PoSfnTna pTaSan* ▼ gefovfaL Leto IX., št 22 (»jutro« xix., st m a) Ljubljana, ponedeljek 30. maja 1938 Uredništvo: LJubljana, Knafljeva al. 5. Telefon St. 3122, 3123 3124. 3125 ln 3126. Ponedeljska izdaja »Jutra« izhaja vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej ln velja po poŠti prejemana Din 4.-. po raznaSal-cih dostavljena Din 5.- mesečno. Maribor. Grajski trg št. 7. Telefon št. 2455. Celje, Strossmayerjeva uL 1. Tel. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarif u. UpravniStvo: Ljubljana, Knafljeva 6 — Telefon St 3122. 3123, 3124, 8125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova uL — TeL 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7. Telefon St. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2. — Telefon 8t_ 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvora St. 100. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42. Podružnica Trbovlje: v hlSi dr. Baum- življenje in svet" Ponedeljska TUDI VČERAJ SO OBČINSKE VOLITVE V ČSR POTEKLE V POPOLNEM REDU Volili so v 2740 občinah ter ni bilo nobenih pomembnejših incidentov razen v malem obmejnem kraju, kjer so se spopadli henleinovci in nemški socialni demokrati li svoie občudovanje nad navdušenjem praškega občinstva in nad nastopom šolskih otrok, ki je izredno lepo uspel. Posebno so izražali svoje občudovanje, da se more v sedanjih napetih razmerah izvesti kaj tako veličastnega. Ker je že nastop šolskih otrok uspel nad vse pričakovanje, se more upati, da bodo prihodnji dnevi vseslovanskega sokolskega zleta v Pragi pokazali še lepše upehe vztrajnega sokolskega dela. čsl. narod strnjen ob prezidenfu dr. Benešu Praga, 29. maja. d. Po vsej Ceškoslova ški republiki so včeraj praznovali rojstni dan prezidenta s posebno prisrčnostjo in slovesnostjo. Ves narod je bil složen v občutku, da ima v svojem prezidentu moža, ki mu je v teh težkih časih najzanesljivejši voditelj. Zato so bile manifestacije povsod prave ljudske manifestacije, v katerih se je izražala ne samo simpatija do prezidenta, temveč tudi samozavest in optimizem češkoslovaškega naroda. Kakor je v teh kritičnih časih naravno, so imele proslave prezidentovega rojstnega dne še posebno poudarjen vojaški značaj in narod je porabil priliko, da je povsod izkazoval vojski svoje neomejeno zaupanje in svoje simpatije. V češkoslovaški javnosti so sprejeli z največjim zadovoljstvom, ker je dal letos rojstni dan prezidenta republike v prijateljskih državah povod za posebno mani-festantne izjave simpatij in solidarnosti s češkoslovaškim narodom. Proslava dr. Beneša v Zagrebu Zagreb, 29. maja. o. Dopoldne so v dvorani Češkoslovaškega doma slovesno proslavi Li rojstni dan prezidenta dr. Beneša. Orkester češkoslovaške kolonije je najprej odsviral polpuri slovanskih pesmi, nakar je predsednik češkoslovaške prosvetne zveze v Jugoslaviji univ. prof. dr. 9metanka opisal življenje in zasluge prezidenta dr. Beneša ter prečital pozdravno brzojavko, ki mu čestita k njegovemu življenjskemu jubileju. Sledile eo deklamacije mladine, opis življenja prezidenta dr. Beneša, v imenu JČL pa je govoril prof. dr. Lujo Thaller ki je poudar jal. dia veruje v zmago češkoslovaške demokracije, ker temelji na pravici. Nato je pozdravil generalnega konzula Františka Resla ter mu izrazili čustva bratske ljubezni in vdanosti do češkoslovaškega naroda. Godba ie odsvirala češkoslovaško himno, generalni konzul Resi pa se je zahvalili vsem govornikom za iskrene izraze prijateljstva do češkoslovaškega naroda. Ob koncu njegovega govora je godba od«rala jugoslovensko himno. Proslavi je prisostvovali tudi zagrebški župan dr. Pejčič. za pomirjemje. Če bomo storili vse, kar moremo, da odstranimo vzroke, ki bi mogli dovesti do vojne, in če 6e bomo podrudili, da težkoče lojalno odklanjamo, odlkoderkoli naj prihajajo, potem vojna ni neizogibna. Ameriški poziv Washington, 29. maja. d. Državni tajnik za zunanje zadeve Hull je v razgovoru z zastopniki glavnih ameriških listov izjavil: Zedinjene države opazujejo položaj v srednji Evropi z veliko pozornostjo in skrbjo ter nujno želijo, da bi se očuval mir. Ameriški narod se zaveda, da želijo vsi narodi sveta trajen mir in napredek. Zedinjene države vodijo napram položaju v Evropi politiko, ki je povsem neodvisna. One se doslej tudi v srednje-evropski konflikt niso vmešavale, vendar pa je državni tajnik Hull nazna-čil, da bi Amerika ne mogla ravnodušno gledati če bi pretila nevarnost teritorialni integralnosti češkoslovaške republike. Amerika doslej ni intervenirala niti v Pragi niti v Berlinu, toda ameriški narod poziva Nemčijo in Češkoslovaško, naj storita vse, da se v sudetsko-nemškem vprašanju doseže miren sporazum. Washington, 29. maja AA. (Havas) Najnovejše izjave Hulla tolmačijo v njegovi okolici kot dejanje, s katerim se izraža želja ameriške vlade, da precizira svoje stališče glede Češkoslovaške. Hull je to svojo izjavo napovedal že preteklo nedeljo, a jo je podal šele včeraj, dan pred volitvami na Češkoslovaškem, in sicer zato, da bi bilo prebivalstvo v vsakem primeru poučeno, če bi se položaj poslabšal. Hull je podal svojo izjavo v tako imenovanem »visokem tonu«. Izjava ima bržkone namen, da pripravi ameriško javno mnenje za primer resnega stanja, in zato tudi vsebuje moralno cbsodbo morebitnega napadalca. Hullova iz-je podobna oni, ki jo je svoj čas podal v „ ,ezi z aibesinskim vprašanjem. Obisk kardinala Verdierja v Pragi Praga, 29. maja. d. Pariški kardinal Ver-dier bo prispel v četrtek iz Budimpešte v Prago, kjer ga bo sprejel preziident republi- Praga, 29. maja. h. Danes so bile volitve okrajnih občinskih odborov Velike Prage ter občinskih zastopstev nadaljnjih 2.740 občin, čeprav so bile v tej drugi etapi v mnogo večjem številu občin kakor prejšnjo nedeljo, je bila agitacija v tisku in v javnosti mnogo manjša kakor v prvem primeru. Vzrok temu je vsekakor splošni položaj Češkoslovaške, kakor tudi dejstvo, da pri volitvah prejšnjo nedeljo v češkoslovaškem političnem taboru ni prišlo do pomembnih izprememb političnih sil. Razen tega je to dokaz, da češkoslovaškim volilcem za njihovo strankarsko opredelitev ni potrebna predvolilna agitacija in da jim je mnogo za mir, ki je republiki v sedanjem času potreben. V mnogih krajih volitev sploh ni bilo, ker so se posamezne strankarske skupine isporazumele o razdelitvi mandatov ali pa je bila oonekod postavljena samo ena kandidatna lista. Poslednje velja zlasti za nekatere vasi v sudetsko-nemški pokrajini, kjer je kandidirala edinole sudetsko- nemška stranka Konrada Henleina. Izmed 2.740 občin, kjer so bile danes volitve, jih je 1.660 na češkem, 740 v Moravski in šleziji, 20 v Slovaški in 50 v Pod-karpatski Rusiji. Volitve so potekle v polnem redu in miru, kakor so tudi prve prejšnjo nedeljo, in sicer ne samo v Pragi, temveč tudi po vsej ostali republiki. Pokazalo se je, da je v nemških krajih psihoza nekoliko popustila. Posebnih incidentov ni bilo nikjer, le v majhnem kraju ob saški meji. Tisovi, kjer živi samo 5 Čehov in je vse ostalo prebivalstvo nemško, je prišlo snoči do spopada med henleinovci in nemškimi socialnimi demokrati. Poseči so morali vmes policisti in orožniki, ki so končno vzpostavili red. Pri spopadu je bil neki henleinovec hudo ranjen, neki nemški socialni demokrat pa lažje. Policija je aretirala 75 izgrednikov, med katerimi so po večini pristaši Henlei-nove stranke. Volitve same so v Tisovi potekle mirno ter so dobili henleinovci 17 mandatov, socialni demokrati 4, komunisti pa 3. Glasovi Henleinove stranke so v tem kraju narastli za 25 odstotkov. V ostalem se drugod po republiki, kakor že reče-fco, ni pripetil noben važnejši incident. Po prvih podatkih so Nemci izmed 2.740 občin, v katerih so bile danes volitve, dobili večino v 823 občinah. V čeških občinah je dobila večino vladna koalicija, predvsem češkoslovaška narodno-socialistična stranka in češkoslovaški agrarci. V slovaških občinah ima pretežno večino Hlinkova stranka. Nadaljevanje pogajanj s Henleinom jutri Praga, 29. maja. d. Pariški poslanik dr. Ossuski in londonski poslanik Jan Masaryk sta se vrnila na svoja mesta. Smatra se, da bodo v torek se nadaljevala pogajanja med češkoslovaško vlado in Henleinovo stranko. Nova Henleinova izjava Praga, 29. maja AA. (DNB) Konrad Henlein je sprejel posebnega dopisnika lista »Pesti Hirlap« in mu dal izjavo, v kateri se je dotaknil svojega obiska v Angliji. Izrazil je mnenje, da se Velika Britanija zanima za srednjo Evropo samo iz poštenih pobud. Glede sodelovanja med stranko sudetskih Nemcev in madžarsko stranko na češkoslovaškem, je Henlein dejal, da morata prva kot druga zastopati nacionalne interese. Zaradi pravične notranje ureditve (češkoslovaške morata obe ti dve stranki delati na to. da se odstrani sistem, ki nosi pečat centralizma. Ameriški Slovaki pri Klinki Ružomberk, 29. maja. d. Delegacija ameriških Slovakov je prispela včeraj v Ružomberk na Slovaškem, da obišče patra Hlinko. ki leži tam bolan. Voditelj delegacije Hledko je v svojem nagovoru na patra Hlinko poudarjal, da so Slovaki prišli v Češkoslovaško, da proglašajo ljubezen ln sporazum med Čehi in Slovaki v skupni domovini. Delegacija je izročila patru Hlin ki original pittsburske pogodbe. Znatno pomirjenje London, 29. maja. d. Angleški veleposlanik Henderson v Berlinu je bil včeraj v zu-namjem uradu, kjer je konferiral z državnim tajnikom Weizsackeriem. Sodi se, da sta mogla konstatirati ublažitev splošne napetosti. Delegat zunanjega ministrstva sir Strang je bi"l včeraj v Berlinu vse popoldne v družbi z angleškim veleposlanikom Angleška javnost stoji pod vtisom, da je nastopilo precejšnje pomirjenje. Prispele so vesti, ki pravijo, da so v Berlinu nasvetovali Henleiinu, naj v svojih zahtevah ne gre do skrajnosti. Kot dokaz pomirjen ja se smaitra v Ion "ionskih krogih tudi dejstvo, da sta bila dva nemška polka, ki sita gamiznrala na Dunaju, premeščena nazaj v Nemčiio. Tudi vesti iz Pariza kažejo, da so frameoski krogi dosti optimistično razpoloženi, čeprav smatrajo, da nevarnost še ni minila in da je t-reta stalne največje čujeonosti. Iz angleških uradnih krogov ni bilo dobiti danes noteimh obvestil. Držijo se skrajno rezervirano. Včeraj je minister Simon v nekem govoru v s>voiem vio lilnem okraju poudarjal da se Anglija nikjer ne želi vmešavati, pač pa dela povsod Glavna skupščina hrvatskih gasilcev Otvoritev sokolskih zletnih dni v Pragi Praga, 20. maja. h. Danes je bil otvorjen praški sokolski zlet z nastopom nad 20.000 učencev praških šol. Nastopu, ki ga je