FOR Freedom AND Justice NO. 12 /tlflERI$k/\ AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY Yt/ f>y i a*?' i /I SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X) Tuesday, February 12, 1985 VOL. LXXXVII Doma in po svetu PREGLED NAJVAŽNEJŠIH DOGODKOV Poljski metropolit, kardinal Jožef Glemp trdil, da režim kova spletke zoper Cerkev - Kardinal se srečal z Lechom VValeso VARŠAVA, Polj. — Včeraj je imel poljski metropolit, kardinal Jožef Glemp, redko tiskovno konferenco. Kardinal je namreč zaskrbljen nad organiziranimi napadi na Cerkov in njene duhovnike, ki jih je dnevno objavljajo sredstva javnega obveščanja v Poljski. Predstavniki režima gen. Wojcie-cha Jaruzelskega trdijo, da mnogi poljski duhovniki delujejo proti državi in da so politični aktivisti. To je dejal sam Jaruzelski v intervjuju v Indiji, kjer se mudi na uradnem obisku. V svojem intervjuju je pa kardinal Glemp dejal, da ne soglaša z Jaruzelskovimi trditvami. O od uslužbencev notranjega ministrstva ubitem duhovniku Rev. Jerzyju Popie-luszkem je kardinal Glemp dejal, da so neresnične trditve, ki jih je mogoče brati v osrednjih sredstvih javnega obveščanja, da je Rev. Popieluszko večkrat kršil poljski zakon o sovražnih dejavnosti. Pretekli četrtek so bili obsojeni na dolge zaporne kazni štirji pripadniki tajne policije, ki so sodelovali v ugrabitvi in umoru Popieluszka. Od četrtka je v Poljskem časopisju obširna kampanja, v kateri pisci člankov obtožujejo Cerkev in njeno duhovščino, da so protidržavno usmerjeni. Kot kaže, je kardinal Glemp zaskrbljen radi te kampanje. O najnovejši gonji zoper Cerkev je Glemp dejal, da je menda znak ideološkega boja v vodstvu režima oziroma komunistične partije. Včeraj se je kardinal Glemp srečal tudi z Lechom Waleso, ki je najbolj znan kritik Poljskega režima. Walesa in nekateri drugi vplivni voditelji sicer prepovedanega delavskega gibanja Solidarnost so bili od časa do Časa kritični do kardinala Glempa, češ da ne brani dovolj zavzeto demokratične in druge reforme, ki jih zagovarja Solidarnost. Z vče-tajšnjimi kritičnimi besedami do režima pa le kardinal izpričal svoje nezadovoljstvo s Politiko Jaruzelskovega režima, čeprav se je omejil predvsem na odnose med državo in Cerkvijo. Danes splošne parlamentarne volitve v Južni Koreji - Incident v zvezi z vrnitvijo oporečnika Kim Dae Junga še odmeva SEOUL, J. Ko. — Danes so v Južni Ko-reli splošne volitve, na katerih bodo volivci ^volili 276-članski parlament za 4-letno toandatno dobo. Zadnja leta ima Južna Ko-reia avtoritativno vlado, ki jo vodi pred-sednik Chun Doo-hwan. Opazovalci južno-°rejskih razmer menijo, da bo Chunova franka obdržala zanesljivo večino v novem Parlamentu, čeprav so postali oporečniki zadnji čas zelo aktivni. Južnokorejska vlada se ni opravičila za mcident pretekli petek na seoulskem letali-u> ko je prišlo do prepira med varnostnimi agenti in vodilnim oporečnikom Kim Dae Un80m, ki se je vrnil v državo po nekaj-stnem bivanju v ZDA. Skupaj s Kirnom so 11 dva ameriška kongresnika, bivšega podanika ZDA v El Salvadorju ter bivša ura-mca State Departmenta v času Carterjeve a ministracije. Ti so bili spremili Kima kot Ugotovilo, da se mu ne bi kaj zgodilo ob vr-"!!vi Hornov. Po incidentu, v katerem ni bil j Poškodovan, je ameriško poslaništvo . 0^'*° Protest, Južna Koreja pa ga je zavrni- Zn ^rec*sedmk Chun namerava obiskat h aPr'*a meseca. Nekateri kongresnik 3 tev^> °d predsednika Reagana, na T? v. obisk odloži za nedoločen čas, Reagan pa tega ni pripravljen storiti. O incidentu na letališču je Reagan baje dejal, da je krivda na obeh straneh. ZDA pripisujejo veliko pomena dobrim odnosom z Južno Korejo, predvsem iz varnostnih razlogov. Vietnam bo izročil ZDA ostanke pet pogrešanih vojakov - V Laosu iščejo ostanke 13 pogrešanih vojakov ZDA BANGKOK, Taj. — Vietnamci so baje povedali ZDA, da nameravajo vrniti ostanke petih oseb, ki so jih Vietnamci identificirali za Amerikance. ZDA še vedno pogrešajo 2483 Amerikancev, ki so izginili tekom vietnamske vojne. Z izjemo 42 civilistov, so vsi ostali pogrešanci vojaki. Vietnam trdi, da nima nobenih ameriških ujetnikov in da so torej pogrešani vojaki najbrž vsi mrtvi. V Laos je prišla skupina ameriških strokovnjakov, ki bodo na kraju, kjer je strmoglavilo transportno letalo že leta 1972, iskali zemeljske ostanke 13 vojakov. Laos je prihod strokovnjakov odobrila. Saudski kralj Fahd na obisku v ZDA -Včeraj ga sprejel v Beli hiši predsednik Reagan, danes pa se bosta zopet sestala WASHINGTON, D.C. — Na 5-dnev-nem obisku v ZDA se mudi saudski kralj Fahd, ki je znan kot zelo naklonjen Združenim državam. Včeraj je kralja v Beli hiši sprejel predsednik Reagan. V nagovoru in kasneje v privatnem pogovoru je predsednik izrazil željo, da bi Saudska Arabija vplivala na druge arabske države v prid neposrednim pogajanjem med njimi in Izraelom. V takih neposrednih pogajanjih bi lahko bila rešena vprašanja varnosti Izraela in tudi arabskih držav, pogajalci bi lahko rešili tudi vprašanje palestinskega ljudstva. Kralj Fahd je prosil Reagana, naj ZDA podpirajo legitimne pravice palestinskega naroda. Kralj ni nič rekel, da je Saudska Arabija pripravljena podpirati Reaganovo pobudo za neposredna pogajanja med arabskimi državami in Izraelom. Sama Saudska Arabija namreč tudi nima nobenih diplomatskih stikov z Izraelom. Danes bo kralj Fahd zopet prišel v Belo hišo, ker ga je Reagan povabil na zajtrk, na katerem bosta državnika govorila o perečih problemih na Srednjem Vzhodu. - Kratke vesti - Washington, D.C. — Vodilni kongresniki menijo, da v januarju prihodnjega leta (1986) najbrž ne bo prišlo do avtomatičnega povišanja Social Security pokojnin. Po veljavnem zakonu so pokojnine povišane letno v skladu z rastjo inflacije. Drugo leto tega povišanja ne bo, pokojnine same pa ne bodo pod nobenim pogojem znižane, zatrjujejo kongresniki. Beograd, SFRJ — Huda zima je v zadnjem času zajela tudi Jugoslavijo in povzročila težave po vsej državi. Nekaj časa so bile vse reke zaprte za plovbo, nekatere občine so bile odrezane od sveta, nastale so težave s preskrbo itd. Moskva, ZSSR — Napovedanega srečanja med sovjetskim voditeljem Konstantinom Černenkom in grškim premierom A. Papandreoujem ne bo. Papandreou je na obisku v SZ in je zelo všeč sovjetskemu vodstvu, ker je zelo kritičen do ZDA. Predstavnik sovjetske vlade je dejal, da Černenka v Moskvi ni, torej do srečanja z grškim gostom ne more priti. Opazovalci sovjetskih razmer menijo, da je Černenko res bolan. Iz Clevelanda in okolice Krofi pri Mariji Vnebovzeti— Oltarno društvo pri Mariji Vnebovzeti po imelo prodajo krofov v soboto 16. februarja. Prodaja se bo začela ob 11. uri dopoldne^ Rojsni dan— Včeraj je praznovala svoj 89. rojstni dan ga. Kamber z 5925 St. Clair Ave., kjer živi zadnjih 55 let, v Ameriko pa je