s= l»haja ob 4. »jutraj, ga Stane mesečno Din «5-—; za inozemstvo Din 40'— neobvezno. Oglasi po tarifu. Uredništvo i Ljubljana, Knaflova ulica štev. 5/L Telefon štev. 7«, ponoči tu# štev. 34. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko UpravnIStvo: LJubljana. Preicrr»o*» ulica it 54. — Telefon št. tt luseratm oddelek) LJubljana, Prešernova ulica št. 4. — Telefcro št «9* Podružnici: Maribor, Barvarska ulica št. t. — Celje, Aleksandrova ceata. Račun pri poštnem ček. zavodu > L.]ut»-jana št 11.84» ■ Praha Čislo 78.180. Wiea,Nr, 10^^41. LJubljana, 9. junija Klerikalci se silno boje nedeljskega shoda SDS v Metliki, na katerem bo govoril Svetozar Pribičevič. Zadnji «Domoijub* je porabil malone celo stran za to. da je priobčil proti tej prireditvi pobesnelo hujskajoč cianek. Vse škripce je nategnil škofov tednik, da bi odvrnil Belokranjce od udeležbe na sliodu samostojnih demokratov. SLS. ki je spravila slovensko ljudstvo s svojo nesrečno in škodljivo politiko na rob gospodarskega propada, ima sicer vzroka dovolj, da se boji svobodne in resničue besede ter da trepeče pred ljudsko sodbo, a zanimivo ie iz »Domo-ljubovega* strahu ugotoviti, kako globoko je že padla vera ljudstva v klerikalno stranko. Višek slabosti nekdaj vsemogočne SLS je, da se morajo klerikalci danes proti shodu SDS boriti z najostudnejšimi sredstvi laži in klevete. Škofov list bruha proti Pribičeviču m Žerjavu strup in ogenj ter iu naskakuje kot centralista, denuncijanta, brezverca ter povzročitelja splošne bede! Belokranjcem opisuje »Domoljub*, kako je bilo včasih, ko je deželni zbor in odbor gradil v Belokrajini ceste, vodovode, pomagal pri vinogradih, svinjakih itd. »Sedaj pa že osem let stoji vse delo.» «Z nekako naslado so centralisti odbijali vse zahteve Slovencev, zato smo gospodarsko obnemogli.* Sramote očividno ne poznajo klerikalci nobene več. Kdo je neprestano zahteval oblastne in srezke skupščine in kdo ie vse storil, da jih še nimamo? Historično dejstvo je. da so v največjo nesrečo za državo in ljudstvo baš radičevci in klerikalci s svojo razdiralno in telebansko politiko ovirali ustanovitev oblastnih samouprav, ki so po vidovdanski ustavi predvidene s širšim gospodarskim in socijalnim delokrogom in večjo avtonomijo nego bivši deželni zbori. Sedaj oa imajo klerikalci drzno čelo, da tožijo, da oblastne skupščine ne delujejo ter da 00 krivdi drugih gospodarsko delo-v pokrajinah že 8 let zastaja. Krokodilove solze pretakajo nad gospodarskim delom deželnih zborov in odborov isti klerikalci. ki so sami razpustili deželni zbor ter sami odpravili deželni odbor in ki niso nič hoteli slišati o njega zopet-ni vzpostavitvi, akoravno je baš «cen-tralist* Pribičevič v to privolil! «Niti Slovenci ne smemo več biti!* vzklika »Domoljub* ter pri tem ponavlja laž o pismu dr. Žerjava, ki ga je pisal dr. Ninčiču radi g. Barleta in v katerem pravi, da je dr. Žerjav govoril, da imajo Slovenci »samo svoje narečje, ne t>a pravega slovenskega jezika.* Opozorili smo že »Slovenca*, da je doktor Kulovec s svojim podpisom priobčil faizifikat dr. Žerjavovega pisma. Za «Slovencem» pa sedaj na podlagi tega ialzifikata trosijo laži o dr. Žerjavu in njegovem pismu še ostali klerikalni listi, menda v dokaz, kako izprijena je klerikalna morala in nesposobna vsakega poboljšanja. »Domoljub* nadalje piše, da »hočejo liberalci z državnim edinstvom črniti, grditi, psovati in jih (Slovence) denun-cirati pri odločujočih krogih v Beogradu.* Vsaj Belokranjcem bi «Domoljub» ne smel pisati o denuncijantstvu! Mnogi izmed Belokranjcev so bili med svetovno vojno zaprti radi klerikalnih de-nunciantov in sleherni Belokran.iec ve. da je bil na ljubljanskem Suhem Bajerju ustreljen tamošnji domačin Kromar baš radi klerikalnih denunciantov. Denunci-janti so doma med klerikalci, ki sistematično goje htnavščino in svetohlin-stoL iz katerih izvira denuncijantstvo. Kako na slabih nogah je politika SLS priča zlasti tudi dejstvo, da straši »Domoljub* Belokranjce z »brezversko zastavo*, ki jo klerikalci potiskajo v roke Svetozarju Pribičeviču in dr. Žerjavu. Klerikalci bodo tako dolgo zlorabljali vero v politične svrhe, da ljudstvo poli-tikujočim duhovnikom tudi v verskih stvareh ne bo nič več verjelo, kakor jim že danes nič več veliko ne veruje v političnih stvareh. Logika je preprosta: Kdor slepari v politiki z vero. je slepar v politiki in veri! Mnogi Belo-kranjci so »Amerikanci*. ki so malo več sveta in ljudi videli kakor pa samo plot kranjskih kaplanov. Zanimivo ie, da se bo shoda SDS v Metliki udeležilo tudi nekai narodnih duhovnikov, ki se zavedajo kaj je njihov vzvišen poklic v korist ljudstva. List, ki se tiska v tiskarni ljubljanskega škofa, bo zato kmalu s svojo »brezversko zastavo* na laž postavljen. Ljudje se od dne do dne bolj zavedajo, zakaj jim je mati rodila tudi možgane v glavi. «Šest let na vladi, uspeh — splošna beda.* Tako je! Šest in še več let že dopovedujemo slovenskemu ljudstvu, kako je pogrešilo, da je z volilnimi kroglicami izročilo usodo Slovenije SLS. Še v nedeljo teden se je dr. Korošec na unionskem shodu trkal na prsa, kako da sme samo on govoriti v imenu celega slovenskega naroda. Po vsakih volitvah so klerikalci vpili, kako mogočna je njihova zmaga in kako so vse druge stranke vrgli v cestne jarke: sedaj pa, ko ljudstvo vedno strašnejše čuti na svoji koži dobrote politike klerikalnih poslancev, sta naenkrat Pribi- Usoda davčne reforme Za to sezijo zapečatena. — Odpor v radikalskem klubu — Poleg skupščinskega davčnega odbora še poseben radikalski klubski davčni odbor. Beograd, 9 junija p. Včerajšnja odgodi-tev sej odbora za pretres zakona o izenačenju davkov na osem dni Je izzvala vrlo neugodne komentarje, ki so se danes nadaljevali Splošno prepričanje je, da Je useda davčne reforme za to sezijo zapečatena. Glavni odpor proti novemu zakonu o neposrednih davkih Izhaja iz radikalskih vrst, kjer se slast' upirajo kmečki poslanci povišanju zemljartoe in uvedbi osebne dohodnine. Situacija v radikalskem klubu je postala že tako krHilčna, da je morala biti za danes zvečer sklicana klubov a seja, na kateri je finančni minister dr. Perid z ob-šinnšm ekspozejem poskušal ublažiti na. sprotstva. Dr. Perič Je uvodoma povdarja!, da ustava predpisuje enakost davčnih bremen ter je navajal ogromno število različnih davkov v raznih delili naše države, kar Je izzvalo škodljive posledice. Zakonski načrt vlade ne pretendira nikake radikalne davčne reforme Qn rma značaj radikalnega izenačenja davčnih zakonov v naši zemlji ter ne ustvarja nikakih novih davčnih oblik. Samo za Srbijo, Črno Goro, Borno in Hercegovino je davek na skupni dohodek nemim. Minister Je na';o razlo®! pojedine davke, kakor Jih predvideva načrt po v d ar -Ja.ioč, da projektirane davčne stopnje niso v nobenem slučaju previsoke. Po govoru ministra drja. Periča se Je razvila živahna razprava, katere so se udeležili poslanci Miletič, dr. Ivan Radonič, Popovicki, AJeksa Dedič, Andrija Protič im Kosta MSjkid. Govorniki so se sicer v načelu izjavili za Izenačenje davkov, a so se zelo odločno pro. tivilj posameznim določbam zakonskega načrta. Posebno so se protivili poslanci se-ljakd. Tako je Miletič protestiral, da se uradniki favorizirajo na račun seljakov, poslanec Protfč se Je ostro Izrekel proti obdavčenju hiš v Sumadiji, kjer se ne more ničesar več obdačiti. Predlagal Je. da se Izvoli v klubu ožji odbor, ki naj dela paralelno s skupščinskim odborom pri pretresu tega zakonskega načrta. Pri vseh govornikih se je opazilo zelo ostro opozicijo« alno Stališče, katerega tudi govor predsednika Uztmovfča ki je bil primoran poseči v debato, ni omilil. Uzunovič je nagiaša! potrebo, da se zakon sprejme, češ da ne prinese nobenih novih obremenitev. Zakon bo dober, ako se bo dobro izvajal, najboljši zakon pa ne velja, ako se izvaja slabo. Za-to ie optimist in prosi klub, da zaupa vladi. Končno !e radikalni klub v načelu glasoval za zakonski načrt, a je istočsno izvolil odbor 14 oseb, ki na) od-rejuje stališče radikalskega kluba pri spe-cijalni razpravi o zakonskem načrtu. Trgovinska pogodba z Italijo sprejeta Stališče samostojnih demokratov. — Vlada je predložila parlamentu tkzv. beograjske konvencije z Italijo ževanja te skupine radikalom, ki jo vabijo v vlado, na drugi strani pa posledica dejstva, da glavna odgovornost za nesrečne konvencije z Italijo pada na bivšo Davidovič - Koroščevo vlado, pod katero so bile deloma podpisane. Davidovičevci so se nekoliko ženirali in so ostali dosledni (njihov klub je dal v tem vprašanju posameznim poslancem proste roke), dočim so klerikalci po stari navadi proglašali za sramoto, kar je baš njihova lastna vlada pripravila ... Dosledno in trezno stališče so zavzeli samostojni demokrati, ki so se tudi kar na.iodločnejše postavili proti temu, da vlada onemogočuje parlamentu pregled in presojo celokupnega aranžmana z Italijo s tem, da mu predlaga pogodbo takorekoč po porcijah. Beograd. 9. junija p. Današnje glasovanje o trgovinski pogodbi z Italijo je bilo politično jako zanimivo. Predvsem je potrdilo popolno kapitulacijo radičevcev v tem tako važnem vprašanju, s katerim so Radič in njegovi vezali svoj moralični prestiž. Danes pa je baš radičevski minister Krajač moral to pogodbo braniti in priporočati. Značilno je tudi to. da so se baš radičevci v relativno največjem številu udeležili glasovanja... Silno se je blamirala tudi tkzv. ožja opozicija, ki je znova dokazala, da pri vsakem važnejšem vprašanju razpade tn da nima nobenega pozitivnega, skupnega programa. Davidovičevci so skoraj vsi glasovali za pogodbo. To je na eni strani znak sistematičnega pribli- Blamirana ožja opozicija Stranke združene opozicije vsaka na svojo stran pri glasovanju o italijanski pogodbi. mo svoj predlog, ki smo ga stavili v odboru, da se odgodi pretresanje, dokler nam ne bodo predložena tudi zgoraj omenjene konvencije. A vsekakor odklanjamo odgovornost in bomo v načelu kakor tudi v podrobnostih glasovali proti.* Narodna skupščina je nato prešla k glasovanju in je bila trgovinska in piovbna pogodba z Italijo na čelu sprejeta s 149 proti 28 glasovom, v speci-jalni debati pa s 150 proti 29 glasovom. Predsednik Narodne skupščine je nato sporočil, da je minister dr Ninčič predložil danes celo vrsto takozvanih beograjskih konvencij z Italijo. Ob i. je biia seja zaključena, prihodnja pa se vrši v petek dopoldne z dnevnim redom: Interpelacija dr. Šečerova na ministre poljedelstva, financ in prometa o gospodarski krizi. Klevetnik dr. Žerjava Beograd, 9. junija, p. Ves dopoldan so se danes -vršile konference dr. Nin-či-ča z voditelji opozicije, katere bi bila vlada rada pridobila za to, aa bi glasovali za trgovinsko iri plovno pogodbo 2 Italijo. Seja Narodne skupščine je pričela ob 11. Po uvodnih formalnostih, med katerimi je bilo tudi sporočeno, da je davidovičevski poslanec Zivkovič odložil mandat, je skupščina prešla na dnevni red: razpravo o trgovinski in plovni pogodbi z Itaiijo. Minister trgovine dr. Krajač je v dolgem ekspozeju branil pogodbo, češ da odgovarja tesnim odnošajem, na k3tere smo z Italijo navezani in da smo io morali skleniti tudi radi tega. ker smo S£ že v Rapallu tako obvezali. (Posl. Trumbič: To ni točno!) Krajačev ekspozč je zbog svoje dolžine ubil interes zbornice in so se poslanci po vrsti umikali iz dvorane.. Za Krajačem sta govorila klerikalec Smodej in zemljoradnik Jovanovič. nakar je posl. dr. Grisogono v imenu kluba SDS podal sledečo izjavo: »Zvesti stališču, obeleženem v odboru. so poslanci SDS tudi sedaj mnenja, da se vsi predpisi in ugotovitve, ki regulirajo naše trgovinske in gospodarske odnošaje z Italijo, morajo pretresati skupno kot celota. Ker pa nam ie zjutraj zunanji minister sporočil, da bo morda danes predložil Narodni skupščini takozvane beograjske, a čez nekaj dni takozvane nettunske konvencije, si rezerviramo pravico, da Dovodom razprave o teh konvencijah podamo vsestransko kritiko celote. Da se odklonijo slabe posledice tega delnega reševanja ter sprejemanja pogodbe, ki je zamišljena le kot del celokupnih pogodb med našo kraljevino in Italijo, obnavlja- čevič in Žerjav kriva »osiromašenja in propadanja Slovenije*. Ne boste več slepomišili in varali ljudstva! SDS pravi: Dajte nam v Sloveniji vsaj polovico toliko kroglic kakor klerikalcem, pa boste videli kaj znamo! Dokler pa boste volili le 2 samostojna demokrata in 20 klerikalnih poslancev, pa nikar ne zahtevajte od prvih dveh, da delata čudeže. Narod spoznava resničnost teh besed in obrača hrbet klerikalcem. Zato tudi tolik strah med klerikalci in toliko obrekovanja poštenih in delavnih ljudi. Metliški zbor Svetozarja Pribičeviča bo klerikalcem znova pokazal, da jim ljudstvo obrača hrbet Pred sklicanjem izrednega zasedanja v Ženevi Radi dalekosežnosti vprašanja reorganizacije Sveta Društva narodov se bo vršilo izredno zasedanje Sveta še koncem tega meseca. — Sklepi študijske komisije. — Anglija ne bo podpirala zahtev latinske Amerike. London, 9. junija, s. Ženevski poročevalec Reuterjevega urada izve, da je bila za '28. t. m. določena seja odbora za sestavo Sveta Društva narodov odgodena in da se bo pred sestankom Društva narodov v septembru vršilo izredno zasedanje Sveta, ki bo obravnavalo to vprašanje. Potemtakem ni prišlo dosedaj do nikakega sporazuma 6 Španijo in Brazilijo glede bodoče sestave Sveta Društva narodov. Ženeva, 9. junija, s. Iz poučenih krogov se izve, i^a se bo Svet Društva narodov sestal koncem junija na izredno zasedanje, >1a pripravi sprejem Nemčije in da definitivno uredi vprašanje razširjenja Sveta. V prvem primeru gre za to, da dobi nemška vlada polno zagotovilo, da se bo sprejem Nemčije v septembru izvršil brez novih težkoč. London. 9. junija. (Radio) Na seji gornje zbornice je poročaj lord Cecil o delu ženevskega odbora za reorganizacijo Sveta Dru štva narodov. Lord Cecil je izvajal: Odbor se je v mnogih vprašanjih sporazumel ter je sklenil, da se zviša število nestalnih sedežev od 6 na 9. Imetniki teh sedežev se bodo volili za dobo treh let. Njihova izvolitev se bo lahko ponovila vsako leto. Po poteku funkcijske dobe morejo biti izvoljeni samo trije, in sicer le 9 privoljenjem plenarne skupščine Društva narodov z dvetretjinsko večino. Ostali po preteku prve funkcijske dobe ne bodo mogli biti izvoljeni za dobo treh let. Ta razpored bo omogočil vsem članicam Društva narodov, da ee bodo spoznale s poslovanjem Društvenega Sveta. število sedežev v Svetu se bo pomnožilo vštevši Nemčijo na 14. Ako pristopijo še Ze-dinjene države in Rusija, ee bo zvišalo število na 16. Svet Društva narodov ostane maloštevilen, toda druge poli ni bilo med uastalimi težavami. Kar se tiče stalnih sedežev, se je sklenilo, da se to vprašanje odgodi na poznejši čas. študijski odbor je bil soglasno mnenja, da bodo južnoameriške države zastopane le s tremi nestalnimi sedeži Do lega števila ima jo južnoameriške države sorazmerno popolno pravico. Južnoameriške države so si sicer pridobile mnogo zaslu? v Svetu Društva narodov. toda radi velikih težav v evropskih vprašanjih je njih prisotnost eminentne važnosti. Sedanja rešitev vprašanja sedežev v Svetu ni definitivna, vendar ni bilo za enkrat druge rešitve. slovensko koalicijsko vlado, ki bi imela ogromno večino v parlamentu in bi uživala avtoriteto doma in v tujini Ta koalicija, ki bi ji stala nasproti opozi. cija z relativno majhnim številom poslan, cev, bi imela izvršiti mnoge državne posle, ki čakajo na rešitev.