močno motilo deževno vreme, v katerem so otroci precej trpeli, je prisostvovalo nad 65.000 l|udi ki so z ogromnim navdušenjem pozdravljali šolsko mladino. Tujci, ki eo prisostvovali javni telovadbi, so splošno izraža- Zagreb, 29. maja. o. V mestni posvetovalnici je bila dopoldne glavna skupščina gasilske zajednice savske banovine. Na skupščini je zastopalo 91 delegatov 49 žup. Tajnik je omenjal v svojem poročilu tudi stremljenje, da se gasilstvo organizira na podlagi avtonomij, kar pa se ni moglo izvesti čez noč. Ta želja je dovedla 15. avgusta lani do znanega predloga, naj izstopi gasilska zajednica savske banovine iz državne gasilske zveze. Tedaj so delegati gasilske zajednice savske banovine podali ostavke na svoja mesta v državni gasilski zvezi. Prečitan je bil nato predlog Marjana Dolanskega, ki pravi, da skupščina odobrava postopek svojih delegatov zajednice v gasilski zvezi ter ugotavlja, da je gasilstvo v zadostnem številu po svojih društvih in župah sprejelo lanskoletno resolucijo o avtonomiji posameznih gasilskih organizacij. Obenem naroča resolucija gasilski zajednici savske banovine, naj stopi v ožje sodelovanje z gasilsko zajednico dravske banovine v Ljubljani, ki je glede organizacije gasilstva zavzela enako stališče kakor gasilska zajednica savske banovine. Načelno je bilo sklenjeno, da pošlje gasilska zajednica savske banovine svoje delegate v državno gasilsko zvezo, vendar pa s točno določenimi navodili. Razširjenje trgovinske pogodbe med Italijo in Nemčijo Rim, 29. maja. o. Danes je bil podpisan protokol, s katerim se italijansko-nemška trgovinska pogodba razširja tudi na Avstrijo. Obenem se razširjajo na Avstrijsko tudi vse italijansko-nemške konvencije o trgovskem prometu, trgovskih plačilih in olajšavah, ki se tičejo turizma. Pogajanja z Nemčijo o izkoriščanju luke v Trstu Trst, 29. maja. w. Pogajanj« med Italijo i,n Nemčijo o skupnem izkoriščanju tržaške luke ugodno napreduieio. Nemške paronlov-ne družbe kažejo veliko zanimanje za Trst. Po dosedanjih dogovorih bo dosegel volumen blagovnega prometa 3 milijone ton, v par letih pa naj se promet še podvoji. Peter živkovič zopet v Beogradu Beograd, 29. maja. p. Danes se |e vrniil v Beograd predsednik JNS g. Petsr Žtvkovič, ki Je imel v teku meseca 40 konferenc in zborovanj v vzhodni Bosni, Bosanski pokra jntni in Dalmaciji. Obisk francoskih križark v Splitu Split, 29. maja. o. V drugi polovici meseca junija prispejo v Split tri velike francoske križarke. ki spadajo med najmodernejše enote francoske vojne mornarice. V jugoslovensknh vodah bodo ostale do 26. .junija. Zavezniškim gostom na čast so zaradi tega v splitskih ladjedelnicah sklenili, da bodo že 26. junija spkmli v morje naš novi rušilec >Ljubl.jana«, čegar splovitev je bila napovedana za Vidov dan. Tako bodo pri tej svečanosti lahko sodelovali tudi francoski mornarji. XVIII. LlnMjanski vel esejem 43. razstavna prirediter 4. do 13. junija Polovična voznina na železnici. Pri blagajnah železn. postaj kupite rumeno železniško izkaznico za din Z.—. Sejmišče obsega 40.000 m', preko 600 razstavljal cev 14 držav. Posebne razstave: »Cesta« - Francija - Pohištvo - Avtomobili -Tekstil - Ženska domača obrt. Lepo zabavišče. 10. — 12. junija: m. državni trgovski kongres. »JUTRO«, ponedeljska Izdaja Ponedeljek, 30. V. 1938. evet polnih vagonov je zdrvelo v propast Velika železniška nesreča v Slovenjem Gradcu — šest oseb se je komaj rešilo Slovenj Gradec, 29. maja. V5eraj se je v Mislinju utrgalo 9 va-gotnov mešanega vlaka, ki je odpeljal iz Slovenjega Gradca ob 12.13. Vsi vagoni bili naloženi z lesom. Na njih sta bila dva zavirača, ki sta pa pravočasno skočila iz drvečih vagonov in si tako rešila življenje. V pičlih osmih minutah so vagoni z neznansko brzino predrveli 15 km dolgo progo do Slovenjega Gradca, kjer so se na glavni postaji zaradi prestavljenih kretnic iztirili. Učinek iztirjenja je bil strašen. Vsa proga je na 50 m naravnost iztrgana, del nasipa porušen in vsi vagoni, polni lesa, razbiti. Nekaterim vagonom je iztrgalo kolesa, drugi sa zopet popolnoma narobe obrnjeni, da mole kolesa kvišku. Drveči vagoni so vzdolž proge porušili vse kretnice, 1 km pred postajo Dovže pa pregazili motorno derezino mariborske progovne sekcije, na kateri so se nahajali 3 člani sekcije in šofer. Posadka na derezini je opazila drveče vagone komaj 100 m pred seboj in si je v zadnjem trenutku s skokom iz derezine rešila življenje. Sreča v nesreči je, da se niso srečali z drvečimi vagoni na katerem izmed mnogoštevilnih ovinkov, ker bi vsi štirje našli strašno smrt pod vagoni. Vagoni so derezino zdrobili na drobne kose ter nekatere izmed njih celo zagnali 50 m daleč. Velika sreča v tej nesreči je tudi, da niso potegnili vagoni za seboj obeh osebnih vozov, ki sta bila priključena na mešani vlak in ki sta k sreči ostala v Slovenjem Gradcu. Tako ta nesreča vsaj ni zahtevala človeških žrtev. Na kraju nesreče se je zbrala velika množica ljudi. Kmalu po nesreči je prispela tudi komisija sreskega načelstva l>od vodstvom načelnika g. dr. Franca Hrašovca in orožniki. Naposled je prispela tudi komisija železniške direkci- je. Promet je popolnoma onemogočen ter se mora vršiti s prestopanjem. Zaradi tega imajo tudi vsa vlaki velike zamude. V Slovenj Gradec so ob 16. uri prispeli progovni delavci iz Dravograda ter takoj pričeli s čiščenjem proge in upajo, da bo proga že v ponedeljek sposobna za promet Gmotna škoda se ceni nad milijon dinarjev. Po dosedanjih izgledih leži edina krivda na pomanjkanju osebja. Ob tej priliki se prebivalstvo tudi spominja slične nesreče, ki se je zgodila pred 15. leti. Tedaj sta s postaje Slovenj Gradec ušla dva vagona, natovor-jena s koruzo, in se zaletela km daleč od Slovenjega Gradca v osebni vlak. Nesreča je takrat zahtevala dve smrtni žrtvi, večje število 06eb pa je bilo močno ranjenih. Pod vlak je Skočila Slovenj Gradec, 29. maja. Včeraj zjutraj se je vrgla v Dravogradu pri novem banovinskem mostu 321etna za-sebnica Eliza Kumpoševa iz Črnuč pri Dravogradu pod vlak, ki prihaja ob %11. iz Fliberka v Dravograd. Lokomotiva je .samomorilko odbila ter jo vrgla vzdolž proge, vendar je nesrečnici zaradi močnega udarca počila lobanja. Tudi takojšnja zdravniška pomoč je bila brezuspešna in je nesrečnica na mestu izdihnila. Vzrok samomora so baje nesrečne družinske razmere. Mladenič pod kolesjem lokomotive Maribor, 29. maja. V neposredni bližini tezenskega železniškega postajališča se je pripetila huda nezgoda. 161etni vajenec državnih železnic Ivan Hrin, ki stanuje na Teznem, je hotel prekoračiti slepo progo, ko je pridrvela po tiru lokomotiva, ki je Hirna zgrabila za obleko, ga nekajkrat zavrtela in vrgla preko proge. Hirn je priletel ob nasip s takšno silo, da mu je kožo na glavi dobesedno skalpiralo in je obležal ves v krvi, v nezavesti in s hudim' -poškodbami no vsem telesu. Mariborski reševalci so Hirna prepeljali v mariborsko splošno bolnišnico, kier so mu zdravniki nudili prvo pomoč. Hirn ima najbrže prebito možgansko kost in je njegovo stanje zelo resno. Strahovit karambol kapetana Zdenka Na vožnji v Brežice je pri št Jerneju trčil z motorjem v avto in obležal s hudimi poškodbami Novo mesto, 29. maja. Iz Ljubljane se je snoči odpeljal z moto-cikljem domov v Brežice kapetan L stopnje g. Zelenko. Okrog 19.35 je peljal skozi Novo mesto proti St Jerneju Tu ga je doletela na koncu trga nesreča Od leve strani je izza Majzljeve hiše privozil nasproti osebni avtomobil šentjernejskega lesnega trgovca g. Frančiča, poln potnikov Avtomobil je šofiral lastnik sam, ki je privozil iz Škocijana. Motorno kolo s prikolico in avtomobil sta močno trčila skupaj. Posledica je bila strašna. Kapetana je vrglo s sedeža 24 metrov daleč po cesti, kjer je obležal nezavesten, razbitih ndov. Na kraj nesreče so takoj prihiteli orožniki in vaščani, ki so ponesrečenca prenesli v Majzljevo gostilno, kjer so mu nudili prvo pomoč. Nato so telefonsko naročili iz Novega mesta taksi, s katerim so hudo ranjenega kapetana prepeljali v brežiško bolnišnico. Kakor so ugotovili, je dobil kapetan Zelenko hude poškodbe na obrazu, nogah in prsnem košn, zlomljenih ima več reber in desno ključnico. Kdo je nesrečo zakrivil, bo ugotovila strokovna komisija Po čudnem naključju sta se motorno kolo in avtomobil pri karambolu le malenkostno poškodovala. Naši vzgojitelji in naša prosveta Ljubljana, 29. maja. V dvorani Trgovskega doma so se dopoldne zbrali člani ljubljanske sekcije Jugoslovenskega profesorskega društva na redni občni zbor. V imenu banske uprave sta prisostvovala načelnik prosvetnega oddelka dr. Sušnik in inšpektor Bajuk, prišla pa sta tudi tajnik glavne uprave dr. Ra-oosav Markovič iz Beograda in zastopnik zagrebške sekcije dr. Tkalčič. Zbor je otvoril predsednik Franjo Grafenauer, nato je bil v smislu pravil soglasno izvoljen za predsednika skupščine dr. Rudolf Perhavc iz Maribora, za podpredsednika pa prof. Verbič in dr. Serko. Med živahnim odobravanjem sta bili sprejeti vdanostni brzojavki Nj. Vel. kralju Petru II. in knezu-namestniku Nj. Vis. Pavlu, nato pa še brzojavni pozdravi prosvetnemu ministru Magaraševiču. inšpektorju prosvetnega ministrstva Leskovšku in banu. Za uveljavljenje posebnega zakona o profesorjih Dr. Radosav Markovič je po pozdravu podal izčrpno poročilo o prizadevanju društva za izboljšanje gmotnega položaja profesorskega stanu po mostarskem kongresu, s; katerega so bile odločujočim instancam poslane resolucije s konkretnimi zahtevami. Prvi uspeh je bil, da je bil predsednik društva prof. Rado je Kneževič, ki se je najodločneje zavzemal za dosego mostar-skih zahtev, upokojen. Vsa borba, da bi bil predsednik reaktiviran, je ostala zaman. V zadnjem času pa se razmere vendarle polagoma obračajo na bolje. Tako je bilo letos deležnih 1897 profesorjev napredovanja. med njimi mnogo suplentov s profesorskimi izpiti, ki so poprej dolgo zaman čakali imenovanja. Še zmerom pa se društvo zaman bori za uveljavljenje posebnega zakona o profesorjih, ki bi mogel profesorskemu stanu edino zagotoviti dostojen gmotni položaj. Zakona o profesorjih doslej še nimamo v veliki meri zavoljo tega, ker obenem tudi sodniki zahtevajo svoj socialni zakon, a namesto da bi se med obema strokama doseglo ividevno sodelovanje, so se pojavili antaaonizmi, ki so obojim prinesli škodo. Pozdrave hrvatsirih tovarišev je zborovalcem sporočil zastopnik zagrebške sekcije dr. Tkalčič. Nove gimnazije Predsednik Grafenauer se je spominjal umrlih tovarišev, direktorja Marolta in profesorjev Kobala, Jeraja, Hinka Vodnika, Ivana Vesenjaka, Vere Dostal-Novako-ve in dr. Ivana Laha. Tudi širšo javnost bo zanimalo, da dobita Murska Sobota in Kočevje postopno spet popolni gimnaziji, Maribor pa še prepotrebno štirirazredno gimnazijo. Da se razbremenijo zavodi v Mariboru in Celju, je društvo zahtevalo ustanovitev gimnazij v Dravogradu in Brežicah. Do začetka prihodnjega leta bo najbrž rešeno tudi vprašanje o obstanku ur-šulinske gimnazije in liceja. Banska uprava si prizadeva, da bi se pričela čim prej zidati nova gimnazijska poslopja v Mariboru, Murski Soboti, Ljubljani in Celju, v programu pa so tudi novi humanistični oddelki na raznih gimnazijah v banovini. Odredba finančnega zakona o ustanovitvi strokovnih inšpektorjev je deloma že uresničena. Vsi kontraktualni suplenti, ki so dobili službo v začetku leta, so bili nastavljeni, in suplenti so postali tudi učitelji-pripravniki z akademsko izobrazbo, ki so bili leta 1936 postavljeni na meščanske šole in dodeljeni srednjim. Število brezposelnih diplomiranih filozofov pa je vendar naraslo v zadnjem času nad 150. Zdaj čaka namestitve 26 zgodovinar-jev-geografov 20 germanistov, 14 pedagogov, 24 slavistov. 