emona
proizvodnja
trgovina
turizem
engineering
glasilo delovne skupnosti podjetja emona Ljubljana
Premalo elektrike — preveč vode
Zadnje septembrske dni je najprej pomanjkanje elektrike in nato še narasle reke povzročilo precej težav tudi v našem podjetju. Res je, da smo med ljubljanskimi delovnimi organizacijami ena najbolj izpostavljenih škodi ob pomanjkanju električne energije. Vendar pa to ne opravičuje neodgovorne uporabe elektrike v času najstrožje redukcije. Res je, da močnega deževja človek ne more ustaviti, a to ne opravičuje njegove pripravljenosti pomagati og-
roženim. Ob takšnih problemih smo v Emoni lahko opazili precejšnje vrzeli.
Zaradi izpadov električne energije škoda v podjetju še ni ocenjena, vsekakor pa ni majhna.
V	Supermarketu Ljubljana so odpovedale prečr-povalne naprave in če ne bi intervenirali gasilci, bi lahko prišlo do poplave. Majhen agregat bi rešil problem.
V	TOZD Poljedelstvo-go-vedoreja je nastal problem molže krav mlekaric, ker niso delovale molzne na-
prave. Ob pomanjkanju elektrike obstaja nevarnost tudi v sušilnicah za žito, da se ne posuši in postane neuporabno.
Na prašičerejski farmi v Ihanu, kjer je velika koncentracija živali, so odpovedale ventilacijske naprave in tako je nastopila nevarnost zadušitve ob visoki temperaturi.
Ko so v Tovarni močnih krmil obstali stroji, se je zataknilo pri oskrbovanju naših in zunanjih farm s krmili.
Ob spremembah temperature so v Mesni indu-
striji Zalog morali zavreči vin in polizdelkov, ki so precejšnje količine suro-hitro pokvarljivi. Tudi v hladilnicah so z zalogami imeli velike težave.
Prav tako se je temperatura v hladilnicah na Šmartinski cesti dvignila od 0° na 8° Celzija ob izpadu električne energije in ogrozila zaloge ozimnice. Kolektiv sektorja 3 je pokazal visoko zavest in s svojim delom preprečil veliko škodo, ki bi lahko nastala za podjetje. Kolektiv pa ni bil deležen pomoči še ostalih enot. Na Šmar-
tinski cesti se je ustavila tudi dokumentacija, vezana na elektronsko obdelavo in prekinjena je bila ažurnost celotne dokumentacije.
V TOZD Perutnina v valilnici so začela propadati jajca v valjenju. Ogrožena je bila oskrba živali s krmo, ko so se ustavile naprave, vezane na elektriko.
Ponekod je odpovedala dobava vode, ker so stale električne črpalke.
Težave bi lahko natševa-li še in še. Tudi v nadaljnjem obdobju moramo pri-
čakovati težave pri oskrbi z električno energijo. Prav bi bilo, da se po dosedanjih ugotovitvah in izkušnjah temeljito pripravimo na reševanje problemov, ki so na spestili pretekle tedne.
Vse delovne enote morajo biti pripravljene na izredne prilike ob pomanjkanju elektrike. Izdelati morajo programe ter organizirati ljudi za izjemno stanje. Za nekatere objekte moramo postopoma nabaviti lastne agregate.
(Nadaljevanje na 8. strani)
Tekmovanje voznikov viličarjev
V TOZD Trgovina na ve-'iko so imeli v soboto 8. SePtembra že drugo tekmovanje voznikov viličar-^ev v tem kolektivu. Tekmovanju so prisostvovali fudi številni gostje in kot Castni predsednik tekmo-yaoja generalni direktor tov. NEBEC Franc.
Nastopilo je 14 voznikov viličarjev, ki so tek-m°vali od 9. do 14. ure. akmovanje je bilo orga-mzitano z bočnimi in čei-llT|i (električni) viličarji. sr' bočnih viličarjih je za-odel	mesto tov.
oAGAR Ivan, drugo tov. ^AJDINI Fazli, tretje pa KAZIč Adil. Pri čel-s|b-električnih viličarjih pa p® ta mesta zasedli tov. uCEU Albert, ZAVOD-Anton in HRIBERSKI . ar> pa sta si delila drugo tretje mesto. Nagrade ^Prvo mesto so znašale jj. din za drugo 300.— d!n’ za tretje pa 150.— P' Posebno knjižno na-lrado pa je prejel od Mla-o^kega aktiva tov. DRA-" Ivan — najbolje uvr-§CePi mladinec.
Tekmovanje voznikov viličarjev je v našem kolektivu potrebno prirejati vsako leto. Hiter razvoj prometa in prometnih sredstev posega že na vsa področja človekovega udejstvovanja. Razvoj tehnike, porast proizvodnje in vse večja konkurenca na tržišču sili podjetja na znižanje proizvodnih stroškov in hitrejšo proizvodnjo ter na čim hitrejšo in cenejšo dostavo blaga do končnega koristnika — potrošnika. Tudi interni transport in skladiščenje se je razvilo do take mere, da sedaj v svetu uporabljajo moderna interna transportna sredstva, ki so jih sposobni opravljati le kvalificirani in vestni ljudje. Treba je povedati in stalno imeti v mislih, da so poti, po katerih vozijo viličarji, ponavadi ozki prehodi med blagom, stroji in materialom, po katerih mora voznik viličarja pogosto prepeljati zelo drag tovor čim hitreje in sigurno. Vsak najmanjši dotik viličarja ali materiala lahko pov-
(Nadalj. na 2. str.)
Častni predsednik tekmovanja voznikov viličarjev je bil generalni direktor Franc Nebec
Ne le priden, tudi spreten in izurjen mora biti voznik sodobnega viličarja
(Nadalj. s 1. str.) zroči veliko škodo, da ne omenimo direktnih trčenj. Zato je pri delu z viličarjem stalno prisoten problem varnosti. Tudi ne smemo pozabiti, da je tovor, ki ga voznik prevaža različne oblike in teže, kar seveda otežuje delo.
Naša delovna organizacija prav tako sledi moderni tehniki v svetu tudi na tem področju in je bil pred časom vpeljan na kompleksu centralnih skladišč na Šmartinski sodoben interni transport.
Uporabljanje sodobnih viličarjev ne zahteva samo pridnega, ampak tudi dovolj izurjenega in spretnega voznika. Delovna organizacija je dolžna o tem voditi računa. Voznikove praktične sposobnosti pa lahko preizkušamo in ovrednotimo le na tekmovalen način. V ostalem svetu, kakor tudi pri nas že v mnogih delovnih organizacijah preizkušajo na omenjen način viličariste.
Zato se je naša delovna organizacija odločila, da sama organizira vsakoletno tekmovanje in tako preveri sposobnosti in spret-
nost voznikov in ostale kvalitete. Pravo zavzetost vsakega tekmovalca pa bomo vspodbudili z nagradami in nadaljnjo možnostjo tekmovanja v Jugoslovanskem merilu, ki ga prireja JUGOSLOVANSKI CENTAR ZA TRANSPORT
V INDUSTRIJI letos v Luki Koper 22. septembra. Predvideno je, da bodo sodelovali tudi naši viličaristi, ki so zasedli
prvo mesto tov. DRAGAR Ivan
drugo mesto tov. HAJDINI Fazli
tretje mesto tov. KAZIČ Adil.
Prepričani smo, da nam slične prireditve v naših kolektivih prinašajo določen pregled naše sposobnosti in večje uspehe pri delu.
MEKINC IVAN
SVEŽA IDEJA
Posamezni sektorji TOZD Trgovine na veliko se večkrat znajdejo v delovnih okoliščinah, ki narekujejo dodatno sobotno zaposlenost (praženje in pakiranje kave, odvažanje embalaže, razkladanje in prebiranje sadja in podobno).
Da bi pomagali v teh »težjih« dneh, se je mladinski aktiv Trgovine na veliko odločil, da formira dežurni delovni odred, ki bo vsako soboto pripravljen pomagati pri delu tistim sektorjem, ki bodo izrazili potrebo po pomoči.
Plačani
le za svoje delo
Res je, da je vsakdo plačan za delo, ki ga opravlja. Toda vsako delovno mesto samo zase ne bi pomenilo veliko. Kaj bi na primer delal razklada-lec, če ne bi bilo šoferja, ki bi blago pripeljal? In kaj bi delal šofer, če ne bi bilo spremljevalca, ki bi to blago naložil ali razložil? In kaj bi delal komercialist na primer na Zagrebškem velesejmu, če ne bi bilo obeh z blagom?
V združenem delu in povezanosti se vsak hip lahko zgodi, da brez dodatne pomoči drug drugemu vse delo zastane, da je s tem morebiti povzročena škoda ali vsaj manjši učinek. Čim bolje opravljeno delo pa je brez dvoma naš skupni interes, naš skupni cilj in namen! Kako naj si torej razlagamo ponašanje spremljevalca kamiona Sleparja tovariša J. Peklaja na Zagrebškem velesejmu, ko je eno uro čakal, da je začel razkladati blago s svojega kamiona?
