v	ki	-J
		
INFORMATIVNO GLASILO OBČINE DOBREPOUE
Foto: Mitja Ilc
Voditelja z zbranim zneskom ob županu Janezu Pavlinu
Iskrene čestitke in veliko lepih trenutkov ob praznovanju občinskega praznika 6. decembra in spremljajočih prireditev Vam želita župan in občinska uprava.
Prispevke za naslednjo številko sprejemamo najkasneje do 10. 12. 2010.
JEKLENA EKO STRESNA KRITINA Z NARAVNIM POSIPOM

6
Strešne kritine EVERTILE poleg izredne lahkosti, pestre palete barvnih odtenkov, bogate dodatne opreme in vrhunske izdelave, odlikuje skoraj nadnaravna vzdržljivost. Toča, viharni vetrovi, obilne padavine in sneg ostanejo brez moči. Kritina Evertile je trdna, kot vaš občutek, da strehe ne prekrivate zaman, standardna 50 letna garancija pa je porok za trdnost naložbe v miren spanec.
STREŠNA KRITINA ZA PRIHODNJE RODOVE
Imamo vse. Skoraj vse. www,mix,si
Ipli'^
T Â .

lil


Zastopa in prodaja MIXd.o.o.
Ljubljana, Stegne 15 [01/513 1340] Velenje, Kosovelova ul. [03/898 60 56] Ponikve, Ponikve 96 [01/788 71 90]
Flohajzn, vaservaga, colarca, cegu, plajba, dahpapa, ileksarca... Augenma^
november 2010
Županova stran
3
O
^Iše: župan Janez Pavlin
Spoštovane občanke, dragi občani.
Letošnjo jesen si bomo dobro zapomnili po obilnih padavinah, katastrofalni poplavi, oblačnosti, megli ... Za sončne dni pa ostaja le optimizem.
Pa vendar se v občini Dobrepolje marsikaj dogaja na vseh področjih. Najprej naj omenim dobrodelni koncert, ki je bil 20. novembra v športnem centru v Ribnici, v organizaciji Občine Dobrepolje, občine Ribnica in Radia Urban, ter medijskega pokrovitelja Radia Zeleni val. Sredstva, ki smo jih zbrali, bodo namenjena za poplačilo električne energije, ki jo razvla-žilne naprave porabljajo že dva meseca. Zbrali smo 11.341,00 EUR. Tekoči račun je še vedno odprt. Upamo, da bomo dobili še kakšno donacijo. Vsem nastopajočim, donatorjem, prostovoljcem in organizatorjema se iskreno zahvaljujem. Seznam vseh donatorjev ob tem dobrodelnem koncertu bomo objavili v prihodnji številki.
Na občino še vedno pokličejo posamezniki, razni obrtniki in podjetja, ki želijo pomagati. Prosim vas, dragi občani in cenjene občanke, da se obrnete na občino in poveste, kaj še potrebujete. Skupaj z Rdečim križem in Karitas bomo poiskali rešitev. Če ne vemo za problem, je zastonj godrnjanje, jeza in še kaj. Odpravljanje posledic poplav bo trajalo do druge jeseni.
Občina Radovljica oziroma KS Kropa pa bo v začetku leta 2011 povabila vse otroke Podružnične šole Struge na enodnevni izlet po Gorenjski.
Po nekoliko daljši poti smo rešili priključek ceste v Četežu v dolžini 80 m. S tem se je lažje vaščanom Četeža in Tisov-ca priključiti na regionalno cesto. Vesel sem, da smo poiskali skupni jezik in rešili dolgoletni problem. Predvidevali smo drugačno rešitev, a se je tam, ko smo najmanj pričakovali težav, zataknilo. Šlo je za odkup zemljišča, a se lastnik s cenitvijo zemljišča ni strinjal. A z vztrajnostjo smo strli oreh, vsebina oreha pa je zadovoljstvo vaščanov obeh vasi. Ob tem bi se vsem zahvalil za potrpežljivost, saj je le malokdo verjel v uspeh tega projekta. Rek pravi: »Počasi se daleč pride«.
Prav tako smo zaključili z ureditvijo ceste v vasi Predstruge v dolžini 170 m. Asfaltiranje se je zaradi slabega vremena zavleklo za en mesec. Vsem vaščanom Pred-
strug ob tem delu ceste se zahvaljujem za strpnost, za zaupanje v projekt. Na koncu pa radost odtehta vso slabo voljo, ki je bila prisotna dalj časa. Potrudili se bomo, da v naslednjem letu podobno uredimo tudi cesto od železnice do igrišča. Potrebno bo nekaj dobre volje za nekoliko razširitve cestišča, a menim, da bomo našli kompromis.
Izvaja se sanacija lokalnih in javnih poti, ki so bile poškodovane ob nedavni poplavi v Predstrugah, Podpeči, Podgori, Po-tiskavcu. Trenutno so se izvedle vse kamnite zložbe, ki bodo varovale cestišče pred morebitnimi novimi poplavami. Za vse ostale poti je narejen popis del, dela pa se bodo izvajala, ko bodo ugodnejše vremenske razmere.
Projekt podtlačne kanalizacije v Ponikvah se mora spremeniti zaradi poplavnega območja pri hišni št. 75, ter nekaterih sprememb trase, kjer lastniki zemljišč niso podpisali služnosti, ki je potrebna za pridobitev gradbenega dovoljenja. S projektantom sva si vse te spremembe ogledala na terenu in se pogovorila z lastniki zemljišč, naročene in izvedene so bile dodatne geodetske meritve, ter do začetka decembra bo dokončan projekt. Trasa kanalizacije bo dokončna in je ne bo možno več spreminjati.
Za Videmski hrib je izveden projekt za priglasitev del in izvedbo, ki vsebuje: tehnično poročilo, popis del s projektantskim predračunom, predizmere, podatke o geodetskih točkah, podatki za zakoličbo, podatki o prizadetih parcelah, pregledna situacija, situacija obstoječega stanja, gradbena situacija z odvodnjavanjem, katastrska situacija, normalni prerezi, vzdolžni in prečni profili ter detajli. Predvidena je ureditev treh krakov obstoječih dovoznih poti. Hkrati z asfaltiranjem ceste naj bi uredili tudi odvodnjavanje površinske vode in uredili javno razsvetljavo. Širina asfalta naj bi bila 3 m z obojestranskima bankinama po 0,5 m. Na delih cest, kjer je zaradi odvodnjavanja potrebna povozna mulda, je ta projektirana v širini 0,5 m. Pri muldi je predviden še 0,2 m širok utrjen pas za zavarovanje roba mulde. Pri vrisu cest v digitalni kataster zemljišč se je pokazalo, da potek cest ponekod ne ustreza katastru. Pojavijo se večja odstopanja, širina ceste v katastru
je samo 2,0 do 2,5 m (na najožjih delih). Torej imamo pripravljene prizadete parcele z izračunom površin delov parcel, ki so potrebni za razširitev ceste ter podatke o lastnikih, s katerimi bo treba doseči skupni imenovalec. Zaradi teh odstopanj v katastru se izvedba ni mogla pričeti, postopki pridobivanja zemljišča pa potrebujejo svoj čas. Upam, da bosta prevladala modrost in razum.
Prav tako je bil izdelan projekt za asfaltiranje v Podgori v dolžini 200 m. Prav tako so se pokazala odstopanja s katastrom. Čaka nas samo ureditev zemljišč in potem lahko začnemo z izvedbo.
V naslednjem letu bomo začeli projekt Trajnostni razvoj energetske učinkovitosti v občini Dobrepolje. Izveden je bil že Lokalni energetski koncept, energijski pregled javne razsvetljave, energetski pregled OŠ Dobrepolje in Jakličevega doma. Izvesti bo potrebno energetski pregled vseh javnih stavb in pričeti z energetsko obnovo in s tem zmanjšanje rabe energije za 25%. Uvedli bomo energetsko knjigovodstvo, kjer se bodo zbirali podatki o porabi energentov in električne energije v javnih objektih za vsak mesec posebej. V letu 2011 se načrtuje prenova javne razsvetljave z zamenjavo svetilk in regulacijo svetlobnega toka. Več poudarka je potrebno dati na osveščanju, izobraževanju in informiranju občanov o učinkoviti rabi energije in spodbujanje učinkovite rabe manj kakovostnega lesa in lesnih ostankov v energetske namene. Energetika ni samo učinkovita proizvodnja, temveč tudi učinkovita raba energije.
Po planu se izvaja priprava dokumentacije za izgradnjo vrtca na Vidmu. Za dokumentacijo smo pridobili sredstva iz Službe vlade za lokalno samoupravo in razvoj v višini 140.000 EUR.
Dokumentacija naj bi bila pripravljena do marca prihodnjega leta.
Začeli smo tudi že s pripravami na praznovanje občinskega praznika. Ob tem se bomo spomnili 110 - letnice rojstva Toneta Kralja. Zaradi jesenskih dogodkov bo letošnje praznovanje bolj skromno, a vseeno pestro in zanimivo. Vzemite si nekaj časa in se udeležite prireditev, ki Vam bodo polepšali turobne dneve in vlili novih pozitivnih moči.
Dovolite mi, da vas spomnim, da so občani, ki so v jesenskih poplavah izgubili skoraj vse in so odmaknjeni od velikih mest, naj jim v srcu sije lučka upanja z našo pomočjo. Odpovejmo se kakšni voščilnici, darilu, petardi, raketi... ter to majhno vsoto namenimo tem občanom na TRR občine: 01220-0100002026, sklic 01212-10, namen: Za poplave 2010. »Naj te ne bo strah delati velike korake. Čez brezno ne moreš v dveh majhnih skokih«.
Občinski praznik Občine Dobrepolje
je 6. decembra,
ko se spominjamo rojstva našega rojaka, pisatelja, učitelja Frana Jakliča - Podgoričana (6. 12. 1868).
Letošnja osrednja slovesnost ob občinskem prazniku bo v soboto, 11. 12. 2010, ob 19. uri v Jakličevem domu na Vidmu. Po njej bo prižig božično-novoletne razsvetljave na Vidmu in v Strugah, ki ga je izvedlo podjetje Javna razsvetljava Ljubljana.
V okviru praznovanja bo izveden raznovrsten program, ki bo popestril vzdušje veselega decembra.
Ob prazniku Občine Dobrepolje izrekam iskrene čestitke, vsem občankam in občanom.
Potrudimo se vsi za lepši jutri. ----____
Prireditve ob prazniku občine Dobrepolje 2010
PONEDELJEK, 29. november 2010
Ob 18.00
»Predstavitev knjige Branke Lazar -Dobrepolje stoji na jezeru«
Jakličev dom na Vidmu Ob predstavitvi bo možno kupiti knjigo, ki ima tudi zgoščenko s posnetki pripovedovalke Ančke Lazar po promocijski ceni 24 EUR (ZKD Dobrepolje)
SREDA, 1. december 2010
Ob 19.00
»Koncert skupine Perpetuum Jazzile«
(Turistično društvo Dobrepolje)
PETEK, 3. december 2010
Ob 17.00 »Namizni tenis« Osnovna šola na Vidmu (Športno društvo Kompolje)
Ob 19.00
»Okrogla miza: Informacijska tehnologija v občini«
Sejna soba občine na Vidmu (Mladinsko društvo Dobrepolje)
SOBOTA, 4. december 2010
Ob 8.00 »Namizni tenis«
Osnovna šola na Vidmu (Športno društvo Kompolje)
Ob 19.00
»Monokomedija, Osamljena ženska«
Jakličev dom na Vidmu
NEDELJA, 5. december 2010
Ob 9.00
»II. kolo strelske lige Zveze paraplegikov Slovenije in 2. pokal občine Dobrepolje«
Jakličev dom na Vidmu (Strelsko društvo Bukovec in Zveza paraplegikov Slovenije)
PETEK, 10. december 2010
Ob 9.00
»Odprto šahovsko prvenstvo paraplegikov (posamezno in ekipno)«
Dom Prizma Ponikve (Društvo paraplegikov Ljubljanske pokrajine in Občina Dobrepolje)
Ob 18.00
»Ocenjevanje in razstava poprtnikov«
Jakličev dom na Vidmu (Društvo podeželjskih žena Dobrepolje - Struge)
SOBOTA, 11. december 2010
Ob 19.00
Osrednja proslava v počastitev občinskega praznika
Jakličev dom na Vidmu
PETEK, 17. december 2010
Ob 17.30
Tarok turnir za občane občine Dobrepolje Prostor upokojencev v Jakličevem domu na Vidmu (Društvo Rokometni klub Dobrepolje)
november 2010
Obvestila
5
Podpisali peticijo za obvoznico Škofljica
Male Lašče - V sredo popoldan je v Malih Laščah v občini Velike Lašče potekalo delovno srečanje županov občin, ki ležijo ob 3.a razvojni osi. 10 od skupno 12 županov (svojo odsotnost sta opravičila župana Iga in Osilnice) je na srečanju podpisalo peticijo za čimprejšnjo izgradnjo ustrezne obvoznice mimo Škofljice. Teme pogovora, ki so se ga udeležili župani občin: Bloke, Dobrepolje, Grosuplje, Kočevje, Kostel, Loški Potok, Ribnica, Sodražica, Škofljica in Velike Lašče, so bile poleg ceste Ljubljana - Petrina še železnica, širokopasovne povezave in velike zveri ter divjad, vendar pa so največ pozornosti posvetili cesti.
»Država naredi vse, da ne naredi nič,« je poudaril župan Škofljice Ivan Jordan. Agonija izgradnje in umestitve obvoznice Škofljica namreč, kot so zapisali v pe-
ticiji, traja že več kot deset let. Izdelanih je bilo že nešteto idejnih zasnov, študij in različnih nivojev dokumentacije za to obvoznico, obravnavane pa so bile tudi že vse mogoče variante njenega poteka.
»Na podlagi različnih mnenj strokovnih služb, javnih razgrnitev, soglasij županov, kot tudi občine Škofljica, se je že pred leti oblikovalo stališče, da je cenovno, tehnično in časovno najbolj ugodna izgradnja obvoznice po Barju. Zato nas je izredno negativno presenetila informacija, da je vlada RS 28. oktobra sprejela sklep, da se v nadaljnjo pripravo državnega prostorskega načrta za obvoznico Škofljica ponovno vključi varianta Lisičje, ki je bila predhodno že zavrnjena kot prometno neustrezna, ker ne rešuje prometa na Škofljici,« so zapisali. Poleg tega je omenjena varianta finančno in časovno pogojena s sočasno širitvijo ceste med Malencami in viaduktom Reber v šestpa-sovnico, širitev avtoceste pa se realno lahko zavleče do leta 2025 ali pa še dlje.
»Zaradi nerazumnih in strokovno dvomljivih odločitev pristojnih ministrstev in vlade se pojavlja velika nevarnost, da bo v nadaljevanju izbrana trasa Lisičje, ki ne rešuje prometnih in gospodarskih težav prizadetih občin, ampak ima za cilj samo velike zaslužke gradbenih podjetij,« so zapisali in dodali, da je rav-
nanje države z zavlačevanjem izgradnje obvoznice in vključevanjem neustreznih variant ob tako nevarnih in nevzdržnih prometnih razmerah tako za prizadete prebivalce Škofljice in Lavrice, kot za vse tiste, ki se po tej poti vozijo v službo skozi omenjena naselja, nesprejemljivo.
Zato od pristojnih ministrstev in vlade zahtevajo umik v preteklosti že zavrnjene prometno neustrezne in za lokalne skupnosti škodljive variante Lisičje in takojšnje nadaljevanje prostorskega umeščanja obvoznice Škofljica po prometno, prostorsko in gospodarsko najugodnejši varianti A1 ali A2 po Barju. Za obvoznico zahtevajo, da mora biti zgrajena do leta 2015, od države pa, da jim posreduje terminski plan vseh aktivnosti do vključno izgradnje obvoznice, ki pa je, kot je dejal kočevski župan Vladimir Pre-bilič, samo del normalne cestne povezave, ki jo je država dolžna zagotovitvi prebivalcem na območju južno od Ljubljane - od Škofljice oziroma Turjaka do Kolpe. Zato so zahtevali tudi, da se v roku meseca dni srečajo z ministri za promet, okolje in prostor, kmetijstvo ter kulturo. V nasprotnem primeru se bodo, kot so poudarili župani, odločili za zapiranje cest.
Vir: Dolenjskilist.si,
M. Leskovšek-Svete
Vabilo na
proslavo ob dnevu samostojnosti in enotnosti
ki bo v četrtek, 23. 12. 2010, ob 17. uri
v Jakličevem domu na Vidmu.
Slavnostni govornik bo župan g. Janez Pavlin. Kulturni program bodo oblikovali:
otroci iz vrtca Ringaraja, učenci PŠ Struge, učenci PŠ Kompolje, učenci OŠ Dobrepolje, učenci Glasbene šole Grosuplje in Glasbene šole Vič - Rudnik
VLJUDNO VABLJENI!
Zakonodajni referendum
o zakonu o Radioteleviziji Slovenija, 12. 12. 2010
Državni zbor Republike Slovenije je razpisal zakonodajni referendum o Zakonu o Radioteleviziji Slovenija.
Odlok je objavljen v Uradnem listu RS, št. 87/2010.
Vprašanje, ki se daje na referendum, se glasi:
»Ali ste za to, da se uveljavi Zakon o Radioteleviziji Slovenija, ki ga je sprejel Državni zbor na seji dne 20. oktobra 2010?«
Za dan glasovanja na referendumu je določena nedelja, 12. decembra 2010.
Pravico glasovati na referendumu imajo državljani RS, ki imajo pravico voliti v Državni zbor, to so volivci, ki bodo najpozneje 12. decembra 2010 dopolnili 18 let starosti. Ne glede na prejšnji stavek, pa pravico glasovati nima državljan RS, ki je dopolnil 18 let starosti, pa mu je bila zaradi duševne bolezni, zaostalosti ali prizadetosti popolnoma odvzeta poslovna sposobnost ali podaljšana roditeljska pravica staršev ali drugih oseb čez njegovo polnoletnost ter ni sposoben razumeti pomena, namena in učinkov volitev in je sodišče posebej odločilo o odvzemu pravice voliti.
Ne glede na navedeno, pa imajo pravico glasovati osebe, ki jim je bila pred 9. avgustom 2006 zaradi duševne bolezni, zaostalosti ali prizadetosti s pravnomočno sodno odločbo popolnoma odvzeta poslovna sposobnost ali podaljšana roditeljska pravica staršev ali drugih oseb čez njihovo polnoletnost, če sodišče po 9. avgustu 2006 ni posebej odločilo o odvzemu pravice voliti in biti voljen.
Na referendumu se lahko glasuje na voliščih, ki jih je določila Okrajna volilna komisija za območje katerega je volivec vpisan v splošni volilni imenik v nedeljo 12. decembra 2010 od 7. do 19. ure in v posebnih primerih, ki jih odloča zakon: • po pošti, če je volivec, ki bo na dan glasovanja na zdravljenju v bolnišnici ali zdravilišču, v zaporu ali priporu, v domu za ostarele občane in nima prijavljenega stalnega prebivališča v domu, tako, da najpozneje 10 dni pred dnevom glasovanja sporoči Okrajni volilni komisiji, da želi glasovati na tak način,
•	na predčasnem glasovanju na posebnem volišču na sedežu Upravne enote Grosuplje, Taborska cesta 1, II. nadstropje, v torek, 7.12, sredo 8.12. in v četrtek 9.12.2010 med 9. in 17. uro,
•	na domu na dan glasovanja 12. 12. 2010, če bo volivec najpozneje 3 dni pred dnevom glasovanja, to je do vključno 9.12.2010 sporočil Okrajni volilni komisiji Grosuplje na tel. št. 7810 917 in 7810 910, da želi glasovati na tak način,
•	na volišču, določenem za glasovanje volivcev, ki nimajo stalnega prebivališča na območju okraja (OMNIA) s sedežem na Upravni enoti Grosuplje, Taborska cesta 1, II. nadstropje, na dan glasovanja 12.12.2010. Da želi volivec glasovati na tak način, mora do 9.12.2010 to pisno sporočiti Okrajni volilni komisiji, kjer ima volivec prijavljeno stalno prebivališče (obrazec vloge je na voljo na spletni strani Državne volilne komisije).
•	Na diplomatsko konzularnih predstavništvih in po pošti iz tujine, če to sporočijo Državni volilni komisiji najpozneje do 27. novembra 2010.
•	Volivci - invalidi, ki bodo ocenili, da njihovo redno volišče ni dostopno invalidom, bodo lahko glasovali na volišču, ki je dostopno invalidom (to volišče je določeno v Družbenem domu Grosuplje, Taborska cesta 1), vendar morajo namero, da bodo glasovali na takem volišču in ne na volišču za območje, za katerega so vpisani v volilni imenik, sporočiti Okrajni volilni komisiji (3 dni pred dnem glasovanja).
Volilna opravila vodijo in izvajajo volilni
organi, ki vodijo volitve v Državni zbor,
to je Državna volilna komisija, volilne komisije volilnih enot in okrajne volilne komisije. Glasovanje na voliščih in ugotavljanje izida glasovanja na voliščih vodijo volilni odbori.
