(^IM1M«SIGLAS
Leto XIII - št. 22 - CENA 5 din
Kranj, torek, 20. marca 1990
PRILOGA
$0$
Žagarjeva nagrada za Tilko Jan
Ljubljana, 18. marca - V petek so v Cankarjevem domu v Ljubljani podelili sedem Zagarjevih nagrad posameznikom in tri priznanja ustanovam za zgledno delo na vzgojnoizobraževalnem področju za leto 1990. Med dobitniki Žagarjevih nagrad, najvišjega republiškega odličja za pedagoško delo, je tudi Gorenj-ka, in sicer Tilka Jan, ravnateljica Vzgojnovarstvene organizacije v Tržiču. Nagrado si je zaslužila z uspešnim pedagoškim in organizacijskim delom na področju otroškega varstva občine Tržič. Svoje osebne sposobnosti in prizadevanja je znala združiti z interesi otrok, staršev in okolja.
H. J.
Požar na Krvavcu
Kranj, 18. marca - Zaradi cigaretnega ogorka, ki naj bi ga neznanec odvrgel iz gondole krvavške žičnice, je v nedeljo zgorelo 25 ha trave in grmičevja. Zagorelo je pred poldne-vom natančno pod gondolsko žičnico pri četrtem stebru. Požar se je hitro širil in v popol-i danskih urah je, kljub temu da ga je gasilo okoli 140 gasilcev, segel že do sedmega žičniškega stebra, 500 metrov višje. Na srečo se ni razširil na bližnje gozdove, kjer bi bili gasilci zaradi težko dostopnega terena brez moči. Po 18. uri so požar ukrotili, vendar je še vso noč dežuralo 20 gasilcev.
(Ib)
Gori na Planici pri Čepuljah
Kranj, 19. marca - Okoli poldruge ure popoldne so nam iz Centra za obveščanje v Kranju sporočili o novem požaru: gori okoli štiri hektare gozda na Planici pri Čepuljah nad Kranjem. Gasilci so se takoj spopadli z ognjem, pomagajo tudi domačini. Vzrok požara še ni znan, verjetno pa je posredi neprevidnost.
(lb)
" GOSTILflP WSm^ vGOZDU
SMLEDNIŠKA 132/a, KRANJ - ČIRČE
VABI VSE, KI SI ŽELITE POPESTRITI DNEVE IN VEČERE V PRIJETNEM AMBIENTU Z DOBRO PONUDBO HRANE IN PIJAČE.
REZERVACIJE PO TEL: 36-085 VSAK DAN, RAZEN PONEDELJKA, 00 11. -22. URE
Pomlad prihaja - Jutri se začenja koledarska pomlad in končuje zima. Za slednjo letos ne moremo reči, da je bila res zima, saj je minila brez snežne odeje, pomlad pa kaže, da bo lepa. Prve marelice, margolane in okrasna drevesa že cvetijo. - Foto: F. Perdan
Mnenje uglednih jugoslovanskih ekonomistov:
Odmrznitev plač bi
ogrozila stabilizacijo
Beograd, 19, - Odmrznitev plač pred 30. junijem bi pomenila nov in resen udarec programu stabilizacije. To je mnenje večine najuglednejših jugoslovanskih ekonomistov, ki so se zbrali na strokovnem posvetovanju v Beogradu, ki sta ga organizirala beograjski inštitut ekonomskih ved in časopis Ekonomika.
VeČina udeležencev je neugodno ocenila napoved podpredsednika zvezne vlade Aleksandra MitroviČa, da vlada načrtuje odmrznitev plač. Profesor dr. Ljubom i r Madžar je menil, da je še naprej potreben nadzor nad osebnimi dohodki, kdor pa meni, da zaslužijo njegove sposobnosti višjo vrednost, mora prevzeti tveganje, da bo več zaslužil na trgu in v svobodni konkurenci.
Rožljanje s stečaji
Razmere v gospodarstvu se približujejo vrelišču, denarja manjka na vseh koncih in krajih, vse več računov je blokiranih. Resnici na ljubo je potrebno reči, da so blokade tudi navidezne, saj se je tako moč vsaj začasno izogniti plačilu prispevkov in davkov, račune in minimalne plače pa je seveda moč izplačati mimo nje. Vendar pa je rožljanje s stečaji vse bolj glasno, zlasti v Sloveniji, in človek se vpraša, čemu pri nas, ko pa je zanesljivo več gospodarskih bolnikov v južnih delih države. Nemara največ povedo vesti, ki prihajajo od tam, da se Slovenci sprenevedamo, kričimo, koliko podjetij bo šlo v stečaj, v resnici pa nam še ni tako hudo.
Na vprašanje, zakaj nam ne verjamejo, so nam odgovorili v jeseniški Železarni, kjer so nam kar naravnost povedali, da odgovor tiči v dveh strategijah, ki v Jugoslaviji vse bolj prihajata do izraza.
V Sloveniji gojimo strategijo močnih bank, ki si zaradi medsebojne zadolženosti gospodarstva (60 do 70 odstotkov terjatev je znotraj slovenskega gospodarstva) ne belijo las, saj jim tak-
šno obračanje kapitala razumljivo ustreza in akcija medsebojnih poravnav tudi ITEO-ju, ki je bil kot strokovna organizacija izbran za to opravilo, ne gre kaj prida od rok.
Na jugu Jugoslavije pa ubirajo drugačno pot, za vsako ceno rešujejo gospodarstvo, poslovne banke pa odhajajo po denar na okence Narodne banke.
Komu se bo strategija obrestovala, lahko le ugibamo in se spustimo v špekulacije, kako se preliva denar v Jugoslaviji, saj je sanacija bank šele na začetku, osnova pa bodo bilance za lansko leto, kijih bodo menda pregledali poleg naših tudi angleški revizorji. Res je v dobršni meri ustavljeno prelivanje s pomočjo izvenproračunske porabe, ki je zdaj vključena v zvezni proračun (zato je letos tudi večji), vendar nas bo brez resnično čistih računov bank (štampiljka angleških revizorjev bo zaupanje nedvomno povrnila) še naprej prežemalo prepričanje, da dinarji odtekajo po Savi.
M. Volčjak
Bled, 16. marca - Cvetoče alge v Blejskem jezeru niso privlačne za oči turistov in obiskovalcev Bleda. Gotovo pa več skrbi povzroča pojav nove modrozelene alge, ki utegne postati strupena. Zato je jezero treba čimprej očistiti, hkrati pa poiskati tudi dolgoročno strokovno rešitev za sanacijo jezera. S čiščenjem jezera z baražami in odvažanjem alg s cisternami je konec tedna pod nadzorom blejske Limnološke postaje začelo Vodnogospodarsko podjetje iz Kranja. V. Stanovnik, slika F. Perdan
NOVINARSKI VEČER
v dvorani osnovne šole D A V Č A
SOBOTA, 31. MARCA, OB 17. URI
Podelili bomo priznanje Gorenjskega glasa krajevni skupnosti Davča
Pokrovitelj: Ljubljanska banka - Gorenjska banka d. d., Kranj
Okrogla miza z nosilci list
V sredo, 21. marca, bo v sejni sobi št. 15 v stavbi kranjske občinske skupščine okrogla miza z nosilci list oziroma predstavniki strank, ki kandidirajo za družbenopolitični zbor kranjske občinske skupščine. Udeležbo so potrdili Slavko Brinovec in Ferdo Rauter - Socialistična zveza, Petra Škofic in Primož Strniša - ZSMS - liberalna stranka, Sandi Ravnikar in Ivan Košir - ZKS - stranka demokratične prenove ter predstavniki Demosa predstavniki vseh strank v Demosu s predsednikom Vitomirjem Grosom. Spraševali bodo novinarji, ki bodo vsem postavili enaka vprašanja. Če želite slišati, kaj ponujajo volilcem posameznih strank ali tudi kaj vprašati, se pridružite. Pobudo za pogovor je dala ZKS - stranka demokratične prenove, pri izvedbi pa bo sodelovalo tudi naše uredništvo.
L. B.
/ MIHA NAPLIČ - i
/ZUNANJEPOLITIČNI KOMENTARJ
Sovjetska razveza
Sovjetska zveza je pred razvezo. Končuje se tako, kot se je začela: z razpadom imperija, ruskega in sovjetskega. To, da se je dal Mihail Gorbačov ob njeni smrtni postelji izvoliti za predsednika s carsko močjo, zveze ne bo rešilo, kvečjemu podaljšalo bo njeno agonijo. Uvedba funkcije predsednika SZ z velikimi pooblastili pomeni predvsem poskus še večje centralizacije in trdih prijemov, kar pa na daljši rok ne rešuje ničesar. Drama razveze se začenja in to, kar je storila Litva, je le njeno prvo dejanje.
Razlog tega dramatičnega dogajanja je skrit v temeljni razsežnosti vse sovjetske zgodovine, ki se nam zdaj razkriva kot nasilje. Začela in ohranjala se je na silo - tako je dejstvo, ki ga je na zadnjem zasedanju vrhovnega sovjeta izpovedal njegov član in ugledni sovjetski zgodovinar Jurij Afanasjev; del poslušalstva je obnemel, drugi je bučno protestiral, predsedujoči Gorbačov pa je bogokletniku vzel besedo. Praksa nasilja zgrešenih vizij nad resničnostjo je trdoživa in njeni protagonisti očitno ne morejo iz svoje kože.
Kot vsaka zgodba ima tudi sovjetska svoj izvirni greh. Ta je v tem, da je dala oktobrska revolucija vsem, ki so živeli v carski »ječi narodov« pravico do samoodločbe in odcepitve, vendar bolj-ševiki niso dopustili, da bi jo tisti, ki so tako hoteli, tudi uresničili. Razglašeno pravico so ob intervenciji zahodnih držav uspele izkoristiti Finska, Poljska in tri dežele ob Baltiku. Druge (Ukrajina, Belorusija, zakavkaške dežele...), so hotele ravnati enako, toda boljševiki so se medtem že utrdili na oblasti in razglasili, da gre pri vsem skupaj pravzaprav za »meščansko« pravico, za različne interese nacionalnih buržoaziji proletarci vseh dežel pa imajo v bistvu isti interes in zato je najbolje, da sklenejo novo, sovjetsko zavezo. Tako je Stalin prizadevnim narodom predlagal, naj se pridružijo Ruski federaciji kot avtonomne republike, že umirajoči Lenin pa je bil bolj dosleden: želel je, da vse dežele z Rusijo vred podpišejo sporazum o enakosti in oblikujejo zvezo. Njegova je obveljala in tako se je 30. decembra 1922 na kongresu sovjetov rodila ZSSR. Ob njeni zibelije Lenin narekoval naslednje svarilo: »V takšnih pogojih je kar naravno, da bo »svoboda izstopa iz zveze«, s katero se opravičujemo, samo kos papirja, ki drugorodcev v Rusiji ne bo mogel zaščititi pred navalom tistega razvpitega ruskega človeka, to je Velikorusa, šovinista, v bistvu podleža in nasilnika, kakršen je tipični ruski birokrat. Nedvomno bo malenkosten odstotek sovjetskih in sovjetiziranih delavcev kakor muha v mleku utonil v tem morju šovinistične velikoruske sodrge.«
Prav to se je potem tudi zgodilo. Velikorusko nasilje iz carskih časov je prevladalo tudi v sovjetskih. ZSSR ni bila - kakor trdi že omenjeni J. Afanasjev - niti dežela niti država. Evrazijski svet, ki ga ta ogromna tvorba pokriva, je »svet svetov«, sestavljen iz različnih kultur in civilizacij. Gre za sosedstvo narodov in držav, ki jih druži nesrečna usoda, v kateri so nekako preživeli vse poskuse nasilne velikoruske oziroma sovjetske unifikacije (»zedi-njevanja«). Po revoluciji razglašeno »večno bratstvo narodov« se je sesulo ravno tako kot »bratstvo in enotnost naših narodov«. Veličastne kulise so padle in razkrile pohotni ansambel razgaljenih »zveznih« birokratov.
Tisti, ki so botrovali rojstvu ZSSR, so bili prepričani, da so našli najboljšo metodo reševanja nacionalnega vprašanja. Toda izkazalo se je, da so skonstruirali ogromno tempirano bombo, ki je zdaj na tem. da eksplodira. Institucija novega carja - predsednika te nevarnosti ne bo odpravila in vprašanje je, ali jo lahko zadrži in bombo demontira. Gotovo pa je, da je alternativa razpadu imperija le dopustitev nastanka suverenih in politično neodvisnih nacionalnih držav, ki bi lahko kasneje in če bi to same hotele, spet tvorile neko novo zvezo. Tisto, kar je bilo onemogočeno v začetku - samoodločba vključno z odcepitvijo - se mora dopustiti zdaj. In to velja tudi za SFRJ: vsakršna nova jugoslovanska zveza bo mogoče le ob poprejšnji razvezi tistega, kar smo poznali doslej.
V sredo loška skupščina
Škofja Loka, 19. marca - V sredo, 24. marca, ob 16. uri se bodo sestali delegati vseh treh zborov občinske skupščine. Dnevni red je obširen. Med drugim bodo spregovorili o škofjeloškem gospodarstvu, o uresničevanju letošnjega družbenega plana, o kriterijih za vrednotenje trasnih variant ceste v Poljansko dolino, pretresli bodo lanski poročili o delu nekdanjih sisov družbenih dejavnosti in materialne proizvodnje ter letošnja programa nalog na teh področjih, poročilo in program odbora za izgradnjo telefonije na Škofjeloškem, poročilo in program sklada stavbnih zemljišč, odbora za prenovo starih mestnih in vaških jeder in drugo.
Med zanimivejše točke gotovo lahko prištejemo tudi (zaupno) poročilo o naboru in o napotitvi v JLA v letu 1989 ter predlog za imenovanje predsednika občinskega komiteja za družbeno planiranje in urejanje prostora, ki ga bodo delegati prav tako dobili na klopi na skupščini. Glede na to, da gre za izjemno občutljivo področje vodenja občinske uprave, tudi večkrat kritizirano v skupščini, je škoda, da se delegati o novem predsedniku očitno ne bodo mogli posvetovati z ljudmi, ki jih zastopajo. H. J.
55EHGLAS
Ob 35-letnici izhajanja je kolektiv Gorenjskega glasa prejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo
Ustanoviteljice Gorenjskega glasa so občinske konference S/.Dl. Jesenic, Kranja, Radovljice, Škofje Loke in Tržiča. _
Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj, tiska ČGP Delo LJubljana
Predsednica časopisnega sveta Kristina Kobal
Naročnina za I. trimesečje 100 din
Gorenjski glas urejamo in pišemo: Štefan Zargi (glavni urednik in direktor), I t-opoldina Bogataj (v. d. odgovornega urednika). Vilma Stanovnik (šport, turizem, poslovne informacije). Danica Dolenc (za dom in družino, tradicije NOB. I rili), Danica Zavrl Žlebir (socialna politika, sindikati), Jože Košnjek (notranja politika, šport), Marija Volčjak (gospodarstvo, Kranj), Andrej /alar (gorenjski kraji in ljudje, komunalne dejavnosti). Lea Mencinger (kultura). Helena Jelovčan (izobraževanje, iz šolskih klopi. Škofja loka). Cveto Zaplotnik (kmetijstvo, kronika. Radovljica). Darinka Sedej (razvedrilo, Jesenice). Stojan Saje (dru/bene organizacije in društva. SLO in DS. ekologija). Dušan Humer (šport), Vine Bešter (mladina, kultura). Franc Perdan in Gora/d Sinik (fotografija). Igor Pokom (oblikovanje). Mirjana Draksler (tehnično urejanje) in Marjeta Vozlič (lektoriranje).
Naslov uredništva in uprave: Kranj, Moše Pijadeja 1 — Tekoči račun pri SDK 51500-603-31999 — Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, novinarji in odgovorna urednica 21-860 in 21-835, ekonomska propaganda 23-987, računovodstvo, naročnine 28-463, mali oglasi 27-960. Časopis je oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72.
PRED VOLITVAMI
uredništvo tel. 21860
Kdo kandidira na Gorenjskem za družbenopolitični zbor republiške skupščine
Volilna ponudba: trinajst list, 82 imen
Kranj, 16. marca - Volilna komisija za 7. volilno enoto, ki obsega pet gorenjskih občin, za volitve delegatov v družbenopolitični zbor republiške skupščine, bo do srede, 21. marca, ponovno preverila zakonitost list kandidatov in posameznih kandidatov, kot določa zakon o volitvah. Danes objavljamo vse liste in kandidate po vrstnem redu, ki ga je pretekli teden določil žreb.
direktor Planike Kranj, Rina Kli-nar, diplomirani sociolog, vodja
9. Lista Slovenske obrtniške stranke: Franc Golja, diplomirani inženir iz Kranja, obrtnik, Viktor Brezar iz Žabnice, socialni delavec,  obrtnik  podjetnik, Vinko
Andrej Križnar, inženir elektrotehnike, Kranj, Iskra Kiberneti-ka, Valentin Benedičič, inženir kmetijstva, Radovljica. KŽK Kranj, TOK Radovljica, Milan
/. Lista socialdemokratske zveze Slovenije: dipl. ing. Branko Grims, Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo, Kranj, prof. Roman Savinšek Jesenice, Osnovna šola Toneta Cufarja, dr, Mihael Toman, doktor bioloških znanosti, Ljubljana, Kemijski institut Boris Kidrič, Nuša Romih, Tržič, gimnazijska maturantka, Nives Terseglav, gimnazijski maturant, Jesenice, Carinarnica Jesenice, Simon Jelovčan, diplomirani inženir strojništva, zaposlen Rudnik urana Žirovski vrh, Škofja Loka, diplomirani psiholog Leon Loj k, Kranj, Dom učencev Ivo Lola Ribar Kranj.
2. Lista slovenskih krščanskih demokratov: Izidor Rejc, diplomirani ekonomist iz Ljubljane, zaposlen Mercator blagovni center, Vinko Demšar, doma iz Škofje Loke, profesor zgodovine. Zgodovinski arhiv Ljubljana, Franc Ši-frer, profesor matematike, Kranj, Fakulteta za organizacijske vede Kranj, Aldo Jovan iz Radovljice, psiholog, Bolnišnica Begunje, Peter Metlikovič, diplomirani inženir strojništva, Kranj, zaposlen Sava Kranj, Boris To-mazin iz Tržiča, inženir strojništva, zaposlen Triglav Tržič, Raj-ko Skubic, Jesenice, diplomirani inženir elektrotehnike, zaposlen Iskra Kibernetike.
3. Zveza za ohranitev enakopravnosti občanov: Dragiša M a roje v ič. diplomirani inženir, svobodni poklic, Ljubljana, Vejsil Horozo-vič, prometni tehnik. Železarna Jesenice, Jesenice, Mira Pavlovič iz Ljubljane, uslužbenka. Republiški komite za pravosodje in upravo, Penčo Atanasov z Jesenic, delavec Železarne Jesenice, Drago Dončič iz Kranja, glasbenik, Tekstilindus Kranj, Milivoje Radič, Jesenice, delavec, zaposlen v Železarni Jesenice, Milivoje Mladenovič, voznik, zaposlen Papirnica Količevo, stanuje v Domžalah.
4. Neodvisna lista novih družbenih gibanj: Emilija Pance, diplomirani veterinar iz Šentvida, zaposlena na Kmečkem glasu, Iztok Sak-sida, magister socialogije, Ljubljana, zaposlen na Filozofski fakulteti.
5. Lista ZKS - stranke demokratične prenove - Emil Milan Pintar, diplomirani filozof, namestnik predsednika Republiškega komiteja za raziskovalno dejavnost in tehnologijo, Janez Bohorič, diplomirani inženir kemije, podpredsednik slovenskega izvršnega sveta, Mitja Žagar, magister pravnih znanosti, zaposlen na CK ZKS in asistent na FSPN, Anton Gros, čevljarski tehnik.
strokovne službe za družbene dejavnosti in gospodarsko infrastrukturo na Jesenicah, dr. Drago Petrič, zdravnik specialist splošne medicine, vodja območne enote za zdravstveno varstvo in pomočnik direktorja republiške uprave za zdravstveno varstvo, dr. Danica Purg, diplomirani novinar in doktor znanosti, direktorica Centra za usposabljanje vodilni delavcev na Brdu.
6. Lista Socialistične zveze Slovenije: Viktor Žakelj, magister ekonomskih ved, podpredsednik republiške konference Socialistične zveze, Darja Lavtižar - Bebler, diplomirana pravnica, članica republiškega vodstva Socialistične zveze, Milan Bajželj, diplomirani ekonomist, direktor Televizije Ljubljana, Viljem Medved, pravnik, upokojenec, predsednik Zveze društev invalidov Slovenije, Marjan Gantar, pravnik, predsednik medobčinskega sveta Socialistične zveze za Gorenjsko, Aleksander Klinar, profesor na Centru srednjih šol na Jesenicah, Lado Srečnik, organizator dela, direktor Komunalnega podjetja Tržič.
7. Demokratična zveza Kosova: Petar Marijanovič, diplomirani ekonomist, obrtnik, Kranj, Shemsi Rečica iz Kranja, magister logike.
8. Državljanska zelena lista: Mladen Beginc, diplomirani pravnik iz Radovljice, Triglavski narodni park, Igor Ekar, diplomirani inženir kemije iz Kranja, Zavod za socialno medicino in higieno Kranj, Janez Košir, diplomirani gozdarski inženir iz Radovljice, GG Bled, Apolonija Premrov, diplomirani farmacevt iz Kranja, Zavod za socialno medicino in higieno, Andrej Sodja z Jesenic, Zavod za planiranje skupne porabe Radovljica, Mitja Zupan, gradbeni tehnik iz Škofje Loke, PAP Telematika.
Zaporedje kandidatov za člane predsedstva Republike Slovenije
1 - Ciril Zlobec, rojen leta 1925, akademik, pesnik, pisatelj, diplomirani slavist, 2 - dr. Dušan Plut, rojen 1950, profesor na Filozofski fakulteti, 3 - dr. Matjaž Kmecl, rojen 1934, profesor na Filozofski fakulteti, 4 - dr. Slavoljub Žižek, filozof, zaposlen na Inštitutu za sociologijo, 5 - dr. Alojz Križman, rojen 1940, univerzitetni profesor na Univerzi v Mariboru, 6 - dr. Peter Novak, rojen leta 1937, dipl. inženir strojništva, zaposlen na ljubljanski univerzi, 7 - Franc Miklavčič, rojen leta 1921, diplomirani pravnik, upokojenec, 8 - Ivan Oman, rojen leta 1927, kmet, 9 - dr. Dimitrij Rupel, rojen leta 1946, profesor na Fakulteti za sociologijo in politične vede, 10 - dr. Boštjan M. Zupančič, rojen leta 1947, univerzitetni profesor na pravni fakulteti v Ljubljani, U - dr. Bogdan Oblak, diplomirani inženir, zaposlen na Univerzitetnem kliničnem centru v Ljubljani, 12 -dr. Miroslava Geč - Korošec, rojena leta 1939, diplomirana pravnica, zaposlena na mariborski univerzi.
Perne iz Loma, inženir strojništva, obrtnik, Franc Šuc iz Kranja, obrtnik podjetnik. Gredi Re-sman - Ažman iz Nakla, ekonomist, obrtnik, Janez Zupan iz Re-tenj pri Tržiču, obrtnik, Joža Kavčič, Čirče, obrtnik.
10. Lista ZSMS - liberalne stranke: Zoran Thaler iz Škofje Loke, diplomirani politolog, republiška konferenca ZSMS, Roman Lav-tar, Jesenice, diplomirani politolog, republiška konferenca ZSMS, Petra Škofic iz Kranja, politik, republiška konferenca ZSMS, Andrej Kokot iz Radovljice, diplomirani novinar, GEA College Bohinj, Jelko Kacin, Kranj, obramboslovec, sekretariat za ljudsko obrambo Kranj, Marjeta Ferlan, Gorenja vas, študentka FSPN, Franci Zavrl, psiholog, Kranj, pedagoški institut Univerze Ljubljana.
11. Lista Slovenske kmečke zveze: Marjja Markež z Jesenic, inženir kmetijstva, republiška konferenca ZSMS, Marija Strupi, inženir kmetijstva, Kranj, Gorenjska kmetijska zadruga, TZO Naklo.
Vrstni red predsedniških kandidatov
Na republiški volilni komisiji so v petek izžrebali vrstni red na listi kandidatov za predsednika predsedstva Republike Slovenije. Na glasovnici bo pod številko 1 vpisan dr. Marko Demšar, rojen leta 1936, zdravnik, zaposlen na Univerzitetnem kliničnem centru v Ljubljani. Pod številko 2 bo vpisan dr. Jože Pučnik, rojen leta 1932, profesor sociologije, upokojenec. Pod zaporedno številko 3 bo napisan Milan Kučan, rojen leta 1941, diplomirani pravnik, zaposlen na CK ZKS - stranka demokratične prenove, pod številko 4 pa Ivan Kramberger, rojen leta 1936, medicinski tehnik, upokojenec.
S skupščine škofjeloškega sindikata
Brence, kmet, Škofja Loka, Janez Škerjanc, kmet, Tržič, Janez Eržen, kmet iz Kranja.
12. Lista zelenih Slovenije: Marija Pogačnik, inženir kemije, LTH Škofja Loka, Slavko Savič, Kranj, komercialni tehnik, Merkur, Neva Luštek, Jesenice, gimnazijski maturant, Carinarnica Jesenice, Janez Zepič, diplomirani inženir, Tržič, Merkur Kranj, Aleksandra Pretnar, diplomirani socilog. Srednja lesarska šola Škofja Loka, Tomaž Kukovica, Kranj, študent filozofije in sociologije kulture, Damijan Vodnjov, diplomirani inženir gradbeništva, Kranj, Vodnogospodarsko podjetje.
13. Lista slovenske demokratične
zveze: Rudi Šeligo iz Kranja, magister filozofije. Fakulteta za organizacijske vede Kranj, dr. Peter Vencelj, Kranj, doktor matematike, Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo Ljubljana, matematika in mehanika, Leon Pe-trevčič iz Kranja, samostojni odvetnik, Alenka Potočnik - Lauko iz Škofje Loke, profesor pedagogike in angleščine, zaposlena na šolskem centru v Škofji Loki, Borut Bajželj iz Škofje Loke, sistemski inženir, Intertrade Ljubljana, dr. Tomaž Hribernik, zdravnik splošne prakse iz Preddvora, zaposlen Zdravstveni dom Kranj, Jože Kalan iz Tržiča, šofer, upokojenec.
Na zbirni listi bosta še dva samostojna kandidata: Branko Iskra z Jesenic, ki je na zborih vo-lilcev dobil 2213 glasov, metalurški tehnik, zaposlen na republiškem svetu Zveze sindikatov, in Tone Dežman iz Radovljice, upokojenec, kije zbral 216 podpisov.
Sedma, gorenjska volilna enota ima v družbenopolitičnem zboru republiške skupščine sedem delegatskih mest.
Pripravil J. Košnjek
V sindikat več stroke
Škofja Loka, 18. marca - Že v preteklem štiriletnem obdobju je bilo delo škofjeloškega sindikata uravnano na odločno zahtevo članov, da se sindikat bolj agresivno vključi v reševanje številnih konkretnih problemov. Kot je razvidno iz programskih usmeritev svobodnega sindikata, pa bo agresivnost v prihodnje še bolj potrebna. A ne le agresivnost; spričo novih nalog, ki se nizajo pred sindikat kot stanovsko organizacijo delavcev, kot partnerja pri sklepanju kolektivnih pogodb, zagotavljanju pravic delacev, bo bolj kot kdaj-koli doslej nujna tudi čimvečja strokovnost. To zahtevo sta izpostavila oba uvodničarja na četrtkovi skupščini škofjeloškega sindikata, predsednik občinskega sveta Sandi Bartol in predsednik republiškega sveta Miha Ravnik.
Prvi mož Svobodnih sindikatov Slovenije Miha Ravnik je škofjeloške sindikaliste seznanil z izkupičkov trdovratnih pogajanj z republiško vlado glede razbremenitve gospodarstva. Prav zdaj prihaja v skupščino predlog za linearno zmanjšanje vseh oblik porabe na vseh nivojih, s čimer bo izmučeno gospodarstvo spet vsaj nekoliko lažje zadihalo.
Predlog republiškega Zakona o delovnih razmerjih upošteva večino pripomb sindikata. Ne upošteva pa zahteve po 40-urnem tedniku, ki mu sicer pušča odprta stranska vrata, nekaj nejasnosti je še tudi glede odločanja delavcev v lastninsko mešanih podjetjih. Ta zakon je izjemno pomemben za sindikat in delavce, ker je podlaga za sklepanje kolektivnih pogodb, ki bodo določale naj-
nižjo ceno posameznih kategorij dela. Pomembni so tudi zakon o stečajih, ki mora opredeliti pravice delavcev in vlogo sindikata v stečajnem postopku, pa pokojninski zakon, ki bo v spremembah konkretnejši glede odkupa let, odpravnine pred upokojitvijo, in zakon o štrajku, ki ga bo skupščini ponudil sindikat, potem koje zavrnil vladino besedilo.
Za sindikat bodo v prihodnje najbolj pomembna naslednja področja dela: skrb za čim boljše pogoje dela, plače, odločanje, soodločanje in samoupravljanje, za zaščito in socialno varnost delavcev. Za to pa je treba oblikovati strokoven, profesionalen sindikat in zaščititi ljudi, ki bodo delali v njem, pred morebitnimi maščevanji poslovodnežev.
Iz razprave, ki je bila kljub obširnemu uvodu presenetljivo živahna, lahko zaključimo, da škofjeloški delavci čutijo potrebno po močnem sindikatu, ki jih bo ščitil pred pretirano samovoljo poslovodnih ekip v podjetjih. Primeri protizakonitega ukrepanja se že pojavljajo, zato tudi pristanek za okrepitev sindikalne službe pravne pomoči, če bo potrebna.
Na skupščini so bili izvoljeni člani škofjeloškega sindikalnega sveta, ki ga bo še naprej vodil predsednik Sandi Bartol, sekretarka pa ostaja Milena Sitar. 12. republiškega sindikalnega kongresa se bosta iz Škofje loke udeležila Olga Bandelj in Sandi Bartol.
H. Jelovčan
Torek, 20. marca 1990
NOVICE IN DOGODKI
3. stran (Mmss&sgmaiAs
Socialisti pred maloštevilnim poslušalstvom
Usoda RUZV
Gorenja vas, 18. marca - V nedeljo dopoldne so maloštevilnim Go-renjevaščanom predstavili volilni program in sebe kandidati Socialistične zveze. Glede na to, da usoda Rudnika urana Žirovski vrh, skupaj z elektrarno v Krškem, postaja ena najbolj sočnih kosti predvolilnega strankarskega golaža, je bila prvenstveno na to temo ubrana tudi predstavitev Socialistične zveze.
Dr. Peter Novak, kandidat te stranke za člana slovenskega predsedstva, je uvodoma dejal, da našo deželo lahko reši samo znanje, tehnična in druga inteligenca, ki lahko zagotovi toliko takšnega dela, da ga bomo lahko prodajali. O rudniku urana pa je dr. Novak rekel: »Od nekdaj sem za sončno energijo, ki jo raziskujem. Sem pa tudi realist. Ce se bomo (vsi) odločili za cenejšo tujo rumeno pogačo, za odvisnost, če bo dokazana škodljivost (študije o vplivu na zdravje ljudi so presenetljivo ugodne), potem rudnik v Zirovskem vrhu lahko zapremo. Zapremo, ne pa ukinemo, kajti počakati bi morali nekaj let. da vidimo, kaj se bo dogajalo z Zemljo, z njeno ozonsko plastjo, in da se izoblikujejo tehnološke rešitve sončne energije. Ta energija ne bo poceni, zato moramo zdaj, s fosilnimi gorivi, ustvariti osnove za sončno ener-
gijo ter do konca izkoristili obstoječe tovarne, da bomo z njihovim denarjem lahko gradili čistejšo, energetsko manj zahtevno gospodarstvo. Najprej bomo morali sanirati Šoštanj, Ljubljano, Trbovlje, pripeljati plin na podeželje, v domove.«
Darja Lavtižar-Bebler. kandidatka na gorenjski listi za republiški družbenopolitični zbor, je na vprašanje, kaj je novega glede predlaganega kilometrskega obmejnega vojaškega pasu, dejala, da se po "kuloarjih" govori o umiku predloga, ki ga zvezna vlada na različne načine skuša spraviti v skupščino že od 1982. leta, a vselej neuspešno. Kot članica sveta za varstvo človekovih pravic je povedala, da so prav delegati Socialistične zveze predlagali, naj bi svet izpod te strehe prešel pod parlamentarno in se nadstrankarsko ukvarjal s temi
vprašanji.
Viljem Medved, prav tako kandidat na gorenjski listi za družbenopolitični zbor slovenske skupščine, se je dotaknil invalidske problematike. To, da je v Sloveniji kar 140 tisoč invalidov, na Gorenjskem več kot 15 tisoč in v škofjeloški občini tri tisoč, med njimi je največ delovnih invalidov, pomeni, da smo kot družba premalo skrbeli za preprečevanje nastajanja invalidnosti. Sam se bo v parlamentu zavzemal za preprečevanje, pri "zdravljenju" pa za to, da invalidi dobijo delo, ki ga lahko opravljajo in postanejo enakopravni delavci.
Blaž Kujundžič. kandidat škofjeloške Socialistične zveze za zbor občin republiške skupščine, seje zavzel za postopno, socialno in ekološko neoporečno zapiranje rudnika, če že bo do tega prišlo; nikakor republika ne sme naložiti reševanja posledic občini. Napako iz preteklosti, ko Lo-čani od rudnika niso znali iztržiti rente, bo nujno popraviti.
V Gorenji vasi sta se predstavila tudi nosilca občinske liste So-
cialistične zveze za občinski družbenopolitični zbor. Bogomila Mitič je priznala, da o zaprtju rudnika, ki očitno postaja dejstvo, ne razmišlja, pač pa o tem, kako delavcem zagotoviti druge zaposlitve. Glede na to, da se Evropa obrača k zelenemu turizmu, vidi prihodnost za Poljansko dolino (ki zdaj zaradi rudnika za turizem ni privlačna) predvsem v turizmu. V občini bo poseben sklad za spodbujanje razvoja te dejavnosti. Brane Mohorič se je zavzel za ustvarjanje pogojev, ki bodo omogočili gospodarski razcvet, za davčne olajšave, za vračanje ljudi z znanjem in za'ohranitev hribovskega kmetijstva z regresiranjem in dopolnilno dejavnostjo.
