Gospodar m gospodinja LETO 1937 18. AVGUSTA ŠTEV. 33 Donos davkov v preteklem letu Preti kratkim časom so bili objavljeni podatki o donosu neposrednih davkov, v naši državi za leto 1936. - 'J Po posameznih skupinah so dali neposredni davki leta 1936: splošni neposredni 1 rent/ii davek dividendrii davek uslužbenski davek agenti in prod. srečk vojniea poslovni promet luksuzni davek usl. dav. drž. uslužb. samski davek obresti .361,000.000 din 80,300.000 din 19,000.000 din 133,000.000 din •J,400.000 din 0,800.000 din 363,600.000 din 35,400.000 din 123,500.000 din 600.000 din 22,500.000 din Beigrad donavska banovina drinska banovina inoravska ban. vardarska ban. zetska banovina vrbaska banovina primorska banov, savska banovina Slovenija 301.3 460.2 110.2 88.5 76.4 46.4 37.6 46.7 437.9 260.6 325.4 516.1 119.0 ll».8 86.6 54.6 43.6 52.5 525.1 274.3 nih davkov v raznih štetja prebivalstva z Belgrad donavska banov. Belgr. in don. b. skup. uioravska banovina vardarska banovina zetska banovina drinska banovina vrbaska banovina primorska banovina savska banovina Slovenija banovinah (na podlagi dne 31. marca 1931): 1935 1062 192 288 01 48 49 71 36 52 166 233 1936 1126 216 314 70 56 59 77 42 58 194 240 donos v % 16.1 15.5 246 24.6 40.7 40.1 4.7 40.8 41 2.5 5.9 2.0 2.5 23.4 14.0 4.1 2.6 5.7 2.1 2.5 25.0 13.1 Skupaj . . 2.098,000.000 din S tem je mogoča tudi primerjava donosa davkov za prejšnja leta, da se vidi gibanje davčne obremenitve. Po posameznih banovinah je bil donos neposrednih davkov naslednji: 1935 193G v milijonih dinarjih Naš odstotek naposrednih davkov se je lani nekoliko zmanjšal, toda upoštevati je treba to, da je bilo leto 1936 pri nas zelo slabo. V nekaterih krajih je bil donos neposrednih davkov zaradi lega slab, ker so jih prizadejale sankcije; drugi kraji pa so močno trpeli zaradi slabe letine, zaradi katere se mora Slovenijo še bolj s pravico prištevati rfled pasivne pokrajine. Zadnja tabela pa nam pokaže delež Slovenije na neposrednih davkih v zadnji} letih, in sicer v odstotkih: leta 1929 10.2% » 1930 9.7% > 1931 10.2% > 1932 13.4% > 1983 11-6% » 1934 11.6% » 1935 14.0% > 1936 14.1% Skupno lela 1935: 1.867,400.000 din in leta 1936 : 2.098.000.000 din Podatki za leto 1935 so vzeti po dr, B. Priči ter se ujemajo s sedaj objavljenimi podatki; edino aa Slovenijo navaja dr. Priča inanjšo številko, kol pa izhaja iz sedaj objavljenih podatkov. Popolnoma drugo sliko pa dobimo, če izračunamo obremenitev na 1 prebivalca. Povprečno pride- na 1 prebivalca ueposred- Z ozirom na celokupno prebivalstvo v državi, znaša število prebivalstva v Sloveniji komaj 8.2 odstotka, delež na neposrednih davkih pa 14.1 odstotka. Te številke nam zelo mnogo povedo. 0 naši finančni praksi čitamo v zadnjem času prav zanimive stvari. Med drugim poroča »Trgovski list« od 4. t. m. pod naslovom: »Več davkov plačanih kakor je določal državni proračun« sledeče: Zadnji Finansijski zbornik« objavlja pohvalo finančnega ministra vsem finančnim organom za njih uspešno delo pri izterjevanju davkov. V svoji okrožnici pravi finančni minister med drugim: Po pregledu vplačanih davkov za dobo april 1930 do marca 1937 je bil dosežen z ozirom na državni proračun pri posameznih vrstah davkov naslednji odstotek: pri neposrednih davkih 102.44% posrednih davkih 102.92% izrednih davkih 91.21 % trošarinah 101.82% taksah 100.01 % carinah 119.05% dohodkih Drž. hip. banke 84.49% Postne hranilnice 118.31% Drž. tvornice sladkorja 114.68% Ti rezultati pa še niso definitivni, ker veljajo le za proračunsko, ne pa tudi za računsko dobo, vendar moremo biti z njimi zadovoljni, pravi namreč finančni minister. Ti ugodni rezultati plačevanja davkov, pravi nadalje finančni minister, dokazujejo, da so se gospodarske razmere znatno zbolj-šale in da so na drugi strani organi, katerim