Tajnik OVK Grosuplje Andrej Struna
SESTAVA OKRAJNE VOLILNE KOMISIJE GROSUPLJE
4. VOLILNA ENOTA, 3. VOLILNI OKRAJ
sedež: Taborska cesta 1, Grosuplje, tel. št. 7810 917, 7810 910, fax: 7810 919
PREDSEDNICA: KATARINA MAROLT KURET NAMESTNIK PREDSEDNICE: FRANC KRIVIC
ČLANICA: MILENA STRNAD NAMESTNICA ČLANICE: MAJDA KADUNC
ČLAN: BOJAN ZUPANČIČ NAMESTNIK ČLANA: DAVORIN KASTELIC
ČLANICA: ALJA GABRIJEL NAMESTNIK ČLANICE: JANEZ DOLINŠEK
TAJNIK OVK: ANDREJ STRUNA NAMESTNICA TAJNIKA: DRAGICA URBAS
november 2010
Iz občine
7
Republika Slovenija OKRAJNA VOLILNA KOMISIJA GROSUPLJE
4. volilna enota, 3. volilni okraj
Številka: 042-5/2010- 3 (10)
Datum: 11. 11. 2010
Na podlagi 38. in 41. člena Zakona o referendumu in ljudski iniciativi (Uradni list RS, št. 26/07 - uradno prečiščeno besedilo) ter Odloka o razpisu zakonodajnega referenduma o Zakonu o Radioteleviziji Slovenija (Uradni list RS, št. 87/2010) je Okrajna
volilna komisija Grosuplje sprejela naslednji
S K L E P
O DOLOČITVI VOLIŠČ IN NJIHOVIH OBMOČIJ
Za izvedbo zakonodajnega referenduma o Zakonu o Radioteleviziji Slovenija, ki bodo v nedeljo 12. decembra 2010, je Okrajna volilna komisija Grosuplje na seji dne 11. 11. 2010 določila naslednja volišča in njihova območja:
I.
zap. št.	oznaka volišča	ime volišča	sedež volišča	območje volišča
1.	403001	JAKLIČEV DOM DOBREPOLJE	Videm 34, Videm-Dobrepolje	Videm, Podgorica, Mala vas, Podpeč, Bruhanja vas, Podgora
2.	403003	GASILSKI DOM ZDENSKA VAS	Zdenska vas 59	Zdenska vas
3.	403004	GASILSKI DOM HOČEVJE	Hočevje 19	Hočevje
4.	403005	GASILSKI DOM ZAGORICA	Zagorica 36 a	Zagorica
5.	403006	VAŠKI PROSTOR -PREDSTRUGE	Predstruge 60	Predstruge, Vodice, Cesta
6.	403007	GASILSKI DOM KOMPOLJE	Kompolje 60	Kompolje
7.	403008	OSNOVNA ŠOLA PONIKVE	Ponikve 38	Ponikve (razen hišnih št. 75, 75 A, 75 B in od 75 D do 86)
8.	403009	DVZ PONIKVE	Ponikve 76	Ponikve - hišne št. od 75 do 86 razen hišne št. 75 C
47.	403049	OŠ STRUGE	Lipa 16	Četež pri Strugah, Kolenča vas, Lipa, Paka, Podtabor, Potiskavec, Pri Cerkvi - Struge, Rapljevo, Tisovec, Tržič
II.
Okrajna volilna komisija Grosuplje določa tudi posebna volišča in sicer:
•	volišče št 901 za predčasno glasovanje dne 7., 8. in 9. 12. 2010 s sedežem na Upravni enoti Grosuplje, Taborska cesta 1, Grosuplje v I. nadstropju,
•	redno volišče št, 403010 DRUŽBENI DOM GROSUPLJE I, Taborska cesta 1, Grosuplje, se določa tudi kot volišče dostopno invalidom (na tem volišču bo lahko glasoval volivec - invalid z območja okraja, ki bo ocenil, da njegovo redno volišče ni dostopno in se bo najpozneje 3 dni pred dnem glasovanja prijavil za glasovanje na volišču, ki je dostopno invalidom)
•	volišče št. 970 - OMNIA za volivce, ki nimajo stalnega prebivališča na območju okraja in sicer s sedežem na Upravni enoti Grosuplje, Taborska cesta 1, Grosuplje v I. nadstropju.
III.
Ta sklep se posreduje Upravni enoti Grosuplje, Državni volilni komisiji in objavi v lokalnih časopisih.
Katarina Marolt-Kuret, univ.dipl.prav.
PREDSEDNICA OKRAJNE VOLILNE KOMISIJE GROSUPLJE
Podjetniške in druge informacije
Pripravil RC Kočevje Ribnica d.o.o.. Za natančne podatke si oglejte celotne razpise v uradnih listih ali na spletnih straneh www.podjetniski-portal.si. Vse, ki bi želeli na svoj elektronski naslov prejemati tedensko sveže informacije o podjetniških razpisih, sejmih, novostih iz poslovnega sveta, ponudbe - povpraševanje po izdelkih in storitvah vabimo, da pokličete na št. 01/8950-610, 031/647-793 ali pišete na e-naslov: info@rc-kocevjeribnica.si. Posredovanje informacij po e-pošti je brezplačno.
1. Četrti javni razpis za izbor operacij iz prednostne usmeritve »razvoj obmejnih območij s Hrvaško« v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »razvoj regij«. Razpisnik: Služba Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko. Predmet razpisa: je dodelitev nepovratnih sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj. Nepovratna sredstva se dodelijo za sofinanciranje projektov, na vsebinskih področjih prometne, okoljske in ekonomske infrastrukture ob državni meji z Republiko Hrvaško, s poudarkom na operacijah, s katerimi se rešuje problematika dostopov po slovenskem ozemlju do bivališč na slovenskem ozemlju, ki je nastala z uvedbo »schengen-skega režima« na meji z Republiko Hrvaško. Cilj sofinanciranja je ohranjanje poseljenosti območij ob meji. Pogoji za sodelovanje: Upravičeni prijavitelji in upravičenci do nepovratnih sredstev po tem razpisu so samoupravne lokalne skupnosti, ki so hkrati investitor in nosilec operacije.
Več : w w w.s v l r. gov.s i/s i/j a v n e_o bj a ve/j a v-ni_razpisi/?tx_t3javnirazpis_pi1%5 Bshow_single%5D=130
3.	Javni razpis Garancije Sklada za bančne kredite z ugodno obrestno mero (P1TP).
Razpisnik: Slovenski podjetniški sklad. Predmet razpisa: so garancije Sklada za bančne kredite z ugodno obrestno mero, ki jih razpisuje Sklad v sodelovanju z bankami. Ugodnost kredita je izražena v nižji obrestni meri, ročnosti kredita in možnosti koriščenja moratorija pri vračilu kreditov. Rok za predložitev vlog je: 15. 11. 2010 oziroma do porabe sredstev. Več: www.podjetniskisklad.si.
4.	Javni razpis Garancije Sklada za bančne kredite s subvencijo obrestne mere (P1 B 2010). Razpisnik: Javni sklad Republike Slovenije za podjetništvo. Predmet razpisa: so garancije Sklada za bančne kredite s subvencijo obrestne mere, ki jih razpisuje Sklad v sodelovanju z bankami. Ugodnost kredita je izražena v nižji obrestni meri, ročnosti kredita in možnosti koriščenja moratorija pri vračilu kreditov. Rok: do 20. 1. 2011 oz. do porabe sredstev.
Več: www.podjetniskisklad.si/index.php? option = com_content&view = artic-le&id=141&Itemid=137
5.	Javni razpis za pridobitev sredstev evropskega sklada za regionalni razvoj -ESRR Razvojni centri slovenskega gospodarstva. Razpisnik: Ministrstvo za gospodarstvo. Predmet razpisa: je sofinanciranje stroškov projektov vzpostavitve in delovanja razvojnih centrov, ki predstavljajo infrastrukturo v najširšem pomenu besede za razvoj novih produktov. Namen razpisa je spodbuditi vzpostavitev in delovanje razvojnih centrov slovenskega gospodarstva za dolgoročen razvoj na vsebinskih področjih. Razvojni center je sestavljen iz subjektov, ki so člani konzorcija, podjetij, ki bodo nastali kot neposreden rezultat sodelovanja, kot tudi ostalih subjektov, ki
bodo koristili znanje in infrastrukturo razvojnih centrov. Rok za oddajo vlog je 15.11.2010. Več:
www.mg.gov.si/si/javna_narocila_razpi-si_povabila_pozivi/javni_razpisi/?tx_t3javni-razpis_pi1%5Bshow_single%5D=878
6.	III. javni razpis za ukrep 125 - Izboljšanje in razvoj infrastrukture, povezane z razvojem in prilagoditvijo kmetijstva, podu-krep št. 2: izgradnja velikih namakalnih sistemov in tehnološke posodobitve namakalnih sistemov. Razpisnik: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Predmet razpisa je dodelitev nepovratnih sredstev za splošno izboljšanje konkurenčnosti kmetijskega sektorja oziroma za izboljšanje ureditve funkcionalne infrastrukture, racionalnejše porabe vode in bolj kontroliranega vnosa hranil. Rok za oddajo vlog je do zaprtja javnega razpisa, ki se objavi na spletnih straneh MKGP.
Več: www.mkgp.gov.si/si/javni_razpisi/ ?tx_t3javnirazpis_pi1%5Bshow_sin-gle%5D=936
7.	Javni razpis za ukrep 323 ohranjanje in izboljševanje dediščine podeželja. Razpisnik: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Predmet razpisa je dodelitev nepovratnih sredstev za aktivnosti, ki prispevajo k izboljšanju kakovosti življenja ter zagotavljanju enakovrednejših bivalnih pogojev na podeželskih območjih. Pogoji za sodelovanje: Vlagatelji so: fizične in pravne osebe ter občine. Rok za oddajo vlog je do zaprtja javnega razpisa, ki se objavi na spletnih straneh MKGP.
Več: http://www.mkgp.gov.si/si/javni_raz-pisi/?tx_t3javnirazpis_pi1%5Bshow_sin-gle%5D=922
2. Javni razpis za izbor programov javnih del v Republiki Sloveniji za leto 2011. Razpisnik: Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje. Namen razpisa: je izbor lokalnih in nacionalnih programov javnih del za leto 2011, ki so namenjeni aktiviranju brezposelnih oseb, njihovi socializaciji - socialni vključenosti, ohranitvi ali razvoju delovnih sposobnosti ter spodbujanju razvoja novih delovnih mest ter se organizirajo zaradi izvajanja socialno-varstvenih, izobraževalnih, kulturnih, naravovarstvenih, komunalnih, kmetijskih in drugih programov, ter sofinanciranje vključevanja brezposelnih oseb v izbrane programe javnih del. Rok: 17.11.2010 do 12. ure, po tem datumu pa v letu 2011 vsakega 5. v mesecu do 12. ure. Zadnji rok je 5.10.2011 do 12. ure.
Več: www.ess.gov.si/delodajalci/financ-ne_spodbude/razpisi/razpisi?aid=161
UTRINKI IZ MOJE DOLINE - FOTOGRAFIJE
Ima kdo fotografije skritih in že odkritih lepot naše doline (stavbe, krajina, detajli, običaji, ljudje, dogodki ipd.) in dovoli uporabo le-teh v turistične namene ter doprinese k čim pristnejši in izvirnejši promociji občine na različnih nivojih (objava na spletni strani, uporaba fotografij na sejmih, v brošurah, publikacijah, predstavitvah ipd.)? Avtorstvo fotografij bo ob objavi navedeno.
Gradivo (v čim večji resoluciji) lahko posredujete na
e-naslov občine: obcina.dobrepolje@siol.net
ali osebno/ po pošti na naslov
Občina Dobrepolje,
Videm 35, 1312 Videm-Dobrepolje.
november 2010
Prireditve
9
Zbrali 11.341,41 evrov
Dobrodelni koncert za Dobrepolje je uspel
Z zneskom je bil župan Janez Pavlin zelo zadovoljen
Marko Modrej
Dobra dva meseca sta minila od katastrofalnih poplav v občini Dobrepolje, kot jih tamkajšnji prebivalci ne pomnijo. Poplavilo je preko 150 hiš, škoda je ocenjena na skoraj 600 tisoč evrov. Na pobudo Občine Dobrepolje in župana Janeza Pavlina so v Ribnici v sodelovanju s tamkajšnjo občino in radiem Urban v soboto, 20. novembra, organizirali velik dobrodelni koncert, ki so ga poimenovali Za dežjem naj posije sonce, na katerem so zbrali dobrih enajst tisoč evrov. Znesek, ki so si ga organizatorje sprva le želeli.
Bliža se zima, nekateri oškodovanci septembrskih poplav so ostali brez vseh stvari, hiš še vedno niso uspeli izsušiti, ogrevati se morajo z radiatorji, računi, ki so vse prej kot nizki, se kopičijo. Zbrani
znesek bo tako namenjen izključno plačilu položnic za električno energijo in ostalih nujnih dobrin družinam Križman, Nose, Božič ipd. v Podtaboru v Struški dolini, ki so jih poplave najhuje prizadele.
Na sobotnem koncertu, za katerega sta scenarij pripravila in prireditev vodila Nuša Lesar in Marko Modrej, so nastopili: Godba Dobrepolje, Ribniški pihalni orkester, Tina Gačnik Tiana, ansambel Roka Žlindre, ansambel Ribniški pušeljc, ansambel Toplar, vrhunski operni pevec Zdravko Perger, Foxy teens, David Grom, otroška folklorna skupina Slemenci, Ne-ja in Lenča Debeljak, Vesele Ribn'čanke. Vsi so se odpovedali tako honorarju kot potnim stroškom.
Z brezplačnimi objavami so k uspehu koncerta veliko pripomogli: Radio Urban,
Radio Zeleni val, Radio Univox, Radio Ognjišče, Radio Slovenija, Turistični radio Potepuh, Redakcija radijske oddaje Dobro jutro Slovenija, TV Slovenija, R ka-nal+, Časopisno podjetje Delo, Spletni portal Ribnica.info, Šilc portal, Projekt Imago Sloveniae.
Prireditev so materialno in finančno podprli: Občina Ribnica, Akustika Pir-man, Linear - Tomaž Ilc s.p., OULl design - Mateja Starc s.p., Košček d.o.o., Uskok d.d. z vodo Costella, Pekarna Blatnik, Antonija Češarek, ribniški gasilci, fotograf Mitja Ilc.
Med gospodarstveniki, ki so prispevali finančna sredstva, izstopa podjetje Inotherm, ki je na poseben račun v do-brepoljski občini nakazalo 5.000 evrov in je lahko vzor ostalim podjetjem v Ribniški dolini. Tudi Občina Kočevje ni skoparila, nakazala je 2.000 evrov. Ostali darovalci so bili: Gozdarstvo Grča, Avtohiša Randelj, Šilc - servis in montaža, Zasnova - gradbeni biro - Tone Lovšin s.p.
V soboto je v Zrečah potekal posvet predsednic komisij za gasilke v gasilskih zvezah Slovenije, tam so gasilke zbrale 840 evrov in jih prinesle na prireditev v Ribnico.
Tako je bilo zbranih 3.491,41 evrov prostovoljnih prispevkov, podjetja so prispevala 7.850 evrov, tako da je bila skupna zbrana vsota v soboto zvečer 11.341,41 evrov.
Znesek bo vsekakor še višji, saj je še nekaj podjetij izrazilo pripravljenost pomagati oškodovancem poplav v Dobre-polju. To bodo storili v prihodnjih dneh. ♦
Ribniški pihalni orkester z dirigentom Jernejem Šmalcem
Toplarji so navdušili z Belo snežinko, ki je tudi v originalu njihova
Zahvala prizadetih v poplavah v Strugah
O poplavah septembra je bilo že veliko povedanega. Čeprav se morda še vedno premalo zavedamo kako velika je bila škoda in posledice, ki jo je le ta napravila. V struški dolini še mnogo, mnogo bolj občutno in v dosti bolj katastrofalnih razsežnostih, kot drugje v občini.
A je ravno ta povodenj, ki je napravila toliko hudega, na površino naplavila tudi neverjetno dosti človečnosti. Človečnosti z veliko začetnico, ki je začutila bližnjega v nesreči in mu ponudila svojo roko. Iz sočutja. Iz plemenite želje:pomagati. Brez pričakovanja kakršnegakoli povračila.
Poleg zavidanja vredne samoinciative, je slednja kot angel varuh struško dolino spremljala od prvega dneva poplav pa do danes. Bodisi ob pomoči pri sami poplavi, do odstranjevanja
posledic, do finančne, materialne in moralne pomoči prizadetim v poplavah.
Vsem Vam, spodaj naštetim, kakor anonimnim, gre enako srčna zahvala, enako srčen stisk roke, enako ganjena solza. Pot do normalnih razmer je še dolga in težka, a je vsak korak na njej z Vašo pomočjo mnogo lažji. Brez nje bi bil križ, ki nam ga je naložil srd narave neznosno težak. Pretežak za naša ramena. Hvala še enkrat in naj Vaša dejanja za vedno ostanejo z zlatimi črkami vklesana na prsi Človečnosti.
Posebna hvala tudi vsem, za nabrana finančna sredstva, ki so bila v sredo 17.11. 2010 razdeljena med prizadete v poplavah. Naj vsem skupaj življenje poplača.
Prizadeti v poplavah v Strugah
Zahvaljujemo se:
DANA D.D. Mirna
Beti d.d. Metlika
Zavarovalnica Triglav
Velana D.D.
Stolarna Dobrepolje
Žito prehrambena industrija d.d.
Etis d.o.o. - trgovina in servis Vidmar
BSH-hišni aparati d.o.o.
SPAR Slovenija d.o.o.
Ansambel Kosobrin
Osnovna šola Prevalje
Rudnik Velenje
LDS Ivančna gorica
Odškodninska družba d.d.
Šinkovec Boštjan
Krajani Podgore
Nataša Nabergoj - Zupin, Praprotna
Polica 13, 4207 CERKLJE NA
GORENSKEM
Sonja Hribar, Zagradec
Avtoprevozništvo, Marko Prijatelj S.P.
Avtoprevozništvo, Šircelj S.P.
Avtoprevozništvo, Grandovec S.P.
Ivančič Uroš, Četež
Cingerle Milan, Videm
PGD Kranj
PGD Zdenska vas
PGD Videm
PGD Zagorica
PGD Kompolje
PGD Ponikve PGD Hočevje PGD Struge
Gasilska zveza Kočevje
Podvodna reševalna Kočevje
Civilna zaščita Kranj
PGD Ambrus
PGD Šentvid pri Stični
PGD Turjak
Slovenska vojska
Divjačina Meglen Anton
Zavašnik Dejan, ravnatelj Glasbena šole
Grosuplje
Ivan Grandovec, ravnatelj OŠ Dobrepolje
Lovsko društvo, Struge
Krajani Ambrusa
Krajani Prevalje
Krajani Strug
Aktiv kmečkih žena Struge Pizzerija pri Petru, Struge RDEČI KRIŽ SLOVENIJE OZRK Grosuplje OZRK Kranj
KORK Visoko-Milje-Luže KORK Ivančna Gorica KORK Žiri KORK Struge
Konjerejsko društvo Struge TUŠ - Ostržek ,Videm Dobrepolje Prizma Ponikve
•	Škofijska karitas Ljubljana
•	Stanislav Kostanjšek, Videm
•	Župnija Jesenice
•	Župnija Železniki
•	Podružnična šola Struge
•	Radio Zeleni val
•	Matjaž Javšnik - Špas teater
•	Marijin vrtec Crklje (Ema Jagodic), Trg Davorina Jenka 14,
4207 CRKLJE NA GORENSKEM
•	Hribar Tomy, Ljubljana
•	Palčar Slavc, Videm
•	Dejan in Tanja Zavašnik, Grosuplje
•	Nevenka Bozja, Mali Lipoglav
•	Kristina Starec, Predole
•	Krajčkova Ana, Videm
•	PGD Zamostec - KOVAČIČ BLAŽ
•	Folklorna skupina Račna (cigani)
•	Vaški odbor Vrhnika v LOŠKI DOLINI
Hvala vsem, ki so darovali rabljeno pohištvo, male gospodinjske aparate, belo tehniko in oblačila.
Hvala tudi vsem anonimnim darovalcem.
V sredo, 17. 11. 2010, so se zbrana sredstva razdelila med prizadetimi v poplavah.
november 2010
Poplave
11
Hvala vsem in vsakemu posamezniku, Karitasu, Rdečemu križu, gasilcem, sosedom in vsem, ki ste nam pomagali v vseh oblikah, saj je bila ujma katastrofalna. Vsem še enkrat iskrena hvala, predvsem pa gospe Klavdiji Ferkulj za njeno požrtvovalnost. Hvala!
Družina Videc
G. Stanetu Skulju se zahvaljujemo za res velikodušno donacijo v imenu vseh, ki so darovano prejeli. Izkazal se je kot človek velikega srca, ki mu ni vseeno za nikogar, ki se znajde v stiski. Še posebej pa je poskrbel za svojce zaposlenih in bivše zaposlene. Iskrena HVALA!
Članice KORK Struge
ZAHVALA
Ob človeški nesreči okoli nas še obstajajo sočutje, dobrota in pomoč. Preveč vas je, da bi se poimensko zahvalili vsem, ki ste nam na kakršenkoli način pomagali, tako ob
poplavi, ki nam je zalila dom, kakor tudi pri sanaciji ogromne škode. Vsak posebej ste v hvaležnosti za vedno zapisani v naša srca. Upamo da nam ne bo potrebno nikoli povrniti vaše plemenitosti na podoben način.
Posebna zahvala sorodnikom in neprecenljivemu sosedu
Gregorju Ferkulju z družino, ki nam je v katastrofalnih dneh dal streho nad glavo in nasploh nudil vse, kar smo potrebovali.
Hvala vsem še enkrat in naj vam Bog poplača. Družina Pugelj, Kolenča vas
Srce je bogastvo, ki se ne prodaja in ne kupuje, marveč daruje. (Flaubert)
Zahvalna nedelja
Tekst in foto: Nada Lunder
Zahvalno nedeljo v katoliški cerkvi vedno praznujemo na prvo nedeljo po prazniku Vseh svetih. Praznik zahvale je dan hvaležnosti in zahvaljevanja, vendar ne le za letino in pridelke, ki jih je dala narava, ampak tudi za druge darove, na primer za dobroto, dom, čas. Zahvala zajema vse naše življenje - vse, kar smo in kar imamo.
