List 38. Tečaj XVI. Vm* * £ -> V f ospodarske, obertniške nar Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tíekarnici jemane za celo leto 3 fl. 40 kr., za pol leta 1 fl. 50 kr., za četert leta 55 kr.; posiljane po pošti pa za celo leto 4 fl. 40, za pol leta 2 fl. 20 kr., za cetert leta 1 fl. 10 kr. Ljubljani v sredo 22. septembra 185ft. Kakšni naj bodo verti na kmetih, da bodo dovelj sadja donašali? Verti na kmetih so večidel čez in čez s travo pre-rašeni. Gospodarji tacih vertov pravijo, da je trava pod drevesi dobra pica in da jim veliko zaleze. — Al ta mer- vica trave, ki jo pod drevjem nakosijo, jim na sadnim več škode prizadene kakor je trava vredna ? v v ce se drevji tako velika zřaste. V ^ t * f ** I 9 r,*a • m - n l Ce drevésa v travi stoje, počasi rastejo, so večidel le pokveke. ne rodé rade obilo sadja, in še to, kar na njih obvisí, je rado piskavo, drobno, in nima pravega okusa. Zato bi bilo želeti, da bi si vsak gospodar vert le za vert imel in da bi travo, zelenjad in druge rastline, ki mu tako veliko dobička ne donesó, odpravil spod sadnih drevés, kar se dá. Pametni sadjorejci v ze od nekdaj okoli vsacega drevesa v jeseni potrebijo travo y tako da za koló na široko krog in je trata tako od dreves otrebljena, more svetloba, zrak (sapa), dež in s neg lože do drevésnih kor en in, in to krog vozno ^ V le samo perst pušajo. Ce drevju neizrečeno tekne. Še boljše bi jim pa djalo, če bi se to delo še enkrat poleti opravilo, in bi se taki kolobari (šajbe), kolikor kraj pripusti, vsako leto tako na široko raz pelje va li kolikor bolj se drevésna krona na široko razprostira. ? V v Ce je pa vert na kaki brezini ali v nižavi pole or to ka kega potoka ali vodene struge, bi ji o hudih plohah deznica in povodnji okoli dreves zrahlano in prekopano zemljo poplavile in čisto do korenin pobrale. Na tacih vertih ne v j e s e n i zemlje krog drevés prekopavati ; dovelj bo gre V ce ruši na se bo le poleti zemlja pod drevesi prerahljala in spod njih spravila. Akoravno je omenjeno rahljanje in kolobarenje krog dreves poglavitno pravilo pri sadnem drevji, vendarle ne bo skerben sadjorejec tudi sledečih reči na svojem vertu nikoli opusti!: mogoce 1. Gnoj i ti drevesom po kolobarih ali če je treba in gnojiti celi vert, je že davnej za dobro spoznano, in sicer tako, da nam ni treba tukaj koristi posebej doka se pa dre gnojem naj zovati in priporočevati. S kakošnim vesom gnoji, bomo posamnim gospodarjem prepustili; oni bodo po svojih okolšinah najlože presodili, kakošen gnoj se bo njih svetu najbolj prilegel ; knalovina se drevesom kaj dobro přileze. Tak zoper dre v naturo zasajen vert se dá le & tem zboljsati, ce se drevesa, ki na tesnem stojé, iztrebijo. Ostale se bodo potem lože razprostile in razrastle, in ker bolj na svetio in na zrak pridejo, se bodo kmali tako okre- 1 da bojo od leta do let bolj 1 in bogat vale rod 3. Ne samo goscavo sadnih dreves sploh, temuč tudi pre goste posa mesne veje in mladike mora skerbni sadjorejec izrečevati, da bo mogla svetloba lože do njih in da bo zrak prosteje med njimi vejal; drevesa ne bodo potem tako klaverno cvele in poredkoma rodile. Zato mora suhe in pregoste veje, s kterimi je krona marsi-kterega drevesa preprezena, pridno posebno pervih 6 do 8 let po prešaj enj i trebiti in izrezovati. imajo z 4. Drevesa, ki so se posušile ali sicer pokvarile, se nadomestiti ; zato se mora na vsakem d r u g i m i mestu, kjer se je kako drevó izkopalo in kamor se bo posadilo, najmanj 3 čevlje globoka in 6 čev- drugo Ijev široka jama skopati, s frišno zemljo i kjer V se ni nobeno drevó stalo, nasuti in v sredo jame novo drevó posaditi. Kdor drevja tako ne posaja, se bo kmali pre- pričal ? da ni pravi sadjorejc. 5. Ce je kako drevó, posebno ene zasade peŠkatega sadja na starejih vejah po večletni rodovitnosti tako ope-šalo, da ne nastavlja ne poganja več novih mladik, se po tem lahko pomladi, da se mu le tište stare veje, iz kterih močne in zastavne mladike poganjajo, ako so le pripravne za novo krono, pusté, vse druge s starim lesom pa odžagajo ali porežejo, rane pa s kakim dobrim drevesnim maziiom zamazejo. Take pomlajene drevesa rodé po navadi veliko let prav bogato in dobro sadje. 6. Vertnarski nauk bi mogel povsod, kjer se mladost v se v sadjoreji podučuje, več obsegati kakor le nauk, kako se ima s sadními peškami in koščicami ravnati, kako drevesca kako se na stanovitne moglo, rediti in cepiti; tenuic učiti bi se tudi imajo drevesa pozneje rediti, kader so mesta presajene, ker ravno tukaj dostikrat najzdraviše in V ze krepkejše drevesa konec vzamejo in gospodarja ob veselje do sadjoreje pripravijo. 7. Gosence in hrošci (kebri), kakor tudi drugi drevju škodljivi merčesi se morajo v vsaki srenji skerbno obirati; tičem pa, ki tak merčes pobirajo in trebijo, bi se s ker ti, ki naj več červov in gljist moglo prizanašati. Tudi potrebijo, se mora milostljivo ravnati. 8. Kdor hoče nov sadni vert ali sploh novo sadišče 2. Drevesa ne smejo po vertih pregoste biti. sadnih dreves zasaditi, mora posebno skerb imeti, da bo Nekteri verti so po kmetih z drevjem tako natlačeni 5 da prave plemena sadja za to odbral. Če ni s takimi plemeni ? je že pogled na nje memogredeočemu sadjorejcu zopern. ki mu jih bližnji sosedje nasvetovajo, zadovoljen, naj od-Drevesa, ki stojé v taki goščavi, dobivajo svetlobo in zrak bere saj tište sorte sadnih dreves, ki se v bližnji o kole samo od zgorej, in se nemorejo po svoji naturi razpro- lici dobro obnašajo in po navadi rade rodé. Takošne plemena stirati in verha (krone) zadelovati; le kviško sterlé, kar se ti bodo gotovo dobro obnašale, zemlja in kraj jim bosta se po kmetih, posebno pri češpljah, le prepogostoma vidi. ugodna. Rodile ti bodo sadja na kupe za dom in za prodaj. Take drevesa nastavijo metlji podobne krone, ktere zavolj Kdor si kupuje iz ptujih krajev sadnih dreves ali pa si pomanjkanja stranskega zraka in stranske svetlobe nastavijo naročuje le cepičev, naj poprej dobro pozvé: ali bo ono na verhu le malo cvetja in ravno tako malo rodé. novo pleme tudi za njegov kraj ali ne. 39$ Če se toži, da tù in tam drevesa hirajo, ali ni morebiti to tega krivo *), da hrepenijo gospodarji le preveč po kakih 15 milijonov milj. Urno se pomika proti jugu, v za V r četku oktobra nam bo zginila spred oci. ptuj em blagu, ki pa se ne spo naša v našem kraj Ta repatica je že peta, ki je v tem letu najdena 9. Če so na vertu, razun sadnega drevja, d P bila, in ravno sedaj se y vidite, pa le z zlo povekšavnimi m za zelenjavo pripravni kraji, kamor pa perutnina ne smé zahajati, se znajo tudi z mnogoverstnimi cvetlieami, salato, kumarami, peteršilom in drugo za dom potrebno zele- kukali, še dve druge repate zvezdi, namreč tista, ki jo je Enke, in tista ki jo je F aye pervi na nebesu najdel. prikazala, smo Drugekrat, kadar se je repata zvezda njavo obsejati in zasaditi. S tem se tudi vsako leto nekoliko denarja prihrani, in gospodinja se lože in bolj brez skerbi v kuhinji suce, ker ji ni treba zelenjave, kar je za kuho vec slišali ljudi od nje govoriti in vse tište vraže na dan vleči ktere so nekdaj Ijudem glave mešale. Ali so naši y dr or te od iskati, če je ima na vertu za in mizo potřebuje dom dovelj. 