Iz celja in zaledja Branko Žemljic - sedemdesetletnih Te dni si je zaslužni Branko Žemljic oaložil svoj sedmi križ. Savinjski dobri- Éini in duhovitemu hudomušnežu ne bi prisodili teh let, zlasti še, če bi ga gledali v letošnjem poletju, kako je kljub pre­ stani težki bolezni mladeniško čil pre­ magal visoko Ojstrico in njene okoliške Trhove. Samo pičlo urico manj hoda je Branko Zemljič je še vedno čil in zdrav potreboval kot pred 60 leti, ko je kot 10-letni fant prvič stopil na vrh kraljice Savinjskih Alp. Zibelka mu je stekla v savinjski vasici Radmirje. Kot oče, se je tudi sin Branko odločil za učiteljski poklic. Učiteljeval je najprej v Bočni, potem v Grižah, Re­ čici, Solčavi, znova v Rečici in nazadnje v Celju. Najlepše in nedvomno tudi naj- bridkejše spomine ima jubilant gotovo na Solčavo, kamor je leta 1912 prišel kot prvi učitelj in kjer so ga domačini — kot sam pravi — sprejeli kot antikrista. Mlad, napreden učitelj je bil trn v peti temkajšnjemu župniku, sicer pa so spo­ četka tudi tamkajšnji kmetje bili mne­ nja, da ne rabijo šole in takega »prosvet- nika«. Niti hrane, niti stanovanja ni mogel dobiti, ker so se domačini bali žup­ nika. Tako je moral mladi učitelj res za­ orati v trdo ledino trmoglave zaostalosti. Pogumno je prižgal baklo naprednega duha in svetil v temine. Žel je jezo in prezir, ljudje so celo pse ščuvali nanj, toda »Antikrist« je bil neranljiv. S slad- korčki v žepu je obral vso srenjo in vabil otroke v šolo, ki jih je do takrat kaplan učil samo krščanskega nauka. Po hudih in dolgotrajnih borbah je njegovo trma­ sto prizadevanje končno rodilo uspehe. Domačini so mu odprli vrata in ga spre­ jeli kot prvega učitelja na šoli, ki je bila v kaplaniji. Tako se je šele z njegovim prihodom začel sistematični pouk v Sol­ čavi. Po 8 letih učiteljevMija v Solčavi je sprejel mesto šolskega upravitelja v Re­ čici ob Savinji. Tu se je poleg šolskega dela posvetil še drugim nalogam. Vodil je 3 pevske zbore in igralsko družino, ka­ terih ustanovitelj je bil sam, prav tako je ustanovil tudi kmetijsko, čebelarsko ter sadjarsko in vrtnarsko društvo. Bil je starosta rečiškega Sokola in podstaro- sta mozirskega, polnih 30 let je upravljal posle tajnika, odnosno blagajnika Pla­ ninskega društva, nastopal kot karakter­ ni igralec na domačem, celjskem in gra­ škom odru (graška opera), sodeloval je pri vseh strokovnih časopisih in napred­ nih dnevnikih, pošiljal svoje prispevke v Prago, v »Ameriško presveto« in »Moj dom«, kjer je vabil rojake v svojo domo­ vino. Celjani in Savinjčani se gotovo še spominjajo zanimive predvojne polemi­ ke »Logarska ali Logarjeva dolina«, v kateri je s pokojnim dr. Glonarjem stopil v smelo borbo tudi Branko Zemljič s svo­ jo Logarsko dolino. Leta 1926 se je Branko Zemljič prese­ lil v Celje, kjer je na I. osnovni šoli uči­ teljeval vse do upokojitve leta 1946. Med okupacijo je bil že leta 1941 izgnan na Hrvaško, kjer je šel z vso družino v par­ tizane in kjer mu je prvi sin padel kot jurišni oficir. Vedremu in zaslužnemu Savinjčanu,- Branku Zemljicu želimo še mnogo sreč­ nih let! TOVARIŠ DR. JANEZ LOVŠIN KANDIDIRA V CERTI VOLILNI ENOTI V CELJU Tovariša dr. Janeza Lovšina, znane­ ga zdravstvenega delavca v Celju, so predlagali za kandidata na dveh zbo­ rih volivcev, in sicer v prvi in četrti volilni enoti v Celju. Ker na dveh vo­ lilnih enotah ne more kandidirati, je tovariš dr. Lovšin prevzel kandidaturo v četrti volilni enoti. VEC ZAVAROVANCEV Po