« Italija snuje protislovansko fronto na Balkanu Beograd, 9. junija p. Nocojšnje »Novo* sti« komentirajo sestanek generala Panga. losa v Santi Quaranti s predsednikom al. banske republike Ahmed begom Zogu. Ta sestanek se je vršil pod zaščito Italije, ki misli, da bo na Balkanu ustvarila protislo. vansko fronto Grkov in Albancev kot ita. lijansko avantgardo. V tem smislu «Novo. sti» komentirajo tudi imenovanje novega italijanskega poslanika v Tirani. Vladna kriza v Franciji odstranjena «r Pariz, 9. junija (Radio) Seja min. sveta, ki se je vršila takoj po povratku min. pred= seanika Br;3nda, jc trajala nad 1 uro. S/or. jeni so bili važni sklepi za zaščito franka. Po seji je izjavil notranji minister Durand novinarjem, da so vse govorice o vladni krizi neosnovane in da nc more biti govora o kaki rekonstrukciji kabineta. Parlament je na svoji nočni seji s 150 proti 128 glasovom odklonil zvišanje dnev. nic poslancem od 27.000 na 42000 frankov letno. Nestalnos* uradništva se • v jsa Radikali pravijo, da radi radičevske opasnosti! Beograd, 9 junija, p. Današnja »Pravda* poroča, da pripravlja vlada poseben zakon, s katerim se podaljša ne-stalnost uradniških položajev ki bi 30 činovniškem zakonu imela prenehati 1. septembra. Vaš dopisnik ie ime! nocoj priliko govoriti z radikalnim ministrom. ki mu ie to vest indire?'tno potrdil. češ da se radikali ogibajo dati uradnikom stalnost zato. ket ie Stepan Radič protipravno imenoval veliko število uradnikov in oni nečejo. da bi se ti uradniki utrdili na svojih poiožaiih. Bethlenov poraz v Ženevi Finančna kontrola nad Madžarsko ostane. — Svet Društva narodov bo posebej razpravljal o politični plati z ozirom na falzi-Hkatorsko afero. — Briand primerja madžarske oblastnike s por-nograii in trgovci z dekleti. d Ženeva, 9. junija. Madžarska vlada je zaprosila Društvo narodov, naj se ukine finančna kontrola nad Madžarsko. Finančni odbor Društva narodov se je bavil s to prošnjo in je sestavil o uspehu posvetovanj obširno poročilo, ki Je o njem razpravljal včeraj posebni odbor za Madžarsko. Predsednik finančnega odbora Dubois ie izjavil v imenu tega odbora, da zaenkrat ni mogoče pristati na zaprošeno ukinjenje finančne kontrole, mogoče je le razmišljati o tem, ali je saniranju madžarskih financ še potrebno sodelovanje generalnega komisarja Smitha. Pa tudi v tem primeru mora še nadalje ostati nadzorstvo nad ostankom posojila, ki ga je dobila Madžarska z garancijo Društva narodov v inozemstvu in pa nad onimi državnimi dohodki, iz katerih se krijejo obresti za to posojilo. Predsednik Dubois ie izjavil, da prenehanje funkcijske dobe generalnega komisarja nikakor še ne po-rnenia ukinjenje finančne kontrole nad fundiranimi dohodki in o ostanku posojila. Po teh izjavah Duboisa je dejal angleški zunanji minister Chamberlain. da se mora po njegovem mnenju finančni odbor s tem vprašanjem znova baviti po vidikih, ki jih je podal posebni odbor za Madžarsko. Francoski ministrski predsednik Briand je nato izjavil, da ima madžarsko vprašanje politično in finančnotehnlčno plat. Madžarski odbor se ima baviti le s finančnotehničnim vprašanjem, t. j. z modifikacijo kontrole nad Madžarsko, politična plat stvari pa pride na vrsto potem, ko jo prejme Svet Društva narodov in čuje mnenje svojih članov. Češkoslovaški zunanji minister doktor Beneš se je pridružil naziraniu Brianda. Deial je. da nikakor ne more iti za odpravo finančne kontrole nad Madžarsko. Madžarski odbor Društva narodov ima razpravljati le o zgolj tehnični strani zadeve, dočim mora biti politična plat pridržana Svetu. V tem smislu sta govorila tudi delegata Jugoslavije in Rumunije, Predsednik Scialoja, ki se ie kot delegat Italije pridružil stališču Francije in Male antante. je nato zaključil sejo. Madžarski odbor torej ni ugodil prošnji madžarskega ministrskega predsednika grofa Bethlena in ostane kontrola še nadalje v veljavi Skoraj gotovo je. da bo Svet Društva narodov ugodil prošnji generalnega komisarja Smitha. ki jo je predložil že pred enim letom in ki bi se rad povrnil domov v Ameriko. S tem se odpravi mesto generalnega komisarja, nikakor pa ne finančna kontrola nad Madžarsko. Grof Bethlen se je s to rešitvijo zadeve zadovoljil, ker pomenja formalno-tehnično, čeprav ne stvarno koncesijo Madžarski. Splošno smatrajo v krogih Društva narodov, da pomenja izločitev politične plati zadeve iz celotnega kompleksa vprašanja fiasko Bethlena. ker se bo Svet sam bavil s politično platjo. Iz tega se vidi, v kaki luči je sedanji režim na Madžarskem v inozemstvu, zlasti ker je Briand predlagal, naj se ustanovi v okviru Društva narodov posebna mednarodna policija za zasledovanje pona- rejevanja bankovcev. * Ženeva, 9. junija, L Madžarski odbor Sveta Zveze narodov je danes popoldne sklenil, da naj vrhovni komisar v Budimpešti Jeremija Smith že koncem tega meseca zapusti svoje mesto. Dalje je bilo sklenjeno poveriti nadaljno finančno kontrolo nad ostalim zneskom posojila kakor tudi nad državnimi dohodki, ki so zaplenjeni za amortizacijo posojila, z dvema zastopnikoma madžarskih upnikov, ki bosta zastopana po nekem uradniku v Budimpešti. Madžarska bo mogla o ostalem znesku posojila, ki ga še ni porabila, le v toliko razpolagati, v kolikor bo odgovarjalo pravilom, ki jih bo določil Svet Društva narodov. Glavni obrisi novega davčnega zakona I. Splošen pregled Novi načrt zakona o neposrednih davkih se nahaja pred skupščinskim odborom, kjer se te dni po kratki načelni debati prične razprava o podrobnostih. Da olajšamo čitatelju razumevanje parlamentarne razprave ter jih informiram^ o glavnih določbah načrta o izenačenju davkov, priobčujemo v naslednjem daljši izvleček iz vladi-nega projekta z nekaterimi kritičnimi pripombami. Po besedilu vladinega projekta naj bi dosedanji zakoni o neposrednih davkih prenehali veljati že 1. januarja 1927 in nai bi ta dan stopil že novi zakon v veljavo (čl. 154) V finančnih analih ne najdemo nikjer tako smelega skoka. Takorekoč čez noč, naj naša država uvede nov moderni davčni sistem in to brez vsakih administrativnih predpriprav! Predvsem je nujni predpogoj za nveljavljenje novih zakonov izenačenje finančne administracije. Predloženi davčni načrt sicer mrgoli nedostatkov ter daje vse polno pooblastil finančni upravi za ureditev vprašanj. ki bi se morala zakonskim potom rešiti, vendar nesporno ustvarja možnost za izvedbo davčne enakopravnosti v naši državi. Povdarjamo: le možnost! Vladni prospekt predvideva sledeče neposredne davke: 1. zemljarino, 2. hišni davek, 3. obrtni davek, 4. rent-nino. 5. davek na družbe, ki so dolžne javno polagati račun, ter 6. osebno dohodnino. Pri zemljiškem davku je zakonski načrt akceptiral avstrijski davčni sistem, t. j. za osnovo davka služi čisti katastrski donos. V čL 22. je predvidena komisija 16 Članov za določitev čistega katastrskega donosa. Ta komisija bo najprej v pokrajinah, kjer že obstoja zemljiška knjiga, revidirala čisti zemljiški donos, in sicer na podlagi donosa, v času od 1. julija 1925 do 30. junija 1926 (čl. 21.). Finančni minister izraža v svojih motivih liado. da bo ta donos znatno višji nego dosedanji, torej se bo zemljiški davek poveča!. Nepravilno je, da se vzame za podlago tako kratek rok, nego bi se moral vpoštevati povprečni donos vsaj za dobo 5 let. Nadalje je nepravilno, da bodn služile za osnovo cene poljedelskih pridelkov v času od 1. julija 1925 do 30. junija 1926. Strokovnjaki so ugotovili, da bi znašala zemliarina na podlagi čistega donosa iz 1. 1924/25 111 Din za jutro, proti 2.34 Din pred vojno, torej nič manj kot 47krat več! Ako se bo komisija držala besedila zakona, pridemo do čudovitih abnormalnosti. Ko bo komisija izvršila svojo nalogo v ostalih krajih, se bo končno napotila v Srbijo in Črno Goro. Ker tam me obstoja zemljiška knjiga, bo komisija postavila paralelo med zemljiškim donosom v pokrajinah s katastrom in med čistim donosom v Srbiji in Črni Gori. S tem pripomočkom upa zakonodajalec. da se bo mogla vsaj aproksi-mativno določiti pravična davčna osnova za zemljiški davek v teh dveh pokrajinah. . Ta komisija bi morala biti — kakor pravi zakon — z delom gotova do 1 jan. 1928, tako da bi mogel s tem dnem biti uveden v vsej državi novi izenačeni zemljiški davek. Finančni minister pa sam dvomi, da bi se moglo to zgoditi in radi tega je predvidel v čl 30, da se bo v tem slučaju plačeval zemljiški davek, kakor bo določen za leto 1927, vse dotlej, dokler ne bo komisija izvršila svoje naloge. Novi zemljiški davek bo znašal 20% od katastrskega čistega donosa. Sedaj pa plačujemo z državnimi dokladami vred približno 30%. Davčna stopnja bo torej nižja, zato pa bo d&včna osnova, kakor smo že zgoraj povdarjali. mnogo višja, tako da bo zemljiški davek višji negn je danes. Pri hišnem davku zakonski načrt ne pozna v načelu hišno razrednega davka, ampak samo hišno najemninski davek. Le kmetijsko stanovanjske hiše, ki nimajo več kakor pet sob in to samo po vaseh, bodo plačevale nekak hišnn razredni davek in sicer za vsako sobo po 20 Din na leto. Ravno tako bodo plačevale delavske hiše v industrijskih krajih, ako obstojajo delavska stanovanja kvečjemu iz po dveh sob. hišno razredni davek, po 20 Din za sobo. Za vse druge stanovanjske zgradbe bo treba plačevati hišno najemninski davek, ki bo znašal 20% od efektivne najemnine po odbitku 20 do 30% za vzdrževanje stavbe. Pri starih hišah, glede katerih in v kolikor velja še stanovanjski zakon, se bo moglo, dokler bo stanovanjski zakon ostal v veljavi, odbiti na račun uprave in amortizacije zgradbe od 40 do 60% od najemnine. Hišno najemninski davek bo torej po novem načrtu manjši, nego je današnji Tudi glede obrtnega davka se ni pri zakonskem načrtu upošteval sedanji pri nas veljavni davčni sistem, nego se je uvedel z raznimi spremembami siiiskl sistem, Kontingentiranje davka odpade, mesto njega je predvi. dena odstotna davčna stopnja, ki znaša od 2 do 12% od čistega dobička podjetja. 12% od čistega dobička svojih podjetij bodo plačevala trgovska, industrijska, rudarska in siična pod' jetja (v kolikor niso to podjetja, obvezana na javno polaganje računa), nadalje vsi obrtniki, ki imajo več kakor 2 pomočnika, apoteke, hoteli, kavarne, gostilne, špedicijska, agenturska in siična podjetja. Inteligenčni poklici, kakor odvetniki, notarji, zdravniki, in-ženjerji, umetniki itd. bodo plačevali 8% od čistega prihoda. V tretjo skupino, ki bo plačala samo 2% od čistega prihoda, spada najnižja kategorija samostojnega podjetništva, to so osebe, ki vršijo na lasten račun večinoma po-služiteliske posle, n. pr. čistilci obuvala, postreščki itd. Pri določitvi osnove za ta davek bo smel vsak davkoplačevalec odbiti vse stroške, ki sn potrebni, da se doseže in osigura brutto-dohodek (čl. 57). Ne bodo se pa smeli odračunati kapital za investicije, dolgovi, obresti dolgov itd., kakor tudi ne odškodnine, t. j. plača za sodelovanje podjetnika (čl. 58). Z obrtnim davkom na novi osnovi bodo prizadeti v prvi vrsti mali obrtniki. Sedaj, ko je obrtni davek kontingen- tiran, plačajo mali obrtniki le neznaten obrtni davek. Po novem zakonu bo treba Izkazati čisti donos. Večja podjetja se bodo skušala odtegniti temu davku s tem, da bodo v knjigah izkazovale pasivnost podjetja. Mali obrtnik pa ne bo mogel zlahka trditi, da ne zasluži niti vinarja s svojim obrtom. Ves njegov osebni zaslužek se bo smatral cot čisti donos in se bo obdačil z obrtnim davkom ter avtomatično še z osebno dohodnino. Finančni minister pa si pridržuje pravico (51. 50). da sme fizične ali pravne osebe oprostiti od tega davka, ako so njih podjetja osnovana v javne, kulturne in dobrotvorne svrhe. in ako ie čisti donos teh podjetij le neznaten. Rentnina, t. je davek na dohodke iz naloženega kapitala, vložnih knjižic, posojenega denarja, obligacij in drugih papirjev ter iz sličnih virov, je jako visoka, ker znaša pri obrestih od vlog na vložnih knjižicah in na tekočem računu pri denarnih zavodih, hranilnicah in zadruga nič manj kakor 10 odst. ter pri vseh drugi obrestih in rentah nič manj kakor 15 odst od skupnega donosa vseh obrest in rent Dosedaj je znašala rentnina skoro v vseh slučajih le 2 odst od donosa, oziroma z dokladami vsega skupaj 5 odst. Da ie 10 odst davčna stopnja pri rentnini mnogo previsoka je evidentno in bo kvarno vplivalo na štedljivost. Glede davka na dohodke podjetij, k] so dolžna javno polagati račun je obveljal avstrijski sistem, z malimi modifikacijami Javno polagati račune so dolžne delniške družbe, komanditne družbe na delnice, družbe z omejenim jamstvom, zadruge, zavarovalnice in hranilnice, v kolikor je dosedaj obstojala ta obveza. Za ta podjetja ie predviden progresiven davek, ki se stopnjuje po odstotkih bilančnega čistega dobička, in sicer 10. 15, 20. 25. 30 in preko 30 odst. čistega dobička, tako da imamo 6 kategorij. Industrijska in rudarska podjetja ter zadruge plačajo 15, 17, 19, 21. 23 ali 25 odst. od čistega dobička, vsa ostala podjetja pa 20, 22, 24, 26. 28 ali 30 odst. po kategoriji, v katero spadajo z ozirom na odstotke bilančnega čistega dobička. Vsa ta podjetja so dolžna na zahtevo davčne oblasti predložiti knjige in račune, vendar pa se lahko oprostijo te dolžnosti ako plačajo kazen v izmeri od 1000 do 10.000 Din! Gotovo je, da bo vsako veliko podjetje raje plačalo kazen, nego da bo predložilo knjige. Omeniti bi še bilo, da je finančni minister pooblaščen, da sme podjetja, ki se brigajo za javne, kulturne, dobrotvorne namene, popolnoma ali deloma oprostiti tega davka. Osebna dohodnina. V načelu se je sprejel davčni sistem, ki je v Sloveniji veljaven. Za osnovo osebne dohodnine bo služil ves dohodek vsake fizične osebe, vštevši dohodke članov obitelja davkoplačevalca, v kolikor živijo v skupnem domačinstvu. Ta točka zakonskega projekta je postavljena na jako šibke noge in je popolnoma izključeno, da bi mogel finančni minister nreustrojiti našo finančno upravo v teku pol leta, t. j. do 1. januarja 1927.. ko ima stopiti ta zakon v veljavo, v toliki meri, da bi bila sposobna le deloma ugotoviti osnove za ta davek. V Srbiji obstoji nekak surogat osebne dohodnine, ki jo morajo plačevati predvsem inteligenčni poklici, torej Ie ozek krog davkoplačevalcev. A niti v tem ozkem obsegu se ni mogla ta davčna operacija izvršiti, kajti v Beogradu plačuje razmeroma le neznaten del davkoobvezancev ta davek. Ostalo bo pač pri tem. da se bo ta davek plačeval samo v onih krajih, kjer brezhibno funkcijonira davčna administracija, predvsem v Sloveniji, med tem ko bo v južnih krajih vsaj prva leta ostal davčni efekt iz tega davka minimalen. Davčna stopnja je progresivna, in sicer se stopnjuje od 2 in pol odst do 15 odst pri dohodku od preko 1 milijona dinarjev. Nerazumljivo .ie. zakaj je finančni minister zmanjšal sedaj veljavni eksistenčni minimum 5000 Din letnih na 3600 Din. Ako se bo ta finančni projekt prevedel tudi v praksi do skrajnosti, bo pri. spevala osebna dohodnina v državno blagajno več kakor vsi ostali neposredni davki. Po predloženem zakonskem načrtu bo moral namreč vsakdo, ki ima več kot 3600 Din letnih dohodkov, (sam ali skupaj z družinskimi člani) plačevati osebno dohodnino, ki se ima plačevati v odstotkih od vseh dohodkov. Po mnenju strokovnjakov bi nova osebna dohodnina sama doprinesla vsaj toliko, kolikor dobi danes državna bla gajna iz vseh neposrednih davkov. Finančni minister sam pa jako dvomi in zahteva pooblastila, da sme linearno povišati vse neposredne davke za slučaj. da ne bi v proračunu predvidena vsota bila dosežena. Glede eksistenčnega minima, ki ga je zmanjšal zakonski načrt od 5000 na 3600 Din letno, pravi finančni minister. «da je ta vsota dovoljna za najskrom-nije potrebe*. Ne verujemo, da bi bil gospod finančni minister tako skromen! Osebno dohodnino bodo plačevali razen fizičnih oseb tudi cerkve, cerkvene občine in ostala cerkvena telesa, samostani. fondi, vsakovrstne privatne kor-poracije. zemljiške zajednice, imovinske občine ter vse druge imovinske zajednice in blagajne. V finančno tehničnem oziru bo zakonski projekt pri izvedbi zadel ob nepremagljive težkoče, ker sloni večinoma na davčni napovedi (fasiji). Fasija se je Pribičevičev shod v Metliki Cim bolj se bliža 13. junij, dan velikega ljudskega zborovanja v Metliki, tem večja napetost in navdušenje vladata v vseh naših krajih Belokrajine. Od vseh strani prihajajo pripravljalnemu odboru v Metliki prijave o veliki udeležbi našega ljudstva na tem zborovanju. Vse željno pričakuje, da bi videlo in čulo našega prvoboritelja Svetozarja Pribičeviča. Tega dne bomo videli v Metliki tudi naše narodne duhovnike iz Žumberka, ki bodo na zborovanju z lepim zgledom prednjačili svojemu narodu. Tako n. pr. javlja župnik Gvozdanovič iz Radatoviča (Sv. Nedelja) pripravljalnemu odboru v Metliki naslednje: «Na Vaše vprašanje glede na manifestacijsko zborovanje SDS v Metliki javljam, da bo naših pristašev iz občine Radatovič došlo na shod 400 ljudi, v sprevodu pa bo sodelovalo iz iste občine 25 okrašenih vozov pod jugoslo-venskimi zastavami. Istotako bo došlo na zborovanje iz naše občine 20 fantov na konjih pod jugoslovenskimi zastavami. Sv. mašo bom čital ob 8. zjutraj, da bom lahko s svojimi ljudmi prišel pravočasno v Metliko. Čujem, da se tudi v drugih občinah pripravlja narod k čim večji udeležbi na zborovanju SDS in da vidi ter čuje svojega prvoboritelja. Z demokratskim pozdravom Gvozdanovič, župnik v Radatoviču. Tako naši narodni svečeniki iz Žumberka! V slučaju slabega vremena se bo shod vršil v vseh prostorih Čitalnice v Metliki. Železniške zveze so zelo ugodne ter je tudi preskrbljeno za zadostno število vagonov. obnesla v državah z moderno urejenim privatnim gospodarstvom. Pri nas pa spada privatno knjigovodstvo med redkosti in že radi tega je sistem davčne napovedi skoraj neraben. Politične beležke Zloba ali neumnost? »Jutro« je v svojem uvodniku od 8. t. m. zapisalo, da je pred kratkim imel posl. dr. Korošec na Rakeku nekako predavanje, v katerem se je spominjal časov majniške de« klaracije in Jugoslovanskega kluba, pri če« mer je v silni delikatnosti popolnoma po« zabil na vlogo dr. Žerjava v dotičnem delu. Včerajšnji »Slovenec« pa piše, da se »Ju« tro« zgraža nad dr. Koroščevim predava« njem, ker je pozabil omeniti vlogo dr. Žer« java »o odpravi jezika«. Bržkone »Slove« ne« ni mislil pri tem na dr. Žerjavovo vlo« go o odpravi latinskega ali nemškega jezi« ka, ampak na tolikokrat že očitano vlogo »o odpravi slovenskega jezika«: Iz tega bi sledilo, da je dr. Žerjav v deklaracijskem gibanju skupno z dr. Korošcem kot takrat« ni tajnik Jugoslovanskega kluba na Dunaju delal za odpravo slovenskega jezika. Kle« rikalna zloba bi bila še umljiva, ako bi ne bila obenem tudi neumna. Pri ljudeh, ki manipulirajo v političnem boju s falzificira« nimi pismi, hodita seveda zloba in neum« nost roko v roki. Verska nestrpnost klerikalcev »Jutro« je ugotovilo te dni, da je zbira« nje prostovoljnih prispevkov za narodno eevekev, ki ni rimska, za klerikalci dovolj, da izzivajo konflikte. »Slovenec« odgovarja, da katoličani že po cerkvenih zakonih ne smejo dajati prispevkov za nekatoliške cer« kve. Morebitne prostovoljne prispevke ka« toličanov za zgradbo pravoslavne katedra« le