>: Andreja Krajnc TISKOVINA POŠTNINA PLAČANA PRI POSTI 2254 ¥RNOVS Trnovski RNOVSKA VAS M V* S ^ l * X m o ^ ^Trnovski zvon 1, letnik IX, avrilfžOjjjji ii/ V V: jr ■ Zarja velikonočnega jutra naj Vas vedno napolnjuje 2 upanjem, da je življenje močnejše od smrti, ljubezen od sovraštva. To upanje pa ne osramoti, ampak daje smisel in pogum, da z vedrim pogledom zremo v prihodnost. Veselja, radosti in sreče ob velikonočnih praznikih Vam želijo župan občine Trnovska vas Alojz Benko, Občinski svet in občinska uprava občine Trnovska vas. NAGOVORCQKG^y.QRNEiliJREEiNieEi Trnovski zvon -10. april 2009 Drage bralke, dragi bralci! Prisrčno pozdravljeni na straneh pomladne številke Trnovskega zvona. Zima, ki je bila letos trda in vztrajna, se je končno umaknila najlepšemu letnemu času, ki kar kliče k življenju. Narava je oživela in tudi mi smo ponovno oživeli z njo. Že hitimo okrog domov in urejamo okolico, čistimo in skrivnostno opazujemo prve znanilce pomladi. Sonce nas prijetno greje in nam vliva nove prepotrebne energije za vsakdanje delo. Včasih se nam zdi, da je pomlad nov začetek. Čeprav v bistvu v našem življenju ni ne začetka in ne konca. Pomlad nas postavlja le v točko kroga, ki daje novi zalet. Je energija, ki združuje ljudi. Je čas, ko svetle, tople, sončne in cvetoče misli potolažijo ljudi ter zmanjšajo njih skrbi. Samo prepustiti se je potrebno. Zakaj ne bi bila pomlad začetek nečesa novega? Postavimo si vrednote tako, da bomo v njihovem izpolnjevanju našli lastno zadovoljstvo in navdušenje ter zadovoljstvo in navdušenje tistih, ki so nam blizu. Zanesimo se nase, na lasten potencial in verjemimo vase. Uresničitev vsega, kar si želimo, je odvisna od nas. Zato bodimo pogumni. Naj nas ne zmedejo niti krizni časi, ki se nam obljubljajo. Vzemimo jih kot novo priložnost. Kajti iz vsake krize v življenju se lahko človek nečesa nauči in iz nje izstopi močnejši, modrejši, trdnejši. Vzemimo to krizo kot priložnost, da gradimo na medsebojnih odnosih, ki so prav tako v krizi, na pravih vrednotah, ki so v krizi, pa se o tej krizi tako malo govori. Ljudje smo se skoraj navadili živeti tako, da razumemo krizo le kadar nas udari po žepu. Kaj pa krizo, ki udarja po naši duši? Kaj pa odtujenost med ljudmi, ki nam je postala način življenja? Je vse to morda dopustno brezbrižno zanemarjati?? Želim vam lepe in prijazno doživete velikonočne praznike. Naj se velikonočna »Aleluja« v vsej polnosti dotakne vašega srca, ne le ušes, in naj v vas odmeva tudi ves po-velikonočni čas. Odgovorna urednica Velikonočno voščilo gospoda župnika »Vstal je Kristus, upanje naše, veselimo se!« Vesele, blagoslovljene, milosti polne velikonočne praznike ter obilje božjega blagoslova. Naj Vam, Vašim družinam, domačim in bolnikom, vstali Zveličar prinese tisti mir, ki ga svet ne more dati. Vam želi Vaš dušni pastirJožef Rajnar TRNOVSKI ZVON Izdajatelj: Občina Trnovska vas Odgovorna urednica: Andreja Krajnc Uredništvo: Barbara Drumlič, Andreja Krajnc in Dušanka Škamlec. Lektoriranje: Barbara Drumlič Naslov uredništva: TRNOVSKI ZVON, Trnovska vas 42, 2254 Trnovska vas Telefon: 02/757-95-10 Telefax: 02/757-16-61 E-pošta: trnovski.zvon@trnovski-zvon.si Glasilo TRNOVSKI ZVON izhaja v nakladi 380 izvodov in ga prejmejo vsa gospodinjstva v občini Trnovska vas brezplačno. Grafično oblikovanje: Pika, Zmagoslav Šalamun, s.p., 070 670 740 Tisk: Tiskarna Grafis Rače Spletna stran: www.trnovska-vas.si PRORAČUN ZA LETO 2009 INVESTICIJSKO NARAVNAN Občinski svet je na 22. redni seji občinskega sveta 26. 2. 2009 sprejel proračun občine Trnovska vas, ki je investicijsko naravnan. Prihodki v letu 2009 so predvideni v višini 1.558.597,79 evrov, odhodki pa v višini 1.723.808,36 evrov. Največ vlaganj bo v cestno infrastrukturo, javno razsvetljavo, nadaljevanje kanalizacije kanala B, vzdrževanje cestne infrastrukture, vzdrževanje javnih objektov ... Investicijski odhodki so planirani v višini 926.530 evrov ali 53 % odhodkov. Pregled nekaj najpomembnejših investicij v letu 2009 V mesecu februarju 2009 smo začeli z nadaljevanjem začete investicije iz leta 2008, to je z rekonstrukcijo lokalnih cest Biš-Sovjak v dolžini 900 m. Izvedena so že zemeljska dela, začenja pa se z gradnjo mostu čez potok v Sovjaku. Cesta se širi na 4 m asfaltne površine z 2x0,5 m bankine oziroma na določenih mestih z muldo za odtok vode. Pogodbena vrednost investicije Rekonstrukcije lokalnih cest je znašala 521.384,60 evrov. Investicijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »razvoj regij«. Prijava na razpis za sredstva na omenjeni sklad je možna s projektom z minimalno vrednostjo 600.000 , prav tako so pogoji za pridobitev sredstev zelo zahtevni, kar predstavlja problem za vse male občine. Ob neizpolnjevanju pogojev se sredstva vračajo. V mesecu maju bomo začeli z nadaljevanjem gradnje kanala B v dolžini 600 m in predvideni vrednosti 176.000 evrov. Omenjeni kanal poteka v smeri od centra Trnovske vasi proti Ptuju do Brigite Brumen. Del sredstev je pridobljenih na podlagi javnega razpisa iz Ukrepa 322 pri Agenciji za kmetijske trge in razvoj podeželja. V Trnovski vasi proti Trnovcem se bo gradila nova javna razsvetljava v dolžini 2500 m in vrednosti okrog 140.000 evrov. Za omenjeno izgradnjo javne razsvetljave so bila prav tako pridobljena sredstva na podlagi javnega razpisa iz Ukrepa 322 pri Agenciji za kmetijske trge in razvoj podeželja. V naselju kočič se bo obnovila javna razsvetljava zaradi dotrajanosti drogov, ker so v tako slabem stanju, da sami padajo. Vrednost investicije znaša okrog 20.000 evrov. Pri pokopališču je bila kupljena parcela od ga. Simonič, na kateri želimo urediti parkirišča za okrog 35 vozil, prav tako želimo urediti ograjo okrog pokopališča in zgraditi žarni zid. Za omenjeno investicijo imamo izdelane idejne projekte. Zaradi vrednosti investicije se bodo dela izvajala fazno v več letih, v letu 2009 planiramo tamponsko ureditev parkirišča. Največja investicija, ki se bo izvajala v letu 2009 v Trnovski vasi bo gradnja krožišča, pločnikov, javne razsvetljave, avtobusnih postajališč v centru Trnovske vasi ob regionalni cesti Rl-229 od km 11+000 do km 11+840, to je od ceste na pokopališče (makedamske - iz Bišečke strani) do ceste za Trnovski Vrh (Brigite Brumen). Za izvedbo omenjenega projekta potekajo aktivnosti pridobivanja zemljišč, ki so v zaključni fazi. Pri tem moram omeniti, da gradnja pločnikov na omenjeni trasi ob regionalni cesti ne posega na vsa privatna zemljišča, ki mejijo na regionalno cesto, zato tudi ni bilo komisije, ki je cenila odkup zemljišč. Pri izvedbi omenjenega projekta bo potrebno storiti še veliko aktivnosti, ki so povezana s finančnimi sredstvi, kot so: prestavitev voda nizke napetosti (NN), vodovoda, telekomunikacijskih vodov (TK), komplet odvodnjavanja, ki bo izvedeno v kanalski izvedbi. Projektantska ocena investicije je 1.600.000 evrov, ki se bo investirala iz državnega in občinskega proračuna. Za gradnjo omenjene investicije je del sredstev za gradnjo avtobusnih postajališč, javne razsvetljave in kanala B bilo pridobljenih iz javnega razpisa pri Agenciji za kmetijske trge in razvoj podeželja, del sredstev bo prispevala Direkcija RS za ceste, kjer je pripravljen sporazum, za del sredstev, ki bi jih morali še dobiti od DARS-a pa se pogajamo. Vsekakor se predvideva, da bo investicija zaključena do konca leta. Del sredstev, ki bodo potrebna za omenjeno investicijo ni v proračunu občine Trnovska vas (potem bi bil veliko višji), ker bodo nakazana izvajalcu s strani Direkcije RS za ceste, saj bo investitor Direkcija RS za ceste. Tudi v letu 2009 bomo posvečali pozornost tekočemu vzdrževanju lokalnih cest, javnih poti, kot je gramoziranje, izkopi jarkov, urejanje bankin, pluženje snega in posipavanje cest v zimskem času, košnja trave ... Zelo pomembno področje za občino je prostorsko planiranje, kjer želimo do konca leta 2009 sprejeti občinski prostorski načrt (OPN), ki bo omogočal pogoje za nove gradnje. Pri sprejemanju občinskega prostorskega načrta imamo izbranega izdelovalca OPN, vendar je postopek dolg in zahteven, prav tako se na tem področju zakonodaja tako spreminja, da od leta 2002 še nobena občina v Sloveniji ni sprejela OPN. Občina Trnovska vas se prijavlja na javni razpis za širokopasovni internet skupaj z naslednjimi občinami: Sv. Trojica, Benedikt, Cerkvenjak, Juršinci, Sv. Ana, Sv. Andraž, Sv. Jurij, Lenart, ki je objavljen pri Ministrstvu za gospodarstvo. Občina želi vsem občanom omogočiti dostop do širokopasovnega interneta. Opomniti moram, da država nalaga vedno nove in nove naloge občini, vendar brez dodatnih finančnih sredstev, te so na področju sociale, varnosti, kar predstavlja velik strošek za občino. V izdelavi so tudi nekateri idejni projekti za nadaljnji razvoj občine na področju kulture. V letu 2009 želimo izvesti zastavljene cilje tako, da se na koncu leta ne bi zadolževali, za ta cilj se bomo trudili vsi skupaj, še posebej z občinskim svetom in občinsko upravo. S spoštovanjem! Župan občine Trnovska vas, Alojz Benko, dipl. upr. org Iz sej Občinskega sveta Občine Trnovska vas Občinski svet Občine Trnovska vas se je, odkar je nazadnje izšel Trnovski zvon, sestal petkrat. Svetniki so na 18. redni seji dne, 18. 12. 2008 obravnavali in potrdili Odlok o spremembah odloka o proračunu občine Trnovska vas za leto 2008, potrdili Sklep o določitvi vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na območju občine Trnovska vas za leto 2009 - točka znaša 0,0046 EUR. Obravnavali osnutek Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč in meril za odmero komunalnega prispevka na območju občine Trnovska vas. Svetniki so potrdili tudi Sklep o financiranju političnih strank v občini Trnovska vas. V nadaljevanju seje so obravnavali vlogo za soglasje k ceni storitev pomoči družini na domu od 1. 1. 2009, Centra za socialno delo Ptuj ter sprejeli tri sklepe: 1. Sklep za soglasje k ceni storitve pomoči družini na domu: V skladu z 38. členom Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen socialnovarstvenih storitev daje občinski svet občine Trnovska vas izvajalcu storitve pomoči družini na domu Centru za socialno delo Ptuj, Trstenjakova ulica 5 a soglasje k ceni storitve pomoči družini na domu v višini 3,63 EUR za opravljeno efektivno uro od 1. 1. 