prišla pred 74 leti. Ga. Kamber in pok. mož Joseph sta lasto-vala in vodila Silver Bar 46 let. Naši naročnici voščimo ob rojstnem dnevu vse najboljše! Lep večer— Preteklo soboto zvečer se je v SND na St. Clairju na lovskem večeru St. Clair Rifle & Hunting kluba zbralo več kot 400 rojakov in rojakinj. Bil je lep večer, lovci so pa obhajali 55-letnico svojega kluba. MZA kosilo— Misijonska Znamkarska Akcija vabi na svoje letno kosilo, ki bo v nedeljo, 24. februarja, v avditoriju pri Sv. Vidu. Serviranje bo od 11.30 do 1. ure, cena kosilu za odraslo osebo je $5, za otroka pa $3. Pridite! Ob 25-letnici smrti— V nedeljo, 17. februarja, ob 8. uri zjutraj bo v cerkvi Marije Vnebovzete v Collinwoodu sv. maša z.a Anno Varšek ob 25. obletnici njene smrti. Novi grobovi Frances M. Ogrinc V ponedeljek, 11. februarja, zjutraj je v St. Vincent Charity bolnišnici po dolgi bolezni umrla 79 let stara Frances M. Ogrinc, hčerka Frances (roj. Telic) in Jerneya Ogrinca (oba že pok), sestra Johna in Franka (pok.), teta Raymonda (pok.) in Dolores, prateta Daniela in Stevena, zaposlena pred leti pri American Steel & Wire Co. Pogreb bo iz Grdi-novega zavoda na Lake Shore Blvd. v četrtek, 14. februarja, v cerkev sv. Kristine ob 9.15. in od tam na Kalvarijo. Na mrtvaškem odru bo jutri, v sredo, pop. od 2. do 4. in zv. od 7. do 9. Frances Mohorčič Umrla je 89 let stara Frances (Fanny) Mohorčič, žena Charlesa (pok.), teta in prateta. Pogreb bo iz Zak zavoda, 6016 St. Clair Ave., v četrtek, 14. februarja, dop. ob 9.30., v cerkev sv. Vida ob 10. Na mrtvaškem odru bo jutri, v sredo, popoldne od 2. do 5. Vincent M. Coff Umrl je Vincent M. Coff, mož Eve, oče Edith Racich (pok.), 4-krat stari oče, 7-krat prastari oče. Družina priporoča darove Slovenskemu delavskemu domu na 15335 Waterloo Rd. »Dalje na str. 4) Slov! šola pri Sv. Vidu vabi— Odbor staršev Slovenske šole pri Sv. Vidu vas vljudno vabi, da se udeležite v nedeljo, 17. februarja, ob 10.30 mladinske sv. maše pri Sv. Vidu. Po sv. maši ste pa vabljeni v farno dvorano, kjer bo na razpolago okusno kosilo. Serviranje bo od 11.30 do 1.30 pop. Vstopnice imajo člani Odbora, dobili pa jih boste lahko tudi pri vhodu. Srnjakovo kosilo— Župnija Marije Vnebovzete vabi na srnjakovo kosilo v korist Slovenskemu domu za ostarele. Kosilo bo v nedeljo, 17. februarja, od 3. do 5. pop. v Slov. domu na St. Clair Ave. Vstopnice so po $8 in jih lahko dobite, ako pokličete župnišče na tel. 761-7740 vsak ponedeljek, sredo ali petek od 9. dop. do 2. pop. Vstopnice imamo tudi v pisarni AD. Dobrodelna pomoč— V božičnem času so pri Sv. Vidu obdarovali 100 družin in posameznikov," ki bili pomoči potrebni. Mnogi farani so prispevali hrano za reveže, Ameriška Dobrodelna Zveza pa je v ta namen prispevala kar $500. ADZ je darovala v isti namen po $500 tudi Mariji Vnebovzeti in Sv. Lovrencu. Koncert Glasbene Matice— Pevski zbor Glasbena Matica vabi na svoj koncert, večerjo in ples, ki bo v soboto, 9. marca, v SND na St. Clairju. Za ples bo igral Jeff Pecon orkester. Vstopnice imajo člani zbora, ali pa lahko pokličete 524-4053. Več policistov in gasilcev— Pretekli torek so volivci Clevelanda odobrili Predlog 1, ki bo prinesla mestni upravi nekaj več denarja in sicer brez povišanja davkov. Udeležba je bila slaba, vsak oddan glas je stal kar $22. Župan Voinovich je vesel, da je le tokrat zmagal in sedaj govori, da bo mesto kmalu dobilo 100 novih policistov in 45 novih gasilcev. Slika pa ni tako rožnata, ker namerava letos v pokoj tudi okoli 100 »starih« policistov. Prišli smo - zdi se - do tega, da smatramo za uspeh to, da več ne nazadujemo! Lepa podpora— Waterloo balincarski klub v Clevelandu je daroval $30 v tiskovni sklad Ameriške Domovine. Za lepo podporo se iskreno zahvalimo! VREME Oblačno in deževno danes v dopoldanskem času, popoldne bo pa snežilo in postalo zelo vetrovno. Najvišja temperatura okoli 35° F. Vetrovno jutri z verjetnostjo snega. Najvišja temperatura okoli 25° F. V četrtek oblačno, zopet z možnostjo snega. Najvišja temperatura okoli 23° F. AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. - 4'«»-n nadaljnjem boju za pravice pomagala, ampak so samo dokaz njihove politične ožine. Joži Hribar« Več ko po mnenju, celo p° prepričanju tovariša J. Hri' barja je to uporniško, neposlušno skupino vzgojila v svojih domovih Mohorjeva družba s pomočjo »nekaterih« profesorjev na Slovenski P' mnaziji. Mož se boji družinskega razkola, bo pamet držal v rokah in ne bo dopustil, bi mu vzgoja Mohorjeve p°' kvarila otroke. Po moji pameti pa Mohorjeva ne bo nič utrpela, če ne dobi v svoje prostore Hribarjevega zaroda. Kaj pravite vi, čitatelji, na to? Pri tako visoki stopnji srčne kulture, ko jo je pokazal tov-J. Hribar, ima res lahko strah, da bi mu vzgojitelji v Mohorjevih domovih, salezijanci, pobiče, šolske sestre pa dekline »popačili«. Toliko za danes. Drugič Pa o zadrugi »Lelo zmage«. Pripis. Za pomoč Mohorjevi pri vZ' drževanju revnih študentov * * * * v (dalje na 4. str.) na veliko, skoraj absolutno večino drugih marksistično vladanih držav po svetu. Kitajska je ozemeljsko, populacij- sko, etnološko, gospodarsko, kulturno in zgodovinsko pravo nasprotje Rusije. Kar velja za Rusijo, ne velja za Kitajsko in obratno. Je povsem razumljivo, da milijardni narod Kitajcev ni mogoče izvleči iz revščine in zaostalosti z aplikacijo marksistične ekonomije na sovjetski način in s sov- jetskimi sredstvi. Zato pravijo kitajski komunistični bossi: resnica se mora iskati v faktih (dejstvih realne danosti), ne v Marxovi ekonomski teoriji. Veliko in odločilno vprašanje pa je, ali in kako bodo Kitajci uspeli svojo vizijo bolj svobodnega, tržnega in napol kapitalističnega gospodarstva spraviti v sklad s svojo marksistično politikok enopartijskega vladanja. Ta ne pozna svobode in demokracije, na kateri svobodna ekonomija nujno sloni, ampak pritisk in nasilje. Iti bo moralo po dveh tirih, ki si bosta nasprotovala. In kam bo to pripeljalo? Težko, vendar ne nemogoče, je pričakovati, da se bo uveljavilo prosto gospodarstvo nad totalitarno državno politiko (leninizem), a to bi peljalo v propad komunizma... Zelo poučen zgled nam v tem pogledu spet nudi Jugo-(dalje na 4. str.) Iz življenja Slovencev v Milwaukeeju NA KONCERT KOROTANA V CHICAGO MILWAUKEE, Wis. - V rekordno kratkem času in hudi zimi se nas je nabralo za en avtobus, v soboto, 2. februarja, pa smo se proti večeru odpeljali od sv. Janeza na Cold Spring Rd. na koncert pevskega zbora Korotana k sv. Štefanu v Chicago. Pevski zbor Korotan je namreč že dolgo let znan v Ameriki, Kanadi in tudi na Koroškem in Primorskem po svoji glasbeni sposobnosti, ki je na višini. Zbor je bil znan še posebno tudi po svojem dolgoletnem odličnem in neutrudljivem pevovodju inž. F. Goren-šku. V Chicagu pa smo imeli priliko ugotoviti, da je zbor pod novim vodstvom pevovodje Rudija Kneza ohranil isto višino, na katero jo je bil dvignil inž. Gorenšek. Ker smo se iz Milwaukeeja pripeljali dosti zgodaj k Sv. Stefanu, smo imeli še precej časa za srečanje s pevci in pevkami iz Clevelanda, kakor tudi s čikaškimi znanci in prijatelji. V mrzli zimi - tople srečanje! Ko so kasneje v dvorani ugasnili luči, se je zastor velikega odra razgrnil. Zbor »Korotan« - vseh skupaj kakih 50 pevcev in pevk, vsi v narodnih nošah - se je pojavil pred nami, pri polni dvorani. Navzoče je lepo pozdravil Jože Likozar. Mladi pianist D. Gorshe je dal na znak pevovodje intonacijo za prvo Pesem, Aljaževo »Slovenska zemlja, zemlja krasna...