Igor Torkar je zavrnil trditve, da od kmetijstva in turizma, brez težke industrije, Slovenija ne bi mogla živeti, Pavle Florjančič iz
RUZV pa je dejal, da so za rudnik še najmanj krivi delavci, ki v njem delajo, da ga je izglasovala politika. Zdaj delavcem vse stranke, celo zeleni, obljubljajo nadomestna delovna mesta. Kje jih bodo našli'.'
H. Jelovčan
Demosova predstavitev v Škofji Loki
Za dosego suverenosti je edini način ukrepanje
Škofja Loka, 18. marca - V četrtek zvečer so se v nabito polni dvorani škofjeloškega srednješolskega centra predstavili nekateri vidnejši kandidati Demosa, združene opozicije, na spomladanskih volitvah. "Zvezda" večera je bil vsekakor dr. Jože Pučnik, predsednik slovenskega Demosa, Socialdemokratske stranke in kandidat za novega prvega moža Slovenije.
Znana škofjeloška borka za čisto okolje Marija Pogačnik se je
zavzela za zaščito pitne vode, zraka in kmetijskih zemljišč, za sanacijski program, ki ga občina obljublja že od leta 1984, za zdravo hrano, za takojšnje zaprtje in sanacijo vseh objektov Rudnika urana Žirovski vrh, za vračanje jalovine t Boršta v rudniške rove kot tudi za to, da prebivalci iz okolice rudnika dobijo ustrezno rento za manjvredno življenje (JE Krško plačuje na leto 6 milijonov mark rente!).
Brane Grims. Socialdemokratska stranka Gorenjske, je zagotovil, da se bodo v parlamentu zavzemali za socialo iz objektivnih vzrokov, za človekove pravice, za popravljanje preteklih napak ljudem in lastnini, za slovensko družinsko kmetijo, čisto okolje, spremembo v strukturi gorenjske industrije, za izgradnjo ustreznih cest, predvsem povezavo z avtomobilsko cesto (pa proti nerazumnim odločitvam, ki so narekovale cestninsko postajo na Brezjah), za to, da bo politike volilo ljudstvo in ne obratno.
Peter Hawlina. nosilec občinske kandidatne liste Demosa za družbenopolitični zbor loške skupščine, je napovedal volilni
program, ukrojen na Skofjo Loko, ki ga bodo v nekaj dneh ponudili volilcem v posebni brošuri. Krščanskemu demokratu Francu Miklavčiču je cilj pravna država, dr. Petru Venci ju iz Slovenske demokratične zveze šolstvo, ki bo ustvarilo človeka, šele potem delavca, zelenemu dr. Dušanu Plutu, kandidatu za slovensko predsedstvo pa čisto okolje kot pogoj za preživetje.
Izidor Rejc (nekdanji nekomunistični direktor Alpine v Zireh), nosilec liste krščanskodemokrat-ske stranke za Gorenjsko, je dejal, da gospodarski program rešitve Slovenije obstaja. Prvič, vreči politiko, ki je trdno zasidrana, iz podjetij, drugič, kapital mora ostati v Sloveniji, moramo ga združiti, tudi tistega, ki je razdrobljen po svetu> da bomo lahko sanirali gospodarstvo, in to takoj, ne pa zapirali podjetij. Mladi morajo na delo, sicer bomo spet dajali bisere tujcem. Slovenci gremo v Kvropo takoj, drugi, če hočejo, gredo lahko za nami.
Dr. Jože Pučnik je ponovil znana stališča o nadomestitvi enopartijskega sistema z večstrankarskim pluralističnim ter o nujni spremembi položaja Slovenije v Jugoslavije in oblikovanja sa-
mostojne Slovenije. Jugoslavija je sprejemljiva samo še kot konfederacija, zveza samostojnih držav. Suverenost bo Slovenijo veliko stala; mednarodnopravno bo dolžna plačevati dolgove federacije, tudi tiste, za katere je slovenska skupščina dvignila roko 18. decembra lani in s tem po njegovem mnenju zagrešila gospodarski kriminal. Ti ljudje se morajo umakniti, slovensko gospodarstvo je treba drugače voditi, je dejal dr. Pučnik.
Večina vprašanj iz avditorija so bila naslovljena na dr. Jožeta Pučnika. Na vprašanje, zakaj opozicija zahaja tako daleč v preteklost, zakaj ne išče prijateljev med sovražniki, je dr. Pučnik odvrnil, da ni sovražnikov, so le politični nasprotniki. Ponovil je, da je treba zgodovino prepustiti zgodovinarjem, kar pa ne velja za popravljanje napak. S tem, če se nekdo odreče simbolom, barvi, se ne more odreči odgovornosti, ki jo ima pred slovenskim narodom. Ne gre za maščevanje, re-vanšizem. ne pa tudi za naivnost, da bi verjeli nekomu, ki zadnja dva meseca spreminja svoje barve. Kakšna je rešitev za gigantska podjetja? Dr. Pučnik je proti hitremu propadanju, ne da bi prej ugotovili, ali so propada krivi napačni projekti ali pa neustrezni načini vodenja. Zagovarja postopno sanacijo. Za nezaposlene delavec je treba ustvariti nove programe. Sociološki inštitut v
Ljubljani že leta izdeluje programe za prekvalifikacijo in jih s pičlim uspehom ponuja republiški vladi. AH po volitvah pričakujemo tuj kapital? Ne, dokler ne bo jasne gospodarske zakonodaje, trdne državne ureditve suverene Slovenije. Sicer pa bo treba najprej izkoristiti domače potenciale, znanje, kapital, tujcem ponuditi samo možnost naložb, ne pa razprodajati zemljo, premoženje. Ali bo Demos, če zmaga na volitvah, obdržal sedanji upravni aparat? V državnem aparatu je veliko strokovnjakov, ki so se morali prilagoditi, če so hoteli obstati in mu že zdaj ponujajo svoje strokovno znanje, pomoč. Ljudi v teh službah ne gre masovno menjati. Kakšno davčno zakonodajo ima v mislih opozicija? Pametno mero namesto "davljenja", da se bo obrt lahko razvijala in tako prinašala vedno več v občinsko blagajno. Kako namerava Demos doseči suverenost Slovenije? Ni drugega načina kot ukrepanje. Zgraditi novo slovensko ustavo, odpovedati federalno pogodbo, kar je proti sedanji zvezni ustavi (ki se krši že desetletja), se sklicevati na pravico do samoodločbe, ki je delno že uveljavljena. Reakcija se lahko pokaže prek raznih služb državne varnosti ali prek armade. Dr. Pučnik je prepričan, da armada ne bi posegla, če bi Slovenija uspela ohraniti okvir konfederacijske meje Jugoslavije.
H. Jelovčan
Okrogla miza kranjskega DEMOS-a o delovnih mestih
Kako rešiti stečajno maso?
Kranj, 16. marca - V okviru rednih javnih tribun, ki se dotikajo različnih področij družbenega življenja, so obiskovalci tokrat prisluhnili in spregovorili o delu gospodarske problematike. Eden od gostov, dr. Marko Kos: "Ocenjevati gre, da se bodo po volitvah gospodarske razmere še vedno slabšala."
"Preseneča me, da že pred volitvami prihaja do stečajev, postavlja se resno vprašanje, ka| bo po volitvah sploh še ostalo," je uvodoma razmišljal dr. Kos. Ocenil je, da do tega procesa ne prihaja nepričakovano, kajti vzorec se podira po vsej Evropi. Posebej Je izpostavil vprašanje družbene lastnine ("ko se danes pogovarjam z direktorji, mi govorijo, da hočejo imeti nad seboj lastnika") m se zamislil nad sposobnostmi sedanje slovenske direktorske ekipe. "V okviru DEMOS-a pripravljamo več projektov - razpis Javnega posojila občanov, znotraj občin formiranje kriznih štabov..." Navzoči so tudi izvedeli.
da je DEMOS navezal tesne stike z avstrijsko vlado ("naslonili se bomo na avstrijske izkušnje").
Drugi gost Izidor Rejc (napovedanega četrtega sogovornika dr. Franca Zagožna v Kranj ni bilo) se je v svojem nastopu omejil na nekaj povsem konkretnih pripomb. "Veliki gospodarski sistemi so sad zablode; na jugu se ne gredo stečajev kot v Sloveniji: Gorenjska je bila včasih pojem kvalitete v Jugoslaviji; moč. ki jo sedaj dobivajo direktorji, je grozljiva." Ob posameznih izpeljavah nakazanih problemov je posebej poudaril nezavedanje tega, da imamo zelo drago državo. Voditelj večera, predsednik
Izidor Rejc: "V sedemdesetih letih je bil v Alpini Žiri na obisku Vinko Hafner rekoč, kako morate vi komunisti uspešno delati, ko pa imate za direktorja nekomu-nista?"
kranjskega DLMOS-a, Vitomir Gros je tematiko še zožil. "Preiti bomo morali na sistem bruto plač. Se res zavedamo kaj za družbo pomenijo "družinske obrti"? Tisti, ki so sposobni delati, pa ne delajo, bodo nedelo morali občutiti tudi na lastni koži."
Omenimo iz razprave, ki se je pri nekaj govornikih dotaknila tudi tem, ki neposredno niso imele bistvene zveze z naslovom prireditve naprimer (ne)kvalitete pisanja   gorenjskih novinarjev
(tudi Gorenjskega glasa), posamezna razmišljanja. Ingo Paš: "Hotel bi opozoriti na perverznost. Kdo vodi kot stečajni upravitelj stečaj Iskre Delte? Človek, ki je bil prej direktor Iskra banke. Opozicija bi morala zahtevati, da se do volitev ustavi odtujevanje družbene lastnine, nekakšen moratorij." Brezar: "Davek na delo, problem delavca in njegovega sindikata, se je povzpel že na 120 odstotkov." Šter: "SDK bi morala imeti glavno glavo v Ljubljani. "Gros: "Sistem SDK bo potrebno enostavno eliminirati in uvesti sistem revizorjev".
Za zaključek sta bili navzočim posredovani še dve informaciji: kranjski DEMOS pripravlja zadnjo soboto marca na Gorenjskem sejmu veliko predvolilno zborovanje; naslednja tribuna pa bo govorila o problematiki manjšinskega vprašanja.
V. Bešter
STRANKARSK
NOVICE
Kakšno krajevno skupnost in občino si želimo
Žiri, 19. marca - V nedeljo, 25. marca, bo ob 9. uri v žirovski kino dvorani predstavitev programa in kandidatov Socialistične zveze. Glavna govornika bosta mag. Viktor Žakelj, podpredsednik republiške konference Socialistične zveze Slovenije, in mag. Stane Vlaj, strokovnjak za vprašanja komunalnega sistema, oba kandidata za družbenopolitični zbor republiške skupščine. Osrednja tema bo Kakšno krajevno skupnost in občino si želimo. Sodelovali bodo tudi drugi kandidati Socialistične zveze za republiške in občinske funkcije.
H. J.
Vabilo Demosa
Slovenci za mejami
Kranj, 19. marca - Demos, združena opozicija Kranja, organizira v petek, 23. marca, ob 19. uri v dvorani skupščine občine Kranj pogovor na temo Slovenci za mejami. Pogovor naj bi pripomogel k sožitju med Slovenci in k ugledu Slovenije v Evropi. Gostje razgovora bodo dr. Rudi Koncilja z ljubljanske nadškofije, Sergij Pahor in Marij Maver s Sveta slovenskih organizacij s Trsta, Boris Gombač iz Trsta in Klavora Ferrucio iz Čedada ter dr. Reginald Vospernik, ravnatelj Zvezne gimnazije za Slovence iz Celovca. Vabljeni so še nekateri drugi gostje in organizacije Slovencev iz zamejstva.
J. K.
Mednarodni odnosi SDZS
Podpredsednik Socialdemokratske zveze Slovenije bo na vabilo bivšega podpredsednika ZDA NValterja Mondala kot edini predstavnik Slovenije udeležen v mednarodni delegaciji, ki bo nadzorovala potek parlamentarnih volitev na Madžarskem. Zapišimo tudi, da je SDZS v želji, da se mednarodno legitimira veljavnost naših aprilskih volitev, poslala vabilo za obisk v Sloveniji v času volitev: svetu Evrope, Kongresu ZDA, demokratski stranki ZDA in družbi za volilno reformo iz Velike Britanije.
V. B.
Ustanovitev SZSD
V sredo, 21. marca, ob 17. uri v Cankarjevem domu napovedujejo ustanovitev nove slovenske stranke Slovenske zveze za svetovno demokracijo. Stranka se bo zavzemala za širjenje demokratičnih procesov in idej, svetovni mir in blaginjo, popolno razorožitev in demilitarizacijo.
V. B.
Konvencija ZSMS
V četrtek, 22. marca, ob 18. uri v Domu svobode v Žireh pripravlja Škofjeloška ZSMS - liberalna stranka predvolilno konvencijo, ki jo bo povezoval Franci Zavrl. Na prireditvi bodo med drugim sodelovali tudi: dr. Slavoj Žižek, mag. Pavle Gantar, Janez Kopač, Zoran Thaler.
V. B.
Vrstni red list in kandidatov v radovljiški občini
Na vrhu ZKS stranka demokratične
prenove
Radovljica, 15. marca - Žrebanje list kandidatov za občinski družbenopolitični zbor je v radovljiški občini na prvo mesto na zbirni listi določilo ZKS - stranko demokratične prenove (nosilec liste je Janko Stušek iz Lesc). Na drugem mestu je lista socialistične zveze (nosilec je Pavel Žerovnik iz Radovljice), na tretjem ZSMS (nosilec je Jože Dežman iz Lesc), na četrtem DEMOS (nosilec je Vladimir Čeme iz Radovljice). Na koncu so neodvisni kandidati.
V. S.
Vrstni red list za tržiški DPZ
Prva je zveza za ohranitev enakopravnosti občanov
Tržič, 14. marca - V tržiški občini je žreb prvo mesto na zbirni listi kandidatov določil Zvezo za ohranitev enakopravnosti občanov (nosilec je Slavko Kukič), drugo mesto je namenjeno ZSMS (nosilec je Frančišek Meglic), tretje mesto pripada zelenim (nosilec je Nikolaj Ahačič), na četrtem mestu je ZKS -Stranka demokratične prenove (nosilec je ivan Kapel), peti na listi je DEMOS (nosilec Peter Smuk), zadnja na listi pa je Socialistična zveza (nosilec Janez Jazbec).
V. S.
Opravičilo
V petkovi številki se je po časopisu sprehajal tiskarski škrat. Začel je na prvi strani, kjer je vrstni red zamenjal za ustnega, ni mu ugajal znak ZSMS in ga je pri programu radovljiške ZSMS z naslovom Nobena noč ni tako dolga, da ne bi dočakali jutra zamenjal s partijskim, pri tržiškem programu Kaj smo, kaj hočemo pa ga je enostavno izpustil. Bralcem in vsem prizadetim se opravičujemo.
Uredništvo
L
KRATKE GORENJSKE
Tri leta star zemeljski usad - V krajevni skupnosti Podblica v kranjski občini, kjer so v zadnjem obdobju uredili vodovod za vas Njivico, lani pa so obnovili dva zabojnika za smeti in precejšnjo skrb namenili čiščenju divjih smetišč, si zdaj želijo, da bi končno prišla na vrsto tudi ureditev ceste od vrha klanca (pri mostu) do Nemilj. Na tem odseku so lastniki zemljišč dali soglasja na projekt že pred desetimi leti, obljuba za ureditev te ceste pa je stara že kar četrt stoletja. Načrtujejo tudi telefonijo, vendar pa je zalogaj za 17 novih priključkov prevelik, saj bi naročniki za primarni kabel in potrebno razvodno omrežje morali prispevati kar po osem tisoč nemških mark. I'pa jo, da jim bo pri tej akciji priskočila na pomoč širša skupnost. Že tri leta (na sliki) pa se spopadajo tudi z zemeljskim usadom nad cesto proti Nemiljam. - A.
Dinar
Ne mislim se tokrat in na tem mestu spuščati v razmišljanje, kolikšen bo račun za pripravo in izvedbo bližajočih se volitev. Najbrž nam nenazadnje ne bi smelo biti žal tovrstnih stroškov, saj smo denar porabljali že doslej v preteklosti za volitve. Eno je gotovo: takšne ali drugačne, volitve niso zastonj.
Da pa vseeno razmišljam o tem, me je spodbudilo kritično razmišljanje in nezadovoljstvo v eni od krajevnih skupnosti, ki šteje nekaj tisoč prebivalcev in ki na leto dobi okrog 20 tisoč dinarjev za pokrivanje tako imenovanih materialnih stroškov. V tej krajevni skupnosti skrbno pazijo, da vsak tako ali drugače pridobljen dinar čimbolje obrnejo in tudi na najrazličnejše načine s skupnimi akcijami oplemenitijo. Čeprav z zneskom, ki ga na leto dobijo iz občinskega proračuna, komaj pokrijejo polovico materialnih stroškov, preostalo razliko, da lahko kolikor toliko skromno delujejo, pa morajo na različne načine zbrati, se nad stanjem in razmerami, v kakršnih delujejo, niti ne pritožujejo. Vendar pa jih zdaj bode v oči, da novoustanovljene stranke, ki na odločno zahtevo dobijo iz občinskega proračuna nekaj denarja, čeprav z višino zneska niso zadovoljne (nasprotno: celo javno nejevoljne), nazadnje takšen znesek namenijo za določene dobrodelne namene.
Vse lepo in prav: celo izredno humana poteza, bi lahko rekli. Vendar pa je prava ost vendarle dobro vidna. Če krajevna skupnost "mora" celo leto "živeti" z dvajset tisoč dinarji za materialne stroške, potem je "odstopanje" denarja (po vsem nezadovoljstvu) le ne ravno zapletena predvolilna poteza.
A. Žalar
Razstava ročnih del
Rateče - Ženam in dekletom iz Rateč seje pred dvema letoma porodila zamisel, da bi koristno in zabavno preživele dolge zimske večere. Zbrale so se in tako se zdaj že drugo leto dobivajo enkrat na teden ob četrtkih v prostorih rateške krajevne skupnosti. Tudi do petnajst se jih zbere na večerih ročnih del, ki potem minevajo v prijetnem razpoloženju ob šivankah in pletilkah, sukancu in volni. Kaj so se naučile, čeprav nimajo mentorja, so prvič pokazale na lanski razstavi ročnih del ob dnevu žena. Podobno zanimivo razstavo pa so pripravile tudi minuli teden, ko prav tako ni manjkalo različnih izvrnih izdelkov. Razstavo pa so tokrat popestrile tudi s tombolo, (lk)
Medklubska razstava diapozitivov
Kamnik - Danes teden (petek) sta Foto-kino zveza Slovenije in Foto-kino klub Mavrica Radomlje pripravila v Galeriji Veronika v Kamniku pod pokroviteljstvom Zveze kulturnih organizacij Kamnik medklubsko razstavo barvnih diapozitivov. Na razstavi sodelujejo fotokino klubi iz vse Slovenije. Organizatorji razstave bodo posameznikom in za kolekcije podelili nagrade (za prve tri). Posamezniki do desetega mesta bodo dobili diplome (za kolekcije pa do sedmega mesta). Objavili pa bodo tudi rang razstave, ki je za avtorje diapozitivov pomemben zaradi osvojitve točk. (lk)
Gorski reševalci na Ankogelu - Postaja Gorske reševalne službe Kranj je prejšnji teden za 40 članov oziroma reševalcev ter za nekatere planince pripravila smučanje na okrog tritisoč metrov visokem Ankogelu v Avstriji. Na naravnem snegu so tokrat utrdili tehniko in veščine smučanja ter na ta način popestrili tudi kondi-cijski trening. - A. Ž. - Foto: F. Ekar
Suša napoveduje omejitve in pomanjkanje vode
Z vodo slabo varčujemo
Kranj, 19. marca - Čeprav za Gorenjsko včasih v prispodobi radi rečemo, da ima vodo pod vsakim kamnom, dejansko to vendarle ne drži. Res je, da ima Gorenjska številne naravne vire in da je bogata tudi s podtalnico, vendar glede na zgrajeno omrežje, zajetja in črpališča, v teh dneh marsikje že občuti pomanjkanje pitne vode. Vprašanje, kakšno je stanje s pitno vodo zaradi že tako rekoč tretje zime brez snega in še letošnje suše povrhu, smo zastavili direktorju Tozda Vodovod in Kanalizacije v KOGP Kranj (v kratkem naj bi se to podjetje preimenovalo v javno podjetje Komunala) Andreju Šteru. Njegov odgovor je bil veliko širši, hkrati pa zanimiv. Kar pa zadeva trenutno stanje glede preskrbe s pitno vodo v kranjski občini, so razmere takšne, da jih v Vodovodu še obvladujejo, bojijo pa se, da bodo morali uveljaviti omejitvene ukrepe in da grozi v kranjski občini pomanjkanje vode.
Andrej Šter
Vodovod Kranj pokriva oziroma oskrbuje Z omrežjem iz zajetij in črpališča okrog 90 odstotkov vseh potreb v občini, ali z drugimi besedami: poleg delovnih organizacij okrog 60 tisoč prebivalcev. Trenutno je preskrba s pitno vodo na tem območju še dokaj zadovoljiva. Izjema je območje Dupelj, Bistrice, Podbrezij, Stra-hinja, Žej, Podtabora in Cegelnice. Na tem območju Z okrog 3000 prebivalci so že precejšnje motnje pri preskrbi s pitno vodo. Gre za območje, vezano na pitno vodo, ki jo dobivajo iz tržiškega vodovoda Žegnani studenec - Kovor. Na tem skupnem vodovodu za potrebe tržiške in kranjske občine v spodnjem delu, kjer čutijo pomanjkanje, ni druge rešitve, kot temeljita prenova, saj je trenutno poraba v zgornjem (tržiškem) delu zaradi povečanja prebivalcev na področju Bistrice, Kovorja in Zvirč tolikšna, da vode v Dupljah in omenjenem delu v kranjski občini zelo primanjkuje (posebej še ob koncu tedna). Trenutno kranjski Vodovod pomanjkanje do neke mere "blaži" s tem, da z vodo iz Bašlja in Nove vasi težijo proti Tržiču in na ta način napajajo s to vodo Naklo, Polico in Pivko.
"Seveda problema oziroma pomanjkanja vode za 3000 prebivalcev na omenjenem območju kranjske občine to ne rešuje," pravi Andrej Šter. "Dokler ne bo rekonstrukcije cevovoda Žegnani studenec - Kovor, dokončne rešitve ne vidimo. Vendar pa bomo, upam, problem kmalu vsaj ublažili in sicer z vrtino "Pavlin" v Podbrezjah, iz katere bomo dobili dodatno vodo in sicer od enega do treh litrov na sekundo. Računamo, da bi to vodo dobili v dveh mesecih.
Sicer pa so razmere zaradi suše in zime brez snega takšne, da nam resno grozijo omejitve in pomanjkanje vode. Problem lahko nastane že aprila, predvsem pa maja in junija. Reši nas, upamo, lahko le dolgotrajno deževje; ne vemo pa, kako bo zima brez snega vplivala (kljub deževju) na izvire pod gorami in predvsem na podtalnico. Naša usmeritev v prihodnje sicer ni opredeljena na nova črpališča, ampak smo raziskave usmerili in bomo uresničevali projekte iz naravnih virov, vendar pa je res, da se poraba na obstoječih črpališčih oziroma črpališču Gorenja Sava v celotni porabi pitne vode povečuje. Še ne tako dolgo nazaj smo 80 odstotkov potreb s pitno vodo pokrili iz naravnih virov oziroma zajetij, danes pa jih le še polovico oziroma komaj dobro polovico."
Trajnejša rešitev za območje Dupelj in okolice je torej v rekonstrukciji vodovoda, pri čemer v razgovorih še vedno prevladuje stališče, da bi tisti, ki širi porabo, moral prvi skrbeti tudi za širitev zmogljivosti. Sicer pa v kranjskem Vodovodu zadnja tri leta obnavljajo povprečno 4 do 8 kilometrov cevovodov na leto. Tako v zadnje obdobje sodijo vrtine in drenažno zajetje v Bašlju, vrtine in zbirno zajetje v Povijah, izgradnja vrtin pod Krvavcem in letos načrtovana povezava v ce-
vovod, celovita prenova cevovoda Cerklje -Brnik, Voklo - Voglje, Čirče - Prebačevo, začeta prenova Orehek - Drulovka, Trstenik -Čadovlje in geološke raziskave v dolini Kokre ter izgradnja drenažnega zajetja v Kokri.
"Letošnji načrti niso ravno majhni. Kot rečeno, bomo začasno rešili Duplje - Podbrez-je, gradimo cevovod za Drulovko, kjer bo problem prečkanje železniške proge, vključili bomo tretje črpališče na Gorenji Savi, začeli s prenovo vodovoda Prebačevo - Voklo s priključkom za letališče Brnik in nadaljevali z uvajanjem tako imenovane informatike (prenosa podatkov) v sistem obstoječega omrežja oziroma izdelavo katastra. Glavna skrb pa bo tudi letos (tako kot že nekaj časa) na raziskavah in pridobivanju projektne dokumentacije. Moram na tem mestu poudariti, da imamo že zdaj toliko projektov, da lahko takoj odpremo pre-nekatero "gradbišče", če bi le imeli denar. Letos načrtujemo izdelavo dokumentacije za odseke Nova vas - Potoče, Nova vas - Tupaliče, Bašelj - Zeleni hrib - Kranj, Tatinec - Šrako-vlje, Brdo - Predoslje, Suha - Predoslje in zbirni cevovod od drenažnega zajetja v dolini Kokre. Ta cevovod bo v prihodnosti najbrž moral nadomestiti ukinjeno črpališče na Gorenji Savi zaradi načrtovane izgradnje drugega železniškega tira. Načrtovani cevovod iz Kokre bo že prihodnji teden obravnavala tudi občinska skupščina na redni seji in sicer naj bi sprejela odlok o lokacijskem načrtu."
Na odseku od Orehka do Drulovke zdaj obnavljajo cevovod, ki bo dolg 570 metrov. Trenutno so z deli nekako na polovici. Načrtujejo, da bi to obnovo morali letos končati. Investicija pa znaša 1,3 milijona (konvertibilnih) dinarjev...
Če bi bili vsi izviri in črpališča na območju Vodovoda Kranj povezani v sistem, bi za 60 tisoč prebivalcev, kolikor jih zdaj oskrbuje Vodovod Kranj s pitno vodo, potrebovali okrog 300 litrov na sekundo. Sedanja suša pa je preskrbo že precej ogrozila. Izvirne vode in vrtine so se na območju Bašlja že zmanjšale za 10 odstotkov, izvir na Čemšeni-ku se je zmanjšal iz 27 na 16 litrov na sekundo, Blate - Šenturška gora iz 8,5 na 2,5 litra na sekundo, izvirne vode iz vrtin nad Povljami iz 18 na 5,7 litra na sekundo in za okrog 10 odstotkov so se zmanjšale izvirne vode izpod Krvavca. (Podatki iz 7. marca letos). Pomanjkanje zdaj nadomeščajo s povečanim črpanjem na Gorenji Savi, s katerim v okviru sistema oskrbujejo z vodo levi in desni breg Save, Stražišče in del Kranja.
Andrej Šter pravi, da z vodo še vedno ne varčujemo, kot bi morali, hkrati pa napoveduje, da bo ta osnovna dobrina čez deset, dvajset let postala (primerjalno) tako draga, kot je danes v gorivu nafta. Že zdaj na primer stane kubični meter vode v Nemčiji okrog 10 (konvertibilnih) dinarjev. Za primerjavo pa si oglejmo nekatere naše cene: Kranj (2,50 dinarja), Domžale (2,65), Ljubljana (3,30), Radovljica (1,10), Tržič (1,30), Novo mesto (3,17), Škofja Loka (4,00)...
Kar zadeva to srednjeročno obdobje, ki se letos izteka, v Vodovodu Kranj ugotavlja' jo, da bodo naloge, ki so si jih zastavili v programu na začetku obdobja, skoraj v celoti uresničili, na nekaterih področjih (dokumen^ tacija) pa celo presegli. V prihodnjem sred njeročnem obdobju pa nameravajo poleg do kumentacije. raziskav in razvijanja informjj tike na podlagi katastra usmeriti naloge na izgradnjo cevovoda v dolini Kokre - Kranj obnovitev cevovoda na levem in desnem bre gu Save. na odsekih Bašelj - Kranj, Tupaliče • Kranj, v mestu Kranju in Stražišču, računajo pa tudi, da se bo "premaknilo" pri obnovi ce vovoda Žegnani studenec - Kovor.
"Naj rečem še besedo, dve o kanalizaciji Na tem komunalnem programu je denarja št manj kot pri vodovodu. Letos načrtujemo iz gradnjo kanala GZ 1 na Cesti talcev, kjer trenutno poteka izgradnja v prvi fazi. V progra mu je tudi gradnja GZ 3 na odseku od Službe družbenega knjigovodstva proti kopališču, nekaj najnujnejših del v Stražišču in izdelava načrtov za Grad - Cerklje - Brnik - Lahovče Imamo pa že idejne projekte za odseke Duplje
- Naklo - Struževo - Tekstilindus, od Čukov« jame skozi Kokrico mimo kopališča in priklju ček na GZ 3, varianto Stražišče - Bitnje - či stilna naprava, Olševek - Srednja vas - Šenčur
- Voklo - Voglje - Trboje - čistilna naprava, idejna rešitev za Čirče (v centralno čistilno na pravo ali pa po drugi varianti v čistilno napra vo Trboje), glavni projekt kanalizacije GZ 3, Preddvor in projekt GZ 6 na območju I kosa Sicer pa imamo že izdelane programske zasnove za kanalizacijo za Cerklje, Šenčur, Srednjo vas, Preddvor, Golnik, Gorice, Voklo in Voglje. Ob tem pa naj k ugotovitvi, da nam na področju kanalizacije predvsem primanjkuj« sredstev, dodam, da pa čistilna naprava v Kra nju dela brezhibno in dosegamo z njo rezultat« evropske kakovosti. K takšnemu celovitemu pregledu in oceni pa bi rad dodal še nekaj: zelo me moti, da v Kranju vsaka štiri leta nekaj menjamo pri organiziranosti, pri vodstvu, ali pri obojem. Veliko časa in energije namreč zgubljamo s tem, ljudi pa razumljivo najbolj zanima, ali bodo imeli vodo ali ne..."
A. Žalar
ureja ANDREJ ŽALAR
Za evropsko kakovost lokalne samouprave
Kranj, 19. marca - Pod tem naslovom so minuli teden v petek v krajevni skupnosti Vodovodni stolp v kranjski občini na srečanju v Domu JLA proslavili letošnji krajevni praznik. Ob letošnjem prazniku - 21. marcu, v spomin na padle v Šorlijevem mlinu, pa so v četrtek v prostorih krajevne skupnosti odprli tudi razstavo ročnih del.
Na prazničnem srečanju v Domu JLA so v programu nastopili člani folklorne skupine Osnovne šole Bratstvo in enotnost, kvartet Zvonček s citrami in narodnozabavni ansambel Marika iz Lukovice. Na srečanju je predsednik skupščine krajevne skupnosti Marjan Prinčič podelil priznanja krajevne skupnosti, podelili pa so tudi bronaste značke OF za letos. Plaketo krajevne skupnosti je dobila Jolanda Polanec, priznanja pa Irena Jere - Jerman, Marija Pintar, Tone Prislan, Zmago Puhar in Peter Stare.
Slavnostni govornik na srečanju pa je bil predsednik sveta krajevne skupnosti Ivan Jelen, ki je poudaril, da bodo tudi v prihodnje v krajevni skupnosti glavne naloge s področja komunalnih in stanovanjskih zadev, urejanja prostora, obrambe in varnosti, socialne politike, ekologije in urejenih pogojih življenja. "Za tako usmerjeno vsebino delovanja krajevne skupnosti na pristne interese ljudi, ki se razlikujejo v mestu in na pode-
želju, bo potrebno temeljito prečistiti obstoječo zvezno in republiško zakonodajo," je med drugim poudaril Ivan Jelen. - A. Z.
Na razstavi ročnih del, ki so jo odprli v četrtek, zaprli pa naslednji dan, je letos sodelovalo 20 krajanov. Med razstavljala pa so bili učenci oddelka za delovno usposabljanje pri Delavnicah pod posebnimi pogoji...
\
Jeseniška Železarna lansko leto zaključila z 220 milijoni dinarjev izgube
Črni dnevi črne metalurgije
Jesenice, 16. marca - Vrtinec nelikvidnosti je vse hujši tudi v jeseniški Železarni, kjer imajo dela sicer dovolj, toda njihovi domači kupci slabo plačujejo račune, Železarna pa je veliko dolžna elektrogospodarstvu, ki ji že grozi z odklopom elektrike. Aktualno problematiko jeseniške Železarne nam je predstavil BOŽIDAR BARTELJ, podpredsednik poslovodnega odbora.
"Kako črni so dnevi črne metalurgije?"
"Dejansko so črni, likvidnostne razmere so trenutno zelo kritične, kar je zunanji odraz problemov gospodarstva nasploh, posebej pa črne metalurgije. Jeseniška Železarna je dobavitelj materialov za kovinsko predelovalno industrijo Jugoslavije, dela kvalitetnega programa črne metalurgije, predvsem pločevine, ob pregledih zapadlih obveznosti pa ugotavljamo, da se poleg nas tudi pretežni del kovinsko predelovalne industrije nahaja v sorazmerno težkih likvidnostnih razmerah. Zanesljivo probleme deloma povzročajo težave s prodajo, vse bolj opažamo razlike, znaten upad povpraševanja imajo veliki izdelovalci opreme, ki so veliko izvažali na klirinški trg. Sorazmerno veliki problemi, ki nastajajo na tem področju, se seveda prenašajo na naš plasma in tekoče poravnavanje obveznosti."
"V nekaterih tovarnah pravijo, da srbska podjetja v zadnjem času vendarle bolje plačujejo?"
"Ne bi rekel. Srbija ima v naši domači prodaji 14 do 15 odstotni delež, skupaj s Črno goro 18 odstotnega, če upoštevamo naš izvoz, pa delež pade na približno 10 odstotkov. Napravili smo oceno zastojev v odnosih s Srbijo, ki pa se niso izkazovali v podaljševanju plačilnih rokov in ustavljanju' dobav le po 1. decembru lanskega leta, temveč so se manifestirali nasploh v lanskem drugem polletju, analiza je pokazala, da nam je izpadlo 70 milijonov dinarjev, se pravi 10 milijonov nemških mark oziroma za toliko so se nam direktno povečali stroški."
"To pa je že velik znesek?"
