PlUNOS K NAGLASI' li NOVOSLOVENSKOM JEZIKI 1 NAPISA«* M. VAlJAVKf. Pi-tilamjMmo iz J XIII. i LX I*. k»j. Umi a jngonlarenskr akademije znanosti nmjetnosti.) U ZAGREBU TISA K nIO N IrK K TISK A K K I ss:5. 78518 6 . Naglas u glagola. 1. u presen tu. A. Osnove s presentnim nastavkom e, o. a) Osnove od d vij e slovke sa samo g lasni m e i o u pr v oj sl ovci ili ti u ko rij e n u. Take su osnove: bere legere, colligere, blede delirare, blate- rare, bode pungere, brede vado transire, dere scindere itd., gnete depsere, subigere, grebe scabere, hrope faucibus alicuius illiditur spiritus, k o ve cudere, mete verrere, nese ferre, peče coq uere, p e r e la vare, plete nectere, texere, plove navigare, natare, volare, reče dicere, r j o v e i reve rugire, fremere, slove clarum esse, sope spirare, spiritum ducere, teče fluere, currere, tepe percutere, vagari, vede ducere, veze vehere, z o ve vocare, žene pellere, a gdjegdje i sere cacare, ter e terere, frangere ž d e r e vorare. Akcenat je raznolik. Na koliko sam ja doznao, ovakav: 1. Naglas ostaje u svih osobah u sva tri broja na početnoj slovei, i to a) kao - u kranštini amo tamo a i u gorenštini, za tim na Ponikvah 1 u Tuminskom okrugu (Tolmein) a tuj ovako : berem, 1 Što se god napomine da se govori na goričkom Krasu pri Komnu, na Ponikvah u Tuminskom okrugu i u Kobaridu na desnoj obali Suče (Isonzo) u Tuminskom okrugu, dojavio mi je blagovolim g. Karol Štrekel, stud. phil. na bečkom sveučilištu rodom s Gorjanskoga kod Komna u austr. primorju, na čem mu srdačna hvala. On piše: posebnosti govora pri Komnu jesu: bila- 1 2 M. VALJAVEC, bčreš, bčre, beremo, berete, bčreje, berewa, bereta, na goričkom Krasu pri Komnu: bčrem, bčreš, bčre, beremo, bferete, bereju; tako gdjegdje i u kajkavaca. — b) kao " dobrahno u kajka- vaca, pak na Ponikvah u Tuminskom okrugu osnove u kojih ima vokal o koji se govori kao n, dakle: badem, sapem, hrapem = bodem, sopem, hropem: badem, badeš, bade, badema, badete, ba- deje, badewa, badeta. 2. Naglas ostaje u svili osobah na presentnom nastavku e, i to a) kao " amo tamo u kajkavaca n. p. u Peterancih kod Kopriv¬ nice, u Capragu i Godovu na Savi kod Siska, u Draganiču kod Jaške; — b) kao " u ugarskih Slovenaca n. p. u Noršincih pa valda i svuda, te se e izgovara tako da nagine na i kao niagarsko e kako i dolazi u knigah obileženo. 3. Naglas ostaje u svili osobah u sva tri broja kao - na zadnoj slovci, tako u Kobaridu u Tuminskom okrugu gdje govoru počima prijelaz u bnetačko narječje: berem, bereš, bere, beremo, berete, berejo, berewa, bereta. A iz mletačkoga govora biležim iz Ivlodica pag. 14. pledčm, plede, pledemo, pledete, pledejo, pag. 15. nesem, nesdš, nesč; tepem, tepeš; pečem, pečeš, što glasi: pledem itd. 4. Naglas je u singularni kao na početnoj slovci, a u pluralu i dnalu na presentnom nastavku e. Tako u kranštini, osobito u goreiištini, a gdjegdje i u kajkavaca n. p. u Mihovcu pod Kalni- kom, ako sam dobro čuo. 5. Naglas u singularu na presentnom nastavku, a u pluralu i dualu na početnoj slovci u Koruškoj u Božanskom razrečju, gdje u glagola dolazi a mjesto e, valda u sing. » (ili "), a u plur. i dualu ali to nije izvjestno, jer dolazi svuda znak ' do 3. plur. gdje je * u časniku Kresu 1881, gdje čitam štev. 10 pag. 561 (gdje bludnom dolazi po drugi put ta paginacija mjesto 571): pacam, pacaš, pače; pačava, pacata, pačata; pačamo, pacate, pačo. Isto tamo se jošte navode: baram, daram, nasam, param, pladam, račam, tačam, tapam, Žanam. bijalno w, izgovara se g kao češko h, a m na kraju glasi i n, dual se izgubio. Posebnosti govora lia Ponikvah: o izgovaraju malo ne kao a poput Rusa u slovci prije naglasa, ima i tuj w i g se izgo¬ vara kao češko h. IT Kobaridu e prelazi na poluglasno i to ne samo naglašeno e nego i nenaglašeno: btrkm, bbrtš, bi.ri.nib itd. Nu Strekel veli, da je moguče da je samo hegov svedok tako iz- govarao, a svedok za govor na Ponikvah mu je g. Ivan Lapane, tehnik, a za Kobaridski govor g. Jos. Pagliaruzzi, jurista. PRINOS K NAGLASU IT (nOVo).SLOVENSKOM JEZIKU. Prema pravilu: kad izvorno slavenski naglas za jednu slovku nazad prama početku riječi stupi a u toj je slovci samoglasno o ili e, izgovara se to o ili e široko otegnuto (d , h), kako se več vi- djelo u riječih kao gora, kosa, voda, gospoda, sloboda, slepota; konec, kotel, osel, oreh, kožuh, potok; okno, podkov; meja, zemla, žena; čelo, veslo, rebro, stegno, tele, rešeto, vreteno itd., mjesto iz¬ vorno ga slavenskoga i jošte današnega ruskoga: gora . . konec . . kožuh . . potok . . okno . . meža, zemja, čelo, telja, rešeto . ., biva i tuj: berem, bredem, nesem, pečem, zovem, bodem itd. prema ruskomu beril, bredu, nesii, peku, zovii, bodil itd. Ali se je puno izvornoga i uzčuvalo. Danas biva ovako: 1. ' na početnoj slovci u singularni, a na presentnom nastavku e u pluralu i dualu, rede ' na početnoj slovci i u pluralu i dualu. 2. ' u 3. plurala kad se završuje na o a ne na ejo. 3. " na presentnom nastavku e kadšto u singularni i u gorenštini. Evo ovako: sina.: plur.: dual: berem i berem beremo i beremo bereva i bereva bereš i bereš berete i berete bereta i bereta, bere i bere. ber6, berejo i berejo. Eto ti primjera iz knige: bere: berem: rog. 95 v drugih buquah tiga Moysesa b č r e m, pok. 1. 112 sim vesel kadar berem, Gregorčič 151 in cvetek ki lepo cveto s pobožno berem jej roko; — bereš: traun u predg.: tebi se bo zdelu, de v psalmu evang§li bereš, ravn. 2, 157 kdor ravno zdaj le to bereš, si ne vošiš, kal, de bi ti ludjč dobri bili? 4 M. VALJAVEC. preš. 122 pevic tih gazelic, al’ jih bereš ti al ne, al per nih srce ledeno se ogreje, sam ne ve; — bere: rog. 97 bčre se od tega današniga s. martyrnika Christopha de . ., 117 kakor bere se u trjetjih krajlevih buquah, 324 spreglejmo tu, kar se od nyh bere, 624 od tega bere se, de . ., jap. ev. 115 kateri bere, naj zastopi, škrin. XXXV kateri to pejsem bere, XXXVIII kakor se v II. p(ostavi) bere, pok. 1, 11 kar se v tim psalmi bere, se more v višim zastopki zastopiti, ravn. 2, 34 nič ne čutijo, kar se veli- ciga in veseliga godi. Prav kakor še zdaj, če nesvet človek Jezu¬ sove svete reči bere, 2, 97 v zgodovini Izraelskiga polka se ne- kjer liegovo ime ne bere, 2, 207 se mar grozdje po trnu bere, ali fige po osatu? 2, 209 če otrok le stori, kar mu stariši ojstro in trdo vkažejo, če mu ni mar, že kar jim v očeh bere, vsiga brž storiti, al je taki otrok dober otrok? ber. 4 kader se imenik ali katalog bere, odgovorite ko se vaše ime pokliče: tukej, preš. 105 balade pet’ je reč pohujšliva in zapeliva: Lendro bere naj, kdor ne verjame, 123 kdor jih bere, vsak drugači pesmi moje sodi, ravn. 1, 27 Lot si tedaj ta kraj izbere, preš. 88 on ob drugi si spomladi zbere tiče mladoklune, greg. 50 razdeli se v pare trop, sledni par izbere strop, kjer obesi mčhko gnezdo, kug. 42 vaša živina po zimi zboly ali bolezen nabere, ker jo vy v smrdlive hleve zaperate, ravn. 1, 230 nekdo je zel šel naberat in sad najde vinski trti podobniga. Ni vedel kaj je, poln plajš ga nabere, ber. 171 če se te ognine v enih oblakih dosti nabere, vstane lmda ura, kor. 1, 130 Turk nabere silno vojsko, preš. 164 kjer si poiše dom, nadlog jezero nabere se okrdg, ber. 153 torej se zgodi, de se drevesa rast vstanovi, če se mu na gornih vejah listje obere, ravn. 1, 219 krali bodi judovski ali izraelski, če se jih nekaj dobrih odbere, so bili hudobni vsi od kraja, ber. 27 Abraham tčče k čedi, odbere nar lepši tele in ga da hlapcu, ravn. 1,246 kneze dela on v nič: komej so vsajeni, komej vsjani, komej korenini pod zemjo nih deblo, on pa kar pihne v ne in vsahneni so, piš jih pobere kakor Strniše, 2, 77 voda le zvunajne madeže pobčre, 2, 197 seme je božja beseda. Per ktirih zrno na pot pada, so tisti ki slišijo pa ne razvumejo božje besede. Vrag hodi in kar je v nih srce zasjaniga, pobere, de ne verjejo in de zveličani niso, ber. 177 ob mesenim mraku ne pridejo na luno solnčni žarki, ker jih zemla v sredi stoječa pobere in ravno za to lune prav ne osvitle, abc. 59 vsako nedelo dobim srajco po pe¬ rilu, včasi belo rjuho. Crstvo je to in vso nesnago iz života po- PRINOS K NAGLASU 'TI (NOVO)SLOVENSKOM JEZIKU. 5 bere, preš. 46 tje li gospodi se perbliža pevic razglašene slave; prhšen strune v bere, poje dela vitezov junaške, ravn. 1, 3 zdaj bog vkiiže: bo naj nadzemje! kar zgodilo se je. Ta lepi, plavi obok ali velb nad nami se perčne in nekolko voda se zbčre v oblake nakviško, preš. 48 ženin z no oblublen svoje zbere Ojstrovrhar hlapce; — b er hm o: traun 46 kakor v s. evangeli beremo, škrb. 1, 90 od malikvavca Miha beremo, de . ., ber. 136 v svetim pismu beremo prav lepo povest od Joba, 147 v hegovim obličju beremo liegove notrane misli, schon. 56 od kod tedaj ima lulko? hočeš li de gremo inu de jo poberčmo? jap. ev. 59 hočeš thdaj de my gremo inu jo vkup poberemo? — bčremo: škrb. 1, 77 pergodbe, ktire v s. pismu beremo, so ble zgol podobe, 1, 90 od malikvavca Miha bčremo, de . .; — berete: traun u predgovoru: Krajnci! jest vejili, de svetu pismu radi berete, škriri. 217 z velikim perzadevanam berete, ravn. 2, 119 če radi riegov navuk berete in poslušate, le tiho, že zdaj bote veliko čast in lubezen do nega dobili, kug. 14 če si žlahtne junce inu krave zberete, obvarujete, de se sorta ne zvrže; — bero: dalm. u gm. predg. 1 od tod semkaj se v teli buquah . . veden te besede bero: gospud bog je k meni govuril. ibid. 5 onu je pak pridnu inu potrebna de karsčeniki letu sv. pismu bero ali poslušajo, schon. 269 evangelia inu listuvi, kateri se ob trdnih inu zapovedanih praznikih bero inu rezlagajo, kemp. 108 ony dolgu molj o, pogostil bero, rog. 25 katere (gnade) se bero u hegovim s. žjulejnu, jap. ev. 284 od trna se ne bero fige, kor. 1, 57 po¬ stave nam bero, ber. 105 dva junca nam dajte, darovali jih bomo, eniga naj si iz ber 6 Balovi preroki, levst. žup. 8 selske občine si izmej sebe izb ero može volilce, 80 katere občinski odbori iz¬ be r 6 izmej domačih prostih mož, ber. 150 pridne so (mravle) de si živeža za zimo na ber 6, 172 zvezdautrinki, oghene kepe in leteči pozoj ali lintvern niso nič druziga, kakor užgane reči, ki se v zraku na ber 6, se užgo in ki jih sapa nosi in podi, ravn. abc. 63 oče drevje ogledajo, ali se niso črvi v perje zapredli: zalego jim ober6, preden gosence iz ne zlezejo, ravn. 2, 204 nebeško kralestvo je mreži enako, ki se v morje pomeče in vsili mnogih rib va ho zajema. Kadar je polna, jo izlečejo h kraju in sede o d- bero dobre v posodo, malovredne odmetajo, traun 260 mladi levi rujovejo po ropi inu yšejo svojo jed od boga. Kadar pak shnce gori pride, se vsi vkupej proč p ober 6 inu se vležejo v svoje bbr- loge, ravn. 1, 253 proč z nimi spred mojiga obličja, p ob er 6 naj 6 M. VALJAVEC. se, dahu. estli. 2 kral postavi oglednike po vsili deželah svojga krajlestva, de ony vse žlaht lepe deklice vkup z bero, jezaia 43 naj se vsi folki vkup zb ero, ibid. 45 naj se vkup z bero teh ajdov junaki, rog. 52 v petek zbero se zupet, ravn. 1, 211 zbero se, kadar je tempel dozidan, vsi knezi, ber. 5 tak6 naj se tudi v učivnici zbero, 154 piske še ne poznajo nevarnosti, ki jim žuga, pa slišijo svarliv glas skrbne kok le in se ji precej zbero pod pe¬ nite; — berejo: ravn. 2, 154 po vsimu stvarjenu se lube božje dobrote sleddvi berejo, 1, 293 ne morejo se braniti ne tatem ne tolevajam; močneji so ti, zlato, srebro in oblačilo jim poberejo in pa odidejo, 2, 198 take misli in pa vse pisano tičov! vsako zveličansko besedo poberejo. bode: bodem: ravn. 1, 171 k tlam ga p er bodem z sulico; — bode: preš. u čb. 5, 21 mah le žalost ta me b 6 d e, ko pogledam tropič tvoj, ti sam nekaj še gospode vodiš vselej za seboj, kor. 1, 26 me šiple, me bode, me glav’ca boli; se lubi prikaže, bolezin mini, kor. 2, 35 Pegam je imel glave tri, sredna hemu odleti, Lam- bergar jo vrže preč ter nabode na svoj meč, ber. 97 .Toab Abso¬ lona doteče in z sulico nezvestiga sinu prebode, ravn. 2, 58 de bi saj tudi vi Jezusove besede v srcu ohranili. Rhžici enako, ki iz zavitiga popika lepa in vesela p e r b b d e, razpočile se vam bodo na en krat, čb. 5, 74 spodbhde koiia mladiga, 5, 75 hudo se brata branita, junaško meče sučeta, v srce ga vbode starji brat; — bodo: kast. 139 mahe b odd strele, na katere se poprei zmisli inu se lagle pretrpe, kug. 78 kadar živina, katera leto (nadlogo) doby, ne starost doseže inu kadar je seme k takimi odraselki vže žrelu, k malti po tim majhine bradavice gori bodd, ravn. 2, 205 ne bodimo žvinčeta, ki le v tla z očesom bodo. brede: b r e d e: rog. 244 gdur vboštvu šouraži, ta pade u mnokatere nadležnosti, ta zabrede li nagmah, napokaj inu na- srdčo, ravn. 1, 56 začetki nevošlivosti so to; de se je obvarjete, pogosto mislite, kam vse nevošlivec zadnič zabrede, 2, 82 nad prvimi starišmi ob skušnavi v raju smo vidili, kako v greh človek zabrbde. dere: derem: ravn. 2, 206 daj de ti pezdir iz očesa iz de¬ rem; — dereš: škrih. 297 altu lih zuper priatla meč izdereš, ne pusti si srce vpasti, greg. 86 a ko pridereš na ravnine, za ltaj te živa radost mine? škrb. 1, 374 smrt bo strila ltonc jezi inu sovraštvu, ako ti ne r e z d e r e s; — dere: kug. 65 v gleni vam živini kmalu od začetka solze iz očy teko, malu poznejši jej en PRINOS K NAGLASU U (nOVOJSLOVENSKOM JEZIKU. 7 zlum iz ocy inu smrkel iz nosnic teče ter jo dere in driska, 53 živina je žalostna pak vunder jo ne dere, ne driska, ravn. 1, 93 vzdigne se (kraj) z vsimi svojimi vojvodi in z vso svojo vojsko in dere za nimi in dojde jili z koiiiki, 1, 254 pravičen je, kdor no posojuje v obrest ali na grde čimže in nikogar ne dere, 2, 65 bo pač kdo rad imel otroka, ki se per ti priči od togote na vse grlo dere? kor. 2, 60 Ravbar si vojakov zbere, dol pod Sisek z nimi dere, škrin. 161 prešešnu zasajene, aku ravnu z čašam zelene veje požčne, vender, ker trdnu stojy, ga veter maje inu močan piš z korenam izdere, ravn. 1, 160 David mu meč i z- d e r e in glavo odseka, ber. 88 David mu meč izdere, kor. 1, 129 ’z zapasa ’z dere (krivo nijesto ’zdere) svitli meč, rog. 501 vas slždua nadluga inu zuprnost omaja, podere, zlome, 559 en tak je glih kakor en trden hrast, kateriga te nadluge inu trplejne Iiitru p o ddr e inu polome, kug. 33 nimate prav kadar menite, de je ena sama taka bolezen, katera živinco podere, škrin. 45 dušna žalost podere srce, 119 krivica omami modriga inu p o dere moč he- goviga srca, škrb. 1, 73 kolko jili podere jeza („jezo“), 1, 413 če hudiču to rata, al če vidi, de duša za volo pomahkana molitve oslabi, jo spet še en krat z vso močjo popade, premaga, podere, na zadne pogubi, ravn. 2, 267 ne podere naj ti se srce, če imaš malo darov, ber. 79 očetov žegen otrokam hiše vtrdi, materna kle- tov pa jih do tal podere, 190 s tim de k splohni sreči domovine ne pomaga, sam svojo srečo podere, rog. 635 ta molitou pre¬ dere nebesa, traun 88 nih meč naj nih lastnu srce predere, ber. 18 vsi studenci se odpro in iz zemle v6da p er d er e, 29 zgled Sodomlanov nas poduči, de hitro preide sreča hudobnežev in de nad nih pregrehe na zadne le vender pravična šiba božja p e r- dere, škrin. 297 kdor kamen med ptice vrže, jih razpody, taku kateri priatlu oponosi, priaznost razdčre, preš. 67 pod Lenoro vbdgo vse vse vdere se in zgine, kor. 2, 51 do >Save konče za- pektal, se vdere va ho, razgeta, 2, 128 počasna voda več brega udere ko dereča, ravn. 1, 16 vidil ga je bog in reče mu: kje je Abel, tvoj brat? Kajn je naredil kakor prav kaki hudoben in napčen otrok. Še zadere se mu: kaj jez vem? d er črno: rog. 221 treba je, de ferbegamo se te oslove kože te lenobe, iz eno besedo, de o d er črn o se samy inu vržemo od nas use druge kože teh grejhov; — d er 6: dalm. jezaia 28 pole, en močan inu mogoč od gospuda, kakor vihar te toče, kakor enu škodlivu hudu vreme, kakor ena povudha od veliku vod, katere močnu d er 6, bo 8 M. VALJAVEC, z močjo v deželo puščen, škrin. 142 tam je vrtni studenec, izvirek živih voda, katere iz Libana d ero, ber. 168 iz oblakov izvirajoča deževnica se spet v izvire in potoke nabira, iz nih so večc reke in bistrice, ki proti morju d er 6 in se va h stekajo, jap. prid. 1, 151 viharji naše pohištva doli p oder6, ber. 74 Izraelci planejo v mesto, ga razvale in p oder 6, ravn. 1, 19 strašno začne dež liti per ti priči. Viri velciga morja vsi pred er 6, jap. prid. 1, 38 Noe se v barko vmakne inu bog jo od zvunaj zapre, nebu se z črnimi oblaki prevleče, strašne plohe inu lyaki perdero doli, de svejt se potopy, 1, 152 vode od neb§s z veliko silo padejo, napnd naše vodotoče, de dosti krat v naše hiše perdero, ber. 65 koliko krat pozabimo negove dobrote in zgubimo vse zaupane v negovo pomoč, kadar trplene in bridkosti nad nas perdero, dalm. psalm 7 po¬ magaj meni od vseh moih pregahauceu inu odtmi mene, de kakor levi moje duše ne zgrabio inu ne rezdero, kader nikogar nej, kir bi odtel, ravn. 1, 94 kraj, kohik, bojni vozovi — po divjaško je planilo vse — v morje za himi. Ali v d er 6 se na Egipčane proti jutru, 2, 50 Jezušik je bil otet, kar morici, ki jim je Hero- dež rekel, ropijo v Betlehem. Z golimi meči vdero po vsih hišah; — derčj o: ravn. 1, 126 vso naravo je dal bog Jozvetu v roke, de Izraelci neovrti pred sabo derejo, 1, 160 viditi Filiščane, de je nih prvi korenak mrtev, so jo vlili. Izraelci pa hrup zaženo in derejo za himi, preš. 73 k pogrebu vkup derejo ludje od vsih strani, ravn. 2, 214 veža miru more biti božja veža, ludje ki se prerivajo in na svetu tako lohka z de rej o, v hi vpričo boga per oltarju se morejo spet spraviti in pobratiti; — d er h ta: ravn. 2, 115 tihi vum, dobra sveta vola nar pred do resnice pr e d er e ta, gnete: gheto: dalm. jerem. 7 otroci pobirajo drva inu očeti ogin netio inu žene testu gneto, de nebeški krajlici pogače peko. grebe: g nebo: kor. 2, 39 tako le putice g r e b 6, ko drobna jajčica neso, 3, 110 kadar več trt no bo, naj me pa zagreb 6. mete: mete: ravn. 2, 208 ktira žena, če deset grošov premore in zgubi naj jeniga, ne peržge luči, ne pomete hiše in ga nejiše, dokler ga ne najde; — metejo: ravn. abc. 75 žito z metlo na kup zmetejo. nese: nesem: rog. 96 jest te prenesem, jest tebi zane¬ sem, pok. 1, 113 vupam, de nekaj lubezni vže imam, ker moje sovrhžnike v potrplehi prenesem, škrni. 24 to kar naprej p e iz¬ nesem je bolši kakor nar čistejši srebru, škrb. 1, 291 dej mi gnado, de za naprej z novim ajfram noter dopemeseni, kar PRINOS K NAGLASU II (NOVO)SLOVENSKOM JEZIKU. 9 sem do zdej skuz mlačnost zamudil, ravn. 1, 128 potrpi le nekolko, de pridem in jedi pernesem, pok. 1, 112 na človeka se ne za¬ nesem; traun 305 meni očitajo, de se na tvojo besedo zane¬ sem; — nčseš: traun 239 bloger človeku, katerimu tl tvojo postavo naprej neseš, kor. 3, 10 kadar od kosila greš, vselaj neseš kaj dobriga (s) saboj, traun. 230 ti jih odneseš kakor dereča voda, ravn. 1, 321 k videzu naj ga jej, mu rekh, kral pa bo menil, de mališko darlno ješ, de živlehe odnčseš, ravn. 2, 141 če svoj dar na altar p er neseš in pride ti na misel, de ima tvoj brat kaj do tebe, na altarju pusti dar, greg. 53 ue vlada vselej svet pokoj sred tihega zidu, če ne prineseš ga s seboj, ne najdeš tu miru, škrin. 188 za to ker si vsili rečy gospod vsim p er zane¬ seš, 185 ti vsim zaneseš; — neseš: schon. 211 kadar ti tvoj dar k altarju p er neseš, puisti ondi tvoj dar pred altarjem; — nese: ravn. 2, 22 Jezus jim odpušane nese, 2, 124 milost in zveličane jim (Kristus) nčse, 1, 207 najdevši jo (ovco) jo z vese- lam na ramo zadene, domu jo nese, ber. 34 Jakob nese po divje perpravleniga kozliča očetu, 149 v vsakim pani je čebel kralica (matica), ki je veči od družili in jajca nese, abc. 55 domača pe¬ rutnina jajca nese, preš. 12 kam nese me obup, ne znam, rog. 621 ta nevošlivost kaj vam slasty do nese? škrin. 360 kateri noč kakor dan d oper nese, ravn. 2, 147 kdor misli vse, kar perhul- nost nanese, morem opustiti, že bi se motil, greg. 59 kjer najde hišo bolečin, odnese jej gorje, traun 29 le v bogu najde on svoje nar vekši bogastvu, katera on z sabo v prihodno živlehe ponese, ravn. 1, 83 trdo se (Mozes) ponese za svoje stiskane brate, škrin. 221 potrpežliv do časa prenese, in potle bo nenm razveselene po- vrnenu, skrb. 1, 53 bog prenese h ferdamanu perpravne posode z veliko potrpežlivostjo, 1, 54 s. apostel ne pravi, de bog h ferda- maiiu zdrele grešnike le samo prenese, ampak on pravi, de jih prenese z veliko potrpežlivostjo, rog. škrin. 28 lena roka r§všino p ernese, 58 lenoba pernese spahe, 59 en len vtakne pod pajstčho svojo roko, inu jo k svojim vustam ne pernese, 98 ona je postala, kakor barka eniga kupca, katera hegovi kruh od dalnih krajov pernese, 159 dobra delu pernese častitliv sad, 176 družba z modrostjo nevmrjočnost pernese, 233 zasramovane, katera pernese čast, 359 žalost pernhse hitra smrt, kug. 175 obena bolezen ny taku nevarna za ovce, kakor le ta gnila bolezen. Ona vse okoli prinese, škrb. 1, 422 vaša žalost, ktira bolezen seboj pernese, bo v vesele spreobrhena, ravn. 1, 308 ona nam to le 10 M. VALJAVEC, lepo, milo resnico p er nese: bog je večna lubezen, 2, 77 ves velik nebešek dar on nam pernese, 2, 226 prosim te v ti skledi le — vite, že v rokah jo pernese — mi daj precej glavo Janeza krst- nika, 2, 265 nar prvi pride petih talentov prejevic in petero drujih pernese, ber. 15 Kajn pernese polskih sadov bogu v dar, 19 golob perletl in pernese člkino vejico z zelenimi peresci v klunu, 27 on sam pernese mleka, preš. 176 dari opravit bogni po na¬ vadi pernese Crtomira lahka ladja, rog. 63 nihče se poprej na krona, temuč de se poprej dobru s p o n e s e, škrin. 98 ne moža srce se na ho zanese, traun 6 David se pophlnima zanese na božjo pomoč, 21 David se na boga trdnu zanese, 137 moja duša se na tebe zanese, ravn. 1, 257 perzanaš ’11 je bog, pa tudi velike moči, krivimu je ne zanese, 2, 283 po Mozesovi postavi je du- hovnam šlo obsoditi, al je gobovic očišen ali ne, in torej če v člo¬ veško drušino sme, de bolezni ne zanese, ber. 167 vetrovi čistijo zrak od škodlivih soparic, majejo sapo, de se ne skazi in de na- lezlivih bolezen ne zanese, kug. 173 ako žival drso ima, dajte jej močnati sok, ali dva try krat na dan toliku, kakor en oreh znese, od tejga latverga, ravn. 1, 301 angel ga (Habakuka) prime, znese po viharjevo po nebu in v Babilonu per levnaku na tla ga je spustil; — nese: nar. pjes. iz moje zbirke: ena tič’ca leti čez to ravno pole, pa mi pošto nese de moj lubček vas gre; — ne¬ semo: rog. 461 tega samy iz sabo z materniga telesa p e r n e s e m o, škrb. 1, 268 želi vredno obhailo, de k mizi gospoda p e r n e s e m o čistost srca; — nesemo: jap. prid. 1, 37 my vam iz evangelia te očitne bes§de Jezusa Kristusa naprej nesemo, rog. 324 kadar nadležnost pohlevnu prenesemo, škrb. 2, 91 vzemi gori od nas dar, ktirga ti danas p er nesemo, 1, 369 nič ne zamoremo, tolko več se zanesemo na te; — nesete: rog. 305 o preprosi n e! de to krono nesete naprej te vinski trti, kug. 3 falerjev, katere vy kmetje per živini dopernesete, je groznu veliku, 46 lety falerji, katere vy per vaši živini doper nesete, popadejo nih truplu, traun 338 kateri v hiši tiga gospčda cele nočy dopernesete, schon. 63 bratje, vy radi zanesete tem nepametnim, kčr ste vy pametni, za kaj vy zanesete, aku vas gdu v hlapčovajne silli, škrin. 217 tudi nam v temu perzanesete, aku najdete, de znamo dobru povedati, rog. 20 tu sim vam pokazal izmalanu za tu, de za orožje primete, de se iz šouražniki s pon e sete; — ne s 6: dalm. jezaia 30 le tu je butora čez te zvirine, katere pruti puldnevi gredo, ker so levi inu levine, ja madrasi inu goreči lejtajoči drakoni v deželi PRINOS K NAGLASU U (NOVo)sLOVENSKOM JEZIKU. 11 te nuje inu britkosti. Ony ne so svoje blagu na hrpte teh žrebet, ester 3 hočem jest deset taužent centou srebra zvagati, de se notbr neso v krajlevo kamro, itd., kemp. 346 jest dosti krat na tim mesti nisim, kir iz životam stoym ali sedim, samuč sem veliku več tamkei, kamer me moje misli ulečejo inu d e s 6, rog. 63 eden teče po mašnika, ti drugi pak nesč nega li ludem u eno hišo, 511 taku neso ga h pokopališu ti mašniki, kug. 183 vejste kaj vam svine na denarjih noter neso, jap. prid. 1, 62 ti sveti prazniki skuzi lejto nam spet druziga kakor te svete skrivnosti naše vere naprej ne n e s 6, 2, 264 ker se troštamo en krat tiga istiga boga gledati, kateriga velikost nam te svete ceremonie naprej neso, ber. 147 med ptice štejemo tiste živali, ki imajo rudečo, gorko kri in jajca neso, 175 ladijo valovi naglo dalej neso, preš. 11 ak hočeš med Slovence de tvojo čast nesč, saj na me se ozeraj, 58 povsod kjer le nesč 'noge, mladi, stari iz hiš hite, u čb. 5, 16 zvedri se nebo, proč deklico mokro vetrovi neso, rog. 157 žene dosti krat na meste pomuči inu nuca d one so tem možem škodo, zleh, nadležnost inu nasrččo, kemp. 266 na imei skrby za senco eniga velikiga imena, na želi tudi to perjaznost dosti ludy ne hih susebno lubezen, dokler le te rečy d o n e s 6 veliku restresenie inu temoto tiga srca, 407 use rečy, katere se k timu myru mične vi- dio, so enu nič prež tebe, tudi nič srečniga v resnici na d on e s 6, traun 71 gospod povračuje tem, kateri zadosti prevzetnosti do per¬ neso, jap. prid. 2, 67 doperneso en dejl od dne v molitvi, škrb. 1, 5 iz mislami na pokoro dopernesč celo živlene, dalm. josve 3 kadar bote vidili skrino te zaveze de jo poneso, taku pojdite za ho, ravn. 2, 83 svojim angelam te je povsod rekel varvati. Na rokah te poneso, preš. 151 pet’ lubeznivost tvojo in lepoto (štamp. je pogrješka: lepoto) je moj poklic in samo opravilo, doklbr me v grdba poneso temoto, čb. 5, 71 kadar me v rako p o n e s 6, pa pridi po me, dalm. jerem. 12 ti ne flancaš, de se okorenč inu ra- steo inu sad perneso, jerem. 14 ništčr vode ne najdejo inu p br¬ li e s 6 spet prazno posodo nazaj . . aku ony lih offre perneso, taku ony vsaj meni ne dopado, schon. 39 vsi zlatu inu kadillu perneso, 69 obeniga sadu ne perneso, kast. 24 kateri tebi smrti ne perneso, 147 negvišne ričy perneso cagovane, rog. 418 na kateru uprašajne perneso odgovorou veliku naprej, itd., kug 34 nekatere (bolezni) te močne (ovc-e) okoli perneso, 54 kadar bule glavo noter vzamejo, smrt prineso, 107 katere (nadloge) ži¬ vini hitru smrt perneso, 162 ošpice celil smrt pernesč, jap. ev. 12 M. VALJAVEC, 294 kateru (seme) je pak med trne padlu, so lety, kateri so slišali inu gredo inu bodo od skrby inu bogastva inu od luštov tiga ži- vlena zadušeni, inu ne perneso sadu, jap. prid. 1, 89 one jim ne perneso ne gnade ne žegna, 1, 269 kateri vam vsaki tejden, kar so zaslužili, perneso, 2, 60 kateri (žlaki) potle smrt per- neso, 2, 99 one pčrneso to želo drugim dopasti čelu pred to nedolžnu nebešku jagne, 2, 244 precej kakor botri to dete h krsti pčrneso, boter pove ime, traun 176 naj gorre myr inu griči pravico med ludstvu perneso, ravn. 1, 206 meč mi pernesite. Mu ga perneso, 1, 155 prečudna je tičja perurnost se živeti, varvati, gnezda znašati, ki jo na svet perneso, 2, 277 trapaste (divice) lampe scer perneso, pa ola še zraven ne vzamejo seboj, ber. 69 ta dan naj bogu prvino svojih perdelkov v zahvalen dar perneso, 71 ogledniki perneso velik grozd na drogu, 167 ve¬ trovi razdele oblake in perneso dčž, levst. žup. 129 ti naj s so- boj prineso pisane, rog. 459 tu perpraulenu je tem, kateri se za le tu prau sponeso, dalm. jezaia 31 kateri se zaneso na kone, 42 kateri na malike se zaneso, ty se morajo vrniti, kast. 202 eni se zaneso na svoje visoku govorjene, traun 326 kateri se na gospoda zaneso, stoje kakor gorra Sion, kug. 139 lety v naših dnarjih pet sto goldinarjev zneso; — nesejo: ravn. 1, 40 Boc in Rut se zaročita, kmalo ji je bog sina dal. Imenuje ga Obed. Betlehemčanke ga Noemi nesejo, 2, 101 Jezus reče: natočite, starašinu nesite. Natočijo in nesčjo, škrin. XXXI iz henih vust pojdejo besede, katere vekši moč inu obveselene pernesejo ka¬ kor nar bolši vinu, XIjIV bukve človeku Jnč p e r n e s e j o, 63 misli eniga pridniga vselej obilnost pernesejo; — nesejo: kor. 3, 96 gospoda se spregledajo, Travnarju prizanesejo; — neseta: rog. 28 še dalej eniga velikiga, ja susebniga štimajna je ta dežela Chauaan za vojo lie vinogradou, trt inu sadu, kir ta je taku velik, de en sam grozd dua moža kumaj neseta, ravn. abc. 65 dekla in sestra mu (žitu) vršiče peržanete, cele bremena ga nesete domu. peče: pččem: ravn. 1, 221 ravno skleskov naberam, de še spečem to bitev za se in za sinil; — peče: pok. 2, 42 enu je, kar mene pred usim nar bol peče, škrb. 1, 362 nas za volo greha vest peče, preš. 105 je srce dobilo rano, ki peče noč in dan me brez hladila, kor. 3, 130 kadar kruh peče, se dolgo mudi, greg. 68 in to vesti ne peče ti, met. 281 kdor vt svojo moč zaupa, druzth pa ne pozna, se opeče, ber. 197 kdor živ ogel prime, ali se ne speče? kor. 1, 83 mati ji speče povančico; — peko: PRINOS K NAGLASU U (NOVO)SLOVENSKOM JEZIKU. 13 dalm. jezaia 44 ogin vužgo inu per him kruli peko, jerem 7 žene testu giietd, de nebeški krajlici pogače peko; — pečajo: ravn. abc. 47 mati iz m<5ke testo vmesijo, iz testa delajo hlebe, speččjo jih v peči, 55 na svetiga Martina dan gos zakoiejo, oskubijo in jo speččjo, kor. 1, 83 to daj ti svoji materi, de ti spečejo po- vančico. pore; per e: levst. žup. 51 kačji vgriz treba da se najprvo izpere, ravn. ber. 168 voda je nar zdravši pijača, ker stori de kri nespotikama po žilah teče, raz per e žleze in volhoto; — pero; kast. 316 naj se lica z solzami pero, jap. prid. 1, 271 ta isti studenec, v katerim se duše pero, še za nega teče, pok. 1, 67 nobeden tih kateri svoje grehe v spokornih sdlzali pero, ne b6 v povodni hudobie vtoplen, dalm. u predgovoru XII ravnil kakor se ta karščeni z vodo zvunaj oblie, taku se liemu tudi znotraj na duši inu telesi z Cristusevo kryo skuzi besedo riegovi grehi opero inu omijejo, ravn. abc. 59 platno od konca je sivo. Opero, po trati ga razgrinajo, z vodo ga krope, preš. 184 doma očetu, meni razodeva kak kar grešila sta Adam in Eva, na križi opero krvi potoki, rog. 661 iz katerim zbrišejo vus sturjeni doug, očistjo inu s p er 6 uso gobo teh grejhov, ravn. abc. 57 mati skrbe, de se vmazano perilo spet osnaži. Z lugam ga poparijo, z mjilam ga mencajo in v čisti vodi s p er 6; — perejo: ravn. abc. 61 mati starino čedno operejo (grješkom mjesto operejo). plete: plčte: skrili. 17 on v hudobnimu srcu to hiidu pl e d e, 37 kateri se v pričuvanu prehity, plode laže z jezikam, 83 so¬ vražnik se na svojih žnablih spozna, kadar on v srci goliifio p 1 e d e, trami 127 cel dan plede tvoj jezik krivico, ravn. 2, 214 kdor trplena grenki kelh stanovitno pije, le nemu se venec v nebesih p 1 č d e, — plede: jap. prid. 2, 277 dosti krat jc ena sama be¬ seda zadosti, de se eden v eno pravdo zaplede, (valda pogrješno); — plet6: jap. prid. 1, 225 ti rabelski hlapci spledo iz trna eno krono; — p 1 e t e j o: traun 139 vaše roke plede j o na ženili kri¬ vico, škriii. 126 kakor se ptice v zadrge vjamejo, taku se ludje zapledejo ob časi nesreče; — pletčta: ravn. 1, 11 krila iz figovih listov si (Adam in Eva) spledeta in se pokrijeta. reče: r e č e m: rog. 410 ta je bil pač ena zavol blaga želnosti, lakomnosti po tem posvejtnim ceplena klama, de na rečem, nore, škriii. 116 od tega rečem, de je negoden rojen bdlši kakor on, škrb. 1, 421 tok rečeni jest, ravn. 2, 141 jez vam rečem: kdor kol se nad svojini bratam razjezi, pred sodbo ga gre djati, 2, 298 14 M. VALJAVEC, za volo ludstva okrog stoječiga rečem, de bodo verovali, de si ti mene poslal, 2, 262 potlej p or h čem svoji duši: jej, pi in postrezi si; — rččeš: škrin. 73 inu porečeš: ony some tepli, ali mene ny bolelu, 131 inu se perbližajo lejta, od katerih porečeš: one se meni ne dopadejo; — reče: škrin. 77 bolši je, de se tebi reče: pomakni se sem gori, kakor de bi pred poglavarjam ponižan bil, 2. 103 ne reče besedice, preš. 46 oča reče mu perpelat’ svate, 47 ni nevesti všeč kar rčče, 70 to reče in se ji globoko per- kloni, itd., ravn. 2, 55 prav tu je Marijo vesele čakalo, kdo ga izreče? škrin. 129 kateri skrivaj obreče, nič maj n ne stury kakor kača, katera na tihim piči, ravn. 2, 247 tudi kar o d r e č e je dobrota, preš. 51 al’ liibiš me, judovska hči? Odreče mu be¬ sede take, 69 jih dokaj jo prosi, al’ vsak’mu odreče, trajin 25 razsvitli moje očy, de kje v smrti ne zaspym, de kadaj moj zupr- nik ne poreče: jest sim nega premagal, 180 inu poreče: kaku vej bog vse ? 233 on k gospodu poreče: ti si moj varih, ravn. 2, 9 torej se tudi tvojimu svetimu detetu sin božji poreče, 2, 21 ti pa dete! prerok se ti nar viš’ga poreče, ber. 42 vmoril te bo in poreče tvoje truplo obesiti; — rečemo: rog. 548 dosti krat samy z r e č e m o to besedo, 303 kry vu ne bomo zastopyli te besede, če porečemo, de ta les bilii je tu drjvu vejdnosti tega hudiga in dobriga (a jap. ev. 370 porečemo, jeli rečemo kao u ugr. slov. ? nu biče štamp. pogrješka, j er odmah slijedi: porečemo); — rečemo: skrb. 1, 276 inu mu rečemo, de iz srca žalujemo, 2, 81 podložnost, ktiro smo dolžni Jezusu skazat, v temu obstoji, de mu iz srca rečemo: pole, vsi moji počutki, vse moči moje duše se vržejo vklenene h tvojim nogam; — reččte: rog. 310 grejste memu, de se en krat na pčrpognete, na odkrijete, te glave na ukrenete, še mejn eno s. molitovco rečete, 145 ah! pač po¬ rečete, če ne hote hoteli te resnyci zuper stati; — reko: dalm. jerem. 