podatkih Zavoda za socialno za­ varovanje v Celju se je v prvi polovici letošnjega leta povečalo število zava­ rovancev za okoli 5%, in to predvsem zaradi velikega razmaha gradbene de­ javnosti. ZBOR VOLIVCEV NA OSTROŽNEM Zbor volivcev na Ostrožnem je bil dobro obiskan. Udeležil se ga je tudi ob­ činski odbornik tov. Kukovec, ki je po­ ročal o delu -občinskega ljudskega od­ bora. Iz poročila so volivci Ostrožnega slišali, da je celjska občina mnogo sto­ rila tudi za Ostrožno. Za kandidata je zbor soglasno predlagal samo enega kan­ didata, domačina Dimec Franca. MANJ IZOSTANKOV PRI DELU V primerjavi z lanskim letom se je v podjetjih v celjskem okraju izosta­ janje z dela zmanjšalo za skoraj 1%, tako da je sedaj le še nekaj nad 4%, To izboljšanje pripisujejo predvsem po­ večani skrbi za delavca in pa uspešne­ mu delu pri ugotavljanju neopraviče- Bih izostankov. CELJSKI TRG V TEM TEDNU Slabo vreme precej vpliva na celjski živilski trg, saj je bilo te dni mnogo stojnic domala praznih. Sadje in letna zelenjava se na trgu pojavljata v ved­ no manjših količinah. Krompir je še vedno drag — tudi pri socialističnem sektorju, vendar ga nekateri zasebniki že ponujajo v večjih količinah za ozim­ nico po 14 din. Gospodinje se čudijo novi povišani ceni cvetače, ki j« od 30—40 v prejšnjem tednu, poskočila kar na 70 dinarjev. Sicer pa ta teden ni bilo posebne izbire. v Celju Je bilo т čain od 21. do 28. leptembra rejenih 26 dečkov in 28 deklic. Poročili »o se: 1тпп Krivec, sodar, pomočnik iz Gorice pri tinartnem in Ana Coper, poljedelka iz Vrbja. f ndovan Djokovič, delavec in Stanislava Pet- ovaik, delavka, oba iz Celja. Nikola Aleksan- i roT, metalurški tehnik iz Ilijaša, Sarajevo in [¡lena Barovič, računovodkinia iz Celja. Edvard Alojzij Lipovšek, skladiščni delavec iz Celja in Blavica Jesenek, snažilka iz Levca. Franc Za- fajšek, pomožni delavec iz Tratne in Karolina Baloh, gospodinj, pomočnica iz Pongraca. Jurij Vrečer, oseb. upokojenec in Antonija Otorepec, maserka, oba iz Celja. Stefan Leskovšek, mizar, •ojster iz Letuša in Marija Gaber, nameščenka iz Trnovelj pri Celju. Jožef Stropnik, strojni ključavničar in Ivana Majerič, delavka, oba iz Traovelj pri Celjm. Leopold Starovasnik, delavec 1ж Štefanija Mlakar, delavka, oba iz Trnovelj pri Celju. Umrli so: Ciril Planine, kovač iz Dola pri Hrastniku, etar 5» let. Vera Piki, otrok iz Rovt, stara 3 leta. Ivan Drobne, rudar iz Celja star 75 let. Rajko Neuvirt, otrok iz Braslovč, star 4 mesece. Tere­ zija Žilave, soc. podpiranka iz St. Brica, stara 4Г let. Boris Bezovnjak, otrok iz Celja, star 14 dai. Ferdinand Strašek, delavec iz Celja, star 41 let. Frančiška Jelen, apokojenka iz Celja, stara 77 let. V konjiški občini so prediagali najboljSei Zbori volivcev v konjiški občini so končani. Ponekod so bili slabše obiskani, tu in tam so jih celo morali zaradi ne­ sklepčnosti preložiti za nekaj dni. Na zborih so volivcem poročali dosedanji od­ borniki o delu občine, razlagali so jim program za prihodnja leta in obravna­ vali še številna druga vprašanja, ki so važna za določen kraj ali volilno enoto. Povsod je bilo dokaj živahno razpravlja­ nje okoli kandidatov, izmed katerih bodo na volitvah izbrali najboljše za odborni­ ke ljudskega odibora. Ker bo v bodočem občinskem zboru 25 odbornikov, je bilo področje občine razdeljeno na toliko vo­ lilnih enot. Na zborih pa so volivci pred­ lagali po pet, šest ali še več kandidatov, tako da je kandidacijska komisija