Pripeljala sta dva kamiona in če bi bilo časa dovolj, bi razložili najprej enega in nato druega. Toda mudilo se je in komercialista tovariša Zupančič in Dolanc sta prosila, da bi z njuno pomočjo — to ni njuno delo! — skupaj
razložili blago hkrati. Tovariš Jernej Peklaj ni pristal — kar je sicer njegova pravica — opravil nekaj telefonskih pogovorov in po dobri uri opravil svoje delo. Nehote se človeku zastavi vprašanje, kje dela tak delavec sicer. V TOZD Trgovine na veliko, v prizadevnem in vestnem kolektivu, najbrž ne morejo biti ponosni na takšne sodelavce. Posameznik lahko kazi ugled celote, kakor tudi prispeva v dobrem smislu.
Verjetno bi takšnih in podobnih primerov, ko nekdo naredi samo in samo tisto, za kar je zadolžen in plačan, našteli še veliko. Ne le pri fizičnih delavcih, tudi v pisarnah ali drugje. Tak odnos do dela in do tovarišev se je pokazal tudi pri nedavnih težavah ob redukciji elektrike in ob nevarnostih povodnji. Tako malo jih je bilo pripravljenih priskočiti na pomoč, če bi bilo potrebno! Seveda, niso plačani za to in delovno mesto dodatne pomoči ne vključuje! Ostane le tovarištvo, zavest, solidarnost, tisti čisto preprosti človečki občutek, da bi v stiski pomagali prijatelju, podjetju, skupnosti!
Kam smo zavrgli ta občutek?
Za prva tri mesta so tekmovalci prejeli nagrade po 500 din, 300 din in 150 din. Posebno
knjižno nagrado je dal Mladinski aktiv TOZD	V spretnosti in znanju se je pomerilo 14 voznikov viličarjev
Bomo gradili Bernardin ali ne?
V času od 9. do 16. 8. so predstavniki Mednarodne banke opravili reden inšpekcijski pregled projektov in finančne situacije.
Ugotovljeno je bilo, da so se Investicijski stroški povečali od 358 milijonov na 514 milijonov dinarjev.
Kje so vzroki za takšno povečanje?
1.	Podražitev gradbenih del, obrtniških in instala-cijiskih storitev.
2.	Višja stopnja inflacije kot je bila predvidena v proračunu projekta.
3.	Povečanje deleža sekundarne infrastrukture.
4.	Povečanje deleža za
odškodnino za zemljišča in za zgradbe na kompleksu Bernardina.
5.	Zmanjšanje vrednosti dolarja (ca. 20 milj. Din).
6.	Nove ceste na področju Bernardina.
Oba kreditodajalca Mednarodna banka in Ljubljanska banka sta mnenja, da je potrebno s kreditom nadaljevati v prvotnem obsegu ali pa po delno zreduciranem programu. Končna odločitev bo znana, ko bodo predstavniki Mednarodne banke ponovno prišli v Ljubljano. Do takrat mora investitor pripraviti različne variante:
a)	zmanjšati obseg pro-
jekta z izračunom rentabilnosti;
b)	neokrnjen projekt z izračunom rentabilnosti;
c)	variante za vsak hotel posebej;
d)	druge analize stroškov investicije;
e)	nov izračun rentabilnosti projekta.
Odprto je vprašanje financiranja ceste in kanalov.
Problemov torej ne manjka. Predlog zazidalnega načrta predvideva spremembo cestne povezave med Portorožem in Piranom. Nova cesta naj bi tekla za Bernardinskim kompleksom, med Valeto
in Belim križem pa je predvidena rekonstrukcija sedanje ceste.
Po garancijski pogodbi med MB in vlado SFRJ, federacija oz. republika jamči izboljšanje cestne povezave med italijansko mejo in Piranom, vključujoč tudi cesto Portorož— Bernardin—Piran. To je primarni problem, a rešitev še ni znana.
Kljub mnogim sestankom med investitorjem, občino Piran, Ljubljansko banko in republiškimi funkcionarji prav tako ni rešen problem finansiranja primarne infrastrukture (kanalizacija, vodovod, PTT, elektrika).
Primarno strukturo naj bi finansirali občina Piran in občinska komunalna podjetja. To je skupaj s finansiranjem izgradnje ceste ključni problem, ki odloča o pričetku gradnje Bernardina. Investitor sam s sredstvi za Bernardin tega ne more rešiti.
Druga ovira pri delu je preselitev ladjedelnice »2. oktober«. Po dolgotrajnih razpravah je bila izbrana in potrjena lokacija za novo ladjedelnico v Izoli. V toku gradnje pa se je izkazalo, da sredstva ne zadostujejo, prekoračitev znaša 8,026.000 din. Rok za preselitev se bliža, ni pa še jasno, kako se bo rešilo to vprašanje in kakšne posledice bo imelo za Bernardin. Podjetju »2. oktober« omogoča nova lokacija boljše poslovanje, vendar pa podjetje zahteva, da mu Bernardin ali
(Nadaljevanje na 7. strani)
IZGUBILI SMO TOVARIŠA
Potrla nas je novica, da se s službenega potovanja ne bo več vrnil med nas. Usoda je hotela, da je prenehalo biti srce našega prijatelja, tovariša, sodelavca Dušana HALLERJA. Daleč od domovine, družine, znancev in prijateljev.
Ko smo se mu poslednjič poklonili, smo se ponovno zavedli, da je bil skromen in delaven, takega ga je vzgojil čas, v katerem je rasel in ustvarjal.
Dušan Haller je rano mladost preživel v Mariboru in napravil maturo na realki v mestu pod Pohorjem, želja po večjem znanju ga je vodila na zagrebško vseučilišče, kjer je leta 1948 diplomiral na ekonomsko-komercialni visoki šoli. Svoje znanje, pridobljeno v šolah, je kasneje uspešno prenašal v prakso.
Potrebe po strokovnih kadrih v porušeni domovini so ga kmalu vključile na odgovorna mesta. Delal je v Glavni upravi državnih posestev Slovenije, na Ministrstvu za kmetijstvo SRS, Kmetijskem gozdarskem posestvu Kočevje, v Rudniku Kočevje in na Republiškem revizijskem zavodu Slovenije.
Bil je eden redkih ekonomistov, ki jih je Slovenija imela po vojni. Zato smo mu še toliko bolj hvaležni, da je toliko časa posvetil prav razvoju kmetijstva.
V tej dejavnosti je delal kot planer, računovodja, komercialist in organizator, čeravno je preživel mnogo let na republiškem revizijskem zavodu, je tudi v tem času uspešno sodeloval s kmetijskimi organizacijami. Zatorej ni slučaj, da je leta 1969 nastopil službo pri podjetju Emona ter se tako vrnil v dejavnost, kjer je začel in že toliko let prej uspešno deloval.
Delali smo skupaj na investicijskih programih za lastno podjetje, za kmetijske organizacije v Jugoslaviji in v tujini. Znanje in izkušnje so mu omogočile, da je bil dve leti zaposlen v podjetju Emone v inozemstvu. Od tam se je vrnil med nas in prevzel novo dolžnost, v tujino pa odpotoval le toliko, da bi opravil še eno nalogo. Da bi se vrnil, smo čakali zaman. Obnemeli smo ob novici, da se je nit njegovega življenja pretrgala.
Poklanjamo se njegovemu spominu. Sočustvujemo z njegovo družino.
(Skoraj) vse lahko tiskajo v naši tiskarni
Tristotisoči varovanec v Supermarketu Ljubljana
Znano vam je, da ima-l*10 v Emoni v okviru sek-Ofja ekonomske propagan-tudi tiskarno. Ko so za-peli z delom leta 1965, so lrr>eli samo en strojček, na katerem so izdelovali etikete za različne artikle, 1 Jih je prodajala naša r9ovina. Potrebe pa so se ^čale, s širjenjem podje-
Ja se je širila tudi tiskar-
na.
Tiskarna ima prostore-r® na Celovški 14. Zapo-. enih je sedem ljudi, šef Je tovariš Jože Avsec. Ko ®nx> ga vprašali, kaj lahko aai tiskajo v naši tiskar-je tovariš Avsec odgo-»Tiskamo lahko vse ^ črno beli tehniki, v bar-an ne moremo. Seveda ,a j® pri nas glede na po-rebe in zahteve naročni-.av Poudarek na hitrosti v slave in četudi na ra-a?1? kvalitete. Velikokrat s 1 ®ena ni tako važna,
koj*10 C'a nareieno ta'
S,V tiskarni SEP torej ti-0,ai° vse vrste etikete, s razce, formularje, bro-r®. tudi Glasnik. Infor-ll ator pa bodo lahko tlska-Prav kmalu, ko bo iz
črl?28 pri®'° ae ve® tipov ■ • Tehnika tiskanja je ze-s°dobna. Izvedejo lahko
pravzaprav vse tiskarske postopke in tudi groba knjigoveška dela. Njihov obseg dela je že tolikšen, da bodo potrebovali tudi poseben oddelek za eks-pedit, delavce in prostor. Večjih težav zaenkrat nimajo, razen takih, ki so pač običajne pri njihovem delu, na primer z nabavo materiala, kvaliteto papirja in podobno. Na tesnem so tudi s skladiščnimi prostori, saj morajo imeti na zalogi papir, barvo, kemikalije in prav tako vsaj nekaj finalnih izdelkov.
Tiskarna SEP zaposluje 7 delavcev, večino od njih so preusmerili na to delo, jih priučili in usposobili naše ljudi, razen seveda tiskarja in knjigoveza. Dokaz torej, da se s pridnostjo in trudom veliko doseže!
