T# W
Mat m i©!® I®
----O^ž*......ŽSftSE......
Izhaja 1. in 15. dan vsacega mesca, in velja za celo leto v tiskarnici in po pošti 2 gld. 50 kr.. za pol leta 1 gl. 30 kr. nov. dn.
Tečaj N. V Ljubljani 1. januarja 1862.	List 1.
ZA 3NTOTO IETO,
To leto naj priteka rajski vir, Slanove vse naj osrečuje! Na čelu nosi naj ljubezen, mir; Nezložnost pa naj pogubuje! Odganja vsake naj spodtike, Razširja pa naj luč omike!
Donaša šolstvu naj ugodni čas, Rodi naj letino bogato! Odvrača naj mu slano, studni mraz, Razgrinja naj mu pomlad zlato! Naj slači ptujo mu opravo, In lepša ga z domačo slavo!
Učiteljem naj rožce razcvete, In milše žarke v serce sije! Plačuje bolje naj zasluge vse, Pravico čisto naj odkrije! — Naj celo leto v sreči zlati Edinost veze vse in brati!
, kakor vlani, pridem k vam dans pa še vošila, — vas, preljubi bravci! jih imam; vam jih je rodila. Prijazno, prosim, jih sprejmite, Nagnjenje za nje mi vernite!
kakor jih je star učitelj na sv. Silvestra večer iznenada na strune brcnkal ali
ekstemporiral.
1 a f p i d a.
Čas je dereča reka, ktera nam reči hitro prinaša in odnaša. — Vse na svetu je podobno pomladnemu cvetju in jesenskemu sadju, ki se razgrinja, pominja, in mine. — Nocoj bo zginilo staro leto; odnesli ga bodo hiteči oblaki, ki tiho tečejo po noči na nebu. — Prečudna minljivost! —
T & e m a, i.
S časom tudi mi popotujemo. — Hodimo memo rož in ter-nja. Danes slišimo prelepo slavčkovo petje: jutri straši nas že divjih zver tuljenje. Danes sije nam rumena zarja; jutri pa že plaši nas vihar in blisk in grom. Danes nam prijatli postiljajo s cveticami, jutri pa s koprivami. — Oj, vsaki trenutek ima na-brušeno koso, ktera vedno proti naj lepšim cveticam in nade-polniin setvam!
II.
Dragi učiteljski dnevi! Kako berzno podvizajo tudi vaše imenitne ure! Ni dolgo, kar sem prišel pervikrat v šolo k učen-com in zasajal v mlade serca mlado seme. Neprenehoma sem delal na svojem težavnem polji. Ko je že sneg in led zemljo pokrival, in ko je kmetovavec mirno sedel in počival v gorki hiši, — sem jaz naj bolj se trudil in potil na šolski njivi. Steka se leto za letom in ž njim tudi vse , kar sem storil in zamudil. Oj, sladka, pa tudi nemirna misel! V prevelikem ve-selji mi bo plavalo serce, če bom le količkaj zasledil svojega lepega pridelka po mili domovini. —
I j I I ] i.
Hrepeneče, kot drevo po zimi, čakam vesele pomladi, ktera bo z novim cvetjem venčala naše domače hribe, dole in planjave , ter jih blagoslovila in polnila s sladkim sadjem. — Potem naj se tudi meni približa resni trenutek mojega zadnjega dneva v letu; ne bom se ga bal, ker prinesel mi bo naj slajši delapust in veselo veselo novo leto v preljubi deželi, kjer nas čaka boljše plačilo in tolažilo za žulje naše. —
Kak« naj učitelji otročje sočutja (lo staršev, ljudi in žival prav budijo in nadaljujejo.
I/, učiteljskega zbora v Dolini.
Spisal Joie Dolinski.
Pervo zdravilo za neusmiljence je zgled. Kar otroci pri učitelju storiti vidijo, to kmali presojajo, in si mislijo, da morajo tako tudi sami delati. Ako otroci kod zapazijo neusmiljene djanja, zatiranje podložnih oseb, terpinčenje žival i. t. d. se pri njih čutilo usmiljenja ali celo ne zbudi, ali pa se že zaduši še le komaj zbujeno. Nasproti pa se čutila tistih otrok, kteri se pri usmiljenih zgledih izrejajo, zoperstavljajo vsaki neusmiljenosti. — Drugo zdravilo za neusmiljence so okoliščine, ktere otroke silijo , da usmiljenje od neusmiljenja djansko ločijo, da presojajo, kaj morajo opuščati, da bi se ne pregrešili zoper usmiljenje. Ako otroci kažejo, da imajo usmiljeno serce, naj jih učitelj v tem še dalje spodbuduje; zakaj, otroci, kteri usmiljene čutila večkrat ponavljajo, se jih časoma tako navadijo, da jih pozneje ni treba zavoljo tega opominjati. Otročje čutila do usmiljenja pa se bude in nadaljujejo, če se učitelj prizadeva, da imajo otroci vedno čuječo vest, ktera je notranji sodnik vsakega djanja, in pove, kaj kdo zasluži, ali zapade.
Čutila do usmiljenja se uterjujejo tudi s tem , da učitelj otroke, kteri so usmiljeno ali neusmiljeno ravnali, po zasluže-nji ohranuje zadovoljne ali nezadovoljne, skesane i. t. d.