"Dosti velik. Izpad smo seveda nadomestili z večjim izvozom na zahodno ^tržišče, kjer imamo mesto, vendar pa seveda izgubiš na ceni, če s pogodbo ne prideš v najprimernejšem trenutku, pri interventnih količinah moraš pač popuščati pri cenah."
"Kaj za črno metalurgijo pomenijo zamrznjene cene?"
"Zaradi cenovnega razkoraka oziroma razmerja med tečajem dinarja, cenami in inflacijo je že od septembra lani naprej bila naša proizvodnja glede na vhodne stroške, vse manj vredna, kar je povzročilo izgube v tekočem poslovanju, ki so poleg že omenjenih splošnih problemov gospodarstva drugi razlog slabšanja naše likvidnostni. Cene črne metalurgije so bile nato po 18. decembru zamrznjene, v Železarni pa smo 22. decembra ustavili proizvodnjo in stali do 8. januarja, obrate smo seveda ustavljali postopoma. Likvidnostne razmere so se tako januarja izboljšale, saj so sredstva dotekala, manjša pa je bila njihova poraba. Slabšanje položaja kovinsko predelovalne industrije pa je februarja povzročilo naglo upadanje Poravnav in s tem seveda naše težave s plačevanjem obveznosti. Zanimivo pa je, da se je Povpraševanja po naših izdelkih na trgu povečala, tudi marca. Inflacijski udar in naše zamrznjene cene - določen vpliv Je vsekakor imel, seveda le v tistem delu, ki ni bil zamrznjen,
precej naših surovin in polizdelkov je vezanih na naše cene, recimo jekleni odpadek, ognjevzdržni materiali, feroli-gure. Vse te izdelke je zvezna vlada tako ali drugače zamrznila, vendar pa predstavljajo le tretjino naših stroškov."
"Zdaj veliko govorijo o liberalizaciji cen in uvoza črne metalurgije?"
"Jasno in glasno je potrebno povedati, da svobodnega odprtega tržišča na področju črne metalurgije ni, če kod pozna takšno državo, naj mi jo pove, z veseljem bomo tja izvažali naše jeklo."
"Kakšna bi bila torej najboljša rešitev?"
"Najboljša pot bi bila vključitev v Evropsko gospodarsko skupnost, z vsemi potezami, ki jih ta izvaja na tem področju. To so predvsem dogovori o kontingentih in cenah, seveda o minimalnih cenah, pri nas imamo cene maksimirane, tam
20 odstotkov dražje, prispevki in druge obremenitve pa so tolikšne, da jih praktično ni moč primerjati."
"Slovenske železarne so pred kratkim zahtevale ugodnejše kredite za črno metalurgijo?"
"Če bomo hoteli postati konkurenčni, se bomo morali konkurenci prilagoditi na vseh segmentih poslovanja, torej tudi na področju financiranja, zlasti razvoja, kar je za nas ključno vprašanje. V analizi, ki jo je za nas naredila tuja svetovalna firma McKinsev, je razvidno, da v novi jeklarni dobre rezultate dosegamo pri proizvodnji, asortimanu, porabah, pri financiranju pa bodo potrebne dopolnitve. Za nas je jeklarna nov projekt, svet pa gre zelo hitro naprej in objekt, ki obratuje tri leta, od začetka gradnje pa je minilo pet let, že potrebuje dopolnitve, da bo ostal konkurenčen. Toda, če jih bomo financirali tako, kot smo jih doslej, nimamo nikakršnih možnosti."
pa imajo minimizirane, določena je torej spodnja meja, kdor
gre podnjo, je nelojalen konkurent in izločijo ga z antidam-pinškimi procesi."
"Kako dolga je ta pot?
"Zdaj poskušamo sestaviti plan za letošnje leto in ugotavljamo, da smo s stroški za delovno silo pod konkurenti..."
"Za koliko?"
"Povsem primerljivi nismo, če vzamem vse izdatke na zaposlenega, torej osebni dohodek in sklad skupne porabe, potem so 40 do 50 odstotkov nižji, čista plača pa je štiri do petkrat nižja. Seveda pa smo tudi pri produktivnosti veliko nižje."
"Kaj pa na drugih področjih?"
"Na energetskem smo deloma, predvsem z novo jeklarno smo na račun nekaj nižje cene elektrike primerljivi z Zahodom, drugod, od surovin do storitev pa zaradi obremenitev in načina financiranja še zdaleč nismo, surovine so denimo
"Imate v mislih delnice oziroma lastninske vložke?"
"Tudi direktno pomoč vlade za prestrukturiranje črne metalurgije."
"Elektrogospodarstvu ste dolžni 56 milijonov dinarjev, zeniški železarni so že odklopili elektriko?"
"V podobnem položaju je kot mi, verjetno pa je dimenzija problemov tam večja, težko ocenim, kaj to pomeni za Bosno in Hercegovino, vsebinsko pa so razmere podobne. Dolžni so elektrogospodarstvu, železnici, dobaviteljem surovin, hkrati pa nam veliko dolgujejo naši kupci."
"So možne poravnave?"
"Seveda so možne, vendar to ne sme biti parola, napisana na zid. Med posameznimi dobavitelji in kupci namreč direktnih povezav ni, saj imamo kupce, ki so nam veliko dolžni, niso pa veliki porabniki elektrike, kako naj torej sami zaključimo ta krog. Potreben bi bil organ na ravni Slovenije, če ne Jugo-
slavije, ki bi to izpeljal. Mislim, da v celotnem sistemu, vanj štejem tudi bančnega, ni interesa za to, ljubše so jim sedanje razmere, ko eden drugemu veliko dolgujemo, banke imajo od tega korist. Odkrito povedano, takšna je strategija, z našega zornega kota ji pravimo: banke naj bodo močne, gospodarstvo pa propada. V južnem delu Jugoslavije je drugačna, tam za vsako ceno rešujejo gospodarstvo, poslovne banke pa gredo nato po denar na okence Narodne banke."
"Banke vam torej ne gredo na roko?"
"Banke pač živijo od cene denarja, ki ga obračajo. Cena pa, ki ne prizna realnega tečaja je zanesljivo velik vir dohodka, ki ga banka ustvarja in spravlja. Če za nas veljajo cene od konca decembra z vsemi posledicami, marka pa je vredna sedem dinarjev, mislim, da bi morali temu prilagoditi ves sistem poslovanja, tudi obrestne mere, dokler pač to velja, ne pa, da je zdaj 35 odstotna."
"Kako komentirate Markovičev program, bo vzdržal?"
"Mislim, da v osnovnem delu ne bo mogel, že so nastala nesorazmerja, ki jih bo moral na tak ali drugačen način odpraviti, če zaradi financiranja proizvodnje ne bomo mogli obratovati, pa se bo sesul. Kdor več izvaža kot uvaža je zaradi nerealnega tečaja zdaj že zelo prizadet. Če želiš zadržati vse ugodnosti pri uvozu in torej ne plačaš dajatev, moraš imeti 50 odstotkov večji izvoz in lahko se preračunaš, kaj se bolj splača, izvažati ali ne."
"Kakšen bo zaključni račun jeseniške Železarne za lansko leto?"
"Delavski svet ga bo sprejemal na začetku aprila, imamo 2.268 milijard dinarjev izgube, letos je v konvertibilnih dinarjih to približno 220 milijonov dinarjev, v markah pa 31,7 milijona."
"Kakšne revalorizacijske faktorje ste uporabili?"
"V okviru predpisov, mislim, da dosti poštene. Za pojasnilo naj povem, da izgubi, ki znaša 31,7 milijona mark predstavlja 14,7 milijona mark dejansko neporavnan energetski prispevek. Rad pa bi rekel, da smo do septembra lani poslovali pozitivno, glavni razlog izgube je financiranje v zadnjem kvartalu."
"Tudi plače ste imeli lani do septembra boljše, kolikšne so zdaj?"
"Slabe, danes izplačano povprečje je znašalo 4.200 dinarjev. Zapuščajo nas najboljši in strokovnjaki, po izgradnji predora bo verjetno odliv še večji, tudi delavcev s srednješolsko izobrazbo, ki so za nas prav tako zanimivi, še bolj seveda z visoko, saj smo prav njih izgubili največ."
"Kaj pa presežki delavcev, jih že odpuščate?"
"Ne. V zadnjem letu in pol smo število 6.400 zaposlenih zmanjšali na 5.520, kar je veliko. Odhajali so zaradi slabih plač, upokojitve, disciplinski ukrepi pa so bili strožji. Vendar pa, dela imamo dovolj, naročil imamo sorazmerno dosti, naš glavni problem je financiranje poslovanja, zlasti nabava surovin."
M. Volčjak
Se enkrat o predicah in tkalkah
Tudi IBI-ju in Gorenjski predilnici so že začeli z akcijo uveljavitve beneficirane delovne dobe za delavke in delavcev v predilnicah in tkalnicah.
Članek in komentar o uveljavitvi benejicirane delovne dobe za tekstilce v predilnicah in tkalnicah je po našem pričakovanju imel velik odmev. Sindikat je potožil, da ga nismo nič pohvalili, čeprav se je petnajst let boril za to. No. s pohvalami res nismo razmetavali, pred očmi smo imeli predvsem obveščenost ljudi, ki jim beneficirana delovna delovna pripada, kar bo seveda ustvarila pritisk na njeno uveljavitev. Pri tem bo seveda lepo in prav, če svoje postori tudi sindikat, saj se vsaj na začetku stvari ne odvijajo pretirano hitro, tudi zaradi začetnih nejasnosti.
Iz odmevov smo namreč lahko razbrali, da jih povzroča predvsem različno tolmačenje, katerim delavkam in delavcem v predilnicah in tkalnicah pripada beneficiran delovni staž. Spočetka so namreč govorili o predicah in tkalkam, torej delavkah pri statvah in predilnih strojih, vendar pa je bila sprejeta odločitev o predenju in tkanju, kar pomeni, da nanaša na celoten delovni prostopek. Tako so v kranjskem IBI-ju, od koder so nas poklicali, že prvega februarja vložili zahtevek, vendar le za predice in tkalke, zdaj ga bodo dopolnili. Podobno so tudi v Gorenjski predilnici v Škofji Loki 7. februarja vložili zahtevek s seznamom predic in tkalk, zdaj pa ga dopolnjujo. Vsekakor dela z dokumentacijo nimajo malo, saj morajo zbrati podatke kar za 1.600 delavk in delavcev, kar je približno dvakrat toliko, kot je zdaj zaposlenih v Gorenjski predilnici. Lahko jim torej verjamemo, da imajo dela veliko več, kot so ga imeli v kranjski Zvezdi, kjer so postopek najhitreje speljali.
Vendar pa tudi ti pozitivni odmevi niso povsem razblinili naših dvomov, kako hitro bo za vse upravičence uveljavljena. Past je namreč skrita v dejstvu, da morajo tovarne najprej za vse delavce, ki bodo benefikacijo uveljavljali po 1. januarju 1984 plačati prispevek, šele nato bodo posamezniki pravico lahko uveljavili. Ker dandanes denarja manjka na vseh koncih in krajih, nekatere tekstilne tovarne pa se komajda še drže nad vodo, utegejo čakati in se izgovarjati, da nimajo denarja. Zvezda, IBI, Gorenjska predilnica so vendar dobre tekstilne tovarne, tega pa seveda ni moč reči za tržiško BPT, kije zahtevek prav tako že vložila, saj se ubada z velikimi težavami.
M. Volčjak
IZ COSPOPARSHECA SVETA
Posvetovanje organizatorjev dela
Fakulteta za organizacijske vede iz Kranja bo pripravila deveto posvetovanje organizatorjev dela, ki bo potekalo v Portorožu od 2. do vključno 4. aprila, naslovili so ga "Organizacija - informatika - kadri". Uvodne referate bodo imeli Emil Milan Pintar, dr. Franc Hudej, dr. Rado Bohinc, dr. Zdravko Kaltnekar in dr. Anton Vila. Pri tem velja opozoriti, da je pri založbi Modema organizacija, ki deluje pri kranjski fakulteti, izšla knjiga z naslovom "Organiziranje podjetij v tržnem gospodarstvu", ki jo je napisal dr. Štefan Ivanko.
Novosti
Nove Elanove smuči
V begunjskem Elanu nenehno snujejo kaj novega, njihov razvojni oddelek seje že večkrat izkazal. Pred leti so si zastavili nalogo, da izdelajo smučko, ki bo predvsem lažja, vozne lastnosti pa naj bi bile enake ali celo boljše kot pri smučeh, ki sodijo v vrhunski razred. Zaradi zahtevnosti naloge, so privabili zunanje sodelavce, pred dvema letoma seje vključil tudi znani industrijski oblikovalec Oskar Kogoj, prišel je z rešitvijo, ki je bila osnova projekta MBX, kakor so ga poimenovali.
S povsem novim pristopom h konstrukciji, ki temelji tudi na nekaterih tradicionalnih konstrukcijskih rešitvah (princip oboka v arhitekturi, ko je stabilnost konstrukcije skoncentrira-na v najvišji točki), je šlo tudi za uvajanje in testiranje povsem nove tehnologije, ki bo dala Elanovim smučem določeno prednost pred svetovno konkurenco. Rezultat prizadevanj so smuči MBX Lightspeed, njihove prednosti in lastnosti je Tristan Až-man podrobno opisal v zadnjem Elanovem glasilu, mi pa se dlje pomudimo le pri odgovoru na vprašanje, komu so te smuči namenjene.
MBX predstavlja vrhunski dosežek konstruiranja smuči, čeprav niso namenjene vrhunskim smučarjem, so uporabili vsa spoznanja, ki so jih pridobili pri delu s tekmovalci. Pri tem je nadvse pomembna oblika stranskega loka, ki daje smučem ek-splozivnost in natančnost v zavoju. Kasneje nameravajo prednosti smuči MBX uporabiti tudi pri tekmovalnih smučeh.
MBX se s svojimi prednostmi uvršča v skupino izvenserij-skih smuči, po voznih lastnostih bi jih lahko opredelili kot vsestranske high-high performance smuči. Po njih bodo segali predvsem tisti smučarji, ki cenijo lahke, zelo odzivne smuči na različnih terenih, smuči, ki so precizne v zavoju ter stabilne in hitre v vožnji naravnost. Seveda pa so posebej namenjene vsem tistim, ki imajo radi novosti in želijo vselej biti korak pred drugimi.
/ ureja Marija Volčjak
GLAS   6. STRAN
PODLISTEK, PISMA
Torek, 20. marca 199
as
PREDSEDNIKU SKUPŠČINE REPUBLIKE SLOVENIJE
Svet za SLO in DS se je seznanil z vsebino predloga za sprejem zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o prehodu državne meje in gibanju v mejnem pasu in ugotovil, da vsebine sprememb in argumentov zanje ne more sprejeti. Predlagani dokument je strokovno nezadostno utemeljen, njegove politične posledice na mednarodnem in notranjepolitičnem področju pa bi bile po naši oceni izrazito negativne.
Občina Kranj je pobratena z našimi občinami v Hercegovini, Osijek, Bitola, Zemun, Banja Luka, Kotor Varoš in Senta. na tujem pa z Oldhamom v Veliki Britaniji, La Ciotatom v Franciji, Rivolijem v Italiji in mejno občino Železna Kapla v Avstriji. V preteklih letih smo zlasti s prebivalci občine Železna Kapla stkali vsakodnevne žive vezi, predlagani zakon pa zato mi, še bolj pa sosedje doživljajo kot izraz nezaupanja in vračanja preživelih časov. Tako kot želimo še poglobiti vezi s pobratenimi občinami v Jugoslaviji, bomo tudi v odnosih z Železno Kaplo storili vse, da bi medsebojno zaupanje okrepili. Predlagani zakon našo državo v očeh sosedov odslikava v izrazito negativni luči, hkrati pa povzroča veliko škodo tudi naši manjšini.
Vsem argumentom predlagatelja navkljub ne drži trditev, da razširitev pasu, v katerem pripadniki JLA lahko legitimirajo ljudi na 1000 m ne posega v življenje in delo ljudi. Nasprotno, širitev območja še kako širi število ljudi, ki so v očeh graničar-jev potencialno sumljivi. Kakršnokoli dodatno vznemirjanje ljudi je nesprejemljivo, nameščanje vojaških elektronskih naprav izven 100 m obmejnega pasu pa neposredno posega V rasebno in družbeno lastnino takega območja. Načrtovano zmanjševanje števila graničarjev. hkratno širjenje pasu, nameščanje novih elektronskih naprav in širjenje pooblastil so v medsebojnem nasprotju. Predvsem pa ocenjujemo, da je varovanje državne meje nadvse strokovno zahtevno in politično občutljivo delo, ki zahteva večjo profesionalizacijo. Svet meni, da morajo v prihodnje varovanje državne meje v miru v večjem obsegu prevzeti organi za notranje zadeve. Vsaka nepotrebna žrtev na meji, še posebej ko gre za tuje državljane -ekonomske emigrante, pa pov-
zroča naši državi nepopravljivo politično škodo.
Še posebej pa nas skrbi, da s takimi dogodki JLA v očeh prebivalstva dobiva vedno bolj podobo preživelega, nepotrebnega in življenju nevarnega mehanizma. Potrebujemo učinkovite, sodobno opremljene, organizirane in vodene oborožene sile, v katere bo naše prebivalstvo zaupalo. Zato nas skrbi spreminjanje odnosa do JLA med našim prebivalstvom. Zahtevamo, da zvezni izvršni svet dokument umakne iz skupščinske procedure od organov republike Slovenije pa terjamo, da stori vse za preprečitev sprejema tega zakona.
Predsednik Ivan Torkar
MARKOVIČEV PROGRAM
Kljub vsem zatrjevanjem in hvalisanju, da je bila inflacija februarja samo 8,5 odstotna, lahko mirne duše zatrdim, da je vse to navadna laž in zavajenje ljudstva. Januarja je bila inflacija 42 odstotna, za februar pa razen »uradnih« še nimamo podatkov. Vsekakor pa je bila v teh dveh mesecih 60 odstotna. To pa je čisto nekaj drugega, kot trdi uradna statistika in ZIS.
Končno pa, če se tudi nič ne bi podražilo, bi bili Jugoslovani še vedno v decembrskem inflator-nem stanju, ko so bile maloprodajne cene 5-krat višje kot januarja istega leta. Poleg tega pa so plače in pokojnine zamrznjene, cene se še naprej dvigajo, iz tovarn pa mečejo na stotine in tisoče ljudi. Z intervencijskim uvozom in z blagom iz zveznih rezerv pa se dogajajo prave malverzacije, ko nekateri kupujejo tudi po nekaj sto kilogramov blaga, česar navaden delavec ali upokojenec pač ne zmore. Tako ima človek vtis. da je vsa država do kraja skorumpirana. Po naključju sem bil na predvečer dneva žena na kranjski občini. V dvorani so bile bogato obložene mize. z najboljšimi jedrni. In kdo mislite, da se je gostil z dobrotami9 Sama rdeča aristokracija od Šentjurčeve. Tomšičeve, Kraigherja in Ravnikarja. Seveda plačali niso nič. Smo pa plačali namesto njih mi - navadni državljani, kot vedno. To omenjam samo za ilustracijo, da nam vlada še vedno dobra stara KP in da se tudi v načinu vladanja ni prav nič spremenilo. Delavci plačujejo, rdeča gospoda pa uživa sadove njihovega dela. In vse to se počenja v času, ko je država do kraja osiromašena in izmo-zgana od takih in podobnih, ki so bili na tej požrtiji. Le kako se more  partija   preimenovati v
stranko demokratične prenove, ko pa gre še vse po starem.
Ko je bil Markovič na Brdu pri Kranju in je predstavil gospodarstvenikom svoj načrt za uničenje inflacije, se mi je kar vzdignilo v želodcu, ko sem videl, kako lakajsko so se vedli naši predstavniki pred Markovičem, posebej še Rino Simoniti in Matija Škof, potem pa dali v nič vse naše strokovnjake, ekonomiste. Niti na misel jim ni prišlo, da z Markovičemi ukrepi tone Slovenija in z njo tudi ostala Jugoslavija v gospodarski kolaps neizmerljivih posledic.
Tu bi omenil posebej to, da je vsaka količkanj urejena država ponosna na to, da imajo občani prihranjenega čimveč denarja, ki pa ga tudi primerno obrestuje. Kaj pa pri nas. 11 odstotne obresti s 60 odstotno inflacijo? Mislim, da je to navadno ropanje hranilcev. Markovič gre na to, da bi nam pobral še tisto, kar imajo ljudje shranjenega doma. Z drugo besedo, da bi na sebi čisto obubožal. Še to bi bilo dobro objaviti, da se je premier odločil za teorijo Jefjreja Sahsa, ki je obglavil inflacijo v Boliviji. Vendar, kakšna je bila cena za to. Tisoči pobitih v socialnih nemirih in stotisoči brezposelnih samo zato, da ni inflacije in da živi 35 odstotkov kaste, t. j. esta-blishmenta v sijaju in razkošju.
In ko grem proti koncu, naj omenim še to, da imamo denar za supersonično letalo pa helikopter in super moderno orožje. Vprašujem se le, za koga, ko vendar že vsak otrok ve. da se Evropa razorožuje in da so naše meje varne. Po drugi strani pa ni in ni denarja za šolstvo, zdravstvo in socialo.
Kot sem že zgoraj zapisal, se nas misli nekako tajvanizirati, ko bo imela ena dobra tretjina vse. drugi pa se bomo znašli na tleh, brez zadostnih sredstev za preživljanje in za zdravstvo, šolstvo in mizernimi pokojninami, da ostareli delavec za tistih 13 let življenja, kolikor ga ima po upokojitvi še pred seboj, nima denarja niti za starčevski dom. Vedite pa, tov. Markovič: neki ameriški kongresmen je izjavil: temu človeku se že na očeh vidi, da nima ne srca ne sočutja do malega človeka.
Toda ta dobra tretjina ponižanih in razžaljenih je tudi potencialno žarišče socialnih nemirov, ki znajo marsikoga izpodnesti. Kako priljubljena je g. Tliatcher, lahko vidimo zdaj in ne bo dolgo, ko bo odšla s svojim elitizmom na smetišče zgodovine. Ubirala je prav take metode kot Markovič pri nas. ker pa so Angleži civiliziran narod so se je naveličali in jo bodo odplaknili. In ker se v zadnjem času tudi jugoslovansko ljudstvo hitro bistri, tudi ono ne bo dolgo prenašalo zatiralstva.
Miro Pečenik
USTAVA IN USTAVNE ZAOBLJUBE -ZAPRISEGE
Urejena država na tem svetu ima tudi urejeno ustavo, med take nedvomno sodi Jugoslavija s svojim republikami. Svojo prvo je napisala in sprejela 31. januarja 1946. Lastnoročno so jo podpisali vsi predstavniki narodov, šele potem ko so se bili osvobodili. Ta ustava ima 139 členov. Njen prvi člen zlasti buri Srbe, kjer je zapisano: ..."skupnost enakopravnih narodov, ki so na osnovi pravice do samoodločbe, vključno s pravico do odcepitve, izrazili svojo voljo, živeti skupno v federativni državi."
V "Večeru " in drugih časnikih pa 17. februarja 1990 beremo, kaj pravi BOŽU ROV mož: "Naš najpomembnejši cilj je, da ločimo ljudi od neljudi, dobro od zla, ker to dvoje nikoli ni moglo biti skupaj."
Starejši ljudje v Evropi dobro pomnijo, zlasti Slovani in Židje, kaj je pomenilo "HERREN-VOLK", "UBERMENSCH" v Gobelsovi propagandni "kuhinji". Epilog se je znašel na Mednarodnem vojnem sodišču 20. novembra 1945 in zaključil v Niirnberškem procesu I. oktobra 1946. Poborniki hudodelstva v Evropi se niso čutili krive, pa vendar so se mnogi že prej sami pokončali, ker niso prenesli višine vislic: nekdanji avstrijski ka-pler Hitler, letalec Goring. Him-ler, veterinar in Lažnivec Gobels. Josip pa je pokončal svoje otroke in nato še ženo in sebe. medtem ko so drugi kasneje sedli na Niirnberškem sodnem procesu.
V "Gorenjskem glasu" dne 16. februarja 1990 piše pod naslovom: "Pravi mož na nepravem mestu," ob sestanku direktorjev na Brdu pri Kranju. Za ustavni okras nam ni tale stavek: "Na tem mestu se je torej govorilo srbohrvaško, čeprav je na sestanku en neslovenec - Ante Markovič. Povedal je, da ZIS ne more ničesar ukreniti proti dolgu Srbije Sloveniji. V ustavi je zapisano, da je blagovni promet med republikami svoboden in se ne more omejiti z zakonom republike. Pa vendar je Srbija začasno zadržala ogromno slovenskega kapitala.
Predsednik ZlS-a ter predsednika ZlS-a Srbije in ZlS-a Slovenije in drugi funkcionarji, delegati, poslanci, zastopniki so ob sprejemanju svojih funkcij zaprisegli zvestobi ustave. Vsi vprek smo to neštetokrat storili ob tej ali oni priložnosti.
Kako uborna ugotovitev je bila, da je kongresni forum na Kongresu o protiustavnem aktu sploh razpravlja in jo skuša verificirati z glasovanjem, ko pa je protiustavni delikt. Kje je insti-
tucija in forum v Jugoslaviji, ki je nad ustavo in zaprisego parlamentarno izvoljenih in zapriseženih predstavnikov ljudstva. Predstavniki ZlS-a, ne le da ne morejo reagirati na protiustavni čin, ampak to morajo, saj so ustavno zaprisegli z vsemi legalno izvoljenimi predstavniki ljudstva, ki ga zastopajo.
O kršitvah ustave vendarle suvereno razsoja Ustavno sodišče. Se bo to tudi zgodilo ? Pra v bi bilo, da bi se.
V Mariboru, dne 19. 2. 1990
Stane Bobek, dipl.oec.
VOLILNI PROGRAM DU BLED
»ODRINJENI«
Da ne bi bili tudi v prihodnje UPOKOJENCI »ODRINJENI« na rob družbenega dogajanja, si bomo z življenjskim delom zasluženo pravico, do enakopravnega položaja v družbi, ter človeku primerno pokojnino izborili z uporabo svojih volilnih glasov, na marčevskih volitvah delegatov v republiško in občinsko skupščino. Svoje glasove bomo ODRINJENI oddali kandidatom, ki jih bomo predlagali mi sami, ali pa tistim, ki nam bodo jamčili, da se bodo v oblasti občine in Slovenije do upokojencev in njih problemov odgovorno obnašali.
Upokojenci!
— Dovolj je bilo naše pasivnosti!
— Odvrzimo občutke nemoči in občutka, da nismo nikomur potrebni, da smo »balast« družbe današnjega dne!
— Z vso moralno pravico zahtevamo vse tisto, kar smo s svojim »življenjskim« delom zaslužili!
— Zavračamo očitke, da smo dežurni krivci za sedanjo družbeno in gospodarsko krizo!
— Ne sprejemamo raznovrstne »uničujoče« kritike in špekulantskih obtožb na račun naše »garaške« generacije, ki jih nanjo »streljajo« z edinim ciljem priti na oblast, številne kot gobe po dežju, zrasle nove stranke!
»ODRINJENI« SE VKLJUČUJEMO V VOLILNI BOJ Z GESLI:
— Človek človeku človek.
— Razvita in v Evropo odprta družba,
— Svoboda, mir, varnost,
— Skrb za zdravje, zdravo in humano okolje,
— Demokracija in pravna držaja,
— Dodajmo življenje letom in ne leta življenju,
— Žena in mati steber družine in Slovencev
ClUl »ODRINJENIH« Od republiškega parlamenta občinske skupščine zahtevam da se nanovo ovrednoti družbe status in enakopraven polož upokojencev, kot enakovredn članov slovenske družbe. S TEM V ZVEZI:
— nočemo socialne pomoči pt pa pošteno zasluženo poke nino. ki je rezultat minule^ dela. v skladu s tržnim nač lom »DAL SEM - DAJ«
— nočemo akontacij, pač pa ti kojšnje in realno izplačilo p kojnin!
— hočemo dvatisočletju in E ropi prinesen življenjski stal dard ZDAJ in ne ko na »GARAŠKE« generacije bo več!
— hočemo pokojnino, ki bo p> leg pokrivanja vsakodnevn potreb, zagotavljala tu možnost za rekreacijo, let! oddih, zdraviliško zdravi} nje in tudi možnost potoval — ogledati si vsaj nekaj zt nimivosti in lepot sveta!
— nočemo, da nam današn) ali kakšna nova birokracij reže kruh, tako kot nam g je doslej!
— ne bomo dopustili, da na) stranke različnih ideologij' barv »izničijo« in »mažejć delovne uspehe naše genert cije, kije z odrekanjem stal darda obnovila v vojni do ti porušeno domovino, kah tudi ne narodnoosvobodiln ga boja!
— preko delegatov, ki jih bori upokojenci izvolili ali s svoj mi glasovi podprli, hočem' da se v skupščini sliši ni glas!
— program D U Bled vsebuj tudi obnovo in posodobiti doma tako, da bo nudil prij ten, narodovi kulturi prime no delovanje društvenih d javnosti!
— zavzemamo se za, tudi i ceršnje, bolj razgibano ku turno družabno življenje Bi' da, ki ga močno pogreša!
— hočemo pošteno in dobro zt toženo trgovino po zmerni in ne »turističnih« cenah, ki je to že stara praksa na Bti du!
— zavzeli se bomo za to, da dt kažemo delovnim in drugi organizacijam, da njihol obveznosti do svojih delegl tov, ki so se upokojili, s tel še niso izpolnjene (omogoči morajo možnost dopustovl nja, letna srečanja, izleti' kolektivom, finančna podpi ra D U itd).
»ODRINJENI« bomo podpof za naš volilni program iskali1 volilci — zakoncev in sorodniki naših članov, ter pri tistih, ki i upokojitvi bližajo.
Ta naš program bomo posr dovali kandidatom, ki bodo pl trjeni kot kandidati na zbor volilcev. ter jih povabili na rt zgovor o našem programu.
PREDLOGE  za kandida sporočite v pisarno DU Bled. DRUŠTVO UPOKOJENCE BLEf
ALEKSANDER ZALAR
ZLATI TRIKOTNIK
Tudi vladno nadzorstvo nad neprehodnimi pokrajinami, brez cest, je bilo slabo. Zato je proizvodnja in trgovina z opijem cvetela. Visokogorska plemena so dobivala redna plačila, nasadi maka so se hitro širili in tako so bila od pridelave maka vse bolj odvisna številna gorska plemena. Bil je njihova eksistenca...
Avto se je ustavil. Burmanska meja. Zlezemo iz avta in se peš odpravimo proti meji.
Na obeh straneh ceste so male priročne prodajalne. Tam vidiš vse vrste tekstila, izdelke domaČe tajske obrti ter uporabne predmete. »Le kdo vse to kupuje?« vprašam Toma. »Burmanci,« pravi. Reka Sub Roa loči Burmo od Tajske. Na drugi strani starega kamnitega mostu obstanem. Nad mano je čez cesto velik napis: Socialistična republika Burma. Nadaljujem pot na burmansko ozelje. Ob cestni oviri stoji burmanski obmejni policist. Veliko Burmancev in posamezni Tajci hodilo mimo ovire. Pozdravim policista. »Me bo ustavil?« premišljujem. Pokima mi in se prijazno nasmehne. Zato zakoračim naprej. Strah popusti; vzamem fotografski aparat, da bi slikal, tedaj pa se ob meni pojavi prijazni policist. Krili z rokami in ponavlja: »No, no!« »Nočeš, da slikam.« mu rečem kar po slovensko in spravim fotografski aparat.
Avtor ob obrežju Zlatega trikotnika, sipina »zlati trikotnik«.
reka Mae Khong in
Ko sem spet na tajski strani meje, mi Tom ves zaskrbljen ' če: »Kaj ste vendar počeli, ali ne veste, da bi vam lahko zaplet fotoaparat.« Potem se še dolgo čudi in kar ne more verjeti, sem jo tako poceni odnesel. »Pojdimo že,« nam reče. Občutj imam, da so mu Burmaci in Burma trn v peti. Posnetek s tajs* strani meje pa mi vendar uspe.
Spet se vozimo. Cesta je zdaj ožja. Približujemo se hriboij Tam se začenja Zlati trikotnik! Bom le spoznal to skrivnostno v želo? Vozimo mimo nasadov banan in že so tu nasadi ananas Cesta zavije med hribe. Bambusov gozd ovija cesto v senco sj jega zelenja. Za ovinskom se začne cesta dvigovati. Večeri se. V lika, krvava sončna krogla se izgublja za neskončnim zelenjem, soncem se izgublja tudi vročina. Iz skritih globeli se plazita mi1 in hlad. Končno obstane tudi avto. »Tu bomo prenočevali,« pl vi Tom. Z nahrbtnikom na ramah se odpravimo v bližnje koči1 pokrite s palmovino.
Malo naselje tik ob sotočju Sob Ruaka v Mae Khong je fl menjeno le skromnim potnikom. V kočicah ni elektrike niti vo<! Rogoznica - edino, kar je v koči, pa je kljub vsemu primeri podloga za spalno vrečo. Tu ne moreš stati, lahko pa udobno I žiš. Sele zdaj opazim, da sem na obali reke Sob Ruak. Le nek metrov pod menoj je majhen pristan. Ob njem je privezanih i1 kaj čolnov. Noč je. Na čelo pritrdim baterijsko svetilko. Sedtf na spalno vrečo, odprem lesena vrata svoje koče in se zagledam noč. Reka Sob Ruak se kot dragocena svila lesketa v rumenka: svetlobi mesečeni. Za temno zajedo je videti drugo, mnogo širš* Z njenimi valovi se poigrava svetloba meseca in spreminja p* krajino v pravljico. Pogled se ustavi v neskončnosti senc, ki dvigujejo v gore. Poetičnost slike dopolnjujejo glasovi ptic in vali. Dogodek se vpija v moja čutila.
Muzikaviva: Dvigniti splošno raven glasbene kulture
KDAJ ZASEBNE GLASBENE SOLE?
Trajna skupnost samostojnih kulturnih delavcev "Evropska kultura" vključuje v svoje delovanje tudi enoto, ki se posebej ukvarja z glasbenim izobraževanjem - Muzikavivo. Razmah projekta tudi na Gorenjskem.
Pred časom smo v Gorenjskem glasu že širše predstavljali eno od Trajnih delovnih skupnosti kulturnih delavcev, informacijo tokrat poglabljamo. Pravzaprav razširjamo, kajti Evropska kultura je kot delovna organizacija s polno odgovornostjo zelo široko zasnovana. Sami pravijo, da so njihova področja delovanja tako informiranje, izobraževanje kot znanost, kultura in umetnost.