In tako smo članice Društva podeželskih žena Dobrepolje Struge tudi letos pripravile razstavo pridelkov na zahvalno nedeljo pred farno cerkvijo na Vidmu in v Strugah. Pripravile pa smo tudi domače dobrote, kot so domač kruh in veliko drobnega peciva.
Ob tej priložnosti se zahvaljujemo gospodoma župnikoma na Vidmu in v Strugah, ter vsem obiskovalcem naše razstave. ♦
NAPOVED SKLADOVIH PRIREDITEV
DRUGA KONFERENCA GLEDALIŠKE PEDAGOGIKE četrtek, 2. 12. 2010, ob 9.00, Ljubljana, Hotel Mons
Konferenca Gledališka pedagogika v sistemu vzgoje in izobraževanja bo omogočila predstavitev rezultatov dvoletnega mednarodnega projekta DICE - Drama izboljša Lizbonske ključne kompetence na področju izobraževanja, predstavila bo aktivnosti javnih institucij na področju gledališke pedagogike ter predstavila obstoječe izobraževalne programe gledališke pedagogike v Sloveniji in primerjavo le-teh s prakso v tujini. Po konferenci bo izšel tudi zbornik kratkih referatov in prispevkov na omenjene tematike.
PREDSTAVITEV PROJEKTA MODROST IN PRAVICA
petek, 3. 12. 2010, ob 13.00, Ivančna Gorica
Predstavitev projekta bo potekala hkrati z razstavo knjižnih izdaj prevodov Jurčičeve Kozlovske sodbe v Višnji Gori v angleški, španski, francoski in nemški jezik. Prav posebno pa se bomo posvetili novemu - petemu knjižnemu prevodu Jurčičevega dela v hrvaški jezik, ki ga je prispevala dr. Đurđa Strsogla-vec in razstavili ilustracije slikarke Darje Lob-nikar Lovak, ki krasijo omenjeno knjigo.
BLIZU IN DALEČ, PREDSTAVITEV LITERARNEGA ZBORNIKA IN KONCERT ZGREŠENIH PRIMEROV petek, 3. 12. 2010, ob 17.00, Ljubljana, Španski borci - center kulture v Mostah V letu 2010 je na območju koordinacije Osrednja Slovenija potekal literarni natečaj, ki se ga je udeležilo čez sto literatov različnih starosti. Izbrana dela bodo objavljena v zborniku hkrati z nekaterimi podobami, ki so prispele na likovni natečaj območne izpostave s podobno tematiko.
Predstavitev zbornika bo popestril koncertni nastop mlade ivanške skupine Zgrešeni primeri.
OBMOČNO SREČANJE MLADIH NOVINARJEV IN LITERATOV OBČINE DOBREPOLJE
ponedeljek, 6. 12. 2010, ob 9.00, Jakličev dom
Srečanje z delavnico na katero so vabljeni osnovnošolci iz JVIZ OŠ Dobrepolje, bo vodila priznana slovenska novinarka Manica Jane-žič Ambrožič. Na srečanju se bodo mladi spoznali z novinarskim in literarnim ustvarjanjem. Pod menstorskim vodstvom pa bodo pripravili tudi članke, ki bodo objavljeni v občinskem glasilu Naš Kraj v prilogi Vrtiljak mladih.
MOTOVILČICA, DRUGA PREDSTAVA OTROŠKEGA ABONMAJA četrtek, 9. 12. 2010, 9.00, Dobrepolje, Jakličev dom
Predstavo za otroke po tematiki Grimmove pravljice bo izvedlo Gledališče iz desnega žepka. Predstava je za abonente in za izven. Sponzor daril za otroke je NLB Enota Dobrepolje.
SOZVOČENJA, SKLEPNI KONCERT sobota, 11. 12. 2010, Ljubljana, Konzervatorij za glasbo in balet
Na sklepnem koncertu se bodo predstavili pevski zbori in male pevske zasedbe, ki so bili za višji nivo izbrani na regijskih revijah So-zvočenja.
PREDSTAVITEV KOZLOVSKE SODBE
V	VIŠNJI GORI
ponedeljek, 13. 12. 2010, 17.00, Ljubljana, Španski borci - center kulture v Mostah
V	Španskih borcih bo potekala predstavitev hrvaškega prevoda Jurčičeve Kozlovske sodbe v soorganizaciji z ljubljansko skladovo izpostavo. Predstavitev knjige bo popestrila razstava ilustracij, za hrvaški prevod, Darje Lobnikar Lovak.
MAVRIČNA KULTURA ZA VSE
OTVORITEV RAZSTAVE V KNJIŽNICI V MOSTAH
Do 2. decembra bo v Knjižnici Jožeta Mazov-ca v Mostah v Ljubljani odprta razstava ilustracij Santiaga Martina in Gabrijela Vrhovca. Ilustracije so nastale za španski in nemški prevod Kozlovske sodbe v Višnji Gori, ki sta v založništvu JSKD OI Ivančna Gorica izšla v letošnjem in lanskem letu. Na otvoritvi so nastopili učenci Glasbene šole Moste.
REGIJSKA RAZSTAVA V LOGATCU
Na regijski razstavi so do konca novembra na ogled likovna dela, ki so nastala na tematiko odnosa med besedo in podobo. Razstava hkrati poteka na dveh razstavnih prostorih, in sicer v Stekleni galeriji in Hiši sonca v Logatcu. Iz ivanške izpostave se s svojimi deli pred-
stavljajo štirje vizualni ustvarjalci, ki so bili na podlagi izbora likovne kritičarke Anamarije Stibilj Šajn predlagani za višji nivo. To so Gabrijel Vrhovec, Judita Rajnar, Saša Strnad in Meta Jakič. Razstava se v začetku januarja 2011 seli v galerijske prostore na Vrhniko. ♦
Pridite in prisluhnite dobrepoljskemu narečju v besedi in pesmi
Ob srečanju z ljudsko pripovedovalko
Ančko Lazar ob izzidu knjige
Dobrepoljska dolina stoji na jezeru
avtorice Branke Lazar
v ponedeljek, 29. novembra 2010
ob 18. uri, v Jakličevem domu.
Večer vas bo ob bogatem kulturnem programu popeljal
v zakladnico dobrepoljskega pripovednega izročila.
Vljudno vabljeni!
Promocijska cena knjige ob predstavitvi je 24,00 EUR.
november 2010
Kultura
13
Kako narediš drevo
Vzemi les, uležan ali svež, grobo obtesan ali zglajen. Najprej vzemi kvadraten tram, visok za dva moža, in nanj vcepi drugega, pol tako dolgega, poprek in blizu vrha, prebrisano združena. Izkoplji jamo. Pokonci ga zasadi vanjo. Upaj, da bo pognalo korenine, upaj, da se bo v njem dvignil sok. Če ne, imej pri roki orodje in, ko dozori čas, nanj nabij sadeže.
Paul Hyland
Likovni natečaj
GOZD KOT PROSTOR PRAVLJIČNE UTOPIJE
za vizualno podobo
skladovih kulturnih prireditev v letu 2011
Šolarji, dijaki, študenti, zaposleni, upokojenci - likovniki, fotografi, vizualni ustvarjalci, člani kulturnih društev, lepo vabljeni k sodelovanju in ustvarjanju na tematiko, ki jo bo v letu 2011 v svoji dejavnosti pokrival Javni sklad RS za kulturne dejavnosti Območna izpostava Ivančna Gorica. Naše dejavnosti lahko s svojim ustvarjalnim pristopom povežete z naslovno vsebino razpisa. Vaša dela bomo objavili na vabilih za prireditve: ples za mlade, folklora za otroke in odrasle, srečanje gledaliških otroških in odraslih ustvarjalcev, srečanje mladih lite-ratov in literatov seniorjev, otroški in odrasli extempore ter selekcijska razstava, vokalna in instrumentalna glasba, filmski festival kratkega filma - vse to in še več je diapazon dejavnosti, ki jih pokriva skladovo letno delovanje.
LETO 2011 - GOZDOVI ZA
LJUDI bo posvečeno projektu, ki ga koordinirajo Združeni narodi na svetovnem nivoju; za področje Slovenije pa Ministrstvo za kmetijstvo, gozdove in prehrano.
Izbrani likovni ali fotografski izdelki bodo z avtorjevim imenom natisnjeni na skladovih vabilih ter plakatih za prireditev s področja, na katerega se avtorsko delo nanaša, npr. srečanje plesnih skupin, srečanje mladih literatov itd., v nakladi vsaj 300 izvodov. Prav tako bodo vsi izbrani izdelki objavljeni na spletni strani izpostave: www.kultura-ustvarjanje.si.
Avtorji izbranih del bodo na zaključnem festivalu (v torek, 27. septembra 2011, v razstavnih prostorih Muzeja krščanstva na Slovenskem v Stični) dobili simbolične nagrade, ki jih bo podarilo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki je koordinator projekta za področje Slovenije. Vsa dela bodo predstavljena na tej razstavi v okviru DEKD.
Dodatna navodila: želimo si izpostaviti drevo, kot vez med človekom in življenjem, ki je lahko realistično ali fantazijsko, drevo kot bitje ali kot prostor, drevo kot varen dom ali kot širen svet, kamor odhajamo, drevo ali skupino dreves ...
Prispevki so lahko v poljubni risarski, slikarski, grafični, kolažni tehniki ali v obliki fotografije in stripa. Največji format vašega dela naj ne presega 80 x 100 cm. Prispele izdelke po želji vrnemo. Natečaj je odprt od 1. 12. 2010 do 31. 1. 2011.
Prispevke z vašimi kontaktnimi podatki lahko pošljete na naslov: JSKD OI Ivančna Gorica, Cesta II. grupe odredov 17, 1295 Ivančna Gorica,
pošljete po elektronski pošti v obliki .jpg ali .pdf na naslov: oi.ivancna.gorica@iskd.si ali prinesete osebno v pisarno. Informacije: 01/ 7869-070, 051/675-238 (Barbara in Simona)
JSKD OI Ivančna Gorica
pnptsp f^s:: h? zsLsj?, h?	js zopstjsssj?.
sestra, rojrrf JJT «[EJTr^^voda,
gozd je skrivnosten f poslilšal apiiij {■vabi^ kamenček, storži, mah, želod,
V"
gobe, tSoB ganb,	jhxBviň:^ sme, giMnIO, íu^xř ÚM!, i/ieiES, đ/l^ Css/ij/š, stanoVanja
v" ■ ' ■ L^ 4-
vvsakem nadslropj U drevesa, Jtđio dmevesđ pozAmi poàAv^jo,
přpl^íí-pcpefe ^e í>!?!pl.r5í, deževniki in polži, /^fje tru/j/j/^
burnus^ g^of/a	fé méâ^ ťtt ářapůtfa - fag^at"^ jesenski praznik ly
v
gozdu^ STECT FO PIÎ^IPROGI SUSEGSA ZJSÎRIà, Lji^cnta in Clpta fiatci-ï. Življenje prsproti, zvonček, resa, V/^&JLle-^, gozdno cvetje, nočna ptica,
kresnica, gobe, gozdne jagode in nabiranje ob poti, vse ni užitno, V^é^Jt
él^Xi. Jpragozđ in deževni grozd- GkJ nima Simo svoje peesije iMlaske.aniNk
tudi svdjí fflistikd.Vfljeiti je pdni tajk.seveJi sami za neJnlžna itrušla srta.li se ijpriïijd i ijnii s lirepenenjeiti pu sreči...Velja prjviloise poiirli ptvo drevo.se je lačela civilizacija .in Če ho padlo tudi zadnje drevo.ho lootiec civilizacije. (A. Trstenjak)
."SíVíři; đi (íw^ífffi'	Vs, ^o^^omjo. 'Po^oy's^pjo if ard^ ^
érd^w.	s tsboj. Čďp}? Is pndzáwi^í
ŠKRATI IN GOZDNE VILE
Mestna Hnjižmca Grosiifije
Enota Dobrepoije
Iz knjižnice ^WÊk
Slovenska ljudska pesem: z Dušico Kunaver in Zagoriškimi fanti!
Videm 34 • Telefon: 01/786 71 40 • sikvidem@gro.sik.si V prostore knjižnice Vas vabimo v ponedeljek in sredo od 12.30 do 19. ure, torek in četrtek od 9. do 14. ure, petek od 12.30 do 20. ure.
So pesmi okrogle prav lehko za pet, ko b' ble na štir vogle, b' ne mogle po svet!
Jest ne pojem zato, da b'kaj šimfajne b'lo, jest pojem zato, de b' mi dougčas ne b'lo.
Mersel Jasmina
Tokratni literarni večer, ki smo ga pripravili v knjižnici, je bil posvečen ljudski pesmi in ljudskemu izročilu. Ljudska pesem je del naše kulture in spremlja človeka od rojstva do smrti, ob vsakem delu in praznovanju. Tudi dobrepoljska dolina je znana po bogati pevki tradiciji. Naša gostja je bila priznana etnologinja Dušica Kunaver, ki nam je spregovorila o pomenu in prisotnosti ljudskega pesništva. Vse prisotne je navdušila s svojim znanjem, predanostjo, srčnostjo in človeško toplino, ki je napolnila tako prostor kot naša srca.
Čeprav je Dušica Kunaver večini poznana kot zbirateljica ljudskega izročila in etnološkega gradiva, je slednje predvsem njena ljubiteljska dejavnost. Po svoji strokovni izobrazbi je namreč profesorica angleščine in ruščine. Njena poklicna pot je bila tako izpopolnjena s poučevanjem angleškega jezika in oblikovanjem izvirnih učnih gradiv. Za svoje delo na področju pedagogike in poučevanja je prejela priznanje Andragoškega centra Slovenije za promocijo učenja in znanja, izjemne dosežke pri bogatitvi tako lastnega znanja kot znanja drugih, ter republiško nagrado na področju šolstva za življenjsko delo. Vendar kot pravi Dušica: »Na moji poklicni poti, za katedrom, sem spoznala, kako malo naša mladine ve o domačih vrednotah in kako zavzeto prisluhne domačim pesmim, pripovedim, šegam in pregovorom.« Tako je sistematično pričela zbirati gradivo iz slovenskega ljudskega slovstva. Proučevala in zbirala je ljudske pesmi, šege, običaje, pripovedke, reke in legende. V njeni obsežni zbirki Pod lipo domačo, ki izhaja v samozaložbi, je mogoče najti naslednje naslove: Čar vode, Čar kruha, Ljudske modrosti v pregovorih, Slovenske bajke in pripovedke, Ljudska pripoved pod lipo domačo, Šege in pesmi pod lipo domačo in še in še. Je tudi soustanoviteljica Društva za ohranjanje slovenskega ljudskega izročila z zvenečim imenom »Naše korenine«. Kot navaja Dušica: »Ime društva Naše korenine je samoumevno,
Priznana etnologinja, zbirateljica ljudskega izročila Dušica Kunaver
saj če se bomo zavedali svojih korenin bo globlje tudi razumevanje med nami. Če imamo ljubezen do lastne zemlje in kulture, bomo spoštljivejši tudi do tujega. Korenine moramo imeti v domači zemlji, šele potem lahko z listi domačih dreves zremo v globalni svet.«
Njeno delovanje pa sega tudi na področje alpinizma. Pokojni mož, Aleš Ku-naver, je bil namreč eden najbolj znanih slovenskih alpinistov in himalajskih pionirjev. Zato je eno od njenih prizadevanj tudi objavljanje alpinistične dediščine
njenega moža. Dušica Kunaver je samostojna kulturna publicistka z obsežnim književnim opusom.
V zakladnici njenih knjižnih objav je izšlo več kot 70 del, ter več 100 člankov v različnih časopisih in revijah, ki so razdeljena na štiri glavna področja, katerim se je posvetila skozi življenje: slovensko ljudsko izročilo, alpinizem, pedagogika in angleščina. Njena ljubezen do obravnavanih tem in volja do dela pa sta občudujoči, saj je Dušica Kunaver še vedno zelo aktivna.
Za še bolj prijetno in pristno glasbeno vzdušje pa so poskrbeli vsem dobro poznani Zagoriški fantje, ki obeležujejo že več kot 60 let neprekinjenega delovanja. Slednje kaže na njihovo močno ljubezen do petja in lastne dediščine. Pesmi, ki jih prepevajo so namreč predvsem narečne pesmi, ki so se prenašale iz roda v rod. So edina skupina, ki je prejela evropsko nagrado za ljudsko umetnost. Nagrado so prejeli kot priznanje njihovemu zavzetemu prizadevanju za ohranitev domačega pevskega izročila in zvesto ljubezen do domače pesmi. Njihove pesmi so prestavljene tudi na zvočnih izdajah; Ko zbrani gremo vsi skoz vas, Oj, preljuba Zagorica... ♦
Zagoriški fantje vedno navdušijo s svojim petjem
november 2010
Kultura
15
Saloma v Ljubljani
Marta Šuštar
Dramo Saloma v izvedbi KD Dobrepolje, Dramske skupine Scena so si ogledali tudi številni ugledni gostje, ki so pohvalili kvalitetno igro, dovršeno izvedbo in bogato sporočilo predstave. Povabili so nas na gostovanje v Ljubljano.
Peta predstava drame Saloma bo v
Zavodu sv. Stanislava, Štula 23, Ljubljana Šentvid,
v ponedeljek, 13. decembra 2010, ob 19.30
Če ste si dramo ogledali in vam je bila všeč, povabite svoje sorodnike, prijatelje in znance, ki živijo v Ljubljani in okolici, da si Salomo ogledajo v koncertni dvorani Zavoda sv. Stanislava.
PREDSTAVA BO DOBRODELNE NARAVE!
Prostovoljni prispevki bodo namenjeni odpravi posledic poplave v Domu starejših Videm-Dobrepolje, Zavod sv. Terezije.
i
iSl
HEROD ANTIPA, tetrarh judejski -Igor Ahačevčič
\ U
JOHANAAN, prerok -Andrej Debeljak
HERODIADA, tetrarhova žena -Jasmina Mersel
SALOMA, Herodiadina hči ■ Eva Škulj
MLADI SIRIJEC, gardni stotnik -Klemen Tegel
PRVI VOJAK -Rok Tekavčič
DRUGI VOJAK -Matjaž Šuštaršič
HERODIADIN PAZ -Matija Klinc
KAPADOČAN -Ambrož Volek
TIGELIN, mlad Rimljan -Blaž Kaplan
SALOMINE SUŽNJE
NAZARENCA
Sara Gačnik

JI
Tanja Gačnik
Nastja Pugelj
r i .
Slavko Jamnik
Janez Šuštar
NAAMAN, krvnik -Jože Zrnec in režiserka Sonja Imerovič v akciji
Marta Šuštar
tudi v akciji
STRIP*ART v koči pri Koritu, Podgora
...zazdelo se mi je, kot bi sledila oblakom, pretakajočih mas, živi materiji ali duhu za porajanje novega. Kot bi zrla v večno živi ogenj, ki se po meri ugaša in prižiga. Avtorji so vsak po svoje predstavili koprnenje razžarjenih meglic v obliki poezije, stripa, risanke in glasbe.
Risba: Gabrijel Vrhovec
Saša Strnad, TD Podgora, kulturna skupina ST*ART, foto: Janko Rošelj
Uvodoma smo predstavili portal Pe-sem.si pod taktirko Ane Porenta in Gregorja Grešaka (ZRU), ter začinili s prikupno prezentacijo delovanja portala in predstavitvijo urednic portala: Zalka Grabnar Kogoj, Lidija Brezavšek, Aleksandra Kocmut in Ana Porenta. Več o njem
lahko raziščete na www.pesem.si. Portal je namenjen vsem, ki se podajate na pot literarnega ustvarjanja in si želite ob tem mentorstvo in druženje s so potovalci.
Čeprav imamo svobodo govora, živimo v času, v katerem nihče ne more povedati resnice, ko dregne v drugačno prepričanje neke skupine ljudi, ne da bi tvegal, da se jim bo zameril. In kaj je boljše? Pisati lepe stvari, spreminjati svet ali postati politik. Da bi bili vsi enaki, je utopija, enakosti med ljudi že po naravnih zakonih nikoli ne bo, toda vsaj malo sonca, vsaj malo sreče, vsaj malo svežine si vsakdo želi.
Poznam Ga. Umetnost in ta je bila resnici vedno zvesta prijateljica. Likovna zvrst »strip« je resnici še veliko bolj naklonjen. In ker je svet majhen, Slovenija pa še manjša, smo se našli na razstavah in kulturnih dogodkih ter ga z veseljem povabili medse. Gabrijel Vrhovec je bil atraktiven že od samega začetka: poteto-viran, drugačen slog oblačenja, podviha-na hlačnica in zelo vidna moderna nad-kolenska proteza... tak videz takoj pade v oči; enako zgovorna so tudi njegova dela. V koči pri Koritu smo predstavili samo en delček njegove ustvarjalnosti - stripe. Navdih za njih je našel v rekih in pregovorih ter pesmih.
Toda jesen je čas, da prezračimo prostore in v temu primeru tudi članek in se-zujemo vse prefekcionizme, ki nas obuvajo. Spustimo se do trav, do vode, do
hrasta in bukve in pomislimo, kako je lepo vse, kar nas obdaja. Temu primerno smo nadaljevali z animacijo - risanko »Za vedno zelen«, dveh ustvarjalcev Zorana Grabaraca - Hipija in Rajka Bajta.