Učitelj naj pri otrocih tudi modro rabi zglede drugih ljudi. — Otročje sočutila se toliko bolj vnemajo , kolikor bolj in naravnost se soznanjajo z usmiljenimi djanji. Vsaki zgled pa je bolj priležin, če ga otroci sami prosto opazujejo in premišljujejo. Učitelj naj tedaj otroke le zbuja, da so pazljivi; nikar pa naj jih neprenehoma ne dreza in opominja. Otroci pa se morajo vedno voditi po stopnjah njih omike, da usmiljenje ne zgubi svoje cene, in da jim neusmiljenje ne kali nedolžnega serca. Učitelj naj se pa zraven tudi varuje, da otrok ne preobloži s preobilnimi zgledi in opomini, da jih s tem ne dela nepazljivih in nedelavnih. Prepogoste zglede neusmiljenja imajo otroci veči del že doma. Učitelj mora tedaj takim zgledom vedno nasprotvati, ker je stara resnica, da so neusmiljeni zgledi
nalezljivši od usmiljenih, in da se otrok s slabimi zgledi na
enkrat več popači, kakor naj skerbnejši učitelj v dolgem času more popraviti.
Učitelj, ki svoje učence dobro pozna, si tedaj prizadeva, da neusmiljenci usmiljenih nikakor ne spridijo. On skerbi, da v njegovi šoli čez in čez vlada in se sploh budi usmiljeni duh. To posebno pri novincih več zda, kakor, ako bi se vedno opo-minjevalo in govorilo od usmiljenja.
Učitelj naj vadi otroke , da bodo naj pred hvaležni svojim staršem, prijazni in ljubeznjivi z vsemi ljudmi, da bodo usmiljeni do žival, da bodo vsem vse dobro privošili in nobeni stvari kaj žalega storili. Otroci naj se dalje napeljujejo , da vse dobrote hvaležno prejemajo. Kar jim učitelj stori dobrega, naj jim stori iz ljubezni in prijaznosti, ter naj tirja, da se tudi drugem za naj manjše prejete dobrote lepo zahvaljujejo. Pa tudi učitelj naj se jim zahvaljuje za vsako postrežbo, da sami občutijo, kako prijetno dene človeku hvaležnost drugih. Ako pa so otroci svojim dobrotnikom hvaležni, jih tudi ljubijo in spoštujejo. Učitelj naj take ljubeznjive občutke do staršev, bratov, prijatlov in drugih ljudi skerbno varuje, in naj jih vedno pomnožuje. V takih blagih nagibih kale prelepe čednosti, iz kterih izvira naj slajše in nedolžnejše veselje, ktero je podlaga vse hišne in družinske sreče iz zadovoljnosti. Učitelj naj pri otrocih take nagibe oživlja tudi s tem, da jim kaže, kako srečni so in kako dobro je, da imajo starše in druge dobre ljudi, ki skerbe za nje; odvrača pa naj vse, kar bi le količkaj utegnilo zmanjševati spoštovanje, zaupanje in ljubezen do staršev in drugih ljudi. Učitelj naj otrokom kaže, da je Bog oče vseh ljudi, in da je vsaki človek božji otrok in vsaka žival božja stvar in dobrota za nas, da moramo tedaj vse ljubiti in se povsod hvaležno in usmiljeno obnašati.
Neusmiljenje do žival se posebno vidno razodeva pri ne-kterih otrocih. Učitelj naj tedaj tudi to napčnost po vsi svoji moči zatira. Pomisliti pa je treba, če otroci včasi z živalmi neusmiljeno ravnajo, da ni vselej razujdanost tega kriva, te-muč tudi to, da se inarsikterikrat od kake živali sploh napčno misli. Take misli naj tedaj učitelj modro odvrača in na pravo pot kermi, ter naj graja vse, kar koli razodeva neusmiljenost do kake stvari. Prav dober pripomoček za usmiljenje do žival je, če otroci tudi sami izrejajo kake živali. V nekterih krajih
imajo starši lepo navado, da otrokom pripuste oskerbovati golobe, hišne zajce, kokoši, psičke, ovčice i. t. d. kot njihovo lastnino. S tem se vadijo otroci, da so delavni, skerbni, in da usmiljeno ravnajo z živalmi. Vidil sem take otroke, kako zelo so bili ginjeni, če so vidili, da je kdo kako žival mučil. Učitelj naj tedaj pri vsaki priložnosti učence vnema za lepo čednost splošnega usmiljenja, in naj vedno tudi s svojim zgledom kaže, da mu je samemu živo pri sercu, kar hoče, da bi otroci storili. Ravna naj se po izreku, ki pravi; „Kar iz serca pride, k sercu ide".
T e č 11 o učil o.
i ~—
Kazavni poduk. Cerkev.
S no v a. Zvonik, zvonovi, ura, veliki altar, tabernakelj , monstranca, kelih, stranski al ta rji, brilka martra, podobe, svečniki, lampa, spovednica, kerstni kamen, kropivnik, prižnica, kor, orgle, žagrad.
