Poštnina plačana v gotovini.
KRALJEVINA
—!-
JU G O S L AV I J A
SLUŽBENI LIST
kraljevske banske uprave dravske banovine
32.
Kos.
V LJUBLJANI, dne 23. aprila 1932.
Letnik III.
VSEBINA:
327. Zakon o izpremembah in dopolnitvah zakona o taksah.
328. Odredba, katere države je smatrati za neokužene po krompirjevem raku in krompirjevem molju.
329. Naredba o ureditvi od gon siva in odgomskih postaj.
33(1. Razglas o ljudskem delu za nedržavne ceste.
331. Objave banske uprave o pobiranju občinskih, trošarin v letu 1932.
332. Odločba cbče seje državnega sveta o členu 6. v zvezi s čl. 20. zakona o drž. svetu in upravnih sodiščih.
333. Razne objave iz »Službenih novin«.
Zakoni in kraljevske uredbe.
327.
Mi
ALEKSANDER I.,
Po milosti božji in narodni volji kralj Jugoslavije,
objavljamo vsem in vsakomur, da sta
ttarodna skupščina kraljevine Jugoslavije,
sklicana za dan 7. decembra 1931. na izredno zasedanje z ukazom z dne 23. septembra 1931., v svoji XXVI. redni seji, ki jo je imela dne 15. marca 1932. v Beogradu, in
senat kraljevine Jugoslavije,
sklican za dan 11. januarja 1932. na izredno zasedanje z ukazom z dne 28. uovembra 1931., v svoji XIX. redni seji, ki jo je imel dne 23. marca 1932. v Beogradu, sklenila in da smo Mi potrdili in proglašamo
zakon
o izpremembah in dopolnitvah zakona o taksah,*
ki
se glasi:
§ 1.
I.	Peti odstavek člena 26. zakona o taksah se izpre-ntinja in se glasi:
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 26. marca 1932., št. 70/XXIX/196. — Zakon o taksah in Pristojbinah gl. »Uradni lisk št. 368/113 iz 1. 1923., st. 184/45 (finančni zakon za leto 1927./1928., členi 77., 88. in 89.), 200/49, 217/49 iz 1. 1927., št 329/82 iz L 1929., ^Službeni Liste št. 99/19 iz lgta 1930,
»Če dvomi davčna uprava o pravilnosti cenitve, opravi novo cenitev po predpisih civilno-sodnega postopanja po zapriseženih izvedencih. Zoper to cenitev je po formalni strani dopustna pritožba na finančno direkcijo; odločba te je izvršna.«
§ 2.
V drugem odstavku člena 29. zakona o taksah je namesto besed »s trikratnim zneskom« postaviti besede: »z enkratnim zneskom«, za besedami »morajo povrniti stroške za cenitev« pa je postaviti vejico in dodati nov stavek, ki se glasi: »če pa se ugotovi, da je označena manjša vrednost, nego je dejanski dogovorjeno, je kazen trikratni znesek zatajene redne takse.«
§ 3.
V členu 36. zakona o taksah je v prvem odstavku namesto besed »petih do sedmih« postaviti besede: »sedmih do devetih«, na koncu tega odstavka pa dodati nov stavek, ki se glasi: »Minister za finance lahko odredi za specialne posle tudi po enega strokovnega višjega uradnika pri ministrstvu za finance.«
§ 4.
Prvi odstavek člena 51. zakona o taksah se Izpre-minja in se glasi:
»Če se na listine, izdane v privatnem prometu, ki so zavezane plačilu takse v kolkih ali uporabi taksnega papirja, ne prilepi takoj ob nastanku listine nobena ali se prilepi nepopolna taksa ali se taksa ne prilepi in ne uniči po predpisih ali se listina v 15 dneh od dne, ko se je sestavila, ne prijavi ali se ne uporabi predpisani taksni papir, in pridejo taki spisi kakorkoli pred obla-stvo, se pobere poleg doplačila redne takse kazenska taksa v znesku trikratne neplačane, nezadostno ali ne-predpisno položene takse, če se prijavijo take listine v 15 dneh od njih nastanka, toda se taksa v tem roku ne plača, se pobere poleg redne takse tudi kazenska taksa v enkratnem znesku,«
Na koncu drugega odstavka tega člena je dodati: »za potrdila ali priznanice o prejemu najemnine pa izdajatelj listine«.	•
§ 5.
Člen 52. zakona o taksali se izpreminja in se glasi:
»Člen 52. — Lastniki in poslovodje trgovinskih, obrtnih in industrijskih obrtov, ki opravljajo obrt brez pooblastitve ali dovolitve ali ki prekoračijo obseg dela, določen z zakonom o obrtih, se kaznujejo poleg kazni po odredbah zakona o obrtih tudi še s trikratnim zneskom redne takse, določene za pooblastitev ali dovolitev za dotični obrt.
Vse osebe, ki plačujejo takso po tem zakonu občasno, tedensko, mesečno, polletno, letno itd. vnaprej, se kaznujejo, če redne takse ne plačajo pravočasno, poleg plačila redne takse z enkratnim zneskom redne takse.
Predpis tega člena velja tudi za pobiranje občinskih taks v Srbiji in Črni gori, toda kazen ne sme biti nikoli večja od trikratnega zneska neplačane takse in tudi ne sme presezati vsote 5.000 dinarjev. Kjer se znesek redne občinske takse ne da ugotoviti, se odmeri kazen po vrsti kaznivega dejanja povprečno do največ 5-000 dinarjev.«
§ 6.
V točki a) tar. post. 11. taksne tarife je dodati nov odstavek, ki se glasi:
»če se vrši vplačilo naenkrat in v enem znesku za ves čas trajanja zavarovanja, od celotne položene vsote.................................  0-6%.«
Na koncu pripombe 2. k tej tarifni postavki je dodati nov stavek, ki se glasi:
»Za zavarovanje ladij in ladijskega inventarja se plačuje taksa po točki b) te tarifne postavke.«
§ 7.
V pripombi 8. k tar. post. 12. taksne tarife se črtajo besede: »in taksa plačati«; na koncu te pripombe pa je dodati nov stavek, ki se glasi: »Če se pogodba v 15 dneh prijavi, taksa pa ne plača, se obsodijo pogodniki solidarno poleg redne takse tudi še na kazen v znesku enkratne redne takse.«
§ 8.
V tar. post. 14. zakona o taksah je za besedo »pogodbe« postaviti besede: »ali listine, izvzemši listine, navedene v pripombi 4. te tarifne postavke«, na koncu pa je dodati pripombo 4., ki se glasi:
»Pripomba 4. Za pogodbe ali listine o najemu zgradb-stanovanj in lokalov se plačuje po velikosti letne najemnine, in sicer:
preko	Din	2.400-—	do	3.600—	Din	10—
99	,»	3.600-—	s.	6.000-—	5»	20—
99	,»	6.000-—	v	10.000-—	99	30—
99	55	10.000—	55	20.000-—	99	50—
99	55	20.000—	55	30.000—	99	100—
99	99	30.000—	55	50.000—	99	200-—
preko tega zneska pa od vsakih nadaljnjih Din 100-— še %%■ Kljub členu 20. zakona o taksah se plačuje taksa na najemninske pogodbe za zgradbe-stanovanja in lokale neglede na to, za koliko časa se pogodba sklepa.
Vsi lastniki stanovanj in lokalov morajo sestaviti pogodbo ali listino o najemu in plačati takso v 15 dneh od dneva vselitve, drugače plačajo razen redne takse tudi še petkratni znesek redne takse za kazen.
Za stanovanja in lokale do Din 2.400-— letne najemnine kakor tudi za podnajeme ni obveznosti, sestavljati najemne pogodbe.
Za najeme, ki se zateko na dan, ko dobi ta zakon moč, se morajo sestavili pogodbe ali liatjfle § gajema la
plačati taksa po tem predpisu najkesneje do dne 1. julija 1932., če najemne pogodbe še niso sestavljene in taksa ni plačana. Kdor tega ne stori, se kaznuje po drugem odstavku te pripombe.«
§ 9.
Tar. post. 25. taksne tarife v zakonu o taksah se izpreminja in se glasi:
»Tar. post. 25. — Za vsako ponudbo na ofertalnih licitacijali pri državnih uradih in samoupravnih telesih in imovinskih občinah se plačuje taksa od proračunjene vrednosti posla, ki se licitira, in sicer:
1. za posle do	Din 20.000-—	Din 50—	'
2. preko	Din	20.000-—	do	100.000-—	„	100—
3.	„	„	100.000—	„	500.000-—	„	200—
4.	„	„	500.000—	„	1,000.000—	„	300—
5. za posle preko Din 1,000.000-— in proračunjene vrednosti,	za	vsak pričeti	milijon še po	Din	100—.
Pripomba 1. Za posle, za katere se proračunjena vsota ne objavlja, se plačuje taksa na velikost ponujene vsote-cene, po gorenji lestvici.«
§ io.
V tar. post. 31. je dodati novo pripombo 4., ki se glasi:
»Pripomba 4. Za priznanico in njen indosament, ki se izdajo po zakonu o javnih skladiščih,	se plačuje
Din 20-—, neglede na vrednost blaga.
Za varante, ki se izdajo s posebnim indosamentom, se plačuje taksa po gorenji razpredelnici.
Plačilu takse niso zavezani ostali indosamenti varan-tov kakor tudi ne potrdila blaga ali vsote, če se dajo na priznanici, odnosno varantu.«
§ H-
V tar. post. 33. zakona o taksah je dodati na koncu prvega odstavka: »Za potrdila ali priznanice o prejeti najemnini za stanovanja in lokale se plačuje, in sicer:
do	Din	500—	Din	1-—
od	„	500—	do	1.000—	„	2—
„	„	1.000—	„	2.000—	„	5—
„	„	2.000—	„	3.000-—	„	10—
, preko „ 3.000— za vsakih Din 100-— še Din 0-25.«
Na koncu te tarifne postavke je dodati novo pripombo, ki se glasi:
»Pripomba 3. Lastniki stanovanj in lokalov morajo izdajati priznanice s predpisno takso o prejeti najemnini, drugače se kaznujejo po členu 51. zakona o taksah.«
§ 12.
V tar. post. 34. zakona o taksah je dodati na Koncu prvega odstavka: »Na obračune denarnih zavodov ia delniških družb o eskontiranju menic, zastavnih listov in temu pod., se plačuje Din 1—.«
Na koncu pripombe 2. k tej tar. postavki je dodati nov odstavek, ki se glasi:	»
»Denarni zavodi in delniške družbe morajo izdajati obračune o eskontiranju menic, zastavnih listov itd-, drugače se kaznujejo po predhodnem odstavku.«
§ 13.
V tar. post. 36. taksne tariie le namesto »0-50« po-rtaiitti >1—«.
§ 14-
Tar. post. 47. se razširja na vso kraljevino in se izpremenjena glasi:
»Tar. post. 47. — Za odločbe vseh oblastev o odobritvi administrativnih prepovedi na prejemke državnih uslužbencev, ki se izdajo na njih prošnjo za račun drugih oseb, se plačuje 1%.«
§ 15.
V tar. post. 55 taksne tarife je namesto »10« postaviti: »50«, namesto »20« pa je postaviti: »100«; pripomba 1. k isti tarifni postavki pa se izpreminja in se glasi:
»Pripomba 1. Za vsako podaljšanje vizuma v državi, bi je iztekel, se plačuje 30-— dinarjev.«
§ 16-
V tar. post. 81. pod c) je namesto »2%< postavili: »po tar. post. 14.«, v pripombi 4. pa črtati: »in 14.«.
Na koncu te tarifne postavke se dodaja nova pripomba, ki se glasi;
»Pripomba 5. Taksa iz točk 2. in 3. te tarifne postavke se plačuje v gotovini.«
§ 17.	_	•
Tar. post. 84. taksne tarife se izpreminja in se glasi: »Za preiskavo in obsodbo prestopka po zakonu o obrtih plača obsojenec, in sicer:
za dejanja	iz	§	397.	zakona o	obrtih	Din 25-—
»	jj	„	§	398.	„	„	„	„	50"—
»	»	§	399.	„	,,	„	„	150'—
»	»	v	§	401.	„	,,	,,	,,	1.000’—
§ 18.
Tar. post. 89. taksne tarife se razširja na vso kraljevino in se izpremenjena glasi:
»Tar. post. 89. — 1. Za izdajanje pred- Din hodne pooblastitve za izdelavo projekta za ukoriščanje vodnih sil................................... 50-—
2. Za izdajanje pooblastitve za gradnjo aovih in predelavo (preureditev) obstoječih naprav za ukoriščanje vodnih sil pri napravah s primitivnimi pripravami za pogon jakosti do 15 brutto konjskih sil na neplovnih rekah, rečicah in potokih (mlinov, valjalnic, žag, vlačilnic, predilnic in kovačnic), od enega Para kamenov, od enega para stop, od ene platnice žage....................................... 50—
Za potočne mline ob potokih, ki presihajo	10'—
3. Za pregled in odobritev projektov in za podelitev pooblastitve za gradnjo se plačuje:
a) pri napravah brez turbine v jakosti nad 15 brutto konjskih sil kakor tudi pri napravah pod 15 brutto konjskih sil na plovnih in splavnih rekah in kanalih (mlinih, valjal-nicah, žagah, vlačilnicah, predilnicah in kovačnicah) od enega para kamenov, od enega
para stop, in od ene platnice žage , . »	.	100'—
b) pri vseh napravah s turbinami poleg takse iz prednjega odstavka tudi še za vsako
brutto konjsko silo pri napravi po ....	■	2*—
4. Za pregled in odobritev projektov in podelitev pravic in za predelavo (preuredite^ sodnogdete	se	plačuje
polovica takse, predpisane za podelitev pra- Din vice za gradnjo.
5. Za pregled in odobritev načrtov, podelitev dovolitve za postavljanje premičnih mlinov (mlinov na ladjah) se plačuje:
a) na Dunavu, Savi, Dravi, Tisi, Južni,
Zapadni in Veliki Moravi od enega para kamenov ............................................... 1.000’—
b) na ostalih rekah od enega para kamenov ................................................. 500’—
Za premestitev s prvotnega kraja se plačuje polovica te takse.
6. Za podaljšanje trajanja pravice za ukoriščanje vodnih	sil ........................... 50 —
7. Za dovolitev, da se z vodnogradbenim delom naprav za ukoriščanje vodnih sil sme
pričeti delati.................................... 50-—
8. Za odobritev, da se premeni namen
naprav za ukoriščanje vodnih sil.................. 50-—
9. Za odobritev, da se prenese pravica za ukoriščanje vodnih sil na drugo osebo, se plačuje polovica takse, določene za novo pravico.
10. Za odobritev načrta in podelitev dovolitve za postavljanje v vodnih tokih ali neposredno poleg njih:
a) vodnih koles (črpalnih koles) za dviganje vode . ,...................................... 30- -
b) naprav za črpanje vode, poleg takse iz prednjega odstavka, tudi še za vsako brutto konjsko silo naprave po........................... 1—
11. Za pregled in odobritev projektov za utrjevanje rečnih bregov in uravnanje rek, za izboljšanje zemljišč, za preskrbo z vodo in za kanalizacijo mest, vasi in poedinih zgradb se plačuje:
a) za projekte z revidiranim proračunom stroškov do 50.000-— dinarjev..................... 20’—
b) za projekte z revidiranim proračunom stroškov nad 50.000-— dinarjev do 1,000.000-— dinarjev.................................... 50-—
c) za projekte z revidiranim proračunom stroškov nad 1,000.000-— dinarjev za vsak začeti milijon še po.......................... 50-—
Pripomba 1. Brez odobrenih projektov in plačane takse iz te tarifne postavke ne sme nihče začeti postavljati kakršnekoli zgradbe v strugi ali neposredno poleg struge vodnih tokov, niti zgradbe za odvajanje vode iz vodnih tokov, niti zgradbe in del za preskrbovanje naselij ali zgradb, namenjenih javni rabi, z vodo. niti zgradb in del za kanalizacijo mest in zgradb, namenjenih javni rabi, kakor tudi ne zgradb in del za odvajanje uporabljene vode iz mesta in naselij. Kdor ravna zoper to, se kaznuje z zneskom od 100-— do 500-— dinarjev poleg kazni po specialnem zakonu.
Pripomba 2. Za pregled in odobritev projektov, za katerih izvedbo daje država podporo ali je udeležena pri izdelavi ali- izvrševanju projekta, se ne plačuje taksa, določena v tej tarifni postavki.
Pripomba 3. Nikakršna odločba o odobritvi ne more biti izdana prej, nego se na izvirni odločbi, ki se izroči prosilcu, nalepi in predpisno uniči določena taksa, kar je treba označiti na odločbi sami.«
§ 19.
Tar. post .90. taksne tarife se razširja na vso kraljevina in se izpremenjena
»Tar. post. 90. — Za odobritev za postavljanje naprav S piogledom in odobritvijo načrtov:
1. Za celotne naprave s parnim, motornim, Din električnim in plinskim pogonom instalacije,
ki so po veljavnih predpisih zavezane pregledu	100'—
Poleg prednje takse se plačuje tudi še za vsako instalirano brutto konjsko silo naprave po...................................... 2'—
2. Za motor generatorske postaje . . .	100'— Poleg prednje takse se plačuje za vsako
instalirano brutto konjsko silo po................. 2'—
3. Za akumulatorske postaje za razsvetljevanje in pogon..................................... 100'—
Poleg prednje takse se plačuje tudi še za vsako instalirano ampersko uro kapacitete po	0'20
4. Za vsak m2 instaliranega kotla (z rezervo), ki spada pod zakon o parnih kotlih, po	10'—
o.	Za predelavo (preureditev) ali razširitev naprav, omenjenih v točkah 1. do 4. te tarifne postavke, se plačuje polovica taks, predpisanih v teh točkah.
6. Za prenosne vode in daljnovode visoke napetosti zunajmestnih omrežij se plačuje:
a) za napetost do 6000 voltov in vsakih pričetih 10 km dolžine............................. 100'—■
Poleg redne takse se plačuje za vsak instaliran brutto kilovatni amper v priključenih transformatorskih postajah	po............ 2'—
b) za napetost nad 6000 voltov in vsakih pričetih 20 km dolžine............................. 300—
Poleg prednje takse se plačuje za vsak instalirani brutto kilovatni amper v priključenih transformatorskih postajah	po............ 3’—
7. Za predelavo (preureditev), razširjenje ali pojačanje prenosnih vodov in daljnovodov visoke napetosti zunajmestnih omrežij, omenjenih v točki 6. te tarifne postavke, se plačuje polovica takse.« .
§ 20
Za tar. post. 90. taksne tarife je postaviti novo tar. post. 90. a, ki velja za vso kraljevino in se glasi:
»Tar. post. 90. a. — Za strokovni pregled Din in rabno odobritev (dovolitev za pričetek dela) strojnih, električnih, elektrostrojnih in plinskih naprav, namenjenih javni rabi, in instalacij, ki so zavezane pregledu po veljavnih predpisih, kakor tudi motornih	vozil............... 100'—
Poleg prednje takse se plačuje za vsako instalirano brutto konjsko silo ali kilovatni
amper tudi še po......................................... ^'30
Za vsako instalirano brutto ampersko uro
kapacitete po............................................ 0*20
Za vsakih začetih in postavljenih 10 km
veda po..........................................*
Za vsak m2 instaliranega kotla ogrevalne površine (z rezervo), ki ne spada pod zakon
o parnih kotlih, po................................ u'
Pripomba. Količina brutto instaliranih konjskih sil, kilovatnega amperja, amperskih ur in kilometrov se ugotavlja po veljavnih predpisih.«
§ 21.