5 le ta folk ima enu nevernu inu nepokornu srce, ony osta- neo neverni inu če dajle več proč gredd inu ne reko en krat v svoim srci; bujmo se vže saj gospuda, kemp. 155 veliku nih nega hualio inu mu dobru rek h, koker dolgu ony kej trošta od nega prejemajo . . kateri pak Jezusa za Jezusa volo za lubu imajo, le ty niemu dobru reko, ga časte inu hualio, 351 kar drugi reko, se bo slišalu, ravn. 1, 49 zvečer pridejo posli nazaj in mu reko: bili smo do Ezava, abc. 45 oče mi po kaj reko, hitro pernesem, preš. 129 ak ti reko bežat’ oblakam, nebo se koj zvedri krog moje barke, dalm. u gm. predg. XII: sveti krst se reče le ta s. PR1N0S K NAGLASU U (nOVo)sLOVENSKOM JEZIKU. 15 sacranient, ali očitu božje znamine, ker se človik z vodo oblie inu h tirno le te besede izreko: jest te krstim, jap. prid. 2, 126 ker se koli znajdejo, kateri se takih štimancov ne boje, jim v zobe odreko inu zadosti grobu resnico povedd, skrb. 1, 111 grešniku odpušarie odreko, 1, 238 kaj bo en krat za tiste, ktir cirkvi to oblast odreko? 2, 86 pustimo preklestvo ta istim, ktiri zapovdam božjem pokoršino odreko, dalm. jezaia 2 vsi ajdje potekb k liej inu veliku folkov tjakaj pojde inu poreko: pridite, jezaia 8 ony k vam poreko: vy morate bogouce inu vgahauce vprašati, jezaia 43 taku se bo slišalu inu poreko: tu je risnica, itd. schon. 74 farji, gospodni služabniki se bodo plakali mej vratmi inu altarjem inu poreko: zanesi, 6 gospud, 139 prideo dnevi, v katbrih po¬ reko: blagur si je tem neporddnim, traun 81 vso moje kosty po- rek6: gospdd, kdo je tebi enak? 172 se bodo nemu smejali inu p o r e k 6 : pole, to je ta človek, 203 odpusti nam naše grehe za volo tvojiga imena, de kje neverniki ne porekd: kej je liili bog? skrb. 1, 426 nigdar ne odlašaj le to striti, perjatli morbit poreko, de je čas, pusti jih govoriti, ravn. 1, 79 bog, ki me je oteval kakor dober angel od vsega zlega, blagoslovi, odobroti naj te dva mla- denčka, in poreko v pergovoru vsi ludje: po Efrajmovo in Ma- nasetovo te bog odobrdti, 1, 85 porekd mi: ni se ti res bog per- kazal, 135 reče mu Abimelek: izderi meč in vmori me, de ne p o- reko: baba gaje vbila, 2, 13 od sili mal mi srečna rodovi vsi poreko, preš. 123 razujzdanim bddo moje pesmi preneddlžne, al’ tercj&lke poreko, de jih je vdihnil zlddi; — rečejo: ravn. 2, 290 Farizeji reko pregleden še en krat pred se, in zmotit’ ga mu rečejo: daj čast bogu, škrin. 2 aku porečejo: pojdi z nami; — re čej o : škrb. 1, 73 al je malo tacih sinov in hčeri, ktiri so j im starišam vso pokoršino odrečejo. rjove: rjo vem: pok. (pogrj. 6) 1, 99 silnu sim slab inu poni¬ žan: r id vem od žalosti mojiga srca, 1, 100 od velike žalosti v srci r id v e m, (traun 92 jest rujovem) rjove: ravn. abc. 43 krave in vol mukajo, bik rjove, ravn. 1, 43 Ezav rjove in joka na glas. (3 pl. rjovo u dalm. jerem. 2, jezaia 5, biče glasilo rjovo, sada običnije rjovo, rjovejo, i rjovejo); - rjovo: dalm.jezaia 16 ony erjovo do Eglaima. sope: sope: preš. 173 Valhun ne jena pred, dokler ni zadna sraga krvi prelita, dokler nih kdo sope, ki jim bila je vera cez vse draga, (a kug. 58 sopi kao da je sdpiti); — sopejo: ber. 147 med zemlovddnice štejemo živali z rudečo, mrzlo kivjo, ki s plu- 16 M. VALJAVEC!. čarni s 6 p ej o . . med ribe štejemo živali z rudečo, mrzlo krvjo, ki skozi ušesa sopejo; —■ s op 6: kor. 2, 37 tam ni nobene megle znat, le turški koni tak so p 6; — sopeva: metelko 289 vidnš st kolbkum trudam, de kome sopeva, tebe inu voz vlečeva. teče: tečem: ravn. abc. 33 sedim, se naslanam, stojim, tečem, skačem; — tečeš: greg. 86 zakaj so tožni tvoji glasi (Soča)? mar veš, de tečeš tik grobov, grobov slovenskega domovja? škrin. 256 aku boš bogat, ne boš brez greha, za kaj aku pojdeš za nim (bogastvam), ne boš dosegel, inu aku pred nim po tečeš, ne bdš odšal; — teče: rog. 144 u te nadlugi teče vdova h temu škoffu, škriii. XVIII nevesta vidi svojiga liibiga taku hitro pridti, kakor srna ali mlad jelen teče, 73 ne glej na vinu kadar je rumenil, kadar se negova farba v kozarci laskata: onu glaclku notri teče, 293 norec rad v bližtiiga hišo teče, traun 41 sonce gre gori na enim kraji neba inu teče okoli zupet do taistiga kraja, 209 on bi jih bil z nar bolši pšenico redil inu z medam, kateri iz pečovja teče, nasitil, 337 le to je kakor dragu mazilu na glavi, kateru doli teče po vsi Aaronovi bradi, škrb. 2, 62 voda je cajt našiga živlena, ktiro hitro naprej teče inu se ne da nazaj držati, ravn. 1, 120 dnev naših let, let jih je sedemdeset, in če po velkim, let ke osemdeset, kar pa jih še teče, nadloga ’n težava! 2, 118 več krat, jelite, tudi ludi na polu ste že vidili, ob žetvi postavim: na pretrgane delajo, vse teče po hib, 2, 121 veroval besedi Jezusovi je, domu teče ves vesel, 2, 253 k očetu se povrne, od deleč ga že oče vgleda, inako se mu je storilo, na proti mu teče, oklene se ga in kušne, 2, 296 Marta kadar zasliši de gre Jezus mu na proti teče, ber. 33 brž. teče deklica domu in pove vse, 165 vstaja vino v srkavnico, iz ktere se sapa izsrka in teče tako dolgo, dokler sapa ne jena od zunej vina pertiskati, 167 voda rek teče iz višjih krajov v zmirej nižji, 168 voda je nar zdravši pijača, ker stori, de kri nespotikama po žilah teče, preš. 111 brez cetov teče vir mu hipokrene, greg. 89 naj meni teče solzna sraga, kor. 3, 108 v žilce mi teče, nič me ne peče, kor. 1, 22 preden zdravnik pri¬ teče, muhi kri odteče, kug. 168 nar hujši je, kadar glava, vrat inu trebuh oteče, kor. 3, 101 po smrti denite mi truplo pod kap od pipe, de ravno poteče v usta moje, škrb. 1, 5 preteče eno leto, zmiram želi pokoro začeti, pa je vender nigdar ne začne, ber. 166 če več časa med bliskam in gromam preteče, dal od nas je hudo vreme, preš. 54 pred ko de preteče let’ in dan na vojski se znebil boš srčnih ran, 55 in kadar preteče let’in dan, PRINOS K NAGLASU G (nOVo)sLOVENSKOM JEZIKU. 17 spet k materi pride bol bolan, rog. 103 znajde to pomuč, če le p er te če h le te, 279 pred uso navarnostjo obaruješ sledniga, ka¬ teri h tebi p er te če, škrin. 168 ona jim na pruti p er te če, ravn. 1, 146 nekdo zmed Judi pertčče v Silo, met. 284 ko peteten po svoji navadi poje, se ksica zbudi, ptrtčče ter ga prosi zn drevesa skočiti, preš. 150 in koti že perteče smrtna sraga, se še zaupliv k ni pogled ozera, ravn. 1, 4 bog reče: voda na zemli naj s tč če na en kraj in perkaži se suhota, preš. 186 doklčr krvi ne vteče zadna sraga, ti sužno moje bo živlene celo; — teče: tako treba citati, prem da je štampano teče, čb. 5, 63 leži leži stezičica, po ni teče lesičica, nar. pjes. iz moje zbirke: po sredi planine jna voda teče, pa moj šocej v planini naj levši fant je; — teko: dalrn. jezaia 59 hih noge teko k hudimu, jerem. 14 iz moili očy solze tek6, prip. 1, hih noge k hudimu teko inu hite de bi kry pre¬ lili, prip. 5 ne noge tja doli tek6 k smrti, 1 kor. 9 ne vejste li vy de tv kir v šrangah tekajo, de vsi teko, ali le en sam dobi¬ tek vzame? schon. 59 ne vejste li vy, de ty kir v ograji tekajo, de vsi rejs teko, ali lč en sam dobitek prejme? kug. 65 v gleni živini solze iz očy teko, škrih. 3 hih noge teko k hudimu, 15 naj tvoji iztoki kje vim teko, trami 367 pusty svoj vej ter pihati inu vode teko, jap. prid. 2, 141 koliku jih je, katerim hih uboštvu k temu služi, de z velikimi stopinami na ravnost v brezen hih nar v§kši nesreče teko, pok. 1, 26 moji dnevi teko v brhkosti inu v solzah, škrb. 1, 98 če kdej teko iz oči obilne sovze, tok gvišno po pravici morejo teči, 1, 260 bi spoznali, kako obilno bodo pla¬ čane zgrevane sovze, katire teko per eni ponižni spovdi, ravn. 1, 248 teko pa ne opešajo, preš. 5 kak teko iz hih solzice, 25 v samoti se stara, mu leta teko, 43 naj teko ti mirni dnevi, 105 solze teko iz hih po sili, kug. 27 odvrnite mlake, de se dru¬ gam odtok6, 168 kadar ti kraji ker imajo ošpicč vun vdariti, po časi inu le malu o tek 6, žival ny preveč bolna, lovst. žup. 60 tudi mu o tek 6 noge vrat in prsi, dalm. daniel 4 restresite negou sad, de te zvirine, katere pod him leže, proč p o t e k 6 inu te ptice iz negovih vej zlete, jezaia 2 vsi ajdje p o te k 6 k hej, 55 ajdi po teko h tebi, kast. 335 ti b6š martran ja tavžent lejt, kadar letalejta pretek6, ti boš zupčt tavžent inu tavžent lejt se pčkel, pok. 1, 64 so časi kateri so časi usmileha, inu kadar ty pretekč, ny več milosti, rog. 100 sveta Anna gnad nčr lepših je en šac tem, kater’ h lie p er tek 6, jap. prid. 1, 251 c§li potoki zdihvaha inu solz p e r t e k 6 iz le tiga raneniga srca do očy inu žnablov 18 M. VALJAVEC. Marije, pok. 3, 61 ony ker so ga prej prodali inu nevernikam iz¬ dali, žalostni inu spokorjeni k nemu p er tek 6 inu od liega živlene dobe, met. 286 pst zaslišijo, p trt ek 6, kug. 176 ovce po časi stopajo, se več krat spodteko, 165 ta isti krat ošpice vkup s t e k 6 ■, — tečejo: škrin. 18 noge hitru v hudu tečejo, 102 vse vode tečejo v morje, inu morje prepolnu ne postane; vode zupet na tu mestu nazaj pridejo, iz kateriga so vim šle, de zupet vim te¬ čejo, 348 kaj ne vdove solze tečejo čez ne lica? — teččta: kor. 3, 9 ribči ribe love pri kraju siniga morja, zravin pa te četi dve primorske deklici ino rožce trgati. tepe: tčpeš: traun. 96 ti tepeš človeka za volo krivice, škrin. 189 kadar nas svariš, tepeš še veliku več naše sovražnike, ber. 193 hudobne tepeš ti povsod; — tčpe: rog. 193 šibe inu gajžle bogu u roke daješ, de te tepe, 582 ta kir se povrne, tega na zmčrja, na tepe, hudu nima, škrin. 8 kateriga gospod lubi, tega on tepe, 164 kakor ptica, katera po nebi memu zlety, katere leteria ny mogoče oslediti, ampak zgol sarnu perut šumene se sliši, kadar na lahak veter tepe, 204 se stogoty, de krivične tepe, 327 kdor svojiga syna lubi, ga po gostim tepe, skrb. 1, 219 ka¬ der ga bdg tepe inu mori, ga začne iskati, 1, 424 on tepe meso, ker želi dušo ozdraviti, ravn. 1, 34 vidite kako dober je bog clo kader tčpe, 1, 145 bog jih tepe z vojsko, ber. 21 tako pregreho bog gotčvo tepe, ravn. 1, 139 lavkala je do večera. Na to otepe klasje, 1, 135 Gal se vzdigne z Zihemci in se je vdaril z Abime- lekam, pa Abimelek jih razkropi, p er tepe do mesta, vžuga mesto; — tepo: jap. prid. 1, 78 nesrečni ti isti otroci, kateri se taku tepo, de je vselej kletu zraven! met. 278 kdor tepe, ga tepo, 289 vidbš, kako neusmileno naji tepo, preš. 129 tak’ kakor hre¬ peni ok6 čolnarja zagledat’ vajni zvezdi, Dioskuri, kadar razgraja piš ob hudi uri, ko se tepo valovi, grom udarja, tak, draga de¬ klica, zvezd tvojih čakam, u čb. 5, 15 strašno se valovi, vetrovi t e p 6. vede: včdeš: ravn. 1, 97 po svoji dobroti pelaš ta lud, od¬ rešil si ga; z močjo ga vedeš na svoje sveto domovje; — vede: ravn. 1, 14 z hvaležnim srcarn pogledujmo va h, kolkor krat se nam vede kako delo po sreči, 1, 269 prosi boga, de naj včde tvoje delo in nedelo; — vedeta: ravn. 1, 144 je vedel, kako nesramno se včdeta sinčva, pa še grdiga pogleda jima ni dal. veze: vezo: levst. žup. 145 naj župan poškrbl da se (vojaci) o d v e z 6 po železnici. PRIN0S K NAGLASU U (nOVo)slOVENSKOM JEZIKU. 19 zove: zove: ravn. 2, 124 veliko se z 6 v e od nega in negovih del, levst. žup. 84 če je 3 mesece uže prešlo od tega dne, katerega se okrivjenec pozove na sodbo, tedaj kazen zastari; — zovč: levst. žup. 82 h kazenskej razspravi se p o z o v 6 zatoženci; — z b v e j o: ravn. 2, 204 še zdaj je veliko hudobnih med Judmi, de se kristjani z b v e j o. žene: ženeš: ravn. 1, 49 čigava je živina, ki jo žčneš? ber. 199 kamen ki ga v koga druziga zaženeš, na te pade; — žene: pok. 1, 110 moja samsvojna lubezčn me žene, de bi se pertčžil, ravn. 1. 41 jubi otroci, vas ne žene nekaj, prav iz srca biti dobri temu zvestimu hlapcu? 1, 82 vas ne žene nekaj, bol čislati kra- lovo hčer po lieni dobri duši kakor kraja s svojo zlato krono? 1, 249 hudobni in pa srdito morje! Ne more per pokoju biti, valove žene in meče blato in gnusobo, 1, 262 Nabuhodonozar judovskiga krajestva kraja in prebivavce žene vjete v Babilon, 1, 302 do¬ pusti ga (bog Daniela) djati v levnak. Per kraju z Danielam je bilo po človeških mislih. Kraj prijate! ga objokuje že mrtviga. Ne¬ spamet in hudobija že slovez žene, pa . . , 2, 84 de nas bodo bog in anglici varovali, smemo le v nevarnostih upati, ki se jih ogniti ni, ali ki nas dolžnost va ne žene, ber. 111 Asirski kraj žene še unih pet rodov, v sužnost seboj na Asirsko, 166 ako se sapa kje shladi ali segreje in torej zgosti ali stahša, se žene gosta sapa vselej v kraj taiiši sape, 207 tisti ne ostane zdrav, kteri v jedi in pijači nima reda, dans preveč, jutri premalo je, zdaj postopa, zdaj se žene čez svojo moč, abc. 51 ovčar jih (ovce) na pašo žene, preš. 136 koliko kratov me po mesti žene zagledat’ tebe žeja! 137 kjer kali, kar žlahtniga je, žene zale, 144 kar nežlahtnih želiš kal tam žene, 156 kamor val žene č61n, obupujoče leteti ga puste roke brodnika, 188 tvoj pot je v Oglej, de položil na te roke bo potriarh, ak duh te žene, ko si pogubjal jih, oteti brate, duhovniga te storil bo ko mene, čb. 5, 58 če te žene pot poznati v mojo hrambo, pokazati ti jo hočem, ravn. 2, 122 Jezusa ginuje(!) žalost pobitiga oččta, de tudi premaloverca ne izžene, 1 , 12 sadu prepovedanimu je vsaki greh enak: lep se zdi od konca. Veseje obeta. Vžit pa nažene smrt, 1, 311 togotnik hote se nad razža- leriam mašovati si ga nažene še sto krat tojko, škrih. 79 sever daž odžčne, 152 kamer hudobia pride, nega (s. duha) odžene, ravn. 2, 155 muzika obrnena prav judem odžene kalne misli, škriii. 160 prešešno zasajene ne požene globokih korenin, ravn. 2, 271 velika grozna riba se požene iz vode, 2, 199 kadar setuv 20 M. VALJAVEC, požene in klasovi, se tudi plevel perkazuje, škrin. 221 gospddovi strah prežene greh, kug. 159 lanenu ole z živim srebram hraste inu všy prežene, ravn. 1, 208 trapost — nespamet in brezpre- mislik — je trdo fantu v srce zarašena, šiba strahovavka jih iz nega prež h n e, ber. 165 če se z rokami ploskne, se prežene sapa, 206 toliko je in pije, kolikor mu je treba, de svdjo lakot in žejo prežene, preš. 133 vse misli 'zvirajo ’z lubezni ene, in kjer po noči v spahi' so zasthle, zbude se, ko spet zarja n6č prežene, ravn. 2, 53 p er žen e še taka nesreča naj se čez nas, vervajmo modrost božjo, 1, 34 hoditi ne more od žeje več Ismael. Posadi ga tedaj (Agara) pod drevo in stran gre rekoč: ne morem nč gle¬ dati vmirati otroka ! vsede se od nega en lokov strelaj deleč in jok zažene na glas, 1, 38 Abraham je do Haranskiga mesta došel in velblude leči zraven studenca zvunaj mesta zažene, 1, 146 v stan sta peršla Heljova sinova in ves lud zažene vesele, 2, 13 Marija ne more se več zdržati: hvalo zažčne bogu in v pesem se ji zvrže, 1, 279 bogatinec glas zažčne, ber. 49 Jožef Egipča¬ nom ukaže iz hiše iti, potlej pa jok na glas zažene, 88 David seže urno v torbico, vzame iz ne kamen, ga dene na fračo in ga na ravnost v čelo Golij atu zažene, 165 če se sapa v včtrino pukšo stisne, naglo zažene kuglo, ako se sapa izpusti, preš. 181 več krat sim si mislila, al bo lubezen naji prešla ko val, ki veter ga z a- ž § n e; — ženčte: kug. 29 na tim cajti, ob katerim vy vaše krave v spomladi na pašo ženete, je vse zdravje po lej ti in v je¬ seni ležoče, 162 kadar jih na mokro pašo ženete, 180 kadar jih gori ženete, ravn. 1, 254 sosebno se mu hvalite, de si vse te besede k srcu ženčte; — ženo: jap. prid. 1, 136 veliku duhov¬ nih pastirjov, tudi teh, kateri se za izveličane teh duš nar bol ženo, puste v svoji fari, kadar vmrjo, po veliku lejt truda inu muje skorej vse te pregrehe, katere so v fari nesli, kadar so jo nastopili, ravn. 1, 119 če vas take priče nemu k lubu nekolko dalej ženo, že zdaj bote veliko čast in lubezen do h ega dobili, čb. 5, 58 kamor žele te ženo, ber. 7 nepobolšavne iz šole izženo, 8 hude vremena nam dčžja n a ž e n 6, 167 vetrovi pomahšajo ve¬ liko vročino in velik mraz, ker iz drugih krajov mrzleji ali gorkeji sape na ženo, met. 286 volk začne tulitfa, to pa zaslišijo, p or teko int ga odžend, kast. 26 aku li same veje odsekaš inu debla teh grehou z koreniko vun ne izdereš, se moreš bati, de druge nove vejce te korenike vunkai ne p o žen 6, jap. prid. 2, 59 kateri so jezne nature, poženo še vekši korenine te togote v boleznih, PRIN0S K NAGLASU U (NOVO)sLOVENSKOM JEZIKU. 21 levst. žup. 150 župani so dolžni truditi se na vso moč, da se v na¬ borni prostor koni priženo, ber. 168 oblake, ki se nad morjam delajo, vetrovi veči del nad suho zemlo s e ž e n 6, ravn. 1, 160 Filisčane so jo vlili, Izraelci pa hrup zažen6; — ženhjo: skrili. 50 človbk kateri dela sebi dela, za kaj liegove vusta nega k temu ženejo, ravn. 1, 127 Madjanci vse razdenejo kamor so prišli. Setu v, zelbhe in drevje, vse pokončajo. Drdbnico, govejo živino in osle pa seboj že n h j o, 2, 125 vse po shodnici se je z velikim hrupam vd h skviškilo, phajo iz sodnice in ženbj o ga iz mesta, 2, 155 pisane cvetlice in rože lepe duhove iz sebe ž e- nbjo, škrin. 155 zgine kakor megla, katero sončni žarki preže¬ nejo, 301 ne vej, de tega oku vse vidi inu de taki človeški strah inu človeške očy, katerih se boj y, strah božji preženejo; — ž e- nčta: ravn. 1, 274 on pa in negova žena zaženbta bogu hvalo, 1, 137 Noema kušnila je obe. Jok zaženete in prdvite: z vami greve. Osnova more mjesto može kranštini rabi u dva značena: posse i debere, koja se razlikuju jedno od drugoga jedino naglasom: posse ima ' i gdjegdje pravil- Rijetko pada naglas na nastavak e n. pr. rnorčmo rog. 528, skrb. 1, 48, 60, morejo škrb. 1, 43, 46. TJ gorenštini se nastavak e izgovara poluglasno osim u 3. sing., a posve ispada, gdje izgovoru ne preči: momm, mor’š, morhno, itd. n. pr. preš. 180 morhno. — 3. plur, u starijih pisaca glasi m o g o ali bez oznake naglašene slovke, n. pr. dalm. jerem. 2, 5, 10 itd. valda mogo ili vjerojatnije mogo. — Jer se u khizi ne raz¬ likuje naglas otegnuti od potisnutoga, dolaze u noj oba značena jednako bilježena n. pr. preš. 179 al živa, al mrtva je, zvedit more (= muss), ločiti pred se iz svetd ne m d r e f= kann). Danas se u khizi za značene debere upotreb]uje iz hrvaštine uzajmjeni glagol morati, koji doduše dolazi več i u Dalmatina pa 22 M. VALJAVEC, kašne i u Ravnikara. Ali morati je barem u gorenštini prelazni glagol te znači cogere. Primjera bide dosta dva tri ponajviše za značene posse. morem: jap. ev. 132 ali mejniš ti, de jest ne morem prositi mojga očeta? preš. 8 ti mi brdniš, de ne morem sp4t’ doma, ravn. abc. 57 mater veseji, de jim kaj pomorem, jap. ev. 38 ali veru¬ jete, de jest zamorem leto vama sturiti? 134 jest zamorem božji tempel razdreti; — moreš: škrin. 247 ne bbdi porok za več, kakbr premoreš, aku si pak porok postal, misli, de moreš povrniti (syrah 8, 16), 9 nikar ne brani temu, kateri z a m 6 r e dobru sturiti, aku p r e m 6 r e š, tudi sam dobru sturi, 234 ne hodi po želdh tvojiga srca, aku lih premore š, 188 ti vse zamoreš; — m b r e š: greg. 40 ti streti me more š, potreti nikdžir; — more, jap. ev. 24 nobeden ne m b r e dvema gospodoma služiti, 79 kaj tedaj pisarji pravio, de more Elias poprej priti? škrin. 280 kaj je človek inu kaj more on dobriga ali hudiga sturiti? itd., ber. 61 nobeniga človeka predrznost nič ne premore zoper bbžjo moč, jap. ev. 24 kdo iz vas z a m 6 r e perložiti k svoji dolgbsti le en komolc? 52, 88; škrin. 313 lažuik kaj z ambre resničniga po¬ vedati? — more: levst. žup. 144 kjer se m 6 r e, napove se mu tako razglasilo tudi po telegrafi; — moremo: rog. 461 brez nega živit na m 6 r e m o na zemli, škrin. 380 kaj z a m 6 r e m o reči k povišanu nega časty ? — morete: jap. ev. 53 kaku m b- r e t e (čitaj morbte) vy dobru govoriti, ker ste hudy ? škrin. 380 častite gospoda kolikim nar bol premorete, jap. ev. 94 ali z a- morete pyti ta kelli kateriga bom jest pyl ? Ony reko liemu: my z a m 6 r e m o; — morejo: jap. ev. 36 ali morejo svatje žaluvati, dokler je ženin per nih? škrin. 324 aku tudi povrniti z a m 6 r e j o, se branio . . aku pak ne p r e m orej o, uniga ob dčnarje perpravio. —moreta: ber. 13 če od tiga jesta, moreta umreti. p) u ugorskoj slovenstini, kako se več. reklo, sačuvan je stariji naglas na nastavku pre- sentnom e ne samo u pluralu i dualu nego i u singularu i to po mojem sluhu ". U knizi dolazi na magarsku biležen ' nad e: e pa se i na magarsku izgovara, to jest e koje nagine na i. Evo obrazae: PRIN0S K NAGLASU U (nOVo)sLOVENSKOJI JEZIKU. 23 Primjeri iz kriige: bere: bereš: trpi. 50 blaženje on koga ti odebereš; — — bere: kiizm. 66 dvanajset apostolov o de bere, 224 sedem diakonušov o deber e, 380 udovica se naj o deber e nej meiie od šestdeset lejt stara, trpi. 38 o de bere nam k oročlni našoj dlko Jakobovo, 40 poberč se vsaki za odvejtkom očev svoji, nag. vog. 12 naj slej dne vučitel zgotovlena pismena dela notri pobere, kiizm. 26 liki se pa s p o b e r e te kotikol i z ognom se zežge, tak bode vu skončavani etoga svejta, prijatel 1876, 10, 7 gda so se že krum- piši spekli, vo je zbere Jula s pepela, 1877. 3 nemi naj da ednoga kona, šteroga si on zeber e; — beremo: gon. 56 to vrlo deco v6 pelajo vučitel vsaki tjeden na poule i v loge, gde cvetje i vrastvično travo beremo i vu senci počivamo, kiizm. mik. 21 ščeš da idemo i vo ga poberemo? — berejo: kiizm. 12 je li berejo s trna grozdje ali s četalja fige? . . vsakše drejvo se z lastivnoga sada spozna, ar s trna ne berejo fige, prijatel 1876, 5, 1 tou je edno. To driigo je pa tou: ka od našega orsaga pripouvanoga vina, štero Austrianci spijejo, dačopotrošna oni notri berejo, od pive ali druge pitvine, štero naš orsag od liili kiipi, dačopotrošna tiidi Austrianci notri berejo, 1876, 11, 8 od toga zdaj ešče ne b e r e j o varno, kiizm. 200 či što ne ostane vu meni, vo se vrže liki rozgva i posej line i vkitp je poberejo i vu ogen je vržejo i zguri, trpi. 85 mladi oroslanje gda sunce shaja vkiip se poberejo, bar. 4 deca svoja šoulska dugovana vkiip pobe¬ rejo, 38 na jesen sada z drevja i rozje s trsja poberejo, pri¬ jatel 1877, 3 pri napravlani papera se cote preberejo, kiizm. 26 pošle sin človeči angele svoje i spoberejo s kralevstva liego- voga vse spake, prijatel 1877, 30 naj se v to ravnitelstvo štiri moži od nemškoga i štiri moži od vogrskoga strina zaberejo, ti ovi štirje se pa na(j) od šteroga koli strana zaberejo, nagfl. 157 mati n im ta dl vu papire zasukano semen, da si zeber e j o ž nega ka štera sejjati šče, nag. vog. 19 ali že te se s čtena abcouv gviišni tlli vo zeber e j o i pod razklldane vzemejo. cvete: cvete: trpi. 75 tak so liki trlva: za iitra ovete, ali povejbne ino se na večar pokosi i posejhne, 83 človek je vu svoji dnevi kak trava: kak cvejt poulski, tak cvete, mol. 271 mladost vsigdar cvete, predge u let. mat. 1877, 99 kiipivati ali pa oda- vati je vu sebi nekrivično delo, zmisma pa donog dosta krat skou- post c vet d, nagfl. 158 cvejtiče eto toti i tebi cvete, gon. 17 drejvo cvet d, 22 naras raste, cvete i rodi, prijatel 1876, 7, 6 24 M. VALJAVEC, v časi je viditi bilou, gda te stari z ednov lejpov devojkov se spre- hajo. Tak da pouleg vnougo vili ere pretrplenim r;istom rouža cvete, bar. 45 či bong sče, taki drevje obcvete, predge u let. mat. 1877, 106 doide tebi moja milošča, ar jakost vu nevoli pre- cvete; — cvetemo: gon. 64 liki v lejtaj rastemo, tak vu ja¬ kosti cvetemo; — cvet e j o: trpi. 76 ti neverni se zelenijo kak trava i c ve tej o vsi črneči nepravdenost, dokeč se vo strejbijo na veke, gon. 90 bližajo se risale, cvetejo že viole, bar. 17 rouže klinci ino modrice cvetejo, prija tel 1876, 7, 6 v ogračeki vse fele lepe korine cvetejo, nagfl. 163 betva (pšenična) dosta krat na človeka visikost zrastejo, po tom o c ve tej o. dere: dere: nagfl. 88 psi so endrugomi nevoščeni, naimre pri jedi se hitro svadijo, te krepši nad toga slabejšega vdere, vsi ti drugi se na nega sunejo, 89 li či edna vrla mačka vdere med te nepozvane goste, teda vandrajo na driiga mejsta; — derejo: pri- jatel 1877, 30 ka ne bi v takše roke spadnoli, štere liim kožo oderejo, nagfl. 87 či (miši) v hiže notri v derejo, nemogouče je od ni jesti ni spati vu meri, 119 gde mravle notri vderejo, cejle črejde ji oblejžejo kruh i drugi živiš, 188 z oblakov ogneni bliski vderčjo vo na križ, 189 bliski se gda te vu groznom planini doli vržejo na zemlou i vu više stoječa dugovana vderejo i viižgejo; — dereta: nagfl. 131 komaj kaj je v kraj šou od hi starec, vo v dereta nad h e dva medveda. k o ve: ko vej o: trpi. 101 gizdavci laže k o vej o na mene. nese: nesem: nagfl. 99 nesem težke turbe, bar. 18 jas i ne esi prinesem, trpi. 41 kebzujte na tou, ki se spozabite z bouga, naj vas ta ne vnese m i ne de vam osloboditela, 45 na senco perout tvoji se zanesem; — nesčš: bar. 13 ti na veke vlačiš moja koulica, odneseš moj bič, kuzm. 7 i kuzm. mik. 65 či pri¬ neseš dar tvoj na oltar, bar. 18 esi prineseš tak ti ne mlade? — nese: nagfl. 107 kokouš jajca nese, 111 reca pri dobroj krmi do šestdeset nese leta dni, 135 gotovo oblečalo vktip sklade i domou nese, 183 či zrak vu vrteči gib pride i s sebom nese prah listje smeti, vrtel se imenuje, gon. 24 bremen se nese i pela, 38 hiža puža, štero povsed s sebom nese, 92 po cesti i krava domou mandiga. Kak pitno viimen nese!, nag. vog. 40 puž hižo si na plečaj nese, mol. 107 smiluj se slugi tvojemi papi našemi, naj po tvojem ravnam tebi vugodno želej i batrivno d o pr nese, kiizm. 115 vsakomi ki te prosi daj i od tistoga ki ona štera so tvoja odnese, ne prosi nazaj, kiizm. mik. 30 či močnejši od nega PRINOS K NAGLASU U (nOVO)sLOVENSKOM JEZIKU. 25 pridouči oblada i'iega, vse orožje riegovo odnese, predge u let. mat. 1877, 96 dosta krat vu kejpi dobroga prijatela pride i riego- voga blaga prouti riegovoj vouli odnesč ino odide, prijatel 1876, 11, 7 ete dnih edna niina mrla, so jo pod cčrkev šteli pokopati, ali od varaša se nilnam na znane dalo, ka či z lejpa ne ščo z oblastjov se na brtitiv odnese, 1878,48 ki to dugovane ednok v guč prenese, kiizm. 194 či zrno pšenično ne spadne vu zemlo i zegnije, ono samo ostane, či pa zegnije, vnogo sada prinese, 260 naj se gori prinese za ednoga vsakoga nih aldov, 428 či što pride k vam i ete navuk ne pr ne s k, ne vzemte ga v hižo, trpi. 3 te je liki drejvo, štero prinese sad svoj, nagli. 90 mačka zgrableno miš gda te v hižo prinese, 94 krava vu Žitki svojem največ haska prinese človeki z mlejkom, 140 delo prinese svoj sad, 155 nat bejlo ali moudro cvejtje prinese, 162 semen dosta krat deset dvajseti treseti krat telko prinese, 169 čemerni naras bolezen žalouca glave i čestou i smrt prinese deci, 185 dežd prinese na stiidence vretine jarke i potoke vodou, gon. 18 mir vesele prinese, prijatel 1876, 11, 4 tiidi so že zvedili, da so Torki Murata zagutili. Za tem pa eden naprej pr nese, šteri bi si mogeo največ zaželiti, kiizm. 68 preči pride satan i vnese to rejč posejjano vu srca nihova, kiizm. mik. 50 vuk vnese i razbejsi ovce, nagfl. 183 vrtel dosta krat i liidi kumes vu zrak vnese; — nesemo: nag. vog. 64 eti je že toga mesto, da niicane dvojni piskov deteti vu djatki na lasnovejstno znane prinesemo, prijatel 1878, 78 tiidi mi kakšo drobtino znanosti od liili prinesemo, 1878, 18 prinesemo eto pismo, kak je pisano, 1877, 30 po vre¬ meni se moremo na to paščiti, ka vse to po mali doprnesemo; — nesete: kiizm. 411 s k oj prinesete konec vere vaše; — nesejo: kiizm. 79 prišao je vu Betbsajdo i nesejo nemi ednoga slejpoga, 82 deco Kristusi nesčjo, 322 gda pa pridem, štere koli bodte štimali spodobne po liste, te pošlem, naj nesejo ton mi- loščo vašo vu .Terušalem, 419 geto angelje z močjouv i zmožnostjov vekši bodouči ne n e s e j o prouti nim pred gospodna prekleto soudbo, nagfl. 97 koni brejmena liidi nesejo, 114 goloubje leta dni šest sedem krat nesejo, 128 či vašim roditelom što kvar včini, kama nesejo tožbo? 183 veter odžene oblake vu razločne držele, da žiroven dežd nesejo vsejm krajinam zemle, giin. 96 v smiidji nesejo divje reče, prijatel 1878, 20 toži ka kokoši ne nesejo, nagfl. 175 vode se na teliko pozdignejo, da varaše sporiišijo odne¬ sejo opiistijo, kiizm. 69 ki so v to dobro zemlo posejjani, so oni, 2fl jr. VALJAVEC. ki poslušajo reje i notri jo vzemejo i sad prinesejo, trp. 57 naj prinesejo gore mir ludeni . ., kralove Arabie i Sebe dare pri¬ nesejo, 107 pridejo z veselom i prinesejo snopje svoje, kiizm. 20 kralestvo nebeško silo trpi i ti silni je vnesejo, trpi. 6 oslou- bodi me od vsej moji pregančarov ino me rejši, da ne vnesejo kak oroslan duše moje, mol. 197 ostavi te taki variivač tvoj andeo, tu roke te da pravičen sodec tvojim protivnikom, ki bodo čakali tvojo grejšno diišo ino jo vnesejo vu vouzo peklensko, nagli. 188 povoudni ta vnesejo moste i hiže. peče: peče: mol. 172 ali drligo je ešče driigo, štero me bole peče i mantra kak ete telovne boleznosti, 274 eti se bogateč peče, nagli. 125 mati z vekše strani pri doumi dela: kuha, peče, čisti, 129 ki ta odavat prido, šatore redijo z desk ali poiiav, da ji sunce ne peče, 132 z te (imele) se peče kruh, gon. 16 vu peči se peče, 37 z žita se kruli peče, nag. vog. 83 pek peče, prijatel 1878, 15 nemi tri leta vlista i želodec peče to jelo i pilo, trpi. 106 Jehova varje tebh, da te vu dne sunce ne speče ali mejsec v noči; — pečejo: nagfl. 80 k čemi je kuna? Vu hej kuhajo, pečejo, perčjo, 134 doma pazijo na matere, gda kruh pečejo, 154 peččjo ž hi (krumpiškov) z melov zmejšani kruh, pogače i razločno pečenč. Ci je li z lupinem speččjo, donok so žmajhni, bar. 7 vu kuhni pečejo, 27 ’s pšenične mele žemlou, kolače, vrtanike ali kruha pečejo . . siromaškejši liidje sebi ešče z ječmene mele kruha pečej o, prijatel 1877, 32 gda se južni kraji peččjo od vročine, te mi od mraza trepečemo, 1878. 9 naj odkrito povej, či ga žiili peččjo, 1878, 41 vertine že k žetvi merijo i peč e j o. p er e: perem: trpi. 5 obtriido sem vu zdiihavariaj moji, p er e m vso nouč postelo mojo, 20 i 58 vu nedužnosti perem rokč moje, kiizm. mik. 35 či te ne operem, ne boš meo tala z menom; — p er e: nagfl. 125 mati kiiha, peče, čisti, pere, šiva, deco varje, 136 papire v napravnicaj zgotavlajo. Eti jeso velke kadi: v toj ednoj vlejk cote perč, bar. 15 ž nčnoga lčja se žajfa kiiha, naj se bejlo pere naša oprava, mol. 181 naj opere tvoja s. krv vte¬ peno mojo diišo, prijatel 1877, 3 ete beli močnik se ešče ednok zaper e; — p ere m o: nagfl. 121 hasnovito nim (očam) je, či je za iitra i gdate čeres dnčva s čistov vodouv vo zeperčmo; — perij o: nagfl. 80 k čemi je kuna? Vu hej kuhajo, pečejo, pe- rejo, bar. 7 vu kuhni pečejo, kuhajo, perčj o, kiizm. 76 Zidovje či do lakta, ne operejo rouk, ne jejjo; od plača pridouči či se PRINOS K NAGLASU U (nOVo)sLOVENSKOM JEZIKU. 27 ne operejo, ne jejjo, bar. 43 gosi se vu jarki veselo operejo, prijatel 1876, 9, 7 po takšem iglč desčt krat pod rouranco pridejo. Zadniš se v vreloj žajfanoj voudi zaperejo i v žaganci se posi- 'šijo, 1877, 3 po toni se cote na stihom sčistijo te se pa zaperčjo. plete: plete: nag. vog. 76 Ester pletč ((kot), 79 ona plete (8 kot), bar. 45 mali pavok mrežo plete, trpi. 8 porobi ga, gda ga zaplete vu zanke svoje; — pletejo: nagfl. 160 z rouž male dekličke vence pletejo, gon. 34 dekličke s cvejtja lejpe vence pletčjo, 37 vouža vožArje pletejo. reče: rečem (čitaj rčem, a pišu erčem): ktizm. 13 pod sebom mam vitčze, či erččm etomi: idi, ino ide, i drugomi: pridi, i pride, 186 nejste ga poznali, jas ga pa znam i či erččm, kaj ga ne znam, bodem prispodoben k vam lazeč, 314 ka vam erččm? 312 ka tak erčem? trpi. 23 jas se vu tebi viipam, gospodne, i erčem : ti si mi boug moj, 35 erčem bougi: pečina moja, za ka si se spozabo z mene? — rečeš: ktizm. 289 er češ mi za to: za kaj se pa touži? — reče: ktizm. 16 pristoupila sta k nemi slepca i e r č e nima Jezuš: . ., 29 vi pravite: šteri koli er čč oči ali materi, te je že spuno strto zapoved, 35 teda pristoupivši k nemi Peter er če, itd., mol. 217 Marii r e č č Gabriel: ne straši se; — rečemo: kiizm. 42 či erčemo: z Uidi, bojimo se liidstva, 87 mislili so pri sebi govoreči: či erčemo: z nebes, e r č č: za kaj ste nemi tak nej vervali? či pa er č črno: z Uidi, bojimo se liidstva; — rečete: ktizm. 34 či bodete meli vero liki horčično zrno i e r č č t e etoj gori: ta prejk idi odsut, i prejk bode šla, 431 i zglčdnete se na onoga, ki svetli gvant nosi, i erččte nemi, ti si esi sedi lipou, i siromaki erččte: tl etam stoj ; — rečej o: ktizm. 26 veli riim Jezuš: razmili ste eta vsa? er če j o nemi: razmeli smo, 30 i erččjo nemi vučenlcke negovi, 31 er če nim Jezuš: koliko lejbov mate? oni pa erčejo: sedem, 42 govorčči Jezusi erččjo: ne znamo, 56 ka se vam vidi? oni pa govorčči erččjo: vrejden je smrti, 64 geto so ga naj šli, erčejo nemi: vsi te iščejo, 62, 223, itd., trpi. 28 ni ne erčejo vu srci svojem: tou smo že¬ leli! — rečeta: kiizm. 126 Jakub i Janoš er če ta: gospodne, šeeš, naj povejmo, da ogen doli ide od nebe i poglibi je? 194 ide Filip i povej Andraši i pali Audraš i Filip erččta Jezusi;.., 2-20 Peter i Janoš odgovoreča him erčeta: je li pravično pred bogom vas poslušati bole liki bog& ? teče: teče: mol. 205 čisti potok teče vo iclouči od kraleskoga stouca božega, trpi. 46 razlejejo se kak voda, štera ta teče, nagfl. 