Prav bi bilo, da bi se naše TOZD posluževale naše tiskarne čim več in se le v skrajni sili obračale k zunanjim sodelavcem ter seveda v primerih, ko bi bilo tiskanje zahtevnejše. V večini primerov pa je za potrebe podjetja bistvena hitrost, to zahtevo pa tiskarna SEP izpolnjuje.
V soboto, 22. t. m. ob 11,10 uri je obiskal tristotisoči otrok našo otroško sobo. To je bila Darja iz Škofje Loke. Ena pred njo je bila Gloria iz Ljubljane, in prva za njo Denis prav tako iz Ljubljane.
Toliko otrok je namreč obiskalo našo otroško sobo, odkar je Supermarket odprt. Zelo radi počakajo mamice tu, saj jih naše negovalke prijazno sprejmejo, se z njimi pogovarjajo, jim pripovedujejo pravljice ali pa jim zavrtijo ploščo z lepo otroško pesmico ali pravljico.
Za tristotisočega obiskovalca otroške sobe je sindikalna organizacija Supermarketa pripravila majhno presenečenje. Obdarila je enega pred in enega za njim z majhnim darilcem, samega tristotisočega pa z LEGO KOCKAMI.
Očke treh nagrajenk (bile so vse tri deklice) so se razširile in zasijale od sreče in presenečenja, tako, da prvi hip nisi spravil iz njih niti besedice.
Zaprosili smo Radio Ljubljana, da prisostvuje slavju naših najmlajših obiskovalcev. Prijazno so se od-
zvali našemu vabilu. Z nagrajenkami je tovarišica z Radia imela intervju. Malo so bile zbegane, pa so se kmalu ojunačile in lepo odgovarjale na zastavljena vprašanja. Seveda jih je tudi posnela na magnetofonski trak tako, da bomo ta pogovor z našimi mal-
čki lahko poslušali v eni radijskih oddaj.
Ker smo edina trgovska hiša v Ljubljani in celo med prvimi v Jugoslaviji jo je marsikaj zanimalo, zato je navezala pogovor s predsednico sindikalne organizacije tov. Trampu-ževo.
U' n-
V prijetnem kramljanju z malimi obiskovalci smo se zadržali precej časa in upamo, da jim bo to dopoldne ostalo v trajnem spominu. Tudi, ko bodo že odrasli in bodo šli mimo otroške sobe, se bodo spomnili na ta dogodek.
Presenečene in vesele nagrajenke v otroški sobi SM Ljubljana: Glorija, Darja in Denis
Biro maloprodaje
racionalnejše delo
mm
Emil Koprivnikar — meso, mesni izdelki, mlečni izdelki;
Jure Reya — industrijsko prehrambeno blago;
Jože Lukman — pijače, sadje in zelenjava.
Njihova skupna telefonska številka je 23-118 ali 23-681	(h. c. Maximarke-
ta), interna 63.
Samostojni komercialni referenti za neprehrambe-no blago so;
Nuša Svetičič — spominki, foto, zlatnina, ure, igrače;
Ciril Avsec — tehnična stroka (elektroak., termika, oprema stanovanj);
Srečko Bevc — vse tekstilno blago in konfekcija;
Ivan Beline — usnjena galanterija, obutev, šolske potrebščine;
Mara Jelenc —• kozmetika, drogerija;
Accetto Andrej, komercialist — steklo, keramika, plastika, športni artikli, pribor in galanterija za avto.
Njihova skupna telefonska številka je 24-767 ali 23-681	(h. c. Maximarke-
ta), interna 65 in 66.
Računovodsko službo Biroja vodi računovodja tov. Dominik Trobentar, ki ga dobite na telefonsko številko 24-873 ali preko 23-681	(h.	c.	Maximarke-
ta), interna 59.
Šef likvidature je tovarišica Slavka Pokorn, telefonska številka 24-096 ali 23-681	(h.	c.	Maximarke-
ta), interna 59.
Tovarišica Vera Jurca je šef knjigovodstva prodajnih enot in je dosegljiva po telefonu številka 24-118 ali preko 23-681 (h. c. Ma-ximarketa), interna 64.
Vodja stroškovnega knjigovodstva je tovarišica Matilda Suhadolc, telefonska številka 24-118 ali 23-681	(h.	c.	Maximarke-
ta), interna 64.
Vodja knjigovodstva potrošniških kreditov je tovarišica Cvetka Kraševec,
telefonska številka 23-133 ali 23-681 (h. c. Maximar-keta), interna 59.
Knjigovodjo realizacije tovarišico Lilijano Kadunc dobite na telefonski številki 23-133 ali preko 23-681	(h. c. Maximarke-
ta), interna 59.
Samostojni finančni knjigovodja — bilancist je tovarišica Danica Dobnikar, telefonska številka 24-118 ali 23-681 (h. c. Maximar-keta), interna 64.
Sedež računovodske službe Biroja maloprodaje je v prostorih Maximarke-ta, Ljubljana, Trg revolucije 18, II. nadstropje (nad Grili restavracijo).
Sedež komercialne in kasneje pravne službe Biroja je v prostorih Maxi-marketa, Ljubljana, Trg revolucije 18, I. nadstropje (nad Grili restavracijo).
Natančen naslov Biroja maloprodaje v celoti, kamor prihaja pošta pa je
Emona, Biro maloprodaje, p. p. 250, Ljubljana.
Izločitve TOZD
Morebiti niste natančno vedeli, kaj je pravzaprav Biro maloprodaje, s čim se ukvarja in kdo tam dela, pa vas zdaj seznanjamo nekoliko podrobneje z njegovo dejavnostjo.
Iz bivše direkcije maloprodaje je z novo organizacijo nastalo pet temeljnih organizacij združenega dela, in sicer:
TOZD Maximarket Ljubljana,
TOZD Supermarket Ljubljana,
TOZD Supermarket Osijek,
TOZD Trgovski obrat Koper,
TOZD Maloprodajna mreža Emona, Ljubljana.
Nekateri problemi so kljub petim TOZD ostali skupni, kot je enotna komercialna politika, čim boljša oskrba maloprodajnih enot, enoten nastop pri nabavi blaga, skladno formiranje maloprodajnih cen, ažurno, popolno in racionalno vodenje knjigovodstva, smotrna realizacija kratkoročnega medsebojnega kreditiranja preko interne banke, enotno pravno zastopanje in druge koristne medsebojne koordinacije. In prav z namenom, da bi bilo delo racionalnejše in učinkovitejše, je ustanovljen Biro maloprodaje, ki bo v imenu petih TOZD in za njihov račun vodil komercialno poslovanje, finančno evidenco in pravne zadeve.
Biro maloprodaje posluje v okviru TOZD za skupne zadeve, vodi ga direktor, njegov pomočnik in računovodja.
Katere so naloge Biroja maloprodaje?
1.	Komercialna služba
Že v bivši direkciji maloprodaje je obstajala skupna komercialna služba in pomeni Biro pravzaprav njeno nadaljevanje. Komercialna služba Biroja sklepa v imenu TOZD in za njihov račun vse pogodbe za nabavo blaga na osnovi smernic koordinacijskega odbora sporazumno z direktorjem ali druge pooblaščene osebe! TOZD ali na podlagi letnega oz. periodičnega plana nabave blaga.
Po dispozicijah pristojnih vodij prodajnih enot TOZD opravlja komercialna služba odpoklic blaga.
Pri določanju maloprodajnih cen komerciala Biroja sodeluje s pristojnimi upravnimi in drugimi organi, predvsem pa z direktorji ali pooblaščenimi osebami TOZD. Maloprodajne cene so praviloma enotne za vse maloprodajne enote.
Razen tega komercialna služba analizira tržišče, pravočasno nabavlja sezonsko blago, enotno na-
roča blago iz uvoza, organizira enotne reklamne prodaje in degustacije, vodi premike blaga med prodajnimi enotami, sodeluje s SEP zaradi enotnega reklamiranja.
2.	Računovodstvo
Tudi računovodska služba je praktično nadaljevanje nalog računovodstva prejšnje direkcije maloprodaje. Spremenil se je le obseg dela, fakturiranje blaga večjim kupcem opravlja vsaka TOZD sama, računovodstvo Biroja pa pripravlja periodične obračune za vsako TOZD posebej, vodi saldakonte, poravnava obveznosti do dobaviteljev, dispozicije interni banki gredo preko omenjenega računovodstva, prav tako vse reklamacije v zvezi s finančnimi zadevami v internem in eksternem poslovanju.
Računovodska služba Biroja vodi za vsako TOZD ločeno knjigovodstvo. V njen delokrog spada tudi likvidatura vseh blagovnih računov.
3.	Pravna služba
Pravno službo smo doslej pri poslovanju v maloprodaji pogrešali, saj skupna pravna služba v podjetju ni mogla nuditi dovolj strokovne pomoči. Pravna služba v okviru Biroja maloprodaje bo imela naslednje naloge:
—	enotno zastopanje v vseh pravnih vprašanjih,
—	strokovno formuliranje in pregled vseh važnejših aktov TOZD,
—	izdelava osnutkov pravilnikov,
—	strokovna ocena in formulacija predlogov, ki so predmet odločanja samoupravnih organov,
—	sodelovanje pri delu komisije za varstvo delovnih dolžnosti,
—	obveščanje in tolmačenje vseh zakonskih in drugih predpisov, ki se nanašajo na delo TOZD,
—	ostale pravno upravne zadeve.