je poverjeno pobiranje državnih davščin, pravilno razumeli svojo dolžnost. Jasno je, da so vsi finančni,organi storili svojo dolžnost. Vsi so pokazali veliko vestnost in pridnost, zlasti pa zaslužijo priznanje vsi starešine uradov. Kot finančni minister,, kateremu je zaupana vrhovna uprava nad re9orom finančnega ministrstva, smatra zato za svojo dolžnost, da izreče vsem finančnim organom za njih delo polno priznanje. K tej izjavi čitamo na koncu članka med drugim tudi sledečo pripombo: V skladu s tem bi bilo res nad vse poučno zvedeti, koliko so banovine z večjimi dohodki več plačale davka, koliko pa so banovine z manjšimi dohodki, kakor n. pr. Slovenija, plačale manj davka. Upamo, da naša prošnja tudi po tej statistiki ne bo preslišana in da bo finančno ministrstvo v kratkem objavilo tudi podatke o davčnih vplačilih po banovinah. To bi bilo potrebno zato, da bi tudi slovenski davkoplačevalec doživel pohvalo, ki si jo je s svojim vestnim plačevanjem davkov temeljito zaslužil. K vsem tem bi dodali še sledeče: Slovenski davkoplačevalec raznih pohval najbrž ne bi vzel s prevelikim veseljem na znanje. Pa tudi vsi drugi dohodki se iztekajo v državno blagajno. Tako izgubi Slovenija vsako leto 630 milijonov dinarjev,-Koliko težkih miljard smo tekom teh let že izgubili in kaj bi bili lahko s tem denarjem že vse napravili. Gospodarske stiske danes ne bi občutili v taki meri, kot jo občutimo. Padli smo v veliko revščino, ki povzroča dan za dnem toliko gorja; Če pa se vprašamo, kdo je kriv vsega. tega, ne bo težko odgovoriti. Vso krivdo za to nesrečo nosijo slovenski liberalci in samostojneži, ki so se predali belgrajski čaršiji in glasovali za centralistično vidov-dansko ustavo in s tem preprečili gospodarsko samostojnost Slovenije. Za nagrado so zasedli ministrske stolčke, odkoder so potem z nasiljem vladali nad ljudstvom. Večina je že uvidela, kje tiči vzrok iz-žemanja Slovenije. Prej ali slej pa bo Zmagala pravica in tako upajmo, da bo tudi izžemanja enkrat konec. Resni opomini Letošnje strašne vremenske nezgode in ujme so prizadejale tudi sadjarstvu ogromno škodo. Ne-le, da je po vseh tistih krajih, ki so bili prizadeti od toče in neurja, uničen ves letošnji sadni pridelek, ampak je silno oškodovano tudi sadno drevje samo tako, da si več let ne bo opomoglo. Zato je še posebno letos važno in čez vse potrebno, da že itak na vse strani prikrajšan sadni pridelek obvarujemo vsaj pred škodo, ki jo lahko odvrnemo s pravočasnim in pravilnim spravljanjem. Pa se je žal že začela delati v tem oziru škoda, ki bo spravila naše sadjarstvo ob ves, s težkim trudom pridobljeni ugled, zlasti na inozemskih sadnih tržiščih. Slišimo namreč, da so po nekaterih predelih naše banovine že pričeli s spravljanjem, prodajanjem in izvažanjem zimskih jabolk, in sicer tistih sort, ki so zrele v najugodnejšem slučaju šele konca septembra, če ne še kasneje. Kam bo pripeljalo naše sadjarstvo tako nezaslišano početje, bi moral uvideti vsak se tako v trgovskih zadevah neizkušen človek. Saj je bilo vendar že neštetokrat povedano in dO kraja obrazloženo, da je moči dandanes sploh prodati, kaj šele dobro prodati le prvovrstno, na vse strani popolnoma razvito, do kraja zrelo sadje, brez vsake napake in brez slehernega madeža. Povedano in že to- likrat povdarjeno je bilo, da si bomo le s takim sadjem ohranili in po možnosti razširili prostor na svetovnem sadnem tržišču. Že tolikrat smo prepričevali naše sadjarje, da sta lepi brezmadežna zunanjost in pa (rpežnost tisti dve lastnosti, ki najbolj vlečeta in za kateri se vsi pridelovalci sadja v drugih pokrajinah po vsem svetu najbolj prizadevajo. Kako pa pri nas? Po vsej banovini se pojavljajo vsako leto mešetarji, ki drug pred drugim kupujejo in >arajovsod trda za denar in da marsikje komaj čakajo na izkupiček iz