28 M. VALJAVEC, 84 voda po lasnoj mouči teč d, 123 je li vidite tam male moudre žilice? vu tej krv teče, 148 kre travnikov teče potok, 171 jeli mamo mi i takso vodou, štera teče? 172 ono grabo, vu šteroj voda teče, korito zovčmo, 176 na dva kraja glave ma (riba) po ednoj lukhi, vu šterima splajiite mesa ma (viiha), skouz po tema tečč voda, gda jo požera, gon. 17 krv teče, 24 bistro tečč vrejmen, 101 znoutra vu zemli nestanoma ciirl voda, gdete i vo tečč. Tam gde vo tečč, se vretina zovč, predge u let. mat. 1877, 111 od Kristusa poroda mao že 19. stotina teče, prijateo 1875, 1, 1 od nas vse v Beč teče., za toga zroka volo med ogrskom i med austrijanskom ministeriumi pogadba tečč, kak bi se eti dugovaiii (!) na prišesno vrejmen vo zravnati mogli, 1875, 1, 2 vu Hercegovini itak teče boj, 1876, 1, 3 med torskom i med našem orsagi Unna voda tečč kak mejaš, 1876, 3, 7 pri Komaromi Vag v Dlinaj teče, 1878, 12 Tisa mi ravno pred vrati teče, nagfl. 175 voda hitro odteče, kuzm. 274 ena vipera zgrabila se je roke hegove, oni so pa čakali ka oteče ali ta spadne i naglo mr j č, prijatel 1877, 66 zavezek k novomi leti pretečč, nagfl. 172 vretine si grabe kopajo i jarci do, gde pa več jarkov v edno grabo vktip priteče, potoči nastanejo, prijateo 1876, 11, 1 či malo bole' nagov račun poglednemo, gvlišno je, ka 40 millionov mene notri pri¬ teče, predge u let. 1877, 101 po božem blagoslovi vaše malo blago de se povčkšavalo, po tatji, hamičiji vaše vnougo blago ras te če kak snejg od sunca ino vročine, ktizrn. 113 nišče ne vlejva vino vu staro posoudo, nači rastrga nouvo vino to posoudo i ono vo steče i posouda se pogubi; — tečejo: trpi. 75 vsi naši dnevi naglo ta tečejo od srditosti tvoje, 104 jarki vode teččjo z ouč moji, 119 da votri pihati i vode tečejo, nagfl. 70 vodčča pitana eta zdaj že eti celou ta ostanejo, ar ona z bivosti dugovan ob sebi tečejo, 89 gda se besnouča celou zadrobiša, sline nemi (psovi) tečejo, 172 stojčče vode ne teččjo, tekouče nestanoma t e č e j o . . vse vode na slejdhe vu mourje tečejo, 175 jarci i potoči v križ i po nagibni mestaj bistro tečejo . . velke vode počasoma te¬ čejo, 200 z žaloudca zemle vretine ctirijo, z vretin do jarci, po¬ toči i velke tekouče vode, štere vse na slejdhe vu mourje tečejo, gon. 38 vretine voud po žilaj zemle tečejo, 94 pouleg varašoirv teččj o redovno i železne poti, nag. vog. 60 pod 5. brojom naidete vse piske, kak vu svojem redi tečejo zandrugim, mol. 274 pre¬ tečejo brez računa dnevi ino mejseci, prijateo 1875, 1, 1 etoga vezala lejta na skoroma pretečejo i zato se že zdaj trbej skr- PRINOS K NAGLASU U (nOVOJslOVENSKOM JEZIKU. 29 beti, kak bode nouvo vezalo dogotovleno; — tečeta: nagfl. 65 strug s pragom i petnikom v kiiklč ideta, z en drugim plrovno t e č č1 a. tepe: tepeš: trpi. 36 prejk nas cldš liki ovcč na jejstvino i med pogane nas ras tepeš; — tepe: trpi. 43 tam se bojijo, gde se nej bojati, ar boug raztepč kousti borco.v, kiizm. 252 gda bi pa oni prouti stanoli i preklinali, vo s t e p č gvant svoj, nagfl. 13 z prahom se vtepč, gon. 23 osnovlen razum, jakost i priličnost so dika človeka, či ji kak v nejmar ne v t e p č, bar. 11 svojim oblečalom je šparliva bila. Vsigdar je pazila, naj se ne vtepč; — tepete: kiizm. 203 ovo pride vdra i zdaj je prišla, da se r a s t e p e t e vsaki vu svoja lastivna i menč samoga nihate; — tepejo: trpi. 103 boj prorok za slugo tvojega nemi na dobro, da me ne potepe j o gizdavci, 76 neprkitelje tvoji prejdejo i vsi hiidodelnici se r a s t e p č j o. zove: zovem: kiizm. 267 gda bom priličnejše vrejmen meo, prizovčm te; — zoveš: mol. 272 kama me zovčš, vekveč- nost ? — zove: mol. 220 ovo prime Maria sina od duha svčt’a, ki se Jezus zovč, kiizm. 2 Jezuš ki se zove Kristus, 6 vido je Simona, šteri se zovč Peter, prvi je Simon, ki se zove Peter, 27 ne z o v č se negova mati Mčria ? 45 kak da ga David vu diihi za gospouda zove? či za to David nega z o v č gospoda, kak da je sin negov ? 58 ka mo pa činio z Jezusom, ki se z o v č Kristus ? 67 dao je Simoni imč, naj se zovč Peter, 85 stani gori, zove te, trpi. 119 on čtč račun zvejzd i vse po imeni zovč, nagfl. 181 eto se zrak zovč, 183 gib zraka se veter zove, 194 tč t;il leta se zima z o v č, predge u let. 1877, 92 šteri sebe za božega sina z o v č, gon. 45 mladi dimeč ali telčič se dtinč z o v e, 26 katar se slovenski kotar zove, nag. vog. 14 obrouč strejle se vu vogr. iv z o v č itd., ktizm. 235 notri je p o z o v č, 85 Jezuš pa lič p r i z o v e i veli nim, 141 prizovč pa desčt slugov svoji, 224 ti dvaniijset ji pa pri- z o v č to vnožino v učenik o v, 234 gda bi pa odišao angel ki je Korneliuši gučao, prizovč dva z držine svoje, 265 prizovč dva nikiva stotnikov, prijateo 1876, 1, 2 či do časa domou puščeni soldčk v službo stoupi i se po toni nazaj zazovč, spravlane mine brezi nadomestejiia, 1876, 7, 6 tak je ednoga moškoga varo i z a- z o v č ga, bar. 34 či nas boug k sebi zazovč, te naše mrzlo tejlo vu krili zemlč ndjde svoj počinek, kiizm. 140 pridouči vu hižo vkiip zezovč priatele, ktizm. mik. 62 domou pridouči vkiip z e z o v č priatele i souside; — z o v e m o : kiizm. 423 glčdajte, 30 M. VALJAVEC. kakšo liibdzen nam je dao oča, naj se boži sinovje zovžmo, nagfl. 34 spoudm tal viist spoudno lampo zovdmo, 124 koga zovdmo deda? 177 drevje šteroga stebla so mehka i ne trpijo dugo, nego v onem istom leti zrastejo i preidejo, travmo zovdmo, . . ka za stvare z o vemo hižne ali krotke stvare? . . divje stvard one z o- vemo, štere si samd priiščejo svoj živiš i na polaj i v logdj pre¬ bivajo, 186 lej tesne tople deždevne dni vidimo česton na nebi edno jako lejpo prikazen, štero rožec (iris) zovemo, itd.; — z o ve te: ktizm. 116 ka pa me zovete: gospodne gospodne, i ne činite ka velim? 196 vi zovdte mend vučitel i gospoud i dobro velite, 411 očo zovete onoga, 431 jeli ne preklinajo oni to lejpo ime, s kim se vi zovete? ktizm. mik. 36 vi zovete mene mešter i gospoud i dobro velite, nagfl. 73 s kimi se vkiip zmejiiate, zmejnne pajdaše zovdte, 74 ke zovete za vaše šoulske pajdaše? — zovejo: ktizm. 46, ltibijo, naj se z o v e j o od ltidi rabbi, 139 gda napravlaš obed ali večerjo, ne zovi priiitele niti rodbino tvojo niti bogate souside, naj s kakšim taloni i oni tebe nazaj ne zovejo, 156 ki oblast majo nad himi, dobrodelnicke se zovejo, 217 šte¬ roga so vsdki ddn pred cerkevne dveri dej vali one, štere se zo¬ vejo snažne, 232 nej je tou td, ki je opiiščavao vu Jerušalemi one, ki se z etim imenom z o v d j o ? itd., nagfl. 86 na čuvane ouvc držani psi ovčarski psi (bundaške) z o v e j o, na lovlene divje marhe krmleni psi se mesarski psi z o v d j o, na lovino niicani psi se ja- gerski psi zovdjo, 107 perotnate stvare se ftiči zovdjo, 148 takse ograde, vu šteri se cvejtje pouva, zovdjo cvejtne ogradčece; ka pa takse ograde, gde naj bole grozdje pouvajo, kak da z o- vejo? takše ograde gorice zovejo, nag. vog. 21 Anno i Nino zovejo, 26 tali tej la se i kotrigi zovdjo, ktizm. 224 bougali so ga i prizovejo apostole, nagfl. 158 one pr iz o ve j o svoje ltiblene roditele i brate; — zoveta: nagfl. 70 obej se tabli z o- veta, 124 roditela oce i matere sc ded i stara mater z o v e t a, nag. vog. 82 za kaj se zoveta predimnika pred imenikmi bodou- čivi rejčki? prijatel 1878, 27 žandarma jih p oz o ve ta, naj se podajo. Žene: ženem: nagfl. 118 jas po moj oj paščlivosti hasek že¬ li d m Uidem, trpi. 73 odiirjavce negove preženem; — žene: kiizm. 188 gda svoje lastivne ovce vo žene, pred liimi ide, nagfl. 84 gda melejo, ka žene koula stihoga mlina? ka žene vetrnice stihoga mlina? 96 kon tak bistro ide, kak se žene, 147 špar razno žen d dna lagva, 152 semen čeres 3—4 lejt vejčice i listje PRIN0S IC NAGLASU U (nOVo)slOVENSKOM JEZIKU. 31 že ud, 158 cvejtiče popovje žene, 183 veter na mourjaj žen d vetrnične ladje, predge u let. 1877, 99 lakota naj nikoga na tou ne žen d ka bi kradno, nag. vog. 16 ki na vodi čun z lopatov že n d,-bar. 30 trsje mladike žen d i na eti rozje rastd, 32 voda žend mlinska kola; mol. 271 Jezus bože dike svetlost odžene eti vso temnost, nagfl. 118 muha či jo z ednoga mesta odžene, na driigo sede, 183 veter vkup spravi i odžene oblake vu raz¬ ločne držele, 96 kon či se vo z mouči ne p ož en d i dober živiš vdabla, visiko nosi glavou i lepou vslouči sinek, trpi. 42 za to te pogubi boug, zmoždi te i prežene s stanka, 52 razeženi je, kak se prežene din, ki na krive poti hitijo, te gospo-ud prežene s timi huda čindčimi, nagfl. 118 gousto doli zmejtahe pavučine i čistouča ga (pavuka) prežend s hramouv, 157 deca jo (mrkevco) sirouvo rada jej i prežend od nd gliste, 108 kokouš lejpi hasek pri žen d za klino z belicami, piščancmi i svojim tdčnim mesom; — ženemo: predge u let. 1877, 104 naj vam pokažem, kakša more biti naša molitev ino prošna naj boug ho posliihne: za to potrejben je bič ino šiba, naj vrajžo ino svečko skrb vo z naše pameti srca odžendmo, zbijemo, gon. 54 o poudnd notri priže¬ nemo ovcd v očarnico; — ženejo: nagfl. 101 jeli ste videli, kak vesdlo se zmejhajo ti mali agneci, gda je na pašo žendjo? 165 preči kak sprotolejšni toplejši dndvi pridejo, nouve klice žendjo i obzelenijo se, 175 potoči ženejo koula mlinov i vlojkov, kiizm. 54 zbijem pastdra i razežendjo se ovcd te črejde, 81 pravo sem vučenikom tvojim, naj ga vo zežendjo i nejso ga mogli. Osnova more ima i tuj oba značena, ali ne znam kako se raz- likuju. Naglas ostaje na početnoj slovci i to ": morem, moreš, more, moremo, morete, morejo, moreva, moreta. U knizi naglas obiležen no dolazi. Kad stoji negacija pred him, prelazi na nu na¬ glas a osnovi ispada o: nemrem, nemreš, nemre, nemremo, ne- mrete, nemrejo; ali dolazi i: ne morem, ne moreš itd. v) u Icajlcaoštini obična su tri naglasa. Jedan je sv uda na početnoj slovci i to , često i ' (— '), drugi na nastavku e i to do 3. pl. kad do¬ lazi u kradem obliku, gdje je ". Ovim drugim naglasom znam da se govori u Peterancih, uru od Koprivnice, u Capragu i GaldoA u na Savi kod Siska, pak u Draganicu itd. kod Jaške; ali i diugdje. Oko Ludbrega, gdje vlada prvi naglas, kako me prijate! Manko Kollay, tamošni liječnik, uvjerava, rabi 3. plur. u kradem obliku 32 M. VALJAVEC, s naglasom na zadiioj slovci obično mula, kad zastupa imperativ: naj nesu, ali: naj neseju. A treči je naglas nalik onomu u kranštini i rabi oko Kalnika (Mihovec). U kiiizi dolazi obično prvi naglas, ali 3. pl. s naglasom na zadiioj slovci i kad ne zastupa imperativa. U kiiizi se ostale osobe prostih nesastavlenih osnova obično ne bi- leže nikakvim znakom. Evo obrazac: a) b) c) zemlu, gde Antiokiu zebere si; — b e r u: perg. 7 b ar se pje- nezi med gibajuču mitrhu računaju, s kotere sinove i kčery jed- naki djel b e r u u, 45 a malta i na vode i na zemli, koteru dostojno beriui, precienia se na deset kraat toliko, koliko jednoga leta hasen činy, petr. 100 i ev. tirn. 89 jeda b e r vi iz trna grozde, ali fige iz kupitia? zagr. 4 b 115 more se zvati novomašnik gora cve¬ tlica, na koje krščeniki beril vseh dobrotli krščanskeh i dobreh peklili prelepe i vugodne bogu dišeče rožice, gašp. 1, 638 vsi nega o d e b e r d, petr. 148 ako gdo vu mene ne obstoji, vun se zvrže kakti rozgva i vsčlme i poberi! nega i vu ogeh vrgu, gašp. 1, 556 premine bi skup, za kojega smrtjum jedrnem načinom zeberii Andraša, 1, 376 da predi kuga ne prestdne, doklam sv. Šebaštiana za pomočnika i patrona nc zeberii, 1, 669 z e b e r u dva iz sedemdesete!: i dveh vučenikov. bode: bodu: zagr. 5 a 234 on tvoj bližni nabol se je na trn onoga siromaštva, onoga betega, ali koje druge nesreče, koje ga bole bodu i muče, neg naj špičasteše trne more nogu tvoju mučiti, gašp. 1, 526 ove ruke i noge z neoštremi čavli p r e- bodu se. cvete: cvete: krist. 53 pripetce drevje cvete; — cvetu: zagr. 4 a 165 rože da vu protuletiu cvetu, ni čudo nikakvo, zagr. 5 a 182 razumel sem dobro, za kaj oni vu miru živil i vu srečali cvetu, gašp. 4, 55 trgajmo dakle ove gartrože doklam cvetk. dere: deru: gašp. 1, 421 primu s. mučenika i po vulicali varaskeh drčeč navlačiti začni! na toliko da vse haje na nem raz¬ de r u. PKIN0S K NAGLASU IT (NOVO)SLOVENSKOM JEZIKU. 33 mete: mete: matli. 2, 3, 64 koja žena imajuča deset sedmič, ako pogubi jednu sedmicu, ne vužge svčču i pomete hižu i marlivo išče, dok lam ga najde? nese: nese: math. 1, 1, 116 onda se budu ludi takaj zvrhu vas čudili i raduvali se, kaj vam veliko poštene d o n e s e, 2, 3, 154 gospone, pusti ovo drvo jošče letos doklam ga okopam i po¬ gnojim, mozi biti dojduče leto done se sada, ako pak ne do nese, tak vsigdar bude vreme takvo podsčči, mat. 435 o v beteg je, koi čez nekuliko dan mene v grob zanese; — nesete: mat. 115 ako mi ovde more biti oponesete, da ste culi da vnogi, koji su dobro živeli, vendar skvarjeni jesu, vam odgovarjam da on, od koga ste to culi, laže; — n e s u: gašp. 1, 800 ostali vsa pri sebi zadrždna pred noge opata do nesti, 1, 836 poganini sire otrovane i ostvarjene na dar svetomu d o n e s u Patriciušu, mulili pos. 4 koji kak ti oblaki bode, da narodom nebeskoga navuka rosu d o n e s u, duh. 14 ako se blizu voda nabada, se nekuliko Judi pošle, koji hu vu škafeh d o n e s d, math. 2, 2, 227 cirkvu vu Jeruzalemu bila je za vse cirlcva, vu koju morale su vse muške glave tri puta v letu iti, da d o n e s u svoj aldov, gašp. 1, 790 nekoji za veru krščansku smrt p odnesli, perg. 12 a potrjebno je da i donacie ponesuu vu pravdu, mat. 412 oni potoki ov imetek i trh pre¬ nesli vu daleke varale, petr. 276 b i ev. tern. 277 tam budeš moral poyti, kam te p o n e s il, te ako te vu pekel z a n e s u, spomeni se, da na vse veke vekvečne prež kraja i konca vse nestance onde budeš moral i z dušum i s telom goreti vu žveplenom ogrie, perg. 47 a gda se nova napravlenia vunuuter prinesuu, 78 b gda na¬ zaj prinesuu takove execucie ili inhibicie (vstave) red, zagr. 4 a 224 srce naše je cvetnak na kojern raste lepo i vugodno dišeče cvetje, vsakojačke dišeče i smrdeče, pekuče i boduče travice, kakove god naši vrtlari, to je to naša čutena miter z a n e s u. p er e: perem: mat. 337 ja obraz moi perem; — p er e: mat. 76 greh smrtni, ako prem se iz dušo s p e r e i zbriše, vendar ostanke za sobum ostavja, mat. 237 ono tello, koje tuliko snaži se i p ere se; — peni: zagr. 4 b 115 more se zvati novomašnik zdenec vekovečni, kojega zdenca vodami p e r u i čiste dušic sebe podložneh vse najmenše grešne makulice, gašp. 1, 713 veru kr¬ ščansku primu, a vsu bludnost svoju (s) svetem ode p e r u krstom, zagr. 4 b 80 Turci prvo neg vu svoje cirkve idu molit, oni use svoje telo oper u. 3 34 M. VALJAVEC, plete: plete: mat. 562 kak hočete da j eden krščenih, koi zna i veruje kak ti kotrig vere katoličanske, da grešeč on pogubiva ves preštimani kine miloščih i vseh dobrih duhovnih skupnih broi, kak hočete, velim, da vplete se i napela se na grešeiie, ako spomene se na ov veliki zgubi ček i kvar? — plete ju: math. 1, 1, 88 vnogi se na nega zadenu, pobiju, zaplčteju i vlove. reče: reče: math. 1, 1, 24 pri sudu, kojega on izreče, ostitne, 1, 1, 28 dopitane vekivečnoga blaženstva z vrlin nega iz¬ reče, 1, 1, 200 komaj sudec dopitane ovo zvrhu pravičnih izreče, obrne se takaj k nezdušnem; — rečemo: gašp. 1, 916 ovo jesu sedmere žalosti od device. Ali ako po broju sedmerom vseh žalostih vnožinu rečemo i občiuu, za isto nikaj ne falimo, mat. 372 re¬ čemo nekaj od prveh koja bole razmemo, ako prem vse kaj r e- čemo mehe bude rečeno; — reku: zagr. 4 a 271 od kud je ova reč izešla? naidu se, koji mi reku, da je došla od g. boga, 4 a 325 ne dvoim da se naidu, koji mi reku, da . . , 5 a 196 naidu se, koji mi reku: imam ja lepa imaha, 5 a 278 kak hočete, da to od sebe reku oni ? mat. 564 vu takveh prilikah tolnač činite z verum vašum katoličanskum i z bogom, ar tak vera kak bog vaš z jed- nem gldsom vam reku: non audias, gašp. 1, 793 kuliko pajdašev opa-lo je vu taboru za vmrtelnoga cesara, a mi nebeskomu i veki- večnomu cesaru naš žitek ne bi hoteli prikazati? Z rek vi, i jedi- nem načinom vu jezerišče do grla zatirani jesu teče: tč če: mat. 585 koteri goder jevu grehu, vre znate, da on je glavni nepriatel boga, i ako takov nepriatel vu istom vremenu, vu kojem k bogu vteče se z molitvum i prosi takvu milošču, smrtno nega bantuje, zadržavajuč se vu istom vremenu v grehu smrtnom, je li vidi vam se, da bog more prijeti takvu prošnu i posluhnuti? math. 2, 2, 91 da pak prazna takaj i neistinska spo- čitavana svojeh skupgoščenikov preteče, branil je ovo svoje do- bročinstvo suprot him; — tč čet e: mat. 590 kada vam mehka kruha ali. kaj drugo za vaše zdržavane potrebno, i znate da jene- koteri človek pobožen, plemenit, bogat i vam dobrovolen, kaj činite ? ni li istina, da se k nemu vtečete? — teku: perg. l a v drugoj Strane budemo govorili, kako v tih gore povidanih dugovaniah pravde tekuu, 62^ peneznim se imenom u tom meste razme usako zlato i srebro i usake fele penezi, koteri vezdannie vrieme tekuu, zagr. 4 a 71 i 309 usi potoki teku vu morje, 4 a 329 vuzka vrata i tesen put je, koj pela vu žitek, a malo ili je, koji bi ga našli i tako vu pekel širokom putom i čez široka vrata use PRINOS K NAGLASU U (nOVo)sLOVENSKOM JEZIKU. 35 na trupe duše teku, 5 a 128 kakova ie goder zemlia čez koiu t e k it toplice, takovu duhu i krepost ima voda nyhova, gašp. 1, 568 s kričom redovniki doteku, zagr. 4 a 355 vidi mi se, da ti takovi sudci i glavari spodobni jesu onem ludem, koji poleg velikeh po¬ tokov imaju svoje luže i vu vremenu kakove povodne, kada vide da velik potok teče i po vode usakojačko malo i veliko drevje plava, onda izteku van z drcvenimi i železnemu na dugeli štangah kva- kami ter ono malo drevje k sebi' na kraj potežu, veliko pak bu- kevje ali koje drugo drevje puščaj u z mirom po vode plavati, gašp. 1, 79 videl je lica, kak od pluski oteku, počrneju, perg. 3 l > ako li z onoga mesta, kadi to učine, utekuu, pravdum ili je tryba za ta grieh iskati i pokaštygati, gašp. 1, 548 koten se v t e k ii k nemu, 1, 567 kam se v teku nevidni? 1, 604 koi goder k hoj se v teku, tepe: t e p e: math. 2, 2, 247 dojde z vojvodum i raztčpe ter pustoga včini varaša s svetem mestom; — tepii: mat. 212 neko- teri zmed vas ogovore proti vnogem t c p rt, 268 jesu oni koji s svo- jemi jeziki oboštrenimi kak ti s pallaši zarazuju z nečistemi silni¬ cami, koje tepi! dušu svoju, math. 1, 1, 113 želim ja, da i vi tak skrblivi budete vu poiskanu vaše, detce, kada sc zvan liiže tepk, ovc. 45 pri hiži svojoj naj jednoga kokota i šest kokoši drži, samo tho naj čuva, da se v štallu ne d o t e p h, ovc. 40 ako se ovčarom dopusti za svoj strošek nekoliko krhakov liraniti, vse ovčarnice zrovaju i isto čredo z vsakojačkem smetjem natcph, math. 1, 1, 192 nedužni živu vezda posred med pobožnemi i pravičnemi i ove takaj s svojemi zločestimi peldami nat ep ti i pokvhre, perg. 5 a koi siilu praznostju poteppuu svoje rodakinie, gašp. 1, 599 poganini krvoločni svetoga odkupitela na lanc.e postave i nemilostivno pre¬ tepi!, math. 1, 1, 198 hižni gospodar zapovedal je žiiačem vu vremenu žetve, da iduči pšenice žet osebujno na to pazku imaju, da lulku odluče od pšenice, kaj naj lagje včiniti se bude moglo, ako rukovet požetu od zgora poprimu, za tem s tepii, da tak vnogo krajši kukol ali divja pšenica dole opasti ali pak spukati se bude mogla. zove: zlve: gašp, 1, 502 kada duša vu nebo pozove se, mat. 211 da po hih nas pozove na pobolšane, math. 2, 3, 49 po keh dob g. bog tak velike i preštimane peršone poslal je, da vse litdi vu kralestvo svoje k goščuvahu pozove, tak istinsko je, da vse pri stolu svojem videti i nim podvbriti želi, gašp. I, 647 betežnik s. Konrada pobožno za zb ve, math. 2, 3, 76 kada nu najde, vzeme ju na pleča svoja radujuči se, i dojduči domom ze- 2 o ve priatele i susede; — zovu: habd. mar. 111 zapovedas da 36 M. VALJAVEC, te generosum, da te kneza, da te gospockoga sina zovu, mul. pos. 129 za kaj se ovi duki zovu angeli? 200 vsa ona četiri dolna mesta z o v u se pekli, gašp. 1, 550 niti skoro več dihati ni mogla. Doz o vil ada spovednika, 1, 643 na obed ga po zovu, matli. 2, 3, 48 poslal je sluge, da Zidove k hemu pozovii, gašp. 1, 376 da predi kuga ne prestane, doklam s. Sebaštiana ne zazovu, 1, 692 po listeh iz Polske zemle zezovu liega, 1, 841 na oružje purgari varašov oveh zezovu se. žene: Ženu: perg. 71 a koteri grozuum lie nazaj odženuu. b) Osnove od dvije slovke, u kojili prvo] slovci nije izvorno kratko e ili o, nego drugo k oj e sam ogla s n o. Tako su osnove: s vokalom a: klade ponere, pabulum prae- bere; krade furari; pade cadere; pase pasci; raste, rase crescere; s vokalom i: grize mordere; ide ire; striže ton- dere; žive vivere; s vokalom u: grude dentibus frangere; s kub e vellere; s vokalom e = s i a: leče curvare, tendere; mete turbare, butter riihren; pleve eruncare, j at en; prede nere (stamina); preže iungere equos curru; s e če caedere; seže eEs- vslvsiv vr,v ysXpv., porrigi; streže ministeria facere alicui, latere in insidiis; trese csžstv; tveze ligare, fabidose narrare; vleče žZzstv; zebe frigere; s vokalom o, u = 1 i i &: d 61 b e yXutpsiv; gode z'.8-apf'£tv; molze mulgere; tolče '/.poujiv. O ve osnove imaju a) u kranštini ' na samoglasnom prve slovke (osim leze, leže i sede) a u tredoj plur. u kradem obliku na zadnoj slovci. U gorenštini govori se i s naglasom na nastavku e Rijetko je " na zadnoj slovci u plur. i dualu: pasemo, paseta. Evo obrazac: sing. plur. dudi. 1. pasem i pasem pasemo i pasemo paseva i pasčva 2. paseš i paseš pasete i pasčte ] . . pase i pase P a sejo ? pašo i pasejo J klade: klade: ravn. 1, 40 ga pela v hišo, razpravi veblude, jim naštele in p o k 1 a d e. krade: krade: škrih. 19 ni veliku zadolžene, aku kdo vkra.de, ravn. 1, 44 prvič me je za prvenstvo kanil in zdaj mi še blagoslov v krade, preš. 162 nobena luč se skoz oblak ne v k r a d e, (u gorenštini čuje se i kradem). pkinos K naglasu v (novo)slovenskom jeziku. 37 pade: padem: met. 293 če spst padem, ložs, ponesem; — padeš: skrili. 94 ne toži hlapca per liegovim gospodi, de ki ne bo tebe klel, inu de ne padeš, 222 čuj čez lie, de ki ne padeš inu si nečast ne napraviš, 246 nikar se z mogočnim človekam ne prepiraj, de ki v nega roke ne padeš, 248 ne daj ženi Čez se oblast, de v tvoje pravice ne stopi inu de ti v sramoto ne padeš, 249 ne ozri se na mnogo želno žend, de ki v ne zadrge ne padeš, 323 varuj se, de ki tebi jezik ne spodlety inu de ne padeš pred očmy tvojih sovražnikov, 326 pomagaj bližnimu po tvoji moči, al varuj se, de sam v nesrečo ne pddeš; — pade: rog. 180 tčče pred hegov altarič, pade na kolena, 311 glejte de vam špot n krilu na p a d e, 421 kateri za Mario na hodi, ta p a d e, škrin. 39 kateri se svarjenu odtegne, pade v revšino inu v sramoto, 52 kre- gov začetnik je kakor ta, kateri vodi odpre, inu preden on v za- sramotene p d d e, pravico zapusty, 54 on pade v sramoto inu za- sramuvane, traun 80 mreža katero je skrivaj nastavil, naj nega vjame inu naj sam v r4vnu to isto zadrgo pade, 89 aku lih on pade, se ne bo pobil, ber. 199 kdor komu drugimu jamo kople, lahko sam va ho pdde, in kamen, ki ga v koga druziga zaženeš, na te pdde, preš. 67 z lasmi mu pade koža prčč, 76 naj rosa pdde na h, 78 al čakaš, de p ;i d e zvezda z nebes? 142 in p;ide iz nebčs strupena sktna, 162 noč na zemlo pade, 105 kdor misli trdno stati, pade, škriii. 107 kateri bogu dopade, 248 ony ne morejo lubiti kakor to, kar jim dopade, 290 kdor mogoenimu dopdde, bo krivici odšal, preš. 47 mal’ odgovor ji dopdde, 48 bbl ko lepa Rozamunda lepši Lejla mu dop4de, 101 kar ne do¬ pade vaši slčpi biiči, 7 Idpo cvčtje jim odpade, 189 ki mi od¬ pade trupla peza, ravn. 2, 226 Herodež se je vstrašil, žalost ga opdde, rog. 328 ta leopardus, ta grozna inu požrčšna bestia, kadar lovy eno drugo zvirjačino, taku on te na lovy tekoč, tčmuč skakaje, če te h trjčtim skoku na dobji inu na popade, skakat za no neha inu jej na, škrin. 21 ona popade mladenča, ga kušne, škrb. 1, 411 kakor hitro te sovražnik popdde, 1, 417 kakbr hitro te sovražnik p o p d d e, levst. žup. 61 popade li tak pes človeka ali živinče, to naj se rana hitro izpere s kisavcem, škrb. 1, 321 od kod pride, de ena notrejna žalost toje sreč prepade, kakor hitro si greh dopernesel? 1, 406 kaj stre sploh ludje, kader jih al žalost prepade al en križ zadene? škrin. 55 lenimu od strahu vse vpade, 74 aku tebi na bridkosti dan od truda srce v p a d e, bo tvoja moč majnši, pok. 2, 88 če tudi enu malu mojo žalost po- 38 M. VALJAVEC, tolažim, meni kmalu srce zupet up it de; — pademo: škrb. 1, 153 kako potrebna nam je božja gnada, de v nevarnost ne p a- demo, 1, 376 polni žalosti pademo pred te, Skrili. VI my te¬ lesne rečy nar bol zapopademo; — p it d e t e: rog. 18 de khi u to nasrečo na p A d e t c, Skrili. 223 nikar od nega ne odstopite, de ne padete; — padejo: Skrili. 12 hudobnih pot je tamna, ony ne vej do, kje pitdej o, pok. 1, 63 ony v sredi svojiga teka padejo, škrb. 1, 70 močni stebri se m lijejo, se tresejo, skupej p d d e j o, 1, 368 če tudi vstanejo, spet nazaj padejo, ber. 164 sopar ji zavol teže na zemio padejo, rog. 107 tvoje misli inu žele meni d opit dej o, skrili. XXIII spozna ženin, de ne dobri namejni liegovimu srcu groznu d o p it d e j o, 37 kateri zvesti! ravnajo, nemu d o p a d e j o, 49 krajlam pravični žnabli d o p a d e j o, 125 tvoje dela bogu d o p it d e j o, 345 hudobnih darovi nar višimu ne d o- p a dej o, škrin. 283 vinu inu žene sture, de modri odpadejo, škrb. 1, 425 ako le ena nova slabost čez liega pride, o bog, kaj za ene britkosti ga prepadejo, preš. 187 v cvetji jo (rožo) zapadejo snegčvi; — padeta: kug. 152 v pejtim lej ti jim te zadne dva mlečnika vun padeta. pase: pasem: pok. 1, 16 moj nesrečen stan stury per meni, de se zdaj s kruliam bridkosti, pasem; — paseš: škrin. 135 povej meni, kje paseš; — p ds e: škrin. 28 kateri se na laže za¬ naša, vetre p 4 s e, 87 kateri poj edeže pase, sramoty svojega očeta, 114 kaj ima ta, kateri bogastvu posede, za dobičik, kakor de v tim istim svoje očy pase? 138 i 146 kateri med limbarji pase, pok. 3, 18 liih veči dejl jedru resnice puša inu se s samo lupino pase, ravn. 2, 208 kdo vas ima hlapca, de mu kmetuje ali pase in pride naj iz pola domu, al se bo zahvalo val hlapcu, de je storil, kar mu je bilo vkazaniga? kor. 2, 133 sveta Marjeta kdče raz- pdse; — pašo: preš. 51 tam (v divnaku) se plašne srnice pašo; — pasejo: škrin. XIV imii za čedami hoditi inu gledati kaku se pasejo, XXXVI naj potrpe krokarji med tem, kadar se golobi pasejo, to je: v svejt zalubleni ladje imajo v tem čiisi počivati inu se od brana visoke pejsmi zdržati, dokler se duhovski ludje v skrivnostih te pejsmi razgledujejo inu se s te iste resnicami pa- se.jo, 45 nespametnih vusta se pasejo v nevednosti, 141 tvoje dvojnu oprsje je kakor dve mlade srne, katere se nad limbarji pa- se.jo, pok. 3, 28 zdaj se z otrobmv posvejtnih norčij pasejo. rase: rase: škrin. XXX palmova drevi! kolikim bol na kvišku raste, toliku bbl se razširja, 12 pravičnih pot je kakor svitla luč, PSINOS K NAGLASU U (NOVO)SLOVENSKOM JEZIKU. 39 gre naprej inu rž ste do polniga dne, preš. 10 več rož ne rase v poli, več nima voda rib, ko misel jez, 46 pod cesarjam zdej nar lepši cvčt turjaška roža rase, 119 vč že roža, kf per poti, kodar draga hodi, rase, de jo lubim, 140 kar r&ste rčž na mladim nam Parnasi, izdihleji, solzč so jih redile, 142 ko zgodna roža raste zapelana od ml&d’ga sčnca kopnega svečdna, ravn. abc. 65 kadar (seno) d or a s e, kleplejo koso oče, de po vsi vasi poje, ravn. 1, 240 stebel je kloščovna per nas neznana, ki hitro d or ase, abc. 61 rad jem opresnmo, vodo bom trdno v škropivnici nbsil in po¬ livati bom perpomogel, de sadež p or as e, preš. 134 ko mi na zgodnim grobu mah porase, ravn. 2, 201 gorčično sčme nar mahši semence je pa vsjano rase in pr er d s e vse zeli, abc. 91 ži¬ vino rediti le in pole obdelavati jim lohka pomagam, de več zr&se, preš. 100 čmu bo nam, prašam, prazno pogorlše, al mutasti po¬ čakamo zijali, de ž liega zrase novo besedlše? — raste: preš. 176 darl pernese od tčga kar ras tč per liega gradi; — ras 6: dalm. u predg. II tudi pod zemlo pusty gospud bug svojo vsiga mogočost viditi, ker tulikajn žlaht rud od zlata, srebra, železa, ekla inu drugiga brona daje, katere pod zemlo ras tč; — ra¬ sejo: ber. 146 na ženili najdemo tudi take telčsa ali stvari, ktčrih deli so trdo sperjčti in prav za prav ne rastejo, ampak se le z nabiranem enacih dčl po vnanim vekšajo, abc. 63 drevčsica za¬ livam, de pridno po rastejo; — rastejo: preš. 144 v zideh tak podrtije zapuščne rastejo v časih rčže; — rase ta: ravn. 2, 199 s plevelam bi tudi pšenico populili. Vkup naj ra seta do žčtve; — raseta: kug. 151 v drugim loj ti dva od tih zob vun padeta, na mej st iiih dva druga zraseta. grize: grize: preš. 174 to nčč je jerial vojske šum vunajni, potihnil ti vihar ni v prsih boja, le htijši se je zbudil črv nekddjni: bol grize, bol po novi krvi vpije, ravn. abc. 47 mati mlčka per- stavijo, de se zagrize; — grizejo: pok. 1, 107 mene zno- trajne britkosti močnu grizejo. striže: striže: ravn. abc. 51 ovce imajo jagneta in vovna jim rase. Vovna se jim s škarjami ostriže. Osnova ide nesložena s prijedlozi kranštini mnogo ne rabi, a naglas ima ' na početnoj slovci: Idem, Ideš, Ide, Idemo, Idete, Idejo i Ido, Ideva, Ideta, n. p. kor. 1, 97 kralič Ide v svitlo kamro. Naglas na nastavku e ili na zadiioj slovci veoma je rijedak. Tsti ima naglas, kad je složena s prijedlogom koji se završuje suglas- nim: obide, odide, te s prijedlogom pri, gdje se dva i sažimju u 40 M. VALJAVEC, jedno: pride. Inače drži se i rijetko, j er kad se osnova složi s pri- jedlogom, koji se završuje samoglasnim, obično i prelazi na j a naglas skoči na prijedlog, rede dolazi na drugoj slovci osnove. Evo nekoliko primjera: d o-ide: dojde: trami 1 ker jih pak ta sreča v timu živleiiu vselej ne dojide (čitaj dojde), je očitnu de je človeška duša ne- vmrjoča; a doide u značehu einholen: preš. 184 ko šla domii sim, me mož, ki je ta uk učil, doide. iz-ide: izide: ravn. 1, 16 kar počno (hudobni) malokadaj se jim izide po sreči, 1, 62 bog da boga boječim ludem, de se jim nih bogaboječnost na dobro izide, 1, 146 božje žugaiie se vsako izide, 1, 199 kar počena, se mu izide po sreči. na-ide: najdeš: rog. 240 stuj stanovitin, kil’ se znajdeš, traun u predg. 4 se ti v nadlogah inu v pregaiiaiiu z n a j deš, moli psalme; — n a. j d e : rog. 626 gledat imaš, de te k odgovoru pripravleniga najde, škriii. 26 kdor mene najde, živlene najde 29 na žnablih modriga se modrost najde, traun u predg. 1: tukaj najde verni kristiau vse potrebne navuke, preš. 164 miru ne naj de revež, ak preiše vse kraje, 51 ko v grajski diviiek je peršla judovska lepa. deklica, mladenča najde kršeriga, rog. 627 ena ve- lyka zmama z n a j d e se u mej tem inu per tem človeštvu, kir u mej tem nyh velyku se znajde kateri menjo, de vus ta čas so živeli, katčriga so od nyh rojstva uživali; — najdemo: rog. 464 če ne sylo spremislimo, najde m o le to obilna, 513 Andreas ni bil iz drugiga svejta, kakor iz tega, na katerim se tudi my usi znajdemo; — najdete: kug, 167 ker koli vy take ošpice naj- detč, tak je hudu; — najdejo: skrb. 1, 46 vzame konc en tič, en pisiček, ktir je bil za kratile čas gori zrejen, se najdejo ludje, ktiri so čez to do sovz žalostni, preš. 72 ko najdejo ga, prazna čutarčica leži, rog. 643 ta hiša je ner buli, u kateri ta gospodar zadržy se iz hišnimi taku brumnu inu poštenu, kakor se zadrže, kadar se u mej ptujimi znajdejo; — najdejo: skrb. 1, 46 se najdčjo ludje, ktiri so čez to do sovz žalostni; — najdeta: rog. 294 težku znajdeta se dva (človeka pran enaka). ob-ide: obide: škriii. 315 čez dvoje sim v srci žalosten inu to tretje me jeza objide, traun. ena neprevidena nesreča naj nega o b j i d e. o d-id e: odide: škriii. 43 gospodovi strah je živleiia studenec, de se smrtnim zadrgam o d j i d e, 101 rod o d j i d e inu rod pride, ženila pa večnu ostane, met. 285 kdor dobrote sl hudem vračuje, PRIN0S K NAGLASU U (NOVO)SLOVENSKOM JEZIKU. 41 ne odide maščevaiiu, levst. žup. 182 pustiti je storiti, da kaka stvar otide strani, gekon lassen; — odido: levst. žup. 145 nado¬ mestnim prihajencem uže samo razglasilo vojaškega sklica napove¬ duje dan in uro, kdaj se z vojnoslužnimi listi v rokah zbero k žu¬ panu svojega stanovfsča, da potlej z nim ali s tistim možem, ki namestuje nega, otido na dopolnitvenega okoliša postajo; — odidejo: met. 285 košuta se je lovcam za vinsko ttrto skrila int potuhnila. Lovcb memo greds je ne vidbjo inb odidejo, ber. 5 (učeniki) po opravilu po prvim redi iz cčrkve odidejo; — odi¬ deta: ravn. 1, 15 kadar odideta od staršev že dosti, pa zgrabi Kajn Abelna in ga je vbil. p o-ide: pojdem: škrin. 104 jest sim v svojim srci rekal: pojdem inu se bom obilnu razveselil; — poj deš: jap. ev. 17 ti ne p o j deš od t6d vunkaj, dokler tiga zadniga bčliča nazaj ne daš, 32 mojster, jest pbjdem za tabo kamer koli ti poj deš, škrin. 256 ne zapledi se v mnoge oprlvike, inu ako b6š bogat, ne boš brez greha: za kaj aku p 6 j d e š za nim, ne boš dosegčl, traun 146 ali ne pojde š ti, o bog, viinkaj z našo vojsko ? — pojde: škrin. 