2009 dalje; 2. Sklep o določitvi najmanj 50 % subvencije občine: Iz proračuna občine Trnovska vas za leto 2009 občinski svet občine Trnovska vas določa subvencijo v višini 50 % za pokritje celotnih stroškov storitev pomoči družini na domu izvajalcu Centru za socialno delo Ptuj; 3. Sklep o normativu števila opravljenih efektivnih ur: V skladu z 12. členom Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen socialno varstvenih storitev Občina Trnovska vas daje soglasje izvajalcu storitev pomoči družini na domu Centru za socialno delo Ptuj za normativ 90 efektivnih ur za neposredno socialno oskrbo pri uporabnikih mesečno na eno oskrbovalko. Člani sveta so med drugim obravnavali lokalni energetski koncept, LEA Sp. Podravje. Lokalni energetski koncept (LEK) je koncept razvoja lokalnih skupnosti na področju oskrbe in rabe energije, ki poleg načrtov bodoče rabe ter oskrbe z energijo vsebuje tudi ukrepe za učinkovito rabo energije, soproizvodnjo toplotne in električne ter uporabo obnovljivih virov energije (biomase, sončne, vetrne in geotermalne). Obenem je LEK podlaga za pripravo občinskih prostorskih aktov in ga mora potrditi občinski svet. V pripravo in izvajanje LEK je vključena vrsta akterjev, od lokalnih skupnosti, izvajalcev javnih služb, podjetij za oskrbo z energijo do občanov, nevladnih organizacij in drugih. LEK občine predstavlja podlago za pripravo razvojnega programa občine na področju oskrbe in rabe energije, kar je obveznost občine po Energetskem zakonu (Ur. list RS 26/05). Izdelava LEK-a je zraven tega opredeljena v vet dokumentih Republike Slovenije: • Resolucija o nacionalnem energetskem programu (Ur. list RS 57/04) določa obveznost izdelave lokalnega energetskega koncepta (v nadaljevanju LEK). • Na osnovi tega Energetski zakon (Ur. list 26/05) predpisuje obveznosti občin pripravo in sprejem LEK. • Zakon o spremembah in dopolnitvah energetskega zakona (Ur. list 118/06) pa določa roke za izvedbo, ki je do konca leta 2010. Cena izdelave energetske zasnove se glede na navodila Ministrstva za okolje in prostor (MOP) določa po številu prebivalcev občine. Stroški izdelave energetskega koncepta za občino Trnovska vas znašajo v višini 10.000,00 EUR. Sredstva se zagotovijo v Proračunu za leto 2010. Na koncu seje so svetniki obravnavali izjavo občine o zagotovljenih sredstvih za nakup gradiva in obravnavo programa dela knjižnice Ivana Potrča Ptuj. Sledila je 19. redna seja Občinskega sveta občine Trnovska vas, ki je bila 13. 1. 2009. Na tej seji so svetniki obravnavali Načrte razvojnih programov za leto 2009. Na 20. redni seji, dne 27. 1. 2009, Občinskega sveta občine Trnovska vas je župan predstavil osnutek Odloka o proračunu občine Trnovska vas za leto 2009. Direktorica Skupne občinske uprave ga. Alenka Korpar je svetnikom predstavila osnutek Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi skupne občinske uprave občin. Svetniki so osnutek odloka potrdili. Tako se je osnutek spremenil v predlog Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi skupne občinske uprave občin. Na tej seji so svetniki razrešili člana vaškega odbora Biš g. Franca Čučka in potrdili novega člana vaškega odbora Biš g. Friderika Škamleca iz Biša (razrešitev in potrditev člana je predlagala vaška skupnost Biš). 21. redna seja Občinskega sveta je bila 12. 2. 2009 in je bila v znamenju obravnave osnutka Odloka o proračunu občine Trnovska vas za leto 2009. Svetniki so na tej seji sprejeli tudi predlog Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi skupne občinske uprave občin in obravnavali dopis vaškega odbora Črmlja v zadevi: cestna razsvetljava v Črmlji. Na 22. redni seji dne 26. 2. 2009 so svetniki sprejeli Odlok o proračunu občine Trnovska vas za leto 2009. ReferentIIobčine Trnovska vas: Klavdija Arnuga PRAZNOVANJE PRVE OBLETNICE DELOVANJA DBE TRNOVSKA VAS V DBE Trnovska vas smo 3. decembra 2008 praznovali prvo obletnico delovanja. Praznovanja so se udeležili strokovni delavci zavoda, prostovoljci, sosedje ... Še posebej smo bili veseli, da so se praznovanja udeležili tudi pomembni gostje iz lokalne skupnosti, g. župan Alojz Benko, ravnatelj OŠ g. Drago Skurjeni, g. župik Jožef Rajnar. V uvodu je vse nagovoril direktor zavoda Hrastovec g. mag. Josip Lukač. Ob tej priložnosti smo v enoti pripravili krajši kulturni program. Predstavila se je stanovalka ga. Tatjana Brezov, harmo-nikaš Sašo iz OŠ Desternik, učenci iz OŠ Trnovska vas z učiteljicami, otroci iz vrtca, predsednica KD Muršec Živkov Suzana Sušnik z recitalom. Na koncu so zapeli in obogatili program člani Vokalnega kvinteta društva upokojencev Trnovska vas. Sledilo je zelo prisrčno druženje in pogostitev. Vsi skupaj smo preživeli zelo lep in nepozaben dan. Zapisala vodja DBE Danijela Kmetič OBVESTILO Občina Trnovska vas, občinski svet, vaški odbori in društva Vas vabijo na veliko čistilno akcijo, ki se bo odvijala v vseh vaseh občine Trnovska vas. Namen organiziranja čistilne akcije je, da tudi mi prispevamo svoj delež k čistejši okolici, da naravo očistimo, saj je onesnažena z odpadki, ki ne sodijo v naš prostor. Čistilna akcija bo potekala v soboto, 18. aprila 2009, med 8. in 13. uro na območju celotne občine Trnovska vas. Zbirališče bo ob 8. uri na športnem igrišču v Trnovski vasi. Vsaka skupina dobi predvideni razpored, smer in napotke čiščenja. Predsedniki vaških odborov naj organizirajo traktorski prevoz za odvoz odpadkov do kontejnerja, ki bo v Trnovski vasi. Po čistilni akciji se ponovno zberemo na igrišču na malici. VABIMO VAS, DA SE ČIŠČENJA UDELEŽITE V ČIM VEČJEM ŠTEVILU! Naša občina naj bo čista in zelena! Župan občine Trnovska vas, Alojz BENKO, dipl, upr. org., I r. Vabimo vsa društva, ustanove, vaške odbore, razna združenja in posameznike, da zapisujete vse vesele, zanimive pa tudi žalostne dogodke, ki jih v našem kraju piše življenje. Če želite, da bomo kakšno pomembno dogajanje ali zanimivost na papir strnili mi, pa to sporočite odgovorni urednici. Vaše prispevke in fotografije za naslednjo številko Trnovskega zvona, ki bo izšla predvidoma v prvi polovici aprila, pošljite najkasneje do konca marca na naslov: •Občina Trnovska vas, Trnovska vas 42, 2254 Trnovska vas, s pripisom ZA TRNOVSKI ZVON, •po e-pošti: trnovski.zvon® trnovska-vas.si ali • jih oddajte v tajništvu občine. INTERVJU S TINO VRHOVŠEK MALOVIČ - VODJO PODRUŽNIČNE ŠOLE TRNOVSKA VAS Tina Vrbovšek Malovič je zaposlena v JVIZ Destrnik-Trno-vska vas. Z novim šolskim letom je prevzela vodstvo podružnične šole Trnovska vas. Morda je še vsi ne poznate, zato smo se odločili, da vam jo na kratko predstavimo. Dušanka: Pozdravljeni! Kdaj je bil prelomen trenutek za odločitev, da boste delali v šolstvu? Tina Vrbovšek Malovič: Moja mama je delala v vrtcu in sem že kot otrok imela željo delati z otroci. Sprva sem razmišljala, da bom delala v vrtcu, po končani osnovni šoli pa sem se vpisala na gimnazijo. Vpisala sem se z namenom, da bi študirala novinarstvo, saj sem v tistem času zelo dobro pisala spise, pa tudi pesnila sem. Pri tej odločitvi me je zelo podpiral tudi moj učitelj slovenščine, gospod Kodrič. V gimnaziji pa sem si kar hitro premislila. Konec 3. letnika sem že razmišljala o tem, da bi študirala razredni pouk. V 4. letniku pa mi je sošolka povedala za študij pedagogike. Menila je, da je to zame. Po premisleku in pridobljenih informacij o študiju, sem se odločila zanj in sem »pristala« na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Študij pedagogike je bil dvopredmetni in kot vezavo sem vzela sociologijo. Sociologija še je zdaj moja druga ljubezen, je pa tudi zelo tesno povezana s pedagogiko. Mislim, da sem se prav odločila. Dušanka: Če bi analizirali čas, ko ste vi hodili v osnovno šolo in ko jo obiskujejo zdaj, kakšne so razlike? Tina Vrbovšek Malovič: Razlike so velike. Že sam sistem je bil drugačen. Ko sem jaz hodila v osnovno šolo je bil čas socializma. V razredu je bil mir, učitelj je bil avtoriteta, spoštovali smo ga, pa tudi bali smo se ga. Red se je včasih naredil tudi s kakšno zaušnico. Večina učiteljev je bila stroga, a imam nanje kljub temu lepe spomine. Sedaj je šola veliko bolj sproščena. Tudi otroci so malce drugačni. Pogrešam predvsem to, da danes otroci večkrat ne znajo sprejemati pravil, ki so se nam zdela samoumevna. Pri nas so zelo redki upali prekršiti pravila, danes pa si jih otroci znajo zelo dobro prilagoditi. Tudi v samostojnosti je razlika. Spomnim se prvega šolskega dne. Takrat so me v šolo peljali starši. Vse ostale dni sem šla sama. Za svoje stvari smo takrat morali poskrbeti sami, nihče nam ni nosil šolske torbe in se tudi ni obremenjeval, če je bila pretežka. Sami smo se morali obleči, sleči in smo bili zaradi tega veliko bolj samostojni ter smo znali poskrbeti za sebe. Dušanka: Kakšni pa so otroci v osnovni šoli danes? Tina Vrbovšek Malovič: Danes so otroci veliko bolj sproščeni, bolj odprti, kot smo bili mi. Tudi sam šolski sistem je takšen. Drugače pa, otroci so otroci. Med sabo smo si podobni mi in zdajšnji ter otroci po svetu. Dušanka: Kaj bi bilo potrebno spremeniti v osnovni šoli? Tina Vrbovšek Malovič: Zelo bi mi bilo všeč, ne samo pri otrocih ampak pri vseh, da bi bilo prisotnega več spoštovanja. Osnova vsakega odnosa je, da spoštujemo drug drugega; učitelji učenca in učenec učitelja. Nekatere stvari gredo danes prehitro, zato bi ustavila ta čas. Preveč pa smo usmerjeni tudi materialno in storilnostno. Prav bi bilo, da bi se včasih ustavili in naredili stvari, ki niso nujno po učnem načrtu. Stvari, ki so življenjske in pomembne. Dušanka: Kakšna je vaša dosedanja karierna pot? Tina Vrbovšek Malovič: Poklicne poti ne doživljam kot karierno pot, kajti vedno sem imela rada otroke. Sem najstarejša hčerka v družini petih otrok in sem že zelo zgodaj skrbela za mlajše brate ter sestre, pa tudi za številne bratrance in sestrične. Nikoli mi ni bilo težko delati z otroki. Moja prva služba je bila na srednješolskem centru, kjer sem opravljala poklic svetovalne delavke. Po službi na ekonomski šoli sem šla na osnovno šolo Dornava, potem v Markovce in nato v Destrnik. Eno leto sem delala tudi na Sončku (delavnice društva za cerebralno paralizo). To je bila tudi edina izkušnja izven šolstva. Drugače pa delam ves čas v šolstvu in to je že 15 let. Dušanka: Kaj je bil pogoj, da ste postali vodja podružnične šole? Tina Vrbovšek Malovič: Pogoj je, da imaš ustrezno izobrazbo in delovne izkušnje. Dušanka: Ali opravljanje funkcije vodje vpliva na vaš način življenja? Tina Vrbovšek Malovič: Moje življenje se s tem ni spremenilo, spremenilo se je moje delo. Naloge, ki sem jih opravljala kot svetovalna delavka niso v vsem podobne nalogam, ki jih opravljam kot vodja podružnice. Odgovornost pa je velika pri obeh delih. S tem delom so povezane nekatere stvari, med njimi tudi administracija. Administracije ne maram preveč, raje delam z otroki, ustvarjam, ugotovim kaj novega, pripravim kakšno prireditev. Vendar pa danes skorajda ni službe, kjer ne bi bilo potrebno opraviti kaj administrativnega dela. Dušanka: Se je odnos s preostalimi učitelji zaradi tega kaj spremenil? Tina Vrbovšek Malovič: Mislim da ne. Ne želim, da name gledajo kot na šefico. Že prej smo bile službene kolegice in smo tudi ostale. O stvareh se dogovorimo kar sproti, v zbornici. Mislim da se dobro razumemo. Menim, da je za sodelovanje dobro, da me ne doživljajo kot strogo šefico, ampak kot kolegico. S tem ohranimo prijetno vzdušje in dobro klimo. Dušanka: Kaj je vaš življenjski cilj v poklicu? Tina Vrbovšek Malovič: Nimam nekih kariernih ambicij. Želim delati dobro, v skladu s predpisi, ki veljajo in s srcem. Rada bi, da je v kolektivu še naprej prijetno vzdušje in da bi dobro sodelovali. Potem si lahko ustvarjalen, razvijaš stvari in vpeljuješ novosti ter takšen kolektiv potem raste. V osebnem življenju pa želim meni in moji družini zdravje, potem pa še tiste majhne življenjske radosti, ki jih vsi večinoma odlagamo. Rada bi potovala, napisala knjigo in imela več prostega časa. Imam veliko idej, vendar mi zanje zmanjka časa. Dušanka Škamlec GASILCI SMO PRIJATELJI Gasilci so lahko samo ljudje, ki imajo velik čut za sočloveka. Pripravljeni morajo biti pomagati ljudem, ko se le-ti znajdejo v težkih preizkušnjah, npr. požarih, poplavah in drugih naravnih katastrofah ... Seveda pa je zato najpomembneje, da se gasilci tudi razumejo med sabo, si zaupajo in spoštujejo. Znati morajo prisluhniti, pomagati in se pametno odločati. V PGD Biš se člani veliko družimo med seboj, tudi izven dela v gasilskih uniformah. To smo ljudje, ki smo v prvi vrsti prijatelji. Na letošnjem občnem zboru, ki je bil 18. 