«, ki je takoj navdušila občinstvo. Ta stara pesem je kakor staro zlato - nikoli ne zarjavi, vedno je nova. Sledile so same izbrane slovenske pesmi, ki jih pa ni moj namen ocenjevati. To bodo. V BLAG SPOMIN 25. OBLETNICE SMRTI moje ljubljene in nikdar POZABLJENE MAMICE, STARE IN PRASTARE MAME anna varšek ki je zatisnila svoje mile o£i dne 13. februarja 1960. & & 2S let Te hladna zemlja krije, v gomili tihi mirno spiš, srce ljubeče več ne bije ‘n Ti se več ne prebudiš. Kako pozabit to gomilo, kjer blago Tvoje spi srce, k' nam brezmejno vdano bilo, Ves čas do zadnjega je dne. žalujoči ostali: DOROTHY FERRA, hčerka JOSEPH FERRA, zet ■n vsi drugi sorodniki. C|eveland, O., 12. feb. 1985. upam, storili drugi, strokovni ljudje. Zelo rad bi pa omenil tisto iz »Gorenjskega slavčka«, mimo katerega se ne da kar tako iti. Zlasti moram omeniti oba solista (Mari Er-dani in Nejči Slak), ki sta s svojim duetom še posebej k lepoti pesmi doprinesfa svoj delež. Tudi ne bi šel rad mimo »Triglava«, v katerem sta besedilo in melodija, ki- se čudovito ujemati. Poje se kakor himna. »Na zeleni gori« L Hladnika sta v duetu zapeli Martina Košnik in Zdenka Zakrajšek tako doživeto in lepo, da sta morali točko ponoviti. Po koncertu se je v dvorani razvil prijeten družabni večer s plesom, a predvsem za »ta mlade«. Za starejše je bila godba malo preglasna, ker bi radi kramljali. Korotanu in prav tako čika-škim prirediteljem gre na tem mestu vse priznanje in zahvala! Bog vas živi! Tudi mi vabimo! Mi Trigla-vani vabimo na pustno zabavo: na dobro večerjo, dobro kapljico, maske in ples. Kakor smo že javili, bo to v soboto, 16. februarja, v novi dvorani pri Sv. Janezu ob 6. zvečer. Vstopnic ni več veliko na razpolago, zato pohitite! Razvedrila smo vsi potrebni in dobro voljo potrebujemo vsi. Pridite, če le morete. Na svidenje v soboto 16. t.m. pri Sv. Janezu! Tovariš ali gospod? (Nedeljski dnevnik). Takole piše »gospod«: Mislim, da so časi borbenega aktivizma že dolgo za nami, da se moramo pač počasi sprijazniti s tem, da so besedo »tovariš« prinesli med nas partizani in da je moralo potem preteči precej časa, da smo se začeli zavedati, da živimo svobodno življenje, da je vsak človek avtonomna osebnost in da nikakor ni ne demokratično ne vljudno nekoga, ki ga prvič vidiš, ogovarjati z nazivom »tovariš«. Posebej to velja za starejšega človeka. Če človek noče, da mu rečeš »gospod«, naj potlej pove svoje ime, pa ga bomo potem lahko ogovarjali po njegovem imenu. Kajti tovariš mu ne morem reči, saj ga ne poznam. Poleg tega naj bi ga še vikal. Kje in kdaj pa se še tovariši vikajo? Zame je lahko pravi tovariš samo oče, sin ali najbližji prijatelj in podobno, ne more pa mi biti tovariš moj direktor, ker je že po svoji družbeni lestvici in po osebnih dohodkih za me gospod... Zanimivo, ne?! Za dobro voljo: »Jaz zvečer ne pijem kave, ker ne zaspim.« »Pri meni pa je ravno narobe, kadar spim, ne pijem kave.« Pozdrav vsem bralcem! - F, Rozina Mirko Javornik - KATERI RESNICI NA LJUBO? WASHINGTON, D.C. - Na moj zapis »Čudna zvestoba nauku škofa Rožmana« v Ameriški domovini 9. oktobra lani se je 20. novembra v listu oglasil J.P. Sprožil je eno svojih žaltavih drobtinic vame. Meril je krivo in zadel v prazno. Mož me dolži, da sem neznatno, nikomur razumljivo novičico o neki literarni nagradi, priobčeno v reviji Celovški Zvon, hlastno napihnil za dokaz, da je koroška Mohorjeva »spet ustrelila kozla,« ko je denarno počastila levičarskega pisatelja Valentina Polanška za njegov zloglasni roman »Križ s križi«. S tem sem po J.P.ju storil hudo krivico celovški Družbi. Poleg tega naj bi bil užalo-stil njenega zaslužnega ravnatelja, msgr. dr. Janeza Horn-bocka. V svojem sestavku sem namreč navedel njegovo obža-. lovanje objave Polanškovega pamfleta med rednimi mohor-jevkami (»Velikonočno voščilo Družbe sv. Mohorja v Celovcu,« A. Domovina 3. aprila 1984), pa njegovo zagotovilo, da je pri vseh odločitvah njegovega podjetja vedno navzoč nauk rajnega škofa Rožmana o komunizmu kot največjemu sovražniku slovenskega naroda. Nazadnje sem še ostro vprašal, če je ta nauk bil pričujoč tudi pri sklepu o nagradi Polanšku, sramotivcu slovenskega samoobrambnega boja proti rdečemu totalitarizmu. J.P. piše potem, da je moj članek poslal v Celovec z zahtevo, naj mu takoj in brez zavijanja sporoče, če in koliko je na tem pisanju resnice. Odgovor Mohorjeve, pravi, je bil: Polanšek ni bil odlikovan za »Križ s križi« in ni dobil niti groša iz Družbine blagajne. Nagradno priznanje mu je dal mesečnik Družina in dom v okviru svojega literarnega natečaja za 80-letnico koroške pesnice Milke Hartmanove. Denar za Polanška je prišel iz žepa prof. Hutterja. Mohorjeva družba ni pri vsem imela nič in se tudi ni nič pregrešila zoper Rožmanov nauk. Drobtiničar mi na koncu zabičava, naj vse te krivice priznam, ker se bom le tako izkazal za moža, za kakršnega me (slovenska) javnost ima. Najprej: kdo pa je J.P., da od človeka mojega dela in imena zahteva, naj njemu dokazujem, kaj sem? Če se hoče o tem več poučiti, naj prebere 53 strani dolgo razpravo dr. Tineta Debeljaka »Mirko Javornik - pisatelj« v vodilni slovenski kulturni reviji Meddobje (letnik XVII, št. 4, Buenos Aires 1981). Ali pa podatke o meni v »Primorskem slovenskem biografskem leksikonu,« 7. snopič, str. 573-575. Leksikon izdaja Mohorjeva družba v Gorici. Novico o nagradi za Polanška, predsednika tito-komuni-stične Slovenske prosvetne — Prvi del — zveze, sem vzel iz »Kulturnih telegramov« v Celovškem zvonu št. 2, marec 1984, stran 93. Je nedvoumna in povsem razumljiva vsakomur, razen, kakor kaže, J.P.ju, saj pravi: »Ob slovenskem kulturnem prazniku podelitev nagrad literarnega natečaja Mohorjeve v Celovcu. Nagrajenci Januš, Polanšek, Gallob in Turk (podčrtal jaz). Lastnik in založnik revije je Mohorjeva družba v Celovcu. V uredniškem svetu Zvona so poleg drugih: en slovenski škof, en profesor bogoslovja v Ljubljani, dolgoletni odbornik Mohorjeve dvorni svetnik dr. Inzko, ter njena višja uslužbenca dipl. inž. Franc Kattnig, šef mohorskih publikacij, ter Vinko Ošlak, lektor (pregledevavec in popravljavec rokopisov). Če sem torej v tej zadevi česa kriv, sem kvečjemu greha dobre vere. Zanesel sem se, da bo najelitnejša Družbina publikacija s tako uglednim uredništvom, ki se razglaša za vseslovensko in krščansko revijo, poročala resnico vsaj o dogajanju v podjetju, katerega last in pomembna sestavina je. Žal se je pokazalo, da ni tako. Zakaj potem J.P. udarja po meni namesto po pravem krivcu zmede? Mohorjeva družba bi se bila še eni neljubi polemiki zaradi Polanška zlahka izognila, če bi bila v Zvonu začasa priobčila potrebno pojasnilo. Tega se ji po desetih mesecih še ni zdelo vredno storiti. Tako pojasnilo bi bili priobčili vsi listi, ki so o tej nevšečni zadevi pisali. Slovenci v svobodnem svetu Polanška poznamo samo po njegovem komunistično nada-hnjenem pamfletu »Križ s križi.