sadja. Toda naj bo sila še tako velika, nezrelega pridelka vendar ne bomo prodajali. To nam veleva že zdrava pamet. Saj sadja ne prodajamo letos zadnjič, ampak prodajati ga hočemo tudi v prihodnje in si hočemo priboriti na sadnem trgu stalno mesto. To se iam bo posrečilo pa le edino na ta način, da bomo nudili v vsakem oziru prvovrstno kakovost, ki se bo lahko kosala s pridelkom neštetih tekmecev, ki vsi, kakor mi, tiščijo in vseh strani na sadnem trgu v prve vrste. H. Mislimo na konzerviranje jajc Tekom leta se cene jajc močno spreminjajo. Najvišje so o božiču. Po novem letu začenjajo zopet padati in dosežejo najnižje stanje v aprilu, ko jih je največ. Nato se začenjajo dvigati najprej zelo jx>časi, a proti jeseni hitro. Najdražja so zimska jajca v mesecih: november, december in januar; najcenejša pa so jajca marca, aprila in maja meseca. Kokoši ne nesejo vedno in celo leto enakomerno. Čez poletje, zlasti spomladi, nesejo kokoši dobro, jeseni, posebno pa pozimi, nesenje precej poneha. Zaradi tega je tudi pozimi pomanjkanje jajc najbolj občutno. Da temu pomanjkanju deloma odpomo-remo, vlagamo jajca tedaj ko jih je mnogo in jih tako ohranimo za one čase, ko jih primanjkuje. Vsaka preudarna gospodinja, ki rabi v svojem gospodinjstvu večje množine jajc, bo ta tržni položaj izkoristila. Cenena spomladanska jajca bo na primeren način ohranila uporabna za zimski čas, ko so cene visoke. Kmečka gospodinja bo tako lahko vsa sveža zimska jajca prodala. Za hranjenje jajc imamo na razpolago različne načine. Ponekod je zelo razširjeno shranjevanje v ovsu ali pepelu. S tem se izsušijo jajca nekoliko bolj počasi in uporabnost traja nekoliko tednov dalje. Kljub temu pa je nemogoče na ta način ohraniti spomladanska jajca uporabna do zime. Dandanes so že iznašli različne načine konserviranja jajc z vlaganjem v primerne tekočine, ki ohranijo jajca celo leto uporabna. Vedno moramo hraniti samo popolnoma sveža in čista jajca. Pozimi ne moremo pričakovati dobro kon-serviranih jajc, če smo spomladi vlagali stara, pokvarjena ali umazana jajca. Vse sestavine v jajcu se začnejo razkrajati in razpadati, ako pride zrak do njih. Razkrajanje jajčnih sestavin povzročijo pred vsem razne klice gliv, ki so morda že v jajcu ali pa pridejo šele od zunaj obenem 7. zrakom v jajce skozi luknjice jajčje lupine. Da preprečimo dostop zraka v notranjosti jajc in obvarujemo sestavine v jajcu manj ali več časa pred razkrajanjem in razpadanjem. vlagamo jajca v žito. otrobe, apneno mleko, vodeno sleklo in garantol. Tudi če namažemo jajčno lupino z glicerinom, zavarujemo jajca napram zraku in zunanjim gliv-nim klicam. Vedno se najbolj hitro pokvarijo ona jajca, ki so bila že na gnezdu onesnažena in takšna, ki jih shranimo v vlažen zaduhel prostor. Jajca jemljimo vedno sproti z gnezda, kakor hitro so bila znesena; z onesnaženih jajc moramo takoj odstraniti nesnago in jih dobro ziniti z čisfo vodo. Nad deset dni stara jajca niso več primerna za vlaganje in bi jih ne smeli vlagati. Pri vodni preizkušnji nalijemo v primemo posodo 3 litre mrzle vode, v kateri raztopimo 3 žlice kuhinjske soli. V to solno razstopino spustimo jajce; ako ostane jajce in plava na površini, ga lahko uporabimo za vlaganje, če pa se jajce potopi do sredine tekočine in se tamkaj guglje ali če se potopi, celo na dno posode, potem je jajce staro čez 8 dni in ni uporabno za vlaganje. Za vlaganje morajo biti jajca snažna, nadalje mora biti jajčja lupina enakomerno debela in dovolj močna, cela in brez vsake najmanjše razpoke V splošnem prevladuje mnenje, da se neoplojena jajca bolje ohra- liijo nego oplojena. Posoda, v katero vlagamo jajca, mora biti popolnoma čista. Napram zraku morajo biti jajca popolnoma zaprta, da se ohranijo. Vložena jaca ue smejo izgubiti na teži in bi se glede gostote in