Ja takole to gre. Hipnoza je uspela. Link, kjer si risanko lahko ogledate: http: / / www.youtube.com/ watch?v=de8JvMCVWjc
Na vrsto so prišli tudi avtorji pesmi: Andrej Debeljak, Alenka Zabukovec, Janko Rošelj, Jasmina Strnad, Ivan Korponai, Silva Langenfus, Gregor Grešak in Saša Strnad.
Zanimiva priložnost za drugačen uvid v znano, za pogled, ki odstira novo perspektivo in opozarja na možnost vedno novih nabiranj kakovostnih umetniških in literarnih vsebin.
november 2010
Kultura
17
Za intermezzo in uvod v večer so se nam predstavili tudi glasbeni ustvarjalci skupine Masses pod taktirko Gašperja Letonja, domačina, ki že vrsto let podpira našo skupino ST^ART z glasbeno kuliso. ♦
A i nešto
Ispovest mi je kao opomena, a rekli su mi... ko otvori dušu, biće mu lakše.
Ja ne mogu... u meni je mašta, i svašta, a i nešto i još po nešto a možda i ništa.
Siromaštvo je kao neka epidemija, a ja igram u sebi neki prljavi ples moderne evolucije i osećam se kao pas lutalica.
Ivan Korponai
Jakličev dom se je za dve uri spremenil v Kliniko Kozarcky
Andreja Novak, DS SCENA
KUD Ivan Cankar Šmartno v Tuhinju se je odzval povabilu Dramske skupine Scena in se v petek, 12.11.2010, predstavil s komedijo Klinika Kozarcky. Gre za alko-komedijo o grotesknih manipulacijah pri zdravljenju alkoholikov, toda s pomenljivimi presežki. Grotesknost drame mehča za Jovanovi a, avtorja komedije, neobičajna poetičnost in človeška milina v razmerju do brezdušnih manipulacij pri zdravljenju alkoholnih 'odvisnikov'. In četudi avtor sam ni popolnoma prepričan, da so vse te sestavine zadostne za generiranje vsestransko polnokrvne komedije, je bila Klinika Kozarcky duhovita odrska igrača, polna hudomušnih in satiričnih poant, kar so maloštevilni obiskovalci zagotovo občutili. V tej komediji je nastopil tudi Matej Korošec, ki je bil za vlogo Vinka nagrajen za najboljšo moško vlogo na Gorenjskem. ♦
JAN GOLTNIK (levo) in MATEJ KOROŠEC (desno) v enem od prizorov
rC
Misli
Vse se da v poeziji naučiti, samo dvoje ne. Ako nima tvoje oko svojih žarkov, ako nima tvoja kri svojega utripa — nikdar ti ne bo pesem sijala, nikdar ne bo pela.
Oton Župančič
sobota, 4. december 2010 ob 19.00
Monokomedija Osamljena ženska
Jakličev dom na Vidmu
Monokomedija Osamljena ženska, delo italijanskega dramatika, igralca in režiserja Daria Foa (leta 1997 je dobil Nobelovo nagrado) je izšla v zbirki monologov, ki obravnavajo temo zatiranja ženske. Privlačno gospodinjo ima ljubosumni mož zaklenjeno v stanovanju, kjer je prepuščena nadlegovanju njegovega na invalidski voziček prikovanega brata in še par obsedencev.
Dario Fo: Osamljena ženska
Režija: Snježana Martinović Igrajo:
Marija: Snježana Martinović Nevidni: Špela Simeon
Snježana Martinović
je akademska igralka, diplomirala je na Akademiji odrskih umetnosti v Sarajevu. Kot igralka je delala v številnih gledališčih (Teatar Obala Sarajevo, Teaterhaus Stuttgart, Telo Tanz Studio Stuttgart, Theater Premol Grenoble, Narodno pozorište Sarajevo, Gledališče Koper, Društvo B-51 Slovenija) in filmih (Azra, Belle epoque, Praznik v Sarajevu, Bizantija). Od leta 2003 je docentka za scenski gib na oddelku za igro Fakultete humanističnih znanosti v Mostarju. V KUD France Prešeren je režirala dramo Demoni Larsa Norena, ter igrala in režirala predstavi Jackie Elfriede Jelinek, Osamljena ženska Daria Foja in Noč čisto na robu gozdov, režija Scott Fielding. V letu 2010 sprejela dve nagradi (festival v Jajcu in Tmačin prstan) kot najboljša igralka BiH (vloga Olga v Njegove tri sestre, režija: Scott Fielding), MTM Mostar. Živi in dela v Ljubljani in Mostarju.
Kulinarični tečaj pri Fani Pugelj iz Strug
Tekst in foto: Nada Lunder
Z našo dobro pekarico Fani Pugelj smo se že nekaj časa dogovarjale, da nam bo pokazala, kako se delajo dobri krofi, izvrstni, tako kot je naša Fani, preprosta, pridna, dobrega in odprtega srca.
Članice Društva podeželskih žena, predsednica Pavla, Minka, Štefka, Nada in Marta, smo se v četrtek ob osmih zjutraj dobile v Fanikini topli in prijetni kuhinji, kjer je vse usklajeno z njo.
Začelo se je. Umila si je roke, kar je velik korak majhnih kuharskih mojstrov, in ostale prisotne tudi. En, dva, tri je bilo zamešano testo za pogačo - blinc. Medtem, ko je testo vzhajalo, smo pripravile še testo za krofe in flancate. Že pod njenimi rokami se je vse dvigovalo in kmalu za tem so se že cvrli prvi odlični krofi. Ta čas pa je bil tudi blinc že pečen. Omamnemu vonju se je bilo težko upirat, zato smo ga takoj preizkusile. Okus in oblika izvrstna, lepo zapečen, z domačo slanino, se je kar topil v ustih. Medtem pa so bili ocvrti tudi krofi in flancati.
Ura je bila že ena popoldne, ko smo se poslovile z upanjem in veliko željo, da nam Fani pokaže še kakšno svojo »finto« pri peki.
Pečenje in kuho obvladaš al pa ne, če je ne, ti tudi krof ne uspe, Fani rada vse pove in razloži, in nič za sebe ne zadrži. Naučite se mlade, nam veli, čeprav jih med nami kaj veliko ni. Zato pa z veseljem pečemo me, ki mlade po srcu smo še vse. Ko nam uspevajo piškoti, potice pa tud' pletenice, nam rišejo nasmeh na lice.
Z našo Fani smo se dogovorile, da se letos še enkrat dobimo v njeni kuhinji. Pekle pa bomo parkeljne, golobičke, kolačke in še kakšne praznične dobrote. ♦
Razpis delavnice za HOSTESE IN VODITELJE KULTURNIH PRIREDITEV
Delavnica bo potekala v petek, 21. januarja 2011, in v soboto, 22. januarja 2011, in sicer: v petek, od 16.30 do 19.30,
v soboto, od 9.00 do 13.00 (odmor za kosilo) in od 14.00 do 18.00. Delavnica bo v prostorih kulturnega doma, Adamičeva 16, Grosuplje. Dvodnevna delavnica je namenjena vsem, ki želijo aktivno sodelovati pri organizaciji in oblikovanju kulturnih prireditev, se pravi: predsednikom in članom kulturnih društev, učencem 9. razredov, dijakom, študentom, zaposlenim in upokojenim posameznikom. Za posameznike, ki želijo v naslednjih letih voditi prireditve v organizaciji JSKD OI Ivanč-na Gorica, je udeležba na delavnici obvezna. Spodnja starostna meja udeležencev je 15 let.
VSEBINA
Delavnica bo potekala v dveh delih:
1.	del (21. 1. 2011) se bo osredotočil na praktično-teoretične vidike nastopanja in vodenja, etiko vodenja ter splošne zakonitosti javnega pojavljanja. Spoznali bomo naloge in dolžnosti ter osnove obnašanja, komuniciranja in ravnanja hostesne službe s publiko in nastopajočimi.
2.	del (22. 1. 2011) bo izključno praktičen - razvrstitev točk nastopajočih in pregled pisanja scenarijev za kulturne prireditve (konkreten primer). Ogledali si bomo organizacijo in delo hostesne službe ob dogodku. Vaje ob in na odru.
VODENJE
Seminar bo vodila diplomirana igralka, gledališka režiserka ter izkušena voditeljica Simona Zorc Ramovš. V sodelovanju z državnim JSKD poučuje dramsko igro ter osnovne tehnike govora in diha na različnih delavnicah po vsej Sloveniji in v vseh starostnih stopnjah, je tudi državna selektorica za otroško in odraslo ljubiteljsko gledališče v Ljubljani in okolici ter na jugovzhodnem področju Slovenije. V Grosupljem je od leta 1997 do 2008 vodila gledališko skupino GG NENI (Glas Gib NE res NI). Kot moderatorka in voditeljica vodi številne prireditve po Sloveniji. Trenutno je zaposlena kot strokovna programska vodja ZKD Grosuplje.
KOTIZACIJA
Za člane kulturnih društev, učence, dijake in študente ter upokojence znaša kotizacija 36 EUR (skupaj z DDV-jem), za zaposlene pa 48 EUR (z DDV-jem) - za oba dneva. Na podlagi prijave vam bomo poslali predračun, ki mora biti plačan do začetka delavnice. Vsi udeleženci bodo prejeli priznanje oz. indeks neformalnega izobraževanja, kamor vam bomo vpisali prisotnost na delavnici.
PRIJAVA
Izpolnjene prijavnice pošljite na naslov: JSKD OI Ivančna Gorica, Cesta II. grupe odredov 17, 1295 Ivančna Gorica do srede, 15. 12. 2010. Informacije: 01/7869-070, 051/675-238 oz. po elektronski pošti: oi.ivancna.gorica@jskd.si. Največje možno število udeležencev je 15 posameznikov.
JSKD OI Ivančna Gorica: Barbara Rigler, Simona Zorko
november 2010
Iz društev
19
TD Dobrepolje
razpisuje
NATEČAJ ZA NAJLEPŠO ZUNANJO OKRASITEV DOMAČIJE
V PRAZNIČNEM ČASU
Z natečajem želimo spodbuditi domačine, da bi svoje domačije okrasili na preprost, izviren, domiseln, zanimiv in ustvarjalen način, pri čemer naj bi brez poseganja v naravo izkoristili naravne danosti domačije.
Iz vsake vasi bomo člani TD izbrali najboljšo okrasitev, najboljšim trem pa podelili priznanja na zabavni prireditvi z glasbeno skupino v mesecu januarju.
Naj zaživi praznično vzdušje tudi po vaših domovih!
Vabilo novim članom!
Delovanje TD Dobrepolje se krepi, razvija in pospešeno razširja.V letu 2011 tako načrtujemo različne aktivnosti, od izletov, ekskurzij in izobraževanj do sodelovanj z društvi in ustanovami na občinski, nacionalni in mednarodni stopnji, pa še kaj bi se našlo, zato vabimo občane in občanke, da se nam pridružite in po svojih močeh pripomorete k prizadevanju za večjo prepoznavnost Dobrepolja.
Prepričani smo, da bi se za vsakega izmed vas našlo področje, na katerem bi se lahko izkazali ali prišli do novih znanj.
Če si torej želite sodelovati pri izdelavi smernic, predlogov in pobud delovanja društva v prihodnje, sodelovati pri različnih aktivnostih društva, se izobraziti o zgodovinskih in kulturnih razsežnostih Dobrepolja ali pobliže spoznati delovanje društva, vas vabimo v našo sredino.
Pišite nam na td.dobrepolie@.gmail.com, pokličite nas na številko 041 96 28 23 ali nas poiščite na Zelniku (www.zelnik.net) ali na Facebook-u.
Turizem smo ljudje. Pridružite se nam, veseli vas bomo.
Turistično društvo Dobrepolje
Koledar
prireditev
2011
Pred vami je obrazec za posredovanje podatkov o prireditvah v letu 2011. Prosimo, da ga izpolnjenega vrnete na naslov društva (td.dobrepolje@gmail.com ali Videm 35, 1312 Dobrepolje) do 17. 12. 2010. Na zadnji strani koledarja bi kot običajno želeli objaviti organizatorje prireditev (društva ipd.) in kontaktne podatke za dodatne informacije, zato prosimo, da v zadnjem stolpcu tabele navedete tiste podatke, za katere dovolite njihovo objavo. Za dodatne informacije smo na voljo na telefonski številki 041 96 28 23 ali na navedenem elektronskem naslovu. Hvala za sodelovanje!
Datum in ura prireditve	Naziv prireditve	Kratek opis prireditve	Kraj in lokacija prireditve	Organizator prireditve	Kontaktna oseba in podatki (za pojasnila - ni za objavo)	Kontaktni podatki za objavo (e-mail, tel. št., spletna stran^)
						
						
						
						
Pikec Ježek in Gasilko Jež
Aleš Strnad, predsednik MK GZ Dobrepolje
V četrtek, 11. 11. 2010, smo si v Grosupljem bodoči mladi gasilci in njihovi mentorji ogledali lutkovno predstavo Pikec Ježek in Gasilko Jež, gledališča FRU-FRU. Predstavo smo si ogledali v družbi naših prijateljskih Gasilskih zvez Grosuplje in Ivančna gorica, ki na področju mladine tudi sicer dobro sodelujemo. Tematika letošnjega meseca požarne varnosti je bila namenjena našim najmlajšim, zato je Gasilska zveza Slovenije omogočila brezplačen ogled
omenjene lutkovne predstave.
Skozi niz dogodivščin navihanega Pikca, njegove sestrice Lizike in ostalih
junakov so otroci spoznali, kako se obnašati v primeru naravnih in drugih nesreč, kot so požar, poplava in potres, ter kako se nesreč obvarovati in koga poklicati na pomoč. Še dobro, da je Gasilko Jež neustrašni in prijazni gasilec, ki je pomagal reševati male gozdne prebivalce, ki so se včasih tudi po svoji krivdi znašli v težavah.
Na poti domov se je iz gasilskih kom-bijev slišal refren: ... ko jež več pomagati si ne zna, pokliče ena ena dva.
NE POZABIMO: 112 - KLlC V SlLl! ♦
Suhorobarski in lončarski tehniški dan v Rokodelskem centru v Ribnici
Učiteljice 4. in 5. razredov OŠ dr. Ivan Prijatelj Sodražica smo se odločile, da 22. 10. 2010 organiziramo tehniški dan, posvečen ohranjanju in negovanju dediščine našega prostora v na novo odpretem Rokodelskem centru v Ribnici. Delavnice, za katere smo izvedele, da so prve, ki jih izvajajo za osnovno šolo, je obiskalo 43 otrok.
Tekst in foto: Milena Bracovič, Angelca Pucelj in Ana Porenta
Ob prihodu smo se razdelili v štiri skupine. Vsaka skupina je spoznala delo enega izdelovalca in vsak otrok si je pod njegovim vodstvom samostojno izdelal miniaturo večjega objekta (kozolec, voz) ali manjši uporabni predmet (glineni lonček, sito). Prvi skupini je g. Andrej Mihelič iz Sodražice pokazal, kako se izdela rešeto - nato pa so otroci iz dveh obodi sestavili sito, naučili so se tudi vpenjati mrežo. Druga skupina, ki jo je vodil Drago Brinšek, učitelj praktičnega pouka iz Srednje šole v Kočevju, kjer izobražujejo različne obdelovalce lesa in mizarje, je vodil mlade delavničarje, da so iz pripravljenih kosov lesa sestavili kozolec s stebri, latami in z letvicami pokrili tudi streho. O izumu kolesa in večtisočletnem razvoju do kmečkega voza je tretji skupini spregovoril lgor Sever iz Velikih Lašč, ki je imel za otroke že pripravljene lesene sestavljanke in načrte, po katerih so sestavili in zlepili prave pomanjšane različice kmečkega voza. Četrta, lončarska skupina, se je s pomočjo lončarke Brigite Mestek s Pugleda učila lončari-ti na lončarskem vretenu. Po nekaj poskusih jim je že uspelo zvrteti kepo gline v manjšo posodico, ki so jo tudi prebarvali ter pripravili za žganje v peči.
Dan je bil zelo zanimiv. Organizatorji so prisluhnili našim idejam in prilagodili delavnice starostni stopnji naših otrok. Otroci so ves čas aktivno sodelovali, poleg izdelovanja v posamezni delavnici so s pomočjo lično pripravljenega učnega lista spoznali tudi muzej suhe robe in lončarstva ter ugotavljali, koliko različnih suho-robarskih dejavnosti se je razvilo na našem področju in ob tem dopolnili svoja znanja. Vsak otrok je na koncu dneva odnesel s seboj zanimiv izdelek. Vsaka sku-
pina je imela v tri in pol ure trajajočem programu tudi čas za malico in topel čaj (ki so nam ga ponudili prijazni gostitelji).
Ob vrnitvi v šolo bomo znanje še nadgradili: z razstavo izdelkov ter s poročanjem posameznih skupin o delu - o tem, iz česa so posamezen izdelek napravili, kakšen postopek so ubrali pri izdelavi ter za kakšne namene se je ta naprava ali objekt ali predmet uporabljal včasih in kako je s tem danes. Tako bodo učenci obogatili tudi drug drugega s svojo izkušnjo.
Ob slovesu smo se učenci in učiteljice zadovoljni, polni vtisov in novih znanj ter spoštovanja do našega izročila, vrnili v šolo. Rokodelski center bomo zagotovo še obiskali, saj smo odkrili, da imamo poleg podobnega pogleda na učenje spretnosti preko dejavnosti tudi en velik skupen interes: ohranjanje in negovanje kulturne dediščine našega širšega, z lesom in glino bogatega prostora ter željo, da to bogastvo ohranimo in prenesemo tudi na mlade rodove. ♦
november 2010
Iz društev
21
Poročilo o požaru
GČ Marko Perhaj, poveljnik PGD Hočevje
Dne 30.10.2010, približno ob 13. uri, je prišlo do požara na gospodarskem objektu - drvarnici na naslovu Hočevje 3.
Požar se je pojavil na zunanji strani objekta, nakar se je zaradi lesenih sten in zloženih drv ter prisotnega močnega vetra pričel širiti v notranjost in na ostrešje. Gasilci PGD Hočevje so bili o požaru obveščeni od strani občanov ob 13.03 preko telefona. Poziva preko pozivnikov in SMS naprave niso prejeli.
Ob prihodu na požarišče so postavili MB 10/10, odvzem vode iz 'šterne' (vodovod še ni v funkciji) in dva napada ter pričeli z gašenjem. O požaru je bil obveščen RECO, ki je alarmiral društva: Zden-
ska vas, Videm, Ponikve, Zagorica in Krka, ki so opravila izvoze v času med 13.06 in 13.20 uro. Po prihodu poveljnika PGD Hočevje na požar, je bilo javljeno na RECO vse potrebne podatke o požaru in preklic alarmiranja ostalih društev, ki pa so bila med tem že na poti. Ob prihodu PGD Zdenska vas so postavili v pomoč pri gašenju GVC z enim napadom in 2x IDA za primer gašenja in reševanja v zaprtem prostoru. PGD Videm je pristopil k gašenju na že postavljen napad domačega društva in opremil 2 gasilca z IDA. Ob 13.25 je bil požar lokaliziran, ob 13.35 pa pogašen.
Hočevje je postavilo požarno stražo (do 14.50 ure), ostale enote pa so se zbrale v gasilskem domu, kjer je bila nareje-
na kratka analiza. Intervencija je bila na RECO zaključena 14.20 uri.
Na požaru so sodelovala društva: Ho-čevje, Zdenska vas, Videm, Ponikve in Za-gorica.
Prisotno je bilo skupaj 67 gasilcev in vaščanov, ena motorna brizgalna in sedem vozil.
Po hvaliti je potrebno hiter odziv domačih gasilcev in vaščanov in zelo velik odziv prostovoljnih gasilcev iz sosednih društev, kateri so se tudi tokrat odzvali hitro in v zelo velikem številu. Na srečo tokrat pomoči nismo potrebovali, vendar pa nam je precej lažje, ko pa vemo da lahko vedno računamo na pomoč tovarišev. Hvala vsem. ♦
4. občinski in regijski kviz gasilske mladine
MK, Nastja Mišmaš
30. OKTOBRA 2010 se je v OŠ Videm-Do-brepolje odvijal občinski kviz gasilske mladine, kjer je bilo prijavljenih 40 ekip iz sedmih gasilskih društev GZ Dobrepo-lje. Ekipe so se vse zelo dobro odrezale in z odličnimi rezultati pokazale svoje znanje. Tako mladina, mentorji in organizatorji kviza so bili polni zagona in v pričakovanju najboljših rezultatov za svoja društva. V zraku je krožil tekmovalni, a še vedno prijateljski duh, ki je kviz napolnil z veliko dobre volje in energije.
Kolikor so posamezna društva vložila v kviz, toliko se je poznalo tudi na rezultatih. Ekipe so tekmovale v treh kategorijah, glede na starost, ne pa tudi po spolu, tako da so fantje in dekleta tekmovali skupaj. Kviz je bil skrbno pripravljen in vse je potekalo po planu. Od prijavljenih ekip je bilo 11 ekip mlajših in 22 ekip starejših pionirjev, ter 7 ekip mladincev. Rezultati so si bili zelo blizu, zato da je bila konkurenca velika.
V kategoriji mlajših pionirjev so prva tri mesta dosegle ekipe: Zdenka Vas, Kompolje in Zagorica. Pri starejših pionirjih, so prva tri mesta odnesle ekipe: Zdenska Vas in 2x Hočevje. Od mladincev pa sta se najbolj izkazali Zdenska Vas, Ponikve in Zagorica. Slednje ekipe so se tako uvrstile naprej na regijski kviz, ki je sledil tri tedne pozneje, v Ribnici.