« To škandalozno, 388 strani dolgo Polanškijado, je v 3280 izvodih izdala in piscu plačala Družba sv. Mohorja v Celovcu v svoji redni zbirki za leto 1980, kot 35. zvezek »Družinskih večernic« nekdaj tako častitljivega spomina. Zaradi neresničnega sporočila v Celovškem Zvonu smo v emigraciji napak a povsem upravičeno sklepali, da je Polanšek tudi omenjeno Mohorjevo literarno nagrado prejel za »Križ s križi,« zadnje svoje delo, ki je izšlo v knjigi. Roman je zapoznel a zaradi tega nič manj sramoten prispevek k 40-letnemu ljubljanskemu hudodelskemu ponarejanju naše krvave polpreteklosti med komunistično revolucijo in državljansko vojno v Sloveniji. K zmotnemu sklepu o nagradi je pripomoglo še nekaj drugega - občutek, da je od podjetja, ki se je do slovenske politične emigracije, svoje velike podpornice, tako nevredno izkazalo, žal moč pričakovati česar koli. A da me J.P. in njemu podobni ne bodo imeli za docela zakrknjenega grešnika, če ne samo za pol Slovenca, priznavam tole: Literarne nagrade Polanšku ni dala Družba sv. Mohorja v Celovcu, temveč mesečnik Družina in dom, katerega lastnik, založnik in tiskar je že 35. leto - Družba sv. Mohorja v Celovcu. Nagrade te njene založniške veje ni Polanšek dobil za svoj zloglasni roman, marveč za neke druge drobne mojstrovine. A to ne izbriše resnice, da je Polanšek še vedno tudi pisec »Križa s križi.« Groši za to njegovo naj novejšo počastitev niso prišli od Družbe sv. Mohorja v Celovcu, temveč iz drugega žepa. Toda Polanšku jih je po sklepu svojega razsodišča dala ena ne tako nepomembnih publikacij Družbe sv. Mohorja v Celovcu. V pocestni ljubljanščini so včasih takemu izmikavnemu sprenevedenju rekli »iti se mance«... Kakor sem omenil, mi J.P. neodpustljivo zameri, da sem s svojim inkriminiranim zapisom užalostil Družbinega ravnatelja. Nič pa možu ne šteje, koliko mrtvih žrtev revolucije v Sloveniji in njihovih živih mater, očetov, bratov, sestra, žena in sirot je užalostila in ne-krščansko udarila Mohorjeva družba v Celovcu, ko je tisoče izvodov »Križa s križi« prodala v slovenski svet. Njen ravnatelj je svoje obžalovanje zaradi tega izrekel ne v »Koledarju« za 1983, kjer bi bilo prvo primerno mesto za to, temveč le v Ameriški domovini. Koliko Družbirii naročnikov na Koroškem in v Evropi, Ki so morali brati Polanškovo laž, pa dobi v roke Domovino! Namesto tega je koledar za to leto, poleg protestnega pojasnila kanadskih domobrancev, objavil hkratu tudi brezobziren, porogljiv zagovor »Križa s križi« iz peresa Družbinega vplivnega odbornika, župnika Lovra Kašlja - torej uradno obrambo tega neverjetnega (Dalje na str. 4) Grdina Pogrebni Zavod 17010 Lake Shore Blvd. 531-6300 1053 E. 62. cesta 431-2088 - V družinski lasti že 82 let. - Kateri resnici na ljubo? (nadaljevanje s 3. str.) početja. Ali je tudi ta sklep bil sprejet v duhu zvestobe Rožmanovemu nauku? J.P. priročno pozablja, kakšen vihar kritike in obsojanja je z januarjem 1983 sprožila dvolična založniška politika celovške Mohorjeve, ki se je kričeče razodela z objavo Polanškovega pamfleta. Tedaj je svojo trdo besedo o tem povedal ves svobodni slovenski tisk križem sveta, razen, seveda, tistega »krščanskega« in »demokratičnega« na Koroškem in Primorskem. Kako da mož ni tedaj in pri priči obtožil greha nad Mohorjevo številnih uglednih kulturnih in političnih zastopnikov emigracije, ki so brez ovinkov zapisali resnico. Mar je šele po poldrugem letu iztuhtal, da bi bil jaz najmanj nevarna in najbolj poceni tarča za njegovo zapoznelo ogorčenje? Če je menil tako, se je nevarno zmotil. Temu začetničarju ni njegove preračunane svete jeze nič prebudilo, na primer, kar je v Ameriški Domovini 8. februarja 1983 poudaril L.P. (njen stalni uvodničar dr. Ludovik Puš, pisatelj, politični publicist in zgodovinar ter prvi podpredsednik katoliške Slovenske ljudske stranke v svetu), rekoč: »Močno se je po drugi vojni razmahnila Družba sv. Mohorja v Celovcu (zdaj po celjskem zgledu Mohorjeva družba), ki se ima za naslednico Slomškove ustanove. Na noge so ji odločilno pomagali oni tisoči beguncev čez Ljubelj 1. 1945, ki so se iz koroških taborišč razšli po svetu in se utaborili zlasti v Združenih državah in Kanadi, kjer se pridelujejo dolarji. S temi dolarji je bil kupljen celovški Mohorjevi nov, moderen tiskarski stroj in s temi dolarji jo kar bogato podpirajo nekdanji begunci, zlasti njene dijaške domove. Po obtožbi »bratomora« in »vprezanja v okupatorjev voz« v Polanšk^vi povesti »Križ s križi« je padla med te podpornike in celovško Mohorjevo težka zavesa. Polan-škova knjiga, ki poje slavo partizanom na splošno in ne le na Koroškem, je izšla kot redni dar Mohorjeve. S tem je pokazano, da se s pisateljem strinja in da posluša muziko z onstran Karavank. Ali bo mogoče dvigniti zaveso, da bodo spet tekli dolarji?« Teh dolarjev, za katere Mohorjevi v Celovcu, in ne samo njej, od emigracije edino gre, je bilo precej. Zbornik »130 letnica Družbe sv. Mohorja v Celovcu,« ki je izšel v redni zbirki za 1983, vsebuje tudi precej splošno in pomanjkljivo zgodovino njenega gospodarskega poslovanja do 1. marca tega leta, ko je začela zidati Modestov dom za študente v Celovcu. Pregled večkrat pohvalno omenja denarne podpore iz emigracije, poda sem pa tja tudi kako osamljeno številko, ne navaja pa niti približnega celotnega zneska teh prispevkov v 36 povojnih letih. Statistika naročnikov pokaže, da je od leta 1962 do vključno 1982 kupilo mohorjevski knjižni dar 50.152 izseljencev iz Severne in Južne Amerike ter iz Avstralije. Podobnih podatkov za čas od 1948 do 1962 ni. Povedano pa je, da je »Koledarja« za 1949 že šlo »v Ameriko« 1000 izvodov, leta 1951 pa 1500. Če bi bilo število 1000 naročnikov ostalo isto do 1962, se pravi, 14 let, bi celotna vsota naročnikov v povojnem obdobju zrasla na 64.125. Po vsej priliki jih je bilo precej več, saj je leta 1962 Družba imela v ZDA 1224 udov, v Kanadi 669, v Avstraliji 401, v Argentini 207, v Braziliji 54 in Venezueli 36 članov. Skupno v teh deželah povojne