Učba. Cerkev je večja kakor kaka hiša; zakaj? Cerkev je zidana, ima večidel obokan strop in kamnitne tla. Pri cerkvi je zvonik ali turen, v kterem so zvonovi in ura. Zvonik nam kaže v nebesa, ter nam hoče reči: Kdor je dober in pobožen, bo prišel gori, kjer je naše edino pravo srečno doinovje. — Zvonovi so iz brona vliti in imajo železne kembeljne; zvonikar jih goni z vervijo. Zvonovi nas vabijo v cerkev in k molitvi. Kolikrat na dan zvoni? Kdaj pozvanja? Kdaj zvoni delapust? Kdaj plat zvona bije? Kdaj še zvoni? — Ura je v zvoniku; bije na zvon, kaže pa zunaj na turnovih štirih straneh nad linami ali pod linami. Ura gre hitro in ž njo se steka tudi naš čas. Ne zapravljajmo nobene ure! — Velikim cerkvenim vratom nasproti je v cerkvi veliki altar, ki je naj večji in lepši, kar jih je v cerkvi. V velikem altarji je podoba sv. cerkvenega patrona ali pomočnika. Pri velikem altarji je v nedeljih in praznikih velika sveta maša. Na velikem altarji je sveta omarica ali tabernakelj, kjer je sveto rešnje telo v monstranci shranjeno. — Kelih je lepa posodica, ktera se pri sv. maši in pri sv. ob-
hajilu rabi. Monstranco in kelih naredi zlatar iz zlata, ali iz srebra, ali iz drugih dragih in lepih kovin. — Stranski altarji so pri straneh, da se lahko več svetih maš ob eneui bere. Na vsakem altarji je križ ali britka martra, ktera nas spominja na naše odrešenje. — V cerkvi je tudi še več drugih podob, ktere so namalane, ali pa so izrezane iz lesa ali izsekane iz kamna. Kaj nam take podobe kažejo? — Na altarjih so večji in manjši svečniki, kteri so z voščenimi svečami nataknjeni. Kdaj so v cerkvi sveče prižgane? — Lampa ali svetilnica visi pred velikim altarjem; v nji gori večna luč pred svetim rešnjim telesom. Pa so še tudi druge manjše svetilnice pri stranskih altarjih in pri kakih podobah. — Spovednice stoje pri cerkvenih stenah; so lesene in imajo vratica in dve linici. Kdo pride v spoved-nico, kdo k spovednici? — Kerstni kamen je večidel blizo velikih cerkvenih vrat; v njem je kerstna voda, s ktero duhovni kerščujejo. Na kaj nas tedaj spominja kerstni kamen? — Kropivnik je večidel kamniten; kakošen je še? v njem je blagoslovljena voda; čemu? — Na eni strani cerkvenih sten je prižnica, kjer nam duhovni gospodje božjo besedo oznanujejo. Prižnica ima navadno tudi streho. Ktere podobe se večidel nahajajo na prižnici? — Nad velikimi cerkvenimi vratmi je kor, kjer so orgle, in pevci in godci pri slovesni božji službi. V orglah so piščali in mehovi. Orgle poveličujejo božjo službo. — Žagrad je kraj, kjer se duhovni in mašni strežeji na-pravljajo, in kjer se cerkvena oprava shranuje. — Povejte, kaj se vse opravlja v cerkvi! Cerkev je božja hiša; zakaj? V cerkev moramo radi hoditi in se v nji prav spodobno in pobožno obnašati. Po tem, kako se otroci v cerkvi vedejo, se pozna, kaj da veljajo, in kaj bo iz njih.
Zvonovi pojejo,	Sam Bog tam prebiva.
Pri cerkvi ali tudi drugod je pokopališče, kamor merliče nosijo in pokopujejo. Na grobeh so križi in drugi spominki, kteri nam kažejo,
Mi v cerkev reko, Jih vbogam veselo, Saj tam je lepo !
In gleda na nas; Ce molimo dobro, Posluša naš glas.

,Kaj znaneov je zasula že lopata. Odperte noč in dan so groba vrata."
Pašnik.
Stolčeni oreh. — Kako učitelj razširja ljubezen do domovine iu do maternega jezika.
Učitelj razširja ljubezen do domovine in do maternega jezika, če si z besedo in z djanjem prizadeva, da kaj pripomore k blagostanju domovine, in k likanju in priznanju maternega jezika. Nar pripravniši priložnost za to ima učitelj pri učencih vsakdanje in nedeljske šole, in nar bolji pripomoček so mu slovenske berila in slovenski zendjovid. Kadar postavim učenci berejo od domovine, jim domoljubni učitelj razlaga, da tam, kjer je kdo rojen bil, kjer si je pri svojih ljubih starših igral, radoval in se izrejal, tam, kjer se je nar pred učil govoriti in hoditi, kjer je poslušal nauke svoje matere i. t. d., je njegova mila domovina. — In tisti jezik, kterega se je nar pred učil pri svoji dragi materi, je njegov materni jezik, kterega mora ko svojo dedšino hraniti, varovati in braniti. Bistri učitelj tudi dokazuje dalje, da je materni jezik pervi in nar potrebniši za vsakega, kteri želi svoj um ¡zbistriti in si za življenje po-Irebnih vednost pridobiti in postati pravi domorodec. Bistri učitelj učencom domovino s tem razjasnuje, da jim kaže na zeniljovidu domače kraje: mesta, terge, vasi, gore, vode, reke, ceste, pota i. t. d. Kaže jim, ktere dežele in ljudstva so naši domovini nar bliže, in jim dopoveduje, s kterimi ljudstvi smo si nar bolj v rodu, — s kterimi smo v zvezi v deržavi: der-žavljani i. t. d. Tudi jim pripoveduje, da ima vsaki narod svoje šege, svoje navade, svoje petje in svojo obleko, po kteri se od drugih razloči. Zraven pa jim ne pozabi omeniti, da pravi domorodec je miroljuben, krotak in tudi zvest deržavljan, kteri zvesto hrani vero svojih očetov, in svoje, od Boga postavljene prednike, resnično ljubi in spoštuje. Kaže jim pa tudi, da domovino in materni jezik ljubi le tisti, kteri si prizadeva stan domovine zboljšati, ji v potrebah pomagati, in kdor se poteguje za njene pravice, in jo pred nepravičnimi napadi brani in varuje. Da učitelj učencom domovino in materni jezik še bolj priljubi, jim pripoveduje, koliko učenih mož se je že za blagor domovine in za zboljšanje maternega jezika trudilo, in se še trudijo. Za razširanje ljubezni do domovine in maternega jezika so dober pripomoček tudi domače narodne pesmi, ktere učitelj svoje učence uči peti. Dober pripomoček razširjati lju-
bežen do domovine in do maternega jezika je tudi slovensko slovstvo. Marljivi učitelj si časoma napravi knjižnico slovenskih gospodarskih in sploh podučnih knjig, kakor tudi domačih časnikov, ktere ukaželjnim ljudem posoja in brati priporoča. Če mu pa ni moč si take knjižnice napraviti, si izposodi knjige in časnike pri verlili omikanih ljudoljubih, kterih se nam, hvala Bogu! ne manjka; jih potem o priložnih časih kmečkim gospodarjem in znancom bere in razklada, premožnejšim pa svetuje in priporoča, da bi se tudi pridružili slovenskim či-tavnicam in drugim takim koristnim družbam.