Posebno pohvalo sta si zaslužila dva mlada gasilca s posebnimi potrebami, ki sta za pogum in vzgled ostalim prejela Priznanje za pogum. S svojim sodelovanjem sta pokazala pravi gasilski duh in dokazala, da se vsakdo lahko pridruži gasilcem, če ima voljo in je pripravljen na izziv. Potrditev sta zapečatila z velikim aplavzom na zaključni razglasitvi Občinskega kviza.
Naši pionirji in mladinci so imeli tri tedne časa še bolj se pripraviti in izkazati pred drugimi društvi in zvezami Ljubljanske gasilske regije, LJUBLJANA II. 27. Novembra 2010 je sledil regijski kviz v Ribnici. Tekmovalo je skupno 50 ekip izmed šestih Gasilskih zvez. Naših 8 ekip se je odlično izkazalo ter doseglo zelo dobre uvrstitve: V kategoriji mlajših pionir-
jev so naše ekipe dosegle: 16. Mesto-Kompolje, 11. Mesto-Zagorica in 8. Me-sto-Zdenska Vas. V kategoriji starejših pionirjev so dosegli: 5. Mesto-Hočevje 2, 4. Mesto-Zdenska vas in 2. Mesto-Hočev-je 1. Mladinci so dosegli: 9. Mesto-Zago-rica in 6. Mesto-Zdenska Vas. Posebno dobro so se uvrstile ekipe starejših pionirjev, ki so se prebile med prvih pet, kar je res velik dosežek. Ekipa Hočevje 1 je dosegla srebni pokal in se tako uvrstila na državno tekmovanje, ki bo 27. Novembra 2010 v osnovni šoli Zreče.
Vsem ekipam čestitamo za dobre rezultate, ekipi Hočevje 1 pa želimo veliko sreče na 9. Državnem Kvizu gasilske Mladine, kjer bo zastopala Gasilsko Zvezo Dobrepolje.
Z gasilskim pozdravom, Na pomoč! ♦
Društvo gobarjev
štorovke - Šentrumar hočevje
Videm 34, 1312 Videm-Dgbrergue
Člani gobarskega društva Štorovke pripravili piknik v zahvalo vsem donatorjem
Mojca Pugelj
Na zadnjo nedeljo so člani gobarskega društva Štorovke pripravili piknik v zahvalo vsem donatorjem, ki so darovali finančna ali druga sredstva za postavitev gobarskega doma na Šentrumarju ter tudi tistim, ki so pri izgradnji dela pomagali s svojim delom. Donatorji so z veseljem sprejeli povabilo predsednika društva, Slavka Pajtarja, in se piknika v velikem številu udeležili. Zbrali so se kar pri gobarskem domu, kjer so se ob prijetnem klepetu najprej pogreli ob slastni joti in nato še ob ostalih dobrotah. Za glasbeno popestritev pa so poskrbeli nadobudni harmonikarji, tako da lahko rečem, da ni manjkalo ne petja, ne plesa.
Nekateri so se odpravili tudi na krajši potep po okolici koče in se tako lahko v polni meri naužili lepot jesenske narave. Preživeli smo čudovit dan. ♦
Donatorji in pokrovitelji Razstave gob
Pokrovitelj občina Dobrepolje Medijski pokrovitelj Radio zeleni val Donatorji: Pekarija Blatnik Pizzerija pri Petru Struge Občina Ivančna gorica Gradbeni stroji Podržaj Metod Pizzerija na vasi, Marinča vas Štupnikov mlin Zagradec Frizerski salon Hočevar, Velike lese Okrepčevalnica Hočevar Velike lese Prevozništvo Hočevar Velike lese Cvetličarna trgovina Lilija Videm Jaxma d.o.o. predstruge Glasmaher Novo mesto Zlatarstvo Gros Grosuplje Zavarovalnica Triglav predstavništvo Grosuplje Zavarovalnica Triglav predstavništvo Vič LJ
»Erotex« Dobrunje Vrtnarstvo Breskvar Podsmereka- Dobrova »Devalt« Grosuplje Vodovodno instalaterstvo »Otorepec« Dobrova Gostilna »Obrščak« Muljava Mix Ponikve
Društvo gobarjev Štorovke je konec oktobra za Dobrepoljske skavte priredilo predavanje o gobah in mini razstavo gob. Predsednik društva Slavko Pajntar - Pinki jim je povedal nekaj besed o razstavljenih gobah (30 različnih primerkov. Seveda pa so si ogledali tudi gobe, ki od spomladi do jeseni rastejo v naši bližini in nekaj smrtno strupenih ter gobah, podobne njim. Povabili smo jih tudi, da se nam prihodnje leto priključijo pri nabiranju v času rasti gob in pri njihovi uporabi v kulinarične namene, saj skavti preživijo večji del časa v naravi.
Slavko Pajntar
november 2010
Kulturna dediščina
23
Novi cilji in usmeritve v povezavi med varstvom naravne in kulturne dediščine ter načrtovanjem razvoja prostora
»V današnjem razvitem okolju je zaradi pritiskov globalnih sprememb postala identiteta prostora in v njej zlasti značilnosti grajene dediščine izjemno ogrožena. Izziv našega časa je zato postal iskanje uravnoteženega razvoja in hkratnega varstva ne le posameznih spomenikov, ampak celovitega prostora« (iz norveškega projekta 'Heritage as an Asset of Development«, 2007). Da je to eden izmed pomembnih ciljev načrtovanja prihodnosti celotnega bivalnega okolja in ne samo izločenih delov kulturne in naravne dediščine ter da je to hkrati tudi osnovno izhodišče strategije razvoja, bi morali danes razumeti vsi, ki so odgovorni za prihodnost.
Prof. dr. Peter FISTER
Slovenska posebnost v preteklem razpoznavanju in vrednotenju vloge gradenj ter spreminjanju prostora je bila vezana na različna merila, ki so bila in so mogoče še vse prevečkrat vezana na politične predsodke ali trenutni zaslužek in ne toliko na kulturo prebivalcev. Najprej je bilo pomembno iskanje korenin ali razpoznavanje pokrajin samo s pomočjo izbrane skupine kmečkih stavb iz 19. stoletja, ki naj bi razlagale izbrano zgodovinsko stopnjo slovenske samostojnosti v okviru Avstro-Ogrske. Danes večine teh »tipičnih arhitektur« ni več, čeprav jih nekateri še vedno predstavljajo kot edine značilne. V času obeh Ju-goslavij se je razpoznavnost slovenske kulturne krajine zmanjševala celo na eno samo obliko »slovenske kmečke stavbe« (gorenjske ... ) in tako dobesedno uničevalo za Slovenijo tako značilno kulturnokrajinsko pestrost. Tudi tu se še danes skuša to nadaljevati z nasilnim vnašanjem pod obok enakih »tipskih« hiš ali s trendovskim posnemanjem nekih mednarodnih trenutno modnih vzorcev.
Šele v zadnjih desetletjih so slovenske stroke in politika začele razumevati nove vrednote prepoznavnosti prostora in šele v zadnjih nekaj letih so tudi v novo zakonodajo o načrtovanju prostora in varstvu kulturne dediščine sprejeti cilji in naloge, kot so že uveljavljeni v drugih razvitih deželah. K temu so v največji meri pripomogli izsledki raziskovalnega projekta »Korpus slovenske arhitekture« na Fakulteti za arhitekturo, ki jih je kot svoje izhodišče objavilo Ministrstvo za okolje in prostor RS. Podrobno ovrednotenje in raziskava več kot 4.500 naselij in skoraj 50.000 stavb sta prvič podala možnost, da slovenski prostor razpoznamo tako, kot so ga oblikovale generacije do danes. Končno je postalo jasno, da so pri nas še posebej poselitvene, stavbne in posebne arhitektonske tiste vrednote najpomembnejše sestavine prostorske razpoznavnosti in identitete, ki določajo posebnosti regij, krajin, krajev, stavb in s tem predvsem kakovostnega bivalnega okolja.
Vendar so bili izidi vrednotenja, ki naj bi pokazalo, kje in v kakšni meri so ta značilna razmerja še kakovostna, taki, da je postalo jasno, da v Sloveniji začenjamo močno zaostajati za drugimi razvitimi deželami. V skoraj tretjini prostora so značilnosti, ki so v preteklosti izjemno povezovale naravo in človekovo
ustvarjalnost, že vse preveč izgubljene ali pa so jih nadomestili s takimi posegi v prostor, da ta ni več niti razpoznaven niti ne omogoča več kakovostnega prebivanja v pozitivnem razmerju do okolja in v razpoznavnem »domačem« prostoru. Dodatno je bilo ugotovljeno, da je bilo v devetdesetih letih prejšnjega stoletja izgubljenega 10 % tistega dela prostora, ki je še vedno ohranjal posebnosti in vrednote kulturne krajine in da bi s tako neodgovornim ravnanjem vsakih 10 let izgubili naslednjih 10 % ...
Medtem se je k sreči zgodilo odgovornejše priznavanje ciljev in meril, kakršne si je zastavila Evropa. K temu so spet pripomogle podrobne raziskave resničnega stanja v Sloveniji in novo razumevanje pojma »kulturna krajina«. Najprej je treba odgovoriti na vprašanje, kaj sploh je »kulturna krajina«, saj je danes o tem pojmu kar nekaj različnih razlag. Če povzamemo eno izmed sodobnejših razlag, ki je hkrati sestavni del pomembnega mednarodnega dogovora, je to »območje, kot ga zaznavajo ljudje in katerega značilnosti so dosežek medsebojnega vplivanja naravnih in/ali človeških dejavnikov - krajina prispeva k oblikovanju lokalnih kultur in je temeljna sestavina evropske naravne in kulturne dediščine in je za ljudi kjer koli pomemben del kakovosti življenja kot ključna sestavina človekove in družbene blaginje, njeno varstvo, upravljanje in načrtovanje pa so pravice in obveznosti vsakogar«. Tako določa Evropska konvencija o krajini, sprejeta leta 2000.
Da krajina ni le neokrnjena narava ali iz nje izločeni človekovi posegi vanjo, pa bi moralo biti povsem jasno. Tako so tudi ljudje, ki so živeli v nekem prostoru skupaj s posebnostmi, kot jih je ponujala narava, ustvarili svoje domače okolje, tako da so naravnim značilnostim dodajali svoje in na tak način ustvarili razpoznaven ali bolje rečeno »domač« prostor - in šele to je v resnici kulturna krajina. Poleg izkoriščanja gozdov, polj, sadovnjakov, s katerimi so do neke mere spreminjali naravo, je bilo prav gotovo stavbarstvo (arhitektura) tisto, kar je vedno najbolj ustvarjalo značilnosti neke krajine ali bolje rečeno njeno identiteto. Tako se v Sloveniji žal še vedno ne moremo dogovoriti, da bi vse te značilnosti sestavili v skupne lastnosti krajin, ne pa da jih obvezno ločujemo, saj sta danes še vedno uporabljani dve ločeni razlagi krajin: naravne krajine in arhitekturne krajine.
Kaj je torej tisto, kar bi lahko tudi v primeru dobrepoljske kulturne krajine prepoznali kot njene najbolj značilne sestavine in kakovostne dosežke? Sprehod skozi čas nam da preprost odgovor: glavne razpoznavne značilnosti in hkrati največji človekovi dosežki s ciljem oblikovati kakovostno kulturo krajino so prav gotovo v značilen prostor skrbno postavljena naselja, arhitekturne dominante, celo nekatere najbolj skromne zgradbe, kot so: kozolci, znamenja ... Obenem pa že ugotavljamo, da je v pokrajini, ki je kljub razvoju in spremembam ostajala vedno enako razpoznavna, človek danes začel z nekakovostnimi in neznačilnimi gradnjami najbolj uničevati tisto vrednoto, ki bi jo morali imenovati »dobrepoljska kulturna krajina«. To pomeni, da nas morajo najbolj zanimati prav tiste sestavine, ki tvorijo »arhitekturno krajino« in ki nenavadno v eni zadnjih slovenskih razlag omenjene evropske konvencije sploh niso omenjene.
Kaj naj bo torej »arhitekturna krajina«? To je tista prostorska enota, v kateri je zaradi posebnih geografskih, kulturnozgodovinskih, upravnih, socioekonomskih, gospodarskih in drugih pogojev razvoja ter kot posledica zavestnega grajenja in ohranjevanja značilnosti bivalnega okolja mogoče razpoznati enotna merila vseh vrst gradenj, ki so in ki še vedno sooblikujejo razpoznavnost prostora. Pod pojmoma gradnje ali stavbarstvo razumemo vse od posameznih stavb in njihovih značilnih sestavin do naselij z njihovimi razpoznavnimi lastnostmi ter tistih arhitektur, ki v pokrajini ustvarjajo posebna vrednostna merila. Ker je med tako v prostor vgrajenimi stavbami največ anonimne arhitekture in nekaj izjemnih stavb, moramo te razpoznati kot nosilce kulturne krajine - ne pa tako, kot je to velikokrat značilno za današnji čas, tj. hvaliti le trenutno modno oblikovane arhitekture, ki za ta prostor niso značilne.
Ostane še vprašanje, kje so meje takih razpoznavnih kulturnih krajin. To ne morejo biti niti formalne niti politične ali samo geografske, ampak jih je treba umestiti v razvojne značilnosti človekovega ustvarjanja. Že osnovna ugotovitev, da je v majhni Sloveniji nastalo še vedno razpoznavnih značilnih krajinskih enot, ki so združene v 14 regij, je bil dokaz o izjemni kulturni vrednosti tega dela Evrope in hkrati o izjemni ustvarjalnosti tu bivajočega človeka.2 Zanje je hkrati značilno, da ne morejo biti nikdar dokončno določene in zaprte, ampak vedno tudi bolj ali manj prehajajo in se povezujejo z drugimi podobnimi območji človekovega ustvarjanja »domačega okolja«, kot bi kulturno krajino lahko tudi poimenovali.
Primerjava z nekaterimi evropskimi deželami je pokazala, da te že nekaj desetletij načrtujejo razvoj in prihodnost svojega prostora zelo podrobno povezano z ovrednotenimi značilnostmi kulturnih krajin in da prav s prenovo ter ohranjanjem arhitekturne dediščine uspevajo ustvariti najatraktivnejša in tudi najbolj donosna bivalna okolja. Med temi so največ dosegle Anglija, Nemčija, Francija in severni del Italije, zato je bilo sodelovanje z njimi ob pripravi slovenskih izhodišč neposredno in tesno povezano. Iz prvih ciljev o ohranjanju in razvoju krajinsko značilnih regionalnih enot se je razvilo tudi razvojne načrte obstoječih naselij. Tako je bilo že v osnovni razvojni strategiji Slovenije podrobno navedenih 756 naselij, za katere je veljalo, da ima prenova prednost pred novogradnjo, saj so na tem prav omenjene države »gradile« tudi mesta prihodnosti. Končno se je po letu 2000 razvila tudi podrobna nova metoda urbanističnega načrtovanja razvoja večjih naselij kot »reurbanizaci-ja«.
V	letih 2007/8 sta bili kot rezultat vseh teh spoznanj v Sloveniji sprejeti novi zakonodaji o načrtovanju posegov v prostor, razvoja naselij in o varstvu kulturne dediščine. V naš prostor naj bi uveljavili nekatere sodobne cilje in zahteve, kakršne postavlja ne le Evropa, ampak tudi svetovna organizacija Unesco in načelno so v novih predpisih te zahteve vsaj formalno tudi povzete. Ohranjala naj bi se raznovrstnost kulturnih krajin, katerih osnovne vrednote so zgoščene prav v razpoznavnosti človekovih pozitivnih posegov vanjo, torej v identiteti arhitekturne dediščine, kulturna dediščina pa naj bi postala eno izmed meril za kakovosten razvoj prostora. Žal so večini naročnikov pa tudi verjetno večini »strokovnjakov« (od projektantov in izvajalcev do formalnih uradnikov ...) ali nepoznane ali pa povsem nerazumljene zahteve, ki so veljavne v svetu, Evropi in v Sloveniji in ki so s formalno izvedenim pristopom države h konvencijam Unesca, Sveta Evrope in Evropske unije tudi zakonsko celo nad slovensko zakonodajo.
Že Svet Evrope je v svoji Konvenciji o krajini v letu 2000 postavil kot izhodišče ugotovitve, da »... krajina doprinaša k izoblikovanju lokalne kulture, h kvaliteti bivanja in uveljavljanju evropske identitet in da je krajina pomembna sestavina kvalitete bivanja za človeka povsod: v mestnih in podeželskih okoljih ...«.
V	»Odloku o strategiji prostorskega razvoja Slovenije« (2004)4 je iz evropskih smernic povzetih nekaj načel, ki bi morala biti upoštevana pri vseh prihodnjih prostorskih odločitvah.
Tako je tudi dobrepoljska krajina dobila svoje posebno mesto v okviru dolenjske regije s posebnim poudarkom na značilnih razporeditvah naselij, z nekaterimi posebnostmi sicer preproste, a značilne arhitekture - od bivalnih do gospodarskih stavb in s kakovostnim razmerjem do narave (krajina 9/41). Pomembno je, da je bila uvrščena med dobro razpoznavne arhitekturne krajine, kar ji daje možnost, da to izkoristi kot priložnost za ohranitev takih razmerij med naravo in človekovim oblikovanjem kulturne krajine ter tako še naprej ustvarja visoko-kakovosten bivalni prostor. Seveda se tudi tu pojavljajo nekateri ne preveč pozitivni posegi v prostor, vendar je ob pravilnem razumevanju in strokovno utemeljenih odločitvah o prihodnosti še vedno mogoč zelo pozitiven razvoj. Odmisliti si je treba le povsem neupravičen predsodek, da naj bi bila varstvo in prenova nekaj, kar preprečuje razvoj - v resnici je to ravno nasprotno in prav prenova je največkrat cenejša in uspešnejša od novogradnje. Ostaja le problem, da je za gradbeništvo v Sloveniji značilno, da večinoma za tako dejavnost preprosto ni usposobljeno.
ll.7 Krepitev prepoznavnosti kakovostnih naravnih in kulturnih značilnosti krajine:
1)	Slovensko krajino razvijamo kot naravno krajino predvsem na odmaknjenih in ohranjenih območjih, kot kulturno krajino na tradicionalnih kmetijskih območjih oziroma slovenskem podeželju, kot urbano krajino v okolici večjih mest, na območjih z visokim pridelovalnim potencialom tal za kmetijsko rabo pa kot kmetijsko intenzivno krajino. S prostorskim razvojem se v vsakem izmed teh območij zagotavlja ohranjanje ključnih prepoznavnih krajinskih značilnosti.
2)	Slovenija je prepoznavna po pestri krajini in krajinskih vzorcih, arhitekturni identiteti mest in podeželskih naseljih, ohranjeni naravi, veliki biotski raznovrstnosti, velikem številu naravnih vrednot in naravnih procesih, bogastvu voda in gozdov. Take značilnosti imajo zlasti območja kulturne dediščine ter ekološko pomembna območja in zavarovana območja.
november 2010
Kulturna dediščina
25
III.1. Prenova naselij kot prednostna razvojna usmeritev
1) Prenova je oblika urbanističnega urejanja naselij, ki vključuje poleg prostorskih ciljev tudi možnosti za gospodarski razvoj, reševanje socialnih problemov in kakovostnejše prebivanje ob upoštevanju potencialne ogroženosti in se izvaja v morfološko in funkcionalno zaokroženih območjih. S prenovo naselij, delov naselij ali posameznih stavb se ohranja in izboljšuje kakovost bivalnega okolja, vzpostavlja ponovno rabo opuščenih območij in sanira degradirana območja. Pri prenovi se kulturno dediščino obravnava sočasno ob upoštevanju njene ranljivosti.
Tako so v Sloveniji v letih 2007 in 2008 končno nastala nova izhodišča urejanja prostora, v okviru katerih so dogovorjena nova načela načrtovanja posegov v prostor, ki upoštevajo vsa navedena predhodna načela in ki nam končno ponujajo možnost, da ne bomo več vsakih nekaj let izgubili tiste vrednote našega slovenskega in hkrati evropskega posebnega prostora, ki nas še vedno kljub izgubam uvršča v »zeleni vrt Evrope« in v deželo, ki ponuja tako posebno in raznovrstno podobo kot le maloka-tera.
Ker se je v praksi pokazalo, da številne novosti odgovorni in načrtovalci posegov v prostor spregledajo ali jih ne upoštevajo, naj bi bili v povezavi s predhodnimi ugotovitvami pomembni predvsem naslednji deli zakonskih in podzakonskih aktov Ministrstva za okolje in prostor, ki neposredno zavezujejo spomeniško varstvo na izdelavo »konservatorskih načrtov« kot sestavino vseh načrtovanih posegov v prostor (od strateških dokumentov do izdaj odločb o gradbenih dovoljenjih). Poleg naslovov so dodane številke členov in pri tistih, ki neposredno zahtevajo predhodne konservatorske načrte ali roke, v katerih naj bi bili ti izdelani, so tudi dodatno označene njihove vsebine ali razlage.
1.	Iz novega zakona o prostorskem načrtovanju5:
Členi: 8, 9: zahteva se »... načelo ohranjanja prepoznavnih značilnosti prostora in načelo vključevanja varstva kulturne dediščine.«
čl. 34 (34/1, 2: »... zahteva po izdelavi mnenja« - ki je utemeljeno s predhodnim konservatorskim načrtom (= glej čl. 42/3 in 9 v pravilnikih o občinskih načrtih) - »... v roku 30 dni, sicer se v primeru molka šteje, da nimajo pripomb ...«, kar pomeni, da dediščina ne bo upoštevana.