6 aku pojde modrost notri v tvoje srce, bo svčt tebe varoval, 30 pravičnim po hih želah pojde, 38 kateri nepre- mišlenu govory, temu hudti pojde, 49 v besedi izvučenimu dobru pdjde, 220 timu, kateri se gospoda bojy, dobru pojde, 225 po¬ slušajte, otroci, očetove vkdze inu taku delajte, de vam dobru pojde, 229 srcu, katera po dveh potih hodi, ne pojde po sreči, traun 2 kar koli bo počel, iiemu po sreči pojde, 53 vrata vzdi¬ gnite se, de kraji te časty noter pojde, 90 takinu človeku na poslednu dobru po j ide, jap. prid. 2, 83 čez koga pojde božja kletu? — po j dete: jap. ev. 17 aku vaša pravica ne bo obylniši kakor tih pisarjov inu pharisaerjov, taku ne po j de te noter vne- b§šku krajlestvu, kor. 1, 73 kam, gospod, vi poj dete V 77 vi v cerkev prčd ne poj dete, de vgdnete mi vganke tri; — poj¬ dejo: škrin. XXI iz henih vust pojdejo besede, katere vekši moč inu obveselene pernesčj o kakor nar bolši vinu, 229 modra inu zastopnu srce se bo pred greliam variivalo, inu pravice dela poj¬ dejo iiemu po sreči, traun 112 one p 6 j d e j o noter v krajlovu prebivališe, 152 ony pojdejo doli pod zemlo, 242 ne spoznajo moje poti, za to sim v moji jezi persegčl, de ne pojdejo v moj pokoj, jap. prid. 1, 152 on obudy strašne potrese, kateri se nam zde, de bi končane celiga svijjta oznanuvali, kakor tudi s. pismu od hih pravi, de pred končam tiga istiga naprej pojdejo; — 42 M. VALJAVEC, pojdeta: rog. 85 občtal je Jezus Petru in Andreo ta lolm, če pojdeta za nym jap. ev. 382 on je djal k nima: pole kadar vi dva v mestu ndter pojdeta, bo vaju en človek srečal; — Nu u gorenštini, barem u predvorskoj župi ima ova riječ, kad znači ibo, naglas na zadnoj slovci, a s toga se o u prijedlogu po mijeria na e: pejdem, pejdeš, pejde, pejdemo, pejdete, pejdejo, pejdeva, pejdeta; a kad znači deficere, ausgehen, aufgeben, onda ostane i i o nepromijeneno te glasi: poidem, poideš itd. n. p. ravn. abc. 73 veliko drv poj ide skozi lčto. — Na goričkom Krasu: pojdem i pujdem. pr e-ide: preide: škrin. 118 kaj je treba človeku jiskati rečy, katere so za nega previsoke, ker ne vej, kaj je nemu v negovim živleni k pridu v dnevih hegoviga popotuvana inu v časi, kateri kakor senca prej ide? — prejde: ravn. 1, 256 veličanstvo hu¬ dobnih p rej d e enako jutrajnimu oblaku, 1, 309 Mardohej je pri vratih sedel braleviga dvora. Aman vidi, de mu ne vstane in pa iz mesta še se ne gane. Per ti priči mu prejde vesele, 2, 84 Jezus ni na zjale prišel čudežov delati. Nikol mu cil in konec ne prejde iz oči, preš. 75 mi mu srce odprimo, pod nebam naj leži, de dan današni prejde, de prva noč mini; — prejde: jap. ev. 16 dokler nebu inu zemla ne p r e j d e, ne bo ne ena črka ali ena pičica od postave prešla, dokler se vse zgody; — pr e j d e: škrb. 2, 63 ti si vupaš reči, de si hočeš kratik čas delat, dokler ura prej ide; — preidejo: pok. 1, 25 na mesti počitka inu obil¬ nosti, katero je meni svejt ob§tal, prej idej o moje lejta med skritim zalazuvanam; — prčjdejo: ravn. 2, 55 s temi misli(mi) prej dej o prvi dan hoje. — Na Ponikvah mjesto prejdem go¬ vore: pretidem, pretideš itd. pri-ide: prideš: preš. 113 ki’z sveta prideš, 190 v nebesih čakala bom per očeti čez majhin čas deviška te nevesta, dokler žalujejo po teb’ otete kardela, prideš k meni v mesta svete; — pride: preš. 26 grmado z nih dela perlčten samce, ko pride smrt bčla, na ni se sožge, 31 ko železna pride cčsta, varij de ne boš mi všel, 39 lribice pod okno dragi pride marsiktčro noč z deklico se pogovarjat, 40 ako hoč’te de ne pride več pod okno lubi moj, za ženicu dajte drag’mu, hibi oča, me na dom, 101 to govori se, kar na jezik pride, 151 ak srečna pride, pride ura huda, zamišlen si v to opravilo eno; — pride: kor. 2, 13 Trdo¬ glav pride domu; — pridemo: škrin. VI my telesne rečy nar bol zapopademo inu skuz ne nar ložej k zastopnosti duhovnih rečy PEINOS K NAGLASU U (NOVO)SLOVENSKOM JEZIKU. 43 pridemo; — pridete: ravn. ber. 203 če k komu v hišo pri¬ dete, potrkajte na lahko na vrata; — pridejo: pok. 2, 13 bog je pustil eniga svojih nar lubiših pčrjatlov taku globoku pasti, ker je namejnil skuzi ta razgled prihodnim čašam pokazati, kakii pra¬ vični v padčc pridčjo; — prideta: kor. 1, 77 kžtmor predaleč prideta, daleč, daleč pod sveti Rini, 3, 40 ko v bdi’ grad pri¬ deta hčer mrtvo zaglčdata, — prideta: kug. 152 v tretim lejti tim mladim ovcam zupet dva mlečnika vim pridetd inu na mej st dih dva druga zoba zraseta. —Ali govori se i: pridem, prideš, itd. raz-ide: razide: preš. 101 to govori se kar na jezik pride, pogovor ko na vščsa več ne bije, ko zjutrejna megla se v nič razide; — idejo: ravn. 2, 231 odpravi ludi, de se na bližne trge in vasi pod streho razidejo. s-ide: snide: ravn. 2, 163 Jezus je bil spet v Kafarnavmu. Brš ko se je zvedlo, de je doma, snide se k malo ludi. Vsa hiša se jih tare. u-ide: uide: ravn. 2, 94 okol desetih je bilo. Tako le mu nikol iz misli ne vjide ta večer, 2, 224 veselo je, de mu še tako kaj maliga ne vjide, abc. 57 pomagam lbnce pernašati in odna¬ šati, pa varovati morem, de mi nič iz rok nc vjide, preš. 101 več ptujk clo tebi, ne zamdri, vjide. — Govori se i viijdem, itd. za-ide: zajdeš: rog. 18 če ti za ho hodiš, na zajdeš; — zaj de: ravn. 1, 318 nobena prava molitev ne z ajd e, preš. 61 si rani prsi in roke, de z ajde sonce za gorč; — zaide: levst. žup. 15 kadar govornik v stran zaide od svoje stvari, naj mu prvosednik reče: to ne spada v govor. — Na Ponikvah mjesto zaj dem govore: z a ti dem, zatideš, itd. mete = mete glasi u gorenštini: mčdem, medeš itd., ali u rav. abc. čitam: ničtem: abc. 49 iz smetane se puter m č te. skube; skubejo: ravn. abc. 55 na svetiga Martina dan gos zakolejo, o s k ubej o in jo spečejo. pleve: pleve: kor. 3, 50 na hivi plčve mlada Alčnka; plčveš: kor. 3, 50 za kaj, Alenka, pleveš sama? — plevemo: Trubar matth, 13 gremo in to izplivemo. Da je naglas na -ve-, svjedoči i u -pli- od -ple-. Sravni: Levec, die Sprache in Trubers Matthaeus 18. I. 3: „Im Sat.ze: gremo in to izplivemo 13. d ware izplivemo (= izpluvemo fiir izplevemo) wegen der Schwachung des Stammvocals zu erwiihnen, die in dem auf der vorletzten fejdbe ruhendem Accente ihren Grund hat“, i pag. 6: izplivemo l(ies) iz- pluvčmo. 44 M. VALJAVEC. prede: predeš: jap. prid. 2, 195 ti gospodična znaš vas jiti in spet druge sprejeti, kateri k tebi vas pridejo, de le ne šivaš, ne predeš; — prede: škrin. 96 zakrižan pajk z rokami prede; — predejo: ravn. 2, 153 poglejte limbarjov na polu, ne delajo in ne predejo, abc. 59 po zimi mati trdno laneno ali konopno predivo predejo; — predo: dalm. ev. mat. 6 one ne delajo inu ne predo, levst. žup. 188 kjer dekleta predo. seže; — sežem: ravn. 1, 138 povračila zadosti, ker dosežem milost per vas, škrin. XXVII. boš previžana, de vso zastopnost presežem, levst. žup. 204 zaseči — sežem konfisciren; — seže: jap. prid. 1, 361 s tem začne on preobrnene te duše, potle seže negov ogjin v srce tiga grešnika, škrin. 246 zlatu in srebru je nili veliku pogubilu, onu tudi krajlam v srce seže inu pači, traun 85 tvoje vsmilene seže do nebes, 139 i 278 tvoja resnica seže do oblakov, 362 negovu vsmilene seže čez vse hegove dela, škrb. 2, 81 naša pamet tako daleč ne seže, ravn. 1, 11 Eva po¬ gleda drevo. Lep se ji vidi in prijeten sad prepovedan — bol ko ga gleda, bol jo mika. Eva seže, ga vtrga, in je, 1, 40 hlapec poklekne in boga hvali, potlej seže po zlatnino in srebrnino in brhke oblačila, pa da jih Rebeki, ber. 87 David mu na proti hiti, seže urno v torbico, preš. 165 prijazna smrt! ti si srččna cesta, ki pele nas tje, kamor moč pregahovcov ne seže, kor. 2, 47 kral seže v aržet svileni po zlat, rog. 21 to se iz vupajham na do¬ seže, 88 ta carfuncul je en žlahtni tar sylnu dragi kamen, ene ogiiene' farbe, kateri se taku svejti, de od nočy na pusty se pre¬ magat, kir ta svejti se taku po noče, de iz žarki došeže do očy tega, kateri tajstiga gleda, 469 take šreče je ta človik, de kadar kaj dobriga ysče, tešku inu kumaj kaj majhiniga došeže, jap. prid. 1, praef: kaj ne stury on, de svoj cyl inu' konec doseže? 2, 224 kar on ne more v djahi od nas dobiti, dos§že on skuzi hude misli, ravn. 1, 116 še zavžili niso mesa in imeli tako rekoč so ga med zobmi, že jih božja šiba doseže, 1, 166 postavil si dom per narvišimu sebi, ne doseže te huda, 1, 257 bogu se ni¬ kamor ne moremo skriti, riegova roka nas povsot dosčže, 2, 63 kdor ve, čimu je človek na zemli, kaj naj dela na hi, de svoj cil in konec doseže, on je moder, ber. 12 vsaka stvar je prav takšna, kakoršna mora biti, de svoj namen doseže, ravn. 1, 221 negova previdnost obsčže vse Judi, 1, 242 vse Judi, tudi hajde, obseže negova dobrota, 2, 36 vse ludi obseže negova Jubezen, 2, 39 čednost je kaj tolciga in taciga, de se brez truda že clo ne d o- PSIS)? K HA.3TA3D 0 (n0V0)sL0VENSK0M JEZIKU. 45 seže, rog. 26 de pak tu je rejsnvčnu, pokažem tu mesu. Poščže po ta kos tega kapuna . . , škrin. 228 ne premišluj kar tvojo m6č preseže, pok. 2, 16 zguba vupaiia je pregreha, katera vse druge preseže, ravn. 1, 140 tvoje lepo živlene preseže še tvojo lu- bezen do taše, 1, 205 zvunaj kreposti je (modrosti) nič ne pre¬ seže, 2, 155 prečudna je tičja perurnost se živeti, varvati, gnezda znašati, ki jo na svet perneso, nikol ne mine petje nih grla, pa he in vse stvari preseže človek s svojo lepo v nebo zravnano po¬ stavo, ber. 157 vsaka zvezda, ki jo po noči nad seboj na nebu zagledamo, je solnce kakor naše, in nektera zvčzda ga še preseže na velikosti, ravn. 1, 42 Jakob pravi: perseži mi. Ezav perseže, 1, 38 hlapec se Abrahamu k vsim zaperseže, levst. žup. 35 pre¬ povedano orožje naj župan zaseže, 48 naj župan zashže vsako staro mero ; — s e ž e m o : rog. 242 kateru de ložaj inu hitreši d o- šežemo, sturvmo tu; — sežete: jap. prid. 1, 353 vam hočem danas to veliko srečo pred očy postaviti, katero vy dosežete, če svetiga duha prejmete, ravn. 2, 209 če z vednostjo druge prese¬ že t e, pa ne tudi z lepim djanam, huji vi ste, kakor oni; — se¬ žejo: škrin. 55 besede dvajezičnika so kakor nedolžne, al one sežejo noter do osrčja, 82 podpilmvavcove besede so kakor ne¬ dolžne, vender one sežejo v sredo srca, ravn. 2, 89 od konca so ga iskali per ludeh počrniti. Po znano zvijačo mrčesnih ludi se¬ žejo — lži so med ludi raztresali, jap. prid. 1, 321 nam je temu čelu malu lezoče, če farmani kaj sadu ali čelu nič iz naše službe dosežejo, ravn. 1, 77 let mojiga popotvaha je sto in trideset let: malo in hudih let, ktire ne dosežejo let popotvaha mojih očetov, abc. 69 oče vzamejo lojtro in gredo na drevesa. Sadje otrgajo, do česar z rokami ne morejo, z precepam dosežejo, škrin. 228 veliku rečy je tebi pokazanih, katere človeško zastop- nost presežejo, 197 ker se na malike zanašajo, kateri nimajo duše, vupajo, de se jim ne bode nič hudiga zgodila, kadar krivil per seže j o; — šego: levst. žup. 16 drugi občinski služabniki ne prisezajo, a vender more župan zahtevati, da mu v roko seg6, 17 treba da županu v roko segh; — seže ta: ravn. 1, ol z ve¬ liko silo planejo v Lota. Pa angela, na! sežeta iz hiše po Lota in ga va ho potegneta, ber. 90 v pušavi se snideta (Jona in David) ter si p er sežeta večno pcrjaznost in zvestobo. streže: streže: dalm. syrah 12 falš srce je raunu kakoi ptičja vadnica na precepu, inu stroj že, koku oi to mogel \ lo\ iti, kast. 95 kateri li životu streže, rog. 407 štirje so, katerim kakbi 46 M. VALJAVEC, enim gospudam, kakor enim gospodarjam služi inu streže tu reunu človeštvu, jap. ev. 384 kdo je vekši, ta kateri per myzi sčdy, ali ta kateri streže? kaj ne ta kateri per myzi sedy? Jest pak sim v sredi med vami kakor eden, kateri streže, škrih. XXXVII v svejt zal uklon človek še svojimu mesu streže, ravn. 1, 28 ves čas je pri kili pod drevesam in pa jim streže, 1, 170 če ti kadaj streže kdo po živlenu, bo tudi bog tvoje živlene ohranil, dragi jegli enako, 2, 131 kar vstala je, Jezusu in vu- čencam streže na mizo, ber. 27 ves čas je (Abraham) per nili ter jim streže, 89 Savi ni jeiial Davida sovražiti in črtiti in mu res po živleni streže, preš. 85 kak streže mu, kak perlizuje se, ravn. 1, 58 ječar je djal Jožefa čez ha (točaja in peka), veliko jima postreže, 2, 127 Jezus je v Petrov čoln stopil, prosi pri¬ jazno odriniti ga nekolko. Peter, desiravno per opravku, mu precej postreže; — strežemo: rog. 324 iz katero stanovitnu stre¬ žemo g. bogu, 327 iz katero služimo, strežemo g. bogu stano¬ vitnu; — strežete: rog. 415 glejte, de te‘try gospodarje zapu¬ stite: de svejtovu, trebuhu inu lmdyču ne strežete, kug. 44 živina konec vzame za to, ker več na hi celite, kakor jej stre¬ žete. . . ker to bolno ne cedite, ne vardevate inu jej ne stre¬ žete, kakor bi imeli, rog. 20 merkajte, de iz tem Jezusu postre¬ žete; — st rego: dalm. 6 ony str ego na ceste te bogate Arabie (a 1 hron. 29 strego, job 39 i jezaia 51 strogo, 6 biče samo oznaka glasu a ne naglasu); — s t r e ž e j o: kast. 349 ony so božji slu¬ žabniki, kateri prou lety službi streže o, rog. 21 tu perpravil je g. bug tem, kateri nega lubjo, kateri niemu šlužjo, kateri nemu u negovim pildu strežejo, 409 nyh bug je nyh trebuh, kir temu samimu u žrtju inu požrešnosti šlužjo, inu nyh truplu strežejo, ravn. 2, 87 brš ko je satan Jezusa zapustil, že so bili anglici zra¬ ven, in strežejo mu, 2, 55 vsako besedo mu iz ust prestre¬ žejo, levst. žup. 102 ako jih je česa tacega prošha, ustrežejo naj; — strežejo: rog. 254 jest bodem obdal mvojo hišo iz teme, kateri meni strežejo, 412 o nesrečni služabnik tega hudvča, kaj za to strežbo nazaj imaš? ah, ah, nič drugiga kakor ta paklenski inu večni ogyn, iz katerim plačujejo use te kateri nemu strežejo inu negovo volo polnjo. trese: trese: škrih. 274 zemia inu vse se pred negovim oblič- jam trese, traun 131 moje srce se v mojim telesi od bolečyne trese, preš. 177 kak gleda v tla, kak trese se beseda! 181 se trese od vesela vsaka žila, kor. 2, 98 moja putka trese glavco, PRINOS K NAGLASU U (nOVO)sLOVENSKOM JEZIKU. 47 piške vddi, ravn. ber. 172 hudo vrčme ima veliko prida za nas in za vso natoro; ženila se s tem pretrese, rast sadežov in dreves se povikša, rog. 97 katera martra bila je taka, de ta človik se zlene inu strese, kadar to imenuvati šliši; — trese: skrb. 1, 500 vidi, v kakšini nevarnosti je bil, se strese od strahu; — tresemo: ravn. 1, 198 gospod je per nas, ne tresemo se; — tresete: jap. prid. 1, 37 vj se tresete, kristiani, per samim popisvaiiu ene take strašne smrti; — treso: dalm. jezaia 5 za tu se je gospodni srd rezlobil čez svoj folk inu on isteguje svojo roko čez ne inu je bye, de se gorre treso, daniel 10 gospud, moji sklepi se meni tresd pred to prikazno, syrah 16 vsa nebesa, morje inu zemla se tresd; — tresejo: kug. 47 te živali veči dejl z glavo tresejo, jap. prid. 1, 36 on veruje zdaj kakor ti pa- klenski hudiči, kateri tudi verujejo inu se tresejo, 2, 57 negove roke se tresejo, noge omahujejo, traun 10 i pok. 1, 13 moje kosty se tresejo od strahu, 248 naj se lud.stva tresejo, skrb. 1, 70 močni stebri se majejo, se tresejo, ravn. 1, 97 narodi sli¬ šijo, tresejo se, ravn. abc. 71 žele se reže na nožih, mati ga s soljo in kimino potresejo, jap. prid. 1, 212 na leta odgovor se podstopi ena rabelska roka timu presvetimu obličju Jezusa Chri- stusa eno strašno žlafrnico dati, pred katero se nebesa stresejo. vleče: vlečem: pok. 2, 83 sturi, de stariga pregrešniga člo¬ veka z riegovimi deli i z 1 e č e m inu noviga oblečem, ravn. abc. 35 se zbudim, se z lečam, vstanem, se oblečem; — vlečeš: kast. 25 ti nikuli ne boš mogl lepih čednosti v tvoje srce zasaditi inu v to prvo nedolžnost stopiti, ampak de zapustyš inu iz sebe slečeš vse tvoje žele k grehu, greg. 102 kadaj slečeš to obleko žalno? — vlečeš: kast. 145 kaj se martraš z čakanem inu tvoje misli na dolgu vi eičeš? —• vlčče: kast. cil. 5 kar kuli od tega praviga cyla vleč e inu zapelava, tti vse vleče inu pela h timu večnimu pogublehu, kug. 67 vsaka žival konc vzame, kateri očy noter vpadejo, kalne inu vodene ratajo, kateri en krivavi žlero iz nosa teče, katera glavo na ravnost vun moly, nosnice zlo narazen vleče, gobec odpera inu se peni kadar s6pe, škriri. 296 kateri pred ne vratmi na vuhu vleče, škrb. 2, 66 velika je ta zguba, kir nezapopadne škode vleče za sabo, ravn. 2, 142 če se kdo za tvojo sukiio s teboj vleče, še plajš mu rajši pusti, ber. 158 ples- noba obstoji iz množice majhnih gobic, in se vidi kakor tenek, belkast, višnast ali zelenkast prah, kteri se s čašama po kruhu, jedi, lesu in drugih stvareh naredi, če so v močemih krajih, koder 48 M. VALJAVEC, veter ne vleče, 162 magnet železo na se vleče, 165 vlekna sapa ali piš, ki naglo iz kraja v kraj vleče, je človeku več krat škod- liva, 174 severniga jelena ima, kteri je našimu jelenu zlo enak, in ta mu daja mleko in vlčče mu sni, kor. 3, 50 po cest’ se vleče silna vojska, preš. 5 kak seboj me vedno vleče, koder hodi, nen obraz, 30 tebe sla pa h krotkim ticam v 1 e č e, 106 sim vldil kak veter lie (sreče) nasproti temu vleče, kogar v zibeli vid’la je berača, 113 lakota slave blaga vleče pisarja drugam, 153 ukaz žel vičče v tvoje domovahe, 156 hodite kamor vedno sla vas vleče, kug. 60 po tim se jegla vun zle če, rorič se pak notri pust} 7 , ber. 206 s preobilnostjo v jedi in pijači si človek na¬ vleče marsiktere bolezni, ravn. 1, 55 Jožef obleče se v rasov- nik, 1, 62 na to sname kral svoj prstan, natakne ga Jožefu na roke, obleče ga v drago drevjo tenčico, ber. 34 Jakob se obleče v Ezavo(vo) nar lepši oblačilo, 44 kral ga v belo tančico obleče, preš. 181 naj se nebo z oblaki preobleče, škrb. 2, 114 ako enga prevleče oblak nečistosti, z nimar pusti hišo, škrin. 301 dve sorte imajo veliku grehov inu ta tretja pervleče čez se jezo inu pogubleiie, ravn. 1, 272 T obija ribo zgrabi in pervleče, kug. 58 skuzi ta napuli se trebuh bol ali maju narezen raz leč e, rog. 465 sleče sukiio inu srajco, kor. 1, 83 sleče si obleko svileno, obleče si raztrgano; — vlečete: kug. 157 volna rada vun gre aku jo vlečete, 43 vaša živina konec vzame za to, ker jej skuzi večnu mozene ne samu mleku iz vim(en)a, ampak čelu kry iz žil vun zle čet e, ber. 201 opravite precej ko se oblečete jutrejno molitev; — vleko: dalm. jezaia 5 gorje je tčm, kateri eno hišo po drugi k sobi v lej k 6, 22 za tu bo gospud Zebaoth ta isti čas pustil klicati, de se plačeo inu žalujo inu de se obryo inu žakle obleko; — vlečejo: kug. 132 če več otoko le ti mittelni sture, če več materic ali sukrovee vun v 1 e j č e j o, bolši je, 133 če le ti mittelni ne v lej čej o materie, je enu slabil zna- mine, jap. prid. 1, 112 tukaj nas malopridni pogovori pačio, tam nas poredni exempelui k hudimu vi e j čej 0, ravn. 2, 139 če vas lakomnost, jeza, sladnost k hudimu vlečejo, mislite si: blager vbogim! 2, 160 vetrovi vlečejo, ber. 153 spet druge (živali) vlečejo iz zemle in zraka strup na se, levst. žup. 200 na vrvi za šobpj vlečejo Lidijo na vodo, ravn. 1, 55 pridejo merao liili Izmaelci, ga i z 1 e č e j o iz vodnaka, 2, 204 kadar je mreža polna, jo iz leč e j o h kraju, jap. prid. 1, 161 koliku ludy se pomirjajo, de tebe žive, oblečejo, jerpergjejo, ravn. 1, 310 v krajev škrlat PRINOS K NAGLASU U (nOVo)sLOVENSKOM JEZIKU. 49 naj ga o b 1 e č e j o ^ abc. 65 brazde povlečejo z brano, de seme dobro pod zemlo pride, ravn. 1, 60 kraj pošle po Jožefa v ječo, preoblečejo ga in postavijo pred kraja, rog. 66 malarji platnu močnu inu dobru napno, po tem iz enim grobim rijavim gruntam preulečejo, merejo na tale, risajo iz čredo . . , ber. 18 bog pošle gorek veter in oblaki se razvlečejo, kor. 1, 39 sukno mi zlečejo, v mlako me vlečejo; — vleč c v a: met. 289 tebe int voz vlečeva. — U Goreiiskoj govori se i: o bol če m, pre- obolčem, s 61 če m, itd. ali nesastavjena osnova, ili s drugim ko- jim prijedlogom složena glasi samo vlečem, povlečem itd. zebe: zebe: ravn. abc. 45 mraz je, zebe me, ber. 171 varije sneg zemje z zeliši in sadeži vred kakor odeja oj striga zimskiga mraza in stori, de mlada setev po zemji ne pozebe. dolbe: dolbe: jap. prid. 2, 98 en malikovavec, ajd ali never¬ nik si zdela inu z dolbe svojga malika s svojimi lastnimi rokami. (Govori se bez 1: dobem, dobeš itd.) gode: gode, godejo: preš. 81 pod oknam godejo godci trije, med nimi tam gode lubi lie, pod oknam godejo ure tri, al Micike lepe le k oknu ni, levst. žup. 65 samo tacim siromakom, kateri si ne morejo služiti kruha, deželna vlada spisuje dopustila, da potem orglice vrteč godejo po cestah in ulicah. molze: molzejo: ravn. abc. 51 krave jedo travo in mrvo iz gar, zlo molzejo potlej, 65 dobra pica je to kravam, zlo mol¬ zejo od he, 47 mati krave in kozo pomolzejo. tolče: tolčeš: rog. 616 sedaj dalo je m voj e truplu tu „ de¬ te j tze“ napre j, inu ti 16 u č e š iz tajstim ob zemlo ? (modo effude- runt eum viscera mea, et tu elidis ad terrarn?); — tolče: škriii. 17 on miga z očmy, tolče z nogo, s prstani govory; — tolčejo: rog. 617 uleče se meč iz noženc, gody se ena taka syla, more se inu kolejo ty otročiči, prebadajo, sekajo (,secajo‘), davjo, teptajo z nogami, to uče j o se ob zemlo, vogle inu zidove tv dvei lejti inu mejn stari pubiči. Osnove: pleve, prede, seže, streže, trese, vleče i zebe imaju na goričkom Krasu, na Ponikvah i u Kobaridu ne ' nego : plevem, pleveš itd., a na Ponikvah tako i revem (= srpski revem). 1 uj imaju : diibe, miize, tiiče: diibem, diibeš, dlibe; dubema, dubete, dubcje; dubewa, dlibeta. U Koruškoj slovenštini naglas ostaje na početnoj slovci. U Kresu 561. 2. na vode se ove osnove: padam 4 50 M. VALJAVEC. (= padem), pašam, hrizam (—grizem, gryza), naj dam, pdjdam, vidam (— uidem), predam, vprežam, sezam, siečam, tresam, vlie- čam, zebam. ji) u ugarskoj slorenštini ne razlikuj u se ove osnove od onih prvih ni u čem: pasem, paseš, pase, pasemo, pasete, pasejo, paseva, paseta. Evo primjere: klade: klade: prijateo 1876, 9, 7 na eden hajouv se od 200 živine mesou n a klad d, nagli. 135 glažar okla d e, far bar pa po- farba obloke, kuzm. 317 ar je včkši ki proroklije, liki ki guči z jezikmi, nego či ras klad e, naj gmajna pobougšane vzeme, 318 ki guči z jezikom, naj moli, da raz sklad e oispuvjvsOr,, nagfl. 102 vučitel ete veršuše od rejci do rejci raz klade, nag. vog. 6 či vučitel prilično govore razklade, prijatel 1877, 3 šteri arkuš kakšo falingo ma, se vo zravna i se vktip sklade; — k 1 a d e m o : prijateo 1876, 12, 7 poštuvali mo ni’, bremen z nihovi’ ram na naše naklad e m o; — kladejo: prijatel 1878, 16 že več let za- poredom nas kmete pohajajo zdaj ta edna zdaj ta druga nesreča, včasi se nam pa celo po tri ali štiri na eden ktip n a k 1 a d e j o, trpi. 28 s spotom i sramoutov se naj o k la dej o, ki se nad menom hvalijo, nagfl. 134 silje domou zvozijo, vu ktip (oslico) skladejo, s slamov pokrijejo, s povozinami o kladejo, 82 gda drva, vejje, slamo itv. pripelajo domou, gde je skladejo doli? 165 senou v male plaste s k la d d j o, či je preveč mokro v kupe skladejo, ešče se i vužgati zna, bar. 29 senou vu plaste skladejo. pase: pasem: prijateo 1876, 8, 6 za hižom eden lejpi brešček stoji: til najhitrej napasem; — paseš: trpi. 66 o paster Izraela, ki paseš Jožefa.kak črejdo; — pase: trpi. 18 po zelenoj travi pase mene, nagfl. 165 pašnici so s travo v obrašeni prestorje, šteri te cil majo, da se na hi’ čeres leta dni živina pase, nag. vog. 80 agnec se pase, prijatel 1877, 76 on si to misli, ka nemi kraj svihe pase; — pasemo: prijatel 1878, 7 mislim ka predosta nemar¬ nosti pasemo; — pasete: kuzm. 258 pazite na sebe i na vašo črejdo, vu šteroj vas je sveti duh piišpeke postavo, naj pasete cerkev božo; — pasejo: nagfl. 164 gda smo na poule vo hodili, ste vidili, gde se pasejo krave, telci, birke, svihe, kohi. raste: rastem: bar. 42 naj ednouk porastem ino mouč dobim, te z mojmi rokami manariti ne ščem, naj ednouk pora¬ stem i mouč dobim, že dva krat hitrej stoupim; — raste: mol. 271 starost nestanoma raste, kuzm. 25 nehajte, naj vktip raste PRINOS K NAGLASU V (nOVo)sLOVINŠKOM JEZIKU. 51 obouje do žetve, trpi. 32 vernost na zemli raste i pravica z nebes gleda, nagfl. 34 gde raste pšenica, žito, grah? 165 na travniki trava ras tč, 172 na ništeri bregej lejpa trava raste, 177 s koj raste jablan? 178 drevje štero vu logej obilno raste, se loško zove, prijateo 1875, 1, 6 gde rogoz i trstjč raste, 1876, 5, 3 v douli brga bradirie raste, gon. 22 naras ra st d, cvete i rodi.., na travniki senou raste, 95 ka gde raste. V naši ougradaj žele raste, raste vu hi sadoveno drevje. Na poidi raste silje, na naši mvaj lejpa pšenica raste. V močvari raste trstje, šarje i smudje, nagfl. 175 vu volkom deždouvji na teliko naraste vn hi’ voda, da prejk grab stoupi, 197 na tjeden dni po mladaniči (mej- sec) na teliko naraste, da so kak pou potača vu punoj svetlosti viditi da, bar. 10 po vrejmeni i dejte poraste, 37 vu leti trava močno poraste, kiizm. 25 zrno horčično je naj menše med vsejm semehem, gda pa gori zraste, vekše je od kakšte zelena, 339 viipane mamo kaj, gda zraste vera vaša, po vami se zvisimo na obilnost, nagfl. 107 v jesen (kokouš) piisti perje (miši se), mesto šteroga ji nouvo z ras tč, 130 cecatja dečica s časoma na vekše zraste, 155 gda že krumpišova mit naj mehe na eden peden duga zraste, okopajo je, 168 bour je lejpo drejvo, nega steblo tak visiko z ras tč, kak eden torem; — rastemo: gon 64 liki v lejtaj rastemo, tak vu jakosti cvetčmo; — rastejo: kiizm. 10 i 134 Idiomi polski kak da rastejo, nagfl. 154 jeli krumpiško na drevji ras tč j o kak jaboka? 175 vu hipi ležeha so (žabe) takse, kak male ribice, bistro se vršemjo vu voudi, po ništerom tjčdni repice zgubijo i noge riim rastejo, 177 poprejk takša tejla, štora z zemlč ras tč j o, naras zemlč zovčjo, prijateo 1876, ■*, 8 stroški vsaki dčn rastejo, gon. 95 repa i krumpiške skoro povsed ra- stčjo, 102 mod kamnom rastejo medine, nagfl. 155 nat bejlo ali moudro cvejtje prinese, s šteroga zeleni bomblecke narastčjo, 112 či pure gori odra st čj o, na vekše z zrhem živčjo, 130 gda mladiči porastčjo, mladenci se zovčjo, trpi. 117 da sinouvje naši gori zrastčjo vu svojoj mladosti kak lejpe mladike, nagfl. 145 krumpiške i vu toj naj božnejšoj zemli zrastejo, 155 takše na- rase, šteri’ steblo i skourja je mehka i gingava i za to vsi ko leto zrastejo i preidejo, travč zovčjo, 163 bčtva dosta krat na člo¬ veka visikost zrastčjo, 178 drevje šteroga steblo v istom leti zrastčjo i preidejo, travine zovčmo; — rasteta: nagfl. 38 v časi dvej špici ras tč ta vkup na konci, te je sliva dvojka (kiizm. 412 rastete biče pogrješka tiskarska mjesto rastčte). 52 M. VALJAVEC, grize: grizem (izgovaraj : grzem): trpi. 32 obnejmo sem vu. mucam, zamučao sem od vesela i žalost mojo vu sebi gr iz d m; — grize: nagfl. 99 osel dugo trpi vdarce i trdo d j ar’) e, li či ga raz- čemerijo, de divji, brsa i grize, 115 goloub nikoga ne zbantlije ne grize, ne škrable, bar. 15 kon brše ali grize, mol. 72 ki ga jej, ne razgrze ga, ne stere, nagfl. 89 pes gda ga besnouča celou zadrobiša, z gr i j e ka pred nega pride, 91 mačka kak bejsna nemi v obraz skoči i zoškrable, zgrize ga, 94 krava to li na malo zgrizeno krmo z želoudca nazaj gori použene v goubec, ešče ednok jo dobro zgrize i tak pa doli požre; — grizejo: mol. 249 grejhi moji diišo kak kače grizejo, nagfl. 89 psi v čemerej ešče i dom&ne zgrizejo, 117 podgan i miš z ostrimi zobmi svojimi zgrizejo živiš, prijateo 1875, 8 na trstovoj (!) korehej mali (!) stvari sojo, korene raz gr žejo i po tom trst polivejne. žive: živem: mol. 157 živi ti v meni, naj i jas živčna v tebi, 159 tvoj sam, tebi živem, 251 naj tebi samo živčm, krizni. 199 vi me vidili bodte, za to kaj jas živem, 342 ar sem jas po pravdi mro, naj bongi žive m, s Kristušom sem raspeti, živem pa nej več jas, nego žive v meni Kristuš; ki pa zdaj živem vu tejli, vu veri živem sini božemi, trpi. 99 čini dobro slugi tvo- jemi, da živem i zdržim rejč tvojo, 101 pridi na mene smilenost tvoja, da živem, 103 hrani me pouleg rejci tvoje, da živem, gon. 102 da sem rad, kaj i jas živem! — živeš: mol. 95 ki živeš i kraliiješ z očom i svetim duhom na vse veke, 97 ki živeš i kraluješ na vse veke, 268 ešče živeš i kak vidim živeš jako batrivno, kiizm. 341 či ti Židov bodouči poganski živčš i nej židovski ka pogane primarjaš, naj židovski živejo? 440 znam tvoja dela, ka ime maš, ka živeš i mrtev si; — žive: mol. 108 ki s tebom žive i kraliije, 134 ne skvari me z mojimi hiidoubami, ki ne želejš grejšniki smrti, nego naj žive, 151 naj žive i gori vu mojem srci nestanoma tvoja liibav, itd., kiizm. 5 človek ne žive s samim kriihom, nego vsako v rečjouv, štera z viist boži shaja, 71 či moja je na skradnoj vori. Za to prosim te, da pri- douči na nou deneš roke, naj ozdravi i žive, 163 geto so nej najšle tejlo hegovo, prišle so govoreče, ka so videjne angelov vi- dile, ki so pravili, ka on živ e, 226 hudo je meo oče naše ton či- neče, da so mogli svojo dečico vo dejvati, naj ne žive, 268 šte- roga je pravo Pavel ka žive, trpi. 14 žive gospoud i blagoslov- lena bojdi pečina moja, 58 tak bi zaman bilou, kaj moje srce čisto žive, 118 odpreš roke tvoje i nasitiš vse ka žive z dobroutov, PKINOS K NAGLASU U (n0V0)sL0VENSK0M JEZIKU. 53 kiizm. 321 ti ka sejaš ne oži v e se nego či mrje; — živemo: mol. 23 vu kom živemo, giblemo se i jesmo, 107 daj on mer tvojim slugom, šteroga ta svejt nemre dati, naj si srca naša od straha protivnikov se oslobodivši pod tvojo(v) obrambov na etom svejti mirovno živemo, 129 daj mer, gospodne, s tebom z nami i z vsakim človekom, naj vu vsej naši’ dnevi’ mirovno živčni o, kiizm. 251 vu nem živemo i giblemo se, 287 za to, bratje, duž- nicke smo nej tejla, naj pouleg tejla živemo, 295 či živemo, gospodni živemo i či mr jemo, gospodih mrjemo, 326 imajouči takšo vtipazen z velikov srčnostjov živčmo v guči, gon. 102 mi s pouva zemlč živemo, 38 kejm duže živemo, tejm popolnejši gratiivati moremo, predge u let. 1877, 94 zbrojavajmo, jeli pouleg naše sv. vore živemo; — živete: kiizm. 284 tak i vi mislite, kaste mrli istina grejhi, živete pa bougi; — živejo: mol. 190 med stou jezermi se komaj eden najde, ki hiidou živčjo, ka bi blaženo mogao mrejti, 202 ne nasledtij oni grejšnikov, ki tak živejo, kak da ne bi bilou pekla, kiizm. 118 ki so vu svetlom gvanti i v radosti živčjo, vu kralevski hižaj so, 152 vsi nemi živčjo, 171 Zidovi ne živčjo s Šamaritancami, 311 naj ki evangeliom nazviščavajo z evangelioma živejo, 329 za vse je mro, naj ti živouči več ne živčjo sebi, trpi. 32 kak ničestni so vsi llidje, ki donok tak batrivno živejo! nagli. 92 pravijo od taksi liidi, ki ne živčjo med sebom v jedinstvi: tak so si, kak pes z mačkov, 112 pure či gore odrastejo, na vekše z zrnem ži- včjo, 139 z en drugim v miri zivčjo, 175, žabe z muhami, mu¬ šicami, črvmi živčjo, kiizm. 320 liki vu Adami vsi mčrajo, tak i vu Kristusi se vsi oživčjo; — živčta: nagfl. 154 obej dosta lejt živčta, prijateo 1876, 9, 6 teva stariva tam živčta, več krat naj pohodita, bar. 10 gde ešče dedek ali babica živčta i nidva k rodovini slišita. Osnova ide nesložena s prijedlogom ima najčešče " na i: idem, ideš, itd., ali čuje se i ': i: nagfl. 184 špar lcumes vu zrak ide, a složena s prijedlogom od, pri, vz ima ' na i: odidem, pridem; složena s prijedlogom na, po, pre, vu i negacijom ne mijena i na j a naglas prelazi na prijedlog: 'na na i vu a ■ na po, pre, ne: najdem, vujdem; pojdem, prejdem, nejdem, nu i pdjdem, prčj- dem, nejdem čuje se. Evo dva tri primjera iz knige: na-ide: najdem: kiizm. 286 k torni mouči v sebi ne naj¬ dem, trpi. 54jas čdkam, ali ne naidem ga; — najdeš: kiizm. 34 vrzi voudico v mourje i gori pridoučo to prvo ribo vo potegni 54 M. VALJAVEC. i odpri ji laloke i najdeš v hej edno štatero, 459 vsa tiična i lešččča so odišla od tebe i več je ne najdeš, trpi. 11 ti skiištlvaš srce moje, priglčdneš me v noči i vardeneš i očistiš i ne n a i d e š nika; — najde: kiizm. 11 šteri išče, najde, 19 šteri n aj d e diišo svojo, zgubi jo, i šteri zgubi dušo svojo za mojo volo, najde jo, 23 išče počinek i ne najde ga, 50 blaženi je on sluga, šteroga, gda pride gospoud negov, ga n tl j d e tak črnečega, 322 šou de, gda priliko najde, itd .5 — najdemo: kiizm. 264 nikšo liiidoubo ne najdemo vu etom človeki, 328 či se li oblečeni i nej nagi najdemo; — najdete: kiizm. 3 skrblivo spitavajte od deteta, gda je pa najdete, nazvejstite mi, 11 iščite i najdete, 21 vzemte na sč jarem moj i najdete počinek diišam vašim, 44 idte na križopotje, i k e koli n a i d e t e, zovte je na gostiivane; — n tl j d e j o : kiizm. 333 gotovi bojdite, naj se kak, či z menom prido Macedo- ničanci i n tl j d e j o vas nepripravlene, ne osramotimo vu toj stal¬ nosti te livale, bar. 14 kokouši tam vu kopani vsigdar vodou naj¬ dejo, 20 vu cerkvi se i stolice najdejo; — najdeta: kiizm. 40 idita vu eto ves, štera je pred vama, i preči najdeta edno oselnieo privčzano i žrbč z honv, prijateo 1876, 9, 8 pri nas na Slovenskom ništerim vesnicam je za sadišče ženila vo zmerjena, donok komaj či v dvoma mestoma se takšiva ograda najdeta, i čiido bi bilou či sta teva nej zapuščeniva. (ne-ide: nej de: kiizm. 48 ki je na križnom pokrivi, doli naj nej de; — nej dete: kiizm. 46 zaperate krtllevstvo nebeško pred liidmi. Vi sami notri nej det e.) o d-id e: kiizm. 54 niha je i odide, 458 ta divjačina, štero si vido, je bila, i nega je, i bode gori šla s prepasti i odide na pogibelnost, nagfl. 170 slaviček na jčsen v toplejše držele odide; — odi do: kiizm. 53 i odi d o eti vu moko vekivečno, kiizm. 69 zrno horčično med vsejm sememom je naj menše na zemli, i gda je posejjano, z ide i od vstlkšega zelena je vekše, nagfl. 