ob takih primerih imela dokaj težavno in odgovorno nalogo, kako izmed teh izbrati najboljše za kandidate, zlasti še spričo tega, ker so v vsaki enoti določili, da bo­ do izbrali največ po dva kandidata, v nekaterih pa tudi samo po enega. Tudi za zbor proizvajalcev so z>bori že zaključeni. Bili so dobro obiskani tudi v tistih enotah, kjer je bilo združenih več podjetij. Vendar pa dosedanji odborniki, bodisi iz okrajnega zbora proizvajalcev ali iz občine niso posvečali toliko pome­ na poročanju volivcem o tem, kaj so de­ lali v zadnjih letih. Volivci bodo v bodo­ če morali od svojih odbornikov zahteva­ ti (če se tega sami ne bodo zavedali), da je ena njihovih osnovnih dolžnosti, da se udeležujejo sej odbora in da tistim, ki so jih izvolili, dajejo odgovor, kaj in kako delajo pri občini. Glede izbire kandidatov za zbor pro­ izvajalcev naj omenimo, da so že pred zbori o njih razpravljali sindikalni od­ bori, ki svoje ljudi tudi najbolje poznajo. Med kandidati je precej takih, ki imajo za seboj večletne izkušnje na področju dela delavskih svetov in upravnih od­ borov v ipodjetjih, več sindikalnih odbor­ nikov, čeravno pri tem ne moremo iti mimo ugotovitve, da je v posameznih primerih med kandidati le še premalo tistih, ki delajo v proizvodnji. Pripombe k éìanhu o pasjih in mačjih repih Neznan pisec je v zadnji številki Ce\%- ekega tednika pisal o streljanju psov im mačk ter nečloveških primerih rezanja repov živim mačkam. Pisec članka prav gotovo ne pozna problemov, ki jih imaj* lovske družine z zaščito divjadi, pred­ vsem v času kotenja in pozimi. Zadnja leta so se silno razmnožili psi in tako ni redkost, da ima kmet po več psov. To lovce ne bi razburjalo. Zal pa ljudje teh i>sov ne krmijo in si lačne ži­ vali iščejo hrane po loviščih, kjer trgaj• srnjad in drugo divjad. Pred dvemi leti je v hudi zimi na Marofu, ki ga omenja pisec, bilo raztrganih kar 17 komadov srnjaidi. Piscu članka bi radi pokazali raztrgan komad srnjaka, ki so mu psi pri živem telesu načeli stegna in poteg­ nili čreva iz trebušne votline. Ali srno» ki so jo psi zalotili pri porodu! Lov je z zakonom priznan kot gospo­ darska panoga in divjad je splošno ljud­ sko premoženje, s katerim upravljajo lovci. Ali jim je zameriti, da ščitijo div­ jad pred sestradanimi in jKxiivjanimi psi in mačkami? Lovci se strinjamo s predlogom, da je potrebno kaznovati vsako mučenje živa­ li. Toda največ kazni bo potrebno izreči nevestnim lastnikom psov in mačk. Sa­ mo oglejmo si cepljenje psov, kako se­ stradane in zanemarjene živali pripeljejo ljudje, ki se kasneje razburjajo, če jim lovec ustreli psa, ki ga zaloti v lovišču pri preganjanju ali trganju divjadi. V naših vrstah lovci ne trpimo članov, ki bi imeli nečloveški odnos do živali in bi bili nedisciplinirani. Zato želimo samo konkretnih podatkov in lovska organiza­ cija bo prva, ki bo s takimi suro veži ob­ računala. Prebivalstvo naj se zaveda, da ima psa ali mačko za čuvaja ali za zabavo in je zato lastnik dolžan skrbeti zanj. Na ra­ čun skupnosti pa podivjani psi in mačke ne bodo mesarili po loviščih! K. S* PREDVOLILNO ZBOROVANJE V ŠMARJU Zadnjega volilnega zborovanja, ki je- bil v Šmarju pri Jelšah, se je udeležila velika množica, ki je z zanimanjem po­ slušala govor sekretarja OK ZKS tov. Franca Simoniča in se še prav posebno strinjala z njegovim poudarkom, da je treba v nove občinske odbore voliti lju­ di, ki bodo sposobni skrbeti za dvig kme-^ tijske proizvodnje. DA NE BO