čl. 47 (47/2 in 3), za občinski prostorski načrt: »... v roku 30 dni podajo smernice za načrtovane prostorske ureditve in pristojnosti ...«; »... če v roku (= 30 dni) ne dajo smernic, se šteje, da jih nimajo. ..«
čl. 56 (56/6: »vsebina občinskega podrobnega prostorskega načrta (upošteva) ... rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine«.6
2.	Iz pravilnika o občinskem prostorskem načrtu ter pogojih za določitev območij sanacij razpršene gradnje in območij za razvoj in širitev naselij -: členi: 11, 14, 17, 24, 35: povsod je navajano »celostno ohranjanje kulturne dediščine«
čl. 42 (42/3: »Za območja celovite prenove se izdela občinski podrobni prostorski načrt. Konservatorski načrt kot njegov obvezni sestavni del se izdela, če je v območje celovite prenove vključena zavarovana arhitekturna, naselbinska ali arheološka dediščina.«
3. Iz pravilnika o občinskem podrobnem prostorske načrtu:
čl. 9 - rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine
(9/2): »... podrobni načrt za celovito prenovo mora vsebovati konservatorski načrt po predpisih o varstvu kulturne dediščine.«
čl. 15: osnutek podrobnega načrta vsebuje »... rešitve za celostno ohranjanje kulturne dediščine ...«
čl. 18: »prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji« - pomeni tudi vpliv zaščitene kulturne dediščine na prostor.
Kot so pokazali zadnji vzorci (pilotni projekti), izdelani na Fakulteti za arhitekturo, ki naj bi odgovorili na vprašanje, kako uveljaviti v praksi nove cilje in nov način dela, je mogoče pričakovati resnično višjo vrednost prihodnjega načrtovanja posegov v prostor. Posebej to velja za do zdaj vse premalo upoštevane vrednote kulturne krajine in kulturne dediščine. Na vzorčnih primerih občine Polhov Gradec in posebnega kompleksa nekdanje kartuzije Žiče v občini Slovenske Konjice je bilo prav s poglobljenimi analizami kvalitet in možnosti vključitve kulturne dediščine v prostorske razvojne cilje na povsem nov način mogoče pomembno dopolniti občinske načrte razvoja. Oba primera sta iz predhodnihskromnih možnosti prerasla v najpomembnejše dele Slovenije - za dolino ob nekdanjem samostanu Žiče je predviden celo vpis v seznam Unescove kulturne dediščine in s tem najširša podpora njenemu razvoju.
Končni cilj, ki naj v načrtovanju omogoči prednostno upoštevanje najpomembnejših ciljev in možnosti vsakega prostora, je ohranitev ali ponovna vzpostavitev takega bivalnega okolja, ki v celoti združuje naravno in kulturno dediščino skupaj s smotrno rabo prostora danes in v prihodnosti. To pa bomo dosegli šele takrat, ko bo v načrtih za razvoj upoštevano res vse, kar ima in ponuja vsak prostor - stavbna in naselbinska dediščina pa so tiste, ki med vsemi neposredno ali posredno določajo razpoznavnost prostora in nanjo tudi najmočneje vplivajo. To niso le izbrane najpomembnejše stavbe ali kulturni spomeniki, ampak celotno oblikovanje bivalnega okolja, kulturni spomeniki pa morajo postati merilo za vse druge človekove posege v prostor. ♦
Uradni zemljevid upoštevanja arhitekturne dediščine v načrtovanju razvoja Slovenije
Pogled na 5 let Zelnika
Andrej Žnidaršič
Pred dobrimi petimi leti smo v Mladinskem društvu Dobrepolje začeli razmišljati o spletni strani, ki ne bi bila osredotočena le na mladinsko društvo. Želeli smo zajeti tudi druge novice iz dobrepoljske doline ter možnost oglaševanja in promocije na spletu omogočiti tudi drugim manjšim društvom in skupinam, ki niso imele tehničnega znanja / časa za postavljanje lastne spletne strani.
Ob nastanku Zelnika je bila (in je še) edina stran, ki bi vsebovala podatke in najave več društev, občinska stran, ki pa skupinam ni omogočala tolikšne svobode pri postavljanju lastne podstrani.
Na začetku se je zataknilo pri imenu. Nikakor se namreč nismo mogli odločiti, katero ime naj uporabimo. Za ime nove spletne strani smo celo razpisali natečaj. Večina predlogov je bila povezanih s podeželjem oziroma kmetijstvom, saj smo želeli poudariti, da smo z dežele. Vendar pa je bilo enemu všeč eno, drugemu drugo, če pa nam je že bilo kaj všeč, je bilo ime že zasedeno. Eno od takšnih imen je bilo na primer kevd(e)r.net. Po približno dveh mesecih razpravljanj je v poznih večernih urah padla ideja zelnik.net, ki smo jo hitro sprejeli za svojo.
Druga težava je bila v tem, da nismo poznali nikogar, ki bi se ukvarjal s spletnimi stranmi in bi nam bil pripravljen za simbolično vsoto pomagati pri njeni postavitvi. Odločil sem se, da bom projekt izgradnje spletne strani prevzel sam, čeprav s tem pred tem nisem imel obširnih izkušenj, zato sem se med postavljanjem strani in predvsem med spremembami videza ter dodajanjem dodatnih možnosti sproti učil novih stvari. Seveda je to včasih pomenilo tudi, da sem za stvar, za katero bi profesionalec rabil 5 minut, rabil 1 uro, ker stvari nisem popolnoma razumel, vendar pa takrat časa in volje ni nikoli manjkalo ;).
Spletna stran je prvič zaživela (bila dosegljiva preko spletnega brskalnika) 4. decembra 2005. Že naslednji dan so jo začeli uporabljati prvi nadebudni uporabniki, uradno pa smo spletno stran odprli 1. januarja 2006.
Že takoj na začetku so se na forumu vnele burne razprave, kar je močno pripomoglo k hitri rasti obiskanosti in že v prvem mesecu delovanja je imel zelnik več kot 1000 obiskov. Nato smo sproti dodajali nove zmožnosti in manjše izboljšave. Nekatere so se prijele, druge ne. Predvsem je bilo treba za delovanje spletne strani
vmesnik prevesti v slovenščino, saj je bil ta takrat le delno preveden.
Zelnik je doživljal svoje vzpone pa tudi padce, saj je bil konec julija 2006 nedosegljiv zaradi težav s strežnikom v Združenih državah. Težave so se nadaljevale tudi kasneje, kar je na koncu povzročilo selitev strani na slovenske strežnike.
Vmes so se pojavile druge obveznosti in zanimanja, zato je spletno stran prevzel Tomaž in jo osnoval na Joomli, ki je v tem času dohitela in prehitela zahajajoči PhpNuke, na katerem je bila osnovana prejšnja različica strani. Hkrati se je Zel-
nik razširil tudi na novice iz okolice naše doline.
Danes je znanja in enostavnih predlog za izgradnjo spletnih strani mnogo več, zato jih ima danes večina dobrepoljskih društev. Vendar pa Zelnik kljub temu še vedno ohranja svoje prvotno poslanstvo, to je biti eno mesto, na katerem je mogoče izvedeti vse o dogajanju v naši dolini in njeni okolici. To vam vedo povedati tudi njegovi obiskovalci, saj je v letu 2010 število obiskovalcev začelo ponovno naraščati - Zato vse najboljše Zelnik in še na vsaj 5 dobrih let. ♦
Informacijska podoba Dobrepolja
Tomaž Šuštar
»Živimo v času informacijske družbe. Zadela nas je informacijska revolucija. Bombardirani smo z informacijami. Internet poneumlja...« so fraze samozvanih modrecev, ki jih dandanes pogosto slišimo. Ali je internet res največje zlo sodobne družbe, ali je to zgolj sredstvo kot na primer osebni avtomobil, ki nam nekoliko olajša delavnik? Dejstvo je, da ima vsaka stvar na tem svetu svoje prednosti in slabosti, vendar pa internet obstaja še premalo časa, da bi lahko zaobjeli in pokomentirali celoten vpliv na naša življenja. Dejstvo pa je tudi, da internet obstaja in da je načeloma to kar priročna reč. Preko interneta se danes pošilja pošto, telefonira, nakupuje, posluje, bere časopise, rezervira vstopnice, poučuje, pregleduje enciklopedije, akademske članke, bere vice in komentira fotografije najboljšega prijatelja iz včerajšnje zabave. Na internetu se torej dogaja marsikaj.
Internet ponuja tudi obilo možnosti in priložnosti, ki pa so ponavadi omejene le z našo domišljijo. Kdor se je že malo ukvarjal z internetom in računalnikom, ve, da so tudi tako čudne ideje, kot je na primer hranjenje rib doma v akvariju preko interneta, medtem ko je človek na dopustu na Kanarskih otokih, le še vprašanje časa. Pri vsem tem se mi zdi pomembno, da o internetu tudi tako razmišljamo. Torej kot o možnosti in priložnosti. Kajti kdor se noče sprijazniti z dejstvom, da postaja internet - kljub
vsemu - vedno bolj pomemben dejavnik naše družbe, ga bo prej ali slej povozil čas. To velja tako za posameznika, še bolj pa za kraj.
Se Dobrepoljci dovolj zavedamo, da kdor hoče izvedeti kaj o Dobrepolju, da gre najprej pogledat na internet? Kakšna je podoba Dobrepolja na internetu? Ali je dovolj dobro predstavljeno? Kako pa se dobrepoljske strani znajdejo v pisani internetni druščini?
Kaj pa se dogaja na dobrepoljskem internetu ali na internetnem Dobrepo-lju (kakor vam je ljubše)? Bi si morda lahko s kakšno spletno storitvijo prihranili kakšno neprijetnost, naredili kakšno stvar bolj zanimivo? Si znamo Dobre-poljci tudi na internetu metati polena pod noge in ali nas tudi pri sodelovanju na internetu ovira pristna dobrepoljska fušija?
Pa kljub vsemu napisanemu ne gre samo za internet. Gotovo je, da bi s skupnim pristopom in več sodelovanja med nosilci medijskega, kulturnega, športnega, in poslovnega življenja v dolini, le-to lahko naredili bolj prepoznavno tako med Dobrepoljci samimi, kot tudi navzven, kar bi bilo vsem le v korist. Tu se prav gotovo skriva še velik potencial.
Če nam želite pomagati razjasniti zastavljena vprašanja, ali pa če si želite le ustvariti mnenje o omenjeni temi, ste vabljeni, da se udeležite okrogle mize, ki bo v petek 3. 12. 2010 ob 19.00 v sejni sobi občine. Okroglo mizo organiziramo ob 5 obletnici spletne strani www.zel-
november 2010
Iz društev
27
nik.net, zelo lepo pa sovpada tudi z občinskim praznikom. Okroglo mizo boste lahko spremljali tudi v živo preko interneta na spletni strani www.zelnik.net. Dogodek bo povezovala Sabina Volek, za brezhiben prenos pa bo poskrbela ekipa Zelnika. ♦
Mladinsko društvo Dobrepolje
Ambrož Volek
V Mladinskem društvu Dobrepolje se mladi zavedamo, da »mlademu človeku pristaja biti aktiven, to ga poživi, mu daje pozitivno življenjsko energijo ter ga osrečuje!«. To je ideja, ki nas povezuje že 15 let.
Zadnje čase večkrat slišim od marsikoga, da »v klubu nič ne dogaja«. Ja res je, »klub« zadnje čase vsebolj sameva. Mogoče bo treba v prihodnje zopet malo več pozornosti posvetiti mladinskemu centru Sion. Trenutno so klubski prostori centra neuporabni, saj je na plesišču poplava dvignila laminat, v igralnici pa je skladišče za opremo, ki so jo umaknili iz poplavljenih delov doma za ostarele.
Vendar MDD kljub vsemu ohranja idejo o aktivnosti in je ves čas polno energije. Ker so klubski prostori trenutno neprimerni za kakršnekoli aktivnosti, se le te izvajajo izven njih. Tako smo imeli naprimer večer družabnih iger v mansardnem delu (na podstrešju) mladinskega centra. Ogromno aktivnosti, ki pote-
kajo v MDD pa tudi sicer niso neposredno povezane z MC Sion. Nekaj od teh so: Izleti, pikniki, akvaristična sekcija, mladinska pevska skupina Izvir, spletna stran www.zelnik.net in še marsikaj.
Že je tukaj zadnji mesec tega leta in že se pripravljamo na nov zagon. Obnoviti in preurediti bo potrebno klubske prostore, ki bodo sedaj že dovolj osušeni po jesenski poplavi. Vabim vse mlade, da se nam pridružite in skupaj z nami oblikujete novo podobo kluba, prav tako pa soustvarjate aktivnosti, ki jih tako kot do sedaj, tudi v prihajajočem letu ne bo manjkalo. MDD je odprto za raznorazne predloge in ideje, pa naj bodo še tako odbite. Menim, da v Dobrepolju ni mladinca ali mladinke, ki se nebi našel oz. našla v MDD.
Naj vas še spomnim, da je vse kar se de dogaja v MDD sproti objavljeno na spletni strani www.zelnik.net/mdd, kjer se nahaja tudi forum na katerem lahko odprete debato o tej ali oni stvari, ki se tiče društva. ♦
Activity & Catan VEČER
Nastja Pugelj
26. 10. 2010 je zvečer v prostorih mladinskega centra potekal večer družabnih iger. Tega so se udeležili tako starejši mladci, kot tudi naša čisto sveža generacija obiskovalcev, več birmanskih skupin, zato je bilo vzdušje še toliko bolj pestro. Igrali smo
'activity', pri katerem skupinice tekmujejo ena proti drugi v tekmovanju pantomime, risanja in govora, pri čemer je bil prisoten sam smeh, nekateri pa so se podali na pustolovščino igre Catan in z bojevalnim duhom poizkušali premagati svoje so-tekmece. Naši stari mački pa so se lotili tudi taroka.
Večer je bil zanimiv in vsekakor vreden ponovitve! ♦
Hvala prijateljem Zavoda sv. Terezije
Klavdija Možina, direktorica Zavoda sv. Terezije
Med divjanjem vremena in posledično voda iz vseh koncev in smeri, je med drugim poplava prizadela tudi Zavod sv. Terezije. Poplavila nam je celotno klet ter del okolice. Za nekaj časa smo bili odrezani od ostalega Vidma, vendar je dobrota našla pot. V tem prispevku ne bi rada opisovala poplave in posledice, s katerimi se pač soočamo še danes, in kot kaže se bomo še nekaj časa.
Poudarila bi rada tisto, o čemer ljudje tako premalo vedno govorimo. O pohvali in zahvali.
V dneh, ko smo v zavodu ostali brez najnujnejšega in v dneh, ki so sledili, smo bili deležni tako velike dobrote, da je težko zajeti vse v članku. Naj napišem le delček, ki govori o pomoči in naklonjenosti ljudi, ki smo je bili deležni.
Gasilci, pomagali ste nam tako strokovno pri reševanju situacije kot pri soočanju s prvimi posledicami. lzčrpavali ste vodo, nosili opremo in stvari iz poplavljenih prostorov, nam posodili opremo in naprave. Ne le fizična pomoč, tudi moralna podpora nas je držala pokonci polne optimizma.
Za vse ostale ne morem ločevati, kaj in kako nam je kdo pomagal. Zato v nadaljevanju pišem o vsem, kar ste za nas naredili, na koncu pa prilagam seznam vseh, ki ste nam pomagali na katerikoli način. Prostovoljcev ne omenjam posebej, ker jih za večino vas niti ne vem imen. Vem, da ste bili prijatelji iz ožje in širše okolice, naši delavci, svojci naših delavcev in svojci naših stanovalcev, predstavniki župnijske Karitas, civilne zaščite, in še in še.
Pomagali ste nam kot prostovoljci z neposrednim delom. Z delom čiščenja prostorov in opreme, prevažanja rešenega na druge lokacije, kjer jih skladiščimo.
Posodili ste nam nujno opremo in pripomočke, da se je življenje v domu lahko odvijalo s čim manjšimi izpadi in odstopanji. Posodili ali darovali ste nam plinske gorilnike, posodo, pribor, zdravila, pohištvo...
Organizirali in zbirali ste sredstva v namene sanacije doma in nastopili na dobrodelnih koncertih, ki so bili organizirani za Zavod sv. Terezije.
Darovali ste nam garderobo, posteljnino in podobno perilo, ki jo mi potrebujemo v večji količini. Podarili ste nam
hrano, pijačo. Podali ste nam dar v obliki finančnih sredstev, da smo lahko začeli s sanacijo zavoda. Tako privatniki, kot podjetja ste nam ponudili ugodnosti različnih razsežnosti, da ste nam tako omogočili lažje finančno poslovanje.
Darovali ste svoje znanje, čas in trud ter nam priskočili na pomoč, ko smo vas najbolj potrebovali.
Hvala našim dragim stanovalcem, ki ste tako potrpežljivo in mirno potrpeli prva dva tedna, ko je bila za vas situacija precej »na tesnem«. Razumeli ste nas, naše delo in nas pri tem podpirali in vzpodbujali. Hvala.
Koliko je pomagala šele vaša volja, pripravljenost in celo smeh v temnih trenutkih je težko opisati, a je to pomagalo največ. Razumeli ste naše težave in razumeli našo situacijo, na katero smo v določenem obdobju imeli malo vpliva. Zato ste se z razumevanjem prilagodili našim zmožnostim.
Na nas ste mislili in vem, da ste za nas tudi molili. Dobrota v vaših srcih je pomagala in zato zdaj počasi polni zaupanja v vas, naše prijatelje, stopamo dalje. Dalje po poti, ki je neznana in s tem tako razburljiva in zanimiva.
Hvala, ker razumete, da smo del vaše družbe in smo od vas odvisni in želimo biti tu za vas, ko nas boste potrebovali. Če sem koga izpustila iz seznam, mi prosim ne zamerite in mi oprostite. Hvaležna sem vsem, še posebej tistim, ki jih posebej ne navajam, pa ste zahvale tudi deležni. Hvala!
Hvala, ker ste nam pomagali, nam še pomagate in se odzivate našim klicem in prošnjam še danes! lz srca hvala!
Na seznamu ste našteti vsi, za katere smo si uspeli zabeležiti vašo pomoč, ne glede na to, ali ste nam pomagali z delom, materialom ali s finančnimi sredstvi:
Župnik Franc Škulj
Kaplan Marinko Balandžič
Vaščani
Prostovoljci
Terezija Erčulj
Danijela Blatnik
Ivan Štern
Boža Kavčič s soprogom Julija Škrl Marija Kramžar Anton Jakopič Marija Glavič M. Z.
Ciril Oražem
Sošolci župnika Franca Škulja
Vinko Škafar
Milan Rambousek
Župnik župnije Šentvid pri Stični
Župnik župnije Žalna
Duhovniki Nove Štifte
Beti Novak Brezovar
Tomaž Koren
Damjana Jamnik
Anica Babič
Anica Podržaj
Marija Okoren Kovač
Alenka Rebolj
Janja Vrtačnik
Jožefa Hartman
Franc Hočevar
F. Cimerman in Majda Gorc
Marija Erčulj
Janez Grm
Frančiška Šporar
Vida Sinjur
Andrej Mohar
Saša Trampuž
Jože Prijatelj
Janez Hrovat
Jože Kastelic
Mirjam Intihar
Miloš Mikolič
Štefan Darin
Iztok Zen
Dagmar Mikolič
Marica Mikolič
Majda Petrič
Andreja Zobec
Janja Frelih
Marinka Erčulj
Helena Zora
Jelka Knific
Mojca Lombardo
Ladoslav lipič
Mag. Franc Hočevar
Magdalena Gradišar
Marjan Dušan Hočevar
Domači Vinkota Erčulja
Nada Mohar
Franc Marolt
Mimi Šuštar
Drobničevi
Angelca Pajk
Stane Žnidaršič
Stane in Neža Škoda
Alojz Jamnik
Stane Mohar
Albina Mlakar
Ivan Brodnik
Danica Anžlovar
Smrekarjevi
Dani Kaplan
Franc Kralj
Stane Zabukovec
Andreja Prijatelj
Žnidaršič
Anton Peterlin
Mežnarjevi Videm
Tekavčevi Zagorica
Jože Klinc
Mija Sadar
Kastelic in Klinc
Jože Novak
Nada Lunder
Albin Babič
november 2010
Iz zavoda sv. Terezije
29
Marija Gačnik	Dom starejših občanov Grosuplje	Janez Lohkar s.p.
Martin Tabak	Slovenska ljudska stranka	Franc Hočevar - Majolka
Nada Marolt	Organizatorji koncerta v Šentvidu pri Stični	Kmetijska zadruga Dobrepolje
Albina Mlakar	DU Dobrepolje	Anton Jakič s.p.
Julija Novak	DU Šentvid pri Stični	Skupnost socialnih zavodov Slovenije
Antonija Nučič	KS Šentvid pri Stični	PGD Videm
Franc Klinc	OŠ Šentvid pri Stični	PGD Ponikve
Primoževi Podgora	Karitas Šentvid pri Stični	PGD Zdenska vas
Dani Prijatelj	Karitas Ivančna Gorica	PGD Zagorica
Cerkev Svetega Antona	Agrograd	PGD Hočevje
Župnija Dobrepolje	Rač. Servis Gabršček Ljuba	PGD Grosuplje
Župnija Škocjan	Blaž Kastelic s.p.	DVZ Ponikve
Župnija Velike Lašče	Linatex Šentvid pri Stični	Prizma Ponikve
Župnija Dolenja vas	Tali Barbara Koritnik s.p.	Inovacija Inženering d.o.o.
Župnija Velike Poljane	TOPP	Karitas Pirniče
Župnija Struge	Banka Sparkasse	NLB d.d.