195 sunce vsako iitro zid e, 197 či sunce z ide, mejsec nam lejhne z ouči. (pr e-ide: prej de: kiizm. 35 tak je nej vola oče vašega, ki je vu nebesaj, naj prej d e eden z eti mali, kiizm. 49 za istino velim vam: z nikakšim taloni ne prej de ete narod, dokeč se vsa eta ne zgodijo, 55 oča moj, či je mogouče, naj p rej d e od mene etepehdr; p rej do: kiizm. 49 nčba i zemla prej de, rejči moje pa nigdar ne p r e j d 0 .) pri-ide: pridem: kiizm. 441 pridem na tebe liki tat i ne boš znao v šteroj vori pridem na tebe, nagfl. 40 či bom včkši, PRINOS K NAGLASU U (nOVo)sLOVENSKOM JEZIKU. 55 nazaj pridem, 99 vuki sem i vuko idem, ali ddnok dale pridem; — prideš: bar. 4 či vu šoulo prideš, dveri na tihoma odpri, 5 vu šoulo prideš na včene; — pride: kiizm. 32 sin čoveči pride vu diki očč svojega, 47 naj pride na vas vsa pravična krv, 52 gda pa pride te sin človeči, teda bode sedo na stouci dike svoje, nagfl. 129 na plači dosta koul pride vkiip, 4, 18, 19, 84; — pridemo: nagfl. 145 či na konec vesi pridemo, je li je tam konec cesti? gon. 55 ese pridemo vsak dčn na včene, nag. vog. 4 kak da pridemo vu šolaj naši privučeiii maternoga jezika k čili? — pridete: nagfl. 19 kakda se poklonite, gda pred mene pridete? nag. vog. 29 gdare na konec reda pridete, tam stante; — pridejo: kiizm. 47 za istino pravim vam, kaj vsa eta pridejo na ete narod, 65 pridejo pa dnevi, gda se kraj vzeme od nih ženin, 441 ovo včinim, naj pridejo i doli pokleknejo pred nogč tvoje, trpi. 18 pridejo, ki bodo glasili pravico ncgovo, nagfl. 91 mačke brezi zoubi i pogled pridejo na svejt; — pri do: kiizm. 160 ovo pri do dnčvi, vu koteri bodo pravili: blažene so te neporodne, 321 kakda stdnejo gori ti mrtvi, v kakšem tejli na¬ prej prid o? nagfl. 129 pr id o ktipci, odavajo; na eta i z dalešni mejst orsaga pridejo odavat, ki ta odavat pr id o, šatore redijo; — prideva: gon. 35 či z šoule domou prideva, preči tou var- denoti mava; — prideta: kiizm. 448 eden j;ij je odišao, ovo dva jajja pa ešče po tom prideta, nagfl. 52 eti dvoj strani vkiip pri¬ deta. On tal table, gde dvej strani vkiip prideta, kiikel zovčmo, nag. vog. 70 či vu šteroj rejci dva samoglasniva prideta vkiip, te prvi se k torni prednemi drugoglasnomi sklene. (vu-ide: vujdete: kiizm. 47 kače i plod vipere, kakda vuj- dete soudbi gehenne? — vujdejo: 371 gda bodo pravili: mčr i pokoj, teda na nagli pride na nč pogibelnost, liki bolezen na no- sččo ženo i ne v u j d e j o.) vz-ide: zide: gon. 106 kak zaiitra z ide sunce, presvejti zemlou, bar. 17 za malo vrejmen semen zide. z a-ide: zajde: bar. 36 gda sunce z ajde je večč, 38 vu zimi sunce kesno stane, rano z a j d e. d u b e: dube: nagfl. 111 reca nedopunena je vu jejli, zlabrani tak da, či odskočiti more z doumi i vu kakši močvar se z a d u b e, cejli dan rova v kališi za jejstvinov. skube: skiibe: nagfl. 26 ništera deca vo spojemle z gnejzd mldde ftičov, po tom je mantra, vo nim skiibe perje, trpi. 108 da bi gratali kak trava na strejhaj, štera prvle kak se po skiibe, 50 M. VALJAVEC, posejlme, nagfl. 161 mlamo preči vu ne gingavosti vo trbej po- skitbsti, ali paziti trbej, da se ž houv i te hasnoviti naras vo ne poskttbe: — skubete: kiizm. mik. 21 ščeš da idemo i vo ga po¬ beremo? Nej, naj kak poberajouči koukol ne p o s k i b e t e vo ž nim navkiipe i pšenico; — skubejo: nagfl. 164 gdare konouple celou gori zrastejo i zrejle do, teda naj prvle te cvetoče p osku¬ bejo vo po betvi, prijatel 1877, 76 kaj sejaš, Miška (na mojoj zemli)? pita gospod. ,Norsko semen', pravi Miška. ,Za koj pa ne čedno?' To v liihovoj zemli ne zraste i či glili zraste, vo p osku¬ bejo; . . . — s kube ta: bar. 13 mati je pribejžala ino je varala, kak se etiva budiva brat i sestra kučeta ino za vlase s kub e ta. tu če: tučejo: prijatel 1877, 3 te čiste cote vedno kopano se denejo i tam železni hamričje cote razkučejo, nagfl. 134 oni zorjejo zemlou z plugom, gori ščistijo nivo z moutikov, griidje skučejo ali z valčkom razdrobijo, prijatel 1877, 3 oni so pravili, da ga lehko zatučejo; — tučeta: bar. 13 mati je varala (wurde gewahr), kak se brat i sestra kučeta. leče: lečejo: prijatel 1877 str. 64 vukovje napnivlajo v Ru¬ siji više 15 mil. rubelov škode. Strelati jih ne pomaga vnogo, naj več jih zapravijo s tem, ka nim čemer n a leč e] o. pleve: pleve: nagfl. 161 Eržika pleve; — plevemo: kiizm. 25 šččš da idouči ga (koukol) vo splevemo? — plevejo: nagfl. 158 med tejm se na hou siinejo te male dekličke, plevčjo, okapajo cvejtiče. prede: prede: prijateo 1876. 9 tam je mačka pa prede; — predejo: kiizm. 10 ne delajo ni ne predejo, nagfl. 160 gledajte biliome polske: eti ne delajo ni ne predejo, gon. 17 predeno predejo, prijateo 1876, 12, 8 v toploj iiiži predčjo devojke, ženske pa si popevajo, nagfl. 164 eto po tom oglavčjo i od vse; nesnajge očistijo, spredčjo i setčejo, preže: p r e ž e j o: nagfl. 97 koni se n a p r e ž d j o vu kočiije, koula. s e č e : s e č e : kiizm. 55 eden z oni, ki so bili z Jezusom, vo vtegnovši rokou vo potegne meč svoj i vdari slugo poglavnflca po- povskoga, o d s e č e nemi viihou, 4 vsako drejvo, štero ne prinaša dobroga sada, se vo v s e č e i na ogen vrže, 12 drejvo, štero ne prinaša dober sad, doli se v s e č č, 107 vsako drejvo, štero ne prinaša dober sad, vo se všeč <5, gon. 16 meč smekne i vse če nag. vog. 14 či se vojnik z mečom bije z Vojnikom, da ga smekne PRINOS K NAGLASU U (NOVO)SLOVENSKOM JEZIKU. 57 ali v seč e, tak pravimo kaj se bojuje ž riim; — sečejo: trpi. 29 kak trava se hitro vo vsečejo. vleče: vlečem: trpi. 110 nd pope oblečem z zveličanem, nepriatele negove oblečem s sramoutov, gon. 107 vu zourje se stanem, mujem i gori se oblečdm; — vlečeš: nagfl. 187 ne- poliodna je višina, od štere se ti v 1 e č d š, ktizm. 441 tanačiem ti: ktlpi si od mene zlito v ogni precvrto, naj obogatiš, i gvant bejli, naj se o b 1 i č d š, trpi. 61 ostanke besnouče v žakle o b 1 e č č š ti; — vleče: mol. 197 odhajaj vu ono mesto, v štero te vlečd tvo¬ jih grej hov žmdčava, ktizm. 430 vsaki se skušava, gda se od la- stivnoga želejria vliče i vabi, nagfl. 98 na hrbti i pldčaj se osli eden črni križ vdilek vlečd, 15 to edno vlečd pelda toga driigoga, 82 olouvnik na duzi se vleče, 129 med dvema redoma hiž mo¬ remo idti, med tema redoma bodouči prestol - , šteri se gori doli na duzi vleče, cesto (pout, vilice) zovemo, 147 gibar vlečd za sebom koula, 144, 151, 171 itd., gon. 17 drot se vlečd, bar. 14 jiinec pliig i koula vleče, 38 mrzeo voter vleče, predge u let. 1877, 111 vliče se zdaj skazlivosti voneča prilazen po cejlom tejli s. m. cerkvi itd.; ktizm. 322 ar je potrejbno, naj to sprjhlivo obličd nesprjlilivost i to mrtelno oblic d ncmrtelnost. 11 da pa to sprjhlivo oblic d nespr jhlivost i to mrtelno oblic d ncmrtelnost, teda se zgodi ona rejč, štera je pisana: požrejta je smrt vu obladani, 461 dano ji je, naj se obličd s čistim i leščečim kmentom, trpi. 93 bojdi nemi kak gvant, šteroga obleče, nagfl. 17 gda šoulsko dejte za litra gori stane i gori se obleče, kama se napouti? prijateo 1876, 11, 6 pokažite ka mate, pravi gospod. Zdaj vkanlivec pri¬ vleče naprej vsakovačke droberije vo z žepa; — vlečemo: nagfl. 181 takšega hipa zrak vlečemo notri na nous i larnpe, bar. 34 gda si diiško zememo, te zraka vu sebe vlečemo; — vlečete: ktizm. 375 zapovidavamo vam, naj se kraj vliče te od vsakoga brata ueporedno hodečega; — vlečejo: trpi. 17 vsi vi- douči mene me špoutajo, osmejavajo se i čobe na en kraj vlečejo i kivajo z glavami, nagfl. 97 koiii gda v hami ne vlečd j o, nesti moro sedla, 146 takse poti, štere se po cejlom orsagi vlečejo, orsačke ceste zovejo, 175 po dolej se nakliicko vlečejo grabe, 177 odked vlečejo (jablan, črešna, ugorka, pšenica) vlago na živiš? prijateo 1876, 11, 1 tou je gvtišno ka na visikom mesti sojo ništeri, ki k Kusi vlečejo, gon. 91 med bejlimi hižami se pre- sirane ceste vlečejo vdilek i poprečki, kiizm. 73 naj si obiijo šoulince i dvej siikhi si ne oblečejo, trpi. 109 popovje tvoji se 58 M. VALJAVEC, naj oblečejo s pravicov, gon. 69 preči kak gori stanejo, se mu- jejo i gori obleččjo, kiizm. 458 ti deset rogouvje, štere si vido na divjačini, so oni, ki odiirijo to kurvo i opistijo jo i do nagoga jo sliččjo; — vlečeta: nagfl. 65 striig s pragom i petnikom kumes se vu štej no gori vleččta. zebe: zebejo: prijatel 1877, 65 boj de celo zimo trpo. Ruski soldaki preveč dosta trpijo. Nemajo oblek za zimo, vnogi pozebej o. c) u kajkarstini vala za ove osnove što i za one prve: kradem, knideš, krade, krademo, krddete, kradeju, kradu i kradli; veoma rijetko: kradem, kradeš itd. krade: kradem: mat. 446 ja ne blaznim, ne vmarjam, ne kradem; — kradeš: mat. 446 ako prem ne blazniš, ne vnmAr- jaš, ne krade š, krivec vendar jesi drugeh grehov; — krade: petr. 86 i ev. tirn. 79 tat ne prihada nego da krade i raža, mat. 609 jeden ide v trsje drugoga, da grozdja vkrade; — kradeju: math. 1, 1, 234 delavci ovi bili su istinsko bolše vesti, nego su vnogi zmed našeh, koji svoje delo ali samo z vekše strani ali kruto nemarlivo obavlaju, da pače več krat nekoliko vur prež posla stojčč vu zevsema nehasnovitom klafranu troše i več piit gospodara vka- nuju i kradeju; — kradu: mat. 446 koji kradu, blazne, vu- marjaju; — kradu: zagr. 5 a 78 iz iedne strani tati kradu, iz druge strani nepriateli iagme imania, mat. 32 sebe znašaju da su nasledniki Jezusa Kristuša i kradu ovomu i onomu, 163 ovi dru¬ gem kradu, 616 vaši sini sad drva, živad kradu, gašp. 1, 730 ostali Ivanu nenavidni vse na tihom pokradli. pade: pade: petr. 244 b i ev. trn. 237 zmisli da se vezda, za jezero grehov kam tva duša o pa d e, mulih ap. 135 brani ga, da vu greh ne o pade, 156 gda goder duša vu smrtni greh op a d e, onda taki iztira osebujne milošče duha s(vetoga), 760 onda zagovor sam o p a d e i prestane, mat. 417 poglejte na steblo živlena va¬ šega . . morebiti s kvarom duše i zveličeha vašega o p a d e, gašp. 1, 620 kaj videči Asteriuš s tovarušicom svojum na kolena o pade pred s. Valentina, 1, 625 koteru kada bolvanski popi hoteli jesu iz kipa izbrisati, sunce ono na zemlu o pade ter na prah i pepel razdrobi se, 771, 773, 804, 856; 1, 725 sudec popade dve tulikaj plemenite i svete gospe, 1, 866 karvan s klunom kruh popade; — pademo: gašp. 1, 687 postimo da vu on težki glad* ne opd- demo; — padete: mat. 470 o pade te kada i kada vu poglede, PRINOS K NAGLASU U (NOVO)sLOVENSKOM JEZIKU. 59 srnehe i šale malo čedne, opddete vu reči nedostojne; — padu: gašp. 1, 491 i taki nebeška svetlost hahare obstre, koji nutri raz- svečeni (,razszvetchenk) na kolena pred s. devicu o p a d u oproščena proseči; — padu: zagr. 4 a 63 naj se brani, da ga peklenski stražci kade ne z a p o p a d u, ne ulove vu kakovom grehu. pase: pasem: petr. u predgovoru: moje ovce pasem paš um nebeškimi; — pase: mat. 390 labud je takva ptica, koja sada je zemelska sada vodena, jeden krat stanuje na zemle i onde pase se, jeden krat na vode pluje; — pasu: petr. u predgovoru: jaj hoče biti pastirom cirkvenem, kii pasu sami sebe, gašp. 1, 653 Judi i živina: voli, mdrha naj nikaj ne okušaju, niti se naj ne pasu i vode ne pijta. raste: r d s t e m: mulili Skol. 94 porastem; — raste: mulih ap. 474 tak raste milošča i jakost duše, 151 naj ti r a ste trne i kupine, petr. 31 i ev. tirn. 27 naj ti je menše od vseli se- mčn, ali gda zraste, vekše je od vsega žela, mat. 433 koja na¬ vada, ako tvrdejše v srdcu zhrdste se, vas zapela; — rdstemo: math. 2, 3, 140 zasadi vu srdca naša lubav imena tvojega, da mi vu veri, krčposti i pravoj pobožnosti rastemo; — rastete: math. 1, 1, 126 kada jednoč na takvu dobu zr as tete, da . .; — ras te ju: math. 1, 1, 101 detca, koja vu razumu, vu kreposti i tčla jakosti raste ju, zrokuju vesele i radost svojem roditelom, 1, 1, 237 da napreduju i vu kreposti raste ju, 2, 2, 46 premi- slete polske liliume, oni rdsteju, ali nikaj ne dčlaju; — ras tu: math. 1, 1, 111 kada vaša deca o dr ds tu, 136 one male grehe taki na početku moramo zatirati, da ne z ras tu na veliki i smrti vekovečne ne zavdadvi, buduč več neg istina, da grehi mali, ako se na početku ne zatiraju, use na vekše rastu . . ako vu srce človečansko poseju i nutre puščaju se ukliti, počnu taki van rasti, i ako se na početku taki ne izpuču, ne splevu, nego rasti puste, do malo vremena na velike smrtne i z r a s t u na našli ve- kovečnu škodu, 5 a 181 jedna ptičica, koja se stoprav iz lupinke izvrže i jošče je golla prež peria, ne more se preuzeti, nego je ve¬ sela, da ima jedno malo mesta vu gniezdu, ali kada je perie i pe¬ ruti rasti počnu, onda se počne jur izvišavati, kada se je (— zuvr,) jako peruti izrastii, onda iz gniezda van izleti, 5^ J 6 na drugom foliušu ja čtem široko i globoko morie ze vsemi ribami, dundazom i dragem dundem, koja vu nem rastu, gašp. 4, 80 vil treh dne- veh nove nemil oči nazad z rastu. 60 M. VALJAVEC, grize: grize: mat. 418 znajte da z našem narodenem z nami takaj roden je haliar, koi neprestance grize i ogrizava živlene. Vreme, koje isti mramor kamen naj tvrdejši, skončava i pojčda, naše neprestance grize živlene, mulili ap. 149 Eva pogleda na jabuku, poželi, privoli, vzeme, zagrize i poda Adamu; — grizu: zagr. 4 a 263 kaj bi rekli od oneh krščenikov, ko ji se med sobum grizu? mulili ap. 534 vu peklu je vekivečni jal i nazlob, adda su tam vredni ki po peklenski živu, kada se kak ti psi griz u, kolu, nazlobuju i preklinaju, mat. 244 srditi sebe grizu, 482 krščeniki oni grizu se i žalostč se v srdcu, zagr. 4 a 74 od če¬ mernih kač pišu naturalište da poradajuč mlade pocrkati same moraju, ar brže li kača zanosi, samec, to je to kačec illi oteč vu- crkne, kača pak samica, to je to matti ne moguči drugač mladeh svojeli leči nego s prederenem trbuha, kojega ne (= aur/i) mladi pregrizli i onak van izidu, matere pak smrt zaudadu. žive: živem: kemp. 210 izda ja živem (,žive«' je štamp. pogr.) gotov te pomoči; — ž i v e š: kemp. 250 drži se načina oneh, s kojemi živeš, 257 vu meni prež vse skrbi živeš, math. 1, 1, 59 ti si pravičen, živeš čisto na oveni svetu; — žive: gašp. 1, 315 redovnički človek naj bole vučini, ako tak žive kak da bi vsaki dan stoprav pričimal služiti bogu, mulili ap. 754 takov jur ovde po peklenski žive, z vragmi drži, kemp. 100 prež bo- leznosti ne žive se v lublenosti, mat. 130 koi želi vumreti i s Christušem vu nebo zjediniti se, ne vmira nit smrt prijemle s turobnostjum, nego žive z žalostjum, 530 još hočete da bi onomu, kii malovredno žive, prežmehki ne videl se jarem? math. 2, 3, 113 od toga kaštiguje se, ako z bližiiem svojem tiho i mi¬ rovno ne žive, krist. 168 postavemo si naprv človeka, koi vu za¬ konskem stališu žive; — živem o: gašp. 1, 123 lakomo ži¬ ve m o; — živeju: krist. 81 daj da liidi v jedinosti ž i v e j u, 108 nepobožni jesu srečni, a pravični ž i v e j u vu traplenih, math. 1, 1, 19 koji nesrččnoga ovoga dneva do živeju; — živil: petr. 249 kii zvuna c.irkve katoličanske živu, zagr. 4 a 17 grešniki ne misle na pravične, kak oni živu, 4 a 85 ludi koji vu s. zakon stuplaju i vu nem živu, 4 a 263 koji tuliko leth vu jalu i nazlobu živu, 4 a 423 nekoji ž i v ii poleg nagrieha svojeli grešneh poželen kak ti nema živina, niulih ap. 500 poleg vere ne živu, gašp. 4, 92 vu kojeh redovniki živu, itd., kemp. 54 redovniki samočno živu, 114 doklam još živu, prež žuhkoče, grusteha i straha po¬ čivajo ; (živeta: perg. 23^ za to se v takovom zroke nye PRINOS K NAGLASU U (nOVo)sLOVENSKOM JEZIKU. 61 potrvebno, dokle oba duaa (brata) žy veta, u imvenie s kralieuim consensušem vpeliati). Osnova i d e ima prosta " na i: idem, ideš, 'ide, idemo, 'idete, ideju, idu rijetko idu; gdje gdje govori se i idem, ideš. Složena s prijedlozi koji se suglasnim završuju drži naglas na i ' i - : od¬ idem i odidem. Složena s prijedlozi koji se samoglasnim završuju i složena s negacijom ne mijena i na j a naglas joj skoči na pri- jedlog. Kadšto ostaje i i naglas na nem. do-ide: d o j d e : d 6 j d e m : kemp. 255 ako hočeš da d 6 j d e m k tebi i pri tebi ostanem, očisti srdea tvojega prebivališče, math. 2, 3, 6 idem i d oj dem k vam; — dbjdeš: kemp. 97 kada ti ddjdeš vu srdce moje, razvesele se vsa nutrna moja; — dbjde: gašp- 1, 676 cele tri tjedne putujiiči vu Trevir d oj d e, 1, 711 odovud vu Koloniu nčmški varaš dojde, kemp. 172 dčjde vreme, kada se pokaže vučitel vučitelov Kristuš, 181 do j de mir vu jednom dnevu, 187 počakaj mene doklam doj de kralestvo božje, 191 došla je vura, koteru od veka znal si da dbjde, math. 1, 1, 23 on z onum oblastjum i mogučnostjum dbjde, koju . ., 2, 3, 189 bojte se fanteiia božjega, koje ovde ali tam za segurno zvrhu vas d 6 j d e, 1, 1, 26 znevarce siidec d b j de, itd.; — d 6 j d e m o : math. 2, 2, 80 znamo da i mi vu ona blažena prebivališča dojdemo; — doidete: ev. tim. 138 vu koteri goder varaš doidete ter vas primu, jedte kaa se pred vas postavlaju; — dojdu; math. 1, 1, 13 ludi sehnuli budu od straha i čakana oneh koja nadbjdu vsemu svetu, 1, 1, 19 oni od čakana oneh, koja svčtu n a dojdu, sehnuli budu ; — dojdu: gašp. 1, 598 kada je trpel vu turski vuzi, dojdu mu na pamet dva gori rečeni puščeniki. iz-ide : izidem: math. 2, 3, 44 selo kupil jesem, potrebno je da van izidem i ono vidim; — izideš: petr. 98 ne izideš od ondc dokle ne platiš, 235 b vu pekel tijepojti, če vu smrtnom grehe s toga svčta premineš; ako li vu bbžjo prež smrtnoga greha milosti vun izideš te ovde pokore ne včiniš dostojne, v purgato- rium pojdeš; — izide: krist. 144 kada se morje na tuliko burka da bi reči da zmed svojeh krajov izide, potres zemlu steple; — izidu: (perg. 31 a lysti pravdeni z toga z y d u). nad-ide: nadide: gašp. 1, 480 vu školu podan šestoletni vse svoje tovaruše z marlivostjum vu navuku i pobožnosti vu malom nadide vremenu. 62 M. VALJAVEC, na-ide: n a j d e: najdem: kemp. 257 gdo mi da, gospodine, da te najdem samoga? gašp. 1, 507 navuei i mene, da se i ja naj¬ dem vu takovom stališu; — najdeš: kemp. 114 jeli štimaš, da ludi ovoga sveta nikaj ali malo trpe? Ni to ne najdeš ako taki naj sledliveše ziščeš; — najde: petr. 92 dokle ju najde, 157 blaženi on sluga, koga gda pride gospon nego v tak črnečega najde, math. 1, 1, 26 znevarce siidec dbjde i na človeka tak kak ga naj de navali, 2, 3, 75 nigdo rad ne pogubi svoje dugovane, i ako je pogubil, tak ima veliko vesčle, ako takvo najde; — n a j- demo: math. 1, 1, 36 mi moramo tak sveto živeti, kak ti on s4m na ovom svetu jošče živuči živel je, onda mi vu spoznanu Jezuša zveliččiie najdemo, 2, 2, 192 kadajednoč mi najdemo pri liem milošču, ne moramo riu poteptavati, 2, 2, 79 mi koji sada naše roditele, detcu i prijatele pogublene plačemo, budemo jednoč ni samo spodobu, nego vnogo jošče vekšu radost čutili, kada mi he vse na on kraj groba vu blaženoj vekivččnosti n a j demo; — najdete: petr. 21 gda ga najdete, poručete mene, 119 kotere god najdete, zovete je na sviidbu, math. 2, 2, 141 pojte na troj- putna mesta i k oje god najdete, zovite he na svadbu, 2, 3, 76 kada nu najdete, nu k čredi dopelate; — najdu: math. 1, 1, 110 jeli ne najdu vekšu liibav i slast vu poslušaiiu reči božjo? 2, 3, 125 milo mi je oveli dobreh ludi koji vse tri dana vu ovoj puščini mene poslušaju: brašno nihovo je potrošeno i ovde vu pe¬ ščini nikakvu ne n a j d u hranu. ne-ide: nejde: nejdeš; math. 2, 2, 172 ako ti taki ne j deš z menum vu Kafamaum, tak stanovito vumre; — n e j de : kemp. 100 lubav je podložna i pokorna poglavarom, sebi zločesta i zavržena, bogu pobožna i zahvalna, zauffajuča i uffajuča se vsigdar vu nega, onda takaj kada e (= au-rfj) bog v tek nejde, math. 2, 2, 242 koji je na krovu, naj noj de dole. ob-ide: obide: gašp. 1, 625 na pogled nihov vse okolo stoječe vu gledališču strah obide, 1, 628 taki veliki strah i trepetane nega obide, kemp. 249 ako vtragahe ga obide, sam sebe obu¬ diti mora, mat. 427 povrnemo se k Pharaonu, ar morebiti vekši strah vas obide stališa vašega. od-ide: odide: gašp. 1, 654 Margarita vu varaš odide, 1, 729 Ivan vu tabor proti Francozom odide, 1, 777 Frančiška vesela vu cirkvu odide, kemp. 105 kaj bude, kada svetlost milošče odide? 176 mene i sebe prepove ter odide, krist. 20 da koj človek po morju putujuči ne more spati, ako ni vse okol nega PRIN0S K NAOLASU U (NOVO)SLOVENSKOM JEZIKU. 63 mirno, odide na naj spodim stran ladje; — odidu: mat. 266 nečiste šalnice po vetru prek vuh vaseh odidu, 408 cui laboro ? za dobra ona, koja spred očili odidu mojeh? 576 kojem odfdu dnevi prež molena. po-ide: pojde, pojdem: gašp. 1, 781 ako ja ne pojdem, niti drugu ne potrčba pošilati; — p 6 j d e š : petr. 235 b če ovde pokore ne včiniš dostojne, v purgatorium p oj deš; — pojde: petr. 27 rečem ovomu: pojdi, te p 6 j d e, 48 onda pojde te vzeme sobum sedem drugeh duhov, 65 povedte Petru, da pred vami vami pojde vu Galilaeu; — pojdu: perg. 10 b gda z donaciu na execuciu pdidu, 37 b dyekle mogu svoje vallovanie odezvati, gda za muza pooidu (moglo bi se na oba mjesta čitati po-idu), petr. 131 pojdu ovi na mulcu vekivečnu. — Od po-ide govori se u Varaždinu i okolici mu stegnuto: pem, peš, pe, pemo, pete, peju i pedu. Kada tko više nih pita: kam pete ? odgovori mu se šaleei ozirom na pete, die fersen: kam i mi. Cuje se i kratko: pem, peš, itd. pre-ide: p r e j d e: p r 6 j d e š: petr. 232 b tf več nigdar s pekla ne pr 4 j deš; — prčjde: petr. 4 i ev. tirn. 4 govorim vam, da ne prej de ov narod, doklam vsa ova ne budu včinena, 48 prišla je ora hegova, da prčjde iz ovoga svčta, kemp. 99 lubav kak ti goruča posvet gori se zrine i segurno pr d j d e, math. 1, 1, 27 vsa ova budu včinena prvle, nego ovo pokolene p r e j d e, 2, 2, 244 ne p r d j d e pokolene ovo, doklam se vsa ova ne spune ; — p r d j d u: petr. 4 i ev. tirn. 2 nebo i zemla prdjdu, ali moje rdči ne prdjdu, math. 2, 2, 244 nebo i zemla prčjdu, reči pako moje ne prdjdu. pri-ide: pride: pridem: petr. 15 ovale hočem da ostane dokle pridem; — pride: petr. 76, gda pride on duh pravice, bude vas vučil na vsu prdvicu; — pridemo: petr. 82 k liemu pri¬ demo i pri nem stanuvali budemo; — pridu: petr. 89 da i oni ne pridu vu ovo mesto. raz-ide: razide: gašp. 1, 711 velim vam, da negda navučajuč tak oštro bude btičal, da glas negov po vseh Stranah svdta razide se, 1, 643 glas svetoga Konrada po vseh Stranah razide se, mat. 453 budu kak ti dim, lcoi poklakam zdignul se bi bil v zrak i po zraku raširil, zadnič razide se i znikne. vu-ide: vujde: vujde: gašp. 1, 635 frižko pelajte ju, da vam ne vujde; — vlij dem o: gašp. 1, 680 da smrti vekivečni viij- 64 M. VALJAVEC, demo; — vujdete: math. 2, 3, 188 bojte se fantena božjega, kojemu nigdar ne vujdete. za-ide: z ajde: zajdem: kemp. 211 da listor negda ne brodišče zveliččna mojega zajdem, kaj marim koja i kulika pretrpim; — z aj de: petr. 78 koteri zmed vas ima priatela i k nemu z ajd e o polnoči te mu reče: . . , 90 ako gdo zmed mrtveli zaj de k nim, pokoru činili budu, kemp. 175 ako v kakvu nevolu z ajde, hitre se po tebe zvadi; — z a j d e m o : gašp. 1, 688 postimo vu zimi, da zaj demo vn vekivečno živlene; — z ajdu kemp. 232 nebo i zemla niti na lepotu imena tvojčga ne zaj du, čie mudrosti ne broja. tuče: tučemo: petr. 235 i ev. tiru. 229 prsi naše tučemo — tulcu: zagr. 4 a 106 muzi svoje ženne t u k ii, 4 a 107 kaj unoge ženne spoznavaju, koie liihovi srditi, pijani, hudobni muzi pregaiiaju, pšane, tukii i mre vare, 4 a 118 s takovemi tituluši muze si*dite i zrok daste, da vas tulcu, gašp. 1, 792 jeden dru- gomu vusta tak s tukii, da s krvjum zaleane zubi van pluvali jesu, 4 a 112 gospoda, pomagajte ar pogiblemo, muzi naši nas hote zatuči, da vas adda ne zatuku, posluhnete navuk koga vam dati hoču (okolu Ludbrega govore, točeni). pleve: pleve: mulili ap. 576 pobožnost marianska mora biti plodna ili ti rodna, da iz pleve vse grehe i zle navade. prede: p r e d e j u: math. 2, 2, 46 premislete polske liliume, oni rasteju, ali ni kaj ne delaju, nit ne pr e dej u, 2, 2, 60 poglejte liliume na polu: oni rastu, ne dčlaju pako nikaj, nit ne predeju; predu: petr. 111 i ev. tira. 99 ne delaju i ne predu, zagr. 4 a 109 oh da bi sadašrie vreme unogem divojčicam ovak terminuš bil postavlen, da naimre one zaruenika onda dobe, kak brže same sebe optuh, haubu ali flor n a p r e d ii, oh kak i kuliko ne bi vre¬ teno po dnevu i po noči trpello ! seče: se če: mulili ap. 45 vsako drevo, koje ne čini sada do- broga, p o d s č č e se, gašp. 1, 445 priskoči henkar i svetoga mu¬ čenika boke r a z s e č e, mat. 236 prime paloš, da r a s e č e mrtvo tello ; — s e č e t e : mat. 586 kada pri s. maše jeste v istom vre¬ menu kada molite sada z nazlobnem pogledom nepriatela prese¬ dete (ili od presecati ?), sada zalublenem okom onu vam lublenu peršonu v cirkve pogledavate; — seku: gašp. 1, 352 iz varaša izpelanem glave odseku. seže: sčže: gašp. 1, 839 vu tuliki pobožnosti, poslu i postu do sto trideset i tretjega starosti svoje doseže leta, mulili op. 131 angel ima razum pod bogom naj vekši, s kojem vse naturalske P HI NOS K NAGLASU u (nOVo)sLO VKNSKOM JEZIKI:. 65 stvari vnogo bole od človeka preseže, mat. 369 naj premisli i preseže gdo more vrednost i precembu neba, perg. lob a k 0 tak priseže, mulili ap. 264 opitan bolvan, kaj bi to znamenuvalo, odgovori: jošče bi se rad povrnuti, za to naj ti priseže, da se iz toga ne hče nigdar izpokoriti; —• s egu: perg. 13 b koteri ž nvm prisegu; —- s e g u: perg. 59 b gda komu na glauu p r y s e g u u, 81 a koteri poleg niega priseguu. trese: trese: gašp. 1, 472 domom dojdučega zimlica strese, 1, 493 ves varaš od potresa jako se strese, 1, 601 za spuncnem vremenom zimlica ž nim strese; •— tresemo: math. 1, 1, 182 ako s pametjum pretresemo, tak najdemo tuliko zrokov : . ; 2, 3, 230 ako mi ov svet i koja se vu iiem zadržavaju dobro s pametjum pretresemo; — t r e s u: math. 1, 1, 172 ne mo¬ rem nad budalostjum ali hmanbčum oneh zadosta prečuditi se, koji boga ne prose, da bi liihov čuvar i branitel vu nočnom snu biti dostojal se, niti svoju vest pretresu i malo zvedahe čine, kak su on dan sprevbdili; — trosu: zagr. 4 a 8 kaj počnu grešniki, ako se tuliki i takovi svetci boži strašno ostroče suda božjega boje, da samo misleč od nega usi se od straha tresu? 5 a 182 drugi se od straha tresu. vleče: vlečem: kemp. 258 to prosim, da srdce moje od vseli stvorjeneh dugovaii odvlečem; — vlečeš: kemp. 245 aldujcm tl vsa moja dobra dela, da ti ona zbolšaš i posvetiš, da si povojna i prietna vučiniš i vsigdar na boja vlečeš; — vleče: pctr. 209 i ev. tirn. 203 vidiš kak me na zlo v 1 e č e pohabno poželene, mulili ap. 16 navučitel mora ovu skrb iiriati, da volu na dobra dela vleče, 214 da nas ovak bole za sobum v nebo vlčče, 556 moliti da ga bog oslobodi od vraga, ki ludi na zlo vleče, mat. 600 imam nekakvo tak hman naghene nature, da me vsigdar na zlo vleče, 263, 401, 408, 448; math. 1, 1, 145 korene trsovo mezgu iz zemje, listje pak ovu istu od zraka k sebi vleče, 2, 2, 82 kojega zmed vas osel ali vol vu zdenec opadne i nega taki ne izvleče dan sobotni? gašp. 1, 582 redovničku oprosi opravu i obleče, 1, 598 puščenike rečene sam svojum obleče rukum papa 1, 642, 707, 740, 741 (perg. 57 a da ništor od toga takovoga suedočtua j pravice vallouania ne skrye i ne odlyeče), gašp. 1, 919 za to pravični sudec od- vlčče prokleetva dopitahe, 1, 155 ako pojdem vu klošter divojački, oteč moj najde mene i silum domom mene p o vlčče, 1, 644 Kon¬ rad sam svojum rukum kamen p o vlčče van iz pečine, 1, 865 čudnovita ova svetoga živleria pelda kak ti magnčt kamen vnoge M. VALJAVEC, GG k Benediktu povleče vučenike, math. 1, 1, 149 poznano negvo pajdašeiie z Magdalenam, Zakeušem i Samaritankum, da ne k sebi povleče i dobi, 2, 3, 79 hodi po varašeh, sčlali i po celeli drža¬ vah i vužiže sveču svojega navuka povsiul, da grešnika, koi vu tmici bliidi, k sebi privleče; gašp. 1, 857 med tem toga odku- pitel sveta roditele svoje braneči zgora niže prsih hotonce razdvo- jenu svitu, s kum odet beše, razvleče, 1, 794 taki s leče svite svoje, petr. 114 i ev. tirn. 101 koteroga zmed vas osel ali vol opadne v zdenču jamu te ga taki vun ne z 1 eče na den sobotni? math. 2, 3, 46 vi dopuščate, da človek svojega vola ali osla, ako bi sobbtni dan v deždenicu opal, van zvleče; — vlečemo: mat. 327 razmetu zrok, za kaj nagovarja Pavel apostol, da oble¬ čemo Jezuša Kristusa; — vlččete: math. 2, 2, 91 ako vaše živinče na paši opadne vu jamu, on isti dan idete van i van iz¬ vlečete; — v 1 e č e j u: mat. 244 prokleti čute se k bogu z ve- likum močjum vleči, bole nego kamen iz visokoga turna odtrghen k zemle vleče se, ali v istom hipu iz naj vekšega jala nazad v 1 č č e j u se, math. 2, 2, 143 tam čila prilika današhega evange- liuma, gde vsa ona nesrečna posledja zadržavaju se i očituju, koja nespoznahe i odhitane Mesiaša za sobum vleč e j u, mat. 2G3 vse po lahko vas na smeh, na odgovore i šale spodobne k tiihovem dopelaju, dovlččeju, doklam v grehu smrtnom vtopite se; —- vleku: zagr. 4 a 166 naša natura i poželena nas na greh vleku, kernp. 6 pobožen človek dela svoja prvle znutra obredi, neg je zvuna činiti mora, niti ga ona ne vleku na poželena hman na- gneha, 36 vleku žele čutlivosti na ščtahe, 165 kotere ne vleku vremenita za priložiti im se, gašp. 1, 825 na zdencu vodu vlekuču za grlo zgrabi i vu zdenec z zajemačom hiti. Sestre priskoče i liu van izvleku, zagr. 4 a 426 ako se koja hotonce od mojeh ovčic, koje za menum hode i mene nasleduju, po pravom piitu proti ov- čarnice nebeške odbijaju i kaj kut po kriveh grešneh puteli hode ne marajuči se za moje zvahe ter se na vuke peklenske namere, koji hih zgrabo i vu pekel odvlekli, kak se bude mogel hihovoga pogublena mene zrok pripisati? math. 1, 1, 19 morja nasipe pre¬ deni i vse kaj penastem slapom na putu bude, za sobum p o v 1 e k u, 2, 3, 152 koji vnoge duše k sebi povleku i spačiju, zagr. 4 a 63 naj se brani, da ga peklenski stražci kade ne zapopadu ne vlove vu kakvom grehu i svojemu kraju Luciferu pod oblast ne z a- u 1 e k ii. PRIN0S K NAGLASU U (nOVo)sLOVENSKOM JEZIKU. f>7 Potisnuti naglas na početnoj slovci dolazi u ove tri osnove: leze repere, leže sich legen, i sede sicli setzen. U krad,štini: lezem, lezeš, leze, lezemo, lezete, lezejo, lezeva, lezeta. U nekih krajevih je e kratko te se govori: lezem, lezeš, itd. (i ruski lezu, ne lčzu). leze: a) u kranštini: lezem: traun 92 jest sim reven inu vus vkup 1 e z e m, pok. 1, 96 reven sim postal inu vus vkup lezem; — leze: skrili. 2 požrimo ga kakor pekel živiga inu celiga kakor eniga kateri v jamo leze, 129 za volo lenobe strop na kup leze, ravn. 1, 219 judstvo leze v nevednost greli in hudobijo, čh. 5, 77 kar po zemli leze ino grede, (u narodnoj zagoneci: hiba leze biba ni, tovar nese osel ni, roge kaže kozel ni [puž]), kug. 155 garje so ena huda reč, katera se rada n a leze, met. 287 sbstradan volk vse kraje oblsze živeža iskaje, 290 lačtn medvi.d p i. r 1 ž z e iz gojzda jedi iskat, jap. prid. 1, 349 kaj nam je treba v nekadajnih časih exempelne yskati, kalcu hitra se pohujšane riiz- sili inu okuli r a z 1 § z e, premislimo le naše čase, skrili. 38 hudobia .s j) o d 1 § z e grešnika, ravn. ber. 207 če te dež zmoči, brž zmenaj mokro obleko z suho, de ti mokrota v život ne zleze in zdravju ne škodije; — lezeš: greg. 86 (Soča) kaj trudno lčzeš in po¬ časi? — lezejo: ravn. 1, 223 žitnice so prazne in skedni le¬ zejo na kup, 1, 230 veliko pomočkov je stvarjenih otevat take Judi, ktiri zlezejo po strupu v smrtno nevarnost, abc. 63 oče drevje ogledajo, ali se niso črvi v perje zapredli. Zalego jim oberb, preden gosence iz lič zlezejo; h) u kajkavštini: lezeš i lezeš: petr. 27 gosponne, nesem dostojen, da vlezeš pod krov moj; — leze i leze: petr. 127 i ev. tirn. 114 ki je na krove, naj ne zleze dole, gašp. 1, 640 Zakeuš zleze na divje figo drevo, 1, 742 sekira vzeme, na krov zleze, gde trame obsekavajuči vu ogeii opade; — lezete i lezete: petr. 97 ako pravica vaša ne hude obilneša nego je piscev i farizaeušev, ne vlezete vu nebeško krajevstvo, 149 vu koteru gode hižu vlezete, rečete: mir budi ove liize, 150 vu koteri goder varaš vlezete te vas primu, jedto kaa se pred vas postavlaju; — lezu: (perg. 5 b koij kroz zv d pr o lv z u), gašp. 1, 838 kojem s. biškup pokaže pečinu veliku nad morje van pretegiienu, na koju vse gori zlezu. leže: a) u kranštini, barem u goreiištini, u oba značeiia jed- nako : ležem; kor. 3, 88 če se v 1 e ž e m, preč zaspim ; — leže: ravn. 1, 253 jerebica leže jajca, ktirih ni ona znesla, traun 4 aku lih me več tavžent ludy o b 1 e ž e, se ne bom bal, preš. 135 žela se 6gen v meni ne poleže, skriti. 27 vkradena 68 M. VALJAVEC. voda je slajši, inu skrivaj vzet kruh se bol p e r 1 e ž e, ber. 205 vsaka jed se mu (zdravemu) p e r 1 e ž e, ravn. 1, 330 Antioha so mogli v nosilnici zdaj nesti. Od žalosti je zbolel, de so mu tako naklepi spodleteli. V 1 d ž e. Bol in bol je oparjen, 1, 302 neokvar- jen pride Daniel iz levnaka, šuntarji punta so pokončani, Judi div- jačnost se vi d že, kor. 2, 131 kjer o ghdu svete Neže sonce kolkaj zabliši, tam se potlej sneg uleže, preš. 64 roke brž nama pop povi, de zakon naju zveže, po tim se z mano v 1 e ž e, 165 v kateri spi kdor va ho spat se v 1 e ž e, ravn. 2, 56 te besede izgled so, ki veliko izgledov zaleže, jap. prid. 1, 169 greli se zleže inu redy v naročji te lenobe; — ležejo; ravn. 1, 197 še nektire razglede iz Davidoviga djanskiga navuka naj slišimo. Prve je on, dober kraj, otrokam na ravnost namenil, pa tudi uni drugi se ravno tako otrokam p er ležejo, kug. 122 kumej ste vy le tiga ali uniga vola, le to ali uno kravo za zdravo držali, se že vi e žejo. — b) u ugarskoj slovenštini razlikuju se značena sicli legen i briiten naglasom: ono ima naglas na početnoj slovci a ovo na nastavku e: a) ležem: trpi. 4 doli si ležem i zaspim, 96 gospoud varje te prouste: či jas podležem, on me pomaga; — leže: trpi. 4 ne bojim se vnogo jezer ltidstva, štero na vse kraje oblejže prouti meni, 20 či me vojska oble že, donok se ne zboji srce moje, nagfl. 