ZAMERE V 36. številki smo v Kroniki nesreč po­ ročali o pretepu v Smartnem ob Dreti,, na katerem je bil ubit Ivan Bitenc. Vest Ix>pravljamo v toliko, da se Bitenc prete­ pa ni udeležil, ubil ga je pa brat njegove žene. Je bil to nesrečen primer, samo­ obramba ali uboj? O tem bodo odločali na sodišču. V laški občini so izbrali Letošnja izbira kandidatov na zborih volivcev in zborih proizvajalcev je bila v primerjavi z izbiro v prejšnjih letih mnogo zahtevnejša, saj so volivci pred­ lagali za kandidate res samo tiste obča­ ne, v katere imajo neomajno zaupanje, ki uživajo med volivci vse spoštovanje. Volivci iz Brez so dali zaupanje do­ sedanjemu predsedniku občine Laško, tov. Stanetu Brinovcu. Čeprav je pred leti bil še nepoznan v občini, je s svojim neumornim delom in pravilnimi posegi pri gospodarskem razvoju občine dose­ gel precej za nadaljnji razvoj pomemb­ nih uspehov. V Rimskih Toplicah so volivci izbrali za svojega kandidata predsednika občin­ skega odbora SZDL, tov. Ivana Cerina. Volivci iz volilne enote Laško pa so na svojem zboru predlagali za kandidata do­ sedanjega odbornika tov. Jožeta Prešča- ka, da pa bi bila izbira še poipolnejša, »o predlagali za kandidate še: Ivana Sušo, Slavico Bobnar, Hinka Vimer in Malči Mrmolj. Predel Rečice in Hude jame hoče îxî- novno za odbornika dosedanjega pred­ sednika Sveta za komunalo, inž. Matijo Pelka. Poleg njega so predlagali še tov. Martina Kolariča. Volivci iz voline enote Strmca pa so ponovno kandidirali dosedanjega odbor­ nika Emesta Suhla. Prav tako so tudi na Vrhu zadovoljni z dosedanjim delom odbornika, zato so ponovno izvolili za kandidata tov. Rika Semrova. Vse zaupanje in spoštovanje pa uživa po vsej občini zdravnik, upravnik 2«irav- stvenega doma, dr. Zdenko Mrmolj a, katerega so hoteli imeti za svojega kan­ didata volivci iz Marij agradca. Poleg že navedenih so volivci na zbo­ rih volivcev predlagali še vrsto drugih zaslužnih, sposobnih in delavoljnih kan­ didatov. V rudniku so za zbor proizvajalcev poleg drugih predlagali za kandidata tov. Ivana Geršaka, sedanjega poslanca Zvezne ljudske skupščine. V »Volni« so predlagali za kandidata sekretarja občinskega odbora SZDL, tov. Mihaela Prosena. Na vseh zborih za iz­ volitev kandidatov v zbor proizvajalcev kandidirajo predvsem tisti ljudje, kateri na svojem delovnem mestu služijo za vzgled vsem ostalim, istočasno pa so spo­ sobni zastopati interese proizvajalcev v občinskem in okrajnem zboru proizva­ jalcev. Med kandidati za občinski zbor je predlaganih 6, za zbor proizvajalcev pa 5 žena. To je v obeh primerih nad 10%. Mlajši ljudje pa so zastopani kot kan­ didati predvsem za zbor proizvajalcev, ker je tretjina kandidatov stara do 35 let. Tudi naročnik! iz Celja bodo te dni prejeli položnico in prosimo, da naročnino zanesljivo tudi po­ ravnajo, ker jim bomo morali sicer Ust ukiniti. Uprava »Celjskega tednika« CKLJSKl jEDNIK • талжо rasoi Prometne nesreče v SMRT ZARADI PIJACE Dne 26. septembra ob večernih urah je prišlo na cesti v Zrečah do težje prometne nesreče. Kolesar Miloš Ko- drič se je peljal na dvokolesu v vinje­ nem stanju in se zaletel v nasproti vo­ zeči osebni avtomobil. Trčenje je bilo tako močno, da je kolesarja vrglo na avtomobil. Od dobljenih poškodb je naslednji dan umrl. Na dvokolesu in avtomobilu je nastala precejšnja ma­ terialna škoda. TRI NESREČE V ENEM DNEVU Dne 30. septembra sta na križišču pri NB v Celju trčila potniški avtomobil iz Šempetra in tovorni