sv. Save v Beogradu proglašajo klerikal« ci za greh, za popolnoma v redu pa sma« trajo sprejemanje prispevkov za katoliško katedralo v Beogradu od drugovercev. Zna« no je, da je »Slovenec« že sam poročal, da so tudi pravoslavni darovali za katoliško cerkev v Beogradu in vendar ni protestiral proti takemu »grešnemu« početju. Za kle« rikalce je greh samo tedaj, kadar je treba kaj dati, kadar pa je treba vzeti, smatrajo to za božji blagoslov, četudi bi prišel iz pekla . . . Kar se pa tiče pobiranja prispev« kov za zvonove na Homcu, za cerkev v Tu« njicah in za popravo župnišča v Zužember« ku, o čemer je svoječasno »Jutro« pisalo in nad čemer se včerajšnji »Slovenec« tudi spodtika, ugotavljamo, da smo samo pro« testirali proti predpisovanju višine »prosto« voljnih« prispevkov in neumestnemu izsi« Ijevanju ljudskega denarja z grožnjami ne« srečne smrti in necerkvenega pokopa. Kar smo storili, smo storili na prošnjo katoli« ških vernikov, ki se niso upali sami izpo« stavi jati napram raznim klerikalnim izsi« ljevalcem, ki operirajo zlasti na deželi s hu« dičem in peklom samo, da pridejo do dna žepov svojih vernikov. Ce »Slovenec« izsi« ljevalce zagovarja, potem je to dokaz, da je klerikalizem v pojmovanju nalog vere in cerkve še vedno tam, kjer je bil v času ljubljanskega škofa Tomaža Hrena, ki je za denar prodajal zakramente. Triletnica prevrata v Bolgarski Včeraj pred tremi leti so vojaški zarotniki s pomočjo makedonstvujuščih ter nekaterih manjših političnih strank vrgli v Sofiji vlado Aleksandra Stambolijskega. V noči od 8. na 9. junija so gojenci vojne akademije ter oddelki sofijske garnizije pod vodstvom polkovnika Vlkova in generala Lazareva zasedli državne urade, aretirali ministre in poslance, nakar ie Boris imenoval novo vlado s Cankovom na čelu. Novi režim ie bil eden najbolj krvavih na Bolgarskem. Brez sodbe in preiskave je bilo ubitih več kot 25.000 ljudi, med njimi min. predsednik Stambolijski, šest bivših ministrov, 40 aktivnih in bivših poslancev, več kot 1500 učiteljev ter večje število oficirjev. Ob obletnici sofijskega prevrata je bivši bolgarski poslanik v BeogTadu Kosta To-dorov objavil v »Politiki« članek, v katerem ugotavlja, da predstavlja režim zadnjih treh let v Bolgarski brezpriraerna nasilstva, samovoljnost in zločine, da v Bolgarski nikdar ni bila gospodarska kriza tako strašna kakor danes, da se je kmetijska produkcija zmanjšala in da so seljaki obubožali, da se je Bolgarska pretvorila v kolonijo tujih špekulantov, da koraka zunanja bolgarska politika od poraza do poraza, ne da bi mogla izvršiti že sklenjene in podpisane mednarodne konvencije. Narod se je uprl proti temu režimu, njegov odpor pa Je bil udušen v krvi. Tisti, ki so ostali na vladi, pa se sami med seboj bore. Reakcija v Bolgarski radi tega innira, bolgarski narod, ki ie toliko prestal, pa se bo preporodih Sicer ni več Stambolljskega, nanaša Kosta Torodov zapustil pa je svojo oporoko In določene smernice bodočega dela, v katerem se bodo združili vsi pošteni Bolgari. Radikali yroti dr. Pernarju Okrožni odbor radikalne stranke v Sre-aiu je poslal ministrskemu predsedniku in notranjemu ministru brzojavko, v kateri zahteva na podlagi poročil radikalnih poslancev iz Srema na seji 6. limija v Sremski Mitrovici, da naj se onemogoči razorno in nezakonito postopanje drž. podtajnika v notranjem ministrstvu dr. Pernaria napram radikalnim uradnikom in radikalni stranki v Sremu. Z iste seje je bila poslana tudi pozdravna brzojavka Nikoli Pašiču. Kratke brzojavke Kulturni boj v Mehiki Newyork, 9. junija (Radio) Mehikanska vlada je sklenila, da smejo biti poslej du« hovniki le Mehikanci, in sicer, ako se ob« vežejo, da se ne bodo vmešavali v politika Spomenik lordu Kitshenerju London, 9. junija (Radio) Danes je bil v prisotnosti angleškega prestolonaslednika in številnega občinstva odkrit spomenik lordu Kitshenerju. Španci zavzeli šešuan London, 9. junija (Radio) Španske čete so z naskokom zavzele šešuan. Abd el Krimovi zakladi Fez, 9. junija (Radio) Semkaj so pripe« ljali zlati zaklad Abd el Krima. V 24 za« fcejih je bilo spravljenih 300.000 pezet. Maroški sultan v Parizu Pariz, 9. junija (Radio) Drugi sin mano« škega sultana je dospel semkaj, da pripra. ■vi vse potrebno za bivanje svojega očeta, ki se pripelje v Pariz povodom francoskega narodnega praznika. Žična železnica na Rax Dunaj, 9. junija s. Danes je bila v nav. zočnosti številnih slavnostnih gostov in di« plomatskih zastopnikov svečano otvorjena žična viseča železnica na 2000 m visoko planoto Rax. Grozna eksplozija Trst, 9. junija o. ' Briščikih pri Proseku se je dogodila grozna nesreča. V tamoš< njem skladišču irr 'rije je skupina voja: kc v pripravi iala gran v barvah. Cotl-čev tovariš prof. Mežan razstavlja v Mariboru sedaj prvič. Predstavil se bo občinstvu kot portretist in krajinar. Vstopnina za po-set razstave je zelo nizka, zato je obisk tem bolj priporočljiv. Razstava je odprta do 20. junija, vsak dan od 9. dopoldne do 4. popoldne. »Kozarec vode« na mariborskem odru. Dne 4. t. m. je uprizorila mariborska drama Seri-bovo veseloigro cKozarec vode*. V tej duhoviti petdejanki triumfira blesteča odreka tehnika ter duhovitost plodovi tega komedio-grata. Dvorske državne (oestokrat srčne) intrige visoke angleške gospode slika Scribe plastično in nazorno, zapletljaji so izredno duhoviti, dejanje je vseskozi napeto in zanimivo. Izvajanje na mariborskem odru je v splošnem zadovoljile. Režija g. Zeleznika je delo primerno inscenirala; dialog je bil mestoma prav dobro uvežban. Prvenstvo si je zopet prislužila ga. Btikšekova. Njena in- I iet*, poakuča celo »Po jezeru«, kar je enkrat najbrž slišal slučajno odvojacke godbe, ko je &v±rala »Triglav-marš«, a vsaka druga slovenska pesem mu je deveta dežela. Če je »ka/pelnik« posebno dobro verzlran v Jugoslovenski muziki, ti bo zasviral celo »OJ kje si dekle ti doma« po nekem nemogočem napevu, v Bosni celo »Kje so moje rožice«, dlje pa slovenska glasbena umetnost tudi v najboljših lokalih — torej med narodom — absolutno ne sega. Večkrat sem si že mislil, kaj za vraga res nas tudi v peBmi nihče ne upošteva. Saj vendar vsak inteligenten Srb in Hrvat pripozna, da so naše narodne pesmi najlepše. Naletel sem tudi na slučaje, ko so me kapalnik in publika vprašali, kje bi se moglo dobiti note slovenskih pesmi. Fak. tlčno ve v notranjosti malokdo, kam naj se obrne, da bi mogel eventualno zadovo. Ijitl tudi tretji S., oziroma da bi tudi prvi dve osebi sv. trojice enkrat mogle uživati slovensko pesem, o kateri so vsi toliko lepega slišali. Beograd ima gotovo čez 50 raznih lokalov z godbo, in to od najelegantnejših barov ln varietejev do najobskurnejših beznic, pa gotovo ne boste slišali nikjer niti ene slovenske pesmi. Slišal sem pač tndi v Beogradu slovensko petje, toda ali bože, v moje naj-neprijetnejše presenečenje. Slučajno sem bil navzoč v Beogradu pri neki prireditvi Slovenskega kluba. Bilo je to pred letom dni. Javna zabava. Produciral se je med drugim tudi neki moški zbor. Zbrali so si posebno težke pesmi. Efekt, jojmine! V tem momentu sem se sramoval slovenske pesmi. Zopet pred nekaj meseci dni sem bil povabljen na neko prireditev v »Katoliškem domu<. Med drugimi točkami je pel tudi neki slovenski zbor — večinoma srednješolci — nekaj slovenskih kompozicij. Seveda spet najtežje. Spet blamaža. Vselej napačno intonirano. Po nekoliko taktih so morali prekiniti in pričeti na novo. Potem pa že radi blamaže kar naprej, pa tudi če popokajo vse ušesne mrene. Povabljeni so bili med drugimi tudi nuncij Pelegrinetti, vei direktorji sred. šol in razna druga beograjska hotvoleja, katera naj bi imela priliko, da sliši krasno slovensko pesem. Kako živo mi je bilo v tem momentu v spominu lepo ubrano petje slovenskih kmečkih fantov, če gredo na vas. Kaj mi res ne znamo razpolagati s svojimi najboljšimi „talenti" — s slovensko pesmijo, katere si povsod požele, ker jo poznajo, če ne drugače, vsaj per renome, katera bi razen tega ne služila samo v zabavo naših južnih bratov, temveč v 6vrho bratstva samega in pa našega ugleda. Imamo neko udruženje glasbenikov za celo državo, imamo vsa mogoča tujako-pro-metna, kulturna, socijalna, nacijonalna, državotvorna in strokovna udruženja. Kaj se ne čuti nihče od funkcijonarjev teh raznih udruženj poklicanega, da sproži v tem smislu neki pokret, da dž inicijativo, kako bi se v močno razvitem družabnem življenju naših južnih bratov proširila divna slovenska pesem. No, in v Beogradu I Ali res ni zmožnega organizatorja med mnogimi beograjskimi Slovenci, ki bi umel ustanoviti življenja zmožen „Sk>veneki klub" ali kako slično društvo ter aranžirati letno nekoliko prireditev slovenskega karakterja. Največjo pažnjo bi se pri tem pač moralo posvetiti petju ter v prvi vrsti najti spretnega pevovodjo. Izvrstnih glasov je med beograjskimi Slovenci v izobilju. Če je to mogoče doseči v vsaki vasi doma, zakaj bi ne bilo mogoče tudi v Beogradu. Poznam Beograjčane in vem, da bi pose-čali z veseljem naše prireditve. Seveda se ne smemo pri tem blamirati. Naj pripomnim n. pr. samo še, da 6e je letošnji katoliški božični večer, ki ga je restavrater pri „Triglavu" jako lepo aranžiral, pretvoril že zgodaj pred polnočjo v divje žrtje, rjovenje in seveda tudi v prepiranje in malo da ni prišlo do velikega pretepa, tako da sem z nekim prijateljem Srbom, kateremu sem hotel pokazati naše lepe božične običaje, hitro zapustil lokal, da ne bi videl ali pa še občutil preveč naših lepih običajev. Namen teh vrst naj bi bil, da bi se morda vendar našel kak zmožen in dosti energičen človek, ki bi beograjske Slovence organiziral ter s tem pripomogel do tega, da se malo dvigne naš ugled tudi med ljudmi, ki drugače ne zahajajo v Slovenijo, v prvi vrsti COCAIN ? ? ? trigantna vojvodinja, žena visokih ambicij in histerične ljubosumnosti, ki jo prinaša s seboj bližajoča se starost, je bila uprav kabinetno izdelana kreacija velikega formata, prepričevalna in verjetna. Vreden drug ji je bil Bolingbroke g. Urvaleka, simpatičen pojav izkušenega politika, ki ima pri uravnavanju držav, poslov srečnejšo roko kakor v lastnih zadevah. Karakter je podan veledo-stojno, le jeziku naj bi posvetil igralec še večjo pažnjo. Lep odrski pojav je bila gdč. Starčeva kot kraljica Ana, ta sentimentalna in slabotna ženska, ki niha brez moči med sovražnima strujama. Le ton igralke še ni bil pravilen in premalo moduliran. Ga. Sa-vinova se je trudila z vlogo Abigaile prav hvalevredno; žal pa se ji ljubkost in nežnost mladega dekleta nI posrečila. Njena kreacija je napravila vtis neiskrenosti in umetničenja. G. Tomaži?! kot gardni praporščak je razočaral. V govoru je pre vihra v, mestoma skoro nerazumljiv; tudi mu ne pri-jajo ljubimske vloge. Med ostalimi malimi vlogami, ki so zadovoljile, je omeniti polno-krvnega aristokrata g. Groma. Gledališče ni bilo polno, razpoloženje pa se je stopnjevalo od dejanja do dejanja; pohvala je bila prisrčna in iskrena. Dr. L V. Italijanska kritika o pesniku Angjeli-noviču. V rimski reviji MMM>MHIM>MI>»MtMMMtM«tM>W Danes ob 4., pol 8. in 9. uri. POLA NEGRI v najnovejšem filmu »Strast! daljnega vzhoda" Pripravlja se orjaški iilrn ,.CIVILIZACIJA" Etno ,»Ljubljanski dvor" Telefon 730. pa, da se dvigne med brati Srbi ugled naše divne slovenske pesmi. Strašna toča v Srbiji Iz številnih krajev Srbije prihajajo poro« čila o silnih opustošenjih, ki jih je povzro« čila v zadnjih dneh toča. Samo v valjev« skem okraju je napravil po podatkih, ki jih je prejelo poljedelsko ministrstvo, nad dva milijona dinarjev škode, ravno toliko tudi v preševskem srezu. V negotinskem okraju je padala istega dne tako strašna toča, kakršne ne pomnijo tamkaj niti najstarejši ljudje. Vmes je div» jala obenem grozna nevihta. Vinogradi so popolnoma oklesteni, polja razorana. Ško« de ni mogoče še niti približno preceniti. V Nišu je toča pokrila istega dne 800, v vr« šačkem srezu nad 1450 ha površine. V Pa« lanki in na otoku Kcrčuli so istotako vino« gradi močno trpeli. Po naknadnih poročilih iz Obrenovca je bilo opustošenih o priliki nevihte v pretek« lem tednu, ko je prestopila Tamnava bre« gove, 300 ha travnikov, 800 ha koruznih polj. V račevskem srezu je napravila toča nad tri milijone in pol škode. Nogometna tekma DRAMA : OPERA v nedeljo ob 11. dopoldne RožniŠke vile... Ljubljana, 9. junija Veter je lahno božal vrhove smrek, bu« kev in kostanjev ter ostalih dreves v Rož« niku in povzročal rahel, pritajen šelest list« natega drevja. Gozd je tiho pel svojo ubra« no nočno pesem, ki se je razglabljala v nežno pošumevanje košatih kostanjev v Tivoliju in se odbijala nižje dobi od zidov mestnih hiš. Nad vrhovi Kamniških planin se je kopičila stena oblakov, nad Ljubljana pa je migotalo milijone zvezdic in med nji« mi je veličastno plula na nebesnem svodu polna luna, razsvetljajoča temno noč in jo delala neznansko mikavno. Ljubljana je snivala v globokem spanju, na ulicah skoro ni bilo čuti koraka, oživ« ljala jih je le trepetajoča svetloba žarnic ter plinovih svetiljk, ki se je prelivala v širokih krogih in so plazila po stenah tihih hiš. Nakrat pa se je na hodniku BIerweisove ceste začul ropot, ki je nekam strahotno planil v noč. Hip nato je že izginila čfeta policijskih ljudi po raznih potih v Tivoli in dalje proti Rožniku ter šišenski strani v gozd. Detektivi so se plazili oprezno med debli smrek, izogibajoč se vsakemu Sumu. Tuintam je počila veja ali se je začul moč« nejši korak, ki se je votlo odbil od brega. V gozdu, kjer je bilo poprej temno, je za« migotalo čez čas kakih 30 lučic, ki so be« gale semintja liki kresnice, pa so nato zo» pet ugasnile. Za debelim drevesom, obra« ščenim z mehko travo, visoko v gozdu, vzhodno od Čadove gostilne, je nenadoma nekaj kriknilo . . . Čez čas se je pričelo svetlikati in kar hit« ro se je razlila nad gozdom dnevna svet« loba. V drevju je postalo živo. Oglasil se je celotni ptičji zbor in živahno gos tole 5 po« zdravljal rano jutro. Nobenega drugega glasu, dokler se ni iz« vil iz prsi preplašenega ženskega bitja ču« den vzklik: »Tavžentroža! Beži! Dvigni se! Racija! Racija!« . . . Vmes pa so se že za/ culi moški klici: »Stoj!« čemer je sledilo topotanje nog. udarjanje ob debla in za« molkel padec nekoga kraj gozdne poti. Pri« skočilo je takoj nekaj moških zasledoval« cev in sloka, bleda deklica, imenovana »Raj« ska cvetka«, po domače Gabrijela V. je sto« pila vsa rosna na noge. »A—h, pa me imate zopet!« se je jokavo zasmejala trem detek« tivom, ki so pritirali zraven še tovarišico Georgino M., preplašeno Tavžentrožo. Med glasnim pogovorom so se nato po« maknili v dolino na široko pot in se našli pod tivolskim gradom s partijo, ki je šla na lov v šišenski grib. Tavžentroži in Rajski cvetki so se nasmejale tu v obraz še Goz'd« na lastavica — Anica P . . ., dalje »Ajer. konjak« — Micka F . . ., Podlasica — Žef« ka P. ter še nekaj »devičic«, ki so prespale zaporedoma več noči v Rožniku oziroma v šišenskem gozdu. Tekom dneva je bilo tudi iz barak v Ši» ški aretiranih več sumljivih deklet, ki so sc preživljale s tajno prostitucijo. Vse skrite svečenice ljubezni so se poznale med seboj le po vrlo poetičnih priimkih, ki so si jih dajale druga drugi in nekatere za svoje to« varišice snloh niso znale drugega, pravega irr a. Dekleta, povečini bivše uradnice, se« daj seveda brezposelne, so ušle od doma in se preživljale izključno s tajno prostituci« jo. Zadržavale so se trajno v gozdu ter lo« vile slučajne sprehajalce, ki so jih sreča« vale medpotoma. Obenem pa so imele v Šiški nekaj poznancev, mlajših brezposel« nih fantov, ki so jim na dogovorjena mesta dovajali ljubezni željne moške. Po aretaciji so šle vse rožniške vile na zdravniški pregled in so bile povečini vsa oddane kot spolno bolne v bolnico. Sprejem Francozov pred magistratom Med ogromnim navdušenjem več tisoč glav broječe množice je zaključil poslanec in župan mesta Grenobla, g. MystraL svoj odgovor na pozdrav predsednika gerentskega sveta, dr. Dinka Puca, z mogočnim vzklikom: Vive la Yougoslavie! Kulturni pregled Gledališki repertoarji Ljubljanska drama Četrtek, 10.: «Idiot». D. Petek, 11.: «John Gabriel Borkman*. E. Sobota, 12: »Ladja Tenacity» A. Nedelji, 13.: Zaprto. Pondeljek, 14.: »Jakob Ruda*. B. Ljubi lanska opera Četrtek, 10.: «3oheme». B. Petek, 11.: Zaprto. Sobota, 12.: »Trubadur«. D. Nedelja, 13.: «Grofica Marica« ob pol 20. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izv. Pondeljek. 