Tar. post. 91. taksne tarife se razširja na vso kraljevino in se izpremenjena glasi;
»Tar. post. 91. — Pooblastitve za opravljanje obrta po zakonu o obrtih.
Za pooblastitve za opravljanje o b r -tov, ki jih izdajo upravna oblastva prve stopnje po zakonu o obrtih, se plačuje:
1.	Za opravljanje trgovinskega obrta na stalnem po-
sl oval išču:
a) za trgovinske obrte na debelo:	Din
v krajih do 50.000 prebivalcev............................ 500—
v krajih nad 50.000 prebivalcev.................... 1.000'—
b) za trgovinske obrte na drobno:
v krajih do 5000 prebivalcev....................... 100 —
v krajih nad 5000 prebivalcev do 10.000 prebivalcev .......................................... 200-—
v krajih nad 10.000 prebivalcev do 50.000 prebivalcev ........................................... 300—
v krajih nad 50.000 prebivalcev do 100.000 prebivalcev .......................................... 400’—
v krajih nad 100.000 prebivalcev................... 500'—
2.	Za trgovinske obrte, ki se opravljajo na nestalnih krajih (§ 125., točka 2., zakona o obrtih) se plačuje polovica takse iz točke l.b)
te tarifne postavke.
3. Za trgevinsko-pofredniške obrte:
a) agenturske obrte...................... 500'—
b) komisijske ,obrte .  .................... 500’—
c) generalna trgovinska zastopstva	.	.	.	500—
č) izključna trgovinska zastopstva	.	.	.	300'—
d) odpremniška spediterska podjetja	.	.	200'—
e) odpremniška kočijaška podjetja	.	.	.	50’—
f) ostali posredniški obrti (oglasni in reklamni zavodi)........................... 1.000—
4. Za opravljanje rokodelskega obrta:
v krajih do 100.000 prebivalcev................ 50*—
v krajih nad 100.000 prebivalcev.............. 100*—
5. Za opravljanje gradbenega obrta:
a) inženjerjev, arhitektov in	gradbenikov	.	1.000'—
b) zidarskih, tesarskih, kamnoseških in vodnjakarskih mojstrov..................... 200—
6. Za opravljanje:
a) elektrotehniškega obrta............... 500'—
b) elektroinstalaterskega obrta	....	200'—
7. Za opravljanje industrijskega obrta
(§ 32. zakona o obrtih).................................. 1.000—
Pripomba. Vsa podjetja, ki se s pooblastitvijo monopolnih oblastev bavijo s proizvajanjem monopolnih predmetov, plačujejo takso po prednjih predpisih te tarifne številke glede na vrsto obrta.
Podjetja, ki se bavijo z nadrobno prodajo monopolnih predmetov plačujejo Din 20'— za pooblastitev za prodajo teh predmetov, poleg takse iz tar. post. 235. taksne tarife.«
§ 22.
Tar. post. 92. taksne tarife se razširja na vso kraljevino in se izpremenjena glasi:
»Tar. post. 92. — Dovolitve za opravljanje obrta p# zakonu o obrtih.
I.	Za d o v o 1 i t e v za opravljanje obrta, ki jo izdajajo po zakonu o obrtih obča upravna oblastva prve stopnje, se plačuje:
1.	Za proizvajanje umetnih rudninskih vod po dnevni kapaciteti aparature za polnjenje steklenic;
Din
do 1000 steklenic................................ 500’—
nad 1000 do 5000 steklenic...........................1.000’—
nad 5000 steklenic............................... 3.000 —
2. Za zavode za stave:
v krajih do 50.000 prebivalcev................... 2.500’—
v krajih nad 50.000 prebivalcev.................. 5.000’—
3. Gostinski obrti:
a) hoteli za vsako gostinsko sobo:
v krajih do 5000 prebivalcev..................... 25’—
v krajih nad 5000 do 50.000 prebivalcev .	.	.	50’—
v krajih nad 50.000 do 100.000 prebivalcev	.	.	75’—
v krajih nad 100.000 prebivalcev . • . .	.	.	ICO’—
b) restavracije brez hotelskega obrata:
v krajih do 10.000 prebivalcev................... 500*—
v krajih nad	10.000 do 50.000 prebivalcev	.	.	800'—
v krajih nad	50.000 do 100.000	prebivalcev	.	.	1.500'—
v krajih nad 100.000 prebivalcev................. 2.000’—
c) restavracije s hotelskim obratom plačujejo takso pod a) in b) te točke po številu prebivalcev;
č) gostišča in o s t a j a I i š č a:
v krajih do 10.000 prebivalcev................... iOO’—
v krajih nad	10.000 do 50.000	prebivalcev	.	.	200’—
v krajih nad	50.000 do 100 000	prebivalcev	.	.	300’—
v krajih nad 100.000 prebivalcev...................... 600’—
d) kavarne:
v krajih do 10.000 prebivalcev'.................. 300’—
v krajih	nad 10.000 do 50.000 prebivalcev	.	.	500'—
v krajih	nad 50.000 do 100 000 prebivalcev	.	.	800-—
v krajih	nad 100.000 prebivalcev............... 1.000’—
e) kavarne z omejeno točnjo ali prodajo pijač »amo v steklenicah:
v krajih do 10.000 prebivalcev................... 100’—
v krajih nad 10.000 prebivalcev do 50.000 prebivalcev ....................................... 200’—
v krajih	nad 50.00 do 100.00° prebivalcev	.	.	300'—
v krajih	nad 100.000 prebivalcev............... 500’—
f) bari:
v krajih do 100.000 prebivalcev.................. 3.000’—
v krajih nad 100.000 prebivalcev................. 5.000’—
g) gostilnice, buffeti, vštevši tudi Prodajalnice užiških proizvodov;
v	krajih	do*	10.000	prebivalcev ....	300’—
v	krajih	nad	10.000	do 50.000 prebivalcev	500’—
v	krajih	nad	50.000	do 100.000 prebivalcev	800-—
v	krajih	nad	100.000	prebivalcev ....	1.000-—
h) p en z i je:
v	krajih	do	5.000	prebivalcev ....	100’—
v	krajih	nad	5.000	do 10.000 prebivalcev	200’—
v	krajih	nad	10.000	do 50.000 prebivalcev	300’—
v	krajih	nad	50.000	do 100.000 prebivalcev	400’—
v	krajih	nad	100.000	prebivalcev ....	500’—
i) 1 j u d s k e kuhinje:
v krajih do 50.000 prebivalcev...................... 100’—
v krajih nad 50.000 prebivalcev ......	200-—
j) krčme-pivnice: v	krajih	do	10.000	prebivalcev ....	100’—
v	krajih	nad	10.000	do 50.000 prebivalcev	200-—
v	krajih	nad	50.000	do 100.000 prebivalcev	300’—
v	krajih	nad	100.000	prebivalcev ....	500’—
* V izvirniku očitno pomota »nad«. Op. ur.
k) za obrate, kjer	se prodajajo	samo rnle-	Din
čni proizvodi (»zdravljak«)............................. 50’—
1) za obrate, v katerih se prodajajo samo kava in čaj (kavarnski in čajni obrti) . . .	50—
4. Podjetja za prevoz potnikov in blaga:
a) omnibusi.................................. 200’—
b) fijakerji ...................................... 50	—
c) taksi.......................................... ICO-—
č) z brodom in drugimi plovnimi objekti
za prevoz z brega na breg na neplovnih rekah	150’—
5. Nosači in druge osebe, ki dajejo na javnih ali nejavnih krajih svoje osebne storitve
na razpolago ..................................... 20’—
obrati in podjetja za izvrševanje teh poslov	290’—
6. Podjetja za tehtanje blaga:
v krajih do 50.000 prebivalcev.................... 330’—
v krajih nad 50.0C0 prebivalcev........................ 500’—
7. Podjetja za čuvanje varnosti stanovanj
in lokalov  ...................................... 400’—
8. Trgovine s starimi predmeti:
v krajih	do	10.000	prebivalcev	....	100’—
v krajih	nad	10.000	do 50.000	prebivalcev	200’—
v krajih	nad	50.000	do 100.000	prebivalcev	400’ -
v krajih	nad	100.000	prebivalcev	....	600’ —
9. Dimnikarski obrti in konjedernice:
v	krajih do 5.000	prebivalcev	....	50’	—
v krajih	nad	5.000	do 10-000	prebivalcev	ICO’—
v krajih	nad	10.000	do 50.000	prebivalcev	200’—
v krajih	nad	50.000	do 100.000	prebivalcev	300’—
v krajih	nad	100.000	prebivalcev	....	500’ —
10. Podjetja za trebljenje greznic in kanalov in podjetja za pokončavanje podgan .	.	50	—
podjetja za pokončavanje mrčesa in temu podobno	 100	—
11. Za opravljanje trgovinskega in rokodelskega obrta brez stalnega poslovališča (krošnjarji), kakor tudi za vsako podaljšanje te dovolitve..............................................  ?<>—
II.	Za dovolitev, ki jo daje ban po ■akonu o obrtib, se plačuje:
1. Za odobritev trgovinskega obrta z orožjem, strelivom in raznesili ....	...	500'—
2. Za obrtno proizvajanje orožja, streliva
in raznesil....................................... ICO’—
3. Za zadružna javna skladišča od m3 prostornine skladišča	po	 1	—
4. Za proizvajanje električne energije za javno rabo, kolikor ne gre za odstavek (’)
§ 60. zakona o obrtih	'2.000	—
5. Za proizvajanje strupov, zdravil in zdravilnih specialitet, tvarin in preparatov za zdravila, kolikor ni izključna pravica lekarn 2.000’—
6. Za trgovinski obrt z zdravili, zdravilnimi specialitetami, drogami in strupi na debelo se plačuje taksa iz tar. post. 115. taksne tarife.
7. Za postransko nadrobno prodajo strupov in preparatov za hišno rabo in tehnične namene............................................ 100—
8. Za vršenje bančnih in menjalskih poslov kakor tudi onih poslov, ki jih opravljajo delniške družbe in družbe z omejeno zavezo:
Din
v	krajih	do	10.000	prebivalcev ....	1.000-—
v	krajih	nad	10.000	do 50.000 prebivalcev	2.000-—
v	krajih	nad	50.000	do 100.000 prebivalcev	3.000-—
v	krajih	nad	100.000	prebivalcev ....	4.000-—
9. Za opravljanje obrta za prodajanje vrednostnih papirjev na obroke................................................ 5.000-—
10. Za opravljanje obrta za prodajo vrednostnih papirjev na obroke, odobrenega delniški družbi ali družbi z omejeno zavezo . .	5.000-—
11. Za opravljanje podjetja za prodajo
premičnih stvari po javni dražbi (licitacijski zavodi) ............................................. 3.000-—
12. Za opravljanje podjetja za dajanje posojil na ročna zastavo  .......................... 3.000-—
13. Za opravljanje podjetja za dajanje informacij in posredništva za poravnavanje med dolžniki in upniki................................ 5.000-—
14. Za opravljanje časopisne agencije . .	200-—
15. Za opravljanje potniške agencije:
v	krajih	do	5.000	prebivalcev ....	250-—
v	krajih	nad	5.000	do 10.000 prebivalcev	500-—
v	krajih	nad	10.000	do 50.000 prebivalcev	1.000-—
v	krajih	nad	50.000	do 100.000 prebivalcev	1.500-—
v	krajih	nad	100.000	prebivalcev . . . .	2.000-—
16. Za pisarne za posredovanje kupoprodaj nepremičnin...................................... 3.000-—
17. Za pisarne za zastopanje pred upravnimi oblastvi, izvzemši finančno-pravna zastopništva in carinska posredništva................... 2.500-—
18. Za pisarne za ženitno posredovanje .	5.000-—
19. Za privatne detektivske pisarne . .	1.000-—
20. Za privatno pisarno za posredovanje dela in služb:
v krajih do 10.000 prebivalcev . . .	200-—
v	krajih	nad	10.000	do 50.000 prebivalcev	300-—
v	krajih	nad	50.000	do 100.000 prebivalcev	400-—
v	krajih	nad	100.000	prebivalcev ....	500-—
21. Za opravljanje pomorske agenture:
v	krajih	do	10.000	prebivalcev ....	600-—
v	krajih	nad	10.000	do 50.000 prebivalcev	800-—
v	krajih	nad	50.000	do 100.000 prebivalcev	1.000-—
v	krajih	nad	100.000	prebivalcev ....	2.000-—
Za opravljanje rečne agenture se plačuje polovica te takse.
22. Za opravljanje kinematografskega (bio-skopskega) obrta:
v krajih	do 50.000 prebivalcev............ 200-—
v krajih	nad 50.000 prebivalcev........... 500-—
23. Za opravljanje podjetja za redni prevoz potnikov in blaga:
a) z malimi železnicami za javni promet,
ki niso spojene z državno železnico ....	2.000-—
b) z motornimi vozili (avtobusom, tovornimi avtomobili)............................ 1.000-—
c) s	tramvajem . . « i	<	»	■	■	>	.	1.000-—
24. Za javno klavnico ..(«,■••	1.000-—
III.	Za dovolitev, ki jo daje po za-
konu o obrtih minister za trgovino in industrijo, minister za socialno politiko, mi nister za vojsko in mornarico, odnosno miniv ster za finance2 se plačuje:
1. Za opravljanje podjetja za redni prevoz	Din
potnikov in blaga z motornimi vozili (avtobusi, tovornimi vozili)............................ 1.000—•
2. Za opravljanje bančnih in menjalskih poslov po delniški družbi ali družbi z omejeno zavezo kakor tudi za opravljanje zavarovalnih poslov, od glavnice dotične družbe . .	0-10%
3. Za industrijski (tvorniški) obrat, ki je po vrsti in storilnosti posebnega pomena za obrambo države (odstavek (‘) § 60. zakona
o obrtih).......................................... 1.000—■
4. Za	izselniško agencijo..................... 5.000—-
5. Za	finančno-pravno zastopništvo	.	.	.	2.500—
6. Za	carinsko posredništvo	se	plačuje
taksa po tar. post. 225. taksne tarife.
7. Za	obrat tvornice piva..................... 10.000—
8. Za	obrat tvornice špirita:
a) industrijske............................ 10.000—
b)	kmetijske................................. 5.000—
9. Za	obrat tvornice kvasa.................... 5.000—-
10.	Za izdelovanje igralnih kart in domin taksa iz pripombe 2. k tar. post. 236. taksne tarife.
11. Za obrat tvornice za proizvajanje
orožja, streliva in raznesil.................. 5.000—
12. Za tvorniško destilacijo	rudninskih	olj	2.000—■
13. Za proizvajanje zdravil	biološkega	iz-
vora ............................................... 5.000—
14. Za proizvajanje zdravil biološkega izvora za živali.................................... 5.000—
15. Za javna skladišča od m3 prostornine skladišča po............................................. 1-50
16. Za izdelavo filmov....................... 1.000—
Pripomba 1. Če obrta, omenjenega v tar. post. 91. in 92. taksne tarife v zakonu o taksah, po odredbah posebnih zakonov na poedinih pravnih področjih ni treba protokolirati, se mora ob izdaji pooblastitev ali dovolitev za tak obrt pobrati poleg takse za pooblastitev ali dovolitev tudi še taksa za protokolacijo, predpisana v tar. post. 31. do 40. taksne tarife v zakonu o sodnih taksah.
Predpisi pripombe k tar. post. 31. do 40. taksne tarife v zakonu o sodnih taksah se ukinjajo.
Pripomba 2. Inozemski podaniki države, s katero ni dogovora o vzajemnosti za opravljanje obrtov, izvzemši ruske pribežnike, plačujejo za opravljanje obrta trikratno takso iz te tarifne postavke.
Pripomba 3. Za družabništvo inozemskih delniških družb, zadrug in družb z omejeno zavezo z domačim podjetjem se plačuje poleg takse iz tar. post. 10., točke 3., še Din 5.000-—.c
§ 23.
Tar. post. 93. taksne tarife se izpremlnja In se glasi:
»Tar. post. 93. — I. Posebne odobritve za postavitev delavnic (po §§ 105. in nasl. zakona o obrtih):
1. Za odobritev za postavitev delavnic in naprav industrijskega značaja, ki se daje po	§§	106.	in	107. zakona o obrtih, se plačuje taksa po tar.	post. 90.	taksne
tarife.
2. Za ostale delavnice in naprave:	Din
a) brez motorne pogonske sile	.	. ■	■	50-—'
b) kinematografov (bioskopov)	.	. .	,	200—-
c) delavnic ali naprav za izdelavo, pre- Din delavo, izvajanje in prirejanje filmov in ce-
luloida............................................ 500-—
d) delavnic in naprav za izdelavo strupov, zdravil in zdravilnih specialitet, tvarin
in preparatov za zdravila.......................... 200-—
e) delavnic in naprav za tvorniško izdelovanje orožja, streliva in raznesil ....	500-—
f) ostalih delavnic in naprav za izdelovanje orožja....................................... 200-—
g) malih, mestnih, cestnih, žičnih in podobnih železnic, če niso spojene z državno železnico, kakor tudi tramvajev za javni promet	500-—
b)	tvornice kart in domin.................... 2.000-—
i) delavnic in naprav za proizvajanje
zdravil biološkega izvora.......................... 500-—
j) delavnice in naprave za proizvajanje živalskih zdravil biološkega izvora ....	500-—
k) za industrijska (tvorniška) podjetja, ki so po vrsti in storilnosti posebnega pomena
za zaščito in obrambo države....................... 200-—
II.	Za odobritve za rabo (§ 113. zakona o obrtih), izvzemši one iz tar. post. 89. in 90. a taksne tarife............................. 50-—
Pripomba 1. Za postavitev vodnogradbenih naprav se plačuje taksa iz tar. post. 89. taksne tarife.
Pripomba 2. Za vsako bistveno izpremembo ali razširitev delavnice ali naprave v konstrukciji, obsegu, razporedu, kraju ali proizvajanju (§ 118. zakona o obrtih), izvzemši one iz tar. post. 89. in 90. taksne tarife, se plačuje polovica takse, določene v tar. post. 91. m 92. taksne tarife v zakonu o taksah.«
§ 24.
Tar. post. 94. taksne tarife se izpreminja in se glasi: >Tar. post. 94. — 1. Za prijavo ustanovitve pomožnega lokala istega obrta na področju iste občine, kjer je sedež glavnega obrata, ki se opravlja na osnovi pooblastitve:	Din
a) poslovalnice in pisarne ......	20-—
b) prodajalnice in delavnice .....	50—
2. Zč^prijavo ustanovitve pomožnega lokala istega obrta na področju istega občega upravnega oblastva prve stopnje, ki se opravlja na osnovi pooblastitve:
a) poslovalnice in pisarne — polovica takse, določene za pooblastitev za opravljanje dotičnega obrta, odnosno podjetja;
b) prodajalnice in delavnice, kakor za novo pooblastitev za opravljanje dotičnega obrta, odnosno podjetja.
3. Za odobritev ustanovitve pomožnega lokala istega obrta na področju iste občine Pri obrtih, ki se opravljajo na osnovi dovo-litve (§ 60. zakona o obrtih);
a) poslovalnice in pisarne ......
b) prod; jalnice in delavnice .....