119 eta mlaina dosta krat cejlo klino ob¬ lejže, od ked i po hižaj ta lazijo, gon. 92 dvorišče mladezen oblejže; — ležemo: nagfl. 62 na štero si sedemo i ležemo; — ležejo: trpi. 47 naj šemo tam drčejo za živišom, či se ne nasitijo, tak si naj ležejo, 85 mladi oroslanje erjujouči za poro¬ kom iščejo krmo svojo od boga. Gda pa sunce shaja, vktip se po¬ berejo ino si ležejo na ležališča svoja, nagfl. 119 rnravli so za to protivni, ar gde one notri vderejo, cejle črejde ji ob ležejo kruh, mesou, sladki sad, cuker, med i drugi živiš; — (i) leže: trpi. 69 ftiček si je naišao mesto i lastavica svoje gnejzdo, gde svoje mlade leže, nagfl. 109 gouska v štrtom tjedni leže vo mlade, 111 na vekše kokouš leže vo ne (reče) belice, sama rejtko gda, 175 toplouča sunca je (žabe) leže vo, 176 plodijo se z drobni j a j ec, štera toplouča sunca leže vo; — ležejo: nagfl. 114 go- loubje leta dni šest, sedem krat nesejo i ravno telko krat i leže j o, 107 kokouš jajca nese. Či se eta pod houv nihajo, na hč si sede, segrejva je, na tri tjedne je prekluka i droubni piščanci prido vo ležejo se — ž hi, 116 štere hižne stvare ležejo z belic PBINOS K NAGLASU U (NOVO)SLOVENSKOM JEZIKU. 69 mlade? 179 štere z jajce ležejo mlade, gon. 43 kače s fiikom ležejo vo mlade. (Sravni srpski ležem i ležem). sede: a) u kranštini: sede: rog. 280 zapovej temu mladeniču na tega kojna sejste, sej de le ta, 582 kadar ta kragul noče se nazaj povrniti, kaže (lovec) n emu tu frišnu mesu taku dolgu, do¬ kler nemu zupet na roko ne s e d e, ravn. 1, 83 Mozes je na Ma- djansko bežal, truden in spotan sede per studencu, 1, 169 ga vgledavši brž o d sede iz osla, rog. 133 tu nebu se drgači na p o- s d d e, škrin. 114 kaj im;i ta, kateri bogastvu posede, za dobi- čik? ravn. 1, 138 Rut per sede k žencam, 1, 308 Estro je bleda obšla in omedldvši se med rokami hišnama s - s d d e, preš. 182 iz nega rok izmakne se po časi in blizo se na prvi kamen v s e d e, ravn. 1, 41 Rebeka s svojimi deklami zasede velbjude, gre in bila je Izakova žena, abc. 47 mleko, če kake dni stoji, se zasede in skisa, kor. 2, 26 pripaše sebi sablico, z a s d d e konča brziga; —• sedemo: rog. 418 de my tu nebešku mestu Jeruzalem p o- s d d e m o ; — sedejo: ravn. 1, 69 Jožef zmivši si obraz pride nazaj, se premaguje in reče: dajte obed! Sddej o, po starosti jih posadijo, ber. 39 neusmileni bratje stord kakor jim je Ruben sve¬ toval in potlej sddej o mirni k jedi, rog. 660 kateri skuzi jubi- laeum zadobe inu posedejo te nebdsa, ravn. 2, 232 vučdnci so tako storili in ludjd se zapored raz sddej o po sto ali po pet¬ deset vštric, ber. 48 ko si Jožef solzd obriše, se k obddu v se¬ de j o ; •—■ sedeta: rog. 280 grčjsta inu prideta u en gojzd, tukaj odsdj deta, kor. 3, 33 se na konča vsddeta: — b) u ugarskoj slovenštini: sede: nagfl. 40 goloubek ji na pleče sede, 107 kokouš jajca nesd. Ci se eta pod iiouv nihiijo, na ne si sede, 118 muha či jo z ednoga mesta odžene, na drugo sede, gon. 64 po tom nas vsaki na gviišno svoje mesto si sede, 65 vsaki si nas na svoje redovno mesto s d de, 174 či se medena posouda nečisto drži ali kisila hrana v licj stoji, zeleni griz jo o b- sdde, 184 gostejši sp;ir de žmetnejši i niže se pusti doli vu zraki, gdate i vrihe gour i ravnice obsede i megla se zovd, 186 v zimi špar hiže obloke o b s d d e ; — sedemo: nagfl. 62 na štero si sedemo i ležemo; — sedejo: kiizm. 13 velim vam, kaj vnougi od sunčenoga shoda prido i doli se s d d e j o z Abra¬ hamom i z Izakom ino z Jakobom vu krdlestvi nebeskom. — y) u kajkavštini: sede i sede: perg. 17 a ako se onoga muž- koga spola, koteri ie imyenie dobil, seme dotrgne, adda ono imyenie i na ženski i na dyeklin spol ostaane, ako je to tako 70 jr. VALJAVEC, pysano, tako se i dyeklc dostoji i po ke dobe na dieklinu svrž sede, po tom toga se vsagdaar ono imvenie obeiu dueyu spolu dostoi, gašp. 1, 400 tu vremenu onom Chosroas s strašnum voj- skum pod Jeruzalem dojde, varaš obstre, p o d s e d e, oblada, po- robi, perg. 17 b dveiu bratu k čeri jedna vu druge imyenie ne s s e d e jedna za drugu, 35 a ako tako ne včinee, ada pernia dole ssede; — sedeta: petr. 163 i ev. tirn. 151 reci da ova dva sina moja sedeta (a tirn. sedeta) jeden na desnu tvoju a jeden na levu vu tvojem kralestve. c) Osnove od dvije slovke s poluglasnim u prvoj slovei. Druga slovka glasi a) me, ne ili r e. Take su osnove: j n m e ca- pere, zorne comprimere; e r, n e složena s prijedlozi na, po, za, incipere, kolne fluchen, m n n e comprimere, p r. n e heften, span- nen, t n n e, zatne einbeissen ; c v i> r e frigere, torrere, d n r e scin- dere, excoriare itd., mtre mori, n tre immergere, pore: opore fulcire, odpore aperire, zapore claudere; store sternere; tore terere, v o r e: ovore vereiteln; zore blicken, ž o r e vorare; ji) kako drukčije. Take su osnove: cvote florere, sope ^sostv, so s e su- gere, toke texere, žoge urere; pak i rve (od ru inf. rvati) eradicare. Osnove pod sc) jedne poluglasno mijenaju u kranštini najobičnije na a rede na e, a drugim posve ispada i u govoru i u pismu: jame, mane, tare, i terc i tre, dere; žme, čne, pne, cvre, mre, pre, stre, vre, zre, žre. I osnovam pod ji) poluglasno ispada: spe, sse, tke, žge, a ostaje u osnovi: cvote u kranštini, samo u Nu- transkoj mijena se na e, kako biva i u ugrskoj slovenštini i u kajkavštini: cvete. Osnova j o me (ime) nesložena mijena o na a te glasi jame. Naglas ima na prvoj slovei: jarnem, jameš, jame, jamemo, jamete, jfimejo, jameva, jame ta, 3. plur. glasi često: imo, jomo, jm6 (pisati vala jem6): jame: kor. 1, 61 Ldvdon v B^lgrad strelat’ jame, 2, 49 kralič pa jame govordč: nič tčže mi ni v srcu več, 2, 55 kaj mi jame zdaj Adame Siski vrli poglavare? Isto tako glasi složena s prijedlogom ob i v i s oknienim accus. vero: objam 6 72 M. VALJAVEC, umfangen, v j d m e fangen, v e r j d m e glauben. Sastavlena s pri¬ jedlogom od jedne slovke na samoglasno gubi n (ili od ime pre- tvara se i na j) a naglas prelazi ili na prijedlog : n d j m e, zdjme, p r d j m e i p r e j m e, ili na nastavak e (o): najinem, najmeš, najme, najmemo, najmčte, najmejo, najmčva, najmčta; 3. plur. glasi običnije najmb, prejmo, zajmo (najemo, prejemo, zajemb). Ali se govori i najamem, zajamem, prejamem. Složena s prijedlogom pri pretvara j h na i te se dva i sažimlu na jedno i s primem, primeš itd., 3. plur. glasi obično: primo, ali se čuje i prijemb. Tako glasi kad što složena s prijedlogom ob: ob imeni. Složena s prijedlogom vz gubi j/ a l joj se mijena u krahštini na a, na e u ugrskoj slovenštini i kajkavštini, a gdjegdje i u krahštini: v z a- mem i vz črnem, vzameš i vzameš itd., 3. plur. glasi uz vzdmejo i vzemejo cesto vzemo (uzmo). Složena s prijedlogom s (zz.Tdc) i u (v) gubi početno j, mijena n na a ili e i medu lie umeee n: sname i snbme, uname i vneme, uz sneme čuje se i zneme; 3. plur. uz snamejo, unamejo, snčmejo, unemejo dolazi cesto snemo, vnemo (čitaj snbmč, vntmo). Tako se n umeče kad što i iza prijedloga od: odnarne i odnčme. Složena s prijedlogom od u izvornom obliku ot glasi: o trne m, otmeš, otme, otmemo, otmete, otmejo, otmčva, otmeta; 3. plur. glasi najčešče: otmo. — Evo nekoliko primjera iz knige. a) iz lcranstine. (i z - j b m e: i z m e: dalm. luc. 6 izmi poprej tu brunu iz tvojga oka inu potlej gledaj, de izmeš to troho iz tvojga brata oka.) na- j n me: najme: škrb. 1, 319 oča napravi gosti, najme godce. ob-jnme: objamem: preš. 47 brez otrdk moj zakon bodi, ako pred moža objamem, ko perpeleš Bosnijanko, 65 alb pošdsti, z mano zdaj mi plbsat ženitvanski raj, nevesto ki objamem in sabo v post’lo vzamem; — objameš: rog. 279 ti si tajsta, ka- tbra obldstiš, objameš, ohraniš inu oskrbiš sledniga; — o b j a m e: škrb. 1, 319 oča ga (sina) objame, preš. 58 nihče Lenore same ne kliče, ne objame, 173 Valhun tam s celo jih močjo objame, 186 dokler grdba temna noč me ne objame, ti sužno moje bo živlene celo, 190 se bliža ji, presrčno jo objame. pod-jnme: podjame: levst. žup. 101 župan je dolžen paziti, da nihče ne podjame obrta, predno ga je zglasil; 184 podjeti, — ime m ali — j a m e m unternehmen. PRIN0S K NAGLASU U (nOVO)sLOVBNSKOM JEZIKU. 73 pre-jbme: prejmem: škrb. 1, 279 sturi me vredniga, de tebe prejmem, 1, 281 dej de v zadhi uri te prejmem za po¬ potnico; — prej um eš: ber. 195 če dobro lulej p r e j a m e š, skazi hvalo; — prej me š: kast. eil. 5 c)d tvoiga živeiia je bug, pred kateriga boš mogl pernesti, karkuli misliš, karkuli govoryš, karkuli delaš, dokler nega premeš inu vsimu tvoimu djanu konc sturyš; — prejme: kast. cil. 217 kateri hvaležnu dobruto preme, ta vže liei ta prvi činž plača, jap. prid 1, 367 de se sveti duh prejme, je treba molčati, ber. 69 Mojzes gre v trčtje na goro in prčjme od boga veliko postav, levst. 150 kadar se prčjme razglasilo vo¬ jaškega sklica tedaj . ., — prej me: ravn. 1, 175 kdor ne persega zvijaško, taki prčjme od gospoda dobroto, 2, 210 kdor prosi, on prejme, 2, 237 kdor kol jih hih malih koga s prh j me, mene sprčjme, in kdor mene sp rej me, ne s prh j me tolko mene, ampak mojiga poslavca; — prejme: jap. ev. 445 aku en človek ob sabboti obrezovane prejme; pok. 1, 27 po delu se prejimč (čitaj dvoslovčano prejmi:) plačilu, škrb. 1, 50 zemla, ktira seme p r e j m e, 2, 60 iz plačila, ktiro se za eno reč p r e j m e, se spozna vrednost te reči, ravn. 2, 189 kdor vas s p r e j m e mene s p r e j m e, in kdor mene sprejme, sprejmč mojiga posldvca; — prej¬ memo: rog. 240 tu tedaj de prejmemo, trčba se je poflisat tukaj brumnu inu boga bojčče živeti, škrb. 1, 274 per temo vživano našiga lubezniviga očeta prejmčmo, 1, 437 skazi nam gnado, de prej m^mo vredno toje s. rešno telo; — prej- m e t e: rog. 18 de Marjine gnade u perložnim času prej m 6 te, 116 kateru je enu nič prutjc temu, kar skuzi tu zadobite inu prejmčte, 124 častyte Mario iz usom flisam inu z(a)možnostjo, de prej ničte tu, kar od h b želite; — prejmč: škrb. 1, 101 Jezusovo s. rešno telo ima v sebi živlene za te, k ga vredno vzi- vajo, smrt za te k’ga nevredno prej mo, levst. žup. 30 nesumni j udje lehko p rej mo po 3 leta velavne bukvice; — prejmejo: ravn. 2, 187 kjer vas ne sprejmejo, per vratih iz taciga mesta pojte; — prejmejo: škrb. 1, 119 de s’glih s. zakramente več krat prejmčjo, vender merijo, de vest nikoli zadosti ne sprašajo, preš. 76 naj sonce, luna, zvezde, kar so mu pčvskih san pred vdihnile v živleiii, p r e j m e j o spet ’z nega. v-j trne: vjameš: škrih. 9 gospod bo na tvoji strani, inu bo tvojo nogo varuval, de se ne v j a m e š; — vjame: škrih. 16 hu- doben se sam v svoje hudobie v j d m e, 18 kurba je k6maj toliku, kolikur en grižlej kruha vrpdna, žena pak drago dušo eniga moža, 74 M. VALJAVEC, vj 4m e, travm 80 mreža katero je skrivaj nastavil, naj nega vj ame. ker. 151 desiravno so živali močne in umetne, jih vender človek s svojim urnam premaga in .vjame; — vjamemo: kor. 1, 48 če tebe, ptica, v j 4 m e m o, ti perje vse uzlmemo; — vjamejo: skrili. 126 kakor se ptice v zadrge vjamejo, takii se ludje za- pledejo ob časi nesreče. vero-jime: v e r j 1 m e m: rog. 580 če na vidim, na vbr- j a m e m nisi videro, non čredo, traun 307 jest v e rj a m e m tvojim zapovedani, skrb. 1, 419 tudi to ne verjamem, da b’ ne imel časa za molitvo, preš. 47 brez otrok moj zakon bodi, ako pred m oži objamem, ko perpeleš Bosnijlnko v grad turjaški, de ver¬ jamem, de je tike res svitlobe turško sdnce kakor slave; — verjameš: kor. 2, 122 ti misliš, ti rajtaš de tebe štimlm, pa če mi verjameš, za norca te imam; — verjame: škriii. 42 trap vsaki besedi v er j Ime, 283 kdor hitru v e rj a m e, je lohkosrčbn, ravn. 1, 25 Abraham verjame božji oblubi, 2, 5 angel — boleti ga je moglo, de ne verjame —je odgovoril: Gabriel sem, 2, 76 kdor si ni nikol perzadjal se iz grehov zmotiti, taki nikol prav odrešenikove potrebe ne verjame, preš. 102 balade pet’ je rčč pohujšliva in zapeliva: Lenoro bere naj, kdor ne verjame, 190 de je na sviti, komaj si verjame; — verjamemo: rog. 584 poredniši se bomo znešli my, kir v e r j a m e m o samu tu, kar se nam zdy in kar hočmo, ravn. 2, 119 ne v e r j a m e m o že le, kar si djala, sami smo ga slišali; — verjlmete: kor. 1, 47 dekliči ste noričice, ker fantam vse verjamete; — verjemete: škrb. 1, 42 za kaj v er j amete rajši mesi, svejti inu hudiči? za kaj ver¬ jamete rajši taistim? ako vam resnico povem, za kaj mi ne ver j a- mete? — verjamejo: rog. 585 pravim: kir ty ludje sedajne na verjamejo, za tu na verjamejo tudi, de bi Christus ustal bil gori od smrti, ravn. 1, 76 zavpijejo: še živi Jožef vaš sin, gospodar je vsiga Egipta! Oče pa so si vse drugo mislili. Ne v er j Imej o jim. vz-jurne: vzamem: rog. 190 čas je de grejš iz tega svejta, de jest uzlmem tuojo dušo, škrb. 1, 317 uzlmem za pričo vašo lestno' skušno, preš. 65 nevesto sabo v postjo vzamem, rog. 627 katero zinimo, de oduzlmem temu človeštvu, prlvem vivere bene agere est; — vzameš: rog. 279 ti si tajsta, katera uzameš gori tega od usega svejta zaničuvlniga grejšnika, pok. 1, 116 če meni moje blagu uzameš, traun 261 ako jim ti sapo odvzlmeš, po- ginejo; vzame: škriii. 11 naj tvoje srce moje besede gori v z Ime, 48 človekovo srce si svojo pot naprej v z Im e, 71 naj PR1N0S K NAGLASU U (nOVo)sLOVENSKOM JEZIKU. 75 tvoje srce vuk gori vzame, 352 trebuh vsako jed v se vzame, traun 71 David štrafinge za pokoro gori vzdme, 88 ta hudobni vzame na posodo inu ne plača, pok. 2, 74 kdliku krat duh iz srca zbejžy, pride zdajci v to isto duh tame inu to istu v pos dobro okopanbm nogradn so jima torte bogato rodile, preš. 21 obrazov nih lepota, sneg beli nih života zmotila nista me (a rog. 646 nista), 191 nič včč se nista vidila na sveti; perg. 17 a poleg euangelioma nyesta duaa, da listor iedno tyelo muž i žena. Osnova vede cijela do 3. plur. rijetko rabi a onda se ovako na¬ glasa: vedem, vedeš, vede; vedemo, vedete, včdejo, obično vedo, vedo i vejo, a i vedo, vejo; včdeva, vedeta. Obično rabi bez na¬ stavka e pred kojirn se i d gubi ili se pred t mi jena na s, a na- glašuje se u kranštini ovako: vem, veš, ve; včmo i vemo, veste i veste; veva i veva, vesta i vesta. U kajkavaca je u singularu ": vem, veš, ve itd. a u 3. plur. na zadhoj: povedu. Evo primjeri. vem, vem: dalm. jerem. 11 gospud je meni tu na znane dal de vem, a inače pisano vejm, n. p. 2 kor. 12; schon. 65 aku je on v telesi bil, tiga ne v e j m, ali je li on izvunaj telčsa bil, tiga jest tudi ne včjm, bug je vej, škrin. 95 try rečy so meni težke inu to četrto cčlu ne vejili, 106 od kateriga ne vejm, ali bo moder ali norec, 174 dobru vejm de bo mene svojil) dobrčt dej- 106 M. VALJAVEC, ležnica šturila, traun 95 vej m kaj meni manka, 122 jest vej m za vse ptice tiga nebd, ravn. 1, 16 kaj jez vem? 1, 40 če ste drujih misel, mi pa tudi povejte de se vem obrniti na levo ali na desno, 1, 43 star sim in ne v e m za smrt, preš, 12, 51; nagfl. 41 vej m da je eto bila tvoja sekera, škrb. 2, 60 de vam le to do¬ povem, si bom vse perzadel, schon. 384 jest vbogi grešni človik se odpovej m hudiču, levst. žup. 183 ovedeti, oveni, dalm. ev. ioan. 16 jest vam risnico pove m, schon. 6 kaj ste vy vunkaj hodili gledat? Eniga preroka? ja jest vam p o v d m, kateri je tudi več kakor on prerok, traun 118 kateri se na svojo moč zanašajo, tem jest povem, ravn. 1, 270 pošto j en malo, de svojimu očetu to p o v 4 m ; ktizm. 25 vu vrejmeni žetve p o v e j m žnecom : po- berte koukol; mat. 151 ako ne znate, ja vam povem, prvle vendar nego zrok povem, čnjte skrovnost, kov. kemp. 107 da istinu povem; nagfl. 151 zdaj vam vu priliki pripovejm, kak da de s pečjh jablan; rog. 137 tu vam z a p o v e j m, de lu- bite, preš. 118 oči' sem večkrat prašal, ali smem 1 ubiti te: odgo¬ vora ne z v d m ; — veš i veš: dalm. daniel 5 ti Belsacer negou syn ndsi tvojga srca ponižal, naj si le tu vse veš, daniel 10 veš li za čes volo sin jest h tebi prišal? itd., schon. 155 si li tv sam en ptuy v Jeruzalemi inu ne v e š kaj se je te dny notri zgudilu? 311 ti liegou glas dobru slišiš, ali ne vejš od kod on pride, škrih. 83 ne hvali se za volo jutrišniga dneva, ker ne vejš, kaj bo prihodni dan s seboj pernesel, 246 ne veseli se čez smrt tvojiga sovražnika, ker vejš, de bomo vsi vmrli, traun 98 gospod, ti vejš, 167 o bog, ti vejš mojo neviimnost, ravn. 1, 43 jed mi perpravi kakoršino veš de rad jem, 1, 61 slišim de veš šahe vse gladko razlagati, 1, 305 vse vidiš in vse veš, preš. 51 jez dobro vem, ti dobro veš, de v zakon vzeti me ne smdš ; petr. 49 kaj ja činim, ti ne veš vezda, ali potle znal budeš, 154 veter gde hoče onde piiše i glasa negova čuješ, ali ne veš od kud ide kam li ide; škrib. 54 aku tiemu to povej š; ktizm. 13 vidi, da ni- komi ne p o v e j š; petr. 26 vid da nikomu ne poveš, kov. kemp. 241 ove i ostale falinge tvoje potlakam s požaluvahem i velikimi gruščum lastovite mlahavoče spoveš i oplačes, tvrdno nakani vsigdar žitek tvoj pobolšati, skrili. 135 aku se ne z vej š ti, pojdi vunkaj; — v e i v e: dalm. 2 kor. 11 ta v e j de ne lažem, 2 kor. 12 ti ga ne vejra, bug je vej, schon. 65 ta vej de ne lažem. . tiga jest ne vejm, bug je vej, skrili. 22 ne vej de liemu za živlehe gre, 28 on ne vej, de tamkaj so velikani, traun PK1N0S K NAGLASU 17 (nOVo)sLOVENSKOM JEZIKI/. 107 po tem boga zalivali (David), ker vej de je vslišan, 257 se ne vej, kej je stala, ravn. 1, 11 bog jo že ve, 1, 28 vstraši se Sara, ker je slišala, de ptuj mož ne misli ve, preš. 119 ve že noč ki britko sliši zdihovati me brez spaha, v e že svitla zarja, dneva porodnica, de jo liibim, ve že jutro, ve že poldne, ve že mračni hlad večera tiho tožbo moj’ga bled’ga vel’ga lica, de jo lubim, v e že roža, ki per poti, koder draga hodi, rase, v e že ki nad potjo leta tlca, de jo lubim, ve že mokri prag lie hiše, vsaki kamen blizo nega, ino v6 ki memo vodi me stezica, de jo lubim, ve že vsaka stvlr kar vedit’ in kar slišati od mene in verjeti noče draga mi devica, de jo liibim; 12, 17, 22, 25, 36; kiizm. 50 pride gospoud sluga onoga vu dnevi, v šterorn se ne do vej i vu vdri štero ne zna, predge u letop. mat. slov. 1877, 100 ništerni po tatji, po ha- mičiji velko nesrečo na svojo glavou zidajo. Boug je trplivi ino milostiven, ali gda se niti ne d o vej, ves Žitka trilde ino blago zgubi; ravn. 1, 210 ne bo mu dobro, kdor svoje grehe skriva, kdor pa se jih i z p o v e in jih zapusti, on bo milost dosegel, predge u letop. mat. slov. 1877. 98 dokeč je človilt živ zdrav, naj se spo- v o j . . gda se že prečisti, naj si dosta krat k bougi zdehne, gašp. 1, 855 razumevši betežnih ova, iz vsega spove se Žitka; mulili ap. 9 more li i kada brat ali sestra ove bratovčine koje proščehc dobiti? More, ako se spove i pričesti; levst. žup. 145 naj se tem ludčm v živo dopove, da tako delo trati čas in troske brez no¬ bene koristi, ravn. 2, 10 bog je Izraelcam odrešenika obetal in djal de bo Davidov sin, previkšiga sin, večen kraj. Taciga na tanko ga napove zdaj angel, rog. 635 Maria je tajsta srečna divica, kateri g. bug neč na odpove, ravn. 1, 18 pove mu, kaj misli, 1, 29 po tem mu gospod povč, de bo Sodomo in Gomoro sodil, 1, 39 Rebeka teče domu in vse materi p o v č, 1, 46 pove ji, de je Rebekini sin, 1, 52 očetu pove, kar bratje hudiga počnč, itd., mulih ap. 129 vu ovom navuku hočemo govoriti od angelov, a vu drugom pove se nekaj od vragov, mat. 77 vam pove, da volu liegvu hman grehov navade kak ti zvezale jesu; skrili. XLV s. Hieronim ne prepove hčeri visoko pejsem brati, ravn. 2, 144 po Jezusovimi! navuku ni dosti, le nečltosti ne vgahati. Tudi nesramni pogled, tudi nečiste žele ki so v srcu prepove Jezus ravno tako, ne le grdiga djaiia, 2, 172 trdo jim prepove ne tega drugod pra¬ viti, ber. 72 Mojzes jim prepove z nevernimi ludstvi pečati se; gašp. 1, 806 da vu klošter redovnikov ali opatic svetske ženske glave hoditi ne smeju, prepove, kov. kemp. 176 drži pri tebi kaj 108 M. VALJAVEC, ti povedani. Kada pak ja mučim i za otajno držim, on sam ne more zamučati kaj me je drugem ne povedati prosil, neg taki mene i sebe prepove; levst. žup. 99 treba da se stvar obče razve ter na široko razglasi; ravn. 1, 4 zdaj bog z a p ovc: zemla naj rodi travo, 1, 19 Noe vse stori, kar mu bog zapove; gašp. 1, 340 osupne zvrhu tulike jakosti gingave divojčice trinajst let stare krvo¬ ločni cesar: pun jada i čemera strašno bičuvati i mrcvariti nu za¬ pove, 383 niti ovak niti onak stalno srdce službenice i zaručnice Jezusa Kristusa ni mogel k sebi obrnuti. Od kuda zapove nu vu eirkvu Veste božice k drugem zapelati devicam, 387 sveti devici na mestu onom glavu odseči z a p o v e, 396 hotejiiči se fantiti nad mrtvem telom, zapove ono vu jednu smrduču hititi mlaku, 403 Marzabanas srdce Anastaziuša vkročeno štimajiiči z novič pred se dopelati z a p o v d, 445 sudec z novic mrtvo telo zapove zežgati, itd., kov. kemp. 54 redovnik marliv vsa za dobro prime i podnaša, kaj mu se zapove; ravn. 2, 5 Caharija se skorej ne zave od stromeiia; 1, 12 nič ne storite nikol česar, zve naj se, bi se mogli sramovati, 1, 23 Noe prebudivši se kakor zve kaj je Ham sturil, se hudiga zadela, 1, 62 de mlad z ve, kakšina je lačnim, 1, 255 otrok nevbogliv in pa odpelani golob, ki se nič več ne zve! po¬ guba kakor osel ga bo zagrabla, preš. 86 ko godec skrivnost po- govara zve, mu lica rudeče oblede; predge u letop. mat. slov. 1877, 98 ne odlašaj (pokoure) na smrtno voro, ar vrag z ve j i pamet ti zmejša pa ti ne da pokoure činiti; gašp. 1, 731 od ko- jega razme mater vre zddvna svetu pokoj nu otca pako vu red svetoga Ferenca odhajane; ali da i on vremeniti žitek z vekivečnem vre je premenil, zezve; — vede: čb. 5, 80 kar po zemli leze ino grede, od lepote tvoje pravit’ vede; — vemo: dalm. ev. ivan. 16 sej vemo my, de ti vse ričy veš, rim. 6 my vejmo, deje naš stari človik ž nim red križan, schon. 212 my vejmo (itd. na istom rnjestu), jap. ev. 99 ony so rekli: my ne vejmo, 104 moj¬ ster, my v e j m o, de si ti resničen, škrin. 197 aku ne grešimo, vejmo de nas med te svoje šteješ, ravn. 1, 23 to vemo zdaj, 1, 37 ravno taki moremo tudi mi biti, kolkor krat vemo čisto go¬ tovo božjo volo, 2, 290 ta človek je grešnik, mi v <5 m o . . sej vemo de bog grešnikov ne vslišva, preš. 22 kaj liemu upat’ smemo mornarji dobro vemo, deklčtam kaj, kdo ve ? 99 sej v e m o, de turčuje Srp; mulih ap. 474 nakanil je oprostiti, ako se pravično spovemo; ravn. 1, 312 tako strup pregana, dc jo v priliki po¬ vemo, 2, 283 lohka povemo drugim svoje misli in občutke, in PBIN0S K NAGLASU U (nOVC>)sLOVENSKOM JEZIKU. 109 tudi riih misel (plur. gen.) se lolika zavemo; krist. 31 spodobno premišlavane ne bude i nam neiiasnovito, dok se do vsa mogučenoga podignemo, da onde veličanstva hegovoga spoznane z e z v e m o; ravn. 1, 237 vadlajmo, de ga zvemo, kteri nam je kriv te ne- srčče; — vemo: jap. prid. 2, 202 to je Čudnu, druge krati se potožio, de nimajo časa na dušo misliti inu zdaj ne vejd<5, kaj bi ob nedelih počeli, če jim oštarie, ygre inu diuge kratke čase pre¬ povemo; — včste: dalm. rim. 6 ne v e j ste li, de smo v he- govo smrt krščeni? schon. 1 yy vej s te, ura je tukaj de se my od sna obudimo, 153 vy veste kakušna beseda se je v vsej ju¬ dovski deželi rezglasila, rog. 648 vej ste li vy h kaj za enimu koncu hitimo? ravn. 1, 83 ravno tako vas je že moreblt iz jčzar nevarnost otel, za ktire sami ne v 4 s t e de ste bili v hih, 2, 293 vi veste, Samarjane niso trpeli, de bi se ondi molil bog, itd., škriii. 10 glejte, de razvumnost z vej s te, škrb. 2, 11 ktiri jim (otrokom) tdko (krivo tako) obldčilo ne odpoveste, ktiro je nedolžnosti škodlivo; dalm. danicl 2 ako mi to saj no poveste inu izložite, rog. 200 če na p o v e j s t e, taku hočem vas use žive žežgati, škrb. 1, 124 od vas govorim, ktiri scer vaše grehe po¬ veste pa zamovčite take okolstave, ktire so vas na en krat več grehov deležne strile; od vas, ktiri poveste de ste grešili pa ne perstavite zraven, de imate že dolgo navado grešiti; mat. 346 poglejte malo ladaha i orsage, koji so plemenitejši od krščanstva, i potlam meni poveste, je li ovem grožnam morete veru vati; škrb. 2, 11 ktiri ne pazite z bistrimi očmi na vaše otrbke, ktiri jim potepuhe, vasvarie perpustite, ktiri jim slabe drušine, perjaz- nosti, skup zahajahe ne prepoveste; — veste: jap. prid. 1, 260 samv dobru vej s tč; — vete: škrb. 1, 50 o lubi moji! strite po navukih, ktiri so vam dani bli, sej veste de vpije s. evang. de scer dosti je poklicanih, pa le malo je izveličanih, čez kar se ne smete čuditi, dokler p o v e t e, ako iz štirih dejl v ženilo vrže- niga semena en sami dejl gori zraste, dozori inu pernese sad, ki je uržoh, al per roki ktira seme vun vrže, al per zemli, ktira seme prejme? — vedejo: schon. 119 kaj ti mene vprašaš? vprašaj teh kateri to v e d e o kaj sim jest govuril; — vedo: dalm. prid. 4 nevernikov pot je kakor en mrak, inu ne ved o, kej bodo padli, schon. 140 oča, odpusti nim, za kaj ony ne ved o, kaj delajo; — vedo: rog. 427 aku si lih vedo za tu, kemp. 120 dosti krat je cilu dobru, de drugi ludje za naše tadle vedo, škrin. 12 hudobnih pot je tamna, ony ne vej d6, kje padejo, 125 živi vedo, de bodo 110 M. VALJAVEC. vmrli, mrtvi pak nič več ne ved 6, jap. prid. 1, 143 samy dobru vej do, de se ne more vse sturiti kar hočio, I, 368 še ne vej d6, kaj je sveti duh, pok. 1, 24 kateri ne vedo, od kod ta isto pride, 3, 109 ne vedo, če so tvoje lubezni uredni, Skrb. 1, 41 to vse vedo kristiani, ravn. 2, 28 čudila sta se, de rojstvo božjiga deteta že ti možje tudi vedo; kast. cil. 433 več krat čez lejtu se svoih grehou čistu s p o v e d 6 , levst. žup. 96 če v odločenem roku ne pridejo izpovedi o najmarini, to naj župan hib gospodarje pokliče pred se ter jim reče, da se izpovedo; pok. 3, 61 daj de Judje izvedo kaku obilnu kruha se v katoliški cerkvi najde; ravn. 1, 49 poslal je poročnike pred seboj, de mu prihod napovedo: ber. 112 tepeni Izraelci spoznajo zdej svojo krivico, se odpovedo malikovanu in se pobolšajo; škriii. 380 kateri se po morji vozio, povedo tega nevarnosti, jap. prid. 2, 126 kateri se takih šti- mancov ne boje, jim v zobe odreko in zadosti grobu resnico p o- vedo, ravn. 1, IV dragim ktiri se lepši krajnšine drže pravimo dejo po domače povedo, 1, 66 doma povedo očetu vse, 1, 76 povedo jim besede, ktire je Jožef govoril, 2, 199 hlapci gredo h gospodarju, povedo mu: oče, niste lepiga semena na nivo sjali? zagr. 4 a 110 oni nai p o v e d u, kai se nym vidi; ravn. ber. 7 ne storite nikoli nič, kar vam vaši predniki in vikši prepovedo; kast. cil. 206 pravica je postavam pokorna, inu kar ti višiši z a- povedo, levst. žup. 102 vrhu tega naj zapovedo nadložne na- redbe, gašp. 1, 626 sveti mučeniki zverju zapovedu prež vsakoga kvara iz varaša van iziti i vu lozne oditi puščine, 1, 793 poleg jezerišča postaviti zapovedu tople vode beden; ravn. 2, 152 vse te lepote se ne zavedo, 2, 184 Farizeji, ki so Jezusa ogrditi me¬ nili pa sami so bili zdaj na sramoti per ludeh, se od jeze ne za¬ vedo, 2, 104 že človeka prijaznost jih je gjinila, spoznali so, de je božji edinec za mizo per nih, na en krat se boga zraven sebe zavedo; — vejo: ravn. 1, 290 Farizeji v premži sami ne vejo kaj bi rekli, 2, 91 ko mu več ne vejo kaj reči, so obmolknili, 2, 136 ktiri se vsiniu časnimu o dp ovčjo, 2, 158 primite se tega lepiga Jezusoviga izreka, de bote zmiraj van mislili in gledali, le tolko navtika ima v sebi in lohek je, že otroci ga previdijo, že oni se lohka va h zvčjo, ber. 50 bratje pridejo domii in povejo očetu: Jožef še živi; — veva: ravn. 2, 290 de je slep rojen, to dobro veva; — vesta: ravn. 2, 293 ne vesta, kakšiniga duha sta, 2, 55 ne svetovati, ne pomagati si več ne vesta, 2, 240 Jezus je vučencama odgovoril: ne vesta kaj prosita, kor. 2, 130 kadar PiUNOS K NAOLASU U (nOVO)sLOVENSKOM JEZIKU. 111 vesta dva, se še zarigla, kadar vejo trije, vejo vsi Judje; met. 290 oba se vnameta int st boj napovesta; ravn. 2, 28 tudi Jožef in Marija jim zdaj povesta, kaj je angej nima bil rekel, 2, 131 po shodu je na dom Jezus Petra in Andreja šel. Janez in Jakob ga spremita. Petrova taša je ravno mrzlico imela. Komej je v hiši, kmalo mu Peter in Andrej povesta, prosita ga, de bi ji pomagal, preš. 181 talar in štola, znamina poklica, povesta mu, de služi Nazareni. e) Osnove u ko j ih je z a dna slovka n a stav a k ne (inl. no = na). Ove osnove imaju naglas na slovci pred nastavkom ne i to naj- češee potisnuti naglas, u kranštini a napose u gorenštini , u ugrskoj je slovenštini i kajkavštini na kratkih slovkah dakako ; s toga Cforeiiac srpski pihnem, sunem i dvignem, plunem izgovara jednako pihnem sunem i dvignem plunem, ili je razlika toli neznatna, da ju samo tanahno uho možda razabire. Ima nekoliko glagola, k oj i imaju otegnuti naglas i to na pose oni, koji imaju u srpskom je¬ ziku u pras. ' a u inf. ' : dahnem, srpski dahnem, dahnuti. Maj običnije osnove jesu: po-bčgne, dahne, dene, gane (gine), o-grene, za-grne, po-klekne, o-klene, o-krene, miikne, mine, zmokne i z-mokne, u-molkne, po-plakne, o-polzne, pregne, sahne, u-sekne, v-takne, tekne, tone, trdne, u-trne, vene, po-vezne, od-.volgne, z-vine, vrne, zelnte i zevne, zine. Ostale osnove imaju potisnuti naglas. Naglas na prijedlogu dolazi samo u osnovi gnne kad gubi polu- glasno: ognem, nagneš, pripognemo. U ugarskih Slovenaca dolazi naglas na nastavku ne u tri, četiri li osnove: čine, grene, mene, mine i vrne. Evo nekoliko primjera iz knige. a) u kranštini: Naglas ostaje u svili osobah isti, koji no je u prvo j osobi: mi¬ nem, mineš, mine; sunem, suneš, sune; minemo, minete, minejo (mino); sunemo, sunete, sunejo; mineva, mineta; suneva, suneta. — Iznimaka ima malo. a) s vokalom a u prvoj slovci: gasne: gasne: škriii. 82 kadar drev več ny, ogin pogasne, rog. 494 ta dar ugasne to jezo, 575 kateri Studenic teče še dan- današni, kateriga voda na ugasne le samu to žejo, temue veliku bolezni ozdravi, škrin. 155 kadar ta (sapa) vgasne bo naše telu 112 M. VALJAVEC, pepel, 171 he svitloba nigdar ne v ga sne, preš. 143 bilo blisk nagel uparie je celo, ki le temnejši noč stori ko vgasne, 163 bol dan na dan brli živlena sveča, dokler ji reje znamka in u g a s n e. kane: kane: kor. 2, 131 če svečnica da pred kap od streha, ko kane od sveče u cerkvi gorčče, kmal zima neha. mahne: mahnem: traun 26 kateri meni nadlogo delajo, bodo od vesela poskakovali, aku jest omahnem; — mahne: škriri. 265 bogat, kadar omahne, je od svojih priatlov podprt, traun. 237 on je svejt vtrdil, dene omahne; — mahnemo: ber. 164 če sape tudi ne vidimo, jo vender čutimo, če le z roko proti obrazu mahnemo. plakne: pldkneš: ravn. 1, 120 poplakneš jih, šahe so jih; — plaknejo: ravn. abc. 55 mati po jedi pomijejo sklede, piskre in plbščike do čistiga, kbtel o tarejo, latvice in golide do čistiga po¬ pi a k n e j o, de se staro mleko v hih ne skisa. plane: plane: škrin. 128 aku duh tega, kateri oblast ima čez tebe plane, ne zapusti tvoje mestu, kor. 2, 45 kraj plane na koničika, preš. 26 vun plane ’z plamena, 130 pobegnil tak sim, kakor srna plane od lovcov v prejšnih časih ostrlena, 173 neurnik iz hriba strmiga v doline plane. stane: stanem: rog. 10 jest pustym za danas na strani use le te tar ostanem per teh, 606 zapustim vse drugu inu per tem samim ostanem, ravn. abc. 35 se izbudim, se zlecam, vstanem se oblečem; — staneš: rog. 240 stuj stanoviten, kir se znajdeš, tebi je dobru, de tukaj ostaneš; — stane: rog. 57 vidil je, de en grm vus je u plemenu tar u tem cel inu brez škode o s t a n e, škrin. 297 brez strdha bo ta, kateri stanovitnu v božjih zapovedih ostane, XXV, XI, 53, 226, 236, preš. 177 v tvoji roki roka ne ostane, 75 mi mu srce odprimo, pod nebam naj leži, de vstane drugo sonce, 173 vstane šum, de mož za možam pada, 94, 100, 184; — stanemo: rog. 486 de my iz no slovčči postanemo, poflisajmo se iz no imeti to brumnost; — stanete: kug. 3 v obe- nimu dejlu vašiga gospodarstva vy taku daleč nazaj ne o s t d n e t e, kakor per reji te živine, rog. 398 skuzi katera cilv u te popolna- masti postanete, 482 de iz Elizabeth sloveči postanete, glejte de iz hb ta svejt iz vbbštvam premagate; — stanejo: rog. 572 aku si lih za use tu vej do, vener ostanejo per nyh oucah, škrin. 316, 377, 383, rog. 501 iz hrastou h bučnimu perju postanejo, škrin. XXXV, ber. 167 vrtune vstanej o, če močna vetra nasproti PRTNOS K' NAGLASU U (NOVO)SLO VENSKOM JEZIKU. 113 pišeta (a stanejo: rog. 444 skuzi tega postanejo deležni Ma- rijne pomuči); itd. |J) s vokalom e (= e, e i e): bdgne: begneš: jap. prid. 2, 248 jest zarotym tebe, nečisti duh, de vun greš inu pobejgneš od le tiga služabnika božjiga Mihela; skrili. 