ČETRTEK,11.november 2021/ ŠTEVILKA 1423, leto XXVII / poštnina plačana pri pošti 6310lzola-lsola/cena:1,50 EUR DOSTAVA NA DOM ali OSEBNI PREVZEM I L;, 1 Tel 05 6416 333 / mobi 041 684 333 malice in kosila / od ponedeljka do petka med 10.00 in 18.00 uro STISKORNf) MONDROČ e' > m.gl.Ap.M___ __M__■ Legenda: 3 C 2 > cu E 2 3 33 N n bo a> C o» "O "> •3 (D cL u in Nevednost je izgovor za nevedneže Včasih je bilo iskanje pravega izgovora za storjeno napako, zelo pomembno opravilo. Izgovorje moral biti jasen, prepričljiv in tak, da bi se lahko zgodil komurkoli. Seveda pa obstajajo tudi za lase privlečeni. (Mef) Nekateri ljudje so mojstri izgovorov in si izmislijo tako nemogoče razlage, da tistega na drugi strani enostavno zmedejo. To so ljudje, ki običajno odgovorijo z vprašanjem in tako speljejo pogovor na drugo pot. Večina nas smrtnikov pa še vedno operira s tistimi standardnimi: ura ni zvonila, avto ni vžgal, nesreča in gneča na cesti, prijatelji so me zvlekli na pivo, na tenisu sem si zvil gleženj, dvigalo je obstalo med nadstropji, računovodja mi je tako svetoval, nisem vedel, da so spremenili zakonodajo itd. Tem izgovorom v normalnem okolju, na-primer v kakšni ameriški firmi ali javni službi, ne vžgejo. Pri nas pa je drugače. Pri nas lahko rečeš karkoli, še posebej v politiki in v javnem nastopanju, saj se zdi, da izgovor dejansko nikogar ne zanima. Razen morda tistega, ki vpraša in dobi pod nos odgovor v stilu: saj to počnejo vsi. Spomnim se nekaterih zadnjih volitev, kjer so kandidati poslušali o tem, kaj vse so v življenju naredili narobe, pa se ne spomnim, da bi zaradi tega kdo odstopil od kandidature. Če bi take obtožbe poslušal doma, bi zagotovo reagiral drugače, v javnosti pa je dovolj, da nekaj zineš. Tvoji ti bodo itak verjeli, tisti nasprotni pa ti ne bi verjeli, tudi če bi povedal po resnici. Izgovarjanje je odveč. To ve tudi minister, ki pravi, da je bil gostilniški način pogovarjanja o milijonih v časih posttranzicije nekaj običajnega in se mu to ne zdi nič nenavadnega, kaj šele kaznivega ali odstopa vrednega. Niti ne poskuša iskati izgovora, ker ga ne rabi, ker izgovori so za otroke, za odrasle, posebej politike, pa so čisti balast. Pred leti je eden najbolj nagrajevanih slovenskih managerjev preiskovalcem odgovoril, da ni vedel, da mora tudi športno društvo, ki ga je vodil, plačevati davke. Njegov izgovor je bila nevednost. In tudi pri nas se nekateri te dni izgovarjajo na nevednost. Seveda nevednost ne vžge pri vseh. Če pride kurji tat na sodišče mu izgovor, da ni vedel, da se kokoši ne sme krasti, ne bo prav nič pomagal. In če boste pozabili plačati rtv naročnino vam ne bo nič pomagal izgovor, da vam je televizor crknil. Izmisliti si boste morali kaj bolj prepričljivega pa še takrat vam ne bo pomagalo. Skratka, izgovori so za preproste ljudi, za tiste, ki si lahko privoščijo drage odvetnike pa je dober izgovor že to, da se nečesa ne spomnijo. Vse to spremljamo po svetu, v naši državi in tudi v naši mali skupnosti, ki redno prihaja na prve strani s takimi izgovori njenih prvakov. Nisem vedel. mn INTES4 SNNB40ID BANK manjimi/m: NAROČNINA ■ SPOROČILA - MALI OGLASI tel. 040 211 ■ 434 / urednistvo@mandrac.si Daytonski (ne)sporazum Kaj piše in kaj ne piše v zloveščem non paperju, ki naj bi krožil med voditelji držav vzhodnega, zahodnega in severnega Balkana? Tudi o tem piše Mandračev dopisnik Zoran Odič, Zlo je na pohodu. Vse kar ni napisano je res, ker je napisano na "non paperju", kot je res to, kar je povedal Gabriel Escobar, ameriški odposlanec za zahodni Balkan (a zahodni Balkan je na vzhodu), da je »nujno zavarovati mir v Bosni in Hercegovini, čeprav do vojne v BiH lahko pripelje deset norcev.« (Oslobodjenje, 10. novembra). Vse kar je napisano v neobstoječem non paperju je res - madžarski Orban je bil pri Dodiku v Banjaluki v soboto, Dodik pri Janši v nedeljo, Erdogan z Dodikom v ponedeljek, Milanovič z Dodikom in Čovičem, Vučič z vsemi o vsemu, še posebej pa o razdelitvi Bosne in priključitvi banjaluške enklave, kot tudi Milanovič in hercegovski kriminalec Čovič o hrvaški Hercegovini in njenem glavnem mestu Mostarju. Da se zaključi razpad Jugoslavije, kot je zapisano v non paperju, oni pa balzamirajo svoje in samo svoje plemenske države. Vse demokratične do demokratov. Vsi govorijo o Daytonskem sporazumu, čeprav ga ni nihče prebral, ali pa ga berejo kakor komu odgovarja. Ker gre samo za sporazum o oboroženem premirju, medtem ko deset prej naštetih mirotvorcev skrbi samo to, da bi zaščitili svojo oblast. Kaj ti ostane, ko nimaš več oblasti? Ker če ostanejo brez nje, postanejo kandidati za sodišča in zapore, zaradi kriminala, korupcije, zlorabe oblasti, kršenja ustave in zakonov, napadov na integriteto in neodvisnost sosednjih držav, ki so to postale tako kot njihove, ker jim nič drugega ni ostalo. Razen vojne. Ker je oborožena malo verjetna, že zaradi OZN v katero so včlanjene vse te države (kot tudi EU, v kateri so posamezne od teh držav), je bolj verjetna, in se je že razplamtela, mehka proxy vojna, kakršno je z zahtevo po odcepitvi in priključitev Srbiji začel Dodik, ob pomoči Vučiča, kakršno je začel hrvaški politični vrh proti BiH zaradi načina volitev hrvaškega predstavnika v predsedstvo BiH. Nikjer v Daytonskem sporazumu ne piše tega kar oni trdijo, da »hrvaškega člana predsedstva BiH volijo državljani hrvaške nacionalnosti.« Ker v 5. členu Aneksa 4 piše dobesedno: »Predsedstvo BiH sestavljajo trije člani: en Bošnjak in en Hrvat, ki sta neposredno izvoljena na območju Federacije in en Srb, ki je neposredno izvoljen na območju Republike Srbske.« In še dodatni paragraf: »Člani Predsedstva so neposredno izvoljeni v vsaki entiteti (vsak volivec voli za enega člana).« Kar enostavno pomeni, da je laž, da hrvaškega (ali bosanskega) člana Predsedstva volijo »državljani Hrvaške (ali Bosanske) nacionalnost ali političnih strank Hrvata (Bosanca) v BiH, kar ponavljajo hrvaški plemenski poglavarji, po papagajsko pa to ponavljajo tudi srbski plemenski poglavarji. Podpirajo pa jih slovenski plemenski poglavarji, madžarski plemenski poglavarji, vi-šegrajski plemenski poglavarji. Vsi smo krivi Fašistoidna logika je trditev, kot je napisal pokojni odvetnik in pisatelj Srdja Popovič, da je pravo vse kar je dobro za moj narod. Tako je govoril Hitler, ponavljajo pa dodiki, vučiči, janše, orbani, erdogani in Poljaki in Bolgari in Višegrajčani. Ker za narod je dobro samo tisto kar je po pravu, pravno napisano in v parlamentu sprejeto. To oblast spoštuje, pravosodje pa zavaruje. Kar danes ni slučaj. Stvarnost so »vodje« in nacionalistični triumfatorji, ki mahajo z zastavami pred armado sledilcev in oportunistično armado poslušnih in podkupljenih. S turističnimi boni, na primer. Tako se nadaljuje Daytonski nesporazum, kot »klanje v krvavem banditskem brlogu,« (Srdja Popovič), za katero niso krivi samo tistih deset naštetih norcev, ampak tudi mi, ker smo kolektivno odgovorni za vse zlo, ki je bilo in kolikor ga še bo, ker smo kot državljani odgovorni za dejanja vla-a de, ki smo jo izvolili. Ne v pravno | kazenskem smislu, v katerem ko-° lektivna odgovornost (razen v slučaju SS in sojenja v Nuernber-gu, ter v primeru HDZ in Tudjmana v Haagu, kar je preprečila Tudjmanova smrt) ne obstaja, ampak ostaja civilizacijska in splošna človeška odgovornost za druge in z drugimi. Zoran Odič Ureditev povezovalne ceste Malija-Nožed Stekla so dela za ureditev nedokončanega odseka ceste, ki povezuje Malijo in Nožed. V sklopu del bosta izvedena odvodnjavanje in preplastitev cestišča. Vrednost investicije znaša dobrih 36.000 evrov proračunskih sredstev. V času sanacije bo del ceste popolnoma zaprt, obvoz pa označen s prometno signalizacijo. Dela bodo zaključena konec novembra. SZJ MANDRAČ je tednik Izolanov Naslov: Veliki trg 1,6310 Izola, TRR: 1010 0002 9046 354 tel. 040 211 434 elektronski naslov: http://www.mandrac.si; email: urednistvo@mandrac.si Odgovorni urednik: Aljoša Mislej Uredništvo: Aljoša Mislej, Drago Mislej, Davorin Marc, Primož Mislej (foto) tehnični urednik: Davorin Marc email: sektor.tehnika® mandrac.si Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 1,50 EUR. / Četrtletna naročnina: 18 EURO. Založnik: CRAFFIT LINE d.o.o., Izola; tel.tel. 040 211 434 / Prelom: Graffit Line Vpis v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522. Precej investicij se seli v leto 2822 Jutri, na Martinov četrtek, se bodo na 19. redni seji sestali izolski občinski svetniki in poslušali informacijo o gradnji gasilskega doma in o gradnji garažne hiše pod Lonko, sprejemali pa bodo tudi predlog rebalansa občinskega proračuna za leto 2021. Garažna hiša pod Lonko Seja se bo začela z dvema informacijama za katere občinski svetniki