1. 2009 so se na novo izvolile nekatere funkcije v upravnem in nadzornem odboru. Prejšnjega predsednika Edvarda Petriča je zamenjal Sandi Lah, poveljnika Andreja Arnuga pa Mitja Štumberger. Ob tej priložnosti se novoizvoljena predsednik in poveljnik zahvaljujeta vsem članom, ki so ju podprli, jima izkazali zaupanje in jima s tem dovolili, da pokažeta, da znata dobro in uspešno voditi delo v PGD Biš. Kot sem že prej omenila, smo gasilci med seboj tudi prijatelji. Ker sta dva člana, ki sta veliko svojih prostih ur in dni pustila v gasilskem domu ter ki sta (bila) vedno pripravljena pomagati drugim, prav te dni praznovala rojstni dan, se je predsednik Sandi Lah odločil, da ju nekaj članov PGD Biš obišče, jima zaželijo vse najboljše in jima v znak pozornosti ter zahvale izročijo majhni darili. 25. 1. 2009 je Edvard Lubec praznoval svoj 60. rojstni dan in prav na ta dan so ga kolegi iz gasilskih vrst obiskali na njegovem domu. Seveda je bil nad obiskom presenečen in tudi vesel te lepe geste. Skupaj so nazdravili na še mnoga zdrava leta. Edvard je član društva od 1. 1. 1967. Je prostovoljni gasilec - operativec, ima končani nadaljevalni tečaj za gasilca in je od leta 2005 član častnega razsodišča GD. V vseh teh letih je prejel tudi številna priznanja in odlikovanja. Jožeta Požegrja pa so gasilci obiskali na njegov 40. rojstni dan, 15. 03. 2009. Tudi Jože je bil vesel, da so ga obiskali, mu zaželeli vse najboljše in najlepše. Prijetno so pokramljali ob kozarčku vina in na koncu bili vsi veseli ter zadovoljni in skupnega mnenja, da je lepo biti gasilec. Jože je član društva od 1. 1. 1978. Prav tako je tudi on prostovoljni gasilec - operativec. Končal je številne tečaje: nadaljevalni tečaj za gasilca, tečaj za strojnika, tečaj za vodjo enote, tečaj za vodjo enot, tečaj za mentorja mladine in tečaj za uporabnika dihalnega aparata. Tudi njemu so bila podeljena številna priznanja in odlikovanja. Leta 2003 je prevzel funkcijo predsednika nadzornega odbora GZ, od letos dalje pa je predsednik komisije GD - odlikovanja in priznanja. Obema slavljencema se zahvaljujemo za tako lep sprejem, želimo si, da bi še naprej tako aktivno sodelovala v društvu, seveda pa jima želimo predvsem veliko zdravja, sreče in osebnega zadovoljstva. Za PGD Biš Romana Brezn ik Zmaga strelcev Trnovske vasi v medobčinski ligi 2008/2009 v streljanju z zračno puško! V medobčinski ligi v sezoni 2008/2009 smo nastopali z dvema ekipama. V ligi so sodelovala še strelska društva iz Vitomarcev, Oseka in Zg. Velke. V ligi je tako nastopalo devet ekip in skupno kar dvaintrideset posameznikov. Naša A ekipa v postavi Roman Maguša, Dejan Cvetko in Sandi Njivar je dosegla največji uspeh v vseh letih obstoja te lige, saj je premagala skoraj večno prve strelce iz Oseka in Zgornje Velke ter tako nepričakovano zasedla prvo mesto. V osmih krogih je naša A ekipa tako zadela skupno 4124 krogov. Drugo mesto je zasedla ekipa SD Osek B s 4082 zadetimi krogi, tretje mesto pa je pripadlo ekipi SD Velka A s 4072 zadetimi krogi. Prijetno je presenetila tudi naša B ekipa v postavi Janez Tašner, Damjan Prajndl in Bojan Maguša, saj so na koncu s 3797 zadetimi krogi zasedli peto mesto. Med dvaintridesetimi posamezniki v ligi se je odlično odrezal Roman Maguša, saj je s 1231 zadetimi krogi v osmih kolih zasedel tretje mesto in tako zaostal samo za 25 zadetih krogov za zmagovalcem Mirkom Tenškom iz SD Velka, ki je zadel 1256 krogov. Drugo mesto je dosegel Vlado Šteinfelser iz SD Osek s 1245 zadetimi krogi. Prav tako so se odlično odrezali ostali naši tekmovalci med posamezniki, saj so zasedli peto mesto (Dejan Cvetko, 1214), sedmo (Sandi Njivar, 1188), deveto (Janez Tašner, 1150), šestnajsto (Damjan Prajndl, 1092) in sedemnajsto (Bojan Maguša, 1082), kar pomeni, da so vsi naši tekmovalci končali tekmovanje v zgornji polovici sodelujočih. Zmagovalna ekipa Trnovske vasi v medobčinski ligi (Roman Maguša, Dejan Cvetko, Sandi Njivar). Občni zbor Strelskega društva Trnovska vas Člani in članice strelskega društva smo imeli v soboto 21. 3. 2009 redni občni zbor na turistični kmetiji Pože-gar v Bišečkem Vrhu. Iz poročil predsednika društva Romana Maguša in strelskega referenta Sandija Njivarja je bilo razvidno, da je bilo za nami zelo uspešno leto, saj smo dosegli kar nekaj odmevnih rezultatov in na raznih turnirjih doma ter po štajerski regiji osvojili kar precej pokalov in medalj. Med vsemi najbolj izstopa pokal za osvojeno prvo mesto med ekipami v medobčinski ligi in tretje mesto Romana Maguša med posamezniki, prav tako v medobčinski ligi. Poročilo za preteklo leto so še podali: tajnik Dejan Mesareč, blagajnik Franci Hameršak in predsednik nadzornega odbora Franci Čuček. V preteklem letu smo tako organizirali društveno ligo, prvič zaradi velike udeležbe deljeno med mladince in člane. Med mladinci je zmagal Aleš Štebih pred Vidom Frasom in Rokom Štebihom. Občinska liga med člani pa je bila do zaključka zelo pestra, saj se ni vedelo, kdo bo zmagovalec, ker so bili najboljši zelo izenačeni. Na koncu je tako zmagal Roman Maguša pred Dejanom Cvetkom in Sandijem Njivarjem. Organizirali smo tudi ligo med vasmi občine v streljanju z zračno puško, tradicionalna medobčinska turnirja ob novem letu in prvomajskem prazniku. V sodelovanju z občino smo ob občinskem prazniku izvedli turnir za pokal občine, malo pa smo se šli tudi zabavat na airsoft v Majšperk, pod okriljem društva pa smo tudi organizirali strelski izlet na Primorsko, ki je bil lansko leto v mesecu maju. V preteklem letu pa smo za potrebe strelstva in strelišča nabavili puško za mlajše člane Narconia B2, puško za člane Weinrauch HW50S, gumbe za avtomate na strelišču, strelski jopič Gehman 403, velikost 50, strelsko rokavico, dva para strelskih čevljev znamke JMG, obnovili smo tudi zalogo tarč in streliva, ki ga potrebujemo za streljanje s serijsko zračno puško. Vsa ta nabavljena oprema predstavlja zelo velik finančni zalogaj za naše društvo, vendar se je na koncu najbolj uspešne sezone izkazalo, da so bili nakupi upravičeni, saj so se zelo izboljšali rezultati naših tekmovalcev, zaradi boljših pogojev, ki smo jih pridobili s to opremo. Za leto 2009 pa smo si zadali naslednje cilje: Organizacija prireditev: • društvena liga za mlade do 14 let in ločena liga za starejše • učne ure za nove, mlade in aktivne strelce • organizacija paintballa ali airsofta (marec, april) • društveni izlet (april) • 7. prvomajski turnir v streljanju z zračno puško (maj 2009) • 6. turnir med vasmi občine Trnovska vas v streljanju z zračno puško (junij) • piknik za člane (september) • turnir za pokal občine Trnovska vas ob občinskem prazniku (oktober) • 6. novoletni turnir v streljanju z zračno puško (januar 2010) • udeležba v medobčinski ligi in na regijskem prvenstvu ter udeležba na raznih turnirjih v streljanju z zračno in malokalibrsko puško po Slovenskih goricah in širši okolici Nabava opreme: • puška Weihrauch HW3 5 S • predalčnika za tarče, strelivo, orodje, gurko, pisala in ostalo opremo, ki jo potrebujemo ob tekmah na strelišču • 2 torbi za puške • strelivo in tarče po potrebi • ureditev primerne svetlobe na montažnem strelišču v kulturnem domu v Trnovski vasi Pregled strelske sezone 2008 skozi oči Strelskega društva Trnovska vas V letu 2008 smo se udeležili kar nekaj strelskih tekmovanj, nekaj pa smo jih organizirali tudi sami. Za nami je zelo dobra tekmovalna sezona, saj smo uspeli sestaviti odlično A ekipo, katere kvaliteta se je kazala čez celo leto, na koncu sezone pa se je forma celo dvignila. Prav tako smo bili priča nekaterim posameznikom, ki so posegli po lovorikah, čeprav niso veljali za favorite. Pregled tekmovanj v letu 2008 po kronološkem vrstnem redu: • 2. 1. 2008 smo streljali na novoletnem turnirju v Oseku, naš najboljši je bil Sandi Njivar na 7. mestu. • 6. 1. 2008 smo organizirali novoletni turnir na domačih tleh. Ekipno smo dosegli 3. mesto, najboljši posameznik je bil Sandi Njivar na 5. mestu. • 10. 2. 2008 smo streljali na tekmi ob Prešernovem dnevu na Velki, kjer smo bili ekipno 3., Sandi Njivar in Dejan Cvetko pa sta bila posamezno 4. in 5. • 11. 4. 2008 smo se udeležili regijskega prvenstva Podravske regije v Slovenski Bistrici, ekipno smo bili 5. od osmih ekip, posamezno je bil Sandi Njivar 11. • 27. 4. 2008 smo imeli zelo uspešen dan v Vitomarcih z zračno in malokalibrsko puško. Z zračno puško je zmagal Sandi Njivar, 3. mesto pa osvojil naš strelec B ekipe Damjan Prajndl. V disciplini MK puška pa sta po izenačenih rezultatih in napeti končnici brata Bojan in Roman Ma-guša odnesla 2. in 3. mesto. • 30. 4. 2008 je na turnirju na Velki Sandi Njivar izmed 35 tekmovalcev dosegel 5. mesto. • 2. 5. 2008 smo priredili domači prvomajski turnir, na katerem smo ekipno pobrali 1. in 2. mesto, med posamezniki pa sta se izkazala Sandi Njivar z 2. in Roman Maguša s 3. mestom. • 18. 10. 