši niso imeli kakšnega posebnega uspeha v srečanjih z reprezentancami Južne Amerike. V kvalifikacijskem tekmovanju pa je Kolumbija premagala Peru z 1:0 v povratnem srečanju pa je igrala 1:1. Ko je Kolumbija uspela v Bogoti premagati Peru z 1:0 in ko je prišla v Ko- lumbijo vest o neodločenem rezultatu iz Lime, je zavladalo v vsej Kolumbiji pravcato veselje. Največjo zaslugo za uspeh Kolumbije ima najbolj znani nogometaš te države Pedernera. Glavna odlika tega moštva je izredna požrtvovalnost im odlična kolektivna igra. Kolumbijski nogometaši trdno upajo, da njihov uspeh v srečanju s Perujem ni biil samo naključje, marveč, da bodo tudi na svetovnem prvenstvu lahko mar- sikomu zagodli kako neprijetno presenečenje. To so torej nasprotniki Jugoslavije n* svetovnem prvenstvu v Čilu. Skupina je izredno težka. Prav vsi trije nasprotniki so tako nevarni, da niti v enem srečar nju ne moremo zanesljivo računati na zmago. Ce bi nasprotnike razvrstili po moči, bi se najbrž odločili za tale vrstmi red: 1. Urugvaj, 2. Sovjetska zveza, 8. Kolumbija. Za vstop v zaključni del tekmovanja svetovnega prvenstva je treba v skupini osvojiti najmanj drugo mesto. Seveda pa ta naloga ne bo lahka, vendar nam ne preostane drugega, kot da našim reprezentantom na svetovnem prvenstvu zaželimo čimveč sreče. Vrafar reprezentance SZ Jašin je v Južni Ameriki navdušil vse gledalce Bob in skeleton illilllil« Bob in skeleton sta dve disciplini v olimpijskem programu zimskih iger o katerih so bile pred leti do polemike. Prišlo je tako daleč, da so na zadnjih igrah tekmovanja v bobu ce izločili Iz programa. Kljub temu pa so še vedno prirejali svetovna prvenstva tej zimski panogi. Na prihodnjih igrah v Innsbrucku so tekmovanje v bouu _ movno vključili v program. Nočne on dnevne tekme V zadnjem času se na straneh športnik mo ""eh če? .nekaj let posebna ----—-------------------------------- prvenstva nočnih in posebna dnev- časopisov vedno pogosteje pojavljajo polemi- Sno^m^ čez nlkafie^Tudlno? " ni evropski pokal in dnevni. Na ta ke o tem, naj se ločijo tekmovanja v nočnem yPraš.a"ja nam novinarji in stro- -----—--------------------- _ _______ kovnjaki niso odgovorili. nogometu od tistih tekem, ki se igrajo čez dan. ^Rovorniki tega imajo tudi mno-»° tehtnih razlogov. Prva najbolj Prepričljiva je ugotovitev, da mno-igralci igrajo ob svitu žarome-.°v popolnoma drugače kot pri neviii svetlobi. Nekateri igralci so Pravi fenomeni za nočne tekme. , edtem ko jih vidimo kako se pri j S^yni svetlobi leno kretajo po s|’r-''eih, jiii pod svitom žarometov ■ »rajda ne spoznamo več. Kot pre-ejeni se gibljejo, izgube vso svojo n/11!0 *11 izvajajo prave mojstrovi-j,®’ Najbolj odločilno jpliva nočna vetleba na vratarje. Mnogokrat .eeamo vratarje, ki so ppnoči kot Njihove oči so le za’ dnevne pri dnevni svetlobi. Vzdušje ob noč-nih tekmah postane nekako cirkuško. Temno nebo se spremeni v veliko šotorsko platno. Bela žoga izgleda lažja in vse dogajanje na terenu postane bolj svečano. Vsi predmeti dobijo nove oblike, posebne barvne odtenke in celo glasba ob polčasu prinaša neko posebno vzdušje. In ko novinarji in nogometni strokovnjaki ugotavljajo razlike, med nočnim in dnevnim nogometom se istočasno sprašujejo ali ne bi bilo koristno, da razdelimo ta dva načina tekmovanja. Nočne tekme postanejo vedno bolj priljubljene, toda pogoji so povsem različni. Zato ne moremo tekme, Id so igrane ob svitu žarometov izenačevati z oni- (moško e n s k o' toJro 5 k o tek ^Juiove oci so le za onevne Kine in seveda zaradi tega jih r«- Va k1"* nočnih tekmah ne mo-1° postavljati v moštvo, ________________ DJ^0S01net pod žarometi postane mi podnevi. Toda ob tej pofeniiki H e stane popolnoma drugačen kot so mnogi načeli vprašanje: ali bo- / c amn MED POŠTO iirf iMrufj i' Ka.kšna je pravzaprav razlika med tekmo'va nje tekmovanje za pokal Kurikkala 30:05,8, Di Bona (I) 30:08,3... Na sivo odlično pripravljen?0 Zmago- za vse naše mladnce ogromnega 14 mestu Janez Pavčič z 31:06,1. Sr A-tts '.