nimajo gradiva, saj gre za ustne informacije o dveh investicijah. Ena je tako rekoč že v delu, druga pa je zgolj ideja. To velja za informacije v zvezi z izgradnjo podzemne garažne hiše na Lonki, o kateri morda kaj več vedo le člani županove koalicije, vsi ostali pa so dobili zgolj informacijo, ki jo je občina kot oglasno sporočilo, posredovala enemu od obalnih medijev in smo jo delno povzeli v prejšnjem Mand-raču. Naj spomnimo, gre za idejo o gradnji dvoetažne vkopane garažne hiše pod gladino morja, v kateri bi bilo prostora za 400 parkirnih mest, predvsem za prebivalce starega mesta (verjetno ne zgolj z dovolilnicami) kar naj bi pomagalo pri počasnem umikanju prometa iz starega mesta. Gasilski dom Zagotovo bo več konkretnih informacij o poteku gradnje novega Gasilskega doma Izola, katerega gradnja se bo začela v kratkem, saj so že postavili temeljni kamen novega objekta. Ta zagotavlja dobrih 880 m2 neto površin v dveh etažah. Poleg delovnih prostorov za gasilce vključuje v pritličju tudi pisarno gasilske zveze, medtem ko je znotraj poslopja predvidena še ločena enota za civilno zaščito. Vrednost investicije je 1,5 milijona evrov. Gasilski dom bo zgrajen predvidoma do poletja prihodnje leto, izvajalec del, podjetje Finali, pa je bil že uveden v delo. Obalne lekarne Iz razvojnega načrta Obalnih lekarn Koper je razvidno, da je pokritost območja z lekarniškimi storitvami pod slovenskim povprečjem in da je v občini Izola prostora še za eno podružnico lekarne. Iz dokumenta ni videti, da bi se to zgodilo že v tem obdobju. S staranjem populacije in pojavom manjše mobilnosti med starejšimi se povečuje potreba po organiziranem naročanju in dostavi zdravil na dom ter izvajanju ostalih lekarniških storitev, vendar pa dostava zdravil na dom še ni našla poti v njihov srednjeročni načrt. Lokalni program kulture R6b3l3flS prOTdCUlld Dokument s tem naslovom je nastajal kar dolgo in pri pripravi so, poleg vodje urada za družbene dejavnosti, Martine Gamboz, ter strokovnih občinskih delavcev, sodelovali tudi nekateri kulturniki oziroma organizatorji kulturnih dejavnosti, tako da bodo svetniki sprejemali dokaj dorečen dokument, za katerega pa še zdaj ni povsem jasno, kdo ga bo potreboval. Najverjetneje bo služil pri prijavah na različne razpise, saj gre za nekakšen OPN izolske kulture. V njem je omenjena tudi možnost delitve Centra za kulturo, šport in prireditve na kulturni in športni del, vendar šele, če bo tak predlog obravnaval in sprejel občinski svet. Seveda je pomemben del dokumenta posvečen kulturnemu centru, ki ga Izola zdaj že zelo potrebuje. 1. -' ? Pošta na električni pogon Iz gradiva za rebalans občinskega proračuna je moč razbrati, da je ta potreben zaradi ustanovitve skupne občinske uprave »Medobčinska uprava Istre in izpada kapitalskih prihodkov iz naslova prodaje nepremičnin, ki se nadomesti z dolgoročnim posojilom v višini 2 mio EUR. Na ta način se omogoči nemotena izvedba pomembnih investicij. V planu proračuna za leto 2021 je bilo na kontu prihodkov iz naslova komunalnih prispevkov planiranih sredstev v višini 1.650.000 EUR. Plan proračuna se z rebalansom zmanjša na 597.352 EUR. Zmanjšanje je predvsem posledica zamika načrtovanih gradenj večjih objektov v Izoli. Med novimi odhodki je Obnova Kapelice na pokopališču v Izoli v vrednosti 36.500 eur v dveh letih, nadzidava OŠ Dante Alighieri Izola bo odnesla 24.505,63 EUR, Strokovno svetovanje za javna naročila bo stalo 18.788 Eur. Komunalno opremljanje Šareda se zamika v naslednje leto, saj še niso pridobili dovoljenja za gradnjo in niso dopolnili projektne dokumentacije, zmanjšala so se tudi sredstva predvidena za odkupe zemljišč za potrebe gradnje komunalne infrastrukture zaradi težav pri dogovarjanju z lastniki pri nakupu zemljišč v letu 2021. Zamiki z zadrževalniki Tudi gradnja zadrževalnikov padavinskih voda Rikorvo 1, Rikorvo 2, Morer in Mehanotehnika se zamika v naslednje leto, v naslednje leto se seli tudi opremljanje kolesarske poti z javno razsvetljavo in drugo infrastrukturo. Obnova ribiškega pristanišča je prav tako delno zamaknjena v naslednje leto. Zaradi zamika pri izboru izvajalca GOI del, ni več mogoče slediti dinamiki investiranja iz omenjenega investicijskega programa, in posledično je potrebno del sredstev za financiranje izvedbe investicije zamakniti iz leta 2021 na leto 2022. Kovid ni poceni Zaradi izplačil COVID dodatkov so se stroški dela občinske uprave povišali v skupni višini 127.589 EUR. Sredstva za izplačilo teh dodatkov zagotavljajo v proračunu Republike Slovenije, zato se je za isti znesek povečal plan tudi na prihodkovni strani proračuna. V naslednje leto se seli tudi nakup protipoplavnih pregrad in druge opreme za CZ. S sredstvi bodo zagotovili nakup protipoplavnih zaščit (baraže), protipoplavnih vreč in protipoplavnih zaščitnih pregrad, ter izvedli merjenje višinskih kot pragov hiš za 55 vhodov objektov s katerimi bodo zaščitili kulturno in zgodovinsko zaščiteno staro mestno jedro. Zamik obnove stavb Zamakne se tudi rekonstrukcija in ureditev Krpanove 5, saj je treba najprej pridobiti pridobiti restavratorski načrt. Za izdelavo restavratorskega načrta je bilo izvedenih več neuspešnih zbiranj ponudb, saj izvajalcev na trgu primanjkuje. Po pridobitvi izvajalca je bilo potrebno še usklajevanje z Zavodom za varstvo kulturne dediščine RS, saj je slednji podal dodatne zahteve in pripombe na restavratorski načrt. Po finalizaciji restavratorskega načrta sedaj poteka usklajevanje PZI-ja, ki bo končan predvidoma do konca novembra 2021. Po izdelavi PZI-ja bo znan točen strošek prenove skupnih delov stavbe in se bodo lahko začeli pogovori z etažnimi lastniki glede razdelitve stroškov (v stavbi so štiri stanovanja v lasti Občine Izola in štiri stanovanja v privatni lasti). Tudi rekonstrukcija Gorkijeve 14 se bo zamaknila v naslednje leto zaradi zamud pri pridobivanju gradbenega dovoljenja, ki pa je sedaj pridobljeno. PZI je v izdelavi in bo izdelan predvidoma do konca leta 2021. ur Pot do zemljišča v Livadah ne bo lahka Kot strela zjasnega je na vrh izolskih občinskih interesov, čeprav ga ni bilo v nobenem od planov, priletelo zemljišče, ki ga že dolgo poznamo kot nesojeni vodni park, sicer pa gre za nekdanji kamnolom in kasnejšo deponijo v Livadah, je temu kriva cena ali kaj drugega? Kako so glasovali? Občinski svetniki so kot eden glasovali za vse predloge občinskega vodstva in koalicije, izjema je bilo glasovanje o rebalansu proračuna, kjer sta proti tako lahkotnemu zadolževanju občine glasovala dva od treh svetnikov liste Izolani, Jasna Istenič in Dušan Ambrož. Zanimanje za nakup zemljišča v Livadah je bilo pri občinski oblasti tako veliko, da so na hitro zbrali podpise občinskih svetnikov v podporo nakupu tega zemljišča, na katerega so kar tako, iz zraka, umestili dom za starejše občane, neprofitna stanovanja za mlade izolske družine in otroški vrtec. Podpise so seveda dobili, kdo pa bi bil proti takim projektom, čeprav ni jasno, kako bo občina vse to financirala, saj mora celo za nakup zemljišča najeti kredit. Sledil je sklic izredne seje Občinskega sveta na katerem so sprejemali rebalans proračuna ter spremembo načrta pridobivanja nepremičnega premoženja in posledično še soglašali z nakupom omenjenega zemljišča z omenjenimi javnimi programi. Vse točke izredne seje so se vrtele okoli možnosti nakupa zemljišča nekdanjega kamnoloma. Najprej točka o rebalansu proračuna, kjer so svetniki spremenili postavko o razpolaganju s premoženjem, ta se je povečala za 1.650.000 eur, po drugi strani pa se poveča zadolževanje. Sledil je predlog dopolnitve letnega programa ravnanja s stvarnim premoženjem - pridobivanje zemljišč Po koncu predstavitve je svetnik Izolanov Dušan Ambrož želel obrazložiti zakaj bo glasoval proti predlogu. »Glasoval sem proti rebalansu proračuna in proti zadolževanju. To pa preprosto zato, ker ne verjamem da so me občani izvolili za to, da bi soglašal s tako veliko zadolžitvijo občinskega proračuna, sploh v tem času. Če imamo tako velik interes po nakupu teh parcel, potem bi lahko to drugače zastavili." Dušan Ambrož je sicer povedal, da se strinja se z vsebino, a da na kolegiju ni bilo govora o zadolževanju. „Ve-liko je stvari, ki jih iz tega dokumenta nisem uspel razbrati. Na-primer, ne govorimo o sanaciji zemljišča. Vsekakor sem za to, da se dom upokojencev gradi na tistem območju, a ne vem, kaj smo doslej počeli. Še lani je podžupan Vlado Marič veliko govoril o možnosti gradnje doma upokojencev na območju pod bolnišnico, kateremu sem glasno nasprotoval, zdaj pa smo na hitro šli v drugo stran. Res je, dom upokojencev krvavo potrebujemo, a mislim, da smo si nalili premalo čistega vina. “ Vlado Marič je repliciral, da je še