Pravna služba bo formirana v najkrajšem času.
Da bi bilo izvajanje strokovnih nalog čim uspešnejše, je formiran koordinacijski odbor, sestavljajo ga vsi direktorji TOZD, direktor Biroja, njegov pomočnik in računovodja Biroja ter vodja pravne službe. Koordinacijski odbor dela po svojem poslovniku in sicer koordinira poslovno politiko TOZD maloprodaje, daje smernice za delo Biroja, predlaga sistemizacijo delovnih mest za Biro in sodeluje pri sestavi pravilnika o nagrajevanju delavcev Biroja.
Kdo je kdo v Biroju maloprodaje?
Da se boste pri sodelovanju z Birojem lahko obr-
nili na pravega človeka in ne bo treba zgubljati časa z iskanjem pravih telefonskih številk, vam posredujemo naslednje podatke:
Predsednik koordinacijskega odbora je tovariš Pavle Godec, direktor TOZD Maloprodajna mreža Emone Ljubljana, telefon 316-167 ali 310-655, int. 293.
Direktor Biroja maloprodaje je tovariš Marjan Kočar, ki je istočasno zadolžen za komercialno poslovanje z neprehrambe-nim blagom. Njegova telefonska številka je 24-793 ali 23-681 (h. c. Maximar-keta), interna 41.
Pomočnik direktorja Biroja je tovariš Stane Poglajen, ki je posebej zadolžen za komercialno poslovanje z vsem prehrambenim blagom. Njegova telefonska številka je 24-793 ali 23-681 (h. c. Maximar-keta), interna 41.
Komercialni referenti za prehrambeno blago so:
Svet ZK Emone in predsedstvo sindikata Emone
sta se sestala na razširjeni seji 19. septembra 1973. Določili so nosilce razprave o osnutkih ustave SR Slovenije in SFRJ ter o izhodiščih za delo na 10. kongresu ZKJ. To naj bi bile osnovne organizacije ZK in osnovne organizacije sindikata po posameznih TOZD. Formirali bodo aktive v osnovnih organizacijah ZK za tolmačenje ustave in izhodišč za 10. kongres ZKJ. Za pomoč pri tolmačenju pa se bodo osnovne organizacije obračale na pristojne komiteje občinskih konferenc ZK.
Na dnevnem redu skupne seje je bila tudi problematika izločitve TOZD Perutnina, Alpkomerc Tolmin in o stanju v TOZD Gozdarstvo ter Trgovski obrat Koper.
Svet ZK Emone se je že pred dvema letoma sestal zaradi izločitve TOZD Perutnine in takrat zavzel negativno stališče, katerega je zdaj ponovno potrdil. Navzoči so ugotovili, da je Emona kot celota, torej vse TOZD, ki so že podpisale samoupravni sporazum, storila vse, da bi Perutnina ostala v sestavi podjetja. Vedno nove zahteve, ki jih je postavljala ta enota, so kazale odsotnost solidarnostnega čuta. 21 TOZD je pred ultimativno zahtevo sklenilo ugoditi težnji po izločitvi.
Predstavniki Perutnine vodijo sedaj politiko zavlačevanja, kar škoduje ostalim TOZD in s tem podjetju kot celoti. Niso še poskrbeli, da bi zbori delovnih ljudi ustrezno sklepali, čeprav je mimo že tri mesece, odkar so se dokončno odločili za izločitev. Stanje, kakršno je, ni le ekonomski, ampak tudi politični problem. TOZD Perutnina se sklicuje na to, da so bili predolgi plačilni roki pri Emoni vzrok, da je iskala kupce drugje. Ti plačilni roki res ne bi mogli biti 15 dni, lahko pa bi bili 25, kar je Perutnina odklonila. Zunanjim kupcem je prodajala z rokom do 70 dni, maloprodaji Emone pa je dobavljala le 30 °/o.
Zunanji politični faktorji Emoni niso bili v pomoč. Svet ZK Emone bo zahteval od komiteja občinske konference ZK Moste, da zadevo temeljito razišče.
Razvoj TOZD Perutnina v sestavi Emone ni bil ogrožen, vendar njihovega namena o izločitvi ni mogel preprečiti nikakršen argument. Nemoč Emone pri tem vprašanju je potrebno predočiti občinski skupščini in komiteju občinske Konference ZK Lju-bljana-Moste.
Svet ZK Emone in predsedstvo sindikata Emone torej vztrajata pri stališču o škodljivosti izločitve TOZD Perutnina ter o od-
govornosti vodstva Perutnine za nastalo stanje.
Na seji so obravnavali tudi sklep TOZD Alpkomerc Tolmin o izločitvi iz
sestava Emone. 216 od skupno 360 zaposlenih je glasovalo za izločitev. Mnenje prisotnih je bilo, da odločitev Alpkomerca ne pomeni takega problema kot je to pri Perutnini, saj ta TOZD ni bila nikoli tako tesno povezana z Emono. Obstaja tudi interes za nadaljnje uspešno sodelovanje, kakršno je bilo tudi pred združitvijo.
Stanje v TOZD Gozdarstvo je s političnega vidika podobno stanju v Perutnini. Delavci so zavedeni. Vsi izračuni tehničnega vodstva o rentabilnosti temelje na črpanju peska, ki ni v skladu z osnovno dejavnostjo te TOZD in topolovi nasadi na zemljišču, ki je last TOZD Po-Ijedelstvo-govedoreja. V TOZD Gozdarstvo trdijo, da so po krivici izgubili, kar je njihovo in zato niso podpisali samoupravnega sporazuma. Ne moremo pa tudi mimo problema, da preprosto ni mogoče kon-taktirati z ljudmi iz TOZD Gozdarstva. Vsi poskusi za ureditev stvari so se izjalovili. Niso hoteli na sestanek, ki je bil sklican na iniciativo podjetja, niso se udeležili posvetov, preprečili so sklic zbora delovnih ljudi.
Realizacija v prvem polletju komaj zadostuje za kritje osebnih dohodkov,
za kar krivijo Emono. Svet ZK in predsedstvo sindikata Emone sta se odločila zadevo v celoti prikazati pristojnim organom skupščine občine Domžale in komiteju ZK ter zadevo čim prej dokončno razrešiti.
TOZD Trgovski obrat Koper je prvotno odklonila podpis samoupravnega sporazuma. Po nekaterih spremembah pri investicijah pa so delavski svet TOZD in družbeno politične organizacije sklenili priporočiti zboru delovnih ljudi, da samoupravni sporazum podpiše.
AFORIZMI
Ce bi živali morale kupovati tako drage čevlje kot ljudje, bi tudi one hodile po dveh.
Nihče ne dviga glave z namenom, da bi jo kasneje sklonil.
Svoboda je sad, ki 9a moramo obirati vsak dan-sicer zgnije.
Najboljše od vsega jf nov račun in star prijatelj'
Kako malo prida so naj' boljši nasveti, če nas cele lastne izkušnje tako redko spravijo k pameti.
Težko je ljubiti tiste, ^ jih ne cenimo, toda nič f®' že ni ljubiti tistih, ki j', cenimo visoko nad seboj'
Naši nekdanji sodelavci
na izletu
■zgleda, da je bilo nekaj zanimivega v izložbi
Klub upokojencev Emo-ne je skupaj z Globtourom z9 svojih 400 članov orga-Hjziral enodnevni avtobus-n* izlet po Koroški. Da se J^Ši nekdanji sodelavci ze-
0	radi še kdaj srečajo in ako ohranijo stik s pri japiji ter delovno organiza-
1	ip> kjer so nazadnje de-a'b priča zelo veliko šte-v'lo udeležencev. S štirimi avtobusi se jih je v sredo
septembra iz Ljublja-ne odpeljalo kar 182!
Avtobusi so iz meglene Ljubljane krenili ob pol sedmih. Nekateri so se kaj hitro lotili malice, vsak izletnik je namreč dobil vrečko s kar precej dobrotami.
Kranj je bil za nami mimogrede. Sivino, ki se je vlekla po sicer tako lepi Kokrški dolini, smo komaj opazili, saj je Globtourov vodič poskrbel za dobro voljo.
Mejo smo prestopili na Jezerskem in se že v avstrijski Koroški spustili v dolino rečice Bele. Oblaki so se nekoliko dvignili in sem in tja se je prikazalo sonce. Ustavili smo se v Velikovcu in si ogledali spomenik padlim partizanom v NOB, nato pa nadaljevali pot po dolini Kokre.
Enourni postanek smo imeli v Celovcu, gospodarskem, političnem in kul-
Udeleženci izleta so bili zadovoljni
Športniki Emone!
VABIMO VSE AKTIVNE ŠPORTNIKE IN ŠPORTNE DELAVCE, ČLANE
Kolektiva emone na ustanovni sestanek odbora za šport in
REKREACIJO pri KONFERENCI SINDIKATA EMONE! SESTANEK BO
V SREDO, 17. OKTOBRA 1973 OB 14. URI
K KLUBSKIH PROSTORIH PODJETJA, LJUBLJANA, KERSNIKOVA 2/VI.
Uidite v čim večjem številu!
Iniciativni odbor
turnem središču Koroške. Ogledali smo si ga najprej iz avtobusa, nato tudi malo peš in seveda zlasti ženski spol se je hitro razgubil po trgovinah.