emigracije 2654. Spričo tega je za letno povprečje od 1948 do 1962 upravičeno moč postaviti številko 1500. Po tem verjetnostnem računu bi celotno izseljensko naro-čništvo Mohorjeve po zadnji vojni doseglo 71.152. Statistika v zborniku ne pove, kako se je od leta do leta gibala cena za mohorjevke. Naročnina nanje zdaj znaša 21 US dolarjev. Če za njeno povprečje vzamemo 15 dolarjev, potem so izseljenci doslej Mo- horjevi samo za njene redne izdaje plačali milijon 67 tisoč dolarjev. Podatki o podporah emigracije za razne druge namene in potrebe celovške Mohorjeve, in teh ni bilo malo, so v omenjeni knjigi še bolj pomanjkljivi in torej podvrženi ugibanju. O tem se je dalo v njej zaslediti naslednje: Rajni p. Odilo Hajnšek piše leta 1950, da je zbral za obnovo tiskarne 8200 dolarjev. Marca 1951 je Družba dobila od emigracije v ZDA nov tiskarski stroj, katerega cena ni navedena. Nadaljni podatek pravi, da so dobrotniki v Združenih državah v letih 1950-1952 poslali v Celovec 16.167 dolarjev. Poročilo občnega zbora za 1976 pravi, da je za študente v Družbinih domovih prišlo 530.000 avstrijskih šilingov, po tedanji menjavi 35.000 dolarjev. Deset koroških večerov, ki jih emigrantje za ta namen letno prirejajo v Torontu, je vrglo 50.000 dolarjev, lanski pa še 8000 dolarjev (A. Domovina 25. oktobra 1984). Sodeč po delnih poročilih v tem listu so izseljenci samo v Clevelandu dali vsaj 35.000 dolarjev za ureditev Rožmano-ve sobe in knjižnice v Mode-stovem domu, za kar podobno zbirajo tudi v drugih ameriških in kanadskih slovenskih skupnostih. Stavbišče za dom je bilo leta 1980 kupljeno za 7 milijonov šilingov (po tedanji menjavi nekaj nad 538.000 dolarjev). Zbornik piše, da se je to zgodilo »deloma iz darov ameriških dobrotnikov, danih v ta namen.« Iz teh številnih drobcev se da sklepati, da je čezmorska emigracija po vojni zbrala za Drobtinice, sladke in žaltave... (nadaljevanje z 2. str.) njihovih domovih so darovali: $100 Frank in Paula Pusto-tnik iz Geneve $30 N.N. T. $25 N.N. Po $20 Josephine Juhant, Lojze Petrič, Frank in Darija Miklavčič Po $10 Justi Pičman, Frances Kosem, N.N. župnije M. Vnebovzete $5 Viliam in Kati Dreu Od Mohorjeve družbe poverjeni Janez Prosen, 16211 Trafalgar Ave., Cleveland, OH 44110 in Jožica in Bernardka Jakopič 29224 Armadale Ave., Wickliffe, OH 44092 se za darove lepo zahvaljujejo in se v nadalje še priporočajo. - J. P. Dopisujte v Ameriško Domovino, sporočajte o rojakih v svojih naselbinah! Gospodarstvo in politika v komunizmu (nadaljevanje z 2. str.) slavija. Tamkaj se že dolgo bije hud boj med ekonomisti in političnimi partijskimi veličinami. Dežela se je že znatno približala, vsaj v besedi in teoriji, svobodnemu trgu, kar z vso vnemo forsira iz sebičnih namenov zahodno finančništvo, ki mu Jugoslavija dolguje ogromne zneske. Nekaj se je v tem oziru doseglo, a je ostalo vse skupaj pri delavskem samoupravljanju, kar je prikrita laž svobodnega tržnega gospodarstva in se ni obneslo. Zakaj ne? Na prizadevanji sposobnih ekonomistov v deželi in vkljub močnemu pritisku in Zahoda, zlasti Amerike, zmaguje partijska leninistična politika, to je moč onega drugega tira, ki ne spusti iz rok vajeti nad celotnim gospodarstvom in noče spremeniti obstoječega sistema. Pomenilo bi namreč - konec partijske, absolutistične oblasti in propad komunizma. Pri vsem proglašanju »lastne poti v socializem«, se Jugoslavija vkljub zunanjemu in notranjemu pritisku zvesto drži sovjetskega vzorca marksizma leninizma (brez zvezne črtice med njima). Ali se bo v tem pogledu ogromna Kitajska bolje izkazala? razne mohorjevske namene od 400 do 500.000 dolarjev. S plačilom za knjige vred je celovška Družba dobila od nje pol-drug milijon dolarjev. Politični emigrantje niso za nobeno drugo slovensko necerkveno in nemisijonsko potrebo žrtvovali toliko. Iz za to so od Družbe sv. Mohorja v Celovcu, poleg kope lepih besed, dobili -»Križ s križi.!« (Konec prihodnji torek) Novi grobovi (nadaljevanje s 1. str.) Elizabeth Deal (Dea) V soboto, 9. februarja, je v Euclid General bolnišnici umrla 81 let stara Elizabeth Deal (Dea)‘z 1160 E. 176. ceste, rojena Palko v Fairport Harbor-ju, Ohio, od koder je prišla v Cleveland 1. 1920, vdova po 1. 1949 umrlem Andrewju, mati Dolores Lekson, Kathleen Strain in Donalda, 9-krat stara mati, sestra Charlesa, Helen Kluve, Margaret Chebra ter že pok. Johna, Mike-a, Joe-a, Steva, Ann, Mary Lawler in Laure Hennessey, zaposlena v garderobi pri Euclid Roller-Drome 26 let, do svoje upokojitve 1. 1977. Pogreb bo iz Že-letovega zavoda na E. 152. cesti v soboto, 16. februarja, zjutraj ob 8.45., v cerkev sv. Jeroma ob 9.30., nato na pokopališče sv. Marije. Na mrtvaškem odru bo v četrtek zvečer od 7. do 9. ter v petek popoldne od 2. do 4. in zvečer od 7. do 9. Kati Markolia V četrtek, 7. februarja, zjutraj je na svojem domu umrla 83 let stara Kati Markolia, rojena Lackovic, žena Stephena (u., 1957), mati Stephena in Josepha (oba že pok.), sestra Magdalene (Jug.) ter že pok. Mary Sobochan in Michaela, teta, zaposlena več let pri M & N Cigar Factory, članica Oltarnega društva fare sv. Vida in društva sv. Vida št. 25 KSKJ. Pogreb je bil iz Grdino-vega zavoda na E. 62. cesti včeraj, 11. februarja, v cerkev sv. Vida in od tam na Kalvarijo. Joseph L. Kenik Umrl je Joseph L. Kenik, mož Henriette, roj. Zerdziew-ski, oče Josepha S. (pok.) in Anne Marie Moorehead, sin Johna in Mary (Pekol) Kenik (oba že pok.), brat Mary An-dryszak, s. Marie Agnite OP., Antoinette Koker (N.Y.), The-rese Christy ter že pok. Johna, Franka, Angele Gergich, Josephine Krupicka in Frances Kovač. Pogreb bo iz Fortunovega zavoda na 5316 Fleet Ave. danes, v torek, v cerkev sv. Stanislava ob 9.45 in od tam na pokopališče sv. Križa. Mary H. Podnar Umrla je 75 let stara Mary H. Podnar, žena Mathewa (pok.), sestra Louise Ulle in Antonette Miklavčič (obe že pok.), članica ADZ št. 27. Pogreb je bil iz Zak zavoda na Willoughby Hillsu včeraj, v ponedeljek, v cerkev sv. Felici-te in od tam na pokopališče Vernih duš. Frank Pucel j^a Umrl je 93 let stari Frank p0 Pucel, mož Anne, roj. Germ na (pok.), oče Anne Felz, Frances prj Ulle, Elsie Jenkins (Fla.), Vere ^a Prather in Franka (pok.), 8- po krat stari oče, 6-krat prastari oče. Pogreb bo iz Zak zavoda na Willoughby Hillsu, 28890 ,as Chardon Rd., danes, v torek, ve| dopoldne ob 10.30 na pokopa- (ju lišče Whitehaven. Družina pri- p0 poroča darove v pokojnikov s(v spomin Slovenskemu domu za ^ ostarele. MALI OGLASI Ka po Income Tax Services je Individual and business, at Ca reasonable rates. LaCorte pr) & Trennel 852-6010. za (11-12) v FOR RENT 4 rooms, down. Garage. Separate utilities. Close to bus lines and I-90. No children or pets. Call 692-2557 ask for Gregg. (10-13) VOZITE MIMO 19103 Chickasaw, E. of 185 St. V fari Naše Gospe Pomočnice. Angleški tudor. Soliden. 