“ir k logo, ki TO je opravil odlično. Nje- stope na mnogill domaCih in tu}ih hvalil ga je tudi predstavnik FIS, terenih. bivši svetovni prvak v klasični kombinaciji Nemec Berauer, Izja-V štafetah spet boj med Italijani vil je, da so bile proge težke, toda in Francozi za to tekmovanje primerne. T-, -vi j -.t t » • Po tekmovanju se je sestala pod- P8?,!* komisija za smučarski tek pri SZJ gov finiš je bil tako silovit, da so vsi tisti, ki so mislili, da ga bo prehitel Francoz Mathieu spoznali, da je De Florian tekmovalec naj- igralcev iz Jesenic, Kranja. No- c-ev je bilo pričakovati, da se bodo tek članov 4 X10km. Štarterju se in sestavila reprezentanco za Zako- še, ker smo mislili da° je Cveto za- ni in Francozi. Čeprav so Italijani kSeva^Moida bo^do graški ^ sciplinah. Rezultati — moštveno: mladinke . /vaiicva i*iurua uu ».uu vurasai za- - Odred I, : Ilirija3:2, mladinci: treninga in žara- v.odili ves čas je šele zadnji tek- ka{ t'tlfe Reš toda vsem' lahko ' d'. Y0 a*nStne telf ne Vv-rz!j,.V°' ™0Vvalec za I ah,I0 De Florian, do- vemo ]e t da je bil danes v šta. sti trenutno izven forme. \ cera j pa končno zagotovil zmago Azzurom. feti drugi najuspešnejši Jugoslovan, e dokazal prav nasprotno in ce se Jugoslavija je bila na koncu prve v tekmovanfu za pokal Kurikka- bo zadnje dneve pred odhodom v predaje na sestem mestu, na koncu la fe doslet zmasa]a itaiiia kar de. ,,, __________________________ . Zakopane lotil resnih priprav, lah- druge na sedmem, na koncu tretje sctkrat I etos- slediin ItaliH ostale Krupej (O) 2:0, Kavčič : Rebolj ko pričakujemo še lepših uspehov, na šestem, dokler ni stopil na^smu- države v naslednjem vrstnem redu: Odred : Jesenice 5:4, pionirke: Odred : Jesenice 3:1, pionirji: Odred : Jesenice 5:0. Posamezno — mladinci: Rebolj (J) : Strojnik (O) 2:1, Kavčič (J) 1:2, mladinke: Zrimec (O) : Kaj- SicTr Pa moramo reči, da je bila čino naš zadnji tekmovalec Janez Francija Švica Jugoslavija Avstri-i (O) : Ko- najuspešnejša Jugoslovanka Mara Pavčič. Ta je vložil vse sile, da bi }a in Zahodna Nemčija. ‘ ’ neitarjeva, ki ie med članicami popravil zamujeno. Čeprav to bil RpznHafi _____________ elani kur De Fin- osvojila drugo mesto Toda, ker je na začetku kar eno minuto in 25 rian (1) 46:07! Mathieu (F) 46:55. De Pila prva bolgarka Stojeva tekmo- sekjind za Švicarjem, se je uspesno Dorigo (1) 46:56. Mermet (F) 47:11, valka izven konkurence, je naša boril in zadnjega švicarskega tek- F>i Bona (I) 47:17. Steiner (I) 47:18] ’ ' " 47:24,' sesiberger (II) 2:0, Škerlj (O) kalj (I!) 0:2, Zrimec : Kokalj ,2:1 pionirji: Krnc (O) : Kastelic (O) 2:1, Markun (Tr) : Buh (J) 2:0. pionirke: Juvane (O) : Peternel (J) ---- - ---------------------------- — uuna w otciucc m 2:0. Kralj (O) : Krajzelj (j) 2:1, -M.3™ letošnja zmagovalka med čla- movalca 200 m pred ciljem tudi Mager (I) 47:20 Manfreu (I) „ Juvane : Kralj 2:1. mchmi. Za ta kjp usipeh ji vsi iskre- ujel. Z zadnjimi močmi je skušal Rene (F) 47:41,’Schenatti (1) 47:47’, Dvojice — mladinci: Kavčie-Re- no čestitamo! Kaj pa mladinci? Zdi prehiteti Švicarja, toda zaman! 4j. Rebi (gv) 4s:56 15. Cveto Pavčič bolj : Strojnik-Krupej 2:1; mla- se nam, da je naš mlajši rod v do- Mnogi so opazili, da bi ga Janez 49:00.6, 16 Petrov’ (Bolg) 49T7 17. dinke: Zrimec-Škerl j : Kokalj-Kaj- ločenem smislu razočaral. Ne gre za lahko prehitel, toda Švicar ni hotel petre (Rom) 49:21.5, 25. Seljak in sesberger 2:1; pionirji: Markun- 1°. da smo od njih pričakovali ne iti s poti. Na cilju je bila razlika Kordež (oba Jug) 49:52. 28. Lackner Somrak : Kruc-Kastelic 0:2; pionirke: Juvnnc-Krnlj : Peternel- Krajzelj 2:0. DIRKA PO JUGOSLAVIJI Beograd, 27. jan, Letošnja koSesanska di lika »Po Jugoslaviji« od 29. junija do 10. avgusta se bo pričela v Skopju in končala v Ljubljani. Proga bo dolga 19(10 kilometrov in bo razdeljena v 13 etap. Na današnjem sestanku v Beogradu so tudi določili, da bo šla letošnja karavana kolesarjev po »Dirki po JugosBa-viji« iz Skopja, čez Leskovec, Niš, Sve-tozarevo, Beograd, Oeijek, Slavonski Brod, Banja Luko, Zagreb, Reko, Pulj, Novo Gorico in Kranjsko goro. Najdaljša etapa bo Beograd—Osijek (2i27 km), _ najkrajša pa Lesk ovac—Niš (49 km). Naj- jamah pwT Goii«>r PSkravitefj' teki višjj vzpon bo na vrši« (len m) S*™.;,, /n P.