10. Če ni vert ograjen, naj je s kakoršnim koli sadnim drevjem zasajen, bo dostikrat, in skorej vselej, gospodarju ljudje zdaj že vendar bolj podučeni, ali ne marajo ze dosti za repatice, ker se prepogostoma prikazujejo in so ob vso veljavo prišle, — tega ne vemo; to pa je gotovo, da se ne sliši tabart toliko navadnih babjih vraž! Da še kteri na kmetih kakošno prav neslano zarobi, ni čuda, saj jeze kakor koristi donašal Naj bolj dražja raja je d ; toda vsak gospodar i, pa tudi naj ni v stanu svo tudi v gosposkih suknjah in v krinolinah hodijo babje vraže po svetu. jega verta obzidati. Z dilami ga oplankati, tudi precej stroškov napravi raja se je dozdaj terna, ali č< in dolgo terpi in vendar dolgo ne terpi. Najboljsa o^ ki se iz b e l e g mi nj a ali s mere čj a zasadí, ker ni drag Jezikoslovne čertice živa meja poterd y Vind, Vlah, Nemec, Sloven. 9 Gospodarske skušnje. (Muhe se dajo hitro iz hiše pregnati), če jo pokadiš s suhim bučnim perjem (trockene Kurbis-blàtter) na žerjavici. Muhe ne morejo Spisal Davorin Terstenjak. Ako pregledujemo način, kako so se v starem svetu da je sosedni narodi vzajernno imenovali, vidimo očitno y poznamovanje po kožni barvi bilo zló navadno. Tako so starci Syrjane od gore Taure proti severu stanovajoče zavoljo svetleje barve njihove imenovali bezijo ali pa poginejo terpeti tega Pa tiče, če jih imaš v hiši ? y pred vén; tudi ljudje naj ne bojo takrat v hisi, ce ne glava boli. duha déni jih Leukosyrjane y to je y Belosyrjane dežele Semitov, in černejih Syrjancov iz svetleje barve so se veleli Leukaethiopi. v razlocek A e t h i o p i y (Uši živini pregnati) ni boljega kakor da jim s n i č a n e Na zemlji Semitov nahajamo Erythrejce, Phoe- , Hi mj ari te in Edo mite, kteri so te imena po kertačo čistega lané n ega olja vribaš. rudeči ali ruj a vi kožni barvi dobili. i Ali ni morebiti ime Vi nid, Vind tudi tako nastalo Natoroznanska drobtinica. Kako se muhe pomnožujejo. Ena muha zaplodi, na priliko, mesca malega ti bilo? v Ime ni slovensko; naš slavni Safařik je mislil nemško, meni se dozdeva keltiško. y da je g w i n. (aprila) okoli 80 jaje. Ako se od teh samo po 40 babic narecje rado glasniku w predstavlja glasnik V staroirskem jeziku pomenjuje find, bel, kambriški: Kambriško na primer: HJHHP M9P 19 * Glasnik f ima za temelj izvirni glas r. y mesca majnika izleže, od kterih spet vsaka po 80 jaje gwyddiant, znanost, science y znese, je mesca roznika ze 3200 muh. Ce je od teh pet briški gwrth, proti, versus y irsk. feath; dalje kam irsk. f r i t h. 2 le polovica babic se edi mesca malega serpana ze Koneční glasnik (Auslauf) je v kambriškem jeziku ve 128,000 muh, velikega serpana 5 milijonov in 110,000 m čidel odpadel, zato: gwin g e vv i n d find y vind. *) mesca kimovca najmanj že 204 milijonov in 800,000 muh Če je jesen lepa in vřeme toplo y se Vind se toraj ujema s sansk. vinat, bel , svetel, in plodí od teh mesca ime indiške boginje Vi na ta toraj izrazuje pomen: bela, listopada blizo 8,192 milij. muh tedaj v m kupaj světla, kakor nasproti ime njene sestre Kadrû pomenjuje v m let koli 8000 milij Kako nezmeriio černo, temno. veliko vštevilo je to, se vsak lahko prepriča, ako le šteti Imena rek: Wind o na Litevskem, imena mest: Vi ndo« zná. Če šteješ noč in dan neprenehoma, ne boš naštel ne nissa, Vindo mágus, dalje keltiške osebne imena: V indus, toraj izrazujejo to, kar iuiena rek: Labe, Lab ni ca Laburca, Elbe, kar imena krajev: Belo, Belopolje Bel i grad, in kar imena oseb: Bela, Belica, Belik Bělko itd. enega samega milij Pa Bog je vstv mnogo so vraznikov muham, kteri branijo tako silno razplodenj tega mercesa y y y Repata zvezda. v * ' • • Ze vec dni se tudi pri nas vidi S so uteg K zategavoljo Vind Bel imenovati, ker so bili b ktero je svezdoslovec Donat p a t d 11 ej • V bar v y y kakor sosed F 2 dné mesca rožnika v (Cudi) in Skyth y m druge m Fiore ozvezdj na Laškem pervi na nebu zapazil Vid goljsko-tartarske plemena likega voza ali kega b se v kakor Pa bil bi v se drug vzrok za to imenovanje, in sicer bela b s e zvezda tretje verste po velikostí njeni. Sveti se toliko, da se vidi s samimi očmi; bolj kakor lahka metljica njena, lj njihovih hram t» današnje poznamovanja: Bel rado grad t t y B Ljub B d td ki je od zvezde 1 kaže se p r o t d y se pa sveti zvezda sama. Pr Misliti se tudi sme na b w J starih S uri zvecer; okoli p desetih je ni vec viditi; zjutraj okoli treh pa se spet vidi. Vidila se bo čedalje bolj in 30. septembra bo najbližje sonca in va nov, in po tej se S sami med seboj imenujejo, zemlj y oddalj bo od sonca kakih 12 od zemlj pa 0 Obširniše o tem beri pri Plin „Hist. Nat." 2, 80. Galen, De temp. 2, 6. Vi tru v. Archit. 6, 1. He cat. pri S te ph. By z ant v Se smo dolžni ostali o dg Tsíoíccw ill „Xadi(TÍccUj dalje Pri chard „Naturgesch. ^^HHHHiGram. Celt. na neko vprasanj v yy No vicah": zakaj da sadno drevje poslednje leta zlo hira poterpijo sadjorejci enmalo. Gospod Ferd. Šmidt želijo Vred pod besedo „ des Menschengeschlechtes" III. 2. str. 606. 2) Zeus. str. 825. yy Pis. Naj to vprasanje temeljito odgovoriti na Predpostavljeni glasnik g v kambrisćini nahajas v besedi gwynť, goth. vindt, staronordiški: vindr, sanski vanta y Wind. novonemèki Pi s. 299 kakor: Belohorvati, Bělorusi, Beloserbi, Beli Kranjci itd. Kjer še med Slovani vlada narodna nošnja, je povsod bela. Tako na dolnjem Štirskem, na dolnjem Kranj-skem, na Horvatskem, v Lužicah. *) Poláci in Rusi imajo večidel mediško, sarmatsko in slovansko nošo. Ime Wind me pelja na ime našega cesarskega mesta Vindobona. Že sem rekel, da bana, bona v slovenščini pomeni vodo, jezero, muzo, v staročeščini: bena, zato ime krajno na Českem: Benátky, ktero selo stoji v mokrem kraji, dalje Benatki, vas kraj cerkniškega jezera na Kranjskem. S to besedo se ujemajo sansk. vana, voda in log na mokrini stojeći, bavarsko nemški: wan ne, fliessendes Wasser, staronordiški: buna, vir, keltiški: bona, vir in ustje reke, perzijanski: bunar, studenec itd. V cerkveni slovenščini imamo: banja, balneum. Vindobona bi toraj pomenilo ali