19 romanistov, 8 prirodo-slovcev, 5 kemikov. 3 klasični filologi, 2 matematika. 7 risarjev in 21 glasbenikov V vsej državi je brez posla 1350 absolventov. Razmerje med ženskami in moškimi med diplomiranimi filozofi je 40 • 60. kar priča, da se profesorski stan nočasi fem'-nizira Amandman o volonterjih v letošnjem finančnem zakonu je bil sprejet proti volji organizacije. Vprašanje zapo- slitve bo ugodno rešeno samo, če se zmanjša službena doba od 35 na 30 let Ko je nedavno prosvetni minister obiskal Ljubljano, so mu predstavniki sekcije izročili spomenico z 31 zahtevami. Doslej jih je bilo izpolnjenih 11. Za letošnje počitnice pripravlja sekcija izlet v CSR Na koncu je predsednik izrekel iskreno zahvalo vsem, ki so organizaciji kakorkoli ooma-gali. Vprašanje učnih knjig Poročili tajnika prof. Pavleta Urankarja in blagajnika dr. Novaka sta pričali o mnogoterem podrobnem delu. Odsek za šolske knjige, ki ga vodi prof. dr. Šolar, je imel tudi lani mnogo opravka z borbo proti monopolizaciji šolskih knjig in za spremembo učnih načrtov za predmete nacionalne skupine. Odsek je izdelal načrt, kako naj bi se vprašanje učnih knjig uredilo v prosti trgovini pod nadzorstvom oblasti, da bo zaščitena šola, kvaliteta učbenikov, njih cena in svoboda spisovanja. V februarju je prosvetni minister izdal navodila. kako naj se izpremene učni načrti za predmete nacionalne skupine, hkratu pa je imenoval komisijo, ki naj bi po njegovih smernicah izpremembo izvedla. Dne 4. maja je sledila konferenca, ki naj bi prinesla konkretne sklepe, a ker komisija nI pripravila podrobnih načrtov, je ostalo KINO SLOGA — TEL. 27-30. Danes nepreklicno zadnjikrat ! CIGANSKA KRI ANNABELLA HENRY FONDA brez odločitve Zastopnik Slovenije, ki je imel učni načrt podrobno izdelan, pa je pri ministru dosegel obljubo, da se vsa zadeva po možnosti do jeseni reši. Kaj žele profesorji Pri dopolnilnih volitvah je bil vnovič izvoljen za podpredsednika dr. Adolf Pe-čovnik iz Maribora. V debati je občni zbor živahno razpravljal še o raznih šolsko-pedagoških vprašanjih, o zdravstveni zaščiti mladine s higiensko ureditvijo šolskih poslopij in o splošnih prosvetnih zadevah. Med živahnim odobravanjem je bila odobrena resolucija, ki zahteva med drugim: da se čimprej uzakoni novela zakona o srednjih šolah, ki naj med drugim uvede avtomatično napredovanje profesorjev tako, da dosežejo profesorji po 25 službenih letih III/2 položajno skupino, da se profesorjem, odpuščenim in upokojenim v letih 1932. in 1933. brez disciplinskega postopanja, priznajo izgubljena leta za napredovanje in penzijo, da se ukine določba o suplentih-volonterjih in urede druga vprašanja, ki se tičejo gmotnega položaja profesorjev. Po dosedanjih načrtih za uveljavljenje zakona o učnih knjigah, je vsako privatno zalaganje slovenskih učnih knjig de facto onemogočeno, čeprav projekti de iure priznajo tako pravico privatnim založnikom Taka izločitev učnih knjig iz slovenske knjižne produkcije bi pomenila za našo narodno kulturo nepopravljivo kulturno škodo. Zadeva učnih knjig naj se uredi tako, da slovenska knjižna produkcija ne bo oškodovana v tako bistveni zadevi. Učne knjige za slovenske šole morajo biti slovenske po sestavi in izdelavi. V zvezi s tem naj se uredi tudi pouk slovenščine in srbohrvaščine v višjih razredih srednjih šol v smislu predlogov banske uprave in Slavističnega društva v Ljubljani Predstavniki vsega slovenskega učiteljstva so včeraj zborovali v Ljubljani Ljubljana, 29. maja Danes so se sestali na gluhonemnici predsedniki vseh 34 sreskih učiteljskih društev dravske banovine. Predsednik sekcije g. Metod Kumelj je opisal stanje v organizaciji in sejo glavnega odbora JUU, ki je bila sredi maja v Beogradu. Takrat je sprejel prosvetni minister dr. Magaraševič učiteljsko deputacijo, ki mu je razložila vse pereče zadeve naše šole. Najbolj težavno stanje preživljajo kontraktualci v dravski banovini, ki nekateri čakajo že več let na sprejem v stalno državno službo. Kakor je zagotovil delegaciji minister prosvete, je njihovo zadevo uredil ministrski svet na svoji poslednji seji, ko je namestil 24 uči-teljev-kontraktualcev iz Slovenije. Današnji zbor je ugotovil, da so bila pri zadnjem službenem razpisu prostih mest objavljena le slabša mesta. V razpis niso bili vnešeni boljši kraji, nekatera prosta mesta z boljšimi življenjskimi pogoji pa so bila oddana pod roko. To vzbuja v učiteljskih vrstah razburjenje. Najnovejši odlok ministrstva prosvete grozi ljud. Šolstvu v dravski banovini s hudim udarcem. Na naše šole že prihajajo odloki iz katerih je razvidno, da bo s prihodnjim šolskim letom ukinjenih 110 razredov v Sloveniji. Taki ukrepi pomenjajo nazadovanje slovenskega šolstva. Treba bo skupnega sodelovanja vseh prizadetih či-niteljev, da se preuranjeni koraki preprečijo, saj število šolarjev raste od leta do leta. Prav tako nam grozi hud udarec z uvedbo monopola na šolske knjige in zvezke. Kakor se čuje, je uredba, proti kateri je bilo od naših gospodarskih, kulturnih, stanovskih, socijalnih in drugih organizacij že obilo prigovorov, tik pred uveljavlje-njem. Slovenski ln hrvatski učitelji, člani JUU. so pripravili nova pravila. Po njihovem načrtu, ki ga dobijo zdaj v pretres vsi zainteresirani čintelii. bo povečana sa-mostoinost banovinskih učiteljskih druStev v Beogradu pa odpadejo izvršni, upravni in glavni odbor. V prestolnici bo odslej le predsedstvo, ki ga bodo tvorili predsednik vsedržavne organizacije in dva tajnika, vodstvo organizacije pa bo položeno še v roke predstavnikov posameznih banovin, ki se bodo sestajali večkrat k skupnim sejam in dajali direktive osrednjemu vodstvu. Izčrpno je bilo poročilo tajnika ljubljanske sekcije g. Draga Supančiča, ki je razdelil svoj tiskani refererat. Poročal je o poslednjih uspelih učiteljskih zborih v naši banovini. Oni v Murski Soboti je bil višek. Trenutno stanje članstva JUU v Sloveniji je S206. Mnogi učitelji čakajo že po 3 leta in več na napredovanje. V ministrstvu prosvete je sestavljena rangna lista, učiteljski predstavniki so dobili zagotovilo, da bodo vsi, ki doslej zaman čakajo, napredovali, v juniju in juliju, ko bo finančni minister otvoril potrebne kredite. Občutno so prizadete tudi poročene učiteljice, ki dobe za polno službeno delo zelo reducirane plače. Ti odtegljaji gredo na breme učiteljskih uradniški družin. Statistika kaže žalostne posledice zmanjšanja plač poročenim učiteljicam v tem, da pada število porodov v njihovih družinah. JUU bo še nadalje vodilo borbo skupno z ženskimi organizacijami, da se ukine krivična uredba in se da poročenim učiteljicam polna plača po geslu: za enako delo isto plačilo. Iz vseh srezov prihajajo poročila o stalnem naraščanju draginje. Treba bo zvišati prejemke na isto vigino, kakor so jih bili deležni uradniki pred leti, preden so jih začeli reducirati. Pereče je stanje sreskih učiteljskih knjižnic, ki ne dobivajo poslednja leta nikakih podpor. Ne morejo nabavljati nobenih novih del. Cujejo se predlogi, naj s" sreske učiteljske kni:žn'ce ukinejo, v Ljubljani pa se naj osnuje centralna pedagoška knjižnica. V natboll težavnem stanju so mnogi brezposelni učiteljski ablturljenti, ki čakajo že več let na zaposlitev, a žal zaman. Kino Matica — TeL 21-24 I »M ZABAVA DOVTIP Osma žena Modrobradca CIaudette Colbert Gary Cooper I Nezaposleni mladi učitelji so organizirani pod okriljem JUU v posebnem odseku. ' O blagajniških zadevah je poročal sek-cijski blagajnik g. Rado G rum, o Mladinski matici pa upravnik g. Lojze Hreščak. Iz-nešen je bil predlog, naj bi odslej izhajal »Naš rod« v 9 številkah, v desetem šolskem mesecu pa naj bi prejeli šolarji po tri knjige Mladinske matice. NaS rod in po 3 knjige dobe mladinski naročniki za 22 din 50 par. Mladinska matica je imela tekoče Šolsko leto okrog 23 tisoč naročnikov po vseh slovenskih šolah. Na predlog litijskega učitelja g. Župančiča bo uvedla Mladinska matica za svoje naročnike s prihodnjim šolskim letom lepe nagrade, da nudi svojim prijateljem poleg lepega štiva še razna praktična darila. Predsedniški zbor je nato razpravljal Se o stanovskem tisku in sicer o tedniku »Učiteljskem tovarišu«, ki ga ureja g. Ivan Kocijančič ter o pedagoškem mesečniku »Popotniku«, ki ga ureja g. Matija Senkovič v Mariboru. Spričo dejstva, da bo stopil »Popotnik« z novim šol. letom na prag 60 letnice, je dovolil zbor potrebne kredite, da bo izšel »Popotnik« za jubilej v slavnostni in izdatnejši obliki in obleki. Obenem bodo učitelji proslavili 20-letnioo Jugoslavije in prosvetnega napredka naše države in to B posebnim zbornikom. Živahna debata se je razvila okrog vpra-Sanja »Učiteljske tiskarne«, ki je dobila v zadnjem času obilen dotok novih zadružnikov iz vrst organiziranih članov JUU. Učiteljska tiskarna, ki kaže pod vodstvom predsednika g. Hinka Sumra najlepši napredek, bo imela junija izredni občni zbor, ki ji bo dal navodila za nadaljnje delo. Zatem so bila v razpravi še mnoga druga prosvetna, šolska in stanovska vprašanja Debata je bila živahna in plodna in so se je udeležili predsedniki skoro vseh šolskih srezov. Storjeni so bili potrebni sklepi, ostale važnejše zadeve, ki jih ni mogel po svoji kompetenci rešil, predsedniški zbor pa bo rešila banovinska skupščina JUU in je bilo določeno, da bo ta 11. in 12. julija v Ljubljani Predstavniki slovenskega učiteljstva so dokazali na današnjem zboru visoko razumevanje za stanovsVo linijo, za napredek našega šolstva in prosvete. Ob koncu Je poželel predsednik Kumelj, da navzoči trajno delujejo za napredek slovenske šole in kulture. Pozno popoldne je hilo zborovanje v najlepšem redu zaključeno. Dva vzorna sokolska nastopa V Ljubljani Sokol I., v Mariboru Sokol Matica Ljubljana, 29. maja Ob lepem vremenu ln izredno veliki udeležbi Sokolstvu naklonjenega občinstva — do 2000 oseb — je Sokol I. Tabor danes Govoril sezono letnih nastopov v župi Ljubljana. Pred pričetkom javne telovadbe, ki je bila določena ob 16. je priredila godba pod taktirko br. Taborja promenadni konc. in med tem je občinstvo zasedlo vse prostore, tako da je zmanjkalo vstopnic. V velikem številu je prisostvovala nastopu tudi ljubljanska garnizija, rodovi vseh edinic. Na znamenje načelnika br. Lojzeta Lu-beja je godba zaigrala sokolsko koračnico, nakar so vkorakali na telovadišče praporščaki na čelu velika državna trobojni-ca, kateri je bila med igranjem državne himne izkazana čast. Po tej svečanosti sta prikorakala na telovadišče moški naraščaj (79) in ženski (35), ki srta zelo dobro in skladno izvedla proste vaje jugoslovenskega Sokolstva za praški zlet. Ljubek je bil nastop 66 deklic z župnimi prostimi vajami. nakar je nastopilo na orodju 10 vrst članstva in naraščaja, ki so bile deležne obilnega odobravanja. 