«l.~lni. r»k»l, ».It« jave Nizozemske, Belgije, ČSSR, Poljske, Italije in Maroka. Sodelovanje so odpovedale Luxemt>urg in Sovjetska zveza. Jesenice, 27. jan. Sankaški klub Jeserifrce je danes organilziral že ®«ste tradicionalne mednarodne 8ank«ške tekme. Tokrat so tekmo-yali na sankaški progi pri Savskih vse naše mladince ogromnega minimalna — 1,5 m v korist Švicar- (A) 50:16.5. 29. J Pavčič (Jug) 50:17, tem, kar smo videli na progi in če ja! Zanimivo je, da so dobro tekle 30. Hug (Z. NL) 50:21, 34. Lakota (J) pri tem upoštevamo priprave mla- tudi ostale jugoslovanske štafete. "51:145," 39. Hlebanja (J) 51:35 itd. dincev v letošnjem letu. potem je Če bi zbrali najboljše čase naših Mladinci — 10 km: Krol (P) 32:19, ta tekma zanje morda ie korak na- tekmovalcev, bi bila naša štafeta Seuola (I) 32:21, Gautier (I) 32:28] Peyrot (I) 32:56. Stella (I) 33:08, 7. plenum upravnega odbora rokometne zveze slovenjje Georgia (Rom) 53:36.9, 8. Maudrillon (F) 33:37.8, 10. Audereggen (Šv) 33:50.2, tl. Kobilica (J) 34:09.2, 12. Ranče (J) 34:22, 15. Krpač (J) 34:34.4 in tako dalje. Članice — 10 km: Stojeva (Bolg) 55:04, Rekar (J) 38:28, Czech (Z. N.) 38:49. Vasileva (B) 40:05, Barthel (Z Skrite rezerve v šolskih športnih društvih Jesenic je bil predsednik OLO Jesenice tovariš Franc Preven. Na Protgi, dolgi 1000 m s povprečnim padcem 9 % je tekmovalo 160 sankačev. od tega 35 gostov iz Avstrije- V posameznih kategorijah pa SKAKALNE TEKME V LOGATCU Ljubljana, 28.. jan. V Ljubljani - je bil danes plenum upravnega odbora Rokometne zveze Slovenije, na katerem so pregledali dosedanje delo in si zastavili nekatere nove naloge. Ugotovili so, da je problem trenerjev še vedno zelo pereč. Kaže pa, da klubi posvečajo premalo pozornosti vzgoji trenerjev. Pred nedavnim je bil v Ljubljani seminar za izpopolnjevanje trenerjev. Prav čudna je ugotovitev, da se tega seminarja ni udeležil noben trener iz ljubljanskega okraja, čeprav vemo, da tri moštva s tega področja nastopajo v II. zvezni ligi. Naj- sta v nekaterih ljubljanskih šolah pre- da pa tudi ne! Eno je gotovo, Kiubi le niso dovolj ddciednj pri izvajanju neka- N.) 40:10. 8. Ludwig (Avstr) 41:02.3, terih sklepov. . 10. Fon Salis (Šv) 41:50.8, 11. Birko Rokomet ima naj več; e možnosti, da se (J) 42':02.8. 12. Grilc (1) 44:58.3 itd. uveljavi v šolskih športnih društvih. Z. štafeta 4X10 km — člani: Italija raznimi tekmovanji, ki bi jih mo.-aii or- I (Steiner, Di Bona. De Dorigo. De Sf0ri‘“ .fVrUil'VB’ bl Florian 2:00:20.1, Francija I (Mer-zelo pospešili razvoj te športne pan »jg c. • a?. at j. •' if i- \ Razni primeri kažejo, da je za te.xmoVa- j-^,1 tiZ% • • ICli) nja med miadino veliko zanimanje in zato bi se tega prijema lahKo večkrat poisHuževaii. Posebno pohvalo zaslužita ljubljanska kluba Slovan in Svoboda, ki j? nastopilo 15 člamic, 7 mladink, ^ mladincev, 73 članov ter 11 sta Logafec, 28. jan. - TVD Partizan i ;v • ^ ~ Logatec je priredil društvene tekme a F' 1 .,:ianov- Enosed! ,so progo T smugarrSkih skokih na 20-metrski V d.yel1 ''^n.Tab- Pri dvo- skakalnici za pionirje, mladince in - ih, kjer je nastopilo 26 parov g]ane Kljub slabim snežnim raz-P Po progo prevozili samo enkrat, meram je tekmovanje lepo uspelo. jlede na visoko lego proge je bila Rezultati — pionirji: 1. Mlaker, le-ta tokrat res odlična. 