okusa ne smela veliko razločevati od svežih jajc. Gostota jajca se ne spremeni, če preprečimo, da voda ne izhlapeva. Apneno mleko uporabljamo zlasti tedaj, če hočemo vložiti ali ohraniti veliko jajc. Apneno mleko napravimo na Sledeči način: Na vsakih 8—10 li.lrov vode primešamo četrt kilograma gašenega apna. Apneno mleko mora postati pri tem povsem enakomerna mlekasta tekočina. .... Vodeno steklo Je tudi precej dobro. Raztopino vodenega slekla napravimo, ako zmešamo skupaj 9 litrov vode in en liter vodenega stekla. domača lekarna Lilija je vsa zdravilna. Sluzasta korenina žene na vodo, uživaš lahko kuhano ali njen surovi sok. Na trde bule devaj obkla-dek iiotolčene korenine. Za prisad, za vnetje v trebuhu ali v prsni mreni stolci korenino, prevrej jo na olju in devaj obkladke. Steblo in zelene liste stolci in |x>rabi za obkladke pri vnetju ali hali j nanje žganje in devaj obkladke s tem žganjem. Tako nastaviš tudi -cvetje na žganju ali olju. To hladi vnete oči, pozdravi kožne bolezni, kostne bramor-je. Iz kotenine žgana voda dela kožo lepo in čisto in pozdravi lišaje in izpahke. Iz lilije žgano olje hladi opečenine in pekoče izpahke, je bilo prej znano zdravilo za bož-jast in za bolezen sv. Valentina. Pege in grinte, rdeč ali pomodrel nos, pozdravi in obeli voda. žgana iz cvetja. Voda in oglje se dobita v lekarni. Z mračnico (Olobularia) so prekadile matere mračne otroke, prekadile so plenice, da bi otrok ne postal mračen. Prebrihtni ljudje so ob koncu prejšnjega stoletja odpravili V6e take »vraže«. Sedaj pa pravi znanost, da so v zeliščih snovi, ki učinkujejo, ko vržeš zeli na žrjavico. Saj je vsak dim razproščena 6nov. Tako pomaga za udnico, če prekadiš ovoje z brinjem, pomaga za kašelj in naduho, če vdihuješ dim smole itd. »Mračni« pa postanejo otroci, če so še zunaj, ko se dela mrak. kar škoduje tudi starejšim bolehnim ljudem. Seveda je škodoval mrak prejšnje čase bolj, kakor zdaj, ker je bilo prej več močvar in megle. Pa 60 strašile matere otroke z grdim mrakom, ki je ves kosmat in lovi otroke. Mračni listi pomagajo za zaprtje, liste devajo tudi na vroče ture. V KRALJESTVU GOSPODINJ t Sprejem gojenk v hmetijsho-gospodinisko šolo v Marijanišču v Ljubljani S 1. novembrom 1937 se začne 36. tečaj kmetijske gospodinjske šole, ki bo trajal 10 mesecev. Gojenke stanujejo v zavodu, ki je pod vodstvom šolskih sester. Učenke, ki se žele izvežbali za samostojno vodstvo gospodinjskih obratov, morejo ostati na zavodu dve leti,, da izpopolnijo in poglobijo svoje znanje. Popolna oskrbnina znaša mesečno 450 dinarjev. Za manj imovite. je na razpolago nekaj znižanih mest. Sprejeta gojenka naj vzame s seboj obleko, perilo in obutev, potrebno za delavnik in praznik. Nadalje: dva para rjuh, 4 prevleke za blazino, ,4 brisače in 4 servijete. Perilo je lahko jz domačega platna. Dekleta, ki hočejo veto piti. morajo:. 1. dovršiti 16. leto; .2. predložiti zadn je šolsko spričevalo; 3. navesti slan in poklic staršev; 4. predložiti obvezno pismo: a) staršev'ali varuha, da zanjo plačajo vse stroške šolanja, b) učenke, da se bo ravnala po hišnem redu. ... •"« . .. ff . ■ S temi podatki in prilogami opremljene, lastnoročno pisane, uekolkovane . prošnje za sprejem, naj se pošljejo na vodstvo gospodinjske šole v Marijanišču t Ljiiblišiii- — vsaj do 20. septembra 1937. ■■ .j Zavod Šolskih sester v Repnjah sprejema v internat gojenke od 5. leta naprej. V zavodu je 6-razredna ljudska šola s pravico javnosti. Gojenke imajo dobro vzgojo, ki jo vodijo šolske sestre. K dobremu napredku jim pomaga pri učenju posebna sestra-učiteljica. Gojenke se lahko uče tudi nemškega jezika in glasbe. V zavodu je tudi 6-mesečni gospodinjski tečaj, ki se prične s 1. oktobrom. Na tečaju se dekleta izvežbajo v vseh dobri gospodinji potrebnih spretnostih in vedah. Mesečnina