danes prepričan, da bi bil dom upokojencev lahko na območju pod bolnišnico, a je sprejel, da se večina svetnikov nagiba k drugi možnosti. »Dvakrat so bili na obisku v občini predstavniki ministrstva za delo in družino in tudi oni so ocenili, da je lokacija v Livadah primernejša. “ Vodja Urada za prostor in nepremičnine Občine Izola, Marko Starman, je ob točki o nakupu zemljišča povedal še, da ima Občina Izola v vseh svojih programih, načrtih in strategijah prostorske potrebe v javnem interesu. »In sicer za najmanj 260 javnih najemniških stanovanj za občane, nov dom starejših občanov in novo lokacijo za nadomestni vrtec oziroma šolo. “ Navedeni programi, tako Starman, zahtevajo okoli 30.000 m2 stavbnih zemljišč, ki so na voljo na tem območju. »Trenutni prostorski akt opredeljuje območje za izključno turistične namene, a v koliko Občina odkupi to nepremično premoženje, ga ima možnost spremeniti in prilagoditi potrebam, ki izhajajo iz obstoječih Izola - Trg Etbina Kristana 2, 051/301 052,031/356 887 .1 . LETOS PRAZNUJEMO 30 LET Z VAMI šifra NEPREMIČNINE IZOLA d.o.o. www.sifra-nepremicnine-sp.si sifra@siol.net OBALA V MALEM Ivan Konstantinovič, univ. dipl. ekon., št. licence: 00002 strategij in za katere je bilo ugotovljeno, da alternativnih lokacij v centru mesta, ni več na voljo." Večkrat je bilo poudarjeno, da bo zemljišče pokrivalo potrebe javnega interesa. Višina vsote, ki jo je Občina Izola bila pripravljena oddati v zaprti kuverti za nakup zemljišča je javnosti ostala skrivnost, saj so jo svetniki določili za zaprtimi vrati. AM Imamo ali nimamo? Pred zaključkom uredništva smo dobili informacijo, da postopek zavezujočega zbiranja ponudb glede zemljišča Primorja še ni zaključen. Zaradi pravilne in zakonite izpeljave prodajnih aktivnosti, so nam sporočili, bodo vse potrebne informacije razkrili ob zaključku postopka v okviru objav na spletnih straneh AJPES-a. „Po izvedenih prodajnih postopkih sledi faza delitve kupnine, ki bo izvedena v stečajnem postopku Primorja d.d. - v stečaju, skladno z določili ZFPPIPP, pri prodajalcu TPC LIVADE d.o.o. pa skladno z obveznostmi, ki jih ima do svojih upnikov", so še zapisali. Ko gre za zemljo In denar ni romantike Aco Kabanica, lastnik in direktor kabelskega operaterja Elta, kije s prodajo podobnega sistema v Bosni in Hercegovini zaslužil toliko, daje postal pomemben investitor na obali, se še vedno bori za razveljavitev pogodbe o prodaji zemljišča v Livadah, kjer naj bi zrasla soseska Momento, Tako kot Občina Izola je tudi on dal ponudbo za nakup nekdanjega kamnoloma, Kdo bo postal lastnik, pa še ni znano, Kot je znano, je zemljišče kupilo podjetje B21 za 1.200.000 Eur, Kabanica pa pravi, da bi občina ob pravilno vodenem postopku lahko zaslužila skoraj še enkrat toliko. Občino Izola in župana je pozval, naj zaradi različnih nepravilnosti ugotovijo ničelnost omenjene pogodbe in jo razveljavijo ter zemljišče ponovno, tokrat bolj transparentno in dostopno, ponudijo zainteresiranim kupcem, med katerimi bi bil tudi sam, oziroma njegovo podjetje. Brez odziva Izolski občinski svetniki so njegov dopis, v katerem obsežno pojasnjuje razloge za razveljavitev omenjene pogodbe, prejeli že kmalu po nakupu, ko je sam sploh izvedel, da se je to zemljišče prodajalo in prodalo edinemu kupcu. Čeprav je šlo za posel v katerem se obračajo milijoni, njegov dopis občinskega vodstva in občinskega sveta ni posebej zanimal, zato se je odločil za pravno pot ugotavljanja svojega prav. Do kod je v tej pravni bitki prišel še ne vemo. Ponudba z dodatkom Ponovno se je, z obsežnim zapisom, izolskim občinskim svetnikom in vodstvu, oglasil ob odločanju o nakupu zemljišča nekdanjega kamnoloma, ki ga prodaja stečajni upravitelj Primorja. Tudi tokrat je v igri dobrih 1.200.000 Eur, Kabanica pa je sporočil, da se bo tudi njegovo podjetje priglasilo k nakupu in v primeru, da pridobi zemljišče, občini predlaga dogovor o zemljiščih, kjer bi realizirala svoje javne programe, vendar ob pogoju, da občina sodno doseže razveljavitev pogodbe o prodaji višje ležečega zemljišča podjetju BM21 d.o.o. Dražbe seje udeležilo naše podjetje ELTA INVEST d.o.o. Izola (del skupine ELTA) in oddalo zavezujočo ponudbo... saj bi radi preprečili, da zemljišče kupijo špekulanti z namenom špekulativnega zaslužka s preprodajo zemljišča... Če bo naša ponudba izbrana kot najboljša, bomo zemljišče odstopili Občini Izola brez zaslužka - po nabavni ceni... V kolikor na razpisu uspe nekdo tretji lahko le ugotovimo, da smo imeli dober namen. Pomemben zadnji odstavek Prvi dopis županu in občinskim svetnikom pa so pri Elti končali z naslednjim: V primeru uspeha na javni dražbi in posledičnega dogovora z občino glede prodaje zemljišč pričakujemo, da bo Občina Izola sprožila postopek sodnega ugotavljanja ničnosti pogodbe o sporni prodaji zemljišč ob Južni cesti podjetju BM21 d.o.o.. Pričakujemo, da se bo s sodnim ugotavljanjem ugotovila bodisi ničnost pogodbe (v tem primeru Občina Izola profilira skoraj milijon EUR in s tem lahko zgradi vsaj 11 neprofi tnih stanovanj) ali pa ugotovi pravilnost pogodbe in s tem razblini vse odprte dvome o zakonitosti javne dražbe z dne 1.1.2019 za prodajo občinskega zemljišča ob Južni cesti podjetju ruskega podjetnika BM21 d.o.o.. Nekaj dodatnih cvetk Že ob januarski prodaji zemljišča ob Južni cesti je v javnost prišlo kar nekaj pomislekov in namigovanj, še posebej potem, ko je kupec zemljišča odkupil županov oljčnik in mu je župan, po pritiskih javnosti, kasneje vrnil kupnino. Nekaj namigov pa je tudi v drugem dopisu, ki so ga s podjetja Elta In-vest poslali občinskim svetnikom par dni po prvem dopisu. V tem pismu med drugim preberemo: V kolikor se sproži postopek ugotavljanja ničnosti in sodišče ugotovi, da je posel ničen, problema ne bo imela Občina Izola temveč tisti, ki je prejel denar za »posredovanje«, ga vmes porabil in ga zato ne bo mogel vrniti. Pogodbi dodan člen 7a ..Občinski uradniki so pojasnili, da naj bi bil člen »7a« dodan zato, da zavaruje interese Občine Izola. Čeprav ne priznavajo, da je bil dodan mimo občinskega sveta, trdijo, da je bil dodan z namenom zaščite javnega interes - to pa nikakor ne drži. V omenjenem členu je zapisano, da mora investitor v roku treh let od nakupa zemljišča pričeti z gradnjo. Poglejte primer TPC Livade (in tam predvideni vodni park), ki je bil predmet zbiranja ponudb. Tu je investitor leta 2006 izkopal jarek in s tem izvršil obveznost začetka del na gradnji vodnega parka. Po več kot 15 letih od tega tam raste plevel. Prisiliti investitorja, da prične z deli v treh letih, pravzaprav omogoči investitorju, da dela prične s stroškom 1.000,OOEUR in naslednjih dvajset let objekta ne dokonča. Ne obstaja pravno sredstvo, ki ga lahko primora v nadaljevanje gradnje. S tem trikom investitor pridobi dodatno korist za obdobje naslednjih 20 let - plačuje namreč nižje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, oziroma za denar prikrajša tudi občino, saj plačuje davek na pozidano zemljišče namesto višjega davka na nepozidano zemljišče - glejte primer zemljišča TPC Livade. Če bi res nameravali s tem dodatkom zaščititi interese občine, bi v dodatku zapisali, da mora biti objekt dokončan v (na primer) petih letih. Od tega, da se objekt uradno prične graditi v treh letih, nima koristi nihče.... ... Dodajanje člena, ki občini ne prinese nobene koristi hkrati pa odvrača tisti del kupcev, ki ne špekulirajo, je več kot očitno moralo imeti povsem drug namen. Verjamemo, da so že v štartu pogodbo naredili nično, kar jim omogoča, da kupcu - če jim ne odstopi dogovorjenega dela zaslužka od prodaje stanovanj - naknadno ugotovijo, da je pogodba nična. S tem investitorja držijo v šahu, saj izbrani ljudje vedo, da je pogodba nična, že od začetka. Če ne bi bila izbrisana objava dražbe s spletišča občine, bi to vedeli tudi vsi vi. Ker je bila izbrisana, so se počutili varne, saj so zanjo vedeli le župan, direktor kupca in notar. Pogodbe javno ni moč videti nikjer. Tako so (skrajšano) zapisali predstavniki Elte Invest in tokrat verjamejo, da jih občinska oblast ne bo kar tako spregledala. Glede na to, da istočasno poteka tudi kriminalistična preiskava pa ne gre izključevati niti Nadzornega odbora Občine Izola, ali gre za sum oškodovanja proračunskih sredstev. ur 0 koroni in inšpekcijskem nadzoru Slovenija trenutno kraljuje po številu okužb na 100,000 prebivalcev, Nihče v Evropi trenutno ni uspešnejši pri širjenju virusa od nas. Število okužb tako skokovito narašča, s tem pa tudi število hospitalizacij in potreb po intenzivnem zdravljenju, Vprašanje, ki se ponavlja Seje Občinskega sveta se v živo predvajajo preko platforme You-tube, a jih po koncu prenosa izbrišejo in tako onemogočijo „za-mudnikom", da bi si jih v miru ogledali. Sprašujemo se, čemu? Kapacitete bolnišnic & Deli graf na Y os: Linearna Logaritemska Obdobje 2m 4m Vse 10. 