54 dečkov je strumno opravilo župne proste vaje s palicami, nakar smo videli vaje v prostih panogah ln raznoterosti, ki so jih izvajali člani, članice in oba naraščaja. Veselo razpoloženje je vzbudil izmenski tek dece, potem pa so dve vrsti članov in ena vrsta članic nastopili na drogu in dvovišinski bradlji. Vse vaje, zlasti pa one na krogih, so zbudile pri občinstvu viharno odobravanje in navdušenje. Ko je še moška deca s svojimi uspelimi igrami dvignila veselo razpoloženje občinstva, je 72 članov in 36 članic odlično izvedlo proste vaje Saveza SKJ za praški zlet. Viharno ploskanje in vzkli-kanje se kar ni hotelo poleči, ko so telovadci in telovadke zapuščali telovadišče. Slednjič so se zbrali spet vsi oddelki na telovadišču in stvorili krasen lik monograma Sokola, ki je zbudil orkan navdušenja. Za zaključek so vsi oddelki in občinstvo zapeli »Pesem sokolskih legij«. Sledil je mimohod s prapori pred občinstvom, ki je ponovne, priredilo Sokolstvu viharne ovacije. Telovadnemu nastopu so prisostvovali zastopnik vojske brigadni general Dodič, češkoslovaški konzul inž. Mifiovsky z gospo, predstavniki Saveza SKJ, župe in bratskih društev ter zastopniki našega javnega naprednega življenja. Po telovadbi je bila v dvorani Sokolskega doma zabava ob veliki udeležbi občinstva. Sokol I. si je z današnjem nastopom zaslužil tople čestitke. * Maribor, 29. maja Mariborsko matično sokolsko društvo si je izbralo današnjo nedeljo za svoj krasen manifesta ti vni nastop Popoldne, uto pred nastopom, se je razvila izpred Narodnega doma dolga povorka, ki je med gostim špa-lirjem pozdravljajočega občinstva korakala na telovadišče v Ljudski vrt. Na čelu sprevoda je jezdila sokolska konjenica s fanfarami, za prapori pa 90 se razvrstili v četve-ros topih vsi telovadeči oddelki: članstvo, naraščaj in deca v krojih teT člani v civilu. Koračnice je vso pot igrala železnica rska godba »Drava«, sokolstvo pa je zanosno prepevalo pesem sokolskih legij. Pred Ljudskim vrtom je bil stik vsege Sokolstva, ki ga je tam zbrana množica burno pozdravljala Tribune so se mahoma napolnile, ko je Sokolstvo odkorakalo na telovadišče. Razvijal se je pester telovadni spored, uokvirjen v uvodno in zaključno slovesnost s pozdravom državni zastavi in s petjem himne »Hej Slovani«. Pri 11 točkah sporeda so se odlikovali prav vsi oddelki, a posebno burno priznanje so žele praške proste vaje. Navzlic nalivu in toči so vsi nastopajoči oddelki strumno in pa vztrajno izvedli spored in želi obilo priznanja navdušenega občinstva, ki je enako clo konca vztrajalo navzlic vremenski nevšečnosti. Letošnji nastop Sokola Matice je pokazal sila razveseljiv napredek in je re& odlično usipeL Telovadni nastop gimnazije in meščanskih šol v Celju Celje, 29. maja Drž. realna gimnazija in vee meščanske šole v Celju eo priredile danes dopoldne javen telovadni nastop na Glaziji, ki mu ;e prisostvovalo okrog 3.000 ljudi, med njimi tudi predstavniki vojaških iin civilnih obla-stev Ln uradov. Nastopilo je nad 1.000 mladih telovadcev in telovadk. Sodeloval je oddelek vojaške godbe iz Maribora, nekateie točke pa so bile izvajane ob spremijevanju klavirja. Prireditev se je pričela z državno himno in pozdravom državni zastavi. Nato so dijaki nižjega oddelka gimnazije skladno izvajali tri sestave prostih vaj. Deklice nižjih razredov gimnazije so izvajale ljubke vaje z malimi žogicami. Po raznoterostih in igrah vseh oddelkov šol so dijaki drž. deške meščanske šole eksaktno izvajali sestavo dveh prostih vaj. Zelo pohvalne 90 bile proste vaje z venSki v izvedbi dijakinj drž. dekliške meščanske šole. Dijakinje dekliške meščanske šole šolskih sester v pestrih ciganskih nošah so vzbudile s točnim in učinkovitim rajalnim nastopom cigank veliko pozornost. Po preskokih dijakov drž. deške meščanske šole oez kozo in skupinskih vajah so dijakinje dekliške meščanske šole šolskih sester ob spreinljevanju malih harmonikarjev sklad no in efektno izvajale simbolične va,je aa venček narodnih pesmi. Pohvalno so izvaia-Ii simbolične proste vaje dijaki in nato dijakinje višjih razredov gimnazi]e. Učinkoviti so bili »Jadranski stražarji«, simbolična sestava z meči s petjem v izvedbi dijakov drž. deške meščanske šole. Dvanajstorica dijakinj drž. dekliške meščanske šole je izvajala ljubko simbolično prosto vajo >Baru-Ika«. Vse deklice gimnazije so skladno izvajale tri kola. Izredno uspel nastop je bil zaključen 6 štafeto dijakov višjih razredov giimnazije. Občinstvo je sprejelo vsako toSko z burnimi aplavzi. Ves spored je bil skrbno naštu-diran. lep in pester. Vse dijažtvo, zlasti pa seveda njegovi telovadni vzgojitelji in vzgojiteljice zaslužijo javno pohvalo za težavno. požrtvovalno im uspešno dela Iz nase kronike Ljubljana, 29. maja Te nesrečne orjaške sončne pege, ki so jih zadnji čas odkrili nekateri naši skrbni opazovalci neba, menda letos kar ne kani-jo končati svojih nagajivosti. Vreme je dan za dnem čudaško. V Ljubljani smo imeli krasno nedeljsko jutro, potem so se nakopičili oblaki, zavijat je neprijeten veter. Proti večeru je celo spet začelo rahlo ro-siti. No, nedelja je bita vendarle v celoti zadovoljiva, da ao >meli izletniki kaj od zelene, cvetoče prirode Ponekod na Štajerskem. zlasti tudi v Mariboru, je bilo znova neurje, deloma s točo. Prireditev je bila v Ljubljani cela vesta, v splošnem pa je nedelja minila mirno. Reševalci so prepeljali v bolnišnico starčka Rudolfa Šolarja iz Jenkove ulice, ki mu je sredi popoldneva spodrsnilo v veži hotela Balkana in si je zlomil nogo. Iz Škrabčeve ulice pa so oddali v otroško bolnišnico štiriletnega Pleničarjevega Vladimirčka, ki je na obisku pri sosedu padel v čeber vode in mu je zdravnik dr. Jemec komaj še rešil življenje. Spomladanski velesejem v Ljubljani od 4. do 13. junija bo že 43. razstavna prireditev v Ljubljani. To pomeni 18 let razstavno-teh ničnega dela v službi gospodarskega šn kulturnega napredka našega naroda. Splošni del velesejma bo obsegal vse panope industrijske in obrtniške proizvodnje. Pohištvo bo tvorilo posebno razstavo. Te razstave eo že tako ukoreninjene, da jih pozna cela Jugoslavija. Iz vseh predelov prihajajo kupci, da tukaj na podlagi razstavljenih garnitur izbirajo in naročajo po svojem okusu in premoženjskih razmerah. Razstava avtomobilov, avtobusov, in motornih koles bo zelo bogata. Zastopane bodo skoro vse svetovne m?r-ke in to razstava obsegala nad 1.500 ta* razstavnega prostora Se pred leti smo bil; navezani na uvoz tekstilij. Sedaj že naše tvornice krijejo domačo potrebo in je luksus kdor se oblači v inozemsko blago. Na letošnjem velesejmu v Ljubljani bo naša tekstilna industrija pokazala kako visoko se je razvila. Vsakdo se bo mogel prepričati, da njeni izdelki kakovostno povsem dosegajo inozemsko, so pa bolj poceni in dajo zaslužka našemu delavcu. Skoro prav vsakdo pri nas se zanima za reševanje našega cestnega vprašanja Na letošnjem velesejmu bo Društvo za oeste s svojo raastavo »Cesta« poka zalo kako daleč smo že v tem perečem vprašanju in kako bo z gradnjami naših oest. Zveza gospodinj v Ljubljani bo podala letos žensko domačo obrt. Ljubljanska tobačna tovarna pa ureja razstavo tobačnih šzdetteov. Od tujih držav bo v zaokroženi celoti zastopana Francija z razstavo knjig, kozmetike in bižuterije. Veaik naj uredi svoje poslovno potovanje v Ljubljano tako. da bo to potovanje zvezal z ogledom vedeseima, saj bo mogel že na velesejmu samem rešiti veiik del svojih poslovnih zadev, kot je nakup blaga, oddaja naročil itd. Na železnici ima vsakdo brezplačen povratek, 6e si pri odhodu na odhod. ni postaji poleg cele vozne karte nabavi še rumeno železniško izkaznico za din 2. in si preskrbi potrdilo o obisku velesejma. ki ga bo dobil na velesejemski blagajni. Potovanje v Ljubljano od 30. maja do 13. junija, povratek od 4. do 18. junija Preprefen je je boljše ko zdravljenje. Zato ne pozabi vsak dan zjutraj in zvečer na negovanje zob z zobno pasto Chlorodont Tako ostanejo »obje lepi rn zdravi do visoke starosti. Papiga svetlo-modra. je ušla. Najditelj dobi nagrado. Siementhal. Aleksandrova 10. Ušla je doga, ki sliši na ime »Alekec, bela, s črnimi pegami, v nedeljo. Dovede naj ae v hotel »Tivoli«, soba 26. prati nagradi »JUTRO«, ponedeljska izdaja 3 Ponedeljek, tO. V, J83& Slavje naših kolesarjev V proslavo SO letnice kolesarstva so bile včeraj razne uspele kolesarske prireditve Švedska v ra. kolu tekem za Davisov pokal proti Švedski je Pallada izgubil profl Schrdderju, partija Punčec—Rohlson pa je bila prekinjena Ljubljana, 29. maja. Kolesarska podzveza v Ljubljani in z njo vsi kolesarji Slovenije, pa tudi bratski kolesarji z juga države, so danes kar se da svečano proslavili 50-letnico obstoja prvega slovenskega kolesarskega kluba in obe- nem tudi zlati jubilej obstoja našega kolesarstva sploh. Slavnostni športni spored je bil razdeljen v dva dela, in sicer v dopoldanske cestne dirke dveh skupin proti Notranjski in v popoldanske dirke na dirkališču ZSK Hermesa. Cestne dirke na Notranjsko Za dirkača na cesti sta vreme in cesta dva važna pogoja za uspeh. Ce se pridruži obema še nekaj sreče, gre vse lepo od rok in so zadovoljni