14.: Zaprto. Mariborsko gledališče Četrtek 10.: »Kozarec vode» B (Kuponi) Zadnjič v sezoni. Petek 11., Zaprto. Operi je menda najbolj sladka in najbolj prisrčna Parmova opera in je doživela pred petimi leti, ko ee je prvič pela v Mariboru, mnogo priznanja in uspeha. cCavalleria ru-sticana> je stara priljubljena operna znanka ki je bila radi svoje melodijoznosti in dramatičnosti vedno navdušeno sprejeta. Ker odide v torek velik del vojaške godbe v Dobrno, je uprava primorana, uprizoriti ti dve operi zaporedoma v soboto, nedeljo in pondeljek (12., 13. in 14. junija za ab. C, B in A). V cCavalleriji rusricana* nastopita zapet oba Mitrovičeva kot gosta. To bodo zadnja njima gostovanja. Pripominjamo, da spada Santuzza med najboljše uloge ge. Mi-trovičeve in da je žela za to kreacijo tudi pri zagrebški kritiki nedeljeno hvalo. «Grofica Marica* s popustom za abonen-te reda C. Abonente reda C in D opozarja gledališka uprava v Ljubljani, da imajo pri nedeljski uprizoritvi «Grofice Marice* pri nakupu vstopnic za to predstavo 50% popust od navadnih dnevnih opernih cen. Vsak abonent ima pravico do toliko sedežev, na kolikor jih je sicer aboniran. Uprava prosi, da se kupijo vstopnice že v predprodaji. Vsak abonent se mora pri nakupu izkazati s svojo legitimacijo in abonentsko izkaznico. Predstava se vrši v nedeljo ob pol osmih zvečer. Zagrebška opereta v Sarajevu. Zagrebški operetni ansambel nastopi svoje gostovanje v Sarajevu dne 23. junija in ostane v Bosni do 1. Julija. Zagrebško Narodno gledališče ima ta teden na sporedu Shakespearjevo komedijo v. lovsko društvo tudi letos veliko tekmovalno streljanje ta sicer 27. junija na vojaškem strelišču v LJubljani. Tekma, ki bo pod pokroviteljstvom komand, dravske divizije g. generala Kalaiatovlča, bo trajala cd dan. Dopoldne strelja tudi vojaštvo. Za tekmo so priglašeni letos tudi prvovrstni mednarodni strelci. Ker Je tekma baš med velesejmotn, Imajo strelci z dežele veliko ugodnost, da si ogledajo tudi velesejem in se posluitjo ugodnosti polovične vožnje. Streljalo se bo s kroglo na srnjaka, na divjega lovca in na novo mednarodno tarčo, z zrnjem pa na bežeče zajce in leteče golobe. Vsak četrtek od 17. Je vojaško streJlšče na razpolago članom SLD za vežbanje. — SLD. * Grozen roparski umor. V Beograda je bil v noči od pondeljka na torek Izvršen grozen roparski umor. V stanovanje mestnega podvornika Simanovlča so vlomili neznani zlikovci, ko je bil mož v službi in žena sama doma. Ko se je mož o polnoči vrnil domov, je našel ženo zadavljeno na postelji, iz njegove omare pa so Izginili vsi njegovi prihranki v znesku 26.000 dinarjev. O zločincu ni nobenega sledu. * Smrt vsled kačjega pika. V Berovu v mostarskem okraju ie te dni Mirko Petrlnič sin tamkajšnjega seljaka, zaspal na pašniku. Nenadoma je občutil oster pik strupene kače na nogi. Mahoma mu je noga začela otekatl. Le s težavo je prišel domov. Naslednjega dne je Petrinič umrl. * Morilec Krajan pomiloščen. Morilec Krajan v Zaječaru, ki je bil obsojen v smrt in bi se morala izvršiti te dni njegova ju-stifikacija, je bil v priznanje njegove velike požrtvovalnosti, ker si je dal odvzeti moške žleze, s katerimi je potem tamošnjl ruski kirurg Kolesnikov izvršil na nekem svojem onemoglem tovarišu posrečeno po-mlajevalno operacijo, pomiloščen. * Tri blagajne oplenjene. V noči od pondeljka na torek so dosle! neznani zlikovci vlomili v Zagrebu v prostore privatnih nameščencev ter oplenill tri blagajne. S pomočjo ključa so otvorili Werthetmovo ključavnico pri vhodu ter lz blagajnic in pisalnih miz pobrali gotovino v znesku 10 tisoč dinarjev. Vložne knjižice so pustili nedotaknjene. Domneva se, da so tatvfcio izvršile osebe, katerim so bili prostori in razmere dobro znane. * Roparski umor v Krapinl. V torek ponoči sta dva roparja vlomila v gostilno Adama Dolickega v Krapini, napadla takoj gostilničarja z velikim nožem in mu zadala toliko vbodljajev, da je takoj izkrvavel. Ko je žena videla svojega moža v mlaki krvi, je pričela obupno klicati na pomoč. Roparja sta navalila tudi na njo in jo ranila na več krajih. Vendar pa rane k sreči niso smrtnonevarne. Po strašnem dvojnem zločinu sta roparja oplenila blagajno, v kateri je bilo okoli 10.000 Din denarja in nato izginila brez sledu. * Novomeški zobni atelje Filipa Ogriča Je zaprt do konca tega meseca. 650 * Pozor trgovci z lesom! Dne 12. junija ho ob 10. dopoldne v Hotemežu pri Radečah javna sodna dražba 900 kubičnih metrov bukovih in hrastovih hlodov. 668 * Radioemanacijsko termalno kopališče Dolenjske Toplice (38° C) postaja Straža-Toplice, zdravi z izvrstnim uspehom reu-matizem, živčne bolezni, vnetje živcev, otrpnenje, neuralgije, ischias, ženske bolezni, eksudate, posledice zlomljenih kosti, zakasnelo rekonvalescencijo po težkih boleznih in operacijah, kron. kožne bolezni itd Vsaka tukajšnja kura je tudi okrepčevalna in omlajevalna. Elektr. razsvetljava, tekoča voda v sobah, sploh moderni komfort. Hrana ala carte ali v penzijonu. Cene znižane. Prospekte na zahtevo. 157 * Kri čistilni originalni planinski »spomladanski čaj« priporoča lekarna Bahovec, 10 Din. HA-HA-HAROLD LLOVO zopet v Ljubljani v svoji najnovejši burki s-s On se ženi s-s Pride še ta teden v Elitni Kino Matica Iz Ljubljane u— Dan Rdečega križa na ljubljanski drž. realki V nedeljo dne 6. junija se ie vršila na državni realki zopet dijaška akademija, topot v korist Rdečega križa. V šolski telovadnici, ki jo je poleg profesorskega zbora in raznih gostov napolnila predvsem mladina, se je izvajal zelo pester program Napredovanje dijaškega ensambla, pod spretnim vodstvom požrtvovalnega gospoda Zaletela nas je posebno veselilo. Če bi bile viole in čeli številneje zastopani, bi se ta orkester smel postaviti tudi pred širšim občinstvom. Vse orkestralne točke so se izvajale v ritmičnem in intonacijskem oziru brezhibno. A tudi v dinamiki smo opazili že lep napredek. Med drugim smo slišali prvič v Ljubljani Šantlov Valse lente. Pevski zbor je vodil g. Kramolc, ki ie svoje mlade pevce že prav dobro izvežbal. Žal je bila skladba za te glasove nekoliko previsoka. Višek sporeda sta bila recitajiska nastopa sedmošolcev Petreta in Fermana. Prvi je recitiral Župančičevega »Kiša«, drugi pa je recitiral Antonijev govor iz »Julija Cezarja«. Ne vemo, kateremu bi dali prednost Vsekakor smo v obeh spoznali talenta, o katerih upamo, da ju bomo srečali še pogosto, ko si bosta že davno otresla prah šolskih klopi. Posebno zanimiva jc bila me-lodramatska točka, Robidova balada o g. Joštu, z efektno klavirsko spremljavo priznanega skladatelja Hochreiterja, ki je bila menda tud prvič izvajana v Ljubljani. Skladba je vseskozi moderna ter zahteva dobrega igralca. Sedmošolka KysIikova jo je bravurozno odsvirala. Tudi tu se je Petre Izkazal. Pozdravni nagovor šestošolca Pinteririča in hrvatska deklamacija četrto-šolke Rusinje Kulakove so izpolnile ostali program prav ugodno. Lep splošni uspeh prireditve je prisotnega g. nadzornika Ga-brščka tako razveselil, da se je dijaštvu pred zbranim občinstvom v izbranih besedah zahvalil in obljubil javiti glavnemu odboru Rdečega križa v Beogradu, da si je ljubljanska realka stekla prvenstvo v prireditvah za Rdeči križ. u— Najbedneiša med bednimi, brez lastne krivde, Je deložirana 7 glav broječa družina Z. na Sv. Petra nasipu. Menda 5 šoloobveznih otrok piše pridno pod šotorom svoje naloge in spi, kolikor pač mogoče v deževnih nočeh ob strani skrbne matere. Pa kdo naj to razume! .V vsestranskemu Izobilju se H morda ne zdi vredno prečita-tl teh par vrstic! Napravi pa izjemo, saj smo vsi ljudje! Pojdi mimo na sprehod in pomoli roko v šotor bede ali pa ukreni Mladost, svežost in lepota ohranljiva z CREME M0US0N po svoje. Naslada utehe za ta blag čin ti bo plačilo. u— Policijske prijave. Od torka na sredo so bili prijavljeni policiji sledeči slučaji: 1 tatvina, 1 poškodba tuje lastnine, 1 popadljiv pes, 1 nezgoda, 3 prestopki kalje-nja nočnega miru, 2 prestopka obrtnega reda, 1 prestopek prekoračenja policijske ure in 7 prestopkov cestno-policijskega reda. Aretacije so bile izvršene 3 in sicer: 1 radi suma tajne prostitucije, 1 radi odpeljave 14 letne deklice In 1 radi vlačugarstva. u— Prebrisana vlačugarlca. 24 letna znana vlačugarica in grešnica Marija Logaj iz Št. Vida nad Cerknico je prišla nedavno na izborno idejo, kako bi si na lahek način prislužila čim več denarja. Dne 12. maja je brez dovoljenja roditeljev odpeljala 14 letno Marijo Skok Iz Toplic ter z njo beračila po ljubljanski okolici. Logarjeva je hotela biti tudi lepa ter je svoji varovanki, ki jo je podila od hiše do hiše, odvzela vso boljšo obleko in obuvalo ter ji iztrgala iz ušes celo zlate uhane s kamenčki. Skoko-vo so po aretaciji takoj izpustili, Logarjeva pa se bo morala zagovarjati še pred sodiščem. Nogometna tekma DRAMA : OPERA v nedeljo ob 11. dopoldne u— Nezgoda. Mestna delavca Petan Ant. ter Štefan Hobot sta peljala v torek popoldne z dvovpreženim vozom po Cesti na gorenjsko železnico gnoj. Z vozom sta prišla na progo, ki pelje z glavnega kolodvora proti državnemu ravno v trenotku ko je priče! čuvaj zapirati obe prečnici. Sedeč na vozu je Hobot, čim je zapazil da preč-nice padajo, pognal hitreje, vendar se mu ni posrečilo, da bi z vozom pravočasno ušel. Posledica je bila, da je potegnil preč-nico z vozom s seboj naprej. Voz je prelomil de! prečnlce, ki je priletel naravnost v glavo za vozom korakajočega Antona Petana, ki ie pod silo udarca padel v nezavest Težko ranjenega Petana so prepeljali pozneje z rešilnim avtom v bolnico. n— Sokol Šiška priredi v nedeljo 13. t. m. društveno javno telovadbo, združeno z vrtno veselico v Zgornji Šiški pri gosp. L Kmetu na Celovški cesti. Telovadne točke so zelo lepe. Vsi oddelki nastopijo s slikovitimi češkimi prostimi vajami za vsesokolski zlet v Pragi. Po telovadbi ples, petje streljanje itd. Sodeluje godba Sokola I Začetek točno ob 3. popoldne. 665 u— Zobni atelje Franjo Radovana se nahaja še nadalje v Ljubljani VII., Celovška cesta 14., nasproti velesejma. Novootvorjenl zobni ateljč Ivana Radovana pa se nahaja v Ljubljani, Selenburgova ulica 4, I. nadstropje (prej dr. Prossinagg, nad trgovino Stacul). 670 Iz Maribora a— Muzej v Mariboru. Vpliv strokovno dobro organiziranega in finančno sijajno podprtega muzeja v Gradcu se v našem Podravju iako močno občuti. Vsaka privatna zgodovinsko važna stvar je v opasnostl, da se odpelje v Gradec, Muzejsko društvo v Mariboru ne more vršiti svoje naloge v polni meri radi osamljenosti v delu ln radi premalega podpiranja s strani občinstva. Potrebno bi bilo predvsem, da se dvigne obisk muzeja v Cankarjevi ulici ter da se s tem poda društvu možnost, da bo lahko izvrševalo svoje načrte o razširjenju dosedanjih prostorov, ki so že dalj časa pretesni. a— Nadaljna razsvetljava mestnega parka. Mestno električno podjetje je napeljalo električno razsvetljavo, kakor smo že poročali v glavni drevored mestnega parka pri godbenem paviljonu. Sedaj instalira v Drevoredni ulici, ki je podaljšek Vrazove in loči novi od starega dela parka, še 20 žarnic, tako da bo imel kmalu velik del mestnega parka električno razsvetljavo. a— Gibanje mariborskih Nemcev. Preteklo nedeljo se ie udeležilo neke nemško-nacijonalne prireditve v Gradcu tudi okoli 40 članov mariborskega »Mannergesangs-vereina«. Na povratku jim je na meji naša obmejna policija odvzela potne liste, ker so jih dali izstaviti pod raznimi drugimi razlogi, največ trgovskimi. Radi te prevare vrši policijski komisarijat strogo preiskavo. a— Novost ruske mladine za Maribor. V petek 11. t. m. priredi ruska gimnazija od Sv. Lenarta v spomin Puškinovega rojstva njegovo dramatizirano pravljico »Car Saltan«. Med predstavo, ki se bo vršila v veliki dvorani Narodnega doma, bodo predvajali krasne kavkaške, mongolske in ruske plese, kakršnih Maribor še ni videl. Skrbno pripravljeni spored večera obeta izredno privlačno prireditev. Ker je čisti dobiček namenjen za ubogo rusko dijaštvo, apeliramo na javnost, da s svojim posetom pokaže slovansko kulturno vzajemnost in sočustvuje z revnimi ruskimi dijaki v Št. Lenartu. V petek ob pol 15. bo generalna vaja, ki je pristopna tudi mladini. a— Protestni zbor. Za četrtek ob 20. sklicujejo v hotel »Pri zamorcu« razne mariborske organizacije privatnih nameščencev protestni shod radi vprašanja zapiranja trgovin in radi pokojninskega zavarovanja. a— »Če ga ne pogruntajo«. Namreč mariborski radikali. Za svoj shod s poslancem in ministrom agitirajo zlasti med policijskimi uradniki z obljubami, da jim bo finančni minister izplačal razlike, ske se ga udeleže. Morda ponesejo denar že na shod, kjer se Jim bo razdelil. Velika pac mora biti njihova socfialna brezčutnost, da tako izrabljajo mizerfio državnega uradnika! a— Statistika umrBfa v Mariboru. V preteklem mesecu je bilo v Mariboru 73 smrtnih slučajev, od teh je umrlo v mariborski splošni bolnici 27 in v vojaški bolnici ?. a— Gibanje nalezljivih bolezni v preteklem tednu. V mestnem mariborskem okolišu je ostalo 12 slučajev škrlatne, eden nov, ozdravljenih 4. ostalo 9; pri ošpicah ostal 1; pri davicl eden slučaj nov; pri tifusu dva ostala. a— Zadruga krojačev in sorodnih obrtnikov, naznanja, da se je pričel krojni tečaj za krojače. Tečaj bo vodi! strokovni učitelj Alojzij Knafeij pri uradu za pospeševanje obrti v Ljubljani. Kdor namerava tečaj obiskati, naj se takoj javi pri načelstvu zadruge. — Načelnik. a— Oni bratje ln. sestre, ki so se priglasili za praški vsesokolski zlet, se pozivajo, dasi čimpreje nabavijo potne liste ter jih nato nemudoma izroče svojim društvom. Do zleta imamo le še nekaj dni, torej, ne odlašajte! Zdravo! — Starešinstvo Mariborske Sokolske župe. Iz Celja e— Letoviščarska sezona v Celju se letos zaradi nestalnega in doslej bolj hladnega vremena ne more tako intenzivno razviti,, kakor bi bilo to želeti. Tujcem, ki se hočejo za nekaj časa nastaniti v Celju, je pa vse na razpolago In po razmeroma nizkih cenah. Imajo tudi jako lepe zveze z avtomobili in z železnico v razna zdravilišča In kopališča, kakor na Dobrno, v Rogaško Slatino, v Topolščico pri Šoštanju, v Laško ln Rimske toplice. Kogar zanimajo naše lepe Savinjske planine ter bližnji celjski hribi in griči, se lahko brez večjega napora nasrka svežega planinskega zraka. Vsa pojasnila glede tujskoprometnih zadev dalje radevolje na razpolago pisarna Tui-sko-prometnega društva v Celja, ki se nahaja v prostorih podružnice Prve brv. šte-dionici v Kolenčevl ulicL e— Vodnikova družba Ima doslej v Celju že 5 ustanovnih in nad 400 rednih članov. Ker hoče glavno poverjeništvo v kratkem zaključiti letošnje nabiranje članarine in ustanovnine, naj se vsakdo, ki še hoče postati član ali ustanovnik Vodnikove družbe, zglasi v pisarni Zvezne tiskarne v Stross-mayerjevi ulici Nai nihče ne zamudi prilike da postane že kar prvo leto član družbe, ker dobi za razmeroma olzko vsoto 20 Din na jesen, pratiko, 1 knjigo prirodoslovno in 2 leposlovne vsebine. Imeni naših odličnih pisateljev Vlad. Levstika in L Kozaka že jamčita, da bodo knjige po vsebini res prvovrstne. e— Tedenski sestanek članov k. o. Celje okolica je danes zvečer ob osmih v gostilni Permozer v Gaberjih. članstvo se vabi k čim večji udeležbi. e— Izredni občni zbor godbenega društva bo v soboto, dne 26. junija ob 8. zvečer v mali dvorani Narodnega doma. Občni zbor le za nadaljnl obstoj društva zelo važen, vsled česar se prosijo člani za čim večjo udeležbo. e— Tatvina v trgovInL V KČnigovi trgovini v Celju so prišli na sled tatvinam, katere so že delj časa izvrševali trije uslužbenci, katere je nagovarjal na to Andrej C. Kradli so torbice, nogavice in razno galanterijsko blago ln ga za nižjo ceno prodajali. Dobiček so si delili pošteno med seboj, zaprt je pa za enkrat samo A. C. Usodni avtomobil Franca Ferdinanda Pred kratkim je naletel neki Spličan v Imotskem v Bosni na avtomobil, v kate« rem je postal žrtev atentatorja pokojni »v« strijski prestolonaslednik Franc Ferdinand. Ta avtomobil ima sedaj tamošnji podjetnik, ki prevaža z njim pošto iz Čašline v hnot8ki. Avtomobil avstrijskega prestokmasledni« ka je tipa Fiat s šestimi sedeži in svetlo« rdeče pobarvan. Izdelan je zelo lepo in pre« cizno, znotraj je obložen s finim usnjem, ki se je še do danes ohranilo v zelo do« brem stanju. Še sedaj so na njem vidni sle« dovi bogatega gospodarja. Historija avta je dokaj čudna. Najprej je bil last bosanske vlade, odnosno vojaškega guvernerja za Bosno in Hercegovino, gene« rala Potioreka, ki se je vozil ž njim na re« prezentančne prireditve. Ob prihodu Fran« ca Ferdinanda v Sarajevo je bil avtomobil na razpolago prestolonasledniku. In usoda je hotela, da je v njem sklenil svoje živ« Ijenje. Po atentatu je ostalo vozilo še nadalje last bosanske deželne vlade, po osvobojenju pa ga je prevzel sarajevski narodni svet. Kmalu nato je postal njegov lastnik teda« nji pokrajinski namestnik in sedanji mini« ster dr. SršKič, leta 1924 pa ga je kupil od njega njeg sedanji gospod Ragih Na« vara iz Čapline, ki oskrbuje poštni promet med Čaplir n Imotskim. Mašinerija avto« m o' ila sedaj v izvrstnem fan ju, :u» nanjost pa je nekoliko opraskana Na avtomobilu se jasno vidi, da ni pri« zanesla atentarorska krogla niti njegovem" oklepu. Na železnem pokrovu vrhu stroja pred volanom se nahaja odprtina, ki ;e za« krpana, toda jasno priča, da je predrl oklep drobec bombe. To je bila Čabrinovičeva bomba, katere košček je odletel v avtomo« bil, ko je eksplodirala na pločniku. Sploh ima ta avto čudno preteklost. Tu« di po atentatu ga je zalezovala zla usoda. Nesreče ao se vrstile druga za drugo in dr Srškič, ki ni praznoveren mož, je za« čel obupavati nad njim ter ga je slednjič sklenil prodati Ampak tudi njegov zadnji gospodar ni imel ž njim sreče. V noči od 15. na 16. februarja se je avtomobil pokva« ril. Morali so vpreči preden j konje, da so ca vlekli naprej. Gospodar je sedel pri vo« lanu in je krmaril, toda tako nesrečno, da se je avtomobil prevrni! in ga pokopal pod seboj ter mu stri prsni koš. Par ur po tem dogodku je umrl. Sedaj se avtomobila vsakdo brani, ker svojega življenja ne tvega nihče rad za ce« no avta bivšega avstrijskega prestolonasled« nika, v vseh ljudeh pa živi