2008 smo izpeljali turnir za občinski pokal ob občinskem prazniku, na katerem so bili najuspešnejši trije naši člani: Dejan Cvetko, Sandi Njivar, Roman Maguša. Ta turnir šteje tudi za točke naj športnika občine v sodelovanju s Športnim društvom Kenguru. • Največji uspeh smo v 2008/2009 dosegli v medobčin- ski ligi, kjer smo ekipno premagali vso konkurenco in brez popuščanja v konkurenci 9 ekip osvojili prvo mesto! Tudi posamezno smo posegli po lovorikah, saj je Roman Maguša dosegel 3. mesto. • Občinsko ligo, ki je bila v letu 2008 še bolj napeta kot lani, so najbolje odstreljali Roman Maguša, ki je končal na 1. mestu, Dejan Cvetko na 2. in Sandi Njivar na 3. mestu. Končni vrstni red je bil znan šele po zadnjem kolu, saj so bili prvi trije tekmovalci zelo izenačeni vso sezono. • V letu 2008 smo prvič izpeljali občinsko ligo za mlade do 14 let. Pohvala gre vsem mladim, ki so se je udeleževali. Zmagal je Aleš Štebih, pred Vidom Frasom in Rokom Štebihom. Gre za zelo perspektivne strelce, saj nekateri mladinci po rezultatih prehitevajo člane! Franci Hanieršak Zbirka pokalov in medalj v sezoni 20098/2009 VPISALI SMO 12 PRVOŠOLČKOV V OŠ Trnovska vas je 9. 2. 2009 potekal vpis v 1. razred. Učenci 1. razreda OŠ Destrnik so bodočim prvošolčkom predstavili igrico. Po ogledu igrice so potekale ustvarjalne delavnice, kjer so otroci skupaj s starši izdelovali zmaje, pustne kape, očala, maske in barvali pobarvanke. Otroci so skupaj s starši, učiteljico Hildo Bedrač in vodjo podružnice Trnovska vas Tino Vrbovšek Ma-lovič preživeli prijetno popoldne. Upamo, da je bilo prvo srečanje s šolo za otroke prijetno, da jim bo ostalo v lepem spominu. V 1. razred smo za šolsko leto 2009/2010 vpisali 12 otrok, kar je po nekaj »sušnih« letih zelo dobrodošlo. Fiilda Bedrač DELO V DRUŠTVO KMETIC Zima odhaja, prihaja pomlad. Tako gre tudi v Društvu kmetic h koncu večji del aktivnosti te sezone. Pod vodstvom strokovnjaka smo imele tečaj priprave jedi iz stročnic. Izvedle smo tečaj, ki ga imenujemo izmenjava izkušenj, kjer si izmenjamo recepte in se učimo ena od druge. Omeniti moram, da se vsa kuharska usposabljanja in druge dejavnosti našega društva izvajajo v lovskem domu. V marcu smo izvedle še drugi del računalniškega tečaja, pod vodstvom ga. Angelce Fras. Naučile smo se rokovati s tem »čudom tehnike«. Ustvarile smo si že svoje e-meile. No, nekatere članice so na tečaj poslale rajši svoje može. Tudi redni letni občni zbor je že za nami. Ugotovile smo, da je delo v društvo pestro, sodelujemo z občino in z večino društev v občini. Sprejele smo plan dela za to leto, ki ga je podala predsednica društva ga. Marija Maguša, iz katerega je razvidno, da delo poteka skoraj skozi vse leto. Načrtujemo tudi izlet v juniju, in še tečaj za jesen. Konec marca je potekalo predavanje o rožah in vrtnarjenju, ki sta ga omogočila Valentina in Branko Golob. V aprilu načrtujemo že tradicionalno srečanje s prijateljskim društvom iz Stoperc. Skoraj skozi vse leto pa deluje sekcija za ročna dela, ki se dobiva enkrat tedensko. Prav tako se redno, enkrat tedensko, udeležujemo telovadbe v telovadnici. Marica Maguša ČIČERIKA V SOLATI Potrebujemo: 30 dag kuhane čičerike, 10 dag graha, 1 mini mozarele, 30 dag paradižnika, 10 dag zelene paprike, 1 solata, Leta sir, vloženi šampijoni. Solatni preliv: olje, kis, sol, poper in sojina omaka. Sestavine narežemo na manjše kose, zmešamo in prelijemo s prelivom. Društvo kmetic ŠPORTNO DRUŠTVO KENGURU Z novim koledarskim letom so se pričele odvijati nove aktivnosti tudi v Športnem društvu Kenguru. 31. januarja 2009 je bil izpeljan 6. občni zbor društva. Na njem so bila predstavljena poročila in podan je bil program dela za tekoče leto - leto 2009. Prav tako je v društvu prišlo do kadrovski sprememb: predsednik ostaja Danijel Maguša, podpredsednik je postal Sandi Ornik, delo tajnice bo opravljala Katja Mihelak, blagajniške zadeve pa bo urejala Nena Pukšič. Upravni odbor sestavljajo naslednji člani: Rok Murko, Boris Pukšič, Matej Požegar, Matej Meznarič, Benjamin Kuhar, Barbara Drumlič in Aleš Majerič. Do sprememb je prišlo tudi v ostalih odborih, več o tem si lahko preberete in ogledate na spletni strani društva. Uradnemu delu občnega zbora je sledila prijetna zabava. V pripravi in izdelavi je nova spletna stran društva, do takrat pa Vas vabimo, da nas obiščete na www.sportno-drustvokengoru.si. Na omenjeni spletni strani vas čakajo številne zanimivosti, informacije, ogledate pa si lahko tudi fotografije iz občnega zbora. Prav tako pa ste prav lepo vabljeni, da se priključite "debatam" na forumu in podate svoja mnenja, predloge ... V petek, 20. 3. 2009 jev kulturni dvorani v Trnovski vasi potekal Lan party. Za organizacijo so poskrbeli Uroš Majerič, Miloš Kocbek, Rok Murko, izdatno pa je pomagal tudi Žan Majerič. Pripravljati so se začeli ob 15. uri. Zbralo se je 47 tekmovalcev, kar je največ do sedaj na Lan Partyjih. Igrati so začeli ob 20. uri z igro Call of Duty, s katero so končali ob 0.30. Nato so igrali Counter Strike, do 2.00. Ob 2.30 smo podelili nagrade, ki so jih zaradi visoke udeležbe zvišali na 70, 50 in 30 evrov. Prvo nagrado je osvojila ekipa E-Team, drugo ekipa Fruits in tretjo Blodysquad. V maju bomo organizirali že dobro znano prireditev Veter v laseh. Vabimo vas, da se je udeležite. Letos vam bomo ponudili še več zanimivih, pestrih in atraktivnih športnih iger. Za ŠD Kenguru: Barbara Drumlič MEDVAŠKI TURNIR V MALEM NOGOMETU BO POTEKAL NA ŠPORTNEM IGRIŠČU V TRNOVSKI VASI, V NEDELJO, DNE 3. maja 2009. PRIJAVNINA 15 evrov NAGRADE 1. mesto: pokal + prehodni pokal 2. mesto: pokal 3. mesto: pokal 11.00 h - KONEC ZBIRANJA PRIJAV PRIJAVE: 051 302 528 (Leon) Delo KORK Trnovska vas Tudi letošnje leto se je za Krajevno organizacijo RK Trnovska vas začelo precej aktivno. Na občnem zboru, ki je bil na predvečer slovenskega kulturnega praznika, so v krajevni organizaciji RK najprej poskrbeli za bogat kulturni program, in tako rešili čast vseh »kulturnikov« v občini, ki so letos pozabili na slovenski kulturni praznik. Na občnem zboru je bilo podano natančno poročilo o delu v preteklem letu in predstavljeni so bili načrti za letošnje leto. Posebna pozornost je bila na občnem zboru namenjena krvodajalcem, ki tako pridno darujejo kri za življenje ljudi. Ko govorimo o krvodajalcih, je vredno pripomniti, da Rdeči križ Slovenije organizira krvodajalske akcije že od leta 1953. Vsako leto pripravi program krvodajalskih akcij, ki je usklajen z zdravstveno službo in neposrednimi organizatorji. Programi krvodajalskih akcij so redno objavljeni v časopisih, revijah, na radiu, televiziji in medmrežju. Območna združenja Rdečega križa še posebej obve- Zlatoporočenca Alojz in Marija Tašner ščajo (s plakati, transparenti ter tudi osebnimi vabili), kdaj in kje je posamezna krvodajalska akcija. V zahvalo za udeležbo pa organizirajo vsakoletna srečanja, na katerih krvodajalcem podeljujejo zahvale in priznanja. V Sloveniji daruje kri okoli 5 odstotkov prebivalcev. Da zadostijo potrebam zdravstva po krvi, potrebujemo vsak dan okoli 400 krvodajalk in krvodajalcev. Na leto zberejo okoli 45.000 litrov krvi, kar pomeni, da se na leto prijavi približno 100.000 krvodajalcev. V Sloveniji predstavljajo tretjino vseh krvodajalcev ženske, dve tretjini pa moški (jaz pa sem vedno mislila, da so ženske pogumnejše od moških). Pri Rdečem križu v naši občini imajo precej pestre načrte za to leto: načrtujejo predavanja, redno enkrat tedensko organizirajo skupno nordijsko hojo, v poletju načrtujejo članski piknik, vmes pa seveda skrb in paketi vsem pomoči potrebnim. Želimo jim, da bi jim zastavljeni cilji uspeli. Upajo samo, da nas nikoli več ne bo prizadelo kaj podobnega kot nas je v lanskem avgustu, ko se je narava znesla nad nami in našimi domovi. Takrat se je naša Območna organizacija RK še posebej angažirala in vključila v odpravljanje posledic neurja ter nudila pomoč ljudem. V februarju sta praznovala 50 let skupnega življenja naša člana Alojz in Marija Tašner iz kočiča. Spoštovana zlatoporočenca! V življenju je več poti. Pravo pot sta si izbrala, ko sta se pred 50 leti poročila, si zvestobo in ljubezen obljubila. Sedaj sta ponovno pred oltar stopila ter srečen zakon potrdila. Zato vama ob jubileju zlate poroke želimo sreče, trdnega zdravja in dobrega počutja med svojimi najdražjimi ter med člani društva upokojencev. Predsednik Društva upokojencev Trnovska vas, Franc Kuplen Za Krajevno organizacijo Rdečega križa Trnovska vas: Andreja Krajnc Akcija zbiranja starega papirja V PŠ Trnovska vas smo izvedli akcijo zbiranja starega papirja. Izkupiček smo namenili nakupu knjig in s tem smo povečali knjižni fond. Z zbranim denarjem smo jih kupili deset. Učenci z veseljem prihajajo v knjižnico, si izposojajo knjige, med seboj poklepetajo o njih ali o vsakdanjih stvareh. Knjižnica je odprta vsak torek med 7.30 in 10.00 ter vsak četrtek med 7.30 in 8.00. Učenci skupaj z učitelji obiskujejo tudi potujočo knjižnico - bibliobus, ki v kraj pripelje vsak tretji teden. Želimo si, da bi se knjižni fond in s tem izbor knjig za domače branje, bralno značko ali za prosti čas povečal. Tako bi prispevali k širjenju branja in bralne kulture. Ob tej priložnosti se vsem, ki ste oddali kakšen kilogram papirja, iskreno zahvaljujemo in vas vabimo, da se podobnih akcij še udeležite. Lilijana Pisar LOČUJMO ODPADKE ODGOVORNO RAVNANJE JE LOČEVANJE ! Namen navodil, »LOČUJMO ODPADKE - ODGOVORNO RAVNANJE JE LOČEVANJE«, je seznaniti občane, kako pravilno ravnati z odpadki. Urejeno in čisto okolje je ogledalo vsake občine in njenih prebivalcev. V kakšnem okolju bomo živeli, je odvisno od nas samih. Potrebno bo veliko skupnega truda in dobre volje, da bomo živeli v bolj prijaznem in zdravem okolju, zato naj to navodilo služi vsakemu posamezniku kot pomoč k pravilnemu in odgovornemu ravnanju z odpadki. Vrste namenskih posod VÜfiBlS SKORAJ VSAK ODPADEK LAHKO POSTANE V DRUGAČNI OBLIKI SPET UPORABEN. Na zbiralnicah ločenih frakcij »ekoloških otokih« so nameščeni ustrezni zabojniki: V ZABOJNIK ZA ZBIRANJE PAPIRJA ODLAGAMO: - časopis, revije, prospekte, kataloge, zvezke, »knjige«, brošure, pisarniški in računalniški papir, pisemske ovojnice, papirnate nakupovalne vrečke, embalažni papir in kartonsko embalažo in lepenko vseh vrst in velikosti - ki jih je pred odlaganjem potrebno raztrgati, druge izdelke iz papirja in kartona. NE ODLAGAMO: - embalaže za tekoča živila (npr. mleka, smetane, sokov, čajev, vode in drugih brezalkoholnih pijač, paradižnikove mezge, mehčalca za perilo ipd.), - z živili pomazanega ali prepojenega papirja (jedilnega olja, drugih tekočin in ostankov živil) papirnata in kartonska embalaža (pladnji, kozarcev in skodelic za enkratno uporabo, embalaže globoko zamrznjenih živil ter jedi ipd.), - ovitkov od čokolade, - samokopirnega, povoščenega in plastificiranega papirja, celofana, - natronske vreče lepila, cementa, apna, krmil ipd. sipkih izdelkov, -tapet, higienskega papirja (papirnatih brisač, prtičkov, robčkov ipd.) IZ 1000 KG ODPADNEGA PAPIRJA DOBIMO 900 KG NOVEGA PAPIRJA. ZA 