03. 2020 10. 11. 2021 • Akutne, vse: 695 • Akutne, zasedene: 702 • Intenzivne, vse: 219 • Intenzivne, zasedene: 187 • Resplratorjl, zasedeni: 157 — Akutne, vse — Akutne, zasedene — Intenzivne, vse — Intenzivne, zasedene — Respiratorji, zasedeni V torek je bilo na območju države opravljenih 10.571 PCR testov. od tega je bilo 4.481 pozitivnih (42.2%). Več pozitivnih testov v enem dnevu smo našteli le prejšnjo sredo. S številom pozitivnih testov se veča tudi število ljudi, ki potrebujejo hospitalizacijo. Trenutno potrebuje bolnišnično oskrbo 889 ljudi, kar je skoraj dva odstotka več kot dan prej, intenzivno oskrbo pa 187 ljudi s covidom. Včeraj je umrlo 20 ljudi s covidom. Krivulja hospitalizacij trenutno zelo spominja na lansko in tako kot lani, so letos napovedali, da bomo vrh dosegli konec novembra, začetek decembra. Število razpoložljivih postelj pa je vztrajno manjše. Obalno-kraška regija je tako kot vsa Slovenija v „črni fazi", a se je strmo naraščanje okužb vsaj nekoliko umirilo. Trenutno jih je največ v Primorsko-notranjski regiji, najmanj pa v Koroški. Kljub temu je število dnevnih okužb še vedno zelo visoko. Samo v torek so jih v Izoli našteli petdeset, za skupno 290 aktivnih. V Kopru so imeli v torek 108 novih okužb (skupno 990), v Piranu 49 (skupno 345), v Ankaranu pa 7 (skupno 67). Slovenija na vrhu Evrope Slovenija ima trenutno 14 dnevno povprečje novih primerov (na 100.000 prebivalcev) 1813, kar nas uvršča v sam evropski vrh, nad baltske države, ki se prav tako borijo z visokim porastom okužb in nad ostale države naše regije. Sosednja Italija ima, za primerjavo, povprečje na 100.000 prebivalcev 117, v torek pa so v vsej državi našteli 6.111 novih primerov. Tudi o Islandiji in tamkajšnjem povečanju števila okužb je bil v zadnjem času veliko govora v domačih medijih, a dejstvo je, da je povprečje novih okužb v Islandiji v zadnjih 14 dneh (na 100.000 prebivalcev) 442. V Izoli imamo to isto povprečje trenutno 1.733. Cepljenje Število cepljenih sodržavljanov se v zadnjem času ni zelo spremenilo. Z enim odmerkom je cepljenih 1,199,515 ljudi (57%), z vsemi pa 1,126,531 ljudi (53%). Obalno-kraška regija je še vedno med najmanj precepljenimi v državi, saj je delež ljudi, ki je prejelo prvi odmerek, 54%, z vsemi odmerki pa se je cepilo 51% ljudi. Številke za Izolo so še nekoliko nižje, (53% prvi in 50% vsi odmerki). Še vedno je občina Kranjska gora tista z največjim deležem cepljenih (67% prvi odmerek in 63% vsi odmerki), najmanjši delež pa imajo v občini Sveti Andraž v Slov. Goricah, kjer je z enim odmerkom cepljenih 42% ljudi, z vsemi pa 38%. Novi ukrepi in nadzor Med bolj svežimi ukrepi velja izpostaviti trikrat tedensko obvezno testiranje vseh učencev, kar je naletelo na veliko slabe volje med nekaterimi starši, a tudi ravnatelji, saj še vedno menda niso dobili ustreznih navodil s strani ministrstva o tem, kako bodo ta testiranja potekala. Sicer pa so ukrepi ostali razmeroma enaki kot doslej, so pa napovedali veliko več preverjanja glede nadzora o izpolnjevanju pogoja PCT tako v gostinskih lokalih, kot trgovinah in drugod. Glede nadzora je kar veliko nejasnosti, že samo o tem, kdo nadzira kaj. Iz Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin so nam sporočili, da so sicer pristojni z nadzorom v gostinski dejavnosti in trgovinah z živili, a so se dogovorili, da glavnino nadzora v trgovinski dejavnosti opravi Tržni in- špektorat, medtem ko odgovor glede nadzora v gostinskih lokalih še pripravljajo. Prav tako še čakamo na odgovore tržnega inšpektorata, medtem ko so nam iz Zdravstvenega inšpektorata odgovorih, so področja nadzora smiselno razdeljena z namenom učinkovitejšega izvajanja nadzora. ..Inšpektorji Zdravstvenega inšpektorata preverjajo spoštovanje pogoja PCT v okviru inšpekcijskih nadzorov na področjih, ki spadajo v delokrog ZIRS, primarno pa v objektih higienske nege (kozmetični in frizerski saloni), v nastanitvenih objektih in pripadajočih gostinskih obratih, na področju zdravstva ter šolstva. “ Podatkov o nadzorih sicer ne vodijo ločeno po občinah, so pa nam vseeno sporočili, da so v času jesenskih počitnic od 22. 10. do vključno 1. 11. 2021 opravil 54 nadzorov nosilcev dejavnosti nad spoštovanjem pogojev PCT. ..Nadzor se je izvajal v nastanitvenih obratih ter pripadajočih gostinskih objektih; kot tudi na kopališčih ter v objektih higienske nege (kozmetični in frizerski saloni) ter na področju zdravstva. Preverila se je tudi prireditev, ki se je odvijala na portoroški plaži Meduza in sicer Lifeclassova »Noč čarovnic«. Organizator je prireditveni prostor ogradil tako, da je imel pod nadzorom, da so na tem prostoru samo osebe, ki izpolnjujejo pogoj PCT, kar je tudi preverjal, kot je bilo ugotovljeno v času nadzora. Zaposleni so prav tako izpolnjevali pogoj PCT; razkužila in obvestila so bila nameščena. V obalno-kraški regiji kršitve glede izpolnjevanja pogojev PCT v času jesenskih počitnic v nadzorovanih objektih tako niso bile ugotovljene." Iz Inšpektorata za infrastrukturo, kjer so pristojni za nadzor nad javnim potniškim prometom, so nam sporočili, da so na območju Obale izvedli več nadzorov in sicer predvsem na relaciji Koper - Piran in nazaj (tudi čez območje Izole). „V navedenih nadzorih je bilo ugotovljeno, da se pogoj PCT v javnem potniškem prometu dokaj dobro spoštuje. So pa kljub temu ugotovljeni posamezni primeri, ko potniki v avtobusih niso izpolnjevali pogojev PCT, zaradi česar jim ni bil dovoljen vstop na prevozno sredstvo ali so tega samovoljno zapustili in posledično izrečeno opozorilo." S PCT-jem nad bencinske servise Kot so sicer poročali, pa so tržni inšpektorji največ pozornosti namenili izvajanju pogoja PCT na bencinskih servisih po vsej državi. Preverili so 153 trgovcev, polovica katerih je bila bencinskih črpalk, v štestih primerih pa so izdali ustno odločbo o prepovedi opravljanja dejavnosti. Med tremi bencinskimi črpalkami, ki so jih zaprli, je tudi ena od izolskih. AM Eni se pripravljajo, drugi pa samo bla bla V uredništvo smo prejeli predlog študije z ukrepi za zavarovanje starega dela Pirana pred poplavami, Študijo so pripravili: inženir Gradbeništva, Stanislav Černe, arheolog in profesor Mitja Guštin in naš sokrajan, inženir gradbeništva, Vitomir Mavrič. Pogovor z njim je bil zanimiv in poučen. - Ko ste Piranu ponudili poskus predloga smo bili kar malo presenečeni. Dejstvo je, da se bo morska gladina dvigala in težave, ki so bile do zdaj morda sprejemljive, to ne bodo več. Kako je prišlo do tega sodelovanja? - Trije prijatelji iz študentskih let smo se dobili ob koncu svoje strokovne poti in želeli nekaj narediti za Piran. Mitja in Stane sta domorodca, jaz se v Piranu že deset let se ukvarjam z zaščito pred poplavljanjem solin. Prej Strunjanskih in Sečoveljskih, zdaj pa tudi v krajinskem parku Škocjanski zatok, tako da mi je ta tema zelo blizu. Ko smo se pogovarjali, kaj bi lahko naredili, nam je padlo na misel, da poskusimo poiskati način, kako bi zaščitili piranski polotok pred poplavami. Prišli smo do podatka, da naj bi se v severnem Jadranu, po optimističnih napovedih, do leta 2100, nivo morja dvignilo za 40 do 60 cm, po pesimističnih pa celo od 70 do 120 cm. Zbodel nas je podatek, da se je nivo morja v tržaškem zalivu, v zadnjih desetih letih, dvignil za 11 cm. Prosili smo strokovnjake iz ARSA za podatke, da nam dajo osnovo za naše razmišljanje in sledili smo naši zamisli. - Piran ima dolgo zgodovino s poplavami. - V zadnjih 50 letih se je v Piranu marsikaj zgodilo, od poplav do razbitja leta 1967, ko je mesto „razbil“ neverin in so ga potem sanirali z novim skalometom. Ne gre samo za problem dviga morske gladine, ampak tudi valovanja in meteornih padavinskih voda. Prišli smo do zaključka, da zaščita pred poplavami mora biti sistemska. Ni dovolj samo valo-bran ali sistem, ki bo varoval pred visoko plimo. Narediti je treba vse. Zato smo v Piranu zadevo zasnovali lokacijsko, od pristanišča, preko Punte, do klifa pod cerkvijo. Predvideli smo sanacijo glavnega pomola, kjer zdaj morje teče skozi in zaprtje pristanišča z zapornico. Gre za reševanje 25 metrov obale. Postavljena bo talna zapornica, ki bo ležala na dnu in se jo bo dvignilo ob oranžnem alarmu. S tem se bo zaprlo prista- nišče, ki bo tako sprejemalo meteorne vode, ki se spustijo po piranskem amfiteatru. Nato je tu še izgradnja obalnega zidu ob obali, vse naokoli Punte ter dvig skalo-meta. S tem bi nekako Piran rešili pred visoko plimo in valovi. Kar se tiče padavinskih voda, bi del reševali z zajetjem padavinskih voda v pristanišču, kar pa ne gravitira proti