84 kakor ptica, katera iz svojiga gnezda zbejžv, taku je ta, kateri iz svojiga mesta pobejgne, ravn. 1, 16 Kajn pobegne, 1, 83 kraj mu je po živleriu stregel in Mozes pobegne iz Egipta, met. 286 kdor iz majhm.h nadlog pobegne, vi> velike zajde. cepn e: ravn. 2, 188 se ne prodaja dvoje vrabeov po vinarju V In vender še j eden po nevddama in brez vašiga očeta vole ne c e p n e na tla. dene: d dne m: ravn. 1, 124 blager in gorjd de nem dansi pred vas, 1, 183 če ti je premalo to, še ti p er d dnem, pok. 1, 24 za volo moje službe morem možatu inu modni obličje kazati de mojo notrajno žalost inu britkost perkrijem inu ne zap ode¬ nem; — deneš: skrb. 1, 321 od kod pride zdihvane, sovze, žele, ktere več krat tojmu spovdniku rez odeneš? jap. ev. 11 v rokah te bodo nosili, de kej tvojo nogo ob en kamen ne zadeneš; — dene: jap. prid. 2, 234 le to (star žita) dene on na rame, ravn. 1, 36 Abraham zveže Izaka in ga na grmado d e n e, 1, 50 Jakob zvrsti svojo trumo. Lijine in Rahline dekli z riunimi otroci d dne od sprddej, 1, 63 dobro je, če se ob obilnosti kaj za prihodne po¬ trebe dene na stran, 1, 69 prav zvedit’ tiih pobolšaiie, d d n e svoje brate Jožef še na eno trdo poskusno, 1, 159 kraj sam ga obleče, brončeni svoj grebenak mu dene na glavo, 1, 160 David seže v tvorbo, vzame iz ne en kamen, ga dene v fračo in ga v Filiš- čane zadga, 1, 225 razkosil je junca in ga dene na drva, 1, 230 moke mi dajte. Je pernesejo. Jo ddne v lonec, 1, 235 bol je, de vzameš dva talenta. Posili mu jih, mu zaveže srebro v dve mošni, ddne prebldke zraven, 2, 51 komej ddne (Jožef) nogo na domačo zemjo, že druga ostr.iši ga, 2, 227 rabel Janeza v jdči dene ob glavo, 2, 245 na trdo poskusno jo dene, ber. 55 mati dene jer- bašček v ločje, 58 deni roko pod sukiio. Mojzes jo dene, levst. žup. 46 sem eri se z mesta na drugo mesto predene samo z do¬ volitvijo politične oblasti, ravn. 1, 54 Ruben si vse perzadene, de bi jim ga iz rok vzel, 2, 261 Kristus je prošriač za nas per očetu in si vse perzadene, de bi z vsimi lepimi krepostmi boga¬ teli, škrih. 90 pravičen kral pozdigne deželo, ohrni mož pak ho 114 M. VALJAVEC, raz dene, škrih. 32 kdor nezvesti! ravnil, razodene skrivnosti, 92 kateri z tatmy dejly, sovraži svojo dušo, on posluša tega, ka¬ teri nega roty inu ne razodene tatvine, 152 on se tem razo¬ dene, kateri na riega vupajo, ravn. 1, 128 bog jemle dosti krat slabe orddi, de napuhneže osramoti, de svojo oblast razodene, 2, 6 kakor nekadaj Abrahamu, ravno tako se (Jahariju zdaj bog raz o d dne, 2, 45 po luči ki jo kdo ima, se bog vsakimu razo¬ deva Brumni pastirji so od angelov radi poslušali. Ni m torej se po angelih razodene, 2, 247 ber. 35- v spahi se mu (Jakobu) bog prav prijazniga razodene, rog. 590 kar z a d e n e te prve žarke., so te tem izvolenim izkazane gnade, ravn. 1, 34 Abraham na rame Agari z a d e n e oboje, 1, 320 če gosposka veleva, kar prid opčji zadene, radi in z veselam pomiSzimo, 2, 235 prava šparovnost je povsot oči imeti, de se nič ne potrebza, de vse lu- dem zaddne, 2, 294 pač lepo svarilo tolkim ludem, ktiri sami sebe tako radi dobre in bogabeječe, druge Judi pa tako radi hude in nezdušine delajo in jim nesrečo žele, ah če jih zadene, z nev- smilenim srcam pervošijo, ber. 171 blisk užge, kjer kaj goriviga zadene, 183 kdor svojo domovino lubi, srce ga bo bolelo, če jo nadloga in nesrčča zadene, 45 navadite se vsako trplene, ktero vas zadene, z potrpežlivostjo prenašati, 46 kdor se kriviga ve, mora vsako nesrečo, ki ga zadene, božjo šibo spoznati, preš. 104 nikdar več zdrav ne bo, ki ga pušica pogleda bistriga v srce zadene, 176 zadene ga iz ne oči v srce lubezni strela; — denemo: jap. prid. 1, 131 bog nas ne bo izveličal, če si naše milje ne p er zadenemo; — dene te: kug. 103 te stale, v ka¬ tere vy to bolno živino d en e te, morejo biti prostorne, 125 če uržohe proč d dne te, taku bote vso živino od kužne bolezni obva¬ rovali, 178, 199; ravn. 2, 185 ne dodenete nedolžni živali, ah pa niste nikol do nikogar trdi, de ne gre do živine biti takim? — denejo: škrih. 371 hib žlahtnike v železje denejo, ravn. 1, 230 kadar denejo v skledo de jedo, kar zavpijejo: o jemnasta, smrt je v loncu! ber. 105 i 106 junca zakolejo in denejo na grmado, pok. 1, 46 drugi svoj greh razodenejo, ravn. 2, 287 škrih. 90 hudobni ludje razdenejo mestu, ravn. 1, 127 Madjanci vse raz- denejo, kamor so prišli, ber. 59 mati nit v šivankino vho vde¬ nejo, rog. 80 od teh treskou, kateri ta život (,fivoth') zadenejo, se čudne reči berejo, 459 tu izveličajne nebešku perpraulenu je tem, kateri se za le tu prau sponeso in dobrim delam z a d 6 n e j o, 469 nadluge aku si lih vskane niso, vener liega zadenejo, škrih. PRINOS K NAGLASU U (nOVo)slOVENSKOM JEZIKU. 115 256 ne prepiraj se za volo rečy katere tebe ne zadenejo, skrb. 1, 821 od kod pride, de v časi besede enga pridigarja al spovdnika toje srce zadenejo inu ranjo ? — d eno: levst. žup. 18 va ii se deno vsi razni zakoni, 80 dano je občinskim odborom na iz- volo, da deno vsako občino pod svoj poseben vrad, 96 v razpre- delni zapisnik o vseh ustnih izpovedih naj se deno tudi pismene izpovedi, 22 kdor lovit hodi brez lovske pravice, tacega morebiti zaden6 tudi kazenski zakoni, 42 obsojenca zadeno tudi vsi troski; — deneta: ravn. 1, 23 Sem in Jafet odeneta razkri- tiga očeta, ber. 20 Sem in Jafet gresta k očetu ter ga odeneta, 167 vrtune vstanejo, če močna vetra nasproti pišeta in tedaj, če se zadeneta, sapo okrog sučeta. dregne: škriri. 279 kdor v oku dregne, solze vini peržene. drezne: ravn. 1, 121 vmreti vtegnejo tudi otroci, in marsktiri otrok se p o drezne, kadar se ravno nar lepši razcveta, v grob. gr e n e: ravn. 2, 202 nebeško krajestvo je zakladu enako ki je v riivi. Kdor ga najde, ga zagrčne; — grenejo: ravn. 1, 274 kadar je grob izkopan, je (Raguel) rekel svoji ženi: reci dekli iti gledat, če ni mrtev, de ga pred dnevam zagrenemo. gr e z ne: ber. 29 pade ogen in goreče žveplo spod neba na hudobne mesta in jih zažge in mesta in prebivavci v hib sc po- grčz n e j o. klekne: kleknem: abc. 35 vstanem, se oblečem, poklek¬ nem, molim; — ki e k ne š: ravn. 2, 85 vse bo tvoje, če po¬ klekneš in me moliš; — k 1 č k n e: jap. prid. praef. eden z kolonam na prsi poklekne, ravn. 1, 40 hlapec to slišati poklekne, 2, 88 bogu se skuja, kdor prod hudiča poklekne. klene rede klene: klenem: rog. 135 želiš, de sklenem (concludam, tiniam exhortationem), 661 katera de se tedaj zgody, zamerkajte, inu s k 1 č n e m ; — k 1 č n e š : pok. 3, 110 ti ne po¬ trebuješ veliku tožnikov, de moje pogublehe čez me skleneš; — klene: ravn. 2, 19 inolituv jih vsaki dan bo) na boga n a- klene, traun 364 gospod odklene jetnike, ravn. 1, 63 Jožef’ o d k I e n c žitnice, preš. 98 de krajnšina zaklad ti svoj odklene, zapusti ročno mestne mi sosede, ravn. 1, 51 Ezav mu teče nasproti, se ga oklene in ga objema, 1, 77 Jožef zagledavši očeta plane iz kočije, jim teče naproti, sc jih oklčne, jih objema in joka, 1, 313 Aman buti pred krallco in seji kolčna oklene, škriri. 296 les v zydaiia fundamenti dobru vkiipej zvezan se ne raz¬ klene, skrili. III iz tega on sklene, de za človeka ny nič 116 M. VALJAVEC, bolšiga, kakbr boga se bati, XXI ženinovi drugovi se začudijo nad človeško naturo, kadar se z božjo naturo sklene, 283 kdor se z kurbaini sklene, bo nesramen, ravn. 1, 20 iz tega sklene (Noe), de je zemla suha, 1, 81 tolikaj ptujiga naroda v liegovi deželi mu (kraju) pergreva. Sklene ga tedaj zatreti, 2, 182 trdno s k 1 d n e tih grehov ne več storiti, ber. 62 Faraon misli, de so Izraelci zašli. Sklene jih spet nazaj pergnati, 197 človek sklepa, bog pa sklene, preš. 187 ak sklene me z teboj krst, Bogomila! kdaj bo zakona zveza me sklenila? ravn. 1, 31 Lot gre k riim iz hiše, zaklene za seboj vrata; — kihne: greg. 52 moj dom je nizek in tesan, brezmejno to sred, če brat zaklepa samostan, kdo vklene pa žele ? — k 1 d n e m o : ber. 147 že iz vnahiga per človeku sklene m o, de mora pameten duh v nem prebivati; — k 1 e n e t e: rog. 494 na sklenete le vy samy per sebi, de ty darovi utolazjo boga? jap. prid. 2, 71 iz tega sklenete dalej, v kaj za enim stani se znajdemo, ravn. 2, 65 lohka sklenete iz tega, za kaj je fant Jezus taki lubezuiv bil; — k 1 d n e j o: levst. žup. 61 popadlivi psi naj se p r i k 1 e- ne j o, ravn. 1, 319 kojko vesele je, kadar Judje k opčjimu pridu sklenejo vso svojo moč! 2, 122 zdaj ga bol poznati skldnejo, 2, 300 vmoriti ga sklenejo, traun 371 de riih krajle vkle¬ nejo; — k len e ta: preš. 185 ne stavi v bran del božji se dobroti, de sklenete se en krat naj ni poti, ber. 29 angela po¬ tegneta Lota k sebi v hišo, zakleneta duri. krene: krene: levst. žup. 83 razsodba naj se u k r d n e takšna, kakeršna so dokazila, 195 soglasno se kaka stvar uk r dne, kadar jo vsi pohvalijo a nobeden nepograje; — krenejo: škriri. 342 jarm in brzda trd vrat vkrenej o (mjesto vkreneta). lene: rog. 97 zapovedal jo ta tyrann eno rezbeleno železno kapo temu martyrniku na glava (po jubjanski mjesto na glavo) postavit, katera martra, aku si lih bila je taka, de ta človik se z 1 e n e inu strese, kadar to imenuvati šliši, vener u noše te strašne oghene kape stal je Christoph stanovitin, 218 prestraši nas ta viža, iz katero zadubil je to kožo Bartholumaeus: kil’ prejde eniga ta groza, kir te mraule preteko eniga, kir zidne se eden na celim životu, kadar šliši de koža za kožo. tegne: tegnem: rog. 606 prič polnu je s. pismu, katero rajtat ne utdgnem; — tegneš: preš. 118 ak v tebe so obr¬ nem pogledi, odtegneš precej svoj obraz očem, kor. 2, 133 o svetim Vidi skoz noč se vidi: se kolkej stegneš v dan koj 1’IUNOS K NAGLASU U (nOVo)sLOVENSKOM JEZIKU. 117 drčgneš; traun 18 kateri mene od vrat te smrti proč potegneš, pok. 1, 45 nega za roko primes inu iz blata negovili pregreli po¬ tegneš, ravn. 1, 179 če vidiš tatu, z liim jo potegneš; — tegne: levst. žup. 51 usta se mu (utoplencu) otrebijo, jezik i z- potegne ven, ber. 62 ko so Egipčani na sredi morja, iztegne Mojzes svojo palico čez morje, škriii. 39 kateri se svarjeiiu o d- tegne, pade v revšino, ber. 189 greši kdor se dolžnim davkam odtegne, preš. 51 odtegne bele mu roke, kug. 56 kadar se živini koža doli potegne, škriii. 67 kateri darove daje, doby premagane inu čast, dušo teli pak, kat?ri jih vzamejo, za seboj potegne, traun 257 altu vej ter čez no potegne, iie ny več, 289 kateri potrebniga iz praha potegne, pok. 2, 14 de nemu zagrinalu iz obličja potegne, ravn. 1, 249 božja sapa naj va lie potegne, in trava vsalme, ber. 165 če se sapa iz votle reči potegne, pertiska vnatia sapa z silo v no, za to se votel k luč, iz kteriga se sapa potegne, na žnable obesi, 171 ob hudim vremenu ni varno vrat in oken na en krat odpreti, de sapa skoz ne potegne, ktera bi vtegnila blisk navlčči, preš. 96 smrt te zasdči, ’z r6k ti potegne pero, rog. 139 katera (lubčzan) se h bugu inu bližnimu res tegne, 474 tukaj res tč g ne ta plajš, ber. 165 smodnik ima svojo moč od sape v nem zaprte, ki se za¬ smodi, naglo raztegne in z veliko močjo razprostri, 165 sapa se da v ozik prostor stisniti pa se naglo spet stegne, če stis od jena, ravn. 1, 335 drevi v t č g n e biti marši kaj drugač, kakor je d;ivi bilo, 2, 176 veliko Judi se je stekati začelo, pa Jezus se je tako naglo t vmakuil, de ga ozdravlena še po imenu uprašati ne v tegne; — t 6 g n e j o: traun 326 gospod tim hudobnim ne bo gospostva čez erbšino tih pravičnih pustil, de ti pravični svoje rok? h krivici ne stegnejo, ber. 39 Jožefa (bratje) iz vodnaka p o t č g n e j o; — t 6 g n e t a: ber. 29 angela p o t č g n e t a Lota k sebi v hišo. tč k n e: škriii. 109 slehrnimu človeku, katerimu liegovu delu t § k n e, je to dar božji, kug. 22, živini inanka vse kar k zdravju tekne, 179 pomankaiie one rečy trpe katera h’ hib zdravju tekne, pok. 1, 34 ker liemu vse to ne tekne, on sklene nedolžifga umoriti, kug. 72 živina katera je z ho obdana, je pak jej dosti ne v tek ne. trčne: treneš: škrb. 2, 266 samo tolko cajta, kar z očmi treneš, imaš v oblasti; ravn. 1, 256 veličastvo hudobnih pri j de enako jutrajnimu oblaku, ki se spremina v zlato in škrldt pa gre¬ doč v dež štrene, 2, 78 nebeška milost in božja lepota je mogla iz Jezusoviga obličja iti. Za kaj le viditi ga, je že Janez zamaknen: 118 M. VALJAVEC misel precej se vtrene v h emu: ta je Kristus, 2, 216 rie spre¬ obrnete je bilo stanovitno, ne le ksana obidlej, ki se v trdne in mine. tresne: preš. 163 hrast ki vihar ga zimski na tla trčšne, spet ozelenil sem ter tj d bo veje. vene: škrin. 268 vse mesu zvene, traun 230 trava zvene, ravn. 1, 249 cvet z v e n e; — venejo: škrin. 155 napravimo si vijenice iz rož dokler ne zven e j o. Govori se i: zvednem itd. vezne: ber. 169 če se steklo na zeliše povezne, se bo vidilo de bo zjutrej veči rosa po liem, kakor ko bi ne bilo pokrito, ravn. 1, 95 Mozes izprostre roko, z strašnim hrupam z a v e z n e Egip¬ čane morje, ber. 62 iztegne Mojzes svojo palico čez morje, in glejte, vse Egipčane z a v e z n e morje. Cilje se i poveznem, itd. v) s vokalom i: digno: škrin. XXI katera se izmed trna teli pregreli vzdigne, 44 pravica ludstvu povzdigne; — dignejo: škrin. 370 bo¬ gastvu inu moč povzdignejo (pogrješno mj. povzdigneta) srce. gin e: gineš: škrin. 249 ne imaj družbe z plesavko, tudi jo ne poslušaj, de ki skuzi ne sladku petje ne pogineš; — gin e: škrin. 155 naše živlehe zgine kakor megla, ktero sončni žarki preženejo, ravn. 1, 256 veličastvo hudobnih prejde enako jutrajni rosi, ki po travi lepo migla, od sonca obsjana pa zgine, 2, 5 angel z g j i n e in Caharija je mutast ostal, preš. 67 pod Lenoro vbdgo vse vse vdere se in zgine, ravn. 1, 120 zjutrajni travi enaki bo, ktira pogine, 1, 312 Aman pogine, 2, 48 pogine naj vse, de on obvisi, met. 285 jelen se zvrn-ne inb pogine, levst. žup. 91 vojaštvo gospodarju plača vsacega ledna, kateri pogine mej izpremjanem, 59 treba je vsako mrtvečino ki pogine za črmnico, globoko zakopati V — ginejo: traun 179 vse te težave zginejo, ravn. 2, 27 bela, oči jemldča svetloba, de zvezde in luna zginejo, jih je obsjala. Rede: ginein migne: migneta: ravn. 2, 128 Peter mrežo pomeče. Tolko rib sta zajela, de se mreža trga. Janezu in Jakobu migneta pomdgat. m i n c: škrin. 268. taku je rodovina mesa inu krivy: ena mine, inu druga se rody, ravn. 1, 120 vse pozemelsko prejde in mine:., jezar let je pred tvojmi očmi kakor včerejšni dan kadar mine, 1, 140 kadar žetuv mine, 1, 256 veličastvo hudobnih prčjde dimu iz istej enako, ki se na kviško vali in pa mine, 1, 309 ve ele nezdušnežov kmalo mine, 2, 52 tako le vsako trpleiie mine, preš. 76 ko mine zor hladan, 137 kjer mine jeza notra- PK1N0S K NAGLASU U (nOVo)slOVENSKOM JEZIKU. 119 n'ga prepira, 146 kadar mine zima liuda itd.; — minejo: ravn. 1, 257 morje zakrega on in vsuši se, vse reke minejo. pikne: preš. 176 perliziiena mladehčov govorica je ne na¬ pi k n e, greg. 71 ti migni — blisku žar se vpili ne. rine: ravn. 1, 35 Abrakam zjutraj zgodaj vstane, nakole drv in se odrine, 1, 48 Jakob z vsimi svojimi čedami odrine, 1, 77 brez obotave se odrine v Egipt, 1, 220 idi v Sarepto. Elija vboga, odrine in gre, 2, 188 tistiga se bojte, ktiri dušo in truplo lokka v pekel porine, 1, 231 Elizej je lesa odsekal in ga po¬ rine v vodo, met. 283 sraka je pavovega perja nabrala ine se že nim ozalša in e našepiri. Zapustila je svoje sestre in e vb knr- delo lepek pavov se vrine. šine: ravn. 1, 133 ogn naj šine iz Abimeleka in požre naj zikemske možjč, in šine naj ogn iz zikemskik mož in naj Abi¬ meleka požre, 2, 106 vse kmalo mu v oči šine, preš. 67 razbija vranec, peni se, plamen od nega šine, ravn. 2, 77 vse prešine ogn, 2, 202 nekolko kvasil veliko moke prešine, greg. 61 na ta polub neba sladkost prešine vse stvari. t i k n e: t i k ne m: ravn. abc. 45 ni mi mar kar gospod učenik pravijo. Vprašan ne vem odgovoriti. Gospod učenik me bistro po¬ gledajo. Okregajo me. Vtik nem; — ti h n e: greg. 71 le prst zavzdigni, grom p o ti k ne, preš. 129 po morji potihne šum vi¬ karja, ravn. 2, 238 prijeli Jona in plusknili so ga v morje. Morje v t i h n e na en krat; preš. 64 zdej v t i k n e vse. tisne: tisncš: ravn. 1, 212 kadar jik pertisneš; — tisne: ravn. 1, 64 tudi po Kanaanskim p er ti sne velika dragina, 2, 36 k srcu si ga p er ti sne, kor. 1, 92 k sebi pritisne pušico, levst. žup. 81 na zapisnik sc pritisne kolek, ravn. 2, 68 bil je tih, ne graja, ne oponaša, ne priča, ne postavla se. V sč stisne spoznane ki ga ima, dokler mu bog ni rekel na dan ; — tis n e te: kug. 177 kadar ga pertisnete, se kmalu kry pokaže; — tisne j o: ravn. abc. pesti pomagam v snope perkladati. Oče jih stisnejo z ko- lenara. zine: zinem: ravn. 1, 30 nikar ne bodi hud, gospod, de še zinem; — zine: ravn. 1, 271 grozna riba se požene iz vode in zine po nemu, vstraši se Tobija, preš. 99 poslušaj ga, kako jo on zavije: jezika sol, lepota, de le zine. J) s vokalom n: bfiline: levst. žup. 60 hudobna koiiska sinolika nad soboj kaže 9 120 M. VALJAVEC, taka znamena: kbh je žalosten in omamjen 'ter kakor napno se mu podčejustne žlčze ali bezgalke in vsa glava za buli n e. kužne: škrin. 21 ona popade mladenča, ga kužne, 184 naj me kužne z kužam svojih vust. plune: plunež: škrin. 321 aku na no (iskro) pihneš, ta ista vgasne. sune: sune: ravn. 1, 44 ta zgodba presune grozno očeta, preš. 127 kakovi rčvež je, ki ga presune z oči nebeških vržena pušica. e) s vokalom o (i ol): čohne: čohne: ravn. 2, 298 Jezus reče: odvalite kamen. Marta ni hotela tega iz časti do Jezusa perpustiti. Djala je: gospod, čdhne že! štirdnevin je že! m 61 k n e: traun 67 de moja čast tebi hvalo poje inu ne omolkne, preš. 46 pčvic poje . . ko premolk n e, ga popraša teta Rozamunde zale. molzne: ravn. 1, 191 ko mezeg pod veliko košato terpentinko perdirja, je Absolon na hi za lase obvisel. Mezeg se zmolzne Absolon pa je benglal med nebam in zemlo. I zmuzne. E) s poln glasnim, koje se, jer produženo, mijena na a : dahne: dahnem: traun 96 perjenaj mi, de si o da h nem, preš. 71 ah, majhno postojva, prelubi plesavec! de jez se oddah¬ nem, de noga počije; — dahne: ber. 172 če vdari, gre blisk po želežnim drogu, obnemaga in z a da line v zemli ali v vodi, de nobene škode ne stori; — dahnete: ravn. 2, 230 rekel je (Jezus) vučencam: v pužavo v samoto pojmo, de si oddahnete. gane: ganem: rog. 559 ti si preokorn inu se nočeš vginiti temu vejtru, jest pak se mu rad uganem na vse plati kamor me on nagne; — gane: rog. 1, 309 Aman vidi, de mu ne vstane in pa iz mesta še se ne gane, ravn. 1, 23 koga ne gane lubezniva sramožlivost ta? preš. 48 Ojstrovrhar ji srce nedolžno gane, 173 kar se mu zoper stavi, se ne vgane, traun 248 naj se zemla zgane, kor. 1, 132 Turk srdit zdaj zagromi, zgane turški se vojak, de je straha letel znak; — ganemo: ber. 166 po glasu ob hudim vremenu uganemo, ako je bliz ali deleč; — ganete: kor. 1, 77 vi v cerkev pred ne poj dete, de v gane te mi vgankc tri; — ganejo: rog. 181 vidil je, de se te pošaste na ganejo, 450 de ta leu pak je ta ner močneši u bestiami, tu se vidi, kir pred nym, kadar rijove, use od straha ostrine, de se (z) mesta ne ganejo, 572 kateri, aku si lih za use le tu vejdo, vener ostanejo PKlNOS K NAGLASU U (noVo)sLOVENSKOM JEZIKU. 121 » per nyh aucali, na ganejo se od nyh posvcjtne cede. Dolazi i sa i mjesto a: gin e: ravn. 1, 226 koga ne g j ' n e ta božja milost? 2, 37 molil častltlivi sivčik, ki je tako bil blizo smrti — koga ne gjine! — je nad deteta starišmi, 2, 191 mladenič viditi ga na parah koga ne z g j i n e ? Složena s prijedlozi gubi poluglasno a naglas baca na prijedlog: n a g n e, preš. 148 od zora, de se nagne dan k večeri, glasi pesem se ognena (a ravn. 2, 9 nagne); — nagnejo: škrin. 138 i 141 kateri med limbarji pase, dokler dan hladen postane inu se sence nagnejo; — 6 g n e : škrin. 39 mddriga postava je živleiia studenec, da se on smrtnima pogubleiiu ogne, 42 moder se lmdiga 6 g n e, 46 podvučen vidi živlena pot nad seboj, de se 6 g n e nar globokejšimu peklu, ravn. 1, 162 David je na harpo brenkal, kar sulico zasuče kraj in jo vrže po n emu. David se ji 6 g n e in je zbežal; — p <5 g n e: rog. 607 kateri stoji, ložai inu hitreši se per- p 6 g n e inu h pomuči perstopi; — 6 g n e j o: ravn. 2, 108 6 g n e j o se molče te resnice. m akne: mak n e: preš. 18 Ž iz nega rok izmakne se po časi, pok. 2, 74 dostikrat se ne ve, kiidaj se ta duh odmakne, levst. žup. X ako to storimo, nas mahoma korak velikdnsk po naravnem poti p o m a k n e mnogo bliže prave slovanščine, ravn. 1, 162 ko bi trenil, je Savel sulico po hemu zalučil. David se v m akne in sulica se v steno zasadi, levst. žup. 17 samb po ta- cim poti se uradovatie z redu ne z m a k n e. pahne: pahne: ravn. 2, 226 prijeti ga reče, okovati in vjččo ga pahne, škriii 263 ne bodi preveč po gostim per nemil (mo¬ gočnim), de te ne odpilil n e; — pahnejo: abc. 57 mati za¬ pahnejo nogo vice (verstopfet die striimpfe). s ah n e: traun 96 kar nar bolšiga ima, v s k h n e, ravn. 1, 120 zjutrajni travi enaki bo, ktira pogine: zjutraj cvete, se spremina, zvečer jo pokose in pa v s 4 h n e. tak n e: tak n e m: pok. 1, 115 kadar se kolikaj spodtak- nem, zdajci velik smeli počeiiajo; — - tak n e š: škrin. 333 ne bodi prcsilčn, de se ki no spodtakneš; — t a k n e : škriii. 265 kadar vbozic govory, pravio: kdo je ta? inu ako sc spotakne, ga pobijejo, 335 drznost, katera iz pijanosti pride, stury, de se ne¬ spameten spodtakne, preš. 68 ga stakne na zadiie, ki bil ji je kos, škrin. 19 ne bo čist, aku se lie d o t 4 k n e, 262 kateri se smole d o t 4 k n e, se osmoly, 294 na leniga se bo voldvsku blatu metalu, inu slelirni, kateri se ga dot 4 k n e, bo roko otresal, 346 122 M. VALJAVEC, kateri se, kadar se je mrliča dotaknil inu se ga spet dotakne, kaj timu liegovu vmivane pomiga? ravn. 1, 62 na to sname kral svoj prstan in natakne ga Jožefu na roke, škrin. 57 kateri pre¬ hitra hodi, se spodtakne, met. 283 6snl zn dravmi obložen grs skoz r, mlako, se s p o d t a k n e im. pade, levst. žup. 54 r a z po¬ ti k n e jih po katoliških hižah, škrin. 59 en len vtakne pod pijsteho svojo rok6 inu jo k svojim vustam ne pernese, 82 len svojo rok6 pod pijstiho vtakne, 111 norec svoje roke pod paj- stiho vtakne, ber. 165 če se škropivnična cev v vodo vtakne in zatik iz he vleče, vstaja voda v brezsapno cev, kor. 2, 25 za kapo vtakne beli list; — tiknete: jap. ev. 324 gorje vam vu* čenvkam te postave: k§r vy nakladate ludem butare, katere ony ne morejo nositi, vy pak samy se teh butar le z enim prstani ne dotaknete; — tiknejo: ravn. abc. 61 mati čebule vsade, sem ter tje po tiknejo retkve, kumar, boba, graha in več taciga, ravn. 1, 257 bogu se nikamor ne moremo skriti. Potiknejo naj se vrh Karmela, sledil jih bom, levst. žup. 147 zapovedujejo, da se ondod podružnice vojaškega skazoviha raztaknejo po tacih mestih, ki so priprivna v zbirališča. Ima i riječi s povokalenim r u prvo j slovci, ali j er se u knizi to r bileži obično sa čr, gdje e znači samo poluglasno, to iz khige ne mogu navesti nista. ' imaju več navedene osnove gfne trne i vrne, a potisnuti naglas n. p. brcne (uprav brcne), bfsne, crkne, drkne (pok. 214 zdarkne), Irk ne, hfkne, kfhne, mfkne, mfzne, prdne, prhne, srkne, tfgne, trpne. — S vokalom a idu ovamo još: kane, parne, prasne, s vokalom e: drefne, dregne, jekne, kresne, regne, revkne, telebne; s vokalom i: cikne, -čine, dihne, dirne, flikne, kihne, kimne, kisne, klikne, migne, pihne, ritne, ščipne, švigne, -tihne, vihne; s vokalom v: brluzne, bilkne, cukne, zdruzne, gluhne, hukne, klune, lusne na-muzne, plahutne, pjusne, puhne, iz-pukne, rukne, po-sluhne, smukne (škrin. 172), za-sfikne, sune, po-tuhne; s vokalom o (— o, ol, i a): lopne, za-golbne, po-goltne, pokne; itd. itd. b) u mjrskoj slovenstini. a) s naglasom na slovci pred nastavkom ne: Kratki se vokali u knizi ni čim ne bileže n. p. kiizm. 147 opliine, 84 opliinejo itd. ga s ne: nagli. 183 či v želčzni kahlaj ogen gori i takšega hipa sopi zateknemo, ka se zgodi ? Ogen v g a s n c. PRIN0S K NAGLASU U (n0V0).SL0VENSK0M JEZIKU. 123 k ra dne: kradneš: klizm. 279 ki drugim prejdgaš, naj ne k r a d n e j o, sam kradneš; — kr a d ne: prijatel 1871, 1, 3 vdrt sliižbenika slobodno včasi odtira, či kradne, 1878, 30 gde vsaki cestnik od pisšča do cesarske rodbine kradne, nagfl. 42 kaj Šti¬ rna te, jeli je dobro dejte, štero driigoga o kradne? Ki driigoga okrddne, nej je dobro dejte, predge u let. 1877, 99 ali more dobro preštimavati peršono človeka, od koga se kaj v k r a d n e ? — k r a d n e m o: nagfl. 138 mi en driigoga poištva ne k r a d n e m o; —- kradne j o: nag. vog. 49 tatjb v kmični nočaj kradnejo, klizm. 10 ne spravlajte si kinče na zemli, gde je mol i erja skvari i gde je tatje podkopajo i v k' r a d n e j o, spravlajte si pa kinče vu nebi, gde je ni mol ni erja ne skvari i gde je tatje ne podko¬ pajo niti je ne v kradnejo, 60 zapovej stražiti to grob notri do tretjega dndva, da kak pridouči vučenicke negovi vu nouči v k r 4 d n e j o ga. p k d n e: p a d n e m: kiizm. 313 kak ti se jas vu vsem vsakomi d o p a d n e m, 360 či kak pridem k gori stanenej ti mrtvi, nej kaj bi ga že vzeo ali ka bi že popolni bio: vgaiiam se pa, či ga kak p o p a d n e m, trpi. 48 on je visoki grad moj, da ne š p a d n e m, trpi. 103 vuči me, da zapopadnem svedostva tvoja; — padne: klizm. 296 vsakši nas se naj bližnemi d o p a d n e, trpi. 6 naj si pregana protivnik diišo mojo, popadne i na zemlo sklači žitek moj, nagfl. 90 mačka prvle, kak bi miš potrošila, t;i jo plisti, malo ji bejžati da, pa jo popadne i ta plisti, gon. 48 Dula pleše po muždini, zupp! k ednomu hipi se muždfna prepadne i plesen se do pazdji v hou pogrozi, klizm. 18 nejli dva vrabca za eden žukavec odavajo i eden z nih ne s p a d n e na zemlo brezi voule oče vašega, 273 ni eden vlas vam z glave ne s pa dne, 295 ti što si, ka soudiš driigoga bižno drži n če.? lastivnomi gospoudi stoji ali s p a d n e, 446 ne bodo lačni niti žčdni več, niti ne s p a d n e na ne sunce ni nikša vročina, trpi. 6 on jamo kopa i skopa jo, ali sam s p a d n e vu jamo to skopano, nagfl. 9 mačka či visiko doli skoči, vsigdar na poplate s padne, 144 štera liega stran spddne nad punoč? kiizm. 144 pamet Kristusa ne z a p o p a d n e, nego cliih; — padnemo: predge u let. 1877, 96 beteg je vouza, vu štero za to s p a d n e m o, naj za naše grehe trpimo; — padnete: kiizm. 311 ne znate kaj, ki vu stavi bežijo, vsi istina bežijo, eden pa vzeme plfičo V Tak bejžte, naj jo p o p a d n e t e, 417 ta čineči nigdar ne s p a d n e t e, 421 varte se, naj vo ne s p a d n e t e z la- stivne kreposti, 429 za vso radost držte, gda vu razločna skliš4varia 124 M. VALJAVEC. spadnete, 435 bojdi reje vaša: tak tak i nej nej, naj vu skaz- livost ne spddnete; —- padnejo: kiizm. 419 smeuci, ki se sebi d o p a d n e j o, trpi. 42 žgani aldovi se ti ne d o padnejo, 5 osoudi nč, boug, da odpadne j o od namenavana svojega, 59 vo strejbiš vse, ki od tebe odpadne j o, gon. 47 muždine se pod bremenom z lebka prepadnejo, kiizm. 382 ki ščejo obogatiti, s p a d n e j o vu skiišavane, trpi. 20 protivnici moji sami poletijo i spadnejo, 29 tam naj s p a d n e j o čineči huda, 69 vu sram naj spadnejo i prejdejo, nagfl. 144 na šteri kraj spadnejo dveri? bar. 36 na vsako doub leta trjč mejseeje spadnejo, itd. — padneta: kiizm. 29 slejpi slejpoga či bode vodo, oba v jamo s p a d n e t a. stane: stanem: kiizm. 60 po tretjem dnevi gori st 4 n e m, 322 pri vas lejhko ostanem., ostanem pa vu Efezuši do risao sco? T/fe TCvTvjzoGTffc, trpi. 42 jas ostanem liki zelena oliva, 21 ne muči, de ti mučavši jas ne postanem ravno kak ki v grob idejo, nag. vog. 22 jas bom zdaj čteo pred vami tak da pri pikni postanem; po tom tak da nej pri pikni stanem; — staneš: kiizm. 292 vidi nad tebom dobrouto, či ostaneš vu dobrouti, 376 liki sem te proso idouči vu Macedonijo, naj ostaneš vu Efe¬ zuši; — stane: kiizm. 34 vmorijo ga i na tretji den gori stane, 48 stane narod prouti narodi, 252 ar sem jas s tebom i nišče ne stane prouti tebi, kaj bi ti kaj hiidoga včino, gon. 101 gde na lici zemle stane voda, se mlaka zove, 104 k časi viher n a s t ;i n e, bar. 34 či se zrak naglo gible, te voter nastane, 17 či bode hiža ona vrejdna, ostane mer vaš nad liouv, 18 i 48 ki do konca ostane, te se zveliča, 22 hiža razdelena prouti sebi ne ost a n e, 25 brezi sada ostane, nagfl. 124 tejlo mrjč i prah postane, nag. vog. 37 dobro dete vsak den dale naprej ide, gda nemaren i vtiki zaostane; •— stanemo: bar. 27 enkrat vsi gor sta¬ nemo, 34 pride vrejmen, gda gor stanemo, kiizm. 371 mi ki živouči ostanemo do prišestja gospodnovoga, ne preidemo one, ki so zaspali, 425 v etom poznamo, kaj v nem ostanemo i on v nami; — stanete: kiizm. 200 či zapovedi moje bodete zdrža- vali, ostanete vu mojoj liibeznosti, liki sem jas zapovedi mojega oče zdržao i ostanem vu negovoj liibeznosti.. liki rozga ne more sada nesti sama od sebe, nego či ostane na trsi, tak ni vi, či vu meni ne.ostanete, 363 či li ostanete vu veri fundalivani i krepki, 423 štero ste čtili od začetka, vu vami naj ostane. Ci vu vami ostane, štero ste od začetka č lili, i vi vu sini i vu oči o s ta- PRIN0S K NAGLASU G (NOVo)sLOVENSKOM JEZIKU. 125 nete; — stanejo: kiizm. 48 vnougi krivi proroeke stanejo’i zapela j o vnouge, 49 stanejo krivični Kristuške, 321 ka mi vala, či mrtvi gori ne stanejo? trpi. 35 sklačimo one, ki nad nas sta¬ nejo, gon. 69 preči kak gori stanejo se mujejo, 104 vu etom nastanejo oblači, dežd, toča, snejg, blisk i grumlajca, prijatel 1877, 47 z megle male vodene kaplice nastanejo, prijatel 1876, 1, 3 eto stoji na one tudi ki pri berani za soldake obstanejo, kiizm. 200 či ostdnete vu meni, i rejči moje vu vami ostanejo, nagli. 70 vodčča pitana eta zdaj že eti celou ta ostanejo, 108 jeli ste gda čiili, kak britko pivčejo mali piščanci, gda od matere zao¬ stanejo? — stan o: kiizm. 294 ki prouti stane oblasti, božemi rendeluvaui stane prouti, ki pa prouti stan o, sami sebi soudbo vzemejo, 307 velim tim neožeiienim i vdovicam: dobro nim je, či os.tano liki jas, 258 z vtis sami’ postano taksi možje. d e j h n e: d č j li n e: gon. 70 nini! kak male liikiie ma (mačka) na' nousi i kak dobro pri dej lin e. begne: bdgnejo: trpi. 52 kralove vojske pobegnovši pobej- gnejo (Ali i pobegnem)., gl e d ne: gl e d nem: kiizm. 297 gda koli bom šou v špaiiolski orsag, šou bom k vam, ar se viipam ka vas prejk idouči p ogled¬ nem; — g 1 e d n e š: kiizm. 232 Saul brat, gospoud me je poslao, ki se ti je skazao na pouti, po šteroj si šou, naj pregled n eš i napuniš se z duhom svetim, trpi. 11 ti skiišavaš srce moje, pri- gledneš me v noči, 50 prigledneš zemlo ino jo navlažiš, 29 edno malo i toga hiidoga več ne de, i či se z g 1 e d n e š po negovom mesti, več ga ne bode; — gledne: kiizm. 431 ki notri pogledne vu popolno pravdo sloboščine i obstoji v nej, te blažen bode vu deli svojem, nagli. 84 vsaki naj dobro poglčdne, ka vse za stvarc držijo liegovi roditelje pri hiži, 95 viitro mo od ko ha giieali. Pazko ga pogleduite doma, kakši je. Ki ga pa nema, naj ga pri sousedi pogledne, 28 več krat naj pregledne falinge, povej i vo po¬ pravi, prijatel 1876, 1, 3 vert či je vu ram obiidjena sumlivost slo- bodno blago službenika pred nim pregledne, kiizm. 232 vidio je Pavel vu videjni ednoga moža idoučega i na sebe rokou dejvajou- čega, naj p r e gl d d n e, 8 vsaki ki se zglčdne na ženo k pože- lejni, že je prazniivao ž liom, trpi. 113 ar je gospoud zvišeni, donok se zgledne na poniznoga, nagfl. 113 pura se razčemeri, či se što zgledne na nouv; — glednemo: gon. 73 naj dobro pogled- nemo doma, ka vse jeste na naši dvorej. 55 vo nas pelajo vučitel v ogradec, gde na rase naše pregled nem o, bar. 26 kam koder 126 M. VALJAVEC, se na briitivi zglednem o, okoul nas same grobe vidimo, 35 Či se gor z g lednem o, on prelejpi mouder oboud varamo (gewali- ren wir), šteroga za nebo z o v e m o; — glednete: kiizm. 431 ne mejte vu osoub prijimani vero odičenoga gospodna našega Jezusa Kristusa; ar či notri ide vu spravišče vaše kakšni mouž, ki zlati prstan ma, vu svetlom gvanti, notri ide pa i siromak vu ružnom gvanti, i z g 1 d d n e t e se na onoga, ki svetli gvant nosi i rčdte nemi: ti si esi sedi lipou, i siromaki rčete: ti etam stoj ali si eti sedi pod podnogaonico mojo, je li ne včinite razločka med sebom i nej ste včineni sodci hiidi misel? — glednejo: nagfl. 70 pred zgovdrjanem etim opomene vučitel osnovnike, da naj skrbno p o- gld dnej o doma svoje hiže, 93 tou naj doma dobro p o glednejo, 91 mačka je skriven tat. Ci na nou gledajo vse miruje, či se na stran zglddnejo ali idejo, preči nika vkradnoti more. ldjhne: nagfl. 187 či odzaja za rožcom bodouči kmični obldk lejhne i tam dežd liejna, mine i rožec, či taki sunce sija, 197 či sunce zide, mejsec nam lejhne z ouči, 198 na tjeden dni pa lejhne nega (mejseca) posvejt. Uprav: lejhne. ldkne: ld k nej o: trpi. 33 naj se leknejo nad sramoutov svojov, ki meni pravijo: ahah, ahali! segne: nagfl. 189 je li kaj se tak vidi, kaj krajina ndbe pri N . . . vesi do zemle sdgne? prijatel 1878, 14 ruska oblast od severnoga morja do adriatskoga morja segne, 1878, 47 tujec sdgne v žep i da policaji nekši papdr, 1878, 30 v to j državi laž od kučd do palače sdgne, trpi. 57 ime negovo d o s e g n e do od- vejtka, 28 milost tvoja do nebes d o segne, nagfl. 