po dogovoru okrog 300 din. Zavod ima zdravo lego v lepem, mirnem kraju in je zlasti primeren za živčno šibke otroke. Vsaka gojenka naj prinese s seboj • potrebno obleko, perilo (tudi posteljno) in obutev. Podrobna pojasnila daje vodstvo zavoda šolskih sester - Repnje -pf\ Toritoih' — Gorenjsko. Kako ravnajmo s poletno obleko Poletne obleke morajo biti v primeri z zimskimi, jesenskimi in pomladnimi precej trpežne, in sicer glede tkanine in barve. Saj jih nosimo v najhujšem soncu vse dolge dneve, poleg tega pa tudi pogosto peremo, likamo in nekatere tudi škrobimo. Poletna obleka trpi tudi od potu, delavna pa se od dela zunaj, kjer se nehote močno zamaže. Zato je dostikrat marsikaksen kos poletnega oblačila v kratkem tako zdelan, da ni prav nič več podoben tistemu, ki smo ga kupili. Vendar se pa tudi poletne obleke lahko ohranijo dolgo časa, če z njimi prav ravnamo. Slab vtis napravi oblačilo, ki je cunja- sto, zmečkano in močno obledelo, ker je dostikrat znak površnosti. Ako nisiiio kupili prav malo vrednega blaga, kar se nikoli ne izplača, in če smo količkaj pazljivi pri pranju, sušenju in likanju, so naše poletne obleke lahko kakor nove še potem, ko smo jib nosili že več let. Danes se dobi že zelo poceni dobro poletno blago. V prvi vrsti je paziti na dobro barvo, ki mora izdržati sonce, temeljito pranje, pa tudi kuhanje pri pranju, če je blago iz bombaža. Zato ne kupujemo več tkanin, ki so barvane s slabo barvo, ker je denar zanje precej zavržen. Boljše je, da v lakem primeru potrpimo s starim, ki nam še toliko odleže, kot slabo novo blago, izreden se odločimo za nakup, moramo poiz-vedeti, če je barva tkanine res trdna, v koliko se blago uskoei pri prvem (ali še nadaljnjem) pranju, in če se ne mečka preveč. Ako vse to upoštevamo, gotovo dobro kupimo. Na kaj pa je paziti pri pranju in likanju? Dobro bonibažasto blago, zanesljivo pobarvano, brez skrbi peremo. pa tudi kuhamo. Znano je že, da barvastih tkanin ne namakamo čez noč kakor belo blago, ampak jih namočimo le malo in takoj doko-nečno in do Čistega tžplaknenio. Ne smemo pa puščati mokrih in zvitjh skupaj, ampak damo vse takoj sušit: Ne sušimo pa na soncu, temveč v senci, sicer tkanino prav po nepotrebnem izpostavljamo sončnim žarkom. Prav dobrO pa osušimo oprano obleko tudi takole: Ko smo jo oprali in splaknili, jo razprostremo takoj v veliko brisačo ali rjuho, jo zavijemo vanjo ter stiskamo in gnetemo toliko časa, da spravimo iz nje skoraj vso vodo in je blago samo še vlažno in ravno primerno za likanje. KUHINJA Poletna juha. Pest stročjega fižola ozna-žim, operem in narežem na male poševne koščke, korenček ostržem, operem, mu izločim sredino in ga na kocke zrežem, zeleno in rumeno kolerabo zrežem tudi na kocke, ohrovtova peresa in 6alatne glavice zrežem na rezance. Vse te zelenjave prar žim pol ure na surovem maslu. Potem jih zalijem s kropom ali z juho, osolim in kuham tako dolgo,- da je vsa zelenjava zmehčana. Na tako juho zakuham vlite rezance. Pražene kutnare. Suho slanino zrežem na majhne kocke in jo v kožici razbelini. V zabel jeno slanino vržem žlico moke in jo med mešanjem pustim zarumeneti. V tako napravljeno prežganje denem počite in ožete kumare, prilijem nekaj žlic kisa in pridenem ščep popra. Pokrito jed pražim toliko časa, da so kumare mehke. Preden dam jed na mizo, ji pridenem nekaj kuhanih in na rezine zrezanih krompirjev. Jabolčni zvitek. Testo napravim iz 25 dkg moke, 12 dkg surovega masla, 7 dkg sladkorja, 1 jajca, 6 žlic smetane, primerno soli in zavitek pecilnega praška. Dobro po-gneteno testo pustim pol ure stati, na kar ga razvaljam za pol prsta na debelo. Pri vsakem novem blagu lahko opazujemo, da lepo trdno stoji. Ta trdnost ali apretura se pa pri pranju več ali manj izgubi, blago postane cunjasto in ne pade več lepo. Tako tkanino moramo