3 velike spalnice. Naraven les znotraj, suha klet. Velika kuhinja. Hiša potrebuje manjša popravila. Parcela 84 x 100. Dovolj velika za vrt ali se lahko razdvoji-Govorimo slovensko. FLORENCE ROME Realty 531-0606 (12-15) For Rent Neff Rd., up. Adults. No pets. $260. Call 481-0286 or 531-2598. (9-12) sk njt go val do ŠČe bo slo tal in ter St. blj ok 1 dla slo Pr< ni St. na jC] Po For Rent 4 rooms upstairs in St. Vitus ^ area. Call Ivan at 531-0363 between 12 and 3 p.m. v (9-12) ( EUCLID — MID $30s ^ BETWEEN E. 222 ST. ^ BABBITT RD. Small starter or retirement *< home. Basement, garage-nice lot. St. Christie6 parish. C.P.M. REALTY 944-3232 (11-12) f, T.K. General Contractors, Inc. Predelujemo kuhinje, kopalnice, delamo strehe, »driveways«, nove garaže in vsa potrebna gradbena dela na hišah ali poslovnih stavbah. Hiše barvamo zunaj in znotraj in tapeciramo. Zidamo tudi nove hiše in poslovne stavbe. - Vprašajte za brezplačen predračun! - s j' tl 1 S Š - 831-6430 - L. P. Kanadska Domovina Iz slovenskega Toronta DA SE OSVEŽI SPOMIN (Nekoliko kronike iz preteklosti) PREŠERNOVO MESTO Tam, kjer Kokra se v Savo zliva, na pečini strmi mesto Kranj počiva; v ozadju Storžič, Zaplata in Kriška gora, ter Kamniške planine, ki prve jih obsije zora, ko na vzhodu sonce zjutraj vstane, svojo luč v gorenjsko stran razlije, lepoto - v noči skrito - nenadoma razkrije, zbudi vasi, življenje novo prikliče v gozdove, s sijajem svojim obžari gora vrhove, s toploto oblije slovenske vse domove. Kdo ne bi pel ob tej lepoti, ki pred očmi razgrne se kot mlada deva, srce poetu neži in ogreva, da pesmi poje, zgublja v zemlje se krasoti. Nič čudno ni, da Prešeren je lahko zapel, da Pregelj v Kranju je doživljal svoja plodna leta, kjer Jenkova poslednja poezija je bila zapeta, in Kranj po njih je zaslovel. Kot šolar po ulicah Prešernove sem iskal stopinje, ki vselej so vodile me na sveti kraj -na pokopališče, ki zdaj imenuje se 'Prešernov gaj' kjer tudi Jenko našel svojo pot je v višave sinje, i Na kolenih bral v marmor vklesane sem Prešernove besede, ki položil jih je v usta Črtomirju: »...manj strašna noč je v črni zemlji krili, ko so pod svetlim soncem sužni dnovi!« Besede te so mi ostale v srcu, v tujini s Črtomirjem jih vsak dan ponavljam, ko Prešernovo ljubezen v sebi obnavljam, in mesta Kranja se spominjam. Bosna in Hercegovina Prva slovenska cerkev v Kanadi, posvečena Mariji Pomagaj, je bila blagoslovljena 19. decembra 1954. Za to priliko je izšla posebna številka Božje Besede, iz katere Posnemam sledeče podatke. Na strani 11 dr. Jakob Kolarič pribije: »Misel na lastno cerkev je zrastla iz slovenskih vernikov samih. Ni bil duhovnik tisti, ki je dal prvo Pobudo zanjo, ampak ljudstvo. Zato je vžgala in pri dobrih vernikih nikdar več ni zamrla.« Dr. Jakob Kolarič je prišel v Kanado 8. decembra 1948. Po Posredovanju dr. J. Pajka, ki Je tedaj že kaplanoval v St. Catherines in s privoljenjem Predstojnikov, je bil imenovan za dušnega pastirja Slovencev v Torontu. Dne 30. julija 1949 je obiskal Toronto in Slovence v njem ljubljanski škof dr. Gre-Sorij Rožman. On je izposlo-val od kardinala McGuigena dovoljenje, da Slovenci poidejo kako cerkev za slovensko bogoslužje. To je bil začetek slovenske duhovnije. Dobili so tako cerkev pri redemptoristih •a sicer cerkev Karmelske Ma-^ere božje na St. Patrick treet. To cerkev so upora-Ijali od adventa 1949 do 24. oktobra 1954. 7. januarja 1950 je pa-a in užgala misel na lastno slovensko cerkev in sicer na Prosvetnem sestanku v dvora-Lurške M.B. na Sherbourne tfoetu. Že na tem sestanku so oavzoči zbrali $84.00. Prvi, ki Je Položil svoj dar $10.00 je bil P°k. Stane Brunšek. Pfvi sestanek za gradnjo cerkve je bil 5. marca 1950. Zbralo se je kakih 100 Slovencev v dvorani Karmelske M.B. na St. Patrick Street. Sestanek je vodil g. Feliks Sebanc, kot predsednik Društva N.I.J. Na tem sestanku je bil izvoljen prvi cerkveni odbor s predsednikom Mr. George Miheličem. Podpredsednik odbora je bil g. Tone Muhič, tajnica gdč. Florence Muhvič in zapisnikarica gdč. Marica Obreza. Ker je ta odbor v treh mesecih zbral 210 podpis in nabral $9875.00 za fond nove cerkve, je kardinal dal dovoljenje, da se začne zbirati denarni fond. V postu 1951 je prišel med Slovence v Kanado g. Jože Časi CM, ki pa se je predvsem posvečal dušnemu pastirstvu med Slovenci v naselbinah izven Toronta. Dne 20. avgusta 1952 je župnik dr. Jakob Kolarič dobil pomočnika v osebi g. Janeza Kopača. Dušna pastirja sta tedaj stanovala na 210 McCaul Street. V letu gradnje slovenske cerkve pa sta se preselila (koncem junija 1954) na 594 Manning Ave. Eno leto po prvem sestanku, to je maja 1951, so že vložili v banko $10.041.88. Začeli so z iskanjem zemljišča za cerkev. Našli so ga v začetku februarja 1953 na 609 Manning Ave. Stalo je $9700.00. Dne 10. februarja 1953 je kardinal dal dovoljenje slovenskemu župniku, da vodi lastne,matične knjige: krstno, poročno in mrliško. S tem je iz slovenske duhovnije nastala slovenska župnija z intenom Marija Pomagaj. Nato se je začelo načrtovanje, odobravanje raznih načrtov, nabiranje denarja, čakanje na odobritev posojila pri nadškofiji in podobno. V teh skrbeh se je približalo leto 1954, ki je leto gradnje prve slovenske cerkve v Kanadi. Dne 2. maja 1954 je imela župnija občni zbor, na katerem je cerkveni odbor podal poročilo o storjenem delu in o doseženih uspehih. Pri volitvah je bil izvoljen nov odbor v sledeči zasedbi: G. Viktor Trček - predsednik, g. Janez Kavčič - podpredsednik, g. Franci Pajk - tajnik, g. Stane Lamovšek - blagajnik, g. Stane Levstik - zapisnikar; odborniki pa so bili še: gg. Franc Košir, Ivan Preželj in Janez Stanovnik; v nadzorni odbor so bili izvoljeni: gg. Franc Demšar, Leopold Springer, Franc Cerar. Kakor je že zgoraj zapisano, je bila nova cerkev dograjena in blagoslovljena 19. decembra 1954. Župnija Marije Pomagaj je štela 31. decembra 1954 240 družin, 761 odraslih in 267 otrok pod 16. letom, vsega skupaj 1028 župljanov. In koliko je stala? Do 15. decembra 1954 so Slovenci v Torontu zbrali $51,000.00. Kardinal jim je daroval $3000. Slovenci izven Toronta so prispevali $22,328.00. V to so všteti tudi darovi iz Združenih držav. Nadškofija je posodila $25,000.00. Privatno posojilo je znašalo $1400.00. Skupaj torej $102.728.00. Zemljišče, gradnja in oprema je do 15. decembra 1954 stala $96.558.87. ŠE ZA OSVEŽITEV SPOMINA / Bilo je v letu 1958. Bližala se je 15-letnica padca Turjaka in Grčaric. Bivši slovenski protikomunistični borci - tedaj še kot en mož - so premišljali, kako bi dostojno počastili spomin na to 15-letnico in sploh, kaj bi vsem žrtvam, ki jih je komunizem povzročil na Slovenskem, naredili v trajen spomin. Prišli so na originalno misel: Zberimo denarni sklad, ki naj bi letno donašal