Nas je znotraj Evropske kulture tokrat posebej zanimala enota 19, kot jo interno označujejo, gre za projekt, ki nosi naslov Muzikaviva. Ta enota je namreč neposredno zanimiva tudi za Gorenjsko, saj so prve akcije že stekle. O delu Muzi-kavive smo se pogovarjali z njenim direktorjem in urednikom Janezom Rozmanom.
Janez Rozman, direktor in urednik Muzikaviva
Kako bi se lahko najkrajše označili za tiste, ki o vas še ničesar ne vedo?
"Srno prva neodvisna organizirana glasbena delavnica na Slovenskem, ki domuje v kulturnem hramu Vodnikove domačije. Naš program obsega individualno glasbeno izobraževanje - poučevanje s področja klasične, jazz, zabavne, ročk, narodne in narodnozabavne glasbe."
Zgolj za začetnike, za tiste, ki instrumente že obvladajo ali za oboje?
"Upal bi si reči, da za vse. Poučevanje imamo namreč razdeljeno na tečaje za začetnike, izpopolnjevanje na srednji, višji in visoki stopnji. Tečajnike vodijo priznani slovenski glasbeniki, pri visoki stopnji pa vključujemo v vodenje vrhunske izvajalce. Eden takšnih tečajev se bo pričel konec tega meseca, v potrdilo prej rečene-ga pa zgolj imena mentorjev -Janez Gregorc (kompozicija), Emil Sruk (pozavna), Aleš Rendla (tolkala), Milko Lazar (saksofon)... Tečajniki dobijo ob zaključku tečaja tudi posebno potrdilo."
Potrdilo, ki pa verjetno nima tudi formalne veljave?
"Res je, kajti zaenkrat lahko kaj takšnega uradno izdajajo samo državne glasbene šole, vsem ostalim pa je prepuščeno zgolj interno potrdilo. Priznati moram, da o tej problematiki zaenkrat še nismo poglobljene-je razmišljali, verjetno pa bo držalo, da bo potrebno temo kmalu širše odpreti."
Na tem mestu se je v pogovor vključil tudi Janez Zmazek (tačas popularni Don Mentoni Blues Band): "Vedeti moramo, da gre pri tem za celostno problematiko, ki jo bo v tem okvi ru potrebno tudi reševati. Našemu voditelju tečaja namreč ni Hana zakonika možnost dajanja formalnih glasbenih diplom - gre v bistvu za tematiko zasebnih glasbenih šol, ki bodo navzven izenačene s šolami, ki jih bo neposredno pokrivala "državna glasbena šola", kar se lahko, glede na današnje čase, kmalu zgodi."
V čem ste lahko, če izpustimo nemožnost podeljevanja uradnih diplom, kvalitetnejši od siceršnjih glasbenih šol?
"Ne bi si želel nakopati nikakršnega sovraštva med kole-
gi, ki poučujejo ali vodijo na glasbenih šolah, vendar vseeno moram reči, da gre po mojem mišljenju za kvalitetnejši odnos do tečajnikov. Ker so skupine praviloma maloštevilne, se mentor lahko res vsakomur posveti v maksimalni možni meri. Težimo k čimbolj svobodnemu pristopu."
In kako gre v vaš koncept Gorenjska?
"Zaradi velikega zanimanja ljudi z Gorenjske smo odprli podenoto Muzikavive tudi na Partizanski 33 v Kranju. Delo, ki ga vodi Matjaž Malovrh, je seveda enako programom in zahtevam, ki jih vodimo v Ljubljani. Ravno v času, ko se pogovarjava, je v Kranju že stekel prvi tečaj - učenje kitare. Ocenjujemo, da je na Gorenjskem veliko ljudi, ki bi želeli dvigniti splošno raven glasbene kulture, kot imamo zapisano v našem geslu."
Gre znotraj vašega dela še za kakšno posebno akcijo?
"Vsekakor moram omeniti socialni projekt imenovan "Sklad za pomoč pri glasbenem izobraževanju". Namen sklada je nedvoumen - brezplačno želimo omogočiti glasbeno šolanje tistim skritim talentom, ki bi sicer zaradi pomanjkanja denarja za šolnino ali nakup instrumenta, nikoli ne mogli uresničiti svojega talenta. Hkrati lahko tudi z veseljem povem, da je akcija naletela na izredno dober odmev med posamezniki, delovnimi organizacijami, skratka med naslovniki naših prošenj za finančno dotacijo."
V. Bešter
Gorenjska akustična glasba bogatejša za ploščo
PRVA VIGILIJA
Kranj, 17. marca - V mladinskem kulturnem centru Carnium je skupina Ta nt ad ruj v razprodani dvoranici pripravila promocijski koncert ob izidu njihovega vinilnega prvenca. Na plošči, ki jo je izdala založba RTB, je kar sedemnajst skladb.
Zapisati velja, da bo ob veliki plošči, ki jo je že moč kupiti v prodajni mreži RTB (na Gorenjskem predvidoma v kranjskem Globusu in poslovalnici Mladinske knjige na Maistrovem trgu), na glasbeno tržišče prišla tudi kaseta. "Zakaj ne samo kaseta, kar je sicer tačas pri nas v navadi? Iz povsem preprostega razloga, beograjska založba namreč za podobne projekte še vedno izdaja tako ploščo kot kaseto," razlaga član skupine Aleš Hadalin. Kljub temu velja za vse tiste, ki ne spremljajo tekoče domače akustične glasbe, posebej poudariti, da prvenec Tantadruja zasluži posebno mesto. Pa ne zgolj zaradi tega, ker Gorenjci že dolgo nismo beležili podobnega primera, pač pa tudi zaradi tega, ker nasploh v zadnjih letih širše v Sloveniji ta vrsta glasbe vedno bolj izginja. Resnici na ljubo - nikoli nismo imeli pretiranega števila kvalitetnih glasbenih skupin, ki so prisegali na akustiko, zato je bil vsak projekt deležen toliko večje pozornosti. Na žalost lju-
biteljev tovrstne glasbe pa so se skupine praviloma prej razšle, preden bi uspele priti vsaj do kvalitetnega kasetnega zapisa.
Boštjan Soklič (kitara, vokal), Mateja Blaznik (kitara, vokal), že omenjeni Aleš Hadalin (flavta, orglice, vokal) in Dino Gojo (violončelo), na srečo, ne sodijo v to kategorijo. Kot smo uspeli izvedeti na kranjskem promocijskem koncertu, se njihovi načrti s pravkar izdano ploščo nikakor ne zaključujejo, pač pa že razmišljajo o novih projektih. Usoda morebitne nove plošče pri RTB pa je verjetno v veliki meri pogojena tudi s prodajo prvenca
(na tržišče bo prišlo 2.000 plošč in ravno toliko kaset) - sedemnajst sklad, ki so z izjemo ene (Ne, ona nima žametnih oči, Blaznikova), Sokličevo delo. Ob lastnih besedilih se pojavljajo tudi imena Puškina, Go-
etheja, Lermontova, Kocbeka, Jenka, Vodnika...
Sodeč po vsebini plošče in sobotnem promocijskem koncertu - Tantadruj zanesljivo še ni rekel zadnje besede!
V. Bešter
Naše razmišljanje
NE ČAKAJ NA MAJ
V času predvolilnih golažev, ko se za usmeritev pozornosti tistih, ki bodo v intimi volilnih kabin odločali o novi politični reprezentanci slovenske države, politiki in tisti, ki bi to radi postali, oprejo prav na vsako možno bilko, tudi kultura dobiva izraziti položaj. Zanimivo in hkrati že prav smešno postaja dejstvo, kako prvaki raznobarvnih strank svojim spiskom želja dodajajo še eno. Resda bi delali krivico, če bi enoznačno pod ta okvir ujeli prav vse, vendar na načelni ravni položaj kulture v prihodnje zveni prav patetično. Sodi nekako zraven, ko se govori o velikih besedah - "suverenost, samobitnost, samostojnost..." Pa se snovalci kulturnih izhodišč posameznih političnih dejavnikov res v popolnosti zavedajo aktualnega trenutka, v katerem nikakor noče priti do polne uveljavitve mnogoterih kulturnih aktivnosti? Bo novi parlament tej, kot so jo pri nas samoupravno poimenovali, družbeni dejavnosti, res lahko zarezal večji kos pogače ali pa se bo po volitvah, kot še na marsikaj drugega, tudi na kulturo povsem pozabilo ?
Ne morem mimo tega, da v tem kontekstu ne omenim (meni znanih) programov gorenjskih strank. Po prvem vtisu je kulturi, v najširšem pomenu besede, vtisnjen mogočen pečat, govori se namreč o naslanjanju na zgodovino, urejanju parkov, kulturnih centrih... Predpostavimo, da so pri pisanju programov sodelovali ljudje, ki so vsaj posredno povezani s sedanjimi kulturnimi tokovi znotraj občin in bi potemtakem skozi poznavanje problematike v zapisanih mislih lahko iskali legitimiteto. Pa je temu res tako?
Bojim se, da, s častnimi izjemami, vse skupaj nima ne repa ne glave. Volilcem so sicer ponujeni posamezni sila simpatični predlogi, skozi katere pa zelo težko (ne moremo) razbrati celostne podobe in predvsem tehtne daljnoročne vizije.
Sicer pa, parafrazirano, tudi Gorenjci bomo dobili natančno takšne politike, kakršne si zaslužimo. In s kulturo ne bo nič dru-
gače!
Vine Bešter
KULTURNI KOLEDAR
KRANJ - V Prešernovi hiši razstavlja slikarka Vida Štemberger.
V galeriji Mestne hiše pa si lahko ogledate dela akademskega slikarja Valentina Omana. V Gorenjskem muzeju na Tavčarjevi 43 (poleg Prešernovega gledališča) razstavlja akademska slikarka Zdenka Golob.
V prostorih Kavke (na Maistrovem trgu) razstavlja akademska slikarka Marija Svetič, v prostorih R 3 {na Mohorjevem klancu) pa slikar Nejc Slapar.
JESENICE - V razstavnem salonu Dolik si lahko ogledate spominsko razstavo likovnih del Toneta Tomazina. V galeriji Kosove graščine je na ogled razstava Rekonstrukcije slovenskih kmečkih noš po upodobitvah v Valvasorjevi slavi avtorice ing. arh. Milene Kumar in dr. Marije Makarovič. RADOVLJICA - V galeriji Šivčeve hiše razstavlja plastike v žgani glini akad. slikar Izidor Urbančič. BEGUNJE - V galeriji Avsenik je odprta razstava desetih slikarjev, šestih akademskih in štirih ljubiteljskih. ŠKOFJA LOKA - V galeriji Ivana Groharja razstavlja akad. slikar Marko Tušek. V galeriji ZKO - knjižnica so na ogled dela akad. slikarke Urše Žajdela - Hrovat. Omenimo še, da so zbirke Loškega muzeja na ogled ob sobotah in nedeljah od 9. do 17. ure.
TRŽIČ - V Kurnikovi hiši razstavlja slikar Norbert K. Grčar iz Avstrije. V Paviljonu NOB so na ogled likovna dela akad. slikarja Janeza Kovačiča.
Pred gledališko premiero
MARS
Danes, v torek, 20. marca, ob 20. uri v kranjskem Delavskem domu predstava Gledališča čez cesto.
Predinformacijo smo v Gorenjskem glasu že objavili, danes zapišimo le imena sodelavcev, ki so pripravili krstno izvedbo futuristične drame Mars, Iztoka Alidiča: Peter Majcen, Alenka Bole - Vrabec, Boris Benčič, Iztok Ahačič, Kondi Pi-žorn, Sandra Rebek, Bojan Bešter, Iztok Alidič, Janko Hvasti, Ruša Roos, Špela Trošst, Uroš Habjan, Janez Prosen, Janez Cankar ter Branka Borisavljevič.
Na fotografiji Simona Uršiča je posnetek z vaje.
PRIREDITVE
Danes, v torek, 20. marca, pripravljajo ob 19.30 v knjižnici A. T. Linharta v Radovljici novi "Torkov večer". Dr. Jurij Zalokar bo spregovoril na temo "Tesnoba in stiska sodobnega človeka". Jutri, v sredo, 21. marca, bo ob 18. uri v gimnazijski knjižnici v Kranju literarni večer, predstavitev prevoda (Irena Pe-neš) angleške monodrame Harrvjev božič. V četrtek, 22. marca, pa lahko ob 19.30 v dvorani kranjske Glasbene šole prisluhnete koncertu enega vodilnih jugoslovanskih violinistov Volodje Balžalorskega. _
Knjižna novost
TRILOGIJA
Knjiga o poboju vojnih beguncev iz leta 1945 - Vetrinje - Teharje - Rog, Nikolaj Tolstoj, Matjaž Klepec in Tomaž Kovač; izdala Založba za alternativno teorijo v Mariboru, 1990; cena 120,00 din.
Če smo pred kratkim v Gorenjskem glasu med knjižnimi novostmi opozorili na Leljakovo knjigo o Teharskih dogodkih, potem seveda moramo bralce, ki jih zanima tovrstna problematika opomniti tudi na drug takšen projekt, ki pa ga je Le-ljak podpisal kot urednik novonastale založbe.
Kot v predgovoru pojasnjuje Spomenka Hribar, gre za ponatis treh knjižic, ki so izšle v tujini - dejanje, ki bi bilo še malo nazaj neizvedljivo, kajti sintagma sovražne politične emigracije je pila vse premočna. Prvi del trilogije skozi misli Nikolaja Tolstoja (mimogrede, v časopisu Demokracija že dlje časa izhaja njegov podlistek Vetrinjske žrtve), govori o "Celovški zaroti" ali, kot jo je avtor podnaslovil, o vojnih zločinih in diplomatskih tajnostih, gre pa za širše razgrinjanje verjetne razlage (Tolstoj) dogodkov, ki so pogojevali predajo jugoslovanskih vojnih ujetnikov pri Vetrinju.
Matjaž Klepec v drugem delu trilogije predvsem skozi pričevanja prič pojasnjuje dogodke, ki so se dogajali v poletnem času, po končani drugi svetovni vojni, podobno pa je svoje delu zastavil tudi Tomaž Kovač, ki svoj prispevek naslavlja V Rogu ležimo pobiti", opisuje pa pot ujetnikov iz Vetrinja do Roga, vmes pa so tudi pričevanja o gorenjskem delu poti -Jesenice, Kranj in Škofja Loka, kar bo verjetno za ljudi tega konca Slovenije najbolj pretresljivo.
V. B.
ureja LEA MENCINGER
GLAS 8. STRAN
4
ZANIMIVOST!
Torek, 20. marca 1990
Gorazd Šinik, fotoreporter Gorenjskega glasa, svetovni smučarski prvak med poklicnimi novinarji _
Dvakrat pozlačeni Shigakogen
Dve zlati kolajni, v veleslalomu in kombinaciji veleslaloma in teka, sta nedvomno najlepša spomina na Japonsko. Ob tekmovalnem pa je bilo za Gorazda Šinika enkratno srečanje z Japonsko, njenimi prebivalci in navadami. To je drug svet, drug planet s povsem drugače, za nas težko razumljivim urejenim življenjem.
Pred odhodom na svetovno novinarsko smučarsko prvenstvo nisi napovedoval kolajn. Vrnil si se z dvema zlatima, za kar ti čestitam. Sta kolajni tudi zate presenečenje, posebej druga, v kombinaciji!
"Japonska je bila zame tako težko pričakovana, tako magična, da je bila sla po spoznavanju te dežela postavljena pred tekmovalne dosežke. Kmalu se je izkazalo, da temu le ni tako. Po enem dnevu bivanja v Tokiu je bila tekmovalna strast že navzoča, trema se je stopnjevala, še posebej od prihoda na smučišče Shigakogen dalje, kjer so nam Japonci čas natančno odmerili, nam pustili le prvi dan za prosto smučanje oziroma spoznavanje s terenom, naslednji dan pa je bila že tekma. Vsem nam je bilo jasno, da na Japonsko nismo prišli uživat, ampak tekmovat. Sicer pa me je tekmovalna druščina poznala že od lani. V veleslalomu so nekateri napovedovali, da bi moral biti med dobitniki kolajn, zaradi priljubljenosti pa navijali zame in me spodbujali ter se po tekmi veselili moje zmage. Letos je namreč zelo presenetil Sved Mallenberg. Odlično obvlada tehniko novih kolov kot pravi smučarski as. V teku pa sem res presenetil samega sebe. S seboj sem moral obvezno vzeti tekaške smuči in opremo, ker tako daleč ne moreš iti, da bi tekmoval samo v eni disciplini. Računal sem, da bi se v kombinaciji uvrstil nekje od petega mesta navzdol. Že trening je pokazal, da mi tek kar gre, da sem dosti močan
predvsem v rokah, da pa mi pri tehniki pomaga talent. Na tekmi sem imel pred seboj enega dobrega, ki sem ga lovil, na največjem vzponu pa sem prehitel tri, ki so startali pred menoj. Začel sem razmišljati o dobri uvrstitvi, dobil sem še večjo voljo."
Na cilju si bil kar precej zdelan. Vsaj tako si mi povedal po telefonu, ko si poklical v uredništvo.
"Pred ciljem sem skoraj obupal. Kilometer pred ciljem je bil dolg vzpon. Narobe sem dihal in sem že hotel odnehati, pa me je tam čakala Marjeta Soštaričeva iz Dela, me spodbujala in ni dovolila, da bi popustil. Iz sebe sem iztisnil zadnje moči. Po tekmi je bilo nekaj posledic. Bolela so me pljuča, nekaj vitaminov sem pojedel, vendar je bilo veselje nepopisno."
Sploh je bila jugoslovanska odprava na 36. svetovnem smučarskem prvenstvu zelo uspešna. Skupaj ste osvojili nad 10 kolajn.
"Med 250 udeleženci iz 36 držav smo se dobro držali. Sploh smo se Jugoslovani med prvimi včlanili v smučarsko organizacijo poklicnih novinarjev in smo v njej zelo navzoči. Zato imamo tudi pravico do številnejšega zastopstva. Skupaj smo osvojili 11 kolajn. Razen mene sta bila zlata še Marjeta Šoštarič iz ljubljanskega Dela, zelo dobro pa je tekel Jeftovič, ki že leta in leta uspešno sodeluje na prvenstvih in je dobil posebno nagrado predsednika Mednarodnega olim-
pijskega komiteja Samaranc-ha."
Spominjam se, da ste imeli pred odhodom precej težav z opremo, z denarjem za pot.
"Na pot smo vseeno odšli ponovno zelo dobro opremljeni. Dela in problemov pred odhodom pa je bilo veliko. Šele zadnji dan pred odhodom se je pokazalo, da je naš generalni pokrovitelj Kovinotehna iz Celja, potem pa so nam pomagali še Yulon, Gorenje, Elan s smučmi, Mikon iz Mislinje z zelo lepimi kombinezoni, v katerih smo bili zelo opazni in so nas samo Avstrijci, ki jih je od nog do glave opremil Atomic, prekašali. Za obutev je ponovno poskrbela Alpina."
Si bil kot dvakratni zmagovalec deležen posebne pozornosti, časti? Koliko pozornosti so japonski mediji posvečali novinarskemu tekmovanju?
"Japonci so za naše tekmovanje sploh načrtovali tempo, ki je za njihovo delo in življenje običajen. Prav malo jim je bilo, tudi v primeru slavja, mar, ali imamo mi naslednji dan tekmo ali ne. Po velesla-lomski tekmi smo odšli zvečer v Nagano, v ekskluzivno restavracijo, kjer so stregle japonske gejše. Ko je župan zvedel, da je med gosti veleslalomski zmagovalec, me je povabil k sebi. Zapletla sva se v pogovor, kje je Jugoslavija, kako je z Jugoslavijo. Župan je za nekatere stvari presenetljivo dobro vedel. Resnično je bila velika čast nekaj minut posedeti pri njegovi mizi. Sicer pa je bilo vsak dan na centralni televiziji nekaj o našem tekmovanju, osrednji japonski ekonomski časnik, ki izhaja v angleščini, pa je o tekmovanju pisal na polovici strani. Jaz sem bil predvsem tarča
mojih kolegov, sotekmovalcev, za japonske medije pa sta govorila naša glavna, kapetan ekipe Joško Pirnar in Boštjan Pire, ki je podpredsednik mednarodne organizacije novinarjev smučarjev."
Prvenstvo je bilo v Naganu, ki je že uradni kandidat za organizacijo zimskih olimpijskih iger leta 1998. Je bilo tudi novinarsko prvenstvo v funkciji propagande kandidature?
"Nagano je z 2,5 milijona prebivalcev peto, šesto mesto na Japonskem, sedež prefekture. Od Tokia do Nagana je štiri, pet ur vožnje z navadnim, ne hitrim vlakom. Le-ta do Nagana še ne vozi. Osrednje nagan-sko smučišče Shigakogen pa je od mesta oddaljeno uro avtobusne vožnje. Vzpon je zelo strm, vendar je cesta absolutno urejena, maksimalne široka, varna, pregledna, čeprav gre za hude serpentine. Cesta je bila očiščena, nobenega ledu, čeprav je bilo meter snega. Smučišče Shigakogen ima okrog 100 hotelov, je tako obsežno, da ga v enem dnevu ne moreš presmučati. To so velika prostranstva. Naša tekma je bila v funkciji olimpijske kandidature. Japonci so že vložili ogromna sredstva vanjo in sem prepričan, da bodo olimpiado dobili. Olimpijska tiskovna služba že deluje, imajo že posebno službo s 35 zaposlenimi, ki delajo non stop. Projekti so že nekaj let izdelani do perfekcije, videli smo makete, med drugim za fantastično hitro cesto Tokio - Nagano - Shigakogen. Vzporedno pa poteka spopad organizatorjev z varstveniki narave. Ko smo prišli v Nagano, so bili na eni strani ceste organizatorji, veliko ljudi iz mesta, ki so nas navdušeno sprejema-
li, na drugi strani pa ljudje s transparenti zoper olimpiado, čeprav so bili tudi ti prijazni z nami, so nam segali v roke, kazali gostoljubnost, vendar so nam razlagali, zakaj so proti olimpiadi."
Poznajo na Japonskem jugoslovansko smučanje, jugoslovanske smučarje, ali pa smo zanje popolnoma neznana in nepoznana dežela?
"Shigakogen je veliko smučišče in med Japonci je veliko zanimanje za smučanje. Videvali smo smučarje z Elanovimi smučmi in skoraj vsak od njih se je nam, ki smo bili prav tako na elankah, vsaj nasmehnil. Prepričali smo se, da poznajo Elan, da vedo, kje je ta tovarna, vedo za Križaja, Stenmar-ka. Nekateri so že vedeli tudi za Matejo Svet, kar precej pa jih tudi že pozna Furusetha. Srečal sem starejšega moškega na Elanu, ki je poznal vso zgodovino jugoslovanskega smučanja. Srečal sem žensko v Phoenixovi bundi, to je najbolj ekskluzivna znamka smučarskih oblačil, na kateri je bilo izpisano  ime  Bojana Križaja.
Vprašal sem jo, ali ve, kdo je Bojan, pa ni ničesar vedela. Ko sem se potepal po Tokiu, sem zavil z glavne ulice in v eni od trgovin opazil lutko, ki je bila oblečena kot Mateja Svet. Obraz je bil kot njen pravi, smuči Elanove, pulover Rašica. V trgovini potem naših izdelkov nisem opazil. Mogoče sem slabo pogledal, vendar reklama v izložbi je le bila. Sploh pa na Japonskem kupujejo smučarsko opremo na enem mestu, v eni trgovini, od perila do smuči. Predvsem gledajo na barvno usklajenost, seveda ob kvaliteti."
Prihodnje svetovno prvenstvo je v Crans Montani v Švici. Te mika tja?
"Pravico imam iti na še eno prvenstvo. Možnosti imam za Švico. Vendar me tja toliko ne vleče kot čez dve leti v Ameriko. Nanjo se bom športno pripravljal, da bom uvrščen v reprezentanco. Naj ne izpade ne-športno: za Ameriko gorim prav toliko, kot sem za Japonsko."
J. Košnjek, slika F. Perdan
Blejsko jezero ima precej lastnikov, a žal malo skrbnikov
Beli labodi in črne slutnje
Bled, 15. marca - Ko so se turisti, obiskovalci Bleda in domačini zadnje dni sprehajali ob jezeru, so opazili, da je voda umazana, da se na njej nabira plast zelenkaste barve in da imajo sicer snežno beli blejski labodi na sebi temne venčke. Večina tistih, ki so se ob jezeru sprehajali že prejšnja leta, je seveda pomislila na umazano vodo in alge, ki so ob zadnjih milih zimah močno cvetele in povzročale celo hujšo umazanijo, kot je trenutno. Strokovnjaki na blejski Limnološki postaji pa zaskrbljeni opozarjajo, da gre tokrat za pojav še ene modro-zelene alge, ki pa ima precej drugačne lastnosti od že znane alge, ki vodo obarva rdeče. Ta nova namreč utegne postati strupena...
Če najprej strnemo ugotovitve strokovnjakov z Inštituta za biologijo pri ljubljanski univerzi in njihove Limnološke postaje na Bledu, je zlasti pomembno, da so že lani jeseni v jezeru poleg alge Oscillatoria Rubes-cens iz skupine modro-zelenih alg (ta vodo obarva rdeče) opazili še eno algo iz iste skupine. Vendar pa ima nova alga (strokovnjaki ji pravijo Aphanizo-menon Flosaquale) precej drugačne značilnosti kot prva. Če je za algo rdeče barve značilno, da se pojavi predvsem spomladi (navadno zaradi mile zime močno vzcveti in voda dobi gosto smetanosto prevleko, nato pa ob višjih temperaturah vode izgine s površine), je za drugo zelo težko napovedati, kdaj se bo pojavila, kdaj izginila, pa tudi, kakšni so vzroki in posledice njenega obstajanja v vodi. Tisto, kar je najbolj zaskrbljujoče, pa je dejstvo, da je alga Aphanizomenon Flosaquale lahko nevarna ljudem. Strokovnjaki pravijo, da je trenutno alga še v snopičih, in da so rezultati testov pokazali, da še ni toksična, kar pomeni, da še ni strupena, vendar pa je težko napovedati, kdaj bo postala. Menda ji celo ustrezajo višje temperature in to utegne biti sredi poletja. Prav zato so na blejski Limnološki postaji že pred tedni začeli resno opozar-
jati, naj se vendar sprejmejo določeni ukrepi, ki bodo preprečili najhujše. Čeprav jim nekateri (naprimer turistični delavci, ki bi prvi morali stopiti skupaj) očitajo, da zganjajo nepotreben preplah, pravijo, da je zanje pač prvo njihovo delo pri zaščiti zdrave jezerske vode. Tako so uspeli prepričati tiste, ki skrbijo za finančno plat (v občini in republiki) pri delih na jezeru in konec tedna je ekipa Vodnogospodarskega podjetja iz Kranja začela s čiščenjem jezera.
Ko smo v petek obiskali Bled.so jezero že čistili, dipl.bi-ol. Špela Remec - Rekar z blejske Limnološke postaje pa je povedala: "Že danes so delavci odpeljali iz jezera 3200 litrov materiala. Čiščenje alg z bara-žami pa ni vedno primerno, saj
določene dneve veter alge razpi-ha. Zato je v primeru, ko se te na določenem mestu množično pojavijo, treba hitro ukrepati. Marsikdo sicer misli, da zganjamo nepotreben preplah, vendar pa imamo na našem inštitutu zbrane podatke za evropska alpska jezera, kjer so se te alge že kdaj pojavile in prav ti podatki so zastrašujoči. Marsikdo namreč misli, da drugod nimajo težav z algami, vendar pa jih imajo prav tako kot pri nas (naprimer Bodensko jezero). Prav na podlagi njihovih razsikav in izkušenj smo izvedeli, da se alga Aphanizomenon flosaqaIe pojavlja zelo nepredvidljivo, da zanjo niso značilne tipične temperature vode ali določen letni čas. Poleg tega je lahko tudi strupena, kar pa nas je seveda še najbolj spodbudilo, da se čimprej lotimo njenega odstranjevanja."
Marjan Vidic, čolnar iz Bleda, pa razmišlja takole: "Zaenkrat na Bledu še ni veliko turistov in obiskovalcev, gotovo pa nikomur ni všeč umazano jezero. Mislim, da so vse te alge povzročili različni preparati, iz-plake, pa tudi naprimer škro-penje ribeza. Vsi odpadki modernega časa imajo učinke na jezero. Prav tako ni bilo nobene prave zime, jezero ni zamrznilo in tudi to je eden od vzrokov. Bolj če razmišljam ugotavljam, da bo čiščenje komplici-
Anita Dolenc iz Sp. Gori j se je z družino sprehajala ob jeze-
rano, proces pa dolg. Gotovo pa je treba začeti in nekaj storiti."
ru: "Pred dvema dnevoma smo bili tukaj ob jezeru in mislim, da je bilo bolj umazano, kot je danes. Sami smo pač razmišljali, da bodo alge izginile pred poletjem kot ponavadi, bolj pa nas skrbi zdaj, ko smo brali, da je v jezeru nova alga, ki je morda celo strupena. Domačinom nam ni vseeno, kakšno je jezero, še bolj pa se mi zdi, da bi moralo skrbeti turistične delavce. Morje je umazano in marsikdo si je lani raje izbral počitnice ali pa vsaj kopanje v Blejskem jezeru. Skrbi pa nas, kaj bo letos."
V. Stanovnik, slike F. Perda
Torek, 20. marca 1990
9. stran (mmmmgsGiLAs
Ko smo lani prvič pripravili posebno prilogo Pred izbiro poklica, v kateri smo posvetili posebno pozornost predvsem kadrovskim štipendijam, ki so jih ponudila srednješolcem in študentom gorenjska podjetja, smo kljub 15-odstot-nemu številčnemu padcu teh štipendij, glede na leto prej, z dokajšnjim optimizmom zapisali, da izgube ne gre jemati prehudo, kajti v kakovostni strukturi štipendij se je delež za izobraževanje na višji in visoki stopnji zahtevnosti celo povečal.
Kako pa je letos, za kaj lahko zgrabijo osmošolci, ki so prav zdaj pred poklicno odločitvijo, eno najtežjih v življenju, s kakšnimi upi pregledujejo razpis kadrovskih štipendij učenci, ki že sedijo v srednjih šolah, kaj se obeta bodočim in sedanjim študentom?
Žal se je veliko lanskega optimizma izgubilo, sprevrglo v rahel pesimizem. Letošnji razpis kadrovskih štipendij, ki jih je gorenjsko združeno delo objavilo v začetku meseca v Delu v sklopu skupnega slovenskega razpisa, je glede na lani precej reven. Vseh kadrovskih štipendij je na Gorenjskem za novo šolsko oziro-
ma študijsko leto le 1448, kar je dobra polovica manj kot lani. V zadnjih desetih letih je to najnižja "točka".
Gorenjsko gospodarstvo, ki razpisuje pretežni del kadrovskih štipendij, je glede na zahtevnostno stopnjo izobrazbe postalo najmanj naklonjeno peti (tehniški) in šesti (višji) stopnji. Z drugimi besedami; štipendije ima predvsem za "finalne" poklice, za učence na dve in triletnem šolanju, kjer ni več nadaljevanja, ter za študente na visoki stopnji, kjer praviloma tudi ni več nadgradnje.
Razpis ste ob izidu gotovo temeljito prečesali, tako kot razpis prostih mest v prvih letnikih srednjih, višjih in visokih šol ter pogoje, kako do njih pridete. Z našo prilogo Pred izbiro poklica nismo nameravali ponavljati celotne gorenjske vsebine obeh razpisov. V sodelovanju z nekaterimi podjetji vam želimo le pomagati, da se boste morda lažje odločili za pot naprej v srednjo šolo ali študij, če še niste povsem odločeni in če vam bo pri odločitvi pomembna tudi ponudba kadrovskih štipendij. Zato boste na naslednjih straneh dobili predvsem ponudbo za deficitarne dejavnosti, v katerih vam je štipendija (in kasnejša zaposlitev) tako rekoč zagotovljena.
V podjetju za izdelavo spojnih elementov in orodij Plamen Kropa
Vse štipendiste čaka delo
Kropa, marca- Za tovarno vijakov Plamen iz Krope lahko zapišemo, da kljub dolgoletni tradiciji vedno znajo poiskati svoj prostor na domačem in tudi tujem trgu. Ko so leta 1895 ustanovili žebljarsko zadrugo, je le malokdo slutil, da bo čez skoraj sto let to moderno podjetje, s skoraj petsto zaposlenimi delavci. Tako ima v njihovi proizvodnji vse pomembnejše mesto izdelava posebnih odkovkov, zakovic in vijakov posebnih oblik.
Seveda pa v kroparskem Plamenu vedo, da bo trg zahteval vse več nestandardnih izdelkov in bodo temu morali prilagoditi tudi proizvodni program. Zavedajo pa se tudi, da je poleg prenove v proizvodnji potrebno imeti v tovarni strokovnjake -takšne z izkušnjami in tudi mlade z veliko mero zagnanosti in načrtov. Tako v tovarni posvečajo veliko pozornosti kadrovski prenovi in seveda pridobivanju štipendistov. "Lahko rečem, da je (iz znanih razlogov) tudi za nas letošnje leto precej težko. Zato večjih sredstev za investicije letos ne bomo namenili, kar pa še zdaleč ne pomeni, da smo na razvoj pozabili. Veliko načrtov Imamo. Letos je eden izmed naših ciljev, da z dobrim delom ohranimo relativno visok osebni dohodek in privabimo nove strokovnjake. Naša usmeritev je namreč, da ne zaposlimo več delavcev brez izobrazbe, se pravi brez končanega najmanj dveletnega skrajšanega programa. Trenutno potrebujemo strokovnjake predvsem s srednjo, višjo in visoko izobrazbo tehnične smeri. Ker pa
pripravljamo novosti na področju računalništva, pa bomo potrebovali tudi tovrstne kadre," pravi Božo Ahec, vodja službe za splošne zadeve.
Štipendiranje v Plamenu temelji na podlagi dolgoletnih izkušenj, posvečajo pa mu veliko pozornost, saj se zavedajo, da je konkurenca za tehnične kadre na Gorenjskem velika. Zato želijo, da se mladi iz Lipni-ške doline po končanem študijo vrnejo domov in zaposlijo v tovarni.
V tovarni je sedaj zaposlenih skoraj petsto delavcev, več kot polovica pa jih ima srednješolsko, višješolsko in visokošolsko izobrazbo. Izvoz na domače in tudi zahtevna tuja tržišča (Zvezna republika Nemčija, Italija, Francija...) jih sili ne le v pomlajevanje proizvodnje, temveč tudi pomlajevanje kadrov in strokovno usposabljanje. Nekaj so na tem področju zadnje leto že storili, tokrat pa vabijo predvsem mlade, da si ogledate njihov razpis štipendij za novo šolsko leto. Vse dodatne informacije pa vam bodo radi dali tudi v tovarni.