popraviti s tem, da jo poškrobimo. Ne smemo pa poškrobiti preveč, ampak le toliko, da je blago videti kakor novo. Seveda se dobe tudi že tkanine, ki svojo trdnost stalno obdrže. S svilo ie treba ravnati previdnejše, ker je veliko bolj občutljiva kakor bombaž. Operemo jo bolj narahlo v mlačni milnici ter bolj stiskamo kakor mencamo. Zadnji vodi ža iz-plakovanje pridenemo malo kisa, da še: barve ožive. To velja tudi za vse druge vrste poletnega blaga. Sušimo tako. kakor smo ravnokar povedali. Svile, posebno umetne, ne smemo likati s prevročim li-kalnikom. Kavno tako moramo paziti pri pranju in likanju barvastih nogavic. Preden poletne obleke spravimo za dolgo hladno dobo, jih moramo prav skrbno , oprali in shranili nepoškrobljene.' Bele obleke zavijamo v pomodreno (plavlje.no) belo blago, da ne postanejo rumene. Š. Humek. kilograma jabolk olupim in zrežem na ri-bežnu kot kislo repo. Jabolka naložim po sredi testa, potresem s sladkorjem, s pestjo rozin s cimetom in z limoninimi lupinjc-ami. Testo zavijem od obeh strani, denem na pekačo, pomažem z jajcem in pečeni dobre pol ure v precej vroči pečici. Pečenino zrežem na kose, potreseni s sladkorjem in dam na mizo. " Shranjene narezane kumare. Kumare olupim in skrhljam. Skrbljane dobro naso-lim. Nasoljene pustim dve uri stati. Potem jih stresem na reže to, da se dobro odteče jo.. Na rešetu jih pustim 24 ur. Velike kozarce lepo zbrižem in nalagam menjaje kumare in na rezine zrezano čebulo. Plast kumar naj bo tri prste debela, plast čebule pa le tolika, da so kumare z njo pokrite. Ko je posoda polna, jo nalijem s prekuhanim in ohlajenim močnim kisom. Steklenice dobro zavežem s pergamentnim papirjem in spravim na suh prostor. Tako napravljene kumare ostanejo dolgo časa sveže. Za jed so dobre surove s pridatkom olja in kumne. Pa tudi gorke kot omaka so zelo priporočljive; GOSPODARSKE VESTI DENAR g Vrednost denarja. V Ljubljani so na borzi dosegle tuje valute sledečo najvišjo ceno: 1 dolar 43.43 din, 1 holandski goldinar 24.08 din, 1 nemška marka 17.58 din, 1 belgijski belg 7.35 din, 1 švicarski frank 10 din, 1 angleški funt 218 din, 1 francoski frank 1.64 din, 1 češka krona 1.52 din, 1 italijanska lira 2.30 din, 1 avstrijski šiling 8.50 din. živina g Mariborski sejem 10. avgusta. Prignanih je bilo 16 konj, 12 bikov, 170 volov, 487 krav in 29 telet, skupaj 714 kosov. Cene so bile: debeli voli kg žive teže od 4.50 do 5.75 din, poldebeli voli kg žive teže od 3.75 do 4.90 din, plemenski voli kg žive teže od 3.40 do 4.75 din, biki za klanje kg žive teže od 3.30 do 3.50 din, klavne krave debele kg žive teže od 3.70 do 4.75 din, plemenske krave kg žive teže 3.15 do 3.80 din, krave klobasarice kg žive teže od 2.15 do 3.50 din, molzne krave kg žive teže 3.25 do 3.60 din, breje krave kg žive teže od 3 do 3.50 din, mlada živina kg žive teže od 3.50 do 4.75 din, teleta kg žive teže od 4 do 5.50 din. Prodanih je bilo 423 kosov. — Cene mesu; volovsko me9o I. vrste kg 10—12 din, volovsko meso II. vrste kg 8—10 din, meso bikov, krav in telic kg 6—12 din, telečje meso I. vrste kg 10—12 din, telečje meso II. vrste kg 8—10 din, svinjsko meso, sveže, kg 10 do 14 din. razno g Hmelj zori. Po preje pretežno deževnem vremenu je zadnji teden nastopila vprav huda vročina. Prehod cveta v kobule in zorenje le-teh sedaj hitro napreduje in se zlasti glede teže in barve pričakuje polnovredni pridelek. V posameznih, predčasno zrelih nasadih, so zadnje dni že pričeli obiranje, dočim se je pričelo splošno obiranje v ponedeljek 16. avgusta. Stanje nasadov se je zadnji čas marsikje vidno popravilo. Zlasti v pozno obrezanih nasadih, ki so večinoma prav obilo cveteli, je ves cvet prešel v kobule. Rastlina je v splošnem popolnoma zdrava in se o peronospori najdejo komaj sledovi, ker so hmeljarji ponovno in izdatno