tekmovalci in prireditelji. Davi navsezgodaj je bilo skoraj vse tako in točno ob napovedani uri so izpred Narodnega doma startali na cestno dirko prvi senlorji na 101 km dolgo progo v velikem krogu Ljubljana — Logatec — Planina — Rakek — Logatec — Ljubljana. Skupno 20 dirkačev je v lahnem tempu odbrzelo do Pirnata na Viču, nato pa v hitri vožnji nadaljevalo pot proti Vrhniki. Cesta je po nočnem dežju še lužasta, sicer pa dovolj dobra. Pred Vrhniko zaostaneta prva dva. Ostali minejo živahno pozdravljeni dolgo Cankarjevo vas, nato pa se začenjajo dvigati v znane vrhniške ride. V vodstvu se menjavajo Najmočnejši, v klancu je zmerom spredaj Lavrih. Pot pa je zelo strma in spet nekateri ne morejo dohitevati najboljših ter ostajajo sami. Ko se cesta spet nagne, jih je še dobrih ducat, ki se v peklenskem tempu spustijo v drevored proti Logatcu. Tu odstopi Močnik, kmalu nato mora stopiti s kolesa tudi državni prvak Prosinek. Čelna skupina šteje zdaj še 10 mož, ki podijo proti Planini. Cesta je deloma posuta in pestra veriga dirkačev se umika zdaj na desno, zdaj na levo. V Planini gre pot ostro na levo, po novi cesti mimo Unca na Rakek in nazaj v Logatec. Gasilci vzorno urejajo promet in že hitimo v strmi klanec proti Uncu. Spat zmanjka dvema Zagrebčanoma sape, ne daleč za njima pa pritiska Prosinek sam morda samo še kilometer za vodilno skupino. Do obrata na Rakeku se pomikajo Smerno, nato pa se v divjem diru spustijo prvi nazaj proti Ljubljani. Čelo se raztrga v kolono in ko spet strnejo, manjkajo nekateri, Prosinek pa že spet vozi med vodilnimi. V Logatcu se nato že skoraj formira razpored na cilju. Več sto metrov pred ostalimi drvi skupina šestih z vsemi favoriti, ki z veliko brzino naskoči zadnji klanec, nato pa navzdol proti Vrhniki z brzino 60 km in še več. V dolgih presledkih švigajo dirkači skozi Vrhniko, nq*o pa se spet strnejo in v naglem tempu poganjajo proti cilju. Na cesti je vse v redu, ^ozil ni iOgo in nesreče nobene. Onstran Brezo-vi -e se pokrepijo zadnjič, potem pa se poženejo v mesto. Tesno jih ie vseh šest privitih drug ob drugega, nihče nikomur ne dovoli niti centimetra naskoka. V ostrem tempu zavijejo s Tržaške ceste na asfaltno Bleiweisovo in zdaj — pojde za vse. Ura 5e ni enajst, čas bo odličen. Zadnjih 100 m je odločilnih, vsi se dvignejo za zadnji spurt. Zdaj se izkaže stari rutiner, štiriletni državni prvak Prosinek, ki se tik pred ciljem požene za košček kolesa pred ostalimi čez črto. Potem so se štirje za njim, šesti pa je nekoliko izgubil v spurtu. Sodniški zbor ima sredi Ljubljane težko delo, kajti publika ni vajena reda in tudi nekateri funkcionarji so preveč vzhičeni. Vsak je videl drugače, vsak je gledal samo svoiega. Sele po posredovanju saveznih zastopnikov, predsednika Rosenberga in tehničnega referenta Eaneka ter predsednika ljubljanske podzveze Vospemika, . e posreči pomiriti duhove in določiti končni ^-7slni red na cilju. 1. Prosinek Gustav (Gradjanski, Zagreb) 2:53:37, 2. Davidovič Drago (Železničar, Zagreb) 2:53:37, 'U, 3. Zerfal Oskar (Edinstvo. Ljubljana) 2:53:37 -/.-;, 4. Petemel Janez (Hermes) 2:53:37 s/s, 5. Lavrih Karel (Fortuna, Beograd) 2:53:37 4/s, 6. Krušič Slavo (Hermes) 2:55 '/s, 7. Vrbka Vinko ?:S5 3h, 8. Kelle Rudolf (oba Železničar, 'l greb) 2:55 Vs, 9. Gartner Frane (Liub-' niča) 2:56 3/s, 10. Šolman Josip (Gradjanski. Zagreb). V tej skupini je startalo 20 dirkačev, člar.ov o?mih klubov, med niimi več iz Zagreb- in Beograda. Zmagovalec Prosinek in še os li štirje so vozili s povprečno brrino okoli 33 km na uro. Jmiiorska skupina v kateri je nastopilo 25 dirkačev, članov 8 klubov, med njimi nekaterih iz Novega mesta. Vrhnike in Beograda, ie tekmovala na 60 km progi iz Ljubljane do Logatca in nazaj. Tudi v tej skupini je bila borba za prva mesta zelo ostra in je prav tako na cilj pripeljala v strnjeni vrsti skupina petih dirkačev, med katerimi je za spoznanje zasedel prvo mesto vozač Hermesa Pavel Premk. Zal pa je moral sodniški zbor njegov plasma zaradi kršitve amaterskih določb v pravilnikih kolesarskega saveza razveljaviti in je postal zmagovalec v tej skupini drugoplasirani član Ljubljanice Franc Grabnar. Podrobni rezultati v juniorski skupini so bili naslednji: 1. Grabnar Franc (Ljubljanica) 1:56:19 4/s 2. Podmiljščak Franc 1:56:20, 3. Doviak Zdravko (oba Edinstvo) 1:56:20 !/j, 4. Stirn Tomaž (Vrhnika) 1:56:20 4h, 5. Kogoj Franc (Edinstvo) 1:57:20, 6. Bizilj Albin (Ljubljanica) 1:57:29, 7. Gresrorič Joško (Hermes) 1:59:05, 8. Lukman Fric (Sava) 2:00:12 -lr>, 9. Pečarič Leonold (Dolenje) 2:00:13 -/s, 10. Podboršeb BoJidar (Hermes) 2:07:15. V doooldanskih urah je deDutacija najstarejših kolesarjev, ki so bili skoraj vsi zbrani pri odhodu dirkačev na proso, z g. Viktoriem Bohincem na čelu obiskala grob tovariša in znanega kolesarskega veterana Jakopiča ter položila tamkaj krasen venec. Dirkališčne dirke Ugodno vreme je omogočilo projektirano popoldansko prireditev na dirkališču Hermesa. Omogočilo pa je tudi zelo povoljen obisk, ki priča, kako je kolesarski šport med najširšo nubliko priljubljen. Pozdravni krog. S to formalnostjo, ki )e ob udeležbi 45 dirkačev nudila precej impozantno sliko, so otvorili popoldanski del proslave. G. dr. Ravnihar je nato v imenu mestne občine čestital slovenskim kolesarjem k jubileju 50-letnega dela in jih pozdravil ter jim zaželel tudi v bodočnosti mnogo športnih uspehov. G. Bohinc je v spremstvu treh vozačev prevozil na starinskem kolesu krog in ad occulos demonstriral, kako se je taki reči streglo nekdaj pred davnimi desetletji. Gotovo se je spomnil svojih nekdanjih mojstrovin na tem instrumentu. Sledili so na to resne in naporne dirke po sporedu: Dirka dirkačev dopoldanske cestne dirke (glavna kategorija): Prijavilo se je 12 dirkačev, ki so se najprej razvrstili v tri predteke po 4 tekmovalcev. V prvem sta se plasirala v finale Zerjal in Kelle, v drugem Prosinek in Popovič, v tretjem Lavrih in Davidovič. Finale se je najprej ponesrečil, ker je napovedovalec krogov odzvonil mesto po četrtem že po tretjem krogu, zaradi česar je nastala zmešnjava. V dodatnih treh krogih so se nato plasirali: 1. Prosinek (Gradjanski) 2:08 ena petina; 2. Zerjal (Edinstvo) 2:08 dve petini; 3. Davidovič (Zelezničar-Zgb) 2:09: 4. Lavrih (Fortuna-Bgd) 2:10; 5. Kelle (Zelezničar-Zgb); 6. Popovič (HKB-Zgb). Dirka dirkačev dopoldanske cestne dirke (juniorska kategorija). Prijavljenih 13 dirkačev so razdelili v štiri predteke, iz katerih sta se prva dva plasirala v finale. Ti so bili: v prvem pred teku Premk in Bo-škovič, v drugem Podmiljščak in Hrastar, v tretjem Grabnar in Gregorič, v četrtem Pančur in Zaje. Finale je nato po petem krogu dal ta rezultat: 1. Premk (Hermes) 3:37.9: 2. Podmiljščak (Edinstvo) 3:38,9; 3. Hrastar (Dolenjec) 3:45; 4. Zaje (Edinstvo) 3:45.2; 5. Gregorič (Hermes); 6. Pančur (Sava). Dirka ciljev. Zelo zanimiva točka. V 12 krogih se je ocenil vsak tretji krog kot cilj in so se vsakokrat dirkačem prisodile točke po doseženem mestu: za prvo mesto 5 točk, za drugo 4 itd (ker je nastopilo 5 tekmovalcev, odnosno ostalo jih je 5, ker se je še šesti že v prvi krivulji zaradi padca izločil). Pravo presenečenje je bil Vidi-gojev uspeh, ker ni od njega kot novinca nihče pričakoval takega podviga: privozil je s suvereno ležernostjo vse štirikrat kot prvi v cilj kljub vsem naporom rutinira-nega Kačiča in nekdaj na dirkališču uspešnega Trobca. Vrstni red je bil na koncu četrtega cilja: 1. Vidigoj (Edinstvo) 20 točk; 2 Kačič (Hermes) 12; 3. Hrastar (Dolenjec) 12; za drugo in tretje mesto sta zaradi enakega števila točk pozneje Kačič in Hrastar dirkala še en krog in ga je Kačič odločil v svoj prid; 4. Trobec (Edinstvo) 10; 5. Pre-stor (Edinstvo) 6. Dirka s tandemi je ostala samo v poskusu: na startu sta se pojavila samo dva in je eden že sredi prvega kroga utrpel defekt; zato je ta točka odpadla. Medmestna zasledovalna dirka. Startali sta moštvi Ljubljane (Zerjal, Premk, Močnik, Peternel) in Zagreba (Prosinek, Popovič, Davidovič. Solman) z vmesno razdaljo pol kroga. Šlo je za to, katero moštvo bo v desetih krogih prišlo s strnjeno trojico kot prvo na cilj. Po hudi in precej izenačeni borbi je zmagala Ljubljana kot homogenejša v dobrem času 6:58,4, drugi je bil Zagreb s točno 7 minutami. Dirka na starih kolesih je bila na sporedu pač samo kot efekten kuriozum. Nastopili so trije »dirkači«, od katerih je znani Zanoškar še najbolj obvladal tehniko tega nekdanjega »vozila« in z velikim naskokom po drugem krogu prišel kot prvi v cilj ;drugi je bil Koritnik, tretji Schweizer. Dirka dirkačev, ki niso vozili v juniorski skupini, temveč so začeli v glavni kategoriji: Potegovala sta se samo dva za placement. Prvi je v treh krogih privozil v cilj Peternel (Hermes), takoj za njim Sti-bernik (Edinstvo). Dirka z motornim vodstvom je morala odpasti, ker ni bilo motoristov za vodstvo. V nekako naknado so prireditelji vrinili posebno damsko točko: Dirka dam: Tri tekmovalke so prevozile po dva kroga in so se plasirale: 1. Fritsch Berta (Edinstvo); 2. Čermel Anica (Ljubljanica); 3. Bizjak Bina (nevčlanjena). S tem ie bil zaključen tekmovalni del prireditve! Zvečer ob 20. je bila v restavraciji »Zvezda« razdelitev nagrad, nato pa prijeten športni večer ob veliki udeležbi oriiateljev naših kolesarjev. (Podrobni rezutati s cestr.ih dirk so bili pozneje objavljeni v drugačni obliki, .jih pa do zaključka lista ni bilo mogoče še enkrat preveriti. Op. ur.) Juniorsko prvenstvo v Mariboru Maribor, 29. maja. Na krožni progi Maribor—Hajdina—Pra-gersko—Slov. Bistrica—Maribor (66 km) je bila dopoldne kolesarska dirka za juniorsko prvenstvo mariborskega kol. podsaveza. Nastopilo je 9 dirkačev, članov Železničarja, Maratona, Peruria, Poštele, SK Celja in Korotana iz Mežice. Rezultati so bili naslednji: 1. Karel Sodeč (Maraton) 2:0 .27, 2. Oskar Rozman (Zel.) 2:08.35, 3. Brane Lene (Poštela) 2:10.12 4 Ivo Kramer 2:10:15, 5. Josip Planinšek (oba Celje) 2:11:26. Gornja petorica je upravičena startati na državnem juniorskem prvenstvu, ki bo prihodnje nedelja Zagreb, 29. maja. Danes popoldne ob 15. bi se bil moral začeti prvi single v teniškem tekmovanju za Davisov pokal med nami in Švedsko, toda tudi tokrat je dež pokvaril prireditev. Okoli 14. je začelo deževati in je deževalo skoraj eno uro, tako da je bil začetek tekme preložen na 16. uro. Nameščenci na igriščih na Salati pa so imeli s pripravljanjem terena toliko posla, da se je mogla prva igra začeti šele okoli pol 17. Naval na igrišče je bil ves čas zelo velik in je bilo med igro navzočnih okoli 4000 ljudi. V prvem singlu je namesto nenadoma obolelega Mitiča, ki ima čir na nogi, nastopil proti Schroder ju naš Pallada. Igral je zelo nesigurno in nervozno tre je igro v petih setih izgubil. V četrtem setu pri stanju 5:2 je imel set žogo. ki jo je izgubil, tako da je Schroder izenačil na 6:6, vendar je Pallada slednjič le dobil ta set. Pri petem odločilnem setu je že vodil s 3:0, nato pa izgubil vseh šest gamesov, tako da je zmagal Schroder. Šved je bil, dokler je bilo toplo, nekoliko šibkejši, pozneje v hladu pa je bil odličen. Če bi bil v tej igri nastopil Mitič. bi nam točka ne bila ušla. Igra se je končala: 7:5, 1:6. 