Bela vod a ali pa: Slovenske Vodice, Windischachen, Aquae Vindorum, kakor imamo : Windischmatrey, Windisehgarsten. Znamenito je, da Jugoslovani staro mesto Vindobona imenujejo: Beč, ktero ime to pomenjuje, kar Bona. Primeri: Beč, ime vira ne daleč od Smlednika na Kranjskem, Bečva, reka na Moravském, česko: beč var, Bôttcher, izvirno: Wassergefàssverfertiger, kakor: hydria Wasserkrug, od vôcoq; — Bačva, krajna blizo Banata ktera je nekdaj prav mužnata bila. V sansk. nahajamo: bekha dež = voda, in v slovenščini: beka, Wasserweide. Vindobona se tudi nahaja pri spisavcu Not. Imp. rom. v obliki Vindomana. V poterdivnem listu Heinriha Jasomirgotta od leta 1162 se veli Vienna, Vienna, Wen na. l) V ti dobi je Vin do že odpadlo, in iz bona, bana je Nemec napravil glasnik b obernivši v glasnik v : Vena, Viena, kakor še Bečan dan današnji govori: Wean — bavarsko-nemško Wane, celtiškemu: bona, slovansk: bana, bona, bena itd. Mesto je toraj dobilo ime po recici, ktera se se sadaj veli Weanflusschen, Wi e n f 1 us s ch e n. Po rekah, kraj kterih mesta stojijo, je Slovan rad imenovat mesta, primeri: R e k a Fiume, Flumen, Sava občina kraj Save, Vodice, občina kraj vode, tako tudi Bana, Bona = Bec, mesto kraj bane, bone, beč a. Jeli sadaj pomenjuje Vindobqna — Bela Bona, Beli Beč po običaji kakor Beligrad, Bela Lj ubijana, ali pa slovenska Bona, Slovenski Beč, Windischachen — Windischbonn ? Prater se veli v najstarših listinah Vert; dalje imamo v Beču: Tabor (am Tabor), okoli Beča (Dunaja) vse polno slovenskih imen, in Slovenci so popřej v beškem (dunajském) okrožji prebivali kakor Kelti; ni tedaj nemogoče, da so Slovenci pervi kamen za cesarsko mesto položili. Drugo razdeljenje narodov se je v starem svetu zgodilo po teles u em obrazu. Indi, Perzi, Medi se imenujejo Arja, die Ehrwiïr-digen — v razloček od ž o 11 i h mongoljskih plemen, kterih lice ni tako prijetno, v razloček černih kušitskih plemen, kteri imajo kodraste lase. Zavoljo kodrastih las te plemena Arjanci imenujejo Var var a, krauskopfige. Ni treba opominjati, da se s to sanskritsko besedo ujema greška bar bar os, ktero je že *) 0 beli barvi Slovanom priljubljeni glej Kollar „Wykladku Slaw.1-4 Dcer. str. 484, 485. l) Hormayer „Geschichte der Stadt Wien" I. Th. II. Heft. * Pis. **) Geologiške preiskave in poroóila starih geografov poterjujejo, da sta Bačva in Banat v starem svetu bila jako mužnata. Homer poznal in se pri Herodotu nahaja v pomenu £siro$ tuji, ljudski. Tretje razdeljenje narodov je bilo po različnosti jezika. Gori imenovani arjanski narodi mongoljsko-tartarske plemena imenujejo Mlekhas. Mlakš, mlah, m leh v sanskritu pomenjuje bal bu-tiens, berbrajoč, in že učeni prof. Leo2) je dokazal, da slovansko poznamovanje Vlah, in nemško Walsch za Galla in Taljana s sansk. mlekha ima enak pomen. Glasnik m se zmenjuje z glasnikom ??; primeri: vnogi in mnogi. IzMlakhas, Mlekhas dobimo toraj prav naravno slov. Vlah, ktera beseda v cerkveno-slovenščini tudi pomenjuje bal bus. Sebe je Sloven imenoval Slovena „distincta loquela praeditum", Kelta — Vlaha — balbutientem, in Ger mana — Nemca — mutum. v letu 1857. Spisal Mihael Verne. L1Í. Ker nimam v Jeruzalemu nič več posebnega ogledo-vati, in ker smo sklenili, sveto mesto še le na sv. Jurja dan zapustiti, hoćemo tù še tovarše na njih poti iz Jeruzalema čez Saru arijo v Galii ej o, ki je za potjo k Jordanu in mertvemu morju najnevarniša in težavniša v celi kanaanski deželi, saj v mislih spremljati. Pot iz Jeruzalema v Nazaret je 27 do 28 ur dolga, in res zlo nevarna in težavna: ne varn a, ker pelje čez Sam arijo; Samari j ani pa so nepriljudni ljudje in sovražijo še dan današnji vse, kar ni njih naroda, in na-padajo ptuje popotnike, če le morejo; — težavna pa je, ker na ti poti ni nikjer ne samostana ne gostivnice, da bi truděn popotnik se odpočil in prenočil, ampak pod milim nebom je treba tudi ponoći ostati. Vendar tako grozno nevarna in težavna pa ni, kakor si jo mi, razvajeni Evropejci, navadno mislimo; zakaj tod se potuje le v drušinah, obilih drušin pa tolovaji ne napadajo, in přenocuje se pod šotori, in dobre hrane nikjer ne manjka. Do Nazareta je na ti poti tri dni in pol. Pervi dan se gré le do Bira, al kakor Arabčani pravijo, do El bira — še ne štiri ure delec. Naj odrine popotnik ali cela dru-šina zgodej ali pozno iz Jeruzalema, ne gré vendar dalje ko do Bira, in tako tudi popotniki v Jeruzalem. Elbir, ki pomeni v našem jeziku vir ali studenec, ali marveč vodnjak, je tedaj perva postaja. Zato imenuje sv. evan-geli pot iz Jeruzalema do Bira — dan hodá, in po pravici, zakaj prebivavci v jutrovih deželah so v šegah in na-vadah svojih tako stanovitni, da so vse njih navade in šege večidel še vse takošne, kakoršne so bile pred tisuč in tisuč leti. Tii je prenočil Gospod naš, učlovečeni sin Božji, v dvanajstem letu svoje starosti, ko je z Jožefom in Marijo v Jeruzalem šel; tù sta prenoćila v veliki žalosti in tugi blaženi Jožef in přečistá De vi ca, ko nista Jezusa med žlahto in znanci našla — in tii so prenoćili tudi to-varši moji. Nekdaj je bil sedanji revni Bir veliko slavno mesto, z imenom „Machmas." Res slavno mesto, zakaj kralj Savi in verli sin njegov Jonata, sta se v njem in pri njem zoper Filistejce kaj junaško obnašala. V tem slavném mestu je stanoval nekoliko stoletij pozneje tudi junaški Makabejec Jonata, in je vladal od tod zadeve in razmere Izraelovih otrok. — Pa že o časih sv. Hieronima ni bilo več mesta — in dan današnji je Bir le še revno selo s tremi ali štirimi revnimi hišami s podertinami lepe velike cerkve, ki ') Herodot IX., 11. „Šetvovg yào rovg pagfiaoog sxáfaov." 2) Leo „Walachen und Deutsche" v Kuhovem éasopisu str. 252 do 260. Pis. y 300 je bila v spomin sozidana, da je přečistá Mati dvanajst let starega sina z veliko žalostjo til iskala, in ker ga ni našla, Tudi zemlja je odtod čedalj zanimiva in obuduje mnogo mnogo zgodovinskih spominov boli in rodovitniša in je od tod spet v Jeruzalem vernila in ga tam tretj dan lahko si misliš, kako mi je žal bilo, da nisem mogel z v tempeljnu našla. Prigodba ta, podertine omenjene cerkve vecjim delom tovar in obilen vir hladne vode je vsa zanimivost danjeg v tudi po teh toliko zanimivih krajih pa nisem tod hodil, si smeš vendar Hira i akaj tudi tod so tla vse kamnite in gole. Iz El-b se pride v eni uri v Beth 1 potovati. Dasiravno svest biti, da je vse, kar ti pripovedujem, čista resnica » Ime to ker mi je tovarš, gospod Bolle, gimnazijaln učitelj v je sila staro; zakaj tù je pi Izakov sin, ko je pred razs dj pod milim nebom Jakob, Feldkirch-u na Vorarlberském, ko sva se spet sošla in bratom Kzavom v M dalj