4. Za ustanovitev pomožnega lokala istega obrta na področju istega občega upravnega oblastva prve stopnje pri obrtih, ki se opravljajo na osnovi dovolitve:
a) poslovalnice in pisarne ......
b) prodajalnice in delavnice kakor za novo dovolitev za opravljanje dotičnega obrta.
50—
100—
100—
5. Za prijavo premembe pomožnega lo- Din kala in premestitev obrata na področju iste
občine	...............	20*—
6. Za prijavo postavitve magazina, hrani-šča, založišča in skladišča:
a)	trgovinskih in rokodelskih obrtov . .	20-—
b) industrijskih podjetij................. 50-—
7. Za ustanovitev podružnice se plačuje taksa, določena za ustanovitev glavnega obrata v tem kraju.
8. Za odobritev postavitve ali premembe poslovodje:
a)	pri trgovinskih in rokodelskih obrtih .	25—
b)	pri industrijskih podjetjih .....	100—
§ 25.
Tar. post. 95. taksne tarife se izpreminja in se glasi: »Tar. post. 95. — Izpričevala.	Din
1. Za pismeno potrdilo združbe ali okrožnega odbora o vloženi prijavi za opravljanje
izpita......................................... 5*—
2. Za pomočniško izpričevalo združbe, odnosno okrožnega odbora o opravljenem
izpitu.............................................. 10—
3. Za	izpričevalo o opravljenem izpitu:
a) za	upravljalen parnih strojev in kotlov	100'—
b) za	kurjača parnih strojev in kotlov .	50,—
c) za	upravljalca električnih naprav . .	100—
č) za	upravljalca aparatov za razvijanje
acetilena.......................................... 100—
d) za	kinematografskega operaterja . .	200—
e) za	gradbenika visokih ali nizkih zgradb	200—
f) za mojstra (zidarskega, tesarskega, klesarskega	in vodnjakarskega................. 50'—
g) za	elektrotehnika................ 100—
h) za	elektroinstalaterja........... 50-—
i) za	vozača motornih vozil........ 100-—
j) za	osebe, ki upravljajo tehtanje	blaga	20-—
4. Za	izpričevala o opravljenem	mojstr-
skem izpitu, izvzemši ona, ki so omenjena v prejšnji točki................................ 30—
§ 26.
Tar. št. 96. se izpreminja in se glasi;
»Tar. št. 96. — Ostale takse:
1. Za odobritev razprodaje se plačuje Ista taksa, kakor za pooblastitev ali dovolitev za opravljanje dotičnega obrta.
2. Za banovo dovolitev za ambulantno delo potujočih kinematografov (bioskopov), mlatilnic, traktorjev, motornih voz in temu podobno....................................... 100—
3. Za pooblastitev za postavitev avtomata
na ulicah................................. 500—
4. Za potrdilo	o	trajanju vajeniške službe	20-—
5. Za potrdilo združbe ali okrožnega odbora, da je učenec (vajenec) dovršil učni čas
brez pomočniškega izpita, § 288............... 10—
6. Za potrdilo o vedenju in pokazani izobrazbi pomočnika med službo................... .	20-—
7. Za banovo dovolitev:
a) za	sejme	..■■■«■■»■	200-—-
b) za	tržne	dneve .■>>....	100—
8. Za dovolitev ministra za trgovino in industrijo za vzorčne sejme;
Din
v krajih do 50.000 prebivalcev..................... 200-—
v krajih nad 50.000 do 100.000 prebivalcev .	500-—
v krajih nad 100.000 prebivalcev....................... 1.500’—
§ 27.
Tar. post. 99. a. zakona o taksah se izpreminja in se glasi:
>Tar. post. 99. a. — Na vse vstopnice, in sicer:
1. za gledališča, umetniške koncerte in gledališke predstave prosvetnih društev, za dirke kola jahačev — jahalni! društev za pospeševanje konjereje in za javne vaje in tekme športnih društev se plačuje taksa 10% od vrednosti prodane vstopnice. Ta taksa se plačuje tudi za koncerte in zabave, ki jih prirejajo prostovoljna gasilna društva, ki se vzdržujejo sama in izključno zato, da nabavljajo priprave, potrebne zoper požar, in za podpiranje svojih članov, ki so se ponesrečili v požarni službi;
2. za bioskope, zabave in plesne veselice, cirkuse, akrobatske, atletske, čarodejske in spiritistične predstave, panoptike, menažerije, razne druge razstave, panorame, fotoplastike in vobče za vse vstopnice k prireditvam, kjer se ljudje zbirajo zaradi zabave in razvedrila, se plačuje taksa 20% od vrednosti vstopnice.
Ta taksa 20% se plačuje tudi na vstopnice za prireditve iz točke 1., če se prirejajo s plesno zabavo, razen prireditev gasilnih društev.
Pripomba 1. Na predstavah, kjer se plačuje poleg vstopnice ali namesto vstopnice, katere cena ni določena vnaprej, prostovoljen prispevek, se plačuje tudi taksa 10%, odnosno 20% od skupnega zneska prostovoljnega prispevka, kakršen je pač značaj prireditev iz točk 1. in
2.	te tarifne postavke. V ta namen mora voditi prireditelj točen seznamek vseh prispevnikov in vsote danega prispevka bodisi da se da prispevek brez vstopnice bodisi k vstopnici.
Pripomba 2. Če se plačujejo »vstopi« v povprečnem znesku v obliki vpisnine v klub, društvo ali družbo ali v obliki sezonske karte ali v obliki abonmaja za določeno število vstopov ali za vstope v določenem časovnem razdobju, se .pobira ta taksa odstotno po gorenji stopnji po skupno plačani vsoti. Plesne šole, če so kot take protokolirane in obdačene z neposrednim davkom, ne plačujejo te takse na šolnino (članarino) svojih učencev; če pa prirejajo zabave, matineje in temu pod., plačujejo takso po tej tarifni postavki na vstopnice ali prostovoljne prispevke za te prireditve.
V drugih primerih, če je vstop dovoljen brez vstopnice (»vstop proste), a se v lokalu prodajajo pijače in jedila in se tukaj ljudje zbirajo zaradi zabave, plesne veselice in razvedrila, poslušajoč petje, godbo radijske aparate in druge glasbene avtomate, gledajoč bioskopsko predstavo itd., se določi taksa povprečno za en dan. To takso mora plačati vnaprej lastnik podjetja. Plačilu te takse so zavezani tudi nočni obrati — javni tolerirani obrati. Taksa se določa v sorazmerju z zneski, ki se povprečno pobirajo v dotičnem kraju od podobnih lokalov kot taksa od vstopnic.
Pripomba B. Bari, kabareti, orfeji, varieteji, cafč-chantants, nočne kavarne, kjer izvajajo poklicni artisti svoje produkcije, razne plese, balet in temu pod., in vse ostale podobne naprave plačujejo kot takso 20% celokupnega povprečno ugotovljenega kosmatega dohodka v lokalu, neaavisno od tega, ali je dovoljen .vstop za
plačilo vstopnice ali ne. Za kosmati dohodek se smatraj ) vsote, pobrane za vstopnice, programe, garderobo, za pijačo, jedi in vse druge storitve in razvedrila.
Za osnovo izračunu tega kosmatega dohodka služi približna velikost lokala, število sedežev, trajanje prireditve, približni potrošek in cena jedi in pijač, dohodek od garderobe, neglede na to, kdo jo ima, vrednost vstopnic ali postrežbe in temu pod.
Ta kosmati dohodek se določa povprečno za en dan.
Pripomba 4. Izjemoma se ta taksa ne pobira za:
1. predavanja in razstave, ki služijo v poučne, prosvetne in gospodarske namene;
2. zabave na vaških slavnostih, cerkvenih in šolskih slovesnostih, proslavah in narodnih svečanostih, če se prirejajo na krajih, ki so za to določeni;
3. cerkvene konoerte (v cerkvah), javne vaje sokolskih društev in koncerte domačih pevskih in umetniško glasbenih društev, če se prirejajo brez plesne veselice;
4. vstopnice v državne, banovinske in občinske muzeje;
5. prireditve društva Rdečega križa samo ob dneh, določenih za nabiranje prispevkov;
6. državna in banovinska narodna gledališča kakor tudi gledališke predstave vaških čitalnic. Če dajejo ta gledališča svoje prostore drugim ustanovam in prirediteljem v najem, se plačuje taksa po tej tarifni postavki.
Pripomba 5. Pri prireditvah z vstopnicami, ki so zavezane taksi iz te tarifne postavke, se smejo uporabljati samo vstopnice državne izdaje.
Vstopnice za vse prireditve daje izključno ministrstvo za finance — oddelek za davke v izdelavo in jih oddaja po podrejenih blagajnah prirediteljem, pobirajoč vnaprej poleg zakonske takse tudi stroške za izdelavo vstopnic. Vstopnice se izdelujejo v državni markarnici v Beogradu ob nadzorstvu komisije za izdelavo taksnih vrednotnic, ki se ji v ta namen prideljuje tudi en strokovni višji uradnik oddelka za davke, ki ima iste pravice in dolžnosti, kakor ostali člani komisije.
Pripomba 6. Vsak prireditelj je dolžan prijaviti pristojnemu oblastvu svojo prireditev in predložiti na vpogled dovolilo za prireditev, in sicer:	•
a) kdor ima stalni obrt, najkesneje v 5 dneh pred pričetkom dela vobče z označbo predstav za en dan;
b) kdor prireja samo občasno prireditve, najkesneje 24 ur pred pričetkom prireditve.
Za pravočasno vložitev prijave je odgovoren imetnik prostorov, odnosno kraja, kjer se prireditev vrši.
Pripomba 7. Na prireditvah, za katere je predpisana vstopnica, smejo biti samo one osebe, ki so opremljene s predpisanimi vstopnicami.
Brez predpisne vstopnice ne sme biti v lokalu, kjer se vrši prireditev, odnosno na kraju prireditve niti ena oseba.
Zaradi kontrole so posetniki zabave dolžni, hraniti vstopnice do konca zabave, in jih oblastvu na zahtevo pokazati.
Pripomba 8. Z vstopnicami se je založiti pri pristojni davčni upravi med uradnimi urami, vsaj 24 ur pred prireditvijo.
Odmerjene povprečne takse je plačati pri občasnih prireditvah 24 ur pred prireditvijo za en dan ali za več dni, pri stalnih podjetjih pa najmanj za 10 dni vnaprej.
Pii prireditvah ob prostovoljnih prispevkih se mora o tem obvestiti pristojno finančno oblastvo vsaj 24 ur pred prireditvijo, da more prisostvovati zbiranju prostovoljnega prispevka, na katerega se plačuje taksa takoj po dokončanem nabiranju.
Pri klubih, društvih ali napravah, pri katerih je v plačani članarini obsežena tudi vstopnica k raznim prireditvam, se plačuje taksa praviloma in najkesneje do konca meseca februarja, za člane, vpisane med letom, Pa takoj drugi dan po vpisu.
Pripomba 9. Za osebe, ki so zavezane postopati po predpisih te tarifne postavke, se smatrajo prireditelji, pri pravnih osebah pa njih zakoniti ali pooblaščeni zastopniki. Ce prireja prireditve več oseb, so vse solidarno odgovorne.
Imetnik prostorov ali kraja, kjer se vrši prireditev, .le odgovoren za takso solidarno s prirediteljem, če dopusti, da se vrši prireditev brez prijave.
Pripomba 10. Prireditelji, ki svoje prireditve ne prijavijo v določenem roku, ki ne predlože seznamkov o prostovoljnih prispevkih ali ki ne obveste finančnega oblastva o vpisanih članih, se kaznujejo v denarju od 500 do 1000 dinarjev.
Prireditelji, ki ne plačajo odmerjene takse v določenem roku, plačajo poleg redne takse še 50°/» za kazen.
Prireditelji, ki preprečijo kontrolnim finančnim organom pristop v lokal, zgradbo, odnosno na kraj, kjer se vrši prireditev, se kaznujejo od 500 do 2000 dinarjev.
Posetniki, ki ovirajo organe v izvrševanju kontrole, se kaznujejo od 100 do 200 dinarjev.
Pripomba 11. Če se vrši prireditev brez predhodne prijave; če se najdejo v lokalu osebe brez predpisne vstopnice ali če se zasedejo dražji prostori od onih, za katere vstopnice veljajo; če se prodajo vstopnice po višji ceni, kakor se vstopnica glasi, ali se prodajo vstopnice državne izdaje, na katerih ni datuma prireditve, se kaznuje odgovorna oseba (prireditelj) z dvakratnim do desetkratnim zneskom redne takse.
Za prireditve, ki se vrše brez predpisanih vstopnic, se smatra, da so vsi prostori v lokalu razprodani in se Po tem odmeri redna in kazenska taksa.
Pripomba 12. Odločbe o odmeri takse iz te tarifne postavke in razsodbe o kaznovanju izdajajo v prvi stopnji davčne uprave; zoper njih odločbe je dopustna pritožba na finančno direkcijo v 5 dneh.
Odločbe o odmeri takse iz pripombe 3. te tarifne postavke kakor tudi razsodbe o kaznovanju po kaznivih dejanjih izdajajo finančne direkcije in se te vročajo oddelku za davke po uradni dolžnosti. Šele po odobritvi oddelka za davke so te odločbe izvršne. Oddelek za davke sme to takso zvišati, če spozna, da je odmerjena v škodo državne blagajne.
Plačila odmerjene takse pritožba ne zadržuje.
Pripomba 13. Povračilo takse se sme izvršiti za nerazprodane vstopnioe, odnosno pri povprečni taksi za dneve, za katere ni pogojev, zbog katerih se ta taksa plačuje. Če se vrši povračilo za nerazprodane vstopnice, se ne more vrniti odškodnina, pobrana za izdelavo ne-razprodanih vstopnic.
Prošnjo za povračilo takse je vložiti v 5 dneh od dne poslednje prireditve ali od dne, ko so prestali pogoji za pobiranje povprečne takse, pri onem oblastvu, ki je takso pobralo,
Odločbo o povračilu takse od vstopnic izdaja davčna uprava in če je pozitivna, jo takoj izvrši.
Predmete po izvršenih povračilih takse na vstopnice mora vročiti davčna uprava ob pričetku vsakega tromesečja za preteklo tromesečje pristojni finančni direkciji v pregled. Direkcija preizkusi pravilnost izvršenega povračila in uniči komisijski vse priložene vstopnice, za katere se je taksa vrnila, predmet s komisijskim zapisnikom vred pa vrne davčni upravi za arhiv.
Za nerazprodane se smatrajo one vstopnice, ki niso iztrgane iz knjižice — bloka in imajo še kupon.
Pripomba 14. Uradniki, ki opravljajo revizijo o pravilnem izvrševanju predpisov te tarifne postavke, imajo ,;ravico do odškodnine za nočno službo, ki jo odreja oddelek za davke; v ta namen se pobira na vsote, plačane po tar. pest. 99. a in 99. c kontrolna taksa 5°/o.
Ta kontrolna taksa in za stroške za izdelavo vstopnic pobrane vsote se knjižijo v korist sklada* ki se ustanov i pri oddelku za davke. Iz tega sklada se plačujejo stroški za izdelavo vstopnic in ostalih taksnih obrazcev in odškodnina za opravljanje nočne službe v znesku, ki ga predpiše minister za finance.
Pripomba 15. Vse druge dosedanje državne doklada se ukinjajo.
Pripomba 1(5. Občinske takse na vstopnice ne smejo biti višje od 50% državne takse, ostale samoupravne takse pa skupaj 40% državne takse.
Pripomba 17. Predmete, po katerih se je izvršilo povračilo takse na vstopnice do uveljavitve tega zakona, vroči uprava pristojni finančni direkciji, ki postopa po predpisih pripombe 13. te tarifne postavke.
Pripomba 18. Minister za finance se pooblašča, da
predpiše za izvrševanje predpisov te tarifne	postavke
pravilnik.«	
§ 28.	
Tar. post. 100. zakona o taksah se izpreminja in	
se glad:	
»Tar. pest. 100. 1. Za prijavo, da ima kdo vozila,	
neglede na to, ali se rabijo in ali so uporabna, se plačuje	
na leto:	
a) za avtomobile, prikolico in avtobus, od	Din
vsakega 		100-—
b) za motocikel s prikolico ali brez nje	50'—
c) za fijakrski (polfijakrski) voz . . .	25-—
č) za bicikel		5'—
2. Za rabno odobritev vozil se plačuje	
na leto:	
a) za potniške avtomobile, težke do	
vštetih:	
1000 kg od 1 kg		 , . .	1-—
nad 1000 kg do 1500 kg od 1 kg 		1-50
nad 1500 kg od 1 kg	<	2-	
Teže pod 1 kg se ne upoštevajo;	
b) za avtomobile, s katerimi se opravlja	
obrt za prevoz potnikov (avtotaksi) od 1 kg	0-75
c) za avtobuse in tovorne avtomobile s	
prikolico ali brez nje od 1 kg		0-50
č) za motocikle s prikolico ali brez nje	
od 1 kg		, , .	2-50
d) za fijakrski (polfijakrski) voz z dvema	
konjema	100-—
e) za fijakrski (polfijakrski) voz z enim Din konjem ................................................... 50-—
f) za bicikel................................. 20-—
Pripomba 1. Osebe, ki izvršujejo obrt prevoza potnikov in blaga z avtomobilom, se ne obdačujejo izza dne 1. januarja 1933. z davkom na poslovni promet. Prav tako se ne obdačujejo izza dne 1. januarja 1933. z davkom na poslovni promet osebe, ki izvršujejo obrt prevoza potnikov s fijakrskimi vozmi.
Pripomba 2. Odmeri takse po teži služi za osnovo teža vozila z vsemi pripravami, orodjem in rezervnimi deli, ki spadajo k dotičnemu vozilu.
Za vsako vozilo se ugotovi teža samo na državni ali občinski tehtnici enkrat in velja, dokler je dotičuo vozilo zavezano taksi iz te tarifne postavke.
Pripomba 3. Vsa vozila, omenjena v tej tarifni postavki, se morajo vsako leto pri pristojnem policijskem oblastvu prijaviti in registrirati in se mora plačati prijavna taksa neglede na njih rabo. Avtotaksiji morajo predložiti ob letni prijavi potrdilo davčne uprave, ki se izdaja brez takse, da so plačali preteklo leto pridob-nino, drugače se prijava ne sprejme niti ne izda odobritev za prihodnje leto.
Obveznost, podati prijavo in plačati prijavno in letno takso, nastane:
a) za nova in prekupljena vozila od dne, ko se kupijo, najkesneje v 15 dneh.
Če je letna taksa za prekupljeno vozilo za tekoče leto že pobrana od prodajalca, plača novi lastnik samo prijavno takso;
b) za neuporabna vozila v 15 dneh od dne popravila;
c) za vozila, ki niso premenila iastnika, na področju uprave mesta Beograda, v Zagrebu, Ljubljani, Mariboru, Novem Sadu, Skoplju, Sarajevu, Splitu in Osijeku izza dne 1. januarja do konca meseca februarja, v drugih krajih pa izza dne 1. februarja do dne 31. januarja vsakega leta.
Prijavna taksa se plačuje v znamkah in se lepi na prijavo sšmo, letna taksa pa se plačuje v gotovini in se polaga pri pristojni davčni upravi.