Kosilo so nam pripravile učenke slovenske gospodinjske šole v št. Petru. To je edina tovrstna slovenska šola v Avstriji, vodijo jo nune. Pred kratkim so tam odprli tudi slovenski otroški vrtec. Dekleta so bila zelo prijazna in posebno prijetno je tam
slišati lepo, pravilno slovensko besedo!
Po okusnem obedu smo po Ziljski dolini mimo Baškega jezera krenili proti Beljaku. V starem, nekoč slovenskem mestu smo ostali dve uri. Do mejnega prehoda na Korenskem sedlu smo prišli še tik pred mrakom. Ko smo se ustavili še zadnjič za kavico ali čaj v Emona marketu v Kranjski gori, pa je bila že trda tema. Nazaj v Ljubljano smo se srečno vrnili ob 21. uri.
Udeleženci izleta so bili zelo zadovoljni. Organizacija je bila dobra, nakram-Ijali so se spet stari znanci in celo vreme ni nagajalo. Seveda, nekateri so bili nekoliko utrujeni po živahnem dnevu, pot le ni bila tako kratka. In sploh je tudi Ljubljana tako lepa!
Klub upokojencev se torej zahvaljuje vodstvu podjetja in naši turistični agenciji Globtour za pomoč pri organizaciji prijetnega izleta!
štirje Globtourjevi avtobusi so vozili 182 upokojencev Emone
IglsfliEll
Nekoč so Moliera vprašali: »Kako je mogoče, da v nekaterih deželah kralji prevzamejo oblast že v trinajstem letu, poročiti pa se smejo šele v osemnajstem?«
»Zato, ker je veliko laže vladati nad kraljestvom, kot nad ženo,« je odgovoril Molišre.
Po svojem vedenju v primeru, če jim postane ljubček nezvest: Francozinja ubije svojo tekmico, Italijanka ubije ljubčka, Španka ubije tekmico in ljubčka, Nemka se sama ubije, Angležinja prekine zaroko, vse — razen Nemke se pa poroče z drugim.
Nekdo je pripovedoval: »Ko sem bil še študent, sem moral stanovati v sobici, kj je bila tako majhna, da se nisem mogel v njej niti prestopiti.«
Romanopisec Balzac pa pravi: »To ni nič. Jaz sem stanoval v tako majhni sobi, da ni mogla v njej niti moja ura tiktakati in sem jo mora! zaradi tega takoj prodati.«
PREKLIC VELJAVNOSTI HRANILNIH KNJIŽIC IN ČEKOV
Preklicujemo veljavnost naslednjih hranilnih knjižic in čekov:
— Markov Zdenka, osebna št. 86843 zaposlena v TOZD trgovina na veliko je dne 21.8.1973 prijavila, da je izgubila hranilno knjižico št. 72553;
— Forstner Martin, osebna št. 55129 je prijavil 21. 8.1973, da je izgubil hranilno knjižico št. 15230. Zaposlen je v TOZD trgovina na veliko Ljubljana;
— Gašperlin Vitomir, osebna št. 67835 je prijavil, da je izgubil hranilno knjižico št. 13623. Dela v TOZD trgovina na veliko Ljubljana;
— Cukič Vojislav, osebna št. 74336, zaposlen v TOZD perutnina Zalog je prijavil, da je izgubil hranil no knjižico 54007;
— Bobnar Marija, osebna št. 75713, zaposlena v TOZD Mesna industrija Zalog, je prijavila, da je izgubila hranilno knjižico št. 50930;
— Bogomolec Stjepan, osebna številka 76976, zaposlen v TOZD Trgovina na veliko, je dne 24. 9. 1973 prijavil izgubo hranilne knjižice številka 54510.
Hranilno-kreditna služba Emone Ljubljana poziva vsakogar, ki si lasti ali zagotovo ve, kje so ti dokumenti, da to prijavi v 15. dneh naši službi Ljubljana, Miklošičeva 4.
Pazite na vaše hranilne knjižice in čeke, da jih ne izgubite. Izguba teh dokumentov povzroča vam in nam težave in stroške.
Vodja H KS Ernest KRUME
AFORIZMI
Kdor hoče v družbi ugajati, naj ve, da bo moral sprejemati nauke o mnogih stvareh, ki jih pozna, od ljudi, ki o njih nimajo pojma.
V letošnjem letu izkazuje denarni promet v naši hranilni službi tendenco naraščanja hranilnih vlog. Tako so naši varčevalci vlagali v mesecih od januarja do junija 1973 več vlog kot pa so dvigali.
Stanje hranilnih vlog je naslednje:
1. januarja 1973
9.064.449.90 din 31. marca
10,657.710,87 din 30. junija
11,620.570,25 din Vsi delavci podjetja, ki so v rednem delovnem razmerju, so vključeni z osebnimi dohodki preko naše hranilne službe. Po stanju 30. 6. 1973 sprejema osebne dohodke v 30 °/o višini preko naše HKS 2521 delavcev, v 40 % višini 4 delavci, v 50 % višini 248 delavcev, v 60 % višini 94 delavcev, v 70 °/o višini 7 delavcev, v 80 % višini 6 delavcev in v 100 °/o višini 1877 delavcev.
Hranilna služba daje ustanovitelju, to je podjetju Emona Ljubljana kratkoročne kredite. Tako ima podjetje po stanju 30. 6. 1973 od hranilnice kredite za obratne namene v višini 10,000.000 dinarjev, po stanju 1. 9. 1973 pa kredite v višini 12,800.000 dinarjev.
Naša hranilna služba daje kmetom, ki sodelujejo z našim podjetjem v obliki kooperacije, tudi posojila za izgradnjo gospodarskih objektov in za povečanje njihove kmetijske proizvodnje. V ta namen ima naša hranilna služba že sklenjene pogodbe z Ljubljansko banko, podružnico Domžale in Kamnik, s skladom za pospeševanje kmetijske dejavnosti pri občini Domžale, z Zvezo hranilnih služb SRS in z Gozdnim gospodarstvom Ljubljana, za prevzem investicijskih kreditov v skupni višini 5,509.000 dinarjev, ki jih bo plasirala za razvoj zasebnega kmetijstva na območju občine Domžale in na območju občine Kamnik. Do 10. 8. 1973 je naša hranilna služba sprejela od zgoraj naštetih kreditodajalcev posojila v višini 3,958.000 dinarjev.
V letošnjem letu je služba razpisala tri natečaje-razpise za investicijske
kredite za razvoj zasebnega kmetijstva.
Po prvem razpisu je služba dodelila kredite v viišni 630.000 din 6 kmetom in sicer za vzrejo piščancev (brojlerjev).
Po drugem razpisu je služba dodelila kredite v višini 2,550.000 din in sicer za območje občine Kamnik kredite v višini
1.125.000	din (38 kmetom) in za območje občine Domžale kredite v višini
1.425.000	din (52 kmetom) .
26. julija je služba razpisala tretji razpis kreditov v skupni višini
3.079.000	dinarjev.
Hranilna služba je dala
trem hranilnim službam pri kmetijskih organizacijah posojila z namenom, da te kmetijske organizacije povečajo prodajo piščancev naši TOZD pej rutnina. Tako smo dali: HKS pri KZ Trbovlje kredit v višini 180.000 din, HKS pri KZ Mozirje kredit
390.000	din in HKS pri Kombinatu Hmezad Žalec kredit v višini 378.000 din. Naša hranilnica je podelila v dveh letih kmetom kooperantom posojila za večjo proizvodnjo hrane že preko 10,000.000 dinarjev.
V 2. polletju 1973 bo služba izvedla akcijo, da se včlanijo v našo HKS novi člani, predvsem delavci iz naših hotelskih enot. Hotel Slon Ljubljana se je s 1. avgustom že vključil v našo HKS, ostali hoteli se bodo jeseni. Direktorji TOZD se bodo morali zavzeti, da z osebno iniciativo vključijo delavce k večjemu varčevanju. Pri teh akcijah bo sodelovala tudi naša služba.
TOZD kooperacija mora s strokovnimi službami doseči večjo povezanost s terenom, predvsem s kmeti, ki so voljni, da sodelujejo z našim podjetjem. Zato se mora vodstvo kooperacije tudi potruditi, da si pridobi večje količine materiala, ki je potreben za investicije za razvoj zasebne kmetijske proizvodnje, naša zunanja trgovina pa naj bi pridobila registracijo za uvoz kmetijske mehanizacije in opreme.