Župnija Ribnica	Iztok in Štefka Zrimšek	Winterhalter Gastronom d.o.o.
Župnija Višnja Gora	Javno komunalno podjetje Grosuplje	Elektro Gorenjska d.d.
Župnija Sodražica	Rdeči križ Grosuplje	Primarna Praksa d.o.o.
Župnija Št. Jurij	Župnijska Karitas župnije Dobrepolje	Knut d.o.o.
Župnija sv. Križ	Združenje koncesionarjev domov za starejše,	Pigo d.o.o.
Župnija sv. Gregor	Gospodarsko interesno združenje	Civilna zaščita Dobrepolje
Župnija Žalna	Center Spirala	Lesni center Novak d.o.o.
Slovenska Karitas	Lea Žmuc Veranič	Emporio Medical d.o.o.
Nadškofija Ljubljana	Naveza d.o.o.	Sipos d.o.o.
Zavod sv. Martina	Pekarna Pečjak	MDDSZ
Župnija Ivančna Gorica	Lekarna Ljubljana	Big Bang d.o.o.
Pevski zbor Škrjanček	Občina Dobrepolje	
Pisma bralcev
Poplave septembra 2010 v občini Dobrepolje
Alojz Nučič
Fotografij, katere se bodo ob raznih poplavah v Republiki Sloveniji vse redkeje pojavljale v medijih, je premalo, da se ohrani spomin na katastrofo in OPOMIN za bodoče urbanistično planiranje v občini. V osemdesetih letih zgrajeni zadrževalnik v Prigorici pod Veliko goro z volumnom kar 9 mio m3 je pri nas temeljito zmanjšal pogostnost in velikost poplav. Ob padavinah cca. 300 l/m2 v dneh od 16. do 19. septembra je poleg reguliranega talnega izpusta pod 10 metrov visoko pregrado in ob preseženem maksimalnem nivoju in volumnu, zadrževalnik prelival. V kolikor ne bi bil zgrajen, bi v občini zanesljivo imeli poplavo kot leta 1933 (še vedno ni vgrajene plošče z oznako doseženega nivoja in datuma). K sreči so po 19. septembru nastopili sončni dnevi, zato je zadrževalnik zadrževal celotno vsebino še do 26. septembra, ko se je tudi maksimalni nivo in volumen (cca.
3,2 mio m3) vode v Strugah znižal. Tako so se že »sprostili podzemeljski koridorji« do Radenskega polja, Luč in do izvirov vzdolž Krke. Dne 30. septembra je zadrževalnik zadrževal še kakih 6 mio m3 vode. Cesta v zaselek Zadolje je bila pri Ugarju cca. 25 cm pod vodo -ob polnem zadrževalniku pa je bil dostop možen le preko Travne gore. Dne 23. septembra smo obšli celotno dolžino zadrževalnika (tokrat praznega) in spremljali celoten tok Ribnice od izvira do impozantnih številnih požiralnikov ogromnih količin voda na sredini dolenjevaških polj ob kapeli sv. Marjete. Ta je obnovljena v velikosti prezbiterija nekoč večje cerkve, postavljene na poganskem obrednem osa-melcu. To je le telegramski opis fenomena kraških polj v alpsko-dinarskem pogorju. Od »kopiranja« naravnih zadrževalnikov kot Cerkniško jezero, Planinsko polje (zaradi tega je Ljubljana varna pred Ljubljanico)... do koriščenja takih voda v ogromnih dalmatin-
skih hidroelektrarnah vzdolž Jadrana.
Dokler so vtisi naše poplavne katastrofe še sveži, jih je nujno in celovito zbrati v Zborniku poplav 2010 v organizaciji Občinskega sveta in župana tega mandata. Brez dokumentiranega zapisa čez 20 ali 30 let mnogi ali ne bodo vedeli ali ne bodo hoteli vedeti, da so bile poplave prav tam. Tako kot sedaj se bo razne investitorje zavajalo in ti bodo pahnjeni v težave zaradi napačnih ekspertiz in soglasij. V Zborniku naj bi bili zapisi strokovnjakov iz področja urejanja voda (npr. dr. M. Breznik, u.d.i.g. M. Starc, dr. M. Križanovsky), geologov, Mop-a, popisne komisije ...
Vsekakor je potrebno:
•	dosledno zaustaviti in rekonstruirati gradnje, katere potencialno ovirajo naravne vodne koridorje;
•	senzibilno odpirati ali zapirati precizno posnete nivelvacije retenzij in pretokov med njimi. Ne pa kar butnit vodo nižje ležečim predelom, kateri ni-
majo ustreznega odtoka;
•	preusmeriti novogradnje iz poplavnih področij, v kolikor tehnološko ni nujno;
•	v retenzijah predpisati izvedbo;
•	štipendirati oz. podpreti diplomsko nalogo ali doktorsko disertacijo raziskave ukrepov na naseljenem poplavnem kraškem polju.
Opomniti velja na posege, katere so izvajali tudi že naši predniki s takratno tehniko. Pred izgradnjo železnice leta 1893 so zgradili nakladalne ploščadi, utrjevali in nasipava-li tovorne ceste in tako vasi obvarovali pred povodnjo; Rašica je poplavljala in ponikala že za Zdensko vasjo pod Planim. Predstavitev Zbornika naj bo v najbolj ogroženem območju -v Strugah. Ne pričakovati, da se bo zapisom ploskalo. To ni namen. Namen je zapis do sedaj znanih dejstev, nekaj predlogov in vsekakor precej prepovedi, zdelo verjetno pa tudi vpliv na prehodni članek o projektu kanalizacije. ♦
Hvala vam!
Poveljnik Gasilske Zveze
Dobregolje Uroš...GačnÍk.................................
Res je, da je ta neljubi dogodek že za nami, za vse te, ki niso bili udeleženi kot poplavljenci, se je zgodba zaključila že, ko so bili vzpostavljeni dokaj normalni življenski pogoji. Pa vendar. Ljudje, ki so bili poplavljeni v naši občini, še vedno sanirajo nastale poškodbe,
izsušujejo stanovanja, pospravljajo, čistijo... Ko sem se tekom intervencije soočal s temi ljudmi, me je presenečala pozitivna naravnanost in samopomoč, ki je vela iz teh pogumnih ljudi. Tudi novinarji in snemalci so rekli, da kaj česa takega še niso doživeli. V Ljubljani je voda ljudem segala do kolen in so jadikovali in zahtevali. Tu, pri nas, pa nemo molče, še z nasmeškom na licu smo sprejemali to, kar je narava dala. Ve-
liko nas gasilcev je že bilo prisotnih na tujih področjih po državi prejšnja leta, ko so jih prizadele ujme ali požari. S seboj smo prinesli iskušnje, dogodke, ki zaznamujejo naš vsakdan. Tam drugje smo opazili neko nemoč, vdanost v usodo in pričakujoč pomoči od države, gasilcev ... Gasilci smo jim popravljali strehe, oni pa so nas filmali in slikali ter stali križem rok. To se pri nas ni zgodilo.
Zato sem vesel in ponosen na
vas, Dobrepoljci, Stružanci, na vašo klenost in zmožnost samopomoči. Le skupaj nam bo uspelo premagati ovire, pa naj bodo le-te še tako velike. Nenazadnje pa beseda HVALA velja vsem, ki ste pomagali pri odpravljanju posledic poplav, ter vsem operativnim gasilcem, ki so s svojo prisotnostjo, tehniko in znanjem doprinesli, da se je naredilo toliko dobrega. ♦
Iz dobrepoljske ambulante
Piše: Zdravko Marič, dr.med.
Predstavljamo!
Šport in ostale zdrave telesne dejavnosti so najbolj naravno, najbolj neškodljivo, najbolj učinkovito in najbolj dostopno sredstvo za dvig zdravja in odganjanje bolezenskih vplivov. Razmišljanje v duhu športa ni zgolj izbira neke panoge, ode-vanje v športna oblačila in odhod na igrišče ali poligon, kjer pač izvajamo določeno športno aktivnost. Razmišljanje v duhu športa je razširjeno na ves čas naše budnosti. Hoditi hitreje, kot sicer, izbirati stopnice namesto dvigala, razgibavanje vratu in udov med sedenjem za pisalno mizo, skratka siljenje lenega telesa v zdravo fizično aktivnost, vse to je življenjski princip, ki se obrestuje v najvrednejši dobrini našega življenja, to je v zdravju.
V naši občini imamo veliko dobrih športnikov, dobre infrastrukturne pogoje za izvajanje športnih aktivnosti in razvoj športa, a žal še nedozorel čut skupnosti za dojemanje in priznavanje športa kot pomembnega člena v zagotavljanju »skupnega dobro«. Zakaj? Verjetno zato, ker se je v naši občini zgradil in se še vedno ohranja kult nesrečnega, garaškega in od države pozabljenega delovnega človeka, ki mu je prioriteta dokazati sebi in drugim, da je zmožen preživetja z lastnimi, čeprav golimi rokami. Spoštovanja vredno načelo in pred takimi ljudmi, ki jih v polpretekli zgodovini v Dobrepolju
ni bilo malo, lahko rečemo le »kapo dol«. Preživeti odrinjen od države in odvisen od lastne zemlje in njenih dobrin, ni mačji kašelj, posebej še ne v primeru številčnejših družin. Pa vendar hitri družbeni razvoj zahteva večkrat spremembe tudi v nas samih, ne samo v našem materialnem svetu, ki nas obkroža. Zahteva, da spremenimo tudi naše nazore. Sili nas v nenehno prilagajanje, pa ne samo zaradi lastnih potreb, ampak v glavnem zaradi naših potomcev, se pravi mladih generacij. Razkorak med potrebami in pričakovanji doma in na drugi strani ponudbami in obljubami, ki prihajajo iz sveta velemest, interneta in pouličnih sovrstnikov, lahko porodi zmedo in hudo neodpornost v njihovih glavah s posledičnimi izbruhi nenormalnih in/ali škodljivih vedenjskih vzorcev. In potem smo tam, kjer nas starše kot strela z jasnega zavedanje zavožene situacije naredi popolnoma nebogljene in prizadete, z občutki, da se nam je življenje sesulo kot hišica iz kart. Da ne bi prišlo do ekstremnih odmikov naših potomcev v smer negativnih življenjskih navad, moramo starši otroke že zgodaj usmerjati na preverjeno pozitivna pota našega življenja. In ena od takih poti, ki predstavlja pomembno obrambo pred vdorom škodljivih navad v mladostniško psiho, je šport.
Zato sem se odločil predstaviti vrhun-
Zlatko Tkalec, Slovenija
skega športnika iz naše občine. Čeprav vem, da ni ne edini, ne prvi in ne zadnji vrhunski športnik iz domačih logov, sem se zanj odločil tudi zato, ker poznam vrednote, ki jih njegov šport lahko prenaša v večino koristnih dejavnosti našega življenja - delo, šolo, življenjske poglede, vlogo v družbi in osebno zadovoljstvo. Na nekaj vprašanj mi bo odgovoril nosilec petega mesta v ekipnih borbah na letošnjem svetovnem prvenstvu v karateju, Zlatko Tkalec iz Zdenske vasi.
1. Koliko časa že trenirate karate? Ali vam šport, ki vam vzame veliko časa in energije, po drugi strani povrne toliko več, da lahko rečete: ni mi žal, da sem svoje življenje posvetil karateju?
S karatejem se ukvarjam približno 18 let, od tega se zadnjih 8 let ukvarjam profesionalno, to pomeni dva treninga dnevno in vsak vikend turnir v različnih drža-
november 2010
Iz dobrepoljske ambulante
31
vah. Karate je moj način življenja in brez njega si življenje težko prestavljam, tako da se v celoti strinjam z vami, da mi ni niti malo žal, da sem svoje življenje posvetil karateju.
2.	Kdo je sestavljal ekipo, ki je osvojila na letošnjem svetovnem prvenstvu odlično peto mesto, kje se je prvenstvo odvijalo in koga ste premagali?
Ekipo je sestavljalo 7 tekmovalcev z različnih klubov iz Slovenije (Matija Ma-tijevič KK Zmaj Ljubljana, Domen Mihe-lič KK Tiger Velenje, Rem Marič KK Sho-tokan Grosuplje, Janez Perhavec KK Kranj, Mladen Railić KK Piran, Omer Ta-bakovič KK Tiger Velenje in Zlatko Tkalec KK Zmaj Ljubljana). Letošnje Svetovno prvenstvo, se je odvijalo v Beogradu, bolj natančno v beograjski Areni, ki je največja pokrita dvorana v Evropi in sprejme okoli 20500 gledalcev. Na svoji poti do 5. mesta, smo bili v 1. krogu prosti, v 2. krogu smo premagali reprezentanco Ekvadorja, v 3. krogu smo premagali Makedonijo, v 4. krogu (četrtfinale) smo premagali Maroko, v 5. krogu (polfinale) smo morali priznati premoč karate velesile Azerbajdžan in nato v 6. krogu, borbi za 3. mesto klonili še proti večkratnim nosilcem medalj iz evropskih in svetovnih prvenstev BIH. Tako da smo na koncu osvojili odlično 5. mesto na svetovnem članskem prvenstvu, kjer je sodelovalo 53 ekip iz celega sveta! To je eden največjih uspehov Slovenskega športa v ekipni kategoriji v zgodovini Slovenije!
3.	Ali menite, da se v Sloveniji da preživljati s športom in kako je s tem pri ka-rateju? Kakšne so nagrade za uspehe vrhunskih karateistov v drugih državah?
Slovenija je, kar se tiče športa zelo nehvaležna država in športa skoraj da ne podpira, kar se jasno kaže na rezultatskih področjih v vseh športih pri nas. Če ima država namen, da ohrani šport v Sloveniji na vrhunski ravni, bo morala začeti vlagati v to dejavnost veliko več, tako na državni kot tudi občinski ravni. Karate na žalost pri nas v Sloveniji ni medijsko podprt šport, tako da za rezultate praktično ni nagrad niti štipendij, kar je velik minus slovenskega Karateja. Za predstavo bi vam rad omenil, kako je z financiranjem športnikov v drugih državah. Če vzamemo za primerjavo Srbijo, ki vemo da je finančno šibkejša država od Slovenije, tekmovalci tam za vrhunske rezultate v ka-rateju prejemajo štipendijo v obdobju 4-ih let, ki se giblje od 400-700 EUR mesečno (odvisno od rezultata), s tem da si zagotovijo tudi eksistence po 35. letu starosti, kar pomeni da si z vrhunskim z re-
zultatom že zagotovijo penzijo.
4.	Ali se strinjate z medicinsko stroko, da zdravo gibanje in šport veliko pripomoreta k našemu zdravju in dobremu počutju?
Da, popolnoma se strinjam, da bi morala biti šport in gibanje del našega življenja. Šport je lahko in bi morala biti dobra preventiva pred boleznimi in vsakdanjim stresom s katerimi se soočamo v današnjem življenju. Šport je pomemben dejavnik pri razvijanju psihičnih in fizičnih sposobnostih pri ljudeh.
5.	S katerimi hobiji se ukvarjate v času, ko ne trenirate in ne študirate? Slišal sem, da imate psa, ki vam verjetno pomeni veliko?
Res je, imam psa pasme Rotweiler, s katerim preživim kar nekaj prostega časa, z njim obiskujem tečaj vrhunske poslušnosti po programu IPO 1, tako da mi je to neke vrste hobi, saj v tem neizmerno uživam in se sprostim. Ostali prosti čas, kar ga seveda ostane pa preživim ob gledanju filmov in v družbi prijateljev.
6.	Kdo je vaš življenjski in kdo športni vzornik in zakaj?
Moj življenjski vzornik, sta moja starša, ki sta mi dokazala, da se s trdim delom in vztrajnostjo da ustvariti v življenju ogromno. Mogoče se bo slišalo čudno, vendar nimam nekega športnega vzornika, veliko je športnikov, ki me navdušujejo, vendar ne morem reči, da so mi vzorniki.
7.	Ali lahko mladim daste kakšen nasvet za prijetno in koristno preživljanje prostega časa?
Vsem mladim priporočam da preživijo čim manj časa pred računalnikom in naj več časa posvetijo športu, dejavno -stim, ki jih veselijo, razvijanju svojih duhovnih vrednot ter druženju s prijatelji, kajti zdi se mi da so današnji otroci vse preveč odvisni od modernih tehnologij, ki jih današnji svet ponuja in vse premalo razvijajo svoje osebnostne potenciale.
Najlepša hvala za odgovore, iz katerih je razvidno, da ste pravi športnik, ki vrednote športnega duha prenaša tudi v svoje življenje. Še enkrat iskrene čestitke za vaš uspeh!
Zaključek za USB ključek!
Za konec bi še zapisal nekaj, s čimer bi vam, dragi bralci, odprl oči, da bi športa ne videli kot neko naprezanje brez pravega smisla, ampak kot nekaj, kar prinaša v vaše življenje zdravje in osebno za-
dovoljstvo. Ker pa vem, da ste zdravniških nasvetov že dobesedno siti, vam predstavljam mnenje o športu s strani petih različnih strokovnjakov: filozofa, profesorja, sodnika, astronavta in duhovnika.
1.	Filozof: Šport je, poglej, šport je, videti ga, še ne pomeni občutiti ga. Bistvo in izhodišče razmišljanja, ekspanzije in oklepanja lastnega jaza v neskončni sferi okolno magnetnih pojavov se prikaže šele ob nadgradnji športno prežetega duha s športno prežetim telesom. Ta konglomerat športnega sobivanja telesa in duha izniči magnete negativnih silnic in absorbira nevidne magnete pozitivizma.
2.	Profesor: Učenje športa spravlja skupino mladih deklet in fantov v izpolnjevanje, dosledno sodelovanje in sledenje vzorcem nekega začrtanega cilja. Sa-moocenjevalno kapaciteto, opredeljeno na prvem srečanju športnih pedagogov v Prosenjakovcih, dviguje in izpopolnjuje trotirni učni načrt, imenovan Steza pre-skakovalnega izobraževanja, s kratico imenovan SPI.
3.	Sodnik: Pravni okviri športnega zakonika so v praksi izkazali obilo nedorečenosti v praktičnih primerih sodno iz-vrševalnih obravnav. Kopičenje športnih spisov dokazuje do neke mere pravno praznino, ki jo zapolnjuje zgolj dosledna udeležba na športnih obravnavah in eventuelna poravnava v koloni stoječih športnih zastopnikov sredi dvorane Sto-žice.
4.	Astronavt: Zdravstvuj, Zemla planet! Moj skafander tako velik, da napravim jaz v njem salto naprej in nazaj. Prostor, ko človek brez težine, slabo to za šport, nimaš mišice da razviješ. Vi mladi na Zemlji, tvoja teža močne ti da noge, samo skakati, skakati potrebno je maksimalno. Tablete na vesoljski postaji za moč, to ni nič. Pridemo drug mesec na Zemlo nazaj, pa gremo košarko z vami mladimi na Rakovnik.
5.	Duhovnik: Hvaljen Jezus! Bogastvo duha plemeniti predvsem razmišljanje o Bogu. Številna župnijska dvorišča z igrišči, igrali in žogami dokazujejo, da se slovenska Cerkev zaveda pomena zdravega telesa, ki kot tako nudi zaščito in bivalni prostor človeški duši na njenem zemeljskem poslanstvu. Kdor telo s športom krepi, duši omogoča, da s spoznavanjem božje modrosti dozori. Amen. ♦
IZ DRUŠTVA UPOKOJENCEV DOBREPOLJE
Ne bodi sam, pridruži se nam
»Škrjančki« smo praznovali 10. obletnico.
Pisalo se je leto 2000 Ker smo vedno radi kakšno zapeli, se je takratni predsednik društva g. Piko Konrad odločil in predlagal, da poskusimo sestaviti pevsko skupino. Konrad je vztrajal, našel Vesno Fabjan in tako smo začeli z vajami. Na prvem
nastopu v Borovnici nas je bilo že 16. Tam smo se dobro »odrezali«. Vesna, naša zborovodkinja je imela z nami korajžo. Ocenila je, da lahko nastopamo na revijah pevskih zborov. Leta so tekla. Prihajali so novi pevci in seveda tudi odhajali (dva sta že pokojna). Nato smo se ustalili, umirili in MePZ »Škrjanček« že nekaj časa šteje 25. članov. Za nami je nekaj samostojnih koncertov in veliko nastopov po domovih za ostarele. Javni sklad Republike Slovenije je za 10. jubilej, 19 pevkam in pevcem podelil Gallusove značke in priznanja. Najvažnejše pa je to, da nas je deseti rojstni dan še bolj okrepil. Dogodek smo potrdili skupaj z upravnim odborom. Hvala vsem za obisk in poslušanje. Posebna hvala donatorjem za finančno pomoč pri naših koncertih.
»Škrjančki« na jubilejnem koncertu
Martinovanje
Smo po pameti ga pili, dolgo v noč se veselili in Sv. Martina, njih ur. kot se spodobi tudi počastili. Pravijo, da prijateljstvo ne pozna meja. To smo dokazali na Martinovo soboto. Združeni s Šmar-
u
Kaj pa dobrotnik Miklavž? Verjetno že pripravlja sanke, zvonce in vreče. Mi ga bomo sprejeli odprtih vrat.
ganski plesni par Brajdimira in Berto. Skoraj bi bil žur do jutra-
Šentvidčani, Šmarčani in Dobrepoljci: Mi smo vedno skupaj
čani je bilo res veselo. S sabo so pripeljali krstitelja vina in ci- v veselih in žalostnih trenutkih!
Veselo martinovanje ...
november 2010
Iz društev
33
Iskreno se zahvaljujeva društvu upokojencev Šmarje -Sap in društvu upokojencev Videm - Dobrepolje za denarno pomoč v stiski. Še enkrat lepa hvala!