Prijavnina in letna taksa se ne vrneta, če se vozilo med letom odsvoji ali vzame iz rabe.
Nobeno vozilo, omenjeno v tej tarifni postavki, se ne sme dati v promet brez odobritve pristojnega ob-lastva. Ta odobritev se daje za vsako vozilo posebej in velja samo za ono vozilo, za katero je dana. Izjemoma smejo uporabljati prodajalci avtomobilov za poskusne vožnje zaradi prodaje eno odobritev in eno prometno tablico za vse avtomobile v svojem založišču, toda s pogojem, da so plačali za en avtomobil iz svojega zalo-žišča prijavno in letno takso iz te tarifne postavke. Vse to velja tudi za prodajalce motociklov.
Pripomba 4. Za vsa vozila, ki so bila v naši kraljevini registrirana in rabljeua 7 let, se plačuje izza dne
1.	januarja 1932. polovica letne takse iz te tarifne postavke.
Če se nabavi vozilo, za katero letna taksa ni plačana, med koledarskim letom, plača kupec takso za tekoče in za prihodnja tromesečja; pri tem je računiti za vsako tromesečje po eno četrtino letne takse, kateri je dotično vozilo zavezano.
Pripomba 5. 1. Takse iz te tarifne postavke ne plačujejo:
Dvor Njegovega Veličanstva kralja, državna in samoupravna telesa za svoja vpzjla, predstavniki tujih
držav ob reciprociteti; inozemci in dvolastniki s pravilnimi listinami, če se ne bavijo v naši kraljevini dalj ko 60 dni, drugače poberejo izhodne carinarnice za vsak dan po tem roku po 10 dinarjev v gotovem denarju, o čemer morajo izdati potrdilo.
2. Prijavni in letni taksi niso zavezana:
a) vsa vozila v založiščih in trgovinah, ki so tja postavljena zaradi prodaje;
b) fijakrski in polfijakrski vozovi v delavnicah, kjer se izdelujejo, ali v prcdajalnicah, kjer se prodajajo, kakor tudi vozila gasilnih društev;
c) neuporabna vozila.
Za neuporabna vozila se smatrajo ona vozila, ki se za promet ne dajo rabiti. To okolnost ugotavlja strokovna komisija, v katero spada tudi en organ finančne kontrole.
3. Letne takse so oproščena vsa vozila, ki so se vzela iz rabe. Taka vozila morajo biti pod plombo pristojnega upravnega oblastva prve stopnje, ki jim odvzame prometno tablico. Če se vzame vozilo zopet v rabo, se mora predhodno plačati letna taksa po predpisih pripombe 4. k tej tarifni postavki.
Pripomba 6. Za zahtevo, da se vzemi vozilo iz rabe (pod plombo) ali da se snemi plomba z že plombiranega vozila, se plačuje taksa iz točke 1. te tarifne postavke.
Pripomba 7. Vsakdo, ki proda vozilo, omenjeno v tej tarifni postavki, mora v 5 dneh po izvršeni prodaji obvestiti o tem pristojno upravno oblastvo prve stopnje. V obvestilu mora navesti kupčevo ime in priimek, njegov poklic in stanovališče. Ta obvestila niso zavezana plačilu takse po zakonu o taksah.
Pripomba 8. Lastniki vozil, katerih vozniki nimajo pri sebi predpisanega odobrila za rabo vozila, se kaznujejo za vsak primer s kaznijo po 100 dinarjev.
Lastniki vozil, ki jih v določenem roku ne prijavijo in ne plačajo takse iz te tarifne postavke, se kaznujejo, in sicer:
a) za nova in popravljena vozila s trikratnim zneskom prijavne in letne takse;
b) za prekupljena vozila poleg redne takse z zneskom od 300 do 1.000 dinarjev;
c) za. vozila, ki niso premenila lastnika, s polovico zneska redne takse.
Prodajalec vozila se kaznuje z zneskom od 100 do 500 dinarjev, če o prodaji pristojnega policijskega oblastva ne obvesti v 5 dneh.
Pripomba 9. Vsa vozila, ki plačujejo letno takso, se morajo izmeriti, in sicer:
a) vozila, ki so sedaj v prometu, do dne 31. decembra 1932.;
b) nova vozila v 10 dneh od dne prijave pristojnemu policijskemu oblastvu.
Izza dne, ko dobi ta zakon moč, se uporabljajo predpisi te tarifne postavke na vsa novo nabavljena ali popravljena vozila; na ona vozila pa, ki so plačala za leto 1932. takso po dosedanjih predpisih, se uporabljajo predpisi te tarifne postavke izza dne 1. januarja 1933. Izjemno od tega predpisa plačajo motocikli za 1. 1932. tri četrtine takse po tej tarifni postavki najkesneje do konca maja 1932.
Pripomba 10. Natančnejše odredbe za izvrševanje predpisov te tarifne postavke predpiše minister za finance s pravilnikom.«;
§ 29.
Tar. post. 101. zakona o taksah se izpreminja in se glasi:
»Tar. post. 101. — Na vse prevoze in prenose pri železnicah, plovnih objektih katerekoli vrste v notranjem prometu na rekah, prekopih in jezerih, kakor tudi pri tramvajih se plačuje:
1. Za prevoz potnikov:
a) pri železnicah od vrednosti potniške vozovnice 15%;
b) pri ladjah in tramvajih od vrednosti potniške vozovnice 10%.
2. Za prenos prtljage in blaga od vrednosti voznine 10%.
3. Za rečne prevoze, če se dajo v zakup, od vrednosti zakupnine 15%.
Pripomba 1. Za naročbene (abonirane) vozovnice se plačuje taksa po znesku naročnine.
Pripomba 2. Podjetja, ki prevažajo svoje blago na lastnih železnicah, plovnih objektih itd., morajo plačati za te prevoze takso iz te tarifne postavke, neglede na 4o, ali je poslano blago določeni osebi ali pa je namenjeno prosti trgovini. Če voznina ni znana, določi minister za finance sporazumno z ministrom za promet tarifo, po kateri je to takso izračunjati. Po tej odredbi se morajo rešiti vsi obstoječi spori in predmeti. Takse, že pobrane po izdanih predpisih v taksnem in pristojbin-. skem pravilniku, se nikoli in nikdar ne vračajo.
Pripomba 3. Taksa iz točk 1. in 2. te tarifne postavke se plačuje vnaprej v gotovem denarju, taksa iz točke 3. pa ob položbi zakupnine. Znesek te takse mora biti vštet v vrednost potniške vozovnice in se zaokroža na skupni znesek voznine s takso, v blagovnem prometu pa se mora ta taksa vračuniti v vozninsko postavko in se ob plačilu voznine pobira obenem tudi taksa.
Pripomba 4. Za potniške vozovnice se polaga ta taksa vnaprej pri državni blagajni, za prtljago in blago pa pred raztovoritvijo. V ta namen izda minister za finance posebne tovorne liste za samoupravna in privatna prometna podjetja in odredi, ko bo to mogoče, uporabo potniških vozovnic državne izdaje.
Večja podjetja smejo po odobritvi ministra za fi-' nance polagati to takso tudi mesečno po celotni vsoti, prejeti od voznine, in to najkesneje do konca tekočega meseca za pretekli mesec.
Samoupravna in privatna prometna podjetja morajo voditi potrjene knjige tako, kakor to predpiše minister za finance.
Pripomba 5. Takse iz te tarifne postavke ne plačujejo:
a) država za svoje pošiljke;
b) samoupravna telesa, privatne osebe in društva za svoje pošiljke, ki niso neposredno namenjene prosti trgovini, na lastnih železnicah;
c) lastniki plovnih objektov za pošiljke, ki so namenjene za uporabo njih plovnih objektov.
Pripomba 6. Tej taksi niso zavezani:
a) prenosi z zrakoplovnimi prometnimi sredstvi, barkami in čolni;
b) brez plačane nakaznice.
Pripomba 7. Če se ne polaga ta taksa pravočasno ali če se položi pri državni blagajni manjša taksa, se kaznuje odgovorna oseba ali družba z enkratnim zneskom nepoložene ali premalo položeno lafee. Če se pa	SftSagfto obnavljajo,
ta taksa prikrije in pri državni blagajni vobče ne položi, pa se to naknadno ugotovi, se kaznuje odgovorna oseba ali družba s trikratnim zneskom nepoložene takse.
Osebe ali družbe, ki ne \odijo predpisanih in potrjenih knjig in obrazcev ali ne izvršujejo predpisov te tarifne postavke in njenega pravilnika, se kaznujejo z zneskom od 1.000-— do 5.000-— dinarjev.
Za preiskavo in obsodbo po teh kaznivih dejanjih so pristojne davčne uprave, za kazniva dejanja državnih in samoupravnih uslužbencev pa minister za finance.
Pripomba 7. Način pobiranja, obračuna, kontrole in polaganja dohodkov iz teh taks predpiše minister za finance s pravilnikom.c
§ 30.
Tarifna postavka 237. taksne tarife se izpreminja in se glasi:
»Tar. post. 237. — Za izdajanje, podaljševanje ir obnavljanje potnih listov za jugoslovanske državljane:
1. za redni prekomejni potni list:	Din
a) za čas do vštetih 6 mesecev ....	50—
b) za čas nad 6 mesecev do vštetih 12 mesecev..................................... 100-—
c) za	vsako nadaljnje	leto	še po	.	.	.	.	100-—'
2. za	izselniški potni	list	za	v	Ameriko
in	prekmorske pokrajine..................... 2»0—
3. za druge potne listine z najdaljšim
rokom meseca dni......................................... 20—
Pripomba 1. Delavci, zaposleni v inozemstvu in dijaki, ki bivajo tamkaj zaradi šolanja, plačujejo polovico takse iz točke 1. te tarifne postavke.
Pripomba 2. Državni uslužbenci in osebe, ki bivaje v inozemstvu po uradni dolžnosti ali v posebni misiji kraljevine, dobivajo potni list brez plačila takse.
Pripomba 3. Siromašne osebe, ki žive stalno v inozemstvu, dobivajo potni list brez plačila takse, če dokažejo svoje siromašno stanje s potrdilom, ki ga izda pristojno inozemsko oblastvo.
Pripomba 4. Osebe, ki jih kraljevska zastopništva vračajo v domovino zbog siromaštva, in osebe, ki jih odpravljajo inozemska oblastva v kraljevino in zahtevajo potno listino brez plačila takse, kakor tudi vojaške osebe, ki se vračajo v kraljevino, da zadoste vojaški dolžnosti, dobivajo potno listino za potovanje v domovino brez plačila takse.
Pripomba 5. Minister za finance sme na predlog ministra za zunanje posle začasno oprostiti od takse iz točke 1. in iz pripombe 1. te tarifne postavke delavce, ki ostanejo zaradi gospodarske krize brez posla v inozemstvu.
Pripomba 6. Nobeno oblastvo ne sme izdati rednega prekmejnega potnega lista za dalj čaša ko za tri leta; če pa se izdajajo druge potne listine, ki ne smejo veljati več ko mesec dni, se pobira taksa po točki 3. te tarifne postavke.
Pripomba 7. Vsa konzularna oblastva in ona, ki opravljajo ta posel, vodijo poseben seznamek o jugoslovanskih državljanih na svojem področju in o odvzemanju in obnavljanju potnih listov.
Pripomba 8. Kraljevska zastopništva v inozemstvu morajo skrbeti po zakoniti ali običajni poti za to,-da imajo vsi državljani kraljevine potne liste in da jih pra-^
Pri obnovi potnega lista se mora pobrati taksa tudi za čas, za katerega se je opustilo plačilo te takse, ker ni bila pravočasno obnovljena, a pobere se na stari izvod potnega lista, ki ostane v arhivu dotičnega oblastva, ki je polni list obnovilo. Ta odredba velja izza dne
1.	aprila 1932. Za potne liste, ki jim je rok dne 1. aprila 1932. potekel in se do tega roka niso obnovili, se pobira za čas do dne 31. marca 1932. taksa po prejšnjih odredbah zakona o taksah, pri čemer je vzeti čas pod 6 meseci za popolnih 6 mesecev.
Pripomba 9. Predpisi pripombe 3. k tarifni postavki 55. taksne tarife veljajo tudi tukaj.«
§ 61.
Za tar. post. 237. je dodati novo tar. post. 237. a, ki se glasi:
»Tar. post. 237. a. — Za vpis jugoslovanskih državljanov v register, da se jim vročajo poštne pošiljke, se plačuje na leto....................................Din 50’—
Ostali stroški zaradi pošiljke, če bi jih kaj bilo, ee plačajo zastopništvu posebej in vnaprej.«
§ 32.
Tar. post. 238. taksne tarife se izpremiuja in se glasi:
»Tar. post. 238. — Za vidiranje potnih listov, in
sicer*
1.	inozemskih državljanov:	Din
a) za vstopni vizum z rokom 6 mesecev,
ki velja za več potovanj............................ 130—
b) za vstopni vizum z rokom do 3 mesecev,
ki velja za eno potovanje......................... 65'—
c) za tranzitni vizum z rokom do meseca dni, ki velja za eno potovanje čez ozemlje kraljevine brez pravice bivanja.............. 13'—
č) za dve tranzitni potovanji v dveh mesecih brez pravice bivanja.......................... 26-—
d) če pobirajo inozemska zastopništva od jugoslovanskih državljanov za vizum potnega lista takso, ki je večja od prednje, se pobira
od državljana dotične države tolikšna taksa, kolikršno pobirajo dotična inozemska zastopništva od jugoslovanskih državljanov;
e) za vizum potnega lista inozemskih državljanov, kjer velja poseben sporazum, se pobira taksa po sporazumu;
f) za vstopni ali tranzitni vizum ruskih pribežnikov z rokom do meseca dni za eno potovanje....................................... 10'—
g) osebe, ki jih vračajo inozemska zastopništva ali inozemska oblastva v domovino zbog siromaštva, dobivajo vizum potnega lista na zahtevo inozemskega zastopništva ali inozemskega oblastva ob pogoju vzajemnosti brez plačila takse;
h) inozemci, ki potujejo v kraljevino na poziv jugoslovanskih državnih oblastev, dobivajo vizum potnega lista brez plačila takse.
2.	Za vizum potnega lista jugoslovanskih * državljanov........................... 10
Pripomba 1. Jugoslovanski podaniki, ki jih vračajo v domovino, in siromašne osebe, ki se vračajo v domovino, in vobče vsi jugoslovanski državljani, ki dobivajo potni list brez plačila takse, dobivajo tudi vizum brez plačila takse.
Pripomba 2. Minister za finance sme sporazumno z ministrom za zunanje posle takso iz točke 1. te tarifne postavke zvišati, znižati ali izpregledati.
Pripomba 3. V nujnih primerih sme izdati kraljevsko zastopništvo brezplačni vizum inozemskim državljanom, če to zahtevajo koristi kraljevine; v takih primerih pa mora obvestiti zastopništvo, ki izda brezplačni vizum, ministrstvo za zunanje posle, komu, kdaj, na čigavo zahtevo in iz katerih razlogov je izdalo brezplačni vizum.
Pripomba 4. Obmejna oblastva so dolžna, pobirati za nevidirane potne liste tujih državljanov dvakratno takso iz točke 1. b), odnosno 1.c) te tarifne postavke; rok vstopnega vizuma pa ne sme biti daljši od meseca dni, rok za tranzitni vizum pa ne daljši od 48 ur.
Prednja odredba se ne nanaša na one inozemske državljane, ki so oproščeni dolžnosti, dati potni list vidrrati, in tudi ne na primere tranzitnega vizuma, za katere je določena posebna znižana taksa.
Pripomba 5. Če vidi rajo oblastva v kraljevini potni list za povratek v kraljevino onemu inozemskemu državljanu, ki že biva v državi, se pobira taksa za vizum po točki 1. te tarifne postavke.
Pripomba 6. Za vidiranje posmrtnih potnih listov, razen posmrtnih potnih listov jugoslovanskih borcev, se pobira dvakratna taksa iz točke 2. te tarifne postavke.«
§ 33.
V tar. post. 241. je namesto ;5« postaviti: »10«.
§ 34.
Pripomba 1. k tar. post. 250. taksne tarife se izpre-minja in se glasi:
»Pripomba 1. Če prisostvuje konzularno oblastvo pred lokalnim oblastvom v interesu privatne osebe narokom, razpravam, zapečatbi in snemi pečatov, sekve-stru, javnim licitacijam in ostalim podobnim poslom, plača prizadeta oseba takso po prebitem času od vsake ure po 30-— dinarjev in se pri tem nepopolna ura računa za celo uro.«
§ 35.
V pripombi k tar. post. 251. taksne rarile je namesto »30« postaviti: »50 .
§ 36.
Tar. post. 252. taksne tarife se izpreminja in se glasi:
»Tar. post. 252. — a) Za overitev podpisa Din in pečata inozemskih ali jugoslovanskih oblastev ali javno pooblaščenih oseb................... 50 •
b) za overovitev podpisa na privatni listini 50—
c) za overovitev potrdila, da sme kdo v inozemstvu skleniti zakon . ... c .. .	50—’
č) za overovitev potrdila o izvoru blaga se plača 0-5% od vrednosti, vendar znesek takse ne sme biti manjši od 20-— dinarjev, niti večji od 100-— dinarjev.
Pripomba 1. Če pobirajo inozemska zastopništva od jugoslovanskih državljanov za opravila iz točk a), b) in č) te tarifne postavke takso, ki je višja od one, določene v prednjih točkah, se pobira od državljana dotične države tolikšna taksa, kolikršno pobirajo zastopništva njih držav od jugoslovanskih državljanov,
Pripomba 2. Takse iz tar. post. 1., 2., 287. in 280. do vštete 252. se zvišujejo za 50%, če se pobirajo pri kraljevskih zastopništvih v Ameriki in prekmorskih državah.
Pripomba 8. Kraljevska zastopništva v inozemstvu morajo voditi poseben vpisnik o listinah, ki so se izdale brez plačila takse,*!:
§ 37.
Tar. post. 257. taksne tarife se lzpreminja in se glasi:
»Tar. post. 257. — 1. Za dopustitev svo- Din bodne inženjerske prakse:
a) za vso državo.............................. 2.000'—
b) za področje uprave mesta Beograda
ali poedinih banovin............................... 1.000'—
2. Za odobritev ministra za gradite, da se sme kdo udeleževati javnih licitacij v vsej državi:
a) za	izdelavo	vseh gradbenih poslov . .	1.000—
b) za	izdelavo	samo poslov izvestne gradbene stroke	*	oOO
3. Za	odobritev ministra za gradbe, da se sme kdo udeleževati javnih licitacij na področju mesta Beograda ali poedinih banovin:
a) za	izdelavo	vseh gradbenih poslov . .	500—
b) za	izdelavo	samo poslov izvestne gradbene stroke	 '-50'—
4. Za odobritev, da sme zastopati strokovna oseba podjetje v tehničnem pogledu:
a) za posle v vrednosti do 1,000.000-— dinarjev........................................... 500'—
b) za vsak nadaljnji začeti milijon vrednosti še po........................................ 250'
Pripomba 1. Plačilu te takse so zavezani tudi uradniki in upokojenci, ki se jim dovoli opravljati inženjerske posle.
Pripomba 2. Če se že izdana dovolitev razširi, se plačuje samo razlika v taksi.«
§ 88.