2. Petkovšek, 3. Mihevc. Rezultati — članice enosedi: 1. Mladinci: 1. Marc, 2. Šemrov 3. Marija Pšenica (J) 3.55.7, 2. Milka Brus. Ka,pus (J) 4.05.7, 3. Metka Ropič Člani: 1. Mrak, 2. Souvan, 3. Ga-(Bohinj) 4.06.2 itd. Mladinke — brijel. JTafliing Lehner (Zirnz-A.) 3.41.3, Anica Ahačič (Begunje) 3.57.9, t Jožica Vesel (J) 3.6i2.0 itd. Mladinci — Vili Sepp (IMST-Avstrija) F 36.0, 2. Jože Zupan (Begunje) f-«3.0 itd. Člani — Zdenko Vesel (J) 3.321.5, 2. Valter Wald«chnit (Fi-|9ch) 5.33.5 itd. Starejši člani — J"'ha Česen (Tržič) 3.44.5, 2. Rude večkrat so klubi tudi pripravljeni plačevati honorarje in celo potne stroške za trenerja, ki bd prihajal iz drugega kraja. Da pa bd vzgojili trenerja iz svojih vrst, pa ne pomislijo. Ker so stroški trenerskih tečajev precejšnji, je bil siprejet Sklep, da mora vsakdo, ki opravi trenerski tečaj, najmanj tri leta delati v klubu. Sicer pa mora povrniti stroške tečaja. Tega ukrepa pa se doslej m še nihče po služil. Le v enem primeru so zahtevali od tečajnika, da bi moral povrniti stroške, toda le-ta si je priskrbel potrdilo, da dela v klubu. Denimo, da je bilo res tako. Mor- 2:01:45.8. Italija II 2:02:57.8, Romunija 2:06:00.4. Švica 1 2;07:48.2, Jugoslavija I (Ivordež, Cveto Pavčič, Seljak. J. Pavčič) 2;0?:48.6, Bolgarija 2;09:20.5, Jugosl. III 2;10:17.1, Sumi najboljši v Avstriji vzela skrb za šolska športna društva. V Jugoslavija II 2:11:24.2, Avstrija ta namen so namenil* tudi nekaj «čan«- 2; 11:25.4, Francija II. Jugoslavija IV, mn sredstev. Bilo pa bi prav, ee bi tako Zahodna Nemčija, dejavnost podpirale tudi obCinske zveze za telesno kulturo. Vsak igralec, ki nastopa v republiški ligi, je sposoben za delo v šolskem športnem društvu. To bi bil prvi korak igralca v trenerske vrste, hkrati pa bi si kiubi zagotovili dotok novih igralcev, ki bi jih vzgojili v šolskih športnih društvih. Na plenumu so govorili tudi o ženskem rokometu. Predlog, d« bi ustanovili hrvatsko-slcvensko ligo za ženske, ni naletel na odobravanje, soj bi s tem, da bi štiri siovemska moštva nastopala v hrvatsko-stovenski ligi, ostalo premalo Nadaljevanje s 1. strani — je osvojil več kot odlično trinajsto mesto, Lakota se je uvrstil t,,” ' , _ na 45., Križaj pa na 71. mesto. Zma- ' ^kangel - Tam gOValec smuka jo bil Avstrijec (IMrtI « InoA v,2 j 5sT "t^UrVi3i Burger 3:11.8 pred Stieglerjem k£r)A40'2’ 3- braoinemr>nejše — neizčrpani. V Sni VU n' Bilo problemov. Poznali uto se tako dobro, da je za vigra-z«dostovaio le nekaj treningov. Kora] zanesljivo je bil naš proti-Pad najhitrejši v državi. Na vsak ja A'n pa je bil najlepši in najdo-i selnejši. Naslov državnega prva-jjai narn je spet naložil odgovorno ev, 0 — nastop v tekmovanju za rojiski pokah Tokrat je bilo naše anje za dva razreda višje. Mislim na dve leti, ki v športni praksi pomenita prav toliko, kot v vsaki drugi dejavnosti in ki sta nas delili od dogodkov s sofijskim Akademikom. Topot je bilo po nas, lahko bi rekel brez naše krivde. V drugem kolu smo se srečali z Rigo, dvakratnim evropskim prvakom. Tekmi sem prisostvoval kot gledalec. Kajti noben nasvet ni mogel ustaviti naletov ruskih gostov, kjer je Kruminš, 218 cm visok in 145 kg težak orjak, odločal o vsem. Po dveh porazih, v Ljubljani in Rigi, nam je ostalo časa na pretek, da bi se pripravili na zadnji naskok — letošnji! Seveda, tega ni treba po vsem kar sem doslej omenil še posebej opisovati. je bil Beograd medtem ponovno boljši in jjrvi. Vsi ti dogodki so tako blizu in verjetno vsem v tako svežem spominu, da bo njihov podrobnejši opis zanimiv šele čez nekaj let. Na kratko bi le omenil kvalifikacijski turnir v Bologni in olimpijske igre v Rimu, razdobje, ki bi ga lahko imenoval »zlati čas jugoslovanskih košarkarjev«. Iz povprečnosti smo se prebili do finala rimskih iger. Na rešetu ostre selekcije je bilo več kot 30 reprezentanc. Velika večina je imela blestečo tradicijo in bogatejšo zakladnico izkušenj. Na koncu, po velikanskih naporih, ko smo v polfinalu obračunali z Francijo in Bolgarijo, je naša olimpijska prihodnost visela na nitki. O vstopu našega moštva v finale je odločala tekma med Francijo in Bolgarijo. Morali so zmagati Francozi- Sicer bi se prvič pritožil nad krivičnostjo usode. Med našimi so se skoraj vsi odločili, da tekme sploh ne bodo