prepričanje, da je avtomobil zaklet in da prinese vsakomur samo nesrečo. Iz Trbovelj t— Članski sestanek trboveljskih obrtnU (tov. V ponedeljek 14. t. m. se bo vršil članski sestanek trboveljskih obrtnikov. Na dnevnem redu je več važnih zadev. Raz« govor bo tudi o posetu ljubljanskega vele« sejma. Za članski sestanek v Hrastniku ni št določen datum. t— Nove določbe za splavarie. Za spla« varje, ki plovejo iz Trbovelj in mimo Tr» hovelj po Savi, so izšle nove določbe, po katerih se ima vsak splavar, ki r'ove do Zagreba, prijaviti v uradu gradbene upra« vc poleg železniškega mosta v Zagrebu. Za one, ki plovejo do Beograda, pa so določbe boli komplicirane, zato se naj prizadeti po* trudijo v občinsko pisarno, kjer zvedo vse potankosti. t— Dvodnevni izlet v Bohinj in na Bled. V ponedeljek je bilo na kolodvoru že v zgodnji uri veselo vrvenje, ko so se odprav« 1 j ali dečki in deklice trboveljske deške in dekliške šole pod vodstvom učiteljstva na izlet na Gorenjsko. Gasilsko društvo v Tr» bovljah je na prošnjo dostavilo brezplačno društveni avtomobil za vožnjo do postaje m nazaj. Udeležencev je bilo nad 50 in to skoraj sami pevci in pevke, katere smo ob« čudovali že pri zadnjem šolskem koncertu pod spretno taktirko upravitelja g. Plav« ška. Vsi stroški za izlet so se docela krili rz vstopnine šolskega koncerta tako, da si ie delavska mladina lahko zastonj ogledala krasote divne Gorenjske. Vidi se, kako le« po skrbita in se trudita obe vodstvi kakor tudi učiteljski zbor deške in dekliške šole, da se mladina vzgoji v veselje vseh, poseb« no pa staršev. t— Pasji kontumac v Trbovljah. Okrajno glavarstvo v Laškem je odredilo za trbo« veljsko občino pa--j i kontumac, da odvrne nevarnost, da bi se raznesla steklina tudi v trboveljsko občino. Do sedaj je zaznamo« v?ti več slučajev stekline v Savinjski doli« ni. od koder je močan promet s Trbovljami in Hrastnikom. t— Trboveljski drobiž. Od Sokolskega doma proti Vodam so pričeli izdelovati tro« toar tako, da bo ta del trboveljske glavne ceste eden najlepših. — Poleg Sokolskega doma je pravkar zgrajena vila lekarnarja g. Piharca. — Staro bolnico na Vodah prav pridno renovirajo in pripravljajo prostore za Bratovsko skladnico v Trbovljah. t— Delavsko strokovno združenje je skli« calo sestanek svojih zaupnikov, na katerem je pretresalo vprašanje strokovn. zedinje« nja! Po vsestranski debati je bilo sklenje« no akcijo za zedinjenje toplo podpirati. t—Več kinopodjetij v občini. Še ne dolgo je obstojal v celi trboveljski občini samo en kino, sedaj pa so že trije v obratu; v hra« stniškem Narodnem domu, pri Počivavšku na Vodah in v Sokolskem domu v Lokah. Namerava pa se otvoriti še en kino in sicer v klerikalnem Društvenem domu v Trbov« ljsh. Dvomiti je, da bi mogla vsa štiri kina uspevati, ker štejejo Trbovlje le 20.000 pre« bivalcev. Od teh je pretežna večina delav« cev, katerih gmotni položaj ni baš zado* vol iiv. Iz Prekmurja Samomor. V Veščici pri Murski Soboti se je obesila 311etna posestnikova žena Tere« zija Kutuša. V smrt je šla radi spora z možem in sinom. Najprej se je razširil glas, da *re za umor, vendar pa je sodna komi« sija docnala, da je nesrečnica šla sama v smrt. Težka telesna poškodba. V neki soboški gcstilni je udaril fotograf natakarja ta*.o ne« srečno s kozarcem za vrat, da se je kozarec razbil in natakarju prerezal žile na vratu. Pos.:-jdovanca so prepeljali v tukajšnjo javno bolnico in še vedno ni izven nevar« nosti. Zanimivosti iz r Naših novinr mo pristaš Kmečke zveze, sem lensko 'ef na večkratno prošnjo g. Kletna i njegovega najbokšega prijatelja Balkaryi« ja snreieo ponudbo, da bom vrejiijeo ogr« ski list Nepuisag. Obvezao sem se, da bom pisao v krščanskem diihi, kelko mogoče, podnirao ljiidslco Ko in predvsem, z vs« silo zastcmao prekmurske ogrske inte« rese. Dobo sem tiidi obljubo, da me bo» sta dva gospoda pritem deli pomagala. Go« spod Klekl mi je tudi to povedao, da nihče ne sme znati o tom, da je lu njegova roka zmes i da naj oblastvi vse tak javim, kak da bi jaz sam izdav list Pravo mi je tiidi to, naj njegovo ime niti ne omenim, da on sam najbolje zna, kak radi ga majo, i da v začetki ne trbe pisati o tom, zakaj se ide. Vse se je tak zgodilo, kak si je on to želo.« Velik diplomat je g. Klekl, samo da ima s svoi:nv pomočniki veliko smolo! Mm\ vsake!m dame jo, da uporablja pa-rško emulzijo za lice Vtšcttjine ji J^deunaPatt''/! Adelina Pattl i riško emulzijo a umivanje lica. Stekleničica stane Din 30'— in se lobiva v vseh le-irnah drogeri-ah in parfumeri-Glav. zaloga a Jugoslavijo Zagreb, Gajeva ulica 8 91 Sokol Seja župnega odbora Mariborske Sokolske župe Starešinstvo MS2 je smatralo za potrebno, da skliče še pred zletom v Prago sejo topnega odbora, ki se je vršila v Mariboru dne 6. junija. Mnogo društev sicer ni bilo zastopanih, vendar se je seja smatrala za sklepčno in naj izve v velikih potezah glavne stvari s seje tudi članstvo, ki ni bilo zastopano na seji. Ko je otvoril br. župni starosta Novak sejo in je br. župni tajnik podal kratko poročilo, ki se je tikalo največ korespondence, se je v debati ugotovilo, da direktno iz-terjavanje saveznega poreza in drugih pristojbin, ki se morajo odračunavati Savezu, brez posredovanja župe ni v prid sokolski stvari, vsaj v slovenskih župah ne. Zato je bil storjen gklep: Zupni delegat ima na prihodnji seji saveznega odbora dolžnost, zahtevati, da se iztirjavanje omenjenih doneskov obravnava individualno, to se pravi, od žup, kjer je stvar bila do lani v redu, potom žup, v ostalih župah pa direktno od društev. Tudi pri blagajniškem poročilu, ki je pokazalo dosti ugodno stanje župne blagajne, se je potrdila upravičenost storjenega sklepa in zahteve, katero vsebuje. Mesto župnega načelnika, ki se je nahajal na izbirnem pregledu za Prago določene tekmovalne vrste na Ptuju, je poročal njegov za-mestnik: MSŽ pošlje v Prago 2 član. tekmovalni vršiti za nižji oddelek, že omenjeno ptujsko in pa mariborsko. Od naraščaja bosta tekmovali tudi 2 vrsti, in sicer 7 nara-ščajnikov in 7 naraščajnic, vsi iz Maribora. Na akademijah bodo nastopale iz MS2 članice in naraščajnice. Pred odhodom v Prago (v 2. polovici junija) bosta obhodila 2 člana župnega TO večja društva, da prekontrolira-ta v društvih izvajanje praških prostih vaj. Ako bi katero društvo imelo tozadevno posebno željo, naj to nemudoma javi župnemu TO. Pregled šestnajstoric se bo vršil v nedeljo, 13. junija, ob priliki društvenega nastopa Sok. dr. v Mariboru; natančnejša navodila sledijo. Dodatno k temu poročilu je pozival br. župni starosta, naj društva z naraščajem pošljejo vsaj enega naraščajnika v Prago na naraščajske dneve. Stroški se bodo obilno obrestovali. Br. župni prosvetar je na kratko poročal o prosvetnem delu, izvršenem po župnem občnem zboru. V glavnem gre za troje: MSZ izda za praški zlet »Vodiča po Pragi« s priloženim tlorisom, ki bo zelo praktično pokazal Prago v arhitektonskem in historičnem oziru ter bo stal le do 8 Din komad; dalje se pošlje v jesen v Beltince nova potovalna knjižnica in končno oživi naj se župni vestnik ter začne z njegovim rednim izdajanjem; dolžnost društev je, da mu z zadostnim številom odjemalcev zasigurajo obstoj. V to svrho naj služijo poletni meseci. Br. načelnik župnega zdravniškega odbora je z veseljem ugotovil, da se mu je posrečilo dobiti zdravnika za vlaik, s katerim se pelje članstvo MSZ na zlet v Prago, kakor tudi za naraščajski vlak. Razen tega je pozval na najbolj živahno delovanje društvenih zdravniških odborov in je ta poziv tudi tehtno utemeljil. Med slučajnostmi se je poročalo, da dobe srezka poglavarstva v kratkem okrožnico, da se smeio tudi državnim nameščencem izdati potni listi za Prago. — Končno se je zahtevalo, naj župa vsaj 14 dni pred vsakoletnim občnim zborom razpošlje društvom proračun za sledeče poslovno leto. — S spominom na uspehe Sokolstva vobče in jugoslovenskega Sokolsitva še posebej, dosežene v Lyonu, je br. župni starosta zaključil sejo. Sokol Šiška priredi v nedeljo 13. t. m društveno javno telovadbo, združeno z vrtno veselico v Zgornji šiškl pri gosp. I. Kmetu na Celovški cesti. Telovadne točke so zeflo lepe. Vsi oddeJTri nastopijo s slikovitimi češkimi prostimi vajami za vseso-kols^i zlet v Pragi. Po telovadbi ples, petje, streljamje itd. Sodeluje godba Sokola I. Zače/tek točno ob 3 popoldne 6*55 Fran Korošec, urar, Ljubljana, Barvarska steza 6 (I nadstr). "6 (dohod iz Poljanske ceste ob h'ši štev 7.) sprejema in popravlja vsakovrstne ure trpežno hitro in ceno ter daje 1 leto garancije. Nadalje izdeluje vse specljalne dele za ure itd. Pozor! V 24 urah Vam plisira vse vrste blaga in svile v različnih vzorcih tovarna Josip Reich «« Ljubljana, Poljanski na«ip it. 4 - 6. nogavic x žigom in znaml* (rdečo, modro ali zlato) »ključ« da se prepričate, kako en pai traja kakor štirje pari drugih Dobivajo ie v prodajalnah Nogavice brez žiga .ključ sf ponarejene. s$« f Vremensko Meteorološki zavoo v Ljubljani. 9 juniia !9'2 Višin« oarometra rn Kraj Cas Saram. Temser. Rei. vla-9a .i o/o Smei vetra ;n brzina v m OD'3' nos 0—10 Vrsta padavine o", anazovan u mm ■ u ' ure opazovanja 7 761 0 15 2 «1 NE 0.5 8 0.1 f Ljubljana . .1 8. 760-6 17-7 69 ENE 0.5 6 (dvorec^ | 14. 759 4 22 9 55 SW 5 8 t 21. [759 9 184 62 SSW 1 1 Maribor . . . 8. '60 2 180 40 NW 1.5 2 Zagreb , . . 8. 7603 20-0 70 S\V 7 4 31.0 Beograd . . . 8. 7594 18-0 73 W 3 6 Sarajevo . . . 8. 76M 16-0 58 mirno 1 11.0 Skoplje . . . 7. 17601 200 46 SE 1.5 4 Praga .... 7 j 759 7 15-0 - N\V 5 7 1.0 V Ljubljani je povprečni barometer višji ko včeraj za 1J5 mm. Soliice *ahaja ob 413, zahaja ob 1^-44. luna v^liaia ob 3 4), /.ahaja ob 18 45. Dunajska vremenska napoved za četrtek: Spremenjlivo, mestoma soJnčno. Podnevi oblačno, toda toplejše. Kolesa I samo pri Gorcu £ Palača Ljublj. Kreditne bank« • Šport Zakaj je bila odpovedana alpska vožnja Vest, da se zaenkrat alpska vožnja ne vrši, je zadela silno neprijetno vse avtomo« bilistične kroge. Odpoved po tolikih pripra« vah in tako kratko pred vožnjo je pač ne« ravadna stvar; v Avstriji so teh odpovedi menda že vajeni, tamošnja reklamna pre« poved je jako vplivala na motorne prire« ditve. Tudi v pravilih za alpsko vožnjo čL 21 je izražena taka prepoved: »za reklamo je dovoljeno uporabiti le oficijelno ob za« ključni razglasitvi objavljene rezultate in tudi to le z istim besedilom, kakor ga ima razglasitev rezultata.« To je pogoj, ki je omogočil uspešno so* delovanje tvrdk le v malem obsegu. Tudi ostali pogoji za udeležitev pri alpski vožnji so deloma naravnost neizpolnjivi: zahte« vanim težam na primer ne zadostijo ameri« kanske tipe. Te bi prišle po tabeli v kate« gori je, kjer bi Evropejci bili že v naprej močnejši. — Tudi druge kondicije so vse prej nego lahke. Zahteva, da naj se vršijo skušnje na odpornost in na zavore med vož« njo, je jako visoka. Morda je to vzrok, da so se umaknili že prijavljeni vozači. Prijavljenih je bilo po« leg 20 motornih koles (eden iz Ljubljane) šc Mercedes, Presto, Bugatti, neoficijelno tudi Daimler in Steyr. Angleži in deloma Franoozi so izostali iz istega vzroka kakor Amerikanci: vozovi so bili ob istem volumu prelahki. Ali je mogoče kriv res šovinizem? Baje so odpovedali nekateri avstrijski bivši ari« stokratje zaradi tega, ker gre vožnja na Vidovdan preko Sarajeva, kjer se je vršil atentat na Franca Ferdinanda. Najbrže je to le krinka. Pri avstrijskem Avtoklubu je toliko resnih delavnih mož, da se nam zdi izključeno, da bi iz tega vzroka ukinili fk« ko važno prireditev. Pravi vzrok je drakonska postavodaja in ona čudna težna tabela, ki naj bi izključila avstrijski in nemški industriji neprijetne konkurente; žal da nosi posledice tega ne« prijetnega stremljenja tudi naša država — velja si zapomniti. F. L. Y. Službene objave LLAP (Iz seje z dne 7. t. m.) ASK Primorje se kaznuje z ukorom, ker so njegovi reditelji za Schuabovo stafe« to došli prekasno na določeno mesto. Kot podsavezni sodniki se črtajo gg. Goreč. Jer« nejčič in Fink, ki se letos dosledno izogiba;'%> vseh prireditev LLAP. SK Iliriji, ki še ni oddala slik svojih atletov in atletinj, in ASK Primorju, ki je zahtevi ugodil samo delno, se v smislu paragrafa 17. točka 1 občega avilnika izreka strog ukor. Ako ne ugodita tej zahtevi najkasneje osem dni po objavi v »Jutru«, se ju bo kaznovalo po pa« ragrafu 17. točk- 2. SK Iliriji se dovoli pri« reditev junijorskega mitinga dne 20. t. m. Klubi se opozarjajo na določila paragrafa 16, da vselej iavijo, zakaj se javljeni in že odobreni mitingi niso vršili. Opravičilo ŽSK Her .esa, da radi lastne prireditve ni mcel postaviti rediteljev is. oirnemu mi« tmavi dne 6. t. m., se vzame na znanje. Po« ročilo 2Sk Hermesa, da sprejema nasve« tovani mu termin 17. X. 1926 za distančni tek Št. Vid«Ljufcljana, se vzame na znanje in javi Savezu. Verificira se propagandna štafeta ISSK Maribora z dne 23. maja t. 1. Prvo mesto si je priboril SD Rapid v po« slav. Siebera, Marz, Loschni" Hoffer, .icg« P t-"h ir Larborič v času 3:46.2 min. Opo« zarjajo se klubi, da morajo biti zapisniki Ia« h':otletskih r>rirec!itev podpisani po sodni« skem zboru. ISSK Maribor se poziva, da po« šlje zapisnik srednješolske propagandne sta« feJ- z dne 3. t. m. ŽSK Hermes se poziva, da pošlje zapisnik stafetnih prireditev z dne 6. t. m. Verificira se s pravom takojš« njega nastopa za ASK Primorje Zdenko Medica. Ilirija : Villacher SV (Beljak) 13. t. m. V nedeljo 13. junija igra Ilirija revanžno tekmo s Villacher SV iz Beljaka, ki je prav« kar ponovno dosegel nogometno prvenstvo Koroške. Prva igra letos v Beljaku je kon« čala z zmago Ilirije v razmerju 3:1, pri čemer se je izkazal SV za izredno žilavega in odpornega protivnika. Ilirija bo morala igrati v nedeljo znatno boljše kot v zad« njih nastopih, ako hoče svoj prvi uspeh proti SV ponoviti. Tekma je za Ilirijo važ« na tudi kot trening na bližnje srečanje z Gradjanskim v državnem prvenstvu. Jubilej dvestote tekme za SK Ilirija sla« vi v nedeljo povodom gostovanja beljaške« g-« SV goalgetter Ilirije Oton Oman; isto« časno slavita stoto tekmo za svoi klub goalman Miklavčič ter desni half internaci« jonalec dr. Stane Tavčar. SK Ilirija (Nogometna sekcija). Danes v četrtek ob 21. važen sestanek I. moštva v klubovem lokalu kavarne Evropa. Polno« številno! SK Ilirija (Lahkoatletska sekcija). Da» nes v četrtek trening, obvezen za vse čla« ne Napr9Šajo se vsi atleti, da se ga goto« vo udeleže. Važne zadeve. Načelnik. Pred tekmo Opera : Drama v nedeljo 13. t. m. se vrši na športnem prostoru Ili« rije od 10.30 dalje promenadni koncert. Ob 10. uri nastopita k predigri junijorski mo« štvi Ilirije in Hermesa. ASK Primorje (Nogometna sekcija) Da« nes v četrtek ob 20.30 seja v Narodni ka« varni. Tajnik. ASK Primorje (Hazena sekcija) Danes ob 18.30 trening na dva gola za prvo in re« zervno družino. Pozivam obe družini, naj se istega sigurno udeleže. Trener. Kolesarski odsek ASK Primorje ima se« stanek članstva in odbora danes 10. t. m. ob 21. v mali stranski sobi restavracije pri še« stici. Kolesarski podsavez Slovenije. Seja od« bora v petek 11. t. m. ob 21. v mali stran« ski sobi restavracije pri Šestici. Ljubeljska tekma. 4. avgusta t 1. priredi Avtoklub, sekcija Ljubljana, dirko na L ju« belj. Točna poročila o pogojih in prijav« nih terminih sledijo. Včerajšnji nogomet na Dunaju. V prven« stveni tekmi je porazil Sportklub WAC s 5:4 (4:0). Gospodarstvo Nakup inozemskih srečk strogo zabranjen Po zakonu o ustanovitvi državne razredne loterije je v naši kraljevini prepovedano prodajati in hraniti srečke vseh tujih loterij vobče, a listom je prepovedano priporočati ali oglašati nakup teb srečk. Prodajo in hranjenje tujih sreSk sme dovoliti minister za kmetijstvo in vode samo, ako bi bila od tega zavisna prodaja naših državnih srečk ali pa srečk naših gospodarskih in dobrodelnih društev v dotičnih tujih državah, to je, ako se sklene z eno ali drugo tujo državo tozadevna reciprocitetna pogodba, kar se pa do danes če ni niti t enem primeru zgodilo. Finančne organe je zato presenetilo, ko je neka zagrebška firma razvila v poslednjem času živahno propagando za nakup češkoslovaških gradbenih srečk in srečk češkoslovaškega Rdečega križa, skliujoč se na to, da je prodaja in nakup teh srečk v naši kraljevini dovoljena Kot dokaz so kazali agenti od firme same izdano legitimacijo, v kateri so navedena rešenja ministra za notranje zadeve, ministra za kmetijstvo in vode ter ministra za finance. Ker niso finančni organi prejeli niti enega od teh treh ministrskih odlokov, posumnjali so v točnost navedb legitimacij in vprašali finančno ministrstvo, kaj je na stvari. Na to vprašanje je odgovoril generalni inšpektor finančnega ministrstva naslednje: »Prodaja češkoslovaških 2% gradbenih srečk in srečk češkoslovaškega Rdečega križa ni dovoljena v naši kraljevini in pozivanje prodajalcev na rešenje z dne 14. junija 1924 št. 14.684 je samo varanje (n!>-mana) naših državljanov.« Opozarjamo naše čitatelje na to odločbo in odločno svarimo pred nakupom vseh inozemskih srečk, kajti kogar zalotijo, da ima tuje srečke ali promese teh srečk, bo kaznovan s 100 do 5000 dinarjev, a srečke se kon-fiscirajo v korist države. Ako ee denarna kazen ne more izterjati, se izpremeni v za por. Opasnost držanja tujih srečk je velika še posebno zaradi tega, ker gre onemu, ki ova-di koga drugega, četrtina kazni, pa se z. to kaj hitro kdp polakomni lahkega zaslužka. Tržna coroČSla Novosadska blagovna borza (9. t. m.). Pšenica: baška, 4 vagoni 325; banatska Vršac, 1 vagon 312.50. Ječmen: baški. 