Tar. post. 259. taksne tarife se izpreminja in se glasi:
»Tar. št. 259. — 1. Za gradbeno dovolitev Din za gradnjo zgradb pridobitnega značaja v vaseh, kakor tudi za gradbeno dovolitev za gradnjo vaških zgradb z več ko enim nadstropjem (§ 131. gradbenega zakona)................................. 30—
2. Za graditev male železnice, industrijske železnice in tirov, ki imajo spoj z državno železnico, kakor tudi za preureditev ....	1.000'—
3. Za gradnjo gozdne železnice s spojem z državno železnico kakor tudi za preureditev, od vsakega kilometra.......................... 100'—
4. Za odobritev projekta za gradnjo občinskih zgradb pridobitnega značaja kakor tudi privatnih zgradb, namenjenih javni rabi (§§ 84. in 87. gradbenega zakona), se plačuje od vsakega prostorninskega kubičnega metra zgradbe.................................................... OoO
5. Za odobritev projektov za vsa dela, s katerimi se izpremene konstruktivni deli, zunanjost in velikost zgradb kakor tudi njih namemba (§§ 84. in 87. gradbenega zakona), se plačuje polovica takse iz točke 4. te tarifne postavke.
6. Za odobritev regulacijskih načrtov za industrijska in rudarska naselja, turistična in
klimatska mesta, kopališča in letovišča v pri- Din vatni eksploataciji............................. 200—■
§ 39.
Tar. post. 262. taksne tarife se izpreminja in se glasi:
»Tar. post. 262. — Za zaljtevo vsakega Din tehničnega pregleda (razen kolavdacije in su-perkolavdacije)................................. 50
Pripomba. Ta taksa se plačuje, najsi se zahteva tehnični pregled zato, da se ugotovi zaslužek podjetnika ali dobavitelja gradbenega materiala (za rate — začasne situacije) ali pa da se zahteva tehnični pregled izvršenega dela, odnosno danega in dobavljenega materiala samo kakovostno.«
§ 40.
Tar. post. 263. taksne tarife se izpreminja in še glasi:
»Tar. post. 263. — Za vsako zahtevo teh- Din ničnega pregleda, kadar naj se nova zgradba izroči kot izdelana ali obstoječa kot preurejena ali popravljena, začasno ali stalno (da se kolavdira ali superkolavdira), se plačuje:
a) pri zgradbah, katerih pogodbena vrednost poslov znaša do 10.000— dinarjev . . .	20—
b) pri zgradbah, katerih pogodbena vrednost poslov znaša do 100.000-— dinarjev . .	50
c.) za vsakih nadaljnjih, četudi lc začetih 100.000-— dinarjev.............................. 50'—
Pripomba. V pogodbeno vrednost posla se všteje tudi vrednost naknadnih del in viškov, kolikor so odobreni pred kolavdaeijo; za naknadna dela in viške, odobrene po kolavdaciji, se plačuje taksa naknadno po gorenji lestvici.«
§ 41.
* Tar. post. 269. taksne tarife se izpreminja in se glasi:
»Tar. post. 269. — Za reklamacije, ki jih	Din
vloži podjetnik pri kolavdacijski komisiji, se plačuje po znesku reklamirane vsote za vsakih 1.000-— dinarjev po.............................. 0’50
Za vsako pritožbo, ki se vloži zoper (oblastveno) odločbo, s katero je odobren kolavdacijski zapisnik in končni račun ali superkolav-dacijski zapisnik, se plačuje:
a) pri poslih, katerih sporna vrednost znaša do 100.000-— dinarjev........................ 50—
b) pri poslih, katerih sporna vrednost znaša nad 100.000-— dinarjev, za vsakih 100.000'— dinarjev še po........................,	,	. .	50—
§ 42.
Tar. post. 311. se izpreminja in se glasi:
»Tar. post. 311. — Za izpričevala učencem ob koncu šolskega leta ali za potrdila med letom:
1. osnovnih šol za vsak razred ....
2. srednjih moških in ženskih šol za vsak razred:
a) za nižje, razrede ........
b) za višje razrede......................  .
3. strokovnih moških in ženskih šol za vsak razred.....................................
4. o dovršeni specialni kmetijski šoli, rudarski šoli, obči obrtni-trgovinski šoli . • •
10—
20—
20—
5. o dovršeni meščanski šoli, strokovni	Din obrtni šoli (moški obrtni, ženski strokovni,
ženski nižji in nadaljevalni šoli), srednji in
nižji kmetijski šoli in gozdarski šoli ....	50'—
6. o nižjih tečajnih izpitih srednjih moških
in ženskih šol in o dovršeni trgovinski šoli .	100-—
7. o višjih tečajnih izpitih srednjih moških in ženskih šol, ostalih srednjih šol, diplomskih izpitih na srednjih strokovnih šolah, o dovršeni vojaški akademiji, železniški prometni šoli, učiteljišču in bogoslovnici........................ 250-—
Za vpis v višji razred, ki se ne sme izvršiti brez izpričevala o dovršenem nižjem razredu, razen osnovnih šol, se plačuje:
V šolah, navedenih v točki 7. te tarifne	Din
postavke.................................... , , ,	50—
v točki 5. te tarifne postavke . . . . .	6—
§ 43.
Tar. post. 312. se izpreminja in se glasi:
»Tar. post. 312. — Za dijaška izpričevala in potrdila na univerzi se plačuje:
a) za potrdilo samo o času, prebitem na univerzi, brez ocene uspeha in vedenja . . .	20-—
b) za potrdila, v katerih so tudi ocene iz vseh ali samo poedinih predmetov, iz katerih
je dijak opravljal izpit  ......................... 30—
c) za diplomo univerze, visoke ekonom-sko-komercialne šole, višje pedagoške šole, o dovršenem višjem tečaju vojaške akademije in drugih šol iste veljave in za dekret o dovršenem generalnoštabnem tečaju...................... 600-—
č) za doktorsko diplomo........................... 1.000—
Za vpis na univerzah in drugih šolah iste
veljave za vsak semester........................... 100-—
Pripomba 1. Za duplikat izpričevala in diplome se plačuje polovica takse.	,
Pripomba 2. Za nostrifikacijo diplome, ki jo je izdala univerza v inozemstvu, se plačuje dvakratna taksa iz te tarifne postavke.«
§ 44.
Pripomba 2. k tar. post. 318. taksne tarife se izpreminja in se glasi:
»Pripomba 2. Za izpričevalo o dovršeni šoli, ki je ni med naštetimi, se plačuje taksa po šoli iste ali podobne veljave.«
Pripomba 3. k tej tarifni postavki se ukinja.
§ 45.
Za tar. post. 318. taksne tarife je postaviti novo
tar. post. 318. a, ki velja za vso kraljevino in se glasi: »Tar. post. 318. a. — Za pohajanje vseh državnih šol se plačuje šolnina:
kdor plača davka		na leto	III.	II.	I.
	dinarjev:		skupina	skupina	skupina
preko	300— do	500—	100—	125—	150—
99	500— „	750—	125—	150—	200—
99	750— „	1.000—	150—	200—	250—
99	1.000— „	1.500—	200-—	250—	300—
99	1.500— „	2.500—	250—	300—	350—
99	2.500— „	4.000—	300—	350—	400—
99	4.000-— „	6.000-—	350-—	400—	450—
99	6.000— „	9.000-—	400-—	450—	500—
99	9.000— „	12.000-—	450-—	500—	550—
99	12.000— „	15.000—	500—	550—	600—
99	15.000-— od	vsakih			
Din 1.000-— še po			20—;	30—	50—^
Za osnovo plačevanju šolnine služi neposredni davek roditeljev (očeta in matere skupaj) dotičnega učenca ali pa davek učenca samega, če je brez roditeljev ali če ima tudi svojo imovino.
Če je davčni obvezanec oproščen kakšne davčne oblike, se določi davek po členu 3. zakona o neposrednih davkih.
Pripomba 1. Šolnina se plačuje:
na univerzah, ekonomsko-komercialni visoki šoli, višji pedagoški šoli in drugih šolah iste veljave za vsak semester znesek iz I. skupine, na ostalih šolah za vsako šolsko leto znesek iz ustrezne skupine.
Pripomba 2. Šolnina se plačuje po prednji razpredelnici za učence:
1. na univerzah, ekonomsko-komercialnih visokih šolah, višji pedagoški šoli in drugih šolah iste veljave po
I.	skupini;
2. na srednjih šolah:
a) za nižje razrede po III. skupini,
b) za V. in VI. razred po II. skupini;
c) za VII. in VIII. razred po I. skupini;
3. na učiteljiščih, srednjih tehničnih šolah, višjih Ženskih obrtnih šolah, trgovinskih in pomorskih akademijah, bogoslovnicah, železniških prometnih šolah in šolah za sestre pomočnice v prvem in drugem letu po II. skupini, v nadaljnjih letih pa po I. skupini. Če je na teh šolah dvoletni pouk, se plačuje: v prvem letu po II. skupini, v drugem letu pa po I. skupini;
4. na trgovinskih šolah po II. skupini;
5. na babiskih šolah po III. skupini;
6. na gradbenih šolah, strokovnih obrtnih šolah (moških obrtnih, ženskih strokovnih in ženskih nižjih in nadaljevalnih šolah) in gozdarskih šolah se plačuje polovica šolnine iz III. skupine;
7. za učence, katerih roditelji imajo več otrok v šolah, se plačuje:
a) za prvega otroka popolna šolnina iz te tarifne postavke;
b) za ostale otroke polovica šolnine.
8. Privatni učenci morajo pred opravljanjem (izpita) plačati trikratno šolnino, predpisano za eno šolsko leto, po predpisih te tarifne postavke.
Pripomba 3. Šolnina iz te tarifne postavke se ne plačuje:
a) na osnovnih šolah, vojaških akademijah in specialnih kmetijskih šolah, rudarskih šolah in občih obrtno-trgovinskih šolah;
b) za učence — državne gojence;
c) za učence, katerih roditelji plačujejo manj nego 300 dinarjev davka na leto;
č) za učence na srednjih in nižjih kmetijskih šolah.
Pripomba 4. To šolnino pobira upravitelj (direktor) dotične šole ali oseba, ki jo on določi, po posebej urejenem dnevniku in izroča pobrano vsoto najbližji davčni upravi kot dohodek od taks.
Pripomba 5. Na šolnino se ne morejo nalagati samoupravne davščine.
Pripomba 6. Natančnejše odredbe za izvrševanje te tarifne postavke predpiše minister za finance sporazumno z ministrom za prosveto s pravilnikom.«
§ 46.
V tar. post. 324. pod a) je namesto »manj nego 30 dinarjev« postaviti; »manj nego 180 dinarjev«, na-
mesto >plačuje 30 dinarjev« postaviti: »plačuje 180 dinarjev«; pod b) namesto »manj nego 15 dinarjev« postaviti: »manj nego 90 dinarjev', namesto od 15 do 60 dinarjev« postaviti: »od 90 do 360 dinarjev«, namesto »ako plačuje na leto preko 60 dinarjev« postaviti: »ako plačuje na leto preko 360 dinarjev«; pod c) namesto »manj nego 30 dinarjev« postaviti: »manj nego 180 dinarjev«, namesto >ako plačujejo na leto 30 dinarjev« postaviti: >ako plačujejo na leto 180 dinarjev«; pod f) namesto »manj nego 15 dinarjev« postaviti: »manj nego 90 dinarjev«, namesto »od 15 do 60 dinarjev« postaviti: »od 90 do 360 dinarjev«, namesto »ako plačuje na leto preko 60 dinarjev« postaviti: »ako plačuje na leto preko 360 dinarjev«.
§ 47.
V tar. post. 326- je, kjerkoli stoji »15«, postaviti: >30«, kjer pa stoji »60«, postaviti: »360«.
■	§ 48.
1. V točkah a) in b) člena 38. zakona o taksah je namesto »0'10« in »0'20« postaviti: »0-25«.
2. V točki 1. tar. post. 8. je namesto »0-10« postaviti: >0-25«.
V prvem odstavku tar. post. 34. taksne tarife je namesto besed: »ako se ne glase na več ko 100 dinarjev Din 0-10, preko 100 dinarjev Din 0-20« postaviti: »ne-glede na vsoto Din 0‘25«, v pripombi 3. pa namesto »0‘20« postaviti: »0-25«.
3. V pripombi k tar. post. 36. taksne tarife je namesto »0-10« postaviti: »0'25«.
4. V tar. post. 203. taksne tarife je namesto :;0'20« postaviti: »0’25«.
Predpisi tega paragrafa se uporabljajo izza dne
1.	septembra 1932., do tega dne pa se uporabljajo dosedanji predpisi.
§ 49.
V tar. post. 62. taksne tarife se dodaja za pripombo 7. nova pripomba, ki se glasi:
»Pripomba 8. Minister za finance se pooblašča, da kljub predpisom točke a) in pripombe 1. te tarifne postavke predpiše s pravilnikom, katero taksno stopnjo plačujejo kopališčni kraji in za kateri čas.«
Pripomba 8. postane pripomba 9.
§ 50.
Od dne 1. aprila 1932. se ukinjajo predpisi tar. post.
60.,	61., 67., 70., 71., 120., 288., 305., predpisi pripombe 1. k tar. post. 235. taksne tarife v zakonu o taksah; drugi odstavek pripombe 3. k tar. post. 34. taksne tarife; prvi odstavek pripombe 5. k tar. post. 62. taksne tarife in drugi odstavek pripombe 2. k tar. post. 98. taksne tarife z vsemi svojimi izpremembami in dopolnitvami in prestanejo veljati; v tretjem odstavku pripombe 3. k tar. post. 34. taksne tarife je postaviti namesto drugega (dela) stavka besede: »kdor tega ne stori, se kaznuje s trikratnim zneskom njemu naknadno odmerjene takse.«
§ 51.
Ta zakon stopi v veljavo, ko ga kralj podpiše, in se razglasi v »Službenih novinah«, obvezno moč pa dobi dne 1. aprila 1932., razen odredbe iz § 48., ki dobi obvezno moč dne 1. septembra, in odredbe § 45., ki dobi obvezno moč ob pričetku šolskega leta 1932./1933.
Našemu ministru pravde priporočamo, naj razglasi ta zakon, vsem Našim ministrom, naj skrb e za njegovo izvrševanje, oblastvom zapovedujemo, naj postopajo po njem, vsem in vsakomur pa, naj se mu pokoravajo.
V Beogradu, dne 25. marca 1932.
Aleksander s. r.
Minister za finance dr. Mil. R. Djordjcvič s. r.
Videl	^	Predsednik
in pritisnil državni pečat ministrskega sveta čuvar državnega pečata,	p. r. živkovič s.	r.
_ minif-r _Pra\de	Minister	za zunanje	posle
Bor. Ž. Iaksimonc s. r. df y Marillkovid s. r>
Minister za promet	Minister
Laz. Radivojevič s. r. za trgovino in industrijo Minister za poljedelstvo dr. Albert Kramer s. r. Juraj Demetrovic s. r. Minister za socialno politiko Minister za gradbe	in	narodno zdravje
Nikola Preka s. r.	Ivan Pucelj s. r.
■ Minister za vojsko in	Minister za notranje	posle
mornarico, armijski general	dr. M. Srškic s. r.
Drag. Ž. Stojanovič s. r. Minister za prosveto Minister za finance	dr.	Drag. S. Kojič s. r.
dr. Mil. R.'Djordjevid s. r-	Minister pravde
Minister za telesno vzgojo	2.	Maksimovič s.	r.
naroda	Minister	za šume in rudnike
dr. Dragan Kraljevič s. r.	St.	Šibenik s. r.
Uredbe osrednje vlade.
828.
Države,
neokužene po krompirjevem raku in krompirjevem molju.*
Na osnovi člena 15. zakona o zatiranju bolezni in škodljivcev kulturnih rastlin z dne 9. decembra 1929. v zvezi s členom 3. pravilnika o uvozu in tranzitu krompirja in po pribavljenih službenih poročilih
odrejam:
V »Službenih novinah« naj se objavi naslednje pojasnilo:
Po istrokovnih poročilih kmetijskih poskusnih in kontrolnih postaj je smatrati v 1. 1932. naslednje države, da niso okužene z rakom (Synchitrium endobioticum), krompirjevo zlatico (Leptinotarsa decemlineata) in krompirjevim moljem (Phthorimaea operculella): Italija, Madžarska, Avstrija, Bolgarija, Grčija, Turčija in Albanija.
Oddelek za rastlinsko proizvodnjo naj ukrene nadalje, cesar treba.
V Beogradu, dne 9. aprila 1932.; št. 20.572/11.
Minister za poljedelstvo Juraj Demetrovic s. r.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
13.	aprila 1932., št. 85/XXXV11/245.
Banove uredbe.
329
II.	No. 1474/2.
Naredba
bana Dravske banovine o ureditvi odgonstva in odgonskih postaj.
Na podstavi pooblastila, ki mi je dano v § 2., drugi odstavek, zakona z dne 10. maja 1873., dež. zak. za Kranjsko št. 19., in § 1., tretjem odstavku, zakona z dne
15.	decembra 1871., dež. zak. za Štajersko št. 1. — 1872., odrejam, izpremenivši s tem razpise bivše deželne vlade na Kranjskem z dne 10. septembra 1855., dež. zak. št. 28., z dne 7. aprila 1872., dež. zak. št. 13., z dne 20. decembra
1877.,	dež. zak. št. 37, in § 1., odstavek drugi, uvodoma nave4enega zakona za Kranjsko, in § 1., drugi odstavek, zakona za Štajersko, to-le:
§ 1.
Za izrekanje razsodb na odgon ali odpravo so pristojni po § 5. zakona z dne 27. julija 1871., drž. zak. št. 88, samo uprava policije v Ljubljani, predstojništvi mestne policije v Mariboru in v Celju, sreska načelstva, sreska izpostava v Škofji Loki in mestno načelstvo v Ptuju.
§ 2.
Odgon izvršujejo te-le občine kot Odgonske postaje, in sicer:
Brežice, Cerknica, Črnomelj, Kamnik, Kočevje, Kostanjevica, Kranj, Krško, Ljubljana (mestno načelstvo), Laško, Litija, Dolenji Logatec, Lož, Lukovica, Metlika, Mokronog, Novomesto, Radeče, Radovljica, Ribnica, Sevnica, Škofja Loka, Tržič, Višnja gora, Celje (mestno načelstvo), Dol. Lendava, Dravograd. Gornjigrad, Kozje, Konjice, Ljutomer, Maribor (mestno načelstvo), Maren-berg, Murska Sobota, Ormož, Prevalje, Ptuj (mestno načelstvo), Rogatec, Šmarje pri Jelšah, Slovenjgradec, Slovenska Bistrica, Šoštanj in Sv. Lenart v Slov. gor.
Okoliš odgonskih postaj je navadno dotični sodni okraj ali. okoliš mestnega načelstva. Odgonske postaje Dol. Lendava. Gornjigrad, Konjice, Laško, Ljutomer, Murska Sobota, Novomesto in Radovljica obsezajo ves srez, odgonska postaja Ribnica pa sodna okraja Ribnica in Velike Lašče. Odgonska postaja Celje služi tudi celemu srezu Celje, Ptuj sodnemu okraju Ptuj in Maribor sodnemu okraju Maribor.
Vse ostale odgonske postaje so ukinjene.
§ 3.