gledali. Večkrat med tem skrajno razburljivim dvobojem sem jim dal prav. Sele v podaljšku so zmagali Francozi. Zanje ni imelo srečanje nobenega tekmovalnega pomena. V finale se niso mogli plasirati v nobenem primeru. Toda bili so športniki v pravem pomenu besede. Borili so se z vsemi silami. V podaljšku so nam zagotovili z najmanjšo možno zmago, vstop v zaključni del olimpijskih iger. ■*-Olimpija je postala državni prvak, reprezentanca, kjer sem kil t Rimu kapetan moštva, je dosegla največji uspeh v zgodovini naše košarke. Poškodbe mi niso dovoljevale, da bi treniral toliko kot bi bilo potrebno. Zdelo se mi je, da je prišel čas slovesa. Moj dres s številke 14, ki sem ga nosil 12 let, je imel mnogo naslednikov. Mnogo odličnih košarkarjev. Tekmovalcev, ki so nestrpno čakali, da dosežejo še več, da se borijo in tekmujejo bolje- Lahko mi verjamete, da sem igrišče zapustil skrajno zadovoljen, čeprav nisem vedel kolikokrat smo zmagali, kolikokrat sem nastopil za svoj klub, celo le približno kolikokrat za reprezentanco. Sled. ki je ostala je ta. da sem postal večni privrženec športa in vsega tistega nepreglednega, kar lahko da mlademu človeku. Dolgujem vam še kratko pojasnilo. Zakaj sem za naslov izbral simbolični besedi »ni porazov«. To bi lahko raztolmačil na tisoč načinov, ne da bi čutil, da sem našel pravega. Kot racionalist bi lahko rekel, da se tako zmage kot porazi zelo hitro pozabljajo, saj pozna šport le en čas — ta je prihodnji. Kajpada — to je daleč od bistva. Gre zato, da v športu ne more in ne sme biti absolutno najboljšega. Ne sme in ne more biti nepremagljivega. Zmage in porazi so nedeljiva celota, ki jih mora vsak poznati. Športniku, ki bi ne poznal izgubljenih tekem, bi bil »invalid«. Njegove moralne kvalitete bi bile polovične, saj resnično ni boljšega športnika od tistega, ki se zna boriti do zadnjega trenutka in potem prenesti noraz dostojno. Seveda Indi zmagati dostojno! Trdno sem prepričan, da bi moj kolektiv ne dosegel vsega kar je, če bi ne bilo trenutkov, ko so se žalostili in takih, ko so se veselili. Ce se ne bi mogli na porazih učiti in pozneje nagraditi z zmagami. Saj so končno edine trajne vrednote tovarištvo, morala, samodisciplina itd Vse to pa še lahko preizkusi ne ob zmagaji, temveč ob porazih. Zato vsega tega brez porazov ne more biti! Torej so nujni! KONEC Bolje kot lani Nadaljevanje • 1. strani ■ HALKA ŠUŠTERŠIČ. Med šastaaj-»timi mladinkami sl je v trdi borbi z DmovSkavo zagotovila naslov državne i^ladtaake prvaflcinje, kar je prav gotovo velika spodbuda za njo samo in za VSe druge mlade drsalce iz Celja. Pri oceni letošnjega prvenstva naj povemo še to, da je kvaliteta slabša kot pri kotalkanju, čeprav pa boljša kot lani. Sodniki svoje naloge niso izpolnili v peloti. Imeli so različen kriterij za Iste prvine, kar pomeni, da njihova presoja ni bila dognana. Rezultati — člani: Peršin (O) 159.S, članice: Derenda (LJ) 190.8, Andree (O) 186.4, Kristan (O) 171.3, Savnik (O) 165.4; mladinci: Šketa (Lj) 75.7, Mohor (Celje) 51.3; mladinke: Šušteršič (Celje), Drnovšek (Lj), Gomolj (O), Boldin (O), Tišler (J), Barbulovič (Bgd), Bogunovič (Bgd), San-telj (L,J), Zmue (J) Itd. Pari mladinski: Dolenc Aroči-Sketa Mitja, člani: Andree Tjaša-Peršin Peter. Lipar M. Trije svetovni rekordi Alma Ata, 28. jan. Na prvenstvu Sovjetske zveze v hitrostnem drsanju, ki se odvija v Alma Ati, je luga Voronjina dosegla dva svetovna rekorda. 