Tudi pri nas smo usmerjeni v zniževanje števila zaposlenih, kar pa še zdaleč ne pomeni, da za naše štipendiste, po uspešno končanem šolanju, ne bi bilo dela. Res pa je, da prav zato še skrbneje načrtujemo štipendijsko politiko, kajti prav štipendisti iz bližnjih krajev so tisti, na katere v prihodnjih letih lahko računamo. Ob študiju jim nudimo vrsto ugodnosti, od povračila prevoznih stroškov v šolo, do re-gresiranega letovanja v naših počitniških objektih," pravijo v Plamenu.
Izdelava orodja na CNC stružnici
RAZPIS KADROVSKIH ŠTIPENDIJ ZA ŠOLSKO ELTO 1990/91
Razpis obsega poklic oziroma program izobraževanja, stopnjo zahtevnosti, število štipendistov ter pogoje in dokazila, ki jih morajo predložiti kandidati.
Prijave za razpis morajo prosilci vložiti najkasneje do 15. julija oziroma najkasneje v 30 dneh po vpisu. Kandidati morajo prijavi oziroma vlogi priložiti:
- potrdilo o vpisu v šolo
- overjen prepis oziroma fotokopijo zadnjega šolskega spričevala oziroma potrdilo o opravljenih izpitih
- potrdilo o premoženjskem stanju družine
- potrdilo o dohodkih staršev v preteklem koledarskem letu Kadrovske štipendije bodo podeljene do 15. septembra 1990 Razpisane štipendije bodo objavljene v skupnem razpisu v "Delu" sredi marca 1990.
Poklic oz. program	Stopnja	Število štipendij
vzdrževalec in upravljalec strojev	II	3
oblikovalec kovin (strugar, frezalec ,		
orodjar, brusilec)	IV	10
strojni mehanik (stroj, ključavničar)	IV	5
strojni tehnik	V	5
ekonomist	VI	1
ing. strojništva	VI	2
dipl. ekonomist	VII	2
dipl. ing. strojništva	VII	2
Delo pri večudarni stiskalnici za Izdelavo vijakov in odkovkov
Višina štipendije za posameznega štipendista se določa vsako leto nanovo, tako da se upošteva dosežen učni uspeh v preteklem letu, razen pri učencih v prvem letniku, za katere se upošteva pri izračunu štipendije dober učni uspeh. Štipendistom - vozačem se povrnejo stroški prevozov v šolo.
NE PONUJAMO ŠTIPENDIJ, AMPAK USTVARJALNO DELO
Kolektiv Aerodroma Ljubljana, ki ga imamo Kranjčani vseskozi bolj za svojega kot ljubljanskega, zaenkrat ne vidi pogojev, da bi preraslo v veliko mednarodno križišče zračnih cest. Kljub temu zaposleni optimistično zrejo v prihodnost. Če so že zakonsko omejeni v trženju novih poletov, lahko povečujejo ugled in dohodek s kakovostjo in raznolikostjo svojih storitev.
To jim v znatni meri že uspeva. Ne le, da tuji poznavalci priznavajo brniško letališče za eno najbolj varnih v Evropi, ampak skušajo prevoznikom čimbolj ustreči tudi na druge načine, zlasti s tem, da spoštujejo pravočasnost.
Za uspešno poslovno prihodnost 400-članskega kolektiva pa je še posebej pomembna uresničitev obsežnega projekta izgradnje Terminala 2, ki pomeni razširitev in modernizacijo letališkega kompleksa. Prvi objekt iz tega paketa, to je skladišče s poslovnimi prostori in cateringom, so začeli graditi oktobra lani. Gre za eno redkih .gradbišč v Sloveniji, ki jih podjetja sama financirajo. Junija se bo v novih prostorih že odvijala živahna dejavnost. V cateringu, ki ga ob tej priliki posebej omenjajo, nameravajo pripravo hrane in pijače za letala ponuditi tudi avtobusnim prevoznikom, turističnim agencijam, šolam in drugim zainteresiranim.
V sklop projekta izgradnje Terminala 2 sodi še razširitev letališke ploščadi, terminal za mednarodni promet, razširitev
in obnova terminala za domači promet, povezava na cestni strani z nadstreškom, podzemna pasaža, cestni sistem, razširitev parkirišča, garažna hiša, oprema in še kaj. Skratka, projekt je obsežen, ocenjen na 50 milijonov ameriških dolarjev!
V podjetju Aerodrom Ljubljana seveda vedo tudi to, da samo z novimi, sodobnimi objekti in tehnologijo ne bodo dosegli želene kakovosti storitev. Zato posvečajo vse večjo pozornost strokovnemu izobraževanju delavcev. Medtem ko skoraj povsod govorijo o takšnih in drugačnih presežkih zaposlenih, so se v Aerodromu Ljubljana
odločili, da nikogar ne bodo odpuščali. To ne bi bilo pošteno, humano, pravijo. Vendar pa bodo svojo organizacijo in delo morali prilagoditi tržnim zakonitostim. Pri tem se ne bodo mogli ogniti prerazporeditvam in prekvalifikacijam delavcev.
V letošnjem razpisu kadrovskih štipendij se Aerodrom Ljubljana za spremembo od prejšnjih let ne pojavlja. Ponuja pa razgibano, ustvarjalno delo mladim strokovnjakom z izkušnjami ali brez njih, ki bi se želeli uveljaviti na področju komerciale, financ in predvsem računalništva. Vabilo velja takoj.
3
DELAVSKA   UNIVERZA „TOMO   BREJC" KRANJ
STANETA 2AGARJA 1, 64000 KRANJ tel. n.c. (064) 27-481, direktor (064) 21-757
Možnost izobraževanja ob delu v šolskem letu 1990/91
OSNOVNA ŠOLA ZA ODRASLE
Izobraževanje organiziramo in izvajamo za 5., 6., 7. in 8. razred osnovne šole. Prijave sprejemamo do 10. septembra 1990. Izobraževanje v osnovni šoli je brezplačno.
SREDNJE USMERJENO IZOBRAŽEVANJE
Izobraževanje organiziramo in izvajamo v naslednjih programih: nadaljevalni program za obratne strojne tehnike (V. stopnja)
- program finančne in trgovinske dejavnosti (V. stopnja)
- program upravni tehnik - administrator (V. in IV. stopnja)
Prijave sprejemamo do 10. septembra 1990.
VIŠJE IN VISOKOŠOLSKO IZOBRAŽEVANJE
V centru Ekonomske fakultete Ljubljana za študij ob delu izobražujemo kandidate na I. in II. stopnji.
Prijave sprejemamo do 20. avgusta 1990.
V centru Tehniške fakultete Maribor ze študij ob delu izobražujemo kandidate na I. in II. stopnji. Na I. stopnji organiziramo študij v oddelkih za strojništvo, elektrotehniko, kemijsko
tehnologijo in delno za gradbeništvo ter računalništvo in informatiko. Na II. stopnji organiziramo študij v vseh navedenih oddelkih le v primeru zadostnega števila prijavljenih kandidatov za študij.
Prijave sprejemamo do 20. avgusta 1990.
TEČAJI TUJIH JEZIKOV ZA ODRASLE IN MLADINO
Organiziramo in izvajamo osnovno in dopolnilno izobraževanje iz nemščine (I., II., III., IV. in V. stopnja ter konverzacija)
angleščine (I., II., III., IV. in V. stopnja ter konverzacija)
italijanščine (I., II., III. in IV. stopnja) francoščine (I., II. in III. stopnja) španščine (I. stopnja) ruščine (I. stopnja)
Prijave sprejemamo do 15. septembra 1990.
TEČAJI TUJIH JEZIKOV ZA OTROKE
Organiziramo in izvajamo začetne in nadaljevalne tečaje nemščine in angleščine za:
- predšolske otroke od 5. do 7. leta
- šoloobvezne otroke od 8. do 12. leta
- šoloobvezne otroke od 12. do 15. leta Prijave sprejemamo do 15. septembra 1990.
Druge izvensolske izobraževalne oblike:
- tečaj strojepisja
• tečaj tehniškega risanja
• tečaj knjigovodstva
- tečaj iivanja in krojenja
• tečaj za telefoniste
• tečaj za strojnike centralnega ogrevanja
- tečaj varstva pri delu
• tečaj za delavce v skladiščih
- tečaj za obratovodje in delovodje
- tečaj psihologije potrošnika
- tečaj vodenja poslovnih knjig
• tečaj varstva pred požari
Prijave sprejemamo do 15. septembra 1990.
AVTO ŠOLA
V avto šoli organiziramo in izvajamo
- program cestnoprometnih predpisov
- program praktične vožnje za voznike B kategorije
INFORMATIVNI DAN
Posebnega Informativnega dne ne organiziramo, ker informacije občanom posredujemo vsak dan od 7.-16. ure osebno ali po telefonu 27-481, za AVTO ŠOLO pa 22-891.
KDO
I
V A
GORENJSKI TISK, p. o., Kranj, Moša Pijade 1
DEJAVNOST
grafična s proizvodnjo papirne embalaže
VELIKOST
600 zaposlenih, od teh v zadnjem desetletju 16 % zgrajenih skozi pripravništvo v podjetju
TRADICIJA
izviramo iz tiskarne, ustanovljene 1888
STORITVENE ZMOGLJIVOSTI
celovit propagandni servis od zasnove do izdelave vrhunska tehnologija in znanje evropska kvaliteta zanesljivost
DODATNE USLUGE
STUDIO GT izvaja celovite akcije tržnega komuniciranja TEHNOLOŠKI INŽENIRING za grafično in kartonažersko dejavnost
KOMU
ABMICIOZNIM, DELOVNIM, USTVARJALNIM BODOČIM
diplomiranim grafičnim inženirjem grafičnim inženirjem
grafičnim tehnikom z ambicijami za nadaljevanje šolanja
diplomiranim ekonomistom diplomiranim oblikovalcem
SGP GRADBINEC KRANJ p.o.
Družbeno podjetje SGP Gradbinec, Nazorjeva 1, Kranj, v šolskem letu 1990/91 razpisuje štipendije za učence iz kraja bivanja in sicer:
a) IV. STOPNJA ZAHTEVNOSTI
ZrBAR 6 TESAR 6 ŽELEZOKRIVEC 2 LESAR ŠIROKEGA PROFILA 2 STAVBNI KLEPAR 1 Štipendistom nudimo: kadrovsko štipendijo, 200 točk dodatka za deficitarnost, prevozne stroške v celoti, šolske knjige in zaščitna sredstva za opravljanje praktičnega pouka, delovne prakse in proizvodnega dela. Po končanem pripravništvu nudimo delovno razmerje za nedoločen čas, najmanj pa za čas štipendiranja.
b) VI. in VII. STOPNJA ZAHTEVNOSTI
- INŽ. STROJNIŠTVA
- DIPL INŽ. STROJNIŠTVA
- DIPL. INŽ. GRADBENIŠTVA
Študentom nudimo kadrovsko štipendijo, prevozne stroške v celoti, od 2. let. naprej pa 200 točk dodatka za deficitarnost ter po dogovoru tudi druge ugodnosti npr. plačilo tečaja tujega jezika ipd.
Štipendisti, pričakujemo vas med naš 1600 članski kolektiv in z vami upamo na boljše čase.
Dodatne informacije dobite v našem Izobraževalnem centru telefon.: 064-23-229.
m^1
LETOS SPETVEC ŠTIPENDIJ
V industrijskem kombinatu Planika Kranj so letos razpisali 135 štipendij, veliko na drugi stopnji zahtevnosti, na kateri si učenci pridobijo strokovni naslov »obutveni pomočnik«. Za skrajšane programe zadnja leta štipendij niso razpisovali, zdaj pa tudi za enostavnejša dela ne želijo več zaposlovati ljudi brez strokovne izobrazbe.
V Planiki danes dela 4427 ljudi, od tega v matični tovarni v Kranju 1814, preostali pa v Planikinih tovarnah v Breznici na Gorenjskem, v Lukovici pri Domžalah, Tolminu, Majšperku pri Ptuju in v Turnišču. Proizvodnja se na industrijski način odvija že 37 let, poprej je seveda vsak čevljar naredil čevelj od začetka do konca. Izdelave obutve seveda ni potrebno posebej predstavljati, saj je to izdelek, ki ga vsi poznamo, bolje rečeno, nosimo. V Planiki posamezne delovne organizacije niso razdeljene le med delavce, dosegli so tudi specializacijo posameznih tovarn. Tako v matični tovarni v Kranju izdelujejo predvsem modno žensko obutev, zgornje dele in lahko športno obutev.
Naša obutvena industrija je velik izvoznik, zato je seveda opremljena s sodobnimi stroji, uporabljajo tudi že najsodobnejše, ki so opremljeni s procesnimi računalniki in avtomatiziranimi stroji. V Planiki uvajajo v proizvodnji robotiko v montažah in računalniško programiranje v razvoju ter tudi delno računalniško programirano montažo. Zaradi takšnega razvoja potrebujejo visokokvalitetne strokovne kadre in vsako leto za zelo dobre učence v zaključnih razredih srednjih šol razpisujejo štipendije za študij na višji šoli FNT - kemija na oddelku za predelavo usnja.
V Planiki štipendijski politiki posvečajo veliko pozornost. Vse svoje štipendiste tudi zaposlijo, najprej za določen čas, da mladi v času pripravništva pokažejo kar največ, nato pa za nedoločen čas.
Za prihodnje šolsko leto so razpisali 8 Štipendij za inženirja čevljarske tehnologije, 18 štipendij za čevljarskega tehnika, 9 štipendij za izdelovalce spodnjih delov obutve, 6 štipendij za galanteriste, 1 štipendijo za gumarskega tehnika, 28 štipendij za pomožne dodelavce obutve, 43 štipendij za pomožne šivalce zgornjih delov obutve in 10 krojilcev zgornjih delov obutve.
Prijave na razpis sprejemajo v kadrovski službi Planike do 15. junija 1990. Tam so vam na voljo tudi podrobnejše informacije.
RAZPIS KADROVSKIH ŠTIPENDIJ za leto 1990/91
Obrati Kranj
Stopnja   Štev. štip.
ing. čevljarske tehnologije čevljarski tehnik gumarski tehnik pom. kroj. zg. del. pom. šiv. zg. del. dodel. obutve
2 3 1
10 20 20
skupaj		56
Strokovne službe		
dip. ekonomist	VII	3
dipl. ing. stroj.	VII	1
dip. ing. elektr.	VII	1
stroj. teh.	V	
roč. orodj.	IV	1
graver	IV	1
stroj, ključ.	IV	1
kov. strugar	IV	1
kov. reskal.	IV	1
skupaj		12
Obrat Breznica		
čevljarski tehnik	V	2
pomoč. šiv. zg. del.	II	6
skupaj		8
Obrat Turnišče
Obrat Lukovica
ing. čevljarske tehnol. VI 1 čevljar, tehnik V 4
galanterist IV 6
ing. čevljarske tehnolog, čevljarski tehnik izdelov. sp. del. ob. pom. dodel. obut. pom. šiv. zg. d. ob.
skupaj
22
skupaj
11
Obrat Tolmin
Obrat Majšperk
čevljar, tehnik izdel. sp. d. obut. pom. dodelov. obutve pom. šiv. zg. del.
ing. čevljarske tehnol. VI 3
čevljar, tehnik V 4
izdelov. spod. d. ob. IV 3
pom. dodelov. obut. II 2
pom. šiv. zg. del. II 5
skupaj
10
skupaj
17
JELOVICA ODPIRA
VRATA STROKOVNJAKOM
JELOVICA
Smo podjetje, ki je iz manjših žagarskih in lesno predelovalnih obratov preraslo v podjetje, ki ima danes proizvodne obrate v škofji loki, Sovodnju, Gorenji vasi, v Cerkljah, Kranju in Preddvoru, poleg tega pa imamo dobro razširjeno trgovsko mrežo s poslovalnicami in predstavništvi po vsej Jugoslaviji.
Pri nas še vedno prevladuje mnenje, da je naloga trženja, kako se znebiti zalog izdelkov, v resnici pa bi morali razmisliti, kako izdelati to, kar trg potrebuje. Zato se v našem Podjetju trudimo, da bi bili naši izdelki še boljši, še kvalitetnejši in še bolj konkurenčni ter zanimivi za tržišče. Pogoj za to pa je znanje - veliko znanja. Zato si nenehno prizadevamo, da bi izboljšali kadrovsko strukturo zaposlenih, ki ne Ustreza niti današnjim zahtevam tehnologije in tržišča, kaj »ele jutrišnjim. Že sedaj štipendiramo precejšnje število bodočih strokovnjakov, vendar se zavedamo, da je teh še vedno premalo, če hočemo v korak s časom.
Želimo imeti še več štipendistov, predvsem na področju trženja in računalniške obdelave. Jelovica že sedaj svoje l2delke (okna, vrata, montažne hiše) uspešno plasira na z*htevna evropska tržišča. Da pa bi se lahko vključili v Evro-Do 92, se bomo morali še bolj tržno usmerjati, za kar pa je "6ba imeti razvit tudi dober informacijski sistem.
Za šolsko leto 1990/91 razpisujemo naslednje štipendije:
Poklic
Število St0Pn'a štipendij
obdelovalec lesa lesar ŠP kovinar ŠP lesar tehnik ing. lesarstva dipl. ing. lesarstva dipl. ing. računal, dipl. ing. matemat. dipl. ekonomist
IV IV V VI VII VII VII VII
Prijave sprejema kadrovska služba Jelovice Škofja Loka, informacije tudi po telefonu (064) 631-241, Int. 238.
TERMOPOL SOVODENJ vabi k sodelovanju večje število samostojnih šivilj, predvsem upokojenk, za obrobljanje različnih izdelkov.
Delo bo organizirano na enem mestu s stroji, ki so last Ter-mopola, možno pa je tudi delo na domu z lastnim šivalnim strojem.
Delo bo predvidoma potekalo v obdobju od 15. 4. do 30. 6. 1990.
Interesenti naj se javijo osebno ali pismeno na naslov Ter-mopol Sovodenj, ali po tel. 69-001 (tov. Drago Debeljak ali tov. Lidija Jezeršek), kjer dobite tudi vse potrebne informacije.
MERCATOR TOK RADOVLJICA objavlja dela in naloge: POSLOVODJE
trgovine s kmetijskim repromaterialom in živili v Kranjski gori
Pogoji:
- poslovodska, kmetijska ali ekonomska šola
- 2 leti delovnih izkušenj
Zaradi specifike dela imajo prednost moški kandidati. Prijave sprejemamo v 8 dneh po objavi na M-TOK Radovljica, Rožna dolina 50, Lesce.
ISKRA INSTRUMENTI OTOČE, p. o. Otoče 5 a 64244 Podnart
objavlja prosta dela in naloge:
1. RAZVIJALCA - KONSTRUKTERJA
Pogoji za opravljanje del so:
— VI. stopnja strokovne izobrazbe elektro ali strojne smeri
— dve leti delovnih izkušenj na področju razvoja elektro-fi-nomehanskih izdelkov
— pasivno znanje nemškega jezika
2. PROGRAMERJA SISTEMOV V REALNEM ČASU
za delo v razvoju na analognih in digitalnih vezjih z uporabo mikroračunalniškega krmiljenja v merilni elektroniki
Pogoji za opravljanje del so:
— VII. ali VI. stopnja strokovne izobrazbe, smer elektroe-lektronik
— poznavanje programskih jezikov: assembler in C
Ponovno se objavlja prosta dela in naloge: 1. VODENJE PODROČJA FINANC Pogoji za opravljanje del so:
— VIL ali VI. stopnja ekonomske smeri
— tri leta delovnih izkušenj na področju vodenja in urejanja financ
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas.
Pisne prijave z dokazili pošljite na naslov: Iskra Instrumenti
Otoče, Otoče 5 a, 64244 Podnart.
Prijave sprejemamo do zasedbe del in nalog.
PENZION »JANEZ« IC BOHINJ Ribčev laz 63 64265 Boh. jezero
Penzion »Janez«, Ribčev laz 63, razpisuje dela in naloge:
1. VODJA STREŽBE
2. 6 NATAKARJEV
3. 3 KUHARJE
4. 4 POMOŽNE DELAVCE V KUHINJI
5. 2 SOBARICI
6. 2 ČISTILKI
Pogoji za zasedbo navedenih del in nalog so: Pod 1:
— dokončana srednja gostinska šola, 4 leta delovnih izkušenj na enakih delih, znanje slovenskega jezika in treh tujih jezikov - dveh aktivno in enega pasivno
Pod 2:
— dokončana gostinska šola - smer natakar - praksa zaželena, znanje slovenskega jezika in aktivno znanje enega tujega jezika (angleškega ali nemškega) in pasivno znanje dveh tujih jezikov
Pod 3:
— dokončana gostinska šola - smer kuhar, praksa zaželena, znanje slovenskega jezika
Pod 4, 5 in 6:
— dokončana osnovna šola, nekaj let delovnih izušenj na enakih ali podobnih delih, znanje slovenskega jezika
Zaposlitev je za nedoločen čas, s trimesečnim poskusnim delom. Kandidati, ki se bodo prijavili na razpisana dela in naloge od 1 do 6 naj priložijo potrdila za zahtevane pogoje in prijave pošljejo v petnajstih dneh po objavi na naslov: Penzion »Janez« 1C Bohinj, Ribčev laz 63, 64265 Bohinjsko jezero.
Vse kandidate, ki se bodo prijavili na naš razpis, obveščamo, da stanovanj ni, prosilci iz Bohinja, Bleda in okolice imajo prednost.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po končani izbiri kandidatov.
Vse informacije dobite po telefonu: 064-723-469 ali 723-477.
(smismmzsiGLAS 12. stran
Mr&sirž-
Torek, 20. marca 19!
SOjUCL
Uraro
industrija gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov
SAVA KRANJ, Industrija gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov, je nedvomno znana številnim potrošnikom naših kvalitetnih izdelkov doma in na tujem. V letošnjem letu praznujemo 70-letnico poslovanja. Že pred 20 leti smo se povezali s tujim partnerjem in pri proizvodnji avtopnevmatike dosegli kakovost, ki jo zahteva zahodni trg. Izdelujemo avtopnevmatiko, velopnevmatike, gumenotehnične in kemične izdelke, VIST-umetno usnje in pogonske elemente.
Velik del proizvodnje je računalniško krmiljen, kakovost izdelkov ugotavljamo z najsodobnejšimi metodami. Za to se trudi 4500 delavcev Save Kranj, med katerimi je nad 200 strokovnjakov, 300 kemikov in 200 ekonomistov.
Da bi se približali Evropi '92 potrebujemo še mlade, izobražene in ambiciozne ljudi s področja strojništva, elektrotehnike, informatike in drugih naravoslovno-tehničnih usmeritev.
Zato za šolsko leto 1990/91 razpisujemo naslednje štipendije:
10 štipendij za poklic diplomirani inženir kemijske tehnologije,
2 štipendiji za poklic diplomirani inženir matematike,
1 štipendijo za poklic diplomirani inženir fizike,
10 štipendij za poklic diplomirani inženir strojništva,
5 štipendij za poklic diplomirani inženir računalništva,
5 štipendij za poklic diplomirani inženir elektrotehnike,
12 štipendij za poklic diplomirani ekonomist,
10 štipendij za poklic strojni tehnik,
5 štipendij za poklic elektrotehnik-elektronik,
5 štipendij za poklic elektrotehnik-energetik,
20 štipendij za poklic naravoslovno-matematični tehnik,
30 štipendij za poklic gumarski tehnik.
Pričakujemo vas v SAVI KRANJ, Škofjeloška cesta 6, telefon: 064/25-461, 064/25-561.
ALPLES ŽELEZNIKI
alples industrija pohištva
telefon (064) 67-121, interna 357.
Za šolsko leto 1990/01 razpisujemo naslednje kadrovske štipendije:		
Število štipendij	Poklic	Stopnja
		
obdelovalec lesa	II	1
lesar širokega profila	IV	12
lesarski tehnik	V	8
inženir lesarstva	VI	1
dipl. ing. lesarstva	VII	2
strojni mehanik	IV	5
strojni tehnik	V	1
dipl. ing. strojništva	VII	1
dipl. ing. elektrotehnike	VII	1
dipl. ekonomist	VII	2
Podrobnejše informacije o kadrovskih štipendijah dobite v kadrovski službi Alples Železniki, telefon (064) 67-121, interna 357.		
ALPLES, industrija pohištva Železniki, se po obsegu proizvodnje, kvaliteti in oblikovanju pohištva uvršča v sam vrh proizvajalcev pohištva v Jugoslaviji. Alples se je uveljavil tako na domačem kot na tujem trgu, saj izvaža polovico izdelkov na zahtevana zahodna tržišča. V 787 -članskem kolektivu izdelujemo ploskovno pohištvo, pohištvo iz masivnega lesa, ohišja za TV aparate, pohištvo po naročilu, lesnoobdelovalne stroje in transportne naprave.
Prizadevamo se, da bi bili naši izdelki še kakovostnejši in
konkurenčnejši, zato potrebujemo dobre in strokovno usposobljene delavce. Zavedamo se, da so potrebna vlaganja ne le v tehnologijo in programe, ampak predvsem v ljudi. V podjetju skrbimo za stalno strokovno izpopolnjevanje znanja zaposlenih. Da bi se še bolj približali evropskemu vrhu, potrebujemo še več mladih, izobraženih, ustvarjalnih in ambicioznih ljudi, predvsem s področja lesarstva, pa tudi strojništva, elektrotehnike in ekonomije. Prav zato zelo velik pomen dajemo tudi štipendiranju in bi želeli, da bi pridobili
čimveč štipendistov. Če boste postali štipendist Alplesa, vam zagotavljamo stimulativno štipendijo, letno vozno karto in opravljanje delovne in počitniške prakse v našem podjetju pod strokovnim vodstvom. Uspešne štipendiste po srednji šoli spodbujamo za nadaljevanje študija na fakultetah. Po zaključku študija vam omogočamo zaposlitev, organiziran potek pripravništva, stimulativni osebni dohodek in možnost nadaljnjega strokovnega izpopolnjevanja. ......
Karneval v Niči je bil izjemno doživetji
Kmalu bo minilo mesec dni, odkar se je skupina Gorenjcev vrnila s čudovitega izleta na A/uri obalo. Izlet je organiziral Kompas, v Gorenjskem glasu pa smo vam ga posebej priporočili in o javili tudi vrednostni bon, vnovčljiv ob prijavi. Odzvali ste se v večjem številu, kot smo z orgal zatorjem sprva pričakovali, po povratku pa smo bili prepričani, če bi vedeli, kaj vse bi videli tem potovanju, bi vas bilo najmanj trikrat več.
Skoraj na vse je največji vtis naredil karneval v Niči. Čudovit popoldanski sprevod skulp-tur iz cvetja na vozovih z ob-
V Vallaunsu, kjer smo si   ubldeckerja« so pika na i na ogledali Picassovo sliko Vojna   mu izletu, in mir, smo v toaleti presenetili      Tudi v prihodnje vam narr nekega narkomana, ki sije rav-   ravamo v sodelovanju s Ko . pasom pripraviti kakšno {
dobno potovanje, najprej ^ bomo za naše mlade bralce,
tiste, ki se takšne počutijo, ganizirali zabavni konec ted v enem od znanih letovišč,
V prekrasnem vremenu so se nam ob poti odpirale podobe, ena lepša od druge. Tako smo občudovali Monte Carlo s knežjim dvorcem v ozadju.
veznim spremstvom lepotic, kostumiranih pihalnih orkestrov, mažoretk je bil nepozaben. In večerno karnevalsko vzdušje, v izjemno okrašenem okolju z neštetimi karnevalskimi maskami in skulpturami na vozovih, s konfeti, spreji prese-
nokar pognal »nebesa« v žilo. Doživetij na izletu res ni manjkalo, kakšno urico pa smo tudi počivali, v avtobusu in v Niči v prijetnem hotelu Elizabeth v središču mesta. Brezhibna organizacija Kompasa, vodička Kristina Štajer in voznika »do-
udeležbo znanih imen, vse kar najlepšo zabavo. Spremljf te Gorenjski glas, pravočasi! vas bomo obvestili.
A. Mi
Ženske so vzdihovale ob prekrasnem cvetju, moški smo pomahali lepotičkam, ki so z okrašenih yol* med navdušene gledalce zmetale na kupe cvetja. Več kot dve uri je trajal sprevod ob glasbeni spremlj' vi pihalnih orkestrov, povabljenih iz več evropskih držav, ki so tako popestrili navdušujočo predstavo-
nečenja je bilo kljub mrazu doživetje svoje vrste. V sicer izredno bogatem in natrpanem programu potovanja smo obisku kneževine Monaco namenili kar nekaj časa. Na nekatere je naredil največji vtis oceanografski muzej z bogatimi zbirkami in akvarijem, druge je navdušila mondenost igralnice, bližnjega hotela de Pariš in trga pred njima. Poskusili smo tudi s srečo na igralnih avtomatih, vendar tisti dan kakšnega srečneža med Gorenjci ni bilo. Zato pa so Gorenjke, žensk je bilo na izletu precej več kot moških, prišle na svoj račun v parfumeriji Fragonard, kjer izdelujejo dišave vseh vrst najbolj znanih firm. V festivalskem Cannesu kakšne znane osebnosti nismo srečali, tudi razgaljenih lepotic ni bilo nikjer, nekaj izletnikov pa je imelo na majhnem trgu priložnost prisluhniti »ljudskemu umetniku«, ki je v prazno pivsko konzervo prepeval »italijanske kancone«, in ko se je v klobuku nabralo malo drobiža, je šel poplaknit grlo v bližnji bife.
Preden smo v znani parfumeriji Fragonard začeli mrzlično naku vati njihove izdelke - zaradi ugodnih cen se je izplačalo, so nam di predstavili proizvodni postopek v njihovem obratu.
Torek, 20. marca 1990
Kaj bomo kuhali
/Zfl DOM IK DRUŽINO, rZ ŠOLSKIH KLOPI
13. STRAN
-IESGLAS
Svetuje Dušan Beliak, kuhar v penzionu KANU v Dragočajni ob Zbiljskom jezeru.
Tokrat nam kuhar Dušan za boljše kosilo predlaga gobovo juho, ocvrt nadevan ohrovt, pečen krompir na maslu, za solato pa motovileč ali regrat z jajcem.
Ocvrt nadevan ohrovt
Srednje veliko glavo ohrovta očistimo zunanjih rumenih listov. Z ostrim nožem ob strženu zarežemo tako, da lahko odstranimo liste. Pazimo, da ostanejo celi. V slanem kropu jih nato na hitro pokuhamo (blanširamo) in ohladimo. S kladivom za meso potolčemo trdnejše dele listov. Nadevamo s kosi sira in šunke. Previdno zavijemo. Pomagamo si z zobotrebcem. Dunajsko paniramo in v vročem olju ocvremo. Dekoriramo z limono, po želji lahko dodamo kakšno majonezno omako.
Pečen krompir na maslu_
, i 2e prej skuhan krompir v olupkih očistimo in narežemo na ;<jl kolobarčke, debele 1/2 cm. V ponvici stopimo maslo in krompir ;čj "a hitro popečemo. Potresemo ga s peteršiljem in serviramo zraven ohrovta.
dobimo gladko zmes. Po potrebi dodamo še nekaj kapljic limone. Masko nanesemo na obraz in pustimo 20 do 30 minut. Nato splaknemo z mlačno vodo. Če nimate pri roki skute in kvasa, bodo dovolj tudi sami otrobi, poparjeni z vodo.
Maska za velike pore - problematično kožo
1 stepen beljak, nekaj kapljic limone in malo kvasa zmešamo in nanesemo obraz. Pustimo, da se maska na obrazu povsem posuši, lahko traja tudi pol ure, nato jo z obraza splaknemo z mlačno vodo.
Koža se bo pod eno ali drugo masko nahranila in umirila.
Nov kotiček v stanovanju
PET MINUT
ZA BOLJŠI VIDEZ
Svetuje kozmetičarka Metka Krivic iz Zgoše 22 pri Begunjah
Nečista koža
Nečista koža marsikomu greni življenje in veliko jih je, ki si ne morejo kaj, da se ne bi kar lastnoročno lotili mozoljev. Vendar zdravniki in kozmetičarji prav to najbolj odsvetujejo. Tudi Metka Krivic za aknasto kožo zahteva obvezen obisk pri dermatologu, kajti to mora zdraviti le dermatolog, kozmetičarka tako kožo le površinsko očisti. Vzroke za nečisto kožo je vedno iskati v telesu in zdravnik je tisti, ki predpiše pravo notranje zdravljenje; zdraviti je treba notranje in zunanje. Dosti mladih ljudi misli, da ima akne, pa imajo le ogrce, pravi Metka. Te je lažje odpraviti. Metka zdravi akne z jontoforezo, to je v bistvu z električnim tokom. Enkraten ali dvakraten obisk ne da rezultatov, opazijo se šele po mesecu, dveh. Vedeti je treba, da če se akne ne Pozdravijo dolgo časa, ostanejo do same starosti. Da bi skrile nečisto kožo, jo ženske prekrivajo s pudri, kar je še huje, saj lahko pride do gnojnih vnetij, za katerimi ostanejo prave brazgotine. Zato je treba z nečisto kožo resnično previdno ravnati. Aknasti koži zelo dobro dene naravna maska iz pšeničnih otrobov.
Najprej previjalna miza....
potem pisalna miza za šolarja.
Maska za nečisto kožo
2 veliki žlici pšeničnih otrobov, 2 veliki žlici skute in 1 žličko * kvasa raztopimo v nekaj kapljicah limone. Dobro zmešamo, da
Na zadnji razstavi svetil in notranje opreme v ljubljanskem DOMUSU je LIK Kočevje predstavil izredno zanimiv kos pohištva, s katerim si je leta 1989 v Beogradu prislužil celo najvišjo nagrado - ZLATI KLJUČ. Gre za previjalno mizo z dodanimi predali in poličko, ki jo bomo rabili.dokler bo otrok majhen, ko pa postane šolar, se prav ta previjalna miza, pritrjena na steno, prelevi v prostostoječo pisalno mizo. Ideja, ki vsekakor zasluži pozornost. Posebno prav bo taka miza prišla družinam z majhno stanovanjsko površino. Foto: D. D.
NAREDIMO SAMI
LIPTAVSKI SIR
50 dag skute, 10 dag surovega masla, 12 kaper, 2 čebuli, sol, poper, 3 žličke sladke rdeče paprike (po želji oziroma okusu tudi manj ali več).