potovala, potovanje po teh krajih natanko popisal po ta mi jo bežal. V sanjah je vidil ponoći veliko lestvo P r ej še ki je od zemlje do neba segala, in angelj so hodili po nj kotel ko v Si h em, se pride v nek V « y v ktereg se tri doline stekaj T gori in doli Jaz sem j in h lestve je vidil Boga, ki mu je govoril: zemlj v v lepo ok velik rodovitrio ne deleč od mesta je že Abrahamovernu vnuka yy pod Bog Abrahamov in lzakov. Zemlj y na Jakobu tako dopadlo y da ga je y kteri spavaš, bom dal tebi in rodbini tvoj in v letu 1755 pred Kr odbine tvoje iz Mezopotamije nazaj pridši, za sto jagnjet kupil, in o bo skor kolikor peska na zemlji. Siril se bos proti zahodu smerti najljub y dolgo zgubljenemu sinu svojemu Jo in izhodu in severju in v semenu tvojem in jugu in blagoslovlj bodo v tebi žefu ko posebno pristavo zapustil. Tii si napravi titlj VSI odi zemlj In vs o d kamorkoli pojdeš, in pripeljal te bom nazaj v to de- denec" pravijo h ti bom po- očak lep studenec, ki mu še dan današnji „Jakobov stu y dokler ne spolnim vsega, zelo, in ne bom te zapustil sem ti govoril. In Jakob zbudivši se iz spanja pravi kar Res- • V • nisi Studenec ta je pac imeniten, skoraj bi djal najimenit v celi deželi, ker ga je Gospod naš, Sia Božji, s nično je Gospod v tem kraji, in nisem vedil. In třepetaje svojo ___ %f _ . - - • mmrn \ • « 1 1 • V mm costjo pos Potovaje namreč po samariški pravi: Kako strašen je ta kraj T ni druzega ko hisa okrajni pride Jezus k Jakobovemu studencu, in ker je Božj in vrata nebeške. Ustávši tedaj Jakob zjutrej vzame truden bil y sede kamen, ki si ga je bil pod glavo položil, in ga usadi v štej okoli pold yy Bilo je okoli šeste ure — ali kakor mi pride samariška žena vodo zajemat. spominek, ter ulij olj na-nj In je dal mestu, ki se je Jezus ji rece: Daj mi piti Zakaj ucenci njegovi so bili pi L a 1 i L imenovalo slovensko „hiša Božja íí y ime Bethel po v mesto odšli, da bi jesti kupili. — Reče mu tedaj samariška žena: Kako ti, ker si Jud, mene piti prosiš, ker sem lep Dolg časa in več stolctij je imelo in hranilo mesto to samariška zena? (Zakaj Judje se ne pečajo s S ime. Ko se je pa po Salo ti kraljestvo ja ni). Jezus je odgovoril in ji rekel: Ako bi poznala dar Izraelovih otrok v nesrečni prekucíi zkrojilo, in ko si je v • • Bozj y in kdor da je, kteri ti pravi: Daj mi piti, bi bila ti deset rodov Jeroboama za kralja zvolilo, so se godile tu njega morebiti prosila, in bi ti bil dal žive vode. Žena mu gerde metnega nespodobnosti, in hiša B V • je postala hiša nespa- reče: Sej nirnaš s.čem zajeti, in studenec je globok molikovanj J e r o b y nov kralj deseterih kod imaš tedaj živo vodo? Ali si ti eci ; od ko naš oče Jakob rodov ali kralj izraeljski, se je namreč bal, da bi se pod- ki nam je dal studenec, in je pil iz njega on, in njegom ložni njegovi z Roboamom, Salomonovim sinom, in s sinovi in živina njegova? Jezus je odgovoril in je rekel y kraljestvom judovskim spet ne zedinili, ko bi v Jeruzalem Slehern, ki pije od te vode, bo spet žejin; kdor pa pije Zato dá dvoje zlatih telet od vode, ki mu je bom jaz dal, ne bo žejin vekoma: an-u, eno pa v ampak voda, ki mu je bom jaz dal, bo njemu studenec vode darovat in Boga molit hodili napraviti in ju ustanovi eno v mestu D mestu Bethel-u. Na to kliče ljudstvo svoje v Bethel i ter pravi : „Glej, Izraelj ! bogove svoje, ki so te v • Egipta u izvirajoče v večno življenje. Žena mu reče: Gospod daj mi te vode, da ne bom žejna, in da ne bom hodila sèm in ljudstvo odstopi od živega Bog in daruje mertvim zajemat! Jezus ji reče: Pojdi, pokliči moža svojega y m molikom ! Zato preroki Gospodovi in vsi pravi Abrahamovi pridi sem. Žena je odgovo otroci odslej niso Božjo, in rekla: Nimam mož več menovali teg mesta Beth hiso Jezus ji rece: Prav si rekla: Nimam moža; zakaj pet mož ampak Beth-aven, hišo hudobij Ime Bethel si imela, in ktei pa se ni vendar nikdar pozabilo. Dan današnji je tu le nekoliko podertin. v se Od tod se pride čez nekdaj lepo pogojzdene griče in zalemu je mesto ega sedaj imas, ni tvoj mož: to si prav rekla. Žena mu reče: Gospod! vidim, da si ti prerok. Naši očaki so molili na ti gori, in vi pravite, da v Jeru- se more moliti. Jezus ji reče: Žena prijetne dol njega si o vec efrajmskega rodů v štirih urah do nekda- verjemi mi, da pride ura, ko ne bote molili Očeta ne na ti mesta S Silo je bilo v starodavnih casih ne res sila sloveče mesto y t je J razdelil kanaansk gori kar vémo y Jeruzalemu. Vi molite, kar ne veste! mi molimo zakaj z\ eličanje je iz Judov. Pride pa ura y in d ež stva tu t a k r a j J med rodove izraeljskega ljud- je že sedaj, ko bodo ktei prav molijo, Očeta molili v t je bila 351 let s kri nj k ali zaveze so se shajali Izraelj o li kih praznikih in b y duhu in v resnici; tudi Oče namreč hoče, da so taki ga molij Bo y kteri le tni h svečanostih Boga molit in mu darovat po gah je duh, in kteri ga m ga morajo v duhu in v resnici moliti. Žena mu reče: Vém, da Mesija vere svoje; zaterl, nar pervi Rimlj t so si Benjam da se ni rod njih pride se imenuje Kristus) ; kadar tedaj on pride, nam pali mestnih deklet za žene, kakor pozneje bo vse oznanil. Jezus ji rece: Jez sem, ki govorim s teboj v Rimu pod Romulom sabinskih deklet y t In med tem so pi • v a « ucenci njegovi, in so se čudili da je je molila A in prosila Boga, da bi ji sina dal in dal z ženo govoril. Vendar pa ni rekel nobeden: Kaj vprašaš ji je Samuela, preroka t je služil in streg uboglj ali govoriš ž njo? Popustila je tedaj žena verč svoj m je S a m v šotoru Božj in t je sedel in konec vzel šla v mesto, in reče tištim ljudem: Pridite in poglejte člo stari častitljivi, pa premehki II Ko mu namreč nek be ed at m i š o tora s kri nj veka y ki mi je povedal vse, karkoli sem storila: ali je on B o zj e so Iz gova hudo otepli in popol pripoveduje, da Filistejci Kristus? Sli so tedaj iz mesta in prišli k njemu. Med tem On pa jim je zmagali, sinova nje- so ga prosili ucenci rekoč : Učitelj m w JeJ F bil in skri sprave vzeli, pade uznak s sedeža rekel: Jaz imam jed jesti, ktere vi ne veste. Ucenci so svojega in si vrat zlomi. Okraj ta je rodoviten y in je bil kdaj skerbno obdělán, pa ker ni bilo škrinje sprave tedaj rekli med seboj: Mu je li kdo jesti prinesel ? Jezus m J reče: Moja jed je, da storim volj tega ki me je več nazaj v Silo, je mesto kmal padlo Pet ur dalj S i h e m prides v sta roda k mu pa dan današnji Napi mesto S ih s pravijo. ali Vsa poslal, in da dopoliiim delo njegovo. Ali ne pravite še štiri mesce, in žetev pi ? V , vzdignite oci svoje y 111 pog lejt Glejte, povém vam da je Po- polj da je že belo za pot iz J e r u z a 1 v Nazaret in tudi dalje je jako žetev. In kdor žanje, prej plačilo, in zbira sad v večno % 301 enje, da se vkup elita ktei Zakaj žanje. 