1000 KG PAPIRJA JE TREBA POSEKATI 17 MAJHNIH OZIROMA DVE VELIKI DREVESI! V ZABOJNIK ZA ZBIRANJE STEKLA ODLAGAMO: - vse vrste steklenic, steklenice živil, pijač, kozmetike in zdravil, kozarcev za vlaganje in druge steklene posode, s katerih odstranimo vse neste-klene dele, druga steklena embalaža. Steklo mora biti čisto. NE ODLAGAMO: - okenskega stekla, avtomobilskega in drugega ravnega stekla, stekla svetil (stekla neonskih halogenskih in žarilnih žarnic, steklenih senč- nikov svetil), pleksi stekla, karbonskega stekla in drugih vrst stekla iz umetnih mas, laboratorijskega in drugega ognjevarnega stekla, keramike, kamenja ipd. STEKLO SE RAZKRAJA VEČ KOT 1000 LET! V ZABOJNIK ZA ZBIRANJE PLASTIKE IN TETRAPAK EMBALAŽE ODLAGAMO: - plastenke brezalkoholnih in alkoholnih pijač in živil, plastične kozarčke in lončke, plastične vrečke in folije, embalažo za tekoča živila, tetrapak vseh vrst (potrebno stisniti, saj tako pridobimo 50 % več prostora v zabojniku). PVC tMfi.VLAŽA IS TtiTRAPAJi NE ODLAGAMO: - plastične embalaže nevarnih snovi ali njihovih ostankov (motornih in drugih vrst mineralnih olj, sredstev za zaščito rastlin - pesticidov, barv, lakov, redčil ipd.), - kosovnih platičnih predmetov (otroških igrač, polomljenih plastičnih stolov ipd.) PLASTIČNA EMBALAŽA SE RAZKRAJA 100 LET. LAHKO PA IZ 50 PLASTENK ODPADNE PLASTIČNE EMBALAŽE IZDELAMO VRTNI SONČNIK. V ZABOJNIK ZA PLOČEVINKE ODLAGAMO: - pločevinke vseh vrst živil in pijač in konzerve. Pločevinke in konzerve morajo biti čiste. KOVINE TtOČBVTKKI KEtüJ-.EM NE ODLAGAMO: - pločevink in konzerv z vsebino, večjih kovinskih odpadkov, kovinskih doz z razpršili. PLOČEVINA SE RAZKRAJA 200 LET. IZ PREDELANE EMBALAŽE 150 PLOČEVINK LAHKO IZDELAMO ROČNO KOSILNICO. IZ 350 PLOČEVINK PA VRTNI ŽAR. Biološko razgradljive in kuhinjske odpadke, kjer je to možno, kompostiramo na domačem kompostniku. Sicer pa jih smemo odlagati edino in le v dodatno posodo BIOLOŠKI ODPADKI, ki jo naročimo na Čistem mestu Ptuj. V ZABOJNIK ZA BIOLOŠKE ODPADKE ODLAGAMO: - ostanki hrane, kruh, ostanki hrane iz pločevink in kozarcev za vlaganje brez tekočin, ostanki od priprave hrane: zelenjava, sadje, olupki, lupine orehov, lešnikov ..., jajčne lupine, ostanki mlečnih izdelkov ter pokvarjeni mlečni in mokasti prehrambeni proizvodi, kavna gošča in kavni filtri, čaj in čajne vrečke, volneni in bombažni ostanki, lasje, perje, serviete, papirnati robčki, odmrle rastline, stara zemlja za rože, pokošena trava, plevel, listje in drugi vrtni odpadki, - obrezano vejevje dreves, žive meje, grmičevja, žagovina (vejevje mora biti pred odlaganjem zrezano na manjše kose). NE ODLAGAMO - pepela, vseh vrst tekočin, olj in masti, sanitarnih izdelkov, kosti, plenic, vsebine sesalnikov, drugih sestavljenih bioloških odpadkov. V posodo z nalepko »ostali odpadki«, ki jo mora imeti vsako gospodinjstvo, pa odlagamo OSTALE ali mešane odpadke, (to so odpadki, ki jih ni mogoče odložiti v nobeno posodo za ločeno zbiranje, ki ne sodijo med nevarne, kosovne ali gradbene in jih ni mogoče izločiti kot »koristni« odpadek). Ti odpadki končajo na odlagališču. Zbirni center za individualni dovoz odpadkov CERO Gajke Obratovalni čas: - vsak delovnik od 8. do 20. ure (letni), - vsak delovnik od 8. do 17. ure. (zimski), - v soboto od 8. do 14.ure. Na zbirni center lahko občani, ki so vključeni v redni odvoz komunalnih odpadkov, pripeljejo brezplačno vse vrste komunalnih odpadkov (kosovne odpadke, manjše količine gradbenih odpadkov- do 0,5 m3, folijo,...), razen ostalih odpadkov, za katere imajo posodo doma. V kolikor pa ni možen lastni prevoz, ga lahko občani posebej naročijo na Čistem mestu Ptuj na telefonsko številko 7809020. V tem primeruje je potrebno poravnati le stroške prevoza. Za odstranitev skupin odpadkov, kot so: NEVARNI GOSPODINJSKI ODPADKI (odpadna olja, škropiva, zdravila, barve, lepila, hladilne tekočine, kozmetični izdelki, akumulatorji, živosrebrni termometri, baterijski vložki, zaoljene krpe, filtri, zaščitna sredstva...), KOSOVNI ODPADKI (bela tehnika, pohištvo, talne obloge, žimnice, električni aparati, kolesa,...)- Čisto mesto Ptuj poskrbi za izvedbo posebej pripravljenih zbiralnih akcij, o katerih so gospodinjstva pravočasno obveščena. Nadzor nad pravilnim ravnanjem z odpadki vrši komunalna inšpekcija. Zoper povzročitelja, ki nepravilno ravna s komunalnimi odpadki, je zagrožena kazen, in sicer: - globa 400,00 eurov za fizično osebo, samostojnega podjetnika posameznika, odgovorno osebo pravne osebe in odgovorno osebo samostojnega podjetnika posameznika. - globa 1.400,00 eurov za pravnoose-bo. V ZAVESTI SODOBNEGA ČLOVEKA JE VSE BOLJ PRISOTNO SPOZNANJE, DA VAROVANJE OKOLJA NI LE MODNA MUHA AMPAK NUJA. POSLEDICE ČLOVEKOVEGA DEJANJA SE VEDNO BOLJ KAŽEJO NA OKOLJU IN ŽE VPLIVAJO NA KAKOVOST NAŠEGA ŽIVLJENJA. Z LOČEVANJEM ODPADKOV BOMO INDUSTRIJI ZAGOTAVLJALI STALEN VIR DRAGOCENIH SUROVIN IN ENERGIJE, ODLAGALIŠČE PA BO MANJ OBREMENJENO IN TAKO LAHKO DALJ ČASA NUDI PROSTOR OSTANKOM ODPADKOV. Skupna občinska uprava Komunalna inšpekcija GOSPODINJSKI KOSOVNI ODPADKI Spoštovani! Leto je naokrog, to je čas, ko smo zamenjali pohištvo, pode, sanitarno opremo itd., in seveda takoj pomislimo na njihovo odstranitev. S tem obvestilom vas želimo obvestiti, da bo letošnja akcija zbiranja gospodinjskih kosovnih odpadkov potekala drugače kot v prejšnjih letih, predvsem iz razloga, ker smo bili v lanskem letu s strani Republiške inšpekcije za okolje in prostor opozorjeni, da način zbiranja in odvoz »od vrat do vrat«, ni primeren ter dovoljen. Vsaka občina bi že morala imeti svoj Zbirni center, kamor bi lahko vsak njen občan med letom sam dostavil, kar več ne potrebuje. Ker teh lokacij občine nimajo, bomo zbiranje in odvoz letos vsekakor izvedli. Za vsako občino bomo določili zbirna mesta, na katerih bosta dva zabojnika večjega volumna, kamor bodo povzročitelji sami dostavili gospodinjske kosovne odpadke. Na lokacijah bo prisoten naš delavec, kateri bo nadziral sprejem gospodinjskih kosovnih odpadkov. Z izvedbo bomo začeli zadnji teden v marcu in nadaljevali na celotnem območju po enakem vrstnem redu kot predhodna leta. Obvestila bodo vključena gospodinjstva prejela vsaj teden dni pred zbiranjem. Že naprej vas moramo obvestiti, da bomo sprejemali samo tiste vrste odpadkov, ki so navedeni v spodnjih alinejah, zato vas prosimo, da nam ne dostavljate ničesar, česar ni na seznamu! Tudi dostava in puščanje odpadkov na navedeni lokaciji po terminu zbiranja ni dovoljeno! Priporočamo vam, da gospodinjske kosovne odpadke dostavite do vam najbližje lokacije iz seznama! Med gospodinjske kosovne odpadke, katere bomo sprejeli, spadajo: • vse vrste sobnega pohištva, • vzmetnice, talne obloge, • orodje, oprema, igrače (razni sodi, vrtno orodje, otro-ski vozički...), • športni rekviziti (kolesa, smuči, jadralne deske ...), •manjša sanitarna oprema (umivalniki, školjke, pipe ...). Odpadki, ki ne spadajo med gospodinjske kosovne odpadke - in jih ne bomo prevzeli: • gume, gradbeni materiali, avtomobilske školjke in deli, sodi z vsebino, stiropor, tekstil... Skladno z Uredbo o ravnanju z odpadno električno in elektronsko opremo U L. RS št.: 107/06, 8., 9. in 10. člen (prevzemat jo morajo prodajalci), ne moremo sprejemati naslednjih odpadkov: • gospodinjske naprave: hladilniki, zamrzovalniki, pralni stroji, sušilniki oblačil, pomivalni stroji, električni štedilniki in kuhalniki, mikrovalovne pečice, električne ogrevalne naprave, električni radiatorji, električni ventilatorji, klimatske naprave, • oprema za IT in telekomunikacije: osebni računalniki, ekrani in tipkovnice, notesniki, tiskalniki, oprema za kopiranje, električni in elektronski pisalni stroji, žepni in namizni kalkulatorji, telefaksi, telefoni, mobilni telefoni, radijski sprejemniki, televizijski sprejemniki, videokamere, videorekorderji, glasbeni stolpi, ojačevalniki... • otroške igrače, ki vsebujejo elektro ali elektronske komponente, električna orodja, fluorescentne sijalke in varčne žarnice ... Še posebej vas želimo opozoriti (predvsem pa priporočamo), da lahko med letom, vsako vključeno gospodinjstvo v redni odvoz, samo brezplačno dostavi kosovne odpadke na Zbirni center Gajke. Obratovalni čas centra za ravnanje z odpadki: V ZIMSKEM ČASU V LETNEM ČASU VSAK DELOVNIK OD 8.00 DO 17.00 OD 8.00 DO 20.00 OB SOBOTAH OD 8.00 DO 14.00 OD 8.00 DO 14.00 OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH JE ZA VSE DOVOZE CENTER ZAPRT! PRED VHODOM CERO GAJKE NI DOVOLJENO ODLAGANJE ODPADKOV! Čisto mesto Ptuj d.o.o. Predlog in potek izvedbe akcije: Za vsako lokacijo bomo potrebovali po dva 30 m3 zabojnika (eden za belo tehniko in odsluženo elektronsko opremo, drugi za ostale kosovne odpadke). Na vsaki lokaciji bo moralo biti prisotno vozilo z dvigalom, ki bo po potrebi prekladalo dostavljene odpadke ter jih v primeru polnega zabojnika sproti peljalo na izpraznitev. Delo bi na teden potekalo od ponedeljka do četrtka, od 7.00 do 18.00. Za odstranjevanje bele tehnike, kovin in elektro odpadkov se pogovarjamo s podjetji za prevzem, katera bi nam naj posodila zabojnike, katere bomo sproti polnili in si tako zagotavljali prostor na CERO. Odvoz do prevzemnikov bo potekal delno z našimi vozili oziroma prevzemnikov odpadkov. Drugi del zbranih gospodinjskih kosovnih odpadkov bo potrebno dnevno sortirati takoj po prevzemu in jih obdelovati. Na ta način se bomo izognili kopičenju in nepotrebnim zastojem v delovnem procesu! Vodja OE odvoz: Franc MERC VOŽNJA POD VPLIVOM ALKOHOLA V zadnjih letih se število alkoholiziranih voznikov med povzročitelji prometnih nesreč povečuje. Skrb vzbuja število alkoholiziranih povzročiteljev prometnih nesreč s smrtnim izidom, saj je več kot tretjina pod vplivom alkohola. Po podatkih analize stanja na tem področju so ključne ugotovitve naslednje: • Ocenjujemo, da približno vsaka tretja prometna nesreča nastane kot posledica uporabe alkohola. • Alkohol vsako leto samo v Evropi povzroči 17.000 mrtvih v prometnih nesrečah. • Posebej izpostavljeni tveganju za smrtno prometno nesrečo so mladostniki stari od 18 do 24 let. • Polovica udeležencev, ki vozijo pod vplivom alkohola, je stara od 15 do 34 let, pri tem pa je velika večina moških. Alkohol in človek Alkohol najprej oslabi sposobnost normalnega miselnega presojanja, tako ste prepričani, da vozite bolje kot dejansko, temu pa sledijo slabša sposobnost zaznavanja, napačne ocene razdalj, počasne reakcije, motnje pri ravnotežju, zožen zorni kot itd. Alkohol v telesu Po zaužitju alkoholne pijače se alkohol porazdeli ter razgradi v vseh telesnih tekočinah, manjši del pa se ga izloči skozi urin, znoj in izdihan zrak. Kako merimo alkohol? Merilo za ugotavljanje alkoholiziranosti