Glavne odgonske postaje, ki sprejemajo poleg od-gnancev iz lastnega okoliša tudi odgnance na prebodu, so: Ljubljana (mestno načelstvo), Maribor (mestno načelstvo), Ormož, Dravograd, Radovljica, Dolenji Logatec, Brežice in Metlika. Ostale sprejemajo redoma samo odgnance iz lastnega okoliša.
§ 4
Vsakega odgnanca je treba odpraviti neposredno do one postaje, v katere okolišu je namembni kraj, odnosno do prve glavne postaje, preko mej Dravske banovine pa
do prve odgonske postaje v sosednji banovini, odnosno do Zagreba.
S spremstvom se odpravljajo samo oni, ki so izgnani iz države, nevarni poklicni zločinci po izpustu iz kazenskih zavodov in zaporov in osebe, ki so v večji meri nevarne za javni red in mir. Ostali se odpravljajo s prisilnim potnim listom.
Osebe, ki se izženejo iz države, se izroče obmejnemu železniškemu komisarju, ki izvrši predajo pristojnim organom sosedne države. Obmejni železniški komisar mora obvestiti o izvršeni predaji oblastvo, ki je izreklo razsodbo o izgonu in ministrstvo notranjih poslov
§ 5.
S to naredbo sta nadomeščeni naredbi velikega župana ljubljanske oblasti o ureditvi odgonstva in odgonskih postaj z dne 24. aprila 1926, »Uradni list« z dne 3. maja 1926, štev. 190/41, in o premestitvi glavne odgonske . postaje iz Gorenjega Logatca v Dolenji Logatec z dne
16.	oktobra 1928. »Uradni list« z dne 25. oktobra 1928, štev. 341/100.
§ 6.
Naredba dobi obvezno moč 15. dan po objavi v »Službenem listu kraljevske banske uprave Dravske banovine«.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine.
Ljubljana, dne 15. aprila 1932.
Ban: dr. Marušič s. r.
330.
V.	No. 13/183.
Razglas
o ljudskem delu za nedržavne ceste.
I.	Banovinske ceste.
Proračun izdatkov in dohodkov Dravske banovine za leto 1932./1933. izkazuje med dohodki tudi 25% nadomestno cestno doklado na račun ljudskega dela, odnosno odkupnine za banovinske ceste.
Proračun je zakonito potrjen. Ker je označeni dohodek banovine predviden izrečno kot nadomestek za banovinski kuluk, se ljudsko delo in odkupnina glede banovinskih cest, odrejeno z okrožnico V. No. 136/1193 ex 1931 z dne 11. januarja 1932, v proračunskem letu 1932./1933. v območju Dravske banovine ne bo izvajalo.
Javni uslužbenci plačujejo tudi v tej dobi obvezno odkupnino po izjemni določbi § 21. zakona z dne 30. maja 1930., »Službeni list« št. 114/20 iz leta 1930.
Oni zavezanci, ki iz kateregakoli razloga niso odslužili pripadajoče cestne obveznosti za leto 1930. in
1931.	na banovinskih cestah, morajo odslužiti delo banovinskih cest na občinskih cestah na račun banovinske subvencije za gradnjo in vzdrževanje občinskih cest.
Zavezanci, ki so v zaostanku s plačilom odkupnine za banovinske ceste na račun cestne obveznosti za leto 1930. in 1931., so zavezani odkupnino plačati, ker tvori označena odkupnina sestaven del dohodkov banovinskega proračuna za leto 1931./1932. Vendar se davčne uprave pooblaščajo, da opuste prisilno izterjavo označene davščine, ako bi zavezanci zbog siromaštva ne mogli plačati odkupnine.
II.	Občinske ceste.
Ljudsko delo in odkupnina za gradnjo in vzdrževanje občinskih cest I. ter 11. reda se izvaja v vseh onih občinah, ki ne morejo označenih del opraviti z dohodki občinskega proračuna ali z najetim posojilom.
Državno nadzorno oblastvo je po § 68. zakona o nedržavnih cestah v zvezi s čl. 28. pravilnika o ljudskem delu dolžno, da odredi prisilno popravo občinskih cest, kjer je ogrožen, oviran ali onemogočen promet, in sicer z ljudskim delom po določilih navedenega pravilnika.
Iz navedenega razloga morajo imeti vse občine, ki ne razpolagajo s potrebnimi denarnimi sredstvi za označeni namen, stalno v evidenci odobrene sezname zavezancev za ljudsko delo in odkupnino, kakor je odrejeno z okrožnico V. No. 136/1193 ex 1931.
S tem razglasom se ukinejo odredbe navedene okrožnice, kolikor niso v skladu z razglasom.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 18. aprila 1932.
Ban: dr. Marušič s. r.
331.
Objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1932.
IL No. 3760/1.
Objava.
Občina Polenci, v srezu Ptuj, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine:
a) od 100 1 vina Din 50'—,
b) od 100 1 vinskega mošta Din 50’—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 11. aprila 1932.
II.	No. 3946/3.
Objava.'
Občina Predanovci, v srezu murskosoboškem, no pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednjo občinsko trošarino: od 1001 vina Din 50'—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 11. aprila 1932.
II.	No. 2389/2.	|
Objava.
Občina Presika, v srezu Ljutomer, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v 1. 1932. naslednje občinske trošarine:
a) od 100 1 vina Din 60*—,
b) od goveda nad 1 letom Din 10-—,
c) od goveda pod 1 letom Din 6'—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 11. aprila 1932.
11.	No. 31189/1.
Objava.
Občina Rogoza, v srezu Maribor, desni breg, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine:
a) cd	100	l	vina Din	30'—,
b) od	100	1	vinskega	mošta	Din	30-—,
c) od	100	1	piva Din	30'—,
č) hi	stopnje alkohola špirita,	žganja, likerja, nima
in konjaka Din 7-—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 16. aprila 1932.
Razne obče veljavne odredbe.
332.
Odločba
obče seje državnega sveta z dne 4. in 5. februarja 1932."
Kako je razumeti člen 6. v zvezi s členom 20. zakona o državnem svetu in upravnih sodiščih?
Na osnovi § 12. zakona o poslovnem redu pri državnem svetu in upravnih sodiščih je bilo predloženo obči seji državnega sveta vprašanje, kako je razumeti člen 6. v zvezi s členom 20. zakona o državnem svetu in upravnih sodiščih o krajevni pristojnosti upravnih sodišč, in v zvezi s tem tudi vprašanje, ali je upravno sodišče po veljavnem zakonu dolžno, če se izreče za nepristojno, da vroči predmet upravnemu sodišču, ki je po njegovem mnenju pristojno, — ker se je pojavilo v teh vprašanjih različno tolmačenje teh predpisov v poedinih oddelkih državnega sveta. Državni svet je proučil pri obči seji obe te vprašanji in je sklenil tako-le:
Po členu 6. zakona o državnem svetu in upravnih sodiščih imajo upravna sodišča svoj sedež v istem kraju, kakor apelacijska sodišča, in imajo enako krajevno pristojnost. Krajevna pristojnost apelacijskih sodišč je določena po krajevni pristojnosti sreskih sodišč, ki v glavnem ustreza krajevni pristojnosti občega upravnega oblastva prve stopnje in je urejena po različnem zakono-dajstvu, ki je veljalo, ko so se izdali dotični zakoni, v poedinih pokrajinah. Zato se mora po tem ocenjati tudi krajevna pristojnost upravnih sodišč. Edini odstopek od tega pravila je napravljen pri upravnih sodiščih v § 59. zakona o poslovnem redu pri državnem sodišču in upravnih sodiščih za beograjsko, zagrebško in dubrovniško upravno sodišče (tu ni upoštevati sporov po zakonih o neposrednih davkih, taksah in trošarinah, z,a katere veljajo v nadaljnjih odredbah omenjenega § 59. posebne določbe), v kateri odredbi je izrečno določeno,
* »Službene novine kraljevine' Jugoslavije« z dne 31. marca 1932., št. 74/XXXII/211.
da se razteza krajevna pristojnost teh sodišč preko mej pravnega področja dotičnih apelacijskih sodišč, t. j. da se razteza krajevna pristojnost beograjskega upravnega sodišča tudi na področje novosadskega apelacijskega sodišča, pristojnost zagrebškega upravnega sodišča tudi na Medjimurje, a dubrovniškega tudi na Črno goro. Potemtakem je, kakor je za vprašanje krajevne pristojnosti apelacijskega sodišča odločilno, ali so dotična sre-ska sodišča, odnosno okrožna sodišča na ozemlju njegove krajevne pristojnosti, tudi za krajevno pristojnost upravnega sodišča odločilno, ali je upravno oblastvo, ki je izdalo prvostopno odločbo, na ozemlju njegove krajevne pristojnosti. V tem pogledu je napravljen odstopek edino v § 29. zakona o poslovnem redu pri državnem svetu in upravnih sodiščih, če je izdalo prvostopno odločbo občinsko oblastvo; tedaj je pristojno ono upravno sodišče, v čigar krajevno pristojnost spada njegovo nadrejeno upravno oblastvo, ki je izdalo drugostopno odločbo; toda ta odstopek se mora kot izjema najstrože tolmačiti.
Po drugi strani izda upravno sodišče, če se izreče za nepristojno, to odločbo na osnovi členov 20. in 24. v zvezi s členom 19. zakona o državnem svetu in upravnih sodiščih. Tako odločbo, kakor vsako odločbo upravnega sodišča skladno z odločbo državnega sveta pri obči seji z dne 8. marca 1926., št. 12.564, o izpremembi člena 37. zakona o državnem svetu in upravnih sodi|čih, je moči na pritožbo razmotrivati pri državnem svetu kot drugostopnem in poslednjem upravnem sodišču. Po tej odredbi v zvezi z odredbo člena 38, istega zakona imajo stranke zoper odločbo, s katero se izreče upravno sodišče za nepristojno, pravico pritožbe na državni svet. Tudi tukaj velja torej načelo, usvojeno v členih 18., 22., 23. in nasl. zakona o državnem svetu in upravnih sodiščih, da morajo stranke pokreniti akcijo upravnega sodišča, kar pomeni tudi, da ni upravno sodišče, če se izreče za nepristojno, dolžno, da obenem s svojo odločbo po službeni dolžnosti vroči predmet upravnemu sodišču, o katerem misli, da je pristojno.
Iz teh razlogov je izdal državni svet pri obči seji na osnovi člena 4. zakona o državnem svetu in upravnih sodiščih in §§ 12. in 13. zakona o poslovnem redu pri državnem svetu in upravnih sodiščih o tem, kako je razumeti člen 6. v zvezi s členom 20. zakona o državnem svetu in upravnih sodiščih, to-le
odločbo:
Vprašanje krajevne pristojnosti upre^cih sodišč se mora ocenjati glede na člena 15. in 18. zakona o državnem svetu in upravnih sodiščih po sedežu upravnega oblastva, ki je v sporu izdalo akt v prvi stopnji.
Upravno sodišče, ki tožbo zbog svoje krajevne nepristojnosti odbije, ni dolžno, obenem s to odločbo vročiti predmet v rešitev upravnemu sodišču, ki bi bilo po njegovem mnenju pristojno.
Ta odločba je obvezna za oddelke državnega sveta.
Vpisati v knjigo za odločbe obče seje državnega sveta.
Iz pisarne državnega sveta — obče seje v Beogradu, dae 5. tehtan rja 1932.; it R322.
333.
Razne objave iz »Službenih novin“.
številka 56 z dne 10. marca 1932.
Z odlokom ministra za socialno politlKo m narodno vje z dne 24. februarja 1932., O. štev. 3561, je bil postavljen za sekundarnega zdravnika pri državni bolnici za duševne bolezni v Novem Celju v VIII. položajni skupini z mesečno plačo Din 730'— in položajno doklado Din 400-— dr. Pestotnik Franc, sekundarni zdravnik bolnice za duševne bolezni Ljubljana-Studenec.
Številka 58 z dne 12. marca 1932.
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 6. februarja 1932. so bili premeščeni: v dravsko finančno direkcijo v Ljubljani na prošnjo dr. Močnik Ernest, finančni svetnik IV. položajne skupine 2. stopnje pri finančnem inšpektoratu v Vranju, Jurko Viktor, višji finančni sekretar V. položajne skupine pri finančnem inšpektoratu v Prevalju, Predikaka Ivan, finančni sekretar VI. položajne skupine finančnega inšpektorata v Mariboru, dr. Podobnik Aleksander, finančni sekretar VI. položajne skupine finančnega inšpektorata v Zaječaru.
Z odlokom ministra za trgovino in industrijo z dne 18. februarja 1932., I. štev. 4454/0, je bil postavljen pri državni trgovski akademiji v Mariboru za profesorja v VIII. položajni skupini Šilc Jožef, uradniški pripravnik pri isti akademiji.
Številka 59 z dne 14. marca 1932.
Minister za promet je premestil z odlokom z dne
22.	januarja 1932. na predlog direkcije državnih železnic v Ljubljani na prošnjo: Herica Franca, prometnega uradnika VIII. položajne skupine postaje Poljčane, za šefa postaje Pesnica; Zena Jožefa, prometnega uradnika IX. položajne skupine postaje Logatec, v postajo Poljčane; Završnika Jožefa, pristava VIII-položajne skupine kurilnice Maribor, v kurilnico Ljubljana I., glavni kolodvor.
Številka 60 z dne 15. marca 1932.
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne
5.	marca 1932. je bil odlikovan z redom Jugoslovanske krone IV. stopnje Hubad Matej, ravnatelj državnega konzervatorija v Ljubljani.
Prepoved uvažanja in razširjanja. Z odlokom ministrstva za notranje posle I. No. 7650 z dne 8. marca
1932.	je prepovedano uvažati v našo državo in razširjati v njej knjigo »Puti revoluciji«, ki jo je v ruskem jeziku izdal v Pragi V. Stalinskij.
Številka 62 z dne 17. marca 1932.
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne
16.	februarja 1932. je bil premeščen po potrebi službe na realno gimnazijo v Starem Bečeju P a h a j n e r Franjo, profesor VII. položajne skupine realne gina* nazije v Kočevju.
Številka 63 z dne IB. marca 1932.
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 20. februarja 1932. so bili upokojeni s pravico do pokojnine, ki jim pripada po službenih letih: Pribil Ka-roi, ipafemc UL ghiožafre skupine 2, stopnje
ljišča v Mariboru, in d r. H e r 1 e Vladimir, profesor III. položajne skupine 2. stopnje realne gimnazije v Kranju.
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne
28.	februarja 1932. so bili upokojeni s pravico do pokojnine, ki jim pripada po službenih letih: Zupančič Franjo, učitelj V. položajne skupine v Gerlancih; Kranjčič Martin, učitelj v Trbonjah, Zalar Marija, učiteljica pri Sv. Bolfenku, in Bohinc Josip, učitelj v Brežicah, vsi trije uradniki VI. položajne skupine.
Z odlokom ministra za socialno politiko in narodno zdravje z dne 16. januarja 1932., O. štev. 18.495, je bil postavljen dr. Petrič Karel, uradniški pripravnik higienskega zavoda v Ljubljani, za zdravstvenega pristava pri istem zavodu v VIII. položajni skupini, s plačo Din 780-— in s položajno doklado Din 400-— mesečno.
Z odlokom ministra za socialno politiko in narodno zdravje z dne 18. januarja 1932., O. štev. 638, je bil postavljen dr. Bajc Oton, uradniški pripravnik obče državne bolnice v Ljubljani, za sekundarnega zdravnika iste bolnice v VIII. položajni skupini s plačo Din 730-— in s položajno doklado Din 400-— mesečno.
Z odlokom ministra za socialno politiko in narodno zdravje z dne 16. januarja 1932., O. štev. 23.189/31 je bil
postavljen Genussi Ivan, uradniški pripravnik higienskega zavoda v Ljubljani, za tehničnega uradnika v IX. položajni skupini s plačo Din 575-— in s položajno doklado Din 300-— mesečno.
Številka 64 z dne 19. marca 1932.
Z odlokom ministra za socialno politiko in narodno zdravje z dne 18. februarja 1932., O. štev. 2272, se je nadomestil odlok tega ministrstva z dne 25. junija 1931.,
O.	štev. 11.847, s katerim je bil postavljen Štepec Slavko, arhivski uradnik bivše banovinske splošne bolnice v Ljubljani v 3. skupini III. kategorije, za uradniškega pripravnika obče državne bolnice v Ljubljani z mesečno plačo Din 400-— v tem smislu, da se prevzame imenovani v državno službo z dnem 1. aprila 1931. za arhivskega uradnika obče državne bolnice v Ljubljani v X. položajni skupini s plačo Din 475.— in s položajno doklado Din 200-— mesečno.
Številka 65 z dne 21. marca 1932.
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne
20.	februarja 1932. so bili postavljeni: za sreskega načelnika IV. položajne skupine 2. stopnje sreza ljutomerskega dr. Farčnik Anton, sreski načelnik iste položajne skupine in stopnje sreza dolnjelendavskega; za sreskega načelnika IV. položajne skupine 2. stopnje sreza črnomaljskega Trstenjak Dragotin, sreski načelnik iste skupine in stopnje sreza konjiškega; za sreskega načelnika V. položajne skupine sreza dol-njelendavskega dr. Trstenjak Alojzij, sreski načelnik iste skupine sreza ljutomerskega; za sreskega načelnika V. položajne skupine sreza konjiškega d r. S u-h a č Matej, sreski načelnik sreza črnomaljskega iste položajne skupine; za sreskega podnačelnika sreza Maribor, levi breg, V. položajne skupine dr Vrečer Ivan, sreski podnačelnik iste skupine sreza Maribor, desni breg; za sreskega podnačelnika V. položajne skupine sreza Maribor, desni breg, dr. Potočnik Mirko, politično-upravni sekretar iste skupine istega sreza.
Z odlokom ministra za promet z dne 24. februarja
1932.,	P. t štev. 19.020, sta bila postavljena pri dravski direkciji pošte in telegrafa v Ljubljani za pristava JUL gptožajae	teXWŠ«t i&J&JlSfn
Jernej, uradniška pripravnika po § 45., odst. 3., zakona o uradnikih pri isti direkciji.
Številka 66 z dne 22. marca 1952.
Z	ukazom	Njegovega	Veličanstva	kralja	z	dne
18.	februarja 1932. je bil postavljen po potrebi službe pri direkciji državnih železnic v Ljubljani: za kontrolorja v VII. položajni skupini v kurilnici Maribor Zupanc Tomaž, kontrolor iste položajne skupine strojnega oddelka iste direkcije.
Z	ukazom	Njegovega	Veličanstva	kralja	z	dne
7.	februarja 1932. sta bila upokojena Cik Terezija, p. t. uradnik VI. položajne skupine 'pošte in telegrafa Ljubljana 1 in Kovačič L u c i j a n, p.# t. uradnik
VI.	položajne skupine pošte in telegrafa Ljubljana 1.
Z	ukazom	Njegovega	Veličanstva	kralja	z	dne
16.	februarja 1932. sta bila upokojena Šemrov Franc, administrativni uradnik VI. položajne skupine dravske direkcije pošte in telegrafa v Ljubljani, in Pfeifer Karolina, p. t. uradnik VI. položajne skupine pošte in telegrafa Ljubljana 1.