Vodja HKS ERNEST KRUME
Mimo pti Imnllno-Mtiii službi Emone
PROMET V BLAGAJNAH HKS MESECA JULIJA
Blagajna	Dvigi	Vloge
Supermarket Ljubljana	1.895.409,15	1.574.441,45
Šmartinska	510.549,75	493.643,20
Šentvid	22.174,20	24.513,20
Zagorje	9.360,00	24.417,30
Opatija	9.740,00	12.764,10
Osijek	127.508,75	125.227,90
Koper	135.473,80	188.557,80
Stražišče	20.510,00	10.324,10
Bled	28.293,60	34.708,30
Litija	10.100,00	11.722,90
Dol	12.210,00	15.980,00
Vir	39.296,95	36.738,00
Mengeš	3.620,00	11.742,80
Kamnik	33.730,00	22.298,80
Škofja Loka	6.620,00	6.280,00
Sežana	10.200,00	18.744,70
Jesenice	25.770,00	25.199,70
Kranjska gora	49.600,00	69.106,30
Nova Gorica	83.618,40	53.221,90
Gornja Radgona	21.937,30	32.983,40
Črnomelj	44.123,60	36.933,70
Hrastnik	21.366,65	13.114,40
Velika Nedelja	1.880,00	3.780,00
Razkrižje	2.410,00	5.270,00
Rijeka	24.879,80	23.300,00
Beograd	12.350,00	10.460,00
Maribor	50.693,60	54.660,10
Tovarna močnih krmil	244.850,00	256.631,05
Mesna industrija Zalog	300.030,35	309.689,50
Perutnina Zalog	147.984,70	134.185,80
Prašičereja Ihan	253.674,50	269.204,95
Govedoreja	42.255,45	92.897,90
Kooperacija Ljubljana	62.818,90	39.308,50
Kooperacija Kamnik	145.892,20	68.617,20
Kooperacija Domžale	51.180,00	85.452,90
Kooperacija Lukovica	4.898,20	26.964,05
Perutnina Duplica	69.929,80	57.253,60
Pršutarna Lokev	33.730,00	37.670,30
Market Vodice	58.840,00	68.906,30
Gozdarstvo Mengeš	34.200,00	27.520,60
Uprava	230.454,30	246.498,85
Maximarket	425.470,50	403.301,85
Trbovlje	12.000,00	8.670,00
Skupaj	5,331.634,45	5,072.907,40
OBRAČUN	BLAGAJN ZA MESEC AVGUST 1973	
Blagajna	Dvigi	Vloge
Supermarket	1,781.058,65	1,822.455,55
Šmartinska	585.533,45	645.236,05
Šentvid	29.362,90	21.015,40
Zagorje	9.002,00	8.606,40
Opatija	11.510,00	17.748,80
Osijek	244.487,45	222.693,40
Koper	124.515,05	217.135,30
Stražišče	19.330,00	13.358,60
Bled	43.923,65	50.512,90
Litija	15.404,00	14.745,10
Dol	7.740,00	9.440,00
Vir	36.100,00	32.216,00
Mengeš	8.240,00	17.668,00
Kamnik	25.720,00	25.575,50
Škofja Loka	11.550,00	8.830,00
Sežana	54.265,35	25.629,90
Jesenice	23.910,00	26.687,00
Kranjska gora	53.830,00	53.220,80
Nova Gorica	62.503,00	62.874,60
Gornja Radgona	33.520,00	41.364,00
Črnomelj	34.516,60	40.633,50
Hrastnik	13.087,40	16.457,10
Velika Nedelja	11.850,00	8.570,00
Razkrižje	8.350,00	10.370,00
Rijeka	35.650,00	44.778,70
Beograd	12.760,00	12.530,00
Maribor	67.694,55	65.479,45
Tovarna močnih krmil	280.840,00	204.386,35
Mesna industrija Zalog	360.332,75	396.457,50
Perutnina	126.552,35	164.455,50
Prašičereja Ihan	246.303,30	269.155,30
Govedoreja Domžale	102.425,50	138.340,80
Kooperacija Ljubljana	35.269,80	37.468,40
Kooperacija Kamnik	166.807,64	240.158,60
Kooperacija Domžale	42.590,00	97.624,50
Kooperacija Lukovica	11.200,00	21.107,40
Perutnina Duplica	72.054,05	75.307,30
Pršutarna Lokev	36.056,30	39.557,80
Vodice	74.070,00	67.381,30
Gozdarstvo Mengeš	39.490,00	37.383,70
Uprava	712.554,05	681.493,95
Maximarket	561.396,55	553.837,95
Trbovlje	3.500,00	11.550,00
Skupaj	6,236.856,09	6,661.498,40
Hranilne vloge so v avgustu narasle za 424.642,31 dinarjev.
21 delavcev se je prijavilo, da žele s septembrort1 prejemati svoj osebni dohodek v celoti preko naš6 hranilne službe. Prijavite se tudi vi! Imeli boste koristi' pomagali pa boste s tem tudi matičnemu podjetju.
Kolektiv hotela in zdravilišča Čateške toplice s® je odločil, da se s 1. oktobrom vključi v HKS Emone Vsi delavci in delavke žele prejemati osebne dohodi v celoti preko naše hranilnice. Priporočamo jim, df dvigajo prejemke postopoma, ne vsega naenkrat. Dvi' gajo naj toliko gotovine, kolikor jo potrebujejo za redn6 izdatke. S takšnim načinom dviganja denarja bodo z3' nesljivo laže shajali z zaslužkom in nehote bodo var' čevali. Razen tega pa se jim bodo ob letu nabrale ob resti (8°/o!), ki jih plačuje naša hranilnica in so nai' višje v Sloveniji.
Povabite v hranilnico Emone tudi vaše prijatelje f sorodnike! Sprejemamo vloge vseh občanov!
Vodja HKS Emone Ernest KRUME
ZAHVALE
Tovarišici Citi Trampuš in sindikalni organizaciji Supermarketa Ljubljana se iskreno zahvaljujem za poslani mi paket! Prijetna je zavest, da mi ob moji težki in dolgotrajni bolezni stoje ob strani moji nekdanji sodelavci, še enkrat prisrčna hvala!
Silva Kosova
Ob boleči izgubi mojega moža se iskreno zahva-
ljujem celotnemu kolektivu Supermarketa, Skupnim službam in sindikalni podružnici Supermarketa Ljubljana za podarjene vence in tolažilne besede.
Hvala tudi vsem članom EMONE, kateri so ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti.
Drolc Ljudmila
Ob smrti mojega dragega očeta se iskreno zah-
valjujem sodelavcem za sočutne besede in izraze sožalja. Hvala prav tako osnovni sindikalni organizaciji za darovano cvetje.
Meta Vavpetič
Glasilo dalovno skupnosti podjetja Emona, Ljubljana — Izdaja delavski svet podjetja — Izhaja enkrat me-sežno — Ureja urednlikl odbor: Velikonja Janko, Novljan Jasna, Dolinar Franc, Žunko Frane — Odgovorni urednik: Janko Velikonja — Glavni urednik: Jasna Novljan — Uradni-itvo: Ljubljana, Kersnikova 2, telefon 310-655, int. 212 — Tiskarna PTT Ljubljana
DELJENA BOLEČINA — POLOVIČNA BOLEČINA
Najlepše se zahvaljujem vsem, ki ste me ob času zdravljenja moje težke poškodbe obiskovali, mi s prijaznimi in toplimi besedami dajali poguma in dobre volje, da sem laže prenašala bolečine. Vsem, prav vsem hvala za vse izkazane pozornosti!
Iskrena hvala za razumevanje generalni direkciji, direkciji trgovine na veliko, prodajni službi In sindikalni podružnici.
Posebna dolžnost mi narekuje, da se zahvalim potom našega »Informatorja« tov. zdravnikom in bolniškemu osebju v Bolnici na kirurškem oddelku v Šempetru pri Gorici in v Zavodu za rehabilitacijo invalidov v Ljubljani za strokovno zdravljenje moje kritične poškodbe, da danes lahko veselo hodim v službo.
Vsem srčna hvala!
Štefka Rostohar v sektorju prodaje na Šmartinski c. 102
Preskrba z ozimnico
Občinski sindikalni sveti v Ljubljani so se skupaj 2 mestnim sindikalnim svetom in njegovimi odbori vključili v akcijo za preskrbo občanov z ozimnico.
Gre za pomembno politično akcijo ob naglem porastu življenjskih stroškov Pri nas in s tem padca standarda, ki je zlasti občuten pri delavcih z nlžji-tti osebnimi dohodki. Ne Sre le za enkratno akcijo, ®mpak za dolgoročna prizadevanja za ceneno preskrbo prebivalstva z osnovnimi kmetijskimi pridelki. Sindikat se s to ak-oijo ne vrača na tolikokrat zasmehovano pozicijo pre-skrbovalca z ozimnico kot s° tolmačili nekateri.
Mestni sindikalni svet l® z občinskimi sveti kon-eem avgusta sklical po-®vet, ki so se ga udele-2di direktorji trgovskih or-Sanizacij, predstavniki npnk, zbornice in poslovnih združenj. Na sestanku 80 bile podane prve cene osnovnih artiklov, ki so bl-e povsem sprejemljive, anka je pripravljena kreditirati tako odkup pridelkov kot tudi delovne or-flanizacije, ki bodo najele kredite, s katerimi bi po-etTi pomagale svojim de-iavcem.
Na posvetovanju je bil osnovan tudi koordinacijski odbor, ki naj v Ljubljani skrbi, da bo akcija a oeneno preskrbo občanov z ozimnico čim bolj ooinkovita. Velik del odgovornosti za to akcijo pa
zh *3.rav na organizacijah
ruženega dela in na sindikalnih organizacijah v hh. Temeljno organizacije roženega dela naj bi nu-1 o neposredno materialno Pomoč ali kredit za na-..av° ozimnice vsem svo-doh ^e'avcem z najnižjimi
izdelanih merilih je robno izkoristiti za po-rg0? PN nakupu in krediti-nJu vsa možna sredstva c.otraj delovnih organiza-
klJ' Kier
.zadostovala, je mogoče
bj- ‘\icr ta sredstva ne
(j. ioti tudi kredite pri Lju-n jonski banki. Dobršen operativnih nalog v bi s preskrbo ozimnice to ahko prevzele tudi za Osposobljene in najbolj Zgj^orne službe v organi-na,IJah združenega dela: tj evne službe, ekonoma-ni , ratj družbene prehra-6 'P Podobne.
trgn^ha je v sedanjem n0 utku predvsem družbe-bi Politične narave, zato Oo .roorale vanjo aktiv-Orns-učiti vse sindikalne stvanizaciie in njihova Vodišek se ie naae Pocijet" ključilo v to akcijo?