1 vagon 150; banatski, 1 vacron 165. Turščica: baška, 9 vagonov 142.50—145; sremska, 4 vagoni 145; sremska, ladja Donava. 34 vagonov 143. Moka: baška, vto kombinirana, 1 vagon 525; baška, «0g», 1 vagon 505; baška, <6>, 1 vagon 320; baška, <7>. 2 vagona 185. Otrobi: .baški, 1 vagon 105. Tendenca čvrsta. Mariborski živinski sejem (8. t. m.). Dogon 15 konj, 12 bikov, 182 volov, 322 krav in 19 telet, skupno 550 glav. Povprečne cene za kg žive teže so bile: voli, debeli 8—9, pol-debeli 7.50—8, plemenski 7—7.50, biki 7.9 klanje 5.50—7, krave, klavne debele 6.50 do 8.50. plemenske 4.5—6.25, za klobase 3.50 do 4.25. molzne in breje 6. mlada živina 6.25 do 8.75, teleta 10 Din. Prodalo se je 273 komadov; od tetra 13 komadov v Avstrijo, 30 pa v Italijo. Mesne cene: vdovsko meso S—19, meso bikov, krav, telic 12.50—20, svinjsko meso 10.50—27 Din za kg mrtve teže. Zagrebški tedenski sejem (9. t. m.). Dogon goveje živine 9rednji, le telet je bilo obilno. Kupovala so se teleta za izvoz v Italijo. Tudi svinj je bilo precej. Cene popustile povprečno 50 par pri kg. Konji so se nakupovali največ za Italijo. Cene za kg žive teže: voli I. 9.25—10.50 (izjemno 11—11.50). II. 8—8.50, III. 5.50—7, bosanski ITI. 6 do 6.25. krave domače I. 8—9.50, II. 6—7, III. 3—5, junci I. 9—11, II. 6—8, junice T. 7.50 do 8.50, II. 4.75—6, teleta 6—10 (zaklana 10—13), svinje nepitane 10—11, domače pitane 12—12.50. sremske 12—12.50 Din. Ko nji 5000—14.000 Din par, iahalni 1000—4000 Din komad. Krma: seno 1.75—125, II. 60 do 75. detel ia 75—125, o tava 125 Din za 100 kg Dunajski svinjski sejem (8. t. m.). Doson 14.831 komadov. Največ iih je bilo iz Poljske, to je 10.491, a iz Jugoslavije samo 1906 komadov. Za kg žive teže notirajo: debele svinje I. 1.95—2.10, srednietežke 1.85—2. kmetske 1.75—2.10, stare 1.70—1.85. mesne 1.80—2.15 (2.20) šilinga. Dunajska borza za kmetijske produkte (8. t. m.). Tz Amerike so prispela čvrstejša poročila. Tudi dunajsko tržišče je bilo prav čvrsto. Ponudb je bilo malo. Notirajo vključno blagovnoprometni davek brez carine za 100 kg v šilingih: pšenica: domača 45.50 do 46, potiska '48.50—50: turščica: 22 do 23: oves: domači 29.25 - 30 25. — Obtok novčanic Narodne banke se je v zadnjem tednu maja t. 1. povečal za 100.5 milijona na 5627.2 milijona dinarjev. V istem čaru je porasla kovinska podloga za 1.7 milijona na 423.5 milijona dinarjev zlate in neznane vrednosti. Skupna posojila so se zmanjšala za 22.1 milijona na 1310.6 milijona dinarjev. = Poslovanje za-Tobških i>ank v minnlem letu. Koncem i. 1925. so imeli vsi zagrebški denarni zavodi 872.5 milijona Din lastne imovine in 5072.4 milijona Din poverjene jim imovine. Od tega je bilo kosmatih dohodkov 397.7 milijona Din, od česar ie odpadlo na davke in doklade 63.9 milijona Din, na obresti in režijo 227.9 milijona Din in na dubioze 7.7 milijona Din, Čisti dobiček je torej znašal preko 96 milijonov Din, od katerih je prišlo na dividende 68.7 milijona Din, na tantijeme 6.4 milijona Din, okrog 5 milijonov Din za uradniške pokojninske fonde, za reserve preko 10 milijonov Din, a okrog 5 milijonov Din se je preneslo na novi račun. = Napačne intormaeije o stanju hmeljskih nasadov v Sloveniji. tiču, ki vodi čez vodo in se spravila na delo. V steni poslopja, kjer je bila pa vol a spravljena, sta ponoči odkopala zazidano okno, ki sta ga zunaj maskirala z drevjem, a znotraj z balami. Skozi to odprtino sta zlezla v skladišče in šla nad bale, kojili vsaka je imela po 50 zavitkov pa vole. Odprla sta balo in odnesla zavoje, težke po 2.25 kg. Pozneje se je gospodoma zdelo prenerodno, lezti skoz okno, zato sta sa oskrbela vitrihe, odpirala vrata in jemala pavolo. Vzela si.a pa vedno vso balo s stranicami od lepenke vred, da ni ostala sled. Lckar, ki ga priče poznajo kot moža z brazgotino, je bil slt.b plačnik in se je najbrže zato i Betonom spri; saj je živel zelo potratno s skupičkom, ki ga je prejel od lastnice plctiinice RozaMje N. na Ja verniku in od nekaterih gorenjskih ter ljub-ljanskili trgovcev, ki se jiim je predstavil za trgovca Jerišo. Vzdrževal je mater, pa-ševal s celo vrsio ljubic ter jim kupoval razne stvari, svoji izvoljenki pa kar celo opremo, ki io je pa odpeljal, ko sla se skregala. Po sporu z Betonom si je pridobil Lokar še ne 201etna fanta Alojza in Ka. rola Legata iz Pristave ter ju zapeljal k tatvini.' Kradli so skozi 2 leti in vzeli vsaj 11 bal v vrednosti 96.000 Din. Lokar in Beton sta se zagovarjala zeio različno, da se je takoj videlo, da ne govorita resnice: Beton je pravil, da je pavolo samo kupil od nekega neznanca, a nikoli kradel. Lokar pa, ki je pravi veletr-govec, je vodil lastne trgovske knjige o ukradenem blagu. Pri vlomu je imel vedno električno svetilko m si posvetil ter izbral vrsto blaga, ki se je lažje izpečavalo. Trgovcem je nosil vzorce in pravil, da je pavola iz inozemstva. Imela je štampiljko z imenom trgovca Jeriša, izdajal pa se je tudi za Zupančiča in imel vedno s seboj račune 'tujih tvrdk, da ie lažje Hudi premotil. Trdil je, da ima na Jesenicah' skladišče, kjer ima cele vagone pavole. Oba Legata sta skesano priznala, da sta res pomagala Lok ar ju in pravita, da sta bila zapeljana. Porotniki so stavljena vprašanja o krivda potrdili in na podlagi tega so bili obsojeni: Viktor Lokar in Janez Beton vsak na 5 let težke ječe, a Legata na 1 leto ieče — vsi pa v povrnitev škode. Predsednik poiote je bil podpreds. dež. sodišča g. Keršič, a državni pravdnik g. dr. Fellacher. Izletniki, prizanašajte naši planinski flori! igralcev, do Udruženja. — Priredi naj se predstava, koncert, večerček. kabaret .. . K igralcu pride vsak mirno, smelo: zaigrajte, zapojte. zap ekle, čitaite. pripovedujte. Radi Boga. saj vas nič ne stane? Pojdete k ministru, direktorju banke. k priprostemu pisarju. Prosite jih, naj se ob svojem prostem času pečajo z istimi stvarmi, s katerimi sc pečajo ob neprostem . . . Ali pa, naj delajo ob nedeljah zastonj. Kaj vas stane? Na primer: podpisovati akte, papirje, menice? Prav nič vas ne stane! Minister, direktor banke, pisar bodo odgovorili: Ste prismuknjeni? In moja pravica na oddih? Na oddih, ki ga predpisuje zakon? Le edino igralec ne razpravlja, ne gliha, gre. deklamira, igra, poje, pleše, zbira — dela. Za tiste, ki so pomoči potrebni. Kar naprej, vsa leta, vse mcsece. — Kdo ie srčika vsake dobrodelne odre- ditve? Dobro, dobro — skorai vsake — igralce. -Kdo jih je pravzaprav ustvaril? igralec. Kdo ie zbral tisoče in tisoče? Igralec. Brez igralca bi ne bilo velikih inka-sov in najlepše sanje bi večinoma ne zaživele. In življenje reže in seka rane. Vsem! Tudi nam. Stara leta! Invalidi duha . . Hiralnica . . . Zato: 27. junija »Dan jugoslovenske-ga igralca.* Benefica. Zaslužen dan. — Dan. ko mislimo na lastno streho. Tisti, ki kupi cvetko, znak. sliko — se pokloni naši bodočnosti. To je več kot vsi venci s trakovi kot darila ob jubilejih. To je znak in dokaz hvaležnosti. Glavni mecen dneva je pa igralec sam — za zanamce ie geslo! Veste, škoda, da igralec nima de- narja! Na svetu bi ne bilo bednih ljudi Ost. Novo mesto, 9. junija. Nevaren zlikovec Ivan Intihar, rudar po poklicu, je služil L 1920 v Varaždinu pri vojakih in kmalu pobegnil od vojakov. Od tedaj se je potepal po Sloveniji ter se preživljal, kakor trdijo, po večini s ta'in o. V noči na 25-julija 1925 se je pojavil pred hišo Marije Juntez iz Gredic, udaril po okrnili, da sta se ubili dve šipi in nato zakričal: »Denar, meso in špeh setn, to je srbska postaval« Juntezova se je obotavljala, nakar jo je udaril s krepelcem po čeljustih, jo prijel za krilo in peljal k skrinji. Zbegana starka mu je izročila nato listnico v kateri je imela 100 Din denarja. Za zahvalo jo je še enkrat udaril po glavi, da jo je oblila kri. Njeno vpinje je slišal sosed Jožef Papež, ki je takoj stekel za Intiharjem, ga prijel in zvezal ter straži! toliko časa, da so prišli ponj orožniki. Nasilnež pa imn na vesti vrh tega še celo vrsto vlomov. Tako je vlomil v klet Franceta Trataria iz Gredic in se založil tamkaj z vinom in lončeno posodo. Intihar-ja so kmalu po aretacji izročili vojaški oblasti, da je odslužil predpisani rok. Po končani vojaški službi je bival večinoma v Avstriji, odkoder pa je ponovno napravil 'Posete v domovino, izvršil kako predrzno tatvino in zopet izginil. Tako se je pojavil dne 27. aprila 1925 v družbi znanega vlomilca Janeza Šebata na Mirni in obiskal skupno z njim gostilne Ivana Bulca, Janka Koianca in Ane Smole, kjer so pokradli vse, kar jim je prišlo pod roke: srebrn,ino, servise, perilo, blago, vse mogoče drobnarije in denar. Po tem vlomu je zopet izginil v Avstrijo ter se je pojavil šele 29. decembra v Frankolovem, kjer je vlomil v trgovino Valentina Gorenjska. Porc/.nika so potrdili vseh 5 stavljenih vprašanj, nakar je bil Intihar obsojen na 11 let težke ječe. Z današnjo razpravo je bilo poletno zasedanje novomeškega porotnega sodišča zaključeno. Na jesenskem pa pride na vrsto zloglasni dolenjski Čaruga — Jeke. Celje, 9. junija. Uboj in krivo pričevanje Radi hudodelstev uboja in krivega pričevanja Je stal danes pred porotniki Franc Šalamon, 31 letni posestnikov sin iz Anž pri Vidonu. Šalamon sc j-e pogosto prepiral s svojim očetom in bratom radi dedščine. Odkar pa se je brati oženil in se je v hiši govorilo, da bo oče predal sinu Ivanu posestvo, so postale razmere v družini neznosne. Dne 3. januarja t- 1. popoldne je prišel obtoženec od maše iz Rajhenburga domov, kjer se je začel takoj prepirati z bratom, češ da je zvedel, da govori brat okrog razne stvari. Prišel je poleg tudi oče, nakar je skioSl France na dvorišče, zagrabil sekiro in hotel udariti ž njo po oknu. Očetu in Ivanu se je vendar posrečilo, Francu iztrgati sekiro iz rok, ta pa je pobral pred hišo ležečo palico in parkrat ž njo udaril očeta. Tudli sedaj ]e skočil očetu na pomoč Ivan, vzel bratu palico in ga udaril. Ker je mislil, da bo sedaj mir, je šel v hišo k svojii ženi, naenkrat pa je zaslišal zunaj vpitje brata, očeta in matere tn skočil zopet ven. Videl je brata stati ob koncu hleva in v bližini očefta. V rokah je imel vojaško karabinko in ustrelil v razdalji 20 korakov na Ivana. Ta je natanko slišal, da je zadela krogla kaka 2 metra od njega. Videl je tudi, da je brat repetirai in hotel polniti novo patrooo v puško, kar pa mu je oče zabranil. Nekaj časa sta se oče in Franc ruvala, a se ie slednji kmalu iztrgal in stekel čez domače njive. Oče in Ivan sta tekla za njim, da bi mu puško odvzela, naenkrat pa se Franc obrne in nameri Ivanu naravnost v prsa. Komaj, da je ta udaril po puškini cevi navzdol, je počil strel in zadel Ivana v desno nogo nad kolenom. Ivan je začutil hudo bolečino ter se zgrudil nezavesten na tla. Obstreljeni Ivan Šalamon je bil oddan v bolnico v Krškem. Vsled zastrupljenla krvi so mu morali odrezati nogo nad kolenom, a je bil popolnoma posušen in onemogel In je podlegel operaciji. Franc Šalamon, kateri se je nahajal v preiskovalnem zaporu v Sevnici, je dne 28. januarja ob osmih zjutraj iztrgal železni okenski zapah, s katerim je odprl vrata ječe ter sunil ženo jetničarja, Ano Zavrl, z obema rokama v prsi, da je odletela dva do tri korake v stran od vrat in ubežal. Skrival se je nekaj dni pri Stanku Levičarju, županovemu sinu v Anžah, ki le izstavil Salomonu delavsko knjižico na ime Antona Resnika in izrabil županski pečat Stanko je bil vsled tega dejanja obtožen hudodelstva potubodaje in je dejanje popolnoma priznal V kazenskem postopanju je Salomon izpovedal, da mu Šunko ni napravil delavske knjižice, ampak da mu jo je "dal neki dežnika r. Storil ie to očitno aa korist obeh Levičarjev in zagrešil s tem hudodelstvo krivega pričevanja. Zupan Le. vičar ]e ponovno poskušal doseči izpust Salomona Iz zapora ln mu le izdal tudi sedaj lepo spričevalo, dasiravno je znano, da se je rad prepiral. Šalamon zanika, da bi streljal na brata z vojaško puško, temveč trdi, da Je imel 1« daljšo pištolo. Tudi se zagovarja s silo-branom, češ da ga le hotel brat udariti s kolom po glavi Priče pa potrjujejo, da ni imel brait v usodnem trenutku ničesar v rokah. Tudi je obtoženec začel prepir sam in pretepal tedaj očeta. Šalamon je bil obsojen radi uboja in krivega pričevanja na 6 let težke ječe. Tatvina in vlačuganje Franc Hriberšek, rojen 20. aprila 1896 pri Sv. Tomažu pri Vojniku, delavec nestalnega bivališča, je zelo nevaren tuji lastnini Ln ga nobena kazen ne spametuje. Lena 1920 je bil radi hudodelstva tatvine kaznovan s sedem let težke ječe. Milostnim potom mu je bila ta kazen -oliko skrajšana, da je bii že leta 1924 izpuščen iz kaznilnice v Ma. ribaril. Delal je po izpustu pri premogovniku v Trbovljah in potem do septembra 1925 v Zvipljovi tovarni v Kokarjih. Od lega časa pa do svoje aretacije dne 15. februarja 1926 ni imel nobenega posla, in se je potepal po raznih krajih. Prišel je v noči od 19 ua 20. januarja 1925 v Crnovo pri St Janžu na Vinski gori in ukradel iz nezaklenjenega hleva posestnika Jožefa Mihelaka par volov in eno vrv v vrednosti 8643 Din. Vole Je prodal drugi dan Josipu Cretniku v Podgorju pri Sv. Jur.iu za znesek 4900 Din. Cretnik je gnal vole drugi dan na sejem v Teharje kjer jih je Mihelak zagledal in s pomočjo orožni.štva dobil zopet v svojo last Septembra 1925 je ukradel Hriberšek iz uezakljenjene hiše Jožefa Bikovška v Gradišču pri Škofjivasi raznega blaga v vrednosti 1180 Din, 3. novembra pa iz zakljenje-ne Žvipljove hiše tudi raznega blaga v vrednosti 4525 Din France Hriberšek je bil obsojen radi Hudodelstva tatvine in prestopka vlačugar-stva na 5 let težke ieče Po prestani kazni se odda v prisilno delavnico Maribor, 8.. junija. Tatinska družba Popoldne se je vršila tretja razprava proti celi tatinski družbi, broječj sedem mladih moških in enega ženskega člana. Na obtožni klopi so sedeli Alojz Majcen iz Varaždina, Franc in Avgust Reinele iz Spodnjega brega pri Ptuju, Jakob Špraha iz Podlesnika, Josip Dajčer iz Kajžerja, Anton Škvorc iz Senešovcev, Franc Kajn-č in Ana Remele, 57 letna vdovela posestni-ca. Najstarejši med moškimi je bil 25 let, najmlajši 18 let s ar. Alojz Majcen, mlinarski pomočnik pri mlinarju Alojzu Zorčiču, je kot najboljši organizira! s stanovskimi tovariši Dajčem, poznavalec razmer pri svojem gospodarju Škvorcem, Špraho in posestniškima sinovoma Francetom in Avgustom Remele tatinsko družbo, ki je v posameznih grupah od septembra 1925. do srede letošnjega marca kradla Zorčiču iz njegovega mlina moko in žito v raznih količinah. Svoje delo so nemoteno opravljali, ker je imel vedno nočno službo v mlinu kak član te pisane družbe. Tako so pokradli ekrog 5400 kg razne moke in žita v vrednosti 25.000 Din. Blago so spravljali do mlina, ki ga ie imel v najemu Kajnč ali do posestnice Remele, ki sta oba blago kupovala in ga razpečevala oziroma skrivala, dasi sta dobro vedela, odkod Izvira. Majcen in Kajnč sta se morala zagovarjati še, ker sta brez dovoljenja streljala divjačino v revirju ptujskega odvetnika dr Šalamuna in ker nista imela niti orožnega lista. Obtoženci so v glavnem priznali tatvino, vendar ne v tako visoki meri. Porotnikom je bilo stavljenih 12 vprašanj. Na podlagi pravdoreka so bili obsojeni: Alojzij Majcen na 18 mesecev, Franc Remele na 17, Šprah na 8, Tajč na 4 in Avgust Remels na 2 meseca težke ieče radi hudodelstva tatvine; Kajnč rad: soudeležbe pri tatvini na 10 mesecev težke ječe in Ana Remele na 2 meseca zapora Obsojenci morajo nerazdelno poravnati pravdne stroške in odškodninski zahtevek oškodovanega mlinarja Zorčiča. Obtoženi Škorc nj prisostvoval razpravi in je bila izdana za njim tiralica, Maribor, 9. junija. Dva pohotneža Današnja porota se Je pečala pod predsedstvom viš. dež. sod. svetnika dr. Peit-lerja v tajnih razpravah z dvema slučajema posilstva izvršenega nad šoloobveznima deklicama. Obtožbo Je zastopal državni pravdnik dr. Jančič V prvi razpravi se je zagovarjal Franc Veronik, 201etni dninar iz mariborske okolice, ker Je posilil 13 letno hčerko svojega gospodarja in jo še nadalje večkrat zapeljeval k spolnemu občevanju, kar ni ostalo brez težkih posledic. Mlada deklica Je zanosila in postala nezakonska mati. Dalje je bil obtožen, da le oropal nekega šolarja dveh' dinarjev. Porotniki so zanikali vprašanje glede ropa, zahtevali pa so, da se jim stavi vprašanje glede tatvine s silo, katero so soglasno potrdfU. Enako so soglasno potrdili vprašanje posflSrva, z 9 glasovi pa potrdili vprašanje taitvine moSk« tire z verižico in puške. Veronik le bB obsojen na 6 let težke Ječe. DrugI se je zagovarjal 28letni Maks Kovač, gostilničar v Mariboru, ki Je šiloma ponovno splošno zlorabil še ne 14 let staro svojo varovanko. Porotnki so zanikal; vprašanje hudodelstva napeljevanja k nečistosti, soglasno pa potrdili vprašanje posilstva, nakar je dobil Kovač dve in pol leta težke ieče. Jutri se zagovarja Marcuzzi s tremi tovariši iz Drvanje v Slovenskih goricah radi skrivnostnega za vratnega roparskega umora. Zanimiva oprostilna sodba Klerikalne gospodarske zadrege ponovno pred sodiščem. Včeraj se je zagovarjal pred okrajnim so-jjSčem v Ljubljani odvetnik g. dr. H. Turna, alerega je tožilo načelstvo in nadzorstvo j-ijemne posojilnice v Ljubljani radi vse-iine njegovih' izrvajauj, izrečenih pred nedav-lim na glavni razpravi v tiskovni pravdi zajemne posojilnice proti tiskarju gosp. ilihi Rožancu. Dr. Tuma je bil danes opro-en. Ker ima zadeva velezanimivo ozadje, podamo o stvari izcrpneje. 