Skuto pretlačimo, surovo maslo zmehčamo. Oboje zmešamo in gladko umešamo. Dodamo drobno sesekljane kapre in olu-pljeno, drobno sesekljano čebulo. Začinimo s soljo, poprom in papriko ter dobro premešamo. Za nekaj časa denemo na hladno. Z liptavskim sirom namažemo debelejše kose kruha. Je pa tak namaz tudi imenitna priloga k narezku, kadar imamo goste.
TA MESEC NA VRTU
Gladiole cveto prej, če gomolje že sredi marca prenesemo na toplo. V ta namen pa vzamemo samo velike in zdrave gomolje. Dobro jih očistimo in jih damo 1 uro v 0,5 odstotno raztopino (5 g na 1 liter vode) Germisana ali Ceresana. V plitev zabojČek damo 3 do 4 cm debelo plast šote, ki jo dobro navlažimo in nanjo pritisnemo gomolje, ki jih vzamemo iz raztopine. Med gomolji naj bo samo kake 2 cm prostora. Dokler ne odženejo, so zabojčki lahko v temi. Povprečno zadostuje toplota okrog 15 stopinj C.
Begonijine gomolje, ki so prezimili na suhem, damo konec marca v zabojčke s šoto. Tako dobimo do konca maja, ko je čas za sajenje begonij na gredice ali v zabojčke za na okna, rastline, ki so že lepo odgnale. Gomolje damo v plitve zabojčke, visoke okrog 6 cm. Zabojčke napolnimo 5 cm na debelo z vlažno šoto, vanjo pa damo gomolje. Mesto, kjer so na gomolju brsti, naj ne bo pokrito s šoto. Ko prično gomolji brsteti, naj bodo na svetlem in pri 16 do 20 stopinjah C. Dokler se ne razvijejo prvi listi, sme biti šota le zmerno vlažna.
Marca posadimo korenike kan, ki so prezimile, v lonce in jih damo na toplo. Močne korenike lahko razdelimo. Vsak košček pa mora imeti vsaj po en dober brst. Velikost loncev se ravna po velikosti kosov. Zmeraj vzamemo samo tako velike lonce, da gredo korenike lahko vanje. Sadimo v peščeno kompostnico. Korenike zelo malo pokrijemo s prstjo. Dokler ne odženejo, ne potrebujejo svetlobe. Potem pa moramo lonce prenesti na svetlo. Prostor naj ima 15 do 18 stopinj C.
Zabojčke za na okna in balkone obsadimo marca z mačehami. Takp imamo do takrat, ko bomo maja sadili pelargonije, fuk-sije in petunije, okna lepa. Če želimo, da rastline dobro uspevajo, jih ne smemo saditi preveč redko - večje naj bodo 20, manjše pa 15 cm narazen. Če vzamemo za mačehe s hranilnimi snovmi bogato in s šoto pomešano in ne preveč lahko prst, pri drugi saditvi ni treba prsti menjavati.
Na okenski polici lahko že vzgajamo sadike paradižnika, paprike in solate s tem, da sejemo v setvene zabojčke ali pladnje in pripravljamo rastline za presajanje v zaprto gredo.
ureja DANICA DOLENC
		ftUOPI
		
Koga so zmotile otroške risbice?
V boj za preživetje, za ohranitev čistega, zdravega okolja, se poleg stranke zelenih v Škofji Loki že vrsto let z otrokom lastnimi načini (spisi, risbe, pionirske konference) vključujejo tudi šolarji škofjeloških osnovnih šol. Pred dnevi so meščane spet opozorili na vse bolj onesnaženo okolje. Svoje risbice so razstavili tam, kjer naj bi bile najbolj na očeh, s selotejpom so jih pritrdili na ograjo, s katero so gradbinci ogradili delovišče na Mestnem trgu. A očitno sp otroške risbice nekoga hudo zbodle, sicer jih delavec sam od sebe gotovo ne bi odstranil in zmečkal (ko bi jih vsaj vrnil šolarjem!). Posnetek je nastal y sredo nekaj pred drugo uro popoldne. Gradbena ograja res ni uradno mesto za plakatiranje (ali so otroške risbice plakati?), menim pa, da niti njej niti srednjeveškemu mestu risbe niso kvarile dostojanstva. Zato v imenu vseh prizadetih otrok, ki so risali in ki bi radi (pre)živeli v zdravem okolju, kličem: ZAKAJ? -H. Jelovčan, slika F. Perdan
Mala loška medla
Za praznik žena so učenci 4. a razreda Osnovne šole Petra Kavčiča v Škofji Loki izdali - razredni časopis. Naslovili so ga Mala loška medla, v njem pa so kajpak namenili največ besed svojim mamicam. Spregovorili so še o svojih domovih, očkih, dedkih in babicah, o priljubljenih jedeh in kuhanju, o tem, čemu se smejejo, pozabili pa seveda niso niti na šolo. Vas zanima, kaj jim je v šoli všeč in kaj jih moti? Preberite!
Rada imam glasbo med odmorom. Moti me to, da nimamo tople vode. Silvija.
Najbolj všeč mi je, ker je tovarišica stroga in pravična. Ni pa mi všeč, kadar nas preveč opozarja in pravi, da smo sitni. Maja
Najraje imam telovadbo in likovni pouk. Ne maram pa glasbe in narave. Tanja
Moti me to, da se večkrat prepiramo. Lepo pa je to, da si v težavah pomagamo. Barbara in Kati
Telovadbe ne maram, ker se pri tovarišu ne igramo nobenih iger. Helena
Naša družina
Eva v postelji leži, od vročine se poti, pesmi pisat se uči.
Ana v stajici se smeji, malo vmes se še jezi, punčka dela ji skrbi.
Ati iz službe prihiti, torbico brž odloži, Ani reče ti, ti, ti.
Mami v kuhinji ropoče,
kuha, mesi, reže,
vse z večerjo nas postreže.
Eva Belčič, 5. a r. OŠ Staneta Žagarja Kranj
Pomlad
Tudi na Jezerskem je prava pomlad. Čez dan je zelo toplo. Sonce je prebudilo prve spomladanske cvetice. Teloh je že skoraj odcvetel. Zvončke ziblje veter, ki včasih kar močno zapiha. Iz čebeljega panja so poletele prve čebele. Letajo s cveta na cvet. Z obloženimi nožicami se vračajo v panj. Sliši se tudi veselo ptičje petje. Špela Tičar, 2 r. OŠ Jezersko
Najljubša žival
Moja najljubša žival je kuža. Rad bi imel velikega nemškega ovčarja. Vsak dan bi ga peljal na sprehod. Z atijem bi mu naredila leseno kočo. Nosil bi mu najboljše kosti. Kupil bi mu tudi ovratnico. Kuža bi dobro varoval naš dom.
Gregor Zavasnik, 1. a r. OŠ Matije Valjavca Preddvor
Če se kaj spoznam, je Boštjan Celar iz preddvorske osnovne šole Matije Valjavca naslikal muco.
O ljubezni so rekli
Ljubezen je resnično izvleček iz vseh strasti naenkrat.
Jean Paul
Ljubezen je privatni svetovni dogodek.
Polgar
Nihče se ne more predati dvema ljubeznima.
Zakonik ljubezni, XII. st.
Sola je prijetna, ko tovariši in tovarišice ne sprašujejo in ko imamo športne dneve, ko se začnejo počitnice inje konec pouka.
Metka
Morda niste vedeli
Na največ drugih držav meji Sovjetska zveza. Trinajst mejašev ima: Norveška. Finska, Poljska, Češkoslovaška, Madžarska. Romunija, Turčija. Iran, Afganistan, Mongolija, Kitajska, Severna Koreja in Japonska (teritorialne vode).
Nenavaden pogovor
"Dober dan! Danes smo se za intervju tedna podali v Krško, k slovensko-hrvaški meji. V zadnjih mesecih se veliko govori, da nuklearka v Krškem preveč segreje vodo. Zato smo se, dragi, predragi gledalci, odločili to preveriti pri nekom, ki to zares občuti."
Kamere so postavljene, naključni mimoidoči so pripravljeni... Snemamo!
"Oprostite, gospa riba. Tukaj je znana, nadznana ekipa slovenske televizije. Tukaj opravljamo anketo, kaj plavajoči prebivalci Save mislijo o segrevanju vode."
"Fuj, fuj, stokrat fuj! Ljudje nič ne veste, kaj si plavajoči prebivalci Save mislimo o tem. Sicer pa nihče ne ve, kaj ste ljudje vse speljali v vodo. Glede nuklearke pa je samo eno mnenje: ustaviti jo! Čim prej! Lahko vprašate vse ribe v reki, pa boste dobili enak odgovor. No, to je vse!"
Stop, stop! Ne, ne, kar snemajte! Imamo že naslednjega sogovornika.
^rejaraLENAJELOVČ^^
©@K^B3^IE2GLAS   14. STRAN
/jjPORTINra^jMijA^
Torek, 20. marca 19
V Škofji Loki rekreativna tekmovanja
Odbojka in kegljanje
Škofja Loka, marca * V občini Škofja Loka zaključujemo občinska zimska rekreativna tekmovanja, ki jih je organizirala in vodila strokovna služba pri ZTKO Škofja Loka.
Tako smo pred nedavnim zaključili tekmovanja članov in članic v občinski odbojkarski ligi. Odbojka postaja v občini vse bolj zanimiva rekreativna panoga, posebej pa je organizator vesel udeležbe pri ženskih ekipah, saj je letos sodelovalo kar 13 ekip. V obeh primerih so ekipe igrale po skupinah in liga-škem sistemu tako, da je bila rekretivna aktivnost dovolj močna in dolga. V obeh ligah, moški in ženski, je posebej zanimivo to, da se odbojka vse bolj uveljavlja v nekoč košarkarskih Žireh. Iz Kranja so prihajale na tekmovanje štiri ekipe in vse ekipe so se uvrstile v zaključno tekmovanje.
Tako je pri ženskah občinsko prvenstvo osvojila ekipa ŠRD ŽIRI, drugo mesto PINK PANTER iz Žirov, tretje mesto ZDRAVSTVENI DOM Škofja Loka, 4. mesto OK LUBNIK in 5. mesto ekipa LTH.
Tudi v kegljaških tekmovanjih smo letošnje tekmovanje zaključili z dobro udeležbo zlasti pri moških. Sodelovalo je 20 moških šestčlanskih ekip, pri ženskah pa le 7 ekip. V obeh primerih so tekmovalci/ke opravili po dva kola, 12 najboljših ekip pri moških in štiri ekipe pri ženskah pa je sodelovalo v finalnih bojih za naslov ekipnega prvaka.
Pri ženskih ekipah je občinski prvak postala ekipa ERC ALPETOUR - podrle so 3.425 kegljev, 2. mesto je osvojila ekipa GORENJSKE PREDILNICE - podrle so 3.283 kegljev, JELOVICA pa je osvojila 3. mesto s 3.257 podrtimi keglji.
Članski občinski prvak je postala ekipa JELOVICA - podrli so 9.625 kegljev, 2. mesto je osvojila ekipa SGP TEHNIK z 9.609 podrtimi keglji, tretji pa so kegljači TERMO Šk. Loka z 9.484 podrtimi keglji.
V dobri organizaciji kegljaškega kluba LUBNIK je potekalo tudi občinsko posamično prvenstvo. Med 140 tekmovalci je bil najboljši Peter HAFNER, ki je podrl 1.317 kegljev, drugo mesto je osvojil Janez DAGARIN s 1.270 podrtimi keglji, samo 10 manj (1260) in tretje mesto je osvojil Matej MIHO-VEC, 4. mesto je osvojil Vlado FUIS, 5. mesto Jože KEREC, itd.
Pri ženskah je med posameznicami tekmovalo 27 keglja-čic. Najboljša je bila Danica BRDNIK - 716 podrtih kegljev,
2. mesto Olga BABNIK - 714 podrtih kegljev, 3. mesto Marija RAJŠIČ - 712 podrtih kegljev.
M. Kalarnar
V nedeljo, 25. marca
Pohod na 1632 metrov visoki Porezen
Kranj, 20. marca - Priprave na 15. jubilejni pohod na Porezen, ki je letos brez snega, so v rokah skrbnih organizatorjev: Planinskega društva Cerkno, borčevske organizacije iz tega kraja, borcev Gorenjskega vojnega področja, Kosovelove brigade in inženirskega bataljona 31. divizije. Glavnina naj bi letos krenila na Porezen, kjer bo ob 11. uri spominska svečanost, v nedeljo, 25. marca ,ob 7. uri iz Cerknega prek Labinjskih leh po poti Kosovelove brigade na vrh Porezna. Vzpon na Porezen pa je mogoč iz več smeri: iz Železnikov prek Davče po poti Gorenjskega vojnega področja, iz Podbrda po poti Inženirskega bataljona 31. divizije, iz Jesenice po Dolgi poti in iz Petrovega brda po markirani poti. Ob že omenjeni komemoraciji na vrhu Porezna bo popoldne spominska slovesnost tudi v vasi Jesenica, kjer je spomenik 145 padlim borcem.
Še nekaj pomembnih opozoril pohodnikom. Držati se je treba markiranih oziroma označenih poti ter navodil vodičev in spremstva. Pri planinskem domu Andreja Žvana - Borisa na Poreznu bo vsak dobil za okrepčilo skodelico toplega čaja, hrano pa naj prinese vsak s seboj. Oprema mora biti primerna zahtevnosti vzpona. Zdravstvena služba bo organizirana v Domu na Poreznu in v Lovski koči, ne pozabite pa prinesti s seboj pohodniških izkaznic. Kje se bo mogoče vpisati, bo posebej označeno. Odbor po podelil za dvakratno udeležbo na pohodu bronasto značko, za štirikratno udeležbo srebrno in za šestkratno udeležbo zlato spominsko značko. Kdor pa bo letos že desetih na vrhu, bo prejel plaketo s simbolom spomenika na vrhu Porezna. Lanskega vzpona se je udeležilo 4000 planincev, skupno pa je na dosedanjih pohodih sodelovalo nad 64.000 pohodnikov. Še to: POHOD BO V VSAKEM VREMENU!
J. Košnjek
31. marca v Dupljah
Tek po poteh Kokrškega odreda
Duplje, 20. marca - Organizacijski komite za tradicionalne teke po poteh Kokrškega odreda v Dupljah, ki ga vodi predsednik kranjske občinske skupščine Ivan Torkar, se je odločil, da bodo letošnji množični teki v soboto, 31. marca. Že tri kopne zime so preprečile izvedbo normalnih tekov na smučeh, letos bi morali biti že 14., vendar želijot ostati Dupljanci zvesti tej množični prireditvi, ki uživa med tekači velik ugled in z udeležbo nikdar ni problemov. Lansko pomlad so izvedli prvič tek po suhem, letos pa bo drugič. Start bo ob 15.30 pred osnovno šolo v Dupljah. Tekači bodo razdeljeni v 29 starostnih skupin, proge pa bodo dolge od 600 metrov za najmlajše in do 12 kilometrov. Prijave bodo sprejemali pred startom, pri-javnina pa bo za odrasle 20 in za otroke 10 dinarjev.
J. K.
Od tekme do tekme
Namiznoteniško prvenstvo veteranov Gorenjske - Namiznote-niška kluba Kondor in Partizan iz Škofje Loke sta v športni dvorani na Podnu v Škofji Loki organizirala namiznoteniško prvenstvo Gorenjske za veterane. Igralo je nad 30 igralcev z Jesenic, Tržiča, Kranja in Škofje Loke. Vrstni red - veterani od 30 do 40 let: 1. Slavko Legat (Jesenice), 2. Boris Pešelj (Škofja Loka), 3. Andrej Pintar (Kondor); veterani od 40 do 50 let: 1. Slavko Vidic (Sava), 2. Rudi Buh (Jesenice), 3. Tone Korenjak (Gumar), 4. Marko Zore (Jesenice), 5. Peter Bertoncelj (Kondor); veterani nad 50 let: 1. Ivko Svoljšak (Škofja Loka), 2. Stane Bec (Gumar),
3. Lado Petrovič (Iskra).
J. Starman
ureja JOŽE KOŠNJEK
Radovljiški plavalci zadovoljni s sezono
Devet naslovov republiških prvakov
Radovljica, 16. marca - Polona Rob je kot prva Slovenka preplavala 400 metrov mešano pod petimi minutami, sicer pa ima radovljiško plavanje vedno več mladih talentov, ki imajo vse prej kot zadovoljive pogoje za vadbo.
Ciril Globočnik, glavni tre- se je uvrščala med pet najbolj-ner radovljiških plavalcev, ima ših, Miho Potočnika, Sašo Ro-dovolj razlogov za zadovolj- bič, Nino Sekovanič, Jano stvo z rezultati svojih varovan- Demšar, Natašo Kejžar, Zden-cev v zimskih plavalnih tekmovanjih. Eno takšnih je bilo republiško prvenstvo za pionirje, kadete, mladince in člane. Dosegli so več posamičnih republiških naslovov, kot so si upali pričakovati.
"Še sami smo bili presenečeni nad dosežki na republiškem prvenstvu za kadete, mladince in člane v Mariboru. Osvojili smo devet naslovov republi-
4\
Jana Demšar iz Radovljice, učenka 7. razreda Osnovne šole Antona Tomaža Linharta iz Radovljice, peta na državnem prvenstvu na 100 in 200 prsno in republiška prvakinja v teh dveh disciplinah.
ko Murn in Martino Mašič. Udeležili smo se državnega prvenstva za mladince v Splitu, kjer je izredno dobro plavala Nataša Kejžar, saj se je redno uvrščala med najboljše tri, v finale pa so se uvrščali tudi Miha Potočnik, Jana Demšar, Nina Sekovanič in Zdenka Murn. Dosežki so boljši tudi zato, ker so naši plavalci povprečno leto mlajši od ostalih, oziroma so prvič v mladinski konkurenci.
Ciril Globočnik, trener radovljiških plavalcev
ških prvakov. Polona Rob je kot prva Slovenka plavala 400 metrov mešano pod petimi minutami (4:57,63), razen nje pa je treba pohvaliti Alenko Kejžar, ki je večkratna pionirska prvakinja, Tamaro Štefelin, ki
Začela se je končnica v I. slovenski ženski košarkarski ligi
Zmaga za škofjeloške košarkarice
Škofja Loka, 17. marca - V rednem delu prve slovenske ženske košarkarske lige se je škofjeloška ekipa KK Odeja - Marmor uvrstila na drugo mesto, kranjske košarkarice, ekipa KK Kranj, pa na tretje. Tako so v končni fazi prvenstva nasprotnice, prva točka pa je po sobotni zmagi pripadla škofjeloškim košarkaricam.
Tekma v športni dvorani se je začela s precej boljšo igro domačink^ ki so sredi prvega polčasa vodile že z več kot desetimi koši razlike. Takrat so Kranjčanke zaigrale bolj napadalno in zbrano in se jim do konca prvega polčasa približale le na točko razlike. Podobno se je ponovilo tudi v drugem polčasu, ko so imele Ločanke spet več kot deset točk prednosti, a so jih kranjske košarkarice celo za dve točki prehitele. Na koncu so imele več moči in športne sreče domačinke, ki so tekmo dobile z rezultatom 66 : 56. Najboljša strelka je bila Polona Oblak (25). "Odločila je boljša igra v obrambi, večja borbenost in želja po zmagi. Računamo, da bodo dekleta na povratni tekmi zaigrala dobro in da se bomo že po dveh tekmah uvrstili v finale za naslov republiških košarkarskih prvakinj," je po tekmi povedal Igor Dolenc, trener košarkaric Odeje - Marmor.
O Trener ekipe KK Kranj Tone Erlah pa pravi: "Bila je tipična prvenstvena tekma, dekleta obeh ekip so bila zelo borbena. Sodnika sta naredila nekaj napak, mislim pa, da je zmaga izražena s preveliko razliko za nasprotnice. Če bodo dekleta v Kranju igrala tako dobro, bomo gotovo zmagali."
Druga tekma v končnici bo to sredo, 21. marca, ob 20. uri v športni dvorani na Planini.
V. Stanovnik
Škofjeloški rokometaši v Trbovljah poraženi
V torek igrajo z Italijani
Trbovlje, 17. marca - Rokometaši Šeširja so izgubili tudi drugo tekmo v nadaljevanju slovenske moške rokometne lige. Na gostovanju pri trboveljskem Rudarju, kljub ves čas izenačeni igri, na koncu niso imeli športne sreče in so izgubili le z golom razlike 18 : 17 (8 : 8). Ekipa, ki po besedah Jožeta Galofa dobro trenira, ima sicer še vse možnosti za vrh lestvice. Morda imajo fantje le prevelik čut odgovornosti pred nalogo, ki so si jo letos zastavili -to pa je vrnitev ugleda škofjeloškemu rokometu.
V torek, 20. marca, ob 20. uri vabijo na prijateljsko tekmo z italijansko vojaško reprezentanco, ki je na pripravah v Škofji Loki, vodi pa jo naš trener Jože Šile.
V. S.
Biljard turnir
Britof, 20. marca - Po daljšem premoru bo v soboto, 24. marca, v gostišču Johanca v Britofu spet turnir v ameriškem biljardu. Začel se bo ob 17. uri. Najboljše čakajo visoke in privlačne nagrade, tako praktične kot denarne. Nagrajenih bo osem najboljših. Prijavnina je 50 dinarjev, vsa pojasnila pa dobite po telefonu 36-581.
Nataša Kejžar iz Radovljice, učenka 7. razreda Linhartove osnovne šole, najboljša na 400 in 800 kravi, kjer je bila tudi tretja na državnem prvenstvu.
kar je velik uspen za ll-lel plavalko, večina nastopajo pa je bila leto starejša. Kol preteklega tedna sta na dl vno prvenstvo za kadete od Martina Mašič in trener Mi Žbontar, konec tega tedna bo v Celju absolutno držav prvenstvo. Tja bomo odšli vsemi najboljšimi, torej z Mi Potočnikom in štirimi plav kami. Za vse je tekmovalni uvrščanje v A finale," ocenj dosežke radovljiških plaval«
Polona Rob iz Radovljice, dijakinja 3. letnika ekonomske šole v Radovljici, najboljša radovljiška plavalka, uspešna predvsem na 200 in 400 mešano in 200 delfin, prva slovenska plavalka, ki je plavala 400 mešano pod petimi minutami in dosegla absolutni slovenski rekord. V Zrenjaninu je bilo državno pionirsko prvenstvo. Tekmovala je samo Alenka Kejžar in zmagala na 200 metrov prsno,
Vaterpolo
Nina Sekovanič iz Radovlj učenka 7. razreda Osnovne š Antona Tomaža Linharta, močnejša na 100 in 200 met prsno, kjer je v vrhu slovensk' plavanja, v zimski sezoni glavni trd Ciril Globočnik. Zal je moši številčno omejeno, saj za plavalcev ni nikakršnih možt sti za vadbo. Radovljičani vozijo v Železnike, sicer pa stiskajo v dveh hotelskih ha nih, v hotelu Grajski dvoi Radovljici in v hotelu Park Bledu.
J. Košnjek, slike F. Peri
Triglav blizu zmage
Ljubljana, 17. marca - Vaterpolisti kranjskega Triglava s« zadnjem kolu igrali v Ljubljani z Jugom iz Dubrovnika in izgu li z 12 : 15. Kranjčani še nikdar niso bili tako blizu zmage kot soboto. Vodili so, imeli kar osemkrat igralca več, zastreljali čet rec in imeli obilo možnosti za zmago, pa niso uspeli in izkoris priložnosti pred golom nasprotnika. Predvsem ta neučinkovit utegne pripeljati Kranjčane v drugo ligo. V prihodnjem k' igrajo Kranjčani v gosteh pri Jadranu iz Hercegnovega.
Košarka
Triglav uresničil cilj
Kranj, 19. marca - V soboto so odigrali zadnje kolo v slov* ski košarkarski ligi. Kranjski Triglav je gostoval pri HeliosD Domžalah in zmagal s 86 : 80. Kranjčani so dobili pomemb1 tekmo v podaljšku in se uvrstili v play off. To je bila tudi skf želja Kranjčanov pred prvenstvom, ki se jim je uresničila. H mesto je osvojilo Celje, Triglav pa je četrti.
Košarkarsko finale kadetinj
Ločankam drugo mesto
Ljubljana, 18. marca - V finalu slovenskega kadetskega prvensf so igrale tudi kadetinje KK Odeja-Marmor iz Škofje Loke. V prvi tekmi so premagale košarkarice ŽKK Šentvid (63 : 55), v drugi tekmi pa so igrale dobro, a z majhno razliko (58 : 55) izgubile s košarkaricami ID Jezica. Škofjeloška igralka Mateja Kržišnik je bila najboljša strelka finalnega turnirja.
Na Soriški planini nova okrepčevalnica Rožle - Roman Prose"; sicer lastnik Kanuja ob Zbiljskem jezeru, je na Soriški plani"1 uredil okrepčevalnico Rožle, ki je postavljena na gričku med vi? čukama Lajnar in Sedlo. Rožle sicer še ni povsem urejen, vend?' že ponuja gostoljubje obiskovalcem Soriške planine. Ko bo (>' Soriški planini sneg, bo v okrepčevalnici mogoče dobiti hrano i*1 pijačo in bo odprta v času obratovanja vlečnic, preko leta pa l>" do Rožletova vrata odprta ob petkih, sobotah, nedeljah in prazniki. J. K., slika F. Perdan
Torek, 20. marca 1990
RAZVEDRILO
15. STRAN (čB(Q)imimJ©IEnGLAS
Še nekaj sončnih dni in v deželi pod Alpami bodo prvič svobodne volitve, ko bomo med drugim lahko izbirali tudi med štirimi kandidati za predsedniški stolček. Navkljub številnim javnomnenjskim anketam, ki polnijo naslovnice časopisov, se niti slutiti ne da, kdo bo zmagal, saj so ankete telefoni-čne (polovica Slovencev pa nima telefona). Mentaliteta naroda, ki živi pod Triglavom, je njemu samemu čista uganka: smo ali nismo konservativna družba, smo ali nismo liberalci ali celo krščanski demokrati?
Pred prvimi kolikor toliko svobodnimi volitvami je pravzaprav precej opazna prav ta štiridesetletna odsotnost analitično obdelanih podatkov in relevantnih raziskav o političnih nagnjenjih povprečnega Slovenca. In tudi v tem se spet in spet kaže vsa grozljivost preminule totalitarne oblasti, ko smo vsi »delovni ljudje in občani« baje da mislili enako, se pravi tako, kot si je stvari domišljala in jih osmišljala nezamenljiva avantgardna oblast. In ko narod tako rekoč čez noč zapade v demokracijo, bo šele na prvih volitvah lahko povedal, česa si želi in kdo mu je po meri. »Svoboda po meri ljudi« je lahko lepozvo-čno in priročno agitacijsko geslo, je pa seveda vprašanje, kateri krojač ali mojškrica bi narodu vzela pravo mero.
Zato si pravzaprav javno nihče niti približno ne upa napovedovati izida volitev. Vsaka stranka posebej nam sicer kliče: zmagali bomo, kar je nujni propagandni image vsakega koli-
TEMA TEDNA
KAKŠNI SMO?
kor toliko resnega strankarskega nastopa, le malokateri strankarski prvak pa si lahko predstavlja, koliko navijačev ima v sedanjem političnem trenutku v slovenski volilni areni. Saj se še to ne ve, kakšne predvolilne adute je treba vreči na omizje povprečnega Slovenca, da bo sploh trznil in mrmrajoče prikimal: »No ja, ta bi pa že bil ta prav...«
Predsedniški kandidat gospod Kramberger je na Gorenjskem dobil največ podpore - je ugotovil sam, ko je štel podporne lističe. Skomine vzbuja pikantna uganka: zakaj? Ali zato, ker je dal tudi Gorenjcem obilo denarja iz svoje denarnice, da je prislovično skopim Gorenjcem, za kakršne nas imajo soroja-ki po vsej Sloveniji, vzelo sapo, češ: »Ta vsaj ima in meni nič tebi nič kar da?!?« Ali morda zato, ker nas kot zaprisežene »ohrneže« daleč najbolj jezi, ker se nam je štirideset in več let neusmiljeno kradlo iz žepa? Mar smo in v kakšni meri res škr-
ti? Kaj veš, kje se v resnici skriva tisti pravi »zato«, kajti od vojne sem smo dobili zaradi naroda in zanj vse mogoče raziskave, le novodobnega Slovenca se kompleksno ni lotil nihče. Če pa se ga že je, je bila raziskava, ki se je pojavila v javnosti, ideološko obarvani in prebarvani zmazek, saj kaj drugega tudi ni smelo iti pred narodove oči. Natikali so nam barvna očala, da ja ne bi spregledali tako, da smo danes sami sebi čista neznanka, kar se značilno odraža prav v predvolilni evforiji. Ni ga korenjaka, ki bi suvereno in odgovorno napovedal, komu in zakaj bodo Slovenci dali svoj glas. Dali pa ga bodo, brez skrbi, kajti volilna abstinenca bo vsaj pri prvih yolitvah minimalna. Predvolilna kampanja je oglušujoča, ekonomske razmere katastrofalne, jugoslovanski politični kaos totalen. Če prištejemo še faktor slovenske »firbčnosti« in faktor za zdaj še podedovane nagnjenosti do volilnih skrinjic, se za volilno bazo ni bati. Osip se obeta pri prihodnjih volitvah, ko bo, tako kot povsod po svetu, komaj 12 odstotkov volilne baze še ostalo zveste »svoji« stranki.
Zato bomo z volitvami dobili tudi krasno sliko o tem, kaj Slovenci sploh smo, čeprav med volilnimi programi strank in našimi kandidati ni kakšnih groznih razlik. A vendarle se bo že nekaj izkazalo, če po kakršnemkoli že volilnem izidu ne bo v bistvu sploh nič drugače...
D. Sedej
CVEK
Panamski predsednik se ženi
Iz predsedniške palače v Panami je prišla vest, da se je predsednik Giullermo Endara zaročil s 24-letno uslužbenko Ano Mae Diaz. Endara je star 53 let. Prva žena mu je umrla.
Novo izbranko je spoznal lanskega septembra na gladovni stavki proti tedanjemu predsedniku Noriegi.
Hiša iz avtomobilskih gum
Neki ameriški arhitekt iz New Mexica je prepričan v prihodnost predelave sekundarnih surovin in odpadkov. Trenutno je zaposlen s svojim najbolj  ambicioznim projektom
doslej: hotel z 80 sobami bo zgrajen iz pločevink in starih avtomobilskih gum, napolnjenih z zemljo. Z njegovim gradbenim materialom, starimi gumami, je zgrajenih že 70 hiš. Glede na to, da arhitekt izdaja posebno knjigo na to temo, lahko upamo, da bomo z novim načinom gradnje morda seznanjeni tudi mi.
Kitajsko pismo sreče
Ne vem, ali so ljudje čisto ponoreli ali kaj. Kot bi se vračal zatohli čas srednjeveškega čarovništva in drugih bavbavov. Ni dovolj, da me bogastva željni goljuji in drugi lahkoverneži na vsak način hočejo potegniti v eno od verig iger z denarnimi nakaznicami (saj ne rečem, tudi meni bi kakšen milijonček prav prišel, a kaj, ko sem pesimist in se zanašam le na svoje članke), zdaj pa mi vraževerci pošiljajo še kitajsko pismo, ki menda prinaša srečo.
No, ja, za denar, na katerega smo vsi občutljivi in ga imamo vedno premalo, pri tej igrici res ne gre (če seveda odštejem nekaj dinarjev za dvajset fotokopij, dvajset pisemskih ovitkov in dvajset znamk, kolikor naj bi jih poslala naprej), niti malo pa mi ni všeč način, na kakršnega mi je anonimni prijatelj zaželel srečo. Kot pravi pismo, me bo sreča zadela čez devet dni, a če fotokopij najkasneje v 96 urah ne razpoš-Ijem dvajsetim svojim prijateljem (jih sploh imam toliko ?), lahko pričakujem hudo nesrečo.
Dva primera tovrstnih nesreč iz samega pisma: nekdo, ki je pozabil na pisma, je nekaj dni pozneje dobil odpoved v službi. Še slabše se ie godilo Romanu B., ki se je na pismo sreče
smejal in ga vrgel stran: pet dni kasneje je pri rojstvu sina izgubil ženo, sin pa se je rodil bolan.
Hvala lepa za takšno iskreno željo za srečo, ki v isti sapi grozi z nesrečo! Si predstavljate, da bi pismo poslala Markoviču v Beograd ali pa slovenskim predsedniškim kandidatom v Ljubljano in bi se nanj samo zasmejali, potem pa ga vrgli (če ga ne bi že njihove tajnice) v koš? Ne, takšnega tveganja si ne upam privoščiti, pa čeprav bi srčno rada, da bi nas naši vodilni možje s kar največ sreče in kar najhitreje popeljali boljšemu življenju naproti. Ne upam si pomisliti, kakšne nesreče bi nas šele doletele, če pisma ne bi vzeli resno. Že zdaj jamramo, da nam slabše kot nam gre sploh ne more iti.
Pisma torej ne bom poslala niti Markoviču niti Kučanu, Krambergerju, Pučniku in Demšarju, še svojemu šefu ne. Ga raje sama vržem v smeti in tvegam, kakšna grozljivost me bo čez nekaj dni doletela.
Saj res. zakaj pa pisma ne bi poslala vam, bralci? Le glejte, da ga boste poslali naprej in z njim osrečili svoje prijatelje...
H. Jelovčan
Resda bolj kislo, a še se smejemo
Kranj, 14. marca - Zgodovinske Izkušnje pravijo, da življenje še ni tako hudo, dokler imajo ljudje smisel za šalo. Oblast naj se boji takrat, ko vici nehajo krožiti. V kateri "fazi" smo pri nas?