5 seje, Drug* seje in kteri žanje. Njegovih rokop se nahaja vec v v tem je pregovor resnicen: Jaz sem vas poslal žet, cesar niste obdělali in t drug drugi Dunaj y* '»f ski knjiž in njegovo podobo v les vrezano so ci na izdali so obdělali, in vi ste v njih delo stop Iz tistega njegovi prija tli v Pragi s pesmijo in sledečim podpisom: „ln Turnulum Jacobi Hândelii Carnioli, insignis Musicae mesta pa je ko Sa m ari j ovalo zavolj go- poeticae Artificis, qui IIÍ1 vorjenja žene, ki je pi va-nj vei Vse mi je povedal, karkoli dormi vit. Anno 1591 (T ld je Jul pie in Christo ob N sem stolila. Ko so tedaj Samarij k njemu prišli, so ga Kraj y slavnega umetnika pesniške grob Jakoba Handel-a, muzike, kteri je 4 prosili da bi pri njih ostal I je ostal tam dva dni dan julija pobo ^ FI VJ I 1 1 , UH Ul JM 1 UJIU VOlUll Ail JV VUlMi « ' v».... • --— J---J ™ t--- veliko vec jih je va-nj verovalo zavolj njegovega govor- Riegerjevi štatistiki pal v Kristusu. V letu 1591.) V ke dežele se nahaja v T. XLI. stran jenja In rekli so ženi: Sedaj ne ujemo vec vorjenja tvoj zakaj sami smo stišali, in vémo y olj goda je 234 nje obraz v bakro (kufer) vrezan. u on resnično Zveličar sveta," Gotov mi i prijatel! porečeš : Jezusov pogov s Sa Toliko iz Kukuljevičeve Da je bií Jakob Gali da si je pa ime Pet 5? Slovnika marijanko je res jako zanimiv in poduclj y pa za tvoj tovo mu ne bo nihče zamei nas rojak, je po vsem go y polati V • v ime G kratek potop J vendar nekoliko predolg. Prijatel moj! pozneje šega skoraj y ker je bila tišti čas y vsih učenih in h in še dolg mož svoje res je predolg, pa vendar mi ne bos il, če ti narav- imena ali kar polat ali pa si priimke po svojem nost povém, da sem ga tu nalaš odil v izgled k t e r i m g o s p o d o i mom in E kter ko kristjanski nauk učé, vselej z Ad rojstnem so ga N kraji se vé da tudi v latinščini, prikladati y Da v II à n d zacenjajo in dolg dolgo na vse strani ma (ka y H skor ravno to kar Pet in lia ne 1 pomeni) ni prekerst y nič nena haj in d čas trati jo, prej ko, do namenjenega predmeta ravnega přidej Vsa podlaga Jezusoveg po so le kratke besede se razvija naglo in bi v Daj mi piti ; ?" ovora s Sa m a rij a riko Iz teh kratkih besed Al na vsem tem ni toliko ležeče; vp vse zgube drageg casa po je kj o otovo. da G lus ali Pet w J bil gov in nauk d jen? in kaj bi se d anje je le: je bil K raj r več o nj e g m Ker y (Dalj sledí.) ) v i n i z v e d i t Res je, da bi po kerstnih bukvah čez 300 let Zanimivo vprašanje Učeni gosp. Ivan Kukuljević Sakcinski piše v svojem „Slovníku umjetnikah jugoslavenskih" na 95. strani I. zvezka o možu, kteri je v svoji domovini nazaj iti; nadjati.se j pa y da so take stare spricev se anjetie in da b se orda tudi še v kakem starem ar kivu kaj najti utegnilo, kar se tiče slavnega rojaka. Kraj skih rodovin s priimkom Pe teli ti meni znano, jih je okolj Lasič in Ribnice mnogo. je še vec, in kolikor je (na Krajnskem) skoraj čisto neznan y zvunaj svoje Y 7 slavo do Ta domovine pa v versto najpervih umetnikov stavljen, mož je Jakob Ga 11 us. Gospod Kukuljević je spisal na imenovanem mestu kratek občert njegove umetniške de- namen posnamemo iz rojak naj se tedaj pod viza j in išejo po starih listinah rojstne doljubni sicer še zadeva našega Petelina, da se njegovo življenje popiše in ohrani y i kraja in kar kolikor bo moč y pozneje v naš lavnosti po raznih pisateljih; za tega občerta v kratkem sledeče : Gallus Jakob, znamenit muzičen skladatelj zitêr), seje rodil okolj leta 1550 na Krajnskem. imenovali Handl in Haněl, domá so h Slo yy Plutarčku y kterega je dr. Bleiweis-ov yy Kole darcek" tako lepo zacel, pa škoda! prezgodaj opustil (kompo Gospod K so ga pozneje Nemci ga pa y a c 111 j u Mašek je sicer v 5. zvezku svoje koliko čertic o „Gallus-u u zap in tudi menda imenovali „Pete I in" ali yy Pe teli n cek." Zapustil za Vodnikove bukve sostavek o njem spisal. Al vse to je le splošno, kakor v Kukuljevićevem Slovniku treba V • J je že v mladosti svojo domovino in šel na Moravsko, kjer ga je škof olomuški Štefan Pavlovski naredil vodja svoje muzikalne kapele. Tù si je toliko slavo pri-dobil, da ^a je cesar Rudolf (II.) od imenovanega škofa i z prosil in v svojo službo vzel. U "J natanjčneje popisati in pozabljenja resiti slavnega našega rojaka. Malavašič Na dvoru tega cesarja je Goslar. Po poljskem spisal Gr. Krek. živel Gallus v Pragi do svoje smerti 4. julija 1591 in dosegel je po množiti svojih skladbah tako slavno ime, so ga mno^i tadašnji pesniki v da Z odperte zalobne be dolgi h pesmah opevali. Učeni zi(|0ve mestne „Die 4. Julii moritur Pragae Lužitanec Martin M eis ter piše v svojem delu „Annales Gorlicenses" o njem sledeče: praestantissimus nostri Saeculi et svavissimus Musicus Jac. Handl, Carniolus etc.", to je: 4. dan julija je umerl v Pra°;i najizverstneji in najprijetneji glasbenik nasega veka, Jakob Ilándl, Krajnec ild. Gallus je bil v življenji dosti srečen, za kar se je imel zahvaliti svoji poštenosti in iz- obraženosti. Roh lie pravi o njem, da se kot umetnik more vver- y i okna o reči h tjè do prijazne sobe h at rko sed er me ugodna senca varuje, oziram se na člověk k n ktere » se od ranega jutra do terde noči nepresta bi rajo ljudj Razlicni ljudje se shajajo ondi, in le redko se naklj y bi se memogredoči Horvat ali H ne ustavila y da da čuje U so obernj ase revnega sleherne°:a posl cka. Clovek, na kterega , sedí na kamnu pri oci poti in vleče s kratkim lokom po pročteni orodju, po tako zvanih javorjevih goslah, ktere op žane. Med prijetno glasbo upleta na vselej noge križem der-enoglasno pesem, štiti med največje muzikalne umetnike talijanske...... Mnoge njegove delà se morejo skusili z najlepšimi deli vocurn. Pragae 1591 v 4. Libri III." 5. V) Harmoniarum mo slavnega Palestrina , njegovega verstnika. Za skladbe, ki jih je na svello dal, je dobil Jakob raiium Quatuor vocum, quibus heroica, facetica, naturalia, quodiibetica, turn facta fic'aque poetica etc. adinixta sunt. Pragae 1591" v 4. str. 12*43. — 6. „Sacrae Cantiones de Gallus leta 1580 od cesarja privilegij za 10 let. Janez Palestrina „knez muzike" imenovan, se je rodil v Rimu leta 1524. * ***) Te «iela so: 1. „Mu-icum opus", 5, 6 i osmoglasne fie praecipuis testis per totum annum, 4, 5, 6. 8 et plurium vocurn. Norimbergae 1597." — 7. „Opera Motectarum, quae prostant omnia apud Nicolaum Steiniuin. Francofurti 1010." V cesarski dunajski knjižnici so spravljeni sledeći ćveteri ro-kopisi: 1. „Ado ram us te" za sest glasov. 