Tako in enako ravna učitelj, ktcri razširja ljubezen do domovine iri maternega jezika, kteri pa tudi zasluži, da ga narod imenuje verlega domoljuba.	p. g.
Kratek obris godbiue povestuice.
Spisal Fr. Sr. Adamič. Godba je izmed vseh umetnost naj starejša; njena povest-nica seže noter do časov mite, t. j. božanstvinih domišljij, v sivo starodavnost nazaj.
[z začetka je bila vsa godba le samo petje sklenjeno z plesom. Čutilo meroglasja (Rhytmik) se je zgodaj zbudilo. Egipčani so pri svojem petju in plesu celo pri slovesnostih v svojih tempeljnih po taktu z rokami ploskali.
Egipčani
pripisujejo znajdbo godbe K a mu in M iz raj mu, — ta dva pa Ta v tu in O z ir iz u.
Oziris, okoli 1500 pred Kristusom, kralj egiptovski, je iznajdel neki flavto in trobento. Lira, harpe, citre, pavke, bobni, trobente, rogovi, postranke in dolge piščali so bile takrat v navadi. S sistrom, t. j. neko ropotačo, podobno našim klepetcom, so takt merili pri slovesnostih v tempeljnu. Xa grobu kralja Ozimandija (okoli 2000 pred Kristusom j so našli vpodobljene muzikalne orodja, posebno harpo, ki je naši skoraj popolnoma enaka.
Hebrejci
imenujejo Jubala iz najditelj a godbe in muzikalnega orodja (1. Mojz. 21. 4.). Laban že je poznal pavke in neko drugo z živalskimi kožami prepreženo orodje. V Jobovih otožnicah se
bere: „In vriskajo s pavkami in harfami, in so veseli s pi-ščalmi".
Mojzes (okoli 1500pred Kristusom) je napravil sreberne bobne, in Mirjam, njegova sestra je po srečnem prestopu skozi rudečo morje pela pervo nam znano hvalno pesem.
Kralj David, pevec psalmov in godec s harpo (1050 — 1000) je povzdignil hebrejsko godbo na visoko stopnjo. Iznajdel je mnogotere muzikalne orodja, zboljšal harpo, in je mnogim psalmom zložil napeve. Za godbo v tempeljnu ("snidnici) je imel 1000 godcov pod vodstvom takrat imenitnih umetnikov A sala, Hemana in Etana. Tačas so imeli Hebrejci 36 muzikalnih orodij, izmed kterih se jih je 16 v tempeljnu rabilo.
Pri posvečevanju Salomonovega tempeljna v Jeruzalemu (okoli 900 pred Kr.) je godlo več tisuč trobentarjev, cimbalistov in pavkarjev pod vodstvom 288 voditeljev. Tudi žene in hčere Levitov so pele.
Taka silna množica godcov se nam nemogoča zdi; pa le pomislimo, da so takratne nevkretne muzikalne orodja po več oseb tirjale, ter so tako nerade se oglasovale, da so se piskači mnogokrat telesno poškodovali.
G r e k i
so se naučili godbe od Egipčanov. Nekteri pripisujejo nje znajdbo M el p o m en i in Erati, drugi Epimeteju in P rotil e te ju. Poznejši umetniki se imenujejo: Kade m, Apolo, Palada, liah, Orfej, Amfijon, Pan, Mida in Marzija.
Apolo, bog petja in brenkanja, je neki iznajdel liro s tremi strunami, in je neki mojstersko znal brenkati. Kralju Midatu je oslovske ušesa nataknil, ker o godbeni preskušnji ni njemu, tenuič Panu slavno darilo prisodil.	D«ij. Prih
Kiijiževstvo.
Pesmi v godove in praznike celega leta. Spisal L. Dolinar. Drugi natis. 1861. Na prodaj so pri J. Giontini-tu, in veljajo 60 nkr. Ker so te pesmi že čisto pošle, so zdaj drugič natisnjene. Dobro znane in potrebne so vsakemu orglavcu in pevcu.
Pesmi za šmariiice. Postavil t»i\ Riliar. Teh krasnih napevov je do zdaj že na svitlem 7 pol, ktere so z dvema polarna Potočnikovih pesem pomnožene. Prodaja jih L. Kremžar polo po 20 nkr.
Nanos. Slovenski zabavnik za 1862. Izdal Janko P. Vijan-ski. V Ljubljani natisnil Jož. Rud. Milic. Ta lična knjižica je pravi almanah
za Slovence, ker obsega na 294 straneh mnogoverstnih reči za poduk in kratek čas. Velja 1 gl. Dobiva se po vseh slov. mestih.
Jahrbuch für Lehrer, Aeltern und Erzieher von Joli. Ma-resch, Weltpriester, k. k. Schulrath und Inspektor der Volks- und Realschulen in Böhmen. XXVI. Jahrgang. 1861. Prag. K. A. Credner. S podobo sv. Venceslava. Ta knjiga je vsakemu učitelju prav dobro berilo.