Pavle Kakovec, igralec: »Mislim, da se ne hecamo več toliko kot včasih oziroma se bolj lokalno, v ozkih krogih. Velik hec je, kako se prebiti skozi mesec. To je že bolj komedija kot tragedija. Vici so trenutno v zemlji, mogoče bodo spet ozeleneli. Prav bi prišel en šopek vi-cev.«
Nada Sodnik, gospodinja: »Vici bodo vedno. Res pa je, da je vse manj razlogov za veselje, smeh. Dandanes je že prava umetnost voditi gospodinjstvo. Kdaj sem se zadnjič nasmejala neki šali? Mislim, da včeraj, ko sem po radiu slišala, kako se po novem pozdravlja: dober dan, za koga boš volil?«
Silvo Puhar, upokojenec: »Ali vem za kakšen vic? Ne, samo štirideset let že traja. Vici še krožijo med ljudmi, precej jih je na račun kandidatov za volitve. Meni so najbolj všeč politični vici. Včasih so jih ljudje šepetali, zdaj se vsaj že lahko naglas povedo.«
Adam Begic, šef kranjske tržnice:
»Ljudje so še dobro razpoloženi, še se šalijo. Največ je šal na račun Markoviča in deviz, so pa tudi o Slovencih in Srbih. Tudi jaz sem običajno dobre volje. Ničesar mi ne manjka, jasno pa je, da je treba delati in varčevati.«
H. Jelovčan Slike F. Perdan
Male gorenjske vasi
Grahovše
Piše: D. Dolenc
Trajan", da je učil kope kuhati
"Ljudje iz Grahovš so prav zaradi malo in skope zemlje bili primorani poiskati druge vire zaslužkov, da so se preživeli. Veliko so tudi furali. Najbolj znani pa so bili kot oglarji in apnarji. Moj stari oče Miha je bil znan kopar. Moral bi na prvo svetovno vojno, pa je bil "frajan" prav zato, daje ujetnike učil kuhati kope. Kako je bil cenjen, je vedel povedati stari g. Kajetan Ahačič, nekdanji lastnik tovarne kos: "Če je Temšak pripeljal oglje, ga nisem ne gledal, ne tehtal, tako je bil znan po dobri kvaliteti in vagi." Včasih je bilo v Lomu vse polno apnenc, zdaj je le še ena sama, Kvačmanova z Voha. Če jo dobro naložijo, da kar okrog 35 ton apna. Kamne vozijo iz Ivja, kjer je ostalo na-sutje nekdanjega ledenika - le-deniška morena.
Pesmi mlinov in žag ni več slišati
Lomščica je včasih gnala 10 mlinov in prav toliko žag. Zdaj
Motiv iz Grahovš - lina na Gaz-vovem skednju.
Foto: D. D.
ni nobenega sledu več o njih. En mlin je bil tudi v Grahov-šah, Žitnikov s Hriba, stal pa je na Olipovem. Niso prodali veliko hlodovine, bolj deske, co-larice in plohe ter letve. Tod so bili doma tudi znani tesarji. Skavar iz Sp. Loma, ki je bil pri Vužarju doma, je bil iskan tesarski mojster. Vsi, ki so se učili pri njem, so danes dobri tesarji, žal se jih je nekaj prekvalificiralo," pripoveduje Temšakov Janez.
Teleta so šla vsa naprodaj
"Kakšen dinarje k hiši prišel tudi s prodajo živine. Teleta so vedno šla vsa v prodajo, pa tudi kakšna ovca. Sejali so ječmen, rž, oves, sadili krompir, zelje. Za ržjo so vedno sejali repo, za ječmenom pa korenje, da so imeli "surovino" za živino. Lanu in ajde niso sejali, kajti ti dve kulturi so sejali tisti kmetje, ki so imeli dosti njiv, tu gori pa je bilo zemlje malo, skopo je rodila. Vsaka ravnini-ca je bila skrbno obdelana. Ogromne kadi zelja so naribali vsako jesen. Repa, zelje in žganci so peli. Tudi mleka je bilo dovolj. Ni bilo jutra, da bi ne bilo mleka in žgancev z ocvirki, kjer so jih pač imeli, za večerjo pa podmet in mleko, kot nekakšna redka polenta. Meso je bilo na mizi le ob nedeljah in ob posebnih priložnostih, kadar so kaj težkega delali, orali na primer, vlačili hlode iz gmajne.
Žganci z "vužo"
Okrog Božiča so klali. Meso so sušili, surovega so jedli le nekaj dni in kakšen kos še spravili kam na hladno za kakšno prato. Pripravljali so krvavice - prtene klobase so jim rekli.   Najpomembnejši  je bil
Ena najlepših starih zgradb v Grahovšah je brez dvoma Gazvov skedenj. S skodlami je krit, krase ga male linice, žal pa tudi on kleca pod pezo časa.
Foto; D. D.
špeh. Prašič se je dobro zaklal, če je imel za ped špeha, da je bilo dovolj zabele in ocvirkov za beljenje žgancev. Golcarji so gospodinje cenili prav po tem. Najboljša gospodinja je bila tista, ki je dala na mizo v lončeni posodi take žgance, da so spodaj imeli "vužo" (lužo) od zabele. Mastna močnata jed jim je dala pravo moč za delo. In če je bila zraven še skleda mleka, so bili siti.
Kozarce, kolprne in žlefi
Sicer so pa tudi morali biti dobro podprti. Vsaj uro in pol so imeli daleč do gozda in s seboj so nosili žage, cepine, kline, malarine, sekire, pile. Kline, pile in kakšne manjše sekire so dali v nahrbtnik, "cug" žage so pa skupaj zvezali in jih včasih privezali na nahrbtnik, včasih pa v roki nosili. Od jutra do noči so delali. Zvečer so se vračali domov, "kozarce", koče iz lubja, so imeli le za dež. Zatekali pa so se tudi v "kolprne", gozdne bajte, ki so si jih postavili zraven kopišč. Vse to je izginilo iz gozdov tod okrog^.
Ko je leta 18 ll Tržič pogorel, tam ni bilo več umetnih kova-štev. V Kropo, Kranj, v Železnike so od tod vozili oglje. S kosmi na "žlefah", nekakšnih saneh, ki so zadnji konec vlekle po tleh. Pozimi je šlo lepo po snegu ali ledu, po kamenju in zemlji so se pa leseni "žlefi" hitro obrabili. Na njih so vozili tudi seno s planin.
Živino so poleti pasli v planinah. Prav vso živino so odpeljali, da je ja več sena ostalo za zimo. Doma so držali le konja ali vola, ki so ga nujno rabili za delo. Veliki kmetje so imeli svoje pastirje. Ali je bila to kakšna domača teta ali stric, lahko tudi hčerka, ali pa so pastirja najeli. Peskarica iz Potar-jev in Fronova Gela iz Grahovš sta bili znani majerici. Navada je bila, da so majerji točno ločili mleko in mlečne izdelke posameznih kmetov. Za vsakega kmeta so posebej hranili kislo mleko, sir, skuto. Vsak kmet je imel pri majerju ali majerici svojo skledo."
SE PRIPOROČA
v "p R 1*0 OS L J A Ml
ureja DARINKA SEDEJ
@®miSlM»IEIICWLAS   16. STRAN
OBVESTILA, OGLASI
Mednarodno pod/etje
/A BLEDU SMO ODPEL NOVO TD60V/N0
P RODA]N/ PROGRAM7
IZBR4N0 POH/ŠTVO IN KATALOŠKA PRODA/A, DROBM OKRASNI PREDMETI, SVILA. KRISTAL PORCELAN, KRZNO, OSN/E IN ZLATĆ.
TRGOVINA
LUA
Jezerska c. 121, KRANJ
(tik pred nadvozom BRITOF)
• barve, laki za les, kovino in beljenje
• avtolaki - 37 nians
• orodje in pribor
• zaščitna sredstva in čistila
APNO za beljenje 25 kg 220,00 din
Odprto:
od 8.-12. in od 14. sob. od 8.-12. ure
19. ure
Tel. 34-770
DOBRA IZBIRA IN UGODNE CENE! Večjo količino blaga vam tudi dostavimo do doma!
Se priporočamo
0
TRGOVINA UPA ANICA MARKO Zg. Brnik 123 Tel.: 064/42-729 Cerklje
CENJENE KUPCE OBVEŠČAMO, DA IMAMO NA ZALOGI AKUSTIČNE APARATE. BELO TEHNIKO, RAZNA ORODJA. OTROŠKO POSTEUO Z JOGIJEM.
PREDPRAŽNIKE IN
ŠE VELIKO
DRUGEGA BLAGA
PO UGODNIH
CENAH.
ZA OBISK SE
PRIPOROČAMO!
Torek, 20. marca 1990
f^-Q DOMŽALE
AVTOSEJEM V TRZINU
V OBRTNO INDUSTRIJSKI CONI V TRZINU OB CESTI LJUBLJANA-CELJE ORGANIZIRA AS DOMŽALE, p. o. VSAKO SOBOTO IN NEDELJO SEJEM RABLJENIH AVTOMOBILOV. AS DOMŽALE, p. o. NUDI NA SEJEMSKEM PROSTORU TUDI STROKOVNO CENITEV VOZIL IN MOŽNOST OGLAŠANJA TER KOMISIJSKO PRODAJO VOZIL. VSTOP JE PROST.
DELAVSKA UNIVERZA Škofja Loka Podlubnik l/a 64220 Škofja Loka
Delavska univerza Škofja Loka vpisuje za šolsko leto 1990/91 v naslednje programe študija ob delu:
EKONOMSKO KOMERCIALNI TEHNIK
VIŠJI UPRAVNI DELAVEC
Vpisne obrazce in podrobnejše informacije o pogoju za vključitev v program in o poteku študija dobite na Delavski univerzi Škofja Loka, Podlubnik 1 b, soba št. 160, prvo nadstropje ali po telefonu 620-888. Prijave za vpis v začetni letnik bomo sprejemali do 30. marca.
Mercator
Mercator - Kmetijstvo Kranj, Begunjska 5, Kranj, oglaša
prosta dela in naloge
VEC DELAVCEV BREZ POKLICA
za določen čas 5 mesecev za opravljanje parkovnih del.
Pisne prijave sprejema Mercator - Kmetijstvo Kranj, Begunjska 5, v 8 dneh po objavi.
/keramika
DOBRE ODLOČITVE NE BOSTE NIKOLI OBŽALOVALI
Naša ponudba:
-— skupaj z vami in po vaši želji izdelamo načrt za peč, kamin, kmečko peč ali peč za peko pizze
— dostavimo ves material
— peč montiramo
ZA GOTOVINSKO PLAČILO NUDIMO 10% POPUST
GIP PIONIR — KERAMIKA IN FINALIZACIJA Slakova 5, Novo mesto tel: 068/21-201, 24-298. 26-016 telefax. 068/23-213
Vošnjakova 7, Ljubljana, tel. 061/317-984
•s. "
E
m
$82 . •••* -v
i
,y.
•>>•"
m
1 h*
t
m
M
ZVEZA ZDRUŽENJ BORCEV NOV SRS OBČINSKI ZBOR ŠKOFJA LOKA
Krajevne skupnosti Sv. Duh - Virmaše, Žabnica, Bitnje in Jošt vabijo krajane na spominsko slovesnost, ki bo v soboto, 24. marca 1990, ob 10. uri pri spomeniku na Planici nad Crngrobom, posvečena padlemu narodnemu heroju Stanetu Žagarju in njegovim soborcem Selške čete. Govornik bo Aleksander Ravnikar, podpredsednik Skupščine republike Slovenije.
Kulturni program pa bodo izvedli učenci Osnovne šole Lu-cijan Seljak iz Stražišča pri Kranju.
Illffil
I boi
I
bombažna predilnica in tkalnica i tržič
64290 TRŽIČ. CESTA JLA 14.    TELEFON (064) M 571.    TELEX 34507 VUTRBPT
BOMBAŽNA PREDILNICA IN TKALNICA TRŽIČ, Tržič, Cesta JLA 14
oglaša naslednja dela in naloge: STRUGAR
Pogoji:
- poklicna šola kovinarske smeri (IV. st.)
- 1 leto delovnih izkušenj
- 2 meseca poskusnega dela
Pisne prijave o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovska služba, in sicer v roku 8 dni od dneva objave. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po opravljeni izbiri.
GORENJE TIKI, d.o.o. Ljubljana, Magistrova 1
vabi k sodelovanju delavca za opravljanje del in nalog VODJE RAČUNOVODSTVA - KNJIGOVODSTVA
Poleg splošnih pogojev pričakujemo od kandidata: VI. ali V. stopnjo strokovne izobrazbe ekonomske smeri, 3 oz. 5 let delovnih izkušenj na ustreznih delih, 3 mesečno poskusno delo.
Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Nudimo 40 urni delovni tednik, primerne OD, splošno in zobozdravstveno varstvo, urejeno družbeno prehrano in počitniško dejavnost.
Prošnje z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovska služba Gorenje TIKI, Magistrova 1, Ljubljana, 8 dni od dneva objave.
68
Projekt sanacije Alplesove kotlovnice obeta boljše čiščenje, kot ga terjajo trenutni predpisi
Pilotna čistilna naprava gotova aprila
Škofja Loka, 12. marca - Janez Šolar iz Alplesa je pred škofjeloško vlado razgrnil nov sanacijski program čiščenja dimnih plinov iz tovarniške kotlovnice. Gre za projektno rešitev, ki se razlikuje od klasičnega, doslej uveljavljenega načina čiščenja dimnih plinov. Kot je dejal Janez Šolar, bo pilotna čistilna naprava predvidoma gotova sredi aprila. Če bo vreme lepo, toplo, jo bodo morda montirali že med prvomajskimi prazniki, sicer bodo počakali na konec ogrevalne sezone.
V Alplesovi kotlovnici kurijo pretežno lesne ostanke, odvečno toploto pa pošiljajo tudi sosednjim podjetjem in stanovalcem. Meritve onesnaževanja okolja so pokazale, da Alpleso-va kotlovnica krši z zakonom dopustne meje onesnaževanja s prašnimi delci saj in pepela, občasno pa tudi s koncentracijami ogljikovega monoksida.
Prekoračevanje dovoljenih koncentracij škodljivih snovi v emisiji dimnih plinov je v kotlovnici Alplesa več kot trikratno, zato morajo do 31. decembra letos količine škodljivih snovi zmanjšati za polovico, do 31. decembra 1992 pa v celoti zadostiti zahtevam odloka o razmejitvi Slovenije v območja onesnaženosti zraka, po katerem Železniki sodijo v II. območje.
Raziskav oziroma iskanja najprimernejše tehnologije čiščenja, posebej prilagojene kurjenju z lesnimi ostanki, so se v Alplesu lotili skupaj s Fakulteto za strojništvo v Ljubljani, kjer so, kot je povedal Janez Šolar, pripravili že miniaturno laboratorijsko čistilno napravo, učinke njenega čiščenja pa ocenili za zelo dobre. Na Fakulteti zato celo razmišljajo, da bi rešitev patentirali doma in v tujini, saj je njihov način precej bolj izpopolnjen od doslej znanih čistilnih naprav, ki čistijo predvsem trde delce, manj pa dimne pline. Določen posel si od uspešne sanacije obetajo tudi v Alplesu, saj so korak pred sorodnimi tovarnami v Sloveniji, kjer ravno tako kurijo lesne ostanke.
Če preprosto ponazorimo delovanje bodoče Alplesove čistilne naprave, gre za tako imenovani suhi del, kjer se bodo
Dvajset tisočakov vreden cigaretni ogorek
Kranj, 19. marca - V nedeljo opoldne so v Cerkljah zvedeli za požar v gozdu nad spodnjo postajo kabinske žičnice na Krvavcu. K ognju so pohiteli poklicni gasilci iz Kranja ter prostovoljni gasilci društev Cerklje, Zalog, Sp. in Zg. Brnik, Trboje, Visoko, Sr. vas, Šenčur, Velesovo, Olševek, Stefanja gora in Preddvor (skupaj 140 gasilcev), ki so požar omejili. Zaradi težko dostopnega terena ga niso mogli popolnoma pogasiti, zato je dvajset gasilcev ostalo na požarišču vso minulo noč, dežurali pa bodo še najmanj tri dni.
V nedeljo je bilo na planini zelo veliko izletnikov. Kabinska žičnica je vozila vsako uro od osmih naprej. Najbrž je eden od potnikov iz kabine odvrgel cigaretni ogorek, ki je padel na suho travo in listje ter zanetil požar, ki se je razširil na 25 hektarov grmičevja in gozda.
Po nestrokovnih ocenah je požar povzročil za 20.000 dinarjev škode, kolikor je bil vreden droben cigaretni ogorek, neprevidno vržen skozi okno kabinske žičnice.
Zal to ni edini primer požara v naravi na Gorenjskem. Dolgotrajno suho vreme in pomladni veter sta na več mestih naredila črne lise. Kar dva manjša požara, povzročena iz malomarnosti, sta se zgodila na dveh različnih koncih Gorenjske to soboto. Prvi v naselju Be-zje v Kranjski gori, ko je Marko P. požigal suho travo, močan sunek vetra pa je ogenj razširil. Omejili in pogasili so ga domači prostovoljni gasilci in bližnji stanovalci. Drugi podoben požar je bil v Rebri nad Sovodnjem, kjer je ogenj zajel bukov gozd. Požag so pogasili prostovoljni gasilci z Dobračeve, Trebije, iz Žirov in domačini.
Pozeleneli alkotesti
H. J.
Kranj, 19. marca - V soboto od osmih zvečer do treh zjutraj je na gorenjskih cestah trajala akcija, v kateri so miličniki preverjali psihofizično stanje voznikov, predvsem glede alkoholiziranosti. Povod za akcijo je bilo povečano število nezgod, v katerih je soudeležen alkohol.
V noči od sobote na nedeljo so miličniki ustavili 1063 vozil. Ugotovili so 356 prekrškov, za katere so miličniki 98 ljudi opozorili, 93 jih bodo predlagali sodniku za prekrške. 31 voznikov je bilo pod vplivom alkohola, kar so potrdili alkotesti, medtem ko je 24 voznikov odklonilo test. 206 voznikov so miličniki takoj denarno kaznovali, med njimi kar'17 zato, ker niso imeli vozniškega dovoljenja. Odvzeli so 53 vozniških dovoljenj in osem prometnih, kar 91 voznikom so prepovedali nadaljnjo vožnjo. Odkrili so tudi več drugih kršitev (zoper javni red in mir ipd.) ter prijeli pet osumljencev za storitev kaznivih dejanj.
Danes so prometni miličniki tudi na Gorenjskem začeli z akcijo "tisoč brezhibnih vozil in voznikov". Bone z 10-odstotnim popustom pri zavarovanju bodo razdelili stotim brezhibnim voznikom z brezhibnimi avtomobili.
H. J.
ŠŠL NA SONČNI JPRiTRANI ALJ*
Gora terjala novo žrtev
Kranjska gora, 18. marca - V četrtek, 15. marca, je 27-letni študent elektronike Herbert Kunz iz Dresdena odšel z dvema prijateljema z Vršiča po grebenski poti proti vrhu Prisojnika (2459 metrov). Planinec, ki je bil dobro opremljen, je pod vrhom gore z derezo stopil med sneg in skalo; zobje dereze niso prijeli. Zdrsnil je s poti, se skušal - kot sta povedala prijatelja - zaustaviti s cepinom, vendar je zdrsel čez severno steno gore in mrtev obležal več kot 600 metrov nižje.
Gorski reševalci postaje G RS Kranjska gora so z zdravnikom že zvečer odšli pod steno. Tam so našli del vsebine nahrbtnika ponesrečenca in domnevali, da mu ne bodo mogli več pomagati. Zjutraj so njegovo truplo opazili med preletom s helikopterjem. Pilot letalske enote milice RSNZ je zdravnika in dva reševalca odpeljal blizu t.i. škofove glave, od koder so nesrečnega Nemca spravili v dolino.
izločali trdi delci, ter mokri del, kjer se bodo v prhi in posebnem bazenu čistili plini; toploto, dobljeno z ohlajanjem plinov, bo mogoče izkoristiti za tehnološke potrebe.
Škofjeloški izvršni svet je sanacijski program kotlovnice potrdil s pogojem, da v Alplesu pridobijo tudi pozitivno mnenje skupine SEPO iz Inštituta Jožef Štefan ali katere druge pooblaščene usposobljene in-
stitucije. V primeru, da pilotna čistilna naprava ne bo dala želenih rezultatov, izvršni svet zahteva od Alplesa, da zagotovi čiščenje dimnih plinov po enem od že znanih načinov.
Celotna naložba je ocenjena na dobre štiri milijone dinarjev, ki jih nameravajo v Alplesu zbrati na osnovi združevanja denarja, s kreditom izvajalca opreme ter mednarodnim kreditom za ekološko sanacijo.
H. Jelovčan
Prižgane Mi sredi belega dne
Če sredi najbolj belega, sončnega dne na cesti srečate vozilo s prižganimi lučmi, nikar ne "žmigajte" vozniku, češ naj jih ugasne. Gre za voznika, ki se je odzval akciji Zavarovalnice Triglav, republiškega sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu ter sekretariata za notranje zadeve, ki so ji nadeli ime Iščemo 1000 brezhibnih vozil in dobrih voznikov. Akcija sodi v program minus 10 odstotkov.
Nagrada, ki čaka brezhibnega voznika z brezhibnim vozilom, je vsekakor mamljiva. Zavarovalnica mu bo namreč poklonila 10-odstotni dodatni popust pri uveljavitvi kateregakoli avtomobilskega zavarovanja. Pri obveznem zavarovanju stoen-ke, denimo, znese ta popust 357 dinarjev, pri polnem kasku za golfa 830 dinarjev.
Seveda pa ni dovolj, da voznik samo prižge luči na svojem vozilu. Kupon s popustom Zavarovalnice Triglav, ki velja eno leto s pogojem, da v tem času ne povzroči nobene nesreče, voznik lahko dobi, če ima v vseh pogledih urejeno vozilo (papirji, oprema, tehnično), če že ima najmanj 10-odstotni bonus pri obveznem ali kasko zavarovanju, če so voznik in potniki med vožnjo pripeti s pasovi (tudi na zadnjih sedežih, če so tam pasovi vgrajeni), če miličniki voznika med akcijo ne ustavijo zaradi prekrška, če je trezen in če, kot smo dejali na začetku, tudi podnevi vozi s prižganimi lučmi. V akciji lahko sodelujejo vozniki vseh motornih vozil, tudi traktorjev.
Ravno prižgane luči so posebna značilnost v soboto začete akcije. V skandinavskih deželah so na ta način bistveno izboljšali prometno varnost oziroma zmanjšali število prometnih nesreč (Švedska za 11 odstotkov. Norveška za 14, Finska za 21 odstotkov).
Ob tej hvalevredni akciji se poraja le eno vprašanje. Zdi se, da tisoč brezhibnih vozil in voznikov v vsej Sloveniji, kjer je registriranih 718.000 motornih vozil, ne bo težko najti. Pa vendar; lani je bilo tako ali drugače kaznovanih kar pol milijona voznikov! Vzroka za pešanje discipline na cesti sta najmanj dva;prvi, kljub revalorizaciji še vedno smešno nizke kazni (primer: vožnja brez vozniškega dovoljenja "stane" največ 200 dinarjev, vožnja brez pripetega varnostnega pasu 10 dinarjev, ne-spoštovanje prometnih znakov 10 đo 15 dinarjev). Očitno bo zakonodajna suverenost Slovenije, ki s predlogi za zvišanje kazni zaman pritiska na federacijo, nujna tudi na tem področju. In drugi vzrok: s padanjem realne vrednosti plač, kar se dogaja že nekaj let, se vse več ljudi vozi s starimi vozili, ki so vse prej kot brezhibna in varna.
H. Jelovčan
V Ribnem s ceste
V petek zvečer je Klemen Lukanc, 1968, s Sela pri Bledu s peu-geotom vozil po lokalni Ribenski cesti od Bleda proti Ribnem. Pri hiši št. 24 ga je zaradi prevelike hitrosti zaneslo na levo stran vozišča. Najprej je trčil v obcestni smernik ga odlomil, nato še v prometni znak. Vožnjo je nadaljeval po travniku in ko je nameraval ponovno na cesto, je trčil v obcestni nasip. Vozilo se je odbilo, prekopicnilo ter obstalo na levem boku. Voznik je bil lažje ranjen, sopotnik Roman Zupane, 1969, iz Koritnega pa huje.
Po nesreči odkorakal
V soboto ob 5.40 je voznik osebnega avta Jože Cigler, 1966, iz Sp. Laz, peljal po Alpski cesti v Lescah od Radovljice proti križišču s prednostno cesto Lesce-Bled. V križišču je nameraval zaviti proti Bledu, pri čemer je izsilil prednost vozniku Janezu Justinu, 1962, iz Zg. Gorij. Vozili sta čelno trčili. Po nesreči je Jože Cigler ponesrečence in vozilo zapustil ter odšel. Ob 7.30 so ga miličniki ustavili blizu Murkinega skladišča. Huje je bil ranjen Janez Justin, lažje pa Ciglerjeva sopotnika Peter Cigler, 1970, in Igor Kocijančič, 1966, iz Krnice.
H. J.
Preživljal se je z vlomi
Kradel kot sraka
Kranj, 12. marca - V priporu je 23-letni Marjan D., ki je neprijavljen živel v Ljubljani. Sprožena je obsežna preiskava, saj preiskovalci sumijo, da je vlamljal in kradel, tako na območju UNZ Ljubljana okolica in mesto in UNZ Kranj. Prav na Gorenjskem se je njegov način preživljanja zaenkrat sklenil.
Eden od kmetov si je namreč zapomnil registrske številke in oznako v gozdu skritega vozila. Vse je pravilno povezal, potem ko je izvedel za vlom v Podreči. Kriminalisti in miličniki so se potrudili in skupaj s kolegi iz Ljubljane aretirali osumljenca. Pri hišni preiskavi so našli nekaj nakradenega blaga. Večina ukradenih deviz in dinarjev ter drugih dragocenosti pa je že »izpuhtela«. Menda naj bi Marjan D. imel na vesti več kot petdeset vlomov in kraj v hišah. Na Gorenjskem je kradel v Voklem, Ratečah, Olševku in Podreči. Njegov »stil« je znan po tem, da se je na bolj osamljenih hišah z zvonjenjem prepričal, da ni nikogar doma, preden je splezal skozi priprta okna, ali pa jih je prej razbil. Iskal je predvsem devize, denar, zlato pa tudi tehničnih predmetov se ni branil.
KuM
(Ne)hoteno izzivanje?
Fizično napadel miličnika
Kranj, 12. marca - Najbrž si bo 33-letni Svetislav A., ki živi v Kranju, zapomnil sredo, 7. marca, ko je v neukrotljivi jezi s pestmi podrl miličnika. Na srečo poškodbe niso bile hude, za nekaj časa bo ostala miličniku modrica na obrazu.
Napadeni je odšel s kolegom v stari del Kranja, da preveri obvestilo, ki ga je zvečer dobil dežurni, da se nekdo vozi po starem delu Kranja v vozilu opel ornega z »diplomatsko« registrsko tablico BG 01-85. Izkazalo seje, daje tablica papirna, avto pa ne pripada protokolu, temveč Svetislavu A. Miličnika sta začela spraševati voznika, kje je dobil te oznake. Izkazalo se je, da so povsem legalne, le zgornji del, kjer piše »proba« je prepognil in s tem kršil enega od členov pravilnika. Vendar se je spraševani tako razburil, da se ni več obvladal, napadel je enega od miličnikov, nato seje izpulil obema in se kasneje sam oglasil v prostorih postaje milice, kjer je nadaljeval z grožnjami. Vs eje bilo zrelo za tridnevni pripor, ki ga lahko odredijo miličniki.
KuM
Problem Blejskega jezera bo treba reševati kompleksno
Mnogi mislijo, da bodo strupene alge izginile same
Bled, 16. marca - "Trenutno za rešitev Blejskega jezera in sezone pač ni druge pomoči kot ta, da smo povečali dotok Radovne v jezero in s tem hitrejše odplavljanje preko jezernice v Savo Bohinjko. Zavedamo se, da to ni trajna rešitev in je vprašljiva tudi z ekološkega stališča, vendar se v tekoči vodi alge ne morejo ohraniti. Blejsko jezero pa bo treba reševati kompleksno, s čistilno napravo," je del razmišljanja mag. Miha Briclja z inštituta za biologijo ljubljanske univerze na sredinem sestanku, kjer so se odgovorni za jezero dogovarjali o njegovem čiščenju.
Različni posegi pri čiščenju katere koli vode, najsi bo rek, morja ali v našem primeru Blejskega jezera, so gotovo dragi. Treba je ljudi, stroje, pa baraže, kompresorje, čolne... Če pride do onesnaženja, bi po zakonu takšno čiščenje moral plačati povzročitelj. Prav tu pa se ustavi dogovarjanje o tem, kdo naj bi plačal čiščenje Blejskega jezera. Seveda ne zato, ker ne bi bilo moč najti nobenega povzročitelja, ki svinja vodo, pač pa zato, ker je teh povzročiteljev toliko, da jih je težko našteti celo poznavalcem razmer. Če odštejemo vse hotele, je tu gotovo v prvi vrsti kanalizacija. Ogromno je nekontroliranih dotokov v jezero, piko na i pa je postavil tudi novi trgovski center, ki je menda še vedno brez vseh vodnogospodarskih soglasij. Nekaj škode je bilo storjene v naglici pri pripravi in izvedbi lanskega svetovnega prvenstva, tudi Ledena dvorana daje jezeru več, kot bi smela. Kot je na omenjenem sestanku povedala vodnogospodarska inšpektorica Zlata Urh, se je na Bledu veliko stvari delalo brez vodnogospodarskih soglasij, pa tudi pravega varuha pred smetmi ni. Tako jih je že vse polno ob sicer novem in lepem mostičku v Zaki. Če le omenimo neustrezne gradbene posege, pa vpliv ribogojnice... je seveda jasno, da je onesnaževelcev veliko preveč. Vplivi so, kot pravijo strokovnjaki, občasni in stalni. Lahko so sicer minimalni, pa vendar povzročijo maksimalne efekte. Zato je prvi korak ( s katerim pa niso povezane velika sredstva), najti skupni jezik med vsemi, ki delajo in živijo okrog jezera. Denar za njegovo očiščenje in sanacijo bi se (s sodelovanjem republike in občine) že dalo kako zbrati, tudi strokovnjaki bi zagotovo našli prave rešitve. Toda dokler bo skrb za čisto jezero zgolj "nujno zlo" in ne resnična skrb tistih, ki se "iz jezera hranijo", je rešitev še daleč. Mnogi namreč še vedno mislijo, da biologi zaradi cvetenja alg povzrdčajo odvečen hrup, saj bodo menda izginile same od sebe...
V. Stanovnik
•&mwčjmsmLA& 18. stran
OBVESTILA, OGLASI
Torek, 20. marca 199(3 t,
S02D industriaimport
DELOVNA ORGANIZACIJA ZA ZUNANJO TRGOVINO TITOGRAD. n. s. o. DELOVNA ENOTA LJUBLJANA, 61000 LJUBLJANA. Gosposvetska 13/1
i
MUH
Zaradi velikega zanimanja ponujamo še večj^^i^
PRODAJA PO SISTEMU STARO ZA NOVO
• novi načini plačila
• pestrejša paleta modelov od rexa do legacvjev
• posebne ugodnosti za podjetja. Nudimo jim izredno zanimive avtomobile dostavni justy in enkraten RANGER iegacv in LEONE RANGER
• skrb za čisto okolje, večina vozil je opremljena s katalizatorj
JUSTY J 12 S 4 VVD ca 188.788,80 din LEONE RANGER ca 257.043,30 din LEGACY RANGER   ca 345.211,40 din
Poleg osebnih avtomobilov subaru, vas bomo seznanili še z motornimi kolesi Yamaha in Harlev Davidson ter drugim programom.
1. Servisna mreža na Gorenjskem:
V Radovljici JOŽE KOMLJANEC - ZG. UPNICA 6, KAMNA GORICA 064-74-405 Šenčur pri Kranju JANEZ KADIVEC-PIPANOVA 46, ŠENČUR 064-41-095 Nadomestni deli v konsignacijskem skladišču Vrhnika
OSNOVNO ZDRAVSTVO GORENJSKE o.o.
Kranj, Gosposvetska 10 telefon: (064) 25-261, 28-485
Osnovno zdravstvo Gorenjske o. o., TOZD Zdravstveni dom Kranj b. o. vabi k sodelovanju za izvajanje določenih del in nalog pri letovanju svojih sodelavcev v Počitniškem domu Piran;
1. UPRAVNIK-ca
2. KUHAR-ica
3. POMOČNICA V KUHINJI
4. SERVIRKA
Praksa zaželena. Delo je pogodbeno, sklenjeno za določen čas 2 mesecev. Plačilo po dogovoru. Prijave pošljite na naslov: OZG, o. o. Kranj - TOZD Zdravstveni dom Kranj, Gosposvetska c. 10, komisija za delovna razmerja.
KRANJ
ELEKTROTEHNIŠKO PODJETJE KRANJ p. o.  Koroška c. 53 c
p. p. I OS Kranj
Eletrotehniško podjetje Kranj objavlja prosto delovno mesto
VODJE ODDELKA ELEKTROMONTAŽA
Pogoji za sklenitev delovnega razmerja:
— inženir elektrotehnike ali organizator dela s predizobraz-bo eletrotehnik
— 3 leta delovnih izkušenj znanje enega svetovnega jezika
- strokovni izpit po zakonu o graditvi objektov oz. pripravljenost opraviti izpit po nastopu dela
— poskusno delo 6 mesecev
— organizacijske oz. vodstvene sposobnosti
Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas. Rok za prijavo je 8 dni od dneva objave. Vloge t dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo na naslov: Elektrotehniško podjetje Kranj, Koroška c. 53 c, Kranj.
	atelje	Pod Gozdom 2
	la	
u	prostorsko projektiranje	2iro račun; 51530 • 601 • 16023
	(     jesenice p. o.	Telefon: (064) 82-881. 82-882. 82-991
razpisuje prosta dela in naloge DIREKTORJA PODJETJA
Kandidat mora poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev, izpolnjevati še naslednje:
1. da ima visokošolsko izobrazbo gradbene, arhitektonske, ekonomske ali pravne smeri;
2. da ima pri opravljanju nalog s posebnimi pooblastili najmanj 5 let ustreznih delovnih izkušenj;
3. da predloži program dela in razvoja podjetja za štiriletni mandat.
Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev na naslov podjetja v zaprtih ovojnicah z oznako za "razpisno komisijo" v roku 10 dni po objavi.
Vse kandidate bomo o izbiri obvestili najkasneje v 15 dneh po končanem razpisu.
alples
industrija
pohištva
Železniki Češnjica 54, n. sol. o. 64228 Železniki
Alples industrija pohištva Železniki, Češnjica 54, p*, o. objavlja prosta dela in naloge
VODJA FINANČNE SLUŽBE
Pogoji:
— visoka ali višja izobrazba ekonomske smeri
2 leti delovnih izkušenj na podobnih delih in nalogah
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas. Ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: Alples, industrija pohištva Železniki, kadrovska služba.
