264
Šolske stvari.
Študije o „študijah" kranjskih ljudskih šol.
Šolska žetev je tudi v Sloveniji že dozorela. Mislil si je morda že marsikdo: „kako je neki to, da o njej tako dolgo molče „Novice", ki so vendar dosle še vsako leto precej po dokončanem šolskem letu rade obširno govorile o veselih in žalostnih zadevah slovenskih šol?
Naj koj, in to na kratko odgovore temu vprašanju.
O srednjih naših šolah (gimnazij ah in realkah) so molčale in tudi danes ne bodo govorile zato ne, ker niso hotele in nočejo prazne slame mlatiti in boba metati v steno, kajti vsled ministerskega ukaza od 12. julija t. L, ki je došel deželnemu šolskemu svetu in uči-teljstvom, za gotovo pričakujemo, da se te šole, dozdaj vse na nenaravni podlagi osnovane, preosnujejo in postavijo na podlago, na kteri stoj6 šole te vrste pri vseh omikanih narodih —na podučevanje namreč v jeziku maternem.    Saj drugače se  vkljub še  tolikim
265
učiteljem in nadzornikom, slovenskega jezika nezmožnim ali Slovencem sovražnim, ni nadjati dobrega vspeha v srednjih šolah. — Povejte nam le eno deželo, kjer so take šole donašale zaželeni sad?
O ljudskih šolah sploh tudi danes ne spregovorimo besede, ker tudi te se prestrojijo, kakor hitro najviše potrjenje zadobi deželna postava, sklenjena v našem zadnjem deželnem zboru.
Le o erni ljudski šoli hočejo „Novice" govoriti, in ta je naša ljuba ljubljanska vadnica, sklenjena z učiteljskim izobraževališčem. O njej pa bi iz istega vzroka sploh še najraje molčale, ako bi prvi sestavek, priobčen v letošnjem letnem poročilu, jih ne klical na boj in „Laibacherica" ta „Meisterstuck" učiteljske zrelosti ne bi bila ponatisnila skoro od besede do besede, češ, da ga je spisal pedagog vseh pedagogov — gospod Fr. Lesj ak.
Gosp. Lesjak sicer svoj sestavek „einige Gedan-ken iiber den Unterricht (in) der deutschen Sprache an den Stadt- und mehrklassigen Volksschulen Krains", v kterem se poganja za to, da se nemščina začne učiti koj v prvem razredu (zakaj neki ne že v maternem naročji?) sklepa z besedami: „mit diesem kleinen Auf-satze mochte ich durchaus zu keiner, am allerwenigsten zu einer personlichen Polemik Veranlassung geben, die mir in die Seele zuwider ist"; vendar mu „Novice" te želje ne morejo spolniti, vsaj že prigovor pravi: „kdor hišo stavi na ulice, mora ljudem pripustiti, da gledajo vanjo". Vrh tega pa mož, kteri vsem onim, ki se po-tezajo za uk na naravni podlagi maternega jezika, v oči meče psovko: „dass sie sich offenbar zu viel zuge-muthet hatten, als sie den klihnen Sprung auf ein Ge-biet wagten, auf dem sie sich ohneweiters ohne griind-liche padagogische Studien, und ohne dass ihnen auch auf diesem geniigende Erfahrungen zu Gebote stiinden, zurecht zu finden wahnten" — menda vendar ne more pričakovati, da bi kar molče pogoltnili take bahaste besede.
Gosp. Lesjaku morejo „Novice" povedati, da že 1. 1844. so marljivo začele obdelovati polje ljudskih šol, da na cente obsegajo v teh 26 letih obravnav o ljudskih šolah in da so skrbno opazovale mnogo otr6k domd in v šoli, kako se je razvijal njihov um, ko so stopili čez šolski prag.
Kje pa si je g. Lesjak pridobil „griindliche padagogische Studien", „dass er so gelassen ausspricht ein grosses Wort?" Ali morda na dunajskem „Lehrer-tagu" s tem, da je glasoval z liberaluhi? —ali s tem, da je v obraz videl silovitega Dittesa, kteri mu še pokazati ni hotel svojega učiteljskega izobraževališČa? — ali s tem, da si s svojimi vednostmi še ni upal pred nobeno izpraševalno komisijo, a je vendar med učiteljstvo smuknil brez svatovskega oblačila , da, cel6 med okrajnimi nadzorniki ljudskih šol je bil menda samo zato, ker je imel diplomo konstitucijonalnega ljubljanskega društva? Pri učenosti dr. Schaffer jevi se menda vendar ni na-srkal „griindlicher padagogischerStudien"! Ali pa morda s tem, da je omenjeni sestavek večidel in to še pristransko prepisal iz knjig Fr. Herrmann-a in V. Prau-seka, ktero sta mu evangelij, ki prisega na-nj, čeravno sam pravi: „Zwar spricht noch keine Erfahrung dage-gen, aber, gestiitzt auf die didaktischen Grundsatze, durfte ich so ziemlich (kakor slepec o barvah) mit Ge-wissheit (!) den Misserfolg vorher sagen konnen". Toda saj je gosp. Lesjak, kakor piše, imel srečo (als ka-techet) »durch 8 Jahre einer sehr gut organisirten Hauptschule mit 6 Lehrzimmern, mit welcher auch provisorisch eine Anstalt fur Candidaten des Lehramtes verbunden war, vorzustehen". -— O sancta simplicitas! Ali je samo gosp. Lesjaku neznano,  da so  se dosl6
dobre šole imenovale samo tiste, v kterih se je dobro nemškutarilo, vse druge pa da so bile slabe? Njegovi „Candidaten des Lehramtes" bi nam vedeli marsikaj povedati o njegovih „grundliche padagogische Studien", ktere so segale tako daleč, da so svetlosti njegovi gospodje preparandi morali špalir delati, kedar je v cerkev ali iz cerkve šel.