500 m je predrsata v času 44.9, kar je za 7 desetink sekunde bolje od dosedanjega svetovnega rekorda. Drugi svetovni rekord je Voronjina dosegla na progi, dolgi 1500 m, ki jo je pre- naročnino? leme z zlomljeno smučko tretji vozila v času 2:19.0. Ta rekord je za 6,2 sekunde boljši od_ svetovnega rekorda, Voronjina je dosegla tudi nov svetovni rekord na progi 5000 m. Dosegla je čas 5:06.0. Njen prejšnji rekord na tej progi je bil 5:25.4. VELESLALOM IN SLALOM NA POHORJU Zmaga Avstrijcev Maribor, 28. jan. — Smučarski klub Branik je letos že dvanajstič zaporedoma organiziral- svojo tradicionalno prireditev. Proge za veleslalom je pripravil Franci Čop, za slalom pa še Avstrijec Sehury. Tekmam je prisostvovalo precej gledalcev. V soboto je bilo na startu 52 članov iz '13 članov. Člani — veleslalom (1800 ni, 440 m višinske razlike in 4! vratič): Gruber (A) 1:47,1, Lippautz (A) 1:48.5, Dornik (Ljubelj) l:53,i: ženske 600 m, 120 m višinske razlike, dvoje vratič): Zdovc (P) 1:22,4 .Fantur (A) l:27,t, Štefanac (B) 1:49.1; slalom (700 m, 130 ni višinske razlike, 60 l\ BAUMGARTNERJEV PAS JUDOISTI Maribor, 28. jan. — V telovadnici Cankar jeve šole je Judo zveza Slovenije izvedla tradicionalno tekmovanje za prehodno nagrado — Baumgartnerjev pas. Nastopilo je 80 tekmovalcev, iz t3 klubov. Opazili smo, da judo šport lepo napreduje. Tekmovalci so bili razdeljeni v tri skupine po 27. zmagovalci skupin pa so tekmovali med seboj. V prvem srečanju je Macarol premagal Štajmeca (B), nato pa še Ferle-(B) in si priboril dragoceno nagrado . ZMAGA ZA DOMAČINE Praga, 28. jan. Na mednarodnem prvenstvu v Pragi je B reprezentanca ČSSR v -finalu nepričakovano vratič) — člani: Lipautz (A) 2:04,9, Gruber (A) 2:11.4, Pustoslemšek (Mežica) 2:11,8; članice: Zdovc (P) 2:46,8, Fantur (A) 2:50,1, Štefanac (B) 4:40,8. premagala madžarsko reprezentanco z rezultatom 3:2. V tekmovanju igralk pa je Madžarska v finalu premagala Romunijo 3:1. V tekmovanju posameznikov so bili v četrtfinalu za moške doseženi naslednji rezultati: Berczik (M) : Miko (ČSSR) 3:2, Stanek (ČSSR) : Larsson (Šv) 3:1, Alser (šv) : Vih-nanovsky (ČSSR) 3:0, Lemke (DDR) : Stevens (Angl) 3:0. Pri ženskah pa so rezultati četrtfinala naslednji: Foldi (M) : Vosa (ČSSR) 3:0, Švarczova (ČSSR) : He-vesi (Madž) 3:2, Lukacz (M) : Lau-termann (ZN) 3:0, Alexandru (Rom) ZMAGA SANDVIKOVE Ortisei, 28. jan. V slalomu v Or-tisei je zmagala norveška tekmovalka Astrid Sandvik, ki je obe progi slaloma prevozila v času 1:30.5. Drugo mesto je osvojila avstrijska smučarka Kristl Schaffner, tretja pa je bila Norvežanka Cbri-stiansen. CHUCK FERRIES PONOVIL USPEH IZ KITZBUHLA Gortina d‘Ampezzo, 28. jan. Na mednarodnem smučarskem tekmovanju v Gortini je v slalomu zmagal Američan Chiick Ferries v času 2:18.0, drugi je bil Bozon (Fr), tretji pa Scbranz (Avstr). Nadaljevanje s 1. strani slog zelo visoko oceno 18.5 točke. Pri tem dolgem skoku pa je imel Jemc kljub vsemu veliko smolo. V izteku je namreč zlomil smučko in tako si je moral za zadnji skok v konkurenci izposoditi smuči, kar ga je seveda močno oviralo. Skočil je komaj 78 m, v mnogo slabšem slogu kot sicer, kar iriu je seveda odvzelo mnogo dragocenih točk. Nič ne pretiravamo, če trdimo, da bi Jemc lahko osvojil celo prvo mesto, če bi ga na današnjem tekmovanju ne spremljala taka smola. ■ OMAN MIRO je osvojil petnajsto mesto in je tako drugi najboljše uvrščeni predstavnik Jugoslavije. Skakal je dokaj daleč — njegova največja dolžina je l?ila 81.5 m. ■ MARJAN PEČAR bi bil danes labko drugi najboljši jugoslovanski tekmovalec, saj je skakal v njemu lastnem slogu. Nagibal se je zelo naprej in je imel smuči zelo lepo poravnani drugo ob drugi, pa tudi Presenečenje v Beogradu skakal je doka:, daleč. Njegov naj-tega lahko odvzeli Jugoslovani, če daljši skok je bil 84 m in že smo bi imeli na_ današnjem tekmovanju upali, da se bo uvrstil blizu vrba. le malo več sreče. Njegov slog so ocenili s 17.5 točke, Vsekakor pa drži, da so Jugoslo-toda v tretjem skoku je Pečar pa- yani kljub vsemu dosegli na danaŠ-del in tako izgubil dragocene točke, nji tekmi v Bischofshofenu prav lep ki bi mu prinesle mnogo višje me- uspeh in labko sklepamo, da so v sto. Po naših računih bi bil lahko zadovoljivi formi. Pred svetovnim brez tega padca šesti. prvenstvom v Zakopanih smo labko ■ ERŽEN in ZAJC sta sicer ska- optimisti in skoraj zanesljivo je, da kala lepo, vendar dokaj kratko, bodo naši skakalci dosegli tisto, kar Vzrok njunim kratkim skokom je od njih pričakujemo, prav gotovo zelo slabo vreme, ki je Rezultati: 1. Ihle (ZN) (87.5, 90, 88) ponavadi za nerutmirane sakalce 231.7, 2. Bolkart (ZN) (84, 91.5, 85) (oba sta še zelo mlada) usodno. 