Direktor sektorja III v TOZD Trgovine na veliko je povedal naslednje:
Kot vsako leto smo tudi letos organizirali prodajo ozimnice. V letošnjem letu je velik poudarek vseh političnih institucij, da se omogoči slehernemu delovnemu človeku ozimnica po primernih cenah. Zato so dani posebni pogoji — krediti, predvsem za ljudi z nižjimi osebnimi dohodki, z ugodno obrestno mere. Prav tako so dani krediti za skladiščenje blaga, da se s tepi zagotovi blago oziroma ozimnica tudi naslednje leto.
Pripomniti moram, da se ozimnica deli na dva dela. Akcija, ki že teče, bo trajala do 15. 10. 1973 — kupujejo tisti potrošniki, kateri imajo primerna skladišča, seveda tudi denar. Naša ocena je, da se ca. 10 0/o potrošnikov oskrbi z ozimnico v jeseni in to v celoti. 90% potrošnikov pa se oskrbujejo sukcesiv-no do 15. maja, naslednjega leta. Zato moramo blago v skladišču imeti in ga čuvati do navedenega časa.
Za letošnjo ozimnico smo že vnaprej sklenili pogodbo za sledeče količine:
7.000	ton jabolk
1.000	ton hrušk
500 ton kislega zelja 500 ton čebule
1.000	ton krompirja
50 ton paprike
Poleg tega imamo sklenjene pogodbe za zimsko zelenjavo in to:
600 ton solate endivije 200 ton solate kristal 300 ton cvetače ter razno zelenjavo kot je peteršilj, zelena, korenje itd.
Lahko trdimo, da realizacija skladiščenja kljub težavam in raznim oviram še kar zadovoljivo poteka.
Z našo maloprodajno mrežo smo se dogovorili glede organizacije ozimnice na 25 mestih ter na Šmartinski cesti.
Glede cen je štab SRS za ozimnico s predstavniki trgovine in proizvodnje sklenil dogovor.
Cene so zelo primerne, saj prodajamo po lastnih nabavnih cenah, pri nekaterih artiklih kot npr. krompir prodajamo v izgubo.
Maloprodaja isto tako razume akcijo ozimnice in dela z minimalno maržo.
Kot sem že omenil, ozimnica traja do 15. 10. 1973., prepričani pa smo, da je uspešna za delovnega človeka.
^oprinesite k pestrejši vsebini Infor-•^atorja s svojim prispevkom!
Uspešen Zagrebški velesejem
TOZD TRGOVSKI OBRAT KOPER PODPISAL SAMOUPRAVNI SPORAZUM
TOZD Trgovski obrat Koper je podpisal samoupravni sporazum. Po številnih razpravah od 1. marca letos dalje, ko je 22 temeljnih organizacij že podpisalo sporazum, so se tudi v koprskem kolektivu odločili, da se pridružijo naši veliki družini. Predstavnike TOZD, ki se je dokončno odločila, da se vključi v Emono, je ob podpisu pozdravil tudi generalni direktor podjetja tovariš Nebec. Od 4. oktobra 1973 šteje torej Emona 23 temeljnih organizacij združenega dela.
Pismo potrošnice
Na jesenskem Zagrebškem velesejmu je letos Emona prvič nastopala na skupnem prostoru in torej tudi s te strani predstavljala podjetje kot celoto. Temu primeren je bil tudi obisk, saj je naše paviljone obiskalo okrog 3000 ljudi, čeprav je bilo na velesejmu sicer manj obiskovalcev kot prejšnja leta.
Ne le z velikim številom obiskovalcev, pohvalimo se lahko tudi z rekordnim prometom. Oglasili so se vsi naši kupci, s katerimi tesneje sodelujemo, kar dokazuje, da strank nikakor ne izgubljamo, ampak se njihovo število veča. Zaradi desortiranosti zlasti uvoznega blaga vsem niti niso mogli ustreči.
Po mnenju direktorja prodajnega sektorja v TOZD Trgovine na veliko tovariša Brodariča se je letos zanimanje z neprehrambenega blaga preusmerilo bolj na prehrambeno. Največ so povpraševali po rižu, surovi kavi, uvoženih pijačah in specialitetah. Posebno za specialitete so se kupci obračali na Emono, ki je običajno imela največjo izbiro, zdaj pa je zaradi objektivnih razlogov nekoliko slabše. Zanimali so se tudi za diabetično hrano. Tovariš Brodarič je poudaril, da je letos prvič velesejem
(Nadaljevanje s 3. strani)
republika pokrijeta investicijski primanjkljaj,
Po ponovnih razpravah s predstavniki Mednarodne banke možnosti dodatnega finansiranja s strani te banke ni. Prav tako je neugodno finansiranje z domačimi sredstvi, ker ni več benificiranih obresti. Iz tega torej sledi, da bi morali prvotne projekte zmanjšati glede na razpoložljiva sredstva.
Trenutno sta v obdelavi dve različici. Po prvi naj bi se hotel Pečina gradil s povečanimi kapacitetami 504 ležišč v dodatnih dveh traktih. Prav tako bi hotel Pristanišče imel 504 ležišč, nekaj apartmajev bi spremenili v hotelske sobe. V nekaterih objektih, predvidenih za trgovine, administracijo ter ob promenadi naj bi tudi uredili hotelske sobe z 220 ležišči. Skupno bi bilo približno 1500 ležišč.
Vsi objekti bi bili ogrevani in tako usposobljeni za celoletno poslovanje. To daje vsekakor ugodnejše možnosti za eksploatacijo kapacitet v podaljšani sezoni. Investitor se zavzema za to varianto še zato, ker je mogoče celoten projekt postopoma kom-pletirati do dokončne izvedbe.
Druga varianta predvideva črtanje hotela Pečina in realizacijo hotela Pristanišče s 504 posteljami, ho-
odigral pravo sejemsko vlogo za našo mesno industrijo. Kupci so naročali večje količine mesnih izdelkov in to predvsem tisti, s katerimi sodelujemo že pri ostalih artiklih. Zadovoljni so s kvaliteto.
Novost na letošnjem sejmu je bil oddelek za biro opremo. Pri nas je imela svoj prostor tudi Turistična zveza Slovenije, kar se je izkazalo za zelo primerno in bi ji prihodnje leto lahko dali vidnejše mesto.
Direktor prodajnega sektorja je dejal, da so zagotovo k večjemu uspehu pripomogli občasni obiski več direktorjev TOZD in sektorjev, saj so lahko na mestu samem rešili nekatera vprašanja in s tem olajšali delo stalnemu osebju na velesejmu. Za nemoteno delo je z dobro organizacijo poskrbel tudi sektor ekonomske propagande. Slabost razširjenega paviljona, ki je sicer kot razstavni prostor zelo funkcionalen in urejen, pa je v tem, da ni klimatskih naprav in pri veliki vročini je težko delati.
V glavnem pa je bil sejem zelo uspešen. Zadovoljili smo kupce, pomanjkanje nekaterih artiklov pa je objektivno pogojeno, je dejal tovariš Brodarič.
tela Vas z 900 posteljami in Trga z 220 posteljami, skupno torej 1600 do 1700 ležišč. Prostori s 700 ležišči bi bili ogrevani, dobra polovica bi bila uporabljiva samo v poletni sezoni. Po tej varianti bi obstajali tudi objekti za dnevne goste.
Varianta B zahteva več sekundarnih infrastrukturnih del, slabši izkoristek polnjenja in morda nižjo ceno izgradnje. Dokončna odločitev bo jasna v oktobru, ko bodo izračunani stroški izgradnje objektov in opreme ter stroški za primarno in sekundarno infrastrukturo z ureditvijo obale in podobno.
Ne glede na nastalo situacijo se projektiranje nadaljuje za celoten kompleks in vsi projekti bodo končani do 31. januarja 1974. Že ta mesec se začne predhodni postopek za licitacijo (razglasitev) v 24 državah in zbiranje referenc o podjetjih, ki se bodo priglasila. Z delji bi lahko začeli v aprilu 1974.
Tudi rešitev vprašanj finansiranja ceste, primarne in sekundarne infrastrukture pričakujemo v oktobru. Posebno pomembna je izgradnja ceste, ker se brez nje ne more začeti gradnja Bernardina in pomeni morebitno odložitev del najmanj za eno leto, seveda z vsemi posledicami nadaljnje inflacije, po-draižtve gradbenih stroškov, zamujene sezone.
Na uredništvo Informatorja je prispelo pismo z naslednjo vsebino:
Zvedela sem slučajno, da podjetje Emona izdaja svoje glasilo pa sem mislila, da bi bilo morda prav, če v njem objavite tudi moje pismo. Morda pa bi lahko s tem kakemu kupcu prihranila nevšečnosti, kakršne sem doživela sama ob nakupu električne peči v Supermarketu na Ajdovščini.
3. oktobra sem torej v Supermarketu izbrala električno peč — radiator, za katero sem odštela 157.950 starih dinarjev. Vsota ni majhna, še posebej ne za dva upokojenca.