Dajanje v	promet odprtih dopisnic v vrednosti
75 par z napisom >Jugoslavija«. Minister za promet je odobril z odlokom z dne 11. marca 1932., P. t. št. 16.776, da se da takoj v promet nova izdaja odprtih dopisnic s ceno 75 par, ki jih je izdelala državna markarnica.
Prepoved uvažanja in razširjanja. Z odlokom ministrstva za notranje posle z dne 15. marca 1932., I. štev. 8390, je prepovedano uvažati v našo državo in v njej razširjati list »Liberty Szabadsag«, ki izhaja v madžarskem jeziku v Clevelandu v Ameriki.
številka 67 z dne 23. marca 1932.
Z odlokom ministra za promet z dne 4. marca 1932. je bil postavljen pri direkciji državnih železnic v Ljubljani za administrativnega uradnika VIII. položajne skupine Borštnik Bruno, dosedanji administrativni uradnik IX. položajne skupine*.
Popravek v ukazu o odlikovanju. Pisarna kraljevskih redov je z odlokom z dne 22. januarja 1932., K. o. br. 881, razveljavila v ukazu ministrstva za prosveto z dne 31. decembra 1931., P. br. 391, odlikovanje Hladeka-Bohinjskega Josipa, ravnatelja Glasbene Matice v Mariboru z redom sv. Save V. stopnje, ker- je bil imenovani že z ukazom ministrstva za notranje posle z dne 15. avgusta 1929., štev. 39.252, odlikovan z redom sv. Save
IV.	stopnje.
Številka 68 z dne 24. marca 1932.
Z odlokom ministra za promet z dne 23. februarja
1932.,	P. t. štev. 18.317, sta bila premeščena v pošto in telegraf Ljubljana 1: Tratnik Stanko, p. t. uradnik VIII. položajne skupine pošte in telegrafa Cerknica, po potrebi službe in Kunst Marija, p. t. uradnik VIII. položajne skupine pošte in telegrafa Šmartno ob Paki, na prošnjo.
Številka 69 z dne 25. marca 1932.
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja je bil postavljen po potrebi službe na podstavi § 310., točke 4., zakona o uradnikih za okrožnega inšpektorja IV. položajne skupine 2. stopnje v Mariboru Ačimovič Z. Milan, višji policijski komisar VI. položajne skupine uprave mesta Beograda.
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne
21.	januarja 1932., štev. 1755, so napredovali: za računskega kontrolorja v VII. položajni skupini pri računovodstvu direkcije šum v Ljubljani Lavrenčič Julij, knjigovodja v VIII. položajni skupini, s plačo 1. period-j	računovodstvu;	za	podšumarja
1.	razreda v VII. položajni skupini pri šumski upravi v Bohinjski Bistrici Auser Vinko, podšumar istega razreda v VIII. položajni skupini s plačo 1. periodskega poviška; za podšumarja 1. razreda v VII. položajni skupini pri direkciji šuip v Ljubljani Jesenko Jakob, podšumar istega razreda v VIII. položajni skupini s plačo 1. periodskega poviška pri isti direkciji.
Z ukazom	Njegovega	Veličanstva	kralja	z dne
12.	februarja 1932. je bil upokojen s pravico do pokojnine, ki mu pripada po službenih letih, Reven Josip, glavni skladiščnik VII. položajne skupine v službi pri direkciji državnega rudnika v Velenju.
Z odlokom ministra za poljedelstvo z	dne 15. februarja 1932. štev.	8242/1., je	bil postavljen po	potrebi
službe za veterinarskega pristava pri sreskem načelstvu v Strumici v VIII. položajni skupini Lenart Martin, veterinarski pristav pri sreskem načelstvu v Metliki. Številka 70 z dne 26. marca 1932.
Z ukazom	Njegovega	Veličanstva	kralja	z dne
22.	januarja 1932. je odločeno, da se razveljavi ukaz z dne 17. junija 1929., kolikor se nanaša na upokojitev Horvat-Soss Klare, bivše otroške vrtnarice iz Dolnje Lendave ter ukaz z dne 25. marca 1930., kolikor se tiče napredovanja v 2. skupino II. kategorije Porente Viktorja, učitelja v Št. Vidu pri Ljubljani, številka 71 z dne 28. marca 1932.
Z odlokom ministra za finance z dne 27. februarja
1932.,	številke 9351/1. do 9375/1. so bili upokojeni s pokojnino, ki jim pripada po zakonn in po službenih letih: poverjeniki finančne kontrole VIII. položajne skupine: Reposluk Franjo iz glavnega oddelka Dolnja Lendava, Fabijan Anton iz glavnega oddelka Gornja Radgona, Ferenčak Mihael, iz glavnega oddelka Celje; nadzorniki finančne kontrole IX. položajne skupine: Ličina Andrej, iz glavnega oddelka Kočevje, Kukar -Franjo iz glavnega oddelka Jesenice, Pažon Ivan iz glavnega oddelka Krško, Rechberger Franc iz glavnega oddelka Ljubljana in podnadzornik finančne kontrole X. položajne skupine Petančič Martin, iz glavnega oddelka Novo mesto.
številka 78 z dne 30. marca 1932.
Z odlokom ministra za finance z dne 15. marca 1932, Pov. štev. 46/L, je bil upokojen Simič Božidar, carinik VIII. položajne skupine s plačo 1. periodskega poviška pri carinarnici v Ljubljani, številka 74 z dne 31. marca 1932.
Popravek v ukazu o odlikovanju. Pisarna kraljevskih redov je popravila z odlokom z dne 30. aprila 1931., K. o. štev. 1424, v ukazu z dne 15. avgusta 1929., P. m. štev. 893, pogrešno pisani imeni Košenin Minka inTrosej Irena tako, da je pravilno, da sta odlikovani z redom Sv. Save V. vrste Košenin Minka, članica uprave Čitalnice v Gornjem gradu, in Trohej Franja, predsednica Rdečega križa in Narodne čitalnice v Gornjem gradu.
številka 75 z dne 1. aprila 1932.
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne
3.	marca 1932., št. 23.944, so napredovali iz 2. v 1. stopnjo III. položajne skupine: dr. Grasselli Mirko, višji državni tožilec v Ljubljani, dr. Z ih er Franc, predsednik okrožnega sodišča v Mariboru, in dr. Kav-
čič Josip, predsednik okrožnega sodišča v Novem mestu.
Z hkazotn Njegovega Veličanstva kralja z dne
15.	marca 1932., štev. 29.568, so napredovali: iz VI. v
V.	položajno skupino Abram Henrik Vladimir, višji pisarniški ravnatelj pri višjem deželnem sodišču v Ljubljani in Rus Josip, ravnatelj zemljiške knjige pri deželnem sodišču v Ljubljani; iz VII. v VI. položajno skupino vodje zemljiške knjige Tofant Božidar pri okrožnem sodišču v Novem mestu, Podboj Franc in Petrovčič Franc pri deželnem sodišču v Ljubljani; iz Vlil. v VII. položajno skupino Krvi Božidar, višji pisarniški oficial pri okrajnem sodišču v Ljutomeru.
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne
8.	februarja 1932., štev. 14.183, sta bila po prošnji upo--kojena sodnika okrožnega sodišča III. položajne skupine
2.	stopnje dr. Krančič Fran iz Celja in Dev Oskar iz Maribora.
Z odlokom ministra za trgovino in industrijo z dne
14.	marca 1932., I. štev. 7308/0, je bil postavljen pri oddelku kontrole mer pri sreskem načelstvu sreza Maribor, levi breg, za kontrolorja IX. položajne skupine Pezdirec Hugo, uradniški pripravnik istega oddelka.
Številka 76 z dne 2. aprila 1932.
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne
5.	marca 1932., O. štev. 4665, je izpremenjen ukaz z dne
14.	oktobra 1931., O. štev. 18.869, s katerim so bili postavljeni dr. Merčun Ljudevit, dr. Guzelj Vladimir, d r. Š a v n i k Leo, dr. Kamin Mihael in dr. Kramarič Lojze z dnem 1. aprila 1931. za asistente v VII. položajni skupini pri obči državni bolnici v Ljubljani, dr. Pehani Pavel pa za asistenta državne bolnice za ženske bolezni v Ljubljani brez pravice do povračila razlike na prejemkih za pretekli čas v tem smislu, da pripada imenovanim od
1.	aprila 1931. dalje kot dneva, ko so bili prevzeti v državno službo, pravica do službenih prejemkov uradnika VII. položajne skupine s plačo Din 910-— in s položajno doklado Din 500 — mesečno.
Z odlokom ministra za promet z dne. 24. februarja
1932.,	P. t. štev. 19.021, so bili postavljeni: za arhivske uradnike IX. položajne skupine: Slabina Josip pri dravski direkciji pošte in telegrafa v Ljubljani, doslej arhivski uradnik X. položajne skupine; za praktičnega tehnika IX. položajne skupine Banjaja Jurij pošte in telegrafa Domžale, Cerkvenik Miroslav in Kavčič Silvester pri mestni terenski p. t. sekciji Ljubljana; za p. t. manipulante IX. položajne skupine: Bižol Josipi na pri pošti in telegrafu Vrhnika, Perše Milena pri pošti in telegrafu Maribor 1, Radovan Terezija pri pošti in telegrafu Maribor 2 in Topi ič Berta pri pošti in telegrafu Slo-venjgradec.
Popravek v ukazu o odlikovanju. Pisarna kraljevskih redov je z odlokom z dne 11. februarja 1932.* K. o. štev. 367, razveljavila v ukazu z dne 15. avgusta 1929., P. M. štev. 893, odlikovanje z redom Sv. Save
IV.	stopnje, s katerim sta bila odlikovana dr. Kotnik Franc, prosvetni inšpektor v Mariboru, in Mašera Franc, profesor realke v Ljubljani, ker sta bila z redom Sv. Save IV. stopnje že poprej odlikovana.
Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine; njen predstavnik in urednik: Pobar Robert v Ljubljani. Tiska in zalaga; Tiskarna »Merkur« s Ljubljani^ njen predstavnik; Otmar Michilek v Ljubljani.
SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Priloga k 32. kosu letnika III. z dne 23. aprila 1932.
Razglasi kraljevske banske uprave
vi. No. 6675/13.
1457
Pregled nalezljivih bolezni v Dravski banovini
od 1. aprila do 7, aprila 1932.
Po naredbi ministrstva za narodno zdravje S. br. 4948 z dne 21. marca 1930.
Srez
•'-S z °
« ° o>-
Skupina tituznih bolezni.
Dolnja Lendava		2							2
Kranj	1	—	—	—	1
Litija		1			—	—	1
Ljubljana (srez) ....	2			—	—	2
Liubljana (mesto) . . .	1			1	—	—
Maribor levi breg . . .	—			—	—	—
Novo mesto		1	—	—	1	—
Ptuj						
Vsesa . . .	8		i	i	6
Škrlatinka. — Scarlatina.					
Drežice			1			—	—	1
Celje		1	1	1	—	1
Kranj		2			—	—	2
Kočevje 			5			—	—	5
Krški.		—	1	—	—	1
Laško 		3			2	—	1
Loeatec 		1			—	—	1
Ljubljana (srez) ....	3			—	—	3
Ljubljana (mesto) . . .	7	5	1	—	11
Maribor levi breg . . .	7	—	2	—	0
Maribor (mesto) ....	7	—	—	—	7
Murska Sobota		—	1	—	—	1
Novo mesto		14	8	1	i	20
	7	—	1	—	6
	2	—	—	—	2
Slovenjgradec		7	7	—	i	13
Vsega . . .	67	23	8	2	80
Ošpice. — Morbilli.
Celje
Celje (mesto)
Krško .......................
Litija  ..................  .
Ktui.........................
Šmarje pri Jelšah . . ,
147
59
17
Vsega .
223
147
6
153
Otročična vročica. — Sepsis puerperalis.
Metlika....................  .
ovo mesto
.Vsega t s •
60
15
76
					
Srez	Ostali	Na novo oboleli	© > a Im -d •o	Umrli	Oitanejo v oskrbi
			O		
Davica. — Diphteria et Croup
Brežice			2	3	—	—	5
Celje			—	1	—	—	1
Celje (mesto)		*	1	—	1	—	—
Gornjisrad . 			—	—	—	—	—
Kamnik				1	1	—	1	I
Kranj			6	1	—	—	7
Konjice			—	—	—	—	—
Krško			2	1	—	—	3
Las,.}			2	—	1	1	—
Litija			2	2	1	—	3
Logatec			4	2	—	1	5
Ljubljana (srez) . . .	.	8	2	—	—	10
Ljubljana (mesto) . .		4	—	1	—	3
Ljutomer		*	4	2	1	—	5
Maribor desni breg .	#	1	—	1	—	—
Maribor levi breg . .		9	3	1	1	10
Maribor (mesto) . . .		—	—	—	—	—
Murska Sobota . . . .		1	1	1	—	1
Prevalje			1	—	—	—	1
Ptuj			3	3	1	—	5
Radovljica		.	1	—	—	—	1
Slovenjgradec			2	1	1	—	2
Šmarje pri Jelšah . . .	•	11	5	9	'—	7
Vsega . .	.	65	28	19	4	70
Dušljivi kašelj. — Pertussis.
Konjice . . .
Ptui...........
Ptuj (mesto)
Vsega
12
12
21
21
Šen. — Erysipelas.
Rdečica. — Rubeola.
Ptuj.................
Ptuj (mesto) .......
Vsega .
8
8
11
11
8
8
Ljubljana, dne 11. aprila 1932.
24
24
Brežice		1	2	—	—	3
Celje (mesto)		—	—	—	—	—
Črnomelj		—	—	—	—	—
Dolnja Lendava		—	—	—	—	—
Kamnik		—	—	—	—	—
Kranj		1	1	1	—	1
Kočevje 			1	1	—	—	2
Konjice		—	—	—	—	—
K rsko ...........	1	1	—	—	2
Laško		2	—	1	—	1
Ljubljana (mesto) . . .	2	-	1	—	1
Ljutomer		1	—	—	—	1
Maribor desni breg . .	—	2	—	—	2
Maribor (mesto) ....	—	1	—	—	1
Novo mesto		 .	3	1	1	—	3
Ptuj		—	—	—	—	—
Radovljica		 .	1	—	—	—	1
Slovenjgradec		—	1	—	—	1
Šmarje pri Jelšah ....	1	—	1	—	—
Vsega . • .	14	10	&	—	19
11
11
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani.
$
VI. No. 6675/14
1465
Pregled nalezljivih bolezni v Dravski banovini
od 8. aprila do 14. aprila 1932.
Po naredbi ministrstva za narodno zdravje S. br. 4948 z dne 21. marca 1930.
Srez
V u. C -*
o «•
Skupina tifuznih bolezni.
Celje 		—	1	—	—	1
Dolnja Lendava		2	—	1	—	1
Kranj		 . . •	1	—	—	—	1
Litija		1	1	—	—	2
Ljubljana (srez) ....	2	—	1	—	1
Vsega . . .	6	2	2	—	6
Škrlatinka. — Scarlatina.					
Brežice		1	—	—	—	1
Celje		1	—	—	—	1
Kranj		2	1	—	—	3
Kočevje 		5	3	3	—	5
Krško		1	—	—	—	1
Laško		1	—	—	—	1
Litija		—	1	—	—	1
Logatec		1	—	—	—	l
Ljubljana (srez) ....	3	2	—	—	5
Ljubljana (mesto) . . .	11	3	5	—	9
Ljutomer		—	1	—	—	1
Maribor levi breg . . .	5	—	1	—	4
Maribor (mesto) ....	7	—	1	—	6
Murska Sobota		1	—	—	—	1
Novo mesto		20	24	13	—	31
Prevalje		6	—	6	—	—
Ptui		—	1	1	—	—
Radovljica	■. . .	2	—	1	—	1
Slovenjgradec		13	3	—	—	16
Vsega . . .	80	39	31	—	88
Ošpice. — Morbilli.					
Dolnja Lendava		—	1	—	—	1
Krško		—	1		—	1
Litija		60	—	1	—	59
Šmarje pri Jelšah ....	15	1	8	—	8
Vsega . . .	75	3	»|-		69
Davica. — Diphteria et Croup.
Brežice			5	—	1	—	4
Celje		1	5	1	3	2
Kamnik		1	1	—	—	2
Kranj		7	1	—	—	8
Konjice			—	1	—	—	1
Krško 			3	3	1	—	5
Litija		3	3	—	1	5
Logatec		5	5	2	—	8
Ljubljana (srez) ....	10	—	7	—	3
Liubljana (mesto) . . .	3	1	—	—	4
Ljutomer		5	1	1	—	5
Maribor desni breg . .	—	5	1	—	4
Maribor levi breg . . .	10	2	3	—	9
Maribor (mesto) ....	—	4	—	—	4
Murska Sobota		1	1	—	—	2
Novo mesto .......	—	1	1	—	—
Prevalje		1	1	—	—	2
Ptui		5	1	2	—	4
Radovljica		1	—	—	—	1
Slovenjgradec ......	2	—	—	—	2
Šmarje pri Jelšah . . .	7	2	2	—	7
ysega ...	70	38	22	4	82
			r_		
Srez	Ostali	O _ o jE BO Z °	<x> > a U SJ	Umrli	Ostanejo ▼ oskrbi
			O		
Dušljivi kašelj. — Pertussis.
Ptui		24	9	u	-	19
Vsega . . .	24	9	14	-	19
Šen. — Erysipelas.					
Brežice		3	—	—	—	3
Celje 		—	1	—	—	1
Kranj			1	—	—	—	1
Kočevje 		2	—	2	—	—
Krško ...........	2	3	1	—	4
Laško ...........	1	—	—	—	1
Litija		—	1	—	—	1
Ljubljana (mesto) . . .	1	—	—	—	1
Ljutomer		1	—	—	—	1
Maribor levi breg . . ,	2	—	2	—	—
Maribor aesni breg . .	—	1	—	—	1
Maribor (mesto) ....	1	3	—	—	4
Novo mesto		3	2	1	1	3
Prevalje 		—	1	—	—	1
Radovljica	1	—	—	—	1
Slovenjgradec		1	1	—	—	2
Vsega . . .	19	13	6	1	25
Otručična vročica. — Sepsis puerperalis.
Kranj............
Metlika__________
Novo mesto .
Ptuj.............
Ptuj (mesto)
Vseea
3
1
Rdečica.
Rubeola.
Ptuj...........
Ptuj (mesto)
11
Vseea
11
IG I 10
2 2
18 12
17
17
Ljubljana, dne 18. aprila 1932.
Kralj, banska uprava Dravske banovine v Ljubljani.
*
II. No. 10.449/1.	1460
Uradni razpust društva.
Društvo stanovanjskih najemnikov, podružnica v Marenbergu, je razpuščeno, ker že več let ne deluje, nima niti imo-vine in torej tudi ne pogojev za pravni obstoj.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine.
V Ljubljani, dne 14. aprila 1932.
1439
VI. No. 11.452/1.
Izprememba v imeniku zdravniške zbornice za Dravsko banovino.
Dr. Magajna Bogomir, zdravnik-volonter v Ljubljani, je bil vpisan v imenik zdi.-vniške zbornice za Dravsko banovino v Ljubljani.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine.
.V Ljubljani, dne 13. aprila 1932.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
173/32—2.
Oklic.