0 Go_-p ali sedanjo LS. ter med njihovimi , takozvani-mi šusteršicijanci, nastal spor, ki je končno ailminiral v vprašanju raznih vplačil, po-rebnih za sanacijo Gospodarske zveze. Sa-acija je postala nujna, ker je Gospodarska ■«a utrpela občutne iisfube. V tem sporu se je pričela z obeh strani itaeija potom tiskanih okrožnic, katere so pošiljale pristašem obeh struj ter neopre- ieljenim osebam, na katere sta obe struji ■eflektirali.- V javnost so pronicale govori-. razni listi so o teh govoricah poročali, najostrejši obliki so poročale tudi zagreb-ke -Novosti*, vsebino poročila «Novosti» jo irejel in objavil v telefonično transmitirani tliki tudi * Slovenski Narod». Gospodarska veza je proti obema listoma naperila ti-kovni tožbi, ki sta se končali s poravna-atna ter sta oba lista priobčila častne izja-■e. To je bilo storjeno i iz lojalnosti, kakor udi iz procesualne potrebe, ker sta dotični poročili po svojem besedilu bili stilizirani letočno. Govorice o pomisleka vrednem stanju Gospodarske zveze so našle resnejšo obliko v brošuri, tipkani v Blasnikovi tiskarni. Go-Fpodareka zveza je vložila radi vsebine te brošure tožbo proti tiskarju, g06p. Mihi Ro-iancu, in sicer po novem tiskovnem zakonu. 1 tej razpravi še ne moremo poročati, ker se * ni vršila glavna razprava pred deželnim sodiščem v Ljubljani. Na to brošuro so odgovorili klerikalci z okrožnico z naslovom Prečistiti!>, katera okrožnica je torej, sodeč po naslovu, bila namenjena vsem ali (■katerim gg. duhovnikom. Desno, tatkoeva-io šusteršičevo krilo ali takozvani starini, odgovorilo z novo okrožnico, kateri je sledila okrožnica Remčeve SLS. V drugi okrožnici 'starinov> se je nahajal pasu«, radi katerega je Vzajemna tožila. Ta pasus e bil prebran na glavni razpravi in ga memo zato priobčiti. Glasi se: cSeki odposlanec iz Ljubljane tolaži gospo- 1 po konferencah, da ni nevarnosti za po-->m pri Zadružni zvezi zaradi izgub pri Go-podarski zvezi, ker jej donaša samo hotel letno milijon dobička. Toda kaj laleže milijon pri toliki izgubi? V resnici nimata niti Zadružna niti Gospodarska fesa le ene delnice pri hotelu Union. Delnice Unionove so po večini v rokah Vzajemne posojilnice, ta denarni zavod pa ima --im s seboj dovolj težav, ker je tako velikanske vsote investiral in imobiliziral v svoie novo poslopje, poznavalci razmer se za rajem no posojilnico prav resno boje.} Radi tega pasusa je proti tiskarju te okrož-lice, gosp Mihi Rožancu, vložila tožbo Vza-tmna posojilnica. O tej tiskovni pravdi (Pr. "III 141/25) sta se vržili glavni razpravi ine 6. aprila 1926 in 4. maja 1926. Gosp. Rožane je bil sicer obsojen, proti obsodbi je pa prijavljena pritožba ničnosti na kasacij-iko sodišče. Izrek prv« instance temelji v lavnem na tem, da se izvedenci o bilanci Gospodarske zveze niso izrekli, češ, da jim lilanca ne zadostuje, in da bi mogli izdati nnenje šele, če bi mogli pregledati knjige. Te knjige pa se izvedencem niso predložile, oženi ni imel dostopa do knjig, kar je razumljivo, ravno tako razumljivo pa je, da rizadeti zavod svojih knjig tudi ni hotel ukazati izvedencem. N"a teh razpravah je izvajal branitelj lonca gosp. Rožanca: L. 1922. je glasom svoje bilance Vzajem-i posojilnica imela hranilnih vlog 3,700.000 Din. kreditorjev pa nekaj čez 2.000.000 Din. a to je imela Vzajemna izposojenega 3 mi-ijone 500.000 Din, tako da je pretežna veči-ia vlog izposojena. S tem pa, kar so si izposodili denarja sami, so zidali hišo. Že to nepravilno in neTarno. V računu izgube in dobička je izkazala ^zajemna na obrestnem dohodku 251.000 Din, hranilnih obresti in režije pa je izpla- 320.000 Din, sama je torej izkazala ii-eubo na lastnem dohodku.' Izdatkov za zidane so zaračunali 409.000 Din, kar so nepra-ilno zaračunali ali izkazali pod naslovom Uprava poeestev>. Ker bi pa sedaj morali zkazati pol milijona v izgubo, so našli po-Uvko, krščeno za n, iz posestev pa 392.000 Din, tako da je " hranilnica, katera bolj opravlja hi§e. Že iz tega, torej iz lastne zavodov e bilan-re< se vidi, da je Vzajemna posojilnica imo-"'lizirana. Kljub temo pa je Vzajemna po-'['jilnica letos od Gospodarska zveze kupila ^iaarno. S to prodajo Vinarne se je Go-Podarska zveza sanirala. Vzajemna posojilnica je Vinarno od Gospodarske zveze ku-Di'a za 7,283.000 Din, v kateri vsoti je med drugim postavka, glasom katere je Vzajemna plačala Gospodarski 1,000.000 Din samo 'a odkup skoraj še nore Krme , torej samo ime! Bilanca Vinarne same pa zkazuje aktiv 8,279.000 Din. Vzajemna posojilnica torej, katera že ima poslopja in katera je že imobilizirana, kupi vinsko trgo- vine, riskantno podjetje, cenjeno na nekaj čez tri milijone dinarjev aktiv glasom lastnega izkaza Vinarne, plaža pa sanjo Gospodarski zveri eez 7,000.000 Din, torej za 4 milijone Din preveč! Vinama sama izkazuje po lastni bilanci za leto 1925. dobička samo 5197 (pettisočenstodevetdesetsedem) Din. Za tako dobičkanosno podjetje je Vzajemna posojilnica Gospodarski zvezi dala kupnine 7,000.000 Din! To je dejanski stan, ki zadostuje in več kakor zadostuje v smislu § 88., ter bi državno pravdništvo mroalo postopati proti Vzajemni posojilnici, koje poslovanje, od-nosno koje gospodarske transakcije z Gospodarsko zvezo se smejo označiti kot škandaloznem Radi teh izvajanj Rožančevega branitelja gosp. dr. Turne je proti njemu vložilo tožbo radi razžaljenja časti celokupno načeletvo in nadzorstvo Vzajemne posojilnice, med njimi gg. prof. Bogomil Remec, dr. Jaka M o -h o r i č, kaplan Zaplotnik in drugi. O tej tožbi se je vršila včeraj pred okrajnim sodiščem razprava, pri kateri je obdolženec ponovil zgorajšnji dokazni materijal, ter se zagovarjal v dvojni smeri. Naglasa! je, da je odvetnik svobodno smel v obrambo svojega klijenia navesti vse, kar je potrebno v dokaz resnice, in se že zaradi tega odvetnik ne more tožiti, odnosno se že zaradi tega ne more obsoditi, dalje pa po-novno nastopa dokaz resnice za to, kar jo izrekel, ter ga ponudi po činjenicah, kakor so zgoraj vsebovane v inkriminiranih od-vetnikovih navedbah. Okrajno sodišče je obdolženca oprostilo iz razloga, ker je kot branitelj na podlagi predloženih bilanc grajal to bilanco. Četudi ostra graja, izrečena v ponudenem dokazu resnice in v kliientovi obrambi, se pa ne more smatrati kot nameravana žalitev, marveč le kot stvarno razpravljanje in v dokazne svrhe iznešeno naštevanje pomisleka vrednih gospodarskih razmer. Tožitelji so proti oprostilni sodbi prijavili vzklic radi ničnosti in oprostitve. Razprave, pri katerih te razkrivajo razne transakcije klerikalnih zavodov, so pač, kakor smo uvodoma naglasili, nad vse značilna in zgovorna ilustracija, kaj pomenijo klerikalci za slovensko gospodarstvo. Upravljanje njihovih gospodarskih zavodov je za Slovenijo ravno takšno, kakor celotno delovanje klerikalcev v Beogradu in doma. TRŽIČ. Po dolgi, mučni bolezni je umrla v sredo, 3. junija v Osieku učiteljica srbohrvaščine v Tržiču, gdč. Josipa Puceniče-va. Pokojniioa je leta 1919. dokončala učiteljišče v Gsjeku, služila nato na zasebni šoli v Srermi ter prišla s šolskim letom 1925/26 kot učiteljica srbohrvaščine na meščansko šolo v Tržič. Bolehala je na jetiki, pa se je sama javila za službovanje v Sloveniji, češ da si bo popravila zdravje. Zdržala pa je komaj tri mesece. Začetkom januarja je bila prisiljena, da išče pomoči v bolnici, katere pravzaprav ni več zapustila. Pred 14 dnevi je odšla domov v Osjek, kjer je zatisnila za večno svoje trudne oči. Čeprav je bila v Tržiču samo dobre tri mesece, vendar si je s svoiim blagim vedenjem in ravnanjem pridcbila splošen ugled in spoštovanje, tako pri tovariših, mladini, kakor tudi pri ljudeh. Maša-zadušnica bo zanjo v torek dne 15. junija ob osmih zjutraj v farni cerkvi. Naj jii bo lahka rodna zemljica- TRZIČ. Letošnje leto bi lahko imenovali Jeto kislega vremena. Menda še ni bilo dneva, da ne bi vsaj enkrat deževalo, če že ne dvakrat, trikrait ali pa ves dan. Posebno piko ima to navihano vreme na nedelje in praznike. Ob takeim času je pa prav go. tovo dež, ki pokvari Trščanom še tisto malo nedeljsko veselje, ki ga imajo, z izleti v okoLico. Na Tulovo ie deževalo kot za stavo, tako da se ni mogla vršiti procesija. Otroci so jokali, pomagalo pa seveda nič ni. Malo boljše kot ta dan je bilo ob drugih nedeljah, vendar preslabo za izlete. Veseli pa so bili takih nagajivosti tudi nekateri. Tako Pomladkarji meščanske šale, ki so imeli v nedeljo svojo letno akademijo, združeno z dnevom Rdečega križa. Akademija sama je uspela prav dobro, telovadne, go-slaške in pevske točke so bile celo izvrstne. Neka učenka je krasno reci'tirala odlomek iz Ivana Cankarja: Moje življenje. Učitelji pa so skupno z učenci vprizorili Miilčinskega: Veselo igro o žalostni prin-cezi, ki je izpadla prav lepo. Prireditve naše meščanske šole se vediio vesele razprodane dvorane in so pri občinstvu na visokem glasu. Med posetniki smo opazili ljudi iz celega sodnega okraja, ki so prišli pogledat, kaj počne njih mladina v šoli. KAMNIK. Novo ustanovljeno društvo Kola jug. sester je začelo pridno delovati. Prvič je stopilo v javnost na »Materinski dara*, katerega je počastilo z obdarovanjem 76 revnih mater in drugih potrebnih žena — z moko in sladkorjem. Zbranim materam je razložila poimen materinskega dne predsednica ga. Anica dr. Karbova. Vesele so se vračale obdarjene matere z zavojčki proti domu. Kolašioe, katere so se trudile in nabirale denar, so imele najlepše zadoščenje. Šiva in zbira se dalje perilo za deco, ki bo zopet obdarovana ob priliki kronanja kralja ln kraljice. Velika tn lepa je naloga, kj si jo je nadelo druStvo. Odbor, na čelu ji predsednica in nje agilna tajnica, jamčita za uspeh in procvlt društva. BRASLOVČE. V nedeljo, 13. t m. priredil prosvetni odsek braslovškega »Sokola* kmetsko žaloigro ške uporabljaš lahko kot grelce za postelje. Ko si osnažila peške z vodo in jih na solncu posušila, napolni ž njimi na lahko 15 cm široko in 30 cm dolgo vrečico, napravljeno iz barhenta ali kakega drugega močnega bla« ga. Pred uporabo deni vrečo v vročo pečico (pazi, da se ne zažge blago). V 1—2 urah so prijetno segrete ter ohranijo dolgo top« loto. Take peške so praktične, ne le kot na« domestilo za drage grelne posode, ampak tudi, ker se peške v vreči lepo prilagodijo dotičnemu udu. V manjši obliki napravlje« ne vrečice lahko uporabljaš za gretje čev« ljev. — Kufine peške zberi, posuši in shrani v škatljici. Iz njih lahko napraviš sliz, ki služi kot hladilno sredstvo. —- Ako te boli vrat, napravi kutin sliz, in sicer tako, da poliješ en del pešk z osmimi deli sveže vode. Iz tega nastane bel sliz, ki ga upo« rabljaš za grgranje. Takim, ki imajo vro» čino, namazi sliz s peresom na suhe ustni« ce, ki prijetno hladi. Bolnikom, ki dolgo leže, se razbolijo posamezni deli telesa; za lajšanje bolečin namaži kutinega sliza na platneno krpo in jo položi na boleči del. Ponavljaj to toliko časa, da bolečine od« nehajo. Tudi za manjše opekline se kutin sliz izborno uporablja, ker ne hladi samo, temveč tudi leči. Pranle volnenih nogavic. Da preprečiš uskočenje nogavic, ravnaj pri oranju tako: Volnene nogavice namoči v mlačni sodo-vici in jih pusti v njej par ur. Zrežj žolč- bo milo. katerega zadostuje en kos za osem parov, razkuhaj ga v litru vode, razredči polovico z nekoliko mlačne vode. dodaj še žHčico salnrijaka in izperl v njej nogavice. Drugo polovico milnice tudi razredči, izperi v njej še enkrat nogavice, iz-plakni v mlačni vodi, jih dobro raztegni in °*j?o/cavicc' opereš, bodisi usnjene ali vol« nene, brez težave, ako daš v mlačno vodo eno žlico salmijakovega cveta in eno žlico stearinovega olja. Ko si vodo dobro s penila, daj vanjo rokavice, stisni jih parkrat in po« novi isto v drugi vodi enako pripravljeni. V čisto vodo ne smeš dati rokavic. Ko se posušijo, jih med seboj steri, da postanejo mehke. Tako lahko osnažiš tudi krtače in glavnike. Pranje predmetov lz sive volne. Da opereš sive volnene stvari, katere zlasti radi nosijo turisti, nastrži milo in ga raztopi v vroči vodi. Ko postane voda mlačna, operi v nji volnene stvari. Potem raztopi v vodi še nekoliko kuhinjske soli, operi v njej še enkrat volnene predmete, dobro ožmi, ne da bi jih vila ter jih še nekoliko _ osuši med dvema volnenima ortoma. Končno jih obesi na ne pretoolem kraiu. Volna za krpanje pri pranju uskoči, to moraš vedno upoštevati. Zakrpana mesta se skrčijo in raztrgajo blago poleg. Da to pre« prečiš, pusti na vsakem kcmcu_ malo prosto zanjko, ki se pri pranju izenači. Mazilo za sorske čevlje. En del vazelina. štiri dele steartna. dvajset delov bencina raztopi v šlrokovratni steklenici v vodni kopelji 50 stopinj (v prostoru, kjer ne gori ogenj aH luč). S to zmesjo namaži čevlje dobro zunaj, znotra polii in tudi podplate dobro nateri. Ako si prej uporabljal drugo mazilo, jih moraš prej z bencinom umiti. Madeže odstraniš lz usnja, ako vliješ na krpo surovega mleka in drgneš z njo toliko časa usnje, da zgine madež. Celo madeže od črnila odpraviš s surovim mlekom iz usnja. v , . . Petrolejske madeže odstraniš iz papirja, ako položiš nanj svilnat papir, potreseš istega s precejšnjo množino lehnjaka, položiš na to zopet svilnati papir in zlikaš s srednje vročim iskalnikom. Dobro sredstvo za snaženie kopalnih banj. Vsaka gospodinja ve, kako izgleda mars&aka kopalna banja kljub čiščenju z milom in vodo. Maščoba mila se vsede kot težko ločljiva, mazasta masa na stenah banje. Soda in voda sta preslabi sredstvi, da b! jo odluščili. Ako pa vzameš pri izmiva-nju in brisanju nekaj žlic bencina in dobro zdrgneš s sukneno krpo. se boš čudila, kako hitro se posveti kovina fn kako lahko vsakokrat po uporabi osnažiš banjo. Na enak način osnažiš tudi pločevinaste na-pustke Pri oknih in umivalne sklede, katerih porcelanasti okraski so izbočeni. Kako ravnai s konopcem za sušenje perila. Tudi s konopcem za sušenje perila moraš prav ravnati, ako hočeš, da ti bo dolgo služil. Žaliboz ie pastork marsikatere gospodinje, ki ne pomisli, koliko trpi, ko za ovija okoli zaprašenih kolov, kako ga zdelajo služkinje in kako za uničuje pogosto dotikanje z zemljo. Ako ea še shranjuje brez ovoja, ni čuda, da se konopec maščuje z rumenosivimi progami na perilu, ki povzročuje gospodinji toliko jeze. Treba je konopec vsako leto enkrat očistiti Na-motaj ga na desko, katero postavi v posodo, napolnjeno z mlačno milnico. prilij še nekoliko salmijakovega cveta in dobro skrtačj konopec z ostro krtačo. Čudila se boš, koliko umazerije bo plavalo po vodi. Ponavljaj krtačenje v vedno čisti vodi toliko časa. da ostane čista. Potem ga oplakrri z mrzlo vodo, napni na prostem, zračnem prostoru in ga posuši. Navij ga na čedno deščico ni spravi v snažno vrečo, katero zgoraj zadrgni. m S i elegantno v formi najfinejše v kvaliteti zmerno v ceni priporoča A. AMANN, TRŽIČ tovarna pohištva. 70a i Ofertalna licitacija. Podpisani Okrajni odbor oddaja po svoji lastni izberi najugodnejšemu ponudniku prepleskanje železnega mosta preko More in to t Tratah do državne meje. Ponudnik se mora zavezati most temeljito skrtačiti in osnažiti od navlake, istega miniziratt ln nato s sivo oljnato barvo popleskatl. Most je 54 m dolg in 6 m širok. Ponudba sprejema podpisani odbor do najpozneje 1. julija 1926. St. Lenart, dne 1. junija 1926. OBBAJMI ODBOB v Slov. goricah 4545 a pri SV. LENARTU. Podružnica oficirske zadruge v Ljubljani je dobila razne tkanine prvovrstne kakovosti in platno angleškega izvora. Ima na skladišču šivalne stroje in ure, ki jih daje svojim članom proti odplačilu. 4598 a »■■■■■■■■■■■■■■■UM I Hed. Šare | pralnica in llkainiea i vljudno naznanja cenj. občinstvu, S S da se nahaja v isti hiši, samo da je vhod iz 102 Knafljeve ul. št. 2. 1 ter se priporoča za nadalje. 5 Postrežba točna, cene zmerne ■auiiHimuanu ZAHVALA. 4614 Maisigumeišt v porabi, torej na|bol|§al k Reform ..... steklenice - za konzerviranje sadja in povrtnin v vseh velikostih ter vse druge pri-tlkline ln Zupančevo knjigo: Konzerviranje sadja in povrtnin ima v zalogi tvrdka Lovro Petovar, Ivanjkovci. 151-a Ceniki se pošljejo na zahtevo. i Za vse dokaze ljubezni ln sočutja, Id I smo jih prejeli ob smrti gospoda Ivana Povita sodnega uradnika v pok. izrekamo najtoplejšo zahvalo. Posebno i so zahvaljujemo g. dr. Ooričarju za njegov požrtvovalen trud med boleznijo, | g. dr. Prusu za prelepe besede ob odprtem grobu, Udruženju uradnih nameščencev, odboru posojilnice kakor tudi j drug m darovateljem prekrasnega cvetja in vsem, ki so spremili pokojnika na I I njegovi zadnji potL V SLOV. KONJICAH, 8. jun. 1926. Žalujoče rodbine: I Povb, Zorčlč, Vutkovlč, Rak. Specialna mehanična delavnica za popravo pisalnih, isčunskih, kopirnih in razmnoževalnih strojev kakor tudi registrirnih blagajn — Razne tipke in pisave za pisalne stroje vseh sistemov spremenim po naročilu in vzorcu. Tehnična znamenja LUD. BARAGA, Ljubljana, Selenburgova ulica 6. g telefon It 980. Telefon it. 980. ]\ A Z1S AN I L O. • Naznaniam. Čenj. damam., da imam specijalista za , BUBl" frizuro ter strižem dame po znižani ceni. Otroke strižem od poneaeijha do petka istotako po znižani ceni. Uradniki in penzijonisti na mesečni abonent po znižani ceni. 4571 a Za obilen obisk se priporoča FRANC LOBOREC, brivec, Rimska cesta 21. S6©6006OQ6660OQ0O00000 Eau de Cologne LUBIN-PARIS Svetovnoznana osvežujoča kolinska voda, prepotrebna za negovanje kože. Dobiva se v drogeriji ,Adrija' Ljubljana Selenburgova ulica. 