2. yy E c c e y od kterih pervi del ćeterti 1590 v P Ç5 1586, d na svetio přisel. in 2 yy del leta 1587 Mora lia." ó. 6 qu omo do moritur" za 4 in 5 gUsov. 3. „Domin. Jesus et 8. vocibus concinata, tam seriis q festi can * tibus voluptati humanae accomodata. Norimbergae 1586' et 1596 3. „Hexatichon 4 ry Harmoniae variac quatuor in qua nocte" za 8 glasov. — 4. „Veni S. Spiritus" za 8 glasov. Prav bi tudi bilo, in gotovo mikavno vsem rodoljubom, ako bi se ktero njegovih del, ki jih *je v muziko zložil, o dobri priliki zapélo ali zagodlo! Vred. 302 s ktero slaví delà junakov hrabrih, ki so se živeli ob tišti živa povestnica naroda, in da v njegovih pesmih se oglasa 5 dôbi kervjo ko se še ni bilo polje Kosovo napojilo s serbsko prihodnost naroda njegovega in oni, ko so se bili řešili smertonosnega groma j Verba, ki je okno moje pokrivala, mi je dovolila toliko se poskrili po nedosegljivih pečinah hercegovinskih in cer- prostora, da sem mogel gledati goslarja; ko je pa krog in no£:orskih. » krog nastala tihota, sem ga lahko razumel vse j in ni mi Clovek ta je slep g osi ar. Na licih se mu poznajo odšel noben glas. žarki solnčni, kar pa tudi ni čuda, ker on sedí celi dan Peval je čudno povest od nekega graničarja v pred vasjo ali mestom ? m tr te leda proti visini nebeški na kteri je, kolikor se spominjam, začetek sledeči: neizmerno modřino, po kteri letajo raznobojni oblaki in se pomičuje solnce, čigar žareči žarki se upirajo na zapeřte ženice. Preden si znoj s čela obriše, poprime še čarobne strune gosel svojih, in kot bi hotel solnce prisiliti, da mu razsvitlí vecno temo, mu z zatisnjenimi ocmí sledi; ker oci njegove ne bojé se žarkov velike zvezde dnevne, ker ženice so zapeřte za zmiraj in ne poznajo modrine nebeske in ne vedó kaj je krasota vesele spomladi ; on ne pozná ne sveta ne ljudi, in kar se v njem giblje in živi, ni pogled sedajnosti, marveč spomin davnih in preteklih časov. Kar on z žalostním glasom popeva, ni radost spomladi in iskrenost ljubezni, marveč velika, dasiravno s slabim in prostim glasom pa s tolikanj večjo dušno radostjo popevana dogo-divščina podjarmljen ega národa. Kraj njega leži na tléh širok klobuk, ne da bi ga varoval vročine solnčne, ampak da čuva sivo glavo nepri-jetnega dežja. Dobroserčni Serežani in Bosnjaki mu mečejo v skledico bakrenike za zlate pesmi, s kterimi slavi ne- umerle junake Lazara, Kraljeviča Marka in Miloša. Slovani na južnein bregu Donave so národ, ki se med drugimi v vojnem značaji odlikuje. Oni so jako uterjeni sinovi narave, pa tudi preprosti v vsem svojem življenji in blagega serca. V Cernigori se vedno bojujejo s Turki so se naselili po neprijaznih dolinah njihove dežele; pa zakaj terpé neprenehoma taki boji? Zavoljo kamenitnih sten in visokih planin. Komaj zagleda se otrocč beli svet, mu že visi orožje pri zibelki, in ko ga zakrije černega groba večna tmina, ki skoro vsakega Cernogorca v boji zasači, neha še le vojak biti. Na bregu berze Drave in bistre Donave sta pripravljena Serb in Horvat boj kervavi biti z divjim in sirovim sosedom Turkom. Serb ne more pozabiti zlatih in srečnih dni o času Dušana, zatoraj je vsajena za zmir zavist v njegovih persih in maščevanje proti zmagovavcu na Kosovem polju. Žena opravlja domaće opravke in nepokojní sinovi obde-lujejo z nevoljo polje, pomilovaje nezmožne starčike. Kaj delà starec? Njemu izrocil je dobrotni Bog dogodivščino naroda, da jo kot dedšino priobčuje v neumerlih pesmih pod milim nebom, razveseljevaje z njimi bogoljubni svoj narod, ki jih v serce vsaja kot seme, iz kterega se bo razvil vojni duh. Kdorkoli je na Serbskem slep rojen, ali ki ga je nemila osoda oplenila za zmir solnčne delil drug takim dal svitlobe, onemu je Bog po vir čuvstva, da nadomestuje izgubljeno veselje; njim naredi oče je Vsemogočni liro Apolonovo; ali brat gosli, s kterimi se on, prihodnji pesnik napoti v goste loge stoletnih hrastov, da ondi pozorno čuje sumenje drevja, pihljanje vetra in prijetno žvergoljenje veselih ptičic, z eno besedo: da si skuša vcepiti krasoto vse narave in , zopet preo-serca popeva. vse ono, kar se je v njegovi dusi preobrazilo hrazeno z mocno silo svojih gosel iz globočine Tako izucen gré zopet med ljudi, pred mestne vrata kakega goslarja; ali pred vas, da ondi tiho posluša pesmi v njegovo dušo vcepijo se žive oblike Dušana, Marka, La zara in drugih. Zdaj je popolnoma izučen; v duši njegovi zeleni krepki hrast v dobravi! Kmali od brata bodeš se poslovil Skoro se visoko bodeš dvignil Ter mládenců bodeš za vešálo. (Konec sledi.) y Kratkočasnica Zajic jih dobi pet in dvajset. V lepem Polji je živel pred nekimi leti kmet ? kteri je imel majhno posestvo pa veliko poželjenje po pečenih zajcih. Ker mu je manjkalo dnarjev, si jih kupiti, si je prizadeval to priljubljeno jed drugače dobiti. Nastavljal je pridno zanjke v svojem zelniku in te so mu dale marsi-kakega zajca ali pa jerebico. Cloveška sreča je malokdaj stanovitna. To je mogel tudi osladili kmet zvcditi. Grajšinski lovec ga je namreč izvohal in zavit v svoj plajš ga caka en večer v mraku na zelniku. Ni bilo še pol ure, kar se splazi zajic skozi plot in v zanjko kmetovo. Ta Včs jezen stopi grajšinski lovec v kmetovo hišo. je sedel mirno za mizo in puhal tobak. V vašem vertu je zanjka za zajce u r> „Ne le ena, reče lovec. se tri so!u mu odgovori kmet. ves „Ali ze veste, Pič, da v eni zajic tiči?" zavpije lovee višnjev od jeze in mraza. 55 Me veseli" odgovori Pič „ce je; saj že dolgo- cakam tacega potepuha." Po teh besedah vstane, vzame leskovko s police in reče lovcu z njim iti. Kaj je to, tat?" ?5 55 zarohní lovec. Kaj! tat?" mu verne kmet, kteremu se je vidilo,. da ga je ta beseda razzalila. 