je koncentracija alkohola v krvi, ki jo merimo z grami alkohola na kilogram krvi ali z miligrami alkohola v litru izdihanega zraka. Kje so meje pitja? Koliko gramov alkohola bo v naši krvi, je odvisno od telesne teže, spola, telesnih sposobnosti, navajenosti na alkohol, vrste alkoholne pijače; od tega, kaj smo jedli pred ali med pitjem, kako smo pili (»eksanje« nima enakih posledic kot počasno pitje itd.). Podlaga za izračun sta telesna teža in spol. Primer 1 80 kg težak moški popije liter piva, v katerem je 40 gramov čistega alkohola. Približno 70 odstotkov telesne teže so tekočine, na katere se porazdeli zaužiti alkohol. Torej se razdeli na 56 kg telesne teže. Če 40 gramov zaužitega alkohola delimo s težo telesnih tekočin, dobimo stopnjo koncentracije alkohola v krvi, ki znaša 0,71 gramov na kilogram krvi ali 0,34 miligramov v litru izdihanega zraka. Primer 2 60 kilogramov težka ženska prav tako popije liter piva. Pri ženski pa tekočine predstavljajo le 60 odstotkov telesne teže, torej 36 kilogramov. Če 40 gramov alkohola delimo s težo, znaša ocena koncentracije alkohola v krvi 1,1 grama na kilogram krvi ali 0,52 miligramov v litru izdihanega zraka. Koliko alkohola je v mjači? Pijača Količina Alkoholna stopnja niiače Grami alkohola v niiači Pivo 0,501 4% 20 a Vino 0,201 11 % 17 a Liker 0,051 30% 12 a Zaanie 0,051 40% 16 a Koliko časa je alkohol v krvi? V povprečju se 0,15 grama alkohola na kilogram krvi (0,07 miligramov v litru izdihanega zraka) razgrajuje eno uro. Če ste imeli opolnoči 2 grama alkohola na kilogram krvi (0,95 miligramov v litru izdihanega zraka), boste zjutraj ob 7. uri na poti v službo imeli še vedno 1 gram alkohola na kilogram krvi (0,48 miligramov v litru izdihanega zraka), v dopoldanskem času pa še vedno nad 0,5 grama (0,24 miligramov v litru izdihanega zraka) in boste še vedno »nevarnost« v prometu. Dejstva o alkoholu in vožnji 0,2 grama alkohola na kilogram krvi ali 0,09 miligramov v litru izdihanega zraka pomeni: • Sposobnost opazovanja premikajočih se luči se poslabša. To na primer pomeni, da ponoči razdalje do vozil, ki prihajajo nasproti ali jih dohitevate, niste več sposobni pravilno oceniti. 0,3 grama alkohola na kilogram krvi ali 0,14 miligramov v litru izdihanega zraka pomeni: • Sposobnost globinskega opazovanja se zmanjša. To pomeni, da razdalje ne morete več pravilno oceniti. Posledice so tvegano prehitevanje in prekratka varnostna razdalja v gostejšem prometu. 0,5 grama alkohola na kilogram krvi ali 0,24 miligramov v litru izdihanega zraka pomeni: • Objekti, ki jih opazujete, se vam zdijo bolj oddaljeni, kot so v resnici. To pomeni, da pripeljete v ovinek s preveliko hitrostjo in zamujate s spreminjanjem smeri, zato vozilo lahko zanese v ovinku. • Pojavi se tako imenovana rdeča slepota. Vedno težje zaznate rdečo luč na semaforju, luči za označevanje vozila, zavorne luči, označbe za oviro na cesti itd. • Zmanjševati se začne sposobnost hitrega preusmerjanja pogleda z enega predmeta na drugega. • Prilagajanje naglim svetlobnim spremembam je vedno težje. To pomeni, da vas lahko zasenčene luči vozila, ki pripelje nasproti, začasno oslepijo. • Bistveno sta zmanjšani pozornost in zmožnost pravočasnega reagiranja. To pomeni, da je pot ustavljanja daljša. Če pri hitrosti 50 km na uro pritisnete na zavoro sekundo kasneje, se pot ustavljanja vozila podaljša za 14 metrov. • Pojavijo se motnje ravnotežja, kar je zlasti nevarno za tiste, ki se vozijo na vozilih z dvema kolesoma. 1,0 grama alkohola na kilogram krvi ali 0,48 miligramov v litru izdihanega zraka pomeni: • Bistveno je motena reakcija oči na svetlobo. To pomeni, da se težko prilagajate hitrim svetlobnim spremembam. • Bistveno je zožen zorni kot oči. To pomeni, da ne mo- rete več pravočasno dojemati, kaj prihaja z vaše leve in desne strani, kar je lahko še zlasti usodno v križiščih. • Zaznamovanje in ocenjevanje globine prostora ter pozornost se zmanjšajo za polovico. To pomeni da vozite praviloma s premajhno varnostno razdaljo, da so vaše reakcije prepozne in večinoma napačne ter da na določene nevarnosti sploh ne reagirate več. Posledice so naleti. • Reakcijski čas in z njim pot ustavljanja se povečujeta. Alkohol v Evropi Če z avtomobilom potujete v tujino, ni odveč, da veste, kolikšne koncentracije alkohola v krvi dovoljujejo predpisi v nekaterih državah: 0,0 grama alkohola na kilogram krvi: Albanija, Češka, Hrvaška, Madžarska, Romunija, Slovaška 0,2 srama alkohola na kilosram krvi: Norveška, Poliska, Švedska 0,3 srama alkohola na kilosram krvi: BiH 0,5 grama alkohola na kilogram krvi: Avstrija, Bolgarija, Cma Gora, Grčija, Islandija, Italija, Makedonija, Nemčija, Portugalska, Nizozemska, Slovenija, Srbiia, Šnamia 0,8 srama alkohola na kilosram krvi: Irska, Velika Britaniia Evropske cene Če vas zalotijo s prekoračeno koncentracijo alkohola v krvi, vas bo na primer na Hrvaškem to stalo do 15.000 HRK oziroma do 60 dni zapora, v Avstriji je za vožnjo pod vplivom alkohola predpisana globa od 218 do 5.800 evrov, v Italiji je predpisana globa od 500 do 600 evrov. Sodišče lahko takšnemu vozniku izreče prepoved vožnje motornega vozila za dobo od 3 do 24 mesecev oziroma ga kaznuje z zaporno kaznijo do 1 leta. Globa za vožnjo pod vplivom alkohola v Nemčiji znaša od 250 do 750 evrov. Reci NE ALKOHOLU!!!! Predsednica Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Trnovska vas Petra Tašner Kaj nam prinaša nov Zakon o pacientovih pravicah? Zakon o pacientovih pravicah, ki je stopil v veljavo avgusta 2008, predstavlja pomembno novost v sistemu zdravstvenega varstva Republike Slovenije. Z njim se izboljšuje večletno prizadevanje za izboljšanje razmer na področju varovanja in uresničevanja temeljnih pravic pacientov. Zakon je v bistvu na enem mestu zbral in razširil vrsto ustavno priznanih pravic, s čimer daje obstoječemu sistemu zdravstvenega varstva bistveno višjo kakovost, zlasti pa paciente postavlja v ugodnejši položaj nasproti izvajalcem zdravstvenih storitev v javnem in zasebnem sektorju. Pravice, ki jih ureja Zakon o pacientovih pravicah zavezujejo vse izvajalce zdravstvenih storitev (tako v javnem kot v zasebnem sektorju) in veljajo za vse paciente ne glede na vrsto zdravstvenega zavarovanja. Zakon je natančno konkretiziral in definiral 14 pravic: 1. Pravica dostopa do zdravstvene oskrbe in zagotavljanja preventivnih storitev Pacient ima pravico do dostopa do zdravstvene oskrbe in ustreznih preventivnih zdravstvenih storitev v okviru sodobne medicinske doktrine, strokovnih standardov in normativov ter razvitosti zdravstvenega sistema v Sloveniji. 2. Pravica do enakopravnega dostopa in obravnave pri zdravstveni oskrbi Ta pravica vsebuje na eni strani splošno prepoved diskriminacije in na drugi strani opredeljuje pozitivno diskri- minacijo (posebne pravice) za ogrožene skupine. Vsak pacient ima pravico do enake obravnave, ne glede na osebne okoliščine (gmotni položaj, spol, versko prepričanje, narodnost). Zakon navaja in natančno opredeljuje posebno obravnavo, ki mora biti zagotovljena za otroke in druge ogrožene skupine. 3. Pravica do proste izbire zdravnika in izvajalca zdravstvenih storitev Zdravnika oziroma drugega izvajalca zdravstvenih storitev si pacient lahko izbere ne glede na kraj svojega bivališča. Seveda pa je na podlagi zdravstvenega zavarovanja upravičeni do povrnitve potnih stroškov le do najbližjega izvajalca zdravstvenih storitev, ki ga potrebuje. Ta pravica v bistvu pomeni, da si lahko vsak pacient sam izbere izvajalca, ko prejme napotnico od osebnega zdravnika, zobozdravnika, ginekologa ... za kakršnokoli obravnavo. 4. Pravica do primerne, kakovostne in varne zdravstvene oskrbe To je temeljni cilj in eno temeljnih načel zakona. Ta pravica je vezana na medicinsko doktrino, ki opredeljuje primernost, kakovost in varnost zdravstvene oskrbe. 5. Pravica do spoštovanja pacientovega časa Pravica do spoštovanja pacientovega časa od izvajalcev zahteva: -zagotavljanje najkrajših možnih čakalnih časov in -zagotavljanje čakalnih dob, ki ne presegajo razumnega časa. 6. Pravica do obveščenosti in sodelovanja Ta pravica pacientom zagotavlja aktivno sodelovanje v procesu zdravljenja in soodločanje o njegovi zdravstveni oskrbi. Pravica zagotavlja, da je pacient subjekt in ne objekt zdravstvene oskrbe. Pravica zagotavlja in natančno opredeljuje tako imenovano pojasnilno dolžnost zdravnika ter pravico pacienta, da je obveščen o predvidenih stroških zdravljenja. Pacient ima tudi pravico biti obveščen o stroških zdravljenja. Izvajalec zdravstvenih storitev pa je pacientu dolžan zagotoviti tudi splošne informacije kot so: -informacije o tem, kdo sodeluje pri pacientovem zdravljenju, -objave osebnih imen, nazivov in časovne dostopnosti zdravstvenih delavcev ter sodelavcev, -oznake na obleki (osebno ime, naziv), -objava naziva osebe, s katero ima izvajalec sklenjeno pogodbo o izvajanju laboratorijskih in drugih storitev, -pisne informacije o vsebini Zakona o pacientovih pravicah, -splošne informacije o izvajalcu (dejavnost), -seznanitev z organizacijskimi vidiki oskrbe in v primeru stacionalne oskrbe s hišnim redom ter ureditvijo bivanja, -objave o zastopniku pacientovih pravic, -objave o pristojni osebi in načinu vložitve prave zahteve. 7. Pravica do samostojnega odločanja o zdravljenju Zdravnik oziroma drug zdravstveni delavec ne sme opraviti zdravstvene oskrbe (npr. rentgenskega slikanja, odvzema krvi, fizioterapije, operativnega posega), ne da bi prej dobil pacientove samostojne privolitve. Privolitev je praviloma ustna, za posege z večjim tveganjem pa mora biti privolitev izražena pisno na posebnem obrazcu. 8. Pravica do upoštevanja vnaprej izražene volje Zakon prinaša dve novosti: -možnost določitve zdravstvenega pooblaščenca in -pravico do vnaprejšnje zavrnitve zdravstvene oskrbe. Zdravstveni pooblaščenec je oseba, ki ji pacient zaupa (npr. zakonec, partner, starši ali katerakoli druga oseba, ki ji zaupa) in bo odločala namesto njega, ko ne bo sposoben sam odločati o svoji zdravstveni oskrbi (npr. o predlaganih pregledih, operacijah ipd.). 9. Pravica do preprečevanja in lajšanja trpljenja Vsak pacient ima pravico, da zdravstveno osebje stori vse potrebno, da bi odpravilo in čim bolj ublažilo bolečine ter trpljenje, povezane s poškodbo ali z boleznijo. Ta pravica je še posebej pomembna, ko gre za umirajoče paciente. 10. Pravica do drugega mnenja Drugo mnenje je ocena istega zdravstvenega stanja in postopkov zdravljenja, ki ga oblikuje zdravnik ustrezne specialnosti ali konzilij. V okviru mreže izvajalcev javne zdravstvene službe (v javnih zavodih in pri koncesionarjih) je to pravico mogoče uveljaviti na zahtevo pacienta, kadar se potreba po drugem mnenju pojavi na sekundarni in terciarni ravni. 