6:2, 6:8, 6:3 za gosta. Stanje točk: 1:0 za Švedsko. V drugem singlu je igral Punčec proti Rohlsonu in je tudi z vso lahkoto dobil pr- V Bruslju remls Naša nogometna reprezentanca fe včeraj dosegla časten rezultat Z : Z proti Belgiji Bruselj, 29. maja. Na veiikem športnem stadionu je bila danes odigrana meddržavna tekma med Jugoslavijo in Belgijo. Za tekmo je vladalo ogromno zanimanje, ki je bilo tem večje zaradi tega, ker so se tudi po belgijskem tisku razširile vesti o nenadnem pobegu Sipoša in se je s precejšnjim zadovoljstvom ugotavljalo, da bo morala Jugoslavija to pot nastopiti zelo oslabljena. Gledalcev je bilo najmanj 20.000. Belgijska reprezentanca je nastopila v enaki postavi, v kateri je nedavno na švicarskih tleh tako prepričevalno zmagala nad Švico. Jugoslavija je postavila naslednjo enajstorico: Glaser, Hugl, Dubac, Lech-ner, Jazbec, Kokotovič, Petrovič, Matošič, Antolkovič, Šipcs, Perlič. Sloviti Šipoš se je v zadnjem hipu vrnil v moštvo in tudi igral. Igra je bila od vsega začetka zelo živahna in polna razburljivih trenutkov. Belgijci so bili zelo hitri in okretni, tehnično pa so skoraj zaostajali za gosti. Stremeli so, da bi s čim bržimi potezami prišli do gola, kar jim je zaradi nesigurnosti nasprotne obrambe precej uspevalo. Tako je v 17. min. Braine dosegel vodstvo za domače. V 35. min. je nato Petrovič izravnal in tako je ostalo do odmora. Igra je bila v tem delu popolnoma odprta z lahko premočjo Belgije. .Jugoslavija je igrala dobro, posebno pa se je izkazal Glaser v vratih. Po odmoru se je zvrstila vrsta nevarnih napadov z belgijske strani in v 24. min. je pretvoril Capelle krasen center neubranljivo v nov vodilni gol za Belgijo. Jugoslavija se zdaj še bolj zažene in vpri-zori nekaj ostrih napadov na nasprotni gol, izmed katerih se eden v 30. min. konča uspešno. Matošič dobi krasno žogo s krila in jo z idealnim strelom pretvori v gol ter doseže izenačenje. V tem delu igre se je med Jugosloveni najbolj izkazala obramba, odličen je bil tudi Matošič v napadu. Še U minut finala **rez gola Maribor, 29. maja. Na stadionu Železničarja je bil danes odigran podaljšek prekinjene prvenstvene tekme med Mariborom in Železničarjem z dne 10. aprila t. L, in sicer vsega 16 minut. Železničar je moral po pravilih nastopiti samo z 10 igralci, Maribor pa je prišel na teren kompleten. Pod vodstvom sodnika g. Deržaja sta si obe moštvi očitno prizadevali, da bi dosegli gol, toda vsa prizadevanja so bila zaman, tako, da je končni rezultat prvenstvene tekme med obema moštvoma ostal 1:1. Tudi teh 16 minut je bilo precej razburljivih. V 9. min. je prišlo do trčenja med desnim branilcem Maribora in Paulinom, pri čemer je Paulin obležal in so ga morali odnesti z igrišča. Železničar je zdaj igral samo še z 9 ljudmi, pa se je vendar uspešno branil gola. Po tej tekmi je bila prijateljska tekma med Železničarjem in Rapidom, v kateri je Železničar zasluženo zmagal s 4:0 (1:0). Poraz Korotana v Celju Celje, 29. maja. p. Danes je bila na Olim-povem igrišču odigrana prijateljska tekma med ljubljanskim Korotanom in domačo Jugoslavijo, v kateri so domačini zasluženo zmagali. Do odmora je bila igra izenačena, potem pa so bili boljši domačini, ki so zaporedoma zabili kar štiri gole. Tekma je bila v ostalem prav zanimiva in fair in se je končala s 7:3 (3:3). Zmaga Beograda v trobofu Na igrišču BSK se je danes pred 2000 gledalci — razen tega je bilo prisotnih še okoli 500 vojakov — zaključil lahkoatletski troboj med prestolnicami Male antante. Tekmovanje je bilo zelo zanimivo in napeto, vendar je nekoliko kvarno vplivalo poslovanje sodniškega zbora, ki je dosledno odklanjal vse različne proteste, čeprav nekateri niso bili popolnoma neupravičeni. Beograd je v tem tekmovanju zasluženo zmagal z velikim naskokom, češka ekipa pa je, oslabljena zaradi odsotnosti številnih najboljših atletov, morala ostati na zadnjem mestu. Prav zato je bila tudi danes deležna še prav posebnega odobravanja. Zmagovito beograjsko moštvo je zvečer prejelo pokal za zmagovalca, krasno darilo prezidenta češke republike dr. Beneša. Končno stanje točk je bilo: Beograd 103, Bukarešta 94, Praga 90 točk. Med številnimi dobrimi rezultati sta bila dosežena danes tudi dva nova rumunska rekorda, in sicer v skoku ob palici in v teku na 5 km. Podrobni rezultati pa so bili naslednji: 800 m: 1. Goršek (Beograd kot gost) 1:58.2, 2. Špilka (Praga) 2:00.4, 3. Nemeš (Bukarešta) 2:01.3. Točke: Beograd 61. Bukarešta 42, Praga 40. Skok ob palici: 1. Eilhar (Bk.) 3:86 (nov rekord), 2. Bakov (Bg) 3:60, 3. Svoboda (P) 3:60. Točke: Bg 69, Bk 49, P 45. Skok v daljino: 1. Lazarevič (Bs) 6.72, 2. Jonescu (Bk) 6.71, 3. Waldhauser (P) 6.66. Točke: Bg 78, Bk 55, P 52. 5 km: 1. Dinu Cristea (Bk) 15:24.3 (nov rekord). 2. Pivonka (P) 15:41, 3. Hošek (P) 15:52.1. Točke: Bg 81, Bk 64, P 61. Disk: 1. Havaletz (Bk) 43.95, 2. Tipman (P) 40.99, 3. Boievič (Bg) 40.85. Točke: Bg 87, Bk 71, P 69. 400 m zapreke: 1. Stevanavič (Bg) 58.2, 2. Schneider (P) 59.6, 3 Marstuk (Bk) 60.2. Tofke: Bg 94, Bk in P 77. Kopte: 1 Vnmanu (Bk) 57 60, 2 Smeida (Be) 56 80. 3. Novak (P) 54.94. Točke: Bg ion Rk «5. P 84. Švedska štafeta: 1. Bukarešta 2:03.8. 2. Praga 2:04.6, 3. Beograd 2:05.5 Občni zbor JZSS Dolgih sedem ur je trajal letni obračun naše najvišje zimsko športne instance, ki ga je polagala pred svojimi člani. Ob pol 9. je predsednik g. dr. Pavlin otvoril skupščino in se s prvim pozdravom sipomnil častnega predsednika JZSS Nj. Vel. kralja Petra II. Pozdravil je nato polkovnika g. Mibajla Lukanca. komandanta 16 art. polka v svoj-stvu zastopnika Nj. VeL kralja Petra II., dalje nač. g. dr. Orla kot zastopnika ministra g. Miletiča, podpolkovnika g Oblaka kot zastopnika vojnega ministra generala g. Mariča, nač. g. dr. Šušnika kot zastopnika bana g. dr. Natlačena, kapetana g. Ule-piča kot za naših lovcev in i>otmbnikov. Točno ob 10. je 38 nemških tromotoraih letal priletelo nad beograjsko lelaliišče v spremstvu naših. Ko so v pozdrav obkrožila letališče, so nemška letala pričela pristajati v skupinah po tn. Iz prvega letala je izstopil poveljnik nemške eskadrile brigad m general Helmuth For-ster, ki se je prisrčno pozdravil s komandantom našega letalstva generalom Simovi-6em in nemškim poslanikom Ue«renorn. Po pregledu častne čete se je general Forster pozdravil z ostalimi našimi oficirji. Med 38. prispelimi nemškimi letali je 31 bombnikov. 7 pa tran^portmih letal Vsa letala so tru motorna tftr je prišlo z njimi otkrog 200 mož posadke. Letala eo krenila včeraj zjutraj iz Greifswalda ob Vzhodnem morju ter so v teku dneva prispela aa Dumaj, odkoder 90 davi krenila preko Budimpešte ter prispela v dveh urah v Beograd. Povefljnik letalstva general Simovič je opoldne priredil gostom na letališču obed. pri katerem jim je razdelil razna odlikovanja. PopoJdne so nemška letala odletela nad Oplemac. kier so spustila na cerkev lep venec v počastitev pokojnega viteškega kralja Aleksandra TJedisiitelja. Spomenik kralju Mučeniku v Liki Zagreb, 29. maja. a V U Gostje, okoli 90 po števila, so si danes oeiedaH mesto in okolico. Zagrebško železniško ravnateljstvo je gostom priredilo skupno t zagrebškim združenjem železničarjev banket v hotelu »Palače«. Ob 17. so se odpeljali v Ljubljano, odkoder se vodo v »JUTRO«, ponedeljska Izdaja , 4 — Ponedeljek, 30. V. 1938. Socialno skrbstvo v mestih Jugoslavije Važno in zanimivo zborovanje socialnih in zdravstvenih referentov v Ljubljani Ljubljana, 29. maja. Snoči se je pričel v Ljubljani kongres socialnih referentov občin, včlanjenih v Zvezi mest. Referenti so se sestali z namenom, da se pomenijo med seboj o notranjem poslovanju in dosedanji praksi dela poedinih mest. Kongresu je predsedoval ljubljanski podžupan dr. Vladimir Ravnihar. Udeležili pa so se ga: dr. Ivo Pire kot delegat ministra socialne politike in narodnega zdravja; kot zastopniki občin pa: za Zagreb dr. Slavko Mašek, za Maribor dr. Wankmuller, zagrebški mestni fizik dr. Josip Medved, z zagrebškega soc. odseka pa dr. Predrag Brozovič, za Celje mestni fizik dr. Ivan Podpečan, za kr. bansko upravo referent Ivan Sedlar, za Novi Sad senator Predrag Klicin, mariborski socialni referent Anton Brandner, za Ptuj dir. Miha Zavadlal. za Beograd dr. Borivoje Djordjevič, ljubljanski magi-stratni direktor Fran Jančigaj, načelnik socialnega oddelka Heri Svetel, mestni fizik dr. Rus, načelnik obč. odd. Marij Grasseli in za Sušak mestni fizik dr. Ante Schwalba. Referenti so razpravljali o najbolj perečih vprašanjih, ki teže vse občine: tako zlasti mladinsko socialno skrbstvo, pomoč nezaposlenim in stanovanjske razmere. Povzemamo nekaj misli iz izčrpnega referata načelnika dr. Heri j a Svetela: Otroci, ki beračijo Najbolj nam je pri srcu skrb za otroke, saj slabe socialne razmere v detinski dobi rode težke socialne neprilike odraslih. Eden takih pojavov je danes beračenje otrok. Najbrže ni mesta ne občine, kjer bi ne bilo tega svojevrstnega zla. Vzrok sta beda in skvarjer.ost staršev. Otrok je mnogokrat postavljen že zgodaj brez pomoči samostojno v življenje in išče brez izbire vsa pota, ki mu utegnejo pomagati pri preživljanju. Lenoba in delamržnost nekaterih staršev je pa iznašla, da je beračenje otrok dokaj donosen posel. A za otroka je beračenje v obeh primerih pogubno, saj sčasom izgubi otrok vsakršen človeški ponos in smisel za delo, kmalu preide v tatvino in goljufijo, dekleta pa zapadejo prostituciji. Imamo sicer zakone, ki prepovedujejo beračenje otrok pod kaznijo. a strah pred njo ni dovolj velik, da bi preprečil to zlo. Najuspešnejše sredstvo proti temu zlu je pač v izločitvi otrok iz njih družine in v izročitvi v vzgojo otroškim zavodom. Nujno je, da posvetimo otroku-beraču čim večjo pozornost in da ne zamudimo nobenega časa za hiter in uspešen ukrep. Zato je pa potrebno čim tesnejše sodelovanje občine s sodiščem. Nikakor