■t m MERCATOR-KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT GORENJSKE Wmm - m . KRANJ
SOZD » TOZ0 KMETIJSTVO, MLEKARNA TOVARNA OLJA OLJARICA' AGROMEMANIKA
MFRCATOR-KIT      KOMERCIALNI SERVIS MESOlZDELKi KLAVNICA JESENICE TOK RADOVLJICA vsi n sol o in DS SKUPNE SLUŽBE 64001 KRANJ c JLA ? p p ?9   TELEX (4*>66 KRN   BRZOJAV KŽK KRANJ
V naši trgovini v Radovljici kmetovalcem in vrtičkarjem nudimo vse, kar potrebujejo za kmetijstvo. Na zalogi imamo umetna gnojila, krmila, semena, zaščitna sredstva, kvalitetne sadne sadike, orodja za vrtičkarje in kmetijske stroje po konkurenčnih cenah. Uvedli smo nov delovni čas. Obiščete nas lahko vsak dan, v delovnikih od 7. do 17. ure in v soboto od 7. do 12. ure.
e &to@8Bxm ©tisa©
VIDEOTEKA
PRODAJALNA KURIVA
DEŽMAN BLED
0BEŠČA, DA D0BAVUA PO KONKURENČNIH CENAH VSE
VRSTE PREMOGA IN
DRV. Tel.: 77-081
od 8. -12. ure in od 17.-19. ure
Delovna skupnost upravnih organov občine Radovljica
OGLAŠA
prosta dela: PRIPRAVA IN KUHANJE HRANE v
počitniškem domu v Crikvenici.
Delo je sezonsko in bo trajalo od 1 /6 do 31/8-1990.
Vse zainteresirane, lahko so upokojeni, ki so pripravljeni opravljati navedena dela in so zanje usposobljeni, vabimo, da pošljejo prijave Sekretariatu za finance in občo upravo občine Radovljica v roku 8 dni po objavi tega oglasa, lahko pa se osebno oglasijo v tem sekretariatu, v Radovljici, Gorenjska 18/1.
TRIKOM" Kočevje
Tovarniška prodajalna KRANJ
Janka Puclja 7 (Trg Rivoli)
VELIKA IZBIRA HLAČ ZA VSO DRUŽINO
• POSEBEJ UGODNO:
otroške termo jeans in platnene hlače od 120,00 din naprej
• PRODAJA NA POTROŠNIŠKO POSOJILO
Delovni čas: od 8. -12. ure in od 14. sobota: od 8. -13. ure Tel.: 36-696
19. ure
Družbeno podjetje
ZAVOD ZA LETOVANJA KRANJ
po sklepu zbora delavcev objavlja JAVNO LICITACIJO
pritlične počitniške hišice v campu Terme Čatež, Čatež,
ki bo dne 30. 3. 1990 ob 11. uri na kraju samem v Termah Čatež, Čatež.
Ogled objekta bo dne 30. 3. 1990 od 10. do 11. ure v Termah Čatež, Čatež.
Izklicna cena objekta s premičninami je 218.000 din. Na javni licitaciji lahko sodelujejo pravne in fizične osebe. Kavcijo v višini 10% izklicne ceneje treba plačati do pričetka licitacije v gotovini ali preko banke na žiro račun 51500-601-13336.
Zastopniki pravnih oseb morajo imeti pooblastilo, kavcijo zavarujejo z bariranim čekom. Izlicitirani objekt je treba plačati in prevzeti v 5 dneh po licitaciji, sicer kavcija zapade. Davčne obveznosti poravna kupec v zakonitem roku na pristojni občini.
Javna licitacija je po sistemu "ogledano - kupljeno". Vse informacije o licitaciji dobite na Zavodu za letovanja Kranj, Stritarjeva 8 ali po telefonu 064/22-052. Kasnejših reklamacij ne bomo upoštevali.
TRGOVINA RESMAN NAKLO
CESTA 26. JULIJA 3
SPOROČAMO, DA BOMO V SREDO, 2L 3. 1990, OB 8. URI ZJUTRAJ PONOVNO ODPRLI PRENOVLJENO SAMOPOSTREŽNO TRGOVINO.
ZA OBISK SE PRIPOROČAMO!
POSEBNO VABLJENI SO VSI NEKDANJI KUPCI.
USLUGA
PODJETJE OBRTNIH STORITEV KRANJ
Delavska cesta 2 B
Komisija za delovna razmerja podjetja Usluga Kranj objavlja prosta dela in naloge RAČUNOVODJA pogoji:
— višja ali srednja izobrazba ekonomske smeri in 3 leta delovnih izkušenj
— zaželena praksa v majhni organizaciji
Delo bomo združili za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidate vabimo, da pismene prijave z dokazili pošljejo v 15 dneh na naslov: Usluga, podjetje obrtnih storitev, Kranj, Delavska c. 2 B.
SERVIS SIP TRGOVINA KMETIJSKE MEHANIZACIJE
LOJZE LAH
KMETOVALCI!
Klanec 13, 61218 Komenda, tel.: (061)841-022
NA ZALOGI IMAMO NOVE KMETIJSKE STROJE, TRAKTORJE DEUTZ, ZETOR IN IMT _
NAKLADALNIK ZA SENO SIP 17 NAKLADALNIK ZA SENO SIP 20 PAJK (OBRAČALNIK) 340 PAJK (OBRAČALNIK) 230 KOSILNICA BRITEV, 135 CM KOSILNICA BRITEV, 165 CM KOSILNICA BRITEV DISK 165 CM SILOKOMBAJN SK 80 SILOKOMBAJN SK 80 E VIHAR 40
54.900,00 DIN 58.000,00 DIN 20.600,00 DIN 15.200,00 DIN 22.400,00 DIN 24.200,00 DIN 28.200,00 DIN 19.800,00 DIN 20.200,00 DIN 27.800,00 DIN
CISTERNE. PLUGI. SEJALNICE. ITN.
PROGRAM GORENC, LUDVIK STARE, KULTIVATORJI, PLANIRNE DESKE, ITN. POSREDUJEMO PRI
PRODAJI RABLJENE KMETIJSKE MEHANIZACIJE. PRODAJNO CENO DOLOČITE SAMI, NAŠI STROŠKI SAMO 2 %. IZKORISTITE KREDIT PRI SVOJI KZ ALI BANKI.
ZA PROGRAM SIP POSREDUJEMO STARO ZA NOVO, OPRAVLJAMO SERVIS IN IMAMO NA VOLJO REZERVNE: DELE.
POPRAVLJAMO KARDANSKE GREDI DO 20 KM BREZPLAČNO PRIPELJEMO KUPLJENE STROJE! HVALA ZA ZAUPANJE
MALI OGLASI
<§f> 27-960 Cesta JLA 16
SLOVENIJATURIST
\SHy\pcjditeznami!
APARATI STROJI
Ugodno prodam KULTIVATOR Gorenje s priključki (kosa, mrežna freza) in MOTOR Tori cor. Japelj, fodljubelj 70, Tržič, g 50-164 3636
POMIVALNI STROJ Ignis iz konsi-9nacije, prodam za 7.000,00 din. »48-549 3978
V Kranju na Koroški 29
informacije - vozovnice - izleti -potovanja - počitnice - skupinski izleti za kolektive, pokličite: *+■■■■■■■ ® 21 -946
TRAKTOR Zetor, tip 67-11, ugodno prodam. V račun vzamem tudi ostrešje ali gradben les. »061/666-056_3984
Prodam TRAKTOR IMT 540, generalno   obnovljen,   star   10 let. , »51-066_3985
Barvni TV Telefunken prodam za 3.500,00 din. »35-297 3987
PRALNI STROJ Gorenje in ŠIVAL-Nl STROJ Jasna, ugodno prodam. Meden, Golnik 7/a_3994
Prodam barvni TV Gorenje, ekran 64 cm. »23-356 _3996
Prodam avto ZVOČNIKE, nove, 2 x 30 W in KASETAR Phillips - komponenta. » 38-622_4006
Prodam nov ELEKTROMOTOR, 4 kW, 1.480 obratov na minuto. Voklo 92, Šenčur, » 49-219 4029
Prodam barvni TV Grundig, ekran 67 cm, star 10 let. »43-078, Pavlic __403_l_
Nujno prodam VIDEOREKORDER Sharp, star 4 mesece, odlično ohranjen. » 58-211, popoldne _4040
Prodam 1 leto staro zamrzovalno OMARO Gorenje, tip ZOS 203.
» 78-223 _4047
TRAČNO ŽAGO za razrez hlodovi-ne, prodam. Jože Jurman, Zg. Se-nica 33, Medvode 4065 VIDEOREKORDER, japonski, nov in barvni TV Telefunken, ekran 40
cm, prodam. » 22-586_4067
Ugodno prodam nov ELEKTROMOTOR 3,5 kW, 2880 obratov. Zg. Duplje 80 3630
IZDELUJEM ŽEBLJE do 90 mm, 30 odstotkov ceneje in ZABOJNIKE za smeti, dobre kvalitete. Cena 1.500,00 din. Prebačevo 32, Kranj, »36-426, po 19. uri 4002
NON - STOP servis VIDEO, AU-DIO in TV naprav. Nudimo 3-me-sečno garancijo in prevoz. »33 159 4005
Stranke obveščam, da sem ODRPL MOŠKI FRIZERKI SALON (brivnico) na Planini III., Trg Prešernove brigade 10. Zadovoljni boste z nizkimi cenami! Obiščite nas in se boste prepričali! Delovni čas: vsak dan od 7. do 12. ure in od 14. do 18. ure, ob sobotah od 7. do 12. ure. Telefonska naročila sprejemam na »33-040. Se priporočam! 4021
IZDELUJEM vrtne oziroma balkonske KLOPI. » 66-789 4043
OSTALO
Po ugodni ceni prodajamo BR-ŠLINKE, PELARGONIJE, FUKSIJE in VODENKE, v Vrtnariji Šnnr-ur
GRADBENI MATERIAL
MESARIJA SODNIK TUPALIČE VAM NUDI NARAVNO S0UEN0 IN PREKAJEN0 SUHO MESO S KOSTMI, BREZ KOSTI, ŠUNKE ok. 4 KG, PLEČK0 V MREŽICI PO ZELO UGODNI CENI
SE PRIPOROČAMO!
Prodam bukove BUTARE. Rant, Suša 6, Gorenja vas 4055 Prodam semenski KROMPIR, zgodnje sorte. Podreča 4, Mavčiče _4077
Prodam semenski KROMPIR igor in kifeljčar. Nasovče 3, Komenda _4082
RAZNO PRODAM
Prodam novo KABINO za traktor 539 Ferguson, ELEKTROMOTOR, 5.5 kW, 400-litrsko ŠKROPILNICO KŽK, star BRZOPARILNIK in 3 ted ne staro TELIČKO frizijko. Konc, Smledniška 30, Kranj - čirče 3997
Prodam dekliško obhajilno OBLEKO, ročno KOSILNICO Figaro in dva FOTELJA. Zupanec, Drulovka
43/d, Kranj_4008
Prodam AVTOPRIKOLICO, nosilnosti 500 kg, dve hrastovi KADI in 12 AŽ PANJEV z družinami. Rete-
če 82, Škofja Loka_4018
Kombiniran STROJ hobi Mio Standard M-83 in PODBOJ - lužen hrast, šir. 10 cm, 14 kosov, ugodno prodam. » 063/731 -527 4064
Prodam KAMIN za 3.000,00 din in nov ŠIVALNI STROJ Višnja S, v kovčku, za 5.000,00 din. »75-140, int. 221, dopoldne_4082
STAN. OPREMA
Prodam rabljeno »42-334
KUHINJO. 3977
Prodam PUNTE » 24-544
PLOHE. 3982
Prodam jedilni KROMPIR igor. M ro    Zupan,    Kovor    78, Tržič,
» 57-356_4001
Prodam večjo količino SENA. Letališka 3, Voglje - Šenčur 4003
Prodam dobro ohranjen KAVČ.
m 78-665_3991
Prodam KAVČ in OMARO. Martič, Frankovo nas. 177, stan. 5, Škofja Loka_4052
STANOVANJA
Zamenjam 2-sobno družbeno STANOVANJE v Šorlijevi ulici, za 3-sobno ali večje stanovanje v Kranju. »28-728 3979
KDOR HOČE, DA SE MU ČEVLJI PODAJO KOT "VLITI", NAJ PRIDE K NAM!
Schuhaus
KEILER
CELOVEC - KARFREITSTRASSE 7 (CENTER)
Ugodno prodam 20 kvad. m. uvoženega LADIJSKEGA PODA, šir. 14 cm. Alojz Perdan, Beleharjeva
4/a, Šenčur_4019
Ugodno prodam FASADNI ODER. Informacije na »57-155, po 15. Uri__4038
Prodam 600 kosov strešne OPEKE Jadranka Dravograd, cementno siva. »74-106_4048
Prodam dvoje GARAŽNIH VRAT Up Bled, popolnoma nova. Am-brožič, Krnica 22, Zg. Gorje 4053
Po ugodni ceni prodam OPEKO -ZIDAK. Mlakar, Breg ob Savi 61, Mavčiče 4066
Prodam semenski KROMPIR igor. Strahinj 68, Naklo_ 4007
Prodam lepe okenske in balkonske lesene POSODE za rože. Romih, Tenetiše 72, Golnik, »46-189 4011
Prodam belo dekliško obhajilno OBLEKO in oddam več vrst otroških OBLAČIL, za starost od 7 do 10 let. »33-632 3992
KUPIM
Kupim BIKA simentalca, težkega nad 100 kg. »45-359_4000
Kupim KOZO z mlekom. » 77-996 i_4023
Kupim ZAZIDLJIVO PARCELO v Poljanah, Gorenji vasi oziroma v žireh. » 69-260, int. 69, dopoldne __4030
Kupim rabljeno strešno OPEKO Ki-kinda. »48-573_4045
Kupim rabljen BETONSKI MEŠALEC. » 83-956_ 4075
OBVESTILA
Obveščamo stranke, da smo ZNIŽALI CENE svinjskemu mesu in suhomesnatim izdelkom od 10 do 15 odstotkov. SPREJEMAMO tudi naročila za velikonočne šunke (4 do 5 kg). Se priporočamo! Mesari-a Kalan 3596
PRODAJAMO HUMUS, PROIZVOD DEŽEVNIKOV. CENA 60 LITRSKE VREČE JE 100,00 DIN. OB NAROČILU TREH ALI VEČ VREČ VAM DOSTAVIMO BREZPLAČNO NA DOM.
NAROČILA PO TEL: 33-171 int. 48 od 9.-12. in od 17. -19. ure.
V Kranju oddam v najem PROSTORE, primerne za sobe, poslovne   prostore   ali   mirno obrt.
»22-618_4012
Družbeno STANOVANJE, 45 kvad. m., na Gorenjskem, etažna centralna kurjava, telefon, vrt, zamenjam za enakega v Kranju ali bližnji okolici. Primerno je za upokojence. Šifra: ZADOVOLJSTVO _4013
3-članska družina vzame v najem 1-sobno STANOVANJE v Škofji Loki ali bližnji okolici. Možno predplačilo. Šifra: POMLAD 1990 4044
Prodam 1-sobno konfortno STANOVANJE, 45 kvad. m., sončno, na Planini I., v IV. nadstropju, brez dvigala. Plačilo - vselitev. »38-588, od 18. do 20. ure 4063
Zamenjam družbeno STANOVANJE, 30 kvad. m., za večje. «8» 36-724 4069
VOZILA
Prodam semenski KROMPIR igor in dezire, odlične kvalitete. Ahčin, Praprotna polica 24, Cerklje 4020
Prodam SENO. Martin Bernard, Kupljenik 7, Boh. Bela 4024
Prodam ohranjeno belo otroško POSTELJICO z jogijem za 700,00 din. Lapan, Begunjska 8, Kranj
FIAT 124, letnik 1969, vozen, neregistriran, ugodno prodam. Gojo, Preddvor 107, »25-162, int. 39, dopoldne 3712 Prodam vozno, registrirano DlA-NO, stara 12 let. Cena 1.100 DEM. Informacije na »620-932, v torek od 17. do 20. ure_3921
Ugodno prodam APN 4 in žensko KOLO Rog. Kuster, Zl. polje 3, Kranj 3980
Prodam JUGO 1.1 GX, letnik julij 1987. Derlink, Begunje 5, »73-521, od 16. ure dalje 3998
Prodam otroško KOLO BMX »25-545 3990
Prodam Z 126 P, nevozna, letnik 1979. Janez Rozman, Lancovo 76,
Radovljica_3999
Z 101, letnik november 1987, bele barve, 19.000 km, prodam. »631-004 4004 Prodam nov AKUMULATOR za R 4 GTLJ, letno GUMO 135 SR 13 in dve zimski GUMI 135 SR 13. «21-559, dopoldne 4010
Prodajamo kletke za individualno in intenzivno vzrejo kokoši nesnic, kokoši pitancev, zajcev samic in zajcev
pitancev.
ETAŽNA KLETKA ZA PERUTNINO tip EK-20
ANTON RAJGELJ 64245 Kropa tel (064) 79-478 lelex 34677 Raigel telefax |064) 79-720
Prodam JUGO 45, letnik februar 1989, registriran, dodatno opremljen, lepo ohranjen. »23-029, od 15. do 18. ure_4034
Prodam karambolirano Z 750, letnik 1984. Informacije na »35-021, popoldne 4035
Poceni prodam DIANO, letnik november 1977, celo ali po delih. Pavlin, Tuga Vidmarja 6, Kranj
_4015
Prodam JUGO skala 55, star 1 leto. Informacije na »88-776, popoldne 4016 Poceni prodam Z 126, letnik 1980, JAWO 350 predelana v kros, MOTOR Tomos Elektronik 90 in NSU, z veliko dodatne opreme, neregistriran. »44-072 4017
Prodam 2 leti in pol staro Z 101 »21-551_4022
Prodam LADO niva, letnik oktober 1986, 32.000 km. » 78-850 4025
Ugodno prodam GOLF diesel, letnik 1986, zelo ohranjen. »44-510
Moderni interien
nudi:
po zelo ugodni ceni zložljive mize, stole in ležalnike za kampiranje
stol 169 din miza 267 din ležalni stol 284 din ležalna postelja 264 din
Se priporoča Lesnina v Kranju in na Jesenicah
Kupim KOMBI Z 850, star od 5 do 7 let. Drago Kenda, Boh. Bela 85 _4027
Prodam Z 101, letnik 1979. Cena ugodna. Anzeljc, C. 4. julija 19, Tržič 4028
A VVIESNER
' N   CELOVEC. ROSENTALERSTR. 205. T
• NADOMESTNI DELI • SERVIS IN POPRAVILA •DODATNA OPREMA •
VELIKA IZBIRA VOZIL
CELOVEC, ROSENTALERSTR. 205, Tel.; 9943-463-281913_
Ugodno prodam dve leti star AV-TOMATIK Tomos. Nataša Vrhunc, Hlebce 3/a,Lesce 4037
Prodam Z 750 SC, letnik 1979, regi-strirana do julija 1990. Novak, Breg ob Savi 51, Mavčiče 4039
GOLF diesel, letnik 1983, prodam za 60.000,00 din. »89-112 4041
Prodam JUGO koral 45, rdeče barve, AL platišča, star 15 mesecev. »70-553 4042
Prodam Z 101, letnik 1977, registrirana do 15. 4. 1990. Cena 1.400 DEM. Štikič, Podnart 25/b 4046
Prodam MOTOR 14 M. » 70-769 4054
CITROEN AX 11 TRE, 5 vrat, star 8 mesecev, ugodno prodam. Vele-sovska 63, Šenčur 4056
JUGO 45, letnik 1982, karamboli-ran, vozen, prodam. Škofic, Gorica 1 /a, Radovljica, » 75-376 4057
Prodam moško dirkalno KOLO Personal na 10 prestav. Ogled popoldne. Tone Novak, Levstikova 3, Kranj 4058
126" P, letnik 1987, prodam »81-713 4060
Prodam JAWO 350, letnik 1986. »39-396 4061
Prodam JUGO 45, letnik 1983 in dekliško obhajilno OBLEKO. Dvor-je 42, Cerklje 4062
Prodam tovorno PRIKOLICO, no-silnost 800 kg. Bernard Kralj, Podljubelj 101/c, Tržič 4070
Ugodno prodam R 4, letnik 1978. »25-348 4071
Prodam Z 101, letnik 1980, registri-rana do februarja 1991. »70-368, popoldne 4072
Prodam terensko vozilo JEEP (Fiat) z diesel motorjem. »70-301, popoldne 4073
Nujno prodam popolnoma nov Tomos AVTOMATIK Kolibri, 25 odstotkov ceneje.» 23-885 4074
Prodam zelo dobro ohranjen, ga-ražiran 126 P, letnik 1985, 20.000 km, 1. lastnica. » 39-612 4078
Ugodno prodam ohranjen R 4. » 50-923_4083
ZAPOSLITVE
Če imate dovolj prostega časa, ali ste brez službe, se javite za POTNIKA DZS. Tedensko izplačilo provizije.» 75-954 3922
Zaposlim KV ali priučeno ŠIVILJO za šivanje pletenin. Pletilstvo Oblak, Zasavska c. 43/a, Kranj
3981
Zaposlimo NATAKARJA in NATA-KARICO ter KUHARJA. Pogoj je končana Gostinska šola. Zaposii mo tudi dekle za pomoč v STREŽBI. Pisne ponudbe pošljite na Pen-zion "Kanu", Valburga 7, Smlednik 3983
Farmacevstski tehnik išče DELO in VARUJEM otroke. »81-978 3989
Honorarno zaposlim več DELAV CEV, vajenih mizarskih del. » 45-096 4009
Gostilna v Kranju redno zaposli NATAKARJA, NATAKARICO. Šifra: GOSTILNA 4014
Zaposlim dekle za delo v STREŽBI Stanovanje in hrana v hiši. Informacije na » 79-862 4049
Takoj zaposlim žensko iz okolice Kranja za SAMOSTOJNO VODENJE in ORGANIZIRANJE dela v šivalnici ženske konfekcije. »45-316 4059
Komunikativnim, urejenim osebam, z lastnim prevozom, nudim honorarno DELO. Informacije na » 45-247, v sredo po 20. uri 4068
Za dopoldansko prodajo iščemo več ZASTOPNIKOV. Pogoj je lastni prevoz. Šifra: TEDENSKO IZPLAČILO 4080
ŽIVALI
Rjave JARKICE ter od 20 do 120 kg težke PRAŠIČE, prodam. Sta-nonik, Log 9, Škofja Loka 3952
Prodam mirnega delovnega KONJA, vajenega vseh kmečkih del. Peter Šuštar, Podhruška 9, Kamnik 3988
Prodam KONJA, vajenega vseh kmečkih in gozdarskih del ali zamenjam za goved. » 80-833 3993
Prodam 3 tedne starega BIKCA si mentalca. Zg. Duplje 49 3995
Prodam 200 kg težkega BIKCA. »66-210 4036
V maju bom PRODAJAL JARKICE isa brown, odlične nesnice. Naročila sprejemam na naslov: Ivan Oman, Zminec 12, Škofja Loka
4051
Prodam mesnatega PRAŠIČA za zakol ali dopitanje. Potočnik, Polica 9. Naklo 4079
Sporočamo žalostno vest, da nas je nenadoma zapustila naša draga žena, mama, sestra in teta
MILICA TRILER
roj. Rešek
Od nje se bomo poslovili v torek, 20. marca 1990, ob 16. uri v Bitnjah. Do pogreba leži v mrliški vežici v Bit-njah.
ŽALUJOČI: mož Vinko, sin Tomaž z družino, sestra Vera in brat dr. Francelj z družino
Drulovka, Virmaše, Železniki
Če bi solza Te zbudila, ne bi Te
črna zemlja krila. V SPOMIN
JOŽU PREMRU
Danes mineva žalostno, leto, odkar Te je kruta usoda iztrgala iz naše sredine. Naš dragi dom je prazen, ker Tebe ni dragi Joža. Ostala je praznina, žalost, bolečina in pekoče solze.
VSI NJEGOVI
Okroglo, 20. marca 1990
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage mame, stare mame, prababice, sestre in tete
JOŽEFE CIJAK
se lepo zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za cvetje in izrečena sožalja. Zahvaljujemo se tudi DO Sava Kranj, Merkur Kranj in Gorenjski tisk Kranj za podarjene vence in spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi pevcem za zapete žalostinke ter g. župniku za pogrebni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Vsi njeni
NOVICE IN DOGODKI
Zima brez snega - struge rek brez vode
Kranj, 19. marca - Zima brez snega, februar in marec pa kar "pomladansko topla" in skoraj brez dežja, so posebnosti, ki jih najstarejši, pa tudi kronisti skorajda ne pomnijo. Težko bo našteli izjeme, ki jim je takšna letošnja zima ustrezala, ali ne. Upravljalci žičnic na primer jo ocenjujejo za katastrofo. Cestarji se precej "kislo držijo", saj takšnega dela, za katerega bi dobili tudi predvideno plačilo, ni bilo. Avtomobilisti oziroma uporabniki cest pa (vsaj na Gorenjskem) nimajo nič proti, saj ceste skorajda niso bile niti soljene, in je zato škoda na avtomobilih prav gotovo precej manjša.
Sava v Kranju daje v teh dneh sliko malo večjega potoka..."
Pa vendar se tako eni kot drugi, predvsem pa kmetovalci, že sprašujejo, kaj, predvsem pa, kako bo. Mraz še vedno
Kokre je v zgornjem delu še komaj za vzorec...
lahko "pritisne" in s pozebo naredi veliko škodo. Še bolj zaskrbljeni pa so že marsikje zaradi hitrega upadanja naravnih
Nič drugačna ni tudi Sora...
vodnih virov in tudi znižanja podtalnice. Nas čaka aprila in maja hudo pomanjkanje pitne vode...? Težko, predvsem pa nehvaležno, bi bilo v tem trenutku glede tega biti prerok. Če se bo morda že vse skupaj kolikor toliko "srečno izšlo", pa prav gotovo velja, da je bila doslej ta zima s prvimi tremi letošnjimi meseci precej nenavadna; pa tudi nevarna - in še vedno je - zaradi požarov.
- A. Ž. - Foto: F. Perdan
Zeleni za takojšnje zaprtje RUŽV
RUZV - ekološko in ekonomsko neupravičen
Škofja Loka, 15. marca - Zeleni Škofje Loke so v okviru akcij za zaščito okolja, v četrtek na škofjeloškem Mestnem trgu pripravili ekološko prireditev z naslovom Razkrinkaj-mo nevidno. Opozorili so na številne ekološke probleme, še posebej pa na grozečo nevidno nevarnost, ki preti zaradi rudnika urana na Žirovskem vrhu. Shoda so se udeležili tudi predstavniki rudarjev, ki so odločno proti zaprtju rudnika, ker bi to zanje pomenilo izgubo delovnih mest. Z gesli na svojih transparentih so Zelene pozvali, naj prenehajo z delovanjem, postavili pa so tudi svojo stojnico s propagandnim materialom. Marija Pogačnik,
nosilka liste za družbenopolitični zbor republiške skupščine, in Franci Feltrin, predsednik Zelenih Škofje Loke, sta se v svojih govorih dotaknila ekoloških problemov v občini in zahtevala takojšnje zaprtje rudnika urana, ki ni niti ekološko, niti ekonomsko upravičen, saj je cena rumene pogače v ostalih državah vsaj enkrat nižja kot pri nas.
Zeleni so v posebni peticiji pozvali rudarje, naj se zavzamejo za zaprtje rudnika, vsi skupaj pa naj poiščejo ustrezno rešitev za njihovo zaposlitev. Zeleni so obljubili, da bodo pri reševanju te problematike odločni, vendar pa se bodo po
svojih močeh trudili, da rudarji ne bodo ostali nezaposleni. Prireditelji so na koncu prireditve v slogu prijateljstva in dobre volje pripravili pester kulturni program.
Besedilo in slika: M. Gregorič
Plakatiranje kot del kulture
Predvsem v času predvolilnih akcij nas posamezne stranke zasipavajo z informacijami. Velik del tega početja lahko državljani spremi ja-
Resda imamo na Gorenjskem posebne javne površine namenjene plakatiranju, res pa je tudi, vsaj po našem mnenju, da ta del dejavnosti na našem področju večinoma predstavlja coklo. Odgovornim za plakatiranje na javnih površinah, ki so za to posebej namenjene, bi veljalo (ponovno) svetovati, naj preverijo kvaliteto svojega dela. Poglejte okrog sebe, kaj vidite, kako so urejene plakatne površine? Vzemimo za primer naše severne sosede ali pa samo slovensko prestolnico...
Bomo morali tudi ta del gospodarske dejavnosti prepustiti zasebni iniciativi? Volitve so bližajo, plakatiranje je vse intenzivnejše. Zmagovalec bo imel maja še eno obveznost več, nanovo bo potrebno urejevati tudi komunalne storitve, znotraj tega tudi plakatiranje, ta namreč z Evropo nima prav nobene povezave...
Janez   Dacar: "Da
obstajajo v Kranju I javne plakatne površine? Ne vem, prvič t slišim. Vedeti moramo, da je v sedanjem času intenzivnega predvolilnega boja želja političnih strank, da z informacijami zasujejo volil-ce, tako je tudi polno plakatov. Morali bi biti nalepljeni tam, kjer jim je mesto."
Andrej Celjar: "Katero podjetje je odgovorno za plakatiranje? Ne vem, nikoli slišal, čeprav bi me glede na neurejenost tega vprašanja pravzaprav zanimalo. Plakati bi morali biti urejeni podobno, kot so v Ljubljani, ko vsaj vidiš, kateri plakat je aktualen in kateri to že zdavnaj ni več."
m o preko bolj ali manj okusno napravljenih plakatov, ki nas opozarjajo z izložb, zidov, dreves...
Martina Brezar:
"Vem, da obstajajo površine za plakatiranje, vendar bi morale biti veliko bolje urejene. Pa tudi premalo jih je in premajhne so. Lepo bi izgledalo, če bi to res vzeli kot del splošne kulture. Prepričana sem, da bo po volitvah to bolje urejeno, mogoče bi za to področje v prihodnje skrbeli Zeleni."
JPP ' f>   Drago   Sukic: "Da
imamo javne plakat ne površine? Ne vem, mi ni znano, vem samo to, da je plakate moč videti vsepovsod, kar pa mi ni všeč. Kdo je za to odgovoren? Tudi tega ne vem. Plakati ranje bi moralo biti v mestu, ki se proglaša za kulturnega, veliko bolje urejeno. Res ni lepo gledati plakate vsepovsod."
Angela Jenko: "Ni
mi všeč, ker lahko lepijo plakate, kjer se komu zdi. Plakati bi morali biti samo tam, kjer im je mesto, na posebnih površinah, ki so za to namenjene. Tudi mene zanima, kdo je tisti, ki bi moral za to ne samo skrbeti, pač pa tudi kontrolirati. Občina, komunala, ne vem, upam da bo v prihodnje jasneje."
Foto
V. B. F. Perdan
VARUJMO GOZDOVE!
Smo v času največje nevarnosti gozdnih požarov Ogenj lahko v nekaj urah uniči stoletni gozd. Nepazljivo kurjenje na
travnikih v bližini gozdov in odvržen cigaretni ogorek, največkrat povzročita gozdne požare. Zato:
— Kadilci, vzdržite do doma! Bolje je za vaše zdravje in za varnost gozda!
— Kmetje, nevarno je zažigati travniške odpadke v gozdu ali njegovi bližini.
— Izletniki, ogenj ne spada v naravo!
— Mladina, vi veste, kaj je prav. Če bi kdo prižigal ogenj v gozdu ali v njegovi bližini, ga opozorite!
Zakon o gozdovih predvideva visoke denarne kazni za kurjenje ognja v gozdu ali njegovi bližini.
GOZDNO GOSPODARSTVO KRANJ
Vplačila za izleta
Ekološke prireditve Razkrinkajmo nevidno so se udeležili tudi rudarji Rudnika urana Žirovski vrh in nasprotovali zaprtju rudnika ter delovanju Zelenih.
HIR - TV - VIDEO - STEREO
ZECHNER
CELOVEC, 8. MAI STRASSE 36. Tel.: 9943-463-512516
• GRUNDIG TV 51 cm 830.- DM
• GRUNDIG TV 55 cm STEREO, MONITOR - LOOK 1170.- DM
• SAMSUNG TV 51 cm 700.- DM
• SHARP VCA 105 666.- DM
• AUDIOTON-STEREO CENTER   256.- DM
• AVTORADIJI Z ZVOČNIKI od 82.- DM
NETO CENE • OMEJENA KOLIČINA
GOVORIMO SLOVENSKO
TRGOVINA Z DROBNO GALANTERIJO
VIDA JERMANClC 64000 KRANJ. Reševa 14 Telefon (064) 26-153
NA ZALOGI IMAMO GUMBE, ZADRGE, ŠIVILSKI MATERIAL, MAKRAME VRVICE, PREJO, VOLNO, USNJENO KONFEKCIJO, GOBELINE PO UGODNIH CENAH PRIPOROČAMO SE ZA OBISK!
moukM
Kranj - Društvo invalidov Kranj že sprejema vplačila za poj dnevni izlet v Borovlje, ki bo aprila in za desetdnevno letovanj maja v Rabcu. Prijave sprejemajo v pisarni društva Begunjsk 10, Kranj, telefon: 22-712. Tam vam bodo odgovorili tudi na vs vprašanja v zvezi z izletoma. Vabljeni!
SUPER CENE pri
LOIBLKAUFU!
ponudbe od 16. do 31. 3. 1990
AVSTRIJA - Kirschentheuer 48
(pred mostom čez Dravo desno)
Sekcija za planinske pohode in izlete pri Društvu upokojencev Kranj organizira za svoje člane in druge upokojence zelo zanimivo planinsko predavanje z diapozitivi »Gore pozimi«.
Predavanje bo v sredo, 28. marca 1990, ob 18. uri v veliki sejni dvorani Društva upokojencev Kranj, Tomšičeva 4.
Vstop prost! Vljudno vabljeni!
RAMA,
500 g, lonćek
zdaj samo
13,90
ATS
BABETTE
ČOKOLADA, vse vrste, 100 g
5,90
ATS __a
KAVA ZDAJ ŠE CENEJE!!!
MINAS
SUROVA KAVA,
1 kg
zdaj samo
28
ATS
VVEISSER RIESSE PRALNI PRAŠEK, 6,2 kg
139.90
ATS
ŠAMPON ZA LASE
steklenice po 1 I
29,90..
VIDEOREKORDER zdaj več K0< 1.000 ATS ceneje namesto 4.990
zdaj
3.331
AT$
KUPON — (veljaven do 31. 3.1990) s tem KUPONOM DOBITE 1 kg MOCCA BRASIL KAVE
za samo
35
ATS
ter
22. in 23. marca brezplačno pokušino kave
m