1465
Horvat Martin, posestnika sin v Ilja-ševcih, zastopan po dr. A. Salbergerju, odvetniku v Ljutomeru, je vložil zoper ležečo zapuščino po pokojnem Škafarju Ivanu, posestniku v Bratoncih, tožbo zaradi 330 Din s pripadki.
Ustna sporna razprava še določa na 11. maja 1 932. ob devetih pri tem sodišču v sobi štev. 21. •
Toženi stranki se postavlja za skrbnika Škafar Ana, pos. v Bratoncih št. 13. Okrajno sodišče v Dolnji Lendavi, odd. II., dne 9. aprila 1932.
*
E 166/32—10.
Dražbeni oklic.
1462
Na predlog zahtevajoče stranke Repec Lize, prevžitkarice v Šibeniku p. Sv. Jurij j. ž., ki jo zastopa dr. Karlovšek Josip, odvetnik v Celju, bo dne 13. maja 1932 ob devetih pri tem sodišču, v sobi št. 4, na podstavi s tem odobrenih pogojev dražba sledečih nepremičnin: zemljiška knjiga Vodruž, vi. št. 60: a) hiša z gospodarskim poslopjem, b) zemljišča, c) pritikline.
Cenilna vrednost: ad a) Din 25.000'—, ad b) Din 84.030‘B5, ad c) Din 6165'—, skupaj torej Din 115.195'85, po odbitku vknjiženega prevžitka Din 31.050'— znaša vrednost cele nepremičnine Din 84.145'85. Cenilna vrednost zavezančeve polovice znaša torej Din 42.072‘92.
Najmanjši ponudek: Din 28.048'60.
Vadi j znaša Din 4207'50.
K nepremičnini zemljiška knjiga k. o. Vodruž, vi. št. 60, spadajo sledeče pritikline: 1 krava, 2 junčka, en star voz, ena mlatilnica z geplom, ena slamoreznica, 1 vetrni mlin, 5 različnih sodov in 3 kadi, en sadni mlin, dve žitnici, en plu'r, ° brani, 1 preša, ene sani, ena samokolnica ter razno drugo poljedelsko gospodarsko orodje v cenilni vrednosti navedeni zgoraj.
Pod najmanjšim ponudkom še ne prodaja.
Okrajno sodišče Celje, odd. III.,
dne 25. marca 1932.
❖
E 803/31	1455
Dražbeni oklic.
Dne 17. maja 1932 dopoldne ob deseti uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Iljaševei, vi. št. 75, 245 in 294.
Cenilna vrednost: 123.640 Din 75 p.
Najmanjši ponudek: 82.426 Din 85 p.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni
oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ljutomeru,
dne 12. aprila 1932.
E 81/32—5.	*	1474
Dražbeni oklic.
Dne 19. maja 193 2. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 7 dražba nepremičnin: stanovanjske hiše z gospodarskim poslopjem, 1 stavbna, 1 vrtna, 8 njivskih, 3 travniške, 3 pašniške in 2 gozdni parceli s pritiklino vred, zemljiška knjiga Pameče, vi. št. 58.
Cenilna vrednost: Din 99.163'30.
Vrednost pritikline: Din 455'—.
Najmanjši ponudek: Din 66.108 87.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče Slovenjgradec,
dne 15. aprila 1932.
*
E 103/32-7.	1467
Dražbeni oklic.
Dne 2 0. maja 19 3 2. dopoldne ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 2 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Brdinje, vi. št. 30.
Cenilna vrednost: 186.986 Din.
Vrednost pritikline: 200 Din.
Najmanjši ponudek: 124.790 Din.
Vadij: 18.719 Din.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Prevaljah, dne 15. aprila 1932.
Konkurzni razglasi
1481
S 14/32—2.
515.
Konkurzni oklic.
Razglasitev konkurza o imovdni Ahčana Rudolfa, prot. trgovca v Zagorju »b Savi.
Konkurzni sodnik: dr. Turato Tom®) starešina okrajnega sodišča v Litiji.
Upravnik mase: dr. Wurzbach Artur, odvetnik v Litiji.
Prvi zbor upnikov pri sodišču v L1' tiji, dne 2 8. aprila 1 9 3 2. ob desetih.
Oglasitveni rok do 2 8. maja 1 9 3 ”•
Ugotovitveni narok pri imenovane® sodišču dne 4. j u n i j a 1 9 3 2. ob d e' setih.
Deželno sodišče v Ljubljani, odd. lH>>
dne 20. aprila 1932.
Sa 9/32—51.	1478
516.
Poravnalni narok.
Narok za sklepanje o poravnalni ponudbi poravnalnih dolžnikov Grassellija Josipa in Marije, trgovcev v Sv. Jakobu, se bo vršil dne 2. maja 193 2. ob enajstih pri okrožnem sodišču v Celju.
Okrožno kot poravnalno sodišče v Celju, odd. I., dne 18. aprila 1932.
Razglasi raznih uradov in oblastev
No. 698/1.	1466
Razglas.
Lov občine Lužarje se bo oddal v zakup na javni dražbi za dobo 5 let.
Dražba se bo vršila dne 20. maja 1932 ob 10. uri pri sreskem načelstvu v Kočevju v sobi št. 6.
Sresko načelstvo v Kočevju, dne 11. aprila 1932.
*
'J' No. 566/1—E.	1364a	2—2
Razglas
Razpisuje se mesto državnega cestar-ja-delavca na progi drž. ceste št. 2 med krn 67P5 do 677'5 s sedežem v Selu pri Žirovnici z mesečno plačo Din 600 in mesečno stanovanjsko doklado 100 dinarjev.
Pravilno kolkovane prošnje s prilo-Rami je vložiti pri tehn. razdelku sre-skega načelstva v Kranju
do 30. aprila 1932.
„ Več glej prilogo k »Službenemu listiK stev. 30 z dne 16. aprila 1932.
Sresko načelstvo v Kranju, dne 11. aprila 1932.
*
Stev. 313.	1397—3—3
Razpis dobave.
Na podlagi čl. 59., 82. do 105. zakona 0 državnem računovodstvu in pravilnika ža izvrševanje odredb istega »B« pogodbe in nabave in na podlagi odloka Ministrstva za socialno politiko in na-j^dno zdravje O. Br. 5973 od 30. marca
1932.,	razpisuje uprava državne bolnice *a ženske bolezni v Ljubljani na dan
30. aprila 1932 ob enajstih dopoldne
'hugo javno pismeno ofertalno licitacijo skrajšanem roku za dobavo sledečih Rilskih potrebščin in potrošnega mahala za dobo treh mesecev (april, maj M junij 1932);
I.	mesa vseh vrst in mesnih izdelkov ter slanine,
II. moke in mlevskih izdelokv,
III. vseh vrst kruha,
IV. špecerijskega blaga in hišnih potrebščin,
V.	mleka in mlečnih izdelkov.
. podrobni dražbeni in dobavni pogoji M izkazi količine potrebščine za to lici-
tacijo, ki se. bo vršila v upravni pisarni državne bolnice za ženske bolezni v Ljubljani, so na vpogled interesentom pri upravi te bolnice med uradnimi urami.
Vsak ponudnik mora položiti najkes-neje do desete ure dopoldne na dan razpisane licitacije petodstotno kavcijo od celotne vrednosti ponudenega blaga, in sicer v gotovini, hranilnih knjižicah ali državnih vrednostnih papirjih v smislu čl. 88. zakona o državnem računovodstvu, odnosno čl. 24. pravilnika za izvrševanje določil iz oddelka »B pogodbe in nabave,« pri blagajni uprave državne bolnice za ženske bolezni ali pri podružnici Državne hipotekarne banke v Ljubljani.
Ponudbe, opremljene s predpisanim kolkom po določilih zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o taksah, »Službene no vi ne« 70—XXIX z dne 26. marca 1932, se morajo predložiti v zapečatenem > vitku z oznako: »Ponudba za dobavo (navesti predmet) ponudnika N. N.« bodisi po pošti na upravo zavoda bodisi osebno v roke komisije, najkesneje na dan licitacije do enajste ure dopoldne. Poleg zapečatene ponudbe je priložiti v nezapečatenem ovitku potrdilo trgovsko-industrijske in obrtniške zbornice o ponudnikovi licitacijski sposobnosti, potrdilo davčne uprave o plačanih davkih za preteklo tromesečje in potrdilo o položeni kavciji.
Pooblaščenci morajo predložiti poleg tega pooblastilo, da so upravičeni zastopati svojo firmo pri licitaciji.
Ponudnik se mora že v ponudbi izjaviti, da so mu dražbeni in dobavni pogoji znani in da pristaja brez pridržka nanje, kakor tudi da se cena ponudenega blaga razume brez ozira na to, ali se nabavka izvrši v celoti, na polovico ali samo na četrtino.
Uprava obče državne bolnice v smislu predzadnjega odstavka čl. 96. zakona o državnem računovodstvu ni vezana na najnižje ponudene cene, kakor tudi je v smislu čl. 86., točka 10, omenjenega zakona upravičena odkloniti vse ponudbe brez kake obveznosti.
Uprava drž. bolnice za ženske bolezni v Ljubljani, 13. aprila 1932.
*
Stev. 695.	1404—3—3
Razpis dobave živilskih potrebščin za čas od
1.	aprila do 30. jun. 1932-
Razpis.
Po rešenju ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje v Beogradu
O.	br. 5973 od 30. marca 1932., se razpisuje v skrajšanem roku na osnovi zakona o državnem računovodstvu (čl. 82. d 105. in v ;'.elka B j>c_ '•e in nabave) za bolnico za duševne bolezni v Ljubljani in za bolnico za duševne bolezni na Studencu pismena ofertalna licitacija / dobav, naslednjih živilskih potrebščin:
1. mesa in mesnih izdelkov tor slanine,
2. moke in mlevskih izdelkov,
3. vseh vrst kruha,
4. špecerijskega in kolonijalnega blaga,
5. mleka in mlečnih izdelkov
za dobo od 1. aprila do 30. junija 1932. Licitacija se bo vršila v petek dne
29. aprila 1932 ob 11. uri dopoldne v upravni pisarni bolnice za duševne bolezni v Ljubljani, Poljanski nasip št. 52.
Podrobni dražbeni in dobavni pogoji in izkazi potrebščin so interesentom na vpogled pri upravi bolnice za duševne bolezni v Ljubljani.
Ponudbe, opremljene s kolkom 50'— Din do vrednosti 20.000 Din ponudene dobave, s kolkom 100 Din do vrednosti 100.000 Din ponudene dobave, s kolkom 200 Din do vrednosti 500.000 Din ponudene dobave v zapečatenem ovitku z oznako: •■Ponudba za dobavo (navesti predmet) ponudnika I. N.«, morajo dospeti najkesneje do pričetka licitacije v reke dražbene komisije.
Ponudnik se mora že v ponudbi obvezati, da v polni meri pristaja na dražbene in dobavne pogoje. Položiti mora najkesneje eno uro pred pričetkom licitacije predpisano kavcijo pri zavodni 1 'agajni. Licitacijski komisiji nvora pred-I 'iti n- lo o založeni kavciji, plača-r"n davkih in dražiteljski sposobnosti.
Ponudba se mora glasiti na stalno ceno za dobavno dobo od 1. aprila do
30. junija 1932.
V Ljubljani, dne 12. aprila 1932.
Uprava bolnice za duševne bolezni Ljubljana-Studenec v Ljubljani.
*
Štev. 343/8.	1388	3—3
Razpis dobave.
Na podlagi čl. 59., 82. do 105. zakona o državnem računovodstvu in pravilnika za izvrševanje odredb istega (B pogodbe in nabave) in na podlagi odloka ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje, O. br. 5973 od 30. marca
1932.,	razpisuje uprava obče državne bolnice v Ljubljani na dan
29.	aprila 1932. leta ob enajstih
drugo javno pismeno ofertno licitacijo v skrajšanem roku za dobavo sledečih življenskih potrebščin in potrošnega materiala za dobo treh mesecev (april, maj in junij 1932):
1. govejega mesa.
2. moke in mlevskih izdelkov,
3. vseh vrst kruha,
4. špecerijskega blaga in hišnih potrebščin,
5. mleka in mlečnih izdelkov. Podrobni dražbeni in dobavni pogoji
in izkazi količine potrebščine za to licitacijo, ki se bo vršila v upravni pisarni obče državne bolnice v Ljubljani, so na* vpogled interesentom pri isti upravi v uradnih urah.
Vsak licitant mora položiti do dneva licitacije, najkesneje pa do 10. ure dopoldne istega dne petodstotno kavcijo od celotne vrednosti ponudenega blaga in sicer v gotovini, hranilnih knjižicah ali državnih vrednostnih papirjih v srni-
slu čl. 88. zakona o državnem računovodstvu. odnosno čl. 24. pravilnika za izvrševanje določil iz oddelka >B pogodbe in nabave«, pri blagajni obče državne bolnice ali pri Državni hipotekarni banki, podružnici v Ljubljani.
Ponudbe se predlagajo opremljene s predpisanim kolkom po določilih zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o taksah (>Službene novine« 70-XXIX z dne 26. marca 1932) v zapečatenem ovitku z oznako: >Ponudba za dobavo (navesti predmet) ponudnika N. N.« bodisi s pošto na upravo zavoda, bodisi osebno v roke komisije, najkesneje na dan licitacije do enajste ure dopoldne. Poleg zapečatene ponudbe je priložiti v nezapečatenem ovitku potrdilo trgov-sko-industrijske in obrtniške zbornice o ponudnikovi licitacijski sposobnosti, potrdilo davčne uprave o plačanih davkih za preteklo tromesečje in potrdilo o položeni kavciji.
'Pooblaščenci morajo predložiti poleg tega pooblastilo, da smejo zastopati svojo firmo pri licitaciji.
Ponudnik se mora že v ponudbi izjaviti, da so mu dražbeni in dobavni pogoji znani in da pristaja brez pridržka nanje kakor tudi, da se cena ponudene-ga blaga razume neglede na to, ali se nabavka izvrši v celoti, na polovico ali samo na četrtino.
Uprava obče državne bolnice v smislu predzadnjega odstavka čl. 96. zakona o državnem računovodstvu ni vezana na najnižje ponudene cene, kakor tudi je v smislu čl. 86., točka 10., omenjenega zakona upravičena odkloniti vse ponudbe brez kake obveznosti.
Obča državna bolnica v Ljubljani, dne 12. aprila 1932.
*
Narodna banka kraljevine Jugoslavije. neo
Stanje 15. aprila 1932.
Aktiva.	Dinarjev
M otfll n i)
podloga . 1.959,987.746'65 (-j* 4,278.306"55) Devize* ki ni-
so v podlogi 81,497.907-09 (— 2,307.574-35) Kovani novec v niklu 45,836.732-— (-j-	549-V08-50)
Demonetizi-rano srebro 33,907.917"55 Posojila . . 2.187,701.545-13 (— 2,601.567-70) Vrednostni
papirji . .	27,420.000-—
Prejšnji predujmi državi 1.802,941.427"60 (—	45.612"68)
Začasni predujmi gl. drž.
blagajni .	600.000.000-—	(-f50,000.000--)
Vrednosti re-
zervn. fonda 79,303.892*10 Vrednosti ostalih fondov ...	2,937.312-23
Nepremičnine ... .	149,201.856-31	(-f	116.00.V-)
Bazna aktiva	46.780.659-94 (-f-	343.198 05)
6.917,516.997-20
Pasiva	Dinarjev
Kapital . . 180,000.000"—
Rezervni
fond . . .	86,832.169"70
Ostali fondi 4,428.829"28 Novčanice v
obtoku. . 4.874,935.405-—(— 48,586,080--) Obveze na
pokaz . . 489,430.638-89(+ 52,637.280.70) Obveze z rokom . . . 1.198,953.545-90(4- 43,174.399-61) Razna pasiva 82.936.408-43 (-j- 3,106.263"06)
6.917,516.997-20 Obtok in obveze . . . 5.364,366"043"89 Celotno kritje . . . 36-53°/,,
Kritje v zlatu . . . 32"860/0
Obrestna mera:
po e3komptu	7H%
po lombardu	9%
Razne objave
1464
Redni občni zbor Združenih mlekarn d. d. v Ljubljani
se bo vršil dne 4. maja 1932 ob 6. uri popoldne v družbeni pisarni s sledečim dnevnim redom:
1. Poročilo upravnega sveta.
2. Poročilo nadzorstva.
3. Odobritev letnega zaključka za leto 1931.
4. Slučajnosti.
Upravni svet.
*
1468
Tvornica za dušik d. d. Ruše.
Delničarji Tvornice za dušik d. d. Ruše se vabijo na
XV. redni občni zbor,
ki se bo vršil v torek dne 10. maja 1932 ob petnajstih (ob treh popoldne) v prostorih Zadružne gospodarske banke, podružnice v Mariboru.
Dnevni red:
1. Poročilo upravnega sveta in predložitev bilance za leto 1931.
2. Poročilo računskih revizorjev o računskem zaključku za leto 1931.
3. Sklepanje o podelitvi absolutorija upravnemu svetu in odobritev bilance.
4. Volitve upravni svet.
o. Volitve računskih preglednikov za leto 1932.
Oni delničarji, ki se nameravajo udeležiti občnega zbora (§§ 30. in 31. pravil), naj polože svoje delnice s seznarnkom
številk najkesneje do dne 4. maja 1932.
pri Kreditnem zavodu za trgovino in industrijo v Ljubljani. Na podstavi polože nih delnic se jim izdado legitimacije, ki se glase na deponentovo ime ter navajajo število deponiranih delnic in nanje odpadajočih glasov.
Vsakih 25 delnic upravičuje do enega glasu.
V Rušah, dne 22. aprila 1932
Upravni svet.
*
1428—3—h
Poziv upnikom.
Produktivna čevljarska zadruga v ?,i-reh, reg' trovana zadiuga z omejeno zavezo se je po sklepu občnega zbora z dne 28. februarja 1932. razdražila in prešla v likvidacijo.
Upniki naj prijavijo morebitne terjatve zadrugi v enem mesecu.
Siri, 15. aprila 1932.
Likvidatorji.
1399-3-3
Poziv upnikom.
Mariborska tiskarna r. z. z o. z. se je po sklepu občnega zbora z dne 12. junija 1928 razdražila in prešla v likvidacijo. Likvidator je Hinko Pogačnik, tovarnar v Rušah. Likvidacijska firma se glasi: Mariborska liskama r. z. z o. z. v likvidaciji. Upniki Mariborske tiskarne r. z. z o. z. v Mariboru se pozivajo, da prijavijo svoje terjatve likvidacijski firmi.
Likvidator.
*
1460—3-3
Objava.
Javljamo, da se je izgubil certifikat parnega kotla štev. 1432, lokomobile >Assmann & Stockder« pod tovarniško štev. 1230 iz leta 1929.
Da se prepreči eventualna zloupora-ba, se izgubljeni certifikat proglaša neveljavnim
Jugoslavensko industrijsko
i trgovačko d. d.
Zagreb, Washingtonov trg
*
1470
Objava.
Ukradeno mi je bilo: krstni list, domovinski list, brivsko učno izpričevalo in delavska knjižica, vse na ime Z#J® Vladimir, rodom iz Pole. Proglašam J1" za neveljavne.
Zajc Vladimir s. r.
Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine. Urednik': Pohar Robert v Ljubljani
(Tiska in zalaga: Tiskarna Merkut s Ljubija ni j njen predstavnik j; O.JMlch&lek v Ljubljani