ni na mestu dolgotrajno birokra-tiziranje, treba je hitre in odločne geste Na razpolago pa moramo imeti zadostno število zavodov, ki bodo mogli vsak čas prejeti mladoletnika v svojo oskrbo Pokvarjeni maloletniki Beračenju otrok je soroden problem pokvarjenih mladoletnikov. Kazenski zakon ne daje oblastvu opore za preventivno delo. Zanimati nas pa mora tu predvsem vprašanje profilaktičnega varstva malo-letnika, pravočasno preprečenje tega zlega dejanja. Socialna oblastva naj v teh primerih delajo v lastnosti dobrega vzgojitelja. Vzrok slabega vpliva nemudoma odstraniti, maloletnika postaviti v okoliščine, ki ga ne bodo navajale več k slabemu. Tudi tu je potrebno hitro sodelovanje s sodiščem in zadostno število dobrih zavodov z odličnimi vzgojitelji in psihologi. Najboljša preventivna pot za preprečenje slabih dejanj je delo. a leto za letom ostajajo tisoči naše mladine nezaposleni. Delo, ki je primerno naravi, nagnjenju in sposobnosti dotičnega, bo napravilo nepotrebno marsikatero socialno pomoč. Današnjo | dobo imenujemo dobo otroka, toda otroku ne damo glavnega, kar potrebuje vse življenje in kar ga ohranja zdravega na duši in na telesu: ne preskrbimo mu dela! Ljubljana vzdržuje dvoje počitniških kolonij: eno v mehki klimi Bele Krajine, drugo pa v ostrem zraku gorenjskega dela Slovenije. Kolonije naj otroku ne nudijo samo telesne okrepitve, temveč tudi dobro usmerjeno vzgojo. Zavetišča za onemogle Prav v tem času dela Ljubljana priprave za postavitev novega, modernega zavetišča za onemogle. Postavlja se med drugim vprašanje, ali kaže priporočati velike skupne spalnice ali manjše le za nekaj postelj, in kako se obnesejo spalnice za zakonce. Ti se nekako neradi ločijo, da na stara leta prebivajo vsak v svojem oddelku. Tretjina ljubljanskih klijentov želi lastne majhne spalnice, ostali se zadovoljujejo kakorkoli, nekateri pa celo žele velike spalnice. Moderno zavetišče za onemogle naj se skuša čim tesneje približati zasebnemu domovanju ubogih in naj jim dovoljuje, da po možnosti kar najbolj nadaljujejo isti način življenja, ki so ga živeli izven zavoda. Beda nezaposlenih Najbolj pereče socialno vprašanje je preskrba umskih in ročnih delavcev. Možno je le delno omiljenje bede nezaposlenih. Ljubljana je osvojila načelo, da bo neza-poslencem nudila delo in jim plačevala za delo mezde. Zato je ukinila skoraj vse denarne podpore ter jih omejila le na bolne in sicer za delo nesposobne delavce. Ker je dela za vse nezaposlene premalo, se bije trd boj med družinskimi očeti in samci na eni strani ter med pripadniki ljubljanske občine in tujimi občani na drugi strani. Zelo važen činitelj socialnega skrbstva je zbiranje prispevkov s pomočjo nabiralnih akcij. Ker Ljubljana nima mnogo in velike industrije, ti prispevki niso veliki, vendar pripomorejo mestnemu socialnemu skrbstvu z vsotami, ki se dajo s pridom uporabiti. V Ljubljani so nabiralne akcije vedno manj priljubljene in torej tudi vedno manj donosne. Praktično socialno skrbstvo, ki je obseženo v podpiranju ubogih, je v Sloveniji normirano z deželnimi zakoni. Del Slovenije. ki je pripadal bivši Kranjski, ima j kranjski deželni zakon, Štajerska ima pa \ svoj zakon. Doseči bi se morala enotnost zakona za vso državo. Naselja in stanovanja Konferenca se je danes dopoldne nadaljevala. Beograjski referent je poročal, kako so se svoječasno razvila barakarska predmestna naselja ter o stanovanjskem vprašanju beograjskih revežev. Tam so usvojili načrt, da se zgradi okoli 40 malih paviljonov in sicer bodo to dvosobna stanovanja s kuhinjo. Težak problem za občino predstavlja razseljevanje zloglasne Jatagan-male. Stanovanjska kriza tudi ni šla mirno mimo manjših mest. Delegat iz Maribora je poročal, da je dala mariborska občina zgraditi večje stanovanjske hiše za uradnike, za delavce pa celo kolonijo. Ukinitev stanovanjske zaščite je položaj še poslabšala. Mnogo družin je ostalo na cesti, občina je morala nabaviti zanje večje število vagonov in jim postaviti zasilna stanovanja. Se v teku tega leta bo pa zgradila primitivna stanovanja za te reveže. Umestno bi bilo, da se pokrene nekaj vsaj za delno zaščito najemnikov. Vzrok današnjega stanja je v nizkih mezdah in razmeroma previsokih najemninah. Eno-sobno stanovanje s kuhinjo stane najmanj 300 dinarjev. Kaj je treba storiti Ob sklepu konference je bila izdelana naslednja rezolucija: Pomoč gospodarsko šibkim slojem naj se nudi le s pomočjo zaposlitve. Gradijo naj se dečji zavodi, zavodi za mentalno zaostale otroke, popra-vilišča za maloletnike, zavetišča za onemogle, bolnice in ustanove za pobijanje alkoholizma ter za noseče ženske. Za zagotovitev stanovanja revnim slojem naj se ne nabira denar s pomočjo nabiralnih akcij, temveč naj se zamenja s prispevki, ki naj jih občina pobira od bogatejših meščanov. Vsa karitativna društva naj bodo pod kontrolo mestne občine. Izenačijo naj se sporna vprašanja socialne pomoči. Začne naj se takoj proučevati stanovanjsko vprašanje socialno slabo stoječih in naj se donesejo konkretni predlogi za njegovo rešitev. Na koncu je izrečena še želja, naj bi se referenti Zveze mest sestajali vsaj dvakrat na leto ter tako z združenimi napori skušali storiti na polja socialnega skrbstva vse, kar je v njihovi moči. Gostje iz drugih mest so porabili tudi priliko, da so si ogledali nekatere socialne in kulturne zanimivosti Ljubljane. čez drn in strn... Mladost Franceta Prešerna To leto je prineslo Francetu mnogo novega in pomembnega, da je vse življenje črpal iz doživetij tega leta. Nič posebnega se mu sicer ni pripetilo. (Slodnjak. »Ne-iztrohnjeno srce«). Cvetje lz Abesinije Nadškof Castellani je v francoskem jeziku tolmačil veselje papeževe delegacije nad ljubeznivim sprejemom ter končno vse prisotne povabil, naj ga pridejo obiskat v Abesinijo, kjer bo ljubljanskim katoliškim ženam z velikim veseljem vrnil cvetje. (»Slovenski dom«, 23. V.). Kruševac in Kragujevae Osrednjo jetnišnico za takšne, ki niso obsojeni več ko na leto dni zapora, bodo zgradili v Kruševcu. Pravosodno ministrstvo je že zaprosilo kragujevško občino, naj odstopi primerno zemljišče, kjer bo stala nova jetnišnica. Na svoji zadnji seji je kragujevški mestni svet soglasno sklenil, da za zgraditev teh zaporov odstopi državi 16 hektarov zemljišča. To na vse zadnje ne bo tako majhen kazenski zavod. Sicer pa, kaj mi vemo, kakšne so tam krajevne potrebe. (»Slovenski dom«, 23. V.). Kruševac, kragujevška občina, kragujevški mestni svet — kaj bo Kruševac Kra-gujevcu zidal kazenski zavod ali narobe? Ne, v zemljepisnih zadevah je treba malo več previdne natančnosti, kdo naj se sicer brani ljubeznivega očitka krajevnih potreb ? Operacije Znani tovarnar koles, otroških vozičkov in sestavnih delov g. Franc Batjel je bil te dni operiran. Imel je nevarno vnetje srednjega očesa. (»Slovenski narod«, 24. V.). Športni stil Pri finskem crosscountryju, ki je bil zad. njo nedeljo, in sicer na osem kilometrov dolgi progi, je zmagal Pekuri v času 25 : 13-5. Drugi je bil Makhi, katerega je Pekuri šele na cilju tepel. (»Slovenec«, 25. V.). Nič ne rečem, tudi šport ima svoj stil, toda jezika nam ne bodo popravljali rekordi. če bi kdo o zmagovalcu v crosscoun-tryju (v teku čez drn ln strn) rad rekel, da je tekmeca na cilju tepel, bi bilo vendar bolj prav, če bi dejal, da ga je pretepel, potolkel, pobil. Tri muhe na en mali Ko se začenjajo trgovinska pogajanja med našo državo in Francijo v Beogradu, kamer so francoski zastopniki prispeli včeraj, so že končana trgovinska pogajanja med našimi in nemškimi trgovinskimi zastopnik. v Berlinu, ki so odpotovali v Švico, kjer bodo stopili v stik s tamkajšnjimi trgovinskimi zastopniki, da urede naše in švicarske trgovinske odnošaje na podlagi trajnega sporazuma. (»Slovenski dom«, 28. V.). Ne bomo delali zdražbe — zastran nas lahko ljudje tako duhovito koncizirajo slog, da utegnejo roman, dramo ali celo trilogijo spraviti v en stavek. Vprašamo pa vendarle, kako pridejo nemški trgovinski zastopniki iz Berlina do tega, da odpotujejo »v Švico, kjer bodo stopili t stik s tamkajšnjimi trgovinskimi zastopniki, da urede naše in švicarske in trgovinske odnoSaje«? Vode naraščajo Tudi Morača je silovito narasla, kakor je ljudje skoraj še ne pomnijo, ter na široko zalila vsa bližnja polja. Ta reka je bila 5 metrov bolj globoka kakor po navadi. (»Slovenski dom«, 27. V.). Takole se pri nas polagoma uvaja nov način merjenja višin in globo&n. če voda narase, postane pet metrov bolj globoka, a preden se bc vrnila na normalo, bo morala pet metrov visoko pasti. Iz domače vzgoje Mladi nepridipravi so že naslednji dan ukradli v Kamniku mastno kokoš, jo pobili s kamenjem, oskubili, nataknili na raženj, spekli in pojedli. Tatvina je bila prijavljena. Oblasti so zadevo raziskale in poskrbele, da je nepridipravom preko zadnje plati prešla vsaka misel na slične poizkuse. (»Slovenski narod«, 25. V.). Vprašanje po kakšni poti misli nastajajo, bo psihofiziologom najbrž Se dolgo ostalo nerešljiva uganka. Tu pa smo vendarle razbrali pot in način, kako misli lahko zapuščajo duha. Bik in vlak Manj ugodno je poteklo srečanje tovornega vlaka in bika v Georgiji. Bik je stal sredi proge in se ni hotel umakniti. Vlak se je ustavil, toda pobesneli bik se je zaletel proti namišljenemu sovražniku. Rezultat: lokomotiva in devet tovornih vagonov prekucnienih, vlakovodja, kurjač in zavirač — mrtvi. (»Slovenski dom«, 25 V.). Z budimpeštansfcega kongresa Pred otvoritvijo kongresa je prišla velika odprava iz Podkarpatske Rusije, katera šteje več ko 600 romarjev. (»Slovenec«, 29. V.). Po Pleteršniku pomeni odprava die Ab-schickung, die Expedition in navaja še vrsto primerov: odprava denarja, odprava pisem, vojna odprava, odprava dolga, policijska odprava. V novejšem času se beseda najpogosteje rabi v takšnih zvezah, kakršni sta ekspedicija na severni tečaj in odprava plodu. O skupini udeležencev na kakršnemkoli kongresu pa se vendar ne da trditi nič od tega. —kra— Maribor ima veliko razstavo nase likovne umetnosti Takšen ni bil včeraj eden naših najbolj uspešnih dirkačev iz dobe ustanovitve »Kluba slovenskih biciklistov Ljubljana« gosp. VIKTOR BOHINEC, Id ga tukaj lahko občudujemo na visokem starinskem kolesa. Čil ln krepak je včeraj zjutraj »v civilu« prisostvoval vsem prireditvam ter dopoldne tudi kot starter poslal na cestno dirko obe skupini dirkajočih. Maribor, 29. maja V Mariboru je skoro vsaka nedelja izpolnjena s celo vrsto društvenih prireditev ali zborovanj. Tudi danes smo imeli precej društvene in