147 tak poutni- kov ne dosdgne veter, 188 je li ne krajina uprav dosegne okroglino zemld ali nej, to preči čiiti mate, bar. 8 pazi na me, naj moj žitek nevola ne dosegne, prijatel 1878, 29 či med Torkom i Rusom boj vo vdari, zna biti kaj s toga nas kaj tildi dosdgne, kiizm. 46 šteri koli pri segne na cdrkev, tisto je nikaj, šteri koli pa pri segne na zlato cerkevno, dužen je, trpi. 11 ka bliznemi prisegne, s kvarom zdrži; — segnejo: nagfl. 200 mejsec pre- svejti čeres nouči zemlou tam, kama trahi sunca ne segnejo, pri¬ jatel 1878, 21 ova pisma tildi do toga časa sdgnejo, 1877, 74 Rusi so Plevno že tak opasali, ka samo cdno malo mesto jeste, kama ruske krugle ne segnejo, trpi. 24 za tou ti se bodo molili vsi sveti vu priličnom vrejmeni da, gda velike povoudni pridejo, ni ednoga ne d o s e g n e j o. PRINOS K NAGLASU U (NOVO)SLOVENSKOM JEZIKU. 127 s oj h n c: sej h nem: trpi. 82 moji dnčvi so lejhnoli kak senca, jas ta sejhnem kak trava; — sdjhne: kitzm. 40 figovu drvou p o s e j h n e, 200 či što ne ostane vu meni, vo se vrže liki rozga i posej line, trpi. 75 trava se na vččar pokosi i p ose j h ne, 108 da bi gratali kak trava na strejhaj, štera prole, kak se poskiibe, posejhne, nagfl. 177 ka za lasnost nul ilojca? Ka se vu vodi razmoča, či posejhne, trda de kak kamen. Takse se skopaline, štere se vu vodi razmočajo i či posej line j o ali zgorijo do trde, se zemle zovejo. Upravo: sejhne. tdgne: tegnem: nagfl. 28 naj prvle ji zrovatam te eden droug, potegnem ga ednako doli, 65 vište, eti na tabli potegnem z ete i z ov kraj tegivke po ednom tegi; trpi. 47 Moab je moja mujvalnica, na Edoma vo v tegnem črejvle moje, 92 Moab je mujvaonica moja, nad Edomom vo v tegnem obiitel mojo, pri- jatel 1878, 16 ne v tegnem vnogo pisati.. tiidi jas ne v tegnem pisati vnogo; — tegneš: trpi. 113 prouti srditosti nepriatelov moji vo v tegneš rokou tvojo; —• tegne: trpi. 6 či se ne ščejo povrnouti ti neverni, brusi meč svoj, nategne lok i čila, kiizm. 55 eden z oni, ki so bili z Jezusom, vo vtčgnovši rokou vo po¬ tegne meč svoj, trpi. 19 on vo potegne noge moje z mreže, nagli. 89 gda psa besnouča celou zdrobiša, či obtrildi, v skrivno mesto se potegne, 113 puran glavou ndzhrbt potdgne, 170 vuk se vu dne v goščere potegne i spi, 90 takšega hipa se mačka v skrivno mesto potegne., mačka na sprejdni nogaj po pet, na zadni po štiri ostri, srpnati skramblov ma, štere z lejhka skliiei i vo v t e g n e, prijatel 1878, 42 či drugi viiter potegne, 46 tretji nemi z žepa robec potegne; — tegnem o: nagfl. 189 či vedno tčgivko motvouz potegnemo; — tdgnejo: nagfl. 59 za kaj je (table) na črno farbajo? za to kaj se bejla farba, štero z krajdov potegnejo na nej, naj bole na črnoj lieojni viditi da, 158 vidmo kak se vršenijo male dekličke okouli svoji cvejtni gred. Vo potorijo semen, lepou na he potegnejo zemlou, 175 prouti zimi se (žabe) na dne močvarov vu kališ potdgnejo, trpi. 107 ti neverni vladna palica ne ostane nad šoršom ti pravični, da ti pravični vij ne vtegnejo rouk na nepravičnost, bar. 38 nebo večkrat oblacje z a t e g n e j o. v d j Im e: trpi. 95 z zobmi bode škripao i v e j h ne, kiizm. 430 tak i bogateč vu svoji potej povej h ne, trpi. 3 šteroga listje ne povej h n e, 75 tak so liki trava, štera z rana p ovc j line; za litra cvete, ali p o v e j h n e; — v e j h n e j o: trpi. 29 liki to ze- 128 M. VALJAVEC, lehč trave povej h ne j o, nagfl. 197 na jesen se dozori jesenski sad, ali kak hladnej gratiije, listje z drevja kdple, travine premed- lejjo, p o v e j h n e j o. Uprav: vej line. gin e: trpi. 39 človek vu to j dfki ne obstoji prispodobno k go¬ vedi, štero pogine; — ginejo: kiizm. 55 vsi ki meč vzemejo, od meča poginejo, trpi. 46 poginejo liki pnž sttihnej, 85 gda iiim v kraj vzemeš in sapo, poginejo i pa s prahom postanejo. pihne: trpi. 83 človek je vu svoji dnevi kak trava, kak cvejt poulski tak cvete; gda veter po ne p i h n e, nega je več. tisne: tisnem: nagfl. 84 eta tabla zdaj na miri stoji, ne geni se. Potisnem jo z rokouv, je li se je genola? 27 zdaj vkiip stisnem mojvi dvej lampi; — tisne: nagfl. 151 varao je go- spoud, kaj tam gde je zrniče v zemlou piisto edna vajžica više stoji od te druge zemlč, v kraj jo potisne, 176 gda (riba) na dno šče plavati, vii potisne ž nega (mehera) zrak, gon. 70 li te miička škramble potisne vii, či škrabnoti šče; — tisnemo: nagfl. 182 takšega hipa zrak vlečemo na nous i lampe i pa ga vo potisnemo, kiizm. 327 vu vsem se stiskavamo, ali ne stis¬ nemo se; -—• tis nete: kiizm. 413 ar je tak vola boža, da dobro činčči stisnete ti nespametni liidi neznanost. s 1 u h n e: s 1 u h n e š: trpi. 70 vu dnevi nevoul zezavam tebe ar me ti p o s 1 u h n e š, 50 k tebi, ki p o s 1 u h n e š molitve, bode vsako tejlo prihajalo; — s 1 u h n e: trpi. 61 k bougi kričim i p o- sluhne me, 44 bom se molo i joukao, i posliihne glas moj.. posliihne me boug ino je ponizi, nagfl. 137 ki tožbo poslu h ne i skonča. sune: suneš: trpi. 44 ti ove doli suneš vu globoko jamo, 58 kak ti lie postaviš na skliska i doli je suneš v pogiibel; — sune: trpi. 29 rouka nepobožnoga me ne suh n e; -— sunejo; trpi. 20 gda se ti h udi na me ne s u n e j o . . . spadnejo, 90 da se gori vnesejo prouti nebi i doli suhnejo v prepast, 20 gda se ti hiidi na mene sunejo, nagfl. 89 te krepši (pes) nad toga slabejšega vdere, vsi ti drugi se na nega sunejo, 101 či edna ovca v bejg vdari i te driige se vse za nouv s u n e j o, 158 med tejm se na nou sunejo te male dekličke, gon. 92 bruleč se (svinč) sunejo na kopano. ji) s naglasom na nastavku ne: vrnem, vrneš, vrne, vrnemo, vr¬ nete, vrnejo, vrneva, vrneta. čine: činem: kužni. 298 naj vu radosti pridem k vam po Vouli božoj i z vami ret si počinčm; — čineš : kiizm. 279 ovo PRINOS K NAGLASU U (NOVO)SLOVENSKOM JEZIKU. 129 ti se Židov imenuješ i p o čin eš vu pravdi; — čine: trpi. 67 Izrael si ne po čin d vu meni; — činejo: ktizm. 454 piši: bla¬ ženi so ti mrtvi, ki vu gospodni vmerajo od vezdašnega hipa. Za istino veli duh, ka si po činejo od oupravic svoji. gr e ne: grenejo: bar. 29 senou na travniki vkiip grenejo. mene: m e n e m : kuzm. 429 či pridem, o p o m e n e m ga z dejl, trpi. 34 gda se sporne nem, vo vlejdm sam vu sebi diišo mojo; — m e n e š: kiizm. 7 či prineseš dar tvoj na oltar i tam se s p o- meneš, kaj brat tvoj ma kaj prouti tebi.., gon. 73 je li se s po¬ me n eš, ka so nam gospon vučitel zapovedali? — mene: kiizm. 305 ki vas o pomene z pouti moji, nagfl. 78 pred zgovarjanem etim o pomene vučitel osnovnike, da naj skrbno poglednejo doma svoje Iliže, kiizm. 57 spomene se Peter z rejci Jezusove, trpi. 7 vo zišče nih krv, z nih se spomene, 15 i.aj se spomene ze vsej aldovov tvoji; — menemo: kiizm. 341 samo naj se siroma¬ kov s p o m e n e m o, bar. 38 na diišni den se z naši preminouči s pom enem o, a s pom e nem o: predge u let. 1877, 101 mamo zrok nas poniziti, či z naši grehov se spo menemo; — m e n e t e: kiizm. 31 jeli ešče ne razmite, niti se ne spo me nete z ti pet lejbov ltriiha z kim se je pet jezero nasitilo? 78 ne spomencte se? 420 naj se spomencte z rejci, štere so naprej povejdane; — menejo: nagfl. 74 kaj činim z onimi, ki ne kebziijejo i neprav se oponašajo? Opomenejo je. mine: trpi. 45 na senco perout tvoji se zanesem, dokeč ne mine stiskavane, nagfl. 187 či odzaja za rožeom bodouči kmični oblak lejhne i tam dežd hejna, mi n d i rožee (iris), prijatel 1877, 26 rani dešč i snehe joč hitro mine, kiizm. 225 smo ga čiili gu- čečega, kaj te nazarenski Jezus potere eto mesto i premi n e (! i\/.aAŽ;£'.) navade, štere nam je dao Moušeš, bar. 3 vrejmen hitro premine; — minejo; prijatel 1878, 46 dokeč volitve ne m i- nd jo, ne morem pomagati, 1878, 25 države mindjo i nove po¬ stanejo, kiizm. 4?0 pride pa ddn gospodnov liki tat v noči, v šte- rom nebesa (s) škripanem preminejo; — mineta: prijatel 187 7, 80 m in d ta dva meseca po smrti zeta. rine: rinejo: bar. 10 roditelje vse od nega odrinejo, ka bi nemi na škodo biti moglo. vrne: vrnem: kiizm. 23 povrnem se vu hižo mojo, odkude sem vi) zišao, 246 po tom se povrnem, 253 potrejbno mi je prišestni svetek v Jerušalemi svetiti, ali pa se povrnem k vam, či de boža vola, trpi. 14 pustim se za nepriatelmi mojimi i zgra- 130 M. VALJAVEC, bim je, ni se ne povrnem, dokeč ji ne spokolem, 97 z kejm povrnčm gospodni za vse dobroeinejne meni prikazano? — vrneš: ktizm. 156 ti gda se povrneš, potrdi brate tvoje, predge u let. 1877, 103 dokeč blaga, poštena, imena, kvara nezaj ne po¬ vrneš, te čas ti boug grehov ne odpisti, trpi. 34* ti vso lego rie- govo preobrneš v betegi negovom; — vrne: ktizm. 16 Jezus se pa nazaj obrnč, 32 on se pa obrne, 57 vrže te srebrne pej- neze vu cerkev, obrnč se, odide i obejsi se, 219 vam je naj prvle boug gori zblido sina svojega Jezusa i poslao ga je, ka bi vas blagoslovo, naj se vsakši obrnč od htidoub svoji, 434 smejh vaš se naj na plač obrne, 248 žmetno je stalou Pavla i obrnč se i rčč diihi: idi vo, 327 gda se pa što obrnč k gospodni, teda se kraj vzeme pokrivalo, trpi. 91 piisto zemlo obrne na jezero, nagfl. 147 etakšega hipa se eden tčl kropa na špar obrnč, 194 o mi- halščeki, vsesveščeki, andrejščeki se vrejmen pa na hladno obrnč, 198 vsako 24° voro se (zemla) obrnč ednouk kak kolou okouli naredi svoje, gon. 26 smejh se z lehka na joč obrne, bar. 16 i rieno (kozč) kosmiiie se na hasek obrnč, ktizm. 292 pride Siona osloboditel i odvrne nepobožnost od Jakoba, 9 naj bode tvoje almoštvo vu skrivnom lnesti, i oča tvoj ki vidi vu skrivno, on ti povrnč vu očivesnom, 48 ki je na hivi, naj se nazaj ne po¬ vrne, ka bi vzčo svoj gvant, 242 da se več nigdar ne povrnč vu sprejhnenč, 440 dao sem ji vrejmen, naj se povrne (s) svojega kurvejstva i nej se je povrnoula, bar. 32 tistomi se od toče včineni kvar od ete družbe povrne, 40 mrtvo tejlo se pokopa, nego dtiša se nazaj povrne k bougi; 216 sunce se p r e o b r n č na krnico i mejsec na krv prvle liki pride den gospodnov te veliki i znameniti; — vrnemo: predge u let. 1877, 92 naša je dužnost naj se nezaj k nemi povrnemo, ktizm. 321 ovo skrovnost vam povejm: vsi istina ne zaspimo, vsi se pa preobrnčmo; — vrnete: ktizm. 34 či se ne obrnete i bodete liki deca, z nikakšim talom ne pri¬ dete vu kralestvo nebeško, 244 nazvišččvajouči vam, naj se od eti marnost obrnčte k živomi bougi; — vrnejo: ktizm. 3 opoume- heni od boga vu sne, naj se vrnejo nazaj k Heroudeži po drtigoj pouti so šli nazaj vu svoje domovine, nagtl. 22 potrejbno je, da se zdaj že zgučavaiia etakša na nouvo doub i nouvo pout vrnejo, trpi. 45 teda se nepriatelje moji nazdra vrnejo, ktizm. 420 naj se vsi na pokouro obrnč j o, trpi. 23 spet se naj obrnejo, ktizm. 258 iz vas sami postano taksi možje, šteri bodo preobrneria dugovaha gučali, naj odvrnčjo vučenike za sebom, 18 spominali PRINOS K NAGLASU U (nOVO).SLOVENSKOM JEZIKU. 131 se bodo i se povrnejo k gospodni vsi kraji zemle, 68 naj se gda ne povrnejo, 73 predgali so, naj se povrnejo, trpi. 84 meliou si nim položo, štere ne prestoupijo, ne povrnejo se, kaj bi pokrile zemlo, 41 vučo bom prestopnike na poti tvoje, da se grešnicke k tebi povrnejo, prijatel 1877, 3 te fini paper večkrat prešajo i arkuše preobrnejo; — vrneta: kiizm. 450 imata oblast nad vodami, da je obrneta na krv, 240 Pavel i Barnabaš na predgarie odločena Sergiuša povrneta, 243 Pavla i Barbandša v Ikouuiji pregariajo, v Ljstri liiva za bogč štfmajo i kamenivjo, z Derbe se povrneta v Antiochio. c) u kajkavštini ostaje naglas na slovci pred nastavkom ne; kadšto ali rijetko pre¬ lazi na prijedlog. Cesto se kratka slovka o teže i tuj. gasne: g as n e: gašp. 1, 395 obilno krvi iz tela izleje se, od koje ogen ostro pogasile. kr a dne: kradnu: perg. 5 b koi drugih grady ili .castvlve' šilu vzamu ili v k r a d n u. padne: p a dnem: kemp. 176 obrani me, gospodine, da vu ruke hiliove ne vpadnem, 238 ako nevredno se vteknein, v zban- tuvane vpadnem; — padneš: petr. 276 b i ev. tirn. 276 ako vu greh opadnoš, ne veš, staneš li gore z greha, kemp. 186 kotera zmožno pomaže, da od lastovitc žmečine na zemčlska ne op a dneš, 208 ako obstoiš na putu mojem, spoznaš istinu i istina te oslobodi i popadneš žitek vekivečni, kemp. 113 hasnovito je negda i vu dobreh trseriah i žejah stegiiehe držati, da po nepokoju v rasipnost pameti ne v p a d n e š; — padne: perg. 6 b koi v notu ncuere d o p a a d n e, nyemu ne haasni, ako se i zmiry z suoym perušem, 19 b pryestane očina oblast nad sinom, ako otac v neprv- atelskuu vuzu d o p a a d n e, 20 b gda što praudennim zakonom prot drugomu čloueku v glaunuu sentenciu d o p a a d n e, 51 tyem se pogubliuie priuilegium, gda što v kralieue dostoinosti zbantouania grieh dopaadne, 65 b ako dolni peruš po iectue (— jetnstve) v sudčeuc ruke dopaadne, adda iur kralieua milošča onomu koteri e v iectue ništar ne hasni, petr. 41 i ev. tirn. 41 vsako kra- levstvo vu sebe razdeleno opusteti hoče i hiža obrh liiže op a dne, gašp. 1, 903 na reči ove devica Maria od velike žalosti taki omegle i vu naručaj Kristusa o padne, 1, 855 ov o padne vu smrtni beteg, 1, 853 prestrašena o p d d e plačue na kolčna svoja, kemp. 153 ako ti pripustim težinu, ne luti se niti naj ne prepadne srdce M. VALJAVEC, 132 tvoje, 209 človek ne mora preveč plahoga srdca biti, kada vu kakve falinge vpadne, 231 ako ne pomore vračtvo, sproti vpadne člo¬ vek na gorša, math. 2, 2, 260 po keh d6b Židovi, kaj ti jen krat odliitili su mesiaša, vu ni jednpj več drugi spodobi nega videli ne budu, kak vu spodobi sudca, tak ne z vremenom po svojem brzom, v jednomu oblesku spodobnom, došestku z a p o p a d n e; — pa d- n e ju: math. 1, 1, 175 jaj onem, kada vu ruke srditoga boga opadneju! — pa dnu: perg. 3Ib po tom su neki štymali, da su takoue zernlie ili senokoše ili lugi, kotere voda od iednoga mesta na tuud (,tuugi') dyel odtrgne, po ’nom onoga oneh na čy kotaar ili dyel d o p a a d n u, gouoreei to, da vode tečenie nih kotaare raz- delyaua, math. 1, 1, 88 vnogi se na nega zadenu, opadnu, pobiju, 2, 3, 69 gda vu velike hmahoče i grehbte opddnu; — padneta: petr. 94jedamore slepec slepca voditi? ne o padneta li oba dva Vu jamu? plah n e: p lahne: gašp. 1, 771 da bi roditeli sveti Catharini preporučili i zagovorili drago detece, k mestu iz glavice otok v p lahne i dete zdravo i živo ostane, I, 832 za kojem činom taki voda v p 1 a h n e. stane i stane: stanem: gasp. 1, 382 nega se dotikajuč lepša postanem, nega prijemluč devica ostane m, kemp. 255 ako hočeš da (lojdem k tebi i pri tebi ostanem, osnaži stari kvas greha, gašp. 1, 5 r >9 da po muki ovi vreden postil nem prijeti diku Kristuševu, 1, 603 stupim zvrhu višine oblakov, spodoben postii- n e m višnemu gospodinu bogu; — staneš: petr. 286 b ako vu grej h opadneš, ne veš, staneš li gore z greha, kemp. 218 ako ti sam poleg ne staneš, 103 da onda vu marlivosti molitve ne po¬ staneš vtragliv, 118 nikakva ne liasni mudrost, ako ravnati pre¬ staneš; — stane: petr. 36 i cv. tirn. 33 treti den gore stane, 90 ako prem gdo z mrtveli gore stane, veruvali ne budu, 165 nikomu ne povedte videna, doklc sin človeči od mrtveli gore ne stane (i ev. tiru. 152), gašp. 1, 316 jen krat pred vrati klošter- skemi nastane kruto velik štropot kriči vika, 1, 443 čez neko¬ liko vremena cesarom postane Marko Aureliuš i Luciuš Veruš. Pod kojemi za Neronom četrti nastane pregon proti cirkvi krščanski, 1, 458 po odhajaiiu Ivana taki vu Carigradu tulili na¬ stane potres, da polovica cesarove palače vruši se, math. 1, 1, 234 tak prehadaju vsi dnevi živlena mojega, doklain zadnič na¬ stane večer zadiii, gašp. 1, 467 to zgovorivši nestane je, 1, 592 kaj zgovorivši nestane videna, 1, 565 ova zgovorivši nestane PRINOS K NAGLASU U (nOVO)sLOVENSKOM JEZIKU. 133 ga, 1, 319 dojduči k velikomu potoku niti ladje ima juči vu koji bi se prepelal, obstane, 1, 485 koi van iz cirkve iduči obstane pred vrateh kak da bi ponujal drugoga van iti, 1, 645 pesek nu zapela do kupa drv in ondi obstane, perg. 21 a ni takouomu ual- louaniu nye potrjeben ni kralyeuski ni bratinski consensus, da li- stor od iednoga čloueka včinieno vsegdaar na meste trdno o s t a a n e, ll a i za muž dana dvekla se nie čtrtinu penezmi vun splačuie z očinoga imyenia. Ako li za sebra poide z svoie bratie hotyeniem, tako vu svoie čtrtine slobodnom gospoctue ostaane, 16 b vsako- uačko imyenie med bratium razdelieno, ako se koteromu seme do- trgne, iošče do sto ili do due stye lyet ili j po več lyet na toliko, da bi po etrtom kolene iedan drugoga kčer ili kakou drugi rood vzel, na drugu žyuu bratiu ono imyenie ostaane, 23 b gda dua ieden drugomu tako valluieta, da ako bi se koteromu zmed nyu dopetilo pryedi prež oduetka vmryeti, da imyenie i maarha onoga, koteri pryedi vmerie, na žyuučega brata ili na nyegouu decu (,deeczu‘) os t a a n e, 35 a za to niš tar roenie nih čtrtina nim ostaane cyela, 16 b od kud to nasleduie, da iinyenie kotero neki brat po razdeleny steče ili zayšče, ako se niegouo seme dotrgne, ne ostaane na delnuu bratiu, da na kralieuo darouanie ostaane. Po tom toga kakouo imyenie dade dnema ili trem liudem vkup, koteri si ni rood nyesu ni bratia, ili e sami koym zakonom zayšču, i ako se koteromu zmed nih seme dotrgne, ne ostaie niegou dyel na touaruša s kyem ie takouo imycnie dobil, da na kralieuo danie o s ta n e, gašp. 1, 493 tri dni i noči nutri ostane zaprta, 1, 593 ova z lažjivemi vusti vrag zgovorivši pri svetem o s t A n e Ivanu, matb. 1, 1, 24 pri s udu, kojega on izreče, ostane, krist. 91 kak dugo bog nepremenjiv bude, tak dugo naprvzetje liegovo čvrsto i negeneno ostane, perg. 18 b ako poruk ne postaane za niega, petr. 38 i ev. tirn. 34 reci da ovo kamene kruhom postane, gašp. 1, 417 mladenec redovnikom p ost An e, 1, 421 mesto Ivana p o s t d n e biškupom, 1, 443 cesarom postane Marko Aureliuš, 1, 585 iz ovoga premine sveta i zveličen postane, kemp. 113 tak dugo mora se trapiti i k službi primerjati, doklam na vsa go¬ tovo postane, gašp. 1, 395 zbog koje vsa bbl raiienoga i ope- čenoga tdla vu svetom prestane mučeniku, 1, 512 naj prestane srditost vezda med nami, naj prestane nepriatelstvo naše, 1, 578 ako ne prestane od toga govoriti, kemp. 108 nigdar ne p r e- stane dobro činiti, 238 od molitve naj ne prestane, 251 kada dojde kaj je zvršeno, prestane navadni sacramentumov običaj, 134 M. VALJAVEC, gašp. 1, 386 pomoli se sveta devica i mrtev mladenec na noge vstane, 1, 406 na zemlu opadši greli oplače ter zdrava i vesela gore vstane, perg. 9 b tako on kotery e i imvenie kralieuim iušem sprosil krvuo, na uekouečnoi pryecembe toga imvenia zaostaane, koteroga ie imyenia uekuečinu hudo hotel zaa se zauieti, 64 b obrh toga imyenia, ako zuuna cirkuennoga ima kakouo imyenie, pogu- blieniem zaostaane, i to teda hude, gda vekšum sylum zaostane a v menšoi sile i niega kako i koga drugoga trhi menie vraže. I trebe ie razmeti da, ako prot zastavne gospode i prot prostim ple¬ menitim zaostane takouum sentencium, ier prior proti cirkuen- nomu eloueku vekšik trkom ne zaostaane, nego takouim cir- kuenni člouek prot prioru more zaostati, !KJ*> ako praude ž nili ne včiny, adda usaki u velike sile glauum i usega imyenia poguhlieniem zaostane... ako u menšoi sile, usaki vraždum zaostane., adda nih zemelisky gospodi n ne z a o s t ;i n e nikakouim trkom, gašp. 1, 483 drugdč po noči z ostane nepriatele svoje, 1, 41 drugoč na vulici zestane Ivan siromaškoga človeka, 1, 901 kada sina drugoga zestiine, mat. 474 vidi se, da on mladenec z onemi drugemi mladenci više krat zestane se; — stanemo: gašp. 1, 791 znaj da mi do konca stalni ostanemo, 1, 639 stalni budemo, da venec vsem stalno vojujučeni pripravlen zadobiti vredni posta¬ li e m o, 1, 435 da ovak i kuliko liemu spodobni postanem o, 1, 551 kotčri si Blažu milošču podelil, da mi po negove molitve i prošiie i najemu od vsakoga grla betega oslobodeni postanemo, matk. 1, 1, 171 vu snu zbiraj u se vse po malo kreposti nazad, sile objačiu se, umorene kotrigov pomenšava sc i to tak da izbudeni kak ti preporodeni i krepno jaki postanemo, 2, 3, 210 vsigdar z tobiun z e s t a n e m o se, kam se god obernemo; — stanete: matk. 2, 3, 93 vsaki dan, kada se stanete, reči morate . . : gašp. 1, 648 vu noj (pravdi) odičeni postanete; — staneju: matk. 2, 2, 239 dojde vura, kada vsi koji leže vu grobek, negvoga glasi culi budu i pik živi staneju se, 2, 3, 186 da Židovi vu svojoj hmanbči i tvrdokornosti obstanej o, videl je i znal Jezus na prvo; — stanu: gašp. 1, 571 šetuju posli . . obstanu malo, 1, 623 oni o stanu raneni, 1, 625 donesu kip posli, ali nesrečnb od liitek oroslanov i medvedov z Italikušem na mestu razdrapani mrtvi o s tinu, kemp. 216 jaj bogatušem, ar kada siromaki v kr/destvo nebeško vleznu, oni zviina javčeči o stanu, gašp. 1, 697 lica i obraz svetega hercega svčtla postinu, 1, 498 Petra mladoga priateli z rodiki vu lužni zakon nagovarjati ne prestanu, 1, 733 PRINOS K NAGLASU IT (nOVOJSLOVENSKOM JEZIKU. 135 prične i predi nego bi bil dokončal molitvicu gosponovu, vedreno nebo izkaže se, slapi prestdnu i vsa premine pogibel, perg 4 b koteri capitalis sentencium zaostaanu, 43 b da oni koteri sirote na pravdu pozouu žyvu vraždu (,Wrasdu‘) sirotam zaostaanu, 90 b ako li zemelisky gospodin daa ž nih praudu, u uekšoi sile usi na pogublieny glaue i usega imienia z a o s t či n u, kotere ie u pe- rušeue ruuke tryebe dati. — Na prijedlogu naglas: gašp. 1, 614 kak glavu od molitve je podignula, tulik dežd, grmlavica i lisika- vica nastane, da niti z naglim spod krova koračiti nesu mogli, vran. rob. 1, 14 tmično nastane, perg. 19 b tretim zrokom vetako prvestane očina oblast nad sinom.., kemp. 180 dojde jedna vura| kada prestane ves trud i zmutria, math. 1, 1, 182 je li on bog . . koi bude dremal ali prestane za naše dobro skrbeti? 2, 2, 170 ovak mučiju decu tak dugo, doklam živeti prestanu. begne i begne: (perg. 90 b koteri pobiegne), gašp. 1, 676 vesel iz ruk nepriatelskeh pobegne, 1, 776 betežnica iz hiže pobegne, 1, 833 vuk nazad vu lozu pobegne, 1, 900 naj po¬ begne vu egiptonski orsag, kemp. 269 veruj svetcem i prorokom ter pobegne od tebe hudoben nepriatel; — beg nem o: gašp. 1, 680 da od srditosti božje pobegnemo; — begnu: gašp. 1, 370 papa je nagovarjal, da naj pobegnil na imaiia. dene: de nem: kemp. 106 ako se zločestoga včinim i na nikaj spravim i na prah d enem, bude mi milostivna milošča tvoja; — denu: math. 1, 1, 88 vnogi se na riega zadenu. gene i gene: gene m: kemp. 184 pomozi me, da me nikakva ne gene ničemurnost, 257 gdo mi da, da me od sada nigdo za ništar ne drži, niti kotera stvar me ne gene ali na me pogleda, mat. 433 ako poslulmete, vas ne gene; — g e n e m o: math. 2, 3, 80 z vsem oveni praznem čudečem ne bude odkupitelu našemu posliiženo, ako mi diiše naše na dobra obcčaha i odhičeha ne ge¬ li e m o; — gen e ju: math. 2, 3, 36 reči jesu reči i nikaj ne basni ju, ako srdce ne gčneju; — genu: kemp. 119 niti ga vseli hvalečeh vusta ne genu, koi je vse uffahe svoje vu bogu vtvrdil. klekne: gašp. 1, 456 Gajna na kolena poklekne, 1, o99 po boju dokončilnom na kolena poklekne, 1, 74:> taki sin po¬ klekne, 1, 780 zaplakana poklekne, 1, 800 videči zlo svoje pred noge s. Gregura poklek n e. lezne i lezne: lezneš: kemp. 165 ako vu vsakom pripe- čenu stoiš . . vu vsakom poslu taki z Mojžešem vu prebivališče 10 M. VALJAVEC, 13(5 toliiač od gospodiua pitat vlcznes; — lezne: kemp. 254 o kak mora biti neoskriuieno srdce mešnika, v koteroga tuliko pati v 1 e z n e početnik čistosti! 263 tidiko brže milošča dohaja, obil¬ neje v lezne; — lezne te: kemp. 216 ako se ne preobrnete i ne postanete kak ti malehni, ne vleznete vu krajestvo nebeško; — lezne ju: niatli. 2, 3, 143 od ovud biva, da rčtki čez viizka vrata vu živlehe vlčzneju; — 1 e z n u: kemp. 216 kada siro¬ maki v krajestvo nebeško v 1 e z n u, oni (bogatuši) zvuna javčeči ostanu. megn e: megne: kemp. l-SS.I to kruto miruj da, kada pogla¬ var ti n a m e g n e, vse za dobro primes. m ek ne i m eku e: m e k n e s: kemp. 115 čem bole se od vsakotere stvarih radosti odmekneš, tem tečneje radosti vu meni najdeš, 113 nikakva ne svetost, ako, gospodine, ruku tvoju v m e k n e i, 1 L>0 ako se v m Mine š, ne b ude mogla (duša moja) teči po pii tu zapovedih tvojeh. (Ipak mak noš mulili škola 509); — me k ne: gašp. 1, 919 rečenu pesem moleči vu duhu ža¬ ra e k n e se. m ene: mene m: kemp. 260 kada se s p o m e n e m z nekojeh pobožneh, onda sam vu sebi se sramujem ; — m e n e š: petr. 98 ako poneseš tvoju čest pred oltar te se onde sporne n eš, da blizki tvoj ima nekaj suproti tebe, ostavi onde tvoju čest pred oltarom te pojdi pomiri se prvje z bratom tvojem te onda došedši budi daruval tvoju čest, ev. tiru. 86 ako poneseš tvoj dar pred oltar ter se onde sporne n eš . . , math. 2, 3, 102 ako alduješ dar tvoj na oltaru i onde se sporne n e š, da . . ; — mene: gašp. 1, 457 biškup opomine cesaricu, 1, 555 Andraš rodaka o p o- mene, mulili pos. 16 da ga lubleno o pomen e, 105 da nas op o m en e, kemp. 193 ne ti treba da te gdo vuči ali o p orne ne od oveh, ka se na ženili čine, math. 2, 3, 189 poklani bi bil Jezus vu jeruzalemski varaš vlezel, išel je vu eirkvu da ludstvo navuča i na sliižbu božju o pomene, mulili pos. 186 ako se gusto krat iz muke i smrti kristušove sp orne ne, kemp. 237 mašnik ima pred sobum i za sobum znamene gospodinovoga križa, da se neprestance sp o m e n e z muke kristuševe, math. 2, 3, 35 kaj vam zgovarjaiie reči oteč lnisni, ako vas reč ova ne sponi ene na otčinsku lubav boga proti vam? — menemo: gašp. 1, 613 ovil noč ne ostavi me, da do jutra od nebeške dike radosti s pom e nem o se, mulili ap. 85 da se iz ovoga našega konca gustokrat spo menemo, 99 da se iz naše vere sponi enem o, 105 da se sporne nemo da vsa PRI.VOS K NAGLASU U (NOVO)SLOVENSKOM JEZIKU. 137 krepost s. meše dohitela iz vrednosti muke smrti i križa kristuše- voga, mati). 1, 1, 103 danas predi z ovoga svetoga mesta oditi ne moremo, nego se na koncu ovoga leta z vseli dobročineii z srdcem zahvalnem spomenemo, koja nam bog celo ovo leto je izkazal, 2, 3, 19 vu toni je vnogo postavleno, da mi istine vere krščanske ne samo znamo i spoznavamo, nego da se iz nih spomenemo; — meneju: mat. 127 kak brže videli budu smrti približavahe i pogibel, naj opomeneju nega z oveni glasom: veseli se, math. 2, 3, 36 reci nikaj ne hasniju, ako vas na ni jedmi preštimanu istimi ne s po meneju; — m dnu: mulili ap. 141 duše zvelieeneh izkazuj u se, da človeka kaj dobra navuče, opomenu, razvesele ali po božje vole kaštiguju, math. 2, 2, 169 drugi puste detcu svoju zvriičiti se i razhladiti, ali vsakojačka dugovaiia i igre činiti, po čemu oni obetežati ali čukjavi biti ali da ptiče isto živleiie pogubiti mogli, niti zbog toga he opomenu ali odvračaju. segli e: segneš: kemp. 269 ako ne razineš niti pametjum ne dosežeš, ka sd pod tobum, kak presčgncš koja su z vrhu tebe? sehne: s eh ne: petr. 148 i ev. tim. 137 gdo vu meno ne ob¬ stoji, vun se zvrže (zverže) kak ti rozgva i v s eh n e, gašp. 1, 785 žalostmi gutta vudre, od koje ruka noj v s e h n e. sesne: s osne: mat. 205 videči da piavka iieinu stisne i pije krv, ne srdi se. svene: s v ene: kemp. 251 meni je potrebno, da sem zadovojen z svetlostjum pravdene vere i da vu lii hodim, dokhim svene den vekivečne svetlosti. tegne: tegne m: kemp. 151 kada dam, moje je, kada steg¬ nem, tvega nesem odnesel; — t ogneš: gašp. 1, 555 ako osem dan od igrana ruke stegneš, prvo zadobiš zdravje; — tegne: math. 2, 3, 225 tam išel je, da ga zmed stiske Judih van po¬ tegne, gašp. 1, 377 pretegne ruku na svrž, kemp. 133 naj pr e tč g n e ruku svoju i nevojnoga od vse stiske zbavi, gašp. 1, 79 hrbet i vse telo kak šibjem zmrcvari se, razdraple se, okrvari se i na križ pretegne se, kemp. 115 odmimra telo, ali zažga- nostjum duha se stegne, math. 2, 2, 59 kak brže bog sreču i blagoslov svoj stegne, 2, 3, 109 ako se težaku plača stegne; — tč gnu: math. 1, 1, 111 od vnogeh nedostojneh činov i prč- greških detčinskeh stegnu se. tekne i tekne: teknem: math. 2, 2, 231 hoču se k nemu tak blizu kak hude moguče derivati, mozibiti tak srečna hudem. 138 M. VA JJ A VEC, da sc končemar škrica hegve oprave d o tek n eni, kcmp. 238 ako nevredno se v teknem, v bantuvaiie vpadnem; — tekne: math. 2, 2, 232 videla je nega hitro iti, d o tekne se od zada krajca liegve gorhe oprave. vene: vene: gašp. 1, 946 travica od sunca selme, od zime vene, od vode gnije. čine: čl nem: kemp. 152 gdo mi da kreluti kak ti golubu ter hudem letel i počinem? digne: digne m: kemp. 107 kruto je čudno, da se tak naglo podignem; — digne: gašp. 1, 343 proti suncoishodnem Stra¬ nam tabor podigne (1, 458 podigne biče pogrješka), kemp. 119 ves svet ga ne podigne, koga si je istina podložila, 262 gdo god nakanene svoje z priprostem srdcem gore k bogu podigne, bude vreden dara pobožnosti . . više prosto srdce podigne, matli. 1, 1, 42 vu dvojne tolnaenik jei tak človeka na vsi sreču vremenitu podigne (perg. 60 b pozdvgne). gin e: gineš: kemp. 145 za kaj po ludi turobnosti gineš? — gi ne: gašp. 1, 946 travica od vremena g i n e, 1, 649 ako koi od nega se ne bude ravnal, pogine prež vse pomoči, 1, 653 ako na bolši put ne obrne se, na veke pogine, kemp. 107 vse ku- liko god naj menše preštimahe vu dolici ništara mojega vtopi se i na vt'ke pogine (perg. 41 b pogyne), gašp. 1, 741 zreče i spred očili zgine gledajučeh; — ginemo: kemp. 118 zapuščeni vta- plamo se i ginemo; —- ginu: math. 1,1, 21 pred našem tem¬ nem okom vsa ona, koja na svetu je videlo, prejdu i kak ti i z- g i n u. mine: mineš: petr. 245 i ev. tim. 237 v pekel ti je poj ti, če vu smrtnom grehe z toga sveta premineš; — - mineš: kemp. 47 kada z ovoga Žitka premineš, oni te vu vekivečna prebivališča primu; — mine: (perg. 65 b myne), gašp. 1, 614 tak i ona iz ovoga premine sveta, 1, 648, 677, 727, mat. 111 koj bi seguren bil, da sreenum smrtjum premine, taki smrti ne bi se mogel razumno bojati; — niinu: gašp. 1, 498 vu pet¬ najstem letu postivlenoga roditeli ostitve i z ovoga p r e m i n u sveta, kemp. 119 oni koi govori, nut vsi su nikaj, ar preminil vse ničemurne miseli. rine: rine: kemp. 99 lubav kak ti. živi plamen i goruea po¬ svet gori se zrine i segiirno prejde; — rinu: math. 1, 1, 88 po tom sebe vu veliku nesreču porinil. Na prijedlogu naglas: porine ima petr. 79 koteri zmed vas od otca zaprosi jajca, jecla PI1IN0S K NAGLASU U (nOVO).SLOVENSKOM JEZIKU. 139 nm porine kiiščera? ev. tirn. 73 porinne; gašp. 445 prelepa duha nebeskoga kadila iz ogiia izrine. stigne: stignemo: gašp. 1, 680 da milošču božansku do¬ sti g n e m o. ti s n e: ti sne: gašp. 1, 720 poglavar kloštra lice svoje k obrazu svetca pritisne; — ti snu: gašp. 1, 520 vulia naj zatisnu na vsa suprot bližhemu mrmrana, mrska ogovarjaria. bukne: blikne: petr. 289 i ev. tirn. 280 kak ti ono iskra ogiiena gda med kudeju zaleti, če je brže časa ne vgasiš, rada pianinom gore b u k n e. drukne: driikne: gašp. 1, 737 nogu zdigši ž lium ga d r u k n c (771 drukne). lusne: liisne: gašp. 1, 720 mezg na mestu liisne (1, 873 lusnu). muk ne: miikne: gašp. 1, 618 zamiikne cesar na reči ove, math. 1, 1, 76 mozbiti je zadni put, da k vam govori i za tem mozbit na vek zamiikne; — m u k n u: kemp. 213 naj v m ti k n u telovni i živinski liidi od stališa svetcev se pregovarjati, 173 onda zamuknu zročeiia jezikov, 232 naj zamiiknu pred licem tvo¬ jem nebo i zemja. puhne: puhne: krist. 195 no verujmo izličnoj sreči sveta, kpja je spodobna morju, ko joga ista tihoča na zlo zapejiva. Skorcn veter puhne da vas na visokem morju vihrom podlekne, kada naj mene na to mislili budete. p uk ne: piikneš: kemp. 198 ako na ov vrhunec zlesti hlepiš, treba je, da batrivo pričneš i sekiru k korenu postaviš, da spiik- neš i fundaš otajnu nenarednu proti samoinu sebi. slub ne: slu h nem: kemp. 277 opomenke ze vsiim poniznost- jum posldhnem; — sluhneš: gašp. 1, ;>47 molim, da po- sluh n eš molitvu moju; — • sluh ne: gašp. 1, 544 posili lin e molečega bog, 1, 552 posili h ne devica Marija zažgan u prosim liihovu, 1, 613 posliihne oteč prošiiu kčere, itd. kemp. 188 kaj drugi vele, to se poslu lin e, math. 2, 3, 49 vsaki sledni, koi glasa liegvoga pozavaiia posluhne, vnuter dojti more, 2, 3, 53 našo molitve posliihne, 2, 3, 86 reč bbžju iz viist iiegoveh posliihne, 2, 3, 121 ne znaj uči jeli 1 >bg posliihne vašu molitvu, 2, 3, 197 človeka bog taki no posliihne; — sluhnu: gašp. 1, 571 po¬ štami malo, da p o sluhnu reči hegove, 1, 790 drugi cesara po¬ sl dimu, 1, 799 nekoteri da mivuko posilili n u tolmiče prinm, math. 2, 2, 261 da zadiie svoje dopitaiie iz vust iiegoveh po sluhnu. 140 -M. VALJAVEC, sukne: siikne: gašp. 1, 743 mladenec strašnu pjusku os uk ne svetomu človeku. supne: supne: petr. 188 gda izide božji sin od čiste devojkc, natura osupne (ev. tiru. 173 osupene), gašp. 1, 383 osupne sudec Simfronius, da drugi najti se more od sina negovoga pleme- niteši, 1, 533 na kotero popevaiie dodrči nazad Zidov, štimajuei da drugoga najde nepriatela svojega i liega spodobno prvomu iz- konča, ali da bi spoznal onoga istoga od sebe rasečenoga i zako- panoga, osupne čudeči se, da od smrti gori vstati i oživeti je mogel; ■—■ osfipnu: 1, (543 koje videči grešni Judi osupnil, 1, 043 o s u ]) n u prvič. tone: tone: gašp. 1, (575 dečak nesrečni) vu vodo omekne se i v uto ne.