zaščitno škropili. Zaradi silne vročine, ki traja že od začelka tedna, se pojavlja v su- hih in bolj peščenih legah bakreni palež. Proti temu pojavu pa so hmeljarji takoj začeli odločno borbo in škrope obrambno s primernimi sredstvi. Zaradi vidnega izboljšanja nasadov v zadnjem času in brez dvoma izdatne teži ne letošnjega blaga se računa, da bo letošnji pridelek znašal kakih 20.000 stolov. g Najdišče železne rude v Slavoniji. >Ju-larnji list« poroča iz Slavonskega Broda, da bi se imel v kratkem odpreti rudnik železne rude v Dilj gori poleg vasi Oriovčiči. Ruda vsebuje 69% železa, 12 bakra, 6 srebra, 3 aluminija in 2% cinka. (Op. uredništva: Vprašanje je, če so zaloge tako. velike, da se izplača eksploatacija v večjem obsegu.) g Letina konoplje v naši državi. Pričakujejo, da bo letošnji pridelek konoplje v naši državi za 25% manjši kot je bil lani. g Žitni trg. Položaj na žitnem trgu je nadalje neizpremenjen po znižanju Prizado-vih cen. Tudi promet v žitu je 6lab, ker je vse rezervirano in pričakujejo nekateri še znatnejše znižanje cen z ozirom na slabo tendenco inozemskih tržišč. Tudi zasebni promet v pšenici se razvija na podlagi Pri-zadovih cen. Moka stane po kakovosti 270 do 285. Koruza notira 92 ter jo znatno izvažajo v Italijo. Naš notranji trg pa zelo malo konzumira, ker ima na razpolago za prehrano dovolj drugih predmetov. g »Slovenski mlekarski liste št. 8 je z ozirom na mednarodni kongres za mlekarstvo, ki bo od 22. do 29. t. m. v Berlinu, posvečen mlekarstvu po svetu. Prinaša prav zanimive članke o mlekarstvu na Češkem, v Švici, v Italiji, prav lepo ilustrirane članke o Danski in Holandski, ki so jih prispevali domači strokovnjaki. Nadalje prinaša originalen članek o nemškem mlekarstvu, ki ga je za »Slovenski mlekarski list« napisal g. VValter Clauss, generalni tajnik mednarodnega mlekarskega kongresa ter originalen članek o mlekarstvu v Avstriji, ki ga je napisal tajnik avstrijskega mlekarskega združenja. Kratek a jedrnat uvodnik zaključuje z željo, da bi tudi naša država pričela mlekarstvo tako pospeševati kot to delajo druge države. »Slovenski mlekarski list« izdaja Zveza mlekarskih zadrug v Ljubljani, Še-lenburgova 7-II. ter stane za celo leto 18 din, oziroma 12 din ako se ga naroči pod skupnim naslovom (zadruge, društva i. dr.) najmanj 10 kvodov, pravni nasveti Dogovor ob prevzemu posestva. I. B. S. L. -r- Kupili ste posestvo z vžitkarji. Pismo ste napraviti pri notarju. Doma ste se pa še pred tremi pričami dogovorili, katere premičnine na posestvu so last enega ali drugega vžitkarja, oziroma prodajalca in, vsled nakupa, vase. Ta -dogovor sle napisali tn vsi prizadeti so se v znak soglasja podpisali." Sedat se pa vžitkarji lastijo raznih predmetov, češ. da so to nekoč sami kupili,'da tega niso. izročili sinu in da medsebojni sporazum nič ne velja. — Dogovor, ki ste .ga z vžitkarji Sklenili glede premičnin ob nakupu posestva, je obvezen za vas in tudi za vžitkarje: Dotlej je morda res bito sporno, kateri^ predmeti so bili last prodajalca in kateri tast V/itkarjev. S sklenjenim sporazumom pa ste se medseboj poravnali in sporazumno določili lastnino po-sain.ezhih premičnin; šivalni stroj, ki je bil kupljen ž denarjem prodajalčeve žene, je bil vam prodan s posestvom vred in si ga ne more več lastiti oče prodajalčev kol vžitkar. '; . Plačilo dolga. I. B, S. — Nekemu ste dolžni vsoto denarja. Dogovorili ste se z upujkoui, da vas ne bo terjal za celo plačilo naenkrat, ampak da mu boste dolg plačevali v obrokih in sicer toliko, kolikor l*>-ste zmogli z dohodki posestva. Upnik se je sedaj premislil in zahteva takojšnje plačilo celega dolga. — Dogovor z upnikom, da mu boste vrnili dolg v obrokih, je obvezen za oba in se ne da enostransko spremeniti. Plačajte dolg v dogovorjenih obrokih. Če ne bi pravočasno