kulturne razgibanosti. Na letnem telovadišču matičnega Sokola je bil za danes popoldne napovedan velik telovadni nastop. V lAnionu so otvarjali doslej največjo ter najreprezentativnejšo razstavo slovenske likovne umetnosti. Pri Povodniku so zborovali mariborski Hrvatje, zunaj v Radvanju pa je bila otvoritev letošnje strelske sezone, združena z rednim občnim zborom mariborskega strelskega okrožja. Seveda tudi niso manjkale športne prireditve, o katerih poročamo v športnem delu lista. Slovesna otvoritev velike umetnostne razstave V Uniomi je bila ob 11. slovesna otvoritev I. reprezentativne razstave naše likovne umetnosti, za katero je v vseh naših kulturnih krogih vladalo izredno živahno zanimanje. Na razstavi je razstavljenih 186 del, slik in kipov. Zastopani so vsi vidnejši predstavniki slovenske likovne umetnosti. Med razstavljalci so Ivan Čargo. Zoran Di-dek, Stanko Gasparec, Maksim Gaspari. Olaf Globočniik. France Gorše, Radoje Hu-doklin. Rihard Jakopič. Matija Jama, Božidar Jatkac, Karel Jirak, Boris Kalin, Zdenko Kalin, Jakob Karel. Maks Kavčič, Ivan Klein. Gojmir Anton Kos. Ivan Kos, Tine Kos, Franc Košir, Tone Kralj. Mara Kralj, Stane Kregar, Peter Loboda, France Mihe-lič, Miroslav Modic, Zoran Mušič, Ivan Na-potnik, Dana Pajnič, Pipo Peteln. Mira Pregelj. Marij Pregelj, Karel Putrih. Maksim Sedej. Albert Sirk, Jožef Slovnik, France Smerdu, Hinko Smrekar, Matej Sternen, Gabrijel Stupica, Saša Santel, Avgusta Sam-tel, Fran Tratnik, Ivan Vavpotič, Bruno Vavpotič. Ferdo Vesel, Fran Zupan, Lojze Dolinar, Dore KJemenčič, France Pavlovec, Niko Pirnat, Elda Piščanec, Fran Salezin, Mirko Šubic in Bara Remec Zbralo se je številno mariborsko kultur- no občinstvo, ki ga je pozdravil predsednik Umetniškega kluba v Mariboru dr. Makso Šnuderl. Podčrtal je veliki kulturni pomen ki ga ima ta razstava za slovensko likovno umetnost, zlasti pa za naš obmejni Maribor, ki je s to razstavo postal deležen posebnega poudarka kulturne tvornosti ob naši meji Zatem je spregovoril v imenu pokrovitelja razstave bana sreski načelnik za Maribor levi breg dr. Janko Šiška, ki je izrekel tople čestitke Umetniškemu klubu v Mariboru kot iniciatorju te velikopotezno zamišljene razstave, ki predstavlja za Maribor prvovrsten nacionalno kulturni dogodek. Za društvo likovnih umetnikov v Ljubljani je spregovoril še g. Ivan Vavpotič, ki je očrtal pomembnost te kulturne prireditve v današnjem času in ki je izrazil veselje nad tem. da se je posrečilo zbrati slovenske likovnike vseh smeri in struj na skupni reprezentativni razstavi. Ko je predsednik Umetniškega kluba dr. Snuderl še prečital pozdravno brzojavko predsednika Narodne galerije v Ljubljani dr Windischerja. je bila oficielna otvoritev končana Vsi gostje so si ogledali krasno razstavo, k' je zbudila mnogo hvale in laskavih priznanj. Med udeleženci so bili številni odlicniki. tako major Čubelič kot zastopnik vojske, mestni župan dr. Juvan, sreski načelnik Leopold Eiletz in dr. Mole za ljubljanski mestni muzej. Kulturni Maribor je že na prvi dan razstave s številnim obiskom izpričal živahno zanimanje za krasno manifestacijo slovenske likovne umetnosti. Strelska sezona se je začela Strelci sc imeli danes svoj praznik. Ob 7. zjutraj sc se zbrali na Trgu svobode in v dc.gi poverki z godbo »Drave« na čelu cdk( rakali na radvanjsko strelišče Tu je strelce nagovoril predsednik Sterger, ki je lepo orisal p( men strelskega športa ter spodbujal strelce k delu za kralja in domovino. Govor je zaključil z vzklikom kralju Petru II. Ob 10. je bil na strelišču redni letni občni zbor mariborskega strelskega okrožja, ki ga je otvoril in vodil poslevodeči podpredsed- nik dr. Vauhnik. Pozdravil je mod drugimi mariborskega magistratnega ravnatelja Ro-doška, br. Degna kot zastopnika Sokolstva in narodnega poslanca dr. Jančiča. Ob velikem navdušenju zbranih zborovalcev je bila poslana vdanostna brzojavka Nj. Vel. kralju Petru II., pozdravne brzojavke pa vojnemu ministru generalu Mariču, Savezu strelskdi družin v Beogradu in generalu Putnikoviču. Nato je dr. Vauhnik orisal delovanje mariborskega strelskega okrožja v preteklem letu. Zlasti se je zavzel za pritegnitev šolske mladine k strelskemu poki etu. Iz tajniškega poročila br. Obersnela je razvidno, da šteje mariborsko strelsko okrožje 42 družin s 6000 člani. Blagajniško poročilo je podal br. ravnatelj Boltavzer, nakar s° sled i lt volitve in je bil »oglasno izvoljen naslednji novi odbor: polkovnik Svetozar Radovar.ovič predsednik, dr. Miloš Vauhnik prv; podpredsednik, dr. J. Dernovšek drugi podpredsednik, Oskar Obersnel tajnik, R. Boltavzer blagajnik. Odborniki: ravn. Joško Sterger. Slavko Reja, polkovnik Marko Božovič, polkovnik Peter Kiler, orožniški kapetan D. Mavric, F. Luk-nar, Stanko Terčelj (Sv. Jurij), Franc Babič (Košaki), Ervin Tušek (Dobrovci), Josip Moravec. Ernest Samobor (Sv. Marjeta), dr Kosta Cacafura, Josip Gaf (Pobrežje) in Jakov Vojak (Studenci). Nadzorni odbor: cit Ivan Jančič in ravnatelj Bogdan Pogačnik Pri slučajnostih so se obravnavale razne važne strelske zadeve, o katerih pa bo dokončno sklepal novi odbor, nakar se je zaključilo lepo uspelo zborovanje strelcev. Mariborski Hrvati so «e zbrali snoči pri »Novem svetu« k pr»-vemu rednemu obonemu zboru svojega »Napredka« Vodil .je inž. Milan Kiepach. Poročali so tajnik Marij Ivančič, blagajnik Jaromir Berkič in dr. Kumbatovič za nadzorni odbor. Podružnica šteje 118 članov. Priredila je božičnico in proslavo Zrinjskega in Frankopana. Pri volitvah je bil izvoljen pretežno dosedanji odbor z Dragom Pahago n* čelu. Pri slučajnostih je pozdna-v'i obCni zbor predsednik ljubljanskega »Napredka« g. Harazin. Treznostni teden otvorjen Propaganda z besedo in tiskom po vsej deželi Ljubljana, 29. maja Z nagovorom predsednika pripravljalnega odbora g. nadzornika Janka Grada je bil dar.es dop« 'ene v Akademskem domu otverjen prvj treznostni teden, ki stoji pod pokroviteljstvom najvišjih predstavnikov ob'astev. Ctveritve so se udeležili številni zist -pn.ki predstavnikov oblastev ter kul-'umih m soiitlrih organizacij. Med drugim so prišli za bani račelnik socialnega oddelka banske uprave Kosi. za knezoškofa kanonik dr. Zupan, za predsednika apelacij-skega sodišča podpredsednik dr. Mastnak, za mestno občino dr. Logar, za prosvetni oddelek banske uprave nadzornik Jeglič, Zvezo kulturnih diKČ*«v sta zastopala predsednik ravnatelj prof Jeran in tajnik Dušan Verbič, Rdeči križ šef Starman, Zvezo jugoslovenskih hranilnic Pretnar, dravsiko sekcijo Jugoslovenske ženske zveze častna predsednica M. Govekarjeva in predsednica Engelmanova, Slovensko krščansko žensko zvezo A. Lebarjeva, Jugoslovansko unijo za zaščito dece učitelj Jagodic, Skavt-sko župo starešina F. J. Knaflič in učitelj Zor, Karitativno zvezo dr. Levičnik, Slomškovo družbo nadzornik Štrukelj, Kolo trezne mladine III. državne gimnazije pa dijak Stojanovič. Ravnatelj dr. Pire je poročal o namenu in pomenu treznostnega tedna, kakor si ga je zamislil pripravljalni odbor Lige proti alkoholizmu. Pripravljalni odbor lige si je zastavil nalogo raziskovati alkoholizem v tistem okolju, v katerem živi slovenski človek. Na podlagi teh ugotovitev namerava odbor sestaviti program za delo v vsakem izmed teh okolij, potem pa organizirati delovno skupnost. Na marsikatero vprašanje bodo skušali najti odgovor že pri delu v času treznostnega tedna. Že v okviru tega tedna je pripravljalni odbor po vsej deželi razširil plakate, ki pozivajo narod k boju proti alkoholizmu, v mestu in po šolah pa je z letaki povabil ljudi k obisku vsakodnevnih predavanj, na katerih bodo priznani predavatelji od raznih strani z zdravstvenega kakor s pedagoškega, gospodarskega in gospodinjskega vidika osvetlili pereče narodno vprašanje, kako zajeziti alkoholizem. Po vsakem predavanju je zamišljen razgovor med udeleženci m pa sklepanje resolucij. Da bi pa od tega tedna ne imeli koristi le tisti, ki bi se zaradi lokalnih ovir ne mogli osebno udeleževati prireditev, je pripravljalni odbor poskrbel, da bodo vsaj glavne in najtehtnejše referate dobili v roke v tiskani obliki najširši sloji. V mali brošurici so objavljena predavanja dr. Iva Pirca o vplivu alkohola na zdravstveno strukturo Slovenije. Vojka Ja- Nase gledališče DRAMA Ponedeljek. 30.: Ženrtev. Red Sreda. Torek, 31.: Zaprto. Sreda. 1. junija.: Ženitev. Red A. Četrtek. 2.: Izpit za življenje. Red B. OPERA Ponedeljek, 30.: Zaorto. Torek. 31.: Zaprto. Sreda, l. junija: Manon Leseaut. Red Sreda. Četrtek. 2.: Luoia di Lammermoor. Red Četrtek. Gostujeta edč. Zupevčeva in g. Gostič. godiča o alkoholizmu in šoli, Miroslava Zora o sredstvih za protialkoholno delo v šoK in družini, V. Lapajnetove in dr. Grossma-nove o odnosu žene do alkoholnih vprašanj m V. Kuretovo o alkoholnem vprašanju m gospodarski strukturi Slovenije z novimi pogledi na alkoholno gospodarstvo. V zvezi s slavnostno otvoritvijo treznostnega tedna je bil na programu tudi ogled protialkoholne razstave, ki pa se žal ni mogel vršiti, ker razstava, kakor se je oprostil prisotnim predsednik pripravljalnega odbora, zaradi nepremagljivih ovir ni bila pripravljena. Pripravljalni odbor se nadeja, da mu bo organiziranje razstave do jeseni uspelo in da bo tudi tedaj imelo tisto fco-rist, kakor jo je treba le želeti Na kraju so se oglasili k besedi tudi navzoči predstavniki organizacij. V pozdrav-nih nagovorih so pripravljalnemu odboru za gotovili vsestransko pomoč in sodelovanje tistih, ki jih zastopajo. Predsednik Zveze kulturnih društev prof. Jeran pa je k enakemu zagotovilu naglasi! tudi potrebo, naj bi delo lige ne šlo le za ciljem, da vzgaja narod treznih v ožjem pomenu besede, temveč naj gleda, da bo vzgojilo tak narod, ki bo znal tudi trezno misliti in delati. Barva je življenje! Zato bledih in velih nstnic in lic nikdo ne ceni. In vendar kako lahko zamore vsaka žena zadobiti rožnato svež in mladosten izgled s KHASANA RDEČILOM ZA USTNA IN RDEČILOM ZA LICA. — Med 8 različnimi barvnimi toni zamorete dobiti za vsak lepotni tip primerno rdečilo. Khasana rdečilo za lica pričara naravno delujočo sve-žost na Vaša lica. Oba sta odporna zoper slabo vreme, vodo in poljube. nspehov oa en oglas » „JUTRU" MOŠKE OBLEKE prevzete od bivše trgovine J. MAČEK prodajamo po ugodnih cenah Še DO KONCA TEGA MESECA. , Zglasite se v trgovini P. MAGDIČ, Aleksandrova c. 1 Urejuje Davorin Ravtjen. - Izdaja a konzorcij »Jutra« AdolJ Sibnikar. _ Za Narodno tiskamo d. d. kot Hakarnaria Fran Jeran. - Za bralni del j. odgovoren Alojz Nov,* _ yM i MoMjanl.