Opomiuek za učitelja
mesta prosinca.
Ktere podučile knjige in časopise boš bral v tem letu ? Ali bereš „Uč. Tovarša", „Novice", „Danico", „Glasnika", „Pri-jatla", „Napredaka", „Stimmen aus Innerosterreich" i. t. d.? Vedi, da je čas drag zaklad, kterega nikoli ne smemo zamujati. V šoli pa misli, da je po zimi šolski poduk naj boljši seme za poletni sad. Tudi premišljuj, ali si s šolskim podukom na pravi poti, ali ne. — Kako je kaj v nedeljski šoli? Ali skerbiš, da navadnemu šolskemu nauku tudi še kaj druzega potrebnega in koristnega vpletaš in pridevlješ, da je ves poduk bolj nov, mikaven in tečen? — Ali imaš sadne drevesca dobro povite, da ti jih zajec ne bo pokvaril? Sadne peške pridno nabiraj! — Ce imaš čebele, vari, da miši ne pridejo do njih, — pa tudi skerbi, da bodo dobro odete. — Ptiči nimajo kaj jesti; potresi jim včasi kaj zernja; pa tudi otrokom jih priporočuj.
Šolsko izbo večkrat prevetri, da bo v nji dobra sapa. Na koncu mesca pohvali učence, kteri so ves čas pridno hodili v šolo, se lepo obnašali in pridno učili; zanikerneže pa naznani gosposki, če je treba; toda previdno ravnaj, da si več ne pokvariš, kakor pa koristiš. Vse tvoje djanje naj vselej izvira iz pravega, blagega namena.
Zastavica,
ktero je Nežica svojemu součencu Tončku na paši zastavila.
Tonček in Nežica sta bila učenec in učenka druzega razreda, in oba sta še zadosti dobro znala rajtati. Enega dne po dokončani popoldanski šoli žene Nežica po navadi, kakor vsaki dan, čedo domačih ovac na pašo. Kmali za njo pride tudi Tonček s svojo ovčico, ter vidi že od dalječ Nežico blizo raztresenih ovac s knjižico sedeti. „Nežica!" zakriči Tonček, „deni
nekoliko knjižico na stran, in povej mi, koliko imaš danes ovac tukaj na paši?" — „Koliko, vprašaš; čakaj", mu odgovori Nežica, „ti bom precej povedala. Glej, ko bi jih imela še toliko, kolikor jih imam, pa še na pol toliko, — pa še četerti del toliko, in pa še tvojo zraven, bi jih imela potem ravno s ( o (100). — Zdaj pa sam izrajtaj, koliko jih imam." Tonček prosi Nežico, naj mu to zastavico še enkrat pove. \ežica mu jo ponovi, — Tonček pa je ves zamišljen, kakor da bi bil ga kdo s kropom poparil. Preden gre domu, pa še Nežici reče: „Vežica! šembrano je tvoja zastavica zvita; pa če Bog da, jutro ti jo bom pa že povedal". Drugi dan jo Tonček veselo primaha s svojo ovčico tje, kjer je Nežica pasla, in ji kar hitro in veselo pove število njenih ovčic, in tako ugane zastavico. Nežica ga polivali, ker jo je tako izverstno izrajtal po računskem načinu. Kako jo je li izrajtal?	J- Hoge.j.
Kdaj je sreča pri tebi.
Ako prav ljubiš domačo deželo. Za njo se trudiš, ubijaš si celo. Sladko veselje ti gre do serca: Sreča terpežna pri teb' je doma!
Ako dolžnosti na tanko spoluuješ, Željam, razvadam pa zapoveduješ, Sila nobena ne tlači duha: Sreča terpežna pri teb' je doma.
Ako tc čednosti cvetje obdaja, Vest te ne peče, te vedno napaja Vsaki studenec ti mirno šurnlja: Sreča terpežna pri teb' je riomd.
Imenozla»;a (etymologie) fnrnili vasi na Kranjskem.
(Po imeniku ljublj. škofije, leta 1859.)
Imena vasi so speljane veči del od lege ali podobe sveta, kjer vas stoji, ali od bližnje reke ali potoka, gojzda, nerodovitnega drevja (nikoli pa rodovitnega — Višna gora (Weichselburg) = visna gora) ali drugih znamljivih (charakteristisch) zadev.
Po enakem je tudi iz tega očitno, da k zlagi vseh teh slovenskih imen ni treba tujih jezikov na posodbo sklicovati, ker so vse njih korenine čisto slovenske, in ker po vsi verljivosti naši pervi očaki,
saj sploh, niso ptujih jezikov znali, in še manj domačim rečem pluje imena dajali. Drugači je kako ime s kakim ptujim, vender rodbinskim jezikom posvetliti, in spet drugači, ga zavolj kake enakosti hitro iz ptu-jega, našim prednikom neznanega jezika speljevati!
Slovenski jezik je pervovirni (Ursprache), i ti vse korenine sam v sebi ima. Drugi evropejski jeziki (zunaj OgerskegaJ pa imajo veliko od njega, kar bi se lahko skazalo; zakaj le v slovenskem jeziku imajo korenine druženskih, t. j. drugim jezikom enakih (gemeinschaftl.) — besedi primerjen pomen!