1429 a Morsko kopališče Baška na otoku Krku. Divno ležeči Hotel „Velebit" z novo depandanso na najlepšem obrežju Kvarnera — Prvovrstna slov. kuhinja — Električna razsvetljava — Zdravnik v hiši — Komoditeta v vsakem oziru — Celodnevna hrana Din 56.—--Pijače ohlajene na ledu — — Priporoča se Slovencem ter daje brezplačna pojasnila 4512 lastnik hotela Ante Tudor. ^ja ESJ OGLAS. Generalna Direkcija Voda v Beogradu potrebuje vrtalnega mojstra za iskanje vode. Izkušeni vrtalni mojstri naj se obrnejo na Generalno Direkcijo Voda Beograd, Krunska ulica 81, radi pogojev in angažiranja. Nastop 15. junija 1926. 4615 a Gaston Leroux: 60 Prikazen v Operi Ko je Perzijec prišel do dna petega podzemlja, se je oddahnil... Zdelo se je, da se čuti varnejšega nego še pravkar, ko sta se ustavila v tretjem podzemlju. Lege roke pa navzlic temu ni izpremenil!... Raoul je imel časa za novo začudenje, toda zinil ni besedice, zakaj za te trenutke ui bil primeren. Čudil se je molče temu nenavadnemu načinu osebne obrambe, kjer ostane pištola v žepu, roka pa se drži pred očmi, kakor da bi hotela streljati. Pri tej priložnosti se je spomnil Perzijčevih besed: »To so zanesljive pištole. Zdelo se mu jc umestno, da iz tega prevdarka izvaja tale vpra-šalni zaključek: »Kaj mu pomaga, da se zanaša na pištolo, ki je ne mara rabiti?« Tod Perzijec ga je zmotil v teh premišljevalnih poizkusih. Namignil mu je, naj stoji pri miru, nato je stopil par korakov navzgor po stopnicah, po katerih sta pravkar prišla. Naglo pa se je zopet vrnil k Roulu. »Nespametna sva,« mu je zašepetal, »kmalu se bova iznebila senc s svetiljkami... To so gasilci na svojem običajnem obhodu.«* Oba moža sta ostala v obrambnem položaju najmanj pet dolgih minut, nakar je Perzijec potegnil Raoula nazaj k stopnicam, po katerih sta pravkar prišla. Naenkrat pa mu je zapovedovalno namignil, naj znova ostane nepremičen. * V tej dobi so gasilci še imeli nalog, da izven predstav bde nad varnostjo Opere. Pozneje so to službo odpravili. Ko sem vprašal g. Pedra Gailharda po vzroku, mi je odgovoril, da »se je to zgodilo zato, ker so se bali, da ne bi gasilci vsled popolnega nepoznavanja gledališčnega podzemlja povzročili požara«, ... Noč se je zganila pred njima. »Ležite na trebuh!« je zasopel Perzijec. Oba sta legla na tla. Bil je skrajni trenutek. ... Senca, ki to pot ni nosila nikake svetilke, je šla mimo njiju po mraku. Šla je tako blizu, da bi se ju mogla dotakniti. Na svojih licih sta začutila gorki pihljaj njenega plašča... Dovolj jasno sta namreč razločila, da je senca nosila plašč, ki jo je odeval od pet do glave. Pokrita ie bila z mehkim klobukom. ... Oddaljila se je, hodeč tik ob zidu, in semtertja se je v kotih zadevala z nogami ob steno. »Uh!« je dejal Prezijec... »Imenitno sva odnesla pete... Ta senca me pozna in me je že dvakrat pritirala odtod v ravnatelj-sko pisarno. »Ali je kak gledališki policaj?« »To je še mnogo hujša oseba!« je odgovoril brez na daljne razlage Perzijanec.* »Ali ni... on?« »On?... Če ne pride od zadaj, bova zmerom ugledala njegove * Niti pisatelj niti Perzijec ne bosta dala drugih pojasnil o pojavu te sence. Dočim bo vse ostalo v tej zgodovinski povesti razjasnjeno navidez na prirodni način, ne more pisatelj bralcu izrecno povedati, kaj je hotel Perzijec reči z besedima- »To ie še mnogo hujša oseba! (nego kak gledališki policaj). Čitatelj mora sam uganiti; zakaj obljubil sem g. Pedru Gaihardu, bivšemu ravnatelju Opere, da bom molčal o izredno zanimivi in koristni blodeči senci s plaščem, ki se je obsodila na življenje v gledališkem podzemlju, a je izkazla ogromne usluge onim, ki se pri slavnostnih predstavah drznejo posetiti gornja nadstropja Govorim o državnih uslugah in zares ne morem ničesar več izdati. zlate oči!... To ie v nekoliko najina moč v temi. Toda lahko pride od zadaj... z volčjimi koraki... in mrtva sva, če ne drživ rek na strel, v višini oči pred seboj!« Perzijec še ni do konca opisal te »bojne lege«, ko se je pred njim prikazala fantastična postava. ...Ves obraz je žarel v sijaju... celo lice je bilo obdano oa ognja! Da, ognjena glava se je premikala k njima v višini človeka, ognjena glava brez telesa! Iz te postave je seval plamen. Videti je bila v noči kot plamen z obliko človeške glave. »O,« je dejal Perzijec med zobmi, »danes vidim to postavo prvikrat!... Gasilski nadporočnik ni bil blazen! Ta ga je videl, v resnici videl!.. • Kai je ta plamen? On ni! Morda pa je nekdo, ki ga pošilja on!... Pozor!.. - Pozor!... Roko v višino očesa, za božjo voljo!.. V višino očesa!« Ognjeni obraz, ki se je zdel prikazen iz pekla — obraz gorečega peklenščka brez telesa — se je bolj in bolj bližal .. Morda nam pošilja ta obraz od spredaj, da bi naj, tem lažje presenetil od zadaj... ali od strani... kdo ve! Poznam dokaj nje-govih zvijač!... Toda te... te še ne poznam!.. Reživa!.. Iz previdnosti — kaj ne da — Iz previdnosti — roko v višino oči!« Pobegnila sta oba po dolgem podzemeljskem hodniku, ki se ie odpiral pred njima. p^ kratkim trenutkh te dirke, ki se jima je zdela dolgotrajna, sta se ustavila. »Saj pride vendar le redkokdaj sem!« je rekel Perzijec. Za ta konec se ne briga!... Odtod ne vodi pot niti k Jezeru niti k jezerskemu bivališču!-.. Morda pa ve, da sva mu na sledu... čeprav sem mu obljubil, da ga bom odslej pustil pri miru in se ne bom več pečal z njegovimi zadevami.« Pri teh besedah je okrenil glavo in tudi Raoul se je okrenil. Mal' oglasi, ki služijo v posredovalne in socialna namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjii znesek Din 5*—. Ženitve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovikeg« značaja, vsaka beseda Din I'—. NaJmanjSi znesek Din 19'-% Zadruga krojačev io sorodnih obrtnikov naznanja., da se je pričel krojni tečaj krojače. Tečaj bo vodil strokovni u. itelj Alojzij Knalelj, pri uradu » pospeševanje obrti v Ljubljani. Kdor namerava tečaj obiskati, naj se takoj javi pri načelstvu zadruge _ Načelnik. Članstvo «Or-ju-ne» za Št. Jakob Krakovo-Trnovo »e vabi na obvezni n-:ta-rek pri Lozarju na . Jakoba trgu, danes ob -J. uri zvečer. Zdravo! u i >•c 16070 Sokolsko društvo Moste sklicuje »voj redni občni zbor v nedeljo, dne 13. junija ob 10. uri dopoldne v svoji telovadnici na Selu. Vabi se vse člane in članice, da se vsi občnr-ja zbor* sigurno udeleže. — Zdravo! Odbor i6378 i I alkanizacija P Občni zbor ženske šentjakobske-tmov-ske podružn. CMD se vrši v petek 11. junija ob 17. uri v društvenih prostorih v Nar domu 16550 Šofer • mehanik mlad, trezen in zanesljiv, kateri bi v prostem času opravljal razna dela v trgovini. v skladišču in drugod, se sprejme takoj v trajno službo. Ponudbe po slati na upravo t Jutra, pod »Zanesljiv 99, do 10 Štampiljke in vse potrebščine priporoča S. Petin. Maribor, nasproti glavn. kolodvora 158 Učenec zdrav, z dobrim' šolskimi spričevali (poštenih 6tari-z dežele imajo pred* nost) se takoj sprejme v trgovino mešanega blaga in deželnimi pridelki Naslov pove upr. »Jutra*. 16540 Brivski pomočnik zmožen slovenščine, nemščine in madžarščine, 20 do 24 let star, dober strežnik za gospode in izurjen bubifrizuri, dobi takoj stalno mesto pri brivcu Konrad Donko v Murski Soboti št. 173. Prekmurje. 16535 Vulkanizira v?e vrste g u m i ^ Pokrajinska zadruga kleparskih, inštalacijskih in kotlarskih mojstrov v Ljubljani obvešča članstvo, da se vrši vajeniška preizkušnja 25. junija 192« ob 5 pop. v začasni zadružni pisarni pri »Seatiri* na Dunajski cesti. — Po preizkušn' -e vrši vpisovanje va«> -ev in splošni sestanek č;.:'iov, nato odborov* seja. 16568 Sokol, Ljubljana II. priredi v nedeljo, 13. junija ob te 17. uri na letnem telovadišču na P r u 1 * h javno telovadb0 Nastopijo vsi oddelki. Pu telovadbi ljudska veselica. Udeležba za članstvo obvezna v krojih. K obilni ■deležbi vabi odbor. 16141 Sokolsko društvo v Kočevju priredi 13. t. m ob V415 telovadni nastop s ljudsko veselico s sodelovanjema godbe jugoslov. železničarjev. Del čistega dobička je najneuj- n pogorelce v Prigori-i. — K obilni udeležbi vabi odbor. 16572 Vič-Gllnce Prostovoljno gasilno društvo vabi na v -liko vrtno veselico katera se vrši v nedeljo, dne IS. t m. v gostilni pri g. Pavliču na Glincah z običajnim sporedom ir ' zelo bogatim srečolovom. 16573 Dijaške gospodinje Imajo v četrtek, 10. t. m. važen sestanek. 16552 Zadruga krojačev, krojačic ln sorodnih obrtov v LJubljani naznanja, da «e vršijo prihodnje pomagalsk« preizkušnje v prvi polovici meseca julija t. 1. Prošnje za pripustitev k tej preizkušnji je opremljen« s predpisanimi dokumenti vlagati ▼ zadružni pisarni Gosposka ulica 5 do 20. t. m. — Na-»elnik. 16523 a parna k a f a r Ljubljani. Bimska o. 11. 270 Modni salon za gospode Eleg., BoHdno in. ceno delo Brata Capuder, Ljubljana, Wolfova ulica štev. l/O. 13959 dobe' Hotelskega slugo z dobrimi spričevali, zmožnega nemščine, išče hotel •Štrukelj.. 16488 Garderoberka ki bi obenem tudi pospravljala, dobi stalno in dobro namestitev. — Ponudbe na uoravo »Jutra. pod značko •Garderoba.. 16479 Stavbnega tehnika z daljšo prakso, samostojnega konstrukteurja ter kal-kulanta vzame takoj večje podjetje. Ponudbe na upr. •Jutra, pod «St. 1846». 16543 Izložbeni aranžer spreten in prodajalec ma-nufakturne stroke, se akceptira. Oferte z referencami, zahtevo plače in sliko nasloviti: Veletrgovina H. J. Tnrad, Maribor. 16312 Koncipijenta kateri bi mogel prevzeti pozneje odvetništvo (na-sledništvo), išče odvetnik. Dopise na upravo «Jutra» pod značko »Štajersko 99-16504 Okrajne zastopnike sprejme v vseh večjih krajih Slovenije zavarovalnica Ponudbe na upravo »Jutra« pod »Spreten ln agilen.. 16501 Sokol na BIzeHskem priredi v nedeljo, dne 13. t. m. ob 4. uri popoldne javno telovadbo Po telovadbi velika ljudska veselica ▼ prostorih gostilne TIBnigsfeld. Svira godba * Savska divi»j«ke oblasti, iz Zagreba. Sosed-r.ia društva se vabijo k sodelovanju pri jav»w» ■»- stopa. 1(538 Prvovrstna šivilja se sprejme takoj na dom Nasiov pove uprava »Jutra* 16392 Spretne šivilje ki lepo in natačno izdelujejo damske obleke, dobijo delo na dom. Naslov upravi »Jutra*. 16594 Pisarniška moč gamostojna, zmožna vpeh pisarniških poslov knjigovodstva, korespondence v slovenskem in nemškem jeziku, želi primernega in stalnega mesta, najraje na deželi z vso oskrbo — Ponudbe na upravo »Jutra* pod «Takojšen nastop 82». 16582 Kuharica perfektna. z letnimi spričevali. poštena in boljša oseba srednjih let. išče službo pri boljšem samostojnem gospodu izven Ljubljane. — Čenj. ponudbe pod »Poštena 71» na npr. cjutra». 16571 Šofer-mehanik iče za takoj s 1 u ž b o k osebnemu avtomobilu Na-•lov pove uprava oštenega in zanesljivega, ci je vajen pri konjih, Fprejme takoj Ivan Perdan nasledniki, trgovina, Ljubljana. — Iz dežele imajo prednost. 16547 Pisarna krojne šole juhi jan a. Stari trg 19'TT sprejme praktikantinjo. ki bi pomagala v pisarniških poslih. 16525 Vezilja strojnem vezenju, popol noma izvežbana, predvsem Kurbel stroj, se spreime takoj. Ponudbe pod šifro :Vezenje» na npr cjutra* 16526 Prodajalka ki je zmožna sama voditi treovino. »e išče za takoj. Ponudbe na upravo «Jutra pod značko »Poštena 531». 16531 Vajenca ppreime takoj sr>#eijalni ?telje za črko«likar«tvo And. Štrukelj. Ljubljana. Gosposka ulica 4 16530 Lesni strokovnjak knjigovodja, korespondent slov., ital in nem. jezika, popolnoma samostojen, išče m«sta za takoj. Dopise pod Samostojen 557» na upr. «Jutra». 16557 Plsarnišk moč lesne stroke, z znanjem državnih in tujih jezikov, išče mesta. Ponudbf pod cPisarna 1926» na upravo «Jutra» 16528 Starejši orožnik doslužen, vešč slovenskega in nemškega jezika, srbohrvaščine in nekoliko italijanščine, izučen mizar in kolar. išče primerne službe Naslov pove uprava «Jutra» 16545 Stiskalnica za vino velikim hrastovim priti-skalom. štedilniški deli (2 Štedil peči, kotlo vinarski kotel in šted. klop) in več ograd za okna. radi prezidave ceno naprodaj. — Pojasnila daje Oskar Bil-lerbeck v Kamnici pri Mariboru. 16513 Spalno opravo kompl postelji, 2 omari, 2 nočni omarici, miza in 2 stola, prodam za 2500 Din. Naslov pove uprava «Jutra* 16197 Hrastovo jedilnico elegantno, temno polirano. najfinejše izdo^no, proda po jako nizki ceni Ig. RepŠe, Ljubljana, Poljanska cesta 21. 16591 2 spalni opravi kompletni za 2 sobi, ena češnjeva, druga mecesnova, naravne, še nerabljene, naprodaj v vili Mira, Bled 2. Istotam se tudi ceno proda tračna žaga 16539 17 zabojev se poceni proda v trgovini na Starem trgu štev. 26. 13566 Zalogo pohištva po najnižjih cenah, tudi na obroke priporoča tvrdka Andlovic, Vidovdanska 2. 16555 Telefonski aparati 2 namizna in 1 ^stenski, ugodno naprodaj Naslov upravi «Jutra». 16537 Dve pošten? osebi iščeta mesta: prve kot izurjena likarica in druga stara 15 let, sprejme mesto k otrokom ali kot po četnica za vse Naslov \ upravi « Jutra* 16529 Pouk v nemščini iščem takoj. Cenj. ponudbe na upr o možnosti s stanovanjem •e išče. najraje v Šiški — Naslov pove uprava »Jutra* 16491 Trgovina event. z gostilno, na zelo prometnem kraju, se vzame takoj v najem. Naslov pove upr. »Jutra*. 16589 Trgovina mešanim blagom v večjem kraju na Dolenjskem, se pod ugodnimi pogoji takoj odda z vsem inventarjem, brez zaloge. -Naslov pove uprava »Jtrtrai 16579 Lokal po možnosti s stanovanjem se išče, najraje v Šiški Ponudbe na upravo »Jutra« pod «16491». 16491 Opremljena soba z eiektr razsvetljavo in vbodom s stopnišča, se išče v sredini mesta Ponudbe na upr »Jutra* pod šifro »Trgovec«. 10490 Dijak nižjih razredov, se sprejme na stanovanje z vso oskrbo po nizki ceni. Naslov pove uprava »Jutra.. 16583 Sostanovalka sprejme na stanovanje hrano. Naslov v upravi »Jutra.. 16587 Letoviščarsko Stanovanje v Kranjski gori, vzeto celo sezono v najem, meseca avgusta ne potrebujem in ga za 3—4 tedne oddam. Sta 2 lepi sobi in kuhinja. Naslov v upravi »Jutra*. 16581 1—2 gospoda se sprejme na stanovanje in zajtrk. Naslov v upravi •Jutra.. 16577 Soba z 1—2 posteljama, s« takoj odda. Naslov pove uprava •Jutra.. 16559 Na Gorenjskem v bližini postaje, se išč« za 1 mesec opremljeno stanovanje s 6 posteljami in kuhinjo. Ponndbe s ceno na naslov: Angela Pože-nel. Ljubljana. Ilirska ul št. 21. 16524 Stanovanje dobe in kuhinje, v novi hiši, išče zakonski par brez otrok. Ponudbe na 'ipravo •Jutra* pod šifro «Mirna» 10462 Opremljena soba čista, z elektr razsvetlja vo in posebnim vhodom. 8 o o d d a s 1 julijem na periferiji mwta Na«lov v upravi »Jutra* 10435 Stanovanje ? -3 sob — s komfortom. iSčcm za čimpreje. Ponudbe Zagreb I. Pošt pretina" S®2 Oprerriiena soba se odda solidni gospodični Naslov povf uprava »Jutra. 16598 Državni uradnik nad 30 let star, na deželi s krasnim do Sričar $ Mejač samo: Vijolinčelo 2 vijolini il kitara, s« po neverjetno nizki ceni prodajo. Naslov pove uprava »Jutra«. 1S565 Dobermann psičke lepe, mlade in zajamčeno čistokrvne, i rodovnikom (starši večkrat premirani) proda Ivan Grilc, gojitelj Dobermannov. Ljubljana — Grajska planota. 16175 Izgubljeno je bilo 8. t. m. okoli 5. ure pop na Cesti na gorenjski kolodvor ali Gosposvetski cesti do mesarja Slamiča ročno delo in 2 ključa na obroču. — Pošten najditelj se naproša. da odda proti primerni nagradi v upravi »Jutra.. 16560 Iščemo 2 potnika za skupno potovanje z avtomobilom Papirnata bran-ža izvzeta Pojasnila daje Mexida, dr z o z . Ljubljana. Selenburgova ul 7/U 164TZ Gospod star 28 let, inteligenten, stalno službo v Ljubljani, z nakazanim stanovanjem želi poročiti gospodično, ki poseduje |wtrebno pohištvo in nekaj premož»nja Le resne ponudbe s sl ko pod »Takoj 28. na upravo »Jutra«. 16574 Trgovec 31 let star. soliden, na-obražen. mirnega značaja, z nad 100.000 Din gotovine. se želi seznaniti r gospodično ali mlado vdovo brez otrok, ki poseduie lastno hišo r dobro idočo trtrovino. v svrho priže-nitve Dopis" s =liko i»od značko «Zna"'.ijen 443» na upravo «.Iutr.T>. — Tajnost častna zadeva 16532 Velesejem Mlad. reprezentančen trgovec želi zaposlenja na ve-lesejmu Govori več jezikov. Naslov postiti v upr •Jutra, pod •Velesejem. 16584 Rumenjake vsak dan sveže, se odda. Ponudbe na upravo *Jutra> pod •Rumenjaki.. 16586 Kako Vam je gotovo mogoče doseči ogromno darilo — Vam da potrebna pojasnila brezplačno Otrin Joseph. Algrange. Ru« National I Moselle, Franc«. Priložite znamko za $ Din. 16534 Selenburgova ulica st. 3. Najsolidne/ša ter znano najcenejša moška in damska konfekcija. 112« i F 11 Odlikovano Tovarne E. Frette e C, | ii; za hotele, restavracije lnzdr;vllisc31 i ~ OBRNITI SE NA PODRUŽNICO v TRSTU VIA MAZZINI, 30 i;:l L. Mikuš LJUBLJANA, Mestni trg 1 izdeio vatel' dežnike i Na drobno I Na debel Zaloga sprehajalnih pa! Stari dežniki se nanovo preobleko, P. N. Naznanja se cen] občinstva, da preseli svetovnoznani čudotvorni sanatorij te dni v Ljubljano. 2)r. Satan. Urejuje in izdaja » Konzorcij «Jutr« Adoli Ribnikar. Z. Narodno tiskamo dd. kot tiakarmuja Fran JezcržcL Z. in^ratni del ie odgovor«. Alojzij Novak. V* t Ljubljaai.