plačali obroka, vas bo smel Upnik tožiti na plačilo, če bi vas pa sedaj tožit, boste lahko uspešno ugovarjali, da dolg Se nI zapadel v plačilo, ker so bili dogovorjeni, obroki. Meja v gozdu. M. L. G. J. — Imate gozd. ki meji na tri gospodarje. Vsi mejaši ste se sporazumeli; da vam zemljemerec izmeri parcele. Takrat se je izkazalo, da uživa sosed precejšnji del vašega gozda. Sosed pa »d :tega dela ni hotel, odstopiti. Zato ste ga tožili. Tožbo ste zgubili, ker je sosed dokazal, da uživa ta del gozda čez 30 let. Mejaš je sedaj umrl. Vprašate, če imajo tudi njegovi nasledniki pravico do uživanja tega dela gozda ali ne. — Vse pravice, ki jih je imel mejaš, preidejo po njegovi smrti na njegove, pravne naslednike. Dedič, ki bo prevzel posestvo pok. mejaša, bo s tem prevzel tudi pravico do uživanja tistega dela gozda, ki jo je priposestvoval že pokojni. Iz tega primera že lahko vsak vidi. da je pri mejah odločilno dejansko uživanje spornega sveta, ne pa mapna meja. Mapna meja bi se lahko uveljavljala le v onih spornih slučajih, če niti eden ali drugi mejaš ne bi mogla dokazati, kdo je sporni svet v zadnjih letih užival (sekal drva, kosil in grabil ste-lj itd.). Prepis kupljene pareele. F. L. — Odvetnik, ki vam je napravil kupno pogodbo, je dolžan, da čim prej vloži predlog na prepis. Dokler parcela ni prepisana, se lahko prodajalčevi upniki na njo vknjižijo. Od kedaj naprej sle dolžni plačevati davke in druge pristojbine od kupljene parcele, je gotovo razvidno iz pogodbe. Vprašajte vendar o tem svojega odvetnika. Spor radi meje v gozdu. A. O. — Sosedov sin je odstranil mejnike, ker sosed sili čez mejo v vaše. Ovadili ste ga orožuikom, sodnik vam je pa svetoval, da vložite civilno tožbo. Ker ste posekali smreke, ki so rastle ob meji na vašem svetu, vas je sosed tožil Uživali ste ta svet že nad 30 let. Vprašate, kako bo s tožbo. — Težko vam je svetovati, ker vidimo, da ne poslušate nasvetov strokovnjakov. Sodnik vam je gotovo razložil, zakaj je potrebna tožba z vaše strani, pa ga niste poslušali, ampak ste šli posekat smreke na spornem svetu. Ne moremo prerokovati, kakšen bo izid pravde. Od-višen je pač od dokazov za eno in drugo trditev strank. V primeru lastninske tožbe bo zmagal tisti, ki se mu bo posrečit dokaz, da nad 30 let uživa sporni svet. Vsekakor se boste spretnejše pravdali, ako vzamete zastopnika Večkrat Izgubi stranka, ki je pravica na njeni strani, ki pa je vsled ne-spretnosti ne zna uveljaviti. železniška prometna šola. S. 0. — Vprašate, kako bi prišli v železniško prometno šolo. Dovršili ste šest razredov gimnazije. — S šestimi razredi gimnazije vas ne bodo sprejeli v železniško prometno šolo v Belgradu. Sprejemali se bodo le prosilci, ki so naši državljani, ki so dovršili najmanj sedem razredov gimnazije ali njej enake šole, ki so telesno in duševno zdravi, ki niso mlajši od 18 let in ne starejši od 21 let; če so odslužili vojaški rok, ne smejo biti starejši od 25 let; daljnji pogoj za sprejem je, da imajo prosilci odobritev staršev odnosno varuhov, če so mladoletni, da so lepega vedenja in da polože sprejemni izpit. Zavarujte sadovnjake pred divjačino. P. K. — Pisali smo že, da mora lovski upravi* Senec povrniti škodo, ki jo divjačina napravi po sadovnjakih, hišnih vrtovih in drevesnicah in na posameznem mladem sadnem drevju, samo takrat, ako se dokaže, da je bilo storjeno vse, s čimer umen gospodar praviloma zavaruje take nasade. Smatra se, da so vrtovi in drevesnice pravilno zavarovani, ako so ograjeni z dva metra visokimi ograjami. Mlada sadna drevesa je treba oviti <\o najmanj 1 m 50 cm visoko s slamo ali jih obdati z žičnimi koški ali z lesenimi krajniki. Le če gospodar vse to stori ali na drug enako učinkovit način zavaruje svoje vrtove, pa mu divjačina vseeno napravi škodo, more upati na odškodnino.