obresti. Te naj bi služile v ta namen, da bi se v novi cerkvi Marije Pomagaj v Torontu brale sv. maše - vsak mesec ena - za duše vseh, ki jih je komunizem pokončal v Sloveniji. V cerkveni veži pa naj se vzida marmornata plošča tistim, ki doma v Sloveniji še dostojnega groba nimajo. In so šli na delo. Duša in gibalo vsega tega je bil pok. Janez Muhič. Zbrali so denarni sklad in ga naložili na delnice v župnijski Hranilnici in Posojilnici. Sklad teh večnih maš nosi številko 177 in trenutno izkazuje $1523.25. Plošča je bila odkrita in blagoslovljena v nedeljo, 26. oktobra 1958. Pri odkritju so Otmar Mauser: TORONTO, Ont. - V bodočem razvoju na ozemlju današnje Jugoslavije bo igrala usodno vlogo BiH. Hrvatje so vedno poudarjali, da brez te pokrajine si ne morejo predstavljati hrvaške države. Srbi, ki jih je v BiH skoraj še enkrat več kot Hrvatov, in ki so z atentatorjem Principom leta 1914 na avstrijskega prestolonaslednika posredno izzvali izbruh prve svetovne vojne, o kaki hrvaški pripadnosti tega bili navzoči bivši borci s predsednikom g. Cirilom Prežljem. Blagoslovitev je opravil župnik dr. Jakob Kolarič na praznik Kristusa Kralja. J Tako je bil ustanovljen in postavljen prvi spomenik pokončanim borcem za resnično svobodo slovenskega naroda, borcem za božlje kraljestvo v Sloveniji. Iz tega je zopet razvidno, kakšne miselnosti so bii župljani-ustanovi-telji slovenske župnije Marije Pomagaj v Torontu. Niso postavili spomenika v poveličevanje kogar koli. Z mašnim skladom so vzpostavili zvezo med mučenci in zemljani-pri-jatelji, med časom in večnostjo, da bi spomin na te žrtve ostal iz roda v rod svet in svetal in da bi po tej zvezi tudi mučenci reševali slovenski narod. P.M. ozemlja nočejo nič slišati. Ključ do rešitve tega velikega problema bo v samostojni Bosni in Hercegovini, ker le tako se bo moglo izogniti nevarni konfrontaciji. Zadnje čase tako Srbi kot Hrvati niso več tako nenaklonjeni tej rešitvi. Statistika iz ljudskega štetja 1. 1981 tudi nakazuje, da je samo taka rešitev možna. Kot znano, so v republiki BiH najmočnejši muslimani, ki so tako označeni sedaj ne samo versko nego tudi etnično. Nacionalno so se muslimani takole izjavili: Muslimani (etnično) — 1.629.924 oz. 76% Jugoslovani (muslimani) — 284.968 oz. 13% Srbi (muslimani) — 90.728 oz. 4% Hrvati (muslimani) — 20.628 oz. 1 % Tako je sedaj postala Bosna in Hercegovina republika, v kateri poleg naroda muslimanov žive tudi Srbi in Hrvati. Kot taka je BiH najboljša garancija, da pride do sporazuma drugih narodov Jugoslavije, predvsem Srbov in Hrvatov, brez nadzorstva in kontrole partije. Ameriška Domovina druži Slovence po vsem svetu! Narodni odbor za Slovenijo Predaja predsedstva Podpisana sva po smrti predsednika Narodnega odbora ^ Slovenijo g. Miloša Stareta začasno predstavljala vodstvo OS. Po izvolitvi kandidata g. Rudolfa Smersuja po SLS (Slo-^nski ljudski stranki) in po odobritvi te kandidature po SDS lovenski demokratski stranki), kot to določa statut NOS, Podajava sedaj vodstvo novemu predsedniku g. Rudolfu Smersuju. Najine čestitke in najboljše želje gredo novemu predsedni-u- Nadaljuje naj delo svojih prednikov do končnega cilja: res SV°bodne in suverene republike vseh Slovencev. Dr. Ludvik Puš tajnik NOS, podpredsednik SLS-SKD Dr. Peter Urbanc tajnik NOS, tajnik SDS ew York, Toronto, 1. januarja 1 985 Obvestilo Z dopisom z dne 29. decembra 1984 je načelstvo Sloven-. e *Judske stranke sporočilo Narodnemu odboru za Sloveni-J0’ da Je na izpraznjeno mesto v tem odboru, ki ji pripada po stanovnem dogovoru iz leta 1944, izbralo g. Petra Markeša iz oronta podnačelnika SLS za Kanado. Narodni odbor za uvenijo je vzel to imerovanje na znanje. S tem imenovanjem eJe sedaj NO trinajst članov in je polnoštevilno zaseden. Buenos Aires, 6. januarja 1985 RUDOLF SMERSU, I. r. predsednik Narodnega odbora za Slovenijo KOLEDAR PRIREDITEV V »Koledar« pridejo prireditve društev in drugih organizacij, ki objavljajo v »Imeniku društev« vsak mesec. Vključene so tudi prireditve, ki so v urednikovem mnenju koristne za našo skupnost. FEBRUAR 16. — Dram. društvo Lilija prireja maškarado v Slov. domu na Holmes Ave. Začetek ob 7.30 zv. Za ples in zabavo igra Alpski Sekstet. 16. — SKD Triglav, Milwaukee priredi maškarado. 17. — Fara Marija Vnebovzeta prireja srnjakovo kosilo v podporo Slovenskega doma za ostarele. Kosilo bo v SND na St. Clair Ave. 17. — Slov. šola pri Sv. Vidu postreže s kosilom v farni dvorani od 11.30 do 1.30 pop. 24. — Misijonska znamkarska akcija priredi kosilo v dvorani pri Sv. Vidu. Serviranje od 11.30 do 1.30 popoldne. MAREC 8., 9. in 10. — Slovenske duhovne vaje za žene in dekleta v Sv. Jožefa domu duhovnih vaj 9. — Glasbena Matica priredi koncert z večerjo in plesom v SND na St. Clair Ave. Igra Pecon orkester. 10. — Dram. društvo Lilija poda veseloigro v 3 dejanjih »Stari greh«, v Slovenskem domu na Holmes Ave. Začetek ob 3.30 pop. 10. — DNU pri Sv. Vidu priredi zajtrk z omletami in klobasicami v dvorani pri Sv. Vidu. Serviranje od 8. zj. do 1. pop. 15., 16. in 17. — Slovenske duhovne vaje za može in fante v Sv. Jožefa domu duhovnih vaj. 23. — Primorski klub priredi večerjo s plesom v SND na St. Clair Ave. 30. — Torontski »Fantje na vasi« prirede koncert v cerkveni dvorani Brezmadežne s čudodelno svetinjo na Brown’s Line v Torontu. Začetek ob 7. Sodelujejo tudi »Fantje na vasi« iz Clevelanda. APRIL 13. — Tabor DSPB, Cleveland priredi svoj pomladni družabni večer v Slovenskem domu na Holmes Ave. Igra orkester Veseli Slovenci. MAJ 11. - Slov. šola pri Sv. Vidu priredi Materinsko proslavo v farni dvorani. Pričetek ob 7. uri zvečer. 18. — Pevski zbor Korotan priredi koncert v SND na St. Clair Ave. 26. — Društvo SPB Cleveland obhaja slovenski spominski dan ob 40. obletnici Vetrinjske tragedije ter žrtev med okupacijo in revolucijo, s sv. mašo ob 11.30 pri Lurški votlini na Chardon Rd. 27. — SKD Triglav, Milwaukee, priredi Spominski dan proslavo. JUNIJ 2. — Otvoritev Slovenske pristave. 15. in 16. — Tabor DSPB, Cleveland poda spominsko proslavo 40-letnice umora slovenskih domobrancev, četnikov in civilistov. 23. — Slovenska šola pri Mariji Vnebovzeti priredi piknik na Slovenski pristavi. 23. — SKD Triglav, Milwaukee priredi prvi piknik. 29. in 30. — Vseslovensko romanje in romanje Slomškovega krožka iz Clevelanda. JULIJ 14. — Misijonska Znamkarska Akcija priredi piknik na Slovenski pristavi. 28. — Slov. šola pri Sv. Vidu priredi piknik na Slovenski pristavi. 28. — SKD Triglav, Milwaukee priredi Misijonski piknik. AVGUST 14. — Federacija slovenskih upokojenskih klubov priredi piknik na SNPJ farmi na Heath Rd. Igra Chuck Krivec. 18. — SKD Triglav, Milwaukee priredi drugi piknik. SEPTEMBER 15. — »Vinska trgatev« na Slovenski pristavi. 15. — Oltarno društvo fare sv. Vida priredi kosilo v šolskem avditoriju. 