11. Pravica do seznanitve z zdravstveno dokumentacijo Vsak pacient ima pravico do vpogleda v svojo zdravstveno dokumentacijo, do prepisa ali kopiranja, izvajalec pa lahko za fotokopiranje zaračuna zgolj materialne stroške. Pacient lahko zahteva, da mu izvajalec vsebino zdravstvene dokumentacije tudi razloži. Zakon celo omogoča, da se v zdravstveno dokumentacijo dodajo pacientove pripombe. 12. Pravica do varstva zasebnosti in varstva osebnih podatkov Pomembno je vedeti, da so pri posegu lahko prisotne le osebe, ki ga opravljajo ter osebe, za katere pacient to želi. Prisotnost oseb, ki so navzoče zgolj zaradi izobraževanja, pa mora pacienta predhodno dovoliti. 13. Pravica do obravnave kršitev pacientovih pravic (procesna pravica) Zakon na novo ureja tudi postopek obravnave kršitev pacientovih pravic. Pritožbeni postopek, ki je predstavljen v nadaljevanju, pride v poštev samo, če so bile kršene t. i. univerzalne pravice pacientov, ne pa tiste, ki jih ima pacient na podlagi sklenjenega obveznega ali prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja. Za te so predvideni drugi pritožbeni postopki. 14. Pravica do brezplačne pomoči pri uresničevanju pacientovih pravic (procesna pravica) Novost v zakonu je tudi ta, da bodo po novem pomoč pri uresničevanju pravic zagotavljali zastopniki pacientovih pravic. Samo v primeru, da bomo dobro informirani o pravicah, ki jih imamo kot uporabniki, bomo lahko ustrezno ukrepali v primerih, ko bomo smatrali, da so nam pri zdravstveni obravnavi bile kršene naše pravice. Andreja Krajnc MAMA Moj angel varuh si ti, Ati in ti vedno moja bosta, Mačice nabrala sem zate, A vedi, da je to najmanj, kar lahko ti dam. Ana Švare, 6. razred Čez 20 let boš bolj razočaran nad rečmi, ki jih nisi počel, kot nad tistimi, ki si jih. Zato razveži vrv. Odpluj iz varnega zavetja. Ujemi jadra v pravi veter. Raziskuj. Sanjaj. Odkrivaj. (Mark Twain) Humanitarna odprava Kenija 2009 Sedem študentov zadnjih letnikov Medicinske fakultete, Visoke šole za zdravstvo in Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani nas odhaja julija na medicinsko-humanitarno odpravo v vasico Majiwa v Kenijo. Tam se bomo trudili: - nadaljevati delo prejšnjih odprav; - nuditi prebivalcem osnovno zdravstveno oskrbo; - osveščati prebivalce o ustrezni higieni, prehrani in preprečevanju širjenja nalezljivih bolezni; - pridobiti nova znanja o infekcijskih boleznih. V okolju, v katerem živimo, je osnovnih potrebščin za življenje za vsakogar dovolj. Mediji k nam prinašajo vesti o deželah, kjer take blaginje nimajo, zato ljudje trpijo in umirajo zaradi pri nas preprosto ozdravljivih bolezenskih stanj, kakršno je denimo diareja. Verjamemo, da lahko z našim znanjem in izkušnjami na relativno preprost način rešimo veliko življenj. Za uresničitev tega cilja lahko nam in s tem našim bodočim gostiteljem pomagate z nakazili na račun: Univerza v Ljubljani - Medicinska Fakulteta TRR: 01100-6030708380 Sklicna številka: 250-164 Namen: Kenija 2, junij-avgust Več informacij o odpravi je na voljo na in . CENTER VSEŽIVLJENJSKEGA UČENJA PODRAVJE DELOVNI ČAS Točke vseživljenjskega učenja ČIPS Ptuj A REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO IN SPORT - AV Naložba v vašo prihodnost üptfwap DttNO hpoujora Evrokka umiia Evropso socialn! sHad jo do.1™ to ftS i * fMvi* Razvoj OuvaVOh ČIPS PTUJ PRISOTNOST MENTORJEV ponedeljek od 8.00 do 16.00 torek od 8.00 do 16.00 sreda od 8.00 do 16.00 četrtek od 8.00 do 16.00 petek od 8.00 do 15.00 Kontakt: petja.janzekovlc@luptuj.org dusan.ssu@luptuj.org 02 749 21 51 Spletni portal CVŽU Podravje www.cvzu-oodravie.si Mentor Točke VŽU ČIPS Ruj bo osebno prisoten vsak prvi PONEDELJEK v mesecu od 8.00 do 12.00 ure Na voljo vam bo za vsa vprašanja v zvezi s samostojnim učenjem na Točkah VŽU, informiranjem in svetovanjem v izobraževanju odraslih ter vsem, kar vas bi utegnilo zanimati o vseživljenjskem učenju in Centru VŽU Podravje. Partnerji v projektu CVŽU Podravje LJUDSKA UNIVERZA PTUJ ZRS BISTRA PTUJ PRJ HALO Cirkulane OBMOČNA OBRTNO-PODJETNlSKA ZBORNICA PTUJ KNJIŽNICA ORMOŽ OD POMLADI DO POMLADI - S PESMIJO IN PLESOM ZA MAME Drobne prstke imam, da se mame držim! Dokler ne zrastejo, se ne izpustim! V ponedeljek, 23. marca 2009, je popoldan ob 17. uri, v kulturnem domu v Trnovski vasi potekala prireditev, posvečena vsem mamam učencev in otrok iz vrtca v Trnovski vasi. Scenarij za prireditev je izdelala naša vodja podružnice, gospa Tina Vrbovšek Malovič. OBVESTILO Spoštovani, obveščamo vas, da je v mesecu januarju Štajerska gospodarska zbornica pričela sodelovati s Hišo informacij na Ptuju, ki deluje pod okriljem Zavoda RS za zaposlovanje, Območne službe Ptuj. Gre za enega od zastavljenih ciljev zbornice glede približevanja članom in boljše dostopnosti storitev zbornice v Podravski regiji. Predstavnik zbornice, ki bo prisoten v Hiši informacij v času uradnih ur, bo zagotavljal informiranje in svetovanje predvsem članom ŠGZ. Občasno bodo organizirana v istih prostorih tudi usposabljanja v obliki seminarjev ali delavnic. Na voljo pa bodo tudi informativna gradiva ŠGZ. Hišo informacij najdete na Krempljevi ulici 2 na Ptuju, le nekaj korakov stran od mestne hiše. V istih prostori deluje že ČIPS (Center za informiranje in poklicno svetovanje). Med prvimi usposabljanji, ki se bodo tudi v prihodnje odvijala na Ptuju, je bila: - delavnica: OSEBNOSTNA MAPA ZAPOSLENEGA, ki je bila zelo dobro obiskana. Več o dogodkih lahko spremljate na naši spletni strani www.stajerskagz.si ali preko našega informativnega materiala, e-izzivov in Gospodarskih izzivov. Ostale informacije glede ŠGZ v Hiši informacij pa lahko dobite po telefonu 2208 700 ali e-pošti: info@stajerskagz.si. Veseli bomo vašega obiska! mag. Aleksandra Podgornik, direktorica Prireditev je imela naslov OD POMLADI DO POMLADI. Naši učenci in otroci iz vrtca so s plesom, recitacijami in s pesmimi popeljali obiskovalce v dvorani skozi vse štiri letne čase. Plesali in peli so od pomladi do pomladi. Skozi letne čase so jih vodili: zeleni Angel pomladi, rumeni, s soncem obsijani Angel poletja, ves pisan in s sadjem obložen Angel jeseni in snežno bel Angel zime. Učenci in otroci iz vrtca so zaplesali ter zapeli dobre stare melodije, ki so se nanašale na letne čase. Bili so pomladni zvončki, trobentice, mačice in vijolice, bili so mornarji poletja in zaljubljeni pari v poletni noči, bili so najlepši par v slovenski književnosti, Tavčar in njegova Meta ob prekrasni skladbi iz Cvetja v jeseni, bili so razigrane maškare ob koncu zime in bili so plesalci polke, namenjene narcisam na Golici. Vmes pa so z recitacijami obudili čas enega leta. S svojimi pristnimi nastopi so orosili oko marsikatere mame, babice, pa tudi očeta. Prav očetje so shranili spomine nastopov otrok na digitalne fotoaparate. Največ spominov pa hrani naša bivša učenka Natalija Raišp, ki je vso prireditev budno spremljala s kamero in fotografiranjem. Angeli so imeli na tej prireditvi še posebne naloge: Angel pomladi je zvonil z zvončki in trobil v trobentice, ki naj zarajajo v novi zeleni rjuhi. Poletni angel je poletel do naše obale in zganil veter v solinah ter nabiral polže in školjke v vodnih plitvinah. Angel jeseni je nosil polne bisage dobrot za svoje ljube in drage. Zimski angel je v belem bregu pomagal otrokom s svojimi deli. Vmes pa so vsi učenci šole in otroci vrtca nastopali za svoje mamice. Za mame, ki so jih rodile, za mame, ki so jih učile prvih korakov in besed, za mame, ki jim ob večerih preberejo pravljice, za mame, ki jih imajo neskončno radi. Kako, da ne! Saj so ene same in edine! Čeprav jih otroci kdaj pa kdaj polovico posodijo tudi atu. Takrat, pravijo, manj pogosto hodijo v njuno spalnico. Sama sem jim rekla, naj ju takrat pustijo kar pri miru! Mogoče pišeta štorklji, naj jim prinese bratca ali sestrico! Ko bi le...! Za šolo in vrtec: Milena Hojnik CENTER ŠOLSKIH IN OBŠOLSKIH DEJAVNOSTI Na poti, po ogledu jame Kobiljača V ponedeljek, 9. 2. 2009, ob 7.30 se je za učence 7. a in 7. b razreda s spremljevalkama ga. Katjo Gajzer in gdč. Barbaro Drumlič pričel teden malo drugačne šole. Odpeljali smo se v dom Radenci, Stari Trg ob Kolpi, kjer smo preživeli pet dni tako imenovane šole v naravi. Ob 11.45 smo prispeli na kraj dogajanja. Vodja doma g. Miro Košir nas je lepo sprejel. Učenci so se najprej razdelili po sobah, nakar je sledil pozdravni govor vodje doma g. Mira Koširja. Tako kot vsak naslednji dan je ob 13.15 sledilo kosilo. NA OŠ DESTRNIK-TRNOVSKA VAS ZBIRAMO TETRAPAK EMBALAŽO Ne glede na to, iz česa je embalaža sestavljena in kolikokrat jo lahko uporabimo, enkrat postane odpadek. Odpadki so ena od velikih skrbi razvitih in nerazvitih okolij ter družb. V gospodinjstvih pridelamo skoraj polovico odpadkov samo z tetrapak embalažo. Podjetje SloPak aktivno sodeluje z vsemi udeleženimi v embalažni verigi pri iskanju najboljših rešitev za ravnanje z odpadno embalažo. Ker tetrapak embalažo lahko recikliramo, podjetje že nekaj let osvešča ljudi in jih vzpodbuja za ločeno zbiranje tetrapak embalaže. Za odvoze poskrbi podjetje Saubermacher Slovenija. Predelane embalaže sokov in mleka potem uporabijo za izdelavo tlakovcev, vrečk ter drugih proizvodov s čimer skrbijo za čistejše okolje. Tudi na naši osnovni šoli smo se odločili, da bomo sodelovali v vseslovenski akciji zbiranja tetrapak embalaže (projekt EKOPAKET), ki poteka od 2. marca do 29. maja 2009. Zato pozivamo vse, ki želite sodelovati v tej akciji skupaj z učenci naše šole, da zbirate tetrapak embalaže ter jih skupaj z učenci dostavite v šolo, kjer jih bomo skladiščili v za to namenjene pakete. Tetrapak embalaže morajo biti sprane in iz njih mora biti iztisnjen zrak. Da bo zbiranje bolj zanimivo, bomo tekmovali po razredih. Zmagovalni razred bo nagrajen. Vodja projekta: Stanka Drobnak Eko koordinatorica: Majda Drumlič Popoldanske dejavnosti so se začele takoj prvi dan, in sicer od 14.30 do 17.30 smo imeli pohod do Velike stene - Kal. Ob 18.30 je sledila večerja in od 19.30 do 21.00 večerna animacija. Prvi večer so učenci 7. a imeli animacijo s kačo (črno-belo kraljevsko kačo z imenom Newton) in pajkom (tarantelo z imenom Sahara), učenci 7. b razreda pa so imeli turnir v namiznem tenisu. Ob 22.00 smo ugasnili luči in se poslovili do naslednjega jutra. Vsak dan smo med obroki imeli dežurne učence, ki so petnajst minut pred obrokom pripravljali jedilnico. Ob vsakem obroku so bili dežurni drugi učenci. Vsako jutro smo se zbudili ob 7.15, sledila je telovadba, ob 7.45 zajtrk, malica je bila vsak dan ob 10.00, kosilo ob 13.15, popoldanska malica ob 16.15, večerja ob 18.30. Kot lahko razberete so za nas, kar se prehrane tiče, čudovito