Toliko o Lesjakovih ^padagogische Studien", vsled kterih zahteva, naj se slovenskemu fantiču, ko stopi čez šolski prag, koj začn6 nemške besede — dve na dan — tlačiti v glavo in menda tudi v želodec, da ju prebavi in prekuha.
Gosp. Lesjak prisega na to, da se otroci tako igraje nauče tujega jezika, in hoče te Prausekove besede potrditi z lastno skušnjo v Idriji, kjer ni učil nemščine, ter le pravi, da je imel priliko opazovati, da so otroci tako lahko si zapomnili nemške besede, kakor slovenske (dobival je toraj same mutce v šolo, ako tudi slovenskih besed niso znali!) in da so konec leta brali „mit wenigen(.M!) Ausnahmen das Deutsche so gelaufig, wie das Slovenische, und nicht etwa mecha-nisch, sondern sie konnten iiber jedes Wort Kechen-schaft geben"!! Gosp. Lesjak! povedite nam: ali si to res sami verjamete? S tem pač podbijate izrek vse-učiliških profesorjev, ki so trdili in menda še trdijo, da slovenski dijaki, prišedši iz srednjih šol, dobro ne znajo nemškega jezika, čeravno so se v ljudskih in srednjih šolah nemški učili vseh predmetov. Doslednje bi Vi morali toraj trditi, da so se po nemškem pregovoru „allzuviel ist ungesund" preveč učili nemščine, zato je ne znajo; ko bi se bili vsak dan učili samo 2 besedi, gotovo bi jo jako dobro znali. Morda ste bili Vi tako srečni? Javalne.
Kdor trdi, „dass man eine fremde Sprache spielend erlernen kann", delal bi čudeže, čudežev pa konstitu-cijonalno društvo ne verjame. Vaš Prausek samo pravi, „dass die Kinder bei ihrer besonderen Begabung fur Aneignung von Sprachen die zweite Landessprache spielend lernen", temu izreku bi tudi mi pritrjevali, ako bi šole imeli za sama igrajališča. In to so zares naše ljudske šole tudi bile mnogo in mnogo desetletij , zato pa so bile brez djanskega vspeha, ako sem ne prištevamo tega, da oni, ki so znali par nemških besedi, so pri vojakih mogli biti korporali in strežaji pri uradih. — Toda mi imamo više vzore za naše ljudske. Gosp. Lesjak, dobro jih poznate, ako berete naše časnike in obravnave deželnega zbora. Omika narodova so!
O druzih mislih Vašega sestavka ne govorimo, ker menda niso vse Vaše , in ker „Novice" niso -Aars^o^sv pedagogički list.
Ko smo v roke vzeli per6, pač nismo imeli namena, toliko pisati o Vašem sestavku. Toda misel je rodila misel, in prav s silo odložimo per6 ter vam ko-nečno svetujemo, idite svoja načela oznanovat drugim narodom vzlasti tistemu, ki je „praktisch und greift die Sache so an, dass sie vorwarts gehen muss"; tako Vi povzdigujete nemški narod, ki se je tudi mnogo (po Vaših nam siljenih mislih pa nespametno) trudil, da je šole svoje postavil na naravno podlago maternega jezika , in se še sedaj noče spreobrniti k Vašim načelom, da bi male otroke dal mučiti s tujim jezikom. Vi sicer navajate za zgled— recimo, da je resničen— prusov-ski deželi „Westphalen und Rheinprovinzen", ki ste v tesni dotiki z Belgijo in Francijo ter pravite, da se ondi otroci že v prvem razredu ljudske šole uče francoščine; a vprašamo Vas: ali so ondašnji prebivalci ves nemški narod? Ali mar ne veste, da tudi drugod prebivajo Nemci? Ali tudi tega ne veste, da so skoro vsi narodi in tudi ves nemški po telegrafih in železnicah v kup-čijskih in obrtnijskin razmerah  v mnogi dotiki s fran-
moškim? In kteri narod, povejte nam ga, daje v prvem razredu učiti francoščino ?
Poslednjič še gosp. vodji Hro vathu eno besedico : Kako to, da ste dali tak sestavek, ki neti le prepir, zdaj tiskati, ko ste vendar vedeli, da ne vlada več tako ministerstvo, kteremu cilj in konec ni bilo drugo nego germanizacija vseh šol? Take „študije" naj gosp. Lesjak da tiskati „Tagblattu" ali pa „Laibacherici", dokler sta — mož in žena.
Na posled le še eno: S kakošnim „taktom" se vreduje vladna „Laibacherica", ktera se plačuje iz državnega, tedaj iz denarja naše dežele, ki le peščico protestantov, ogromno veČino pa katoličanov šteje, kaže nam njen spis od 3. dne t. m., kjer govori o programu ljubljanske realke ter med drugim pravi, da v drugem polletji bilo je v tej šoli skupaj 243 učencev, in sicer: 4 evangeliki (protestantje), ostanek pa so bili katoliki. Izvrstno! 239 katolikov je „Lai-bacherici" ostanek čez 4 protestante!!
266