avtomobil KZ Polje ob Sotli. Do nesreče je prišlo, ker ni voznik tovornega avtomobila upošteval prednosti desnega voznika. Istega dne je voznik B-kategorije Franc Strmele vozil pettonski tovorni avtomobil in ob srečanju z osebnim avtomobilom v Sentrupertu zavozil s ceste ter podrl mostno ograjo in smer­ nik. Materialna škoda je ocenjena na okoli 500.000 din, telesno pa ni bil nihče poškodovan. Voznik je bil tudi vinjen. Komaj pol ure pozneje se je na istem mestu dogodila druga prometna ne­ sreča. Voznik tovornega avtomobila Alojz Pavlic iz Kopra je vozil proti Celju po spolzki cesti s preveliko hi­ trostjo in ob prehitevanju začel zavi­ rati. Ker je bilo vozilo opremljeno z gladkimi gumami, ga je zaneslo in zdrknil je s ceste pod cestni nasip. Skoda na avtomobilu je precejšnja, kakor tudi na mostni ograji, ki jo je podrl. VINJEN JE VOZIL PO LEVI IN BREZ LUCI Dne 29. septembra zvečer se je vra­ čal proti domu kolesar Franc Glavič iz Teharja. Bil je vinjen, vozil pa je po levi strani brez luči. Mimo je pripeljal voznik potniškega avtomobila, ki je ko­ lesarja opazil in skrenil proti levi, da bi se izognil trčenju Prav tedaj je ko­ lesar zavil proti desni in tako zavozil v desni prednji del avtomobila. Trčenje je povzročilo, da je kolesar obležal s težkimi poškodbami, avtomobilist pa je med zaviranjem zavozil v obcestni ja­ rek na levi strani ceste. Materialna škoda je tudi precejšnja. Dne 28. septembra se je na cesti v Lokarjih pri Šentjurju dogodila pro­ metna nezgoda med voznikom tovorne­ ga avtomobila iz Celja in potniškim av­ tomobilom iz Šentjurja. Do nesreče je prišlo, ker sta oba voznika na ostrem nepreglednem zavoju pripeljala s pre­ veliko hitrostjo in nista imela dovolj časa, da bi se izognila trčenju. Skupna materialna škoda je ocenjena na okoli 100.000 din. Na tem ovinku je bilo že več nesreč zaradi ozke, nepregledne ceste v zavoju in bi bilo nujno to kri­ tično točko odpraviti. SMRTNA NESREČA NA MARIBORSKI CESTI Dne 1, oktobra ob 19,30 se je smrtno ponesrečil motorist Stane Albert, šofer AMD »Slander« Celje, ki se je vračal proti domu. Na Mariborski cesti je za­ vozil v zaprte železniške zapornice. Od dobljenih poškodb je Albet ponoči v bolnišnici umrl. Sopotnica je bila težko poškodovana. Materialna škoda znaša okoli 100.000 din. Ob času nesreče je padal močan dež in je verjetno zaradi tega motorist prezrl zapornice. Pred kratkim se je v Zavodni pri Celju pripetila težja prometna nezgoda. Voznik tovornega avtomobila S-8742, last Mest­ ne klavnice iz Izole, je vozil proti Celju živino in to po sredini ceste. Na zavoju je srečal tovorni avto S-4284 (celjski Po­ trošnik), ki je tudi vozil po sredini ceste, ker je ravnokar prehiteval kolesarko. Hitrost obeh tovornjakov ni bila dovolj zmanjšana, zato je bilo prepozno, da bi se drug drugemu izognila. Pri trčenju se je popolnoma razbil kason tovornega avtomobila iz Izole. Živina je popadala na cesto. Nekaj se je je poškodovalo in so jo morali zaklati. Skupna materialna škoda je okoli 250.000 dinarjev. Prejšnji petek je voznik cinkarniškega tovornega avtomobila pripeljal v mesto drva. Medtem ko je zapustil vozilo, se je vanj vsedel neizkušen voznik brez izpita in se odpeljal proti Zadobrovi, da bi pre­ izkusil svoje sposobnosti. Na cestnem ovinku je zavozil v mostno ograjo, jo po­ drl in obvisel na mostu. Skoda: 30.000 dinarjev. Pri padcu po stopnicah je triletna Štefka Starki iz Prebolda utrpela pre­ tres možganov in poškodbe