22. — Društvo SPB Cleveland priredi romanje v Frank, Ohio. OKTOBER 6. — SKD Triglav, Milwaukee priredi Vinsko trgatev. 19. — Tabor DSPB, Cleveland priredi svoj jesenski družabni večer v Slov. domu na Holmes Ave. Igra orkester Veseli Slovenci. 19. — Glasbena Matica poda koncert z večerjo in plesom v Slovenskem narodnem domu na St. Clair. 20. — Občni zbor Slovenske pristave. NOVEMBER 2. — Štajerski klub ima martinovanje v dvorani sv. Vida. Igrajo Veseli Slovenci. 9. — Belokranjski klub ima martinovanje v SND na St. Clair Ave., ki bo obenem 20-letnica kluba. Igrata orkester Veseli Slovenci in Tone Klepec ANDREJ KOBAL SVETOVNI POPOTNIK PRIPOVEDUJE m mm (nadaljevanje) Po mnenju izobraženih šovinistov v Kalkuti, Delhiju in drugih velemestih podkonti-nenta je njihova dolžnost, obdržati in zagovarjati tradicije in vero v starodavno slavo Indije, iz katere izhajajo. Po njihovih nazorih se tradicije v selu ohranjajo, v mestih, okuženih od tujih vplivov, pa pozabljajo. Vera in družinsko življenje meščanov Gospod Sarani Das, upokojeni vrhovni sodnik Kalkute, ki me je v hotelu Mussouri učil po indijsko jesti piščanca, je bil ljubezniv in prikupen čudak. Angleži so ga v začetku stoletja izbrali in z drugimi talentiranimi fanti poslali študirat v London. Poleg popolnega znanja jezika, dasi ne brez bengalskega naglasa, se je navzel angleškega obnašanja in se še v sedemdesetih letih nosil kot pristen Britanec. O njem so govorili, da je bolj angleški kot Angleži. Držal se je postavno, s staromodnimi majhnimi naočniki pod skrbno negovanimi obrvmi in z divje v zrak razčesani-mi brki. Njegov nasmeh je bil za spoznanje prijetno ohol in med opazkami, katerih ni manjkalo ob nobeni priložnosti, je mešal nedolžne zbadljivke. Obljubil sem mu bil, da se bom javil, kadar bom potoval skozi Kalkuto, kjer sem navadno moral čakati za prestop na drugo letalo na poletih med Dako in Delhijem. Iz hotela sem ga poklical telefonično in zgodaj zjutraj naslednjega dne ga je pripeljal šofer v velikem staromodnem avtomobilu. Oblečenega po indijsko bi ga bil težko poznal, ker se je na letovišču v gorovju oblačil povsem zahodno. V spremni dvorani so ga gostje spoštljivo pozdravljali in ravnatelj hotela se je vrtel okoli njega, kot da bi še vedno imel pred seboj vrhovnega sodnika. Pozneje, ko je v nenadni jezi govoril glasno, so se spogledovali in se mu odmikali. Povod, da se je razjezil, so bile njegove lastne besede, ko me je začel vabiti, da grem z njim na kosilo. »Pri meni ne bova 17. — Slovensko ameriški kulturni svet priredi banket in program na čast Franku J. Lauschetu ob njegovi 90-letni-ci v SND na St. Clair Ave. DECEMBER 8. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi miklavževanje v farni dvorani. Pričetek ob 3. uri popoldne. govorila o politiki, ne boste slišali zabavljanja čez Ameriko, da ste kapitalistični izkoriščevalci, da podpirate nasprotnike Indije, Pakistance, in da imate črne ljudi kot sužnje. Pri meni se boste počutili doma, ne boste videli harižanov.« Obrnil se je, pokazal s prstom in rekel na ves glas: »Poglejte ga tam na tleh pri vratih! Niti telefona se ne sme dotakniti, da bi odgovoril, ko pozvoni. S tem bi za kasto teh ljudi tu onečistil aparat.« Ljubeznivega vabila nisem mogel odkloniti, ker je vedel, da imam na razpolago dovolj prostega časa. In prepričeval me je, da bom postrežen s hil-so, delikateso delikates med ribami, svežo iz reke Gangesa, in da bo vse na mizi indijsko ter bomo jedli čisto po indijsko, z rokami. To sicer ni bilo najbolj privlačno. Na poti precej daleč v predmestje je govoril največ o sebi, kritiziral indijske postave in običaje. Upokojen je bil v starosti petinpetdesetih let in to ga je po petnajstih letih še vedno grizlo. »Starega angleškega zakona se držimo,« je godrnjal, »in še čili in sposobni morajo v pokoj, da jih nadomestijo drugi, po letih službe, ne po zaslugah in sposobnostih.« Govoril je o svojem oblačilu, dhoti, velikem kosu bom- bažne rjuhe, povezane okoli telesa ter s prednjimi konci upognjenimi med nogami in pritrjeni za hrbtom. Na potih v mesto, je rekel, se je navadno oblačil po angleško. To pot je že zaradi mene izbral indijska oblačila. »Jaz sem vnet za našo starodavno modo,« je govoril, »in se doma tako oblačim.« Izravnal je sprednji s plavim trakom obrobljeni del, opisal pomen jopiča iz mnogobarvnega blaga okoli vratu, vse po tradiciji. Verjel je v indijske tradicije, v javnosti pa se je obnašal kot Anglež. Govoril mi je o svoji veri. »Našim poganskim indijskim bogovom sem se odtujil že kot dijak na Angleškem. Smatrate me lahko za katoličana, čeprav zaradi priložnosti v soseščini zahajam le k protestantskim kvekerjem na pobožne skupščine. Po veri in običajih sem zato pol kristjan in pol Indijec, brahman pa ne; tudi se ne prištevam v nobeno icasto. Kaj pa narod v Ameriki?« )e dostavil vprašanje. »Ali so ljudje še verni, v teh modernih časih še hodijo v cerkev?« »Splošno rečeno, v Ameriki so verni ljudje.« »In molijo pred jedjo?« »Povečini da.« (nadaljevanje prihodnji torek) Anton M. Lavrisha ATTORNEY-AT-LAW (Odvetnik) Complete Legal Services Income Tax-Notary Public 18975 Villaview Road at Neff 692-1172 *ll°7o Interest Tax Deferred Investment • No Income Tax as Accrued • 10% Withdrawal Feature without penalty Not Included in estate (opt.) Contact: Frank J. Feola 1353 E. 260th Phone 216-261-1546 ‘Subject to change Maple Heights Poultry and Catering I 17330 Broadway Maple Heigh# j Naznanjamo, da bomo odslej nudili kompletno postrežbo (catering serv^^ za svatbe, bankete, obletnice in druge družabne prireditve. Za provors«1^ j postrežbo prevzamemo popolno odgovornost. Na razpologo vseh vr* j perutnina. Se priporočamo: j ANDY HOČEVAR IN SINOVI Tel: v trgovino MO 3-7733—na domu MO 2-2912 ___________________ Ameriška Slovenska Katoliška Jednota društvo sv. vida ŠT. 25 KSK.I Duhovni vodja Rev. Joseph Boz-nar; predsednik Joseph Baškovič; podpreds. Joseph Hočevar; taj. Albin Orehek, 18144 Lake Shore Blvd., tel. 481-1481; zapis. John Hočevar; blagajnik John Turek. Nadzorniki: Mary Hodnik, James Debevec, Dominik Stupica, vratar Frank A. Turek. Vodja athletike in mladinskim aktivnosti Joseph Hočevar. Za pregledovanje novega članstva vsi slovenski zdravniki. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo ob 10:15 zutraj pod cerkvijo sv. Vida. Mesečni asesment se prične pobirati pred sejo in 25. jan., 25. julija od 6. do 7. ure zvečer v social room sv. Vida. V slučaju bolezni naj se olnik javi pri taj niku, da dobi zdravniki list in karto. dr. sv. LOVRENCA ST. 63 KSKJ Duhovni vodja Rev. Anthoi Hebol, predsed. Joseph L. Fortui Podpred. Ray Habian; tajnik Ralf °dec, 847 E. Hillsdale 524-520 zapisnikarca Mary Ann Sra blagajnik James T. Weir, 150! Rochelle Dr„ Maple Hts., O 44l37;_nadzorniki An