55 tem bova pri gosposki govorila. Ako ne morete vaših zajeov tacih nevkretnost odvaditi, si moram sam pomagati." Jezen koraci na vert osupnjeni lovec pa za njim. Tu se je res lep velik zajic v zanjki premetaval. r 55 55 No?a No?" vpraša lovec zabavljivo. reče Pič. „Zdaj bote vidili, kako jez take mu vertne paglovce kaznujem. Po teh besedah prime jetnika za ušesa in ga začne z leskovko jako šverkati. rt Zdaj jih ima pet in dvajset!" reče Pic. 55 Zdaj spred mene, potepuh; ako te dobim pa glej, da se spraviš še enkrat v zelniku, jih boš dobil petdeset." Po teh besedah je raztegnil Pic zanjko in spustil zajca, lovec pa je hitel vès razkačen domu. Nekoliko dni potem je dobil zviti Pič od gosposke svarilo, da je zoper postavo, po nje go vem načinu zajce ? ■ ■ mmmtÊ^m^ mmm in da naj več ne storí kaj tacega; če ne, pride kaznovati v luknjo, in še plačati bo mogel. Iz 55 Illust. Familien-Journal." Novičar iz avstrijanskih krajev Od sv. Katarine. Večkrat že smo slišali, kako spreminja se slika za sliko, kteri odgovarja po lastnem umu prijetno je potovanje na goro sv. Katarine, in kako pnjazen Preteklo nedeljo smo jo je ogled s te gore krog in krog. zmisljena pesem; on je že skusil cenljivost Vil, in zdaj potuje od družbe do družbe, od mesta do mesta, iz sejma udarili tudi mi gori z veselo družbico, in res je 5 da se ne na sejm, ter vcepuje dogodivščino svojega junaškega naroda bo kesal, kdor se v lepem vremenu, kakoršno smo mi imeli, v serce starih in mladih. ločil Od kar se je naseli! goslar iz hiše, in to pred iz mestnega prahu podá na to goro vživat saj en atmi mesta, se nisem čisto veselje ki ga nam daruje le mila narava. dan tisto Nad sv. sosebno, ker mi je 5 da g je Katarino je še precej visok in sterm gricek y na kterega 303 splezati moras, da se ti, skor vstrie sv. Jakoba, odprè solo stopi, se mu notranja naprava kaj prikupi. Preteklo veličansk pogled na vse strani: dopoldne gori na gorensko solsko leto je veliko več otrok (okoli 150) solo obisovkalo kakor prejšnje leta. Zatoraj so mogli dva razdelka narediti «tran, popoldne pa doli čez Ljubljano. Pa, dragi moj bravec, ne bom ti ga popisoval: pridi sam lèsem, in nehoté ti bo v Planinar" — mična pesem našega y y tako spominu „ gosp. Potočni ka, ktere s te višine poprositi moram častitega » «aJ da en razdelek zjutraj y drugi popoldne v šolo hodi Pa tudi cerkev je vsako leto lepša. Ravno danes so po stavili d nova etnika sv. Petra in Pavla na véliki oltar , ker jim je, kakor nobenemu drugemu, dano prijetne na mesto, ki je že pri izdelovanji oltarja menda .za dva pesmi stvariti z besedo inznapevom, po predolgem svetnika odločen bil. Nove podobi ste prav lepo izdelane omolku spet kmali razveselijo s kakosno novo domaco! Ob desetih je bilo navadno cerkveno opravilo; majhna sicer pa čedna cerkvica je bila tako polna, da ni in lepo pozlaćene. Prav dobro se ujemate z drugimi podobami, ki so bile nekdaj na Laškem narejene. lzverstno delo podobarja Antona Kušlan-a iz Cerknice prav množica va-njo, ki pride od več straní k službi Božji na dobro priporoča vsakemu, ki njegovega delà potřebuje. Pa mogla vsa to goro. Tudi v šolo hodijo na goro otroci, kterim so verli tudi vse hvale so vredni častiti gosp. fajmošter Marinko fajmošter Finžinger dobrovoljen duhoven in šolsk ki tako umno za olepšanje šole in cerkve skerbé. y gosp. ucnik. Hvala jim! Na gori ni nobene gostivnice. Ker pa trudni clovek vendar kaj vžiti mora, da veselo dušo še Logačan. Iz Pođlipe. V nemških časnikih se bere, da Novo- bolj priveže na teló, in ker nismo hotli preljubljene gore meščani hočejo prositi, naj bi se njih mestu zopet podělilo berž zapustiti in si kje drugod kosilo iskati, smo seboj vzeli ime Rudolfswert po nemškem jeziku, in to sicer v spo- cesarjeviča Rudolfa mesta Prav je, da se tako spomin po- nekoliko jedila in pa kuharco, ki nam je, po prijaznem do- minek voljenji častitega gosp. fajmoštra, s pripomočjo postrežljive kakor tudi veselega rojstva preblazega i njih kuharce, skuhala dobro kosilce v čednem farovzu. Se le ob štirih smo zapustili prijazni kraj in prijazne njegove stanovnike, in se potem po drugi v spomin nekdanjega utemeljitelja tega nadvojvoda Rudolfa IV. vracuje na nekdanjo zgodovino naših krajev. Pa sej Novo poti nazaj podali v Ljub- mesto svojega starega imena ni tako naglo pozabilo ljano. Naj povemo vsem, ki želijo iz Ljubljane brez se zdaj y kakor « V pise; prijohe novomeskega gimnazija so se dolgo, vsega truda k sv. Katarini priti, prav zložno pot na gaj 1. 1826 še vem, nosile napis: Juventus Gymnasii V" V goro; po tej poti naj vsak gré, kdor se noce prevec Rudolfvertensis. Sicer se je takrat na steni perve ____^ ~ ^ V - * , • V • _ - v . -, «truditi. Iz Ljubljane naj vzame voziček in se, pustivsi hise, Dobrovo na levi, pelje po prijazni Polhograski cesti do ko se je prišlo v Novomesto iz gornje strani y se vidila izobrazena podoba nadvojvoda Rudolfa IV. y Žirovka; tù se verne voz nazaj; in potovanje k sv. Ka- sedečega na prestolu; ravno to podobo tudi nosi tarini, ki jo že vidiš nad seboj, se nastopi po tišti poti je sicer enmalo dalja, pa celó y ki novomeski. ger b Ce se Novomeščanom dovolí ime Rudolf- n i č težavna tudi za we rt po nemško, kaj bomo Slovenci storili? ali ostanemo slabe na mi šli noge; se ne 6 let star fantič in dve deklici so sli z pri starem Novo m es tu? ali rečemo Rudolfovec (kakor , in vendar smo v dobri uri bili na gori čez Nazaj smo Turško Cêlo na Glince itd. Kdor pa po ti se r> Karlstadt" pravi ;,K a r l o v e c") ? Prevdarite! Novomeščanom pa morebiti utegne všeč biti, ako zvědo, zadnji poti hoče k sv. Katarini, si je zbral veliko težavnišo kako se je njih kraj imenoval v starjem času; naj zvědo, in stermejšo pot; tudi se ne more deleč peljati; ta pot je da Gradec. Tako namreč stoji zapisano v letnikih zatiš- tedaj le za terdne noge in dobre pljuča. V vseh vaséh y kega samostana n Anno 1365 permutatio erat facta quo skozi ktere smo na goro sli, smo povsod vidili obilo lepih rundám mansorum pro loco Gratec seu villa, ubi nunc debelih tepk , kakoršnih se malo kje drugod vidi, tudi Rudolphswertum est." Kaj bi bilo tedaj, ko bi po slovensko zdaj rekli Rudolfov Gradec? Eno ali vodenic in druzih hrušk, kaj polnih kostanjev, jabelk malo, ajdo še v cvetji. Končaje te verstice se v spominu še en- drugo. krat vstopimo na verh gore in te, mestjan in mestjanka Planinarjem" vabimo: y s Da je bila najstarja cerkev novomeška cerkev sv. Antona v gojzdu (S. Anton im Walde), je drugod znano samo n Prid1 verh planin Nižave sin! Tam dol me se vlačij 9 žali Bog! je tista cerkev, po navadi klicana sv. Florjana (ker je stranska kapelica temu svetniku bila posvećena), zdaj shramba za sol in za tergovske koče. Vredno bi bilo ponoviti tudi ta stari spominek. Iz Duhá moré in tlačij Pri tej priložnosti naj opomním tudi druzega sloven naši Logatca 12 Kako živo j b nekdaj na skega kraja > kterega ime se je v novejših časih spremenilo y véliki cesti! Vozniki so veseli z bičem pokali; voz, ki ali prav za prav pokvarilo. To je Postoj na, po nemsko je terdo kamnje terl, se je že od deleč slišal; al zdaj je Adelsberg, in to ne toliko zavoljo slovenskega imena, Cesta ni več o lepem vremenu tako pi vse dru in o dežji blatnasta, kakor nekdaj temuč po starih spričbah. V starih akvilejskih rokopisih se y tù in tam v ze trava namrec ze leta 1136 naj pred nahaja ime Ari perch y po po nji raste. Pa tudi obrazi kerčmarjev in kerčmaric niso tem Arisperch, Arensperch, to je, po sedanji nem več tako veseli kot nekdaj Zdaj se le derdranje in V «V zviz v v • • scini Aarsberg (Aar, postojna), in ravno toliko y kot