Adelsberg — Postojna. Zlaga tega imena je memo drugih le-žavniši in manj gotova. Nar beržeje se to ime ishaja od postajati ~ po stoj, postojna hiša. Zakaj verlivo je, da se je tukaj, preden se je daljej skozi gojzd proti Ljublj. ali pa tudi od Ljublj. šlo, postajalo, in da je bila tukaj v ta namen kaka postojna hiša, ktera se je sčasoma v vas, in pozneje v terg obrasla. Ako je pa to ime morebiti stareji izvira, bi se znalo tudi iz latinskega imena post. (a positis equis} ¡shajati. Od ptice: postojna (Adler) pak to ime speljevati hoteti, bi bilo vsi vednosti imenoslovja nasprot.
Adleschitsch = A d 1 é ž i c a. Verlivo je bil pervi naselnik te vasi zavolj njegove daljne odlege od poglavitnega kraja (Cerneinlja ali Metlike) o d 1 é ž i c imenovan. Afriaeh = Javorje. Korenina sama očitna.
Aich = Dob, verlivo od d o 1 b s t i (meisseln, hohlen), zato ker ta vas v dolbu, t. j. votlini ali vpógi (vpógniti) gore stoji, ki se tam začne.
Ainod zr Soteska; Planina, Stari terg, Stari log —
izvirk imena povsod sam na sebi očiten. Ambrus = Ornrúz (genit.-a,) od omrežiti, zato ker je svet, kjer ta vas leži, od več plati tako rekoč o m reže n ali z nizkimi bregovi opahnjen, tako da je vid ali izgled zaderžan. Tudi ime O m ru že, (vas na Štajerskem)— ktere kakor iz nemškega imena F r i e d a u (die eingefriedete Au) posnamem , enako omrežen svet imajo, — se gotovo od tod ishaja. Verh tega se najdejo na Kranjskem tudi hišne imena od tod speljane, p. O m r u ž e k, če je hiša od nekterih plati omrežena ali z nizkimi bregovi obdana. — Tudi stvaritev tega imena je zavolj nje prostosti in eno jno s t i za slovijo spominja vredna; ko bi bil kak sedajni slovin (Grammatiker) to ime vstvaril, bi bil gotovo veliko terji in težkot-niši ime naredil p. U m r e ž n j a v a, O m r e ž e n c a, O m r e ž e n e c i. t. d. Znabiti da so naši pervi slovini konci no s čerko ali slovko is dostikrat po name n u v naznanitev terplivnega pomena (tei-dende Bedeutung) zavolj veči enojnosti imen rabili, p. Omruz in Omrtiže; kljun — klan, kopun, struna ; strenjenca i. t. d. Arch — Raka; verlivo od podobe kraja, kteri je tam, kjer vas
stoji, skoro kakor raka (Gruft), od vseh plati zapahnjen. Asp ~ Z a s p od velicega zasipa, blizo kterega vas leži.
Assling = Jesenice: od drevesa jesen, kteri tam rad rase. (Znamnje nekoliko merzlejšega podnebja.)
Auersberg ~ Turjak; verlivo od Tur (Urochs, AVildochs — tnu-rus), ali pa morebili od t e r (Einigung, Verbindung), p. koter, ter-nje, stric, terta, trak, struna i. t. d. Terja k (der Verbindungs-berg).
Babenfeld ~ Babino polje; menda bolj prav: bobuo ali bobovo polje (Bohnenfeld); verlivo je namreč, da je pred bobovo polje tukaj bilo, preden se je vas pričela.
Banjaloka = od ban in loka. Ban pride od serbskega bajati (reden), in pomeni govornika po predbi (per eminentiam), tedaj govornika ali besednika za ljudstvo iu deželo, kakor je še zdaj hor-vaški ban. Loka pomeni navadno travnik ali snožet ali pa tudi vas ali mesto pri vodi, in se izhaja od liti; od tod 1 i v k a, lovka in loka. Koliko pripravnih zgledov za slovijo že v enem imenu!
St. Barthelma ~ Pri sv. Jerneju. Imena od cerkvenih svetnikov vzete so, kakor se samo po sebi ve, poznejši izvira, namreč ali kmali po tem, ko se je pri našem narodu keršanska vera širiti začela, ali v poznejih časih.
Vojašk častnik, rojen Nemec, spremlja enkrat v laškem mesti na javnem sprehajališči laško gospo, in pomenkvata sc o narodovnih razlikah med Nemci in Lahi. „Kar je res, se vam mora priznati", pravi Lahnja, „Nemci ste čversti korenjaki in hrabri bojniki; le vaš jezik je terd in okoren, da je groza. Stavim, da se je Bog poslužil nemškega jezika, ko je, izganjaje naše perve starše iz raja, jim očital njih pregreho, in grozil kazni za - njo." — «Vse lahko da", odgovori Nemec, „toliko pa je gotovo in brez dvombe, da se je zvita kača, hudi duh. poslužila p ril izn j en iga laškega jezika, jih v greh zapeljati".
Iz Celjovca. „SI. Glasnik" naznanja, da bo v prihodnjem letu izhajalo „Cvetje iz domačih in p tuj i h logov0', ki bo prinašalo v pervi versti v gladki prestavi naj boljše dela slovanskih in druzih narodov, v drugi pa pod naslovom „Hellada in Roma4' prevode gerških in rimskih klasikarjev, da se bo slovenska mladina po domači poti vodila do vira omike, ob enem pa tudi domača literatura bogatila. Vsacih šest nedelj pride zvezek po 5 pol na svitlo; cena mu bo po naročilni poti 25 nkr. Naročnina se bo odrajtovala po sprejemi vsa-cega zvezka. Naročila prejema vredništvo „Slov. Glasnika". — Upamo, da se bo veliko domoljubov oglasilo za tako lepo delo. Bog daj srečo!
Nemški in laski jezik.