akvatoriju, bi reševali z nadgradnjo obstoječih črpališč, ki jih že imajo za meteorne vode, a bi jih bilo treba ojačati. - Eno je ideja, drugo realizacija. - Projekt smo predstavili piranskemu županu, in ker so podnebne spremembe zelo aktualne je našo zamisel sprejel z obema rokama. Izdelali smo že idejno zasnovo, skladno s predpisi, in pozvali vse soglasodajalce, da nam dajo projektne pogoje. Vse to smo zbrali in zdaj smo pred tem, da napišemo projektno nalogo za projektante, ki bodo morali vse to projektirati za izvedbo. Do konca leta bi morali projektno nalogo napisati, naslednje leto naj bi izdelali projektno dokumentacijo, v letu 2023 do konca 2025 pa naj bi se to realiziralo. Moram povedati, da je za projekt na ministrstvu za okolje in prostor veliko posluha, direkcija za vode iz Kopra nas zelo podpira in celo najavlja možnost finansiranja izvedbe. Mislim, da je ta projekt na dobri poti, da se tudi realizira in s tem bi se Piran do leta 2100 zaščitil. - Predvidevate gradnjo skalome-ta in obalnega zidu. - Na meji med kopnim in morjem bi zgradili zid do geodetske višine 2.10 m. Morali bi ga seveda primerno oblikovati, nekako kot urbano opremo. Ob tem bi morali skalomet, ki je danes nametan, umakniti in pravilno dimenzionirati. Skalomet mora imeti določen naklon in določeno višino, obstoječi je visok do 1.80 m, po naših predvidevanjih pa bi ga bilo treba dvigniti na 2.30 m in ga oblikovati tako, da bi bilo poleti na njem možno tudi poležavati, se kopati in ga uporabljati tudi za druge, ne samo zaščitne namene. - Ampak to pomeni, da bo stari Piran izgubil pogled na morje? - Obstaja možnost, da bi dvignili promenado, v lokale, ki so ob obali, pa bi dostopali navzdol po stopnicah. S tem, ko bodo zaščiteni, ne bodo vsako leto po desetkrat poplavljeni in poškodovani. - Razmere v Izoli niso bistveno drugačne kot v Piranu. Ali so imeli Pirančani srečo, da ste se vi trije lotili tega projekta?. - Takšno sistemsko rešitev bi lahko uporabili pri vseh severno Jadranskih mestih, ki imajo vsa podobne težave in bo treba v tej smeri nekaj narediti. Mi smo prišli do ideje predvsem zaradi dolgoletnih opazovanj. Povedati moram tudi to, da se nam bodo, po predvidevanjih strokovnjakov, stoletne vode v roku dvajsetih let dogajale tudi po desetkrat na leto. To je izjemno pomemben moment na katerega bi morala vsa politika reagirati in se v tej smeri sistemsko lotiti reševanja. Ne samo z valobrani in pomoli, ampak postavitvijo sitema. - Kot Nizozemci? - Tako je. Oni to že delajo in bodo delali dokler bo Nizozemska. Pri njih se moramo učiti in ne odkrivati tople vode pa narediti nič. - V Izoli pravijo, da bo za zaščito poskrbela država. - Tudi v Piranu je bila dilema država ali občina. Ob obisku pa so nam predstavniki države povedali, da če imamo projekt, naj pripravimo projektno dokumentacijo, oni pa bodo plačali realizacijo. - O kakšnih številkah govorimo ob takem projektu? - Ppričakovali smo, da je takšen projekt težek nekje med 100 in 150 milijoni evrov, ko pa smo naredili izračune smo ugotovili, da bo v resnici potrebno vložiti nekje med 13 in 15 milijoni evrov, kar je za takšen projekt, predvsem pa za takšen cilj, izjemno malo. - Kdo je nosilec projekta? - Nosilec izdelave dokumentacije in cele iniciative je župan, oziroma Občina. Župan je imenoval posebnega koordinatorja, ki koordinira projekt. Napaka bi bila, če takšnega projekta ne vodi politika, ni pa tako pomembno kdo so izvajalci. Ampak ekipa, ki to zasnuje, mora pripeljati do projektne naloge. Zelo smo se bali pogojev Zavoda za varovanje kulturne dediščine, vendar so dojeli težo problema in so zelo kooperativni in dali so nam pogoje, ki so izvedljivi. V bistvu je vseh devet soglasodajalcev dalo izvedljive pogoje. Nekajkratno zalitje starih stavb, kot so Občina, Sodišče in Muzej ter ostale, ki so ob obali, pomeni degradacijo, ker ko se to napije vode, ko pride sol, glede na način gradnje ... Vse to ostane in se samo dodaja, sanacije pa so nato samo „štuko pitura“, da se ne vidi, da nekaj propada. - Kaj bi s to izkušnjo predlagali izolski občini? - Predvsem to, da politika stopi skupaj in začnejo resno razmišljati o reševanju problema. Naj pripravijo razpis, možnosti je veliko. Ni potrebno odkrivati tople vode, enostavno bi rekel, naj župan nas tri povabi na pogovor in vidimo kako in kaj. Mef KAPUČINO Rajko odličen na dolgi progi NOGOMET 3. SNL - zahod Rezultati 13. kroga Postojna - Arol Škofja Loka 1 : 2 Sava Kranj - Brda 1 : 0 Brda Elta Izola - Slovan 4 : 1 Svoboda Lj. - TKK Tolmin 0 : 1 Šobec Lesce - Brinje Grosuplje 0 :2 Adria - Tinex Šenčur 1 : 3 Farna Vipava - Eksist Žiri 3 : 1 Elta Izola - Slovan 4 : 1 Izola (Mestni stadion Izola), sodniki: Bavrlič Dejan, Habuš Žan, Bohinc Urban. Gledalcev: 80 Elta Izola: Bičič Nick, Požrl Jurij, Matoševič Patrik (85' Sosič Enej), Pletikos Chris, Terčič Andrej, Žitko Jure, Vukelič Marko (85' Zajec David), Čavalič Amir (70' Kalizan Matija), Šolaj a Maj (78' Šabič Ajdin), Opara Žiga, Štromajer Jaka (78' Ahmetovič Adnan) Strelci: 1:0-6' Čavalič Amir, 2 : 0 - 44' Čavalič Amir, 3 : 0 - 76' Štromajer Jaka, 4 : 0 - 81' Šabič Ajdin, 4 : 1-84' Barbosa Falcao Fabio llm Primorska članska liga Rezultati 10. kroga Galeb Ankaran : Komen 1: 3 (0:1) Renče : 11. Bistrica 2 : 3 (1 : 1) Idrija : Boreas A. 2 : 0 (1 : 0) Košana : JADRAN HK 1 : 5 (1 : 3) Bistre Irbis : Korte 0 : 4 (0 : 2) Bistre Irbis - Korte 0:4 (0 :2) Ilirska Bistrica - Športni center Trnovo, gledalcev: 10 Korte: Kleva David, Jakovljevič Nemanja (59' Božič Nejc), Pirc Boštjan (74' Kefert Dejan), Mihailovič Nik, Viler Rok (33' Subašič Eldin), Maver Jernej, Beganovič Alen (71' Čendak Kodermac Ron), Maver Luka, Mahnič Gašper, Koščak Jan (67' Sajinčič Miha), Lalič Goran Strelci: 0 : 1 - 18' Maver Luka (18'), 0:2-45' Mihailovič Nik, 0 : 3 - 67' Mihailovič Nik llm, 0 : 4 - 87' Kefert Dejan S Krimom ni heca Trgo ABC Izola - Krim Mercator 15:39 (6:22) Trgo ABC Izola: Hodžič, Matekovič po 4, Vujmilovič, Čokelc po 2, Bažec, Bratina, Peharc po 1, Dodič, Meža, Cepič (obe V), Nadare-vič, Lukič, Treven, A. Berzelak, Štritof, Močibob. Trener: Borut Hren. Če bi tako padali cekini v klubsko blagajno kot so na tej tekmi zadetki v izolski gol, ne bi v Izoli takšnemu dogajanju nič protestirali. Poraz proti Krimu je bil razumljivo pričakovan. Nataliya De-repasko, nova »metla« na Krimo-vi klopi, že vnaprej dobljeno tekmo ni prepuščala naključju. Kri-movke so igrale s polno močjo, kar se je odražalo na semaforju. Povprečno so zadele na minuto in pol, nekaj strelov pa je domača obramba uspešno zaustavila. V dvoboju Davida in Goljata je Krim več kot upravičil vlogo velikana -v 15. minuti je bil izid 2:15., ob polčasu pa je bila razlika še višja. V nadaljevanju je sicer Izola več zadevala, a so tudi ljubljanske strelke ohranjale enako učinkovitost napada. Krimovke so lovile prednost dvajsetih golov in jo dočakale v 49. minuti pri 13:33. Zatem se je razmerje v korist Krima do konca le še poviševalo do končnih 24 zadetkov razlike. Izola je trenutno osma, 12. 11. pa odhaja na gostovanje k zadnje uvrščenemu Zagorju. V soboto, 20. 11. igra po tekmovalnem koledarju v Novem mestu zadnjo tekmo prvega dela sezone. Rokometaši: dvoboj v pokalnem tekmovanju Izolski rokometaši so sinoči doma odigrali obračun 1/32 finala Pokala Slovenije s Črnomljem. Ker se je tekma končala po oddaji Mandrača v tisk, bomo o tem pisali prihodnjič. Sicer pa ta vikend igralci Butan plina Izole nadaljujejo z ligaškim tekmovanjem. Trenutno so na drugem mestu za Krškim in imajo, vsaj na papirju, dva lažja nasprotnika: 13. 11. 