227.8, 3. Jemc (J) (83.5, 91, 78) 224.6, V današnji tekmi za pokal Kongs- 4. Egger (Avstr) (83.5, 85, 84) 215.6, berg so triumfiraH skakalci iz Zah. gl. Weichteleger (Avstr) (78,5, 82,5, Nemčije. Kar dva njihova predstav- 90.5) 213.5, 6. De Zordo Bruno (It) nika Ihle in Bolkart staj« itvrstila (gj. 83.5 81.5) 210.2, 7, Miiller (Avstr) na obe prvi mesti m tako prinesla 82, 86) 210.1, 8. Kostinger (Avstr) x ekipi naslov najboljšega. To j& ** * ^ AT* - * ’ r , 15. Oman (J) "(78.5,' 80, 81.5) 201, 20. - U , . [?. z drij: Pečar (J) (77, 83, 84) 196.5, 25. Eržen gun mestom, vendar bi jun tudi (J) (73. 73.5, 79.5) 187.9. 30. Zajc (J) (70, 77, 78) 184.4. Ekipno: 1. Zah. Nemčija 656.3, 2. Avstrija 652.4, 3. Jugoslavija 622.1, 4, Avstrija II 618.4, 5. Italija 617.5, 6. Zah. Nemčija II 572.9. ali vzhodni lini jski Ii| finalno turnirja hOsta feb milj-ja v Ljubljani Jeseničan. igl. Povratna y začetku okiroma na Republiško prvenstvo v kegljanju Ljubljana še vedno najboljša Sobotni in nedeljski nastop je vsaj delno razvrstil ekipe po kvaliteti. Medtem ko silijo v gornji vrh Ljubljana, Triglav, Jesenice, Ljutomer, Branik, Kranjska gora, Gradis (Lj) in Rudar, vidimo tudi že kandidate, ki si bodo delili zadnja mesta. To so: Razlag (Izola), Slovan in Gradis (Jes). V zlati sredini se stiskajo Pionir (Nm), Elek-tro Celje, Maribor, Domžale, Fuži-nar in Konstruktor. Glavna ocena zadnjih dveh nastopov je, da je ostalo na prvem mestu še vedno moštvo Ljubljane, da si je Branik z odličnim nastopom v Celju zagotovil sodelovanje v tekmovanju najboljših slovenskih in hrvatskih moštev in da se je Fužinar iz Raven po zaslugi visokega rezultata na Jesenicah rešil cone kandidatov za izpad. Celje, 28. jan. V Celju so se srečala moštva Branik, Ljubljana, Kranjska gora in Rudar iz Trbo- yeli- Šebenik drugi na dirki „Po Z AR" Kairo, 7. jan. Včeraj je bila končana mednarodna koledarska dirka »Okoli Z AR«. Zmagovalec te dirke je kolesar Ajppler iz Vzhoidne Nemčije, ki je porabil v tej dirki čas 54:04.32 ur. Drugo mesto v tej hudi konkurenci je zasedel jugoslovanski kolesar Šebenik s časom 54:08,19. Vsekakor je drugo mesto Šebenika na tej dirki eden njegovih naj večjih uspehov. V ekipni konkurenci je zmagala Vzhodna Nemčija pred Poljsko, Jugoslavijo in ZAR. Rezultati: 1. Appler (Vzhodna Nemčija M:04.32), 2. .Šebenik (Jug) 54:08.19, 3. ' Frane (VN) 54:11.20, 4. Scibdorek (Poljska) 94:12.04, 5. Fessler (VN) 54:12.57. g Rezultati: Branik 6762 (Kobal 887, Mlakar 862, Žnidaršič 860, Kapic 856), Ljubljana 6739, Kranjska gora 6555, Rudar 6499. Kranj, 28. jan. Na kegljišču Tri-lava je bilo najboljše moštvo iradisa iz Jesenic. Rezultati: Gradis (Jes) 6564, Fužinar Ravne 6402, Domžale 6346 in Krilato kolo 6256. Jesenice, 28. jan. V včerajšnjem in današnjem 3. kolu moštvenega prvenstva Slovenije so tokrat presenetili kegljači Fužinar ja iz Raven, Le-ti so v četveroboju izenačili rezultat, ki ga je doseglo moštvo Ljubljana in to 6513 kegljev. Rezultati: Fužinar (Ravne) 6513, Domžale 6303, Gradis (Jesenice) 6211, Krilato kolo (Maribor) 6134. Maribor, 27. jam — Ljubljanski kegljači so na zares težkem kegljišču pokazali prav vse. kar so zmogli. Z visokim rezultatom so si prav zagotovo priborili na tem kegljišču prvo mesto in s tem dragocene točke. Branik je tokrat zaigral zelo slabo. Rezultati: Ljubljana 6586, Branik 6350, Kranjska gora 6331, Rudar 6278 kegljev. Ljubljana, 28. jan. Na štiristez-nem kegljišču Gradisa so se srečala moštva Slovan, Razlag, Maribor in Elektro Celje. Nobeno moštvo se ni posebej izkazalo, saj so bf'li doseženi povprečni rezultati. Rezultati: Elektro Celje 6330, Slovan 6202, Maribor 6227 in Razlag 5|9'94. Vsi nastopajoči kegljači menijo, da sta najboljša kegljišča Gradis in tgrad. Ta ocena je tudi točna, sa} ie bilo doslej v 24 nastopih podrtih