Angelca in Mara iz Podtabora
Kompoljski upokojenci se zahvaljujemo upokojencem iz Šmarja - Sap in Dobrepolja za denarno pomoč in prijazne besede. Bili ste prvi, ki ste nas obiskali po poplavi.
Iskrena hvala in Bog povrni.
Začetek skavtskega leta 2010/11
Irena Zakarajšek
Tako kot ve dobre stvari se je tudi letos jeseni začelo novo skavtsko leto. Začeli smo z rednimi srečanji ob petkih in drugimi aktivnostmi. Tako je za nami že prvo jesenovanje, ko smo se za vikend odpravili kar na Ljubljansko Barje. Tam smo obiskali tehnični muzej in se v njem kar zamudili, saj je nudil veliko zanimivih in ogleda vrednih predmetov. Tako smo npr. videli kako so se skozi čas razvijale ben-
cinske črpalke, kako pridelujemo lan, mlin na vodo, Titove avtomobile in še marsikaj. Pot pa smo nato nadaljevali v Vnanje Gorice. Seveda tako kot na vsaki dobri skavtski dogodivščini ne manjka igre, preizkušanja moči in spretnosti; tudi naša velika igra je predvidevala ravno to. Dve skupini so med seboj tekmovali, kateri bo prej uspelo prinesti v svoj tabor Jezerno Rožo (lik iz knjige Bobri). Proti večeru pa smo se zbrali okoli ognja in z užitkom lupili in jedli hrustljavo pečen
kostanj.
Naslednji dan se nam je noč zdela kar malo prekratka, po jutranji telovadbi in zajtrku smo se udeležili sv. Maše, nato pa dan preživeli v igranju družabne igre Activity. Tako izurjeni, kako pokazati, narisati ali povedati, kaj je to angleški zajtrk, vročinski udar ali piščančje prsi... smo počasi pospravil makarone s tuno in zaključili naš program. S tem je naša skupinica skavtov doživela lepo jesenovanje in se že veselimo naslednjih dogodivščin.
Glasbenfl^šola^Grosuplie v ab i na
božtcno-novoletni
ko
ArtVoi
v petek, 10. 12. 2010 ob 19..Uri|^
- v cerkvi sv. Antona na Zdenski rebri.
Lepo va^ljen^!
ŠD Kompolje - petič prvak
KOMPOUE
ŠD KOMPOLJE
Končano je občinsko prvenstvo v košarki za sezono 2010. Ekipa ŠD Kompolje je ubranila lanskoletni naslov in tako osvojila svoj peti naslov najboljšega v občini Dobrepolje.
Po spomladanskem delu so bile ekipe ŠD Zagorica, ŠD Kompolje in Kome 750, med sabo izenačene, saj so imele vse tri ekipe le po en poraz. V nadaljevanju prvenstva je ekipa ŠD Kom-polje dosegla same zmage in tako zasluženo osvojila prvenstvo.
Na koncu so na drugem mestu končali košarkarji Kome 750, tretja je bila ekipa ŠD Zagorica, četrta pa ekipa ŠD Predstruge.
Igralci, ki so letos zaigrali za ekipo ŠD Kompolje so: Tadej Mesojedec, Tadej Prijatelj, Miha Zajc, Uroš Kristan, Jure Žnidar-
Rezultati jesenskega dela:
ŠD ZAGORICA - KOMA 750
30 : 35
SD KOMPOLJE	- ŠD PREDSTRUGE	35 :	25
SD KOMPOLJE	- ŠD ZAGORICA	35 :	16
ŠD PREDSTRUGE	- KOMA 750	29 :	35
ŠD ZAGORICA	- ŠD PREDSTRUGE	31 :	35
KOMA 750	- ŠD KOMPOLJE	25 :	35
šič, Dejan Novak Bojan Štrubelj in Jože Padar (v medobčinski ligi).
Ekipa ŠD Kompolje je nastopila tudi v medobčinski ligi, kjer je zasedla odlično drugo mesto. Več na www.sd-kompolje.si. ♦
Zmagovalna ekipa
Pred vrati prve tekme
Letošnja futsal sezona traja že slabe tri mesece in mladi nogometaši se vse bolj veselijo tekem, ki prihajajo ob koncu novembra in bodo trajale vse tja do marca. V sezoni 2010/2011 bo Futsal klub Dobrepolje nastopal v 1. slovenski futsal ligi do 13, 15 ter 18 let. Prav tako pa bomo poskrbeli tudi zato, da bodo najmlajši dve skupini nastopali v tekmovanju pod okriljem MNZ Ljubljane. V klubu se lahko pohvalimo, da imamo kar 84 nogometaš starih do 18 let ter tudi eno nogometašico.
V oktobru smo nastopili na prijatelj-
skem turnirju v Ribnici, ter osvojili drugo mesto v kategoriji do 13 let ter prvo v kategoriji do 15 let.
V	razpredelnicah si lahko ogledate, v katerih skupinah so se naše ekipe znašle in proti kom se bodo pomerile.
V	decembru pa nas čakata oba domača turnirja in sicer v soboto 11.12.2010 v kategoriji do 13 let, ter naslednji dan v nedeljo v kategoriji do 15 let. Sicer si podroben razpored tekem lahko ogledate tudi na naši spletni strani (www.futsalklub-dobre-polje.si). ♦
1. SLOVENSKA FUTSAL LIGA U18
SKUPINA B WEBER
FUTSAL KLUB DOBREPOLJE EXTREM SODRAŽICA KMN VELIKE LAŠČE FC LITIJA
VIKTORBIT EBLAGAJNA CASINO SAFIR
1. SLOVENSKA FUTSAL LIGA U15
SKUPINA B FC LITIJA
FUTSAL KLUB DOBREPOLJE FRAGMAT EXTREM OPTIMISTI BOROVNICA KMN RATITOVEC
1. SLOVENSKA FUTSAL LIGA U13
ENOTNA LIGA CASINO SAFIR KMN OPLAST KOBARID FRAGMAT EXTREM FIZIOCENTER LITIJA FUTSAL KLUB DOBREPOLJE ZLATARNA LEA LITIJA KMN VELIKE LAŠČE FC PTUJ 1 FC PTUJ 2
november 2010
Šport
35
V počastitev občinskega praznika občine Dobrepolje, Športno društvo Kompolje in občina Dobrepolje
prirejata
ODPRTI TURNIR V NAMIZNEM TENISU
Kraj: telovadnica OŠ Dobrepolje, Videm 80
Petek: 3. 12. 2010, ob 17.00 uri
Discipline:
deklice osnovna šola - do 10 let deklice osnovna šola - do 14 let deklice osnovna šola - do 18 let
dečki osnovna šola - do 10 let dečki osnovna šola - do 14 let dečki osnovna šola - do 18 let dvojice - deklice - vse starosti dvojice - dečki - vse starostI
Sobota: 4. 12. 2010 ob 9.00 uri
Discipline:
ženske posamezno - vse starosti moški posamezno - do 45 let moški posamezno - nad 45 let dvojice - poljubno
Sistem tekmovanja:
Skupine 3 do 5 igralcev- vsak z vsakim, v nadaljne tekmovanje se uvrstita prva dva, naprej se tekmuje na izpadanje. Igra se na lastno odgovornost
Prijava in informacije:
041/256-506 (Marjan)
Vljudno vabljeni vsi ljubitelji namiznega tenisa!!!
ŠPORTNO DRUŠTVO KOMPOLJE OBČINA DOBREPOLJE
Društvo Rokometni klub Dobrepolje in Občina Dobrepolje
vas vabita na
2. turnir v taroku ob občinskem prazniku
(samo za občane Občine Dobrepolje),
ki bo v petek, 17. 12. 2010, s pričetkom ob 17.45 uri
v prostorih upokojencev v Jakličevem domu na Vidmu.
Igra se po pravilih Tarok zveze Slovenije. Prijavite se lahko g. Janezu Nosetu na tel. št. 051 815 736. Prijave so možne še na dan tekmovanja do 17.30 ure. Prijavnina znaša 5 EUR. Čakajo vas lepe nagrade in pokali.
Vljudno vabljeni.
DRUŠTVO PODEŽELSKIH ŽENA DOBREPOLJE - STRUGE
vabi v petek, 26. novembra 2010,
ob 19. uri
na zanimivo predavanje gospe Nevenke Doutanac
z naslovom
ODNOSI IN SAMOPODOBA,
ki bo v Modri dvorani Jakličevega doma.
Samopodoba je način, kako se v sedanjosti vidimo in razmišljamo o sebi. Naša samopodoba je naše "notranje ogledalo". Na zunaj se vedno obnašamo v skladu s sliko, ki jo imamo o sebi v notranjosti. Naša samopodoba vpliva na naš uspeh, zadovoljstvo in medsebojne odnose. Če smo trenutno nezadovoljni in razočarani bomo najhitrejše dosegli pozitivne spremembe, če spremenimo in izboljšamo svojo samopodobo.
Vljudno vabljeni
DOBRODELNA AKCIJA
ZA POMOČ VRTCEM PO SLOVENIJI
Spoštovani prijatelji VRTCA RINGARAJA DGBREPGLJEIIIII
Pampers in DM markt sta pripravila dobrodelno akcijo,
kjer se ob vsakokratnem nakupu plenic ali robčkov Pampers v prodajalnah dm prispeva 0,50 EUR v denarni
sklad za pomoč vrtcem po Sloveniji. Skupaj bo tako zbranih 25.000 EUR. Pet vrtcev, ki bo prejelo denarno
pomoč v vrednosti 5000 EUR, bodo izbrali s
pomočjo spletnega glasovanja, ki bo potekalo na spletni strani www.pampers.si od 1. 11. 2010 do 31. 1. 2011. V dobrodelni akciji lahko glasujete tudi za vrtec RINGARAJA Dobrepolje.
Pridobljena sredstva bomo namenili za obogatitev vrtčevih zunanjih igral in za nakup vozička- mini bus za
1-2 letne otroke. Odprite spletno stran, levo zgoraj, glasuj za vrtec. Glasujete lahko vsak dan do 31.01.2011. V slogi je moč.
Hvala za sodelovanje ! Cvetka Košir
Življenjski slog
Drevo denarja (Crassula ovata)
Drevo denarja (Crassula ovata) je čedalje bolj priljubljena rastlina. Na njej sicer ne raste denar, naj bi pa po Feng Shui-ju prinašala pozitivno energijo blaginje, bogastva in denarja. Odporna je na veter, dež, sušo in sonce, škodijo ji le temperature nižje od 5 oC. Crassula ovata je zelo nezahtevna, zato je primerna za pozabljivce pri zalivanju. Pozimi jo je priporočljivo zalivati veliko manj kot poleti. Pri tem morate paziti, da ni preveč zalita, ker ji ob premočnem zalivanju lahko zgnijejo korenine. Velikokrat jo priporočajo tudi kot darilo, zaradi njenega pomena, primerna pa je tudi za alergike. Raste zelo počasi, v obliki grma oziroma drevesa.
Obstaja več oblik, najbolj pogoste so: Crassula ovata, Cras-sula perforata, Crassula ovata cv. Hummel's Sunset, Crasu-la perfoliata var. Fulcata, Crassula ovata Gollum, Crassula ovata cv. Blue Bird, Crassula ovata cv. Busutoland in Cras-sula ovata cv. Convuluta Hobbit.
Drevo denarja ima po Feng Shuiju pomembno moč. Po tej metodi priporočajo v katerkoli prostor postaviti drevo denarja. Posebno je zaradi tega, ker simbolično predstavlja vseh pet osnovnih elementov: vodo, les, ogenj, zemljo in kovino. Če v prostoru manjka kateri od teh petih elementov ali pa elementi niso v ravnotežju, si lahko pomagamo z drevesom denarja, ki jih harmonizira. Crassula ovata (klasične oblike) je zelo popularna rastlina in jo je moč kupiti v vsaki vrtnariji, cvetličarni ali bolje založeni trgovini.
Alenka Bajrami
Občutite pozitivno energijo, ki jo oddaja vaše drevo denarja.
rC
Misli
Ne postajamo pametni od tega, kar smo slišali, temveč od tega, kar smo doživeli.
Gloersen
Ljudje naj se obogate z izkustvi in naj se nauče boriti se in živeti.
John Knittel
november 2010
Razvedrilo
37
Sudoku
Opis igre: Cilj igre sudoku je izpopolniti mrežo tako, da se v vsakem stolpcu, vrstici in malem kvadratu 3 x 3 le enkrat uporabi ena izmed danih rešitev. Nobena številka se torej v vrstici, stolpcu ali malem kvadratu ne sme pojaviti dvakrat. Pa veliko sreče pri reševanju!
8				3			9	7
		3					8	
	4		6		5			
	8					9		1
	7							
		5	1		3			
				5				
1			8		7		3	5
6						1	2	
^jf^tiČek ZCÍ sladokusce Ocvrte banane z medom
Sestavine:
2 banani
100 g kokosove moke 2 jajci
100 g moke olje za cvrtje maslo med
1 limona Priprava:
Banane olupimo in narežemo na zalogaj velike kose. Pripravimo moko, kokosovo moko in jajca za paniranje. Olje segrejemo. Kose banan povaljamo v moki, stepenih jajcih in kokosovi moki. Ocvremo jih v segretem olju, da postanejo zlato zapečene. Ocvrte preložimo na papirnato kuhinjsko krpo. V ponvici raztopimo maslo. Dodamo med, limonin sok, premešamo in odstavimo. Banane preložimo na krožnik in pokapl-jamo s pripravljenim medom.
"Pinkijeve dobrote
Bujta repa
Sestavine
1,5 kg kisle repe
1 kg svinjskega mesa
(sveža vratovina, plečka,
svinjski rep)
10 dkg kaše-prosene
3-4 dkg moke
1 čebula
3 stroke česna
sol, lovorjev list,
1 žlica mlete sladke paprika
Priprava
Meso (ob kolinah si vzamemo kos svežega mesa), repo, sekljan česen in čebulo damo kuhati, vode damo toliko, da vse skupaj dobro pokrije, dodamo lovorjev list in solimo. Ko je repa že skoraj kuhana, dodamo očiščeno proseno kašo. Iz moke in paprike ter vode naredimo gosto zmes, ki jo dodamo repi. Vse skupaj dobro prevremo, po okusu dosolimo in popramo ali dodamo jušno kocko. Bujta repa je samostojna jed! Meso jemo, posebej s hrenom!
RAZVOJNI CENTER KOČEVJE RIBNICA d.o.o.,
družba za razvoj in svetovanje Trg zbora odposlancev 72 133O KOČEVJE
http://www.rc-kocevjeribnica.si
SMO DRUŽBA ZA RAZVOJ IN SVETOVANJE
ZAGON POSLOVANJA, RAZVOJ PODJETJA IN POSLOVNIH IDEJ TER POMOČ oz. IZVEDBA POSTOPKOV STATUSNIH SPREMEMB GOSPODARSKIH DRUŽB
IN SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV.
USTANAVLJATE PODJETJE? IMATE IDEJO?
Izkoristite BREZPLAČNO POMOČ pri zagonu podjetja (d.o.o.; s.p.), iskanju finančnih virov, pridobivanju novih znanj, svetovanju^ VSTOPNA TOČKA VEM (VSE NA ENEM MESTU): Postopke ustanovitve podjetja opravljamo preko portala e-VEM (http://evem.gov.si/evem/).
(©VEM
©
republika SLO^/ENIJA MINISTRSTVO ZA JAVNO UPRAVO
IB
Naložba v vašo prihodnost
OPERACip DÍLNO FINANaBA [VBCIïK/i Evio;;s!<j sixidlni sWaO
ŽE IMATE PODJETJE?
• Nudimo osnovno, informativno BREZPLAČNO SVETOVANJE, ki je povezano s POSLOVANJEM IN RAZVOJEM PODJETJA.
•	Želite prejemati na elektronski naslov tedensko sveže informacije o PODJETNIŠKIH RAZPISIH, NOVOSTIH IZ POSLOVNEGA SVETA?
POKLIČITE ali PA SE OGLASITE NA NAŠEM SEDEŽU
Trg zbora odposlancev 72, 1330 KOČEVJE Tel.: 01/ 895 06 10, Gsm: 031/ 647 793, Fax: 01/ 895 06 15 E-mail: info@rc-kocevjeribnica.si
DRUGE NAŠE AKTIVNOSTI ORGANIZIRANJE RAZLIČNIH DELAVNIC na področju informativnopromocijskih
in izobraževalnih aktivnostih. Predstavitev JAVNIH RAZPISOV, DRŽAVNIH VZPODBUD TER PODPORNIH UKREPOV ZA RAZVOJ
PODJETNIŠTVA ^
•	ZA MLADE: kjer OSNOVNOŠOLCI IN SREDNJEŠOLCI osvajajo znanja
z različnih področij poslovanja podjetja.
Brezplačni postopki pri ustanovitvah, spremembah, izbrisih_s.p.-jev in d.o.o.-jev potekajo preko portala e-Vem, ki je sofinanciran s strani Evropskega socialnega sklada in Ministrstva za javno upravo. Aktivnosti VEM točk so sofinancirane s strani Javne agencije Republike Slovenije za podjetništvo in tuje investicije ter Ministrstva za
gospodarstvo.
Ái/ae,
m

TEHNIKA OGREVANJA
KURILNICA PO SISTEMU STARO ZA NOVO
EKO CK 30 + PELETNI SET
•	demontiramo in odpeljemo vaš stari kotel
•	montiramo nov EKO CK-P 30 kotel na pelete ki ima izkoristek več kot 90%.
•	oskrbimo vas z 1125kg kvalitetnih peletov, ki so zajeti v ceni obroka
•	strošek investicije si lahko z EKO CK-P peletnim KOTLOM zmanjšate za pridobljeno subvencijo EKO SKLADA.
•	možnost nakupa na kredit po posebno ugodnih pogojih s subvencioniranjem dela obrestne mere
3

€
oto


ZASTOPA IN PRODAJA:
m
LJUBLJANA
Stegne 15,100 Ljubljana
Telefon: 01/513 13 53, fax: 01/513 13 54
e-mail: lnfo@mlx.si
VELENJE	PONIKVE
Kosovelova ulica, 3320 Velenje	Ponikve 96,1312 Videm Dobrepolje
Telefon: 03/898 60 52, fax: 02/898 60 55 Telefon: 01/788 71 90, Fax: 01/788 71 92
e-mail: velenje@mix.si
e-mail: ponikve@mix.si
Imamo vse. Skoraj vse. www.mix.si
CENTER USTNE HIGI
3JJ
Tphoskm/St'rt), LEtna higiena, pacwJentntogK^ pmtEtílď, eslBbk] mteidavslvgi.
ZDRAVLJENJE ZOB IN BOLEZNI OBZOBNIH TKIV
cikava M A, 12Í0 Grosuplje, gsm: 051 797 797, t: 01 7365 AZ4, e: ^nfo^icentier-ustne-hlglene.sl
iiiniiwxenter-ustne-higiene.si
LONovo /tsmsJro
fMMNMlbo
za bogato jesen
# Stanovanjski krediti
z odličnimi obrestnimi merami in odplačilno dobo 30 let.
i0 let. ^^
% Varčevanja po meri
velika izbira najrazličnejših oblik varčevanja, ki jih sami prilagodite v skladu z vašimi željami in cilji.
# Paket dobrodošlice za nove komitente
-	brezplačno vodenje računa (prvo leto),
-	10 položnic brez plačila provizije,
-	brezplačna pristopnina na elektronsko banko eLON,
-	dodatek 0,10 odstotne točke k obrestni meri pri sklenitvi enega novega depozita,
-	ter še veliko ugodnosti.
Novim komitentom ob otvoritvi osebnega računa ' podarimo posebno darilo.
Vabljeni v našo poslovalnico v Grosupljem.
Poslovna enota GROSUPLJE, Kolodvorska 3, T: 01 781 01 30

www.lon.si
HRANILNICA LON
3iuičiUShro HA, yuietiwf Oseben fJn/Cn

Kl
Peter Hren s.p., Gradež 14, 1311 Turjak, GSM: 031/356 668
Storitve:
•	Brušenje stekla
•	Fazetiranje stekla in ogledal
•	Peskanje stekla
•	Izdelava izolacijskega termopan stekla
•	Kaljenosteklo
•	Tuš kabine (po meri, s tesnili)
•	Ogledala
•	Kopelit steklo za delavnice
•	Izdelava taljenega stekla z vzorci (fusing tehnika)
•	Montaža vsega navedenega
•	Ostale steklarske storitve
•	Intervencija 24 ur na dan
HARMONIKE
wwwMarmonike-etikan.eom -izdelovanje -uglaševanje -svetovanje -popravila
tel.: 041/698-103 c/ifcanharmont^e @g^íníi (7 .com
PRIBASTEFANC&CO.,d.n.o.
ROLETfa^UZUE. .
komarnikuMqùcë
PRODAJNO RAZSTAVNI SALON	„
C. ljubljanska brigade 13A, 10M Ljubljana
asm : 041M02 780.041/449334,1=1:01/510S530.
fai:01/ï1CI iS 31. e-mail: pnba6amu.r^(. del.fsi: pKHi - P«t. Sh - 12h. Mti - 17h
Ustanovitelj glasila je Občina Dobrepolje. Naslov uredništva: Videm 35, 1312 Videm-Dobrepolje. Odgovorna urednica: Mojca Pugelj. E-pošta: nas-kraj@dobrepolje.si, informacije po telefonu 031 301 057. Tisk in oblikovanje: Auroragraf d. o. o. Glasilo izhaja enkrat mesečno v nakladi 1300 izvodov.