2021 potujejo v Hrastnik (8. mesto), zatem pa doma gostijo ekipo Frankstahl Radovljica (9. mesto). NAMIZNI TENIS 1. SNTL članice NTK Krka : NTK Arrigoni 3/5 Tekmo 4. kroga so naše igralke igrale v Novem mestu proti novinkam v ligi ekipi Krke. Arrigoni je dvoboj pričel z zmago in tako povedel 1/0. Domačinkam je uspelo lovit rezultat do rezultata 3/3. V nadaljevanju so naše igralke do konca zmagale oba naslednja dvoboja in zmaga je zasluženo odšla v Izolo. Tri dvoboje je tudi tokrat zmagala Jana Ludvik dva pa Manca Paljk. Arrigoni se je tako dvignil za eno mesto na prvenstveni lestvici in trenutno zaseda 6. mesto. Do osvojenega niza le Paulinova ter dvojica Horvat in Kadiš Prvi dan kvalifikacij na namiznoteniškem turnirju WTT Contender Novo mesto 2021 v Laškem v zelo močni konkurenci ni bil uspešen za slovenski tabor. V ženski konkurenci je v prvem krogu do osvojenega niza prišla le Lea Paulin, prav tako pa sta v ženskih dvojicah izpadli Polona Horvat in Nuša Kadiš. Brez napredovanja sta ostala tudi Žiga Žigon in Aljaž Godec v moških dvojicah, medtem ko se bodo kvalifikacije za moške posamezno začele v torek. Žal prvi dan kvalifikacij v devetih dvobojih nismo videli slovenske zmage. V posamezni konkurenci je do edinega niza prišla Lea Paulin, ki jo je s 3:1 premagala Nemka Chantal Mantz. Za Aleksandro Vovk, ki je tokrat morala igrati v kvalifikacijah, je bila premočna Indijka Diya Parag Chitale, Nušo Kadiš je premagala premočna Čehinja Nikita Petrovova, Enyo Mol-tara Hrvatica Ivana Malobabič, Polono Horvat Francozinja Prithi-ka Pavade, Tjašo Novak pa Indijka Svvastika Ghosh, medtem ko Sara Tokič ni igrala proti Avstralki Yan-gzi Liu. Tako bosta Ana Tofant in Katarina Stražar edini slovenski predstavnici v ženski posamezni konkurenci. Tudi v kvalifikacijah dvojic slovenski pari niso napredovali. Edini ženski predstavnici v ženskih dvojicah bosta v glavnem žrebu Kata- dna Stražar in Lea Paulin, ki svoji nasprotnici še čakata, v mešanih dvojicah pa bosta Ana Tofant in Peter Hribar igrala proti Čehoma Hani Matelovi in Lubomiru Jan-cariku, Deni Kožul in Katarina Stražar pa proti portugalski dvojici Jieni Shao in Tiago Apolonia. VESLANJE Hrvat v Torinu blizu olimpijskemu prvaku Minuli konec tedna je v italijanskem Torinu potekala tradicionalna, letos že 30. izvedba prestižne daljinske veslaške regate Silver-skiff, ki se jo redno udeležujejo nekateri najboljši svetovni veslači, tudi dobitniki medalj s svetovnih prvenstev in Olimpijskih iger. Enajst kilometrov dolgo preizkušnjo z enim obratom se tekmovalci sicer lotijo z zasledovalnimi starti na vsakih 15 sekund. Izjemen nastop je uspel Rajku Hrvatu; član veslaškega kluba Argo Izola, ki je tokrat sicer nastopal v barvah reprezentance. Z novim osebnim rekordom (40:58,43) je osvojil 2. mesto med lahkimi veslači, odličen 4. pa je bil v skupni razvrstitvi med več kot 500 veslači, kjer je sicer zmagal aktualni olimpijski prvak Martin Sinkovič (40:27,32). V konkurenci lahkih enojcev je bil najhitrejši Italijan Gabriel Soares (40:52,31). Odličen nastop je uspel še dvema predstavnikoma izolskega Arga; v veteranski kategoriji D (50 - 54 let) je Igor Božeglav (46:59,64) premagal vso konkurenco in se razveselil zmagovalnega pokala, v kategoriji C (43 - 49 let) pa je Vladimir Apollonio (48:01,47) že na svojem debitantskem nastopu v cilj priveslal na visokem 4. mestu. JADRANJE Zelko na SP v Barceloni po petih regatah 34. Mariborčan Žan Luka Zelko je na svetovnem prvenstvu v jadralnem razredu ilca 7 (nekdanji laser) na morju pred Barcelono po petih regatah na 34. mestu. Ima 69 točk, v današnjih treh regatah je bil 11,42., ta uvrstitev se mu bo kot najslabša črtala iz skupnega seštevka, in 20. Med 135 tekmovalci iz 44 držav slovenske barve zastopa tudi mladi Liam Orel, ki je na 120. mestu z 203 točkami (54., 51. in 52.). Danes je bil na SP šele drugi tekmovalni dan jadranja. Zaradi pomanjkanja vetra niso tekmovali že v petek, ko se bi moralo prvenstvo začeti, ter v nedeljo. Edini regati so opravili v soboto, ko je bil Zelko na skupnem 35. mestu po 16. in 22. mestu v prvih dveh kvalifikacijskih plovih. “Še en dolg tekmovalni dan je za nami. Zjutraj smo opravili dva plova, po mojem na žalost drugi ni bil regularen. Na koncu smo imeli le en ali dva vozla hitrosti vetra in smo komaj prišli do cilja. Potem so nas poslali na obalo. Popoldne smo končali tretje regato, v kateri je bila nekoliko favorizirana desna stran. Prevečkrat sem obračal na levo in tako izgubljal stik z najboljšimi ter se reševal v nadaljevanju. Imel sem enega najslabših startov in to bom moral popraviti. Čakata nas še dva tekmovalna dneva in upam, da bomo opravili še šest plovov,”)e povedal Zelko. Vodi Britanec Michael Beckett z 12 točkami, po 4. in 2. mestu prvi dan jadranja je bil še 20. in dvakrat tretji. Beckett je v bolgarski Varni letos že osvojil naslov evropskega prvaka, Zelko je bil tedaj 20. SABLJANJE Tri odličja za izolane Prejšnji mesec je v Zagrebu potekal mednarodni turnir »Velesajam Cup 2021« na katerem so nastopili najboljši sabljači iz Hrvaške, Srbije, Slovenije in Avstrije. Slovenijo je v večini predstavljala SK Izola s pridruženimi Koprčani pod vodstvom trenerja Antonija Hajdina. Začelo se je v kadetski konkurenci, kjer sta blesteli Sarah Božič, ki je v kvalifikacijah premagala vse tekmece in Noel Kleva. V izločilnem delu sta Izolanki izločili tudi konkurenco iz Srbije ter se srečali v polfinalu. Pot v finale je za eno točko 15:14 pripadel Noel, ki je z enakim rezultatom, vendar v korist hrvaške sabljačice, pristala na drugem mestu s srebrom, Sari pa je pripadel z bronom. V moški konkurenci do petnajst let se je predstavil Nikita Averyanov in za eno mesto zgrešil bronasto medaljo. V nadaljevanju, v moški konkurenci članov, sta se predstavila Lan Golob in Luka Mlakar in kljub dobrem Startu (Lan je bil prvi v kvalifikacijah) je bilo tokratne-kaj manj sreče v izločilnem delu za osvojitev odličja. Golob in Mlakar sta z budnim očesom spremljala in podpirala naša najmlajša tekmovalca, Aleksandra Froggatta in Alexandra Hajdina v konkurenci dečkov do trinajst let. V kvalifikacijah se je odlično predstavil Alexander Hajdin z vsemi zmagami in zasedenim prvim mestom, vendar mu kljub konstantnem vodstvu odličja zaradi končnega rezultata 15:14 v korist starejšega nasprotnika ni uspelo osvojiti. Na koncu dneva so se še pomerile članice, kjer sta se pogumno postavili v igro Noel Kleva in Sarah Božič. Celotno tekmovanje je dalo Noel navdiha, saj ji je v kvalifikacijah, v zahtevni konkurenci, uspelo doseči vse zmage, po izločilnih bojih pa je osvojila bronasto odličje. Naj spomnimo, da so Nikita Averyanov, Sarah Božič in Alexander Hajdin tudi državni prvaki 2021 ter kot nova generacija skrbijo za lepo prihodnost Primorskega sabljanja. Antonije Hajdin ŠPORTflR ŠOLfl RlflESTfiRL »PRVI KORAKI V ŠPORT« ŠPORTNE DELAVNICE ZA OTROKE STARE OD 2*8 LET ZAVOD ZA ŠPORT IN PRIREDITVE P0LANJA Premrlova 1, IZOLA, Gsm: 041/ 644 817 (Tone Barič) SP0RTNAS0LAMAESTRAL@GIVIAIL.C0M Vedno bolj diši po referendumu Čeprav točnih podatkov o številu podpor, ki sojih zbrali predlagatelji referenduma o Občinskem prostorskem načrtu v uredništvu nimamo, pa smo neuradno izvedeli, daje pobudo podprlo, celo za pobudnike, nepričakovano veliko izolskih volivcev. Referendumska propaganda seje že začela, čeprav še ni Stran ZA referendum Civilna iniciativa s skromnimi sredstvi skuša preko letakov in družabnih omrežij prepričati ljudi, da gredo na Upravno enoto podpisati izjavo o podpori referendumu. Seveda je danes težko dobiti dovolj aktivistov, ki bodo v delovnem času in izven njega pomagali pri agitiranju za podporo, vseeno pa je bil že doslej obisk Upravne enote zelo dober, saj je nekatere dni podporo oddalo po več deset volivcev in to kljub omejitvam, ki jih je prinesel nov val Korona virusa. .Verificiranje podpore je sicer možno do 19.novembra in v Civilni iniciativi so prepričani, da bodo dosegli predpisani kvorum in od župana zahtevali, da razpiše referendum o dokumentu, ki so ga pripravili predvsem v občinskih pisarnah in bistveno manj na terenu z občani. Odpis 113.200 Eur terjatev Na predlog župana bodo izolski občinski svetniki odpisali nekatere terjatve za katere je že jasno, da jih ne bo mogoče izterjati. Vsega skupaj je teh terjatev za 113.200,04 EUR, največji dolžnik pa je Konstruktor s približno 93 tisočaki, saj je firma šla v stečaj, navadni upniki, med katerimi je tudi Občina Izola, pa niso dobili ničesar. UDO d.o.o.. Agencija za športni turizem iz Kopra in MVL, marketing d.o.o., iz Portoroža sta ostala dolžna najemnine za prostore po cca. 4.000 Eur vsak, nekaj več kot 13.000 Eur pa je bila Občini dolžna Marana d.o.o. Ljubljana, nesojena soinvestitorka v projektu vodni park Livade, ki je občini ostala dolžna plačilo sodnih postopkov ob sklenjeni poravnavi. Stran PROTI referendumu Na drugi strani pa Občina Izola odgovarja z video sporočili občinskih svetnikov v plačanih oglasih in na svoji spletni strani, na vseh koncih se nekaj popravlja, najavljajo se investicije v javne objekte in podpora vlade in ministrstev pri tem. Neposrednih pozivov proti podpori referenduma ni bilo zaznati, ah so bili posredni pozivi uspešni, pa bomo vedeli že čez osem dni. (ur) Rte ‘ PREJELI SMO Argument, ki ga ni Med argumenti, ki jih je občinska uprava uporabila za to, da upraviči hitenje s sprejemanjem Občinskega prostorskega načrta je bila tudi napoved, da v primeru neuveljavitve OPN nekaterih pomembnih investicij ne bo mogoče izpeljati v tem obdobju. Službo za obveščanje Ministrstva za okolje in prostor smo prosili za pojasnilo, kaj se lahko zgodi, če občani z referendumom zavrnejo že sprejet Občinski prostorski načrt. To je njihov odgovor: ..Veljavni Zakon o urejanju prostora (ZUreP) v 268. členu določa, da s sprejemom OPN, najpozneje pa 31.12. 