na glavi. — Triletna Milena Zmrzlak iz Prebolda je padla po stopnicah in si zlomila levo roko. — Sedemletni Jože Tomažič iz Vranskega si je pri padcu poškodoval roke in glavo. Marija Debevc je v hotelu »Savinjac tako nesrečno padla, da je obležala ne­ zavestna. Tudi Marija Skok iz Celja je padla in so nezavestno prepeljali v bolnišnico. Pri prometni nesreči v Cretu je bil težko poškodovan Franc Glavič. Ne­ zavestnega so prepeljali v bolnišnico. Pri padcu s kolesom so se poškodo­ vali Marija Priča iz Okonine pri Ljub­ nem, Janko Jezernik iz Andraža pri Polzeli in Jožica Kovač iz Slatine pri Smartnem v Rožni dolini. Po šentjurski občini Na zboru volivcev v Šentjurju so vo­ livci predlagali štiri kandidate za občin­ ski odbor. Od teh bosta izvoljena le dva. Sent jurcani se zelo zanimajo za bližnje volitve in za težave občine. Najibolj pere­ če je v Šentjurju stanovanjsko vpraša­ nje. Čeprav je bila letos dokončana de- vetstanovanjska hiša, je še vedno preko 50 prosilcev, ki čakajo na stanovanja. Volivci so opozorili na možnosti hitrej­ šega reševanja stanovanjskega vpraša­ nja. Šentjurska industrijska podjetja naj bi v večji meri skrbela za stanovanja svojih delavcev. Iz leta v leto le-ta po­ trebuje več delavcev, za katere pa ni stanovanj. Letošnje leto sta bili popravljeni ob­ činski cesti v Hruševcu in Kranjčah. Tu so namreč prebivalci nudili vso pomoč in pomagali z delom ter vožnjami. V na­ črtu je tudi ix>pravilo ceste na Kamenu^ kjer pa se prebivalci za popravilo prema­ lo zanimajo. Navoziti bi namreč morali kamenje, sredstva bo pa dala občina. V okolici Šentjurja je še več cest, ki bi jih bilo treba popraviti, občina pa nima za to dovolj sredstev. Okoli preskrbe s kruhom je bilo že mnogo govora in kritike. Ker Šentjur ne zmore svoje pekarne, morajo voziti Sent- jurčani kruh iz Stor. V načrtu je, da bo zadruga v Kalobju postavila novo pekar­ no, ki bo s kruhom presikrbovala tudi šentjurski okoliš. V načrtu je tudi nova klavnica, o kateri se prav tako govori že precej časa. Tudi cestni razsvetljavi v Šentjurju bo treba posvetiti več pažnje, zlasti, da bodo gorele vse žarnice. Na nedeljskih polletnih občnih zborih kmetijskih zadrug so zadružniki pregle­ dali dosedanje delo zadruge ter se sezna­ nili tudi s programi za letošnjo jesen in prihodnje leto. Hkrati so zadružniki iz­ volili kandidate za volitve v zbor proiz­ vajalcev. Izbrali so najboljše kmetoval­ ce, ki imajo največje uspehe pri organi­ zaciji napredne kmetijske proizvodnje. V teh dneh so bili v šentjurski občini tudi kandidacijski zbori volivcev v go­ spodarskih organizacijah. Od 20 članov zbora proizvajalcev bo zastopanih 5 od­ bornikov iz industrijske skupine. Na zboru volivcev Tovarne ALPOS, obrti in trgovine je bila prikazana analiza de­ javnosti v teh gospodarskih organizaci­ jah, pa tudi perspektiva o njihovem bo­ dočem razvoju. Srečo sta imela ... Pred dnevi sta se zglasila v prodajalni srečk dobitnika nagrade v višini 200.000 din ključavničar Jože Lah in Jože Kolar, obadva iz Ponikve pri Grobelnem. Sreč­ ko sta kupila skupaj in sedaj si seveda delita srečo na dvoje. Ko smo vprašali tov. Laha zakaj mu bo denar, je odgo­ voril, da si bo kupil motor, seveda pa bo dodal tudi iz svojega žena nekai denaria. Drugo premijo v višini 200.000 din so zadeli v Šoštanju. Poleg tega pa sta v Celju prejela premijo 100.000 din še Bo­ gomir Košar in neka šivilja iz Celja. Priznati moramo, da je tokrat Celje krepko obiskala sreča.