Dostavili so peč na dom in seveda sem jo takoj vključila. Ostala je mrzla. Najprej sem verjela, da se pač olje v ceveh greje tako počasi. Potem sem pregledala vse varovalke, ker sem upala, da je napaka tam, a zaman. Po dveh urah sem ugotovila, da je
pokvarjena naša nova peč. Takoj sem se odpravila nazaj v trgovino in povedala, da so mi prodali pokvarjeno peč, pa me je prodajalec zavrnil: »če je peč pokvarjena, to ni naša stvar. Pokličite servis!«
Prepričevanje, da sem hotela kupiti novo, brezhibno peč in zanjo sem tudi odštela vsoto, ki nikakor ni za blago z napako, je bilo zaman. Ni mi preostalo drugega, kot da takoj pokličem servis, da mi popravijo popolnoma novo peč!
Nič ne bom sitnarila in tudi jezila se ne bom več. Preprosto izogibala se bom nakupovanja v Supermarketu.
S. Vidic, Ljubljana
Ali mora potrošnik res vzeti vse, kar mu damo? Predmete z lepotnimi napakami in tudi čisto pokvarjene? Pa naj se znajde kot ve in zna? Komentar bi bil odveč. Ostane le vprašanje, če ravnamo pošteno.
KRVODAJALSKA AKCIJA
Krvodajalci — člani kolektiva Emone v občini Ljubljana-Center — so darovali kri 21. in 24. septembra 1973. Odziv na akcijo je bil sicer zadovoljiv, vendar jih je med nami prav gotovo še veliko več, ki bi bili pripravljeni za to humano dejanje!
Opozarjamo krvodajalce v Emoni, ki so doslej dali kri petkrat, desetkrat ali dvajsetkrat, da uredništvu Informatorja javijo svoje ime, katerega bomo posredovali republiški organizaciji Rdečega križa. Zvesti krvodajalci bodo namreč prejeli posebna priznanja.
Naslov uredništva: Ljubljana, Kersnikova 2, telefon 310-655, interna 212.
BOMO GRADILI BERNARDIN ALI NE?
Štirje dokumenti z delovne akcije
Moška mladinska vrsta — marljiva in borbena ekipa pred svojim prvim nastopom
^ mSmSM
Ženska mladinska ekipa — ponos mladih v TOZD Trgovine na veliko — pred zmago v malem nogometu z brigadirkami na Kozjanskem
Kršitev delovne dolžnosti
•'v-<	"'j
■^v a., »t-



^ *’ i' v
Delovni posnetek: kopanje vodovodnega kanala na Vinskem
vrhu
Postaja na poti domov, da nazdravimo zmagi deklet ter svežim, lepim spominom na uspešno tridnevno delovno akcijo »Kozje 73«
600.000 gostov naenkrat
Komisija za varstvo delovnih dolžnosti v TOZD Poljedelstvo - govedoreja Domžale je po 2. točki člena 102 in 16. točki člena 103 Pravilnika o delovnih razmerjih podjetja Emona dne 28. septembra 1973 na svoji seji izrekla zadnji javni opomin tovarišu Dragu Ivankoviču zaradi kršitve delovne dolžnosti.
Kazen je delavcu izrečena zato, ker je 13. in 14. avgusta ter 14., 15., 17., 18. in 19. septembra letos neopravičeno izostal z dela. Komisija se je za zadnji javni opomin odločila zato, ker meni, da gre za hujšo krištev delovnih dolžnosti, ki lahko negativno vpliva tudi na ostale delavce.
KONTROLA V MIGROSU
V Migrosu, znani švicarski organizaciji za proizvodnjo in prodajo prehrambenih artiklov, so nedavno uvedli strogo kontrolo svojih izdelkov. Strokovnjaki s sodobnimi napravami za vsak artikel, predno gre v prodajalno, napravijo atest. To zagotavlja kupcem Mi-grosovih proizvodov, da je hrana, ki jo kupujejo v trgovinah te velike organizacije, zagotovo primerna za uporabo.
V Moskvi, prestolnici Sovjetske zveze, lahko obeduje 600.000 ljudi naenkrat. Ta podatek zajema seveda poleg gostiln, restavracij in hotelov tudi številne restavracije družbene prehrane.
Računajo, da razen gostov od drugod, tudi milijon in pol Moskovčanov kosi zunaj doma. To so ve-
činoma mladi ljudje, ki še nimajo svojih družin pa tudi številni obiskovalci Moskve, ki so le občasno v glavnem mestu.
Predvidevajo, da se bo število gostinskih objektov še širilo. V letošnjem letu naj bi se število lokalov družbene prehrane, kavarn in restavracij povečalo za 215, do 1975. leta pa kar za tisoč objektov.
FILM O EMONI KONČAN
Ob priliki podpisa samoupravnega sporazuma s strani TOZD Trgovski obrat Koper je bil predvajan tudi film o Emoni.
Film traja 37 minut in predstavlja vse naše dejavnosti in je namenjen predvsem zunanjim partnerjem iz domovine in tujine. Snemanje, montaža in sinhronizacija filma, 0 čemer smo podrobneje že pisali, je veljalo 14 starih milijonov.
ZANIMIVOSTI PO SVETU
NASVETI ZA MLADE POTROŠNIKE
V	okrožju mesta Mag-denburg v Nemški demokratični republiki je 27 p°' svetovalnic, ki so namenjene mladim ljudem, večinoma novoporočenim zakoncem ali tistim, ki nameravajo zapustiti samski stan-Mladim potrošnikom svetujejo, kje, kaj, kako f1 kdaj naj kupijo kakšno stvar. Strokovnjaki svetujejo pri nakupih od vsega potrebnega za poroko Pa do nujnih stvari za osnovanje gospodinjstva.
Mladi ljudje lahko dob' jo tudi detajlne napotke 0 načinu in višini dviganj8 kreditov, vračanju kredit8 ter o vseh transakcijah, ^ ko bi najenostavneje pris|i do želenih predmetov.
Anketa, ki so jo izvedi' med mladimi delavci, kme' ti in študenti, je pokazal8-da se jih večina poslužuj8 posvetovalnic. Vsi ti nf, sveti so seveda brezplu8 ' ni.
ŠOLANJE
TRGOVINSKEGA
NARAŠČAJA
Ministrstvo notranje tr govine v Sovjetski zvezi se je odločilo, da v pribo8 njem letu ne bodo povjf čali števila učencev sre8 njih šol trgovske smeri I študentov. Predvidevanj namreč kažejo, da bo s dobno mehanografijo, 1 j boljšano tehnologijo Prv manipulaciji z blagom skladiščih in tržnih centri’ uvajanjem samopostrez -torej z modernizacijo cS lotnega poslovanja v trp^ vini na drobno, sedanj število trgovinskega kad zadostovalo.
V	Sovjetski zvezi se ^ ko leto izšola okoli '1® % študentov in več kot 36-0 učencev v srednjih trg0 skih šolah.
Premalo elektrike — preveč vode
(Nadaljevanje s 1. strani)
Ne da elektrike sploh ne bi bilo, vendar pa moramo računati na delne in občasne redukcije (15°/o)- čim bolj racionalno bomo ravnali, tem redkejši in krajši bodo izpadi. Skrbeti moramo torej, da bo štednja z elektriko avtomatična, sa-
mo (X) sebi umevna, kar se ob zadnji krizi ni ravno pokazalo pri članih kolektiva. S prispevkom vsakega posameznika bomo lahko skupno veliko prihranili.
Komaj smo se razveselili dežja, ki bi napolnil rečne struge, že ga je bilo preveč in povodnji ogrožajo polja, hiše, ceste, mostove. Boriti se moramo z novo nevšečnostjo. Pri
tem je prišla do izraza organiziranost enot civilne zaščite. Nikjer jih ni našla nepripravljene.
V TOZD Poljedelstvo-go-vedoreja so takoj uvedli dežurstva in pripravili material za dodatne nasipe, če bi bilo potrebno. Zaenkrat ni povzročene hujše škode, ki pa bi ji tudi lahko bili kos. Organizirane skupine so povezane z ga-
silskimi enotami in v nenehni pripravljenosti.
Tudi v TOZD Prašičereja Ihan je bila ekipa 20 ljudi noč in dan pripravljena ukrepati, če bi bilo potrebno. Izkušnje iz leta 1964 so bile osnova za sedanjo zaščito, če bi povodenj trajala ali celo naraščala, bi bila večja nevarnost v preplavitvi cest in porušenju mostov, ker
tako ne bi mogli priti do krme, kakor v farmi sami.
Naše enote so torej usposobljene in pripravljene na morebitne elementarne nesreče. Morda bi bila dobrodošla popolnejša tehnična oprema. Kljub izurjenosti enot pa je bistvenega pomena aktiviranje vseh ljudi, važna je njihova pripravljenost pomagati. Izurjene enote lahko učinkovito ukrepajo le ob
občot z8'
sodelovanju ljudi z kom za solidarnost, z vestjo pripadnosti ^ skupnosti. Prav gotovo j
o m Kil/~v \ trcsrA	"7 fTl I ^
n0^1
se bilo vredno žanru j nad tem vsaj ob oril
ki nas v to skoraj pr'sj'
jli'
Naj bodo še tako agregati in še tako so°
ne aparature, črpalk® ^
škornji, če pa ni lju^'1(,(r
bi jih hoteli pametno ^ rabiti za našo skupno rist.