2021, prenehajo veljati prostorske sestavine občinskega dolgoročnega plana za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in prostorske sestavine občinskega srednjeročnega družbenega plana za obdobje od leta 1986 do 1990 ter prostorski ureditveni pogoji. Ker ZUreP-2 ne določa, da v občinah, ki do 31.12.2021 še ne bodo imele sprejetega OPN, po 31.12. 2021 veljajo kakršnikoli drugi prostorski izvedbeni akti razen OPN ter ob dejstvu, da v tem trenutku 25 občin še nima sprejetega OPN, je vlada v predlogu novega zakona o urejanju prostora predlagala rešitev, da se uporaba t.i. starih občinskih prostorskih aktov podaljša do 31. 12. 2024. Ker je za predlog zakona o urejanju prostora že bila opravljena druga obravnava v Državnem zboru RS in je v novembru 2021 načrtovana obravnava na plenarni seji DZ RS ocenjujemo, da bo predlog zakona sprejet, objavljen in začel veljati pred 31. 12. 2021. V tem primeru bo uporaba t.i. starih prostorskih izvedbenih aktov podaljšana do 31.12. 2024. S spoštovanjem, ___________ Ministrstvo za okolje in prostor Zbiranje podpor gre v dobro smer Župan v Mandraču trdi, da je spoštoval vse roke za razpis referenduma in je po prejemu pobude za razpis referenduma, ravnal skladno Zakonom o lokalni samoupravi in ljudski iniciativi. Civilna iniciativa - Gibanje za Izolo (CI-GZI) županu in javnosti odgovarja, da ni tako kot župan navaja. Županovo spoštovanje zakona se je zgodilo šele, ko je prejel ultimat, da v roku 48 ur, izda obrazec izjave za zbiranje podpisov, v nasprotnem primeru pa naj bi bila podana najava o kazenski ovadbi, zaradi zlorabe položaja oz. opustitve svoje dolžnosti. Ja, tedaj so bile dovolj tri ure, da se je zgodila sprememba in se je končalo tudi vse zavlačevanje oz. brezplodna pogajanja, ki niso prinesla praktično nobene pomembne spremembe. V kolikor bi župan zaupal svojim občanom, bi posnemal sosednjega župana v Kopru g. Bržana, ki se je brez oklevanja in brez zbiranja overjenih podpisov, odločil razpisati referendum in ga je tudi dobil. Žal je v tej naši Izoli že celo večnost vse preveč špekulativnih interesov, da bi bilo to mogoče. Vaše zadnje upanje cenjeni občinski načrtovalci so obljube, obljube in obljube, ki jih sedaj dnevno nizate po javnih medijih in prirejate vse zamujene javne predstavitve. Kot kaže, se bodo nekatere stvari reševale kar po domače kot nap. garažna hiša na Lonki, in zopet se sprašujemo kje je tu stroka in ocena investicije? CI-GZI se sprašuje kdaj bo Izolski plan neodvisno od kapitala, pregledala in dodelala urbanistična stroka in kdaj se bomo zgledovali po dobrih in ne slabih praksah in kdaj se bo zgodil tisti dan, ko bomo lahko videli, da se bo res prerezal trak na kaki pomembni skupni ustanovi ? Glede groženj opozarjamo, da ne gre za pavšalne ocene, temveč dejstva, da se to izvaja, čeravno prikrito. Seveda ni mogoče javno objaviti poimenskega seznama, komu se to dogaja, ker se ljudje nočejo še dodatno izpostavljati. Lahko povem zase, da sem dobila že dve prefinjeni indirektni svarili, s katerimi sicer ne morem direktno dokazati, da so vezana na dogajanje okoli referenduma. Se pa časovno dogajajo ravno in točno sedaj, kar seveda ni naključje. To so dejstva zaradi katerih je oteženo pridobivanje overjenih podpisov, a kljub vsemu gredo stvar proti koncu, proti referendumu. Upamo da bodo tokrat vsi Izolani pri svojih odločitvah res modri in bodo samostojno ocenili realno stanje v Izoli ter, da se bodo odzvali referendumu, ki nam kot zadnja oblika skupnega odločanja, daje možnost, da jasno izrazimo naše zahteve, da želimo živeti drugače. Naj nam bo pri tem v razmislek uspeli referendum o Svetilniku, ki je ostal tak kot je želela večina, zelena plaža in prostor za vsakdanjo sprostitev. OPN (Občinski prostorski načrt) je temeljni načrt našega mesta in zato mora biti njegova navigacija brezhibna. Za CI-GZI. Viktorija Carli Vrtovi dobijo kažeto Občina Izola je na zelenici ob hudourniku Morer pred leti uredila mestne vrtove. Z njimi upravlja Društvo vrtičkarjev Morer. Vrtovi so namenjeni predvsem občanom, ki živijo v mestu. Interes za obdelavo tovrstnih površin je zelo velik, vrtovi so zgledno obdelani in bodo kmalu bogatejši za kažeto. »Tako bodo najemniki še lažje obdelovali svoje vrtičke,« nam je zadovoljno povedal Gavrilo Ivanovič, predsednik društva. Kažeta je velika približno 60 m2, vključno z zunanjim nadstreškom. V zaprtem delu ima prostor za spravilo orodja, garderobo ter sanitarije. Na zunanjem delu objekta bo lesena pergola, pod katero bo postavljena večja miza s stoli, primerna za počitek in druženje. Vrednost investicije je približno 65.000 evrov proračunskih sredstev, izvajalec, podjetje Edile, d. o. o., bo z deli zaključil predvidoma do konca leta. »Pred leti so najemniki vrtov pridobili dovod vode, kmalu bo zgrajen objekt za spravilo orodja, želimo urediti tudi poti med vrtički in namestiti kompostnike,« je o prihodnjih načrtih povedal Ivanovič. Projekt je uspešno zaživel, povpraševanje po vrtovih je veliko, zato občina preučuje območja, ki bi bila primerna za ureditev dodatnih mestnih vrtov. Sporočilo za javnost Občine Izola / Virus je odpihnil Pomol okusov Zaključni izolski »Street food« dogodek Pomol okusov letošnjega leta, ki bi se moral zgoditi to soboto, 6. novembra na carinskem pomolu, je zaradi epidemiološke situacije v državi odpovedan. Na Pomolu se bomo ponovno družili v letu 2022. Termini dogodkov bodo razpisani v začetku leta. Pomol okusov žal odpade, ne odpade pa kulinarična akcija Dnevi kraljestva ribe, ki se bo odvijala med 12. in 28. novembrom. Glavna zvezda tokratne akcije bo riba, ki bo še dodatno kraljevala v spremstvu ostalih okusov morja in lokalnih danosti. Gostince tudi v zadnji, četrti, letošnji akciji združuje pobuda Kilometer nič, ki stremi k uporabi sestavin iz neposrednega okolja. Ribo - kraljico Izole, bo v sklopu akcije mogoče okušati pri naslednjih ponudnikih: Gostilna Bujol, Grili pri Perotu, Pizzeria Raineri, Restavracija Hotela Marina, Gostilna Ribič, Oh My Grili, Gostilna Sonja, Gostilna Korte, Restavracija Kamin, Restavracija Parangal, Gostilna Sidro in Gostilna Manjada ars longa, vita brevis »Umetnost je trajna, življenje je kratko" V rubriki ki je namenjena opozarjanju na ustvarjanje izolskih in istrskih pesnic in pesnikov, urednica Dorina Beržan predstavlja avtorico, ki je Izolanka, čeprav živi na povsem drugem koncu države - v Lendavi. Je prevajalka, pesnica, pisateljica in glasbenica z neverjetno .bogatim ustvarjalnim opusom Njeno ime je Klarisa Jovanovič. ODA NEBESNEMU SVODU Kako globoko se pneš. Kako visoko segaš. Kako prostorne so tvoje sobane. Z zlatom obsijane. S srebrom obšite. S škrlatom obložene. Z ognjenimi vozovi preorane. Z bliski prestreljene. Kako ravnodušen si v svoji lepoti. In niti z očesom ne treneš, ko pod tabo gomazi človeško mesovje. Ko se pod tabo odpirajo brezna človeške bede. Ko se pod tabo osipajo rože na brezimnih gomilah. Klarisa Jovanovič Izolanka in zdaj že nekaj let Lendavčanka, Klarisa Jovanovič, je profesorica francoščine in primerjalne književnosti; pesnica, glasbenica in književna prevajalka. Prevaja leposlovje iz novogrščine, makedonščine, srbščine in hrvaščine, italijanščine in francoščine. Piše poezijo in kratko prozo. Objavljati je začela po končanem študiju, njene pesmi najdemo v literarnih revijah Sodobnost, Nova Atlantida, Dialogi, Primorska srečanja. Mentor ter v prilogah Dnevnika in Gorenjskega glasu; večkrat so bile prebrane tudi v,Lir, terarnem nokturnu nacionalnega radia. Doslej so izšle tri pesniške zbirke: Zgiban prek Mure (Lepa beseda, 2007, nominirana za najboljši prvenec), Kimono, na otip (Založba Pivec, 2013) in Izgnana (KUD Zrakogled, 2018). Kot glasbenica z bogato diskografijo se posveča zlasti reinterpretaciji ljudske pesmi in izvajanju uglasbene poezije, tudi lastnih pesniških besedil. Izdala je več kot deset albumov, od tega 7 avtorskih projektov. Sodeluje z domačimi in tujimi glasbeniki, zadnja leta največ s spremljevalno skupino Della Segodba. Sporočilo za javnost - Turistično združenje Izola * Kiiitiira 11.00 Manziolijeva palača - Skupnost Italijanov 18.30 Mestna knjižnica Izola „ Martinovanje Bralni klub Ki ra knjiga ESTERINA ZAPUŠČINA živojin Pavlovič: NASVIDENJE V NASLEDNJI VOJNI 14.00 Mestna knjižnica Izola Delavnica z VR očali 20.00 Kulturni dom Izola 20.00 A rt kino Odeon Gledališka predstava: KDO SE BOJI VVIRGINIE W0LF? film: MOJ SIN NAJVECJA RAZDAJA KNJIG v zgodovini ulice Projekcija filma za najmlajše: mini serija MURI Film: MOJ SIN l. neaeija 11.00 Kulturni dom Facebook live 18.00 A rt kino Odeon 20.30 Art kino Odeon Območna revija pevskih zborov Evropski ART Kino dan: PADATI Evropski ART Kino dan: OČE 15.11.ponedeljek . . ii 20.00 Art kino Odeon Ponedeljki za zamudnike: NI ČAS ZA SMRT 'i 17 11 sreda JL/ •JLX* 31 CVld ZAPUŠČINA20.00 Art kino Odeon Slovenska predpremiera: IZGANJALCI DUHOV - ZAPUŠČINA Izganjalci duhov (Ghostbusters) je ameriška fantastična komedija iz leta 1984 o štirih znanstvenikih, ki s posebno opremo lovijo duhove po New Yorku. To je bil najuspešnejši film leta (samo v ameriških kinematografih je zbral kar 239 milijonov dolarjev), leta 1989 pa mu je sledil drugi del. Danes že kultni Izganjalci duhov so se zapisali na številne sezname najzabavnejših in najboljših filmov 80. let prejšnjega stoletja. Program CKŠP Izola NA SPLETU KULTURNI DOM IZOLA ART KINO ODEON Petek, 12. november ob 20.00 f jiJ |(3ledališka pre|st|fg| KDO-SE BOJI VIRGINIE NfiOOLF? :o jrr..