Iz Savske doline. Lepa hvala slavnim šolskim vradnijam za lepe šolske berila!*) Zdaj smo dobili, kar smo že davno želeli: knjige, ki niso samo za otroke mikavne in podučne, temuč se priležejo vsakemu, kdor jih bere, in se smejo vsaki hiši kot domače berilo pri-poročevati. Cist in preblag duh dije iz vseli berilnih spisov. Koliko morejo te berila slovenski mladosti do prave omike pripomoči, se ne more izrajtati. Bog daj, da bi jih vsi učitelji in učenci prav rabili, to je, s tem namenom, kakor so sostavljene in spisane! — Se ve, da se ne manjka tudi takih, kteri razsajajo zoper čisto slovenske berila, in vedno godejo, da hočejo imeti nemški jezik. Naj ga imajo, kjer jim ga je treba, — saj imamo tudi nemške izverstne berila, ktere so nalašč za naše šole sostavljene, in se tedaj tudi nemščini ne dela krivica. Toda takim sitnežem še to ni dosti; oni hočejo, da bi bila vsaka šola še po starem kopitu, to je, da bi se še vedno ,,poštabiralo", po nemško molilo i. t. d. Takim ljudem ni tedaj mar za izrejo otrok, pa tudi ne za to, da bi se otroci učili po naravni in djanski poti, — temuč hočejo, da bi se le spolnovala njih stara, hudo vkoreninjena terma. Ker se pa splošna šola ne more vklanjati vsakemu posam-nežu, in ker se tudi takih ne manjka, kteri za denar vse store, kar kdo hoče, — si iščejo ti posamneži na svojo škodo in na škodo svojih otrok privatnih ujenikov. Bog daj norcom pamet!
Zraven naj še povem, da nam je ptuja kultura zanesla mnogo krinolin že med naše kmečke dekleta. Ako srečaš krinolinko, ki se ji na široki cesti skoro ogniti ne moreš, pa pogledaš, od kod da pride, boš vidil, da je doma iz bajte, ki ima s slamo zamašene okna. To je „Fortschritt" po mislih tistih, ki se imenujejo ^Gebildete". O uboga slovenska mladost, ako boš stopala za tako kulturo! —
Iz Ipave. 3. dec. pret. I. se je tukaj novo šolsko poslopje po slovesnem cerkvenem blagoslovljenji izročilo namenu, kterega nam znad velikih vrat naznanuje napis v zlatih čerkah: „Veri in omiki". To lepo slovesnost sta povišala visoko čast. in mil. generalvikar in stolni prošt ljubljanski g. Anton Kos in visoko čast. g. kanonik J. Zavašnik, c. k. vikši ogleda ljudskih šol. Slava vsem, kteri so kaj pripomogli k temu lepemu delu!
Iz Predaselj. Ljubi „Tovarš!" navada je, da za novo leto eden drugemu srečo in zadovoljnost vošimo; sprejmi toraj tudi Ti od nas učiteljev serčno vošilo: Bog Te ohrani slovenskim šolam in naši mladini še mnogo let! — Nastopil si kaj čversto svoj drugi tečaj, in kakor dozdaj, upamo, boš tudi v prihodnje naš podpornik za poduk in kratek čas v šoli in doma. Pri tej priložnosti pa tudi ne zakrivam želje, naj bi se slovenski učitelji, kar zadeva djansko podporo, nekoliko ožeje oklenili svojega „Tovarša"
Dragi „Tovarš!" vem, da Ti je ljubo, ako kaj zveš od novih šol iz dežele. Povem Ti tedaj, da smo pri nas 25. listopada preteč, leta novo šolo začeli. Imamo prav lepo šolsko hišo s prestorno šolsko
*) Te izverstne slovenske in nemške berila so sostavili in spisali še šolski nadzornik dr. Fr. Močnik. Bog jim daj srečo!	Vredn.
**) Bog daj , da bi se zgodilo !	Vredn.
izbo, ktera bi bila pa kmali premajhna, ker je prišlo veliko veliko učencov. Vidiš, ljubi „Tovarš", zopet je v Kranjskem okrožji ena šola več! Slava bodi naši duhovski in deželski gosposki, posebno pa našemu verlemu gosp. fajmoštru in tudi vsem farmanom, kteri so olepšali svoje selo s tako lepo novo šolo! Pri vsaki reči je začetek imeniten, posebno pa pri šoli. Zatoraj so naš gosp. fajmošter, ko so šolo oznanili, staršem na serce govorili, naj svoje otroke za šolo pripravijo in jih pridno v šolo pošiljajo, ker je poduk in lepa izreja naj večje bogastvo, ki ga starši svojim otrokom zapustiti morejo. — Prišel je dan, ko seje šola začela. Veliki zvon je vabil v cerkev in v šolo. Od vseh strani so hiteli otroci in ž njimi starši k cerkvi, kjer je bila sveta maša za srečen začetek nove šole. Po tem so šli otroci in starši v šolo. Za njimi so prišli gosp. fajmošter, ter so pričujoče blezo takole nagovorili: „Ljubi moji učenci in učenke! Danes začnemo šolo. Kar pa začneš, začni z Bogom, da se ti bo srečno stekalo. Zato smo bili zdaj v cerkvi, smo pri sv. maši pobožno molili in sv. duha na pomoč klicali. Vi, ljubi moji, pa morate tudi svoje storiti in pridno v šolo hoditi, zakaj vsaka ura v šoli je zlata in srebra vredna. Ure, dnevi in leta pa hitro minejo, in gorje mu, kdor jih zamuja !"
Tako in enako so govorili blagi duhovni pastir in iskreni šolski prijatelj šolarčkom pa se vidi, da so si vse te nauke globoko v ser-ca zapisali.	Janez Saje.