na Igradu v Celju 78.208, na Gradisu v Ljubljani 76.456 kegljej, medtem ko jih je na kegljišču Konstruktorja v Mariboru padlo le 75.207 kegljev. . Crvena zvezda l Jesenice 1:7 (1:1, 0:4, 0:2) Beograd, .27. jan. V prvi tekmi finalnega turnirja za prvenstvo Jugoslavije je včeraj na drsališču Tašmajdana hokejsko moštvo Jesenic pred okoli 3000 gledalci povsem zasluženo premagalo Crveno zvezdo. Že sam pričetek tekme je obetal dokaj razburljivo srečanje. Že v 3 minuti je namreč Crvena zvezda dosegla prvi gol in vodstvo 1:0. Celih 14 minut so nato Jeseničani naravnost oblegali vrata Crve-ne Zvezde, vendar jim je šele 3 minute pred koncem uspelo rezultat izenačiti na 1:1. Kaj kmalu pa je prišla povsem do izraza premoč Jeseničanov in serijo golov je pričel Klinar, ki je dosegel vodstvo 2:1. Vse do konca je bila tekma v znamenju izrazite premoči državnega prvaka Jesenic, in to predvsem v zadnji tretjini. Da ni vratar Crve-ne zvezde branil tokrat res izredno, bi bila zmaga Jeseničanov prav gotovo izražena s še večrim količnikom. Jesenice: Novak, Gale. Brun 1, Ravnik, Trebušak, Kristan 1. Jan I 1, Felc 1, Smolej. Tišler 1, Klinar 1, Valentar 1, Jan II, in Mlakar. Edini gol za Crveno zvezdo je dosegel Bogdanovič. Tekmo sta sodila Pogačnik iz Ljubljane in Gcrc iz Beograda. Crvena zvezda : Ljubljana 2:3 (0:0, 1:1, 1:2) Beograd, 27. jan. — V drugi tekmi državnega prvenstva je Ljubljana danes dopoldan povsem zasluženo premagala favorizirano Crveno zvezdo. Po tesnem porazu Crvene zvezde proti Jesenicam je bila le-ta namreč popolen favorit v današnji tekmi z Ljubljano. Ljubljančani so bili sicer večji del tekme prisiljeni, da se branijo, vendar so bili izredno nevarni njihovi nenadni in hitri protinapadi. Tako so izkoristili vse ugodne priložnosti ter slavili povsem zaslužen uspeh. Gole za Ljubljano so dosegli Prosenc, Čuček in Domjan, a za Crveno zvezdo Perovič in Zečevič. Pred okoli 1500 gledalci sta sodila Jovanovič iz Beograda in Čebuli iz Ljubljane. Medvešček : Beograd 4:9 (1:7, 1:2, 2:0) Zagreb, 27. jan. — Na finalnem turnirju državnega prvenstva v hokeju na ledu za plasman od 5. do 7. mesta so hokejisti Beograda predvsem po dobri igri v prvi tretjini premagali domači Medveščak. Na looredu sta še dve tekmi, moštvo Celja pa je iz že znanih razlogov odpovedalo sodelovanje. V času poročanja še nismo prejeli ostalih rezultatov. Pred zaključkom prvega dela prvenstva v Beogradu je stanje na lestvici naslednje: Jesenice 3 3 0 32:2 6 Partizan 2 1 1 * 6:4 2 Ljubljana 3 1 2 4:27 2 Crv. zvezda 4 13 7:16 2 V Zagrebu pa vodi Beograd pred Spartakom in Medveščakom. oniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiD DARUSAFAKA : HA4*OEL 75:70 (38:39) Istambul, 28. jan. V povratni tekmi za evropski pokal prvakov v košarki, je moška ekipa Darusa-faka premagala ijzraelsko moštvo Hapoel z rezultatom 75:70 (38:39)i' V prvi tekmi so zmagali Izraelci, vendar s premajhno razliko v koših. V tretje kolo tega tekmovanja se je zato uvrstila turška ekipa, ker ima koš prednosti. UELSEN 4,83 m V SKOKU S PALICO Washington, 28. jan. Ameriški mornar John Uelsen je dosegel y skoku s palico najboljši rezultat nas vetu. Na tekmovanju v dvO' rani je preskočil višino 4.83. Svetovni rekord v skoku s palico tekmovanja v dvorani ima Američan John Bragg z rezultatom 4,8t na. Ortisei, 28. jan. Na mednarodnem tekmovanju o smuku v italijanskem mestu Ortisei je zmagala avstrijska tekmovalka Greta Grandner v časa 2:32.0, drugo mesto je osvojila Italijanka Pia Riva 2:325, tretja pa je bila Avstrijka Zimmermann 2:34.4. Zeli am See, 28. jan. Na mednarodnem tekmovanju mladih smučarjev o nordijski kombinaciji je zmagal Aostrijec Huber s 41850 točkam\ pred svojim rojakom tlgalblom, je osvojil 408.38 točk, tretji pa je bo Jugoslovan Kerštajn s 406.43 točkami. Franc Kajzer je osvojil sedma mesto, Franc Kos pa deveto. x>o© ® © @® X© @ # © € D O O mm mmšm O (: ) TOVARNA ŠP08TSEGA IM ^ BEGUNJE NA GORENISKEM SLOVENIJA - nrJM:' • 'Č*