■ ™ .. ■ Kulturni dom Izola 17 l k - tJe MM) - e OBMOČNA REVIJA PEVSKIH ZBOROV 2021 INCONTRO CORALE 2021 r Kulturni fitiS NEDELJA / DOMENICA 7. 11. 2021, 11:00 IN/E 14. 11. 2021, 11:00 PARK/PARCO PIETRO COPPO IZOLA/ISOLA Obtiiu ■ Camunr - - q 7:00386(0)40262 301 E: ribarnica.marko.izoia@gmail.com W: kapitan-marko.com Urnik NEDELJA TOREK, SREDA, ČETRTEK PETEK SOBOTA 8-12 8-13 8-15 8-13 OB PONEDELJKIH IN PRAZNIKIH ZAPRTO Kriminamif Kriminalije Sveti Martin ni vozil Policisti so imeli v tem tednu v postopku voznike osebnih vozil, ki so vozili pod vplivom alkohola, in sicer: 23-letni voznik 0.48 mg/l, 24-letni voznik 0.54 mg/l in 27-letna voznica 0.51 mg/l. Zoper voznike je bila izrečena globa 900 evrov in 16 kazenskih točk. Policisti so imeli v postopku tudi 49-letnega voznika, kateremu je alkotest pokazal 0.68 mg/l, 49-letnega voznika 0.77 mg/l in 3Metnega voznika 0.78 mg/l. Zoper voznike sledi obdolžilni predlog na sodišče za prekrške. Za kršitev je predvidena globa 1200 evrov in ukrep prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja. Policisti so zaustavili 67-letnega voznika osebnega avtomobila, ki je vozil vozilo v času, ko se mu izvr- šuje ukrep začasnega odvzema vozniškega dovoljenja. Policisti so vozilo zasegli in ga predali izvršitelju ter podali obdolžilni predlog na sodišče za prekrške Koper. Ni iskal časopisov V Izoli je nekdo vlomil v kiosk in ukradel gotovino. Ni iskal pijače Nekdo je ponoči vlomil v gostinski lokal, iz katerega je ukradel več natakarskih denarnic z menjalnim denarjem in lastnika oškodoval za 1500 evrov. Neznanec je vlomil tudi v leseno prodajno barako in ukradel torbico s 500 evri gotovine. Policisti so opravili ogled krajev kaznivih dejanj ter nadaljujejo z zbiranjem obvestil v smeri izsleditve storilcev. Prometna nesreča v Kopru 30. septembra 2021 smo bili obveščeni iz SB Izola, da je pri njih na zdravljenju moški, ki je padel s kolesom in se pri tem poškodoval. Z zbiranjem obvestil je bilo ugotovljeno, da je vozil električno kolo po kolesarski stezi od Izole proti Kopru. Ko je pripeljal iz podvoza Semedela, je naenkrat pred seboj na kolesarski stezi zagledal majhno deklico na kolesu. Pri tem se je prestrašil, s kolesom zavrl in padel. Tudi deklica naj bi se prestrašila, Zavrla in prav tako padla. Zatem sta do deklice pritekla starša in mimoidoča zdravnica, ki je deklico na hitro pogledala in ugotovila, da se pri padcu ni poškodovala, kolesarju pa je zaradi odrgnin svetovala, da odide preventivno na pregled v SB Izola. Kolesar je staršem deklice posredoval svoje osebne podatke in telefonsko številko, vendar pa sam teh podatkov od deklice in staršev ni zahteval. Po dogodku je peš odšel v SB Izola, kjer je bilo ugotovljeno, da je huje poškodovan. Udeležence in očividce opisane prometne nesreče prosimo, da čim prej pokličejo na 113 ali se zglasijo na Postaji prometne policije Koper (05/610 05 30) in nam pomagajo razjasniti okoliščine. Je kdo našel palico za slepe in slabovidne? Najditelje bele pohodniške palice za slepe in slabovidne lepo naprošam, da mi to sporočijo na GSM 041 906 516. MALI OGLASI - Prodam digitalni snemalnik Taščam DP-006. Praktično nov, primeren za domače snemanje in drugo avdio produkcijo. 120 eur. Tel.: 040 794 536. ODDAMO - PRODAMO - V garažni hiši v Izoli oddamo ali prodamo parkirno mesto. Vse informacije na tel. 069-735-897 STANOVANJA ODDAMO - V Jagodju oddam popolnoma opremljeno stanovanje eni osebi do junija 2022. Toplo je ogrevano, možnost parkiranja . Tel. štev. 031223644 - V starem mestnem jedru (Gramsci-jeva ulica 12) oddam enosobno stanovanje v večstanovanjski hiši (2. nadstr.) za DALJŠE obdobje. Stanovanje je opremljeno, klimatizirano s KTV in internetom. Tel.: 041 792 201 - Dvema študentoma (nekadilcema) ali paru brez otrok oddam 1,5 sobno stanovanje v Izoli. Najemnina po dogovoru + tekoči stroški. Zaželjena ena mesečna najemnina vnaprej. Čas oddaje: do 1.6.2022. Tel: 041 406 830 KUPIMO V Izoli ali v zaledju kupim manjšo hišo ali del hiše Tel 041 608 765 t!f Dom upokojencev Izola Časa del pensionato Isola MEDGENERACIJSKI CENTER IZOLA CENTROINTERGENERAZIONALE ISOLA www.medgeneracijskicenterizola.si VSE DEJAVNOSTI LAHKO OBISKUJETE BREZPLAČNO, OB UPOŠTEVANJU ZAŠČITNIH UKREPOV NIJZ IN NA LASTNO ODGOVORNOST. ________ PONEDELJEK, 15.11.2021 7.30 - 8.30 jutranja telovadba 8.00 - 8.30 raztezne vaje 9.00 -10.15 začetni tečaj nemškega jezika 10.30- 11.45 nadaljevalni tečaj nemškega jezika 12.00 -14.00 namizni tenis 14.00 -15.00 vaje za boljši spomin 15.00 -16.00 joga smeha 16.00- 17.00 pogovorna skupina starih ljudi za samopomoč Metulj M D Svetilnik 16.00 -19.00 igre s kartami (briškola, remi, šnops, enka), družabne igre 17.30 -19.00 joga za otroke od 5. do 8. leta starosti TOREK, 16. li 2021 7.30- 8.30 jutranja telovadba 8.00 - 8.30 raztezne vaje 9.00 -10.30 nadaljevalni tečaj angleškega jezika 9.00 -12.00 pohod v okolico (zbirno mesto: pred centrom) 11.00 -13.30 druženje ob kuhanju kosila (zbiramo prijave) 13.30 -14.30 z odraslimi se pogovarjamo o doživetem na spletu 14.00 -15.00 klepet v angleškem jeziku 15.00 -17.00 nasveti za izobraževanje in razvoj kariere z Ljudsko univerzo Koper 15.30 -17.30 tarok, družabne igre 17.00 -18.30 meritve krvnega tlaka in pulza 17.30 -18.30 namizni tenis za bolnike s Parkinsonovo boleznijo SREDA, 17.11. 2021 7.30 - 8.30 jutranja telovadba s fizioterapevtko 8.00 - 8.30 raztezne vaje 9.00 -11.00 namizni tenis 9.00 -12.00 kolesarski izlet v okolico (zbirno mesto: pred centrom) 11.00 -11.45 nadaljevalni tečaj ruskega jezika -1. stopnja 12.00 -12.45 nadaljevalni tečaj ruskega jezika - 2. stopnja 14.30 -15.30 posvet s socialno delavko iz Doma upokojencev Izola 15.30 -17.30 tarok, družabne igre 15.30 -18.00 skupaj rešujemo križanke 18.30 -19.30 joga z elementi plesa za odrasle ČETRTEK,18.11. 2021 7.30 - 8.30 jutra nja telovadba 8.00 - 8.30 raztezne vaje 9.00 -10.00 družabni plesi za zaključene pare 10.15 -11.15 družabni plesi za posameznike 11.00 -13.30 druženje ob kuhanju kosila (zbiramo prijave) 14.00 -15.30 začetni in nadaljevalni tečaj esperanta 15.30 -17.30 ustvarjalne delavnice 17.00 -19.00 šah, družabne igre 17.30 -18.30 namizni tenis za bolnike s parkinsonovo boleznijo 19.00 - 20.00 tango - plesna rekreacija za vse generacije PETEK, 19.11. 2021 7.30 - 8.30 jutranja telovadba 8.00- 8.30 raztezne vaje 8.30 -10.00 merjenje krvnega tlaka in pulza 9.00 -10.15 vodeno sproščanje telesa in duha 10.30 -12.00 pogovorno srečanje ob podpori Slovenskega društva Hospic 14.00 -15.00 klepet v italijanskem jeziku 15.00 -17.00 posladkajmo se v dobri družbi .15.00 -17.00 namizni tenis 17.00 -18.30 z otroki se pogovarjamo o doživetem na spletu 17.00 -19.00 šah, družabne igre V medgeneracijskem centru so vse dejavnosti brezplačne! nj „ , 2* ' i'VV :j x ^ ^fGRILL »|>Yt GRILL +386 (0) 41 858 473 Poznate nas po naših jedeh z žara, pripravljamo pa tudi: Enolončnice 5,00 eur Malice 5,80 eur Okusna kosila od 7,00 eur dalje Bogata nedeljska kosila 10,0 eur Saj veste kje? Med parkom in Lonko. Boj proti naravi V dopisništvu Mandrača v Ljubljanski ulici 32 se najde marsikaj zanimivega FOTOKOPIRAMO vse po vrsti, v barvah in črno belo, na formate do A3 in papirje do 300g, naravnost z vašega telefona ali računalnika. BEREMO knjige založbe tednika Mandrač in nekatere knjige, ki so izšle v samozaložbi izolskih avtorjev. Knjige tudi izposojamo in nekatere oddajamo za poletno branje na plaži. Prototip protipolavne pregrade, kot bi lahko bil. Delo inovatorja, strojnega inženirja, dolgoletnega prvega moža izolskega Anthrona, Jošta Lorbeka. IZ D E LAM O napise za majice ali kape, skodelice, puz-zle ali kaj podobnega, fotoalbume in vse ostalo. OBJAVLJAMO oglas, osmrtnico, zahvalo, mali oglas za naslednjo številko Mandrača. Prinesite članek, fotografijo ali nam povejte svoje mnenje o čemerkoli, kar bi radi, da izvedo tudi drugi. SE POGOVARJAMO, lahko pa tudi samo malo zatežite novinarju ali uredniku. Kdo ve, morda pa ga bo vaše teženje celo zanimalo.