Iz Cerkljan. Namenjen sem, ako bo mogoče, izdati nekaj cerkvenih pesem z napevi. Prosim tedaj vse g. g. učitelje po deželi in druge gospode, kteri se pečajo s cerkvenim petjem, da bi mi kaj enacega blaga blagovolili poslati. Prav mi bodo vsi lični napevi, posebno pa mašne od „Pred Bogom", od sv. obhajila i. t. d. Bratje in domoljubi! podpirajmo eden drugega, ker „združena moč je zlat obroč, ki nam stvari in hrani dela naše4, kakor je rekel nas „Tovarš" v svojem pervem programu. Z Bogom !
Z Iga. Predragi „Tovarš!" Zdaj se le, konec Tvojega pervega tečaja sem Te spoznal in Tvojo neprecenljivost ugledal! — ,,Zdaj še le?" boš rekel; „kaj nisi bral mojega oznanila že pred pretečenim letom?" — Res je taka, in jaz Ti ne morem kej odgovoriti, temveč Te moram za odpuščanje prositi zavoljo svoje poprejšne zanemare, ter se Ti ob enem tudi zahvaljujem za vse dobre nauke in vodila, ki sem jih samo iz treh Tvojih zadnjih listov prejel. Koliko nepoznanega zaklada je gotovo še v Tvojih drugih listih, ki jih jaz do zdaj še vidil nisem! Zato bi jih rad dobil, če je še mogoče	je veselo
viditi in prebirati dolge verste visokočast. in čast, gospodov naročnikov, kterirn se tudi jaz želim pridružiti, ker menim, da učitelj, ki Tebe ne pozna, ni pravi učitelj slovenski — in da le tako, ce se slo-ž i m o v vseh dobrih namenih, moremo kazati tudi našim protivnikom, da po slovenskem svetu se ne poje le samo: „Naprej zastava", temuč tudi: „Naprej omika Slave!" —	A. Dragotin.
*) Nekaj iztisov I. tečaja je še naprodaj.	Vredn.
**) Pa jih vendar lahko precej naštejemo, kteri še vedno našemu dobro-mislečemu „Tovaršu" vrata zapirajo. —	Vred.
Iz Ljubljane. SI. c. k. deržavno ministerstvo je na veliko naznanilo od ljudskega šolstva na Kranjskem v šolskem letu 1860 odpisalo ta le razpis, kterega preč. ljubljansko knezoškofijstvo 30. nov. pret. I. pod št. 192H/354 «ploh naznanja:
Veliko naznanilo, kako je bilo z ljudskim šolstvom na Kranjskem v šolskem letu 18(50, je prav veselo pokazalo, da je tudi to šolsko leto šolstvo lepo napredovalo. Kako vneto se je delalo za napredek in povzdigo ondotnega šolstva, kaže to, da so se šole pomnožile za eno poglavno in šest malih šol, da se je povikšalo število učiteljskih pripravnikov in lastnih šolskih poslopij. Zadovolji tudi, da se je število učencov zopet povzdignilo do 2 in da je 57 % za šolo ugodnih otrok hodilo v šolo; vendar tudi ta razmera kaže, koliko je še storiti treba, da bi se ljudsko šolstvo na Kranjskem toliko zboljšalo, kakor tirja sedanji čas. — Lepe naznanila od vedenja in prizadetja učiteljev v službi, kakor tudi neprestanjeno pospeševanje šolstva po duhovnikih deržavno ministerstvo rado sprejema. — Za vredbo mnogih še nevredenih šol se je na Kranjskem neprenehoma goreče delalo. Kjer pa so okoliščine kraja take, da se še zdaj ne morejo napraviti vredene šole, naj se vendar, kar je mogoče, preskerbuje šolski poduk. Prav bi bilo, da bi v krajih, kjer se še ne more postaviti kak pod-učitelj, duhovniki mladost podučevali. Tem naj bi se večidel povsod kaj določilo plačila iz domačih pripomočkov; kjer pa bi se to ne moglo zgoditi, se bo tako plačilo včasi tudi dovolilo iz zaloga za normalne šole, in sicer tako dolgo, dokler ne bo kranjski deželni zbor dobil potrebnih pripomočkov za povzdigo šolstva. SI. deželno vladarstvo še zraven pravi, da je si. deržavno ministerstvo že zdaj 4 duhovnikom, kteri so že več let učili v privatnih šolah, naklonilo vsakemu po 50 gl.
Iz Ljubljane. V razpisu 17. decembra pret. 1. s št.1953/359 ljubljanski preč. knezoškofijski konzistorij priporoča učiteljem te le knjige:
1.	„Lehrbuch der Erziehung und des Unterrichtes" von Alois Karl Ohler, Mainz 1861.
2.	„Die nützlichsten Freunde der Land - und Forstwirtschaft unter den Thieren" von Dr. C. W. L. (¿loger, 4. unveränderte Auflage. Berlin 1859. 8.
3.	„Kleine Ermahnung zum Schutze nützlicher Thiere" von Dr. C. W. L. Gloger. 6. Auflage. Berlin 1860. 8. (Sigmund Wolf).
Zadnje dvoje Gloger-jeve bukvice priporoča tudi si. deržavno ministerstvo, in pravi, da so prav dobro sostavljene iz stavnih naravo-slovskih iziskovanj od žival, kterc škodljive merčese in miši pokonču-jejo. Dobivajo se oboje po VVallischhauser-jevi bukvarnici (Jož. Klemm) na Dunaju, manjše za 21 kr., večje za 53 kr. n. d. Manjše so pripravne za šole, večje pa za učitelje.
Odgovorni vrednik:
Andrej Praprotnik.
Natiskal' in založnik: Jož. Rudolf Milic.