šmartnem pod Šmarno goro, umrl pa je 24. julija 197 4 v Ljubljani. Po maturi leta 1911 je študiral gozdarstvo na Visoki šoli za Dunaju in leta 1920 diplo- miral. Službovati je začel kot uradnik in taksator pri Direkciji gozdov v Ljubljani. Od leta 1926 je bil pri Ministrstvu za gozdove in rudnike v Beogradu zadolžen za reševa- nje tehničnih vprašanj gozdnih gradenj. Skrbel je tudi za kataster gozdnega ces- tnega omrežja. V času 1964-1947 je bil strokovni sodelavec v jugoslovanski vojaški misiji v Berlinu. Krajši čas je bil predavatelj na Gozdarski srednji šoli v Ljubljani in od 1954 do 1971 znanstveni sodelavec na · IGLG v Ljubljani za področje projektiranja gozdnih komunikacij. Bil je tudi član komi- sije za strokovni izpit gozdarskih inženirjev. BIBL: - .. optimalna širina šumskih pute- va«. Inštitut za gozdno in lesno gospodar- stvo, Ljubljana 1957. - "Ekonomska ana- liza amortizacije gozdnih cest«, Ibid. 1962. LIT.: Milan Ciglar, Umrl je dipl. ing. Bole- slav črnagoj, Gozdarski vestnik 197 4, str. 337. Cvetka Koler GDK: 902.1 Jože ŠLANDER Jože Šlander, diplomirani inženir gozdar- stva in redni profesor za gozdno entomolo- gijo in varstvo gozdov na Biotehniški fakul- teti v Ljubljani se je rodil 1 O. marca 1894 v Gornjem gradu v Savinjski dolini, življenjski krog pa je sklenil v Ljubljani, 28. avgusta 1962. Gimnazijo v Celju je zaradi širjenja na- prednih narodnostnih idej moral predčasno zapustiti in jo dokončati v Mariboru 1914. V času študija na Agronomsko-gozdarski fakulteti v Zagrebu (1919-22) je organiziral prenos sedeža slovenskega akademskega društva Triglav iz Gradca v Zagreb in bil njegov prvi predsednik. študij gozdarstva je nadaljeval na Visoki šoli za kmetijstvo in gozdarstvo na Dunaju in 1927 diplomiral. 340 GozdV 53, 1995 Do leta 1929 je deloval pri velikem žu- panu v Mariboru, kjer je organiziral uspešno zatiranje brestovega podlubnika v Murski šumi pri Lendavi. Do 1946 je kot šef več gozdnih uprav in referent za varstvo gozdov uspešno zatiral kalamitete smrekovega prelca (Lymantria monacha L.), velikega smrekovega lubadarja (lps typographus L.) ter skrbel za varstvo gozdov pred požari. Pri pogozdovanju Krasa je uveljavil izvirno metodo sajenja z železnim drogom in zaš- čite sadik z zaščitnim pasom. Tu je skons- truiral entomološki zaboj za spremljanje razvoja smrekovega lubadarja. S tem zabo- jem je dokazal neprekinjenost rojenja smre- kovega lubadarja in ovrgel staro teorijo o periodičnem rojenju. Leta 1946 je izvajal inventarizacijo notranjskih in primorskih go- zdov, nato pa organiziral zatiranje lubadar- jev po vsej Sloveniji. V letih 1948-1950 je kot referent za varstvo gozdov pri Zveznem ministrstvu za gozdarstvo v Beogradu orga- niziral zatiranje gobarja po vsej Jugoslaviji ter sprevodnega prelca v Slovenskem Pri- morju. Leta 1950 je kot izredni profesor za gozdarsko entomologijo, fitopatologijo in varstvo gozdov predaval na Agronomski in gozdarski fakulteti v Ljubljani, organiziral katedro za varstvo gozdov ter ustvaril bo- gato entomološko zbirko, 1962 pa postal redni profesor. Od leta 1956 je bil zunanji sodelavec Inštituta za gozdno in lesno go- spodarstvo v Ljubljani ter predstojnik kate- dre za varstvo gozdov. S hranjenjem divjadi pozimi in z osnovanjem gozdnih jas je uspešno rešil vprašanje škode v gozdovih zaradi divjadi. Uveljavil je biološko zatiranje gobarja z umetnim razmnoževan jem gobar- jevih parazitov v naravi. Odlikovan je bil za prostovoljno udeležbo na solunski fronti s spomenico ter za ude- ležbo v NOB BiH. BIBL.:- "zatiranje lubadarjev«. Ljubljana 1951. - "zalaganje vejevja na kupe ali razmetavanje po poseki ?« Gozdarski vestM nik 1953. - "zaščita ptic z vidika gozdar- stva<<. Ibid. 1958. - »Entomološki zaboj((. Les 1949. -"Biološko suzbijanje gubara«. šumarstvo, Beograd 1949. LIT.: F. Sgerm, V spomin prof. ing. Jožetu Šlandru, Gozdarski vestnik 1963, str. 236. Cvetka Koler i 1 ! r