poskrbeli! V torek smo izpeljali naslednje aktivnosti: dopoldan so učenci spoznavali zavetišča in rastline v gozdu, popoldan črnega močerila, vrvi in vozle. Večerna animacija je bila v torek posvečena gledališki igri. V sredo so učenci v dopoldanskih urah spoznali živali v gozdu in športno plezanje, popoldan pa glive v gozdu ter se ukvarjali z lokostrelstvom, večerna animacija pa je bila enaka kot v ponedeljek, le-da sta se skupini zamenjali. V četrtek je bil dopoldan namenjen pohodu do jame Kobiljače, popoldan pa varovanju okolja in orientaciji v naravi, večer je sledila animacija s predstavitvijo vseh sob. V petek dopoldan so se učenci spoznali z življenjem v reki in orientacijskim tekom. Po kosilu smo imeli zaključni zbor, v okviru katerega je vodja doma g. Miro Košir podelil priznanja. Ob 13.15 smo se odpeljali proti domu. V Destrnik smo prispeli ob 18.00. COŠD je pozitivna izkušnja za učence kot tudi za učitelje spremljevalce. Učence imamo možnost spoznati še v drugačni luči in z njimi ustvariti vez, ki je zelo dragocena za nadaljnje sodelovanje. Katja Gajzer KAJ SE DOGAJA V NAŠI EKOŠOLI? V letošnjem šolskem letu smo izbrali tematski sklop ŽIVALI, zato različne dejavnosti posvečamo tej tematiki. V začetku šolskega leta smo učencem prve triade predstavili projekt BRALNI NAHRBTNIK. Vsak razred je dobil nahrbtnik s tremi izbranimi knjigami in zvezkom. Učiteljica je vanj zapisala pismo, namenjeno staršem in otrokom ter jih tako seznanila s potekom projekta. Nahrbtnik je tako pričel svojo pot od družine do družine. Starši so skupaj z otrokom prebrali izbrane zgodbice ter se o njih pogovorili. Učenec je v zvezek narisal risbico, starši pa so zapisali svoje mnenje o prebranem. Učenci 2. razreda so prebirali zgodbice o MIŠKU TIPU. Ker je v razredu malo otrok, smo imeli zaključek projekta že decembra. Staršem sem najprej prebrala praznično pravljico. Nato so starši in učenci pripovedovali o svojih občutjih ob skupnem prebiranju knjig. Na koncu smo imeli še delavnico. Starši so pomagali svojim otrokom izdelati hišice za Miška Tipa. Nastali so prekrasni modeli različnih hišic. Verjamem, da bi jih bil Mišek Tip vesel. V torek, 10. 3. 2009 smo skupaj z matično šolo Destrnik organizirali ogled zavetišča za živali. S posebnim avtobusom smo se odpeljali v Maribor in si tam ogledali ZAVETIŠČE. Trenutno je v njem zelo malo živali, saj imajo prepoved delovanja, zaradi pritožb bližnjih sosedov. Čakajo na novo lokacijo, katera jim je obljubljena v mesecu oktobru. Učenci so lahko videli pse, muce in dve štorklji. S seboj smo pripeljali veliko hrane, ki so jo učenci ves teden pridno prinašali v šolo. Učenci 6. razreda so pri likovni vzgoji pod vodstvom likovnega pedagoga gospoda Janka Mariniča izdelovali ekokoše. Vsak učenec si je izbral eno žival in le-to upodobil. Nastali so čudoviti in uporabni koši, ki zdaj krasijo naše učilnice, vrtec in šolsko avlo. Vanje odlagamo papir in tako skrbimo za ločevanje odpadkov. Kadar mlajši učenci odnašajo papir v ta koš, se radi pošalijo, da dajejo živalim hrano. Konec januarja smo imeli kulturni dan z naslovom BEREMO IN USTVARJAMO. V 2. razredu smo se lotili branja PRIPOVEDK O ŽIVALIH S CELEGA SVETA. Učenci so najprej reševali uganke o živalih, rešitve pisali v izpolnje-vanko in tako dobili naslov te prekrasne knjige. Nato so z zanimanjem prisluhnili branju pripovedk. Ob koncu je vsak učenec narisal svojo žival. EKO koordinatorica na PŠ Trnovska vas: Majda Drumlič m li. t' A Moje kraljestvo - razmišljanje otrok 5. t razreda OŠ Trnovska vas Sijoče kraljestvo najlepše je mesto, v njem živijo prebivalci, ki ne jedo v eni šalci. Nekoč smeti so se nabrale in vse mesto zapacale. 1 avtomobili so mesto zaprašili, kraljeve noge pa iz lonca niso več dobili, zato se niso nič več veselili. Niso vedeli, kako bi se smeti znebili in so jih v gozd znosili. Takoj so jih nazaj dobili in ponovno z njimi morje zastrupili. Morje smeti ni potrebovalo, zato nazaj jih je poslalo. Smeti v rakete so znosili in v vesolje jih spustili. Tudi vesolje jih nazaj je dalo, saj jih ni potrebovalo. Izvedeli so, da se jih nikoli ne bodo znebili, zato so manj posod porabili. Kralj odrezal si je prst, da iz lonca nogo je dobil. Vsi veseli so bili, ker porabo smeti so zmanjšali. Veliko zabavo so priredili in se do konca življenja veselili. BLAŽ POTRČ, 5. t DOMINIK KRAJNC, 5. t Bilo je kraljestvo najlepše na svetu. Hiše iz kristala grajene, ceste iz marmorja izklesane, grad iz zlata posut. Prebivalci le enkrat iz posode so jedli, nato jo zavrgli. Imeli so čudne tovorne živali, ki najhitrejše so bile, vsaka po svoje svetila se je: modro, rdeče, zeleno. Živali dirjale so tako, da kraljestvo prašno je bilo. Nabralo mnogo se je smeti, množile so se kot gobe po dežju, kraljestvu živce žrle so. Ko se kralj po parku je sprehajal, nerodno stopil v lonec je, tako se noga v loncu je zagozdila. Kralj živčen je bil, ker noge iz lonca ni dobil. DAVID BRAČIČ, 5. t Nekoč je kraljestvo živelo, ki je polno vsega imelo. Živeli so lepo in zelo srečno. Sijali so se diamanti, toda potrebovali bi dve kanti. Njihov kralj je stopil v lonec, a še ni napočil konec. Dvajset posod na dan so porabili, zato so skoraj celo mesto ubili. Pa kralj hitro se domisli in nagovori vse žene, naj rešitev povedo. Prva pove ti: Odvrzimo v gozd vse smeti, živali nočejo jih imet, zato prinesejo nazaj to smet. Druga bi vse vrgla v morje, tretja pa vse v vesolje. Končno pride rešitev prava, ki domisli se je starka stara. Zelo je pametna bila, ker smeti ne bi odvrgla, tako je rešila bitja vsa NINA MILOŠIČ, 5. t VALENTINA MURŠEC, 5. t Bilo je kraljestvo na tem svetu, sijoče, kakor zvezda na nebu. Kraljestvo onesnaženo je postalo. Lonci umazani so bili, ubogi kralj nogo noter dobi. Dekleta se trudijo, da princa zasnubijo. Živali v gozdu odpadkov ne potrebujejo, zato nazaj v kraljestvo jih vrnejo. Tudi ribe se ustrašijo, saj morje preveč je umazano. Vesoljčki jim nagajajo, saj tudi oni radi rajajo. Beračica premagala je vse, in kraljestvo spet veselo je. Beračica in princ se nista poročila, žalostno sta se poslovila. NINA BRUMEN, 5. t LIDIJA KORENE, 5. t Bil je grad sijoč in lep, v njem živel je kralj in princ. Imeli so sijoče in hitre živali. Jedli so iz dvajsetih posod in vsako vsak dan so odvrgli. Tako nabrale so se vse smeti, da jih pospraviti ni bilo več moči. Pa pride prva gospodična, da pospravila bi te nesrečne smeti, zato odvrgla jih je v gozd. Že cel mesec so bili ljudje brez skrbi, nato vrnile so se vse in povrnile jim nazaj vse skrbi. Ko pa četrta gospodična prihiti, jih reši vseh skrbi, ko jim pove, da smeti se ne da več znebiti. Tudi kralja je rešila, ko mu prste z lonca je dobila. Žan Šteflič, 5. t Leon Rola, 5. t Nekoč je sijoče kraljestvo živelo, ki je nekaj lepega imelo. Včasih je bilo vse čisto, a sedaj umazano je tisto. Onesnažili so si okolje, zato ne bo nikoli bolje. Kralj razglasil je vabilo, za takšno gospodično fino, ki izmisli si rešitev edino. Za odpadke in smeti hitro prva se zglasi: Gozd ta prava bo rešitev, od tam ni možna več vrnitev. A glej, iz gozda se vrne, tam jih noče več nihče. Pa pride druga starka že, brž, vržimo jih v morje. To naplavi jih nazaj, da bo v kraljestvu večji raj. Še zadnja h kralju pridrvi: Vrzimo jih v vesolje vsi. Tako bilo je vse tri dni brez odpadkov in smeti. Vesolje ni jih potrebovalo, zato podobno kot gozd se je odzvalo. Kraljestvo grozno že skrbi, ko modra starka k njim pridrvi. Cel svet je že prehodila, veliko izkušenj si je pridobila. Ni rešitve, pravi ona, le za to naj poskrbe, da še več jih ne dobe. Tako živeli so do konca dni, brez odpadkov in smeti. VENESA KUHAR, 5. t SARA GOLOB, 5. t Edini, ki ostane močan nad vsem, edini cvet, ki ne ovene, edina luč, ki ne ugasne, je spomin nate ... ZAHVALA Ob izgubi mame FANICE PUKŠIČ iz Biša se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, g. duhovniku in znancem, ki ste bolečino ter žalost delili z nami, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter pokojno mamo pospremili v tako velikem številu na njeni zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: njeni najdražji Le eno jaz mamo imam in tega zaklada nikomur ne dam. Ena roža v mojem srcu raste, ki cveti le zate. Zame najlepši življenjski si dar, saj tvoje ljubezni ogreva me žar. Ali sploh zavedam se, da ob sebi jaz imam te. Ti si ta, ki življenje si mi dala, ljubila me z vsem srcem, hranila in varovala. Enako te ljubila bom, ko že velika bom. Mamica moja v naročje me vzemi, nežno in toplo me k sebi prižemi. A najlepša je ljubezen iskrena mamina. Mama, tvoje roke so kot rahel vetrič čez polje, tvoj objem je kot toplo sonce, ki nikoli ne ugasne, tvoj glas je najlepša pesem, ki povzdigne nas v nebo, tvoj poljub je poln obljub in želja. A lahko ti bom kdaj povrnila, kar za mene si storila? Anja KLASIČ, 6. razred Ni smrt tisto, kar nas loči in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše, brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. V kratkem času sta nas zapustila dobra starša ZAHVALA Terezija Kramberger in Vinko Kramberger 1932-december 2008 1929-marec 2009 iz Bišečkega Vrha 29 Ob tej boleči in nenadomestljivi izgubi mame in očeta se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam izrekli pisno ali ustno sožalje, darovali cvetje, sveče ali darove za svete maše. Hvala pogrebnemu podjetju Jančič za opravljene pogrebne storitve, molivcu in govorniku za molitev ter poslovilne besede, župniku gospodu Jožetu Rajnarju za opravljen cerkveni obred, pevcem za odpete žalo-stinke, godbeniku za odigrano tišino in vsem, ki ste pokojno mamo in pokojnega očeta v tako velikem številu pospremili na njuni zadnji poti. V globoki žalosti sinovi: Dušan ter Marjan in Vinko z družinama »Štorklja prinaša« Štorklja se je v naši občini ponovno oglasila. Če dobro pogledamo in prisluhnemo naokrog, nam tudi letos znova obljublja bogat zarod. KOMU je »štorklja« zaupala nnvi rnd KAM je odložila svoj čudež živlr en ra KDAJ je poletela čez naše kraje KDO je novi občan Trnovske vasi Veronika Mihelak Crmlja 3 december 2008 Andraž Mojca Fras Biš 13 december 2008 Julija Valerija Pukšič Ločič 1 januar 2009 Nives Mateja Korada Trnovska vas 3 januar 2009 Tian Srečnim staršem ČESTITAMO, novim občanom pa želimo, da pogumno zakorakajo v ta svet! Uredništvo Trnovskega zvona UTRINKI IZ NAŠEGA VRTCA »Vrtec je mesto, kjer solze ob poslavljanju posuši igra, kjer lutke in pesmi zvabijo iskrice v oči, kjer je vsa pozornost posvečena le njim - našim najmlajšim«. Lutkovna igrica (Razbita buča) Delavnica s starši (izdelovanje svetilk) Božično-novoletni koncert (nastop) Projekt Mojca Pokrajculja (dramatizacija) Medgeneracijsko srečanje (druženje) Saška Pukšič