ga nje h la pó v ze od deleč sliši, pa komaj priderdra po Adlersberg. Valvasor pise, da pravo ime tega terga bi železnici bližej vasi, kmalo pet zgine in pet je tiho moglo e? biti Adlersberg, vse. Logačanje so veliko zaslužka zgubili ki Je ka beseda spremenila. Ime Arisperch se bere pa ne pove, kako in kdaj se je leta 1300 v se y tako na pr. so cesta jim dajala; vojakov v poli leta blizo 8000 služka, kakor tudi zaslužka za popravo ceste tudi ne boj "J leta le za vožnjo ime Arensperch še leta 1375; kdaj pa se je začelo ime gold si zaslužili. Te za Adlersberg in Adelsberg, to bi mogle povedati no njo blasra r» ni vec y za vejše listine, ki pa, ne vem, kje bi bile. Hicinger. vec toliko denarjev dobivali y Iz Ljubljane. Tistega skrivnostnega kamna y ki je kakor do slabih ča daj Zatoraj pa je tudi vse žalostno in toži o pod krilom učene družbe parižke přišel za yy de manta" v h. Res je, da se še s pridnim obdelovanjem polja Ljubljano, in kteremu so se od nekterih straní podtikovale in z živinorejo ži viti morejo; al za letošnje leto jim oboje sila cudné naklepe, je sedaj konec! Ker so „Novice" iz revšine ko ne porna Letina je slaba • • 5 J Je dosihmal povedale celo zgodovino tega kamna 5? y naj povejo vse poškodoval. Žita je malo, krompirja tudi ne bo veliko y v se konec njegov. Nezadovoljen s razsodbo dunajsko y da kar ga ni červ poškod bilo malo, otave pa skoraj nekaj ga bo enda bolezen. Sena je kamen ta ni démant, ampak le topas, seje lastnik njegov, skoraj nič y le fežol bo bilo. Zatoraj major Dupoisat, podal čez Videm v Benetke. Túje ake kerbi. kako se bo živelo. Zdaj pa še zadel na nekega juvelirja y ki je bil z vec drugimi juvelirji y kar je prijetniše slišati, kot uno. Ce kdo v logaško pripravljen, kamen kupiti, ako se pri novi preiskavi za de 304 manta poterdi 13 dan t. m. so pod posebno mašino y s ostati; mnogo posestnikov běží v mesta, ker se boji, da bi kterimi skušajo terdobo dragih kamnov, djali tudi ta kamen, kmetje nepokoja ne delali, da bi se pa dosedanje razmere al te stiske ni přestal terl se je na d k Tud v Volhinii in tako je bila dunajska razsodba tako ocitno poterj je Dupoisat hipoma zbežal in je zvećer y da v rj predelale, v to pa. vendar necejo dovoliti. Podolii in Ukrajni se neće ta reč nič kaj odsedati. Iz Italije. Povsod imamo mir v Evropi, samo nepre y k imajo sedaj pa so ga oteli in v boln nesli, ga avega sicer, pa zapertega. Kaj se bo dalj stano merzenje angležko vi ed polita n sko in francozk pa d ne dá b nekake skerbnosti v pr V Z njim zgodilo, bomo že zvedili, kadar bo na dan pr • v hodné čase pogledovati. Skoraj bo V ze dve leti, kar so di kaj se je hotel ob življenje pripraviti Mogoče je to iz plomati teh dezel spregl hče še ne more reči, kadaj si okov, ktera si vsak sam lahko misli. Čudno je bodo zopet prijazno podali roke. Francozka in dveh edaj le to, da sta t. m. vcmo una dva Fi B o i 11 o t in Led v saboto in Dupoisat tovar angležka ladi svoje poslednje po goje na znanje, s kterimi se hočete z njo kakor iz verjetnih pišem od 18. vlada ste dale, kakor zvemo iz Napola, onda Pa v B e n e t k P» • v sprijazniti. T • • pogoj so nek da politanski kralj pusti Kako se bo ta klopčič za vse te tri tam razmotal, se še ne ve. drugih str T pa se sliši, da tisti dnarji, ki so bil daj od sedanje ministerstvo in sostavi novo iz moz, kterih umnost in dobra ste porok da peij za mnoge preiskave in pota potr y bi se naredi derzav vsemogočnosti stvo tako y usrod da © pra y da pre bo nehala pora morebiti utegnili popolnoma povernili iz prodanih dveh podob, ki ste lastnina Dupoisatova, in ktere, če ste res izdelk nanju je ministrov. Zvest svojemu eda nj emu rav odgovoril kralj da tudi teh pogojev ne more slavnega malarja Murilla iti Y7an Dýka y bi utegnile ko spolniti, ker se ne skladajo z nj edne biti. Da bi pač to upanje se ne potopilo v morji, nostjo. Po takem je bila tudi poslednja sk kakor se je potopiti hotel sam nju lastnik, bo želei kdor ne želi škode nobenemu kup ce sak včasih tudi pre y tjo in svobod ave brez P uspeha, in kako Fi in Angle V • 80 ber řečí z d a j zopet p se ni nadj olj drugo da bodo poskušnjo zaupno poda v kupčijo doslužen< Ra smo slišali, da namesto storiti vodj gosp. Slaker-ja je gosp. K L e g a t sedaj Iz Nemškega. V Draždanih kažejo za dnar jelena 8 idrijske sole, za odj ljubljanskih šol izvolj let starega, ki ni vecji kakor le 6 pavcov se res redko vidi. Kaj takega Novičar iz raznih krajev. Iz Dunaja. Velika žalost je zadela cesarsko rodovino. lz Francozke^a. Francozka vlada bo razdelila pôlj k w J po ojaško v brigád Njih c. kr. visokost, nadvojvodnja Margareta, tr ospa jemali za poljske čuvaje samo d mlajšega cesarjevega brata, nadvojvoda Ka rola Lj udovi ka, poglavarja tiroljske dežele, je umerla v noči med 15. in 16. t. m. v Monci za mač uho m v 19. letu starosti. o casu míru žerno č e rne V • pomagači vojske jemali u Prihodnje se bodo vojaki, kteri bodo ndarmerije, o času vojske pa pre î pri Imeli bodo vojaško oblek in pisali kot p 1 j u d j CS 3 ob šestih so imeli truplo po železnici skozi Ljub na Dunaj peljati). - D u n a j s k o - t e rž a š k a železnica je neki pri N y ktere izhajajo v Belem gonobiti gradu, so v celem cesarstvu p r e p boje, ■ j list" piše Iz gornjega Ogerske da bo to leto zlo s ena m Ker se ljudje tukaj zlo preder stopiti y Obnaš da so so se pa zarotniki ze tako presirno in evropejskih vlad na noge mogli poslanci manjkalo, so prodajali na sejmu v Tokaji kr konj 5 po 6 Iz Cei kakor e po 4 yy Gosp. gold., Iz Afrike. zdravnik gold med z niki) se silno pričkaj Iz Egi p t Franco Kuga je unela hud prepir em ci (namreč zdrav- gore » W V Aer « piše iz Dobrovnika da ljudj za ku je prejel knez D precej dnarj svet je volj N< te in Nemci dijo, da so zboleli nekteri ÉIÉM ■ Vès s poslal neki te dni ruski konzul v Terstu več tavžent Tako mu je ostati v kvarant Uni tei pa ne dajo to nikakor veljati v neprilikah in v Terstu morajo 15 dní ljudjé, kteri pridejo iz Egipta t k in nek francozk stotnik pa 60 t fra il k Ljudjé si v ušesa šeptaj da je vso kugo politika sku v zlatu v Cetinj lz Rusije. Zavoljo obletnice carovega kronanj hala I n d i j y da bi Ans:! o cez Eg ne posi vojakov v so obhajali 7. t. m. v Rusii Iz T Pisma iz mesta B je bil ts otere slovesnosti T dan car v Moskv Čas" • v yy pise y da stojí preredba k m e t i j s k i h raz da k u m e r v tem mestu še ved ni ko se saki dan za njo. Preb gazi naznanjajo, ; po T do 8 ljudi , kterih je imelo mer v Rusii na slabih nogah. Plemstvo hoče p t mesto pred čez 10 tavžent, je ostalo komaj še 2000 Odgornivo vrednik : Dr. Janci Bleiwds- Natiskar in založnik : Joief BlamiL